Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 1 297 5728863 327061 2022-08-08T06:40:16Z Romanm 13 polinomi wikitext text/x-wiki == Njegovi polinomi == "Čebiševa polinomi" se mi zdi rusizem - kolikor se spomnim iz šole, smo jim rekli "polinomi Čebiševa", bom pa še preveril. -pp : Ja, kakor gledamo na stvar. Priimka v takih primerih menda ne moremo 'več' sklanjati (kar pač to že pomeni - nisem 'hardcore' slavist) in ostane 'čudna' oblika **karkoli** Čebiševa (**karkoli**), Ljapunova *, Minkovskega *. Po mojem ni trdovratni rusizem /ali kakorkoli to že imenujemo/. Res je, da se zdi mogoče neobičajno. Zveni mogoče kot 'rusizem', v bistvu je pa eno in isto..., če nismo prezahtevni. Če ugotoviš, da je to 'eksplicitni' rusizem, bo potrebno pač na to paziti - in to tudi pri drugih pojmih - npr. [[fraktal Ljapunova|Ljapunova fraktal]], [[Minkovskega četverni prostor]] - ali nekaj takega, [[Germainove praštevilo]] (? praštevilo Sophie Germain --), ... Ni še rečeno, če smo nekaj jemali v šoli, da se reče tako in tako, da bo to tudi najprimerneje. Večinoma pa je seveda tako. Mene na primer begajo tudi imena izrekov. Zakaj pravimo na primer "kitajski izrek o ostankih", če je pa lepše (in predvsem) krajše (za wikipedijo) "kitajski izrek ostankov". Kdo bo rekel, ja tako je, in tega se moramo držati. Lahko poenotimo poimenovanje izrekov, kakolikor se da - ali pa vztrajamo pri že privzetih in velikokrat uporabljenih pojmih... Na drugi strani pa rečemo "[[izrek o štirih barvah|izrek štirih barv]]" in tudi "izrek o štirih barvah". Zelo lepo pa zveni [[praštevilski izrek]], seveda pa tudi "izrek praštevil" ali pa "izrek o praštevilih"... Ali pa še bolj 'učeno' [[aksiom|teorem]] ta in ta... Dokler se bo dalo, bom uporabljal tudi poenoteno ime enačb, ne glede na to, če rečemo na primer Moivrev obrazec, Heronov obrazec. Mislim, da tudi poenoteno lepo zveni [[Moivreova enačba]], [[Heronova enačba]], (tukaj pa sedaj ne vem zagotovo) [[Bragmaguptina enačba]] ali "enačba Bragmagupte" oziroma "Bragmagupte enačba". Ali je pravilno tudi, da dolga in podvojena imena enačb sklanjamo samo v zadnjem imenu - na primer: "[[Albert Einstein|Einstein]]-Semendjajev-Šukebačukatavabata-Kučnijskega tenzor" -- po tvojem mora seveda, dokler ne ugotoviš prav tega, biti "tenzor Einstein-Semendjajev-Šukebačukatavabata-Kučnijskega", he, he. Sicer pa je to že pretiravanje, ker bodo [[Einsteinov tenzor|Einsteinovemu tenzorju]] <math> G_{ik}</math> zmeraj rekli "Einsteinov tenzor", neglede na to, če ga bosta v [[22. stoletje|22. stoletju]] neodvisno drug od drugega v pod-prostor-času &sigma; deritrinizacije (deritrinizacije sigma) odkrila in predoločila /predefinirala v pojmih abstraktne turbo-algebre/ neka Matari Šukebačukatavabata z univerze v Severnem tokijskem rezervatu in Aleksej Vladimirovič Kučnijski z Inštituta za uporabno matematiko Svjatoslava Rogerja [[Budimpešta|Budipeštanskega]] politehniškega koledža v [[Olomouc]]u... (Glej še primer (ne)pravilnega poimenovanja Darcy-Weisbachove enačbe | CWDPHRFPBKNCWRM enačbe v sklopu [http://www.wikipedia.org/wiki/Poiseuille%27s_law Poiseuilleovega izreka] v izvirni angl. wikipediji) /Hare Krišna, Hare Rama..., Budina že bedi glava.../ LP --[[User:XJamRastafire|XJaM]] 09:56, 20 Aug 2003 (UTC) efr8jdmxoa5txk6oyaamilbtmrq4zo8 0 1796 5728884 5567840 2022-08-08T07:33:41Z Octopus 13285 /* Smrti */ slog wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1159''' ('''[[rimske številke|MCLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == ===Evropa=== ====Drugi italijanski pohod 1158-62==== * [[Lombardija]]: meščani [[Cremona|Cremone]] prepričajo rimsko-nemškega cesarja in njihovega zaveznika [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosso]], da zaradi spora napade sosednje mesto [[Crema]], kar bi služilo kot svarilo proticesarskemu jedru upora v Milanu. ↓ * [[2. februar]] → Potek ultimata, ki ge je dal Friderik Barbarossa meščanom Creme, da naj sami porušijo obzidje svojega mesta. Barbarossa ukaže pobiti prej izmenjane talce iz Cremone, nakar meščani Cremone storijo isto. [[Slika:Evoluzionecrema.jpg|thumb|desno|190px|Rast lombardskega mesta Crema skozi stoletja.]] * Papež [[papež Hadrijan IV.|Hadrijan IV.]] izobči cesarja Friderika Barbarosso. ↓ * [[7. september]] → Umrlega papeža Hadrijana IV. nasledi [[papež Aleksander III.|Aleksander III.]], 170. papež po [[seznam papežev|seznamu]].<ref>Krstno ime Roland Bandinelli iz Siene</ref> In hkrati: ** cesar Friderik I. Barbarossa, ki oblega mesto Crema, zahteva od novega papeža, da pride v [[Pavia|Pavijo]] in se podredi. Aleksander III. cesarja zavrne. ** Manjšina predvsem nemških kardinalov si izvoli za novega papeža oziroma protipapeža [[protipapež Viktor IV.|Viktorja IV.]]<ref>Krstno ime Ottaviano dei Crescenzi Ottaviani di Monticelli. To je že drugi protipapež z imenom Viktor IV. Prvi protipapež Viktor IV. je deloval v letu [[1138]], je pa razmeroma hitro prestopil v propapeški tabor in se podredil legitimnemu papežu [[papež Inocenc II.|Inocencu II.]]</ref> ** Položaj novega papeža Aleksandra III. je v prvem letu pontifikata kritičen, saj Aleksandra III. priznajo zgolj Španija, Portugalska in Sicilija. Vse ostale evropske kraljevine priznajo Viktorja IV. * oktober - Obleganje Creme: med oblegovalci cesarja Frederika Barbarosse in obleganci iz mesta Creme poteka prava podzemna vojna. Oblegovalci poskušajo spodkopati obzidje, obleganci bi se radi dokopali do njih in jim to preprečili. V mestu pustoši huda lakota. [[1160]] ↔ ====Ostali dogodki po Evropi==== * januar - Umrlega kölnskega nadškofa [[Friderik II. Berški|Friderika II. Berškega]], ki je umrl konec prejšnjega leta, nasledi [[Rejnald iz Dassla]], ki je hkrati kancler Italije. * Angleški kralj [[Henrik II. Angleški|Henrik II.]] se poskuša polastiti grofije [[grofija Toulouse|Toulouse]] v južni Franciji, ker jo jemlje kot dednino njegove soproge [[Eleanora Akvitanska|Eleanore Akvitanske]] v okviru Vojvodine Akvitanije. ↓ * → Francoski kralj [[Ludvik VII. Francoski|Ludvik VII.]] je že vnaprej pričakoval to Henrikovo potezo, zato je obiskal touluškega grofa [[Rajmond V. Touluški|Rajmonda V.]]. Kralj Henrik II., ki je vsaj v Franciji tudi vazal Ludviku VII., noče tvegati odprtega spopada z Ludvikom, zato se znese nad podeželjem. * [[Rekonkvista]]: portugalski kralj [[Alfonz I. Portugalski|Afonz I.]] osvoji mavrski mesti [[Évora]] in [[Beja]]. * Danski kralj [[Valdemar I. Danski|Valdemar I.]] napove vojno slovanskim piratom (Vendom), ki plenijo po danski obali. * [[Peter Lombard]] postane nadškof Pariza. ===Azija=== ====Bližnji vzhod==== [[Slika:Nur ad-Din Zangi2.jpg|thumb|desno|190px|Sirski vladar Nur ad-Din, formalno sicer vazal Velikega seldžuškega sultanata, dejansko pa neodvisen.]] * Bizantinski cesar [[Manuel I. Komnen]] nadaljuje z več kot 30.000 glavo vojsko pohod proti Antiohiji, da bi discipliniral kontroverznega antiohijskega kneza [[Rejnald Chatillonski|Rejnalda Chatillonskega]]. Le-ta se zaveda, da proti cesarju in njegovi vojski nima nobenih možnosti, zato se poskusi Manuelu prilizniti s ponižno pokoro, kar cesar izkoristi za Rejnaldovo javno ponižanje. ↓ ** Manuel zahteva od Rejnalda nastavitev ortodoksnega patriarha, drugače ni nobenih drugih sankcij. * [[12. april]] → Velika parada bizantinske vojske skozi mesto Antiohija: na konju, ki ga vodi Rejnald, je cesar Manuel, peš sledi jeruzalemski kralj [[Baldvin III. Jeruzalemski|Baldvin III.]] * Po odhodu iz Antiohije se bizantinska vojska usmeri proti Edesi, ki ji vlada sirski vladar [[Nur ad-Din]]. Le-ta v diplomatski bistroumnosti sklene skupno zavezništvo z Bizantinci proti Seldžukom Sultanata Rum, kar močno razočara križarje. ** V dokaz dobre volje Nur ad-Din izpusti več kot 6.000 krščanskih vojnih ujetnikov še iz [[druga križarska vojna|druge križarske vojne]]. * Med vračanjem čez Anatolijo pade bizantinska vojska v seldžuško zasedo, vendar napadalce porazi. ** To je bil '''zadnji pohod bizantinske vojske čez Anatolijo''' in razkazovanje bizantinske moči na Bližnjem vzhodu. * V [[Nur ad-Din]]ovem zaporu v Alepu umre edeški grof [[Joscelin II. Edeški]] po skoraj desetletju desetletju hiranja v temnici. Titularen naziv edeškega grofa nasledi sin [[Joscelin III. Edeški|Joscelin III.]] ====Daljni vzhod==== * [[december]] - Poglavar [[Taira Kijomori]], podpornik cesarja [[Nidžo (japonski cesar)|Nidža]], se odpravi na daljše romanje, njegovo odsotnost pa izkoristi klan [[klan Minamoto|Minamoto]]. Dogodek je povod za kratko državljansko vojno med najmočnejšima klanoma [[klan Taira|Taira]] in Minamoto. [[1160]] ↔ ===Afrika=== * [[Almohadi]] zavzamejo [[Tunis]] in s tem skrčijo italonormansko [[Kraljevina Afrika|Kraljevino Afriko]] na prestolnico [[Mahdija|Mahdijo]]. == Rojstva == * [[Jošicune Minamoto]], japonski bojevnik († [[1189]]) * [[Konrad II. Lužiški|Konrad II.]], lužiški mejni grof († [[1210]]) == Smrti == * [[30. maj]] - [[Vladislav II. Izgnanec]], vojvoda Šlezije in veliki vojvoda Poljske (* [[1105]]) * [[29. avgust]] - [[Berta Sulzbaška]], nemška princesa, bizantinska cesarica, soproga [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] * [[1. september]] - [[papež Hadrijan IV.]] (* [[1100]]) * [[11. oktober]] - [[Vilijem Bloiški]], grof Boulogne in angleški grof Surreya (* [[1137]]) ; Neznan datum * [[Joscelin II. Edeški|Joscelin II.]], edeški grof (* ni znano) ==Opombe== {{Opombe}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1159|*]] gvuekb35zlnkk3o2wd0pwwz0jurxggy 5728885 5728884 2022-08-08T07:34:09Z Octopus 13285 /* Rojstva */ slog wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1159''' ('''[[rimske številke|MCLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == ===Evropa=== ====Drugi italijanski pohod 1158-62==== * [[Lombardija]]: meščani [[Cremona|Cremone]] prepričajo rimsko-nemškega cesarja in njihovega zaveznika [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosso]], da zaradi spora napade sosednje mesto [[Crema]], kar bi služilo kot svarilo proticesarskemu jedru upora v Milanu. ↓ * [[2. februar]] → Potek ultimata, ki ge je dal Friderik Barbarossa meščanom Creme, da naj sami porušijo obzidje svojega mesta. Barbarossa ukaže pobiti prej izmenjane talce iz Cremone, nakar meščani Cremone storijo isto. [[Slika:Evoluzionecrema.jpg|thumb|desno|190px|Rast lombardskega mesta Crema skozi stoletja.]] * Papež [[papež Hadrijan IV.|Hadrijan IV.]] izobči cesarja Friderika Barbarosso. ↓ * [[7. september]] → Umrlega papeža Hadrijana IV. nasledi [[papež Aleksander III.|Aleksander III.]], 170. papež po [[seznam papežev|seznamu]].<ref>Krstno ime Roland Bandinelli iz Siene</ref> In hkrati: ** cesar Friderik I. Barbarossa, ki oblega mesto Crema, zahteva od novega papeža, da pride v [[Pavia|Pavijo]] in se podredi. Aleksander III. cesarja zavrne. ** Manjšina predvsem nemških kardinalov si izvoli za novega papeža oziroma protipapeža [[protipapež Viktor IV.|Viktorja IV.]]<ref>Krstno ime Ottaviano dei Crescenzi Ottaviani di Monticelli. To je že drugi protipapež z imenom Viktor IV. Prvi protipapež Viktor IV. je deloval v letu [[1138]], je pa razmeroma hitro prestopil v propapeški tabor in se podredil legitimnemu papežu [[papež Inocenc II.|Inocencu II.]]</ref> ** Položaj novega papeža Aleksandra III. je v prvem letu pontifikata kritičen, saj Aleksandra III. priznajo zgolj Španija, Portugalska in Sicilija. Vse ostale evropske kraljevine priznajo Viktorja IV. * oktober - Obleganje Creme: med oblegovalci cesarja Frederika Barbarosse in obleganci iz mesta Creme poteka prava podzemna vojna. Oblegovalci poskušajo spodkopati obzidje, obleganci bi se radi dokopali do njih in jim to preprečili. V mestu pustoši huda lakota. [[1160]] ↔ ====Ostali dogodki po Evropi==== * januar - Umrlega kölnskega nadškofa [[Friderik II. Berški|Friderika II. Berškega]], ki je umrl konec prejšnjega leta, nasledi [[Rejnald iz Dassla]], ki je hkrati kancler Italije. * Angleški kralj [[Henrik II. Angleški|Henrik II.]] se poskuša polastiti grofije [[grofija Toulouse|Toulouse]] v južni Franciji, ker jo jemlje kot dednino njegove soproge [[Eleanora Akvitanska|Eleanore Akvitanske]] v okviru Vojvodine Akvitanije. ↓ * → Francoski kralj [[Ludvik VII. Francoski|Ludvik VII.]] je že vnaprej pričakoval to Henrikovo potezo, zato je obiskal touluškega grofa [[Rajmond V. Touluški|Rajmonda V.]]. Kralj Henrik II., ki je vsaj v Franciji tudi vazal Ludviku VII., noče tvegati odprtega spopada z Ludvikom, zato se znese nad podeželjem. * [[Rekonkvista]]: portugalski kralj [[Alfonz I. Portugalski|Afonz I.]] osvoji mavrski mesti [[Évora]] in [[Beja]]. * Danski kralj [[Valdemar I. Danski|Valdemar I.]] napove vojno slovanskim piratom (Vendom), ki plenijo po danski obali. * [[Peter Lombard]] postane nadškof Pariza. ===Azija=== ====Bližnji vzhod==== [[Slika:Nur ad-Din Zangi2.jpg|thumb|desno|190px|Sirski vladar Nur ad-Din, formalno sicer vazal Velikega seldžuškega sultanata, dejansko pa neodvisen.]] * Bizantinski cesar [[Manuel I. Komnen]] nadaljuje z več kot 30.000 glavo vojsko pohod proti Antiohiji, da bi discipliniral kontroverznega antiohijskega kneza [[Rejnald Chatillonski|Rejnalda Chatillonskega]]. Le-ta se zaveda, da proti cesarju in njegovi vojski nima nobenih možnosti, zato se poskusi Manuelu prilizniti s ponižno pokoro, kar cesar izkoristi za Rejnaldovo javno ponižanje. ↓ ** Manuel zahteva od Rejnalda nastavitev ortodoksnega patriarha, drugače ni nobenih drugih sankcij. * [[12. april]] → Velika parada bizantinske vojske skozi mesto Antiohija: na konju, ki ga vodi Rejnald, je cesar Manuel, peš sledi jeruzalemski kralj [[Baldvin III. Jeruzalemski|Baldvin III.]] * Po odhodu iz Antiohije se bizantinska vojska usmeri proti Edesi, ki ji vlada sirski vladar [[Nur ad-Din]]. Le-ta v diplomatski bistroumnosti sklene skupno zavezništvo z Bizantinci proti Seldžukom Sultanata Rum, kar močno razočara križarje. ** V dokaz dobre volje Nur ad-Din izpusti več kot 6.000 krščanskih vojnih ujetnikov še iz [[druga križarska vojna|druge križarske vojne]]. * Med vračanjem čez Anatolijo pade bizantinska vojska v seldžuško zasedo, vendar napadalce porazi. ** To je bil '''zadnji pohod bizantinske vojske čez Anatolijo''' in razkazovanje bizantinske moči na Bližnjem vzhodu. * V [[Nur ad-Din]]ovem zaporu v Alepu umre edeški grof [[Joscelin II. Edeški]] po skoraj desetletju desetletju hiranja v temnici. Titularen naziv edeškega grofa nasledi sin [[Joscelin III. Edeški|Joscelin III.]] ====Daljni vzhod==== * [[december]] - Poglavar [[Taira Kijomori]], podpornik cesarja [[Nidžo (japonski cesar)|Nidža]], se odpravi na daljše romanje, njegovo odsotnost pa izkoristi klan [[klan Minamoto|Minamoto]]. Dogodek je povod za kratko državljansko vojno med najmočnejšima klanoma [[klan Taira|Taira]] in Minamoto. [[1160]] ↔ ===Afrika=== * [[Almohadi]] zavzamejo [[Tunis]] in s tem skrčijo italonormansko [[Kraljevina Afrika|Kraljevino Afriko]] na prestolnico [[Mahdija|Mahdijo]]. == Rojstva == ; Neznan datum * [[Jošicune Minamoto]], japonski bojevnik († [[1189]]) * [[Konrad II. Lužiški|Konrad II.]], lužiški mejni grof († [[1210]]) == Smrti == * [[30. maj]] - [[Vladislav II. Izgnanec]], vojvoda Šlezije in veliki vojvoda Poljske (* [[1105]]) * [[29. avgust]] - [[Berta Sulzbaška]], nemška princesa, bizantinska cesarica, soproga [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] * [[1. september]] - [[papež Hadrijan IV.]] (* [[1100]]) * [[11. oktober]] - [[Vilijem Bloiški]], grof Boulogne in angleški grof Surreya (* [[1137]]) ; Neznan datum * [[Joscelin II. Edeški|Joscelin II.]], edeški grof (* ni znano) ==Opombe== {{Opombe}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1159|*]] m4r11pyofng3aa622c0sfm10d7sc6xa 0 1852 5728882 4500810 2022-08-08T07:30:49Z Octopus 13285 /* Rojstva */ slog wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1105''' ('''[[rimske številke|MCV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == ===Evropa=== * Rimsko-nemški [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podeli procesarskemu lombardijskemu mestu [[Pavia]] status neodvisne komune. * [[18. november]] - Za novega protipapeža je nastavljen [[protipapež Silvester IV|Silvester IV.]].<ref>Krstno ime Maginulfo. Ni znano, kateri rimski plemiški rodbini je pripadal.</ref> Papež [[papež Pashal II.|Pashal II.]] se mora pred nemško cesarsko vojsko umakniti na rečni otok [[Tiberina (otok)|Tiberino]]. Ker dosežejo svoj cilj, že naslednjega dne Nemci in protipapež zapustijo mesto. * [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], sicer nominalni nemški kralj, drugače pa sin rimsko-nemškega izobčenega cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]], se upre očetu in prestopi na papeško stran. Podprejo ga številni nemški propapeški škofje, ki so nezadovoljni s cesarjem, ker je mestom podeljeval, po njihovem mnenju, pretirane svoboščine.↓ * december → Proti koncu leta uspe Henriku V. ujeti očeta-cesarja Henrika IV. in ga zapreti. * [[31. december]] - Sklicana je sinoda, na kateri že sedmič (!) in še zadnjič izobčijo rimsko-nemškega cesarja Henrika IV., ki ga hkrati prisilijo, da se [[abdikacija|odpove]] prestolu v korist sina Henrika V. * Po smrti grofa [[Simon Sicilski|Simona Sicilskega]], ki je umrl še mladoleten, postane nov grof Sicilije njegov mlajši brat [[Roger II. Sicilski]]. Ker je prav tako mladoleten, regentstvo izvršuje njegova mati [[Adelasija del Vasto]]. * Umrlega švedskega kralja [[Inge Stari|Inge Starega]] nasledi njegov nečak [[Filip Švedski|Filip]], o katerem pa kljub najmanj deset letnemu vladanju ni kaj znano. * Angleški kralj [[Henrik I. Angleški|Henrik I.]] si poskusi podrediti normanskega vojvodo in starejšega brata [[Robert Curthose|Roberta Curthosa]]. Osvoji mesti [[Bayeux]] in [[Caen]], vendar se, ker mu v Angliji nadškof [[Anzelm Canterburyjski]] grozi z izobčenjem, predčasno vrne v Anglijo. [[1106]] ↔ * [[Rekonkvista]]: [[Kraljevina Aragon]] zavzame mavrski [[Tauste]].↓ * → Urgellski grof [[Ermengol VI. Urgellski|Ermengol VI.]] zavzame mavrsko mesto [[Balaguer]]. ===Bližnji vzhod=== [[Slika:Ramla1105.jpg|thumb|desno|250px|Boji za in okoli Ramle so bili stalnica prvih desetletij križarskih vojn]] * [[Almoravidi|Almoravidski]] sultan [[Jusuf ibn Tašfin]] napoti protikrižarsko ekspedicijsko floto sedemdesetih ladij, ki bi se vključila v boj v Sveti deželi. Flota se nekje med potjo izgubi, verjetno v viharju. * Med obleganjem Tripolisa umre [[Rajmond IV. Touluški]], grof Toulousa, vojvoda Narbone, mejni grof Provanse in nominalni grof Tripolisa. Hkrati je eden od voditeljev prvega križarskega pohoda. Njegove plemiške nazive in posesti podeduje dveletni in najmlajši sin [[Alfonz Jordan]], za regenta pa je izmed Rajmondovih zaupnikov izbran [[Vilijem-Jordan]], grof katalonske pokrajine [[Berga|Berge]]. Viljem Jordan tudi nadaljuje z obleganjem Tripolisa. Francoske posesti dejansko prevzame najstarejši Rajmondov sin [[Bertrand Touluški]]. * [[Bitka pri Ramli (1105)|Tretja bitka pri Ramli]]: taktična zmaga križarjev, ki pod vodstvom jeruzalemskega kralja [[Baldvin I. Jeruzalemski|Baldvina I.]] premagajo združeni vojski egipčanskih [[Fatimidi|Fatimidov]] in Seldžukov iz Damaska. Politično ostane vse neodločeno in Fatimidi nadaljujejo z rednimi letnimi plenilskimi vpadi v Jeruzalemsko kraljevino, ne da bi se spuščali v odprt boj. * [[Barkijaruk]]a, seldžuškega (nominalnega) vrhovnega sultana nasledi njegov sin [[Malik Šah II.]]. Še istega leta ga odstrani stric [[Mehmed I. Tapar]]. * [[Bitka pri Artahu]]: antiohijski regent [[Tankred Galilejski|Tankred]] premaga alepskega emirja [[Ridvan]]a in ponovno razširi meje antiohijske kneževine proti vzhodu. ===Daljni vzhod=== * [[10. november]] - Umrlega korejskega kralja dinastije Gorjeo [[Sukdžong (Gorjeo)|Sukdžonga]] nasledi nasjtarejši sin [[Jedžong (Gorjeo)|Jedžong]]. * Korejska dinastija [[Dinastija Goryeo|Goryeo]] si priključi otok [[Jeju|Džedžu]], ki se nahaja na sredini [[Korejski preliv|Korejskega preliva]]. Po ukinitvi kraljevine [[Tamna guk]], ki je do okupacije Korejcev izvrševala oblast na temu otoku, staroselski prebivalci ohranijo velik delež avtonomije pod lokalnimi vladarji. [[Slika:Raymond_IV_of_Toulouse.jpg|thumb|desno|210px|Rajmond IV. Touluški, romantična upodobitev]] == Rojstva == * [[1. marec]] - [[Alfonz VII. Kastiljski|Alfonz VII.]], kastiljski kralj († [[1157]]) ; Neznan datum * [[Adam Parvipontan]], angleški logik in filozof († [[1181]]) * [[papež Aleksander III.]] († [[1181]]) * [[Herman III. Badenski|Herman III.]], mejni grof Badna, Verone († [[1160]]) * [[Mahmud II. Seldžuk|Mahmud II.]], seldžuški sultan († [[1131]]) * [[Matilda Boulognjska]], angleška kraljica, žena kralja [[Štefan Angleški|Štefana Angleškega]] († [[1152]]) * [[Melisenda Jeruzalemska]], kraljica, hči [[Baldvin II. Jeruzalemski|Baldvina II. Jeruzalemskega]] († [[1161]]) * [[Vladislav II. Izgnanec]], vojvoda Šlezije in veliki vojvoda Poljske († [[1159]]) == Smrti == * [[13. julij]] - [[Raši]], francoski rabin (* [[1040]]) * [[10. november]] - [[Sukdžong (Gorjeo)|Sukdžong]], 15. korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1054]]) * [[Huang Tingjian]], kitajski učenjak (* [[1045]]) * [[Inge Stari]], švedski kralj * [[Mahmud al-Kašgari]], turški učenjak in lingvist (* [[1008]]) * [[Rajmond IV. Touluški]], grof Toulousa, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda (* [[1041]]) * [[Simon Sicilski]], grof (* [[1093]]) ==Opombe== {{opombe}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1105|*]] jvt5qkrts5yjr6m7qyfze45o3v8jrsh 5728883 5728882 2022-08-08T07:31:21Z Octopus 13285 /* Smrti */ wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1105''' ('''[[rimske številke|MCV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == ===Evropa=== * Rimsko-nemški [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podeli procesarskemu lombardijskemu mestu [[Pavia]] status neodvisne komune. * [[18. november]] - Za novega protipapeža je nastavljen [[protipapež Silvester IV|Silvester IV.]].<ref>Krstno ime Maginulfo. Ni znano, kateri rimski plemiški rodbini je pripadal.</ref> Papež [[papež Pashal II.|Pashal II.]] se mora pred nemško cesarsko vojsko umakniti na rečni otok [[Tiberina (otok)|Tiberino]]. Ker dosežejo svoj cilj, že naslednjega dne Nemci in protipapež zapustijo mesto. * [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], sicer nominalni nemški kralj, drugače pa sin rimsko-nemškega izobčenega cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]], se upre očetu in prestopi na papeško stran. Podprejo ga številni nemški propapeški škofje, ki so nezadovoljni s cesarjem, ker je mestom podeljeval, po njihovem mnenju, pretirane svoboščine.↓ * december → Proti koncu leta uspe Henriku V. ujeti očeta-cesarja Henrika IV. in ga zapreti. * [[31. december]] - Sklicana je sinoda, na kateri že sedmič (!) in še zadnjič izobčijo rimsko-nemškega cesarja Henrika IV., ki ga hkrati prisilijo, da se [[abdikacija|odpove]] prestolu v korist sina Henrika V. * Po smrti grofa [[Simon Sicilski|Simona Sicilskega]], ki je umrl še mladoleten, postane nov grof Sicilije njegov mlajši brat [[Roger II. Sicilski]]. Ker je prav tako mladoleten, regentstvo izvršuje njegova mati [[Adelasija del Vasto]]. * Umrlega švedskega kralja [[Inge Stari|Inge Starega]] nasledi njegov nečak [[Filip Švedski|Filip]], o katerem pa kljub najmanj deset letnemu vladanju ni kaj znano. * Angleški kralj [[Henrik I. Angleški|Henrik I.]] si poskusi podrediti normanskega vojvodo in starejšega brata [[Robert Curthose|Roberta Curthosa]]. Osvoji mesti [[Bayeux]] in [[Caen]], vendar se, ker mu v Angliji nadškof [[Anzelm Canterburyjski]] grozi z izobčenjem, predčasno vrne v Anglijo. [[1106]] ↔ * [[Rekonkvista]]: [[Kraljevina Aragon]] zavzame mavrski [[Tauste]].↓ * → Urgellski grof [[Ermengol VI. Urgellski|Ermengol VI.]] zavzame mavrsko mesto [[Balaguer]]. ===Bližnji vzhod=== [[Slika:Ramla1105.jpg|thumb|desno|250px|Boji za in okoli Ramle so bili stalnica prvih desetletij križarskih vojn]] * [[Almoravidi|Almoravidski]] sultan [[Jusuf ibn Tašfin]] napoti protikrižarsko ekspedicijsko floto sedemdesetih ladij, ki bi se vključila v boj v Sveti deželi. Flota se nekje med potjo izgubi, verjetno v viharju. * Med obleganjem Tripolisa umre [[Rajmond IV. Touluški]], grof Toulousa, vojvoda Narbone, mejni grof Provanse in nominalni grof Tripolisa. Hkrati je eden od voditeljev prvega križarskega pohoda. Njegove plemiške nazive in posesti podeduje dveletni in najmlajši sin [[Alfonz Jordan]], za regenta pa je izmed Rajmondovih zaupnikov izbran [[Vilijem-Jordan]], grof katalonske pokrajine [[Berga|Berge]]. Viljem Jordan tudi nadaljuje z obleganjem Tripolisa. Francoske posesti dejansko prevzame najstarejši Rajmondov sin [[Bertrand Touluški]]. * [[Bitka pri Ramli (1105)|Tretja bitka pri Ramli]]: taktična zmaga križarjev, ki pod vodstvom jeruzalemskega kralja [[Baldvin I. Jeruzalemski|Baldvina I.]] premagajo združeni vojski egipčanskih [[Fatimidi|Fatimidov]] in Seldžukov iz Damaska. Politično ostane vse neodločeno in Fatimidi nadaljujejo z rednimi letnimi plenilskimi vpadi v Jeruzalemsko kraljevino, ne da bi se spuščali v odprt boj. * [[Barkijaruk]]a, seldžuškega (nominalnega) vrhovnega sultana nasledi njegov sin [[Malik Šah II.]]. Še istega leta ga odstrani stric [[Mehmed I. Tapar]]. * [[Bitka pri Artahu]]: antiohijski regent [[Tankred Galilejski|Tankred]] premaga alepskega emirja [[Ridvan]]a in ponovno razširi meje antiohijske kneževine proti vzhodu. ===Daljni vzhod=== * [[10. november]] - Umrlega korejskega kralja dinastije Gorjeo [[Sukdžong (Gorjeo)|Sukdžonga]] nasledi nasjtarejši sin [[Jedžong (Gorjeo)|Jedžong]]. * Korejska dinastija [[Dinastija Goryeo|Goryeo]] si priključi otok [[Jeju|Džedžu]], ki se nahaja na sredini [[Korejski preliv|Korejskega preliva]]. Po ukinitvi kraljevine [[Tamna guk]], ki je do okupacije Korejcev izvrševala oblast na temu otoku, staroselski prebivalci ohranijo velik delež avtonomije pod lokalnimi vladarji. [[Slika:Raymond_IV_of_Toulouse.jpg|thumb|desno|210px|Rajmond IV. Touluški, romantična upodobitev]] == Rojstva == * [[1. marec]] - [[Alfonz VII. Kastiljski|Alfonz VII.]], kastiljski kralj († [[1157]]) ; Neznan datum * [[Adam Parvipontan]], angleški logik in filozof († [[1181]]) * [[papež Aleksander III.]] († [[1181]]) * [[Herman III. Badenski|Herman III.]], mejni grof Badna, Verone († [[1160]]) * [[Mahmud II. Seldžuk|Mahmud II.]], seldžuški sultan († [[1131]]) * [[Matilda Boulognjska]], angleška kraljica, žena kralja [[Štefan Angleški|Štefana Angleškega]] († [[1152]]) * [[Melisenda Jeruzalemska]], kraljica, hči [[Baldvin II. Jeruzalemski|Baldvina II. Jeruzalemskega]] († [[1161]]) * [[Vladislav II. Izgnanec]], vojvoda Šlezije in veliki vojvoda Poljske († [[1159]]) == Smrti == * [[13. julij]] - [[Raši]], francoski rabin (* [[1040]]) * [[10. november]] - [[Sukdžong (Gorjeo)|Sukdžong]], 15. korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1054]]) ; Neznan datum * [[Huang Tingjian]], kitajski učenjak (* [[1045]]) * [[Inge Stari]], švedski kralj * [[Mahmud al-Kašgari]], turški učenjak in lingvist (* [[1008]]) * [[Rajmond IV. Touluški]], grof Toulousa, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda (* [[1041]]) * [[Simon Sicilski]], grof (* [[1093]]) ==Opombe== {{opombe}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1105|*]] du368bgg6okrl29puljhwiquax6ailq 0 2789 5728956 5400464 2022-08-08T09:50:54Z Adolnicar 10765 /* Prazniki in obredi */ wikitext text/x-wiki '''8. avgust''' je 220. [[dan]] [[leto|leta]] (221. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 145 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[754]] - [[Bizantinci|bizantinski]] [[cesar]] [[Konstantin V. Kopronimos]] prepove čaščenje [[sveta podoba|svetih podob]] * [[1585]] - [[John Davis]] v poskusu iskanja [[severozahodni prehod|severozahodnega prehoda]] vpluje v [[Cumberland Sound]] * [[1588]] - konec [[bitka pri Gravelinesu|bitke pri]] [[Gravelines]]u, [[Anglija|angleška]] [[vojna mornarica]] premaga [[Španija|špansko]] * [[1647]] - v [[bitka pri Dangan Hillu|bitki pri]] [[Dangan Hill]]u predstavniki [[Anglija|angleškega]] [[parlament]]a premagajo [[Irska|Irce]] * [[1786]] - [[Michael-Gabriel Paccard]] in [[Jacques Balmat]] se kot prva človeka povzpneta na [[Mont-Blanc]] * [[1807]] - ''[[Laibacher Wochenblatt]]'' objavi poziv domoljubom k zbiranju [[ljudska pesem|ljudskih pesmi]] * [[1859]] - [[Franc Jožef]] izda ukaz o rabi ljudskih jezikov na [[gimnazija]]h * [[1869]] - v [[Ormož]]u poteka 8. [[Taborsko gibanje|slovenski tabor]] * [[1876]] - [[Thomas Alva Edison]] prejme [[patent]] za [[mimeograf]] * [[1914]] - prvi [[spopad]]i med [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] * [[1918]]: ** [[Anglija|anglo]]-[[Francija|francoski]] protinapad pri [[Amiens]]u prebije [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obrambna črta|obrambno črto]] ** [[Alvin York]] se izkaže v [[bitka|bitki]], zakar prejme [[medalja časti|medaljo časti]] * [[1929]] - [[Weimarska republika|nemški]] [[cepelin]] ''[[Graf Zeppelin]]'' začne polet okoli sveta * [[1938]] - odprto [[koncentracijsko taborišče]] [[Mauthausen]] * [[1942]]: ** v [[Washington, D.C.|Washington]]u usmrtijo šest potencialnih [[Nemci|nemških]] [[saboter]]jev, dva pa zaradi sodelovanja obsodijo na dosmrtno [[zaporna kazen|zaporno kazen]] ** [[USMC]] zavzame [[Tulagi]] ** [[bitka]] za [[Pacifik|pacifiški]] [[otok]] [[Savo]] * [[1945]]: ** [[Sovjetska zveza|ZSSR]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Japonska|Japonski]] ** [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] sklenejo ustanoviti [[mednarodno sodišče]] ** [[Združene države Amerike|ZDA]] kot prva [[država]] [[ratifikacija|ratificirajo]] [[Ustanovna listina Združenih narodov|listino združenih narodov]] * [[1949]] - [[Butan (država)|Butan]] postane [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]] * [[1963]] - 15 [[ropar]]jev o[[rop]]a [[poštni vlak|poštni]] [[vlak]] v [[Anglija|Angliji]] in odnese 2,6 [[milijon]]a [[britanski funt|britanskih funtov]] * [[1967]] - ustanovljeno združenje jugovzhodno azijskih narodov ([[ASEAN]]) * [[1974]] - [[Richard Nixon]] zaradi afere [[Watergate]] napove odstop * [[1989]] - [[raketoplan]] [[raketoplan Columbia|Columbia]] odleti na 5-dnevno [[tajnost|tajno]] [[vojaštvo|vojaško]] odpravo ([[STS-28]]) * [[2000]] - [[vojaška podmornica|podmornico]] ''[[H. L. Hunley]]'' [[Konfederacijska vojska|ameriške konfederalne vojske]] po 136 letih izvlečejo na površje == Rojstva == [[slika:Dustin Hoffman Cannes.jpg|thumb|100px|Dustin Hoffman]] * [[1306]] - [[Rudolf II. Pfalški|Rudolf II.]], pfalški grof († [[1353]]) * [[1694]] - [[Francis Hutcheson]], irsko-britanski filozof († [[1746]]) * [[1732]] - [[Johann Christoph Adelung]], nemški jezikoslovec, leksikograf, filozof († [[1806]]) * [[1818]] - [[Joseph Roumanille]], provansalski pesnik, pedagog († [[1891]]) * [[1832]] - [[Émile-Théodore-Léon Gautier]], francoski književni zgodovinar († [[1897]]) * [[1879]] - [[Emiliano Zapata]], mehiški revolucionar († [[1919]]) * [[1880]] - [[Earle Christmas Grafton Page]], avstralski predsednik vlade († [[1961]]) * [[1896]] - [[Marjorie Kinnan Rawlings]], ameriška pisateljica († [[1953]]) * [[1901]] - [[Ernest Orlando Lawrence]], ameriški fizik, nobelovec 1939 († [[1958]]) * [[1902]] - [[Paul Adrien Maurice Dirac]], britanski fizik, matematik, nobelovec 1933 († [[1984]]) * [[1907]] - [[Benny Carter]], ameriški jazzovski glasbenik († [[2003]]) * [[1913]] - [[Marij Pregelj]], slovenski slikar († [[1967]]) * [[1921]] - [[John Herbert Chapman]], kanadski fizik († [[1979]]) * [[1925]] - [[Alija Izetbegović]], bosanski predsednik († [[2003]]) * [[1931]] - sir [[Roger Penrose]], angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik, filozof * [[1937]] - [[Dustin Hoffman]], ameriški filmski igralec * [[1951]] - [[Mamooru Ošii]], japonski filmski režiser * [[1953]] - [[Nigel Mansell]], angleški avtomobilski dirkač * [[1961]] - [[David Howell Evans]] - [[The Edge]], irski rock kitarist * [[1966]] - [[Christopher Livingstone Eubank]], britanski boksar * [[1981]] - [[Roger Federer]], švicarski tenisač *[[1998]] - [[Shawn Mendes]], kanadski pevec == Smrti == * [[1171]] - [[Henrik Bloiški]], škof Winchesterja, arhitekt (* [[1098]]) * [[1270]] - [[Margareta Sicilska]], štaufovska princesa, turinška deželna grofica (* [[1241]]) * [[1295]] - [[Ottone Visconti]], milanski nadškof in vladar (* [[1207]]) * [[1303]] - [[Henrik Kastiljski (1230-1303)|Henrik Kastiljski]], kastiljski princ (* [[1230]]) * [[1356]] - [[Giovanni Gradenigo]], 56. beneški dož (* [[1279]]) * [[1472]] - [[Ivan Vitez]], madžarski kardinal in humanist (* okoli [[1405]]) * [[1553]] - [[Girolamo Fracastoro]], italijanski učenjak, književnik, zdravnik, pesnik, astronom, geolog (* [[1478]]) * [[1746]] - [[Francis Hutcheson]], irsko-britanski filozof (* [[1694]]) * [[1824]] - [[Friedrich August Wolf]], nemški učenjak (* [[1759]]) * [[1869]] - [[Roger Fenton]], angleški fotograf (* [[1819]]) * [[1900]] - [[Emil Škoda]], češki inženir, industrialec (* [[1839]]) * [[1908]] - [[Joseph Maria Olbrich]], nemški arhitekt (* [[1867]]) * [[1928]] - [[Stjepan Radić]], jugoslovanski politik, poslanec (* [[1871]]) * [[1940]] - [[Johnny Dodds]], ameriški jazzovski klarinetist (* [[1892]]) * [[1944]] - [[Chaim Soutine]], belorusko-francoski slikar (* [[1894]]) * [[1951]] - [[Charles Hitchcock Adams]], ameriški ljubiteljski astronom (* [[1868]]) * [[1965]] - [[Shirley Jackson]], ameriška pisateljica (* [[1919]]) * [[1974]] - [[Baldur Benedikt von Schirach]], nemški nacistični politik (* [[1907]]) * [[1975]] - [[Julian Adderley|Julian »Cannonball« Adderley]], ameriški jazzovski saksofonist (* [[1928]]) * [[1987]] - [[Danilo Blanuša]], hrvaški matematik, fizik, inženir (* [[1903]]) * [[1989]] - [[Filip Kumbatovič Kalan]], slovenski pisatelj, teatrolog (* [[1910]]) * [[1991]] - [[James Benson Irwin]], ameriški astronavt (* [[1930]]) * [[1996]] - sir [[Frank Whittle]], angleški letalski inženir, pilot (* [[1907]]) == Prazniki in obredi == * [[Tajvan]] - očetovski dan * [[Švedska]] - dan kraljice, dan zastave * Svetovni dan mačk, obeležujemo od leta 2002, po zaslugi zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (International Fund for Animal Welfare) [[Kategorija:Dnevi v letu|808]] 5oe00gnljl0upxgvc4lic079wq55ee8 5728957 5728956 2022-08-08T09:51:33Z Adolnicar 10765 /* Prazniki in obredi */ wikitext text/x-wiki '''8. avgust''' je 220. [[dan]] [[leto|leta]] (221. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 145 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[754]] - [[Bizantinci|bizantinski]] [[cesar]] [[Konstantin V. Kopronimos]] prepove čaščenje [[sveta podoba|svetih podob]] * [[1585]] - [[John Davis]] v poskusu iskanja [[severozahodni prehod|severozahodnega prehoda]] vpluje v [[Cumberland Sound]] * [[1588]] - konec [[bitka pri Gravelinesu|bitke pri]] [[Gravelines]]u, [[Anglija|angleška]] [[vojna mornarica]] premaga [[Španija|špansko]] * [[1647]] - v [[bitka pri Dangan Hillu|bitki pri]] [[Dangan Hill]]u predstavniki [[Anglija|angleškega]] [[parlament]]a premagajo [[Irska|Irce]] * [[1786]] - [[Michael-Gabriel Paccard]] in [[Jacques Balmat]] se kot prva človeka povzpneta na [[Mont-Blanc]] * [[1807]] - ''[[Laibacher Wochenblatt]]'' objavi poziv domoljubom k zbiranju [[ljudska pesem|ljudskih pesmi]] * [[1859]] - [[Franc Jožef]] izda ukaz o rabi ljudskih jezikov na [[gimnazija]]h * [[1869]] - v [[Ormož]]u poteka 8. [[Taborsko gibanje|slovenski tabor]] * [[1876]] - [[Thomas Alva Edison]] prejme [[patent]] za [[mimeograf]] * [[1914]] - prvi [[spopad]]i med [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] * [[1918]]: ** [[Anglija|anglo]]-[[Francija|francoski]] protinapad pri [[Amiens]]u prebije [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obrambna črta|obrambno črto]] ** [[Alvin York]] se izkaže v [[bitka|bitki]], zakar prejme [[medalja časti|medaljo časti]] * [[1929]] - [[Weimarska republika|nemški]] [[cepelin]] ''[[Graf Zeppelin]]'' začne polet okoli sveta * [[1938]] - odprto [[koncentracijsko taborišče]] [[Mauthausen]] * [[1942]]: ** v [[Washington, D.C.|Washington]]u usmrtijo šest potencialnih [[Nemci|nemških]] [[saboter]]jev, dva pa zaradi sodelovanja obsodijo na dosmrtno [[zaporna kazen|zaporno kazen]] ** [[USMC]] zavzame [[Tulagi]] ** [[bitka]] za [[Pacifik|pacifiški]] [[otok]] [[Savo]] * [[1945]]: ** [[Sovjetska zveza|ZSSR]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Japonska|Japonski]] ** [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] sklenejo ustanoviti [[mednarodno sodišče]] ** [[Združene države Amerike|ZDA]] kot prva [[država]] [[ratifikacija|ratificirajo]] [[Ustanovna listina Združenih narodov|listino združenih narodov]] * [[1949]] - [[Butan (država)|Butan]] postane [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]] * [[1963]] - 15 [[ropar]]jev o[[rop]]a [[poštni vlak|poštni]] [[vlak]] v [[Anglija|Angliji]] in odnese 2,6 [[milijon]]a [[britanski funt|britanskih funtov]] * [[1967]] - ustanovljeno združenje jugovzhodno azijskih narodov ([[ASEAN]]) * [[1974]] - [[Richard Nixon]] zaradi afere [[Watergate]] napove odstop * [[1989]] - [[raketoplan]] [[raketoplan Columbia|Columbia]] odleti na 5-dnevno [[tajnost|tajno]] [[vojaštvo|vojaško]] odpravo ([[STS-28]]) * [[2000]] - [[vojaška podmornica|podmornico]] ''[[H. L. Hunley]]'' [[Konfederacijska vojska|ameriške konfederalne vojske]] po 136 letih izvlečejo na površje == Rojstva == [[slika:Dustin Hoffman Cannes.jpg|thumb|100px|Dustin Hoffman]] * [[1306]] - [[Rudolf II. Pfalški|Rudolf II.]], pfalški grof († [[1353]]) * [[1694]] - [[Francis Hutcheson]], irsko-britanski filozof († [[1746]]) * [[1732]] - [[Johann Christoph Adelung]], nemški jezikoslovec, leksikograf, filozof († [[1806]]) * [[1818]] - [[Joseph Roumanille]], provansalski pesnik, pedagog († [[1891]]) * [[1832]] - [[Émile-Théodore-Léon Gautier]], francoski književni zgodovinar († [[1897]]) * [[1879]] - [[Emiliano Zapata]], mehiški revolucionar († [[1919]]) * [[1880]] - [[Earle Christmas Grafton Page]], avstralski predsednik vlade († [[1961]]) * [[1896]] - [[Marjorie Kinnan Rawlings]], ameriška pisateljica († [[1953]]) * [[1901]] - [[Ernest Orlando Lawrence]], ameriški fizik, nobelovec 1939 († [[1958]]) * [[1902]] - [[Paul Adrien Maurice Dirac]], britanski fizik, matematik, nobelovec 1933 († [[1984]]) * [[1907]] - [[Benny Carter]], ameriški jazzovski glasbenik († [[2003]]) * [[1913]] - [[Marij Pregelj]], slovenski slikar († [[1967]]) * [[1921]] - [[John Herbert Chapman]], kanadski fizik († [[1979]]) * [[1925]] - [[Alija Izetbegović]], bosanski predsednik († [[2003]]) * [[1931]] - sir [[Roger Penrose]], angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik, filozof * [[1937]] - [[Dustin Hoffman]], ameriški filmski igralec * [[1951]] - [[Mamooru Ošii]], japonski filmski režiser * [[1953]] - [[Nigel Mansell]], angleški avtomobilski dirkač * [[1961]] - [[David Howell Evans]] - [[The Edge]], irski rock kitarist * [[1966]] - [[Christopher Livingstone Eubank]], britanski boksar * [[1981]] - [[Roger Federer]], švicarski tenisač *[[1998]] - [[Shawn Mendes]], kanadski pevec == Smrti == * [[1171]] - [[Henrik Bloiški]], škof Winchesterja, arhitekt (* [[1098]]) * [[1270]] - [[Margareta Sicilska]], štaufovska princesa, turinška deželna grofica (* [[1241]]) * [[1295]] - [[Ottone Visconti]], milanski nadškof in vladar (* [[1207]]) * [[1303]] - [[Henrik Kastiljski (1230-1303)|Henrik Kastiljski]], kastiljski princ (* [[1230]]) * [[1356]] - [[Giovanni Gradenigo]], 56. beneški dož (* [[1279]]) * [[1472]] - [[Ivan Vitez]], madžarski kardinal in humanist (* okoli [[1405]]) * [[1553]] - [[Girolamo Fracastoro]], italijanski učenjak, književnik, zdravnik, pesnik, astronom, geolog (* [[1478]]) * [[1746]] - [[Francis Hutcheson]], irsko-britanski filozof (* [[1694]]) * [[1824]] - [[Friedrich August Wolf]], nemški učenjak (* [[1759]]) * [[1869]] - [[Roger Fenton]], angleški fotograf (* [[1819]]) * [[1900]] - [[Emil Škoda]], češki inženir, industrialec (* [[1839]]) * [[1908]] - [[Joseph Maria Olbrich]], nemški arhitekt (* [[1867]]) * [[1928]] - [[Stjepan Radić]], jugoslovanski politik, poslanec (* [[1871]]) * [[1940]] - [[Johnny Dodds]], ameriški jazzovski klarinetist (* [[1892]]) * [[1944]] - [[Chaim Soutine]], belorusko-francoski slikar (* [[1894]]) * [[1951]] - [[Charles Hitchcock Adams]], ameriški ljubiteljski astronom (* [[1868]]) * [[1965]] - [[Shirley Jackson]], ameriška pisateljica (* [[1919]]) * [[1974]] - [[Baldur Benedikt von Schirach]], nemški nacistični politik (* [[1907]]) * [[1975]] - [[Julian Adderley|Julian »Cannonball« Adderley]], ameriški jazzovski saksofonist (* [[1928]]) * [[1987]] - [[Danilo Blanuša]], hrvaški matematik, fizik, inženir (* [[1903]]) * [[1989]] - [[Filip Kumbatovič Kalan]], slovenski pisatelj, teatrolog (* [[1910]]) * [[1991]] - [[James Benson Irwin]], ameriški astronavt (* [[1930]]) * [[1996]] - sir [[Frank Whittle]], angleški letalski inženir, pilot (* [[1907]]) == Prazniki in obredi == * [[Tajvan]] - očetovski dan * [[Švedska]] - dan kraljice, dan zastave * Svetovni dan [[Mačke|mačk]], obeležujemo od leta 2002, po zaslugi zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (International Fund for Animal Welfare) [[Kategorija:Dnevi v letu|808]] qpkmdjeeewuq07cad1lr57oax2ryggh 5728958 5728957 2022-08-08T09:52:08Z Adolnicar 10765 /* Prazniki in obredi */ wikitext text/x-wiki '''8. avgust''' je 220. [[dan]] [[leto|leta]] (221. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 145 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[754]] - [[Bizantinci|bizantinski]] [[cesar]] [[Konstantin V. Kopronimos]] prepove čaščenje [[sveta podoba|svetih podob]] * [[1585]] - [[John Davis]] v poskusu iskanja [[severozahodni prehod|severozahodnega prehoda]] vpluje v [[Cumberland Sound]] * [[1588]] - konec [[bitka pri Gravelinesu|bitke pri]] [[Gravelines]]u, [[Anglija|angleška]] [[vojna mornarica]] premaga [[Španija|špansko]] * [[1647]] - v [[bitka pri Dangan Hillu|bitki pri]] [[Dangan Hill]]u predstavniki [[Anglija|angleškega]] [[parlament]]a premagajo [[Irska|Irce]] * [[1786]] - [[Michael-Gabriel Paccard]] in [[Jacques Balmat]] se kot prva človeka povzpneta na [[Mont-Blanc]] * [[1807]] - ''[[Laibacher Wochenblatt]]'' objavi poziv domoljubom k zbiranju [[ljudska pesem|ljudskih pesmi]] * [[1859]] - [[Franc Jožef]] izda ukaz o rabi ljudskih jezikov na [[gimnazija]]h * [[1869]] - v [[Ormož]]u poteka 8. [[Taborsko gibanje|slovenski tabor]] * [[1876]] - [[Thomas Alva Edison]] prejme [[patent]] za [[mimeograf]] * [[1914]] - prvi [[spopad]]i med [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] * [[1918]]: ** [[Anglija|anglo]]-[[Francija|francoski]] protinapad pri [[Amiens]]u prebije [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obrambna črta|obrambno črto]] ** [[Alvin York]] se izkaže v [[bitka|bitki]], zakar prejme [[medalja časti|medaljo časti]] * [[1929]] - [[Weimarska republika|nemški]] [[cepelin]] ''[[Graf Zeppelin]]'' začne polet okoli sveta * [[1938]] - odprto [[koncentracijsko taborišče]] [[Mauthausen]] * [[1942]]: ** v [[Washington, D.C.|Washington]]u usmrtijo šest potencialnih [[Nemci|nemških]] [[saboter]]jev, dva pa zaradi sodelovanja obsodijo na dosmrtno [[zaporna kazen|zaporno kazen]] ** [[USMC]] zavzame [[Tulagi]] ** [[bitka]] za [[Pacifik|pacifiški]] [[otok]] [[Savo]] * [[1945]]: ** [[Sovjetska zveza|ZSSR]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Japonska|Japonski]] ** [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] sklenejo ustanoviti [[mednarodno sodišče]] ** [[Združene države Amerike|ZDA]] kot prva [[država]] [[ratifikacija|ratificirajo]] [[Ustanovna listina Združenih narodov|listino združenih narodov]] * [[1949]] - [[Butan (država)|Butan]] postane [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]] * [[1963]] - 15 [[ropar]]jev o[[rop]]a [[poštni vlak|poštni]] [[vlak]] v [[Anglija|Angliji]] in odnese 2,6 [[milijon]]a [[britanski funt|britanskih funtov]] * [[1967]] - ustanovljeno združenje jugovzhodno azijskih narodov ([[ASEAN]]) * [[1974]] - [[Richard Nixon]] zaradi afere [[Watergate]] napove odstop * [[1989]] - [[raketoplan]] [[raketoplan Columbia|Columbia]] odleti na 5-dnevno [[tajnost|tajno]] [[vojaštvo|vojaško]] odpravo ([[STS-28]]) * [[2000]] - [[vojaška podmornica|podmornico]] ''[[H. L. Hunley]]'' [[Konfederacijska vojska|ameriške konfederalne vojske]] po 136 letih izvlečejo na površje == Rojstva == [[slika:Dustin Hoffman Cannes.jpg|thumb|100px|Dustin Hoffman]] * [[1306]] - [[Rudolf II. Pfalški|Rudolf II.]], pfalški grof († [[1353]]) * [[1694]] - [[Francis Hutcheson]], irsko-britanski filozof († [[1746]]) * [[1732]] - [[Johann Christoph Adelung]], nemški jezikoslovec, leksikograf, filozof († [[1806]]) * [[1818]] - [[Joseph Roumanille]], provansalski pesnik, pedagog († [[1891]]) * [[1832]] - [[Émile-Théodore-Léon Gautier]], francoski književni zgodovinar († [[1897]]) * [[1879]] - [[Emiliano Zapata]], mehiški revolucionar († [[1919]]) * [[1880]] - [[Earle Christmas Grafton Page]], avstralski predsednik vlade († [[1961]]) * [[1896]] - [[Marjorie Kinnan Rawlings]], ameriška pisateljica († [[1953]]) * [[1901]] - [[Ernest Orlando Lawrence]], ameriški fizik, nobelovec 1939 († [[1958]]) * [[1902]] - [[Paul Adrien Maurice Dirac]], britanski fizik, matematik, nobelovec 1933 († [[1984]]) * [[1907]] - [[Benny Carter]], ameriški jazzovski glasbenik († [[2003]]) * [[1913]] - [[Marij Pregelj]], slovenski slikar († [[1967]]) * [[1921]] - [[John Herbert Chapman]], kanadski fizik († [[1979]]) * [[1925]] - [[Alija Izetbegović]], bosanski predsednik († [[2003]]) * [[1931]] - sir [[Roger Penrose]], angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik, filozof * [[1937]] - [[Dustin Hoffman]], ameriški filmski igralec * [[1951]] - [[Mamooru Ošii]], japonski filmski režiser * [[1953]] - [[Nigel Mansell]], angleški avtomobilski dirkač * [[1961]] - [[David Howell Evans]] - [[The Edge]], irski rock kitarist * [[1966]] - [[Christopher Livingstone Eubank]], britanski boksar * [[1981]] - [[Roger Federer]], švicarski tenisač *[[1998]] - [[Shawn Mendes]], kanadski pevec == Smrti == * [[1171]] - [[Henrik Bloiški]], škof Winchesterja, arhitekt (* [[1098]]) * [[1270]] - [[Margareta Sicilska]], štaufovska princesa, turinška deželna grofica (* [[1241]]) * [[1295]] - [[Ottone Visconti]], milanski nadškof in vladar (* [[1207]]) * [[1303]] - [[Henrik Kastiljski (1230-1303)|Henrik Kastiljski]], kastiljski princ (* [[1230]]) * [[1356]] - [[Giovanni Gradenigo]], 56. beneški dož (* [[1279]]) * [[1472]] - [[Ivan Vitez]], madžarski kardinal in humanist (* okoli [[1405]]) * [[1553]] - [[Girolamo Fracastoro]], italijanski učenjak, književnik, zdravnik, pesnik, astronom, geolog (* [[1478]]) * [[1746]] - [[Francis Hutcheson]], irsko-britanski filozof (* [[1694]]) * [[1824]] - [[Friedrich August Wolf]], nemški učenjak (* [[1759]]) * [[1869]] - [[Roger Fenton]], angleški fotograf (* [[1819]]) * [[1900]] - [[Emil Škoda]], češki inženir, industrialec (* [[1839]]) * [[1908]] - [[Joseph Maria Olbrich]], nemški arhitekt (* [[1867]]) * [[1928]] - [[Stjepan Radić]], jugoslovanski politik, poslanec (* [[1871]]) * [[1940]] - [[Johnny Dodds]], ameriški jazzovski klarinetist (* [[1892]]) * [[1944]] - [[Chaim Soutine]], belorusko-francoski slikar (* [[1894]]) * [[1951]] - [[Charles Hitchcock Adams]], ameriški ljubiteljski astronom (* [[1868]]) * [[1965]] - [[Shirley Jackson]], ameriška pisateljica (* [[1919]]) * [[1974]] - [[Baldur Benedikt von Schirach]], nemški nacistični politik (* [[1907]]) * [[1975]] - [[Julian Adderley|Julian »Cannonball« Adderley]], ameriški jazzovski saksofonist (* [[1928]]) * [[1987]] - [[Danilo Blanuša]], hrvaški matematik, fizik, inženir (* [[1903]]) * [[1989]] - [[Filip Kumbatovič Kalan]], slovenski pisatelj, teatrolog (* [[1910]]) * [[1991]] - [[James Benson Irwin]], ameriški astronavt (* [[1930]]) * [[1996]] - sir [[Frank Whittle]], angleški letalski inženir, pilot (* [[1907]]) == Prazniki in obredi == * [[Tajvan]] - očetovski dan * [[Švedska]] - dan kraljice, dan zastave * Svetovni dan [[Mačke|mačk]] - obeležujemo od leta 2002, po zaslugi zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (International Fund for Animal Welfare) [[Kategorija:Dnevi v letu|808]] qnh3kx1p2m6g84e3bjz5n04f0dlkl6x 5728959 5728958 2022-08-08T09:53:09Z Adolnicar 10765 /* Prazniki in obredi */ wikitext text/x-wiki '''8. avgust''' je 220. [[dan]] [[leto|leta]] (221. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 145 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[754]] - [[Bizantinci|bizantinski]] [[cesar]] [[Konstantin V. Kopronimos]] prepove čaščenje [[sveta podoba|svetih podob]] * [[1585]] - [[John Davis]] v poskusu iskanja [[severozahodni prehod|severozahodnega prehoda]] vpluje v [[Cumberland Sound]] * [[1588]] - konec [[bitka pri Gravelinesu|bitke pri]] [[Gravelines]]u, [[Anglija|angleška]] [[vojna mornarica]] premaga [[Španija|špansko]] * [[1647]] - v [[bitka pri Dangan Hillu|bitki pri]] [[Dangan Hill]]u predstavniki [[Anglija|angleškega]] [[parlament]]a premagajo [[Irska|Irce]] * [[1786]] - [[Michael-Gabriel Paccard]] in [[Jacques Balmat]] se kot prva človeka povzpneta na [[Mont-Blanc]] * [[1807]] - ''[[Laibacher Wochenblatt]]'' objavi poziv domoljubom k zbiranju [[ljudska pesem|ljudskih pesmi]] * [[1859]] - [[Franc Jožef]] izda ukaz o rabi ljudskih jezikov na [[gimnazija]]h * [[1869]] - v [[Ormož]]u poteka 8. [[Taborsko gibanje|slovenski tabor]] * [[1876]] - [[Thomas Alva Edison]] prejme [[patent]] za [[mimeograf]] * [[1914]] - prvi [[spopad]]i med [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] * [[1918]]: ** [[Anglija|anglo]]-[[Francija|francoski]] protinapad pri [[Amiens]]u prebije [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[obrambna črta|obrambno črto]] ** [[Alvin York]] se izkaže v [[bitka|bitki]], zakar prejme [[medalja časti|medaljo časti]] * [[1929]] - [[Weimarska republika|nemški]] [[cepelin]] ''[[Graf Zeppelin]]'' začne polet okoli sveta * [[1938]] - odprto [[koncentracijsko taborišče]] [[Mauthausen]] * [[1942]]: ** v [[Washington, D.C.|Washington]]u usmrtijo šest potencialnih [[Nemci|nemških]] [[saboter]]jev, dva pa zaradi sodelovanja obsodijo na dosmrtno [[zaporna kazen|zaporno kazen]] ** [[USMC]] zavzame [[Tulagi]] ** [[bitka]] za [[Pacifik|pacifiški]] [[otok]] [[Savo]] * [[1945]]: ** [[Sovjetska zveza|ZSSR]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Japonska|Japonski]] ** [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] sklenejo ustanoviti [[mednarodno sodišče]] ** [[Združene države Amerike|ZDA]] kot prva [[država]] [[ratifikacija|ratificirajo]] [[Ustanovna listina Združenih narodov|listino združenih narodov]] * [[1949]] - [[Butan (država)|Butan]] postane [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]] * [[1963]] - 15 [[ropar]]jev o[[rop]]a [[poštni vlak|poštni]] [[vlak]] v [[Anglija|Angliji]] in odnese 2,6 [[milijon]]a [[britanski funt|britanskih funtov]] * [[1967]] - ustanovljeno združenje jugovzhodno azijskih narodov ([[ASEAN]]) * [[1974]] - [[Richard Nixon]] zaradi afere [[Watergate]] napove odstop * [[1989]] - [[raketoplan]] [[raketoplan Columbia|Columbia]] odleti na 5-dnevno [[tajnost|tajno]] [[vojaštvo|vojaško]] odpravo ([[STS-28]]) * [[2000]] - [[vojaška podmornica|podmornico]] ''[[H. L. Hunley]]'' [[Konfederacijska vojska|ameriške konfederalne vojske]] po 136 letih izvlečejo na površje == Rojstva == [[slika:Dustin Hoffman Cannes.jpg|thumb|100px|Dustin Hoffman]] * [[1306]] - [[Rudolf II. Pfalški|Rudolf II.]], pfalški grof († [[1353]]) * [[1694]] - [[Francis Hutcheson]], irsko-britanski filozof († [[1746]]) * [[1732]] - [[Johann Christoph Adelung]], nemški jezikoslovec, leksikograf, filozof († [[1806]]) * [[1818]] - [[Joseph Roumanille]], provansalski pesnik, pedagog († [[1891]]) * [[1832]] - [[Émile-Théodore-Léon Gautier]], francoski književni zgodovinar († [[1897]]) * [[1879]] - [[Emiliano Zapata]], mehiški revolucionar († [[1919]]) * [[1880]] - [[Earle Christmas Grafton Page]], avstralski predsednik vlade († [[1961]]) * [[1896]] - [[Marjorie Kinnan Rawlings]], ameriška pisateljica († [[1953]]) * [[1901]] - [[Ernest Orlando Lawrence]], ameriški fizik, nobelovec 1939 († [[1958]]) * [[1902]] - [[Paul Adrien Maurice Dirac]], britanski fizik, matematik, nobelovec 1933 († [[1984]]) * [[1907]] - [[Benny Carter]], ameriški jazzovski glasbenik († [[2003]]) * [[1913]] - [[Marij Pregelj]], slovenski slikar († [[1967]]) * [[1921]] - [[John Herbert Chapman]], kanadski fizik († [[1979]]) * [[1925]] - [[Alija Izetbegović]], bosanski predsednik († [[2003]]) * [[1931]] - sir [[Roger Penrose]], angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik, filozof * [[1937]] - [[Dustin Hoffman]], ameriški filmski igralec * [[1951]] - [[Mamooru Ošii]], japonski filmski režiser * [[1953]] - [[Nigel Mansell]], angleški avtomobilski dirkač * [[1961]] - [[David Howell Evans]] - [[The Edge]], irski rock kitarist * [[1966]] - [[Christopher Livingstone Eubank]], britanski boksar * [[1981]] - [[Roger Federer]], švicarski tenisač *[[1998]] - [[Shawn Mendes]], kanadski pevec == Smrti == * [[1171]] - [[Henrik Bloiški]], škof Winchesterja, arhitekt (* [[1098]]) * [[1270]] - [[Margareta Sicilska]], štaufovska princesa, turinška deželna grofica (* [[1241]]) * [[1295]] - [[Ottone Visconti]], milanski nadškof in vladar (* [[1207]]) * [[1303]] - [[Henrik Kastiljski (1230-1303)|Henrik Kastiljski]], kastiljski princ (* [[1230]]) * [[1356]] - [[Giovanni Gradenigo]], 56. beneški dož (* [[1279]]) * [[1472]] - [[Ivan Vitez]], madžarski kardinal in humanist (* okoli [[1405]]) * [[1553]] - [[Girolamo Fracastoro]], italijanski učenjak, književnik, zdravnik, pesnik, astronom, geolog (* [[1478]]) * [[1746]] - [[Francis Hutcheson]], irsko-britanski filozof (* [[1694]]) * [[1824]] - [[Friedrich August Wolf]], nemški učenjak (* [[1759]]) * [[1869]] - [[Roger Fenton]], angleški fotograf (* [[1819]]) * [[1900]] - [[Emil Škoda]], češki inženir, industrialec (* [[1839]]) * [[1908]] - [[Joseph Maria Olbrich]], nemški arhitekt (* [[1867]]) * [[1928]] - [[Stjepan Radić]], jugoslovanski politik, poslanec (* [[1871]]) * [[1940]] - [[Johnny Dodds]], ameriški jazzovski klarinetist (* [[1892]]) * [[1944]] - [[Chaim Soutine]], belorusko-francoski slikar (* [[1894]]) * [[1951]] - [[Charles Hitchcock Adams]], ameriški ljubiteljski astronom (* [[1868]]) * [[1965]] - [[Shirley Jackson]], ameriška pisateljica (* [[1919]]) * [[1974]] - [[Baldur Benedikt von Schirach]], nemški nacistični politik (* [[1907]]) * [[1975]] - [[Julian Adderley|Julian »Cannonball« Adderley]], ameriški jazzovski saksofonist (* [[1928]]) * [[1987]] - [[Danilo Blanuša]], hrvaški matematik, fizik, inženir (* [[1903]]) * [[1989]] - [[Filip Kumbatovič Kalan]], slovenski pisatelj, teatrolog (* [[1910]]) * [[1991]] - [[James Benson Irwin]], ameriški astronavt (* [[1930]]) * [[1996]] - sir [[Frank Whittle]], angleški letalski inženir, pilot (* [[1907]]) == Prazniki in obredi == * [[Tajvan]] - očetovski dan * [[Švedska]] - dan kraljice, dan zastave * Svetovni dan [[Mačke|mačk]] - obeležujemo od leta 2002, po zaslugi zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (International Fund for Animal Welfare), od leta 2020 skrbi International Cat Care [[Kategorija:Dnevi v letu|808]] d6zpu4uxcrdy63s8a4nlyugd6bro7va 0 3488 5728594 5712170 2022-08-07T13:00:55Z Amanesciri2021 205950 /* Kina */ wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje |name = Celje |nickname = ''Knežje mesto'' |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |motto = |image_skyline = View of Celje (28189851435) (cropped).jpg |imagesize = 290px |image_caption = Pogled s [[Celjski grad|Celjskega gradu]] proti severozahodu |image_flag = Flag of Celje.svg |image_seal = |image_shield = Coat of arms of Celje.svg |pushpin_map = Slovenia |pushpin_label_position = left<!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = Geografska lega Celja v Sloveniji <!-- Location --> |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Neformalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = [[Regionalizacija Slovenije|Pokrajina]] |subdivision_name2 = [[Savinjska pokrajina|Savinjska]] |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name4 = [[Mestna občina Celje|Celje]] |government_type = [[mestni svet]] |leader_title = [[seznam županov Celja|župan]] |leader_name = [[Bojan Šrot]] ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 45 (kot {{nowrap|''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]''}}) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski {{nowrap|''[[Noriško kraljestvo|Regnum Noricum]]''}} brez bojev priključijo [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] |established_title2 = Mesto |established_date2 =11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.) |established_title3 = |established_date3 = <!-- kvadratni kilometri --> | area_total_km2 = 22,714 | area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_rural_km2 = |population_as_of = 2020 |population_note = |population_total = 37872 | population_footnotes = <ref name="surs_2017">{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_demonym = Celjan, Celjanka |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |elevation_m = (pri [[Vodni stolp, Celje|Vodnem stolpu]]) 238 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet|url= http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en|title= Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin|language= slovenščina, angleščina |trans-title= Height above sea level of seats of municipalities|year= 2002|publisher= Statistical Office of the Republic of Slovenia}}</ref> |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3000 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = {{URL|http://www.celje.si/}} |twin1 = [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px|Grb Grevenbroicha]] [[Grevenbroich]] |twin1_country = {{GER}} |twin2 = [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px|Grb Singena]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] |twin2_country = {{GER}} |twin3 = [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px|Grb Slavonskega Broda]] [[Slavonski Brod]] |twin3_country = {{CRO}} | footnotes= {{infopolje RKD|embed=yes | ime = Celje - Staro mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. julij 1986 | refšt=55 <!--slika--> | lokacija = | občina = Celje <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Celje''' ({{Audio|Celje.ogg|izgovorjava}}) (lokalna izgovorjava [cjêle] ali [cêle]{{cn}}) je [[mesto]] na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], sedež [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]] in upravne enote ter središče [[Savinjska statistična regija|Savinjske statistične regije]]. Z nekaj manj kot 38.000 prebivalci je četrto največje slovensko mesto (primerljivo s [[Kranj|Kranjem]]). [[Mestna občina Celje]] šteje okoli 50.000 prebivalcev, mestna aglomeracija pa preko 70.000 Celje leži ob sotočju rek [[Savinja|Savinje]] in [[Voglajna (reka)|Voglajne]] v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]] oz. [[Celjska kotlina|Celjski kotlini]]. Srednja nadmorska višina mesta je 241 [[meter|m]]. V Celju je sedež enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, [[Škofija Celje|rimskokatoliške škofije]] (od 2006), [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča]], regionalne [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice]] z urgentnim centrom, [[Osrednja knjižnica Celje|osrednje knjižnice]], [[Pokrajinski muzej Celje|pokrajinskega muzeja]], [[Muzej novejše zgodovine Celje|Muzeja novejše zgodovine]], [[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinskega arhiva]], [[Hiša kulture Celje|Hiše kulture]] ter več galerij. V Celju je sedež založbe [[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]], za umetnostni razvoj mesta pa skrbi [[Zavod Celeia]]. Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto (najpomembnejši je vsakoletni [[Mednarodni obrtni sejem Celje]]). Mesto ima več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol ter enega največjih [[Šolski center Celje|šolskih centrov]] v Sloveniji. V Celju ima sedež tudi [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS), ustanovljena 1993, od 1994 pa še TECOS, ''Razvojni center orodjarstva'' ''Slovenije''. V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v Sloveniji s prvim samostojnim atletskim klubom in lastnim stadionom, v športni [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]] pa domuje [[Rokometni klub Celje]]. Največja znamenitost je [[Celjski grad|Stari grad Celje]], ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba. Mestu je [[Oto Pestner]] posvetil pesem ''Dober dan, knežje mesto''. Liberalno celjsko glasilo [[Nova doba]] je izhajalo v letih 1919-41 in 1990-95. Medija regionalnega pomena sta [[Novi tednik]] in [[Radio Celje]], združena v [[Nt&Rc]], celjsko podjetje za časopisno in radijsko dejavnost. Na spletu pokriva doganajnje v mestu in okolici spletni časopis [[Celje.info]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == [[Mesto]] Celje ima 10 [[mestna četrt|mestnih četrti]] poleg njih še 9 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] na periferiji oz. okolici mesta Celje na ozemlju Mestne o[[Mestna občina Celje|bčine Celje]]. {| |----- valign="top" | '''Mestne četrti (10)''' * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] | '''Krajevne skupnosti (9)''' * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] |} === Mestni predeli in naselja === {| |----- valign="top" | * Babno * Bežigrad (Celje) * Breg * [[Čret (razločitev)|Čret]] * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * Glazija | * Golovec * Kalvarija (''Jožefov hrib'') * [[Lava, Celje|Lava]] * Lisce * [[Ločnica]] * Ložnica * Medlog * Mestni park in Mestni gozd | * Mestno pokopališče ([[Teharje]]) * [[Miklavžev hrib]] (''Miklavški'' ''hrib'') * [[Nova vas, Celje|Nova vas]] * [[Ostrožno]] * [[Otok, Celje|Otok]] * Podgorje (Podgora) * [[Polule]] * Pristava * Selce | * Skalna klet * Spodnja Dobrova * Spodnja Hudinja * Stari grad ([[Celjski grad]]) * Šmarjeta * Zagrad * Zavodna * [[Zgornja Hudinja]] |} == Zgodovina mesta == {{glavni|Zgodovina Celja}} [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 035 Cilli - Celje.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]] [[Slika:Celje-1441.JPG|thumbnail|desno|200px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje [[Otok, Celje|Otok]]. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.]] Prva naselbina se je pojavila v času [[halštatska kultura|halštatske kulture]]. Za časa [[Kelti|Keltov]] in [[stari Grki|starogrških]] zgodovinarjev je bil kraj znan kot ''Keleja'' (tudi ''Keleia''), kar v starem [[keltski jeziki|keltskem jeziku]] pomeni ''zaklonišče'' ali ''zavetišče''. {{cn}} V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali [[Noriško kraljestvo|noriški]] denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili [[Rimljani]] in jo poimenovali ''Celeia (Civitas Celeia)''. Mestne pravice je pod imenom ''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]'' dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja [[Klavdij]]a (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga [[Troja]]« – ''Troia secunda''. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz [[Oglej]]a (''Aquileia'') v [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju {{cn}}. Celeio je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju. Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili [[Huni]]. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579<ref name="otorepec_1990">{{sktxt|Otorepec|1990|pp=43}}.</ref> V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.<ref name="otorepec_1990" /><ref>{{sktxt|Habjan|1967}}.</ref> Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom [[Celjski grofje|Celjskega grofa]] [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli [[Habsburžani]]. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred [[Turki]], ob velikem [[slovenski kmečki upor|slovenskem kmečkem uporu]] leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik [[požar]]. Zgorela je večina poslopij.<ref>{{sktxt|Fekonja|1895}}.</ref> [[I. gimnazija v Celju|Prva gimnazija v Celju]] je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji. [[Slika:Habsburško-celjski grb ( F.I. A.E.I.O.U.).jpg|sličica|200px|desno|Habsburško-celjski grb po izumrtju celjskih grofov in prevzemu [[Habsburška monarhija|habsburške dinastije]] postavljen v Celju 1466 (kopija v Pokrajinskem muzeju)]] Leta 1867 je po porazu Avstrije v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] mesto postalo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del FLRJ/SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji. === Imena mesta v zgodovini === * [[keltski jeziki|keltsko]] Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’) ** Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)<ref name="paliga" /> * [[latinščina|latinsko]] ''Celeia''<ref name="paliga">{{sktxt|Paliga|2003}}.</ref> ([[Plinij starejši]], ''Naturalis historia'', III. knjiga, 77)<ref name="orozen_i_1854">{{sktxt|Orožen|1854}}.</ref><ref>{{navedi splet|author= Plinij starejši|title= Liber III|url= http://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/Texts/Pliny_the_Elder/3*.html|accessdate= 2010-08-11}}</ref> ** sodobno tudi ''Celia'' * ''Cilia'' (srednjevška latinščina)<ref name="paliga" /> * ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137) * ''Cili'' * ''Cilie'' * ''Chilia''<ref name="paliga" /> * ''Zelle'' (1818)<ref name="bachó_1818">''Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena.'' V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 {{COBISS|ID=65135872}}</ref> * ''Cele'' ([[Ignacij Orožen]], 1854)<ref name="orozen_i_1854" /> * ''Celle'' (vsaj začetek 20. stoletja) * {{jezik-it|Cilli}} * {{jezik-hu|Cille}} * {{jezik-de|Cilia}}, ''Cilli'', ''Zilie'' (1493 do okrog 1535), ''Zily'', ''Cilli'' (1825–1919) == Podnebje == {{Weather box|location=Celje |metric first=Yes |single line=Yes |Jan record high C=17.5 |Feb record high C=20.6 |Mar record high C=25.7 |Apr record high C=28.4 |May record high C=32.4 |Jun record high C=35.2 |Jul record high C=36.8 |Aug record high C=38.1 |Sep record high C=30.4 |Oct record high C=26.7 |Nov record high C=22.0 |Dec record high C=20.2 |year record high C=38.1 |Jan high C=4.1 |Feb high C=6.8 |Mar high C=11.3 |Apr high C=16.4 |May high C=21.6 |Jun high C=24.6 |Jul high C=26.9 |Aug high C=26.5 |Sep high C=21.7 |Oct high C=16.3 |Nov high C=9.6 |Dec high C=4.5 |year high C=15.9 |Jan mean C=-0.3 |Feb mean C=1.0 |Mar mean C=5.2 |Apr mean C=9.8 |May mean C=14.9 |Jun mean C=18.3 |Jul mean C=19.9 |Aug mean C=19.0 |Sep mean C=14.6 |Oct mean C=10.1 |Nov mean C=4.7 |Dec mean C=0.6 |year mean C=9.8 |Jan low C=-4.6 |Feb low C=-4.2 |Mar low C=-0.2 |Apr low C=3.9 |May low C=8.6 |Jun low C=12.3 |Jul low C=13.8 |Aug low C=13.4 |Sep low C=9.7 |Oct low C=5.9 |Nov low C=0.9 |Dec low C=-3.0 |year low C=4.7 |Jan record low C=-27.2 |Feb record low C=-27.0 |Mar record low C=-20.8 |Apr record low C=-6.5 |May record low C=-1.9 |Jun record low C=2.9 |Jul record low C=5.4 |Aug record low C=3.4 |Sep record low C=-0.8 |Oct record low C=-8.5 |Nov record low C=-19.4 |Dec record low C=-21.0 |year record low C=-27.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm=47 |Feb precipitation mm=50 |Mar precipitation mm=71 |Apr precipitation mm=71 |May precipitation mm=90 |Jun precipitation mm=132 |Jul precipitation mm=122 |Aug precipitation mm=125 |Sep precipitation mm=118 |Oct precipitation mm=115 |Nov precipitation mm=93 |Dec precipitation mm=78 |year precipitation mm=1113 |snow colour = green |Jan snow cm = 45 |Feb snow cm = 68 |Mar snow cm = 42 |Apr snow cm = 11 |May snow cm = 12 |Jun snow cm = 0 |Jul snow cm = 0 |Aug snow cm = 0 |Sep snow cm = 0 |Oct snow cm = 3 |Nov snow cm = 32 |Dec snow cm = 54 |year snow cm = 68 |Jan humidity = 89 <!-- ob =7:00 --> |Feb humidity = 88 |Mar humidity = 88 |Apr humidity = 87 |May humidity = 84 |Jun humidity = 82 |Jul humidity = 85 |Aug humidity = 89 |Sep humidity = 92 |Oct humidity = 92 |Nov humidity = 91 |Dec humidity = 90 |year humidity = 88 |unit precipitation days=0.1 mm |Jan precipitation days=10 |Feb precipitation days=8 |Mar precipitation days=11 |Apr precipitation days=13 |May precipitation days=14 |Jun precipitation days=14 |Jul precipitation days=12 |Aug precipitation days=12 |Sep precipitation days=11 |Oct precipitation days=11 |Nov precipitation days=12 |Dec precipitation days=12 |year precipitation days=140 |Jan sun=64 |Feb sun=96 |Mar sun=128 |Apr sun=156 |May sun=205 |Jun sun=209 |Jul sun=242 |Aug sun=227 |Sep sun=166 |Oct sun=115 |Nov sun=67 |Dec sun=53 |year sun=1728 |Jan percentsun = 9.7 <!-- 3 * 100 / št. dni v mesecu (31) --> |Feb percentsun = 14.2 |Mar percentsun = 9.7 |Apr percentsun = 10 |May percentsun = 9.7 |Jun percentsun = 6.7 |Jul percentsun = 16.1 |Aug percentsun = 19.3 |Sep percentsun = 13.3 |Oct percentsun = 6.4 |Nov percentsun = 6.7 |Dec percentsun = 6.4 |year percentsun = 10.6 |source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) <ref name= SEA>{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/celje/climate-normals_81-10_Celje.pdf |title = Podnebni podatki - Celje |publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] |accessdate = 2012-09-20|language= }}</ref> (podatki za 1981-2010) |date = 2014}} == Prebivalstvo == [[Slika:SLO-Celje23.JPG|thumbnail|desno|200px|[[Narodni dom, Celje|Narodni dom]], sedež mestne občine Celje, [[Trg celjskih knezov]], ([[Jan Vladimír Hráský]], 1895–1896)]] [[Slika:017 Celje, Cilli Kreisstadt - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, 1830]] [[Slika:Postcard of Celje 1903 (11).jpg|thumb|right|200px|Celje leta 1903, slika Stengel & Co.]] Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med [[Štajerska|južnoštajerskimi]] mesti na tretjem mestu, [[Maribor]] je imel 1834, [[Ptuj]] pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868<ref>{{navedi splet|author= [[Mestna občina Celje]]|title= MOC v številkah|url= http://moc.celje.si/moc-v-stevilkah|accessdate= 2014-12-23}}</ref> prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev; proti koncu 20. stoletja je prebivalstvo Celja že preseglo 40.000 ljudi). V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev. {| class="wikitable" |+Etnična sestava leta 1991 |- | [[Slovenci]] || 33.434 || 82,1 % |- | [[Srbi]] || 1864 || 4,6 % |- | [[Hrvati]] || 1687 || 4,1 % |- | [[Muslimani]] || 466 || 1,1 % |- | [[Jugoslovani]] || 405 || 1 % |- | [[Albanci]] || 189 || |- | [[Makedonci]] || 140 || |- | [[Črnogorci]] || 93 || |- | [[Madžari]] || 41 || |- | Ostali || 82 || |- | Neznano || 1972 || 4,8 % |- | Neopredeljeni || 249 || |- | Regionalno opredeljeni || 88 || |} {| border="0" | valign="top" | {| class="wikitable" ! leto ! št. prebivalcev<ref>{{sktxt|Orožen, Janko|1971|pp=362-365}}.</ref> |- | 1439 || align="right" | 1000 |- | 1798 || align="right" | 1400 |- | 1820 || align="right" | 1635 |- | 1834 || align="right" | 1511 |- | 1840 || align="right" | 1793 |- | 1900 || align="right" | 6743 |- | 1924 || align="right" | 7750 |- | 1940 || align="right" | 20.000 |} | valign="top" | {| class="wikitable" ! leto ! št. prebivalcev |- | 2010 || align="right" | 37.777 |- | 2011 || align="right" | 37.520<ref name="Stat">{{navedi splet|author=Statistični urad Republike Slovenije|title=Naselja po številu prebivalcev|url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=CELJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=309|accessdate=2011-11-01}}</ref> |- | 2012 || align="right" | 37.584<ref name="Stat"/> |- | 2013 || align="right" | 37.490<ref name="Stat"/> |- | 2014 || align="right" | 37.628<ref name="Stat"/> |- | 2015 || align="right" | 37.540<ref name="Stat"/> |- |2016||37.787 |- |2017||38.079 |} |} {| style="border:solid 1px #aaa;" cellpadding="7" cellspacing="0" |- | <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.7) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:500 height:auto barincrement:22 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:41000 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:lightgrey unit:year increment:5000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:white increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1439 text:1439 bar:1798 text:1798 bar:1820 text:1820 bar:1834 text:1834 bar:1840 text:1840 bar:1900 text:1900 bar:1924 text:1924 bar:1940 text:1940 bar:2010 text:2010 bar:2011 text:2011 bar:2012 text:2012 bar:2013 text:2013 bar:2014 text:2014 bar:2015 text:2015 PlotData= color:skyblue width:20 align:left bar:1439 from:0 till:1000 bar:1798 from:0 till:1400 bar:1820 from:0 till:1635 bar:1834 from:0 till:1511 bar:1840 from:0 till:1793 bar:1900 from:0 till:6743 bar:1924 from:0 till:7750 bar:1940 from:0 till:20000 bar:2010 from:0 till:37777 bar:2011 from:0 till:37584 bar:2012 from:0 till:37584 bar:2013 from:0 till:37490 bar:2014 from:0 till:37628 bar:2015 from:0 till:37540 PlotData= bar:1439 at: 1000 fontsize:S text:1000 shift:(-10,5) bar:1798 at: 1400 fontsize:S text:1400 shift:(-10,5) bar:1820 at: 1635 fontsize:S text:1635 shift:(-10,5) bar:1834 at: 1511 fontsize:S text:1511 shift:(-10,5) bar:1840 at: 1793 fontsize:S text:1793 shift:(-10,5) bar:1900 at: 6743 fontsize:S text:6743 shift:(-10,5) bar:1924 at: 7750 fontsize:S text:7750 shift:(-10,5) bar:1940 at: 20000 fontsize:S text:20.000 shift:(-12,5) bar:2010 at: 37777 fontsize:S text:37.777 shift:(-12,5) bar:2011 at: 37520 fontsize:S text:37.520 shift:(-12,5) bar:2012 at: 37584 fontsize:S text:37.584 shift:(-12,5) bar:2013 at: 37490 fontsize:S text:37.490 shift:(-12,5) bar:2014 at: 37628 fontsize:S text:37.628 shift:(-12,5) bar:2015 at: 37540 fontsize:S text:37.540 shift:(-12,5) </timeline> |} == Gospodarstvo == Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, [[Cinkarna Celje]], je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna [[cink]]a, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo [[titanov dioksid|titanovega dioksida]], ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Poleg tega v tovarni proizvajajo tudi gradbeni material in vrtne substrate. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna [[EMO]] je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta bila še proizvajalec pisarniške opreme [[Aero Celje]] in [[Zlatarna Celje]]. Dva izmed redkih celjskih gospodarskih gigantov ostajata Cetis, kjer tiskajo osebne dokumente, ovojno embalažo in vinjete, ter tovarna arom in sadnih sirupov Etol, ki ima sedež v sosednji Škofji vasi. Nekdaj močna [[tekstilna industrija]] (Metka,Toper) je praktično v celoti propadla.<ref name="AZ">{{sktxt|Plut-Pregelj|Rogel|2010}}</ref> Na severovzhodnem obrobju mesta se nahaja mesnopredelovalni obrat, v bližnji Arji vasi pa mlekarna. V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež [[Tuš (podjetje)|Tuš Holding]], ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.<ref name="AZ" /> Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob [[Mariborska cesta, Celje|Mariborski cesti]] ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem [[Mednarodni obrtni sejem Celje|Mednarodnem obrtnem sejmu]], ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.<ref>{{sktxt|Piano|2011}}.</ref> == Izobraževanje == === Osnovne šole === V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom, pa tudi [[Glasbena šola Celje]]. {{stolpci|3| *[[I. osnovna šola Celje]] *[[II. osnovna šola Celje]] *[[III. osnovna šola Celje]] *[[IV. osnovna šola Celje]] *[[Osnovna šola Frana Krajnca]] *[[Osnovna šola Frana Roša Celje|Osnovna šola Frana Roša]] *[[Osnovna šola Hudinja]] *[[Osnovna šola Lava]] *[[Osnovna šola Ljubečna]] *[[Osnovna šola Glazija]] }} === Srednje in višje šole === Podrobno glej: [[Seznam srednjih šol v Celju]] (skupaj 3 gimnazije in 8 srednjih strokovnih šol); v Celju so tudi 4 višje strokovne šole * od teh so: 1 gimnazija in 4 srednje šole vključene v [[Šolski center Celje|Šolski center Celje]], ki ima [[Višja strokovna šola Celje|višjo strokovno šolo]] in [[Medpodjetniški izobraževalni center]]. * [[Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje|Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti]] z višjo strokovno šolo * [[I. gimnazija v Celju]] je heterogena srednja šola, saj izvaja več programov: ob splošni gimnaziji, v okviru katere že od leta 1990 delujejo tudi športni oddelki, ima še dva gimnazijska programa – klasično gimnazijo (od 2001) in umetniško gimnazijo glasbene smeri (od 1999, v sodelovanju z [[Glasbena šola Celje|Glasbeno šolo Celje]]). * [[Gimnazija Celje-Center]] ima poleg splošne gimnazije tudi programa [[predšolska vzgoja]] in umetniška gimnazija – [[Likovna umetnost|likovna]] smer. * [[Srednja šola za gostinstvo in turizem]] * [[Srednja ekonomska šola]] (z višjo strokovno šolo/[[Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola]]) * [[Srednja zdravstvena šola]] * zasebna [[Višja strokovna šola Abitura]] === Visoke šole === *[[Fakulteta za logistiko v Celju|Fakulteta za logistiko]] v Celju (članica [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru)]] * [[Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije]] * [[Fakulteta za komercialne in poslovne vede]] (prvotno [[Visoka komercialna šola Celje]]) * [[Visoka zdravstvena šola v Celju]] *[[Visoka gospodarska šola]] / [[Visoka šola za proizvodno inženirstvo]] == Znamenitosti == : ''Glej tudi: [[seznam zgradb in objektov v Celju]]'' === Zgodovinske in kulturne stavbe === [[Slika:Celje Celjski dom 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)]] [[Slika:Celje-Jozef.jpg|thumbnail|desno|200px|Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem]] [[Slika:Celje Stara grofija 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Stara grofija]] [[Slika:Celje 2004 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.]] * [[Celjski grad]] (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja) * Spodnji Celjski grad ([[Knežji dvorec, Celje|Knežji dvorec]], Knežji dvor) (14. stoletje) * Celjsko mestno obzidje (1473) * Vodni stolp (15. stoletje) * Kvartirna hiša (1571) v Gosposki ulici, tu je kip Alfreda Nobela * Stara grofija (Celjska grofija, ''Graffei'') (med 1580 in 1603) s ''Celjskim stropom'' (pred 1603) * Kalvarija (1717) na Aljaževem hribu * Magistrat (okoli 1750) * Prothasijev dvorec (okoli 1770), nekoč sedež Zgodovinskega Arhiva Celje (ta je sedaj na Teharski cesti 1) * Marijino znamenje (1776) * Marijino znamenje (19. stoletje) na Glavnem trgu * Železni dvor (''Eisenhof'') * [[Železniška postaja Celje|Železniška postaja]] (1846) * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovensko ljudsko gledališče]] (1885) * [[Narodni dom, Celje|Narodni dom]] ([[Jan Vladimír Hráský]]) (1895–96) - sedež Mestne občine Celje * [[Rakušev mlin]] (1903) - pogorel (2014) * [[Celjski dom]] (''Deutsches Haus'') ([[Peter Paul Brang]]) (1905–06) * Ljudska posojilnica ([[Jože Plečnik]]) (1928–29) * Joštov mlin (''ni v obratovanju'') * [[Stari pisker]] (med 2.sv.vojno so ga nacisti uporabljali kot zapor), *[[Minoritski samostan, Celje|Minoritski samostan]] (Marijina cerkev) * Spomenik Vojna in mir ([[Jakob Savinšek]]) * [[Tehnopark Celje]] (tehnološko učno središče)<ref>{{Navedi splet|title=Park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti - Tehno park|url=https://www.tehnopark.si/|website=www.tehnopark.si|accessdate=2020-09-15}}</ref> === Sakralne stavbe === * Herkulovo svetišče, tudi Heraklejevo svetišče na Miklavškem hribu * Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja) v Gubčevi ulici * Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja) * [[stolnica svetega Danijela, Celje|stolnica svetega Danijela]] s kapelo Žalostne Matere Božje-Pieta (začetek 14. stoletja) na Slomškovem trgu * cerkev svetega Miklavža (14. stoletje) * cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje) * kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja) * cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje) * cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–15) * Jožefova cerkev (1680) * Kapucinski samostan (1609–15) * cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. svetovno vojno) * cerkev svetega Duha (1987-90) === Trgi v središču mestnega jedra === [[Glavni trg, Celje|Glavni trg]], [[Trg celjskih knezov]] (prej Trg Svobode), [[Krekov trg, Celje|Krekov trg]], Muzejski trg, Gledališki trg === Hoteli, hostli, moteli === [[Hotel Celeia]] (''nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia''), [[Hotel Evropa, Celje|Hotel Evropa]], Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka (nekdanji) === Kina === Kino Union (''v poslopju Celjskega doma, nekdanji)'', [[Mestni kino Metropol]], Dom (''nekdanji''), [[Planet Tuš]] (''danes Cineplexx''), Kolosej (''nekdanji'') === Športni objekti === [[Slika:Celje Dvorana Zlatorog 003.jpg|sličica|200x200_pik|[[Dvorana Zlatorog]]]] * [[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]], [[Dvorana Golovec]], [[Dvorana Zlatorog]], Ledena dvorana, atletski [[Stadion Kladivar]] ([[Atletsko društvo Kladivar Celje]]), [[Stadion Skalna klet|Stadion Skalna klet,]] letno kopališče, čolnarna na Špici, rekreacijski objekti na Šmartinskem jezeru === Mostovi === ==== Preko Savinje ==== * [[Čopov most, Celje|Čopov most]] * [[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] (''nekdanji'') * [[Laški most, Celje|Laški most]] * [[Levški most]] oz. viseči most * [[Splavarjev most]] (Most pri Mestnem parku), danes preurejen v Splavarsko brv * [[Polulski most, Celje|Polulski most]] <gallery> Postcard of Celje (15).jpg|[[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] Postcard of Celje (14).jpg|Nekdanji most v mestni park Viseči most v Lescah pri Celju - panoramio.jpg|[[Levški most|Levški viseči most]] </gallery> == Kultura == * [[Pokrajinski muzej Celje]] - je kulturna ustanova, ki raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja muzejske eksponate na dveh lokacijah v starem mestnem jedru - v '''Stari grofiji''' in v '''Knežjem dvoru'''. Z obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas vse od prazgodovine do danes. V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave: - '''Lapidarij''', kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v čas rimske Celeje; - '''Kulturnozgodovinska razstava''', ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklopu te razstave je tudi razstava »Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida; - '''Celjski strop''' - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok; - razstava '''Alma M. Karlin Poti''', ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950). V Knežjem dvoru so na ogled: - '''Celeia – mesto pod mestom''', kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeje »in situ«; - razstava '''Grofje Celjski''', kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami; razstava '''Od šivanke do zvezd''', kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe. *[[Muzej novejše zgodovine Celje]] - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki [[polis]] (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del. * [[Hiša kulture Celje]] - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev. *[[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinski arhiv Celje]] * Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje * Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje * Tropska hiša Celje (eksotične in ogrožene živali) === Umetnost === [[Zavod Celeia]] Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto: * [[Galerija sodobne umetnosti]] ([[Center sodobnih umetnosti]]) * [[Galerija Erotike - Račka]] * [[Likovni salon Celje]]. === Vsakoletne prireditve mesta Celja === {{stolpci|3| * Mednarodni obrtni sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.) v sredini septembra * Veronikini večeri (na Starem gradu) * Poletje v Knežjem mestu * Celjski pust * Podeželje v mestu * Dnevi kulture * Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca" (vedno drugi teden v septembru) * Mednarodni mladinski pevski festival *Mednarodne igre otrok * Srednjeveška prireditev na Starem gradu * Pravljično Celje * Ples čarovnic-čarovnije igrarije * [[Dnevi komedije]] (SLG Celje) * Muzejska noč * sejem Sloverotika * Džjezz - jazz festival Celje *Festival Stari grad *nekdanje prireditve: Teden domačega filma v Celju (zdaj [[Festival slovenskega filma]] v Portorožu) }} V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu. [[Slika:Celje in okolica z gradu.jpg|thumb|center|800px|Panorama širše okolice Celja z gradu]] == Šport == === Rokomet === Med najuspešnejšimi celjskimi športnimi klubi je [[Rokometni klub Celje|Rokometni klub Celje Pivovarna Laško]], domujoč v [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]]. Klub, ustanovljen leta [[1946]], je največji uspeh dosegel v sezoni 2003/2004, ko je po zmagi nad nemškim Flensburgom osvojil evropsko rokometno ligo prvakov. Je tudi rekorder med osvojenimi naslovi v [[1. A moška državna rokometna liga|slovenski rokometni ligi]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodilo|url=https://www.rk-celje.si/sl/vodilo|website=www.rk-celje.si|accessdate=2020-09-15}}</ref> Geslo kluba je ''"Enkrat za Cele, vedno za Cele."'' V mestu deluje tudi [[Ženski rokometni klub Z'dežele]] (ŽRK), ki je bil v sezoni 2016/2017 finalist pokala Slovenije. === Nogomet === Zgodovina organiziranega igranja nogometa v [[Celje|Celju]] sega v začetek [[20. stoletje|20. stoletja]]. Pred prvo svetovno vojno je v mestu deloval nemški atletski klub SK Cillier SV, ustanovljen leta 1906. Klub, ki je imel prostore in igrišče na Skalni kleti, je močno prispeval k popularizaciji nogometa na Celjskem. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil 28. decembra 1919 formalno ustanovljen I. SSK Celje (''I. slovenski Športni klub Celje''). Klub je uredil svoje igrišče na Glaziji ob Ljubljanski cesti. Prvo uradno tekmo so odigrali z ljubljansko Ilirijo. V letih do 2. svetovne vojne je klub igral v različnih ligaških tekmovanjih in v prvenstvu, igranem na območju [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Poleg 1. SSK so v Celju obstajali še Športni klub Mars, kasneje preimenovan v Športno društvo Olimp, Jugoslavija Celje, Redstar, Slavija in Svoboda.<ref>{{cite web|url=http://www.nk-celje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1567&Itemid=169|title=Zgodovina MIK CMC Celja|accessdate=2008-12-04|author=Sportal|date=16.12.2007}}</ref> Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero so bili slovenski klubi razpuščeni, sta bila ustanovljena Fiskulturno društvo Celje in Športno društvo Olimp. Društvi sta se jeseni sta se društvi združili v Nogometni klub Kladivar. Združena ekipa je v republiški nogometni ligi zasedla tretje mesto. Največji uspeh pred osamosvojitvijo je klub dosegel v sezoni 1963–64, ko je osvojil tako republiško ligo, kot republiški pokal. Po dveh kvalifikacijskih tekmah proti [[NK Karlovac|Karlovcu]] si je zagotovil nastop v drugi zvezni jugoslovanski ligi - zahod. V zvezni ligi je klub igral dve sezoni, nato pa so sledila leta povprečnih rezultatov v republiški nogometni ligi. Leta 1967 se je klub združil z Železničarjem (''Železničarski nogometni klub Celje'', ustanovljen leta 1952). Združeni klub je igral v republiški ligi do sezone 1978–79, ko je izpadel v območno ligo. Nižjeligaška agonija je trajala vse do sezone 1990–91, ko se je klub (takrat s sponzorskim imenom NK Ingrad - Kladivar Celje) vrnil v republiško ligo.<ref>{{cite web|url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/klubi/2007/12/celje_zgodovina.aspx|title=Od fuzbala do nogometa|accessdate=2008-12-04|author=Branko Goropevšek|year=2007}}</ref> Nogometni klub Celje je bil ustanovljen leta 1919. Je med klubi, ki niso nikoli izpadli iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve slovenske nogometne lige]] od njene ustanovitve. Leta 2005 je klub na domačem štadionu [[Arena Petrol]] osvojil naslov pokalnega prvaka Slovenije. 22. julija 2020 so, ob stoti obletnici nogometa v Celju, nogometaši NK Celje po finalni tekmi z NK Olimpija na domači Areni Z'Dežele postali [[Prva slovenska nogometna liga|državni prvaki v sezoni 2019/2020]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/celjani-prvic-slovenski-nogometni-prvaki/531426|title=Celjani prvič slovenski nogometni prvaki|date=22. julij 2020|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-22}}</ref> '''Košarka''' V Celju domuje najuspešnejši ženski košarkarski klub v Sloveniji, ŽKK Cinkarna Celje. Domače tekme igrajo v veliki dvorani Gimnazije Celje-Center. '''Judo''' V predmestju Celja, na Lopati, domuje najuspešnejši slovenski judo klub, Sankaku Z'Dežele, katerega člani redno osvajajo medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. == Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju == {{glej tudi|seznam častnih meščanov Celja|seznam osebnosti iz Mestne občine Celje}} {{stolpci|3|* [[Borut Alujevič]] (*1942), igralec * [[Miha Alujevič]] (*1975), pevec, igralec, režiser * [[Anka Aškerc]] (*1945), umetnostna zgodovinarka, konservatorka * [[Anton Aškerc]] (1856–1912), pesnik * [[Janez Bermež]] (1935–2020), igralec * [[Emerik Bernard]] (*1937), slikar, akademik * [[Matjaž Brežnik]] (*1972), dirigent * [[Srečko Brodar]] (1893–1987), naravoslovec in kvartarolog * [[Gregor Cankar]] (*1975), atlet * [[Janez Cvirn]] (1960–2013), zgodovinar * [[Jolanda Čeplak]] (*1976), atletinja * [[Anica Černej]] (1900–1944), pesnica, pisateljica * [[Zvonko Čoh]] (*1956), ilustrator in filmski animator * [[Ivan Dečko]] (1859–1908), pravnik in politik * [[Mirko Doberšek]] (*1946), metalurg, zlatar * [[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961), pisatelj in politik * [[Veno Dolenc]] (*1951), glasbenik in slikar * [[Janez Drnovšek]] (1950–2008), politik in državnik * [[Božidar Drovenik]] (1940–2020), entomolog * [[Janez Drozg]] (1933–2005), filmski režiser * [[Marjan Fabjan]] (*1958), judoist, trener * [[Zvonko Fazarinc]] (*1928), elektronik, računalničar * [[Peter Fister]] (*1940), zgodovinar arhitekture, konservator * [[Thea Gammelin]] (1906–1988), slikarka * [[Marin Gabrovšek]] (1925–2014), metalurg * [[Edi Gobec]] (1926–2020), sociolog in antropolog, izseljenski delavec v Ameriki * [[Cvetko Golar]] (1879–1965), pesnik in pisatelj * [[Damjana Golavšek]] (*1964), pevka zabavne glasbe * [[Nataša Golob]] (*1947), umetnostna zgodovinarka * [[Alojz Goričan]] (1888–1968), politik, župan * [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927), ilustratorka * [[Fedor Gradišnik]] (1890–1972), gledališčnik * [[Fedor Gradišnik]] (1917–1983), športni delavec * [[Igor Grdina]] (*1965), zgodovinar, literarni zgodovinar * [[Herbert Grün]] (1925–1961), gledališčnik, dramaturg, književnik, prevajalec * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010), biokemik, akademik * [[Bruno Hartman]] (1924–2011), literarni in kulturni zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andrej Hieng]] (1925–2000), pisatelj, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg * [[Slavko Hodžar]] (1923–2010), elektronik, računalničar, rektor * [[Sigismund Ernst Hohenwart]] (1745–1825), škof v Linzu * [[Milena Horvat]] (*1958), kemičarka, ambasadorka znanosti * [[Juro Hrašovec]] (1858—1957), odvetnik, narodni delavec, politik * [[Sašo Hribar]] (*1960), slovenski satirik in radijski voditelj * [[Matej Hriberšek]] (*1972), klasični filolog in prevajalec * [[Andrej Inkret]] (1943–2015), dramaturg, literarni teoretik, publicist, akademik * [[Stane Jagodič]] (*1943), akademski slikar, multimedialist, publicist * [[Renato Jenček]] (*1963), igralec * [[Rado Jenko]] (1919–2007), gospodarstvenik (Aero) * [[Radovan Jenko]] (*1955), vizualni oblikovalec * [[Aleksander Jež]] (*1959), pevec, kantavtor * [[Romana Jordan Cizelj]] (*1966), fizičarka in političarka * [[Jelko Kacin]] (*1955), politik * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950), popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica * [[Matjaž Kmecl]] (*1934), literarni zgodovinar, akademik *[[Anton Kolar]] (1942–2021), dirigent, skadatelj * [[Friderik Kolšek]] (1932–1997), duhovnik, celjski opat * [[Peter Kolšek]] (1951–2019), novinar, pesnik, kritik * [[Vera Kolšek]] (1930–2007), arheologinja * [[Hajdi Korošec]] (*1979), pevka * [[Ivan Kovačič Efenka]] (1921–1963), partizan, narodni heroj * [[Matej Krajnc]] (*1975), pisec, prevajalec in kantavtor * [[Franci Križaj]] (1936–2005), gledališki režiser * [[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951), pravnik, politik * [[Anica Kumer]] (*1945), igralka * [[Egon Kunej]] (1912–1997), glasbeni pedagog in zborovodja * [[Urša Lah]] (*1969), zborovodkinja * [[Janez K. Lapajne]] (1937–2012), geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]] (*1967), filmski režiser * [[Franc Leskošek]] (1897–1983), politik * [[Roman Lešek]] (*1937), atlet * [[Janko Lešničar]] (1921–2011), zdravnik * [[Gorazd Lešničar]] (1947–2017), zdravnik * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (1943–2020), kemik, akademik * [[Tomo Levovnik]], športni delavec, rokometaš * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957), pisatelj in prevajalec * [[Gustav Adolf Lindner|Gustav Adolf Lindner]] (1828–1887), češki pisatelj in pedagog živel tukaj med 1850 in 1867 in se poročil z Marijo Magdaleno Zamolo * [[Franjo Lipold]] (1885–1970), pravnik in politik * [[Stanislav Lipovšek]] (*1943), celjski škof * [[Stanko Lorger]] (1931–2014), atlet in profesor * [[Matija Lubanus]], fizik, rektor [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]] * [[Marjana Lubej]] (*1945), atletinja * [[Branivoj Majcen]] (1917–1995), pilot * [[Andrej Marinc]] (*1930), politik * [[Ivo Marinc]] (1923–2007), tekstilec, publicist * [[Zvezdan Martič]] (*1963), inženir, novinar in televizijski voditelj * [[Vita Mavrič]] (*1965), šansonjerka in pevka * [[Drago Medved]] (1947–2016), novinar in publicist * [[Brane Mihajlovič Kosta]] (*1963), kitarist * [[Alojzij Mihelčič]] (1880–1975), glasbenik, skladatelj in politik * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014), dramatik, pisatelj * [[Peter Muhič]], grecist, rektor Univerze na Dunaju * [[Vinko Möderndorfer]] (*1958), pisatelj in režiser * [[Milan Naprudnik]] (*1927), geodet * [[Anton Novačan]] (1887–1951), književnik, politik * [[Vatroslav Oblak]] (1864–1896), slavist * [[Tine Orel]] (1913–1985), gimnazijski ravnatelj, slavist, publicist, planinski delavec * [[Božena Orožen]] (*1929), slavistka, domoznanka * [[Janko Orožen]] (1891–1989), zgodovinar * [[Darinka Pavletič-Lorenčak]] (1924–2010), slikarka, grafična umetnica in pesnica * [[Josip Pelikan]] (1885–1977), fotograf * [[Oto Pestner]] (*1956), glasbenik in pevec * [[Lucija Polavder]] (*1984), judoistka * [[Lila Prap]] [[Lijijana Praprotnik Zupančič]] (*1955), ilustratorka, pesnica * [[Rok Praznik]] (*1980), rokometaš * [[Ervin Prelog]] (1921–1987), gradbenik, rektor * [[Tomaž Prelokar]] (ok. 1430–1496), humanist, škof, uradnik in učitelj * [[Brikcij Preprost]] (pk. 1445–1505), teolog in humanist * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) biolog, pisatelj * [[Franc Purg]] (*1955), akademski kipar * [[Rolando Pušnik]] (*1961), rokometaš * [[Ludvik Rebeušek]] (1921–2017), ekonomist, turistični stokovnjak * [[Vlado Repnik]] (*1961), vizulani, gledališki in intermedijski umetnik * [[Andreja Rihter]], muzealka in ministrica za kulturo * [[Matej Rode]] (1930–2012), slavist, prevajalec, dramatizator * [[Fran Roš]] (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik * [[Milenko Roš]] (*1947), kemik * [[Lojze Rozman]] (1930–1997), igralec * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007), pisatelj * [[Stane Rozman]] (*1960), atlet, zgodovinar, muzealec * [[August Friderik Seebacher]] (1887–1940), slikar in grafik * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1962), celjski opat, lavantinski škof * [[Draga Stamejčič]] (*1937), atletinja * [[Janez Stanonik]] (1922–2014), germanist, anglist, akademik * [[Peter Stante - Skala]] (1914–1980), narodni heroj, general JLA * [[Jakob Stepišnik]] (1815–1889), lavantinski škof * [[Ivan Stopar]] (1929–2018), umetnostni zgodovinar, konservator * [[Anton Stres]] (*1942), prvi celjski škof, ljubljanski nadškof, teolog, filozof * [[Saša Svetina]] (*1935), biofizik, akademik * [[Olga Šikovec Luncer]], atletinja * [[Bojan Šrot]], politik, župan * [[Bina Štampe Žmavc]] (*1951), pesnica in pisateljica * [[Lidija Tavčar]] (*1953), muzealka in umetnostna zgodovinarka * [[Josip Tominšek]] (1872–1954), jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, [[letalstvo|letalski]] simpatizer, ustanovni član [[Letalski center Maribor|Naša krila]] in planinec, * [[Marjan Turnšek]] (*1955), murskosoboški škof in mariborski nadškof * [[Beno Udrih]] (*1982), košarkar * [[Aleš Ulaga]] (*1972), jadralec * [[Olga Vrabič]] (1916–2001), farmacevtka, političarka * [[Jurče Vreže]] (1906–1987), dirigent, zborovodja * [[Peter Weiss]] (*1959), jezikoslovec, dialektolog * [[Fran Wiesthaler]] (1849–1927), klasični filolog, leksikograf * [[Karel Zelenko]] (*1925), slikar * [[Jože Zimšek]] (*1944), župan * [[Uroš Zorman]] (*1980), rokometaš * [[Dalibor (Bori) Zupančič]] (*1949), likovni umetnik, književnik, ilustrator, glasbenik * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] (*1936), gimnazijski ravnatelj * [[Urška Žolnir]] (*1981), judoistka * [[Jelica Žuža]] (1922–2014), slikarka * [[Luka Žvižej]] in [[Miha Žvižej]], rokometaša }} == Pobratena, prijateljska in partnerska mesta == {| class="wikitable" ! colspan="3" align="center" |[[pobrateno mesto|Pobratena]], prijateljska in partnerska mesta<ref name="twin_cities">{{navedi splet |url= http://moc.celje.si/partnerska-mesta|title= Partnerska mesta|accessdate= 2009-01-17}}</ref> |- | [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px]] [[Grevenbroich]] || {{GER}} || od leta 1986 |- | [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] || {{GER}} || od leta 1990 |- | [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px]] [[Slavonski Brod]]<ref name="twin_cities"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.slavonski-brod.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=1664&Itemid=2118|title=Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje|accessdate=2010-06-17|language=hrvaščina}}</ref> || {{CRO}} || od leta 2010 |- | [[Slika:Budva-grb.gif|20px]] [[Budva]]||{{MNE}} || od leta 1984 |- | [[Slika:Coat of Arms of Cherepovets (Vologda oblast) (1811).png|20px]] [[Čerepovec]]||{{RUS}} || &nbsp; |- | [[Slika:Blason de Ćuprija.jpg|20px]] [[Ćuprija]]||{{SRB}} || od leta 1966 |- | [[Slika:Grb Doboja.svg|20px]] [[Doboj]]||{{BIH}} || od leta 2012 |- | [[Gaziantep]] || {{TUR}} || od leta 2014 |- | [[Slika:Wappen Graz.svg|20px]] [[Gradec]]||{{AUT}} || &nbsp; |- |[[Sisek]] || {{CRO}} || od leta 1965 |- | [[Slika:COA Sombor.png|20px]] [[Sombor]]||{{SRB}} || od leta 1986 |- | [[Slika:COA Šabac (big).png|20px]] [[Šabac]]||{{SRB}} || od leta 2012 |- | [[Slika:Wappen at spittal-an-der-drau.png|20px]] [[Špital ob Dravi]]||{{AUT}} || |- | [[Slika:Coat of arms of Veles Municipality.png|20px]] [[Veles (mesto)|Veles]]||{{MKD}} || od leta 1979 |} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi revijo|last= Habjan|first= Vlado|authorlink= Vlado Habjan|title= Knežja prestolica Celje - sredi XV. stoletja|year= 1967|journal= Kronika; časopis za slovensko krajevno zgodovino|volume= 15|issue= 2|pages= 95-102|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8APGVKFZ|cobiss= 240777216|ref= harv}} * {{navedi revijo|last= Fekonja|first= Andrej|authorlink= Andrej Fekonja|title= Celje in okolica Povestne in mestopisne črtice. Poleg »Celjske Kronike« i. dr)|year= 1895|journal= [[Dom in svet]]|volume= 8|issue= 11|pages= |url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QCQ76XLE|cobiss= |ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Ignacij|authorlink= Ignacij Orožen|year= 1854|url= http://books.google.si/books?id=8iEuAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=%22%C5%BDelezni%20dvor%22&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q&f=false |title= Celska kronika|publisher= Julius Jeretin|location= Celje|cobiss= 30380289|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Janko|authorlink= Janko Orožen|year= 1971|title= Zgodovina Celja in okolice, 1. del|publisher= Kulturna skupnost v Celju|location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP7VOKOS/|cobiss= 3285761|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Otorepec|first= Božo|authorlink= Božo Otorepec|year= 1990|title= Srednjeveški pečati in grb mesta Celja|publisher= |location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6UFV6ES/|cobiss= 18681442|ref= harv}} * {{navedi revijo|last= Paliga|first= Sorin|url= http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim20/paliga.pdf|title= Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance|journal= Obdobja|date=2003|volume= 20|issue= |pages= 637-651|format= PDF|accessdate= 2009-04-19|cobiss= 23189858|language= en|ref= harv}} * {{navedi novice|last= Piano|first= Brane|authorlink= Brane Piano|date= 7.9.2011 |title= Pahor in obrtniki optimistični ob odprtju Mednarodnega obrtnega sejma |url=http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/pahor-in-obrtniki-optimisticni-ob-odprtju-mednarodnega-obrtnega-sejma.html |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=9.12.2013|ref = harv}} * {{navedi knjigo|last= Plut-Pregelj|first= Leopoldina|last2= Rogel|first2= Carole|chapter= Celje|title= The A to Z of Slovenia|publisher= Scarecrow Press|year= 2010|isbn= 9781461731757|pages= 55–57|ref = harv}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Celje}} {{Wikipotovanje|Celje}} * [http://moc.celje.si/ Celje], uradna stran občine * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Celje-.htm?_ctg_kraji=2893&lng=1 Celje na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] {{Geografski položaj |Center = Celje |Sever = [[Vojnik]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Šentjur]] |Jugovzhod = |Jug = [[Laško]] |Jugozahod = |Zahod = [[Žalec]] |Severozahod = }} {{Mestna občina Celje}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Celje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Celje]] [[Kategorija:Naselja ob Savinji]] [[Kategorija:Celje| ]] {{normativna kontrola}} ekttogwr75ms8w366c3w9brm0cckab1 5728595 5728594 2022-08-07T13:01:23Z Amanesciri2021 205950 /* Športni objekti */ wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje |name = Celje |nickname = ''Knežje mesto'' |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |motto = |image_skyline = View of Celje (28189851435) (cropped).jpg |imagesize = 290px |image_caption = Pogled s [[Celjski grad|Celjskega gradu]] proti severozahodu |image_flag = Flag of Celje.svg |image_seal = |image_shield = Coat of arms of Celje.svg |pushpin_map = Slovenia |pushpin_label_position = left<!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = Geografska lega Celja v Sloveniji <!-- Location --> |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Neformalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = [[Regionalizacija Slovenije|Pokrajina]] |subdivision_name2 = [[Savinjska pokrajina|Savinjska]] |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name4 = [[Mestna občina Celje|Celje]] |government_type = [[mestni svet]] |leader_title = [[seznam županov Celja|župan]] |leader_name = [[Bojan Šrot]] ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 45 (kot {{nowrap|''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]''}}) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski {{nowrap|''[[Noriško kraljestvo|Regnum Noricum]]''}} brez bojev priključijo [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] |established_title2 = Mesto |established_date2 =11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.) |established_title3 = |established_date3 = <!-- kvadratni kilometri --> | area_total_km2 = 22,714 | area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_rural_km2 = |population_as_of = 2020 |population_note = |population_total = 37872 | population_footnotes = <ref name="surs_2017">{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_demonym = Celjan, Celjanka |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |elevation_m = (pri [[Vodni stolp, Celje|Vodnem stolpu]]) 238 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet|url= http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en|title= Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin|language= slovenščina, angleščina |trans-title= Height above sea level of seats of municipalities|year= 2002|publisher= Statistical Office of the Republic of Slovenia}}</ref> |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3000 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = {{URL|http://www.celje.si/}} |twin1 = [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px|Grb Grevenbroicha]] [[Grevenbroich]] |twin1_country = {{GER}} |twin2 = [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px|Grb Singena]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] |twin2_country = {{GER}} |twin3 = [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px|Grb Slavonskega Broda]] [[Slavonski Brod]] |twin3_country = {{CRO}} | footnotes= {{infopolje RKD|embed=yes | ime = Celje - Staro mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. julij 1986 | refšt=55 <!--slika--> | lokacija = | občina = Celje <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Celje''' ({{Audio|Celje.ogg|izgovorjava}}) (lokalna izgovorjava [cjêle] ali [cêle]{{cn}}) je [[mesto]] na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], sedež [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]] in upravne enote ter središče [[Savinjska statistična regija|Savinjske statistične regije]]. Z nekaj manj kot 38.000 prebivalci je četrto največje slovensko mesto (primerljivo s [[Kranj|Kranjem]]). [[Mestna občina Celje]] šteje okoli 50.000 prebivalcev, mestna aglomeracija pa preko 70.000 Celje leži ob sotočju rek [[Savinja|Savinje]] in [[Voglajna (reka)|Voglajne]] v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]] oz. [[Celjska kotlina|Celjski kotlini]]. Srednja nadmorska višina mesta je 241 [[meter|m]]. V Celju je sedež enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, [[Škofija Celje|rimskokatoliške škofije]] (od 2006), [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča]], regionalne [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice]] z urgentnim centrom, [[Osrednja knjižnica Celje|osrednje knjižnice]], [[Pokrajinski muzej Celje|pokrajinskega muzeja]], [[Muzej novejše zgodovine Celje|Muzeja novejše zgodovine]], [[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinskega arhiva]], [[Hiša kulture Celje|Hiše kulture]] ter več galerij. V Celju je sedež založbe [[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]], za umetnostni razvoj mesta pa skrbi [[Zavod Celeia]]. Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto (najpomembnejši je vsakoletni [[Mednarodni obrtni sejem Celje]]). Mesto ima več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol ter enega največjih [[Šolski center Celje|šolskih centrov]] v Sloveniji. V Celju ima sedež tudi [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS), ustanovljena 1993, od 1994 pa še TECOS, ''Razvojni center orodjarstva'' ''Slovenije''. V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v Sloveniji s prvim samostojnim atletskim klubom in lastnim stadionom, v športni [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]] pa domuje [[Rokometni klub Celje]]. Največja znamenitost je [[Celjski grad|Stari grad Celje]], ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba. Mestu je [[Oto Pestner]] posvetil pesem ''Dober dan, knežje mesto''. Liberalno celjsko glasilo [[Nova doba]] je izhajalo v letih 1919-41 in 1990-95. Medija regionalnega pomena sta [[Novi tednik]] in [[Radio Celje]], združena v [[Nt&Rc]], celjsko podjetje za časopisno in radijsko dejavnost. Na spletu pokriva doganajnje v mestu in okolici spletni časopis [[Celje.info]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == [[Mesto]] Celje ima 10 [[mestna četrt|mestnih četrti]] poleg njih še 9 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] na periferiji oz. okolici mesta Celje na ozemlju Mestne o[[Mestna občina Celje|bčine Celje]]. {| |----- valign="top" | '''Mestne četrti (10)''' * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] | '''Krajevne skupnosti (9)''' * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] |} === Mestni predeli in naselja === {| |----- valign="top" | * Babno * Bežigrad (Celje) * Breg * [[Čret (razločitev)|Čret]] * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * Glazija | * Golovec * Kalvarija (''Jožefov hrib'') * [[Lava, Celje|Lava]] * Lisce * [[Ločnica]] * Ložnica * Medlog * Mestni park in Mestni gozd | * Mestno pokopališče ([[Teharje]]) * [[Miklavžev hrib]] (''Miklavški'' ''hrib'') * [[Nova vas, Celje|Nova vas]] * [[Ostrožno]] * [[Otok, Celje|Otok]] * Podgorje (Podgora) * [[Polule]] * Pristava * Selce | * Skalna klet * Spodnja Dobrova * Spodnja Hudinja * Stari grad ([[Celjski grad]]) * Šmarjeta * Zagrad * Zavodna * [[Zgornja Hudinja]] |} == Zgodovina mesta == {{glavni|Zgodovina Celja}} [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 035 Cilli - Celje.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]] [[Slika:Celje-1441.JPG|thumbnail|desno|200px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje [[Otok, Celje|Otok]]. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.]] Prva naselbina se je pojavila v času [[halštatska kultura|halštatske kulture]]. Za časa [[Kelti|Keltov]] in [[stari Grki|starogrških]] zgodovinarjev je bil kraj znan kot ''Keleja'' (tudi ''Keleia''), kar v starem [[keltski jeziki|keltskem jeziku]] pomeni ''zaklonišče'' ali ''zavetišče''. {{cn}} V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali [[Noriško kraljestvo|noriški]] denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili [[Rimljani]] in jo poimenovali ''Celeia (Civitas Celeia)''. Mestne pravice je pod imenom ''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]'' dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja [[Klavdij]]a (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga [[Troja]]« – ''Troia secunda''. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz [[Oglej]]a (''Aquileia'') v [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju {{cn}}. Celeio je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju. Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili [[Huni]]. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579<ref name="otorepec_1990">{{sktxt|Otorepec|1990|pp=43}}.</ref> V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.<ref name="otorepec_1990" /><ref>{{sktxt|Habjan|1967}}.</ref> Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom [[Celjski grofje|Celjskega grofa]] [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli [[Habsburžani]]. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred [[Turki]], ob velikem [[slovenski kmečki upor|slovenskem kmečkem uporu]] leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik [[požar]]. Zgorela je večina poslopij.<ref>{{sktxt|Fekonja|1895}}.</ref> [[I. gimnazija v Celju|Prva gimnazija v Celju]] je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji. [[Slika:Habsburško-celjski grb ( F.I. A.E.I.O.U.).jpg|sličica|200px|desno|Habsburško-celjski grb po izumrtju celjskih grofov in prevzemu [[Habsburška monarhija|habsburške dinastije]] postavljen v Celju 1466 (kopija v Pokrajinskem muzeju)]] Leta 1867 je po porazu Avstrije v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] mesto postalo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del FLRJ/SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji. === Imena mesta v zgodovini === * [[keltski jeziki|keltsko]] Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’) ** Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)<ref name="paliga" /> * [[latinščina|latinsko]] ''Celeia''<ref name="paliga">{{sktxt|Paliga|2003}}.</ref> ([[Plinij starejši]], ''Naturalis historia'', III. knjiga, 77)<ref name="orozen_i_1854">{{sktxt|Orožen|1854}}.</ref><ref>{{navedi splet|author= Plinij starejši|title= Liber III|url= http://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/Texts/Pliny_the_Elder/3*.html|accessdate= 2010-08-11}}</ref> ** sodobno tudi ''Celia'' * ''Cilia'' (srednjevška latinščina)<ref name="paliga" /> * ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137) * ''Cili'' * ''Cilie'' * ''Chilia''<ref name="paliga" /> * ''Zelle'' (1818)<ref name="bachó_1818">''Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena.'' V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 {{COBISS|ID=65135872}}</ref> * ''Cele'' ([[Ignacij Orožen]], 1854)<ref name="orozen_i_1854" /> * ''Celle'' (vsaj začetek 20. stoletja) * {{jezik-it|Cilli}} * {{jezik-hu|Cille}} * {{jezik-de|Cilia}}, ''Cilli'', ''Zilie'' (1493 do okrog 1535), ''Zily'', ''Cilli'' (1825–1919) == Podnebje == {{Weather box|location=Celje |metric first=Yes |single line=Yes |Jan record high C=17.5 |Feb record high C=20.6 |Mar record high C=25.7 |Apr record high C=28.4 |May record high C=32.4 |Jun record high C=35.2 |Jul record high C=36.8 |Aug record high C=38.1 |Sep record high C=30.4 |Oct record high C=26.7 |Nov record high C=22.0 |Dec record high C=20.2 |year record high C=38.1 |Jan high C=4.1 |Feb high C=6.8 |Mar high C=11.3 |Apr high C=16.4 |May high C=21.6 |Jun high C=24.6 |Jul high C=26.9 |Aug high C=26.5 |Sep high C=21.7 |Oct high C=16.3 |Nov high C=9.6 |Dec high C=4.5 |year high C=15.9 |Jan mean C=-0.3 |Feb mean C=1.0 |Mar mean C=5.2 |Apr mean C=9.8 |May mean C=14.9 |Jun mean C=18.3 |Jul mean C=19.9 |Aug mean C=19.0 |Sep mean C=14.6 |Oct mean C=10.1 |Nov mean C=4.7 |Dec mean C=0.6 |year mean C=9.8 |Jan low C=-4.6 |Feb low C=-4.2 |Mar low C=-0.2 |Apr low C=3.9 |May low C=8.6 |Jun low C=12.3 |Jul low C=13.8 |Aug low C=13.4 |Sep low C=9.7 |Oct low C=5.9 |Nov low C=0.9 |Dec low C=-3.0 |year low C=4.7 |Jan record low C=-27.2 |Feb record low C=-27.0 |Mar record low C=-20.8 |Apr record low C=-6.5 |May record low C=-1.9 |Jun record low C=2.9 |Jul record low C=5.4 |Aug record low C=3.4 |Sep record low C=-0.8 |Oct record low C=-8.5 |Nov record low C=-19.4 |Dec record low C=-21.0 |year record low C=-27.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm=47 |Feb precipitation mm=50 |Mar precipitation mm=71 |Apr precipitation mm=71 |May precipitation mm=90 |Jun precipitation mm=132 |Jul precipitation mm=122 |Aug precipitation mm=125 |Sep precipitation mm=118 |Oct precipitation mm=115 |Nov precipitation mm=93 |Dec precipitation mm=78 |year precipitation mm=1113 |snow colour = green |Jan snow cm = 45 |Feb snow cm = 68 |Mar snow cm = 42 |Apr snow cm = 11 |May snow cm = 12 |Jun snow cm = 0 |Jul snow cm = 0 |Aug snow cm = 0 |Sep snow cm = 0 |Oct snow cm = 3 |Nov snow cm = 32 |Dec snow cm = 54 |year snow cm = 68 |Jan humidity = 89 <!-- ob =7:00 --> |Feb humidity = 88 |Mar humidity = 88 |Apr humidity = 87 |May humidity = 84 |Jun humidity = 82 |Jul humidity = 85 |Aug humidity = 89 |Sep humidity = 92 |Oct humidity = 92 |Nov humidity = 91 |Dec humidity = 90 |year humidity = 88 |unit precipitation days=0.1 mm |Jan precipitation days=10 |Feb precipitation days=8 |Mar precipitation days=11 |Apr precipitation days=13 |May precipitation days=14 |Jun precipitation days=14 |Jul precipitation days=12 |Aug precipitation days=12 |Sep precipitation days=11 |Oct precipitation days=11 |Nov precipitation days=12 |Dec precipitation days=12 |year precipitation days=140 |Jan sun=64 |Feb sun=96 |Mar sun=128 |Apr sun=156 |May sun=205 |Jun sun=209 |Jul sun=242 |Aug sun=227 |Sep sun=166 |Oct sun=115 |Nov sun=67 |Dec sun=53 |year sun=1728 |Jan percentsun = 9.7 <!-- 3 * 100 / št. dni v mesecu (31) --> |Feb percentsun = 14.2 |Mar percentsun = 9.7 |Apr percentsun = 10 |May percentsun = 9.7 |Jun percentsun = 6.7 |Jul percentsun = 16.1 |Aug percentsun = 19.3 |Sep percentsun = 13.3 |Oct percentsun = 6.4 |Nov percentsun = 6.7 |Dec percentsun = 6.4 |year percentsun = 10.6 |source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) <ref name= SEA>{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/celje/climate-normals_81-10_Celje.pdf |title = Podnebni podatki - Celje |publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] |accessdate = 2012-09-20|language= }}</ref> (podatki za 1981-2010) |date = 2014}} == Prebivalstvo == [[Slika:SLO-Celje23.JPG|thumbnail|desno|200px|[[Narodni dom, Celje|Narodni dom]], sedež mestne občine Celje, [[Trg celjskih knezov]], ([[Jan Vladimír Hráský]], 1895–1896)]] [[Slika:017 Celje, Cilli Kreisstadt - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, 1830]] [[Slika:Postcard of Celje 1903 (11).jpg|thumb|right|200px|Celje leta 1903, slika Stengel & Co.]] Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med [[Štajerska|južnoštajerskimi]] mesti na tretjem mestu, [[Maribor]] je imel 1834, [[Ptuj]] pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868<ref>{{navedi splet|author= [[Mestna občina Celje]]|title= MOC v številkah|url= http://moc.celje.si/moc-v-stevilkah|accessdate= 2014-12-23}}</ref> prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev; proti koncu 20. stoletja je prebivalstvo Celja že preseglo 40.000 ljudi). V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev. {| class="wikitable" |+Etnična sestava leta 1991 |- | [[Slovenci]] || 33.434 || 82,1 % |- | [[Srbi]] || 1864 || 4,6 % |- | [[Hrvati]] || 1687 || 4,1 % |- | [[Muslimani]] || 466 || 1,1 % |- | [[Jugoslovani]] || 405 || 1 % |- | [[Albanci]] || 189 || |- | [[Makedonci]] || 140 || |- | [[Črnogorci]] || 93 || |- | [[Madžari]] || 41 || |- | Ostali || 82 || |- | Neznano || 1972 || 4,8 % |- | Neopredeljeni || 249 || |- | Regionalno opredeljeni || 88 || |} {| border="0" | valign="top" | {| class="wikitable" ! leto ! št. prebivalcev<ref>{{sktxt|Orožen, Janko|1971|pp=362-365}}.</ref> |- | 1439 || align="right" | 1000 |- | 1798 || align="right" | 1400 |- | 1820 || align="right" | 1635 |- | 1834 || align="right" | 1511 |- | 1840 || align="right" | 1793 |- | 1900 || align="right" | 6743 |- | 1924 || align="right" | 7750 |- | 1940 || align="right" | 20.000 |} | valign="top" | {| class="wikitable" ! leto ! št. prebivalcev |- | 2010 || align="right" | 37.777 |- | 2011 || align="right" | 37.520<ref name="Stat">{{navedi splet|author=Statistični urad Republike Slovenije|title=Naselja po številu prebivalcev|url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=CELJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=309|accessdate=2011-11-01}}</ref> |- | 2012 || align="right" | 37.584<ref name="Stat"/> |- | 2013 || align="right" | 37.490<ref name="Stat"/> |- | 2014 || align="right" | 37.628<ref name="Stat"/> |- | 2015 || align="right" | 37.540<ref name="Stat"/> |- |2016||37.787 |- |2017||38.079 |} |} {| style="border:solid 1px #aaa;" cellpadding="7" cellspacing="0" |- | <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.7) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:500 height:auto barincrement:22 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:41000 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:lightgrey unit:year increment:5000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:white increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1439 text:1439 bar:1798 text:1798 bar:1820 text:1820 bar:1834 text:1834 bar:1840 text:1840 bar:1900 text:1900 bar:1924 text:1924 bar:1940 text:1940 bar:2010 text:2010 bar:2011 text:2011 bar:2012 text:2012 bar:2013 text:2013 bar:2014 text:2014 bar:2015 text:2015 PlotData= color:skyblue width:20 align:left bar:1439 from:0 till:1000 bar:1798 from:0 till:1400 bar:1820 from:0 till:1635 bar:1834 from:0 till:1511 bar:1840 from:0 till:1793 bar:1900 from:0 till:6743 bar:1924 from:0 till:7750 bar:1940 from:0 till:20000 bar:2010 from:0 till:37777 bar:2011 from:0 till:37584 bar:2012 from:0 till:37584 bar:2013 from:0 till:37490 bar:2014 from:0 till:37628 bar:2015 from:0 till:37540 PlotData= bar:1439 at: 1000 fontsize:S text:1000 shift:(-10,5) bar:1798 at: 1400 fontsize:S text:1400 shift:(-10,5) bar:1820 at: 1635 fontsize:S text:1635 shift:(-10,5) bar:1834 at: 1511 fontsize:S text:1511 shift:(-10,5) bar:1840 at: 1793 fontsize:S text:1793 shift:(-10,5) bar:1900 at: 6743 fontsize:S text:6743 shift:(-10,5) bar:1924 at: 7750 fontsize:S text:7750 shift:(-10,5) bar:1940 at: 20000 fontsize:S text:20.000 shift:(-12,5) bar:2010 at: 37777 fontsize:S text:37.777 shift:(-12,5) bar:2011 at: 37520 fontsize:S text:37.520 shift:(-12,5) bar:2012 at: 37584 fontsize:S text:37.584 shift:(-12,5) bar:2013 at: 37490 fontsize:S text:37.490 shift:(-12,5) bar:2014 at: 37628 fontsize:S text:37.628 shift:(-12,5) bar:2015 at: 37540 fontsize:S text:37.540 shift:(-12,5) </timeline> |} == Gospodarstvo == Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, [[Cinkarna Celje]], je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna [[cink]]a, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo [[titanov dioksid|titanovega dioksida]], ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Poleg tega v tovarni proizvajajo tudi gradbeni material in vrtne substrate. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna [[EMO]] je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta bila še proizvajalec pisarniške opreme [[Aero Celje]] in [[Zlatarna Celje]]. Dva izmed redkih celjskih gospodarskih gigantov ostajata Cetis, kjer tiskajo osebne dokumente, ovojno embalažo in vinjete, ter tovarna arom in sadnih sirupov Etol, ki ima sedež v sosednji Škofji vasi. Nekdaj močna [[tekstilna industrija]] (Metka,Toper) je praktično v celoti propadla.<ref name="AZ">{{sktxt|Plut-Pregelj|Rogel|2010}}</ref> Na severovzhodnem obrobju mesta se nahaja mesnopredelovalni obrat, v bližnji Arji vasi pa mlekarna. V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež [[Tuš (podjetje)|Tuš Holding]], ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.<ref name="AZ" /> Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob [[Mariborska cesta, Celje|Mariborski cesti]] ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem [[Mednarodni obrtni sejem Celje|Mednarodnem obrtnem sejmu]], ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.<ref>{{sktxt|Piano|2011}}.</ref> == Izobraževanje == === Osnovne šole === V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom, pa tudi [[Glasbena šola Celje]]. {{stolpci|3| *[[I. osnovna šola Celje]] *[[II. osnovna šola Celje]] *[[III. osnovna šola Celje]] *[[IV. osnovna šola Celje]] *[[Osnovna šola Frana Krajnca]] *[[Osnovna šola Frana Roša Celje|Osnovna šola Frana Roša]] *[[Osnovna šola Hudinja]] *[[Osnovna šola Lava]] *[[Osnovna šola Ljubečna]] *[[Osnovna šola Glazija]] }} === Srednje in višje šole === Podrobno glej: [[Seznam srednjih šol v Celju]] (skupaj 3 gimnazije in 8 srednjih strokovnih šol); v Celju so tudi 4 višje strokovne šole * od teh so: 1 gimnazija in 4 srednje šole vključene v [[Šolski center Celje|Šolski center Celje]], ki ima [[Višja strokovna šola Celje|višjo strokovno šolo]] in [[Medpodjetniški izobraževalni center]]. * [[Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje|Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti]] z višjo strokovno šolo * [[I. gimnazija v Celju]] je heterogena srednja šola, saj izvaja več programov: ob splošni gimnaziji, v okviru katere že od leta 1990 delujejo tudi športni oddelki, ima še dva gimnazijska programa – klasično gimnazijo (od 2001) in umetniško gimnazijo glasbene smeri (od 1999, v sodelovanju z [[Glasbena šola Celje|Glasbeno šolo Celje]]). * [[Gimnazija Celje-Center]] ima poleg splošne gimnazije tudi programa [[predšolska vzgoja]] in umetniška gimnazija – [[Likovna umetnost|likovna]] smer. * [[Srednja šola za gostinstvo in turizem]] * [[Srednja ekonomska šola]] (z višjo strokovno šolo/[[Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola]]) * [[Srednja zdravstvena šola]] * zasebna [[Višja strokovna šola Abitura]] === Visoke šole === *[[Fakulteta za logistiko v Celju|Fakulteta za logistiko]] v Celju (članica [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru)]] * [[Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije]] * [[Fakulteta za komercialne in poslovne vede]] (prvotno [[Visoka komercialna šola Celje]]) * [[Visoka zdravstvena šola v Celju]] *[[Visoka gospodarska šola]] / [[Visoka šola za proizvodno inženirstvo]] == Znamenitosti == : ''Glej tudi: [[seznam zgradb in objektov v Celju]]'' === Zgodovinske in kulturne stavbe === [[Slika:Celje Celjski dom 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)]] [[Slika:Celje-Jozef.jpg|thumbnail|desno|200px|Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem]] [[Slika:Celje Stara grofija 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Stara grofija]] [[Slika:Celje 2004 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.]] * [[Celjski grad]] (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja) * Spodnji Celjski grad ([[Knežji dvorec, Celje|Knežji dvorec]], Knežji dvor) (14. stoletje) * Celjsko mestno obzidje (1473) * Vodni stolp (15. stoletje) * Kvartirna hiša (1571) v Gosposki ulici, tu je kip Alfreda Nobela * Stara grofija (Celjska grofija, ''Graffei'') (med 1580 in 1603) s ''Celjskim stropom'' (pred 1603) * Kalvarija (1717) na Aljaževem hribu * Magistrat (okoli 1750) * Prothasijev dvorec (okoli 1770), nekoč sedež Zgodovinskega Arhiva Celje (ta je sedaj na Teharski cesti 1) * Marijino znamenje (1776) * Marijino znamenje (19. stoletje) na Glavnem trgu * Železni dvor (''Eisenhof'') * [[Železniška postaja Celje|Železniška postaja]] (1846) * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovensko ljudsko gledališče]] (1885) * [[Narodni dom, Celje|Narodni dom]] ([[Jan Vladimír Hráský]]) (1895–96) - sedež Mestne občine Celje * [[Rakušev mlin]] (1903) - pogorel (2014) * [[Celjski dom]] (''Deutsches Haus'') ([[Peter Paul Brang]]) (1905–06) * Ljudska posojilnica ([[Jože Plečnik]]) (1928–29) * Joštov mlin (''ni v obratovanju'') * [[Stari pisker]] (med 2.sv.vojno so ga nacisti uporabljali kot zapor), *[[Minoritski samostan, Celje|Minoritski samostan]] (Marijina cerkev) * Spomenik Vojna in mir ([[Jakob Savinšek]]) * [[Tehnopark Celje]] (tehnološko učno središče)<ref>{{Navedi splet|title=Park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti - Tehno park|url=https://www.tehnopark.si/|website=www.tehnopark.si|accessdate=2020-09-15}}</ref> === Sakralne stavbe === * Herkulovo svetišče, tudi Heraklejevo svetišče na Miklavškem hribu * Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja) v Gubčevi ulici * Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja) * [[stolnica svetega Danijela, Celje|stolnica svetega Danijela]] s kapelo Žalostne Matere Božje-Pieta (začetek 14. stoletja) na Slomškovem trgu * cerkev svetega Miklavža (14. stoletje) * cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje) * kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja) * cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje) * cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–15) * Jožefova cerkev (1680) * Kapucinski samostan (1609–15) * cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. svetovno vojno) * cerkev svetega Duha (1987-90) === Trgi v središču mestnega jedra === [[Glavni trg, Celje|Glavni trg]], [[Trg celjskih knezov]] (prej Trg Svobode), [[Krekov trg, Celje|Krekov trg]], Muzejski trg, Gledališki trg === Hoteli, hostli, moteli === [[Hotel Celeia]] (''nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia''), [[Hotel Evropa, Celje|Hotel Evropa]], Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka (nekdanji) === Kina === Kino Union (''v poslopju Celjskega doma, nekdanji)'', [[Mestni kino Metropol]], Dom (''nekdanji''), [[Planet Tuš]] (''danes Cineplexx''), Kolosej (''nekdanji'') === Športni objekti === [[Slika:Celje Dvorana Zlatorog 003.jpg|sličica|200x200_pik|[[Dvorana Zlatorog]]]][[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]], [[Dvorana Golovec]], [[Dvorana Zlatorog]], Ledena dvorana, atletski [[Stadion Kladivar]] ([[Atletsko društvo Kladivar Celje]]), [[Stadion Skalna klet|Stadion Skalna klet,]] letno kopališče, čolnarna na Špici, rekreacijski objekti na Šmartinskem jezeru === Mostovi === ==== Preko Savinje ==== * [[Čopov most, Celje|Čopov most]] * [[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] (''nekdanji'') * [[Laški most, Celje|Laški most]] * [[Levški most]] oz. viseči most * [[Splavarjev most]] (Most pri Mestnem parku), danes preurejen v Splavarsko brv * [[Polulski most, Celje|Polulski most]] <gallery> Postcard of Celje (15).jpg|[[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] Postcard of Celje (14).jpg|Nekdanji most v mestni park Viseči most v Lescah pri Celju - panoramio.jpg|[[Levški most|Levški viseči most]] </gallery> == Kultura == * [[Pokrajinski muzej Celje]] - je kulturna ustanova, ki raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja muzejske eksponate na dveh lokacijah v starem mestnem jedru - v '''Stari grofiji''' in v '''Knežjem dvoru'''. Z obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas vse od prazgodovine do danes. V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave: - '''Lapidarij''', kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v čas rimske Celeje; - '''Kulturnozgodovinska razstava''', ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklopu te razstave je tudi razstava »Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida; - '''Celjski strop''' - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok; - razstava '''Alma M. Karlin Poti''', ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950). V Knežjem dvoru so na ogled: - '''Celeia – mesto pod mestom''', kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeje »in situ«; - razstava '''Grofje Celjski''', kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami; razstava '''Od šivanke do zvezd''', kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe. *[[Muzej novejše zgodovine Celje]] - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki [[polis]] (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del. * [[Hiša kulture Celje]] - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev. *[[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinski arhiv Celje]] * Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje * Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje * Tropska hiša Celje (eksotične in ogrožene živali) === Umetnost === [[Zavod Celeia]] Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto: * [[Galerija sodobne umetnosti]] ([[Center sodobnih umetnosti]]) * [[Galerija Erotike - Račka]] * [[Likovni salon Celje]]. === Vsakoletne prireditve mesta Celja === {{stolpci|3| * Mednarodni obrtni sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.) v sredini septembra * Veronikini večeri (na Starem gradu) * Poletje v Knežjem mestu * Celjski pust * Podeželje v mestu * Dnevi kulture * Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca" (vedno drugi teden v septembru) * Mednarodni mladinski pevski festival *Mednarodne igre otrok * Srednjeveška prireditev na Starem gradu * Pravljično Celje * Ples čarovnic-čarovnije igrarije * [[Dnevi komedije]] (SLG Celje) * Muzejska noč * sejem Sloverotika * Džjezz - jazz festival Celje *Festival Stari grad *nekdanje prireditve: Teden domačega filma v Celju (zdaj [[Festival slovenskega filma]] v Portorožu) }} V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu. [[Slika:Celje in okolica z gradu.jpg|thumb|center|800px|Panorama širše okolice Celja z gradu]] == Šport == === Rokomet === Med najuspešnejšimi celjskimi športnimi klubi je [[Rokometni klub Celje|Rokometni klub Celje Pivovarna Laško]], domujoč v [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]]. Klub, ustanovljen leta [[1946]], je največji uspeh dosegel v sezoni 2003/2004, ko je po zmagi nad nemškim Flensburgom osvojil evropsko rokometno ligo prvakov. Je tudi rekorder med osvojenimi naslovi v [[1. A moška državna rokometna liga|slovenski rokometni ligi]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodilo|url=https://www.rk-celje.si/sl/vodilo|website=www.rk-celje.si|accessdate=2020-09-15}}</ref> Geslo kluba je ''"Enkrat za Cele, vedno za Cele."'' V mestu deluje tudi [[Ženski rokometni klub Z'dežele]] (ŽRK), ki je bil v sezoni 2016/2017 finalist pokala Slovenije. === Nogomet === Zgodovina organiziranega igranja nogometa v [[Celje|Celju]] sega v začetek [[20. stoletje|20. stoletja]]. Pred prvo svetovno vojno je v mestu deloval nemški atletski klub SK Cillier SV, ustanovljen leta 1906. Klub, ki je imel prostore in igrišče na Skalni kleti, je močno prispeval k popularizaciji nogometa na Celjskem. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil 28. decembra 1919 formalno ustanovljen I. SSK Celje (''I. slovenski Športni klub Celje''). Klub je uredil svoje igrišče na Glaziji ob Ljubljanski cesti. Prvo uradno tekmo so odigrali z ljubljansko Ilirijo. V letih do 2. svetovne vojne je klub igral v različnih ligaških tekmovanjih in v prvenstvu, igranem na območju [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Poleg 1. SSK so v Celju obstajali še Športni klub Mars, kasneje preimenovan v Športno društvo Olimp, Jugoslavija Celje, Redstar, Slavija in Svoboda.<ref>{{cite web|url=http://www.nk-celje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1567&Itemid=169|title=Zgodovina MIK CMC Celja|accessdate=2008-12-04|author=Sportal|date=16.12.2007}}</ref> Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero so bili slovenski klubi razpuščeni, sta bila ustanovljena Fiskulturno društvo Celje in Športno društvo Olimp. Društvi sta se jeseni sta se društvi združili v Nogometni klub Kladivar. Združena ekipa je v republiški nogometni ligi zasedla tretje mesto. Največji uspeh pred osamosvojitvijo je klub dosegel v sezoni 1963–64, ko je osvojil tako republiško ligo, kot republiški pokal. Po dveh kvalifikacijskih tekmah proti [[NK Karlovac|Karlovcu]] si je zagotovil nastop v drugi zvezni jugoslovanski ligi - zahod. V zvezni ligi je klub igral dve sezoni, nato pa so sledila leta povprečnih rezultatov v republiški nogometni ligi. Leta 1967 se je klub združil z Železničarjem (''Železničarski nogometni klub Celje'', ustanovljen leta 1952). Združeni klub je igral v republiški ligi do sezone 1978–79, ko je izpadel v območno ligo. Nižjeligaška agonija je trajala vse do sezone 1990–91, ko se je klub (takrat s sponzorskim imenom NK Ingrad - Kladivar Celje) vrnil v republiško ligo.<ref>{{cite web|url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/klubi/2007/12/celje_zgodovina.aspx|title=Od fuzbala do nogometa|accessdate=2008-12-04|author=Branko Goropevšek|year=2007}}</ref> Nogometni klub Celje je bil ustanovljen leta 1919. Je med klubi, ki niso nikoli izpadli iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve slovenske nogometne lige]] od njene ustanovitve. Leta 2005 je klub na domačem štadionu [[Arena Petrol]] osvojil naslov pokalnega prvaka Slovenije. 22. julija 2020 so, ob stoti obletnici nogometa v Celju, nogometaši NK Celje po finalni tekmi z NK Olimpija na domači Areni Z'Dežele postali [[Prva slovenska nogometna liga|državni prvaki v sezoni 2019/2020]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/celjani-prvic-slovenski-nogometni-prvaki/531426|title=Celjani prvič slovenski nogometni prvaki|date=22. julij 2020|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-22}}</ref> '''Košarka''' V Celju domuje najuspešnejši ženski košarkarski klub v Sloveniji, ŽKK Cinkarna Celje. Domače tekme igrajo v veliki dvorani Gimnazije Celje-Center. '''Judo''' V predmestju Celja, na Lopati, domuje najuspešnejši slovenski judo klub, Sankaku Z'Dežele, katerega člani redno osvajajo medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. == Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju == {{glej tudi|seznam častnih meščanov Celja|seznam osebnosti iz Mestne občine Celje}} {{stolpci|3|* [[Borut Alujevič]] (*1942), igralec * [[Miha Alujevič]] (*1975), pevec, igralec, režiser * [[Anka Aškerc]] (*1945), umetnostna zgodovinarka, konservatorka * [[Anton Aškerc]] (1856–1912), pesnik * [[Janez Bermež]] (1935–2020), igralec * [[Emerik Bernard]] (*1937), slikar, akademik * [[Matjaž Brežnik]] (*1972), dirigent * [[Srečko Brodar]] (1893–1987), naravoslovec in kvartarolog * [[Gregor Cankar]] (*1975), atlet * [[Janez Cvirn]] (1960–2013), zgodovinar * [[Jolanda Čeplak]] (*1976), atletinja * [[Anica Černej]] (1900–1944), pesnica, pisateljica * [[Zvonko Čoh]] (*1956), ilustrator in filmski animator * [[Ivan Dečko]] (1859–1908), pravnik in politik * [[Mirko Doberšek]] (*1946), metalurg, zlatar * [[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961), pisatelj in politik * [[Veno Dolenc]] (*1951), glasbenik in slikar * [[Janez Drnovšek]] (1950–2008), politik in državnik * [[Božidar Drovenik]] (1940–2020), entomolog * [[Janez Drozg]] (1933–2005), filmski režiser * [[Marjan Fabjan]] (*1958), judoist, trener * [[Zvonko Fazarinc]] (*1928), elektronik, računalničar * [[Peter Fister]] (*1940), zgodovinar arhitekture, konservator * [[Thea Gammelin]] (1906–1988), slikarka * [[Marin Gabrovšek]] (1925–2014), metalurg * [[Edi Gobec]] (1926–2020), sociolog in antropolog, izseljenski delavec v Ameriki * [[Cvetko Golar]] (1879–1965), pesnik in pisatelj * [[Damjana Golavšek]] (*1964), pevka zabavne glasbe * [[Nataša Golob]] (*1947), umetnostna zgodovinarka * [[Alojz Goričan]] (1888–1968), politik, župan * [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927), ilustratorka * [[Fedor Gradišnik]] (1890–1972), gledališčnik * [[Fedor Gradišnik]] (1917–1983), športni delavec * [[Igor Grdina]] (*1965), zgodovinar, literarni zgodovinar * [[Herbert Grün]] (1925–1961), gledališčnik, dramaturg, književnik, prevajalec * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010), biokemik, akademik * [[Bruno Hartman]] (1924–2011), literarni in kulturni zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andrej Hieng]] (1925–2000), pisatelj, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg * [[Slavko Hodžar]] (1923–2010), elektronik, računalničar, rektor * [[Sigismund Ernst Hohenwart]] (1745–1825), škof v Linzu * [[Milena Horvat]] (*1958), kemičarka, ambasadorka znanosti * [[Juro Hrašovec]] (1858—1957), odvetnik, narodni delavec, politik * [[Sašo Hribar]] (*1960), slovenski satirik in radijski voditelj * [[Matej Hriberšek]] (*1972), klasični filolog in prevajalec * [[Andrej Inkret]] (1943–2015), dramaturg, literarni teoretik, publicist, akademik * [[Stane Jagodič]] (*1943), akademski slikar, multimedialist, publicist * [[Renato Jenček]] (*1963), igralec * [[Rado Jenko]] (1919–2007), gospodarstvenik (Aero) * [[Radovan Jenko]] (*1955), vizualni oblikovalec * [[Aleksander Jež]] (*1959), pevec, kantavtor * [[Romana Jordan Cizelj]] (*1966), fizičarka in političarka * [[Jelko Kacin]] (*1955), politik * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950), popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica * [[Matjaž Kmecl]] (*1934), literarni zgodovinar, akademik *[[Anton Kolar]] (1942–2021), dirigent, skadatelj * [[Friderik Kolšek]] (1932–1997), duhovnik, celjski opat * [[Peter Kolšek]] (1951–2019), novinar, pesnik, kritik * [[Vera Kolšek]] (1930–2007), arheologinja * [[Hajdi Korošec]] (*1979), pevka * [[Ivan Kovačič Efenka]] (1921–1963), partizan, narodni heroj * [[Matej Krajnc]] (*1975), pisec, prevajalec in kantavtor * [[Franci Križaj]] (1936–2005), gledališki režiser * [[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951), pravnik, politik * [[Anica Kumer]] (*1945), igralka * [[Egon Kunej]] (1912–1997), glasbeni pedagog in zborovodja * [[Urša Lah]] (*1969), zborovodkinja * [[Janez K. Lapajne]] (1937–2012), geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]] (*1967), filmski režiser * [[Franc Leskošek]] (1897–1983), politik * [[Roman Lešek]] (*1937), atlet * [[Janko Lešničar]] (1921–2011), zdravnik * [[Gorazd Lešničar]] (1947–2017), zdravnik * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (1943–2020), kemik, akademik * [[Tomo Levovnik]], športni delavec, rokometaš * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957), pisatelj in prevajalec * [[Gustav Adolf Lindner|Gustav Adolf Lindner]] (1828–1887), češki pisatelj in pedagog živel tukaj med 1850 in 1867 in se poročil z Marijo Magdaleno Zamolo * [[Franjo Lipold]] (1885–1970), pravnik in politik * [[Stanislav Lipovšek]] (*1943), celjski škof * [[Stanko Lorger]] (1931–2014), atlet in profesor * [[Matija Lubanus]], fizik, rektor [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]] * [[Marjana Lubej]] (*1945), atletinja * [[Branivoj Majcen]] (1917–1995), pilot * [[Andrej Marinc]] (*1930), politik * [[Ivo Marinc]] (1923–2007), tekstilec, publicist * [[Zvezdan Martič]] (*1963), inženir, novinar in televizijski voditelj * [[Vita Mavrič]] (*1965), šansonjerka in pevka * [[Drago Medved]] (1947–2016), novinar in publicist * [[Brane Mihajlovič Kosta]] (*1963), kitarist * [[Alojzij Mihelčič]] (1880–1975), glasbenik, skladatelj in politik * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014), dramatik, pisatelj * [[Peter Muhič]], grecist, rektor Univerze na Dunaju * [[Vinko Möderndorfer]] (*1958), pisatelj in režiser * [[Milan Naprudnik]] (*1927), geodet * [[Anton Novačan]] (1887–1951), književnik, politik * [[Vatroslav Oblak]] (1864–1896), slavist * [[Tine Orel]] (1913–1985), gimnazijski ravnatelj, slavist, publicist, planinski delavec * [[Božena Orožen]] (*1929), slavistka, domoznanka * [[Janko Orožen]] (1891–1989), zgodovinar * [[Darinka Pavletič-Lorenčak]] (1924–2010), slikarka, grafična umetnica in pesnica * [[Josip Pelikan]] (1885–1977), fotograf * [[Oto Pestner]] (*1956), glasbenik in pevec * [[Lucija Polavder]] (*1984), judoistka * [[Lila Prap]] [[Lijijana Praprotnik Zupančič]] (*1955), ilustratorka, pesnica * [[Rok Praznik]] (*1980), rokometaš * [[Ervin Prelog]] (1921–1987), gradbenik, rektor * [[Tomaž Prelokar]] (ok. 1430–1496), humanist, škof, uradnik in učitelj * [[Brikcij Preprost]] (pk. 1445–1505), teolog in humanist * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) biolog, pisatelj * [[Franc Purg]] (*1955), akademski kipar * [[Rolando Pušnik]] (*1961), rokometaš * [[Ludvik Rebeušek]] (1921–2017), ekonomist, turistični stokovnjak * [[Vlado Repnik]] (*1961), vizulani, gledališki in intermedijski umetnik * [[Andreja Rihter]], muzealka in ministrica za kulturo * [[Matej Rode]] (1930–2012), slavist, prevajalec, dramatizator * [[Fran Roš]] (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik * [[Milenko Roš]] (*1947), kemik * [[Lojze Rozman]] (1930–1997), igralec * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007), pisatelj * [[Stane Rozman]] (*1960), atlet, zgodovinar, muzealec * [[August Friderik Seebacher]] (1887–1940), slikar in grafik * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1962), celjski opat, lavantinski škof * [[Draga Stamejčič]] (*1937), atletinja * [[Janez Stanonik]] (1922–2014), germanist, anglist, akademik * [[Peter Stante - Skala]] (1914–1980), narodni heroj, general JLA * [[Jakob Stepišnik]] (1815–1889), lavantinski škof * [[Ivan Stopar]] (1929–2018), umetnostni zgodovinar, konservator * [[Anton Stres]] (*1942), prvi celjski škof, ljubljanski nadškof, teolog, filozof * [[Saša Svetina]] (*1935), biofizik, akademik * [[Olga Šikovec Luncer]], atletinja * [[Bojan Šrot]], politik, župan * [[Bina Štampe Žmavc]] (*1951), pesnica in pisateljica * [[Lidija Tavčar]] (*1953), muzealka in umetnostna zgodovinarka * [[Josip Tominšek]] (1872–1954), jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, [[letalstvo|letalski]] simpatizer, ustanovni član [[Letalski center Maribor|Naša krila]] in planinec, * [[Marjan Turnšek]] (*1955), murskosoboški škof in mariborski nadškof * [[Beno Udrih]] (*1982), košarkar * [[Aleš Ulaga]] (*1972), jadralec * [[Olga Vrabič]] (1916–2001), farmacevtka, političarka * [[Jurče Vreže]] (1906–1987), dirigent, zborovodja * [[Peter Weiss]] (*1959), jezikoslovec, dialektolog * [[Fran Wiesthaler]] (1849–1927), klasični filolog, leksikograf * [[Karel Zelenko]] (*1925), slikar * [[Jože Zimšek]] (*1944), župan * [[Uroš Zorman]] (*1980), rokometaš * [[Dalibor (Bori) Zupančič]] (*1949), likovni umetnik, književnik, ilustrator, glasbenik * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] (*1936), gimnazijski ravnatelj * [[Urška Žolnir]] (*1981), judoistka * [[Jelica Žuža]] (1922–2014), slikarka * [[Luka Žvižej]] in [[Miha Žvižej]], rokometaša }} == Pobratena, prijateljska in partnerska mesta == {| class="wikitable" ! colspan="3" align="center" |[[pobrateno mesto|Pobratena]], prijateljska in partnerska mesta<ref name="twin_cities">{{navedi splet |url= http://moc.celje.si/partnerska-mesta|title= Partnerska mesta|accessdate= 2009-01-17}}</ref> |- | [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px]] [[Grevenbroich]] || {{GER}} || od leta 1986 |- | [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] || {{GER}} || od leta 1990 |- | [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px]] [[Slavonski Brod]]<ref name="twin_cities"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.slavonski-brod.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=1664&Itemid=2118|title=Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje|accessdate=2010-06-17|language=hrvaščina}}</ref> || {{CRO}} || od leta 2010 |- | [[Slika:Budva-grb.gif|20px]] [[Budva]]||{{MNE}} || od leta 1984 |- | [[Slika:Coat of Arms of Cherepovets (Vologda oblast) (1811).png|20px]] [[Čerepovec]]||{{RUS}} || &nbsp; |- | [[Slika:Blason de Ćuprija.jpg|20px]] [[Ćuprija]]||{{SRB}} || od leta 1966 |- | [[Slika:Grb Doboja.svg|20px]] [[Doboj]]||{{BIH}} || od leta 2012 |- | [[Gaziantep]] || {{TUR}} || od leta 2014 |- | [[Slika:Wappen Graz.svg|20px]] [[Gradec]]||{{AUT}} || &nbsp; |- |[[Sisek]] || {{CRO}} || od leta 1965 |- | [[Slika:COA Sombor.png|20px]] [[Sombor]]||{{SRB}} || od leta 1986 |- | [[Slika:COA Šabac (big).png|20px]] [[Šabac]]||{{SRB}} || od leta 2012 |- | [[Slika:Wappen at spittal-an-der-drau.png|20px]] [[Špital ob Dravi]]||{{AUT}} || |- | [[Slika:Coat of arms of Veles Municipality.png|20px]] [[Veles (mesto)|Veles]]||{{MKD}} || od leta 1979 |} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi revijo|last= Habjan|first= Vlado|authorlink= Vlado Habjan|title= Knežja prestolica Celje - sredi XV. stoletja|year= 1967|journal= Kronika; časopis za slovensko krajevno zgodovino|volume= 15|issue= 2|pages= 95-102|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8APGVKFZ|cobiss= 240777216|ref= harv}} * {{navedi revijo|last= Fekonja|first= Andrej|authorlink= Andrej Fekonja|title= Celje in okolica Povestne in mestopisne črtice. Poleg »Celjske Kronike« i. dr)|year= 1895|journal= [[Dom in svet]]|volume= 8|issue= 11|pages= |url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QCQ76XLE|cobiss= |ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Ignacij|authorlink= Ignacij Orožen|year= 1854|url= http://books.google.si/books?id=8iEuAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=%22%C5%BDelezni%20dvor%22&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q&f=false |title= Celska kronika|publisher= Julius Jeretin|location= Celje|cobiss= 30380289|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Janko|authorlink= Janko Orožen|year= 1971|title= Zgodovina Celja in okolice, 1. del|publisher= Kulturna skupnost v Celju|location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP7VOKOS/|cobiss= 3285761|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Otorepec|first= Božo|authorlink= Božo Otorepec|year= 1990|title= Srednjeveški pečati in grb mesta Celja|publisher= |location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6UFV6ES/|cobiss= 18681442|ref= harv}} * {{navedi revijo|last= Paliga|first= Sorin|url= http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim20/paliga.pdf|title= Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance|journal= Obdobja|date=2003|volume= 20|issue= |pages= 637-651|format= PDF|accessdate= 2009-04-19|cobiss= 23189858|language= en|ref= harv}} * {{navedi novice|last= Piano|first= Brane|authorlink= Brane Piano|date= 7.9.2011 |title= Pahor in obrtniki optimistični ob odprtju Mednarodnega obrtnega sejma |url=http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/pahor-in-obrtniki-optimisticni-ob-odprtju-mednarodnega-obrtnega-sejma.html |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=9.12.2013|ref = harv}} * {{navedi knjigo|last= Plut-Pregelj|first= Leopoldina|last2= Rogel|first2= Carole|chapter= Celje|title= The A to Z of Slovenia|publisher= Scarecrow Press|year= 2010|isbn= 9781461731757|pages= 55–57|ref = harv}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Celje}} {{Wikipotovanje|Celje}} * [http://moc.celje.si/ Celje], uradna stran občine * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Celje-.htm?_ctg_kraji=2893&lng=1 Celje na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] {{Geografski položaj |Center = Celje |Sever = [[Vojnik]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Šentjur]] |Jugovzhod = |Jug = [[Laško]] |Jugozahod = |Zahod = [[Žalec]] |Severozahod = }} {{Mestna občina Celje}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Celje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Celje]] [[Kategorija:Naselja ob Savinji]] [[Kategorija:Celje| ]] {{normativna kontrola}} qljb16n8jj4tsza0qf6e0x75paly3lw 5728597 5728595 2022-08-07T13:03:01Z Amanesciri2021 205950 /* Sakralne stavbe */ wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje |name = Celje |nickname = ''Knežje mesto'' |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |motto = |image_skyline = View of Celje (28189851435) (cropped).jpg |imagesize = 290px |image_caption = Pogled s [[Celjski grad|Celjskega gradu]] proti severozahodu |image_flag = Flag of Celje.svg |image_seal = |image_shield = Coat of arms of Celje.svg |pushpin_map = Slovenia |pushpin_label_position = left<!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = Geografska lega Celja v Sloveniji <!-- Location --> |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Neformalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = [[Regionalizacija Slovenije|Pokrajina]] |subdivision_name2 = [[Savinjska pokrajina|Savinjska]] |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name4 = [[Mestna občina Celje|Celje]] |government_type = [[mestni svet]] |leader_title = [[seznam županov Celja|župan]] |leader_name = [[Bojan Šrot]] ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 45 (kot {{nowrap|''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]''}}) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski {{nowrap|''[[Noriško kraljestvo|Regnum Noricum]]''}} brez bojev priključijo [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] |established_title2 = Mesto |established_date2 =11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.) |established_title3 = |established_date3 = <!-- kvadratni kilometri --> | area_total_km2 = 22,714 | area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_rural_km2 = |population_as_of = 2020 |population_note = |population_total = 37872 | population_footnotes = <ref name="surs_2017">{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_demonym = Celjan, Celjanka |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |elevation_m = (pri [[Vodni stolp, Celje|Vodnem stolpu]]) 238 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet|url= http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en|title= Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin|language= slovenščina, angleščina |trans-title= Height above sea level of seats of municipalities|year= 2002|publisher= Statistical Office of the Republic of Slovenia}}</ref> |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3000 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = {{URL|http://www.celje.si/}} |twin1 = [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px|Grb Grevenbroicha]] [[Grevenbroich]] |twin1_country = {{GER}} |twin2 = [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px|Grb Singena]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] |twin2_country = {{GER}} |twin3 = [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px|Grb Slavonskega Broda]] [[Slavonski Brod]] |twin3_country = {{CRO}} | footnotes= {{infopolje RKD|embed=yes | ime = Celje - Staro mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. julij 1986 | refšt=55 <!--slika--> | lokacija = | občina = Celje <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Celje''' ({{Audio|Celje.ogg|izgovorjava}}) (lokalna izgovorjava [cjêle] ali [cêle]{{cn}}) je [[mesto]] na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], sedež [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]] in upravne enote ter središče [[Savinjska statistična regija|Savinjske statistične regije]]. Z nekaj manj kot 38.000 prebivalci je četrto največje slovensko mesto (primerljivo s [[Kranj|Kranjem]]). [[Mestna občina Celje]] šteje okoli 50.000 prebivalcev, mestna aglomeracija pa preko 70.000 Celje leži ob sotočju rek [[Savinja|Savinje]] in [[Voglajna (reka)|Voglajne]] v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]] oz. [[Celjska kotlina|Celjski kotlini]]. Srednja nadmorska višina mesta je 241 [[meter|m]]. V Celju je sedež enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, [[Škofija Celje|rimskokatoliške škofije]] (od 2006), [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča]], regionalne [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice]] z urgentnim centrom, [[Osrednja knjižnica Celje|osrednje knjižnice]], [[Pokrajinski muzej Celje|pokrajinskega muzeja]], [[Muzej novejše zgodovine Celje|Muzeja novejše zgodovine]], [[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinskega arhiva]], [[Hiša kulture Celje|Hiše kulture]] ter več galerij. V Celju je sedež založbe [[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]], za umetnostni razvoj mesta pa skrbi [[Zavod Celeia]]. Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto (najpomembnejši je vsakoletni [[Mednarodni obrtni sejem Celje]]). Mesto ima več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol ter enega največjih [[Šolski center Celje|šolskih centrov]] v Sloveniji. V Celju ima sedež tudi [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS), ustanovljena 1993, od 1994 pa še TECOS, ''Razvojni center orodjarstva'' ''Slovenije''. V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v Sloveniji s prvim samostojnim atletskim klubom in lastnim stadionom, v športni [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]] pa domuje [[Rokometni klub Celje]]. Največja znamenitost je [[Celjski grad|Stari grad Celje]], ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba. Mestu je [[Oto Pestner]] posvetil pesem ''Dober dan, knežje mesto''. Liberalno celjsko glasilo [[Nova doba]] je izhajalo v letih 1919-41 in 1990-95. Medija regionalnega pomena sta [[Novi tednik]] in [[Radio Celje]], združena v [[Nt&Rc]], celjsko podjetje za časopisno in radijsko dejavnost. Na spletu pokriva doganajnje v mestu in okolici spletni časopis [[Celje.info]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == [[Mesto]] Celje ima 10 [[mestna četrt|mestnih četrti]] poleg njih še 9 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] na periferiji oz. okolici mesta Celje na ozemlju Mestne o[[Mestna občina Celje|bčine Celje]]. {| |----- valign="top" | '''Mestne četrti (10)''' * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] | '''Krajevne skupnosti (9)''' * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] |} === Mestni predeli in naselja === {| |----- valign="top" | * Babno * Bežigrad (Celje) * Breg * [[Čret (razločitev)|Čret]] * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * Glazija | * Golovec * Kalvarija (''Jožefov hrib'') * [[Lava, Celje|Lava]] * Lisce * [[Ločnica]] * Ložnica * Medlog * Mestni park in Mestni gozd | * Mestno pokopališče ([[Teharje]]) * [[Miklavžev hrib]] (''Miklavški'' ''hrib'') * [[Nova vas, Celje|Nova vas]] * [[Ostrožno]] * [[Otok, Celje|Otok]] * Podgorje (Podgora) * [[Polule]] * Pristava * Selce | * Skalna klet * Spodnja Dobrova * Spodnja Hudinja * Stari grad ([[Celjski grad]]) * Šmarjeta * Zagrad * Zavodna * [[Zgornja Hudinja]] |} == Zgodovina mesta == {{glavni|Zgodovina Celja}} [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 035 Cilli - Celje.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]] [[Slika:Celje-1441.JPG|thumbnail|desno|200px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje [[Otok, Celje|Otok]]. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.]] Prva naselbina se je pojavila v času [[halštatska kultura|halštatske kulture]]. Za časa [[Kelti|Keltov]] in [[stari Grki|starogrških]] zgodovinarjev je bil kraj znan kot ''Keleja'' (tudi ''Keleia''), kar v starem [[keltski jeziki|keltskem jeziku]] pomeni ''zaklonišče'' ali ''zavetišče''. {{cn}} V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali [[Noriško kraljestvo|noriški]] denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili [[Rimljani]] in jo poimenovali ''Celeia (Civitas Celeia)''. Mestne pravice je pod imenom ''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]'' dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja [[Klavdij]]a (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga [[Troja]]« – ''Troia secunda''. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz [[Oglej]]a (''Aquileia'') v [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju {{cn}}. Celeio je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju. Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili [[Huni]]. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579<ref name="otorepec_1990">{{sktxt|Otorepec|1990|pp=43}}.</ref> V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.<ref name="otorepec_1990" /><ref>{{sktxt|Habjan|1967}}.</ref> Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom [[Celjski grofje|Celjskega grofa]] [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli [[Habsburžani]]. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred [[Turki]], ob velikem [[slovenski kmečki upor|slovenskem kmečkem uporu]] leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik [[požar]]. Zgorela je večina poslopij.<ref>{{sktxt|Fekonja|1895}}.</ref> [[I. gimnazija v Celju|Prva gimnazija v Celju]] je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji. [[Slika:Habsburško-celjski grb ( F.I. A.E.I.O.U.).jpg|sličica|200px|desno|Habsburško-celjski grb po izumrtju celjskih grofov in prevzemu [[Habsburška monarhija|habsburške dinastije]] postavljen v Celju 1466 (kopija v Pokrajinskem muzeju)]] Leta 1867 je po porazu Avstrije v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] mesto postalo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del FLRJ/SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji. === Imena mesta v zgodovini === * [[keltski jeziki|keltsko]] Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’) ** Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)<ref name="paliga" /> * [[latinščina|latinsko]] ''Celeia''<ref name="paliga">{{sktxt|Paliga|2003}}.</ref> ([[Plinij starejši]], ''Naturalis historia'', III. knjiga, 77)<ref name="orozen_i_1854">{{sktxt|Orožen|1854}}.</ref><ref>{{navedi splet|author= Plinij starejši|title= Liber III|url= http://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/Texts/Pliny_the_Elder/3*.html|accessdate= 2010-08-11}}</ref> ** sodobno tudi ''Celia'' * ''Cilia'' (srednjevška latinščina)<ref name="paliga" /> * ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137) * ''Cili'' * ''Cilie'' * ''Chilia''<ref name="paliga" /> * ''Zelle'' (1818)<ref name="bachó_1818">''Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena.'' V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 {{COBISS|ID=65135872}}</ref> * ''Cele'' ([[Ignacij Orožen]], 1854)<ref name="orozen_i_1854" /> * ''Celle'' (vsaj začetek 20. stoletja) * {{jezik-it|Cilli}} * {{jezik-hu|Cille}} * {{jezik-de|Cilia}}, ''Cilli'', ''Zilie'' (1493 do okrog 1535), ''Zily'', ''Cilli'' (1825–1919) == Podnebje == {{Weather box|location=Celje |metric first=Yes |single line=Yes |Jan record high C=17.5 |Feb record high C=20.6 |Mar record high C=25.7 |Apr record high C=28.4 |May record high C=32.4 |Jun record high C=35.2 |Jul record high C=36.8 |Aug record high C=38.1 |Sep record high C=30.4 |Oct record high C=26.7 |Nov record high C=22.0 |Dec record high C=20.2 |year record high C=38.1 |Jan high C=4.1 |Feb high C=6.8 |Mar high C=11.3 |Apr high C=16.4 |May high C=21.6 |Jun high C=24.6 |Jul high C=26.9 |Aug high C=26.5 |Sep high C=21.7 |Oct high C=16.3 |Nov high C=9.6 |Dec high C=4.5 |year high C=15.9 |Jan mean C=-0.3 |Feb mean C=1.0 |Mar mean C=5.2 |Apr mean C=9.8 |May mean C=14.9 |Jun mean C=18.3 |Jul mean C=19.9 |Aug mean C=19.0 |Sep mean C=14.6 |Oct mean C=10.1 |Nov mean C=4.7 |Dec mean C=0.6 |year mean C=9.8 |Jan low C=-4.6 |Feb low C=-4.2 |Mar low C=-0.2 |Apr low C=3.9 |May low C=8.6 |Jun low C=12.3 |Jul low C=13.8 |Aug low C=13.4 |Sep low C=9.7 |Oct low C=5.9 |Nov low C=0.9 |Dec low C=-3.0 |year low C=4.7 |Jan record low C=-27.2 |Feb record low C=-27.0 |Mar record low C=-20.8 |Apr record low C=-6.5 |May record low C=-1.9 |Jun record low C=2.9 |Jul record low C=5.4 |Aug record low C=3.4 |Sep record low C=-0.8 |Oct record low C=-8.5 |Nov record low C=-19.4 |Dec record low C=-21.0 |year record low C=-27.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm=47 |Feb precipitation mm=50 |Mar precipitation mm=71 |Apr precipitation mm=71 |May precipitation mm=90 |Jun precipitation mm=132 |Jul precipitation mm=122 |Aug precipitation mm=125 |Sep precipitation mm=118 |Oct precipitation mm=115 |Nov precipitation mm=93 |Dec precipitation mm=78 |year precipitation mm=1113 |snow colour = green |Jan snow cm = 45 |Feb snow cm = 68 |Mar snow cm = 42 |Apr snow cm = 11 |May snow cm = 12 |Jun snow cm = 0 |Jul snow cm = 0 |Aug snow cm = 0 |Sep snow cm = 0 |Oct snow cm = 3 |Nov snow cm = 32 |Dec snow cm = 54 |year snow cm = 68 |Jan humidity = 89 <!-- ob =7:00 --> |Feb humidity = 88 |Mar humidity = 88 |Apr humidity = 87 |May humidity = 84 |Jun humidity = 82 |Jul humidity = 85 |Aug humidity = 89 |Sep humidity = 92 |Oct humidity = 92 |Nov humidity = 91 |Dec humidity = 90 |year humidity = 88 |unit precipitation days=0.1 mm |Jan precipitation days=10 |Feb precipitation days=8 |Mar precipitation days=11 |Apr precipitation days=13 |May precipitation days=14 |Jun precipitation days=14 |Jul precipitation days=12 |Aug precipitation days=12 |Sep precipitation days=11 |Oct precipitation days=11 |Nov precipitation days=12 |Dec precipitation days=12 |year precipitation days=140 |Jan sun=64 |Feb sun=96 |Mar sun=128 |Apr sun=156 |May sun=205 |Jun sun=209 |Jul sun=242 |Aug sun=227 |Sep sun=166 |Oct sun=115 |Nov sun=67 |Dec sun=53 |year sun=1728 |Jan percentsun = 9.7 <!-- 3 * 100 / št. dni v mesecu (31) --> |Feb percentsun = 14.2 |Mar percentsun = 9.7 |Apr percentsun = 10 |May percentsun = 9.7 |Jun percentsun = 6.7 |Jul percentsun = 16.1 |Aug percentsun = 19.3 |Sep percentsun = 13.3 |Oct percentsun = 6.4 |Nov percentsun = 6.7 |Dec percentsun = 6.4 |year percentsun = 10.6 |source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) <ref name= SEA>{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/celje/climate-normals_81-10_Celje.pdf |title = Podnebni podatki - Celje |publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] |accessdate = 2012-09-20|language= }}</ref> (podatki za 1981-2010) |date = 2014}} == Prebivalstvo == [[Slika:SLO-Celje23.JPG|thumbnail|desno|200px|[[Narodni dom, Celje|Narodni dom]], sedež mestne občine Celje, [[Trg celjskih knezov]], ([[Jan Vladimír Hráský]], 1895–1896)]] [[Slika:017 Celje, Cilli Kreisstadt - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, 1830]] [[Slika:Postcard of Celje 1903 (11).jpg|thumb|right|200px|Celje leta 1903, slika Stengel & Co.]] Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med [[Štajerska|južnoštajerskimi]] mesti na tretjem mestu, [[Maribor]] je imel 1834, [[Ptuj]] pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868<ref>{{navedi splet|author= [[Mestna občina Celje]]|title= MOC v številkah|url= http://moc.celje.si/moc-v-stevilkah|accessdate= 2014-12-23}}</ref> prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev; proti koncu 20. stoletja je prebivalstvo Celja že preseglo 40.000 ljudi). V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev. {| class="wikitable" |+Etnična sestava leta 1991 |- | [[Slovenci]] || 33.434 || 82,1 % |- | [[Srbi]] || 1864 || 4,6 % |- | [[Hrvati]] || 1687 || 4,1 % |- | [[Muslimani]] || 466 || 1,1 % |- | [[Jugoslovani]] || 405 || 1 % |- | [[Albanci]] || 189 || |- | [[Makedonci]] || 140 || |- | [[Črnogorci]] || 93 || |- | [[Madžari]] || 41 || |- | Ostali || 82 || |- | Neznano || 1972 || 4,8 % |- | Neopredeljeni || 249 || |- | Regionalno opredeljeni || 88 || |} {| border="0" | valign="top" | {| class="wikitable" ! leto ! št. prebivalcev<ref>{{sktxt|Orožen, Janko|1971|pp=362-365}}.</ref> |- | 1439 || align="right" | 1000 |- | 1798 || align="right" | 1400 |- | 1820 || align="right" | 1635 |- | 1834 || align="right" | 1511 |- | 1840 || align="right" | 1793 |- | 1900 || align="right" | 6743 |- | 1924 || align="right" | 7750 |- | 1940 || align="right" | 20.000 |} | valign="top" | {| class="wikitable" ! leto ! št. prebivalcev |- | 2010 || align="right" | 37.777 |- | 2011 || align="right" | 37.520<ref name="Stat">{{navedi splet|author=Statistični urad Republike Slovenije|title=Naselja po številu prebivalcev|url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=CELJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=309|accessdate=2011-11-01}}</ref> |- | 2012 || align="right" | 37.584<ref name="Stat"/> |- | 2013 || align="right" | 37.490<ref name="Stat"/> |- | 2014 || align="right" | 37.628<ref name="Stat"/> |- | 2015 || align="right" | 37.540<ref name="Stat"/> |- |2016||37.787 |- |2017||38.079 |} |} {| style="border:solid 1px #aaa;" cellpadding="7" cellspacing="0" |- | <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.7) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:500 height:auto barincrement:22 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:41000 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:lightgrey unit:year increment:5000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:white increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1439 text:1439 bar:1798 text:1798 bar:1820 text:1820 bar:1834 text:1834 bar:1840 text:1840 bar:1900 text:1900 bar:1924 text:1924 bar:1940 text:1940 bar:2010 text:2010 bar:2011 text:2011 bar:2012 text:2012 bar:2013 text:2013 bar:2014 text:2014 bar:2015 text:2015 PlotData= color:skyblue width:20 align:left bar:1439 from:0 till:1000 bar:1798 from:0 till:1400 bar:1820 from:0 till:1635 bar:1834 from:0 till:1511 bar:1840 from:0 till:1793 bar:1900 from:0 till:6743 bar:1924 from:0 till:7750 bar:1940 from:0 till:20000 bar:2010 from:0 till:37777 bar:2011 from:0 till:37584 bar:2012 from:0 till:37584 bar:2013 from:0 till:37490 bar:2014 from:0 till:37628 bar:2015 from:0 till:37540 PlotData= bar:1439 at: 1000 fontsize:S text:1000 shift:(-10,5) bar:1798 at: 1400 fontsize:S text:1400 shift:(-10,5) bar:1820 at: 1635 fontsize:S text:1635 shift:(-10,5) bar:1834 at: 1511 fontsize:S text:1511 shift:(-10,5) bar:1840 at: 1793 fontsize:S text:1793 shift:(-10,5) bar:1900 at: 6743 fontsize:S text:6743 shift:(-10,5) bar:1924 at: 7750 fontsize:S text:7750 shift:(-10,5) bar:1940 at: 20000 fontsize:S text:20.000 shift:(-12,5) bar:2010 at: 37777 fontsize:S text:37.777 shift:(-12,5) bar:2011 at: 37520 fontsize:S text:37.520 shift:(-12,5) bar:2012 at: 37584 fontsize:S text:37.584 shift:(-12,5) bar:2013 at: 37490 fontsize:S text:37.490 shift:(-12,5) bar:2014 at: 37628 fontsize:S text:37.628 shift:(-12,5) bar:2015 at: 37540 fontsize:S text:37.540 shift:(-12,5) </timeline> |} == Gospodarstvo == Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, [[Cinkarna Celje]], je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna [[cink]]a, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo [[titanov dioksid|titanovega dioksida]], ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Poleg tega v tovarni proizvajajo tudi gradbeni material in vrtne substrate. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna [[EMO]] je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta bila še proizvajalec pisarniške opreme [[Aero Celje]] in [[Zlatarna Celje]]. Dva izmed redkih celjskih gospodarskih gigantov ostajata Cetis, kjer tiskajo osebne dokumente, ovojno embalažo in vinjete, ter tovarna arom in sadnih sirupov Etol, ki ima sedež v sosednji Škofji vasi. Nekdaj močna [[tekstilna industrija]] (Metka,Toper) je praktično v celoti propadla.<ref name="AZ">{{sktxt|Plut-Pregelj|Rogel|2010}}</ref> Na severovzhodnem obrobju mesta se nahaja mesnopredelovalni obrat, v bližnji Arji vasi pa mlekarna. V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež [[Tuš (podjetje)|Tuš Holding]], ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.<ref name="AZ" /> Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob [[Mariborska cesta, Celje|Mariborski cesti]] ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem [[Mednarodni obrtni sejem Celje|Mednarodnem obrtnem sejmu]], ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.<ref>{{sktxt|Piano|2011}}.</ref> == Izobraževanje == === Osnovne šole === V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom, pa tudi [[Glasbena šola Celje]]. {{stolpci|3| *[[I. osnovna šola Celje]] *[[II. osnovna šola Celje]] *[[III. osnovna šola Celje]] *[[IV. osnovna šola Celje]] *[[Osnovna šola Frana Krajnca]] *[[Osnovna šola Frana Roša Celje|Osnovna šola Frana Roša]] *[[Osnovna šola Hudinja]] *[[Osnovna šola Lava]] *[[Osnovna šola Ljubečna]] *[[Osnovna šola Glazija]] }} === Srednje in višje šole === Podrobno glej: [[Seznam srednjih šol v Celju]] (skupaj 3 gimnazije in 8 srednjih strokovnih šol); v Celju so tudi 4 višje strokovne šole * od teh so: 1 gimnazija in 4 srednje šole vključene v [[Šolski center Celje|Šolski center Celje]], ki ima [[Višja strokovna šola Celje|višjo strokovno šolo]] in [[Medpodjetniški izobraževalni center]]. * [[Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje|Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti]] z višjo strokovno šolo * [[I. gimnazija v Celju]] je heterogena srednja šola, saj izvaja več programov: ob splošni gimnaziji, v okviru katere že od leta 1990 delujejo tudi športni oddelki, ima še dva gimnazijska programa – klasično gimnazijo (od 2001) in umetniško gimnazijo glasbene smeri (od 1999, v sodelovanju z [[Glasbena šola Celje|Glasbeno šolo Celje]]). * [[Gimnazija Celje-Center]] ima poleg splošne gimnazije tudi programa [[predšolska vzgoja]] in umetniška gimnazija – [[Likovna umetnost|likovna]] smer. * [[Srednja šola za gostinstvo in turizem]] * [[Srednja ekonomska šola]] (z višjo strokovno šolo/[[Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola]]) * [[Srednja zdravstvena šola]] * zasebna [[Višja strokovna šola Abitura]] === Visoke šole === *[[Fakulteta za logistiko v Celju|Fakulteta za logistiko]] v Celju (članica [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru)]] * [[Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije]] * [[Fakulteta za komercialne in poslovne vede]] (prvotno [[Visoka komercialna šola Celje]]) * [[Visoka zdravstvena šola v Celju]] *[[Visoka gospodarska šola]] / [[Visoka šola za proizvodno inženirstvo]] == Znamenitosti == : ''Glej tudi: [[seznam zgradb in objektov v Celju]]'' === Zgodovinske in kulturne stavbe === [[Slika:Celje Celjski dom 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)]] [[Slika:Celje-Jozef.jpg|thumbnail|desno|200px|Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem]] [[Slika:Celje Stara grofija 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Stara grofija]] [[Slika:Celje 2004 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.]] * [[Celjski grad]] (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja) * Spodnji Celjski grad ([[Knežji dvorec, Celje|Knežji dvorec]], Knežji dvor) (14. stoletje) * Celjsko mestno obzidje (1473) * Vodni stolp (15. stoletje) * Kvartirna hiša (1571) v Gosposki ulici, tu je kip Alfreda Nobela * Stara grofija (Celjska grofija, ''Graffei'') (med 1580 in 1603) s ''Celjskim stropom'' (pred 1603) * Kalvarija (1717) na Aljaževem hribu * Magistrat (okoli 1750) * Prothasijev dvorec (okoli 1770), nekoč sedež Zgodovinskega Arhiva Celje (ta je sedaj na Teharski cesti 1) * Marijino znamenje (1776) * Marijino znamenje (19. stoletje) na Glavnem trgu * Železni dvor (''Eisenhof'') * [[Železniška postaja Celje|Železniška postaja]] (1846) * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovensko ljudsko gledališče]] (1885) * [[Narodni dom, Celje|Narodni dom]] ([[Jan Vladimír Hráský]]) (1895–96) - sedež Mestne občine Celje * [[Rakušev mlin]] (1903) - pogorel (2014) * [[Celjski dom]] (''Deutsches Haus'') ([[Peter Paul Brang]]) (1905–06) * Ljudska posojilnica ([[Jože Plečnik]]) (1928–29) * Joštov mlin (''ni v obratovanju'') * [[Stari pisker]] (med 2.sv.vojno so ga nacisti uporabljali kot zapor), *[[Minoritski samostan, Celje|Minoritski samostan]] (Marijina cerkev) * Spomenik Vojna in mir ([[Jakob Savinšek]]) * [[Tehnopark Celje]] (tehnološko učno središče)<ref>{{Navedi splet|title=Park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti - Tehno park|url=https://www.tehnopark.si/|website=www.tehnopark.si|accessdate=2020-09-15}}</ref> === Sakralne stavbe === * Herkulovo svetišče, tudi Heraklejevo svetišče na Miklavškem hribu * Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja) v Gubčevi ulici * Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja) * [[stolnica svetega Danijela, Celje|stolnica svetega Danijela]] s kapelo Žalostne Matere Božje-Pieta (začetek 14. stoletja) na Slomškovem trgu * cerkev svetega Miklavža (14. stoletje) * cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje) * kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja) * cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje) * cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–15) * Jožefova cerkev (1680) * Kapucinski samostan (1609–15) * pravoslavna cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. svetovno vojno) * cerkev svetega Duha (1987-90) === Trgi v središču mestnega jedra === [[Glavni trg, Celje|Glavni trg]], [[Trg celjskih knezov]] (prej Trg Svobode), [[Krekov trg, Celje|Krekov trg]], Muzejski trg, Gledališki trg === Hoteli, hostli, moteli === [[Hotel Celeia]] (''nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia''), [[Hotel Evropa, Celje|Hotel Evropa]], Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka (nekdanji) === Kina === Kino Union (''v poslopju Celjskega doma, nekdanji)'', [[Mestni kino Metropol]], Dom (''nekdanji''), [[Planet Tuš]] (''danes Cineplexx''), Kolosej (''nekdanji'') === Športni objekti === [[Slika:Celje Dvorana Zlatorog 003.jpg|sličica|200x200_pik|[[Dvorana Zlatorog]]]][[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]], [[Dvorana Golovec]], [[Dvorana Zlatorog]], Ledena dvorana, atletski [[Stadion Kladivar]] ([[Atletsko društvo Kladivar Celje]]), [[Stadion Skalna klet|Stadion Skalna klet,]] letno kopališče, čolnarna na Špici, rekreacijski objekti na Šmartinskem jezeru === Mostovi === ==== Preko Savinje ==== * [[Čopov most, Celje|Čopov most]] * [[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] (''nekdanji'') * [[Laški most, Celje|Laški most]] * [[Levški most]] oz. viseči most * [[Splavarjev most]] (Most pri Mestnem parku), danes preurejen v Splavarsko brv * [[Polulski most, Celje|Polulski most]] <gallery> Postcard of Celje (15).jpg|[[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] Postcard of Celje (14).jpg|Nekdanji most v mestni park Viseči most v Lescah pri Celju - panoramio.jpg|[[Levški most|Levški viseči most]] </gallery> == Kultura == * [[Pokrajinski muzej Celje]] - je kulturna ustanova, ki raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja muzejske eksponate na dveh lokacijah v starem mestnem jedru - v '''Stari grofiji''' in v '''Knežjem dvoru'''. Z obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas vse od prazgodovine do danes. V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave: - '''Lapidarij''', kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v čas rimske Celeje; - '''Kulturnozgodovinska razstava''', ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklopu te razstave je tudi razstava »Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida; - '''Celjski strop''' - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok; - razstava '''Alma M. Karlin Poti''', ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950). V Knežjem dvoru so na ogled: - '''Celeia – mesto pod mestom''', kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeje »in situ«; - razstava '''Grofje Celjski''', kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami; razstava '''Od šivanke do zvezd''', kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe. *[[Muzej novejše zgodovine Celje]] - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki [[polis]] (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del. * [[Hiša kulture Celje]] - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev. *[[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinski arhiv Celje]] * Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje * Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje * Tropska hiša Celje (eksotične in ogrožene živali) === Umetnost === [[Zavod Celeia]] Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto: * [[Galerija sodobne umetnosti]] ([[Center sodobnih umetnosti]]) * [[Galerija Erotike - Račka]] * [[Likovni salon Celje]]. === Vsakoletne prireditve mesta Celja === {{stolpci|3| * Mednarodni obrtni sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.) v sredini septembra * Veronikini večeri (na Starem gradu) * Poletje v Knežjem mestu * Celjski pust * Podeželje v mestu * Dnevi kulture * Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca" (vedno drugi teden v septembru) * Mednarodni mladinski pevski festival *Mednarodne igre otrok * Srednjeveška prireditev na Starem gradu * Pravljično Celje * Ples čarovnic-čarovnije igrarije * [[Dnevi komedije]] (SLG Celje) * Muzejska noč * sejem Sloverotika * Džjezz - jazz festival Celje *Festival Stari grad *nekdanje prireditve: Teden domačega filma v Celju (zdaj [[Festival slovenskega filma]] v Portorožu) }} V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu. [[Slika:Celje in okolica z gradu.jpg|thumb|center|800px|Panorama širše okolice Celja z gradu]] == Šport == === Rokomet === Med najuspešnejšimi celjskimi športnimi klubi je [[Rokometni klub Celje|Rokometni klub Celje Pivovarna Laško]], domujoč v [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]]. Klub, ustanovljen leta [[1946]], je največji uspeh dosegel v sezoni 2003/2004, ko je po zmagi nad nemškim Flensburgom osvojil evropsko rokometno ligo prvakov. Je tudi rekorder med osvojenimi naslovi v [[1. A moška državna rokometna liga|slovenski rokometni ligi]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodilo|url=https://www.rk-celje.si/sl/vodilo|website=www.rk-celje.si|accessdate=2020-09-15}}</ref> Geslo kluba je ''"Enkrat za Cele, vedno za Cele."'' V mestu deluje tudi [[Ženski rokometni klub Z'dežele]] (ŽRK), ki je bil v sezoni 2016/2017 finalist pokala Slovenije. === Nogomet === Zgodovina organiziranega igranja nogometa v [[Celje|Celju]] sega v začetek [[20. stoletje|20. stoletja]]. Pred prvo svetovno vojno je v mestu deloval nemški atletski klub SK Cillier SV, ustanovljen leta 1906. Klub, ki je imel prostore in igrišče na Skalni kleti, je močno prispeval k popularizaciji nogometa na Celjskem. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil 28. decembra 1919 formalno ustanovljen I. SSK Celje (''I. slovenski Športni klub Celje''). Klub je uredil svoje igrišče na Glaziji ob Ljubljanski cesti. Prvo uradno tekmo so odigrali z ljubljansko Ilirijo. V letih do 2. svetovne vojne je klub igral v različnih ligaških tekmovanjih in v prvenstvu, igranem na območju [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Poleg 1. SSK so v Celju obstajali še Športni klub Mars, kasneje preimenovan v Športno društvo Olimp, Jugoslavija Celje, Redstar, Slavija in Svoboda.<ref>{{cite web|url=http://www.nk-celje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1567&Itemid=169|title=Zgodovina MIK CMC Celja|accessdate=2008-12-04|author=Sportal|date=16.12.2007}}</ref> Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero so bili slovenski klubi razpuščeni, sta bila ustanovljena Fiskulturno društvo Celje in Športno društvo Olimp. Društvi sta se jeseni sta se društvi združili v Nogometni klub Kladivar. Združena ekipa je v republiški nogometni ligi zasedla tretje mesto. Največji uspeh pred osamosvojitvijo je klub dosegel v sezoni 1963–64, ko je osvojil tako republiško ligo, kot republiški pokal. Po dveh kvalifikacijskih tekmah proti [[NK Karlovac|Karlovcu]] si je zagotovil nastop v drugi zvezni jugoslovanski ligi - zahod. V zvezni ligi je klub igral dve sezoni, nato pa so sledila leta povprečnih rezultatov v republiški nogometni ligi. Leta 1967 se je klub združil z Železničarjem (''Železničarski nogometni klub Celje'', ustanovljen leta 1952). Združeni klub je igral v republiški ligi do sezone 1978–79, ko je izpadel v območno ligo. Nižjeligaška agonija je trajala vse do sezone 1990–91, ko se je klub (takrat s sponzorskim imenom NK Ingrad - Kladivar Celje) vrnil v republiško ligo.<ref>{{cite web|url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/klubi/2007/12/celje_zgodovina.aspx|title=Od fuzbala do nogometa|accessdate=2008-12-04|author=Branko Goropevšek|year=2007}}</ref> Nogometni klub Celje je bil ustanovljen leta 1919. Je med klubi, ki niso nikoli izpadli iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve slovenske nogometne lige]] od njene ustanovitve. Leta 2005 je klub na domačem štadionu [[Arena Petrol]] osvojil naslov pokalnega prvaka Slovenije. 22. julija 2020 so, ob stoti obletnici nogometa v Celju, nogometaši NK Celje po finalni tekmi z NK Olimpija na domači Areni Z'Dežele postali [[Prva slovenska nogometna liga|državni prvaki v sezoni 2019/2020]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/celjani-prvic-slovenski-nogometni-prvaki/531426|title=Celjani prvič slovenski nogometni prvaki|date=22. julij 2020|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-22}}</ref> '''Košarka''' V Celju domuje najuspešnejši ženski košarkarski klub v Sloveniji, ŽKK Cinkarna Celje. Domače tekme igrajo v veliki dvorani Gimnazije Celje-Center. '''Judo''' V predmestju Celja, na Lopati, domuje najuspešnejši slovenski judo klub, Sankaku Z'Dežele, katerega člani redno osvajajo medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. == Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju == {{glej tudi|seznam častnih meščanov Celja|seznam osebnosti iz Mestne občine Celje}} {{stolpci|3|* [[Borut Alujevič]] (*1942), igralec * [[Miha Alujevič]] (*1975), pevec, igralec, režiser * [[Anka Aškerc]] (*1945), umetnostna zgodovinarka, konservatorka * [[Anton Aškerc]] (1856–1912), pesnik * [[Janez Bermež]] (1935–2020), igralec * [[Emerik Bernard]] (*1937), slikar, akademik * [[Matjaž Brežnik]] (*1972), dirigent * [[Srečko Brodar]] (1893–1987), naravoslovec in kvartarolog * [[Gregor Cankar]] (*1975), atlet * [[Janez Cvirn]] (1960–2013), zgodovinar * [[Jolanda Čeplak]] (*1976), atletinja * [[Anica Černej]] (1900–1944), pesnica, pisateljica * [[Zvonko Čoh]] (*1956), ilustrator in filmski animator * [[Ivan Dečko]] (1859–1908), pravnik in politik * [[Mirko Doberšek]] (*1946), metalurg, zlatar * [[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961), pisatelj in politik * [[Veno Dolenc]] (*1951), glasbenik in slikar * [[Janez Drnovšek]] (1950–2008), politik in državnik * [[Božidar Drovenik]] (1940–2020), entomolog * [[Janez Drozg]] (1933–2005), filmski režiser * [[Marjan Fabjan]] (*1958), judoist, trener * [[Zvonko Fazarinc]] (*1928), elektronik, računalničar * [[Peter Fister]] (*1940), zgodovinar arhitekture, konservator * [[Thea Gammelin]] (1906–1988), slikarka * [[Marin Gabrovšek]] (1925–2014), metalurg * [[Edi Gobec]] (1926–2020), sociolog in antropolog, izseljenski delavec v Ameriki * [[Cvetko Golar]] (1879–1965), pesnik in pisatelj * [[Damjana Golavšek]] (*1964), pevka zabavne glasbe * [[Nataša Golob]] (*1947), umetnostna zgodovinarka * [[Alojz Goričan]] (1888–1968), politik, župan * [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927), ilustratorka * [[Fedor Gradišnik]] (1890–1972), gledališčnik * [[Fedor Gradišnik]] (1917–1983), športni delavec * [[Igor Grdina]] (*1965), zgodovinar, literarni zgodovinar * [[Herbert Grün]] (1925–1961), gledališčnik, dramaturg, književnik, prevajalec * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010), biokemik, akademik * [[Bruno Hartman]] (1924–2011), literarni in kulturni zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andrej Hieng]] (1925–2000), pisatelj, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg * [[Slavko Hodžar]] (1923–2010), elektronik, računalničar, rektor * [[Sigismund Ernst Hohenwart]] (1745–1825), škof v Linzu * [[Milena Horvat]] (*1958), kemičarka, ambasadorka znanosti * [[Juro Hrašovec]] (1858—1957), odvetnik, narodni delavec, politik * [[Sašo Hribar]] (*1960), slovenski satirik in radijski voditelj * [[Matej Hriberšek]] (*1972), klasični filolog in prevajalec * [[Andrej Inkret]] (1943–2015), dramaturg, literarni teoretik, publicist, akademik * [[Stane Jagodič]] (*1943), akademski slikar, multimedialist, publicist * [[Renato Jenček]] (*1963), igralec * [[Rado Jenko]] (1919–2007), gospodarstvenik (Aero) * [[Radovan Jenko]] (*1955), vizualni oblikovalec * [[Aleksander Jež]] (*1959), pevec, kantavtor * [[Romana Jordan Cizelj]] (*1966), fizičarka in političarka * [[Jelko Kacin]] (*1955), politik * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950), popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica * [[Matjaž Kmecl]] (*1934), literarni zgodovinar, akademik *[[Anton Kolar]] (1942–2021), dirigent, skadatelj * [[Friderik Kolšek]] (1932–1997), duhovnik, celjski opat * [[Peter Kolšek]] (1951–2019), novinar, pesnik, kritik * [[Vera Kolšek]] (1930–2007), arheologinja * [[Hajdi Korošec]] (*1979), pevka * [[Ivan Kovačič Efenka]] (1921–1963), partizan, narodni heroj * [[Matej Krajnc]] (*1975), pisec, prevajalec in kantavtor * [[Franci Križaj]] (1936–2005), gledališki režiser * [[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951), pravnik, politik * [[Anica Kumer]] (*1945), igralka * [[Egon Kunej]] (1912–1997), glasbeni pedagog in zborovodja * [[Urša Lah]] (*1969), zborovodkinja * [[Janez K. Lapajne]] (1937–2012), geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]] (*1967), filmski režiser * [[Franc Leskošek]] (1897–1983), politik * [[Roman Lešek]] (*1937), atlet * [[Janko Lešničar]] (1921–2011), zdravnik * [[Gorazd Lešničar]] (1947–2017), zdravnik * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (1943–2020), kemik, akademik * [[Tomo Levovnik]], športni delavec, rokometaš * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957), pisatelj in prevajalec * [[Gustav Adolf Lindner|Gustav Adolf Lindner]] (1828–1887), češki pisatelj in pedagog živel tukaj med 1850 in 1867 in se poročil z Marijo Magdaleno Zamolo * [[Franjo Lipold]] (1885–1970), pravnik in politik * [[Stanislav Lipovšek]] (*1943), celjski škof * [[Stanko Lorger]] (1931–2014), atlet in profesor * [[Matija Lubanus]], fizik, rektor [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]] * [[Marjana Lubej]] (*1945), atletinja * [[Branivoj Majcen]] (1917–1995), pilot * [[Andrej Marinc]] (*1930), politik * [[Ivo Marinc]] (1923–2007), tekstilec, publicist * [[Zvezdan Martič]] (*1963), inženir, novinar in televizijski voditelj * [[Vita Mavrič]] (*1965), šansonjerka in pevka * [[Drago Medved]] (1947–2016), novinar in publicist * [[Brane Mihajlovič Kosta]] (*1963), kitarist * [[Alojzij Mihelčič]] (1880–1975), glasbenik, skladatelj in politik * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014), dramatik, pisatelj * [[Peter Muhič]], grecist, rektor Univerze na Dunaju * [[Vinko Möderndorfer]] (*1958), pisatelj in režiser * [[Milan Naprudnik]] (*1927), geodet * [[Anton Novačan]] (1887–1951), književnik, politik * [[Vatroslav Oblak]] (1864–1896), slavist * [[Tine Orel]] (1913–1985), gimnazijski ravnatelj, slavist, publicist, planinski delavec * [[Božena Orožen]] (*1929), slavistka, domoznanka * [[Janko Orožen]] (1891–1989), zgodovinar * [[Darinka Pavletič-Lorenčak]] (1924–2010), slikarka, grafična umetnica in pesnica * [[Josip Pelikan]] (1885–1977), fotograf * [[Oto Pestner]] (*1956), glasbenik in pevec * [[Lucija Polavder]] (*1984), judoistka * [[Lila Prap]] [[Lijijana Praprotnik Zupančič]] (*1955), ilustratorka, pesnica * [[Rok Praznik]] (*1980), rokometaš * [[Ervin Prelog]] (1921–1987), gradbenik, rektor * [[Tomaž Prelokar]] (ok. 1430–1496), humanist, škof, uradnik in učitelj * [[Brikcij Preprost]] (pk. 1445–1505), teolog in humanist * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) biolog, pisatelj * [[Franc Purg]] (*1955), akademski kipar * [[Rolando Pušnik]] (*1961), rokometaš * [[Ludvik Rebeušek]] (1921–2017), ekonomist, turistični stokovnjak * [[Vlado Repnik]] (*1961), vizulani, gledališki in intermedijski umetnik * [[Andreja Rihter]], muzealka in ministrica za kulturo * [[Matej Rode]] (1930–2012), slavist, prevajalec, dramatizator * [[Fran Roš]] (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik * [[Milenko Roš]] (*1947), kemik * [[Lojze Rozman]] (1930–1997), igralec * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007), pisatelj * [[Stane Rozman]] (*1960), atlet, zgodovinar, muzealec * [[August Friderik Seebacher]] (1887–1940), slikar in grafik * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1962), celjski opat, lavantinski škof * [[Draga Stamejčič]] (*1937), atletinja * [[Janez Stanonik]] (1922–2014), germanist, anglist, akademik * [[Peter Stante - Skala]] (1914–1980), narodni heroj, general JLA * [[Jakob Stepišnik]] (1815–1889), lavantinski škof * [[Ivan Stopar]] (1929–2018), umetnostni zgodovinar, konservator * [[Anton Stres]] (*1942), prvi celjski škof, ljubljanski nadškof, teolog, filozof * [[Saša Svetina]] (*1935), biofizik, akademik * [[Olga Šikovec Luncer]], atletinja * [[Bojan Šrot]], politik, župan * [[Bina Štampe Žmavc]] (*1951), pesnica in pisateljica * [[Lidija Tavčar]] (*1953), muzealka in umetnostna zgodovinarka * [[Josip Tominšek]] (1872–1954), jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, [[letalstvo|letalski]] simpatizer, ustanovni član [[Letalski center Maribor|Naša krila]] in planinec, * [[Marjan Turnšek]] (*1955), murskosoboški škof in mariborski nadškof * [[Beno Udrih]] (*1982), košarkar * [[Aleš Ulaga]] (*1972), jadralec * [[Olga Vrabič]] (1916–2001), farmacevtka, političarka * [[Jurče Vreže]] (1906–1987), dirigent, zborovodja * [[Peter Weiss]] (*1959), jezikoslovec, dialektolog * [[Fran Wiesthaler]] (1849–1927), klasični filolog, leksikograf * [[Karel Zelenko]] (*1925), slikar * [[Jože Zimšek]] (*1944), župan * [[Uroš Zorman]] (*1980), rokometaš * [[Dalibor (Bori) Zupančič]] (*1949), likovni umetnik, književnik, ilustrator, glasbenik * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] (*1936), gimnazijski ravnatelj * [[Urška Žolnir]] (*1981), judoistka * [[Jelica Žuža]] (1922–2014), slikarka * [[Luka Žvižej]] in [[Miha Žvižej]], rokometaša }} == Pobratena, prijateljska in partnerska mesta == {| class="wikitable" ! colspan="3" align="center" |[[pobrateno mesto|Pobratena]], prijateljska in partnerska mesta<ref name="twin_cities">{{navedi splet |url= http://moc.celje.si/partnerska-mesta|title= Partnerska mesta|accessdate= 2009-01-17}}</ref> |- | [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px]] [[Grevenbroich]] || {{GER}} || od leta 1986 |- | [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] || {{GER}} || od leta 1990 |- | [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px]] [[Slavonski Brod]]<ref name="twin_cities"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.slavonski-brod.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=1664&Itemid=2118|title=Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje|accessdate=2010-06-17|language=hrvaščina}}</ref> || {{CRO}} || od leta 2010 |- | [[Slika:Budva-grb.gif|20px]] [[Budva]]||{{MNE}} || od leta 1984 |- | [[Slika:Coat of Arms of Cherepovets (Vologda oblast) (1811).png|20px]] [[Čerepovec]]||{{RUS}} || &nbsp; |- | [[Slika:Blason de Ćuprija.jpg|20px]] [[Ćuprija]]||{{SRB}} || od leta 1966 |- | [[Slika:Grb Doboja.svg|20px]] [[Doboj]]||{{BIH}} || od leta 2012 |- | [[Gaziantep]] || {{TUR}} || od leta 2014 |- | [[Slika:Wappen Graz.svg|20px]] [[Gradec]]||{{AUT}} || &nbsp; |- |[[Sisek]] || {{CRO}} || od leta 1965 |- | [[Slika:COA Sombor.png|20px]] [[Sombor]]||{{SRB}} || od leta 1986 |- | [[Slika:COA Šabac (big).png|20px]] [[Šabac]]||{{SRB}} || od leta 2012 |- | [[Slika:Wappen at spittal-an-der-drau.png|20px]] [[Špital ob Dravi]]||{{AUT}} || |- | [[Slika:Coat of arms of Veles Municipality.png|20px]] [[Veles (mesto)|Veles]]||{{MKD}} || od leta 1979 |} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi revijo|last= Habjan|first= Vlado|authorlink= Vlado Habjan|title= Knežja prestolica Celje - sredi XV. stoletja|year= 1967|journal= Kronika; časopis za slovensko krajevno zgodovino|volume= 15|issue= 2|pages= 95-102|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8APGVKFZ|cobiss= 240777216|ref= harv}} * {{navedi revijo|last= Fekonja|first= Andrej|authorlink= Andrej Fekonja|title= Celje in okolica Povestne in mestopisne črtice. Poleg »Celjske Kronike« i. dr)|year= 1895|journal= [[Dom in svet]]|volume= 8|issue= 11|pages= |url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QCQ76XLE|cobiss= |ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Ignacij|authorlink= Ignacij Orožen|year= 1854|url= http://books.google.si/books?id=8iEuAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=%22%C5%BDelezni%20dvor%22&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q&f=false |title= Celska kronika|publisher= Julius Jeretin|location= Celje|cobiss= 30380289|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Janko|authorlink= Janko Orožen|year= 1971|title= Zgodovina Celja in okolice, 1. del|publisher= Kulturna skupnost v Celju|location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP7VOKOS/|cobiss= 3285761|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Otorepec|first= Božo|authorlink= Božo Otorepec|year= 1990|title= Srednjeveški pečati in grb mesta Celja|publisher= |location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6UFV6ES/|cobiss= 18681442|ref= harv}} * {{navedi revijo|last= Paliga|first= Sorin|url= http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim20/paliga.pdf|title= Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance|journal= Obdobja|date=2003|volume= 20|issue= |pages= 637-651|format= PDF|accessdate= 2009-04-19|cobiss= 23189858|language= en|ref= harv}} * {{navedi novice|last= Piano|first= Brane|authorlink= Brane Piano|date= 7.9.2011 |title= Pahor in obrtniki optimistični ob odprtju Mednarodnega obrtnega sejma |url=http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/pahor-in-obrtniki-optimisticni-ob-odprtju-mednarodnega-obrtnega-sejma.html |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=9.12.2013|ref = harv}} * {{navedi knjigo|last= Plut-Pregelj|first= Leopoldina|last2= Rogel|first2= Carole|chapter= Celje|title= The A to Z of Slovenia|publisher= Scarecrow Press|year= 2010|isbn= 9781461731757|pages= 55–57|ref = harv}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Celje}} {{Wikipotovanje|Celje}} * [http://moc.celje.si/ Celje], uradna stran občine * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Celje-.htm?_ctg_kraji=2893&lng=1 Celje na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] {{Geografski položaj |Center = Celje |Sever = [[Vojnik]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Šentjur]] |Jugovzhod = |Jug = [[Laško]] |Jugozahod = |Zahod = [[Žalec]] |Severozahod = }} {{Mestna občina Celje}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Celje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Celje]] [[Kategorija:Naselja ob Savinji]] [[Kategorija:Celje| ]] {{normativna kontrola}} 77tfs4ca0s08puhhktpikyodeymnub9 5728600 5728597 2022-08-07T13:05:32Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje |name = Celje |nickname = ''Knežje mesto'' |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |motto = |image_skyline = View of Celje (28189851435) (cropped).jpg |imagesize = 290px |image_caption = Pogled s [[Celjski grad|Celjskega gradu]] proti severozahodu |image_flag = Flag of Celje.svg |image_seal = |image_shield = Coat of arms of Celje.svg |pushpin_map = Slovenia |pushpin_label_position = left<!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = Geografska lega Celja v Sloveniji <!-- Location --> |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Neformalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = [[Regionalizacija Slovenije|Pokrajina]] |subdivision_name2 = [[Savinjska pokrajina|Savinjska]] |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name4 = [[Mestna občina Celje|Celje]] |government_type = [[mestni svet]] |leader_title = [[seznam županov Celja|župan]] |leader_name = [[Bojan Šrot]] ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 45 (kot {{nowrap|''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]''}}) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski {{nowrap|''[[Noriško kraljestvo|Regnum Noricum]]''}} brez bojev priključijo [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] |established_title2 = Mesto |established_date2 =11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.) |established_title3 = |established_date3 = <!-- kvadratni kilometri --> | area_total_km2 = 22,714 | area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_rural_km2 = |population_as_of = 2020 |population_note = |population_total = 37872 | population_footnotes = <ref name="surs_2017">{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_demonym = Celjan, Celjanka |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |elevation_m = (pri [[Vodni stolp, Celje|Vodnem stolpu]]) 238 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet|url= http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en|title= Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin|language= slovenščina, angleščina |trans-title= Height above sea level of seats of municipalities|year= 2002|publisher= Statistical Office of the Republic of Slovenia}}</ref> |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3000 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = {{URL|http://www.celje.si/}} |twin1 = [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px|Grb Grevenbroicha]] [[Grevenbroich]] |twin1_country = {{GER}} |twin2 = [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px|Grb Singena]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] |twin2_country = {{GER}} |twin3 = [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px|Grb Slavonskega Broda]] [[Slavonski Brod]] |twin3_country = {{CRO}} | footnotes= {{infopolje RKD|embed=yes | ime = Celje - Staro mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. julij 1986 | refšt=55 <!--slika--> | lokacija = | občina = Celje <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Celje''' ({{Audio|Celje.ogg|izgovorjava}}) (lokalna izgovorjava [cjêle] ali [cêle]{{cn}}) je [[mesto]] na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], sedež [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]] in upravne enote ter središče [[Savinjska statistična regija|Savinjske statistične regije]]. Z nekaj manj kot 38.000 prebivalci je tretje ali četrto največje slovensko mesto (primerljivo s [[Kranj|Kranjem]]). [[Mestna občina Celje]] šteje okoli 50.000 prebivalcev, mestna aglomeracija pa preko 70.000. Celje leži ob sotočju rek [[Savinja|Savinje]] in [[Voglajna (reka)|Voglajne]] v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]] oz. [[Celjska kotlina|Celjski kotlini]]. Srednja nadmorska višina mesta je 241 [[meter|m]]. V Celju je sedež enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, [[Škofija Celje|rimskokatoliške škofije]] (od 2006), [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča]], regionalne [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice]] z urgentnim centrom, [[Osrednja knjižnica Celje|osrednje knjižnice]], [[Pokrajinski muzej Celje|pokrajinskega muzeja]], [[Muzej novejše zgodovine Celje|Muzeja novejše zgodovine]], [[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinskega arhiva]], [[Hiša kulture Celje|Hiše kulture]] ter več galerij. V Celju je sedež založbe [[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]], za umetnostni razvoj mesta pa skrbi [[Zavod Celeia]]. Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto (najpomembnejši je vsakoletni [[Mednarodni obrtni sejem Celje]]). Mesto ima več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol ter enega največjih [[Šolski center Celje|šolskih centrov]] v Sloveniji. V Celju ima sedež tudi [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS), ustanovljena 1993, od 1994 pa še TECOS, ''Razvojni center orodjarstva'' ''Slovenije''. V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v Sloveniji s prvim samostojnim atletskim klubom in lastnim stadionom, v športni [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]] pa domuje [[Rokometni klub Celje]]. Največja znamenitost je [[Celjski grad|Stari grad Celje]], ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba. Mestu je [[Oto Pestner]] posvetil pesem ''Dober dan, knežje mesto''. Liberalno celjsko glasilo [[Nova doba]] je izhajalo v letih 1919-41 in 1990-95. Medija regionalnega pomena sta [[Novi tednik]] in [[Radio Celje]], združena v [[Nt&Rc]], celjsko podjetje za časopisno in radijsko dejavnost. Na spletu pokriva doganajnje v mestu in okolici spletni časopis [[Celje.info]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == [[Mesto]] Celje ima 10 [[mestna četrt|mestnih četrti]] poleg njih še 9 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] na periferiji oz. okolici mesta Celje na ozemlju Mestne o[[Mestna občina Celje|bčine Celje]]. {| |----- valign="top" | '''Mestne četrti (10)''' * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] | '''Krajevne skupnosti (9)''' * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] |} === Mestni predeli in naselja === {| |----- valign="top" | * Babno * Bežigrad (Celje) * Breg * [[Čret (razločitev)|Čret]] * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * Glazija | * Golovec * Kalvarija (''Jožefov hrib'') * [[Lava, Celje|Lava]] * Lisce * [[Ločnica]] * Ložnica * Medlog * Mestni park in Mestni gozd | * Mestno pokopališče ([[Teharje]]) * [[Miklavžev hrib]] (''Miklavški'' ''hrib'') * [[Nova vas, Celje|Nova vas]] * [[Ostrožno]] * [[Otok, Celje|Otok]] * Podgorje (Podgora) * [[Polule]] * Pristava * Selce | * Skalna klet * Spodnja Dobrova * Spodnja Hudinja * Stari grad ([[Celjski grad]]) * Šmarjeta * Zagrad * Zavodna * [[Zgornja Hudinja]] |} == Zgodovina mesta == {{glavni|Zgodovina Celja}} [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 035 Cilli - Celje.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]] [[Slika:Celje-1441.JPG|thumbnail|desno|200px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje [[Otok, Celje|Otok]]. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.]] Prva naselbina se je pojavila v času [[halštatska kultura|halštatske kulture]]. Za časa [[Kelti|Keltov]] in [[stari Grki|starogrških]] zgodovinarjev je bil kraj znan kot ''Keleja'' (tudi ''Keleia''), kar v starem [[keltski jeziki|keltskem jeziku]] pomeni ''zaklonišče'' ali ''zavetišče''. {{cn}} V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali [[Noriško kraljestvo|noriški]] denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili [[Rimljani]] in jo poimenovali ''Celeia (Civitas Celeia)''. Mestne pravice je pod imenom ''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]'' dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja [[Klavdij]]a (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga [[Troja]]« – ''Troia secunda''. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz [[Oglej]]a (''Aquileia'') v [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju {{cn}}. Celeio je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju. Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili [[Huni]]. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579<ref name="otorepec_1990">{{sktxt|Otorepec|1990|pp=43}}.</ref> V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.<ref name="otorepec_1990" /><ref>{{sktxt|Habjan|1967}}.</ref> Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom [[Celjski grofje|Celjskega grofa]] [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli [[Habsburžani]]. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred [[Turki]], ob velikem [[slovenski kmečki upor|slovenskem kmečkem uporu]] leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik [[požar]]. Zgorela je večina poslopij.<ref>{{sktxt|Fekonja|1895}}.</ref> [[I. gimnazija v Celju|Prva gimnazija v Celju]] je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji. [[Slika:Habsburško-celjski grb ( F.I. A.E.I.O.U.).jpg|sličica|200px|desno|Habsburško-celjski grb po izumrtju celjskih grofov in prevzemu [[Habsburška monarhija|habsburške dinastije]] postavljen v Celju 1466 (kopija v Pokrajinskem muzeju)]] Leta 1867 je po porazu Avstrije v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] mesto postalo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del FLRJ/SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji. === Imena mesta v zgodovini === * [[keltski jeziki|keltsko]] Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’) ** Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)<ref name="paliga" /> * [[latinščina|latinsko]] ''Celeia''<ref name="paliga">{{sktxt|Paliga|2003}}.</ref> ([[Plinij starejši]], ''Naturalis historia'', III. knjiga, 77)<ref name="orozen_i_1854">{{sktxt|Orožen|1854}}.</ref><ref>{{navedi splet|author= Plinij starejši|title= Liber III|url= http://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/Texts/Pliny_the_Elder/3*.html|accessdate= 2010-08-11}}</ref> ** sodobno tudi ''Celia'' * ''Cilia'' (srednjevška latinščina)<ref name="paliga" /> * ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137) * ''Cili'' * ''Cilie'' * ''Chilia''<ref name="paliga" /> * ''Zelle'' (1818)<ref name="bachó_1818">''Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena.'' V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 {{COBISS|ID=65135872}}</ref> * ''Cele'' ([[Ignacij Orožen]], 1854)<ref name="orozen_i_1854" /> * ''Celle'' (vsaj začetek 20. stoletja) * {{jezik-it|Cilli}} * {{jezik-hu|Cille}} * {{jezik-de|Cilia}}, ''Cilli'', ''Zilie'' (1493 do okrog 1535), ''Zily'', ''Cilli'' (1825–1919) == Podnebje == {{Weather box|location=Celje |metric first=Yes |single line=Yes |Jan record high C=17.5 |Feb record high C=20.6 |Mar record high C=25.7 |Apr record high C=28.4 |May record high C=32.4 |Jun record high C=35.2 |Jul record high C=36.8 |Aug record high C=38.1 |Sep record high C=30.4 |Oct record high C=26.7 |Nov record high C=22.0 |Dec record high C=20.2 |year record high C=38.1 |Jan high C=4.1 |Feb high C=6.8 |Mar high C=11.3 |Apr high C=16.4 |May high C=21.6 |Jun high C=24.6 |Jul high C=26.9 |Aug high C=26.5 |Sep high C=21.7 |Oct high C=16.3 |Nov high C=9.6 |Dec high C=4.5 |year high C=15.9 |Jan mean C=-0.3 |Feb mean C=1.0 |Mar mean C=5.2 |Apr mean C=9.8 |May mean C=14.9 |Jun mean C=18.3 |Jul mean C=19.9 |Aug mean C=19.0 |Sep mean C=14.6 |Oct mean C=10.1 |Nov mean C=4.7 |Dec mean C=0.6 |year mean C=9.8 |Jan low C=-4.6 |Feb low C=-4.2 |Mar low C=-0.2 |Apr low C=3.9 |May low C=8.6 |Jun low C=12.3 |Jul low C=13.8 |Aug low C=13.4 |Sep low C=9.7 |Oct low C=5.9 |Nov low C=0.9 |Dec low C=-3.0 |year low C=4.7 |Jan record low C=-27.2 |Feb record low C=-27.0 |Mar record low C=-20.8 |Apr record low C=-6.5 |May record low C=-1.9 |Jun record low C=2.9 |Jul record low C=5.4 |Aug record low C=3.4 |Sep record low C=-0.8 |Oct record low C=-8.5 |Nov record low C=-19.4 |Dec record low C=-21.0 |year record low C=-27.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm=47 |Feb precipitation mm=50 |Mar precipitation mm=71 |Apr precipitation mm=71 |May precipitation mm=90 |Jun precipitation mm=132 |Jul precipitation mm=122 |Aug precipitation mm=125 |Sep precipitation mm=118 |Oct precipitation mm=115 |Nov precipitation mm=93 |Dec precipitation mm=78 |year precipitation mm=1113 |snow colour = green |Jan snow cm = 45 |Feb snow cm = 68 |Mar snow cm = 42 |Apr snow cm = 11 |May snow cm = 12 |Jun snow cm = 0 |Jul snow cm = 0 |Aug snow cm = 0 |Sep snow cm = 0 |Oct snow cm = 3 |Nov snow cm = 32 |Dec snow cm = 54 |year snow cm = 68 |Jan humidity = 89 <!-- ob =7:00 --> |Feb humidity = 88 |Mar humidity = 88 |Apr humidity = 87 |May humidity = 84 |Jun humidity = 82 |Jul humidity = 85 |Aug humidity = 89 |Sep humidity = 92 |Oct humidity = 92 |Nov humidity = 91 |Dec humidity = 90 |year humidity = 88 |unit precipitation days=0.1 mm |Jan precipitation days=10 |Feb precipitation days=8 |Mar precipitation days=11 |Apr precipitation days=13 |May precipitation days=14 |Jun precipitation days=14 |Jul precipitation days=12 |Aug precipitation days=12 |Sep precipitation days=11 |Oct precipitation days=11 |Nov precipitation days=12 |Dec precipitation days=12 |year precipitation days=140 |Jan sun=64 |Feb sun=96 |Mar sun=128 |Apr sun=156 |May sun=205 |Jun sun=209 |Jul sun=242 |Aug sun=227 |Sep sun=166 |Oct sun=115 |Nov sun=67 |Dec sun=53 |year sun=1728 |Jan percentsun = 9.7 <!-- 3 * 100 / št. dni v mesecu (31) --> |Feb percentsun = 14.2 |Mar percentsun = 9.7 |Apr percentsun = 10 |May percentsun = 9.7 |Jun percentsun = 6.7 |Jul percentsun = 16.1 |Aug percentsun = 19.3 |Sep percentsun = 13.3 |Oct percentsun = 6.4 |Nov percentsun = 6.7 |Dec percentsun = 6.4 |year percentsun = 10.6 |source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) <ref name= SEA>{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/celje/climate-normals_81-10_Celje.pdf |title = Podnebni podatki - Celje |publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] |accessdate = 2012-09-20|language= }}</ref> (podatki za 1981-2010) |date = 2014}} == Prebivalstvo == [[Slika:SLO-Celje23.JPG|thumbnail|desno|200px|[[Narodni dom, Celje|Narodni dom]], sedež mestne občine Celje, [[Trg celjskih knezov]], ([[Jan Vladimír Hráský]], 1895–1896)]] [[Slika:017 Celje, Cilli Kreisstadt - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, 1830]] [[Slika:Postcard of Celje 1903 (11).jpg|thumb|right|200px|Celje leta 1903, slika Stengel & Co.]] Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med [[Štajerska|južnoštajerskimi]] mesti na tretjem mestu, [[Maribor]] je imel 1834, [[Ptuj]] pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868<ref>{{navedi splet|author= [[Mestna občina Celje]]|title= MOC v številkah|url= http://moc.celje.si/moc-v-stevilkah|accessdate= 2014-12-23}}</ref> prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev; proti koncu 20. stoletja je prebivalstvo Celja že preseglo 40.000 ljudi). V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev. {| class="wikitable" |+Etnična sestava leta 1991 |- | [[Slovenci]] || 33.434 || 82,1 % |- | [[Srbi]] || 1864 || 4,6 % |- | [[Hrvati]] || 1687 || 4,1 % |- | [[Muslimani]] || 466 || 1,1 % |- | [[Jugoslovani]] || 405 || 1 % |- | [[Albanci]] || 189 || |- | [[Makedonci]] || 140 || |- | [[Črnogorci]] || 93 || |- | [[Madžari]] || 41 || |- | Ostali || 82 || |- | Neznano || 1972 || 4,8 % |- | Neopredeljeni || 249 || |- | Regionalno opredeljeni || 88 || |} {| border="0" | valign="top" | {| class="wikitable" ! leto ! št. prebivalcev<ref>{{sktxt|Orožen, Janko|1971|pp=362-365}}.</ref> |- | 1439 || align="right" | 1000 |- | 1798 || align="right" | 1400 |- | 1820 || align="right" | 1635 |- | 1834 || align="right" | 1511 |- | 1840 || align="right" | 1793 |- | 1900 || align="right" | 6743 |- | 1924 || align="right" | 7750 |- | 1940 || align="right" | 20.000 |} | valign="top" | {| class="wikitable" ! leto ! št. prebivalcev |- | 2010 || align="right" | 37.777 |- | 2011 || align="right" | 37.520<ref name="Stat">{{navedi splet|author=Statistični urad Republike Slovenije|title=Naselja po številu prebivalcev|url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=CELJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=309|accessdate=2011-11-01}}</ref> |- | 2012 || align="right" | 37.584<ref name="Stat"/> |- | 2013 || align="right" | 37.490<ref name="Stat"/> |- | 2014 || align="right" | 37.628<ref name="Stat"/> |- | 2015 || align="right" | 37.540<ref name="Stat"/> |- |2016||37.787 |- |2017||38.079 |} |} {| style="border:solid 1px #aaa;" cellpadding="7" cellspacing="0" |- | <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.7) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:500 height:auto barincrement:22 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:41000 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:lightgrey unit:year increment:5000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:white increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1439 text:1439 bar:1798 text:1798 bar:1820 text:1820 bar:1834 text:1834 bar:1840 text:1840 bar:1900 text:1900 bar:1924 text:1924 bar:1940 text:1940 bar:2010 text:2010 bar:2011 text:2011 bar:2012 text:2012 bar:2013 text:2013 bar:2014 text:2014 bar:2015 text:2015 PlotData= color:skyblue width:20 align:left bar:1439 from:0 till:1000 bar:1798 from:0 till:1400 bar:1820 from:0 till:1635 bar:1834 from:0 till:1511 bar:1840 from:0 till:1793 bar:1900 from:0 till:6743 bar:1924 from:0 till:7750 bar:1940 from:0 till:20000 bar:2010 from:0 till:37777 bar:2011 from:0 till:37584 bar:2012 from:0 till:37584 bar:2013 from:0 till:37490 bar:2014 from:0 till:37628 bar:2015 from:0 till:37540 PlotData= bar:1439 at: 1000 fontsize:S text:1000 shift:(-10,5) bar:1798 at: 1400 fontsize:S text:1400 shift:(-10,5) bar:1820 at: 1635 fontsize:S text:1635 shift:(-10,5) bar:1834 at: 1511 fontsize:S text:1511 shift:(-10,5) bar:1840 at: 1793 fontsize:S text:1793 shift:(-10,5) bar:1900 at: 6743 fontsize:S text:6743 shift:(-10,5) bar:1924 at: 7750 fontsize:S text:7750 shift:(-10,5) bar:1940 at: 20000 fontsize:S text:20.000 shift:(-12,5) bar:2010 at: 37777 fontsize:S text:37.777 shift:(-12,5) bar:2011 at: 37520 fontsize:S text:37.520 shift:(-12,5) bar:2012 at: 37584 fontsize:S text:37.584 shift:(-12,5) bar:2013 at: 37490 fontsize:S text:37.490 shift:(-12,5) bar:2014 at: 37628 fontsize:S text:37.628 shift:(-12,5) bar:2015 at: 37540 fontsize:S text:37.540 shift:(-12,5) </timeline> |} == Gospodarstvo == Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, [[Cinkarna Celje]], je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna [[cink]]a, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo [[titanov dioksid|titanovega dioksida]], ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Poleg tega v tovarni proizvajajo tudi gradbeni material in vrtne substrate. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna [[EMO]] je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta bila še proizvajalec pisarniške opreme [[Aero Celje]] in [[Zlatarna Celje]]. Dva izmed redkih celjskih gospodarskih gigantov ostajata Cetis, kjer tiskajo osebne dokumente, ovojno embalažo in vinjete, ter tovarna arom in sadnih sirupov Etol, ki ima sedež v sosednji Škofji vasi. Nekdaj močna [[tekstilna industrija]] (Metka,Toper) je praktično v celoti propadla.<ref name="AZ">{{sktxt|Plut-Pregelj|Rogel|2010}}</ref> Na severovzhodnem obrobju mesta se nahaja mesnopredelovalni obrat, v bližnji Arji vasi pa mlekarna. V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež [[Tuš (podjetje)|Tuš Holding]], ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.<ref name="AZ" /> Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob [[Mariborska cesta, Celje|Mariborski cesti]] ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem [[Mednarodni obrtni sejem Celje|Mednarodnem obrtnem sejmu]], ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.<ref>{{sktxt|Piano|2011}}.</ref> == Izobraževanje == === Osnovne šole === V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom, pa tudi [[Glasbena šola Celje]]. {{stolpci|3| *[[I. osnovna šola Celje]] *[[II. osnovna šola Celje]] *[[III. osnovna šola Celje]] *[[IV. osnovna šola Celje]] *[[Osnovna šola Frana Krajnca]] *[[Osnovna šola Frana Roša Celje|Osnovna šola Frana Roša]] *[[Osnovna šola Hudinja]] *[[Osnovna šola Lava]] *[[Osnovna šola Ljubečna]] *[[Osnovna šola Glazija]] }} === Srednje in višje šole === Podrobno glej: [[Seznam srednjih šol v Celju]] (skupaj 3 gimnazije in 8 srednjih strokovnih šol); v Celju so tudi 4 višje strokovne šole * od teh so: 1 gimnazija in 4 srednje šole vključene v [[Šolski center Celje|Šolski center Celje]], ki ima [[Višja strokovna šola Celje|višjo strokovno šolo]] in [[Medpodjetniški izobraževalni center]]. * [[Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje|Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti]] z višjo strokovno šolo * [[I. gimnazija v Celju]] je heterogena srednja šola, saj izvaja več programov: ob splošni gimnaziji, v okviru katere že od leta 1990 delujejo tudi športni oddelki, ima še dva gimnazijska programa – klasično gimnazijo (od 2001) in umetniško gimnazijo glasbene smeri (od 1999, v sodelovanju z [[Glasbena šola Celje|Glasbeno šolo Celje]]). * [[Gimnazija Celje-Center]] ima poleg splošne gimnazije tudi programa [[predšolska vzgoja]] in umetniška gimnazija – [[Likovna umetnost|likovna]] smer. * [[Srednja šola za gostinstvo in turizem]] * [[Srednja ekonomska šola]] (z višjo strokovno šolo/[[Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola]]) * [[Srednja zdravstvena šola]] * zasebna [[Višja strokovna šola Abitura]] === Visoke šole === *[[Fakulteta za logistiko v Celju|Fakulteta za logistiko]] v Celju (članica [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru)]] * [[Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije]] * [[Fakulteta za komercialne in poslovne vede]] (prvotno [[Visoka komercialna šola Celje]]) * [[Visoka zdravstvena šola v Celju]] *[[Visoka gospodarska šola]] / [[Visoka šola za proizvodno inženirstvo]] == Znamenitosti == : ''Glej tudi: [[seznam zgradb in objektov v Celju]]'' === Zgodovinske in kulturne stavbe === [[Slika:Celje Celjski dom 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)]] [[Slika:Celje-Jozef.jpg|thumbnail|desno|200px|Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem]] [[Slika:Celje Stara grofija 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Stara grofija]] [[Slika:Celje 2004 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.]] * [[Celjski grad]] (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja) * Spodnji Celjski grad ([[Knežji dvorec, Celje|Knežji dvorec]], Knežji dvor) (14. stoletje) * Celjsko mestno obzidje (1473) * Vodni stolp (15. stoletje) * Kvartirna hiša (1571) v Gosposki ulici, tu je kip Alfreda Nobela * Stara grofija (Celjska grofija, ''Graffei'') (med 1580 in 1603) s ''Celjskim stropom'' (pred 1603) * Kalvarija (1717) na Aljaževem hribu * Magistrat (okoli 1750) * Prothasijev dvorec (okoli 1770), nekoč sedež Zgodovinskega Arhiva Celje (ta je sedaj na Teharski cesti 1) * Marijino znamenje (1776) * Marijino znamenje (19. stoletje) na Glavnem trgu * Železni dvor (''Eisenhof'') * [[Železniška postaja Celje|Železniška postaja]] (1846) * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovensko ljudsko gledališče]] (1885) * [[Narodni dom, Celje|Narodni dom]] ([[Jan Vladimír Hráský]]) (1895–96) - sedež Mestne občine Celje * [[Rakušev mlin]] (1903) - pogorel (2014) * [[Celjski dom]] (''Deutsches Haus'') ([[Peter Paul Brang]]) (1905–06) * Ljudska posojilnica ([[Jože Plečnik]]) (1928–29) * Joštov mlin (''ni v obratovanju'') * [[Stari pisker]] (med 2.sv.vojno so ga nacisti uporabljali kot zapor), *[[Minoritski samostan, Celje|Minoritski samostan]] (Marijina cerkev) * Spomenik Vojna in mir ([[Jakob Savinšek]]) * [[Tehnopark Celje]] (tehnološko učno središče)<ref>{{Navedi splet|title=Park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti - Tehno park|url=https://www.tehnopark.si/|website=www.tehnopark.si|accessdate=2020-09-15}}</ref> === Sakralne stavbe === * Herkulovo svetišče, tudi Heraklejevo svetišče na Miklavškem hribu * Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja) v Gubčevi ulici * Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja) * [[stolnica svetega Danijela, Celje|stolnica svetega Danijela]] s kapelo Žalostne Matere Božje-Pieta (začetek 14. stoletja) na Slomškovem trgu * cerkev svetega Miklavža (14. stoletje) * cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje) * kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja) * cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje) * cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–15) * Jožefova cerkev (1680) * Kapucinski samostan (1609–15) * pravoslavna cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. svetovno vojno) * cerkev svetega Duha (1987-90) === Trgi v središču mestnega jedra === [[Glavni trg, Celje|Glavni trg]], [[Trg celjskih knezov]] (prej Trg Svobode), [[Krekov trg, Celje|Krekov trg]], Muzejski trg, Gledališki trg === Hoteli, hostli, moteli === [[Hotel Celeia]] (''nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia''), [[Hotel Evropa, Celje|Hotel Evropa]], Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka (nekdanji) === Kina === Kino Union (''v poslopju Celjskega doma, nekdanji)'', [[Mestni kino Metropol]], Dom (''nekdanji''), [[Planet Tuš]] (''danes Cineplexx''), Kolosej (''nekdanji'') === Športni objekti === [[Slika:Celje Dvorana Zlatorog 003.jpg|sličica|200x200_pik|[[Dvorana Zlatorog]]]][[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]], [[Dvorana Golovec]], [[Dvorana Zlatorog]], Ledena dvorana, atletski [[Stadion Kladivar]] ([[Atletsko društvo Kladivar Celje]]), [[Stadion Skalna klet|Stadion Skalna klet,]] letno kopališče, čolnarna na Špici, rekreacijski objekti na Šmartinskem jezeru === Mostovi === ==== Preko Savinje ==== * [[Čopov most, Celje|Čopov most]] * [[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] (''nekdanji'') * [[Laški most, Celje|Laški most]] * [[Levški most]] oz. viseči most * [[Splavarjev most]] (Most pri Mestnem parku), danes preurejen v Splavarsko brv * [[Polulski most, Celje|Polulski most]] <gallery> Postcard of Celje (15).jpg|[[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] Postcard of Celje (14).jpg|Nekdanji most v mestni park Viseči most v Lescah pri Celju - panoramio.jpg|[[Levški most|Levški viseči most]] </gallery> == Kultura == * [[Pokrajinski muzej Celje]] - je kulturna ustanova, ki raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja muzejske eksponate na dveh lokacijah v starem mestnem jedru - v '''Stari grofiji''' in v '''Knežjem dvoru'''. Z obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas vse od prazgodovine do danes. V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave: - '''Lapidarij''', kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v čas rimske Celeje; - '''Kulturnozgodovinska razstava''', ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklopu te razstave je tudi razstava »Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida; - '''Celjski strop''' - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok; - razstava '''Alma M. Karlin Poti''', ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950). V Knežjem dvoru so na ogled: - '''Celeia – mesto pod mestom''', kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeje »in situ«; - razstava '''Grofje Celjski''', kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami; razstava '''Od šivanke do zvezd''', kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe. *[[Muzej novejše zgodovine Celje]] - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki [[polis]] (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del. * [[Hiša kulture Celje]] - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev. *[[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinski arhiv Celje]] * Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje * Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje * Tropska hiša Celje (eksotične in ogrožene živali) === Umetnost === [[Zavod Celeia]] Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto: * [[Galerija sodobne umetnosti]] ([[Center sodobnih umetnosti]]) * [[Galerija Erotike - Račka]] * [[Likovni salon Celje]]. === Vsakoletne prireditve mesta Celja === {{stolpci|3| * Mednarodni obrtni sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.) v sredini septembra * Veronikini večeri (na Starem gradu) * Poletje v Knežjem mestu * Celjski pust * Podeželje v mestu * Dnevi kulture * Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca" (vedno drugi teden v septembru) * Mednarodni mladinski pevski festival *Mednarodne igre otrok * Srednjeveška prireditev na Starem gradu * Pravljično Celje * Ples čarovnic-čarovnije igrarije * [[Dnevi komedije]] (SLG Celje) * Muzejska noč * sejem Sloverotika * Džjezz - jazz festival Celje *Festival Stari grad *nekdanje prireditve: Teden domačega filma v Celju (zdaj [[Festival slovenskega filma]] v Portorožu) }} V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu. [[Slika:Celje in okolica z gradu.jpg|thumb|center|800px|Panorama širše okolice Celja z gradu]] == Šport == === Rokomet === Med najuspešnejšimi celjskimi športnimi klubi je [[Rokometni klub Celje|Rokometni klub Celje Pivovarna Laško]], domujoč v [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]]. Klub, ustanovljen leta [[1946]], je največji uspeh dosegel v sezoni 2003/2004, ko je po zmagi nad nemškim Flensburgom osvojil evropsko rokometno ligo prvakov. Je tudi rekorder med osvojenimi naslovi v [[1. A moška državna rokometna liga|slovenski rokometni ligi]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodilo|url=https://www.rk-celje.si/sl/vodilo|website=www.rk-celje.si|accessdate=2020-09-15}}</ref> Geslo kluba je ''"Enkrat za Cele, vedno za Cele."'' V mestu deluje tudi [[Ženski rokometni klub Z'dežele]] (ŽRK), ki je bil v sezoni 2016/2017 finalist pokala Slovenije. === Nogomet === Zgodovina organiziranega igranja nogometa v [[Celje|Celju]] sega v začetek [[20. stoletje|20. stoletja]]. Pred prvo svetovno vojno je v mestu deloval nemški atletski klub SK Cillier SV, ustanovljen leta 1906. Klub, ki je imel prostore in igrišče na Skalni kleti, je močno prispeval k popularizaciji nogometa na Celjskem. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil 28. decembra 1919 formalno ustanovljen I. SSK Celje (''I. slovenski Športni klub Celje''). Klub je uredil svoje igrišče na Glaziji ob Ljubljanski cesti. Prvo uradno tekmo so odigrali z ljubljansko Ilirijo. V letih do 2. svetovne vojne je klub igral v različnih ligaških tekmovanjih in v prvenstvu, igranem na območju [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Poleg 1. SSK so v Celju obstajali še Športni klub Mars, kasneje preimenovan v Športno društvo Olimp, Jugoslavija Celje, Redstar, Slavija in Svoboda.<ref>{{cite web|url=http://www.nk-celje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1567&Itemid=169|title=Zgodovina MIK CMC Celja|accessdate=2008-12-04|author=Sportal|date=16.12.2007}}</ref> Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero so bili slovenski klubi razpuščeni, sta bila ustanovljena Fiskulturno društvo Celje in Športno društvo Olimp. Društvi sta se jeseni sta se društvi združili v Nogometni klub Kladivar. Združena ekipa je v republiški nogometni ligi zasedla tretje mesto. Največji uspeh pred osamosvojitvijo je klub dosegel v sezoni 1963–64, ko je osvojil tako republiško ligo, kot republiški pokal. Po dveh kvalifikacijskih tekmah proti [[NK Karlovac|Karlovcu]] si je zagotovil nastop v drugi zvezni jugoslovanski ligi - zahod. V zvezni ligi je klub igral dve sezoni, nato pa so sledila leta povprečnih rezultatov v republiški nogometni ligi. Leta 1967 se je klub združil z Železničarjem (''Železničarski nogometni klub Celje'', ustanovljen leta 1952). Združeni klub je igral v republiški ligi do sezone 1978–79, ko je izpadel v območno ligo. Nižjeligaška agonija je trajala vse do sezone 1990–91, ko se je klub (takrat s sponzorskim imenom NK Ingrad - Kladivar Celje) vrnil v republiško ligo.<ref>{{cite web|url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/klubi/2007/12/celje_zgodovina.aspx|title=Od fuzbala do nogometa|accessdate=2008-12-04|author=Branko Goropevšek|year=2007}}</ref> Nogometni klub Celje je bil ustanovljen leta 1919. Je med klubi, ki niso nikoli izpadli iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve slovenske nogometne lige]] od njene ustanovitve. Leta 2005 je klub na domačem štadionu [[Arena Petrol]] osvojil naslov pokalnega prvaka Slovenije. 22. julija 2020 so, ob stoti obletnici nogometa v Celju, nogometaši NK Celje po finalni tekmi z NK Olimpija na domači Areni Z'Dežele postali [[Prva slovenska nogometna liga|državni prvaki v sezoni 2019/2020]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/celjani-prvic-slovenski-nogometni-prvaki/531426|title=Celjani prvič slovenski nogometni prvaki|date=22. julij 2020|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-22}}</ref> '''Košarka''' V Celju domuje najuspešnejši ženski košarkarski klub v Sloveniji, ŽKK Cinkarna Celje. Domače tekme igrajo v veliki dvorani Gimnazije Celje-Center. '''Judo''' V predmestju Celja, na Lopati, domuje najuspešnejši slovenski judo klub, Sankaku Z'Dežele, katerega člani redno osvajajo medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. == Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju == {{glej tudi|seznam častnih meščanov Celja|seznam osebnosti iz Mestne občine Celje}} {{stolpci|3|* [[Borut Alujevič]] (*1942), igralec * [[Miha Alujevič]] (*1975), pevec, igralec, režiser * [[Anka Aškerc]] (*1945), umetnostna zgodovinarka, konservatorka * [[Anton Aškerc]] (1856–1912), pesnik * [[Janez Bermež]] (1935–2020), igralec * [[Emerik Bernard]] (*1937), slikar, akademik * [[Matjaž Brežnik]] (*1972), dirigent * [[Srečko Brodar]] (1893–1987), naravoslovec in kvartarolog * [[Gregor Cankar]] (*1975), atlet * [[Janez Cvirn]] (1960–2013), zgodovinar * [[Jolanda Čeplak]] (*1976), atletinja * [[Anica Černej]] (1900–1944), pesnica, pisateljica * [[Zvonko Čoh]] (*1956), ilustrator in filmski animator * [[Ivan Dečko]] (1859–1908), pravnik in politik * [[Mirko Doberšek]] (*1946), metalurg, zlatar * [[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961), pisatelj in politik * [[Veno Dolenc]] (*1951), glasbenik in slikar * [[Janez Drnovšek]] (1950–2008), politik in državnik * [[Božidar Drovenik]] (1940–2020), entomolog * [[Janez Drozg]] (1933–2005), filmski režiser * [[Marjan Fabjan]] (*1958), judoist, trener * [[Zvonko Fazarinc]] (*1928), elektronik, računalničar * [[Peter Fister]] (*1940), zgodovinar arhitekture, konservator * [[Thea Gammelin]] (1906–1988), slikarka * [[Marin Gabrovšek]] (1925–2014), metalurg * [[Edi Gobec]] (1926–2020), sociolog in antropolog, izseljenski delavec v Ameriki * [[Cvetko Golar]] (1879–1965), pesnik in pisatelj * [[Damjana Golavšek]] (*1964), pevka zabavne glasbe * [[Nataša Golob]] (*1947), umetnostna zgodovinarka * [[Alojz Goričan]] (1888–1968), politik, župan * [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927), ilustratorka * [[Fedor Gradišnik]] (1890–1972), gledališčnik * [[Fedor Gradišnik]] (1917–1983), športni delavec * [[Igor Grdina]] (*1965), zgodovinar, literarni zgodovinar * [[Herbert Grün]] (1925–1961), gledališčnik, dramaturg, književnik, prevajalec * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010), biokemik, akademik * [[Bruno Hartman]] (1924–2011), literarni in kulturni zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andrej Hieng]] (1925–2000), pisatelj, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg * [[Slavko Hodžar]] (1923–2010), elektronik, računalničar, rektor * [[Sigismund Ernst Hohenwart]] (1745–1825), škof v Linzu * [[Milena Horvat]] (*1958), kemičarka, ambasadorka znanosti * [[Juro Hrašovec]] (1858—1957), odvetnik, narodni delavec, politik * [[Sašo Hribar]] (*1960), slovenski satirik in radijski voditelj * [[Matej Hriberšek]] (*1972), klasični filolog in prevajalec * [[Andrej Inkret]] (1943–2015), dramaturg, literarni teoretik, publicist, akademik * [[Stane Jagodič]] (*1943), akademski slikar, multimedialist, publicist * [[Renato Jenček]] (*1963), igralec * [[Rado Jenko]] (1919–2007), gospodarstvenik (Aero) * [[Radovan Jenko]] (*1955), vizualni oblikovalec * [[Aleksander Jež]] (*1959), pevec, kantavtor * [[Romana Jordan Cizelj]] (*1966), fizičarka in političarka * [[Jelko Kacin]] (*1955), politik * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950), popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica * [[Matjaž Kmecl]] (*1934), literarni zgodovinar, akademik *[[Anton Kolar]] (1942–2021), dirigent, skadatelj * [[Friderik Kolšek]] (1932–1997), duhovnik, celjski opat * [[Peter Kolšek]] (1951–2019), novinar, pesnik, kritik * [[Vera Kolšek]] (1930–2007), arheologinja * [[Hajdi Korošec]] (*1979), pevka * [[Ivan Kovačič Efenka]] (1921–1963), partizan, narodni heroj * [[Matej Krajnc]] (*1975), pisec, prevajalec in kantavtor * [[Franci Križaj]] (1936–2005), gledališki režiser * [[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951), pravnik, politik * [[Anica Kumer]] (*1945), igralka * [[Egon Kunej]] (1912–1997), glasbeni pedagog in zborovodja * [[Urša Lah]] (*1969), zborovodkinja * [[Janez K. Lapajne]] (1937–2012), geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]] (*1967), filmski režiser * [[Franc Leskošek]] (1897–1983), politik * [[Roman Lešek]] (*1937), atlet * [[Janko Lešničar]] (1921–2011), zdravnik * [[Gorazd Lešničar]] (1947–2017), zdravnik * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (1943–2020), kemik, akademik * [[Tomo Levovnik]], športni delavec, rokometaš * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957), pisatelj in prevajalec * [[Gustav Adolf Lindner|Gustav Adolf Lindner]] (1828–1887), češki pisatelj in pedagog živel tukaj med 1850 in 1867 in se poročil z Marijo Magdaleno Zamolo * [[Franjo Lipold]] (1885–1970), pravnik in politik * [[Stanislav Lipovšek]] (*1943), celjski škof * [[Stanko Lorger]] (1931–2014), atlet in profesor * [[Matija Lubanus]], fizik, rektor [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]] * [[Marjana Lubej]] (*1945), atletinja * [[Branivoj Majcen]] (1917–1995), pilot * [[Andrej Marinc]] (*1930), politik * [[Ivo Marinc]] (1923–2007), tekstilec, publicist * [[Zvezdan Martič]] (*1963), inženir, novinar in televizijski voditelj * [[Vita Mavrič]] (*1965), šansonjerka in pevka * [[Drago Medved]] (1947–2016), novinar in publicist * [[Brane Mihajlovič Kosta]] (*1963), kitarist * [[Alojzij Mihelčič]] (1880–1975), glasbenik, skladatelj in politik * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014), dramatik, pisatelj * [[Peter Muhič]], grecist, rektor Univerze na Dunaju * [[Vinko Möderndorfer]] (*1958), pisatelj in režiser * [[Milan Naprudnik]] (*1927), geodet * [[Anton Novačan]] (1887–1951), književnik, politik * [[Vatroslav Oblak]] (1864–1896), slavist * [[Tine Orel]] (1913–1985), gimnazijski ravnatelj, slavist, publicist, planinski delavec * [[Božena Orožen]] (*1929), slavistka, domoznanka * [[Janko Orožen]] (1891–1989), zgodovinar * [[Darinka Pavletič-Lorenčak]] (1924–2010), slikarka, grafična umetnica in pesnica * [[Josip Pelikan]] (1885–1977), fotograf * [[Oto Pestner]] (*1956), glasbenik in pevec * [[Lucija Polavder]] (*1984), judoistka * [[Lila Prap]] [[Lijijana Praprotnik Zupančič]] (*1955), ilustratorka, pesnica * [[Rok Praznik]] (*1980), rokometaš * [[Ervin Prelog]] (1921–1987), gradbenik, rektor * [[Tomaž Prelokar]] (ok. 1430–1496), humanist, škof, uradnik in učitelj * [[Brikcij Preprost]] (pk. 1445–1505), teolog in humanist * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) biolog, pisatelj * [[Franc Purg]] (*1955), akademski kipar * [[Rolando Pušnik]] (*1961), rokometaš * [[Ludvik Rebeušek]] (1921–2017), ekonomist, turistični stokovnjak * [[Vlado Repnik]] (*1961), vizulani, gledališki in intermedijski umetnik * [[Andreja Rihter]], muzealka in ministrica za kulturo * [[Matej Rode]] (1930–2012), slavist, prevajalec, dramatizator * [[Fran Roš]] (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik * [[Milenko Roš]] (*1947), kemik * [[Lojze Rozman]] (1930–1997), igralec * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007), pisatelj * [[Stane Rozman]] (*1960), atlet, zgodovinar, muzealec * [[August Friderik Seebacher]] (1887–1940), slikar in grafik * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1962), celjski opat, lavantinski škof * [[Draga Stamejčič]] (*1937), atletinja * [[Janez Stanonik]] (1922–2014), germanist, anglist, akademik * [[Peter Stante - Skala]] (1914–1980), narodni heroj, general JLA * [[Jakob Stepišnik]] (1815–1889), lavantinski škof * [[Ivan Stopar]] (1929–2018), umetnostni zgodovinar, konservator * [[Anton Stres]] (*1942), prvi celjski škof, ljubljanski nadškof, teolog, filozof * [[Saša Svetina]] (*1935), biofizik, akademik * [[Olga Šikovec Luncer]], atletinja * [[Bojan Šrot]], politik, župan * [[Bina Štampe Žmavc]] (*1951), pesnica in pisateljica * [[Lidija Tavčar]] (*1953), muzealka in umetnostna zgodovinarka * [[Josip Tominšek]] (1872–1954), jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, [[letalstvo|letalski]] simpatizer, ustanovni član [[Letalski center Maribor|Naša krila]] in planinec, * [[Marjan Turnšek]] (*1955), murskosoboški škof in mariborski nadškof * [[Beno Udrih]] (*1982), košarkar * [[Aleš Ulaga]] (*1972), jadralec * [[Olga Vrabič]] (1916–2001), farmacevtka, političarka * [[Jurče Vreže]] (1906–1987), dirigent, zborovodja * [[Peter Weiss]] (*1959), jezikoslovec, dialektolog * [[Fran Wiesthaler]] (1849–1927), klasični filolog, leksikograf * [[Karel Zelenko]] (*1925), slikar * [[Jože Zimšek]] (*1944), župan * [[Uroš Zorman]] (*1980), rokometaš * [[Dalibor (Bori) Zupančič]] (*1949), likovni umetnik, književnik, ilustrator, glasbenik * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] (*1936), gimnazijski ravnatelj * [[Urška Žolnir]] (*1981), judoistka * [[Jelica Žuža]] (1922–2014), slikarka * [[Luka Žvižej]] in [[Miha Žvižej]], rokometaša }} == Pobratena, prijateljska in partnerska mesta == {| class="wikitable" ! colspan="3" align="center" |[[pobrateno mesto|Pobratena]], prijateljska in partnerska mesta<ref name="twin_cities">{{navedi splet |url= http://moc.celje.si/partnerska-mesta|title= Partnerska mesta|accessdate= 2009-01-17}}</ref> |- | [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px]] [[Grevenbroich]] || {{GER}} || od leta 1986 |- | [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] || {{GER}} || od leta 1990 |- | [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px]] [[Slavonski Brod]]<ref name="twin_cities"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.slavonski-brod.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=1664&Itemid=2118|title=Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje|accessdate=2010-06-17|language=hrvaščina}}</ref> || {{CRO}} || od leta 2010 |- | [[Slika:Budva-grb.gif|20px]] [[Budva]]||{{MNE}} || od leta 1984 |- | [[Slika:Coat of Arms of Cherepovets (Vologda oblast) (1811).png|20px]] [[Čerepovec]]||{{RUS}} || &nbsp; |- | [[Slika:Blason de Ćuprija.jpg|20px]] [[Ćuprija]]||{{SRB}} || od leta 1966 |- | [[Slika:Grb Doboja.svg|20px]] [[Doboj]]||{{BIH}} || od leta 2012 |- | [[Gaziantep]] || {{TUR}} || od leta 2014 |- | [[Slika:Wappen Graz.svg|20px]] [[Gradec]]||{{AUT}} || &nbsp; |- |[[Sisek]] || {{CRO}} || od leta 1965 |- | [[Slika:COA Sombor.png|20px]] [[Sombor]]||{{SRB}} || od leta 1986 |- | [[Slika:COA Šabac (big).png|20px]] [[Šabac]]||{{SRB}} || od leta 2012 |- | [[Slika:Wappen at spittal-an-der-drau.png|20px]] [[Špital ob Dravi]]||{{AUT}} || |- | [[Slika:Coat of arms of Veles Municipality.png|20px]] [[Veles (mesto)|Veles]]||{{MKD}} || od leta 1979 |} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi revijo|last= Habjan|first= Vlado|authorlink= Vlado Habjan|title= Knežja prestolica Celje - sredi XV. stoletja|year= 1967|journal= Kronika; časopis za slovensko krajevno zgodovino|volume= 15|issue= 2|pages= 95-102|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8APGVKFZ|cobiss= 240777216|ref= harv}} * {{navedi revijo|last= Fekonja|first= Andrej|authorlink= Andrej Fekonja|title= Celje in okolica Povestne in mestopisne črtice. Poleg »Celjske Kronike« i. dr)|year= 1895|journal= [[Dom in svet]]|volume= 8|issue= 11|pages= |url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QCQ76XLE|cobiss= |ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Ignacij|authorlink= Ignacij Orožen|year= 1854|url= http://books.google.si/books?id=8iEuAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=%22%C5%BDelezni%20dvor%22&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q&f=false |title= Celska kronika|publisher= Julius Jeretin|location= Celje|cobiss= 30380289|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Janko|authorlink= Janko Orožen|year= 1971|title= Zgodovina Celja in okolice, 1. del|publisher= Kulturna skupnost v Celju|location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP7VOKOS/|cobiss= 3285761|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Otorepec|first= Božo|authorlink= Božo Otorepec|year= 1990|title= Srednjeveški pečati in grb mesta Celja|publisher= |location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6UFV6ES/|cobiss= 18681442|ref= harv}} * {{navedi revijo|last= Paliga|first= Sorin|url= http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim20/paliga.pdf|title= Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance|journal= Obdobja|date=2003|volume= 20|issue= |pages= 637-651|format= PDF|accessdate= 2009-04-19|cobiss= 23189858|language= en|ref= harv}} * {{navedi novice|last= Piano|first= Brane|authorlink= Brane Piano|date= 7.9.2011 |title= Pahor in obrtniki optimistični ob odprtju Mednarodnega obrtnega sejma |url=http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/pahor-in-obrtniki-optimisticni-ob-odprtju-mednarodnega-obrtnega-sejma.html |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=9.12.2013|ref = harv}} * {{navedi knjigo|last= Plut-Pregelj|first= Leopoldina|last2= Rogel|first2= Carole|chapter= Celje|title= The A to Z of Slovenia|publisher= Scarecrow Press|year= 2010|isbn= 9781461731757|pages= 55–57|ref = harv}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Celje}} {{Wikipotovanje|Celje}} * [http://moc.celje.si/ Celje], uradna stran občine * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Celje-.htm?_ctg_kraji=2893&lng=1 Celje na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] {{Geografski položaj |Center = Celje |Sever = [[Vojnik]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Šentjur]] |Jugovzhod = |Jug = [[Laško]] |Jugozahod = |Zahod = [[Žalec]] |Severozahod = }} {{Mestna občina Celje}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Celje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Celje]] [[Kategorija:Naselja ob Savinji]] [[Kategorija:Celje| ]] {{normativna kontrola}} 16f8wxh8v9zk7qizisy8ylyolu46pj3 5728776 5728600 2022-08-07T19:25:54Z Ljuba brank 92351 preverjeno na SURS wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje |name = Celje |nickname = ''Knežje mesto'' |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |motto = |image_skyline = View of Celje (28189851435) (cropped).jpg |imagesize = 290px |image_caption = Pogled s [[Celjski grad|Celjskega gradu]] proti severozahodu |image_flag = Flag of Celje.svg |image_seal = |image_shield = Coat of arms of Celje.svg |pushpin_map = Slovenia |pushpin_label_position = left<!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = Geografska lega Celja v Sloveniji <!-- Location --> |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Neformalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = [[Regionalizacija Slovenije|Pokrajina]] |subdivision_name2 = [[Savinjska pokrajina|Savinjska]] |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name4 = [[Mestna občina Celje|Celje]] |government_type = [[mestni svet]] |leader_title = [[seznam županov Celja|župan]] |leader_name = [[Bojan Šrot]] ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 45 (kot {{nowrap|''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]''}}) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski {{nowrap|''[[Noriško kraljestvo|Regnum Noricum]]''}} brez bojev priključijo [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] |established_title2 = Mesto |established_date2 =11. 4. 1451 - mestne pravice (z ukazom Friderika II.) |established_title3 = |established_date3 = <!-- kvadratni kilometri --> | area_total_km2 = 22,714 | area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_rural_km2 = |population_as_of = 2020 |population_note = |population_total = 37872 | population_footnotes = <ref name="surs_2017">{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_demonym = Celjan, Celjanka |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |elevation_m = (pri [[Vodni stolp, Celje|Vodnem stolpu]]) 238 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet|url= http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en|title= Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin|language= slovenščina, angleščina |trans-title= Height above sea level of seats of municipalities|year= 2002|publisher= Statistical Office of the Republic of Slovenia}}</ref> |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3000 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = {{URL|http://www.celje.si/}} |twin1 = [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px|Grb Grevenbroicha]] [[Grevenbroich]] |twin1_country = {{GER}} |twin2 = [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px|Grb Singena]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] |twin2_country = {{GER}} |twin3 = [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px|Grb Slavonskega Broda]] [[Slavonski Brod]] |twin3_country = {{CRO}} | footnotes= {{infopolje RKD|embed=yes | ime = Celje - Staro mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 19. julij 1986 | refšt=55 <!--slika--> | lokacija = | občina = Celje <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Celje''' ({{Audio|Celje.ogg|izgovorjava}}) je [[mesto]] na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], sedež [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]] in upravne enote ter središče [[Savinjska statistična regija|Savinjske statistične regije]]. Z nekaj manj kot 37.400 prebivalci je četrto največje slovensko mesto. [[Mestna občina Celje]] šteje okoli 50.000 prebivalcev, mestna aglomeracija pa preko 70.000. Celje leži ob sotočju rek [[Savinja|Savinje]] in [[Voglajna (reka)|Voglajne]] v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]] oz. [[Celjska kotlina|Celjski kotlini]]. Srednja nadmorska višina mesta je 241 [[meter|m]]. V Celju je sedež enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, [[Škofija Celje|rimskokatoliške škofije]] (od 2006), [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča]], regionalne [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice]] z urgentnim centrom, [[Osrednja knjižnica Celje|osrednje knjižnice]], [[Pokrajinski muzej Celje|pokrajinskega muzeja]], [[Muzej novejše zgodovine Celje|Muzeja novejše zgodovine]], [[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinskega arhiva]], [[Hiša kulture Celje|Hiše kulture]] ter več galerij. V Celju je sedež založbe [[Celjska Mohorjeva družba|Mohorjeva družba]], za umetnostni razvoj mesta pa skrbi [[Zavod Celeia]]. Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto (najpomembnejši je vsakoletni [[Mednarodni obrtni sejem Celje]]). Mesto ima več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol ter enega največjih [[Šolski center Celje|šolskih centrov]] v Sloveniji. V Celju ima sedež tudi [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS), ustanovljena 1993, od 1994 pa še TECOS, ''Razvojni center orodjarstva'' ''Slovenije''. V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v Sloveniji s prvim samostojnim atletskim klubom in lastnim stadionom, v športni [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]] pa domuje [[Rokometni klub Celje]]. Največja znamenitost je [[Celjski grad|Stari grad Celje]], ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba. Mestu je [[Oto Pestner]] posvetil pesem ''Dober dan, knežje mesto''. Liberalno celjsko glasilo [[Nova doba]] je izhajalo v letih 1919-41 in 1990-95. Medija regionalnega pomena sta [[Novi tednik]] in [[Radio Celje]], združena v [[Nt&Rc]], celjsko podjetje za časopisno in radijsko dejavnost. Na spletu pokriva doganajnje v mestu in okolici spletni časopis [[Celje.info]]. == Mestne četrti in krajevne skupnosti == [[Mesto]] Celje ima 10 [[mestna četrt|mestnih četrti]] poleg njih še 9 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] na periferiji oz. okolici mesta Celje na ozemlju Mestne o[[Mestna občina Celje|bčine Celje]]. {| |----- valign="top" | '''Mestne četrti (10)''' * Center (staro mestno jedro) * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja) * [[Karel Destovnik Kajuh]] ([[Otok, Celje|Otok]]) * [[Lava, Celje|Lava]] * [[Nova vas]] * Savinja * [[Slavko Šlander]] | '''Krajevne skupnosti (9)''' * [[Aljažev hrib]] * [[Ljubečna]] * [[Medlog]] * Ostrožno * Pod gradom * [[Škofja vas]] * [[Šmartno v Rožni dolini]] * [[Teharje]] * [[Trnovlje pri Celju|Trnovlje (pri Celju)]] |} === Mestni predeli in naselja === {| |----- valign="top" | * Babno * Bežigrad (Celje) * Breg * [[Čret (razločitev)|Čret]] * Dečkovo naselje * Dolgo polje * Gaberje * Glazija | * Golovec * Kalvarija (''Jožefov hrib'') * [[Lava, Celje|Lava]] * Lisce * [[Ločnica]] * Ložnica * Medlog * Mestni park in Mestni gozd | * Mestno pokopališče ([[Teharje]]) * [[Miklavžev hrib]] (''Miklavški'' ''hrib'') * [[Nova vas, Celje|Nova vas]] * [[Ostrožno]] * [[Otok, Celje|Otok]] * Podgorje (Podgora) * [[Polule]] * Pristava * Selce | * Skalna klet * Spodnja Dobrova * Spodnja Hudinja * Stari grad ([[Celjski grad]]) * Šmarjeta * Zagrad * Zavodna * [[Zgornja Hudinja]] |} == Zgodovina mesta == {{glavni|Zgodovina Celja}} [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 035 Cilli - Celje.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]] [[Slika:Celje-1441.JPG|thumbnail|desno|200px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje [[Otok, Celje|Otok]]. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.]] Prva naselbina se je pojavila v času [[halštatska kultura|halštatske kulture]]. Za časa [[Kelti|Keltov]] in [[stari Grki|starogrških]] zgodovinarjev je bil kraj znan kot ''Keleja'' (tudi ''Keleia''), kar v starem [[keltski jeziki|keltskem jeziku]] pomeni ''zaklonišče'' ali ''zavetišče''. {{cn}} V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali [[Noriško kraljestvo|noriški]] denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili [[Rimljani]] in jo poimenovali ''Celeia (Civitas Celeia)''. Mestne pravice je pod imenom ''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]'' dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja [[Klavdij]]a (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga [[Troja]]« – ''Troia secunda''. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz [[Oglej]]a (''Aquileia'') v [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju {{cn}}. Celeio je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju. Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili [[Huni]]. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579<ref name="otorepec_1990">{{sktxt|Otorepec|1990|pp=43}}.</ref> V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.<ref name="otorepec_1990" /><ref>{{sktxt|Habjan|1967}}.</ref> Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom [[Celjski grofje|Celjskega grofa]] [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli [[Habsburžani]]. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred [[Turki]], ob velikem [[slovenski kmečki upor|slovenskem kmečkem uporu]] leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik [[požar]]. Zgorela je večina poslopij.<ref>{{sktxt|Fekonja|1895}}.</ref> [[I. gimnazija v Celju|Prva gimnazija v Celju]] je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji. [[Slika:Habsburško-celjski grb ( F.I. A.E.I.O.U.).jpg|sličica|200px|desno|Habsburško-celjski grb po izumrtju celjskih grofov in prevzemu [[Habsburška monarhija|habsburške dinastije]] postavljen v Celju 1466 (kopija v Pokrajinskem muzeju)]] Leta 1867 je po porazu Avstrije v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] mesto postalo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del FLRJ/SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji. === Imena mesta v zgodovini === * [[keltski jeziki|keltsko]] Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’) ** Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)<ref name="paliga" /> * [[latinščina|latinsko]] ''Celeia''<ref name="paliga">{{sktxt|Paliga|2003}}.</ref> ([[Plinij starejši]], ''Naturalis historia'', III. knjiga, 77)<ref name="orozen_i_1854">{{sktxt|Orožen|1854}}.</ref><ref>{{navedi splet|author= Plinij starejši|title= Liber III|url= http://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/Texts/Pliny_the_Elder/3*.html|accessdate= 2010-08-11}}</ref> ** sodobno tudi ''Celia'' * ''Cilia'' (srednjevška latinščina)<ref name="paliga" /> * ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137) * ''Cili'' * ''Cilie'' * ''Chilia''<ref name="paliga" /> * ''Zelle'' (1818)<ref name="bachó_1818">''Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena.'' V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 {{COBISS|ID=65135872}}</ref> * ''Cele'' ([[Ignacij Orožen]], 1854)<ref name="orozen_i_1854" /> * ''Celle'' (vsaj začetek 20. stoletja) * {{jezik-it|Cilli}} * {{jezik-hu|Cille}} * {{jezik-de|Cilia}}, ''Cilli'', ''Zilie'' (1493 do okrog 1535), ''Zily'', ''Cilli'' (1825–1919) == Podnebje == {{Weather box|location=Celje |metric first=Yes |single line=Yes |Jan record high C=17.5 |Feb record high C=20.6 |Mar record high C=25.7 |Apr record high C=28.4 |May record high C=32.4 |Jun record high C=35.2 |Jul record high C=36.8 |Aug record high C=38.1 |Sep record high C=30.4 |Oct record high C=26.7 |Nov record high C=22.0 |Dec record high C=20.2 |year record high C=38.1 |Jan high C=4.1 |Feb high C=6.8 |Mar high C=11.3 |Apr high C=16.4 |May high C=21.6 |Jun high C=24.6 |Jul high C=26.9 |Aug high C=26.5 |Sep high C=21.7 |Oct high C=16.3 |Nov high C=9.6 |Dec high C=4.5 |year high C=15.9 |Jan mean C=-0.3 |Feb mean C=1.0 |Mar mean C=5.2 |Apr mean C=9.8 |May mean C=14.9 |Jun mean C=18.3 |Jul mean C=19.9 |Aug mean C=19.0 |Sep mean C=14.6 |Oct mean C=10.1 |Nov mean C=4.7 |Dec mean C=0.6 |year mean C=9.8 |Jan low C=-4.6 |Feb low C=-4.2 |Mar low C=-0.2 |Apr low C=3.9 |May low C=8.6 |Jun low C=12.3 |Jul low C=13.8 |Aug low C=13.4 |Sep low C=9.7 |Oct low C=5.9 |Nov low C=0.9 |Dec low C=-3.0 |year low C=4.7 |Jan record low C=-27.2 |Feb record low C=-27.0 |Mar record low C=-20.8 |Apr record low C=-6.5 |May record low C=-1.9 |Jun record low C=2.9 |Jul record low C=5.4 |Aug record low C=3.4 |Sep record low C=-0.8 |Oct record low C=-8.5 |Nov record low C=-19.4 |Dec record low C=-21.0 |year record low C=-27.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm=47 |Feb precipitation mm=50 |Mar precipitation mm=71 |Apr precipitation mm=71 |May precipitation mm=90 |Jun precipitation mm=132 |Jul precipitation mm=122 |Aug precipitation mm=125 |Sep precipitation mm=118 |Oct precipitation mm=115 |Nov precipitation mm=93 |Dec precipitation mm=78 |year precipitation mm=1113 |snow colour = green |Jan snow cm = 45 |Feb snow cm = 68 |Mar snow cm = 42 |Apr snow cm = 11 |May snow cm = 12 |Jun snow cm = 0 |Jul snow cm = 0 |Aug snow cm = 0 |Sep snow cm = 0 |Oct snow cm = 3 |Nov snow cm = 32 |Dec snow cm = 54 |year snow cm = 68 |Jan humidity = 89 <!-- ob =7:00 --> |Feb humidity = 88 |Mar humidity = 88 |Apr humidity = 87 |May humidity = 84 |Jun humidity = 82 |Jul humidity = 85 |Aug humidity = 89 |Sep humidity = 92 |Oct humidity = 92 |Nov humidity = 91 |Dec humidity = 90 |year humidity = 88 |unit precipitation days=0.1 mm |Jan precipitation days=10 |Feb precipitation days=8 |Mar precipitation days=11 |Apr precipitation days=13 |May precipitation days=14 |Jun precipitation days=14 |Jul precipitation days=12 |Aug precipitation days=12 |Sep precipitation days=11 |Oct precipitation days=11 |Nov precipitation days=12 |Dec precipitation days=12 |year precipitation days=140 |Jan sun=64 |Feb sun=96 |Mar sun=128 |Apr sun=156 |May sun=205 |Jun sun=209 |Jul sun=242 |Aug sun=227 |Sep sun=166 |Oct sun=115 |Nov sun=67 |Dec sun=53 |year sun=1728 |Jan percentsun = 9.7 <!-- 3 * 100 / št. dni v mesecu (31) --> |Feb percentsun = 14.2 |Mar percentsun = 9.7 |Apr percentsun = 10 |May percentsun = 9.7 |Jun percentsun = 6.7 |Jul percentsun = 16.1 |Aug percentsun = 19.3 |Sep percentsun = 13.3 |Oct percentsun = 6.4 |Nov percentsun = 6.7 |Dec percentsun = 6.4 |year percentsun = 10.6 |source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) <ref name= SEA>{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/celje/climate-normals_81-10_Celje.pdf |title = Podnebni podatki - Celje |publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] |accessdate = 2012-09-20|language= }}</ref> (podatki za 1981-2010) |date = 2014}} == Prebivalstvo == [[Slika:SLO-Celje23.JPG|thumbnail|desno|200px|[[Narodni dom, Celje|Narodni dom]], sedež mestne občine Celje, [[Trg celjskih knezov]], ([[Jan Vladimír Hráský]], 1895–1896)]] [[Slika:017 Celje, Cilli Kreisstadt - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, 1830]] [[Slika:Postcard of Celje 1903 (11).jpg|thumb|right|200px|Celje leta 1903, slika Stengel & Co.]] Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med [[Štajerska|južnoštajerskimi]] mesti na tretjem mestu, [[Maribor]] je imel 1834, [[Ptuj]] pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868<ref>{{navedi splet|author= [[Mestna občina Celje]]|title= MOC v številkah|url= http://moc.celje.si/moc-v-stevilkah|accessdate= 2014-12-23}}</ref> prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev; proti koncu 20. stoletja je prebivalstvo Celja že preseglo 40.000 ljudi). V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev. {| class="wikitable" |+Etnična sestava leta 1991 |- | [[Slovenci]] || 33.434 || 82,1 % |- | [[Srbi]] || 1864 || 4,6 % |- | [[Hrvati]] || 1687 || 4,1 % |- | [[Muslimani]] || 466 || 1,1 % |- | [[Jugoslovani]] || 405 || 1 % |- | [[Albanci]] || 189 || |- | [[Makedonci]] || 140 || |- | [[Črnogorci]] || 93 || |- | [[Madžari]] || 41 || |- | Ostali || 82 || |- | Neznano || 1972 || 4,8 % |- | Neopredeljeni || 249 || |- | Regionalno opredeljeni || 88 || |} {| border="0" | valign="top" | {| class="wikitable" ! leto ! št. prebivalcev<ref>{{sktxt|Orožen, Janko|1971|pp=362-365}}.</ref> |- | 1439 || align="right" | 1000 |- | 1798 || align="right" | 1400 |- | 1820 || align="right" | 1635 |- | 1834 || align="right" | 1511 |- | 1840 || align="right" | 1793 |- | 1900 || align="right" | 6743 |- | 1924 || align="right" | 7750 |- | 1940 || align="right" | 20.000 |} | valign="top" | {| class="wikitable" ! leto ! št. prebivalcev |- | 2010 || align="right" | 37.777 |- | 2011 || align="right" | 37.520<ref name="Stat">{{navedi splet|author=Statistični urad Republike Slovenije|title=Naselja po številu prebivalcev|url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=CELJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=309|accessdate=2011-11-01}}</ref> |- | 2012 || align="right" | 37.584<ref name="Stat"/> |- | 2013 || align="right" | 37.490<ref name="Stat"/> |- | 2014 || align="right" | 37.628<ref name="Stat"/> |- | 2015 || align="right" | 37.540<ref name="Stat"/> |- |2016||37.787 |- |2017||38.079 |} |} {| style="border:solid 1px #aaa;" cellpadding="7" cellspacing="0" |- | <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.7) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:500 height:auto barincrement:22 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:41000 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:lightgrey unit:year increment:5000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:white increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1439 text:1439 bar:1798 text:1798 bar:1820 text:1820 bar:1834 text:1834 bar:1840 text:1840 bar:1900 text:1900 bar:1924 text:1924 bar:1940 text:1940 bar:2010 text:2010 bar:2011 text:2011 bar:2012 text:2012 bar:2013 text:2013 bar:2014 text:2014 bar:2015 text:2015 PlotData= color:skyblue width:20 align:left bar:1439 from:0 till:1000 bar:1798 from:0 till:1400 bar:1820 from:0 till:1635 bar:1834 from:0 till:1511 bar:1840 from:0 till:1793 bar:1900 from:0 till:6743 bar:1924 from:0 till:7750 bar:1940 from:0 till:20000 bar:2010 from:0 till:37777 bar:2011 from:0 till:37584 bar:2012 from:0 till:37584 bar:2013 from:0 till:37490 bar:2014 from:0 till:37628 bar:2015 from:0 till:37540 PlotData= bar:1439 at: 1000 fontsize:S text:1000 shift:(-10,5) bar:1798 at: 1400 fontsize:S text:1400 shift:(-10,5) bar:1820 at: 1635 fontsize:S text:1635 shift:(-10,5) bar:1834 at: 1511 fontsize:S text:1511 shift:(-10,5) bar:1840 at: 1793 fontsize:S text:1793 shift:(-10,5) bar:1900 at: 6743 fontsize:S text:6743 shift:(-10,5) bar:1924 at: 7750 fontsize:S text:7750 shift:(-10,5) bar:1940 at: 20000 fontsize:S text:20.000 shift:(-12,5) bar:2010 at: 37777 fontsize:S text:37.777 shift:(-12,5) bar:2011 at: 37520 fontsize:S text:37.520 shift:(-12,5) bar:2012 at: 37584 fontsize:S text:37.584 shift:(-12,5) bar:2013 at: 37490 fontsize:S text:37.490 shift:(-12,5) bar:2014 at: 37628 fontsize:S text:37.628 shift:(-12,5) bar:2015 at: 37540 fontsize:S text:37.540 shift:(-12,5) </timeline> |} == Gospodarstvo == Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, [[Cinkarna Celje]], je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna [[cink]]a, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo [[titanov dioksid|titanovega dioksida]], ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Poleg tega v tovarni proizvajajo tudi gradbeni material in vrtne substrate. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna [[EMO]] je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta bila še proizvajalec pisarniške opreme [[Aero Celje]] in [[Zlatarna Celje]]. Dva izmed redkih celjskih gospodarskih gigantov ostajata Cetis, kjer tiskajo osebne dokumente, ovojno embalažo in vinjete, ter tovarna arom in sadnih sirupov Etol, ki ima sedež v sosednji Škofji vasi. Nekdaj močna [[tekstilna industrija]] (Metka,Toper) je praktično v celoti propadla.<ref name="AZ">{{sktxt|Plut-Pregelj|Rogel|2010}}</ref> Na severovzhodnem obrobju mesta se nahaja mesnopredelovalni obrat, v bližnji Arji vasi pa mlekarna. V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež [[Tuš (podjetje)|Tuš Holding]], ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.<ref name="AZ" /> Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob [[Mariborska cesta, Celje|Mariborski cesti]] ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem [[Mednarodni obrtni sejem Celje|Mednarodnem obrtnem sejmu]], ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.<ref>{{sktxt|Piano|2011}}.</ref> == Izobraževanje == === Osnovne šole === V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom, pa tudi [[Glasbena šola Celje]]. {{stolpci|3| *[[I. osnovna šola Celje]] *[[II. osnovna šola Celje]] *[[III. osnovna šola Celje]] *[[IV. osnovna šola Celje]] *[[Osnovna šola Frana Krajnca]] *[[Osnovna šola Frana Roša Celje|Osnovna šola Frana Roša]] *[[Osnovna šola Hudinja]] *[[Osnovna šola Lava]] *[[Osnovna šola Ljubečna]] *[[Osnovna šola Glazija]] }} === Srednje in višje šole === Podrobno glej: [[Seznam srednjih šol v Celju]] (skupaj 3 gimnazije in 8 srednjih strokovnih šol); v Celju so tudi 4 višje strokovne šole * od teh so: 1 gimnazija in 4 srednje šole vključene v [[Šolski center Celje|Šolski center Celje]], ki ima [[Višja strokovna šola Celje|višjo strokovno šolo]] in [[Medpodjetniški izobraževalni center]]. * [[Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje|Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti]] z višjo strokovno šolo * [[I. gimnazija v Celju]] je heterogena srednja šola, saj izvaja več programov: ob splošni gimnaziji, v okviru katere že od leta 1990 delujejo tudi športni oddelki, ima še dva gimnazijska programa – klasično gimnazijo (od 2001) in umetniško gimnazijo glasbene smeri (od 1999, v sodelovanju z [[Glasbena šola Celje|Glasbeno šolo Celje]]). * [[Gimnazija Celje-Center]] ima poleg splošne gimnazije tudi programa [[predšolska vzgoja]] in umetniška gimnazija – [[Likovna umetnost|likovna]] smer. * [[Srednja šola za gostinstvo in turizem]] * [[Srednja ekonomska šola]] (z višjo strokovno šolo/[[Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola]]) * [[Srednja zdravstvena šola]] * zasebna [[Višja strokovna šola Abitura]] === Visoke šole === *[[Fakulteta za logistiko v Celju|Fakulteta za logistiko]] v Celju (članica [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru)]] * [[Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije]] * [[Fakulteta za komercialne in poslovne vede]] (prvotno [[Visoka komercialna šola Celje]]) * [[Visoka zdravstvena šola v Celju]] *[[Visoka gospodarska šola]] / [[Visoka šola za proizvodno inženirstvo]] == Znamenitosti == : ''Glej tudi: [[seznam zgradb in objektov v Celju]]'' === Zgodovinske in kulturne stavbe === [[Slika:Celje Celjski dom 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)]] [[Slika:Celje-Jozef.jpg|thumbnail|desno|200px|Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu svetega Jožefa nad Celjem]] [[Slika:Celje Stara grofija 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Stara grofija]] [[Slika:Celje 2004 001.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.]] * [[Celjski grad]] (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja) * Spodnji Celjski grad ([[Knežji dvorec, Celje|Knežji dvorec]], Knežji dvor) (14. stoletje) * Celjsko mestno obzidje (1473) * Vodni stolp (15. stoletje) * Kvartirna hiša (1571) v Gosposki ulici, tu je kip Alfreda Nobela * Stara grofija (Celjska grofija, ''Graffei'') (med 1580 in 1603) s ''Celjskim stropom'' (pred 1603) * Kalvarija (1717) na Aljaževem hribu * Magistrat (okoli 1750) * Prothasijev dvorec (okoli 1770), nekoč sedež Zgodovinskega Arhiva Celje (ta je sedaj na Teharski cesti 1) * Marijino znamenje (1776) * Marijino znamenje (19. stoletje) na Glavnem trgu * Železni dvor (''Eisenhof'') * [[Železniška postaja Celje|Železniška postaja]] (1846) * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovensko ljudsko gledališče]] (1885) * [[Narodni dom, Celje|Narodni dom]] ([[Jan Vladimír Hráský]]) (1895–96) - sedež Mestne občine Celje * [[Rakušev mlin]] (1903) - pogorel (2014) * [[Celjski dom]] (''Deutsches Haus'') ([[Peter Paul Brang]]) (1905–06) * Ljudska posojilnica ([[Jože Plečnik]]) (1928–29) * Joštov mlin (''ni v obratovanju'') * [[Stari pisker]] (med 2.sv.vojno so ga nacisti uporabljali kot zapor), *[[Minoritski samostan, Celje|Minoritski samostan]] (Marijina cerkev) * Spomenik Vojna in mir ([[Jakob Savinšek]]) * [[Tehnopark Celje]] (tehnološko učno središče)<ref>{{Navedi splet|title=Park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti - Tehno park|url=https://www.tehnopark.si/|website=www.tehnopark.si|accessdate=2020-09-15}}</ref> === Sakralne stavbe === * Herkulovo svetišče, tudi Heraklejevo svetišče na Miklavškem hribu * Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja) v Gubčevi ulici * Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja) * [[stolnica svetega Danijela, Celje|stolnica svetega Danijela]] s kapelo Žalostne Matere Božje-Pieta (začetek 14. stoletja) na Slomškovem trgu * cerkev svetega Miklavža (14. stoletje) * cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje) * kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja) * cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje) * cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–15) * Jožefova cerkev (1680) * Kapucinski samostan (1609–15) * pravoslavna cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. svetovno vojno) * cerkev svetega Duha (1987-90) === Trgi v središču mestnega jedra === [[Glavni trg, Celje|Glavni trg]], [[Trg celjskih knezov]] (prej Trg Svobode), [[Krekov trg, Celje|Krekov trg]], Muzejski trg, Gledališki trg === Hoteli, hostli, moteli === [[Hotel Celeia]] (''nekdanji Hotel Štorman in Hotel Celeia''), [[Hotel Evropa, Celje|Hotel Evropa]], Hotel Faraon, Hotel Grande, Hostel Sobe pod gradom, MCC Hostel, Turška mačka (nekdanji) === Kina === Kino Union (''v poslopju Celjskega doma, nekdanji)'', [[Mestni kino Metropol]], Dom (''nekdanji''), [[Planet Tuš]] (''danes Cineplexx''), Kolosej (''nekdanji'') === Športni objekti === [[Slika:Celje Dvorana Zlatorog 003.jpg|sličica|200x200_pik|[[Dvorana Zlatorog]]]][[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]], [[Dvorana Golovec]], [[Dvorana Zlatorog]], Ledena dvorana, atletski [[Stadion Kladivar]] ([[Atletsko društvo Kladivar Celje]]), [[Stadion Skalna klet|Stadion Skalna klet,]] letno kopališče, čolnarna na Špici, rekreacijski objekti na Šmartinskem jezeru === Mostovi === ==== Preko Savinje ==== * [[Čopov most, Celje|Čopov most]] * [[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] (''nekdanji'') * [[Laški most, Celje|Laški most]] * [[Levški most]] oz. viseči most * [[Splavarjev most]] (Most pri Mestnem parku), danes preurejen v Splavarsko brv * [[Polulski most, Celje|Polulski most]] <gallery> Postcard of Celje (15).jpg|[[Kapucinski most, Celje|Kapucinski most]] Postcard of Celje (14).jpg|Nekdanji most v mestni park Viseči most v Lescah pri Celju - panoramio.jpg|[[Levški most|Levški viseči most]] </gallery> == Kultura == * [[Pokrajinski muzej Celje]] - je kulturna ustanova, ki raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V Pokrajinskem muzeju Celje razstavlja muzejske eksponate na dveh lokacijah v starem mestnem jedru - v '''Stari grofiji''' in v '''Knežjem dvoru'''. Z obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas vse od prazgodovine do danes. V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave: - '''Lapidarij''', kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v čas rimske Celeje; - '''Kulturnozgodovinska razstava''', ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklopu te razstave je tudi razstava »Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida; - '''Celjski strop''' - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok; - razstava '''Alma M. Karlin Poti''', ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950). V Knežjem dvoru so na ogled: - '''Celeia – mesto pod mestom''', kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeje »in situ«; - razstava '''Grofje Celjski''', kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami; razstava '''Od šivanke do zvezd''', kjer v prvem nadstropju Knežjega dvora predstavljamo najstarejša obdobja celjskega območja: fosilne ostanke starodavnih živalskih in rastlinskih vrst, koščeno šivanko iz Potočke zijalke ter kovinsko, keramično in kamnito gradivo iz različnih pomembnih časovnih obdobij, od kamene, bakrene, bronaste in železne dobe do rimske zasedbe. *[[Muzej novejše zgodovine Celje]] - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki [[polis]] (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del. * [[Hiša kulture Celje]] - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev. *[[Zgodovinski Arhiv Celje|Zgodovinski arhiv Celje]] * Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje * Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje * Tropska hiša Celje (eksotične in ogrožene živali) === Umetnost === [[Zavod Celeia]] Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto: * [[Galerija sodobne umetnosti]] ([[Center sodobnih umetnosti]]) * [[Galerija Erotike - Račka]] * [[Likovni salon Celje]]. === Vsakoletne prireditve mesta Celja === {{stolpci|3| * Mednarodni obrtni sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.) v sredini septembra * Veronikini večeri (na Starem gradu) * Poletje v Knežjem mestu * Celjski pust * Podeželje v mestu * Dnevi kulture * Mednarodni folklorni festival "Od Celja do Žalca" (vedno drugi teden v septembru) * Mednarodni mladinski pevski festival *Mednarodne igre otrok * Srednjeveška prireditev na Starem gradu * Pravljično Celje * Ples čarovnic-čarovnije igrarije * [[Dnevi komedije]] (SLG Celje) * Muzejska noč * sejem Sloverotika * Džjezz - jazz festival Celje *Festival Stari grad *nekdanje prireditve: Teden domačega filma v Celju (zdaj [[Festival slovenskega filma]] v Portorožu) }} V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu. [[Slika:Celje in okolica z gradu.jpg|thumb|center|800px|Panorama širše okolice Celja z gradu]] == Šport == === Rokomet === Med najuspešnejšimi celjskimi športnimi klubi je [[Rokometni klub Celje|Rokometni klub Celje Pivovarna Laško]], domujoč v [[Dvorana Zlatorog|Dvorani Zlatorog]]. Klub, ustanovljen leta [[1946]], je največji uspeh dosegel v sezoni 2003/2004, ko je po zmagi nad nemškim Flensburgom osvojil evropsko rokometno ligo prvakov. Je tudi rekorder med osvojenimi naslovi v [[1. A moška državna rokometna liga|slovenski rokometni ligi]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodilo|url=https://www.rk-celje.si/sl/vodilo|website=www.rk-celje.si|accessdate=2020-09-15}}</ref> Geslo kluba je ''"Enkrat za Cele, vedno za Cele."'' V mestu deluje tudi [[Ženski rokometni klub Z'dežele]] (ŽRK), ki je bil v sezoni 2016/2017 finalist pokala Slovenije. === Nogomet === Zgodovina organiziranega igranja nogometa v [[Celje|Celju]] sega v začetek [[20. stoletje|20. stoletja]]. Pred prvo svetovno vojno je v mestu deloval nemški atletski klub SK Cillier SV, ustanovljen leta 1906. Klub, ki je imel prostore in igrišče na Skalni kleti, je močno prispeval k popularizaciji nogometa na Celjskem. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil 28. decembra 1919 formalno ustanovljen I. SSK Celje (''I. slovenski Športni klub Celje''). Klub je uredil svoje igrišče na Glaziji ob Ljubljanski cesti. Prvo uradno tekmo so odigrali z ljubljansko Ilirijo. V letih do 2. svetovne vojne je klub igral v različnih ligaških tekmovanjih in v prvenstvu, igranem na območju [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Poleg 1. SSK so v Celju obstajali še Športni klub Mars, kasneje preimenovan v Športno društvo Olimp, Jugoslavija Celje, Redstar, Slavija in Svoboda.<ref>{{cite web|url=http://www.nk-celje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1567&Itemid=169|title=Zgodovina MIK CMC Celja|accessdate=2008-12-04|author=Sportal|date=16.12.2007}}</ref> Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero so bili slovenski klubi razpuščeni, sta bila ustanovljena Fiskulturno društvo Celje in Športno društvo Olimp. Društvi sta se jeseni sta se društvi združili v Nogometni klub Kladivar. Združena ekipa je v republiški nogometni ligi zasedla tretje mesto. Največji uspeh pred osamosvojitvijo je klub dosegel v sezoni 1963–64, ko je osvojil tako republiško ligo, kot republiški pokal. Po dveh kvalifikacijskih tekmah proti [[NK Karlovac|Karlovcu]] si je zagotovil nastop v drugi zvezni jugoslovanski ligi - zahod. V zvezni ligi je klub igral dve sezoni, nato pa so sledila leta povprečnih rezultatov v republiški nogometni ligi. Leta 1967 se je klub združil z Železničarjem (''Železničarski nogometni klub Celje'', ustanovljen leta 1952). Združeni klub je igral v republiški ligi do sezone 1978–79, ko je izpadel v območno ligo. Nižjeligaška agonija je trajala vse do sezone 1990–91, ko se je klub (takrat s sponzorskim imenom NK Ingrad - Kladivar Celje) vrnil v republiško ligo.<ref>{{cite web|url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/prva_liga/klubi/2007/12/celje_zgodovina.aspx|title=Od fuzbala do nogometa|accessdate=2008-12-04|author=Branko Goropevšek|year=2007}}</ref> Nogometni klub Celje je bil ustanovljen leta 1919. Je med klubi, ki niso nikoli izpadli iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve slovenske nogometne lige]] od njene ustanovitve. Leta 2005 je klub na domačem štadionu [[Arena Petrol]] osvojil naslov pokalnega prvaka Slovenije. 22. julija 2020 so, ob stoti obletnici nogometa v Celju, nogometaši NK Celje po finalni tekmi z NK Olimpija na domači Areni Z'Dežele postali [[Prva slovenska nogometna liga|državni prvaki v sezoni 2019/2020]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/celjani-prvic-slovenski-nogometni-prvaki/531426|title=Celjani prvič slovenski nogometni prvaki|date=22. julij 2020|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-22}}</ref> '''Košarka''' V Celju domuje najuspešnejši ženski košarkarski klub v Sloveniji, ŽKK Cinkarna Celje. Domače tekme igrajo v veliki dvorani Gimnazije Celje-Center. '''Judo''' V predmestju Celja, na Lopati, domuje najuspešnejši slovenski judo klub, Sankaku Z'Dežele, katerega člani redno osvajajo medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. == Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju == {{glej tudi|seznam častnih meščanov Celja|seznam osebnosti iz Mestne občine Celje}} {{stolpci|3|* [[Borut Alujevič]] (*1942), igralec * [[Miha Alujevič]] (*1975), pevec, igralec, režiser * [[Anka Aškerc]] (*1945), umetnostna zgodovinarka, konservatorka * [[Anton Aškerc]] (1856–1912), pesnik * [[Janez Bermež]] (1935–2020), igralec * [[Emerik Bernard]] (*1937), slikar, akademik * [[Matjaž Brežnik]] (*1972), dirigent * [[Srečko Brodar]] (1893–1987), naravoslovec in kvartarolog * [[Gregor Cankar]] (*1975), atlet * [[Janez Cvirn]] (1960–2013), zgodovinar * [[Jolanda Čeplak]] (*1976), atletinja * [[Anica Černej]] (1900–1944), pesnica, pisateljica * [[Zvonko Čoh]] (*1956), ilustrator in filmski animator * [[Ivan Dečko]] (1859–1908), pravnik in politik * [[Mirko Doberšek]] (*1946), metalurg, zlatar * [[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961), pisatelj in politik * [[Veno Dolenc]] (*1951), glasbenik in slikar * [[Janez Drnovšek]] (1950–2008), politik in državnik * [[Božidar Drovenik]] (1940–2020), entomolog * [[Janez Drozg]] (1933–2005), filmski režiser * [[Marjan Fabjan]] (*1958), judoist, trener * [[Zvonko Fazarinc]] (*1928), elektronik, računalničar * [[Peter Fister]] (*1940), zgodovinar arhitekture, konservator * [[Thea Gammelin]] (1906–1988), slikarka * [[Marin Gabrovšek]] (1925–2014), metalurg * [[Edi Gobec]] (1926–2020), sociolog in antropolog, izseljenski delavec v Ameriki * [[Cvetko Golar]] (1879–1965), pesnik in pisatelj * [[Damjana Golavšek]] (*1964), pevka zabavne glasbe * [[Nataša Golob]] (*1947), umetnostna zgodovinarka * [[Alojz Goričan]] (1888–1968), politik, župan * [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927), ilustratorka * [[Fedor Gradišnik]] (1890–1972), gledališčnik * [[Fedor Gradišnik]] (1917–1983), športni delavec * [[Igor Grdina]] (*1965), zgodovinar, literarni zgodovinar * [[Herbert Grün]] (1925–1961), gledališčnik, dramaturg, književnik, prevajalec * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010), biokemik, akademik * [[Bruno Hartman]] (1924–2011), literarni in kulturni zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andrej Hieng]] (1925–2000), pisatelj, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg * [[Slavko Hodžar]] (1923–2010), elektronik, računalničar, rektor * [[Sigismund Ernst Hohenwart]] (1745–1825), škof v Linzu * [[Milena Horvat]] (*1958), kemičarka, ambasadorka znanosti * [[Juro Hrašovec]] (1858—1957), odvetnik, narodni delavec, politik * [[Sašo Hribar]] (*1960), slovenski satirik in radijski voditelj * [[Matej Hriberšek]] (*1972), klasični filolog in prevajalec * [[Andrej Inkret]] (1943–2015), dramaturg, literarni teoretik, publicist, akademik * [[Stane Jagodič]] (*1943), akademski slikar, multimedialist, publicist * [[Renato Jenček]] (*1963), igralec * [[Rado Jenko]] (1919–2007), gospodarstvenik (Aero) * [[Radovan Jenko]] (*1955), vizualni oblikovalec * [[Aleksander Jež]] (*1959), pevec, kantavtor * [[Romana Jordan Cizelj]] (*1966), fizičarka in političarka * [[Jelko Kacin]] (*1955), politik * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950), popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica * [[Matjaž Kmecl]] (*1934), literarni zgodovinar, akademik *[[Anton Kolar]] (1942–2021), dirigent, skadatelj * [[Friderik Kolšek]] (1932–1997), duhovnik, celjski opat * [[Peter Kolšek]] (1951–2019), novinar, pesnik, kritik * [[Vera Kolšek]] (1930–2007), arheologinja * [[Hajdi Korošec]] (*1979), pevka * [[Ivan Kovačič Efenka]] (1921–1963), partizan, narodni heroj * [[Matej Krajnc]] (*1975), pisec, prevajalec in kantavtor * [[Franci Križaj]] (1936–2005), gledališki režiser * [[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951), pravnik, politik * [[Anica Kumer]] (*1945), igralka * [[Egon Kunej]] (1912–1997), glasbeni pedagog in zborovodja * [[Urša Lah]] (*1969), zborovodkinja * [[Janez K. Lapajne]] (1937–2012), geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]] (*1967), filmski režiser * [[Franc Leskošek]] (1897–1983), politik * [[Roman Lešek]] (*1937), atlet * [[Janko Lešničar]] (1921–2011), zdravnik * [[Gorazd Lešničar]] (1947–2017), zdravnik * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (1943–2020), kemik, akademik * [[Tomo Levovnik]], športni delavec, rokometaš * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957), pisatelj in prevajalec * [[Gustav Adolf Lindner|Gustav Adolf Lindner]] (1828–1887), češki pisatelj in pedagog živel tukaj med 1850 in 1867 in se poročil z Marijo Magdaleno Zamolo * [[Franjo Lipold]] (1885–1970), pravnik in politik * [[Stanislav Lipovšek]] (*1943), celjski škof * [[Stanko Lorger]] (1931–2014), atlet in profesor * [[Matija Lubanus]], fizik, rektor [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]] * [[Marjana Lubej]] (*1945), atletinja * [[Branivoj Majcen]] (1917–1995), pilot * [[Andrej Marinc]] (*1930), politik * [[Ivo Marinc]] (1923–2007), tekstilec, publicist * [[Zvezdan Martič]] (*1963), inženir, novinar in televizijski voditelj * [[Vita Mavrič]] (*1965), šansonjerka in pevka * [[Drago Medved]] (1947–2016), novinar in publicist * [[Brane Mihajlovič Kosta]] (*1963), kitarist * [[Alojzij Mihelčič]] (1880–1975), glasbenik, skladatelj in politik * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014), dramatik, pisatelj * [[Peter Muhič]], grecist, rektor Univerze na Dunaju * [[Vinko Möderndorfer]] (*1958), pisatelj in režiser * [[Milan Naprudnik]] (*1927), geodet * [[Anton Novačan]] (1887–1951), književnik, politik * [[Vatroslav Oblak]] (1864–1896), slavist * [[Tine Orel]] (1913–1985), gimnazijski ravnatelj, slavist, publicist, planinski delavec * [[Božena Orožen]] (*1929), slavistka, domoznanka * [[Janko Orožen]] (1891–1989), zgodovinar * [[Darinka Pavletič-Lorenčak]] (1924–2010), slikarka, grafična umetnica in pesnica * [[Josip Pelikan]] (1885–1977), fotograf * [[Oto Pestner]] (*1956), glasbenik in pevec * [[Lucija Polavder]] (*1984), judoistka * [[Lila Prap]] [[Lijijana Praprotnik Zupančič]] (*1955), ilustratorka, pesnica * [[Rok Praznik]] (*1980), rokometaš * [[Ervin Prelog]] (1921–1987), gradbenik, rektor * [[Tomaž Prelokar]] (ok. 1430–1496), humanist, škof, uradnik in učitelj * [[Brikcij Preprost]] (pk. 1445–1505), teolog in humanist * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) biolog, pisatelj * [[Franc Purg]] (*1955), akademski kipar * [[Rolando Pušnik]] (*1961), rokometaš * [[Ludvik Rebeušek]] (1921–2017), ekonomist, turistični stokovnjak * [[Vlado Repnik]] (*1961), vizulani, gledališki in intermedijski umetnik * [[Andreja Rihter]], muzealka in ministrica za kulturo * [[Matej Rode]] (1930–2012), slavist, prevajalec, dramatizator * [[Fran Roš]] (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik * [[Milenko Roš]] (*1947), kemik * [[Lojze Rozman]] (1930–1997), igralec * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007), pisatelj * [[Stane Rozman]] (*1960), atlet, zgodovinar, muzealec * [[August Friderik Seebacher]] (1887–1940), slikar in grafik * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1962), celjski opat, lavantinski škof * [[Draga Stamejčič]] (*1937), atletinja * [[Janez Stanonik]] (1922–2014), germanist, anglist, akademik * [[Peter Stante - Skala]] (1914–1980), narodni heroj, general JLA * [[Jakob Stepišnik]] (1815–1889), lavantinski škof * [[Ivan Stopar]] (1929–2018), umetnostni zgodovinar, konservator * [[Anton Stres]] (*1942), prvi celjski škof, ljubljanski nadškof, teolog, filozof * [[Saša Svetina]] (*1935), biofizik, akademik * [[Olga Šikovec Luncer]], atletinja * [[Bojan Šrot]], politik, župan * [[Bina Štampe Žmavc]] (*1951), pesnica in pisateljica * [[Lidija Tavčar]] (*1953), muzealka in umetnostna zgodovinarka * [[Josip Tominšek]] (1872–1954), jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, [[letalstvo|letalski]] simpatizer, ustanovni član [[Letalski center Maribor|Naša krila]] in planinec, * [[Marjan Turnšek]] (*1955), murskosoboški škof in mariborski nadškof * [[Beno Udrih]] (*1982), košarkar * [[Aleš Ulaga]] (*1972), jadralec * [[Olga Vrabič]] (1916–2001), farmacevtka, političarka * [[Jurče Vreže]] (1906–1987), dirigent, zborovodja * [[Peter Weiss]] (*1959), jezikoslovec, dialektolog * [[Fran Wiesthaler]] (1849–1927), klasični filolog, leksikograf * [[Karel Zelenko]] (*1925), slikar * [[Jože Zimšek]] (*1944), župan * [[Uroš Zorman]] (*1980), rokometaš * [[Dalibor (Bori) Zupančič]] (*1949), likovni umetnik, književnik, ilustrator, glasbenik * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] (*1936), gimnazijski ravnatelj * [[Urška Žolnir]] (*1981), judoistka * [[Jelica Žuža]] (1922–2014), slikarka * [[Luka Žvižej]] in [[Miha Žvižej]], rokometaša }} == Pobratena, prijateljska in partnerska mesta == {| class="wikitable" ! colspan="3" align="center" |[[pobrateno mesto|Pobratena]], prijateljska in partnerska mesta<ref name="twin_cities">{{navedi splet |url= http://moc.celje.si/partnerska-mesta|title= Partnerska mesta|accessdate= 2009-01-17}}</ref> |- | [[Slika:DEU Grevenbroich COA.svg|20px]] [[Grevenbroich]] || {{GER}} || od leta 1986 |- | [[Slika:DEU Singen COA.svg|20px]] [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] || {{GER}} || od leta 1990 |- | [[Slika:Slavonski Brod (grb).gif|20px]] [[Slavonski Brod]]<ref name="twin_cities"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.slavonski-brod.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=1664&Itemid=2118|title=Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje|accessdate=2010-06-17|language=hrvaščina}}</ref> || {{CRO}} || od leta 2010 |- | [[Slika:Budva-grb.gif|20px]] [[Budva]]||{{MNE}} || od leta 1984 |- | [[Slika:Coat of Arms of Cherepovets (Vologda oblast) (1811).png|20px]] [[Čerepovec]]||{{RUS}} || &nbsp; |- | [[Slika:Blason de Ćuprija.jpg|20px]] [[Ćuprija]]||{{SRB}} || od leta 1966 |- | [[Slika:Grb Doboja.svg|20px]] [[Doboj]]||{{BIH}} || od leta 2012 |- | [[Gaziantep]] || {{TUR}} || od leta 2014 |- | [[Slika:Wappen Graz.svg|20px]] [[Gradec]]||{{AUT}} || &nbsp; |- |[[Sisek]] || {{CRO}} || od leta 1965 |- | [[Slika:COA Sombor.png|20px]] [[Sombor]]||{{SRB}} || od leta 1986 |- | [[Slika:COA Šabac (big).png|20px]] [[Šabac]]||{{SRB}} || od leta 2012 |- | [[Slika:Wappen at spittal-an-der-drau.png|20px]] [[Špital ob Dravi]]||{{AUT}} || |- | [[Slika:Coat of arms of Veles Municipality.png|20px]] [[Veles (mesto)|Veles]]||{{MKD}} || od leta 1979 |} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi revijo|last= Habjan|first= Vlado|authorlink= Vlado Habjan|title= Knežja prestolica Celje - sredi XV. stoletja|year= 1967|journal= Kronika; časopis za slovensko krajevno zgodovino|volume= 15|issue= 2|pages= 95-102|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8APGVKFZ|cobiss= 240777216|ref= harv}} * {{navedi revijo|last= Fekonja|first= Andrej|authorlink= Andrej Fekonja|title= Celje in okolica Povestne in mestopisne črtice. Poleg »Celjske Kronike« i. dr)|year= 1895|journal= [[Dom in svet]]|volume= 8|issue= 11|pages= |url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QCQ76XLE|cobiss= |ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Ignacij|authorlink= Ignacij Orožen|year= 1854|url= http://books.google.si/books?id=8iEuAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=%22%C5%BDelezni%20dvor%22&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q&f=false |title= Celska kronika|publisher= Julius Jeretin|location= Celje|cobiss= 30380289|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Orožen|first= Janko|authorlink= Janko Orožen|year= 1971|title= Zgodovina Celja in okolice, 1. del|publisher= Kulturna skupnost v Celju|location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP7VOKOS/|cobiss= 3285761|ref= harv}} * {{navedi knjigo|last= Otorepec|first= Božo|authorlink= Božo Otorepec|year= 1990|title= Srednjeveški pečati in grb mesta Celja|publisher= |location= Celje|chapter= v ''Celjski zbornik''|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6UFV6ES/|cobiss= 18681442|ref= harv}} * {{navedi revijo|last= Paliga|first= Sorin|url= http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim20/paliga.pdf|title= Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance|journal= Obdobja|date=2003|volume= 20|issue= |pages= 637-651|format= PDF|accessdate= 2009-04-19|cobiss= 23189858|language= en|ref= harv}} * {{navedi novice|last= Piano|first= Brane|authorlink= Brane Piano|date= 7.9.2011 |title= Pahor in obrtniki optimistični ob odprtju Mednarodnega obrtnega sejma |url=http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/pahor-in-obrtniki-optimisticni-ob-odprtju-mednarodnega-obrtnega-sejma.html |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=9.12.2013|ref = harv}} * {{navedi knjigo|last= Plut-Pregelj|first= Leopoldina|last2= Rogel|first2= Carole|chapter= Celje|title= The A to Z of Slovenia|publisher= Scarecrow Press|year= 2010|isbn= 9781461731757|pages= 55–57|ref = harv}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Celje}} {{Wikipotovanje|Celje}} * [http://moc.celje.si/ Celje], uradna stran občine * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Celje-.htm?_ctg_kraji=2893&lng=1 Celje na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] {{Geografski položaj |Center = Celje |Sever = [[Vojnik]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Šentjur]] |Jugovzhod = |Jug = [[Laško]] |Jugozahod = |Zahod = [[Žalec]] |Severozahod = }} {{Mestna občina Celje}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Celje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Celje]] [[Kategorija:Naselja ob Savinji]] [[Kategorija:Celje| ]] {{normativna kontrola}} t1autxzrjpzoz3d9drl3cbbiennx2at 0 3530 5728601 5693959 2022-08-07T13:05:56Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10102774_b4 | latd = 46 |latm = 14 |lats = 37.12 |latNS = N | longd = 14 |longm = 21 |longs = 20.74 |longEW = E |image= |najdisi=Kranj |povrsina=148 |prebivalstvo=37941 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=388 |postna=4000 |posta=Kranj |obcina=Kranj |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |grb=Coat of arms of Kranj.svg|ikonazastave=Zastava_Kranja.svg}} '''Kranj''' ({{Audio|Sl-Kranj.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Z okoli 38.000 prebivalci je tretje ali četrto največje [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (primerljivo s [[Celje|Celjem]]).<ref>Število prebivalcev v Kranju leta 2020 (Gostota naseljenosti in indeks feminitete, naselja, Slovenija, letno), SURS. Kranj (2020): 37.941, Celje (2020): 37.872 prebivalcev</ref> Predstavlja neformalno prestolnico [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Gorenjska statistična regija|Gorenjske statistične regije]] ter sedež [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] in upravne enote. Leži na severozahodnem obrobju [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] oziroma [[Kranjsko-Sorško polje|Kranjsko-Sorškega polja]] ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Kokra|Kokre]]. Zgrajen je bil na karbonatnem konglomeratu. Kranj ima močno tradicijo [[elektrotehnika|elektronske]] in [[gumarstvo|gumarske]] industrije (Gorenjske elektrarne, Iskraemeco, [[Iskratel]], [[Sava Kranj]]), še vedno pa je ohranil staro mestno jedro nad sotočjem [[Kokra|Kokre]] in [[Sava|Save]]. Znan je tudi kot [[šport]]no mesto, ki ima športni park z nogometnim igriščem (z umetno in naravno travo), teniška in košarkarska igrišča ter (notranji in zunanji) [[Olimpijski bazen Kranj|Olimpijski bazen]], tam sta Združenje športnih centrov Slovenije in Zavod za šport Kranj ter skakalni, smučarski in plezalni/alpinistični klub (Triglav). V Kranju imajo med drugimi sedež naslednje ustanove: [[Prešernovo gledališče]], 2 gimnaziji: [[Gimnazija Kranj]] (z lastnim simfoničnim orkestrom) in [[Gimnazija Franceta Prešerna]], [[Glasbena šola Kranj]], [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteta za organizacijske vede]], [[Fakulteta za državne in evropske študije]], [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropska pravna fakulteta]], [[Visoka šola za gradbeno inženirstvo]], [[Šolski center Kranj|Šolski center]] z višjo strokovno šolo, več muzejev in galerij ([[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej,]] [[Prešernov muzej]], [[Layerjeva hiša]], [[Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj|Galerija Prešernovih nagrajencev]]), [[Mestna knjižnica Kranj|Mestna knjižnica]], Zavod za varstvo kulturne dediščine za Gorenjsko, [[Radio Kranj - Gorenjski megasrček|Radio Kranj]], časopis [[Gorenjski glas]] ter [[Zdravstveni dom Kranj|Zdravstveni dom]] in [[Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj]]. Na otoku sredi Save, kjer je zdaj nakupovalno središče, je nekoč deloval [[Gorenjski sejem]]. Vzhodno od mesta je (preko avtoceste, ki poteka po severovzhodnih predmestjih Kranja iz Ljubljane proti Avstriji oz. Koroški) največje slovensko letališče, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]. Potniški (linijski) promet zagotavljata avtobusno podjetje ''Arriva'' [[Alpetour]] Kranj, ki je tudi koncesionar oz. izvajalec [[Mestni linijski prevoz Kranj|Mestnega linijskega prevoza Kranj]]. == Zgodovina, urbanizem in geografija == [[Slika:Anton Hayne - Kranj.jpg|sličica|250px|Veduta Kranja na oljni sliki [[Anton Hayne|Antona Hayneja]] (1. pol. 19. st., hrani [[Narodni muzej Slovenije]])]] [[Slika:Razglednica_Kranja.jpg|sličica|250px|Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez [[Sava|Savo]] (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata [[grad Kieselstein]] in [[Cerkev svetega Kancijana, Kranj|Cerkev svetega Kancijana]]]] [[Slika:Layerjeva hiša, Kranj.jpg|thumb|right|250px|Layerjeva hiša]] [[Slika:Obrambni stolp Pungert, Kranj.JPG|thumb|right|250px|Obrambni stolp na Pungertu]] [[Slika:Obrambni stolp Škrlovc iz obzidja oz. iz ulice Pot na Kolodvor.JPG|thumb|right|250px|Obrambni stolp na Škrlovcu]] [[Slika:Kranj. Plečnikovo stopnišče z arkadami.jpg|thumb|right|250px| Plečnikovo stopnišče z arkadami]] [[Slika:Globus Kranj.jpg|thumb|right|250px|Globus]] [[Slika:Kranj. Reka Kokra. Kanjon reke Kokre. Town Kranj. River Kokra Januar 2016.jpg |thumb|right|250px|Kanjon reke Kokre]] [[Slika:Sekvoja pri Gimnaziji Kranj.jpg|thumb|right|250px|Sekvoja pri Gimnaziji]] Staro mesto Kranj, v starejših omembah tudi Carnium, Creina, Chreina, Krainburg, je zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med rekama [[Sava|Savo]] in [[Kokra|Kokro]]. Območje mesta je bilo poseljeno vse od obdobja [[Kelti|Keltov]] v prvem tisočletju pred našim štetjem. Enega od svojih vrhuncev je doživelo po preseljevanju ljudstev (Prej je bila v 6. stoletju izpričana mogočna strateško pomembna obrambna postojanka različnih germanskih plemen, predvsem Ostrogotov in Langobardov... grobišče germanskih in staroselskih pokojnikov obsega čez 1000 grobov) in poselitvi Slovanov v 7. stoletju, ko je bila osnovana strateško pomembna utrdba in z njo povezano naselje, kar izpričuje največje staroslovansko grobišče, ki je bilo odkrito v Sloveniji. Ob izgubi samostojnosti konec 9. oz. na začetku 10. stoletja postane utrdba na območju sedanjega Kranja sedež tako imenovane Kranjske krajine, ki se je pozneje razvila v Vojvodino Kranjsko, sedež pa se je v prenesel v Ljubljano. Kot pomembno trgovsko središče je naselje v 13. stoletju dobilo mestne pravice ter s tem povezane številne svoboščine in ugodnosti za nadaljnji razvoj na področju trgovine in prometa s kmetijskimi proizvodi ter razvojem železarstva. Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko in obrtno mesto, s pojavom [[Manufaktura|manufaktur]] in ob koncu 19. stoletja tudi industrije pa je postajalo vedno bolj industrijsko mesto. [[Srednji vek|Srednjeveška]] zasnova mestnega jedra Kranja je zgrajena v značilni piramidalni obliki, ki jo poudarjajo cerkveni zvoniki. Druga značilnost je os sever-jug, ki jo nakazuje vizualna povezava zvonika kranjske župne cerkve in vrha [[Storžič]]a. Nedvomno načrtna postavitev višinskih dominant po mestnem prostoru uvršča Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane urbane organizme na Slovenskem in v Srednji Evropi. Ob koncu srednjega in v začetku novega veka je mestno obzidje z obrambnimi stolpi, gradom in orožarno Škrlovec varovalo mesto z zahodne savske strani. Tlorisno zasnovo sestavlja ozek prostor med obema rekama z dvema vpadnicama, ob nekdanjih glavnih mestnih vratih na sedanjem Maistrovem trgu in spodnjih mestnih vratih na današnji Vodopivčevi ulici. Mestno jedro tvorijo Glavni trg in Prešernova ulica, ki se povezujeta z dvema vzporednima ulicama. Tomšičeva in Tavčarjeva ulica sta nekdaj s prečnimi prehodi povezovali dvoriščne predele meščanskih hiš z mestnim trgom. Mesto krasijo meščanske hiše, čudovito oblikovane ulice, dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter dvorišči. S srednjeveškega mestnega jedra na skalnatem pomolu med Savo in Kokro se je mesto razširilo na nekdanja predmestna naselja na ravnini Kranjsko-Sorškega polja: Huje, Klanec, Planina, Primskovo in Čirče vzhodno od Kokre, [[Struževo]] in Zlato Polje proti severovzhodu ter na [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Kalvarijo, Gorenjo Savo, [[Šmarjetna gora|Šmarjetno Goro]], [[Labore]], [[Orehek, Kranj|Orehek]] in [[Drulovka|Drulovko]] na desnem bregu Save. Krajevne skupnosti na območju mesta Kranj (12) : * Bratov Smuk * Center (staro mestno jedro) * Čirče * Gorenja Sava * Huje * Orehek-Drulovka * Planina * Primskovo * Stražišče * Struževo * Vodovodni stolp * Zlato polje == Znani meščani == '''A''' * [[Marko Aljančič]] (1933–2007), biolog, spelelolog, fotograf * [[Siniša Anđelković]] (1986), nogometaš '''B''' * [[Ivan Bertoncelj]] (1914–1974), pedagog, šolnik * [[Janez Bleiweis]] (1808–1881), veterinar, zdravnik, gospodarstvenik, časnikar, politik * [[Slavko Brinovec]] (1936), geograf metodik in športni delavec (plavanje) *[[Aleksander Dimitrijevič Bubnov]] (1883–1963), ruski kontraadmiral '''Č''' * [[Tomo Česen]] (1959), alpinist in novinar * [[Iztok Čop]] (1964), veslač in športni trener '''D''' * [[Janez Dobeic]] (1914–2001), elektrotehnik, univ. prof., fotograf, skladatelj operet, gledališki pisatelj, lutkar *[[Davorin Dolar]] (1921–2005), kemik, akademik *[[Simon Dolar]] (1877–1966), fizik, filozof * [[Lojze Dolinar]] (1893–1970), kipar '''E''' * [[Saša Einsiedler]] (1967), pevka zabavne glasbe ter RTV-voditeljica *[[Karl Erjavec]] (1960), pravnik, politik '''F''' * [[Gregor Fučka]] (1971), košarkar '''G''' * [[Iztok Geister]] - Plamen (1945), ornitolog, literat * [[Sanja Grohar]] (1984), pevka, fotomodel in TV voditeljica * [[Berta Golob]] (1932), slovenska pisateljica in učiteljica * [[Boštjan Gorenc - Pižama]] (1977), slovenski MC, pisatelj in prevajalec * [[Primož Grašič]] (1968), kitarist '''H''' * [[Boštjan Hladnik]] (1929–2006), filmski režiser * [[Angelca Hlebce]] (1922-2005), gledališka in filmska igralka '''J''' * [[Simon Jenko]] (1835–1869), pesnik '''K''' * [[Ema Klinec]] (1998), [[smučarski skoki|smučarska skakalka]] '''L''' * [[Leopold Layer]] (1752–1828), slikar * [[Peter Lipar]] (1912–1980), skladatelj * [[Pavel Lužan]] (1946), pisatelj in dramaturg '''M''' * [[Ernst Mally]] (1879–1944), filozof * [[Janez Marenčič]] (1914–2007), fotograf * [[Marko Milič]] (1971), košarkar * [[Mičo Mrkaić]] (1968), ekonomist in kolumnist *[[Oton Muck]] (1899–1994), agronom '''N''' * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (1908–1999), ginekolog, kirurg '''O''' * [[Mitja Okorn]] (1981), filmski režiser '''P''' * [[Damijan Perne]] (1968), zdravnik, psihiater, politik in nekdanji igralec * [[Dušan Petrač]] (1932), fizik, strokovnjak za vesoljske tehnologije * [[Borut Petrič]] (1961), plavalec in trener * [[Darjan Petrič]] (1964), plavalec in podjetnik * [[Drago Petrič]] (1935–2006), zdravnik, plavalni trener in organizator * [[France Pibernik]] (1928–2021), pesnik, pisatelj, esejist, literarni zgodovinar *[[Ciril Pirc]] (1865–1941), politik * [[Bojan Pisk]] (1933–2008), pesnik, knjižničar in urednik * [[Klemen Pisk]] (1973), književnik, prevajalec in glasbenik * [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] (1944), kipar * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960), književnik * [[Marij Pregelj]] (1913–1967), slikar * [[France Prešeren]] (1800–1849), pesnik * [[Zmago Puhar]] (1952), slikar * [[Janez Puhar]] (1814–1864), izumitelj fotografije na steklo * [[Žiga Jelar]] (1997), Smučarski skakalec '''R''' * [[Vlado Ravnik]] (1924–2017), botanik in ilustrator * [[Fran Roš]] (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik '''S''' * [[Ivan Savnik]] (1879–1950), trgovec in industrialec * [[Hinko Smrekar]] (1883–1942), slikar * [[Ljubo Sirc]] (1921–2016), ekonomist * [[Vesna Slapar]] (1974), gledališka igralka * [[Tone Sušnik]] (1931), komik, animator '''Š''' * [[Andrej Šifrer]] (1952), glasbenik * [[Marjan Šorli]] (1915–1975), arhitekt * [[Milan Štefe]] (1960), slovenski dramski igralec * [[Andrej Štremfelj]] (1957), alpinist * [[France Štiglic]] (1919 1993), filmski režiser '''V''' * [[Uroš Vagaja]] (1920–1971), grafični oblikovalec, scenograf * [[Tadej Valjavec]] (1977), športni kolesar * [[Matija Vastl]] (1975), slovenski gledališki in filmski igralec * [[Franc Vozelj]] (1954), akademski slikar '''Z''' * [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997), pesnik, literat * [[Nejc Zaplotnik]] (1952–1983), alpinist, pisatelj * [[Uroš Zorman]] (1980), rokometaš * [[Marta Zore]] (1964), glasbenica, skladateljica in saksofonistka * [[Matjaž Zupan (glasbenik)|Matjaž Zupan - Mz Hektor]] (1967), glasbenik in predsednik SAZAS * [[Matjaž Zupan]] (1966), smučarski skakalec in trener '''Ž''' * [[Janko Žirovnik]] (1855–1946), zbiralec ljudskih pesmi, učitelj in sadjar * [[Josip Žontar]] (1895—1982), pravnik, zgodovinar in učitelj * [[Jože Žontar]] (1932—2020), zgodovinar, arhivist in učitelj * [[Primož Žontar]] (1858—1934), orožnik, čebelar in rezbar == Kranjski župani == {{div col|colwidth=20em}} * [[Matjaž Rakovec]] 2018– * [[Boštjan Trilar]] 2014–2018 * [[Mohor Bogataj]] 2010–2014 * [[Damijan Perne]] 2006–2010 * Mohor Bogataj 1998–2006 * [[Vitomir Gros]] 1990–1998 * Ivan Torkar 1986–1990 * Ivan Cvar 1982–1986 * Stane Božič 1978–1982 * Tone Volčič 1974–1978 * Slavko Zalokar 1967–1974 * Martin Košir 1963–1967 * Jože Mihelič 1961–1963 * Ivo Šefic 1961–1961 * Franc Puhar 1958–1961 * Vinko Hafner 1953–1958 * Beznik 1952–1953 * [[Andrej Brovč]] 1948–1952 * Mara Ogrizek 1947–1948 * Marjan Brilly 1947–1947 * Rudolf Hlebš 1945–1947 * Frideric Mörth 1943–1945 * Kurt Decker 1942–1943 * Herbert Markgraf 1941–1942 * Karol Česen 1936–1941 * Josip Tajnik 1936–1936 * [[Ciril Pirc]] 1921–1936 * Ferdinand Polak 1911–1921 * Karel Šavnik 1874–1911 * Leopold Jugovic 1872–1874 * Sebastjan Šavnik 1869–1872 * Matej Pirc 1866–1869 * Sebastjan Šavnik 1865–1866 * Konrad Lokar 1861–1865 * Jakob Jalen 1857–1861 * [[Konrad Lokar]] 1850–1857 * [[Natalis Pagliaruzzi]] 1797–1832 {{div col end}} == Znamenitosti == === Cerkve === * [[Cerkev svetega Kancijana, Kranj|Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev]] * [[Roženvenska cerkev, Kranj|Roženvenska cerkev]] * [[Cerkev sv. Sebastijana, Fabijana in Roka na Pungartu, Kranj|Cerkev sv. Sebastijana, Fabijana in Roka]] * [[Cerkev sv. Modesta na Zlatem polju, Kranj|Cerkev sv. Modesta]] * [[Cerkev sv. Jožefa na Hujah, Kranj|Cerkev sv. Jožefa]] * [[Cerkev sv. Martina, Kranj|Cerkev sv. Martina]] v [[Stražišče|Stražišču]] * [[Kapela sv. Petra pod Šmarjetno goro]] * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj Primskovo]] === Muzeji in galerije === * [[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej v mestni hiši]] * [[Prešernova hiša, Kranj|Prešernova hiša]] ([[Prešernov muzej]]) * [[Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj|Galerija Prešernovih nagrajencev]] * [[Leopold Layer|Layerjeva hiša, Kranj]] === Gradovi in fortifikacijski objekti === * [[Grad Kieselstein]] in [[Ullrichova hiša]] * [[Kranjsko mestno obzidje]] * [[Obrambni stolp]] na Pungartu * [[Obrambni stolp]] na Škrlovcu ([[Stolp Škrlovec]]) === Arhitektura 20. stoletja === * [[Plečnikovo stopnišče z arkadami, Kranj|Plečnikovo stopnišče z arkadami]] * [[Globus, Kranj|Globus]] ([[Hotel Creina]]) * [[Avla občine, Kranj|Avla občine]] (oboje [[Edo Ravnikar]]) === Ostale kulturne znamenitosti === * [[Prešernov gaj]], kjer sta pokopana France Prešeren in Simon Jenko * [[Mitničarska hiša, Kranj|Mitničarska hiša]] (Mitnica) * [[Mestna hiša na Glavnem trgu]] * [[Kostnica ob Cerkvi svetega Kancijana]] * [[Rovi pod starim Kranjem]] (Kranjski rovi) * [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]] * [[Pavšlarjeva hiša]] * [[Pirčeva barvarna]] * [[Plečnikove arkade in vodnjak, 1954/55]] === Naravne znamenitosti === * [[Kanjon reke Kokre]] * [[Sekvoja]] pri [[Gimnazija Kranj|Gimnaziji Kranj]] *Slap Šum v Besnici == Javni prevoz == [[Mestni promet Kranj|Mestni prevoz]] se izvaja ob delavnikih in vikendih. Koncesijo za opravljanje prevoza ima podjetje [[Alpetour]]. Avtobusi vozijo na 10 progah in povezujejo center mesta z nakupovalnimi središči in primestnimi naselji. Kranj je začel uvajati tudi sistem za izposojo koles KR s kolesom in električno vozilo Kranjvaj, ki se pelje po starem mestnem jedru. ==Galerija== <gallery> Slika:Kranj 19a.jpg|Kranj s Kamniško Savinjskimi Alpami v ozadju Slika:Kranj Sava River 01.jpg|Reka [[Sava]] v kranju. Desno je HE Sava Slika:Gimnazija Kranj 02.jpg|[[Gimnazija Kranj]] Slika:Kranj 10.jpg|Cankarjeva ulica blizu [[Grad Kieselstein|gradu Kieselstein]] Slika:Sv. Rok - Kranj 01.jpg|Cerkev Sv. Roka Slika:Kranj - panorama 03.jpg|Panorama Kranja s [[Šmarjetna gora|Šmarjetne gore]] Slika:Kranj - skakalnica Bauhenk.jpg|[[Bauhenk]], skakalnica v Kranju Slika:Kranj - Grad Kieselstein 01.jpg|[[Grad Kieselstein]] Slika:Kranj - stara Posta 01.jpg|Stara Pošta Slika:Kranj - Pungert 01.jpg|Pungert Slika:Kranj glavni trg fotomorgana.jpg|thumb|Nočni posnetek Glavnega trga v Kranju Slika:Kranj kranjski rovi fotomorgana.jpg|thumb|Kranjski rovi Slika:Kranj vodovodni stolp fotomorgana.jpg|thumb|Nočni posnetek vodovodnega stolpa v Kranju Slika:Kranj veduto Kranja fotomorgana.jpg|thumb|Panorama Kranja iz fotografirana iz Stražišča Slika:Kranj-Mestna hiša-fotomorgana.jpg|thumb|Mestna hiša Slika:Kranj-Mitničarska hiša-fotmorgana.jpg|thumb|Mitničarska hiša v Kranju |thumb|Nočna fotografija Prešernovega gledališča v Kranju |thumb|Plečnikove arkade v Kranju Slika:Kranj-Prešernov kip-fotomorgana.jpg|thumb|Kip Franceta Prešerna pri gledališču Slika:Kranjski nebotičnik 01.jpg|Kranjski nebotičnik Slika:Slovenija Kranj street performer violin 20170805 102928.jpg|Poulični glasbenik Slika:2018 09 20 Kranj Slovenija Street guitar player.jpg|thumb|Poulični glasbenik. Glavni trg pri vodnjaku. Slika:2018 07 17 Kralj nudeljcev Kranj Slovenija.jpg|thumb|Igor Šaršanski. Kralj nudeljcev. </gallery> == Pobratena mesta == {| |----- valign="top" | ''pobratena mesta:'' * {{ikonazastave|Francija}} - [[La Ciotat]], Francija * {{ikonazastave|Turčija}} - [[Büyükcemece, Carigrad]], Turčija * {{ikonazastave|Velika Britanija}} - [[Oldham]], Velika Britanija * {{ikonazastave|Italija}} - [[Rivoli]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Banja Luka]], Bosna in Hercegovina * {{ikonazastave|Makedonija}} - [[Bitola]], Makedonija * {{ikonazastave|Črna gora}} - [[Herceg Novi]], Črna gora * {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Osijek]], Hrvaška * {{ikonazastave|Srbija}} - [[Zemun]], Srbija * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Kotor Varoš]], Bosna in Hercegovina * {{ikonazastave|Srbija}} - [[Senta]], Srbija | * {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Železna Kapla]], Avstrija * {{ikonazastave|Italija}} - [[Doberdob]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Beljak]], Avstrija * {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Grožnjan]], Hrvaška * {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Pulj]], Hrvaška * {{ikonazastave|Nemčija}} - [[Amberg]], Nemčija * {{ikonazastave|Srbija}} - [[Novi Sad]], Srbija * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Zenica]], Bosna in Hercegovina * {{ikonazastave|Nemčija}} - [[Singen]], Nemčija * {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Beljak]], Avstrija * {{ikonazastave|Srbija}} - [[Užice]], Srbija * {{ikonazastave|Kitajska}} - [[Džangdžjakou]], Kitajska |} == Sklici == {{Opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * [https://www.kranj.si/o-kranju/vsi-kranjski-zupani Vsi kranjski župani], ''kranj.si'' == Glej tudi == * [[Župnija Kranj]] * [[Dekanija Kranj]] * [[Park Brdo]] * [[Grad Brdo pri Kranju]] * [[Trbojsko jezero]] * [[Glinokopna jezerca v Bobovku]] * [[Udin boršt]] * [[Kanjon reke Kokre]] == Zunanje povezave == * http://kranj.si/ * http://ljubljana.info/trips/kranj/ * [http://eventregistry.org/concept/Kranj Spremljanje globalnih novic o Kranju v živo] {{kategorija v Zbirki|Kranj}} {{Wikipotovanje|Kranj}} {{Geografski položaj |Center = Kranj |Sever = [[Tržič]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Kamnik]] |Jugovzhod = [[Ljubljana]] |Jug = [[Medvode]] |Jugozahod = [[Škofja Loka]] |Zahod = [[Železniki]] |Severozahod = [[Radovljica]] }} {{Mestna občina Kranj}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Kranj|*]] 1lj4j0vzf90141sbdg1644f0w4uw60u 5728773 5728601 2022-08-07T19:15:40Z Ljuba brank 92351 Redakcija 5728601 uporabnika [[Special:Contributions/Amanesciri2021|Amanesciri2021]] ([[User talk:Amanesciri2021|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10102774_b4 | latd = 46 |latm = 14 |lats = 37.12 |latNS = N | longd = 14 |longm = 21 |longs = 20.74 |longEW = E |image= |najdisi=Kranj |povrsina=148 |prebivalstvo=37941 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=388 |postna=4000 |posta=Kranj |obcina=Kranj |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |grb=Coat of arms of Kranj.svg|ikonazastave=Zastava_Kranja.svg}} '''Kranj''' ({{Audio|Sl-Kranj.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Z okoli 38.000 prebivalci je tretje največje [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (primerljivo s [[Celje|Celjem]]).<ref>Število prebivalcev v Kranju leta 2020 (Gostota naseljenosti in indeks feminitete, naselja, Slovenija, letno), SURS. Kranj (2020): 37.941, Celje (2020): 37.872 prebivalcev</ref> Predstavlja neformalno prestolnico [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Gorenjska statistična regija|Gorenjske statistične regije]] ter sedež [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] in upravne enote. Leži na severozahodnem obrobju [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] oziroma [[Kranjsko-Sorško polje|Kranjsko-Sorškega polja]] ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Kokra|Kokre]]. Zgrajen je bil na karbonatnem konglomeratu. Kranj ima močno tradicijo [[elektrotehnika|elektronske]] in [[gumarstvo|gumarske]] industrije (Gorenjske elektrarne, Iskraemeco, [[Iskratel]], [[Sava Kranj]]), še vedno pa je ohranil staro mestno jedro nad sotočjem [[Kokra|Kokre]] in [[Sava|Save]]. Znan je tudi kot [[šport]]no mesto, ki ima športni park z nogometnim igriščem (z umetno in naravno travo), teniška in košarkarska igrišča ter (notranji in zunanji) [[Olimpijski bazen Kranj|Olimpijski bazen]], tam sta Združenje športnih centrov Slovenije in Zavod za šport Kranj ter skakalni, smučarski in plezalni/alpinistični klub (Triglav). V Kranju imajo med drugimi sedež naslednje ustanove: [[Prešernovo gledališče]], 2 gimnaziji: [[Gimnazija Kranj]] (z lastnim simfoničnim orkestrom) in [[Gimnazija Franceta Prešerna]], [[Glasbena šola Kranj]], [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteta za organizacijske vede]], [[Fakulteta za državne in evropske študije]], [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropska pravna fakulteta]], [[Visoka šola za gradbeno inženirstvo]], [[Šolski center Kranj|Šolski center]] z višjo strokovno šolo, več muzejev in galerij ([[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej,]] [[Prešernov muzej]], [[Layerjeva hiša]], [[Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj|Galerija Prešernovih nagrajencev]]), [[Mestna knjižnica Kranj|Mestna knjižnica]], Zavod za varstvo kulturne dediščine za Gorenjsko, [[Radio Kranj - Gorenjski megasrček|Radio Kranj]], časopis [[Gorenjski glas]] ter [[Zdravstveni dom Kranj|Zdravstveni dom]] in [[Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj]]. Na otoku sredi Save, kjer je zdaj nakupovalno središče, je nekoč deloval [[Gorenjski sejem]]. Vzhodno od mesta je (preko avtoceste, ki poteka po severovzhodnih predmestjih Kranja iz Ljubljane proti Avstriji oz. Koroški) največje slovensko letališče, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]. Potniški (linijski) promet zagotavljata avtobusno podjetje ''Arriva'' [[Alpetour]] Kranj, ki je tudi koncesionar oz. izvajalec [[Mestni linijski prevoz Kranj|Mestnega linijskega prevoza Kranj]]. == Zgodovina, urbanizem in geografija == [[Slika:Anton Hayne - Kranj.jpg|sličica|250px|Veduta Kranja na oljni sliki [[Anton Hayne|Antona Hayneja]] (1. pol. 19. st., hrani [[Narodni muzej Slovenije]])]] [[Slika:Razglednica_Kranja.jpg|sličica|250px|Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez [[Sava|Savo]] (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata [[grad Kieselstein]] in [[Cerkev svetega Kancijana, Kranj|Cerkev svetega Kancijana]]]] [[Slika:Layerjeva hiša, Kranj.jpg|thumb|right|250px|Layerjeva hiša]] [[Slika:Obrambni stolp Pungert, Kranj.JPG|thumb|right|250px|Obrambni stolp na Pungertu]] [[Slika:Obrambni stolp Škrlovc iz obzidja oz. iz ulice Pot na Kolodvor.JPG|thumb|right|250px|Obrambni stolp na Škrlovcu]] [[Slika:Kranj. Plečnikovo stopnišče z arkadami.jpg|thumb|right|250px| Plečnikovo stopnišče z arkadami]] [[Slika:Globus Kranj.jpg|thumb|right|250px|Globus]] [[Slika:Kranj. Reka Kokra. Kanjon reke Kokre. Town Kranj. River Kokra Januar 2016.jpg |thumb|right|250px|Kanjon reke Kokre]] [[Slika:Sekvoja pri Gimnaziji Kranj.jpg|thumb|right|250px|Sekvoja pri Gimnaziji]] Staro mesto Kranj, v starejših omembah tudi Carnium, Creina, Chreina, Krainburg, je zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med rekama [[Sava|Savo]] in [[Kokra|Kokro]]. Območje mesta je bilo poseljeno vse od obdobja [[Kelti|Keltov]] v prvem tisočletju pred našim štetjem. Enega od svojih vrhuncev je doživelo po preseljevanju ljudstev (Prej je bila v 6. stoletju izpričana mogočna strateško pomembna obrambna postojanka različnih germanskih plemen, predvsem Ostrogotov in Langobardov... grobišče germanskih in staroselskih pokojnikov obsega čez 1000 grobov) in poselitvi Slovanov v 7. stoletju, ko je bila osnovana strateško pomembna utrdba in z njo povezano naselje, kar izpričuje največje staroslovansko grobišče, ki je bilo odkrito v Sloveniji. Ob izgubi samostojnosti konec 9. oz. na začetku 10. stoletja postane utrdba na območju sedanjega Kranja sedež tako imenovane Kranjske krajine, ki se je pozneje razvila v Vojvodino Kranjsko, sedež pa se je v prenesel v Ljubljano. Kot pomembno trgovsko središče je naselje v 13. stoletju dobilo mestne pravice ter s tem povezane številne svoboščine in ugodnosti za nadaljnji razvoj na področju trgovine in prometa s kmetijskimi proizvodi ter razvojem železarstva. Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko in obrtno mesto, s pojavom [[Manufaktura|manufaktur]] in ob koncu 19. stoletja tudi industrije pa je postajalo vedno bolj industrijsko mesto. [[Srednji vek|Srednjeveška]] zasnova mestnega jedra Kranja je zgrajena v značilni piramidalni obliki, ki jo poudarjajo cerkveni zvoniki. Druga značilnost je os sever-jug, ki jo nakazuje vizualna povezava zvonika kranjske župne cerkve in vrha [[Storžič]]a. Nedvomno načrtna postavitev višinskih dominant po mestnem prostoru uvršča Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane urbane organizme na Slovenskem in v Srednji Evropi. Ob koncu srednjega in v začetku novega veka je mestno obzidje z obrambnimi stolpi, gradom in orožarno Škrlovec varovalo mesto z zahodne savske strani. Tlorisno zasnovo sestavlja ozek prostor med obema rekama z dvema vpadnicama, ob nekdanjih glavnih mestnih vratih na sedanjem Maistrovem trgu in spodnjih mestnih vratih na današnji Vodopivčevi ulici. Mestno jedro tvorijo Glavni trg in Prešernova ulica, ki se povezujeta z dvema vzporednima ulicama. Tomšičeva in Tavčarjeva ulica sta nekdaj s prečnimi prehodi povezovali dvoriščne predele meščanskih hiš z mestnim trgom. Mesto krasijo meščanske hiše, čudovito oblikovane ulice, dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter dvorišči. S srednjeveškega mestnega jedra na skalnatem pomolu med Savo in Kokro se je mesto razširilo na nekdanja predmestna naselja na ravnini Kranjsko-Sorškega polja: Huje, Klanec, Planina, Primskovo in Čirče vzhodno od Kokre, [[Struževo]] in Zlato Polje proti severovzhodu ter na [[Stražišče, Kranj|Stražišče]], Kalvarijo, Gorenjo Savo, [[Šmarjetna gora|Šmarjetno Goro]], [[Labore]], [[Orehek, Kranj|Orehek]] in [[Drulovka|Drulovko]] na desnem bregu Save. Krajevne skupnosti na območju mesta Kranj (12) : * Bratov Smuk * Center (staro mestno jedro) * Čirče * Gorenja Sava * Huje * Orehek-Drulovka * Planina * Primskovo * Stražišče * Struževo * Vodovodni stolp * Zlato polje == Znani meščani == '''A''' * [[Marko Aljančič]] (1933–2007), biolog, spelelolog, fotograf * [[Siniša Anđelković]] (1986), nogometaš '''B''' * [[Ivan Bertoncelj]] (1914–1974), pedagog, šolnik * [[Janez Bleiweis]] (1808–1881), veterinar, zdravnik, gospodarstvenik, časnikar, politik * [[Slavko Brinovec]] (1936), geograf metodik in športni delavec (plavanje) *[[Aleksander Dimitrijevič Bubnov]] (1883–1963), ruski kontraadmiral '''Č''' * [[Tomo Česen]] (1959), alpinist in novinar * [[Iztok Čop]] (1964), veslač in športni trener '''D''' * [[Janez Dobeic]] (1914–2001), elektrotehnik, univ. prof., fotograf, skladatelj operet, gledališki pisatelj, lutkar *[[Davorin Dolar]] (1921–2005), kemik, akademik *[[Simon Dolar]] (1877–1966), fizik, filozof * [[Lojze Dolinar]] (1893–1970), kipar '''E''' * [[Saša Einsiedler]] (1967), pevka zabavne glasbe ter RTV-voditeljica *[[Karl Erjavec]] (1960), pravnik, politik '''F''' * [[Gregor Fučka]] (1971), košarkar '''G''' * [[Iztok Geister]] - Plamen (1945), ornitolog, literat * [[Sanja Grohar]] (1984), pevka, fotomodel in TV voditeljica * [[Berta Golob]] (1932), slovenska pisateljica in učiteljica * [[Boštjan Gorenc - Pižama]] (1977), slovenski MC, pisatelj in prevajalec * [[Primož Grašič]] (1968), kitarist '''H''' * [[Boštjan Hladnik]] (1929–2006), filmski režiser * [[Angelca Hlebce]] (1922-2005), gledališka in filmska igralka '''J''' * [[Simon Jenko]] (1835–1869), pesnik '''K''' * [[Ema Klinec]] (1998), [[smučarski skoki|smučarska skakalka]] '''L''' * [[Leopold Layer]] (1752–1828), slikar * [[Peter Lipar]] (1912–1980), skladatelj * [[Pavel Lužan]] (1946), pisatelj in dramaturg '''M''' * [[Ernst Mally]] (1879–1944), filozof * [[Janez Marenčič]] (1914–2007), fotograf * [[Marko Milič]] (1971), košarkar * [[Mičo Mrkaić]] (1968), ekonomist in kolumnist *[[Oton Muck]] (1899–1994), agronom '''N''' * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (1908–1999), ginekolog, kirurg '''O''' * [[Mitja Okorn]] (1981), filmski režiser '''P''' * [[Damijan Perne]] (1968), zdravnik, psihiater, politik in nekdanji igralec * [[Dušan Petrač]] (1932), fizik, strokovnjak za vesoljske tehnologije * [[Borut Petrič]] (1961), plavalec in trener * [[Darjan Petrič]] (1964), plavalec in podjetnik * [[Drago Petrič]] (1935–2006), zdravnik, plavalni trener in organizator * [[France Pibernik]] (1928–2021), pesnik, pisatelj, esejist, literarni zgodovinar *[[Ciril Pirc]] (1865–1941), politik * [[Bojan Pisk]] (1933–2008), pesnik, knjižničar in urednik * [[Klemen Pisk]] (1973), književnik, prevajalec in glasbenik * [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] (1944), kipar * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960), književnik * [[Marij Pregelj]] (1913–1967), slikar * [[France Prešeren]] (1800–1849), pesnik * [[Zmago Puhar]] (1952), slikar * [[Janez Puhar]] (1814–1864), izumitelj fotografije na steklo * [[Žiga Jelar]] (1997), Smučarski skakalec '''R''' * [[Vlado Ravnik]] (1924–2017), botanik in ilustrator * [[Fran Roš]] (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik '''S''' * [[Ivan Savnik]] (1879–1950), trgovec in industrialec * [[Hinko Smrekar]] (1883–1942), slikar * [[Ljubo Sirc]] (1921–2016), ekonomist * [[Vesna Slapar]] (1974), gledališka igralka * [[Tone Sušnik]] (1931), komik, animator '''Š''' * [[Andrej Šifrer]] (1952), glasbenik * [[Marjan Šorli]] (1915–1975), arhitekt * [[Milan Štefe]] (1960), slovenski dramski igralec * [[Andrej Štremfelj]] (1957), alpinist * [[France Štiglic]] (1919 1993), filmski režiser '''V''' * [[Uroš Vagaja]] (1920–1971), grafični oblikovalec, scenograf * [[Tadej Valjavec]] (1977), športni kolesar * [[Matija Vastl]] (1975), slovenski gledališki in filmski igralec * [[Franc Vozelj]] (1954), akademski slikar '''Z''' * [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997), pesnik, literat * [[Nejc Zaplotnik]] (1952–1983), alpinist, pisatelj * [[Uroš Zorman]] (1980), rokometaš * [[Marta Zore]] (1964), glasbenica, skladateljica in saksofonistka * [[Matjaž Zupan (glasbenik)|Matjaž Zupan - Mz Hektor]] (1967), glasbenik in predsednik SAZAS * [[Matjaž Zupan]] (1966), smučarski skakalec in trener '''Ž''' * [[Janko Žirovnik]] (1855–1946), zbiralec ljudskih pesmi, učitelj in sadjar * [[Josip Žontar]] (1895—1982), pravnik, zgodovinar in učitelj * [[Jože Žontar]] (1932—2020), zgodovinar, arhivist in učitelj * [[Primož Žontar]] (1858—1934), orožnik, čebelar in rezbar == Kranjski župani == {{div col|colwidth=20em}} * [[Matjaž Rakovec]] 2018– * [[Boštjan Trilar]] 2014–2018 * [[Mohor Bogataj]] 2010–2014 * [[Damijan Perne]] 2006–2010 * Mohor Bogataj 1998–2006 * [[Vitomir Gros]] 1990–1998 * Ivan Torkar 1986–1990 * Ivan Cvar 1982–1986 * Stane Božič 1978–1982 * Tone Volčič 1974–1978 * Slavko Zalokar 1967–1974 * Martin Košir 1963–1967 * Jože Mihelič 1961–1963 * Ivo Šefic 1961–1961 * Franc Puhar 1958–1961 * Vinko Hafner 1953–1958 * Beznik 1952–1953 * [[Andrej Brovč]] 1948–1952 * Mara Ogrizek 1947–1948 * Marjan Brilly 1947–1947 * Rudolf Hlebš 1945–1947 * Frideric Mörth 1943–1945 * Kurt Decker 1942–1943 * Herbert Markgraf 1941–1942 * Karol Česen 1936–1941 * Josip Tajnik 1936–1936 * [[Ciril Pirc]] 1921–1936 * Ferdinand Polak 1911–1921 * Karel Šavnik 1874–1911 * Leopold Jugovic 1872–1874 * Sebastjan Šavnik 1869–1872 * Matej Pirc 1866–1869 * Sebastjan Šavnik 1865–1866 * Konrad Lokar 1861–1865 * Jakob Jalen 1857–1861 * [[Konrad Lokar]] 1850–1857 * [[Natalis Pagliaruzzi]] 1797–1832 {{div col end}} == Znamenitosti == === Cerkve === * [[Cerkev svetega Kancijana, Kranj|Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev]] * [[Roženvenska cerkev, Kranj|Roženvenska cerkev]] * [[Cerkev sv. Sebastijana, Fabijana in Roka na Pungartu, Kranj|Cerkev sv. Sebastijana, Fabijana in Roka]] * [[Cerkev sv. Modesta na Zlatem polju, Kranj|Cerkev sv. Modesta]] * [[Cerkev sv. Jožefa na Hujah, Kranj|Cerkev sv. Jožefa]] * [[Cerkev sv. Martina, Kranj|Cerkev sv. Martina]] v [[Stražišče|Stražišču]] * [[Kapela sv. Petra pod Šmarjetno goro]] * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj Primskovo]] === Muzeji in galerije === * [[Gorenjski muzej|Gorenjski muzej v mestni hiši]] * [[Prešernova hiša, Kranj|Prešernova hiša]] ([[Prešernov muzej]]) * [[Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj|Galerija Prešernovih nagrajencev]] * [[Leopold Layer|Layerjeva hiša, Kranj]] === Gradovi in fortifikacijski objekti === * [[Grad Kieselstein]] in [[Ullrichova hiša]] * [[Kranjsko mestno obzidje]] * [[Obrambni stolp]] na Pungartu * [[Obrambni stolp]] na Škrlovcu ([[Stolp Škrlovec]]) === Arhitektura 20. stoletja === * [[Plečnikovo stopnišče z arkadami, Kranj|Plečnikovo stopnišče z arkadami]] * [[Globus, Kranj|Globus]] ([[Hotel Creina]]) * [[Avla občine, Kranj|Avla občine]] (oboje [[Edo Ravnikar]]) === Ostale kulturne znamenitosti === * [[Prešernov gaj]], kjer sta pokopana France Prešeren in Simon Jenko * [[Mitničarska hiša, Kranj|Mitničarska hiša]] (Mitnica) * [[Mestna hiša na Glavnem trgu]] * [[Kostnica ob Cerkvi svetega Kancijana]] * [[Rovi pod starim Kranjem]] (Kranjski rovi) * [[Vodovodni stolp, Kranj|Vodovodni stolp]] * [[Pavšlarjeva hiša]] * [[Pirčeva barvarna]] * [[Plečnikove arkade in vodnjak, 1954/55]] === Naravne znamenitosti === * [[Kanjon reke Kokre]] * [[Sekvoja]] pri [[Gimnazija Kranj|Gimnaziji Kranj]] *Slap Šum v Besnici == Javni prevoz == [[Mestni promet Kranj|Mestni prevoz]] se izvaja ob delavnikih in vikendih. Koncesijo za opravljanje prevoza ima podjetje [[Alpetour]]. Avtobusi vozijo na 10 progah in povezujejo center mesta z nakupovalnimi središči in primestnimi naselji. Kranj je začel uvajati tudi sistem za izposojo koles KR s kolesom in električno vozilo Kranjvaj, ki se pelje po starem mestnem jedru. ==Galerija== <gallery> Slika:Kranj 19a.jpg|Kranj s Kamniško Savinjskimi Alpami v ozadju Slika:Kranj Sava River 01.jpg|Reka [[Sava]] v kranju. Desno je HE Sava Slika:Gimnazija Kranj 02.jpg|[[Gimnazija Kranj]] Slika:Kranj 10.jpg|Cankarjeva ulica blizu [[Grad Kieselstein|gradu Kieselstein]] Slika:Sv. Rok - Kranj 01.jpg|Cerkev Sv. Roka Slika:Kranj - panorama 03.jpg|Panorama Kranja s [[Šmarjetna gora|Šmarjetne gore]] Slika:Kranj - skakalnica Bauhenk.jpg|[[Bauhenk]], skakalnica v Kranju Slika:Kranj - Grad Kieselstein 01.jpg|[[Grad Kieselstein]] Slika:Kranj - stara Posta 01.jpg|Stara Pošta Slika:Kranj - Pungert 01.jpg|Pungert Slika:Kranj glavni trg fotomorgana.jpg|thumb|Nočni posnetek Glavnega trga v Kranju Slika:Kranj kranjski rovi fotomorgana.jpg|thumb|Kranjski rovi Slika:Kranj vodovodni stolp fotomorgana.jpg|thumb|Nočni posnetek vodovodnega stolpa v Kranju Slika:Kranj veduto Kranja fotomorgana.jpg|thumb|Panorama Kranja iz fotografirana iz Stražišča Slika:Kranj-Mestna hiša-fotomorgana.jpg|thumb|Mestna hiša Slika:Kranj-Mitničarska hiša-fotmorgana.jpg|thumb|Mitničarska hiša v Kranju |thumb|Nočna fotografija Prešernovega gledališča v Kranju |thumb|Plečnikove arkade v Kranju Slika:Kranj-Prešernov kip-fotomorgana.jpg|thumb|Kip Franceta Prešerna pri gledališču Slika:Kranjski nebotičnik 01.jpg|Kranjski nebotičnik Slika:Slovenija Kranj street performer violin 20170805 102928.jpg|Poulični glasbenik Slika:2018 09 20 Kranj Slovenija Street guitar player.jpg|thumb|Poulični glasbenik. Glavni trg pri vodnjaku. Slika:2018 07 17 Kralj nudeljcev Kranj Slovenija.jpg|thumb|Igor Šaršanski. Kralj nudeljcev. </gallery> == Pobratena mesta == {| |----- valign="top" | ''pobratena mesta:'' * {{ikonazastave|Francija}} - [[La Ciotat]], Francija * {{ikonazastave|Turčija}} - [[Büyükcemece, Carigrad]], Turčija * {{ikonazastave|Velika Britanija}} - [[Oldham]], Velika Britanija * {{ikonazastave|Italija}} - [[Rivoli]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Banja Luka]], Bosna in Hercegovina * {{ikonazastave|Makedonija}} - [[Bitola]], Makedonija * {{ikonazastave|Črna gora}} - [[Herceg Novi]], Črna gora * {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Osijek]], Hrvaška * {{ikonazastave|Srbija}} - [[Zemun]], Srbija * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Kotor Varoš]], Bosna in Hercegovina * {{ikonazastave|Srbija}} - [[Senta]], Srbija | * {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Železna Kapla]], Avstrija * {{ikonazastave|Italija}} - [[Doberdob]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Beljak]], Avstrija * {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Grožnjan]], Hrvaška * {{ikonazastave|Hrvaška}} - [[Pulj]], Hrvaška * {{ikonazastave|Nemčija}} - [[Amberg]], Nemčija * {{ikonazastave|Srbija}} - [[Novi Sad]], Srbija * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} - [[Zenica]], Bosna in Hercegovina * {{ikonazastave|Nemčija}} - [[Singen]], Nemčija * {{ikonazastave|Avstrija}} - [[Beljak]], Avstrija * {{ikonazastave|Srbija}} - [[Užice]], Srbija * {{ikonazastave|Kitajska}} - [[Džangdžjakou]], Kitajska |} == Sklici == {{Opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * [https://www.kranj.si/o-kranju/vsi-kranjski-zupani Vsi kranjski župani], ''kranj.si'' == Glej tudi == * [[Župnija Kranj]] * [[Dekanija Kranj]] * [[Park Brdo]] * [[Grad Brdo pri Kranju]] * [[Trbojsko jezero]] * [[Glinokopna jezerca v Bobovku]] * [[Udin boršt]] * [[Kanjon reke Kokre]] == Zunanje povezave == * http://kranj.si/ * http://ljubljana.info/trips/kranj/ * [http://eventregistry.org/concept/Kranj Spremljanje globalnih novic o Kranju v živo] {{kategorija v Zbirki|Kranj}} {{Wikipotovanje|Kranj}} {{Geografski položaj |Center = Kranj |Sever = [[Tržič]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Kamnik]] |Jugovzhod = [[Ljubljana]] |Jug = [[Medvode]] |Jugozahod = [[Škofja Loka]] |Zahod = [[Železniki]] |Severozahod = [[Radovljica]] }} {{Mestna občina Kranj}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Kranj|*]] 4bqxom08afzx1iwlvc6z6xn94jrwmku 0 4940 5728831 5725664 2022-08-07T22:35:07Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |color = blue |native_name = भारत गणराज्य*<br /> ''{{lang|inc-Latn|Bhārat Gaṇarājya}}''<br />''{{lang|en|Republic of India}}'' |conventional_long_name = Republika Indija |common_name = Indija |common_name2 = Indije |image_flag = Flag of India.svg |image_coat = Emblem_of_India.svg |symbol_type = Državni emblem |national_motto = ''»[[Satjameva džajate]]«'' <small>([[sanskrt]])</small><br /> {{jezik|sa|सत्यमेव जयते}}&nbsp; <small>(v&nbsp;[[devanagari]]ju)<br />Samo resnica zmaga<ref>{{navedi splet |url=http://www.india.gov.in/knowindia/state_emblem.php |title=State Emblem -''Inscription'' |accessdate=2007-06-17 |publisher=National Informatics Centre(NIC)}}</ref> </small> |image_map = India (orthographic projection).svg |national_anthem = ''[[Džana gana mana]]''<small> ([[bengalščina]])<br />Ti vladaš mislim vseh ljudi</small><ref>{{navedi splet |title=''National Anthem'' - Know India portal |url=http://india.gov.in/knowindia/national_anthem.php |accessdate=2007-08-31 |publisher=National Informatics Centre(NIC)|year=2007}}</ref> |other_symbol_type = <span class="plainlinks">Državna pesem<ref>{{navedi splet |url=http://parliamentofindia.nic.in/ls/debates/vol12p1.htm |title=CONSTITUENT ASSEMBLY OF INDIA&nbsp;— VOLUME XII |publisher=National Informatics Centre (NIC) |accessdate=2007-06-29 |date=24 January 1950 |work=Constituent Assembly of India: Debates |quote=The composition consisting of the words and music known as Jana Gana Mana is the National Anthem of India, subject to such alterations in the words as the Government may authorise as occasion arises; and the song Vande Mataram, which has played a historic part in the struggle for Indian freedom, shall be honoured equally with Jana Gana Mana and shall have equal status with it.}}</ref> |other_symbol = ''[[Vande mataram]]''<small><br />Klanjam se ti, Mati</small><ref>{{navedi splet |title=''National Song'' - Know India portal |url=http://india.gov.in/knowindia/national_song.php |accessdate=2007-08-30 |publisher=National Informatics Centre (NIC) |year=2007}}</ref> |languages_type = [[Uradni jezik]]i<br />[[Uradni jeziki Indije|Uvrščeni jeziki]] |languages = {{collapsible list |title=[[Seznam uradnih jezikov Indije#Hindi in angleščina|hindi, angleščina]] |[[Hindi]] v pisavi devaganari je uradni jezik Zveze<ref>{{navedi splet |title=The Union: Official Language |url=http://india.gov.in/knowindia/official_language.php |accessdate=2007-06-24 |work=Ministrstvo za notranje zadeve, Vlada republike Indije |publisher=National Informatics Centre (NIC) |year=2007}}</ref>, [[angleščina]] pa »pomožni uradni jezik«.<ref name="English-subsidiary">{{navedi splet |title=Notification No. 2/8/60-O.L., dated 27 April, 1960 |work=Ministrstvo za notranje zadeve, Vlada republike Indije |publisher=National Informatics Centre (NIC) |url=http://www.rajbhasha.gov.in/preseng.htm |accessdate=4. julij 2007}}</ref>}} {{collapsible list |title=8. amandma: |[[asamščina]] |[[bengalščina]] |[[bodo (jezik)|bodo]] |[[dogri]] |[[gudžaratščina]] |[[hindi]] |[[kanareščina]] |[[kašmirščina]] |[[konkanščina]] |[[maithili]] |[[malajalščina]] |[[manipurščina]] |[[maratščina]] |[[nepalščina]] |[[orijščina]] |[[pandžabščina]] |[[sanskrt]] |[[santalščina]] |[[sindščina]] |[[tamilščina]] |[[teluščina]] |[[urdujščina]]<ref>Official Languages Resolution, 1968, [http://www.rajbhasha.gov.in/dolresolutioneng.htm para. 2].</ref>}} |capital = [[New Delhi]] <!-- |latd=28 |latm=34 |latNS=N |longd=77 |longm=12 |longEW=E --> |largest_city = [[Mumbaj]] |demonym = Indijec, Indijka |government_type = [[federativna republika]]<ref name="CIA">{{navedi splet |title=CIA Factbook: India |work=podatkovnik CIE |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/in.html |accessdate=2007-03-10}}</ref><br />[[parlamentarni sistem|parlamentarna demokracija]]<ref name="IndiaGlance">{{navedi splet |title=India at a Glance |work=Know India Portal |publisher=National Informatics Centre (NIC)|url=http://india.gov.in/knowindia/india_at_a_glance.php |accessdate=2007-12-07}}</ref> |leader_title1 = [[predsednik Indije|predsednik]]: |leader_name1 =[[Droupadi Murmu]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Indije|predsednik vlade]]: |leader_name2 =[[Narendra Modi]] |area_km2 = 3.287.590^‡ |area_rank = 7. |area_magnitude = 1 E12 |percent_water = 9,56 |population_estimate = 1.132.446.000<ref name="CIA"/> |population_estimate_year = 2008 |population_estimate_rank = 2. |population_census = 1.027.015.248 |population_census_year = 2001 |population_density_km2 = 329 |population_density_rank = 33. |GDP_PPP_year = 2007 |GDP_PPP = 2,965 bilijonov&nbsp;[[ameriški dolar|USD]]<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/in.html CIA - The World Factbook - India<!--Bot generated title-->]</ref> |GDP_PPP_rank = 4. |GDP_PPP_per_capita = 2700&nbsp;USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 165. |GDP_nominal = 1,089 bilijona&nbsp;USD |GDP_nominal_rank = 12. |GDP_nominal_year = 2007 |GDP_nominal_per_capita = 977&nbsp;USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 132. |HDI_year = 2007 |HDI = {{rast}} 0,619 |HDI_rank = 128. |HDI_category = <span style="color:#ffcc00;">srednji</span> |Gini = 36,8<ref name="CIA_GINI">{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2172.html|title=Field Listing – Distribution of family income – Gini index|date=15. maj 2008|work=Svetovni podatkovnik|publisher=CIA|accessdate=2008-06-06}}</ref> |Gini_year = 2004 |sovereignty_type = [[Indijsko gibanje za neodvisnost|Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Britanski Radž|britanske kolonialne oblasti]] |established_event1 = razglašena |established_date1 = 15. avgusta 1947 |established_event2 = [[republika]] |established_date2 = 26. januarja 1950 |currency = [[indijska rupija]] (₨) |currency_code = INR |time_zone = [[indijski standardni čas|IST]] |utc_offset = +5:30 |time_zone_DST = ne upoštevajo |utc_offset_DST = +5:30 |cctld = [[.in]] |calling_code = 91 |footnotes = {{Collapsible list |state=uncollapsed |title='''Neoštevilčene opombe:''' |'''*''' ''Bharat ganaradžja'', tj. Republika Indija v [[sanskrt]]u,<ref name="IndiaGlance"/> zapisano v [[devanagari]]ju. |'''‡''' Število, povzeto po podatkih [[Združeni narodi|Združenih narodov]], indijska vlada pa navaja površino 3.287.260 kvadratnih kilometrov.<ref>{{navedi splet |title=Total Area of India |url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/India.pdf |accessdate=2007-09-03 |format=PDF |work=Country Studies, India |publisher=Library of Congress{{ndash}} Federal Research Division |date=December 2004 |quote=The country’s exact size is subject to debate because some borders are disputed. The Indian government lists the total area as 3,287,260 square kilometers and the total land area as 3,060,500 square kilometers; the United Nations lists the total area as 3,287,263 square kilometers and total land area as 2,973,190 square kilometers.}}</ref>}} }} '''Indija''' (uradno '''Republika Indija'''; [[hindi]]: {{lang|hi|भारत गणराज्य}} ''{{lang|inc-Latn|Bhārat gaṇarājya}}''; neuradno tudi ''Hindustan'') je [[država]] v [[Južna Azija|Južni Aziji]]. Po [[Indijska ustava|ustavi]] je parlamentarna federativna republika 28 zveznih držav in 7 zveznih ozemelj. Po geografski površini je na sedmem, po številu prebivalstva pa na drugem mestu med državami in tako demokracija z največ prebivalci na svetu. Na zahodu meji na [[Pakistan]], na severovzhodu na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Nepal]] in [[Butan (država)|Butan]], na vzhodu pa na [[Bangladeš]] in [[Mjanmar]]. Njena obala, dolga 7517 kilometrov, meji na jugu na [[Indijski ocean]], na zahodu na [[Arabsko morje]] ter na vzhodu na [[Bengalski zaliv]].<ref name=sanilkumar>{{Harvnb|Kumar|Pathak|Pednekar|Raju|2006|p=531}}</ref> Bližnje države v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] so [[Šrilanka]], [[Maldivi]] in [[Indonezija]]. [[Indijska podcelina]], domovina [[indska civilizacija|indske civilizacije]] in področje zgodovinskih [[trgovska pot|trgovskih poti]] in ogromnih imperijev, je večino svoje dolge zgodovine slovela po svojem gospodarskem in [[Indijska kultura|kulturnem]] bogastvu.<ref>Oldenburg, Phillip. 2007. "India: History," [http://encarta.msn.com/ Microsoft® Encarta® Online Encyclopedia 2007]© 1997-2007 Microsoft Corporation.</ref> Tu so nastale velike svetovne religije [[hinduizem]], [[budizem]], [[džainizem]] in [[sikhizem]]; [[zaratustrstvo]], [[judovstvo]], [[krščanstvo]] in [[islam]], ki so prav tako v veliki meri oblikovali indijsko kulturo, pa so se sem razširili v prvem tisočletju našega štetja. Po aneksiji [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanske vzhodnoindijske družbe]] in britanski kolonizaciji sredi 19. stoletja je Indija leta 1947 po [[Indijski boj za neodvisnost|boju za neodvisnost]] s širokim nenasilnim uporom postala sodobna nacionalna država. Indija ima dvanajsto največje gospodarstvo na svetu po tržnih deviznih tečajih in četrto največje po kupni moči. Gospodarske reforme so jo preoblikovale v drugo najhitreje rastoče gospodarstvo;<ref name="ERS"/> kljub temu jo še vedno prizadeva visoka stopnja revščine,<ref name = "gov.in-prmar07PDF">[http://www.planningcommission.gov.in/news/prmar07.pdf Poverty estimates for 2004-05], Planning commission, Indijska vlada, marec 2007. Pridobljeno: 25. avgusta 2007.</ref> [[pismenost|nepismenosti]] in [[nedohranjenost]]i. Poleg [[religijski pluralizem|pluralistične]], večjezične in večetnične družbe Indijo odlikuje tudi raznovrstnost živalstva in rastlinstva. == Izvor imena == Ime ''Indija'' izvira iz imena ''[[Ind]]'', to pa iz staroperzijske besede ''[[Hindu]]'', iz [[sanskrt]]skega ''Sindhu'', zgodovinskega krajevnega poimenovanja reke Ind.<ref>"India", ''Oxford English Dictionary'', second edition, 2100a.d. Oxford University Press</ref> Stari [[Grki]] so Indijce imenovali ''Indoi'' (Ινδοί), ljudje Inda.<ref name="basham">{{navedi knjigo |first=A. L. |last=Basham |title=The Wonder That Was India |publisher=South Asia Books |year=2000 |isbn= 0-283-99257-3}}</ref> Indijska ustava priznava kot enakovredno uradno ime tudi ''Bharat'' ({{Audio|hi-Bharat.ogg|izgovarjava}}, {{IPA|/bʰɑːrət̪/}}), sicer običajno poimenovanje države v številnih indijskih jezikih.<ref>{{navedi splet| title=Official name of the Union|url=http://indiacode.nic.in/coiweb/fullact1.asp?tfnm=00%201|work=Courts Informatics Division, National Informatics Centre, Ministry of Comm. and Information Tech |quote=Name and territory of the Union- India, that is Bharat, shall be a Union of States.|accessdate=2007-08-08}}</ref> Kot sopomenka za vso Indijo se občasno uporablja tudi beseda ''[[Hindustan]]'', [[perzijščina|perzijski]] izraz za »Deželo hindujcev«, sicer zgodovinsko ime za [[Severna Indija|Severno Indijo]].<ref>{{navedi splet |title = Hindustan |url = http://www.britannica.com/eb/article-9040520/Hindustan |accessdate = 2007-06-18 |publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. |year= 2007}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Indije}} Najstarejši poznani sledovi ljudi v Indiji so [[kamena doba|kamenodobna]] skalnata zatočišča s poslikavami [[Bhimbetka]] v zvezni državi [[Madja Pradeš]]. Prve dokumentirane stalne naselbine so se pojavile pred okrog 9000 leti in se polagoma razvile v [[indska civilizacija|indsko civilizacijo]],<ref>{{navedi splet |title = Introduction to the Ancient Indus Valley |url=http://www.harappa.com/indus/indus1.html |accessdate = 2007-06-18 |year= 1996 |publisher = Harappa}}</ref> okrog 3300&nbsp;pr. n. št. v zahodni Indiji. Sledilo ji je [[vedsko obdobje]], ki se je končalo v 5. stoletju pr. n. št. in v katerem so nastali [[hinduizem]] ter nekateri drugi kulturni vidiki zgodnje indijske družbe. Od 500 pr. n. št. naprej so v Indiji nastala številna neodvisna kraljestva in republike, poznani kot mahadžanapade.<ref>{{navedi knjigo | author= Krishna Reddy | title = Indian History | year= 2003 | publisher = Tata McGraw Hill | location = New Delhi | isbn = 0070483698 | pages=A107}}</ref> [[Slika:Indischer Maler des 6. Jahrhunderts 001.jpg|thumb|left|Poslikave v jamah Adžanta v Aurangabadu, Maharaštra, 6. stoletje]] V 3. stoletju pr. n. št. se je večina Južne Azije pod [[Čandragupta Maurja|Čandraguptom Maurjem]] združila v [[Maurjansko cesarstvo]] in se razcvetela pod [[Ašoka Veliki|Ašokom Velikim]].<ref>{{navedi splet |title = Maurya dynasty |url = http://www.livius.org/man-md/mauryas/mauryas.html |author = Jona Lendering |accessdate = 2007-06-17}}</ref> Od 3. stoletja n. št. je v obdobju [[Guptsko cesarstvo|Guptske rodbine]] nastopilo obdobje, imenovano antična ''»[[Zlata doba Indije|indijska zlata doba]]«''.<ref>{{navedi splet |url=http://india.gov.in/knowindia/ancient_history4.php|title=Gupta period has been described as the Golden Age of Indian history|accessdate=2007-10-03 |publisher= National Informatics Centre (NIC)}}</ref><ref>Heitzman, James. (2007). "[http://encarta.msn.com/encyclopedia_761571624/Gupta_Dynasty.html#s3 Gupta Dynasty,]" Microsoft® Encarta® Online Encyclopedia 2007</ref> V [[Južna Indija|Južni Indiji]] so vladali [[rodbina Čalukjev|Čalukji]] in [[rodbina Čolov|Čoli]]. Pod njihovim pokroviteljstvom sta cveteli znanost, tehnika, [[indijska umetnost|umetnost]], [[indijska književnost|književnost]], astronomija in [[indijska filozofija|filozofija]]. Po vdorih iz Srednje Azije med desetim in dvanajstim stoletjem je večina Severne Indije pripadla [[Delhijski sultanat|delhijskemu sultanatu]] in pozneje [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskemu cesarstvu]]. Mogulski cesarji so svoje ozemlje razširili na večino indijske podceline. V Severovzhodni Indiji pa je bilo kot eno od redkih, ki so vzdržala mogulsko ekspanzijo, glavna sila [[ahom]]sko kraljestvo [[Asam]]. V 16. stoletju so Indijo z namenom trgovanja začele obiskovati [[Evropa|evropske]] države, npr. [[Portugalska]], [[Nizozemska]], [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ter pozneje izkoristile nesoglasja med indijskimi kraljestvi in v državi ustanovile [[kolonija (geografija)|kolonije]]. Do leta 1856 je bila večina Indije pod nadzorom [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanske vzhodnoindijske družbe]].<ref>{{navedi splet |url=http://india.gov.in/knowindia/history_freedom_struggle.php|title=History : Indian Freedom Struggle (1857-1947)|accessdate=2007-10-03 |publisher= National Informatics Centre (NIC) |quote=And by 1856, the British conquest and its authority were firmly established.}}</ref> Leto pozneje se je začel vseindijski upor vojaških enot in kraljestev, imenovan ''[[Indijski upor leta 1857|Prva indijska vojna za neodvisnost]]'' ali ''Sepojski upor'', in resno ogrozil oblast Britanske družbe, a se vendarle končal neuspešno. Indija je nato kot kolonija [[Britanski imperij|britanskega imperija]] prišla pod neposredno oblast britanske krone. [[Slika:Nehru Gandhi 1937 touchup.jpg|thumb|left|Mahatma Gandhi (desno) in Džavaharlal Nehru, 1937. Nehru je leta 1947 postal prvi indijski predsednik vlade.]] V prvi polovici dvajsetega stoletja so Indijski narodni kongres in druge politične organizacije sprožile vsenarodni indijski boj za neodvisnost. V 1920-ih in 1930-ih letih so v gibanju, ki ga je v skladu z doktrino ''[[ahimsa|ahimse]]'' ali nenasilja vodil [[Mahatma Gandhi]], v množičnih akcijah državljanske nepokorščine sodelovali milijoni protestnikov.<ref name="CONCISE ENCYCLOPEDIA 3">{{navedi knjigo |title = Concise Encyclopedia|publisher = Dorling Kindersley Limited |year = 1997 |pages = 455 |isbn = 0-7513-5911-4}}</ref> 15. avgusta 1947 si je Indija končno priborila neodvisnost od britanske oblasti, vendar pa je bila v skladu z željami Zveze muslimanov razdeljena v neodvisni z religijo opredeljeni nacionalni državi [[Indijski dominion]] in [[Pakistanski dominion]].<ref name="CONCISE ENCYCLOPEDIA..">{{navedi knjigo |title = Concise Encyclopedia |publisher = Dorling Kindersley Limited |year = 1997 |pages = 322|isbn = 0-7513-5911-4}}</ref> Tri leta pozneje, 26. januarja 1950, je Indija postala republika in je začela veljati nova ustava.<ref name="CIA"/> V neodvisnosti Indijo pretresajo versko in s kastami povezano nasilje ter nemiri v nekaterih pokrajinah, ki pa jih država s toleranco in ustavnimi reformami uspešno obvladuje. Pomemben varnostni problem v Indiji je tudi terorizem, posebno v zvezni državi [[Džamu in Kašmir]], v Severovzhodni Indiji in v velikih mestih, kot sta Delhi in Mumbaj. Poleg tega ima Indija nerešene ozemeljske spore s Kitajsko, zaradi katerih sta se državi leta 1962 tudi zapletli v [[Kitajsko-indijska vojna|kitajsko-indijsko vojno]], ter s Pakistanom, kar je privedlo do vojne v letih [[indijsko-pakistanska vojna leta 1947|1947]], [[indijsko-pakistanska vojna leta 1965|1965]], [[indijsko-pakistanska vojna leta 1971|1971]] in [[kargilska vojna|1999]]. Indija je ustanovna članica [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] in [[Združeni narodi|Združenih narodov]] (kot del Britanske Indije). Leta 1974 je Indija izvedla podzemni [[Smejoči se Buda|jedrski preizkus]].<ref name="India is a Nuclear State">{{navedi splet |title = India Profile |url = http://www.nti.org/e_research/profiles/India/index.html |accessdate = 2007-06-20 |year= 2003 |publisher = Nuclear Threat Initiative (NTI)}}</ref> Temu je leta 1998 sledilo še [[Pokran-II|pet preizkusov]], s čimer se je Indija uvrstila med države z jedrskim orožjem.<ref name="India is a Nuclear State"/> Leta 1991 so obsežne gospodarske reforme<ref name="Montek">{{cite paper |author = Montek Singh Ahluwalia |title = Economic Reforms in India since 1991: Has Gradualism Worked? |version = |publisher = Journal of Economic Perspectives |year= 2002 |url = http://planningcommission.nic.in/aboutus/speech/spemsa/msa008.doc |format = MS Word |accessdate = 2007-06-13 }}</ref> Indijo preobrazile v eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, s čimer se je še povečal njen svetovni in regionalni vpliv.<ref name="ERS">{{cite web |url=http://www.ers.usda.gov/Briefing/India/ |title=India is the second fastest growing economy|accessdate=2007-08-05 |format= |work=Economic Research Service (ERS)|publisher=United States Department of Agriculture (USDA)}}</ref> == Upravna delitev == Indija je federativna republika devetindvajsetih [[Indijska zvezna država|zveznih držav]] in sedmih zveznih ozemelj.<ref name="LOC PROFILE">{{cite web |title = Country Profile: India |url = http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/India.pdf |accessdate = 24.6.2007 |publisher = Library of Congress - Federal Research Division |month= | year= december 2004 |format = PDF}}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.bbc.com/news/world-asia-india-23499533 |title=What new Telangana state means for India |date=30.7.2013 |work=BBC News |accessdate=15.6.2014}}</ref> Vse zvezne države ter zvezni ozemlji Puducherry in ozemlje državnega glavnega mesta Delhi imajo voljene vlade. Drugih pet ozemelj upravljajo z vrha nastavljeni uradniki in so pod neposredno oblastjo predsednika. Zvezne države so nastale leta 1956 z Odlokom o reorganizaciji zveznih držav na osnovi jezikovne sestave prebivalstva.<ref>{{cite web|url=http://www.commonlii.org/in/legis/num_act/sra1956250/|title= States Reorganisation Act, 1956|work=Constitution of India|publisher=Commonwealth Legal Information Institute|accessdate=2007-10-31}}</ref> Tedaj uzakonjena ureditev se je potem obdržala bolj ali manj nespremenjena. Vsaka zvezna država ali zvezno ozemlje se deli v osnovne oblastne in upravne enote, imenovane okrožja. Vseh okrožij je skoraj 600.<ref>{{navedi splet|url=http://districts.gov.in/|title=Districts of India|accessdate=2007-11-25|publisher=National Informatics Centre (NIC)|work=Government of India}}</ref> Okrožja se delijo v ''[[tehsil]]e'', ti pa še v [[vas]]i. {{zvezne države Indije}} '''Velika mesta''':<ref>Razred X-1 po klasifikaciji Ministrstva za finance, ki določa višino dodatka za bivanje v velikih mestih za javne uslužbence. {{navedi dokument |title=Recommendations of the Sixth Central Pay Commission - Decision of Government relating to grant of Dearness Allowance to Central Government servants |url=http://dispur.nic.in/sixthpay/sixth-pay-allowances.pdf |publisher=Oddelek za izdatke, Ministrstvo za finance, Vlada Indije|accessdate=15.6.2014}}</ref> [[Mumbaj]] • [[Delhi]] • [[Bangalore]] • [[Kalkuta]] • [[Čenaj]] • [[Ahmedabad]] • [[Hiderabad]] • (druga) == Geografija == {{glavni|Geografija Indije}} ; Reke Indija ima številne reke, med katerimi sta največji [[Ganges]] in [[Brahmaputra]]. Ganges je dolg 2700&nbsp;km in je ploven v dolžini 1625&nbsp;km. Izvira v zahodni Himalaji, v spodnjem toku pa skupaj z Brahmaputro ustvarja največjo delto na svetu. Izliva se v [[Bengalski zaliv]]. Ganges imajo Indijci za sveto reko. == Demografija == {{#switch: {{#expr: {{CURRENTDAYOFYEAR}} mod 8}}|0=[[File:Coal Miner 1980.JPG|thumb|upright|A coal miner in Bachra, Jharkhand]]|[[File:Cropped Tripuri.jpg|thumb|upright|Otroci se pripravljajo na rajanje ob prazniku Tripura.]]|[[File:Girls in Kargil.jpg|thumb|upright|Deklice v [[Kargil town|Kargil]], Jammu and Kashmir]]|[[File:Handicrafts seller.JPG|thumb|upright|Prodajalec ročne obrti v Hyderabadu, Telangana]]|[[File:Inde bondo8658a.jpg|thumb|upright|Žena iz naroda[[Bonda people|Bondo]] bre na tedenski trg v Chhattisgarh.]]|[[File:India School.jpg|thumb|upright|Ženske na rednem izobraževanju - [[Thiruputkuzhi]], Tamil Nadu.]]|[[File:Lady in Bundi, Rajasthan.JPG|thumb|upright|Zensa iz [[Bundi]], Rajasthan]]|[[File:Sadhu Vârânasî .jpg|thumb|upright|Asaket - [[Varanasi]], Uttar Pradesh]]}} {| class="wikitable" style="float: right; margin-left: 10px" ! colspan="4" style="text-align:center; background:#cfb;" | Prebivalstvo po OZN} |- ! style="background:#cfb;" | Leto ! style="background:#cfb;" | Milijonov |- | style="text-align:left;" | 1970 | style="text-align:right;" | 553.6 |- | style="text-align:left;" | 2000 | style="text-align:right;" | 1053,0 |- | style="text-align:left;" | 2016 | style="text-align:right;" | 1324.2 |} [[Slika:Indien_Bevölkerungspyramide.png|sličica| Piramida prebivalstva 2016 ]] V začasnem popisu prebivalstva za leto 2011 je bilo prijavljenih 1.210.193.422 prebivalcev, {{sfn|Provisional Population Totals, Census|2011|p=160}} Indija je druga najbolj naseljena država na svetu. Njegovo prebivalstvo se je v obdobju 2001–2011 povečalo za 17,64% {{sfn|Provisional Population Totals, Census|2011|p=165}} v primerjavi z 21,54-odstotno rastjo v prejšnjem desetletju (1991–2001). {{sfn|Provisional Population Totals, Census|2011|p=165}} Razmerje med spoloma po podatkih popisa leta 2011 je 940 žensk na 1.000 moških. {{sfn|Provisional Population Totals, Census|2011|p=160}} Povprečna starost (median) je leta 2016 bila {{As of|2016}} 27,6 let. {{sfn|Central Intelligence Agency}} Prvi popis po razglasitvi neodvisnosti, opravljen leta 1951, je naštel 361,1 &nbsp; milijonov prebivalcev. <ref>{{Navedi splet|url=http://indiabudget.nic.in/es2006-07/chapt2007/tab97.pdf|title=Census Population|website=Census of India|publisher=Ministry of Finance India|format=PDF|url-status=live|archiveurl=https://www.webcitation.org/61DkVpeV7?url=http://indiabudget.nic.in/es2006-07/chapt2007/tab97.pdf|archivedate=26 August 2011}}</ref> Medicinski napredek zadnjih 50 let in povečana kmetijska produktivnost zaradi " zelene revolucije ", sta vzrok za hitro rast prebivalstva. {{sfn|Rorabacher|2010|pp=35–39}} Indija se na področju javnega zdravja še vedno sooča s številnimi izzivi. {{sfn|World Health Organization 2006}} {{sfn|Boston Analytics|2009}} Pričakovana življenjska doba v Indiji je 68 let, pri ženskah 69,6 leta, pri moških pa 67,3 leta. <ref>{{Navedi splet|url=http://timesofindia.indiatimes.com/india/Life-expectancy-in-India-goes-up-by-5-years-in-a-decade/articleshow/29513964.cms|title=Life expectancy in India|website=newspaper|publisher=Times of India|format=PDF|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140921151041/http://timesofindia.indiatimes.com/india/Life-expectancy-in-India-goes-up-by-5-years-in-a-decade/articleshow/29513964.cms|archivedate=21 September 2014}}</ref> Na 100.000 Indijcev pride okoli 50 zdravnikov. {{sfn|Dev|Rao|2009|p=329}} Migracija s podeželja v mesta je bila pomembna dinamika v nedavni zgodovini Indije. Število Indijcev, ki živijo na mestnih območjih, se je med letoma 1991 in 2001 povečalo za 31,2%. {{sfn|Garg|2005}} Leta 2001 je več kot 70% še vedno živelo na podeželju. {{sfn|Dyson|Visaria|2005|pp=115–129}} {{sfn|Ratna|2007|pp=271–272}} Stopnja urbanizacije se je še od 27,81% v popisu leta 2001 povečala na 31,16% v popisu 2011. Upočasnitev v rasti prebivalstva je bila posledica močno zmanjšane rasti na podeželju od leta 1991. {{sfn|Chandramouli|2011}} Po popisu leta 2011 je v Indiji 53 mestnih aglomeracij z več kot milijonom prebivalcev, med drugim [[Mumbaj|Mumbai]] , [[Delhi]] , [[Kalkuta|Kolkata]] , [[Chennai]] , [[Bangalore]] , Hyderabad in Ahmedabad , v padajočem vrstnem redu po številu prebivalcev. <ref name="censusindia 2011">{{Navedi splet|url=http://censusindia.gov.in/2011-prov-results/paper2/data_files/India2/Table_3_PR_UA_Citiees_1Lakh_and_Above.pdf|format=PDF|title=Urban Agglomerations/Cities having population 1 lakh and above|publisher=Office of the Registrar General & Census Commissioner, India|accessdate=12 May 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131017153124/http://censusindia.gov.in/2011-prov-results/paper2/data_files/India2/Table_3_PR_UA_Citiees_1Lakh_and_Above.pdf|archivedate=17 October 2013}}</ref> Stopnja pismenosti v letu 2011 je bila 74,04%: pri ženskag 65,46% in pri moških 82,14%. {{sfn|Provisional Population Totals, Census|2011|p=163}} Razlike v pismenosti med podeželjem in mestom, leta 2001 v višini 21,2 odstotne točke, se je leta 2011 zmanjšalo na 16,1 odstotkov- {{sfn|Chandramouli|2011}} [[Kerala]] je najbolj pismena država z 93,91% pismenosti; Bihar pa najmanj z 63,82%. {{sfn|Provisional Population Totals, Census|2011|p=163}} === Jeziki === Indija je dom dveh večjih jezikovnih družin : indo-arijske (s približno 74% prebivalstva) in dravidske (okoli24% prebivalstva). Drugi jeziki, ki se govorijo v Indiji, izhajajo iz avstroazijskih in kitajsko-tibetanskih jezikovnih družin. Indija nima nacionalnega jezika. {{sfn|Dharwadker|2010|pp=168–194, 186}} [[Hindijščina|Hindi]] , z največjim številom govorcev, je uradni jezik vlade. {{sfn|Ottenheimer|2008|p=303}} {{sfn|Mallikarjun|2004}} [[Angleščina]] se v veliki meri uporablja pri poslovanju in upravljanju ter ima status "pomožnega uradnega jezika". {{sfn|Ministry of Home Affairs 1960}} Pomembna je v izobraževanju, zlasti kot medij visokošolskega izobraževanja. Vsaka država in zvezno področje ima en ali več uradnih jezikov, ustava pa priznava izrecno 22 "uradnih jezikov". === Religije === Popis iz leta 2011 je pokazal, da je v Indiji vera z največjim številom vernikov Hinduizem (79,80% prebivalstva), sledi pa mu islam (14,23%); nato pa krščanstvo (2,30%), sikhizem (1,72%), budizem (0,70%), džainizem (0,36%) in ostale vere {{efn|name=remaining religions}} (0,9%). <ref name="Census2011religion">{{Navedi splet|url=http://www.censusindia.gov.in/2011census/C-01/DDW00C-01%20MDDS.XLS|title=C −1 Population by religious community – 2011|publisher=Office of the Registrar General & Census Commissioner|accessdate=25 August 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150825155850/http://www.censusindia.gov.in/2011census/C-01/DDW00C-01%20MDDS.XLS|archivedate=25 August 2015}}</ref> Indija ima največje svetovno hindujsko, sikhsko, Jainsko, Zoroastrijo in Bahá'í populacijo in tretje največje muslimansko prebivalstvo - največje med državami z nemuslimansko večino. <ref>[http://www.thehindu.com/features/friday-review/religion/global-muslim-population-estimated-at-157-billion/article30568.ece Global Muslim population estimated at 1.57 billion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130601012428/http://www.thehindu.com/features/friday-review/religion/global-muslim-population-estimated-at-157-billion/article30568.ece|date=1 June 2013}}. The Hindu (8 October 2009)</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.uscirf.gov/sites/default/files/resources/2012ARChapters/india%202012%20two-pager.pdf|title=India Chapter Summary 2012|publisher=|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140407100620/http://www.uscirf.gov/sites/default/files/resources/2012ARChapters/india%202012%20two-pager.pdf|archivedate=7 April 2014}}</ref> Hinduízem splošno velja za najstarejšo [[Glavne svetovne religije|glavno svetovno religijo]].<ref>vir ali pa argumentiraj</ref> Značilnost hinduizma je velika raznolikost verovanj, izvajanj in svetih besedil. Religija izvira iz starodavne vedske kulture, ki so jo na podcelino s sabo prinesli [[Indoevropejci|indoevropski]] [[arijci]]. Hinduizem je tretja najbolj razširjena vera. V hinduizmu se ukvarjajo z [[joga|jogo]]. Poznajo štiri glavne vrste joge. Vsak si izbere tisto, ki najbolj ustreza njegovem značaju in starosti. Indija, ki je kulturno raznolika družba, slavi veliko različnih praznikov največkrat v obliki festivalov. Tako poleg treh nacionalnih državnih praznikov, indijske zvezne države praznujejo svoje praznike ali lokalne festivale glede na prevladujočo religijo ali jezikovno skupnost, Tako je dobro poznati [[Seznam državnih in javnih praznikov Indije]], ki so predvsem obvezno spoštovani s strani javnih služb. == Kultura == ; Kaste Že od nekdaj<ref>od kdaj?</ref> so Indijci razdeljeni na štiri osnovne kaste, ki se delijo na še številčnejše podkaste, pripadniki različnih kast pa se med seboj ne smejo mešati. Ljudje v posameznih kastah smejo opravljati samo zanje določena dela. === Prehrana === {{glavni|Indijska kuhinja}} Različne vere povečujejo razlike prehranjevanja. Vsi pa jedo [[ribe]], različna [[žito|žita]], zlasti [[riž]], [[sadje]] in [[zelenjava|zelenjavo]]. V Indiji iz [[pšenica|pšenice]] pripravljajo kašo, največ pa [[indijski kruh]], ki ga delajo brez [[kvas]]a. Govejega mesa ne smejo uživati zaradi vere, ostale vrste mesa pa so za velik del prebivalstva predraga hrana. Med indijskimi jedmi slovijo zlasti tiste, ki so pripravljene s karijem in mešanico različnih začimb. Prav tako so znane tudi različne riževe jedi. Veliko pojedo rib, skoraj vsaka vas ob reki ali morju ima svoj naravni ali umetni ribnik. Najbolj priljubljena pijača je [[čaj]]. Indijci močno pazijo na kvaliteto čaja in na pravilno pripravo. == Biotska raznovrstnost == ; Živalstvo V Indiji je živalstvo zelo raznovrstno, s krčenjem gozdov pa uničujejo življenjski prostor številnim živalim. Med zavarovanimi živalmi so [[indijski slon]], indijski nosorog, gaver (džungelsko govedo), azijski lev, [[tiger]], snežni leopard,… ; Rastlinstvo V nekaterih področjih se pojavlja [[bambus]], palme pa rastejo med majhnim številom različnih vrst dreves. V bolj mokri ravnini reke Ganges je veliko rastlinskih vrst. Rastlinstvo je še posebej razkošno v jugovzhodnih ravninah. V višjih pobočjih [[Himalaja|Himalaje]] najdemo veliko vrst arktičnega rastlinstva, v gosto pogozdenih nižjih območjih Himalaje pa uspevajo subtropske vrste rastlinstva, pomembne so [[orhideje]]. [[Gozd]] pokriva le slabo petino Indije. == Opombe == {{notes|refs={{efn|name=remaining religions|Besides specific religions, the last two categories in the 2011 Census were "Other religions and persuasions" (0.65%) and "Religion not stated" (0.23%).}}|33em}} == Skici == {{opombe|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Kategorija v Zbirki|India}} {{Države Južne Azije}} {{Skupnost narodov}} [[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Federativne države]] [[Kategorija:Bivše britanske kolonije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Južnoazijske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1947]] [[Kategorija:Indija|*]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Azijske države]] [[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Indija]] c35p0w9vmhl47fz7qk8d20pqha61cnz 0 5238 5728955 5654984 2022-08-08T09:40:47Z Upwinxp 126544 posodobitev wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox country | coordinates = {{Coord|4|35|N|74|4|W|type:city}} | conventional_long_name = Republika Kolumbija | native_name = ''República de Colombia'' {{small|(špansko)}} | image_flag = Flag of Colombia.svg | image_coat = Coat of arms of Colombia.svg | common_name = Kolumbija | national_motto = {{native phrase|es|"Libertad y Orden"|italics=off|nolink=yes}} | englishmotto = {{small|"Svoboda in red"}} | national_anthem = {{native phrase|es|Himno Nacional de la República de Colombia|nolink=yes}}<br /><small>(''"Državna himna Republike Kolumbije"'')</small><div style="padding-top:0.5em;">{{center|[[File:United States Navy Band - ¡Oh, gloria inmarcesible!.ogg]]}}</div> | image_map = COL orthographic (San Andrés and Providencia special).svg | map_caption = lega v Južni Ameriki | image_map2 = | capital = [[Bogotá]] | largest_city = Bogotá | official_languages = [[španščina]] | recognized_regional_languages = [[angleščina]]<br>[[portugalščina]]<br>66 drugih jezikov | ethnic_groups = {{vunblist | 87,58 % belci ali mestici | 6,68 % afro-kolumbijci | {{small|(vključno mešanci)}} | 4,31 % domorodni Amerindiani | 1,41 % ostali }} | ethnic_groups_year = popis 2018 | demonym = Kolumbijec, Kolumbijka | government_type = Enotna predsedniška ustavna republika | leader_title1 = predsednik: | leader_name1 = [[Gustavo Petro]] | leader_title2 = podpredsednica: | leader_name2 = [[Francia Márquez]] | legislature = Kolumbijski kongres | upper_house = Kolumbijski senat | lower_house = Predstavniški zbornici | sovereignty_type = Osvoboditev od Španije | established_event1 = Razglašena | established_date1 = 20. julij 1810 | established_event2 = Priznana | established_date2 = 7. avgust 1819 | established_event3 = Zadnja unitarizacija | established_date3 = 1886 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 4. julij 1991 | established_event5 = Odcepitev od Paname | established_date5 = 1903 | area_km2 = 1.141.748 | area_rank = 25. | percent_water = 2,1 (2015)<ref>{{cite web|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD)|url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}</ref> | population_estimate = 50.372.424<ref name="PopulationProjections">{{cite web |url= https://www.dane.gov.co/files/censo2018/proyecciones-de-poblacion/anexos-proyecciones-pob-dptos-area-grupos-de-edad-2018-2023.xlsx |title= ¿Cuántos somos? |publisher= Departamento Administrativo Nacional de Estadística (DANE) |access-date= 26 March 2020 }}</ref> | population_estimate_year = 2020 | population_estimate_rank = 28. | population_density_km2 = 42,23 | population_density_rank = 173. | GDP_PPP = $827,662&nbsp;mrd<ref name=imf2>{{cite web |url= https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=70&pr.y=7&sy=2020&ey=2024&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=233&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database: Colombia |publisher=International Monetary Fund |date= October 2019|access-date= 26 March 2020}}</ref> | GDP_PPP_year = 2020 | GDP_PPP_rank = 31. | GDP_PPP_per_capita = $16.264 | GDP_PPP_per_capita_rank = | GDP_nominal = $343,177&nbsp;mrd | GDP_nominal_year = 2020 | GDP_nominal_rank = 38. | GDP_nominal_per_capita = $6,744 | GDP_nominal_per_capita_rank = | Gini = 51,3 <!--number only--> | Gini_year = 2019 | Gini_change = porast <!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref =<ref name="socio-economic policies">{{cite web |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=CO |title=GINI index (World Bank estimate) – Colombia |publisher= World Bank |access-date=12 August 2021}}</ref> | HDI = 0,767 <!--number only--> | HDI_year = 2019<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = porast<!--increase/decrease/steady--> | HDI_ref =<ref name="HDI">{{cite web |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |title=2019 Human Development Report |year=2019 |access-date=9 December 2019 |publisher=United Nations Development Programme }}</ref> | HDI_rank = 83. | currency = [[kolumbijski peso]] | currency_code = COP | time_zone = [[Time in Colombia|COT]] | utc_offset = −5{{ref label|iboxb|b|}} | utc_offset_DST = | time_zone_DST = | date_format = dd−mm−yyyy (CE) | drives_on = desno | calling_code = [[Telephone numbers in Colombia|+57]] | cctld = [[.co]] | footnote_a = {{note|iboxa}}Čeprav kolumbijska ustava določa španščino (Castellano) kot uradni jezik na vsem kolumbijskem ozemlju, so drugi jeziki, ki jih v državi govorijo etnične skupine – približno 68 jezikov –, uradni tudi na svojem ozemlju.<ref> Colombian Constitution of 1991 (Title I – Concerning Fundamental Principles – Article 10)</ref> Angleščina je uradna tudi v arhipelagu San Andrés, Providencia in Santa Catalina.<ref name="LEY47DE1993"> {{cite web|url= http://www.alcaldiabogota.gov.co/sisjur/normas/Norma1.jsp?i=2780|title= LEY 47 DE 1993|publisher= alcaldiabogota.gov.co|language=es|access-date= 23 February 2014}}</ref> | footnote_b = {{note|iboxb}}Uradni kolumbijski čas<ref>{{cite web|url= http://horalegal.inm.gov.co/|title = The official Colombian time |publisher= horalegal.inm.gov.co|language=es | access-date = 23 February 2014}}</ref> nadzoruje in usklajuje Nacionalni inštitut za meroslovje.<ref> {{cite web |url= http://www.secretariasenado.gov.co/senado/basedoc/decreto_4175_2011.html |title= Decreto 4175 de 2011, artículo 6, numeral 14|publisher = Presidencia de la República de Colombia |language=es |access-date= 14 March 2016}}</ref> | today = }} '''Kolumbija''' ([[španščina|špansko]] [koˈlombja]), uradno '''Republika Kolumbija''', je država v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Na severu meji na [[Karibsko morje]], na vzhodu na [[Venezuela|Venezuelo]], na jugovzhodu na [[Brazilija|Brazilijo]], na jugu na [[Ekvador]] in [[Peru]], na zahodu na [[Tihi ocean]] in na severozahodu na [[Panama|Panamo]]. Kolumbijo sestavlja 32 departmajev in glavno okrožje Bogota, največje mesto v državi. Pokriva površino 1.141.748 kvadratnih kilometrov in ima dobrih 50 milijonov prebivalcev. Bogata kulturna dediščina Kolumbije odraža vplive različnih ameriških civilizacij, evropskih naselbin, afriških sužnjev in priseljevanja iz Evrope in Bližnjega vzhoda. Španščina je državni uradni jezik, poleg tega se govori več kot 70 jezikov. Kolumbijo naseljujejo različna domorodna ljudstva že od vsaj 12.000 pred našim štetjem, vključno z [[ljudstvo Muisca|Muisca]], [[ljudstvo Quimbaya|Quimbaya]] in [[ljudstvo Tairona|Tairona]]. [[Španci]] so leta 1499 najprej pristali v La Guajiri in do sredine 16. stoletja kolonizirali dele regije in ustanovili [[Novo kraljestvo Granada]] s prestolnico Santafé de Bogotá. Neodvisnost od [[Španski imperij|Španskega imperija]] je bila dosežena leta 1819, zdajšnja Kolumbija pa je nastala kot [[Združene province Nova Granada]]. Nova država je eksperimentirala s federalizmom kot [[Granadinska konfederacija]] (1858) in nato [[Združene države Kolumbije]] (1863), preden je bila Republika Kolumbija dokončno razglašena leta 1886. Panama se je odcepila leta 1903, kar je vodilo do sedanjih meja Kolumbije. Od 1960-ih je država trpela zaradi asimetričnih nizko intenzivnih oboroženih spopadov in političnega nasilja, ki so se v 1990-ih stopnjevali. Od leta 2005 je prišlo do znatnega izboljšanja varnosti, stabilnosti in pravne države ter gospodarske rasti in razvoja brez primere.<ref name="Enough Already!">{{cite book|title= "Enough Already!" Colombia: Memories of War and Dignity.|author= Historical Memory Group|publisher= The National Center for Historical Memory's (NCHM)|year= 2013|isbn = 9789585760844|url= http://www.centrodememoriahistorica.gov.co/descargas/informes2013/bastaYa/bastaya-colombia-memorias-de-guerra-y-dignidad-2015.pdf|language=es}}</ref> Kolumbija je ena od sedemnajstih megaraznovrstnih držav na svetu in ima drugo najvišjo raven [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na svetu.<ref name="Biodiversity of Colombia">{{cite web|url=http://www.prodiversitas.bioetica.org/nota63.htm |title=Colombia is the second most biodiverse country in the world |author=Luis Fernando Potes |publisher=prodiversitas.bioetica.org |language=es |access-date=9 March 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131029190443/http://www.prodiversitas.bioetica.org/nota63.htm |archive-date=29 October 2013 }}</ref> Njeno ozemlje obsega [[amazonski deževni gozd]], [[visokogorje]], [[travnik]]e in [[puščava|puščave]] ter je edina država v Južni Ameriki z obalami in otoki vzdolž Atlantskega in Tihega oceana. Kolumbija je članica velikih svetovnih in regionalnih organizacij, vključno z [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]], [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]], [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Organizacija ameriških držav|OAS]], Pacifiškim zavezništvom, Andsko skupnostjo in globalni partner [[NATO|NATA]]. Njeno razpršeno gospodarstvo je tretje največje v Južni Ameriki, z makroekonomsko stabilnostjo in ugodnimi dolgoročnimi obeti za rast.<ref name = "GDP">{{cite web|url= https://www.dane.gov.co/files/investigaciones/boletines/pib/bol_PIB_IVtrim17_oferta.pdf |publisher=dane.gov.co |title= Cuentas Trimestrales – Producto Interno Bruto (PIB) |language=es |access-date=16 February 2018}}</ref> == Etimologija == Ime ''Colombia'' izhaja iz priimka italijanskega pomorščaka [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]] (italijansko ''Cristoforo Colombo'', špansko ''Cristóbal Colón''). Zasnovano je bilo kot sklicevanje na ves [[Novi svet]].<ref>{{Cite web|url=https://www.banrepcultural.org/|title=La Red Cultural del Banco de la República|first=Subgerencia Cultural del Banco de la|last=República|website=www.banrepcultural.org}}</ref> Ime je pozneje leta 1819 sprejela Republika Kolumbija, ki je nastala iz ozemlja starega [[Podkraljestvo Nova Granada|podkraljestva Nova Granada]] (današnja Kolumbija, Panama, Venezuela, Ekvador in severozahodna Brazilija).<ref name="LABLAA5">{{cite web |author=Carlos Restrepo Piedrahita |url=http://www.lablaa.org/blaavirtual/revistas/credencial/febrero1992/febrero2.htm |title=El nombre "Colombia", El único país que lleva el nombre del Descubrimiento |work=Revista Credencial |date=February 1992 |access-date=29 February 2008 |language=es }}</ref> Ko so Venezuela, Ekvador in Cundinamarca postale neodvisne države, je nekdanji departma Cundinamarca sprejel ime ''Republika Nova Granada''. Nova Granada je uradno spremenila ime leta 1858 v ''Granadinska konfederacija''. Leta 1863 je bilo ime ponovno spremenjeno, tokrat v ''Združene države Kolumbije'', preden je leta 1886 končno sprejelo svoje današnje ime – Republika Kolumbija. Za sklicevanje na to državo kolumbijska vlada uporablja izraza ''Colombia'' in ''República de Colombia''.<ref>{{Cite book|last=Helena Guedes|first=Maria|title=A Grande Colômbia!|publisher=Clube de Autores|pages=141}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kolumbije}} === Predkolumbovsko obdobje === [[File:Culture précolombiennes en Colombie.png|thumb|left|Location map of the pre-Columbian cultures of Colombia]] Zaradi svoje lege je bilo sedanje ozemlje Kolumbije koridor zgodnje človeške civilizacije od [[Mezoamerika|Mezoamerike]] in [[Karibi|Karibov]] do [[porečje|porečja]] [[Andi|Andov]] in [[Amazonka|Amazonke]]. Najstarejše arheološke najdbe so iz najdišč Pubenza in El Totumo v dolini reke [[Magdalena (reka)|Magdalena]] 100 kilometrov jugozahodno od Bogote.<ref>{{cite journal|last=Correal|first=Urrego G.|title=Nuevas evidencias culturales pleistocenicas y megafauna en Colombia|journal=Boletin de Arqueologia|year=1993|issue=8|pages=3–13}}</ref> Ta najdišča izvirajo iz paleoindijanskega obdobja (18.000–8000 pr. n. št.). V Puerto Hormigi in drugih najdiščih so našli sledi iz arhaičnega obdobja (~8000–2000 pr. n. št.). Ostanki kažejo, da je bila tudi zgodnja poselitev v regijah [[El Abra]] in [[Tequendama]] v Cundinamarci. Najstarejša keramika odkrita v Ameriki, najdena v San Jacintu, sega v obdobje 5000–4000 pred našim štetjem.<ref>{{cite journal|last=Hoopes|first=John|title=Ford Revisited: A Critical Review of the Chronology and Relationships of the Earliest Ceramic Complexes in the New World, 6000-1500 B.C. (1994)|journal=Journal of World Prehistory|year=1994|volume=8|issue=1|pages=1–50|doi=10.1007/bf02221836|s2cid=161916440|url=https://zenodo.org/record/848786}}</ref> Avtohtoni prebivalci so naseljevali ozemlje, ki je zdaj Kolumbija, od 12.500 let pred našim štetjem. Nomadska plemena lovcev-nabiralcev na območjih El Abra, Tibitó in Tequendama blizu današnje Bogoté so trgovala med seboj in z drugimi kulturami iz doline reke [[Magdalena (reka)|Magdalene]].<ref>{{cite journal |last1=Van der Hammen |first1=Thomas |last2=Urrego |first2=Gonzalo Correal |title=Prehistoric man of the Sabana de Bogotá: Data for an ecological prehistory |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |date=September 1978 |volume=25 |issue=1–2 |pages=179–190 |doi=10.1016/0031-0182(78)90077-9 |bibcode=1978PPP....25..179V }}</ref> Novembra 2020 je bilo razkrito mesto, ki vključuje 13 km [[piktogram]]ov, ki jih preučujejo v Serranía de la Lindosa.<ref>{{cite news | url = https://www.theguardian.com/science/2020/nov/29/sistine-chapel-of-the-ancients-rock-art-discovered-in-remote-amazon-forest | title = Sistine Chapel of the ancients' rock art discovered in remote Amazon forest | last = Alberge | first = Dalya | date = 29 November 2020 | website = The Guardian | access-date = 16 June 2021}}</ref> [[Antropolog]]i, ki delajo na najdišču, zaradi upodobljene izumrle favne trdijo, da je njihova starost 12.500 let (približno 10.480 pr. n. št.). To bi bilo v času najzgodnejše znane človeške okupacije območja, ki je zdaj znano kot Kolumbija. Med letoma 5000 in 1000 pred našim štetjem so plemena lovcev-nabiralcev prešla v agrarne družbe; nastala so ustaljena naselja in pojavila se je [[keramika]]. Od 1. tisočletja pred našim štetjem so skupine [[Ameriški staroselci|ameriških staroselcev]], vključno z Muisca, Zenú, Quimbaya in Tairona, razvile politični sistem ''cacicazgos'' ali ''[[Tainska civilizacija|Taíno]]'' s piramidno strukturo moči, ki so jo vodili ''caciques''. Muisca je naseljevala predvsem območje današnjega departmaja Boyacá in visoke planote Cundinamarca (''Altiplano Cundiboyacense''), kjer so tvorili Konfederacijo Muisca. Pridelovali so koruzo, krompir, kvinojo in bombaž ter s sosednjimi narodi trgovali z zlatom, smaragdi, odejami, keramičnimi izdelki, koko in zlasti kameno soljo. Taironi so naseljevali severno Kolumbijo v izoliranem gorovju Sierra Nevada de Santa Marta.<ref>{{cite journal |last=Broadbent |first=Sylvia |year=1965 |title=Los Chibchas: organización socio-polític |journal=Serie Latinoamericana |volume=5 }}</ref> Quimbaya so naseljevali regije doline reke Cauca med zahodnim in osrednjim območjem kolumbijskih Andov. <ref>{{cite book|title= Los indios de Colombia|volume = 7|author1= Álvaro Chaves Mendoza|author2= Jorge Morales Gómez|publisher= Editorial Abya Yala |isbn = 978-9978-04-169-7|year= 1995|url= https://books.google.com/books?id=txJH1_qweSMC&lpg=PA1|language=es}}</ref> Večina staroselcev se je ukvarjala s kmetijstvom, družbena struktura vsake avtohtone skupnosti je bila drugačna. Nekatere skupine avtohtonih prebivalcev, kot so Karibi, so živele v stanju trajne vojne, druge pa so imele manj bojevito držo.<ref>{{cite web|title= Historia de Colombia: el establecimiento de la dominación española – Los Pueblos Indígenas del Territorio Colombiano|url= http://www.banrepcultural.org/blaavirtual/historia/hicol/hico3.htm|publisher= banrepcultural.org|language=es}}</ref> <gallery> File:Parque Arqueológico de San Agustín - tomb of a deity with supporting warriors.jpg|[[Arheološki park San Agustín]] File:Lost City Ruins.jpg|[[Ciudad Perdida]] ("Izgubljeno mesto") File:Gold Museum, Bogota (36145671394).jpg|''[[Muisca raft]]''. Figura se nanaša na slovesnost legende El Dorado. </gallery> === Evropska aneksija === [[Alonso de Ojeda]] (ki je plul s Kolumbom) je leta 1499 dosegel [[polotok Guajira]]. Španski raziskovalci pod vodstvom Rodriga de Bastidasa so leta 1500 prvič raziskovali karibsko obalo. Krištof Kolumb je leta 1502 plul blizu Karibov. Leta 1508 je [[Vasco Núñez de Balboa]] spremljal odpravo na ozemlje skozi regijo Urabskega zaliva in leta 1510 sta ustanovila mesto Santa María la Antigua del Darién, prvo stabilno naselje na celini.<ref>{{cite web|url= http://www.biografiasyvidas.com/biografia/o/ojeda.htm|title= Alonso de Ojeda|publisher= biografiasyvidas.com|language=es|access-date= 2 April 2014|archive-url= https://web.archive.org/web/20140704180050/http://www.biografiasyvidas.com/biografia/o/ojeda.htm|archive-date= 4 July 2014|url-status= dead}}</ref> [[Santa Marta]] je bila ustanovljena leta 1525<ref>{{cite book|title= La gobernación de Santa Marta (1570–1670) Vol. 232|author= Vázquez, Trinidad Miranda|publisher= Editorial CSIC-CSIC Press|isbn = 978-84-00-04276-9|year= 1976|url= https://books.google.com/books?id=m5zI94b6u_4C&lpg=PP1|page = 3|language=es}}</ref> in [[Cartagena, Kolumbija|Cartagena]] leta 1533.<ref>{{cite book|title= Cartagena de Indias en el siglo XVI. Vol. 288|author= Plá, María del Carmen Borrego|publisher= Editorial CSIC-CSIC Press|isbn = 978-84-00-05440-3|year= 1983|url= https://books.google.com/books?id=hV-bQJo8wOIC&lpg=PP1|pages = 3–5|language=es}}</ref> Španski [[konkvistador]] [[Gonzalo Jiménez de Quesada]] je aprila 1536 vodil odpravo v notranjost in okrožja, skozi katera je šel, krstil za "Novo kraljestvo Granada". Avgusta 1538 je začasno ustanovil njeno prestolnico blizu Muisca ''cacicazgo'' v [[Bacatá|Muyquytá]] in jo poimenoval "Santa Fe". Ime je kmalu dobilo končnico in se je imenovalo Santa Fe de Bogotá.<ref>Uribe, Jaime Jaramillo. "Perfil histórico de Bogotá." Historia crítica 1 (1989): 1.</ref> V istem obdobju sta se zgodili še dve pomembni potovanju zgodnjih konkvistadorjev v notranjost. Sebastián de Belalcázar, osvajalec [[Quito|Quita]], je odpotoval proti severu in leta 1536 ustanovil [[Cali]] in leta 1537 [[Popayán]]; od 1536 do 1539 je nemški konkvistador [[Nikolaus Federmann]] prečkal Llanos Orientales in šel čez [[Cordillera Oriental, Kolumbija|Cordillero Oriental]] v iskanju [[El Dorado]], "mesto zlata". Legenda in zlato sta imela ključno vlogo pri privabljanju Špancev in drugih Evropejcev v Novo Granado v 16. in 17. stoletju.<ref>{{cite web| url= http://science.nationalgeographic.com/science/archaeology/el-dorado/|work= National Geographic| title= El Dorado Legend Snared Sir Walter Raleigh}}</ref> Konkvistadorji so pogosto sklepali zavezništva s sovražniki različnih avtohtonih skupnosti. Avtohtoni zavezniki so bili ključni za osvajanje, pa tudi za ustvarjanje in vzdrževanje imperija. Domorodna ljudstva v Novi Granadi so doživela upad prebivalstva zaradi osvajanja, pa tudi evroazijskih bolezni, kot so [[črne koze]], na katere niso imeli imunitete. Glede na to, da je bilo zemljišče zapuščeno, je španska krona prodala nepremičnine vsem osebam, ki so jih zanimala kolonizirana ozemlja, ustvarila velike kmetije in posedovala rudnike.<ref name = "TierrasColonia">{{cite web|url= http://www.banrepcultural.org/blaavirtual/revistas/credencial/mayo2002/propdetierras.htm|title= La propiedad de tierras en la Colonia: Mercedes, composición de títulos y resguardos indígenas |author = Mayorga, Fernando|publisher= Revista Credencial Historia |website= banrepcultural.org|year = 2002|language=es}}</ref> V 16. stoletju je navtika v Španiji dosegla velik razvoj zahvaljujoč številnim znanstvenim osebnostim ''[[Casa de Contratación]]'' (Hiša trgovine) ali ''Casa de la Contratación de las Indias'' (Hiša za trgovino z Indijanci), ki jo je ustanovila kastiljska krona leta 1503 v pristanišču [[Sevilja|Sevilje]] (in je bila premeščena v Cádiz leta 1717) kot kronsko agencijo za španskega imperija. Delovala je do leta 1790, ko je bila z reorganizacijo vlade ukinjena. Navtika je bila bistveni steber iberske ekspanzije.<ref name = "Alonso de Santa Cruz">{{cite journal |last1=Domingo |first1=Mariano Cuesta |title=Alonso de Santa Cruz, cartógrafo y fabricante de instrumentos náuticos de la Casa de Contratación |trans-title=Alonso de Santa Cruz, Cartographer and Maker of Nautical Instruments of the Spanish Casa de Contratación |language=es |journal=Revista Complutense de Historia de América |date=2004 |volume=30 |pages=7–40 |url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=1086671 }}</ref> === Kolonialne spremembe === Leta 1542 je regija Nova Granada skupaj z vsemi drugimi španskimi posestmi v Južni Ameriki postala del [[Podkraljevina Peru|podkraljevine Peru]] s prestolnico v [[Lima|Limi]].<ref>{{cite book|title= Empires of the Atlantic World: Britain and Spain in America, 1492–1830|author= John Huxtable Elliott|publisher= Yale University Press|isbn = 978-0-300-12399-9|year= 2007|url= https://books.google.com/books?id=Q6ucuphGA3YC&pg=PA124|pages = 124–125}}</ref> Leta 1547 je Nova Granada postala generalna kapetanija Nove Granade znotraj podkraljestva. Leta 1549 je bila s kraljevim odlokom ustanovljena Kraljeva avdiencia, Novi Granadi pa je vladala Royal Audiencia Santa Fe de Bogotá, ki je takrat obsegala province Santa Marta, Rio de San Juan, Popayán, Guayana in Cartagena. [49] Toda Svet Indije je sprejel pomembne odločitve iz kolonije v Španijo. [[File:Defensa de Cartagena de Indias por la escuadra de D. Blas de Lezo, año 1741.jpg|thumb|left| Ilustracija bitke pri Cartageni de Indias, velike španske zmage v vojni za Jenkinsovo uho]] V 16. stoletju so evropski trgovci s sužnji začeli privažati zasužnjene Afričane v Ameriko. Španija je bila edina evropska sila, ki v Afriki ni ustanovila ''faktorij'' (cone proste trgovine ali pretovarne točke) za nakup sužnjev; Španski imperij se je namesto tega zanašal na sistem ''Asiento de Negros'' (''dogovor črncev'' - monopolna pogodba med špansko krono in različnimi trgovci za pravico do preskrbe s sužnji), ki je trgovcem iz drugih evropskih držav podelil dovoljenje za trgovanje s zasužnjenimi ljudstvi na njihova čezmorska ozemlja. Ta sistem je Afričane pripeljal v Kolumbijo, čeprav so mnogi nasprotovali instituciji. Avtohtonih ljudstev ni bilo mogoče zasužnjiti, ker so bili pravno podložni španski kroni. Za zaščito avtohtonih ljudstev so španske kolonialne oblasti uvedle več oblik zemljiške lastnine in ureditve: ''resguardos'', ''encomiendas'' in ''haciendas''. [[File:Ilustraciones José Celestino Mutis.jpg|thumb|upright=0.9| Številni intelektualni voditelji osamosvojitvenega procesa so sodelovali v Kraljevi botanični ekspediciji v Novo Granado.]] Podkraljestvo Nova Granada je bilo ustanovljeno leta 1717, nato začasno ukinjeno in nato ponovno ustanovljeno leta 1739. Njegovo glavno mesto je bilo Santa Fé de Bogotá. To vicekraljevstvo je vključevalo nekatere druge province severozahodne Južne Amerike, ki so bile prej pod jurisdikcijo podkraljestev Nove Španije ali Peruja in ustrezajo predvsem današnji Venezueli, Ekvadorju in Panami. Tako je Bogotá postala eno glavnih upravnih središč španske posesti v Novem svetu, skupaj z Limo in [[Ciudad de México]]m, čeprav je v primerjavi s tema dvema mestoma ostala nekoliko zaostala na več gospodarskih in logističnih načinih. Velika Britanija je leta 1739 napovedala vojno Španiji in mesto Cartagena je hitro postalo glavna tarča Britancev. Ogromna britanska ekspedicijska sila je bila poslana, da bi zavzela mesto, toda po začetnih vpadih so uničujoči izbruhi bolezni pohabili njihovo število in Britanci so se bili prisiljeni umakniti. Bitka je postala ena najbolj odločilnih zmag Španije v spopadu in je zagotovila špansko prevlado na Karibih vse do [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]].<ref name = "BattleofCartagena">{{cite book|title= Conflictos coloniales: la guerra de los nueve años 1739–1748|author= Jorge Cerdá Crespo|publisher= Universidad de Alicante |isbn = 978-84-9717-127-4|year= 2010|url= https://books.google.com/books?id=iHc5HlQpmmUC&pg=PA3|language=es}}</ref><ref>{{cite magazine| url=http://news.nationalgeographic.com/2015/11/151102-colombia-shipwreck-cartagena-battle-1700s/|magazine= National Geographic|title= Did This Spanish Shipwreck Change the Course of History?|author = Greshko, Michael}}</ref> Duhovnika, botanika in matematika [[José Celestino Mutis|Joséja Celestina Mutisa]] iz 18. stoletja je podkralj Antonio Caballero y Góngora pooblastil, da izvede popis narave Nove Granade. Začelo se je leta 1783 in je postalo znano kot ''Kraljeva botanična ekspedicija v Novo Granado''. Razvrstil je rastline in prostoživeče živali ter ustanovil prvi astronomski observatorij v mestu Santa Fe de Bogotá.<ref>{{cite web|url= http://www.rjb.csic.es/jardinbotanico/jardin/index.php?len=en&Pag=89|title= José Celestino Mutis in New Granada: A life at the service of an Expedition (1760–1808)|publisher= Real Jardín Botánico}}</ref> Julija 1801 je pruski znanstvenik [[Alexander von Humboldt]] dosegel Santa Fe de Bogotá, kjer se je srečal z Mutisom. Poleg tega so se iz odprave pojavile zgodovinske osebnosti v procesu osamosvojitve Nove Granade kot [[astronom]] Francisco José de Caldas, znanstvenik Francisco Antonio Zea, [[zoolog]] Jorge Tadeo Lozano in [[slikar]] Salvador Rizo.<ref>{{cite book|title= A Geography of Hard Times: Narratives about Travel to South America, 1780–1849 – Part I: The scholar and the baron: Voyage of the exact sciences|author= Angela Perez-Mejia|publisher= SUNY Press|isbn = 978-0-7914-6013-9|year= 2004|url= https://books.google.com/books?id=1AcBiP9mOmoC&pg=PP1}}</ref><ref>{{cite book|title= Francisco José de Caldas: A Scientist at Work in Nueva Granada|author= John Wilton Appel|publisher= American Philosophical Society|isbn = 978-0-87169-845-2|year= 1994|url= https://archive.org/details/franciscojosedec0000appe|url-access= registration|page= [https://archive.org/details/franciscojosedec0000appe/page/3 3]}}</ref> === Osamosvojitev === [[File:Batalla de Boyaca de Martin Tovar y Tovar.jpg|thumb| [[Bitka pri Boyaci]] je bila odločilna bitka, ki je zagotovila uspeh osvobodilne kampanje Nove Granade.]] Od začetka obdobij osvajanja in kolonizacije je bilo več uporniških gibanj proti španski oblasti, vendar je bila večina bodisi zatrta ali pa je ostala prešibka, da bi spremenila celotno situacijo. Zadnji, ki si je prizadeval za popolno neodvisnost od Španije, se je pojavil okoli leta 1810 in dosegel vrhunec s kolumbijsko deklaracijo o neodvisnosti, izdano 20. julija 1810, na dan, ki se zdaj praznuje kot dan neodvisnosti naroda.<ref>{{Cite news |url=https://elpais.com/internacional/2017/07/20/colombia/1500541945_902382.html |title=Independencia de Colombia: ¿por qué se celebra el 20 de julio? |trans-title=Independence of Colombia: Why is it celebrated on 20 July? |date=20 July 2017 |work=El País |access-date=18 July 2018 |language=es |issn=1134-6582 }}</ref> To gibanje je sledilo neodvisnosti Saint-Domingue (današnji [[Haiti]]) leta 1804, ki je zagotovilo določeno podporo morebitnemu vodji tega upora: [[Simon Bolivar|Simónu Bolívarju]]. [[Francisco de Paula Santander]] bi prav tako igral odločilno vlogo. [[File:ProvinciaSocorro.jpg|thumb|left|upright=0.7| Provinca Socorro je bila mesto nastanka procesa neodvisnosti.]] Gibanje je sprožil Antonio Nariño, ki je nasprotoval španskemu centralizmu in vodil opozicijo proti podkraljestvu. [[Cartagena, Kolumbija|Cartagena]] je postala neodvisna novembra 1811.<ref>{{cite web|url= http://www.banrepcultural.org/blaavirtual/revistas/credencial/febrero2010/caribe.htm|title= Independencia del Caribe colombiano 1810–1821|author = Sourdis Nájera, Adelaida|publisher= Revista Credencial Historia – Edición 242|language=es}}</ref> Leta 1811 so bile razglašene Združene province Nova Granada, ki jih je vodil Camilo Torres Tenorio. Pojav dveh različnih ideoloških struj med domoljubi (federalizem in centralizem) je povzročil obdobje nestabilnosti. Kmalu po koncu [[Napoleonske vojne|Napoleonskih vojn]] se je [[Ferdinand VII. Španski]], ki je bil nedavno obnovljen na prestolu v Španiji, nepričakovano odločil poslati vojaške sile, da bi ponovno zavzel večino severne Južne Amerike. Podkraljestvo je bilo obnovljeno pod poveljstvom Juana Sámana, katerega režim je kaznoval tiste, ki so sodelovali v domoljubnih gibanjih, pri čemer je ignoriral politične nianse hunt. Maščevanje je spodbudilo vnovičen upor, ki je v kombinaciji z oslabljeno Španijo omogočil uspešen upor, ki ga je vodil v Venezueli rojeni Simón Bolívar, ki je leta 1819 končno razglasil neodvisnost.<ref name = "Historia ilustrada de Colombia">{{cite book |author=Ocampo López, Javier |author-link= |year=2006 |title=Historia ilustrada de Colombia – Capítulo VI |publisher=Plaza y Janes Editores Colombia sa |isbn = 978-958-14-0370-7 |language=es |url=https://books.google.com/books?id=XzgpwLiJs5gC&pg=PA1}}</ref> Prošpanski odpor je bil poražen leta 1822 na sedanjem ozemlju Kolumbije in leta 1823 v Venezueli. Ozemlje podkraljestva Nova Granada je postalo Republika Kolumbija, organizirana kot zveza sedanjih ozemelj Kolumbije, Paname, Ekvadorja, Venezuele, delov Gvajane in Brazilije ter severno od reke Marañón.<ref>{{cite book|title= (Gran) Colombia, relación geográfica, topográfica, agrícola, comercial y política de este país: Adaptada para todo lector en general y para el comerciante y colono en particular, Volume 1|author= Alexander Walker|publisher = Banco de la República|year= 1822|language=es|url= https://books.google.com/books?id=uVZsAAAAMAAJ&pg=PR1}}</ref> Kongres v Cúcuti leta 1821 je sprejel ustavo za novo republiko. Simón Bolívar je postal prvi predsednik Kolumbije, Francisco de Paula Santander pa je postal podpredsednik. Vendar je bila nova republika nestabilna; tri države so nastale po propadu Velike Kolumbije leta 1830 (Nova Granada, Ekvador in Venezuela). [[File:Cambios territoriales de Colombia.gif|thumb| Oblikovanje sedanje Kolumbije po neodvisnosti podkraljestva Nove Granade od Španskega imperija]] Kolumbija je bila prva ustavna vlada v Južni Ameriki, liberalna in konservativna stranka, ustanovljena leta 1848 oziroma 1849, pa sta dve najstarejši preživeli politični stranki v Ameriki. [[Suženjstvo]] je bilo v državi odpravljeno leta 1851.<ref>{{cite book |last=Aguilera |first=Miguel |year=1965 |title=La Legislación y el derecho en Colombia |series=Historia extensa de Colombia |volume=14 |publisher=Lemer |location=Bogotá |pages=428–442}}</ref> Notranje politične in teritorialne delitve so privedle do razpustitve Velike Kolumbije leta 1830. Tako imenovani ''oddelek Cundinamarca'' je prevzel ime ''Nova Granada'', ki ga je obdržal do leta 1858, ko je postal ''Confederación Granadina'' (Granadinska konfederacija). Po dveletni državljanski vojni leta 1863 so nastale ''Združene države Kolumbije'', ki so trajale do leta 1886, ko je država končno postala znana kot Republika Kolumbija.<ref>{{cite web |url=http://www.banrepcultural.org/blaavirtual/ayudadetareas/poli/poli57.htm |title=Constituciones que han existido en Colombia |publisher= Banco de la República |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110807093959/http://www.banrepcultural.org/blaavirtual/ayudadetareas/poli/poli57.htm |archive-date=7 August 2011}}</ref> Med dvostranskimi političnimi silami so ostale notranje delitve, ki so občasno sprožile zelo krvave državljanske vojne, med katerimi je bila najpomembnejša tisočdnevna vojna (1899–1902). === 20. stoletje === Namera [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], da bi vplivala na območje (zlasti gradnja in nadzor [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]]), je privedla do ločitve ministrstva za Panamo leta 1903 in njegove ustanovitve kot naroda. Združene države so Kolumbiji leta 1921, sedem let po dokončanju prekopa, plačale 25.000.000 $ za odpravo vloge predsednika Roosevelta pri nastanku Paname, Kolumbija pa je priznala Panamo v skladu s pogodbo Thomson-Urrutia.<ref>{{cite web |title=El tratado Urrutia-Thomson. Dificultades de política interna y exterior retrasaron siete años su ratificación |publisher=Revista Credencial Historia |year=2003 |url=http://www.banrepcultural.org/node/86422 |language=es}}</ref> Kolumbija in Peru sta šla v vojno zaradi ozemeljskih sporov daleč v porečju Amazonke. Vojna se je končala z mirovnim sporazumom, pri katerem je posredovala Liga narodov. Liga je sporno območje končno dodelila Kolumbiji junija 1934.<ref>{{cite journal |author1=Atehortúa Cruz |author2=Adolfo León |year=2014 |title=El conflicto Colombo-Peruano – Apuntes acerca de su desarrollo e importancia histórica |journal=Historia y Espacio |volume=29 |url=http://cms.univalle.edu.co/revistasunivalle/index.php/historiayespacio/article/view/2750/2637 |pages=51–78 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20151030020452/http://cms.univalle.edu.co/revistasunivalle/index.php/historiayespacio/article/view/2750/2637 |archive-date=30 October 2015}}</ref> [[File:Bogotazo.jpg|thumb|left| Bogotazo leta 1948]] Kmalu zatem je Kolumbija dosegla določeno stopnjo politične stabilnosti, ki jo je prekinil krvav konflikt, ki se je zgodil med poznimi 1940-imi in zgodnjimi 1950-imi, obdobjem, znanim kot ''La Violencia'' (Nasilje). Vzrok so bile predvsem naraščajoče napetosti med obema vodilnima političnima strankama, ki so se nato razplamtele po atentatu na liberalnega predsedniškega kandidata Jorgeja Eliécerja Gaitána 9. aprila 1948. Nastali nemiri v Bogoti, znani kot ''El Bogotazo'', so se razširili po vsej državi in zahtevali življenja najmanj 180.000 Kolumbijcev.<ref name="Encarta">{{cite encyclopedia |author1=Charles Bergquist |author2=David J. Robinson |year=1997–2005 |url=http://ca.encarta.msn.com/encyclopedia_761564636_10/Colombia.html |title=Colombia |encyclopedia=Microsoft Encarta Online Encyclopedia 2005 |publisher=Microsoft Corporation |access-date=16 April 2006 |archive-date=11 November 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071111194946/http://ca.encarta.msn.com/encyclopedia_761564636_10/Colombia.html}} ''On 9 April 1948, Gaitán was assassinated outside his law offices in downtown Bogotá. The assassination marked the start of a decade of bloodshed, called ''La Violencia'' (The Violence), which took the lives of an estimated 180,000 Colombians before it subsided in 1958.''</ref> Kolumbija je vstopila v [[Korejska vojna|korejsko vojno]], ko je bil za predsednika izvoljen Laureano Gómez. Bila je edina latinskoameriška država, ki se je vojni pridružila v neposredni vojaški vlogi kot zaveznica Združenih držav. Posebej pomemben je bil odpor kolumbijskih čet pri Old Baldyju. Nasilje med obema političnima strankama se je najprej zmanjšalo, ko je Gustavo Rojas z državnim udarom odstavil predsednika Kolumbije in se pogajal z gverilci, nato pa pod vojaško hunto generala Gabriela Parísa. [[File:Centro de Memoria Histórica - Bogotá.jpg|thumb| ‘’Os miru in spomina'', spomenik žrtvam kolumbijske dežavljanske vojne (1964 – danes)]] Od 1960-ih je država trpela zaradi asimetričnega nizko intenzivnega oboroženega spopada med vladnimi silami, levičarskimi gverilskimi skupinami in desničarskimi paravojaškimi skupinami. Konflikt se je stopnjeval v 1990-ih, predvsem na oddaljenih podeželskih območjih. Od začetka oboroženega spopada so se zagovorniki človekovih pravic kljub osupljivemu nasprotovanju borili za spoštovanje človekovih pravic. Več gverilskih organizacij se je odločilo za demobilizacijo po mirovnih pogajanjih v letih 1989–1994. Združene države so bile močno vpletene v konflikt od njegovih začetkov, ko je v zgodnjih 1960-ih ameriška vlada spodbujala kolumbijsko vojsko, da napade levičarske milice na podeželju Kolumbije. To je bil del boja ZDA proti komunizmu. Plačanci in multinacionalne korporacije, kot je Chiquita Brands International, so nekateri izmed mednarodnih akterjev, ki so prispevali k nasilju v konfliktu. Od sredine 1970-ih so kolumbijski [[narko kartel]]i postali glavni proizvajalci, predelovalci in izvozniki prepovedanih drog, predvsem [[marihuana|marihuane]] in [[kokain]]a.<ref>{{cite web |url=https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/drugs/business/inside/colombian.html |title=The Colombian Cartels |publisher=WGBH educational foundation |access-date=25 May 2020 }}</ref> 4. julija 1991 je bila razglašena nova ustava.<ref name="Colombian Constitution of 1991">{{cite web|url= http://www.secretariasenado.gov.co/index.php/leyes-y-antecedentes/constitucion-y-sus-reformas |title= Colombian Constitution of 1991 |access-date= 10 March 2014|publisher= secretariasenado.gov.co |language=es}}</ref> Kolumbijska družba na spremembe, ki jih je povzročila nova ustava, ocenjuje kot pozitivne. === 21. stoletje === [[File:Jefa de Estado participa en ceremonia de la Firma de la Paz entre el Gobierno de Colombia y las FARC E.P. (29953487045).jpg|thumb|upright=1.05| Nekdanji predsednik Juan Manuel Santos je podpisal mirovni sporazum]] Administracija predsednika Álvara Uribeja (2002–2010) je sprejela demokratično varnostno politiko, ki je vključevala integriran boj proti terorizmu in kampanjo za boj proti upornikom. Zaupanje vlagateljev je spodbudil tudi vladni gospodarski načrt. Kot del kontroverznega mirovnega procesa je AUC (''Autodefensas Unidas de Colombia’’ - desničarske paravojaške enote) kot formalna organizacija prenehala delovati. Februarja 2008 je na milijone Kolumbijcev protestiralo proti FARC (''Fuerzas Armadas Revolucionarias de Colombia—Ejército del Pueblo'' - Revolucionarne oborožene sile Kolumbije - Ljudska vojska) in drugim prepovedanim skupinam. Leta 2015 je Kolumbija ponovno pridobila položaj največjega svetovnega proizvajalca nezakonitega kokaina.<ref>{{cite news |last1=Miroff |first1=Nick |title=Colombia is again the world's top coca producer. Here's why that's a blow to the U.S. |url=https://www.washingtonpost.com/world/the_americas/in-a-blow-to-us-policy-colombia-is-again-the-worlds-top-producer-of-coca/2015/11/10/316d2f66-7bf0-11e5-bfb6-65300a5ff562_story.html?utm_term=.14b05df4907d |access-date=28 July 2021 |work=The Washington Post |date=10 November 2015}}</ref> Po mirovnih pogajanjih na Kubi so kolumbijska vlada predsednika [[Juan Manuel Santos|Juana Manuela Santosa]] in gverilci FARC-EP objavili končni dogovor za konec konflikta. Vendar referendum za ratifikacijo dogovora ni bil uspešen. Nato sta kolumbijska vlada in FARC novembra 2016 podpisali revidiran mirovni sporazum, ki ga je potrdil kolumbijski kongres. Leta 2016 je predsednik Santos prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{cite web|url= https://www.nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/2016/santos-lecture_en.html|title= Nobel Lecture by Juan Manuel Santos, Oslo, 10 December 2016 |website=NobelPrize.org|access-date= 10 December 2016}}</ref> Vlada je začela proces pozornosti in celovite odškodnine za žrtve konflikta. Kolumbija kaže skromen napredek v boju za obrambo človekovih pravic, kot je izrazil HRW ([[Human Rights Watch]]). Ustanovljena je bila posebna Pristojnost za mir za preiskavo, razjasnitev, pregon in kaznovanje resnih kršitev človekovih pravic in hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, ki so se zgodile med oboroženim spopadom, ter za zadovoljevanje pravice žrtev do pravice. [[Papež Frančišek]] se je med obiskom v Kolumbiji poklonil žrtvam spopadov.<ref>{{Cite web |url=http://en.radiovaticana.va/news/2017/09/08/pope_at_colombia_prayer_meeting_for_reconciliation_weeps_wit/1335635 |title=Pope at Colombia prayer meeting for reconciliation weeps with victims |date=8 September 2017 |website=radiovaticana.va |access-date=9 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170909034315/http://en.radiovaticana.va/news/2017/09/08/pope_at_colombia_prayer_meeting_for_reconciliation_weeps_wit/1335635 |archive-date=9 September 2017 |url-status=dead}}</ref> Junija 2018 je na predsedniških volitvah zmagal Ivan Duque, kandidat desne stranke Demokratični center. 7. avgusta 2018 je zaprisegel kot novi predsednik Kolumbije, ki bo nasledil Juana Manuela Santosa.<ref>{{cite news |title=Iván Duque: Colombia's new president sworn into office|url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-45107063|work=BBC News|date=8 August 2018|access-date=8 July 2021}}</ref> Odnosi Kolumbije z Venezuelo so nihali zaradi ideoloških razlik med obema vladama. Kolumbija je ponudila humanitarno podporo s hrano in zdravili, da bi ublažila pomanjkanje zalog v Venezueli. Kolumbijsko zunanje ministrstvo je dejalo, da morajo biti vsa prizadevanja za rešitev venezuelske krize mirna. Kolumbija je predlagala zamisel o ciljih trajnostnega razvoja in Združeni narodi so sprejeli končni dokument. Februarja 2019 je venezuelski predsednik [[Nicolás Maduro]] prekinil diplomatske odnose s Kolumbijo, potem ko je kolumbijski predsednik Ivan Duque pomagal venezuelskim opozicijskim politikom dostaviti humanitarno pomoč njihovi državi. Kolumbija je priznala venezuelskega opozicijskega voditelja [[Juan Guaidó|Juana Guaidója]] za legitimnega predsednika države. Januarja 2020 je Kolumbija zavrnila Madurov predlog, da bi državi obnovili diplomatske odnose.<ref>{{cite news |title=Colombia rejects Venezuelan proposal to resume diplomatic relations|url=https://www.reuters.com/article/us-colombia-venezuela-idUSKBN1ZT30R|work=reuters|date=30 January 2020|access-date=8 July 2021}}</ref> Protesti so se začeli 28. aprila 2021, ko je vlada predlagala davčni zakon, ki bi močno razširil obseg 19-odstotnega davka na dodano vrednost. == Geografija == {{glavni|Geografija Kolumbije|Geologija Kolumbije|Zavarovana območja v Kolumbiji}} [[File:Mapa de Colombia (topografía).svg|upright=1.05|thumb|Zemljevid reliefa]] Za geografijo Kolumbije je značilno šest glavnih [[Naravne regije Kolumbije|naravnih regij]], ki predstavljajo svoje edinstvene značilnosti, od gorske regije [[Andi|Andov]], ki si jo deli z [[Ekvador]]jem in [[Venezuela|Venezuelo]]; pacifiška obalna regija, ki si jo deli s [[Panama|Panamo]] in Ekvadorjem; karibsko obalno regijo, ki si deli z Venezuelo in Panamo; ''[[Llanos]]'' (ravnine), ki si jo deli z Venezuelo; območje Amazonskega deževnega gozda, ki si ga delijo Venezuela, Brazilija, Peru in Ekvador; na otoško območje, ki obsega otoke v Atlantskem in Tihem oceanu. Svoje pomorske meje si deli s [[Kostarika|Kostariko]], [[Nikaragva|Nikaragvo]], [[Honduras]]om, [[Jamajka|Jamajko]], [[Haiti]]jem in [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]].<ref name="Geography of Colombia">{{cite web |url= http://www.colombia-sa.com/geografia/geografia-in.html|title= Natural regions of Colombia and description of the three branches of the andes cordillera|publisher = colombia-sa.com |access-date= 7 March 2014}}</ref> Leži med zemljepisnimi širinami 12 °S in 4 °S ter med zemljepisnimi dolžinami 67 ° in 79 °Z. [[File:Koppen-Geiger Map COL present.svg|thumb|left|upright=1.3| Kolumbijski zemljevid Köppenove podnebne klasifikacije]] Del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], regije sveta, ki je izpostavljena [[potres]]om in [[vulkan]]skim izbruhom, so v notranjosti Kolumbije [[Andi]], prevladujoča geografska značilnost. Večina kolumbijskih populacijskih središč je v teh notranjih višavjih. Onkraj Kolumbijskega masiva (v jugozahodnih departmajih Cauca in Nariño) so ti razdeljeni na tri veje, znane kot ''cordilleras'' (gorske verige): [[Cordillera Occidental, Kolumbija|Cordillera Occidental]], ki meji na obalo Pacifika in vključuje mesto [[Cali]]; [[Cordillera Central, Kolumbija|Cordillera Central]], ki poteka med dolinama reke Cauca in Magdalena (na zahodu oziroma vzhodu) in vključuje mesta [[Medellín]], [[Manizales]], [[Pereira]] in [[Armenia, Kolumbija|Armenia]]; in [[Cordillera Oriental, Kolumbija|Cordillera Oriental]], ki se razteza proti severovzhodu do [[Polotok Guajira|polotoka Guajira]] in vključuje Bogoto, Bucaramango in Cúcuto. Vrhovi v Cordilleri Occidental presegajo 4700 m, v Cordilleri Central in Cordilleri Oriental pa dosežejo 5000 m. Bogotá je z 2600 m najvišje ležeče mesto svoje velikosti na svetu. Vzhodno od Andov leži [[savana]] [[Llanos]], del porečja reke [[Orinoko]], na skrajnem jugovzhodu pa džungla [[Amazonski deževni gozd|amazonskega deževnega gozda]]. Te nižine skupaj sestavljajo več kot polovico ozemlja Kolumbije, vendar vsebujejo manj kot 6 % prebivalstva. Na severu karibsko obalo, kjer živi 21,9 % prebivalstva in na kateri sta večji pristaniški mesti [[Barranquilla]] in [[Cartagena, Kolumbija|Cartagena]], na splošno sestavljajo nizko ležeče ravnice, vsebuje pa tudi gorovje [[Sierra Nevada de Santa Marta]], ki vključuje najvišja vrhova v državi (Pico Cristóbal Colón in Pico Simón Bolívar) in puščavo La Guajira. Nasprotno pa so ozke in prekinjene pacifiške obalne nižine, ki jih podpira gorovje Serranía de Baudó, redko poseljene in pokrite z gosto vegetacijo. Glavno pacifiško pristanišče je [[Buenaventura]]. Glavne reke Kolumbije so [[Magdalena (reka)|Magdalena]], [[Cauca (reka)|Cauca]], Guaviare, [[Atrato (reka)|Atrato]], Meta, Putumayo in Caquetá. Kolumbija ima štiri glavne drenažne sisteme: pacifiški [[povodje]], karibsko povodje, porečje Orinoka in porečje Amazonke. Reki Orinoko in Amazonka označujeta meje med Kolumbijo do Venezuele oziroma Perujem. Zavarovana območja in "sistem narodnih parkov" pokrivajo površino približno 14.268.224 hektarjev (142.682,24 km²) in predstavljajo 12,77 % kolumbijskega ozemlja.<ref>{{cite web |language=es |url=http://www.parquesnacionales.gov.co/portal/sistema-de-parques-nacionales-naturales/ |title=Dirección de Parques Nacionales Naturales de Colombia |access-date= 15 November 2015}}</ref> V primerjavi s sosednjimi državami so stopnje krčenja gozdov v Kolumbiji še vedno relativno nizke. Kolumbija je imela za leto 2018 povprečno oceno indeksa celovitosti gozdne krajine 8,26/10, kar jo uvršča na 25. mesto na svetu od 172 držav. Kolumbija je šesta država na svetu po obsegu celotne oskrbe s sladko vodo iz obnovljivih virov in ima še vedno velike zaloge sladke vode.<ref name=worldwater>{{cite web|url = http://worldwater.org/water-data/|title= Table 1: Total Renewable Freshwater Supply, by Country |publisher= worldwater.org}}</ref> === Podnebje === [[File:Nevado del tolima y sus frailejones.jpg|thumb| Gorsko podnebje je ena od edinstvenih značilnosti Andov in drugih visokogorskih reliefov]] Za podnebje Kolumbije je značilno, da je tropsko, ki predstavlja variacije znotraj šestih naravnih regij in je odvisno od nadmorske višine, temperature, vlažnosti, vetrov in padavin. Kolumbija ima raznoliko paleto podnebnih pasov, vključno s tropskimi deževnimi gozdovi, savanami, [[stepa]]mi, [[puščava]]mi in gorskim podnebjem. Gorsko podnebje je ena od edinstvenih značilnosti Andov in drugih visokogorskih reliefov, kjer podnebje določa nadmorska višina. Pod 1000 metri nadmorske višine je toplo višinsko območje, kjer so temperature nad 24 °C. Približno 82,5 % celotne površine države leži v toplem višinskem pasu. Za območje z zmernim podnebjem, ki je med 1001 in 2000 metri, je značilna povprečna temperatura v razponu med 17 in 24 °C. Hladno podnebje je prisotno med 2001 in 3000 metri, temperature pa se gibljejo med 12 in 17 °C. Onkraj so alpske razmere gozdnatega pasu in nato brezdrevesna travišča ''[[Páramo|páramos]]''. Nad 4000 metri, kjer so temperature pod lediščem, je podnebje ledeniško, območje trajnega snega in ledu. === Biodiverziteta === {{glavni|Živalstvo Kolumbije|Rastlinstvo Kolumbije}} [[File:Cattleya trianae tipo Baronessa.jpg|thumb| Nacionalna roža Kolumbije, endemična orhideja ''Cattleya trianae'', je poimenovana po kolumbijskem botaniku in zdravniku Joséju Jerónimo Triani. <ref>{{cite web |url= http://www.banrepcultural.org/blaavirtual/revistas/credencial/julio2001/laflor.htm|title= La flor de mayo, Cattleya trianae, flor nacional|language=es|access-date= 3 March 2017 |publisher= banrepcultural.org}}</ref>]] Kolumbija je ena izmed držav z veliko raznolikostjo [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]<ref>{{cite web |url= http://www.inecc.gob.mx/descargas/ai/con199328.pdf|title= Declaración de Cancún de países megadiversos afínes|author = Delegatarios de países megadiversos|publisher= inecc.gob.mx|language=es|access-date= 9 March 2014}}</ref>, na prvem mestu pa po vrstah ptic.<ref name ="Bird Species">{{cite web |url= http://www.proaves.org/colombia-officially-the-nation-with-the-greatest-diversity-of-birds-and-a-new-world-record/?lang=en|title= Colombia Celebrates over 1,900 Bird Species|publisher= proaves.org|access-date= 18 December 2013}}</ref> Kar zadeva rastline, ima država med 40.000 in 45.000 rastlinskih vrst, kar ustreza 10 ali 20 % vseh svetovnih vrst, kar je še bolj izjemno glede na to, da Kolumbija velja za državo srednje velikosti.<ref>{{cite web|url= http://www.parquesnacionales.gov.co/PNN/portel/libreria/php/frame_detalle.php?h_id=5274|title= Flora of Colombia|publisher= parquesnacionales.gov.co|language=es|access-date= 18 December 2013|url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20160125222620/http://www.parquesnacionales.gov.co/PNN/portel/libreria/php/frame_detalle.php?h_id=5274|archive-date= 25 January 2016|df= dmy-all}}</ref> Kolumbija je druga najbolj biotsko raznovrstna država na svetu, zaostaja le za Brazilijo, ki je približno 7-krat večja. Kolumbija je država, ki ima najvišjo stopnjo vrst po površini in največje število endemizmov (vrst, ki jih v naravi ne najdemo nikjer drugje) v kateri koli državi. Približno 10 % vrst na Zemlji živi v Kolumbiji, vključno z več kot 1900 vrstami ptic, kar je več kot v Evropi in Severni Ameriki skupaj. Kolumbija ima 10 % svetovnih vrst sesalcev, 14 % vrst dvoživk in 18 % vrst ptic na svetu.<ref name="DIVERSITY OF SPECIES IN COLOMBIA">{{cite web|url=http://www.humboldt.org.co/component/k2/item/62-cifras |title=Colombia accounts for around 10% of the flora and fauna of the world. |publisher=humboldt.org.co |access-date=21 July 2013 |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140309144021/http://www.humboldt.org.co/component/k2/item/62-cifras |archive-date=9 March 2014 }}</ref> Kolumbija ima okoli 2000 vrst morskih rib in je druga najbolj raznolika država po sladkovodnih ribah. Je tudi država z najbolj endemičnimi vrstami metuljev, prva je po vrstah orhidej in ima približno 7000 vrst hroščev. Kolumbija je druga po številu vrst dvoživk in tretja najbolj raznolika država po plazilcih in palmah. Obstaja približno 1900 vrst mehkužcev in po ocenah je v državi približno 300.000 vrst nevretenčarjev. V Kolumbiji je 32 kopenskih biomov in 314 vrst ekosistemov.<ref>{{cite web|url= http://www.sibcolombia.net/web/sib/cifras|title= System of information about biodiversity of Colombia|publisher= Sistema de Información sobre Biodiversidad de Colombia|language=es|access-date= 5 April 2013|archive-url= https://web.archive.org/web/20130523121645/http://www.sibcolombia.net/web/sib/cifras|archive-date= 23 May 2013|url-status=dead}}</ref><ref name = "humboldt">{{cite web |url= http://www.humboldt.org.co/images/documentos/pdf/documentos/iern-biodiversidad-2010-2011.pdf |title= Informe sobre el estado de los recursos naturales renovables y del ambiente Componente de biodiversidad, 2010–2011 |publisher= humboldt.org.co|language=es|access-date= 25 May 2017}}</ref> == Upravna delitev == Kolumbija je razdeljena na 32 departmajev in eno glavno okrožje, ki se obravnava kot departma (Bogotá služi tudi kot glavno mesto departmaja Cundinamarca). Departmaji so razdeljeni na občine, od katerih je vsaki dodeljen občinski sedež, občine pa so razdeljene na ''corregimientos'' na podeželju in na ''comunas'' v mestnih območjih. Vsak departma ima lokalno vlado z guvernerjem in skupščino, ki sta neposredno izvoljena za štiri leta, vsako občino pa vodita župan in svet. V vsakem od ''corregimientos'' ali ''comunas'' je splošno izvoljen lokalni upravni odbor. <ref name="Administrative divisions">{{cite web|url= http://www.dane.gov.co/Divipola/|title= Codificación de la División Político-Administrativa de Colombia (Divipola)|language=es|publisher= dane.gov.co|access-date= 15 March 2014|url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20140209012507/http://dane.gov.co/Divipola/|archive-date= 9 February 2014|df= dmy-all}}</ref> Poleg glavnega mesta so bila na podlagi posebnih razpoznavnih značilnosti imenovana okrožja (dejansko posebne občine) še štiri mesta. To so Barranquilla, Cartagena, Santa Marta in Buenaventura. Nekateri departmaji imajo lokalne upravne enote, kjer imajo mesta veliko koncentracijo prebivalstva in so občine v bližini (na primer v Antioquii in Cundinamarci). Kjer imajo departmaji nizko populacijo (na primer Amazonas, Vaupés in Vichada), se uporabljajo posebne upravne enote, kot je "department corregimientos", ki je hibrid občine in corregimiento. [[Slika:Colombia, administrative divisions - de - colored (+box).svg|thumb|300px|Kolumbija in njeni departmaji plus. [[Bogotá]]]] {| class="wikitable" |- ! || Departma || Glavno mesto |||| Departma || Glavno mesto |- | 1 || [[File:Flag of Amazonas (Colombia).svg|border|22x20px|Flag of the Department of Amazonas]] Departma Amazonas || Leticia|| 18 || [[File:Flag of La Guajira.svg|border|22x20px|Flag of La Guajira]] Departma La Guajira||Riohacha |- | 2 || [[File:Flag of Antioquia Department.svg|border|22x20px|Flag of the Department of Antioquia]] [[Departma Antioquia]] || [[Medellín]] || 19 || [[File:Flag of Magdalena.svg|22x20px|Flag of the Department of Magdalena]] [[Departma Magdalena]] || [[Santa Marta]] |- | 3 || [[File:Flag of Arauca.svg|22x20px|Flag of the Department of Arauca]] Departma Arauca || Arauca|| 20 || [[File:Flag of Meta.svg|22x20px|Flag of the Department of Meta]] Departma Meta || Villavicencio |- | 4 || [[File:Flag of Atlántico.svg|border|22x20px|Flag of the Department of Atlántico]] Departma Atlántico || [[Barranquilla]]|| 21 || [[File:Flag of Nariño.svg|22x20px|Flag of the Department of Nariño]] Departma Nariño|| Pasto |- | 5 || [[File:Flag of Bolívar (Colombia).svg|22x20px|Flag of the Department of Bolívar]] [[Departma Bolívar]] || [[Cartagena, Kolumbija|Cartagena]]|| 22 || [[File:Flag of Norte de Santander.svg|22x20px|Flag of the Department of Norte de Santander]] Departma Norte de Santander || Cúcuta |- | 6 || [[File:Flag of Boyacá Department.svg|22x20px|Flag of the Department of Boyacá]] Departma Boyacá || Tunja|| 23 || [[File:Flag of Putumayo.svg|22x20px|Flag of the Department of Putumayo]] Departma Putumayo || Mocoa |- | 7 || [[File:Flag of Caldas.svg|22x20px|Flag of the Department of Caldas]] Departma Caldas || [[Manizales]]|| 24 || [[File:Flag of Quindío.svg|22x20px|Flag of the Department of Quindío]] Departma Quindío || [[Armenia, Kolumbija|Armenia]] |- | 8 || [[File:Flag of Caquetá.svg|border|22x20px|Flag of the Department of Caquetá]] Departma Caquetá || Florencia|| 25 || [[File:Flag of Risaralda.svg|22x20px|Flag of the Department of Risaralda]] Departma Risaralda || Pereira |- | 9 || [[File:Flag of Casanare.svg|22x20px|Flag of the Department of Casanare]] Departma Casanare||Yopal|| 26 || [[File:Flag of San Andrés y Providencia.svg|22x20px|Flag of the Department of San Andres, Providencia and Santa Catalina]] Departma Archipelago San Andrés, Providencia in Santa Catalina || San Andrés |- | 10 || [[File:Flag of Cauca.svg|22x20px|Flag of the Department of Cauca]] Departma Cauca || Popayán|| 27 || [[File:Flag of Santander (Colombia).svg|22x20px|Flag of the Department of Santander]] Departma Santander || [[Bucaramanga]] |- | 11 || [[File:Flag of Cesar.svg|22x20px|Flag of the Department of Cesar]] Departma Cesar|| Valledupar|| 28 || [[File:Flag of Sucre (Colombia).svg|border|22x20px|Flag of the Department of Sucre]] Departma Sucre || Sincelejo |- | 12 || [[File:Flag of Chocó.svg|22x20px|Flag of the Department of Chocó]] Departma Chocó || Quibdó|| 29 || [[File:Flag of Tolima.svg|22x20px|Flag of the Department of Tolima]] Departma Tolima || Ibagué |- | 13 || [[File:Flag of Córdoba.svg|22x20px|Flag of the Department of Córdoba]] Departma Córdoba || Montería|| 30 || [[File:Flag of Valle del Cauca.svg|22x20px|Flag of the Department of Valle del Cauca]] Departma Valle del Cauca || [[Cali]] |- | 14 || [[File:Flag of Cundinamarca.svg|22x20px|Flag of the Department of Cundinamarca]] [[Departma Cundinamarca]] || [[Bogotá]]|| 31 || [[File:Flag of Vaupés.svg|border|22x20px|Flag of the Department of Vichada]] Departma Vaupés || Mitú |- | 15 || [[File:Flag of Guainía.svg|22x20px|Flag of the Department of Guainía]] Departma Guainía || Inírida|| 32 || [[File:Flag of Vichada.svg|22x20px|Flag of the Department of Vichada]] Departma Vichada || Puerto Carreño |- | 16 || [[File:Flag of Guaviare.svg|22x20px|Flag of the Department of Guaviare]] Departma Guaviare || San José del Guaviare|| 33 || [[File:Flag of Bogotá.svg|22x20px|Flag of Bogotá]] [[Bogotá]] || [[Bogotá]] |- | 17 || [[File:Flag of Huila.svg|border|22x20px|Flag of the Department of Huila]] Departma Huila || Neiva || || || |} == Gospodarstvo == Kolumbijsko gospodarstvo vztrajno raste od 1990-ih, zaradi česar je za Čilom največji rastoči trg v Južni Ameriki. V zadnjih 20 letih so se razširili potrošniško blago in osnovne industrije. Danes imata največjo vlogo živilska in tekstilna industrija. Na splošno pravijo, da ima Kolumbija velik gospodarski potencial. To je med drugim posledica napredne industrializacije in velike količine surovin. Na lestvici poslovno najbolj prijaznih držav na svetu, ki jo je sestavila hčerinska družba Svetovne banke International Finance Corporation, je Kolumbija leta 2009 zasedla 37. mesto za Sveto Lucijo in pred Azerbajdžanom (1. mesto Singapur) in zato velja za pozitiven primer finančne stabilnosti in tržnih reform.<ref>[http://www.doingbusiness.org/ www.doingbusiness.org]</ref> Velik del kolumbijskega gospodarstva je neposredno ali posredno pod vplivom gojenja in proizvodnje prepovedanih drog. Organizacija za pomoč ''Bread for the World'' je leta 2009 poročala, da je okoli 70 % svetovne proizvodnje kokaina v Kolumbiji.<ref>{{Internetquelle |url=https://web.archive.org/web/20120708110116/http://www.bfdw.info/weltweit-aktiv/index_3648_DEU_HTML.php |titel=Meistgesuchter Drogenboss gefasst |werk=Brot für die Welt |datum=2009-04-16 |abruf=2010-05-30}}</ref> Na primer, kmetje pridelujejo predvsem koko, pa tudi opijev mak, saj na ta način pričakujejo boljši dohodek kot pri pridelavi hrane ali kave; in pritisk mamilarskih kartelov pogosto ne dovoli pridelovalcem koke, da preidejo na zakonito blago. Kar se tiče gospodarstva ima Kolumbija najbolj razvit terciarni sektor, v katerem ima zaposlenih kar 58,8 % prebivalstva. Sledi mu primarni sektor (22,4 %) in nato se sekundarni sektor (18,8 %). V kmetijstvu proizvajajo: kavo, banane, riž, tobak, kokos, sladkorni trs, pšenico in koruzo. V industriji pa proizvajajo: tekstil, obutve, obleke, olje, pijače, kemikalije, cement, zlato in premog. Izvažajo predvsem nafto, kavo, premog, nikelj, oblačila, banane in cvetje. Uvažajo pa industrijske opreme, kemikalije, izdelke iz papirja in goriva. == Infrastruktura == Od nove ustave iz leta 1991 so se državne naložbe v infrastrukturo zmanjšale, zasebne naložbe pa so se povečale. Posledično se je hitro povečalo sodelovanje zasebnega sektorja v infrastrukturnih projektih prometa, oskrbe z električno energijo in vodo. Od leta 1994 so deli magistralnega omrežja podeljeni v koncesijo zasebnim podjetnikom, ki so doslej upravljali od 10 do 15 % cestnega omrežja. Te ceste so financirane s cestnino. Skupaj s 112.998 km dolgim ​​cestnim omrežjem, od tega je asfaltiranih le približno 26.000 km, ima Kolumbija eno najslabših prometnih infrastruktur v Južni in Srednji Ameriki. Pri približno 100 m / km² je površina cest pod latinskoameriškim povprečjem 118 m / km². Ena glavnih povezovalnih cest je [[Panamericana]], ki poteka od Aljaske do južnega Čila in povezuje Severno Ameriko z Južno Ameriko. V območju džungle Darién, na mejnem območju med Panamo in Kolumbijo, pa je vrzel, tako imenovana Tapón del Darién (znana tudi pod angleškim imenom ''Darien Gap''), ki še ni bila zaprta - med drugim zaradi epidemijske higiene in zaščite lokalnega deževnega gozda. V zadnjih letih so se lotili številnih velikih projektov, vključno s predorom v Armeniji in območju Ibaguéja pod Cordillero Central za izboljšanje povezave Bogote s Calijem in naprej s pacifiškim pristaniščem Buenaventura. Cestni promet v državi velja za nevarnega. Leta 2013 je bilo v Kolumbiji skupno 16,8 smrtnih žrtev v prometu na vsakih 100.000 prebivalcev. Za primerjavo: v Nemčiji je bilo v istem letu 4,3 smrti. V prometu je umrlo skupno 8100 ljudi. Kolumbija ima 3304 km dolgo železniško omrežje s tirno širino 914 mm in 150 km dolgo omrežje standardne širine za prevoz premoga od El Cerrejón do pristanišča Puerto Bolívar. Potniški promet po železnici je omejen na tri kratke turistične proge na območju Bogote. Trenutno se posodablja pacifiško omrežje od pristanišča Buenaventura preko Calija do Zarzala in Armenije. V Medellínu je tudi sodoben sistem hitrih vlakov (z nadzemnimi progami), Metro de Medellín. Glavna pristanišča v Kolumbiji so: Barranquilla, Buenaventura, Cartagena, Santa Marta in Turbo. Največje letališče v Kolumbiji je ''Aeropuerto Internacional El Dorado'' v glavnem mestu, ki se trenutno širi . Odločeno je bilo zgraditi drugo, še večje letališče Eldorado II, severozahodno od El Dorada, ki je trenutno v načrtovanju ali gradnji.<ref>[http://www.aerotelegraph.com/flughafen-bogota-neubau ''Neuer Flughafen schon zu klein'']. aerotelegraph.com. Abruf am 24. Januar 2017</ref> Trenutno obstaja 20 letalskih prevoznikov, ki povezujejo Kolumbijo s 23 državami. Po vsej državi je tudi veliko majhnih regionalnih letališč, število letališč je ocenjeno na 980. == Demografija == Kolumbija je imela leta 2020 približno 50 milijonov prebivalcev in je tretja država po številu prebivalcev v Latinski Ameriki, za Brazilijo in Mehiko. Na začetku 20. stoletja je bilo v Kolumbiji približno 4 milijone prebivalcev.<ref>"[http://countrystudies.us/colombia/35.htm Colombia – Population]". Library of Congress Country Studies.</ref> Od začetka 1970-ih je Kolumbija stalno upadala v svoji rodnosti, umrljivosti in stopnjah rasti prebivalstva. Stopnja rasti prebivalstva za leto 2016 naj bi bila 0,9 %.<ref name="Population growth">{{cite web|url= http://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.GROW?locations=CO|title= Population growth (annual %)|publisher = World Bank |accessdate= 15 January 2018}}</ref> Približno 26,8 % prebivalstva je bilo starih 15 let ali manj, 65,7 % je bilo starih med 15 in 64 let in 7,4 % starejših od 65 let. Delež starejših v celotni populaciji se je začel znatno povečevati.<ref>{{cite web|url= http://profamilia.org.co/docs/Libro%20RESUMEN%20EJECUTIVO.pdf|title= Encuesta Nacional de Demografía y Salud (ENDS)|publisher= profamilia.org.co|accessdate= 5 May 2017|language= es|archive-url= https://web.archive.org/web/20170408150728/http://profamilia.org.co/docs/Libro%20RESUMEN%20EJECUTIVO.pdf|archive-date= 8 April 2017|url-status=dead}}</ref> Kolumbija naj bi do leta 2050 imela 55,3 milijona prebivalcev.<ref>{{cite web|url= http://www.cepal.org/en/long-term-population-estimates-and-projections-1950-2100|title= Long term population estimates and projections 1950–2100|publisher = cepal.org |accessdate= 17 June 2016}}</ref> Prebivalstvo je skoncentrirano v andskem visokogorju in vzdolž karibske obale, tudi gostota prebivalstva je na splošno večja v andski regiji. Devet vzhodnih nižinskih departmajev, ki obsegajo približno 54 % površine Kolumbije, ima manj kot 6 % prebivalstva. Tradicionalno podeželska družba se je sredi 20. stoletja premikala v urbana območja, tako da je Kolumbija zdaj ena najbolj urbaniziranih držav Latinske Amerike. Mestno prebivalstvo se je povečalo s 31 % celotnega števila leta 1938 na skoraj 60 % leta 1973, do leta 2014 pa je bilo 76 %.<ref name="Country Study">{{cite web|url=http://countrystudies.us/colombia/36.htm |title=Colombia: A Country Study |publisher=Countrystudies.us |accessdate=16 May 2010}}</ref><ref>{{cite web |url= http://esa.un.org/unpd/wup/Highlights/WUP2014-Highlights.pdf |title= World Urbanization Prospects |publisher= un.org |accessdate= 10 May 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141102043800/http://esa.un.org/unpd/wup/Highlights/WUP2014-Highlights.pdf |archive-date= 2 November 2014 |url-status= dead }}</ref> Prebivalstvo samo v Bogoti se je povečalo s nekaj več kot 300.000 leta 1938 na približno 8 milijonov danes. Zdaj ima dvaindvajset mest 100.000 prebivalcev ali več (2015). Od leta 2012 ima Kolumbija največ prebivalcev notranje razseljenih oseb na svetu, ki naj bi znašala do 4,9 milijona ljudi. Pričakovana življenjska doba je bila leta 2015 74,8 let, umrljivost dojenčkov pa 13,1 na tisoč v letu 2016. Leta 2015 je 94,58 % odraslih in 98,66 % mladih pismenih, vlada pa porabi približno 4,49 % svojega BDP za izobraževanje. === Etnografija === Kolumbija je etnično raznolika, njeni prebivalci izvirajo iz prvotnih domačih prebivalcev, španski kolonisti, Afričani, ki so bili prvotno pripeljani v državo kot sužnji, in priseljenci iz 20. stoletja iz Evrope in Bližnjega vzhoda, ki prispevajo k raznoliki kulturni dediščini. Belci živijo po vsej državi, večinoma v urbanih središčih in cvetočih visokogorskih in obalnih mestih. Prebivalstvo večjih mest vključuje tudi metice. ''Mestizo campesinos'' (ljudje, ki živijo na podeželju) živijo tudi v andskem visokogorju, kjer so se nekateri španski osvajalci pomešali z ženskami domorodnih poglavarjev. Popis leta 2018 je poročal, da ''neetnično prebivalstvo'', sestavljeno iz belcev in meticev (tistih mešanih evropskih in ameriških prednikov), predstavlja 87,58 % nacionalnega prebivalstva. 6,68 % je afriškega porekla. Avtohtoni Američani predstavljajo 4,31 % prebivalstva. Neuradna ocena meni, da je 49 % kolumbijskega prebivalstva mesticev ali mešanega evropsko-ameriškega porekla ter da je približno 37 % belcev, večinoma španskega rodu, obstaja pa tudi veliko prebivalcev iz Bližnjega vzhoda; v nekaterih družbenih sektorjih veliko prispevajo nemški in italijanski predniki.<ref name="The Society and Its Environment">{{cite book|last1=Bushnell |first1=David |last2=Hudson |first2=Rex A. |year=2010 |title=The Society and Its Environment; Colombia: a country study |url=https://www.loc.gov/rr/frd/cs/pdf/CS_Colombia.pdf |pages=87, 92 |publisher=Federal Research Division, Library of Congress, Washington D.C.}}</ref> === Jeziki === Več kot 99,2 % Kolumbijcev govori špansko, imenovano tudi kastiljsko; V državi se uporablja tudi 65 ameriških jezikov, dva kreolska jezika, romski jezik in kolumbijski znakovni jezik. Angleščina ima uradni status v arhipelagu San Andrés, Providencia in Santa Catalina.<ref name="Languages of Colombia">{{cite web|url= http://www.ambafrance-co.org/Jon-Landaburu-Especialista-de-las|title= Jon Landaburu, Especialista de las lenguas de Colombia|publisher= ambafrance-co.org|language=es|access-date= 9 October 2013|url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20131216191247/http://www.ambafrance-co.org/Jon-Landaburu-Especialista-de-las|archive-date= 16 December 2013|df= dmy-all}}</ref> V zbirki ''Ethnologue'' je za Kolumbijo naveden skupno 101 jezik, vključno s španščino. Specifično število govorjenih jezikov se nekoliko razlikuje, saj nekateri avtorji menijo, da so različni jeziki, kar drugi menijo, da so vrste ali narečja istega jezika. Najboljše ocene so zabeležile 71 jezikov, ki se danes govorijo v državi – večina jih pripada jezikovnim družinam Chibchan, Tucanoan, Bora-Witoto, Guajiboan, Arawakan, Cariban, Barbacoan in Saliban. Trenutno je približno 850.000 govorcev maternih jezikov.<ref name="ethnologue">{{cite web|url=http://www.ethnologue.com/country/CO|title=The Languages of Colombia |publisher=Ethnologue.com |access-date=16 May 2010}}</ref><ref name="nativelanguages">{{cite web|url=http://www.lenguasdecolombia.gov.co/content/ley-de-lenguas-nativas |title=Native languages of Colombia |publisher=lenguasdecolombia.gov.co |language=es |access-date=25 March 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140326080213/https://www.lenguasdecolombia.gov.co/content/ley-de-lenguas-nativas |archive-date=26 March 2014}}</ref> == Politična ureditev == Kolumbija je razdeljena na 32 okrajev. Oblast je razdeljena na: zakonodajno, sodno in izvršno. Zakonodajni sistem Kolumbije sloni na španskem zakonu. Predsednik je v istočasno bodisi predsednik države, bodisi vlade. Parlament je sestavljen iz senata in zbornice predstavnikov. V sodni sistem spada ustavno sodišče, vrhovno sodišče, državni svet in vrhovni sodni svet. V Kolumbiji je šestnajst političnih strank. Predsednik skrbi, ob drugih zadevah tudi za obrambo, za katero skrbijo oborožene vojaške kolumbijske sile in državna policija. Prisotna je tudi agencija za varnost (DAS). Predsednik države upravlja tudi zunanje zadeve. Kolumbija ohranja danes diplomatske odnose s celim svetom, največ pa z Ameriko. == Kultura == Kultura v Kolumbiji se močno veže s kulturami drugih južnoameriških držav. Najbolj se pa s špansko, ki je v to državo prinesla katoliško vero. Toda s pomočjo globalizacije vplivajo na Kolumbijo še druge države iz celega sveta. Književnost je v Kolumbiji nastala že med špansko kolonizacijo. Leta 1871 je bila v Kolumbiji ustanovljena prva šola v Ameriki, v kateri so učili katalonščino. Tejo, igra domorodcev, je državni šport, medtem ko je nogomet najbolj razširjen. Kolesarstvo, ki je bilo v letih 80' najbolj razširjeno, je danes na tretjem mestu. Na karibski obali pa sta pomembna: rokoborba in bejzbol. K državni noši spada ''Sombrero Vueltiao''. Ta klobuk je tudi eden izmed simbolov Kolumbije. Tradicionalni plesi so: ''bambuco, cueca'' in ''cumbia''. == Svetovna dediščina v Kolumbiji == ;Kulturna dediščina *'''[[Kolumbijska regija kave|Kulturna krajina Zona Cafetera]]''' (''Coffee Cultural Landscape of Colombia''; špansko ''Paisaje Cultural Cafetero'') (2011); na višini med 1000 in 2000 m, v Andih leži ''Zona Cafetera'' - odličen primer kulturne krajine s tradicionalnim trajnostnim razvojem. Svetovna dediščina obsega šest pridelovalnih območij kave. Področje se imenuje Kavni trikotnik (''Triángulo del Café'') in obsega Caldas, Quindio in Risaralda. Na rodovitnih vulkanskih tleh rastejo najboljše vrste kave ''[[Arabski kavovec|Coffea arabica]]''. *Staro mestno jedro [[Santa Cruz de Mompox]] (''Historic Centre of Santa Cruz de Mompox'') (1995); ob reki [[Magdalena (reka)|Magdalena]], okoli 250 km južno od Cartagene leži Santa Cruz de Mompox, eno najstarejših in najlepših kolonialnih mest v Kolumbiji. Dokler reka ni spremenila svojega toka, je bilo mesto pomembno pristanišče. Zgodovinsko mestno jedro z imenitnimi kolonialnimi stavbami je pravi muzej na prostem. *'''Arheološki park Tierradentro''' (''National Archeological Park of Tierradentro'') (1995); v Srednjih Kordiljerah na jugu Kolumbije so številna podzemna grobišča, ki so nekaj posebnega zaradi velikosti in dostopa. To so predkolumbovske podzemne grobnice iz 6. do 10. stoletja - Alto del Aquacate, Loma de San Andrés, Alto de Segovia in Alto del Duende - poslikane z različnimi kamnitimi skulpturami v Tablónu. *'''[[Cartagena, Kolumbija|Cartagena]]''' (''Port, Fortresses and Group of Monuments, Cartagena'') (1984); z 11 km dolgim obzidjem iz 16. do 18. st. obdano mestno jedro v kolonialnem slogu: inkvizicijska palača, stolnica (1575–1612), cerkev in samostan San Pedro Claver (17. st.), samostan Santo Domingo (1579–1698), trdnjava San Felipe de Barajas (1536–1657), muzej zlata, ... *'''[[Inkovski cestni sistem|Qhapaq Ñan, glavne inkovske poti v Andih]]''' (''Qhapaq Ñan, Andean Road System'') (2014); je bilo trgovsko in obrambno omrežje cest, ki je obsegalo 30.000 kilometrov. Inki so ga gradili več stoletij in deloma temelji na predinkovski infrastrukturi. To izredno omrežje poteka preko enega najbolj ekstremnih geografskih terenov na svetu in povezuje zasnežene vrhove Andov na nadmorski višini več kot 6000 m z obalo Tihega oceana, skozi vroč deževni gozd, rodovitne doline in absolutne puščave. *'''[[Arheološki park San Agustín]]''' (''San Agustín Archaeological Park'') (1995); je najpomembnejše arheološko najdišče v Kolumbiji z največ verskimi spomeniki in megalitskimi skulpturami v Južni Ameriki. Predel je bil naseljen že v 5. st. pr. n. št.. Dediščina zajema tri najdišča: San Avgustín, največje med tremi, Alto de los Idolos in Alto de las Piedras. *'''[[Ciudad Perdida]]''' (izgubljeno mesto, tudi Buritaca) je arheološko najdišče starodavnega mesta v kolumbijski [[Sierra Nevada de Santa Marta|Sierri Nevadi de Santa Marta]] na višini 900–1500 m, odkrito leta 1975. ;Naravna dediščina *'''[[Narodni naravni park Los Katíos]]''' (1994); zajema nizek gričevnat svet, deževne gozdove in močvirnate predele. 720 km² se v vzhodnem predelu širi okoli reke Atrato, ki se izliva v Dariénski zaliv, na zahodi zajema gorsko verigo Serranía del Darién, ki je obronek andskih Kordiljer. Tu uspevajo mnoga drevesa z dragocenim lesom, kot sta balzovec in kavčukovec. Odročnost in nedostopnost pragozda je omogočilo obstanek endemični vrst rastlin in živali. *'''[[Malpelo (otok)|Naravni rezervat Malpelo]]''' (''Malpelo Fauna and Flora Sanctuary'') (2006); v tropskem delu Tihega oceana zajema otoček [[Malpelo (otok)|Malpelo]] in okoli 8500 km² veliko zavarovano območje morja. Otok Malpelo je del morskega koridorja s še več spomeniki svetovne dediščine od [[Galapaško otočje|Galapaškega otočja]] ([[Ekvador]]), [[Coiba]] ([[Panama]]) in [[Kokosovi otoki]] ([[Kostarika]]). Vpliv različnih morskih tokov in globine do 3400 m je omogočil nastanek bogatega ekosistema. ;Mešana dediščina *'''[[Narodni park Chiribiquete]]''' – (Chiribiquete National Park – ''The Maloca of the Jaguar'') (2018); je največje zavarovano območje v Kolumbiji, je stičišče štirih biogeografskih provinc: Orinoquia, Gvajana, Amazonija in Severni Andi. Narodni park zagotavlja povezanost in ohranjanje biotske raznovrstnosti teh provinc in se predstavlja kot scenarij medsebojnega sodelovanja, v katerem je zaživela raznolikost flore in favne ter endemizem. Ena od značilnosti je prisotnost ''tepuis'' (mizastih gora), strmih planot iz [[peščenjak]]a, ki izstopajo v gozdu kot dramatična kulisa, ki jo poudarjajo njegova oddaljenost, nedostopnost in izjemna ohranjenost. Domorodni prebivalci so na stenah 60 skalnih zaklonišč ustvarili več kot 75.000 slik iz leta 20.000 pred našim štetjem, še danes pa jih delajo neokrnjena ljudstva, zaščitena z narodnim parkom.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1174]</ref> == Druge naravne in kulturne znamenitosti == *'''Amacayacu''' - narodni park na skrajnem jugovzhodu države, na levem bregu Amazonke (2935 km²). Tropski deževni gozd z bogatim rastlinskim in živalskim svetom blizu kraja Leticia. *'''Antioquia''' - mesto severozahodno od [[Medellín]]a ima lepo ohranjeno kolonialno arhitekturo; cerkev sv. Barbare (18. st.), stolnica (1875–1931). ''Puente de Occidente'' je 290 m dolg viseči most čez reko [[Cauca (reka)|Cauca]] v bližini. *'''[[Bogotá]]''' - glavno mesto, gospodarsko in kulturno središče države. Mestno jedro s središčem na trgu Plaza de Bolívar vsebuje [[Primarna stolnica v Bogoti|stolnico]], kapelo Capilla del Sagrario (1660–1700), neoklasicističen parlament, več cerkva; [[Muzej zlata, Bogota|muzej zlata]] ima največjo zbirko predkolumbovskih predmetov na svetu, Narodni muzej, Arheološki muzej in druge. Nad mestom je gora [[Cerro Monserrate]] (3190 m) s cerkvijo dostopna z železnico in vzpenjačo. *'''Cañon de Río Claro''' - je v marmor vrezana dolina pritoka reke Magdalena jugovzhodno od Medellína. Ob njej je več kraških jam, med njimi Cueva de la Cascada (500 m) in Cueva del Cóndor (300 m). *'''Chiquinquirá''' - največji katoliški romarski kraj v Kolumbiji z baziliko Virgen de Chiquinquirá. *'''Farallones de Cali''' - narodni naravni park (2053 km²) v [[Cordillera Occidental, Kolumbija|Cordillera Occidental]] na nmv 200–3600 m od tropskega deževnega gozda do visokogorskega [[paramó]]ja. *'''Las Lajas''' - Sanctuario de Nuestra Señora de las Lajas - romarski kraj v bližini meje z Ekvadorjem; romarska cerkev zgrajena na mostu nad sotesko reke Guáitara. *'''[[Medellín]]''' - drugo največje mesto; baročna cerkev Veracruz, [[Metropolitanska stolnica Medellín]], največja arena za bikoborbe v Južni Ameriki La Macarena, muzeji, botanični vrt. *'''Popayán''' - mesto v zgornjem delu doline reke Cauca, južno od [[Cali]]ja na 1740 m nmv z lepo ohranjeno kolonialno arhitekturo, cerkvami in naravoslovnim muzejem. *'''Narodni naravni park Puracé''' - v [[Cordillera Central, Kolumbija|Cordillera Central]], 830 km², v vulkanskem gorovju na višini 2500–4700 m z več ognjeniki (delujoči Puracé), gorskimi jezeri, vročimi izviri, slapovi in pestrim rastlinstvom in živalstvom. *'''Narodni naravni park Serranía de la Macarena''' - ob vznožju Andov (6293 km²) obsega širok plato iz peščenjaka bogat z rastlinami in živalmi te zanimivimi skalnimi formacijami. *'''[[Narodni naravni park Tayrona]]''' - ob Karibski obali vzhodno od Santa Marte; bujen tropski gozd do višine 600 m. *'''[[Zipaquirá]]''' - Mesto severno od Bogote ob najbogatejšem rudniku kamene soli v Kolumbiji. V sol je izklesana [[Solna katedrala Zipaquirá]], do nje vodi 500 m dolg rov. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Colombia}} {{wikislovar}} ===Splošne informacije=== * [http://www.britannica.com/nations/Colombia Colombia] at Encyclopædia Britannica * [https://web.archive.org/web/20080705055204/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/colombia.htm Colombia] at ''UCB Libraries GovPubs'' * {{curlie|Regional/South_America/Colombia}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/colombia/ Colombia]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=CO Ključne razvojne napovedi za Kolumbijo iz mednarodne prihodnosti] * [http://www.investincolombia.com.co/ Uradni naložbeni portal] * [http://www.colombia.travel/ Uradna turistična spletna stran Kolumbije] * [http://www.spanishincolombia.gov.co/ Študij španščine v Kolumbiji] * [http://www.dane.gov.co/ Nacionalni upravni oddelek za statistiko] v španščini ===Vlada=== * {{in lang|es}} [https://web.archive.org/web/20180819182205/https://www.nomasfilas.gov.co/ Spletna stran vlade Kolumbije] ===Kultura=== * {{in lang|es}} [http://www.mincultura.gov.co/ Ministrstvo za kulturo] ===Geografija=== * {{in lang|es}} [http://www.parquesnacionales.gov.co/ Nacionalni parki Kolumbije] * {{Wikiatlas|Colombia}} {{South America}} {{OAS}} {{Mercosur}} [[Kategorija:Kolumbija| ]] [[Kategorija:Južnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Karibska skupnost in skupni trg]] [[Kategorija:Andske države]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kolumbiji]] {{normativna kontrola}} bluy4m5uhznaj81x2mazjl2gzu3fuu2 4 5650 5728877 5726577 2022-08-08T06:57:46Z Romanm 13 /* Avgust 2022 */ [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Sebastian Bieniek]] wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:PZB}} __NOINDEX__ '''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja. Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd. Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]]. {{za-proti}} ==Postopek za predlaganje== {{navodila za PZB}} *V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka. *O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko. *Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog. ==Zaključevanje predlogov== Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo). ==Avgust 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Klara Otorepec}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Eksplanatorne teorije, Tehnološke teorije, Diagnostične spretnosti}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Sebastian Bieniek}} ==Arhiv== * [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]] ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]] * [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]] * [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]] [[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]] [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]] oilhtp0rsd6uvmvn3swex0f1n7pnt43 0 5841 5728664 5646813 2022-08-07T15:13:15Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Berberi]]; +[[Kategorija:Staroveška ljudstva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| | group = {{unbulleted list|Berberi|Amazigi}}<!-- [[WP:NOETHNICGALLERIES]] --> | native_name = {{lang|ber-Latn|Imaziɣen}}, {{lang|ber|ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ}}, {{lang|ber|ⵎⵣⵗⵏ}}<br/>{{lang-ar|أمازيغ}} | image = Slika:Berber_flag.svg | caption = [[Berber flag|Berberska etnična zastava]] | population = 50–70 milijonov<ref>{{cite book|author=Steven L. Danver|title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues|url=https://books.google.com/books?id=vf4TBwAAQBAJ&pg=PA23|date=10 March 2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-46400-6|page=23}}</ref><ref name="Berbersko ljudstvo">{{Cite web|url=https://www.britannica.com/topic/Berber|title=Berbersko ljudstvo|access-date=2016-08-17}}</ref><ref name="Berber speakers">{{cite web|url=http://www.foxnews.com/world/2012/05/05/north-africa-berbers-get-boost-from-arab-spring/|title=North Africa's Berbers get boost from Arab Spring|publisher=[[Fox News]]|date=5 May 2012|access-date=8 December 2013}}</ref><ref name="Bilingualism, p. 860">{{cite book|last1=Bhatia|first1=Tej K.|last2=Ritchie|first2=William C.|title=The Handbook of Bilingualism|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=0631227350|page=860|url=https://www.google.com/books?id=pNqVaUk4dM0C|access-date=16 July 2016}}</ref> | region1 = [[Maroko]] | pop1 = od ~18 milijonov<ref>Peter Prengaman: [https://www.sfgate.com/news/article/Morocco-s-Berbers-Battle-to-Keep-From-Losing-2941557.php ''Morocco's Berbers Battle to Keep From Losing Their Culture / Arab minority forces majority to abandon native language''], Chronicle Foreign Service, March 16, 2001, on sfgate.com.</ref> do ~20 milionov | region2 = [[Alžirija]] | pop2 = od 9 do ~13 milijonov<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-35515769|title=Algeria reinstates term limit and recognises Berber language|newspaper=BBC News|date=2016-02-07}}</ref> | region3 = [[Mavretanija]] | pop3 = 2.9 milijona(2,768,000<ref>{{cite book|last1=Scholastic Library Publishing|title=Lands and Peoples: Africa|date=2005|publisher=Grolier|isbn=0717280241|page=[https://archive.org/details/landspeoples00unse/page/135 135]|url=https://archive.org/details/landspeoples00unse/page/135|access-date=17 August 2016}}; Mavri 80% populacije od 3,460,000</ref> & 115,000<ref>{{cite web|url=https://joshuaproject.net/people_groups/15607/MR|title=Tuaregi, Tamašeki v Mavritaniji|author=Joshua Project}}</ref>) | region4 = [[Niger]] | pop4 = 2.6 milijona<ref name=nigertuareg>{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/niger/|title=The World Factbook|website=Central Intelligence Agency|access-date=2016-10-08}}, Niger: 11% od 23.6 milijona</ref> | region5 = [[Francija]] | pop5 = ne več kot 2 milijona<ref>[https://web.archive.org/web/20140929080724/http://www.dglflf.culture.gouv.fr/lgfrance/lgfrance_presentation.htm ''Les langues de France: un patrimoine méconnu, une réalité vivante''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140929080724/http://www.dglflf.culture.gouv.fr/lgfrance/lgfrance_presentation.htm|date=2014-09-29}}, originally published by CultureComm unication.gouv.fr.</ref> | region6 = [[Mali]] | pop6 = 850,000<ref name=WorldFactbookMali>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mali/|title=Mali|date=5 November 2021|publisher=The World Factbook}}</ref> | region7 = [[Libija]] | pop7 = 600,000<ref>{{Citation |last=Zurutuza |first=Karlos |year= |title=Libya's Berbers fear ethnic conflict |publisher=[[Aljazeera]] |publication-place= |page= |url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2015/1/6/libyas-berbers-fear-ethnic-conflict |access-date=2021-11-11}}</ref> | region8 = [[Belgija]] | pop8 = 500,000 <small>(vključno s potomci)</small><ref>{{Cite news|url=http://www.lemonde.fr/idees/article/2016/03/23/la-belgique-est-devenue-un-trou-noir-securitaire_4888420_3232.html|title=Au cœur des réseaux djihadistes européens, le passé douloureux du Rif marocain|last=Truong|first=Nicolas|date=2016-03-23|newspaper=Le Monde.fr|language=fr|issn=1950-6244|access-date=2016-11-16}}</ref> | region9 = [[Nizozemska]] | pop9 = 467,455 <small>(vključno s potomci)</small>{{citation needed|date=March 2019}} | region10 = [[Burkina Faso]] | pop10 = 406,271<ref name=burkinatuareg>{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/burkina-faso/|title=The World Factbook|website=Central Intelligence Agency|access-date=2021-10-12}}, Burkina Faso: 1.9% od 21.4 milijona</ref> | region11 = [[Tunizija]] | pop11 = 117,783<ref>[http://worldpopulationreview.com/countries/tunisia/ Tunisia Population. (2020-02-17). Retrieved 2020-02-27] {{Dead link|date=March 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> | region12 = [[Egipt]] | pop12 = 23,000<ref>{{cite web|url=https://joshuaproject.net/people_groups/14958/EG|title=Berber, Siwa in Egypt|author=Joshua Project}}</ref> or 1,826,580<ref name="Bilingualism, p. 860"/> | region13 = [[Kanada]] | pop13 = 37,060 <small>(vključno z mešanimi predniki)</small><ref>{{Cite web|url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=&Code2=&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=All&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census – Canada [Country] and Canada [Country]|first=Statistics Canada|last=Government of Canada|date=February 8, 2017|website=www12.statcan.gc.ca}}</ref> | region14 = [[Norveška]] | pop14 = 4,500 <small>(vključno s potomci)</small>{{citation needed|date=December 2020}} | region15 = [[Izrael]] | pop15 = 3,500<ref>Moshe Shokeid: ''The Dual Heritage: Immigrants from the Atlas Mountains in an Israeli Village''. Manchester University Press, 1971.</ref> | region16 = [[Združene države Amerike]] | pop16 = 1,325<ref>{{cite web|author=US Census Bureau|title=The Arab Population: 2000|url=https://www.census.gov/prod/2003pubs/c2kbr-23.pdf|access-date=2013-05-05}}</ref> | region17 = [[Kanarski otoki]] | pop17 = ~neznano<ref>{{cite web|author=Gran Enciclopedia Virtual Islas Canarias|title=EL PROBLEMA DE LA PERVIVENCIA GUANCHE|url=https://www.gevic.net/info/contenidos/mostrar_contenidos.php?idcat=2&idcap=10&idcon=183|access-date=2020-12-15}}</ref> | langs = [[Berberski jeziki]] (Tamazight), tradicionalno pisan v pisavi [[Tifinagh]], tudi [[Berberska latinska pisava]];<br />[[Magrebska arabščina]] | rels = Pretežno [[Suni Islam]].<br />manjšine [[Ibadiji]], [[Šiiti]], [[Krščanstvo]] (pretežno [[Katolicizem]]),<ref name=Miller2015>{{cite journal|url=https://www.academia.edu/16338087|title=Believers in Christ from a Muslim Background: A Global Census|last1=Miller|first1=Duane Alexander|last2=Johnstone|first2=Patrick|journal=Interdisciplinary Journal of Research on Religion|volume=11|number=10|year=2015|via=academia.edu|access-date=27 March 2016|issn=1556-3723}}</ref><ref>{{in lang|fr}} [http://matoub.kabylie.free.fr/kabylie/article.php3?id_article=174 Sadek Lekdja: ''Christianity in Kabylie'', Radio France Internationale, 7 mai 2001] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171018134716/http://matoub.kabylie.free.fr/kabylie/article.php3?id_article=174 |date=2017-10-18 }}.</ref> [[Berberski Židi|Judaizem]], in [[tradicionalna Berberska religija|traditionalno verovanje]]<!-- as per [[Infobox ethnic group]], the religion parameter is for the "group's religious affiliations" – irreligion is having no religious affiliation --> | related-c = [[Arabski-Berberi]], [[Kabile ljudstvo|Kabile]], [[Afro-Azijatski jeziki|drugi Afro-Azijatska ljudstva]]<ref name=Blench2006>{{cite book|last=Blench|first=Roger|title=Archaeology, Language, and the African Past|series=African Archaeology Series|publisher=[[AltaMira Press]]|date=June 2006|isbn=9780759104662|url=https://books.google.com/books?id=esFy3Po57A8C}}</ref><ref>{{cite journal|last=Diakonoff|first=Igor|date=1 October 1998|title=The Earliest Semitic Society: Linguistic Data|journal=[[Journal of Semitic Studies]]|volume=XLIII|issue=2|pages=209–219|doi=10.1093/jss/XLIII.2.209}}</ref><ref name="Shirai, Noriyuki 2010">Shirai, Noriyuki. The Archaeology of the First Farmer-Herders in Egypt: New Insights into the Fayum Epipalaeolithic and Neolithic. Leiden University Press, 2010. {{ISBN|9789087280796}}.</ref><ref name=Ehret2004>{{cite journal|last1=Ehret|first1=C|last2=Keita|first2=SOY|last3=Newman|first3=P|year=2004|title=The Origins of Afroasiatic a response to Diamond and Bellwood (2003)|journal=Science|volume=306|issue=5702|page=1680|doi=10.1126/science.306.5702.1680c|pmid=15576591|s2cid=8057990}}</ref><ref name=bender1997>Bender ML (1997), Upside Down Afrasian, Afrikanistische Arbeitspapiere 50, pp. 19–34</ref><ref name=militarev2005>{{cite web| url = http://starling.rinet.ru/Texts/fleming.pdf| title = Militarev A (2005) Once more about glottochronology and comparative method: the Omotic-Afrasian case, Аспекты компаративистики – 1 (Aspects of comparative linguistics – 1). FS S. Starostin. Orientalia et Classica II (Moscow), p. 339–408.}}</ref> | native_name_lang = ber | related_groups = }} {{Contains special characters|Tifinagh}} '''Berberi''' ali '''''Imazigi''''' (berberščina:'''Imaziɣen''' ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: {{lang|ber-Latn|'''Amaziɣ'''}}, {{lang|ber|ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ}} {{lang|ber|ⵎⵣⵗ}}; {{lang-ar|أمازيغ}}) so narodna skupina [[avtohtono ljudstvo Afrike|avtohtona v Severni Afriki]], predvsem v [[Maroko|Maroku]], [[Alžirija |Alžiriji]], [[Tunizija|Tuniziji]], in [[Libija|Libiji]], ter v manjšem obsegu v [[Mavretanija|Mavretaniji]], na severu [[Mali|Malija]], in v severnem [[Niger|Nigru]]. Manjše Berberske populacije najdemo tudi v [[Burkina Faso]] in Egiptovski [[Oaza Siva|Oazi Siva]]. Zgodovinsko so narodi Berberov, ali Amazigov govorili [[Berberski jezik]], ki je veja [[Afroazijska jezikovna družina|Afroazijske jezikovne družine]].<ref name="Berber speakers" /> == Ime == Naziv ''Berber'' prihaja iz {{lang-el|βάρβαρος}} ({{lang|el-Latn|barbaros}} {{abbr|pl.|plural form}} {{lang|el|βάρβαροι}} {{lang|el-Latn|barbaroi}}) kar je v antični Grčiji pomenilo "ne-grško-govoreči" ali "ne-grško ljudstvo".<ref>{{Citation|title=βάρβαρος|date=2022-01-09|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=%CE%B2%CE%AC%CF%81%CE%B2%CE%B1%CF%81%CE%BF%CF%82&oldid=65254386|work=Wiktionary|language=en|access-date=2022-01-31}}</ref> V [[Stari vek|antiki]] in [[Srednji vek|srednjem veku]], [[Antična Grčija|Grki]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] so vsi uporabljali besede podobne kot "Berber" za poimenovanje različnih plemen, ki so poseljevala “Veliko Libijo" (to je območje, ki se sedaj imenuje [[Severna Afrika]]), in na katerem kasneje najdemo Berbere. Berberi so ''[[Mavri]]'' kot jih navaja ''[[Mozarabska kronika iz 754]]'' v času [[Arabsko osvajanje Španije|Arabskega osvajanja Španije]], ''Mavri'' so postali, od 11. stoletja vsestranski izraz 'Mavri' ({{lang-es|Moros}}) v dokumentih [[krščanstvo|krščanskih]] iberskih kraljestev, ki se nanaša na Andaluzijo, severno Afriko in na Muslimane na sploh. == Zgodovina == === Antika === [[Slika:Numidia 220 BC-en.svg|thumb|upright=1.4|left|Berberske kraljevine v Numidiji, okoli leta 220 pr.n.š. (zeleno: Masesili pod Sifaksom; zlata: Masili pod kraljem [[Gala (kralj v Masiliji)|Galo]], očetom Masinise; dalje na vzhod: mestna država Kartagina).]] [[Slika:Antaeus & Heracles (Nordisk familjebok).jpg|thumb|Rokoborba [[Heraklej]]a z Libijskim velikanom [[Antej]]em ]] Velika plemena Berberov v klasični antiki (ko so bili pogosto znani kot stari Libijci)<ref>{{cite book|last=Warmington|first=Brian Herbert|title=Carthage|publisher=Robert Hale|location=London |year=1969|orig-year=1960|edition=2nd|page=46}}</ref> naj bi bila tri (približno, od zahoda proti vzhodu): Mavri, [[Numidijci]] blizu [[Antična Kartagina|Kartagine]], in [[Getuli]]. Mavri so naseljevali skrajni zahod (stara [[Mavretanija]], zdaj Maroko in osrednja Alžirija).<ref>{{cite book|last=Warmington|first=Brian Herbert|title=Carthage|publisher=Robert Hale|location=London|year=1969|orig-year=1960|edition=2nd|page=46}}</ref> Numidijci so zasedli regije med Mavri in mestno državo Kartagino. Tako Mavri kot Numidijci so imeli veliko stalno naseljeno prebivalstvo, ki je živelo v vaseh, njihova ljudstva pa so obdelovala zemljo in pasla črede. Getuli so živeli na bližnjem jugu, na severnem robu [[Sahara|Sahare]], in so bili manj stalno naseljeni, s pretežno [[Pastirstvo|pastirskimi]] elementi.<ref>[[Salustij]] (86–35), ''Bellum Iugurthinum'' (ok. 42 pr.n.št.), 19–20, prevedel SA Handford kot ''Jugurtina vojna'' (Penguin 1963), str. 55f.</ref><ref>{{cite book|last=Laroui|first=Abdallah|translator-last=Manheim|translator-first=Ralph|title=Zgodovina Magreba: interpretativni esej|orig -year=1977|date=19. april 2016|publisher=Princeton University Press|isbn=9780691635859|pages=55, 60, 65}}</ref> [[Fenicija|Feničani]] so sčasoma ustanovili strateška kolonialna mesta na številnih berberskih območjih, vključno z območji zunaj današnje Tunizije, kot so naselja Oea, [[Leptis Magna|Leptis Magna]], Sabratha (v Libiji), [[Volubilis]], Chellah in Mogador (zdaj v Maroku). Sčasoma je številčna in vojaška premoč (najboljši jezdeci konj) omogočil Berberskim kraljevinam, da so Kartagini vsilili plačevanje tributa, kar se je nadaljevalo vse do 5. stoletja pr.n.š. in vključevalo tudi medsebojne poroke s Punsko aristokracijo. V 5. stoletju pr.n.š. je Kartagina razširila svoje teritorij, ko je zasedla [[Polotok Bon]] in rodovitno dolino reke [[Medžerda (reka)|Medžerda]],<ref>Dolina reke [[Medjerda]] je bila v starem veku imenovana ''Bagradas''. Lancel, ''Carthage'' (1992, 1995), p. 270.</ref> in kasneje vzpostavila kontrolo nad proizvodnimi kmetijami na 100 km področju.<ref>B. H. Warmington, "Obdobje Kartagine" na str. 246–260, 248–249, v ''Splošni zgodovini Afrike, zvezek II. Antične civilizacije Afrike'' (UNESCO 1981, 1990), uredil G. Mokhtar.</ref> Berberi so s časom postali neprostovoljni 'gostje' priseljencem iz vzhoda, in bili prisiljeni sprejeti nadvlado Kartagine za več stoletij. Berberi so bili zato neprestano v uporu, in leta 396 pr.n.š. se je zgodila velika vstaja in oblegali so Kartagino. Čeprav je Berberov v nekem trenutku 200.000, so podlegli lakoti, njihovim voditeljem so ponudili podkupnino in postopoma so se razšli. Berberi se tudi niso asimilirali. V času dolge [[Druga punska vojna|Druge Punske vojne]] (218–201 pr.n.š.) med [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] in [[Rimska republika|Rimom]] se je Berberski kralj [[Masinisa|Masinisa]] (c. 240 – c. 148 pr.n.š.) pridružil rimskemu generalu [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipiu]], kar je pripomoglo k končanju vojne s porazom Kartagine pri kraju [[Bitka pri Zami|Zama]], neglede na to, da je sile Kartagine vodil proslavljeni general [[Hanibal]]; pod drugi strani pa se je Berberski kralj Sifaks (Syphax) (u. 202 pr.n.š.) odločil stopiti na stran Kartagine. [[Slika:Massinissa-Numidie.jpg|thumb|upright|[[Masinisa]] ({{circa|240|148}}), Kralj [[Numidija|Numidije]], [[Berberski napis|Berberski]] in Rimski napis]] == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Berberi|*]] [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] 73nrlf9tq0gkljmlt0ck1jjny3z89vg 5728772 5728664 2022-08-07T19:13:51Z Ljuba brank 92351 decimalna vejica, pravopis, oblikovanje, wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| | group = {{unbulleted list|Berberi|Amazigi}}<!-- [[WP:NOETHNICGALLERIES]] --> | native_name = {{lang|ber-Latn|Imaziɣen}}, {{lang|ber|ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ}}, {{lang|ber|ⵎⵣⵗⵏ}}<br/>{{lang-ar|أمازيغ}} | image = Slika:Berber_flag.svg | caption = [[Berber flag|Berberska etnična zastava]] | population = 50–70 milijonov<ref>{{cite book|author=Steven L. Danver|title=Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues|url=https://books.google.com/books?id=vf4TBwAAQBAJ&pg=PA23|date=10 March 2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-46400-6|page=23}}</ref><ref name="Berbersko ljudstvo">{{Cite web|url=https://www.britannica.com/topic/Berber|title=Berbersko ljudstvo|access-date=2016-08-17}}</ref><ref name="Berber speakers">{{cite web|url=http://www.foxnews.com/world/2012/05/05/north-africa-berbers-get-boost-from-arab-spring/|title=North Africa's Berbers get boost from Arab Spring|publisher=[[Fox News]]|date=5 May 2012|access-date=8 December 2013}}</ref><ref name="Bilingualism, p. 860">{{cite book|last1=Bhatia|first1=Tej K.|last2=Ritchie|first2=William C.|title=The Handbook of Bilingualism|date=2006|publisher=John Wiley & Sons|isbn=0631227350|page=860|url=https://www.google.com/books?id=pNqVaUk4dM0C|access-date=16 July 2016}}</ref> | region1 = [[Maroko]] | pop1 = od ~18 milijonov<ref>Peter Prengaman: [https://www.sfgate.com/news/article/Morocco-s-Berbers-Battle-to-Keep-From-Losing-2941557.php ''Morocco's Berbers Battle to Keep From Losing Their Culture / Arab minority forces majority to abandon native language''], Chronicle Foreign Service, March 16, 2001, on sfgate.com.</ref> do ~20 milionov | region2 = [[Alžirija]] | pop2 = od 9 do ~13 milijonov<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-35515769|title=Algeria reinstates term limit and recognises Berber language|newspaper=BBC News|date=2016-02-07}}</ref> | region3 = [[Mavretanija]] | pop3 = 2,9 milijona(2,768,000<ref>{{cite book|last1=Scholastic Library Publishing|title=Lands and Peoples: Africa|date=2005|publisher=Grolier|isbn=0717280241|page=[https://archive.org/details/landspeoples00unse/page/135 135]|url=https://archive.org/details/landspeoples00unse/page/135|access-date=17 August 2016}}; Mavri 80% populacije od 3,460,000</ref> & 115,000<ref>{{cite web|url=https://joshuaproject.net/people_groups/15607/MR|title=Tuaregi, Tamašeki v Mavritaniji|author=Joshua Project}}</ref>) | region4 = [[Niger]] | pop4 = 2,6 milijona<ref name=nigertuareg>{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/niger/|title=The World Factbook|website=Central Intelligence Agency|access-date=2016-10-08}}, Niger: 11% od 23.6 milijona</ref> | region5 = [[Francija]] | pop5 = ne več kot 2 milijona<ref>[https://web.archive.org/web/20140929080724/http://www.dglflf.culture.gouv.fr/lgfrance/lgfrance_presentation.htm ''Les langues de France: un patrimoine méconnu, une réalité vivante''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140929080724/http://www.dglflf.culture.gouv.fr/lgfrance/lgfrance_presentation.htm|date=2014-09-29}}, originally published by CultureComm unication.gouv.fr.</ref> | region6 = [[Mali]] | pop6 = 850.000<ref name=WorldFactbookMali>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mali/|title=Mali|date=5 November 2021|publisher=The World Factbook}}</ref> | region7 = [[Libija]] | pop7 = 600.000<ref>{{Citation |last=Zurutuza |first=Karlos |year= |title=Libya's Berbers fear ethnic conflict |publisher=[[Aljazeera]] |publication-place= |page= |url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2015/1/6/libyas-berbers-fear-ethnic-conflict |access-date=2021-11-11}}</ref> | region8 = [[Belgija]] | pop8 = 500.000 <small>(vključno s potomci)</small><ref>{{Cite news|url=http://www.lemonde.fr/idees/article/2016/03/23/la-belgique-est-devenue-un-trou-noir-securitaire_4888420_3232.html|title=Au cœur des réseaux djihadistes européens, le passé douloureux du Rif marocain|last=Truong|first=Nicolas|date=2016-03-23|newspaper=Le Monde.fr|language=fr|issn=1950-6244|access-date=2016-11-16}}</ref> | region9 = [[Nizozemska]] | pop9 = 467.455 <small>(vključno s potomci)</small>{{citation needed|date=March 2019}} | region10 = [[Burkina Faso]] | pop10 = 406.271<ref name=burkinatuareg>{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/burkina-faso/|title=The World Factbook|website=Central Intelligence Agency|access-date=2021-10-12}}, Burkina Faso: 1.9% od 21.4 milijona</ref> | region11 = [[Tunizija]] | pop11 = 117.783<ref>[http://worldpopulationreview.com/countries/tunisia/ Tunisia Population. (2020-02-17). Retrieved 2020-02-27] {{Dead link|date=March 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> | region12 = [[Egipt]] | pop12 = 23.000<ref>{{cite web|url=https://joshuaproject.net/people_groups/14958/EG|title=Berber, Siwa in Egypt|author=Joshua Project}}</ref> or 1,826,580<ref name="Bilingualism, p. 860"/> | region13 = [[Kanada]] | pop13 = 37.060 <small>(vključno z mešanimi predniki)</small><ref>{{Cite web|url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=&Code2=&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=All&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census – Canada [Country] and Canada [Country]|first=Statistics Canada|last=Government of Canada|date=February 8, 2017|website=www12.statcan.gc.ca}}</ref> | region14 = [[Norveška]] | pop14 = 4500 <small>(vključno s potomci)</small>{{citation needed|date=December 2020}} | region15 = [[Izrael]] | pop15 = 3500<ref>Moshe Shokeid: ''The Dual Heritage: Immigrants from the Atlas Mountains in an Israeli Village''. Manchester University Press, 1971.</ref> | region16 = [[Združene države Amerike]] | pop16 = 1325<ref>{{cite web|author=US Census Bureau|title=The Arab Population: 2000|url=https://www.census.gov/prod/2003pubs/c2kbr-23.pdf|access-date=2013-05-05}}</ref> | region17 = [[Kanarski otoki]] | pop17 = ~neznano<ref>{{cite web|author=Gran Enciclopedia Virtual Islas Canarias|title=EL PROBLEMA DE LA PERVIVENCIA GUANCHE|url=https://www.gevic.net/info/contenidos/mostrar_contenidos.php?idcat=2&idcap=10&idcon=183|access-date=2020-12-15}}</ref> | langs = [[Berberski jeziki]] (Tamazight), tradicionalno pisan v pisavi [[Tifinagh]], tudi [[berberska latinska pisava]];<br />[[magrebska arabščina]] | rels = Pretežno [[suniti]].<br />manjšine [[Ibadiji]], [[šiti]], [[krščanstvo]] (pretežno [[katolicizem]]),<ref name=Miller2015>{{cite journal|url=https://www.academia.edu/16338087|title=Believers in Christ from a Muslim Background: A Global Census|last1=Miller|first1=Duane Alexander|last2=Johnstone|first2=Patrick|journal=Interdisciplinary Journal of Research on Religion|volume=11|number=10|year=2015|via=academia.edu|access-date=27 March 2016|issn=1556-3723}}</ref><ref>{{in lang|fr}} [http://matoub.kabylie.free.fr/kabylie/article.php3?id_article=174 Sadek Lekdja: ''Christianity in Kabylie'', Radio France Internationale, 7 mai 2001] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171018134716/http://matoub.kabylie.free.fr/kabylie/article.php3?id_article=174 |date=2017-10-18 }}.</ref> [[Berberski Židi|Judaizem]], in [[tradicionalna Berberska religija|traditionalno verovanje]]<!-- as per Infobox ethnic group, the religion parameter is for the "group's religious affiliations" – irreligion is having no religious affiliation --> | related-c = [[Arabski-Berberi]], [[Kabile ljudstvo|Kabile]], [[Afro-Azijatski jeziki|drugi Afro-Azijatska ljudstva]]<ref name=Blench2006>{{cite book|last=Blench|first=Roger|title=Archaeology, Language, and the African Past|series=African Archaeology Series|publisher=AltaMira Press|date=June 2006|isbn=9780759104662|url=https://books.google.com/books?id=esFy3Po57A8C}}</ref><ref>{{cite journal|last=Diakonoff|first=Igor|date=1 October 1998|title=The Earliest Semitic Society: Linguistic Data|journal=Journal of Semitic Studies|volume=XLIII|issue=2|pages=209–219|doi=10.1093/jss/XLIII.2.209}}</ref><ref name="Shirai, Noriyuki 2010">Shirai, Noriyuki. The Archaeology of the First Farmer-Herders in Egypt: New Insights into the Fayum Epipalaeolithic and Neolithic. Leiden University Press, 2010. {{ISBN|9789087280796}}.</ref><ref name=Ehret2004>{{cite journal|last1=Ehret|first1=C|last2=Keita|first2=SOY|last3=Newman|first3=P|year=2004|title=The Origins of Afroasiatic a response to Diamond and Bellwood (2003)|journal=Science|volume=306|issue=5702|page=1680|doi=10.1126/science.306.5702.1680c|pmid=15576591|s2cid=8057990}}</ref><ref name=bender1997>Bender ML (1997), Upside Down Afrasian, Afrikanistische Arbeitspapiere 50, pp. 19–34</ref><ref name=militarev2005>{{cite web| url = http://starling.rinet.ru/Texts/fleming.pdf| title = Militarev A (2005) Once more about glottochronology and comparative method: the Omotic-Afrasian case, Аспекты компаративистики – 1 (Aspects of comparative linguistics – 1). FS S. Starostin. Orientalia et Classica II (Moscow), p. 339–408.}}</ref> | native_name_lang = ber | related_groups = }} {{Contains special characters|Tifinagh}} '''Berberi''' ali '''''Imazigi''''' (berberščina:'''Imaziɣen''' ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: {{lang|ber-Latn|'''Amaziɣ'''}}, {{lang|ber|ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ}} {{lang|ber|ⵎⵣⵗ}}; {{lang-ar|أمازيغ}}) so narodna skupina [[avtohtono ljudstvo Afrike|avtohtona v Severni Afriki]], predvsem v [[Maroko|Maroku]], [[Alžirija |Alžiriji]], [[Tunizija|Tuniziji]], in [[Libija|Libiji]], ter v manjšem obsegu v [[Mavretanija|Mavretaniji]], na severu [[Mali|Malija]], in v severnem [[Niger|Nigru]]. Manjše Berberske populacije najdemo tudi v [[Burkina Faso]] in egiptovski [[Oaza Siva|Oazi Siva]]. Zgodovinsko so narodi Berberov ali Amazigov govorili [[berberski jezik]], ki je veja [[Afroazijska jezikovna družina|afroazijske jezikovne družine]].<ref name="Berber speakers" /> == Ime == Naziv ''Berber'' prihaja iz {{lang-el|βάρβαρος}} ({{lang|el-Latn|barbaros}} {{abbr|pl.|plural form}} {{lang|el|βάρβαροι}} {{lang|el-Latn|barbaroi}}) kar je v antični Grčiji pomenilo "ne-grško-govoreči" ali "ne-grško ljudstvo".<ref>{{Citation|title=βάρβαρος|date=2022-01-09|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=%CE%B2%CE%AC%CF%81%CE%B2%CE%B1%CF%81%CE%BF%CF%82&oldid=65254386|work=Wiktionary|language=en|access-date=2022-01-31}}</ref> V [[Antika|antiki]] in [[Srednji vek|srednjem veku]] so [[Antična Grčija|Grki]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] vsi uporabljali besede podobne kot ''Berber'' za poimenovanje različnih plemen, ki so poseljevala Veliko Libijo (to je območje, ki se sedaj imenuje [[Severna Afrika]]) in na katerem kasneje najdemo Berbere. Berberi so ''[[Mavri]]'' kot jih navaja ''[[Mozarabska kronika iz 754]]'' v času [[Arabsko osvajanje Španije|arabskega osvajanja Španije]], ''Mavri'' so postali, od 11. stoletja vsestranski izraz 'Mavri' ({{lang-es|Moros}}) v dokumentih [[krščanstvo|krščanskih]] iberskih kraljestev, ki se nanaša na Andaluzijo, severno Afriko in na Muslimane na sploh. == Zgodovina == === Antika === [[Slika:Numidia 220 BC-en.svg|thumb|upright=1.4|left|Berberske kraljevine v Numidiji, okoli leta 220 pr. n.št. (zeleno: Masesili pod Sifaksom; zlata: Masili pod kraljem [[Gala (kralj v Masiliji)|Galo]], očetom Masinise; dalje na vzhod: mestna država Kartagina).]] [[Slika:Antaeus & Heracles (Nordisk familjebok).jpg|thumb|Rokoborba [[Heraklej]]a z libijskim velikanom [[Antej]]em ]] Velika plemena Berberov v klasični antiki (ko so bili pogosto znani kot stari Libijci)<ref>{{cite book|last=Warmington|first=Brian Herbert|title=Carthage|publisher=Robert Hale|location=London |year=1969|orig-year=1960|edition=2nd|page=46}}</ref> naj bi bila tri (približno, od zahoda proti vzhodu): Mavri, [[Numidijci]] blizu Kartagine in [[Getuli]]. Mavri so naseljevali skrajni zahod (stara [[Mavretanija]], zdaj Maroko in osrednja Alžirija).<ref>{{cite book|last=Warmington|first=Brian Herbert|title=Carthage|publisher=Robert Hale|location=London|year=1969|orig-year=1960|edition=2nd|page=46}}</ref> Numidijci so zasedli regije med Mavri in mestno državo Kartagino. Tako Mavri kot Numidijci so imeli veliko stalno naseljeno prebivalstvo, ki je živelo v vaseh, njihova ljudstva pa so obdelovala zemljo in pasla črede. Getuli so živeli na bližnjem jugu, na severnem robu [[Sahara|Sahare]] in so bili manj stalno naseljeni, s pretežno [[Pastirstvo|pastirskimi]] elementi.<ref>Salustij (86–35), ''Bellum Iugurthinum'' (ok. 42 pr.n.št.), 19–20, prevedel SA Handford kot ''Jugurtina vojna'' (Penguin 1963), str. 55f.</ref><ref>{{cite book|last=Laroui|first=Abdallah|translator-last=Manheim|translator-first=Ralph|title=Zgodovina Magreba: interpretativni esej|orig -year=1977|date=19. april 2016|publisher=Princeton University Press|isbn=9780691635859|pages=55, 60, 65}}</ref> [[Feničani]] so sčasoma ustanovili strateška kolonialna mesta na številnih berberskih območjih, vključno z območji zunaj današnje Tunizije, kot so naselja Oea, [[Leptis Magna|Leptis Magna]], Sabrata (v Libiji), [[Volubilis]], Chellah in Mogador (zdaj v Maroku). Sčasoma je številčna in vojaška premoč (najboljši jezdeci konj) omogočil berberskim kraljevinam, da so Kartagini vsilili plačevanje [[tribut]]a, kar se je nadaljevalo vse do 5. stoletja pr. n. št. in vključevalo tudi medsebojne poroke s Punsko aristokracijo. V 5. stoletju pr. n. št. je Kartagina razširila svoje teritorij, ko je zasedla [[polotok Bon]] in rodovitno dolino reke [[Medžerda (reka)|Medžerda]],<ref>Dolina reke Medjerda je bila v starem veku imenovana ''Bagradas''. Lancel, ''Carthage'' (1992, 1995), p. 270.</ref> in kasneje vzpostavila kontrolo nad proizvodnimi kmetijami na 100 km področju.<ref>B. H. Warmington, "Obdobje Kartagine" na str. 246–260, 248–249, v ''Splošni zgodovini Afrike, zvezek II. Antične civilizacije Afrike'' (UNESCO 1981, 1990), uredil G. Mokhtar.</ref> Berberi so s časom postali neprostovoljni 'gostje' priseljencem iz vzhoda, in bili prisiljeni sprejeti nadvlado Kartagine za več stoletij. Berberi so bili zato neprestano v uporu, in leta 396 pr. n. št. se je zgodila velika vstaja in oblegali so Kartagino. Čeprav je Berberov v nekem trenutku 200.000, so podlegli lakoti, njihovim voditeljem so ponudili podkupnino in postopoma so se razšli. Berberi se tudi niso asimilirali. V času dolge [[Druga punska vojna|Druge Punske vojne]] (218–201 pr. n. št.) med [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] in [[Rimska republika|Rimom]] se je Berberski kralj [[Masinisa|Masinisa]] (ok. 240 – c. 148 pr. n. št.) pridružil rimskemu generalu [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipionu]], kar je pripomoglo k končanju vojne s porazom Kartagine pri kraju [[Bitka pri Zami|Zama]], ne glede na to, da je sile Kartagine vodil proslavljeni general [[Hanibal]]; pod drugi strani pa se je berberski kralj Sifaks (um. 202 pr. n. št.) odločil stopiti na stran Kartagine. [[Slika:Massinissa-Numidie.jpg|thumb|upright|[[Masinisa]] ({{circa|240|148}}), Kralj [[Numidija|Numidije]], [[Berberski napis|Berberski]] in Rimski napis]] == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Berberi|*]] [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] q08pboo3crykte3z8t3ii6vtimp67a3 0 6051 5728826 5639891 2022-08-07T22:17:12Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} '''Držáva''' je [[geografija|geografsko]] območje in neodvisna [[politika|politična]] enota s svojo lastno [[vladavina|vladavino]], [[zakon]]i, pogosto tudi z [[ustava|ustavo]], [[policija|policijo]], [[oborožene sile|oboroženimi silami]], [[davek|davčnimi pravili]] in [[prebivalstvo]]m. Nekaterim državam, kot so [[Slovenija]], [[Francija]] in [[Izrael]], rečemo ''nacionalne države'', ker v njih prevladuje en [[narod]]. Druge države, kot so [[Švica]], [[Španija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], so ''večnacionalne (poli- ali multietnične) države'', ker se prebivalstvo deli na več narodov. Kljub temu se nekatere od njih imajo za nacionalne države.{{cn}} Včasih se tudi upravni deli držav z določeno [[kultura|kulturo]] ali [[zgodovina|zgodovino]] imenujejo »dežele« ali »države«; tako se, denimo, imenujejo [[Zvezna država Združenih držav Amerike|sestavne enote ZDA]] ali [[Anglija]], [[Škotska]] in [[Wales]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], čeprav so to praktično sestavni deli (mednarodno priznane) večje države. == Klasifikacija držav == * glede na obliko vladavine ([[monarhija]], [[republika]]) * glede na obliko državne oblasti (parlamentarna, predsedniška, skupščinska) * glede na obliko političnega sistema ([[demokracija|demokratična]], [[Avtokracija|avtokratična]]) * glede na obliko državne ureditve (unitarna država, [[federacija]], [[konfederacija]]) == Glej tudi == * [[Dežela]] * [[Izmišljena država]] * [[Sealand]] * [[Seznam suverenih držav]] * [[seznam držav po celini]] * [[Seznam propadlih držav]] == Zunanje povezave == {{Wikinavedek}} {{Wikislovar|država|Država}} [[Kategorija:Država|*]] [[Kategorija:Države|Države]] [[Kategorija:Politična filozofija]] {{normativna kontrola}}{{socio-stub}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Politična geografija]] [[Kategorija:Politični pojmi]] [[Kategorija:Vrste organizacij]] [[Kategorija:Ustavno pravo]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Nacionalizem]] n91xg8tzatw0y2rrcouraapk835hga4 0 6216 5728880 5650278 2022-08-08T07:06:52Z Ljuba brank 92351 np, tp wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |native_name = ''Repoblikan'i Madagasikara''<br />''République de Madagascar''<br />''Republic of Madagascar'' |conventional_long_name = Republika Madagaskar |common_name = Madagaskar |common_name2 = Madagaskarja |image_flag = Flag of Madagascar.svg |image_coat =Coat_of_arms_of_Madagascar.svg |national_motto = ''Tanindrazana, Fahafahana, Fandrosoana''{{presledki|2}}<small>([[malgaščina|malgaško]])</small><br />''Patrie, liberté, progrès''{{presledki|2}}<small>([[francoščina|francosko]])<br />»Očetnjava, svoboda, napredek«</small> |image_map = LocationMadagascar.svg |national_anthem = ''[[Ry Tanindraza nay malala ô]]''<small><br />''O, naša ljubljena očetnjava''</small> |official_languages = [[malgaščina]], [[francoščina]], [[angleščina]]¹ |capital = [[Antananarivo]] |latd=18 |latm=55 |latNS=S |longd=47 |longm=31 |longEW=E |government_type = [[republika]] |leader_title1 = predsednik: |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name1 = Andry Rajoelina |leader_name2 = Christian Ntsay |largest_city = Antananarivo |area_km2 = 587.041 |area_rank = 45. |area_magnitude = 1 E11 |percent_water = 0,13 % |water area = 5500 |population_estimate = 18.606.000 |population_estimate_year = julij 2005 |population_estimate_rank = 56. |population_census = 12.238.914 |population_census_year = 1993 |population_density = 32 |population_density_rank = 171. |GDP_PPP_year = 2006 |GDP_PPP = 17,270 milijarde USD<!--CWF--> |GDP_PPP_rank = 123. |GDP_PPP_per_capita = $905 |GDP_PPP_per_capita_rank = 169. |HDI_year = 2004 |HDI = {{rast}} 0,509 |HDI_rank = 143. |HDI_category = <font color="ffcc00">srednji</font> |Gini = 47,5 |Gini_year = 2001 |Gini_category = <font color="#e0584e">visok</font> |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Francija|Francije]] |established_event1 = datum |established_date1 = [[26. junij]] [[1960]] |currency = [[malgaški ariari]] |currency_code = MGA |time_zone = [[vzhodnoafriški čas|EAT]] |utc_offset = +3 |time_zone_DST = ''ne upoštevajo'' |demonym = Malgaš, Malgaška |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.mg]] |calling_code = 261 |footnotes = ¹Uradni jeziki od 27. aprila 2007 }} [[Slika:Satellite image of Madagascar in September 2003.jpg|thumb|right|300px|Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003)]] '''Madagaskar''' je [[otoška država]] v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] in [[Seznam otokov po površini|četrti največji otok]] na svetu. Od vzhodne afriške obale ga ločuje Mozambiški preliv za 400 kilometrov. Uradna jezika sta [[francoščina]] in [[malgaščina]], glavno mesto pa je [[Antananarivo]]. Madagaskar ima približno 20 milijonov prebivalcev. Denarna enota je [[ariari]]. == Površje == Madagaskar se deli na tri reliefne dele: * visoke planote * obalni del na vzhodu * zahodni del Od visokih planot se višavje proti vzhodni obali spušča. Tudi na zahodu otoka se svet z osrednjega hribovja skupaj s številnimi dolinami znižuje. Obalni pas na vzhodu in zahodu je širok od 20 do 50 kilometrov in je ponekod zamočvirjen. Najvišji vrh Madagaskarja je Maromokotro. Svojevrsten značaj pa dajejo otoku tudi reke s svojimi spremenljivimi pritoki. == Podnebje in rastlinstvo == Prevladujeta ekvatorialno in savansko podnebje. Prevladujejo travnate površine in grmičevja, na vzhodu pa so ohranjeni tudi [[tropski deževni gozd|tropski deževni gozdovi]]. Madagaskar je poznan tudi po izrednem bogastvu živalskih in rastlinskih vrst, ta naravna raznovrstnost pa je ogrožena zaradi propadanja gozda. == Prebivalstvo == Večina prebivalstva je azijskega izvora s pomešanimi črnskimi priseljenci, tam pa živijo tudi indijski, francoski in kitajski priseljenci. Tamkajšnji prebivalci se imenujejo [[Malgaši]]. Poseljen je predvsem pri obalah in kotlinah. == Zgodovina == Predniki današnjih prebivalcev so se naselili na otok iz jugovzhodne [[Azija|Azije]] v [[4. stoletje|4. stoletju]]. V 7. stoletju so [[Arabci]] vzpostavili trgovske postojanke ob severovzhodni obali Madagaskarja. [[Portugalci]] so odkrili otok v začetku [[16. stoletje|16. stoletja]] med potovanjem v [[Indija|Indijo]]. V poznem [[17. stoletje|17. stoletju]] Francozi vzpostavijo trgovske postojanke ob vzhodni obali. Od [[1774]] do [[1824]] so obale pogosto obiskane s strani [[gusar]]jev. Konec [[18. stoletje|18. stoletja]] vladarji [[Kraljevina Merina|Merine]] vzpostavijo nadvlado nad večjim delom otoka, vključno z obalo. Leta [[1817]] [[Radema I.|kralj Radema I.]] (vladal [[1810]] - [[1828]]) in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[guverner]] [[Mauritius]]a skleneta pogodbo o ukinitvi trgovine s sužnji, ki je bila do tedaj pomembna za ekonomijo Merine. V zameno je dobil otok britansko vojaško in denarno pomoč. [[Ranavalona I.|Kraljica Ranavalona I.]] ([[1828]] - [[1861]]) tako odpira šole in tiska knjige v [[malgaški jezik|malgaškem jeziku]]. Do vojaškega spopada s [[Francozi]] je prišlo za časa vladanja [[Ranavalona II.|Ranavalone II.]] v letih [[1883]] - [[1885|85]], ko so Francozi otok razglasili za [[Francija|francoski]] protektorat. Kot del splošne porazdelitve vplivnih območij te regije je dobila Velika Britanija na ta račun otok [[Zanzibar]] (sedaj del [[Tanzanija|Tanzanije]]). Celotno kontrolo nad otokom je Francija vzpostavila v letih [[1895]] - [[1896|96]] z ukinitvijo kraljevine Merine. Med [[II. svetovna vojna|II. svetovno vojno]] po padcu Francije otok zasede Velika Britanija, ki ga leta [[1943]] preda [[Francoske svobodne sile|Francoskim svobodnim silam]]. Leta [[1946]] Madagaskar postane ''francoski čezmorski teritorij''. Istega leta ustanovljeno [[Demokratsko gibanje za obnovo Madagaskarja]] - [[MDRM]] premaga na volitvah francoske kolaborante. Leta [[1947]] sproži antikolonialno vstajo, ki je krvavo zadušena leto kasneje, stranka prepovedana, njeni vodje pa zaprti. Leta [[1956]] Francija izvede reformo institucij. Istega leta ustanovljena [[Zveza malgaškega naroda]] nadaljuje politiko prejšnje MDRM, medtem ko [[Socialdemokratska stranka Madagaskarja in Komorov]] zavzame bolj umirjeno stališče do Francije. [[14. oktober|14. oktobra]] [[1958]] Madagaskar postane avtonomna republika v sestavi ''Francoske skupnosti''. Obdobje začasne vlade se konča s sprejemom ustave leta [[1959]], popolno neodvisnost pa Madagaskar doseže [[26. junij]]a [[1960]]. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * [[Pedro Opeka]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Madagascar|Madagaskar}} {{Southern_Africa}} {{države AU}} [[Kategorija:Vzhodna Afrika]] [[Kategorija:Afriška unija]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Otoki Afrike]] [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Madagaskar|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1960]] {{normativna kontrola}} 1dqi106jzpsj2bi0n52sj4mp5945obt 0 6745 5728849 5660778 2022-08-08T04:13:35Z Mashkawat.ahsan 171653 Video #WPWP wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik |name=Ukrajinščina |nativename={{lang|uk|українська мова}}<br />{{transl|uk|''ukrayins'ka mova''}} |pronunciation={{IPA|ukrɑˈjɪɲsʲkɑ ˈmɔwɑ|}} |states = [[Ukrajina]] |ethnicity = [[Ukrajinci]] |speakers = 27,3 milijona skupaj 33 milijonov |date = 2016<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/language/ukr|title=Ethnologue: Languages of the World|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |ref = |familycolor = Indo-European |fam2 = [[baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]] |fam3 = [[slovanski jeziki|slovanski]] |fam4 = [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanski]] |ancestor = [[starovzhodnoslovanščina]] |script = [[cirilica]] ([[ukrajinska abeceda]])<br />[[ukrajinska Brailleva pisava]] |nation = * {{UKR}} * ''{{flag|Pridnjestrska republika}}'' <small>(neprepoznana ''de facto'' država)</small> |minority = * {{flag|Moldavija}} * {{flag|Madžarska}} * {{flag|Srbija}}<ref name="treaty">{{cite web |url=http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=8&DF=23/01/05&CL=ENG&VL=1 |title=List of declarations made with respect to treaty No. 148 (Status as of: 21/9/2011) |publisher=[[Council of Europe]] |accessdate=2012-05-22 }}</ref> * {{POL}}<ref name="treaty"/> * {{flag|Romunija}}<ref name="treaty"/> * {{flag|Hrvaška}}<ref name="treaty"/> * {{flag|Slovaška}}<ref name="treaty"/> * {{flag|Bosna in Hercegovina}}<ref name="treaty"/> * {{CZE}}<ref name="languages">{{cite web |url=http://www.vlada.cz/en/pracovni-a-poradni-organy-vlady/rnm/historie-a-soucasnost-rady-en-16666/ |title=National Minorities Policy of the Government of the Czech Republic |publisher=Vlada.cz |accessdate=2012-05-22}}</ref> |agency = [[National Academy of Sciences of Ukraine]]: [[Institute for the Ukrainian Language]], [http://www.ulif.com.ua/UMIF/ Ukrainian language-information fund], [http://www.inmo.org.ua/ Potebnya Institute of Language Studies] |lingua = 53-AAA-ed < [[vzhodnoslovanski jeziki|53-AAA-e]]<br />(variacije: 53-AAA-eda to 53-AAA-edq) |map = Ukrainians en.svg |mapcaption = Ukrajinščina in [[Ukrajinci]] s sosedi v zgodnjem 20. stoletju. |iso1 = uk |iso2 = ukr |iso3 = ukr |glotto = ukra1253 |glottoname = Ukrainian |notice = IPA }} '''Ukrajinščina''' ali '''ukrajinski jezik''' (українська мова) je [[uradni jezik]] [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[materni jezik]] približno 27,3 milijona Ukrajincev. Vseh ukrajinsko govorečih je okrog 33 milijonov. [[File:WIKITONGUES- Vira speaking Ukrainian.webm|thumb|250px|Ukrajinščina]] Razširjen je tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Belorusija|Belorusiji]], [[Kazahstan|Kazahstanu]], [[Belgija|Belgiji]], pri potomcih ukrajinskih emigrantov v [[Kanada|Kanadi]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina|Argentini]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nemčija|Nemčiji]] ter v osrednjih in vzhodnih državah [[Evropa|Evrope]] (na [[Poljska|Poljskem]], [[Slovaška|Slovaškem]], [[Češka|Češkem]], [[Hrvaška|Hrvaškem]], [[Madžarska|Madžarskem]], v [[Romunija|Romuniji]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Srbija|Srbiji]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]), kjer ima status manjšinskega jezika. Ukrajinščina je eden izmed treh uradnih jezikov nepriznane [[Pridnjestrska republika|Pridnjestrske moldavske republike]], eden izmed dveh uradnih jezikov nepriznane Doneške narodne republike in Luganske narodne republike ter eden izmed treh uradnih jezikov nepriznane Krimske narodne republike. [[Vzhodnoslovanski jeziki|Vzhodnoslovanski jezik]], ki je zelo blizu [[Ruščina|ruskemu]] in [[Beloruščina|beloruskemu]], se je razvil iz skupnega prednika – [[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščine (staroruščine]]), ki je razpadla v 14. stoletju. Od 14. stoletja pa vse do sredine 18. stoletja so na območju [[Ukrajina|Ukrajine]] uporabljali staro ukrajinščino, na koncu 18. stoletja pa se je oblikoval sodobni ukrajinski jezik. [[Knjižni jezik]] je osnoval pisatelj, pesnik, dramatik in družbeni aktivist Ivan Petrovič Kotljarevski, pomembno vlogo pri tem pa je imel tudi pesnik in pisatelj [[Taras Ševčenko|Taras Grigorovič Ševčenko]]. Ukrajinščina se zapisuje v [[Cirilica|cirilici]]. Najstarejši ukrajinski spomeniki so pravni akti iz 14. in 15. stoletja, ''Peresopniški evangelij'' (''Пересопницьке Євангеліє'' 1556—1561) in ''Ključ nebeškega kraljestva'' Gerasima Daniloviča Smotrickega (''Ключ царства небесного'' 1587). == Poimenovanje == Ime Ukrajina se je pojavilo v 12. stoletju. Sprva se je uporabljalo v povezavi z raznimi obmejnimi območji okrog velikih Kijevskih kneževin: Dneprska Ukrajina, [[Zaporoška Seč]]. Šele v 17. stoletju se je poimenovanje Ukrajina začelo uporabljati za današnji osrednji in vzhodni del te dežele. Mikrojezik – zahodnoruski jezik (v današnji terminologiji staroukrajinski jezik ali starobeloruski jezik)  – je veljal tako za pogovorni jezik kot za pisni jezik in je bil državni jezik [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], ki je  med 14. in 16. stoletjem vključevala tudi velik del današnje Ukrajine. Poimenovanje ukrajinski jezik (українська мова) se je kot splošna oznaka za jezik na vsem ukrajinskem etničnem ozemlju uveljavilo šele v 20. stoletju. Do 19. stoletja so ukrajinski jezik pogosto imenovali  malorusko [[narečje]], [[Beloruščina|beloruski jezik]] pa belorusko narečje. Velikoruski jezik sta sestavljali dve narečji – severnovelikorusko in južnovelikorusko narečje. V 19. in začetku 20. stoletja je malorusko narečje postalo predmet diskusij. Kot posamezen jezik so ga smatrali predstavniki ukrajinske inteligence v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] in nekateri tuji jezikoslovci – zlasti [[Franc Miklošič]]. Šele po razpadu Ruskega Imperija in nastanku [[Sovjetska zveza|SSSR]] je ukrajinski jezik prvič dobil status uradnega jezika. Termin maloruski pa je postopoma izginil iz uporabe. == Klasifikacija == Ukrajinski jezik spada k vzhodnoslovanski podskupini [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikov.]] Blizu ukrajinskemu je beloruski jezik. Od 9. do 11. stoletja sta jezika delno nastajala na skupnem dialektu – zlasti severna ukrajinska narečja so vplivala na pogovorni beloruski jezik. Oba naroda sta v 16. stoletju imela skupen zahodnoruski pisni jezik. Ukrajinščina je tako kot ostali vzhodnoslovanski jeziki fleksiven jezik. === Posebnosti ukrajinščine === Nekatere značilnosti ukrajinskega jezika, po katerih se razlikuje od drugih vzhodnoslovanskih jezikov: Fonetične posebnosti: * v knjižni ukrajinščini se samoglasniki v nenaglašenih zlogih ne reducirajo (ne spreminjajo kakovosti) v izgovoru. V ukrajinščini torej ni [[Akanje|akanja]]. Obstaja nekaj izjem, kjer je /o/ prešel v /a/ (''гарячий'' 'vroč') * prehod staroruskih /ê/, /o/ in /e/ v zaprtih zlogih, ki so nastali po redukciji polglasnikov, v /i/ (''снiг''  'sneg', ''сiль'' 'sol', ''нic'' 'nesel je'; starorusko ''снҍгъ'', ''соль'', ''неслъ'') * v knjižnem jeziku sta se staroruska /i/ in /y/ poenotila v trdi /y/, ki se zapisuje z и: ''милий'' [милий] 'prijeten' * soglasniki pred /e/ in /i/ niso mehčani: ''несли'' 'nesli', ''великий'' 'velik' * /е/ preide v /о/  po šumnikih in po /j/, če jim sledi trdi soglasnik, ne glede na naglasno mesto: ''чоловíк'' 'moški, mož', жóна 'soproga',  ''шóстий'' 'šesti', ''йогó'' 'njegov' * prehod /l/ v dvoustnični /w/ v praslovanskih skupinah ''*TъlT'', ''*TьlT'', ''*TolT'' in v glagolski priponi ''-*lъ'': ''вовк'' 'volk', ''повний''  'poln', ''жовтий''  'rumen', ''знав'' 'vedel je' * na koncu besede ni prilikovanja oz. soglasniki ohranijo zvenečnost: ''дуб'' [dub] 'hrast', ''нiж'' [niž] 'nož', ''рiг'' [riɦ] 'rog' * /c′/ je vedno mehek v izglasju (''палець'' 'prst', ''кiнець'' 'konec') * podaljšava mehčanega soglasnika [l'], [n'], [t'], [s'], [z'], [č'], [c'], [š'], [ž'] v soglasniškem sklopu z [j]: весілля 'poroka', нiччю 'ponoči' Oblikoslovne posebnosti: * raba zvalnika oz. vokativa: брáте, сину, сéстро * v nasprotju z ruščino je ohranjena staroruska paradigma samostalnikov srednjega spola tipa ''тeл'''я''''' (rus. телёнок) 'tele' * ohrani se orodniška končnica ''-ою'', -''ею'' brez krajšanja v ''-oй'', ''-eй'': ''водою'' 'z vodo', ''землею''  'z zemljo' * dajalniški končnici samostalnikov moškega spola v ednini ''-oвi'', ''-eвi'' nista odvisni od osnove: ''братовi'' 'bratu', ''коневi'' 'konju' * kratke oblike pridevnikov ženskega in srednjega spola v imenovalniku in tožilniku: ''нова''  'nova', ''нову'' 'novo', ''нове'' 'novo', ''новi'' 'novi' * infinitiv z osnovo na -''ти'': ''нести'' 'nesti', ''носити'' 'nositi', ''читати'' 'brati' in izguba infinitiva na *-či: пекти́ 'peči', могти́ 'moči' * ohranil se je pluskvamperfekt (predpreteklik): ''купував був'' 'bil kupoval' * sintetična tvorba prihodnjika: ''купуватиму'' 'bom kupoval', ''битимеш''  'boš tepel' * nenaglašena /i/ in /o/ sta na začetku besede izginila (грати 'igrati'), sta se pa pojavila pred soglasniškim sklopom (iржа 'rja')  Nekatere značilnosti ukrajinskega jezika sovpadajo z značilnostmi določenih beloruskih in ruskih narečij, npr. v jugo-zahodnem beloruskem narečju imajo samostalniki ženskega spola ednine v orodniku končnice ''-ою'', ''-ею'' (''сц’анóю'' 's steno', ''з’амл’óю''/''з’амл’éю'' 'z zemljo'), prihodnjik tvorijo s pomočjo infinitiva glagolov na ''яць'' 'jeti, začeti' (''раб’íц’му'' 'bom delal', ''раб’íц’м’еш'' 'boš delal'). == Pisava == Do 18. stoletja so za pisanje uporabljali klasično [[Cirilica|cirilsko pisavo]], v 16. in 17. stoletju pa vzporedno s to še kozaški kurziv. V 17. stoletju je Peter Mogila poenostavil cirilsko pisavo. Danes za zapis ukrajinskega jezika uporabljajo prilagojeno cirilico iz 33 črk. Posebnost ukrajinske cirilice v primerjavi z drugimi so črke Ґ, Є in Ї (prvo uporabljajo tudi v beloruski pisavi). Pišejo se po mehčanih soglasnikih. Ї pomeni /ji/ na začetku besede ali zloga. Skozi zgodovino so za zapis ukrajinščine uporabljali tudi različice latinice. Danes ukrajinska latinica nima enotnih pravil in uradnega statusa, njena uporaba pa je zelo omejena. Določena so le pravila transkripcije iz cirilice v latinico. Razprave o poenotenju in možni uvedbi latinice v ukrajinski pravopis so se začele v [[Galicija|Galiciji]] in [[Bukovina|Bukovini]] v letih 1830-1850 ter se nadaljevale leta 1920 v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Ukrajinska abeceda - Українська абетка {| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" |----- ! bgcolor="#a0e0a0" | Velika črka ! bgcolor="#a0e0a0" | Mala črka ! bgcolor="#a0e0a0" | Izgovorjava |----- |'''А'''||'''а'''|| a |----- |'''Б'''||'''б'''|| b |----- |'''В'''||'''в'''|| v |----- |'''Г'''||'''г'''|| h |----- |'''Ґ'''||'''ґ'''|| g |----- |'''Д'''||'''д'''|| d |----- |'''Е'''||'''е'''|| e |----- |'''Є'''||'''є'''|| je |----- |'''Ж'''||'''ж'''|| ž |----- |'''З'''||'''з'''|| z |----- |'''І'''||'''і'''|| i |----- |'''Ї'''||'''ї'''|| ji |----- |'''И'''||'''и'''|| y - trdi i (IPA [[Mednarodna fonetična abeceda|ɪ]]) |----- |'''Й'''||'''й'''|| j |----- |'''К'''||'''к'''|| k |----- |'''Л'''||'''л'''|| l |----- |'''М'''||'''м'''|| m |----- |'''Н'''||'''н'''|| n |----- |'''О'''||'''о'''|| o |----- |'''П'''||'''п'''|| p |----- |'''Р'''||'''р'''|| r |----- |'''С'''||'''с'''|| s |----- |'''Т'''||'''т'''|| t |----- |'''У'''||'''у'''|| u |----- |'''Ф'''||'''ф'''|| f |----- |'''Х'''||'''х'''|| kh |----- |'''Ц'''||'''ц'''|| c |----- |'''Ч'''||'''ч'''|| č |----- |'''Ш'''||'''ш'''|| š |----- |'''Щ'''||'''щ'''|| šč |----- |'''Ь'''||'''ь'''|| mehki znak |----- |'''Ю'''||'''ю'''|| ju |----- |'''Я'''||'''я'''|| ja |} V ukrajinščini namesto ruskega trdega znaka jor (ъ) pišejo apostrof (ukr. з'їзд, rus. съезд 'izvoz, zasedanje'), včasih tudi namesto mehkega znaka (ь), kadar po pravilih ukrajinske fonologije mehčanje ni možno (ukr. сім'я, rus. семья 'družina'). Na poseben način izgovarjajo tudi diftonge ДЖ, ДЗ in ДЗЬ: na stiku pripone in korena se izgovarjajo ločeno (піджарити 'peči, pražiti', віджйлий 'zastarel', підземний 'podzemen', підзирати 'opazovati'), če pa se nahajajo znotraj korena besede, se berejo kot en zvok [d͡ʒ], [d͡z] in [d͡z^j] (джерело 'izvir, studenec', бджола 'čebela', дзьоб 'kljun'). === Pravila za prečrkovanje v slovenščino === Za prečrkovanje uporabljamo abecedno tabelo (zgoraj). Ruska in ukrajinska cirilica ne temeljita na fonetičnem principu. V vzhodni cirilici ločimo mehčane in trde samoglasnike; mehka samoglasnika (i, e) že implicirata izgovor kot /ji/ ali /je/, pri trdih samoglasnikih (a, o, u) pa za označevanje mehkih glasov ja, jo, ju uporabljajo posebne črke я, ё, ю. Problem pri prečrkovanju so fonemi, za katere v slovenščini nimamo približka. To so "trdi i" ter razlikovanje med mehkejšim in tršim g in h oziroma kh . === Domačenje in ustaljena pisave === Pri prečrkovanju z domačenjem se izognemo zapisu za glasove, ki jih slovenščina ne pozna: y (trdi i) zamenjamo z i (namesto natančnega Kyjiv kar Kijiv oziroma po ruskem Kijev); ne ponavljamo soglasnikov (namesto Vynnycja kar [[Vinica]]), ne pišemo kh ampak kar h. V več primerih za ukrajinska imena uporabljamo bolj udomačeno pisavo po ruskem vzoru: Kijev, [[Lvov]], [[Harkov]], Lugansk, [[Černobil]], Zaporožje. == Narečja == [[Slika:Map of Ukrainian dialects.png|sličica|310.995x310.995_pik|Zemljevid ukrajinskih narečij.]] Ukrajinska narečja se delijo v tri narečne skupine: * severna narečna skupina (північне, поліське наріччя) – ima veliko značilnosti [[Beloruščina|beloruščine]], pod vplivom katere se je tudi oblikovala. * jugo-zahodna narečna skupina (південно-західне наріччя) – odlikuje jo vpliv tujih jezikov ([[Poljščina|poljsk]]<nowiki/>i, [[Slovaščina|slovaški]], [[Madžarščina|madžarski]]...). Značilnosti te narečne skupine so vidne v južno-ruskem govoru in v govoru večine potomcev ukrajinskih priseljencev v ZDA, Kanadi in drugih državah. * jugo-vzhodna narečna skupina (південно-східне наріччя) – za razliko od ostalih dveh skupin je najbolj homogena. Je osnova za sodobni ukrajinski knjižni jezik (skupaj z jugo-zahodno narečno skupino). Vpliv te skupine je viden pri ukrajinskih priseljencih v Rusiji, Kazahstanu in Kirgiziji. V severovzhodnih delih Ukrajine je viden vpliv beloruščine in ruščine. Severna narečja se razlikujejo od knjižnega jezika predvsem v fonetiki (v izgovorjavi in naglasih), jugo-zahodna narečja so fonetično bližje knjižni ukrajinščini. Še najbolj se razlikuje od knjižnega jezika zakarpatsko narečje. Na osnovi karpatskih narečij Slovaške, Poljske, Ukrajine in Madžarske se je oblikoval pokrajinski mikrojezik – [[rusinščina]]. Na vzhodu in jugu Ukrajine ter v osrednjih delih mnogi Ukrajinci govorijo mešanico ukrajinskega in ruskega jezika – suržik (суржик). Za ta jezik je značilna ukrajinska gramatika in fonetika ter mešana rusko-ukrajinska leksika. Posebnosti južnih narečij so: nejasnost v izgovorjavi nenaglašenih |е| in |i|: |се/ило| 'podeželje, vas',  |ве/ ишневий| ' višnjev', |зе/илений| 'zelen', kar je vidno tudi v knjižnem jeziku, čeprav naj bi se pravilno izgovarjalo po etimologiji  |село|, |вишневий|, |зелений|. Razlikuje se tudi po končnici -ю v prvi osebi ednine in -e v tretji osebi ednine sedanjika glagolov |ходю́| 'hodim', |носю́| 'nosim', |хо́де| 'hodi', |но́се| 'nosi' (knj. |хо́джу|, |но́шу|, |хо́дить|, |но́сить|). Govori jugo-zahodne narečne skupine so teritorialno precej manj razširjeni kot govori jugo-vzhodne narečne skupine. Od njih se razlikujejo po: trdi izgovorjavi |р|: |бура| 'nevihta', |гира| 'utež', |радно| 'rjuha' (|буря|, |гиря|, |рядно|);  končnici -є namesto -я in odsotnosti dolgega soglasnika (v pisavi dvojni soglasnik) v besedah |життя| 'življenje', |весілля| 'poroka', |зілля| 'napoj', ki se izgovarjajo kot |житє|, |весілє|, |зілє|; po končnicah samostalnikov |батькови| 'očetu', |ковальови| 'kovaču', |коньом| 's konjem', |земльою| 'z zemljo', |на поли| 'na polju' (|батькові|, |ковалеві|, |конём|, |землею|, |на полі|) in v nekaterih narečjih po končnici -ий pri pridevnikih, ki se sklanjajo po mehki sklanjatvi in imajo v knjižnem jeziku končnico -ій: |синий| 'moder', |третий| 'tretji' (|синій|, |третій|). == Zgodovina jezika == Osnovno hipotezo za izvor ukrajinskega jezika je postavil [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov|Aleksej Šahmatov]], ki pravi, da je ukrajinščina nastala kot rezultat razpada [[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščine (staroruščine)]], verjetno istočasno z ruskim in beloruskim – v 14. in 15. stoletju. Nekateri jezikoslovci zagovarjajo tezo neodvisnega razvoja jezika, ki izhaja iz dejstva, da je starovzhodnoslovanščina bila izključno knjižni jezik. Tako naj bi bil nastanek ukrajinščine ter ruščine in beloruščine povezan z razpadom [[Praslovanščina|praslovanščine]]. === 9.-14. stoletje === Ukrajinski jezik se je razvil iz staroruščine, ki pa izvira iz [[Praslovanščina|praslovanščine]] (6. stoletje). Do 14. stoletja na območju staroruskega jezika ni bilo večjih narečnih razlik. Georgij A. Haburgajev zgodnje vzhodnoslovansko območje deli na dve narečni skupini: jugo-vzhodnoslovansko in severo-vzhodnoslovansko. Od 8. do 11. stoletja je središče južnega dela bilo Podneprovje (Подніпров’я ali Наддніпрянщина), središče severnega dela pa Priilmenje (Приільменська низовина), od koder so se govorci vzhodnoslovanskih govorov razselili po vsem območju bodoče Kijevske Rusije. Govorci južno-vzhodnoslovanskih narečij so zajeli območja današnjega ukrajinskega, beloruskega in jugo-vzhodnega ruskega jezika, govorci severo-vzhodnoslovanskih govorov pa območja severnega dela bodočega ruskega jezika. Tisti čas je za vzhodnoslovansko območje veljala narečna enotnost. V 14. stoletju pride do oblikovanja ločenih vzhodnoslovanskih jezikov, ki je povezano z nastankom Litovske kneževine na zahodu in mongolsko-tatarskimi vpadi. === 15.-18. stoletje === Po vstopu bodočih ukrajinskih in beloruskih ozemelj v sestav [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], se je na ozemlju Litovske Rusije v 14. in 15. stoletju oblikoval zahodnoruski jezik (руска мова), pri čemer ni prihajalo do stikov med pogovornimi jeziki. Do 16. stoletja je zahodnoruski jezik bil naddialekt na vsem ozemlju Velike litovske kneževine, od 16. stoletja naprej pa začne nanj vplivati ukrajinski pogovorni jezik. Ločitev staroukrajinskega in starobeloruskega narečja ni bila popolna. Po oblikovanju [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, se je ukrajinščina razvijala pod velikim vplivom [[Poljščina|poljščine]]. Začne se nova faza v razvoju jezika, ko v klerikalno literaturo vpadejo narečja. V tistem času se začnejo poskusi nastanka knjižnega jezika na osnovi cerkvenega in s primesjo narečnih govorov. Pojavljajo se prevodi cerkvenih knjig v narodni jezik, ki pa ni zajel vseh. Menili so, da lahko v narodnem jeziku pišejo le interpretacije duhovnih besedil. Nastali so spomeniki, kot so ''Пересопницьке Євангеліє'' (''Peresopnicki evangelij'' 1556—1561), ''Волынское Евангелие'' (''Volinski evangelij'' 1571) in ''Тріо́дь пісна'' (''Postni triod'' 1627). Na koncu 16. stoletja se začnejo pojavljati slovnice, v katerih želijo normirati staroukrajinščino. Med njimi je najbolj znana slovnica M. Smotrickega (''Ґрамма́тіки Славе́нския пра́вилное Cv́нтаґма'' 1619), dvojezično cerkvenoslovansko-staroukrajinsko leksikografsko delo ''Лексис'' Lavrencija I. Zizanija (1596) ter ''Лексикон славеноросский'' Pamva Berinde (1627). V 17. in 18. stoletju je narečje vse bolj vplivalo na knjižni jezik, zlasti v delih raznih avtorjev. Na koncu 18. stoletja je zaradi priključitve Ukrajinskega ozemlja k Rusiji nad knjižno ukrajinščino nadvladala ruščina.  === Od 18. stoletja naprej === Zahodnoruski jezik ni sovpadal z ukrajinskim pogovornim jezikom. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je na osnovi pogovornega jezika razvil nov ukrajinski knjižni jezik. Prvi avtor, ki je pisal v tem jeziku je bil I. Kotljarevski, ki je na osnovi jugozahodnih narečij oblikoval knjižni jezik. Prav na tem območju se je najprej začela razvijati ukrajinska narodna kultura v prvi polovici 19. stoletja. V povsem lingvističnem smislu se je kodifikaciji knjižnega jezika bolj približal Ivan Nekraševič, ki je skušal ustvariti normo knjižnega jezika na osnovi severnih narečij. Postopoma je v 19. in začetku 20. stoletja carska oblast začela zatirati in omejevati ukrajinski jezik. Postal je narečje ruskega jezika. Dosledno in sistematično izkoreninjenje ukrajinskega jezika se je odrazilo v Valuevski okrožnici leta 1863, ki je prepovedala tiskanje knjig v ukrajinskem jeziku, z izjemo leposlovja. Leta 1876 je vlada dopolnila Valuevsko okrožnico z prepovedjo uvoza kakršnih koli knjig v ukrajinščini, ki so jih izdajali v tujini. Leta 1896 je cenzura dovolila izdajo 58% ukrajinskih tekstov. Uredba je obstala v veljavi do leta 1905. Na območju zahodne Ukrajine so v 19. stoletju vzporedno z oblikovanjem norm knjižnega jezika, poskušali ustvariti umetniški jezik na osnovi cerkvenoslovanske in ruske slovnice s primesjo ukrajinskih in poljskih leksemov. V tem jeziku so izhajali razni časopisi in revije. V letih 1887-1893 ga je v vodilnih rusofilnih publikacijah zamenjala ruščina. Veliko vlogo pri oblikovanju ukrajinskega knjižnega jezika na prehodu iz 19. v 20. stoletje je imel Ivan Franko, ki je prispeval k oblikovanju skupnih norm ukrajinskega knjižnega jezika. V 20. in 30. letih 20. stoletja je ukrajinski jezik dosegel velik razvoj. Leta 1921 je bil na Ukrajinski znanstveni akademiji ustanovljen Inštitut ukrajinskega znanstvenega jezika. Oblikovali so katedro za ukrajinski jezik. Izdan je bil rusko-ukrajinski slovar (1924-1933) in razni učbeniki ukrajinskega jezika. === Sodobni knjižni jezik === Nastal je na osnovi srednjepodneprovskih govorov jugo-vzhodne narečne skupine. Knjižni jezik so normirali Kotljarevski in njegovi nasledniki: Jevgenij P. Grebenko in Lev I. Borovikovski na osnovi  poltavskega narečja, Kvitka G. Fjodorovič na osnovi sloboždanskih narečij. Oče sodobnega ukrajinskega knjižnega jezika naj bi bil [[Taras Ševčenko]], ki je uporabil narečje južnih Kijevcev. V knjižni jezik so vključene tudi značilnosti drugih jugo-vzhodnih narečij, v manjši meri tudi severnih in jugozahodnih. == Jezikovne značilnosti == === Fonetika === Ukrajinščina pozna 48 [[Fonem|fonemov]]: * 6 samoglasniških: /ɑ/ — [[а]], /ɛ/ — е, /i/ — і, /u/ — у, /ɔ/ — о, /y/ — [[и]]; * 32 soglasniških:  /m/ — [[м]], /n/ — [[н]], /nʲ/— нь, /b/ — [[б]], /d/ — [[д]], /d͡z/ — дз, /d͡zʲ/ — дзь, /d͡ʒ/ — дж, /dʲ/ — дь, /ɡ/ — [[Г|ґ]], /p/ — [[п]], /t/ — [[т]], /t͡s/ — [[ц]], /t͡sʲ/ — ць, /t͡ʃ/ — [[ч]], /tʲ/ — ть, /k/ — [[к]], /w/ —[[в]], /j/ — [[й]], /ɦ/ — [[г]], /z/ — [[з]], /zʲ/ — зь, /ʒ/ — [[ж]], /f/ — [[ф]], /s/ — [[с]], /sʲ/ — сь, /ʃ/ — [[ш]], /x/ — [[х]], /l/ — [[л]], /lʲ/ — ль, /rʲ/ — рь, /r/ — [[р]] * 10 mehkih [[Dvoglasnik|diftongov]]: /ɲː/ — нн, /ɟː/ — дд, /cː/ — тт, /ʎː/ — лл, /t͡sʲː/ — цц, /zʲː/ — зз, /sʲː/ — сс, /t͡ʃʲː/ — чч, /ʒʲː/ — жж, /ʃʲː/ — шш ==== Samoglasniki ==== Ukrajinščina pozna 6 samoglasnikov: /ɑ/ — a, /ɛ/ — e, /i/— i, /u/ — y, /ɔ/ — o, /y/ — и. Ukrajinski samoglasniki se v knjižnem jeziku izgovarjajo izrazito in dosledno tako v naglašenem položaju kot v nenaglašenem. V slednjem se izgovarjajo nekoliko krajše in posledično bolj kakovostno, kar je vidno pri samoglasnikih s podobnimi artikulacijskimi značilnostmi. V ukrajinščini ni kratkih reduciranih samoglasnikov, le v pogovornem jeziku je možna delna redukcija nenaglašenih samoglasnikov in njihovo približevanje drug k drugemu. Združitev /j/ s samoglasnikom izražajo posebne črke [[я]], [[є]], [[ї]], [[ю]] (яблуко 'jabolko', юний 'mlad', п'єса 'igra, drama', їдкий 'jedek'). Z dvema črkama pišejo йо in v nekaterih narečjih йи.  ==== Soglasniki ==== Večina ukrajinskih soglasnikov ima tri kategorije:  trd, mehčan (palataliziran) in dolg soglasnik (л, л^й, лл або н, н^й, нн.). V pisavi se te kategorije odražajo s posebnim znakom za mehkost ([[Ь|-ь]]) in trdost ([[apostrof]]), dolžino soglasnika pa zapišemo z zaporedjem dveh istih črk. Glasova [d͡z] – дз in [d͡ʒ] – дж nimata posebnih črk, oba se pišeta z dvema črkama. V ukrajinščini je veliko dolgih soglasniških glasov, ki realizirajo dve enaki soglasniški črki. {| class="wikitable" |/nʲ/ |знання 'znanje' |[znɑˈɲːɑ] |''[знан':а́]'' |- |/dʲ/ |суддя 'sodnik' |[suˈɟːɑ] |''[суд':а́]'' |- |/tʲ/ |життя 'življenje' |[ʒɪ̞ˈcːɑ] |''[жи^ет':а́]'' |- |/lʲ/ |зілля 'napoj' |[ˈzʲiʎːɑ] |''[з'і́л':а]'' |- |/t͡sʲ/ |міццю 'nad utrdbo' |[ˈmʲit͡sʲːu] |''[м'і́ц':у]'' |- |/zʲ/ |мотуззя 'vrv' |[moˈtuzʲːɑ] |''[мо^уту́з':а]'' |- |/sʲ/ |колосся 'klas' |[kɔˈlɔsʲːɑ] |''[коло́с':а]'' |- |/t͡ʃ/ |обличчя 'obraz' |[ɔˈblɪt͡ʃʲːɑ] |''[обли́ч’:а]'' |- |/ʒ/ |збіжжя 'zrno' |[ˈzbʲiʒʲːɑ] |''[зб'і́ж’:а]'' |- |/ʃ/ |затишшя 'zatišje' |[zɑˈtɪʃʲːɑ] |''[зати́ш’:а]'' |} V nekaterih jugo-vzhodnih narečjih je /rʲ/ asimiliral sledeči /j/ in tvoril dolg mehek [rʲː], npr. пірря [ˈpirʲːɐ] [п'і́р':а], knjižno пір’я [ˈpirjɐ] [п'і́рйа] 'perje'. Besed s črko ґ [g] je zelo malo (ґанок 'balkon', ґудзик 'gumb'). V nekaterih starejših besedilih črka г označuje tako h kot g. === Morfologija === ==== Samostalnik ==== Samostalniki se v ukrajinščini sklanjajo v sedmih sklonih: imenovalniku (називний), rodilniku (родовий), dajalniku (давальний), tožilniku (знахідний), orodniku (орудний), mestniku (місцевий) in zvalniku (кличний). Delijo se v štiri sklanjatvene vzorce: '''1. sklanjatev''' – samostalniki moškega spola z osnovo na soglasnik in samostalniki srednjega spola s končnicami imenovalnika ednine -о, -е, -я (брат ‛brat’, гай ‛gaj’, село ‛vas’, поле ‛polje’, знання 'znanje'). {| class="wikitable" |'''Sklon''' | colspan="5" |'''ednina''' | colspan="5" |'''množina''' |- |'''Imen.''' |''брат'' |''гай'' |''село'' |''поле'' |''знання'' |''брати'' |''гаї'' |''села'' |''поля'' |''знання'' |- |'''Rod.''' |''брата'' |''гаю'' |''села'' |''поля'' |''знання'' |''братiв'' |''гаїв'' |''сiл'' |''полiв'' |''знаннь'' |- |'''Daj.''' |''братови'' |''гаєви'' |''селу'' |''полю'' |''знанню'' |''братaм'' |''гаям'' |''селам'' |''полям'' |''знанням'' |- |'''Tož.''' |= rod. | colspan="4" |= imen. |= rod. | colspan="4" |= imen. |- |'''Orod.''' |''братом'' |''гаєм'' |''селом'' |''полем'' |''знанням'' |''братaми'' |''гаями'' |''селами'' |''полями'' |''знаннями'' |- |'''Mest.''' |''братови'' |''гаю'' |''селi'' |''полi'' |''знаннi'' |''братaх'' |''гаях'' |''селах'' |''полях'' |''знаннях'' |- |'''Zval.''' |''брате'' |''гаю'' | colspan="8" |= imen. |} '''2. sklanjatev''' – samostalniki ženskega in moškega spola s končnicami v imen. ed. -а, -я (сестра ‛sestra’, межа ‛meja’, надiя ‛upanje’. {| class="wikitable" |'''Sklon.''' | colspan="3" |'''ednina''' | colspan="3" |'''množina''' |- |'''''Imen.''''' |''сестра'' |''межа'' |''надiя'' |''сестри'' |''межi'' |''надiї'' |- |'''''Rod.''''' |''сестри'' |''межi'' |''надiї'' |''сестрeр'' |''меж'' |''надiй'' |- |'''''Daj.''''' |''сестрi'' |''межi'' |''надiї'' |''сестрaм'' |''межaм'' |''надiям'' |- |'''''Tož.''''' |''сестру'' |''межу'' |''надiю'' |= rod. | colspan="2" |= imen. |- |'''''Orod.''''' |''сестрoю'' |''межею'' |''надiєю'' |''сестрaми'' |''межaми'' |''надiями'' |- |'''''Mest.''''' |''сестрi'' |''межi'' |''надiї'' |''сестрaх'' |''межaх'' |''надiях'' |- |'''''Zval.''''' |''сестрo'' |''межe'' |''надiє'' | colspan="3" |= imen. |} '''3. sklanjatev''' – samostalniki ženskega spola z osnovo na soglasnik (подорож ‛potovanje’, вiсть ‛novica’ in samostalnik мати 'mati'. {| class="wikitable" |'''Sklon''' | colspan="2" |'''ednina''' | colspan="2" |'''množina''' |- |'''Imen.''' |''подорож'' |''вiсть'' |''подорожi'' |''вiстi'' |- |'''Rod.''' |''подорожi'' |''вiстi'' |''подорожeй'' |''вiстeй'' |- |'''Daj.''' |''подорожi'' |''вiстi'' |''подорожaм'' |''вiстям'' |- |'''Tož.''' | colspan="4" |= imen. |- |'''Orod.''' |''подорiжжю'' |''вiстю'' |''подорожaми'' |''вiстями'' |- |'''Mest.''' |''подорожi'' |''вiстi'' |''подорожaх'' |''вiстях'' |- |'''Zval.''' |''подорожe'' |''вiстe'' |''подорожi'' |''вiстi'' |} '''4. sklanjatev''' – samostalniki srednjega spola s končnicami -а, -я v imenovalniku ednine in s priponami -ат-, -ен-, -ят- v odvisnih sklonih (iм’я ‛ime’, лоша ‛žrebe’). {| class="wikitable" |'''Sklon''' | colspan="2" |'''ednina''' | colspan="2" |'''množina''' |- |'''Imen.''' |''iм’я'' |''лоша'' |''iмена'' |''лошата'' |- |'''Rod.''' |''iменi'' |''лошати'' |''iмен'' |''лошат'' |- |'''Daj.''' |''iменi'' |''лошатi'' |''iменам'' |''лошатами'' |- |'''Tož.''' | colspan="4" |= imen. |- |'''Orod.''' |''iменем (iм’ям)'' |''лошам'' |''iменами'' |''лошатами'' |- |'''Mest.''' |''iменi'' |''лошатi'' |''iменах'' |''лошатах'' |} ==== Pridevnik ==== [[Pridevnik]] se v ukrajinščini ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu. Po pomenu se pridevniki delijo na kakovostne (якісні) in odnosne/razmerne (відносні), med katere spadajo tudi vrstni ter svojilni pridevniki (присвійні). Lahko imajo dolgo ali kratko obliko. Kakovostni pridevniki moškega spola se v ednini večinoma uporabljajo v dolgi obliki (тихий вечiр 'tihi večer'). Kratka oblika je značilna za majhno skupino pridevnikov, ki se uporabljajo zlasti v poeziji (ясен мiсяць 'jasen mesec'). V nasprotju z ruščino je za pridevnike ženskega in srednjega spola ednine ter pridevnike vseh spolov množine v imenovalniških in tožilniških oblikah značilen izpad intervokala  -/j/ in zlitje samoglasnikov (ukr. бiла rus. белая 'bela', ukr. бiле rus. белое 'belo', ukr. бiлi rus. белые 'beli, bele'). Svojilni pridevniki se tvorijo iz živih samostalnikov z dodajanjem pripon -ов (-ев, -ів), -ин (-ін, -їн), -ач (-яч): батькiв заповiт 'očetova oporoka', сестрин зошит 'sestrin zvezek'. Kakovostni pridevniki se stopnjujejo tako na analitični kot sintetični način. Primernik (вищий ступінь) se tvori s priponami -іш, -ш: сильний 'močen' — сильніший 'močnejši'; довгий 'dolg' — довший 'daljši'. Včasih pri tvorjenju pride do izpada -к-, -ок-, -ек- v osnovi: тонкий 'tanek' — тонший 'tanjši'; глибокий 'globok' — глибший 'globlji'. Pogosto se v osnovi asimilira soglasnik, ki stoji pred pripono: високий 'visok' — вищий 'višji'; дорогий 'drag' — дорожчий 'dražji'. Po analitičnem načinu primernik tvorimo tako, da osnovniku dodamo besedo більш 'bolj', менш 'manj': яскравий 'jasen, barvit'— більш яскравий 'bolj jasen/bolj barvit', швидкий 'hiter' — менш швидкий 'manj hiter'. Presežnik (найвищий ступінь) se tvori z dodajanjem predpone най- 'naj-': сильніший 'močnejši'— найсильніший 'najmočnejši, червоніший — найчервонiший (rdeč – v sln. le po analitičnem načinu – bolj rdeč – najbolj rdeč). Presežnik je lahko okrepljen s pomočjo [[Členek|členkov]] як- 'kot, kakor' in що- 'kaj': якнайсильніший, щонайсильніший (v sln. mogoče le s predpono naj- 'najmočnejši'). Po analitičnemu načinu primerniku pridevnika le še dodamo predpono naj-, tako dobimo besedi найбільш 'najbolj', найменш 'najmanj': найбiльш сильний 'najbolj močen', найменш сильний 'najmanj močen'. ==== Glagol ==== [[Glagol|Glagolu]] lahko določimo kategorijo [[Glagolski vid|vida]], [[Glagolski naklon|naklona]], [[Glagolski čas|časa]], osebe, števila, [[Glagolski način|načina]] in spola (v pretekliku). Ukrajinščina pozna dve osnovni spregatvi glagolov. Prva ima glagolsko pripono -е-, -є- (tretja oseba množine ima pripono -у-, -ю), druga pa -и-, -ї- (v tretji osebi množine -а-, -я-). Izjeme so дати 'dati', бути 'biti', їсти 'jesti', *вісти 'povedati', ki so atematski glagoli. {| class="wikitable sortable" | rowspan="3" |Oseba | colspan="2" |1.     spregatev | colspan="2" |2.     spregatev | colspan="4" rowspan="2" |atematski glagoli |- | colspan="2" |gl. pripona ''-е'' | colspan="2" |gl. pripona ''-и'' |- |ed. |mn. |ed. |mn. |ed. |mn. |ed. |mn. |- |1.     os. |''веду'' |''ведемо'' |''кричу'' |''кричимо'' |''їм'' |''їмо'' |''дам'' |''дамо'' |- |2.     os. |''ведеш'' |''ведете'' |''кричиш'' |''кричите'' |''їси'' |''їсте'' |''даси'' |''дасте'' |- |3.     os. |''веде'' |''ведуть'' |''кричить'' |''кричать'' |''їсть'' |''їдять'' |''дасть'' |''дадуть'' |} ===== Glagolski čas ===== V ukrajinščini razlikujejo štiri [[Glagolski čas|glagolske čase:]] [[sedanjik]] (теперішній час), ki ga tvorijo le nedovršni glagoli: читає 'berem'; [[preteklik]] (минулий час): читав 'bral je', читала 'brala je'; [[predpreteklik]] (давноминулий час): читав був 'je bil bral', читала була 'je bila brala'; [[prihodnjik]] (майбутній час): прочитає 'prebral bom', буде читати, читатиме 'bral bom'). V sedanjiku in prihodnjiku se glagoli spregajo glede na osebo in število, v pretekliku in predpretekliku le glede na število, v ednini pa še glede na osebo. Prihodnjik se tvori na dva načina: analitično in sintetično. Nedovršni glagoli tvorijo prihodnjik na oba načina. Zloženo oz. analitično z glagolom biti in [[Nedoločnik|nedoločnikom]] (бути 'biti': буду писати 'bom pisal') ter nezloženo oz. sintetično z zlitjem nedočnika z oblikami starega pomožnega glagola яти 'začeti, jeti; vzeti' (иму, имешь): писатиму (< писати иму). Dovršni glagoli tvorijo le prost prihodnjik: напишу 'napisal bom'. Z odtenkom modalnosti se uporabljajo analitične oblike z glagolom маю 'imam': що маю робити 'kaj moram narediti'. Preteklik se v ukrajinščini tvori s priponami -в-/-л- in končnicami spolov -ø, -а, -о, -и (написав 'napisal', написала 'napisala', написалo 'napisalo', написали 'napisali'). Pri tvorjenju preteklika pride v osnovi glagolov do spremembe е — i: нес-ти 'nesti' — нiс nesel je'. Predpreteklik se tvori analitično s pretekliškimi oblikami glagola in s preteklikom pomožnega glagola бути 'biti' (був вів 'je bil vodil', було вело 'je bilo vodilo', була вела 'je bila vodila', були вели 'so bili vodili'). === Besedišče === Osnovno besedišče ukrajinščine sestavljajo besede slovanskega (земля 'zemlja', голова 'glava', син 'sin', лiто 'poletje', риба 'riba', бджола 'čebela') in vzhodnoslovanskega izvora (сiм’я 'družina', бiлка 'veverica' собака 'pes', сорок 'štirideset', дев’яносто 'devetdeset'). Pri tem so nekatere besede vzhodnoslovanskega izvora spremenile svoj pomen v primerjavi z beloruščino in ruščino (ukr. чоловiк 'soprog, mož, moški' – ru. человек, blr. чалавек — ukr. людина 'človek'). Po leksikalni sestavi je ukrajinščini najbližje beloruščina, saj sta oba jezika bila pod močnim vplivom [[Poljščina|poljščine]] (v 15. stoletju je ozemlja današnje Ukrajine in Belorusije zasedla [[Republika obeh narodov]]). Blizu ukrajinščini so poleg beloruščine in poljščine (ukr. дякую, pl. dziękuję, 'hvala'; ukr. час, pl. czas 'čas')  tudi [[slovaščina]], [[češčina]], [[bolgarščina]] in [[slovenščina]]. Veliko besed je ukrajinščina prevzela tudi iz [[Grščina|grščine]] (левада 'travnik'), [[Latinščina|latinščine]] (iндукцiя 'indukcija'), ruščine (завод 'tovarna', гучномовець 'zvočnik'), turkovskih jezikov (гарбуз 'buča), [[Nemščina|nemščine]] (дах 'streha') in iz [[Angleščina|angleščine]] (danes najbolj razširjeno prevzemanje večinoma pri mladih in v mednarodni komunikaciji, kjer je angleščina zamenjala ruščino; мiтинг 'sestanek', трамвай 'tramvaj'). Od 18. do 20. stoletja so besede iz zahodnoevropskih jezikov v ukrajinščino prihajale preko ruščine (v vzhodnem delu Ukrajine) in poljščine (v [[Galicija|Galiciji)]] ali pa so jih ukrajinske kulturne osebnosti prinesle direktno iz teh jezikov. == Sklici == {{sklici|1}}<ref>[https://www.ethnologue.com/language/ukr]Ethnologue: Languages of the World. 2019.</ref> <br /> == Viri == # Stefan M. Pugh, Ian Press: ''Ukrainian: A Comprehensive Grammar'' . Routledge, New York 2005. (Str. 1, 4-5, 7-8, 20-21). # [https://www.krugosvet.ru/enc/gumanitarnye_nauki/lingvistika/UKRAINSKI_YAZIK.html УКРАИНСКИЙ ЯЗЫК]. Универсальная научно-популярная энциклопедия Кругосвет. Dost. 12. 04. 2019. # М. А. Жовтобрюх, А. М. Молдован''.'' »Украинский язык.« ''Языки мира: Славянские языки.'' Ur. А. М. Молдован, С. С. Скорвид, А. А. Кибрик, Н. В. Рогова, Е. И. Якушкина, А. Ф. Журавлев, С. М. Толстая. РАН. Институт языкознания, Москва 2005. (Str. 513-514, 530-532, 534-535, 540-541). # [[ethnologue:ukr|Ethnologue: Languages of the World]]. Twenty-second edition. Dost. 17. 05. 2019. == Zunanje povezave == * [http://www.ukma.kiev.ua/ua/pub/websites/ufl/index.htm Spletni tečaj ukrajinščine], ki ga je pripravila Univerza v Kijevu (v angleščini) {{Slovanski jeziki}} [[Kategorija:Vzhodnoslovanski jeziki]] [[Kategorija:Ukrajinščina|*]] [[Kategorija:Jeziki Azerbajdžana]] [[Kategorija:Jeziki Hrvaške]] [[Kategorija:Jeziki Kanade]] [[Kategorija:Jeziki Kazahstana]] [[Kategorija:Jeziki Madžarske]] [[Kategorija:Jeziki Poljske]] [[Kategorija:Jeziki Pridnestrske republike]] [[Kategorija:Jeziki Romunije]] [[Kategorija:Jeziki Rusije]] [[Kategorija:Jeziki Srbije]] [[Kategorija:Jeziki Slovaške]] [[Kategorija:Jeziki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Jeziki Ukrajine]] {{normativna kontrola}} 9vzyg35egqweh1bb3zzxgqnmtfpq82e 5728978 5728849 2022-08-08T10:34:12Z A09090091 188929 /* Klasifikacija */ pp podnapis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik |name=Ukrajinščina |nativename={{lang|uk|українська мова}}<br />{{transl|uk|''ukrayins'ka mova''}} |pronunciation={{IPA|ukrɑˈjɪɲsʲkɑ ˈmɔwɑ|}} |states = [[Ukrajina]] |ethnicity = [[Ukrajinci]] |speakers = 27,3 milijona skupaj 33 milijonov |date = 2016<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/language/ukr|title=Ethnologue: Languages of the World|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> |ref = |familycolor = Indo-European |fam2 = [[baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]] |fam3 = [[slovanski jeziki|slovanski]] |fam4 = [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanski]] |ancestor = [[starovzhodnoslovanščina]] |script = [[cirilica]] ([[ukrajinska abeceda]])<br />[[ukrajinska Brailleva pisava]] |nation = * {{UKR}} * ''{{flag|Pridnjestrska republika}}'' <small>(neprepoznana ''de facto'' država)</small> |minority = * {{flag|Moldavija}} * {{flag|Madžarska}} * {{flag|Srbija}}<ref name="treaty">{{cite web |url=http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=8&DF=23/01/05&CL=ENG&VL=1 |title=List of declarations made with respect to treaty No. 148 (Status as of: 21/9/2011) |publisher=[[Council of Europe]] |accessdate=2012-05-22 }}</ref> * {{POL}}<ref name="treaty"/> * {{flag|Romunija}}<ref name="treaty"/> * {{flag|Hrvaška}}<ref name="treaty"/> * {{flag|Slovaška}}<ref name="treaty"/> * {{flag|Bosna in Hercegovina}}<ref name="treaty"/> * {{CZE}}<ref name="languages">{{cite web |url=http://www.vlada.cz/en/pracovni-a-poradni-organy-vlady/rnm/historie-a-soucasnost-rady-en-16666/ |title=National Minorities Policy of the Government of the Czech Republic |publisher=Vlada.cz |accessdate=2012-05-22}}</ref> |agency = [[National Academy of Sciences of Ukraine]]: [[Institute for the Ukrainian Language]], [http://www.ulif.com.ua/UMIF/ Ukrainian language-information fund], [http://www.inmo.org.ua/ Potebnya Institute of Language Studies] |lingua = 53-AAA-ed < [[vzhodnoslovanski jeziki|53-AAA-e]]<br />(variacije: 53-AAA-eda to 53-AAA-edq) |map = Ukrainians en.svg |mapcaption = Ukrajinščina in [[Ukrajinci]] s sosedi v zgodnjem 20. stoletju. |iso1 = uk |iso2 = ukr |iso3 = ukr |glotto = ukra1253 |glottoname = Ukrainian |notice = IPA }} '''Ukrajinščina''' ali '''ukrajinski jezik''' (українська мова) je [[uradni jezik]] [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[materni jezik]] približno 27,3 milijona Ukrajincev. Vseh ukrajinsko govorečih je okrog 33 milijonov. [[File:WIKITONGUES- Vira speaking Ukrainian.webm|thumb|250px|Posnetek ukrajinskega govora]] Razširjen je tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Belorusija|Belorusiji]], [[Kazahstan|Kazahstanu]], [[Belgija|Belgiji]], pri potomcih ukrajinskih emigrantov v [[Kanada|Kanadi]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina|Argentini]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nemčija|Nemčiji]] ter v osrednjih in vzhodnih državah [[Evropa|Evrope]] (na [[Poljska|Poljskem]], [[Slovaška|Slovaškem]], [[Češka|Češkem]], [[Hrvaška|Hrvaškem]], [[Madžarska|Madžarskem]], v [[Romunija|Romuniji]], [[Moldavija|Moldaviji]], [[Srbija|Srbiji]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]), kjer ima status manjšinskega jezika. Ukrajinščina je eden izmed treh uradnih jezikov nepriznane [[Pridnjestrska republika|Pridnjestrske moldavske republike]], eden izmed dveh uradnih jezikov nepriznane Doneške narodne republike in Luganske narodne republike ter eden izmed treh uradnih jezikov nepriznane Krimske narodne republike. [[Vzhodnoslovanski jeziki|Vzhodnoslovanski jezik]], ki je zelo blizu [[Ruščina|ruskemu]] in [[Beloruščina|beloruskemu]], se je razvil iz skupnega prednika – [[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščine (staroruščine]]), ki je razpadla v 14. stoletju. Od 14. stoletja pa vse do sredine 18. stoletja so na območju [[Ukrajina|Ukrajine]] uporabljali staro ukrajinščino, na koncu 18. stoletja pa se je oblikoval sodobni ukrajinski jezik. [[Knjižni jezik]] je osnoval pisatelj, pesnik, dramatik in družbeni aktivist Ivan Petrovič Kotljarevski, pomembno vlogo pri tem pa je imel tudi pesnik in pisatelj [[Taras Ševčenko|Taras Grigorovič Ševčenko]]. Ukrajinščina se zapisuje v [[Cirilica|cirilici]]. Najstarejši ukrajinski spomeniki so pravni akti iz 14. in 15. stoletja, ''Peresopniški evangelij'' (''Пересопницьке Євангеліє'' 1556—1561) in ''Ključ nebeškega kraljestva'' Gerasima Daniloviča Smotrickega (''Ключ царства небесного'' 1587). == Poimenovanje == Ime Ukrajina se je pojavilo v 12. stoletju. Sprva se je uporabljalo v povezavi z raznimi obmejnimi območji okrog velikih Kijevskih kneževin: Dneprska Ukrajina, [[Zaporoška Seč]]. Šele v 17. stoletju se je poimenovanje Ukrajina začelo uporabljati za današnji osrednji in vzhodni del te dežele. Mikrojezik – zahodnoruski jezik (v današnji terminologiji staroukrajinski jezik ali starobeloruski jezik)  – je veljal tako za pogovorni jezik kot za pisni jezik in je bil državni jezik [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], ki je  med 14. in 16. stoletjem vključevala tudi velik del današnje Ukrajine. Poimenovanje ukrajinski jezik (українська мова) se je kot splošna oznaka za jezik na vsem ukrajinskem etničnem ozemlju uveljavilo šele v 20. stoletju. Do 19. stoletja so ukrajinski jezik pogosto imenovali  malorusko [[narečje]], [[Beloruščina|beloruski jezik]] pa belorusko narečje. Velikoruski jezik sta sestavljali dve narečji – severnovelikorusko in južnovelikorusko narečje. V 19. in začetku 20. stoletja je malorusko narečje postalo predmet diskusij. Kot posamezen jezik so ga smatrali predstavniki ukrajinske inteligence v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] in nekateri tuji jezikoslovci – zlasti [[Franc Miklošič]]. Šele po razpadu Ruskega Imperija in nastanku [[Sovjetska zveza|SSSR]] je ukrajinski jezik prvič dobil status uradnega jezika. Termin maloruski pa je postopoma izginil iz uporabe. == Klasifikacija == Ukrajinski jezik spada k vzhodnoslovanski podskupini [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikov.]] Blizu ukrajinskemu je beloruski jezik. Od 9. do 11. stoletja sta jezika delno nastajala na skupnem dialektu – zlasti severna ukrajinska narečja so vplivala na pogovorni beloruski jezik. Oba naroda sta v 16. stoletju imela skupen zahodnoruski pisni jezik. Ukrajinščina je tako kot ostali vzhodnoslovanski jeziki fleksiven jezik. === Posebnosti ukrajinščine === Nekatere značilnosti ukrajinskega jezika, po katerih se razlikuje od drugih vzhodnoslovanskih jezikov: Fonetične posebnosti: * v knjižni ukrajinščini se samoglasniki v nenaglašenih zlogih ne reducirajo (ne spreminjajo kakovosti) v izgovoru. V ukrajinščini torej ni [[Akanje|akanja]]. Obstaja nekaj izjem, kjer je /o/ prešel v /a/ (''гарячий'' 'vroč') * prehod staroruskih /ê/, /o/ in /e/ v zaprtih zlogih, ki so nastali po redukciji polglasnikov, v /i/ (''снiг''  'sneg', ''сiль'' 'sol', ''нic'' 'nesel je'; starorusko ''снҍгъ'', ''соль'', ''неслъ'') * v knjižnem jeziku sta se staroruska /i/ in /y/ poenotila v trdi /y/, ki se zapisuje z и: ''милий'' [милий] 'prijeten' * soglasniki pred /e/ in /i/ niso mehčani: ''несли'' 'nesli', ''великий'' 'velik' * /е/ preide v /о/  po šumnikih in po /j/, če jim sledi trdi soglasnik, ne glede na naglasno mesto: ''чоловíк'' 'moški, mož', жóна 'soproga',  ''шóстий'' 'šesti', ''йогó'' 'njegov' * prehod /l/ v dvoustnični /w/ v praslovanskih skupinah ''*TъlT'', ''*TьlT'', ''*TolT'' in v glagolski priponi ''-*lъ'': ''вовк'' 'volk', ''повний''  'poln', ''жовтий''  'rumen', ''знав'' 'vedel je' * na koncu besede ni prilikovanja oz. soglasniki ohranijo zvenečnost: ''дуб'' [dub] 'hrast', ''нiж'' [niž] 'nož', ''рiг'' [riɦ] 'rog' * /c′/ je vedno mehek v izglasju (''палець'' 'prst', ''кiнець'' 'konec') * podaljšava mehčanega soglasnika [l'], [n'], [t'], [s'], [z'], [č'], [c'], [š'], [ž'] v soglasniškem sklopu z [j]: весілля 'poroka', нiччю 'ponoči' Oblikoslovne posebnosti: * raba zvalnika oz. vokativa: брáте, сину, сéстро * v nasprotju z ruščino je ohranjena staroruska paradigma samostalnikov srednjega spola tipa ''тeл'''я''''' (rus. телёнок) 'tele' * ohrani se orodniška končnica ''-ою'', -''ею'' brez krajšanja v ''-oй'', ''-eй'': ''водою'' 'z vodo', ''землею''  'z zemljo' * dajalniški končnici samostalnikov moškega spola v ednini ''-oвi'', ''-eвi'' nista odvisni od osnove: ''братовi'' 'bratu', ''коневi'' 'konju' * kratke oblike pridevnikov ženskega in srednjega spola v imenovalniku in tožilniku: ''нова''  'nova', ''нову'' 'novo', ''нове'' 'novo', ''новi'' 'novi' * infinitiv z osnovo na -''ти'': ''нести'' 'nesti', ''носити'' 'nositi', ''читати'' 'brati' in izguba infinitiva na *-či: пекти́ 'peči', могти́ 'moči' * ohranil se je pluskvamperfekt (predpreteklik): ''купував був'' 'bil kupoval' * sintetična tvorba prihodnjika: ''купуватиму'' 'bom kupoval', ''битимеш''  'boš tepel' * nenaglašena /i/ in /o/ sta na začetku besede izginila (грати 'igrati'), sta se pa pojavila pred soglasniškim sklopom (iржа 'rja')  Nekatere značilnosti ukrajinskega jezika sovpadajo z značilnostmi določenih beloruskih in ruskih narečij, npr. v jugo-zahodnem beloruskem narečju imajo samostalniki ženskega spola ednine v orodniku končnice ''-ою'', ''-ею'' (''сц’анóю'' 's steno', ''з’амл’óю''/''з’амл’éю'' 'z zemljo'), prihodnjik tvorijo s pomočjo infinitiva glagolov na ''яць'' 'jeti, začeti' (''раб’íц’му'' 'bom delal', ''раб’íц’м’еш'' 'boš delal'). == Pisava == Do 18. stoletja so za pisanje uporabljali klasično [[Cirilica|cirilsko pisavo]], v 16. in 17. stoletju pa vzporedno s to še kozaški kurziv. V 17. stoletju je Peter Mogila poenostavil cirilsko pisavo. Danes za zapis ukrajinskega jezika uporabljajo prilagojeno cirilico iz 33 črk. Posebnost ukrajinske cirilice v primerjavi z drugimi so črke Ґ, Є in Ї (prvo uporabljajo tudi v beloruski pisavi). Pišejo se po mehčanih soglasnikih. Ї pomeni /ji/ na začetku besede ali zloga. Skozi zgodovino so za zapis ukrajinščine uporabljali tudi različice latinice. Danes ukrajinska latinica nima enotnih pravil in uradnega statusa, njena uporaba pa je zelo omejena. Določena so le pravila transkripcije iz cirilice v latinico. Razprave o poenotenju in možni uvedbi latinice v ukrajinski pravopis so se začele v [[Galicija|Galiciji]] in [[Bukovina|Bukovini]] v letih 1830-1850 ter se nadaljevale leta 1920 v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Ukrajinska abeceda - Українська абетка {| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" |----- ! bgcolor="#a0e0a0" | Velika črka ! bgcolor="#a0e0a0" | Mala črka ! bgcolor="#a0e0a0" | Izgovorjava |----- |'''А'''||'''а'''|| a |----- |'''Б'''||'''б'''|| b |----- |'''В'''||'''в'''|| v |----- |'''Г'''||'''г'''|| h |----- |'''Ґ'''||'''ґ'''|| g |----- |'''Д'''||'''д'''|| d |----- |'''Е'''||'''е'''|| e |----- |'''Є'''||'''є'''|| je |----- |'''Ж'''||'''ж'''|| ž |----- |'''З'''||'''з'''|| z |----- |'''І'''||'''і'''|| i |----- |'''Ї'''||'''ї'''|| ji |----- |'''И'''||'''и'''|| y - trdi i (IPA [[Mednarodna fonetična abeceda|ɪ]]) |----- |'''Й'''||'''й'''|| j |----- |'''К'''||'''к'''|| k |----- |'''Л'''||'''л'''|| l |----- |'''М'''||'''м'''|| m |----- |'''Н'''||'''н'''|| n |----- |'''О'''||'''о'''|| o |----- |'''П'''||'''п'''|| p |----- |'''Р'''||'''р'''|| r |----- |'''С'''||'''с'''|| s |----- |'''Т'''||'''т'''|| t |----- |'''У'''||'''у'''|| u |----- |'''Ф'''||'''ф'''|| f |----- |'''Х'''||'''х'''|| kh |----- |'''Ц'''||'''ц'''|| c |----- |'''Ч'''||'''ч'''|| č |----- |'''Ш'''||'''ш'''|| š |----- |'''Щ'''||'''щ'''|| šč |----- |'''Ь'''||'''ь'''|| mehki znak |----- |'''Ю'''||'''ю'''|| ju |----- |'''Я'''||'''я'''|| ja |} V ukrajinščini namesto ruskega trdega znaka jor (ъ) pišejo apostrof (ukr. з'їзд, rus. съезд 'izvoz, zasedanje'), včasih tudi namesto mehkega znaka (ь), kadar po pravilih ukrajinske fonologije mehčanje ni možno (ukr. сім'я, rus. семья 'družina'). Na poseben način izgovarjajo tudi diftonge ДЖ, ДЗ in ДЗЬ: na stiku pripone in korena se izgovarjajo ločeno (піджарити 'peči, pražiti', віджйлий 'zastarel', підземний 'podzemen', підзирати 'opazovati'), če pa se nahajajo znotraj korena besede, se berejo kot en zvok [d͡ʒ], [d͡z] in [d͡z^j] (джерело 'izvir, studenec', бджола 'čebela', дзьоб 'kljun'). === Pravila za prečrkovanje v slovenščino === Za prečrkovanje uporabljamo abecedno tabelo (zgoraj). Ruska in ukrajinska cirilica ne temeljita na fonetičnem principu. V vzhodni cirilici ločimo mehčane in trde samoglasnike; mehka samoglasnika (i, e) že implicirata izgovor kot /ji/ ali /je/, pri trdih samoglasnikih (a, o, u) pa za označevanje mehkih glasov ja, jo, ju uporabljajo posebne črke я, ё, ю. Problem pri prečrkovanju so fonemi, za katere v slovenščini nimamo približka. To so "trdi i" ter razlikovanje med mehkejšim in tršim g in h oziroma kh . === Domačenje in ustaljena pisave === Pri prečrkovanju z domačenjem se izognemo zapisu za glasove, ki jih slovenščina ne pozna: y (trdi i) zamenjamo z i (namesto natančnega Kyjiv kar Kijiv oziroma po ruskem Kijev); ne ponavljamo soglasnikov (namesto Vynnycja kar [[Vinica]]), ne pišemo kh ampak kar h. V več primerih za ukrajinska imena uporabljamo bolj udomačeno pisavo po ruskem vzoru: Kijev, [[Lvov]], [[Harkov]], Lugansk, [[Černobil]], Zaporožje. == Narečja == [[Slika:Map of Ukrainian dialects.png|sličica|310.995x310.995_pik|Zemljevid ukrajinskih narečij.]] Ukrajinska narečja se delijo v tri narečne skupine: * severna narečna skupina (північне, поліське наріччя) – ima veliko značilnosti [[Beloruščina|beloruščine]], pod vplivom katere se je tudi oblikovala. * jugo-zahodna narečna skupina (південно-західне наріччя) – odlikuje jo vpliv tujih jezikov ([[Poljščina|poljsk]]<nowiki/>i, [[Slovaščina|slovaški]], [[Madžarščina|madžarski]]...). Značilnosti te narečne skupine so vidne v južno-ruskem govoru in v govoru večine potomcev ukrajinskih priseljencev v ZDA, Kanadi in drugih državah. * jugo-vzhodna narečna skupina (південно-східне наріччя) – za razliko od ostalih dveh skupin je najbolj homogena. Je osnova za sodobni ukrajinski knjižni jezik (skupaj z jugo-zahodno narečno skupino). Vpliv te skupine je viden pri ukrajinskih priseljencih v Rusiji, Kazahstanu in Kirgiziji. V severovzhodnih delih Ukrajine je viden vpliv beloruščine in ruščine. Severna narečja se razlikujejo od knjižnega jezika predvsem v fonetiki (v izgovorjavi in naglasih), jugo-zahodna narečja so fonetično bližje knjižni ukrajinščini. Še najbolj se razlikuje od knjižnega jezika zakarpatsko narečje. Na osnovi karpatskih narečij Slovaške, Poljske, Ukrajine in Madžarske se je oblikoval pokrajinski mikrojezik – [[rusinščina]]. Na vzhodu in jugu Ukrajine ter v osrednjih delih mnogi Ukrajinci govorijo mešanico ukrajinskega in ruskega jezika – suržik (суржик). Za ta jezik je značilna ukrajinska gramatika in fonetika ter mešana rusko-ukrajinska leksika. Posebnosti južnih narečij so: nejasnost v izgovorjavi nenaglašenih |е| in |i|: |се/ило| 'podeželje, vas',  |ве/ ишневий| ' višnjev', |зе/илений| 'zelen', kar je vidno tudi v knjižnem jeziku, čeprav naj bi se pravilno izgovarjalo po etimologiji  |село|, |вишневий|, |зелений|. Razlikuje se tudi po končnici -ю v prvi osebi ednine in -e v tretji osebi ednine sedanjika glagolov |ходю́| 'hodim', |носю́| 'nosim', |хо́де| 'hodi', |но́се| 'nosi' (knj. |хо́джу|, |но́шу|, |хо́дить|, |но́сить|). Govori jugo-zahodne narečne skupine so teritorialno precej manj razširjeni kot govori jugo-vzhodne narečne skupine. Od njih se razlikujejo po: trdi izgovorjavi |р|: |бура| 'nevihta', |гира| 'utež', |радно| 'rjuha' (|буря|, |гиря|, |рядно|);  končnici -є namesto -я in odsotnosti dolgega soglasnika (v pisavi dvojni soglasnik) v besedah |життя| 'življenje', |весілля| 'poroka', |зілля| 'napoj', ki se izgovarjajo kot |житє|, |весілє|, |зілє|; po končnicah samostalnikov |батькови| 'očetu', |ковальови| 'kovaču', |коньом| 's konjem', |земльою| 'z zemljo', |на поли| 'na polju' (|батькові|, |ковалеві|, |конём|, |землею|, |на полі|) in v nekaterih narečjih po končnici -ий pri pridevnikih, ki se sklanjajo po mehki sklanjatvi in imajo v knjižnem jeziku končnico -ій: |синий| 'moder', |третий| 'tretji' (|синій|, |третій|). == Zgodovina jezika == Osnovno hipotezo za izvor ukrajinskega jezika je postavil [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov|Aleksej Šahmatov]], ki pravi, da je ukrajinščina nastala kot rezultat razpada [[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščine (staroruščine)]], verjetno istočasno z ruskim in beloruskim – v 14. in 15. stoletju. Nekateri jezikoslovci zagovarjajo tezo neodvisnega razvoja jezika, ki izhaja iz dejstva, da je starovzhodnoslovanščina bila izključno knjižni jezik. Tako naj bi bil nastanek ukrajinščine ter ruščine in beloruščine povezan z razpadom [[Praslovanščina|praslovanščine]]. === 9.-14. stoletje === Ukrajinski jezik se je razvil iz staroruščine, ki pa izvira iz [[Praslovanščina|praslovanščine]] (6. stoletje). Do 14. stoletja na območju staroruskega jezika ni bilo večjih narečnih razlik. Georgij A. Haburgajev zgodnje vzhodnoslovansko območje deli na dve narečni skupini: jugo-vzhodnoslovansko in severo-vzhodnoslovansko. Od 8. do 11. stoletja je središče južnega dela bilo Podneprovje (Подніпров’я ali Наддніпрянщина), središče severnega dela pa Priilmenje (Приільменська низовина), od koder so se govorci vzhodnoslovanskih govorov razselili po vsem območju bodoče Kijevske Rusije. Govorci južno-vzhodnoslovanskih narečij so zajeli območja današnjega ukrajinskega, beloruskega in jugo-vzhodnega ruskega jezika, govorci severo-vzhodnoslovanskih govorov pa območja severnega dela bodočega ruskega jezika. Tisti čas je za vzhodnoslovansko območje veljala narečna enotnost. V 14. stoletju pride do oblikovanja ločenih vzhodnoslovanskih jezikov, ki je povezano z nastankom Litovske kneževine na zahodu in mongolsko-tatarskimi vpadi. === 15.-18. stoletje === Po vstopu bodočih ukrajinskih in beloruskih ozemelj v sestav [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], se je na ozemlju Litovske Rusije v 14. in 15. stoletju oblikoval zahodnoruski jezik (руска мова), pri čemer ni prihajalo do stikov med pogovornimi jeziki. Do 16. stoletja je zahodnoruski jezik bil naddialekt na vsem ozemlju Velike litovske kneževine, od 16. stoletja naprej pa začne nanj vplivati ukrajinski pogovorni jezik. Ločitev staroukrajinskega in starobeloruskega narečja ni bila popolna. Po oblikovanju [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, se je ukrajinščina razvijala pod velikim vplivom [[Poljščina|poljščine]]. Začne se nova faza v razvoju jezika, ko v klerikalno literaturo vpadejo narečja. V tistem času se začnejo poskusi nastanka knjižnega jezika na osnovi cerkvenega in s primesjo narečnih govorov. Pojavljajo se prevodi cerkvenih knjig v narodni jezik, ki pa ni zajel vseh. Menili so, da lahko v narodnem jeziku pišejo le interpretacije duhovnih besedil. Nastali so spomeniki, kot so ''Пересопницьке Євангеліє'' (''Peresopnicki evangelij'' 1556—1561), ''Волынское Евангелие'' (''Volinski evangelij'' 1571) in ''Тріо́дь пісна'' (''Postni triod'' 1627). Na koncu 16. stoletja se začnejo pojavljati slovnice, v katerih želijo normirati staroukrajinščino. Med njimi je najbolj znana slovnica M. Smotrickega (''Ґрамма́тіки Славе́нския пра́вилное Cv́нтаґма'' 1619), dvojezično cerkvenoslovansko-staroukrajinsko leksikografsko delo ''Лексис'' Lavrencija I. Zizanija (1596) ter ''Лексикон славеноросский'' Pamva Berinde (1627). V 17. in 18. stoletju je narečje vse bolj vplivalo na knjižni jezik, zlasti v delih raznih avtorjev. Na koncu 18. stoletja je zaradi priključitve Ukrajinskega ozemlja k Rusiji nad knjižno ukrajinščino nadvladala ruščina.  === Od 18. stoletja naprej === Zahodnoruski jezik ni sovpadal z ukrajinskim pogovornim jezikom. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je na osnovi pogovornega jezika razvil nov ukrajinski knjižni jezik. Prvi avtor, ki je pisal v tem jeziku je bil I. Kotljarevski, ki je na osnovi jugozahodnih narečij oblikoval knjižni jezik. Prav na tem območju se je najprej začela razvijati ukrajinska narodna kultura v prvi polovici 19. stoletja. V povsem lingvističnem smislu se je kodifikaciji knjižnega jezika bolj približal Ivan Nekraševič, ki je skušal ustvariti normo knjižnega jezika na osnovi severnih narečij. Postopoma je v 19. in začetku 20. stoletja carska oblast začela zatirati in omejevati ukrajinski jezik. Postal je narečje ruskega jezika. Dosledno in sistematično izkoreninjenje ukrajinskega jezika se je odrazilo v Valuevski okrožnici leta 1863, ki je prepovedala tiskanje knjig v ukrajinskem jeziku, z izjemo leposlovja. Leta 1876 je vlada dopolnila Valuevsko okrožnico z prepovedjo uvoza kakršnih koli knjig v ukrajinščini, ki so jih izdajali v tujini. Leta 1896 je cenzura dovolila izdajo 58% ukrajinskih tekstov. Uredba je obstala v veljavi do leta 1905. Na območju zahodne Ukrajine so v 19. stoletju vzporedno z oblikovanjem norm knjižnega jezika, poskušali ustvariti umetniški jezik na osnovi cerkvenoslovanske in ruske slovnice s primesjo ukrajinskih in poljskih leksemov. V tem jeziku so izhajali razni časopisi in revije. V letih 1887-1893 ga je v vodilnih rusofilnih publikacijah zamenjala ruščina. Veliko vlogo pri oblikovanju ukrajinskega knjižnega jezika na prehodu iz 19. v 20. stoletje je imel Ivan Franko, ki je prispeval k oblikovanju skupnih norm ukrajinskega knjižnega jezika. V 20. in 30. letih 20. stoletja je ukrajinski jezik dosegel velik razvoj. Leta 1921 je bil na Ukrajinski znanstveni akademiji ustanovljen Inštitut ukrajinskega znanstvenega jezika. Oblikovali so katedro za ukrajinski jezik. Izdan je bil rusko-ukrajinski slovar (1924-1933) in razni učbeniki ukrajinskega jezika. === Sodobni knjižni jezik === Nastal je na osnovi srednjepodneprovskih govorov jugo-vzhodne narečne skupine. Knjižni jezik so normirali Kotljarevski in njegovi nasledniki: Jevgenij P. Grebenko in Lev I. Borovikovski na osnovi  poltavskega narečja, Kvitka G. Fjodorovič na osnovi sloboždanskih narečij. Oče sodobnega ukrajinskega knjižnega jezika naj bi bil [[Taras Ševčenko]], ki je uporabil narečje južnih Kijevcev. V knjižni jezik so vključene tudi značilnosti drugih jugo-vzhodnih narečij, v manjši meri tudi severnih in jugozahodnih. == Jezikovne značilnosti == === Fonetika === Ukrajinščina pozna 48 [[Fonem|fonemov]]: * 6 samoglasniških: /ɑ/ — [[а]], /ɛ/ — е, /i/ — і, /u/ — у, /ɔ/ — о, /y/ — [[и]]; * 32 soglasniških:  /m/ — [[м]], /n/ — [[н]], /nʲ/— нь, /b/ — [[б]], /d/ — [[д]], /d͡z/ — дз, /d͡zʲ/ — дзь, /d͡ʒ/ — дж, /dʲ/ — дь, /ɡ/ — [[Г|ґ]], /p/ — [[п]], /t/ — [[т]], /t͡s/ — [[ц]], /t͡sʲ/ — ць, /t͡ʃ/ — [[ч]], /tʲ/ — ть, /k/ — [[к]], /w/ —[[в]], /j/ — [[й]], /ɦ/ — [[г]], /z/ — [[з]], /zʲ/ — зь, /ʒ/ — [[ж]], /f/ — [[ф]], /s/ — [[с]], /sʲ/ — сь, /ʃ/ — [[ш]], /x/ — [[х]], /l/ — [[л]], /lʲ/ — ль, /rʲ/ — рь, /r/ — [[р]] * 10 mehkih [[Dvoglasnik|diftongov]]: /ɲː/ — нн, /ɟː/ — дд, /cː/ — тт, /ʎː/ — лл, /t͡sʲː/ — цц, /zʲː/ — зз, /sʲː/ — сс, /t͡ʃʲː/ — чч, /ʒʲː/ — жж, /ʃʲː/ — шш ==== Samoglasniki ==== Ukrajinščina pozna 6 samoglasnikov: /ɑ/ — a, /ɛ/ — e, /i/— i, /u/ — y, /ɔ/ — o, /y/ — и. Ukrajinski samoglasniki se v knjižnem jeziku izgovarjajo izrazito in dosledno tako v naglašenem položaju kot v nenaglašenem. V slednjem se izgovarjajo nekoliko krajše in posledično bolj kakovostno, kar je vidno pri samoglasnikih s podobnimi artikulacijskimi značilnostmi. V ukrajinščini ni kratkih reduciranih samoglasnikov, le v pogovornem jeziku je možna delna redukcija nenaglašenih samoglasnikov in njihovo približevanje drug k drugemu. Združitev /j/ s samoglasnikom izražajo posebne črke [[я]], [[є]], [[ї]], [[ю]] (яблуко 'jabolko', юний 'mlad', п'єса 'igra, drama', їдкий 'jedek'). Z dvema črkama pišejo йо in v nekaterih narečjih йи.  ==== Soglasniki ==== Večina ukrajinskih soglasnikov ima tri kategorije:  trd, mehčan (palataliziran) in dolg soglasnik (л, л^й, лл або н, н^й, нн.). V pisavi se te kategorije odražajo s posebnim znakom za mehkost ([[Ь|-ь]]) in trdost ([[apostrof]]), dolžino soglasnika pa zapišemo z zaporedjem dveh istih črk. Glasova [d͡z] – дз in [d͡ʒ] – дж nimata posebnih črk, oba se pišeta z dvema črkama. V ukrajinščini je veliko dolgih soglasniških glasov, ki realizirajo dve enaki soglasniški črki. {| class="wikitable" |/nʲ/ |знання 'znanje' |[znɑˈɲːɑ] |''[знан':а́]'' |- |/dʲ/ |суддя 'sodnik' |[suˈɟːɑ] |''[суд':а́]'' |- |/tʲ/ |життя 'življenje' |[ʒɪ̞ˈcːɑ] |''[жи^ет':а́]'' |- |/lʲ/ |зілля 'napoj' |[ˈzʲiʎːɑ] |''[з'і́л':а]'' |- |/t͡sʲ/ |міццю 'nad utrdbo' |[ˈmʲit͡sʲːu] |''[м'і́ц':у]'' |- |/zʲ/ |мотуззя 'vrv' |[moˈtuzʲːɑ] |''[мо^уту́з':а]'' |- |/sʲ/ |колосся 'klas' |[kɔˈlɔsʲːɑ] |''[коло́с':а]'' |- |/t͡ʃ/ |обличчя 'obraz' |[ɔˈblɪt͡ʃʲːɑ] |''[обли́ч’:а]'' |- |/ʒ/ |збіжжя 'zrno' |[ˈzbʲiʒʲːɑ] |''[зб'і́ж’:а]'' |- |/ʃ/ |затишшя 'zatišje' |[zɑˈtɪʃʲːɑ] |''[зати́ш’:а]'' |} V nekaterih jugo-vzhodnih narečjih je /rʲ/ asimiliral sledeči /j/ in tvoril dolg mehek [rʲː], npr. пірря [ˈpirʲːɐ] [п'і́р':а], knjižno пір’я [ˈpirjɐ] [п'і́рйа] 'perje'. Besed s črko ґ [g] je zelo malo (ґанок 'balkon', ґудзик 'gumb'). V nekaterih starejših besedilih črka г označuje tako h kot g. === Morfologija === ==== Samostalnik ==== Samostalniki se v ukrajinščini sklanjajo v sedmih sklonih: imenovalniku (називний), rodilniku (родовий), dajalniku (давальний), tožilniku (знахідний), orodniku (орудний), mestniku (місцевий) in zvalniku (кличний). Delijo se v štiri sklanjatvene vzorce: '''1. sklanjatev''' – samostalniki moškega spola z osnovo na soglasnik in samostalniki srednjega spola s končnicami imenovalnika ednine -о, -е, -я (брат ‛brat’, гай ‛gaj’, село ‛vas’, поле ‛polje’, знання 'znanje'). {| class="wikitable" |'''Sklon''' | colspan="5" |'''ednina''' | colspan="5" |'''množina''' |- |'''Imen.''' |''брат'' |''гай'' |''село'' |''поле'' |''знання'' |''брати'' |''гаї'' |''села'' |''поля'' |''знання'' |- |'''Rod.''' |''брата'' |''гаю'' |''села'' |''поля'' |''знання'' |''братiв'' |''гаїв'' |''сiл'' |''полiв'' |''знаннь'' |- |'''Daj.''' |''братови'' |''гаєви'' |''селу'' |''полю'' |''знанню'' |''братaм'' |''гаям'' |''селам'' |''полям'' |''знанням'' |- |'''Tož.''' |= rod. | colspan="4" |= imen. |= rod. | colspan="4" |= imen. |- |'''Orod.''' |''братом'' |''гаєм'' |''селом'' |''полем'' |''знанням'' |''братaми'' |''гаями'' |''селами'' |''полями'' |''знаннями'' |- |'''Mest.''' |''братови'' |''гаю'' |''селi'' |''полi'' |''знаннi'' |''братaх'' |''гаях'' |''селах'' |''полях'' |''знаннях'' |- |'''Zval.''' |''брате'' |''гаю'' | colspan="8" |= imen. |} '''2. sklanjatev''' – samostalniki ženskega in moškega spola s končnicami v imen. ed. -а, -я (сестра ‛sestra’, межа ‛meja’, надiя ‛upanje’. {| class="wikitable" |'''Sklon.''' | colspan="3" |'''ednina''' | colspan="3" |'''množina''' |- |'''''Imen.''''' |''сестра'' |''межа'' |''надiя'' |''сестри'' |''межi'' |''надiї'' |- |'''''Rod.''''' |''сестри'' |''межi'' |''надiї'' |''сестрeр'' |''меж'' |''надiй'' |- |'''''Daj.''''' |''сестрi'' |''межi'' |''надiї'' |''сестрaм'' |''межaм'' |''надiям'' |- |'''''Tož.''''' |''сестру'' |''межу'' |''надiю'' |= rod. | colspan="2" |= imen. |- |'''''Orod.''''' |''сестрoю'' |''межею'' |''надiєю'' |''сестрaми'' |''межaми'' |''надiями'' |- |'''''Mest.''''' |''сестрi'' |''межi'' |''надiї'' |''сестрaх'' |''межaх'' |''надiях'' |- |'''''Zval.''''' |''сестрo'' |''межe'' |''надiє'' | colspan="3" |= imen. |} '''3. sklanjatev''' – samostalniki ženskega spola z osnovo na soglasnik (подорож ‛potovanje’, вiсть ‛novica’ in samostalnik мати 'mati'. {| class="wikitable" |'''Sklon''' | colspan="2" |'''ednina''' | colspan="2" |'''množina''' |- |'''Imen.''' |''подорож'' |''вiсть'' |''подорожi'' |''вiстi'' |- |'''Rod.''' |''подорожi'' |''вiстi'' |''подорожeй'' |''вiстeй'' |- |'''Daj.''' |''подорожi'' |''вiстi'' |''подорожaм'' |''вiстям'' |- |'''Tož.''' | colspan="4" |= imen. |- |'''Orod.''' |''подорiжжю'' |''вiстю'' |''подорожaми'' |''вiстями'' |- |'''Mest.''' |''подорожi'' |''вiстi'' |''подорожaх'' |''вiстях'' |- |'''Zval.''' |''подорожe'' |''вiстe'' |''подорожi'' |''вiстi'' |} '''4. sklanjatev''' – samostalniki srednjega spola s končnicami -а, -я v imenovalniku ednine in s priponami -ат-, -ен-, -ят- v odvisnih sklonih (iм’я ‛ime’, лоша ‛žrebe’). {| class="wikitable" |'''Sklon''' | colspan="2" |'''ednina''' | colspan="2" |'''množina''' |- |'''Imen.''' |''iм’я'' |''лоша'' |''iмена'' |''лошата'' |- |'''Rod.''' |''iменi'' |''лошати'' |''iмен'' |''лошат'' |- |'''Daj.''' |''iменi'' |''лошатi'' |''iменам'' |''лошатами'' |- |'''Tož.''' | colspan="4" |= imen. |- |'''Orod.''' |''iменем (iм’ям)'' |''лошам'' |''iменами'' |''лошатами'' |- |'''Mest.''' |''iменi'' |''лошатi'' |''iменах'' |''лошатах'' |} ==== Pridevnik ==== [[Pridevnik]] se v ukrajinščini ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu. Po pomenu se pridevniki delijo na kakovostne (якісні) in odnosne/razmerne (відносні), med katere spadajo tudi vrstni ter svojilni pridevniki (присвійні). Lahko imajo dolgo ali kratko obliko. Kakovostni pridevniki moškega spola se v ednini večinoma uporabljajo v dolgi obliki (тихий вечiр 'tihi večer'). Kratka oblika je značilna za majhno skupino pridevnikov, ki se uporabljajo zlasti v poeziji (ясен мiсяць 'jasen mesec'). V nasprotju z ruščino je za pridevnike ženskega in srednjega spola ednine ter pridevnike vseh spolov množine v imenovalniških in tožilniških oblikah značilen izpad intervokala  -/j/ in zlitje samoglasnikov (ukr. бiла rus. белая 'bela', ukr. бiле rus. белое 'belo', ukr. бiлi rus. белые 'beli, bele'). Svojilni pridevniki se tvorijo iz živih samostalnikov z dodajanjem pripon -ов (-ев, -ів), -ин (-ін, -їн), -ач (-яч): батькiв заповiт 'očetova oporoka', сестрин зошит 'sestrin zvezek'. Kakovostni pridevniki se stopnjujejo tako na analitični kot sintetični način. Primernik (вищий ступінь) se tvori s priponami -іш, -ш: сильний 'močen' — сильніший 'močnejši'; довгий 'dolg' — довший 'daljši'. Včasih pri tvorjenju pride do izpada -к-, -ок-, -ек- v osnovi: тонкий 'tanek' — тонший 'tanjši'; глибокий 'globok' — глибший 'globlji'. Pogosto se v osnovi asimilira soglasnik, ki stoji pred pripono: високий 'visok' — вищий 'višji'; дорогий 'drag' — дорожчий 'dražji'. Po analitičnem načinu primernik tvorimo tako, da osnovniku dodamo besedo більш 'bolj', менш 'manj': яскравий 'jasen, barvit'— більш яскравий 'bolj jasen/bolj barvit', швидкий 'hiter' — менш швидкий 'manj hiter'. Presežnik (найвищий ступінь) se tvori z dodajanjem predpone най- 'naj-': сильніший 'močnejši'— найсильніший 'najmočnejši, червоніший — найчервонiший (rdeč – v sln. le po analitičnem načinu – bolj rdeč – najbolj rdeč). Presežnik je lahko okrepljen s pomočjo [[Členek|členkov]] як- 'kot, kakor' in що- 'kaj': якнайсильніший, щонайсильніший (v sln. mogoče le s predpono naj- 'najmočnejši'). Po analitičnemu načinu primerniku pridevnika le še dodamo predpono naj-, tako dobimo besedi найбільш 'najbolj', найменш 'najmanj': найбiльш сильний 'najbolj močen', найменш сильний 'najmanj močen'. ==== Glagol ==== [[Glagol|Glagolu]] lahko določimo kategorijo [[Glagolski vid|vida]], [[Glagolski naklon|naklona]], [[Glagolski čas|časa]], osebe, števila, [[Glagolski način|načina]] in spola (v pretekliku). Ukrajinščina pozna dve osnovni spregatvi glagolov. Prva ima glagolsko pripono -е-, -є- (tretja oseba množine ima pripono -у-, -ю), druga pa -и-, -ї- (v tretji osebi množine -а-, -я-). Izjeme so дати 'dati', бути 'biti', їсти 'jesti', *вісти 'povedati', ki so atematski glagoli. {| class="wikitable sortable" | rowspan="3" |Oseba | colspan="2" |1.     spregatev | colspan="2" |2.     spregatev | colspan="4" rowspan="2" |atematski glagoli |- | colspan="2" |gl. pripona ''-е'' | colspan="2" |gl. pripona ''-и'' |- |ed. |mn. |ed. |mn. |ed. |mn. |ed. |mn. |- |1.     os. |''веду'' |''ведемо'' |''кричу'' |''кричимо'' |''їм'' |''їмо'' |''дам'' |''дамо'' |- |2.     os. |''ведеш'' |''ведете'' |''кричиш'' |''кричите'' |''їси'' |''їсте'' |''даси'' |''дасте'' |- |3.     os. |''веде'' |''ведуть'' |''кричить'' |''кричать'' |''їсть'' |''їдять'' |''дасть'' |''дадуть'' |} ===== Glagolski čas ===== V ukrajinščini razlikujejo štiri [[Glagolski čas|glagolske čase:]] [[sedanjik]] (теперішній час), ki ga tvorijo le nedovršni glagoli: читає 'berem'; [[preteklik]] (минулий час): читав 'bral je', читала 'brala je'; [[predpreteklik]] (давноминулий час): читав був 'je bil bral', читала була 'je bila brala'; [[prihodnjik]] (майбутній час): прочитає 'prebral bom', буде читати, читатиме 'bral bom'). V sedanjiku in prihodnjiku se glagoli spregajo glede na osebo in število, v pretekliku in predpretekliku le glede na število, v ednini pa še glede na osebo. Prihodnjik se tvori na dva načina: analitično in sintetično. Nedovršni glagoli tvorijo prihodnjik na oba načina. Zloženo oz. analitično z glagolom biti in [[Nedoločnik|nedoločnikom]] (бути 'biti': буду писати 'bom pisal') ter nezloženo oz. sintetično z zlitjem nedočnika z oblikami starega pomožnega glagola яти 'začeti, jeti; vzeti' (иму, имешь): писатиму (< писати иму). Dovršni glagoli tvorijo le prost prihodnjik: напишу 'napisal bom'. Z odtenkom modalnosti se uporabljajo analitične oblike z glagolom маю 'imam': що маю робити 'kaj moram narediti'. Preteklik se v ukrajinščini tvori s priponami -в-/-л- in končnicami spolov -ø, -а, -о, -и (написав 'napisal', написала 'napisala', написалo 'napisalo', написали 'napisali'). Pri tvorjenju preteklika pride v osnovi glagolov do spremembe е — i: нес-ти 'nesti' — нiс nesel je'. Predpreteklik se tvori analitično s pretekliškimi oblikami glagola in s preteklikom pomožnega glagola бути 'biti' (був вів 'je bil vodil', було вело 'je bilo vodilo', була вела 'je bila vodila', були вели 'so bili vodili'). === Besedišče === Osnovno besedišče ukrajinščine sestavljajo besede slovanskega (земля 'zemlja', голова 'glava', син 'sin', лiто 'poletje', риба 'riba', бджола 'čebela') in vzhodnoslovanskega izvora (сiм’я 'družina', бiлка 'veverica' собака 'pes', сорок 'štirideset', дев’яносто 'devetdeset'). Pri tem so nekatere besede vzhodnoslovanskega izvora spremenile svoj pomen v primerjavi z beloruščino in ruščino (ukr. чоловiк 'soprog, mož, moški' – ru. человек, blr. чалавек — ukr. людина 'človek'). Po leksikalni sestavi je ukrajinščini najbližje beloruščina, saj sta oba jezika bila pod močnim vplivom [[Poljščina|poljščine]] (v 15. stoletju je ozemlja današnje Ukrajine in Belorusije zasedla [[Republika obeh narodov]]). Blizu ukrajinščini so poleg beloruščine in poljščine (ukr. дякую, pl. dziękuję, 'hvala'; ukr. час, pl. czas 'čas')  tudi [[slovaščina]], [[češčina]], [[bolgarščina]] in [[slovenščina]]. Veliko besed je ukrajinščina prevzela tudi iz [[Grščina|grščine]] (левада 'travnik'), [[Latinščina|latinščine]] (iндукцiя 'indukcija'), ruščine (завод 'tovarna', гучномовець 'zvočnik'), turkovskih jezikov (гарбуз 'buča), [[Nemščina|nemščine]] (дах 'streha') in iz [[Angleščina|angleščine]] (danes najbolj razširjeno prevzemanje večinoma pri mladih in v mednarodni komunikaciji, kjer je angleščina zamenjala ruščino; мiтинг 'sestanek', трамвай 'tramvaj'). Od 18. do 20. stoletja so besede iz zahodnoevropskih jezikov v ukrajinščino prihajale preko ruščine (v vzhodnem delu Ukrajine) in poljščine (v [[Galicija|Galiciji)]] ali pa so jih ukrajinske kulturne osebnosti prinesle direktno iz teh jezikov. == Sklici == {{sklici|1}}<ref>[https://www.ethnologue.com/language/ukr]Ethnologue: Languages of the World. 2019.</ref> <br /> == Viri == # Stefan M. Pugh, Ian Press: ''Ukrainian: A Comprehensive Grammar'' . Routledge, New York 2005. (Str. 1, 4-5, 7-8, 20-21). # [https://www.krugosvet.ru/enc/gumanitarnye_nauki/lingvistika/UKRAINSKI_YAZIK.html УКРАИНСКИЙ ЯЗЫК]. Универсальная научно-популярная энциклопедия Кругосвет. Dost. 12. 04. 2019. # М. А. Жовтобрюх, А. М. Молдован''.'' »Украинский язык.« ''Языки мира: Славянские языки.'' Ur. А. М. Молдован, С. С. Скорвид, А. А. Кибрик, Н. В. Рогова, Е. И. Якушкина, А. Ф. Журавлев, С. М. Толстая. РАН. Институт языкознания, Москва 2005. (Str. 513-514, 530-532, 534-535, 540-541). # [[ethnologue:ukr|Ethnologue: Languages of the World]]. Twenty-second edition. Dost. 17. 05. 2019. == Zunanje povezave == * [http://www.ukma.kiev.ua/ua/pub/websites/ufl/index.htm Spletni tečaj ukrajinščine], ki ga je pripravila Univerza v Kijevu (v angleščini) {{Slovanski jeziki}} [[Kategorija:Vzhodnoslovanski jeziki]] [[Kategorija:Ukrajinščina|*]] [[Kategorija:Jeziki Azerbajdžana]] [[Kategorija:Jeziki Hrvaške]] [[Kategorija:Jeziki Kanade]] [[Kategorija:Jeziki Kazahstana]] [[Kategorija:Jeziki Madžarske]] [[Kategorija:Jeziki Poljske]] [[Kategorija:Jeziki Pridnestrske republike]] [[Kategorija:Jeziki Romunije]] [[Kategorija:Jeziki Rusije]] [[Kategorija:Jeziki Srbije]] [[Kategorija:Jeziki Slovaške]] [[Kategorija:Jeziki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Jeziki Ukrajine]] {{normativna kontrola}} ro6poq4qtria1psqey9p0l7wy3syzxm 0 8335 5728914 5532034 2022-08-08T08:36:49Z Yerpo 8417 − 5 kategorije; ±[[Kategorija:Čezmorska ozemlja Združenega kraljestva]]→[[Kategorija:Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki :''Za britansko čezmorsko ozemlje glej [[Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]]. Za druge pomene glej [[Sveta Helena (razločitev)]].'' {{Infobox Country |native_name = |conventional_long_name = Sveta Helena |common_name = Sveta Helena | image_flag = Flag_of_Saint_Helena.svg | flag_size = 155px | flag_link = Flag of Saint Helena | image_seal = File:Saint Helena coat of arms.svg | seal_size = 60px | seal_type = Coat of arms | seal_link = Coat of arms of Saint Helena | song_type = neuradna himna | song = "[[My Saint Helena Island]]" | image_map = Topographic map of Saint Helena-en.svg | mapsize = 290px | map_alt = Topographic map of Saint Helena | map_caption = Zemljevid Svete Helene | image_map2 = Saint Helena on the Globe (in the United Kingdom).svg | mapsize2 = 290px | map_alt2 = Lokacije Svete Helene v južnem Atlantskem oceanu | map_caption2 = Lokacije Svete Helene v južnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] |national_motto = "Loyal and Unshakeable (lojalen in neomajen)" |national_anthem = "God Save the Queen"<br/>"Moj otok Sveta Helena" (neuradno) |official_languages = Angleščina |capital = Jamestown |ethnic_groups = <!--CIA factbook figures are clearly out-of-date or even a "guestimate"--> |latd=15 |latm=56 |latNS=S |longd=5 |longm=43|longEW=W |largest_city = |government_type = Britanski prekomorski teritorij |leader_title1 = Kraljevina |leader_name1 = Elizabeta II. |leader_title2 = Guverner |leader_name2 = Mark Andrew Capes |area_rank = |area_magnitude = 1 E8 |area_km2 = 122 |area_sq_mi = 47 |percent_water = |population_census = 4.255 |population_density_km2 = 35 |population_census_year = februar 2008 |sovereignty_type = Del Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha |sovereignty_note = |established_event1 = |established_date1 = 1657 |established_event2 = Koloniziran<br/>([[Vzhodnoindijska družba]]) |established_date2 = 1659 |established_event3 = Kronska kolonija<br/>(konec družbe) |established_date3 = 22. april 1834 |established_event4 = |established_date4 = 1. september 2009 |currency = funt Svete Helene |currency_code = SHP |country_code = |time_zone = GMT |utc_offset = +0 |time_zone_DST = |DST_note = |utc_offset_DST = |cctld = .sh |calling_code = +290 |drives_on = left |demonym = Saint Helenian^† |footnotes = }} '''Sveta Helena''' je oddaljen vulkanski otok v [[Južni Atlantik|južnem Atlantskem oceanu]], ki spada pod [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Otok se nahaja 1.950 km od [[Zahodna Afrika|zahodne afriške]] obale in 4.000 km od brazilskega mesta [[Rio de Janeiro]] na vzhodni obali [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Spada pod Britansko prekomorsko ozemlja [[Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]]. Otok meri 16 krat 8 kilometrov na njem pa živi 4.534 prebivalcev (podatek iz leta 2016). Ime je dobil po [[Sveta Helena|Sveti Heleni iz Carigrada]]. Je eden najbolj izoliranih otokov na svetu. Nenaseljenega so odkrili portugalski pomorščaki leta [[1502]]. Dolga stoletja je bil pomembno postajališče za pomorščake, ki so potovali proti [[Južna Afrika (regija)|Južni Afriki]] in [[Azija|Aziji]]. Širši javnosti je postal znan po tem ko so nanj zaprli [[Napoleon]]a ter zulujskega kralja Dinuzulu kaCetshwayo, ki se je uprl britanski nadvladi. Med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] je bilo na otoku zaporniško taborišče v katerem je bil zaprt tudi burski general Piet Cronjé. Sveta Helena je drugo britansko najstarejše prekomorsko ozemlje takoj za [[Bermudi]]. == Zgodovina == === Zgodovina otoka od 1502 do 1658 === Po zgodovinskih zapisih naj bi otok, [[21. maj]]a 1502, prvi opazil galicijski navigator João da Nova, ki je plul za portugalsko krono, otoku pa so dali ime Sveta Helena po [[sveta Helena|Heleni]] iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. V članku objavljenem leta 2015 je navedeno, da naj bi bil 21. maj verjetno protestantski ne pa katoliški ali pravoslavni praznik. Datum odkritja je namreč prvi navedel Jan Huyghen van Linschote leta [[1596]], pri tem naj bi se zmotil, saj naj bi otok odkrili nekaj desetletij pred [[Reformacija|reformacijo]] in začetkom [[Protestantizem|protestantizma]].<ref>Ian Bruce, 'St Helena Day', Wirebird The Journal of the Friends of St Helena, no. 44 (2015): 32–46.[http://sainthelenaisland.info/sthelenadayarticleianbruce.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016033235/http://sainthelenaisland.info/sthelenadayarticleianbruce.pdf |date=16 October 2015 }}</ref><ref>Jan Huyghen van Linschoten, Itinerario, voyage ofte schipvaert van Jan Huygen Van Linschoten naer Oost ofte Portugaels Indien, inhoudende een corte beschryvinghe der selver landen ende zee-custen... waer by ghevoecht zijn niet alleen die conterfeytsels van de habyten, drachten ende wesen, so van de Portugesen aldaer residerende als van de ingeboornen Indianen. (C. Claesz, 1596)[https://web.archive.org/web/20180502140054/https://books.google.co.uk/books?id=UbVOAAAAcAAJ].</ref><ref>Jan Huygen van Linschoten, John Huighen Van Linschoten, His Discours of Voyages into Ye Easte [and] West Indies: Divided into Foure Bookes (London: John Wolfe, 1598).[https://books.google.com/books?id=nRN-HgO3tREC&pg=PA172]</ref> Alternativni datum odkritja [[3. maj]] je verjetno bolj verodostojen saj je to praznik najdbe [[Pravi križ|križa Svete Helene]] v [[Jeruzalem]]u in ga navajata Odoardo Lopes in sir Thomas Herbert. [[File:Retrato de D. Francisco de Almeida (após 1545) - Autor desconhecido (cropped2).png|thumb|left|Portugalski podkralj [[Francisco de Almeida]] je otok obiskal leta 1505, ostali portugalski raziskovalci kot so João da Nova in Estêvão da Gama so otok obiskali leta prej.]] Druga teorija o odkritju otoka pravi, da naj bi Nova dejansko odkril otok [[Tristan da Cunha]], 2430 km južneje ter, da naj bi Sveto Heleno odkrila ena izmed ladij v ekspediciji Estêvão de Gama [[30. julij]]a [[1503]] (o tem naj bi poročal uradnik Thomé Lopes). Thomé Lopes je zarisal otok na zemljevid s precejšno točnostjo glede na smer in lokacijo [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]], [[Sao Tome in Principe|São Tome]], [[Ascension]] in [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]].<ref>''The Voyage from Lisbon to India'', 1505–06, being an account and journal by Albericus Vespuccius, translated from the contemporary Flemish [by George Frederick Barwick and Janet M. E. Barwick], and edited with prologue and notes by C. H. Coote. [With the text of the original entitled "Die reyse va Lissebone" in facsimile.], Published by B. F. Stevens in 1894.</ref> Ko je, [[12. maj]]a [[1589]], na otok prišel Linchoten je poročal o rezbarijah na figovih drevesih, ki naj bi nastale pred letom 1510.<ref>Linschoten, Jan Huygen van, A. C. (Arthur Coke) Burnell, and Pieter Anton Tiele. The voyage of John Huyghen van Linschoten to the East Indies : from the old English translation of 1598 : the first book, containing his description of the East. London : Printed for the Hakluyt Society, 1885. https://archive.org/details/voyagejohnhuygh02tielgoog/page/n279. </ref> Drevesa naj bi posadili Portugalci, verjetno so posadili sadike in ne odraslih dreves. Za rezbarije so morale biti te dovolj velike že pred letom 1510, ko so jih odposlali in posadili na otoku, to se je verjetno zgodilo že nekaj let po odkritju otoka. Po tretji teoriji o odkritju otoka naj bi tega odkril portugalski plemič in bojevnik Dom Garcia de Noronha. Ta naj bi ga opazil na svoji poti proti [[Indija|Indiji]] pozno leta [[1511]] ali pa v začetku leta [[1512]]. Pomorščak je vrisal otok v pomorske karte zato se sklepa, da so od takrat naprej začeli otok redno uporabljati kot vmesno oskrbovalno postojanko med [[Evropa|Evropo]] in Indijo.<ref>{{Cite book|title=The Portuguese in India and other studies, 1500-1700 (Ch. XVII - The Portuguese and Saint Helena)|last=Disney|first=A.R.|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-138-49378-0|pages=217–219}}</ref><ref>Rowlands, Beau W. ‘Ships at St Helena, 1502-1613’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena No 28 (Spring 2004): 5–10.[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Ships_at_St_Helena,_1502-1613.pdf Full Paper]</ref> Portugalci so otok našli nenaseljen, brez dreves in sveže vode. Na otok so naselili živino, zelenjavo in sadno drevje, zgradili so tudi kapelo in nekaj hiš. Zgodba po kateri naj bi João da Nova na otoku zgradil kapelo z ostanki ene od nasedlih ladij se je izkazala za napačno oz. narobe razumljeno.<ref>Schulenburg, Alexander H. ‘Joao Da Nova and the Lost Carrack’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena 16 (Autumn 1997): 19–23.[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Joao_da_Nova_and_the_Lost_Carrack.pdf Full Paper]</ref> Na otoku ni bilo stalne naselbine je pa bil pa ta pomembno postajališče za ladje in vir hrane za ladje na poti med Evropa in Azijo preko Rta dobrega upanja. Na otoku so dostikrat pustili bolne mornarje, da so okrevali nato pa so se ti vkrcali na naslednjo ladjo, ki je priplula mimo.<ref>{{citation|last=Knowlson |first=James R. |title=A Note on Bishop Godwin's "Man in the Moone:" The East Indies Trade Route and a 'Language' of Musical Notes |journal=Modern Philology |year=1968 |volume=65 |issue=4 |pages=357–91 |jstor=435786 |doi=10.1086/390001}}</ref> Na otoku se je verjetno ustavil tudi Sir [[Francis Drake]] med svojo potjo potjo okoli sveta (1577- 1580).<ref>''Drake and St&nbsp;Helena'', privately published by Robin Castell in 2005</ref> Za tem so otok obiskali tudi drugi angleški pomorščaki s tem pa je otok postal tudi vedno bolj znan med pomorščaki. Angleške vojne ladje so otok izkoriščale za plenjenje portugalskih ladij, ki so se vračale iz Indije. Z razvojem trgovine z daljnim vzhodom so otok začeli vedno bolj pogosto uporabljati Nizozemci. Med tem pa so Portugalci in Španci otok opustili saj so začeli uporabljati pristanišča na zahodni afriški obali, ki so bila dosti bolj varna saj se je začelo vedno pogosteje dogajalo da so angleški in nizozemski mornarji napadali njihove ladje, uničili živino, plantaže in objekte na otoku. Leta [[1633]] si je Sveto Heleno priključila [[Republika Nizozemska]], vendar je nikoli ni naselila, kolonizirala ali vojaško utrdila. Do leta [[1651]] so Nizozemci otok opustili saj so začeli uporabljati pristanišče na rtu dobrega upanja. === Britanska vzhodnoindijska družba (1658-1815) === [[File:Thornton, St Helena.jpg|thumb|left|Pogled na Sveto Heleno okoli leta 1790]] Leta [[1657]] je [[Oliver Cromwell]] [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanski vzhodnoindijski družbi]] podelil listino za upravljanje s Sveto Heleno. Naslednje leto se je podjetje odločilo, da otok utrdi in kolonizira z rastlinami.<ref>{{cite web|url=http://www.sthelena.se/history/cron.txt|title=Historical Chronology|publisher=St. Helena Foundation|access-date=21 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120716231341/http://www.sthelena.se/history/cron.txt|archive-date=16 July 2012|url-status=dead}}</ref> Dolgo časa je veljalo, da je bila velika večina prvih naseljencev otoka prebivalcev Londona potem ko so ti ostali brez vsega po velikem londonskem požaru leta [[1666]]. Ta zgodba se je izkazala za mit.<ref>St Helena and the Great Fire of London[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/St_Helena_and_the_Great_Fire_of_London.pdf Full Paper]</ref> Prvi guverner kapitan John Dutton je prišel na otok leta [[1659]] s čimer je Sveta Helena postala ena prvih angleških kolonij izven [[severna Amerika|Severne Amerike]] in [[Karibi|Karibov]]. Zgrajena je bila utrdba in hiše. Po povratku britanske monarhije, leta [[1660]], je Vzhodno indijska družba dobila kraljevo listino s katero je dobila pravico utrditi in kolonizirati otok. Utrdbo na otoku so preimenovali v James Fort mesto pa v Jamestown v čast vojvode Yorškega, ki je kasneje postal angleški kralj James II. Med januarjem in majem [[1673]] je [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] začasno zasedla otok, po prihodu angleških okrepitev pa je otok ponovno prišel pod nadzor Britanske vzhodnoindijske družbe. Podjetje je imelo zelo veliko težav pri privabljanju novih priseljencev med prebivalci otoka pa je pogosto prihajalo, do nemirov in uporov. Zaradi ekoloških težav kot so krčenje gozdov, erozije tal, škodljivcev in suše je leta [[1715]] guverner Isaac Pyke napovedal, do prebivalstvo otoka preselil na [[Mauritius]]. To se ni zgodilo, družba pa je še naprej zaradi strateške lege otoka subvencionirala skupnost. Popis leta [[1723]] je zabeležil 1110 ljudi od tega je bilo 610 sužnjev. V 18. stoletju so težave na otoku poizkušali rešiti s sejanjem dreves, izboljšanjem infrastrukture, odpravljanjem korupcije, izgradnjo bolnišnic, izboljšanjem pridelka in živine, nadzorom nad uživanjem alkohola in uvedbo zakonskih reform. Od leta [[1770]] je tok užival dolgoletno blaginjo. Leta [[1775]] je otok obiskal kapitan [[James Cook]] na poti okoli sveta. Cerkev Svete Jamesa v Jamestownu je bila zgrajena leta [[1774]] , ''Plantation Houste'', ki je uradno bivališče guvernerja pa je bila zgrajena v letih 1791 – 1792. Otok je leta 1676 obiskal [[Edmond Halley]] ([[astronom]], [[matematik]], [[fizik]],...) in tam postavil 7,3 m dolg teleskop za opazovanje zvezd na južni polobli. Teleskop je bil postavljen pri cerkvi sv. Matije na 680 m visokem hribu v okrožju Longwood. Hrib so kasneje poimenovali po njem Mount Halley.<ref>[http://www.g4g4.com/pMyCD5/HISTORY/GAZ2.DOC Gazetteer – p. 7. MONUMENTS IN FRANCE – page 338] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110716083646/http://www.g4g4.com/pMyCD5/HISTORY/GAZ2.DOC |date=16 July 2011 }}</ref> V tem obdobju je bila Sveta Helena pomembno pristanišče Britanske vzhodnoindijske družbe. Ladje so se na otoku vstavljale na povratni poti iz Indije in [[Kitajska|Kitajske]]. Na otoku so lahko napolnile zaloge vode in hrane v vojnem času pa so oblikovale konvoje ladij ki so pluli proti Veliki Britaniji pod zaščito [[Britanska kraljeva mornarica|kraljeve mornarice]]. Maja 1771 se je na otoku ustavila ladja HMS ''Endeavour'' pod poveljstvom kapitana Jamesa Cooka, ko se je vračala v Evropo po odkritju [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]].<ref>{{cite book |title =The Journals of Captain James Cook on His Voyages of Discovery, vol. I:The Voyage of the Endeavour 1768–1771|editor-last=Beaglehole | editor-first=J.C. | editor-link=| page = 468| year =1968 | publisher =Cambridge University Press | oclc=223185477}}</ref> Potem ko je uvoz sežnjev leta 1792 postal nezakonit je guverner Rober Patton (1802 – 1807) družbi priporočal uvoz kitajske delovne sile za delo na poljih. Prvi kuliji so na otok prišli leta 1810, osem let kasneje pa je njihovo število naraslo na 600. Mnogi so si na otoku ustvarili novo življenje in se integrirali v otoško družbo. V popisu leta [[1814]] so na otoku zabeležili 3507 prebivalcev. === Napoleonovo izgnanstvo (1815 – 1821) === [[Slika:Napoleon sainthelene.jpg|right|thumb|''Napoléon à Sainte-Hélène'' avtor François-Joseph Sandmann]] [[Slika:Longwood House (16311222817).jpg|thumb|Hiša Longwood v kateri je živel Napoleon, september 2014]] Leta [[1815]] je britanska vlada zaradi težke dostopnosti izbrala Sveto Heleno za [[Napoleon]]ov zapor. Napoleon je na otok prišel oktobra 1815. Začasno se je naselil v paviljonu Briars, ki je stal na posestvu družine Balcombi dokler se ni decembra preselil v hišo Longwood, ki so jo zgradili posebej zanj. Zaradi slabih razmer se je njegovo zdravstveno stanje začelo slabšati dokler ni [[5. maj]]a [[1821]] umrl. V strahu, da bi poizkušali Napoleona rešiti, so Angleži zasedli bližnji nenaseljen otok Ascension ter nanj namestili garnizijo.<ref>{{cite book |title=Nicolls' outpost : a War of 1812 fort at Chattahoochee, Florida|first=Dale|last=Cox|publisher=Old Kitchen Books|year=2015|isbn=9780692379363}}</ref>{{rp|87}} === Britanska vzhodnoindijska družba (1821-1834) === Po Napoleonovi smrti se je z otoka odselilo več tisoč začasnih obiskovalcev, Vzhodno indijska družba pa je ponovno prevzela popoln nadzor na otokom. Med leti 1815 in 1830 je imela vlada otoka v lasti manjšo jadrnico imenovano ''St. Helena'' s katero je na redni linji Sveta Helena - Rt dobrega upanja prevažala potnike in zaloge. Napoleon je v času svojega bivanja na otoku zelo hvalil otoško kavo. Za krajše obdobje je ta postala zelo popularna v [[Pariz]]u. Uvoz sužnjev na otok je bil prepovedan leta 1792, suženjstvo kakih 800 otoških sužnjev pa se je končalo šele leta 1827, ker je bilo kar šest let preden je britanski parlament sprejel zakon s katerim je bilo prepovedano suženjstvo v kolonijah.<ref>New research published on http://sthelena.uk.net {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130506123722/http://sthelena.uk.net/ |date=6 May 2013 }}; shortened extract published in the Saint Helena Independent on 3 June 2011.</ref> Med letoma 1791 in 1833 je otok postal del eksperimenta v katerem so z pogozdovanjem želeli ohraniti otoške gozdove ter povečati količino padavin.<ref name="Grove">Richard Grove, ''Green Imperialism: Colonial Expansion, Tropical Island Edens and the Origins of Environmentalism, 1600–1860'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), pp. 309–379</ref> Eksperiment je predstavljal zametke okoljevarstva.<ref name="Grove" /> === Kronska kolonija (1834-1981) === Leta [[1833]] je nadzor nad otokom od Vzhodno indijske družbe prevzela Velika Britanija, s tem pa je otok postal kronska kolonija.<ref name="crown colony">[http://www.legislation.gov.uk/uksi/2009/1751/schedule/made The St Helena, Ascension and Tristan da Cunha Constitution Order 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110511202653/http://www.legislation.gov.uk/uksi/2009/1751/schedule/made |date=11 May 2011 }} "...the transfer of rule of the island to His Majesty’s Government on 22 April 1834 under the Government of India Act 1833, now called the Saint Helena Act 1833" (Schedule Preamble)</ref> Zaradi varčevanja se je populacija otoka močno zmanjšala. Tisti ki so lahko zapustili otok so priložnosti za zaslužek in boljše življenje iskali drugje. V drugi polovici 19. stoletja so se začeli pojavljati parniki, ki niso bili odvisni od vetra zaradi česar se je število ladijskih obiskov otoka močno zmanjšalo. Ladijski promet se je še dodatno zmanjšal po odprtju [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] saj so se ladijske poti premaknile v [[Rdeče morje]]. Število ladij se je iz 1000 leta 1855 zmanjšalo na 288 leta 1889. Leta 1840 je britanska mornarica na otoku vzpostavila pomorsko bazo za boj proti trgovini s sužnji. Med leti 1840 in 1849 je bilo na otoku izkrcanih preko 15.000 osvobojenih sužnjev. Leta 1858 je [[Napoleon III.]] v imenu francoske vlade kupil hišo Longwood in pripadajoče zemljišče v kateri je zadnja leta svojega življenja živel Napoleon Bonaparte. Hiša in pripadajoče zemljišče sta še danes last Francije z njim upravlja predstavnik Francije, ki ga imenuje ministrstvo za zunanje zadeve. Enajstega aprila 1898 je na otoku pristal Američan Joshuan Slocum na svoji solo poti okoli sveta. Po nekaj dnevnem počitku med kateri je predaval o svojem potovanju in ogledu hiše v kateri je živel Napoleon se je 20. aprila 1898 ponovno odpravil na pot. Med leti 1900 in 1901 je bilo na otoku vzpostavljeno taborišče v katerem je bilo zaprtih preko 6000 [[Buri|Burov]]. Med njimi je bil tudi burski general Piet Cronjé in njegova žena, ki so ju zajeli po bitki pri Paardebergu.<ref>Royle, Stephen A. ‘Alexander The Rat – F. W. Alexander, Chief Censor, Deadwood Camp, St Helena’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena 15 (Spring 1997): 17–21.[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Alexander_the_Rat.pdf Full Paper]</ref> Skupaj s taboriščniki je leta 1901 na otoku živelo 9850 ljudi. Gospodarstvo otoka je temeljilo na predelavi novozelandskega [[lan]]a, proizvodnjo katerega so ponovno vzpostavili leta 1907, ki je tekom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] predstavljal dokaj velik prihodek otoka. Leta 1922 so Sveti Heleni priključilo otok Ascension leta 1938 pa še Tristan da Cunha. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so [[ZDA]] na otoku Ascension zgradile letališče Wideawake medtem ko na Sveti Heleni ni bilo nobene večje vojaške enote razen manjše posadke za obrambo otoka.<ref>Clements, Bill. ‘Second World War Defences on St Helena’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena 33 (Autumn 2006): 11–15. [https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Second_World_War_Defences_on_St_Helena.pdf Full Paper]</ref> Zaradi izvoza lana je gospodarstvo raslo, dokler ni leta [[1951]] doseglo vrhunec. Proizvodna je nato začela počasi upadati zaradi vedno širše uporabe sintetičnih vlaken. Zadnji udarec industriji je bila odločitev britanske pošte, da bo začela za poštne vreče uporabljati sintetična vlakna, zadnji mlini za predelavo lana so se zaprli leta 1965. Zaradi vedno bolj dostopnega letalskega prometa se je zmanjšalo število linijskih ladij. ''Union Castle'' je zato postopoma zmanjševala število ladij dokler leta [[1977]] ni popolnoma ukinila ladijskih linij do otoka. Nadomestila jih je ''Curnow Shipping'' s sedežen v Avonmouthu z ladjo RMS ''St. Helena'' leta 1989. === 1981 do danes === [[File:Saint Helena Island.jpg|thumb|right|Pogled na otok iz vesolja]] Britanski nacionalni zakon iz leta 1981 je Sveto Heleno in druge kronske kolonije preimenovala v [[Britanska odvisna ozemlja]]. Otočani so s tem izgubili pravico do bivanja v Veliki Britaniji. Naslednjih 20 let so prebivalci lahko našli delo le v slabo plačanih službah v vladnih uradih. Zunaj otoka pa so lahko našli delo le na [[Falklandski otoki|Falklandskih otokih]] in otoku Ascension. Leta 1988 je bil ustanovljen urad za razvoj in gospodarsko načrtovanje z namenom, da bi izboljšal standard prebivalcev otoka. Leta 1989 je princ Andrew splovil novo ladjo RMS ''St. Helena''. Ladja je namenska za prevoz ljudi in tovora med otokom Sveto Heleno in [[Cape Town]]om. Ustava otoka, ki je začela veljati leta 1989 zagotavlja, da otok upravlja guverner ter izvoljeni izvršilni in zakonodajni svet. Leta 2002 je britanski zakon o čezmorskih ozemljih prebivalcem otoka podelil britansko državljanstvo in preimenoval Britanska odvisna ozemlja v [[Britanska čezmorska ozemlja]]. Leta 2009 so po novi ustavi Sveta Helena in še dve drugi ozemlji dobili enak status. Britansko čezmorsko ozemlje pa je bilo preimenovano v Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha. == Geografija == [[File:LocationStHelena.PNG|thumb|right|Lokacija otokov Ascension, Sveta Helena, in Tristan da Cunha v Južnem Atlantskem oceanu]] Otok leži v Južnem Atlantskem oceanu na [[Srednjeatlantski hrbet|srednjeatlantskem grebenu]] več kot 2000 km od najbližje celine s čimer je Sveta Helena eden izmed najbolj odročnih otokov na svetu. Najbližje pristanišče na celini je Moçâmedes v južni [[Angola|Angoli]]. Redna ladijska povezava je vzpostavljena z [[Cape Town]]om v [[Republika Južna Afrika|Republiki Južni Afriki]] z ladjo MS Helena. Najbližja otoka sta [[Ascension]] 1300 km severozahodno in [[Tristan da Cunha]] 2430 km proti jugu, ki prav tako spadata pod Združeno kraljestvo. Otok leži na zahodni polobli in ima enako zemljepisno dolžino kot [[Cornwall]] v Združenem kraljestvu. Kljub svoji oddaljeni lokaciji [[Združeni narodi]] otok prištevajo kot del Zahodne Afrike. Sveta Helena je otok [[vulkan]]skega izvora s površino 122 km². Zadnji izbruh se je zgodil pred 7 milijoni let. Je izredno razgiban, obalna območja so prekrita z vulkanskimi kamninami in so bolj suha in toplejša od notranjosti otoka. Najvišja točka otoka je Dianas Peak visok 818 m, ki je leta 1996 postal prvi [[narodni park]] na otoku. Velik del otoka je prekrit z novozelandskim lanom (''[[Phormium tenax]]'' in ''[[Phormium colensoi]]''), ki je ostanek nekdanje industrije. Leta 2002 so v projektu ''Millenium Forest'' začeli pogozdovati otok z avtohtonimi drevesi. Namen projekta je bil ohranitev avtohtone otoške vegetacije in gozdov, projekt vodi Sklad Svete Helene. Gozd je bil tisočletja je zasajen z avtohtonimi drevesi rodu nebinovk. Ob odkritju je otok poseljevala edinstvena vegetacija, med katero je bilo tudi drevo vrste ''[[Melanodendron integrifolium]]'' iz družine [[Nebinovke|nebinovk]]. Notranjost otoka je prekrival tropski gozd, zelena pa so bila tudi obalna področja. Danes je otok popolnoma drugačen. V nižjih predelih otoka je pokrajina zelo pusta in prekrita večinoma s skalami, notranjost otoka pa je zelena predvsem zaradi tujerodne vegetacije. Avtohtonih sesalcev na otoku ni. Po prihodi ljudi so na otok naselili govedo, osle, koze, ovce, zajce, podgane, mačke, pse, miši in druge. Uvoz tujerodnih živali je slabo vplival na avtohtone živalske in rastlinske vrste, zaradi česar zdaj drevesom kot sta vrsti ''[[Acalypha rabrinervis]]'' in ''[[Nesiota elliptica]]'' (oljka Svete Helene) ter mnogim drugim [[endemit|endemičnim]] rastlinam grozi izumrtje. Ob obali otoka je več manjših kamnitih otočkov in čeri: Castle Rock, Speery Island, Needle, Lower Balck Rock, Upper Black Rock, Bird Island, Black Rock, Thomsons Vally Island, Peak Island, Egg Island, Ladys Chai, Lighter Rock, Long Ledge, Shore Island, George Island, Rough Rock Island, Flat Rock, Buoys, Sandy Bay Island, Chimney, White Bird Island in Frightus Rock. Vsi so znotraj enega kilometra od obale. Simbol otoka je skrajno ogrožena vrsta ptice, tudi endemit, [[Pobrežniki|pobrežnik]] vrste ''[[Charadrius sanctaehelenea]]'', ki je lokalno poznan tudi pod imenom ''wirebird'' zaradi svojih žici podobnih nog. Upodobljen je na grbu in zastavi otoka Sveta Helene.<ref>{{citation|title=Bird Watching |url=http://www.sthelenatourism.com/pages/bird_watching.html |publisher=St Helena Tourism |access-date=17 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100917234353/http://www.sthelenatourism.com/pages/bird_watching.html |archive-date=17 September 2010 }}</ref><ref>{{citation |title=Our Flag |url=http://sainthelenaisland.info/ourflag.htm |publisher=Moonbeams Limited |access-date=11 November 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141015231127/http://sainthelenaisland.info/ourflag.htm |archive-date=15 October 2014 |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Podnebje je tropsko obmorsko, blaži ga [[Benguelski tok]] in stalni vetrovi. Podnebje se na posameznih predelih otoka med seboj opazno razlikuje.<ref name="CIA World Factbook">{{citation |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/sh.html |title=St. Helena, Ascension, and Tristan da Cunha |work=CIA World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=21 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101228232819/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/sh.html |archive-date=28 December 2010 |url-status=live }}</ref><ref name="SHNMS">[http://www.news.co.sh/about_st_helena.htm About St Helena], ''St Helena News Media Services'' {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120320211035/http://www.news.co.sh/about_st_helena.htm |date=20 March 2012 }}</ref> Na severu otoka v Jamestownu se poleti (januar – april) temperature gibljejo med 21 in 28 ° C preostanek leta pa med 17 in 24 ° C. Temperature na osrednjem delu otoka so po navadi nižje za 5 do 6 ° C.<ref name="SHNMS" /> V Jamestownu po navadi pade tudi zelo malo dežja medtem ko v notranjosti na višjih predelih in na južni obali pade 750 do 1000 mm dežja na leto.<ref>[http://www.bbc.co.uk/weather/world/country_guides/results.shtml?tt=TT004840 BBC Weather Centre] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110209110550/http://www.bbc.co.uk/weather/world/country_guides/results.shtml?tt=TT004840 |date=9 February 2011 }}</ref> Na otoku delujeta dve vremski postaji; ena je na področju Longwood druga pa na področju Blue Hill. == Administrativna delitev == [[File:Districts of St Helena.svg|thumb|right|350px|Administrativna delitev otoka]] Otok je razdeljen na osem okrožij,<ref>St&nbsp;Helena Independent, 3 October 2008 page 2</ref> ki predstavljajo tudi svoje statistične regije. Otok predstavljal skupen volilni okraj ker v zakonodajni svet volijo 12 predstavnikov<ref>{{cite web|url=http://www.sainthelena.gov.sh/constitution/|title=Constitution|work=St Helena|access-date=14 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140718132931/http://www.sainthelena.gov.sh/constitution/|archive-date=18 July 2014|url-status=live}}</ref> od 15. {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" |- ! District ! Površina<ref name="census2016tables">{{cite web |url=http://www.sainthelena.gov.sh/2016-st-helena-census/ |title=Census 2016- Summary Data |publisher=St Helena Government |access-date=21 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923022047/http://www.sainthelena.gov.sh/2016-st-helena-census/ |archive-date=23 September 2016 |url-status=dead }}</ref><br />km² ! Površina<br />sq mi !! Pop.<br />1998 !! Pop.<br />2008<ref name="census2008">{{cite web |url=http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2013/01/Census-Report-2008.pdf |title=2008 Population Census of St Helena |publisher=St Helena Government |access-date=21 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161228025431/http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2013/01/Census-Report-2008.pdf |archive-date=28 December 2016 |url-status=live }}</ref> !! Pop.<br />2016 !! Pop./km²<br />2016 |- |align="left"| Alarm Forest | 5.4 || 2.1 || 289 || 276 || 383 || 70.4 |- |align="left"| Blue Hill | 36.8 || 14.2 || 177 || 153 || 158 || 4.3 |- |align="left"| Half Tree Hollow | 1.6 || 0.6 || 1,140 || 901 || 984 || 633.2 |- |align="left"| Jamestown | 3.9 || 1.5 || 884 || 716 || 629 || 161.9 |- |align="left"| Levelwood | 14.8 || 5.7 || 376 || 316 || 369 || 25.0 |- |align="left"| Longwood | 33.4 || 12.9 || 960 || 715 || 790 || 23.6 |- |align="left"| Sandy Bay | 16.1 || 6.2 || 254 || 205 || 193 || 12.0 |- |align="left"| Saint Paul's | 11.4 || 4.4 || 908 || 795 || 843 || 74.0 |- style="background:#ddd;" class="sortbottom" |align="left"| '''Total''' || '''123.3''' || '''47.6''' || 5,157 || 4,257 || 4,349 || 35.3 |} == Prebivalstvo == === Demografija === [[File:St-Helena-Jamestown-from-above.jpg|thumb|right|Pogled na Jamestown iz okoliških hribov]] [[File:St-Helena-Jamestown.jpg|thumb|Jamestown prestolnica Svete Helene, pogled iz morja]] Sveto Heleno so naselili Angleži leta 1659. Januarja 2018 je na otoku živelo 4897 ljudi.<ref name="Statistics2018">{{Cite web | url=http://www.sainthelena.gov.sh/statistics-update-population-ascension-population-production-benefits-and-exchange-rates/ |title = STATISTICS UPDATE: POPULATION, ASCENSION POPULATION, PRODUCTION, BENEFITS AND EXCHANGE RATES « St Helena}}</ref> Prebivalci otoka so potomci prišlekov iz Velike Britanije (priseljenci, vojaki), afriških sužnjev (Zelenortski otoki, Slonokoščene obale, Indije in Madagaskarja. Leta 1792 je bil uvoz sužnjev na otok prepovedan zaradi česar njihovo število ni naraščalo. Leta 1840 je otok postal oskrbovalna postaja za ladje britanske kraljeve mornarice, ki so preprečevale trgovino z sužnji med Afriko in Brazilijo. Več tisoč osvobojenih sužnjev so izpustili na otoku. Okoli 500 nekdanjih sužnjev je ostalo na ostale pa so premestili na Karibe, Siera Leone in Cape Town. Med leti 1810 in 1834 so na otok začeli prihajati [[Kitajci]] kot poceni delavna sila. Njihov število je doseglo vrhunec leta 1818 (618). Potem ko je leta 1834 otok od Britanske Vzhodno indijske družbe prevzela Velika Britanija se je večina Kitajcev odselila v Cape Town. Na otoku je bilo tudi nekaj Indijcev ki pa so večinoma delali v pristanišču. Prebivalci otoka so imeli dolga desetletja državljanstvo britanskih prekomorskih. 21. maja 2002 so na podlagi zakona o britanskih prekomorskih ozemljih dobili polno britansko državljanstvo.<ref>[https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/1395019/St-Helena-celebrates-the-restoration-of-full-citizenship.html St Helena celebrates the restoration of full citizenship] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171110233032/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/1395019/St-Helena-celebrates-the-restoration-of-full-citizenship.html |date=10 November 2017 }}, ''Telegraph'', 22 May 2002</ref> V obdobju po Napoleonu se je na otoku močno povečala brezposelnost zato se je veliko ljudi izselilo. Večina jih je emigrirala v Veliko Britanijo, Južno Afriko in Avstralijo. Populacija otoka je postopoma upadala od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, leta 1998 je na otoku živelo 5.157 ljudi leta 2008 pa 4257. Populacija je ponovno narasla leta 2016 ko je na otoku živelo 4.534 ljudi. V preteklosti so emigracijo predstavljali mladi ljudje, ki so pogodbeno delali na otoku Ascension in Falklandskih otokih. Ko pa so leta 2002 otočanom podelili enakovredno državljanstvo kot ostalim prebivalcem Velike Britanije je večina otočanov bolje plačano delo poiskala v Veliki Britaniji. Do leta 2018 se je v mestu Swindon, Wiltshire, izoblikovala večja skupnost priseljencev iz Svete Helene.<ref>{{cite web|author=Angelini, Daniel|url=https://www.swindonadvertiser.co.uk/news/16597150.st-helena-expats-from-swindolena-to-gather-for-sports-day-this-weekend/|title=St Helena expats from 'Swindolena' to gather for sports day this weekend|work=Swindon Advertiser|date=2018-08-24|accessdate=2020-01-07}}</ref> === Vera === Večina prebivalcev je anglikancev in so člani škofije Sveta Helene, ki ima svojega škofa. Pod škofijo spada še otok Ascension. Julija 2009 so praznovali 150 letnico obstoja škofije. Ostale krščanske veroizpovedi na otoku so: krščanska (od leta 1852), vojska odrešitve (od 1884), baptistična (1845),<ref>Hearl, Trevor W. ‘St Helena’s Early Baptists’. Wirebird: The Journal of the Friends of St Helena 12 (Autumn 1995): 40–46.[https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/St_Helenas_Early_Baptists.pdf Full Paper]</ref> dventistična sedmega dne (od leta 1949), nova apostolska cerkev in jehovove priče.<ref>2017 Service Year Report of Jehovah's Witnesses</ref> Rimokatoliško pastoralo opravlja mesija s''ui iuris St. Helene, Ascension in Tristian da Cunha'', katerega urad spada pod apostolsko prefekturo Falklandskih otok. == Vlada == Izvršno oblast na Svete Heleni ima kraljica [[Elizabeta II. Britanska]] V njenem imenu pa jo izvaja guverner. Tega izbere kraljica po nasvetu britanske vlade. Za obrambo otoka in zunanje zadeve skrbi Velika Britanija. Zakonodajni svet otoka ima petnajst sedež od katerih sta dva rezervirana za vodjo sveta in njegovega namestnika. Dvanajst od petnajstih članov je izvoljenih na volitvah, ki potekajo vsake štiri leta. Trije člani po uradni dolžnosti so glavni sekretar, finančni sekretar in generalni državni tožilec. Izvršnemu svetu predseduje guverner, trije člani po uradni dolžnosti ter pet izvoljenih članov zakonodajnega sveta, ki jih imenuje guverner. Guverner predstavlja vodjo vlade. Januarja je bilo predlagano, da bi izvršni svet vodil glavni svetnik, ki bi ga izvolili člani zakonodajnega sveta in imenovali ostale člane izvršnega sveta. Ta predlog je bil objavljen na referendumu 23. marca 2013 kjer so bili 10 glasov za in 42 proti pri 10 % udeležbi.<ref>{{cite web|url=http://www.the-islander.org.ac/art_10676.html/|title=CONSTITUTIONAL POLL – RESULTS|work=The Islander|date=25 March 2013|access-date=14 August 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20141027115955/http://www.the-islander.org.ac/art_10676.html/|archive-date=27 October 2014|url-status=dead}}</ref> Otoka Ascension in Tristian da Cunha imata upravitelja, ki ju zastopa guverner Sv. Helene. Eden izmed komentatorjev je izjavil, da kljub visoki brezposelnosti posledica katere je bila izguba polnih potnih listov med leti 1981 in 2002 je raven zvestobe Združenemu Kraljestvu med prebivalci še vedno visoka in ter da verjetno ni presežena v nobenem drugem koncu sveta.<ref>David Leslie Smallman, Quincentenary, a Story of St Helena, 1502–2002; Jackson, E. L. St Helena: The Historic Island, Ward, Lock & Co, London, 1903</ref> Edini kralj, ki je obiskal otok je bil [[Jurij VI. Britanski]] To je bilo leta ko je v spremstvu kraljice Elizabete in princese Margarete odpotoval v Južno Afriko. Edinburški vojvoda je otok obiskal leta 1957, njegov sina Andrew pa leta 1984 kot pripadnik oboroženih sil leta 2002 je otok obiskala njegova hči princesa Anna. === Škandal z zlorabo otrok === Leta 2014 so na Sveti Heleni poročali o zlorabi otrok. Britanski urad za zunanje zadeve in skupnost (Foregin and Commonwealth Office – FCO) je bil obtožen, da je Združenim narodom lagal o zlorabi otrok na otoku s čimer je želel prikriti obtožbe po katerih naj bi policist posilil štiriletno deklico in policista, ki je pohabil dvoletnico.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11350438/St-Helena-child-abuse-Foreign-Office-was-warned-British-island-couldnt-cope-12-years-ago.html|title=St Helena child abuse: Foreign Office 'was warned British island couldn't cope 12 years ago'|year=2015|newspaper=Telegraph |access-date=19 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150119012452/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11350438/St-Helena-child-abuse-Foreign-Office-was-warned-British-island-couldnt-cope-12-years-ago.html|archive-date=19 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11352492/St-Helena-child-abuse-a-lot-of-dark-things-do-happen-on-this-island.html|title=St Helena child abuse: 'a lot of dark things do happen on this island'|newspaper=Telegraph|access-date=19 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150119125634/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11352492/St-Helena-child-abuse-a-lot-of-dark-things-do-happen-on-this-island.html|archive-date=19 January 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11350671/St-Helena-child-abuse-how-did-sex-abusers-get-away-with-it-for-so-long.html|title=St Helena child abuse: how did sex abusers get away with it for so long?|newspaper=Telegraph|access-date=19 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150119133812/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/11350671/St-Helena-child-abuse-how-did-sex-abusers-get-away-with-it-for-so-long.html|archive-date=19 January 2015|url-status=live}}</ref> Sasha Wass QC in njena ekipa sta prispela na otok 17. marca 2015 ter ga po preiskavi zapustili 1. aprila 2015. V vladnem poročilu, ki je bilo objavljeno 10. decembra 2015, je bilo navedeno da so bile obtožbe pretirane.<ref>{{cite web|url=http://www.saint.fm/the-independent/|title=The St Helena Independent - Saint FM|access-date=13 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171206201911/http://www.saint.fm/the-independent/|archive-date=6 December 2017|url-status=live|date=13 August 2014}}</ref> Članek v Daily Mailu pa je izhajal iz informacij dveh socialnih delavcev, ki sta bila v poročilu ocenjena kot nesposobna.<ref>{{cite web|url=https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/484129/51735_Wass_Inquiry_Web_Accessible_PDF.pdf|title=HC 662 The Wass Inquiry Report|date=10 December 2015|access-date=15 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127025029/https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/484129/51735_Wass_Inquiry_Web_Accessible_PDF.pdf|archive-date=27 January 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{cite magazine|url=http://www.pressgazette.co.uk/government-inquiry-concludes-daily-mail-was-misled-over-reporting-child-abuse-and-corruption-st|title=Government inquiry concludes Daily Mail was misled over child abuse and corruption on St Helena|magazine=Press Gazette|date=10 December 2015|access-date=15 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20151214165305/http://www.pressgazette.co.uk/government-inquiry-concludes-daily-mail-was-misled-over-reporting-child-abuse-and-corruption-st|archive-date=14 December 2015|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/st-helena-child-abuse-claims-dismissed-as-gross-distortion-of-reality-a6768411.html|title=St Helena child abuse claims dismissed as 'gross distortion of reality'|newspaper=The Independent|date=10 December 2015|access-date=5 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20180118075143/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/st-helena-child-abuse-claims-dismissed-as-gross-distortion-of-reality-a6768411.html|archive-date=18 January 2018|url-status=live}}</ref> == Biotska raznovrstnost == Sveta Helena je že dolgo znana po visokem deležu endemičnih vrst ptic in rastlin. Gorska območja naseljuje večina od 400 do danes poznanih endemičnih vrst. Velik del otoka je BirdLife International označil kot pomembno območje za ohranjanje ptic, predvsem endemične vrste pobrežnik ''Charadrius sanctaehelenea'' znan tudi kot ''wirebird'', otok je tudi pomembno postajališče za morske ptice, ki imajo na številnih otočkih ob obali otoka svoja gnezda.<ref name=bli>{{citation |url=http://www.birdlife.org |title=Important Bird Areas |access-date=9 November 2012 |work=BirdLife data zone |publisher=BirdLife International |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/ |archive-date=30 June 2007 |url-status=live }}</ref> Na podlagi teh endemičnih vrst in izjemnega razpona habitatov je Sveta Helena na okvirnem seznamu Združenega kraljestva za uvrstitev na seznam Unescova svetovne dediščine.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5675/ |title=Tentative Lists: St. Helena |date=27 January 2012 |publisher=UNESCO |access-date=21 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120802121309/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5675/ |archive-date=2 August 2012 |url-status=live }}</ref> Umetnik Rolf Weijburg je na Sveti Heleni ustvaril različne [[jedkanica|jedkanice]], ki so prikazovale različne te endemične ptice.<ref>{{cite web |url = http://fidpress.blogspot.nl/2010/09/artists-of-saint-helena-island-and.html |title = Artists of Saint Helena |access-date = 2 November 2017 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171107022632/http://fidpress.blogspot.nl/2010/09/artists-of-saint-helena-island-and.html |archive-date = 7 November 2017 |url-status = dead |df = dmy-all }}</ref><ref>Rolf Weijburg’s website: http://www.weijburg.nl {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703145759/http://www.weijburg.nl/ |date=3 July 2018 }}</ref> Biotska raznovrstnost Svete Helene vključuje tudi številne morske vretenčarje, nevretenčarje (sladkovodne, kopenske in morske), glive (vključno z vrstami, ki tvorijo lišaje), nežilne rastline, morske alge in druge biološke skupine. Do danes je o njih znanega zelo malo čeprav je bilo zabeleženih več kot 200 gliv, vključno z devetimi endemičnimi kar kaže na to, da je treba opraviti še veliko pomembnih odkritij in raziskav. Na otoku je izumrlo več rastlin in živali. Zaradi krčenja gozdov je leta 1994 izumrla zadnja endemična oljka Svete Helene, ''Nesiota elliptica'', do decembra 2003 pa se je posušila zadnja gojena oljka.<ref>{{Cite web|url=https://science.howstuffworks.com/life/botany/10-plants-lost-to-history.htm|title=10 Plants Lost to History|date=2016-05-11|website=HowStuffWorks|language=en|access-date=2019-12-17}}</ref> Zadnja endemične strigalice (''Labidura herculeana'') je bilo videti v naravi leta 1967. Od leta 2000 v severovzhodnem delu otoka, znanem kot tisočletni gozd, poteka velik projekt pogozdovanja, da bi ponovno ustvarili Veliki gozd, ki je obstajal pred kolonizacijo.<ref>{{Cite web|url=https://sthelenaisland.info/the-millennium-forest/|title=Millennium Forest . St Helena Island|date=2015-08-21|website=St Helena Island|language=en-US|access-date=2019-12-17}}</ref> Obala otoka je globoka in znana po številnih rdečih rakih (''Chaceon affinis''). Leta 1991 se je ribiško plovilo ''Oman Sea One'', ki se je ukvarjalo z lovljenjem rakov, prevrnilo in kasneje potonilo ob obali Svete Helene na poti iz otoka Ascension. V nesreči so izgubili življenje štirje člani posadke. RMS ''St.Helana'' je rešila enega člana posadke. == Gospodarstvo == Gospodarstvo otoka je do leta 1966 temeljilo na monokulturi novozelandskega lana, ki se je uporabljal za izdelavo vrvi in niti. Zatonu tega je sledil strm gospodarski upad otoka. Gospodarstvo Svete Helene se zdaj razvija vendar ga skoraj v celoti podpira britanska vlada. Javni sektor prevladuje in predstavlja približno 50 % bruto domačega proizvoda. Začetek rednih letalskih prevozov je pomenil porast turizma in vlada spodbuja naložbe na otoku, kar lahko dokažeta njihova naložbena politika in strategija ter naložbeni prospekt za potencialne vlagatelje. Sveta Helena je leta 2019 dosegla svojo prvo bonitetno oceno ''Investment Grade'', bonitetno oceno BBB- (stabilno), ki jo je izdala svetovna bonitetna agencija Standard & Poors (S & P).<ref>{{cite web |title=Investment Prospectus |url=https://www.investinsthelena.com/investment-prospectus-download/ |website=Enterprise St Helena |access-date=24 July 2020 |date=19 October 2019}}</ref> In 2019, St Helena achieved its first ever ‘Investment Grade’ Credit Rating, a Credit Rating of BBB- (stable), from global credit-rating agency Standard & Poors (S&P).<ref>{{cite web |title=St Helena achieves 'Investment Grade' Credit Rating |url=https://www.sainthelena.gov.sh/2019/press-releases/st-helena-achieves-investment-grade-credit-rating/ |website=St Helena Government |access-date=24 July 2020 |date=5 December 2019}}</ref> Načrt trajnostnega gospodarskega razvoja Svete Helene v letih 2018-2028 je bil razvit z več kot šestmesečnim lokalnim in mednarodnim posvetovanjem v obdobju 2017 do 2018. Dokument predstavlja 10-letni načrt za zagon gospodarstva po začetku letalskih prevozov in širokopasovni povezljivosti preko optičnih vlaken ter prehod od zgolj odvisnosti od turizma, k mantri za "povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza". SEDP je navedel, da so prednosti otoka naravni viri in zemljepis, status britanskega čezmorskega ozemlja, valuta funt (£), razmeroma poceni stroški dela in poceni nepremičnine ter nizka stopnja kriminala. Ciljni sektorji rasti izvoza vključujejo turizem, ribištvo, kavo, satelitske kopenske postaje, delo od doma (digitalni nomadi), akademije, raziskave in konference, alkoholne pijače, vina in piva, ladijski register in jadralne kvalifikacije, tradicionalni izdelki, med in čebelarstvo ter lokacija za snemanje filma. Rast je pričakovati na področjih uvoza kmetijskih izdelkov, lesa, gradbenih materialov ter ustekleničene vode. Turistična industrija v veliki meri temelji na promociji Napoleonovega zapora pa tudi na naravnih dejavnostih kot so potapljanje, plavanje s [[Kitovec|kitovci]], opazovanje kitov, opazovanje ptic, morski izleti in pohodništvo. Obstaja tudi igrišče za [[golf]] in obstaja možnost športnega ribolova. Na otoku deluje več hotelov, nočitev z zajtrkom in apartmaji z kuhinjo za samostojno pripravo hrane. Prihod turistov pa je povezan z letališčem Sveta Helena in rednimi letalskimi povezavami (v preteklosti je bil povezan z slabimi ladijskimi povezavami, ki jih je nudila zdajže upokojena ladja RMS ''St Helena'').<ref>{{cite web |title=Where to stay |url=http://sthelenatourism.com/where-to-stay |website=St Helena Tourism |access-date=24 July 2020}}</ref> Sveta Helena proizvaja najdražjo kavo na svetu.<ref>{{cite web |title=How St Helena Coffee came to be sold in Harrods |url=http://sthelenatourism.com/how-st-helena-coffee-came-to-be-sold-in-harrods/ |website=St Helena Tourism |access-date=24 July 2020 |date=27 April 2017 |archive-date=24 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724141234/http://sthelenatourism.com/how-st-helena-coffee-came-to-be-sold-in-harrods/ |url-status=dead }}</ref> Proizvaja in izvaža tudi žganje Tungi, narejeno iz plodov bodičastih hrušk ali kaktusovih hrušk, ''Opuntia ficus-indica'' ('Tungi' je lokalno ime rastline) ter kavni liker, gin in rum.<ref>{{cite web |title=Connoisseur's guide to St Helena's spirits |url=http://sthelenatourism.com/connoisseurs-guide-to-st-helenas-spirits/ |website=St Helena Tourism |date=21 November 2013 |access-date=6 May 2020 |archive-date=6 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200806204207/http://sthelenatourism.com/connoisseurs-guide-to-st-helenas-spirits/ |url-status=dead }}</ref> Zaradi odsotnosti parazitov bolezni in onesnaženja je otoški med eden najboljših na svetu. Sveta Helena ima majhno ribiško industrijo, ki temelji večinoma na predelavi tune. Ribištvo temelji na geslu »en drog ena linija ena riba naenkrat«. Nekatere izvožene tune s Svete Helene se strežejo v restavracijah v Cape Townu.<ref>{{Cite web|title=The St Helena Tuna One By One Philosophy|url=https://www.youtube.com/watch?v=1MttOz7RBew|author=International Pole & Line Foundation|date=2018|website=YouTube}}</ref> Tako kot otok Ascension in Tristan da Cunha, tudi Sveta Helena sme izdajati svoje poštne znamke. Otok tudi trži svojo spletno domeno .sh. === Bančništvo in denar === [[File:1673-1973 tercentenary 25 pence copper-nickel coin of St. Helena, photo by Omar Hoftun.jpg|thumb|right|Kovanci Sv. Helene, 1673-1973]] Leta 1821 je Saul Salomon (stric Saula Salomona) izdal 70.560 bakrenih žetonov v vrednosti po pol penija, ki so po otoku krožili skupaj z lokalnimi kovanci Vzhodno indijske družbe, dokler otoka leta 1836 ni prevzela Velika Britanija. Kovanci so zdaj na voljo zbirateljem. Sveta Helena ima svojo lastno valuto od leta 1976, funt Sveta Helena, ki je enakovredna britanskemu funtu in je hkrati tudi valuta otoka Ascension. Vlada Svete Helene izdeluje lastne kovance, bankovce od leta 1976 in obtočne kovance od leta 1984. Medtem ko so v obtoku kovanci označeni z napisom "Sveta Helena • Vnebovzetje", na bankovcih piše samo "Vlada Svete Helene". Obstajajo tudi spominski kovanci na katerih piše samo Sveta Helena. Banka Svete Helene je bila ustanovljena na Sveti Heleni in otoku Ascension leta 2004. Ima svoji podružnici v Jamestown in Georgetownu. Po ustanovitvi je prevzela posle vladne hranilnice Svete Helene in hranilnice otoka Ascension.<ref>{{citation|url=http://www.sainthelenabank.com/aboutus.htm#history |title=About Us: History of the Bank of St. Helena |publisher=Bank of St. Helena |access-date=21 July 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120207095304/http://www.sainthelenabank.com/aboutus.htm |archive-date=7 February 2012 }}</ref> === Turizem === Pred dokončanjem letališča je bila večina turistov iz skupine upokojencev in popotnikov saj je plovba na otok in iz njega z ladjo RMS ''St Helena'' trajal okoli dva tedna, zaradi česar je bil otok za povprečne turiste z službo in družino neprivlačen in težko dostopen. Medtem ko so bili popotniki pripravljeni izkoristiti dva tedna dopusta, da bi prišli do otoka upokojenci pa se niso tako zelo ukvarjali z časom potovanja. Po izgradnji letališča lahko otok privabi širši krog turistov.<ref name=BuckleyStHelenaAirp>{{cite web|author=Buckley, Julia|url=https://www.independent.co.uk/travel/africa/st-helena-what-to-see-do-best-guide-island-distillery-tortoise-coffee-where-to-stay-consulate-hotel-a8132291.html|title=Why you should visit St Helena, home to the 'world's most useless airport'|work=[[The Independent]]|date=2017-12-18|access-date=2020-01-06}}</ref> Otok je leta 2018 posodobil svojo strategijo trženja turizma. V njej so bili opisani ciljni trgi, priložnosti in nevarnosti. Glavne točke otoškega turizma so: narava (kitovci in ptice), otoška kultura (varnejše okolje), hoja in pohodništvo, potapljanje, umetnost in obrt, skupne turistične destinacije z Južno Afriko, fotografija, tek, zgodovina in dediščina (Napoleon), astronomija, tek, umetnost in obrt ter hrana in pijača.<ref>{{Cite web|title=St Helena's Tourism Marketing Strategy|url=http://sthelenatourism.com/wp-content/uploads/2018/07/St-Helena-Tourism-Marketing-Strategy-2018-2019-Board-Approved-Version-01-May-2018.pdf|website=St Helena Tourism|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20200221133500/http://sthelenatourism.com/wp-content/uploads/2018/07/St-Helena-Tourism-Marketing-Strategy-2018-2019-Board-Approved-Version-01-May-2018.pdf|archive-date=21 February 2020}}</ref> Do globalne pandemije COVID-19 je turizem na otoku dosegel visoko rast in je sledil načrtom, ki so si jih zadali načrtovalci turističnega razvoja.<ref>{{Cite web|title=Visitor Statistics|url=https://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2020/04/Visitor-Statistics.pdf|date=2020|website=St Helena Government}}</ref> Večina prihodov na otok je zunanjih obiskovalcev, sledijo pa jim prebivalci otoka njihovi prijatelji ali družine) za njimi so otočani, ki se vračajo iz tujine na zadnjem mestu pa so poslovni prihodi. Turisti se na otoku zadržijo povprečno en teden medtem ko obiskovalci in prebivalci otoka ostanejo deber mesec pri čemer se nastanijo pri sorodnikih ali prijateljih. Približno 37 % turistov je Britancev, 21 % Južnoafričanov, 13 % Evropejcev (izvzeti so Britanci, Nemci in Francozi), in 9 % Američanov ali prebivalcev Karibov. Večina turistov, ki niso otočani, je starejših od 40 let, približno 40 % jih je 40-59 in približno 40 % 60+. Leta 2018 je turizem gospodarstvu otoka prinesel približno 4 do 5 milijonov funtov leta 2019 pa se je ta povečal na približno 5 do 6 milijonov funtov.<ref>{{Cite web|title=Economic Development Committee Meeting Summary|url=https://www.sainthelena.gov.sh/2020/news/economic-development-committee-meeting-summary-thursday-23-april-2020/|date=April 2020|website=St Helena Government}}</ref> == Transport == [[File:RMS St Helena.jpg|thumb|right|[[RMS St Helena (1989)|RMS ''St Helena'']] v zalivu James Bay]] [[File:St-Helena-view-when-leaving.jpg|thumb|right|Pogled na otok iz palube ladje RMS ''St Helena'']] Sveta Helena je eden najbolj oddaljenih otokov na svetu. Ima eno komercialno letališče, otok pa je postal nekoliko bolj dostopnejši od odprtja letalskega prometa leta 2017. Pred tem je bil otok dostopen le z ladjo. === Pomorski promet === Večino tovora na otok dostavlja tovorna ladja MV ''Helena'' (nekaj hitre pošte se prevaža po zraku). Med Cape Townom otokm Sv. Helena in otokom Ascension pluje od začetka leta 2018. Uporablja pristanišče v zalivu Ruperts, ki je bilo zgrajeno za potrebe gradnje letališča. Sprejme lahko manjše število potnikov.<ref>[http://sthelenashipping.com/passengers/ Passengers]</ref> Do leta 2017 je edino povezavo z otokom zagotavljala poštna ladja RMS ''St Helena.'' Plovba med Cape Townom in otokom je trajala pet dni. Ladja se je zasidrala v zalivu James Bay na Sveti Heleni približno 30-krat na leto potnike in tovor pa so nato z transportnimi čolni prepeljali na kopno.<ref>{{cite web|url=http://www.rms-st-helena.com/voyageschedules.php |title=RMS St. Helena Schedule & Fares |publisher=RMS St. Helena |access-date=21 July 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100426121919/http://www.rms-st-helena.com/voyageschedules.php |archive-date=26 April 2010 }}</ref> Ladijska družba ''AW Ship Management'' je imela poseben paketni dogovor po katerem so potniki lahko prvi del poti na otok opravili z ladjo ''St. Helena'' drugi del poti pa z letalom [[Kraljevo vojno letalstvo|britanskih kraljevih letalskih sil]] iz otoka Ascension do letalske baze RAF Brize Norton v Brize Norton v Angliji.<ref>{{cite web|url=https://rms-st-helena.com/manage/wp-content/uploads/RMS_St-Helena_Main_Brochure_MAR2015_web.pdf|title=RMS St Helena Brochure|publisher=AW Ship Management|page=18|access-date=2020-01-06}}</ref><ref>{{cite web|url=http://rms-st-helena.com/raf-flights/|title=RAF Flights Fly with the RAF and meet the RMS en route|publisher=AW Ship Management|access-date=2020-01-06}}</ref> Sveto Heleno vsako leto obišče okoli 600 jadrnic. Leta 2020 so zaradi virusa [[COVID-19]] prepovedali obiske z jadrnicami. Obisk je še vedno mogoč iz humanitarnih namenom vendar je potrebna predhodna štirinajstdnevna karantena ki se izvaja v zalivu James Bay.<ref>https://www.noonsite.com/place/st-helena/</ref> === Letalski promet === [[File:First Comair Boeing 737-800 flight to Saint Helena Airport (191).jpg|thumb|Letališče SV. Helena leta 2016]] Marca 2005 je britanska vlada objavila načrte za gradnjo letališča Sveta Helena.<ref>{{cite news |title=Saint Helena to get first airport |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4350605.stm |work=BBC News |date=15 March 2005 |access-date=4 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171015075814/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4350605.stm |archive-date=15 October 2017 |url-status=live }}</ref> Britanska vlada se je 22. julija 2010 strinjala, da bo pomagala financirati novo letališče.<ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/7905386/Britain-to-pay-for-St-Helena-airstrip-backed-by-Lord-Ashcroft.html |title=Britain to pay for St. Helena airstrip backed by Lord Ashcroft |author=Daniel McElroy & Christopher Hope |date=22 July 2012 |work=The Telegraph |access-date=21 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121114175810/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/sainthelena/7905386/Britain-to-pay-for-St-Helena-airstrip-backed-by-Lord-Ashcroft.html |archive-date=14 November 2012 |url-status=live }}</ref> Novembra 2011 je bil podpisan dogovor med britansko vlado in južnoafriškim gradbenim podjetjem Basil Read, letališče pa naj bi se odprlo februarja 2016 z leti v Južno Afriko in Združeno kraljestvo.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-15578596 |title=Remote UK island colony of St Helena to get airport |date=3 November 2011 |work=BBC News |access-date=21 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120425041756/http://www.bbc.co.uk/news/uk-15578596 |archive-date=25 April 2012 |url-status=live }}</ref> Stroški gradnje so znašali 250 milijonov funtov. Namen gradnje letališča je bil pomagati otoku, da ta postane bolj samozadosten, spodbujati gospodarski razvoj hkrati pa zmanjšati odvisnost od pomoči britanske vlade. Zagnal naj bi tudi turistično industrijo saj naj bi otok obiskalo do 30.000 obiskovalcev.<ref>{{citation |title=England's St Helena exiles welcome island airport project |date=21 April 2012 |publisher=[[BBC News Online]] |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-17772044 |access-date=21 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120426130606/http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-17772044 |archive-date=26 April 2012 |url-status=live }}</ref> Prvo letalo je na novem letališču pristalo 15. septembra 2015, to je bil južnoafriški Beechcraft King Air 200 s katerim so izvajali kalibracijo letališke radijsko-navigacijske opreme.<ref name=z2015-9>Rosenberg, Zach. "[http://www.airspacemag.com/daily-planet/tiny-remote-st-helena-180956669/?no-ist Tiny, Remote St. Helena Gets Its First Airport] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150927222312/http://www.airspacemag.com/daily-planet/tiny-remote-st-helena-180956669/?no-ist |date=27 September 2015 }}" ''[[Air & Space/Smithsonian]]'', 18 September 2015. Accessed: 26 September 2015.</ref><ref>{{cite web|title=History Made as First Ever Plane Lands at St Helena|url=http://www.sainthelena.gov.sh/history-made-as-first-ever-plane-lands-at-st-helena/|access-date=16 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150916085846/http://www.sainthelena.gov.sh/history-made-as-first-ever-plane-lands-at-st-helena/|archive-date=16 September 2015|url-status=dead}}</ref> Odprtje letališča je bilo predvideno za maj 2016 vendar je bilo prestavljeno saj so ugotovili, da ima letališče težave z močnim striženjem vetra kar močno otežuje pristanek letal.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-36493860|title=St Helena airport too windy to open|date=9 June 2016|work=BBC News|access-date=21 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20161225053413/http://www.bbc.co.uk/news/uk-36493860|archive-date=25 December 2016|url-status=live}}</ref> Leta 2017 je južnoafriška letalska družba Airlink postala ponudnik letalskih prevozov med otokom in [[Johannesburg|Johannesburgom]]. Prvi komercialni let na otok je bil čarterski let, opravila ga je družba Airlink iz Južne Afrike v sredo, 3. maja 2017, iz Cape Towna prek Moçâmedesa v [[Angola|Angoli]] z uporabo letala Avro RJ85 ZS-SSH (msn 2285). Let je pobral potnike iz ladje RMS ''St. Helena,'' ki so obtičali na otoku potem ko je ''St. Helena'' utrpela poškodbo propelerja.<ref>{{cite web|url=https://www.ch-aviation.com/portal/news/55705-st-helena-sees-maiden-commercial-pax-flight|title=St. Helena sees maiden commercial pax flight|date=4 May 2017|publisher=CH Aviation|access-date=7 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504124921/https://www.ch-aviation.com/portal/news/55705-st-helena-sees-maiden-commercial-pax-flight|archive-date=4 May 2017|url-status=live}}</ref> 14. oktobra 2017 je Airlink začel opravljati tedenske lete med Johannesburgom v Južni Afriki in letališčem Sveta Helena z uporabo Embraerja E190-100IGW s čimer je postal prvi redni letalski prevoznik v zgodovini otoka Sveta Helena. Letalo z 78 potniki je na letališču Sv. Helena pristalo po šestih urah leta iz Johannesburga ter enim preskrbovalnim postankom v [[Windhoek|Windhoeku]] v [[Namibija|Namibiji]].<ref name=bbc20171014>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-41620003|title=First flight lands on remote St Helena|date=14 October 2017|access-date=21 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620011451/https://www.bbc.com/news/world-africa-41620003|archive-date=20 June 2018|url-status=live|work=BBC News}}</ref> Aprila 2020 je na otoku pristalo letalo Airbus A318 britanskega čarterskega prevoznika Titan Airways. Letalo je zakupila vlada Združenega kraljestva za potrebe transporta medicinskega osebja ter prevoz nujne medicinske opreme za prebivalce prekomorskega ozemlja.<ref>https://www.flightglobal.com/business-aviation/first-airbus-airliner-lands-on-st-helena/138000.article</ref> Letališče je postavljeno tako, da striženje vetra otežuje varen pristanek iz severnih smeri. Varneje je pristajati iz nasprotne strani vendar pa se tam pojavljali hrbtni vetrovi, ki povečujejo hitrost letala med pristankom. Za varne pristanek tako potrebno omejiti težo letala kar pa pomeni manj potnikov in tovora na letalu. Kljub temu je bilo prvo poletje le malo zamud na račun vetra. Več zamud je bilo med zimo, kot velik problem se je izkazala tudi megla.<ref>{{cite web|url=http://www.cnn.com/travel/article/remote-atlantic-airline-saint-helena-napoleon/index.html|title=Remote Atlantic runway opens up Napoleon's hidden island|date=24 August 2015|access-date=13 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171013045530/http://www.cnn.com/travel/article/remote-atlantic-airline-saint-helena-napoleon/index.html|archive-date=13 October 2017|url-status=live}}</ref> Zaradi pandemije COVID-19 in blokade v Južni Afriki so bili komercialni letalski poleti med Južno Afriko in Sveto Heleno začasno ukinjena od 21. marca 2020 naprej. Zasebni in čarterski letali se lahko izvajajo le z dovoljenjem guvernerja. Vsi prihajajoči letalski potniki morajo v karanteni v Bradleyjevo taborišču v bližini letališča, da se zmanjša tveganje, da bi COVID-19 prišel na otok in se razširil med prebivalci.<ref>https://www.sainthelena.gov.sh/</ref> === Lokalni promet === Minibus je edini javni promet na otoku. Vozi ob delavnikih po vnaprej določenem voznem redu. Končni postaja je Jamestown kjer ljudje opravijo večino opravkov na otoku. Obiskovalcem je na voljo najem avtomobila. Na otoku delujejo tudi številne taksi službe, vključno z V2 Taxis in Crowie's Taxis.<ref>{{Cite web|title=Sure Telephone Directory|url=https://www.sure.co.sh/assets/Uploads/STH-Directory-Update-51120.pdf|date=2019}}</ref> == Komunikacije == === Radio === Radio Sveta Helena je začel delovati na božični dan leta 1967 in je lokalna radijska postaja, ki jo je mogoče poslušati okoli 100 km od otoka. En dan v letu oddaja mednarodno na kratkovalovnem radiu (11092,5 kHz). Postaja sodeluje s časopisom ''St Helena Herald'' ter poslušalcem posreduje novice, oddaje ter glasbo. Radio so ukinili 25. decembra 2012, da bi ustvaril novo trikanalno FM storitev, ki jo je financirala tudi vlada Sv. Helene upravlja pa jo South Atlantic Media Services (SAMS) nekdanja St. Helena Broadcasting Corporation.<ref>{{cite web|url=http://sthelenaonline.org/2012/06/14/media-saga-takes-new-twist-as-mike-plans-more-radio-stations/ |title=Media saga takes new twist as Mike plans more radio stations |author=Simon Pipe |date=14 June 2012 |publisher=St. Helena Online |access-date=21 July 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120203422/https://sthelenaonline.org/2012/06/14/media-saga-takes-new-twist-as-mike-plans-more-radio-stations/ |archive-date=20 November 2012 }}</ref> SAMS<ref name="sams.sh">{{cite web|url=http://www.sams.sh|title=SAMS Home|website=www.sams.sh|access-date=6 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005130312/http://sams.sh/|archive-date=5 October 2016|url-status=live}}</ref> zagotavlja dva radijska kanala za Sv. Heleno. SAMS Radio 1 je glasbeni in zabavni kanal, SAMS Radio 2 pa prenaša BBC World Service. SAMS proizvaja tudi tedenski časopis ''The Sentinel'' in tedenske televizijske oddaje. Saint FM<ref>{{cite web|url=http://www.saint.fm|title=Saint FM Homepage|publisher=Saint FM|access-date=21 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120718153815/http://www.saint.fm/|archive-date=18 July 2012|url-status=live}}</ref> je bila lokalna radijska postaja, ki je bila dostopna tudi prek internetnega radia<ref>{{cite web|url=http://www.saint.fm/listen_live.htm |title=Saint FM Live Stream |publisher=Saint FM |access-date=21 July 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120607024413/http://www.saint.fm/listen_live.htm |archive-date=7 June 2012 }}</ref> in jo je bilo mogoče poslušati tudi na otoku Ascension. Postaja ni bila financirana s strani vlade. Oddajati je začela leta 2005 zaprli pa so jo 21. decembra 2012. Oddajal je novice, oddaje in glasbo v sodelovanju s sestrskim časopisom ''St Helena Independent'', ki še vedno deluje. Radijske kanale Saint FM je prevzel Saint FM Community Radio, ki je začel delovati 10. marca 2013.<ref>{{cite web|title=About Saint FM|url=http://www.saint.fm/about-saint-fm/|website=Saint FM|publisher=Saint FM Community Radio|access-date=18 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150506142450/http://www.saint.fm/about-saint-fm/|archive-date=6 May 2015|url-status=live|date=18 August 2014}}</ref> Postaja deluje kot družba z omejeno odgovornostjo in je v lasti njenih članov.<ref>{{cite web|url=http://sainthelenaisland.info/saintfm.htm|title=Saint Helena Island Info: All about St. Helena • Saint FM Community Radio|author=Moonbeams Limited|work=sainthelenaisland.info|access-date=20 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150114232055/http://sainthelenaisland.info/saintfm.htm|archive-date=14 January 2015|url-status=live}}</ref> Članstvo je odprto za vse in omogoča dostop do zvočnega prenosa v živo. Na otoku se pojavljajo tudi občasne radioamaterske organizacije. Uporabljena predpona ITU je ZD7.<ref name="sainthelenaisland">{{cite web|url=http://sainthelenaisland.info/hamradio.htm|title=Saint Helena Island Info: All about St.&nbsp;Helena, in the South Atlantic Ocean &bull; Amateur ("Ham") Radio|publisher=sainthelenaisland.info|access-date=28 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160401105301/http://sainthelenaisland.info/hamradio.htm|archive-date=1 April 2016|url-status=live}}</ref> === Na splet === Spletna stran Otok Svete Helene<ref>{{cite web |title = Saint Helena Island Info |url = http://sainthelenaisland.info/ |website = Saint Helena Island Info |access-date = 22 May 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160527004159/http://sainthelenaisland.info/ |archive-date = 27 May 2016 |url-status = dead |df = dmy-all }}</ref> je spletni vir, ki prikazuje zgodovino Svete Helene od odkritja do danes ter fotografije in informacije o današnjem življenju na otoku. Vlada Svete Helene<ref>{{cite web |title = Saint Helena Government |url = http://www.sainthelena.gov.sh/ |website = Saint Helena Government |access-date = 22 May 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160517180531/http://www.sainthelena.gov.sh/ |archive-date = 17 May 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> je uradna spletna stran vlade na otoku. Vključuje novice, informacije za potencialne obiskovalce in vlagatelje, pa tudi uradna sporočila za javnost in strani glavnih vladnih služb. Turizem Svete Helene<ref>{{cite web |title = Saint Helena Tourism |url = http://sthelenatourism.com/ |website = Saint Helena Tourism |access-date = 23 May 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160621051139/http://sthelenatourism.com/ |archive-date = 21 June 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> je spletno mesto, namenjeno turistični trgovini z nasveti o nastanitvi, prevozu, hrani in pijači, prireditvah in podobno. === Televizija === Televizijo na otoku zagotavlja Sure South Atlantic Ltd (Sure) prek 17 analognih prizemnih UHF kanalov, ki ponujajo kombinacijo britanskega, ameriškega in južnoafriškega programa. Kanali prihajajo iz DSTV in vključujejo kanale Mnet, SuperSport in BBC. Signal zagotavlja MultiChoice DStv v Južni Afriki na otoku pa ga sprejema satelitska antena pri Bryant's Beacon preko staelitov Intelsat 20 in Intelsat 36 v pasu K _u.<ref>{{cite web |url=http://www.cwi.sh/downloads/PubInfoTV.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20111225021137/http://www.cwi.sh/downloads/PubInfoTV.pdf |archive-date=25 December 2011 |title=Public Information on the Television Delivery on the KU-BAND |publisher=Cable and Wireless |access-date=21 July 2012}}</ref> SAMS pripravlja tedenske TV-novice ''Newsbyte'', ki so objavljene tudi na YouTubu . === Telekomunikacije === Telekomunikacijske storitve na otoku so zagotovljene prek digitalnega bakrenega telefonskega omrežja, ki vključuje tudi širokopasovno storitev ADSL. Avgusta 2011 je bila na otoku nameščena prva optična povezava, ki povezuje televizijske sprejemne antene na Bryant's Beacon s Tehničnim centrom Cable & Wireless plc v Briars. Satelitska zemeljska postaja s 7,6-metrsko (25 ft) satelitsko anteno, nameščeno leta 1989<ref>[http://www.saint.fm/Independent/20060721.pdf "''Cable & Wireless Carries out Major Mechanical Maintenance''"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130510172333/http://www.saint.fm/Independent/20060721.pdf |date=10 May 2013 }} The St Helena Independent Volume 1, Issue 37 Friday 21 July 2006, p. 8</ref>, je edina mednarodna telekomunikacijska povezava, ki zagotavlja satelitske povezave prek satelita Intelsat 707 do otoka Ascension in Združenega kraljestva.<ref name="archive">{{cite web|url=http://www.cwi.sh/our_network.html/|title=Telecommunications network|work=cwi.sh|archive-url=https://web.archive.org/web/20120214022946/http://www.cwi.sh/our_network.html/|archive-date=14 February 2012}}</ref> Ker se vse mednarodne telefonske in internetne komunikacije zanašajo na samo eno satelitsko povezavo so tako internetne kot telefonske storitve izpostavljene izpadom zaradi sončevih izbruhov. Sveta Helena ima mednarodno klicno kodo +290, ki si jo z otokom Tristan da Cunha deli od leta 2006. Telefonske številke Svete Helene so se 1. oktobra 2013 spremenile s štirih v petmestne, tako da imajo predpono pred številko "2", tj. 2xxxx, v območju 5xxxx rezervirano za mobilno oštevilčenje in 8xxx za številke Tristan da Cunha (te so še vedno prikazane kot štirimestne številke).<ref>[https://www.itu.int/dms_pub/itu-t/oth/02/02/T02020000AF0001PDFE.pdf www.itu.int] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140302144036/https://www.itu.int/dms_pub/itu-t/oth/02/02/T02020000AF0001PDFE.pdf |date=2 March 2014 }}</ref> Mobilna telefonija je na otoku začela delovati konec leta 2015.<ref>{{cite web|url=http://www.iol.co.za/travel/travel-news/rms-st-helena-to-make-last-voyage-1.1855841#.VVCQOWAqTBE|title=RMS St Helena to make last voyage|work=Independent Online|access-date=11 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150510195217/http://www.iol.co.za/travel/travel-news/rms-st-helena-to-make-last-voyage-1.1855841#.VVCQOWAqTBE|archive-date=10 May 2015|url-status=live}}</ref> Podjetje Sure South Atlantic ima ekskluzivno javno telekomunikacijsko licenco, ki velja do 31. decembra 2022. Glede na pojav novih optičnih zmogljivosti na Otoku od leta 2022 in novo licenčno obdobje je bilo med prebivalci otoka izvedeno posvetovanje glede telekomunikacij in elektronskih komunikacij po letu 2022.<ref>{{Cite web|title=Telecommunications Needs and Delighters Paper|url=https://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2019/12/Cable-and-Telecommunication-Essential-Needs-and-Delighters-181019.pdf|date=2019|website=St Helena Government}}</ref> To vodi k novi politiki o komunikacijskih omrežjih in storitvah, ki bo razvito po leti 2020. === Internet === Sveti Heleni je bila odobrena uporaba končnice .sh kot lastne domene najvišje ravni internetne kode države ( ccTLD ). To si uradno deli z otokom Ascension in Tristan da Cunha. Domeno lahko uporabljajo tudi na drugih koncih sveta tako na primer nemška zvezna dežela Schleswig-Holstein uporablja domeno .sh za nekatera svoja spletna mesta.<ref>[http://www.nic.sh/SH-IDN-Policy.pdf .SH IDN Policy] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140925073224/http://www.nic.sh/SH-IDN-Policy.pdf |date=25 September 2014 }}, [http://www.nic.sh/ NIC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050728152708/http://www.nic.sh/ |date=28 July 2005 }}, Saint Helena.</ref> V praksi več spletnih mest, posvečenih vidikom življenja na Sveti Heleni, vodijo od drugod po svetu, zato uporabljajo druge spletne končnice. Otok je imel hitrost internetne povezave 10/3,6 Mbit/s preko satelita Intelsat 707 (deaktivirano januarja 2011), ki jo je zagotavljal Sure. Ta enojna satelitska povezava je za populacijo, ki šteje preko 4000 ljudi je veljala za nezadostno. Decembra 2013 je celotna pasovna širina interneta za otok znašala 40 Mbit/s, prenos pa 14,4 Mbit/s.<ref name="TSHI20140109">{{cite news | title = Sure South Atlantic Ltd – Increased Internet bandwidth in St Helena | pages = 16 | newspaper = The Sentinel | location = Jamestown | volume = 2 | author = Sure South Atlantic Ltd | publisher = South Atlantic Media Services, Ltd. | issue = 40 | date = 9 January 2014 | url = http://www.sams.sh/sentinel/Sentinel_140109.pdf | access-date = 6 March 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160413215812/http://sams.sh/sentinel/Sentinel_140109.pdf | archive-date = 13 April 2016 | url-status = dead }}</ref> Do septembra 2014 je širokopasovna storitev ADSL zagotovljena največjo hitrostjo do 1536 kbit/s prenosa in 512 kbit/s nalaganja, ki je bila ponujena na pogodbenih ravneh od £ 16 do £ 190 na mesec.<ref>{{cite web |url=http://www.sure.co.sh/downloads/BroadbandPackages.pdf |title=Broadband packages |date=1 February 2016 |website=sure.co.sh |access-date=3 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150117044224/http://www.sure.co.sh/downloads/BroadbandPackages.pdf |archive-date=17 January 2015 |url-status=dead }}</ref> Leta 2010 je bilo v Jamestownu na voljo nekaj javnih dostopnih točk wi-fi, ki jih je upravljal Sure (prej Cable & Wireless).<ref>{{cite web|url=http://www.cwi.sh/wifi.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20100630165620/http://www.cwi.sh/wifi.html |archive-date=30 June 2010 |title=WiFi |date=30 June 2010 |access-date=6 December 2012}}</ref> South Atlantic Express je 10.000 km dolg podmorski komunikacijski kabel, ki naj bi povezal Južno Afriko z Južno Ameriko. Kabel polaga telekomunikacijski ponudnik eFive in naj bi potekal mimo otoka Sv. Helena. Prvotni načrti niso predvidevali postavitev kopenske relejne postaje, ki bi prebivalcem Sv. Helene zagotovila zadostno pasovno širino in s tem vstop v moderno digitalno družbo. Januarja 2012 je otok vlado Združenega kraljestva zaprosila za subvencioniranje stroškov za prestavitev kabla do otoka Sv. Helen.<ref>{{cite web |author=Christian von der Ropp |url=http://www.connectsthelena.org |title=Connect St Helena |publisher=Connectsthelena.org |access-date=6 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121028093249/http://www.connectsthelena.org/ |archive-date=28 October 2012 |url-status=live }}</ref> 6. oktobra 2012 se je eFive po uspešni lobistični kampanji organizacije A Human Right (ameriška nevladna organizacija, ki se ukvarja z univerzalno povezljivostjo ljudi do interneta) strinjala, da bo speljala kabel skozi Sv. Heleno. Leta 2013 so otočani zaprosili za pomoč britanskega ministrstva za mednarodni razvoj ter Urada za zunanje zadeve in zvezo Commonwealtha pri financiranju 10 milijonov funtov potrebnih za premostitev povezave od lokalne razvodne omarice na kablu do otoka. Vlada Združenega kraljestva je v začetku leta 2013 napovedala, da bo pred dogovorom o financiranju potreben pregled gospodarstva otoka.<ref>{{cite news |title=Island community St Helena renews plea for Internet cash from UK |url=https://www.bbc.co.uk/news/technology-20899691 |author=Dave Lee |newspaper=BBC News Online |date=3 January 2013 |access-date=2 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130103183526/http://www.bbc.co.uk/news/technology-20899691 |archive-date=3 January 2013 |url-status=live }}</ref> Leta 2017 je vlada Svete Helene razvila svojo digitalno strategijo, ki jo je takrat pripravil pomočnik glavnega sekretarja Paul McGinnety. Digitalna strategija je začrtala namere povezave z optičnim kablom, da bi dosegli razvoj na področju izobraževanja, telemedicine in digitalnega poslovanja.<ref>{{Cite web|title=St Helena Digital Strategy|url=https://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2012/08/St-Helena-Digital-Strategy.pdf}}</ref> Leta 2018 je v Bruslju predstavnica SHG UK, gospa Kedell Worboys MBE, skupaj z direktorico za Latinsko Ameriko in Karibe, Generalnim direktoratom za mednarodno sodelovanje in razvoj Jolito Butkeviciene, podpisala sporazum o financiranju za teritorialno dodelitev 11. evropskega razvojnega sklada ( ERS 11). Kot rezultat tega je bilo 21,5 milijona EUR namenjeno Sveti Heleni za podporo uresničevanju digitalne strategije SHG z realizacijo podmorskega kabla, ki omogoča hitrejšo in zanesljivejšo internetno povezavo na otoku.<ref>{{Cite web|title=SHG SIGNS FINANCING AGREEMENT FOR THE TERRITORIAL ALLOCATION OF 11th EDF|url=https://www.sainthelena.gov.sh/2018/public-announcements/shg-signs-financing-agreement-for-the-territorial-allocation-of-11th-edf/|date=2018-06-20|website=St Helena Government|language=en-US|access-date=2020-05-06}}</ref> Na božični večer leta 2019 so iz SHG sporočili, da so z Googlom podpisali pogodbo o polaganju veje kabla Equiano, poimenovanega po Olaudah Equiano, afriškem avtorju, ki je bil kot otrok zasužnjen. Glavni kabel bo povezal Južno Afriko s Portugalsko. V sporočilu za javnost je bilo pojasnjeno, da bo odcep med glavnim kablom Equiano in otokom dolg 1.140 km, cilj pa je da se otoku zagotovi hitri internet do leta 2022.<ref>{{Cite web|title=St Helena Government signs contract with Google to land subsea cable|url=https://www.sainthelena.gov.sh/2019/press-releases/st-helena-government-signs-contract-with-google-to-land-subsea-cable/|date=2019-12-24|website=St Helena Government|language=en-US|access-date=2020-05-06}}</ref> Pristanek optičnega kabla bo pomagal razviti satelitsko zemeljsko postajo in omogočil razvoj digitalnega gospodarstva na otoku.<ref>{{Cite web|title=St Helena's Sustainable Economic Development Plan 2018-28|url=https://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2018/05/SEDP-Final-April-01052018.pdf|website=St Helena Government}}</ref> === Satelitske povezave === Februarja 2018 je vlada Svete Helene začela projekt s katerim je želela na otok privabiti operaterje satelitskih zemeljskih postaj, ki bi zakupili zmogljivosti načrtovanega podmorskega kabla in bi tako prispevali k pokritju operativnih stroškov njegove uporabe.<ref>{{cite web |url=http://www.sainthelena.gov.sh/st-helena-south-atlantic-earth-station-project/ |title=St Helena South Atlantic Earth Station Project |work=article |publisher=St Helena Government |date=5 February 2018 |access-date=7 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180207182927/http://www.sainthelena.gov.sh/st-helena-south-atlantic-earth-station-project/ |archive-date=7 February 2018 |url-status=live }}</ref>Satelitska zemeljska postaja na otoku bi lahko podpirala komunikacijo s sateliti v nizki zemeljski orbiti vključno s tistimi v polarni, ekvatorialni in nagnjeni orbiti ter z visoko zmogljivimi sateliti v srednji zemljini in geostacionarno orbiti.<ref>{{cite web |url=http://www.earthstation.sh/ |title=St Helena South Atlantic Earth Station Project |work=website |publisher=St Helena Government |date=5 February 2018 |access-date=7 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208004241/http://www.earthstation.sh/ |archive-date=8 February 2018 |url-status=live }}</ref> Leta 2020 je izvršni svet potrdil politično izjavo o licenciranju stalnih zemeljskih postaj in sprejemnih zemeljskih postaj.<ref>https://www.sainthelena.gov.sh/public-services/registry/</ref> === Časopisi === Na otoku sta dva lokalna časopisa, ki sta na voljo tudi na internetu. ''St Helena Independent''  je začel objavljati leta 2005.<ref>{{cite web |url=http://independent.saint.fm/about-the-independent/ |title=St Helena Independent |publisher=Saint.fm |date=17 April 2015 |access-date=18 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904015459/http://independent.saint.fm/about-the-independent/ |archive-date=4 September 2015 |url-status=dead }}</ref> ''The Sentinel'' pa je začel delovati leta 2012.<ref>{{cite web |url=http://www.sams.sh/L2_sentinel_about.html |title=SAMS The Sentinel |publisher=South Atlantic Media Services Ltd. |access-date=22 December 2016 }}{{dead link|date=May 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Kultura in družba == === Izobraževanje === Direktorat za izobraževanje in zaposlovanje ima sedež v Jamestownu.<ref>{{cite web|url=http://education.gov.sh/|archive-url=https://web.archive.org/web/20020126013115/http://education.gov.sh/|url-status=dead|archive-date=2002-01-26|title=Home|publisher=St Helena Education Department|date=2002-01-26|access-date=2020-01-17}}</ref> Izobraževanje je brezplačno in obvezno med petim in 16.<ref>{{cite web|title=Education Ordinance 2009 |url=http://www.sainthelena.gov.sh/data/files/resources/559/Education-Ordinance.pdf |access-date=30 April 2013 }}{{dead link|date=May 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> letom starosti. Na začetku študijskega leta 2009–2010 je bilo v osnovno šolo vpisanih 230 učencev v srednjo šolo pa 286 učencev.<ref>{{cite web|author=Government of St Helena |title=Number of schools, enrolment and teachers:by category of school |url=http://www.sainthelena.gov.sh/data/files/resources/82/8.5.pdf |access-date=30 April 2013 }}{{dead link|date=May 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Na otoku so tri osnovne šole za učence stare od štiri do 11 let: Harford, Pilling in St Paul's. * Osnovna šola Sv. Pavla v kraju St Paul's, nekdanja srednja šola St. Paul, ima tako prvo kot srednjo stopnjo izobraževanja in je bila ustanovljena z združitvijo 1. avgusta 2000.  Od leta 2020 ima 134 študentov in pokriva naselja St Paul'sa, Bluehill, Gordons Post, New Ground, Sandy Bay in Upper Half Tree Hollow.<ref name=StPaulsPS202001-17>{{cite web|url=https://www.sainthelena.gov.sh/directorates/education-employment/st-pauls-primary-school/|title=St. Paul's Primary School|publisher=Saint Helena Government|access-date=2020-01-17}}</ref><ref name=StPaulsMS20020114>{{cite web|url=http://www.education.gov.sh/spmhome.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20020114184316/http://www.education.gov.sh/spmhome.htm|url-status=dead|archive-date=2002-01-14|title=Home|publisher=St. Paul's Middle School|date=2002-01-14|access-date=2020-01-17}}</ref> * Osnovna šola Harford v Longwoodu je dobila ime po governerju Jamesu Harfordu. Ustanovljena je bila leta 1957 kot višja šola, septembra 1988 pa je postala srednja šola Hardford.<ref>{{cite web|url=https://www.sainthelena.gov.sh/directorates/education-employment/harford-primary-school/|title=Home|publisher=Harford Primary School|date=2002-03-07|access-date=2020-01-17}}</ref> Leta 2008 se je združila z prvo šolo Longwood. Pokriva območje Alarm Forest in Levelwood. * Osnovna šola Pilling se nahaja v Jamestownu.<ref name=PillingPS2020010117>{{cite web|url=https://www.sainthelena.gov.sh/directorates/education-employment/pilling-primary-school/|title=Pilling Primary School|publisher=Saint Helena Government|access-date=2020-01-17}}</ref> Šola se nahaja v poslopju nekdanje otoške garnizije in je bila ustanovljena leta 1941, leta 1988 pa je postala Pilling Middle School.<ref>{{cite web|url=http://www.education.gov.sh/jtmhome.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20020206205719/http://www.education.gov.sh/jtmhome.htm|url-status=dead|archive-date=2002-02-06|title=Home|publisher=Pilling Middle School|date=2002-02-06|access-date=2020-01-17}}</ref> Prva šola Jamestown, ki se nahaja poleg Pilling Middlea, sta se združili 2005 zaradi upada vpisa. Združena šola je sprva uporabljala obe zgradbi a ker je število vpisov še naprej upadalo, nekdanja stavba šole Jamestown , zgrajena leta 1959, po letu 2007 ni bila več v uporabi. Poleg Jamestowna šola pokriva naselja Forest, Briars, Lower Half Tree Hollow , Rupert's in Sea View. Od leta 2020 je šolo obiskovalo 126 učencev. Šola princa Andrewa nudi srednješolsko izobraževanje učencem, starim od 11 do 18 let. Pred letom 2002 so imeli ločene prve šole v katerih so se izobraževali otroci stari med 3 in 7 let. Direktorat za izobraževanje in zaposlovanje ponuja tudi programe za študente s posebnimi potrebami, poklicno usposabljanje, izobraževanje odraslih, večerne ure in učenje na daljavo. Otok ima javno knjižnico<ref>{{cite web|title=Community |url=http://www.saint-connect.com/community-2/#public-library |work=Saint Connect |access-date=30 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120926030201/http://www.saint-connect.com/community-2/ |archive-date=26 September 2012 }}</ref> (najstarejšo na južni polobli, ki deluje že od leta 1813<ref>{{cite web|url=http://www.education.gov.sh/libhome.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20020206171606/http://www.education.gov.sh/libhome.htm|url-status=dead|archive-date=2002-02-06|title=Public Library Service|publisher=St Helena Education Department|date=2002-02-06|access-date=2020-01-17}}</ref>) in mobilno knjižnico, ki tedensko deluje na podeželju.<ref name="Government of St Helena">{{cite web|author=Government of St Helena |title=Education and Employment Directorate |url=http://www.sainthelena.gov.sh/pages/education-department.html |publisher=St Helena Government |access-date=30 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121230080641/http://www.sainthelena.gov.sh/pages/education-department.html |archive-date=30 December 2012 }}</ref> Angleški nacionalni učni načrt je prilagojen lokalni uporabi.  Ponuja se vrsta kvalifikacij - od GCSE , A / S in A2 do diplom stopnje 3 in poklicno priznanih kvalifikacij (VRQ):<ref>{{cite web|last=Prince Andrew School |title=Sixth Form |url=http://pas.edu.sh/curriculum/sixth-form/ |publisher=Prince Andrew School |access-date=30 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131028164139/http://pas.edu.sh/curriculum/sixth-form/ |archive-date=28 October 2013 }}</ref> : '''GCSE''' :* Dizajn in tehnologija :* IKT :* Poslovne študije : '''A / S & A2 in diploma 3. stopnje''' :* Poslovne študije :* angleščina :* Angleška literatura :* Geografija :* IKT :* Psihologija :* Matematika :* Računovodstvo : : '''VRQ''' :* Gradbeništvo :* Avtomobilske študije Sveta Helena nima terciarne izobrazbe. Študentom ponujajo štipendije za študij v tujini. St Helena Community College (SHCC) ima na voljo nekaj programov poklicnega in strokovnega izobraževanja.<ref>{{cite web|url=https://www.sainthelena.gov.sh/public-services/community-college/|title=Community college|publisher=Saint Helena Government|access-date=2020-01-17}}</ref> === Šport === Turf Club St Helena je leta 1818 organiziral prve zabeležene športne prireditve na otoku, serijo konjskih dirk na Deadwoodu.<ref>‘Derby Days’ at Deadwood: Highlights of Horse-racing at St Helena – [https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Highlights_of_Horse_Racing_at_St_Helena,_Part_1.pdf Part 1] and [https://www.friendsofsthelena.com/upload/files/Highlights_of_Horse_Racing_at_St_Helena,_Part_2.pdf Part 2]</ref> Sv. Helena je poslala svoje športne ekipe na igre Commonwealtha. Sveta Helena je članica Mednarodnega združenja otoških iger.<ref>[http://www.islandgames.net/cms/member_profile_12404.html Island Games] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110203032611/https://www.islandgames.net/cms/member_profile_12404.html |date=3 February 2011 }} St Helena profile</ref> Otoška kriket ekipa je leta 2012 prvič nastopala na svetovnih kriket igrah. Nogometne ekipe Sv. Helene je leta 2019 nastopala na mednarodnem svetovme nagometnem turnirje un zasedla deveto mesto od desetih. Guverner's Cup je dirka jadrnic med Cape Townom in otokom Sv. Helena, ki poteka vsaki dve leti decembra in januarja. V Jamestownu vsako leto poteka vzpon po Jakobovi lestvi, ki se ga udeležijo ljudje iz celega sveta.<ref>{{cite web|title=Jacob's Ladder|url=http://sainthelenaisland.info/jacobsladder.htm |website=sainthelenaisland.info |access-date=27 November 2016}}</ref> === Skavti === Na Sveti Heleni in otoku Ascension obstajajo skavtske in vodstvene skupine. Taborništvo je bilo na Sv. Heleni ustanovljeno leta 1912.<ref>[http://www.scoutbase.org.uk/library/history/timeline.htm ScoutBaseUK] A Scouting Timeline {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100214144947/http://www.scoutbase.org.uk/library/history/timeline.htm |date=14 February 2010 }}</ref>  Lord in Lady Baden-Powell sta obiskala skavte na Sveti Heleni ob vrnitvi s turneje po Afriki leta 1937. Obisk je opisan v knjigi Lorda Baden-Powella z naslovom ''Afriške pustolovščine''.<ref>{{cite web| title = A Baden-Powell Bibliography |date = July 2007| url = http://www.scouting.milestones.btinternet.co.uk/bpbooks.htm | access-date =7 July 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813055926/http://www.scouting.milestones.btinternet.co.uk/bpbooks.htm|archive-date=13 August 2012}}</ref> === Kuhinja === Leta 2017 je Julia Buckley v časopisu ''The Independent'' zapisala, da je hrana zaradi pomanjkanja novosti na področju kuhanja "precej retro, vsaj po londonskih standardih." Ribje pogače v slogu St Helene, z jajčnimi vezmi in čilijem; in rižoto s kari, imenovano pilau ali plo, so tisto, kar Buckley opisuje kot "rezanec".  Večina lokalnih receptov je različica svetovnih jedi, ki so jih na otok prinesli popotniki.<ref>http://sainthelenaisland.info/fishcakes.htm</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Saint Helena (island)|Saint Helena}} * [http://web.archive.org/web/20060317180234/http://www.btinternet.com/~sa_sa/st_helena/st_helena_history.html Podatki, zemljevidi in slike] * [http://www.sainthelena.gov.sh/ The Official Government Website of Saint Helena] * [http://www.fosh.org.uk/ Friends of St Helena – supporting St Helena and providing information about the island since since 1988] * [http://www.bweaver.nom.sh/ The Saint Helena Virtual Library and Archive] * [http://sainthelenaisland.info Saint Helena Island Information website] * [http://www.travellerspoint.com/guide/Saint_Helena/ Saint Helena Travel Guide] from Travellerspoint * [http://www.sthelenatourism.com/ The Official Website for St Helena Tourism] * [http://www.news.co.sh/ Saint Helena Herald] * [http://194.6.1.110 Webcam showing Jamestown] * [http://www.sthelena.se/ The first website on St Helena&nbsp;— since 1995] * [http://www.st-helena.org/ The St Helena Institute – Dedicated to St Helena and Dependencies research since 1997] * [http://news.bbc.co.uk./2/hi/uk_news/magazine/8465785.stm BBC News: Life on one of the world's most remote islands] * [http://www.sthelenaassociation.org.uk/ St Helena Association (UK)] * {{dmoz|Regional/Africa/Saint_Helena}} * [http://www.lautresaintehelene.com/other-st-helena-places.html Main sites and dwellings of the island during Napoleon's captivity] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]] fyf4ggv9ctmp0awzu3asvvle5ocuw1y 0 8336 5728904 4748768 2022-08-08T08:33:00Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki :''Za otok glej [[Sveta Helena (otok)]].'' {{Infobox Country |native_name = Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha |conventional_long_name = |common_name = Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha |image_flag = Flag of Saint Helena.svg |image_coat = Coat_of_arms_of_Saint_Helena.svg |image_map = LocationStHelena.PNG |national_motto = "Loyal and Unshakeable" |national_anthem = "[[God Save the Queen]]"<br />"[[My Saint Helena Island]]" (neuradno) |official_languages = [[Angleščina]] |capital = [[Jamestown]] |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |largest_city = |government_type = [[Čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva]] |leader_title1 = [[Britanska monarhija|Monarh]] |leader_name1 = [[Elizabeta II. Britanska]] |leader_title2 = Guverner |leader_name2 = [[Mark Andrew Capes]] |area_rank = |area_magnitude = 1 E8 |area_km2 = 420 |area_sq_mi = 162 |percent_water = |population_estimate = 4,299 |population_estimate_rank = n/a |population_estimate_year = 2005 |population_census = n/a |population_census_year = n/a |population_density_km2 = 18.1 |population_density_sq_mi = 46.9 |population_density_rank = n/a |sovereignty_type = [[Čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva]] |sovereignty_note = |established_event1 = Ustanovna listina |established_date1 = 1659 |currency = [[Svetohelenski funt]] |currency_code = SHP |country_code = |time_zone = GMT |utc_offset = +0 |time_zone_DST = |DST_note = |utc_offset_DST = |cctld = [[.sh]] |calling_code = 290 |footnotes = }} '''Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha''' ({{jezik-en|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha}}) je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] [[čezmorsko ozemlje]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]]. Sestavljajo ga [[Otok svete Helene]], otok [[Ascension]] in otočje [[Tristan da Cunha]]. == Zgodovina == [[Slika:Saint Helena-CIA WFB Map-sl.png|thumb|left|200px|Zemljevid območja Svete Helene]] Otok Sveta Helena je svoj čas igral pomembno [[vojaška strategija|strateško]] vlogo, saj je pred izgradnjo [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] posadka [[oborožene sile Združenega kraljestva|britanske vojske]] imela na njegovem ozemlju [[vojaška baza|bazo]], iz katere je nadzorovala ladijski promet med [[Atlantski ocean|Atlantskim]] in [[Indijski ocean|Indijskim oceanom]]. Danes je otok Sveta Helena najbolj znan po tem, da je na začetku 19. stoletja na njem v izgnanstvu umrl [[Napoleon Bonaparte]], zaradi česar ga turisti še danes radi obiskujejo. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Saint Helena}} * [http://web.archive.org/web/20060317180234/http://www.btinternet.com/~sa_sa/st_helena/st_helena_history.html Podatki, zemljevidi in slike] {{West_Africa}} {{Države Afrike}} {{britanska odvisna ozemlja}} {{normativna kontrola}} {{gb-geo-stub}} [[Kategorija:Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha| ]] [[Kategorija:Čezmorska ozemlja Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Otoki Afrike]] [[Kategorija:Otoki Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Posebni teritoriji Evropske unije]] 2tqedn267rl5fptwu6dfe0yulzou8nw 0 10344 5728827 5610740 2022-08-07T22:19:29Z Amanesciri2021 205950 /* J */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[država|držav]], ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle ...)'''. {{CompactTOC2}} == A == * [[Aachen]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Abesnija]] ([[1896]]-[[1936]]) * [[Acre]] ([[1899]]-[[1903]]) * [[Anglija]] ([[1042]]-[[1709]]) * [[Aragon]] ([[ok. 1000]]-[[1469]]) * [[Asir]] ([[1919]]-[[1925]]) * [[Avstro-Ogrska]] ([[1867]]-[[1918]]) == B == * [[Baskovska republika]] ([[1936]]-[[1937]]) * [[Batavska republika]] ([[1795]]-[[1806]]) * [[Bavarska]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Biberach]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Biafra]] ([[1967]]-[[1970]]) * [[Bizantinsko cesarstvo]] ([[395]]-[[1453]]) == C == * [[Cisalpinska republika]] ([[1797]]-[[1802]]) * [[Cispadanska republika]] ([[1796]]-[[1797]]) == Č == * [[Češkoslovaška]] ([[1918]]-[[1938]] in [[1945]]-[[1992]]) == D == * [[Dansko - Norveška]] * [[Darmstadt]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Demokratična federativna Jugoslavija]] ([[1945]]-[[1946]]) * [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]] ([[1918]]) * [[Državna skupnost Srbije in Črne gore]] ([[2003]]-[[2006]]) == F == * [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]] ([[1946]]-[[1963]]) oz. [[SFRJ]] (1963-1991) )) == H == * [[Heilbronn]] * [[Hejaz]] ([[1917]]-[[1926]]) * [[Helvetska republika]] ([[1798]]-[[1803]]) == I == * [[Imperij Kanem-Bornu]] * [[Italijanska republika (Napoleonova)]] ([[1802]]-[[1805]]) == J == *[[Jugoslavija]] (1918-1991/2?) *[[Južni Jemen]] (1967-1990) * [[Južni Kasai]] ([[1960]]-[[1964]]) * [[Južni Vietnam]] (1954-1976) == K == * [[Katalonija]] ([[1932]]-[[1938]]) * [[Katanga]] ([[1960]]-[[1964]]) * [[Črna gora|Kraljevina Črna gora]] ([[1910]]-[[1918]] in [[1941]]-[[1943]]) * [[Kraljevina Srbija]] ([[1882]]-[[1918]]) * [[Kraljevina Jugoslavija]] ([[1929]]-[[1945]]) * [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ([[1918]]-[[1929]]) == L == * [[Ljudska republika Kongo]] ([[1964]]-[[1966]]) == M == * [[Mainška republika]] ([[1793]]) * [[Mongolski imperij]] ([[1206]]-[[1368]]) * [[Mogulski imperij]] ([[1526]]-[[1857]]) * [[Moskovija]] ([[1480]]-[[1547]]) * [[Murska republika]] ([[1919]]) == N == * [[Nemška demokratična republika]] ([[1949]]-[[1990]]) == O == * [[Otomansko cesarstvo]] ([[1299]]-[[1923]]) == P == * [[Papeška država]] (ok.[[1200]]-[[1309]] in [[1377]]-[[1870]]) * [[Papeška država]] (v [[Avignon|Avinjonu]]) ([[1309]]-[[1377]]) * [[Passauska škofija]] ([[1648]]–[[1806]]) * [[Perzija]] ([[1794]]-[[1925]]) * [[Perzijski imperij]] ([[ok. 700 pr. n. št.]]-[[333 pr. n. št.]]) * [[Posarje]] ([[1946]]-[[1957]]) * [[Provinca Buenos Aires]] ([[1852]]-[[1859]]) * [[Prusija]] ([[1525]]-[[1871]]) == R == * [[Ravensburg]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Republika Krakov]] ([[1815]]-[[1846]]) * [[Republika obeh Narodov]] ([[1569]]-[[1795]]) * [[Republika Rio Grande]] ([[1840]]) * [[Republika Teksas]] ([[1836]]-[[1845]]) * [[Rimska republika]] ([[509 pr. n. št.]]-[[51 pr. n. št.]]) * [[Rimsko cesarstvo]] ([[7.stoletje pr. n. št.]]-[[509 pr. n. št.]] in [[27 pr. n. št]]-[[476]]) * [[Rotherburg]] ([[1648]]-[[1721]]) *[[Rusko carstvo]] (1547–1721) oz. [[Ruski imperij]] (1721-1917) * [[:en:Carpathian Ruthenia|Rutenija]] ([[1939]]) == S == * [[Safavidski imperij]] ([[1501]]-[[1628]]) * [[Salzburška nadškofija]] ([[1648]]-[[1806]]) * [[Schwerin]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Senegambija]] ([[1982]]-[[1989]]) * [[Severni Jemen]] * [[Sienska republika]] ([[1454]]-[[16. stoletje]]) * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] ([[1963]]-[[1992]]) * [[Songajski imperij]] * [[Srbska Krajina]] ([[1991]]-[[1995]]) * [[Svobodna država Reka]] ([[1920]]-[[1924]]) * [[Svobodna država Kongo]] ([[1960]]-[[1971]]) * [[Svobodno mesto Danzig]] ([[1807]]-[[1815]], [[1920]]-[[1939]]) * [[Svobodno mesto Frankfurt]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Svobodno tržaško ozemlje]] ([[1947]]-[[1954]]) == Š == * [[Škotska]] (ok.[[100 n. št.]]-[[1707]]) == T == * [[Tanganjika]] ([[1961]]-[[1964]]) * [[Tibet]] ([[756]]–[[1720]]) * [[Transpadanska republika]] ([[1796]]-[[1797]]) * [[Tretji rajh]] ([[1933]]-[[1945]]) == U == * [[Ulm]] * [[Užička republika]] == V == * [[Velika Kolumbija]] ([[1819]]-[[1830]]) * [[Velika litovska kneževina]] ([[14. stoletje]]-[[1795]]) * [[Velika republika Srednja Amerika]] * [[Velika vojvodina Finska]] ([[1809]]–[[1917]]) * [[Vojvodina Brunšvik-Lüneburg]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Vojvodina Kalenberg]] ([[Hannover]]) ([[1648]]-[[1871]]) * [[Vojvodina Lucca]] ([[1454]]-[[1805]]) * [[Vojvodina Transilvanija]] * [[Vojvodina Varšava]] ([[1807]]-[[1815]]) * [[Vojvodina Würtemberg]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Volilna kneževina Saška]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Vzhodna Nemčija]] ([[1949]]-[[1989]]) * [[Vzhodna Rumelija]] ([[1878]]-[[1912]]) == W == * [[Wales]] (ok. [[500]]-[[1295]]) * [[Weimarska republika]] ([[1919]]-[[1933]]) == Z == * [[Zahodna Bosna]] ([[1993]]-[[1995]]) * [[Zahodni Irian]] ([[1960]]-[[1963]]) * [[Zair]] ([[1971]]-[[1997]]) * [[Zvezna republika Nemčija|Zahodna nemčija]] ([[1949]]-[[1990]]) * [[Zanzibar]] ([[1963]]-[[1964]]) * [[Združena arabska republika]] ([[1958]]-[[1961]]) * Ruska sovjetska federativna socialistična rerpublika/[[Zveza sovjetskih socialističnih republik]] ([[1918]]/[[1922]]-[[1991]]) * [[Zvezna republika Jugoslavija]] ([[1992]]-[[2003]]) {{Seznami drzav}} [[Kategorija:Seznami držav|Propadle]] [[Kategorija:Propadle države|*]] l36gxel8sq02r291lkvtasf493y5rv5 5728828 5728827 2022-08-07T22:21:32Z Amanesciri2021 205950 /* Č */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[država|držav]], ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle ...)'''. {{CompactTOC2}} == A == * [[Aachen]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Abesnija]] ([[1896]]-[[1936]]) * [[Acre]] ([[1899]]-[[1903]]) * [[Anglija]] ([[1042]]-[[1709]]) * [[Aragon]] ([[ok. 1000]]-[[1469]]) * [[Asir]] ([[1919]]-[[1925]]) * [[Avstro-Ogrska]] ([[1867]]-[[1918]]) == B == * [[Baskovska republika]] ([[1936]]-[[1937]]) * [[Batavska republika]] ([[1795]]-[[1806]]) * [[Bavarska]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Biberach]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Biafra]] ([[1967]]-[[1970]]) * [[Bizantinsko cesarstvo]] ([[395]]-[[1453]]) == C == * [[Cisalpinska republika]] ([[1797]]-[[1802]]) * [[Cispadanska republika]] ([[1796]]-[[1797]]) == Č == * [[Češkoslovaška]] ([[1918]]-[[1938]] in [[1945]]-[[1992]]; od 1960 [[Češkoslovaška socialistična republika]]-ČSSR, od 1990 [[Češkoslovaška federativna republika]]-ČSFR) == D == * [[Dansko - Norveška]] * [[Darmstadt]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Demokratična federativna Jugoslavija]] ([[1945]]-[[1946]]) * [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]] ([[1918]]) * [[Državna skupnost Srbije in Črne gore]] ([[2003]]-[[2006]]) == F == * [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]] ([[1946]]-[[1963]]) oz. [[SFRJ]] (1963-1991) )) == H == * [[Heilbronn]] * [[Hejaz]] ([[1917]]-[[1926]]) * [[Helvetska republika]] ([[1798]]-[[1803]]) == I == * [[Imperij Kanem-Bornu]] * [[Italijanska republika (Napoleonova)]] ([[1802]]-[[1805]]) == J == *[[Jugoslavija]] (1918-1991/2?) *[[Južni Jemen]] (1967-1990) * [[Južni Kasai]] ([[1960]]-[[1964]]) * [[Južni Vietnam]] (1954-1976) == K == * [[Katalonija]] ([[1932]]-[[1938]]) * [[Katanga]] ([[1960]]-[[1964]]) * [[Črna gora|Kraljevina Črna gora]] ([[1910]]-[[1918]] in [[1941]]-[[1943]]) * [[Kraljevina Srbija]] ([[1882]]-[[1918]]) * [[Kraljevina Jugoslavija]] ([[1929]]-[[1945]]) * [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ([[1918]]-[[1929]]) == L == * [[Ljudska republika Kongo]] ([[1964]]-[[1966]]) == M == * [[Mainška republika]] ([[1793]]) * [[Mongolski imperij]] ([[1206]]-[[1368]]) * [[Mogulski imperij]] ([[1526]]-[[1857]]) * [[Moskovija]] ([[1480]]-[[1547]]) * [[Murska republika]] ([[1919]]) == N == * [[Nemška demokratična republika]] ([[1949]]-[[1990]]) == O == * [[Otomansko cesarstvo]] ([[1299]]-[[1923]]) == P == * [[Papeška država]] (ok.[[1200]]-[[1309]] in [[1377]]-[[1870]]) * [[Papeška država]] (v [[Avignon|Avinjonu]]) ([[1309]]-[[1377]]) * [[Passauska škofija]] ([[1648]]–[[1806]]) * [[Perzija]] ([[1794]]-[[1925]]) * [[Perzijski imperij]] ([[ok. 700 pr. n. št.]]-[[333 pr. n. št.]]) * [[Posarje]] ([[1946]]-[[1957]]) * [[Provinca Buenos Aires]] ([[1852]]-[[1859]]) * [[Prusija]] ([[1525]]-[[1871]]) == R == * [[Ravensburg]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Republika Krakov]] ([[1815]]-[[1846]]) * [[Republika obeh Narodov]] ([[1569]]-[[1795]]) * [[Republika Rio Grande]] ([[1840]]) * [[Republika Teksas]] ([[1836]]-[[1845]]) * [[Rimska republika]] ([[509 pr. n. št.]]-[[51 pr. n. št.]]) * [[Rimsko cesarstvo]] ([[7.stoletje pr. n. št.]]-[[509 pr. n. št.]] in [[27 pr. n. št]]-[[476]]) * [[Rotherburg]] ([[1648]]-[[1721]]) *[[Rusko carstvo]] (1547–1721) oz. [[Ruski imperij]] (1721-1917) * [[:en:Carpathian Ruthenia|Rutenija]] ([[1939]]) == S == * [[Safavidski imperij]] ([[1501]]-[[1628]]) * [[Salzburška nadškofija]] ([[1648]]-[[1806]]) * [[Schwerin]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Senegambija]] ([[1982]]-[[1989]]) * [[Severni Jemen]] * [[Sienska republika]] ([[1454]]-[[16. stoletje]]) * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] ([[1963]]-[[1992]]) * [[Songajski imperij]] * [[Srbska Krajina]] ([[1991]]-[[1995]]) * [[Svobodna država Reka]] ([[1920]]-[[1924]]) * [[Svobodna država Kongo]] ([[1960]]-[[1971]]) * [[Svobodno mesto Danzig]] ([[1807]]-[[1815]], [[1920]]-[[1939]]) * [[Svobodno mesto Frankfurt]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Svobodno tržaško ozemlje]] ([[1947]]-[[1954]]) == Š == * [[Škotska]] (ok.[[100 n. št.]]-[[1707]]) == T == * [[Tanganjika]] ([[1961]]-[[1964]]) * [[Tibet]] ([[756]]–[[1720]]) * [[Transpadanska republika]] ([[1796]]-[[1797]]) * [[Tretji rajh]] ([[1933]]-[[1945]]) == U == * [[Ulm]] * [[Užička republika]] == V == * [[Velika Kolumbija]] ([[1819]]-[[1830]]) * [[Velika litovska kneževina]] ([[14. stoletje]]-[[1795]]) * [[Velika republika Srednja Amerika]] * [[Velika vojvodina Finska]] ([[1809]]–[[1917]]) * [[Vojvodina Brunšvik-Lüneburg]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Vojvodina Kalenberg]] ([[Hannover]]) ([[1648]]-[[1871]]) * [[Vojvodina Lucca]] ([[1454]]-[[1805]]) * [[Vojvodina Transilvanija]] * [[Vojvodina Varšava]] ([[1807]]-[[1815]]) * [[Vojvodina Würtemberg]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Volilna kneževina Saška]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Vzhodna Nemčija]] ([[1949]]-[[1989]]) * [[Vzhodna Rumelija]] ([[1878]]-[[1912]]) == W == * [[Wales]] (ok. [[500]]-[[1295]]) * [[Weimarska republika]] ([[1919]]-[[1933]]) == Z == * [[Zahodna Bosna]] ([[1993]]-[[1995]]) * [[Zahodni Irian]] ([[1960]]-[[1963]]) * [[Zair]] ([[1971]]-[[1997]]) * [[Zvezna republika Nemčija|Zahodna nemčija]] ([[1949]]-[[1990]]) * [[Zanzibar]] ([[1963]]-[[1964]]) * [[Združena arabska republika]] ([[1958]]-[[1961]]) * Ruska sovjetska federativna socialistična rerpublika/[[Zveza sovjetskih socialističnih republik]] ([[1918]]/[[1922]]-[[1991]]) * [[Zvezna republika Jugoslavija]] ([[1992]]-[[2003]]) {{Seznami drzav}} [[Kategorija:Seznami držav|Propadle]] [[Kategorija:Propadle države|*]] jazwif4og4u23od3iddcmm4o3yklkxh 5728829 5728828 2022-08-07T22:22:23Z Amanesciri2021 205950 /* F */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[država|držav]], ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle ...)'''. {{CompactTOC2}} == A == * [[Aachen]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Abesnija]] ([[1896]]-[[1936]]) * [[Acre]] ([[1899]]-[[1903]]) * [[Anglija]] ([[1042]]-[[1709]]) * [[Aragon]] ([[ok. 1000]]-[[1469]]) * [[Asir]] ([[1919]]-[[1925]]) * [[Avstro-Ogrska]] ([[1867]]-[[1918]]) == B == * [[Baskovska republika]] ([[1936]]-[[1937]]) * [[Batavska republika]] ([[1795]]-[[1806]]) * [[Bavarska]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Biberach]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Biafra]] ([[1967]]-[[1970]]) * [[Bizantinsko cesarstvo]] ([[395]]-[[1453]]) == C == * [[Cisalpinska republika]] ([[1797]]-[[1802]]) * [[Cispadanska republika]] ([[1796]]-[[1797]]) == Č == * [[Češkoslovaška]] ([[1918]]-[[1938]] in [[1945]]-[[1992]]; od 1960 [[Češkoslovaška socialistična republika]]-ČSSR, od 1990 [[Češkoslovaška federativna republika]]-ČSFR) == D == * [[Dansko - Norveška]] * [[Darmstadt]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Demokratična federativna Jugoslavija]] ([[1945]]-[[1946]]) * [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]] ([[1918]]) * [[Državna skupnost Srbije in Črne gore]] ([[2003]]-[[2006]]) == F == * [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]] ([[1946]]-[[1963]]), nato [[SFRJ]] (1963-1991) == H == * [[Heilbronn]] * [[Hejaz]] ([[1917]]-[[1926]]) * [[Helvetska republika]] ([[1798]]-[[1803]]) == I == * [[Imperij Kanem-Bornu]] * [[Italijanska republika (Napoleonova)]] ([[1802]]-[[1805]]) == J == *[[Jugoslavija]] (1918-1991/2?) *[[Južni Jemen]] (1967-1990) * [[Južni Kasai]] ([[1960]]-[[1964]]) * [[Južni Vietnam]] (1954-1976) == K == * [[Katalonija]] ([[1932]]-[[1938]]) * [[Katanga]] ([[1960]]-[[1964]]) * [[Črna gora|Kraljevina Črna gora]] ([[1910]]-[[1918]] in [[1941]]-[[1943]]) * [[Kraljevina Srbija]] ([[1882]]-[[1918]]) * [[Kraljevina Jugoslavija]] ([[1929]]-[[1945]]) * [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ([[1918]]-[[1929]]) == L == * [[Ljudska republika Kongo]] ([[1964]]-[[1966]]) == M == * [[Mainška republika]] ([[1793]]) * [[Mongolski imperij]] ([[1206]]-[[1368]]) * [[Mogulski imperij]] ([[1526]]-[[1857]]) * [[Moskovija]] ([[1480]]-[[1547]]) * [[Murska republika]] ([[1919]]) == N == * [[Nemška demokratična republika]] ([[1949]]-[[1990]]) == O == * [[Otomansko cesarstvo]] ([[1299]]-[[1923]]) == P == * [[Papeška država]] (ok.[[1200]]-[[1309]] in [[1377]]-[[1870]]) * [[Papeška država]] (v [[Avignon|Avinjonu]]) ([[1309]]-[[1377]]) * [[Passauska škofija]] ([[1648]]–[[1806]]) * [[Perzija]] ([[1794]]-[[1925]]) * [[Perzijski imperij]] ([[ok. 700 pr. n. št.]]-[[333 pr. n. št.]]) * [[Posarje]] ([[1946]]-[[1957]]) * [[Provinca Buenos Aires]] ([[1852]]-[[1859]]) * [[Prusija]] ([[1525]]-[[1871]]) == R == * [[Ravensburg]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Republika Krakov]] ([[1815]]-[[1846]]) * [[Republika obeh Narodov]] ([[1569]]-[[1795]]) * [[Republika Rio Grande]] ([[1840]]) * [[Republika Teksas]] ([[1836]]-[[1845]]) * [[Rimska republika]] ([[509 pr. n. št.]]-[[51 pr. n. št.]]) * [[Rimsko cesarstvo]] ([[7.stoletje pr. n. št.]]-[[509 pr. n. št.]] in [[27 pr. n. št]]-[[476]]) * [[Rotherburg]] ([[1648]]-[[1721]]) *[[Rusko carstvo]] (1547–1721) oz. [[Ruski imperij]] (1721-1917) * [[:en:Carpathian Ruthenia|Rutenija]] ([[1939]]) == S == * [[Safavidski imperij]] ([[1501]]-[[1628]]) * [[Salzburška nadškofija]] ([[1648]]-[[1806]]) * [[Schwerin]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Senegambija]] ([[1982]]-[[1989]]) * [[Severni Jemen]] * [[Sienska republika]] ([[1454]]-[[16. stoletje]]) * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] ([[1963]]-[[1992]]) * [[Songajski imperij]] * [[Srbska Krajina]] ([[1991]]-[[1995]]) * [[Svobodna država Reka]] ([[1920]]-[[1924]]) * [[Svobodna država Kongo]] ([[1960]]-[[1971]]) * [[Svobodno mesto Danzig]] ([[1807]]-[[1815]], [[1920]]-[[1939]]) * [[Svobodno mesto Frankfurt]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Svobodno tržaško ozemlje]] ([[1947]]-[[1954]]) == Š == * [[Škotska]] (ok.[[100 n. št.]]-[[1707]]) == T == * [[Tanganjika]] ([[1961]]-[[1964]]) * [[Tibet]] ([[756]]–[[1720]]) * [[Transpadanska republika]] ([[1796]]-[[1797]]) * [[Tretji rajh]] ([[1933]]-[[1945]]) == U == * [[Ulm]] * [[Užička republika]] == V == * [[Velika Kolumbija]] ([[1819]]-[[1830]]) * [[Velika litovska kneževina]] ([[14. stoletje]]-[[1795]]) * [[Velika republika Srednja Amerika]] * [[Velika vojvodina Finska]] ([[1809]]–[[1917]]) * [[Vojvodina Brunšvik-Lüneburg]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Vojvodina Kalenberg]] ([[Hannover]]) ([[1648]]-[[1871]]) * [[Vojvodina Lucca]] ([[1454]]-[[1805]]) * [[Vojvodina Transilvanija]] * [[Vojvodina Varšava]] ([[1807]]-[[1815]]) * [[Vojvodina Würtemberg]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Volilna kneževina Saška]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Vzhodna Nemčija]] ([[1949]]-[[1989]]) * [[Vzhodna Rumelija]] ([[1878]]-[[1912]]) == W == * [[Wales]] (ok. [[500]]-[[1295]]) * [[Weimarska republika]] ([[1919]]-[[1933]]) == Z == * [[Zahodna Bosna]] ([[1993]]-[[1995]]) * [[Zahodni Irian]] ([[1960]]-[[1963]]) * [[Zair]] ([[1971]]-[[1997]]) * [[Zvezna republika Nemčija|Zahodna nemčija]] ([[1949]]-[[1990]]) * [[Zanzibar]] ([[1963]]-[[1964]]) * [[Združena arabska republika]] ([[1958]]-[[1961]]) * Ruska sovjetska federativna socialistična rerpublika/[[Zveza sovjetskih socialističnih republik]] ([[1918]]/[[1922]]-[[1991]]) * [[Zvezna republika Jugoslavija]] ([[1992]]-[[2003]]) {{Seznami drzav}} [[Kategorija:Seznami držav|Propadle]] [[Kategorija:Propadle države|*]] 6ox3renmabcuve6bodh3ugl22dccewf 5728830 5728829 2022-08-07T22:33:24Z Amanesciri2021 205950 /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[država|držav]], ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle ...)'''. {{CompactTOC2}} == A == * [[Aachen]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Abesnija]] ([[1896]]-[[1936]]) * [[Acre]] ([[1899]]-[[1903]]) * [[Anglija]] ([[1042]]-[[1709]]) * [[Aragon]] ([[ok. 1000]]-[[1469]]) * [[Asir]] ([[1919]]-[[1925]]) * [[Avstro-Ogrska]] ([[1867]]-[[1918]]) == B == * [[Baskovska republika]] ([[1936]]-[[1937]]) * [[Batavska republika]] ([[1795]]-[[1806]]) * [[Bavarska]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Biberach]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Biafra]] ([[1967]]-[[1970]]) * [[Bizantinsko cesarstvo]] ([[395]]-[[1453]]) == C == * [[Cisalpinska republika]] ([[1797]]-[[1802]]) * [[Cispadanska republika]] ([[1796]]-[[1797]]) == Č == * [[Češkoslovaška]] ([[1918]]-[[1938]] in [[1945]]-[[1992]]; od 1960 [[Češkoslovaška socialistična republika]]-ČSSR, od 1990 [[Češkoslovaška federativna republika]]-ČSFR) == D == * [[Dansko - Norveška]] * [[Darmstadt]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Demokratična federativna Jugoslavija]] ([[1945]]-[[1946]]) * [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]] ([[1918]]) * [[Državna skupnost Srbije in Črne gore]] ([[2003]]-[[2006]]) == F == * [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]] ([[1946]]-[[1963]]), nato [[SFRJ]] (1963-1991) == H == * [[Heilbronn]] * [[Hejaz]] ([[1917]]-[[1926]]) * [[Helvetska republika]] ([[1798]]-[[1803]]) == I == * [[Imperij Kanem-Bornu]] * [[Italijanska republika (Napoleonova)]] ([[1802]]-[[1805]]) == J == *[[Jugoslavija]] (1918-1991/2?) *[[Južni Jemen]] (1967-1990) * [[Južni Kasai]] ([[1960]]-[[1964]]) * [[Južni Vietnam]] (1954-1976) == K == * [[Katalonija]] ([[1932]]-[[1938]]) * [[Katanga]] ([[1960]]-[[1964]]) * [[Črna gora|Kraljevina Črna gora]] ([[1910]]-[[1918]] in [[1941]]-[[1943]]) * [[Kraljevina Srbija]] ([[1882]]-[[1918]]) * [[Kraljevina Jugoslavija]] ([[1929]]-[[1945]]) * [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ([[1918]]-[[1929]]) == L == * [[Ljudska demokratična republika Jemen]] * [[Ljudska republika Kongo]] ([[1964]]-[[1966]]) * [[Ljudska republika Bolgarija]] * [[Ljudska republika Mongolija]] * [[Ljudska republika Madžarska]] * [[Ljudska republika Poljska]] * [[Ljudska socialistična republika Albanija]] == M == * [[Mainška republika]] ([[1793]]) * [[Memel]] ([[Klajpeda]])? * [[Mongolski imperij]] ([[1206]]-[[1368]]) * [[Mogulski imperij]] ([[1526]]-[[1857]]) * [[Moskovija]] ([[1480]]-[[1547]]) * [[Murska republika]] ([[1919]]) == N == * [[Nemška demokratična republika]] ([[1949]]-[[1990]]) == O == * [[Otomansko cesarstvo]] ([[1299]]-[[1923]]) == P == * [[Papeška država]] (ok.[[1200]]-[[1309]] in [[1377]]-[[1870]]) * [[Papeška država]] (v [[Avignon|Avinjonu]]) ([[1309]]-[[1377]]) * [[Passauska škofija]] ([[1648]]–[[1806]]) * [[Perzija]] ([[1794]]-[[1925]]) * [[Perzijski imperij]] ([[ok. 700 pr. n. št.]]-[[333 pr. n. št.]]) * [[Posarje]] ([[1946]]-[[1957]]) * [[Provinca Buenos Aires]] ([[1852]]-[[1859]]) * [[Prusija]] ([[1525]]-[[1871]]) * ([[Reška država]], 1920-24) == R == * [[Ravensburg]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Republika Krakov]] ([[1815]]-[[1846]]) * [[Republika obeh Narodov]] ([[1569]]-[[1795]]) * [[Republika Rio Grande]] ([[1840]]) * [[Republika Teksas]] ([[1836]]-[[1845]]) * [[Rimska republika]] ([[509 pr. n. št.]]-[[51 pr. n. št.]]) * [[Rimsko cesarstvo]] ([[7.stoletje pr. n. št.]]-[[509 pr. n. št.]] in [[27 pr. n. št]]-[[476]]) * [[Rotherburg]] ([[1648]]-[[1721]]) *[[Rusko carstvo]] (1547–1721) oz. [[Ruski imperij]] (1721-1917) * [[:en:Carpathian Ruthenia|Rutenija]] ([[1939]]) == S == * [[Safavidski imperij]] ([[1501]]-[[1628]]) * [[Salzburška nadškofija]] ([[1648]]-[[1806]]) * [[Schwerin]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Senegambija]] ([[1982]]-[[1989]]) * [[Severni Jemen]] * [[Sienska republika]] ([[1454]]-[[16. stoletje]]) * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] ([[1963]]-[[1992]]) * [[Songajski imperij]] * [[Srbska Krajina]] ([[1991]]-[[1995]]) * [[Svobodna država Reka]] ([[1920]]-[[1924]]) * [[Svobodna država Kongo]] ([[1960]]-[[1971]]) * [[Svobodno mesto Danzig]] ([[1807]]-[[1815]], [[1920]]-[[1939]]) * [[Svobodno mesto Frankfurt]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Svobodno tržaško ozemlje]] ([[1947]]-[[1954]]) == Š == * [[Škotska]] (ok.[[100 n. št.]]-[[1707]]) == T == * [[Tanganjika]] ([[1961]]-[[1964]]) * [[Tibet]] ([[756]]–[[1720]]) * [[Transpadanska republika]] ([[1796]]-[[1797]]) * [[Tretji rajh]] ([[1933]]-[[1945]]) == U == * [[Ulm]] * [[Užička republika]] == V == * [[Velika Kolumbija]] ([[1819]]-[[1830]]) * [[Velika litovska kneževina]] ([[14. stoletje]]-[[1795]]) * [[Velika republika Srednja Amerika]] * [[Velika vojvodina Finska]] ([[1809]]–[[1917]]) * [[Vojvodina Brunšvik-Lüneburg]] ([[1648]]-[[1721]]) * [[Vojvodina Kalenberg]] ([[Hannover]]) ([[1648]]-[[1871]]) * [[Vojvodina Lucca]] ([[1454]]-[[1805]]) * [[Vojvodina Transilvanija]] * [[Vojvodina Varšava]] ([[1807]]-[[1815]]) * [[Vojvodina Würtemberg]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Volilna kneževina Saška]] ([[1648]]-[[1871]]) * [[Vzhodna Nemčija]] ([[1949]]-[[1989]]) * [[Vzhodna Rumelija]] ([[1878]]-[[1912]]) == W == * [[Wales]] (ok. [[500]]-[[1295]]) * [[Weimarska republika]] ([[1919]]-[[1933]]) == Z == * [[Zahodna Bosna]] ([[1993]]-[[1995]]) * [[Zahodni Irian]] ([[1960]]-[[1963]]) * [[Zair|Zair(e)]] ([[1971]]-[[1997]]) * [[Zvezna republika Nemčija|Zahodna nemčija]] ([[1949]]-[[1990]]) * [[Zanzibar]] ([[1963]]-[[1964]]) * [[Združena arabska republika]] ([[1958]]-[[1961]]) * Ruska sovjetska federativna socialistična rerpublika/[[Zveza sovjetskih socialističnih republik]] ([[1918]]/[[1922]]-[[1991]]) * [[Zvezna republika Jugoslavija]] ([[1992]]-[[2003]]) {{Seznami drzav}} [[Kategorija:Seznami držav|Propadle]] [[Kategorija:Propadle države|*]] 1smonfpolev127p93z7ec07jp93ax4i 0 12541 5728574 5722279 2022-08-07T12:36:01Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[ornitolog]]ov''' je urejen po [[abeceda|abecednem]] redu. {{CompactTOC2}} == B == * [[Rafael Bačar]] *[[Tilen Basle]] *[[Stanislav Bevk]] *[[Andrej Bibič]] *[[Dominik Bombek]] * [[Darjo Bon]] *[[Dejan Bordjan]] * [[Ivo A. Božič]] *[[Luka Božič (ornitolog)]] * [[Franc Bračko]] * [[Alenka Bradač]] * [[Igor Brajnik]] * [[Jože Bricelj]] *[[Zmago Bufon]] == D == *[[Avgust Dajčman]] *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] == E == * Leopold Egger *[[Fran Erjavec]] *[[Ivan Esenko]] == F == * [[Dare Fekonja]] *[[Henrik Freyer]] == G == * [[Matej Gamser]] * [[Iztok Geister]] * [[Marjan Gobec]] *[[Anton Godec]] (1866-1948) * [[Jože Gračner]] *[[Janez Gregori]] (1941-) * [[Dejan Grohar]] * [[Peter Grošelj]] *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) == H == *[[Jurij Hanžel]] *[[Vojko Havliček]] *[[Andrej Hudoklin]] == J == *[[Tomaž Jančar]] *[[Franc Janžekovič]] == K == * [[Leon Kebe]] * [[Milovan Keber]] *[[Dušan Klenovšek]] ? *[[Dušan Klenovšek|Tomaž Klenovšek]] *[[Ivan Kljun]] *[[Primož Kmecl]] *[[Urša Koce]] * [[Brane Koren]] *[[Fran Kos]] * [[Stane Kos]] *[[Kajetan Kravos]]? *[[Ivan Krečič]] == L == * [[Brane Lapanja]] * [[Lovrenc Lipej]] == M == *[[Božidar Magajna]] *[[Sergej D. Matvejev]] *[[Gaber Mihelič]] * [[Tomaž Mihelič]] *[[Borut Mozetič]] == P == * [[Rajko Piciga]] *[[Mirko Perušek]] * [[Zdravko Podhraški]] * [[Dušan Pogačar]] *[[Slavko Polak]] * [[Janko Ponebšek]] *[[Božidar Ponebšek]] *[[Aleksander Pritekelj]] == R == *[[Andreja Ramšak]] *[[Otmar Reiser (ornitolog)|Otmar Reiser]] * [[Miran Romšak]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] *[[Valentin Schein]] *B. Schiavuzzi *G. Schiebel *H. Schollmayer-Lichtenberg * Ferdinand Schulz *[[Giovanni Antonio Scopoli]] * Eduard Seidensacher * [[Andrej Sovinc]] == Š == *[[Željko Šalamun]] *[[Dare Šere]] (1948) * [[Iztok Škornik]] * [[Pavle Štirn]] * [[Polde Štricelj]] * [[Vlado Štolfa]] *[[Borut Štumberger]] *[[France Šušteršič]] == T == * [[Rudolf Tekavčič|Rudolf (Rudi) Tekavčič]] * [[Davorin Tome]] * [[Tomi Trilar]] *[[Peter Trontelj]] *Peter Turk ? == V == * [[Miro Vamberger]] * [[Milan Vogrin]] *[[Matej Vranič]] (fotograf) * [[Iztok Vreš]] * [[Al Vrezec]] *[[Petra Vrh Vrezec]] * [[Bogdan Vidic]] == Z == *[[Tjaša Zagoršek]] *[[Gašper Završnik]] *[[Žiga Zois]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ornitologi]] [[Kategorija:Slovenski ornitologi|*]] jmsuw9kpxtgemuy0l08odgg7kk0o1ql 0 14739 5728582 5728478 2022-08-07T12:47:27Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Boris |image = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg |imagesize = |caption = [[Boris Pahor]] |pronunciation = [bóris] |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij |related name = |fotonotes = }} '''Boris''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *Moške oblike imena: Bor, Bora, Boran, Borče, Borči, Borčo, Bore, Borja, Borivoj, Borin, Borko, Borislav, Borisav, Borivij, Borivoje *Ženske oblike imena: Borisa (Bora, Borka ...) == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Bolgari]]h, [[Rusi]]h, [[Srbi]]h, [[Ukrajinci]]h: Борис (Boris /Barís) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Барыс (Barys) *pri [[Poljaki]]h: Borys *pri [[Madžari]]h: Borisz *pri [[Angleži|Angležih]], [[Nemci|Nemcih]] in večini drugih narodov: Boris == Izvor imena == Ime Boris<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je prevzeto iz [[ruščina|ruščine]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se je uveljavilo na prelomu iz 19.v 20. stoletje, zlasti pa še po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Ime Boris je možno razlagati kot skrajšano obliko dvočlenskega [[Slovani|slovanskega]] imena [[Borislav]]. Borislav ima kot prvi člen velelnik glagola ''boriti se'', končnica na -''slav'' pa je pogosti sestavni del slovanskih dvočlenskih imen. Ime Boris običajno povezujejo z imenom bolgarskega vladarja ''Bogoris-a'', tudi ''Borisis-a'', ki je bil [[krst|krščen]] leta 864 in je umrl [[2. maj]]a leta 907, pri čemer [[Bolgari|bolgarsko]] ime ''Bogoris'' izhaja iz [[mongolščina|mongolske]] besede ''bogori'', ki pomeni »majhen«. == Pogostost imena == *Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' Janeza Kebra v Sloveniji 9091 nosilcev imena Boris.Ostale različice imena, ki so bile še v uporabi: Bor (149), Bora (14), Boran (6), Borče (5), Borja (8), Borislav (370), Borivoj (68), Borivoje (50).<ref>Keber Janez, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami z dne 31.12.1994, Mohorjeva družba, Celje, 1996</ref> *Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Boris: 8.577. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Boris po pogostosti uporabe uvrščeno na 26. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Boris|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Kot [[svetnik]]a časti [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] poleg [[Bolgarija|bolgarskega]] [[kralj]]a ''Borisa Mihaela'' tudi brata ''Borisa in Gleba'' (pri krstu sta bila preimenovana v Romana in Davida), [[mučenec|mučenca]], ki sta umrla leta 1015. [[God]] obeh Borisov je [[2. maj]]a; v [[koledar]]ju je ime Boris zapisano še [[24. julij]]a (Boris, kijevski mučenec, † 24. julija 1015).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani nosilci imena == * [[Boris I. Bolgarski]], bolgarski kan in knez * [[Boris II. Bolgarski|Boris II: Bolgarski]], bolgarski car * Boris III. Bolgarski, bolgarski car (1918-43) * [[Boris Aberšek]], slovenski elektrotehnik, ddr., profesor UM * [[Boris Andrijanič]], slovenski farmacevt in gospodarstvenik * [[Boris Balant (umetnik)|Boris Balant]], slovenski grafični oblikovalec * [[Boris Barnet]], sovjetski/ruski filmski režiser britanskega porekla * [[Boris Becker]], nemški tenisač * [[Boris Beja]], slovenski kipar, večmedijski umetnik, publicist * [[Boris Bele]], slovenski pevec in kitarist, glasbeni producent * [[Boris Beloglavec]], slovenski vinogradniški strokovnjak, enolog * [[Boris Benčič]], slovenski slikar, fotograf, večmedijski umetnik, jadralec * [[Boris Benedik]], slovenski kegljavec * [[Boris Benko]], slovenski pevec (Silence, Laibach), slikar * [[Boris Berce]], slovenski geolog * [[Boris Berezovski]], ruski matematik in tajkun/oligarh * [[Boris Berezovski]], ruski pianist * [[Boris Bergant]], novinar, urednik, komentator, medijski menedžer * [[Boris Bernetič]], gospodarstvenik in politik * [[Boris Bežan]], arhitekt * [[Boris Bizjak]], flavtist * [[Boris Božič]], slikar, grafik, eksperimentalni fotograf, glasbenik * [[Boris Breskvar]], tenisač in športni delavec * [[Boris Bukowski]], avstrijski pevec * [[Boris Bulog]], biolog, zoolog * [[Boris Cavazza]], igralec, režiser * [[Boris Cergolj]], zdravnik in zdravstveni organizator * [[Boris Cibic]], zdravnik kardiolog * [[Boris Cijan]], strojnik, letalec * [[Boris Cipot]], novinar * [[Boris Cizelj]], politolog, ekonomist, diplomat * [[Boris Čampa]], flavtist * [[Boris Čatalbašev]], bolgarski šahist * [[Boris Čeh]], kemik (drug = oblikovalec, ilustrator) * [[Boris Černigoj]], strojnik, prof. * [[Boris Čibej]], novinar, urednik * [[Boris Čižmek]]-Bor, generalmajor, poveljnik Milice * [[Boris Denič]], slovenski rokometaš * [[Boris Devetak]], slovenski zamejski humorist * [[Boris Dolničar]], novinar, urednik * [[Boris Fakin]], slovenski pisatelj, kemik * [[Boris Filli]], slovenski družbeni delavec, publicist * [[Boris Frank]], slovenski harmonikar * [[Boris Frlec]], slovenski kemik, diplomat * [[Boris Furlan]], slovenski pravnik, univerzitetni profesor, politični zapornik * [[Boris Gaberščik]], slovenski urbanist; Boris mlajši - umetniški fotograf * [[Boris Geršak]], kapitan bojne ladje SV * [[Boris Godunov]], ruski regent (1584-1598) in car (1598-1605) * [[Boris Golec]], slovenski zgodovinar * [[Boris Gombač|Boris M. Gombač]], slovenski zgodovinar, muzealec * [[Boris Gorenc]], slovenski košarkar * [[Boris Grabnar]], novinar, publicist, pisatelj, futurolog, komunikolog, retorik * [[Boris Gregorka]], telovadec, športni delavec, trener * [[Boris Groys]], rusko-nemški umetnostni teoretik * [[Boris Gruden]], glasbenik tubist * [[Boris Hlebnikov]], ruski filmski režiser * [[Boris Hristov]], bolgarski operni pevec - basist * [[Boris Ivanowski]], ruski dirkač * [[Boris Jelcin]], prvi predsednik [[Rusija|Rusije]] po razpadu SZ (1991-1999) * [[Boris Jereb]], zdravnik nevrolog * [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]], slovenski slikar, grafik, pedagog * [[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]], slovenski strokovnjak za manjšine * [[Boris Jež]], slovenski novinar * [[Boris Juh]], slovenski igralec * [[Boris Johnson]], britanski premier * [[Boris Jukić]], slovenski pisatelj, prevajalec, bibliotekar * [[Boris Jurjaševič]], slovenski filmski režiser * [[Boris Kalin]], slovenski kipar * [[Boris Kambič]], slovensko-argentinski alpinist, andinist * [[Boris Karloff]] (pravo ime ''William Henry Pratt''), angleški igralec v grozljivkah * [[Boris Kavur]], slovenski prazgodovinski arheolog, paleoantropolog * [[Boris Kerč]], slovenski duhovnik * [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], slovenski igralec * [[Boris Kidrič]], slovenski komunistični politik in partizanski voditelj * [[Boris Klavora]], slovenski veslač * [[Boris Klun]], slovenski nevrokirurg * [[Boris Kobal]], slovenski režiser, igralec, komediograf in humorist * [[Boris Kobe]], slovenski risar, ilustrator, arhitekt in slikar * [[Boris Kocijančič]], slovenski politični in športni delavec * [[Boris Kočevar]], slovenski igralec * [[Boris Kolar]], slovenski biolog, ekolog in pisatelj * [[Boris Kononenko]], slovenski lutkar, pravljičar, pesnik in animator * [[Boris Kopitar]], slovenski narodnozabavni pevec in TV-voditelj * [[Boris Kovač]], slovenski šahist * [[Boris Kovačič]], slovenski skladatelj, klarinetist, glasbeni producent in aranžer * [[Boris Kožuh]], pedagog, univ. prof. * [[Boris Krabonja]], humanitarni delavec * [[Boris Kraigher]], slovenski komunistični politik * [[Boris Krajnc]], kemik, žrtev političnega procesa * [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], slovenski igralec in pisatelj * [[Boris Kristančič]], slovenski košarkar * [[Boris Kryštufek]], slovenski biolog, zoolog * [[Boris Kuhar]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Kunc]], slovenski kirurg * [[Boris Kunčič]], slovenski hokejist * [[Boris Kuret]], zamejski domoznanec, publicist, urednik, kulturni delavec * [[Boris Kutin]], slovenski šahist in šahovski funkcionar * [[Boris Lasič]], slovenski tekstilni gospodarstvenik in (2.) fizik, generalni direktor Iskre * [[Boris Lavrič]], slovenski matematik * [[Boris Leskovec]], slovenski arhitekt športnih objektov * [[Boris Lipužič]], slovenski šolnik, pedagog * [[Boris Lotrič]], slovenski hokejist * [[Boris Lutar]], slovenski gradbenik * [[Boris Macarol]] - Mc, slovenski jamar * [[Boris Majcen]], ekonomist (2. = trobentač) * [[Boris Majer]], slovenski filozof in partijski ideolog * [[Boris Malovrh]], slovenski gospodarstvenik * [[Boris Markoja]], slovenski šahist * [[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]), slovenski veterinar * [[Boris Merhar]], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec * [[Boris Mihajlov]], ruski hokejist * [[Boris Mihalj]], slovenski igralec; slikar, kipar, umetnostni zgodovinar * [[Boris Mikoš]], slovenski gradbenik, politik, komunalni gospodarstvenik * [[Boris Mikuš]], slovenski častnik * [[Boris Milevoj]], slovenski ugankar, slovaropisec * [[Boris Misja]], slovenski slavist   * Boris [[Andrej Mlakar]], slovenski filmski režiser in scenarist * [[Boris Mlakar]], slovenski zgodovinar * [[Boris Muževič]], slovenski novinar, politik, podjetnik in publicist * [[Boris Navinšek]], elektrotehnik, strokovnjak za tanke plasti * [[Boris Nemcov]], ruski opozicijski politik, žrtev atentata * [[Boris Neveu]], francoski kajakaš slalomist * Boris Novak, slovenski zdravnik * [[Boris Novak]], slovenski menedžer * [[Boris A. Novak]], pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik ... * [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]], slovenski fizik * [[Boris Ostan]], igralec * [[Boris Ožbolt]], slovenski častnik * [[Boris Pahor]] (1913 - 2022), slovenski pisatelj in publicist * [[Boris Pajič]], slovenski hokejist * [[Boris Palčič]], slovenski TV in [[filmski režiser]], scenarist in pedagog * [[Boris Pangerc]], pesnik, pisatelj, publicist, urednik, prevajalec, zamejski politik * [[Boris Pasternak]], ruski pisatelj in nobelovec * [[Boris Paternu]], slovenski litererarni zgodovinar, teoretik, profesor in akademik * Boris Matija [[Peterlin]], slovensko-ameriški biokemik in mikrobiolog, akademik * [[Boris Pihlar]], slovenski kemik * [[Boris Pilato]], slovenski baletnik in koreograf * [[Boris Pintar]], slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, dramaturg, kritik * [[Boris Pipan]], slovenski gradbenik, hidrotehnik (HE) * [[Boris Pleskovič]], arhitekt/urbanist?; ekonomist, preds. SSK * [[Boris Plevnik]], športni zdravnik * [[Boris Poberaj]], zdravnik v Dohi ... * [[Boris Podobnik]], hrvaško-slovenski ekonomist * [[Boris Podrecca]], slovensko-avstrijsko-italijanski arhitekt * [[Boris Popov]], rusko-slov. opreni pevec * [[Boris Popovič]], podjetnik, koprski župan, politik * [[Boris Prokofjev]], slovenski kipar * [[Boris Pšeničnik]], slovenski elektrotehnik, izumitelj * [[Boris Pugo]], latvijski in sovjetski politik, pučist * [[Boris Putjata]], rusko-slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Race]], slovenski zamejski politik in gospodarstvenik * [[Boris Rehar]], slovenski policist, vodja slovenskega [[Interpol|Interpola]] * [[Boris Režek]], slovenski smučarski tekač in alpinist * [[Boris Rihteršič]], slovenski prevajalec, novinar, pisatelj * [[Boris Rjazancev]], slovenski zdravnik ortoped * [[Boris Rogelj]], slovenski biotehnolog * [[Boris Rosina]], slovenski novinar, urednik, cineast * [[Boris Rošker]], slovenski glasbenik: dirigent, skladatelj, aranžer * [[Boris Rozman]], slovenski arhitekt * [[Boris Sajovic]], slovenski slikar * [[Boris Salobir]], slovenski rudarski strok.-dr., pesnik, filmski in likovni ustvarjalec, fotograf * [[Boris Samov]], psevdonim [[Ivo Pirkovič|Iva Pirkoviča]] * [[Boris Sancin]], slovenski ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Boris Sikošek]], slovenski geolog, šahist? - v Beogradu * [[Boris Sila]], slovenski kineziolog * [[Boris Sket]], slovenski speleobiolog, univ. profesor, akademik * [[Boris Snoj]], slovenski ekonomist * [[Boris Sobočan]], slovenski izumitelj * [[Boris Sovič]], slovenski politik * [[Boris Spaski|Boris Spas(s)ki]], sovjetski in ruski šahist * [[Boris Strel]], slovenski smučar * [[Boris Strohsack]], slovenski pravnik * [[Boris Svetlin]], slovenski hokejist in trener * [[Boris Šinigoj]], slovenski [[pozavnist]] in direktor SF * [[Boris Šinigoj mlajši]], slovenski lutnjist in filozof * [[Boris Šinkovec]], slovenski geolog * [[Boris Šket]], slovenski kemik * Boris Škrjanc * Boris Šlajmer * [[Boris Šnuderl]], slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat * [[Boris Štefanec]], slovenski pravnik, predsednik KPK * [[Boris Štok]], slovenski strojnik * [[Boris Šuligoj]], slovenski novinar, satirik * [[Boris Šurbek]], slovenski tolkalist in timpanist * Boris Šuštaršič * [[Boris Švara]], slovenski dirigent * [[Boris Tomašič]] * [[Boris Tomažič]], klasični filolog in publicist * [[Boris Tovornik]], elektrotehnik * [[Boris Trampuž]] - Čož * [[Boris Trajkovski]], makedonski predsednik (1999-2004) * [[Boris Tadić]], srbski predsednik (2004-12) * [[Boris Tuma]] * [[Boris Turk]], biotehnolog/iokemik? * [[Boris Turžanski]], sovjetski vojaški pilot, heroj * [[Boris Ule]], metalurg * [[Boris Urbanc]] * [[Boris Urbančič]] * [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]], ruski filolog in semiotik * Boris Vadnjal * Boris Valenčič * Boris Vedlin * [[Boris Velenšek]] * Boris Verbič * [[Boris Vezjak]], slovenski filozof in publicist * [[Boris Vian]], francoski pisatelj, pesnik in pevec * Boris Vinter * Boris Višnovec * Boris Vitez * Boris Volk * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Boris Voloncov-Veljaminov]], ruski astronom in astrofizik * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * Boris Zagradišnik * Boris Zakrajšek * [[Boris Zaplatil]], slovensk islikar in grafik * [[Boris Zarnik]], slovensko-hrvaški biolog * [[Boris Zidarič]], slovenski pravnik in gospodarstvenik * [[Boris Ziherl]], slovenski komunistični ideolog, sociolog, prodesor in politik * [[Boris Zrinski]], slovenski košarkarski trener * [[Boris Zuljan]], slovenski slikar, grafik in restavrator * [[Boris Zupančič]], slovenski kemik * [[Boris Žemva]], slovenski kemik * [[Boris Žitnik]], slovenski elektroenergetik * [[Boris Živec]], slovenski ekonomist in politik * [[Boris Žlender]], slovenksi šahist, dopisni velemojster * [[Boris Žnidarič]], [[Slovenci|slovenski]] policist, dr. obramboslovja * Boris Žohar * [[Boris Žužek]], slovenski kemik, gospodarstvenik * [[Boris Župančič]], * [[Andrej Žvan]] - Boris, partizan, narodni heroj == Imena krajev == Po imenu Boris se v [[Ukrajina|Ukrajini]] imenuje [[mesto]] [[Borispolj]] v nekdanji poltavski guberniji, starejše tudi ''Borisovo Pole''. Po ''Borisu in Glebu'' pa se imenuje tudi več [[vas]]i - ''Borisglebsk''. == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * ime [[Bojan]] * [[Bor (ime)]] == Viri == {{opombe|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] hdr2bnf0t1opv117uflqjw5pxfm34uj 5728583 5728582 2022-08-07T12:48:27Z Amanesciri2021 205950 /* Imena krajev */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Boris |image = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg |imagesize = |caption = [[Boris Pahor]] |pronunciation = [bóris] |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij |related name = |fotonotes = }} '''Boris''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *Moške oblike imena: Bor, Bora, Boran, Borče, Borči, Borčo, Bore, Borja, Borivoj, Borin, Borko, Borislav, Borisav, Borivij, Borivoje *Ženske oblike imena: Borisa (Bora, Borka ...) == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Bolgari]]h, [[Rusi]]h, [[Srbi]]h, [[Ukrajinci]]h: Борис (Boris /Barís) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Барыс (Barys) *pri [[Poljaki]]h: Borys *pri [[Madžari]]h: Borisz *pri [[Angleži|Angležih]], [[Nemci|Nemcih]] in večini drugih narodov: Boris == Izvor imena == Ime Boris<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je prevzeto iz [[ruščina|ruščine]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se je uveljavilo na prelomu iz 19.v 20. stoletje, zlasti pa še po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Ime Boris je možno razlagati kot skrajšano obliko dvočlenskega [[Slovani|slovanskega]] imena [[Borislav]]. Borislav ima kot prvi člen velelnik glagola ''boriti se'', končnica na -''slav'' pa je pogosti sestavni del slovanskih dvočlenskih imen. Ime Boris običajno povezujejo z imenom bolgarskega vladarja ''Bogoris-a'', tudi ''Borisis-a'', ki je bil [[krst|krščen]] leta 864 in je umrl [[2. maj]]a leta 907, pri čemer [[Bolgari|bolgarsko]] ime ''Bogoris'' izhaja iz [[mongolščina|mongolske]] besede ''bogori'', ki pomeni »majhen«. == Pogostost imena == *Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' Janeza Kebra v Sloveniji 9091 nosilcev imena Boris.Ostale različice imena, ki so bile še v uporabi: Bor (149), Bora (14), Boran (6), Borče (5), Borja (8), Borislav (370), Borivoj (68), Borivoje (50).<ref>Keber Janez, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami z dne 31.12.1994, Mohorjeva družba, Celje, 1996</ref> *Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Boris: 8.577. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Boris po pogostosti uporabe uvrščeno na 26. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Boris|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Kot [[svetnik]]a časti [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] poleg [[Bolgarija|bolgarskega]] [[kralj]]a ''Borisa Mihaela'' tudi brata ''Borisa in Gleba'' (pri krstu sta bila preimenovana v Romana in Davida), [[mučenec|mučenca]], ki sta umrla leta 1015. [[God]] obeh Borisov je [[2. maj]]a; v [[koledar]]ju je ime Boris zapisano še [[24. julij]]a (Boris, kijevski mučenec, † 24. julija 1015).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani nosilci imena == * [[Boris I. Bolgarski]], bolgarski kan in knez * [[Boris II. Bolgarski|Boris II: Bolgarski]], bolgarski car * Boris III. Bolgarski, bolgarski car (1918-43) * [[Boris Aberšek]], slovenski elektrotehnik, ddr., profesor UM * [[Boris Andrijanič]], slovenski farmacevt in gospodarstvenik * [[Boris Balant (umetnik)|Boris Balant]], slovenski grafični oblikovalec * [[Boris Barnet]], sovjetski/ruski filmski režiser britanskega porekla * [[Boris Becker]], nemški tenisač * [[Boris Beja]], slovenski kipar, večmedijski umetnik, publicist * [[Boris Bele]], slovenski pevec in kitarist, glasbeni producent * [[Boris Beloglavec]], slovenski vinogradniški strokovnjak, enolog * [[Boris Benčič]], slovenski slikar, fotograf, večmedijski umetnik, jadralec * [[Boris Benedik]], slovenski kegljavec * [[Boris Benko]], slovenski pevec (Silence, Laibach), slikar * [[Boris Berce]], slovenski geolog * [[Boris Berezovski]], ruski matematik in tajkun/oligarh * [[Boris Berezovski]], ruski pianist * [[Boris Bergant]], novinar, urednik, komentator, medijski menedžer * [[Boris Bernetič]], gospodarstvenik in politik * [[Boris Bežan]], arhitekt * [[Boris Bizjak]], flavtist * [[Boris Božič]], slikar, grafik, eksperimentalni fotograf, glasbenik * [[Boris Breskvar]], tenisač in športni delavec * [[Boris Bukowski]], avstrijski pevec * [[Boris Bulog]], biolog, zoolog * [[Boris Cavazza]], igralec, režiser * [[Boris Cergolj]], zdravnik in zdravstveni organizator * [[Boris Cibic]], zdravnik kardiolog * [[Boris Cijan]], strojnik, letalec * [[Boris Cipot]], novinar * [[Boris Cizelj]], politolog, ekonomist, diplomat * [[Boris Čampa]], flavtist * [[Boris Čatalbašev]], bolgarski šahist * [[Boris Čeh]], kemik (drug = oblikovalec, ilustrator) * [[Boris Černigoj]], strojnik, prof. * [[Boris Čibej]], novinar, urednik * [[Boris Čižmek]]-Bor, generalmajor, poveljnik Milice * [[Boris Denič]], slovenski rokometaš * [[Boris Devetak]], slovenski zamejski humorist * [[Boris Dolničar]], novinar, urednik * [[Boris Fakin]], slovenski pisatelj, kemik * [[Boris Filli]], slovenski družbeni delavec, publicist * [[Boris Frank]], slovenski harmonikar * [[Boris Frlec]], slovenski kemik, diplomat * [[Boris Furlan]], slovenski pravnik, univerzitetni profesor, politični zapornik * [[Boris Gaberščik]], slovenski urbanist; Boris mlajši - umetniški fotograf * [[Boris Geršak]], kapitan bojne ladje SV * [[Boris Godunov]], ruski regent (1584-1598) in car (1598-1605) * [[Boris Golec]], slovenski zgodovinar * [[Boris Gombač|Boris M. Gombač]], slovenski zgodovinar, muzealec * [[Boris Gorenc]], slovenski košarkar * [[Boris Grabnar]], novinar, publicist, pisatelj, futurolog, komunikolog, retorik * [[Boris Gregorka]], telovadec, športni delavec, trener * [[Boris Groys]], rusko-nemški umetnostni teoretik * [[Boris Gruden]], glasbenik tubist * [[Boris Hlebnikov]], ruski filmski režiser * [[Boris Hristov]], bolgarski operni pevec - basist * [[Boris Ivanowski]], ruski dirkač * [[Boris Jelcin]], prvi predsednik [[Rusija|Rusije]] po razpadu SZ (1991-1999) * [[Boris Jereb]], zdravnik nevrolog * [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]], slovenski slikar, grafik, pedagog * [[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]], slovenski strokovnjak za manjšine * [[Boris Jež]], slovenski novinar * [[Boris Juh]], slovenski igralec * [[Boris Johnson]], britanski premier * [[Boris Jukić]], slovenski pisatelj, prevajalec, bibliotekar * [[Boris Jurjaševič]], slovenski filmski režiser * [[Boris Kalin]], slovenski kipar * [[Boris Kambič]], slovensko-argentinski alpinist, andinist * [[Boris Karloff]] (pravo ime ''William Henry Pratt''), angleški igralec v grozljivkah * [[Boris Kavur]], slovenski prazgodovinski arheolog, paleoantropolog * [[Boris Kerč]], slovenski duhovnik * [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], slovenski igralec * [[Boris Kidrič]], slovenski komunistični politik in partizanski voditelj * [[Boris Klavora]], slovenski veslač * [[Boris Klun]], slovenski nevrokirurg * [[Boris Kobal]], slovenski režiser, igralec, komediograf in humorist * [[Boris Kobe]], slovenski risar, ilustrator, arhitekt in slikar * [[Boris Kocijančič]], slovenski politični in športni delavec * [[Boris Kočevar]], slovenski igralec * [[Boris Kolar]], slovenski biolog, ekolog in pisatelj * [[Boris Kononenko]], slovenski lutkar, pravljičar, pesnik in animator * [[Boris Kopitar]], slovenski narodnozabavni pevec in TV-voditelj * [[Boris Kovač]], slovenski šahist * [[Boris Kovačič]], slovenski skladatelj, klarinetist, glasbeni producent in aranžer * [[Boris Kožuh]], pedagog, univ. prof. * [[Boris Krabonja]], humanitarni delavec * [[Boris Kraigher]], slovenski komunistični politik * [[Boris Krajnc]], kemik, žrtev političnega procesa * [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], slovenski igralec in pisatelj * [[Boris Kristančič]], slovenski košarkar * [[Boris Kryštufek]], slovenski biolog, zoolog * [[Boris Kuhar]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Kunc]], slovenski kirurg * [[Boris Kunčič]], slovenski hokejist * [[Boris Kuret]], zamejski domoznanec, publicist, urednik, kulturni delavec * [[Boris Kutin]], slovenski šahist in šahovski funkcionar * [[Boris Lasič]], slovenski tekstilni gospodarstvenik in (2.) fizik, generalni direktor Iskre * [[Boris Lavrič]], slovenski matematik * [[Boris Leskovec]], slovenski arhitekt športnih objektov * [[Boris Lipužič]], slovenski šolnik, pedagog * [[Boris Lotrič]], slovenski hokejist * [[Boris Lutar]], slovenski gradbenik * [[Boris Macarol]] - Mc, slovenski jamar * [[Boris Majcen]], ekonomist (2. = trobentač) * [[Boris Majer]], slovenski filozof in partijski ideolog * [[Boris Malovrh]], slovenski gospodarstvenik * [[Boris Markoja]], slovenski šahist * [[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]), slovenski veterinar * [[Boris Merhar]], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec * [[Boris Mihajlov]], ruski hokejist * [[Boris Mihalj]], slovenski igralec; slikar, kipar, umetnostni zgodovinar * [[Boris Mikoš]], slovenski gradbenik, politik, komunalni gospodarstvenik * [[Boris Mikuš]], slovenski častnik * [[Boris Milevoj]], slovenski ugankar, slovaropisec * [[Boris Misja]], slovenski slavist   * Boris [[Andrej Mlakar]], slovenski filmski režiser in scenarist * [[Boris Mlakar]], slovenski zgodovinar * [[Boris Muževič]], slovenski novinar, politik, podjetnik in publicist * [[Boris Navinšek]], elektrotehnik, strokovnjak za tanke plasti * [[Boris Nemcov]], ruski opozicijski politik, žrtev atentata * [[Boris Neveu]], francoski kajakaš slalomist * Boris Novak, slovenski zdravnik * [[Boris Novak]], slovenski menedžer * [[Boris A. Novak]], pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik ... * [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]], slovenski fizik * [[Boris Ostan]], igralec * [[Boris Ožbolt]], slovenski častnik * [[Boris Pahor]] (1913 - 2022), slovenski pisatelj in publicist * [[Boris Pajič]], slovenski hokejist * [[Boris Palčič]], slovenski TV in [[filmski režiser]], scenarist in pedagog * [[Boris Pangerc]], pesnik, pisatelj, publicist, urednik, prevajalec, zamejski politik * [[Boris Pasternak]], ruski pisatelj in nobelovec * [[Boris Paternu]], slovenski litererarni zgodovinar, teoretik, profesor in akademik * Boris Matija [[Peterlin]], slovensko-ameriški biokemik in mikrobiolog, akademik * [[Boris Pihlar]], slovenski kemik * [[Boris Pilato]], slovenski baletnik in koreograf * [[Boris Pintar]], slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, dramaturg, kritik * [[Boris Pipan]], slovenski gradbenik, hidrotehnik (HE) * [[Boris Pleskovič]], arhitekt/urbanist?; ekonomist, preds. SSK * [[Boris Plevnik]], športni zdravnik * [[Boris Poberaj]], zdravnik v Dohi ... * [[Boris Podobnik]], hrvaško-slovenski ekonomist * [[Boris Podrecca]], slovensko-avstrijsko-italijanski arhitekt * [[Boris Popov]], rusko-slov. opreni pevec * [[Boris Popovič]], podjetnik, koprski župan, politik * [[Boris Prokofjev]], slovenski kipar * [[Boris Pšeničnik]], slovenski elektrotehnik, izumitelj * [[Boris Pugo]], latvijski in sovjetski politik, pučist * [[Boris Putjata]], rusko-slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Race]], slovenski zamejski politik in gospodarstvenik * [[Boris Rehar]], slovenski policist, vodja slovenskega [[Interpol|Interpola]] * [[Boris Režek]], slovenski smučarski tekač in alpinist * [[Boris Rihteršič]], slovenski prevajalec, novinar, pisatelj * [[Boris Rjazancev]], slovenski zdravnik ortoped * [[Boris Rogelj]], slovenski biotehnolog * [[Boris Rosina]], slovenski novinar, urednik, cineast * [[Boris Rošker]], slovenski glasbenik: dirigent, skladatelj, aranžer * [[Boris Rozman]], slovenski arhitekt * [[Boris Sajovic]], slovenski slikar * [[Boris Salobir]], slovenski rudarski strok.-dr., pesnik, filmski in likovni ustvarjalec, fotograf * [[Boris Samov]], psevdonim [[Ivo Pirkovič|Iva Pirkoviča]] * [[Boris Sancin]], slovenski ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Boris Sikošek]], slovenski geolog, šahist? - v Beogradu * [[Boris Sila]], slovenski kineziolog * [[Boris Sket]], slovenski speleobiolog, univ. profesor, akademik * [[Boris Snoj]], slovenski ekonomist * [[Boris Sobočan]], slovenski izumitelj * [[Boris Sovič]], slovenski politik * [[Boris Spaski|Boris Spas(s)ki]], sovjetski in ruski šahist * [[Boris Strel]], slovenski smučar * [[Boris Strohsack]], slovenski pravnik * [[Boris Svetlin]], slovenski hokejist in trener * [[Boris Šinigoj]], slovenski [[pozavnist]] in direktor SF * [[Boris Šinigoj mlajši]], slovenski lutnjist in filozof * [[Boris Šinkovec]], slovenski geolog * [[Boris Šket]], slovenski kemik * Boris Škrjanc * Boris Šlajmer * [[Boris Šnuderl]], slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat * [[Boris Štefanec]], slovenski pravnik, predsednik KPK * [[Boris Štok]], slovenski strojnik * [[Boris Šuligoj]], slovenski novinar, satirik * [[Boris Šurbek]], slovenski tolkalist in timpanist * Boris Šuštaršič * [[Boris Švara]], slovenski dirigent * [[Boris Tomašič]] * [[Boris Tomažič]], klasični filolog in publicist * [[Boris Tovornik]], elektrotehnik * [[Boris Trampuž]] - Čož * [[Boris Trajkovski]], makedonski predsednik (1999-2004) * [[Boris Tadić]], srbski predsednik (2004-12) * [[Boris Tuma]] * [[Boris Turk]], biotehnolog/iokemik? * [[Boris Turžanski]], sovjetski vojaški pilot, heroj * [[Boris Ule]], metalurg * [[Boris Urbanc]] * [[Boris Urbančič]] * [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]], ruski filolog in semiotik * Boris Vadnjal * Boris Valenčič * Boris Vedlin * [[Boris Velenšek]] * Boris Verbič * [[Boris Vezjak]], slovenski filozof in publicist * [[Boris Vian]], francoski pisatelj, pesnik in pevec * Boris Vinter * Boris Višnovec * Boris Vitez * Boris Volk * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Boris Voloncov-Veljaminov]], ruski astronom in astrofizik * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * Boris Zagradišnik * Boris Zakrajšek * [[Boris Zaplatil]], slovensk islikar in grafik * [[Boris Zarnik]], slovensko-hrvaški biolog * [[Boris Zidarič]], slovenski pravnik in gospodarstvenik * [[Boris Ziherl]], slovenski komunistični ideolog, sociolog, profesor in politik * [[Boris Zrinski]], slovenski košarkarski trener * [[Boris Zuljan]], slovenski slikar, grafik in restavrator * [[Boris Zupančič]], slovenski kemik * [[Boris Žemva]], slovenski kemik * [[Boris Žitnik]], slovenski elektroenergetik * [[Boris Živec]], slovenski ekonomist in politik * [[Boris Žlender]], slovenksi šahist, dopisni velemojster * [[Boris Žnidarič]], [[Slovenci|slovenski]] policist, dr. obramboslovja * Boris Žohar * [[Boris Žužek]], slovenski kemik, gospodarstvenik * [[Boris Župančič]], * [[Andrej Žvan]] - Boris, partizan, narodni heroj == Imena krajev == Po imenu Boris se v [[Ukrajina|Ukrajini]] imenuje [[mesto]] [[Borispolj]] v nekdanji poltavski guberniji, starejše tudi ''Borisovo Pole''. Po ''Borisu in Glebu'' pa se imenuje tudi več [[vas]]i - ''Borisglebsk''. == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * ime [[Bojan]] * [[Bor (ime)]] == Viri == {{opombe|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] gidx11e132qu0vnbrmoopwgo765g1zo 5728836 5728583 2022-08-07T23:42:42Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Boris |image = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg |imagesize = |caption = [[Boris Pahor]] |pronunciation = [bóris] |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij |related name = |fotonotes = }} '''Boris''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *Moške oblike imena: Bor, Bora, Boran, Borče, Borči, Borčo, Bore, Borja, Borivoj, Borin, Borko, Borislav, Borisav, Borivij, Borivoje *Ženske oblike imena: Borisa (Bora, Borka ...) == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Bolgari]]h, [[Rusi]]h, [[Srbi]]h, [[Ukrajinci]]h: Борис (Boris /Barís) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Барыс (Barys) *pri [[Poljaki]]h: Borys *pri [[Madžari]]h: Borisz *pri [[Angleži|Angležih]], [[Nemci|Nemcih]] in večini drugih narodov: Boris == Izvor imena == Ime Boris<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je prevzeto iz [[ruščina|ruščine]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se je uveljavilo na prelomu iz 19.v 20. stoletje, zlasti pa še po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Ime Boris je možno razlagati kot skrajšano obliko dvočlenskega [[Slovani|slovanskega]] imena [[Borislav]]. Borislav ima kot prvi člen velelnik glagola ''boriti se'', končnica na -''slav'' pa je pogosti sestavni del slovanskih dvočlenskih imen. Ime Boris običajno povezujejo z imenom bolgarskega vladarja ''Bogoris-a'', tudi ''Borisis-a'', ki je bil [[krst|krščen]] leta 864 in je umrl [[2. maj]]a leta 907, pri čemer [[Bolgari|bolgarsko]] ime ''Bogoris'' izhaja iz [[mongolščina|mongolske]] besede ''bogori'', ki pomeni »majhen«. == Pogostost imena == *Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' Janeza Kebra v Sloveniji 9091 nosilcev imena Boris.Ostale različice imena, ki so bile še v uporabi: Bor (149), Bora (14), Boran (6), Borče (5), Borja (8), Borislav (370), Borivoj (68), Borivoje (50).<ref>Keber Janez, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami z dne 31.12.1994, Mohorjeva družba, Celje, 1996</ref> *Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Boris: 8.577. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Boris po pogostosti uporabe uvrščeno na 26. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Boris|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Kot [[svetnik]]a časti [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] poleg [[Bolgarija|bolgarskega]] [[kralj]]a ''Borisa Mihaela'' tudi brata ''Borisa in Gleba'' (pri krstu sta bila preimenovana v Romana in Davida), [[mučenec|mučenca]], ki sta umrla leta 1015. [[God]] obeh Borisov je [[2. maj]]a; v [[koledar]]ju je ime Boris zapisano še [[24. julij]]a (Boris, kijevski mučenec, † 24. julija 1015).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani nosilci imena == * [[Boris I. Bolgarski]], bolgarski kan in knez * [[Boris II. Bolgarski|Boris II: Bolgarski]], bolgarski car * Boris III. Bolgarski, bolgarski car (1918-43) * [[Boris Aberšek]], slovenski elektrotehnik, ddr., profesor UM * [[Boris Andrijanič]], slovenski farmacevt in gospodarstvenik * [[Boris Balant (umetnik)|Boris Balant]], slovenski grafični oblikovalec * [[Boris Barnet]], sovjetski/ruski filmski režiser britanskega porekla * [[Boris Becker]], nemški tenisač * [[Boris Beja]], slovenski kipar, večmedijski umetnik, publicist * [[Boris Bele]], slovenski pevec in kitarist, glasbeni producent * [[Boris Beloglavec]], slovenski vinogradniški strokovnjak, enolog * [[Boris Benčič]], slovenski slikar, fotograf, večmedijski umetnik, jadralec * [[Boris Benedik]], slovenski kegljavec * [[Boris Benko]], slovenski pevec (Silence, Laibach), slikar * [[Boris Berce]], slovenski geolog * [[Boris Berezovski]], ruski matematik in tajkun/oligarh * [[Boris Berezovski]], ruski pianist * [[Boris Bergant]], novinar, urednik, komentator, medijski menedžer * [[Boris Bernetič]], gospodarstvenik in politik * [[Boris Bežan]], arhitekt * [[Boris Bizjak]], flavtist * [[Boris Božič]], slikar, grafik, eksperimentalni fotograf, glasbenik * [[Boris Breskvar]], tenisač in športni delavec * [[Boris Bukowski]], avstrijski pevec * [[Boris Bulog]], biolog, zoolog * [[Boris Cavazza]], igralec, režiser * [[Boris Cergolj]], zdravnik in zdravstveni organizator * [[Boris Cibic]], zdravnik kardiolog * [[Boris Cijan]], strojnik, letalec * [[Boris Cipot]], novinar * [[Boris Cizelj]], politolog, ekonomist, diplomat * [[Boris Čampa]], flavtist * [[Boris Čatalbašev]], bolgarski šahist * [[Boris Čeh]], kemik (drug = oblikovalec, ilustrator) * [[Boris Černigoj]], strojnik, prof. * [[Boris Čibej]], novinar, urednik * [[Boris Čižmek]]-Bor, generalmajor, poveljnik Milice * [[Boris Denič]], slovenski rokometaš * [[Boris Devetak]], slovenski zamejski humorist * [[Boris Dolničar]], novinar, urednik * [[Boris Fakin]], slovenski pisatelj, kemik * [[Boris Filli]], slovenski družbeni delavec, publicist * [[Boris Frank]], slovenski harmonikar * [[Boris Frlec]], slovenski kemik, diplomat * [[Boris Furlan]], slovenski pravnik, univerzitetni profesor, politični zapornik * [[Boris Gaberščik]], slovenski urbanist; Boris mlajši - umetniški fotograf * [[Boris Geršak]], kapitan bojne ladje SV * [[Boris Godunov]], ruski regent (1584-1598) in car (1598-1605) * [[Boris Golec]], slovenski zgodovinar * [[Boris Gombač|Boris M. Gombač]], slovenski zgodovinar, muzealec * [[Boris Gorenc]], slovenski košarkar * [[Boris Grabnar]], novinar, publicist, pisatelj, futurolog, komunikolog, retorik * [[Boris Gregorka]], telovadec, športni delavec, trener * [[Boris Groys]], rusko-nemški umetnostni teoretik * [[Boris Gruden]], glasbenik tubist * [[Boris Hlebnikov]], ruski filmski režiser * [[Boris Hristov]], bolgarski operni pevec - basist * [[Boris Ivanowski]], ruski dirkač * [[Boris Jelcin]], prvi predsednik [[Rusija|Rusije]] po razpadu SZ (1991-1999) * [[Boris Jereb]], zdravnik nevrolog * [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]], slovenski slikar, grafik, pedagog * [[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]], slovenski strokovnjak za manjšine * [[Boris Jež]], slovenski novinar * [[Boris Juh]], slovenski igralec * [[Boris Johnson]], britanski premier * [[Boris Jukić]], slovenski pisatelj, prevajalec, bibliotekar * [[Boris Jurjaševič]], slovenski filmski režiser * [[Boris Kalin]], slovenski kipar * [[Boris Kambič]], slovensko-argentinski alpinist, andinist * [[Boris Karloff]] (pravo ime ''William Henry Pratt''), angleški igralec v grozljivkah * [[Boris Kavur]], slovenski prazgodovinski arheolog, paleoantropolog * [[Boris Kerč]], slovenski duhovnik * [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], slovenski igralec * [[Boris Kidrič]], slovenski komunistični politik in partizanski voditelj * [[Boris Klavora]], slovenski veslač * [[Boris Klun]], slovenski nevrokirurg * [[Boris Kobal]], slovenski režiser, igralec, komediograf in humorist * [[Boris Kobe]], slovenski risar, ilustrator, arhitekt in slikar * [[Boris Kocijančič]], slovenski politični in športni delavec * [[Boris Kočevar]], slovenski igralec * [[Boris Kolar]], slovenski biolog, ekolog in pisatelj * [[Boris Kononenko]], slovenski lutkar, pravljičar, pesnik in animator * [[Boris Kopitar]], slovenski narodnozabavni pevec in TV-voditelj * [[Boris Kovač]], slovenski šahist * [[Boris Kovačič]], slovenski skladatelj, klarinetist, glasbeni producent in aranžer * [[Boris Kožuh]], pedagog, univ. prof. * [[Boris Krabonja]], humanitarni delavec * [[Boris Kraigher]], slovenski komunistični politik * [[Boris Krajnc]], kemik, žrtev političnega procesa * [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], slovenski igralec in pisatelj * [[Boris Kristančič]], slovenski košarkar * [[Boris Kryštufek]], slovenski biolog, zoolog * [[Boris Kuhar]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Kunc]], slovenski kirurg * [[Boris Kunčič]], slovenski hokejist * [[Boris Kuret]], zamejski domoznanec, publicist, urednik, kulturni delavec * [[Boris Kutin]], slovenski šahist in šahovski funkcionar * [[Boris Lasič]], slovenski tekstilni gospodarstvenik in (2.) fizik, generalni direktor Iskre * [[Boris Lavrič]], slovenski matematik * [[Boris Leskovec]], slovenski arhitekt športnih objektov * [[Boris Lipužič]], slovenski šolnik, pedagog * [[Boris Lotrič]], slovenski hokejist * [[Boris Lutar]], slovenski gradbenik * [[Boris Macarol]] - Mc, slovenski jamar * [[Boris Majcen]], ekonomist (2. = trobentač) * [[Boris Majer]], slovenski filozof in partijski ideolog * [[Boris Malovrh]], slovenski gospodarstvenik * [[Boris Markoja]], slovenski šahist * [[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]), slovenski veterinar * [[Boris Merhar]], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec * [[Boris Mihajlov]], ruski hokejist * [[Boris Mihalj]], slovenski igralec; slikar, kipar, umetnostni zgodovinar * [[Boris Mikoš]], slovenski gradbenik, politik, komunalni gospodarstvenik * [[Boris Mikuš]], slovenski častnik * [[Boris Milevoj]], slovenski ugankar, slovaropisec * [[Boris Misja]], slovenski slavist   * Boris [[Andrej Mlakar]], slovenski filmski režiser in scenarist * [[Boris Mlakar]], slovenski zgodovinar * [[Boris Muževič]], slovenski novinar, politik, podjetnik in publicist * [[Boris Navinšek]], elektrotehnik, strokovnjak za tanke plasti * [[Boris Nemcov]], ruski opozicijski politik, žrtev atentata * [[Boris Neveu]], francoski kajakaš slalomist * Boris Novak, slovenski zdravnik * [[Boris Novak]], slovenski menedžer * [[Boris A. Novak]], pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik ... * [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]], slovenski fizik * [[Boris Ostan]], igralec * [[Boris Ožbolt]], slovenski častnik * [[Boris Pahor]] (1913 - 2022), slovenski pisatelj in publicist * [[Boris Pajič]], slovenski hokejist * [[Boris Palčič]], slovenski TV in [[filmski režiser]], scenarist in pedagog * [[Boris Pangerc]], pesnik, pisatelj, publicist, urednik, prevajalec, zamejski politik * [[Boris Pasternak]], ruski pisatelj in nobelovec * [[Boris Paternu]], slovenski litererarni zgodovinar, teoretik, profesor in akademik * Boris Matija [[Peterlin]], slovensko-ameriški biokemik in mikrobiolog, akademik * [[Boris Pihlar]], slovenski kemik * [[Boris Pilato]], slovenski baletnik in koreograf * [[Boris Pintar]], slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, dramaturg, kritik * [[Boris Pipan]], slovenski gradbenik, hidrotehnik (HE) * [[Boris Pleskovič]], arhitekt/urbanist?; ekonomist, preds. SSK * [[Boris Plevnik]], športni zdravnik * [[Boris Poberaj]], zdravnik v Dohi ... * [[Boris Podobnik]], hrvaško-slovenski ekonomist * [[Boris Podrecca]], slovensko-avstrijsko-italijanski arhitekt * [[Boris Popov]], rusko-slov. opreni pevec * [[Boris Popovič]], podjetnik, koprski župan, politik * [[Boris Prokofjev]], slovenski kipar * [[Boris Pšeničnik]], slovenski elektrotehnik, izumitelj * [[Boris Pugo]], latvijski in sovjetski politik, pučist * [[Boris Putjata]], rusko-slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Race]], slovenski zamejski politik in gospodarstvenik * [[Boris Rehar]], slovenski policist, vodja slovenskega [[Interpol|Interpola]] * [[Boris Režek]], slovenski smučarski tekač in alpinist * [[Boris Rihteršič]], slovenski prevajalec, novinar, pisatelj * [[Boris Rjazancev]], slovenski zdravnik ortoped * [[Boris Rogelj]], slovenski biotehnolog * [[Boris Rosina]], slovenski novinar, urednik, cineast * [[Boris Rošker]], slovenski glasbenik: dirigent, skladatelj, aranžer * [[Boris Rozman]], slovenski arhitekt * [[Boris Sajovic]], slovenski slikar * [[Boris Salobir]], slovenski rudarski strok.-dr., pesnik, filmski in likovni ustvarjalec, fotograf * [[Boris Samov]], psevdonim [[Ivo Pirkovič|Iva Pirkoviča]] * [[Boris Sancin]], slovenski ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Boris Sikošek]], slovenski geolog, šahist? - v Beogradu * [[Boris Sila]], slovenski kineziolog * [[Boris Sket]], slovenski speleobiolog, univ. profesor, akademik * [[Boris Snoj]], slovenski ekonomist * [[Boris Sobočan]], slovenski izumitelj * [[Boris Sovič]], slovenski politik * [[Boris Spaski|Boris Spas(s)ki]], sovjetski in ruski šahist * [[Boris Strel]], slovenski smučar * [[Boris Strohsack]], slovenski pravnik * [[Boris Svetlin]], slovenski hokejist in trener * [[Boris Šinigoj]], slovenski [[pozavnist]] in direktor SF * [[Boris Šinigoj mlajši]], slovenski lutnjist in filozof * [[Boris Šinkovec]], slovenski geolog * [[Boris Šket]], slovenski kemik * Boris Škrjanc * Boris Šlajmer * [[Boris Šnuderl]], slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat * [[Boris Štefanec]], slovenski pravnik, predsednik KPK * [[Boris Štok]], slovenski strojnik * [[Boris Šuligoj]], slovenski novinar, satirik * [[Boris Šurbek]], slovenski tolkalist in timpanist * Boris Šuštaršič * [[Boris Švara]], slovenski dirigent * [[Boris Tomašič]] * [[Boris Tomažič]], klasični filolog in publicist * [[Boris Tovornik]], elektrotehnik * [[Boris Trampuž]] - Čož * [[Boris Trajkovski]], makedonski predsednik (1999-2004) * [[Boris Tadić]], srbski predsednik (2004-12) * [[Boris Tuma]] * [[Boris Turk]], biotehnolog/iokemik? * [[Boris Turžanski]], sovjetski vojaški pilot, heroj * [[Boris Ule]], metalurg * [[Boris Urbanc]] * [[Boris Urbančič]] * [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]], ruski filolog in semiotik * Boris Vadnjal * Boris Valenčič * Boris Vedlin * [[Boris Velenšek]] * Boris Verbič * [[Boris Vezjak]], slovenski filozof in publicist * [[Boris Vian]], francoski pisatelj, pesnik in pevec * Boris Vinter * Boris Višnovec * Boris Vitez * Boris Volk * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Boris Voloncov-Veljaminov]], ruski astronom in astrofizik * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * Boris Zagradišnik * Boris Zakrajšek * [[Boris Zaplatil]], slovensk islikar in grafik * [[Boris Zarnik]], slovensko-hrvaški biolog * [[Boris Zidarič]], slovenski pravnik in gospodarstvenik * [[Boris Ziherl]], slovenski komunistični ideolog, sociolog, profesor in politik * [[Boris Zrinski]], slovenski košarkarski trener * [[Boris Zuljan]], slovenski slikar, grafik in restavrator * [[Boris Zupančič]], slovenski kemik * [[Boris Žemva]], slovenski kemik * [[Boris Žitnik]], slovenski elektroenergetik * [[Boris Živec]], slovenski ekonomist in politik * [[Boris Žlender]], slovenksi šahist, dopisni velemojster * [[Boris Žnidarič]], [[Slovenci|slovenski]] policist, dr. obramboslovja * Boris Žohar * [[Boris Žužek]], slovenski kemik, gospodarstvenik * [[Boris Župančič]], * [[Andrej Žvan]] - Boris, partizan, narodni heroj * [[Philippe Dhondt]] - Boris, francoski pevec, tekstopisec, elektronski glasbenik-skladatelj in radijski voditelj Po imenu Boris se v [[Ukrajina|Ukrajini]] imenuje [[mesto]] [[Borispolj]] v nekdanji poltavski guberniji, starejše tudi ''Borisovo Pole''. Po ''Borisu in Glebu'' pa se imenuje tudi več [[vas]]i - ''Borisglebsk''. == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * ime [[Bojan]] * [[Bor (ime)]] == Viri == {{opombe|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] s05ktg4982a6w63mlgylshw4zhh1mpp 5728837 5728836 2022-08-07T23:45:34Z Amanesciri2021 205950 /* Različice imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Boris |image = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg |imagesize = |caption = [[Boris Pahor]] |pronunciation = [bóris] |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij |related name = |fotonotes = }} '''Boris''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *Moške oblike imena: Bor, Bora, Boran, Borče, Borči, Borčo, Bore, Borja, [[Borivoj]], Borin, [[Borko]], [[Borislav]], Borisav, Borivij, Borivoje *Ženske oblike imena: [[Borisa]] (Borisava, [[Borislava]], [[Bora]], [[Borka]]...) == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Bolgari]]h, [[Rusi]]h, [[Srbi]]h, [[Ukrajinci]]h: Борис (Boris /Barís) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Барыс (Barys) *pri [[Poljaki]]h: Borys *pri [[Madžari]]h: Borisz *pri [[Angleži|Angležih]], [[Nemci|Nemcih]] in večini drugih narodov: Boris == Izvor imena == Ime Boris<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je prevzeto iz [[ruščina|ruščine]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se je uveljavilo na prelomu iz 19.v 20. stoletje, zlasti pa še po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Ime Boris je možno razlagati kot skrajšano obliko dvočlenskega [[Slovani|slovanskega]] imena [[Borislav]]. Borislav ima kot prvi člen velelnik glagola ''boriti se'', končnica na -''slav'' pa je pogosti sestavni del slovanskih dvočlenskih imen. Ime Boris običajno povezujejo z imenom bolgarskega vladarja ''Bogoris-a'', tudi ''Borisis-a'', ki je bil [[krst|krščen]] leta 864 in je umrl [[2. maj]]a leta 907, pri čemer [[Bolgari|bolgarsko]] ime ''Bogoris'' izhaja iz [[mongolščina|mongolske]] besede ''bogori'', ki pomeni »majhen«. == Pogostost imena == *Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' Janeza Kebra v Sloveniji 9091 nosilcev imena Boris.Ostale različice imena, ki so bile še v uporabi: Bor (149), Bora (14), Boran (6), Borče (5), Borja (8), Borislav (370), Borivoj (68), Borivoje (50).<ref>Keber Janez, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami z dne 31.12.1994, Mohorjeva družba, Celje, 1996</ref> *Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Boris: 8.577. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Boris po pogostosti uporabe uvrščeno na 26. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Boris|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Kot [[svetnik]]a časti [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] poleg [[Bolgarija|bolgarskega]] [[kralj]]a ''Borisa Mihaela'' tudi brata ''Borisa in Gleba'' (pri krstu sta bila preimenovana v Romana in Davida), [[mučenec|mučenca]], ki sta umrla leta 1015. [[God]] obeh Borisov je [[2. maj]]a; v [[koledar]]ju je ime Boris zapisano še [[24. julij]]a (Boris, kijevski mučenec, † 24. julija 1015).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani nosilci imena == * [[Boris I. Bolgarski]], bolgarski kan in knez * [[Boris II. Bolgarski|Boris II: Bolgarski]], bolgarski car * Boris III. Bolgarski, bolgarski car (1918-43) * [[Boris Aberšek]], slovenski elektrotehnik, ddr., profesor UM * [[Boris Andrijanič]], slovenski farmacevt in gospodarstvenik * [[Boris Balant (umetnik)|Boris Balant]], slovenski grafični oblikovalec * [[Boris Barnet]], sovjetski/ruski filmski režiser britanskega porekla * [[Boris Becker]], nemški tenisač * [[Boris Beja]], slovenski kipar, večmedijski umetnik, publicist * [[Boris Bele]], slovenski pevec in kitarist, glasbeni producent * [[Boris Beloglavec]], slovenski vinogradniški strokovnjak, enolog * [[Boris Benčič]], slovenski slikar, fotograf, večmedijski umetnik, jadralec * [[Boris Benedik]], slovenski kegljavec * [[Boris Benko]], slovenski pevec (Silence, Laibach), slikar * [[Boris Berce]], slovenski geolog * [[Boris Berezovski]], ruski matematik in tajkun/oligarh * [[Boris Berezovski]], ruski pianist * [[Boris Bergant]], novinar, urednik, komentator, medijski menedžer * [[Boris Bernetič]], gospodarstvenik in politik * [[Boris Bežan]], arhitekt * [[Boris Bizjak]], flavtist * [[Boris Božič]], slikar, grafik, eksperimentalni fotograf, glasbenik * [[Boris Breskvar]], tenisač in športni delavec * [[Boris Bukowski]], avstrijski pevec * [[Boris Bulog]], biolog, zoolog * [[Boris Cavazza]], igralec, režiser * [[Boris Cergolj]], zdravnik in zdravstveni organizator * [[Boris Cibic]], zdravnik kardiolog * [[Boris Cijan]], strojnik, letalec * [[Boris Cipot]], novinar * [[Boris Cizelj]], politolog, ekonomist, diplomat * [[Boris Čampa]], flavtist * [[Boris Čatalbašev]], bolgarski šahist * [[Boris Čeh]], kemik (drug = oblikovalec, ilustrator) * [[Boris Černigoj]], strojnik, prof. * [[Boris Čibej]], novinar, urednik * [[Boris Čižmek]]-Bor, generalmajor, poveljnik Milice * [[Boris Denič]], slovenski rokometaš * [[Boris Devetak]], slovenski zamejski humorist * [[Boris Dolničar]], novinar, urednik * [[Boris Fakin]], slovenski pisatelj, kemik * [[Boris Filli]], slovenski družbeni delavec, publicist * [[Boris Frank]], slovenski harmonikar * [[Boris Frlec]], slovenski kemik, diplomat * [[Boris Furlan]], slovenski pravnik, univerzitetni profesor, politični zapornik * [[Boris Gaberščik]], slovenski urbanist; Boris mlajši - umetniški fotograf * [[Boris Geršak]], kapitan bojne ladje SV * [[Boris Godunov]], ruski regent (1584-1598) in car (1598-1605) * [[Boris Golec]], slovenski zgodovinar * [[Boris Gombač|Boris M. Gombač]], slovenski zgodovinar, muzealec * [[Boris Gorenc]], slovenski košarkar * [[Boris Grabnar]], novinar, publicist, pisatelj, futurolog, komunikolog, retorik * [[Boris Gregorka]], telovadec, športni delavec, trener * [[Boris Groys]], rusko-nemški umetnostni teoretik * [[Boris Gruden]], glasbenik tubist * [[Boris Hlebnikov]], ruski filmski režiser * [[Boris Hristov]], bolgarski operni pevec - basist * [[Boris Ivanowski]], ruski dirkač * [[Boris Jelcin]], prvi predsednik [[Rusija|Rusije]] po razpadu SZ (1991-1999) * [[Boris Jereb]], zdravnik nevrolog * [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]], slovenski slikar, grafik, pedagog * [[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]], slovenski strokovnjak za manjšine * [[Boris Jež]], slovenski novinar * [[Boris Juh]], slovenski igralec * [[Boris Johnson]], britanski premier * [[Boris Jukić]], slovenski pisatelj, prevajalec, bibliotekar * [[Boris Jurjaševič]], slovenski filmski režiser * [[Boris Kalin]], slovenski kipar * [[Boris Kambič]], slovensko-argentinski alpinist, andinist * [[Boris Karloff]] (pravo ime ''William Henry Pratt''), angleški igralec v grozljivkah * [[Boris Kavur]], slovenski prazgodovinski arheolog, paleoantropolog * [[Boris Kerč]], slovenski duhovnik * [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], slovenski igralec * [[Boris Kidrič]], slovenski komunistični politik in partizanski voditelj * [[Boris Klavora]], slovenski veslač * [[Boris Klun]], slovenski nevrokirurg * [[Boris Kobal]], slovenski režiser, igralec, komediograf in humorist * [[Boris Kobe]], slovenski risar, ilustrator, arhitekt in slikar * [[Boris Kocijančič]], slovenski politični in športni delavec * [[Boris Kočevar]], slovenski igralec * [[Boris Kolar]], slovenski biolog, ekolog in pisatelj * [[Boris Kononenko]], slovenski lutkar, pravljičar, pesnik in animator * [[Boris Kopitar]], slovenski narodnozabavni pevec in TV-voditelj * [[Boris Kovač]], slovenski šahist * [[Boris Kovačič]], slovenski skladatelj, klarinetist, glasbeni producent in aranžer * [[Boris Kožuh]], pedagog, univ. prof. * [[Boris Krabonja]], humanitarni delavec * [[Boris Kraigher]], slovenski komunistični politik * [[Boris Krajnc]], kemik, žrtev političnega procesa * [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], slovenski igralec in pisatelj * [[Boris Kristančič]], slovenski košarkar * [[Boris Kryštufek]], slovenski biolog, zoolog * [[Boris Kuhar]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Kunc]], slovenski kirurg * [[Boris Kunčič]], slovenski hokejist * [[Boris Kuret]], zamejski domoznanec, publicist, urednik, kulturni delavec * [[Boris Kutin]], slovenski šahist in šahovski funkcionar * [[Boris Lasič]], slovenski tekstilni gospodarstvenik in (2.) fizik, generalni direktor Iskre * [[Boris Lavrič]], slovenski matematik * [[Boris Leskovec]], slovenski arhitekt športnih objektov * [[Boris Lipužič]], slovenski šolnik, pedagog * [[Boris Lotrič]], slovenski hokejist * [[Boris Lutar]], slovenski gradbenik * [[Boris Macarol]] - Mc, slovenski jamar * [[Boris Majcen]], ekonomist (2. = trobentač) * [[Boris Majer]], slovenski filozof in partijski ideolog * [[Boris Malovrh]], slovenski gospodarstvenik * [[Boris Markoja]], slovenski šahist * [[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]), slovenski veterinar * [[Boris Merhar]], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec * [[Boris Mihajlov]], ruski hokejist * [[Boris Mihalj]], slovenski igralec; slikar, kipar, umetnostni zgodovinar * [[Boris Mikoš]], slovenski gradbenik, politik, komunalni gospodarstvenik * [[Boris Mikuš]], slovenski častnik * [[Boris Milevoj]], slovenski ugankar, slovaropisec * [[Boris Misja]], slovenski slavist   * Boris [[Andrej Mlakar]], slovenski filmski režiser in scenarist * [[Boris Mlakar]], slovenski zgodovinar * [[Boris Muževič]], slovenski novinar, politik, podjetnik in publicist * [[Boris Navinšek]], elektrotehnik, strokovnjak za tanke plasti * [[Boris Nemcov]], ruski opozicijski politik, žrtev atentata * [[Boris Neveu]], francoski kajakaš slalomist * Boris Novak, slovenski zdravnik * [[Boris Novak]], slovenski menedžer * [[Boris A. Novak]], pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik ... * [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]], slovenski fizik * [[Boris Ostan]], igralec * [[Boris Ožbolt]], slovenski častnik * [[Boris Pahor]] (1913 - 2022), slovenski pisatelj in publicist * [[Boris Pajič]], slovenski hokejist * [[Boris Palčič]], slovenski TV in [[filmski režiser]], scenarist in pedagog * [[Boris Pangerc]], pesnik, pisatelj, publicist, urednik, prevajalec, zamejski politik * [[Boris Pasternak]], ruski pisatelj in nobelovec * [[Boris Paternu]], slovenski litererarni zgodovinar, teoretik, profesor in akademik * Boris Matija [[Peterlin]], slovensko-ameriški biokemik in mikrobiolog, akademik * [[Boris Pihlar]], slovenski kemik * [[Boris Pilato]], slovenski baletnik in koreograf * [[Boris Pintar]], slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, dramaturg, kritik * [[Boris Pipan]], slovenski gradbenik, hidrotehnik (HE) * [[Boris Pleskovič]], arhitekt/urbanist?; ekonomist, preds. SSK * [[Boris Plevnik]], športni zdravnik * [[Boris Poberaj]], zdravnik v Dohi ... * [[Boris Podobnik]], hrvaško-slovenski ekonomist * [[Boris Podrecca]], slovensko-avstrijsko-italijanski arhitekt * [[Boris Popov]], rusko-slov. opreni pevec * [[Boris Popovič]], podjetnik, koprski župan, politik * [[Boris Prokofjev]], slovenski kipar * [[Boris Pšeničnik]], slovenski elektrotehnik, izumitelj * [[Boris Pugo]], latvijski in sovjetski politik, pučist * [[Boris Putjata]], rusko-slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Race]], slovenski zamejski politik in gospodarstvenik * [[Boris Rehar]], slovenski policist, vodja slovenskega [[Interpol|Interpola]] * [[Boris Režek]], slovenski smučarski tekač in alpinist * [[Boris Rihteršič]], slovenski prevajalec, novinar, pisatelj * [[Boris Rjazancev]], slovenski zdravnik ortoped * [[Boris Rogelj]], slovenski biotehnolog * [[Boris Rosina]], slovenski novinar, urednik, cineast * [[Boris Rošker]], slovenski glasbenik: dirigent, skladatelj, aranžer * [[Boris Rozman]], slovenski arhitekt * [[Boris Sajovic]], slovenski slikar * [[Boris Salobir]], slovenski rudarski strok.-dr., pesnik, filmski in likovni ustvarjalec, fotograf * [[Boris Samov]], psevdonim [[Ivo Pirkovič|Iva Pirkoviča]] * [[Boris Sancin]], slovenski ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Boris Sikošek]], slovenski geolog, šahist? - v Beogradu * [[Boris Sila]], slovenski kineziolog * [[Boris Sket]], slovenski speleobiolog, univ. profesor, akademik * [[Boris Snoj]], slovenski ekonomist * [[Boris Sobočan]], slovenski izumitelj * [[Boris Sovič]], slovenski politik * [[Boris Spaski|Boris Spas(s)ki]], sovjetski in ruski šahist * [[Boris Strel]], slovenski smučar * [[Boris Strohsack]], slovenski pravnik * [[Boris Svetlin]], slovenski hokejist in trener * [[Boris Šinigoj]], slovenski [[pozavnist]] in direktor SF * [[Boris Šinigoj mlajši]], slovenski lutnjist in filozof * [[Boris Šinkovec]], slovenski geolog * [[Boris Šket]], slovenski kemik * Boris Škrjanc * Boris Šlajmer * [[Boris Šnuderl]], slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat * [[Boris Štefanec]], slovenski pravnik, predsednik KPK * [[Boris Štok]], slovenski strojnik * [[Boris Šuligoj]], slovenski novinar, satirik * [[Boris Šurbek]], slovenski tolkalist in timpanist * Boris Šuštaršič * [[Boris Švara]], slovenski dirigent * [[Boris Tomašič]] * [[Boris Tomažič]], klasični filolog in publicist * [[Boris Tovornik]], elektrotehnik * [[Boris Trampuž]] - Čož * [[Boris Trajkovski]], makedonski predsednik (1999-2004) * [[Boris Tadić]], srbski predsednik (2004-12) * [[Boris Tuma]] * [[Boris Turk]], biotehnolog/iokemik? * [[Boris Turžanski]], sovjetski vojaški pilot, heroj * [[Boris Ule]], metalurg * [[Boris Urbanc]] * [[Boris Urbančič]] * [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]], ruski filolog in semiotik * Boris Vadnjal * Boris Valenčič * Boris Vedlin * [[Boris Velenšek]] * Boris Verbič * [[Boris Vezjak]], slovenski filozof in publicist * [[Boris Vian]], francoski pisatelj, pesnik in pevec * Boris Vinter * Boris Višnovec * Boris Vitez * Boris Volk * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Boris Voloncov-Veljaminov]], ruski astronom in astrofizik * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * Boris Zagradišnik * Boris Zakrajšek * [[Boris Zaplatil]], slovensk islikar in grafik * [[Boris Zarnik]], slovensko-hrvaški biolog * [[Boris Zidarič]], slovenski pravnik in gospodarstvenik * [[Boris Ziherl]], slovenski komunistični ideolog, sociolog, profesor in politik * [[Boris Zrinski]], slovenski košarkarski trener * [[Boris Zuljan]], slovenski slikar, grafik in restavrator * [[Boris Zupančič]], slovenski kemik * [[Boris Žemva]], slovenski kemik * [[Boris Žitnik]], slovenski elektroenergetik * [[Boris Živec]], slovenski ekonomist in politik * [[Boris Žlender]], slovenksi šahist, dopisni velemojster * [[Boris Žnidarič]], [[Slovenci|slovenski]] policist, dr. obramboslovja * Boris Žohar * [[Boris Žužek]], slovenski kemik, gospodarstvenik * [[Boris Župančič]], * [[Andrej Žvan]] - Boris, partizan, narodni heroj * [[Philippe Dhondt]] - Boris, francoski pevec, tekstopisec, elektronski glasbenik-skladatelj in radijski voditelj Po imenu Boris se v [[Ukrajina|Ukrajini]] imenuje [[mesto]] [[Borispolj]] v nekdanji poltavski guberniji, starejše tudi ''Borisovo Pole''. Po ''Borisu in Glebu'' pa se imenuje tudi več [[vas]]i - ''Borisglebsk''. == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * ime [[Bojan]] * [[Bor (ime)]] == Viri == {{opombe|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 09ykincmdyby8iztwjrqcgvtujhzq10 5728841 5728837 2022-08-07T23:52:25Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Boris |image = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg |imagesize = |caption = [[Boris Pahor]] |pronunciation = [bóris] |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij |related name = |fotonotes = }} '''Boris''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *Moške oblike imena: Bor, Bora, Boran, Borče, Borči, Borčo, Bore, Borja, [[Borivoj]], Borin, [[Borko]], [[Borislav]], Borisav, Borivij, Borivoje *Ženske oblike imena: [[Borisa]] (Borisava, [[Borislava]], [[Bora]], [[Borka]]...) == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Bolgari]]h, [[Rusi]]h, [[Srbi]]h, [[Ukrajinci]]h: Борис (Boris /Barís) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Барыс (Barys) *pri [[Poljaki]]h: Borys *pri [[Madžari]]h: Borisz *pri [[Angleži|Angležih]], [[Nemci|Nemcih]] in večini drugih narodov: Boris == Izvor imena == Ime Boris<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je prevzeto iz [[ruščina|ruščine]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se je uveljavilo na prelomu iz 19.v 20. stoletje, zlasti pa še po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Ime Boris je možno razlagati kot skrajšano obliko dvočlenskega [[Slovani|slovanskega]] imena [[Borislav]]. Borislav ima kot prvi člen velelnik glagola ''boriti se'', končnica na -''slav'' pa je pogosti sestavni del slovanskih dvočlenskih imen. Ime Boris običajno povezujejo z imenom bolgarskega vladarja ''Bogoris-a'', tudi ''Borisis-a'', ki je bil [[krst|krščen]] leta 864 in je umrl [[2. maj]]a leta 907, pri čemer [[Bolgari|bolgarsko]] ime ''Bogoris'' izhaja iz [[mongolščina|mongolske]] besede ''bogori'', ki pomeni »majhen«. == Pogostost imena == *Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' Janeza Kebra v Sloveniji 9091 nosilcev imena Boris.Ostale različice imena, ki so bile še v uporabi: Bor (149), Bora (14), Boran (6), Borče (5), Borja (8), Borislav (370), Borivoj (68), Borivoje (50).<ref>Keber Janez, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami z dne 31.12.1994, Mohorjeva družba, Celje, 1996</ref> *Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Boris: 8.577. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Boris po pogostosti uporabe uvrščeno na 26. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Boris|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Kot [[svetnik]]a časti [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] poleg [[Bolgarija|bolgarskega]] [[kralj]]a ''Borisa Mihaela'' tudi brata ''Borisa in Gleba'' (pri krstu sta bila preimenovana v Romana in Davida), [[mučenec|mučenca]], ki sta umrla leta 1015. [[God]] obeh Borisov je [[2. maj]]a; v [[koledar]]ju je ime Boris zapisano še [[24. julij]]a (Boris, kijevski mučenec, † 24. julija 1015).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani nosilci imena == * [[Boris I. Bolgarski]], bolgarski kan in knez * [[Boris II. Bolgarski|Boris II: Bolgarski]], bolgarski car * Boris III. Bolgarski, bolgarski car (1918-43) * [[Boris Aberšek]], slovenski elektrotehnik, ddr., profesor UM * [[Boris Andrijanič]], slovenski farmacevt in gospodarstvenik * [[Boris Balant (umetnik)|Boris Balant]], slovenski grafični oblikovalec * [[Boris Barnet]], sovjetski/ruski filmski režiser britanskega porekla * [[Boris Becker]], nemški tenisač * [[Boris Beja]], slovenski kipar, večmedijski umetnik, publicist * [[Boris Bele]], slovenski pevec in kitarist, glasbeni producent * [[Boris Beloglavec]], slovenski vinogradniški strokovnjak, enolog * [[Boris Benčič]], slovenski slikar, fotograf, večmedijski umetnik, jadralec * [[Boris Benedik]], slovenski kegljavec * [[Boris Benko]], slovenski pevec (Silence, Laibach), slikar * [[Boris Berce]], slovenski geolog * [[Boris Berezovski]], ruski matematik in tajkun/oligarh * [[Boris Berezovski]], ruski pianist * [[Boris Bergant]], novinar, urednik, komentator, medijski menedžer * [[Boris Bernetič]], gospodarstvenik in politik * [[Boris Bežan]], arhitekt * [[Boris Bizjak]], flavtist * [[Boris Božič]], slikar, grafik, eksperimentalni fotograf, glasbenik * [[Boris Breskvar]], tenisač in športni delavec * [[Boris Bukowski]], avstrijski pevec * [[Boris Bulog]], biolog, zoolog * [[Boris Cavazza]], igralec, režiser * [[Boris Cergolj]], zdravnik in zdravstveni organizator * [[Boris Cibic]], zdravnik kardiolog * [[Boris Cijan]], strojnik, letalec * [[Boris Cipot]], novinar * [[Boris Cizelj]], politolog, ekonomist, diplomat * [[Boris Čampa]], flavtist * [[Boris Čatalbašev]], bolgarski šahist * [[Boris Čeh]], kemik (drug = oblikovalec, ilustrator) * [[Boris Černigoj]], strojnik, prof. * [[Boris Čibej]], novinar, urednik * [[Boris Čižmek]]-Bor, generalmajor, poveljnik Milice * [[Boris Denič]], slovenski rokometaš * [[Boris Devetak]], slovenski zamejski humorist * [[Boris Dolničar]], novinar, urednik * [[Boris Fakin]], slovenski pisatelj, kemik * [[Boris Filli]], slovenski družbeni delavec, publicist * [[Boris Frank]], slovenski harmonikar * [[Boris Frlec]], slovenski kemik, diplomat * [[Boris Furlan]], slovenski pravnik, univerzitetni profesor, politični zapornik * [[Boris Gaberščik]], slovenski urbanist; Boris mlajši - umetniški fotograf * [[Boris Geršak]], kapitan bojne ladje SV * [[Boris Godunov]], ruski regent (1584-1598) in car (1598-1605) * [[Boris Golec]], slovenski zgodovinar * [[Boris Gombač|Boris M. Gombač]], slovenski zgodovinar, muzealec * [[Boris Gorenc]], slovenski košarkar * [[Boris Grabnar]], novinar, publicist, pisatelj, futurolog, komunikolog, retorik * [[Boris Gregorka]], telovadec, športni delavec, trener * [[Boris Groys]], rusko-nemški umetnostni teoretik * [[Boris Gruden]], glasbenik tubist * [[Boris Hlebnikov]], ruski filmski režiser * [[Boris Hristov]], bolgarski operni pevec - basist * [[Boris Ivanowski]], ruski dirkač * [[Boris Jelcin]], prvi predsednik [[Rusija|Rusije]] po razpadu SZ (1991-1999) * [[Boris Jereb]], zdravnik nevrolog * [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]], slovenski slikar, grafik, pedagog * [[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]], slovenski strokovnjak za manjšine * [[Boris Jež]], slovenski novinar * [[Boris Juh]], slovenski igralec * [[Boris Johnson]], britanski premier * [[Boris Jukić]], slovenski pisatelj, prevajalec, bibliotekar * [[Boris Jurjaševič]], slovenski filmski režiser * [[Boris Kalin]], slovenski kipar * [[Boris Kambič]], slovensko-argentinski alpinist, andinist * [[Boris Karloff]] (pravo ime ''William Henry Pratt''), angleški igralec v grozljivkah * [[Boris Kavur]], slovenski prazgodovinski arheolog, paleoantropolog * [[Boris Kerč]], slovenski duhovnik * [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], slovenski igralec * [[Boris Kidrič]], slovenski komunistični politik in partizanski voditelj * [[Boris Klavora]], slovenski veslač * [[Boris Klun]], slovenski nevrokirurg * [[Boris Kobal]], slovenski režiser, igralec, komediograf in humorist * [[Boris Kobe]], slovenski risar, ilustrator, arhitekt in slikar * [[Boris Kocijančič]], slovenski politični in športni delavec * [[Boris Kočevar]], slovenski igralec * [[Boris Kolar]], slovenski biolog, ekolog in pisatelj * [[Boris Kononenko]], slovenski lutkar, pravljičar, pesnik in animator * [[Boris Kopitar]], slovenski narodnozabavni pevec in TV-voditelj * [[Boris Kovač]], slovenski šahist * [[Boris Kovačič]], slovenski skladatelj, klarinetist, glasbeni producent in aranžer * [[Boris Kožuh]], pedagog, univ. prof. * [[Boris Krabonja]], humanitarni delavec * [[Boris Kraigher]], slovenski komunistični politik * [[Boris Krajnc]], kemik, žrtev političnega procesa * [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], slovenski igralec in pisatelj * [[Boris Kristančič]], slovenski košarkar * [[Boris Kryštufek]], slovenski biolog, zoolog * [[Boris Kuhar]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Kunc]], slovenski kirurg * [[Boris Kunčič]], slovenski hokejist * [[Boris Kuret]], zamejski domoznanec, publicist, urednik, kulturni delavec * [[Boris Kutin]], slovenski šahist in šahovski funkcionar * [[Boris Lasič]], slovenski tekstilni gospodarstvenik in (2.) fizik, generalni direktor Iskre * [[Boris Lavrič]], slovenski matematik * [[Boris Leskovec]], slovenski arhitekt športnih objektov * [[Boris Lipužič]], slovenski šolnik, pedagog * [[Boris Lotrič]], slovenski hokejist * [[Boris Lutar]], slovenski gradbenik * [[Boris Macarol]] - Mc, slovenski jamar * [[Boris Majcen]], ekonomist (2. = trobentač) * [[Boris Majer]], slovenski filozof in partijski ideolog * [[Boris Malovrh]], slovenski gospodarstvenik * [[Boris Markoja]], slovenski šahist * [[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]), slovenski veterinar * [[Boris Merhar]], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec * [[Boris Mihajlov]], ruski hokejist * [[Boris Mihalj]], slovenski igralec; slikar, kipar, umetnostni zgodovinar * [[Boris Mikoš]], slovenski gradbenik, politik, komunalni gospodarstvenik * [[Boris Mikuš]], slovenski častnik * [[Boris Milevoj]], slovenski ugankar, slovaropisec * [[Boris Misja]], slovenski slavist   * Boris [[Andrej Mlakar]], slovenski filmski režiser in scenarist * [[Boris Mlakar]], slovenski zgodovinar * [[Boris Muževič]], slovenski novinar, politik, podjetnik in publicist * [[Boris Navinšek]], elektrotehnik, strokovnjak za tanke plasti * [[Boris Nemcov]], ruski opozicijski politik, žrtev atentata * [[Boris Neveu]], francoski kajakaš slalomist * Boris Novak, slovenski zdravnik * [[Boris Novak]], slovenski menedžer * [[Boris A. Novak]], pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik ... * [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]], slovenski fizik * [[Boris Ostan]], igralec * [[Boris Ožbolt]], slovenski častnik * [[Boris Pahor]] (1913 - 2022), slovenski pisatelj in publicist * [[Boris Pajič]], slovenski hokejist * [[Boris Palčič]], slovenski TV in [[filmski režiser]], scenarist in pedagog * [[Boris Pangerc]], pesnik, pisatelj, publicist, urednik, prevajalec, zamejski politik * [[Boris Pasternak]], ruski pisatelj in nobelovec * [[Boris Paternu]], slovenski litererarni zgodovinar, teoretik, profesor in akademik * Boris Matija [[Peterlin]], slovensko-ameriški biokemik in mikrobiolog, akademik * [[Boris Pihlar]], slovenski kemik * [[Boris Pilato]], slovenski baletnik in koreograf * [[Boris Pintar]], slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, dramaturg, kritik * [[Boris Pipan]], slovenski gradbenik, hidrotehnik (HE) * [[Boris Pleskovič]], arhitekt/urbanist?; ekonomist, preds. SSK * [[Boris Plevnik]], športni zdravnik * [[Boris Poberaj]], zdravnik v Dohi ... * [[Boris Podobnik]], hrvaško-slovenski ekonomist * [[Boris Podrecca]], slovensko-avstrijsko-italijanski arhitekt * [[Boris Popov]], rusko-slov. opreni pevec * [[Boris Popovič]], podjetnik, koprski župan, politik * [[Boris Prokofjev]], slovenski kipar * [[Boris Pšeničnik]], slovenski elektrotehnik, izumitelj * [[Boris Pugo]], latvijski in sovjetski politik, pučist * [[Boris Putjata]], rusko-slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Race]], slovenski zamejski politik in gospodarstvenik * [[Boris Rehar]], slovenski policist, vodja slovenskega [[Interpol|Interpola]] * [[Boris Režek]], slovenski smučarski tekač in alpinist * [[Boris Rihteršič]], slovenski prevajalec, novinar, pisatelj * [[Boris Rjazancev]], slovenski zdravnik ortoped * [[Boris Rogelj]], slovenski biotehnolog * [[Boris Rosina]], slovenski novinar, urednik, cineast * [[Boris Rošker]], slovenski glasbenik: dirigent, skladatelj, aranžer * [[Boris Rozman]], slovenski arhitekt * [[Boris Sajovic]], slovenski slikar * [[Boris Salobir]], slovenski rudarski strok.-dr., pesnik, filmski in likovni ustvarjalec, fotograf * [[Boris Samov]], psevdonim [[Ivo Pirkovič|Iva Pirkoviča]] * [[Boris Sancin]], slovenski ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Boris Sikošek]], slovenski geolog, šahist? - v Beogradu * [[Boris Sila]], slovenski kineziolog * [[Boris Sket]], slovenski speleobiolog, univ. profesor, akademik * [[Boris Snoj]], slovenski ekonomist * [[Boris Sobočan]], slovenski izumitelj * [[Boris Sovič]], slovenski politik * [[Boris Spaski|Boris Spas(s)ki]], sovjetski in ruski šahist * [[Boris Strel]], slovenski smučar * [[Boris Strohsack]], slovenski pravnik * [[Boris Svetlin]], slovenski hokejist in trener * [[Boris Šinigoj]], slovenski [[pozavnist]] in direktor SF * [[Boris Šinigoj mlajši]], slovenski lutnjist in filozof * [[Boris Šinkovec]], slovenski geolog * [[Boris Šket]], slovenski kemik * Boris Škrjanc * Boris Šlajmer * [[Boris Šnuderl]], slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat * [[Boris Štefanec]], slovenski pravnik, predsednik KPK * [[Boris Štok]], slovenski strojnik * [[Boris Šuligoj]], slovenski novinar, satirik * [[Boris Šurbek]], slovenski tolkalist in timpanist * Boris Šuštaršič * [[Boris Švara]], slovenski dirigent * [[Boris Tomašič]] * [[Boris Tomažič]], klasični filolog in publicist * [[Boris Tovornik]], elektrotehnik * [[Boris Trampuž]] - Čož * [[Boris Trajkovski]], makedonski predsednik (1999-2004) * [[Boris Tadić]], srbski predsednik (2004-12) * [[Boris Tuma]] * [[Boris Turk]], biotehnolog/iokemik? * [[Boris Turžanski]], sovjetski vojaški pilot, heroj * [[Boris Ule]], metalurg * [[Boris Urbanc]] * [[Boris Urbančič]] * [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]], ruski filolog in semiotik * Boris Vadnjal * Boris Valenčič * Boris Vedlin * [[Boris Velenšek]] * Boris Verbič * [[Boris Vezjak]], slovenski filozof in publicist * [[Boris Vian]], francoski pisatelj, pesnik in pevec * Boris Vinter * Boris Višnovec * Boris Vitez * Boris Volk * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Boris Voloncov-Veljaminov]], ruski astronom in astrofizik * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * Boris Zagradišnik * Boris Zakrajšek * [[Boris Zaplatil]], slovensk islikar in grafik * [[Boris Zarnik]], slovensko-hrvaški biolog * [[Boris Zidarič]], slovenski pravnik in gospodarstvenik * [[Boris Ziherl]], slovenski komunistični ideolog, sociolog, profesor in politik * [[Boris Zrinski]], slovenski košarkarski trener * [[Boris Zuljan]], slovenski slikar, grafik in restavrator * [[Boris Zupančič]], slovenski kemik * [[Boris Žemva]], slovenski kemik * [[Boris Žitnik]], slovenski elektroenergetik * [[Boris Živec]], slovenski ekonomist in politik * [[Boris Žlender]], slovenksi šahist, dopisni velemojster * [[Boris Žnidarič]], [[Slovenci|slovenski]] policist, dr. obramboslovja * Boris Žohar * [[Boris Žužek]], slovenski kemik, gospodarstvenik * [[Boris Župančič]], * [[Andrej Žvan]] - Boris, partizan, narodni heroj * [[Philippe Dhondt]] - Boris, francoski pevec, tekstopisec, elektronski glasbenik-skladatelj in radijski voditelj Po imenu Boris se v [[Ukrajina|Ukrajini]] imenuje [[mesto]] [[Borispolj]] v nekdanji poltavski guberniji, starejše tudi ''Borisovo Pole''. Po ''Borisu in Glebu'' pa se imenuje tudi več [[vas]]i - ''Borisglebsk''. == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * priimek [[Borisov]] * ime [[Bojan]] * [[Bor (ime)]] == Viri == {{opombe|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] gdlnc9r9miaqcihh7ujg73balnjv3sm 0 16432 5728778 5002243 2022-08-07T19:33:00Z A09090091 188929 -zp wikitext text/x-wiki [[Slika:JR-Maglev-MLX01-2.jpg|thumb|[[JR-Maglev]]]] [[Slika:Transrapid.jpg|thumb|right|Maglev Transrapid]] '''Vlak na magnetni blazini''' ali '''maglev''' (okrajšava za magnetno levitacijo) je [[hiter vlak]], ki lebdi na močnem [[magnetno polje|magnetnem polju]]. Tega ustvarijo [[superprevodnost|superprevodni]] magneti v tračnici. Za pogon in pospeševanje uporablja [[linearni motor]], pri katerem se magnetno polje giblje neposredno pred vlakom. Zaradi odsotnosti fizičnega stika med progo in vozilom se edino [[trenje]] odvija med vozilom in [[zrak]]om. Pogon takega vlaka je zato ekonomičen, obenem pa mu omogoča doseganje visokih hitrosti. Zato lahko maglevi dosežejo zelo visoke [[hitrost]]i z zmerno porabo [[energija|energije]] in stopnjo [[hrup]]a. Takšne vlake so začeli razvijati na Japonskem v 70. letih, danes pa jih razvijajo tudi v Evropi, posebno v Nemčiji. Z njimi dosegajo hitrosti okrog 500&nbsp;km/h, tako da se na srednje dolgih progah lahko učinkovito kosajo z [[letalo|letali]]. Načrtujejo vlake, ki bi lahko vozili do 650 [[kilometer|km]]/[[h]], kar je precej hitreje, kot je praktično mogoče z navadnim [[železniški transport|železniškim transportom]]. Čeprav lahko maglevi zaradi zelo visokih hitrosti tekmujejo z letalskimi prevozi na marsikateri progi, je izgradnja tovrstne proge še vedno izjemno draga. == Tehnologija == Odbojna sila med superprevodnimi magneti in [[elektromagnet]]i v tračnici dvigne vlak nad tračnico. S spreminjanjem moči in polaritete elektromagnetov v tračnici je mogoče vlak poganjati tudi v vzdolžni smeri. == Sistemi magleva == Poznamo dva tipa sistemov maglev: • Elektromagnetno vzmetenje (EMS) - elektronsko nadzorovani elektromagneti v vlaku privabljajo vlak k magnetno prevodni tir (navadno iz jekla). Vlak lebdi nad jekleno progo, medtem ko so elektromagneti, pritrjeni vlak, usmerjeni proti progi. Sistem ima običajno obliko črke C; zgornji del roke je pritrjen na vlak, spodnji notranji rob pa vsebuje magnete. Proga je umeščena med zgornjim in spodnjim robom roke. • Elektrodinamično vzmetenje (EDS) – uporabljajo se trajni magneti, ki ustvarijo magnetno polje, katero povzroča tokove v bližini kovinskih prevodnikov, ko pride do relativnega momenta, ki potisne vlak stran od proge. Obstaja še eksperimentalna tehnologija, ki je sicer že oblikovana, matematično potrjena, patentirana, pregledali so jo strokovnjaki, ni pa še zgrajena. Gre za tako imenovano Magnetno-dinamično vzmetenje (MDS), ki uporablja privlačno magnetno silo iz trajnega magnetnega polja v bližini jeklene proge in da dvigne vlak ter ga zadrži v zraku. == Proge s tehnologijo maglev == Trenutno obstajata samo dva komercialno delujoča vlaka maglev; dva še gradijo. Leta 2004 je v [[Šanghaj]]u začel delovati visokohitrostni Transrapid (nemški), leta 2005 pa na japonskem začel delovati HSST-jev »Linimo«. Oba sta požela velike uspehe. Nastajata pa še progi v [[Peking]]u in na letališču Inčeon v [[Seul]]u. Maglevov prevoz odlikujeta predvsem visoka zanesljivost in nizki vzdrževalni stroški. == Glej tudi == *[[Šinkansen]] *[[TGV]] *[[AGV]] *[[ICE 3]] == Zunanje povezave == * [http://maglevboard.net/ International Maglev Board] * [http://www.maglev.de/ Maglev, Transrapid] * [http://magnetbahnforum.de/phpBB2/index.php International Maglev Forum] {{tech-stub}} [[Kategorija:Vlaki]] [[Kategorija:Visokohitrostni vlaki]] {{normativna kontrola}} oergp9s252mae3fop9aadklvyy0ief0 0 16534 5728918 5707088 2022-08-08T08:37:36Z Yerpo 8417 rektgr, +koda za sklice wikitext text/x-wiki {{Infobox Country | native_name = | conventional_long_name = Ascension | common_name = Ascension | image_flag = Flag of Ascension Island.svg | image_coat = Coat of Arms of Ascension Island.svg | national_motto = | image_map = Ile de l'ascension routes.svg | national_anthem = ''God Save the Queen'' | official_languages = Angleščina | capital = Georgetown | latd=7 |latm=56 |latNS=S |longd=14 |longm=25 |longEW=W | government_type = Britanski prekomorski teritorij | leader_title1 = Britanska kraljevina | leader_name1 = Elizabeth II | leader_title2 = Guverner | leader_name2 = Mark Capes | leader_title3 = Administrator otoka Ascension | leader_name3 = Colin Wells | area_km2 = 88 <!--From https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/sh.html--> | area_rank = 219th | area_magnitude = 1 E6 | percent_water = 0 | population_estimate = 880 | population_estimate_year = | population_estimate_rank = n/a | population_census = | population_census_year = | population_density_km2 = 10 | population_density_rank = n/a | GDP_PPP_year = | GDP_PPP = | GDP_PPP_rank = | GDP_PPP_per_capita = | GDP_PPP_per_capita_rank = | HDI_year = | HDI = | HDI_rank = | HDI_category = | sovereignty_type = Del Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha | sovereignty_note = | established_event1 = Prva naselitev | established_date1 = 1815 | established_event2 = Odvisnot od Sv. Helene | established_date2 = 12. september 1922 | established_event3 = | established_date3 = 1. september 2009 | currency = funt Svete Helene <br /><small>([[United States dollar|US dollars]] accepted)</small> | currency_code = SHP | drives_on = left | time_zone = GMT | utc_offset = +0 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = | cctld = .ac | calling_code = 247 | footnote1 = }} '''Otok Ascension''' je osamljen vulkanski otok v [[Atlantski ocean|Južnem Atlantskem oceanu]] 7° 56' južno od [[ekvator]]ja. Nahaja se 1.600 km od obale [[Afrika|Afrike]] in 2.250 km od obale [[Brazilija|Brazilija]]. Spada pod britansko čezmorsko ozemlje [[Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]]<ref>{{cite web|url=http://www.opsi.gov.uk/si/si2009/plain/uksi_20091751_en#sch1-pt5|title=The St Helena, Ascension and Tristan da Cunha Constitution Order 2009|publisher=|access-date=26 September 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20100312113746/http://www.opsi.gov.uk/si/si2009/plain/uksi_20091751_en#sch1-pt5#sch1-pt5|archive-date=12 March 2010|url-status=live|df=dmy-all}}</ref>. Upravni otok [[Sveta Helena (otok)|Sv. Helena]] je od otoka Ascension oddaljena okoli 1.300 km južno, otočje [[Tristan da Cunha]] pa 3.730 km južno. Otok je bil poimenovan po dnevu odkritja, ki se je zgodil na dan [[Gospodov vnebohod|gospodovega vnebohoda]] (Ascension Day) leta [[1501]]. Zaradi svoje strateške lege sredi Južnega Atlantika je dolga stoletja nudil zavetje pomorščakom na poti med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]] kasneje pa letalom na poti proti jugu in prečkanju Južnega Atlantika. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je na njem delovala pomembna letalska baza britanskih in ameriških oboroženih sil v boju proti nemškim podmornicam. Otok je bil trajno nenaseljen [[22. oktober|22. oktobra]] [[1815]] ko je britanska vojska tam namestila svojo [[Garnizija|garnizijo]] otok pa razglasila za britansko last. Danes na otoku deluje letalska baza [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]], sledilna postaja [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesolje agencije]], britansko-ameriška postaja za elektronsko vohunjene in radiorelejna postaja [[BBC]]. Britanska vojska je otok uporabljala med [[Falklandska vojna|falklandsko vojno]] leta [[1982]]. Na otoku se nahajajo še antene za nadzor sistema [[NAVSTAR|NAVSTAR GPS]], [[NASA]] pa ima tam nameščen teleskop za iskanje [[vesoljski odpadek|vesoljskih odpadkov]].<ref>{{Cite web|url=http://www.nasa.gov/feature/searching-for-space-junk-in-paradise|title=Searching for "Space Junk" in Paradise|last=Garcia|first=Mark|date=2016-08-11|access-date=2016-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160815115548/http://www.nasa.gov/feature/searching-for-space-junk-in-paradise/|archive-date=15 August 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> == Zgodovina == === Odkritje === Otok je leta 1501 na dan gospodovega vnebohoda ([[21. maj]] 1501) odkril portugalski navigator Afonso de Albuquerque in ga poimenoval ''Ilha da Ascensão''<ref name="mysterra">{{cite web|work=mysterra.org|publisher=Mysterra Magazine|title=Ascension History|url=http://www.mysterra.org/webmag/ascension-island/history.html|accessdate=3 January 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20101027190438/http://www.mysterra.org/webmag/ascension-island/history.html|archive-date=27 October 2010|url-status=live|df=dmy-all}}</ref>. Zaradi suhe in puste pokrajine na pomorščake ni naredil dobrega vtisa zato ga niso razglasili za portugalsko ozemlje. Pomorščaki so se na otoku lahko oskrbeli s svežim mesom otoških ptic, in [[Morske želve|želv]] ki so na plažah valila jajca. Kasneje pa so Portugalci na otok naselili še [[Domača koza|koze]]. Februarja [[1701]] se je v zalivu Clarence na severozahodnem koncu otoka potopila bojna ladja HMS ''Roebuck'' pod poveljstvom Williama Dampiera. Šest mornarjev je na otoku preživelo dva meseca preden so jih rešili. Po nekaj dneh iskanja so v notranjosti otoka našli izvir, ki se danes imenuje Breakneck Valley (nižje na gori se nahaja manjši izvir, ki se ga imenovali Dampier's Drip verjetno po napačno razumljeni zgodbi brodolomcev.<ref>Duff Hart-Davis, ''Ascension, the story of a South Atlantic island''.</ref> Obstaja možnost, da so otok uporabljali kot odprti zapor za pomorščake, čeprav obstaja samo en tak zabeležen primer<ref>see Carl Friedrich Behrens, ''Reise durch die Sued-Laender und um die Welt'' (1737), p. 250, who wrote that various criminal mariners had been exiled to the island; also in Alex Ritsema ''A Dutch Castaway on Ascension Island in 1725'' (2010), pp. 26, 115-117.</ref>. Maja [[1725]] so na obalo v zalivu Clarence izkrcali nizozemskega častnika Leenderta Hasenboscha obtoženega [[Sodomija|sodomije]]<ref>{{Cite book|url=https://books.google.co.nz/books?id=9fv0AQAAQBAJ&printsec=frontcover&dq=A+Dutch+castaway+on+Ascension+Island+in+1725&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwi8gt3u2tHgAhWOXn0KHeTSC5kQ6AEIKDAA#v=onepage&q=A%20Dutch%20castaway%20on%20Ascension%20Island%20in%201725&f=false|title=A Dutch castaway on Ascension Island in 1725|last=Alex.|first=Ritsema,|date=2010|publisher=Alex Ritsema|year=|isbn=9781446189863|location=|pages=48-56}}</ref>. Naslednje leto, januarja [[1726]], so britanski pomorščaki našli njegov šotor, dnevnik in osebne predmete. Njegovih ostankov niso našli. Njegov dnevnik so prevedli in objavili v Londonu istega leta pod naslovom ''Sodomy Punish'd'' (Kazen za sodomijo).<ref>[PDF] - Sodomy Punish'd -The MAN & Other Families</ref> === Prvi naseljenci === [[File:ASCENSION ISLAND - GEORGETOWN.jpg|thumb|Vojašnica kraljevih marincev (1830) v nekdanjem pristanišču, Georgetown]] Prvi naseljenci na otoku so bili britanski vojaki, ki so jih tja namestili iz varnostnih razlogov, po tem ko so na otok Sv. Helena izgnali [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. S tem so želeli preprečiti, da bi otok uporabili pri poizkusu njegovega reševanja. Vojaki pod poveljstvom polkovnika Edwarda Nicollsa so na otok prišli 22. oktobra 1815 na ladjah ''Zenobia'' in ''Peruvian'' ter kmalu zatem otok razglasili za britansko last. Britanska kraljeva mornarica je otok razglasila za kamnito [[Fregata|fregato]] HMS ''Ascension''. Zaradi svoje lokacije je bil otok zelo uporaben kot vmesna postaja za ladje, ki so plule proti Aziji in Južni Ameriki in nazaj. Britanska kraljeva mornarica je otok uporabljala kot pomorsko oporišče in oskrbovalno postajo še posebej za zahodno afriško floto, ki je delovala proti trgovcem s sužnji.<ref name="cia">{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/sh.html|title=Saint Helena, Ascension, and Tristan da Cunha|accessdate=3 January 2011|work=[[The World Factbook]]|publisher=Central Intelligence Agency|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101228232819/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/sh.html|archivedate=28 December 2010|url-status=live}}</ref> Od leta [[1823]] so na otoku nameščeni kraljevi marinci. === Botanika === [[Charles Darwin]] je otok obiskal na drugi vožnji ladje [[HMS Beagle|HMS ''Beagle'']] leta [[1836]]. Otok je opisal kot otok brez dreves kjer ob obali nič ne raste. Redka vegetacija pa omogoča življenje le [[ovca]]m, kozam, nekaj [[krava]]m in [[konj]]em, [[pegatka]]m, [[miš]]im, [[podgana]]m in [[Raki|rakom]]. Strinjal se je z rekom ki je veljal za ljudi iz Sv. Helene ''>>Vemo, da živimo na skali vendar revni ljudje na Ascensionu živijo na pepelu.<<'' Opazil je koliko časa in skrbi ljudje posvečajo vzdrževanju hiš, vrtov in cistern. Z vodnim izvirom so ravnali izredno previdno tako, da se ni izgubila niti ena kaplja dragocene vode. Upravljanje otoka je bilo podobno ladji kjer je vse moralo delovati v najboljšem redu.<ref> {{harvnb|Keynes|2001|pp=[http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&itemID=F1925&pageseq=463 431–432]}}</ref> Leta [[1843]] je otok obiskal botanik in raziskovalec [[Joseph Dalton Hooker]]. Štiri leta kasneje je Hooker, na pobudo Darwina, svetoval [[Kraljeva vojna mornarica|Britanski kraljevi mornarici]], da bi lahko z zasaditvijo dreves otok ozelenili. Drevesa bi iz vlažnega atlantskega zraka posrkala vlago in izboljšala prst s tem pa bi pust otok spremenila v zeleni vrt. Ozelenitev otoka bi potekala s pomočjo Botaničnega vrta Kew. Od leta [[1850]] so začele na otok prihajati ladje z rastlinami iz botaničnih vrtov [[Argentina|Argentine]], Evrope in [[Južna Afrika|Južne Afrike]]. Konec sedemdesetih let 19. stoletja so na otoku že rastle norfolška smreka, [[evkalipt]], [[bambus]] in [[bananovec]], ki so prekrivale najvišji vrh otoka na novo poimenovan Zelena gora (Green Mountain) in tako ustvarile megleni gozd.<ref name="bbcdarwinexperiment">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-11137903|title=Charles Darwin's ecological experiment on Ascension isle|work=BBC News|date=1 September 2010|accessdate=1 September 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100901191713/http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-11137903| archivedate=1 September 2010|url-status=live}}<br>{{cite journal|doi=10.1046/j.0305-0270.2003.01010.x | volume=31 | title=The parable of Green Mountain: Ascension Island, ecosystem construction and ecological fitting | year=2003 | journal=Journal of Biogeography | pages=1–4 | last1 = Wilkinson | first1 = David M.}}</ref> === Prva vlada === Leta [[1899]] je Vzhodna telegrafska družba do otoka položila podvodni telegrafski kabel in tako povezala [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] z Južno Afriko. Leta [[1922]] je otok postal odvisno ozemlje Sv. Helene. Do leta [[1964]] je z otokom upravljala Vzhodna telegrafska družba neto pa je britanska vlada imenovala administratorja otoka, ki predstavlja guvernerja ozemlja Sv. Helena in Ascension. === Vojno obdobje === Med drugo svetovno vojno so ZDA na otoku zgradile letalsko bazo poimenovano Wideawake (ime je dobila po bližnji koloniji ptičev, ki so ji domačini pravili wideawake zaradi njihovega neprestanega oglašanja) iz katere so izvajale obsežne protipodmorniške operacije. Letalsko bazo so zgradili ameriški vojaki 38. bojnega inženirskega bataljona. Prvi pristanek na nedokončani letalski stezi sta, [[15. junij]]a [[1942]], izvedli dve britanski letali [[Fairey Swordfish]] na katera so pomotoma streljali preden so ju prepoznali kot zavezniški letali. Dogodek so počastili z natisom poštne znamke 15. junija [[1982]]. [[File:Ascension Island1.JPG|Pogled na otok Ascension iz juga|thumb|left]] Američani so letališče uporabljali tudi kot vmesno postajo za letala pri prečkanju Atlantika na poti v Evropo in Afriko. Letala z otoka so bila [[12. september|12. septembra]] [[1942]] vpletene v incident z ladjo RMS ''Laconia'' potem ko je to potopila nemška [[podmornica]] [[U-156 (Kriegsmarine)|''U-156'']]. Posadka podmornice je želela pomagati brodolomcem medtem pa so jo napadla zavezniška letala. Zaradi napada in prepoznega reševanja je umrlo več kot polovica potnikov na ladji. Po vojni je ameriška vojska zapustila letalsko bazo zato je ta začela propadati. Do edinega spopada na otoku je prišlo [[9. december|9. decembra]] [[1941]], ko se je sredi poldneva Georgetownu približala nemška podmornica [[U-124 (Kriegsmarine)|''U-124'']] z namenom, da potopi tam zasidrana plovila in obstreljuje bojne položaje na otoku. Podmornico so začeli obstreljevati s topovi iz utrdbe Fort Bedford na hribu Cross Hill. Podmornice niso zadeli, ta se je potopila in umaknila. Topovi so do danes ostali nedotaknjeni in jih je še danes možno videti. Gre za dva mornariška topova BL 5.5 inch Mark I, ki so ju leta [[1938]], med posodobitvijo na [[Malta|Malti]], odstranili iz bojne ladje [[HMS Hood (51)|HMS ''Hood'']]. === Povojna vojaška uporaba === Z razmahom [[Hladna vojna|hladne vojne]] in vesoljske tekme so se Američani vrnili na otok. Zračno oporišče Wideawake so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja precej razširili. Letališko stezo z nenavadno grbo so podaljšali in razširili ter jo prilagodili tako, da so na njej lahko pristajala tudi večja in težja letala. Kasneje so jo usposobili kot rezervno pristajalno stezo za [[Raketoplan|vesolji čolniček]] (Space Shuttle), ki pa tam nikoli ni pristal. Ameriške letalske sile so imele na otoku postaje za slednje raketam. Svojo sledilno postajo je leta [[1967]] tja postavil tudi NASA. Delovale so več kot dvajset let nato pa jo je zaprla leta [[1990]]. Med hladno vojno sta na otoku delovali tudi postaji za elektronko vohunjene ameriške [[NSA]] in britanske [[GCHQ]].<ref>{{cite book|last=Aldrich|first=Richard|title=GCHQ: The Uncensored Story of Britain's Most Secret Intelligence Agency|year=2010|publisher=HarperPress|location=London|isbn=9780007357123}}</ref><ref>{{cite book|last=Bamford|first=James|title=Body Of Secrets|year=2008|publisher=Random House|location=New York|isbn=9781407009209|page=168}}</ref> Na otoku ima svoje objekte in naprave Evropska vesoljska agencija, z njimi spremlja rakete [[Ariane]]. Leta [[1966]] so za potrebe BBC na otoku postavili radio-relejni kratko valovni oddajnik, ki z radijskim signalom pokriva Afriko in Južno Ameriko. Med falklandsko vojno leta 1982 je britanska vojska otok uporabila kot vmesno postajo in letalsko oporišče. Na otoku so bila nameščena bombniška letala [[Avro Vulcan]] in zračni tankerji [[Handley Page Victor]] s katerimi so v operaciji Black Buck napadli 12.200 km oddaljene argentinske položaje na [[Falklandski otoki|Falklandskih otokih]]. Z zračnim mostom je RAF oskrboval bojno skupino na poti proti Falklandskim otokom. Z več kot 400 poleti na dan je bilo letališče Widewake za kratek časa eno najbolj prometnih letališč na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.naval-history.net/F29-Falklands_War-Ascension_Island.htm|title=Part 19. Ascension Island - Stepping Stone to Victory|publisher=Naval History|accessdate=17 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161212051156/http://www.naval-history.net/F29-Falklands_War-Ascension_Island.htm|archive-date=12 December 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Pred odhodom proti Falklandskim otok se je pri otoku zbrala celotna bojna flota in se oskrbela z gorivom in drugimi potrebščinami. Po koncu vojne je Velika Britanija ohranila povečano vojaško navzočnost na otoku in ustanovila letalsko bazo RAF Ascension Island. Ta zagotavlja postanke in oskrbo z gorivom letalom, ki letijo na poti RAF Brize Norton (Velika Britanija, Oxfordshire) in RAF Mount Pleasent (Falklandski otoki). === Danes === [[File:Ascension Island, Wideawake Airfield (1).JPG|thumb|right|222px|Letališče Wideawake]] Od leta [[2004]] poročajo, da na otoku na Cat Hill deluje postaja za prestrezanje radijskih signalov britanske GCHQ.<ref name="Settlers wanted">{{cite news|title=Settlers wanted for a quiet life. No rush|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1458571/Settlers-wanted-for-a-quiet-life.-No-rush.html|accessdate=4 March 2013|newspaper=The Telegraph|date=5 April 2004|archive-url=https://web.archive.org/web/20160301083641/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1458571/Settlers-wanted-for-a-quiet-life.-No-rush.html|archive-date=1 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> NASA ima na otoku svojo opremo s katero spremlja vesoljske polete.<ref>{{cite web|url=http://kscsma.ksc.nasa.gov/Range_Safety/Annual_Report/2007/PrintPages/RangeSafetyReportnoImages.pdf|title=NASA Range Safety Program – 2007 Annual Report|publisher=NASA|page=60|access-date=7 August 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080911002405/http://kscsma.ksc.nasa.gov/Range_Safety/Annual_Report/2007/PrintPages/RangeSafetyReportnoImages.pdf|archive-date=11 September 2008|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|url=http://kscsma.ksc.nasa.gov/Range_Safety/Annual_Report/2007/PrintPages/RangeSafetyReportnoImages.pdf|title=NASA Range Safety Program – 2007 Annual Report|publisher=NASA|page=62|access-date=7 August 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080911002405/http://kscsma.ksc.nasa.gov/Range_Safety/Annual_Report/2007/PrintPages/RangeSafetyReportnoImages.pdf|archive-date=11 September 2008|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Leta [[2008]] so britanski diplomati na Komisiji Združenih narodov za meje kontinentalnega pasu razglasili suverenost nad 200.000 km2 okoli otoka. To naj bi v prihodnje omogočilo raziskave ter izkoriščanje [[Nafta|nafte]], [[Zemeljski plin|plina]] in mineralov.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/politics/2008/aug/28/foreignpolicy.unitednations|title=Ascension Island. Barren, {{convert|4044|mi|km}} from Land's End, but ours says the FO|last=Lewis|first=Paul|date=28 August 2008|work=The Guardian|page=1|accessdate=28 August 2008|location=London|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080831073846/http://www.guardian.co.uk/politics/2008/aug/28/foreignpolicy.unitednations|archivedate=31 August 2008|url-status=live}}</ref> Leta [[2016]] je ministrstvo združenih držav za energijo odprlo mobilno klimatsko raziskovalno postajo s katero upravlja Ustanova za merjenje atmosferskega sevanja in klimatske raziskave (Atmospheric Radiation Measurement Climate Research Facility, ARM). Postavljena je blizu jugovzhodnega kraterja južno od vrha Zelene gore. Mobilna postaja naj bi delovala do oktobra [[2017]].<ref>{{Cite web|url=http://www.arm.gov/campaigns/amf2016lasic|title=ARM - Field Campaign - LASIC: Layered Atlantic Smoke Interactions with Clouds|website=www.arm.gov|access-date=2016-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160707082155/http://www.arm.gov/campaigns/amf2016lasic|archive-date=7 July 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> == Geografija == [[File:Ascension Island Comfortless Cove.jpg|thumb|Zaliv Comfortless]] Otok ima površino 88 km2. Vulkanski vrh se nahaja 100 km zahodno od [[Srednjeatlantski hrbet|srednjeatlantskega hrbta]]. Večji del otoka prekriva pustinja prekrita s tokovi lave in hribi iz vulkanskega pepela, odkritih je bilo 44 kraterjev vulkanskega izvora. === Geologija === Geološko gledano je otok mlada formacija. Nastal je iz podvodnega vulkana vrh pa se je dvignil nad morsko gladino pred približno enim milijonom let. Čeprav je večina vulkanske dejavnosti na otoku povezana z srednjeatlantskim hrbtom ta izkazuje tudi nekatere značilnosti, ki so podobne [[Vroča točka|vročim točkam]]. Videti je, da je to posledica manjšega [[Magmatsko ognjišče|magmatskega ognjišča]], ki se je formiral pod srednjeatlantskim hrbtom medtem ko se je ta premikal proti vzhodu, pri tem pa je osnovno ognjišče ostalo na sedanji lokaciji zahodno od grebena.<ref name=":0">{{Cite news|url=https://ascension-island-volcanology.com/the-geology-of-ascension-island/|title=The geology of Ascension Island|date=2017-10-25|work=Ascension Island Volcanology|access-date=2018-01-05|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20180105180415/https://ascension-island-volcanology.com/the-geology-of-ascension-island/|archive-date=5 January 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Zadnji izbruh se je zgodil v 16, stoletju. Zaradi mladosti otoka je večina zemlje iz klinkerja. Otok je sestavljen iz širokega nabora alkalnih kamnin kar je atipično za vulkanske otoke. Na otoku se tako nahajajo kamnine od [[bazalt]]a vse do [[trahit]]a in [[riolit]]a. === Podnebje=== Otok ima vročo puščavsko klimo (BWh, po Koppenovi lestvici). Temperaturni razpon na obali se razteza od 22,7 do 27,8. na najvišji točki otok je zrak hladnejši za 5 do 6 stopinj. Nevihte z dežjem se pojavljajo skozi vse leto, najbolj pogoste so med junijem in septembrom. Čeprav je otok na tropskem področju je povprečna količina padavin zelo nizka. Vzrok za to bi lahko bila nizka temperatura morja v okolici otoka kjer [[benguelski tok]] in južno ekvatorski tok tečeta proti severu na zahodni obali Afrike. Tako tako ohlajata vodo v vzhodnem delu Južnega Atlantika. V južnem Atlantskem oceanu so [[ciklon]]i zelo redki če pa se pojavijo nastanejo po navadi nastanejo zaradi drugih dejavnikov kot je npr. hitro dviganje zraka.<ref>{{Cite web|url=http://oceancurrents.rsmas.miami.edu/atlantic/south-equatorial.html|title=The South Equatorial Current System|website=oceancurrents.rsmas.miami.edu|access-date=2016-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160505160842/http://oceancurrents.rsmas.miami.edu/atlantic/south-equatorial.html|archive-date=5 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://oceancurrents.rsmas.miami.edu/atlantic/benguela.html|title=The Benguela Current|website=oceancurrents.rsmas.miami.edu|access-date=2016-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160507192952/http://oceancurrents.rsmas.miami.edu/atlantic/benguela.html|archive-date=7 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/G6.html|title=TCFAQ G6) Why doesn't the South Atlantic Ocean experience tropical|website=www.aoml.noaa.gov|access-date=2016-04-28|archive-url=https://www.webcitation.org/6WAsf5xJD?url=http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/G6.html|archive-date=7 February 2015|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> {{Weather box |location = Georgetown, Ascension Island |metric first = yes |single line = yes |Jan record high C = 31.7 |Feb record high C = 31.7 |Mar record high C = 31.7 |Apr record high C = 32.2 |May record high C = 31.7 |Jun record high C = 30.6 |Jul record high C = 30.6 |Aug record high C = 28.9 |Sep record high C = 28.9 |Oct record high C = 28.9 |Nov record high C = 30.0 |Dec record high C = 30.6 |Jan high C = 28.3 |Feb high C = 29.4 |Mar high C = 30.0 |Apr high C = 30.0 |May high C = 28.9 |Jun high C = 27.8 |Jul high C = 27.2 |Aug high C = 26.1 |Sep high C = 26.1 |Oct high C = 26.1 |Nov high C = 26.7 |Dec high C = 27.2 |year high C = 27.8 |Jan low C = 22.8 |Feb low C = 23.9 |Mar low C = 24.4 |Apr low C = 24.4 |May low C = 23.9 |Jun low C = 22.8 |Jul low C = 22.2 |Aug low C = 21.1 |Sep low C = 21.1 |Oct low C = 21.1 |Nov low C = 22.2 |Dec low C = 22.6 |year low C = 22.7 |Jan record low C = 18.9 |Feb record low C = 20.0 |Mar record low C = 21.1 |Apr record low C = 20.6 |May record low C = 19.4 |Jun record low C = 19.4 |Jul record low C = 19.4 |Aug record low C = 18.3 |Sep record low C = 17.2 |Oct record low C = 18.3 |Nov record low C = 17.8 |Dec record low C = 17.8 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 8 |Feb precipitation mm = 10 |Mar precipitation mm = 38 |Apr precipitation mm = 30 |May precipitation mm = 10 |Jun precipitation mm = 15 |Jul precipitation mm = 13 |Aug precipitation mm = 10 |Sep precipitation mm = 10 |Oct precipitation mm = 13 |Nov precipitation mm = 8 |Dec precipitation mm = 8 |unit precipitation days = 0.3 mm |Jan precipitation days = 7 |Feb precipitation days = 5 |Mar precipitation days = 7 |Apr precipitation days = 8 |May precipitation days = 6 |Jun precipitation days = 8 |Jul precipitation days = 7 |Aug precipitation days = 8 |Sep precipitation days = 10 |Oct precipitation days = 12 |Nov precipitation days = 8 |Dec precipitation days = 8 |Jan humidity = 74 |Feb humidity = 73 |Mar humidity = 73 |Apr humidity = 73 |May humidity = 70 |Jun humidity = 69 |Jul humidity = 69 |Aug humidity = 70 |Sep humidity = 73 |Oct humidity = 73 |Nov humidity = 72 |Dec humidity = 73 |Jan sun = 229 |Feb sun = 224 |Mar sun = 276 |Apr sun = 267 |May sun = 264 |Jun sun = 260 |Jul sun = 239 |Aug sun = 217 |Sep sun = 165 |Oct sun = 161 |Nov sun = 159 |Dec sun = 198 |source 1 = Deutscher Wetterdienst<ref> {{cite web | url = http://www.dwd.de/DWD/klima/beratung/ak/ak_619020_kt.pdf | title = Klimatafel von Georgetown (Flugh.), Insel Ascension / Südatlantik / Großbritannien | publisher = Federal Ministry of Transport and Digital Infrastructure | accessdate = 4 November 2016}} </ref> |source 2 = Danish Meteorological Institute<ref> {{cite web | url = http://www.dmi.dk/dmi/tr01-17.pdf| archive-url = https://web.archive.org/web/20130116071752/http://www.dmi.dk/dmi/tr01-17.pdf | url-status=dead | archive-date = 16 January 2013 | title = STATIONSNUMMER 61902 | publisher = Ministry of Energy, Utilities and Climate | accessdate = 4 November 2016}} </ref> }} == Ekologija == === Flora === [[File:Green Mountain3.JPG|thumb|Pogled na otok iz vrha Zelene gore, na jugu je videti vas Two Boats Village in glavno Georgetown.]] Na otoku rastejo endemične vrste rastlin: ''Pteris adscensionis, Asplenium ascensionis'' in ''Euphorbia origanoidis''. Nekatere vrste so že izumrle: ''Oldenlandia adscensionis, Sporobuulis durus'' in ''Dryopteris ascensionis''. Leta [[2010]] so našli štiri primerke rastline ''Anogramma ascensionis'' za katero so mislili, da je že izumrla. Uspelo jim je vgojiti 60 primerkov.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10402534|title=Experts rediscover plant presumed extinct for 60 years|last=Gill|first=Victoria|date=24 June 2010|publisher=[[BBC News]] |accessdate=19 July 2010| archiveurl= https://web.archive.org/web/20100717063341/http://www.bbc.co.uk/news/10402534| archivedate= 17 July 2010 <!--DASHBot-->| url-status=live}}</ref> Veliko rastlin je izumrlo zaradi pretirane peš potem ko so Portugalci v 16. stoletju tam naselili koze. Kasnejša naselitev [[Zajec|zajcev]], ovac, podgan, [[Osel|oslov]] in preko 200 tujerodnih rastlin je še dodatno obremenilo prvotno floro.<ref name="native flora">{{cite web|url=http://www.ascension-island.gov.ac/files/Anogramma%20press%20release_%20With%20images_%20Kew%20changes%2009%20June%202010.pdf|title=native flora|publisher=}}</ref> Do leta [[1843]] je otok prekrivalo zelo malo rastlinstva. Po tem ko so Angleži tam naselili nove rastline je Zelena gora postala eden redkih nasajenih gozdov v taki velikosti. Najvišji vrh je visok 859 m. Na otoku zelo bujno raste bambus. Eno stran gore pa prekriva Norfolški bor, ki so ga tja naselili britanski mornarji za potrebe popravila ladij. Leta 2005 so na gori odprli nacionalni park imenovan Green Mountain National Park. Leta 1966 so inženirki BBC med gradnjo radio-relejne postaje tja naselili vrsto mehiškega trnja ''Prosopis juliflora'' s katerim so želeli vezati suho prst. Grmovje se je skozi leta razrastlo tako, da je leta [[2016]] štelo že preko 2016 primerkov. Širjenje grmovja je izpodrinilo druge vrste, ker se širi proti plažam že ogroža morske želve. Korenine tega drevesa lahko zrastejo tudi do 30 m globoko zato lokalne oblasti že razmišljajo o njegovi omejitve ali popolni odstranitvi z otoka.<ref name="ProcPt5b">{{cite web|url=http://www.ukotcf.org/pdf/BermConf/pages129to166.pdf|title=Bermuda Conference, Procedure Point 5b|publisher=|access-date=4 April 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070614122832/http://www.ukotcf.org/pdf/BermConf/pages129to166.pdf|archive-date=14 June 2007|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> === Favna === [[File:Ascension Island Lava fields.jpg|thumb|right|Polja lave]] Večino živali so na otok naselili ljudje: osli, ovce, mačke, podgane,… Na otoku živita dve vrsti kuščarjev. Od endemičnih žuželk na otoku živi brezkrilna uš ''Psocopteran Troglotroctes ashmolearum'', ki je bila najdena v jamah in razpokah med kamni.<ref>Lienhard, 1996, Psocoptères nouveaux ou peu connus de quelques îles atlantiques (Canaries, Madère, Açores, Ascension) et de l'Afrique du Nord (Insecta: Psocoptera), Boletim do Museu Municipal do Funchal (Historia Natural) 48(267)</ref> Poleti so velik problem muhe. Največja domorodna živalska vrsta je kopenski rak ''Johngarthia lagostoma'' (nekdanje ime ''Gecarcinus lagostoma'').<ref name="Hartnoll2009">{{cite journal|author1=Richard G. Hartnoll |author2=Annette C. Broderick |author3=Brendan J. Godley |author4=Kate E. Saunders |year=2009 |title=Population structure of the land crab ''Johngarthia lagostoma'' on Ascension Island |journal=[[Journal of Crustacean Biology]] |volume=29 |issue=1 |pages=57–61 |doi=10.1651/08-2992.1 |url=http://www.seaturtle.org/PDF/Hartnoll_2009_JCrustacBiol.pdf |format=pdf] }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Priobalni pas je zelo bogat z morskim življenjem. Eden najbolj prepoznaven predstavnik živalskega sveta na otoku je endemična zelena želva, ki med novembrom in majem na otoku leže jajca. Želve so pobirali do leta [[1930]] ko je bilo to prepovedano. Do leta [[1970]] se je populacija opomogla.<ref name=BBC>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/magazine-36076411 |title=BBC News, ''The island where nothing makes sense'', 19 April 2016 |access-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180220101244/http://www.bbc.com/news/magazine-36076411 |archive-date=20 February 2018 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Od leta 1970 do 2014 se je število želvjih gnezd povečalo za 500%, kar pomeni da je bilo vsako leto na plažah 24.000 gnezd.<ref>{{cite web|url=http://en.tempo.co/read/news/2014/08/02/206596760/Scientists-Number-of-Green-Turtles-Increases-More-than-500|title=Scientists: Number of Green Turtles Increases More than 500%|date=2 August 2014|access-date=3 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140808054748/http://en.tempo.co/read/news/2014/08/02/206596760/Scientists-Number-of-Green-Turtles-Increases-More-than-500|archive-date=8 August 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Na vzhodni obali se nahaja ptičji otok Boatswain, ki je varno zatočišče ptičev pred podganami, mačkami in ljudmi. Leta 2006 so razglasili, da je otok Ascension očiščen mačk, od takrat naprej se je populacija ptičev razširila po celotnem otoku.<ref>{{cite web|url=http://petsaspests.blogspot.com/search?q=ascension|title=Stray pets|author=Jorge|accessdate=3 January 2016}}</ref> === Ptiči === [[File:Male Frigatebird with chick Fregata aquila.jpg|thumb|180px|Samec fregatnega ptiča z piščancem na otoku Boatswain, 2013]] [[File:Onychoprion fuscatus Ascension Island 3.jpg|thumb|left|Nekaj od 130.000 črnoperutih čiger na gnezdišču Mars Bay, Ascension, januar 2009]] Ko so leta 1815 na otok pripeljali mačke so velike kolonije ptičev začele izumirati. Ohranile so se le na težko dostopnih mestih, eno izmed takih mest je bil otok Boatswain. V dvoletni kampanji so do leta 2009 z otoka odstranili vse mačke.<ref>{{cite web |last1=Ratcliffe|display-authors=et al |first1=Norman |title=The eradication of feral cats from Ascension Island and its subsequent recolonization by seabirds |url=https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/5A7C3DA4F9F733454357434CDA367806/S003060530999069Xa.pdf/eradication_of_feral_cats_from_ascension_island_and_its_subsequent_recolonization_by_seabirds.pdf |website=Cambridge.org |publisher=Fauna & Flora International |accessdate=6 November 2018 |pages=20–22 |date=January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181106171820/https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/5A7C3DA4F9F733454357434CDA367806/S003060530999069Xa.pdf/eradication_of_feral_cats_from_ascension_island_and_its_subsequent_recolonization_by_seabirds.pdf |archive-date=6 November 2018 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Na otoku je štirinajst zatočišč za ptiče, ki jih je [[BirdLife International]] razglasil za zelo pomembne. Nahajajo se na samem otoku in na morskem območju, ki se razteza 5,6 km od obale otoka. Najbolj pomembni ptiči so: rdečekljuni tropi, endemski fregatski ptič, črni nodi in bela čigra. Otok je bil prebivališče endemične tukalice vendar so je izumrla na začetku 19. stoletja . == Vlada == [[File:Government House Ascension Island.jpg|thumb|right|Vladno poslopje]] Otok je del britanskih čezmorskih ozemelj skupaj z otokoma Sv. Helena in Tristina da Cunha. Izvršno oblast predstavlja kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II]], ki jo na otoku predstavlja [[guverner]] prekomorskega ozemlja Sv. Helena, Ascension in Tristina da Cubha. Ker ima guverner sedež v Jamestownu na otoku Sv. Helena ga na otoku Ascension predstavlja [[administrator]], ki ga imenuje guverner. Zaradi sprememb v ustavni ureditvi otoka Ascension je bil izvoljen sedemčlanski svet, ki je začel delovati [[1. november|1. novembra]] [[2002]]. Svet je bil 24. oktober|24. oktobra]] [[2005]] razpuščen na zahtevo guvernerja Sv. Helene. [[16. november|16. novembra]] so bile izpeljane nove volitve na katerih je 697 volivcev izbiralo med 10 kandidati za 7 sedemčlanski svet.<ref>Juanita Brock, [http://www.sartma.com/art_2205.html Ascension: Ascension Island Votes for Councillors] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716065241/http://www.sartma.com/art_2205.html |date=16 July 2011 }}</ref> Januarja [[2007]] je šest članov sveta odstopilo zaradi nerazumevanja demokratične ureditev in nenavadnega političnega sistema na otoku. Aprila [[2008]] so bile izpeljane nove volitve, pogajanja so trajala do oktobra. Novi otoški svet je prisegel [[27. oktober|27. oktobra 2008]].<ref>{{cite web|url=http://www.the-islander.org.ac/art_4013.html|title=Ascension Island News for October 2015 from The Islander Newspaper|accessdate=3 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160422114551/http://www.the-islander.org.ac/art_4013.html|archive-date=22 April 2016|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref name=memo07>{{cite web|url=https://publications.parliament.uk/pa/cm200708/cmselect/cmfaff/memo/147/ucm5702.htm|title=Letter and submission from Residents of the Ascension Island|date=12 October 2007|website=publications.parliament.uk|access-date=3 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003175203/https://publications.parliament.uk/pa/cm200708/cmselect/cmfaff/memo/147/ucm5702.htm|archive-date=3 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ascension-island.gov.ac/aig/ascension-island-council.htm|title=Ascension Island Council|publisher=|access-date=3 February 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080210023156/http://www.ascension-island.gov.ac/aig/ascension-island-council.htm|archive-date=10 February 2008|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref>[http://www.the-islander.org.ac/art_5867_22_377_1.html Ascension : Ascension Island Council Election - 2008]</ref> Otok ima svoje lokalne zakone, ki so podobni zakonom z otoka Sv. Helena in nekaterim britanskim zakonom z določenimi lokalnimi prilagoditvami. Otoški svet svetuje pri sprejetju novih zakonih in pri spremembah starih zakonov. Kjer lokalna pravila oz. zakoni ne obstajajo se uporablja zakon iz Sv. Helene, ki se temu primerno prilagodi lokalnim razmeram ali pa se spiše nov zakon samo za otok Ascension. Delovna zakonodaja je mešanica pogodbenega prava in delovnega varstvenega odloka, ki zagotavlja pogodbo in delodajalce zavezuje da zagotovijo brezplačno nastavitev, zdravstveno zavarovanje, hrano in možnost potovanja. Ustavni red otoka Sv. Helena, Ascension in Tristan da Cunha je sprejela britanska kraljica in svet [[8. julij]]a [[2009]] in je začela veljati septembra 2009. Nova ustava je nadomestila staro iz leta [[1988]], ki poleg drugih sprememb omejujejo moč guvernerja, vključuje listino o pravicah, vzpostavlja neodvisno sodstvo in javno službo ter imenuje guvernerja. S tem se je končalo pravna odvisnost od otoka Sv. Helena, ki je trajala od leta 1922.<ref>{{cite web|url=http://www.the-islander.org.ac/artd_6748_07_2009_21.html|title=Ascension Island News for October 2015 from The Islander Newspaper|accessdate=3 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304032742/http://www.the-islander.org.ac/artd_6748_07_2009_21.html|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> == Demografija == [[File:Georgetown Ascension1.JPG|thumb|Glavno mesto otoka, Georgetown]] Po podatkih iz leta 2016 je na otoku živelo 806 ljudi, 556 jih je bilo z otoka Sv. Helena 250 jih je bilo druge narodnosti. Kraljeve letalske sile (RAF) ima na otoku 17 uslužbencev. Na otoku nikoli ni bilo avtohtonih prebivalcev.<ref>{{cite web|url=http://www.ascension-island.gov.ac/the-island|title=The Island|date=17 December 2012|publisher=|access-date=5 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180202142842/http://www.ascension-island.gov.ac/the-island/|archive-date=2 February 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Na otoku je pet naselij: * Georgetown (glavno naselje in prestolnica otoka) * Two Boats (civilna vas s šolo) * Cat Hill (glavna baza ZDA na otoku) * Traveller's Hill (baza RAF) * Wideawake Airfield (letališče z postajo RAF) Na zeleni gori se nahaja nekaj koč, ki jih občasno naseljujejo obiskovalci. Tam se nahaja tudi rezidenca administratorja otoka. Na otok je mogoče priti le z dovoljenjem administratorja. Na otoku ni stalnega naselja. Pogodba o zaposlitvi je pogoj za bivanje na otoku. Za krajši čas lahko otok obiščejo tudi turisti in ostali obiskovalci vendar potrebujejo predhodno dovoljenje. Čeprav so v preteklosti potekale razprave o možnosti lastništva in nakupa zemlje je britanska vlada potrdila, da na otoku ne velja t.i. pravica bivanja.<ref>{{cite web|title=CONSTITUTION OF ST HELENA, ASCENSION AND TRISTAN DA CUNHA DRAFT FOR PUBLIC CONSULTATION OF 25 June 2008|url=http://www.sartma.com/artd_5474_06_2008_9.html|accessdate=3 June 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20080925211108/http://www.sartma.com/artd_5474_06_2008_9.html|archive-date=25 September 2008|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|title=FOREIGN AFFAIRS COMMITTEE&nbsp;— SELECT COMMITTEE ANNOUNCEMENT (4 July 2008)|url=http://www.the-islander.org.ac/art_5535_16_41_1.html|accessdate=3 June 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110531145553/http://www.the-islander.org.ac/art_5535_16_41_1.html|archive-date=31 May 2011|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|title=Letter's To FCO From Cyril Leo|url=http://www.the-islander.org.ac/art_4907_16_75_1.html|accessdate=3 June 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110531145643/http://www.the-islander.org.ac/art_4907_16_75_1.html|archive-date=31 May 2011|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|url=http://sthelenaonline.org/ascension-workers-know-the-reality-says-administrator/|title=Ascension workers know the reality, says administrator|date=16 September 2013|publisher=|access-date=26 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201041539/http://sthelenaonline.org/ascension-workers-know-the-reality-says-administrator/|archive-date=1 December 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> == Kultura == Na otoku delujeta [[Skavti|skavtska]] in [[Taborniki|taborniška]] skupina Sv. Helena in Ascension. Skavti so na otoku začeli delovati novembra [[1973]],<ref>[http://www.the-islander.org.ac/oldsite/1408.htm The Ascension Island Newspaper] November 1998</ref> na Sv. Heleni pa so bili prisotni že od leta [[1912]]. Two Boats School je ednina šola na otoku in zagotavlja šolanje otrok med 3 in 16 letom. == Ekonomija == [[File:Stamp Ascension 1937 1.5p.jpg|200px|thumb|Poštna znamka otoka z motivom otoškega pomola (1938)]] Glavna gospodarska dejavnost na otoku je skoncentrirana okoli letališča Wideawake in radiorelejne postaje BBC. Za vojaške objekte skrbi pogodbeni izvajalec Interserve Defence. Podjetje Serco skrbi za delovanje letališča Sodexo pa za ketering in objekte. Včasih je bil pred obalo zasidran 70.000 tonski [[tanker]] podjetja [[Maersk]] v katerem so skladiščili gorivo. Leta 2002 ga je zamenjalo obalno skladišče goriva s katerim opravlja vojska. Po pogodbi gorivo dostavlja čarterski tanker ''Maersk Repier'' na vsake dva meseca. Gorivo se prečrpava preko cevi ki povezuje ladjo tanker in skladišča goriva na kopnem. Glavni izvozni artikel otoka je [[poštna znamka]] otoka Ascension, spominski kovanci in ribiške licence. Kot izvozni artikel se uporablja tudi domena .ac, ki jo uporabljajo manjše izobraževalne ustanove in muzeji v Veliki Britaniji zaradi svoje podobnosti z domeno ac.uk, ki je rezervirana za uveljavljene izobraževalne ustanove v Veliki Britaniji. === Turizem in sorodne dejavnosti === [[File:ASCENSION ISLAND - DEVIL'S ASHPIT.jpg|thumb|upright=1.2|Devil's Ashpit]] Zaradi težke dostopnosti in težav pri namestitvi obiskovalcev turizem do leta 2002 skoraj ni obstajal. V zadnjih letih RAF omogoča omejeno potovanje z letalom, odprli pa so tudi Georgetown Obsidian Hotel in številne hiše za goste. Pred potovanjem morajo gostje potrebujejo dovoljenje. Glavna atrakcija za obiskovalce je športni ribolov. Otok se ponaša s tem, da ima najslabše golf igrišče na svetu.<ref>{{cite web |url=http://travel.ca.msn.com/international/photogallery.aspx?cp-documentid=27020164&page=1 |title=Travel news, photos, flight status, trip booking and more |publisher=MSN Travel |accessdate=3 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140704035703/http://travel.ca.msn.com/international/photogallery.aspx?cp-documentid=27020164&page=1 |archive-date=4 July 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|author1=Ella Morton|title=Ascension Island: Home of Lava Fields, a False Forest, and the World's Worst Golf Course|url=http://www.slate.com/blogs/atlas_obscura/2014/09/19/ascension_island_in_st_helena_lava_fields_false_forest_world_s_worst_golf.html|website=Slate|publisher=Slate|accessdate=29 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180529045925/http://www.slate.com/blogs/atlas_obscura/2014/09/19/ascension_island_in_st_helena_lava_fields_false_forest_world_s_worst_golf.html|archivedate=29 May 2018}}</ref> === Komunikacije === Zaradi svojega položaja sredi Atlantika otok gosti številne radijske in radio-relejne postaje. Na otoku imata svoje komunikacijske objekte BBC in Cabel&Wireless Worldwide (v lasti Vodafone od leta 2012). Evropska vesoljska agencija ima na otoku postajo za sledenje raketam [[Ariane 5]] in [[Sojuz (raketa)|Sojuz]] potem ko te izstrelijo iz Kouroua v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]]. Otok ima lastno radijsko postajo ter postajo z otoka Sv. Helena. Prav tako sprejema program od BFBS (British Forces Broadcasting Service, radijski in televizijski program ki ga zagotavlja britanska vojska) ter televizijski programe za vojsko ZDA. Otok ima mednarodno telefonsko klicno številko +247, od [[1. junij]]a [[2015]] ima petmestne številke.<ref>{{cite web|url=https://www.itu.int/dms_pub/itu-t/oth/02/02/T02020000AF0003PDFE.pdf|title=International Telecommunication Union Directory|publisher=|access-date=2 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150704035638/https://www.itu.int/dms_pub/itu-t/oth/02/02/T02020000AF0003PDFE.pdf|archive-date=4 July 2015|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Sredi dvajsetega stoletja je imela NASA na otoku številne komunikacijske antene. Otok je bil izbran zaradi osrednje lokacije v Atlantiku in bližine ekvatorja vzdolž katerega potekajo številne orbitalne poti satelitov. === Bančništvo in denar === Na otoku deluje podružnica Banka Sv. Helena, ta ima račun pri britanski banki Lloyds za opravljanje denarnih prenosov s tujino.<ref>{{cite web|url=http://www.sainthelenabank.com/more09.htm|title=the Bank of St. Helena|publisher=|access-date=16 February 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715225604/http://www.sainthelenabank.com/more09.htm|archive-date=15 July 2011|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Na otoku se uporablja denar funt Sv. Helene medtem ko na otoku Tristian da Cubha raje uporabljajo [[funt šterling]]. Za kovance funta Sv. Helene navajajo, da so namenjeni uporabi na otokih Sv. Helena in Ascension otoka Tristian da Cunha pa ne omenjajo. == Transport == [[File:Greening Ascension Island.jpg|thumb|right|Satelitska slika otoka leta 2010]] Leta [[2003]] sta britanska in ameriška vladaali sporazum Wideawake s katerim so omogočili, da na otoku lahko pristane omejeno številno civilnih letal pod nadzorom Velike Britanije.<ref>[http://untreaty.un.org/unts/144078_158780/6/10/14039.pdf "AGREEMENT BETWEEN THE GOVERNMENT OF THE UNITED KINGDOM OF GREAT BRITAIN AND NORTHERN IRELAND AND THE GOVERNMENT OF THE UNITED STATES OF AMERICA CONCERNING THE USE OF WIDEAWAKE AIRFIELD ON ASCENSION ISLAND BY CIVIL AIRCRAFT NOT ENGAGED IN SCHEDULED INTERNATIONAL AIR SERVICES."] {{Webarchive|url=https://www.webcitation.org/5txhDSmfk?url=http://untreaty.un.org/unts/144078_158780/6/10/14039.pdf |date=3 November 2010 }} 1 October 2003. United Nations Treaty Collection, Volume 2270, I-40420. Retrieved 10 August 2010.</ref><ref>[http://www.ascension-island.gov.ac/files/Information%20for%20Aviators.pdf "Information for Aviators"] Ascension Island Government. Retrieved 10 August 2010.</ref> Zaradi slabega stanja letališke steze so aprila 2017 preklicali vse polete v Veliko Britanijo in na Falklandske otoke, ki so potekali dvakrat na teden. Polete je v imenu Ministrstva za obrambo Velike Britanije izvajala letalska družba AirTanker z letalom [[Airbus A330]]. Ministrstvo za obrambo je tako vzdrževalo redno letalsko linijo med Veliko Britanijo in Falklandskimi otoki, poimenovano South Atlantic Air Bridge (Južnoatlantski zračni most). Čeprav je bila letalska linija prvotno namenjena vojaškemu in vladnemu osebju je bilo mogoče kupiti tudi komercialne letalske karte. Let zdaj poteka preko Zelenortskih otokov.<ref name="bbc.co.uk">{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-40442318|title=Ascension: The increasingly unreachable island|first=Alastair|last=Leithead|date=4 July 2017|publisher=|via=www.bbc.co.uk|access-date=20 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180225195930/http://www.bbc.co.uk/news/uk-40442318|archive-date=25 February 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Čeprav britansko letalo A330 za zadaj ne more pristati na letališču, ameriška vojska za svoje osebje uporablja letala [[Boeing 757]] letalske družbe ATI (Air Transport International), ki dvakrat mesečno leti med otokom in letalsko bazo Patrick na [[Florida|Floridi]]. Letalo se uporablja izključno za prevoz oseb ves ostali transport poteka preko tovorne ladje MV ''Ascension''. Velika Britanija za transport svojega osebja uporablja letala [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]]ki tja letijo enkrat mesečno. Na otoku ni taksi službe zato mora večina obiskovalcev najeti avto. Na otoku je okoli 40 km asfaltiranih cest. Nekatere so bile zgrajene iz presežnega asfalta, ki je ostal po gradnji letališča. Vozi se po levi strani. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave (v angleščini) == * [http://www.ascension-island.gov.ac/ Vlada otoka Ascension] * [http://www.the-islander.org.ac/ Ascension Island Newsletter] * [http://www.ascensionconservation.org.ac/ Ascension Conservation] * [http://www.astronautix.com/sites/ascnsion.htm Rocket launches from Ascension] * [http://mt-shortwave.blogspot.com/2010/01/closer-look-at-ascension-islands-bbc.html Detailed description of the BBC Atlantic Relay Station] * [http://www.the-islander.org.ac/webcam/ Live Web Cam of Ascension] * [http://www.britishempire.co.uk/maproom/ascension.htm Colonial History of Ascension Island] * [http://maps.google.com/maps?f=q&source=s_q&sll=-11.264612,-14.941406&sspn=67.291674,89.648438&ll=-7.945506,-14.361534&spn=0.140771,0.175095&t=h&z=13 Google Satellite View] * [http://www.britlink.org/ascension.html Ascension Island at Britlink – British Islands & Territories] * [http://www.aos-uk.com/ascension.html Army Ornithological Society Ascension Island Research] * James Rogers and Luis Simón. [http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2004_2009/documents/dv/sede300309studype407004_/SEDE300309StudyPE407004_en.pdf The Status and Location of the Military Installations of the Member States of the European Union and Their Potential Role for the European Security and Defence Policy (ESDP).] Brussels: European Parliament, 2009. 25&nbsp;pp. {{britanska odvisna ozemlja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]] cofil7xw6cnw8r95ri34khjmeo1ajp8 0 19525 5728759 5718039 2022-08-07T18:44:24Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain range | name=Julijske Alpe | photo=V Julijci imena.jpg | photo_caption=Vzhodne Julijske Alpe s Triglavom | country=Italija| country1 = Slovenija | state= | state1= | parent=Južne Apneniške Alpe | area_km2= | length_km= | length_orientation= | width_km= | width_orientation= | highest=Triglav | elevation_m=2864 |coordinates = {{koord novi|46|23|N|13|50|E|type:mountain_region:SI_scale:100000|format=dms|display=inline}} |range_coordinates = {{koord novi|46|20|N|13|45|E|type:mountain_region:SI_scale:300000|format=dms|display=inline,title}} | geology= | period= | orogeny= | map_image=Alps location map (Julijske Alpe).png | map_caption=Položaj Julijskih Alp (v rdečem) znotraj Alp.<br /><small>Meje pogorja so označene glede na<br />''Alpine Club classification of the Eastern Alps''</small> }} '''Júlijske Álpe''' ali '''Júlijci''' (italjansko: ''Alpi Giulie'') so najobsežnejša in najvišja [[gorska skupina]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. So v južnem in vzhodnem delu [[pogorje|pogorja]] [[Alpe|Alp]] in predstavljajo del [[Južne Apneniške Alpe|Južnih Apneniških Alp]]. Po SOIUSA razdelitvi sodijo v Vzhodne Alpe, sektor Južne Vzhodne Alpe, sekcija Julijske Alpe v širšem smislu.<ref name="Marazzi">Marazzi, Sergio (2012). ''SOIUSA - Suddivisione orografica internazionale unificata del Sistema Alpino '', [http://www.fioridimontagna.it/it/soiusa/soiusa.htm www.fioridimontagna.it]</ref> Ležijo v severozahodni Sloveniji in v severovzhodni [[Italija|Italiji]], ime pa so posredno dobile po [[Gaj Julij Cezar|Gaju Juliju Cezarju]] oziroma po rimski naselbini ''Forum Iulii'', ki je ležala v bližini današnjega [[Čedad]]a. So edino slovensko gorstvo, kjer višine presegajo 2600 metrov. Njihov najvišji vrh, ki je obenem tudi najvišji vrh Slovenije, je [[Triglav]] z 2864 [[meter|metri]], drugi po višini pa je italijanski [[Montaž]] ali ''Špik nad Policami'' (2753 m) v zahodnem delu Julijcev, sledi [[Škrlatica]] (z 2740 m drugi najvišji vrh v Sloveniji). Večina Julijskih Alp v Sloveniji je vključena v [[Triglavski narodni park]]. Julijske Alpe so od leta 2003 v sklopu [[Unesco]]vega programa »Človek in biosfera« razglašene za biosferni rezervat.<ref>[http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002229/222915M.pdf UNESCO MAB]</ref> == Obseg == [[Slika:Dolina Male pisence.JPG|thumb|right|Dolina potoka Male Pišnice v Julijskih Alpah]] Po površini merijo okrog 4400 [[kvadratni kilometer|km²]] (večji del v Sloveniji, manjši v Italiji) in obsegajo območje med dolino [[Sava|Save]] in [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]. Na jugu jih omejujejo [[Stol, Julijske Alpe|Stol]] (1673m), [[Baška grapa]] ter [[Jelovica]], ki je še del Julijskih Alp. == Geološka zgradba == Gradijo jih [[mezozoik|mezozojske]] morske usedline, večinoma 200 mil. let stari [[trias]]ni in nekoliko mlajši (180 mil. let) jurski [[apnenec|apnenci]] in [[dolomit]]i. Zato so [[stena|stene]] strme, [[vrh]]ovi in [[greben]]i pa zobčasti. Skladi apnenca in dolomita so debeli tja do 2000 m. Močna [[alpidi|alpidska]] [[orogeneza]] pred 30 mil. let je povzročilo, da so se mlajše [[kamninske plasti]] [[narivanje|narivale]] nad starejše. Številni [[fosil]]i nam pričajo, da je bilo tu včasih [[morje]]. Skladi so nagnjeni proti jugu, zato so južna pobočja po navadi manj strma kot severna. Glavni masivi Julijskih Alp so zgrajeni predvsem iz wengenski skladov in dachteinskega apnenca. Lepi, vzporedno naloženi skladi so vidni predvsem na [[Kaninski podi|Kaninskih podih]] in v [[Dolina Triglavskih jezer|dolini Triglavskih jezer]], kjer so vidne številen okamenele školjke, megalodonte. Na severnem obrobju so starejše kamnine, to so rdečkasti ali zelenkasti skrilavi werfenski skladi in rabeljske plasti temnosivih apnencev in skrilavcev. Nad dolinama Soče in Bače ter v Bohinju najdemo plasti iz [[Jura|jurskega]] obdobja. V okolici Tolmina in na Poreznu so volčanski apnenci iz mlajšega [[mezozoik]]a. Zgodnji [[Kreda|kredni]] apnenci v Soški dolini prehajajo v kraški svet [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]]. V Soški dolini se apnenci končajo s [[fliš]]nimi kamninami: [[lapor]]ji, [[peščenjak]]i in [[konglomerat]]i iz [[eocen]]a. V [[Ledena doba|ledeni dobi]], ki se je končala pred 10.000 leti je bilo v Alpah mnogo [[ledenik]]ov, med njimi tudi v dolini Save in Soče. Ledeniki so brusili gorska pobočja, ustvarjali doline, gradili pragove, nanesli [[balvan]]e in [[grušč]] in nasuli [[morena|moren]]e v doline. V [[holocen]]u in [[aluvij]]u so zunanji vremenski vplivi povzročali tudi kemične spremembe površja, tekoče vode pa mehanske spremembe. Zaradi delovanja notranjih zemeljskih sil, ki so dvigale Alpe, so nastali številni prelomi, ki so razkosali kamnite sklade. Posebej izrazit je [[Idrijski prelom]], ki poteka v smeri severozahod-jugovzhod, ki je oblikoval dolino Idrijce in srednji del Soče. == Ledene dobe == V [[pleistocen]]u, ki je trajal zadnja 2 mil. let, je zaradi močnih ohladitev nastopilo obdobje [[ledena doba|ledenih dob]]. V [[visokogorje|visokogorju]] so nastali ledeni pokrovi, od katerih so se proti dolinam odcepili posamezni [[ledenik]]i. Med njimi sta bila najdaljša bohinjski in soški, slednji je bil dolg kar 80&nbsp;km in je segal do [[Most na Soči|Mosta na Soči]]. Obsežni ledeniki so z izjemno težo brusili podlago in razširili ter poglobili rečne doline. Tako so nastale značilne [[ledeniška dolina|ledeniške doline]] z obliko črke U. Ledeniki so odložili veliko [[morena|morenskega gradiva]], ki ga imamo kot dokaz za dolžino ledenika. Odložili so tudi ogromne skale-[[balvan]]e, ki jih najdemo v vseh ledeniških dolinah. Ledeniki so ustvarili kotanje, v katerih so nastala [[ledeniška jezera]]. V dolina sta [[Blejsko jezero|Blejsko]] in [[Bohinjsko jezero]], v visokogorju pa [[Kriška jezera|Kriška]], [[Dolina Triglavskih jezer|Sedmera jezera]] in [[Krnsko jezero]]. Danes se je v Julijskih Alpah ohranil [[Triglavski ledenik]], ki pa je verjetno mlajšega nastanka, iz »[[mala ledena doba|male ledene dobe]]« med 14. in 19. [[stoletje]]m. Do danes se je močno zmanjšal, čeprav se je površina zadnji 2 leti zaradi malce hladnejših temperatur in obilo snega povečala na približno 2,5 [[ha]]. == Razčlenjenost == [[File:Julian Alps from the N.jpg|thumb|1200px|centre|Julijske Alpe s severa]] Četudi so Julijske Alpe v celoti enotna, zaključena gorska skupina, jih globoke prečne [[dolina|doline]] in [[prelaz]]i razčlenjujejo na posamezne podskupine. V glavnem se [[gorovje]] deli na dva dela: [[Vzhodne Julijske Alpe]] in [[Zahodne Julijske Alpe]]. Veliko obsežnejši vzhodni del leži skoraj v celoti na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]], od Zahodnih Julijcev pa sega čez slovensko-italijansko [[meja|mejo]] le polovica [[Kaninska skupina|Kaninske skupine]], najlepši del Zahodnih Julijskih Alp - skupina [[Viš]]a in [[Montaž]]a pa leži v [[Italija|Italiji]]. Med prelazi so pomembni [[Vršič]], [[Predel]] (''Passo di Predil''), Učja (''Uccea'') in prelaz [[Na Žlebeh]] (''Sella Nevea'') v zahodnem delu Julijcev. === Skupine === [[Slika:Western Julian Alps.jpg|thumb|300px|right|Zahodne Julijske Alpe z Višem in Montažem]] Julijske Alpe se delijo na manjše skupine: '''Triglavska skupina''' se nahaja v vzhodnem delu vzhodnih Julijcev. Najvišji vrh je [[Triglav]] s 2864 m. Skupina predstavlja najvišje območje Julijskih Alp, saj precej vrhov presega 2500 m. Na severno-vhodnem pobojčju Triglava se nahaja [[Triglavski ledenik]]. Na severu in zahodu se skupina končuje s [[Triglavska severna stena|Triglavsko severno steno]] ki se spušča proti dolini [[Vrata]], [[Luknjo]] in [[Zadnjica|Zadnjico]]. Na jugu pa sega do [[Bohinj|Bohinjske doline]]. Sestavni del te skupine je tudi [[Pokljuka]]. '''Bohinjska skupina''', znana kot [[Južne Bohinjske gore|Bohinjske gore]], se nahaja južno od Bohinja. Greben se vleče od vzhoda proti zahodu. Vrhovi so najnižji izmed vseh skupin. Najvišja točka je 2398 m visok vrh v [[Veliko Špičje|Velikem Špičju]], ki se nahaja na skrajnem severno-zahodnem delu skupine. '''Krnska skupina''' se nahaja nad dolino [[soča|Soče]]. Na vzhodu se navezuje na Bohinjsko skupino. Najvišji vrh je [[Krn]] z 2245 m. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so se odvijale pomembne bitke na [[Soška fronta|Soški fronti]]. '''Kaninska skupina''' je vzhodna skupina zahodnih Julijcev. Najvišji vrh je [[kanin|Visoki Kanin]] z 2587 m. V skupini je veliko kraških pojavov npr. brezen, ki so globoka prek 1000 m, jam in drugih kraških pojavov. Zaradi bližine morja pade v Kaninskem pogorju največ padavin v Sloveniji, kar se odraža tudi v debelini snežne oddeje, ki pogosto preseže 7 m. '''Viš in Montaž''', skupina, ki se popolnoma nahaja v Italiji. Najvišji vrhova sta [[Montaž]] (2754 m) in [[Viš]] (2666 m). Vrhovi in grebeni so prepadni in nazobčani. Je najbolj zahodna skupina Julijcev, ki se na zahodu končajo z reko Tilment. '''Jalovec in Mangart''', ogromni gori ki se skoraj 2000 m dvigata nad ledeniškimi dolinami, kot sta [[Tamar]] in [[Trenta]]. Najvišja vrhova sta [[Mangart]] (2678 m) in [[Jalovec]] (2645 m). Severna ostenja, še posebej Mangarta so tehnično izredno zahtevna. Lažji, vendar še vedno zahteven dostop je z južnih strani. Na vhodu se navezuje na skupino Razor in Prisojnik, na jugu pa na kaninsko skupino. Na severu jo omejuje Zgornjesavska dolina. '''Razor in Prisojnik''' je skupina vpeta med skupino Jalovca in Mangarta, Martuljško skupino in Triglavsko skupino. Najvišja vrhova sta [[Razor]] (2601 m) in [[Prisojnik]] (2547 m). Omejujejo jo dolina Trenta, Zadnjica, [[prelaz Vršič]], [[Krnica]] in Vrata. '''Martuljška skupina''', ena mogočnejših skupin v Julijcih, se ponaša z mnogimi vrhovi, visokimi čez 2600 m, izjemno težkimi dostopi do vrhov, divjino in gozdovi. Najvišji vrh je [[Škrlatica]] (2740 m), [[Visoki Rokav]] (2646 m), [[Oltar]] (2621 m), [[Ponce]] (2602 m). Le na Škrlatico in [[Špik]] vodi markirana plezalna pot, ostali vrhovi in stene so neoznačene in nezavarovane. Na jugu se konča z Vrati, na severu in vzhodu pa z [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavsko dolino]]. == Vrhovi == ; Vzhodne Julijske Alpe [[Slika:Triglav.jpg|thumb|300px|right|Triglav z Debele peči]] Številni vrhovi presegajo 2000 [[m.n.v]], vendar so večinoma le sestavni del dolgih grebenov ali pa so le predvrh glavnih vrhov. Pomembni vrhovi iztopajo po višini in mogočnosti. Vzhodne Julijske Alpe na vzhodnih robovih obdajajo visoke planote [[Pokljuka]], [[Mežakla]] in [[Jelovica]]. Glavni vrhovi v Vzhodnih Julijskih Alpah, urejeni po višini, so: * [[Triglav]] (2864 m); najvišja gora in simbol Slovenije * [[Škrlatica]] (2740 m); druga najvišja slovenska gora * [[Mangart]] (2679 m) * [[Jalovec]] (2645 m); simbol [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]] * [[Razor]] (2601 m) * [[Kanjavec]] (2569 m) * [[Prisojnik]] (2547 m) * [[Špik]] (2472 m) * [[Krn]] (2244 m); prizorišče številnih bojev [[soška fronta|soške fronte]] ; Zahodne Julijske Alpe Zahodne Julijske Alpe so površinsko precej manj obsežne kot Vzhodne. Ležijo večinoma v Italiji, v Slovenijo segajo le deli Kaninske skupine. Glavni vrhovi so: * [[Montaž]] (Jôf di Montasio) (2753 m), drugi najvišji vrh Julijskih Alp * [[Viš (gora)|Viš]] (Jôf Fuart) (2666 m) * [[Kanin|Visoki Kanin]] (2587 m) [[Slika:View from Mangart MC.jpg|thumb|center|800px|Pogled z [[Mangrt]]a proti vzhodu (od leve proti desni so vidni [[Ponca]], [[Špik]]ova skupina, [[Mojstrovka]], [[Škrlatica]], [[Razor]], [[Prisank]], [[Travnik (gora)|Travnik]], [[Triglav]], [[Kanjavec]], [[Jalovec]] (v ospredju), [[Lepo špičje]], ... ]] == Doline == [[Slika:Krma-winter.jpg|right|thumb|Dolina Krme z Jerebikovca]] Julijske Alpe skoraj iz vseh strani obkrožajo velike in globoke rečne doline, ki tudi zaokrožujejo njihov [[obseg]]. Na severu Julijce omejuje [[Zgornjesavska dolina]] v Sloveniji in [[Kanalska dolina|Kanalska]] ob [[reka|reki]] [[Bela (Tilment)|Beli]] v Italiji. Bela se nato kmalu zlije v [[Tilment]] in ta reka predstavlja tudi zahodno mejo Julijcev. Proti jugovzhodu pa Julijske alpe omejujejo doline slovenskih rek [[Soča|Soče]], [[Bače]] in [[Selška Sora|Selške Sore]]. Globoko v osrčje Julijcev seže tudi več stranskih [[dolina|dolin]], kot so [[Vrata (dolina)|Vrata]], [[Kot (dolina)|Kot]], [[Krma (Julijske Alpe)|Krma]], [[Planica]], [[Tamar]], ki so jih v času [[ledena doba|ledenih dob]] ([[pleistocen]]) preoblikovali [[ledenik]]i. Take doline se po navadi končajo z ledeniško [[krnica|krnico]], nad katero se pnejo navpične stene proti visokim vrhovom. Doline so pogosto odmaknjene od večjih [[naselje|naselij]] in zato večinoma neposeljene, porašča pa jih smrekov [[gozd]], višje tudi [[ruševje]]. Kljub neugodnim razmeram za [[življenje]] so se [[ljudje]] v preteklosti naselili v katero od teh dolin. Najbolj značilna dolina s Trentskimi »bajtami« je [[Trenta]]. Danes število [[prebivalstvo|prebivalstva]] močno upada, velik je tudi delež starega prebivalstva. Ena najlepših dolin pa je [[Dolina Triglavskih jezer]], ki se začne na višini kar 2000 m nmv. [[jezero|Jezerca]] in mlakuže ter bogata [[rastlinstvo|flora]] in [[favna]] sta zaslužni, da je bilo to eno prvih zavarovanih območij v Sloveniji. == Vodovje == V Vzhodnih Julijskih Alpah izvirata dve večji reki: [[Sava]] ([[črnomorsko povodje]]) in [[Soča]] ([[jadransko povodje]]). Zahodni Julijci svoje [[voda|vode]] oddajajo največ [[Tilment]]u, manjši del pa tudi [[Nadiža|Nadiži]]. [[reka|Reke]] imajo največ vode zgodaj [[poletje|poleti]], ko se začne taliti [[sneg]] v [[visokogorje|visokogorju]]. V zatrepnih dolinah izvira veliko [[potok]]ov, ki tečejo prek skalnih pragov ter tako ustvarjajo številne [[slap]]ove, ki so zanimiva točka za [[turist]]e. V Julijskih alpah je tudi naš najmogočnejši slap [[Boka]], visok 106 m in širok tudi 20 m. Drugi pomembni slapovi so še: [[Savica|slap Savice]] pod Komarčo, [[Peričnik]] v Vratih, [[Martuljški slapovi]], [[Gregorčičev slap]] v Vrsnem, slapovi na potoku [[Frantarica]] in drugi. Na nepropustnih tleh in tam kjer so ledeniški nanosi zajezili doline so nastala številna jezera. Med največjimi so [[Bohinjsko jezero|Bohinjsko]]), [[Blejsko jezero|Blejsko]], [[Rabeljsko jezero|Rabeljsko]] in [[Belopeški jezeri|Magartsk]]i (Belopeški) jezeri. V visokogorju pa ([[Triglavska jezera]], [[Krnsko jezero]], [[Kriška jezera]], jezero na [[planina pri Jezeru|planini pri Jezero]], ...). Jezer bi bilo prav gotovo več, vendar zaradi močne [[kras|zakraselosti]] voda ponikne in nekje drugje zopet priteče na plan, kar pričajo tudi številna [[brezno|brezna]], [[jama|jame]] in celo [[led]]ene jame. Reke v Julijskih Alpah so izdolble globoka korita ali vintgarje. Znana so: [[Blejski Vintgar|Vintgar]] pri Bledu, [[korita Mostnice|Mostnice]] v Stari Fužini, Soška korita, korita Koritnice, Mlinarice, [[korita Tolminke|Tolminke]] in druga. == Podnebje == [[Podnebje]] je [[gorsko podnebje|gorsko]]. Zanj so značilne dolge [[zima|zime]] in kratka [[poletje|poletja]]. [[Padavine]] so pogoste, saj letno pade okoli 3000&nbsp;mm padavin (največ v Kaninskem pogorju). Največ padavin pade v [[jesen]]skih [[mesec]]ih. Na [[Kredarica|Kredarici]] (2515 m. nadmorske v.) je poprečna letna [[temperatura]] - 1[[°C]]. Severne lege v alpskem svetu imajo za 1-2&nbsp;°C bolj hladno podnebje. [[Sneg]] pada praviloma pozimi, čeprav najviše vrhove sneg velikokrat »pobeli« tudi poleti. Debelina snežne odeje je zaradi bližine [[morje|morja]] velika, kar je omogočilo nastanek smučarskih središč. Na našem najvišjem [[smučišče|smučišču]] [[Kanin]] je bila aprila leta 2009 neuradno izmerjena količina snega kar 11 m. Predvsem ob prehodu [[fronta (meteorologija)|front]] na bolj izpostavljenih legah piha orkanski [[veter]]. Najpogostejši je [[Fen (veter)|fen]], ki pozimi piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline. Poleti velikokrat nastanejo vročinske [[nevihta|nevihte]] in nalivi, ki povzročajo naraščanje rek in te pa sprožijo [[zemeljski plaz|zemeljske plazove]]. Za nižje dele, [[kotlina|kotline]] in rečne doline je značilno, da se v poletnih mesecih močno ogrejejo, pozimi pa ohladijo. Včasih pa je pozimi zaradi oblačne plasti, ki navadno sega do 1000 m n.m.v. v kotlinah večji mraz kot v višjih legah nad njimi. To imenujemo [[toplotni obrat]]. Povprečna letna temperatura v kotlinah alpskega sveta je okrog 10&nbsp;°C. [[Slika:Gentiana acaulis.jpg|thumb|right|150px|Gentiana acaulis ([[Sviščevke|Kochov svišč]]), zavarovana rastlina že od leta 1922]] == Rastlinski pasovi == Temperatura se znižuje za 0,6&nbsp;°C vsake 100 m, kar se lepo vidi tudi na [[rastlinski pasovi|rastlinskih pasovih]], značilnih za prisojna [[pobočje|pobočja]]. V nižinah prevladuje listnati gozd [[bukev|bukve]] z vmesnimi sestoji [[Jelka (drevo)|jelke]] in [[smreka|smreke]]. V drugem pasu prevladuje mešani [[gozd]], kjer je veliko [[pašnik]]ov, ki pa se zaradi opuščanja košenja zaraščajo. Najvišji gozdni pas je [[iglasti gozd|iglasti]] pas. Dviga se tja do višine 1800 m na prisojnih legah in do 1600 m na osojnih legah in bolj vlažnih tleh. Nad to višino prevladuje [[ruševje]] in posamezna majhna drevesa ([[macesen]]). Rušje vztraja tja do višine 2200 m, kjer se prične pas alpskih travišč, ki so bogato posejana s številnimi zavarovanimi rastlinskimi [[Vrsta (biologija)|vrsta]]mi ([[planika]], [[košutnik (rastlina)|košutnik]],...). Posamezni šopi trave vztrajajo do višine 2600 m, kjer se prične pas golega skalovja in [[lišaj]]ev. == Prebivalstvo == Območje naj bi bilo poseljeno že v [[kamena doba|kameni dobi]]. Najdena grobišča na Bledu in v Bohinju pričajo o naselitvi v prazgodovini. Halštatski grob na Lepencah, keltski, ilirski in staroslovanski grobovi na Bledu in v Srednji vasi v Bohinju. Na planini Lipanci so našli prazgodovinsko sekiro in bronasto bodalo. Ti prebivalci so se morali umakniti pred Rimljani in kasneje Langobardi visoko v hribe. Ob koncu preseljevanja narodov v 6. stoletju so Julijske Alpe naselili Slovani. Staroselci so se asimilirali, Slovani pa so od Keltov podedovali znanje iz železarstva, ki se je kasneje razvilo v fužinarstvo in nazadnje v železarstvo na Jesenicah. Težke življenjske razmere so omogočale le redko poselitev. V [[Srednji vek|srednjem veku]] so posekali veliko [[gozd]]ov in tako ustvarjali pašnike. Zgornja meja poselitve je bila na višini 1300 m. Največ ljudi je v višinah živelo sredi 19. stoletja. Slovane so okupirali Germani, ki so vladali tem krajem ves srednji vek vse do prve svetovne vojne. Ta je bila na območju Julijskih Alp najsrditejša in najbolj krvava. Velik del območja je po vojni pripadel Italiji. Tudi druga svetovna vojna je naredila veliko škode prebivalstvu. Po vojni je bil velik del Julijskih Alp vrnjen Sloveniji. S prihodom [[industrijska doba|industrijske dobe]], so ljudje dobili službe v [[tovarna]]h, zato se je veliko ljudi odselilo v doline. Danes ležijo v dolinah večja [[naselje|naselja]] [[Jesenice]], [[Tolmin]], [[Bovec]], [[Kobarid]]. Tako so Julijske Alpe s povprečno gostoto 20 ljudi na km² najredkeje poseljena [[pokrajina]] v Sloveniji. Julijske Alpe danes ležijo na stiku treh narodnostnih skupin: Slovanov, Germanov in Romanov. Najmanj je tukaj Germanov, le nekaj ne strnjenih območij v Zahodnih Julijskih Alpah. Italijansko stran naseljujejo Furlani, pravih Italijanov je malo in se naseljujejo v novejšem času. Slovenci izven meja Slovenije živijo v Reziji pod Kaninom, v Slovenski Benečiji in nekaj v Kanalski dolini. Zanimivost predstavlja nekaj vasi v južnih Bohinjskih gorah. ki so jih v 13. stoletju naselili kolonisti iz Tirolske, kjer naletimo na ostanke njihovega jezika ter na krajevna in ledinska imena. == Gospodarstvo == [[Gozdarstvo]], [[kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] so bile v preteklosti najpomembnejše gospodarske panoge. Predvsem rudarstvo je do danes zamrlo. Gozdarstvo je dobro razvito predvsem na planotah Gorenjske, kjer so obsežni predvsem smrekovi gozdovi. Na nekaterih visokogorskih planinah še vedno pasejo živino in pridelujejo mlečne izdelke. Manj je industrije, vse več pa storitvene dejavnosti. Zelo pomembna gospodarska panoga je danes prav gotovo [[turizem]]. Neokrnjena [[narava]] privablja turiste. Poleti je priljubljeno [[gorništvo]], [[pohodništvo]], [[kolesarstvo]], vse bolj pa razni adrenalinski športi in kopanje v Bohinjskem in Blejskem jezeru. Pozimi pa [[zimski športi]], kot so [[alpsko smučanje|smučanje]] ([[Kranjska Gora]], [[Vogel]], [[Kanin]]), Trbiž, [[sankanje]] in [[tek na smučeh]] ([[Pokljuka]]). Prav v Kranjski Gori vsako leto potekata dve smučarski tekmi za [[svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovni pokal]], na Pokljuki [[biatlon]]ske tekme in v [[Planica|Planici]] [[smučarski skoki]]. == Promet == Območje Julijskih Alp je prepredeno s [[cesta]]mi najrazličnejših kategorij. Med pomembnejše cestne povezave sodijo: cesta čez [[prelaz Vršič]] (1611 m) od Kranjske Gore do Bovca, cesta od Trbiža preko prelaza Predel po dolini Soče proti [[Nova Gorica|Novi Gorici]], cesta preko [[Petrovo Brdo|Petrovega Brda]] po dolini [[Bača|Bač]]e, cesta [[Bled]] - [[Bohinj]], pa preko [[Sorica|Soric]]e, Žaga-Učja-po dolini [[Rezija|Rezije]] v ''Tarcento'', od [[Kobarid]]a preko [[Robič]]a v [[Čedad]] (''Cividale del Friuli''), od [[Rabelj|Rablja]] (''Cave del Predil'') preko Nevejskega sedla (''Sella Nevea'') do ''Raccolane'' in druge ceste pomembne za lokalno prebivalstvo. Po obrobju pa potekajo pomembne ceste po Savski dolini od Jesenic do Trbiža, delno lahko sem pripišemo tudi avtocesto od [[avtocesta|avtocestnega]] [[predor]]a [[Predor Karavanke|Karavanke]] proti Jesenicam, in na zahodu avtocesto in vzporedno regionalno cesto od Trbiža (''Tarvisio'') do [[Videm, Italija|Vidma]] (''Udine''). Kljub težkemu terenu so cestne povezave dobre in so pomembne za razvoj gospodarstva, predvsem turizma. Edina železniška povezava, ki prečka Julijske Alpe je znamenita "[[bohinjska proga]]" Jesenice - Bohinjska Bistrica - Most na Soči - Nova Gorica... == Galerija == <gallery> Slika:Pogled iz slemena..VV.jpg|Pogled na Škrlatico in Martuljško skupino s Slemena Slika:Pogled iz slemena..SS.jpg|Pogled na Jalovec s Slemena Slika:P julijske alpe...jpg|Pogled na zahodno stran Julijskih Alp. Najvišji vrh je Triglav Slika:P škrlatica...jpg | Pogled na Škrlatico, Rokave, Oltar, Ponce Slika:P Triglav nord side wall...jpg|Severno-Vzhodna stran Triglava Slika:Prisojnik-iz Erjavceve koce.JPG| Pogled na severno steno Prisojnika Slika:Razor (1).JPG|Pogled na severno steno Razorja Slika:Mangart 16.jpg|Pogled na zahodno steno Mangarta Slika:Jalovec Kotovo sedlo.jpg|pogled na Jalovec s Kotovega sedla Slika:Spik_2931.JPG|Špik in Ponce Slika:Triglav sunrise.JPG|Triglav zgodaj zjutraj po sončnem vzhodu Slika:Triglavska jezera 2009 09 3.JPG| Koča v Dolini Triglavskih jezer Slika:1 julian alps panorama.jpg|Panoramski pogled na Julijske Alpe Slika:Pogled_na_Julijske_Alpe_z_vrha_Stola_%281673m%29.jpg|Pogled na Julijske Alpe z vrha Stola(1673m) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Julian Alps}} {{Wikipotovanje|Julian Alps}} * [http://www.planinec.si/planinske-poti/4-julijske-alpe.html Julijske Alpe] * [http://www.hribi.net/gorevgorovju.asp?id=1 Julijske Alpe na Hribi.net] * [http://www.julijske-alpe.com Julijske Alpe] * [http://www.summitpost.org/area/range/152184/julian-alps.html Julijske Alpe na SummitPost (angleško)] {{Slovenske Alpe}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Alpska Slovenija]] [[Kategorija:Gorovja v Evropi]] [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Julijske Alpe|*]] [[Kategorija:Gaj Julij Cezar]] [[Kategorija:Biosferni rezervati Slovenije]] s7cqxj8lrr9tvs4dbv9fnlgefipcunh 0 21492 5728615 5728338 2022-08-07T13:25:21Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (1865)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Milan Balažic]] * [[Anton Balažek]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Anton Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Peter Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * [[Ivan Dečko]] * [[Jože Dekleva]] * [[Franci Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Boris Frlec]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[László Göncz]] (Madžar rojen v Sloveniji) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * [[Peter Grasselli]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Tina Heferle]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horvath]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]]? * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hržič|Ivan Hršak - Ivan Hržič]] * [[Karel Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] *[[Zoltan Jan]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] == K == * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunc]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Franc Kangler]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[France Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Branko Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Albin Kovač]] * [[Stane Kovač]] * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] - * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Franc Kramar]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Franc Krvina|France Krvina]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Damjan Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *[[Ignacij Lenček]]? *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 -?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] == M == * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Andrej Magajna]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Franc Mišič]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *[[Jani Möderndorfer]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janže Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] *[[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] == P == [[Natalis Pagliaruzzi]] - [[Borut Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Sergij Pahor]] - [[Alojzij Pajer]]-Monriva - [[Stane Pajk]] - [[Robert Pal]] - [[Josip Pangerc]] - [[Bojan Papič]] -[[Anton Partljič|Tone Partljič]] - [[Ingo Paš]] - [[Damjan Paulin]] - [[Tone Pavček]] - [[Andrej Pavlica]] - [[Josip Pavlica]] - [[Alenka Pavlič]] - [[Darja Pavlič]] - [[Lojze Pavlič]] - [[Stane Pavlič]] - [[Jože Pavličič]] - [[Marko Pavliha]] - [[Jernej Pavlin (politik)]] - [[Irma Pavlinič Krebs]] - [[Marko Pavlišič]] - [[Robert Pavšič]] - [[Rudi Pavšič]] - [[Breda Pečan]] - [[Sašo Peče]] - [[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] - [[Sergij Pelhan]] - [[Stojan Pelko]] - [[Jože Penca]] - [[Gorazd Perenič]] - [[Janez Perenič]] - [[Ljudevit Perič]] - [[Franc Perko (župan)|Franc Perko]] - [[Vencelj Perko]] - [[France Perovšek]] - [[Janez Perovšek]] - [[Tone Peršak]] - [[Pavel Pestotnik]] - [[Bojan Petan]] - [[Rudolf Petan]] - [[Josip Petejan|Jože (Josip) Petejan]] - [[Franc Petek]] - [[Milan Petek]] - [[Miro Petek]] - [[Alojz Peterle|Alojz (Lojze) Peterle]] - [[Ernest Petrič]] - [[Josip Petrič]] - [[Pavle Petričič|Pavle Petričić]] - [[Tea Petrin]] - [[Bortolo Petronio]] - [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] - [[Mihael Petrovič]] - [[Viljem Pfeifer]] - [[Janez Piber]] - [[Jernej Pikalo]] - [[Emil Milan Pintar]] - [[Ciril Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Edo Pirkmajer]] - [[Milko Pirkmajer]] - [[Otmar Pirkmajer]] - [[Pavel Pirkmajer]] - [[Franc Pirkovič]] - [[Jelka Pirkovič]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Rajko Pirnat]] - [[Franc Pišek]] - [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] - [[Leonid Pitamic]] - [[Franc Pišek]] - [[Aleksandra Pivec]] - [[Franci Pivec]] - [[Ljudevit Pivko]] - [[Ivan Plantan]] - [[Dušan Pleničar]] - [[Ivan Ples]] - [[Miroslav Ples]] - [[Janko Pleterski]] - [[Senko Pličanič]] - [[Jakob Ploj]] - [[Miroslav Ploj]] - [[Zlata Ploštajner]] - [[Alojz Pluško]] - [[Dušan Plut]] - [[Zdravko Počivalšek]] - [[Jakob Počivavšek]] - [[Valentin Podgorc]] - [[Karel Podgornik]] - [[Dejan Podgoršek]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Bojan Podkrajšek]] - [[Sida Podlesek]] - [[Anton Podobnik]] - [[Janez Podobnik]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Josip Pogačnik]] - [[Lovro Pogačnik]] - [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] - [[Milan Pogačnik]] - [[Valentin Pohorec]] - [[Marijan Pojbič]] - [[Jože Pokorn]] - [[Boštjan Poklukar]] - [[Josip Poklukar]] - [[Anton Polajnar]] - [[Ignac Polajnar]] - [[Bojan Polak]] - [[Radko Polič star.|Radko Polič]] - [[Svetozar Polič]] - [[Zoran Polič]] - [[Ludvik Poljanec]] - [[Vinko Poljanec]] - [[Majda Poljanšek]] - [[Ferdinand Pollak]] - [[Anton Poljšak]] - [[Robert Polnar]] - [[Marjan Poljšak]] - [[Tone Poljšak]] - [[France Popit]] - [[Boris Popovič]] - [[Carlo Porenta]] - [[Alojz Posedel]] - [[Franc Potočnik]] - [[Janez Potočnik]] - [[Jožef Potočnik]] - [[Miha Potočnik]] - [[Vika Potočnik]] - [[Ivo Potokar]] - [[Majda Potrata]] - [[Ivan Potrč]] - [[Jože Potrč]] - [[Miran Potrč]] - [[Fran Povše]] - [[Zoran Poznič]] - [[Albin Poznik]] - [[Maria Pozsonec]] - [[Hubert Požarnik]] - [[Avgust Praprotnik]] - [[Nik Prebil]] - [[Vladimir Prebilič]] - [[Božo Predalič]] - [[Izidor Predan]] - [[Janko Predan]] - [[Jani Prednik]] - [[Miroslav Pregl]] - [[Živko Pregl]] - [[Ivan Prekoršek]] - [[Matija Prelog]] - [[Albin Prepeluh]] - [[Jakob Presečnik]] - [[Dejan Prešiček]] - [[Mihael Prevc]] - [[Srečko Prijatelj]] - [[Uroš Prikl]] - [[Aleš Primc]] - [[Jana Primožič]] - [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] - [[Matija Prosekar]] - [[Miloš Prosenc]] - [[Jože Protner]] - [[Janko Prunk]] - [[Karel Prušnik]] - [[Boris Puc]] - [[Dinko Puc]] - [[Ivan Pucelj]] - [[Dino Pucer]] - [[Ciril Pucko]] - [[Ivan Pučnik]] - [[Jože Pučnik]] - [[Jožica Puhar]] - [[Vitodrag Pukl]] - [[Franc Pukšič]] - [[Iztok Purič]] - [[Jože Pustoslemšek]] - [[Ludvik Puš]] - [[Janez Pušar]] - [[Rudolf Pušenjak]] - [[Rado Pušenjak]] - [[Vladimir Pušenjak]] == R == [[Boris Race]] - [[Darja Radić]] - [[Božidar Raič]] - [[Janko Rajar]] - [[Jožef Rajšp]] - [[Stanislav Raščan]] - [[Vladimir Ravnihar]] - [[Franjo Ravnik]] - [[Miha Ravnik]] - [[Rudolf Ravnik]] - [[Aleksander Ravnikar]] - [[Jernej Ravnikar]] - [[Ludvik Ravnikar]] - [[Franc Razdevšek]] - [[Radoslav Razlag]] - [[Rafael Razpet]] - [[Ivan Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Amalija Regent]] - [[Ivan Regent]] - [[Izidor Rejc]] - [[Albert Rejec]] - [[Marjan Rekar]] - [[Tone Remc]] - [[Alojzij Remec]]? - [[Bogumil Remec]] - [[Vladimir Remec]] - [[Tine Remškar]] - [[Ivan Renko]] - [[Viktor Repič]] - [[Vili Rezman]] - [[Cvetka Ribarič Lasnik]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Ivan Ribnikar]] - [[Herman Rigelnik]] - [[Andreja Rihter]] - [[Alojz Ribič]] - [[Janez Ribič]] - [[Marija Ribič]] - [[Mitja Ribičič]] - [[Ciril Ribičič]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Cvetana Rijavec]] - [[Robert Rinaldo]] - [[Vitja Rode]] - [[Emil Rojc]] - [[Anton Rojec]] - [[Ivan Rojec]] - [[Anton Rojina]] - [[Anton Rop]] - [[Franjo Rosina]] - [[Igor Rosina]] - [[Jožef Rosina]] - [[Janez Nepomuk Rosmann]] - [[Mihajlo Rostohar]] - [[Ivan Roškar]] - [[Metod Rotar]] - [[Anton Rous]] - [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] - [[Marjan Rožič]] - [[Jakob Rožič]] - [[Valentin Rožič]] - [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] - [[Janko Rudolf]] - [[Bojan Rugelj]] - [[Matija Rulitz]] - [[Pavel Rupar]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mara Rupena-Osolnik]] - [[Zora Rupena]] - [[Leon Rupnik]] - [[Andrej Rus]] - [[Josip Rus]] - [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] - [[Veljko Rus]] - [[Vojan Rus]] - [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] - [[Anton Rutar]] - [[Otokar Rybář]] - == S == [[Bernard Sadovnik]] - [[Franc Sagaj]] - [[Borut Sajovic]] - [[Ivan Sajovic]] - [[Franc Salamon]] - [[Dorče Sardoč]] - [[Silvano Sau]] - [[Jožef Savinšek]] - [[Franc Schaubach]] - [[Jožef Kamilo Schmidburg]] - [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] - [[Jožef Schwegel]] - [[Viljem Schweitzer]] - [[Alojz Sedej]] - [[Cvetka Selšek]] - [[Dušan Semolič]] - [[Dušan Sernec]] - [[Janko Sernec]] - [[Josip Sernec]] - [[Stanka Setnikar Cankar]] - [[Anton Sfiligoj]] - [[Avgust Sfiligoj]] - [[Ivan Simčič]] - [[Teofil Simčič]] (1902-97) - [[Franc Simonič (1916)]] - [[Vasko Simoniti]] - [[Danica Simšič]] - [[Ljubo Sirc]] - [[Janez Sirše]] - [[Ivan Sisinger]] - [[Primož Siter]] - [[Janez Skedl]] - [[Josip Skerk]] - [[Lojze Skok]] - [[Nada Skuk]] - [[Karel Slanc]] - [[Edvard Slavik]] - [[Mitja Slavinec]] - [[Jolanda Slokar]] - [[Jožef Slokar]] - [[Janja Sluga]] - [[Alenka Smerkolj]] - [[Rudolf Smersu]] - [[Franc Smodej]] - [[Robert Smodej]] - [[Janko Smole]] - [[Jože Smole]] - [[Karel Smolle]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Franc Snoj]] - [[Jože Sodja]] - [[Janez Sodržnik]] - [[Mitja Sojer]] - [[Alojz Sok]] - [[Slavko Soršak]] - [[Boris Sovič]] - [[Stojan Spetič]] - [[Jože Srebrnič]] - [[Zoran Stančič]] - [[Edvard Stanič]] - [[Gojko Stanič]] - [[Marjan Stanič]] - [[Stane Stanič]] - [[Aleš Stanovnik]] - [[Ivan Stanovnik]] - [[Janez Stanovnik]] - [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] - [[Miloš Stare]] - [[Andrijana Starina Kosem]] - [[Bojan Starman]] - [[Danijel Starman]] - [[Marko Starman]] - [[Emil Stefanovič]] - [[Stana Stopar]] - [[Viktor Stopar]] - [[Vojko Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Francka Strmole-Hlastec]] - [[Lojzka Stropnik]] - [[Marjan Sturm]] - [[Janko Stušek]] - [[Karel Sukič]] - [[Josef Suppan]] - [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] - [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] - [[Janez Sušnik]] - [[Peter Sušnik]] - [[Ernest Svetec]] - [[Luka Svetec]] - [[Andrej Svetek]] - [[France Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Albert Svetina-Erno]] - [[Anton Svetina]] - [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] - [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] - [[Ivan Svetlik]] == Š == [[Aleš Šabeder]] - [[Franc Šali]] - [[Marjan Šarec]] - [[Karel Šavnik]] - [[Pavel Šavnik]] - [[Virgil Šček]] - [[Franc Šebjanič]] - [[Boštjan Šefic]] ''-'' [[Rudi Šeligo]] - [[Lidija Šentjurc]] - [[Jernej Šerjak]] - [[Leo Šešerko]] - [[Jože Šeško]] - [[Dušan Šešok]] - [[Franc Šetinc]] - [[Lenart Šetinc]] ''-'' [[Marjan Šetinc]] - [[Mile Šetinc]] - [[Drago Šiftar]] - [[Ivan Vanek Šiftar]] - [[Niko Šilih]] - [[Rudi Šimac]] - [[Dušan Šinigoj]] - [[Irena Šinko]] - [[Josip Šinko]] - [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] - [[Majda Širca]] - [[Andrej Šircelj]] - [[Albert Širok]]? - [[Karel Šiškovič]] - [[Raul Šiškovič]] - [[Matija Škerbec]] - [[Albin Škerk]] - [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] - [[Jožef Školč]] - [[Bojan Škrk]] - [[Karel Škulj]] - [[Jože Šlander]] - [[Slavko Šlander]] - [[Albin Šmajd]] - [[Franc Šmon]] - [[Boris Šnuderl]] - [[Makso Šnuderl]] - [[Jakob Šolar]] - [[Igor Šoltes]] - [[Črtomir Špacapan]] - [[Mirko Špacapan]] - [[Bogomir Špiletič]] - [[Vekoslav Špindler]] - [[Bojan Šrot]] - [[Tomaž Štebe]] - [[Anton Štebi]] - [[Alojzija Štebi]] - [[Ivo Štempihar]] - [[Andrej Šter]] - [[Emil Štern]] - [[Anton Štihec]] - [[Drago Štoka]] - [[Franc Štoka]] - [[Adolf Štorman]] - [[Ivan Štravs]] - [[Jernej Štromajer]] - [[Jožko Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Vojka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Lovro Šturm]] - [[Jadranka Šturm Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] - [[Jožef Šuc]] - [[Borut Šuklje]] - [[Fran Šuklje]] - [[Vladimir Šuklje]] - [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] - [[Patricija Šulin]] - [[Radoš Šumrada]] - [[Jože Šušmelj]] - [[Aco Franc Šuštar]] - [[Boris Šuštar]] - [[Ivan Šušteršič]] - [[Janez Šušteršič]] - [[Tone Šušteršič]] - [[Matjaž Švagan]] - [[Ivan Švegel]] == T == * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[France Terseglav]] * [[Ciril Testen]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] * [[Ignac Tratar]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == [[Boris Vadnjal]] - [[Ivo Vajgl]] - [[Davorin Valentinčič]] - [[Lado Vavpetič]] - [[Janko Veber]] - [[Norbert Veber]]? - [[Ivan Vehovec]] - [[Herman Velik]] - [[Jože Velikonja]] - [[Ivan Vencajz]] - [[Peter Vencelj]] - [[Albin Vengust]] - [[Andrej Verbič]] - [[Peter Verlič]] - [[Karel Verstovšek]] - [[Rudi Veršnik]] - [[Ivan Verzolak]] - [[Fran Vesel (1894-1954)]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Ivan Vesenjak]] - [[Peter Vesenjak]] - [[Josip Vidmar]] - [[Marjan Vidmar]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Rudolf Vidrih]] - [[Josip Vilfan]] - [[Joža Vilfan]] - [[Marija Vilfan]] - [[Peter Vilfan]] - [[Albin Vipotnik]] - [[Janez Vipotnik]] - [[Gregor Virant]] - [[Franc Višnikar]] - [[Andrej Vizjak]] - [[Bogomil Vižintin]] - [[Patrick Vlačič]] - [[Angela Vode]] - [[Albin Vodopivec]] - [[Fran Vodopivec]] - [[Albert Vodovnik]] - [[Olga Voglauer]] - [[Željko Vogrin]] - [[Mitja Volčič]] - [[Božidar Voljč]] - [[Ignac Voljč]] - [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] - [[Vojko Volk]] - [[Reginald Vospernik]] - [[Bogumil Vošnjak]] - [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Mihael Vošnjak]] - [[Mitja Vošnjak]] - [[Rudi Vouk]] - [[Olga Vrabič]] - [[Marko Vraničar]] - [[Mateja Vraničar Erman]] - [[Anton Vratuša]] - [[Marko Vrhunec]] - [[Vinko Vrhunec]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Ivan Vuk]] - [[Martina Vuk]] - Franjo Vulčer? == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == [[Andreja Zabret]] - [[Jože Zabukovec]] - [[Zdravko Zabukovec]] - [[Bojan Zadel]] - [[Ludvik Zadnik]] - [[Boštjan Zagorac]] - [[Franc Zagožen]] - [[Jože Zagožen]] - [[Janez Zahrastnik]] - [[Janez Zajc]] - [[Simon Zajc]] - [[Marjan Zajec]] - [[Aleš Zalar]] - [[Cvetka Zalokar Oražem]] - [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] - [[Valentin Zarnik]] - [[Danilo Zelen]] - [[Jože Zemljak]] - [[Janez Zemljarič]] - [[Pavel Zgaga]] - [[Urša Zgojznik]] - [[Marko Zidanšek]] - [[Miloš Zidanšek]] - [[Milovan Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Milenko Ziherl]] - [[Slavko Ziherl]] - [[Jože Zimšek]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Igor Zorčič]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] - [[Beno Zupančič]] - [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] - [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] -[[Niko Zupanič]] - [[Josip Zurc]] - [[Milan Zver]] -[[Franci Zwitter]] - [[Mirt Zwitter]] - [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] o7zmt8tkk2n0h6efo1137nmgbw2pzim 0 22024 5728567 5702925 2022-08-07T12:13:58Z Cjajnik 194448 /* Dela in dnevi (moralni koledar) */ korekcija zatipkanih mest wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Heziod''' (tudi '''Hesiod''') ({{jezik-grc|Ἡσίοδος}}: Hêsíodos, [[latinščina|latinsko]] Hesiodus), [[Grki|grški]] [[pesnik]] in [[rapsod]], živel okoli [[700 pr. n. št.]] v [[Askra|Askri]] v [[Beocija|Beociji]]. Velja za predhodnika [[lirika|lirike]], čeprav ga po obliki in vsebini sicer uvrščamo med pesnike [[epika|epske vrste]]. Njegova dela so bila vsaj do neke mere namenjena takratnemu boiotskemu kmetu.<ref>Osnova gesla je nastala v okviru seminarskega dela pri predmetu ''Svetovna književnost 1'' na Oddelku za slovenistiko FHŠ Koper.</ref> == Življenje == Že od [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletja pr. n. št.]] so [[literarni zgodovinar]]ji razpravljali, kdo je živel prej, ali Heziod ali [[Homer]]. Večina sodobnih raziskovalcev je mnenja, da je zapis homerskih [[pesnitev]] starejši od Heziodovih del. Heziod naj bi bil sin preprostega [[kmet]]a in tudi sam [[pastir]] ter kmetovalec. V mladosti naj bi pasel po pobočjih [[Helikon (gorovje)|Helikona]], ki ga predvsem po Heziodovi zaslugi poznamo kot [[gora|goro]] [[muze|muz]] in kjer so pozneje zares našli sledove najstarejšega čaščenja teh božanstev. Tudi Hezioda naj bi na Helikonu muze posvetile v pesnika blaženih [[bog]]ov. Brat Perses, za katerega nekateri menijo, da je pesnikov izmislek, naj bi Hezioda ukanil za dediščino, potem, ko je dediščino zapravil, pa naj bi se vrnil domov kot berač. Prav Heziodovemu bratu so v pesmih namenjeni opomini, prošnje in svarila, povezani v pesnitev ''Dela in dnevi''. Pobudo za pesnjenje druge najpomembnejše [[pesnitev|pesnitve]],'' [[Teogonija]]'', pa je Heziod črpal iz neskladja med mračnimi [[demon]]i domače dežele in lahkoživimi bogovi Homerja. Že v Heziodovi poeziji se potemtakem mitsko meša z osebno izpovedjo. Seveda pa ta izpoved tiči še globoko v arhaičnosti. == Dela == Heziod je napisal pesnitev ''Teogonija'' (''Θεογονία''), ki opisuje [[kozmogonija|nastanek sveta]] in izvor bogov v [[grška mitologija|grški mitologiji]]. Še posebej je v delu obravnaval svoje zanimanje za [[rodoslovje]], druga njegova pomembnejša pesnitev so ''Dela in dnevi''. Heziodu pripisujejo tudi ''Katalog žensk'' (Heroogonija), ki skuša razkriti povezave med grškimi [[junak]]i. Heziod je deloval približno v istem času kot domnevno Homer, nekateri viri poročajo, da je bil Heziod mlajši od Homerja. Tako so Heziodove in Homerjeve pesnitve najstarejša [[Grčija|grška]] [[književnost|literatura]] in vsebujejo različne zvrsti [[mit]]ov. Med seboj se ločijo po namenu, duhu in snovi, vendar jim je skupna vsaj sistematična celovitost. Homer in Heziod na videz kritizirata drug drugega, Homerjeve pesnitve pa so tu in tam podobne Heziodovi ''Teogoniji''. Zato je verjetno, da njune pesnitve izvirajo iz približno istega časa, vendar je takšno povezavo zaradi nejasnosti glede nastanka in avtorstva [[Iliada|Iliade]] in [[Odiseja|Odiseje]] dejansko nemogoče potrditi. [[Antika]] [[didaktika|didaktične]] [[epika|epike]], kakršna je Heziodova, ni štela za posebno zvrst; ker je njena prevladujoča [[metrika]] [[heksameter]], jo je uvrščala v kategorijo [[ep]]ov. Prvi je v takšno umestitev podvomil [[Aristotel]], ki takšen tip poezije imenuje znanost v verzih. Zametek za svojo delitev najde prav v verzih Teogonije, kjer muze nasproti lažem, podobnim resnici, postavljajo čisto resnico. Heziodov vpliv se je, med drugim, razširil na starogrško [[filozofija|filozofijo]], in sicer na dela [[Heraklit]]a in [[Parmenid]]a, kot zagovornik neomajnega pravnega reda pa je vplival tudi na [[Solon]]a in [[Ajshil]]a. === Teogonija === ''Teogonija'' je konservativno, na izročilo vezano delo. Nastala je okoli 7. stol. p. n. št. in velja za predhodnico filozofske razlage nastanka sveta; čeprav je polna fantastičnih [[zgodba|zgodb]] in mitov, je imela velik vpliv na nadaljnje izoblikovanje filozofske misli. V grščini pojem pomeni nauk o izvoru bogov, razvit na podlagi poosebitev prasil, ki so značilne za antično religijo, pa tudi na podlagi politeističnih predstav, da bogovi izvirajo iz drugih bogov in da imajo svoje življenje. Tako tudi Heziodovo delo z naslovom ''Teogonija'' ne prikriva želje, da bi razlagalo, kako so nastali [[Zemlja]], [[Nebo]] in [[Morje]], kako so se iz njih rodili bogovi, kako so si razdelili svet in zasedli [[Olimp]]. [[Uran]] (Nebo) je z [[Gaja|Geo]] (Zemljo) zaplodil starejši rod bogov – rod [[Titan (mitologija)|Titanov]], vendar pa se Uran ni hotel ločiti od Gee in ji omogočiti poroda. Prvinsko ločitev med Uranom in Geo je opravil [[Titan (mitologija)|Titan]] [[Kronos]], ko je z velikim srpom kastriral Urana. Tako se je začel razdor med bogovi, hkrati s tem pa tudi boj za oblast. Nekaj časa so imeli oblast Titani, ki sta jim vladala Kronos in njegova družica [[Rea]]. Znano je, da se je tudi Kronos, tako kot njegov oče, bal prevratnikov in je svoje otroke požrl. Vendar ga je Rea ukanila; skrila je sina Zevsa, Kronosu pa nastavila [[kamen]], da ga je pogoltnil namesto lastnega potomca. Zevs je Kronosa prisilil, da je izbljuval njegove [[brat]]e in [[sestra|sestre]], ki so prišli na svet kot [[odrasli|odrasle]] osebe. Ob pomoči Geinih pošastnih potomcev, to so bili [[Gigant]]i s stotimi rokami in petdesetimi glavami, so premagali Titane. Jedro Heziodove zgodbe je [[bajka]] o Titanih in mlajših bogovih, o Zevsu, ki je premagal Kronosa in začel z Olimpa vladati svetu. Sicer pa Heziod v svojem delu združuje najrazličnejše mite stvarjenja. Ob pripovedi o izvoru sveta in ponesrečenem [[Upor (družba)|uporu]] bogov (kar je poglavitna tema pesnitve), v pesnitvi podaja pregled bogov in njihovih medsebojnih sorodstev, pripoveduje o junakih, ki so se spočeli iz zvez med boginjami in [[človek|ljudmi]], in končuje z naštevanjem glavnih [[ženska|ženskih]] vlog dandanes zgubljene pesnitve. Mitološke pripovedi, ki jih zasledimo pri Heziodu, po svoji motiviki niso lastne le starim Grkom, marveč so jih Grki vsaj do neke mere prevzeli od drugod. Pripoved o mlajšem rodu bogov, ki premaga oz. uniči starejšega, je moč zaslediti že v mitih iz [[zahod]]ne [[Azija|Azije]] in [[Mezopotamija|Mezopotamije]] okrog 1000 pr. n. št. Zlasti je opazna podobnost z [[babilonsko-asirska književnost|babilonsko-asirskim]] mitom o stvarjenju [[Enuma eliš]]. Pa tudi Heziod ni bil v pravem smislu tvorec mitov, pač pa je le zbiral in urejal gradivo, ki ga je prejel z izročilom. === Dela in dnevi (moralni koledar) === Gre za [[didaktičen|didaktično]] pesnitev po zgledu [[orient]]alske modrostne literature, v kateri [[epski subjekt]] uporablja prvoosebno nagovarjanje resničnega ali fiktivnega naslovljenca. '''1. del pesnitve''': spodbuje k pravičnemu delu; '''2. del pesnitve''': vsebuje praktične napotke za [[kmetovanje]], [[pomorstvo]] ter [[religija|religiozne]] nauke; '''Sklepni del''' je kmečka [[pratika]], [[koledar]] dni. V pesnitvi Heziod zapiše pripoved o [[Prometej]]u. Prvo žensko, ki jo dobi za ženo Prometejev naivni brat [[Epimetej]], tu poimenuje [[Pandora]] (»z vsem obdarjena«); njena zgodba je arhetipska zgodba o izvoru [[zlo|zla]] Pandora iz skrinjice izpusti vse nesreče sveta, v njej pa ostane zaprto edino Upanje. Podoben [[pesimizem]] Heziod nakazuje tudi v drugi obsežni pripovedi o štirih rodovih človeštva: [[zlati rod|zlatemu rodu]] ljudi je zemlja dajala vse dobrine; [[srebrni rod]] je bil brezbožen in ga je Zevs uničil; [[bronasti]] rod se je z boji uničil sam; rod bogovom podobnih [[heroj]]ev je bil boljši od prejšnjega, vendar je izginil v [[trojanska vojna|trojanski]] in [[tebanski mit|tebanski]] vojni. Sedanji oz. tedanji, Heziodov rod pa naj bi bil slab in nesrečen, toda celo tega bo Zevs nekoč uničil; ''zadnji rod'' bo najslabši, najbolj zločinski in najnesrečnejši. V nasprotju s ''Teogonijo'', ki pripoveduje o postopni zmagi [[Kozmos]]a nad [[Kaos]]om, ''Dela in dnevi'' opisujejo postopno degeneracijo človeka. Mračna vizija najslabšega rodu je mišljena tudi kot poziv k [[pravičnost]]i, k Zevsu, ki lahko poniža ošabne in poviša ponižne. Na individualni ravni naj bi bila rešitev v tem, da si vsak posameznik sam prizadeva za pravičnost. == Vpliv na evropsko in slovensko književnost == Heziod je ob Homerju prva pesniška osebnost v [[Evropa|evropskem]] [[slovstvo|slovstvu]]. Heziodovo delo ''Teogonija'' je torej neke vrste uvod v [[zgodovina književnosti|zgodovino]] evroameriške književnosti in hkrati delo prvega evropskega [[realist]]a. S tem delom in njegovo miselnostjo je pomembno vplival na cele rodove poznejših mislecev. Motiv Pandorine skrinjice je postal eden najbolj znanih antičnih motivov v evropski kulturi. V slovensko književnost je starogrško liriko in tudi Hezioda posredoval predvsem [[Anton Sovre]], ki je naš največji posrednik antične kulture. Med prvimi je posamične motive zlasti iz ''Teogonije'' uporabljal [[France Prešeren]], npr. v ''Sonetih nesreče''. == Opombe == <references/> == Literatura == * Heziodus: ''Teogonija / Dela in dnevi''. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1974. {{COBISS|ID=2814721}} == Viri == [[File:Hesiodi Ascraei quaecumque exstant.tif|thumb|Hesiodi Ascraei quaecumque exstant, 1701]] * Grant, M (1968): Miti starih Grkov in Rimljanov. Ljubljana, DZS. * Sovre, A. (1964): Starogrška lirika. Ljubljana, DZS. * Cavendish R. idr. (1988): Mitologija. Maribor, Mladinska knjiga. * Javornik, M. (ur.) (1997): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Prva knjiga A–C. Ljubljana, DZS. * Javornik, M. (ur.) (1997): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Druga knjiga C–G. Ljubljana, DZS. * Javornik, M. (ur.) (1997): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Tretja knjiga G–K. Ljubljana, DZS. * Javornik, M. (ur.) (1998): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Šesta knjiga P–R. Ljubljana, DZS. * Javornik, M. (ur.) (1998): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Sedma knjiga S–T. Ljubljana, DZS. * Javornik, M. (ur.) (1998): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Osma knjiga T–Ž. Ljubljana, DZS. == Glej tudi == * [[seznam starogrških pesnikov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heziod}} [[Kategorija:Starogrški pesniki]] [[Kategorija:Grki v 8. stoletju pr. n. št.]] p88hn04xosa5thbx8rhnxow7pskhje3 5728843 5728567 2022-08-08T00:34:36Z Cjajnik 194448 /* Dela in dnevi (moralni koledar) */ korekcija zatipkane besede wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Heziod''' (tudi '''Hesiod''') ({{jezik-grc|Ἡσίοδος}}: Hêsíodos, [[latinščina|latinsko]] Hesiodus), [[Grki|grški]] [[pesnik]] in [[rapsod]], živel okoli [[700 pr. n. št.]] v [[Askra|Askri]] v [[Beocija|Beociji]]. Velja za predhodnika [[lirika|lirike]], čeprav ga po obliki in vsebini sicer uvrščamo med pesnike [[epika|epske vrste]]. Njegova dela so bila vsaj do neke mere namenjena takratnemu boiotskemu kmetu.<ref>Osnova gesla je nastala v okviru seminarskega dela pri predmetu ''Svetovna književnost 1'' na Oddelku za slovenistiko FHŠ Koper.</ref> == Življenje == Že od [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletja pr. n. št.]] so [[literarni zgodovinar]]ji razpravljali, kdo je živel prej, ali Heziod ali [[Homer]]. Večina sodobnih raziskovalcev je mnenja, da je zapis homerskih [[pesnitev]] starejši od Heziodovih del. Heziod naj bi bil sin preprostega [[kmet]]a in tudi sam [[pastir]] ter kmetovalec. V mladosti naj bi pasel po pobočjih [[Helikon (gorovje)|Helikona]], ki ga predvsem po Heziodovi zaslugi poznamo kot [[gora|goro]] [[muze|muz]] in kjer so pozneje zares našli sledove najstarejšega čaščenja teh božanstev. Tudi Hezioda naj bi na Helikonu muze posvetile v pesnika blaženih [[bog]]ov. Brat Perses, za katerega nekateri menijo, da je pesnikov izmislek, naj bi Hezioda ukanil za dediščino, potem, ko je dediščino zapravil, pa naj bi se vrnil domov kot berač. Prav Heziodovemu bratu so v pesmih namenjeni opomini, prošnje in svarila, povezani v pesnitev ''Dela in dnevi''. Pobudo za pesnjenje druge najpomembnejše [[pesnitev|pesnitve]],'' [[Teogonija]]'', pa je Heziod črpal iz neskladja med mračnimi [[demon]]i domače dežele in lahkoživimi bogovi Homerja. Že v Heziodovi poeziji se potemtakem mitsko meša z osebno izpovedjo. Seveda pa ta izpoved tiči še globoko v arhaičnosti. == Dela == Heziod je napisal pesnitev ''Teogonija'' (''Θεογονία''), ki opisuje [[kozmogonija|nastanek sveta]] in izvor bogov v [[grška mitologija|grški mitologiji]]. Še posebej je v delu obravnaval svoje zanimanje za [[rodoslovje]], druga njegova pomembnejša pesnitev so ''Dela in dnevi''. Heziodu pripisujejo tudi ''Katalog žensk'' (Heroogonija), ki skuša razkriti povezave med grškimi [[junak]]i. Heziod je deloval približno v istem času kot domnevno Homer, nekateri viri poročajo, da je bil Heziod mlajši od Homerja. Tako so Heziodove in Homerjeve pesnitve najstarejša [[Grčija|grška]] [[književnost|literatura]] in vsebujejo različne zvrsti [[mit]]ov. Med seboj se ločijo po namenu, duhu in snovi, vendar jim je skupna vsaj sistematična celovitost. Homer in Heziod na videz kritizirata drug drugega, Homerjeve pesnitve pa so tu in tam podobne Heziodovi ''Teogoniji''. Zato je verjetno, da njune pesnitve izvirajo iz približno istega časa, vendar je takšno povezavo zaradi nejasnosti glede nastanka in avtorstva [[Iliada|Iliade]] in [[Odiseja|Odiseje]] dejansko nemogoče potrditi. [[Antika]] [[didaktika|didaktične]] [[epika|epike]], kakršna je Heziodova, ni štela za posebno zvrst; ker je njena prevladujoča [[metrika]] [[heksameter]], jo je uvrščala v kategorijo [[ep]]ov. Prvi je v takšno umestitev podvomil [[Aristotel]], ki takšen tip poezije imenuje znanost v verzih. Zametek za svojo delitev najde prav v verzih Teogonije, kjer muze nasproti lažem, podobnim resnici, postavljajo čisto resnico. Heziodov vpliv se je, med drugim, razširil na starogrško [[filozofija|filozofijo]], in sicer na dela [[Heraklit]]a in [[Parmenid]]a, kot zagovornik neomajnega pravnega reda pa je vplival tudi na [[Solon]]a in [[Ajshil]]a. === Teogonija === ''Teogonija'' je konservativno, na izročilo vezano delo. Nastala je okoli 7. stol. p. n. št. in velja za predhodnico filozofske razlage nastanka sveta; čeprav je polna fantastičnih [[zgodba|zgodb]] in mitov, je imela velik vpliv na nadaljnje izoblikovanje filozofske misli. V grščini pojem pomeni nauk o izvoru bogov, razvit na podlagi poosebitev prasil, ki so značilne za antično religijo, pa tudi na podlagi politeističnih predstav, da bogovi izvirajo iz drugih bogov in da imajo svoje življenje. Tako tudi Heziodovo delo z naslovom ''Teogonija'' ne prikriva želje, da bi razlagalo, kako so nastali [[Zemlja]], [[Nebo]] in [[Morje]], kako so se iz njih rodili bogovi, kako so si razdelili svet in zasedli [[Olimp]]. [[Uran]] (Nebo) je z [[Gaja|Geo]] (Zemljo) zaplodil starejši rod bogov – rod [[Titan (mitologija)|Titanov]], vendar pa se Uran ni hotel ločiti od Gee in ji omogočiti poroda. Prvinsko ločitev med Uranom in Geo je opravil [[Titan (mitologija)|Titan]] [[Kronos]], ko je z velikim srpom kastriral Urana. Tako se je začel razdor med bogovi, hkrati s tem pa tudi boj za oblast. Nekaj časa so imeli oblast Titani, ki sta jim vladala Kronos in njegova družica [[Rea]]. Znano je, da se je tudi Kronos, tako kot njegov oče, bal prevratnikov in je svoje otroke požrl. Vendar ga je Rea ukanila; skrila je sina Zevsa, Kronosu pa nastavila [[kamen]], da ga je pogoltnil namesto lastnega potomca. Zevs je Kronosa prisilil, da je izbljuval njegove [[brat]]e in [[sestra|sestre]], ki so prišli na svet kot [[odrasli|odrasle]] osebe. Ob pomoči Geinih pošastnih potomcev, to so bili [[Gigant]]i s stotimi rokami in petdesetimi glavami, so premagali Titane. Jedro Heziodove zgodbe je [[bajka]] o Titanih in mlajših bogovih, o Zevsu, ki je premagal Kronosa in začel z Olimpa vladati svetu. Sicer pa Heziod v svojem delu združuje najrazličnejše mite stvarjenja. Ob pripovedi o izvoru sveta in ponesrečenem [[Upor (družba)|uporu]] bogov (kar je poglavitna tema pesnitve), v pesnitvi podaja pregled bogov in njihovih medsebojnih sorodstev, pripoveduje o junakih, ki so se spočeli iz zvez med boginjami in [[človek|ljudmi]], in končuje z naštevanjem glavnih [[ženska|ženskih]] vlog dandanes zgubljene pesnitve. Mitološke pripovedi, ki jih zasledimo pri Heziodu, po svoji motiviki niso lastne le starim Grkom, marveč so jih Grki vsaj do neke mere prevzeli od drugod. Pripoved o mlajšem rodu bogov, ki premaga oz. uniči starejšega, je moč zaslediti že v mitih iz [[zahod]]ne [[Azija|Azije]] in [[Mezopotamija|Mezopotamije]] okrog 1000 pr. n. št. Zlasti je opazna podobnost z [[babilonsko-asirska književnost|babilonsko-asirskim]] mitom o stvarjenju [[Enuma eliš]]. Pa tudi Heziod ni bil v pravem smislu tvorec mitov, pač pa je le zbiral in urejal gradivo, ki ga je prejel z izročilom. === Dela in dnevi (moralni koledar) === Gre za [[didaktičen|didaktično]] pesnitev po zgledu [[orient]]alske modrostne literature, v kateri [[epski subjekt]] uporablja prvoosebno nagovarjanje resničnega ali fiktivnega naslovljenca. '''1. del pesnitve''': spodbuja k pravičnemu delu; '''2. del pesnitve''': vsebuje praktične napotke za [[kmetovanje]], [[pomorstvo]] ter [[religija|religiozne]] nauke; '''Sklepni del''' je kmečka [[pratika]], [[koledar]] dni. V pesnitvi Heziod zapiše pripoved o [[Prometej]]u. Prvo žensko, ki jo dobi za ženo Prometejev naivni brat [[Epimetej]], tu poimenuje [[Pandora]] (»z vsem obdarjena«); njena zgodba je arhetipska zgodba o izvoru [[zlo|zla]] Pandora iz skrinjice izpusti vse nesreče sveta, v njej pa ostane zaprto edino Upanje. Podoben [[pesimizem]] Heziod nakazuje tudi v drugi obsežni pripovedi o štirih rodovih človeštva: [[zlati rod|zlatemu rodu]] ljudi je zemlja dajala vse dobrine; [[srebrni rod]] je bil brezbožen in ga je Zevs uničil; [[bronasti]] rod se je z boji uničil sam; rod bogovom podobnih [[heroj]]ev je bil boljši od prejšnjega, vendar je izginil v [[trojanska vojna|trojanski]] in [[tebanski mit|tebanski]] vojni. Sedanji oz. tedanji, Heziodov rod pa naj bi bil slab in nesrečen, toda celo tega bo Zevs nekoč uničil; ''zadnji rod'' bo najslabši, najbolj zločinski in najnesrečnejši. V nasprotju s ''Teogonijo'', ki pripoveduje o postopni zmagi [[Kozmos]]a nad [[Kaos]]om, ''Dela in dnevi'' opisujejo postopno degeneracijo človeka. Mračna vizija najslabšega rodu je mišljena tudi kot poziv k [[pravičnost]]i, k Zevsu, ki lahko poniža ošabne in poviša ponižne. Na individualni ravni naj bi bila rešitev v tem, da si vsak posameznik sam prizadeva za pravičnost. == Vpliv na evropsko in slovensko književnost == Heziod je ob Homerju prva pesniška osebnost v [[Evropa|evropskem]] [[slovstvo|slovstvu]]. Heziodovo delo ''Teogonija'' je torej neke vrste uvod v [[zgodovina književnosti|zgodovino]] evroameriške književnosti in hkrati delo prvega evropskega [[realist]]a. S tem delom in njegovo miselnostjo je pomembno vplival na cele rodove poznejših mislecev. Motiv Pandorine skrinjice je postal eden najbolj znanih antičnih motivov v evropski kulturi. V slovensko književnost je starogrško liriko in tudi Hezioda posredoval predvsem [[Anton Sovre]], ki je naš največji posrednik antične kulture. Med prvimi je posamične motive zlasti iz ''Teogonije'' uporabljal [[France Prešeren]], npr. v ''Sonetih nesreče''. == Opombe == <references/> == Literatura == * Heziodus: ''Teogonija / Dela in dnevi''. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1974. {{COBISS|ID=2814721}} == Viri == [[File:Hesiodi Ascraei quaecumque exstant.tif|thumb|Hesiodi Ascraei quaecumque exstant, 1701]] * Grant, M (1968): Miti starih Grkov in Rimljanov. Ljubljana, DZS. * Sovre, A. (1964): Starogrška lirika. Ljubljana, DZS. * Cavendish R. idr. (1988): Mitologija. Maribor, Mladinska knjiga. * Javornik, M. (ur.) (1997): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Prva knjiga A–C. Ljubljana, DZS. * Javornik, M. (ur.) (1997): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Druga knjiga C–G. Ljubljana, DZS. * Javornik, M. (ur.) (1997): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Tretja knjiga G–K. Ljubljana, DZS. * Javornik, M. (ur.) (1998): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Šesta knjiga P–R. Ljubljana, DZS. * Javornik, M. (ur.) (1998): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Sedma knjiga S–T. Ljubljana, DZS. * Javornik, M. (ur.) (1998): Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Osma knjiga T–Ž. Ljubljana, DZS. == Glej tudi == * [[seznam starogrških pesnikov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Heziod}} [[Kategorija:Starogrški pesniki]] [[Kategorija:Grki v 8. stoletju pr. n. št.]] mgwpqqe4qj6zzyq4js52uvasg08mupy 0 26407 5728906 5360510 2022-08-08T08:35:14Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Otoki Združenega kraljestva]]; dodal [[Kategorija:Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Tristan da Cunha |conventional_long_name = |common_name = Tristan da Cunha |image_flag = Flag of Tristan da Cunha.svg |image_coat = Coat of arms of Tristan da Cunha.svg |national_motto = Our faith is our strength (Naša vera je naša moč) |national_anthem = ''God Save the Queen'' |image_map = Tristan Map.png |map_caption = Zemljevid skupine Tristan da Cunha |image_map2 = {{Location map+ |Južni Atlantik |width = 300 |float = center |caption = |places = {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=Redpoint2.svg |marksize=5 |lat_deg=7 |lat_min=56 |lat_dir=S |lon_deg=14 |lon_min=22 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark= BSicon lHST.svg |marksize=3 |lat_deg=7 |lat_min=56 |lat_dir=S |lon_deg=14 |lon_min=22 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=Redpoint2.svg |marksize=5 |lat_deg=15 |lat_min=57 |lat_dir=S |lon_deg=005 |lon_min=43 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=BSicon lHST.svg |marksize=3 |lat_deg=15 |lat_min=57 |lat_dir=S |lon_deg=005 |lon_min=43 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=Redpoint2.svg |marksize=5 |lat_deg=37 |lat_min=4 |lat_dir=S |lon_deg=12 |lon_min=19 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=BSicon lHST.svg |marksize=3 |lat_deg=37 |lat_min=4 |lat_dir=S |lon_deg=12 |lon_min=19 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=BSicon lHST.svg |marksize=3 |lat_deg=37 |lat_min=25 |lat_dir=S |lon_deg=12 |lon_min=29 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=BSicon lHST.svg |marksize=3 |lat_deg=37 |lat_min=25 |lat_dir=S |lon_deg=12 |lon_min=29 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=BSicon lHST.svg |marksize=3 |lat_deg=37 |lat_min=18 |lat_dir=S |lon_deg=12 |lon_min=41 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=Redpoint2.svg |marksize=5 |lat_deg= 40 |lat_min=19 |lat_dir=S |lon_deg=9 |lon_min=56 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=BSicon lHST.svg |marksize=3 |lat_deg=40 |lat_min=19 |lat_dir=S |lon_deg=9 |lon_min=56 |lon_dir=W }} {{Location map~ |Južni Atlantik |mark=Location circle.svg |marksize=20 |lat_deg=38 |lat_min=25 |lat_dir=S |lon_deg=11 |lon_min=20 |lon_dir=W }} }} |map_caption2 = Lokacija arhipelaga Tristan da Cunha (obkroženo) v Južnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] |official_languages = angleščina |capital = Edinburg sedmih morij |latd=37 |latm=4 |latNS=S |longd=12 |longm=19 |longEW=W |government_type = Britansko odvisno ozemlje |leader_title1 = Britansko kraljestvo |leader_name1 = [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] |leader_title2 = Guverner |leader_name2 = Andrew Gurr |leader_title3 = Administrator |leader_name3 = Sean Burns |area_km2 = 207 |area_sq_mi = 80 |area_label2 = Glavni otok: |area_data2 = 98 km² |area_rank = |area_magnitude = 1 E8 |percent_water = |population_estimate = 264 |population_estimate_year = 2010 |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = 1,3 |population_density_rank = |demonym = Tristanec/-ka |GDP_PPP_year = |GDP_PPP = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |sovereignty_type = Del ozemlja Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha |sovereignty_note = |established_event1 = Prva naselitev |established_date1 = 1810 |established_event2 = Odvisnost |established_date2 = 14. avgust 1816 |established_event3 = Odvisnost od Sv Helene |established_date3 = 12. januar 1938 | established_event4 = | established_date4 = 1. september 2009 |currency = [[funt šterling]] |currency_code = GBP |time_zone = GMT |utc_offset = +0 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |cctld = nima<br/><small>(uporabljajo lahko [[.sh]] ali [[.uk]])</small> |calling_code = 290 |footnote1 = }} '''Tristan da Cunha''' ({{IPAc-en|pron|ˈ|t|r|ɪ|s|t|ən|_|d|ə|_|ˈ|k|uː|n|ə}}), pogovorno '''Tristan''', je osamljena skupina [[Ognjenik|vulkanskih]] [[Otok|otokov]] v južnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]]. Je najbolj odročno naseljeno [[otočje]] na svetu, oddaljeno 2400 km od najbližjega naseljenega otoka [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]], 2400 km od najbližje [[Celina|celine]] [[Afrika|Afrike]] in 3360 km do [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Otočje sestavljajo glavni otok Tristan da Cunha, dolg 11,27 km v smeri sever-jug in površine 98 km², ter manjši nenaseljeni otoki Nightingale, Inaccessible in Gough. Po podatkih iz januarja 2017 na glavnem otoku živi 262 stalnih prebivalcev, drugi otoki pa so nenaseljeni, z izjemo osebja vremenske postaje na otoku Gough. Tristan da Cunha je del [[Britanska čezmorska ozemlja|britanskega čezmorskega ozemlja]] [[Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]]. To vključuje še otok [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] in [[Ascension]] 3730 km severno od Tristana da Cunha. == Zgodovina == === Odkritje === Otoke je leta 1506 prvi opazil [[Portugalska|portugalski]] raziskovalec [[Tristão da Cunha]], a mu je razburkano morje preprečilo pristanek. Glavni otok je poimenoval po sebi, ''Ilha de Tristão da Cunha''. [[Angleži]] so ime spremenili in ga vrisali na pomorske karte kot ''Tristan da Cunha Island''. Nekateri viri navajajo, da je na otok leta 1520, med iskanjem pitne vode, prva stopila posadka portugalske ladje ''Lás Rafael'' pod poveljstvom kapitana Ruya Vaz Pereire.<ref name="annals">{{Cite web |url=http://www.tristan.it/TRISTAN/tristanlibri/tristan_annals.pdf |first=Arnaldo |last=Faustini |title=The Annals of Tristan da Cunha |access-date=2018-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150510041635/http://www.tristan.it/TRISTAN/tristanlibri/tristan_annals.pdf |archive-date=2015-05-10 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Do prvega nespornega pristanka na otoku je prišlo 7. februarja 1643, ko je nanj stopila posadka ladje ''Heemstede'', ki je bila v lasti [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] in ji je poveljeval kapitan Claes Gerritsz Bierenbroodspot. Nizozemci so se na otoku v naslednjih 25 letih ustavili še večkrat, leta 1656 so izdelali prve grobe karte otočja.<ref name=headland>{{navedi knjigo |last= Headland |first= J.K. |year= 1989 |title= Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events |location= Cambridge |publisher= Cambridge University Press |pages=63 |isbn=0521309034}}</ref> Prvo celotno karto otočja je izdelala posadka francoske [[Korveta|korvete]] ''Heure du Berger'' leta 1767. Prve znanstvene raziskave na otoku je opravil francoski naravoslovec Louis-Marie Aubert du Petit-Thouars, ki se je na njem ustavil za tri dni januarja 1793, med francosko trgovsko ekspedicijo iz [[Brest, Francija|Bresta]] na [[Mavricij]]. Izdelal je botanično zbirko ter poročal o zapuščenih ognjiščih in zaraščenih vrtovih, verjetno od nizozemskih raziskovalcev iz 17. stoletja.<ref name=headland/> === Devetnajsto stoletje === Prvi stalni prebivalec otoka je bil Jonathan Lambert iz Salema, [[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]], ki se je priselil na otok decembra 1810 še z dvema drugima, kasneje se je skupini pridružil še četrti.<ref name=mackay>{{navedi knjigo |last= Mackay |first= Margaret |year= 1963 |title= Angry Island: The Story of Tristan da Cunha, 1506–1963 |location= London |publisher= Arthur Barker |page= 30}}</ref> Lambert je otoke razglasil za svojo last in jih poimenoval ''Islands of Refreshment'' (»Otoki osvežitve«). Trije izmed štirih mož so umrli leta 1812; preživel je le Thomas Currie (Tommaso Corri), ki se je na otoku preživljal s kmetijstvom.<ref>{{navedi revijo |title=Tristan d'Acunha, etc.: Jonathan Lambert, late Sovereign thereof |journal=Blackwood's Edinburgh Magazine |volume=4 |issue=21 |date=December 1818 |pages=280–285 |url=https://books.google.com/books?id=tt_QAAAAMAAJ }}</ref> Leta 1816 si je [[Združeno kraljestvo]] priključilo otok in mu vladalo iz [[Kapska kolonija|Kapske kolonije]] v Južni Afriki. S tem so želeli preprečiti [[Francija|Francozom]], da bi otok uporabili za svojo bazo pri morebitnem reševanju [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] iz zapora na [[Sveta Helena (otok)|Sveti Heleni]].<ref name=Roberts1>{{navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=33|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/33/}}</ref> Zasedba otoka je preprečila tudi, da bi ZDA otok uporabljale za svojo pomorsko postojanko med [[britansko-ameriška vojna|vojno leta 1812]].<ref name=mackay/> Na otoku je bila nastanjena [[garnizija]] [[Kraljevi marinci|britanskih marincev]] z družinami, s čimer je prebivalstvo otoka počasi raslo. Na otoku so svojo bazo postavili tudi [[kitolov]]ci, ki so lovili kite v južnem Atlantiku. Z odprtjem [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] leta 1869 in uvedbo ladij na parni pogon se je osamljenost že tako odročnega otoka samo še povečala, saj je izgubil vlogo vmesne postojanke za jadrnice, ki so potovale med Evropo in Vzhodno Azijo.<ref name=mackay/> Leta 1867 je otok obiskal princ Alfred, Vojvoda Edinburški, drugi sin [[Viktorija Britanska|Kraljice Viktorije]]. V čast tega obiska je bilo poimenovano glavno naselje otočja, [[Edinburg sedmih morij]] (Edinburgh of the Seven Seas).<ref>{{navedi knjigo |last=Courtney |first=Nicholas |year=2004 |title=The Queen's Stamps |publisher=Methuen Publishing |isbn=0-413-77228-4 |pages=28}}</ref> 15. oktobra 1873 je otok obiskala znanstvenoraziskovalna odprava kraljeve mornarice na ladji HMS ''Challenger'' ter na otokih Tristan, Inaccessible in Nightingale opravila geološke in zoološke raziskave.<ref name=thomson>{{navedi knjigo |last= Thomson |first= C. Wyville |year= 1885 |title= Report on the Scientific Results of the Voyage of H.M.S. Challenger During the Years 1873–76 |location= London |publisher= Her Majesty's Stationery Office |pages= 240–52 |url=https://archive.org/details/reportonscientif02grearich/}}</ref> V svojem dnevniku je stotnik George Nares zabeležil 15 družin in 86 posameznikov, ki so živeli na otoku.<ref>{{navedi splet|url=http://www.foraminifera.eu/challenger135.php=|title=H.M.S. Challenger Station 135, Tristan da Cunha|publisher=|accessdate=2016-08-29}}</ref> === Dvajseto stoletje === Po hudi zimi leta 1906 in težkem obdobju, ki je trajalo že od osemdesetih let 19. stoletja, je britanska vlada otočanom ponudila preselitev. Otočani so imeli sestanek, na katerem so ponudbo zavrnili. Njihova odločitev je samo še poglobila osamljenost otoka.<ref name="annals"/> Poročali so, da med letoma 1909 in 1919 ni otoka obiskala niti ena ladja, to obdobje je prekinila šele ladja HMS ''Yarmouth'', ki je prebivalce obvestila o razpletu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].<ref>{{navedi splet|title=Tristan da Cunha Isolation & Hardship 1853–1942|url=http://www.tristandc.com/history1853-1942.php|publisher=Tristan da Cunha Government & Tristan da Cunha Association|accessdate=2019-01-01|df=dmy-all}}</ref> Maja 1922 se je na otoku za nekaj dni ustavila ekspedicija Shackleton–Rowett, zbrala nekaj botaničnih in geoloških vzorcev ter se nato odpravila v [[Cape Town]].<ref name="annals"/> V naslednjih letih so otok obiskale ladje RMS ''Asturias'' leta 1927, RMS ''Empress of France'' leta 1928, ''RMS Duchess of Atholl'' leta 1929 in RMS ''Empress of Australia'' leta 1935. Leta 1936 je ''[[The Daily Telegraph]]'' iz Londona poročal, da na otoku živi 167 ljudi, 185 glav živine in 42 konj. Med decembrom 1937 in marcem 1938 je otok obiskala [[norveška]] znanstvena odprava. Sociolog Peter A. Munch je med odpravo podrobno dokumentiral otoško kulturo. Otok je ponovno obiskal v letih 1964–1965.<ref>{{navedi splet |title=Results of the Norwegian Scientific Expedition to Tristan da Cunha, 1937–1938 |url=http://otago.ourheritage.ac.nz/items/show/8301 |website=OUR Heritage |publisher=Univerza v Otagu |accessdate=2015-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150929002730/http://otago.ourheritage.ac.nz/items/show/8301 |archive-date=2015-09-29 |url-status=live |df=dmy-all |date=1945 }}</ref> Otok je leta 1938 obiskal tudi W. Robert Foran, ki je poročal za [[National Geographic Society]]. O otoku je napisal članek »Tristan da Cunha, Isles of Contentment«, objavljen je bil novembra 1938.<ref>Foran, W. Robert (1938). »Tristan da Cunha, Isles of Contentment«. ''National Geographic'', November 1938, str. 671–94.</ref> Dvanajstega januarja 1938 je Združeno kraljestvo otok priključilo [[Sveta Helena (otok)|Sveti Heleni]] in tako ustanovilo [[Britanska čezmorska ozemlja|britansko čezmorsko ozemlje]] [[Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]].<ref>{{navedi novice |url=http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F50716FC355B107A93C6AB1788D85F418385F9&scp=4&sq=R.M.S.%20and%20Canadian%20Pacific&st=cse |title=Royal Gifts Gladden 172 on Lonely Atlantic Island |newspaper=The New York Times |location=New York |at=str.&nbsp;N4 |date=1935-03-24 |access-date=2008-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120127204633/http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F50716FC355B107A93C6AB1788D85F418385F9&scp=4&sq=R.M.S.%20and%20Canadian%20Pacific&st=cse |archive-date=2012-01-27 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> [[Slika:Gough_and_Inaccessible_Islands-113067.jpg|sličica|Otoka Gough in Inaccessible je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] leta 1995 razglasil za [[Unescova svetovna dediščina|svetovno dediščino]]]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Združeno kraljestvo uporabljalo otok kot skrivno pomorsko postojanko [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]] s kodnim imenom ''HMS Atlantic Isle''. Na otoku je delovala vremenska in radijska opazovalnica, preko katere so spremljali premike nemških podmornic ter ladijski promet v južnem Atlantskem oceanu. Opazovalnica je spodbudila tudi gradnjo druge infrastrukture, med drugim šole, bolnišnice in trgovine na drobno, po vojni pa se je razvoj nadaljeval z vzpostavitvijo tovarne za vlaganje in s tem večjo dostopnostjo plačanega dela.<ref>{{Cite web|title=Tristan da Cunha Joining the Modern World 1942–1961|website=Tristan da Cunha|url=http://www.tristandc.com/history1942-1961.php|access-date=2018-12-18}}</ref> [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] in [[Elizabeta II. Britanska|kraljica Elizabeta II.]] sta otok obiskala leta 1957 kot del svetovne turneje, na krovu kraljeve jahte HMY ''Britannia''.<ref>{{navedi splet |title=hrh the duke of edinburgh's antarctic tour. january 1957 |url=https://www.iwm.org.uk/collections/item/object/205164053 |publisher=Imperial War Museum |accessdate=2018-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180702150756/https://www.iwm.org.uk/collections/item/object/205164053 |archive-date=2018-07-02 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Desetega oktobra 1961 je izbruhnil vulkan Queen Mary's Peak, zaradi katerega so evakuirali 264 prebivalcev otoka.<ref>{{navedi splet |url=http://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=386010 |website=Global Volcanism Program |title=Tristan da Cunha |publisher=[[Smithsonian Institution]] |accessdate=2018-12-18}}</ref><ref name=travel>{{navedi splet |url=http://oxhc.co.uk/A-Voyage-to-Tristan.asp |title=Travel Tristan da Cunha |work=OX |accessdate=2016-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160911070030/http://oxhc.co.uk/A-Voyage-to-Tristan.asp |archive-date=2016-09-11 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Prebivalci so se pred vulkanom začasno umaknili na sosednji otok Nightingale, kjer jih je pobrala nizozemska potniška ladja ter jih nato pripeljala v Cape Town, od tam pa so jih prepeljali v Združeno kraljestvo. Otočani so ob prihodu doživeli velik novinarski sprejem, namestili so jih v oporišče Kraljevega vojnega letalstva v bližini Calshota, Hampshire.<ref name="travel"/> Naslednje leto je [[Kraljeva družba]] na otok poslala ekspedicije, da oceni nastalo škodo in opravi geološke raziskave. Glavno naselje, Edinburg sedmih morij, skoraj ni bilo poškodovano, zato se je večina otočanov leta 1963 vrnila na otok.<ref>{{navedi revijo |url=https://www.academia.edu/5748318|title=Refugees for the media, evacuees for the government: The 1961 Tristan da Cunha volcano eruption and its displaced inhabitants|journal=Global Change and Resilience. From Impacts to Responses, Brno, Czech Globe|last1=Gila|first1=Oscar A.}}</ref> === Enaindvajseto stoletje === Triindvajsetega maja 2001 je otok zadel ciklon z vetrovi do 190 km/h. Ciklon je poškodoval številna poslopja in pobil večje število govedi, zato je britanska vlada na otok poslala pomoč.<ref>{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1311749/120-mph-storm-devastates-Tristan-da-Cunha.html |location=London |work=The Daily Telegraph |first=Sandra |last=Barwick |title=120 mph storm devastates Tristan da Cunha |date=2001-06-07 |access-date=2018-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522131515/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1311749/120-mph-storm-devastates-Tristan-da-Cunha.html |archive-date=2018-05-22 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Da bi prebivalcem olajšali komunikacijo na daljavo in pri poslovanju preko spleta, je matična država leta 2005 otoku podelila [[Poštna številka|poštno kodo]] (TDCU 1ZZ). [[Slika:Tristan_da_Cunha,_British_overseas_territory-20March2012.jpg|levo|sličica|Tristan da Cunha leta 2012]] Trinajstega februarja 2008 je [[požar]] uničil tovarno za predelavo rib in štiri generatorje, ki so zagotavljali elektriko na otoku. Štirinajstega marca 2008 so bili dostavljeni novi generatorji, s čimer je otok ponovno dobil elektriko. Požar je imel katastrofalne posledice za gospodarstvo otoka, saj je bila tovarna eden redkih virov dohodka za otočane. Med gradnjo nove tovarne se je pred otokom zasidrala ladja M/V ''Kelso'', ki so jo uporabljali kot začasen obrat za predelavo rib. Nova tovarna je bila postavljena julija 2009.<ref>{{navedi splet |title=Factory Fire on 13th February 2008 |publisher=The Tristan da Cunha Website |url=http://www.tristandc.com/newsfactoryfire.php |accessdate=2019-01-05}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Building a 21st Century Tristan Fishing Factory |publisher=The Tristan da Cunha Website |url=http://www.tristandc.com/newsfishfactorybuilding.php |accessdate=2019-01-05}}</ref> Šestnajstega marca 2011 je ob otoku Nightingale nasedla tovorna ladja MS ''Oliva'', razlito gorivo pa je ogrozilo tam živeče [[Pingvini|pingvine]]. Ker otok Nightingale nima sladke vode, so pingvine na čiščenje pripeljali na glavni otok Tristan da Cunha.<ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/earth/hi/earth_news/newsid_9438000/9438609.stm |publisher=BBC News |title=Oil-soaked rockhopper penguins in rehabilitation |access-date=2011-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130903053051/http://news.bbc.co.uk/earth/hi/earth_news/newsid_9438000/9438609.stm |archive-date=2013-09-03 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Petega decembra 2048 bo na otoku možno videti popolni [[Sončev mrk]]. Po izračunih bo otok v središču mrka, ki naj bi trajal tri minute in pol. == Geografija == [[Slika:Gough_island_top_view.png|sličica|Otok Gough, Tristan da Cunha]] [[Slika:Tristanfromspace.jpg|sličica|Tristan da Cunha, 6. februarja 2013, kot ga je bilo videti z [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodne vesoljske postaje]].]] Tristan da Cunha je vulkanskega izvora. Otočje sestavljajo naslednji otoki: *'''Tristan da Cunha''', glavni in največji otok, površina 98 km² *'''Otok Inaccessible''', površina 14 km² *'''Otočje Nightingale''', površina 3,4 km² **'''Otok Nightingale''', površina 3,2 km² **'''Srednji otok (''Middle Island'')''', površina 0,1 km² **'''Otok Stoltenhoff''', površina 0,1 km² *'''Otok Gough (''Diego Alvarez'')''', površina 91 km² Otok Inaccessible in otočje Nightingale se nahajajo 35 km severozahodno od glavnega otoka, otok Gough pa se nahaja jugovzhodno od glavnega otoka. Površina otoka je hribovita. Ravna površina je le ob severozahodni obali, kjer stoji naselje Edinburg sedmih morij. Najvišja točka je 2062 m visok [[ognjenik]] Queen Mary's Peak (»Vrh Kraljice Mary«). Njegov vrh je pozimi zasnežen. Drugi otoki otočja so nenaseljeni, razen posadke vremenske postaje na otoku Gough. Od leta 1956 postajo upravlja [[Južna Afrika]]. Od leta 1963 postaja stoji v zalivu Transvaal na jugovzhodni obali. === Podnebje === Otočje ima mokro oceansko podnebje po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovem sistemu]] z blagimi temperaturami, stalnim zmernim in močnim deževjem ter zelo malo sonca zaradi konstantnih jugozahodnih vetrov. Po Trewarthovem sistemu ima Tristan da Cunha vlažno subtropsko podnebje zaradi pomanjkanja hladnega vremena. Število deževnih dni je primerljivo z [[Aleuti|Aleutskimi otoki]], ki se nahajajo veliko više na [[Zemljepisna širina|zemljepisni širini]] [[Severna polobla|severne poloble]]. Število sončnih dni je primerljivo z mestom [[Juneau]] na [[Aljaska|Aljaski]]. Pod nadmorsko višino 500 m ni zmrzali, poleti pa temperature nikoli ne presežejo 25 °C. Točka Sandy na vzhodni obali je zaradi tamkajšnjih vetrov najbolj topel in suh del otoka. <br /> {{Weather box|location=Tristan da Cunha|metric first=yes|single line=yes|Jan record high C=23.7|Feb record high C=24.4|Mar record high C=24.4|Apr record high C=22.4|May record high C=20.3|Jun record high C=18.7|Jul record high C=17.8|Aug record high C=17.3|Sep record high C=17.1|Oct record high C=18.4|Nov record high C=22.4|Dec record high C=21.8|Jan high C=20.4|Feb high C=21.2|Mar high C=20.5|Apr high C=18.9|May high C=16.9|Jun high C=15.3|Jul high C=14.4|Aug high C=14.2|Sep high C=14.3|Oct high C=15.4|Nov high C=17.0|Dec high C=18.9|Jan mean C=17.9|Feb mean C=18.8|Mar mean C=17.9|Apr mean C=15.4|May mean C=14.6|Jun mean C=13.1|Jul mean C=12.2|Aug mean C=11.9|Sep mean C=12.0|Oct mean C=13.0|Nov mean C=14.6|Dec mean C=16.5|Jan low C=15.4|Feb low C=16.2|Mar low C=15.3|Apr low C=11.9|May low C=12.3|Jun low C=10.9|Jul low C=10.0|Aug low C=9.6|Sep low C=9.7|Oct low C=10.6|Nov low C=12.2|Dec low C=14.1|Jan record low C=10.9|Feb record low C=11.8|Mar record low C=10.3|Apr record low C=9.5|May record low C=7.4|Jun record low C=6.3|Jul record low C=4.8|Aug record low C=4.6|Sep record low C=5.1|Oct record low C=6.4|Nov record low C=8.3|Dec record low C=9.7|Jan rain mm=93|Feb rain mm=113|Mar rain mm=121|Apr rain mm=129|May rain mm=155|Jun rain mm=160|Jul rain mm=160|Aug rain mm=175|Sep rain mm=169|Oct rain mm=151|Nov rain mm=128|Dec rain mm=127|Jan rain days=18|Feb rain days=17|Mar rain days=17|Apr rain days=20|May rain days=23|Jun rain days=23|Jul rain days=25|Aug rain days=26|Sep rain days=24|Oct rain days=22|Nov rain days=18|Dec rain days=19|Jan humidity=79|Feb humidity=77|Mar humidity=75|Apr humidity=78|May humidity=78|Jun humidity=79|Jul humidity=79|Aug humidity=79|Sep humidity=78|Oct humidity=79|Nov humidity=79|Dec humidity=80|Jan sun=139.5|Feb sun=144.0|Mar sun=145.7|Apr sun=129.0|May sun=108.5|Jun sun=99.0|Jul sun=105.4|Aug sun=105.4|Sep sun=120.0|Oct sun=133.3|Nov sun=138.0|Dec sun=130.2|Jan percentsun=31|Feb percentsun=35|Mar percentsun=38|Apr percentsun=38|May percentsun=35|Jun percentsun=34|Jul percentsun=34|Aug percentsun=32|Sep percentsun=33|Oct percentsun=33|Nov percentsun=32|Dec percentsun=29|source 1=Worldwide Bioclimatic Classification System<ref>{{navedi splet |url=http://www.globalbioclimatics.org/station/so-trist.htm |title= South Africa: Tristan Da Cunha |accessdate=|date=Marec 2012}}</ref>|source 2=Climate and Temperature.<ref>{{navedi splet|url=http://www.climatetemp.info/tristan-da-cunha/ |title=Tristan Da Cunha Climate Guide to the Average Weather & Temperatures with Graphs Elucidating Sunshine and Rainfall Data & Information about Wind Speeds & Humidity |accessdate= |date=Marec 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111117211803/http://www.climatetemp.info/tristan-da-cunha/ |archivedate=2011-11-17 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.tristandc.com/wildclimate.php |title=Tristan da Cunha's Climate |work=The Tristan da Cunha Website |accessdate=2019-03-23}}</ref>|date=avgust 2010}} === Flora in favna === [[File:Gough and Inaccessible Islands-113061.jpg|thumb|Subantarktični krzneni tjulenj na otoku Gough.]] Flora in favna imata široko krožnopolarno porazdelitev v Južnem Atlantiku in južnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Tako se mnoge vrste, ki se pojavljajo na otoku Tristan da Cunha, pojavljajo tudi na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Tak primer je rastlina vrste ''Nertera depressa'', ki je bila prvič najdena na otoku Tristan da Cunha,<ref>{{navedi revijo |author=Brown, R. N. Rudmose |year= 1905 |title=The Botany of Gough Island |journal= The Journal of the Linnean Society of London |publisher= Academic Press for the Linnean Society of London |volume= 37 |issue=259 |pages=238–250, page 242 |doi=10.1111/j.1095-8339.1905.tb00834.x}}</ref> kasneje pa so jo našli tudi na Novi Zelandiji.<ref>{{navedi splet|first=C. Michael |last=Hogan |year=2009 |url=http://www.globaltwitcher.com/artspec_information.asp?thingid=95431 |title=Crown Fern: Blechnum discolor |work=Globaltwitcher.com |editor-first=N. |editor-last=Stromberg |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120213134120/http://www.globaltwitcher.com/artspec_information.asp?thingid=95431 |archivedate=2012-02-13 |df= }}</ref> Otok je znan predvsem po neokrnjeni naravi. Organizacija [[BirdLife International]] ga je opredelila kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|mednarodno pomembno območje za ptice]], saj na njem domujeta dve vrsti kopenskih ptic ter 13 vrst morskih.<ref>{{navedi splet |url= http://www.birdlife.org |title= Tristan da Cunha |accessdate=4 November 2012 |work=Important Bird Areas |first= |last= |publisher= BirdLife International |year= 2012}}</ref> Otoka Tristan in Gough sta edina znana kraja, kjer se razmnožuje atlantski viharnik (''Pterodroma incerta'', [[ogrožena vrsta]] po IUCN). Otok Inaccessible je edino znano gnezdišče naočarskega viharnika (''Procellaria conspicillata'', [[ranljiva vrsta]] po IUCN). Znano je, da se skrajno ogroženi tristanski albatros razmnožuje le na Goughu in na otoku Inaccessible: vsi gnezdijo na otoku Gough, razen enega ali dveh parov, ki gnezdita na otoku Inaccessible. Endemični tristanski drozg se pojavlja na vseh severnih otokih, vsak otok ima svojo podvrsto, pri čemer so ptice na Tristanu nekoliko manjše in podolgovatejše od tistih na otokih Nightingale in Inaccessible. Endemični žerjav z otoka Inaccessible je najmanjša [[Ptič neletalec|neleteča ptica]] na svetu in živi le na otoku Inaccessible. Leta 1956 so na lokaciji Sandy Poin na otoku Tristan izpustili osem Goughovih tukalic, ki so nato kolonizirale otok. Okoli otočja je mogoče opaziti različne vrste kitov in delfinov, njihovo število se počasi povečuje po končanju nezakonitega lova, ki ga je izvajala [[Sovjetska zveza]].<ref name="news.bbc.co.uk">{{navedi splet |publisher=Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association |title=Cetacea: Whales and Dolphins around the Tristan da Cunha Islands |work=The Tristan da Cunha Website |url=http://www.tristandc.com/wildwhales.php |archiveurl=https://www.webcitation.org/6gk3OBrWx?url=http://www.tristandc.com/wildwhales.php |archivedate=2016-04-13 |url-status=live |df= }}</ref> Na otočju Tristan prebiva tudi subantarktični krzneni tjulenj (''Arctocephalus tropicalis''), večinoma na otoku Gough.<ref>{{navedi splet|author1=Tyler, P. |author2=Rothwell, A.|title=The Natural History of Tristan da Cunha|url=http://www.ukotcf.org/pdf/TristanFactsheets.pdf|website=UK Overseas Territories Conservation Forum|publisher=UK Overseas Territories Conservation Forum|accessdate=2016-06-30}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Edinburgh-Tristan.jpg|thumb|Edinburg sedmih morij, Tristan da Cunha]] Skozi leta se je na otoku razvila edinstvena družbena in gospodarska organiziranost, ki temelji na načelih Williama Glassa, ki je na otok prišel leta 1817. Ta temelji na enakosti. Vsi ljudje na otoku so kmetje, ki imajo lastno zemljo ali pa se ukvarjajo z [[Ribolov|ribolovom]]. Vsa zemlja je v skupni lasti. Vsa gospodinjstva imajo lastno zaplato zemlje, na kateri gojijo [[krompir]]. Število glav živine je strogo nadzorovano, da bi ohranili [[Pašnik|pašnike]] ter preprečili kopičenje bogastva. Če skupnost ne glasuje za spremembo svoje zakonodaje, nihče izven otoka ne sme kupovati zemljišč ali se preseliti na otok; teoretično bi moral biti prodan celoten otok.<ref>{{navedi splet |title=Economy of Tristan da Cunha |author= Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association |date=Junij 2005 |url=http://www.tristandc.com/economy.php |publisher=Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association}}</ref> Vsi ljudje, vključno z otroki in upokojenci, so vključeni v [[kmetijstvo]], nekateri odrasli pa opravljajo še plačana dela v vladnih ustanovah ali gospodarski dejavnosti na otoku. Mnogi moški so zaposleni v ribiški industriji, na morje odhajajo le v lepem vremenu. Nominalna ribolovna sezona traja 90 dni; vendar pa je v ribolovni sezoni 2013 – od 1. julija do 30. septembra – trajala le 10 dni, veliko premalo za komercialni ribolov. Glavni zaslužek prebivalcev otoka izvira iz lova na [[Raki|rake]], zlasti na tristanskega skalnega jastoga (Jasus). Drugi prihodki izhajajo iz prodaje [[Poštna znamka|poštnih znamk]] in [[Kovanec|kovancev]], ki jih zbirajo številni zbiratelji po svetu. Omejeni prihodki iz [[Turizem|turizma]] vključujejo nastanitev, vodnike in prodajo domačih izdelkov, spominkov obiskovalcem in prodajo po pošti. Prihodki iz tujine omogočajo izvajanje vladnih storitev, zlasti zdravstva in izobraževanja. Vulkanski izbruh leta 1961 je na otoku uničil tovarno za predelavo rib, ki pa je bila v kratkem času obnovljena. Ribiči in predelovalci delajo za južnoafriško podjetje Ovenstone, ki ima ekskluzivno pogodbo za prodajo rakov [[Združene države Amerike|Združenim državam]] in Japonski. Čeprav je Tristan da Cunha čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva, nima neposrednega dostopa do trgov [[Evropska unija|Evropske unije]]. Svetovna gospodarska kriza je prizadela tudi otok, tako da je morala uprava poseči po rezervah. Finančne težave bi lahko povzročile težave pri posodabljanju komunikacijske opreme in izboljšanju izobraževanja na otoku. Požar 13. februarja 2008 je začasno povzročil velik gospodarski zastoj na otoku. Čeprav je Tristan da Cunha del istega čezmorskega ozemlja kot Sveta Helena, ne uporablja lokalnega denarja [[Funt Svete Helene|funta Svete Helene]]. Namesto tega otok uporablja [[britanski funt]]. Banka Svete Helene je bila ustanovljena leta 2004 na otokih Sveta Helena in Ascension. Ta banka ni fizično prisotna na Tristan da Cunha, vendar so prebivalci Tristana upravičeni do njenih storitev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sainthelenabank.com/tristan.htm |title=The Bank of Saint Helena |publisher=Sainthelenabank.com |accessdate=2010-04-18 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715225453/http://www.sainthelenabank.com/tristan.htm |archivedate=2011-07-15 |df= }}</ref> Obstaja spominski kovanec otoka.<ref>{{navedi splet |author= Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association |url=http://www.tristandc.com/coins.php |publisher=Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association |title=Coins}}</ref> Otok se nahaja v [[Južnoatlantska anomalija|južnoatlantski anomaliji]], površini Zemlje z neobičajno šibkim [[Magnetno polje|magnetnim poljem]]. Štirinajstega novembra 2008 je bil na otoku odprt geomagnetni observatorij kot del skupnega projekta [[Danska|danskega]] meteorološkega inštituta in danskega Nacionalnega vesoljskega inštituta.<ref>{{navedi splet |author=Matzka, Jürgen |date=2008-11-20 |title=Danish researchers build magnetic observatory in the middle of the Atlantic Ocean |publisher=Technical University of Denmark |url=http://www.space.dtu.dk/english/News/2008/11/Tristan |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140508025652/http://www.space.dtu.dk/english/News/2008/11/Tristan |archivedate=2014-05-08 |url-status=dead}}</ref> === Promet === Zaradi odročne lege je transport do otoka otežen. Ker na otoku ni [[Letališče|letališča]], ga je možno doseči le po morju. Ribiške ladje iz Južne Afrike otok obiščejo osem- ali devetkrat letno. Z otokom Sv. Heleno in Južno Afriko ga je enkrat letno povezovala ladja RMS ''Saint Helena'' med svojo januarsko vožnjo, vendar je v zadnjih letih to pot opravila le leta 2006 in 2011 ter nazadnje 2018.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tristandc.com/news-2018-01-06-RMS-St-Helena.php |title=Last Voyage to Tristan by the RMS ''St.&nbsp;Helena''}}</ref> Pristanišče v Edinburgu sedmih morij se imenuje Calshot Harbour. Ime je dobilo po kraju iz Hampshira, kjer so začasno bivali prebivalci otoka med izbruhom vulkana leta 1961.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tristandc.com/harbour.php |title=Tristan da Cunha's Calshot Harbour |accessdate=2015-08-14}}</ref> === Telekomunikacije === Čeprav Tristan da Cunha deli [[Nacionalna klicna koda|klicno kodo]] +290 s Sv. Heleno, imajo prebivalci dostop do telekomunikacijskega omrežja Urada za zunanje zadeve Commonwealtha, ki ga zagotavlja Global Crossing. To uporablja območje številčenja Londona 020, kar pomeni, da so številke dostopne prek telefonskega imenika Velike Britanije. Otok je imel dostop do [[Internet|interneta]] od leta 1998, vendar je zaradi visoke cene spočetka bil skoraj nedostopen lokalnemu prebivalstvu, ki ga je v glavnem uporabljalo le za pošiljanje [[Elektronska pošta|elektronske pošte]]. Povezava s hitrostjo 64 kbit/s je bila zelo nestabilna, zagotavljal jo je Inmarsat preko satelitskega telefona. Od leta 2006 se na otoku uporablja manjši satelitski terminal s prenosom 3072 kbit/s za potrebe javne uporabe. Na otoku ni mobilnega telefonskega omrežja. Občasno otok obiščejo odprave [[Radioamaterstvo|radioamaterjev]], imenovane ''DXpeditions''. Ena izmed teh je bila na toku med septembrom in oktobrom 2014 pod oznako ZD9ZS. == Vlada == Izvršni organ je britanska kraljica, ki jo na otoku zastopa guverner Svete Helene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statoids.com/ush.html |title=Saint Helena Dependencies |publisher=Statoids.com |accessdate=2010-04-18}}</ref> Ker je ta stalno nastanjen na Sv. Heleni, ga na Tristanu zastopa upravitelj otoka. Upravitelj je ponavadi karierni uslužbenec zunanjega ministrstva, ki ga imenuje London. Od leta 1998 se upravitelji menjajo na tri leta. Upravitelj deluje kot predstavnik britanske vlade, svetuje pa mu svet otoka, sestavljen iz osmih izvoljenih in treh imenovanih domačinov. Mandat sveta otoka traja tri leta. Novembra 2016 je Sean Burns začel svoj drugi mandat kot upravitelj otoka. Eden izmed osmih izvoljenih svetnikov, ki dobi največ glasov, je imenovan za poglavarja otoka. Ta nadomešča upravitelja, ko tega ni na otoku. Marca 2019 je bil za triletni mandat, četrti v karieri in prvi po šestnajstih letih, izvoljen James Glass. Upravitelj in otoški svet svoje delo opravljata v vladnem poslopju, ki je edina dvonadstropna zgradba na otoku. Zgradbo včasih imenujejo »Whitehall« ali »H'admin building«, v njej se nahaja pisarna upravitelja, oddelek za finance, otoška uprava in prostori za otoški svet, ker se izvajajo sestanki.<ref>{{navedi novice|title=Thank you one and all: the people who helped make the Jubilee happen|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/the_queens_diamond_jubilee/9321258/Thank-you-one-and-all-the-people-who-helped-make-the-Jubilee-happen.html|newspaper=Daily Telegraph|date=2012-06-10|access-date=2018-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20181105061949/https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/the_queens_diamond_jubilee/9321258/Thank-you-one-and-all-the-people-who-helped-make-the-Jubilee-happen.html#|archive-date=2018-11-05|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Na otoku ni nobene [[Politična stranka|politične stranke]] ali [[Sindikat|sindikata]]. Varnostne zadeve ureja policijski inšpektor s tremi pomožnimi policisti. Tristan da Cunha ima svojo lastno zakonodajo, vendar se zakon z otoka Sv. Helene na splošno uporablja v obsegu, ki ni v neskladju z lokalno zakonodajo, je primeren lokalnim okoliščinam in je temu primerno spremenjen, če okoliščine to zahtevajo. == Demografija == [[File:Tristan da Cunha4.jpg|thumb|Glavno mesto, Edinburg sedmih morij]] Na otoku je septembra 2018 živelo 251 ljudi.<ref>{{Cite web |url=http://www.tristandc.com/population.php# |title=Archived copy |access-date=2018-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822054126/http://tristandc.com/population.php# |archive-date=2018-08-22 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Edino naselje je [[Edinburg sedmih morij]] (Edinburgh of the Seven Seas). Edina [[religija]] je [[krščanstvo]] z anglikanskim in rimokatoliškim gibanjem. Trenutni prebivalci otoka so potomci petnajstih prednikov, osmih moških in sedmih žensk, ki so na otok prišli med letoma 1816 in 1908. Moški so bili [[Evropejci]], ženske pa mešane rase in Afričanke. Zdaj je celotno prebivalstvo mešano in so vsi med seboj v sorodu. V začetku prejšnjega stoletja je na otok prišel moški [[Rusi|ruskih]] korenin.<ref>{{Cite book|title=Crisis in Utopia|last=Munch|first=Peter|publisher=Longmans|year=1970|isbn=0582105110|location=New York|pages=55}}</ref> Ko so se družine leta 1963, po izbruhu vulkana leta 1961, vrnile na otok, so štiri otočanke na otok pripeljale može iz Anglije.<ref>{{navedi revijo |last=Cavendish |first=Richard |date=oktober 2011 |title=The evacuation of Tristan da Cunha |url=http://www.historytoday.com/richard-cavendish/evacuation-tristan-da-cunha |journal=History Today |volume=61 |issue=10}}</ref> Genetske raziskave ženskih potomcev razkrile, da so bile prve ženske na otoku mešane rase (afriške, azijske in evropske) in so prihajale z otoka Sveta Helena. Po zgodovinskih zapisih naj bi bila na otoku dva para sester, vendar je preiskava MtDNK pokazala, da je bil na otoku le en par sester.<ref>{{navedi revijo |last1=Soodyall |first1=H. |last2=Jenkins |first2=T. |last3=Mukherjee |first3=A. |last4=Du Toit |first4=E. |last5=Roberts |first5=D. F. |last6=Stoneking, |first6=M. |year=1997 |title=The founding mitochondrial DNA lineages of Tristan da Cunha Islanders |journal=Am. J. Phys. Anthropol. |volume=104 |pages=157–166 |doi=10.1002/(SICI)1096-8644(199710)104:2<157::AID-AJPA2>3.0.CO;2-W}}</ref> Prvi moški so prišli s Škotske, Anglije, Nizozemske, ZDA in Italije ter spadajo v tri Y-haploskupine. Imeli so devet priimkov: Collinos, Glass, Green, Hagan, Lavarello, Repetto, Rogers, Squibb in Swain. Odkrili so tudi novo haploskupino iz vzhodne Evrope in Rusije, ki se je pojavila v populaciji po letu 1900. Takrat so otok obiskale ruske ladje. Obstajajo dokazi o neznanem predniku, ki je na otoku pustil svoje gene, ne pa tudi svojega imena.<ref>{{navedi revijo |first1=Himla |last1=Soodyall |first2=Almut |last2=Nebel |first3=Bharti |last3=Morar |first4=Trefor |last4=Jenkins |year=2003 |title=Genealogy and genes: tracing the founding fathers of Tristan da Cunha |journal=European Journal of Human Genetics |volume=11 |pages=705–709 |doi=10.1038/sj.ejhg.5201022}}</ref> Med moškimi potomci so našli še štiri primere neujemanja, vendar so raziskovalci mnenja, da so bili njihovi očetje verjetno med otoško populacijo. Na otoku je 80 družin. Zaradi izoliranosti se je na njem razvilo nenavadno narečje [[angleščina|angleščine]], ki je, kot ga je opisal pisatelj [[Simon Winchester]], mešanica podeželske angleščine in angleščine iz 19. stoletja, [[italijanščina|italijanščine]] ter [[afrikanščina|afrikanarskega]] [[sleng]]a.<ref name="Winchester1985">{{navedi knjigo |url= https://books.google.co.uk/books?id=WqnnsKKlgTQC&lpg=PA1&dq=Outposts%3A%20Journeys%20to%20the%20Surviving%20Relics%20of%20the%20British%20Empire&pg=PT143#v=onepage&q=lockjaw&f=true |first= Simon |last= Winchester |title= Outposts: Journeys to the Surviving Relics of the British Empire |orig-year=1985 |year= 2003 |page=87}}</ref> === Šolanje === Izobraževanje je osnovno. Otroci končajo šolo pri šestnajstih letih in čeprav lahko pri sedemnajstih letih opravljajo [[matura|maturo]], se za to možnost odloči le malokdo.<ref>{{navedi revijo |last=Crossan |first=Rob |title=Return to the Last Outpost |journal=Telegraph Magazine |date=2002-11-11}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://cnntraveller.com/2007/01/01/world-report-2/ |title=CNN Traveler: A long way from anywhere |publisher=Cnntraveller.com |date=2007-01-01 |accessdate=2010-04-18 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080529000840/http://cnntraveller.com/2007/01/01/world-report-2/ |archivedate=2008-05-29}}</ref> Na otoku je le ena šola, imenovana St. Mary's School, ki izobražuje otroke med osmim in šestnajstim letom. Odprta je bila leta 1975 in ima pet razredov, kuhinjo, oder, računalniško učilnico, šolski laboratorij in delavnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tristandc.com/school.php |title=Tristan School |publisher=Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association |access-date=2009-06-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090325072658/http://www.tristandc.com/school.php# |archive-date=2009-03-25 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2010 je pod vodstvom učitelja za glasbo Tonya Triggsa zaživel glasbeni projekt med St. Mary's School in amaterskimi glasbeniki v Britaniji. V projektu so učenci pisali pesmi, učitelj Tony Triggs pa je poskrbel za glasbeno spremljavo.<ref>{{citation |first=Tony |last=Triggs |date=July–August 2012 |title=The Rockhopper songbook |work=Aquila |pages=4–5}}</ref> Pesmi so bile tistega leta objavljene na spletu pod naslovom ''Rockhopper Penguins and Other Songs'' (2010). Februarja 2013 je otoška pošta Tristan Post Office izdala nabor štirih znamk, posvečenih glasbenemu projektu. Na znamkah so bila upodobljena otoška glasbila in pesmi iz projekta. V letu 2014 se je dejavnost razširila in se danes nadaljuje kot mednarodni glasbeni projekt. === Zdravstvo === Zaradi majhnega števila ljudi in zaradi porok med sorodniki so se med prebivalci pojavile določene zdravstvene težave, med katerimi je tudi [[glavkom]]. Poleg tega je med prebivalci v zelo visokem odstotku (42 %) prisotna [[astma]]. Raziskovalec Noe Zamel z [[Univerza v Torontu|Univerze v Torontu]] je prišel do zaključka, da je bolezen genetska.<ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/7766656.stm |work=BBC News |title=Worldwide search for asthma clue |date=2008-12-09 |accessdate=2012-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111123092415/http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/7766656.stm# |archive-date=2011-11-23 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Trije od prvotnih naseljencev so bili astmatiki.<ref>{{navedi revijo |title=Asthma amongst Tristan da Cunha islanders|doi=10.1111/j.1365-2222.1974.tb01373.x|volume=4|journal=Clinical & Experimental Allergy|pages=161–170}}</ref> Leta 2012 je bil Gerard Bulger edini zdravnik na otoku in je skrbel za zdravstvene storitve 270 otočanov. Manjša bolnišnica, Camogli Hospital, je opremljena z [[Preiskava z ultrazvokom|ultrazvokom]], [[Rentgen|rentgenom]] in [[Gastroskopija|gastroskopom]]. Na otoku ni nobene medicinske sestre, samo negovalka. Medicinske zaloge prihajajo iz Južne Afrike, zaradi velike oddaljenosti je težko vzdrževati rok uporabe zdravil in sanitetnega materiala. Ena izmed zadolžitev zdravnika je bila tudi preverjanje oskrbe z vodo.<ref>{{navedi novice|last1=Bulger|first1=Gerald|title=The most isolated UK GP in the world|url=http://www.gponline.com/isolated-uk-gp-world/article/1111662|accessdate=2016-12-23|publisher=GP Online|date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161224095948/http://www.gponline.com/isolated-uk-gp-world/article/1111662#|archive-date=2016-12-24|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Zdravstveno oskrbo financira vlada, opravlja jo zdravnik iz Južne Afrike in pet medicinskih sester. Zaradi le osnovnih storitev, ki jih nudi bolnica, ni mogoče opravljati zahtevnih [[Operacija (medicina)|operacij]] in zapletenih [[Porod|porodov]]. V nujnih primerih so prebivalci primorani poklicati ribiške ladje, ki pogosto ribarijo okoli otoka, da jih odpeljejo na zdravljenje v Cape Town. Leta 2007 so donatorji v sodelovanju z otoško vlado vzpostavili telekomunikacijsko zdravstveno pomoč, ki mogoča pošiljanje [[elektrokardiogram]]ov in rentgenskih slik za potrebe posvetovanja z zdravniki v drugih državah. Delovanje sistema je omejeno zaradi slabih satelitskih povezav ter žičnih povezav med bolnico in upravno stavbo, kjer se nahaja telekomunikacijski center. == Kultura == === Mediji === Lokalna [[televizija]] je na otoku začela delovati leta 1984, program je bil posnet in se je predvajal ob torkih, četrtkih in sobotah.<ref name="Winchester1985"/> Televizija z oddajanjem v živo je na otok prišla šele leta 2001, zagotavlja jo BFBS (British Forces Broadcasting Service – radijski in televizijski program britanskih oboroženih sil). Prebivalci otoka vidijo programe BBC1, BBC2, ITV in BFBS Extra preko lokalnega analognega relejnega oddajnika. Na otoku je mogoče poslušati [[Radio|radijski]] program BFBS Radio 2. Otoška vlada in združenje Tristan da Cunha vzdržujeta spletno stran [http://www.tristandc.com www.tristandc.com]. Spletna stran gostuje na strežniku v Veliki Britaniji, na njej pa se objavljajo tedenske novice z otoka. === Počitnice === Poletna sezona se na otoku začne z dnevom striženja [[Ovca|ovac]], ki se začne v soboto sredi decembra. Skoraj celotno prebivalstvo otoka se zbere na skrajnem koncu otoka Patches Plain, kjer se nahajajo ograde za ovce. Pri striženju ovac uporabljajo ročne škarje. [[Volna|Volno]] nato ročno predelajo in uporabijo za izdelavo oblačil, ki se prodajajo pod blagovno znamko 37 Degrees South Knitwear Range. Dela prosti dnevi za vladne uslužbence in tovarno se začnejo pred [[božič]]em in trajajo tri tedne. Ostale delovne skupnosti na otoku imajo lastne dela proste dneve. Ob določenih dnevih ostaja zaprta tudi trgovina, zato si morajo otočani pred zaprtjem napraviti zaloge. Tak primer se je zgodil leta 2013, ko je bila trgovina zaprta kar en mesec.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tristandc.com/newschristmasnewyear2013-14.php |title=2013/14 Tristan da Cunha Summer Holiday Christmas and New Years News |accessdate=2014-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131229062517/http://www.tristandc.com/newschristmasnewyear2013-14.php# |archive-date=2013-12-29 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Ker otok ni imel nobenega svojega praznika, se je otoški svet januarja 2014 odločil, da uvede dan čolna (Longboat Day) s tradicionalno dirko čolnov. Otoški svet ni navedel, na kateri dan se bo praznik praznoval.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tristandc.com/newsgovernment2014.php |title=2014 New Year Message from Administrator Alex Mitham |accessdate=2014-01-29}}</ref> == Znane osebnosti == *'''Edwin Heron Dogson''' (1846–1918), duhovnik Anglikanske cerkve, najmlajši brat Charlesa Dogsona ([[Lewis Carroll]]), avtorja knjige [[Alica v čudežni deželi]]. Na otoku je deloval kot misijonar med letoma 1880 in 1884. *'''Conrad Connie Glass''' (rojen leta 1961), nosilec [[Red britanskega imperija|reda britanskega imperija]], otoški policist in nekdanji otoški vodja.<ref>[https://www.webcitation.org/6QY2U6Qun?url=http://www.tristandc.com/chiefislander.php Profile of Conrad Glass Chief Islander 2007 – 2010] retrieved 11 October 2017</ref> Živi na otoku in je prvi otočan, ki je napisal knjigo o otoku, Rockhopper Copper (2005). == V kulturi == *Otok je omenjen v [[roman]]u [[Edgar Allan Poe|Edgarja Allana Poeja]] ''[[Pripoved Arthurja Gordona Pyma]]''. *Je tudi osrednje prizorišče drame ''Dlje od najdlje'' (''Further than the Furthest Thing'') avtorice [[Zinnie Harris]].<ref>[http://www.mgl.si/p11dlje.html Zinnie Harris, Dlje od najdlje] (Mestno gledališče ljubljansko)</ref> *[[Jules Verne]] je otok uporabil v romanih Iskanje brodolomcev (''In Search of the Castaways''), Sfinga ledenih polj (''The Sphinx of the Ice Fields'' (1897)) in Antarktična skrivnost (''An Antarctic Mystery)'' == Sklici == {{refsez|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje}} * [http://web.archive.org/web/20060317180120/http://www.btinternet.com/~sa_sa/tristan_da_cunha/tristan_da_cunha.html Podatki, slike, zemljevidi] * [http://www.tristandc.com/ Tristan da Cunha] * {{cite EB1911|wstitle=Tristan da Cunha |volume=27 |short=x}} * [http://www.tristantimes.com/index.html ''Tristan Times''] * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Africa/Tristan_da_Cunha/home.html History of Tristan da Cunha] (dve knjigi in ostali material) * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/tristan-da-cunha/ TRISTAN DA CUNHA] {{ikona es}} === Videoposnetki otoka === * [https://www.youtube.com/watch?v=LLsojZHctBo Return to Trista da Cunha], Global Nomad, National Geographic (2012). * [https://www.youtube.com/watch?v=kgKYV5hplvM A Day on Tristan da Cunha], Global Nomad, National Geographic (2011). * [http://www.bbc.co.uk/programmes/b00fztgh Tristan da Cunha: The story of Asthma Island] BBC Four (2008). * [https://www.youtube.com/watch?v=OojjHEy5fLg Tristan da Cunha: Life on the island in 1963] (1963). * [https://www.youtube.com/watch?v=-OnKG_xe_Vs Tristan da Cunha: Life of an islander in 1963] (1963). {{britanska odvisna ozemlja}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]] [[Kategorija:Ognjeniki]] hgtbjtp2edtc8zvwj4n6brc4e6vsxuu 0 26621 5728979 5573103 2022-08-08T10:34:29Z Romanm 13 /* B */ [[Frank Dwight Baldwin]] wikitext text/x-wiki '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[Američani|ameriških]] [[general]]ov.''' __NOTOC__ {{CompactTOC}} == A == [[Oscar Bergstrom Abbott]] - [[John Abizaid]] - [[Clyde Rush Abraham]] - [[Creighton Williams Abrams mlajši]] - [[Claude Mitchell Adams]] - [[Clayton Sinnot Adams]] - [[Emory Sherwood Adams]] - [[Paul De Witt Adams]] - [[Clarence Lionel Adcock]] - [[Julius Ochs Adler]] - [[Leo James Ahern]] - [[Spencer Ball Akin]] - [[James L. Alcorn]] - [[Clyde Charles Alexander]] - [[Edward Porter Alexander]] - [[George Murrell Alexander]] - [[William Alexander]] - [[Robert Alexander (general)|Robert Alexander]] - [[James Raymond Alfonte]] - [[Terry de la Mesa Allan]] - [[Frank Albert Allen mlajši]] - [[George J. Allen]] - [[Harvey Clark Allen]] - [[John R. Allen]] - [[Leven Cooper Allen]] - [[Roderick R. Allen]] - [[Wayne Russell Allen]] - [[Randolph D. Alles]] - [[George R. Allin]] - [[Edward Mallory Almond]] - [[Kenneth George Althaus]] - [[John D. Altenburg mlajši]] - [[Jacob Ammen]] - [[James F. Amos]] - [[Wilhelm Arthur Andersen]] - [[Alexander Edward Anderson]] - [[John Benjamin Anderson]] - [[Jonathan Waverly Anderson]] - [[Joseph R. Anderson]] - [[Richard H. Anderson]] - [[Thomas McArthur Anderson]] - [[Frank Maxwell Andrews]] - [[Clift Andrus]] - [[Charles Morris Ankcorn]] - [[John Adams Appleton]] - [[Lewis Addison Armistead]] - [[Thomas Seely Arms]] - [[Clare Hibbs Armstrong]] - [[Donald Armstrong]] - [[John Armstrong]] - [[Archibald Vincent Arnold]] - [[Benedict Arnold]] - [[Calvert Hinton Arnold]] - [[Henry H. Arnold]] - [[William Howard Arnold]] - [[William Richard Arnold]] - [[John Caraway Arrowsmith]] - [[William Wallace Atterbury]] - [[Wayland Bixby Augur]] - [[Henry Spiese Aurand]] - [[William Woods Averell]] - [[Ray Longfellow Avery]] - [[Leonard Porter Ayres]] - [[Romeyn Beck Ayres]] - == B == [[Paul William Baade]] - [[Franklin Babcock]] - [[George Irving Back]] - [[George Maurice Badger]] - [[Carl Adolph Baehr]] - [[Joseph Augustus Baer]] - [[Harry Howard Baird]] - [[Henry Welles Baird]] - [[Frayne Baker]] - [[Walter Campbell Baker]] - [[Frank Dwight Baldwin]] - [[Geoffrey Prescott Baldwin]] - [[Antonio Rodriguez Balinas]] - [[Harvey Ball]] - [[Jesmond Dene Balmer]] - [[Carl Conrad Bank]] - [[Nathaniel Prentiss Banks]] - [[Henry Anson Barber mlajši]] - [[Russell Gilbert Barkalow]] - [[Harold Richards Barker]] - [[Ray Wehnes Barker]] - [[Francis Barlow]] - [[Gladeon Marcus Barnes]] - [[Harold Arthur Barnes]] - [[Julian Francis Barnes]] - [[Allison Joseph Barnett]] - [[George Barnett]] - [[James Washington Barnett]] - [[Charles Heyward Barnwell mlajši]] - [[David Goodwin Barr]] - [[Charles Joseph Barrett]] - [[William Andros Barron mlajši]] - [[Robert Hilliard Barrow]] - [[William A. Barstow]] - [[Charles Henry Barth mlajši]] - [[Raymond Oscar Barton]] - [[Joseph Edward Barzynski]] - [[Joseph Edward Bastion]] - [[Robert Marks Bathurst]] - [[Joseph Franklin Battley]] - [[James Ernest Baylis]] - [[Stanhope Bayne-Jones]] - [[George Corwin Beach mlajši]] - [[William Beall]] - [[Pierre Gustave Toutant de Beauregard]] - [[Rex Webb Beasly]] - [[Lewis C. Beebe]] - [[William Arthur Beiderlinden]] - [[Robert Sprague Beightler]] - [[Burwell Baxter Bell III.]] - [[James Franklin Bell]] - [[Marcus Brenneman Bell]] - [[Barnard E. Bee mlajši]] - [[Jay Leland Benedict]] - [[Thomas A. Benes]] - [[Donald V. Bennett]] - [[William Edward Bergin]] - [[John W. Bergman]] - [[Martin R. Berndt]] - [[Robert Ward Berry]] - [[William Weston Bessell mlajši]] - [[Frank S. Besson mlajši]] - [[James Albertus Bethea]] - [[Edward C. Betts]] - [[Thomas Jeffries Betts]] - [[Hubert Ward Beyette]] - [[David F. Bice]] - [[Carroll Owen Bickelhaupt]] - [[William Philips Biddle]] - [[Claude Vivian Birkhead]] - [[Hammond Davies Birks]] - [[David B. Birney]] - [[John Ter Bush Bissell]] - [[Ernest Aaron Bixby]] - [[Frederick Harry Black]] - [[Garland Cuzorte Black]] - [[Robert R. Blackman mlajši]] - [[Philip Guillou Blackmore]] - [[Francis Preston Blair mlajši]] - [[Harold Whittle Blakeley]] - [[David Hazen Blakelock]] - [[William Pinckney Bledsoe]] - [[Frederick Arthur Blesse]] - [[Raymond Whitcomb Bliss]] - [[Tasker Howard Bliss]] - [[Kenneth Thompson Blood]] - [[Roy Eugene Blount]] - [[Clifford Bluemel]] - [[Haydon Lemaire Boatner]] - [[Walter Putney Boatwright]] - [[Craig T. Boddington]] - [[John James Bohn]] - [[Charles F. Bolden mlajši]] - [[Alexander Russell Bolling]] - [[Charles Lawrence Bolte]] - [[Charles Hartwell Bonesteel]] - [[Milton Orme Boone]] - [[Donald Prentice Booth]] - [[William A. Borden]] - [[Solon Borland]] - [[Truman Everett Boudinot]] - [[Charles Francis Bowen]] - [[Frank Sayles Bowen mlajši]] - [[Frank Otto Bowman]] - [[Harwood Christian Bowman]] - [[Leonard Russell Boyd]] - [[Frederic William Boye]] - [[Karl Slaughter Bradford]] - [[William Brooks Bradford]] - [[James Lester Bradley]] - [[Joseph Sladen Bradley]] - [[Omar Nelson Bradley]] - [[Aaron Bradshaw mlajši]] - [[John Stewart Bragdon]] - [[Braxton Bragg]] - [[Lawrence O'Bryan Branch]] - [[Donald W. Brann]] - [[Gustav J. Braun mlajši]] - [[John C. Breckinridge]] - [[Lewis Brereton]] - [[Francis Bresnahan]] - [[Sereno Elmer Brett]] - [[Carlos Brewer]] - [[Edwin Dyson Bricker]] - [[Raymond Westcott Briggs]] - [[Francis G. Brink]] - [[James Francis Brittingham]] - [[Daniel Brodhead]] - [[Ronald Cornelius Brock]] - [[Edward Hale Brooks]] - [[Vincent Brooks]] - [[William Edward Brougher]] - [[Albert Eger Brown]] - [[Ames T. Brown]] - [[Charles Conrad Brown]] - [[Everett Ernest Brown]] - [[Homer Caffee Brown]] - [[Jacob Jennings Brown]] - [[Lloyd Davidson Brown]] - [[Philip Edward Brown]] - [[Robert Quinney Brown]] - [[Thoburn Kaye Brown]] - [[Wyburn Dwight Brown]] - [[Frederick William Browne]] - [[Albert Jesse Browning]] - [[Andrew Davis Bruce]] - [[Rapp Brush]] - [[Philip Gilstrap Bruton]] - [[Blackshear Morrison Bryan]] - [[William Bryden]] - [[Kenneth Buchanan]] - [[Oliver Boone Bucher]] - [[Simon Bolivar Buckner mlajši]] - [[Theodore Earl Buechler]] - [[Harold Roe Bull]] - [[Egbert Frank Bullene]] - [[Henry Tocitus Burgin]] - [[Nathaniel Alanson Burnell]] - [[Ray Lawrence Burnell]] - [[James Henry Burns]] - [[Ambrose Everett Burnside]] - [[Clarence Lemar Burpee]] - [[Withers A. Burress]] - [[Ernest Hill Burt]] - [[Charles Manly Busbee]] - [[Edwin Butcher]] - [[Benjamin Franklin Butler]] - [[Frederic Bates Butler]] - [[Richard Butler]] - [[Smedley Butler]] - [[Daniel Butterfield]] - [[Reginald William Buzzell]] - [[Clovis Ethelbert Byers]] - [[Joseph Wilson Byron]] - == C == [[William Lewis Cabell]] - [[Benjamin Franklin Caffey mlajši]] - [[Daniel Callaghan]] - [[Philip Edward Callagher]] - [[George Russell Callender]] - [[Frank Camm]] - [[Thomas James Camp]] - [[Arthur Griffith Campbell]] - [[Boniface Campbell]] - [[Levin Hicks Campbell mlajši]] - [[William Archibald Campbell]] - [[William Franklin Campbell]] - [[Edward Canby]] - [[Charles Draper William Canham]] - [[Ralph Julian Canine]] - [[Robert Milchrist Cannon]] - [[Paul Wyatt Caraway]] - [[Don Emerson Carleton]] - [[Gordon De L. Carrington]] - [[Percy James Carroll]] - [[Arthur Hazelton Carter]] - [[Ellerbe Winn Carter]] - [[William Vaulx Carter]] - [[James E. Cartwright]] - [[Homer Case]] - [[Rolland Webster Case]] - [[Hugh John Casey]] - [[Lewis Cass]] - [[John G. Castellaw]] - [[Clifton Bledsoe Cates]] - [[Thomas Benton Catron]] - [[William D. Catto]] - [[Adna Romanza Chaffee|Adna R. Chaffee mlajši]] - [[Edwin William Chamberlain]] - [[Harry Dwight Chamberlin]] - [[Joshua Chamberlain]] - [[Stephen J. Chamberlin]] - [[William Earl Chambers]] - [[Rex Eugene Chandler]] - [[Willis McDonald Chapin]] - [[Elbridge Gerry Chapman mlajši]] - [[Leonard Fielding Chapman mlajši]] - [[William Curtis Chase]] - [[Raphael Saul Chavin]] - [[Henry Barlow Cheadle]] - [[Ferdinand Chesarek]] - [[Godfrey Cheshire]] - [[Gilbert Xavier Cheves]] - [[William Elbridge Chickering]] - [[Thomas Jonathan Jackson Christian]] - [[James George Christiansen]] - [[John Kay Christmas]] - [[William Canou Christy]] - [[John Huston Church]] - [[Thomas James Churchill]] - [[Bradford Grethen Chynoweth]] - [[Frank Sheldon Clark]] - [[Mark Wayne Clark]] - [[Wesley Kanne Clark]] - [[Bruce Cooper Clarke]] - [[Carter Weldon Clarke]] - [[Herbert Slayden Clarkson]] - [[Percy William Clarkson]] - [[Lucius du Bignon Clay]] - [[Powell Clayton]] - [[Patrick Cleburne]] - [[Joseph Pringle Cleland]] - [[Paul Bernard Clemens]] - [[Edgar Lewis Clewell]] - [[James Clinton]] - [[Ralph Waldo Coane]] - [[Nicholas Hamner Cobbs]] - [[Henry Clay Coburn mlajši]] - [[Francis Cockrell]] - [[James Arthur Code mlajši]] - [[John Will Coffey]] - [[William Henry Colbern]] - [[Albert Elbert Colburn]] - [[William Edward Cole]] - [[Ronald S. Coleman]] - [[Edgar Bergman Colladay]] - [[John Howell Collier]] - [[Harry John Collins]] - [[James Francis Collins]] - [[James Lawton Collins]] - [[Joseph Lawton Collins]] - [[Leroy Pierce Collins]] - [[Stewart Garfield Collins]] - [[Vivian Bramble Collins]] - [[Charles Frederick Colson]] - [[Roger Baldwin Colton]] - [[Ebenezer Lattimore Compere]] - [[Thomas L. Conant]] - [[Ludwig Shaner Conelly]] - [[John French Conkley]] - [[Donald Hilary Connolly]] - [[William Durward Connor]] - [[George Bryan Conrad]] - [[James T. Conway]] - [[Thomas Conway]] - [[Gilbert Richard Cook]] - [[John Cook]] - [[Elliot Duncan Cooke]] - [[Merian Caldwell Cooper]] - [[John Eubank Copeland]] - [[Clifford Lee Corbin]] - [[William Preston Corderman]] - [[Charles Harrison Corlett]] - [[Hugh Corth]] - [[Norman Daniel Cota]] - [[John Breitling Coulter]] - [[Edward Raab Covell]] - [[Leonard Covington]] - [[Christian B. Cowdrey]] - [[Miles Andrew Cowles]] - [[Albert Lyman Cox]] - [[Richard Ferguson Cox]] - [[Bantz John Craddock]] - [[Charles Frost Craig]] - [[Louis Aleck Craig]] - [[Malin Craig]] - [[James Kerr Crain]] - [[Kenneth Frank Cramer]] - [[Myron Cady Cramer]] - [[John Alden Crane]] - [[William Carey Crane]] - [[Joseph Alfred Cranston]] - [[David McLean Crawford]] - [[James Blanchard Crawford]] - [[Robert Walter Crawford]] - [[Roscoe Campbell Crawford]] - [[Robert William Crichlow mlajši]] - [[William Earl Crist]] - [[Willis Dale Crittenberger]] - [[James Cave Crockett]] - [[John M. Croley]] - [[Evans Read Crowell]] - [[Donald Cameron Cubbison]] - [[Albert L. Culbertson]] - [[Frank Lewis Culin mlajši]] - [[Joseph Michael Cummins]] - [[James Hutchings Cunningham]] - [[Julian Wallace Cunningham]] - [[Charles Clarence Curtis]] - [[James Washington Curtis]] - [[Samuel Curtis]] - [[Robert Everton Cushman mlajši]] - [[George Armstrong Custer]] - [[Elliott Carr Cutler]] - [[Lysander Cutler]] - [[Stuart Cutler]] - == D == [[Holmes Ely Dager]] - [[John Ernest Dahlquist]] - [[Josiah Toney Dalbey]] - [[Edmond Leo Daley]] - [[James Leo Dalton II.]] - [[Joseph Nicholas Dalton]] - [[Cornelius Martin Daly]] - [[Robert Melville Danford]] - [[Edward Courtney Bullock Danforth]] - [[Maurice Wiley Daniel]] - [[Clarence Hagbart Danielson]] - [[Wilmot Alfred Danielson]] - [[William Orlando Darby]] - [[Charles Lanier Dasher]] - [[Lester Amiel Daugherty]] - [[Garrison Holt Davidson]] - [[Addison Dimmitt Davis]] - [[Andrew B. Davis]] - [[Benjamin Oliver Davis mlajši]] - [[George Arthur Davis]] - [[Jack A. Davis]] - [[Jefferson C. Davis]] - [[John Fuller Davis]] - [[Leonard Louis Davis]] - [[Ray Davis]] - [[Thomas Jefferson Davis]] - [[Donald Angus Davision]] - [[Pete Dawkins]] - [[Ernst Joseph Dawley]] - [[Herbert Reynolds Dean]] - [[William Frishe Dean]] - [[John Russell Deane]] - [[William Richard Dear]] - [[Henry Dearborn]] - [[George Henry Decker]] - [[Pedro del Valle]] - [[Martin Dempsey]] - [[Guy Blair Denit]] - [[Eley Parker Denson]] - [[Frank Richard Denton]] - [[Jacob Loucks Devers]] - [[James Gasper Devine]] - [[John Matthew Devine]] - [[Ralph Godwin DeVoe]] - [[Calvin DeWitt mlajši]] - [[John Lesesne DeWitt]] - [[Wallace DeWitt]] - [[Robert C. Dickerson]] - [[Philemon Dickinson]] - [[LeGrande Albert Diller]] - [[Theodore Harwood Dillon]] - [[Brice Pursell Disque]] - [[Charles Edward Dissinger]] - [[Rollo Curtin Ditto]] - [[Thomas Pleasant Dockery]] - [[Jens Anderson Doe]] - [[William Henry Donaldson mlajši]] - [[Leo Donovan]] - [[Richard Donovan]] - [[Timothy E. Donovan]] - [[William Joseph Donovan]] - [[Henry Chessman Dooling]] - [[Jimmy Doolittle]] - [[Charles Richard Doran]] - [[Georges Frederic Doriot]] - [[Frank Dorn]] - [[Abner Doubleday]] - [[John Doughty]] - [[Sylvester DeWitt Downs mlajši]] - [[Jesse Cyrus Drain]] - [[Charles Chisholm Drake]] - [[William Henry Draper mlajši]] - [[Guy Humphrey Drewry]] - [[Hugh Aloysius Drum]] - [[Robinson Earl Duff]] - [[James Thomas Duke]] - [[Robert Leroy Dulaney]] - [[Walter Alexander Dumas]] - [[William Caldwell Dunckel]] - [[Joseph F. Dunford mlajši]] - [[George Clark Dunham]] - [[Wilbur Eugene Dunkelberg]] - [[Robert Horace Dunlop]] - [[Beverly Charles Dunn]] - [[Louis Lebèque Duportail]] - == E == [[John Macaulay Eager]] - [[William Willis Eagles]] - [[Ira Eaker]] - [[Jubal Anderson Early]] - [[Herbert Ludwell Earnest]] - [[Cladius Miller Easley]] - [[Roy Woodson Easley]] - [[Harold Eugene Eastwood]] - [[Ralph Parker Eaton]] - [[George Leland Eberle]] - [[Roger Weed Eckfeldt]] - [[Clyde Davis Eddleman]] - [[Manton Sprague Eddy]] - [[Glen Edgar Edgerton]] - [[James E. Edmonds]] - [[Harvey Edward]] - [[Heber L. Edwards]] - [[Nathaniel Hillyer Egleston]] - [[Robert Lawrence Eichelberger]] - [[Dwight David Eisenhower]] - [[Dabney Otey Elliott]] - [[George Frank Elliot]] - [[John Archer Elmore]] - [[Stanley Dunbar Embick]] - [[Ambrose Robert Emery]] - [[Francis Augustus Englehart]] - [[Paul Xavier English]] - [[Michael E. Ennis]] - [[Riley Finley Ennis]] - [[Sidney Erickson]] - [[Luis Raul Esteves]] - [[Edward Arthur Evans]] - [[Henry Cotheal Evans]] - [[Vernon Evans]] - [[Eugene O. Eversburg]] - [[Richard S. Ewell]] - [[George Senseny Eyster]] - == F == [[James Fleming Fagan]] - [[Leigh Cole Fairbank]] - [[Don Carlos Faith]] - [[Eugene Warren Fales]] - [[Archie Arrington Farmer]] - [[Francis William Farrell]] - [[Thomas Francis Farrell]] - [[Philip Ries Faymonville]] - [[Herman Feldman]] - [[Bonner Frank Fellers]] - [[Clarence Charles Fenn]] - [[Chauncey Lee Fenton]] - [[Claude Birkett Ferenbaugh]] - [[Charles Sabin Ferrin]] - [[Benjamin Greeley Ferris]] - [[Kendall Jordan Fielder]] - [[Thomas Dewees Finley]] - [[Irwing Andrews Fish]] - [[Burdette Mase Fitch]] - [[Philip Bracken Fleming]] - [[Raymond Hartwell Fleming]] - [[James F. Flock]] - [[Lester De Long Flory]] - [[George J. Flynn]] - [[Elbert Louis Ford]] - [[William Wallece Ford]] - [[Nathan Bedford Forrest III.]] - [[George Jacob Forser]] - [[George Burgess Forster mlajši]] - [[Ivan Leon Forster]] - [[John W. Foster]] - [[Guy O. Fort]] - [[Louis Joseph Fortier]] - [[Raymond Foster Fowler]] - [[Alonzo P. Fox]] - [[Leon Alexander Fox]] - [[Raymond C. Fox]] - [[Thomas Alexander Fraizier]] - [[Selby Harney Frank]] - [[Gustav Henry Franke]] - [[John Merryman Franklin]] - [[William B. Franklin]] - [[John Brandon Franks]] - [[Tommy Franks]] - [[Lloyd Ralston Fredendall]] - [[Robert Tryon Frederick]] - [[John C. Frémont]] - [[Charles Augustus French]] - [[James Luke Frink]] - [[Harold J. Fruchtnicht]] - [[James Clyde Fry]] - [[Ben Hebard Fuller]] - [[Horace Hayes Fuller]] - [[Howard Ellsworth Fuller]] - [[Walter Scott Fulton]] - [[Arnold John Funk]] - [[Frederick Funston]] - [[Theodore Leslie Futch]] - == G == [[Hugh J. Gaffey]] - [[Philip Stearns Gage]] - [[Charles Kenon Gailey mlajši]] - [[Ridgely Gaither]] - [[Jon A. Gallinetti]] - [[John Rogers Galvin]] - [[Richard Montgomery Gano]] - [[Peter Gansevoort]] - [[Robert Gibbins Gard]] - [[Emerson N. Gardner mlajši]] - [[Fulton Quintus Cincinnatus Gardner]] - [[John Henry Gardner]] - [[James A. Garfield]] - [[Creswell Garlington]] - [[Robert C. Garrett]] - [[William F. Garrison]] - [[Crump Garvin]] - [[Walter E. Gaskin]] - [[Lorenzo Dow Gasser]] - [[Horatio Gates]] - [[James Maurice Gavin]] - [[Hobart R. Gay]] - [[John W. Geary]] - [[Roy Geiger]] - [[Charles Peaslee George]] - [[Charles Hunter Gerhardt]] - [[Lee Saunders Gerow]] - [[Leonard Townsend Gerow]] - [[Timothy F. Ghormley]] - [[Lloyd H. Gibbons]] - [[Herbert Daskum Gibson]] - [[Harold Napoleon Gilbert]] - [[Frederick Gilbreath]] - [[William Hanson Gill]] - [[Morris Williams Gilland]] - [[Alvan Cullon Gillem mlajši]] - [[Alexander Garfield Gillespie]] - [[William Nelson Gillmore]] - [[Einar Bernard Gjelsteen]] - [[Alfred Robinson Glancy]] - [[John Glover]] - [[Kenneth J. Glueck mlajši]] - [[Stuart Chapin Godfrey]] - [[George Washington Goethals]] - [[Ralph Harvard Goldthwaite]] - [[John Forest Goodman]] - [[Andrew Jackson Goodpaster]] - [[John F. Goodman]] - [[William Moses Goodman]] - [[Alexander Oscar Gorder]] - [[John Brown Gordon]] - [[Frank Gorenc]] - [[Stanley Gorenc]] - [[Daniel Govan]] - [[Roy Charles Lemach Graham]] - [[Charles Harry Grahl]] - [[Gordon Granger]] - [[Ulysses S. Grant|Ulysses Simpson Grant II.]] - [[Walter Schuyler Grant]] - [[Alfred M. Gray mlajši]] - [[Carl Raymond Gray mlajši]] - [[Thomas Jackson Grayson]] - [[George S. Greene]] - [[John Nesmith Greely]] - [[Joseph Andrew Green]] - [[Thomas Henry Green]] - [[Edward S. Greenbaum]] - [[Douglass Taft Greene]] - [[Nathanael Greene]] - [[Wallace Martin Greene mlajši]] - [[Frank Upton Greer]] - [[David McM. Gregg]] - [[Wallace C. Gregson]] - [[Walter Q. Gresham]] - [[William Middleton Grimes]] - [[George Wesley Griner mlajši]] - [[Oscar Woolverton Griswold]] - [[Homer McLaughlin Groninger]] - [[Charles Philip Gross]] - [[Leslie Richard Groves]] - [[Robert Walker Grow]] - [[Roy William Grower]] - [[William Rudolph Gruber]] - [[Alfred Maximillian Gruenther]] - [[George Grunert]] - [[Louis Francis Guerre]] - [[Allen W. Gullion]] - [[Matthew John Gunner]] - [[Augustus Milton Gurney]] - [[William E. Guthner]] - [[John Simpson Guthrie]] - [[Walter Gwynn]] - == H == [[Charles Christian Haffner mlajši]] - [[Michael W. Hagee]] - [[William Archer Hagins]] - [[David C. Hague]] - [[Alexander Meigs Haig mlajši]] - [[Oliver Lincoln Haines]] - [[Ralph E. Haines]] - [[Wade Hampton Haislip]] - [[Charles Philip Hall]] - [[Gene William Hall]] - [[Henry Wager Halleck]] - [[George Matthew Halloran]] - [[Milton Baldridge Halsey]] - [[Archelaus Lewis Hamblen]] - [[Alexander Hamilton]] - [[Winfield Scott Hancock]] - [[Edward Hand]] - [[Morris Clinton Handwerk]] - [[John W. Handy]] - [[Thomas Troy Handy]] - [[Harold Haney]] - [[Edward Hanlon mlajši]] - [[Warren Thomas Hannum]] - [[Francis Page Hardaway]] - [[Robert Morris Hardaway II.]] - [[Carl Adolphus Hardigg]] - [[Edwin Forrest Harding]] - [[Horace Harding]] - [[David P. Hardy]] - [[Rosswell Eric Hardy]] - [[Josiah Harmar]] - [[Ernst Nason Harmon]] - [[Arthur McKinley Harper]] - [[Joseph Eugene Harriman]] - [[Andrew L. Harris]] - [[Arthur Ringland Harris]] - [[Charles Spurgeon Harris]] - [[Charles Tillman Harris mlajši]] - [[Frederick Mixon Harris]] - [[Eugene Lynch Harrison]] - [[William Henry Harrison]] - [[William Kelly Harrison mlajši]] - [[Thomas L. Harrold]] - [[Charles Edward Hart]] - [[William Lee Hart]] - [[Russell Peter Hartle]] - [[Charles Dudley Hartman]] - [[George Eitle Hartman]] - [[Harlan Nelson Hartness]] - [[Robert Wilson Hasbrouck]] - [[Sherman Vitus Hasbrouck]] - [[William N. Haskell]] - [[Julian Sommerville Hatcher]] - [[David Nathaniel Hauseman]] - [[Hamilton S. Hawkins]] - [[Sion Boone Hawkins]] - [[Paul Ramsey Hawley]] - [[Alexander Travis Hawthorn]] - [[Frederic Lord Hayden]] - [[Philip Hayes]] - [[Rutherford B. Hayes]] - [[Thomas Jay Hayes]] - [[Bertram Francis Hayford]] - [[Loyal Moyer Haynes]] - [[George Price Hays]] - [[Harry Fouts Hazlett]] - [[Jack Whitehead Heard]] - [[Ralph Townsend Heard]] - [[Thomas Guerdon Hearn]] - [[William Heath]] - [[William Francis Heavey]] - [[Lawrence Hyskell Hedrick]] - [[Roy Cleveland Heflebower]] - [[Frank August Heileman]] - [[Stuart Heintzelman]] - [[David R. Heinz]] - [[Dennis J. Hejlik]] - [[Samuel T. Helland]] - [[Charles Gardiner Helmick]] - [[Raleigh Raymond Hendrix]] - [[Frank Andrew Henning mlajši]] - [[Guy Nelson Henninger]] - [[Guy Vernor Henry]] - [[Stephen Garrett Henry]] - [[John Knowles Herr]] - [[Thomas Wade Herren]] - [[Hugh Nathan Herrick]] - [[Charles Douglas Herron]] - [[Lewis Blaine Hershey]] - [[Kenner Fisher Hertford]] - [[Harcourt Hervey]] - [[William Hesketh]] - [[Walter Wood Hess mlajši]] - [[Hugh Bryan Hester]] - [[John Hutchinson Hester]] - [[Henry Heth]] - [[Charles Heywood]] - [[Hobart Hewett]] - [[Louis Emerson Hibbs]] - [[Daniel Webster Hickey mlajši]] - [[Doyle Overton Hickey]] - [[Thomas Francis Hickey]] - [[Gerald Joseph Higgins]] - [[Ambrose Powell Hill]] - [[Daniel Harvey Hill]] - [[Francis Hill]] - [[Milton Abram Hill]] - [[John Henry Hilldring]] - [[Charles Clark Hillman]] - [[Thomas C. Hindman]] - [[John Hamilton Hinds]] - [[Sidney Rae Hinds]] - [[Charles Hines]] - [[John Leonard Hines]] - [[Dale Durkee Hinman]] - [[Leland Stanford Hobbs]] - [[William Horace Hobson]] - [[Henry Irving Hodes]] - [[John Reed Hodge]] - [[Courtney Hicks Hodges]] - [[Fremont Byron Hodson]] - [[Hugh French Thomason Hoffmann]] - [[William Morris Hoge]] - [[Joseph Hooker]] - [[Lucius Roy Holbrook]] - [[Willard Ames Holbrook mlajši]] - [[Thomas Holcomb]] - [[William Henry Holcombe]] - [[Herbert Charles Holdrigde]] - [[Thomas Leroy Holland]] - [[Gordon Cloyd Hollar]] - [[Joseph Andrew Holly]] - [[Jonathan Lane Holman]] - [[Henry Benjamin Holmes mlajši]] - [[Julius Cecil Holmes]] - [[John Louis Homer]] - [[George Honnen]] - [[John Bell Hood]] - [[Andrew Daniel Hopping]] - [[George Anthony Horkan]] - [[Ralph Hospital]] - [[Michael A. Hough]] - [[Benjamin Chew Howard]] - [[Edwin Britain Howard]] - [[Oliver O. Howard]] - [[Robert Howe]] - [[William Francis Howe]] - [[George Pierce Howell mlajši]] - [[Reese Maughan Howell]] - [[Rene E. DeRussy Hoyle]] - [[Richard A. Huck]] - [[Clarence Ralph Huebner]] - [[Remi Paul Hueper]] - [[Benjamin Huger]] - [[Everett Strait Hughes]] - [[John Hendricken Hughes]] - [[Gary H. Hughey]] - [[John E. Hull]] - [[Jan C. Huly]] - [[Edgar Erskine Hume]] - [[Steven A. Hummer]] - [[Andrew A. Humphreys]] - [[Henry Jackson Hunt]] - [[George Bowditch Hunter]] - [[Charles Everett Hurdis]] - [[Patrick Jay Hurley]] - [[Thomas Dreux Hurley]] - [[Henry Hutchings mlajši]] - [[Joseph Carson Hutchison]] - [[James Francis Clark Hyde]] - [[Clyde Lloyd Hyssong]] - == I == [[John D. Imboden]] - [[Ralph Maxwell Immel]] - [[Harry Clyde Ingles]] - [[Willard Wadsworth Irvinc]] - [[Frederick Augustus Irving]] - [[Constant Louis Irwin]] - [[Stafford Le Roy Irwin]] - [[George Izard]] - == J == [[Andrew Jackson]] - [[Anthony L. Jackson]] - [[Carl B. Jensen]] - [[Harold Rufus Jackson]] - [[Stonewall Jackson]] - [[Fenton Stratton Jacobs]] - [[Sanderford Jarman]] - [[Henry Davis Jay]] - [[Lawrence C. Jaynes]] - [[Ephraim Franklin Jeffe]] - [[Reuben Ellis Jenkins]] - [[Dwight Frederick Johns]] - [[Bernard Alfred Johnson]] - [[Bushrod Johnson]] - [[Harold Keith Johnson]] - [[Harry Hubbard Johnson]] - [[James Harve Johnson]] - [[Neal Creighton Johnson]] - [[Robert Wood Johnson]] - [[Stephen T. Johnson]] - [[Albert Sidney Johnston]] - [[Joseph E. Johnston]] - [[Paul William Johnston]] - [[Alan Walter Jones]] - [[Albert Monmouth Jones]] - [[David Charles Jones]] - [[Edwin Whiting Jones]] - [[Henry Lawrence Cullem Jones]] - [[James Logan Jones mlajši]] - [[Lloyd E. Jones]] - [[Thomas H. Jones]] - [[Thomas S. Jones]] - [[William E. Jones]] - [[Thomas Jordan]] - [[George Alfred Joulwan]] - [[Keyton Ashe Joyce]] - [[John P. Jumper]] - == K == [[William Camillus Kabrich]] - [[Ronald T. Kadish]] - [[Johann de Kalb]] - [[Paul Vincent Kane]] - [[Charles Herbert Karlstad]] - [[Janis Karpinski]] - [[William Henry Kasten]] - [[William Benjamin Kean]] - [[Philip Kearny]] - [[Frank Augustus Keating]] - [[Charles Leslie Keerans mlajši]] - [[John Keliher]] - [[John F. Kelly]] - [[Paul Xavier Kelley]] - [[Richard L. Kelly]] - [[Clarence Howard Kells]] - [[Paul Boyle Kelly]] - [[Raymond Alexander Kelser]] - [[Paul Wilkins Kendall]] - [[Claudia Kennedy]] - [[John Thomas Kennedy]] - [[Albert Walton Kenner]] - [[Redmond Francis Kernan]] - [[Joseph Kerr]] - [[Francis Rusher Kerr]] - [[William Shaffer Key]] - [[Geoffrey Keyes]] - [[George Vernon Keyser]] - [[Abram Franklin Kibler]] - [[Homer Watson Kiefer]] - [[Charles Solomon Kilburn]] - [[Hugh Judson Kilpatrick]] - [[John Reed Kilpatrick]] - [[Allen Russell Kimball]] - [[Edgar King]] - [[Edward Postell King mlajši]] - [[Henry Lord Page King]] - [[Woods King]] - [[Allen Frederick Kingman]] - [[John J. Kingman]] - [[James Kirk]] - [[Norman Thomas Kirk]] - [[Henry Knox]] - [[William Signius Knudsen]] - [[Egmont Francis Koenig]] - [[Tadeusz Kosciuszko]] - [[Hans Kramer]] - [[Herman Frederick Kramer]] - [[Richard S. Kramlich]] - [[Leo Myron Kreber]] - [[Hayes Adlai Kroner]] - [[Walter Krueger]] - [[Charles C. Krulak]] - [[Mary Ann Krusa-Dossin]] - [[Wlodzimierz Krzyzanowski]] - [[Rudolph Charles Kuldell]] - [[Louis A. Kunzig]] - [[Guy Orth Kurtz]] - [[Emerick Kutschko]] - [[Harry Russell Kutz]] - == L == [[Jesse Amos Ladd]] - [[Laurence Knight Ladue]] - [[Richard M. Lake]] - [[Francis Henry Lanahan]] - [[Eugene Manuel Landrum]] - [[Arthur Willis Lane]] - [[James H. Lane]] - [[Walter P. Lane]] - [[John Walton Lang]] - [[Otto Frederick Lange]] - [[Charles Trueman Lanham]] - [[Thomas Bernard Larkin]] - [[William Edmund Larned]] - [[Timothy R. Larsen]] - [[Edward Haviland Lastayo]] - [[Walter Ernest Lauer]] - [[Herbert Joseph Lawes]] - [[Thompson Lawrence]] - [[Samuel Tilden Lawton]] - [[William Stevens Lawton]] - [[Walter G. Layman]] - [[Ben Lear]] - [[Ebenezer Learned]] - [[Edmond Harrison Leavey]] - [[Louis A. Ledbetter]] - [[Charles Lee]] - [[Fitzhugh Lee]] - [[John Clifford Hodges Lee]] - [[Light Horse Harry Lee]] - [[Raymond Eliot Lee]] - [[Robert E. Lee]] - [[Stephen D. Lee]] -[[William Carey Lee]] - [[William Henry Fitzhugh Lee]] - [[Paul E. Lefebvre]] - [[Barnwell Rhett Legge]] - [[Raymond Godfrey Lehman]] - [[Charles Royal Lehner]] - [[Michael R. Lehnert]] - [[John Archer Lejeune]] - [[John Stephan Lekson]] - [[Lyman Louis Lemnitzer]] - [[John M. Lentz]] - [[Emil Lenzer]] - [[John William Leonard]] - [[Archer Lynn Lerch]] - [[James Allan Lester]] - [[Burton Oliver Lewis]] - [[Henry Balding Lewis]] - [[James Malcom Lewis]] - [[John Earle Lewis]] - [[John Taylor Lewis]] - [[Joseph H. Lewis]] - [[Robert Henry Lewis]] - [[Thomas Edward Lewis]] - [[Hunter Liggett]] - [[Vicente Lim]] - [[Benjamin Lincoln]] - [[George Arthur Lincoln]] - [[Henning Linden]] - [[Malcolm Fraser Lindsey]] - [[Robert McGowan Littlejohn]] - [[Homer Litzenberg]] - [[William G. Livesay]] - [[Orlando Llenza]] - [[Fred Warde Llewellyn]] - [[Benjamin Curtis Lockwood mlajši]] - [[John A. Logan]] - [[Francis Vincent Logan]] - [[James Longstreet]] - [[James Thomas Loome]] - [[Harold Francis Loomis]] - [[Bradley M. Lott]] - [[Herbert Bernard Loper]] - [[Kenneth Prince Lord]] - [[Royal Bertrand Lord]] - [[Charles Ernest Loucks]] - [[Maxon Spafford Lough]] - [[Howard Kendall Loughry]] - [[Ralph Brundidge Lovett]] - [[Frank E. Lowe]] - [[Sumter de Leon Lowry mlajši]] - [[George Luberoff]] - [[John Porter Lucas]] - [[George Fairless Lull]] - [[Leroy Lutes]] - [[Albert Kuali Brickwood Lyman]] - [[Charles Bishop Lyman]] - == M == [[Arthur MacArthur mlajši]] - [[Douglas MacArthur]] - [[Jay Ward MacKelvie]] - [[Edward Elliot MacMorland]] - [[Hanford MacNider]] - [[Alexander Macomb]] - [[Robert Chauncey Macon]] - [[Ray Tyson Maddocks]] - [[Halley Grey Maddox]] - [[Louis Wilson Maddox]] - [[James Carre Magee]] - [[Robert Magnus]] - [[Bruce Magruder]] - [[Carter Bowie Magruder]] - [[John B. Magruder]] - [[Marshall Magruder]] - [[Hamilton Ewing Maguire]] - [[Frank C. Mahin]] - [[William Mahone]] - [[Pierre Mallett]] - [[Francis Bernard Mallon]] - [[Harry James Malony]] - [[Harold Chittenden Mandell]] - [[Frederick Willis Manley]] - [[Mahlon Dickerson Manson]] - [[Robert Victor Maraist]] - [[Francis Andrew March]] - [[William A. March]] - [[Trelawney E. Marchant]] - [[Shelley Uriah Marietta]] - [[Francis Marion]] - [[Ward Hale Maris]] - [[Edwin Hall Marks]] - [[James Preston Marley]] - [[William Lloyd Marlin]] - [[William Frederick Marquat]] - [[George Catlett Marshall]] - [[James Creel Marshall]] - [[Richard Jaquelin Marshall]] - [[Morrill Watson Marston]] - [[Clarence Ames Martin]] - [[Edward Martin]] - [[Joseph Ignatius Martin]] - [[Thomas Lyle Martin]] - [[Clyde Massey]] - [[Henry Jeffrey Matchett]] - [[Jerry Vrchlicky Matejka]] - [[John Mather]] - [[Lemuel Mathewson]] - [[James N. Mattis]] - [[Russell Lamonte Maxwell]] - [[Hugh Tullock Mayberry]] - [[John Blackwell Maynard]] - [[Jerry C. McAbee]] - [[Larry Benjamin McAfee]] - [[Duncan McArthur]] - [[Anthony Clement McAuliffe]] - [[Allan Clay McBride]] - [[Horace Logan McBride]] - [[Robert Bruce McBride mlajši]] - [[Edward Raynsford Warner McCabe]] - [[Frederick McCabe]] - [[William Alexander McCain]] - [[Dennis M. McCarthy]] - [[John J. McCarthy]] - [[Arthur John McChrystal]] - [[George B. McClellan]] - [[John Alexander McClernand]] - [[Mark McClure]] - [[Robert A. McClure]] - [[Robert Battey McClure]] - [[David McCoach mlajši]] - [[Mervin Gilbert McConnel]] - [[Frank Charles McConnell]] - [[Alexander McDowell McCook]] - [[Condon Carlton McCornack]] - [[Frank Ross McCoy]] - [[Samuel Lusker McCroskey]] - [[Benjamin McCulloch]] - [[Henry Eustace McCulloch]] - [[William Alexander McCulloch]] - [[Dennis Edward McCunniff]] - [[Robert Clarence McDonald]] - [[Alexander McDougall]] - [[Irvin McDowell]] - [[Rex McKinley McDowell]] - [[Andrew Jackson McFarland]] - [[Earl McFarland]] - [[Edward John McGaw]] - [[Eugene McGinley]] - [[Lachlan McIntosh]] - [[Andrew Frank McIntyre]] - [[Neal Henry McKay]] - [[John Lloyd McKee]] - [[Henry Ray McKenzie]] - [[Edward Brigham McKinley]] - [[Raymond S. McLain]] - [[Lafayette McLaws]] - [[John Eugene McMahon mlajši]] - [[Leo Thomas McMahon]] - [[William Claude McMahon]] - [[Joseph J. McMenamin]] - [[Evander McNair]] - [[Lesley James McNair]] - [[Warren Henry McNaught]] - [[Edwin Colyer McNeil]] - [[James B. McPherson]] - [[Raymond Eugene McQuillin]] - [[Dandridge McRae]] - [[Wilbur Reece McReynolds]] - [[Frank Johnson McSherry]] - [[Armistead Davis Mead]] - [[Frank Celestine Meade]] - [[George Meade]] - [[Lewis M. Means]] - [[Joseph V. Medina]] - [[Joseph Cowles Mehaffey]] - [[Harris Marcy Melasky]] - [[Pearson Menoher]] - [[Frank Dow Merrill]] - [[Raymond Franklin Metcafle]] - [[Earl Harrison Metzger]] - [[George Ralph Meyer]] - [[Henry John Dick Meyer]] - [[John C. Meyer]] - [[Vincent Meyer]] - [[Harry Frederick Meyers]] - [[Joseph Anthony Michela]] - [[Stanley Raymond Mickelsen]] - [[Gerald St. Claire Mickle]] - [[William Herschel Middleswart]] - [[John William Middleton]] - [[Troy Houston Middleton]] - [[Thomas Mifflin]] - [[Bryan Lee Milburn]] - [[Sherman Miles]] - [[William E. Miley]] - [[Frank William Millburn]] - [[Fred W. Miller]] - [[Geoffrey Miller]] - [[George Allen Miller]] - [[James Miller]] - [[Lehman Wellington Miller]] - [[Luther Deck Miller]] - [[Maurice Levi Miller]] - [[Troup Miller]] - [[Mark Milley]] - [[Charles Morton Milliken]] - [[John Millikin]] - [[Richard P. Mills]] - [[Robert Hilliard Mills]] - [[Robert E. Milstead mlajši]] - [[Hugh Meglone Milton II.]] - [[Butler Buchanan Miltonberger]] - [[Hugh Chapman Minton]] - [[William Lemuel Mitchell]] - [[Richard Eugene Mittelstaedt]] - [[Eric Spencer Molitor]] - [[Hammond McDougal Monroe]] - [[Robert Miller Montague]] - [[Richard Montgomery]] - [[Edward Montgomery]] - [[Orlando Clarendon Mood]] - [[Bryant Edward Moore]] - [[Cecil Ray Moore]] - [[Darrell L. Moore]] - [[George F. Moore]] - [[Hal Moore]] - [[James Edward Moore]] - [[Richard Curtis Moore]] - [[Thomas L. Moore mlajši]] - [[Richard Bartholomew Moran]] - [[Daniel Morgan]] - [[Hugh Jackson Morgan]] - [[John Hunt Morgan]] - [[William Henry Harrison Morris mlajši]] - [[James Edward Morrisette]] - [[William Joseph Morrissey]] - [[Marie-Joseph-Paul-Roch-Yves-Gilbert du Motier, marquis de La Fayette]] - [[Raymond George Moses]] - [[William Moultrie]] - [[Verne Donald Mudge]] - [[Paul John Mueller]] - [[Peter Muhlenberg]] - [[James Irvin Muir]] - [[Walter Joseph Muller]] - [[Charles Love Mullins mlajši]] - [[Harlan Leslie Mumma]] - [[Carl Epting Mundy mlajši]] - [[Henry Dorsey F. Munnikhuysen]] - [[Edward Lyman Munson mlajši]] - [[John Bartlett Murphy]] - [[John Trott Murray]] - [[Maxwell Murray]] - [[Albert James Myer]] - [[Diller S. Myers]] - [[Donald Johnson Myers]] - [[Richard Bowman Myers]] - == N == [[Henry Morris Naglee]] - [[Gordon C. Nash]] - [[Richard F. Natonski]] - [[William A. Navas mlajši]] - [[Robert B. Neller]] - [[Otto Lauren Nelson mlajši]] - [[Wendell Cushing Neville]] - [[Arthur Seymor Nevis]] - [[Francis Kosier Newcomer]] - [[Paul Woolever Newgarden]] - [[Henry Carlton Newton]] - [[Robert Reese Neyland mlajši]] - [[Urban Niblo]] - [[Richard Ulysses Nicholas]] - [[Harold F. Nichols]] - [[Kenneth David Nichols]] - [[William Robert Nichols]] - [[Harold Albert Nisley]] - [[Daniel Noce]] - [[George Jacob Nold]] - [[Lauris Norstad]] -[[Thomas North]] - [[Charles Kilbourne Nulsen]] - [[William L. Nyland]] - == O == [[John Joseph O'Brian]] - [[Maxwell A. O'Brian]] - [[James A. O'Connor]] - [[John Wilson O'Daniel]] - [[Douglas V. O'Dell mlajši]] - [[William O'Dwyer]] - [[David Ayres Depue Ogden]] - [[Joseph James O'Hare]] - [[Homer Ray Oldfield]] - [[Lunsford Errett Oliver]] - [[Dawson Olmstead]] - [[George Hamden Olmsted]] - [[Edward A. O'Neal]] - [[Evarts Walton Opie]] - [[James Garesche Ord]] - [[Frederick Henry Osborn]] - [[Theodore Morrison Osborne]] - [[H. P. Osman]] - [[Russel Alger Osmun]] - [[Lester Smith Ostrander]] - [[Charles Douglas Yelverton Ostrom]] - [[Edward Stanley Ott]] - [[Alexander Mitchell Owens]] - [[Francis Hudson Oxx]] - == P == [[Peter Pace]] - [[George Harris Paine]] - [[Bruce Palmer]] - [[Charles Day Palmer]] - [[John M. Palmer]] - [[John McAuley Palmer]] - [[Williston Birkhimer Palmer]] - [[William Jackson Palmer]] - [[Frank A. Panter mlajši]] - [[R. David Papak]] - [[Robin Bernard Pape]] - [[Cortlandt Parker]] - [[Edwin Pearson Parker mlajši]] - [[George Catlett Marshall Parker mlajši]] - [[Floyd Lavinius Parks]] - [[Frank Huber Partridge]] - [[Richard Clare Partridge]] - [[Paul Clarence Paschal]] - [[Alexander McCarrell Patch]] - [[Joseph Dorst Patch]] - [[Randolph McCall Pate]] - [[John Paterson]] - [[Edwin Davies Patrick]] - [[Charles S. Patton]] - [[George Smith Patton mlajši]] - [[George Patton IV.]] - [[Willard Stewart Paul]] - [[John M. Paxton mlajši]] - [[Eugene G. Payne mlajši]] - [[Paul Everton Peabody]] - [[Madison Pearson]] - [[Howard Louis Peckham]] - [[Ernest Dichmann Peek]] - [[John C. Pemberton]] - [[Arthur William Pence]] - [[George Dunbar Pence]] - [[William Dorsey Pender]] - [[Joseph Henry Pendleton]] -[[Randolph Tucker Pendleton]] - [[Ralph McTyeire Pennell]] - [[Robert Meredith Perkins]] - [[Herbert Towle Perrin]] - [[Harry Pratt Perrine]] - [[Basil Harrison Perry]] - [[John J. Pershing]] - [[John C. Persons]] - [[Wilton Burton Persons]] - [[Virgil Lee Peterson]] - [[James Johnston Pettigrew]] - [[Philip B. Peyton]] - [[Joseph Vinvil Phelps]] - [[Joseph Leon Philips]] - [[Thomas Raphael Philips]] - [[Irving Joseph Philipson]] - [[Wallece Copeland Philoon]] - [[Edwin William Piburn]] - [[Lewis Andrew Pick]] - [[James Arthur Pickering]] - [[George Pickett]] - [[Clinton Albert Pierce]] - [[John Leonard Pierce]] - [[John Theodore Pierce]] - [[Albert Pierson]] - [[Albert Pike]] - [[Henry Church Pillsbury]] - [[Thomas Pinckney]] - [[Ewart Gladstone Plank]] - [[Leonidas Polk]] - [[James E. Polzin]] - [[Seth Pomeroy]] - [[Enoch Poor]] - [[Francis Horton Pope]] - [[George Van Wyck Pope]] - [[John Pope]] - [[John Andrew Porter]] - [[Ray Edison Porter]] - [[William Nichols Porter]] - [[Elwyn Donald Post]] - [[Martin Post]] - [[Waldo Charles Potter]] - [[Carroll A. Powell]] - [[Colin Powell]] - [[William Dan Powell]] - [[Don Forrester Pratt]] - [[Augustin Mitchell Prentiss]] - [[Sterling Price]] - [[Vernon Edwin Prichard]] - [[Fay Brink Prickett]] - [[Walter Evans Prosser]] - [[Kazimierz Pulaski]] - [[Chesty Puller]] - [[Ralph Pulsifer]] - [[Rufus Putnam]] - [[Israel Putnam]] - == Q == [[Omar Heinrich Quade]] - [[Alfred Bixby Quinton mlajši]] - == R == [[Joseph W. Ralston]] - [[Rufus Stanley Ramey]] - [[Stephen Dodson Ramseur]] - [[Norman Foster Ramsey]] - [[Thomas Harry Ramsey]] - [[Edwin Hubert Randle]] - [[Marshall Guion Randol]] - [[Norman Randolph]] - [[Fred Wharton Rankin]] - [[Paul Lewis Ransom]] - [[John Paul Ratay]] - [[Isidor Schwaner Ravdin]] - [[George Windle Read mlajši]] - [[Joseph Louis Ready]] - [[Miles Reber]] - [[Milton A. Reckord]] - [[Walter Lawrence Reed]] - [[William Oliver Reeder]] - [[Michael R. Regner]] - [[Eugene Arthur Regnier]] - [[Stewart Elvin Reimel]] - [[Emil Fred Reinhardt]] - [[Stanley Eric Reinhart]] - [[David G. Reist]] - [[Eugene Reybold]] - [[Edward Reynolds]] - [[John F. Reynolds]] - [[Royal Reynolds]] - [[Russel Burton Reynolds]] - [[George William Rice]] - [[John Kirkland Rice]] - [[Roy Victor Richard]] - [[George Jacob Richards]] - [[Robert Charlwood Richardson mlajši]] - [[Duncan Grant Richart]] - [[Adam Richmond]] - [[Matthew Bunker Ridgway]] - [[Eugene Ware Ridings]] - [[Clarence Self Ridley]] - [[William Leonard Ritter]] - [[John Selden Roane]] - [[Walter M. Robertson]] - [[George M. Robeson]] - [[Mastin M. Robeson]] - [[Terry G. Robling]] - [[Keller E. Rockey]] - [[Robert E. Rodes]] - [[James S. Rodwell]] - [[Bernard William Rogers]] - [[Lowell W. Rooks]] - [[Theodore Roosevelt mlajši]] - [[Maurice Rose]] - [[William Rosecrans]] - [[Henry D. Russell]] - [[John Henry Russell mlajši]] - [[Albert Rust]] - [[Charles W. Ryder]] - == S == [[Ricardo Sanchez]] - [[Kevin M. Sandkuhler]] - [[John F. Sattler]] - [[Christian F. Schilt]] - [[Robert E. Schmidle mlajši]] - [[Harry Schmidt]] - [[William R. Schmidt]] - [[John Schofield]] - [[Peter Schoomaker]] - [[Carl Schurz]] - [[Philip Schuyler]] - [[Norman Schwarzkopf mlajši]] - [[Charles Lewis Scott]] - [[Winfield Scott]] - [[Edmund B. Sebree]] - [[John Sedgwick]] - [[Raphael Semmes]] - [[John Malchase David Shalikashvili]] - [[William F. Sharp]] - [[Robert M. Shea]] - [[Josef R. Sheetz]] - [[Hugh Shelton]] - [[Lemuel Cornick Shepherd mlajši]] - [[Philip Sheridan]] - [[William Tecumseh Sherman]] - [[Eric Ken Shinseki]] - [[Walter C. Short]] - [[David Monroe Shoup]] - [[Franklin C. Sibert]] - [[Daniel Sickles]] - [[Franz Sigel]] - [[Joshua W. Sill]] - [[Lindsay M. Silvester]] - [[William H. Simpson]] - [[John E. Sloan]] - [[Henry Warner Slocum]] - [[Albert C. Smith]] - [[Cyrus Rowlett Smith]] - [[Edmund Kirby Smith]] - [[Holland Smith]] - [[John P. Smith]] - [[Julian Smith]] - [[Ralph C. Smith]] - [[Walter Bedell Smith]] - [[William Farrar Smith]] - [[Alexander Smyth]] - [[Brehon B. Somervell]] - [[Carl Spaatz]] - [[Melvin G. Spiese]] - [[Joseph Spencer]] - [[Robert L. Spragins]] - [[Keith J. Stalder]] - [[David S. Stanley]] - [[Arthur St. Clair]] - [[John Stark]] - [[Friedrich Wilhelm Augustus Steuben]] - [[Isaac Stevens]] - [[Charles Stewart]] - [[James Stewart]] - [[Joseph W. Stilwell]] - [[John H. Stokes mlajši]] - [[Douglas M. Stone]] - [[Donald A. Stroh]] - [[George V. Strong]] - [[James Ewell Brown Stuart]] - [[Wilhelm D. Styer]] - [[John Sullivan]] - [[Daniel I. Sultan]] - [[Thomas Sumter]] - [[Richard K. Sutherland]] - [[George Sykes]] - [[Innis P. Swift]] - == T == [[Antonio Taguba]] - [[William B. Taliaferro]] - [[James Camp Tappan]] - [[George A. Taylor]] - [[Maxwell Davenport Taylor]] - [[Zachary Taylor]] - [[Henry Terrell mlajši]] - [[Thomas A. Terry]] - [[Sylvanus Thayer]] - [[Duane D. Thiessen]] - [[George Henry Thomas]] - [[John Thomas]] - [[Charles F. Thompson]] - [[Paul Tibbets]] - [[Benjamin F. Tracy]] - [[George J. Trautman III.]] - [[Isaac R. Trimble]] - [[Karl Truesdell]] - [[Lucian K. Truscott mlajši]] - [[Richard T. Tryon]] - [[Harry L. Twaddle]] - == U == [[Edward G. Usher III.]] - == V == [[Alfred Valenzuela]] - [[Alexander Archer Vandegrift]] - [[Earl Van Dorn]] - [[James Alward Van Fleet]] - [[Henry Van Rensselaer]] - [[Joseph Vance]] - [[Daniel Van Voorhis]] - [[John William Vessey mlajši]] - [[Carl Edward Vuono]] - == W == [[James S. Wadsworth]] - [[Jonathan M. Wainwright]] - [[Thomas D. Waldhauser]] - [[Albert W. Waldron]] - [[Fred L. Walker]] - [[Walton H.Walker]] - [[Fred C. Wallace]] - [[Lew Wallace]] - [[William S. Wallace]] - [[Littleton Waller]] - [[Artemas Ward]] - [[Orlando Ward]] - [[Joseph Warren]] - [[Gouverneur K. Warren]] - [[George Washington]] - [[Stand Watie]] - [[Edwin M. Watson]] - [[Leroy H. Watson]] - [[Anthony Wayne]] - [[William G. Weaver]] - [[Joseph F. Weber]] - [[Albert C. Wedemeyer]] - [[George Weedon]] - [[William Westmoreland]] - [[James Edward Wharton]] - [[Raymod A. Wheeler]] - [[Anthony White]] - [[Arthur A. White]] - [[Isaac D. White]] - [[Courtney Whitney]] - [[Francis B. Wilby]] - [[James Wilkinson]] - [[James L. Williams]] - [[Willie J. Williams]] - [[Cornell A. Wilson mlajši]] - [[Durward S. Wilson]] - [[Frances C. Wilson]] - [[Louis Hugh Wilson mlajši]] - [[Walter K. Wilson]] - [[Leonard F. Wing]] - [[John B. Wogan]] - [[Oliver Wolcott]] - [[John E. Wood]] - [[John S. Wood]] - [[Leonard Wood]] - [[Thomas J. Wood]] - [[Roscoe B. Woodruff]] - [[William Burnham Woods]] - [[John E. Wool]] - [[David Wooster]] - [[Horatio Wright]] - [[Ira T. Wyche]] - [[Willard G. Wyman]] - == Y == [[Charles Elwood Yeager]] - [[Archibald Yell]] - [[Willard Young]] - == Z == [[Jacob Zeilin]] - [[Richard C. Zilmer]] - [[Wayne C. Zimmerman]] - [[Anthony Zinni]] - == Glej tudi == {{US_Generali}} {{stublist}} {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Ameriški generali|*]] [[Kategorija:Seznami generalov]] armlq6umwa1ahdmr24ts5h2wgv6l5wq 0 28062 5728890 5726934 2022-08-08T08:08:52Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki '''Janez Hribar''' je [[ime]] več oseb: * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] (1909–1967), slovenski partizan in politik, narodni heroj * [[Janez Hribar (1918-1978)|Janez Hribar]] (1918–1978), slovenski partizan in politik, narodni heroj * [[Janez Hribar (živilski tehnolog)|Janez Hribar]] (1947–2022), slovenski živilski tehnolog {{Razločitev osebnih imen|Hribar, Janez}} lfb4imybip7p15o0t714yssyncvzj2p 0 28397 5728756 5642873 2022-08-07T18:41:50Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Franc Frakelj''' (domobransko ime '''Peter Skalar'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Slovensko domobranstvo|domobranec]] in pripadnik [[Črna roka|Črne roke]], * 19. januar 1917 [[Dražgoše]], † [[Kanada]]. Frakelj je bil med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pred [[bitka na Turjaku|bitko na Turjaku]] septembra 1943 poveljnik postojanke [[vaške straže|vaških straž]] v [[Tomišelj|Tomišlju]], južno od [[Ljubljana|Ljubljane]]. V represalijah v Dražgošah so Nemci pobili vso njegovo družino, zato se je pridružil domobrancem. [[november|Novembra]] 1943 je postal poveljnik domobranske postojanke na Barju v prostorih tamkajšnje [[osnovna šola|osnovne šole]]. Skupaj s svojimi pomočniki - imenovali so se ''12 [[križar]]jev'' - je (kakor je sam zatrjeval v [[Jezus Kristus|Kristusovem]] [[ime]]nu) s [[palica]]mi okrutno pobil prek šestdeset ljudi, preprostih [[civilist]]ov vseh starosti in spolov. Sodeloval je z [[Sv. Urh|urhovsko]] domobransko posadko pri aretacijah. Deloval je tudi v [[Belgijska vojašnica, Ljubljana|belgijski vojašnici]] kot zasliševalec. Spomenik žrtvam Frakljevih pobojev je v Kozlarjevi gošči (na Barju). Mučenja in poboji so opisani v knjigi Jožeta Vidica "Po sledovih črne roke." Frakelj je po [[vojna|vojni]] zbežal v tujino in ni bil nikoli obsojen za svoje [[vojni zločin|vojne zločine]]. Umrl je v [[Kanada|Kanadi]] pod imenom Peter Markis.{{soldier-stub}} {{Portal-Vojaštvo}} {{DEFAULTSORT:Frakelj, Franc}} [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] 4xsapt6xm5t4huexopwfdk7gsrfir31 0 32095 5728618 5434421 2022-08-07T13:27:29Z Amanesciri2021 205950 /* W */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kitajci|kitajskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Kitajcev|Kitajska|kitajskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Alaj (pisatelj)|Alaj]] - == B == [[Ba Džin]] - == C == [[Cao Venšuan]] - [[Cao Šuečin]] - == L == [[Lao Še]] - [[Li Šiao (pisatelj)|Li Šiao]] - [[Ling Li (pisatelj)|Ling Li]] - [[Lju Binjan]] - [[Lju E]] - [[Lju Šiaobo]] - [[Lju Dzongjuan]] - [[Lu Šun]] - [[Luo Guandžong]] - == M == [[Mao Dun]] - [[Jan Mo|Mo Jan]] - == W == [[Vang Meng (pisatelj)|Vang Meng]] - [[Vang Šidžen (pisatelj)|Vang Šidžen]] - [[Wu Wenjun]] (1919 – 2017) ? == Glej tudi == * [[seznam kitajskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Kitajcev|Pisatelji]] [[Kategorija:Kitajski pisatelji|*]] f7y8ltvaai935qs6zwfz5djyhto23s5 0 32096 5728821 5702461 2022-08-07T21:54:33Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[André Aciman]] * [[Giuseppe Adami]] * [[Francesco Alberoni]] * [[Barbara Alberti]] * [[Sibilla Aleramo]] * [[Luigi Alfonsi]]? * [[Corrado Alvaro]] * [[Giorgio Amendola]] * [[Edmondo De Amicis]] * [[Giulio Angioni]] * [[Tullia d'Aragona]] * [[Viola Ardone]] * [[Pietro Aretino]] * [[Giovanni Arpino]] == B == [[Slika:Boccaccio by Morghen.jpg|sličica|[[Giovanni Boccaccio]]]] * [[Riccardo Bacchelli]] * [[Antonio Baldini]] * [[Eraldo Baldini]] * [[Anna Banti]] * [[Luigi Bartolini]] * [[Cesare Battisti]] * [[Bernardo Dovizi Bibbiena]] * [[David Bidussa]] * [[Daria Bignardi]] * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Achille Bocchi]] * [[Arrigo Boito]] * [[Guidubaldo Bonarelli]] * [[Massimo Bontempelli]] * [[Gesualdo Bufalino]] * [[Aldo Busi]] * [[Emanuela Bussolati]] * [[Enrico Annibale Butti]] * [[Dino Buzzati]]-Traverso == C == [[Slika:Italo-Calvino.jpg|sličica|[[Italo Calvino]]]] * [[Giulio Caccini]] * [[Italo Calvino]] * [[Andrea Camilleri]] * [[Sergio Campailla]] * [[Pasquale Festa Campanile]] * [[Luigi Capuana]] * [[Annibale Caro]] * [[Fabrizio Caroso]] * [[Giovanni della Casa]] * [[Carlo Cassola]] * [[Mario Castelnuovo-Tedesco]] * [[Baldassare Castiglione]] * [[Carlo Cattaneo]] * [[Giorgio de Chirico]] * [[Gian Antonio Cibotto]] * [[Carlo Collodi]] * [[Ascanio Condivi]] * [[Tonino Conte]]? * [[Enrico Corradini]] * [[Giovanni Cotta]] * [[Carmen Covito]] * [[Benedetta Craveri]] * [[Stelio Crise]] == D == [[Slika:Grazia Deledda 1926.jpg|sličica|[[Grazia Deledda]]]] * [[Damiano Damiani]] * [[Gabriele D'Annunzio]] * [[Alessandro D'Avenia]] * [[Eduardo De Filippo]] * [[Alessandro Defilippi]] * [[Grazia Deledda]] * [[Federico De Roberto]] * [[Erri De Luca]] * [[Anton Francesco Doni]] * [[Carlo Dossi]] * [[Giovanni Dozzini]] == E == * [[Umberto Eco]] == F == * [[Alessandro Fabbri]] * [[Salvatore Farina]] * [[Beppe Fenoglio]] * [[Elena Ferrante]] * [[Antonio Fogazzaro]] * [[Arnaldo Fraccaroli]] * [[Alberto Fortis (kartograf)|Alberto Fortis]] * [[Carlo Fruttero]] (''Fruttero e Lucentini'') == G == * [[Carlo Emilio Gadda]] * [[Alfonso Gatto]] * [[Giambattista Gelli]] * [[Guido Gerosa]] * [[Natalia Ginzburg]] * [[Paolo Giordano]] * [[Domenico Gnoli (pisatelj)|Domenico Gnoli]] * [[Giovannino Guareschi]] * [[Guarino Guarini]]? == I == * [[Frank Iodice]] == J == * [[Francesco Jovine]] == L == [[Slika:Primo Levi artwork.jpg|sličica|[[Primo Levi]]]] * [[Raffaele La Capria]] (1922-) * [[Giuseppe Tomasi di Lampedusa]] * [[Cristoforo Landino]] * [[Tommaso Landolfi]] * [[Elda Lanza]] * [[Carlo Levi]] * [[Primo Levi]] * [[Nicolai Lilin]] * [[Carlo Lucarelli]] * [[Franco Lucentini]] (''Fruttero e Lucentini'') == M == [[Slika:Ritratto di Alessandro Manzoni by Francesco Hayez.jpg|sličica|[[Alessandro Manzoni]]]] * [[Claudio Magris]] * [[Curzio Malaparte]] * [[Luigi Malerba]] * [[Sepp Mall]] * [[Goffredo Mameli]] * [[Valerio Massimo Manfredi]] * [[Alessandro Manzoni]] * [[Dacia Maraini]] * [[Carlo Michelstädter]] * [[Marco Missiroli]] * [[Ferdinando Martini]] * [[Marco Missiroli]] * [[Federico Moccia]] * [[Elsa Morante]] * [[Alberto Moravia]] == N == * [[Neera]] * [[Ippolito Nievo]] * [[Angiolo Silvio Novaro]] == O == * [[Ugo Ojetti]] * [[Renato Olivieri]] * [[Anna Maria Ortese]] == P == [[Slika:Luigi Pirandello 1934b.jpg|sličica|[[Luigi Pirandello]]]] * ([[Boris Pahor]], slovenski pisatelj z italijanskim državljanstvom) * [[Aldo Palazzeschi]] * [[Giovanni Papini]] * [[Melissa Panarello]] * [[Angelo Pasquini]] * [[Cesare Pavese]] * [[Enrico Pea]] * [[Angelo Pellegrino]] * [[Silvio Pellico]] * [[Michele Perriera]] * [[Mario Pincherle]] (1919-2012) * [[Amelia Pincherle Rosselli]] * [[Luigi Pintor]] * [[Luigi Pirandello]] * [[Ugo Pirro]] * [[Giovanni Pontano]] * [[Vasco Pratolini]] * ([[Giuseppe Prezzolini]] 1882-1982) * [[Michele Prisco]] == R == * [[Roberto Rampi]] * [[Leonida Repaci]] * [[Giampiero Rigosi]] * [[Gianni Rodari]] * [[Lalla Romano]] * [[Paolo Rumiz]] == S == [[Slika:Italo Svevo.jpg|sličica|[[Italo Svevo]]]] * [[Mariano Sabatini]] * [[Rafael Sabatini]] * [[Raffaele Sacco]] * [[Emilio Salgari]] * [[Goliarda Sapienza]] * [[Roberto Saviano]] * [[Leonardo Sciascia]] * [[Giacomo Scotti]] * [[Antonio Scurati]] * [[Eros Sequi]] * [[Matilde Serao]] * [[Manlio Sgalambro]] * [[Carlo Sgorlon]] * [[Enzo Siciliano]] * [[Scipio Slataper]] * [[Giorgio Soavi]] * [[Mario Soldati]] * [[Italo Svevo]] == T == * [[Susanna Tamaro]] * [[Alessandro Tassoni]] * [[Bonaventura Tecchi]] * [[Tiziano Terzani]] * [[Fulvio Tomizza]] * [[Teo Teocoli]] * [[Giovanni Testori]] * [[Giuseppe Tomasi di Lampedusa]] * [[Luis Trenker]] * [[Ilaria Tuti]] == V == [[Slika:Giovanni-Verga.jpg|sličica|[[Giovanni Verga]]]] * [[Paolo Valera]] * [[Franca Valeri]] * [[Chiara Valerio]] * [[Maria Valtorta]] * [[Daniele Varè]] * [[Giorgio Vasari]] * [[Walter Veltroni]] * [[Giovanni Verga]] * [[Lorenzo Viani]] * [[Elio Vittorini]] * [[Paolo Volponi]] == Z == * [[Bernardino Zapponi]] * [[Sarah Zappulla Muscarà]] * [[Cesare Zavattini]] * [[Tullia Zevi]] == Glej tudi == * [[seznam italijanskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji|*]] 7pi7fw3ngm0msermmn0bzcge515lgth 0 36076 5728892 5727545 2022-08-08T08:08:58Z Yerpo 8417 /* Znani slovenski nosilci priimka */ slog wikitext text/x-wiki '''Hríbar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|osemnajsti najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih Statističnega urada RS na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 3138 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Andraž Hribar]] (*1975) pop-rock pevec, glasbenik * [[Angelik Hribar]] (1843—1907), frančiškan, skladatelj, zborovodja * [[Anton Hribar (1839|Anton Hribar]] (1839—1887), učitelj, zborovodja, skladatelj * [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] - Korinjski (1864—1953), duhovnik, pesnik *[[Barbara Hribar Lee]] (*1970), kemičarka * [[Borut Hribar]] (1907—?), radioamater, ljubiteljski kipar, um. fotograf, planinec * [[Daša Hribar]] (1964—2015), etnologinja * [[Dragotin Hribar]] (1862—1935), tiskar, industriálec, založnik * [[Elizabeta Hribar Obereigner]] (1913—1996), kiparka * [[Franc Hribar]] (1895—1967), medicinec patolog, univ. profesor * [[France Hribar (|France Hribar]] (1915—1999), biolog, speleolog, hidrolog * [[Ivan Hribar]] (1851—1941), politik, ljubljanski župan, bančnik * [[Janez Hribar]] - več znanih ljudi * [[Jože Hribar]] (*1941), montanist * [[Katarina Hribar|Katarina "Tuša" Hribar]] (1913—1962), telovadka, olimpijka * [[Ksenija Hribar (pilotka)|Ksenija Hribar (r. Gorup)]] (1905—1944), pilotka, žena Rada Hribarja * [[Ksenija Hribar]] (1938—1999), plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja * [[Lena Hribar]] (*1991), pevka, igralka v muzikalih * [[Leopold Hribar]] (1893—1954), veterinar * [[Lucija Hribar]] (*2001), orodna telovadka * [[Maja Hribar]] (*1986), telovadka (gimnastičarka) * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (*1937), fizik, didaktik, univ. profesor * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] (*1969), ekonomist, direktor protokolarnih objektov RS, politik * [[Marjeta Hribar]], oblikovalka nakita * [[Matjaž Hribar]], zootehnik * [[Mirko Hribar]] (1902—1999), filozof in prevajalec * [[Nataša Hribar]] (*1975), jezikoslovka slovenistka * [[Rado Hribar]] (1901—1944), industrialec, poslovnež, lastnik gradu Strmol * [[Rosana Hribar]] (*1973), plesalka in koreografinja * [[Samo Hribar Milič]] (*1958), gospodarstvenik * [[Samo Hribar]] (*1983), ekonomist * [[Sašo Hribar]] (*1960), radijski in TV-voditelj, imitator, komik * [[Spomenka Hribar]] (*1941), filozofinja in sociologinja, publicistka * [[Stanko Hribar]] (1907—2003)?, vrhovni sodnik SRS, planinec, urednik * [[Tine Hribar|Tine (Valentin) Hribar]] (*1941), filozof, publicist, univ. profesor, akademik * [[Tomaž Hribar]] (*1981), narodnozabavni glasbenik, harmonikar ([[Gašperji]]) * [[Valentina Hribar Sorčan]] (*1969), filozofinja * [[Vida Jeraj Hribar]] (1902—2002), glasbena pedagoginja, violinistka * [[Vida Matjan]] (r. Hribar) (1896—1993), slovensko-črnogorska glasbena pedagoginja in skladateljica * [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]] (1913—2000), zdravnica otorinolaringologinja * [[Zvone Hribar]] (*1957), igralec == Znani tuji nosilci priimka == * [[Alfons Hribar]] (1881—1972), hrvaški gospodarstvenik in publicist * [[Branko Hribar]] (*1930), hrvaški publicist, dramatik in radijski urednik * [[Philipp Hribar]], avstrijski športni jadralec slovenskega porekla * [[Josip Hribar]] (1907—1993), hrvaški strojnik<ref>{{Navedi splet|url=http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=26340|title=Hribar, Josip {{!}} Hrvatska enciklopedija|accessdate=2017-05-23|website=www.enciklopedija.hr}}</ref> * [[Hrvoje Hribar]] (*1962), hrvaški filmski režiser in scenarist * [[Maja Hribar-Ožegović]] (*1937), hrvaška teatrologinja * [[Nikola Hribar]] (1867–1953), hrvaški stavbenik * [[Stjepan Hribar]] (1889–1965), hrvaški arhitekt in urbanist == Glej tudi == * priimka [[Hribernik]] in [[Hribovšek]] * priimek [[Hriberšek]] in [[Hribšek]] * == Zunanje povezave == *{{Baza imen SURS|priimek=Hribar}} == Sklici == {{Sklici}}{{Priimki}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bysp59mse2b5bzn1yipc26m5hyg6y0g 1 37557 5728844 5304760 2022-08-08T01:33:26Z Arnin cerimovic 214019 /* Sajra */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == Lokali == Ali je smiselno na "občinskih" straneh navajati vse bifeje, .... Predstavljajte si strani o [[Ljubljana|Ljubljani]] ali [[Maribor|Mariboru]] če se nekdo iz spomina ali telefonskega imenika loti takih vnosov! --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 12:33, 10 julij 2005 (CEST) PMGP tudi ni. Poleg tega je, predvidevam, kakšen lokal izpuščen (zdi se mi jih malo za cel Kranj), kar do takih ni ravno pošteno. --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | <small>[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]</small> 13:34, 10 julij 2005 (CEST) == Avtobusi == To ni vozni red. To je le informacija o javnem prevozu. {{Unsigned|Mich973}} :Ja, vozni red je točno to: informacija o javnem prevozu. :Sicer pa za vzor poglej, kako zgleda razdelek [[:en:London#Buses]] in [[:en:London Buses]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 07:20, 23. marec 2008 (CET) == Area == There are same area of these two items: {{Q|Q1021}} and {{Q|Q3441893}}. Is that correct? --[[Uporabnik:Treisijs|Treisijs]] ([[Uporabniški pogovor:Treisijs|pogovor]]) 09:20, 9. april 2020 (CEST) : There is similar problem with population. There had written that in Kranj lived 56 081 people in Wikidata, but in Slovenian Wikipedia article has written 37 463. Why so different numbers? --[[Uporabnik:Treisijs|Treisijs]] ([[Uporabniški pogovor:Treisijs|pogovor]]) 09:25, 9. april 2020 (CEST) ::Hi, the [[Kranj|town of Kranj]] has got a population of 37.463, while the [[Mestna občina Kranj|City Municipality of Kranj]], comprising Kranj and 50 other villages, has got 56.267 people (source: [https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__25_05C50_prebivalstvo_naselja/05C5002S.px/ Statistical Office of Slovenia], 2019 data, those in Wikidata may be a couple of years older). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 10:14, 9. april 2020 (CEST) == Sajra == Tablice [[Uporabnik:Arnin cerimovic|Arnin cerimovic]] ([[Uporabniški pogovor:Arnin cerimovic|pogovor]]) 03:33, 8. avgust 2022 (CEST) l2towwbvaebxkbp0x19jxj7tn4l4049 5728854 5728844 2022-08-08T06:07:01Z Yerpo 8417 Redakcija 5728844 uporabnika [[Special:Contributions/Arnin cerimovic|Arnin cerimovic]] ([[User talk:Arnin cerimovic|pogovor]]) razveljavljena - nerelevanten komentar wikitext text/x-wiki == Lokali == Ali je smiselno na "občinskih" straneh navajati vse bifeje, .... Predstavljajte si strani o [[Ljubljana|Ljubljani]] ali [[Maribor|Mariboru]] če se nekdo iz spomina ali telefonskega imenika loti takih vnosov! --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 12:33, 10 julij 2005 (CEST) PMGP tudi ni. Poleg tega je, predvidevam, kakšen lokal izpuščen (zdi se mi jih malo za cel Kranj), kar do takih ni ravno pošteno. --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | <small>[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]</small> 13:34, 10 julij 2005 (CEST) == Avtobusi == To ni vozni red. To je le informacija o javnem prevozu. {{Unsigned|Mich973}} :Ja, vozni red je točno to: informacija o javnem prevozu. :Sicer pa za vzor poglej, kako zgleda razdelek [[:en:London#Buses]] in [[:en:London Buses]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 07:20, 23. marec 2008 (CET) == Area == There are same area of these two items: {{Q|Q1021}} and {{Q|Q3441893}}. Is that correct? --[[Uporabnik:Treisijs|Treisijs]] ([[Uporabniški pogovor:Treisijs|pogovor]]) 09:20, 9. april 2020 (CEST) : There is similar problem with population. There had written that in Kranj lived 56 081 people in Wikidata, but in Slovenian Wikipedia article has written 37 463. Why so different numbers? --[[Uporabnik:Treisijs|Treisijs]] ([[Uporabniški pogovor:Treisijs|pogovor]]) 09:25, 9. april 2020 (CEST) ::Hi, the [[Kranj|town of Kranj]] has got a population of 37.463, while the [[Mestna občina Kranj|City Municipality of Kranj]], comprising Kranj and 50 other villages, has got 56.267 people (source: [https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__25_05C50_prebivalstvo_naselja/05C5002S.px/ Statistical Office of Slovenia], 2019 data, those in Wikidata may be a couple of years older). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 10:14, 9. april 2020 (CEST) k5hc0nkvju2oxrriogmv8dmuonn4bvz 0 46182 5728983 5716996 2022-08-08T10:55:01Z Amanesciri2021 205950 /* 1921: Prepoved delovanja in ilegalno delovanje */ wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=december 2020}} {{Infobox political party | country = Slovenija | name = Zveza komunistov Slovenije | native_name = Savez komunista Slovenije<br />Савез комуниста Словеније | logo = [[File:Emblem of the SKJ (Slovene).svg|150px|Emblem of the League of Communists of Slovenia]] | colorcode = {{League of Communists of Yugoslavia/meta/color}} | leader = [[Predsednik Zveze komunistov Slovenije]] | predecessor = | foundation = april [[1937]] | dissolution = [[4. februar]] [[1990]] | successor = [[Socialni demokrati|Stranka demokratične prenove]] | headquarters = {{flagicon|YUG}} [[Ljubljana]], [[SR Slovenija]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]] | ideology = [[Komunizem]]<br>[[Marksizem-leninizem]]<br>[[Titoizem]] {{small|(po 1948)}} | position = [[Politična levica|levica]] do [[skrajna levica|skrajne levice]] | european = | europarl = | colours = [[rdeča]] | flag = [[File:Flag of the League of Communists of Slovenia.svg|border|180px|Flag of the League of Communists of Yugoslavia]] | footnotes = [[SR Slovenija|Slovenska]] veja [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]] }} '''Komunistična partija Slovenije''' ([[kratica]] '''KPS''') je bila [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki se je zavzemala za [[socializem|socialistično]] in [[komunizem|komunistično]] [[Slovenija|Slovenijo]]. == Zgodovina == === 1919: Nastanek in začetki delovanja === Komunistična stranka na Slovenskem je nastala leto dni za nastankom jugoslovanske komunistične stranke, po [[boljševiška revolucija|boljševiški revoluciji]] v Rusiji na tako imenovanem združitvenem ali velikonočnem kongresu 20. do 23. aprila 1919. 27 članov ljubljanske sekcije [[Jugoslovanska socialdemokratska stranka|Jugoslovanske socialdemokratske stranke]] (JSDS) so izstopili iz stranke in ustanovili Slovensko socialistično stranko. Odbor je za prvega predsednika izbral [[Josip Petrič|Josipa Petriča]], tajnica pa je postala [[Angela Vode]]. Med prvimi slovenskimi komunisti je bil tudi [[Anton Štebi]]. Stranka je potrdila zavezanost politiki [[Vladimir Iljič Lenin|Lenina]], v [[Revolucija|revolucionarnem]] programu so se zavzeli za oboroženo revolucijo v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] in nasprotovali [[parlamentarna demokracija|parlamentarni demokraciji]]. Program je bil formalno sprejet marca 1920, ko so v [[Beograd]]u ustanovili [[Socialistična delavska partija Jugoslavije|Socialistično delavsko partijo Jugoslavije]] in se je vanjo vključila slovenska sekcija komunistov. Leta 1920 se je stranka preimenovala v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ). Revolucionarna vročica, ki je dobila zagon med vojaki v I. svetovni vojni, s koncem vojne ni pojenjala. Kmetje in delavci, še posebej tisti demobilizirani, ter celo aktivni vojaki so bili akterji uporov in ustanavljanj »sovjetskih republik« v letih 1918-1919 v Labinu (Labinska republika), Ptuju in jugovzhodnem Banatu (Kusićka republika). Čeprav so bili ti poskusi avtonomije preprečeni, se število kmečkih in delavskih protestov ni zmanjšalo. Jeseni 1920 izbruhnejo kmečki upori (Moslavina, Posavina, Zagorje) proti kralju in proti »gospodi«. Povod za nezadovoljstvo je bil državno žigosanje živine in rekviriranje konj za vojaške manevre. Čeprav je vojska upor zatrla, so bile še naslednje leto (1921) v gozdovih precejšnje skupine oboroženih kmetov. Kljub vsemu takšni spontani in kaotični upori za oblast niso bili nevarni. === 1920: Volitve === Na volitvah v ustavodajno skupščino 28. novembra l. 1920 je KPJ dobila skupno 59 mandatov (od 419), s čimer je postala tretja najmočnejša politična stranka. Največji uspeh je imela v Črni Gori (38%), zatem v Srbiji (25%). V Bosni, Hrvaški in Sloveniji je bil njen delež pod 10%. Na občinski volitvah marca in avgusta istega leta je zmagala v pomembnih urbanih središčih (Beograd, Zagreb, Osijek, Skoplje, Niš). === 1921: Prepoved delovanja in ilegalno delovanje === Zaradi splošnih stavk v Sloveniji in Bosni (še posebej v rudnikih) je vlada kraljevine Jugoslavije v rudnikih uvedla vojaško upravo. Komunistična stranka na Slovenskem je z združitvijo v KPJ takrat izgubila svoj avtonomni položaj. Slovenske komuniste sta vodila generalna sekretarja KPJ [[Filip Filipovič]] in [[Sima Markovič]]. Komunisti so kot nova stranka tedaj v Sloveniji delovali le devet mesecev. Zaradi atentatov komunistov na visoke predstavnike jugoslovanske vlade in njihovih pozivov k oboroženem prevratu v državi ter rušenju demokratično izvoljene vlade je jugoslovanski parlament 29. decembra 1920 sprejel razglas oziroma tako imenovano [[Obznana|Obznano]] s katero je prepovedal delovanje KPJ. 28 junija 1921 bila sprejeta Vidovdanska ustava. Sprejelo jo je 223 poslancev od 285 prisotnih (skupno število je bilo 419), ostali so sejo obstruirali. 2. avgusta 1921, takoj po sprejemu nove ustave, je bil sprejet Zakon o zaščiti države, s katerim je bila vsa komunistična dejavnost prepovedana. V razlagi tega zakona so KPJ pripisali krivdo za neuspešna atentata na regenta Aleksandra in ministra Milorada Draškovića. Zakon o zaščiti države je partijo potisnil v ilegalo in IO KPJ v emigraciji je 1921 izdal navodila o obnavljanju pokrajinskih sekretariatov KPJ. V tem vodstvu sta bili vodilni osebnosti slovenskih komunistov [[Lovro Klemenčič]] in [[Vladislav Fabjančič]]. Ko je bila 1923 drugod v Jugoslaviji ustanovljena NDSJ kot legalna oblika KPJ, je bila pod njunim vplivom v Sloveniji ustanovljena Socialistična stranka delovnega ljudstva, a je bila kmalu ukinjena in tudi v Sloveniji ustanovljena NDSJ, Klemenčič in Fabjančič pa izključena iz KPJ. Oblast je s t. i. malo obznano po spopadu z [[Orjuna|Orjuno]] 1924 prepovedala NDSJ, neodvisne sindikate idr. razredne organizacije, prek katerih je delovala partija. Glede nadaljnje strankine politike so se nekateri zavzemali za delovanje v reformističnih sindikatih, temu pa je drugi del vodstva nasprotoval. Zaradi razcepa so konec 1925 iz vodstva izključili [[Ciril Štukelj|Cirila Štuklja]], [[Alojz Sedej|Alojza Sedeja]] in [[Ivan Makuc|Ivana Makuca]]. [[Slika:Čebine, spominska plošča ustanovnega kongresa KP Slovenije 1937.jpg|thumb|250px|Spominska plošča ustanovnega kongresa KP Slovenije 1937 na Barličevi hiši v [[Čebine|Čebinah]]]] Velik del slovenskih komunistov je odšel v ilegalo ali pa so delovali v tujini, predvsem v [[Pariz]]u, na [[Dunaj]]u in v [[Moskva|Moskvi]]. Konec 20. let je komunistična stranka v Sloveniji štela 450 članov, vendar brez vidnega zunanjega vpliva.<ref>Božo Repe, »Politika KP Slovenije skozi prizmo zadnjih treh predvojnih partijskih konferenc«, V: Problemi demokracije na Slovenskem, v letih 1918–1941, 7. in 8. december SAZU, Ljubljana, 2006, str. 3.</ref> Naloge sekretarja so opravljali (nekateri po večkrat): [[Viktor Koleša]], [[Lovro Klemenčič]], [[Emil Bartulovič]], [[Jakob Žorga]], [[Ciril Štukelj]], [[Aleksander Kobler]], [[Dragotin Gustinčič]], [[Albert Hlebec]], [[Franc Wankmüller]], [[Dušan Kermavner]], [[France Klopčič]]. Po navedbah protikomunističnih virov tistega časa so bili vodilni predvojni slovenski komunisti večinoma plačani agenti moskovske [[Kominterna|Kominterne]] in od nje tudi popolnoma finančno odvisni.<ref> ''Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu'', Ljubljana, 1944 </ref> Kominterna je za svoje agente urejala lažne potne liste, jih financirala in organizirala mrežo postojank v raznih evropskih mestih, kamor so se lahko umaknili v primeru nevarnosti. Konec leta 1931 je komunistično stranko na Slovenskem začel prenavljati še ne dvajsetletni [[Boris Kidrič]]. Po prihodu E. Kardelja iz kaznilnice je bil sestavljen začasni PK KPJ za Slovenijo in jeseni 1932 ga je potrdilo tudi začasno vodstvo KPJ. Leta 1934 so se v KPJ odločili ustanoviti Komunistično partijo Slovenije in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistično partijo Hrvaške]]. Ustanovitev KPS je bila formalna izvršitev sklepa 4. konference KPJ, ki je bila konec leta 1934 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. S pokrajinsko konferenco KPJ za Slovenijo septembra 1934 je bila končana organizacijska obnova KP v Sloveniji. Izvoljen je bil nov PK, ki ga je vodil [[Ivan Maček]]. Z nekaterimi kadrovskimi spremembami je deloval do spomladi 1937. V 2. pol. 1935 je naloge sekretarja opravljal [[Jože Marn]], nato [[Mirko Košir]], dolžnost organizacijskega sekretarja pa [[Josip Butinar]] [[Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije|Ustanovni kongres KPS]] je potekal v strogi tajnosti ponoči s 17. na 18. april 1937 najprej v cerkvi, potem na kmetiji Barličevih na [[Čebine|Čebinah]] nad [[Trbovlje|Trbovljami]].<ref>Božo Repe, »Delegati KPS, zbrani v cerkvi«, V: Dnevnik, 14. april 2007, http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/240009 V Čebinah se nahaja [[Spominska hiša Ustanovnega kongresa KPS]].</ref> Vodstvo KPS je prevzel [[Edvard Kardelj]], ki se je v ta namen vrnil iz [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] prek [[Pariz]]a. V Moskvi se je Kardelj, kot mdr. [[Boris Kidrič]], izobraževal na Komunistični univerzi narodnih manjšin zahoda (KUNMZ). Komunistov tedaj ni bilo več kot 250, so pa sprejeli manifest o [[fašizem|fašistični]] nevarnosti – videli je niso le v zunanji ogroženosti (Španija, Italija, Nemčija), za fašizem so razglasili tudi politiko predsednika jugoslovanske vlade [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]] in notranjega ministra [[Anton Korošec|Antona Korošca]]. Ko je leta 1937 vodstvo KPJ prevzel [[Josip Broz Tito]] je v vodstvo jugoslovanske komunistične stranke vključil kar tri predstavnike iz Slovenije, Kardelja, [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]] in [[Miha Marinko|Miho Marinka]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941: zbornik prispevkov na simpoziju 7. in 8. decembra 2006|last=|first=|publisher=|year=|isbn=9616242792|location=|page=5-6|cobiss=}}</ref> Na ustanovnem kongresu KP Slovenije (17. in 18. 4. 1937 na Čebinah) je bil izvoljen prvi CK KPS v sestavi: 9 polnopravnih članov: Leskošek (sekretar), Butinar, Kardelj, [[Mirko Košir]], [[Pepca Kardelj|Pepca Maček-por. Kardelj]], [[Miha Marinko]], [[Jože Mihelčič]], [[Vencelj Perko]], [[Ignac Tratar]] in 3 kandidati: [[Oskar Kovačič]], [[Franc Salamon]], [[Albin Vipotnik]]. Novembra 1937 je bil v CK vključen [[Tone Tomšič]] kot organizacijski sekretar. lzvoljen je bil še 5-članski sekretariat, ki so ga že pred vojno imenovali tudi biro. Kmalu je bil v CK sprejet še [[Stane Žagar]] idr. Na konferencah KPS so sestavo CK KPS dopolnili in razširili tako, da je na začetku NOB štel okrog 25 članov. Ta CK je v NOB vodil in usmerjal vso dejavnost KPS, s tem, da so posamezni člani delovali po pokrajinah. Do leta 1941 so slovenski komunisti delovali v ilegali. === 1941-1945: Druga svetovna vojna === 6. aprila 1941 so sile osi napadle, razkosale in okupirale Jugoslavijo. Maja 1941 KP Slovenije v svojem ilegalnem glasilu [[Slovenski poročevalec]] okupacijo označi kot katastrofo za jugoslovanske narode in kritizira Hitlerjev režim ter njegove podpornike v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=1941: Slovenski mediji med prvim letom okupacije|url=https://www.renton.si/slovenski-mediji-1941/|website=Renton|date=2019-01-08|accessdate=2019-03-23|language=sl|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izšla je prva številka glasila Osvobodilne fronte – Slovenski poročevalec {{!}} Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru|url=http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/316|website=www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si|accessdate=2019-03-23}}</ref> Z drugo medvojno številko Slovenskega poročevalca, izdano 8. junija 1941, se zbirajo denarna sredstva za osvobdilni fond.<ref>{{Navedi revijo|title=Slovenski poročevalec|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenski_poro%C4%8Devalec&oldid=4624687|journal=Wikipedija, prosta enciklopedija|date=2016-04-01|language=sl}}</ref> Po napadu nacistične [[Nemčija|Nemčije]] na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so se aktivnosti stopnjevale. 4. julija 1941 je Centralni komite KPJ v Beogradu sprejel odločitev o začetku oborožega odpora proti okupatorju, predstavnikom domače oblasti in začetku revolucije. Na seji sta sodelovala tudi slovenska predstavnika Kardelj in Leskošek. === 1945-1990: Na oblasti === Ob koncu 2. svetovne vojne so, tako kot v drugih delih Jugoslavije, kot posledica zmage partizanske vojske, ki so jo organizirali, komunisti dejansko prevzeli vso oblast, vendar sprva pod krinko oz. preobleko [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], ki naj bi zastopala interese celotnega slovenskega naroda. Uvedli so diktaturo in prepovedali delovanje vseh drugih političnih strank. Vodstvo KPS je od 1945 do 2. kongresa KPS (1948) delovalo v zoženi obliki kot politbiro. Svoje delo je organiziralo prek partijskih konferenc in stalnih in občasnih komisij in služb. CK KPS se je začel v plenarni obliki sestajati spet v času napada Informbiroja. Predstavniki nekaterih strank, ki so po vojni želeli politično delovati, so bili obsojeni na [[Nagodetov proces|Nagodetovem procesu]] na smrt ali dolgoletne zaporne kazni. Izjemen pojav v jugoslovanskem okviru so bili tudi [[Dachauski procesi (Slovenija)|Dachauski procesi]], ki so bili tipični stalinistični procesi v letih 1948/49, kjer so žrtve predhodno prisilili v to, da so sodelovali pri obtoževanju samih sebe. Poleg (tehničnih) strokovnjakov so bili tarča tudi nekdanji vodilni komunisti, npr. [[Mirko Košir]], ki je bil poslan na [[Goli otok]] (tako kot npr. [[Dragotin Gustinčič]], ki ni bil procesiran) Točen čas in način usmrtitev in njihovi grobovi večinoma še danes niso znani. Njim podobni so se približno takrat odvijali v vzhodnoevropskih državah in so bili protijugoslovansko in protizahodno nastrojeni. Za njih je značilno, da so potekali proti članom KPS, ki so bili obtoženi sodelovanja z [[Gestapo]]<nowiki/>m v času njihove internacije v nemških koncentracijskih taboriščih. [[Slika:Posnetek s IV. kongresa ZKS - delegati zapuščajo kongresne prostore 1959.jpg|thumb|Posnetek s IV. kongresa ZKS - delegati zapuščajo kongresne prostore, junij 1959]] Po tem, ko se je Jugoslavija po letu 1948 postopoma osamosvojila od sovjetske hegemonije in začela ravno pod odločilnom vplivom slovenskih komunistov uvajati reforme in eksperimente, s katerimi se je poskušala vrniti k izvorom socializma z uvedbo najprej delavskega sampoupravljanja, preimenovanjem v Zvezo komunistov, potem pa začela uvajati izvirne rešitve na popolnoma vsa področja ekonomskega, političnega in družbenenga sistema, vse do "integralnega samoupravljanja", ki je doseglo svoj vrhunec sredi 70. let, a je bilo neučinkovito, saj je bilo umetno vsiljeno "od zgoraj". Komunisti se namreč nikoli niso odrekli leninistične paradigme monopola oblasti in s tem povezanega pojma "diktatura proletariata", kakorkoli že je bil ta različno interpretiran oz. uradno ideološko utemeljevan, kar pomeni, da so imeli bolj ali manj izrazit vpliv na vse sfere in segmente družbe, čeprav je bil ta v primerjavi z drugimi socialističnimi državami bolj zamegljen oz. netransparenten in bolj "občasen". Od 60. let naprej se je uveljavljalo tudi ločevanje vodilnih državnih in izključno političnih (partijskih) funkcij. Samostojen statut je ZKS sprejela šele na svojem 6. kongresu decembra 1968. CK KPS je imel po prevzemu oblasti tudi svoje stalno izvršilno politično telo, (sprva sestavljen "ad hoc", po 1948 pa izvoljen) politbiro, nato po 1952 izvršni komite (IK) do reorganizacije oktobra 1966, ko je bilo (po vzoru reorganizacije vodstvenih organov CK ZKJ) izvoljeno predsedstvo CK ZKS in njegov IK ter od 1968 sekterariat, od 1974 pa spet predsedstvo, ki je imelo 1974-78 izvršni komite, nato pa izvršne sekretarje predsedstva, ki jih je koordiniral sekretar predsedstva in niso bili člani le-tega. Do reorganizacije ZKS 1966 je bil na čelu ZKS (politični) sekretar (skupaj z organizacijskim in občasno še drugimi sekretarji), odtlej pa predsednik CK ZKS in sekretar CK. Do 1964 je bil poleg političnega voljen tudi organizacijski sekretar, nato do 1966 več sekretarjev za posamezna področja, potem pa je bila (poleg predsednika) uvedena funkcija sekretarja političnega izvršilnega organa (predsedstva, sekretariata oz. IK) CK ZKS. Med 6. in 7. kongresom ZKS je bila ustanovljena še konferenca ZKS. Po ustavi iz leta 1974 je bil predsednik CK ZK vsake jugoslovanske federalne enote oz. CK ZKJ na državni ravni, avtomatično - "po funkciji" tudi član Predsedstva republike, avtonomne pokrajine ali SFRJ (do 1980 je bil to Tito), pa tudi predsednik Komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vodilne osebnosti KPS po prevzemu oblasti (oz. ZKS, kot se je po zgledu ZKJ preimenovala leta 1952) so bile poleg [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] in [[Boris Kidrič|Borisa Kidriča]] še [[Miha Marinko]], [[Franc Leskošek]], [[Aleš Bebler]], [[Boris Kraigher]], [[Ivan Maček]], [[Lidija Šentjurc]], [[Vida Tomšič]], [[Stane Kavčič]], [[Viktor Avbelj]], [[Jože Potrč]], [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]], [[Vladimir Krivic]], [[Boris Ziherl]], po preselitvi iz Trsta v l. 1947 še [[Ivan Regent]], kasneje pa mdr. zlasti: [[Sergej Kraigher]], [[Janko Rudolf]], [[Albert Jakopič]], [[Janez Vipotnik]], [[Mitja Ribičič]], [[France Popit]], [[Roman Albreht]], [[Tine Remškar]], [[Stane Dolanc]], [[Andrej Marinc]], [[Franc Šetinc]], [[Vinko Hafner]], [[Boris Majer]], [[Jože Smole]], [[Marjan Orožen]], [[Miha Ravnik]], [[Milan Kučan]], ki je bil predzadnji predsednik ZKS, [[Ciril Ribičič]] pa zadnji (že preimenovane v ZKS-SDP). Nekateri vidnejši komunisti, odstranjeni iz politike v najbolj znani "čistki" t. i. liberalcev leta 1972, ko so vzvode oblasti spet prevzeli starejši in "preizkušeni" kadri, so bili poleg Staneta Kavčiča mdr. [[Tone Kropušek]], [[Franček Mirtič]], idr., ki so nadaljevali kariero v gospodarstvu, medtem ko se jih je nekaj, kot npr. [[Stane Kranjc]], dokončno preusmerilo v akademsko sfero, ali pa so bili že v njej ([[Zdenko Roter]]). === 1990-: Demokratična tranzicija v Sloveniji === Z razpadom [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] oziroma z ustavno ukinitvijo njene "vodilne vloge" v političnem sistemu je postopno razpadla tudi Zveza komunistov Slovenije. Pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990 je ZKS napovedala "sestop z oblasti" in spremenila svoje ime v stranko Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove (ZKS-SDP) in s programom "Evropa zdaj" na volitvah med posameznimi strankami dobila celo relativno večino glasov. Stranka ZKS-SDP se je maja 1993 skupaj z [[Delavska stranka|Delavsko stranko]], [[Socialdemokratska unija|Socialdemokratsko unijo]] (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje [[Socialistična stranka|Socialistične stranke]] in [[Demokratična stranka upokojencev|Demokratične stranke upokojencev]] (DESUS) na združitvenem kongresu združila v [[Združena lista socialnih demokratov|Združeno listo socialnih demokratov]] (ZLSD). ZLSD je leta 1995 tudi formalno sprejela socialdemokratski program. Stranka se je v naslednjih letih pričela angažirati v mednarodnih povezavah socialdemokracije kot so Stranka Evropskih Socialistov ter Socialistična internacionala. Leta 2005 je stranka spremenila svoje ime v današnjo obliko [[Socialni demokrati]] in nadaljuje svoje delovanje v okviru modernih levosredniskih demokratičnih gibanj v Evropi. Po nastanku samostojne Slovenije je bila ustanovljena tudi stranka z imenom Komunistična partija Slovenije, ki bi naj sicer nosila ideološko kontinuiteto svoje predhodnice, vendar nima uradnega pravnega nasledstva in kadrovske kontinuitete ZKS, to ima namreč stranka [[Socialni demokrati]] (SD). == Seznam sekretarjev oz. predsednikov KPS/ZKS: == * [[Franc Leskošek]] (1937 - 1945) (politični sekretar) * [[Boris Kidrič]] (december 1945 - junij 1946) (politični sekretar) * [[Miha Marinko]] (1946 - 1966) (sekretar oz. politični sekretar) * [[Albert Jakopič]] (oktober 1966 - december 1968) (predsednik CK) * [[France Popit]] (december 1968 - 1982) (predsednik CK) * [[Andrej Marinc]] (1982 - 1986) (predsednik CK) * [[Milan Kučan]] (1986 - 1989) (predsednik predsedstva CK) * [[Ciril Ribičič]] (1989 - 1990 /1993) (predsednik predsedstva CK) == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[komunistična partija]] * [[Zveza komunistov Slovenije]] * [[Komunistična partija Jugoslavije]] * [[Komunistična partija Sovjetske zveze]] *[[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|Centralni komite]] komunistične partije Slovenije [http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=26267] == Sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == * http://www.communistpartyslovenia.si/ * [http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KF1D3B63197C7928EC125717F00469502 Stran o stranki na Računskem sodišču] * http://kp.mojforum.si/, pogovori o stranki {{sociološka škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Komunistične partije|Slovenija]] [[Kategorija:Bivše politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Komunistična partija Slovenije| ]] 4eodlevcrqzeqvkgni3e1v5guygnn6l 0 49886 5728822 5725578 2022-08-07T21:55:05Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filozof]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Slika:St-thomas-aquinas.jpg|thumb|[[Tomaž Akvinski]]]] * [[Pietro d'Abano]] * [[Nicola Abbagnano]] * [[Francesco Accolti]] * [[Alessandro Achillini]] * [[Giovanni Filoteo Achillini]] * [[Iacopo Aconcio]] (Giacomo Aconzio) * [[Francesco Acri]] * [[Giorgio Agamben]] * [[Maria Gaetana Agnesi]] (1718-1799) * [[Tomaž Akvinski]] [''Doctor Angelicus''] * [[Leon Battista Alberti]] * [[Francesco Algarotti]] * [[Antonio Aliotta]] * [[Angelo Poliziano|Angelo Ambrogini - Poliziano]] * [[Giovanni Amendola]] * [[Dario Antiseri]] (1940) * [[Carlo Antoni]] * [[Sveti Anzelm]] * [[Tullia d'Aragona]] * [[Roberto Ardigò]] == B == [[Slika:Giordano Bruno.jpg|thumb|[[Giordano Bruno]]]] * [[Felice Balbo]] (1913–1964) * [[Antonio Banfi]] (1886–1957) * [[Barlaam Kalabrijski]] (1290–1348) * [[Adriano Bausola]] (1930–2000) * [[Cesare Beccaria]] (1738–1794) * [[Robert Bellarmino]] (1542–1621) * [[Elia Benamozegh]] (1823–1900) * [[Franco Berardi|Franco »Bifo« Berardi]] (1948) * [[Enrico Berti]] (1935) * [[Emilio Betti]] * [[Francesco Bianchini]] * [[Norberto Bobbio]] (1909–2004) * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Franco Bolelli]] (1950) * [[Sveti Bonaventura|Bonaventura]] [''Doctor Seraphicus''] * [[Amadeo Bordiga]] * [[Cosimo Boscaglia]] * [[Giovanni Botero]] (1544–1617) * [[Poggio Bracciolini]] * [[Leonardo Bruni]] * [[Giordano Bruno]] (1548–1600) * [[Rocco Buttiglione]] == C == [[Slika:Cozza Tommaso Campanella.jpg|thumb|[[Tommaso Campanella]]]] * [[Massimo Cacciari]] * [[Guido Calogero]] * [[Italo Calvino]] * [[Tommaso Campanella]] * [[Stanislao Cannizzaro]] * [[Sveti Anzelm|Anzelm Canterburyjski]] * [[Delio Cantimori]] * [[Ricciotto Canudo]] * [[Aldo Capitini]] * [[Giuseppe Capograssi]] * [[Riccardo Caporali]] * [[Alberto Caracciolo]] * [[Cleto Carbonara]] * [[Paolo Filiasi Carcano]] * [[Gerolamo Cardano]] * [[Giacomo Casanova]] * [[Enrico Castelli]] * [[Carlo Cattaneo]] * [[Andrea Cesalpino]] * [[Michele Ciliberto]] * [[Cesare Cremonini]] * [[Benedetto Croce]] == D == * [[Dante Alighieri]] (1265–1321) * [[Augusto Del Noce]] (1910–1989) *[[Galvano della Volpe]] (1895–1968) * [[Elija Delmedigo]] (1458–1493) *[[Giorgio Del Vecchio]] (1878–1970) *[[Francesco De Sarlo]] (1864–1937) * [[Giovanni Battista Doni]] (1594–1647) * [[Anton Francesco Doni]] (1513–1574) *[[Gillo Dorfles]] (1910–2018) == E == [[Slika:Umberto Eco 04.jpg|thumb|[[Umberto Eco]]]] * [[Umberto Eco]] (1932–2016) * [[Egidij Rimski]] [''Doctor Fundatissimus'', ''Theologorum princeps''] (1243/1247–1316) * [[Egidij iz Viterba]] (1469–1532) * [[Roberto Esposito]] (1950) * [[Julius Evola]] (1898–1974) == F == * [[Vittorino da Feltre]] *[[Giuseppe Ferrari]] * [[Maurizio Ferraris]] * [[Luigi Ferri]] * [[Marsilio Ficino]] * [[Gaetano Filangieri]] * [[Francesco Filelfo]] *[[Francesco Fiorentino]] * [[Girolamo Fracastoro]] * [[Ausonio Franchi]] * [[Frančišek iz Appignana]] (Frančišek iz Marke) [''Doctor Succinctus''] (1290–1344) *[[Diego Fusaro]] (1983) == G == [[Slika:Gramsci.png|thumb|[[Antonio Gramsci]]]] * [[Galileo Galilei]] * [[Umberto Galimberti]] * [[Pasquale Galluppi]] * [[Eugenio Garin]] * [[Ilaria Gaspari]] * [[Giambattista Gelli]] * [[Giovanni Gentile]] * [[Vincenzo Gioberti]] * [[Gerard iz Cremone]] [Gerardus Cremonesis] * [[Antonio Gramsci]] * [[Ernesto Grassi]] * [[Luca Grecchi]] (1972) * [[Gregorij iz Riminija]] [Gregorius Ariminesis, ''Doctor Authenticus''] * [[Romano Guardini]] (italijansko-nemški) * [[Guarino da Verona]] * [[Luigi Gui]] == J == *[[Domenico Jervolino]] *[[Joahim iz Fiore]] [Gioacchino da Fiore] == L == * [[Antonio Labriola]] *[[Eustachio Paolo Lamanna]] * [[Cristoforo Landino]] * [[Brunetto Latini]] *[[Bruno Leoni]] *[[Just Locatelli]] * [[sveti Lovrenc iz Brindisija|Lovrenc iz Brindisija]] *[[Luigi Luzzatti]] == M == [[Slika:Santi di Tito - Niccolo Machiavelli's portrait headcrop.jpg|thumb|[[Niccolo Machiavelli]] ]] * [[Niccolo Machiavelli]] * [[Enrico Malatesta]] * [[Italo Mancini]] * [[Marcello Malpighi]] * [[Marsilij Padovanski]] [Marsiglio da Padova] * [[Carlo Michelstädter]] * [[Rodolfo Mondolfo]] (1877 – 1976) (it.-judovsko-argentinski) * [[Maria Montessori]] * [[Sergio Moravia]] (1940) == N == [[Slika:Antonio Negri (cropped).jpg|sličica|[[Toni Negri]]]] * [[Toni Negri]] * [[Agostino Nifo]] * [[Mario Nizzoli]] [Marius Nizolius] (1498 – 1576) * [[Roberto de Nobili]] * [[Renzo Novatore]] == O == * [[Giammaria Ortes]] == P == [[Slika:Giuseppe Peano.jpg|thumb|[[Giuseppe Peano]] ]] * [[Enzo Paci]] (1911-1976) * [[Francesco Mario Pagano]] * [[Antonino Pagliaro]] * [[Vilfredo Pareto]] * [[Luigi Pareyson]] * [[Valentino Annibale Pastore]] * [[Frane Petrić|Francesco Patrizi da Cherso]] [hr.: Frane Petrić] * [[Pavel iz Benetk]] [Paulus Venetus] * [[Giuseppe Peano]] * [[Marcello Pera]] * [[Paolo della Pergola]] * [[Enrico Pessina]] * [[Sveti Peter Damiani|Peter Damiani]] * [[Francesco Petrarca]] * [[Peter Lombard]] * [[Giovanni Pico della Mirandola]] * [[Pietro Piovani]] * [[Elena Cornaro Piscopia|Elena Piscopia]] * [[Fabio Polidori]] * [[Angelo Poliziano|Agnolo Ambrogini - Poliziano]] * [[Pietro Pomponazzi]] * [[Riccardo Pozzo]] == R == [[Slika:Carlo Rosselli 3.jpg|sličica|[[Carlo Rosselli]]]] *[[Giovanni Reale]] (1931–2014) *[[Giuseppe Rensi]] *[[Carlo Rosselli]] (1899–1937) * [[Antonio Rosmini]] * [[Giancarlo Rota|Gian-Carlo Rota]] (1932-1999) (italijansko-ameriški) * [[Pier Aldo Rovatti]] (1942) == S == * [[Coluccio Salutati]] * ([[Roberto Saviano]]) * [[Girolamo Savonarola]] * [[Julius Caesar Scaliger]] *''Alberto Scarpelli'' ? *[[Michele Federico Sciacca]] * [[Obadiah ben Jacob Sforno]] *[[Manlio Sgalambro]] *[[Marco Sgarbi]] *[[Francesco Soave]] *[[Gioele Solari]] * [[Bertrando Spaventa]] *[[Ugo Spirito]] *([[Piero Sraffa]]) *[[Luigi Stefanini]] == T == * [[Bernardino Telesio]] * [[Felice Tocco]] * [[Palmiro Togliatti]] (politični filozof) * [[David Maria Turoldo]] == V == [[Slika:GiambattistaVico.jpg|sličica|[[Giambattista Vico]]]] * [[Lorenzo Valla]] * [[Lucilio Vanini]] * [[Gianni Vattimo]] * [[Giambattista Vico]] *[[Paolo Virno]] *[[Vincenzo Vitiello]] *[[Franco Volpi]] (1952 – 2009) == Z == * [[Giacomo Zabarella]] {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filozofi]] [[Kategorija:Italijanski filozofi|*]] tuwcw0n6ns7mrn2nnide9tfdghegrvh 0 61047 5728824 5664330 2022-08-07T22:13:59Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovaki|slovaških]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovakov|Slovaška|slovaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Stanislav Angelovič]] == B == * [[Peter Babnič]] * [[Igor Bališ]] * [[Miroslav Barčík]] * [[Ivan Belák]] * [[Henrich Benčík]] * [[Marián Bochnovič]] * [[Balázs Borbély]] * [[Mário Breška]] * [[Juraj Buček]] == C == * [[Juraj Chupač]] * [[Miroslav Chvíla]] * [[Juraj Czinege]] == Č == * [[Marek Čech]] * [[Marián Čišovský]] * [[Kamil Čontofalský]] == D == * [[Ondrej Daňko]] * [[Ondrej Debnár]] * [[Igor Demo]] * [[Pavol Diňa]] * [[Peter Doležaj]] * [[Juraj Dovičovič]] * [[Miroslav Drobňák]] * [[Peter Dubovský]] * [[Martin Dúbravka]] * [[Ján Ďurica]] * [[Martin Ďurica]] * [[Peter Dzúrik]] == F == * [[Martin Fabuš]] * [[Ľubomír Faktor]] * [[Peter Fieber]] * [[Branislav Fodrek]] * [[Dominik Fotyik]] == G == * [[Roman Gergel]] * [[Tomáš Gerich]] * [[Miloš Glonek]] * [[Pavol Gostič]] * [[Vratislav Greško]] * [[Ľubomír Guldan]] == H == * [[Marián Had]] * [[Marek Hamšík]] * [[Michal Hanek]] * [[Róbert Hanko]] * [[Michal Hipp]] * [[Peter Hlinka]] * [[Ivan Hodúr]] * [[Filip Hološko]] * [[Zsolt Hornyák]] * [[Jaroslav Hrabal]] * [[Eduard Hrnčár]] * [[Norbert Hrnčár]] * [[Miroslav Hýll]] * [[Viliam Hýravý]] == I == * [[Milan Ivana]] == J == * [[Martin Jakubko]] * [[Tibor Jančula]] * [[Vladimír Janočko]] * [[Erik Jendrišek]] * [[Róbert Jež]] * [[Erik Ježík]] *[[Karol Jokl]] * [[Jozef Juriga]] == K == * [[Miroslav Karhan]] * [[Vladimír Kinder]] * [[Karol Kisel]] * [[Peter Kiška]] * [[Maroš Klimpl]] * [[Martin Konečný]] * [[Miroslav König]] * [[Rastislav Kostka]] * [[Vladimír Kováč]] * [[Ivan Kozák]] * [[Ján Kozák]] * [[Jozef Kožlej]] * [[Vladimír Kožuch]] * [[Matej Krajčík]] * [[Roman Kratochvíl]] * [[Marek Krejčí]] * [[Ondrej Krištofík]] * [[Martin Krnáč]] * [[László Kubala|Ladislav Kubala]] * [[Marián Kurty]] == L == * [[Branislav Labant]] * [[Vladimír Labant]] * [[Vladimír Leitner]] * [[Ľubomír Luhový]] == M == * [[Štefan Maixner]] * [[Jozef Majoroš]] * [[Tomáš Majtán]] * [[Milan Malatinský]] * [[Ľubomír Meszároš]] * [[Rastislav Michalík]] * [[Marek Mintál]] * [[Ladislav Molnár]] * [[Ľubomír Moravčík]] * [[Stanislav Moravec]] * [[Patrik Mráz]] == N == *[[Adam Nemec]] *[[Krisztián Németh]] * [[Peter Németh]] * [[Szilárd Németh]] == O == * [[Martin Obšitník]] * [[Marcel Ondráš]] * [[Tomáš Oravec]] == P == * [[Ladislav Pecko]] * [[Mário Pečalka]] * [[Peter Pekarík]] * [[Marek Penksa]] * [[Dušan Perniš]] * [[Martin Petráš]] * [[Jozef Piaček]] * [[Attila Pinte]] * [[Jozef Pisár]] * [[Martin Poleť]] * [[Pavol Poliaček]] * [[Martin Poljovka]] * [[Ján Popluhár]] * [[Andrej Porázik]] * [[Karol Praženica]] * [[Martin Prohászka]] == R == * [[Ľubomír Reiter]] * [[Štefan Rusnák]] * [[Branislav Rzeszoto]] == S == * [[Marek Sapara]] *[[Viliam Schrojf]] * [[Pavol Sedlák]] * [[Miroslav Seman]] * [[Róbert Semeník]] * [[Peter Slicho]] * [[Samuel Slovák]] * [[Dušan Sninský]] * [[Miloš Soboňa]] * [[Ján Solár]] * [[Miroslav Sovič]] * [[Pavol Staňo]] * [[Tomáš Stúpala]] * [[Marián Suchančok]] * [[Anton Suchý]] * [[Kamil Susko]] == Š == * [[Stanislav Šesták]] * [[Július Šimon]] * [[Martin Škrtel]] * [[Michal Škvarka]] * [[Ondrej Šmelko]] * [[Anton Šoltis]] * [[Marek Špilár]] *[[Leopold Šťastný]] * [[Zdeno Štrba]] * [[Marián Šuchančok]] == T == * [[Ľubomír Talda]] * [[Jaroslav Timko]] * [[Milan Timko]] * [[Dušan Tittel]] * [[Róbert Tomaschek]] *[[Juraj Tomášek]] * [[Dušan Tóth]] * [[Ivan Trabalík]] == U == * [[Marek Ujlaky]] * [[Rudolf Urban]] == V == * [[Jozef Valachovič]] * [[Stanislav Varga]] * [[Pavol Vavrík]] * [[Alexander Vencel ml.]] *[[Robert Veselovsky]] * [[Viliam Vidumský]] * [[Róbert Vittek]] * [[Dušan Vrťo]] * [[Martin Vyskočil]] == W == * [[Vladimír Weiss]] == Z == * [[Radoslav Zabavník]] * [[Tibor Zátek]] * [[Marián Zeman]] * [[Štefan Zošák]] * [[Vladislav Zvara]] == Ž == * [[Adam Žilák]] * [[Igor Žofčák]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} [[Kategorija:Seznami Slovakov|Nogometaši]] [[Kategorija:Slovaški nogometaši|*]] iz1n26mslzqr8oam0rfa50e85fbtur3 0 67375 5728571 5707955 2022-08-07T12:32:29Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == Bačo Kiro - [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]] - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Cecka Cačeva|Cecka Cačeva-Dangovska]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]]? - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Kimon Georgiev]] Stojanov - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - [[Ivan Evstratiev Gešov|Ivan (Evstratiev) Gešov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - (Dame Gruev) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]] (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] == L == [[Vasil Levski]] - [[Aleksandar Lilov]] - [[Andrej Ljapčev]] - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Asen Nikolov]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Petăr Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Aleksandar Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Rančo Petrov]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - Petrăr Pop-Arsov - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Petăr Stojanov|Petăr (Stefanov) Stojanov]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Kliment Tărnovski]] - [[Dobri Tărpešev]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Petko Zlatev]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] sxvngrsktffdffjkv9csc39x17yb7uc 5728572 5728571 2022-08-07T12:33:46Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == Bačo Kiro - [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]] - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Cecka Cačeva|Cecka Cačeva-Dangovska]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]]? - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Kimon Georgiev]] Stojanov - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - [[Ivan Evstratiev Gešov|Ivan (Evstratiev) Gešov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - (Dame Gruev) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]] (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] == L == [[Vasil Levski]] - [[Aleksandar Lilov]] - [[Andrej Ljapčev]] - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Petăr Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Aleksandar Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Rančo Petrov]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - Petrăr Pop-Arsov - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Petăr Stojanov|Petăr (Stefanov) Stojanov]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Kliment Tărnovski]] - [[Dobri Tărpešev]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Petko Zlatev]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] cnn2noqracsae4lm7c4uzk4crpgylfe 0 69385 5728968 5348176 2022-08-08T10:26:21Z 01x07x2022000 214027 [[Datoteka:MS Office 4.3 (de) (2) JD.jpg|thumb|Nemški MS Office (od 1994) na 32 namestitvenih diskih.]] wikitext text/x-wiki [[File:MS Office 4.3 (de) (2) JD.jpg|thumb|Nemški MS Office (od 1994) na 32 namestitvenih diskih.]] '''Microsoft Office''' je zbirka pisarniških [[Računalniški program|programov]] ([[pisarniška zbirka]]), ki jih razvija in trži podjetje [[Microsoft]] na [[Windows]] in [[Macintosh]] platformi. Njeno ime je zaradi razširjenosti postalo generično ime za pisarniške zbirke na sploh, čemur recimo sledi tudi ime [[odprta koda|odprtokodne]] pisarniške zbirke [[OpenOffice.org]] oz. [[LibreOffice]]. Microsoftova pisarniška zbirka se je prvič pojavila v zgodnjih [[1990|devetdesetih]]. Njena prva izdaja je v osnovni različici vsebovala le tri programe in sicer urejevalnik besedil [[Microsoft Word|Word]], program za preglednice [[Microsoft Excel|Excel]] in program za predstavitve [[Microsoft PowerPoint|Powerpoint]], v dražji različici, namenjeni za poslovne uporabnike, pa še program za upravljanje z zbirkami podatkov [[Microsoft Access]] in [[Schedule plus]] ([[Microsoft Outlook]], kot sedaj najbolj razširjen program za organiziranje opravil in odjemalec [[elektronska pošta|elektronske pošte]], takrat še ni obstajal). Microsoft je sčasoma uvedel [[OLE integracija podatkov|OLE integracijo podatkov]] in [[Visual Basic|Microsoft Visual Basic]] kot skriptni jezik aplikacij. Microsoftov Office je trenutno najbolj razširjena zbirka pisarniških programov na svetu in predstavlja de facto standard, čeprav se ji manjša tržni delež zaradi odprtokodnih alternativ npr. [[OpenOffice.org]] in [[StarOffice]]. == Glavni programi Microsoft Office == === [[Microsoft Word]] === Microsoft Word je urejevalnik besedil in je del pisarniške zbirke Microsoft Office-a. Zaradi razširjenosti predstavlja Wordov format zapisa besedila, ki ga poznamo po podaljšku ''.doc'' de facto standard med zapisi besedil, čeprav novejše verzije Word-a omogočajo tudi zapis besedila v Microsoftovi različici XML, ki za razliko od standardne različice [[XML]] ni povsem odprta. Glavni tekmeci Worda so [[OpenOffice.org]], [[StarOffice]], [[Corel WordPerfect]], [[Apple Pages]] in [[AbiWord]]. === [[Microsoft Excel]] === Microsoft Excel je program za delo s preglednicami. Prav tako kot Word ima dominanten tržni delež. Na začetku je bil tekmec dominantnemu Lotus 1-2-3, a ga je sčasoma prerasel. Glavni tekmeci excela so [[OpenOffice.org Calc]], [[StarOffice]], [[Corel Quattro Pro]] in [[Gnumeric]]. === [[Microsoft Outlook]] === Microsoft Outlook, je urejevalnik opravil, integriran s koledarjem in odjemalcem [[elektronska pošta|elektronske pošte]] ter knjigo naslovov. Alternativne rešitve za odjemalca elektronske pošte so [[Mozilla Thunderbird]] in [[Eudora]], za urejevalnik opravil pa [[mozilla]], [[Lotus Organizer]] in [[Novell Evolution]]. === [[Microsoft PowerPoint]] === Microsoft PowerPoint je program za izdelavo predstavitev, sestavljenih iz besedil, slik, [[animacija|animacij]] in ostalih objektov, ki se lahko izpisujejo na ekranu ali se natisnejo na [[tiskalnik]]u. Alternativne rešitve so [[OpenOffice.org Impress]], [[Corel WordPerfect]] in [[Apple Keynote]]. === Microsoft Access === Microsoft Access je program za urejanje zbirk podatkov. Podpira formate programov dBase, Lotus 123 in druge. Uporablja Microsoft Visual Basic for Applications za definicije makrov in programiranje objektov. === Microsoft Publisher === Microsoft Publisher je program za namizno založništvo. Z njim je mogoče oblikovati brošure, vizitke, časopise in druge publikacije. === Microsoft OneNote === Microsoft OneNote je program za organiziranje zapiskov. V njem si lahko zapišemo zapiske, vstavimo slike, videoposnetke in druge datoteke ter zvezke zapiskov sinhroniziramo z drugimi napravami. == Ukinjeni programi == === Microsoft Binder === Microsoft Binder je bil del programskega paketa MS Office 95-2000. V njem je bilo možno več različnih Officejeveih dokumentov shranili v eno datoteko, kar je olajlšalo organiziranje datotek. === Microsoft PhotoEditor === Microsoft PhotoEditor je bil preprost urejevalnik slik, tudi del paketa MS Office. Nadomestil ga je Microsoft Picture Manager === Microsoft PhotoDraw === Microsoft PhotoDraw je bil vektorski urejevalnik slik, podobno kot Adobe Illustrator. Izšli sta samo 2 različici. Na voljo sta bili kupcem Premium in Developer (razvijalec) različic Microsoft Officea 2000. == Različice == * pod [[Windows]] 3.0/3.1 ** [[1993]] - Microsoft Office 4.0 ** [[1994]] - Microsoft Office 4.2 * pod [[Windows]]om na 32-bitni platformi ** [[1995]] - Microsoft Office 95 ** [[1997]] - Microsoft Office 97 ** [[1999]] - Microsoft Office 2000 ** [[2002]] - Microsoft Office XP (2002) ** [[2003]] - Microsoft Office 2003 ** [[2007]] - Microsoft Office 2007 ** [[2010]] - Microsoft Office 2010 ** [[2013]] - Microsoft Office 2013 ** [[2016]] - Microsoft Office 2016 ** [[2019]] - Microsoft Office 2019 * pod [[Windows]]om na 64-bitni platformi ** [[2010]] - Microsoft Office 2010 ** [[2013]] - Microsoft Office 2013 ** [[2016]] - Microsoft Office 2016 ** [[2019]] - Microsoft Office 2019 {| class="wikitable" |- ! Basic ! Home & Student ! Standard ! Small Business ! Professional ! Ultimate ! Professional Plus ! Enterprise |- | Word | Word | Word | Word | Word | Word | Word | Word |- | Excel | Excel | Excel | Excel | Excel | Excel | Excel | Excel |- | | PowerPoint | PowerPoint | PowerPoint | PowerPoint | PowerPoint | PowerPoint | PowerPoint |- | Outlook | | Outlook | Outlook | Outlook | Outlook | Outlook | Outlook |- | | | | Accounting Express | Accounting Express | Accounting Express | | |- | | | | Publisher | Publisher | Publisher | Publisher | Publisher |- | | | | | Access | Access | Access | Access |- | | | | | | InfoPath | InfoPath | InfoPath |- | | | | | | Groove | | Groove |- | | OneNote | | | | OneNote | | OneNote |- | | | | | | | Communicator<ref>[http://www.infoworld.com/article/07/01/17/HNicafirstproducts_1.html Microsoft, Nortel unveil ICA's first products]</ref> | Communicator |} == Viri in opombe == {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{comp-stub}} [[Kategorija:Microsoft Office| ]] [[Kategorija:Microsoft]] [[Kategorija:Pisarniške zbirke]] [[Kategorija:Programska oprema leta 1989]] nbqonzxdwrryiwuw9ykkf2gcz5hvhzq 0 73387 5728820 5703226 2022-08-07T21:54:08Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[novinar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Corrado Aguias]] (1935-) *[[Mario Albano]] *[[Francesco Alberoni]] * [[Luigi Albertini]] * [[Ilaria Alpi]] * [[Giorgio Amendola]] * [[Giovanni Amendola]] * [[Edmondo De Amicis]] * [[Alessandro d'Ancona]] * [[Salvo Andò]] * [[Filippo Anfuso]] *[[Carlo Antoni]] *[[Danilo Arona]] * [[Giovanni Arpino]] == B == *[[Giovanni Bacci]] *[[Enzo Baldoni]] *[[Marcello Baraghini]] *[[Luigi Barzini]] (st./ml.) * [[Lelio Basso]] *[[Pippo Baudo]] *[[Arrigo Benedetti]] * [[Enzo Bettiza]] * [[Enzo Biagi]] * [[Michele Bianchi]] *[[Daria Bignardi]] *[[Luca Boneschi]] *[[Giuseppe Boffa]] * [[Giuseppe Bottai]] * [[Dino Buzzati]] == C == * [[Franco Calamandrei]] *[[Luigi Capuana]] * [[Mario Carli]] * Luciano Ceschia * [[Carlo Collodi]] * [[Enrico Corradini]] *[[Luigi Covatta]] == D == *[[Gabriele D'Annunzio]] *[[Enrico Deaglio]] *[[Paolo De Chiesa]] *[[Lorenzo Del Boca]] *[[Anna Dello Russo]] *[[Giovanni Dozzini]] == E == * [[Riccardo Ehrman]] == F == * [[Oriana Fallaci]] *[[Ugo Finetti]] *[[Giovanni Maria Flick]] *[[Vittorio Foa]] *[[Carmine Fotia]] == G == * [[Giampiero Galeazzi]] *[[Alcide De Gasperi]] *[[Roberto Gervaso]] * [[Antonio Ghislanzoni]] *[[Mario Giordano]] * [[Piero Gobetti]] *[[Claudio Gregori]] * [[Lilli Gruber]] *[[Adriano Guerra]] == I == * [[Peppino Impastato]] == J == * [[Francesco Jovine]] == L == * [[Antonio Labriola]] *[[Elda Lanza]] (1924-2019) *[[Giuseppe Lazzati]] *[[Sergio Lepri]] (1919–2022) * [[Gad Lerner]] == M == *[[Emilio Magni]] *[[Curzio Malaparte]] * [[Valerio Massimo Manfredi]] * [[Serafino Mazzolini]] *[[Enrico Menduni]] * [[Vittorio Messori]] *[[Luciano Mirone]] *[[Ernesto Teodoro Moneta]] * [[Indro Montanelli]] (1909-2001) * [[Paolo Morando]] *[[Oddino Morgari]] * [[Gaetano Mosca]] *[[Maurizio Musolino]] (1964-2016) *[[Arnaldo Mussolini]] *[[Benito Mussolini]] == N == * [[Enrico De Nicola]] == O == * [[Ugo Ojetti]] == P == * [[Mario Pacor]] *[[Barbara Palombelli]] *[[Giampaolo Pansa]] *[[Mario Pannunzio]] *[[Giovanni Papini]] *[[Valentino Parlato]] *[[Ottavio Pastore]] *[[Alessandro Pavolini]] *[[Carmine Pecorelli|Carmine (Mino) Pecorelli]] *[[Luigi Pintor]] *[[Giuseppe Podgornik]] == R == * [[Lidia Ravera]] * [[Gianni Rodari]] *[[Carlo Roselli]] *[[Rossana Rossanda]] *[[Nello Rosselli]] *[[Ernesto Rossi]] *[[Mauro Rostagno]] *[[Paolo Rumiz]] == S == *[[Alessandro Sallusti]] *[[Michele Santoro]] * [[Margherita Sarfatti]] * [[Roberto Saviano]] *[[Eugenio Scalfari]] * [[Antonio Scarfoglio]] * [[Edoardo Scarfoglio]] *[[Gustavo Selva]] * [[Matilde Serao]] * [[Beppe Severgnini]] * [[Giuliana Sgrena]] *[[Alfredo Signoretti]] *[[Alessandro Silj]] * [[Adriano Sofri]] *[[Giovanni Spadolini]] == T == *[[Attilio Tamaro]] *[[Tiziano Terzani]] *[[Aldo Tortorella]] * [[Marco Travaglio]] *[[Claudio Treves]] * [[Giuseppe Tucci]] * [[Augusto Turati]] == V == *[[Paolo Valera]] *[[Chiara Valerio]]? *[[Tullio Vecchietti]] *[[Bruno Vespa]] *[[Angelo Vivante]] *[[Mitja Volčič]] ([[Demetrio Volcic]]) == Z == * [[Cesare Zavattini]] * [[Sergio Zavoli]] (1923-2020) *[[Tullia Zevi]] *[[Alvise Zorzi]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Novinarji]] [[Kategorija:Italijanski novinarji|*]] 4n2b3vv2d9ztgvge206mjce82kd3ajp 0 73612 5728723 5727862 2022-08-07T16:46:37Z Amanesciri2021 205950 /* C */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Peter Abram]] *[[Andrej Adamek]] *[[Ana Ambrož]] *[[Zvest Apollonio]] (1935–2009) == B == *[[Milko Bambič]] (1905–1991) *[[Marta Bartolj]] *[[Vesna Benedetič]] *[[Jože Beranek]] (1913–1945) *[[Milan Bizovičar]] (1927–2006) * [[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971) * [[Andreja Borin]] (*1969) * [[Mitja Bokun]] (*1978) *[[Marjan Bregar]] (1928–2009) * [[Suzana Bricelj]] (*1971) *[[Tina Brinovar]] *[[Marko Butina]] (1950-2008) *[[Peter Butkovič]] (1888-1953) == C == *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Ciril Cej]] *[[Mojca Cerjak]] (*1959) *[[Jure Cihlař]] (1944–2018) *[[Jože Ciuha]] (1924–2015) *[[Peter Ciuha]] (*1968) *[[Viktor Cotič]] (1885–1955) * [[Igor Cvetko]] (*1949) *[[Marjeta Cvetko]] (*1953) == Č == * [[Ivan Čargo]] (1898–1958) *[[Boris Čeh]] *[[Darinka Čehovin]] (Argentina) * [[Zvonko Čoh]] (*1956) == D == * [[Matjaž Dekleva]] * [[Danijel Demšar]] (*1954) *[[Marko Derganc]] (*1950) *[[Bojana Dimitrovski]] *[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901) *[[Tina Dobrajc]] (*1984) *[[Saša Dobrila]] (1922–1992) *[[Jana Dolenc]] (*1964) *[[Veno Dolenc]] (*1951) * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] == E == *[[Jure Engelsberger]] *[[Miha Erič]] (*1991) *[[Milan Erič]] (*1956) == F == * [[Milanka Fabjančič]] (*1981) == G == * [[Irena Gašperšič]] Meško * [[Kostja Gatnik]] (1945–2022) *[[Draga Gelt]] (*1948) ? *[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961) * [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958) *[[Zdenka Golob]] (1928–2019) * [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927) *[[Božidar Grabnar]] (1946–2004) *[[Milena Gregorčič]]? *[[Nevenka Gregorčič]] *Alenka Gregorič? == H == *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (1931–2006) *[[Robert Hlavaty]] *[[Viktor Höchtl]] *[[Nana Homovec]] (*1990) *[[Ciril Horjak - Dr. Horowitz]] (*1975) *[[Alja Horvat]] (*1996) == J == * [[Matija Jama]] (1872–1947) *[[Maja B. Jančič]] * [[Adriano Janežič]] (*1972) * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928) * [[Samo Jenčič]] (*1958) *[[Hana Jesih]] *[[Dunja Jogan]] * [[Bojan Jurc]] (*1950) *[[Barbara Jurkovšek]] (*1981) *[[Elko Justin]] == K == *[[Silva Karim]] (Kobal) *[[Maja Kastelic]] (*1981) *[[Samira Kentrić]] * [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974) *[[Radovan Klopčič]] (1898–1992) *[[Boris Kobe]] (1905–1981) * [[Marko Kociper]] (*1969) *[[Jana Kocjan]] *[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978) *[[Anka Kočevar]] *[[Miran Kohek]] (*1954) *[[Tanja Komadina]] (*1976) * [[Danila Komjanc]] (*1963) *[[Vlasto Kopač]] (1913–2006) *[[Leon Koporc]] (1926–2003) * [[Božo Kos]] (1931–2009) * [[Ana Košir]] (*1970) *[[Boštjan Košir]] (*1948) *[[Pšena Kovačič]] *[[Katja Kovše]] * [[Maša Kozjek]] (*1974) *[[Peter Krivec]] (*1938) * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009) *[[Mojca Krajnc]] (*197#?) *[[France Kralj]] * [[Mara Kralj]] (1909–2010) *[[Tone Kralj]] *[[David Krančan]] (*1984) * [[Kristina Krhin]] (*1974) *[[Tomaž Kržišnik]] (*1943) *[[Stane Kumar]] (1910–1997) *[[France Kunaver]] (1909–2005) == L == * [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970) * [[Tomaž Lavrič]] (*1964) *[[Vladimir Leben]] (*1971) * [[Uroš Lehner]] (*1975) * [[Lilijana Levstik]] *[[Barbara Lipičnik]] *[[Erik Lovko]] * [[Polona Lovšin]] (*1973) * [[Maja Lubi]] (*1980) *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948) *([[Svetlana Makarovič]]) * [[Marijan Manček]] (*1948) *[[Aco Mavec]] (1929-1982) *[[Matija Medved]] *[[Jasna Merku]] (*1958) *[[Eva Mlinar]] *[[Jaka Modic]] (*1962) * [[Dušan Muc]] (*1952) * [[Miki Muster]] (1925–2018) == N == *[[Franci Nemec]] (*1950) *[[Vinko Novak]] == O == *[[Radko Okretič]] *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981) *[[Silvan Omerzu]] (*1955) *[[Miroslav Oražem]] (1900-1975) *[[Donald Orehek]] (*1928) (ZDA) * [[Mojca Osojnik]] (*1970) *[[Lidija Osterc]] (1929–2006) == P == * [[Polona Pačnik]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]] (1953–2013) *[[Darinka Pavletič Lorenčak]] *[[Mirna Pavlovec]] (*1963) *[[Marijan Pečar]] (*1971) *[[Roman Peklaj]] * [[Andreja Peklar]] (*1962) * [[Lojze Perko]] (1909–1980) *[[Dušan Petrič]] (1916–1964) * [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948) * [[Vladimir Pirnat]] *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) *[[Roža Piščanec]] (1923–2006) * [[Edo Podreka]] (1955–2004) *[[France Podrekar]] (1887–1964) *[[Maja Poljanc]] *Marko Por *Blaž Porenta (rač.) *[[Aleksander Potočnik]] (*1961) * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955) * [[Arjan Pregl]] (*1973) * [[Marija Prelog]] (*1954) *[[Petra Preželj]] (*1975) *[[Ksenija Prunk]] (1905–1994) *[[Gregor Purgaj]] (*1981) *[[Maša Pušnik]] == R == *[[Sandi Radovan]] (*1963) *[[Judita Rajnar]] (*1959) *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943) *[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978) * [[Aljoša Rebolj]] (*1967) * [[Jelka Reichman]] (*1939) *[[Tjaša Rener]] (*1986) * [[Lucijan Reščič]] (*1946) *[[Igor Ribič]] (*1962) *[[Ivan Romih]] * [[Nina Rupel]] * [[Marko Rop]] == S == * [[Suzana Sabalič]] (*1969) *[[Simon Sanda]] (*1974) *[[Jakob Savinšek]]? *[[Ajda Schmidt]] * [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) * [[Aleš Sedmak]] (*1952) *[[Jan Sedmak]] *[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969) *[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990) * [[Tanja Semion]] * [[Branko Simčič]] (1912–2011) *[[Daša Simčič]] (*1963) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] (*1962) *[[Rudi Skočir]] (*1951) *[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959) *[[France Slana]] *[[Pavel Smolej]] (*1940) *[[Hinko Smrekar]] (1883–1942) * [[Alenka Sottler]] (*1958) * [[Alenka Spacal]] (*1975) *[[Magda Starec Tavčar]] (*1946) *[[Tinca Stegovec]] (1927–2019) * [[Damijan Stepančič]] (*1969) * [[Barbara Stupica]] (*1962) *[[Hana Stupica]] (*1988) * [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002) * [[Marlenka Stupica]] (1927–2022) *[[Matej Stupica]] (*1987) *[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]] == Š == * [[Peter Škerl]] (*1973) *[[Nina Štajner]] *[[Andrej Štular]] *[[Maja Šubic]] *[[Vital Šuligoj]] ? *[[Miroslav Šuput]] (*1948) *[[Nataša Šušteršič Plotajs]] == T == *[[Janko Testen]] (*1950) *[[Jože Tisnikar]] (1928–1998) *[[Luisa Tomasetig]] *[[Tinka Tomazin]] *[[Jože Trobec]] *[[Vinko Turk]] (1920–1946) * [[Klavdij Tutta]] (*1958) == V == * [[Gorazd Vahen]] (*1969) *[[Petra Varl]] * [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943) * [[Vesna Veberič]] *[[Janez Vidic]] *[[Matjaž Vidic]] (1947–1998) *[[Rok Vilar]] *[[Jana Vizjak]] (*1956) * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (*1946) * [[Marija Vogelnik]] (1914–2008) *[[Marjan Vojska]] *[[Tinka Volarič]] *[[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Kamila Volčanšek]] (*1950) *[[Jure Vombergar]] (Argentina) * [[Melita Vovk]] (1928–2020) * [[Žarko Vrezec]] (*1950) * [[Alenka Vuk ]](*1970) *[[Jaka Vukotič]] == W == * [[Meta Wraber]] (*1977) == Z == *[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka) *[[Miljutin Zarnik]] *[[Ana Zavadlav]] (*1970) *[[Karel Zelenko]] * [[Rok Zelenko]] (*1951) * [[Marko Zorović]] *Fulvia Zudič *[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949) * [[Dunja Zupančič]] (*1963) == Ž == * [[Stanley Žele]] (1895–1966) *[[Maša P. Žmitek]] *Tone Žnidaršič (1923–2007) {{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]] ri293f6brugn7bsa0wn0gyoxp8q4t7q 5728724 5728723 2022-08-07T16:48:03Z Amanesciri2021 205950 /* V */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Peter Abram]] *[[Andrej Adamek]] *[[Ana Ambrož]] *[[Zvest Apollonio]] (1935–2009) == B == *[[Milko Bambič]] (1905–1991) *[[Marta Bartolj]] *[[Vesna Benedetič]] *[[Jože Beranek]] (1913–1945) *[[Milan Bizovičar]] (1927–2006) * [[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971) * [[Andreja Borin]] (*1969) * [[Mitja Bokun]] (*1978) *[[Marjan Bregar]] (1928–2009) * [[Suzana Bricelj]] (*1971) *[[Tina Brinovar]] *[[Marko Butina]] (1950-2008) *[[Peter Butkovič]] (1888-1953) == C == *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Ciril Cej]] *[[Mojca Cerjak]] (*1959) *[[Jure Cihlař]] (1944–2018) *[[Jože Ciuha]] (1924–2015) *[[Peter Ciuha]] (*1968) *[[Viktor Cotič]] (1885–1955) * [[Igor Cvetko]] (*1949) *[[Marjeta Cvetko]] (*1953) == Č == * [[Ivan Čargo]] (1898–1958) *[[Boris Čeh]] *[[Darinka Čehovin]] (Argentina) * [[Zvonko Čoh]] (*1956) == D == * [[Matjaž Dekleva]] * [[Danijel Demšar]] (*1954) *[[Marko Derganc]] (*1950) *[[Bojana Dimitrovski]] *[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901) *[[Tina Dobrajc]] (*1984) *[[Saša Dobrila]] (1922–1992) *[[Jana Dolenc]] (*1964) *[[Veno Dolenc]] (*1951) * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] == E == *[[Jure Engelsberger]] *[[Miha Erič]] (*1991) *[[Milan Erič]] (*1956) == F == * [[Milanka Fabjančič]] (*1981) == G == * [[Irena Gašperšič]] Meško * [[Kostja Gatnik]] (1945–2022) *[[Draga Gelt]] (*1948) ? *[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961) * [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958) *[[Zdenka Golob]] (1928–2019) * [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927) *[[Božidar Grabnar]] (1946–2004) *[[Milena Gregorčič]]? *[[Nevenka Gregorčič]] *Alenka Gregorič? == H == *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (1931–2006) *[[Robert Hlavaty]] *[[Viktor Höchtl]] *[[Nana Homovec]] (*1990) *[[Ciril Horjak - Dr. Horowitz]] (*1975) *[[Alja Horvat]] (*1996) == J == * [[Matija Jama]] (1872–1947) *[[Maja B. Jančič]] * [[Adriano Janežič]] (*1972) * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928) * [[Samo Jenčič]] (*1958) *[[Hana Jesih]] *[[Dunja Jogan]] * [[Bojan Jurc]] (*1950) *[[Barbara Jurkovšek]] (*1981) *[[Elko Justin]] == K == *[[Silva Karim]] (Kobal) *[[Maja Kastelic]] (*1981) *[[Samira Kentrić]] * [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974) *[[Radovan Klopčič]] (1898–1992) *[[Boris Kobe]] (1905–1981) * [[Marko Kociper]] (*1969) *[[Jana Kocjan]] *[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978) *[[Anka Kočevar]] *[[Miran Kohek]] (*1954) *[[Tanja Komadina]] (*1976) * [[Danila Komjanc]] (*1963) *[[Vlasto Kopač]] (1913–2006) *[[Leon Koporc]] (1926–2003) * [[Božo Kos]] (1931–2009) * [[Ana Košir]] (*1970) *[[Boštjan Košir]] (*1948) *[[Pšena Kovačič]] *[[Katja Kovše]] * [[Maša Kozjek]] (*1974) *[[Peter Krivec]] (*1938) * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009) *[[Mojca Krajnc]] (*197#?) *[[France Kralj]] * [[Mara Kralj]] (1909–2010) *[[Tone Kralj]] *[[David Krančan]] (*1984) * [[Kristina Krhin]] (*1974) *[[Tomaž Kržišnik]] (*1943) *[[Stane Kumar]] (1910–1997) *[[France Kunaver]] (1909–2005) == L == * [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970) * [[Tomaž Lavrič]] (*1964) *[[Vladimir Leben]] (*1971) * [[Uroš Lehner]] (*1975) * [[Lilijana Levstik]] *[[Barbara Lipičnik]] *[[Erik Lovko]] * [[Polona Lovšin]] (*1973) * [[Maja Lubi]] (*1980) *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948) *([[Svetlana Makarovič]]) * [[Marijan Manček]] (*1948) *[[Aco Mavec]] (1929-1982) *[[Matija Medved]] *[[Jasna Merku]] (*1958) *[[Eva Mlinar]] *[[Jaka Modic]] (*1962) * [[Dušan Muc]] (*1952) * [[Miki Muster]] (1925–2018) == N == *[[Franci Nemec]] (*1950) *[[Vinko Novak]] == O == *[[Radko Okretič]] *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981) *[[Silvan Omerzu]] (*1955) *[[Miroslav Oražem]] (1900-1975) *[[Donald Orehek]] (*1928) (ZDA) * [[Mojca Osojnik]] (*1970) *[[Lidija Osterc]] (1929–2006) == P == * [[Polona Pačnik]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]] (1953–2013) *[[Darinka Pavletič Lorenčak]] *[[Mirna Pavlovec]] (*1963) *[[Marijan Pečar]] (*1971) *[[Roman Peklaj]] * [[Andreja Peklar]] (*1962) * [[Lojze Perko]] (1909–1980) *[[Dušan Petrič]] (1916–1964) * [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948) * [[Vladimir Pirnat]] *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) *[[Roža Piščanec]] (1923–2006) * [[Edo Podreka]] (1955–2004) *[[France Podrekar]] (1887–1964) *[[Maja Poljanc]] *Marko Por *Blaž Porenta (rač.) *[[Aleksander Potočnik]] (*1961) * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955) * [[Arjan Pregl]] (*1973) * [[Marija Prelog]] (*1954) *[[Petra Preželj]] (*1975) *[[Ksenija Prunk]] (1905–1994) *[[Gregor Purgaj]] (*1981) *[[Maša Pušnik]] == R == *[[Sandi Radovan]] (*1963) *[[Judita Rajnar]] (*1959) *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943) *[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978) * [[Aljoša Rebolj]] (*1967) * [[Jelka Reichman]] (*1939) *[[Tjaša Rener]] (*1986) * [[Lucijan Reščič]] (*1946) *[[Igor Ribič]] (*1962) *[[Ivan Romih]] * [[Nina Rupel]] * [[Marko Rop]] == S == * [[Suzana Sabalič]] (*1969) *[[Simon Sanda]] (*1974) *[[Jakob Savinšek]]? *[[Ajda Schmidt]] * [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) * [[Aleš Sedmak]] (*1952) *[[Jan Sedmak]] *[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969) *[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990) * [[Tanja Semion]] * [[Branko Simčič]] (1912–2011) *[[Daša Simčič]] (*1963) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] (*1962) *[[Rudi Skočir]] (*1951) *[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959) *[[France Slana]] *[[Pavel Smolej]] (*1940) *[[Hinko Smrekar]] (1883–1942) * [[Alenka Sottler]] (*1958) * [[Alenka Spacal]] (*1975) *[[Magda Starec Tavčar]] (*1946) *[[Tinca Stegovec]] (1927–2019) * [[Damijan Stepančič]] (*1969) * [[Barbara Stupica]] (*1962) *[[Hana Stupica]] (*1988) * [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002) * [[Marlenka Stupica]] (1927–2022) *[[Matej Stupica]] (*1987) *[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]] == Š == * [[Peter Škerl]] (*1973) *[[Nina Štajner]] *[[Andrej Štular]] *[[Maja Šubic]] *[[Vital Šuligoj]] ? *[[Miroslav Šuput]] (*1948) *[[Nataša Šušteršič Plotajs]] == T == *[[Janko Testen]] (*1950) *[[Jože Tisnikar]] (1928–1998) *[[Luisa Tomasetig]] *[[Tinka Tomazin]] *[[Jože Trobec]] *[[Vinko Turk]] (1920–1946) * [[Klavdij Tutta]] (*1958) == V == * [[Gorazd Vahen]] (*1969) *[[Petra Varl]] * [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943) * [[Vesna Veberič]] *[[Janez Vidic]] (1923–1996) *[[Matjaž Vidic]] (1947–1998) *[[Rok Vilar]] *[[Jana Vizjak]] (*1956) * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (*1946) * [[Marija Vogelnik]] (1914–2008) *[[Marjan Vojska]] *[[Tinka Volarič]] *[[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Kamila Volčanšek]] (*1950) *[[Jure Vombergar]] (Argentina) * [[Melita Vovk]] (1928–2020) * [[Žarko Vrezec]] (*1950) * [[Alenka Vuk ]](*1970) *[[Jaka Vukotič]] == W == * [[Meta Wraber]] (*1977) == Z == *[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka) *[[Miljutin Zarnik]] *[[Ana Zavadlav]] (*1970) *[[Karel Zelenko]] * [[Rok Zelenko]] (*1951) * [[Marko Zorović]] *Fulvia Zudič *[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949) * [[Dunja Zupančič]] (*1963) == Ž == * [[Stanley Žele]] (1895–1966) *[[Maša P. Žmitek]] *Tone Žnidaršič (1923–2007) {{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]] rcqjyj8xgcyu015xzlo8nzwlky54ubf 5728725 5728724 2022-08-07T16:48:29Z Amanesciri2021 205950 /* V */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Peter Abram]] *[[Andrej Adamek]] *[[Ana Ambrož]] *[[Zvest Apollonio]] (1935–2009) == B == *[[Milko Bambič]] (1905–1991) *[[Marta Bartolj]] *[[Vesna Benedetič]] *[[Jože Beranek]] (1913–1945) *[[Milan Bizovičar]] (1927–2006) * [[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971) * [[Andreja Borin]] (*1969) * [[Mitja Bokun]] (*1978) *[[Marjan Bregar]] (1928–2009) * [[Suzana Bricelj]] (*1971) *[[Tina Brinovar]] *[[Marko Butina]] (1950-2008) *[[Peter Butkovič]] (1888-1953) == C == *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Ciril Cej]] *[[Mojca Cerjak]] (*1959) *[[Jure Cihlař]] (1944–2018) *[[Jože Ciuha]] (1924–2015) *[[Peter Ciuha]] (*1968) *[[Viktor Cotič]] (1885–1955) * [[Igor Cvetko]] (*1949) *[[Marjeta Cvetko]] (*1953) == Č == * [[Ivan Čargo]] (1898–1958) *[[Boris Čeh]] *[[Darinka Čehovin]] (Argentina) * [[Zvonko Čoh]] (*1956) == D == * [[Matjaž Dekleva]] * [[Danijel Demšar]] (*1954) *[[Marko Derganc]] (*1950) *[[Bojana Dimitrovski]] *[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901) *[[Tina Dobrajc]] (*1984) *[[Saša Dobrila]] (1922–1992) *[[Jana Dolenc]] (*1964) *[[Veno Dolenc]] (*1951) * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] == E == *[[Jure Engelsberger]] *[[Miha Erič]] (*1991) *[[Milan Erič]] (*1956) == F == * [[Milanka Fabjančič]] (*1981) == G == * [[Irena Gašperšič]] Meško * [[Kostja Gatnik]] (1945–2022) *[[Draga Gelt]] (*1948) ? *[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961) * [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958) *[[Zdenka Golob]] (1928–2019) * [[Ančka Gošnik Godec]] (*1927) *[[Božidar Grabnar]] (1946–2004) *[[Milena Gregorčič]]? *[[Nevenka Gregorčič]] *Alenka Gregorič? == H == *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (1931–2006) *[[Robert Hlavaty]] *[[Viktor Höchtl]] *[[Nana Homovec]] (*1990) *[[Ciril Horjak - Dr. Horowitz]] (*1975) *[[Alja Horvat]] (*1996) == J == * [[Matija Jama]] (1872–1947) *[[Maja B. Jančič]] * [[Adriano Janežič]] (*1972) * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928) * [[Samo Jenčič]] (*1958) *[[Hana Jesih]] *[[Dunja Jogan]] * [[Bojan Jurc]] (*1950) *[[Barbara Jurkovšek]] (*1981) *[[Elko Justin]] == K == *[[Silva Karim]] (Kobal) *[[Maja Kastelic]] (*1981) *[[Samira Kentrić]] * [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974) *[[Radovan Klopčič]] (1898–1992) *[[Boris Kobe]] (1905–1981) * [[Marko Kociper]] (*1969) *[[Jana Kocjan]] *[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978) *[[Anka Kočevar]] *[[Miran Kohek]] (*1954) *[[Tanja Komadina]] (*1976) * [[Danila Komjanc]] (*1963) *[[Vlasto Kopač]] (1913–2006) *[[Leon Koporc]] (1926–2003) * [[Božo Kos]] (1931–2009) * [[Ana Košir]] (*1970) *[[Boštjan Košir]] (*1948) *[[Pšena Kovačič]] *[[Katja Kovše]] * [[Maša Kozjek]] (*1974) *[[Peter Krivec]] (*1938) * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009) *[[Mojca Krajnc]] (*197#?) *[[France Kralj]] * [[Mara Kralj]] (1909–2010) *[[Tone Kralj]] *[[David Krančan]] (*1984) * [[Kristina Krhin]] (*1974) *[[Tomaž Kržišnik]] (*1943) *[[Stane Kumar]] (1910–1997) *[[France Kunaver]] (1909–2005) == L == * [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970) * [[Tomaž Lavrič]] (*1964) *[[Vladimir Leben]] (*1971) * [[Uroš Lehner]] (*1975) * [[Lilijana Levstik]] *[[Barbara Lipičnik]] *[[Erik Lovko]] * [[Polona Lovšin]] (*1973) * [[Maja Lubi]] (*1980) *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948) *([[Svetlana Makarovič]]) * [[Marijan Manček]] (*1948) *[[Aco Mavec]] (1929-1982) *[[Matija Medved]] *[[Jasna Merku]] (*1958) *[[Eva Mlinar]] *[[Jaka Modic]] (*1962) * [[Dušan Muc]] (*1952) * [[Miki Muster]] (1925–2018) == N == *[[Franci Nemec]] (*1950) *[[Vinko Novak]] == O == *[[Radko Okretič]] *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981) *[[Silvan Omerzu]] (*1955) *[[Miroslav Oražem]] (1900-1975) *[[Donald Orehek]] (*1928) (ZDA) * [[Mojca Osojnik]] (*1970) *[[Lidija Osterc]] (1929–2006) == P == * [[Polona Pačnik]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]] (1953–2013) *[[Darinka Pavletič Lorenčak]] *[[Mirna Pavlovec]] (*1963) *[[Marijan Pečar]] (*1971) *[[Roman Peklaj]] * [[Andreja Peklar]] (*1962) * [[Lojze Perko]] (1909–1980) *[[Dušan Petrič]] (1916–1964) * [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948) * [[Vladimir Pirnat]] *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) *[[Roža Piščanec]] (1923–2006) * [[Edo Podreka]] (1955–2004) *[[France Podrekar]] (1887–1964) *[[Maja Poljanc]] *Marko Por *Blaž Porenta (rač.) *[[Aleksander Potočnik]] (*1961) * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955) * [[Arjan Pregl]] (*1973) * [[Marija Prelog]] (*1954) *[[Petra Preželj]] (*1975) *[[Ksenija Prunk]] (1905–1994) *[[Gregor Purgaj]] (*1981) *[[Maša Pušnik]] == R == *[[Sandi Radovan]] (*1963) *[[Judita Rajnar]] (*1959) *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943) *[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978) * [[Aljoša Rebolj]] (*1967) * [[Jelka Reichman]] (*1939) *[[Tjaša Rener]] (*1986) * [[Lucijan Reščič]] (*1946) *[[Igor Ribič]] (*1962) *[[Ivan Romih]] * [[Nina Rupel]] * [[Marko Rop]] == S == * [[Suzana Sabalič]] (*1969) *[[Simon Sanda]] (*1974) *[[Jakob Savinšek]]? *[[Ajda Schmidt]] * [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) * [[Aleš Sedmak]] (*1952) *[[Jan Sedmak]] *[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969) *[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990) * [[Tanja Semion]] * [[Branko Simčič]] (1912–2011) *[[Daša Simčič]] (*1963) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] (*1962) *[[Rudi Skočir]] (*1951) *[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959) *[[France Slana]] *[[Pavel Smolej]] (*1940) *[[Hinko Smrekar]] (1883–1942) * [[Alenka Sottler]] (*1958) * [[Alenka Spacal]] (*1975) *[[Magda Starec Tavčar]] (*1946) *[[Tinca Stegovec]] (1927–2019) * [[Damijan Stepančič]] (*1969) * [[Barbara Stupica]] (*1962) *[[Hana Stupica]] (*1988) * [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002) * [[Marlenka Stupica]] (1927–2022) *[[Matej Stupica]] (*1987) *[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]] == Š == * [[Peter Škerl]] (*1973) *[[Nina Štajner]] *[[Andrej Štular]] *[[Maja Šubic]] *[[Vital Šuligoj]] ? *[[Miroslav Šuput]] (*1948) *[[Nataša Šušteršič Plotajs]] == T == *[[Janko Testen]] (*1950) *[[Jože Tisnikar]] (1928–1998) *[[Luisa Tomasetig]] *[[Tinka Tomazin]] *[[Jože Trobec]] *[[Vinko Turk]] (1920–1946) * [[Klavdij Tutta]] (*1958) == V == * [[Gorazd Vahen]] (*1969) *[[Petra Varl]] (*1965) * [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943) * [[Vesna Veberič]] *[[Janez Vidic]] (1923–1996) *[[Matjaž Vidic]] (1947–1998) *[[Rok Vilar]] *[[Jana Vizjak]] (*1956) * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (*1946) * [[Marija Vogelnik]] (1914–2008) *[[Marjan Vojska]] *[[Tinka Volarič]] *[[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Kamila Volčanšek]] (*1950) *[[Jure Vombergar]] (Argentina) * [[Melita Vovk]] (1928–2020) * [[Žarko Vrezec]] (*1950) * [[Alenka Vuk ]](*1970) *[[Jaka Vukotič]] == W == * [[Meta Wraber]] (*1977) == Z == *[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka) *[[Miljutin Zarnik]] *[[Ana Zavadlav]] (*1970) *[[Karel Zelenko]] * [[Rok Zelenko]] (*1951) * [[Marko Zorović]] *Fulvia Zudič *[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949) * [[Dunja Zupančič]] (*1963) == Ž == * [[Stanley Žele]] (1895–1966) *[[Maša P. Žmitek]] *Tone Žnidaršič (1923–2007) {{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]] 6o4dmpd56z1rxzi9225gegsmmnofd39 0 78229 5728576 5728546 2022-08-07T12:39:00Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za redovne in podobne družbe | native_name = Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 27. maja 1586 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'')<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} h6o08yftnuay5qw3nqf7g15z7mscp5l 5728577 5728576 2022-08-07T12:40:52Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za redovne in podobne družbe | native_name = Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 27. maja 1586 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'')<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} nswq6p4matvc9np7qzarisebd8pds92 5728578 5728577 2022-08-07T12:42:39Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za redovne in podobne družbe | native_name = Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 27. maja 1586 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'')<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} jyvvd7787b7fayet7tkwxnee43c9cvc 5728580 5728578 2022-08-07T12:45:07Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za redovne in podobne družbe | native_name = Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 27. maja 1586 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'')<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} 6mx1sdeldc26xjs26v44yjctawj59u4 5728581 5728580 2022-08-07T12:45:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za redovne in podobne družbe | native_name = Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 27. maja 1586 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'')<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} jyyv33ejpm59ja4qxvca8k9q1jcpdyt 5728655 5728581 2022-08-07T15:03:36Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za redovne in podobne družbe | native_name = Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 27. maja 1586 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'')<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] czvdom0vxhrx4zq84jomt9tb3p60w5m 0 78231 5728587 5728513 2022-08-07T12:55:36Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za vzhodne Cerkve | native_name = Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za vzhodne Cerkve''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus'') je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Delovala je na področju [[Egipt]]a, [[Sinajski polotok|Sinajskega polotoka]], [[Eritreja|Eritreje]], [[Etiopija|Etiopije]], [[Albanija|Albanije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Ciper|Cipra]], [[Grčija|Grčije]], [[Iran]]a, [[Irak]]a, [[Libanon]]a, [[Palestina|Palestine]], [[Sirija|Sirije]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Turčija|Turčije]]. Sama kongregacija izvira iz ''Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IX.]] [[6. januar]]ja [[1862]]. == Prefekti == * [[Nicolò Marini]] (1917-1922) * [[Giovanni Tacci Porcelli]] (1922-1927) * [[Luigi Sincero]] (1927-1936) * [[Eugène Tisserant]] (1936-1959) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (1959-1961) * [[Gabriel Acacius Coussa]] (proprefekt 1961, prefekt 1962) * [[Gustavo Testa]] (1962-1968) * [[Maximilien de Furstenberg]] (1968-1973) * [[Paul-Pierre Philippe]] (1973-1980) * [[Wladyslaw Rubin]] (1980-1985) * [[Duraisamy Simon Lourdusamy]] (1985-1991) * [[Achille Silvestrini]] (1991-2000) * [[Ignace Daoud]] (2000-2007) * [[Leonardo Sandri]] (2007-danes) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Vzhodne Cerkve]] {{normativna kontrola}} thk3741scrba4san9lt4c3jmphu8hlt 5728589 5728587 2022-08-07T12:56:50Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za vzhodne Cerkve | native_name = Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 1. maj 1917 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za vzhodne Cerkve''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus'') je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Delovala je na področju [[Egipt]]a, [[Sinajski polotok|Sinajskega polotoka]], [[Eritreja|Eritreje]], [[Etiopija|Etiopije]], [[Albanija|Albanije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Ciper|Cipra]], [[Grčija|Grčije]], [[Iran]]a, [[Irak]]a, [[Libanon]]a, [[Palestina|Palestine]], [[Sirija|Sirije]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Turčija|Turčije]]. Sama kongregacija izvira iz ''Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IX.]] [[6. januar]]ja [[1862]]. == Prefekti == * [[Nicolò Marini]] (1917-1922) * [[Giovanni Tacci Porcelli]] (1922-1927) * [[Luigi Sincero]] (1927-1936) * [[Eugène Tisserant]] (1936-1959) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (1959-1961) * [[Gabriel Acacius Coussa]] (proprefekt 1961, prefekt 1962) * [[Gustavo Testa]] (1962-1968) * [[Maximilien de Furstenberg]] (1968-1973) * [[Paul-Pierre Philippe]] (1973-1980) * [[Wladyslaw Rubin]] (1980-1985) * [[Duraisamy Simon Lourdusamy]] (1985-1991) * [[Achille Silvestrini]] (1991-2000) * [[Ignace Daoud]] (2000-2007) * [[Leonardo Sandri]] (2007-danes) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Vzhodne Cerkve]] {{normativna kontrola}} iubtay19laf0gzzm5joe2cio5xok8x9 5728590 5728589 2022-08-07T12:57:12Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za vzhodne Cerkve | native_name = Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 1. maj 1917 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za vzhodne Cerkve''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus'') je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Delovala je na področju [[Egipt]]a, [[Sinajski polotok|Sinajskega polotoka]], [[Eritreja|Eritreje]], [[Etiopija|Etiopije]], [[Albanija|Albanije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Ciper|Cipra]], [[Grčija|Grčije]], [[Iran]]a, [[Irak]]a, [[Libanon]]a, [[Palestina|Palestine]], [[Sirija|Sirije]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Turčija|Turčije]]. Sama kongregacija izvira iz ''Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IX.]] [[6. januar]]ja [[1862]]. == Prefekti == * [[Nicolò Marini]] (1917-1922) * [[Giovanni Tacci Porcelli]] (1922-1927) * [[Luigi Sincero]] (1927-1936) * [[Eugène Tisserant]] (1936-1959) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (1959-1961) * [[Gabriel Acacius Coussa]] (proprefekt 1961, prefekt 1962) * [[Gustavo Testa]] (1962-1968) * [[Maximilien de Furstenberg]] (1968-1973) * [[Paul-Pierre Philippe]] (1973-1980) * [[Wladyslaw Rubin]] (1980-1985) * [[Duraisamy Simon Lourdusamy]] (1985-1991) * [[Achille Silvestrini]] (1991-2000) * [[Ignace Daoud]] (2000-2007) * [[Leonardo Sandri]] (2007-danes) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Vzhodne Cerkve]] {{normativna kontrola}} qz7kc6tq8zhx9mn5mirsovquz68a9c3 5728593 5728590 2022-08-07T13:00:30Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za vzhodne Cerkve | native_name = Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 1. maj 1917 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za vzhodne Cerkve | headquarters = Via della Conciliazione 34<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za vzhodne Cerkve''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus'') je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Delovala je na področju [[Egipt]]a, [[Sinajski polotok|Sinajskega polotoka]], [[Eritreja|Eritreje]], [[Etiopija|Etiopije]], [[Albanija|Albanije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Ciper|Cipra]], [[Grčija|Grčije]], [[Iran]]a, [[Irak]]a, [[Libanon]]a, [[Palestina|Palestine]], [[Sirija|Sirije]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Turčija|Turčije]]. Sama kongregacija izvira iz ''Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IX.]] [[6. januar]]ja [[1862]]. == Prefekti == * [[Nicolò Marini]] (1917-1922) * [[Giovanni Tacci Porcelli]] (1922-1927) * [[Luigi Sincero]] (1927-1936) * [[Eugène Tisserant]] (1936-1959) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (1959-1961) * [[Gabriel Acacius Coussa]] (proprefekt 1961, prefekt 1962) * [[Gustavo Testa]] (1962-1968) * [[Maximilien de Furstenberg]] (1968-1973) * [[Paul-Pierre Philippe]] (1973-1980) * [[Wladyslaw Rubin]] (1980-1985) * [[Duraisamy Simon Lourdusamy]] (1985-1991) * [[Achille Silvestrini]] (1991-2000) * [[Ignace Daoud]] (2000-2007) * [[Leonardo Sandri]] (2007-danes) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Vzhodne Cerkve]] {{normativna kontrola}} 4ch6xq6579qk67p3se58jbk4kvuzkfc 5728596 5728593 2022-08-07T13:03:00Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za vzhodne Cerkve | native_name = Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = V d Conciliazione - pal Convertendi P1090089.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo dei Convertendi, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 1. maj 1917 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za vzhodne Cerkve | headquarters = Via della Conciliazione 34<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za vzhodne Cerkve''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus'') je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Delovala je na področju [[Egipt]]a, [[Sinajski polotok|Sinajskega polotoka]], [[Eritreja|Eritreje]], [[Etiopija|Etiopije]], [[Albanija|Albanije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Ciper|Cipra]], [[Grčija|Grčije]], [[Iran]]a, [[Irak]]a, [[Libanon]]a, [[Palestina|Palestine]], [[Sirija|Sirije]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Turčija|Turčije]]. Sama kongregacija izvira iz ''Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IX.]] [[6. januar]]ja [[1862]]. == Prefekti == * [[Nicolò Marini]] (1917-1922) * [[Giovanni Tacci Porcelli]] (1922-1927) * [[Luigi Sincero]] (1927-1936) * [[Eugène Tisserant]] (1936-1959) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (1959-1961) * [[Gabriel Acacius Coussa]] (proprefekt 1961, prefekt 1962) * [[Gustavo Testa]] (1962-1968) * [[Maximilien de Furstenberg]] (1968-1973) * [[Paul-Pierre Philippe]] (1973-1980) * [[Wladyslaw Rubin]] (1980-1985) * [[Duraisamy Simon Lourdusamy]] (1985-1991) * [[Achille Silvestrini]] (1991-2000) * [[Ignace Daoud]] (2000-2007) * [[Leonardo Sandri]] (2007-danes) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Vzhodne Cerkve]] {{normativna kontrola}} h46qabrzh4yuxuqvaye96rdpluh7814 5728598 5728596 2022-08-07T13:04:03Z Shabicht 3554 /* Prefekti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za vzhodne Cerkve | native_name = Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = V d Conciliazione - pal Convertendi P1090089.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo dei Convertendi, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 1. maj 1917 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za vzhodne Cerkve | headquarters = Via della Conciliazione 34<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za vzhodne Cerkve''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus'') je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Delovala je na področju [[Egipt]]a, [[Sinajski polotok|Sinajskega polotoka]], [[Eritreja|Eritreje]], [[Etiopija|Etiopije]], [[Albanija|Albanije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Ciper|Cipra]], [[Grčija|Grčije]], [[Iran]]a, [[Irak]]a, [[Libanon]]a, [[Palestina|Palestine]], [[Sirija|Sirije]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Turčija|Turčije]]. Sama kongregacija izvira iz ''Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IX.]] [[6. januar]]ja [[1862]]. == Prefekti ([[kardinal|kardinali]]) == * [[Nicolò Marini]] (1917-1922) * [[Giovanni Tacci Porcelli]] (1922-1927) * [[Luigi Sincero]] (1927-1936) * [[Eugène Tisserant]] (1936-1959) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (1959-1961) * [[Gabriel Acacius Coussa]] (proprefekt 1961, prefekt 1962) * [[Gustavo Testa]] (1962-1968) * [[Maximilien de Furstenberg]] (1968-1973) * [[Paul-Pierre Philippe]] (1973-1980) * [[Wladyslaw Rubin]] (1980-1985) * [[Duraisamy Simon Lourdusamy]] (1985-1991) * [[Achille Silvestrini]] (1991-2000) * [[Ignace Daoud]] (2000-2007) * [[Leonardo Sandri]] (2007-danes) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Vzhodne Cerkve]] {{normativna kontrola}} tfdazus1t32oydjorupbdgrg48o3i4h 5728652 5728598 2022-08-07T14:59:33Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za vzhodne Cerkve | native_name = Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = V d Conciliazione - pal Convertendi P1090089.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo dei Convertendi, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 1. maj 1917 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za vzhodne Cerkve | headquarters = Via della Conciliazione 34<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za vzhodne Cerkve''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus'') je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Delovala je na področju [[Egipt]]a, [[Sinajski polotok|Sinajskega polotoka]], [[Eritreja|Eritreje]], [[Etiopija|Etiopije]], [[Albanija|Albanije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Ciper|Cipra]], [[Grčija|Grčije]], [[Iran]]a, [[Irak]]a, [[Libanon]]a, [[Palestina|Palestine]], [[Sirija|Sirije]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Turčija|Turčije]]. Sama kongregacija izvira iz ''Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IX.]] [[6. januar]]ja [[1862]]. == Prefekti ([[kardinal|kardinali]]) == * [[Nicolò Marini]] (1917-1922) * [[Giovanni Tacci Porcelli]] (1922-1927) * [[Luigi Sincero]] (1927-1936) * [[Eugène Tisserant]] (1936-1959) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (1959-1961) * [[Gabriel Acacius Coussa]] (proprefekt 1961, prefekt 1962) * [[Gustavo Testa]] (1962-1968) * [[Maximilien de Furstenberg]] (1968-1973) * [[Paul-Pierre Philippe]] (1973-1980) * [[Wladyslaw Rubin]] (1980-1985) * [[Duraisamy Simon Lourdusamy]] (1985-1991) * [[Achille Silvestrini]] (1991-2000) * [[Ignace Daoud]] (2000-2007) * [[Leonardo Sandri]] (2007-danes) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Vzhodne Cerkve]] {{normativna kontrola}} 8pzjj35p4pul8movt7cxeg4eacr28cy 0 78232 5728569 5728541 2022-08-07T12:30:15Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za škofe | native_name = Congregatio pro Episcopis | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za škofe | headquarters = | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za škofe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Episcopis'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za selekcijo novih [[škof]]ov, nakar njihove predloge potrdi [[papež]]. Kongregacija izvira iz ''Kongregacije za postavitev cerkva in konsistorialnih oskrb'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588. == Prefekti == * [[Gaetano de Lai]] (1908-1928) * [[Carlo Perosi]] (1928-1930) * [[Raffaele Carlo Rossi]] (1930-1948) * [[Adeodato Giovanni Piazza]] (1948-1957) * [[Marcello Mimmi]] (1957-1961) * [[Carlo Confalonieri]] (1961-1973) * [[Sebastiano Baggio]] (1973-1984) * [[Bernardin Gantin]] (1984-1998) * [[Lucas Moreira Neves]] (1998-2000) * [[Giovanni Battista Re]] (2000-2010) * [[Marc Oullet]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Škofje]] {{normativna kontrola}} kgy1r4jqenvzkv0wr2qlv4blzlgqpp2 5728570 5728569 2022-08-07T12:31:51Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za škofe | native_name = Congregatio pro Episcopis | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za škofe | headquarters = | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za škofe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Episcopis'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za selekcijo novih [[škof]]ov, nakar njihove predloge potrdi [[papež]]. Kongregacija izvira iz ''Kongregacije za postavitev cerkva in konsistorialnih oskrb'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588. == Prefekti == * [[Gaetano de Lai]] (1908-1928) * [[Carlo Perosi]] (1928-1930) * [[Raffaele Carlo Rossi]] (1930-1948) * [[Adeodato Giovanni Piazza]] (1948-1957) * [[Marcello Mimmi]] (1957-1961) * [[Carlo Confalonieri]] (1961-1973) * [[Sebastiano Baggio]] (1973-1984) * [[Bernardin Gantin]] (1984-1998) * [[Lucas Moreira Neves]] (1998-2000) * [[Giovanni Battista Re]] (2000-2010) * [[Marc Oullet]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Škofje]] {{normativna kontrola}} 1aa9or9vcbvo2vuqcu08d83r136y31m 5728573 5728570 2022-08-07T12:33:54Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za škofe | native_name = Congregatio pro Episcopis | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za škofe | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za škofe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Episcopis'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za selekcijo novih [[škof]]ov, nakar njihove predloge potrdi [[papež]]. Kongregacija izvira iz ''Kongregacije za postavitev cerkva in konsistorialnih oskrb'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588. == Prefekti == * [[Gaetano de Lai]] (1908-1928) * [[Carlo Perosi]] (1928-1930) * [[Raffaele Carlo Rossi]] (1930-1948) * [[Adeodato Giovanni Piazza]] (1948-1957) * [[Marcello Mimmi]] (1957-1961) * [[Carlo Confalonieri]] (1961-1973) * [[Sebastiano Baggio]] (1973-1984) * [[Bernardin Gantin]] (1984-1998) * [[Lucas Moreira Neves]] (1998-2000) * [[Giovanni Battista Re]] (2000-2010) * [[Marc Oullet]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Škofje]] {{normativna kontrola}} j7v2s72voimh35ex0b0p6idod47xpbz 5728649 5728573 2022-08-07T14:57:39Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za škofe | native_name = Congregatio pro Episcopis | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za škofe | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za škofe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Episcopis'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za selekcijo novih [[škof]]ov, nakar njihove predloge potrdi [[papež]]. Kongregacija izvira iz ''Kongregacije za postavitev cerkva in konsistorialnih oskrb'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588. == Prefekti == * [[Gaetano de Lai]] (1908-1928) * [[Carlo Perosi]] (1928-1930) * [[Raffaele Carlo Rossi]] (1930-1948) * [[Adeodato Giovanni Piazza]] (1948-1957) * [[Marcello Mimmi]] (1957-1961) * [[Carlo Confalonieri]] (1961-1973) * [[Sebastiano Baggio]] (1973-1984) * [[Bernardin Gantin]] (1984-1998) * [[Lucas Moreira Neves]] (1998-2000) * [[Giovanni Battista Re]] (2000-2010) * [[Marc Oullet]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{Kongregacije Rimske kurije}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Škofje]] {{normativna kontrola}} j263ummo3h381hi697e0r4au3hrhfsw 5728650 5728649 2022-08-07T14:58:57Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za škofe | native_name = Congregatio pro Episcopis | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za škofe | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za škofe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Episcopis'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za selekcijo novih [[škof]]ov, nakar njihove predloge potrdi [[papež]]. Kongregacija izvira iz ''Kongregacije za postavitev cerkva in konsistorialnih oskrb'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588. == Prefekti == * [[Gaetano de Lai]] (1908-1928) * [[Carlo Perosi]] (1928-1930) * [[Raffaele Carlo Rossi]] (1930-1948) * [[Adeodato Giovanni Piazza]] (1948-1957) * [[Marcello Mimmi]] (1957-1961) * [[Carlo Confalonieri]] (1961-1973) * [[Sebastiano Baggio]] (1973-1984) * [[Bernardin Gantin]] (1984-1998) * [[Lucas Moreira Neves]] (1998-2000) * [[Giovanni Battista Re]] (2000-2010) * [[Marc Oullet]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Škofje]] {{normativna kontrola}} pq2v7kv9llzkk1ymegc6ypyhgysm7zk 0 78235 5728563 5728559 2022-08-07T12:02:00Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo delle Congregazioni, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 = Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] j62gfecmzz9cx30f6n1o0cmnw2ocbli 5728564 5728563 2022-08-07T12:02:23Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo delle Congregazioni, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 = Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] aiaerjctu1bizjt9fxsb56w3xx16m9g 5728565 5728564 2022-08-07T12:03:12Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo delle Congregazioni, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 = Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] gsrq46wey22j8jmprujz0i42vcq04d2 5728568 5728565 2022-08-07T12:25:25Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo delle Congregazioni, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 = Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Kongregacija za duhovnišvo izvira iz kongregacije ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] ivouqj9idzabaza8mk7jyshcuuh2gis 5728654 5728568 2022-08-07T15:02:48Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo delle Congregazioni, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 = Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Kongregacija za duhovnišvo izvira iz kongregacije ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] gzw6qk0qp8awp5jonq4p1mu1weckenr 0 78236 5728602 5728551 2022-08-07T13:09:11Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za zadeve svetnikov | native_name = Congregatio de Causis Sanctorum | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za zadeve svetnikov | headquarters = Via della Conciliazione 34<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) * [[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–?) * [[Marcello Semeraro]] <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} sw4mo0hzbk8p3c1deillbw2pq7cs7ck 5728604 5728602 2022-08-07T13:11:13Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za zadeve svetnikov | native_name = Congregatio de Causis Sanctorum | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za zadeve svetnikov | headquarters = Piazza Pio XII 10<br> 00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) * [[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–?) * [[Marcello Semeraro]] <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} oynyl5venwcqjmay1alhm2kkdcs7tu5 5728605 5728604 2022-08-07T13:12:17Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za zadeve svetnikov | native_name = Congregatio de Causis Sanctorum | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za zadeve svetnikov | headquarters = Piazza Pio XII 10<br> 00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) * [[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–?) * [[Marcello Semeraro]] <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} fpk1fzhhskqlwjlwd13xzfyt9m2tlbb 5728660 5728605 2022-08-07T15:10:21Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za zadeve svetnikov | native_name = Congregatio de Causis Sanctorum | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za zadeve svetnikov | headquarters = Piazza Pio XII 10<br> 00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) * [[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–?) * [[Marcello Semeraro]] <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za zadeve svetnikov]] j575jbu9rpiocwgx66ol03rg9qv4s1p 5728665 5728660 2022-08-07T15:14:17Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za zadeve svetnikov | native_name = Congregatio de Causis Sanctorum | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za zadeve svetnikov | headquarters = Piazza Pio XII 10<br> 00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) * [[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–?) * [[Marcello Semeraro]] <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za zadeve svetnikov]] t71n8spyqlbqsalcwqrz7o80lkcy01h 14 78237 5728606 5728466 2022-08-07T13:14:16Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o nekdanjih kongregacijah [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. [[Kategorija:Rimska kurija]] pkodegzrrp26ivzbtdl5jiowvq7vjnp 0 78921 5728726 5722467 2022-08-07T16:50:44Z Amanesciri2021 205950 /* V */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[risar]]jev in [[karikaturist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jože Aberšek]] - Aba (karikaturist) *[[Žiga Aljaž]] *[[Marijan Amalietti]] (karikaturist) *[[Franjo Ančik]] *[[Ivo Antič]] (karikaturist) *Ferdinand (Ferdo) Avsec == B == *[[Branko Babič (karikaturist)]] *[[Andrej Bajt]] (karikaturist) *[[Milko Bambič]] (mdr. karikaturist) *[[Mirsad Begić]] *[[Ana Belčič]]? *[[Jože Beranek]] (mdr. karikaturist) *[[Janez Bernik]] *[[Josip Bezlaj]] *[[Anton Bitenc]] *[[Milan Bizovičar]] *[[Gvidon Birolla]] *[[Remigij Bratož]] (karikaturist) *[[Marjan Bregar]] (karikaturist) *[[Vladimir Brezar]] *[[Stanislav Brodnik]]? *[[Klemen Brun]] *[[Vesna Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Ivan Cankar]] *[[Danilo Cedilnik]] (alpinistični) *[[Ciril Cej]] *[[Jože Ciuha]] *[[Jure Cihlař]] *[[Ina Conradi Chavez]] *[[Jože Cvelbar]] == Č == * [[Ivan Čargo]] (mdr. karikaturist) *[[Vilko Čekuta]] *[[Zvonko Čoh]] == D == *[[Smiljana Didek]] *[[Matija Doberšek]] *[[Frančišek Dobnikar]] *[[Saša Dobrila]]? *[[Lojze Dolinar]] *[[Lojze Drašler]] *[[Herbert Drofenik]]? == E == * [[Milan Erič]] == F == * [[Maks Fabiani]] *Miklavž Feigel (paleontol.?) *[[Dominik Forte]] == G == * [[Maksim Gaspari]] *[[Kostja Gatnik]] *[[Draga Gelt]] *[[Ludvik Glazer Naudé]] *[[France Gorše]] *[[Boris Grad]]? == H == *[[Andrej Habič]] (karikaturist) *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (strip) *[[Robert Hlavaty]] *[[Ciril Horjak]] - Dr. Horowitz *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Bard Iucundus]] == J == *[[Stane Jagodič]] (mdr. karikaturist) *Ivan/Janez/John Jager *[[Božidar Jakac]] *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Samo Jenčič]] *[[Radovan Jenko]] *[[Peter Jovanovič]] *Boris Jukić (*1950) *[[Bojan Jurc]] *[[Franco Juri]] (karikaturist) *[[Elko Justin]] *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) (kaligraf) == K == *[[Franc Dominik Kalin]] *[[Anton Karinger]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Franc Kavčič]] *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Andreja Kladnik]] * [[Jakob Klemenčič]] *[[Radovan Klopčič]] * [[Alojz Knafelc]] *[[Boris Kobe]] *[[Jurij Kobe]] *[[Janez Koch]] *[[Matej Kocjan - Koco]] *[[Marko Kočevar]] (karikaturist) *[[Jiři Kočica]] (karikaturist) *[[Miran Kohek]] *[[Bernard Köllé]] *[[Ladislav Kondor|Ladislav (László) Kondor]] (karikaturist) *[[Vlasto Kopač]] *[[Božo Kos]] (karikaturist) *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Jernej Kraigher]] *[[Gašper Krajnc]] *[[David Krančan]] *[[Metka Krašovec]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]] == L == * [[Tomaž Lavrič]] (mdr. karikaturist) *[[Leopold Layer]] *[[Vladimir Leben]] *[[Erik Lovko]] *[[Izar Lunaček]] * == M == *[[Miha Maleš]] *[[Marijan Manček]] (karikaturist) *[[Mitja Manček]] *[[Janez Marinčič]] - "Risar Joe" *[[Ervin Markošek]]? *[[Živko Marušič]] *[[Grega Mastnak]] *[[Aco Mavec]] *[[Erik Mavrič]] *[[Kiar Meško]] *[[France Mihelič]] *[[Boris Miočinović]] - Boba *[[Celestin Mis]] (1863-1918) *[[Marjan Motoh]] (karikaturist)? *[[Narcis Mršić]] (naravoslovni) *[[Ivo Mršnik]] *[[Marijan Mušič]] *[[Marko Mušič]] *[[Zoran Mušič]] *[[Miki Muster]] (mdr. karikaturist) == N == *[[Alojzij Novak (učitelj)|Alojzij Novak (1876–1960)]] *[[Andrej Novak (karikaturist)|Andrej Novak]] (karikaturist) *[[Vinko Novak]] == O == * [[Boris Oblak]] (karikaturist) *[[Irena Ocepek]] *[[Marjan Ocvirk]] *[[Radko Okretič]] *[[Miro Oman]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Donald Orehek]] (karikaturist v ZDA) *[[Janez Ošaben]] *[[Jože Ovnik]] (karikaturist, ilustrator) == P == *[[Jurij Pajk]] *[[Klavdij Palčič]]? *[[Andreja Panič Omahna]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Borut Pečar]] (karikaturist) *[[Marijan Pečar]] *[[Albin Penko]] *[[Jelko Peternelj]] (karikaturist) *[[Janez Petkovšek]] *[[Veno Pilon]] *[[Janez Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Jože Plečnik]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] (karikaturist) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Blaž Porenta]] (3 D) *[[Gašper Porenta]] *[[Janez (Ivan) Povirek]] *[[Marij Pregelj]] *[[Aljana Primožič]] Fridauer (karikaturistka) *[[Janez Pristavec]] *[[Gregor Purgaj]] == R == *[[Sandi Radovan]] *[[Tone Rački]] (pedagog) *([[Milan Radin]]) *[[Vlado Ravnik]] (botanični) *[[Edvard Ravnikar]] *[[France Ravnikar]] *[[Oto Reisinger]] (karikaturist na Hrvaškem) *[[Bine Rogelj]] (karikaturist) *[[Ivan Romih]] (karikaturist) == S == *[[Simon Sanda]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) (kaligraf ) *[[Martin Johann Schmidt]] *[[Matjaž Schmidt]] *[[Drago Senica]] - [[Pi]] (karikaturist) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] *[[Marjan Skumavc]] (mdr. karikaturist) *[[Frančišek Smerdu]] *[[Zoran Smiljanić]] * [[Hinko Smrekar]] (mdr. karikaturist) *[[Jože Spacal]]? *[[Lojze Spazzapan]] * [[Koni Steinbacher]] *[[Franjo Sterle]] *Rudi Stopar? *[[Gabrijel Stupica]] *[[Janez Suhadolc]] *[[Franc Suher]] == Š == * (Iztok Šmajs - Muni) ? *[[Janez Šubic]] * [[Jurij Šubic]] * [[Gizela Šuklje]] *[[Vital Šuligoj]] (karikaturist) == T == *[[Janko Testen]]? *[[Jože Trobec]] *[[Fran Tratnik]] *[[Andrej Trost]] == U == * [[France Uršič]] (mdr. karikaturist) == V == *[[Janez Valentinčič]] *[[Petra Varl]] *[[Josip Vesel]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] *[[Vojko Volavšek]] - Volvo *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Žarko Vrezec]] (naravoslovni) *[[Čedomir Vučič]] *[[Jaka Vukotič]] *[[Ivan Vurnik]] == Z == *[[Miljutin Zarnik]] (karikaturist) *[[Branko Zinauer]] (karikaturist) *[[Mojca Zlokarnik]] * [[Franc Zorec]] (karikaturist) *[[Leon Zuodar]] *[[Dalibor Zupančič - Bori]] == Ž == * [[Ivan Žnidarčič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)]] ? ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] in [[seznam slovenskih striparjev]] {{Seznami narodov po poklicu|risarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Risarji]] [[Kategorija:Slovenski risarji|*]] 2c6xkbd8ui6elrp9xwfev1mtd2fq6rq 0 79365 5728901 5360027 2022-08-08T08:29:09Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Španski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji NK Olimpije (2005)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Albert Riera | fullname = Albert Riera Ortega | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]], [[Branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 1999–2000 | youthclubs1 = [[RCD Mallorca|Mallorca]] | years1 = 2000–2002 | clubs1 = [[RCD Mallorca B|Mallorca B]] | caps1 = 54 | goals1 = 7 | years2 = 2001–2003 | clubs2 = [[RCD Mallorca|Mallorca]] | caps2 = 46 | goals2 = 6 | years3 = 2003–2005 | clubs3 = [[FC Girondins de Bordeaux|Bordeaux]] | caps3 = 53 | goals3 = 4 | years4 = 2005–2008 | clubs4 = [[RCD Espanyol|Espanyol]] | caps4 = 72 | goals4 = 8 | years5 = 2006 | clubs5 = → [[Manchester City F.C.|Manchester City]] (pos.) | caps5 = 15 | goals5 = 1 | years6 = 2008–2010 | clubs6 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps6 = 40 | goals6 = 3 | years7 = 2010–2011 | clubs7 = [[Olympiacos F.C.|Olympiacos]] | caps7 = 26 | goals7 = 6 | years8 = 2011–2014 | clubs8 = [[Galatasaray]] | caps8 = 60 | goals8 = 3 | years9 = 2014 | clubs9 = [[Watford F.C.|Watford]] | caps9 = 8 | goals9 = 1 | years10 = 2014 | clubs10 = [[Udinese Calcio|Udinese]] | caps10 = 0 | goals10 = 0 | years11 = 2015 | clubs11 = [[RCD Mallorca|Mallorca]] | caps11 = 6 | goals11 = 0 | years12 = 2015 | clubs12 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps12 = 12 | goals12 = 1 | years13 = 2016 | clubs13 = [[Nogometni klub Koper|Koper]] | caps13 = 1 | goals13 = 0 | nationalyears1 = 2000–2001 | nationalteam1 = Španija U18 | nationalcaps1 = 11 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2002–2003 | nationalteam2 = Španija U21 |nationalcaps2 = 15 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2007–2009 | nationalteam3 = [[Španska nogometna reprezentanca|Španija]] | nationalcaps3 = 16 | nationalgoals3 = 4 | manageryears1 = 2020–2021 | managerclubs1 = [[Galatasaray]] (pom.) | manageryears2 = 2022 | managerclubs2 = [[Galatasaray]] (pom.) | manageryears3 = 2022– | managerclubs3 = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] }} '''Albert Riera Riera''', [[Španci|španski]] [[nogometaš]], * [[15. april]] [[1982]], [[Manacor]], [[Španija]]. Igral je za [[Manchester City F.C.|Manchester City]] kot posojilo s strani [[RCD Espanyol]]a. Kasneje je prestopil v [[Liverpool FC]] kjer je dosegel vrhunec kariere, pozneje je krajši čas igral še za grški [[Olympiakos]]. V Sloveniji je igral za [[NK Zavrč]]<ref>{{Navedi splet|title = Ne, ni šala: Riera za 2.000 evrov mesečno v Zavrč|url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/ne-ni-sala-riera-za-2-000-evrov-mesecno-v-zavrc/374135|accessdate = 2015-09-15}}</ref> in [[Nogometni klub Koper|Koper]]<ref>{{cite news|url=http://www.nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Ekipa/Koper/Novica/Rieri-pogodba-kar-do-leta-2018.aspx|title=Rieri pogodba kar do leta 2018|trans-title=Riera signed until 2018|publisher=Nogomania|author=Uredništvo|language=slovenščina|date=26. januar 2016|accessdate=27. januar 2016}}</ref>. Po končani karieri deluje kot trener. Med letoma 2020 in 2022 je bil pomočnik trenerja pri turškem klubu [[Galatasaray]], julija 2022 pa je prevzel vodenje [[NK Olimpija (2005)|NK Olimpije]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam španskih nogometašev]] {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005)}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Riera, Albert}} [[Kategorija:Španski nogometaši]] [[Kategorija:Španski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši RCD Mallorce]] [[Kategorija:Nogometaši RCD Espanyola]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiacosa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Girondins de Bordeauxa]] [[Kategorija:Nogometaši Galatasarayja]] [[Kategorija:Nogometaši Watforda]] [[Kategorija:Nogometaši Udineseja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Španski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Olimpije (2005)]] jg3hdhe9u0fznpw2rn8vyai6g2192vz 0 80015 5728896 5667059 2022-08-08T08:23:57Z Sporti 5955 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Robert Prosinečki | fullname = Robert Prosinečki | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | height = 182 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1974&ndash;1980 | youthclubs1 = [[Stuttgarter Kickers]] | youthyears2 = 1980&ndash;1986 | youthclubs2 = [[NK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | years1 = 1986&ndash;1987 | clubs1 = [[NK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | caps1 = 2 | goals1 = 1 | years2 = 1987&ndash;1991 | clubs2 = [[Crvena zvezda]] | caps2 = 127 | goals2 = 63 | years3 = 1991&ndash;1994 | clubs3 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] | caps3 = 55 | goals3 = 10 | years4 = 1994&ndash;1995 | clubs4 = [[Real Oviedo]] | caps4 = 30 | goals4 = 5 | years5 = 1995&ndash;1996 | clubs5 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps6 = 19 | goals6 = 2 | years6 = 1997 | clubs6 = [[Sevilla FC|Sevilla]] | caps5 = 20 | goals5 = 4 | years7 = 1997&ndash;2000 | clubs7 = [[NK Croatia Zagreb|Croatia Zagreb]] | caps7 = 50 | goals7 = 14 | years8 = 2000 | clubs8 = [[NK Hrvatski Dragovoljac|Hrvatski Dragovoljac]] | caps8 = 4 | goals8 = 1 | years9 = 2001 | clubs9 = [[Standard Liège]] | caps9 = 21 | goals9 = 4 | years10 = 2001&ndash;2002 | clubs10 = [[Portsmouth F.C.|Portsmouth]] | caps10 = 33 | goals10 = 9 | years11 = 2002&ndash;2003 | clubs11 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | caps11 = 23 | goals11 = 3 | years12 = 2003&ndash;2004 | clubs12 = [[NK Zagreb]] | caps12 = 26 | goals12 = 5 | totalcaps = 400 | totalgoals = 82 | nationalyears1 = 1987 | nationalteam1 = Jugoslavija U20 | nationalcaps1 = 5 |nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 1989&ndash;1991 | nationalteam2 = [[Jugoslovanska nogometna reprezentanca|Jugoslavija]] | nationalcaps2 = 15 |nationalgoals2 = 4 | nationalyears3 = 1994&ndash;2002 | nationalteam3 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] | nationalcaps3 = 49 |nationalgoals3 = 10 | manageryears1 = 2006&ndash;2010 | managerclubs1 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] (pomočnik) | manageryears2 = 2010&ndash;2012 | managerclubs2 = [[Crvena zvezda]] | manageryears3 = 2012&ndash;2013 | managerclubs3 = [[Kayserispor]] | manageryears4 = 2014&ndash;2017 | managerclubs4 = [[Azerbajdžanska nogometna reprezentanca|Azerbajdžan]] | manageryears5 = 2018&ndash;2019 | managerclubs5 = [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]] | manageryears7 = 2019–2020| managerclubs7 = [[Kayserispor]] | manageryears8 = 2020 | managerclubs8 = [[Denizlispor]] | manageryears9 = 2022 | managerclubs9 = [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] }} '''Robert Prosinečki''', [[Hrvati|hrvaški]] [[nogometaš]], * [[12. januar]] [[1969]], [[Villingen-Schwenningen|Schwenningen]], [[Zahodna Nemčija]]. Že kot mladinec je Prosinečki odšel iz zagrebškega [[Dinamo Zagreb|Dinama]] v beograjsko [[Crvena zvezda|Crveno Zvezdo]]. Z zlato generacijo jugoslovanskega nogometa je leta 1987 postal [[svetovni mladinski prvak]]. Leta 1998 je s hrvaško nogometno reprezentanco osvojil bronasto [[medalja|medaljo]] na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|svetovnem nogometnem prvenstvu]] v [[Francija|Franciji]]. Trenutno je trener [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpije]], pred tem je vodil tudi [[Crvena zvezda|Crveno zvezdo]], [[Azerbajdžanska nogometna reprezentanca|azerbajdžansko reprezentanca]], [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|reprezentanco Bosne in Hercegovine]] ter turška kluba [[Kayserispor]] in [[Denizlispor]]. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * {{FIFA player|174882}} * {{nfteams|14310}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005)}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Prosinečki, Robert}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Hrvaški nogometaši]] [[Kategorija:Hrvaški nogometni trenerji]] [[Kategorija:Jugoslovanski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]] [[Kategorija:Nogometaši Crvene zvezde]] [[Kategorija:Nogometaši Real Ovieda]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Seville]] [[Kategorija:Nogometaši R. Standard de Liègea]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši Portsmoutha]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši NK Hrvatskega dragovoljaca]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagreba]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1990]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1996]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Trenerji Crvene zvezde]] [[Kategorija:Selektorji azerbajdžanske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Trenerji Kayserisporja]] [[Kategorija:Selektorji bosansko-hercegovske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Trenerji Denizlisporja]] [[Kategorija:Trenerji NK Olimpije (2005)]] 3qcehl695r974u6cowj1ncbrsgoa640 5728899 5728896 2022-08-08T08:25:20Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ -{{Olimpija Ljubljana squad}} wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Robert Prosinečki | fullname = Robert Prosinečki | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | height = 182 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1974&ndash;1980 | youthclubs1 = [[Stuttgarter Kickers]] | youthyears2 = 1980&ndash;1986 | youthclubs2 = [[NK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | years1 = 1986&ndash;1987 | clubs1 = [[NK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | caps1 = 2 | goals1 = 1 | years2 = 1987&ndash;1991 | clubs2 = [[Crvena zvezda]] | caps2 = 127 | goals2 = 63 | years3 = 1991&ndash;1994 | clubs3 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] | caps3 = 55 | goals3 = 10 | years4 = 1994&ndash;1995 | clubs4 = [[Real Oviedo]] | caps4 = 30 | goals4 = 5 | years5 = 1995&ndash;1996 | clubs5 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps6 = 19 | goals6 = 2 | years6 = 1997 | clubs6 = [[Sevilla FC|Sevilla]] | caps5 = 20 | goals5 = 4 | years7 = 1997&ndash;2000 | clubs7 = [[NK Croatia Zagreb|Croatia Zagreb]] | caps7 = 50 | goals7 = 14 | years8 = 2000 | clubs8 = [[NK Hrvatski Dragovoljac|Hrvatski Dragovoljac]] | caps8 = 4 | goals8 = 1 | years9 = 2001 | clubs9 = [[Standard Liège]] | caps9 = 21 | goals9 = 4 | years10 = 2001&ndash;2002 | clubs10 = [[Portsmouth F.C.|Portsmouth]] | caps10 = 33 | goals10 = 9 | years11 = 2002&ndash;2003 | clubs11 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | caps11 = 23 | goals11 = 3 | years12 = 2003&ndash;2004 | clubs12 = [[NK Zagreb]] | caps12 = 26 | goals12 = 5 | totalcaps = 400 | totalgoals = 82 | nationalyears1 = 1987 | nationalteam1 = Jugoslavija U20 | nationalcaps1 = 5 |nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 1989&ndash;1991 | nationalteam2 = [[Jugoslovanska nogometna reprezentanca|Jugoslavija]] | nationalcaps2 = 15 |nationalgoals2 = 4 | nationalyears3 = 1994&ndash;2002 | nationalteam3 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] | nationalcaps3 = 49 |nationalgoals3 = 10 | manageryears1 = 2006&ndash;2010 | managerclubs1 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] (pomočnik) | manageryears2 = 2010&ndash;2012 | managerclubs2 = [[Crvena zvezda]] | manageryears3 = 2012&ndash;2013 | managerclubs3 = [[Kayserispor]] | manageryears4 = 2014&ndash;2017 | managerclubs4 = [[Azerbajdžanska nogometna reprezentanca|Azerbajdžan]] | manageryears5 = 2018&ndash;2019 | managerclubs5 = [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]] | manageryears7 = 2019–2020| managerclubs7 = [[Kayserispor]] | manageryears8 = 2020 | managerclubs8 = [[Denizlispor]] | manageryears9 = 2022 | managerclubs9 = [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] }} '''Robert Prosinečki''', [[Hrvati|hrvaški]] [[nogometaš]], * [[12. januar]] [[1969]], [[Villingen-Schwenningen|Schwenningen]], [[Zahodna Nemčija]]. Že kot mladinec je Prosinečki odšel iz zagrebškega [[Dinamo Zagreb|Dinama]] v beograjsko [[Crvena zvezda|Crveno Zvezdo]]. Z zlato generacijo jugoslovanskega nogometa je leta 1987 postal [[svetovni mladinski prvak]]. Leta 1998 je s hrvaško nogometno reprezentanco osvojil bronasto [[medalja|medaljo]] na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|svetovnem nogometnem prvenstvu]] v [[Francija|Franciji]]. Trenutno je trener [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpije]], pred tem je vodil tudi [[Crvena zvezda|Crveno zvezdo]], [[Azerbajdžanska nogometna reprezentanca|azerbajdžansko reprezentanca]], [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|reprezentanco Bosne in Hercegovine]] ter turška kluba [[Kayserispor]] in [[Denizlispor]]. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * {{FIFA player|174882}} * {{nfteams|14310}} {{Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005)}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Prosinečki, Robert}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Hrvaški nogometaši]] [[Kategorija:Hrvaški nogometni trenerji]] [[Kategorija:Jugoslovanski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]] [[Kategorija:Nogometaši Crvene zvezde]] [[Kategorija:Nogometaši Real Ovieda]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Seville]] [[Kategorija:Nogometaši R. Standard de Liègea]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši Portsmoutha]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši NK Hrvatskega dragovoljaca]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagreba]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1990]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1996]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Trenerji Crvene zvezde]] [[Kategorija:Selektorji azerbajdžanske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Trenerji Kayserisporja]] [[Kategorija:Selektorji bosansko-hercegovske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Trenerji Denizlisporja]] [[Kategorija:Trenerji NK Olimpije (2005)]] siqepe87x1kyw81cv0q5tq9f0dp77nl 0 83306 5728962 5711129 2022-08-08T10:06:55Z Thom~slwiki 5670 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{infopolje Letališče |name=Letališče Cerklje ob Krki | image = Letališče Cerklje.jpg | IATA = | ICAO = LJCE | type = [[Letalska baza|Vojaško]] | opened = 1939 | pushpin_map = Slovenija | pushpin_map_caption = Lokacija letališča v Sloveniji | pushpin_label = Letališče Cerklje ob Krki | pushpin_label_position = right | operator = Jugoslovansko kraljevo letalstvo (1939–1941),<br /> Wehrmacht (1941–1945),<br /> Jugoslovansko vojno letalstvo (1945–1991), <br />Slovenska vojska (1991–) | elevation-m = 157 | elevation-f = 510 | coordinates = {{Coord|45|53|59|N|15|30|55|E|type:airport_region:AT-5|name= Letališče Cerklje ob Krki}} | r1-number = 09/27 | r1-length-m = 3.000 | r1-length-f = | r1-surface = [[Bitumen|Asfalt]] | r2-number = 09/27 | r2-length-m = 1.100 | r2-length-f = | r2-surface = Trava }} '''Letališče Cerklje ob Krki''' ([[ICAO]] [[kratica]] ''LJCE'') je edino [[vojaško letališče|vojaško]]-civilno [[letališče]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Na tej lokaciji je letališče od leta 1939. Ima dve vzporedni stezi: eno asfaltno dolgo 3000 metrov in široko 45 metrov in drugo krajšo travnato dolgo 1100 metrov in široko 30 metrov. Nahaja se 5 [[kilometer|km]] od [[Brežice|Brežic]] in 6 km od [[Krško|Krškega]], znotraj [[letalska baza Cerklje ob Krki|letalske baze Cerklje ob Krki]]. Na letališču deluje tudi civilni aeroklub. == Zgodovina == Leta 1938 je [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevo Jugoslovansko]] vojno letalstvo pričela z izgradnjo travnate letališke steze in lesenih objektov na tej lokaciji zaradi ugodne geografske in meteorološke lege. Leta 1939 je bilo letališče končano in so ga uporabljali za svoje vojaške potrebe. Na letališču so bazirali 6. letalsko izvidniško skupino Kraljevega vojnega letalstva Jugoslavije. Imela je 12 letal: [[Nemčija|nemške]] [[Fieseler Fi 156 Storch]] in [[Francija|francoske]] Breguet XIX. V [[Aprilska vojna|Aprilski vojni]] je bilo letališče bombardirano v nedeljo 6. aprila ob 5 uri zjutraj, uničenih je bilo 9 od 12 letal. Leta 1941 so [[Tretji rajh|Nemci]] pričeli z nadgradnjo letališča: podaljšanje in širitev letališke steze ter njenim betoniranjem, utrjevanjem terena, gradnjo treh dodatnih zidanih objektov, gradbena dela so končali leta 1942 in na letališče so bazirali eskadriljo letal [[Messerschmitt Bf 109]] pogosto so pristajali tudi jurišniki [[Junkers Ju 87 Stuka|Junkers Ju 87 Stuke]]. Leta 1943 so partizani poškodovali letališko infrastrukturo. Letališče se je uporabljalo predvsem za izvidništvo in podporo kopenskih sil iz več različnih enot in je odigralo pomembno vlogo pri [[Operacija Konjičkov skok|desantu na Drvar]] 25. maja 1944. Letališče je bilo osvobojeno 9. maja 1945. Po drugi svetovni vojni je bilo na letališču okoli 30 lovcev Messerschmitt Bf 109 kasneje so jih zamenjali z [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Iljušin Il-2M3 Šturmovik]] za tem pa so prišla domača batna letala [[Ikarus S-49|Ikarus S-49C]]. V 1950ih se je steza obnovila in asfaltirala predvsem zaradi [[Tržaško vprašanje|Tržaške krize]]. Z donacijo ameriške vojaške pomoči od leta 1952 je letališče začelo dobivati letala: [[Republic P-47 Thunderbolt]] lovski bombnik in sodobna reaktivna letala 1953: [[Republic F-84 Thunderjet]] lovski bombnik, 1956 [[North American F-86 Sabre]] dnevni lovec. Namen teh letal je bila zračna podpora kopenskih enot in zaščita zračnega prostora na smeri [[Prekmurje]], [[Dravsko polje]], [[Ljubljana]], [[Vipavska dolina]] in [[Tržaški zaliv]]. Kupljena letala [[North American F-86D Sabre]] vse vremenski [[Lovec prestreznik|prestrezniki]] in izvidniki, ki so prišli leta 1961 in so bili večinoma baziran v [[Zagreb|Zagrebu]] zaradi [[Pravila instrumentalnega letenja|inštrumentalne]] opreme [[Letališče Zagreb|Zagrebškega letališča]], ki je lahko delovalo tudi v [[Megla|megli]]. Tipično so bile na letališču 3 [[Eskadrilja|eskadrilje]] [[Lovski bombnik|lovskih bombnikov]] ali [[Jurišnik|jurišnikov]]. Kasneje so na letališču služila letala domače izdelave: [[SOKO J-22 Orao]] jurišnik, [[SOKO J-1 Jastreb]] lahek jurišnik. Letališče je bilo eno največjih vojaških letališč v nekdanji [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] zaradi svoje strateške lege in je bilo ključnega pomena za obrambo [[Slovenija|slovenskega]] zračnega prostora in celotnega severnega dela države. Zadnja enota: 82. letalsko-desantna brigada, ki so jo sestavljale tri eskadrilje lovsko-bombniških letal; 237. lovsko-bombardirska eskadrilja z letali Soko J-21 Jastreb, 238. eskadrilja lovsko-bombardijskih letal z letali J-22 Orao in 351. izvidniška eskadrilja z letali J-22 Orao, ki je bila prva enota opremljena s tem tipom letal v Jugoslaviji. Na letališču je bilo skupaj 67 [[Reaktivno letalo|reaktivnih]] letal, 1200 [[Častnik|častnikov]], [[Podčastnik|podčastnikov]], [[Vojak|vojakov]] in [[Civilist|civilistov]] ter nekaj vojaških specialcev. Letalske enote z letali so se po zaključeni vojni izselile v [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] ter [[Srbija|Srbijo]]. Leta 2006 se je pričela obnova letališča z sofinanciranjem iz strani [[NATO]] zaveznikov. Leta 2021 je na letališču pričel delovati [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] CAT I sistem za inštrumentalno pristajanje (111,10&nbsp;MHz), kot tretji takšen sistem v državi poleg letališč [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Ljubljana]] in [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Maribor]]. == Glej tudi == Kontrolo zračnega prometa zagotavljajo tako civilni kot vojaški kontrolorji. * [[Seznam letališč v Sloveniji]] * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] [[File:Raketna baterija zračne obrambe Roland na letališču Cerklje.jpg|thumb|300px|levo|Raketna baterija zračne obrambe Roland]] [[File:Slovene military airport Cerklje ob Krki (LJCE) (42700748542).jpg|thumb|300px|levo|Slovensko vojaško letališče]] {{Letališča v Sloveniji}} {{Brežice}} {{airport-stub}} [[Kategorija:Letališča v Sloveniji|Cerklje ob Krki]] [[Kategorija:Cerklje ob Krki]] [[Kategorija:Objekti Slovenske vojske]] [[Kategorija:Zasap]] [[Kategorija:Župeča vas]] [[Kategorija:Gorenje Skopice]] f1gjt7t6jlf5rfsxtmmz6mqm4xckh2e 10 89135 5728939 5651598 2022-08-08T09:32:13Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{Football squad |name = Manchester United Squad |teamname = Manchester United F.C. |bgcolor = #E20E0E |textcolor = #FFF |bordercolor = #000 |listclass=hlist |list = <div> {{football squad2 player|no=1|name=[[David de Gea|De&nbsp;Gea]]}} {{football squad2 player|no=2|name=[[Victor Lindelöf|Lindelöf]]}} {{football squad2 player|no=3|name=[[Eric Bailly|Bailly]]}} {{football squad2 player|no=4|name=[[Phil Jones (nogometaš, rojen 1992)|Jones]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Harry Maguire|Maguire]]&nbsp;([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Lisandro Martínez|Martínez]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Bruno Fernandes|Fernandes]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Anthony Martial|Martial]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Marcus Rashford|Rashford]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Mason Greenwood|Greenwood]]}} {{football squad2 player|no=12|name=[[Tyrell Malacia|Malacia]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Christian Eriksen|Eriksen]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Amad Diallo|Diallo]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Fred (nogometaš, rojen 1993)|Fred]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Raphaël Varane|Varane]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Diogo Dalot|Dalot]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Tom Heaton|Heaton]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Luke Shaw|Shaw]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Jadon Sancho|Sancho]]}} <!--{{football squad2 player|no=26|name=[[Dean Henderson|Henderson]]}}--> <!--{{football squad2 player|no=27|name=[[Alex Telles|Telles]]}}--> {{football squad2 player|no=28|name=[[Facundo Pellistri|Pellistri]]}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Aaron Wan-Bissaka|Wan-Bissaka]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Nathan Bishop|Bishop]]}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Brandon Williams (nogometaš)|Williams]]}} {{football squad2 player|no=34|name=[[Donny van de Beek|Van de Beek]]}} {{football squad2 player|no=36|name=[[Anthony Elanga|Elanga]]}} {{football squad2 player|no=37|name=[[James Garner (nogometaš, rojen 2001)|Garner]]}} {{football squad2 player|no=38|name=[[Axel Tuanzebe|Tuanzebe]]}} {{football squad2 player|no=39|name=[[Scott McTominay|McTominay]]}} {{football squad2 player|no=41|name=[[Ethan Laird|Laird]]}} {{football squad2 player|no=43|name=[[Teden Mengi|Mengi]]}} {{football squad2 player|no=44|name=[[Tahith Chong|Chong]]}} {{football squad2 player|no=46|name=[[Hannibal Mejbri|Mejbri]]}} {{football squad2 player|no=47|name=[[Shola Shoretire|Shoretire]]}} {{football squad2 player|no=48|name=[[Will Fish|Fish]]}} {{football squad2 player|no=49|name=[[Alejandro Garnacho|Garnacho]]}} {{football squad2 player|no=51|name=[[Matěj Kovář|Kovář]]}} {{football squad2 player|no=52|name=[[Joe Hugill|Hugill]]}} {{football squad2 player|no=54|name=[[Ethan Galbraith|Galbraith]]}} {{football squad2 player|no=56|name=[[Charlie McNeill (nogometaš)|McNeill]]}} {{football squad2 player|no=57|name=[[Noam Emeran|Emeran]]}} {{football squad2 player|no=58|name=[[Di'Shon Bernard|Bernard]]}} {{football squad2 player|no=71|name=[[Isak Hansen-Aarøen|Hansen-Aarøen]]}} {{football squad2 player|no=72|name=[[Charlie Savage (nogometaš)|Savage]]}} {{football squad2 player|no=73|name=[[Zidane Iqbal|Iqbal]]}} <!--{{football squad2 player|no=74|name=[[Álvaro Fernández (nogometaš, rojen 2003)|Fernández]]}}--> {{football squad manager|name=[[Erik ten Hag|Ten Hag]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov|Manchester United]] </noinclude> mo7uzlqedyflxjt7rc9bjrdkwdt3zty 10 89160 5728942 5651617 2022-08-08T09:33:43Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad |teamname = Liverpool F.C. |bgcolor = #DD0000 |textcolor = White |bordercolor = Silver |name = Liverpool F.C. squad |listclass = hlist |list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Alisson]]}} {{football squad2 player|no=2|name=[[Joe Gomez (nogometaš)|Gomez]]}} {{football squad2 player|no=3|name=[[Fabinho (nogometaš, rojen 1993)|Fabinho]]}} {{football squad2 player|no=4|name=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Ibrahima Konaté|Konaté]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Thiago Alcântara|Thiago]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[James Milner|Milner]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Naby Keïta|Keïta]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Roberto Firmino|Firmino]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Mohamed Salah|Salah]]}} {{football squad2 player|no=13|name=[[Adrián (nogometaš)|Adrián]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Jordan Henderson|Henderson]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Alex Oxlade-Chamberlain|Oxlade-Chamberlain]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Curtis Jones (nogometaš)|Jones]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Harvey Elliott|Elliott]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Diogo Jota|Jota]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Kostas Tsimikas|Tsimikas]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Calvin Ramsay|Ramsay]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Luis Díaz (Colombian footballer)|Díaz]]}} {{football squad2 player|no=26|name=[[Andrew Robertson|Robertson]]}} {{football squad2 player|no=27|name=[[Darwin Núñez|Núñez]]}} {{football squad2 player|no=28|name=[[Fábio Carvalho (nogometaš, rojen 2002)|Carvalho]]}} {{football squad2 player|no=32|name=[[Joël Matip|Matip]]}} <!--{{football squad2 player|no=46|name=[[Rhys Williams (nogometaš, rojen 2001)|Williams]]}}--> {{football squad2 player|no=47|name=[[Nat Phillips|Phillips]]}} {{football squad2 player|no=62|name=[[Caoimhín Kelleher|Kelleher]]}} {{football squad2 player|no=66|name=[[Trent Alexander-Arnold|Alexander-Arnold]]}} {{football squad2 player|no=72|name=[[Sepp van den Berg|Van&nbsp;den&nbsp;Berg]]}} {{football squad manager|name=[[Jürgen Klopp|Klopp]]}} </div>}}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎|Liverpool]] </noinclude> 694tv7eto8dcemqdb0xsl4kdz3fwtx3 10 89172 5728932 5651613 2022-08-08T09:29:10Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad | name = FC Barcelona squad | teamname = FC Barcelona | bgcolor = mediumblue | textcolor = gold | bordercolor = red | country = Spain | list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Marc-André ter Stegen|Ter&nbsp;Stegen]]}} {{football squad2 player|no=2|name=[[Sergiño Dest|Dest]]}} {{football squad2 player|no=3|name=[[Gerard Piqué|Piqué]]}} {{football squad2 player|no=4|name=[[Ronald Araújo|Araújo]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Sergio Busquets|Busquets]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Pedri]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Robert Lewandowski|Lewandowski]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Ansu Fati|Fati]]}} {{football squad2 player|no=12|name=[[Martin Braithwaite|Braithwaite]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Nico González (nogometaš, rojen 2002)|González]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Jordi Alba|Alba]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Ferran Torres|Torres]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Sergi Roberto|Roberto]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Frenkie de Jong|De&nbsp;Jong]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Samuel Umtiti|Umtiti]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[Eric García (nogometaš, rojen 2001)|García]]}} {{football squad2 player|no=—|name=[[Pierre-Emerick Aubameyang|Aubameyang]]}} {{football squad2 player|no=—|name=[[Andreas Christensen|Christensen]]}} {{football squad2 player|no=—|name=[[Álex Collado|Collado]]}} {{football squad2 player|no=—|name=[[Memphis Depay|Depay]]}} {{football squad2 player|no=—|name=[[Franck Kessié|Kessié]]}} {{football squad2 player|no=—|name=[[Jules Koundé|Koundé]]}} {{football squad2 player|no=—|name=[[Iñaki Peña|Peña]]}} {{football squad2 player|no=—|name=[[Miralem Pjanić|Pjanić]]}} {{football squad2 player|no=—|name=[[Raphinha]]}} {{football squad manager|name=[[Xavi]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov|Barcelona]] </noinclude> jue5fq43edg2r57boiy53xltgkqxf1p 10 89379 5728930 5651609 2022-08-08T09:27:47Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{Football squad | name = Chelsea F.C. squad | teamname = Chelsea F.C. | bgcolor = #0000FF | textcolor = white | bordercolor = silver | list = <div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Kepa Arrizabalaga|Arrizabalaga]]}} {{football squad2 player|no=3|name=[[Marcos Alonso (nogometaš, rojen 1990)|Alonso]]}} {{Football squad2 player|no=5|name=[[Jorginho (nogometaš, rojen 1991)|Jorginho]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Thiago Silva|Silva]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[N'Golo Kanté|Kanté]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Mateo Kovačić|Kovačić]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Christian Pulisic|Pulisic]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Timo Werner|Werner]]}} {{football squad2 player|no=12|name=[[Ruben Loftus-Cheek|Loftus-Cheek]]}} {{football squad2 player|no=13|name=[[Marcus Bettinelli|Bettinelli]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Trevoh Chalobah|Chalobah]]}} {{Football squad2 player|no=16|name=[[Édouard Mendy|Mendy]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Raheem Sterling|Sterling]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Armando Broja|Broja]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Mason Mount|Mount]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Callum Hudson-Odoi|Hudson-Odoi]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Ben Chilwell|Chilwell]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Hakim Ziyech|Ziyech]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Conor Gallagher|Gallagher]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[Reece James (nogometaš, rojen 1999)|James]]}} {{football squad2 player|no=26|name=[[Kalidou Koulibaly|Koulibaly]]}} {{football squad2 player|no=28|name=[[César Azpilicueta|Azpilicueta]] ([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Kai Havertz|Havertz]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Carney Chukwuemeka|Chukwuemeka]]}} {{football squad2 player|no=31|name=[[Malang Sarr|Sarr]]}} {{football squad2 player|no=32|name=[[Marc Cucurella|Cucurella]]}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Ethan Ampadu|Ampadu]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Ross Barkley|Barkley]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Michy Batshuayi|Batshuayi]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Billy Gilmour|Gilmour]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Kenedy (nogometaš)|Kenedy]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Baba Rahman|Rahman]]}} {{football squad manager|name=[[Thomas Tuchel|Tuchel]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov|Chelsea]] </noinclude> 2ohbkayyv8zzc8fumohi0ys9rukptre 10 89396 5728936 5651601 2022-08-08T09:30:56Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad | name = AC Milan Squad | teamname = A.C. Milan | bgcolor = #000000 | textcolor = #FF0000 | bordercolor = #FF0000 | list = <div> {{football squad2 player | no= 1 | name=[[Ciprian Tătărușanu|Tătărușanu]]}} {{football squad2 player | no= 2 | name=[[Davide Calabria|Calabria]] ([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player | no= 4 | name=[[Ismaël Bennacer|Bennacer]]}} {{football squad2 player | no= 5 | name=[[Fodé Ballo-Touré|Ballo-Touré]]}} {{football squad2 player | no= 7 | name=[[Yacine Adli|Adli]]}} {{football squad2 player | no= 8 | name=[[Sandro Tonali|Tonali]]}} {{football squad2 player | no= 9 | name=[[Olivier Giroud|Giroud]]}} {{football squad2 player | no=10 | name=[[Brahim Díaz|Díaz]]}} {{football squad2 player | no=11 | name=[[Zlatan Ibrahimović|Ibrahimović]]}} {{football squad2 player | no=12 | name=[[Ante Rebić|Rebić]]}} {{football squad2 player | no=14 | name=[[Tiémoué Bakayoko|Bakayoko]]}} {{football squad2 player | no=16 | name=[[Mike Maignan|Maignan]]}} {{football squad2 player | no=17 | name=[[Rafael Leão|Leão]]}} {{football squad2 player | no=19 | name=[[Theo Hernandez|Hernandez]]}} {{football squad2 player | no=20 | name=[[Pierre Kalulu|Kalulu]]}} {{football squad2 player | no=22 | name=[[Marko Lazetić|Lazetić]]}} {{football squad2 player | no=23 | name=[[Fikayo Tomori|Tomori]]}} {{football squad2 player | no=24 | name=[[Simon Kjær|Kjær]]}} {{football squad2 player | no=25 | name=[[Alessandro Florenzi|Florenzi]]}} {{football squad2 player | no=27 | name=[[Divock Origi|Origi]]}} {{football squad2 player | no=30 | name=[[Junior Messias|Messias]]}} {{football squad2 player | no=32 | name=[[Tommaso Pobega|Pobega]]}} {{football squad2 player | no=33 | name=[[Rade Krunić|Krunić]]}} {{football squad2 player | no=46 | name=[[Matteo Gabbia|Gabbia]]}} {{football squad2 player | no=56 | name=[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]]}} {{football squad2 player | no=83 | name=[[Antonio Mirante|Mirante]]}} {{football squad2 player | no=90 | name=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]]}} {{football squad manager | title=Manager | name= [[Stefano Pioli|Pioli]] }} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov|AC Milan]] </noinclude> 238ue8e7vo22zyl6gnxrtektnyqik43 10 89413 5728945 5651619 2022-08-08T09:34:20Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad | name = Juventus F.C. squad | teamname = Juventus F.C. | bgcolor = Black | textcolor = White | bordercolor = Gold |list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Wojciech Szczęsny|Szczęsny]]}} {{football squad2 player|no=2|name=[[Mattia De Sciglio|De Sciglio]]}} {{football squad2 player|no=3|name=[[Gleison Bremer|Bremer]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Arthur Melo|Arthur]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Danilo (nogometaš, rojen 1991)|Danilo]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Federico Chiesa|Chiesa]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Dušan Vlahović|Vlahović]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Paul Pogba|Pogba]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Juan Cuadrado|Cuadrado]]}} {{football squad2 player|no=12|name=[[Alex Sandro]]}} {{football squad2 player|no=13|name=[[Nicolò Rovella|Rovella]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Weston McKennie|McKennie]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Federico Gatti|Gatti]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Luca Pellegrini (nogometaš, rojen 1999)|Pellegrini]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Moise Kean|Kean]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Leonardo Bonucci|Bonucci]] ([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Kaio Jorge]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Ángel Di María|Di María]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Carlo Pinsoglio|Pinsoglio]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[Daniele Rugani|Rugani]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Adrien Rabiot|Rabiot]]}} {{football squad2 player|no=27|name=[[Manuel Locatelli|Locatelli]]}} {{football squad2 player|no=28|name=[[Denis Zakaria|Zakaria]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Matías Soulé|Soulé]]}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Marley Aké|Aké]]}} {{football squad2 player|no=34|name=[[Nicolò Cudrig|Cudrig]]}} {{football squad2 player|no=36|name=[[Mattia Perin|Perin]]}} {{football squad2 player|no=39|name=[[Emanuele Zuelli|Zuelli]]}} {{football squad2 player|no=40|name=[[Marco Da Graca|Da Graca]]}} {{football squad2 player|no=41|name=[[Giovanni Garofani|Garofani]]}} {{football squad2 player|no=42|name=[[Tommaso Barbieri|Barbieri]]}} {{football squad2 player|no=43|name=[[Mattia Compagnon|Compagnon]]}} {{football squad2 player|no=44|name=[[Nicolò Fagioli|Fagioli]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Luca Coccolo|Coccolo]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Erasmo Mulè|Mulè]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Daouda Peeters|Peeters]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Marko Pjaca|Pjaca]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Hamza Rafia|Rafia]]}} {{football squad manager|name=[[Massimiliano Allegri|Allegri]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] </noinclude> o0d5sfk2oajgpzsp3qzkh9bq0uieecc 10 90657 5728931 5651611 2022-08-08T09:28:13Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad |name=FC Bayern Munich squad |teamname=FC Bayern München |bgcolor=#dd0000 |textcolor=white |bordercolor=#0000FF |list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Manuel Neuer|Neuer]]&nbsp;([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player|no=2|name=[[Dayot Upamecano|Upamecano]]}} {{football squad2 player|no=4|name=[[Matthijs de Ligt|De&nbsp;Ligt]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Benjamin Pavard|Pavard]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Joshua Kimmich|Kimmich]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Serge Gnabry|Gnabry]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Leon Goretzka|Goretzka]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Lucas Copado|Copado]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Leroy Sané|Sané]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Kingsley Coman|Coman]]}} {{football squad2 player|no=13|name=[[Eric Maxim Choupo-Moting|Choupo-Moting]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Paul Wanner|Wanner]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Sadio Mané|Mané]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Alphonso Davies|Davies]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Bouna Sarr|Sarr]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Lucas Hernandez|Hernandez]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Tanguy Nianzou|Nianzou]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Thomas Müller|Müller]]}} {{football squad2 player|no=26|name=[[Sven Ulreich|Ulreich]]}} {{football squad2 player|no=28|name=[[Gabriel Vidović|Vidović]]}} {{football squad2 player|no=32|name=[[Joshua Zirkzee|Zirkzee]]}} {{football squad2 player|no=38|name=[[Ryan Gravenberch|Gravenberch]]}} {{football squad2 player|no=39|name=[[Mathys Tel|Tel]]}} {{football squad2 player|no=40|name=[[Noussair Mazraoui|Mazraoui]]}} {{football squad2 player|no=42|name=[[Jamal Musiala|Musiala]]}} {{football squad2 player|no=43|name=[[Adrian Fein|Fein]]}} {{football squad2 player|no=44|name=[[Josip Stanišić|Stanišić]]}} {{football squad manager|name=[[Julian Nagelsmann|Nagelsmann]]}} </div>}}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov|Bayern]] </noinclude> 6sqlfb9ikhc4484ol8bppiyuiaspyuv 10 91734 5728952 5651635 2022-08-08T09:38:25Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad | name = SS Lazio squad | teamname = S.S. Lazio | bgcolor = #BADAFF | textcolor = White | bordercolor = Blue | list=<div> {{football squad2 player|no= 1|name=[[Luís Maximiano|Maximiano]]}} {{football squad2 player|no= 4|name=[[Patric (Spanish footballer)|Patric]]}} {{football squad2 player|no= 5|name=[[Matías Vecino|Vecino]]}} {{football squad2 player|no= 6|name=[[Marcos Antônio (nogometaš, rojen 2000)|Marcos&nbsp;Antônio]]}} {{football squad2 player|no= 7|name=[[Felipe Anderson|F.&nbsp;Anderson]]}} {{football squad2 player|no= 8|name=[[Jean-Daniel Akpa Akpro|Akpa Akpro]]}} {{football squad2 player|no= 9|name=[[Pedro (nogometaš, rojen 1987)|Pedro]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Luis Alberto (nogometaš, rojen 1992)|Luis Alberto]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Matteo Cancellieri|Cancellieri]]}} {{football squad2 player|no=13|name=[[Alessio Romagnoli|Romagnoli]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Nicolò Casale|Casale]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Ciro Immobile|Immobile]] ([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Luka Romero|Romero]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Mattia Zaccagni|Zaccagni]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Sergej Milinković-Savić|Milinković-Savić]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Elseid Hysaj|Hysaj]]}} {{football squad2 player|no=26|name=[[Ștefan Radu|Radu]]}} {{football squad2 player|no=27|name=[[Raúl Moro|Moro]]}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Manuel Lazzari|Lazzari]]}} {{football squad2 player|no=31|name=[[Marius Adamonis|Adamonis]]}} {{football squad2 player|no=32|name=[[Danilo Cataldi|Cataldi]]}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Francesco Acerbi|Acerbi]]}} {{football squad2 player|no=34|name=[[Mario Gila]]}} {{football squad2 player|no=44|name=[[Romano Floriani Mussolini|Floriani Mussolini]]}} {{football squad2 player|no=77|name=[[Adam Marušić|Marušić]]}} {{football squad2 player|no=88|name=[[Toma Bašić|Bašić]]}} {{football squad manager|name=[[Maurizio Sarri|Sarri]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov]] </noinclude> jaiq698acbk6gs8hfcaep2i6vq3ce1j 4 94225 5728851 5727219 2022-08-08T05:42:46Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Pes = {{drugapomena|živalskem rodu ''Canis''|domačo žival|domači pes}} {{taksonomka | color = pink | name = Pes | image = Canis lupus laying in grass.jpg | image_width = 200px | image_caption = [[Sivi volk]], ''Canis lupus'' | regnum = [[živali|Animalia]] (živali) | phylum = [[strunarji|Chordata]] (strunarji) | classis = [[sesalci|Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[zveri|Carnivora]] (zveri) | familia = [[psi (družina)|Canidae]] (psi) | genus = '''''Canis''''' | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]] | subdivision = ''[[Canis adustus]]''<br /> ''[[Canis aureus]]'' - zlati šakal<br /> ''[[Canis dirus]]'' (izumrl)<br /> ''[[Canis latrans]]'' - kojot<br /> ''[[Canis lupus]]'' - sivi volk<br /> ''[[Canis mesomelas]]'' - podsedliški šakal<br /> ''[[Canis simensis]]'' - etiopski volk }} '''Pès''' (in '''pəs''' test) ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Canis'') je [[rod (biologija)|rod]], ki vključuje današnje vrste [[volk]]ov in [[šakal]]ov, vključno s [[sivi volk|sivim volkom]] (''Canis lupus''), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (''Canis lupus familiaris''). Obstaja 7 do 10 vrst, odvisno od tega kateri vir uporabiš. Šakali so bili včasih v svojem lastnem rodu ''Thor'', ampak ta klasifikacija se danes ne uporablja več. Nekateri znanstveniki menijo, da v rod ''Canis'' spada tudi [[rdeči volk]], ki je sicer v samostojnem rodu ''[[Cuon]]''. Drugi bližnji rodovi so ''[[Lycaon]]'' (afriški divji pes) in, bolj oddaljeni, ''[[Pseudalopex]]'' in druge [[južnoameriške lisice]]. V rodu ''Canis'' je veliko izumrlih vrst, sa je ta rod že zelo star, iz [[miocen]]ske dobe. [[Slika:Jamnik.jpg|sličica|200px|[[Domači pes]]]] == Vrste in podvrste rodu ''Canis'' == {| | '''[[Canis adustus]]''' || '''[[Zlati šakal]]''' || '''[[Kojot]]''' |- | ''Canis adustus'' || ''Canis aureus'' || ''Canis latrans'' |- | ''[[Canis adustus adustus]]'' || ''[[Canis aureus algirensis]]'' || ''[[Canis latrans cagottis]]'' |- | ''[[Canis adustus bweha]]'' || ''[[Canis aureus algirensis]]'' || ''[[Canis latrans clepticus]]'' |- | ''[[Canis adustus grayi]]'' || ''[[Canis aureus algirensis]]'' || ''[[Canis latrans dickeyi]]'' |- | ''[[Canis adustus kaffensis]]'' || ''[[Canis aureus anthus]]'' || ''[[Canis latrans frustror]]'' |- | ''[[Canis adustus lateralis]]'' || ''[[Canis aureus aureus]]'' || ''[[Canis latrans goldmani]]'' |- | ''[[Canis adustus notatus]]'' || ''[[Canis aureus bea]]'' || ''[[Canis latrans hondurensis]]'' |- | || ''[[Canis aureus cruesemanni]]'' || ''[[Canis latrans impavidus]]'' |- | || ''[[Canis aureus indicus]]'' || ''[[Canis latrans incolatus]]'' |- | || ''[[Canis aureus lupaster]]'' || ''[[Canis latrans jamesi]]'' |- | || ''[[Canis aureus moreotica]]'' || ''[[Canis latrans latrans]]'' |- | || ''[[Canis aureus naria]]'' || ''[[Canis latrans mearnsi]]'' |- | || ''[[Canis aureus riparius]]'' || ''[[Canis latrans microdon]]'' |- | || ''[[Canis aureus soudanicus]]'' || ''[[Canis latrans ochropus]]'' |- | || ''[[Canis aureus syriacus]]'' || ''[[Canis latrans peninsulae]]'' |- | || || ''[[Canis latrans texensis]]'' |- | || || ''[[Canis latrans thamnos]]'' |- | || || ''[[Canis latrans umpquensis]]'' |- | || || ''[[Canis latrans vigilis]]'' |+ |} {| style="background:white" | '''[[Sivi volk]]''' || '''[[Podsedliški šakal]]''' || '''[[Rdeči volk]]''' || '''[[Etiopski volk]]''' |- | ''Canis lupus'' || ''Canis mesomelas'' || ''Canis rufus'' || ''Canis simensis'' |- | ''[[Canis lupus albus]]'' || ''[[Canis mesomelas mesomelas]]'' || ''[[Canis rufus floridanus]]'' || ''[[Canis simensis citernii]]'' |- | ''[[Canis lupus alces]]'' || ''[[Canis mesomelas schmidti]]'' || ''[[Canis rufus gregoryi]]'' || ''[[Canis simensis simensis]]'' |- | ''[[Canis lupus arabs]]'' || || ''[[Canis rufus rufus]]'' |- | ''[[Canis lupus arctos]]'' |- | ''[[Canis lupus baileyi]]'' |- | ''[[Canis lupus beothucus]]'' |- | ''[[Canis lupus bernardi]]'' |- | ''[[Canis lupus campestris]]'' |- | ''[[Canis lupus chanco]]'' |- | ''[[Canis lupus columbianus]]'' |- | ''[[Canis lupus crassodon]]'' |- | ''[[Canis lupus dingo]]'' |- | ''[[Canis lupus familiaris]]'' |- | ''[[Canis lupus filchnevi]]'' |- | ''[[Canis lupus floridanus]]'' |- | ''[[Canis lupus fuscus]]'' |- | ''[[Canis lupus gregoryi]]'' |- | ''[[Canis lupus griseoalbus]]'' |- | ''[[Canis lupus hattai]]'' |- | ''[[Canis lupus hodophilax]]'' |- | ''[[Canis lupus hudsonicus]]'' |- | ''[[Canis lupus irremotus]]'' |- | ''[[Canis lupus labradorius]]'' |- | ''[[Canis lupus ligoni]]'' |- | ''[[Canis lupus lycaon]]'' |- | ''[[Canis lupus mackenzii]]'' |- | ''[[Canis lupus manningi]]'' |- | ''[[Canis lupus mogollonensis]]'' |- | ''[[Canis lupus monstrabilis]]'' |- | ''[[Canis lupus nubilus]]'' |- | ''[[Canis lupus occidentalis]]'' |- | ''[[Canis lupus orion]]'' |- | ''[[Canis lupus pallipes]]'' |- | ''[[Canis lupus pambasileus]]'' |- | ''[[Canis lupus tundrarum]]'' |- | ''[[Canis lupus youngi]]'' |+ |} {| style="background:white" | '''[[Canis dirus]]''' (izumrli) |- | ''Canis dirus'' |+ |} == Sklici == {{sklici}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Psi| ]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 2yvhc7krqw2w5zl7egyg9tpcqmhd3vt 0 95796 5728996 5576458 2022-08-08T11:45:07Z Nareto 77605 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{več sklicev}} {{Infopolje Podjetje | company_name = Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. | company_logo = [[Slika:Logo Termoelektrarne Sostanj.jpg|center|150px]] | company_type = Družba z omejeno odgovornostjo | foundation = 1946 (elektrana v gradnji) | location = <br>Cesta Lole Ribarja 18 <br> {{koordinate DMS|46|22|26.56|N|15|3|5.15|E|type:company}} | location_country = [[Šoštanj]], [[Slovenija]], [[EU]] | origins = | key_people = | area_served = [[Evropa]] | industry = Energetika in Rudarstvo | products = [[Električna energija|Elektrika]] in [[Toplotna energija|Toplota]] | revenue = {{profit}} 250 miljonov | operating_income = | net_income = | num_employees = okoli 250 | parent = Holding Slovenske Elektrarne | subsid = | homepage = [http://www.te-sostanj.si/ TEŠ] | footnotes = Največja [[elektrarna]] v [[Slovenija|Sloveniji]] }} '''Termoelektrarna Šoštanj''' krajše '''TEŠ''' je največja slovenska [[elektrarna]] po skupni inštalirani moči 1029 [[MW]], s proizvodnimi enotami: Blok 6 600 MW, Blok 5 345 MW, Plinska turbina PE51 42 MW in Plinska turbina PE52 42 MW. Blok 6 je najsodobnejša proizvodna enota v [[EU]]. TEŠ deluje od leta 1956 (bližnja [[Termoelektrarna Velenje]] je delovala v letih 1929-1967), lokalni dobavitelj premoga je [[Premogovnik Velenje]], odprt leta 1875. TEŠ proizvede povprečno tretjino energije v državi, v kriznih obdobjih pa pokrivajo preko polovico porabe [[Slovenija|Slovenije]]. Povprečna letna električna energija se giblje med 3.500 in 3.800 [[GWh]]. Povprečna letna letna proizvodnja [[toplotna energija|toplotne energije]] za daljinsko ogrevanje [[šaleška dolina|Šaleške doline]] znaša 400 - 450 GWh. Za omejeno letno proizvodnjo električne in toplotne energije porabijo med 3 in 4 milijoni ton (33 - 44 [[Peta (predpona)|peta]] [[Džul|džula]]) [[Premogovnik Velenje|velenjskega]] [[premog]]a v parnih blokih in okoli 60 milijonov [[Sm3|Sm³]] [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] oz. ekvivalentno 58 milijonov litrov [[Kurilno olje|kurilnega olja]] (2 [[Peta (predpona)|peta]] [[Džul|džula]]) v plinskih turbinah. Blok 1 30 MW, blok 2 30 MW, blok 3 75 MW in blok 4 275 MW so se upokojili zaradi nerentabilnosti in zakonsko-ekološke neustreznosti. Blok 6 je najsodobnejša termoenergetska proizvodna enota v tem delu [[Evropska unija|EU]]. {{Več slik | align = right | direction = vertical | header = | header_align = right | header_background = | footer = | footer_align = right | footer_background = | width = 150 | image1 = Pogled na Termoelektrarno Šoštanj.jpg | width1 = | alt1 = | caption1 = TEŠ s smeri Velenja | image2 = Termoelektrarna Šoštanj.JPG | width2 = | alt2 = | caption2 = TEŠ v ospredju Velenjskega jezera }} <table border="1" cellpadding="4" cellspacing="0"> <caption><tt>''Delitev in zmogljivosti blokov''</tt></caption> <tr> <th bgcolor="#9ACD32">Blok</th> <th bgcolor="#9ACD32">Nazivna moč generatorja</th> </tr> <tr> <td>Blok 1</td> <td>30MW zaustavljen 2010</td> </tr> <tr> <td>Blok 2</td> <td>30 MW zaustavljen 2008</td> </tr> <tr> <td>Blok 3</td> <td>75MW zaustavljen 2014</td> </tr> <tr> <td>Blok 4</td> <td>275 MW zaustavljen 2018</td> </tr> <tr> <td>Blok 5</td> <td>345 MW</td> </tr> <tr> <td>Plinska turbina 1</td> <td>42 MW</td> </tr> <tr> <td>Plinska turbina 2</td> <td>42 MW</td> </tr> <tr> <td>Blok 6</td> <td>600 MW</td> </tr> </table> == Zgodovina == Odločitev o gradnji Termoelektrarne Šoštanj je bila sprejeta leta [[1946]]. Pogojevale so jo velike potrebe po električni energiji ter velika ležišča [[premog]]a v Šaleški dolini. Z gradnjo so pričeli leta 1947 z planirano sovjetsko opremo in jo zaradi spora Tito-Stalin nadaljevali pet let kasneje z zahodno opremo. Leta 1956 so končali gradnjo dveh blokov, vsakega z močjo 30 [[MW]]. Leta 1960 je bil zgrajen blok 3 z močjo 75 MW, leta 1973 je pričel proizvajati [[Električna energija|električno energijo]] blok 4 z močjo 275 MW. Ker se je energetski položaj [[Slovenija|Slovenije]] hitro slabšal in je premog postajal vse pomembnejši [[energetski vir]], je bil že leta 1973 izveden razpis za gradnjo naslednjega bloka. Na njem so sodelovala vsa pomembnejša svetovna podjetja za proizvodnjo termo energetskih blokov. Prva sinhronizacija bloka 5 s 345 MW je bila 25. septembra 1977. Skupna instalirana moč Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) je tako narasla na 755 MW in predstavlja največji elektroenergetski objekt v takratni [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Skladno z izgradnjo je bila vgrajena tudi najmodernejša zahodna oprema v [[Evropa|Evropi]]. Po osamosvojitvi Slovenije se je pričela do gradnja odžveplevalnih naprav na bloku 5 in bloku 4, bloke 1,2 in 3 pa so preklopili na čistilno napravo bloka 4. Ekonomika in ekologija proizvodnje se je začela zaostrovati, kajti prvi bloki so bili stari preko 50 let. Z do gradnjo dveh plinskih turbin moči 42 MW vsaka v parno-plinsko konfiguracijo (gretje napajalne vode parnega bloka), se je nadomestilo izpad blokov 1 in 2, vendar bistveno dražji energent - Ruski zemeljski plin ni prinesel želenih ekonomskih rezultatov. Odločitev izgradnje nadomestnega bloka 6 je omogočila tehnološko, ekološko-zakonsko in ekonomsko sanacijo že davno zastarelih enot pozno po letu 2000. Blok 6 s 600 MW inštalirane moči je tako nadomestil iztrošene in nerentabilne ter ekološko neustrezne parne premogove bloke 1,2,3,4. Blok 5 pa so revitalizirali z investicijami z namenom znižanja emisij v zakonsko dovoljene, vendar se z ekonomiko še vedno ne more približat sodobnemu bloku 6. Skupna električna inštalirana moč TEŠ se je tako zaokrožila na 1029 MW s 4 aktivnimi proizvodnimi enotami (blok 5 345MW, blok 6 600 MW, plinska enota 1 42MW, plinska enota 2 42MW). <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 align=center> <caption><tt>''Pomembni mejniki v razvoju''</tt></caption> <tr> <th bgcolor=#1E90FF>Datum</th> <th bgcolor=#1E90FF>Leto</th> <th bgcolor=#1E90FF>Opis</th> </tr> <tr> <td>[[31. december]]</td> <td>[[1946]]</td> <td>Odločitev v gradnji Termoelektrarne Šoštanj</td> </tr> <tr> <td>[[1. januar]]</td> <td>[[1954]]</td> <td>Izvršni svet [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] ustanovi novo investicijsko podjetje, Termoelektrarno Šoštanj v gradnji</td> </tr> <tr> <td>[[16. maj]]</td> <td>[[1956]]</td> <td>Obratovanje Bloka 1: 30 MW</td> </tr> <tr> <td>[[31. avgust]]</td> <td>[[1956]]</td> <td>Obratovanje Bloka 2: 30 MW</td> </tr> <tr> <td>[[25. november]]</td> <td>[[1960]]</td> <td>Obratovanje Bloka 3: 75 MW</td> </tr> <tr> <td>[[10. maj]]</td> <td>[[1972]]</td> <td>Obratovanje Bloka 4: 275 MW</td> </tr> <tr> <td>[[25. september]]</td> <td>[[1977]]</td> <td>Obratovanje Bloka 5: 345 MW</td> </tr> <tr> <td>-</td> <td>[[1984]]</td> <td>Uresničili projekt zaprtega krogotoka izcednih voda iz deponije pepela</td> </tr> <tr> <td>-</td> <td>[[1987]]</td> <td>Začeli uresničevati ekološko sanacijski program</td> </tr> <tr> <td>[[29. marec]]</td> <td>[[1995]]</td> <td>Zgraditi čistilno napravo bloka 4</td> </tr> <tr> <td>[[5. april]]</td> <td>[[2000]]</td> <td>Prejeli [[certifikat]] vodenja kakovosti 9001</td> </tr> <tr> <td>[[27. december]]</td> <td>2000</td> <td>Zgraditi [[Čistilna naprava|čistilno napravo]] bloka 5</td> </tr> <tr> <td>[[26. julij]]</td> <td>[[2001]]</td> <td>Postali ena izmed družb [[:en:HSE|Holdinga Slovenske elektrarne]]</td> </tr> <tr> <td>[[25. februar]]</td> <td>[[2003]]</td> <td>Prejeli certifikat vodenja kakovosti 14001</td> </tr> <tr> <td>[[13. maj]]</td> <td>[[2005]]</td> <td>Prejeli certifikat vodenja kakovosti 18001</td> </tr> <tr> <td>[[18. oktober]]</td> <td>[[2008]]</td> <td> Trajno zaustavljen blok 2 </tr> <tr> <td>[[15. april]]</td> <td>[[2008]]</td> <td>Obratovanje plinske turbine 1: 42 MW </tr> <tr> <td>[[30. junij]]</td> <td>2008</td> <td>Podpisana je bila [[pogodba]] za dobavo glavne [[Tehnološka oprema|tehnološke opreme]] za Blok 6</td> </tr> <tr> <td>[[3. september]]</td> <td>2008</td> <td>Obratovanje plinske turbine 2: 42 MW </tr> <tr> <td>[[31. marec]]</td> <td>[[2010]]</td> <td>Trajna zaustavitev bloka 1 </tr> <tr> <td>-</td> <td>[[2014]]</td> <td>Trajna zaustavitev bloka 3 </tr> <tr> <td>[[24. september]]</td> <td>[[2014]]</td> <td>Obratovanje bloka 6: 600 MW </tr> </table> == Tehnični podatki == {{Več slik | align = right | direction = vertical | header = | header_align = right | header_background = | footer = | footer_align = right | footer_background = | width = 250 | image1 = Pogled na dimnik Termoelektrarne Šoštanj.jpg | width1 = | alt1 = | caption1 = Termoelektrarna Šoštanj, Slovenija. Pogled na največji dimnik na Termoelektrarni Šoštanj... | image2 = Dimnik Termoelektrarne Šoštanj.jpg | width2 = | alt2 = | caption2 = ...Dimnik Termoelektrarne Šoštanj... | image3 = Hladilni stolp Termoelektrarne Šoštanj.jpg | width3 = | alt3 = | caption3 = ... Hladilni stolp Termoelektrarne Šoštanj. | image4 = Hladilni stolp in dimniki v delovanju Termoelektrarne Šoštanj.jpg | width4 = | alt4 = | caption4 = ... Hladilni stolp s pogledom na dimika TEŠ-a... | image5 = Hladilna stolpa za blok 1 in 2 Termoelektrarne Šoštanj.jpg | width5 = | alt5 = | caption5 = ... Termoelektrarna Šoštanj, Slovenija. Pogled na hladilna stolpa bloka 1 in 2 Termoelektrarne Šoštanj... }} <table border=1 cellpadding=4 cellspacing=0> <caption><tt>Podatki za tehnične enote</tt></caption> <tr> <th bgcolor=#9ACD32>Tehnične enote</th> <th bgcolor=#9ACD32></th> <th bgcolor=#9ACD32>Blok 3</th> <th bgcolor=#9ACD32>Blok 4</th> <th bgcolor=#9ACD32>Blok 5</th> <th bgcolor=#9ACD32>Blok 6</th> </tr> <tr border="1"> <td>Moč proizvedenega bloka</td> <td>MW</td> <td align=center>75</td> <td>275</td> <td>345</td> <td>600</td> </tr> <tr> <td colspan=6 align=center><br></td> </tr> <tr> <td colspan=5 align=center><br></td> </tr> <tr> <td>'''Kotel'''</td> <td colspan=4 align=center><br></td> </tr> <tr> <td>Zmogljivost kotla</td> <td>t/h</td> <td align=center>2 x 140</td> <td>860</td> <td>1050</td> <td>1515</td> </tr> <tr> <td>Tlak sveže [[Para|pare]]</td> <td>[[Bar (enota)|bar]]</td> <td align=center>98</td> <td>183</td> <td>183</td> <td>317</td> </tr> <tr> <td>Temparatura sveže pare</td> <td>[[°C]]</td> <td align=center>530</td> <td>540</td> <td>540</td> <td>603</td> </tr> <tr> <td>Tlak ponovno pregrete pare</td> <td>bar</td> <td align=center>-</td> <td>42</td> <td>41,5</td> <td>61</td> </tr> <tr> <td>Temperaturno ponovno pregrete pare</td> <td>°C</td> <td align=center>-</td> <td>545</td> <td>545</td> <td>611</td> </tr> <tr> <td>Število [[mlin]]ov</td> <td>kom</td> <td align=center>2 x 4</td> <td>6</td> <td>6</td> <td>8</td> </tr> <tr> <td>Zmogljivost mlina</td> <td>t/h</td> <td align=center>18</td> <td>60</td> <td>75</td> <td>72</td> </tr> <tr> <td>[[Izkoristek]] kotla</td> <td>[[%]]</td> <td align=center>86</td> <td>88</td> <td>89</td> <td>91+</td> </tr> <tr> <td>Stopnja izločanja [[Elektrofilter|elektrofiltrov]]</td> <td>%</td> <td align=center>99,7</td> <td>99,7</td> <td>99,7</td><td>99,92</td></tr> <tr> <td>[[Višina]] [[dimnik]]a</td> <td>[[Meter|m]]</td> <td align=center>100</td> <td>150</td> <td>'''230'''</td><td>(50) 164</td></tr> <tr> <td colspan=5 align=center><br></td> </tr> <tr> <td>'''Turbina'''</td> <td colspan=4 align=center><br></td> </tr> <tr> <td>Nazivna moč turbine</td> <td>[[MW]]</td> <td align=center>75</td> <td>275</td> <td>345</td><td>600</td></tr> <tr> <td>Tlak sveže pare</td> <td>bar</td> <td align=center>93</td> <td>177,5</td> <td>177,5</td><td>275</td></tr> <tr> <td>Število vrtljajev</td> <td>v/min</td> <td align=center>3000</td> <td>3000</td> <td>3000</td><td>3000</td></tr> <tr> <td>Nazivna temparatura hladilne vode</td> <td>°C</td> <td align=center>27</td> <td>22</td> <td>22</td><td></td></tr> <tr> <td>Nazivna količina hladilne vode</td> <td>m³/h</td> <td align=center>13.000</td> <td>23.000</td> <td>19.250</td><td></td></tr> <tr> <td>Višina hladilnega stolpa</td> <td>m</td> <td align=center>60</td> <td>94</td> <td>94</td><td>164</td></tr> <tr> <td colspan=5 align=center><br></td> </tr> <tr> <td>'''Generator'''</td> <td colspan=4 align=center><br></td> </tr> <tr> <td>[[Nazivna moč]]</td> <td>MVA</td> <td align=center>94</td> <td>324</td> <td>406</td> </tr> <tr> <td>[[Nazivna napetost]]</td> <td>[[kV]]</td> <td align=center>10,5</td> <td>15,7</td> <td>21</td> </tr> <tr> <td>Nazivni [[tok]]</td> <td>[[Amper|A]]</td> <td align=center>5160</td> <td>11.880</td> <td>11.162</td> </tr> <tr> <td>Vzbujanje</td> <td align=center>-</td> <td align=center>Kolektorski vzbujevalni stroj</td> <td colspan=2 align=center>Tristorsko statično</td> </tr> <tr> <td>[[Hlajenje]] ([[Vodik]])</td> <td align=center>-</td> <td align=center>H₂</td> <td align=center>H₂</td> <td align=center>H₂</td> </tr> <tr border="0"> <td></td> <td></td> <td align=center>1,5 bar</td> <td>3 bar</td> <td>3,3 bar</td> </tr> <tr border="0"> <td colspan=5 align=center border=0><br></td> </tr> <tr border="0"> <td border=0>'''Glavni blok transformator'''</td> <td colspan=4 align=center border=0><br></td> </tr> <tr> <td>Nazivna moč</td> <td>MVA</td> <td align=center>94</td> <td>320</td> <td>377</td><td>727</td></tr> <tr> <td>Napetostno prestavno razmerje</td> <td>kV</td> <td align=center>10,5/121</td> <td>15,75/15</td> <td>21/400</td><td>21/400</td></tr> <tr> <td>Kratkostična [[Električna napetost|napetost]]</td> <td>%</td> <td align=center>11</td> <td>7,7</td> <td>10,64</td><td></td></tr> <tr> <td>Stik</td> <td align=center>-</td> <td align=center>Yd5</td> <td>Yd5</td> <td>YNd5</td> </tr> <tr> <td colspan=5><br></td> </tr> <tr> <td>'''Transformator BLR'''</td> <td colspan=4></td> </tr> <tr> <td>Nazivna moč</td> <td>MVA</td> <td align=center>8</td> <td>32</td> <td>42</td><td></td></tr> <tr> <td>Napetostno prestavno razmerje</td> <td>kV</td> <td align=center>10,5/6,3</td> <td>15.okt</td> <td>21.okt</td><td></td></tr> <tr> <td>Kratkostična napetost</td> <td>%</td> <td align=center>7,9</td> <td>7,9</td> <td>9,86</td><td></td></tr> <tr> <td>Stik</td> <td align=center>-</td> <td align=center>Yy0</td> <td>Yy0</td> <td>Yy0</td> </tr> <tr> <td colspan=5><br></td> </tr> <tr> <td>'''Transformator SLR'''</td> <td colspan=4></td> </tr> <tr> <td>Nazivna moč</td> <td>MVA</td> <td align=center>6,3</td> <td>35/35/8</td> <td>35</td> </tr> <tr> <td>Napetostno prestavno razmerje</td> <td>kV</td> <td align=center>115/6,3</td> <td>110/10</td> <td>110/10</td> </tr> <tr> <td>Kratkostična napetost</td> <td>%</td> <td align=center>9,9</td> <td>8,4/6,3/4</td> <td>12</td> </tr> <tr> <td>Stik</td> <td align=center>-</td> <td align=center>YNd5</td> <td>YNd5</td> <td>YNd5</td> </tr> </table> === Vizija podjetja === Termoelektrarna Šoštanj ostaja največji termoenergetski sistem v Sloveniji, ki zagotavlja zanesljivo, varno, [[Konkurenca|konkurenčno]] in okolju prijazno proizvodnjo '''električne''' in '''toplotne energije'''. == Delovanje strojnih naprav == === Priprava bloka za zagon === Pri pripravi bloka za zagon se napolni [[parni kotel]] s tehnološko [[Voda|vodo]] - deionatom, ki ga se pridobiva s kemičnim čiščenjem pitne vode v posebnih [[Filter|filtrih]] z aktivnimi masami. Tehnološka voda s črpalko se dovaja iz deionatnega rezervoarja v spodnji del [[kondenzator]]ja. Od tu se s črpalko prečrpavajo skozi [[predgrelnik]]e kondenzata v kotlovski napajalni [[rezervoar]]. Iz njega črpalke potiskajo napajalno vodo skozi predgrelnike napajalne vode v kotel in napolnijo nagrevalni ter uparjalni del kotla. === Zagon kotla === Pred zakuritvijo vključijo v obratovanje grelnika zraka, ventilatorje vleka in svežega zraka. Kotel in dimni kanali se morajo pred prižigom prezračiti. Sledi prižig plinsko oljnih gorilnikov, da se pregreje gorilna komora in doseže pogoj za kurjenje s premogovnim prahom. === Delovanje kotla === [[Zgorevanje]] premoga je končano v nekaj sekundah, nastalo toploto sprejmeta voda in nato [[para]], ki se pretakata skozi kotlovske cevi]. Zaradi vleka ventilatorjev, ki vzdržujejo v kotlu mali [[podtlak]], se goreči prah in dimni plini dvigujejo do vrha kotla. Dimne pline sesajo na poti iz kotla najprej skozi grelnika zraka, kjer oddajo večji del toplote svežemu zraku, nato pa skozi [[elektrofilter]], kjer se iz njih izloči pepel. Od tu ventilatorja vleka potiskata dimne pline v napravo za razžveplanje in nato v dimnik. === Čiščenje dimnih plinov === Pepel izpod elektrofiltra in [[Žlindra|žlindro]] izpod kotla se lahko pomešana z odplavno vodo prečrpavata iz bazena pepelne brozge na nasip pepela na področju saniranja ugreznin. === Vstop pare na turbino === Zaradi toplotne energije, ki nastaja pri zgorevanju premoga, se voda v kotlovskih ceveh upari. Iz izločevalnika vode para teče v pregrevalnike pare, kjer se pregreje na končno želeno temperaturo. Izločeno vodo obtočna črpalka potiska, ponovno v uparjalnik in tako vzdržuje prisilni obtok vode skozi uparjalnik kotla. Suho pregreto paro po parovodih vodijo v visokotlačni del turbine. Zaradi [[Ekspanzija|ekspanzije]] pare v turbini se toplotna energija pretvarja v [[Mehanska energija|mehansko energijo]] in tako vrti rotor turbine. <br> Izstopna para iz turbine se vrača v kotel na ponovno pregrevanje. Ponovno pregreta para priteka v srednjetlačni del turbine in nato v nizkotlačni del. === Kondenzacija pare === Iz izločevalnika vode para teče v pregrevalnike pare, kjer se pregreje na končno želeno temperaturo. S tem pari odvzamejo [[Kondenzacija|kondenzacijsko]] toploto, da se lahko kondenzira v vodo in zbira na dnu kondenzatorja. Od tu jo kot glavni kondenzat ponovno prečrpavajo v sistem voda-para in tako vzdržujejo neprekinjen tehnološki [[proces]]. Večji del kondenzata dodatno [[Kemijsko čiščenje|kemijsko očistijo]], da iz njega odstranijo nečistoče, ki jih je para prinesla s seboj s pretakanjem po ceveh. === Hladilni sistem === Glavni hladilni sistem je napolnjen z [[dekarbonatizirana voda|dekarbonatizirano vodo]], ki jo črpalki potiskata skozi hladilne cevi v kondenzator in od tu do razpršišča v [[Hladilni stolp|hladilnem stolpu]]. Zaradi vzgona zraka skozi hladilni stolp, se na razpršišču vrši prestop toplote iz hladilne vode na zrak. Skoraj polovico v kotlu pridobljene toplotne energije pri tem izgubimo, kar je vzrok za slab izkoristek kondenzacijske termoelektrarne. === Generator in proizvajanje električne energije === [[Turbinska gred|Turbinske gredi]] so togo spojene z rotorjem generatorja. Rotor je vzbujen s statičnim tiristorskim sistemom in ustvarja [[elektromagnetno polje]]. Pri 3000 vrtljajev/min se v statorskih navitjih inducira [[Električna napetost|napetost]] 21,5 kV, ki jo blokovni transformator poviša na 420 kV. Generator torej [[Mehanska energija|mehansko energijo]] parnih turbin spreminja v električno energijo. Preko vklopnikov je sinhroniziran in z daljnovodi povezan s slovenskim in evropskim omrežjem. == Delovanje električnih naprav == === Transformatorji === Turbinske gredi so togo spojene z rotorjem generatorja. [[Rotor]] je vzbujen s statičnim tiristorskim sistemom in ustvarja elektromagnetno polje. Pri 3000 vrtljajev/min se v statorskih navitjih inducira napetost 21,5 kV, ki jo blokovni [[transformator]] poviša na 420 kV. Generator torej mehansko energijo parnih turbin spreminja v električno energijo. Preko vklopnikov je sinhroniziran in z daljnovodi povezan s slovenskim in evropskim omrežjem. === Elektroenergetske zbiralnice === Energijo za zagon termoelektrarne dobijo iz 110 kV [[Stikališče|stikališča]]. S transformatorji splošnih rab znižajo na napetost [[Visoka napetost|visokonapetostnih]] porabnikov, odvisno od posameznih blokov. S to napetostjo napajajo zbiralnice in preko odklopnikov velike motorje ter transformatorje za nižje napetosti splošne rabe. Iz zbiralnic splošnih rab se napajajo med zagonom zbiralnice blokovnih rab, ki oskrbujejo z električno energijo visokonapetostne motorje in transformatorje za nižje napetosti. Ti pogoni služijo samo za [[obratovanje]] bloka, zato njihovo napajanje ne sme biti moteno zaradi zunanjih [[Napaka|napak]]. Pri minimalni [[moč]]i generatorja (''cca 20 %'') izvršijo preklop napajanja na transformator blokovne rabe. Ta način obratovanja bloka je varnejši in cenejši, saj sedaj generator napaja blokovno rabo. Zbiralnice blokovnih in tudi splošnih rab so lahko enojne ali dvojne, odvisno od potrebne napajalne moči. To velja za visokonapetostne kot tudi za nizkonapetostne zbiralnice. Oskrba porabnikov z izmenično zagotovljeno in zasilno napetostjo 0,4 kV je urejena z [[dizel]] agregati in enosmernimi motor generatorji. Tudi ta razvod je urejen z zbiralnicami in z možnostjo preklopa iz osnovnega na rezervni vir. === Stikališče === [[Stikališče]] je električni postroj, ki omogoča oddajanje ali prejemanje električne energije. V sled postopne izgradnje naprav v Termoelektrarni Šoštanj, so omrežju prilagojene visoke napetosti na posameznih blokih. '''Blok 3''' oddaja energijo v 110 KV sistem preko dvosistemskega stikališča. Stikališče je zgrajeno v zaprti oklopni izvedbi, z izolirnim plinom SF6 (žveplov heksafluorid) pritiska 6,2 bar v odklopnikih in 3,8 bar v postroju. Nazivni podatki so: ''Un = 123 kV'', ''In = 2 kA, Ik3 = 31 kA, Iu = 80 kA''. Ravno '''plin SF6''' omogoča zmanjšanje površine stikališča za štirikrat z ozirom na prostozračno stikališče. Upravljanje je izvedeno z računalniškim sistemom in možnostjo vklapljanja daljnovodnih polj iz Območnrega centra vodenja [[Maribor]]. Stikališče ima 15 vklopnih polj in sicer 3 za generatorje 1-3, zvezno polje, 5 daljnovodnih polj, 5 polj za transformatorje splošne rabe ter merilno polje. '''Blok 4''' oddaja energijo v 220 kV omrežje preko stikališča, ki je tudi v plinski izvedbi z SF6, vendar v prostozračni izvedbi. To stikališče je bilo kompletno zamenjano v letu 2002. Tlak plina v odklopnikih je 0,78 bar. Nazivni podatki so: ''Un = 245 kV, In = 1,25 kA, Ik3 = 40 kA, Iu = 100 kA''. === Generatorji === [[Generator]] je sinhronski stroj, ki pretvarja mehansko energijo v električno. Glavna sestavna dela generatorja sta [[stator]] in rotor. Vzbujalno [[navitje]], ki je položeno v utore rotorja, napajajo z [[Enosmerni tok|enosmernim tokom]] preko ščetk in drsnih obročev ter ustvarijo magnetne pole. Da se inducira [[eklektična napetost]] v navitjih statorja, se mora rotor vrteti. Za priključitev generatorja v omrežje so potrebni določeni pogoji in sicer: [[Frekvenca|frekvenci]] generatorja in omrežja morata biti enaki, kar se doseže z rotorjem, ki se mora vrteti sinhrono z omrežjem. === Skupne naprave === Pretvorba [[Kemijska energija|kemijske energije]] v gorivih v toplotno energijo se vrši v napravah, ki se imenujejo [[Parna kotel|parni kotli]]. Toplotno energijo pare spreminjajo v mehansko energijo v parnih [[turbina]]h. Električni generator pa mehansko energijo spreminja v električno energijo. Te tri naprave so glavni pretvorniki in brez enega izmed njih ni proizvodnje električne energije. [[Zaustavitev]] ali izpad enega od teh pomeni z'''austavitev termoelektrarne'''. == Vpliv na okolje == Elektrarna ima okoljski certifikat [[ISO 14001]]. V načrtu je nadaljevanje ekološke sanacije v skladu s [[Kjotski sporazum|Kjotskim sporazumom]] znižanje emisij in zadržanje kakovosti voda. === Razžveplevanje dimnih plinov === Za izločanje [[žveplov dioksid|žveplovih dioksidov]] iz dimnih plinov uporabljajo mokri kalcitni postopek. Velika prednost tega postopka je visoka učinkovitost (do 95 %) in poceni absorbcijsko sredstvo, to je mleti [[apnenec]] (CaCO₃ ). Produkt procesa razžveplanja dimnih plinov (RDP) je sadra (CaSO₄ X 2H₂O), ki ni škodljiva za okolje, primerno obdelana pa se lahko uporablja tudi v [[Gradbeništvo|gradbeništvu]]. Proces temelji na absorpciji žveplovega dioksida iz dimnih plinov v suspenzijo, kjer tvori s kalcitom stabilen produkt (sadro). V absorpcijski koloni prihaja v protitoku do kontakta med dimnim plinom in suspenzijo. Nevtralizacijsko sredstvo je kalcit. Razlike parcialnih [[tlak]]ov SO² v dimnem plinu in tekočini povzročajo prehod SO<small>2</small> v razpršeno suspenzijo, kjer se hidratizira, pri čemer nastane žveplova (IV) kislina, ki zelo hitro disociira. Pri raztapljanju CaCO₃ se nevtralizirajo vodikovi ioni, nastane ogljikova kislina, ki disociira v H₂O in CO₂, ta pa zapušča tekočo fazo in se odvaja skupaj z dimnimi plini. == Proizvodne enote == V termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) uporabljajo dva sistema označevanja za dele elektrarne: prvotno so naštevali faze graditve, kasneje pa se je bolj uveljavilo označevanje po blokih - posameznih postrojih. Prva faza (faza I) je obsegala dve enaki enoti: kotlovsko-turbinska bloka 1 in 2 s po 30 MW električne moči, vse naslednje faze pa so obsegale po en blok <br> === Faza I, bloka 1 in 2 === Dva enaka kotlovsko-turbinska bloka s po 30 MW električne moči sta bila dograjena v letih 1954 in 1956. Obe proizvodni enoti sta ustavljeni: Blok 2 je bil ustavljen leta 2008, blok 1 pa 31. marca 2010 <ref>[http://www.te-sostanj.si/filelib/medijiske_objave/blok_1.pdf V Termoelektrarni Šoštanj trajno zaustavili blok 1], tiskovno sporočilo TEŠ, Šoštanj, 31.3.2010</ref>. Obdobje obratovanja bloka, 319.553,54 ur v 54 letih, je precej nad povprečjem za tovrstne naprave; je pa večina sestavnih delov, ki so podvrženi obrabi, bila zamenjana. V življenjski dobi je blok 1 proizvedel 7.435.703.800 kWh, za kar je porabil 10.582.000 ton premoga oziroma 1,42&nbsp;kg/kWh. == Glej tudi == * [[seznam elektrarn v Sloveniji]] * [[Šoštanj]] *[[Termoelektrarna Šoštanj blok 1 in 2]] *[[Termoelektrarna Šoštanj blok 3]] *[[Termoelektrarna Šoštanj blok 4]] *[[Termoelektrarna Šoštanj blok 5]] *[[Termoelektrarna Šoštanj blok 6]] == Viri == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Šoštanj Power Plant|Termoelektrarna Šoštanj}} * [http://www.te-sostanj.si/ Termoelektrarna Šoštanj] * [http://blatnik.net/TES/shema.htm Tehnološka shema s slikami] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Termoelektrarne v Sloveniji|Šoštanj]] [[Kategorija:Holding Slovenske elektrarne]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Šoštanju]] [[Kategorija:Termoelektrarna Šoštanj|*]] t9wtq8yizfq6t1wstbf8db6l0oxl6q7 4 99090 5728639 5606126 2022-08-07T14:14:34Z Zm05gamer 180058 pp na np urejevalske vojne wikitext text/x-wiki <noinclude>{| style="float:right; padding:1em; border:1px solid #dfdfdf; background-color:#FFFAF0; margin:0 0 0.5em 1em;" |{{Shortcut|WP:OPIČ|WP:IČ?}} {{izbrani članki}} |}</noinclude> [[Wikipedija:Izbrani članki|Izbrani članki]] so zgled najboljšega, kar smo v Wikipediji ustvarili. Poleg tega, da članek izpolnjuje [[Wikipedija:Seznam pravil#Vsebina|zahteve]] za vse članke Wikipedije, ustreza tudi naslednjim merilom: #Je '''dobro napisan''', '''celovit''', '''točen''', '''nepristranski''' in '''stabilen'''. #*(a) »Dobro napisan« pomeni, da je besedilo na kar se da visoki ravni. #*(b) »Celovit« pomeni, da članek zaobjame vsa pomembna dejstva in podrobnosti. #*(c) »Točen« pomeni, da je trditve mogoče preveriti v zanesljivih virih in da točno predstavlja s predmetom članka povezano objavljeno znanje. Trditve so podprte z navedbami zanesljivih zunanjih objav (glej [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]] in [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|brez izvirnega raziskovanja]]); sem spada razdelek »Viri« (ali sklicevanja), v katerem so navedeni viri in, kjer je treba, tudi navedki v samem besedilu. Za opis ustreznega navajanja virov glej [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]. Za članke z opombami pod črto se priporoča oblika [http://www.mediawiki.org/wiki/Extension:Cite/Cite.php meta:cite.php]. #*(d) »Nepristranski« pomeni, da članek predstavlja stališča pošteno in nepristransko (glej [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskost]]). Vendar pa imajo širše sprejeta stališča v člankih lahko večji pomen. #*(e) »Stabilen« pomeni, da članek ni neprestano predmet [[Wikipedija:Urejevalske vojne|urejevalskih vojn]] in da se njegova vsebina ne spreminja iz dneva v dan. Vandalizem in izboljšave na podlagi pomislekov pregledovalcev so tu izvzeti. #Članek ustreza '''[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim smernicam Wikipedije]]''' in ustreznih [[Wikipedija:Wikiprojekt|Wikiprojektov]], kar pomeni, da ima: #*(a) jedrnat uvodni odstavek, ki povzame celotno temo in bralca pripravi na višjo raven podrobnosti v naslednjih odstavkih; #*(b) ustrezno hierarhično urejene podnaslove; in #*(c) daljše, vendar ne preobsežno kazalo vsebine. #Kjer je treba, vsebuje [[Wikipedija:Slike|slike]] z jedrnatimi napisi in sprejemljivim položajem avtorskih pravic. #Je primerne dolžine in ostaja osredotočen na glavno temo, ne da bi postal pretirano podroben. [[Kategorija:Izbrani članki Wikipedije|{{PAGENAME}}]] [[ar:ويكيبيديا:ما هي المقالة المختارة]] [[ca:Viquipèdia:Què és un article de qualitat]] [[da:Wikipedia:Ugens artikel/Kriterier]] [[en:Wikipedia:What is a featured article]] [[es:Wikipedia:Qué es un artículo destacado]] [[fr:Wikipédia:Qu'est-ce qu'un article de qualité ?]] [[ru:Википедия:Что такое образцовая статья]] [[sv:Wikipedia:Vad är en utmärkt artikel?]] [[zh:Wikipedia:什么是特色条目]] [[bn:উইকিপিডিয়া:নির্বাচিত নিবন্ধের গুণাবলী]] o7rkdzswr00kzx1cr5w5tzdvyv5f498 0 99520 5728893 5667037 2022-08-08T08:23:37Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = [[Slika:Fcolnewgrb.png‎|130px|Logo]] | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = {{ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]] | league = [[1. SNL]] | season = 2019/20 | position = 3. mesto | | pattern_la1=_whiteshoulders|pattern_b1=_thinwhitesides|pattern_ra1=_whiteshoulders| leftarm1=3cb371|body1=3cb371|rightarm1=3cb371|shorts1=3cb371|socks1=3cb371| pattern_la2=_shouldersonwhite|pattern_b2=_thinwhitesides|pattern_ra2=_shouldersonwhite| leftarm2=3cb371|body2=FFFFFF|rightarm2=3cb371|shorts2=FFFFFF|socks2=3cb371|}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]], naslednik NK Olimpija (1911-2004). Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na STADION STOŽICE. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 2 naslova državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" Olimpije, nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila Zoran Ubavič in Miran Pavlin s 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za Mariborom. Naslednjo sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija pokorila konkurenca in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti lanskoletnemu udeležencu FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišla do play offa za vstop v skupinski del Lige Europa. Tam nas je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu smo po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. == Uradna navijaška skupina == ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2018 praznujejo okroglih 30 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna ekipa == === Prva postava === ''Podatki z dne 13. maj 2021.'' ''Podatki so prenešeni z uradne spletne strani kluba: [http://www.nkolimpija.si www.nkolimpija.si ] {{Fs start}} {{Fs player|no= 2|nat=LAT|pos=DF|name=[[Vitalijs Maksimenko]]|other=}} {{Fs player|no= 4|nat=SLO|pos=DF|name=[[Denis Šme]]|other=}} {{Fs player|no= 6|nat=SLO|pos=MF|name=[[Vitja Valenčič]]|other=}} {{Fs player|no= 7|nat=SRB|pos=MF|name=[[Radivoj Bosić]]|other=}} {{Fs player|no= 8|nat=SLO|pos=MF|name=[[Nino Pungaršek]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=SLO|pos=MF|name=[[Timi Max Elšnik]]|other=[[Kapetan (nogomet)|kapetan]]}} {{Fs player|no=11|nat=MNE|pos=FW|name=[[Mihailo Perović]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SLO|pos=FW|name=[[Gal Kurež]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=SLO|pos=DF|name=[[Matic Fink]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=SLO|pos=FW|name=[[Andres Vombergar]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=GHA|pos=DF|name=[[Eric Boakye]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SLO|pos=MF|name=[[Nik Kapun]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=CRO|pos=MF||name=[[Ante Ćorić]]|other=}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=25|nat=SLO|pos=MF|name=[[Svit Sešlar]]|other=}} {{Fs player|no=37|nat=SLO|pos=MF|name=[[Enrik Ostrc]]|other=}} {{Fs player|no=41|nat=SLO|pos=GK|name=[[Nejc Vidmar]]|other=}} {{Fs player|no=48|nat=SLO|pos=DF|name=[[Jan Andrejašič]]|other=}} {{Fs player|no=62|nat=SLO|pos=DF|name=[[Michael Pavlovič]]|other=}} {{Fs player|no=69|nat=SLO|pos=GK|name=[[Matevž Vidovšek]]|other=}} {{Fs player|no=70|nat=SLO|pos=DF|name=[[Antonio Delamea Mlinar]]|other=}} {{Fs player|no=77|nat=SRB|pos=FW|name=[[Djordje Ivanović]]|other=}} {{Fs player|no=79|nat=SLO|pos=FW|name=[[Žan Baskera]]|other=}} {{Fs player|no=88|nat=SLO|pos=DF|name=[[Uroš Korun]]|other=}} {{Fs player|no=90 |nat=SRB|pos=DF|name=Vujadin Savić|other=}} {{Fs player|no=99|nat=SLO|pos=MF|name=[[Stefan Petrovič]]|other=}} {{Fs end}} ===Zadnji prestopi=== {{col-begin}} {{col-2}} '''Prihodi:''' {{Fs start}} {{Fs player|no=90|nat=SRB|name=[[Vujadin Savić]]|pos=DF}}(iz kluba [[Apoel]]) {{Fs player|no=70|nat=SLO|name=[[Antonio Delamea Mlinar]]|pos=DF}}(iz kluba [[New England Revolution]]) {{Fs player|no=11|nat=MNE|name=[[Mihailo Perović]]|pos=FW}}(iz kluba [[Zorya]]) {{Fs player|no=8|nat=SLO|name=[[Nino Pungaršek]]|pos=MF}}(iz kluba [[Celje]]) {{Fs player|no=24|nat=CRO|name=[[Ante Ćorić]]|pos=MF}}(iz kluba [[AS Roma]]) {{Fs end}} {{col-2}} '''Odhodi:''' {{Fs start}} {{Fs player|no=9|nat=CRO|name=[[Ante Vukušić]]|pos=FW}}( v FCSB) {{Fs player|no=|nat=SLO|name=[[Miral Samardžić]]|pos=DF}}(v Hatta) {{Fs player|no=|nat=CRO|name=[[Ivan Močinić]]|pos=MF}} {{Fs end}} {{col-end}} == Uprava kluba == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener ||Savo Milošević||{{ikonazastave|SRB}} |- |Pomočnik trenerja ||Darijan Matič||{{ikonazastave|SLO}} |- |Pomočnik trenerja||Amir Botonjič||{{ikonazastave|SLO}} |- |Pomočnik trenerja |Srđan Trailović |{{ikonazastave|SRB}} |- |Kondicijski trener |Matic Lukman Čoko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Goalkeeper coach||Andrej Kračman||{{ikonazastave|SLO}} |-bgcolor=#eeeeee |- |} === Zdravniška ekipa === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Maser || Klemen Pavlinič||{{ikonazastave|SLO}} |- |Maser |Ilija Martinović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Matej Rapnik |{{ikonazastave|SLO}} |- |Zdravnik ||Aleks Simeunič |{{ikonazastave|SLO}} |- |Zdravnik |dr. Miloš Macura |{{ikonazastave|SLO}} |-bgcolor=#eeeeee |- |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Milan Mandarić||{{ikonazastave|USA}} |- |- bgcolor="#eeeeee" |Direktor komunikacij in marketinga||Tilen Trotovšek||{{ikonazastave|SLO}} |- |Poslovni direktor |Dejan Stamenković |{{ikonazastave|SLO}} |- |Tehnični vodja |Josip Kovačević |{{ikonazastave|SLO}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–)</small> {{col-end}} == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small>||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small>||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small>|| |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small>|| |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small>|| |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small>||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small>|| |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small>||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. liga]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small>|| |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small>|| |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small>||<small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small>|| |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small>||pokal |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small>|| |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small>|| |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small>|| |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||<small>4. julij 2022 – danes</small>|| |} == Viri == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} c7d6gofxbs29kdc6pjfv5a0sp6hpqjg 0 99875 5728981 5698726 2022-08-08T10:37:27Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Mihelič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|78. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2008]] uporabljalo 1.482 oseb. == Statistika == Med najpogostejšimi priimki v Sloveniji je [[priimek]] '''Mihelič''' na 78. mestu za priimkom [[Pintar]] na 77. in pred priimkom [[Hren (priimek)|Hren]] na 79. mestu. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] se je na dan [[31. december|31. decembra]] leta [[2007]] s priimkom Mihelič podpisovalo 1477 (1971: 1464; 1997: 1545) slovenskih državljanov in državljank. Največ, 471 ali 31 odstotkov, jih je bilo v osrednjeslovenski statistični regiji, v jugovzhodni Sloveniji 402 ali 26,4 odstotka, v podravski regiji 195 ali 12,8 odstotka, v gorenjski 170 ali 11,2 odstotka, v koroški 118 ali 7,8 odstotka itd. Obstaja tudi različica [[Mihalič]] (2004: 42 oseb, 8148. mesto) in [[Mihelić]]. == O priimku == Med imensko-priimkovnimi kombinacijami priimka Mihelič je bila najpogostejša Marija Mihelič na 88. mestu. Tako se je podpisovalo 71 oseb. Priimek Mihelič je tudi v dvojnih priimkih. Teh je bilo leta 1997 skupaj 38, in to 15 s priimkom Mihelič na prvem in 23 na drugem mestu. Glede na zapise v starih listinah je priimek Mihelič obstajal že v 16. stoletju. Tako je na primer zapisan v urbarju deželnoknežjega gospostva Poljane iz leta 1576: Gregor Michelitsch. Priimek Mihelič je nastal iz imena Mihel. Tvorjen je s priponskim obrazilom -ič in je prvotno pomenil 'sin Mihela'. Iz imena Mihael in njegovih različic so nastali še mnogi drugi priimki. Iz različice Mihel na primer še naslednji: Mihel (2004: manj kot 5), Mihela (manj kot 5) , Mihelač (92), Mihelak (147), Mihelc (manj kot 5), Mihelčič (603), Mihelec (13), Mihelin (101), Miheliš (manj kot 5), Mihelj (312), Miheljak (24), Mihev (71), Mihevc (394), Mihl (manj kot 5). Tvorjeni s priponskimi obrazili -a, -ač, -ak, -c, -čič, -ec, -in, -iš, -jak. Med temi je najpogostejši Mihelčič (2004: 603, 445. mesto). Ime Mihel je danes zelo redka različica zelo znanega imena Mihael (leta 2004 na 63. mestu: 3980 oseb). Ta ima mnogo pogostejšo in modno skrajšano obliko Miha (leta 2004 na 29. mestu: 7910 oseb). Ime Mihael je svetopisemskega izvora. Izhaja prek latinskega in grškega Michael iz hebrejskega imena Mihael z nekdanjim pomenom 'kdor je kakor Bog', pravzaprav Mi-ha-el pomeni 'kdo kot bog'. Imena, ki imajo sestavino -el 'bog', so še Natanael, Ezekijel, Emanuel, Samuel, Gabrijel, Rafael. Ime Mihael in njegove različice najdemo tudi v krajevnih imenih, na primer [[Mihalovci]], [[Mihalovec]], [[Mihelca]], [[Mihele]], [[Mihelja vas]], [[Mihovce]], [[Mihovci]], [[Mihovec]], [[Mihovica]], [[Mihovo]] ter [[Šmihel]] (3x), [[Šmihel nad Mozirjem]], [[Šmihel po Nanosom]], [[Šmihel pri Žužemberku]]. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Mihelič]] (1748—1818), zdravnik, fiziolog, medicinski pisec * [[Anže Mihelič]] (*1982), judoist *[[Barbara Mihelič]] (*1973), biologinja, direktorica [[ZOO Ljubljana]] * [[Breda Mihelič]] (*1948), umetnostna zgodovinarka, konservatorka (arhitektura in urbanizem) * [[Darja Mihelič]] (*1950), zgodovinarka, zaslužna raziskovalka ZRC SAZU * [[Franc Mihelič]] (*1949), glasbenik harmonikar, vodja ansambla Franca Miheliča * [[France Mihelič]] (1907—1998), slikar, profesor, akademik * [[France Mihelič (elektrotehnik)|France Mihelič]] (*1952), elektrotehnik, univ. prof. * [[Gašper Mihelič]] (*1991?), kantavtor?, pevec * [[Irena Mihelič]] (*1958), igralka * [[Jaka Mihelič]] (*1972), kipar * [[Janez Mihelič]] (1750—1792), duhovnik, zbiratelj pregovorov * [[Janez Mihelič (*1946)|Janez Mihelič]] (*1946), čebelar * [[Joseph Mihelič]] (1902—1989), teolog, biblicist (ZDA) * [[Jože Mihelič|Jože A. Mihelič]] (*1946), alpinist, turni smučar, fotograf, naravovarstvenik, urednik * [[Klemen Mihelič]], humanitarni delavec * [[Leopold Mihelič]] (1906—2001), izseljenski duhovnik (ZDA) * [[Lydia Mihelič Pulsipher]] (*1939), kulturna georgrafinja, univ. profesorica, častna konzulka v ZDA * [[Marina Mihelič|Marina Mihelič Satler]] (*1950), slikarka * [[Marjanca Mihelič]] (*1959), prevajalka, pisateljica * [[Milan Mihelič]] (1925—2021), arhitekt, akademik *Milan Mihelič (*1946), skladatelj * [[Mira Mihelič]] (1912—1985), pisateljica in prevajalka * [[Miran Mihelič]] (*1991), nogometaš * [[Miro Mihelič]], zdravnik kirurg, prof. MF * [[Mojca Mihelič]] (*1944), prevajalka *[[Nataša Mihelič]], pevka * [[Niko Mihelič]], novinar, strokovnjak za bencinske športe * [[Peter Mihelič (glasbenik)|Peter Mihelič]] (*1968), jazzovski pianist * [[Peter Mihelič (hokejist)|Peter Mihelič]] (*1979), hokejist * [[Polde Mihelič]] (1923—2007), slikar naivec * [[Rok Mihelič]] (*1964), agronom, pedolog * [[Silvester Mihelič]] (1905—1981), duhovnik, ljudski misijonar, skladatelj, glasbeni vzgojitelj * [[Stane Mihelič]] (1906—2005), pedagog, slavist; čebelar, publicist * [[Tibor Mihelič Siyed]], kulturni menedžer, gledališčnik * [[Tine Mihelič]] (1941—2004), glasbenik - violinist, alpinist in planinski publicist * [[Tomaž Mihelič]] (*1974), gozdar, ornitolog (DOPPS) * [[Tomaž Mihelič]] - "[[Marlenna]]" (*1974), pevec transvestit, maneken, novinar * [[Tone Mihelič]] (Anton/io) (1915—1981), slikar (Trst) * [[Veronika Mihelič]] (*1948), operna pevka, sopranistka * [[Vlado Mihelič]] (1926—?), diplomat == Glej tudi== * priimek [[Mihalič]] * priimek [[Mihelač]] * priimek [[Mihelčič]] * priimek [[Mihevc]] * priimek [[Mihevec]] * priimka [[Mihalinec]] in [[Miheljak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mihelič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] liav4mjyx9uisio4quvfop3dsu0gqhi 0 104332 5728616 5728055 2022-08-07T13:26:48Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Kitajcev|Kitajska|kitajskih}} '''[[Seznam]] [[Kitajci|kitajskih]] [[matematik]]ov.''' {{CompactTOC2}} == Č == * [[Džang Heng]] (78 – 139) * [[Čao Ko]] (1910 – 2002) * [[Šing-Šen Čern]] (1911 – 2004) * [[Či-Hong Sun]] (1965 – ) * [[Čin Džjušao]] (1202 – 1261) * [[Dzu Čongdži]] (429 – 501) == D == * [[Džing Fang]] ([[78 pr. n. št.]] – [[37 pr. n. št.]]) * [[Džu Šidžje]] ([[1270]] – [[1330]]) == G == * [[Gang Tjan]] * [[Guo Šoudžing]] ([[1231]] –[[1316]]) == I == * [[Ji Šing|I Šing]] ([[683]] – [[727]]) == J == * [[Jang Hui]] ([[1238]] – [[1298]]) == L == * [[Li Je (matematik)|Li Je]] ([[1192]] – [[1279]]) * [[Li Čunfeng]] ([[602]] – [[670]]) * [[Lju Hui]] (okoli [[220]] – [[285]]) == S == * [[Sundzi Suandžing]] (okoli [[400]] – okoli [[473]]) == W == * [[Wu Wenjun]] (1919 – 2017) {{seznami narodov po poklicu|matematikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami matematikov|Kitajci]] [[Kategorija:Kitajski matematiki|*]] 6y1tnz7ddmx5zarzozgzdy631orojoh 0 112659 5728928 5570416 2022-08-08T09:26:30Z Miggie H 199313 wikitext text/x-wiki {{Ta|dirki Formule 1}} {{F1 race | Flag = Flag of Malaysia.svg | Circuit = [[Sepang International Circuit]] | Circuit_image = Sepang.svg | Laps = 56 | Circuit_length_km = 5,543 | Race_length_km = 310,408 | First_held = 1999 | Last_held = 2017 | Times_held = 18 | Most_wins_driver = {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]] (4) | Most_wins_constructor = {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] (7) | Current_year = 2017 | Pole_driver = {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | Pole_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Pole_time = 1:30,076 | Winner = {{flagicon|NLD}} [[Max Verstappen|M. Verstappen]] | Winning_team = [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[TAG Heuer]] | Winning_time = 1:30:01,290 | Second = {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton|L. Hamilton]] | Second_team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Second_time = +12,770 s | Third = {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo|D. Ricciardo]] | Third_team = [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[TAG Heuer]] | Third_time = +22,519 s | Fastest_lap_driver = {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | Fastest_lap_team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | Fastest_lap = 1:34,080 }} '''Velika nagrada Malezije''' je bila [[dirka]] v svetovnem prvenstvu [[Formula 1|Formule 1]], ki je redno potekala med sezonama [[Formula 1 sezona 1999|1999]] in [[Formula 1 sezona 2017|2017]]. Prva dirka leta [[Velika nagrada Malezije 1999|1999]] je bila v devetdesetih letih 20. stoletja edina dirka Formule 1 v Aziji, ki ni potekala na [[Japonska|Japonskem]]. Na sporedu je bila kot predzadnja dirka [[Formula 1 sezona 1999|sezone 1999]], zaznamovana pa z vrnitvijo [[Michael Schumacher|Michaela Schumacherja]], ki se po poškodbi noge ni udeležil šestih dirk. [[Nemci|Nemec]] je dominiral tako v kvalifikacijah kot na dirki, a je moral zmago prepustiti moštvenemu kolegu, [[Eddie Irvine|Eddieju Irvinu]], ki se je še boril za naslov prvaka. V [[Formula 1 sezona 2001|sezoni 2001]] se je med dirko nenadoma ulilo tako močno, da sta zletela s steze oba voznika [[Moštvo Ferrari|Ferrarija]], Michael Schumacher in [[Rubens Barrichello]]. Toda na koncu sta vseeno dosegla dvojno zmago za Ferrari. Sicer je bila dirka leta [[Velika nagrada Malezije 2001|2001]] prva, ki je bila na sporedu kot druga v sezoni, potem ko sta se dirki v letih 1999 in [[Velika nagrada Malezije 2000|2000]] odvijali proti koncu sezone. Dirka leta [[Velika nagrada Malezije 2009|2009]] se je začela ob 17. uri po lokalnem času, kratko pred sončnim zahodom. Zaradi močnega naliva so dirko po 33 krogih prekinili, potem pa je zaradi pomanjkanja svetlobe ni bilo mogoče nadaljevati. To je pomenilo, da se je dirkalo tako kratko, da je bilo mogoče podeliti le polovične točke za dirkaško in konstruktorsko prvenstvo, kar se je zgodilo prvič po [[Velika nagrada Avstralije 1991|Veliki nagradi Avstralije 1991]]. Dirka leta [[Velika nagrada Malezije 2010|2010]] je bila prva, ki je bila na sporedu kot tretja v sezoni, saj se je tega leta prva dirka sezone odvijala v [[Velika nagrada Bahrajna 2010|Bahrajnu]], namesto v [[Velika nagrada Avstralije 2010|Avstraliji]]. V naslednji [[Formula 1 sezona 2011|sezoni 2011]] dirke v Bahrajnu ni bilo ter je malezijska dirka v naslednjih letih spet potekala kot druga dirka sezone. [[Sebastian Vettel]] je z zmago leta [[Velika nagrada Malezije 2015|2015]] postal najuspešnejši dirkač v zgodovini dirke s štirimi zmagami. Ta dirka je bila zadnja, ki je bila na sporedu kot druga v sezoni. V letih [[Velika nagrada Malezije 2016|2016]] in [[Velika nagrada Malezije 2017|2017]] se je dirka za Veliko nagrado Malezije odvijala v začetku oktobra, ko je do konca sezone sledilo še pet dirk. Kratko po začetku [[Formula 1 sezona 2017|sezone 2017]] so organizatorji sporočili, da v naslednji [[Formula 1 sezona 2018|sezoni 2018]] dirke ne bo, saj je bila prodaja vstopnic v zadnjih letih nezadostna v primerjavi z visokimi stroški organizacije, predvsem po uvedbi za gledalce bolj zanimive nočne dirke za [[Velika nagrada Singapurja|Veliko nagrado Singapurja]] v [[Formula 1 sezona 2008|sezoni 2008]].<ref>{{Navedi splet|title=Malaysian Grand Prix: Sepang to drop off F1 calendar after 19 years of racing|url=https://www.bbc.com/sport/formula1/39525076|website=www.bbc.com|accessdate=|date=7. april 2017|publisher=BBC Sport|last=Benson|first=Andrew|language=en}}</ref> ==Večkratni zmagovalci== ===Dirkači=== {| class="wikitable" |- ! Št. zmag ! Dirkač ! Zmage |- ! 4 | {{flagicon|Germany}} [[Sebastian Vettel]] | [[Velika nagrada Malezije 2010|2010]], [[Velika nagrada Malezije 2011|2011]], [[Velika nagrada Malezije 2013|2013]], [[Velika nagrada Malezije 2015|2015]] |- !rowspan=2| 3 | {{flagicon|Germany}} [[Michael Schumacher]] | [[Velika nagrada Malezije 2000|2000]], [[Velika nagrada Malezije 2001|2001]], [[Velika nagrada Malezije 2004|2004]] |- | {{flagicon|Spain}} [[Fernando Alonso]] | [[Velika nagrada Malezije 2005|2005]], [[Velika nagrada Malezije 2007|2007]], [[Velika nagrada Malezije 2012|2012]] |- ! 2 | {{flagicon|Finland}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Velika nagrada Malezije 2003|2003]], [[Velika nagrada Malezije 2008|2008]] |} ===Konstruktorji=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Št. zmag ! Konstruktor ! Zmage |- ! 7 |{{flagicon|Italy}} '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]''' | [[Velika nagrada Malezije 1999|1999]], [[Velika nagrada Malezije 2000|2000]], [[Velika nagrada Malezije 2001|2001]], [[Velika nagrada Malezije 2004|2004]], [[Velika nagrada Malezije 2008|2008]], [[Velika nagrada Malezije 2012|2012]], [[Velika nagrada Malezije 2015|2015]] |- ! 5 | {{flagicon|Austria}} '''[[Red Bull Racing|Red Bull]]''' | [[Velika nagrada Malezije 2010|2010]], [[Velika nagrada Malezije 2011|2011]], [[Velika nagrada Malezije 2013|2013]], [[Velika nagrada Malezije 2016|2016]], [[Velika nagrada Malezije 2017|2017]] |- !rowspan=2| 2 | {{flagicon|UK}} '''[[McLaren]]''' | [[Velika nagrada Malezije 2003|2003]], [[Velika nagrada Malezije 2007|2007]] |- | {{flagicon|France}} [[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Malezije 2005|2005]], [[Velika nagrada Malezije 2006|2006]] |} ==Zmagovalci po letih== [[Slika:2012 Malaysian GP opening lap.jpg|thumb|right|350px|Prvi ovinek na [[Velika nagrada Malezije 2012|dirki leta 2012]]]] {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Leto ! Dirkač ! Konstruktor ! Dirkališče ! Poročilo |- ! {{F1|2017}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | [[Red Bull]]-[[TAG Heuer]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2017|Poročilo]] |- ! {{F1|2016}} | {{ikonazastave|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] | [[Red Bull]]-[[TAG Heuer]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2016|Poročilo]] |- ! {{F1|2015}} | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2015|Poročilo]] |- ! {{F1|2014}} | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2014|Poročilo]] |- ! {{F1|2013}} | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2013|Poročilo]] |- ! {{F1|2012}} | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2012|Poročilo]] |- ! {{F1|2011}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2011|Poročilo]] |- ! {{F1|2010}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2010|Poročilo]] |- ! {{F1|2009}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[Brawn GP|Brawn]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2009|Poročilo]] |- ! {{F1|2008}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2008|Poročilo]] |- ! {{F1|2007}} | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2007|Poročilo]] |- ! {{F1|2006}} | {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]] | [[Moštvo Renault|Renault]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[Velika nagrada Malezije 2006|Poročilo]] |- ! {{F1|2005}} |{{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] |[[Moštvo Renault|Renault]] |[[Sepang International Circuit|Sepang]] |[[Velika nagrada Malezije 2005|Poročilo]] |- ! {{F1|2004}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] |[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |[[Sepang International Circuit|Sepang]] |[[Velika nagrada Malezije 2004|Poročilo]] |- ! {{F1|2003}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] |[[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] |[[Sepang International Circuit|Sepang]] |[[Velika nagrada Malezije 2003|Poročilo]] |- ! {{F1|2002}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]] |[[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]] |[[Sepang International Circuit|Sepang]] |[[Velika nagrada Malezije 2002|Poročilo]] |- ! {{F1|2001}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] |[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |[[Sepang International Circuit|Sepang]] |[[Velika nagrada Malezije 2001|Poročilo]] |- ! {{F1|2000}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] |[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |[[Sepang International Circuit|Sepang]] |[[Velika nagrada Malezije 2000|Poročilo]] |- ! {{F1|1999}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]] |[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |[[Sepang International Circuit|Sepang]] |[[Velika nagrada Malezije 1999|Poročilo]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Malaysian Grand Prix}} * {{official|http://www.malaysiangp.com.my/}} {{GP Dirka}} {{Formula One races}} [[Kategorija:Velike nagrade Formule 1|Malezija]] [[Kategorija:Velika nagrada Malezije|*]] [[Kategorija:Šport v Maleziji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1999]] mstr6r8s8d05f708599v5jbqecqm75p 0 124885 5728760 5726417 2022-08-07T18:47:19Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=nametana vsebina, delno preveč promocijski ton, delno spada v članek [[Občina Trbovlje]]}} {{Infopolje Naselje |official_name = Trbovlje | settlement_type = Mesto |nickname = |motto = |image_skyline = Trbovlje - ulica Sallaumines, stanovanjski bloki.jpg |imagesize = |image_caption = Stanovanjski bloki Sallaumines v Trbovljah, [[2011]] |image_flag = Trbovlje-zastava.gif |image_seal = | image_shield =Trbovlje.png |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenia<!-- Slovenia --> | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji | coor_pinpoint = | coordinates_type = region:SI_type:city | coordinates_display = inline,title | coordinates_footnotes = | coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Neformalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = [[Regionalizacija Slovenije|Pokrajina]] |subdivision_name2 = [[Štajerska pokrajina|Štajerska]] |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Zasavska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Trbovlje]] |government_type = [[mestni svet]] |leader_title = [[seznam županov Trbovelj|župan]] |leader_name = [[Jasna Gabrič]] |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Status mesta |established_date = [[1952]] |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = | area_total_km2 = 58 | area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |population_as_of = 2020 |population_note = |population_total = 16.105 | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_density_km2 = auto |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |latd=46|latm=8|lats=58.94|latNS=N |longd=15|longm=2|longs=56.63|longEW=E |elevation_m = 309,7 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1420 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = LJ |website = {{URL|www.trbovlje.si}} |twin1 = [[Slika:Blason Sallaumines.svg|20px|Grb Sallauminesa]] [[Sallaumines]] |twin1_country = {{FRA}} |footnotes = }} '''Trbovlje''' ({{Audio|Sl-Trbovlje.oga|izgovorjava}}) so glede na število prebivalcev (približno 14.000) 10. največje [[mesto]] v Sloveniji in največje mesto v [[Zasavje|Zasavju]], hkrati pa tudi geografsko središče [[Zasavje|Zasavja]] in [[občina Trbovlje|občine Trbovlje]], ki ima še okoli 2.000 prebivalcev več kot samo mesto (16.000). V zadnjem obdobju se število prebivalstva zmanjšuje. Raztezajo se v ozki in več kot 7 km dolgi dolini, ob potoku [[Trboveljščica]], s pretežno strnjeno zazidavo. Prvotnemu mestu je več kot dvesto let delovanja rudnika močno spremenilo podobo. Izginili so nekdanji pritoki Trboveljščice (Limbarski, Dobrniški in Lakonški potok), pa tudi vasi s temi imeni so žrtvovali rudniku. Trbovlje se delijo na naslednje mestne predele: poleg središča mesta so to še nekdanje rudarske in delavske kolonije Vode, Žabjek (Žabja vas), Nasipi, Jugov grabe, Bevško, Ribnik, Pod Gozdom, Hohkrautova kolonija, Novi dom, Neža, Vreskovo, Ojstro, Loke, Gornje Trbovlje, Volkova Loka, Golovec, Klek (Gornji in Spodnji Klek), Globušak, Pod Ostrim vrhom. V mestnem središču izstopa novejše blokovsko naselje Sallaumines. [[Gabrsko]] je samostojno naselje. V zgodovini so Trbovlje zaznamovali številni industrijski obrati, rudnik in tudi [[termoelektrarna]] s svojim [[Trboveljski dimnik|dimnikom]]. Trbovlje se tako ponašajo z najvišjim dimnikom v Evropi, ki je visok 360 metrov, premer pri tleh znaša 27,5 metra, na vrhu pa 7,7 metra. Ob močnem vetru njegov vrh niha do skoraj enega metra. Občina Trbovlje praznuje svoj praznik 1. junija kot počastitev spomina na boj z Orjuno. Tisto nedeljsko jutro, 1. junija 1924, ob deseti uri dopoldne se je okoli 800 oboroženih orjunašev, ki med delavskim rudarskim narodom niso imeli podpore, zbralo na trboveljski železniški postaji in skupaj z godbo odkorakalo proti mestu. Ob cesti pred rudarskim domom jih je v zasedi pričakalo 60 do 70 borcev Proletarskih akcijskih čet, ki so vojaško godbo spustili mimo, nato pa napadli zastavonoše in funkcionarje Orjune, na kar so orjunaši odgovorili z ognjem. Po nekajminutni izmenjavi ognja sta streljanje prekinili dve ročni bombi, ki so ju pripadniki Proletarskih akcijskih čet vrgli med orjunaše. Spopadajoči strani sta se razmaknili, ogenj pa je terjal nekaj življenj ter poškodoval večje število ljudi. Orjunaši so nato v meščanskem delu Trbovelj razvili svoj prapor. V znak maščevanja so orožnikom odvzeli pridržanega rudarja Franca Fakina in ga pozneje v kamnolomu mučili in ubili. Nato so vdrli še v rudarski dom in ga zažgali. Oblasti so v mesto napotile vojsko, ki je do večera že zasedla Trbovlje. == Zgodovina == Trbovlje je mesto od sredine 20. stoletja, vendar so se ljudje v teh krajih naseljevali že davno prej, o čemer pričajo najdbe (kamnito kladivo v Lakonci in druge). Naselja so bila majhna, večinoma le nekaj kmetij. Vpisane pa so že v Otokarjevem urbarju (1265). Kasneje se je število kmetij le počasi povečevalo, saj je bila zemlja skopa in bilo jo je malo. Sprva so se naseljevali na vrhovih. Tam so sredi [[19. stoletje|19. stoletja]] zgradili cesto. Z njo so povezali dolino s Savinjsko dolino. Obsavsko cesto proti [[Hrastnik|Hrastniku]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorju]] so gradili [[Nemci]] med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. [[Slika:Ana Dimnik.jpg|levo|sličica|216x216_pik|alt=|[[Ana Dimnik]]]] Ob [[Sava|Savi]] v dolini je zelo malo prostora, zato je bilo tam kmetij malo, največ ob sotočjih potokov. Na levem bregu v naselju Na Savi so bile samo tri (Južnova, Savškova in Bregarjeva). Ob Belih slapovih je še videti razvaline navigacijskega poslopja, ki je bilo zgrajeno za časa [[Cesarica|cesarice]] [[Marija Terezija|Marije Terezije]], saj so tod pristajali brodniki z ladjami, ki so vozile po Savi. Na meji z zagorsko občino je bila graščina Prusnik iz prve polovice 18. stol. Takrat so Savo regulirali in zgradili kanal skozi Bele slapove in brzice. Tukaj so zgradili hlev za vprežno živino, ki je vlekla [[Ladja|ladje]] navzgor. Po izgradnji železnice je plovba po mestoma nevarni Savi ponehala. Trbovlje so razcvet doživele z izkopavanjem premoga od leta 1804 dalje. Število prebivalcev je takrat začelo strmo naraščati, graditi so se začele ceste in naselja za rudarje t.i. kolonije. Trbovlje tako niso bile več prostor za peščico kmetov, ampak so začele dobivati družbeni razred delavcev in meščanov ter so se tako razvile v mesto. Danes nas na obdobje rudarjenja spominjajo številni vhodi v rove, rudarske kolonije, bronasta kipa rudarjev Stojana Batiča pred Delavskim domom Trbovlje. Nanj spominja tudi legenda o škratu Perkmandeljcu, ki je rudarjem kradel malico in jim nagajal v rovih med njihovim delom. V času razcveta rudarstva je imela v Trbovljah največ veljave [[nemščina]]. Le redki narodno zavedni Slovenci so si prizadevali za uveljavljanje slovenskega jezika. Med njimi je bila [[Ana Dimnik]], gostilničarka. Gostilna Dimnik še stoji tam, kjer se cesta razcepi v Cesto oktobrske revolucije in v ulico Sallaumines (imenovana po francoski občini Sallaumines, ki je od leta 1964 pobratena s Trbovljami). Obrtniška cesta (prej Cesta oktobrske revolucije) vodi proti starim Trbovljam. Ob vhodu vanje je Peklarjeva (tudi Arzenškova) grofovska hiša z večkapno streho, katere osnova izvira morda še iz časa [[Celjski grofje|celjskih grofov]], danes imenovana tudi Lovski gradič. Gre za najstarejšo hišo v Trbovljah, ki je bila v urbarju prvič omenjena leta 1582. V notranjosti objekta se nahaja občinska protokolarna oziroma poročna soba. == Kum == Najvišji vrh v Občini Trbovlje in v Zasavju nasploh je [[Kum]], ki leži na 1220 metrih nadmorske višine, geografsko pa je lociran skoraj v središču Slovenije. Na Kumu, znanemu tudi kot zasavski Triglav, je poleg Planinskega doma na Kumu, ki je bil leta 2015 imenovan za Naj planinsko kočo, leži tudi cerkev sv. Neže in zvonik ter RTV oddajnik. Prvi zametki oddajanja segajo že v leto 1957, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je oddajni center Kum leta 1991 kot prvi v Sloveniji doživel letalski napad, napaden pa je bil kar dvakrat. [[Slika:Kum cerkev oddajnik 1.jpg|levo|sličica|197x197_pik]] Cerkev sv. Neže ima kar dva zvonika, eden je lociran v cerkvi, drugi pa ob cerkvi. Legenda pravi, da sta na Kumu, vsak na svojem vrhu, pasla pastir Jošt in pastirica Neža. Jošt si je želel Nežine družbe, zato jo je neutrudno po nemško klical »komm, komm« (pridi, pridi). Tako je gora dobila ime Kum. Ne vemo, ali je Neža res obiskala Jošta. Vem pa, da samska dekleta rada potegnejo za vrv zvona v cerkvi sv. Neže, da bi našla sanjskega fanta. Le pogumno se torej odpravite na Kum! Pogled z najvišjega vrha v Posavskem hribovju seže skoraj po celi Sloveniji. Od vzhoda proti jugu vidimo Gore, Kopitnik, Kočevski Rog, Snežnik, Nanos, v bližini pa dolino Sopote in prostrano Dolenjsko gričevje zahod pa nam ponudi Julijce s Triglavom, pred njimi Polhograjsko hribovje in Škofjeloško pogorje in če pogled premikamo proti severu, vidimo Karavanke in Kamniške Alpe, v jasnih dneh se vidi do Ljubljane in celo preko meja Slovenije, do zagreba in Trsta.[[Trbovlje#cite note-5|^[5]]] V juniju ste na Kumu lahko priča kolesarskemu vzponu na Kum in spominski slovesnsoti ob dnevu državnosti. Zadnjo nedeljo v avgustu se na Kumu srečajo romarji iz številnih krajev po Sloveniji na t.i. Kumlanski nedelji. == Trbovlje - novomedijsko mesto == Ljudje danes iščejo priložnosti v novih tehnologijah in znanjih. Trbovlje so novomedijsko mesto, kjer vsako leto poteka festival Speculum Artium, ki vsakokrat privabi domače in tuje umetnike in prav vsakič osupne z novimi umetnostnimi instalacijami, s predavanji in z delavnicami. Ne smemo pozabiti tudi na virtualni muzej rudarstva, 4. dritl, ki je svoja vrata odprl leta 2017 in gostil že več tisoč ljudi iz vsega sveta. 4. DRITL, prejemnik številnih nagrad, dediščino rudarstva predstavlja na nov, vizualno atraktiven način.  Prebijate se lahko čez pravi rudniški rov, opremljen z originalnimi rudniškimi eksponati, s svetlobnimi in zvočnimi efekti, hologrami in projekcijami. S pomočjo najsodobnejše opreme za navidezno in razširjeno resničnost boste vstopili v svet rudarjev, kakršen je bil pred 100 leti. S sodobno tehnologijo predstavljamo tudi življenje rudarskih družin in njihov boj za boljši jutri. [[Slika:Tone Seliškar 1960.jpg|sličica|194x194_pik|Tone Seliškar]] Kramp, lopata in navidezna resničnost skupaj pričarajo nepozabno doživetje za vse generacije. Muzejski eksponati so zanimivi tako s tehničnega, zgodovinskega vidika, kot tudi zaradi samega načina prikaza. Poudarek tako ni na opisovanju golih zgodovinskih dejstev, temveč na občutkih, ter z novomedijskimi tehnologijami pripovedovanih zgodbah o ljudeh. Humanizacija tehnologije. 4. dritl se nahaja v prostorih Delavskega doma Trbovlje.<ref>{{Navedi splet|url=http://4dritl.si/ponudba-ogledov/|title=Obiščite nas – Virtualni muzej rudarstva – 4. Dritl|accessdate=2018-08-10|website=4dritl.si|language=sl-SI}}</ref> == Glasba in umetnost == Trboveljske korenine imajo številni znani glasbeniki in kulturniki. Med njimi so tudi zasedba [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]], [[Red Five Point Star|Red Five Point Star,]] ki je svoj ritem ska glasbe ponesla tudi po ZDA in Afriki, evrovizijska predstavnica in igralka [[Tanja Ribič]]. Prav tako iz Trbovelj izvira vrhunska umetniško-plesna zasedba [[En knap]], akademski slikar [[Janez Knez]] in pesnik ter pisatelj [[Tone Seliškar]]. Tudi [[Delavska godba Trbovlje]] ima svoje pomembno mesto tako v kraju samem, kot v Sloveniji. Je dobitnica zlatih priznanj z največjih tekmovanj pihalnih orkestrov. [[Laibach]] je svetovno znana zasedba, katerih zvok je grajen na t.i. industrijskih zvokih trboveljskega okolja. Veliko odmevnost je sprožil dogodek, ko je bil prepovedan njihov multimedijski projekt [[Rdeči revirji]]. Pozneje so jim oblasti celo prepovedale javno nastopanje in uporabo imena, a so kljub temu nadaljevali ustvarjanje. == Anduht in Nohšiht == [[Slika:Trbovlje dimnik.jpg|sličica|207x207_pik|alt=|[[Trboveljski dimnik]]]] Tradicionalna dogodka, ki vsako leto potekata v sklopu praznovanja občinskega praznika v mesecu juniju sta Anduht in Nohšiht. Imeni prireditev sta tipični rudarski, anduht pomeni slavje, nohšiht pa pomeni nočno službo. Poleg obeh koncertnih večerov, obiskovalca pozdravi še Podeželska tržnica, na kateri se predstavljajo lokalni ponudniki in ustvarjalci ter tekmovanje v kuhanju grenadirmarša, ki sta prvič potekala leta 2017. Vsako leto se tekmovanja, kot komisija za ocenjevanje, udeležijo znana imena slovenske kulinarike, med seboj pa se v kuhanju preizkušajo lokalna podjetja, zavodi in društva. == Mladinski hostel == Trbovlje vam poleg zasebnih ponudnikov nudijo tudi prenočišče v hostlu Zavoda za šport in mladino Trbovlje (ZMŠT). Poleg nočitve v dvoposteljni sobi (posameznik ali par), apartmaju (posameznik, par, družina z otroki) ali v večposteljni sobi (skupine do 14 oseb) so gostom zagotovljeni samostojni (apartma, dvoposteljne sobe) in skupinski toaletni prostori (večposteljne sobe). Gostom je na voljo uporaba tudi skupnega večnamenskega prostora, souporaba hotelske kuhinje ter zunanji in notranji prostor kavarne. Zavod za mladino in šport Trbovlje gostom ne ponuja zgolj nočitve, temveč prijetno izkušnjo bivanja v hotelu, ki skozi svojo obliko in poslikavo prikazuje naravne dediščine Zasavja. Sobe, poimenovane po najlepših zasavskih hribih, goste že ob prvem stiku popeljejo v svet pustolovščin, ki jih Zasavje ponuja. Zavod za mladino in šport Trbovlje preveva poseben utrip. Je eden redkih prostorov, kjer se v Zasavju srečujejo poti posameznikov različnih narodnosti, kultur, prepričanj, pogledov. Poleg obiskovalcev iz vseh koncev in krajev pa vzdušje bivanja krepijo dogodki Zavoda, ki gostom poleg nočitve ponuja še zabavne, poučne, glasbene, rekreativne in druge vsebine.<ref>{{Navedi splet|url=http://mct.si/sl/domov/|title=Mladinski center Trbovlje|accessdate=2018-08-10|website=mct.si|language=sl-SI}}</ref> == Tradicionalne jedi == 200 let rudarjenja in industrializacije sta svoj pečat pustila tudi v kulinariki. Jedi, značilne za te kraje, so preproste, narejene iz žit, stročnic in okopavin, a izjemno okusne. * Knapovsko sonce oziroma funšterc je najbolj prepoznavna zasavska jed. Gre za neke vrste palačinko, ki se jo zlato zapeče. Funšterc mora biti rahel, srednje debel ter rumen kot sonce. * Grenadirmarš, pražena jed iz testenin, kuhanega krompirja, čebule, ocvirkov in začimb je bila najbolj priljubljena med vojaki in kmeti med prvo svetovno vojno. * Zasavska jetrnica pa je prava posebnost v slovenskem prostoru. Polnjena je z mešanico svinjskega mesa in jeter, slanine in riža oziroma kaše. Poleg zgoraj naštetih pa so priljubljene še: rudarska kisla župa, prečmuh ali fižol z jabolki, krumpantoč, pehtranova potica,... == Ljudje, povezani s Trbovljami == {{Glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Trbovlje}}{{col-begin}}{{col-2}} * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Bogdan Barovič]], politik * [[Aleš Gulič]], poslanec * [[Stojan Batič]], kipar * [[Jožef Hašnik]], župnik in pesnik * [[Leopold Hočevar - Hoči]], slikar * [[Ana Dimnik]], gostilničarka in zavedna Slovenka * [[Tončka Čeč]], narodna junakinja * [[Miha Marinko]], narodni heroj in politik * [[Janko Drnovšek]], gradbeni inženir in strokovni pisec * [[Boris Hamrla]], rudarski inženir in strokovni pisec * [[Anton Kuder]], pravnik in strokovni pisec * [[Jože Pirš]], strokovni pisec * [[Mihael Gunzek]], klarinetist, dirigent * [[Ciril Ličar]], pianist {{col-2}} * [[Marija Jamar-Legat]], literarna zgodovinarka * [[Edvard Salezin]], kipar * [[Tomo Pitamic]], zdravnik in strokovni pisec * [[Ciril Škerjanec]], violončelist * [[Albert Kramer]], politik * [[Elda Piščanec]], slikarka * [[Milan Rijavec]], slikar * [[Tone Seliškar]], pesnik * [[Ludvik Mrzel]], pesnik * [[Avgust Šuligoj]], organizator in vodja pevskega zbora rudarske mladine * [[Janez Knez]], akademski slikar * [[Tanja Ribič]], pevka in igralka * [[Alojz Zupan]], klarinetist * [[Uroš Zupan]], pesnik in esejist * [[Mirko Bivic]], dirkač * [[Andrej Malgaj]], dirkač in mehanik * [[Darko Jorgić]], slovenski namizni tenisač * [[Slavko Stošicki]], poslovnež, častni občan Trbovelj {{col-end}} == Sakralna dediščina == * [[Cerkev sv. Martina, Trbovlje]] * [[Cerkev sv. Miklavža, Loke]] * [[Cerkev sv. Križa, Retje]] * [[Cerkev sv. Katarine, Čeče]] * [[Cerkev sv. Marka, Ostenk]] * [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje]] == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije, SAZU Ljubljana, 1976 {{Opombe}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Trbovlje}} {{Wikipotovanje|Trbovlje}} * [http://www.trbovlje.si/ Spletna stran Občine Trbovlje] {{Trbovlje}} {{Mesta-Slovenija}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Trbovlje]] [[Kategorija:Trbovlje|*]] {{normativna kontrola}} cg62czgdjhn2ersq8sl97a55mgz6ctj 10 124998 5728585 5728524 2022-08-07T12:54:51Z A09090091 188929 Redakcija 5728524 uporabnika [[Special:Contributions/178.71.147.50|178.71.147.50]] ([[User talk:178.71.147.50|pogovor]]) razveljavljena -ne zavajat, po večini zemljevidov Gruzija ni del Evrope, označevanje samo te pa bi bil NPOV wikitext text/x-wiki {{Image label begin|image=BlankMap-Europe.svg|width={{{width|400}}}|float={{{float|none}}}}} {{Image label small|x=0.655|y=0.755|scale={{{width|400}}}|text=[[Albanija|<small>Alb.</small>]]}} {{Image label small|x=0.28|y=0.76|scale={{{width|400}}}|text=[[Andora|<small><small>Andora</small></small>]]}} {{Image label small|x=0.5|y=0.62|scale={{{width|400}}}|text=[[Avstrija]]}} {{Image label small|x=0.68|y=0.4|scale={{{width|400}}}|text=[[Belorusija]]}} {{Image label small|x=0.32|y=0.56|scale={{{width|400}}}|text=[[Belgija]]}} {{Image label small|x=0.58|y=0.69|scale={{{width|400}}}|text=[[Bosna in Hercegovina|<small>Bosna</small>]]}} {{Image label small|x=0.72|y=0.69|scale={{{width|400}}}|text=[[Bolgarija]]}} {{Image label small|x=0.565|y=0.66|scale={{{width|400}}}|text=[[Hrvaška|<small>Hrv.</small>]]}} {{Image label small|x=0.93|y=0.85|scale={{{width|400}}}|text=[[Ciper]]}} {{Image label small|x=0.52|y=0.565|scale={{{width|400}}}|text=[[Češka]]}} {{Image label small|x=0.41|y=0.43|scale={{{width|400}}}|text=[[Danska]]}} {{Image label small|x=0.58|y=0.3|scale={{{width|400}}}|text=[[Estonija]]}} {{Image label small|x=0.56|y=0.21|scale={{{width|400}}}|text=[[Finska]]}} {{Image label small|x=0.3|y=0.66|scale={{{width|400}}}|text=[[Francija]]}} {{Image label small|x=0.44|y=0.77|scale={{{width|400}}}|text=[[Korzika|(Fr.)]]}} {{Image label small|x=0.42|y=0.525|scale={{{width|400}}}|text=[[Nemčija]]}} {{Image label small|x=0.72|y=0.8|scale={{{width|400}}}|text=[[Grčija]]}} {{Image label small|x=0.585|y=0.61|scale={{{width|400}}}|text=[[Madžarska|Madž.]]}} {{Image label small|x=0.08|y=0.17|scale={{{width|400}}}|text=[[Islandija]]}} {{Image label small|x=0.115|y=0.49|scale={{{width|400}}}|text=[[Irska (država)|Irska]]}} {{Image label small|x=0.51|y=0.74|scale={{{width|400}}}|text=[[Italija]]}} {{Image label small|x=0.455|y=0.825|scale={{{width|400}}}|text=[[Sardinija|(It.)]]}} {{Image label small|x=0.56|y=0.87|scale={{{width|400}}}|text=[[Sicilija|(It.)]]}} {{Image label small|x=0.6|y=0.35|scale={{{width|400}}}|text=[[Latvija]]}} {{Image label small|x=0.46|y=0.64|scale={{{width|400}}}|text=[[Lihtenštajn|<small>Liht.</small>]]}} {{Image label small|x=0.57|y=0.39|scale={{{width|400}}}|text=[[Litva]]}} {{Image label small|x=0.38|y=0.58|scale={{{width|400}}}|text=[[Luksemburg|<small>Luks.</small>]]}} {{Image label small|x=0.685|y=0.735|scale={{{width|400}}}|text=[[Severna Makedonija|<small>Mak.</small>]]}} {{Image label small|x=0.57|y=0.91|scale={{{width|400}}}|text=[[Malta]]}} {{Image label small|x=0.73|y=0.565|scale={{{width|400}}}|text=[[Moldavija|<small>Moldavija</small>]]}} {{Image label small|x=0.36|y=0.74|scale={{{width|400}}}|text=[[Monako|<small>Monako</small>]]}} {{Image label small|x=0.62|y=0.72|scale={{{width|400}}}|text=[[Črna gora|<small>Č. gora</small>]]}} {{Image label small|x=0.36|y=0.52|scale={{{width|400}}}|text=[[Nizozemska|Nizo.]]}} {{Image label small|x=0.34|y=0.28|scale={{{width|400}}}|text=[[Norveška]]}} {{Image label small|x=0.55|y=0.48|scale={{{width|400}}}|text=[[Poljska]]}} {{Image label small|x=0.09|y=0.85|scale={{{width|400}}}|text=[[Portugalska]]}} {{Image label small|x=0.68|y=0.62|scale={{{width|400}}}|text=[[Romunija]]}} {{Image label small|x=0.8|y=0.25|scale={{{width|400}}}|text=[[Rusija]]}} {{Image label small|x=0.58|y=0.42|scale={{{width|400}}}|text=[[Kaliningrad|(Rus.)]]}} {{Image label small|x=0.52|y=0.715|scale={{{width|400}}}|text=[[San Marino|<small>S. Mar.</small>]]}} {{Image label small|x=0.64|y=0.687|scale={{{size|400}}}|text=[[Srbija]]}} {{Image label small|x=0.6|y=0.57|scale={{{width|400}}}|text=[[Slovaška|<small>Slovaška</small>]]}} {{Image label small|x=0.525|y=0.65|scale={{{width|400}}}|text=[[Slovenija|<small>Slo.</small>]]}} {{Image label small|x=0.2|y=0.7975|scale={{{width|400}}}|text=[[Španija]]}} {{Image label small|x=0.46|y=0.34|scale={{{width|400}}}|text=[[Švedska]]}} {{Image label small|x=0.4|y=0.66|scale={{{width|400}}}|text=[[Švica|Švica]]}} {{Image label small|x=0.87|y=0.75|scale={{{width|400}}}|text=[[Turčija]]}} {{Image label small|x=0.75|y=0.5|scale={{{width|400}}}|text=[[Ukrajina]]}} {{Image label small|x=0.215|y=0.49|scale={{{width|400}}}|text=[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno<br />kraljestvo]]}} {{Image label small|x=0.5|y=0.775|scale={{{width|400}}}|text=[[Vatikan|<small>Vatikan</small>]]}} {{Image label small|x=0.565|y=0.755|scale={{{width|400}}}|text=[[Jadransko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Jadran</span>]]}} {{Image label small|x=0.34|y=0.01|scale={{{width|400}}}|text=[[Severno ledeno morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Severno<br />ledeno morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.51|y=0.26|scale={{{width|400}}}|text=[[Baltsko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Baltsko<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.19|y=0.7|scale={{{width|400}}}|text=[[Biskajski zaliv|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Biskajski<br/>zaliv</span>]]}} {{Image label small|x=0.9|y=0.62|scale={{{width|400}}}|text=[[Črno morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Črno<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.15|y=0.575|scale={{{width|400}}}|text=[[Keltsko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Keltsko<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.01|y=0.1|scale={{{width|400}}}|text=[[Danska ožina|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Danska<br/>ožina</span>]]}} {{Image label small|x=0.15|y=0.01|scale={{{width|400}}}|text=[[Grenlandsko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Grenlandsko<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.09|y=0.92|scale={{{width|400}}}|text=[[Zaliv Cadiza|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Zaliv<br/>Cadiza</span>]]}} {{Image label small|x=0.445|y=0.73|scale={{{width|400}}}|text=[[Ligursko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Lig.<br/>m.</span>]]}} {{Image label small|x=0.34|y=0.92|scale={{{width|400}}}|text=[[Sredozemsko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Sredozemsko morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.01|y=0.63|scale={{{width|400}}}|text=[[Atlantski ocean|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Atlantik</span>]]}} {{Image label small|x=0.32|y=0.43|scale={{{width|400}}}|text=[[Severno morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Severno<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.32|y=0.17|scale={{{width|400}}}|text=[[Norveško morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Norveško<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.19|y=0.92|scale={{{width|400}}}|text=[[Gibraltarski preliv|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Gibraltar</span>]]}} {{Image label small|x=0.4941|y=0.83|scale={{{width|400}}}|text=[[Tirensko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Tirensko<br/>m.</span>]]}} {{Image label end}}<noinclude> {{list-dev}} {{User:Zondor/Labelled Map Documentation}} [[ru:Шаблон:Карта Европы]] </noinclude> j2h5h6ln1u0tklh3pa4m52o4jl5l3c8 0 126769 5728987 5249965 2022-08-08T11:22:03Z 82.192.33.65 Dopolnitev kratkega opisa s kratko zgodovino in uporabo stiropora. wikitext text/x-wiki [[slika:Envase de yogur.jpg|thumb|Lonček za [[jogurt]] iz polistirena]] '''Polistiren''' ([[IUPAC]] ime '''poli(1-fenileten-1,2-diil)''', standardna okrajšava '''PS''') je [[Aromatičnost|aromatski]] [[polimer]] [[stiren]]a (feniletena) z molekulsko formulo (H<small>5</small>C<small>6</small>-CH=CH<small>2</small>)<small>n</small> in eden najbolj uporabljanih tipov [[plastika|plastike]]. Je [[termoplast]], ki je pri [[sobna temperatura|sobni temperaturi]] trdna, brezbarvna plastika z omejeno prožnostjo, pri temperaturi nad 95{{nbsp}}ºC pa se utekočini in ga je možno natančno oblikovati v [[kalup]]ih. [[slika:Polystyrene formation.PNG|thumb|center|400px|Polimerizacija stirena]] Trden polistiren se uporablja med drugim za pribor za enkratno uporabo, plastične modelčke, ovitke za [[Kompaktni disk|CD-je]] in [[DVD|DVD-je]] ipd. Spenjen polistiren (EPS) se vsesplošno uporablja kot material za pakiranje. Stiropor je blagovna znamka, pod katero se prodaja material zaprtocelične intrudirane polistirenske pene (EPS). Proizveden je kot neprekinjena penasta izolacijska plošča za stavbe, ki se uporablja v stenah, strehah in temeljih kot toplotna izolacija. Ta material je bele barve in je v lasti in proizvajalca [[:en:DuPont|DuPont]]. DuPont je izdelal tudi linijo zelenih in belih penastih oblik za uporabo v obrti in cvetličnih aranžmajih. Stiropor se po vsem svetu pogovorno uporablja za material EPS oz. ekstrudirani polistiren (EPS). Material se uporablja za izolacijo objektov (hiš in stavb), za izolacijo hrane in zdravil pri transportu v kavnih skodelicah in kot blažilni material v embalaži. Poleg tega je zmerno topen v številnih organskih topilih, cianoakrilatu ter pogonskih sredstvih in topilih barve v spreju. == Zgodovina == V štiridesetih letih 20. stoletja so raziskovalci, prvotno v Dowovem laboratoriju<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.dow.com/en-us.html|website=www.dow.com|accessdate=2022-08-08|language=en}}</ref> za kemijsko fiziko, pod vodstvom Raya McIntira , našli način za izdelavo penastega polistirena. Ponovno so odkrili metodo, ki jo je prvi uporabil švedski izumitelj Carl Georg Munters, in pridobili ekskluzivno licenco za Muntersov patent v Združenih državah. Dow je našel načine za prilagoditev Muntersove metode za izdelavo velikih količin ekstrudiranega polistirena kot pene z zaprtimi celicami, ki je odporna na vlago. Patent za to prilagoditev je bil vložen leta 1947.<ref>{{Navedi splet|title=Espacenet – search results|url=https://worldwide.espacenet.com/patent/search?q=pn=US2450436|website=worldwide.espacenet.com|accessdate=2022-08-08}}</ref> == Uporaba == Stiropor se uporablja v gradbeništvu, kot embalaža in za druge namene. Ker je inerten<ref>{{Navedi splet|title=Stiropor - Uporaba, vpliv na zdravje ter vloga stiropora v času Covid-19|url=https://stireks.si/stiropor-uporaba-vpliv-na-zdravje-ter-vloga-stiropora-v-casu-covid-19/|website=Stireks d.o.o. - Gradbena Trgovina|date=2021-03-15|accessdate=2022-08-08|language=sl-SI|first=M.|last=Miklavčič}}</ref>, ne gnije in ne privlači škodljivcev, je idealen za izolacijo stavb. Uporablja se za izolacijo sten, tal in fasad ter kot material za zapolnitev praznin, tudi kot polnilo pri gradnji cest in železnic ter kot plavajoči material pri gradnji pontonov. Ker ima stiropor odlično lastnost blaženja udarcev se stiropor v transportu uporablja za zaščito in prevoz občutljivih in dragih predmetov. Odlično razmerje med trdnostjo in težo pa je lastnost zaradi katere se uporablja v jadralnih in lahkih letalih ter modelih letal in deskah. Zaradi odlične absorpcije udarcev se uporablja tudi v avto sedežih in čeladah. Stiropor v granulah se uporablja v vrtnarstvu za prezračevanje tal. == Vplivi na okolje == EPA<ref>{{Navedi splet|title=Clean Air Act Standards and Guidelines for Foam, Fiber, Plastic and Rubber Products|url=https://www.epa.gov/stationary-sources-air-pollution/clean-air-act-standards-and-guidelines-foam-fiber-plastic-and|website=www.epa.gov|date=2015-12-02|accessdate=2022-08-08|language=en|first=OAR|last=US EPA}}</ref> in Mednarodna agencija za raziskave raka sta poročali o omejenih dokazih, da je stiropor rakotvoren za ljudi in živali , kar pomeni, da obstaja pozitivna povezava med izpostavljenostjo in rakom in da je vzročnost verodostojna, vendar drugih razlag ni mogoče zanesljivo izključiti. {{chem-stub}} [[Kategorija:Termoplasti]] {{normativna kontrola}} 3vh8i86k4rxpt2qacrzagvgxepixfkq 5728992 5728987 2022-08-08T11:41:22Z Yerpo 8417 --spamlink wikitext text/x-wiki [[slika:Envase de yogur.jpg|thumb|Lonček za [[jogurt]] iz polistirena]] '''Polistiren''' ([[IUPAC]] ime '''poli(1-fenileten-1,2-diil)''', standardna okrajšava '''PS''') je [[Aromatičnost|aromatski]] [[polimer]] [[stiren]]a (feniletena) z molekulsko formulo (H<small>5</small>C<small>6</small>-CH=CH<small>2</small>)<small>n</small> in eden najbolj uporabljanih tipov [[plastika|plastike]]. Je [[termoplast]], ki je pri [[sobna temperatura|sobni temperaturi]] trdna, brezbarvna plastika z omejeno prožnostjo, pri temperaturi nad 95{{nbsp}}ºC pa se utekočini in ga je možno natančno oblikovati v [[kalup]]ih. [[slika:Polystyrene formation.PNG|thumb|center|400px|Polimerizacija stirena]] Trden polistiren se uporablja med drugim za pribor za enkratno uporabo, plastične modelčke, ovitke za [[Kompaktni disk|CD-je]] in [[DVD|DVD-je]] ipd. Spenjen polistiren (EPS) se vsesplošno uporablja kot material za pakiranje. Stiropor je blagovna znamka, pod katero se prodaja material zaprtocelične intrudirane polistirenske pene (EPS). Proizveden je kot neprekinjena penasta izolacijska plošča za stavbe, ki se uporablja v stenah, strehah in temeljih kot toplotna izolacija. Ta material je bele barve in je v lasti in proizvajalca [[:en:DuPont|DuPont]]. DuPont je izdelal tudi linijo zelenih in belih penastih oblik za uporabo v obrti in cvetličnih aranžmajih. Stiropor se po vsem svetu pogovorno uporablja za material EPS oz. ekstrudirani polistiren (EPS). Material se uporablja za izolacijo objektov (hiš in stavb), za izolacijo hrane in zdravil pri transportu v kavnih skodelicah in kot blažilni material v embalaži. Poleg tega je zmerno topen v številnih organskih topilih, cianoakrilatu ter pogonskih sredstvih in topilih barve v spreju. == Zgodovina == V štiridesetih letih 20. stoletja so raziskovalci, prvotno v Dowovem laboratoriju<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.dow.com/en-us.html|website=www.dow.com|accessdate=2022-08-08|language=en}}</ref> za kemijsko fiziko, pod vodstvom Raya McIntira , našli način za izdelavo penastega polistirena. Ponovno so odkrili metodo, ki jo je prvi uporabil švedski izumitelj Carl Georg Munters, in pridobili ekskluzivno licenco za Muntersov patent v Združenih državah. Dow je našel načine za prilagoditev Muntersove metode za izdelavo velikih količin ekstrudiranega polistirena kot pene z zaprtimi celicami, ki je odporna na vlago. Patent za to prilagoditev je bil vložen leta 1947.<ref>{{Navedi splet|title=Espacenet – search results|url=https://worldwide.espacenet.com/patent/search?q=pn=US2450436|website=worldwide.espacenet.com|accessdate=2022-08-08}}</ref> == Uporaba == Stiropor se uporablja v gradbeništvu, kot embalaža in za druge namene. Ker je inerten, ne gnije in ne privlači škodljivcev, je uporaben za izolacijo stavb. Uporablja se za izolacijo sten, tal in fasad ter kot material za zapolnitev praznin, tudi kot polnilo pri gradnji cest in železnic ter kot plavajoči material pri gradnji pontonov. Ker ima stiropor odlično lastnost blaženja udarcev se stiropor v transportu uporablja za zaščito in prevoz občutljivih in dragih predmetov, pa tudi v avtosedežih in čeladah. Ugodno razmerje med trdnostjo in težo pa je lastnost, zaradi katere se uporablja v jadralnih in lahkih letalih ter modelih letal in deskah. Stiropor v granulah se uporablja v vrtnarstvu za prezračevanje tal. == Vplivi na okolje == EPA<ref>{{Navedi splet|title=Clean Air Act Standards and Guidelines for Foam, Fiber, Plastic and Rubber Products|url=https://www.epa.gov/stationary-sources-air-pollution/clean-air-act-standards-and-guidelines-foam-fiber-plastic-and|website=www.epa.gov|date=2015-12-02|accessdate=2022-08-08|language=en|first=OAR|last=US EPA}}</ref> in Mednarodna agencija za raziskave raka sta poročali o omejenih dokazih, da je stiropor rakotvoren za ljudi in živali, kar pomeni, da obstaja pozitivna povezava med izpostavljenostjo in rakom in da je vzročnost verodostojna, vendar drugih razlag ni mogoče zanesljivo izključiti. {{normativna kontrola}} {{chem-stub}} [[Kategorija:Termoplasti]] svqhb5xxz0hzd75b058te6hovl5j9rl 5728993 5728992 2022-08-08T11:43:40Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki [[slika:Envase de yogur.jpg|thumb|Lonček za [[jogurt]] iz polistirena]] '''Polistiren''' ([[IUPAC]] ime '''poli(1-fenileten-1,2-diil)''', standardna okrajšava '''PS''') je [[Aromatičnost|aromatski]] [[polimer]] [[stiren]]a (feniletena) z molekulsko formulo (H<small>5</small>C<small>6</small>-CH=CH<small>2</small>)<small>n</small> in eden najbolj uporabljanih tipov [[plastika|plastike]]. Je [[termoplast]], ki je pri [[sobna temperatura|sobni temperaturi]] trdna, brezbarvna plastika z omejeno prožnostjo, pri temperaturi nad 95{{nbsp}}ºC pa se utekočini in ga je možno natančno oblikovati v [[kalup]]ih. [[slika:Polystyrene formation.PNG|thumb|center|400px|Polimerizacija stirena]] Trden polistiren se uporablja med drugim za pribor za enkratno uporabo, plastične modelčke, ovitke za [[Kompaktni disk|CD-je]] in [[DVD|DVD-je]] ipd. Spenjen polistiren (EPS) se vsesplošno uporablja kot material za pakiranje. Stiropor je blagovna znamka proizvajalca [[DuPont]], pod katero se prodaja material zaprtocelične intrudirane polistirenske pene (EPS). Proizveden je kot neprekinjena penasta izolacijska plošča za stavbe, ki se uporablja v stenah, strehah in temeljih kot toplotna izolacija. Ta material je bele barve. DuPont je izdelal tudi linijo zelenih in belih penastih oblik za uporabo v obrti in cvetličnih aranžmajih. Stiropor se po vsem svetu pogovorno uporablja za material EPS oz. ekstrudirani polistiren (EPS). Material se uporablja za izolacijo objektov (hiš in stavb), za izolacijo hrane in zdravil pri transportu v kavnih skodelicah in kot blažilni material v embalaži. Poleg tega je zmerno topen v številnih organskih topilih, cianoakrilatu ter pogonskih sredstvih in topilih barve v spreju. == Zgodovina == V štiridesetih letih 20. stoletja so raziskovalci, prvotno v Dowovem laboratoriju<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.dow.com/en-us.html|website=www.dow.com|accessdate=2022-08-08|language=en}}</ref> za kemijsko fiziko, pod vodstvom Raya McIntira , našli način za izdelavo penastega polistirena. Ponovno so odkrili metodo, ki jo je prvi uporabil švedski izumitelj Carl Georg Munters, in pridobili ekskluzivno licenco za Muntersov patent v Združenih državah. Dow je našel načine za prilagoditev Muntersove metode za izdelavo velikih količin ekstrudiranega polistirena kot pene z zaprtimi celicami, ki je odporna na vlago. Patent za to prilagoditev je bil vložen leta 1947.<ref>{{Navedi splet|title=Espacenet – search results|url=https://worldwide.espacenet.com/patent/search?q=pn=US2450436|website=worldwide.espacenet.com|accessdate=2022-08-08}}</ref> == Uporaba == Stiropor se uporablja v gradbeništvu, kot embalaža in za druge namene. Ker je inerten, ne gnije in ne privlači škodljivcev, je uporaben za izolacijo stavb. Uporablja se za izolacijo sten, tal in fasad ter kot material za zapolnitev praznin, tudi kot polnilo pri gradnji cest in železnic ter kot plavajoči material pri gradnji pontonov. Ker ima stiropor odlično lastnost blaženja udarcev se stiropor v transportu uporablja za zaščito in prevoz občutljivih in dragih predmetov, pa tudi v avtosedežih in čeladah. Ugodno razmerje med trdnostjo in težo pa je lastnost, zaradi katere se uporablja v jadralnih in lahkih letalih ter modelih letal in deskah. Stiropor v granulah se uporablja v vrtnarstvu za prezračevanje tal. == Vplivi na okolje == EPA<ref>{{Navedi splet|title=Clean Air Act Standards and Guidelines for Foam, Fiber, Plastic and Rubber Products|url=https://www.epa.gov/stationary-sources-air-pollution/clean-air-act-standards-and-guidelines-foam-fiber-plastic-and|website=www.epa.gov|date=2015-12-02|accessdate=2022-08-08|language=en|first=OAR|last=US EPA}}</ref> in Mednarodna agencija za raziskave raka sta poročali o omejenih dokazih, da je stiropor rakotvoren za ljudi in živali, kar pomeni, da obstaja pozitivna povezava med izpostavljenostjo in rakom in da je vzročnost verodostojna, vendar drugih razlag ni mogoče zanesljivo izključiti. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{chem-stub}} [[Kategorija:Termoplasti]] 8dp71m5p8wb6pfkfpfmmdp2hidvr0zi 0 128636 5728921 5699190 2022-08-08T08:50:37Z 188.198.33.227 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Jurij}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10093554_b4 | latd = 46 |latm = 34 |lats = 6.48 |latNS = N | longd = 16 |longm = 1 |longs = 13.43 |longEW = E | pushpin_label_position = left |najdisi=Sveti+Jurij+ob+Ščavnici |vrsta=Videm ob Ščavnici (do leta 1997) |image= |povrsina=51 |prebivalstvo=205 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=234,1 |postna=9244 |posta=Sveti Jurij ob Ščavnici |obcina=Sveti Jurij ob Ščavnici |pokrajina=Štajerska (pokrajina) |regija=Pomurska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sveti Jurij ob Ščavnici - Trško jedro | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 25. januar 1991 | refšt =945 | občina = Sveti Jurij ob Ščavnici }} }} '''Sveti Jurij ob Ščavnici''' je [[naselje]], središče občine [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]. Kraj se je vsaj od leta 1683, pa vse do 22. januarja leta 1997 imenoval Videm ob Ščavnici. ==Ime== Videm se kot kraj omenja v krstni knjigi od 1680 in ob uvedbi hišnih številk (leta 1770). Na topografski karti [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] vojske, ki je nastala v obdobju 1749-1780, je kraj imenovan Vidma, ob znaku [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] pa je zapis "Phar St.Georg". Leta 1853 je bilo na [[Zemljevid|zemljevidu]] Slovenske dežele Petra Kozlerja objavljeno ime kraja z imenom ''Videm''. Leta 1953 so po kraju poimenovali še krajevni urad s [[Pošta|pošto]] in šolo, prej pa sta bila poimenovana po župniji in zavetniku [[Sv. Jurij|sv. Juriju]]. Kraj je bil z odlokom na 22. redni seji 22. januarja 1997 preimenovan iz zgodovinskega ''Vidma ob Ščavnici'' v ''Sveti Jurij ob Ščavnici'' (Odlok o imenovanju lokalnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici)<ref>{{navedi splet |url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=3577 |title=Uradni list RS, št. 6/97 |accessdate= |date=7. 2. 1997 |format= |work=Uradni list }}</ref> . S spremembo imena so poenotili poimenovanje lokalnega središča z imenom župnije. Povod za preimenovanje je bil zmota, da je ime Videm ob Ščavnici novejše ime iz časov socialistične Jugoslavije in da je ime Sv. Jurij staro ime kraja. Staro ime kraja (Videm) etimološko izvira iz besede [[videm]], ki je v času [[fevdalizem|fevdalizma]] označevala cerkveno posest. Nestrinjanje s preimenovanjem se je kazalo z mazanjem tabel in objektov v lokalnem središču. 9. januarja [[1998]] je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o imenovanju lokalnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Leta 2007 so krajani občini predložili pobudo o vrnitvi starega imena Videm ob Ščavnici, ki jo je podpisalo 79 % vseh krajanov. Pobuda ni dobila podpore v občinskem svetu, ki je sestavljen pretežno iz predstavnikov drugih krajev občine.<ref>{{navedi splet |url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2007042005196655 |title=Lokalno središče naj bo spet Videm ob Ščavnici |accessdate= |date=20.4.2007 |format= |work=Večer d.d. }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == *[[Fran Ilešič]] *[[Edvard Kocbek]] * [[Blaguško jezero]] * [[Seznam osebnosti iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [https://www.sveti-jurij.si/objava/59920 O kraju na občinskem portalu] {{Sveti Jurij ob Ščavnici}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Sveti Jurij ob Ščavnici]] [[Kategorija:Sv. Jurij ob Ščavnici|*]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} 0p1xj6e8zfgzqif26y6nu79uoh8c6rh 5728923 5728921 2022-08-08T08:52:35Z 188.198.33.227 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Jurij}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10093554_b4 | latd = 46 |latm = 34 |lats = 6.48 |latNS = N | longd = 16 |longm = 1 |longs = 13.43 |longEW = E | pushpin_label_position = left |najdisi=Sveti+Jurij+ob+Ščavnici |vrsta=Videm ob Ščavnici (do leta 1997) |image= |povrsina=51 |prebivalstvo=2789 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=234,1 |postna=9244 |posta=Sveti Jurij ob Ščavnici |obcina=Sveti Jurij ob Ščavnici |pokrajina=Štajerska (pokrajina) |regija=Pomurska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sveti Jurij ob Ščavnici - Trško jedro | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 25. januar 1991 | refšt =945 | občina = Sveti Jurij ob Ščavnici }} }} '''Sveti Jurij ob Ščavnici''' je [[naselje]], središče občine [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]. Kraj se je vsaj od leta 1683, pa vse do 22. januarja leta 1997 imenoval Videm ob Ščavnici. ==Ime== Videm se kot kraj omenja v krstni knjigi od 1680 in ob uvedbi hišnih številk (leta 1770). Na topografski karti [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] vojske, ki je nastala v obdobju 1749-1780, je kraj imenovan Vidma, ob znaku [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] pa je zapis "Phar St.Georg". Leta 1853 je bilo na [[Zemljevid|zemljevidu]] Slovenske dežele Petra Kozlerja objavljeno ime kraja z imenom ''Videm''. Leta 1953 so po kraju poimenovali še krajevni urad s [[Pošta|pošto]] in šolo, prej pa sta bila poimenovana po župniji in zavetniku [[Sv. Jurij|sv. Juriju]]. Kraj je bil z odlokom na 22. redni seji 22. januarja 1997 preimenovan iz zgodovinskega ''Vidma ob Ščavnici'' v ''Sveti Jurij ob Ščavnici'' (Odlok o imenovanju lokalnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici)<ref>{{navedi splet |url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=3577 |title=Uradni list RS, št. 6/97 |accessdate= |date=7. 2. 1997 |format= |work=Uradni list }}</ref> . S spremembo imena so poenotili poimenovanje lokalnega središča z imenom župnije. Povod za preimenovanje je bil zmota, da je ime Videm ob Ščavnici novejše ime iz časov socialistične Jugoslavije in da je ime Sv. Jurij staro ime kraja. Staro ime kraja (Videm) etimološko izvira iz besede [[videm]], ki je v času [[fevdalizem|fevdalizma]] označevala cerkveno posest. Nestrinjanje s preimenovanjem se je kazalo z mazanjem tabel in objektov v lokalnem središču. 9. januarja [[1998]] je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o imenovanju lokalnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Leta 2007 so krajani občini predložili pobudo o vrnitvi starega imena Videm ob Ščavnici, ki jo je podpisalo 79 % vseh krajanov. Pobuda ni dobila podpore v občinskem svetu, ki je sestavljen pretežno iz predstavnikov drugih krajev občine.<ref>{{navedi splet |url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2007042005196655 |title=Lokalno središče naj bo spet Videm ob Ščavnici |accessdate= |date=20.4.2007 |format= |work=Večer d.d. }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == *[[Fran Ilešič]] *[[Edvard Kocbek]] * [[Blaguško jezero]] * [[Seznam osebnosti iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [https://www.sveti-jurij.si/objava/59920 O kraju na občinskem portalu] {{Sveti Jurij ob Ščavnici}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Sveti Jurij ob Ščavnici]] [[Kategorija:Sv. Jurij ob Ščavnici|*]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} 2knehe751iboflwvbxtaaak43mzt8av 5728925 5728923 2022-08-08T08:54:51Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.198.33.227|188.198.33.227]] ([[User talk:188.198.33.227|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Jurij}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10093554_b4 | latd = 46 |latm = 34 |lats = 6.48 |latNS = N | longd = 16 |longm = 1 |longs = 13.43 |longEW = E | pushpin_label_position = left |najdisi=Sveti+Jurij+ob+Ščavnici |vrsta=Videm ob Ščavnici (do leta 1997) |image= |povrsina=0,6 |prebivalstvo=205 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=234,1 |postna=9244 |posta=Sveti Jurij ob Ščavnici |obcina=Sveti Jurij ob Ščavnici |pokrajina=Štajerska (pokrajina) |regija=Pomurska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sveti Jurij ob Ščavnici - Trško jedro | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 25. januar 1991 | refšt =945 | občina = Sveti Jurij ob Ščavnici }} }} '''Sveti Jurij ob Ščavnici''' je [[naselje]], središče občine [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]. Kraj se je vsaj od leta 1683, pa vse do 22. januarja leta 1997 imenoval Videm ob Ščavnici. ==Ime== Videm se kot kraj omenja v krstni knjigi od 1680 in ob uvedbi hišnih številk (leta 1770). Na topografski karti [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] vojske, ki je nastala v obdobju 1749-1780, je kraj imenovan Vidma, ob znaku [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] pa je zapis "Phar St.Georg". Leta 1853 je bilo na [[Zemljevid|zemljevidu]] Slovenske dežele Petra Kozlerja objavljeno ime kraja z imenom ''Videm''. Leta 1953 so po kraju poimenovali še krajevni urad s [[Pošta|pošto]] in šolo, prej pa sta bila poimenovana po župniji in zavetniku [[Sv. Jurij|sv. Juriju]]. Kraj je bil z odlokom na 22. redni seji 22. januarja 1997 preimenovan iz zgodovinskega ''Vidma ob Ščavnici'' v ''Sveti Jurij ob Ščavnici'' (Odlok o imenovanju lokalnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici)<ref>{{navedi splet |url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=3577 |title=Uradni list RS, št. 6/97 |accessdate= |date=7. 2. 1997 |format= |work=Uradni list }}</ref> . S spremembo imena so poenotili poimenovanje lokalnega središča z imenom župnije. Povod za preimenovanje je bil zmota, da je ime Videm ob Ščavnici novejše ime iz časov socialistične Jugoslavije in da je ime Sv. Jurij staro ime kraja. Staro ime kraja (Videm) etimološko izvira iz besede [[videm]], ki je v času [[fevdalizem|fevdalizma]] označevala cerkveno posest. Nestrinjanje s preimenovanjem se je kazalo z mazanjem tabel in objektov v lokalnem središču. 9. januarja [[1998]] je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o imenovanju lokalnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Leta 2007 so krajani občini predložili pobudo o vrnitvi starega imena Videm ob Ščavnici, ki jo je podpisalo 79 % vseh krajanov. Pobuda ni dobila podpore v občinskem svetu, ki je sestavljen pretežno iz predstavnikov drugih krajev občine.<ref>{{navedi splet |url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2007042005196655 |title=Lokalno središče naj bo spet Videm ob Ščavnici |accessdate= |date=20.4.2007 |format= |work=Večer d.d. }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == *[[Fran Ilešič]] *[[Edvard Kocbek]] * [[Blaguško jezero]] * [[Seznam osebnosti iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [https://www.sveti-jurij.si/objava/59920 O kraju na občinskem portalu] {{Sveti Jurij ob Ščavnici}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Sveti Jurij ob Ščavnici]] [[Kategorija:Sv. Jurij ob Ščavnici|*]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} 98uezauntigkcnopgemen4mdfc1ymj8 0 129339 5728561 5728560 2022-08-07T12:00:23Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Kongregacija]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} pkyklplppldm9kpia81k886bqhhv82p 5728562 5728561 2022-08-07T12:01:08Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} s4688dtsn0xx6axz6ruezz9y13nbf8f 5728610 5728562 2022-08-07T13:20:48Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je bila palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} 6l4hjei0wplewagj416yvl9gtm4fdba 5728611 5728610 2022-08-07T13:21:21Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je bila palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} no9cjwy8dzj47p2s7srx2t2p0fnepsj 5728634 5728611 2022-08-07T14:07:08Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je bila palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} 78w83mbye992av6p6ykxio3xxuk4iek 5728670 5728634 2022-08-07T15:18:35Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je bila palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} 6dfswz7x6h220yvuo37e4jk7q20kat6 5728671 5728670 2022-08-07T15:18:48Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je bila palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] sxpd4x2nbcyrgqli403wovmpgqm2gi2 5728673 5728671 2022-08-07T15:20:16Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je bila palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] mvzy3zru1z96rvtzbgag2c2v1p253mp 5728686 5728673 2022-08-07T15:35:11Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Kongregacija obsega svetovalni odbor, ki vključuje [[kardinal|kardinale]], [[škof|škofe]], [[Duhovnik|duhovnike]], laične [[Teologija|teologe]] in [[kanonsko pravo|kanonske pravnike]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Prvotni naziv Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije je bil leta 1908 spremenjen v Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada in nato junija 2022 Kongregacija za verski nauk (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znana kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] kbowz01yo0yxvnqxcb5usuprixq4p38 5728687 5728686 2022-08-07T15:37:18Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Kongregacija obsega svetovalni odbor, ki vključuje [[kardinal|kardinale]], [[škof|škofe]], [[Duhovnik|duhovnike]], laične [[Teologija|teologe]] in [[kanonsko pravo|kanonske pravnike]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Prvotni naziv Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije je bil leta 1908 spremenjen v Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada in nato leta 1965 v Kongregacijo za verski nauk (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znana kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] rd5pqkxeiw8marqsowifb0zpk6312jm 5728688 5728687 2022-08-07T15:37:54Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo, bila je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Kongregacija obsega svetovalni odbor, ki vključuje [[kardinal|kardinale]], [[škof|škofe]], [[Duhovnik|duhovnike]], laične [[Teologija|teologe]] in [[kanonsko pravo|kanonske pravnike]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Prvotni naziv Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije je bil leta 1908 spremenjen v Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada in nato leta 1965 v Kongregacijo za verski nauk (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znana kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] qagzoiocapfsnseu006ht3woylsxhdr 5728691 5728688 2022-08-07T15:39:39Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo, bila je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Prvotni naziv Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije je bil leta 1908 spremenjen v Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada in nato leta 1965 v Kongregacijo za verski nauk (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znana kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == Kongregacija obsega svetovalni odbor, ki vključuje [[kardinal|kardinale]], [[škof|škofe]], [[Duhovnik|duhovnike]], laične [[Teologija|teologe]] in [[kanonsko pravo|kanonske pravnike]]. * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] ltao8gfqb51j3is47pybyjfont97oua 5728692 5728691 2022-08-07T15:41:47Z Shabicht 3554 /* Preimenovanja */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo, bila je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Prvotni naziv Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije je bil leta 1908 spremenjen v Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada in nato leta 1965 v Kongregacijo za verski nauk (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znana kot »sveti urad« (latinsko ''Sanctum Officium''). <ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == Kongregacija obsega svetovalni odbor, ki vključuje [[kardinal|kardinale]], [[škof|škofe]], [[Duhovnik|duhovnike]], laične [[Teologija|teologe]] in [[kanonsko pravo|kanonske pravnike]]. * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] epnx1mzvjddwu01ktt1yildwrho994r 5728693 5728692 2022-08-07T15:46:32Z Shabicht 3554 /* Preimenovanja */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo, bila je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Prvotni naziv Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije je leta 1908 [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Še vedno je neuradno znana kot »sveti urad« (latinsko ''Sanctum Officium''). <ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> == Organi kongregacije == Kongregacija obsega svetovalni odbor, ki vključuje [[kardinal|kardinale]], [[škof|škofe]], [[Duhovnik|duhovnike]], laične [[Teologija|teologe]] in [[kanonsko pravo|kanonske pravnike]]. * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] 5cetkdt484fjgaai8do2bslksy3brg6 5728694 5728693 2022-08-07T15:47:44Z Shabicht 3554 /* Preimenovanja */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je bila najstarejša kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je skrbela za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo, bila je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Prvotni naziv Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije je leta 1908 [[papež Pij X.]] spremenil v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Še vedno je neuradno znana kot »sveti urad« (latinsko ''Sanctum Officium''). <ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> == Organi kongregacije == Kongregacija obsega svetovalni odbor, ki vključuje [[kardinal|kardinale]], [[škof|škofe]], [[Duhovnik|duhovnike]], laične [[Teologija|teologe]] in [[kanonsko pravo|kanonske pravnike]]. * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] 71mosh2mfd58d1uxped7jyma32tb10p 0 138379 5728938 5722272 2022-08-08T09:31:46Z Amanesciri2021 205950 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Kos''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|deseti najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki so ga na dan 1. januarja 2010 uporabljale 3.903 osebe. Pogost je tudi v nekaterih drugih slovanskih okoljih, zlasti na Poljskem in Hrvaškem. == Izvor == Po mnenju [[Janez Keber|Janeza Kebra]] priimek Kos izhaja iz imena ptiča [[kos (ptič)|kosa]]. Na Dolenjskem ptiča imenujejo ''kus'' in od tod je izpeljan priimek Kus (175 oseb) ter Kusel, Kuselj, Kusič, Kussel in podobni. Priimek Kos bi lahko ponekod izhajal tudi od položaja kmetije na hribu, imenovanem ''kosje'' ali tudi ''kozje''. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Albert Kos]] (1913—1947), pravnik in levičarski publicist *[[Albert Kos]] (*1948), gledališki režiser *[[Alojzij Kos]], kipar *[[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]] (1891—1979), zdravnica, humanitarna in družbenoprosvetna delavka *[[Andrej Kos]] (*1973), elektrotehnik, univ. prof. * [[Anica Mikuš Kos]] (*1935), pedopsihiatrinja, humanitarna delavka * [[Anton Kos (1837)|Anton Kos]] - Cestnikov (1837—1900), književnik, publicist * [[Anton Kos - Čobo]] (1922—?), rudar, partizan, kočevski odposlanec * [[Blaž Kos]] (*1979), alpinist/plezalec? *[[Boris Kos]], igralec *[[Boštjan Kos]] (*1976), hokejist * [[Božidar Kos]] (1934—2015), skladatelj, akademik * [[Božo Kos]] (1931—2009), ilustrator in karikaturist * [[Damir Domitrović-Kos]] (1963—2016), gledališki in umetniški producent * [[Dejan Kos]] (*1966), germanist, literarni zgodovinar * [[Drago Kos (sociolog)|Drago Kos]] (*1953), prostorski (urbani) sociolog, prof. FDV * [[Drago Kos]] (*1961), pravnik, kriminalist in nogometni sodnik * [[Dušan Kos]] (*1963), zgodovinar * [[Evelina Kos]] (*1996), nogometašica *[[Fran Kos]] (1885—1956), zoolog *[[Franc Kos (razločitev)]], ime več oseb ** [[Franc Kos]] (1853—1924), zgodovinar ** [[Franc Kos (1912)|Franc Kos]] (1912—1966), umetnostni zgodovinar ** [[Franc Kos (vojni zločinec)|Franc Kos]] (*1966), vojni zločinec *[[Gaja Kos]] (*1979), literarna kritičarka, publicistka, prevajalka * [[Gojmir Anton Kos]] (1896—1970), slikar, profesor, akademik * [[Ivan Kos (šahist)|Ivan Kos]] (1846—1907), podjetnik in šahist * [[Ivan Kos (filolog)|Ivan Kos]] (1849—1931), filolog, šolnik (ravnatelj gimnazije v Pazinu) * [[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]] (1895—1981), slikar, grafik * [[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962), biolog, krajinski ekolog, strokovnjak za varstvo divjih zveri, univ. prof. * [[Janez Kos (*1935|Janez Kos]] (*1935), muzealec, kustos *[[Janez Kos]], astronom *[[Janina Kos]], prevajalka * [[Janko Kos (častnik)|Janko Kos]] (1891—1934), častnik (preporodovec) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (*1931), literarni teoretik in zgodovinar, komparativist, univerzitetni profesor, akademik * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] (*1959), profesor farmacevtske biokemije, evropski akademik * [[Jože Kos]], mizar, lesar * [[Jože Kos (bibliotekar)|Jože Kos]] (1908—1969), bibliotekar, založnik? * [[Jože Kos Grabar]] (*1959), geodet, pesnik, publicist, aktivist * [[Lada Kos]], pevka * [[Leon Kos]] (1918—2006), zdravnik ginekolog * [[Leopoldina Kos]] (1889—1968), političarka in pedagoginja * [[Lojze Kos (*1950)|Lojze Kos]] (*1950), novinar, dopisnik * [[Lovro Kos]] (*1999), smučarski skakalec * [[Marijan Kos]] (1909—1973), operni pevec *[[Marjan Kos]], ustavni pravnik * [[Marjeta Šašel Kos]] (*1952), arheologinja in klasična filologinja * [[Marko Kos]] (1925—2020), strojnik, promotor tehniške inteligence, publicist * [[Marta Kos-Marko|Marta Kos Marko]] (*1965), samostojna predavateljica, diplomatka * [[Mateja Kos Zabel]] (*1958), umetnostna zgodovinarka, muzealka * [[Mateo Kos]] (*1982), likovni ustvarjalec * [[Matevž Kos]] (*1966), literarni zgodovinar in teoretik, kritik, esejist * [[Miha Kos]] (*1962), fizik in pedagog znanosti (Hiša eksperimentov) * [[Milan Kos]] (*1962), redovnik minorit, provincialni minister * [[Milko Kos]] (1892—1972), zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik * [[Miro Kos|Miroslav Kos]] (1903—1996), arhitekt, publicist * [[Monika Kos]] (*1979), košarkarica *[[Nataša Kos]], diplomatka (MZZ) *[[Nataša Kos Križmančič]], pesalka, koreografinja * [[Neja Kos]] (*1943), plesna kritičarka, publicistka * [[Peter Kos]] (*1950), arheolog, numizmatik, muzealec * [[Mojca Kos Gnamuš|Petra Kos Gnamuš]], novinarka, dopisnica * [[Saša Kos]] (*1953), bibliotekarka in političarka * [[Simon Kos]] (1911—1941), protifašist, slovenski narodni mučenik * [[Sonja Kos Kraigher|Sonja Kos-Kraigher]] (1917—1970), prevajalka * [[Stanislav Kos]] (1911—1990), teolog in bibliotekar * [[Tine Kos]] (1894—1979), kipar * [[Tone Kos]] (1888—1975), športni delavec (težka atletika) * Tone Kos, slikar/risar ? *[[Toni Kos]] (*1972), šahist * [[Viktor Kos]] (1899—1987), duhovnik, dekan, monsinjor * [[Vili Kos]] (*1927), kartograf * [[Vladimir Kos (glasbenik)|Vladimir Kos]] (1912—?), cerkveni glasbenik * [[Vladimir Kos]] (1924—2022), jezuit, misijonar, jezikoslovec in pesnik * [[Ženja Leiler|Ženja Leiler Kos]] (*1966), kulturna novinarka, urednica, kritičarka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Ćiril Kos]] (1919—2003), hrvaški škof (Đakovsko-sremski) * [[Dragutin (Karl) Kos]] (19.stoletje), hrvaški gozdar * [[Erika Kos]] (1925—1990), hrvaška agronomka in biokemičarka * [[Igor Kos]] (*1978), hrvaški rokometaš * [[Ivan Kos (*1944),|Ivan Kos]] (*1944), hrvaški oboist * [[Józef Kos]], poljski vojni veteran *[[Jurij Kos]], ruski botanik slovenskega rodu (sin Ivana Kosa) * [[Károly Kós]], madžarski arhitekt * [[Koraljka Kos]] (*1934), hrvaška muzikologinja, profesorica in akademičarka * [[Ksenija Kos]] ([[Kos-Lukinić]]) (*1938), hrvaška pianistka in klavirska pedagoginja * [[Lada Kos]] (*1944), hrvaška šansonjerka in kantavtorica * [[Lucijan Kos]] (1911—1994), hrvaški pravnik in ekonomist pomorstva * [[Maja Kos]], srbska sinhrona plavalka * [[Mario Kos]] (*1936), hrvaški pravnik, odvetnik in (ustavni) sodnik * [[Mile Kos]], srbski nogometaš * [[Miodrag Kos]] (*1925), hrvaški novinar in nogometni trener * [[Monika Kos]] (*1967), avstralska novinarka * [[Paul Kos]], ameriški konceptualni umetnik * [[Petar Kos]] (1917—2007), hrvaški kipar in slikar * [[René Kos]], nizozemski kolesar * [[Rudolph Kos]], ameriški duhovnik (pridigar) * [[Tomasz Kos]], poljski nogometaš * [[Tomáš Kos]] (*1967), češki biatlonski trener v Sloveniji * [[Vera Kos-Paliska]] (*1942), hrvaška slikarka in likovna pedagoginja * [[Vesna Kos]] (*1930), hrvaška inženirka elektrotehnike, univ. prof. * [[Vinko Kos]] (1914—1945), hrvaški pesnik (međimurski) (frančiškansko gimnazijo obiskoval mdr. v Škofji Loki) * [[Vladimir Kos (1922|Vladimir Kos]] (1922—2007), hrvaški gradbeni inženir * [[Vladimir Kos (1937)|Vladimir Kos]] (*1937), hrvaški skladatelj zabavne glasbe in ilustrator * [[Zorko Kos]] (*1930), hrvaški gradbenik, hidrotehnik == Glej tudi == * [[Kosi]] * [[Kosmač]] * [[Kosič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kos}} * http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/priimki.htm * http://web.archive.org/20071013183444/www.geocities.com/boyan65/JKeber4.htm {{priimek|Kos}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] olg6ukvcx0r85hvwf1uhcznevcauf12 10 142425 5728935 5651607 2022-08-08T09:30:24Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{Football squad | name = Arsenal F.C. squad | teamname = Arsenal F.C. | bgcolor = #DD0000 | textcolor = white | bordercolor = white | list = <div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Aaron Ramsdale|Ramsdale]]}} {{football squad2 player|no=2|name=[[Héctor Bellerín|Bellerín]]}} {{football squad2 player|no=3|name=[[Kieran Tierney|Tierney]]}} {{Football squad2 player|no=4|name=[[Benjamin White (nogometaš)|White]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Thomas Partey|Partey]]}} {{Football squad2 player|no=6|name=[[Gabriel Magalhães|Gabriel]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Bukayo Saka|Saka]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Martin Ødegaard|Ødegaard]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Gabriel Jesus|Jesus]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Emile Smith Rowe|Smith Rowe]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Gabriel Martinelli|Martinelli]]}} {{football squad2 player|no=12|name=[[William Saliba|Saliba]]}} {{football squad2 player|no=13|name=[[Rúnar Alex Rúnarsson|Rúnarsson]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Eddie Nketiah|Nketiah]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Ainsley Maitland-Niles|Maitland-Niles]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Rob Holding|Holding]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Cédric Soares|Cédric]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Takehiro Tomiyasu|Tomiyasu]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Nicolas Pépé|Pépé]]}} <!-->{{football squad2 player|no=20|name=[[Nuno Tavares|Tavares]]}}<!--> {{football squad2 player|no=21|name=[[Fábio Vieira (nogometaš, rojen 2000)|Vieira]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Pablo Marí|Marí]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Albert Sambi Lokonga|Sambi Lokonga]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[Reiss Nelson|Nelson]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Mohamed Elneny|Elneny]]}} <!-->{{football squad2 player|no=26|name=[[Folarin Balogun|Balogun]]}}<!--> {{football squad2 player|no=27|name=[[Marquinhos (nogometaš, rojen 2003)|Marquinhos]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Matt Turner (soccer)|Turner]]}} <!-->{{football squad2 player|no=33|name=Okonkwo}}<!--> {{football squad2 player|no=34|name=[[Granit Xhaka|Xhaka]]}} {{football squad2 player|no=35|name=[[Oleksandr Zinchenko (nogometaš)|Zinchenko]]}} {{football squad2 player|no=—|name=[[Lucas Torreira|Torreira]]}} {{football squad manager|name=[[Mikel Arteta|Arteta]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov|{{PAGENAME}}]] </noinclude> 1fad45rhv9mnvwlsgq6iyx6syiiy2n0 0 144061 5728966 5724782 2022-08-08T10:25:21Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Lajovic''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 85 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 86 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Albin Lajovic]] (1890—1964), šolnik *[[Aleksander Lajovic]] (1920—2011), skladatelj in pedagog *[[Aleš Lajovic]], pevec (basist) (= jamar, leksikograf)? *[[Anton Lajovic]] (1878—1960), skladatelj, akademik *[[Boštjan Lajovic]] (*1962), TV-voditelj in urednik *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018), častnik, politik, diplomat in avstralski poslovnež *[[Emil Lajovic]] (1886—1965), tovanar v Ljubljani (TUBA) *[[Franci Lajovic]] (1894—1975), podjetnik, župan, pevec (Litija) *[[Janez Lajovic]] (*1932), arhitekt, urbanist in oblikovalec *[[Jure Lajovic]], lutkar *[[Jaro(slav) Lajovic]] (*1958), dr. med., prevajalec, poljudni publicist *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896—1977), pravnik *[[Majda Dobravec Lajovic|Majda Lajovic Dobravec]] (1931—2020), arhitektka in oblikovalka *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?), gospodarstvenik v Braziliji *[[Miša Lajovic|Miša (Milivoj) Lajovic]] (1921—2008), avstralsko-slov. politik, avstralski zvezni senator *[[Tomi Lajovic|Tomi (Tomaž) Lajovic]], arhitekt *[[Uroš Lajovic]] (*1944), dirigent *[[Vid Lajovic]] (1917—1977), pravnik, obsojenec na Nagodetovem procesu *[[Vida Vidmar Lajovic]] (1925—2015), umetnostna zgodovinarka in ekonomistka, gospodarstvenica, od 1980 zdravilka v Braziliji == Glej tudi == * priimek [[Lajevec]] * priimek [[Lajovec]] * priimek [[Lajović]] ([[Dušan Lajović]], srbski tenisač) * priimek [[Sajovic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lajovic}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] te6ggfbgt2u4qfbka5bfp1deakkfzd7 0 170138 5728736 5566690 2022-08-07T17:22:08Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Giuseppe Spinelli''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[1. februar]] [[1694]], [[Neapelj]], † [[12. april]] [[1763]]. == Življenjepis == [[17. april]]a [[1724]] je prejel [[duhovniško posvečenje]]. [[5. september|5. septembra]] [[1725]] je bil imenovan za [[naslovni škof|naslovnega nadškofa]] [[Korint]]a in hkrati za [[apostoplski nuncij|apostolskega nuncija]]. Leta [[1731]] je bil imenovan za tajnika škofov v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]. [[15. december|15. decembra]] [[1734]] je bil imenovan za [[nadškofija Neapelj|nadškofa Neplja]]; s tega položaja je odstopil [[8. februar]]ja [[1754]]. [[17. januar]]ja [[1735]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in pozneje imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a: [[14. marec|14. marca]] [[1735]] za [[ S. Pudenziana]] in [[25. september|25. septembra]] [[1752]] za [[Bazilika svete Marije v Trasteveru|baziliko svete Marije v Trasteveru]] ter za [[kardinal-škof]]a: [[9. april]]a [[1753]] za [[škofija Palestrina|Palestrine]], [[13. julij]]a [[1759]] za [[škofija Porto e Santa Rufina|Porta e Santa Rufine]] in 13. julija [[1761]] za [[škofija Ostia|Ostie]]. [[11. september|11. septembra]] [[1756]] je bil imenovan za [[prefekt]]a [[Kongregacija za propagando vere|Kongregacije za propagando vere]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Spinelli, Giuseppe kardinal}} [[Kategorija:Rojeni leta 1694]] [[Kategorija:Umrli leta 1763]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Palestrine]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Porta e Santa Rufine]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Ostie]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Neaplja]] [[Kategorija:Prefekti Kongregacije za propagando vere]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen XII.]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje v 18. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]] 54psppoxmdi7uoiw0vs56dtk64o9g32 5728737 5728736 2022-08-07T17:22:38Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Giuseppe Spinelli''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[1. februar]] [[1694]], [[Neapelj]], † [[12. april]] [[1763]]. == Življenjepis == [[17. april]]a [[1724]] je prejel [[duhovniško posvečenje]]. [[5. september|5. septembra]] [[1725]] je bil imenovan za [[naslovni škof|naslovnega nadškofa]] [[Korint]]a in hkrati za [[apostolski nuncij|apostolskega nuncija]]. Leta [[1731]] je bil imenovan za tajnika škofov v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]. [[15. december|15. decembra]] [[1734]] je bil imenovan za [[nadškofija Neapelj|nadškofa Neplja]]; s tega položaja je odstopil [[8. februar]]ja [[1754]]. [[17. januar]]ja [[1735]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in pozneje imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a: [[14. marec|14. marca]] [[1735]] za [[ S. Pudenziana]] in [[25. september|25. septembra]] [[1752]] za [[Bazilika svete Marije v Trasteveru|baziliko svete Marije v Trasteveru]] ter za [[kardinal-škof]]a: [[9. april]]a [[1753]] za [[škofija Palestrina|Palestrine]], [[13. julij]]a [[1759]] za [[škofija Porto e Santa Rufina|Porta e Santa Rufine]] in 13. julija [[1761]] za [[škofija Ostia|Ostie]]. [[11. september|11. septembra]] [[1756]] je bil imenovan za [[prefekt]]a [[Kongregacija za propagando vere|Kongregacije za propagando vere]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Spinelli, Giuseppe kardinal}} [[Kategorija:Rojeni leta 1694]] [[Kategorija:Umrli leta 1763]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Palestrine]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Porta e Santa Rufine]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Ostie]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Neaplja]] [[Kategorija:Prefekti Kongregacije za propagando vere]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen XII.]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje v 18. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]] 8o17yv1igw5w9mk2n80rcz1wtl7ydxn 5728738 5728737 2022-08-07T17:24:54Z Shabicht 3554 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Giuseppe Spinelli''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[1. februar]] [[1694]], [[Neapelj]], † [[12. april]] [[1763]]. == Življenjepis == [[17. april]]a [[1724]] je prejel [[duhovniško posvečenje]]. [[5. september|5. septembra]] [[1725]] je bil imenovan za [[naslovni škof|naslovnega nadškofa]] [[Korint]]a in hkrati za [[apostolski nuncij|apostolskega nuncija]]. Leta [[1731]] je bil imenovan za tajnika [[Kongregacija za škofe|Kongregacije za škofe]]. [[15. december|15. decembra]] [[1734]] je bil imenovan za [[nadškofija Neapelj|nadškofa Neplja]]; s tega položaja je odstopil [[8. februar]]ja [[1754]]. [[17. januar]]ja [[1735]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in pozneje imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a: [[14. marec|14. marca]] [[1735]] za [[ S. Pudenziana]] in [[25. september|25. septembra]] [[1752]] za [[Bazilika svete Marije v Trasteveru|baziliko svete Marije v Trasteveru]] ter za [[kardinal-škof]]a: [[9. april]]a [[1753]] za [[škofija Palestrina|Palestrine]], [[13. julij]]a [[1759]] za [[škofija Porto e Santa Rufina|Porta e Santa Rufine]] in 13. julija [[1761]] za [[škofija Ostia|Ostie]]. [[11. september|11. septembra]] [[1756]] je bil imenovan za [[prefekt]]a [[Kongregacija za propagando vere|Kongregacije za propagando vere]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Spinelli, Giuseppe kardinal}} [[Kategorija:Rojeni leta 1694]] [[Kategorija:Umrli leta 1763]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Palestrine]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Porta e Santa Rufine]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Ostie]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Neaplja]] [[Kategorija:Prefekti Kongregacije za propagando vere]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen XII.]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje v 18. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]] p0i5i9wj2g0zuzxqsejsi963uivz2op 5728739 5728738 2022-08-07T17:26:26Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Giuseppe Spinelli''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[1. februar]] [[1694]], [[Neapelj]], † [[12. april]] [[1763]]. == Življenjepis == [[17. april]]a [[1724]] je prejel [[duhovniško posvečenje]]. [[5. september|5. septembra]] [[1725]] je bil imenovan za [[naslovni škof|naslovnega nadškofa]] [[Korint]]a in hkrati za [[apostolski nuncij|apostolskega nuncija]]. Leta [[1731]] je bil imenovan za tajnika [[Kongregacija za škofe|Kongregacije za škofe]]. [[15. december|15. decembra]] [[1734]] je bil imenovan za [[nadškofija Neapelj|nadškofa Neplja]]; s tega položaja je odstopil [[8. februar]]ja [[1754]]. [[17. januar]]ja [[1735]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in pozneje imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a: [[14. marec|14. marca]] [[1735]] za [[ S. Pudenziana]] in [[25. september|25. septembra]] [[1752]] za [[Bazilika svete Marije v Trasteveru|baziliko svete Marije v Trasteveru]] ter za [[kardinal-škof]]a: [[9. april]]a [[1753]] za [[škofija Palestrina|Palestrine]], [[13. julij]]a [[1759]] za [[škofija Porto e Santa Rufina|Porta e Santa Rufine]] in 13. julija [[1761]] za [[škofija Ostia|Ostie]]. [[11. september|11. septembra]] [[1756]] je bil imenovan za [[prefekt]]a [[Kongregacija za evangelizacijo narodov|Kongregacije za propagando vere]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Spinelli, Giuseppe kardinal}} [[Kategorija:Rojeni leta 1694]] [[Kategorija:Umrli leta 1763]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Palestrine]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Porta e Santa Rufine]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Ostie]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Neaplja]] [[Kategorija:Prefekti Kongregacije za propagando vere]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen XII.]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje v 18. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]] qndwrlrkggge0kl298y0jme230fgvzm 0 176244 5728845 4512693 2022-08-08T01:45:58Z 151.71.237.103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivši dirkač F1 | image = Hellé_Nice_in_1929_at_Montlhéry.jpg | Nationality = {{ikonazastave|Francija}} [[Francozi]]nja | GP Years = [[Sezona Velikih nagrad 1931|1931]] - [[Sezona Velikih nagrad 1936|1936]] | GP Team(s) = privatnica ([[Bugatti]], [[Alfa Romeo]]) | GP Races = 22 | GP First race = [[Grand Prix de la Marne 1931]] | GP Last race = [[Grand Prix de Pau 1936]] | GP Ref = <ref>{{Racing Database|Mariette%20Hell%E9-Nice}}</ref> }} '''Hellé Nice''' (s pravim imenom '''Mariette Hélène Delangle'''), [[Francozi|francoska]] [[dirkač]]ica, [[plesalka]] in [[model]], * [[15. december]] [[1900]], [[Aunay-sous-Auneau]], [[Eure-et-Loir]], [[Francija]], † [[1. oktober]] [[1984]], [[Nica]], [[Francija]]. Hellé Nice se je rodila [[15. december|15. decembra]] 1900 v [[Francija|francoskem]] mestu [[Aunay-sous-Auneau]], [[Eure-et-Loir]], kot Mariette Hélène Delangle. Z dirkanjem se je začela ukvarjati leta [[1929]], ko je zmagala na ženski dirki na dirkališču [[Autodrome de Linas-Montlhéry|Montlhéry]], pri tem pa je postavila še kopenski hitrostni rekord za ženske. S tem je opozorila nase in z dirkalnikom [[Miller (car)|Miller]] je v drugem delu sezone uspešno nastopala v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Kmalu po vrnitvi je spoznala [[Philippe de Rothschild|Philippa de Rothschilda]] v [[Pariz|pariški]] kavarni na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]]. Rothschild jo je predstavil lastniku [[Bugatti]]ja, [[Ettore Bugatti|Ettoreju Bugattiju]], ki jo je sprejel v dirkaško moštvo. Za [[Sezona Velikih nagrad 1931|sezono 1931]] si je uspela priboriti nastop na petih dirkah za [[Dirke za Velike nagrade|Veliko nagrado]] z dirkalnikom [[Bugatti T35C]], najboljši rezultat je dosegla s sedmim mestom na dirki za [[Velika nagrada Dieppa 1931|Veliko nagrado Dieppa]]. Nato je vsako leto dobila priložnost na okoli petih dirkah, čeprav se ni uvrščala na stopničke je bila med navijači zelo priljubljena. Od sredine [[Sezona Velikih nagrad 1933|sezone 1933]] je nastopala z dirkalnikom [[Alfa Romeo Monza]], najboljši rezultat pa je dosegla s četrtim mestom na dirki za [[Velika nagrada Pikardije 1935|Veliko nagrado Pikardije]] v [[Sezona Velikih nagrad 1935|sezoni 1935]]. Na dirki za [[Velika nagrada Sao Paula 1936|Veliko nagrado Sao Paula]] v [[Sezona Velikih nagrad 1936|sezoni 1936]] se je poškodovala v nesreči, ki jo je povzročil neki gledalec, ki je na stezo porinil balo sena. Njen dirkalnik je ob trku dvignilo in trčil je v predel, kjer so stali gledalci. Ob tem so štirje umrli, okoli trideset pa jih je bilo poškodovanih. Nezavestno so jo prepeljali v bolnišnico, kjer se je po treh dneh zbudila iz kome, po treh mesecih pa je bil odpuščena iz bolnišnice. Ta tragedija jo je povzdignila v brazilsko narodno junakinjo, po njej je bilo poimenovanih tudi več otrok, Helenice ali Elenice. V [[Sezona Velikih nagrad 1937|sezoni 1937]] se je poskušala vrniti, toda nastopila je le na nekaj manjših dirkah. Kljub temu se je še naprej trudila vrniti v moštvo Bugatti, toda pa smrti prijatelja [[Jean Bugatti|Jeana Bugattija]] na testiranjih in izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] mesec kasneje za to ni bilo več možnosti. Tudi po koncu vojne še ni opustila misli na vrnitev in se je udeležila prvega povojnega [[reli]]ja v Monaku. Na zabavi ob vrnitvi dirkanja po vojni jo je zelo spoštovan dirkač [[Louis Chiron]] glasno obtožil sodelovanja z [[Gestapo]]m med vojno, kar je pomenilo konec njene dirkaške kariere, saj so se sponzorji umaknili, kljub temu, da Chiron ni imel nobenega dokaza za to. Umrla je leta 1984 v [[Nica|Nici]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.kolumbus.fi/leif.snellman/dh.htm#HN www.kolumbus.fi] {{ikona en}} * [[Miranda Seymour|Seymour, Miranda]] ''Bugatti Queen : In Search of a French Racing Legend''. (2004) [[Random House]], New York. ISBN 1-4000-6168-7 {{ikona en}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nice, Helle}} [[Kategorija:Francoski plesalci]] [[Kategorija:Francoski modeli]] [[Kategorija:Francoski dirkači]] [[Kategorija:Dirkači dirk za Veliko nagrado]] ao3wekbvzh6wjjb2nd3ywcjozj7kbjn 0 184056 5728762 5689840 2022-08-07T18:50:35Z Amanesciri2021 205950 /* Pomembni vrhovi */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Ojstrnik-6.jpg|thumb|right|250px|Ojstrnik nad Bistriško planino]] '''Karnijske Alpe''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Alpi Carniche'', [[nemščina|nemško]] ''Karnische Alpen'') so [[gorstvo]] v [[Južne apneniške Alpe|Južnih apneniških Alpah]] na [[Vzhodna Tirolska|Vzhodnem Tirolskem]] in [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]] ([[Videmska pokrajina]]). Karnijske Alpe, imenovane po nekdanji [[Stari Rim|rimski provinci]] [[Carnia|Carniji]], se od vzhoda do zahoda razprostirajo v dolžini okoli 100 km in tvorijo naravno mejo med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Italija|Italijo]]. Gorstvo ločuje od severno ležečih [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alp]] [[Ziljska dolina]] z [[reka|reko]] [[Zilja|Ziljo]], od vzhodno in jugovzhodno ležečih [[Karavanke|Karavank]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] jih ločuje reka [[Ziljica]] z [[Bela (Kanalska dolina)|Belo]] in [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]], na zahodu pa ga od [[Dolomiti|Dolomitov]] ločuje zgornja dolina reke [[Piava|Piave]]. Južno od toka reke [[Tilment]] (italijansko ''Tagliamento'') se gorovje preko [[Karnijske Predalpe|Karnijskih Predalp]] počasi spušča v [[Furlanija|Furlansko nižino]]. Najvišji vrh Karnijskih Alp, [[Coglians]] (nemško ''Hohe Warte'', 2780/82 m) je obenem tudi najvišji vrh italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija - Julijska Krajina]]. == Zgodovina == ''Carnia'' je bila provinca [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ime verjetno temelji na starejšem keltskem imenu. ''Karantanija'' je bila poseljena v karolinškem obdobju tako z [[Bavarci]] kot s [[Slovani]] (Slovenci). V času prve svetovne vojne so potekali boji med Italijo in Avstrijo prav po Karnijskih Alpah. Sledi gorskega vojskovanja so vidne še danes. Kötschach-Mauthen je večkrat nagrajen muzej na prostem, na oboju prelaza [[prelaz Plöcken|Plöcken]] (točneje v Kleinem Pal) je leta 1970 [[Walther Schaumann]] (1923-2004) izvedel projekt poti miru. == Geologija == Gorstvo je dalo svoje ime [[Geološka časovna lestvica|geološkemu obdobju]], poznanemu kot [[karnij]] - obdobje zgornjega [[trias]]a. Za geologijo so edinstveni v svetu masivni, 1300 m debeli [[Koralni greben|koralni grebeni]], ki segajo od dna dolin do skrajnih višin okoli jezera Wolayer. [[Paleozoik|Paleozojski]] apnenčasti masivi so nastali pred več kot 400 milijoni let ([[karbon]], [[devon]] in [[silur]]) in so po nastanku iz ekvatorialnih območij, ki so značilni za severne obale Afrike nastale v plitvem in toplem morju v devonu. Geološke [[Planinska pot|pohodne poti]] imenovane ''Geo-Trail'' prikazujejo kamnine bogate s [[fosil]]i in so med najdaljšimi v Evropi. Na severnem robu pogorja, v dolini Zilje, teče [[Periadriatski šiv]], geološka meja med celinskimi ploščami Afrike in Evrope in teče iz Ticina preko Dolomitov do Karavank. Karnijske Alpe spadajo med 100 najpomembnejših geoloških regij svetu. Nikjer v Evropi ni območij, kjer bi bilo v geološki zgodovini odprto morje, celinske plošče in koralni grebeni paleozoika tako blizu skupaj, da jih lahko opazujemo v neposredni bližini krajev (Rauchkofel-Hohe-Warte-Kellerwand-Cellon). Ohranitev fosilov je izjemna kljub večkratnemu prekrivanju gora. Geologi prihajajo iz vsega sveta opazovat ta pojav na terenu. == Delitev == Na splošno se Karnijske Alpe delijo na dve podskupini: osrednje gorstvo severno od zgornje doline reke Tilment (vzhodni in zahodni del ter južne Karnijske Alpe) in [[Karnijske Predalpe]] južno od zgornje doline reke Tilment (južni in severni del). Mejni greben med Avstrijo in Italijo je dolg okoli 100 km. Greben se začne na zahodu z značilno goro [[Helm]] (2433 m), v smučarskem središču [[Sexten]] dosežejo [[Pfannspitze]] (2678 m), [[Großer Kinigat]] (2689 m) in [[Monte Peralba]] / Hochweißstein, 2694 m) skoraj 2700 metrov, s [[Coglians]]om / Hohe Warte kot najvišjim vrhom (2780 m) in južnim vrhom Cima dei Preti (2703 m) pa to višino tudi presežejo. Preko grebena potekata dva pomembna prelaza [[prelaz Plöcken|Plöcken(pass)]] in [[Mokrine (prelaz)|Mokrine]] / Nassfeld. V Karnijskih Alpah na avstrijski strani je tudi najjužnejše ležeč [[ledenik]] [[Eiskar]]. [[Slika:HoheWarte KellerspitzeWest Karnische.jpg|thumb|right|250px|Coglians / Hohe Warte]] == Pomembni vrhovi == [[Slika:Mokrine Gartnerkofel.jpg|thumb|right|250px|Mokrine s Krniškimi skalami (Gartnerkofel)]] Pomembnejši vrhovi Karnijskih Alp so: * v zahodnem delu osrednjega gorstva: ** [[Coglians]] (nemško ''Hohe Warte'', 2782 m), ** ''Kellerwand'' (2775 m), ** [[Peralba]] (''Hochweißstein'', lokalno ''Jochkouvl'', 2691 m), ** [[Zuc dal Bor]] (2195 m), [[Monte Sernio]] (2180 m) in Creta Grauzaria (2065 m) * v vzhodnem delu osrednjega gorstva: ** [[Konjski Špik]] (it. ''Monte Cavallo di Pontebba'', nem. ''Rosskofel'', 2251 m), [[Veliki Koritnik]] (''Trogkofel'' ali ''Creta di Aip'', 2279 m) * v vzhodnem delu so: ** [[Ojstrnik]] (2050 m), [[Lepi Vršič]] (1911 m), Kok (1.941 m) in [[Poludnik]] (1999 m); * v južnih Karnijskih Alpah: ** [[Monte Brentoni]] (2548 m); * v Karnijskih predalpah: ** [[Cima dei Preti]] (2703 m), ** [[Monte Cridola]] (2581 m) * in čisto na jugu tik nad Padsko nižino [[Monte Cavallo]] Osrednji kraj na območju Karnijskih Alp je [[Tolmeč]], poleg njega pa se na obrobju nahajajo še [[Belluno]], [[Humin]], [[Maniago]], [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohor]] in [[Trbiž]]. Glavni [[prelaz]]i so: * cestni prelaz Plöcken / Passo di Monte Croce Carnico (med [[Tolmeč]]em in [[Kötschach-Mauthen]], 1360 m), * cestni prelaz Mokrine / Nassfeldpass med [[Tablja|Tabljo]] in [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]], 1552 m), * gorski prelaz Oefnerjoch / Forni Avoltri - Lesna dolina/[[Lesachtal]], 2301 m, * gorski prelaz Wolayer Pass / Forni Avoltri - [[Kötschach-Mauthen]], 1922 m. == Planinske koče == Od zahoda proti vzhodu: * [[Hahnspielhütte]] (Rifugio Gallo Cedrone), višina 2200 m v IT * [[Sillianer Hütte]], višina 2380 m v A * [[Obstansersee-Hütte]], višina 2304 m v A * [[Filmoor-Standschützenhütte]], višina 2350 m v A * [[Rifugio Monte Cavallino]], višina 1849 m v IT * [[Porzehütte]], višina 1930 m v A * [[Mitterkar-Biwak]], višina 1973 m v A * [[Armando-Piva-Biwak]], višina 2450 m v IT * [[Hochweißsteinhaus]], višina 1867 m v A * [[Letterspitz-Biwak]], višina 2080 m v A * [[Rifugio Pier Fortunato Calvi]], višina 2167 m v IT * [[Rifugio Monte Ferro]], višina 1563 m v IT * [[Wolayerseehütte]] früher ''Eduard-Pichl-Hütte'', višina 1967 m v A * [[Rifugio Lambertenghi e Romanin]], višina 1951 m v IT * [[Rifugio Giovanni e Olinto Marinelli]], višina 2120 m v IT * [[Eiskarhüttl]] (Weltkriegskaverne), višina 2100 m v A * [[Zollnerseehütte]] prej ''Dr.-Steinwender-Hütte'', višina 1720 m v A * [[Rudnigalm]], višina 1621 m v A * [[Bivacco Ernesto Lomasti]], višina 1920 m v IT * [[Treßdorfer Alm]], višina 1585 m v A * [[Naßfeldhaus]], višina 1513 m v A * [[Rifugio Fratelli Nordio]], višina 1210 m v IT * [[Feistritzer Alm]], višina 1718 m v A * [[Achomitzer Alm]], tudi ''Schönwipfel-Schutzhaus'', višina 1718 m v A === Slovensko - italijansko - nemški toponimi v Karnijskih Alpah === Lokalne slovenske [[Toponim|toponime]] sta zapisovala dr. Viktor Vovk v [[Planinski vestnik|Planinskih vestnikih]] (od 1961 do 1968) in Janez Turk (Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah)<ref>Janez Turk: ''Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah'' glej: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/]</ref> , od katerih se navajajo le najbolj pogosti:<br> '''Tabeljski potok''' (tudi Pontabeljski potok) – Torrente Pontebbana (it.) potok, ki se pri [[Pontebba|Tablji]] izliva v Belo, je bil do leta 1918 mejni potok med [[Kraljevina Italija|kraljevino Italijo]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko monarhijo]]. '''Studena''' – Rio Studena (it.) Jugozahodni (desni) pritok Tabeljskega potoka. '''Dolenja Studena''' – Studena bassa (it.) vas v dolini Tabeljskega potoka. '''Gorenja Studena''' – Studena alta (it.) vas ob potoku Studena, nad dolino Tabeljskega potoka. '''Slémenca''' – Slenza (it.) 1685 m visoka gora nad Gorenjo Studeno; na njenem pobočju tudi istoimenska planina (Casera Slenza). '''Čez Kladje''' – Sella di Cereschiàtis (it., furl.), Aupa Sattel (nem.) 1066 m visok prelaz (preval) med dolino potoka Studena in dolino Avpo. '''Mokrine''' – Passo di Pramollo (it.), Nassfeld (nem.) Cestni prelaz med Kanalsko in Ziljsko dolino povezuje Tabljo s Šmohorjem. '''Gumišče''' (tudi Gumnišče) – Gamiscen (it.) Senožet nad Tabljo, zahodno od ceste, ki vodi na Mokrine. '''Bombaš''' – Rio Bombaso (it.), Bombaschgraben (nem.) Potok Bombaš, ki priteče izpod Mokrin; pred Tabljo se izlije v Tabeljski potok. '''Mali vrh''' – Monte Malvueric (it.), Malurch (nem.) 1899 m visoka gora južno od prelaza Mokrine. '''Stan v Podne''' – Stampoden (it.) Gozdnat svet na severni strani Malega vrha. '''Dolnji Mali vrh''' – Casera Malvueric bassa (it.) Planina na južnih pobočjih Malega vrha; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1530 m in simbol za stajo. '''Gornji Mali vrh''' – Planina na vzhodnih pobočjih gore Mali vrh; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1600 m in simbol za stajo. '''Jelenje brdo''' – Monte Cervo (it.) 1365 m visoka, deloma skalnata vzpetina v južnem masivu Malega vrha. '''Prihod''' (tudi Privod) – Rio Pricòt (it., furl.), Prihat (nem.) Hudourniški potok v južnih pobočjih Malega vrha. '''Prihod''' (oziroma Pricòt) je tudi bližnja planina v istoimenski krnici (Conca di Pricòt – it., Hochkar Prihat – nem.); nad planino je kota 1410 m – Monte Pricòt in kota 2252 m – Creta di Pricòt. '''Prikotič''' – Pricotič (furl.) Planina zahodno od planine Prihod; Viktor Vovk domneva, da je planina dobila ime po nekdanjem lastniku. Prikotič je tudi potok, ki teče v bližini planine. '''Konjski špik''' – Rosskofel (nem.), Monte Cavallo di Pontebba (it.) 2239 m visoka gora zahodno od Mokrin. '''Prídol''' – Sella della Pridola (it.) 1644 m visoko sedlo med Konjskim špikom in Malim vrhom. '''Koritnica''' – Tröglbach, Trögelbach (nem.) Potok, ob katerem poteka prehod iz Ziljske doline na prelaz Mokrine. '''Repa''' – Reppwand (nem.) Dolomitsko skalovje vzhodno nad dolino Koritnice. '''Lónice''' – Passo del Casón di Lanza (it., furl.), Lanzenpass (nem.) Prelaz zahodno od Tablje, prehod v Paularo v Karniji (lonica = 'kopica, kup sena na senožeti'). '''Krniške skale''' – Gartnerkofel (nem.) 2195 m visoka gora severovzhodno od Mokrin; v celoti na avstrijskem ozemlju. '''Veliki Koritnik''' – Creta di Aip (it., furl.), Trogkofel (nem.) Najvišja gora v vzhodnih Karnijskih Alpah, 2279 m; italijansko in nemško ime sta prevod slovenskega. '''Straniški vrh''' – Monte Cordin (it.), Stranigerkopf (nem.) 1839 m visoka gora nad Lónicami; gora se imenuje po vasi Stranje (Stranig) v Ziljski dolini. '''Guge''' – Gugel (nem.) 1691 m visok vrh v severnem grebenu Straniškega vrha. '''Bajdeški vrh''' – Waidegger Horn. (nem.) 1962 m visoka gora nad Ziljsko dolino; imenuje se po vasi Bajdek (Waidegg) v Ziljski dolini. '''Bajdeška planina''' – Waidegger Alm (nem.) Planina tik pod vrhom Bajdeškega vrha, 1745 m visoko. '''Strmica''' – Sternitzer Alm (nem.) Planina v bližini Bajdeške planine '''Visoki vrh''' – Hochwipfel (nem.) 2186 m visoka gora nad Lónicami; v celoti na avstrijski strani. '''Plečeta''' – Creta di Lanza (it.), Schulter (nem.) 2057 m visoka mejna gora, z grebenom povezana z Visokim vrhom. '''Stranjska planina''' – Straniger Alm (nem.) Planina na višini 1479 m, v lasti pašne skupnosti Stranje (Stranig). '''Stranjski potok''' (tudi Stranica) – Stranigbach (nem.) Potok, ki izvira na močvirnati Stranjski planini. '''Radnjaveška planina''' – Rattendorfer Alm (nem.) Planina na višini 1531 m med Velikim Koritnikom in Plečeti; v lasti vaščanov Radnje vasi (oziroma Ratna vas; Rattendorf). '''Dáber''' – Doberbach (nem.) Potok, ki izvira na Radnjaveški planini med Dropoljami (Tröpolach) in Radnjo vasjo (Rattendorf), se izliva v Ziljo. '''Vrh Radnjaveške planine''' – Sella di Val Dolce (it.), Rattendorfer Sattel (nem.) 1781 m visok mejni preval med Velikim Koritnikom in Plečeti. '''Débrnica''' – Doberbach (nem.) Potok, ki izvira pod Visokim vrhom, se v Ziljo izliva pri Debrnicah (Döbernitzen). '''Krniška gora''' – Garnitzenberg (nem.), Monte Carnizza (it.) 1950 m visoka mejna gora vzhodno od Mokrin. '''Guge''' (tudi Na Gugah) – Gugga (nem.) 1928 m visoka kota, severni predvrh Krniške gore. '''Koren''' – Monte Corona (it.), Kronalpe (nem.) 1815 m visok mejni vrh. '''Črni vrh''' – Schwarzwipfel (nem.) 1497 m visok vrh severno od Krniških skal, nad Vočičami (Watschig). '''Vrh Krnice''' – Garnitzen Sattel (nem.), Sella Carnizza (it.) 1674 m visok gorski prehod v grebenu Krniške gore na meji med Avstrijo in Italijo. '''V Pečeh''' – Casera Forno (it.) Planina pod sedlom Vrh Krnice na italijanski strani; višina planine je 1614 m. Forno je prevod besede 'peč' (za gretje), mišljena je 'peč' (skala). '''Skovška vratca''' – Kühweger Törl (nem.) Gorsko sedlo med Krniškimi skalami in koto 1955 m (njeno nemško ime je Kammleiten); imenuje se po vasi Skovče (Kühweg) v Ziljski dolini. '''Skovška planina''' – Kühweger Alm (nem.) Planina severno pod Skovškimi vratci; v lasti vaščanov Skovč. '''Vočiška planina''' – Watschiger Alm (nem.) Planina južno pod Skovškimi vratci; v lasti pašne skupnosti Vočiče (Watschig). '''Vrh Vočiške planine''' – Gartner Sattel (nem.) Sedlo med Krniškimi skalami in Krniško goro (1950 m). '''Vočiška jezerca''' (tudi Jezerca v Podne) – Bodenseen (nem.) Jezerca na nadmorski višini okoli 1100 m nad vasjo Vočiče (Watschig). '''Zelenica''' – Schlanitzen Alm (nem.) Planina na višini 1395 m; planina se nahaja na travnatem hrbtu zahodno od doline Koritnice. Na zemljevidu Slovenske matice (1921) napačno označena kot Slaniška planina. '''Zelenica''' – Weißandlbach (nem.) Potok v bližini istoimenske planine. '''Rudnik''' – Rudnigbach (nem.) Potok na severni strani Konjskega špika; Rudnik je tudi planina. '''Zeleniška grapa''' – Schlanitzengraben (nem.) Sotočje potokov Zelenica in Rudnik. '''Krnica''' – Garnitzenbach (tudi Garnitzengraben) (nem.) Potok vzhodno od Krniških skal. '''Krnica''' – Garnitzen Alm (nem.) Planina na vzhodnih pobočjih Krniške gore na višini 1649 m. '''Javornik''' – Auernig (nem.), Monte Auernig (it.) 1863 m visoka mejna gora vzhodno nad Mokrinami. '''Javornik''' – Malga Auernig (it.) Planina pod istoimenskim vrhom na višini 1609 m. '''Modrinjska planina''' – Möderndorfer Alm (nem.) Planina na višini 1507 m v lasti pašne skupnosti Modrinja vas (Möderndorf). '''Modričji vrh''' – Cima Madrize (it.), Madritschenkopf (nem.) 1842 m visoka travnata gora zahodno nad Mokrinami. '''Modričje''' – Monte Madrizze (it.), Madritschen (nem.) Travnato sleme (1818 m) v bližini Modričjega vrha. '''Koširjeva planina''' – Casera Cossier (it.) Planina pod sedlom Vrh Krnice na višini 1433 m; planina se imenuje po nekdanjem lastniku. '''Kot''' – Winkel Alm (nem.) Planina na severni strani Konjskega špika tik pod Mokrinami (na višini 1470 m). '''Kótnica''' – Rio del Winckel (it.), Winkelbach (nem.) Potok, ki izvira na severni strani Konjskega špika in teče skozi planino Kot. '''Trate''' (Na Tratah) – Malga Tratte (it.), Tratten (nem.) Planina med sotočjem Bombaša in Kótnice na višini 1184 m. '''Voglov graben''' – Vallone degli Uccelli (it.) Soteska, glej naslednji toponim. '''Vogel''' (tudi Dobje) – Rio degli Uccelli (it.), Vogelbach (nem.) Potok, ki teče skozi sotesko Voglov graben; Nemci so ime ohranili, vendar z drugim pomenom (Vogel = 'ptič'), od tod novejše italijansko ime Rio degli Uccelli ('Ptičji potok'). '''Breznjak''' (tudi Breznik) – Monte Brizzia (it.) 1540 m visoka gora nad Tabljo. '''Bruka''' ? – Monte Bruca (it.) Gora severno od Breznjaka, kota 1583 m; prvotno slovensko ime je neznano? Viktor Vovk piše Bruka, in poudarja, da je to ime zgolj popačenka. '''Glava''' – Kopf, Skalzerkopf (nem.) 1498 m visoka kota med Breznjakom in Bruko; na planinski karti Tabacco je vrh označen zgolj z višino, brez imena. '''Sedóvca''' – lis Sedóncis (furl.), lis sedónchis (it.) Zelenica, travnata rama na zahodni strani Breznjaka, višina približno 1240 m. '''Staje na Skalcah''' – Stavoli Scalzer (it.) Planina na Sedóvci; pod planino je kraj Skalce. '''Čofnigova planina''' – Ciofnik (it.) Planina na južnem pobočju Breznjaka. '''Zavrh''' – Obsežen svet (nekdaj travnat) pod vrhom Breznjaka, obsega tudi Čofnigovo planino; na italijanski karti (Tabacco) toponim ni označen. '''Šinavc''' – Monte Scinauz (it.) 1999 m visoka gora nad Kanalsko dolino, Schinauz na nemški karti iz leta 1890; na zemljevidu Slovenske matice (1921) je gora zapisana z imenom Žinovec. '''Gozdec''' – Monte Ghisniz (it.) 1927 m visoki vrh v masivu Šinavca. '''Turen''' – Monte Torre Izrazit skalnat stolp zahodno od Šinavca, višina 1742 m. '''Veliko Klobišče''' – Monte Pin (it.) Kota 1506 m, pod Gozdecem. Tuma piše Hlevišče. '''Malo Klobišče''' – Na zemljevidih (Tabacco) ni označeno. '''Planja''' – Plania (it.) Južno pobočje Šinavca tik nad Depaljo (Lipaljo) vasjo; verjetno nekdanja senožet ali pašnik. '''Brajdov graben''' – Sabreida (it.) Na vzhodni strani omejuje zgoraj omenjeno Planjo nad Depaljo (Lipaljo) vasjo. '''Flikerjev graben''' – Na zemljevidu Tabacco graben in potok nista označena z imenom; na zahodni strani omejuje zgoraj omenjeno Planjo nad Depaljo (Lipaljo) vasjo. '''Prednji Ščit''' – Monte Cit (it.) Kota 1416 m nad Depaljo vasjo v masivu Šinavca. '''Zadnji Ščit''' – Monte Cit di dentro (it.) Kota 1555 m nad Depaljo (Lipaljo) vasjo v masivu Šinavca. '''Kopa''' – Sedlo med Prednjim in Zadnjim Ščitom; na zemljevidu Tabacco nima imena. '''Luknja''' – Sella di Barizze (it.), tudi Sella della Busate (it.), Quellsattel (nem.), Lochsattel (nem.) Gorski prehod nad Voglovim grabnom; Viktor Vovk ime Barizze razlaga s slovensko besedo barice – 'majhne luže ali majhna močvirja'. '''V Luknji''' – la Buca (it.), la Busate (it.), Im Loch (nem.), Loch Alm (nem.) Konta pod sedlom Luknja; verjetno je bila tu nekoč planina. Slovensko ime je potrdil domačin Kovač iz Depalje (Lipalje) vasi (njegovo ime ni navedeno), ki je vodil dr. Lojza Dolharja (1902–1969) po hribovju nad Kanalsko dolino. Dolhar, ki se je v Kanalsko dolino preselil iz Trsta in se tu poročil, je želel raziskati pomen popačenih krajevnih imen. Dolhar je bil eden pomembnejših Vovkovih informatorjev. '''Monte Čerkijo''' ? – Monte Cerchio (it.), Zirkelspitzen (nem.) Slovensko ime 1802 m visoke gore neznano, Čerkijo je zgolj popačenka italijanskega imena gore. Il Cerchio = il circo = 'obroč, obkrožen prostor'. Podoben pomen ima nemško ime. '''Beli potok''' – Rio Bianco (it.), Wießenbach Graben (nem.) Potok, ki teče skozi istoimensko dolino med Šinavcem in Kukom. '''Poludnik''' – Poludnig (nem., it.) 1999 m visoka mejna gora. Ziljani ji rečejo narečno Pudnik oziroma Pudenk. '''Planja''' – Plagna (it.) Kota 1719 m. '''Monte Zille di Mezzodi''' (it.), Zielkofel (nem.) 1824 m visoka gora; v literaturi nisem našel slovenskega imena. '''Veliki vrh''' – Monte Acuto (it.) Kota 1783 m; v Atlasu Slovenije (1992) in na zemljevidu Slovenske matice (1921) označen kot Špik. '''Cima Gail''' (it.) Kota 1709 m v grebenu Velikega vrha; po Vovku sklepam, da gre za goro Špik? '''Croda dei Cacciatori''' (it.) Kota 1652 m; v literaturi nisem našel slovenskega imena. '''Krsnica''' – Sella Chersnizze (it.), Kersnitzen Sattel (nem.) Preval pod Planjo, 1542 m. '''Pri Grádešci''' – Sella del Poludnig (it.), Eggeralpensattel (nem.), Schloßhüttensattel (nem.) 1451 m visok preval med Poludnikom in Planjo. '''Kladje''' – Sella della Caldiera (it.), Kesselwald Sattel (nem.) 1477 m visok mejni prelaz. '''Stare Kluže''' – la Chiusa (it.) Svet ob razpotju poti za Krsnico, Pri Grádešci, Veliki vrh; višina okoli 1300 m. '''Brška planina''' – Egger Alm (nem.) Planina na višini 1422 m; v lasti pašne skupnosti Brdo (Egg). '''Brško jezerce''' – Egger Alpen See (nem.) Jezero pod Poludnikom, 1407 m. '''Brška gora''' – Egger Kanzel (nem.) 1595 m visoka vzpetina nad Brškim jezerom; na zemljevidu slovenske matice (1921) gora poimenovana Spodnji vrh. '''Dolska planina''' – Dellacher Alm (nem.) Planina pod Poludnikom na višini 1365 m; imenuje se po vasi Dole (Dellach), od koder prihaja živina. '''Planina Macesnik''' – Casera Mezesnik (it.) Planina nad Ukvami, 1416 m, Mesesnik po Luki Kravini. '''Bistriška planina''' – Freistritzer Alm (nem.) Planina na južnem pobočju Ojstrnika, 1720 m; v lasti pašne skupnosti Bistrica na Zilji (Feistritz an der Gail). '''Ukva''' (Na Ukvah) – Valle di Ugovizza (it.) Dolina Ukva nad istoimensko vasjo; po njej teče potok Ukva. '''Ravna''' – Rauna (it.) Stranska dolina Ukve. '''Vilca''' – Valle Filza (it.) Stranska dolina Ukve. '''Pleče''' – Plécia (it.) Potok (pritok Ukve) in prehod na višini 1616 m. '''Na Žebranju''' – Madonna della Neve (it.), Maria Schnee (nem.) Kraj, kjer stoji kapela Marije Snežne, 1750 m (žebrati = 'moliti'). '''Vršič''' – Monte Acomizza (it.), Schönwipfel (nem.) 1813 m visok vrh južno od Ojstrnika; v Atlasu Slovenije je gora označena kot Zahomec, L. Kravina pa goro imenuje Vršič. '''Vrtinjlogarski »graben«''' – Val Bártolo (it.), Bartolograben (nem.). Soteska med Vršičem in Velikim Kopinjem. '''Vrtinji log''' – Prati del Bárto (it.), Bartolowiesen (nem.) Dolina, kjer so senožeti žabniških kmetov. '''Stobovce''' – Sella di Bártolo (it.) 1175 m visok prehod iz Žabnic (Kanalska dolina) na Bistrico in v Zahomec (Ziljska dolina); najnižji preval med obema dolinama v grebenu Karnijskih Alp. '''Črni vrh''' – Monte Nero (it.) Poraščen vrh nad Trbižem, kota 1359 m. '''Zahomska planina''' – Achomitzer Alm (nem.) Planina pod Vršičem na višini 1712 m; v lasti pašne skupnosti Zahomec (Achomitz). '''Mulejev vrh''' – Cima Muli (it.), Mulikopf (nem.) Gora, 1743 m; lastniško (posestniško ime), na vzhodni strani gore tudi Mulejev potok. '''Kališče''' – Calisca (it.) Senožet na južnih pobočjih Mulejevega vrha '''Mirnik''' – Mirnig (it.) Gozdnat vrh, kota 1397 m. '''Bélica''' – Torrente Fella (it.) in Rio Filza (it.) Goro Mirnik na severni in južni strani omejujeta dva potoka, oba z imenom Bélica; Luka Kravina, rojen v Žabnicah, pravi, da je pravilno ime obeh potokov Vilca. '''Lomek''' – Monte Lomeg (it.) Vzpetina med Žabnicami in Ukvami, kota 1209 m. '''Obvas''' – Monte Obuas (it.) Kota 1116 m, med Žabnicami in Ukvami; ob vznožju tega hriba naredi cesta skozi dolino ovinek, torej hrib »obvozi«. '''Suhi vrh''' – Vetta secca (it.) Kota 1270 m, nad Ukvami. '''Kuk''' – Alpe Piccola (it.), Kleine Alpelspitze (nem.) 1304 m visoka gora nad Šenkatrijo. '''Kuk''' – Monte Cucco (it.) 1598 m visoka gora, severno od kote 1304 m (prav tako Kuk). Na karti Slovenske Matice je kot Kuk imenovana le kota 1304 m (glej zgornji toponim), kota 1598 m pa ni poimenovana; v bližini je planina Malga Cucco. '''Kok''' (Kuk) – Monte Cocco (it.) 1941 m visoka kopasta gora; Kok pravijo Kanalci, Kuk pa Ziljani. '''Lepi Vršič''' (Lepi vrh) – Cima Bella (it.), Schönwipfel (nem.) Travnata gora, kota 1911 m. '''Konjščica''' (tudi Krošove skale) – Monte Sagran (it.), Zagranberg (nem.) 1931 m visok mejni vrh; Ukljani jim po domačinu Krošu (domače ime), ki ima pod vrhom svojo planino, rečejo Krošove skale. '''Starhand''' – Starhand (nem.) 1968 m visoka ošiljena gora, znano je le nemško ime. '''Ojstrnik''' – Monte Osternig (it.), Oisternig (nem.) 2050 m visoka gora. '''Mrzli studenec''' – Forcella di Fontana Fredda (it.), Kalten Brunner (nem.) 1693 m visoko sedlo med Lepim Vršičem in Konjščico. '''Dolinice''' – Dolinza Alm (nem.) Planina med Starhandom in Ojstrnikom. '''Lom''' – Sella Lom (it.), Lom Sattel (nem.) Prehod (1499 m) iz Ukovske doline na ziljsko stran (na planino Dolinice). Luka Kravina piše sedlo Dolince, toponima Lom naj bi domačini ne poznali, vendar se ime Lom (Lom Sattel) na nemških kartah pojavlja že vsaj leta 1890. '''Naborješka grapa''' – Vallone di Malborghetto (it.) Grapa severno od Naborjeta. '''Koroški vrh''' – Brenaca Alta (it.), Hoch Brenah (nem.) Kota 1562 m med Ukovško dolino in Naborješko grapo; na zemljevidu Slovenske matice (1921) se gora imenuje Požganje, kar pa je po Vovku napačno. '''Stabet''' (Koroški Špik?) – Stabet (nem., it.) 1627 m visok ošiljen vrh, poraščen z gozdom. Luka Kravina ga imenuje Stabet, isto ime napisano na zemljevidu Slovenske matice (1921) in nemških zemljevidih (1890); v Atlasu Slovenije (1992) označen kot Koroški Špik. '''Čurčeljni''' – Ciurciule (it.) Planina na koncu Naborješke grape, poimenovana po prvotnem gospodarju Čurčelju iz Ukev. '''Veliki Kopinj''' (Atlas Slovenije), Kapin (po Luku Kravina) – Monte Capin di Ponent (it.), Kapinberg (nem.) 1736 m visoka vzpetina nad Trbižem s pašniki na temenu. '''Gorjanski vrh''' – Monte Goriane (it.), Goriacher Berg (nem.) Najbolj vzhodna gora v Karnijskih Alpah, 1693 m, imenovana po vasi Gorjane (Göriach). == Literatura == Janez Turk: ''Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino.'' V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], str. 140-149. == Viri == <references /> * Andrej in Urška Stritar, Karnijska potepanja, Vodnik, Kikuba, Ljubljana 2006, ISBN 961-91797-0-6 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Carnic Alps}} * [http://www.hribi.net/GoreVGorovju.asp?lng=1&id=27 Hribi.net] * [http://www.summitpost.org/area/range/152222/carnic-alps.html SummitPost] * Janez Turk: ''Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah'' glej: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/] * Geopedia Slovenija [http://www.geopedia.si] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Karnijske Alpe}} {{Ziljska dolina}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] [[Kategorija:Karnijske Alpe|*]] {{normativna kontrola}} 71vx9k1g9d3r5hfz5xz4sadvdzb40rh 5728763 5728762 2022-08-07T18:53:28Z Amanesciri2021 205950 /* Pomembni vrhovi */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Ojstrnik-6.jpg|thumb|right|250px|Ojstrnik nad Bistriško planino]] '''Karnijske Alpe''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Alpi Carniche'', [[nemščina|nemško]] ''Karnische Alpen'') so [[gorstvo]] v [[Južne apneniške Alpe|Južnih apneniških Alpah]] na [[Vzhodna Tirolska|Vzhodnem Tirolskem]] in [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]] ([[Videmska pokrajina]]). Karnijske Alpe, imenovane po nekdanji [[Stari Rim|rimski provinci]] [[Carnia|Carniji]], se od vzhoda do zahoda razprostirajo v dolžini okoli 100 km in tvorijo naravno mejo med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Italija|Italijo]]. Gorstvo ločuje od severno ležečih [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alp]] [[Ziljska dolina]] z [[reka|reko]] [[Zilja|Ziljo]], od vzhodno in jugovzhodno ležečih [[Karavanke|Karavank]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] jih ločuje reka [[Ziljica]] z [[Bela (Kanalska dolina)|Belo]] in [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]], na zahodu pa ga od [[Dolomiti|Dolomitov]] ločuje zgornja dolina reke [[Piava|Piave]]. Južno od toka reke [[Tilment]] (italijansko ''Tagliamento'') se gorovje preko [[Karnijske Predalpe|Karnijskih Predalp]] počasi spušča v [[Furlanija|Furlansko nižino]]. Najvišji vrh Karnijskih Alp, [[Coglians]] (nemško ''Hohe Warte'', 2780/82 m) je obenem tudi najvišji vrh italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija - Julijska Krajina]]. == Zgodovina == ''Carnia'' je bila provinca [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ime verjetno temelji na starejšem keltskem imenu. ''Karantanija'' je bila poseljena v karolinškem obdobju tako z [[Bavarci]] kot s [[Slovani]] (Slovenci). V času prve svetovne vojne so potekali boji med Italijo in Avstrijo prav po Karnijskih Alpah. Sledi gorskega vojskovanja so vidne še danes. Kötschach-Mauthen je večkrat nagrajen muzej na prostem, na oboju prelaza [[prelaz Plöcken|Plöcken]] (točneje v Kleinem Pal) je leta 1970 [[Walther Schaumann]] (1923-2004) izvedel projekt poti miru. == Geologija == Gorstvo je dalo svoje ime [[Geološka časovna lestvica|geološkemu obdobju]], poznanemu kot [[karnij]] - obdobje zgornjega [[trias]]a. Za geologijo so edinstveni v svetu masivni, 1300 m debeli [[Koralni greben|koralni grebeni]], ki segajo od dna dolin do skrajnih višin okoli jezera Wolayer. [[Paleozoik|Paleozojski]] apnenčasti masivi so nastali pred več kot 400 milijoni let ([[karbon]], [[devon]] in [[silur]]) in so po nastanku iz ekvatorialnih območij, ki so značilni za severne obale Afrike nastale v plitvem in toplem morju v devonu. Geološke [[Planinska pot|pohodne poti]] imenovane ''Geo-Trail'' prikazujejo kamnine bogate s [[fosil]]i in so med najdaljšimi v Evropi. Na severnem robu pogorja, v dolini Zilje, teče [[Periadriatski šiv]], geološka meja med celinskimi ploščami Afrike in Evrope in teče iz Ticina preko Dolomitov do Karavank. Karnijske Alpe spadajo med 100 najpomembnejših geoloških regij svetu. Nikjer v Evropi ni območij, kjer bi bilo v geološki zgodovini odprto morje, celinske plošče in koralni grebeni paleozoika tako blizu skupaj, da jih lahko opazujemo v neposredni bližini krajev (Rauchkofel-Hohe-Warte-Kellerwand-Cellon). Ohranitev fosilov je izjemna kljub večkratnemu prekrivanju gora. Geologi prihajajo iz vsega sveta opazovat ta pojav na terenu. == Delitev == Na splošno se Karnijske Alpe delijo na dve podskupini: osrednje gorstvo severno od zgornje doline reke Tilment (vzhodni in zahodni del ter južne Karnijske Alpe) in [[Karnijske Predalpe]] južno od zgornje doline reke Tilment (južni in severni del). Mejni greben med Avstrijo in Italijo je dolg okoli 100 km. Greben se začne na zahodu z značilno goro [[Helm]] (2433 m), v smučarskem središču [[Sexten]] dosežejo [[Pfannspitze]] (2678 m), [[Großer Kinigat]] (2689 m) in [[Monte Peralba]] / Hochweißstein, 2694 m) skoraj 2700 metrov, s [[Coglians]]om / Hohe Warte kot najvišjim vrhom (2780 m) in južnim vrhom Cima dei Preti (2703 m) pa to višino tudi presežejo. Preko grebena potekata dva pomembna prelaza [[prelaz Plöcken|Plöcken(pass)]] in [[Mokrine (prelaz)|Mokrine]] / Nassfeld. V Karnijskih Alpah na avstrijski strani je tudi najjužnejše ležeč [[ledenik]] [[Eiskar]]. [[Slika:HoheWarte KellerspitzeWest Karnische.jpg|thumb|right|250px|Coglians / Hohe Warte]] == Pomembni vrhovi == [[Slika:Mokrine Gartnerkofel.jpg|thumb|right|250px|Mokrine s Krniškimi skalami (Gartnerkofel)]] Pomembnejši vrhovi Karnijskih Alp so: * v zahodnem delu osrednjega gorstva: ** (Monte) [[Coglians]] (nemško ''Hohe Warte'', 2782 m), ** ''Kellerwand'' (2775 m), ** [[Peralba]] (''Hochweißstein'', lokalno ''Jochkouvl'', 2691 m), ** [[Zuc dal Bor]] (2195 m), [[Monte Sernio]] (2180 m) in Creta Grauzaria (2065 m) * v vzhodnem delu osrednjega gorstva: ** [[Konjski Špik]] (it. ''Monte Cavallo di Pontebba'', nem. ''Rosskofel'', 2251 m), [[Veliki Koritnik]] (''Trogkofel'' ali ''Creta di Aip'', 2279 m) * v vzhodnem delu so: ** [[Ojstrnik]] (2050 m), [[Lepi Vršič]] (1911 m), Kok (1.941 m) in [[Poludnik]] (1999 m); * v južnih Karnijskih Alpah: ** [[Monte Brentoni]] (2548 m); * v Karnijskih predalpah: ** [[Cima dei Preti]] (2703 m), ** [[Monte Cridola]] (2581 m) * in čisto na jugu tik nad Padsko nižino [[Monte Cavallo]] Osrednji kraj na območju Karnijskih Alp je [[Tolmeč]], poleg njega pa se na obrobju nahajajo še [[Belluno]], [[Humin]], [[Maniago]], [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohor]] in [[Trbiž]]. Glavni [[prelaz]]i so: * cestni prelaz Plöcken / Passo di Monte Croce Carnico (med [[Tolmeč]]em in [[Kötschach-Mauthen]], 1360 m), * cestni prelaz Mokrine / Nassfeldpass med [[Tablja|Tabljo]] in [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]], 1552 m), * gorski prelaz Oefnerjoch / Forni Avoltri - Lesna dolina/[[Lesachtal]], 2301 m, * gorski prelaz Wolayer Pass / Forni Avoltri - [[Kötschach-Mauthen]], 1922 m. == Planinske koče == Od zahoda proti vzhodu: * [[Hahnspielhütte]] (Rifugio Gallo Cedrone), višina 2200 m v IT * [[Sillianer Hütte]], višina 2380 m v A * [[Obstansersee-Hütte]], višina 2304 m v A * [[Filmoor-Standschützenhütte]], višina 2350 m v A * [[Rifugio Monte Cavallino]], višina 1849 m v IT * [[Porzehütte]], višina 1930 m v A * [[Mitterkar-Biwak]], višina 1973 m v A * [[Armando-Piva-Biwak]], višina 2450 m v IT * [[Hochweißsteinhaus]], višina 1867 m v A * [[Letterspitz-Biwak]], višina 2080 m v A * [[Rifugio Pier Fortunato Calvi]], višina 2167 m v IT * [[Rifugio Monte Ferro]], višina 1563 m v IT * [[Wolayerseehütte]] früher ''Eduard-Pichl-Hütte'', višina 1967 m v A * [[Rifugio Lambertenghi e Romanin]], višina 1951 m v IT * [[Rifugio Giovanni e Olinto Marinelli]], višina 2120 m v IT * [[Eiskarhüttl]] (Weltkriegskaverne), višina 2100 m v A * [[Zollnerseehütte]] prej ''Dr.-Steinwender-Hütte'', višina 1720 m v A * [[Rudnigalm]], višina 1621 m v A * [[Bivacco Ernesto Lomasti]], višina 1920 m v IT * [[Treßdorfer Alm]], višina 1585 m v A * [[Naßfeldhaus]], višina 1513 m v A * [[Rifugio Fratelli Nordio]], višina 1210 m v IT * [[Feistritzer Alm]], višina 1718 m v A * [[Achomitzer Alm]], tudi ''Schönwipfel-Schutzhaus'', višina 1718 m v A === Slovensko - italijansko - nemški toponimi v Karnijskih Alpah === Lokalne slovenske [[Toponim|toponime]] sta zapisovala dr. Viktor Vovk v [[Planinski vestnik|Planinskih vestnikih]] (od 1961 do 1968) in Janez Turk (Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah)<ref>Janez Turk: ''Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah'' glej: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/]</ref> , od katerih se navajajo le najbolj pogosti:<br> '''Tabeljski potok''' (tudi Pontabeljski potok) – Torrente Pontebbana (it.) potok, ki se pri [[Pontebba|Tablji]] izliva v Belo, je bil do leta 1918 mejni potok med [[Kraljevina Italija|kraljevino Italijo]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko monarhijo]]. '''Studena''' – Rio Studena (it.) Jugozahodni (desni) pritok Tabeljskega potoka. '''Dolenja Studena''' – Studena bassa (it.) vas v dolini Tabeljskega potoka. '''Gorenja Studena''' – Studena alta (it.) vas ob potoku Studena, nad dolino Tabeljskega potoka. '''Slémenca''' – Slenza (it.) 1685 m visoka gora nad Gorenjo Studeno; na njenem pobočju tudi istoimenska planina (Casera Slenza). '''Čez Kladje''' – Sella di Cereschiàtis (it., furl.), Aupa Sattel (nem.) 1066 m visok prelaz (preval) med dolino potoka Studena in dolino Avpo. '''Mokrine''' – Passo di Pramollo (it.), Nassfeld (nem.) Cestni prelaz med Kanalsko in Ziljsko dolino povezuje Tabljo s Šmohorjem. '''Gumišče''' (tudi Gumnišče) – Gamiscen (it.) Senožet nad Tabljo, zahodno od ceste, ki vodi na Mokrine. '''Bombaš''' – Rio Bombaso (it.), Bombaschgraben (nem.) Potok Bombaš, ki priteče izpod Mokrin; pred Tabljo se izlije v Tabeljski potok. '''Mali vrh''' – Monte Malvueric (it.), Malurch (nem.) 1899 m visoka gora južno od prelaza Mokrine. '''Stan v Podne''' – Stampoden (it.) Gozdnat svet na severni strani Malega vrha. '''Dolnji Mali vrh''' – Casera Malvueric bassa (it.) Planina na južnih pobočjih Malega vrha; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1530 m in simbol za stajo. '''Gornji Mali vrh''' – Planina na vzhodnih pobočjih gore Mali vrh; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1600 m in simbol za stajo. '''Jelenje brdo''' – Monte Cervo (it.) 1365 m visoka, deloma skalnata vzpetina v južnem masivu Malega vrha. '''Prihod''' (tudi Privod) – Rio Pricòt (it., furl.), Prihat (nem.) Hudourniški potok v južnih pobočjih Malega vrha. '''Prihod''' (oziroma Pricòt) je tudi bližnja planina v istoimenski krnici (Conca di Pricòt – it., Hochkar Prihat – nem.); nad planino je kota 1410 m – Monte Pricòt in kota 2252 m – Creta di Pricòt. '''Prikotič''' – Pricotič (furl.) Planina zahodno od planine Prihod; Viktor Vovk domneva, da je planina dobila ime po nekdanjem lastniku. Prikotič je tudi potok, ki teče v bližini planine. '''Konjski špik''' – Rosskofel (nem.), Monte Cavallo di Pontebba (it.) 2239 m visoka gora zahodno od Mokrin. '''Prídol''' – Sella della Pridola (it.) 1644 m visoko sedlo med Konjskim špikom in Malim vrhom. '''Koritnica''' – Tröglbach, Trögelbach (nem.) Potok, ob katerem poteka prehod iz Ziljske doline na prelaz Mokrine. '''Repa''' – Reppwand (nem.) Dolomitsko skalovje vzhodno nad dolino Koritnice. '''Lónice''' – Passo del Casón di Lanza (it., furl.), Lanzenpass (nem.) Prelaz zahodno od Tablje, prehod v Paularo v Karniji (lonica = 'kopica, kup sena na senožeti'). '''Krniške skale''' – Gartnerkofel (nem.) 2195 m visoka gora severovzhodno od Mokrin; v celoti na avstrijskem ozemlju. '''Veliki Koritnik''' – Creta di Aip (it., furl.), Trogkofel (nem.) Najvišja gora v vzhodnih Karnijskih Alpah, 2279 m; italijansko in nemško ime sta prevod slovenskega. '''Straniški vrh''' – Monte Cordin (it.), Stranigerkopf (nem.) 1839 m visoka gora nad Lónicami; gora se imenuje po vasi Stranje (Stranig) v Ziljski dolini. '''Guge''' – Gugel (nem.) 1691 m visok vrh v severnem grebenu Straniškega vrha. '''Bajdeški vrh''' – Waidegger Horn. (nem.) 1962 m visoka gora nad Ziljsko dolino; imenuje se po vasi Bajdek (Waidegg) v Ziljski dolini. '''Bajdeška planina''' – Waidegger Alm (nem.) Planina tik pod vrhom Bajdeškega vrha, 1745 m visoko. '''Strmica''' – Sternitzer Alm (nem.) Planina v bližini Bajdeške planine '''Visoki vrh''' – Hochwipfel (nem.) 2186 m visoka gora nad Lónicami; v celoti na avstrijski strani. '''Plečeta''' – Creta di Lanza (it.), Schulter (nem.) 2057 m visoka mejna gora, z grebenom povezana z Visokim vrhom. '''Stranjska planina''' – Straniger Alm (nem.) Planina na višini 1479 m, v lasti pašne skupnosti Stranje (Stranig). '''Stranjski potok''' (tudi Stranica) – Stranigbach (nem.) Potok, ki izvira na močvirnati Stranjski planini. '''Radnjaveška planina''' – Rattendorfer Alm (nem.) Planina na višini 1531 m med Velikim Koritnikom in Plečeti; v lasti vaščanov Radnje vasi (oziroma Ratna vas; Rattendorf). '''Dáber''' – Doberbach (nem.) Potok, ki izvira na Radnjaveški planini med Dropoljami (Tröpolach) in Radnjo vasjo (Rattendorf), se izliva v Ziljo. '''Vrh Radnjaveške planine''' – Sella di Val Dolce (it.), Rattendorfer Sattel (nem.) 1781 m visok mejni preval med Velikim Koritnikom in Plečeti. '''Débrnica''' – Doberbach (nem.) Potok, ki izvira pod Visokim vrhom, se v Ziljo izliva pri Debrnicah (Döbernitzen). '''Krniška gora''' – Garnitzenberg (nem.), Monte Carnizza (it.) 1950 m visoka mejna gora vzhodno od Mokrin. '''Guge''' (tudi Na Gugah) – Gugga (nem.) 1928 m visoka kota, severni predvrh Krniške gore. '''Koren''' – Monte Corona (it.), Kronalpe (nem.) 1815 m visok mejni vrh. '''Črni vrh''' – Schwarzwipfel (nem.) 1497 m visok vrh severno od Krniških skal, nad Vočičami (Watschig). '''Vrh Krnice''' – Garnitzen Sattel (nem.), Sella Carnizza (it.) 1674 m visok gorski prehod v grebenu Krniške gore na meji med Avstrijo in Italijo. '''V Pečeh''' – Casera Forno (it.) Planina pod sedlom Vrh Krnice na italijanski strani; višina planine je 1614 m. Forno je prevod besede 'peč' (za gretje), mišljena je 'peč' (skala). '''Skovška vratca''' – Kühweger Törl (nem.) Gorsko sedlo med Krniškimi skalami in koto 1955 m (njeno nemško ime je Kammleiten); imenuje se po vasi Skovče (Kühweg) v Ziljski dolini. '''Skovška planina''' – Kühweger Alm (nem.) Planina severno pod Skovškimi vratci; v lasti vaščanov Skovč. '''Vočiška planina''' – Watschiger Alm (nem.) Planina južno pod Skovškimi vratci; v lasti pašne skupnosti Vočiče (Watschig). '''Vrh Vočiške planine''' – Gartner Sattel (nem.) Sedlo med Krniškimi skalami in Krniško goro (1950 m). '''Vočiška jezerca''' (tudi Jezerca v Podne) – Bodenseen (nem.) Jezerca na nadmorski višini okoli 1100 m nad vasjo Vočiče (Watschig). '''Zelenica''' – Schlanitzen Alm (nem.) Planina na višini 1395 m; planina se nahaja na travnatem hrbtu zahodno od doline Koritnice. Na zemljevidu Slovenske matice (1921) napačno označena kot Slaniška planina. '''Zelenica''' – Weißandlbach (nem.) Potok v bližini istoimenske planine. '''Rudnik''' – Rudnigbach (nem.) Potok na severni strani Konjskega špika; Rudnik je tudi planina. '''Zeleniška grapa''' – Schlanitzengraben (nem.) Sotočje potokov Zelenica in Rudnik. '''Krnica''' – Garnitzenbach (tudi Garnitzengraben) (nem.) Potok vzhodno od Krniških skal. '''Krnica''' – Garnitzen Alm (nem.) Planina na vzhodnih pobočjih Krniške gore na višini 1649 m. '''Javornik''' – Auernig (nem.), Monte Auernig (it.) 1863 m visoka mejna gora vzhodno nad Mokrinami. '''Javornik''' – Malga Auernig (it.) Planina pod istoimenskim vrhom na višini 1609 m. '''Modrinjska planina''' – Möderndorfer Alm (nem.) Planina na višini 1507 m v lasti pašne skupnosti Modrinja vas (Möderndorf). '''Modričji vrh''' – Cima Madrize (it.), Madritschenkopf (nem.) 1842 m visoka travnata gora zahodno nad Mokrinami. '''Modričje''' – Monte Madrizze (it.), Madritschen (nem.) Travnato sleme (1818 m) v bližini Modričjega vrha. '''Koširjeva planina''' – Casera Cossier (it.) Planina pod sedlom Vrh Krnice na višini 1433 m; planina se imenuje po nekdanjem lastniku. '''Kot''' – Winkel Alm (nem.) Planina na severni strani Konjskega špika tik pod Mokrinami (na višini 1470 m). '''Kótnica''' – Rio del Winckel (it.), Winkelbach (nem.) Potok, ki izvira na severni strani Konjskega špika in teče skozi planino Kot. '''Trate''' (Na Tratah) – Malga Tratte (it.), Tratten (nem.) Planina med sotočjem Bombaša in Kótnice na višini 1184 m. '''Voglov graben''' – Vallone degli Uccelli (it.) Soteska, glej naslednji toponim. '''Vogel''' (tudi Dobje) – Rio degli Uccelli (it.), Vogelbach (nem.) Potok, ki teče skozi sotesko Voglov graben; Nemci so ime ohranili, vendar z drugim pomenom (Vogel = 'ptič'), od tod novejše italijansko ime Rio degli Uccelli ('Ptičji potok'). '''Breznjak''' (tudi Breznik) – Monte Brizzia (it.) 1540 m visoka gora nad Tabljo. '''Bruka''' ? – Monte Bruca (it.) Gora severno od Breznjaka, kota 1583 m; prvotno slovensko ime je neznano? Viktor Vovk piše Bruka, in poudarja, da je to ime zgolj popačenka. '''Glava''' – Kopf, Skalzerkopf (nem.) 1498 m visoka kota med Breznjakom in Bruko; na planinski karti Tabacco je vrh označen zgolj z višino, brez imena. '''Sedóvca''' – lis Sedóncis (furl.), lis sedónchis (it.) Zelenica, travnata rama na zahodni strani Breznjaka, višina približno 1240 m. '''Staje na Skalcah''' – Stavoli Scalzer (it.) Planina na Sedóvci; pod planino je kraj Skalce. '''Čofnigova planina''' – Ciofnik (it.) Planina na južnem pobočju Breznjaka. '''Zavrh''' – Obsežen svet (nekdaj travnat) pod vrhom Breznjaka, obsega tudi Čofnigovo planino; na italijanski karti (Tabacco) toponim ni označen. '''Šinavc''' – Monte Scinauz (it.) 1999 m visoka gora nad Kanalsko dolino, Schinauz na nemški karti iz leta 1890; na zemljevidu Slovenske matice (1921) je gora zapisana z imenom Žinovec. '''Gozdec''' – Monte Ghisniz (it.) 1927 m visoki vrh v masivu Šinavca. '''Turen''' – Monte Torre Izrazit skalnat stolp zahodno od Šinavca, višina 1742 m. '''Veliko Klobišče''' – Monte Pin (it.) Kota 1506 m, pod Gozdecem. Tuma piše Hlevišče. '''Malo Klobišče''' – Na zemljevidih (Tabacco) ni označeno. '''Planja''' – Plania (it.) Južno pobočje Šinavca tik nad Depaljo (Lipaljo) vasjo; verjetno nekdanja senožet ali pašnik. '''Brajdov graben''' – Sabreida (it.) Na vzhodni strani omejuje zgoraj omenjeno Planjo nad Depaljo (Lipaljo) vasjo. '''Flikerjev graben''' – Na zemljevidu Tabacco graben in potok nista označena z imenom; na zahodni strani omejuje zgoraj omenjeno Planjo nad Depaljo (Lipaljo) vasjo. '''Prednji Ščit''' – Monte Cit (it.) Kota 1416 m nad Depaljo vasjo v masivu Šinavca. '''Zadnji Ščit''' – Monte Cit di dentro (it.) Kota 1555 m nad Depaljo (Lipaljo) vasjo v masivu Šinavca. '''Kopa''' – Sedlo med Prednjim in Zadnjim Ščitom; na zemljevidu Tabacco nima imena. '''Luknja''' – Sella di Barizze (it.), tudi Sella della Busate (it.), Quellsattel (nem.), Lochsattel (nem.) Gorski prehod nad Voglovim grabnom; Viktor Vovk ime Barizze razlaga s slovensko besedo barice – 'majhne luže ali majhna močvirja'. '''V Luknji''' – la Buca (it.), la Busate (it.), Im Loch (nem.), Loch Alm (nem.) Konta pod sedlom Luknja; verjetno je bila tu nekoč planina. Slovensko ime je potrdil domačin Kovač iz Depalje (Lipalje) vasi (njegovo ime ni navedeno), ki je vodil dr. Lojza Dolharja (1902–1969) po hribovju nad Kanalsko dolino. Dolhar, ki se je v Kanalsko dolino preselil iz Trsta in se tu poročil, je želel raziskati pomen popačenih krajevnih imen. Dolhar je bil eden pomembnejših Vovkovih informatorjev. '''Monte Čerkijo''' ? – Monte Cerchio (it.), Zirkelspitzen (nem.) Slovensko ime 1802 m visoke gore neznano, Čerkijo je zgolj popačenka italijanskega imena gore. Il Cerchio = il circo = 'obroč, obkrožen prostor'. Podoben pomen ima nemško ime. '''Beli potok''' – Rio Bianco (it.), Wießenbach Graben (nem.) Potok, ki teče skozi istoimensko dolino med Šinavcem in Kukom. '''Poludnik''' – Poludnig (nem., it.) 1999 m visoka mejna gora. Ziljani ji rečejo narečno Pudnik oziroma Pudenk. '''Planja''' – Plagna (it.) Kota 1719 m. '''Monte Zille di Mezzodi''' (it.), Zielkofel (nem.) 1824 m visoka gora; v literaturi nisem našel slovenskega imena. '''Veliki vrh''' – Monte Acuto (it.) Kota 1783 m; v Atlasu Slovenije (1992) in na zemljevidu Slovenske matice (1921) označen kot Špik. '''Cima Gail''' (it.) Kota 1709 m v grebenu Velikega vrha; po Vovku sklepam, da gre za goro Špik? '''Croda dei Cacciatori''' (it.) Kota 1652 m; v literaturi nisem našel slovenskega imena. '''Krsnica''' – Sella Chersnizze (it.), Kersnitzen Sattel (nem.) Preval pod Planjo, 1542 m. '''Pri Grádešci''' – Sella del Poludnig (it.), Eggeralpensattel (nem.), Schloßhüttensattel (nem.) 1451 m visok preval med Poludnikom in Planjo. '''Kladje''' – Sella della Caldiera (it.), Kesselwald Sattel (nem.) 1477 m visok mejni prelaz. '''Stare Kluže''' – la Chiusa (it.) Svet ob razpotju poti za Krsnico, Pri Grádešci, Veliki vrh; višina okoli 1300 m. '''Brška planina''' – Egger Alm (nem.) Planina na višini 1422 m; v lasti pašne skupnosti Brdo (Egg). '''Brško jezerce''' – Egger Alpen See (nem.) Jezero pod Poludnikom, 1407 m. '''Brška gora''' – Egger Kanzel (nem.) 1595 m visoka vzpetina nad Brškim jezerom; na zemljevidu slovenske matice (1921) gora poimenovana Spodnji vrh. '''Dolska planina''' – Dellacher Alm (nem.) Planina pod Poludnikom na višini 1365 m; imenuje se po vasi Dole (Dellach), od koder prihaja živina. '''Planina Macesnik''' – Casera Mezesnik (it.) Planina nad Ukvami, 1416 m, Mesesnik po Luki Kravini. '''Bistriška planina''' – Freistritzer Alm (nem.) Planina na južnem pobočju Ojstrnika, 1720 m; v lasti pašne skupnosti Bistrica na Zilji (Feistritz an der Gail). '''Ukva''' (Na Ukvah) – Valle di Ugovizza (it.) Dolina Ukva nad istoimensko vasjo; po njej teče potok Ukva. '''Ravna''' – Rauna (it.) Stranska dolina Ukve. '''Vilca''' – Valle Filza (it.) Stranska dolina Ukve. '''Pleče''' – Plécia (it.) Potok (pritok Ukve) in prehod na višini 1616 m. '''Na Žebranju''' – Madonna della Neve (it.), Maria Schnee (nem.) Kraj, kjer stoji kapela Marije Snežne, 1750 m (žebrati = 'moliti'). '''Vršič''' – Monte Acomizza (it.), Schönwipfel (nem.) 1813 m visok vrh južno od Ojstrnika; v Atlasu Slovenije je gora označena kot Zahomec, L. Kravina pa goro imenuje Vršič. '''Vrtinjlogarski »graben«''' – Val Bártolo (it.), Bartolograben (nem.). Soteska med Vršičem in Velikim Kopinjem. '''Vrtinji log''' – Prati del Bárto (it.), Bartolowiesen (nem.) Dolina, kjer so senožeti žabniških kmetov. '''Stobovce''' – Sella di Bártolo (it.) 1175 m visok prehod iz Žabnic (Kanalska dolina) na Bistrico in v Zahomec (Ziljska dolina); najnižji preval med obema dolinama v grebenu Karnijskih Alp. '''Črni vrh''' – Monte Nero (it.) Poraščen vrh nad Trbižem, kota 1359 m. '''Zahomska planina''' – Achomitzer Alm (nem.) Planina pod Vršičem na višini 1712 m; v lasti pašne skupnosti Zahomec (Achomitz). '''Mulejev vrh''' – Cima Muli (it.), Mulikopf (nem.) Gora, 1743 m; lastniško (posestniško ime), na vzhodni strani gore tudi Mulejev potok. '''Kališče''' – Calisca (it.) Senožet na južnih pobočjih Mulejevega vrha '''Mirnik''' – Mirnig (it.) Gozdnat vrh, kota 1397 m. '''Bélica''' – Torrente Fella (it.) in Rio Filza (it.) Goro Mirnik na severni in južni strani omejujeta dva potoka, oba z imenom Bélica; Luka Kravina, rojen v Žabnicah, pravi, da je pravilno ime obeh potokov Vilca. '''Lomek''' – Monte Lomeg (it.) Vzpetina med Žabnicami in Ukvami, kota 1209 m. '''Obvas''' – Monte Obuas (it.) Kota 1116 m, med Žabnicami in Ukvami; ob vznožju tega hriba naredi cesta skozi dolino ovinek, torej hrib »obvozi«. '''Suhi vrh''' – Vetta secca (it.) Kota 1270 m, nad Ukvami. '''Kuk''' – Alpe Piccola (it.), Kleine Alpelspitze (nem.) 1304 m visoka gora nad Šenkatrijo. '''Kuk''' – Monte Cucco (it.) 1598 m visoka gora, severno od kote 1304 m (prav tako Kuk). Na karti Slovenske Matice je kot Kuk imenovana le kota 1304 m (glej zgornji toponim), kota 1598 m pa ni poimenovana; v bližini je planina Malga Cucco. '''Kok''' (Kuk) – Monte Cocco (it.) 1941 m visoka kopasta gora; Kok pravijo Kanalci, Kuk pa Ziljani. '''Lepi Vršič''' (Lepi vrh) – Cima Bella (it.), Schönwipfel (nem.) Travnata gora, kota 1911 m. '''Konjščica''' (tudi Krošove skale) – Monte Sagran (it.), Zagranberg (nem.) 1931 m visok mejni vrh; Ukljani jim po domačinu Krošu (domače ime), ki ima pod vrhom svojo planino, rečejo Krošove skale. '''Starhand''' – Starhand (nem.) 1968 m visoka ošiljena gora, znano je le nemško ime. '''Ojstrnik''' – Monte Osternig (it.), Oisternig (nem.) 2050 m visoka gora. '''Mrzli studenec''' – Forcella di Fontana Fredda (it.), Kalten Brunner (nem.) 1693 m visoko sedlo med Lepim Vršičem in Konjščico. '''Dolinice''' – Dolinza Alm (nem.) Planina med Starhandom in Ojstrnikom. '''Lom''' – Sella Lom (it.), Lom Sattel (nem.) Prehod (1499 m) iz Ukovske doline na ziljsko stran (na planino Dolinice). Luka Kravina piše sedlo Dolince, toponima Lom naj bi domačini ne poznali, vendar se ime Lom (Lom Sattel) na nemških kartah pojavlja že vsaj leta 1890. '''Naborješka grapa''' – Vallone di Malborghetto (it.) Grapa severno od Naborjeta. '''Koroški vrh''' – Brenaca Alta (it.), Hoch Brenah (nem.) Kota 1562 m med Ukovško dolino in Naborješko grapo; na zemljevidu Slovenske matice (1921) se gora imenuje Požganje, kar pa je po Vovku napačno. '''Stabet''' (Koroški Špik?) – Stabet (nem., it.) 1627 m visok ošiljen vrh, poraščen z gozdom. Luka Kravina ga imenuje Stabet, isto ime napisano na zemljevidu Slovenske matice (1921) in nemških zemljevidih (1890); v Atlasu Slovenije (1992) označen kot Koroški Špik. '''Čurčeljni''' – Ciurciule (it.) Planina na koncu Naborješke grape, poimenovana po prvotnem gospodarju Čurčelju iz Ukev. '''Veliki Kopinj''' (Atlas Slovenije), Kapin (po Luku Kravina) – Monte Capin di Ponent (it.), Kapinberg (nem.) 1736 m visoka vzpetina nad Trbižem s pašniki na temenu. '''Gorjanski vrh''' – Monte Goriane (it.), Goriacher Berg (nem.) Najbolj vzhodna gora v Karnijskih Alpah, 1693 m, imenovana po vasi Gorjane (Göriach). == Literatura == Janez Turk: ''Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino.'' V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], str. 140-149. == Viri == <references /> * Andrej in Urška Stritar, Karnijska potepanja, Vodnik, Kikuba, Ljubljana 2006, ISBN 961-91797-0-6 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Carnic Alps}} * [http://www.hribi.net/GoreVGorovju.asp?lng=1&id=27 Hribi.net] * [http://www.summitpost.org/area/range/152222/carnic-alps.html SummitPost] * Janez Turk: ''Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah'' glej: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/] * Geopedia Slovenija [http://www.geopedia.si] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Karnijske Alpe}} {{Ziljska dolina}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] [[Kategorija:Karnijske Alpe|*]] {{normativna kontrola}} b0youovywa4apjuxzkf514r358e7sqw 5728816 5728763 2022-08-07T20:28:05Z Amanesciri2021 205950 /* Delitev */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Ojstrnik-6.jpg|thumb|right|250px|Ojstrnik nad Bistriško planino]] '''Karnijske Alpe''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Alpi Carniche'', [[nemščina|nemško]] ''Karnische Alpen'') so [[gorstvo]] v [[Južne apneniške Alpe|Južnih apneniških Alpah]] na [[Vzhodna Tirolska|Vzhodnem Tirolskem]] in [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]] ([[Videmska pokrajina]]). Karnijske Alpe, imenovane po nekdanji [[Stari Rim|rimski provinci]] [[Carnia|Carniji]], se od vzhoda do zahoda razprostirajo v dolžini okoli 100 km in tvorijo naravno mejo med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Italija|Italijo]]. Gorstvo ločuje od severno ležečih [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alp]] [[Ziljska dolina]] z [[reka|reko]] [[Zilja|Ziljo]], od vzhodno in jugovzhodno ležečih [[Karavanke|Karavank]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] jih ločuje reka [[Ziljica]] z [[Bela (Kanalska dolina)|Belo]] in [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]], na zahodu pa ga od [[Dolomiti|Dolomitov]] ločuje zgornja dolina reke [[Piava|Piave]]. Južno od toka reke [[Tilment]] (italijansko ''Tagliamento'') se gorovje preko [[Karnijske Predalpe|Karnijskih Predalp]] počasi spušča v [[Furlanija|Furlansko nižino]]. Najvišji vrh Karnijskih Alp, [[Coglians]] (nemško ''Hohe Warte'', 2780/82 m) je obenem tudi najvišji vrh italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija - Julijska Krajina]]. == Zgodovina == ''Carnia'' je bila provinca [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ime verjetno temelji na starejšem keltskem imenu. ''Karantanija'' je bila poseljena v karolinškem obdobju tako z [[Bavarci]] kot s [[Slovani]] (Slovenci). V času prve svetovne vojne so potekali boji med Italijo in Avstrijo prav po Karnijskih Alpah. Sledi gorskega vojskovanja so vidne še danes. Kötschach-Mauthen je večkrat nagrajen muzej na prostem, na oboju prelaza [[prelaz Plöcken|Plöcken]] (točneje v Kleinem Pal) je leta 1970 [[Walther Schaumann]] (1923-2004) izvedel projekt poti miru. == Geologija == Gorstvo je dalo svoje ime [[Geološka časovna lestvica|geološkemu obdobju]], poznanemu kot [[karnij]] - obdobje zgornjega [[trias]]a. Za geologijo so edinstveni v svetu masivni, 1300 m debeli [[Koralni greben|koralni grebeni]], ki segajo od dna dolin do skrajnih višin okoli jezera Wolayer. [[Paleozoik|Paleozojski]] apnenčasti masivi so nastali pred več kot 400 milijoni let ([[karbon]], [[devon]] in [[silur]]) in so po nastanku iz ekvatorialnih območij, ki so značilni za severne obale Afrike nastale v plitvem in toplem morju v devonu. Geološke [[Planinska pot|pohodne poti]] imenovane ''Geo-Trail'' prikazujejo kamnine bogate s [[fosil]]i in so med najdaljšimi v Evropi. Na severnem robu pogorja, v dolini Zilje, teče [[Periadriatski šiv]], geološka meja med celinskimi ploščami Afrike in Evrope in teče iz Ticina preko Dolomitov do Karavank. Karnijske Alpe spadajo med 100 najpomembnejših geoloških regij svetu. Nikjer v Evropi ni območij, kjer bi bilo v geološki zgodovini odprto morje, celinske plošče in koralni grebeni paleozoika tako blizu skupaj, da jih lahko opazujemo v neposredni bližini krajev (Rauchkofel-Hohe-Warte-Kellerwand-Cellon). Ohranitev fosilov je izjemna kljub večkratnemu prekrivanju gora. Geologi prihajajo iz vsega sveta opazovat ta pojav na terenu. == Delitev == Na splošno se Karnijske Alpe delijo na dve podskupini: osrednje gorstvo severno od zgornje doline reke Tilment (vzhodni in zahodni del ter južne Karnijske Alpe) in [[Karnijske Predalpe]] južno od zgornje doline reke Tilment (južni in severni del). Mejni greben med Avstrijo in Italijo je dolg okoli 100 km. Greben se začne na zahodu z značilno goro [[Helm]] (2433 m), v smučarskem središču [[Sexten]] dosežejo [[Pfannspitze]] (2678 m), [[Großer Kinigat]] (2689 m) in [[Monte Peralba]] / Hochweißstein, 2694 m) skoraj 2700 metrov, s [[Coglians]]om / Hohe Warte kot najvišjim vrhom (2780/82 m) in južnim vrhom Cima dei Preti (2703 m) pa to višino tudi presežejo. Preko grebena potekata dva pomembna prelaza [[prelaz Plöcken|Plöcken]] in [[Mokrine (prelaz)|Mokrine]]/Nassfeld. V Karnijskih Alpah na avstrijski strani je tudi najjužnejše ležeč [[ledenik]] [[Eiskar]]. [[Slika:HoheWarte KellerspitzeWest Karnische.jpg|thumb|right|250px|Coglians / Hohe Warte]] == Pomembni vrhovi == [[Slika:Mokrine Gartnerkofel.jpg|thumb|right|250px|Mokrine s Krniškimi skalami (Gartnerkofel)]] Pomembnejši vrhovi Karnijskih Alp so: * v zahodnem delu osrednjega gorstva: ** (Monte) [[Coglians]] (nemško ''Hohe Warte'', 2782 m), ** ''Kellerwand'' (2775 m), ** [[Peralba]] (''Hochweißstein'', lokalno ''Jochkouvl'', 2691 m), ** [[Zuc dal Bor]] (2195 m), [[Monte Sernio]] (2180 m) in Creta Grauzaria (2065 m) * v vzhodnem delu osrednjega gorstva: ** [[Konjski Špik]] (it. ''Monte Cavallo di Pontebba'', nem. ''Rosskofel'', 2251 m), [[Veliki Koritnik]] (''Trogkofel'' ali ''Creta di Aip'', 2279 m) * v vzhodnem delu so: ** [[Ojstrnik]] (2050 m), [[Lepi Vršič]] (1911 m), Kok (1.941 m) in [[Poludnik]] (1999 m); * v južnih Karnijskih Alpah: ** [[Monte Brentoni]] (2548 m); * v Karnijskih predalpah: ** [[Cima dei Preti]] (2703 m), ** [[Monte Cridola]] (2581 m) * in čisto na jugu tik nad Padsko nižino [[Monte Cavallo]] Osrednji kraj na območju Karnijskih Alp, ki je tudi središče [[Karnijska medobčinska zveza|Karnijske medobčinske zveze]] dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija-Julijska krajina]], je [[Tolmeč]]. Na obrobju Karnijskih Alp se nahajajo še [[Belluno]], [[Humin]], [[Maniago]], [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohor]] in [[Trbiž]]. Glavni [[prelaz]]i so: * cestni prelaz Plöcken / Passo di Monte Croce Carnico (med [[Tolmeč]]em in [[Kötschach-Mauthen]], 1360 m), * cestni prelaz Mokrine / Nassfeldpass med [[Tablja|Tabljo]] in [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]], 1552 m), * gorski prelaz Oefnerjoch / Forni Avoltri - Lesna dolina/[[Lesachtal]], 2301 m, * gorski prelaz Wolayer Pass / Forni Avoltri - [[Kötschach-Mauthen]], 1922 m. == Planinske koče == Od zahoda proti vzhodu: * [[Hahnspielhütte]] (Rifugio Gallo Cedrone), višina 2200 m v IT * [[Sillianer Hütte]], višina 2380 m v A * [[Obstansersee-Hütte]], višina 2304 m v A * [[Filmoor-Standschützenhütte]], višina 2350 m v A * [[Rifugio Monte Cavallino]], višina 1849 m v IT * [[Porzehütte]], višina 1930 m v A * [[Mitterkar-Biwak]], višina 1973 m v A * [[Armando-Piva-Biwak]], višina 2450 m v IT * [[Hochweißsteinhaus]], višina 1867 m v A * [[Letterspitz-Biwak]], višina 2080 m v A * [[Rifugio Pier Fortunato Calvi]], višina 2167 m v IT * [[Rifugio Monte Ferro]], višina 1563 m v IT * [[Wolayerseehütte]] früher ''Eduard-Pichl-Hütte'', višina 1967 m v A * [[Rifugio Lambertenghi e Romanin]], višina 1951 m v IT * [[Rifugio Giovanni e Olinto Marinelli]], višina 2120 m v IT * [[Eiskarhüttl]] (Weltkriegskaverne), višina 2100 m v A * [[Zollnerseehütte]] prej ''Dr.-Steinwender-Hütte'', višina 1720 m v A * [[Rudnigalm]], višina 1621 m v A * [[Bivacco Ernesto Lomasti]], višina 1920 m v IT * [[Treßdorfer Alm]], višina 1585 m v A * [[Naßfeldhaus]], višina 1513 m v A * [[Rifugio Fratelli Nordio]], višina 1210 m v IT * [[Feistritzer Alm]], višina 1718 m v A * [[Achomitzer Alm]], tudi ''Schönwipfel-Schutzhaus'', višina 1718 m v A === Slovensko - italijansko - nemški toponimi v Karnijskih Alpah === Lokalne slovenske [[Toponim|toponime]] sta zapisovala dr. Viktor Vovk v [[Planinski vestnik|Planinskih vestnikih]] (od 1961 do 1968) in Janez Turk (Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah)<ref>Janez Turk: ''Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah'' glej: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/]</ref> , od katerih se navajajo le najbolj pogosti:<br> '''Tabeljski potok''' (tudi Pontabeljski potok) – Torrente Pontebbana (it.) potok, ki se pri [[Pontebba|Tablji]] izliva v Belo, je bil do leta 1918 mejni potok med [[Kraljevina Italija|kraljevino Italijo]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko monarhijo]]. '''Studena''' – Rio Studena (it.) Jugozahodni (desni) pritok Tabeljskega potoka. '''Dolenja Studena''' – Studena bassa (it.) vas v dolini Tabeljskega potoka. '''Gorenja Studena''' – Studena alta (it.) vas ob potoku Studena, nad dolino Tabeljskega potoka. '''Slémenca''' – Slenza (it.) 1685 m visoka gora nad Gorenjo Studeno; na njenem pobočju tudi istoimenska planina (Casera Slenza). '''Čez Kladje''' – Sella di Cereschiàtis (it., furl.), Aupa Sattel (nem.) 1066 m visok prelaz (preval) med dolino potoka Studena in dolino Avpo. '''Mokrine''' – Passo di Pramollo (it.), Nassfeld (nem.) Cestni prelaz med Kanalsko in Ziljsko dolino povezuje Tabljo s Šmohorjem. '''Gumišče''' (tudi Gumnišče) – Gamiscen (it.) Senožet nad Tabljo, zahodno od ceste, ki vodi na Mokrine. '''Bombaš''' – Rio Bombaso (it.), Bombaschgraben (nem.) Potok Bombaš, ki priteče izpod Mokrin; pred Tabljo se izlije v Tabeljski potok. '''Mali vrh''' – Monte Malvueric (it.), Malurch (nem.) 1899 m visoka gora južno od prelaza Mokrine. '''Stan v Podne''' – Stampoden (it.) Gozdnat svet na severni strani Malega vrha. '''Dolnji Mali vrh''' – Casera Malvueric bassa (it.) Planina na južnih pobočjih Malega vrha; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1530 m in simbol za stajo. '''Gornji Mali vrh''' – Planina na vzhodnih pobočjih gore Mali vrh; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1600 m in simbol za stajo. '''Jelenje brdo''' – Monte Cervo (it.) 1365 m visoka, deloma skalnata vzpetina v južnem masivu Malega vrha. '''Prihod''' (tudi Privod) – Rio Pricòt (it., furl.), Prihat (nem.) Hudourniški potok v južnih pobočjih Malega vrha. '''Prihod''' (oziroma Pricòt) je tudi bližnja planina v istoimenski krnici (Conca di Pricòt – it., Hochkar Prihat – nem.); nad planino je kota 1410 m – Monte Pricòt in kota 2252 m – Creta di Pricòt. '''Prikotič''' – Pricotič (furl.) Planina zahodno od planine Prihod; Viktor Vovk domneva, da je planina dobila ime po nekdanjem lastniku. Prikotič je tudi potok, ki teče v bližini planine. '''Konjski špik''' – Rosskofel (nem.), Monte Cavallo di Pontebba (it.) 2239 m visoka gora zahodno od Mokrin. '''Prídol''' – Sella della Pridola (it.) 1644 m visoko sedlo med Konjskim špikom in Malim vrhom. '''Koritnica''' – Tröglbach, Trögelbach (nem.) Potok, ob katerem poteka prehod iz Ziljske doline na prelaz Mokrine. '''Repa''' – Reppwand (nem.) Dolomitsko skalovje vzhodno nad dolino Koritnice. '''Lónice''' – Passo del Casón di Lanza (it., furl.), Lanzenpass (nem.) Prelaz zahodno od Tablje, prehod v Paularo v Karniji (lonica = 'kopica, kup sena na senožeti'). '''Krniške skale''' – Gartnerkofel (nem.) 2195 m visoka gora severovzhodno od Mokrin; v celoti na avstrijskem ozemlju. '''Veliki Koritnik''' – Creta di Aip (it., furl.), Trogkofel (nem.) Najvišja gora v vzhodnih Karnijskih Alpah, 2279 m; italijansko in nemško ime sta prevod slovenskega. '''Straniški vrh''' – Monte Cordin (it.), Stranigerkopf (nem.) 1839 m visoka gora nad Lónicami; gora se imenuje po vasi Stranje (Stranig) v Ziljski dolini. '''Guge''' – Gugel (nem.) 1691 m visok vrh v severnem grebenu Straniškega vrha. '''Bajdeški vrh''' – Waidegger Horn. (nem.) 1962 m visoka gora nad Ziljsko dolino; imenuje se po vasi Bajdek (Waidegg) v Ziljski dolini. '''Bajdeška planina''' – Waidegger Alm (nem.) Planina tik pod vrhom Bajdeškega vrha, 1745 m visoko. '''Strmica''' – Sternitzer Alm (nem.) Planina v bližini Bajdeške planine '''Visoki vrh''' – Hochwipfel (nem.) 2186 m visoka gora nad Lónicami; v celoti na avstrijski strani. '''Plečeta''' – Creta di Lanza (it.), Schulter (nem.) 2057 m visoka mejna gora, z grebenom povezana z Visokim vrhom. '''Stranjska planina''' – Straniger Alm (nem.) Planina na višini 1479 m, v lasti pašne skupnosti Stranje (Stranig). '''Stranjski potok''' (tudi Stranica) – Stranigbach (nem.) Potok, ki izvira na močvirnati Stranjski planini. '''Radnjaveška planina''' – Rattendorfer Alm (nem.) Planina na višini 1531 m med Velikim Koritnikom in Plečeti; v lasti vaščanov Radnje vasi (oziroma Ratna vas; Rattendorf). '''Dáber''' – Doberbach (nem.) Potok, ki izvira na Radnjaveški planini med Dropoljami (Tröpolach) in Radnjo vasjo (Rattendorf), se izliva v Ziljo. '''Vrh Radnjaveške planine''' – Sella di Val Dolce (it.), Rattendorfer Sattel (nem.) 1781 m visok mejni preval med Velikim Koritnikom in Plečeti. '''Débrnica''' – Doberbach (nem.) Potok, ki izvira pod Visokim vrhom, se v Ziljo izliva pri Debrnicah (Döbernitzen). '''Krniška gora''' – Garnitzenberg (nem.), Monte Carnizza (it.) 1950 m visoka mejna gora vzhodno od Mokrin. '''Guge''' (tudi Na Gugah) – Gugga (nem.) 1928 m visoka kota, severni predvrh Krniške gore. '''Koren''' – Monte Corona (it.), Kronalpe (nem.) 1815 m visok mejni vrh. '''Črni vrh''' – Schwarzwipfel (nem.) 1497 m visok vrh severno od Krniških skal, nad Vočičami (Watschig). '''Vrh Krnice''' – Garnitzen Sattel (nem.), Sella Carnizza (it.) 1674 m visok gorski prehod v grebenu Krniške gore na meji med Avstrijo in Italijo. '''V Pečeh''' – Casera Forno (it.) Planina pod sedlom Vrh Krnice na italijanski strani; višina planine je 1614 m. Forno je prevod besede 'peč' (za gretje), mišljena je 'peč' (skala). '''Skovška vratca''' – Kühweger Törl (nem.) Gorsko sedlo med Krniškimi skalami in koto 1955 m (njeno nemško ime je Kammleiten); imenuje se po vasi Skovče (Kühweg) v Ziljski dolini. '''Skovška planina''' – Kühweger Alm (nem.) Planina severno pod Skovškimi vratci; v lasti vaščanov Skovč. '''Vočiška planina''' – Watschiger Alm (nem.) Planina južno pod Skovškimi vratci; v lasti pašne skupnosti Vočiče (Watschig). '''Vrh Vočiške planine''' – Gartner Sattel (nem.) Sedlo med Krniškimi skalami in Krniško goro (1950 m). '''Vočiška jezerca''' (tudi Jezerca v Podne) – Bodenseen (nem.) Jezerca na nadmorski višini okoli 1100 m nad vasjo Vočiče (Watschig). '''Zelenica''' – Schlanitzen Alm (nem.) Planina na višini 1395 m; planina se nahaja na travnatem hrbtu zahodno od doline Koritnice. Na zemljevidu Slovenske matice (1921) napačno označena kot Slaniška planina. '''Zelenica''' – Weißandlbach (nem.) Potok v bližini istoimenske planine. '''Rudnik''' – Rudnigbach (nem.) Potok na severni strani Konjskega špika; Rudnik je tudi planina. '''Zeleniška grapa''' – Schlanitzengraben (nem.) Sotočje potokov Zelenica in Rudnik. '''Krnica''' – Garnitzenbach (tudi Garnitzengraben) (nem.) Potok vzhodno od Krniških skal. '''Krnica''' – Garnitzen Alm (nem.) Planina na vzhodnih pobočjih Krniške gore na višini 1649 m. '''Javornik''' – Auernig (nem.), Monte Auernig (it.) 1863 m visoka mejna gora vzhodno nad Mokrinami. '''Javornik''' – Malga Auernig (it.) Planina pod istoimenskim vrhom na višini 1609 m. '''Modrinjska planina''' – Möderndorfer Alm (nem.) Planina na višini 1507 m v lasti pašne skupnosti Modrinja vas (Möderndorf). '''Modričji vrh''' – Cima Madrize (it.), Madritschenkopf (nem.) 1842 m visoka travnata gora zahodno nad Mokrinami. '''Modričje''' – Monte Madrizze (it.), Madritschen (nem.) Travnato sleme (1818 m) v bližini Modričjega vrha. '''Koširjeva planina''' – Casera Cossier (it.) Planina pod sedlom Vrh Krnice na višini 1433 m; planina se imenuje po nekdanjem lastniku. '''Kot''' – Winkel Alm (nem.) Planina na severni strani Konjskega špika tik pod Mokrinami (na višini 1470 m). '''Kótnica''' – Rio del Winckel (it.), Winkelbach (nem.) Potok, ki izvira na severni strani Konjskega špika in teče skozi planino Kot. '''Trate''' (Na Tratah) – Malga Tratte (it.), Tratten (nem.) Planina med sotočjem Bombaša in Kótnice na višini 1184 m. '''Voglov graben''' – Vallone degli Uccelli (it.) Soteska, glej naslednji toponim. '''Vogel''' (tudi Dobje) – Rio degli Uccelli (it.), Vogelbach (nem.) Potok, ki teče skozi sotesko Voglov graben; Nemci so ime ohranili, vendar z drugim pomenom (Vogel = 'ptič'), od tod novejše italijansko ime Rio degli Uccelli ('Ptičji potok'). '''Breznjak''' (tudi Breznik) – Monte Brizzia (it.) 1540 m visoka gora nad Tabljo. '''Bruka''' ? – Monte Bruca (it.) Gora severno od Breznjaka, kota 1583 m; prvotno slovensko ime je neznano? Viktor Vovk piše Bruka, in poudarja, da je to ime zgolj popačenka. '''Glava''' – Kopf, Skalzerkopf (nem.) 1498 m visoka kota med Breznjakom in Bruko; na planinski karti Tabacco je vrh označen zgolj z višino, brez imena. '''Sedóvca''' – lis Sedóncis (furl.), lis sedónchis (it.) Zelenica, travnata rama na zahodni strani Breznjaka, višina približno 1240 m. '''Staje na Skalcah''' – Stavoli Scalzer (it.) Planina na Sedóvci; pod planino je kraj Skalce. '''Čofnigova planina''' – Ciofnik (it.) Planina na južnem pobočju Breznjaka. '''Zavrh''' – Obsežen svet (nekdaj travnat) pod vrhom Breznjaka, obsega tudi Čofnigovo planino; na italijanski karti (Tabacco) toponim ni označen. '''Šinavc''' – Monte Scinauz (it.) 1999 m visoka gora nad Kanalsko dolino, Schinauz na nemški karti iz leta 1890; na zemljevidu Slovenske matice (1921) je gora zapisana z imenom Žinovec. '''Gozdec''' – Monte Ghisniz (it.) 1927 m visoki vrh v masivu Šinavca. '''Turen''' – Monte Torre Izrazit skalnat stolp zahodno od Šinavca, višina 1742 m. '''Veliko Klobišče''' – Monte Pin (it.) Kota 1506 m, pod Gozdecem. Tuma piše Hlevišče. '''Malo Klobišče''' – Na zemljevidih (Tabacco) ni označeno. '''Planja''' – Plania (it.) Južno pobočje Šinavca tik nad Depaljo (Lipaljo) vasjo; verjetno nekdanja senožet ali pašnik. '''Brajdov graben''' – Sabreida (it.) Na vzhodni strani omejuje zgoraj omenjeno Planjo nad Depaljo (Lipaljo) vasjo. '''Flikerjev graben''' – Na zemljevidu Tabacco graben in potok nista označena z imenom; na zahodni strani omejuje zgoraj omenjeno Planjo nad Depaljo (Lipaljo) vasjo. '''Prednji Ščit''' – Monte Cit (it.) Kota 1416 m nad Depaljo vasjo v masivu Šinavca. '''Zadnji Ščit''' – Monte Cit di dentro (it.) Kota 1555 m nad Depaljo (Lipaljo) vasjo v masivu Šinavca. '''Kopa''' – Sedlo med Prednjim in Zadnjim Ščitom; na zemljevidu Tabacco nima imena. '''Luknja''' – Sella di Barizze (it.), tudi Sella della Busate (it.), Quellsattel (nem.), Lochsattel (nem.) Gorski prehod nad Voglovim grabnom; Viktor Vovk ime Barizze razlaga s slovensko besedo barice – 'majhne luže ali majhna močvirja'. '''V Luknji''' – la Buca (it.), la Busate (it.), Im Loch (nem.), Loch Alm (nem.) Konta pod sedlom Luknja; verjetno je bila tu nekoč planina. Slovensko ime je potrdil domačin Kovač iz Depalje (Lipalje) vasi (njegovo ime ni navedeno), ki je vodil dr. Lojza Dolharja (1902–1969) po hribovju nad Kanalsko dolino. Dolhar, ki se je v Kanalsko dolino preselil iz Trsta in se tu poročil, je želel raziskati pomen popačenih krajevnih imen. Dolhar je bil eden pomembnejših Vovkovih informatorjev. '''Monte Čerkijo''' ? – Monte Cerchio (it.), Zirkelspitzen (nem.) Slovensko ime 1802 m visoke gore neznano, Čerkijo je zgolj popačenka italijanskega imena gore. Il Cerchio = il circo = 'obroč, obkrožen prostor'. Podoben pomen ima nemško ime. '''Beli potok''' – Rio Bianco (it.), Wießenbach Graben (nem.) Potok, ki teče skozi istoimensko dolino med Šinavcem in Kukom. '''Poludnik''' – Poludnig (nem., it.) 1999 m visoka mejna gora. Ziljani ji rečejo narečno Pudnik oziroma Pudenk. '''Planja''' – Plagna (it.) Kota 1719 m. '''Monte Zille di Mezzodi''' (it.), Zielkofel (nem.) 1824 m visoka gora; v literaturi nisem našel slovenskega imena. '''Veliki vrh''' – Monte Acuto (it.) Kota 1783 m; v Atlasu Slovenije (1992) in na zemljevidu Slovenske matice (1921) označen kot Špik. '''Cima Gail''' (it.) Kota 1709 m v grebenu Velikega vrha; po Vovku sklepam, da gre za goro Špik? '''Croda dei Cacciatori''' (it.) Kota 1652 m; v literaturi nisem našel slovenskega imena. '''Krsnica''' – Sella Chersnizze (it.), Kersnitzen Sattel (nem.) Preval pod Planjo, 1542 m. '''Pri Grádešci''' – Sella del Poludnig (it.), Eggeralpensattel (nem.), Schloßhüttensattel (nem.) 1451 m visok preval med Poludnikom in Planjo. '''Kladje''' – Sella della Caldiera (it.), Kesselwald Sattel (nem.) 1477 m visok mejni prelaz. '''Stare Kluže''' – la Chiusa (it.) Svet ob razpotju poti za Krsnico, Pri Grádešci, Veliki vrh; višina okoli 1300 m. '''Brška planina''' – Egger Alm (nem.) Planina na višini 1422 m; v lasti pašne skupnosti Brdo (Egg). '''Brško jezerce''' – Egger Alpen See (nem.) Jezero pod Poludnikom, 1407 m. '''Brška gora''' – Egger Kanzel (nem.) 1595 m visoka vzpetina nad Brškim jezerom; na zemljevidu slovenske matice (1921) gora poimenovana Spodnji vrh. '''Dolska planina''' – Dellacher Alm (nem.) Planina pod Poludnikom na višini 1365 m; imenuje se po vasi Dole (Dellach), od koder prihaja živina. '''Planina Macesnik''' – Casera Mezesnik (it.) Planina nad Ukvami, 1416 m, Mesesnik po Luki Kravini. '''Bistriška planina''' – Freistritzer Alm (nem.) Planina na južnem pobočju Ojstrnika, 1720 m; v lasti pašne skupnosti Bistrica na Zilji (Feistritz an der Gail). '''Ukva''' (Na Ukvah) – Valle di Ugovizza (it.) Dolina Ukva nad istoimensko vasjo; po njej teče potok Ukva. '''Ravna''' – Rauna (it.) Stranska dolina Ukve. '''Vilca''' – Valle Filza (it.) Stranska dolina Ukve. '''Pleče''' – Plécia (it.) Potok (pritok Ukve) in prehod na višini 1616 m. '''Na Žebranju''' – Madonna della Neve (it.), Maria Schnee (nem.) Kraj, kjer stoji kapela Marije Snežne, 1750 m (žebrati = 'moliti'). '''Vršič''' – Monte Acomizza (it.), Schönwipfel (nem.) 1813 m visok vrh južno od Ojstrnika; v Atlasu Slovenije je gora označena kot Zahomec, L. Kravina pa goro imenuje Vršič. '''Vrtinjlogarski »graben«''' – Val Bártolo (it.), Bartolograben (nem.). Soteska med Vršičem in Velikim Kopinjem. '''Vrtinji log''' – Prati del Bárto (it.), Bartolowiesen (nem.) Dolina, kjer so senožeti žabniških kmetov. '''Stobovce''' – Sella di Bártolo (it.) 1175 m visok prehod iz Žabnic (Kanalska dolina) na Bistrico in v Zahomec (Ziljska dolina); najnižji preval med obema dolinama v grebenu Karnijskih Alp. '''Črni vrh''' – Monte Nero (it.) Poraščen vrh nad Trbižem, kota 1359 m. '''Zahomska planina''' – Achomitzer Alm (nem.) Planina pod Vršičem na višini 1712 m; v lasti pašne skupnosti Zahomec (Achomitz). '''Mulejev vrh''' – Cima Muli (it.), Mulikopf (nem.) Gora, 1743 m; lastniško (posestniško ime), na vzhodni strani gore tudi Mulejev potok. '''Kališče''' – Calisca (it.) Senožet na južnih pobočjih Mulejevega vrha '''Mirnik''' – Mirnig (it.) Gozdnat vrh, kota 1397 m. '''Bélica''' – Torrente Fella (it.) in Rio Filza (it.) Goro Mirnik na severni in južni strani omejujeta dva potoka, oba z imenom Bélica; Luka Kravina, rojen v Žabnicah, pravi, da je pravilno ime obeh potokov Vilca. '''Lomek''' – Monte Lomeg (it.) Vzpetina med Žabnicami in Ukvami, kota 1209 m. '''Obvas''' – Monte Obuas (it.) Kota 1116 m, med Žabnicami in Ukvami; ob vznožju tega hriba naredi cesta skozi dolino ovinek, torej hrib »obvozi«. '''Suhi vrh''' – Vetta secca (it.) Kota 1270 m, nad Ukvami. '''Kuk''' – Alpe Piccola (it.), Kleine Alpelspitze (nem.) 1304 m visoka gora nad Šenkatrijo. '''Kuk''' – Monte Cucco (it.) 1598 m visoka gora, severno od kote 1304 m (prav tako Kuk). Na karti Slovenske Matice je kot Kuk imenovana le kota 1304 m (glej zgornji toponim), kota 1598 m pa ni poimenovana; v bližini je planina Malga Cucco. '''Kok''' (Kuk) – Monte Cocco (it.) 1941 m visoka kopasta gora; Kok pravijo Kanalci, Kuk pa Ziljani. '''Lepi Vršič''' (Lepi vrh) – Cima Bella (it.), Schönwipfel (nem.) Travnata gora, kota 1911 m. '''Konjščica''' (tudi Krošove skale) – Monte Sagran (it.), Zagranberg (nem.) 1931 m visok mejni vrh; Ukljani jim po domačinu Krošu (domače ime), ki ima pod vrhom svojo planino, rečejo Krošove skale. '''Starhand''' – Starhand (nem.) 1968 m visoka ošiljena gora, znano je le nemško ime. '''Ojstrnik''' – Monte Osternig (it.), Oisternig (nem.) 2050 m visoka gora. '''Mrzli studenec''' – Forcella di Fontana Fredda (it.), Kalten Brunner (nem.) 1693 m visoko sedlo med Lepim Vršičem in Konjščico. '''Dolinice''' – Dolinza Alm (nem.) Planina med Starhandom in Ojstrnikom. '''Lom''' – Sella Lom (it.), Lom Sattel (nem.) Prehod (1499 m) iz Ukovske doline na ziljsko stran (na planino Dolinice). Luka Kravina piše sedlo Dolince, toponima Lom naj bi domačini ne poznali, vendar se ime Lom (Lom Sattel) na nemških kartah pojavlja že vsaj leta 1890. '''Naborješka grapa''' – Vallone di Malborghetto (it.) Grapa severno od Naborjeta. '''Koroški vrh''' – Brenaca Alta (it.), Hoch Brenah (nem.) Kota 1562 m med Ukovško dolino in Naborješko grapo; na zemljevidu Slovenske matice (1921) se gora imenuje Požganje, kar pa je po Vovku napačno. '''Stabet''' (Koroški Špik?) – Stabet (nem., it.) 1627 m visok ošiljen vrh, poraščen z gozdom. Luka Kravina ga imenuje Stabet, isto ime napisano na zemljevidu Slovenske matice (1921) in nemških zemljevidih (1890); v Atlasu Slovenije (1992) označen kot Koroški Špik. '''Čurčeljni''' – Ciurciule (it.) Planina na koncu Naborješke grape, poimenovana po prvotnem gospodarju Čurčelju iz Ukev. '''Veliki Kopinj''' (Atlas Slovenije), Kapin (po Luku Kravina) – Monte Capin di Ponent (it.), Kapinberg (nem.) 1736 m visoka vzpetina nad Trbižem s pašniki na temenu. '''Gorjanski vrh''' – Monte Goriane (it.), Goriacher Berg (nem.) Najbolj vzhodna gora v Karnijskih Alpah, 1693 m, imenovana po vasi Gorjane (Göriach). == Literatura == Janez Turk: ''Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino.'' V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], str. 140-149. == Viri == <references /> * Andrej in Urška Stritar, Karnijska potepanja, Vodnik, Kikuba, Ljubljana 2006, ISBN 961-91797-0-6 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Carnic Alps}} * [http://www.hribi.net/GoreVGorovju.asp?lng=1&id=27 Hribi.net] * [http://www.summitpost.org/area/range/152222/carnic-alps.html SummitPost] * Janez Turk: ''Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah'' glej: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/] * Geopedia Slovenija [http://www.geopedia.si] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Karnijske Alpe}} {{Ziljska dolina}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] [[Kategorija:Karnijske Alpe|*]] {{normativna kontrola}} ac39b07a4tzumxwxb18nbr13m1w9ldt 5728817 5728816 2022-08-07T20:30:44Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ojstrnik-6.jpg|thumb|right|250px|Ojstrnik nad Bistriško planino]] '''Karnijske Alpe''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Alpi Carniche'', [[nemščina|nemško]] ''Karnische Alpen'') so [[gorstvo]] v [[Južne apneniške Alpe|Južnih apneniških Alpah]] na [[Vzhodna Tirolska|Vzhodnem Tirolskem]] in [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]] ([[Videmska pokrajina]]). Karnijske Alpe, imenovane po nekdanji [[Stari Rim|rimski provinci]] [[Carnia|Carniji]], se od vzhoda do zahoda razprostirajo v dolžini okoli 100 km in tvorijo naravno mejo med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Italija|Italijo]]. Gorstvo ločuje od severno ležečih [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alp]] [[Ziljska dolina]] z [[reka|reko]] [[Zilja|Ziljo]], od vzhodno in jugovzhodno ležečih [[Karavanke|Karavank]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] jih ločuje reka [[Ziljica]] z [[Bela (Kanalska dolina)|Belo]] v [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]] in [[Železna dolina|Železni dolini]] (''Canal del Ferro''), na zahodu pa ga od [[Dolomiti|Dolomitov]] ločuje zgornja dolina reke [[Piava|Piave]]. Južno od toka reke [[Tilment]] (italijansko ''Tagliamento'') se gorovje preko [[Karnijske Predalpe|Karnijskih Predalp]] počasi spušča v [[Furlanija|Furlansko nižino]]. Najvišji vrh Karnijskih Alp, [[Coglians]] (nemško ''Hohe Warte'', 2780/82 m) je obenem tudi najvišji vrh italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija - Julijska Krajina]]. == Zgodovina == ''Carnia'' je bila provinca [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ime verjetno temelji na starejšem keltskem imenu. ''Karantanija'' je bila poseljena v karolinškem obdobju tako z [[Bavarci]] kot s [[Slovani]] (Slovenci). V času prve svetovne vojne so potekali boji med Italijo in Avstrijo prav po Karnijskih Alpah. Sledi gorskega vojskovanja so vidne še danes. Kötschach-Mauthen je večkrat nagrajen muzej na prostem, na oboju prelaza [[prelaz Plöcken|Plöcken]] (točneje v Kleinem Pal) je leta 1970 [[Walther Schaumann]] (1923-2004) izvedel projekt poti miru. == Geologija == Gorstvo je dalo svoje ime [[Geološka časovna lestvica|geološkemu obdobju]], poznanemu kot [[karnij]] - obdobje zgornjega [[trias]]a. Za geologijo so edinstveni v svetu masivni, 1300 m debeli [[Koralni greben|koralni grebeni]], ki segajo od dna dolin do skrajnih višin okoli jezera Wolayer. [[Paleozoik|Paleozojski]] apnenčasti masivi so nastali pred več kot 400 milijoni let ([[karbon]], [[devon]] in [[silur]]) in so po nastanku iz ekvatorialnih območij, ki so značilni za severne obale Afrike nastale v plitvem in toplem morju v devonu. Geološke [[Planinska pot|pohodne poti]] imenovane ''Geo-Trail'' prikazujejo kamnine bogate s [[fosil]]i in so med najdaljšimi v Evropi. Na severnem robu pogorja, v dolini Zilje, teče [[Periadriatski šiv]], geološka meja med celinskimi ploščami Afrike in Evrope in teče iz Ticina preko Dolomitov do Karavank. Karnijske Alpe spadajo med 100 najpomembnejših geoloških regij svetu. Nikjer v Evropi ni območij, kjer bi bilo v geološki zgodovini odprto morje, celinske plošče in koralni grebeni paleozoika tako blizu skupaj, da jih lahko opazujemo v neposredni bližini krajev (Rauchkofel-Hohe-Warte-Kellerwand-Cellon). Ohranitev fosilov je izjemna kljub večkratnemu prekrivanju gora. Geologi prihajajo iz vsega sveta opazovat ta pojav na terenu. == Delitev == Na splošno se Karnijske Alpe delijo na dve podskupini: osrednje gorstvo severno od zgornje doline reke Tilment (vzhodni in zahodni del ter južne Karnijske Alpe) in [[Karnijske Predalpe]] južno od zgornje doline reke Tilment (južni in severni del). Mejni greben med Avstrijo in Italijo je dolg okoli 100 km. Greben se začne na zahodu z značilno goro [[Helm]] (2433 m), v smučarskem središču [[Sexten]] dosežejo [[Pfannspitze]] (2678 m), [[Großer Kinigat]] (2689 m) in [[Monte Peralba]] / Hochweißstein, 2694 m) skoraj 2700 metrov, s [[Coglians]]om / Hohe Warte kot najvišjim vrhom (2780/82 m) in južnim vrhom Cima dei Preti (2703 m) pa to višino tudi presežejo. Preko grebena potekata dva pomembna prelaza [[prelaz Plöcken|Plöcken]] in [[Mokrine (prelaz)|Mokrine]]/Nassfeld. V Karnijskih Alpah na avstrijski strani je tudi najjužnejše ležeč [[ledenik]] [[Eiskar]]. [[Slika:HoheWarte KellerspitzeWest Karnische.jpg|thumb|right|250px|Coglians / Hohe Warte]] == Pomembni vrhovi == [[Slika:Mokrine Gartnerkofel.jpg|thumb|right|250px|Mokrine s Krniškimi skalami (Gartnerkofel)]] Pomembnejši vrhovi Karnijskih Alp so: * v zahodnem delu osrednjega gorstva: ** (Monte) [[Coglians]] (nemško ''Hohe Warte'', 2782 m), ** ''Kellerwand'' (2775 m), ** [[Peralba]] (''Hochweißstein'', lokalno ''Jochkouvl'', 2691 m), ** [[Zuc dal Bor]] (2195 m), [[Monte Sernio]] (2180 m) in Creta Grauzaria (2065 m) * v vzhodnem delu osrednjega gorstva: ** [[Konjski Špik]] (it. ''Monte Cavallo di Pontebba'', nem. ''Rosskofel'', 2251 m), [[Veliki Koritnik]] (''Trogkofel'' ali ''Creta di Aip'', 2279 m) * v vzhodnem delu so: ** [[Ojstrnik]] (2050 m), [[Lepi Vršič]] (1911 m), Kok (1.941 m) in [[Poludnik]] (1999 m); * v južnih Karnijskih Alpah: ** [[Monte Brentoni]] (2548 m); * v Karnijskih predalpah: ** [[Cima dei Preti]] (2703 m), ** [[Monte Cridola]] (2581 m) * in čisto na jugu tik nad Padsko nižino [[Monte Cavallo]] Osrednji kraj na območju Karnijskih Alp, ki je tudi središče [[Karnijska medobčinska zveza|Karnijske medobčinske zveze]] dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija-Julijska krajina]], je [[Tolmeč]]. Na obrobju Karnijskih Alp se nahajajo še [[Belluno]], [[Humin]], [[Maniago]], [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohor]] in [[Trbiž]]. Glavni [[prelaz]]i so: * cestni prelaz Plöcken / Passo di Monte Croce Carnico (med [[Tolmeč]]em in [[Kötschach-Mauthen]], 1360 m), * cestni prelaz Mokrine / Nassfeldpass med [[Tablja|Tabljo]] in [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]], 1552 m), * gorski prelaz Oefnerjoch / Forni Avoltri - Lesna dolina/[[Lesachtal]], 2301 m, * gorski prelaz Wolayer Pass / Forni Avoltri - [[Kötschach-Mauthen]], 1922 m. == Planinske koče == Od zahoda proti vzhodu: * [[Hahnspielhütte]] (Rifugio Gallo Cedrone), višina 2200 m v IT * [[Sillianer Hütte]], višina 2380 m v A * [[Obstansersee-Hütte]], višina 2304 m v A * [[Filmoor-Standschützenhütte]], višina 2350 m v A * [[Rifugio Monte Cavallino]], višina 1849 m v IT * [[Porzehütte]], višina 1930 m v A * [[Mitterkar-Biwak]], višina 1973 m v A * [[Armando-Piva-Biwak]], višina 2450 m v IT * [[Hochweißsteinhaus]], višina 1867 m v A * [[Letterspitz-Biwak]], višina 2080 m v A * [[Rifugio Pier Fortunato Calvi]], višina 2167 m v IT * [[Rifugio Monte Ferro]], višina 1563 m v IT * [[Wolayerseehütte]] früher ''Eduard-Pichl-Hütte'', višina 1967 m v A * [[Rifugio Lambertenghi e Romanin]], višina 1951 m v IT * [[Rifugio Giovanni e Olinto Marinelli]], višina 2120 m v IT * [[Eiskarhüttl]] (Weltkriegskaverne), višina 2100 m v A * [[Zollnerseehütte]] prej ''Dr.-Steinwender-Hütte'', višina 1720 m v A * [[Rudnigalm]], višina 1621 m v A * [[Bivacco Ernesto Lomasti]], višina 1920 m v IT * [[Treßdorfer Alm]], višina 1585 m v A * [[Naßfeldhaus]], višina 1513 m v A * [[Rifugio Fratelli Nordio]], višina 1210 m v IT * [[Feistritzer Alm]], višina 1718 m v A * [[Achomitzer Alm]], tudi ''Schönwipfel-Schutzhaus'', višina 1718 m v A === Slovensko - italijansko - nemški toponimi v Karnijskih Alpah === Lokalne slovenske [[Toponim|toponime]] sta zapisovala dr. Viktor Vovk v [[Planinski vestnik|Planinskih vestnikih]] (od 1961 do 1968) in Janez Turk (Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah)<ref>Janez Turk: ''Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah'' glej: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/]</ref> , od katerih se navajajo le najbolj pogosti:<br> '''Tabeljski potok''' (tudi Pontabeljski potok) – Torrente Pontebbana (it.) potok, ki se pri [[Pontebba|Tablji]] izliva v Belo, je bil do leta 1918 mejni potok med [[Kraljevina Italija|kraljevino Italijo]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko monarhijo]]. '''Studena''' – Rio Studena (it.) Jugozahodni (desni) pritok Tabeljskega potoka. '''Dolenja Studena''' – Studena bassa (it.) vas v dolini Tabeljskega potoka. '''Gorenja Studena''' – Studena alta (it.) vas ob potoku Studena, nad dolino Tabeljskega potoka. '''Slémenca''' – Slenza (it.) 1685 m visoka gora nad Gorenjo Studeno; na njenem pobočju tudi istoimenska planina (Casera Slenza). '''Čez Kladje''' – Sella di Cereschiàtis (it., furl.), Aupa Sattel (nem.) 1066 m visok prelaz (preval) med dolino potoka Studena in dolino Avpo. '''Mokrine''' – Passo di Pramollo (it.), Nassfeld (nem.) Cestni prelaz med Kanalsko in Ziljsko dolino povezuje Tabljo s Šmohorjem. '''Gumišče''' (tudi Gumnišče) – Gamiscen (it.) Senožet nad Tabljo, zahodno od ceste, ki vodi na Mokrine. '''Bombaš''' – Rio Bombaso (it.), Bombaschgraben (nem.) Potok Bombaš, ki priteče izpod Mokrin; pred Tabljo se izlije v Tabeljski potok. '''Mali vrh''' – Monte Malvueric (it.), Malurch (nem.) 1899 m visoka gora južno od prelaza Mokrine. '''Stan v Podne''' – Stampoden (it.) Gozdnat svet na severni strani Malega vrha. '''Dolnji Mali vrh''' – Casera Malvueric bassa (it.) Planina na južnih pobočjih Malega vrha; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1530 m in simbol za stajo. '''Gornji Mali vrh''' – Planina na vzhodnih pobočjih gore Mali vrh; na zemljevidu Tabacco označena le kota 1600 m in simbol za stajo. '''Jelenje brdo''' – Monte Cervo (it.) 1365 m visoka, deloma skalnata vzpetina v južnem masivu Malega vrha. '''Prihod''' (tudi Privod) – Rio Pricòt (it., furl.), Prihat (nem.) Hudourniški potok v južnih pobočjih Malega vrha. '''Prihod''' (oziroma Pricòt) je tudi bližnja planina v istoimenski krnici (Conca di Pricòt – it., Hochkar Prihat – nem.); nad planino je kota 1410 m – Monte Pricòt in kota 2252 m – Creta di Pricòt. '''Prikotič''' – Pricotič (furl.) Planina zahodno od planine Prihod; Viktor Vovk domneva, da je planina dobila ime po nekdanjem lastniku. Prikotič je tudi potok, ki teče v bližini planine. '''Konjski špik''' – Rosskofel (nem.), Monte Cavallo di Pontebba (it.) 2239 m visoka gora zahodno od Mokrin. '''Prídol''' – Sella della Pridola (it.) 1644 m visoko sedlo med Konjskim špikom in Malim vrhom. '''Koritnica''' – Tröglbach, Trögelbach (nem.) Potok, ob katerem poteka prehod iz Ziljske doline na prelaz Mokrine. '''Repa''' – Reppwand (nem.) Dolomitsko skalovje vzhodno nad dolino Koritnice. '''Lónice''' – Passo del Casón di Lanza (it., furl.), Lanzenpass (nem.) Prelaz zahodno od Tablje, prehod v Paularo v Karniji (lonica = 'kopica, kup sena na senožeti'). '''Krniške skale''' – Gartnerkofel (nem.) 2195 m visoka gora severovzhodno od Mokrin; v celoti na avstrijskem ozemlju. '''Veliki Koritnik''' – Creta di Aip (it., furl.), Trogkofel (nem.) Najvišja gora v vzhodnih Karnijskih Alpah, 2279 m; italijansko in nemško ime sta prevod slovenskega. '''Straniški vrh''' – Monte Cordin (it.), Stranigerkopf (nem.) 1839 m visoka gora nad Lónicami; gora se imenuje po vasi Stranje (Stranig) v Ziljski dolini. '''Guge''' – Gugel (nem.) 1691 m visok vrh v severnem grebenu Straniškega vrha. '''Bajdeški vrh''' – Waidegger Horn. (nem.) 1962 m visoka gora nad Ziljsko dolino; imenuje se po vasi Bajdek (Waidegg) v Ziljski dolini. '''Bajdeška planina''' – Waidegger Alm (nem.) Planina tik pod vrhom Bajdeškega vrha, 1745 m visoko. '''Strmica''' – Sternitzer Alm (nem.) Planina v bližini Bajdeške planine '''Visoki vrh''' – Hochwipfel (nem.) 2186 m visoka gora nad Lónicami; v celoti na avstrijski strani. '''Plečeta''' – Creta di Lanza (it.), Schulter (nem.) 2057 m visoka mejna gora, z grebenom povezana z Visokim vrhom. '''Stranjska planina''' – Straniger Alm (nem.) Planina na višini 1479 m, v lasti pašne skupnosti Stranje (Stranig). '''Stranjski potok''' (tudi Stranica) – Stranigbach (nem.) Potok, ki izvira na močvirnati Stranjski planini. '''Radnjaveška planina''' – Rattendorfer Alm (nem.) Planina na višini 1531 m med Velikim Koritnikom in Plečeti; v lasti vaščanov Radnje vasi (oziroma Ratna vas; Rattendorf). '''Dáber''' – Doberbach (nem.) Potok, ki izvira na Radnjaveški planini med Dropoljami (Tröpolach) in Radnjo vasjo (Rattendorf), se izliva v Ziljo. '''Vrh Radnjaveške planine''' – Sella di Val Dolce (it.), Rattendorfer Sattel (nem.) 1781 m visok mejni preval med Velikim Koritnikom in Plečeti. '''Débrnica''' – Doberbach (nem.) Potok, ki izvira pod Visokim vrhom, se v Ziljo izliva pri Debrnicah (Döbernitzen). '''Krniška gora''' – Garnitzenberg (nem.), Monte Carnizza (it.) 1950 m visoka mejna gora vzhodno od Mokrin. '''Guge''' (tudi Na Gugah) – Gugga (nem.) 1928 m visoka kota, severni predvrh Krniške gore. '''Koren''' – Monte Corona (it.), Kronalpe (nem.) 1815 m visok mejni vrh. '''Črni vrh''' – Schwarzwipfel (nem.) 1497 m visok vrh severno od Krniških skal, nad Vočičami (Watschig). '''Vrh Krnice''' – Garnitzen Sattel (nem.), Sella Carnizza (it.) 1674 m visok gorski prehod v grebenu Krniške gore na meji med Avstrijo in Italijo. '''V Pečeh''' – Casera Forno (it.) Planina pod sedlom Vrh Krnice na italijanski strani; višina planine je 1614 m. Forno je prevod besede 'peč' (za gretje), mišljena je 'peč' (skala). '''Skovška vratca''' – Kühweger Törl (nem.) Gorsko sedlo med Krniškimi skalami in koto 1955 m (njeno nemško ime je Kammleiten); imenuje se po vasi Skovče (Kühweg) v Ziljski dolini. '''Skovška planina''' – Kühweger Alm (nem.) Planina severno pod Skovškimi vratci; v lasti vaščanov Skovč. '''Vočiška planina''' – Watschiger Alm (nem.) Planina južno pod Skovškimi vratci; v lasti pašne skupnosti Vočiče (Watschig). '''Vrh Vočiške planine''' – Gartner Sattel (nem.) Sedlo med Krniškimi skalami in Krniško goro (1950 m). '''Vočiška jezerca''' (tudi Jezerca v Podne) – Bodenseen (nem.) Jezerca na nadmorski višini okoli 1100 m nad vasjo Vočiče (Watschig). '''Zelenica''' – Schlanitzen Alm (nem.) Planina na višini 1395 m; planina se nahaja na travnatem hrbtu zahodno od doline Koritnice. Na zemljevidu Slovenske matice (1921) napačno označena kot Slaniška planina. '''Zelenica''' – Weißandlbach (nem.) Potok v bližini istoimenske planine. '''Rudnik''' – Rudnigbach (nem.) Potok na severni strani Konjskega špika; Rudnik je tudi planina. '''Zeleniška grapa''' – Schlanitzengraben (nem.) Sotočje potokov Zelenica in Rudnik. '''Krnica''' – Garnitzenbach (tudi Garnitzengraben) (nem.) Potok vzhodno od Krniških skal. '''Krnica''' – Garnitzen Alm (nem.) Planina na vzhodnih pobočjih Krniške gore na višini 1649 m. '''Javornik''' – Auernig (nem.), Monte Auernig (it.) 1863 m visoka mejna gora vzhodno nad Mokrinami. '''Javornik''' – Malga Auernig (it.) Planina pod istoimenskim vrhom na višini 1609 m. '''Modrinjska planina''' – Möderndorfer Alm (nem.) Planina na višini 1507 m v lasti pašne skupnosti Modrinja vas (Möderndorf). '''Modričji vrh''' – Cima Madrize (it.), Madritschenkopf (nem.) 1842 m visoka travnata gora zahodno nad Mokrinami. '''Modričje''' – Monte Madrizze (it.), Madritschen (nem.) Travnato sleme (1818 m) v bližini Modričjega vrha. '''Koširjeva planina''' – Casera Cossier (it.) Planina pod sedlom Vrh Krnice na višini 1433 m; planina se imenuje po nekdanjem lastniku. '''Kot''' – Winkel Alm (nem.) Planina na severni strani Konjskega špika tik pod Mokrinami (na višini 1470 m). '''Kótnica''' – Rio del Winckel (it.), Winkelbach (nem.) Potok, ki izvira na severni strani Konjskega špika in teče skozi planino Kot. '''Trate''' (Na Tratah) – Malga Tratte (it.), Tratten (nem.) Planina med sotočjem Bombaša in Kótnice na višini 1184 m. '''Voglov graben''' – Vallone degli Uccelli (it.) Soteska, glej naslednji toponim. '''Vogel''' (tudi Dobje) – Rio degli Uccelli (it.), Vogelbach (nem.) Potok, ki teče skozi sotesko Voglov graben; Nemci so ime ohranili, vendar z drugim pomenom (Vogel = 'ptič'), od tod novejše italijansko ime Rio degli Uccelli ('Ptičji potok'). '''Breznjak''' (tudi Breznik) – Monte Brizzia (it.) 1540 m visoka gora nad Tabljo. '''Bruka''' ? – Monte Bruca (it.) Gora severno od Breznjaka, kota 1583 m; prvotno slovensko ime je neznano? Viktor Vovk piše Bruka, in poudarja, da je to ime zgolj popačenka. '''Glava''' – Kopf, Skalzerkopf (nem.) 1498 m visoka kota med Breznjakom in Bruko; na planinski karti Tabacco je vrh označen zgolj z višino, brez imena. '''Sedóvca''' – lis Sedóncis (furl.), lis sedónchis (it.) Zelenica, travnata rama na zahodni strani Breznjaka, višina približno 1240 m. '''Staje na Skalcah''' – Stavoli Scalzer (it.) Planina na Sedóvci; pod planino je kraj Skalce. '''Čofnigova planina''' – Ciofnik (it.) Planina na južnem pobočju Breznjaka. '''Zavrh''' – Obsežen svet (nekdaj travnat) pod vrhom Breznjaka, obsega tudi Čofnigovo planino; na italijanski karti (Tabacco) toponim ni označen. '''Šinavc''' – Monte Scinauz (it.) 1999 m visoka gora nad Kanalsko dolino, Schinauz na nemški karti iz leta 1890; na zemljevidu Slovenske matice (1921) je gora zapisana z imenom Žinovec. '''Gozdec''' – Monte Ghisniz (it.) 1927 m visoki vrh v masivu Šinavca. '''Turen''' – Monte Torre Izrazit skalnat stolp zahodno od Šinavca, višina 1742 m. '''Veliko Klobišče''' – Monte Pin (it.) Kota 1506 m, pod Gozdecem. Tuma piše Hlevišče. '''Malo Klobišče''' – Na zemljevidih (Tabacco) ni označeno. '''Planja''' – Plania (it.) Južno pobočje Šinavca tik nad Depaljo (Lipaljo) vasjo; verjetno nekdanja senožet ali pašnik. '''Brajdov graben''' – Sabreida (it.) Na vzhodni strani omejuje zgoraj omenjeno Planjo nad Depaljo (Lipaljo) vasjo. '''Flikerjev graben''' – Na zemljevidu Tabacco graben in potok nista označena z imenom; na zahodni strani omejuje zgoraj omenjeno Planjo nad Depaljo (Lipaljo) vasjo. '''Prednji Ščit''' – Monte Cit (it.) Kota 1416 m nad Depaljo vasjo v masivu Šinavca. '''Zadnji Ščit''' – Monte Cit di dentro (it.) Kota 1555 m nad Depaljo (Lipaljo) vasjo v masivu Šinavca. '''Kopa''' – Sedlo med Prednjim in Zadnjim Ščitom; na zemljevidu Tabacco nima imena. '''Luknja''' – Sella di Barizze (it.), tudi Sella della Busate (it.), Quellsattel (nem.), Lochsattel (nem.) Gorski prehod nad Voglovim grabnom; Viktor Vovk ime Barizze razlaga s slovensko besedo barice – 'majhne luže ali majhna močvirja'. '''V Luknji''' – la Buca (it.), la Busate (it.), Im Loch (nem.), Loch Alm (nem.) Konta pod sedlom Luknja; verjetno je bila tu nekoč planina. Slovensko ime je potrdil domačin Kovač iz Depalje (Lipalje) vasi (njegovo ime ni navedeno), ki je vodil dr. Lojza Dolharja (1902–1969) po hribovju nad Kanalsko dolino. Dolhar, ki se je v Kanalsko dolino preselil iz Trsta in se tu poročil, je želel raziskati pomen popačenih krajevnih imen. Dolhar je bil eden pomembnejših Vovkovih informatorjev. '''Monte Čerkijo''' ? – Monte Cerchio (it.), Zirkelspitzen (nem.) Slovensko ime 1802 m visoke gore neznano, Čerkijo je zgolj popačenka italijanskega imena gore. Il Cerchio = il circo = 'obroč, obkrožen prostor'. Podoben pomen ima nemško ime. '''Beli potok''' – Rio Bianco (it.), Wießenbach Graben (nem.) Potok, ki teče skozi istoimensko dolino med Šinavcem in Kukom. '''Poludnik''' – Poludnig (nem., it.) 1999 m visoka mejna gora. Ziljani ji rečejo narečno Pudnik oziroma Pudenk. '''Planja''' – Plagna (it.) Kota 1719 m. '''Monte Zille di Mezzodi''' (it.), Zielkofel (nem.) 1824 m visoka gora; v literaturi nisem našel slovenskega imena. '''Veliki vrh''' – Monte Acuto (it.) Kota 1783 m; v Atlasu Slovenije (1992) in na zemljevidu Slovenske matice (1921) označen kot Špik. '''Cima Gail''' (it.) Kota 1709 m v grebenu Velikega vrha; po Vovku sklepam, da gre za goro Špik? '''Croda dei Cacciatori''' (it.) Kota 1652 m; v literaturi nisem našel slovenskega imena. '''Krsnica''' – Sella Chersnizze (it.), Kersnitzen Sattel (nem.) Preval pod Planjo, 1542 m. '''Pri Grádešci''' – Sella del Poludnig (it.), Eggeralpensattel (nem.), Schloßhüttensattel (nem.) 1451 m visok preval med Poludnikom in Planjo. '''Kladje''' – Sella della Caldiera (it.), Kesselwald Sattel (nem.) 1477 m visok mejni prelaz. '''Stare Kluže''' – la Chiusa (it.) Svet ob razpotju poti za Krsnico, Pri Grádešci, Veliki vrh; višina okoli 1300 m. '''Brška planina''' – Egger Alm (nem.) Planina na višini 1422 m; v lasti pašne skupnosti Brdo (Egg). '''Brško jezerce''' – Egger Alpen See (nem.) Jezero pod Poludnikom, 1407 m. '''Brška gora''' – Egger Kanzel (nem.) 1595 m visoka vzpetina nad Brškim jezerom; na zemljevidu slovenske matice (1921) gora poimenovana Spodnji vrh. '''Dolska planina''' – Dellacher Alm (nem.) Planina pod Poludnikom na višini 1365 m; imenuje se po vasi Dole (Dellach), od koder prihaja živina. '''Planina Macesnik''' – Casera Mezesnik (it.) Planina nad Ukvami, 1416 m, Mesesnik po Luki Kravini. '''Bistriška planina''' – Freistritzer Alm (nem.) Planina na južnem pobočju Ojstrnika, 1720 m; v lasti pašne skupnosti Bistrica na Zilji (Feistritz an der Gail). '''Ukva''' (Na Ukvah) – Valle di Ugovizza (it.) Dolina Ukva nad istoimensko vasjo; po njej teče potok Ukva. '''Ravna''' – Rauna (it.) Stranska dolina Ukve. '''Vilca''' – Valle Filza (it.) Stranska dolina Ukve. '''Pleče''' – Plécia (it.) Potok (pritok Ukve) in prehod na višini 1616 m. '''Na Žebranju''' – Madonna della Neve (it.), Maria Schnee (nem.) Kraj, kjer stoji kapela Marije Snežne, 1750 m (žebrati = 'moliti'). '''Vršič''' – Monte Acomizza (it.), Schönwipfel (nem.) 1813 m visok vrh južno od Ojstrnika; v Atlasu Slovenije je gora označena kot Zahomec, L. Kravina pa goro imenuje Vršič. '''Vrtinjlogarski »graben«''' – Val Bártolo (it.), Bartolograben (nem.). Soteska med Vršičem in Velikim Kopinjem. '''Vrtinji log''' – Prati del Bárto (it.), Bartolowiesen (nem.) Dolina, kjer so senožeti žabniških kmetov. '''Stobovce''' – Sella di Bártolo (it.) 1175 m visok prehod iz Žabnic (Kanalska dolina) na Bistrico in v Zahomec (Ziljska dolina); najnižji preval med obema dolinama v grebenu Karnijskih Alp. '''Črni vrh''' – Monte Nero (it.) Poraščen vrh nad Trbižem, kota 1359 m. '''Zahomska planina''' – Achomitzer Alm (nem.) Planina pod Vršičem na višini 1712 m; v lasti pašne skupnosti Zahomec (Achomitz). '''Mulejev vrh''' – Cima Muli (it.), Mulikopf (nem.) Gora, 1743 m; lastniško (posestniško ime), na vzhodni strani gore tudi Mulejev potok. '''Kališče''' – Calisca (it.) Senožet na južnih pobočjih Mulejevega vrha '''Mirnik''' – Mirnig (it.) Gozdnat vrh, kota 1397 m. '''Bélica''' – Torrente Fella (it.) in Rio Filza (it.) Goro Mirnik na severni in južni strani omejujeta dva potoka, oba z imenom Bélica; Luka Kravina, rojen v Žabnicah, pravi, da je pravilno ime obeh potokov Vilca. '''Lomek''' – Monte Lomeg (it.) Vzpetina med Žabnicami in Ukvami, kota 1209 m. '''Obvas''' – Monte Obuas (it.) Kota 1116 m, med Žabnicami in Ukvami; ob vznožju tega hriba naredi cesta skozi dolino ovinek, torej hrib »obvozi«. '''Suhi vrh''' – Vetta secca (it.) Kota 1270 m, nad Ukvami. '''Kuk''' – Alpe Piccola (it.), Kleine Alpelspitze (nem.) 1304 m visoka gora nad Šenkatrijo. '''Kuk''' – Monte Cucco (it.) 1598 m visoka gora, severno od kote 1304 m (prav tako Kuk). Na karti Slovenske Matice je kot Kuk imenovana le kota 1304 m (glej zgornji toponim), kota 1598 m pa ni poimenovana; v bližini je planina Malga Cucco. '''Kok''' (Kuk) – Monte Cocco (it.) 1941 m visoka kopasta gora; Kok pravijo Kanalci, Kuk pa Ziljani. '''Lepi Vršič''' (Lepi vrh) – Cima Bella (it.), Schönwipfel (nem.) Travnata gora, kota 1911 m. '''Konjščica''' (tudi Krošove skale) – Monte Sagran (it.), Zagranberg (nem.) 1931 m visok mejni vrh; Ukljani jim po domačinu Krošu (domače ime), ki ima pod vrhom svojo planino, rečejo Krošove skale. '''Starhand''' – Starhand (nem.) 1968 m visoka ošiljena gora, znano je le nemško ime. '''Ojstrnik''' – Monte Osternig (it.), Oisternig (nem.) 2050 m visoka gora. '''Mrzli studenec''' – Forcella di Fontana Fredda (it.), Kalten Brunner (nem.) 1693 m visoko sedlo med Lepim Vršičem in Konjščico. '''Dolinice''' – Dolinza Alm (nem.) Planina med Starhandom in Ojstrnikom. '''Lom''' – Sella Lom (it.), Lom Sattel (nem.) Prehod (1499 m) iz Ukovske doline na ziljsko stran (na planino Dolinice). Luka Kravina piše sedlo Dolince, toponima Lom naj bi domačini ne poznali, vendar se ime Lom (Lom Sattel) na nemških kartah pojavlja že vsaj leta 1890. '''Naborješka grapa''' – Vallone di Malborghetto (it.) Grapa severno od Naborjeta. '''Koroški vrh''' – Brenaca Alta (it.), Hoch Brenah (nem.) Kota 1562 m med Ukovško dolino in Naborješko grapo; na zemljevidu Slovenske matice (1921) se gora imenuje Požganje, kar pa je po Vovku napačno. '''Stabet''' (Koroški Špik?) – Stabet (nem., it.) 1627 m visok ošiljen vrh, poraščen z gozdom. Luka Kravina ga imenuje Stabet, isto ime napisano na zemljevidu Slovenske matice (1921) in nemških zemljevidih (1890); v Atlasu Slovenije (1992) označen kot Koroški Špik. '''Čurčeljni''' – Ciurciule (it.) Planina na koncu Naborješke grape, poimenovana po prvotnem gospodarju Čurčelju iz Ukev. '''Veliki Kopinj''' (Atlas Slovenije), Kapin (po Luku Kravina) – Monte Capin di Ponent (it.), Kapinberg (nem.) 1736 m visoka vzpetina nad Trbižem s pašniki na temenu. '''Gorjanski vrh''' – Monte Goriane (it.), Goriacher Berg (nem.) Najbolj vzhodna gora v Karnijskih Alpah, 1693 m, imenovana po vasi Gorjane (Göriach). == Literatura == Janez Turk: ''Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino.'' V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], str. 140-149. == Viri == <references /> * Andrej in Urška Stritar, Karnijska potepanja, Vodnik, Kikuba, Ljubljana 2006, ISBN 961-91797-0-6 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Carnic Alps}} * [http://www.hribi.net/GoreVGorovju.asp?lng=1&id=27 Hribi.net] * [http://www.summitpost.org/area/range/152222/carnic-alps.html SummitPost] * Janez Turk: ''Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah'' glej: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/] * Geopedia Slovenija [http://www.geopedia.si] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Karnijske Alpe}} {{Ziljska dolina}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] [[Kategorija:Karnijske Alpe|*]] {{normativna kontrola}} 0s5fne2s0jpi90wnnbggls0dynzhwqo 0 186310 5728917 5666597 2022-08-08T08:37:19Z Romanm 13 [[Kokosovi otoki]] wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Črni nosorog | status = CR | status_system = iucn2.3 | status_ref = <ref name="iucn status 12 November 2021">{{cite iucn |author=Emslie, R. |date=2020 |title=''Diceros bicornis'' |volume=2020 |page=e.T6557A152728945 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-1.RLTS.T6557A152728945.en |access-date=12 November 2021}}</ref> | status2 = CITES_A1 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | fossil_range = [[Pliocen]] - sodobnost {{fossilrange|3.6|0}} | trend = up | image = 2012 Black Rhinoceros Gemsbokvlakte.jpg | image_caption = samec ''D. b. occidentalis'' v [[narodni park Etoša|NP Etoša]], [[Namibija]] | image2 = 3.Nane und Nabila by V.Gorissen.jpg | image2_caption = Samica v Krefeld Zoo, Nemčija | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Perissodactyla]] (lihoprsti kopitarji) | familia = [[Rhinocerotidae]] (nosorogi) | genus = '''''Diceros''''' | species = '''''D. bicornis''''' | binomial = ''Diceros bicornis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]] | subdivision_ranks = [[podvrsta|Podvrste]] | subdivision = ''[[vzhodni črni nosorog|Diceros bicornis michaeli]]''<br /> ''[[zahodni črni nosorog|Diceros bicornis longipes]]''<br /> ''[[južnoosrednji črni nosorog|Diceros bicornis minor]]''<br /> ''[[jugozahodni črni nosorog|Diceros bicornis bicornis]]'' | range_map = Historical range (c. 1700 A.D.) of Diceros bicornis..svg | range_map_caption = Zgodovinski razpon črnih nosorogov (ok. leta 1700). Hatched: Possible historical range in West Africa.<ref name=Rookmaker2004>{{Cite journal | url = http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175862484.pdf |journal = African Zoology | title = Historical distribution of the black rhinoceros (''Diceros bicornis'') in West Africa | author = Rookmaaker, L.C. | year = 2004 | pages = 63–70 | volume= 39 | issue = 1}}</ref> | range_map2 = DicerosBicornisIUCN2020-1.png | range_map2_caption = Trenutna razširjenost<br/>{{leftlegend|#008000|Obstoječa, rezident|outline=gray}} {{leftlegend|#FF0000|Izumrl|outline=gray}} {{leftlegend|#FFFF00|Obstoječe in ponovno uveden (rezident)|outline=gray}} {{leftlegend|#a76f3b|Obstoječa in podprta kolonizacija(rezident) |outline=gray}} | synonyms = *''Rhinoceros bicornis'' {{small|Linnaeus,&nbsp;1758}} }} '''Čŕni nosoróg''' ali '''ozkoústi nosoróg''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Diceros bicornis''''') je [[nosorog]], ki živi v vzhodnih in osrednjih predelih [[Afrika|Afrike]] vključno s [[Kenija|Kenijo]], [[Kamerun]]om, [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]], [[Namibija|Namibijo]] in [[Zimbabve]]jem. Čeprav se imenuje [[črna|črni]], je dejansko bolj [[siva|sivo]]-[[rjava|rjave]] [[barva|barve]]. Ime so izbrali, da bi ga ločili od vrste [[beli nosorog]] (''Ceratotherium simum''). To zavaja, saj se vrsti ne razlikujeta po barvi. Beseda bel ({{jezik-en|white}}) v besedi beli nosorog izhaja iz ''wyd'' ([[nizozemščina|nizozemsko]] ''wijd'') (''širok''), nanašajoč se na njegovo kvadratno zgornjo ustnico, v nasprotju s koničasto ali kljukasto ustnico črnega nosoroga. Te vrste se zdaj včasih imenujejo nosorogi s kvadratnimi ustnicami (za bele) ali s kljukastimi ustnicami (za črne).<ref>[http://www.animalcorner.co.uk/wildlife/rhinos/rhino_white.html White rhinoceros], Animal Corner</ref> Vrsta je na splošno razvrščena kot kritično ogrožena (čeprav je jugozahodni črni nosorog razvrščen kot skoraj ogrožen). Tri podvrste so bile razglašene za izumrle, vključno z zahodnim črnim nosorogom, ki ga je [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) leta 2011 razglasila za izumrlega.<ref>Knight, Matthew (10 November 2011) [http://us.cnn.com/2011/11/10/world/africa/rhino-extinct-species-report/index.html?sr=sharebar_facebook Western black rhino declared extinct]. Us.cnn.com.</ref> == Taksonomija == To vrsto je prvič poimenoval [[Carl Linnaeus]] v 10. izdaji svojega ''[[Systema naturae]]'' leta 1758. Ime pomeni "dvorogi nosorog". Obstaja nekaj zmede glede tega, kaj točno je Linnaeus zamislil pod tem imenom, saj je ta vrsta verjetno temeljila na lobanji enorogega [[indijski nosorog|indijskega nosoroga]] (''Rhinoceros unicornis''), z drugim rogom, ki ga je umetno dodal zbiralec. Znano je, da je takšna lobanja obstajala in Linnaeus je celo omenil Indijo kot izvor te vrste. Vendar pa se je skliceval tudi na poročila zgodnjih popotnikov o dvorogem nosorogu v Afriki in ko se je izkazalo, da v Indiji obstaja samo ena, enoroga vrsta nosorogov, je bil ''Rhinoceros bicornis'' uporabljen za sklicevanje na afriške nosoroge (beli nosorog je postal priznan šele leta 1812).<ref name=rookmaaker2005>{{Cite journal | url = http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175861747.pdf |journal = Journal of Zoology | title = Review of the European perception of the African Rhinoceros | author = Rookmaaker, L.C. | year = 2005 | pages = 365–376 | volume = 265 | doi = 10.1017/S0952836905006436 | issue = 4}}</ref> Leta 1911 je bilo to uradno določeno in [[Rt dobrega upanja]] je uradno razglasil tipsko nahajališče vrste.<ref name=thomas1911>{{Cite journal|journal = Proceedings of the Zoological Society of London | title = The mammals of the tenth edition of Linnaeus: an attempt to fix the types of the genera and the exact bases and localities of the species | author = Thomas, O. | year = 1911 | pages = 120–158 | volume = 1|url=http://www.rhinoresourcecenter.com/index.php?s=1&act=refs&CODE=ref_detail&id=1165239209}} [http://biostor.org/reference/58462 Biostor].</ref> === Podvrste === O intraspecifičnnih variacijah pri črnem nosorogu so razpravljali različni avtorji in še niso dokončno rešene.<ref name=Rookmaker1982>{{Cite journal | url = http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175861470.pdf |journal = Internationales Zuchtbuch für afrikanische Nashörner | title = Die Unterarten des Spitzmaulnashorns (''Diceros bicornis'') und ihre Zucht in Menschenobhut | author = Rookmaaker, L.C. | year = 1982 | pages = 41–45 | issue = 2 | publisher = Zoologischer Garten Berlin}}</ref> Najbolj sprejeta shema obravnava sedem ali osem podvrst,<ref name=Hillma994>{{Cite journal | url = http://www.science.smith.edu/departments/Biology/VHAYSSEN/msi/pdf/i0076-3519-455-01-0001.pdf |journal = Mammalian Species | title = ''Diceros bicornis'' |author1=Hillman-Smith, A.K.K. |author2=Groves, C.P. |year = 1994 | doi = 10.2307/3504292 | pages = 1–8 | jstor = 3504292 | issue = 455 }}</ref> od katerih so tri izumrle v zgodovinskih časih, ena pa je na robu [[izumrtje|izumrtja]]: * Južni črni nosorog (''D. b. bicornis'') – izumrli. To je bila največja podvrsta, ki je bila nekoč obilna od Rta dobrega upanja do [[Transvaal]]a v Južni Afriki in verjetno na jugu [[Namibija|Namibije]]. Izumrla je zaradi pretiranega lova in uničevanja habitatov okoli leta 1850.<ref name="rookmaaker&groves1978">{{Cite journal | url = http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175858121.pdf |journal = Säugetierkundliche Mitteilungen | title = The extinct Cape Rhinoceros, ''Diceros bicornis bicornis'' (Linnaeus, 1758) |author1=Rookmaaker, L.C. |author2=Groves, C.P. |year = 1978 | pages = 117–126 | volume = 26 | issue = 2}}</ref> * Severovzhodni črni nosorog (''D. b. brucii'') – izumrl. Včasih osrednji [[Sudan]], [[Eritreja]], severna in jugovzhodna [[Etiopija]], [[Džibuti]] ter severna in jugovzhodna [[Somalija]]. Primarne populacije v severni Somaliji so izginile v začetku 20. stoletja. * Črni nosorog Chobe (''D. b. chobiensis'') – lokalna podvrsta, omejena na dolino Chobe v jugovzhodni [[Angola|Angoli]], Namibiji (regija Zambezi) in severni [[Bocvana|Bocvani]]. Skoraj izumrl, verjetno le en preživeli primerek v Bocvani.<ref name="groves&grubb2011">{{cite book |title= Ungulate Taxonomy |last1=Groves |first1=C. | last2= Grubb | first2= P.|year=2011 |publisher= The Johns Hopkins University Press|location=Baltimore |isbn=978-1-4214-0093-8 |page=317 |url=https://books.google.com/books?id=v3uZtA1ZpTAC}}</ref> * Ugandski črni nosorog (''D. b. ladoensis'') – Nekdanja razširjenost iz Južnega Sudana, preko [[Uganda|Ugande]] v zahodno [[Kenija|Kenijo]] in skrajno jugozahodno Etiopijo. Črni nosorogi se na večini tega območja štejejo za izumrle, njihov naravovarstveni status pa ni jasen. Verjetno je preživel v kenijskih rezervatih. * Zahodni črni nosorog (''D. b. longipes'') – izumrl. Nekoč je živel v Južnem Sudanu, severni Srednjeafriški republiki, južnem [[Čad]]u, severnem [[Kamerun]]u, severovzhodni [[Nigerija|Nigeriji]] in jugovzhodnem [[Niger|Nigru]]. Območje se je verjetno raztezalo proti zahodu do reke Niger v zahodnem Nigru, čeprav to ni potrjeno. Dokazi iz [[Liberija|Liberije]] in [[Burkina Faso|Burkine Faso]] v glavnem temeljijo na obstoju avtohtonih imen za nosoroga.<ref name="emslie&brooks1999">{{cite book |title= African Rhinos: Status Survey and Conservation Action Plan |last1=Emslie |first1=R.H. | last2= Brooks | first2= M.|year=1999 |publisher= IUCN/SSC African Rhino Specialist Group |location=Gland and Cambridge | pages=x+92 |access-date=7 October 2012 |url=http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175863242.pdf}}</ref> Študija iz leta 2004 dvomi o precej večjem prejšnjem razponu v Zahodni Afriki, kot je bilo predlagano prej. Zadnji znani divji primerki so živeli v severnem Kamerunu. Leta 2006 z intenzivno raziskavo v njegovem domnevnem območju razširjenosti v [[Kamerun]]u ni bilo mogoče najti nobenega, kar je povzročilo strah, da je v divjini izumrl.<ref name=guardian>{{Cite news | url = https://www.theguardian.com/environment/2006/jul/12/conservationandendangeredspecies.internationalnews | title = West African black rhino feared extinct | author = Meldrum, Andrew | work = The Guardian | date = 12 July 2006 | access-date = 9 October 2007 | location=London}}</ref> IUCN je 10. novembra 2011 razglasila zahodnega črnega nosoroga za izumrlega. * Vzhodni črni nosorog (''D. b. michaeli'') – zgodovinsko razširjen od Južnega Sudana, Ugande, Etiopije, skozi Kenijo do severno-osrednje [[Tanzanija|Tanzanije]]. Danes je njegov obseg omejen predvsem na Kenijo in Tanzanijo. * Južno-osrednji črni nosorog (''D. b. minor'') – Najbolj razširjena podvrsta, za katero je značilno kompaktno telo, sorazmerno velika glava in izrazite kožne gube. Sega od severovzhodne Južne Afrike (KwaZulu-Natal) do severovzhodne Tanzanije in jugovzhodne Kenije. Ohranjen v rezervatih v večini svojega nekdanjega območja, vendar verjetno izumrl v vzhodni Angoli, južni Demokratični republiki Kongo in morda v [[Mozambik]]u. Izumrl, a ponovno naseljen v [[Malavi]]ju, Bocvani in [[Zambija|Zambiji]]. Razprostira se tudi v delih Namibije in naseljuje nacionalne parke v Južni Afriki. * Jugozahodni črni nosorog (''D. b. occidentalis'') – Majhna podvrsta, prilagojena za preživetje v puščavskih in polpuščavskih razmerah. Prvotno razširjena v severozahodni Namibiji in jugozahodni Angoli, danes pa omejena na rezervate prostoživečih živali v Namibiji z občasnimi opažanji v Angoli. Te populacije se pogosto napačno omenjajo ''D. b. bicornis'' ali ''D. b. minor'', vendar predstavljajo samostojno podvrsto. Najbolj razširjena alternativna shema priznava le pet podvrst ali "eko-tipov", ''D. b. bicornis'', ''D. b. brucii'', ''D. b. longipes'', ''D. b. michaeli'' in ''D. b. minor''.<ref name=dutoit1987>{{Cite journal | url = http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175862849.pdf | journal = Pachyderm | title = The existing basis for subspecies classification of black and white rhino | author = du Toit, R. | year = 1987 | pages = 3–5 | volume = 9}}</ref> Ta koncept uporablja tudi IUCN, ki navaja tri preživele podvrste in priznava ''D. b. brucii'' in ''D. b. longipes'' kot izumrli. Najpomembnejša razlika od zgornje sheme je vključitev obstoječe jugozahodne podvrste iz Namibije v ''D. b. bicornis'' namesto v lastno podvrsto, pri čemer se nominalna podvrsta ne šteje za izumrlo. == Evolucija == Nosorog je nastal v [[eocen]]u pred približno petdesetimi milijoni let skupaj z drugimi člani ''Perissodactyla''.<ref name=mammals>"Mammals." EDGE of Existence. N.p., n.d. Web. 23 October 2013.</ref> Predniki črnega in belega nosoroga so bili prisotni v Afriki do konca poznega [[miocen]]a pred približno desetimi milijoni let. Obe vrsti sta se v tem času razvili iz običajne vrste prednikov ''Ceratotherium neumayri''. Za klado iz rodu ''Diceros'' je značilna povečana prilagoditev brskanju. Pred štirimi in petimi milijoni let se je črni nosorog ločil od belega nosoroga. Po tem razcepu je bil neposredni prednik ''Diceros bicornis'', ''Diceros praecox'', prisoten v [[pliocen]]u vzhodne Afrike (Etiopija, Kenija, Tanzanija). ''D. bicornis'' se je razvil iz te vrste v poznem pliocenu – zgodnjem [[pleistocen]]u.<ref name=geraads2005>{{Cite journal |journal = Journal of Vertebrate Paleontology | title = Pliocene Rhinocerotidae (Mammalia) from Hadar and Dikika (Lower Awash, Ethiopia), and a revision of the origin of modern African rhinos | author = Geraads, D. | year = 2005 | pages = 451–461 | volume= 25 | issue = 2 |doi = 10.1671/0272-4634(2005)025[0451:PRMFHA]2.0.CO;2| url = https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00009680/document }}</ref> Z najstarejšim dokončnim zapisom na meji pliocen-pleistocen okoli 2,5 [[Megaanum|Ma]] v Koobi Fora, Kenija.<ref>Geraads, D., 2010. [http://www.rhinoresourcecenter.com/index.php?s=1&act=refs&CODE=ref_detail&id=1289601282 Rhinocerotidae], in: Werdelin, L., Sanders, W.J. (eds), Cenozoic mammals of Africa. University of California Press, Berkeley, pp. 669-683</ref> == Opis == [[File:The Big Game of Africa (1910) - Black & White Rhinos.png|thumb|left| Primerjalna ilustracija črnega (zgoraj) in belega nosoroga (spodaj)]] Odrasel črni nosorog je visok 140–180&nbsp;cm na rami in je dolg 3–3,75 m. Odrasel osebek običajno tehta od 800 do 1400&nbsp;kg, vendar so poročali o nenavadno velikih samcih, ki so tehtali do 2896&nbsp;kg. Samice so manjše od samcev. Dva roga na lobanji sta izdelana iz [[keratin]]a, pri čemer je večji sprednji rog običajno dolg 50&nbsp;cm, izjemoma do 140&nbsp;cm. Najdaljši znani rog črnega nosoroga je meril skoraj 1,5 m v dolžino. Včasih se lahko razvije tretji, manjši rog. Ti rogovi se uporabljajo za obrambo, ustrahovanje in izkopavanje korenin in lomljenje vej med hranjenjem. Črni nosorog je manjši od belega nosoroga in je po velikosti blizu javanskega nosoroga iz [[Indonezija|Indonezije]]. Ima koničasto in prijemljivo zgornjo ustnico, ki jo uporablja za prijemanje listov in vejic pri hranjenju. Beli nosorog ima kvadratne ustnice, ki se uporabljajo za prehranjevanje trave. Črnega nosoroga lahko od belega ločimo tudi po velikosti, manjši lobanji in ušesih; in po položaju glave, ki se drži višje od belega nosoroga, saj je črni nosorog brskalnik in ne pašna žival. To ključno razlikovanje dodatno ponazarja oblika ust obeh vrst (ustnic): "kvadratna" ustnica belega nosoroga je prilagoditev za pašo, "kljukasta" ustnica črnega nosoroga pa je prilagoditev za pomoč pri brskanju. [[File:Diceros bicornis MNHN.jpg|thumb|Lobanja črnega nosoroga z obnovljenim rogom]] Debeloslojna koža pomaga zaščititi nosoroga pred trnjem in ostrimi travami. Njihova koža vsebuje zunanje zajedavce, kot so pršice in klopi, ki jih lahko jedo [[rdečekljuni govedar]]ji in [[čaplje]].<ref>{{cite journal | last1 = Mikula | first1 = P | last2 = Hadrava | first2 = J | last3 = Albrecht | first3 = T | last4 = Tryjanowski | first4 = P | year = 2018 | title = Large-scale assessment of commensalistic–mutualistic associations between African birds and herbivorous mammals using internet photos | journal = PeerJ | volume = 6 | page = e4520 | doi = 10.7717/peerj.4520 | pmid = 29576981 | pmc = 5863707 }}</ref> Takšno vedenje je bilo prvotno mišljeno kot primer vzajemnosti, vendar nedavni dokazi kažejo, da so govedarji namesto tega paraziti, ki se hranijo s krvjo nosorogov.<ref name="parasite">{{cite journal|last=Weeks|first=P|year=2000|title=Red-billed oxpeckers: vampires or tickbirds?|journal=Behavioral Ecology|volume=11|issue=2|pages=154–160|doi=10.1093/beheco/11.2.154|doi-access=free}}</ref> Običajno se domneva, da imajo črni nosorogi slab vid in se bolj zanašajo na sluh in vonj. Vendar pa so študije pokazale, da je njihov vid razmeroma dober, približno na ravni zajca. Njihova ušesa imajo razmeroma širok razpon vrtenja za zaznavanje zvokov. Odličen voh opozori nosoroge na prisotnost plenilcev. == Razširjenost == === Prrazgodovinska razširjenost === Kot pri mnogih drugih sestavinah afriške favne velikih sesalcev so imeli črni nosorogi v prazgodovini verjetno širši obseg na severnem delu celine kot danes. Vendar se zdi, da to ni bilo tako obsežno kot pri belem nosorogu. Nedvomnih fosilnih ostankov na tem območju še niso našli, številni [[petroglif]]i, ki jih najdemo po puščavi [[Sahara|Sahari]], pa so pogosto preveč shematski, da bi se nedvoumno odločili, ali prikazujejo črne ali bele nosoroge. Petroglifi iz [[Vzhodna puščava|Vzhodne puščave]] jugovzhodnega [[Egipt]]a razmeroma prepričljivo kažejo na pojav črnih nosorogov na teh območjih v prazgodovini.<ref name="osborn&osbornova1998">{{cite book |title= The Natural History of Egypt: Vol. IV. The Mammals of Ancient Egypt|last1=Osborn |first1=D.J. | last2= Osbornová | first2= J.|year=1998 |publisher= Aris & Phillips Ltd.|location=Warminster |pages=x+213 |access-date=9 October 2012 |url=http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/131/1316678663.pdf}}</ref> === Zgodovinska in obstoječa razširjenost === Naravni obseg črnega nosoroga je vključeval večino južne in vzhodne Afrike, vendar se ni pojavil v porečju [[Kongo (reka)|Konga]], območjih tropskih deževnih gozdov ob Beninskem zalivu, etiopskem višavju in [[Afriški rog|Afriškem rogu]]. Njegovo nekdanje avtohtono pojavljanje v izjemno suhih delih puščave [[Kalahari]] v jugozahodni Bocvani in severozahodni Južni Afriki je negotovano. V zahodni Afriki ga je bilo v izobilju na območju, ki se je raztezalo od vzhoda proti zahodu od Eritreje in Sudana preko Južnega Sudana do jugovzhodnega Nigra in zlasti okoli jezera Čad. Njegovo pojavljanje bolj proti zahodu je vprašljivo, čeprav se v literaturi pogosto domneva. Danes je popolnoma omejen na zaščitene naravne rezervate in je izginil iz mnogih držav, v katerih je nekoč uspeval, zlasti na zahodu in severu svojega nekdanjega območja. Preostale populacije so zelo razpršene. Nekateri osebki so bili preseljeni iz svojega habitata na bolje zaščitena mesta, včasih čez državne meje. Črni nosorog je bil od leta 1993 uspešno ponovno naseljen v Malaviju, kjer je izumrl leta 1990. Podobno je bil leta 2008 ponovno naseljen v Zambijo (narodni park Severna Luangva), kjer je izumrl leta 1998, in v Bocvano (izumrl leta 1992, ponovno uveden leta 2003). Maja 2017 je bilo 18 vzhodnih črnih nosorogov preseljenih iz Južne Afrike v narodni park Akagera v Ruandi. V 1970-ih je bilo v parku okoli 50 nosorogov, vendar se je število do leta 2007 zmanjšalo na nič. Septembra 2017 je rojstvo teleta povečalo populacijo na 19. Park je namenil ekipe za spremljanje nosorogov za zaščito živali pred krivolovom. Oktobra 2017 sta se vladi Čada in Južne Afrike dogovorili za prenos šestih črnih nosorogov iz Južne Afrike v nacionalni park Zakouma v Čadu. Ko bo ugotovljena, bo to najsevernejša populacija vrste. Vrsta je bila izbrisana iz Čada v 1970-ih in je pod hudim pritiskom zaradi [[krivolov]]a v Južni Afriki. Sporazum poziva južnoafriške strokovnjake, da ocenijo [[habitat]], lokalne zmogljivosti upravljanja, varnost in infrastrukturo, preden se lahko izvede prenos.<ref>{{cite news |url= https://www.reuters.com/article/us-africa-rhinos/south-africa-to-restock-chad-with-black-rhinos-idUSKBN1CE1J2 |title= South Africa to restock Chad with black rhinos |publisher= Reuters |author= Ed Stoddard |date= October 9, 2017}}</ref> == Vedenje == [[File:Spitzmaulnashorn in Namibia.jpg|thumb|Črni nosorog ob vodni kotanji Moringa, narodni park Etoša]] Na splošno velja, da so črni nosorogi samotarji, z edino močno vezjo med samico in njenim teletom. Poleg tega imajo samci in samice med parjenjem partnerski odnos, tudi pododrasli in mladi odrasli pogosto tvorijo ohlapne povezave s starejšimi posamezniki obeh spolov.[36] Niso zelo teritorialni in pogosto sekajo druga ozemlja nosorogov. Razširjenost se razlikuje glede na letni čas in razpoložljivost hrane in vode. Na splošno imajo manjše domače območje in večjo gostoto v habitatih, če imajo na voljo veliko hrane in vode, in obratno, če viri niso na voljo. Spol in starost posameznega črnega nosoroga vplivata na obseg in velikost doma, pri čemer je obseg samic večji kot pri samcih, zlasti če jih spremlja tele. V [[Narodni park Serengeti|Serengetiju]] so območja doma približno 70 do 100&nbsp;km², medtem ko je v [[Zavarovano območje Ngorongoro|Ngorongoru]] med 2,6 in 58,0&nbsp;km². Opazili so tudi, da imajo črni nosorogi določeno območje, ki ga običajno obiskujejo in kjer počivajo in so običajno na višjem nivoju. Ti "domači" teritoriji se lahko gibljejo od 2,6&nbsp;km² do 133&nbsp;km². Pred kratkim so raziskali vzorce spanja črnega nosoroga v ujetništvu in rezervatih, da bi pokazali, da samci v povprečju spijo dlje kot samice za skoraj dvakrat dlje. Drugi dejavniki, ki igrajo vlogo pri njihovih vzorcih spanja, je lokacija, kjer se odločijo spati. Čeprav v ujetništvu ne spijo več, spijo ob različnih urah zaradi svoje lokacije v ujetništvu ali predela parka. Črni nosorog ima sloves izjemno agresivnega in zlahka naleti na zaznane grožnje. Opazili so jih celo, da napadajo drevesna debla in termitne gomile. Črni nosorogi se bodo borili med seboj in imajo najvišjo stopnjo smrtnih spopadov, zabeleženih za katerega koli sesalca: približno 50 % samcev in 30 % samic umre zaradi poškodb, povezanih z boji.<ref>{{Cite journal | last1 = Berger | first1 = J. | last2 = Cunningham | first2 = C. | doi = 10.1111/j.1523-1739.1998.97207.x | title = Natural Variation in Horn Size and Social Dominance and Their Importance to the Conservation of Black Rhinoceros | journal = Conservation Biology | volume = 12 | issue = 3 | pages = 708–711 | year = 1998 | jstor=2387253| url=https://www.researchgate.net/publication/228015606}}</ref> Odrasli nosorogi običajno nimajo naravnih plenilcev zaradi svoje impozantne velikosti, pa tudi debele kože in smrtonosnih rogov. Vendar pa so odrasli črni nosorogi v izjemnih okoliščinah žrtev krokodilov. Levi lahko plenijo tudi teleta in zelo redko majhne pododrasle živali. Črni nosorogi sledijo istim potem, ki jih uporabljajo sloni, da pridejo od prehranjevalnih območij do vodnih kotanj. Med brskanjem uporabljajo tudi manjše poti. So zelo hitri in lahko dosežejo hitrost 55 kilometrov na uro, če tečejo na prstih.<ref>[http://www.wwf.org.za/act_now/rhino_conservation/rhino_facts/ Rhino facts], World Wildlife Fund</ref><ref>[http://www.savetherhino.org/rhino_info/species_of_rhino/black_rhinos/black_rhino_factfile Black rhino information], Save the Rhino</ref> Čeprav se je domnevalo, da so vsi nosorogi kratkovidni, študija, ki je vključevala mrežnice črnih nosorogov, kaže, da imajo boljši vid, kot se je prej domnevalo.<ref>{{Cite web|url=https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/how-far-can-a-rhino-see/|access-date=2021-08-17|website=www.thesouthafrican.com|title=How far can a rhino see?|date=8 November 2018}}</ref> === Prehrana === [[File:Flickr - Rainbirder - Meeting monsters.jpg|thumb|Žvečenje rastlin]] Črni nosorog je rastlinojedi brskač, ki je listnate rastline, veje, poganjke, trnato grmovje in sadje.<ref name=Diet>{{Cite journal|doi=10.1111/j.1365-2028.1994.tb00565.x|author1=Oloo, Timothy W. |author2=Brett, Robert |author3=Young, Truman P. |title=Seasonal variation in the feeding ecology of black rhinoceros (''Diceros bicornis'' L.) in Laikipia, Kenya |journal=African Journal of Ecology |year=1994 |volume=32|issue=2 |pages=142–157}}</ref> Zdi se, da je optimalen habitat tisti, ki ga sestavljajo gosto grmovje in grmičevje, pogosto z nekaj gozda, ki podpira največjo gostoto. Njihova prehrana lahko zmanjša količino lesnatih rastlin, kar lahko koristi pašnikom (ki se osredotočajo na liste in stebla trave), ne pa tudi konkurenčnim brskačem (ki se osredotočajo na liste, stebla dreves, grmovnice ali zelišča). Znano je, da jedo do 220 vrst rastlin. Imajo znatno omejeno prehrano s prednostjo za nekaj ključnih rastlinskih vrst in nagnjenost k izbiri listnatih vrst v sušnem obdobju. Zdi se, da jih najbolj privlačijo rastlinske vrste, ko niso v sušnem obdobju, kot so lesnate rastline. V prehrani črnega nosoroga je znanih 18 vrst lesnatih rastlin in 11 vrst, ki bi lahko bile tudi del njihove prehrane. Nagnjeni so k izbiri hrane na podlagi kakovosti namesto količine, pri čemer raziskovalci najdejo več populacij na območjih, kjer je hrana boljša. Glede na njihovo prehranjevalno navado so opisane prilagoditve žvečilnega aparata. Ima dvofazno žvečenje z rezalnim ektolofom (greben na zgornjem molarnem zobu) in več brusnimi lofi (greben sklenine, ki povezuje konice molarnega ali ličnega zoba) na jezični strani. Velja tudi za bolj zahtevnega rastlinojedca za hranjenje v ujetništvu v primerjavi z njegovimi sorodniki na paši. V suši lahko brez vode preživi do 5 dni. Živijo v več habitatih, vključno z grmičevjem, rečnimi gozdovi, močvirji in njihovimi najmanj ugodnimi travniki. Habitatne preference so prikazane na dva načina, na količino znakov, ki ga najdemo v različnih habitatih, in na habitatno vsebino domačih območij in osrednjih območij. Habitatni tipi so opredeljeni tudi na podlagi sestave prevladujočih rastlinskih vrst na vsakem območju. Različne podvrste živijo v različnih habitatih, vključno s savano ''Vachellia'' in ''Senegalia'', grmičevjem ''Euclea'', goščavo ekoregije Albany in celo puščavo. Zjutraj in zvečer brskajo po hrani. So selektivni brskači, vendar študije, opravljene v Keniji, kažejo, da dodajajo izbirni material z razpoložljivostjo, da bi zadovoljili svoje prehranske potrebe. V najbolj vročem delu dneva so najbolj neaktivni – počivajo, spijo in se valjajo v blatu. Valovanje pomaga znižati telesno temperaturo čez dan in ščiti pred paraziti. Ko črni nosorogi brskajo, z ustnicami odstranijo veje listov. Tekmovanje s sloni povzroči, da črni nosorog spremeni svojo prehrano. Obstaja nekaj odstopanj v natančni kemični sestavi rogov nosoroga. Ta variacija je neposredno povezana s prehrano in se lahko uporablja kot sredstvo za identifikacijo nosorogov. Sestava rogov je znanstvenikom pomagala določiti prvotno lokacijo posameznih nosorogov, kar je organom pregona omogočilo natančnejše in pogostejše prepoznavanje in kaznovanje krivolovcev.<ref>[https://www.pbs.org/wnet/nature/episodes/rhinoceros/rhino-horn-use-fact-vs-fiction/1178/ Rhino Horn Use: Fact vs. Fiction]. pbs.org</ref> === Sporazumevanje === [[File:Diceros bicornis - profile - Etosha 2014.jpg|thumb|Samec jugozahodnega črnega nosoroga (''D. b. occidentalis'') v narodnem parku Etoša, Namibija]] Nosorogi uporabljajo več oblik komunikacije. Zaradi njihove samotne narave se vonjave pogosto uporabljajo za identifikacijo drugih črnih nosorogov. Škropljenje urina se pojavi na drevesih in grmovju, okoli vodnih kotanj in območij za hranjenje. Samice pogosteje pršijo urin, ko so dovzetne za vzrejo. Iztrebljanje se včasih pojavi na istem mestu, ki ga uporabljajo različni nosorogi, na primer okoli krmnih postaj in napajalnih poti. Ko pridejo na ta mesta, bodo nosorogi zavohali kdo je na območju in dodali svoje oznake. Ko so predstavljeni z blatom odraslih, se samci in samice nosorogov odzovejo drugače kot takrat, ko so predstavljeni z iztrebki pododraslih. Urin in iztrebki enega črnega nosoroga pomagajo drugim črnim nosorogom določiti njegovo starost, spol in identiteto. Manj pogosto se drgnejo z glavo ali rogovi ob drevesna debla, da bi zaznali vonj. Črni nosorog ima močna ušesa v obliki cevi, ki se lahko prosto vrtijo v vse smeri. Ta zelo razvit sluh jim omogoča, da zaznajo zvok na velikih razdaljah. === Razmnoževanje === [[File:Black Rhinos Kenya.jpg|thumb|Samica in mladič v Lewa, centralna Kenija]] Odrasli so po naravi samotni in se združujejo le zaradi parjenja. Parjenje nima sezonskega vzorca, vendar se rojstva običajno zgodijo proti koncu deževne sezone v bolj sušnih okoljih. V sezoni bodo samice označile kupe gnoja. Samci bodo sledili samicam; ko bo iztrebljala, bo strgal in razširjal gnoj, s čimer bo konkurenčnim odraslim samcem težje zaznati njen vonj. Obnašanje dvorjenja pred parjenjem vključuje smrčanje in bojevanje z rogovi med samci. Drugo vedenje pri dvorjenju se imenuje pretvarjanje in divjanje, kjer bo nosorog smrčal in agresivno zamahoval z glavo z ene na drugo stran, preden bo večkrat pobegnil. Vzrejni pari ostanejo skupaj 2–3 dni in včasih celo tedne. V tem času se parijo večkrat na dan in parjenje traja pol ure. Brejost črnega nosoroga traja 15 mesecev. En mladič ob rojstvu tehta približno 35–50 kilogramov in lahko sledi materi že po treh dneh. Odstavljanje se zgodi pri približno 2 letih starosti potomca. Samica in mladič ostaneta skupaj 2–3 leta, dokler se ne rodi naslednji mladič; ti lahko ostanejo dlje in tvorijo majhne skupine. Mladiče občasno ujamejo hijene in levi. Spolno zrelost doseže samica od 5 do 7 let, samec pa od 7 do 8 let. Pričakovana življenjska doba v naravnih razmerah (brez krivolovskega pritiska) je od 35 do 50 let. == Zaščita == [[File:Black rhino maasai marai.jpg|thumb|right| Črni nosorog v Masai Mara]] Večji del 20. stoletja je bil celinski črni nosorog najštevilčnejša od vseh vrst nosorogov. Okoli leta 1900 je bilo v Afriki verjetno nekaj sto tisoč. V drugi polovici 20. stoletja se je njihovo število močno zmanjšalo z ocenjenih 70.000 v poznih 1960-ih na le 10.000 do 15.000 v letu 1981. V zgodnjih 1950-ih je število padlo pod 2500 in leta 2004 so poročali o 2410 črnih nosorogih. Po podatkih Mednarodne fundacije za nosoroge – s sedežem v Yuleeju na Floridi pri White Oak Conservation, ki goji črne nosoroge – se je skupna afriška populacija do leta 2008 povrnila na 4240 (kar kaže, da je bilo število leta 2004 nizko). Do leta 2019 se je število stalno ali počasi povečevalo na 5500.<ref name="dispatch1">{{cite news |title=Rhino killed every 10 hours in Africa, births not keeping up with poaching losses |url=https://www.dispatchlive.co.za/news/2019-10-09-rhino-killed-every-10-hours-in-africa-births-not-keeping-up-with-poaching-losses/ |access-date=20 January 2020 |work=DispatchLive |agency=TimesLive |date=9 October 2019}}</ref> Leta 1992 je bilo devet nosorogov pripeljanih iz narodnega parka Chete v Zimbabveju v Avstralijo prek [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokov]]. Po naravni smrti samcev v skupini so bili štirje samci pripeljani iz Združenih držav in so se od takrat dobro prilagodili na ujetništvo in novo podnebje. Levi plenijo mladiče in nekatere pododrasle živali, vendar se plenjenje le redko upošteva pri upravljanju s črnim nosorogom. To je velika napaka, ker je treba plenjenje upoštevati pri pripisovanju vzroka slabemu delovanju populacije črnega nosoroga. Leta 2002 je v Kamerunu ostalo le deset zahodnih črnih nosorogov, leta 2006 pa z intenzivnimi raziskavami v njegovem domnevnem območju razširjenosti niso odkrili nobenega, kar je povzročilo strah, da je ta podvrsta izumrla. Leta 2011 je IUCN razglasil zahodnega črnega nosoroga za izumrlega.<ref name=BBC>{{cite web | url = https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15663982 | title = Western black rhino declared extinct | work = BBC | date = 9 November 2011 | access-date = 10 November 2011 | author = Boettcher, Daniel}}</ref> Prišlo je do ohranjanja, pri katerem so črne nosoroge premestili, vendar se njihova populacija ni izboljšala, saj niso marali biti v neznanem habitatu. V skladu z Dodatkom I CITES je od leta 1977 prepovedana vsa mednarodna komercialna trgovina z rogom črnega nosoroga. Kitajska, ki se je pridružila CITES od 8. aprila 1981, je kljub temu največja uvoznica rogov črnega nosoroga.<ref name=RHINO>{{cite web | url = http://www1.american.edu/ted/RHINO1.HTM | archive-url = https://web.archive.org/web/20001209124600/http://www.american.edu/ted/RHINO1.HTM | url-status = dead | archive-date = 2000-12-09 | title = Rhino Horn Import Ban (RHINO) | work=american.edu}}</ref> Vendar pa gre za trgovino, v kateri nimajo koristi le akterji, ampak jih tudi nacionalne države. Kljub temu ljudje še naprej odstranjujejo nosoroga iz njegovega naravnega okolja in dopuščajo odvisnost od ljudi, da bi jih rešili pred ogroženostjo. Za zaščito nosorogov so bili urejeni parki in rezervati z oboroženimi stražarji, a kljub temu se številni lovci prebijejo in poškodujejo nosoroge zaradi njihovih rogov. Mnogi so razmišljali o ekstrakciji nosorogovih rogov, da bi odvrnili lovce od zakola teh živali ali jih potencialno pripeljali na druga mesta, kot sta ZDA in Avstralija. Metoda ekstrakcije roga je sestavljena iz pomiritve nosoroga in nato skoraj popolnega odžaganja roga, da se zmanjša pobuda za krivolov, čeprav učinkovitost tega pri zmanjševanju krivolova ni znana in znano je, da samice uporabljajo svoje rogove za ubranitev pred plenilci. Edina podvrsta nosoroga, ki si je nekoliko opomogla od roba izumrtja, je južni beli nosorog, katerega število je zdaj ocenjeno na okoli 14.500, v primerjavi z manj kot 50 v prvem desetletju 20. stoletja. Zdi pa se, da obstaja upanje za črnega nosoroga, da si povrne svoje reproduktivne celice od mrtvih nosorogov v ujetništvu. To kaže obetavne rezultate za proizvodnjo zarodkov črnega nosoroga, ki jih je mogoče uporabiti za testiranje sperme in vitro.<ref name="Stoops, M.A. 2011">{{Cite journal | last1 = Stoops | first1 = M. A. | last2 = O'Brien | first2 = J. K. | last3 = Roth | first3 = T. L. | doi = 10.1016/j.theriogenology.2011.05.032 | title = Gamete rescue in the African black hinoceros (''Diceros bicornis'') | journal = Theriogenology | volume = 76 | issue = 7 | pages = 1258–1265 | year = 2011 | pmid = 21752452 | url=http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/131/1313208552.pdf}}</ref> Januarja 2014 je dražba za dovoljenje za lov na črnega nosoroga v Namibiji prodana za 350.000 dolarjev na zbiranju sredstev, ki ga je organiziral Dallas Safari Club. Dražba je požela številne kritike in tudi grožnje s smrtjo članom kluba in možu, ki je kupil dovoljenje.[69] To dovoljenje je bilo izdano za 1 od 18 črnih nosorogov, ki jih je namibijsko ministrstvo za okolje in turizem izrecno opredelilo kot starega za razmnoževanje in veljajo za grožnjo mlajšim nosorogom. 350.000 $, ki jih je lovec plačal za dovoljenje, je namibijska vlada porabila za financiranje prizadevanj proti krivolovu v državi.<ref>{{cite news|title=Texas hunter bags his rhino on controversial hunt in Namibia|url=http://www.cnn.com/2015/05/19/africa/namibia-rhino-hunt/index.html|work=CNN|date=21 May 2015}}</ref> == Grožnje == Danes črnemu nosorogu grozijo različne grožnje, vključno sprememba habitata, nezakonit lov in konkurenčne vrste. Državljanske nemire, kot je vojna, so od 1960-ih močno negativno vplivale na populacije črnih nosorogov v državah, med drugim v Čadu, Kamerunu, Ruandi, Mozambiku in Somaliji. V narodnem parku Addo Elephant v Južni Afriki je afriški slon ''Loxodonta africana'' rahlo zaskrbljen zaradi črnih nosorogov, ki prav tako naseljujejo to območje. Obe živali sta brskača; vendar je prehrana slona sestavljena iz širšega nabora hranilnih zmogljivosti, medtem ko se nosorog drži predvsem pritlikavih grmovnic. Ugotovljeno je bilo, da črni nosorogi jedo tudi travo; vendar bi lahko bilo skrajšanje obsega razpoložljive hrane potencialno problematično.<ref>{{cite journal|author=Rookmaaker, L.C. |year=2004|title=Historical Distribution of the Black Rhinoceros (''Diceros Bicornis'') In West Africa|journal=African Zoology|volume= 39|issue=1|pages=63–70|url=http://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/117/1175862484.pdf}}</ref> Črni nosorog se sooča s težavami, povezanimi z minerali, ki jih zaužijejo. Zaradi svojega evolucijskega napredovanja so se prilagodili na uživanje manj železa v divjini, kar predstavlja težavo, ko so v ujetništvu. Ti nosorogi lahko preobremenijo železo, kar vodi do kopičenja v pljučih, jetrih, vranici in tankem črevesu.<ref>{{Cite journal | last1 = Olias | first1 = P. | last2 = Mundhenk | first2 = L. | last3 = Bothe | first3 = M. | last4 = Ochs | first4 = A. | last5 = Gruber | first5 = A. D. | last6 = Klopfleisch | first6 = R. | doi = 10.1016/j.jcpa.2012.07.005 | title = Iron Overload Syndrome in the Black Rhinoceros (''Diceros bicornis''): Microscopical Lesions and Comparison with Other Rhinoceros Species | journal = Journal of Comparative Pathology | volume = 147 | issue = #4 | pages = 542–549 | year = 2012 | pmid = 22935088 | url=http://www.rhinoresourcecenter.com/index.php?s=1&act=refs&CODE=ref_detail&id=1346722946}}</ref> Ne samo, da se ti nosorogi soočajo z grožnjami v naravi, ampak tudi v ujetništvu. Črni nosorogi so v ujetništvu postali bolj dovzetni za bolezni z visoko stopnjo umrljivosti. Nezakonit [[krivolov]] za mednarodno trgovino z rogovi nosorogov je glavna in najbolj škodljiva grožnja. Ubijanje teh živali ni edinstveno za sodobno družbo. Kitajci so ohranili zanesljive dokumente o teh dogodkih iz leta 1200 pred našim štetjem <ref name="rhinoresourcecenter.com">[http://www.rhinoresourcecenter.com/index.php?s=1&act=pdfviewer&id=1382440314&folder=138 RRC: China and the rhino]. Rhinoresourcecenter.com. Retrieved 7 November 2013.</ref> Stari Kitajci so pogosto lovili nosorogove rogove za izdelavo vinskih skodelic, pa tudi nosorogovo kožo za izdelavo cesarskih kron, pasov in oklepov za vojake. Glavni trg za nosorogove rogove je bil v preteklosti v državah Bližnjega vzhoda, kjer so izdelovali bogato izrezljane ročaje za obredna bodala, imenovana ''džambije''. Povpraševanje po teh je v 1970-ih naraslo, zaradi česar se je populacija črnih nosorogov med letoma 1970 in 1992 zmanjšala za 96 %. Rog se uporablja tudi v tradicionalni kitajski medicini, zeliščarji pa pravijo, da lahko oživlja bolnike v komi, olajša izganjanje in različne metode razstrupljanja, zdravijo vročino in pomagajo moškim pri spolni vzdržljivosti in plodnosti.<ref name="Oregonian">{{cite news|author=Patte, David|title=Portland Man Pleads Guilty to Selling Black Rhino Horn|url=http://www.fws.gov/news/newsreleases/showNews.cfm?newsId=6A449FE9-00B6-860F-7EC3B36CCEBEE3EC|publisher=U.S. Fish & Wildlife Service|date=26 June 2007|access-date=29 June 2007|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20070808013326/http://www.fws.gov/news/newsreleases/showNews.cfm?newsId=6A449FE9-00B6-860F-7EC3B36CCEBEE3EC|archive-date=8 August 2007|df=dmy-all}}</ref> Lovi se tudi zaradi vraževernega prepričanja, da rogovi omogočajo neposreden dostop v nebesa zaradi svoje edinstvene lege in votle narave. Domnevne učinkovitosti uporabe nosorogovega roga pri zdravljenju katere koli bolezni medicinska znanost ni potrdila ali celo predlagala. Junija 2007 se je zgodil prvi dokumentiran primer medicinske prodaje roga črnega nosoroga v Združenih državah (potrjeno z genetskim testiranjem zaplenjenega roga) v trgovini s tradicionalnimi kitajskimi zdravili v Portlandu v kitajski četrti Oregona. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Diceros bicornis}} * {{DMOZ|Science/Biology/Flora_and_Fauna/Animalia/Chordata/Mammalia/Perissodactyla/Rhinocerotidae/}} * [http://www.rhinoresourcecenter.com/species/black-rhino/ Black Rhino Info] & [http://www.rhinoresourcecenter.com/images/Black-Rhino/t1_4/year/desc/1.php Black Rhino Pictures] on the [http://www.rhinoresourcecenter.com Rhino Resource Center] website. * {{cite web | url = http://www.zoo.nsw.gov.au//imagedata/Rhi.pdf | work = Zoological Parks Board of New South Wales | title = Black Rhinoceros | access-date = 9 October 2007 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070928060434/http://www.zoo.nsw.gov.au/imagedata/Rhi.pdf |archive-date = 28 September 2007}} * [http://www.savetherhino.org/ www.savetherhino.org] * [http://www.wildlifenow.com/ WildLifeNow] Website for the Tony Fitzjohn/George Adamson African Wildlife Preservation Trust, supporting the Mkomazi Game Reserve and Mkomazi Rhino Sanctuary in Tanzania * [http://ecos.fws.gov/speciesProfile/profile/speciesProfile.action?spcode=A081 U.S. Fish & Wildlife Service Species Profile] * [http://www.blackrhino.org/ Sebakwe Black Rhino Trust] dedicated to black rhino conservation in Zimbabwe * A Radiolab interview with [http://www.radiolab.org/story/rhino-hunter/ the man that won the auction to hunt a black rhino] {{Taxonbar|from=Q95036}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nosorogi]] [[Kategorija:Sesalci Afrike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Tradicionalna medicina]] pv5h7cq684jq5ue5wxfk0ru5pwbw5nm 0 193333 5728839 5709876 2022-08-07T23:49:35Z Amanesciri2021 205950 /* Različice imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danijel |image = San Daniel de Padua.jpg |imagesize = |caption = sv. Danijel |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''Bog je moj sodnik'' |region = hebrejsko ime |origin = Danijjél |name day = 21.julij, 10.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Danijel''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Danijel je [[Sveto pismo|svetopisemsko]] [[ime]] in izhaja prek [[latinščina|latinskega]] ''Daniel, Danielis'' in [[grščina|grškega]] ''Δανιηλ'' (''Daniēl'') iz hebrejskega imena ''Daniéi/Danijjél'' v pomenu besede »Bog sodi« oziroma »Bog je moj sodnik«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške različice imena: Dan, [[Dani]], Danče, Danči, Dančo, [[Dane]], Danej, Danek, [[Daniel]], [[Daniele]], [[Danilo]], [[Danjel]] *ženske različice imena: [[Danijela]], [[Danjela]], [[Daniela]] == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Angleži]]h, [[Čehi]]h, [[Nemci]]h, [[Norvežani]]h, [[Poljaki]], [[Švedi]]h: Daniel (pri Angležih itd. tudi Danny) *pri [[Nizozemci]]h: Daniël *pri [[Italijani|Italijanih]]: Daniele *pri [[Rusi]]h: [[:ru:Даниил (имя)|Дании́л]] (Дани́л, Дани́ла) (slovenjeno v Danjil) *pri [[Srbi|Srbih]], [[Črnogorci|Črnogorcih]] itd.: Danilo == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[1. januar|1. januarja]] [[2007|2013]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Danijel: 3.717. Med vsemi moškimiimeni pa je ime Danijel po pogostosti uporabe uvrščeno na 69. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danijel|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je poleg svetopisemskega Danijela, ki [[god]]uje [[21. julij]]a in [[11. december|11. decembra]] še več svetih Danijelov: [[3. januar]]ja (Danjel [[mučenec]] v Padovi), [[16. februar]]ja (Danjel, mučenec v Cezareji), [[10. julij]]a (Danjel, mučenec v Nikopoli), [[10. oktober|10. oktobra]] (Danjel, maroški mučenec).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Priimki nastali iz imena == Iz imena Danijel so nastali priimki: Danč, Dane, Dani, Danič, Dančič, Danih, Danik, Danijel, Danujelič, Daniš, Danjko, Dankovec, Danša, DanevDanevčič, Tanko in drugi. == Zanimivosti == *V Sloveniji je 11 [[cerkev (zgradba)|cerkva]] ''sv. Danijela''. Po njih se imenujejo tudi [[kraj]]i: [[Sv. Danijel]], [[Šentanel]] in [[Štanjel]]. *Sv. Danijel je bil četrti izmed štirih velikih [[stara zaveza|starozaveznih]] [[prerok]]ov. Upodabljajo ga kot mladeniča s frigijsko čepico, ki sedi v levji jami skupaj s štirinogim ovnom. Velja ta zavetnika [[rudar]]jev in [[planinec|planincev]]. == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://svetniki.org/sveti-danijel-prerok/ Sveti Danijel - prerok] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] sw6hcz5nvq0gvycrolljqbo0ay2mfy5 0 193361 5728714 5658995 2022-08-07T16:18:21Z Amanesciri2021 205950 /* Pogostost imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danijela |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Danijel |name day = 21.julij, 10.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Danijela''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Danijela je ženska oblika [[ime]]na [[Danijel]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == [[Dana]], Dani, [[Danica]], [[Daniela]], Danielca, Danika, [[Danila]], Danilka, Danimira, Danina, Danja, Danjela, Danka, Danuša, Danuška == Tujejezikovne različice imena == Daniela, Danielle == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Danijela: 3.040. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Danijela po pogostosti uporabe uvrščeno na 90. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danijela|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju so ime Danijela in njene različice uvrščene k imenu Danijel; [[god]] praznuje [[21. julij]]a in [[10. oktober|10. oktobra]].<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] binb2w84jg5489qcjiksdv6j05s2fz9 0 193375 5728621 5709644 2022-08-07T13:34:29Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danilo |image =Danilo Türk 2014.jpg |imagesize = |caption =[[Danilo Türk]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Danijel |name day = 21.julij, 10.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Danilo''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Danilo je različica moškega osebnega imena [[Danijel]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Angleži]]h, [[Hrvati]]h, [[Italijani]]h, [[Nemci]]h, [[Poljaki]]h idr.: Danilo *pri [[Rusi|Rusih]] idr. vzhodnih Slovanih: Daniil ... == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Danilo: 2.616. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Danilo po pogostosti uporabe uvrščeno na 87. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danilo|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Danilo zapisano skupaj z imenom Danijel.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * Danilo I., črnogorski vladika * [[Danilo I. Petrović Njegoš]], črnogorski knez in kralj * [[Danilo Bezlaj]], igralec * [[Danilo Cedilnik]], ilustrator, alpinist * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Danilo Devetak]], libretist * [[Danilo Dolci]], itsalijanki pisatelj, pesnik, družbeni delavec, sociolog ("italijanski Gandi"; delno slov. rodu) * [[Danilo Dougan]], pravnik, politik in športni delavec * [[Danilo Gregorič]], publicist, gospodarski teoretik, politik * [[Danilo Furlan]], geograf, klimatolog * [[Danilo Fürst]], arhitekt * [[Danilo Golob]], klasični filolog, šolnik * [[Danilo Golubjov]], psevdonim Dragotina Gustinčiča * [[Danilo Gorinšek]], gledališki igralec, pevec, režiser, dramatik, nladinski pesnik, gledališčnik * [[Danilo Jejčič]], grafik, slikar * [[Danilo Kiš]], srbski pisatelj * [[Danilo Kocjančič]], slovenski glasbenik * [[Danilo Lasič]], kemik, biofizik (u. v ZDA) * [[Danilo Petrinja]], gospodarstvenik, politik, ustanovitelj [[Luka Koper|Luke Koper]] * [[Danilo Popivoda]], slovenski nogometaš * [[Danilo Remškar]], pesnik, kulturni animator * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - Joco, igralec * [[Danilo Türk]], slovenski pravnik, profesor, diplomat in predsednik republike * [[Danilo (nogometaš)|Danilo (Luiz da Silva)]], brazilski nogometaš * Danilo, umetniško ime igralca [[Anton Cerar|Antona Cerarja]] (po njem tudi več igralk - [[Danilova]]) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * priimek [[Danilović]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] lfrp5obn8av3dc3ewaa04ld44f1tn1u 5728624 5728621 2022-08-07T13:37:16Z Amanesciri2021 205950 /* Znane osebe */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danilo |image =Danilo Türk 2014.jpg |imagesize = |caption =[[Danilo Türk]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Danijel |name day = 21.julij, 10.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Danilo''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Danilo je različica moškega osebnega imena [[Danijel]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Angleži]]h, [[Hrvati]]h, [[Italijani]]h, [[Nemci]]h, [[Poljaki]]h idr.: Danilo *pri [[Rusi|Rusih]] idr. vzhodnih Slovanih: Daniil ... == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Danilo: 2.616. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Danilo po pogostosti uporabe uvrščeno na 87. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danilo|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Danilo zapisano skupaj z imenom Danijel.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * Danilo I., črnogorski vladika * [[Danilo I. Petrović Njegoš]], črnogorski knez in kralj * [[Danilo Bezlaj]], igralec * [[Danilo Cedilnik]], ilustrator, alpinist * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Danilo Devetak]], libretist * [[Danilo Dolci]], italijanski pisatelj, pesnik, družbeni delavec, sociolog na Siciliji ("italijanski Gandi", delno slov. rodu) * [[Danilo Dougan]], pravnik, politik in športni delavec * [[Danilo Gregorič]], publicist, gospodarski teoretik, politik * [[Danilo Furlan]], geograf, klimatolog * [[Danilo Fürst]], arhitekt * [[Danilo Golob]], klasični filolog, šolnik * [[Danilo Golubjov]], psevdonim Dragotina Gustinčiča * [[Danilo Gorinšek]], gledališki igralec, pevec, režiser, dramatik, nladinski pesnik, gledališčnik * [[Danilo Jejčič]], grafik, slikar * [[Danilo Kiš]], srbski pisatelj * [[Danilo Kocjančič]], slovenski glasbenik * [[Danilo Lasič]], kemik, biofizik (u. v ZDA) * [[Danilo Pereira]], portugalski nogometaš * [[Danilo Petrinja]], gospodarstvenik, politik, ustanovitelj [[Luka Koper|Luke Koper]] * [[Danilo Popivoda]], slovenski nogometaš * [[Danilo Remškar]], pesnik, kulturni animator * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - Joco, igralec * [[Danilo Türk]], slovenski pravnik, profesor, diplomat in predsednik republike * [[Danilo (nogometaš)|Danilo (Luiz da Silva)]], brazilski nogometaš * Danilo, umetniško ime igralca [[Anton Cerar|Antona Cerarja]] (po njem tudi več igralk - [[Danilova]]) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * priimek [[Danilović]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] grf8cdpty61wskiaop8xqks1zk5e2wl 5728626 5728624 2022-08-07T13:41:30Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danilo |image =Danilo Türk 2014.jpg |imagesize = |caption =[[Danilo Türk]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Danijel |name day = 21.julij, 10.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Danilo''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. Ženska oblika je [[Danila]]. == Izvor imena == [[Ime]] Danilo je različica moškega osebnega imena [[Danijel]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Angleži]]h, [[Hrvati]]h, [[Italijani]]h, [[Nemci]]h, [[Poljaki]]h idr.: Danilo *pri [[Rusi|Rusih]] idr. vzhodnih Slovanih: Daniil ... == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Danilo: 2.616. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Danilo po pogostosti uporabe uvrščeno na 87. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danilo|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Danilo zapisano skupaj z imenom Danijel.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * Danilo I., črnogorski vladika * [[Danilo I. Petrović Njegoš]], črnogorski knez in kralj * [[Danilo Bezlaj]], igralec * [[Danilo Cedilnik]], ilustrator, alpinist * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Danilo Devetak]], libretist * [[Danilo Dolci]], italijanski pisatelj, pesnik, družbeni delavec, sociolog na Siciliji ("italijanski Gandi", delno slov. rodu) * [[Danilo Dougan]], pravnik, politik in športni delavec * [[Danilo Gregorič]], publicist, gospodarski teoretik, politik * [[Danilo Furlan]], geograf, klimatolog * [[Danilo Fürst]], arhitekt * [[Danilo Golob]], klasični filolog, šolnik * [[Danilo Golubjov]], psevdonim Dragotina Gustinčiča * [[Danilo Gorinšek]], gledališki igralec, pevec, režiser, dramatik, nladinski pesnik, gledališčnik * [[Danilo Jejčič]], grafik, slikar * [[Danilo Kiš]], srbski pisatelj * [[Danilo Kocjančič]], slovenski glasbenik * [[Danilo Lasič]], kemik, biofizik (u. v ZDA) * [[Danilo Pereira]], portugalski nogometaš * [[Danilo Petrinja]], gospodarstvenik, politik, ustanovitelj [[Luka Koper|Luke Koper]] * [[Danilo Popivoda]], slovenski nogometaš * [[Danilo Remškar]], pesnik, kulturni animator * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - Joco, igralec * [[Danilo Türk]], slovenski pravnik, profesor, diplomat in predsednik republike * [[Danilo (nogometaš)|Danilo (Luiz da Silva)]], brazilski nogometaš * Danilo, umetniško ime igralca [[Anton Cerar|Antona Cerarja]] (po njem tudi več igralk - [[Danilova]]) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * priimek [[Danilović]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 0ospaut0rcowstfyqhs8e5qv48hk2fi 5728701 5728626 2022-08-07T16:04:56Z Amanesciri2021 205950 /* Znane osebe */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danilo |image =Danilo Türk 2014.jpg |imagesize = |caption =[[Danilo Türk]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Danijel |name day = 21.julij, 10.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Danilo''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. Ženska oblika je [[Danila]]. == Izvor imena == [[Ime]] Danilo je različica moškega osebnega imena [[Danijel]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Angleži]]h, [[Hrvati]]h, [[Italijani]]h, [[Nemci]]h, [[Poljaki]]h idr.: Danilo *pri [[Rusi|Rusih]] idr. vzhodnih Slovanih: Daniil ... == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Danilo: 2.616. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Danilo po pogostosti uporabe uvrščeno na 87. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danilo|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Danilo zapisano skupaj z imenom Danijel.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * Danilo I., črnogorski vladika * [[Danilo I. Petrović Njegoš]], črnogorski knez in kralj * [[Danilo Bezlaj]], igralec * [[Danilo Cedilnik]], ilustrator, alpinist * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Danilo Devetak]], libretist * [[Danilo Dolci]], italijanski pisatelj, pesnik, družbeni delavec, sociolog na Siciliji ("italijanski Gandi", delno slov. rodu) * [[Danilo Dougan]], pravnik, politik in športni delavec * [[Danilo Fajgelj]], glasbenik, skladatelj * [[Danilo Furlan]], geograf, klimatolog * [[Danilo Fürst]], arhitekt * [[Danilo Golob]], klasični filolog, šolnik * [[Danilo Golubjov]], psevdonim Dragotina Gustinčiča * [[Danilo Gorinšek]], gledališčnik (igralec, pevec, režiser, dramatik), mladinski pesnik * [[Danilo Gregorič]], publicist, gospodarski teoretik, politik * [[Danilo Jejčič]], grafik, slikar * [[Danilo Kiš]], srbski pisatelj * [[Danilo Kocjančič]], slovenski glasbenik * [[Danilo Lasič]], kemik, biofizik (u. v ZDA) * [[Danilo Pereira]], portugalski nogometaš * [[Danilo Petrinja]], gospodarstvenik, politik, ustanovitelj [[Luka Koper|Luke Koper]] * [[Danilo Popivoda]], slovenski nogometaš * [[Danilo Remškar]], pesnik, kulturni animator * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - Joco, igralec * [[Danilo Türk]], slovenski pravnik, profesor, diplomat in predsednik republike * [[Danilo (nogometaš)|Danilo (Luiz da Silva)]], brazilski nogometaš * Danilo, umetniško ime igralca [[Anton Cerar|Antona Cerarja]] (po njem tudi več igralk - [[Danilova]]) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * priimek [[Danilović]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] c4ufuuen229wj99gxtszf0lha2hgsu5 5728707 5728701 2022-08-07T16:14:04Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danilo |image =Danilo Türk 2014.jpg |imagesize = |caption =[[Danilo Türk]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Danijel |name day = 21.julij, 10.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Danilo''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. Ženska oblika je [[Danila]]. == Izvor imena == [[Ime]] Danilo je različica moškega osebnega imena [[Danijel]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Angleži]]h, [[Hrvati]]h, [[Italijani]]h, [[Nemci]]h, [[Poljaki]]h idr.: Danilo *pri [[Rusi|Rusih]] idr. vzhodnih Slovanih: Daniil ... == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Danilo: 2.616. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Danilo po pogostosti uporabe uvrščeno na 87. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danilo|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Danilo zapisano skupaj z imenom Danijel.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * Danilo I., črnogorski vladika * [[Danilo I. Petrović Njegoš]], črnogorski knez in kralj * [[Danilo Bezlaj]], igralec * [[Danilo Cedilnik]], ilustrator, alpinist * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Danilo Devetak]], libretist * [[Danilo Dolci]], italijanski pisatelj, pesnik, družbeni delavec, sociolog na Siciliji ("italijanski Gandi", delno slov. rodu) * [[Danilo Dougan]], pravnik, politik in športni delavec * [[Danilo Fajgelj]], glasbenik, skladatelj * [[Danilo Furlan]], geograf, klimatolog * [[Danilo Fürst]], arhitekt * [[Danilo Golob]], klasični filolog, šolnik * [[Danilo Golubjov]], psevdonim Dragotina Gustinčiča * [[Danilo Gorinšek]], gledališčnik (igralec, pevec, režiser, dramatik), mladinski pesnik * [[Danilo Gregorič]], publicist, gospodarski teoretik, politik * [[Danilo Jejčič]], grafik, slikar * [[Danilo Kiš]], srbski pisatelj * [[Danilo Kocjančič]], slovenski glasbenik * [[Danilo Lasič]], kemik, biofizik (u. v ZDA) * [[Danilo Pereira]], portugalski nogometaš * [[Danilo Petrinja]], gospodarstvenik, politik, ustanovitelj [[Luka Koper|Luke Koper]] * [[Danilo Popivoda]], slovenski nogometaš črnogorskega rodu * [[Danilo Remškar]], pesnik, kulturni animator * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - Joco, igralec * [[Danilo Türk]], slovenski pravnik, profesor, diplomat in predsednik republike * [[Danilo (nogometaš)|Danilo (Luiz da Silva)]], brazilski nogometaš * Danilo, umetniško ime igralca [[Anton Cerar|Antona Cerarja]] (po njem tudi več igralk - [[Danilova]]) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * priimek [[Danilović]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] rgu2wyuiz1ftisoacqdz6b9y6mrl0tx 5728709 5728707 2022-08-07T16:14:59Z Amanesciri2021 205950 /* Tujejezikovne različice imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danilo |image =Danilo Türk 2014.jpg |imagesize = |caption =[[Danilo Türk]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Danijel |name day = 21.julij, 10.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Danilo''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. Ženska oblika je [[Danila]]. == Izvor imena == [[Ime]] Danilo je različica moškega osebnega imena [[Danijel]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Angleži]]h, [[Hrvati]]h, [[Italijani]]h, [[Nemci]]h, [[Poljaki]]h idr.: Danilo (Daniel) *pri [[Rusi|Rusih]] idr. vzhodnih Slovanih: Daniil ... == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Danilo: 2.616. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Danilo po pogostosti uporabe uvrščeno na 87. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danilo|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Danilo zapisano skupaj z imenom Danijel.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * Danilo I., črnogorski vladika * [[Danilo I. Petrović Njegoš]], črnogorski knez in kralj * [[Danilo Bezlaj]], igralec * [[Danilo Cedilnik]], ilustrator, alpinist * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Danilo Devetak]], libretist * [[Danilo Dolci]], italijanski pisatelj, pesnik, družbeni delavec, sociolog na Siciliji ("italijanski Gandi", delno slov. rodu) * [[Danilo Dougan]], pravnik, politik in športni delavec * [[Danilo Fajgelj]], glasbenik, skladatelj * [[Danilo Furlan]], geograf, klimatolog * [[Danilo Fürst]], arhitekt * [[Danilo Golob]], klasični filolog, šolnik * [[Danilo Golubjov]], psevdonim Dragotina Gustinčiča * [[Danilo Gorinšek]], gledališčnik (igralec, pevec, režiser, dramatik), mladinski pesnik * [[Danilo Gregorič]], publicist, gospodarski teoretik, politik * [[Danilo Jejčič]], grafik, slikar * [[Danilo Kiš]], srbski pisatelj * [[Danilo Kocjančič]], slovenski glasbenik * [[Danilo Lasič]], kemik, biofizik (u. v ZDA) * [[Danilo Pereira]], portugalski nogometaš * [[Danilo Petrinja]], gospodarstvenik, politik, ustanovitelj [[Luka Koper|Luke Koper]] * [[Danilo Popivoda]], slovenski nogometaš črnogorskega rodu * [[Danilo Remškar]], pesnik, kulturni animator * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - Joco, igralec * [[Danilo Türk]], slovenski pravnik, profesor, diplomat in predsednik republike * [[Danilo (nogometaš)|Danilo (Luiz da Silva)]], brazilski nogometaš * Danilo, umetniško ime igralca [[Anton Cerar|Antona Cerarja]] (po njem tudi več igralk - [[Danilova]]) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * priimek [[Danilović]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 1x5nntg3f3l2c37lfy6l3smlptqo4ti 0 193383 5728628 4814584 2022-08-07T13:43:40Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danila |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Danijela |name day = 21.julij, 10.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Danila''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. Moška ustreznica imena je [[Danilo]]. == Izvor imena == [[Ime]] Danila je različica ženskega osebnega imena [[Danijela]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Danila: 272.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danila|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Danila lahko [[god]]ujejo takrat kot Danijele.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[Danila Kumar]] * [[Danila Zuljan Kumar]] * [[Danila Žorž]] * [[Danila Komjanc]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] jxb9ajph86wt8ft79dmbc01mxx7a0cc 5728711 5728628 2022-08-07T16:16:05Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danila |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Danijela |name day = 21.julij, 10.oktober |related name = |fotonotes = }} '''Danila''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. Moška ustreznica imena je [[Danilo]]. == Izvor imena == [[Ime]] Danila je različica ženskega osebnega imena [[Danijela]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Danila: 272.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danila|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Danila lahko [[god]]ujejo takrat kot Danijele.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * znane nosilke: ** [[Danila Kumar]] ** [[Danila Zuljan Kumar]] ** [[Danila Žorž]] ** [[Danila Komjanc]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 01ufoyx2uydnr7mxixdzf4ywm62k7x9 0 193389 5728716 4813690 2022-08-07T16:20:56Z Amanesciri2021 205950 /* Osebni praznik */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Danimir |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Danijel |name day = 21.julij, 10.oktobet |related name = |fotonotes = }} '''Danimir''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Danimir je različica moškega osebnega imena [[Danijel]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Danimir: 18.<ref>{{baza imen SURS|ime=Danimir|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Danimir lahko godujejo skupaj z Danijelom.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[Danimir Kerin]] (1922—2007), (agro)kemik, prof. UM == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] oza7dq172vy8glfdbq2pcvgnucp1m3l 0 193423 5728838 4813684 2022-08-07T23:49:14Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Dane}} {{Osebno ime |name = Dane |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Bogdan, Danijel |name day = 21.julij, 10.oktober, 8.november |related name = |fotonotes = }} '''Dane''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Dane je skrajšana različica imen [[Bogdan]] oziroma [[Danijel]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Dane: 154.<ref>{{baza imen SURS|ime=Dane|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Dan lahko [[god]]ujejo takrat kot Bogdani oziroma Danjieli.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na D]] * [[Dane Zajc]] * [[Dane Škerl]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] ts58o7kdjrcb2ph1hmyll3kr2gdvohy 0 193516 5728980 5411679 2022-08-08T10:37:26Z Romanm 13 [[Splošna bolnišnica Celje]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Štefan Tisel |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = [[5. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec 5. državnega<br>zbora Republike Slovenije]] |term_start = 2008 |term_end = 2011 |predecessor = |successor = |term_start2 =[[2002]] |term_end2 =[[2010]] |predecessor2 =[[Jurij Malovrh]] |successor2 =[[Marko Diaci]] |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka]] |spouse = |children = |profession = |education = |religion = |signature = |footnotes = |order2=[[Občina Šentjur|Župan Občine Šentjur]]}} '''Štefan Tisel''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[zdravnik]], * [[25. december]] [[1954]]. Bil je poslanec [[6. državni zbor Republike Slovenije|6. državnega zbora Republike Slovenije]], med letoma [[2002]] in [[2010]] je bil župan [[Občina Šentjur|Občine Šentjur]]. Bil je tudi strokovni direktor [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnice Celje]] (1996-2000).{{Navedi vir}} Živi v [[Šentjur|Šentjurju]]. == Življenjepis == === Državni zbor === ; 2008-2011 V času [[5. državni zbor Republike Slovenije|5. državnega zbora Republike Slovenije]], član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], je bil član naslednjih delovnih teles: * [[Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj]] (član) * [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo]] (član) * [[Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide]] (član) Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi SDS. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2008-2011)]] == Zunanje povezave == * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P142&ct=d Uradna poslanska spletna stran]{{-}} {{Župani Občine Šentjur|Predloga:Župani Občine Šentjur=}}{{5DZRS}} {{6DZRS}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tisel, Štefan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Župani Občine Šentjur]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] 51kaugcs2gsb911fdhaw48fa43e8yaq 0 195657 5728795 5699376 2022-08-07T19:47:41Z Nebotigatreba7 197086 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Ireland.svg|150px|right|thumb]] [[Slika:ESC 2007 Ireland - Dervish - They can't stop the spring.jpg|thumb|[[Dervish]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Ireland - Dustin the Turkey, 1st semifinal.jpg|thumb||right|200px||[[Dustin the Turkey]] v Beogradu (2008).]] '''[[Irska]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' ({{lang-ga|Comórtas Amhrán Eorafíse}}) prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] v [[Neapelj|Neaplju]] ter odtlej sodelovala na vseh izborih, razen v letih [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] in [[Pesem Evrovizije 2002|2002]]. Vse pesmi so irski predstavniki zapeli v [[angleščina|angleščini]], izjema je bila le pesem ''Ceol an Ghrá'' iz leta [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], ki je bila v [[irščina|irščini]]. Irska je s sedmimi zmagami najuspešnejša evrovizijska država. Prvič je zmagala leta Pesem Evrovizije [[1970]] s pesmijo ''All Kinds of Everything'' v izvedbi pevke [[Dana|Dane]]. Zatorej je Irska tudi sedemkrat gostila izbor, od tega šestkrat v [[Dublin]]u, leta 1993 pa v [[Millstreet]]u. == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Butch Moore]] | ''Walking the Streets in the Rain'' | 6. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Dickie Rock]] | ''Come Back to Stay'' | 4. | 14 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Sean Dunphy]] | ''If I Could Choose'' | 2. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Pat McGeegan]] | ''Chance of a Lifetime'' | 4. | 18 |- | [[Eurovision Song Contest 1969|1969]] | [[Muriel Day]] | ''The Wages of Love'' | 7. | 10 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Dana Rosemary Scallon|Dana]] | ''All Kinds of Everything'' | 1. | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Angela Farrell]] | ''One Day Love'' | 11. | 79 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Sandie Jones]] | ''Ceol an Ghrá'' | 15. | 72 |- | [[Pesem Evrovizije1973|1973]] | [[Maxi (pevec)|Maxi]] | ''Do I Dream'' | 10. | 80 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Tina Reynolds]] | ''Cross Your Heart'' | 7. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[The Swarbriggs]] | ''That's What Friends Are For'' | 9. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Red Vincent Hurley]] | ''When'' | 10. | 54 |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije1977|1977]] | [[The Swarbriggs|The Swarbriggs Plus Two]] | ''It's Nice To Be In Love Again'' | 3. | 119 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Colm Wilkinson|Colm T. Wilkinson]] | ''Born to Sing'' | 5. | 86 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Cathal Dunne]] | ''Happy Man'' | 5. | 80 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Johnny Logan]] | ''What's Another Year?'' | 1. | 143 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Sheeba]] | ''Horoscopes'' | 5. | 105 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[The Duskeys]] | ''Here Today Gone Tomorrow'' | 11. | 49 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Linda Martin]] | ''Terminal 3'' | 2. | 137 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Maria Christian]] | ''Wait Until The Weekend Comes'' | 6. | 91 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Luv Bug]] | ''You Can Count On Me'' | 4. | 96 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Johnny Logan]] | ''Hold Me Now'' | 1. | 172 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Jump the Gun]] | ''Take Him Home'' | 8. | 79 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Kiev Connolly]] in [[The Missing Passengers]] | ''The Real Me'' | 18. | 21 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Liam Reilly]] | ''Somewhere In Europe'' | 2. | 132 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Kim Jackson]] | ''Could It Be That I'm In Love'' | 10. | 47 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Linda Martin]] | ''Why Me?'' | 1. | 155 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Niamh Kavanagh]] | ''In Your Eyes'' | 1. | 187 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Paul Harrington]] in [[Charlie McGettigan]] | ''Rock 'n' Roll Kids'' | 1. | 226 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Eddie Friel]] | ''Dreamin''' | 14. | 44 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Eimear Quinn]] | ''The Voice'' | 1. | 162 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Marc Roberts]] | ''Mysterious Woman'' | 2. | 157 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Dawn Martin]] | ''Is Always Over Now?'' | 9. | 64 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[The Mullans]] | ''When You Need Me'' | 17. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Eamonn Toal]] | ''Millennium of Love'' | 6. | 92 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Gary O'Shaughnessy]] | ''Without Your Love'' | 21. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije2003|2003]] | [[Mickey Joe Harte|Mickey Harte]] | ''We've Got the World'' | 11. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Chris Doran]] | ''If My World Stopped Turning'' | 23. | 7 | X | X |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Donna & Joe]] | ''Love?'' | colspan="2" | Brez finala | 14. | 51 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Brian Kennedy (pevec)|Brian Kennedy]] | ''Every Song Is a Cry for Love'' | 10. | 93 | 9. | 76 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Dervish]] | ''They Can't Stop The Spring'' | 24. | 5 | X | X |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Dustin the Turkey]] | ''Irelande Douze Pointe'' | colspan="2" rowspan="2" | Brez finala | 15. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Sinéad Mulvey]] in [[Black Daisy]] | ''Et Cetera'' | 11. | 52 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Niamh Kavanagh]] | ''It's for You'' | 23. | 25 | 9. | 67 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Jedward]] | ''Lipstick'' |8. |119 |8. |68 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Jedward]] |Waterline |19. |46 |6. |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Ryan Dolan]] |Only Love Survives |26. |5 |8. |54 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Can-Linn ft.Kasey Smith]] |Heartbeat | colspan="2" rowspan="4" |Brez finala |12. |35 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Molly Sterling]] |Playing with numbers |12. |34 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Nicky Byrne]] |SunLinght |15. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Brendan Murray]] |Dying to try |13. |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Ryan O´Shaughnessy]] |Together |16. |136 |6. |179 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Sarah McTernan]] |22 | colspan="2" |Brez finala |18. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Lesley Roy]] |Story of My Life | colspan="4" |(festival odpadel) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Lesley Roy]] |Maps | colspan="2" rowspan="2" |Brez finala |16. |20 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Brooke Scullion|Brooke]] |That`s Rich |15. |47 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} [[Kategorija:Irska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] d1du19lzqc92fwo37gnkj5b9ii7qyxu 0 200025 5728584 5719763 2022-08-07T12:54:27Z 46.123.232.201 /* Nekdanji člani */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Roknband koncert 2012.jpg|thumb|300px|Koncert z original Elvisovo skupino]] '''Rok 'n' Band''' je [[Slovenci|slovenska]] [[pop rock]] [[glasbena skupina]]. Skupino Rok'n'Band je [[Rok Ferengja]] ustanovil 1995, navdih črpa iz glasbe petdesetih let in njenih najodmevnejših izvajalcev. Prve tri pesmi so bile za radijske postaje so bile v 1996 izdane: ''Ne težit'', ''Dekle mojega prijatelja'' in ''Moja mlada ljubica'' leta. Za pesem ''Moja mlada ljubica'' so v ljubljanskem Orto baru istega leta posneli tudi svoj prvi videospot. Zgodbico je režiral [[Branko Đurić|Branko Đurić- Đuro]] Leta 1997 je Rok'n'Band izdal ploščo z naslovom ''Da padeš dol''. Ker je bila pesem ''Jagode in čokolada'' avtorja [[Saša Lošić|Saše Lošića]] takrat prijavljena na slovenski izbor popevke za pesem evrovizije (EMA), je prvih 1.000 primerkov plošče izšlo brez te pesmi. Na tekmovanju so zasedli tretje mesto, a je Rok vseeno odšel na Evrovizijo – kot spremljevalni vokal zmagovalne Tanje Ribič. Album ''Da padeš dol'' je dosegel naklado 40.000 izvodov, 1998 je izšla plošča ''Kako me mika'', ki je s pesmijo ''Nika'' dosegla platinasto naklado. Enako naklado je leta 1999 dosegel album ''V nevarni fazi''. Rok se lahko s svojo skupino pohvali z večkrat razprodano veliko dvorano Cankarjevega doma v letu 2006. Ob 70-letnici Elvisa so se le-temu fantje poklonili s koncertom »Tribute to Elvis«. Nastop so z izjemnim uspehom ponovili v portoroškem Avditoriju, ga posneli in potem kot istoimenski album v živo (''Tribute to Elvis'') tudi izdali na albumu. 26. Januarja 2012 so v Grand hotelu Union dobili možnost nastopa z originalno skupino Elvisa Presleya TCB Band, kar so označili kot počastitev 15. obletnice delovanja skupine. Na kitari je igral [[James Burton]], na basu [[Norbert Putnam]], [[Ronnie Tutt]] ter [[Paul Leim|Paul Lein]] pa sta bila za bobni. Skupina je skozi leta večkrat menjala člane, saj v določenem obdobju niso imeli rednih nastopov. Rok Ferengia je poleg sodelovanja s skupino občasno deloval tudi kot solist, deloval pa je tudi v duetih npr. s [[Tanja Žagar|Tanjo Žagar]] in [[Nadiya Bychkova|Nadiyo Bychkovo]], v duetu s [[Katja Fašink|Katjo Fašink]] je 2010 osvojil prvo mesto na festivalu [[Slovenska popevka]]. == Trenutna zasedba == * [[Rok Ferengja]] - vokal, * Blaž Črnivec - solo kitara, backvokal * Bruno Domiter- bobni, backvokal * Erik Čebokli - bas * Blaž Jurjevčič - klaviature == Nekdanji člani == * Miha Ferfolja - ritem kitara * Damjan Kuzmijak - ritem kitara * Franci Kumer - bas kitara * Boštjan Traven - bas kitara * Tomaž Pavlin - klaviature * Anže Strniša - klaviature * Tadej Vasle - klaviature * Miro Hodža - bobni * Anton Špec - saksofon * Stane Vrbek - kitara == Diskografija == === Albumi === *Da padeš dol (1997) *Kako me mika (1998) *V nevarni fazi (1999) *Brez dvoma (2000) *Največji uspehi (2002) *Elvis je živ (2004) *Tribute to Elvis (2005) == Uspešnice == * Vedno bom le tebe ljubil * Rad jo imam * Jagode in čokolada * Nika * Novo leto * Ostani še minuto == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Jagode in čokolada'' <small>(Saša Lošić - Janez Zmazek, Saša Lošić - Saša Lošić, Saša Olenjuk)</small> - 3. mesto <small>(2.226 telefonskih glasov)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Slika brez pozdrava'' <small>(Dare Petrič - Rok Ferengja, Mišo Radovančevič, Damjan Kuzmijak - Rok'n'Band)</small> - 10. mesto <small>(2 točki)</small> {{Aleksander Mežek}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1995]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] {{normativna kontrola}} 92c1ll0x50dxuu5g0zcnkg79iruq2cs 0 205508 5728815 4813562 2022-08-07T20:21:27Z StomboyCarGeek 211476 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Alberto |image = Alberto Tomba.jpg |imagesize = |caption = Alberto Tomba (2006) |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Albert |name day = 5.april, 20.junij, 15.november |related name = |fotonotes = }} '''Alberto''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Alberto je različica moškega osebnega imena [[Albert]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Alberto: 25.<ref>{{baza imen SURS|ime=Alberto|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Alberto lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Albert.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * [[Alberto Tomba]], italijanski alpski smučar == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na A]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 4rl9ft4nwu3ln2dgc1irxgxybb7bj31 0 231289 5728748 5087179 2022-08-07T18:11:05Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hokejist | played_for = [[Wiener EV]] | nationality = AUT | reprezentanca = AUT | SPmedalje = [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1931]] | EPmedalje = [[Slika:Gold medal icon.svg|15px|link=Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1927]] [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|link=Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1926]] [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1926]] | OI = 1 }} '''Herbert Brück''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[hokejist]], * [[21. november]] [[1902]], [[Berlin]], † ?. Brück je v [[Avstrijska hokejska liga|avstrijski ligi]] igral za klub [[Wiener EV]], za [[Avstrijska hokejska reprezentanca|avstrijsko reprezentanco]] je igral na enih [[Zimske olimpijske igre|olimpijskih igrah]], več [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovnih prvenstvih]], kjer je bil dobitnik ene bronaste medalje, in več [[Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu|evropskih prvenstvih]], kjer je bil dobitnik po ene zlate, srebrne in bronaste medalje. Tudi njegov brat [[Walter Brück|Walter]] je bil hokejist. ==Zunanje povezave== * {{sports-reference}} {{DEFAULTSORT:Brück, Herbert}} [[Kategorija:Avstrijski hokejisti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstrijo]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1928]] [[Kategorija:Avstrijski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Hokejisti Wiener EV]] {{hokejist-stub}} r5sxkoc0plfxqdtgyg7rsajpsdeqcw8 0 231292 5728750 5443971 2022-08-07T18:18:47Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hokejist | played_for = [[Wiener EV]] | nationality = AUT | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | reprezentanca = AUT | EPmedalje = [[Slika:Gold medal icon.svg|15px|link=Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1927]] [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|link=Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1925]] [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1926]] [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1929]] | OI = 1 }} '''Walter Brück''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[hokejist]], * [[30. november]] [[1900]], † ?. Brück je v [[Avstrijska hokejska liga|avstrijski ligi]] igral za klub [[Wiener EV]], za [[Avstrijska hokejska reprezentanca|avstrijsko reprezentanco]] je igral na enih [[Zimske olimpijske igre|olimpijskih igrah]] in več [[Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu|evropskih prvenstvih]], kjer je bil dobitnik po ene zlate in srebrne ter dveh bronastih medalj. Tudi njegov brat [[Herbert Brück|Herbert]] je bil hokejist. ==Zunanje povezave== * {{sports-reference}} {{DEFAULTSORT:Brück, Walter}} [[Kategorija:Avstrijski hokejisti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstrijo]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1928]] [[Kategorija:Avstrijski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Hokejisti Wiener EV]] {{hokejist-stub}} ma2mkrilotqix41ifwfsz47ax6xseey 1 233545 5728781 2276682 2022-08-07T19:36:32Z Ljuba brank 92351 /* Kvadratne milje */ nov razdelek wikitext text/x-wiki Zanimivo. V wikipediji imamo '''Zgornjesavsko''' dolino (http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgornjesavska_dolina) in '''Zgornjo Savinjsko''' dolino (ta stran). [[Posebno:Prispevki/193.201.212.157|193.201.212.157]] 10:12, 27. januar 2010 (CET) :Po prvi teče [[Sava]], po drugi pa [[Savinja]]. Zanimivo, mar ne? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:14, 27. januar 2010 (CET) ::Drži. Želel sem poudariti, da ima ena reka besedi skupaj, druga reka pa narazen. [[Posebno:Prispevki/193.201.212.157|193.201.212.157]] 08:15, 14. maj 2010 (CEST) == Kvadratne milje == @[[Uporabnik:A09090091]] V infopolju so po mojem mnenju kvadratne milje popolnoma odveč. To prosim popravi v obrazcu. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:36, 7. avgust 2022 (CEST) k16yahizgv8mzoq20loftdsehon5p9v 0 233738 5728834 5626911 2022-08-07T22:59:41Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Gozdarstvo''' je znanstvena [[veda]] in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga. Namen gozdarstva je zagotavljati pogoje za trajno [[funkcije gozda|funkcioniranje gozda]] in racionalno [[pridobivanje gozdnih proizvodov|pridobivanje]]. Opuščena soznačnica za pridobivanje lesa je izkoriščanje gozdov (eksploatacija gozdov). Med dejavnosti gozdarstva, poleg pridobivanja, sodijo še gozdarsko načrtovanje, [[gojenje gozda|gojenje gozdov]] in spremljajoče gozdarske dejavnosti (npr. gradnja gozdnih prometnic, urejanje hudournikov, vzdrževanja gozdarske mehanizacije itd) Dejavnosti gozdarstva dopolnjujeta raziskovalna in pedagoška dejavnost. == Gozdarsko načrtovanje == Gozdarsko načrtovanje določa predvidene gozdarske dejavnosti v določenem obdobju. Osnovni namen gozdarskega načrtovanja je ugotoviti obstoječe '''stanje''' gozdov (sestojev), določiti dosegljive gojitvene '''cilje''' in predpisati dovoljene '''ukrepe''' oziroma posege, ki gozdu (še) omogočajo doseči postavljene cilje (izboljšanje stanja). <br /> Gozdarska stroka razlikuje dolgoročno '''ureditveno načrtovanje''' in izvedbeno oziroma '''gojitveno načrtovanje'''. <br /> Desetletni '''Ureditven načrt'' podaja okvirne smernice in omejitve pri posegih v gozd v obdobju; npr. desetletni '''etat'''. Detajlni gojitveni in sečno-spravilni načrt se sestavi pred predvidenim odkazilom in sečnjo v sestoju. Upošteva smernice ureditvenega načrta pri konkretni izvedbi poseka. == Gojenje gozda == Gojenje gozda je gozdarska dejavnost, katere temeljna naloga je ohranjati [[gozd]] v '''optimalnem [[ekološko ravnovesje|stanju]]''', oziroma ga temu stanju spet približati.<br /> Vedeti je treba, da z '''umetnimi''' ukrepi ni mogoče neposredno izboljšati '''naravno''' obstojnost in produktivnost gozda. To je zmožen le ohranjen gozd! Zato se z gojenjem gozda skuša zagotoviti pogoje, da bo gozd v čim boljši kondiciji za naravno funkcioniranje . Z gojenjem se prizadeva ohranjati '''naraven gozd'''. Tak gozd lastniku [[trajnost|trajno]] omogoča najvišji nivo zadovoljevanja materialnih potreb, gozdu pa zanesljiv obstoj in naravno delovanje. Omogoča torej, racionalno pridobivanje [[gozdni proizvod|gozdnih proizvodov]], brez tveganja za gozd.<br /> Izboljšanje in ohranjanje gozda je odvisno od uspešnega funkcioniranja '''naravnih procesov''' v '''interakciji''' [[ekološki dejavnik|okoljskih dejavnikov]]. Naloga gojenja je zagotoviti takšno stanje gozda, da bo njegovo optimalno funkcioniranje možno. Preprečiti, ali vsaj omejiti mora posege, ki tako delovanje ovirajo.<br /> Ključna procesa za naravno funkcioniranje gozda sta [[fotosinteza]] in biosinteza. V obeh gre spajanje organskih snovi v [[biomasa|biomaso]]. Procesa najbolj intenzivno potekata v '''vitalnih osebkih''', ki so ključni za delovanje ekosistema. Vitalni osebki so vitalno ogrodje [[struktura gozda|zgradbe gozda]]. Naloga gojenja je vitalne osebke prepoznati in jih zavestno ohranjati v gozdu. V njem morajo ostati, dokler intenzivno priraščajo, proizvajajo biomaso in les! Tisti, ki priraščanja niso več zmožni, so sečno zreli. Po načelu [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnosti]], jih je dopustno uporabiti. Nameniti za '''posek''', oziroma za pridobivanje lesa.<br /> Z vidika gojenja gozdov je posek vitalnih dreves vsiljen, gozdu tuj, vendar zavesten poseg v gozdno zgradbo. Ugotavlja se z [[gozdarsko načrtovanje|gozdarskim načrtovanjem]] in izvaja kot gojitven ukrep. To pomeni, da mora biti intenzivnost poseka (jakost in pogostost) zmerna in podrejena funkcionalnim potrebam gozda. Omogočati mu mora trajno ohranitev in optimalno delovanje. Zaradi visokih ciljev pridobivanja, se skuša produkcijo biomase pospešiti z gojitvenimi posegi. To je sicer teoretično možno, vendar v omejenem obsegu. Določen je s potencialom [[narava|narave]], njenimi omejitvami in zmožnostmi (limiti). Rast je možno pospešiti le z dodajanjem [[ekološki dejavnik|okoljskega dejavnika]], ki je v gozdu najbolj omejen ([[Liebigovo pravilo minimuma]]). Običajno je to [[svetloba]]. Med drevesne '''krošnje''' v sestoju se dovaja s svetlobnim redčenjem. Izbiralno redčenje lahko začasno povzroči t. i. rastni pospešek. Pri tem je treba vedeti, da je gozdno drevje v tisočletni [[naravna selekcija|evoluciji]] uveljavljeno rastje, ki optimalno funkcionira pri minimalnih odmerkih svetlobe. Zato rastni pospešek lahko učinkuje le, če je svetlobe res premalo - toda v krošnjah dreves, na gozdnih tleh! Poleg tega je rastni pospešek praviloma manjši od prirastka, ki se ga izloča z redčenjem. Zato je nesmiselno s presvetlitvami gozda pretiravati. Nasprotno velja, kadar se v gozdu močneje razraste trava in grmovje, je to zanesljiv znak, da se je s posegi že pretiravalo. V takem primeru je po nepotrebnem zmanjšana tudi produkcija biomase, oziroma lesa. Zavesten premislek o smotrnosti gojitvenih posegov je potreben pri vseh gozdarskih posegih v gozd, tudi pri gojitvenih. Pri '''obnovi''', '''negi''' in '''varstvu''' gozda. Med aktualne '''gojitvene ukrepe''' spadajo: <br /> - '''umetna obnova gozda''': priprava tal (za saditev) in pogozdovanje gozdnih praznin. Naravna obnova gozda (pomladitev) je naravni proces in praviloma poteka samodejno. Zato ni gojitven ukrep.<br /> - ''' nega gozda''' temelji na izločanju neželenih osebkov iz sestoja: obžetev plevela, čiščenja grmovja in predrastkov, ter izbiralno redčenje, pri katerem se sprošča rastni prostor izbrancem. <br /> - ''' varstvo gozda''': vrsta ukrepov za preprečevanje poškodb po živalih (podlubniki, rastlinojedi). V ta namen se uporablja preprečevalne in zatiralne ukrepe, ter zaščitna sredstva in naprave.<br /> - gojitvene ukrepe kot npr. vnašanje (introdukcija) vrednejših drevesnih vrst (žlahtnjenje) in izboljšanje (melioracija) gozdnih tal z apnenjem in gnojenjem, se danes ne uporablja več. Fizična zmožnost gojenja gozdov je objektivno omejena. Kajti, z '''umetnimi''' ukrepi, ni možno delati '''naravnega''' gozda! Treba pa je spremeniti odnos do gozda in ravnanje z njim. Odgovornost za stanje in funkcioniranje gozda se mora podrediti naravnim zakonitostim, ne pa zahtevam lastnikov in koncesionarjev. Tako, kot je lepo zapisano v deklaraciji o ravnanju z gozdovi in v slovenskem zakonu o gozdovih: rešitev je [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnost]] in sonaraven gozd! V kriznih časih zmanjkuje denarja tudi v gozdarstvu. Lepa prilika za streznitev in spreobrnitev. Namesto tehnološko dovršenega izrabljanja zadnjih gozdnih rezerv, bi moral tudi na Slovenskem obveljati že dolgo poznan princip: '''ekologija = ekonomija'''. In ne obratno, kot je to sedaj! Naša domovina že dolgo ni več porušena. Zato mora spet priti na vrsto gozd, da si malo oddahne. Če tega ne bomo sprevideli in sprovedli, kmalu ne bo , ne ekologije, da bi jo "popravljali", ne ekonomije izpraznjenega gozda, ne [[gozdna dobrina|dobrin]] iz njega. == Pridobivanje gozdnih proizvodov == Gozdni proizvodi so materialne dobrine, ki nastajajo v gozdu. Najpomembnejši gozdni proizvod je [[les]]. Zaradi specifične teže lesa (900&nbsp;kg/m³) in težavnega terena, kjer nastaja, je pridobivanje lesa , izredno zahtevna naloga. Zahteva posebno znanje in opremo.<br /> Prva delovna faza pridobivanja lesa je [[sečnja]]. V tej fazi se drevo podre, oklesti in razreže (skroji) v lesne sortimente (hlode). Sledi spravilo lesa s posebnimi gozdarskimi traktorji, ki transportirajo lesne sortimente, od panja do skladišča na kamionski cesti. Spravilo sestoji iz zbiranja sortimentov na sečišču (običajno z vitlom), vlačenja po gozdni vlaki in skladiščenja na kamionski cesti (rampi). Nato sledi prevoz lesa s posebej opremljeni kamioni (z nakladalno napravo), po kamionski cesti do porabnika.<br /> Pridobivanje lesa je zelo problematična dejavnost za gozd. Zato mora biti dovoljeni posek lesa ([[etat]]), skrbno načrtovan, kontroliran in izveden. Korektno upoštevana pravila gozdarske stroke pri poseku in spravilu, omogočajo gozdu uspešno regeneracijo.<br /> Pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov ni tako intenzivno in je za gozd manj obremenjujoče. Kljub temu je tudi pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov naravno omejeno (limitirano). Zato njihovo pridobivanje urejajo predpisi. Pri pridobivanju velja posebej opozoriti na obzirnost pri nabiranju zdravilnih zelišč, cvetja, gob, plodov. Posebno zvrst pridobivanja v gozdu, predstavlja lovska dejavnost, [[lovstvo]]. Poleg same koristi od lova (trofeje, divjačina, strast in rekreacija), mora lovstvo poskrbeti tudi za naravno ravnotežje v ekosistemu. Zaradi odsotnosti zveri v njem, morajo lovci prevzeti njihovo funkcijo regulatotja številčnosti rastlinojedov . Od uspešnosti lovstva je pomembno odvisen tudi razvoj gozda (pomlajevanje). ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] - [[Oddelek za gozdarstvo]] * Gozdarski inštitut Slovenije * Zavod za gozdove == Zunanje povezave == Izobraževanju gozdarskih kadrov so namenjene Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni in Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo v Ljublj . Gozdarski inštitut Slovenije se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo v gozdarstvu.<br /> http://www.sgls.si//<br /> http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/o-oddelku/predstavitev.html ani<br /> http://www.gozdis.si/ {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gozdarstvo|*]] r5d02rgn9p37ouduuv8cdojs30wuqbt 0 236309 5728971 4939670 2022-08-08T10:27:40Z Amanesciri2021 205950 /* Življenje in delo */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Fran Vodopivec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politik]], * [[24. november]] [[1879]], [[Ajdovščina]], † [[10. maj]] [[1930]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == [[Pravo]] je v letih 1900−1905 študiral v [[Gradec|Gradcu]]. Leta je 1919 postal tajnik narodne vlade za Slovenijo in istega leta okrajni glavar. Avgusta 1924 je bil imenovan za velikega župana v Mariboru, že novembra pa iz političnih razlogov upokojen. V letih 1925–27 je honorarno predaval upravno, posebej občinsko in obrtno pravo na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]] v Ljubljani. Februarja 1927 je bil imenovan za velikega župana v Ljubljani, a novembra 1929 zaradi bolezni upokojen. Vodopivec je sodeloval na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|mirovni konferenci v Parizu 1919]], bil član [[Koroški plebiscit|plebiscitne komisije]] v [[Celovec|Celovcu]] (1920) in predsednik komisije za razmejitev [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in [[Madžarska|Madžarske]], ter leta 1920 član jugoslovansko-italijanske komisije za [[arhiv]]e in [[Zemljiški kataster|kataster]]. == Odlikovanja == Odlikovan je bil: * red sv. Save 2. razreda * red sv. Save 3. razreda * [[Red legije časti|častniški križec francoske legije časti]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=799425|avtor=Svetina Anton|ime=Vodopivec Fran|vir=SBL}} {{law-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodopivec, Fran}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] r11ve4fjtq7pcq1jmc2aolbap409slv 10 243410 5728946 5651621 2022-08-08T09:34:47Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad |name=Inter Milan Squad |teamname = Inter Milan |bgcolor = black |textcolor = #5A8AFA |bordercolor = #5A8AFA |list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Samir Handanović|Handanović]] [[kapetan (nogomet)|(c)]]}} {{football squad2 player|no=2|name=[[Denzel Dumfries|Dumfries]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Roberto Gagliardini|Gagliardini]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Stefan de Vrij|De Vrij]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Alexis Sánchez|Sánchez]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Robin Gosens|Gosens]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Edin Džeko|Džeko]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Lautaro Martínez|Martínez]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Joaquín Correa|Correa]]}} {{football squad2 player|no=12|name=[[Raoul Bellanova|Bellanova]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Kristjan Asllani|Asllani]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Eddie Salcedo|Salcedo]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Hakan Çalhanoğlu|Çalhanoğlu]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Alex Cordaz|Cordaz]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Henrikh Mkhitaryan|Mkhitaryan]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Nicolò Barella|Barella]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[André Onana|Onana]]}} {{football squad2 player|no=32|name=[[Federico Dimarco|Dimarco]]}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Danilo D'Ambrosio|D'Ambrosio]]}} {{football squad2 player|no=36|name=[[Matteo Darmian|Darmian]]}} {{football squad2 player|no=37|name=[[Milan Škriniar|Škriniar]]}} {{Football squad2 player|no=42|name=[[Lucien Agoumé|Agoumé]]}} {{football squad2 player|no=77|name=[[Marcelo Brozović|Brozović]]}} {{football squad2 player|no=90|name=[[Romelu Lukaku|Lukaku]]}} {{football squad2 player|no=95|name=[[Alessandro Bastoni|Bastoni]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Dalbert (footballer)|Dalbert]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Andrea Pinamonti|Pinamonti]]}} {{football squad manager|name=[[Simone Inzaghi|Inzaghi]]}} </div> }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎ ]]</noinclude> lgfisggcuts5m8sjmhulxabsl6fajvp 0 244478 5728825 4741945 2022-08-07T22:17:11Z Д.Ильин 115952 /* Različne oblike magnetno-optičnega Kerrovega pojava */ wikitext text/x-wiki '''Magnetno-optični Kerrov pojav''' (tudi MOKE) je eden izmed [[magnetno-optični pojav|magnetno-optičnih pojavov]]. Kaže se v spremembi svetlobe, ki se odbije na [[magnet|magnetiziranih]] snoveh. Svetloba, ki se odbije od takšnih snovi, spremeni [[polarizacija|polarizacijo]] in [[odbojnost]]. Pojav je podoben [[Faradayev pojav|Faradayemu pojavu]]. Od Faradayevega pojava se razlikuje v načinu in vrsti opazovane svetlobe. V Faradayevem pojavu se opazuje [[prepustnost|prepuščena]] [[svetloba]], v magnetno-optičnem pojavu Kerrovem pojavu pa [[odboj|odbita]] svetloba. Oba pojava pa sta posledica komponent [[tenzor]]ja [[dielektričnost]]i, ki niso na [[diagonala|diagonali]] tenzorja. == Različne oblike magnetno-optičnega Kerrovega pojava == Znanih je več oblik magnetno-optičnega Kerrovega pojava, ki se razlikujejo po smeri marnetizacije snovi glede na odbojno površino in ravnino vpada svetlobe. * polarni magnetno-optični Kerrov pojav * vzdolžni (longitudinalni) magnetno-optični Kerrov pojav * prečni (transverzalni) magnetno-optični Kerrov pojav * kvadratni magnetno-optični Kerrov pojav [[Slika:MOKE-sl.svg|450px|thumb|center|Različne oblike Kerrovega magnetno-optičnega pojava.]] === Polarni magnetno-optični Kerrov pojav === Polarni magnetno-optični Kerrov pojav dobimo takrat, ko je vektor magnetizacije pravokoten na površino in vzporeden z [[vpadna ravnina|vpadno ravnino]]. Pri odbitem žarku opažamo vrtenje ravnine polarizacije in spremembo iz linearno polarizirane v eliptično polarizirano svetlobo. Ta pojav se uporablja tudi v [[magnetno-optični disk|magnetno-optičnih nosilcih]] [[podatek|podatkov]]. === Vzdolžni magnetno-optični Kerrov pojav === Pri vzdolžnem magnetno-optičnem Kerrovem pojavu je vektor magnetizacije vzporeden s površino in je v vpadni ravnini. Pojav se kaže v vrtenju ravnine polarizacije. Velikost vrtenja je mnogo manjša kot pri polarnem magnetno-optičnem Kerrovem pojavu. === Prečni magnetno-optični kerrov pojav === Pri prečnem magnetno-optičnem Kerrovem pojavu leži smer magnetizacije vzporedno s površino in pravokotno na vpadno ravnino. Pojav se opaža samo, če je vpadna svetloba polarizirana vzporedno z vpadno ravnino. Opaža se sprememba intenzivnosti odbite svetlobe, brez vrtenja ravnine polarizacije. Pojav je za velikostni razred manjši kot vzdoolžni magnetno-optični Kerrov pojav. === Kvadratni magnetno-optični Kerrov pojav === Kvadratni magnetno-optični Kerrov pojav imenujejo tudi [[Voigtov pojav]]. Kaže se v spremembi polarizacije odbite svetlobe. == Kerrov kot pri polarnem magnetno-optičnem Kerrovem pojavu == Pri odbiti linearno polarizirani svetlobi opažamo, da se ravnina polarizacije zavrti za kot <math> \theta_K \,</math>. Razen tega postane linearno polarizirana svetloba eliptično polarizirana. Vrtenje polarizacije nastane zaradi tega, ker magnetizacija povzroči nastanek različnih [[lomni količnik|lomnih količnikov]] in zaradi tega tudi različne fazne hitrosti. To povzroči fazno razliko obeh valov in zaradi tega se zavrti smer polarizacije za Kerrov kot. Razen tega ima snov še različne koeficiente absorbcije za levo in desno krožno polarizirano svetlobo. Tako se spremeni še intenzivnost obeh vrst svetlobe. Ta pojav imenujemo '''magnetni krožni dihroizem'''. == Uporaba == Magnetno-optični pojav se uporablja v magnetno-optični Kerrovi spektroskopiji in pri [[magnetnooptični disk|magnetnooptičnih diskih]]. == Opombe in sklici == {{opombe}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Nelinearna optika]] [[Kategorija:Polarizacija]] i92q4yqd70vzjebuv69ktf4pqhasd0b 0 245678 5728599 5291526 2022-08-07T13:04:26Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[zgradba|zgradb]] in [[objekt]]ov v [[Celje|Celju]].''' == Seznam == {| class="wikitable" align=center |- || ime || lega || gradnja || [[arhitekturni slog|slog]]/[[arhitekt]] || namen || slika |- | [[I. gimnazija v Celju]] || Kajuhova ulica 2 || 1913 || || [[izobraževalna ustanova]] || [[Slika:Celje Prva gimnazija 000.jpg|60px|I. gimnazija v Celju]] |- | [[I. osnovna šola Celje]] || [[Vrunčeva ulica, Celje|Vrunčeva ulica 13]] || || || [[izobraževalna ustanova]] || |- | [[II. osnovna šola Celje]] || [[Ljubljanska cesta, Celje|Ljubljanska cesta 46]] || 1972-1974 || || [[izobraževalna ustanova]] || |- | [[III. osnovna šola Celje]] || [[Vodnikova ulica, Celje|Vodnikova ulica 4]] || || || [[izobraževalna ustanova]] || [[Slika:Celje III. osnovna šola Celje IMG 0353.JPG|60px|III. osnovna šola Celje]] |- || [[IV. osnovna šola Celje]] || [[Dečkova cesta, Celje|Dečkova cesta 60]] || || || [[izobraževalna ustanova]] || |- | [[Arena Petrol]] || [[Opekarniška cesta, Celje|Opekarniška cesta 15a]] || || || [[športni objekt]] || |- | [[Avtobusna postaja Celje]] || [[Aškerčeva ulica, Celje|Aškerčeva ulica 20]] || || || [[promet]]ni objekt || |- | [[Celeiapark]] || [[Aškerčeva ulica, Celje|Aškerčeva ulica 14]] || || || nakupovalno-trgovsko središče || |- | [[Celjski dom]] || [[Krekov trg, Celje|Krekov trg 3]] || 1905-1906 || [[novogotika]], [[secesija (obdobje)|secesija]]/<br />[[Peter Paul Brang]] || || [[Slika:Celje Celjski dom 001.jpg|60px|Celjski dom]] |- | [[Celjski grad]] || [[Cesta na grad, Celje|Cesta na Grad 78]] || 1125-1322 || || [[grad]] || [[Slika:Celje Celjski grad 003.jpg|60px|Celjski grad]] |- | [[Cerkev svete Cecilije, Celje|Cerkev svete Cecilije]] || || 1609-1615 || || [[cerkev (zgradba)|cerkev]] || [[Slika:Celje sveta Cecilija 002.jpg|60px|Cerkev svete Cecilije]] |- | [[Cerkev svetega Duha, Celje|Cerkev svetega Duha]] || || || || [[cerkev (stavba)|cerkev]] || |- | [[Cerkev svetega Maksimilijana, Celje|Cerkev svetega Maksimilijana]] || [[Aškerčeva ulica, Celje|Aškerčeva ulica]] || 1490¹ || || [[cerkev (stavba)|cerkev]] || [[Slika:Celje sveti Maksimilijan 002.jpg|60px|Cerkev svetag Maksimilijana]] |- | [[Cerkev svetega Nikolaja, Celje|Cerkev svetega Nikolaja]] || || 1350¹|| || [[cerkev (zgradba)|cerkev]] || [[Slika:Celje sveti Miklavz 001.jpg|60px|Cerkev svetega Nikolaja]] |- | [[City Center Celje]] || [[Mariborska cesta, Celje|Mariborska cesta 100]] || 2006⁴^, ⁵ || || nakupovalno središče || |- | [[Dvorana Zlatorog]] || [[Opekarniška cesta, Celje|Opekarniška cesta 15]] || 2003 || || [[športni objekt]] || |- | [[Gimnazija Celje - Center]] || [[Kosovelova ulica, Celje|Kosovelova ulica 1]] || 1911-1912 || [[secesija (obdobje)|secesija]]/<br />[[Richard Kloss]] || [[izobraževalna ustanova]] || |- | [[Gledališki stolp]] || [[Gledališki trg, Celje|Gledališki trg 5]] || 1475¹ || || || [[Slika:Celje Gledališki stolp IMG 0335.JPG|60px|Gledališki stolp]] |- | [[Hohenwarterjeva hiša]] || [[Glavni trg, Celje|Glavni trg 17]] || || || || |- | [[Hotel Celeia]] || [[Mariborska cesta, Celje|Mariborska cesta 3]] || 1962 || || [[hotel]] || |- | [[Hotel Evropa, Celje|Hotel Evropa]] || [[Krekov trg, Celje|Krekov trg 4]] || 1873 || || [[hotel]] || |- | [[Hotel Faraon, Celje|Hotel Faraon]] || [[Ljubljanska cesta, Celje|Ljubljanska cesta 39]] || || || [[hotel]] || |- | [[Joštov mlin]] || || || || || |- | [[Jožefova cerkev, Celje|Jožefova cerkev]] || Kalvarija (''Jožefov hrib'')|| 1680 || || [[cerkev (stavba)|cerkev]] || [[Slika:Celje sveti Jozef 001.jpg|60px|Jožefova cerkev]] |- | [[Južnoštajerska hranilnica]] || [[Cankarjeva ulica, Celje|Cankarjeva ulica 13]] || 1890 || [[Vladimir Walter]] || || |- | [[Kapucinski samostan, Celje|Kapucinski samostan]] || [[Breg, Celje|Breg 18]] || 1609-1615 || || [[samostan]] || [[Slika:Celje Kapucinski samostan 001.jpg|60px|Kapucinski samostan]] |- | [[Kvartirna hiša]] || [[Gosposka ulica, Celje|Gosposka ulica 3]] || 1571 || || || |- | [[Ledena dvorana, Celje|Ledena dvorana]] || [[Partizanska cesta, Celje|Partizanska cesta 3a]] || || || [[športni objekt]] || [[Slika:Celje Ledena dvorana 001.jpg|60px|Ledena dvorana Celje]] |- | [[Ljudska posojilnica, Celje|Ljudska posojilnica]] || [[Vodnikova ulica, Celje|Vodnikova ulica 2]] || 1928-1929 || [[Jože Plečnik]] || || |- | [[Magistrat, Celje|Magistrat]] || [[Prešernova ulica, Celje|Prešernova ulica 17]] || 1750¹ || || || |- | [[Maksimilijan, Celje|Maksimilijan]] || [[Ljubljanska cesta, Celje|Ljubljanska cesta 5]] || 2004 || || poslovno-stanovanjski objekt || |- | [[Marijina cerkev, Celje|Marijina cerkev]] || [[Prešernova ulica, Celje|Prešernova ulica]] || 1250¹ || || [[cerkev (zgradba)|cerkev]] || [[Slika:Celje Marijina cerkev IMG 0368.JPG|60px|Marijina cerkev]] |- | [[Mercator center Celje]] || [[Opekarniška cesta, Celje|Opekarniška cesta 9]] || || || nakupovalno središče || |- | [[Mestna hranilnica, Celje|Mestna hranilnica]] || [[Krekov trg, Celje|Krekov trg 6,7,8]] || 1887 || [[novorenesansa]]/<br />[[Hans Fraueneder]] || || |- | [[Mestni špital]] || [[Slomškov trg, Celje|Slomškov trg 5]] || 1450¹ || || || |- | [[Meščanska hiša, Cankarjeva ulica, Celje|Meščanska hiša]] || [[Cankarjeva ulica, Celje|Cankarjeva ulica 2]] || 1908-1909 || [[secesija (obdobje)|secesija]]/<br />[[Ferdinand Gologranc]] || || |- | [[Meščanska hiša, Stanetova ulica, Celje|Meščanska hiša]] || [[Stanetova ulica, Celje|Stanetova ulica 4]] || 1810 || || || |- | [[Narodni dom, Celje|Narodni dom]] || [[Trg celjskih knezov|Trg celjskih knezov 9]] || 1895-1896 || [[novorenesansa]]/<br />[[Jan Vladimír Hráský]] || [[mestna hiša]] || [[Slika:SLO-Celje23.JPG|60px|Narodni dom]] |- | [[Obrambni stolp, Gubčeva ulica, Celje|Obrambni stolp]] || [[Gubčeva ulica, Celje|Gubčeva ulica]]|| 1475¹ || || || |- | [[Obrambni stolp, Razlagova ulica, Celje|Obrambni stolp]] || [[Razlagova ulica, Celje|Razlagova ulica]]|| 1550¹ || || || |- | [[Osnovna šola Frana Kranjca Celje|Osnovna šola Frana Kranjca]] || [[Hrašovčeva ulica, Celje|Hrašovčeva ulica 1]] || 1955 || || [[izobraževalna ustanova]] || |- | [[Osnovna šola Frana Roša Celje|Osnovna šola Frana Roša]] || [[Cesta na Dobrovo|Cesta na Dobrovo 114]] || 1979-1980 || [[Miha Polutnik]] || [[izobraževalna ustanova]] || |- | [[Osnovna šola Lava Celje|Osnovna šola Lava]] || [[Pucova ulica, Celje|Pucova ulica 7]] || || || [[izobraževalna ustanova]] || |- | [[Osrednja knjižnica Celje]] || [[Muzejski trg, Celje|Muzejski trg 1a]] || 1967/<br />2006-2010^{4, 5} || [[Cveta Sadar]],<br /> [[Jure Sadar]] || || |- | [[Planet Tuš Celje]] || [[Mariborska cesta, Celje|Mariborska cesta 128]] || || || nakupovalno središče || |- | [[Policijska postaja Celje]] || [[Ljubljanska cesta, Celje|Ljubljanska cesta 12]] || || || || |- | [[Pošta Celje|Pošta]] || [[Krekov trg, Celje|Krekov trg 9]] || 1898 || || [[pošta]] || [[Slika:Celje Post Office.jpg|60px|Glavna pošta]] |- | [[Prothasijev dvorec]] || [[Trg celjskih knezov|Trg celjskih knezov 10]] || 1770² || || [[dvorec]] || [[Slika:SLO-Celje24.JPG|60px|Prothasijev dvorec]] |- | [[Rakušev mlin]] || [[Mariborska cesta, Celje|Mariborska cesta 17]] || 1903 || || parni [[mlin]] || |- | [[Splošna bolnišnica Celje]] || [[Oblakova ulica, Celje|Oblakova ulica 5]] || || || [[bolnišnica]] || |- | [[Spodnji Celjski grad]] || [[Trg celjskih knezov|Trg celjskih knezov 8]] || 1310¹ || || [[grad]]/<br />[[dvorec]]|| |- | [[Slovenska nižja gimnazija]] || [[Muzejski trg, Celje|Muzejski trg 3]] || 1868 || || || |- | [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]] || [[Gledališki trg, Celje|Gledališki trg 5]] || 1885 || || || |- | [[Srednja ekonomska šola Celje]] || [[Vodnikova ulica, Celje|Vodnikova ulica 10]] || 1965³ || || [[izobraževalna ustanova]] || |- | [[Stara grofija, Celje|Stara grofija]] || [[Muzejski trg, Celje|Muzejski trg 1]] || 1580-1603 || || || [[Slika:Celje Stara grofija 001.jpg|60px|Stara grofija]] |- | [[Stara mestna hiša]] || [[Glavni trg, Celje|Glavni trg 18]] || 1450¹ || || || |- | [[Starokrščanska krstilnica, Celje|Starokrščanska krstilnica]] || [[Gubčeva ulica, Celje|Gubčeva ulica 6]] || 400¹ || || || |- | [[Stolnica svetega Daniela, Celje|Stolnica svetega Daniela]] || [[Slomškov trg, Celje|Slomškov trg 2]] || 1310¹ || || [[cerkev (zgradba)|cerkev]] || [[Slika:Celje sveti Danijel 001.jpg|60px|Stolnica svetega Daniela]] |- | [[Šolski center Celje]] || [[Pot na Lavo|Pot na Lavo 22]] || || || [[izobraževalna ustanova]] || |- | [[Vodni stolp, Celje|Vodni stolp]] || [[Razlagova ulica, Celje|Razlagova ulica]] || || || || [[Slika:SLO-Celje19.JPG|60px|Vodni stolp]] |- | [[Vojašnica Celje]] || [[Mariborska cesta, Celje|Mariborska cesta 29]] || || || [[vojašnica]] || [[Slika:Vojašnica Celje.jpg|60px|Vojašnica Celje]] |- | [[Zdravstveni dom Celje]] || [[Gregorčičeva ulica, Celje|Gregorčičeva ulica 5]] || || || [[zdravstvena ustanova]] || [[Slika:Celje Zdravstveni dom IMG 0328.JPG|60px|Zdravstveni dom Celje]] |- | [[Železni dvor]] || || || || || [[Slika:Postcard of Celje 1897.jpg|60px|Železni dvor]] |- | [[Železniška postaja Celje]] || [[Krekov trg, Celje|Krekov trg 1]] || 1846 || || prometni objekt || [[Slika:Celje-train station.jpg|60px|Železniška postaja Celje]] |- | colspan=6 | ¹ ocena <br /> ² okoli <br /> ³ dograjeno <br /> ⁴ prenovljeno <br />⁵ razširjeno |} {{stublist}} [[Kategorija:Celje|Zgradbe in objekti]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Celju| ]] p8h8okx1zimdvderim9wt4w905s2vqd 0 261995 5728967 5724977 2022-08-08T10:26:00Z Amanesciri2021 205950 /* L */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]]''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1825—?) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (*1959) * [[Josip Agneletto]] ([[1884]]—[[1960]]) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] ([[1910]]—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1930? - 2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (*1947) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (*1938) *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *[[Janez Basle]] (1940–2015) * [[Maks Bastl]] (*1936) *[[Marjan Batagelj]] (*1962) * [[Igor Bavčar]] (*1955) * [[Dušan Bencik]] (*1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1954) * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (*1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (*1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (*1958) * [[Janez Bohorič]] (*1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (*1956) * [[Klemen Boštjančič]] * Andrej Božič * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (*1939) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (*[[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (*[[1951]]) * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (*1961) *[[Vojko Čok]] (*1946) *[[Dušan Črnigoj]] (*1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (*1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (*1941) *[[Žiga Debeljak]] (*1971) * [[Jože Debevc]] (*[[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (*1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (*1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) * [[Stanko Dovečar]] (*[[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (*1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (*1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Ernest Ebenšpanger]] (*[[1939]]) *[[Franc Ekar]] (*1942) *[[Jože Eržen]] (*1927) == F == * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—?) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (*[[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Janez Florjančič]] (*1925) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * [[Jože Funda]] (*[[1954]]) == G == * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (*1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina]] (*1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (*[[1947]]) * [[Roman Glaser]] (*[[1947]]) *[[Sonja Gole]] (*1961) *[[Robert Golob]] (*1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (*1929) *[[Branko Gorjup]] (1933 - 2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (*1928) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Andrej Gradišnik]] (*1963) * [[Jože Grah]] (*[[1941]]) * [[Radoš Gregorčič]] (*[[1949]]) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (*[[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (*1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Feri Horvat]] (1941—2020) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (*1929) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Samo Hribar Milič]] (*1958) * [[Franc Huber]] (*[[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (*1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (*1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (*1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (*[[1953]]) *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (*1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (*[[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Mirko Kaluža]] (*[[1947]]) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (*1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922|1922—]]2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Matjaž Knez]] (*[[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (*[[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (*1933) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (*[[1938]]) *[[Bine Kordež]] (*1956) * [[Bruno Korelič]] (*[[1944]]) *[[Uroš Korže]] (*1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (*1958) * [[Janko Kosmina]] (*[[1935]]) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) *[[Danilo Kovačič]] (*1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (*[[1951]]) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (*1952) *Marjan Krajnc (*1946) *[[Milan Krajnik]] (*1937) *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (*1939) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (*1946) *[[Tone Krašovec]] (*1938) *[[Edi Kraus]] (*1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Bernard Krivic]] (*1928) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (*[[1940]]) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (*1934) * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925–2018) *[[Emil Lajovic]] (1886—1965) *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—?) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (*1931—?) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Vanja Lombar]] *[[Medeja Lončar]] * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (*1955) * [[Marko Lotrič]] *[[Aleksander Lovec]] * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]-[[2021]]) *Karl Luckmann == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (*[[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (*1932) *[[Ivo Marenk]] (1942–2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (*1945) *[[Milan Matos]] (1945–2020) *[[Rafael Mavri]] (*1936) * [[Borut Meh]] (*[[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (*[[1927]]) *[[Jože Mermal]] (*1954) *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (*[[1940]]) *[[Bruno Miklavec]] (*1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (*1928) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (*1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (*[[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (*1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (*[[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Nuša Pavlinjek Slavinec]] * [[Franc Pečar, inž]]. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (*1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Stanislav Pintar (*1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (*1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] *[[Zdravko Počivalšek]] (*1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (*1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Stanko Polanič]] (*[[1950]]) *[[Andrej Polenec]] (*[[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—?) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942), *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (*1928) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—?) * [[Janez Pretnar]] *[[Jože Protner]] (*1944) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (*1938) *[[Dušan Rauter]] *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *[[Rafael Razpet]] (*1932) *[[Rudi Rebek]] (*1924) *[[Karel Recer]] (*1936) *[[Izidor Rejc]] (*1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (*1955) * [[Marjan Rekar]] (*[[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (*1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (*[[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—?) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (*1939) * [[Bogomir Rozman]] (*[[1928]]) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (*1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (*[[1947]]) *[[Iztok Seljak]] *[[Cvetka Selšek]] (*1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (*1933) *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) * [[Ludvik Simonič]] (*[[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (*1976) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (*[[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (*1951) * [[Jože Slobodnik]] (*[[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (*1934) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (*1955) * [[Enzo Smrekar]] * [[Jožef Smrkolj]] (*[[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Boris Sovič]] * [[Jože Stanič]] (*[[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (*[[1963]]) *[[Edvard Stepišnik]] (*1943) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Mitja Strohsack]] (*[[1954]]) * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (*[[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (*[[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]] (*1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (*1939) *[[Dušan Šešok]] (*1953) *[[Tibor Šimonka]] (*1956) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (*1947) *[[Janez Škrabec]] (*1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (*1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Sonja Šmuc]] *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (*[[1942]]) *[[Miroslav Štrajhar]] (*1946) *[[Aleš Štrancar]] (*1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) *[[Peter Šumi]] (1895–1981) *[[Dagmar Šuster]] (*1944) *[[Gregor Švajger]] (*1936) == T == * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) *[[Cvetka Tinauer]] (*1957) *[[Jožef Tišler]] (*1940) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) *[[Peter Tomšič]] (*1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (*1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * [[Anton-Tone Turnšek]] (*1940) == U == * [[Igor Umek]] (*[[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (*1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (*1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar]] ([[1891]]—[[1957]]) * [[Benedikt Vivat]] ([[1786]]—[[1867]]) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (*1949) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] ([[1921|1921—]]2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (*1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (*[[1950]]) * [[Fran Windischer]] ([[1877]]—[[1955]]) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] ([[1873]]—[[1959]]) * [[Jurica Zadravec]] ([[1907]]—[[1973]]) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (*1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Boris Završnik]] (*[[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] (*[[1939]]) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (*[[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (1949—) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (*1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Sandra Županec]] {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] emqmowxsm9d7jswnghisogrngy2id85 0 269397 5728833 5577395 2022-08-07T22:56:10Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Uredi}}{{Infopolje Oseba}} '''Franc Ferlin''', [[Slovenci|slovenski]] [[Gozdarstvo|gozdarski]] [[strokovnjak]], * [[14. november]] [[1957]]. Med 1. aprilom 1993 in 30. marcem 1997 je bil [[državni sekretar za gozdarstvo Republike Slovenije|državni sekretar za gozdarstvo Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije| Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]. Pod njegovim vodstvom je bil sprejet novi Zakon o gozdovih (1993), Program razvoja gozdov v Sloveniji (1996) kot prvi nacionalni program v Evropi, ustanovljen novi Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba (1994), ki se je izdvojila iz bivših gozdnih gospodarstev; ta gozdna gospodarstva pa so se kot prva v srednejevropskem prodstoru privatizirala za "izkoriščanje" državnih gozdov (1994 - 1997) na podlagi koncesij, uzakonjenih v letu 1992. V tem obdobju (1993 - 1997) je bila zaključena prva faza tranzicije slovenskega gozdarstva, katere načela so - z izjemo koncesijskih - kasneje postala vzor organizacijskim reformam evropskih držav v tranziciji. Magister Franc Ferlin se je po zaključenem mandatu v letu 1997 vrnil v strokovno in raziskovalno sfero (Gozdarski Inštitut Slovenije) in kasneje nadaljeval svojo pot kot evropski ekspert za gozdarsko politiko na Balkanu, tako v okviru EU projektov (v Bosni in Hercegovini 1999 - 2000), kot pri mednarodnih organizacijah, kot so OZN FAO (v Srbiji 2005 - 2008) in Nizozemska SNV (v Črni gori od 2008 - 2010) ter (po letu 2010) kot samostojni ekspert za gozdarstvo in Natura 2000 Zapadnega Balkana. Od leta 2015 dalje deluje kot samostojni podjetnik v okviru svoje firme "Gozdarsko svetovanje in izobraževanje / Forest Consulting and Education s.p.", registrirane v Sloveniji. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Ferlin, Franc}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] onaufp684ux2x0btv1q7p1vgwue9xlv 0 275224 5728842 5670308 2022-08-07T23:52:50Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Borisov''' je [[priimek]] več oseb ({{jezik-bg|Борисов}}, {{jezik-ru|Бори́сов}}, {{jezik-uk|Бори́сов}}): * [[Aleksander Aleksejevič Borisov]] (1866 - 1934), ruski slikar (polarnih področij) * [[Bojko Borisov]] (* 1960), bolgarski politik in premier * Genadij Borisov ** [[Genadij Vladimirovič Borisov]] (* 1962), ruski izdelovalec teleskopov in ljubiteljski astronom * [[Peter Borisov]] (1921 - 2011), slovenski ginekolog in zgodovinar medicine {{priimek}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolgarski priimki]] [[Kategorija:Ruski priimki]] [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Ukrajinski priimki]] jn2o3afhxo9s0hph8kvemtq47vfnmkz 0 275264 5728840 4785224 2022-08-07T23:50:44Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Dančenko''' je [[priimek]] več oseb: * [[Mihail Vasiljevič Dančenko]], sovjetski general * [[Vladimir Ivanovič Nemirovič-Dančenko]] (1854 – 1943), ruski gledališki režiser in dramatik {{priimek}} [[Kategorija:Ruski priimki]] fitkr5g0byjvsnjz4kh11j2uo5ufyfz 0 276703 5728855 4754904 2022-08-08T06:21:09Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Tomko (desno) leta 2008}} '''Jozef Tomko''', [[Slovaki|slovaški]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[11. marec]] [[1924]], [[Udavské]], † [[8. avgust]] [[2022]]. == Življenjepis == 12. marca 1949 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 12. julija 1979 je bil imenovan za [[naslovni nadškof|naslovnega nadškofa]] [[Dokleja|Dokleje]] in postal je uradnik v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]; 15. septembra istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]]. 24. aprila 1985 je postal [[proprefekt]] [[Kongregacija za evangelizacijo ljudstev|Kongregacije za evangelizacijo ljudstev]]. 25. maja 1985 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-diakon]]a [[Gesù Buon Pastore alla Montagnola]]. Čez dva dni je postal prefekt kongregacije. 29. januarja 1996 je postal [[kardinal-duhovnik]] [[S. Sabina]]. Upokojil se je 9. aprila 2001. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovaških rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam slovaških kardinalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/btomko.html Catholic-hierarchy.org] {{en}} {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tomko, Jozef}} [[Kategorija:Slovaški rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovaški rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Slovaški kardinali]] [[Kategorija:Prefekti Kongregacije za evangelizacijo ljudstev]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Janez Pavel II.]] 6bavbtgj6pt8hp8x4qs6xn01v00fwne 0 278190 5728674 5712849 2022-08-07T15:24:35Z 45.225.86.251 wikitext text/x-wiki 5728852 5728674 2022-08-08T06:04:42Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/45.225.86.251|45.225.86.251]] ([[User talk:45.225.86.251|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Zm05gamer|Zm05gamer]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Kindle-DX-Graphite.jpg|thumb|220px|Stran elektronske knjige izpisana na zaslonu namenske naprave za branje elektronskih knjig]] '''Elektronska knjiga''', '''e-knjiga''' ali '''digitalna knjiga''' je [[knjiga|knjižna]] publikacija, izdana v [[digitalni zapis|digitalni]] obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige. Publikacija je tako namesto v fizični obliki dostopna s pomočjo [[računalnik|računalniške]] naprave in se bralcu izpisuje na [[monitor|zaslonu]], danes dostopna tehnologija pa računalnikom omogoča tudi branje takega besedila s pomočjo sintetizatorja govora. Distribucija elektronskih knjig poteka prav tako elektronsko, prek različnih prenosnih elektronskih medijev ali [[splet|svetovnega spleta]]. Zaradi fleksibilnosti, ki jo nudi digitalni zapis vsebin, ni popolnoma jasno določeno, kaj digitalna knjiga sploh je. V začetku se je izraz »e-knjiga« uporabljal zgolj za tiskane knjige, pretvorjene v digitalni format ([[digitalizacija|digitalizirane]]), kasneje pa se je uporaba izraza razširila tudi na digitalne zbirke informacij v drugačnih oblikah, na primer [[multimedija|multimedijske]] učne pripomočke na [[Kompaktni disk|CD-ROMih]]; združenje založnikov digitalnih vsebin se zato izogiba uporabi izraza »e-knjiga« in predlaga splošnejši izraz ''publikacija''.<ref>{{navedi revijo| last1=Shiratuddin |first1=Norshuhada |last2=Landoni |first2=Monica |last3=Gibb |first3=Forbes |last4=Hassan |first4=Shahizan |year=2003 |title=E-Book Technology and Its Potential Applications in Distance Education |journal=Journal of Digital Information |volume=3 |issue=4 |url=http://journals.tdl.org/jodi/article/view/90/89}}</ref> == Tehnologija == Obstaja mnogo formatov, ki se uporabljajo za zapis knjig v elektronski obliki, od navadnih tekstovnih datotek v standardu [[ASCII]] do različnih [[Odprti standard|odprtih]] ali lastniških standardov. Enoten standard ne obstaja. Kompleksnejši formati e-knjig ponujajo dodatne funkcionalnosti, kot so [[Nadbesedilo|nadbesedilne]] povezave do dodatnih vsebin, vključevanje multimedijskih vsebin (npr. slik), možnost dodajanja zapiskov ipd. Tudi na ravni naprav za branje je raznolikost ponudbe ogromna. Klasične tekstovne datoteke lahko z ustrezno [[programska oprema|programsko opremo]] prikazuje praktično vsaka računalniška naprava, s čimer se lahko tudi uporabi za branje e-knjig v tem formatu. Vendar pa razširjeni [[osebni računalnik|osebni]] in [[prenosni računalnik]]i [[ergonomija|ergonomsko]] niso primerni za dolgotrajnejše branje. Imajo tudi bistvene omejitve tehnične narave: trajanje delovanja prenosnih računalnikov omejuje kapaciteta baterije, občutljivi so na okoljske dejavnike in [[LCD-zaslon]]i, ki so standard, so ob premočni osvetlitvi okolice (recimo zunaj na soncu) slabo berljivi. V zadnjih letih zato pridobivajo na priljubljenosti namenski bralniki e-knjig, ki uporabljajo tehnologijo [[elektronski papir|elektronskega papirja]]. Zaslon take naprave vsebuje [[Električni naboj|električno nabite]] delce [[pigment]]a, ki jim naprava spreminja razporeditev, s čimer ustrezne dele zaslona napravi temne ali svetle. [[Kontrast]] prikaza je z danes dostopno tehnologijo podoben kontrastu [[časopis]]a, najnovejši zasloni pa imajo že boljši kontrast.<ref>{{Cite news| url = http://www.forbes.com/2008/09/23/amazon-irex-ebook-tech-intel-cx_ag_0923ebook_print.html | title = IRex Takes On The Kindle | accessdate = 2008-11-06 | work=Forbes|archiveurl=http://archive.is/epby|archivedate=2012-05-30}}</ref> Branje s takega zaslona je udobnejše od branja z LCD-zaslonov, vendar trenutno dostopna tehnologija elektronskega papirja ne more reproducirati barv.<ref>{{navedi novico| url=http://www.latimes.com/business/la-fi-apple-books29-2010jan29,0,7543562.story |title=Kindle not ready to surrender to iPad |accessdate=22.3.2010 |work=The Los Angeles Times |first1=David |last1=Sarno |first2=Alex |last2=Pham |date=29.1.2010}}</ref> Med osebnimi računalniki in specializiranimi bralniki obstaja še cela paleta večnamenskih prenosnih naprav, ki omogočajo prikazovanje besedila ter s tem branje e-knjig, kot so [[tablični računalnik]]i, [[pametni telefon]]i, [[dlančnik]]i idr. Spodnja tabela prikazuje podporo nekaterih razširjenih naprav za branje elektronskih knjig nekaterim razširjenim formatom: {| class="wikitable sortable" style="text-align: center; width:75%;" |- ! '''Naprava za branje''' | Tekstovna datoteka | [[Portable Document Format|PDF]] | ePub | [[HTML]] | Mobi- Pocket | Fiction- Book (Fb2) | DjVu | Broadband eBook (BBeB)<ref group=h name=propr>Lastniški format</ref> | eReader<ref group=h name=propr/> | Kindle<ref group=h name=propr/> | WOLF<ref group=h name=propr/> | Tome Raider<ref group=h name=propr/> | Open eBook<ref group=h>Predhodnik formata ePUB</ref> |- | [[Amazon Kindle]]&nbsp;1 | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Amazon Kindle&nbsp;2,&nbsp;DX | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Amazon Kindle&nbsp;3 | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Naprave z OS [[Android (operacijski sistem)|Android]] | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h name=firm>Zahteva najnovejši firmware</ref><ref>http://ireader.over-blog.com/</ref> | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/><ref>{{navedi novico| url=http://code.google.com/p/vudroid/ |title=VuDroid has been released! |publisher=Google |accessdate=23.3.2011}}</ref> | {{Ne}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/><ref>{{navedi splet | url=http://www.barnesandnoble.com/u/nook-for-android/379002287 |title=Introducing NOOK for Android |publisher=Barnes & Noble}}</ref> | {{Da}} | {{Ne}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> |- | Naprave z Apple [[iOS]] | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Ne}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Ne}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> |- | Azbooka WISEreader | {{Da}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | [[Barnes & Noble Nook]] | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Bookeen Cybook Gen3, Opus | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h name=epmb>Odvisno od različice - podpora bodisi za ePUB, bodisi za MobiPocket</ref> | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h name=epmb/> | {{Da}}<ref group=h>Samo različica za ePUB z nadgrajenim FW 2.0+</ref> | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} |- | COOL-ER Classic | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | [[eSlick|Foxit eSlick]] | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Hanlin e-Reader&nbsp;V3 | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Hanvon WISEreader | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | iRex iLiad | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Iriver Story | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Kobo eReader | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Nokia N900 | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} |- | NUUTbook&nbsp;2 | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | OLPC XO, Sugar | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Onyx Boox 60 | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | [[Windows]] [[osebni računalnik|PC]] | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{?}} | {{?}} | {{?}} | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h>Program Kindle za osebne računalnike podpira zaščito s shemami upravljanja pravic digitalnih vsebin od različice 1.3.0 dalje</ref> | {{?}} | {{?}} | {{Da}} |- | Pocketbook 301&nbsp;Plus, 302, 360° | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Sony Reader | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Viewsonic VEB612 | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |} <references group=h/> == Primerjava s tiskanimi knjigami == Elektronske knjige imajo trenutno v primerjavi s tiskanim več prednosti, pa tudi slabosti. [[Pomnilnik]] sodobne prenosne naprave za branje lahko shrani nekaj tisoč knjig, kar olajša rokovanje z zbirko (na primer na potovanju ali v podobnih situacijah, kjer sta prostor in teža omejena). Nakup knjige bralec opravi prek spleta ali si praktično brezplačno naloži delo, katerega avtorske pravice so že potekle, kar je priročneje kot če bi moral iti v [[knjigarna|knjigarno]] ali [[knjižnica|knjižnico]]. Namenski bralniki e-knjig so zaenkrat še nekoliko okorni in omejeno uporabni, vendar je tehnološki napredek na tem področju bliskovit. Pomemben dejavnik je tudi cena. Naprava za branje končnemu uporabniku zaenkrat predstavlja razmeroma velik vstopni strošek (če ne uporabi za branje naprave, ki jo je že kupil za drug namen, npr. pametnega telefona), same knjige pa so večinoma bistveno cenejše od tiskanih.<ref>{{navedi splet| url=http://www.thrall.org/docs/ebooksandbooks.pdf |title=Comparing eBooks & Books |publisher=Middletown Thrall Library Reference Department |accessdate=22.3.2011}}</ref> S stališča industrije se izpostavlja predvsem pretres, ki ga nov način distribucije povzroča v klasičnih založniških modelih, ki se razlikujejo od države do države oz. od kulture do kulture.<ref>{{navedi novico| title=E-book publishing industry needs new model that suits all |work=The Mainichi Daily News |date=5.3.2011 |accessdate=22.3.2011 |url=http://mdn.mainichi.jp/perspectives/times/news/20110305p2a00m0na005000c.html}}</ref> Ker je področje še novo in neuveljavljeno, še ni vzpostavljenih standardov in poslovnih praks. Skrbi povzroča tudi piratstvo oz. nelegalno kopiranje in deljenje vsebin.<ref>{{navedi splet |last=Wiliams |first=Emily |url=http://publishingperspectives.com/2009/11/spains-e-book-business-stuck-in-beta/ |title=Spain’s E-book Business Stuck in Beta |work=Publishing Perspectives |date=25.11.2009 |accessdate=22.3.2011}}</ref> V ta namen so veliki založniki ustvarili več shem za [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]], ki določajo, kaj lahko bralec s kupljeno e-knjigo počne. Te sheme so lahko bistveno bolj restriktivne kot v primeru distribucije fizičnih izvodov knjige, saj na primer omejujejo pravico do posoje knjig, ki je pri tiskanih knjigah samoumevna. Odnos med ponudnikom in kupcem je tako bolj podoben ureditvi na trgu [[programska oprema|programske opreme]], kjer kupec z nakupom licence dobi le pravico do ''uporabe'' ustvarjalnega dela pod pogoji, ki jih določi prodajalec. To daje založnikom in trgovcem bistveno več nadzora ter odpira možnost [[cenzura|cenzure]]. V odmevnem primeru leta 2009 je spletni trgovec [[Amazon.com]] na daljavo izbrisal kupljene izvode romana ''[[1984 (roman)|1984]]'' z elektronskih bralnikov strank in jim povrnil kupnino brez predhodnega pojasnila.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fsf.org/news/amazon-apologizes|title=Amazon's CEO Jeff Bezos apologizes for Kindle ebook deletion. Free Software Foundation calls upon Amazon to free the ebook reader.|date=23.6.2009|author=[[Free Software Foundation]]}}</ref> Dodatna težava je odsotnost enotnega standarda, posledica česar je nezdružljivost shem upravljanja pravic digitalnih vsebin glavnih ponudnikov - zaščitene datoteke z e-knjigami, kupljene pri enem ponudniku, je mogoče brez nelegalnih posegov brati samo z napravo, ki jo ta ponudnik podpira. == Zgodovina == O vprašanju, katera je bila prva e-knjiga na svetu, ni enotnega mnenja, za pionirja na tem področju pa se pogosto navaja [[Michael S. Hart]] s [[Projekt Gutenberg|Projektom Gutenberg]],<ref>{{navedi splet| url=http://www.guardian.co.uk/books/2002/jan/03/ebooks.technology |title=Ebook timeline |work=guardian.co.uk |date=3.1.2002 |accessdate=22.3.2011}}</ref> v sklopu katerega je bila 4. julija 1971 digitalizirana prva publikacija - [[Deklaracija neodvisnosti ZDA]]. V naslednjih desetletjih je področje počasi rastlo. Nastalo je še več zbirk gradiv v [[javna last|javni lasti]], med njimi [[Wikivir]] [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]], kot način distribucije novih del pa so e-knjige uporabljali predvsem na specializiranih področjih (npr. za priročnike v [[računalništvo|računalništvu]]). To se je pričelo spreminjati konec [[1990.]] let, ko so na tržišče prišle prve namenske naprave - bralniki elektronskih knjig.<ref>{{navedi novico |last=Judge |first=Paul C. |date=16.11.1998 |title=E-books: A library on your lap |accessdate=22.3.2011 |work=Business Week |url=http://www.businessweek.com/1998/46/b3604010.htm}}</ref> Hkrati je razmah interneta spodbudil vidnejše ustvarjalce da so pričeli eksperimentirati z alternativnimi načini distribucije svojih del, ki jih internet omogoča. Med prvimi je bil [[Stephen King]], ki je leta 1999 s pomočjo založbe izdal [[novela (književnost)|novelo]] ''Riding the Bullet'' izključno v elektronski obliki za distribucijo prek [[splet]]a.<ref name="King">{{navedi novico |last=Dubner |first=Stephen J. |date=13.8.2000 |title=What Is Stephen King Trying to Prove? |url=http://partners.nytimes.com/library/magazine/home/20000813mag-king.html?scp=10&sq=riding%20the%20bullet&st=cse |work=The New York Times Magazine |accessdate=22.3.2011}}</ref> Opogumljen z uspehom - prodanih je bilo pol milijona izvodov - je naslednje leto izvedel še drznejši eksperiment: popolnoma je obšel založbo in svojo naslednjo novelo ''The Plant'' ponudil za [[odjemanje]] prek svoje spletne strani po poglavjih. Obljubil je, da bo napisal in na enak način objavil naslednje poglavje, če bo delež ljudi, ki so plačali ceno enega [[ameriški dolar|dolarja]] za prenos, presegel 75{{nbsp}}% (ne glede na absolutno število).<ref name="King"/> Delež je po nekaj poglavjih padel na približno 50{{nbsp}}% in novela ostaja nedokončana do danes.<ref>{{navedi novice|url=http://www.wired.com/culture/lifestyle/news/2000/11/40356 |title=Stephen King's 'Plant' Uprooted |author=Rose, M.J. |work=Wired |accessdate=21.3.2011}}</ref> Na račun dostopnejše tehnologije se od konca [[2000.]] let v angleško govorečem svetu dogaja eksploziven razmah tovrstnih publikacij, ki so jih sprejeli tudi veliki založniki in preostanek industrije. Po podatkih Združenja ameriških založnikov za januar 2011 je prodaja e-knjig narasla za 118 % napram januarju 2010.<ref>{{navedi splet| url=http://www.publishers.org/main/PressCenter/Archicves/2011_March/January2011StatsPressRelease.htm |title=E-Books, Downloadable Audio Books Continue Growth Based on AAP Publishers January 2011 Sales Report |publisher=Association of American Publishers |year=2011 |accessdate=22.3.2011}}</ref> Februarja tega leta so uredniki časopisa ''[[New York Times]]'' pričeli e-knjige vključevati v svoj vplivni seznam uspešnic.<ref>{{navedi novico |date=3.2.2011 |url=http://www.publishersweekly.com/pw/by-topic/industry-news/publishing-and-marketing/article/46005-the-times-unveils-e-book-bestsellers-combined-lists.html |title=The 'Times' Unveils E-book Bestsellers, Combined Lists |work=Publishers Weekly |accessdate=22.3.2011}}</ref> Spletni trgovec [[Amazon.com]] je že julija 2010 objavil, da je prodaja e-knjig presegla prodajo tiskanih,<ref>{{navedi novico |last=Cain Miller |first=Claire |date=19.7.2010 |url=http://www.nytimes.com/2010/07/20/technology/20kindle.html?_r=1 |title=E-Books Top Hardcovers at Amazon |work=[[New York Times|The New York Times]] |accessdate=22.3.2011}}</ref> konec tistega meseca je [[roman]] švedskega pisatelja [[Stieg Larsson|Stiega Larssona]] ''[[Dekle z zmajskim tatujem]]'' postal prva e-knjiga z več kot milijon prodanimi izvodi.<ref>{{navedi novico |last=Vaughan-Nichols |first=Steven J. |date=1.8.2010 |url=http://www.pcworld.com/article/202316/first_ebook_hits_a_million_sales.html |title=First E-Book Hits a Million Sales |work=PCWorld |accessdate=22.3.2011}}</ref> === Elektronske knjige v Sloveniji === Omenjeni trendi se z nekaj zamika in v manjši meri odražajo tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Od sredine 1990. let je dostopna zbirka slovenskih leposlovnih del, ki jo vzdržuje literarni zgodovinar [[Miran Hladnik]]. Leta 2000 je švedski esperantist in tipograf slovenskega rodu [[Franko Luin]] ustvaril servis BESeDA, virtualno knjižnico digitaliziranih del slovenskih avtorjev, ki danes vsebuje okrog 300 del, tudi novejših izdaj.<ref>{{navedi novice |last=Lotrič |first=Tatjana |title=Kdo bo podedoval 300 slovenskih e-knjig |date=20.1.2006 |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Sledili so projekti, kot so [[Digitalna knjižnica Slovenije]], knjižnica [[Nova beseda]], slovenska različica projekta Wikivir in drugi. Prvi slovenski avtorji, ki so preizkušali novi model distribucije, so svoja dela ponudili brezplačno. Za prvega velja [[Mitja Peruš]], ki je leta 2000 na ta način s pomočjo založbe [[DZS]] izdal strokovno delo ''Biomreže, mišljenje in zavest''; knjiga je bila šele kasneje izdana tudi v tiskani obliki.<ref>{{navedi revijo |last1=Ločniškar-Fidler |first1=Mateja |last2=Fidler |first2=Tomaž |year=2003 |title=Elektronske knjige - knjige brez papirja |url=http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CIUMQ0F&id=8726fa36-03c6-49e9-9023-502c8b4256b9&type=PDF |journal=Knjižnica |volume=47 |issue=1–2 |pages=147–174}}</ref> Sledil mu je [[Miha Mazzini]] s prvo e-knjigo sodobnega [[leposlovje|leposlovja]] - leta 2002 je javno ponudil elektronsko različico svojega romana ''[[Drobtinice (roman)|Drobtinice]]''.<ref>{{navedi splet |last=Mele |first=Jaka |date=18.2.2010 |title=Kaj so elektronske knjige? |url=http://www.mojmikro.si/v_srediscu/podrobneje_o/kaj_so_elektronske_knjige |work=Moj Mikro}}</ref> Leta 2008 je podjetje [[ČZP Večer]] odprlo [[Ruslica|Ruslico]], prvo elektronsko knjigarno z deli domačih in tujih avtorjev v slovenščini.<ref>{{navedi novico |date=15.10.2008 |title=Ruslica, prva e-knjigarna v Sloveniji |url=http://www.delo.si/clanek/69164 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=22.3.2011}}</ref> == Sklici in opombe == {{Opombe|2}} == Nadaljnje branje == * Hladnik, Miran. [http://lit.ijs.si/smarjeske.html Slovenska literatura in literarna veda na internetu] * Hladnik, Miran. [http://lit.ijs.si/zaeknjigo.html#7 Za elektronsko knjigo] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Electronic books|elektronske knjige}} * {{BesediloWV|Glavna stran}} * [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/sl.html Slovensko leposlovje na spletu] - baza podatkov [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:Elektronsko založništvo]] {{normativna kontrola}} 6xg67mata2tmgp52goxvg0unkjp7ejv 5728857 5728852 2022-08-08T06:27:17Z 186.118.103.188 wikitext text/x-wiki 5728970 5728857 2022-08-08T10:27:16Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/186.118.103.188|186.118.103.188]] ([[User talk:186.118.103.188|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Kindle-DX-Graphite.jpg|thumb|220px|Stran elektronske knjige izpisana na zaslonu namenske naprave za branje elektronskih knjig]] '''Elektronska knjiga''', '''e-knjiga''' ali '''digitalna knjiga''' je [[knjiga|knjižna]] publikacija, izdana v [[digitalni zapis|digitalni]] obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige. Publikacija je tako namesto v fizični obliki dostopna s pomočjo [[računalnik|računalniške]] naprave in se bralcu izpisuje na [[monitor|zaslonu]], danes dostopna tehnologija pa računalnikom omogoča tudi branje takega besedila s pomočjo sintetizatorja govora. Distribucija elektronskih knjig poteka prav tako elektronsko, prek različnih prenosnih elektronskih medijev ali [[splet|svetovnega spleta]]. Zaradi fleksibilnosti, ki jo nudi digitalni zapis vsebin, ni popolnoma jasno določeno, kaj digitalna knjiga sploh je. V začetku se je izraz »e-knjiga« uporabljal zgolj za tiskane knjige, pretvorjene v digitalni format ([[digitalizacija|digitalizirane]]), kasneje pa se je uporaba izraza razširila tudi na digitalne zbirke informacij v drugačnih oblikah, na primer [[multimedija|multimedijske]] učne pripomočke na [[Kompaktni disk|CD-ROMih]]; združenje založnikov digitalnih vsebin se zato izogiba uporabi izraza »e-knjiga« in predlaga splošnejši izraz ''publikacija''.<ref>{{navedi revijo| last1=Shiratuddin |first1=Norshuhada |last2=Landoni |first2=Monica |last3=Gibb |first3=Forbes |last4=Hassan |first4=Shahizan |year=2003 |title=E-Book Technology and Its Potential Applications in Distance Education |journal=Journal of Digital Information |volume=3 |issue=4 |url=http://journals.tdl.org/jodi/article/view/90/89}}</ref> == Tehnologija == Obstaja mnogo formatov, ki se uporabljajo za zapis knjig v elektronski obliki, od navadnih tekstovnih datotek v standardu [[ASCII]] do različnih [[Odprti standard|odprtih]] ali lastniških standardov. Enoten standard ne obstaja. Kompleksnejši formati e-knjig ponujajo dodatne funkcionalnosti, kot so [[Nadbesedilo|nadbesedilne]] povezave do dodatnih vsebin, vključevanje multimedijskih vsebin (npr. slik), možnost dodajanja zapiskov ipd. Tudi na ravni naprav za branje je raznolikost ponudbe ogromna. Klasične tekstovne datoteke lahko z ustrezno [[programska oprema|programsko opremo]] prikazuje praktično vsaka računalniška naprava, s čimer se lahko tudi uporabi za branje e-knjig v tem formatu. Vendar pa razširjeni [[osebni računalnik|osebni]] in [[prenosni računalnik]]i [[ergonomija|ergonomsko]] niso primerni za dolgotrajnejše branje. Imajo tudi bistvene omejitve tehnične narave: trajanje delovanja prenosnih računalnikov omejuje kapaciteta baterije, občutljivi so na okoljske dejavnike in [[LCD-zaslon]]i, ki so standard, so ob premočni osvetlitvi okolice (recimo zunaj na soncu) slabo berljivi. V zadnjih letih zato pridobivajo na priljubljenosti namenski bralniki e-knjig, ki uporabljajo tehnologijo [[elektronski papir|elektronskega papirja]]. Zaslon take naprave vsebuje [[Električni naboj|električno nabite]] delce [[pigment]]a, ki jim naprava spreminja razporeditev, s čimer ustrezne dele zaslona napravi temne ali svetle. [[Kontrast]] prikaza je z danes dostopno tehnologijo podoben kontrastu [[časopis]]a, najnovejši zasloni pa imajo že boljši kontrast.<ref>{{Cite news| url = http://www.forbes.com/2008/09/23/amazon-irex-ebook-tech-intel-cx_ag_0923ebook_print.html | title = IRex Takes On The Kindle | accessdate = 2008-11-06 | work=Forbes|archiveurl=http://archive.is/epby|archivedate=2012-05-30}}</ref> Branje s takega zaslona je udobnejše od branja z LCD-zaslonov, vendar trenutno dostopna tehnologija elektronskega papirja ne more reproducirati barv.<ref>{{navedi novico| url=http://www.latimes.com/business/la-fi-apple-books29-2010jan29,0,7543562.story |title=Kindle not ready to surrender to iPad |accessdate=22.3.2010 |work=The Los Angeles Times |first1=David |last1=Sarno |first2=Alex |last2=Pham |date=29.1.2010}}</ref> Med osebnimi računalniki in specializiranimi bralniki obstaja še cela paleta večnamenskih prenosnih naprav, ki omogočajo prikazovanje besedila ter s tem branje e-knjig, kot so [[tablični računalnik]]i, [[pametni telefon]]i, [[dlančnik]]i idr. Spodnja tabela prikazuje podporo nekaterih razširjenih naprav za branje elektronskih knjig nekaterim razširjenim formatom: {| class="wikitable sortable" style="text-align: center; width:75%;" |- ! '''Naprava za branje''' | Tekstovna datoteka | [[Portable Document Format|PDF]] | ePub | [[HTML]] | Mobi- Pocket | Fiction- Book (Fb2) | DjVu | Broadband eBook (BBeB)<ref group=h name=propr>Lastniški format</ref> | eReader<ref group=h name=propr/> | Kindle<ref group=h name=propr/> | WOLF<ref group=h name=propr/> | Tome Raider<ref group=h name=propr/> | Open eBook<ref group=h>Predhodnik formata ePUB</ref> |- | [[Amazon Kindle]]&nbsp;1 | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Amazon Kindle&nbsp;2,&nbsp;DX | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Amazon Kindle&nbsp;3 | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Naprave z OS [[Android (operacijski sistem)|Android]] | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h name=firm>Zahteva najnovejši firmware</ref><ref>http://ireader.over-blog.com/</ref> | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/><ref>{{navedi novico| url=http://code.google.com/p/vudroid/ |title=VuDroid has been released! |publisher=Google |accessdate=23.3.2011}}</ref> | {{Ne}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/><ref>{{navedi splet | url=http://www.barnesandnoble.com/u/nook-for-android/379002287 |title=Introducing NOOK for Android |publisher=Barnes & Noble}}</ref> | {{Da}} | {{Ne}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> |- | Naprave z Apple [[iOS]] | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Ne}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Ne}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> |- | Azbooka WISEreader | {{Da}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | [[Barnes & Noble Nook]] | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Bookeen Cybook Gen3, Opus | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h name=epmb>Odvisno od različice - podpora bodisi za ePUB, bodisi za MobiPocket</ref> | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h name=epmb/> | {{Da}}<ref group=h>Samo različica za ePUB z nadgrajenim FW 2.0+</ref> | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} |- | COOL-ER Classic | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | [[eSlick|Foxit eSlick]] | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Hanlin e-Reader&nbsp;V3 | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Hanvon WISEreader | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | iRex iLiad | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Iriver Story | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Da}}<ref group=h name=firm/> | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Kobo eReader | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Nokia N900 | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} |- | NUUTbook&nbsp;2 | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | OLPC XO, Sugar | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Onyx Boox 60 | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | [[Windows]] [[osebni računalnik|PC]] | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{?}} | {{?}} | {{?}} | {{Da}} | {{Da}}<ref group=h>Program Kindle za osebne računalnike podpira zaščito s shemami upravljanja pravic digitalnih vsebin od različice 1.3.0 dalje</ref> | {{?}} | {{?}} | {{Da}} |- | Pocketbook 301&nbsp;Plus, 302, 360° | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Sony Reader | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |- | Viewsonic VEB612 | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Da}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} | {{Ne}} |} <references group=h/> == Primerjava s tiskanimi knjigami == Elektronske knjige imajo trenutno v primerjavi s tiskanim več prednosti, pa tudi slabosti. [[Pomnilnik]] sodobne prenosne naprave za branje lahko shrani nekaj tisoč knjig, kar olajša rokovanje z zbirko (na primer na potovanju ali v podobnih situacijah, kjer sta prostor in teža omejena). Nakup knjige bralec opravi prek spleta ali si praktično brezplačno naloži delo, katerega avtorske pravice so že potekle, kar je priročneje kot če bi moral iti v [[knjigarna|knjigarno]] ali [[knjižnica|knjižnico]]. Namenski bralniki e-knjig so zaenkrat še nekoliko okorni in omejeno uporabni, vendar je tehnološki napredek na tem področju bliskovit. Pomemben dejavnik je tudi cena. Naprava za branje končnemu uporabniku zaenkrat predstavlja razmeroma velik vstopni strošek (če ne uporabi za branje naprave, ki jo je že kupil za drug namen, npr. pametnega telefona), same knjige pa so večinoma bistveno cenejše od tiskanih.<ref>{{navedi splet| url=http://www.thrall.org/docs/ebooksandbooks.pdf |title=Comparing eBooks & Books |publisher=Middletown Thrall Library Reference Department |accessdate=22.3.2011}}</ref> S stališča industrije se izpostavlja predvsem pretres, ki ga nov način distribucije povzroča v klasičnih založniških modelih, ki se razlikujejo od države do države oz. od kulture do kulture.<ref>{{navedi novico| title=E-book publishing industry needs new model that suits all |work=The Mainichi Daily News |date=5.3.2011 |accessdate=22.3.2011 |url=http://mdn.mainichi.jp/perspectives/times/news/20110305p2a00m0na005000c.html}}</ref> Ker je področje še novo in neuveljavljeno, še ni vzpostavljenih standardov in poslovnih praks. Skrbi povzroča tudi piratstvo oz. nelegalno kopiranje in deljenje vsebin.<ref>{{navedi splet |last=Wiliams |first=Emily |url=http://publishingperspectives.com/2009/11/spains-e-book-business-stuck-in-beta/ |title=Spain’s E-book Business Stuck in Beta |work=Publishing Perspectives |date=25.11.2009 |accessdate=22.3.2011}}</ref> V ta namen so veliki založniki ustvarili več shem za [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]], ki določajo, kaj lahko bralec s kupljeno e-knjigo počne. Te sheme so lahko bistveno bolj restriktivne kot v primeru distribucije fizičnih izvodov knjige, saj na primer omejujejo pravico do posoje knjig, ki je pri tiskanih knjigah samoumevna. Odnos med ponudnikom in kupcem je tako bolj podoben ureditvi na trgu [[programska oprema|programske opreme]], kjer kupec z nakupom licence dobi le pravico do ''uporabe'' ustvarjalnega dela pod pogoji, ki jih določi prodajalec. To daje založnikom in trgovcem bistveno več nadzora ter odpira možnost [[cenzura|cenzure]]. V odmevnem primeru leta 2009 je spletni trgovec [[Amazon.com]] na daljavo izbrisal kupljene izvode romana ''[[1984 (roman)|1984]]'' z elektronskih bralnikov strank in jim povrnil kupnino brez predhodnega pojasnila.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fsf.org/news/amazon-apologizes|title=Amazon's CEO Jeff Bezos apologizes for Kindle ebook deletion. Free Software Foundation calls upon Amazon to free the ebook reader.|date=23.6.2009|author=[[Free Software Foundation]]}}</ref> Dodatna težava je odsotnost enotnega standarda, posledica česar je nezdružljivost shem upravljanja pravic digitalnih vsebin glavnih ponudnikov - zaščitene datoteke z e-knjigami, kupljene pri enem ponudniku, je mogoče brez nelegalnih posegov brati samo z napravo, ki jo ta ponudnik podpira. == Zgodovina == O vprašanju, katera je bila prva e-knjiga na svetu, ni enotnega mnenja, za pionirja na tem področju pa se pogosto navaja [[Michael S. Hart]] s [[Projekt Gutenberg|Projektom Gutenberg]],<ref>{{navedi splet| url=http://www.guardian.co.uk/books/2002/jan/03/ebooks.technology |title=Ebook timeline |work=guardian.co.uk |date=3.1.2002 |accessdate=22.3.2011}}</ref> v sklopu katerega je bila 4. julija 1971 digitalizirana prva publikacija - [[Deklaracija neodvisnosti ZDA]]. V naslednjih desetletjih je področje počasi rastlo. Nastalo je še več zbirk gradiv v [[javna last|javni lasti]], med njimi [[Wikivir]] [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]], kot način distribucije novih del pa so e-knjige uporabljali predvsem na specializiranih področjih (npr. za priročnike v [[računalništvo|računalništvu]]). To se je pričelo spreminjati konec [[1990.]] let, ko so na tržišče prišle prve namenske naprave - bralniki elektronskih knjig.<ref>{{navedi novico |last=Judge |first=Paul C. |date=16.11.1998 |title=E-books: A library on your lap |accessdate=22.3.2011 |work=Business Week |url=http://www.businessweek.com/1998/46/b3604010.htm}}</ref> Hkrati je razmah interneta spodbudil vidnejše ustvarjalce da so pričeli eksperimentirati z alternativnimi načini distribucije svojih del, ki jih internet omogoča. Med prvimi je bil [[Stephen King]], ki je leta 1999 s pomočjo založbe izdal [[novela (književnost)|novelo]] ''Riding the Bullet'' izključno v elektronski obliki za distribucijo prek [[splet]]a.<ref name="King">{{navedi novico |last=Dubner |first=Stephen J. |date=13.8.2000 |title=What Is Stephen King Trying to Prove? |url=http://partners.nytimes.com/library/magazine/home/20000813mag-king.html?scp=10&sq=riding%20the%20bullet&st=cse |work=The New York Times Magazine |accessdate=22.3.2011}}</ref> Opogumljen z uspehom - prodanih je bilo pol milijona izvodov - je naslednje leto izvedel še drznejši eksperiment: popolnoma je obšel založbo in svojo naslednjo novelo ''The Plant'' ponudil za [[odjemanje]] prek svoje spletne strani po poglavjih. Obljubil je, da bo napisal in na enak način objavil naslednje poglavje, če bo delež ljudi, ki so plačali ceno enega [[ameriški dolar|dolarja]] za prenos, presegel 75{{nbsp}}% (ne glede na absolutno število).<ref name="King"/> Delež je po nekaj poglavjih padel na približno 50{{nbsp}}% in novela ostaja nedokončana do danes.<ref>{{navedi novice|url=http://www.wired.com/culture/lifestyle/news/2000/11/40356 |title=Stephen King's 'Plant' Uprooted |author=Rose, M.J. |work=Wired |accessdate=21.3.2011}}</ref> Na račun dostopnejše tehnologije se od konca [[2000.]] let v angleško govorečem svetu dogaja eksploziven razmah tovrstnih publikacij, ki so jih sprejeli tudi veliki založniki in preostanek industrije. Po podatkih Združenja ameriških založnikov za januar 2011 je prodaja e-knjig narasla za 118 % napram januarju 2010.<ref>{{navedi splet| url=http://www.publishers.org/main/PressCenter/Archicves/2011_March/January2011StatsPressRelease.htm |title=E-Books, Downloadable Audio Books Continue Growth Based on AAP Publishers January 2011 Sales Report |publisher=Association of American Publishers |year=2011 |accessdate=22.3.2011}}</ref> Februarja tega leta so uredniki časopisa ''[[New York Times]]'' pričeli e-knjige vključevati v svoj vplivni seznam uspešnic.<ref>{{navedi novico |date=3.2.2011 |url=http://www.publishersweekly.com/pw/by-topic/industry-news/publishing-and-marketing/article/46005-the-times-unveils-e-book-bestsellers-combined-lists.html |title=The 'Times' Unveils E-book Bestsellers, Combined Lists |work=Publishers Weekly |accessdate=22.3.2011}}</ref> Spletni trgovec [[Amazon.com]] je že julija 2010 objavil, da je prodaja e-knjig presegla prodajo tiskanih,<ref>{{navedi novico |last=Cain Miller |first=Claire |date=19.7.2010 |url=http://www.nytimes.com/2010/07/20/technology/20kindle.html?_r=1 |title=E-Books Top Hardcovers at Amazon |work=[[New York Times|The New York Times]] |accessdate=22.3.2011}}</ref> konec tistega meseca je [[roman]] švedskega pisatelja [[Stieg Larsson|Stiega Larssona]] ''[[Dekle z zmajskim tatujem]]'' postal prva e-knjiga z več kot milijon prodanimi izvodi.<ref>{{navedi novico |last=Vaughan-Nichols |first=Steven J. |date=1.8.2010 |url=http://www.pcworld.com/article/202316/first_ebook_hits_a_million_sales.html |title=First E-Book Hits a Million Sales |work=PCWorld |accessdate=22.3.2011}}</ref> === Elektronske knjige v Sloveniji === Omenjeni trendi se z nekaj zamika in v manjši meri odražajo tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Od sredine 1990. let je dostopna zbirka slovenskih leposlovnih del, ki jo vzdržuje literarni zgodovinar [[Miran Hladnik]]. Leta 2000 je švedski esperantist in tipograf slovenskega rodu [[Franko Luin]] ustvaril servis BESeDA, virtualno knjižnico digitaliziranih del slovenskih avtorjev, ki danes vsebuje okrog 300 del, tudi novejših izdaj.<ref>{{navedi novice |last=Lotrič |first=Tatjana |title=Kdo bo podedoval 300 slovenskih e-knjig |date=20.1.2006 |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Sledili so projekti, kot so [[Digitalna knjižnica Slovenije]], knjižnica [[Nova beseda]], slovenska različica projekta Wikivir in drugi. Prvi slovenski avtorji, ki so preizkušali novi model distribucije, so svoja dela ponudili brezplačno. Za prvega velja [[Mitja Peruš]], ki je leta 2000 na ta način s pomočjo založbe [[DZS]] izdal strokovno delo ''Biomreže, mišljenje in zavest''; knjiga je bila šele kasneje izdana tudi v tiskani obliki.<ref>{{navedi revijo |last1=Ločniškar-Fidler |first1=Mateja |last2=Fidler |first2=Tomaž |year=2003 |title=Elektronske knjige - knjige brez papirja |url=http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CIUMQ0F&id=8726fa36-03c6-49e9-9023-502c8b4256b9&type=PDF |journal=Knjižnica |volume=47 |issue=1–2 |pages=147–174}}</ref> Sledil mu je [[Miha Mazzini]] s prvo e-knjigo sodobnega [[leposlovje|leposlovja]] - leta 2002 je javno ponudil elektronsko različico svojega romana ''[[Drobtinice (roman)|Drobtinice]]''.<ref>{{navedi splet |last=Mele |first=Jaka |date=18.2.2010 |title=Kaj so elektronske knjige? |url=http://www.mojmikro.si/v_srediscu/podrobneje_o/kaj_so_elektronske_knjige |work=Moj Mikro}}</ref> Leta 2008 je podjetje [[ČZP Večer]] odprlo [[Ruslica|Ruslico]], prvo elektronsko knjigarno z deli domačih in tujih avtorjev v slovenščini.<ref>{{navedi novico |date=15.10.2008 |title=Ruslica, prva e-knjigarna v Sloveniji |url=http://www.delo.si/clanek/69164 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=22.3.2011}}</ref> == Sklici in opombe == {{Opombe|2}} == Nadaljnje branje == * Hladnik, Miran. [http://lit.ijs.si/smarjeske.html Slovenska literatura in literarna veda na internetu] * Hladnik, Miran. [http://lit.ijs.si/zaeknjigo.html#7 Za elektronsko knjigo] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Electronic books|elektronske knjige}} * {{BesediloWV|Glavna stran}} * [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/sl.html Slovensko leposlovje na spletu] - baza podatkov [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:Elektronsko založništvo]] {{normativna kontrola}} 6xg67mata2tmgp52goxvg0unkjp7ejv 10 280359 5728779 3198566 2022-08-07T19:33:19Z A09090091 188929 slo. wikitext text/x-wiki {| class="infobox bordered" style="width: 22em; text-align: left; font-size: 88%; line-height: 1.5em" |- ! colspan=2 style="text-align: center; font-size: 125%; font-weight: bold; background-color: #c96" {{!}} {{{name|<includeonly>{{PAGENAME}}</includeonly>}}} |- {{#if:{{{image|}}}| {{!}} colspan=2 style="text-align: center" {{!}} [[Slika:{{{image}}}|{{px|{{{imagesize|}}}|300px}}|alt={{{alt|}}}]] {{!}}- {{#if:{{{caption|}}}| {{!}} colspan=2 style="text-align: center" {{!}} {{{caption}}} {{!}}- }} }} {{#if:{{{nicknames|}}}| ! Vzdevki {{!}} {{{nicknames}}} {{!}}- }} {{#if:{{{powertype|}}}| {{!}}- style="background-color: #c96" ! Tip ! {{{powertype}}} {{!}}- }} {{#if:{{{hatnote|}}}| {{!}} colspan=2 style="text-align: center" {{!}} {{{hatnote}}} {{!}}- }} {{#if:{{{designer|}}}| ! Konstruktor {{!}} {{{designer}}} {{!}}- }} {{#if:{{{builder|}}}| ! Proizvajalec {{!}} {{{builder}}} {{!}}- }} {{#if:{{{origin|}}}| ! Država porekla {{!}} {{{origin}}} {{!}}- }} {{#if:{{{ordernumber|}}}| ! Št. naročila {{!}} {{{ordernumber}}} {{!}}- }} {{#if:{{{serialnumber|}}}| ! Serijska številka {{!}} {{{serialnumber}}} {{!}}- }} {{#if:{{{buildmodel|}}}| ! Model {{!}} {{{buildmodel}}} {{!}}- }} {{#if:{{{builddate|}}}| ! Proizvodnja {{!}} {{{builddate}}} {{!}}- }} {{#if:{{{totalproduction|}}}| ! Izdelanih {{!}} {{{totalproduction}}} {{!}}- }} {{#if:{{{rebuilder|}}}| ! Predelovalec {{!}} {{{rebuilder}}} {{!}}- }} {{#if:{{{rebuilddate|}}}| ! Trajanje predelave {{!}} {{{rebuilddate}}} {{!}}- }} {{#if:{{{numberrebuilt|}}}| ! Št. predelanih {{!}} {{{numberrebuilt}}} {{!}}- }} {{#if:{{{whytetype|}}}| ! Konfiguracija {{!}} {{{whytetype}}} {{!}}- }} {{#if:{{{aarwheels|}}}| ! Razpored osi {{!}} {{{aarwheels}}} {{!}}- }} {{#if:{{{uicclass|}}}| ! [[UIC klasifikacija]] {{!}} {{{uicclass}}} {{!}}- }} {{#if:{{{gauge|}}}| ! Širina tira {{!}} {{{gauge}}} {{!}}- }} {{#if:{{{trucks|}}}| ! [[Bogie|Trucks]] {{!}} {{{trucks}}} {{!}}- }} {{#if:{{{bogies|}}}| ! [[Vagon]]i {{!}} {{{bogies}}} {{!}}- }} {{#if:{{{driverdiameter|}}}| ! [[Driving wheel|Driver]] diameter {{!}} {{{driverdiameter}}} {{!}}- }} {{#if:{{{wheeldiameter|}}}| ! Premer novih koles {{!}} {{{wheeldiameter}}} {{!}}- }} {{#if:{{{minimumcurve|}}}| ! Najmanjši krivinski polmer {{!}} {{{minimumcurve}}} {{!}}- }} {{#if:{{{wheelbase|}}}| ! Wheelbase {{!}} {{{wheelbase}}} {{!}}- }} {{#if:{{{length|}}}| ! Dolžina čez spenjačo {{!}} {{{length}}} {{!}}- }} {{#if:{{{width|}}}| ! Širina {{!}} {{{width}}} {{!}}- }} {{#if:{{{height|}}}| ! Višina {{!}} {{{height}}} {{!}}- }} {{#if:{{{heightnopantograph|}}}| ! Višina ob spuščenem pantografu {{!}} {{{heightnopantograph}}} {{!}}- }} {{#if:{{{framesize|}}}| ! [[Locomotive frame|Frame]] size {{!}} {{{framesize}}}<!-- [[Kategorija:Nepravilni parametri v Infopoljih Lokomotiva in vlak|f{{PAGENAME}}]] --> {{!}}- }} {{#if:{{{axleload|}}}| ! Osna obremenitev {{!}} {{{axleload}}} {{!}}- }} {{#if:{{{weightondrivers|}}}| ! Weight on drivers {{!}} {{{weightondrivers}}} {{!}}- }} {{#if:{{{weight|}}}| ! Masa {{!}} {{{weight}}} {{!}}- }} {{#if:{{{fueltype|}}}| ! Vrsta goriva {{!}} {{{fueltype}}} {{!}}- }} {{#if:{{{fuelcap|}}}| ! Kapaciteta rezervoarja {{!}} {{{fuelcap}}} {{!}}- }} {{#if:{{{lubecap|}}}| ! Lubricant capacity {{!}} {{{lubecap}}} {{!}}- }} {{#if:{{{coolantcap|}}}| ! Coolant capacity {{!}} {{{coolantcap}}} {{!}}- }} {{#if:{{{sandcap|}}}| ! Sandbox capacity {{!}} {{{sandcap}}} {{!}}- }} {{#if:{{{consumption|}}}| ! Fuel consumption {{!}} {{{consumption}}} {{!}}- }} {{#if:{{{electricsystem|}}}| ! Električni sistem {{!}} {{{electricsystem}}} {{!}}- }} {{#if:{{{voltage|}}}| ! Napetost {{!}} {{{voltage}}} {{!}}- }} {{#if:{{{current|}}}| ! Trajni tok {{!}} {{{current}}} {{!}}- }} {{#if:{{{collectionmethod|}}}| ! Current collection method {{!}} {{{collectionmethod}}} {{!}}- }} {{#if:{{{primemover|}}}| ! [[Prime mover (locomotive)|Prime mover]] {{!}} {{{primemover}}} {{!}}- }} {{#if:{{{rpmrange|}}}| ! Vrtljaji motorja {{!}} {{{rpmrange}}} {{!}}- }} {{#if:{{{enginetype|}}}| ! Tip motorja {{!}} {{{enginetype}}} {{!}}- }} {{#if:{{{aspiration|}}}| ! Aspiration {{!}} {{{aspiration}}} {{!}}- }} {{#if:{{{displacement|}}}| ! Displacement {{!}} {{{displacement}}} {{!}}- }} {{#if:{{{alternator|}}}| ! Alternator {{!}} {{{alternator}}} {{!}}- }} {{#if:{{{generator|}}}| ! Generator {{!}} {{{generator}}} {{!}}- }} {{#if:{{{tractionmotors|}}}| ! [[Traction motor]]s {{!}} {{{tractionmotors}}} {{!}}- }} {{#if:{{{feedwaterheater|}}}| ! [[Feedwater heater]] {{!}} {{{feedwaterheater}}} {{!}}- }} {{#if:{{{tubesandflues|}}}| ! Heating surface: Tubes and flues {{!}} {{{tubesandflues}}} {{!}}- }} {{#if:{{{fireboxarea|}}}| ! Heating surface: Firebox {{!}} {{{fireboxarea}}} {{!}}- }} {{#if:{{{totalsurface|}}}| ! Heating surface: Total {{!}} {{{totalsurface}}} {{!}}- }} {{#if:{{{superheatertype|}}}| ! Superheater type {{!}} {{{superheatertype}}} {{!}}- }} {{#if:{{{superheaterarea|}}}| ! Superheater area {{!}} {{{superheaterarea}}} {{!}}- }} {{#if:{{{cylindercount|}}}| ! [[Cylinder (engine)|Cylinder]]s {{!}} {{{cylindercount}}} {{!}}- }} {{#if:{{{cylindersize|}}}| ! Cylinder size {{!}} {{{cylindersize}}} {{!}}- }} {{#if:{{{frontcylindersize|}}}| ! Front cylinder size {{!}} {{{frontcylindersize}}} {{!}}- }} {{#if:{{{rearcylindersize|}}}| ! Rear cylinder size {{!}} {{{rearcylindersize}}} {{!}}- }} {{#if:{{{hpcylindersize|}}}| ! High-pressure<br/>cylinder size {{!}} {{{hpcylindersize}}} {{!}}- }} {{#if:{{{lpcylindersize|}}}| ! Low-pressure<br/>cylinder size {{!}} {{{lpcylindersize}}} {{!}}- }} {{#if:{{{valvegear|}}}| ! [[Valve gear]] {{!}} {{{valvegear}}} {{!}}- }} {{#if:{{{valvetype|}}}| ! Valve type {{!}} {{{valvetype}}} {{!}}- }} {{#if:{{{valvetravel|}}}| ! Valve travel {{!}} {{{valvetravel}}} {{!}}- }} {{#if:{{{valvelap|}}}| ! Valve lap {{!}} {{{valvelap}}} {{!}}- }} {{#if:{{{valvelead|}}}| ! Valve lead {{!}} {{{valvelead}}} {{!}}- }} {{#if:{{{transmission|}}}| ! Prenos moči {{!}} {{{transmission}}} {{!}}- }} {{#if:{{{multipleworking|}}}| ! Št. garnitur v spregi {{!}} {{{multipleworking}}} {{!}}- }} {{#if:{{{topspeed|}}}| ! Najvišja hitrost {{!}} {{{topspeed}}} {{!}}- }} {{#if:{{{passengerseats|}}}| ! Št. potniških sedežev {{!}} {{{passengerseats}}} {{!}}- }} {{#if:{{{poweroutput|}}}| ! Moč {{!}} {{{poweroutput}}} {{!}}- }} {{#if:{{{tractiveeffort|}}}| ! [[Tractive effort]] {{!}} {{{tractiveeffort}}} {{!}}- }} {{#if:{{{factorofadhesion|}}}| ! [[Factor of adhesion]] {{!}} {{{factorofadhesion}}} {{!}}- }} {{#if:{{{trainheating|}}}| ! Ogrevanje {{!}} {{{trainheating}}} {{!}}- }} {{#if:{{{trainbrakes|}}}| ! Zavore {{!}} {{{trainbrakes}}} {{!}}- }} {{#if:{{{safety|}}}| ! Varnostni sistem {{!}} {{{safety}}} {{!}}- }} {{#if:{{{railroad|}}}| ! style="color: black; background: #cc9966; text-align: center;" {{!}} Career {{!}} style="color: black; background: #cc9966; text-align: center;" {{!}} {{{railroad}}} {{!}}- }} {{#if:{{{railroadclass|}}}| ! [[Class (locomotive)|Class]] {{!}} {{{railroadclass}}} {{!}}- }} {{#if:{{{powerclass|}}}| ! Power class {{!}} {{{powerclass}}} {{!}}- }} {{#if:{{{numinclass|}}}| ! Number in class {{!}} {{{numinclass}}} {{!}}- }} {{#if:{{{roadnumber|}}}| ! Number {{!}} {{{roadnumber}}} {{!}}- }} {{#if:{{{officialname|}}}| ! Official name {{!}} {{{officialname}}} {{!}}- }} {{#if:{{{axleloadclass|}}}| ! Axle load class {{!}} {{{axleloadclass}}} {{!}}- }} {{#if:{{{locale|}}}| ! Locale {{!}} {{{locale}}} {{!}}- }} {{#if:{{{deliverydate|}}}| ! Dobavljen {{!}} {{{deliverydate}}} {{!}}- }} {{#if:{{{firstrundate|}}}| ! Pričetek uporabe {{!}} {{{firstrundate}}} {{!}}- }} {{#if:{{{lastrundate|}}}| ! Konec uporabe {{!}} {{{lastrundate}}} {{!}}- }} {{#if:{{{retiredate|}}}| ! Retired {{!}} {{{retiredate}}} {{!}}- }} {{#if:{{{withdrawndate|}}}| ! Withdrawn {{!}} {{{withdrawndate}}} {{!}}- }} {{#if:{{{preservedunits|}}}| ! Preserved {{!}} {{{preservedunits}}} {{!}}- }} {{#if:{{{restoredate|}}}| ! Restored {{!}} {{{restoredate}}} {{!}}- }} {{#if:{{{scrapdate|}}}| ! Scrapped {{!}} {{{scrapdate}}} {{!}}- }} {{#if:{{{currentowner|}}}| ! Current owner {{!}} {{{currentowner}}} {{!}}- }} {{#if:{{{disposition|}}}| ! Disposition {{!}} {{{disposition}}} }} {{#if:{{{notes|}}}| {{!}}- ! style="text-align: center; background-color: #c96" colspan=2 {{!}} Notes {{!}}- {{!}} colspan=2 {{!}} {{{notes}}} }} |}<includeonly>{{#ifeq:{{{weight|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nepravilni parametri v Infopoljih Lokomotiva in vlak|w{{PAGENAME}}]]}}{{#ifeq:{{{name|μ}}}|μ|[[Kategorija:Nepravilni parametri v Infopoljih Lokomotiva in vlak|n{{PAGENAME}}]]}}{{#ifeq:{{{driversize|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nepravilni parametri v Infopoljih Lokomotiva in vlak|d{{PAGENAME}}]]}}{{#ifeq:{{{leadingsize|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nepravilni parametri v Infopoljih Lokomotiva in vlak|l{{PAGENAME}}]]}}{{#ifeq:{{{trailingsize|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nepravilni parametri v Infopoljih Lokomotiva in vlak|t{{PAGENAME}}]]}}{{#ifeq:{{{1|μ}}}|μ||[[Kategorija:Nepravilni parametri v Infopoljih Lokomotiva in vlak|σ{{PAGENAME}}]]}}{{#if:{{{image|}}}|{{#ifexist:media:{{{image}}}||[[Kategorija:Nepravilni parametri v Infopoljih Lokomotiva in vlak|i{{PAGENAME}}]]}}}}</includeonly><noinclude>[[Kategorija:infopolja|Vlak]]</noinclude> gpe487a3mq0you0q13be5om4pghggi0 0 281410 5728752 5635503 2022-08-07T18:37:14Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Lesar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] * [[Anton Lesar]] (1824—1873), rimskokatoliški duhovnik, izdajatelj veroučnih knjig * [[Boštjan Lesar]], lesar *[[Irena Lesar]], pedagoginja * [[Janez Lesar]] (*1945), strojnik, biotermodinamik, politik * [[Janja Lesar]] (*1977), plesalka * [[Jože Lesar]] (1917—1991), gospodarstvenik ([[Brest]]) * [[Jožef Lesar]] (1858—1931), rimskokatoliški duhovnik, biblicist * [[Jure Lesar]] (*1986), glasbenik, tekstopisec, kitarist, pevec ("[[Eskobars]]") * [[Ladislav Lesar]] (*1939), novinar, pesnik *[[Marko Lesar]] (*1957), umetnostni zgodovinar, muzealec * [[Martina Lesar Kikelj]], restavratorka in konservatorka (stenskih poslikav), vodja Restavratorskega centra * [[Nuša Lesar]] (*1986), TV voditeljica, fotomodel *[[Tina Lesar]], državna tožilka *[[Tone Lesar]] (1937-2010), lepidopterolog (zbiralec metuljev) == Glej tudi == * priimka [[Lesničar]], [[Lešničar]] * priimek [[Logar (priimek)|Logar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lesar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gtwli26k30pvutr8grx0jicdktlsaal 5728753 5728752 2022-08-07T18:37:41Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Lesar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] * [[Anton Lesar]] (1824—1873), rimskokatoliški duhovnik, izdajatelj veroučnih knjig * [[Boštjan Lesar]], lesar *[[Irena Lesar]], pedagoginja * [[Janez Lesar]] (*1945), strojnik, biotermodinamik, politik * [[Janja Lesar]] (*1977), plesalka * [[Jože Lesar]] (1917—1991), gospodarstvenik ([[Brest]]) * [[Jožef Lesar]] (1858—1931), rimskokatoliški duhovnik, biblicist * [[Jure Lesar]] (*1986), glasbenik, tekstopisec, kitarist, pevec ("[[Eskobars]]") * [[Ladislav Lesar]] (*1939), novinar, pesnik *[[Marko Lesar]] (*1957), umetnostni zgodovinar, muzealec * [[Martina Lesar Kikelj]], restavratorka in konservatorka (stenskih poslikav), vodja Restavratorskega centra * [[Nuša Lesar]] (*1986), TV voditeljica, fotomodel *[[Tina Lesar]], državna tožilka *[[Tone Lesar]] (1937—2010), lepidopterolog (zbiralec metuljev) == Glej tudi == * priimka [[Lesničar]], [[Lešničar]] * priimek [[Logar (priimek)|Logar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lesar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] nyy0zlo4zw2c2529jahrm8ii8ymniza 0 281735 5728758 5523927 2022-08-07T18:42:23Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Drašler''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 229 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.821. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Dana Drašler Blaganje]] (1919-2010), prevajalka (anglistka, lektorica) *[[Ervin Drašler]], veteran vojne za Slovenijo *[[Gašper Drašler]], arhitekt *[[Jana Drašler]], etnologinja/kult. antropologinja * [[Joseph Drašler]] (1911-2005), slovenski novinar in publicist v ZDA * [[Jože Drašler]] (1925-2012), biolog in pedagog *[[Jošt Drašler]], jazz-glasbenik kontrabasist * [[Lojze Drašler]] (*1941), arhitekt in urbanist, prof. risanja na oddelku za krajinsko arhitekturo BF UL *[[Mitja Drašler]], pevec tenorist *[[Rada Kikelj Drašler]], fotografinja * [[Rok Drašler]] (*1979), gorski kolesar *[[Špela Drašler]], zborovodkinja *[[Vid Drašler]], jazz-glasbenik, tolkalist == Glej tudi == * priimek [[Drašlar]] ([[Kazimir Drašlar]]) * priimek [[Drakslar]], [[Draksler]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Drašler}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] pxnr0hg038yavqojvw43ywrcl1uhn7r 10 282426 5728951 5651639 2022-08-08T09:37:35Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{Football squad | teamname = FC Schalke 04 | bgcolor = #0000DD | textcolor = White | bordercolor = silver | name = FC Schalke 04 squad | list = <div> {{football squad2 player|no= 1|name=[[Ralf Fährmann|Fährmann]]}} {{football squad2 player|no= 2|name=[[Thomas Ouwejan|Ouwejan]]}} {{football squad2 player|no= 3|name=[[Leo Greiml|Greiml]]}} {{football squad2 player|no= 4|name=[[Maya Yoshida|Yoshida]]}} {{football squad2 player|no= 5|name=[[Marius Lode|Lode]]}} {{football squad2 player|no= 6|name=[[Tom Krauß|Krauß]]}} {{football squad2 player|no= 7|name=[[Jordan Larsson|Larsson]]}} {{football squad2 player|no= 8|name=[[Danny Latza|Latza]] ([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player|no= 9|name=[[Simon Terodde|Terodde]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Rodrigo Zalazar|Zalazar]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Marius Bülter|Bülter]]}} {{football squad2 player|no=13|name=[[Alexander Schwolow|Schwolow]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Lee Dong-gyeong|Lee]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Florian Flick|Flick]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Blendi Idrizi|Idrizi]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Florent Mollet|Mollet]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Ibrahima Cissé (nogometaš, rojen 2001)|Cissé]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Mehmet-Can Aydın|Aydın]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[Dominick Drexler|Drexler]]}} {{football squad2 player|no=27|name=[[Cédric Brunner|Brunner]]}} {{football squad2 player|no=28|name=[[Justin Heekeren|Heekeren]]}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Tobias Mohr|Mohr]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Alex Král|Král]]}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Malick Thiaw|Thiaw]]}} {{football squad2 player|no=34|name=[[Michael Langer|Langer]]}} {{football squad2 player|no=35|name=[[Marcin Kamiński|Kamiński]]}} {{football squad2 player|no=40|name=[[Sebastian Polter|Polter]]}} {{football squad2 player|no=41|name=[[Henning Matriciani|Matriciani]]}} {{football squad2 player|no=42|name=[[Kerim Çalhanoğlu|Çalhanoğlu]]}} {{football squad2 player|no=44|name=[[Sidi Sané|Sané]]}} {{football squad2 player|no=51|name=[[Amine Harit|Harit]]}} {{football squad manager|name=[[Frank Kramer (nogometaš, rojen 1972)|Kramer]]}} </div> }}<noinclude><noinclude>[[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]]</noinclude> bu8511dvh15t3jt0kzk1jlc8415lk6o 0 290349 5728608 5728533 2022-08-07T13:19:16Z Shabicht 3554 /* Organizacija 1988 - 2022 */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]],<ref name="#2"/> :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} eyxljuun7nd9lhexc8c0nomhtuj6cf5 5728744 5728608 2022-08-07T17:47:47Z Shabicht 3554 /* Opis in naloge */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj [[dikasterij|dikasteriji]]), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]],<ref name="#2"/> :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} q6n3y18hkm90f3wdms1qdisyng4lsaq 5728965 5728744 2022-08-08T10:20:06Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar državni organi [[Vatikan|Vatikana]] niso del Rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj [[dikasterij|dikasteriji]]), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]],<ref name="#2"/> :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} fz4qwm0d324cbt5m0471hml1v6c2jgf 0 292412 5728715 5664990 2022-08-07T16:19:53Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Kerin''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 626 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Danimir Kerin]] (1922—2007), (agro)kemik, prof. UM * [[Lojze Kerin]] (1906—1966), geodet, hidrotehnik * [[Ljudmila Kerin|Ljudmila-Milka Kerin]] - Pohorska (1923—1944), partizanka, narodna herojinja * [[Miha Kerin]] (*1954), arhitekt in industrijski oblikovalec * [[Urša Kerin]], komunikologinja == Glej tudi == * priimek [[Kern]] * priimek [[Kirn]] * priimek [[Kernc]], [[Krnc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kerin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4ovtwpe57ie04zcz3phz6sqxvwe0axx 0 292477 5728751 5196787 2022-08-07T18:36:37Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Kikelj''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 188 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Kikelj]], prevajalec * [[Danijel Kikelj]] (*1954), farmacevt, prof. UL * [[Jaroslav Kikelj]] (1919—1942), katoliški študentski organizator * [[Martina Lesar Kikelj]], vodja Restavratorskega centra ZVKDS ==Etimologija== Priimek je nastal v Baški grapi iz nem. ''Kittel'' 'krilo', lahko pa glede na zgodovinske zapise Kickel, Gickhel, Khukhel iz 1515–1523 in v primerjavi s tirolskim Kiechl (Chuchel) pomeni 'pogačar'.<ref>Silvo Torkar: O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini. ''Razprave'' XV. Ljubljana: SAZU, 1996.</ref> == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kikelj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0h1zo5ns0ziwm9xo5oxxzcuxvg9anfb 5728754 5728751 2022-08-07T18:38:28Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Kikelj''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 188 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Kikelj]], prevajalec * [[Danijel Kikelj]] (*1954), farmacevt, prof. UL * [[Jaroslav Kikelj]] (1919—1942), katoliški študentski organizator * [[Martina Lesar Kikelj]], restavratorka in konservatorka (stenskih poslikav), vodja Restavratorskega centra ZVKDS ==Etimologija== Priimek je nastal v Baški grapi iz nem. ''Kittel'' 'krilo', lahko pa glede na zgodovinske zapise Kickel, Gickhel, Khukhel iz 1515–1523 in v primerjavi s tirolskim Kiechl (Chuchel) pomeni 'pogačar'.<ref>Silvo Torkar: O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini. ''Razprave'' XV. Ljubljana: SAZU, 1996.</ref> == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kikelj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 01rw2qj03gdixx40fir3lrqixsp8hgw 5728755 5728754 2022-08-07T18:40:51Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Kikelj''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 188 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Kikelj]] (*1962), prevajalec duhovno-filozofske literature ([[Hare Krišna|Skupnost za zavet Krišne]]) * [[Danijel Kikelj]] (*1954), farmacevt, prof. UL * [[Jaroslav Kikelj]] (1919—1942), katoliški študentski organizator * [[Martina Lesar Kikelj]], restavratorka in konservatorka (stenskih poslikav), vodja Restavratorskega centra ZVKDS ==Etimologija== Priimek je nastal v Baški grapi iz nem. ''Kittel'' 'krilo', lahko pa glede na zgodovinske zapise Kickel, Gickhel, Khukhel iz 1515–1523 in v primerjavi s tirolskim Kiechl (Chuchel) pomeni 'pogačar'.<ref>Silvo Torkar: O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini. ''Razprave'' XV. Ljubljana: SAZU, 1996.</ref> == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kikelj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 80rrt7of92yd06az3jc4mz7r44fbwqn 5728757 5728755 2022-08-07T18:41:58Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Kikelj''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 188 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Kikelj]] (*1962), prevajalec duhovno-filozofske literature ([[Hare Krišna|Skupnost za zavet Krišne]]) * [[Danijel Kikelj]] (*1954), farmacevt, prof. UL * [[Jaroslav Kikelj]] (1919—1942), katoliški študentski organizator * [[Martina Lesar Kikelj]], restavratorka in konservatorka (stenskih poslikav), vodja Restavratorskega centra ZVKDS * [[Rada Kikelj Drašler]], fotografinja ==Etimologija== Priimek je nastal v Baški grapi iz nem. ''Kittel'' 'krilo', lahko pa glede na zgodovinske zapise Kickel, Gickhel, Khukhel iz 1515–1523 in v primerjavi s tirolskim Kiechl (Chuchel) pomeni 'pogačar'.<ref>Silvo Torkar: O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini. ''Razprave'' XV. Ljubljana: SAZU, 1996.</ref> == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kikelj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] rsvnqxhhlg3agood5d7lrq06ojwz9di 0 295052 5728764 4351603 2022-08-07T18:53:58Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lőrinc Galgóczi''', [[Madžari|madžarski]] [[rokometaš]], * [[24. september]] [[1911]], † ?. Leta 1936 je na [[Poletne olimpijske igre 1936|poletnih olimpijskih igrah v Berlinu]] v sestavi [[madžarska rokometna reprezentanca|madžarske rokometne reprezentance]] osvojil četrto mesto. == Glej tudi == * [[seznam madžarskih rokometašev]] {{škrbina o rokometašu}} {{DEFAULTSORT:Galgoczi, Lorinc}} [[Kategorija:Rojeni leta 1911]] [[Kategorija:Madžarski rokometaši]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Madžarsko]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 1936]] [[Kategorija:Madžarski rokometni reprezentanti]] 8umej2ums2qp34vqtc07ypn84xwo63g 5728765 5728764 2022-08-07T18:54:03Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Rojeni leta 1911]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lőrinc Galgóczi''', [[Madžari|madžarski]] [[rokometaš]], * [[24. september]] [[1911]], † ?. Leta 1936 je na [[Poletne olimpijske igre 1936|poletnih olimpijskih igrah v Berlinu]] v sestavi [[madžarska rokometna reprezentanca|madžarske rokometne reprezentance]] osvojil četrto mesto. == Glej tudi == * [[seznam madžarskih rokometašev]] {{škrbina o rokometašu}} {{DEFAULTSORT:Galgoczi, Lorinc}} [[Kategorija:Madžarski rokometaši]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Madžarsko]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 1936]] [[Kategorija:Madžarski rokometni reprezentanti]] 93jcv05b7caw4or1egbgcv29mqpneva 0 300879 5728717 5609128 2022-08-07T16:23:43Z Amanesciri2021 205950 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Osterman''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 293 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ana Osterman]], političarka * [[Anja Osterman]] (*1993), kajakašica na mirnih vodah * [[Andrej Osterman]] (*1960), načelnik genralštaba in generalmajor SV *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]], umetniški fotograf *[[Anja Osterman]] (*1993), kajakašica na mirnih vodah *[[Franc Osterman]], psiholog, psihoterapevt * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914—2004), gozdar/lesar, gospodarstvenik in športni delavec * [[Jože Osterman]] (*1947), kulturni politik *[[Marjan Osterman]], alpinist, andinist * [[Natan Osterman]] (*1979), fizik * [[Rudolf Osterman|Rudolf (Rudi) Osterman]] (*1946), šahist (slov. prvak 1969) *[[Slavica Osterman]], (?—1995), etnologina, muzealka (Jesenice) == Znani tuji nosilci priimka == * [[Andrej Ivanovič Osterman]] (1686—1747), ruski državnik nemškega rodu (Heinrich Johann Friederich) * [[Hugo V. Österman]] (1892—1975), finski general == Glej tudi == * priimek [[Osterc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Osterman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] lj1sr24znewn4zjcamnif60wbxzzqim 5728718 5728717 2022-08-07T16:24:30Z Amanesciri2021 205950 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Osterman''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 293 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ana Osterman]], političarka * [[Andrej Osterman]] (*1960), načelnik genralštaba in generalmajor SV *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]], umetniški fotograf *[[Anja Osterman]] (*1993), kajakašica na mirnih vodah *[[Franc Osterman]], psiholog, psihoterapevt * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914—2004), gozdar/lesar, gospodarstvenik in športni delavec * [[Jože Osterman]] (*1947), kulturni politik *[[Marjan Osterman]], alpinist, andinist * [[Natan Osterman]] (*1979), fizik * [[Rudolf Osterman|Rudolf (Rudi) Osterman]] (*1946), šahist (slov. prvak 1969) *[[Slavica Osterman]], (?—1995), etnologina, muzealka (Jesenice) == Znani tuji nosilci priimka == * [[Andrej Ivanovič Osterman]] (1686—1747), ruski državnik nemškega rodu (Heinrich Johann Friederich) * [[Hugo V. Österman]] (1892—1975), finski general == Glej tudi == * priimek [[Osterc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Osterman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] er81un8tj1pcr5znfxkb7ra0prlfyna 5728719 5728718 2022-08-07T16:27:26Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Osterman''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 293 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ana Osterman]], političarka * [[Andrej Osterman]] (*1960), načelnik genralštaba in generalmajor SV *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]], umetniški fotograf *[[Anja Osterman]] (*1993), kajakašica na mirnih vodah *[[Franc Osterman]], psiholog, psihoterapevt * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914—2004), gozdar/lesar, gospodarstvenik in športni delavec * [[Jože Osterman]] (*1947), kulturni politik *[[Marjan Osterman]], alpinist, andinist * [[Natan Osterman]] (*1979), fizik * [[Rudolf Osterman|Rudolf (Rudi) Osterman]] (*1946), šahist (slov. prvak 1969) *[[Slavica Osterman]], (?—1995), etnologina, muzealka (Jesenice) == Znani tuji nosilci priimka == * [[Andrej Ivanovič Osterman]] (1686—1747), ruski državnik nemškega rodu (Heinrich Johann Friederich) * [[Hugo V. Österman]] (1892—1975), finski general == Glej tudi == * priimek [[Osterc]] * film [[Ostermanov vikend]] (''The Osterman Weekend'') je ameriški triler režiserja Sama Peckinpaha iz leta 1983, ki temelji na istoimenskem romanu [[Robert Ludlum|Roberta Ludluma]] iz leta 1972 == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Osterman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] s3eobl76v4i55hoggnh6tm849fvrkdp 5728720 5728719 2022-08-07T16:28:30Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Osterman''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 293 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ana Osterman]], političarka * [[Andrej Osterman]] (*1960), načelnik genralštaba in generalmajor SV *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]], umetniški fotograf *[[Anja Osterman]] (*1993), kajakašica na mirnih vodah *[[Franc Osterman]], psiholog, psihoterapevt * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914—2004), gozdar/lesar, gospodarstvenik in športni delavec * [[Jože Osterman]] (*1947), kulturni politik *[[Marjan Osterman]], alpinist, andinist * [[Natan Osterman]] (*1979), fizik * [[Rudolf Osterman|Rudolf (Rudi) Osterman]] (*1946), šahist (slov. prvak 1969) *[[Slavica Osterman]], (?—1995), etnologina, muzealka (Jesenice) == Znani tuji nosilci priimka == * [[Andrej Ivanovič Osterman]] (1686—1747), ruski državnik nemškega rodu (Heinrich Johann Friederich) * [[Hugo V. Österman]] (1892—1975), finski general == Glej tudi == * priimek [[Osterc]] * [[Ostermanov vikend]] (''The Osterman Weekend'') je ameriški triler režiserja Sama Peckinpaha iz leta 1983, ki temelji na istoimenskem romanu [[Robert Ludlum|Roberta Ludluma]] iz leta 1972 == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Osterman}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] r716cryohqan6v3g7zya75whhll88lt 0 301702 5728982 5308700 2022-08-08T10:38:36Z Romanm 13 /* Življenjepis */ [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani]] wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Funkcionar|name=Marko Diaci|office=[[Občina Šentjur|Župan Občine Šentjur]]|predecessor=[[Štefan Tisel]]|successor=|signature=|office2=[[3. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec 3. Državnega zbora RS]]|party=[[Gibanje za Občino Šentjur]]|religion=||term_start=[[november]] [[2010]]|term_end=|signature_size=|term_start2=[[27. oktober]] [[2000]]|term_end2=[[22. oktober]] [[2004]]|image=Marko Diaci 2018.png}}'''Marko Diaci''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir elektrotehnike]], magister ekonomije in poslovnih ved ter [[politik]], * [[20. marec]] [[1971]] Trenutno je župan [[Občina Šentjur|Občine Šentjur]].<ref>{{Navedi splet|title=Vizitka Občine Šentjur|url=https://www.sentjur.si/vizitka|website=www.sentjur.si|accessdate=2019-06-18|language=sl|last=E-občina}}</ref> == Življenjepis == Zgodnja leta je preživel v Zlatečah in Vrbnem. Na [[Tehnična fakulteta|Tehnični fakulteti Univerze v Mariboru]] je kot inženir elektrotehnike diplomiral leta 1993, pet let kasneje pa še na Fakulteti ekonomsko-poslovnih ved [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Istega leta (1998) se je vključil v lokalno politiko kot občinski svetnik Občine Šentjur, prav tako je bil dejaven v [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani|študentski organizaciji]]. Leta 2004 je magistriral iz ekonomije in poslovnih ved.<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev zakonitega zastopnika Občine Šentjur|url=https://www.sentjur.si/objave/176|website=www.sentjur.si|accessdate=2019-06-18|language=sl|last=E-občina}}</ref> Med letoma 2000 in 2004 je bil poslanec [[3. državni zbor Republike Slovenije|3. državnega zbora Republike Slovenije]], nato pa je deloval v gospodarstvu. === Župan === Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|Lokalnih volitvah 2010]] je bil v drugem krogu prvič izvoljen za župana [[Občina Šentjur|Občine Šentjur]], že v prvem krogu pa je zmagal tudi štiri leta kasneje. Kot eden izmed petih kandidatov je s 77,76 % glasov zmagal tudi na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|Lokalnih volitvah 2018]]. Vse mandate je opravljal poklicno. === Zasebno === Je poročen in oče sina. Živi v [[Šentjur|Šentjurju]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] *[[Gibanje za Občino Šentjur]] == Sklici == <references />{{Župani Občine Šentjur|Predloga:Župani Občine Šentjur=}}{{3DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Diaci, Marko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1971]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Občinski svetniki Občine Šentjur]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Župani Občine Šentjur]] dye1r5nj46ejwq34cdkoc3y9n29uta7 0 301932 5728823 4875816 2022-08-07T22:04:38Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki :''Za naselje glej [[Sasi (naselje)]]''. ''Sási''' (tudi ''Saksonci'', {{jezik-la|Saxones}}, [[stara angleščina|staroangleško]] ''Seaxan'', [[stara saščina|starosaško]] ''Sahsun'', [[nizka nemščina|nizkonemško]] ''Sassen'', {{jezik-en|Saxons}}, {{jezik-de|Sachsen}}, {{jezik-nl|Saksen}}) so bili [[zveza]] [[Germani|starogermanskih]] [[pleme]]n<ref name="Germanic"> *{{cite book |last1=Moreland |first1=John F. |author-link1=John F. Moreland |date=2012 |chapter=Saxons |chapter-url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199545568.001.0001/acref-9780199545568-e-5728? |editor1-last=Hornblower |editor1-first=Simon |editor1-link=Simon Hornblower |editor2-last=Spawforth |editor2-first=Antony |editor3-last=Eidinow |editor3-first=Esther |editor3-link=Esther Eidinow |title=[[The Oxford Classical Dictionary]] |edition=4 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780191735257 |access-date=26 January 2020 |quote=Sasi, germansko pleme... }} *{{cite book |last1=Buchberger |first1=Erica |last2=Loseby |first2=Simon |date=2018 |chapter=Saxons |chapter-url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-4214? |editor1-last=Nicholson |editor1-first=Oliver |title=The Oxford Dictionary of Late Antiquity |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780191744457 |access-date=26 January 2020 |quote=Sasi. Germansko ljudstvo naseljeno prvotno v sodobni severo-zahodni Nemčiji... }} *{{cite book |date=2009 |chapter=Saxons |chapter-url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199534043.001.0001/acref-9780199534043-e-3710? |editor1-last=Darvill |editor1-first=Timothy |editor1-link=Timothy Darvill |title=The Concise Oxford Dictionary of Archaeology |edition=3 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780191727139|quote=Sasi. Germansko ljudstvo, katerega domovina je bila v severni nemški obalni nižini ... }} *{{cite book |date=2015 |chapter=Saxons |chapter-url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199685691.001.0001/acref-9780199685691-e-3256? |editor1-last=Kerr |editor1-first=Anne |editor2-last=Wright |editor2-first=Edmund |title=A Dictionary of World History |edition=3 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780191765728 |access-date=26 January 2020 |quote=Germansko pleme, morda imenovano po njihovem nožu z rezilom na samo eni strani (seax 'meč').}}</ref> v [[Severnonemška nižina|Severnonemški nižini]], katerih ime je bilo v zgodnjem srednjem veku tudi območju ali deželi ([[Stara Saška]], {{jezik-la|Saxonia}}) blizu obale [[Severno morje|Severnega morja]] severne [[Germania|Germanije]], kar je sedaj Nemčija,<ref>{{harv|Springer|2004|p=12}}: "Stara Saška pomeni območje, ki se je od časa [[Charlemagne]]Karla Velikega (vladal 768-814) do leta 1180 imenovalo Saška '(dežela) Saška' ali bi se vsaj lahko tako imenovalo."</ref> kjer so se nahajali tudi v [[Karolingi|karolinškem ]] času. Njihov natančen izvor je negotov in včasih jih opisujejo, da se borijo v notranjosti in prihajajo v konflikt s [[Franki]] in [[Turingijci]]. Veliko Sasov je v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] skupaj z [[Angli]] osvojil velik del [[Velika Britanija|Velike Britanije]]. Tvorili so strnjeno skupino [[Anglosasi|Anglosasov]], ki je sčasoma ustvarila prvo združeno [[Kraljestvo Anglija]]. Večina Sasov je ostala v [[Nemčija|Nemčiji]] in se upirala razširjajočemu se [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskemu cesarstvu]]. V 8. in 9. stoletju so bili Sasi iz Stare Saške v nenehnem konfliktu s Franki , katerih kraljestvu je takrat vladala karolinška dinastija. Po 33 letih osvajanja z vojaškimi pohodi, ki jih je vodil kralj in cesar Karel Veliki od leta 772 do konca okoli leta 804, so Franki premagali Saksonce, jih prisilili, da so se spreobrnili v [[ krščanstvo]] in zavzeli ozemlje Stare Saške ter ga priključili Karolinški državi. Franki so bili sovražniki Sasov že v času [[Klodvik I .|Klodvika I.]] v zgodnjem [[Merovingi|merovinškem]] obdobju 5. in 6. stoletja. [[Karel Martel]], vojvoda in princ Frankov ter župan [[Avstrazijske]] palače, dedek Karla Velikega, se je boril in vodil številne pohode proti Sasom. Šele frankovki kralj in cesar Karel Veliki je dokončno premagal kontinentalne Sase pod vodstvom pollegendarnega saškega heroja [[Widukind]]a. ==Etimologija== [[Slika:Seax with replica.jpg|thumb|upright 1.3| Ostanki seaksa skupaj z rekonstruirano repliko]] Ime Sasov morda izhaja iz neke vrste noža, povezanega z [[etnična skupina|etnosom]]; tak nož ima v stari angleščini ime ''[[seax]]'', v nemščini ''Sax'', v stari visoki nemščini ''sachs'', in v staronordijščini ''sax''.<ref>{{Cite web|url= https://en.oxforddictionaries.com/definition/saxon|title= Saxon {{!}} Definition of Saxon in English by Oxford Dictionaries|website= Oxford Dictionaries {{!}} English|access-date= 2019-03-10}}</ref><ref>{{oed | sax}}</ref> Seaks je imel trajen simbolni vpliv v angleških grofijah [[Essex]] in [[Middlesex]], ki imata oba tri sekse v svojem ceremonialnem emblemu. Imena teh okrožij, skupaj z imeni "[[Sussex]]" in "[[Wessex]]", vsebujejo ostanek korena besede " Saxon ". ==Zgodovina== [[Slika:Roman Empire 125.png|thumb|upright=1.35|Zemljevid Rimskega imperija in etnične naselitve takratne Evrope leta 125 AD, s prikazom lokacije Sasov v Severni Nemčiji]] [[Slika:Europe and the Near East at 476 AD.png|thumb|upright=1.35|Evropa v poznem petem stoletju. Večina prikazanih imen so latinska imena ljudstev iz petega stoletja, z kizjemo ''[[Syagrius]]'' (kralj [[Galsko-Rimske]] kvazi države), ''[[Odoaker]]'' ([[Germanska ljudstva|Germani]] kralj Italije), in ''[[Julij Nepos|(Julij) Nepos]]'' (nominalno zadnji Zahodnorimski cesar, ''de facto'' vladar [[Dalmacije]]).]] [[Slika:Angles saxons jutes.png|thumb|upright=1.1|Verjetna lokacija Anglov, Sasov in Jutov pred njihovo migracijo v Britanijo.]] [[Ptolemaj]]eva ''[[Geografija (Ptolemaj)|Geografija]]'', napisana v drugem stoletju, včasih velja za prvo omembo Sasov. Nekatere kopije tega besedila omenjajo pleme ''Saxones'' na območju severno od spodnje [[Elbe]].<ref>{{CathEncy|wstitle=Saxony}}</ref> Vendar se druge različice nanašajo na isto pleme kot ''Axones''. To je morda napačno črkovano ime plemena, ki ga je [[Tacit]] v svoji knjigi ''[[Germanija (knjiga)|Germanija]]'' imenoval ''[[Aviones]]''. Po tej teoriji je "Saxones" rezultat kasnejših pisarjev, ki so poskušali popraviti ime, ki jim ni pomenilo ničesar.<ref>Green, D.{{nbsp}}H. & Siegmund, F.: '' Celinski Sasi od obdobja preseljevanja do desetega stoletja: etnografska perspektiva,'' Boydell Press, 2003, pp.{{nbsp}}14{{nsndns}}15 {{ISBN|1-84383-026-4}}, {{ISBN|978-1-84383-026-9}}</ref> Po drugi strani je [[Gudmund Schütte|Schütte]], v svoji analizi tovrstnih problemov v Ptolemajevih Zemljevidih Severne Evrope verjel, da je beseda Sasi pravilna. Ugotavlja, da se izguba prvih črk pojavlja na številnih mestih v različnih kopijah Ptolemajevega dela in tudi, da so rokopisi brez "Saxones" na splošno slabši. <ref>Schütte, page [https://archive.org/stream/ptolemysmapsofno00schrich#page/22/mode/2up/search/saxones 22-23].</ref> Schütte pripominja, da je obstajala srednjeveška tradicija, da so to območje imenovali "Stara Saška" (ki zajema Vestfalijo, Angrijo in Eastfalijo)).<ref>Schütte [https://archive.org/stream/ptolemysmapsofno00schrich#page/64/mode/2up/search/saxones page 64].</ref> Ta pogled je v skladu z [[Bede]]jem, ki omenja, da je bila stara Saška blizu Rena, nekje severno od reke [[Lippe]] (Vestfalija, severovzhodni del sodobne nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija).<ref name=palaeo>{{citation|journal=Palaeohistoria|url=https://books.google.com/books?id=6HCeJU_7SFwC&pg=PA70 |volume=51/52| year=2010| title=De ¹⁴C-chronologie van de Nederlandse Pre- en Protohistorie VI: Romeinse tijd en Merovingische periode, deel A: historische bronnen en chronologische schema's|last1=Lanting |last2=van der Plicht|page=70|isbn = 9789077922736}}</ref> Prva nesporna omemba saškega imena v moderni obliki je iz leta 356 našega štetja, ko jih je [[Julijan Apostat|Julijan]], kasnejši [[rimski cesar]], v govoru omenil kot zaveznike [[Magnencij]]a, tekmeca cesarja v [[Galija|Galiji]]. [[Zosimus (zgodovinar)|Zosimus]] omenja posebno pleme Saksoncev, imenovano ''Kouadoi'', ki so ga razlagali kot nesporazum za [[Havki|Havke]], ali [[Hamavi|Hamave]]. Vstopili so v Porenje in izpodrinili nedavno naseljene [[Salijski Franki|Salijske Franke]] pred [[Batavi (Germansko pleme)|Batavijci]], nakar so se nekateri Salijci ob podpori Julijana začeli seliti na belgijsko ozemlje Toksandrije.<ref>{{Citation|url=https://books.google.com/books?id=77MOAAAAQAAJ&pg=PA42|title=Dark Age Naval Power: A Re-Assessment of Frankish and Anglo-Saxon Seafaring ...|first=John |last=Haywood|date=January 1991|page=42|isbn=9780415063746}}</ref> Tako v tem primeru kot v drugih so bili Sasi povezani z uporabo čolnov za svoje napade. Za obrambo pred saškimi roparji so [[Stari Rimljani|Rimljani]] ustvarili vojaško okrožje, imenovano''[[Saška obala|Litus Saxonicum]]'' ("Saška obala") na obeh straneh [[Angleškega kanala]]. Leta 441–442 našega štetja so Sasi prvič omenjeni kot prebivalci Britanije, ko je neznani [[Galci|Galski]] zgodovinar zapisal: "Britanske province (...) so bile podrejene pod saško oblast".<ref name="Koch2006">{{cite book|author=John T. Koch|title=Celtic Culture: A Historical Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=f899xH_quaMC&pg=PA59|year=2006|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-85109-440-0|page=59}}</ref> Sasi kot prebivalci današnje [[Severna Nemčija|Severne Nemčije]] so prvič omenjeni leta 555, ko je umrl frankovski kralj [[Theudebald]], in so Sasi izkoristili priložnost za upor. Upor je zadušil [[Klotar I.]], Theudebaldov naslednik. Nekateri njihovi frankovski nasledniki so se borili proti Sasom, drugi so bili z njimi povezani. Turinžani so se pogosto pojavljali kot zavezniki Sasov . ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * [[Bernard Bachrach|Bachrach, Bernard S.]] ''Merovingian Military Organisation, 481–751''. Minneapolis: University of Minnesota Press, 1971. * Goldberg, Eric J. [https://www.jstor.org/stable/2865267 "Popular Revolt, Dynastic Politics, and Aristocratic Factionalism in the Early Middle Ages: The Saxon Stellinga Reconsidered."] ''[[Speculum (journal)|Speculum]]'', Vol. 70, No. 3. (Jul., 1995), pp.&nbsp;467–501. * Hummer, Hans J. ''Politics and Power in Early Medieval Europe: Alsace and the Frankish Realm 600–1000''. Cambridge University Press: 2005. * [[Timothy Reuter|Reuter, Timothy]]. ''Germany in the Early Middle Ages 800–1056''. New York: Longman, 1991. * Reuter, Timothy (trans.) ''[https://web.archive.org/web/20070312020323/http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm The Annals of Fulda]''. (Manchester Medieval series, Ninth-Century Histories, Volume II.) Manchester: Manchester University Press, 1992. *{{citation|last=Springer|first=Matthias|title=Die Sachsen|year=2004|publisher=[[Kohlhammer Verlag]]}} * [[Frank Stenton|Stenton, Sir Frank M.]] ''Anglo-Saxon England''. third ed. Oxford University Press, 1971. * [[John Michael Wallace-Hadrill|Wallace-Hadrill, J. M.]], translator. ''[https://web.archive.org/web/20060203233532/http://www.bu.edu/english/levine/grch4+5.htm The Fourth Book of the Chronicle of Fredegar with its Continuations]''. Connecticut: Greenwood Press, 1960. * [[James Westfall Thompson|Thompson, James Westfall]]. ''Feudal Germany''. 2 vol. New York: Frederick Ungar Publishing Co., 1928. ==External links== * [http://penelope.uchicago.edu/~grout/encyclopaedia_romana/britannia/saxonadvent/saxonadvent.html James Grout: ''Saxon Advent'', part of the Encyclopædia Romana] * [http://thescotsman.scotsman.com/index.cfm?id=1393742006 Saxons and Britons] [[Kategorija:Sasi| ]] [[Kategorija:Zgodovina Germanov]] {{normativna kontrola}} s0biv0rna1otd3hfi9plk3zj0xm58ye 0 317459 5728977 4756087 2022-08-08T10:33:20Z Romanm 13 [[Ameriška državljanska vojna]], [[Ameriška vojna z Indijanci]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frank Dwight Baldwin |nickname= |nationality=[[Američani|ameriška]] |allegiance={{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike]] |branch=[[Slika:United States Department of the Army Seal.svg|25px|Grb Kopenske vojske ZDA]] [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska ZDA]]<br>[[Zvezna vojska ZDA]] |serviceyears=1862-1906 |rank=[[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Indijanske vojne]]<br>[[Ameriška državljanska vojna]]<br>[[Ameriško-španska vojna]] |awards=[[Medalja časti]] (2) |relations= |laterwork= }} '''Frank Dwight Baldwin''', [[Američani|ameriški]] [[general]], * [[26. junij]] [[1842]], † [[22. april]] [[1923]]. Najbolj je poznan kot eden izmed 19 pripadnikov [[oborožene sile ZDA|ameriških oboroženih sil]], ki so bili dvakrat odlikovani s [[medalja časti|medaljo časti]] ter kot prvi, ki je prejel medalji za zasluge med dvema različnima vojnama; prvo medaljo je prejel za zajetje dveh častnikov med [[Ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]] in drugo za izkazan pogum med [[Ameriška vojna z Indijanci|vojno z Indijanci]] leta 1874. == Življenjepis == Med celotno ameriško državljansko vojno je služil v [[19. michiganski prostovoljski pehotni polk|19. michiganskem prostovoljnem pehotnem polku]] ''(19th Michigan Volunteer Infantry Regiment)'', v sestavi katerega se je udeležil vseh polkovnih bitk v letih 1862−65. Po koncu vojne je bil kot [[drugi poročnik (ZDA)|drugi poročnik]] sprejet v redni [[19. pehotni polk (ZDA)|19. pehotni polk]], nato pa je bil premeščen v [[5. pehotni polk (ZDA)|5. pehotni polk]], v sestavi katerega se je boril proti Indijancem. Pod poveljstvom generala [[Nelson A. Miles|Nelsona A. Milesa]] se je odlikoval kot vodja izvidnikov v kampanjah proti [[Sedeči bik|Sedečemu biku]] in [[Nori konj|Noremu konju]]. Udeležil se je tudi [[ameriško-španska vojna|ameriške-španske vojne]]. Vojaško kariero je končal kot [[generaladjutant]] [[Kolorado|Kolorada]]. == Napredovanja == * 1865: [[drugi poročnik (ZDA)|drugi poročnik]], [[Regularna vojska ZDA|Regularna vojska]] * 27. februar 1890: [[brevetni čin|brevetni]] [[stotnik (ZDA)|stotnik]], Regularna vojska * 9. junij 1902: [[brigadni general (ZDA)|brigadni general]], Regularna vojska * 1906: [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]], Regularna vojska == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam ameriških generalov]] * [[seznam generalov Kopenske vojske ZDA]] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Baldwin, Frank Dwight}} [[Kategorija:Ameriški generali]] [[Kategorija:Generali Kopenske vojske ZDA]] [[Kategorija:Generali Zvezne vojske ZDA]] [[Kategorija:Veterani indijanski vojn]] [[Kategorija:Veterani ameriške državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani špansko-ameriške vojne]] [[Kategorija:Nosilci medalje časti]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Hamilton]] [[Kategorija:Pokopani na Nacionalnem pokopališču Arlington]] 2kdlckr6gguoe8e65ay9dka7y43492w 0 325639 5728612 5728326 2022-08-07T13:22:07Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Simčič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Albin Simčič]] (1915—1983), javni delavec * [[Ana Simčič]] (1905—?), kulturna delavka v Argentini * [[Andrej Simčič]] (1912—1986), duhovnik, prelat * [[Antoinette Simčič]] (1901—2001), kulturna delavka v ZDA (= Tončka Simčič) * [[Branko Simčič]] (1912—2011), arhitekt, urbanist in scenograf * [[Branko Simčič, slikar|Branko Simčič]] (''Bram Barjanski'') (1953—2020), slikar (sin Rudija Simčiča) *[[Darinka Lavrič Simčič]] (*1952), baletna plesalka, vodja baleta * [[Eva Simčič Nifergal]] (*1935), igralka * [[Ferdinand Simčič]] (1869—1915), nadučitelj, glasbenik in zadružni organizator * [[Franc Simčič]] (1893—1977), gradbenik * [[Igor Simčič]] (*1954), vinar, športni podjetnik - jadralec * [[Ivan Simčič]] (*1969), častnik in zgodovinar * [[Izidor Simčič|Izidor (Dori) Simčič]] (*1942), arhitekt *[[Jurij Simčič]], inženir, raziskovalec v [[NASA]] * [[María Debevec Simčič]] (*1953), prevajalka *[[Marijan Simčič]] (1909—1980), partizan, polit. delavec, vrhovni sodnik * [[Marjan Simčič]] (1960—2016), živilski tehnolog, strokovnjak za prehrano, univ. prof. * [[Marjan Simčič]] (*1968), vinar * [[Marko Simčič]] (*1944), igralec *[[Mik Simčič|Mik N. Simčič]], slikar, kipar, scenograf, galerist * [[Miro Simčič]], novinar, zgodovinski publicist * [[Neža Simčič]] (*1950), igralka * [[Oskar Simčič]] (1926—2022), duhovnik, škofijski vikar in narodni delavec na Goriškem v Italiji * [[Peter Simčič]] (*1942), industrijski oblikovalec * [[Rudi Simčič]] (1920—2006), slikar * [[Samo Simčič]] (*1946), pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, šolnik (waldorfski) * [[Teofil Simčič]] (1902—1997), odvetnik in politik v zamejstvu * [[Tomaž Simčič]] (*1958), glasbeni šolnik, učitelj literarnih predmetov, pianist, publicist * [[Tončka Simčič]] (1901—2001), izseljenska kulturna delavka (= Antoinette Simčič) * [[Vekoslav Simčič]] (*1931), veterinar, univerzitetni učitelj * [[Vladoša Simčič]] (1910—1990), gledališka igralka * [[Zorko Simčič]] (*1921), književnik (pisatelj in publicist), akademik * [[Zvonimir Simčič]] (1921—2008), enolog, vinarski strokovnjak * [[Zvonka Simčič|Zvonka T. Simčič]] (*1963), slikarka, vizualna in zvočna (intermedijska) [[Umetnik|umetnica]], videastka == Glej tudi == * priimka [[Simšič]] in [[Simič]] *priimek [[Simončič]] *priimek [[Simoniti]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Simčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 946glvpdvww40nq1cvwymqhs5ce3eyl 5728614 5728612 2022-08-07T13:23:49Z Amanesciri2021 205950 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki '''Simčič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Albin Simčič]] (1915—1983), javni delavec * [[Ana Simčič]] (1905—?), kulturna delavka v Argentini * [[Andrej Simčič]] (1912—1986), duhovnik, prelat * [[Antoinette Simčič]] (1901—2001), kulturna delavka v ZDA (= Tončka Simčič) * [[Branko Simčič]] (1912—2011), arhitekt, urbanist in scenograf * [[Branko Simčič, slikar|Branko Simčič]] (''Bram Barjanski'') (1953—2020), slikar (sin Rudija Simčiča) *[[Darinka Lavrič Simčič]] (*1952), baletna plesalka, vodja baleta * [[Eva Simčič Nifergal]] (*1935), igralka * [[Ferdinand Simčič]] (1869—1915), nadučitelj, glasbenik in zadružni organizator * [[Franc Simčič]] (1893—1977), gradbenik * [[Igor Simčič]] (*1954), vinar, športni podjetnik - jadralec * [[Ivan Simčič]] (*1969), častnik in zgodovinar * [[Izidor Simčič|Izidor (Dori) Simčič]] (*1942), arhitekt *[[Jurij Simčič]], inženir, raziskovalec v [[NASA]] * [[María Debevec Simčič]] (*1953), prevajalka *[[Marijan Simčič]] (1909—1980), partizan, polit. delavec, vrhovni sodnik * [[Marjan Simčič]] (1960—2016), živilski tehnolog, strokovnjak za prehrano, univ. prof. * [[Marjan Simčič]] (*1968), vinar * [[Marko Simčič]] (*1944), igralec *[[Mik Simčič|Mik N. Simčič]], slikar, kipar, scenograf, galerist * [[Miro Simčič]], novinar, zgodovinski publicist * [[Neža Simčič]] (*1950), igralka * [[Oskar Simčič]] (1926—2022), duhovnik, škofijski vikar in narodni delavec na Goriškem v Italiji * [[Peter Simčič]] (*1942), industrijski oblikovalec * [[Rudi Simčič]] (1920—2006), slikar * [[Samo Simčič]] (*1946), pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, šolnik (waldorfski) * [[Teofil Simčič]] (1902—1997), odvetnik in politik v zamejstvu * [[Tomaž Simčič]] (*1958), glasbeni šolnik, učitelj literarnih predmetov, pianist, publicist * [[Tončka Simčič]] (1901—2001), izseljenska kulturna delavka (= Antoinette Simčič) * [[Vekoslav Simčič|V(j)ekoslav Simčič]] (*1931), veterinar, univerzitetni učitelj * [[Vladoša Simčič]] (1910—1990), gledališka igralka * [[Zorko Simčič]] (*1921), književnik (pisatelj in publicist), akademik * [[Zvonimir Simčič]] (1921—2008), enolog, vinarski strokovnjak * [[Zvonka Simčič|Zvonka T. Simčič]] (*1963), slikarka, vizualna in zvočna (intermedijska) [[Umetnik|umetnica]], videastka == Glej tudi == * priimka [[Simšič]] in [[Simič]] *priimek [[Simončič]] *priimek [[Simoniti]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Simčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3hjpuc11bmlec3p7iwme1h1e9ersh58 10 336598 5728954 5343380 2022-08-08T09:39:48Z Sasodoma 174811 Dodano naselje Šestdobe, da se seznam sklada s https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Ra%C4%8De_-_Fram wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Rače - Fram | image = | title = [[Občina Rače - Fram|Naselja občine Rače - Fram]] | listclass = hlist | list1 = * [[Brezula]] * '''[[Fram]]''' * [[Ješenca]] * [[Kopivnik]] * [[Loka pri Framu]] * [[Morje, Rače - Fram|Morje]] * [[Planica, Rače - Fram|Planica]] * [[Podova]] * [[Požeg]] * '''[[Rače]]''' * [[Ranče]] * [[Spodnja Gorica]] * [[Šestdobe]] * [[Zgornja Gorica]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge slovenskih občin|{{PAGENAME}}]] </noinclude> mwy9q41ieordy5as7gfgz8xkzi7nvp7 10 337493 5728929 5651600 2022-08-08T09:26:51Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad | name = 1. FC Nürnberg | teamname = 1. FC Nürnberg |listclass=hlist | bgcolor = #ad1732 | textcolor = white | bordercolor = black | list = <div> {{Football squad2 player|no=1|name=[[Carl Klaus|Klaus]]}} {{football squad2 player|no=3|name=Fofana}} {{football squad2 player|no=4|name=[[James Lawrence (nogometaš)|Lawrence]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Johannes Geis|Geis]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Lino Tempelmann|Tempelmann]]}} {{Football squad2 player|no=7|name=[[Felix Lohkemper|Lohkemper]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Taylan Duman|Duman]]}} {{Football squad2 player|no=10|name=[[Mats Møller Dæhli|Dæhli]]}} {{Football squad2 player|no=11|name=[[Erik Shuranov|Shuranov]]}} {{Football squad2 player|no=13|name=[[Erik Wekesser|Wekesser]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Fabian Nürnberger|Nürnberger]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Christopher Schindler|Schindler]]&nbsp;([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{Football squad2 player|no=17|name=[[Jens Castrop|Castrop]]}} {{Football squad2 player|no=18|name=[[Manuel Wintzheimer|Wintzheimer]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Florian Hübner|Hübner]]}} {{Football squad2 player|no=20|name=[[Pascal Köpke|Köpke]]}} {{Football squad2 player|no=22|name=[[Enrico Valentini|Valentini]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Kwadwo Duah|Duah]]}} {{Football squad2 player|no=25|name=Blum}} {{Football squad2 player|no=26|name=[[Christian Mathenia|Mathenia]]}} {{Football squad2 player|no=28|name=[[Jan Gyamerah|Gyamerah]]}} {{Football squad2 player|no=29|name=[[Tim Handwerker|Handwerker]]}} {{Football squad2 player|no=31|name=Reichert}} {{Football squad2 player|no=32|name=[[Louis Breunig|Breunig]]}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Christoph Daferner|Daferner]]}} {{Football squad2 player|no=35|name=Brown}} {{Football squad2 player|no=36|name=[[Lukas Schleimer|Schleimer]]}} {{Football squad manager|name=[[Robert Klauß|Klauß]]}} </div><noinclude>[[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov]]</noinclude> }} e3ndxs3h19e9pg82uv79ql3oxy7f5bq 0 346990 5728835 5714458 2022-08-07T23:39:11Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[pevec|pevcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jil Aigrot]] *[[Alizée]] (''Alizée'' ''Jacotey'') *[[Thierry Amiel]] *[[Marcel Amont]] *[[Lisa Angell]] *[[Richard Anthony]] *[[Arletty]] (''Léonie Marie Julie Bathiat'') *[[Isabelle Aubret]] (''Thérèse Coquerelle'') *[[Hugues Aufray]] *[[Charles Aznavour]] (''Shahnour Varenagh Aznavourian''; ''Charles Aznavurijan'') == B == *[[Chimène Badi]] *[[Josephine Baker]] *[[Alka Balbir]] (''Anne-Laure Balbir'') *[[Bambou]] (''Caroline Von Paulus'') *[[Didier Barbelivien]] *[[Emma Bardac]] *[[Brigitte Bardot]] *[[Aimé Barelli]] *[[Pierre Barouh]] *[[Alain Barrière]] *[[Alain Bashung]] (1947-2009) *[[Gilbert Bécaud]] *[[Gricha Berekachvili]] *[[Michel Berger]] *[[Benjamin Biolay]] *[[Didier Blanc]] *[[Betty Bonifassi]] *[[Guy Bontempelli]] *[[Bourvil]] (''André Robert Raimbourg'') *[[Jacqueline Boyer]] (''Jacqueline Ducos'') *[[Georges Brassens]] *[[Jacques Brel]] (belgijsko-fr.) *[[Pierre Brice]] (''Pierre-Louis Le Bris'') *[[Patrick Bruel]] *([[Bertrand Burgalat]]) == C == *[[Francis Cabrel]] *[[Clémentine Célarié]] *[[Jeanne Cerhal]] *[[Alain Chamfort]] *[[Manu Chao]] (''José-Manuel Thomas Arthur Chao'') *[[Éric Charden]] *[[Maurice Chevalier]] *[[Christophe (pevec)|Christophe]] (''Daniel Bevilacqua'') *[[André Claveau]] *[[Julien Clerc]] *[[Noëlle Cordier]] *[[Marion Cotillard]] *[[Nicole Croisille]] == D == *[[Mario D'Alba]] *[[Étienne Daho]] *[[Dalida]] (''Iolanda Cristina Gigliotti)'' *[[Joe Dassin]] (''Joseph Ira Dassin'') *[[Suzy Delair]] *[[Michel Delpech]] (1946-2016) *[[Julie Delpy]] *[[Philippe Dhondt]] - ''[[Boris]]'' *[[Bernard Dimey]] *[[Sacha Distel]] *[[Arielle Dombasle]] *[[Jacques Dutronc]] *[[Thomas Dutronc]] == F == *[[Mylène Farmer]] (''Mylène Jeanne Gautier'') *[[Lolo Ferrari]] *[[Léo Ferré]] *[[Michel Fugain]] == G == *[[Charlotte Gainsbourg]] *[[Serge Gainsbourg]] *[[France Gall]] (''Isabelle Genevieve Marie Anne Gall'') *[[Pierre-Jean Garat]] *[[Carlos Gardel]] (''Charles Romuald Gardés'') *[[Jean-Jacques Goldman]] *[[Juliette Gréco]] *[[Grégoire (glasbenik)|Grégoire]] (''Boissenot'') *[[Georges Guétary]] *[[Yvette Guilbert]] * == H == *[[Johnny Hallyday]] (1943-2017) * *[[Françoise Hardy]] *[[Guy-Manuel de Homem-Christo]] == I == *[[Sébastien Izambard]] == J == *[[Jenifer]] (''Yaël Dadouche-Bartoli'') *[[Keziah Jones]] (''Olufemi Sanyaolu'') *[[Patrick Juvet]] == K == *[[Patricia Kaas]] *[[Philippe Katerine]] (''Philippe Blanchard'') *[[Véra Korène]] == L == *[[Lââm]] *[[Marie Laforêt]] (''Maitena Doumenach'') *[[Francis Lalanne]] *[[Serge Lama]] *[[Rose Laurens]] *[[Bernard Lavilliers]] *[[Amanda Lear]] *[[Gérard Lenorman]] *[[Philippe Léotard]] *[[Louane]] (''Louane Emera'') *[[Renan Luce]] *[[Elsa Lunghini]] == M == *[[Enrico Macias]] *[[Mathias Malzieu]] *[[Jeane Manson]] (ameriško-fr.) *[[Corine Marienneau]] *[[Anna Marly]] (r. ''Smirnov''; rusko-franc.) *[[Didier Marouani]] *[[Thomas Mars]] (''Thomas Pablo Croquet'') *[[Jessy Matador]] *[[Mireille Mathieu]] *[[Elli Medeiros]] *[[Lizzy Mercier Descloux]] *[[Miss Kittin]] (''Caroline Hervé'') *[[Eddy Mitchell]] *[[Chloé Mons]] *[[Yves Montand]] (''Ivo Livi'') *[[Jeanne Moreau]] *[[Georges Moustaki]] (egipt.-franc. italo-gr. rodu) == N == *[[Nicoletta]] (''Nicole Fernande Grisoni'') *[[Yannick Noah]] == P == *[[Mélanie Pain]] *[[Vanessa Paradis]] *[[Jean-Claude Pascal]] (''Jean-Claude Villeminot'') *[[Pierre Perret]] *[[Édith Piaf]] (''Édith Giovanna Gassion'') *[[Jacques Pills]] *[[Yvonne Printemps]] == R == *[[Norma Ray]] *[[Serge Reggiani]] *[[Regine]] (''Regina Zylberberg'') *[[Colette Renard]] *[[Renaud]] (''Pierre Manuel Séchan'') *[[Catherine Ringer]] *[[Simone Ringer]] *[[Mado Robin]] *[[Louis Auguste Florimond Ronger]] *[[Alexandra Roos]] *[[Tino Rossi]] *[[Olivia Ruiz]] (''Olivia Blanc'') == S == *[[Henri Salvador]] *[[Samaha Sam]] *[[Michel Sardou]] *[[Claude-Michel Schönberg]] *[[Romane Serda]] *[[Sheila]] (''Annie Chancel'') *[[Sacha Sieff]] (Sacha di Manolo) *[[Benjamin Siksou]] * *[[Suzy Solidor]] *[[Alain Souchon]] *Stone * == T == *[[Bernard Tapie]] *[[Michèle Torr]] *[[Charles Trenef]] == U == *[[Joëlle Ursull]] == V == *[[Caterina Valente]] *[[François Valéry]] (''Jean-Louis Mougeot'') *[[Sylvie Vartan]] *[[Amaury Vassili]] *[[Boris Vian]] *[[Adia Victoria]] *[[Hervé Vilard]] == W == * [[Lambert Wilson]] == Z == *[[Zaz (pevka)|Zaz]] (''Isabelle Geffroy'') ==Glej tudi== * [[seznam francoskih šansonjerjev]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Pevci]] [[Kategorija:Francoski pevci|*]] iuvajw2l4g7os0y3bmenrpredmauvy1 10 356228 5728947 5651626 2022-08-08T09:36:15Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad | name = NK Maribor squad | teamname = NK Maribor | bgcolor = purple | textcolor = yellow | bordercolor = yellow | list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Ažbe Jug|Jug]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Aleks Pihler|Pihler]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Rok Kronaveter|Kronaveter]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Marko Božić (nogometaš)|Božić]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Danijel Šturm|Šturm]]}} {{football squad2 player|no=12|name=[[Gregor Sikošek|Sikošek]]}} {{football squad2 player|no=13|name=[[Rok Sirk|Sirk]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Vladan Vidaković|Vidaković]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Jan Repas|Repas]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Aljaž Antolin|Antolin]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Ivan Brnić|Brnić]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Roko Baturina|Baturina]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Max Watson|Watson]]}} {{football squad2 player|no=21|name=Božičković}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Martin Milec|Milec]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Luka Uskoković|Uskoković]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[Rok Maher|Maher]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Sven Karič|Karič]]}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Andraž Žinič|Žinič]]}} {{football squad2 player|no=30|name=Laušić}} {{football squad2 player|no=32|name=[[Nemanja Mitrović|Mitrović]]}} {{football squad2 player|no=40|name=[[Ignacio Guerrico|Guerrico]]}} {{football squad2 player|no=42|name=[[Vid Koderman|Koderman]]}} {{football squad2 player|no=52|name=[[Marko Zalokar|Zalokar]]}} {{football squad2 player|no=59|name=Pridgar}} {{football squad2 player|no=77|name=[[Žan Vipotnik|Vipotnik]]}} {{football squad2 player|no=81|name=[[Menno Bergsen|Bergsen]]}} {{football squad manager|name=[[Radovan Karanović|Karanović]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Nogometni klub Maribor|ž]] </noinclude> flpbciz5wt1lvdfik99id9pfrxtinpo 10 356369 5728898 5667039 2022-08-08T08:24:48Z Sporti 5955 pos., wikitext text/x-wiki {{football squad | name = Olimpija Ljubljana squad | teamname = NK Olimpija Ljubljana (2005) | bgcolor = darkgreen | textcolor = white | bordercolor = silver | list=<div> {{Football squad2 player|no=1|name=[[Ivan Banić|Banić]]}} {{Football squad2 player|no=4|name=[[Damian van Bruggen|van Bruggen]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Vitja Valenčič|Valenčič]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Nino Pungaršek|Pungaršek]]}} {{Football squad2 player|no=9|name=[[Mustafa Nukić|Nukić]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Timi Max Elšnik|Elšnik]]}} {{Football squad2 player|no=11|name=[[Marijan Čabraja|Čabraja]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Marcel Ratnik|Ratnik]]}} {{Football squad2 player|no=15|name=[[Đorđe Crnomarković|Crnomarković]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Matic Fink|Fink]]}} {{Football squad2 player|no=18|name=[[Mario Kvesić|Kvesić]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Eric Boakye|Boakye]]}} {{Football squad2 player|no=22|name=[[Erik Gliha|Gliha]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Nik Kapun|Kapun]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Svit Sešlar|Sešlar]]}} {{Football squad2 player|no=27|name=[[Aljoša Matko|Matko]]}} {{Football squad2 player|no=30|name=[[Marin Pilj|Pilj]]}} {{Football squad2 player|no=31|name=[[Žan Mauricio|Mauricio]]}} {{football squad2 player|no=35|name=[[Goran Milović|Milović]]}} {{Football squad2 player|no=43|name=[[Aljaž Krefl|Krefl]]}} {{Football squad2 player|no=44|name=[[Robert Mudražija|Mudražija]]}} {{Football squad2 player|no=47|name=[[Ivan Prtajin|Prtajin]]}} {{football squad2 player|no=48|name=[[Jan Andrejašič|Andrejašič]]}} {{football squad2 player|no=62|name=[[Michael Pavlović|Pavlović]]}} {{football squad2 player|no=69|name=[[Matevž Vidovšek|Vidovšek]]}} {{football squad2 player|no=70|name=[[Antonio Delamea Mlinar|Delamea Mlinar]]}} {{football squad2 player|no=77|name=[[Almedin Ziljkić|Ziljkić]]}} {{Football squad2 player|no=88|name=[[Uroš Korun|Korun]]}} {{Football squad2 player|no=95|name=[[Lamine Tall|Tall]]}} {{Football squad2 player|no=97|name=[[Aldair Baldé|Aldair]]}} {{Football squad2 player|no=99|name=[[Nik Prelec|Prelec]]}} {{football squad manager|name=[[Albert Riera|Riera]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|ž]] </noinclude> hksj7zocxwz1e3vrn53qw3eupawnoqh 5728927 5728898 2022-08-08T09:25:58Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad | name = Olimpija Ljubljana squad | teamname = NK Olimpija Ljubljana (2005) | bgcolor = darkgreen | textcolor = white | bordercolor = silver | list=<div> {{football squad2 player|no=2|name=[[Pascal Estrada|Estrada]]}} {{football squad2 player|no=3|name=[[David Sualehe|Sualehe]]}} {{football squad2 player|no=6|name=Karamatić}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Justas Lasickas|Lasickas]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Mustafa Nukić|Nukić]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Timi Max Elšnik|Elšnik]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Samuel Pedro|Pedro]]}} {{football squad2 player|no=14|name=Ratnik}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Đorđe Crnomarković|Crnomarković]]}} {{football squad2 player|no=16|name=Slaviček}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Matic Fink|Fink]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Mario Kvesić|Kvesić]]}} {{football squad2 player|no=19|name=Sešlar}} {{football squad2 player|no=20|name=Lagundžić}} {{football squad2 player|no=22|name=Pintol}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Dino Špehar|Špehar]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Marin Pilj|Pilj]]}} {{football squad2 player|no=31|name=Mauricio}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Nemanja Gavrić|Gavrić]]}} {{football squad2 player|no=34|name=[[Agustín Doffo|Doffo]]}} {{football squad2 player|no=35|name=[[Goran Milović|Milović]]}} {{football squad2 player|no=43|name=[[Aljaž Krefl|Krefl]]}} {{football squad2 player|no=47|name=[[Ivan Prtajin|Prtajin]]}} {{football squad2 player|no=69|name=Vidovšek}} {{football squad2 player|no=70|name=[[Antonio Delamea Mlinar|Delamea Mlinar]]}} {{football squad2 player|no=77|name=[[Almedin Ziljkić|Ziljkić]]}} {{football squad2 player|no=95|name=Tall}} {{football squad2 player|no=97|name=[[Aldair Baldé|Baldé]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Erik Gliha|Gliha]]}} {{football squad manager|name=[[Albert Riera|Riera]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|ž]] </noinclude> qnyydlay0x22wjujdgxmn9dwxv1b6qi 10 356572 5728940 5676349 2022-08-08T09:33:03Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad | name = Manchester City F.C. squad | teamname = Manchester City F.C. | bgcolor = #88BBFF | textcolor = White | bordercolor = #384157 | list = <div> {{football squad2 player|no= 2|name=[[Kyle Walker|Walker]]}} {{football squad2 player|no= 3|name=[[Rúben Dias|Dias]]}} {{football squad2 player|no= 4|name=[[Kalvin Phillips|Phillips]]}} {{football squad2 player|no= 5|name=[[John Stones|Stones]]}} {{football squad2 player|no= 6|name=[[Nathan Aké|Aké]]}} {{football squad2 player|no= 7|name=[[João Cancelo|Cancelo]]}} {{football squad2 player|no= 8|name=[[İlkay Gündoğan|Gündoğan]]}} {{football squad2 player|no= 9|name=[[Erling Haaland|Haaland]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Jack Grealish|Grealish]]}} <!-- {{football squad2 player|no=13|name=[[Zack Steffen|Steffen]]}} --> {{football squad2 player|no=14|name=[[Aymeric Laporte|Laporte]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Rodri (nogometaš, rojen 1996)|Rodri]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Kevin De Bruyne|De&nbsp;Bruyne]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Stefan Ortega|Ortega]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Julián Álvarez (nogometaš)|Álvarez]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Bernardo Silva|Silva]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Benjamin Mendy|Mendy]]}} {{football squad2 player|no=26|name=[[Riyad Mahrez|Mahrez]]}} {{football squad2 player|no=31|name=[[Ederson (nogometaš, rojen 1993)|Ederson]]}} {{football squad2 player|no=33|name=[[Scott Carson|Carson]]}} {{football squad2 player|no=37|name=[[Kayky]]}} {{football squad2 player|no=47|name=[[Phil Foden|Foden]]}} {{football squad2 player|no=48|name=[[Liam Delap|Delap]]}} {{football squad2 player|no=52|name=[[Oscar Bobb|Bobb]]}} {{football squad2 player|no=53|name=[[Samuel Edozie|Edozie]]}} <!--{{football squad2 player|no=69|name=[[Tommy Doyle (nogometaš, rojen 2001)|T.&nbsp;Doyle]]}}--> <!--{{football squad2 player|no=78|name=[[Taylor Harwood-Bellis|Harwood-Bellis]]}}--> {{football squad2 player|no=79|name=[[Luke Mbete|Mbete]]}} {{football squad2 player|no=80|name=[[Cole Palmer|Palmer]]}} {{football squad2 player|no=81|name=[[Claudio Gomes|Gomes]]}} <!-- {{football squad2 player|no=84|name=Slicker}} --> <!--{{football squad2 player|no=85|name=[[James Trafford|Trafford]]}}--> <!-- {{football squad2 player|no=87|name=[[James McAtee|McAtee]]}} --> {{football squad2 player|no=94|name=[[Finley Burns|Burns]]}} {{football squad2 player|no=96|name=[[Ben Knight (nogometaš)|Knight]]}} {{football squad2 player|no=97|name=[[Josh Wilson-Esbrand|Wilson-Esbrand]]}} {{football squad manager|name=[[Pep Guardiola|Guardiola]]}} </div>}}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov|Manchester United]] </noinclude> bw9sj48g1g6ahlcn7f2gm77qebis4cs 10 356597 5728948 5651633 2022-08-08T09:36:50Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad | name = Real Madrid C.F. squad | teamname = Real Madrid C.F. | bgcolor = white | textcolor = black | bordercolor = #949698 | list = <div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Thibaut Courtois|Courtois]]}} {{football squad2 player|no=2|name=[[Dani Carvajal|Carvajal]]}} {{football squad2 player|no=3|name=[[Éder Militão|Militão]]}} {{football squad2 player|no=4|name=[[David Alaba|Alaba]]}} {{football squad2 player|no=5|name=[[Jesús Vallejo|Vallejo]]}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Nacho (nogometaš, rojen 1990)|Nacho]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Eden Hazard|Hazard]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Toni Kroos|Kroos]]}} {{football squad2 player|no=9|name=[[Karim Benzema|Benzema]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Luka Modrić|Modrić]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Marco Asensio|Asensio]]}} {{Football squad2 player|no=12|name=[[Álvaro Odriozola|Odriozola]]}} {{football squad2 player|no=13|name=[[Andriy Lunin|Lunin]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Casemiro]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Federico Valverde|Valverde]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Lucas Vázquez|Vázquez]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Aurélien Tchouaméni|Tchouaméni]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Dani Ceballos|Ceballos]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Vinícius Júnior|Vinícius Jr.]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Rodrygo]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Antonio Rüdiger|Rüdiger]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Ferland Mendy|Mendy]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[Mariano Díaz|Mariano]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Eduardo Camavinga|Camavinga]]}} {{Football squad2 player|no=|name=[[Reinier Jesus|Reinier]]}} {{football squad manager|name=[[Carlo Ancelotti|Ancelotti]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] </noinclude> jhd01it6bu9p9d3xbthb6ylyaq76q1c 0 364765 5728964 5467175 2022-08-08T10:10:28Z 194.6.237.39 /* Rojstvo in posvetno življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Klara Asiška | birth_date =<!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | feast_day = [[11. avgust]] | venerated_in = [[rimskokatoliška Cerkev]] <br> [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] <br> [[Anglikanska cerkev|anglikanska skupnost]] <br> [[Luteranstvo|luteranci]] | image = <!-- WD --> | caption = [[Simone Martini]] (1284 - 1344), freska; Sveta Klara Asiška | birth_place = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | titles = [[Spokornik|spokornica]], [[Redovni ustanovitelj|redovna ustanoviteljica]]<br>[[Mistik|mistikinja]] | canonized_date = [[1255]] | canonized_place = | canonized_by = [[Papež Aleksander IV. |Aleksander IV.]] | attributes = bela lilija, hostija v Najsvetejšem zakramentu, spokorniška redovna obleka, cingulum s tremi vozli | patronage = [[Televizija|televizije]], [[Telekomunikacije|telekomunikacij]], [[Perice|peric]], [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|volčičev]] | major_shrine = Assisi }} '''Sveta Klara Asiška''', [[Italijani|italijanska]] [[svetnik|svetnica]], [[krščanstvo|krščanska]] [[mistika|mistikinja]] in [[redovni ustanovitelj|redovna ustanoviteljica]] [[Cerkveni red|reda]] [[Klarise|klaris]], * [[1193]], [[Assisi]], [[Papeška država]] (danes [[Italija]]), † [[11. avgust]] [[1253]], [[Assisi]]. Bila je ena pomembnejših prenoviteljic [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]] v [[13. stoletje|13. stoletju]]; ustanovila je nov ženski red v Cerkvi, z življenjem v popolnem uboštvu, kar je takrat dvignilo veliko prahu. Svoje življenje in življenje somišljenic je po posvetu s someščanom [[Sveti Frančišek Asiški|sv. Frančiškom]], posvetila izključno [[Molitev|molitvi]] in kontemplaciji pred [[Sveta evharistija|Najsvetejšim]] v tišini zaprtih [[samostan]]skih zidov. Dve leti po smrti jo je papež Aleksander IV. [[Kanonizacija|razglasil]] za svetnico. [[Rimskokatoliška cerkev]] obhaja [[god]] te velike [[svetnik|svetnice]] 11. avgusta. Pokopana je v asiški baziliki, ki je posvečena njej. == Rojstvo in posvetno življenje == Klarina družina je živela v neposredni bližini asiške katedrale sv. Rufina. Rodila se je 16. julija [[1193]]<ref>I. M. Boccali, Opuscula s Francisci et scripta s. Clarae Assisiensium, Assisi 1978.</ref> staršema Ortolani in Favaroneju di Offreduccio, ki sta pripadala višjemu družbenemu sloju, kar ji je tudi omogočilo, da se je naučila brati in pisati. Tako sta tudi starša želela, da se njuna hči [[Poroka|poroči]] s kakšnim bogatim in slavnim ženinom, vendar se je Klara odločila drugače: odpovedala se je svetu in svoje življenje posvetila [[Bog]]u. Versko vzgojo ji je dala njena mati, ki naj bi že pred njenim rojstvom [[Romanje|poromala]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]], kar je bilo za tiste čase nekaj izrednega.<ref>Fonti francescane, Assisi 1978</ref> V noči [[Cvetna nedelja|cvetne nedelje]] leta [[1212]], ko ji je bilo šele 18 let, je Klara pobegnila od staršev, ki so ji že pripeljali ženina. Pribežala je k [[Sveti Frančišek Asiški|sv. Frančišku]], ki ga je že prej večkrat slišala [[pridiga]]ti v cerkvi sv. Rufina. Želela je postati njegova učenka in da jo sprejme pod svoje okrilje skupaj z [[Red manjših bratov|manjšimi brati]] pri [[Porciunkula|Porciunkuli]] (Marija Angelska), ki je takrat še spadala pod jurisdikcijo [[Benediktinci|benediktincev]]. Da bi ostala zvesta temu čemur se je želela zaobljubiti, si ostriže lase in odene spokorno meniško obleko ter sprejme sv. Frančiška za svojega predstojnika. Naslednjo noč jo skrivaj odpelje v samostan benediktink Svetega Pavla v Insuli (danes Bastia Umbra). Njenemu zgledu hitro sledi še njena sestra Neža, ki poskuša ubežati jezi in besu staršev, saj sedaj poskušajo njo na hitro poročiti s Klarinim snubcem, da vsaj tu ne bi ostal praznih rok. == Pri svetem Damijanu == Končno se Klara preseli v majhno hiško poleg cerkvice sv. Damijana, ki jo je po navdihu začel popravljati sveti Frančišek, pod pokroviteljstvom asiškega [[škof]]a Guida. Tukaj se Klari in Neži pridružita še druga sestra Beatrice in mati Ortolana. Zgled njihovega uboštvenega življenja je pritegnil še veliko drugih asiških deklet in kmalu jih je v novo nastalem [[samostan]]u že petdeset. Vse očarane z zgledom svetega Frančiška, ki je želel živeti popolno [[uboštvo]], so tudi te sestre v novi skupnosti, želele živeti enako [[Spokotnost|spokorno]], ubogo in v neprestani [[Molitev|molitvi]] k Bogu zase in za druge.<ref>{{navedi knjigo |author=Chiara Frugoni |year=2011 |title=Storia di Chiara e Francesco |publisher=Einaudi, Torino |isbn=9788806205133 |cobiss= |pages=}}</ref> Ljudstvo jih je kmalu pričelo imenovati ''Damjanove gospe'', Frančišek jih je imenoval ''Uboge gospe'', po Klarini smrti pa se poimenujejo ''Klarise''.<ref>K. Esser, Die Opuscula des hl. Franziskus von Assisi, Neue textkritische Edition, Grottaferrata (Romae) 1976.</ref> Njenemu zgledu je sledilo veliko znanih klaris, kot npr. Sveta Katarina Bolonjska, Evstohija Calafato iz Messine, sveta Neža Praška. Drugo polovico svojega življenja je preživela v [[Bolezen|boleznih]] in trpljenju, v čemer je še poglabljala svojo molitev. Leta [[1240]] so mesto Assisi ogrožali [[Saraceni]] in Klara je šla z [[Sveta evharistija|Najsvetejšim]] v rokah njim naproti. Verjela je, da lahko sovražnika premaga samo z Bogom, kar ji je tudi uspelo. Tik pred mestom se napadalci obrnejo. Umrla je pri svetem Damijanu 11. avgusta [[1253]], v starosti 60 let. Samo dve leti po njeni smrti, jo je [[papež Aleksander IV.]] [[Kanonizacija|razglasil]] za [[Svetnik|svetnico]]. == Način življenja – Forma vitae == [[File:Piero, santa chiara d'assisi.jpg|thumb|200px|[[Piero della Francesca]] (1415 - 1492), Sveta Klara]] Sveti Frančišek Asiški je uspel dobiti od papeža dovoljenje za življenje v popolnem uboštvu. To, da bi v [[13. stoletje|13. stoletju]] na enak način živele tudi ženske, je bilo nekaj novega in nesprejemljivega. Kljub vsem zunanjim pritiskom, so [[Menih|sestre]] uspele ohraniti popolno uboštvo, tako skupnostno, kakor osebno. [[Papež Inocenc IV.]] je odobril Klarino prošnjo in potrdil njeno Vodilo kot način življenja – ''forma vitae''. Ta začetni način življenja, ki ga je sprva dal sv. Frančišek Ubogim gospem pri svetem Damijanu v letih 1212 - 1218, je spočetka imel zelo zapleteno razvojno pot. Vendar se v njegovem načrtovanju, vse do končne potrjene oblike, ni izgubilo nič tistega osnovnega navdiha, ki je oblikoval red v zamisli sv. Frančiška. Klarino Vodilo je papež potrdil leta 1253, samo dva dneva pred Klarino smrtjo. Danes se izvirnik hrani med [[Relikvija|relikvijami]] v asiškem samostanu sv. Klare.<ref>Spisi sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare, Celje 1982, 245.</ref> === Privilegij popolnega uboštva === Spis s tem naslovom je imel v Klarinem življenju in življenju njenih somišljenic, odločilno vlogo. Samo z opustitvijo materialnih dobrin, se Klara lahko popolnoma osredotoči na molitev in zbližanje z Bogom. Ohranil se je izvirnik z datumom 17. september 1228, ki se danes hrani med relikvijami v samostanu svete Klare v Assisiju. [[Kardinal]] Hugolin dei Conti Segni, ostijski škof in protektor Manjših bratov, je leta 1219 odobril neke vrste vodilo, kjer pa nič ne omenja uboštva in je v nekaterih oblikah prišlo tako daleč, da je bilo redu dovoljeno imeti lastnino. Ko pa je ta isti kardinal leta 1227 postal [[papež Gregor IX.]], je potrdil njihov način življenja v popolnem uboštvu. S tem je potrdil tako Klari kot njenim sestram pri svetem Damijanu pravico, da živijo na tem svetu brez vsakršne [[Lastninska pravica|lastnine]]. Tovrsten privilegij popolnega uboštva, ki naj bi ga dal že [[papež Inocenc III.]], se zelo ujema s 13. [[Kanonsko pravo|kanon]]om 4. lateranskega [[Ekumenski koncil|koncila]] iz leta 1215, ki ne dovoljuje novih redovnih pravil. Privilegij je pomagal Klari in njenim sestram, da so lahko kljub temu kanonu ohranile frančiškovsko fiziognomijo, četudi so sprejele [[Sveti Benedikt Nursijski|benediktinsko]] pravilo. Ravno zaradi tega privilegija je Klarino Vodilo postalo ''življenje in način uboštva''.<ref>{{navedi knjigo |author1=G. Boccali|author2=Marco Bartoli |year=2013 |title=Fonti Clariane |publisher=Assisi : Edizioni Porziuncola |isbn=9788827010112 |cobiss= |pages=}}</ref> == Legende in pripovedi == * Klara je zavetnica [[Televizija|televizije]]: na [[Božič]], ko je pri [[Sveta maša|sveti maši]] sodeloval tudi sv. Frančišek, si je te udeležbe želela tudi Klara. Vendar je bila zaradi težke bolezni priklenjena na posteljo. V teh milostnih trenutkih, se ji je ponudil [[angel]], ki jo je v duhu povedel v cerkev, kjer se je obhajala sveta daritev. Tako je Klara prvič na daljavo sodelovala in gledala stvari, ki bi ji sicer bile nedosegljive. * [[Saraceni]], ki so oblegali samostan in cerkev sv. Damijana ter mesto Assisi, so se na Klarino priprošnjo k Najsvetejšemu zakramentu, nenadoma obrnili in odšli ne da bi napadli mesto ali cerkev. * Ko je oče Offreduccio besen pridivjal v samostan, da odpelje nazaj domov mlajšo hčer Nežo, Klara moli, da mu ne bi uspelo. In res: Nežino telo postane težko kot [[svinec]] in je ne more premakniti. Da bi jo v besu ubil, mu tudi ne uspe, saj njegova roka v zraku otrdi kot [[kamen]]. * [[Papež Gregor IX.]] je prišel na obisk samostana pri sv. Damijanu in pri tem Klara [[blagoslov]]i [[kruh]], ki je bil na mizi. Na njem se je takoj zarisala podoba [[križ]]a. == Cerkve == Glavna cerkev, ki je posvečena sveti Klari, je [[Bazilika Svete Klare]] v [[Assisi]]ju, kjer je tudi [[Pogreb|pokopana]]. === Bazilika Svete Klare === [[File:241AssisiSChiara.jpg|thumb|Bazilika Svete Klare, Assisi]] Klarino baziliko so postavili v letih 1255 do 1265 po načrtu [[arhitekt]]a Filippa da Campella. Novo cerkev so dozidali cerkvici svetega Jurija, ki je že stala na tem mestu in kjer je že počivalo truplo Svetega Frančiška. Leta 1230 so Frančiškovo truplo prenesli na sedanje mesto – v baziliko Svetega Frančiška. Notranjost bazilike je v obliki latinskega križa, z eno samo [[Cerkvena ladja|ladjo]] in v [[Gotika|gotskem]] slogu. [[Freske]] so poslikali različni mojstri: [[Cimabue]], Andrea da Bologna, Giunte Pisano in razni učenci [[Giotto di Bondone|Giottove]] šole. V baziliki je v Križevi kapeli ohranjen lesen križ (bizantinska ikona), ki je pri cerkvici sv. Damijana 1206 nagovoril svetega Frančiška naj gre in prenovi [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]], ki se podira. Ta križ, imenovan tudi Damijanov križ, so iz omenjene cerkvice prenesli v sedanji glavni samostan sester klaris, ko so se tu naselile. V [[Kripta|kripti]] bazilike počiva nestrohnjeno truplo svete Klare. == Red Klaris == Red Klaris danes šteje več vej tega ženskega reda, ki so se razvile tekom [[Zgodovina|zgodovine]] in odvisno od trenutnih potreb v Cerkvi in družbi: * [[Klarise]], ki imajo za vodilo zgled Svete Klare in ga ja potrdil papež Inocenc IV. leta 1253; * Klarise Urbanijanke, ki živijo po reformiranem Vodilu, ki ga je odobril [[papež Urban IV.]] leta 1263; * Klarise Koletinke, izhajajo iz reforme leta 1410; * Klarise kapucinke, ustanovljene v Neaplju leta 1538 ([[Papež Pavel III.]]);<ref>http://www.kapucini.si/?id=245</ref> * Kongregacija klaris frančiškank, kongregacija ustanovljena leta 1888; * Sestre klarise frančiškanke misijonarke Presvetega Zakramenta, kongregacija iz leta 1895; * Sestre misijonarke brezmadežnega spočetja Božje Matere, kongregacija iz leta 1910; * Klarise misijonarke Presvetega Zakramenta, kongregacija iz leta 1945; === Nekaj znanih klaris === * [[sveta Neža Asiška]] († [[1253]]), sestra svete Klare Asiške * [[sveta Evstohija Calafato]] († [[1485]])) * [[sveta Katarina Bolonjska]] († [[1463]]) * [[sveta Koleta]] († [[1447]]), prenoviteljica reda Klaris * [[sveta Neža Praška]] (sveta Neža Češka) († [[1282]]), hčerka češkega kralja [[Otokar I.|Otokarja I.]] * [[sveta Veronika Giuliani]] († [[1727]]) * [[sveta Beatrika de Silva]] († [[1492]]) ==Viri in literatura== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Assisi]] * [[Katoliška Cerkev]] * [[Sveti Damijan (Assisi)]] * [[Papež Gregor IX.]] * [[Papež Inocenc IV.]] * [[Frančišek Asiški]] * [[Tomaž Čelanski]] == Zunanje povezave == {{Wikinavedek}} * [http://svetniki.org/sveta-klara-asiska-redovna-ustanoviteljica/ Svetniki.org] * [http://franciskani-nazarje.rkc.si/samostan/klara_1.html Franciskani-nazarje.rkc.si] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klara Asiška}} [[Kategorija:Italijanski rimokatoličani]] [[Kategorija:Redovni ustanovitelji]] [[Kategorija:Katoliška duhovnost]] [[Kategorija:Italijanski svetniki]] [[Kategorija:Klara Asiška| ]] [[Kategorija:Frančišek Asiški]] mwxgw958sv400y5pdnb3dvs0xbigxgp 0 370818 5728872 5473508 2022-08-08T06:54:07Z Romanm 13 predlog za izbris wikitext text/x-wiki {{pzb}} {{Infopolje oseba}} '''Sebastian Bieniek''' (rojen 24. 4., 1975) je [[nemški]] [[režiser]], umetnik, [[slikar]] in [[pisatelj]]. == Biografija == Sebastian Bieniek se je rodil leta 1975 na [[Poljskem]] v nemški manjšini. Leta 1989 se je z družino preselil v [[Nemčijo]], kjer je živel do leta 1996. 1996-1998 je študiral umetnost na Univerzi za umetnost Braunschweig ([[HbK Braunschweig]]) pod okriljem prof. Horst Gläsker. 1998-2002 se je preselil v [[Berlin]] in se odločil, da bo tu dokončal študij umetnosti na Univerzi za umetnost Berlin ([[UdK Berlin]]) pod okriljem prof. Katharine Sieverding. 2001 je dobil priznanje [[DFJW]] ter delal šest mesecev v umetniškem studiu v [[Rennesu]] v [[Franciji]], kjer je ustvaril veliko likovnih del. 2003 je na Nemški akademiji za film in televizijo ([[DFFB]]) začel študirati filmsko režijo. 2007 je izdal prvi pravi film (''[[Die Spieler]]''). 2008 se je po desetletnem premoru vrnil nazaj k slikanju in postal je uspešen slikar. 2011 je izdal prvo knjigo'' [[''REALFAKE''|REALFAKE]]''. Leta 2013 je objavil serijo fotografij z naslovom [[''Doublefaced''|''Doublefaced'']], ki so zaslovele po celem svetu. ==Dela== === Knjige === * 2011: ''[[REALFAKE]]'' === Filmografija === * 2002: ''Zero'' * 2003: ''Nix mit Schuhen'' * 2003: ''Entschuldigung Laterne'' * 2003: ''Anamnesia'' * 2004: ''Sand'' * 2005: ''Zucker'' * 2006: ''Gerade aus'' * 2007: ''[[Die Spieler]]'' * 2008: ''[[Silvester Home Run]]'' == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastian Bieniek}} * [http://www.b1en1ek.com Uradna spletna stran Sebastian Bieniek] * [http://www.doublefaced.eu/sebastianbieniek.html Uradna spletna stran "Doublefaced" by Sebastian Bieniek] * [http://www.coltface.com/sebastianbieniek.html Uradna spletna stran "Coltface" by Sebastian Bieniek] * [http://www.lenaroselligallery.com/index.php?op=artist&id=74 Spletna stran Lena Rosselli galeriji Sebastian Bieniek] * [http://www.richardgoodallgallery.com/contemporaryart/Photography/Sebastian-Bieniek/doublefaced-no-1-p-1186.html Spletna Richard Goodall galeriji Sebastian Bieniek] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bieniek, Sebastian}} [[Kategorija:Nemški režiserji]] [[Kategorija:Nemški umetniki]] [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Nemški pisatelji]] 29spf0w9e7rgsc296kcioyos1ff5b33 5728874 5728872 2022-08-08T06:54:35Z Romanm 13 {{subst:pzb}} wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] {{Infopolje oseba}} '''Sebastian Bieniek''' (rojen 24. 4., 1975) je [[nemški]] [[režiser]], umetnik, [[slikar]] in [[pisatelj]]. == Biografija == Sebastian Bieniek se je rodil leta 1975 na [[Poljskem]] v nemški manjšini. Leta 1989 se je z družino preselil v [[Nemčijo]], kjer je živel do leta 1996. 1996-1998 je študiral umetnost na Univerzi za umetnost Braunschweig ([[HbK Braunschweig]]) pod okriljem prof. Horst Gläsker. 1998-2002 se je preselil v [[Berlin]] in se odločil, da bo tu dokončal študij umetnosti na Univerzi za umetnost Berlin ([[UdK Berlin]]) pod okriljem prof. Katharine Sieverding. 2001 je dobil priznanje [[DFJW]] ter delal šest mesecev v umetniškem studiu v [[Rennesu]] v [[Franciji]], kjer je ustvaril veliko likovnih del. 2003 je na Nemški akademiji za film in televizijo ([[DFFB]]) začel študirati filmsko režijo. 2007 je izdal prvi pravi film (''[[Die Spieler]]''). 2008 se je po desetletnem premoru vrnil nazaj k slikanju in postal je uspešen slikar. 2011 je izdal prvo knjigo'' [[''REALFAKE''|REALFAKE]]''. Leta 2013 je objavil serijo fotografij z naslovom [[''Doublefaced''|''Doublefaced'']], ki so zaslovele po celem svetu. ==Dela== === Knjige === * 2011: ''[[REALFAKE]]'' === Filmografija === * 2002: ''Zero'' * 2003: ''Nix mit Schuhen'' * 2003: ''Entschuldigung Laterne'' * 2003: ''Anamnesia'' * 2004: ''Sand'' * 2005: ''Zucker'' * 2006: ''Gerade aus'' * 2007: ''[[Die Spieler]]'' * 2008: ''[[Silvester Home Run]]'' == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sebastian Bieniek}} * [http://www.b1en1ek.com Uradna spletna stran Sebastian Bieniek] * [http://www.doublefaced.eu/sebastianbieniek.html Uradna spletna stran "Doublefaced" by Sebastian Bieniek] * [http://www.coltface.com/sebastianbieniek.html Uradna spletna stran "Coltface" by Sebastian Bieniek] * [http://www.lenaroselligallery.com/index.php?op=artist&id=74 Spletna stran Lena Rosselli galeriji Sebastian Bieniek] * [http://www.richardgoodallgallery.com/contemporaryart/Photography/Sebastian-Bieniek/doublefaced-no-1-p-1186.html Spletna Richard Goodall galeriji Sebastian Bieniek] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bieniek, Sebastian}} [[Kategorija:Nemški režiserji]] [[Kategorija:Nemški umetniki]] [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Nemški pisatelji]] ly7hpyu386vjsjlzcltvpt3kotas3j4 1 370851 5728566 5728525 2022-08-07T12:11:38Z Andrejj 94 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/105.112.100.159|105.112.100.159]] ([[User talk:105.112.100.159|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} avl33ma6uaq3il2k74o3yz7ri0e7pb3 5728591 5728566 2022-08-07T13:00:18Z A09090091 188929 Zaščitil »[[Pogovor:Knjiga]]«: Prekomeren vandalizem: [[WP:PZAP/GRP]] ([Urejanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 13:00, 14. avgust 2022 (UTC)) [Prestavljanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 13:00, 14. avgust 2022 (UTC))) wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} avl33ma6uaq3il2k74o3yz7ri0e7pb3 0 371089 5728791 4742479 2022-08-07T19:46:01Z NOMAMON11 213819 dodajanje povezav iz originalnih virov wikipedija. wikitext text/x-wiki {{ton}} ==Zgodovina ukrivljenih zaslonov== Prvi ukrivljeni [[Zaslon|zasloni]] na svetu so bila platna Cinerama, ki so bila premierno predstavljena v [[New York|New Yorku]] leta 1952. Številni kinematografi, vključno s Cinerama Dome v [[Hollywood|Hollywoodu]], so pričeli uporabljati vodoravno ukrivljena platna, s čimer so odpravljali popačenja slik, povezana z izjemno širokimi formati, na primer 23:9 CinemaScope. Pri projiciranju slik na popolnoma ravno platno se razdalja, ki jo mora prepotovati svetloba od izvorne točke, npr. projektorja, povečuje skupaj s povečevanjem razdalje ciljne točke od središča platna. Ta razlika v prepotovani razdalji povzroča blazinasto popačenje, pri katerem je slika na levem in desnem robu platna ukrivljena navznoter in razpotegnjena navpično, zaradi česar je celotna slika videti zamegljena. Ukrivljena platna pa omogočajo ohranjanje bolj ali manj enake razdalje, ki jo mora prepotovati svetloba do vseh točk platna, s čimer je odpravljen učinek popačenja in je izkušnja pri gledanju bolj naravna. ==Prihod in lastnosti televizorjev z ukrivljenimi zasloni== ===Zakaj ukrivljeno?=== Sodobni televizorji rastejo po velikosti in zmogljivosti ločljivosti, s čimer poustvarjajo vedno bolj realistične slike. Ukrivljena oblika nudi pristnejšo izkušnjo pri gledanju. Ukrivljeni zasloni nudijo pri gledanju z optimalne razdalje v primerjavi s ploskimi zasloni širše kote gledanja, zaradi česar je izkušnja pri gledanju bolj realistična in pristnejša, hkrati pa omogoča tudi boljši kontrast na zaslonu za jasnejše in bolj žive slike. 1) Večja pristnost: Širši kot gledanja omogoča bolj realistično in pristnejšo izkušnjo pri gledanju. 2) Naravna in udobna izkušnja pri gledanju: Ukrivljeni zasloni so primernejši za človeško sposobnost vizualnega zaznavanja in ohranjajo enakomerno razdaljo gledanja celotnega zaslona in naravnejšo ter udobnejšo izkušnjo. 3) Jasnejša kakovost slike: Slike, prikazane na ukrivljenih zaslonih, so videti ostre in čiste po celotnem zaslonu. ===Večja pristnost=== Ukrivljeni zasloni dopolnjujejo gledalčevo vidno polje za bolj realistično izkušnjo, ki gledalca povleče globlje. Ker je goriščna ravnina zaslona bližje gledalcu kot pri ploskem zaslonu, gledalec izkusi tudi stereoskopski učinek. ===Naravna in udobna izkušnja pri gledanju=== Ukrivljeni televizorji so primernejši za človeško sposobnost vizualnega zaznavanja, saj človeške oči in možgani pri gledanju ploske slike odpravljajo popačenja in plosko sliko prepoznavajo kot ukrivljeno. Gledanje že ukrivljenih slik, na primer slik, prikazanih na ukrivljenem televizorju, sprošča sposobnost vizualnega zaznavanja, zato očem in možganom ni treba izvajati potrebnega odpravljanja in omogoča uživanje ob bolj naravni in resnični sliki. Vse točke ukrivljenega zaslona so od gledalca oddaljene enako, zaradi česar je izkušnja pri gledanju udobnejša in bolj naravna. Ukrivljeni zasloni ohranjajo tudi enakomerno razdaljo med gledalčevimi očmi in vsemi točkami na zaslonu, s čimer izničijo potrebo po prilagajanju goriščem pri ogledu izsekov z izjemno hitrim gibanjem, zaradi česar je izkušnja pri gledanju izjemno prijetna. Poleg tega nudijo ukrivljeni zasloni panoramski učinek, ki zapolni gledalčevo vidno polje in na zaslonu prikaže slike resničnejše in pristnejše. Podobni učinki so uporabljeni pri simulatorjih letenja in naglavnih zaslonih za poustvarjanje realističnih izkušenj. Pravzaprav je bilo med preizkusi ugotovljeno,d a najbolj realističen učinek omogočajo prav ukrivljeni zasloni. Televizorji z ukrivljenimi zasloni se poleg tega ponašajo tudi z manjšim odprtim zakotjem, s čimer zmanjšujejo tudi količino stranske svetlobe, ki se odbija od zaslona in je odsevana v gledalčev obraz. Šibkejše bleščanje ustvarja prijetnejšo izkušnjo pri gledanju. === Jasnejša kakovost slike === Za razliko od televizorjev s ploskimi zasloni, pri katerih sta razmerje kontrasta in čistost najboljša pri gledanju televizorja neposredno s sprednje strani, nudijo televizorji z ukrivljenim zaslonom boljši kontrast in kakovost tudi pri gledanju pod kotom. ===Mnenje strokovnjakov o lastnostih televizorjev z ukrivljenimi zasloni=== Kot pri kinodvorani, v kateri so dobri in slabi sedeži, obstaja tudi pri gledanju televizorja z domačega naslonjača optimalen položaj. Ta položaj je neposredno v središčni osi televizorja s središčno točko zaslona v višini oči. Gledalci, ki sedijo v katerem koli drugem položaju, so podvrženi manjšemu ali močnemu slabšanju kakovosti slike. Najmočnejše slabšanje je trapezoidno popačenje. To pomeni, da omogoča gledanje televizorja s ploskim zaslonom z domačega naslonjača uživanje samo eni ali dvema osebama. Televizorji z ukrivljenim zaslonom po drugi strani omogočajo optimalen položaj in izjemen vidni kot tudi gledalcem, ki sedijo izven tega kota, zaradi česar lahko uživajo v najboljši kakovosti slike in najmanjšem možnem trapezoidnem popačenju in ostalih vrstah popačenj. Morda je največja prednost, ki jo nudijo televizorji z ukrivljenim zaslonom, dejstvo da zaradi svoje ukrivljene zasnove drastično zmanjšujejo bleščanje okoliške svetlobe. Najmanjše odprto zakotje televizorja z ukrivljenim zaslonom zmanjšuje bleščanje virov okoliške svetlobe in tako skrbi za izboljšanje kontrasta in barv, hkrati pa skrbi za prikaz najlepših slik s temnejšim senčenjem.<ref name="">http://gizmodo.com/why-curved-tvs-arent-just-another-gimmick-1502249372</ref> ==Primeri uporabe ukrivljenih zaslonov== Za boljši učinek resničnosti in zmanjšanje popačenja vzdolž zunanjih robov okvirja je mogoče uporabiti več monitorjev z ukrivljenimi zasloni in jih namestiti tako, da so kot celota ukrivljeni proti gledalčevim očem. Monitorji z razmerjem stranic 21:9 so bilo razvito za prikaz čim večje količine informacij na enem samem zaslonu, vendar so se zaradi izjemne širine zaslona pojavila močna popačenja na levem in desnem robu zaslona. Zaradi tega so bili naknadno razviti monitorji z ukrivljenimi zasloni z razmerjem stranic 21:9, ki so odpravili to težavo in gledalcu omogočili širokokotno izkušnjo gledanja brez popačenj. Ukrivljena platna so izjemno popularna tudi v kinodvoranah IMAX in običajnih kinodvoranah, saj omogočajo reprodukcijo naravnih izrazov in občinstvo še bolj povlečejo v samo dogajanje. IMAX pomeni Image Maximum in se nanaša na neverjetno visoko ločljivost posnetkov ter obliko zapisa, ki jo je ustvarila družba IMAX Corporation. Standardno platno IMAX je široko 22 m in visoko 16 m, vendar obstajajo platna, ki so še večja. IMAX je najbolj razširjeno platno velikega formata, posebej razvito za kinematografijo. ==Prihodnost ukrivljenih zaslonov== ===Ukrivljen zaslon 21:9=== Dandanes so na potrošniškem trgu najbolj razširjeni televizorji z razmerjem stranic 16:9, vendar so se že začeli pojavljati televizorji z razmerjem 21:9. Največ filmov je v kinematografih prikazano v razmerju CinemaScope (2,35:1), zato je na običajnem televizorskem zaslonu z razmerjem stranic 16:9 slika prikazana s črnima trakovoma na vrhu in dnu zaslona. Razmerje stranic 21:9 (2,33:1) po drugi strani omogoča boljši prikaz prvotnega razmerja filmov za kinematografe in prikaz teh v celoti. Rezultat so prijetnejše izkušnje pri gledanju, zato vedno več proizvajalcev televizorjev stavi na televizorje, osebne računalnike in monitorje s tem razmerjem. Težava s ploskimi zasloni z razmerjem 21:9 je ta, da povzroča taka izjemna širina zaslona, kljub prvotnemu namenu zasnove, močna popačenja na levem in desnem robu zaslona, zaradi česar je izkušnja pri gledanju slabša. Ukrivljeni zasloni z razmerjem 21:9 zmanjšujejo takšna popačenja in omogočajo gledalcem, da se povsem potopijo v prizor. Zaradi tega bo na trgu moč opaziti vedno več izdelkov z ukrivljenimi zasloni in razmerjem 21:9. ===Navznoter in navzven ukrivljeni zasloni=== Možne različne vrste uporabe ukrivljenih zaslonov bodo predvidoma spodbudile močno povečano povpraševanje po navzven ali navznoter ukrivljenih zaslonih. Navzven ukrivljene zaslone je mogoče na primer uporabljati kot informacijske table, ki jih je mogoče namestiti na več različnih načinov na več različnih mest, na katerih bi bili bolj vidni. ===Bolj realistične igre=== Resničnost prikazane slike je še pomembnejša pri igranju videoiger. Splošno sprejet pristop igričarjev po vsem svetu je uporaba več medsebojno povezanih zaslonov v eni celoti, ki omogoča bolj realistično in pristno igričarsko izkušnjo. Pri takšni postavitvi pa okvirji zaslonov presekajo sklop in tako onemogočajo popolno resničnost izkušnje. Veliki ukrivljeni zasloni z visoko ločljivostjo po drugi strani omogočajo edinstveno realistično in pristno igričarsko okolje brez motečih okvirjev. ==Sklici== {{Sklici}} * {{citation|title=The flat-out truth on curved TVs|url=http://arstechnica.com/gadgets/2014/01/whats-the-deal-with-curved-tvs/|publisher=Ars Technica|author=Johnston|date=January 12, 2014}} f1180ugasn03iz6g6ktb6dqmwhv38tg 0 373245 5728782 5677911 2022-08-07T19:36:52Z Nebotigatreba7 197086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije 2015 | theme = ''Building Bridges ("Gradimo mostove")'' | image = [[Slika:Esc2015logo.png|300px]] | semi1 = 19.maj | semi2 = 21. maj | final = 23.maj | slovaksemi = | Zmagovalec = | presenters = {{unbulleted list|[[Mirjam Weichselbraun]]|[[Alice Tumler]]|[[Arabella Kiesbauer]]}} | conductor = | director = [[Jon Ola Sand]] | host = {{esc|Avstrija}}, [[Dunaj]] | venue = [[Wiener Stadthalle]] | winner = {{esc|Švedska}}<br /> [[Måns Zelmerlöw]]<br />[[Heroes]] | windance = | svk = | vote = 50 % prispevajo gledalci s svojimi telefonskimi glasovi 50 % prispevajo strokovne žirije | entries = 40 | debut ={{esc|Avstralija}} | return = {{esc|Ciper}}<br />{{esc|Češka}}<br />{{esc|Srbija}} | withdraw = {{esc|Ukrajina}} | null = | opening = | openingl = | interval = | intervall = | con = Pesem Evrovizije | pre = [[Pesem Evrovizije 2014|◄2014]] | nex = [[Pesem Evrovizije 2016|2016►]] }} '''Pesem Evrovizije 2015''' je bilo jubilejno 60. tekmovanje za [[Pesem Evrovizije]] zapovrstjo. Izbor je potekal 19., 21. in 23. maja 2015 v mestu [[Dunaj]]. [[Avstrija]] je bila gostiteljica po zaslugi [[Conchita Wurst|Conchite Wurst]], ki je zmagala na [[Pesem Evrovizije 2014|izboru za Pesem Evrovizije 2014]] s pesmijo »Rise Like a Phoenix«. Izbor je potekal v dvorani [[Wiener Stadthalle]]. Zmagovalka je postala [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] s skladbo »Heroes«, ki jo je zapel [[Måns Zelmerlöw]]. Švedska je bila (do 2018) edina država, ki je zmagala na Evroviziji dvakrat v enem desetletju, ter s tem dobila tudi več kot 300 točk (v primeru Loreen - 372 točk, v primeru Zëlmerowa 365 točk). Slovenski predstavnik, duo [[Maraaya]], se je po preboju v finale (enem redkih, odkar so leta 2004 uvedli sistem s predtekmovanji) v finalu zasedel eno izmed vidnejših slovenskih uvrstitev – 14. mesto.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/ema/stavnice-so-imele-prav-evrovizijska-zmaga-svedski-slovenija-14/365757#comments |title=Stavnice so imele prav - evrovizijska zmaga Švedski! Slovenija 14.|accessdate=24.5.2015 |date=24.5.2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Druga je bila Rusija, tretja pa Italija. Če bi se upoštevala samo volja gledalcev, bi prepričljivo zmagala Italija, Rusija bi bila druga, Švedska pa tretja.<ref>{{navedi splet |url= https://eurovisiontimes.wordpress.com/2015/05/24/eurovision-2015-italy-won-the-televoting/|title=Eurovision 2015: Italy Won the Televoting! |accessdate=24.5.2015 |date=24.5.2015 |work=The Eurovision Times }}</ref> == Države == [[Slika:ESC_2015_Map.svg|thumb|center|543x543px|{{legend|#D00000|Izpadle države}}{{legend|#22b14c|Države, ki so nastopile v finalu.}}{{legend|#FFC20E|Države, ki so nastopale v preteklosti, a niso nastopile v letu 2015.}}]] === 1. polfinale === * Poleg držav, ki sodelujejo v 1. polfinalu, so lahko glasovale tudi Avstralija, Avstrija, Francija in Španija. * Tekmovanje se je začelo 19. maja ob 21.00. {| class="sortable wikitable" |- ! # ! Država ! Jezik ! Izvajalec ! Skladba ! Prevod ! Uvrstitev ! Točke |- | 1. | {{Esc|Moldova}} | <small>angleščina</small> | Eduard Romanyuta | "I Want Your Love" | <small>''Hočem tvojo ljubezen''</small> | align=center|11. | align=center|41 |-style="background:#ffdead;" | 2. | {{Esc|Armenia}} |<small>angleščina</small> |Genealogy |"Face the Shadow" |<small>''Sooči se s senco''</small> | align=center|7. | align=center|77 |-style="background:#ffdead;" | 3. | {{Esc|Belgium}} |<small>angleščina</small> |[[Loïc Nottet]] |"Rhythm Inside" |<small>''Notranji ritem''</small> | align=center|2. | align=center|149 |- | 4. | {{Esc|Netherlands}} |<small>angleščina</small> |Trijntje Oosterhuis |"Walk Along" |''<small>Hodi ob meni</small>'' | align=center|14. | align=center|33 |- | 5. | {{Esc|Finska}} | <small>finščina</small> | Pertti Kurikan Nimipäivät | "Aina mun pitää" | <small>''Vedno moram''</small> | align=center|16. | align=center|13 |-style="background:#ffdead;" | 6. | {{Esc|Greece}} |<small>angleščina</small> |[[Maria Elena Kyriakou]] |"One Last Breath" |<small>''Še en zadnji dih''</small> | align=center|6. | align=center|81 |-style="background:#ffdead;" | 7. | {{Esc|Estonia}} |<small>angleščina</small> |Elina Born & Stig Rästa |"Goodbye to Yesterday" |<small>''Slovo od včeraj''</small> | align=center|3. | align=center|105 |- | 8. | {{Esc|Macedonia|y=2015}} | <small>angleščina</small> | Daniel Kajmakoski | "Autumn Leaves" | ''<small>Jesensko listje</small>'' | align=center|15. | align=center|28 |-style="background:#ffdead;" | 9. | {{Esc|Serbia}} |<small>angleščina</small> |Bojana Stamenov |"Beauty Never Lies" |''<small>Lepota nikoli ne laže</small>'' | align=center|9. | align=center|63 |-style="background:#ffdead;" | 10. | {{Esc|Hungary}} | <small>angleščina</small> | Boggie | "Wars for Nothing" | ''<small>Vojne za nič</small>'' | align=center|8. | align=center|67 |- | 11. | {{Esc|Belarus}} |<small>angleščina</small> |Uzari & Maimuna |"Time" |''<small>Čas</small>'' | align=center|12. | align=center|39 |-style="background:#ffdead;" | 12. | {{Esc|Russia}} |<small>angleščina</small> |[[Polina Gagarina]] |"A Million Voices" |''<small>Milijon glasov</small>'' | align=center|1. | align=center|182 |- | 13. | {{Esc|Denmark|y=2015}} |<small>angleščina</small> | Anti Social Media | "The Way You Are" |<small>''Taka, kot si''</small> | align=center|13. | align=center|33 |-style="background:#ffdead;" | 14. | {{Esc|Albania}} |<small>angleščina</small> |Elhaida Dani |"I'm Alive" |<small>''Živa sem''</small> | align=center|10. | align=center|62 |-style="background:#ffdead;" | 15. | {{Esc|Romania}} |<small>angleščina, romunščina</small> |Voltaj |"De la capat" |<small>''Od začetka''</small> | align=center|5. | align=center|89 |-style="background:#ffdead;" | 16. | {{Esc|Georgia}} |<small>angleščina</small> |[[Nina Sublatti]] |"Warrior" |''<small>Bojevnica</small>'' | align=center|4. | align=center|98 |- |} === 2. polfinale === * Poleg držav, ki sodelujejo v 2. polfinalu, so lahko glasovale tudi Avstralija, Nemčija, Italija in Velika Britanija. * Tekmovanje se je začelo 21. maja ob 21.00 {| class="sortable wikitable" |- ! # ! Država ! Jezik ! Izvajalec ! Skladba ! Prevod ! Uvrstitev ! Točke |-style="background:#ffdead;" | 1. | {{Esc|Lithuania}} |<small>angleščina</small> |Monika Linkytė & Vaidas Baumila |"This Time" |<small>''Tokrat''</small> | align=center|7. | align=center|67 |- | 2. | {{Esc|Ireland}} | <small>angleščina</small> | [[Molly Sterling]] | "Playing with Numbers" | <small>''Igrati se s številkami''</small> | align=center|12. | align=center|35 |- | 3. | {{Esc|San Marino}} |<small>angleščina</small> |Anita Simoncini & Michele Perniola |"Chain of Lights" |<small>''Veriga luči''</small> | align=center|16. | align=center|11 |-style="background:#ffdead;" | 4. | {{Esc|Montenegro}} |<small>črnogorščina</small> |Knez |"Adio" |<small>''Adijo''</small> | align=center|9. | align=center|57 |- | 5. | {{Esc|Malta|y=2015}} | <small>angleščina</small> | Amber | "Warrior" | ''<small>Bojevnik</small>'' | align=center|11. | align=center|43 |-style="background:#ffdead;" | 6. | {{Esc|Norway}} |<small>angleščina</small> |Mørland & Debrah Scarlett |"A Monster Like Me" |''<small>Pošast kot jaz</small>'' | align=center|4. | align=center|123 |- | 7. | {{Esc|Portugal}} |<small>portugalščina</small> |Leonor Andrade |"Há um mar que nos separa" |<small>''Ločuje naju morje''</small> | align=center|14. | align=center|19 |- | 8. | {{Esc|Češka}} |<small>angleščina</small> |Marta Jandová & Václav Noid Bárta |"Hope Never Dies" |<small>''Upanje nikoli ne umre''</small> | align=center|13. | align=center|33 |-style="background:#ffdead;" | 9. | {{Esc|Israel|y=2015}} |<small>angleščina</small> | Nadav Guedj |"Golden Boy" |''<small>Zlati fant</small>'' | align=center|3. | align=center|151 |-style="background:#ffdead;" | 10. | {{Esc|Latvia}} |<small>angleščina</small> |Aminata |"Love Injected" |<small>''Vbrizgana ljubezen''</small> | align=center|2. | align=center|155 |-style="background:#ffdead;" | 11. | {{Esc|Azerbaijan}} |<small>angleščina</small> |Elnur Huseynov |"Hour of the Wolf" |<small>''Ura volka''</small> | align=center|10. | align=center|53 |- | 12. | {{Esc|Iceland}} |<small>angleščina</small> |Maria Olafs |"Unbroken" |<small>''Nezlomljena''</small> | align=center|15. | align=center|14 |-style="background:#ffdead;" | 13. | {{Esc|Sweden}} |<small>angleščina</small> |[[Måns Zelmerlöw]] |"Heroes" |<small>''Heroji''</small> | align=center|1. | align=center|217 |- | 14. | {{Esc|Switzerland|y=2015}} | <small>angleščina</small> | Mélanie René | "Time to Shine" | <small>''Čas, da zasijem''</small> | align=center|17. | align=center|4 |-style="background:#ffdead;" | 15. | {{Esc|Cyprus|y=2015}} |<small>angleščina</small> | John Karayiannis | "One Thing I Should Have Done" |<small>''Ena stvar, ki bi jo moral storiti''</small> | align=center|6. | align=center|87 |-style="background:#ffdead;" | 16. | {{Esc|Slovenia}} |<small>angleščina</small> |[[Maraaya]] |"[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]]" |<small>''Tukaj zate''</small> | align=center|5. | align=center|92 |-style="background:#ffdead;" | 17. | {{Esc|Poljska}} |<small>angleščina</small> |Monika Kuszyńska |"In the Name of Love" |<small>''V imenu ljubezni''</small> | align=center|8. | align=center|57 |- |} === Finale === * Finale se je začel 23. maja ob 21.00. {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Država !! Jezik !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! Uvrstitev !! Točke |- | 1. | {{Esc|Slovenia}} |<small>angleščina</small> |[[Maraaya]] |"Here for You" |<small>''Tukaj zate''</small> | align=center|14. | align=center|39 |- | 2. || {{esc|Francija}} || <small>francoščina</small> || Lisa Angell || "N'oubliez pas" || <small>''Ne pozabite''</small> || align=center|25. || align=center|4 |- | 3. | {{Esc|Israel|y=2015}} |<small>angleščina</small> | Nadav Guedj |"Golden Boy" |''<small>Zlati fant</small>'' | align=center|9. | align=center|97 |- | 4. | {{Esc|Estonia}} |<small>angleščina</small> |Elina Born & Stig Rästa |"Goodbye to Yesterday" |<small>''Slovo od včeraj''</small> | align=center|7. | align=center|106 |- | 5. || {{esc|Velika Britanija}} || <small>angleščina</small> || Electro Velvet || "Still in Love with You" || <small>''Še vedno zaljubljen(a) vate''</small> || align=center|24. || align=center|5 |- | 6. | {{Esc|Armenia}} |<small>angleščina</small> |Genealogy |"Face the Shadow" |<small>''Sooči se s senco''</small> | align=center|16. | align=center|34 |- | 7. | {{Esc|Lithuania}} |<small>angleščina</small> |Monika Linkytė & Vaidas Baumila |"This Time" |<small>''Tokrat''</small> | align=center|18. | align=center|30 |- | 8. | {{Esc|Serbia}} |<small>angleščina</small> |Bojana Stamenov |"Beauty Never Lies" |''<small>Lepota nikoli ne laže</small>'' | align=center|10. | align=center|53 |- | 9. | {{Esc|Norway}} |<small>angleščina</small> |Mørland & Debrah Scarlett |"A Monster Like Me" |''<small>Pošast kot jaz</small>'' | align=center|8. | align=center|102 |-bgcolor="gold" | 10. | {{Esc|Sweden}} |<small>angleščina</small> |[[Måns Zelmerlöw]] |"Heroes" |<small>''Heroji''</small> | align=center|1. | align=center|365 |- | 11. | {{Esc|Cyprus|y=2015}} |<small>angleščina</small> | John Karayiannis | "One Thing I Should Have Done" |<small>''Ena stvar, ki bi jo moral storiti''</small> | align=center|22. | align=center|11 |- | 12. || {{esc|Avstralija}} || <small>angleščina</small> || Guy Sebastian || "Tonight Again" || <small>''Nocoj spet''</small> || align=center|5. || align=center|196 |- | 13. | {{Esc|Belgium}} |<small>angleščina</small> |[[Loïc Nottet]] |"Rhythm Inside" |<small>''Notranji ritem''</small> | align=center|4. | align=center|217 |- | 14. || {{esc|Avstrija}} || <small>angleščina</small> || The Makemakes || "I Am Yours" || <small>''Tvoj sem''</small> || align=center|26. || align=center|0 |- | 15. | {{Esc|Greece}} |<small>angleščina</small> |Maria-Elena Kyriakou |"One Last Breath" |<small>''Še en zadnji dih''</small> | align=center|19. | align=center|23 |- | 16. | {{Esc|Montenegro}} |<small>črnogorščina</small> |Knez |"Adio" |<small>''Adijo''</small> | align=center|13. | align=center|44 |- | 17. || {{esc|Nemčija}} || <small>angleščina</small> || Ann Sophie || "Black Smoke" || <small>''Črn dim''</small> || align=center|27. || align=center|0 |- | 18. | {{Esc|Poljska}} |<small>angleščina</small> |Monika Kuszyńska |"In the Name of Love" |<small>''V imenu ljubezni''</small> | align=center|23. | align=center|10 |- | 19. | {{Esc|Latvia}} |<small>angleščina</small> |Aminata |"Love Injected" |<small>''Vbrizgana ljubezen''</small> | align=center|6. | align=center|186 |- | 20. | {{Esc|Romania}} |<small>angleščina, romunščina</small> |Voltaj |"De la capăt" |<small>''Od začetka''</small> | align=center|15. | align=center|35 |- | 21. || {{esc|Španija}} || <small>španščina</small> || Edurne || "Amanecer" || <small>''Zora''</small> || align=center|21. || align=center|15 |- | 22. | {{Esc|Hungary}} | <small>angleščina</small> | Boggie | "Wars for Nothing" | ''<small>Vojne za nič</small>'' | align=center|20. | align=center|19 |- | 23. | {{Esc|Georgia}} |<small>angleščina</small> |[[Nina Sublatti]] |"Warrior" |''<small>Bojevnica</small>'' | align=center|11. | align=center|51 |- | 24. | {{Esc|Azerbaijan}} |<small>angleščina</small> |Elnur Hüseynov |"Hour of the Wolf" |<small>''Ura volka''</small> | align=center|12. | align=center|49 |- | 25. | {{Esc|Russia}} |<small>angleščina</small> |[[Polina Gagarina]] |"A Million Voices" |''<small>Milijon glasov</small>'' | align=center|2. | align=center|303 |- | 26. | {{Esc|Albania}} |<small>angleščina</small> |Elhaida Dani |"I'm Alive" |<small>''Živa sem''</small> | align=center|17. | align=center|34 |- | 27. || {{esc|Italija}} || <small>italijanščina</small> || [[Il Volo]]|| "Grande amore" || <small>''Velika ljubezen''</small> || align=center|3. || align=center|292 |} == Ostale države == === Izvenevropsko sodelovanje === *{{esc|Avstralija}} EBU (Evropska radiodifuzna zveza) je naznanila, da bo Avstralija v letu 2015 na evrovizijski oder stopila kot država tekmovalka, ki bo obravnavana enakopravno kot vse države sotekmovalke. Avstralija Pesem Evrovizije prenaša od leta 1983, prvič so svoje komentatorje pripeljali v Baku, leta 2012, leta 2013 so v Evropo poslali svojo »razglednico«, v Kobenhavnu leta 2014 pa je avstralske barve v spremljevalnem programu zastopala Jessica Mauboy. Leta 2015 so Avstralci v enakovreden boj poslala Guya Sebastiena. === Uradno odstopile === * {{esc|Andora}} - Andora se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder. * {{esc|Ukrajina}} - zaradi finančnih razlogov je odstopila Ukrajina, ki je bila od leta 2004 redna udeleženka. * {{esc|Bosna in Hercegovina}} - Kljub morebitnemu povratku je svojo udeležbo Bosna zavrnila zaradi finančnih težav. * {{esc|Lihtenštajn}} - Lihtenštajn se želi pridružiti Evroviziji, vendar ni član EBU. * {{esc|Luksemburg}} - Kljub petim zmagam je Luksemburg odpovedal povratek na ESC. * {{esc|Monako}} - Monako se ne namerava vrniti na Evrovizijo. * {{esc|Slovaška}} - Slovaška se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder zaradi premajhne gledanosti. * {{esc|Turčija}} - Turčija se ne bo Pesmi Evrovizije ponovno pridružila leta 2016 * {{esc|Hrvaška}} - Zaradi finančnih težav in slabih uvrstitev v prejšnjih letih je Hrvaška odpovedala sodelovanje na Evroviziji. * {{esc|Bolgarija}} - po oddaji neobvezujoče prijave se je zadnji dan premislila in uradno ne sodeluje. * {{esc|Maroko}} - Maroko se ne udeležuje Evrovizije od leta 1980. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Eurovision Song Contest 2015|Pesem Evrovizije 2015}} * {{official website|eurovision.tv}} * {{URL|60th.eurovision.tv|60 let Evrovizije}} == Sklici == {{sklici}} {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih|2015]] [[Kategorija:2015 v glasbi]] [[Kategorija:Kultura Dunaja]] {{normativna kontrola}} amevyrwy8ph6615hfu19jblvn3gdraj 0 376261 5728832 4999421 2022-08-07T22:54:51Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki [[Slika:Biafra independent state map-fr.svg|thumb|desno|250px|Zemljevid Biafre leta 1967.]] '''Republika Biafra''' je bila [[odcepitev|odcepljena]] in mednarodno nepriznana [[Afrika|afriška]] [[država]] na jugovzhodu današnje [[Nigerija|Nigerije]] z glavnim mestom [[Enugu]], ki je obstajala od 1967 do 1970. Mejila je na Nigerijo in [[Kamerun]], na [[jug]]u pa na [[Atlantski ocean]] ([[Gvinejski zaliv]]). Poimenovana je bila po manjšem Biafrskem zalivu, ob katerem tudi leži. Večinski prebivalci so pripadniki ljudstva [[Ibi]] (tudi ''[[Iboji]], Ibo''). Do odcepitve Biafre je prišlo zaradi gospodarskih, etničnih, kulturnih in verskih napetosti med različnimi nigerijskimi ljudstvi. Biafro so kot samostojno državo priznali le [[Gabon]], [[Haiti]], [[Slonokoščena obala]], [[Tanzanija]] in [[Zambija]], pomoč in podporo pa so nudili tudi [[Izrael]], [[Francija]], [[Portugalska]], [[Rodezija]], [[JAR]] in [[Vatikan]]. ==Zgodovina== Nigerija je kot nekdanja britanska kolonija 1. oktobra 1960 postala neodvisna država. Prva težava novonastale države so bile nedorečene meje pokrajin. Na severu so večinoma živeli [[muslimani]] ([[Havsi]] in [[Fulani]]), na jugu, bogatem z zalogami [[Nafta|nafte]], pa [[kristjani]] in [[animisti]]. Kmalu so nesoglasja privedla do medetničnih spopadov, zato je skupina častnikov z juga januarja 1966 izvedla [[državni udar]], razveljavila [[Ustava|ustavo]] in uvedla enotno državo, razdeljeno na province. Ker je novi režim dajal prednost Ibojcem, je na severu nastal silovit odpor, ki je prerasel v pogrome nad njimi, v katerih jih je bilo ubitih okoli 30.000, okoli 1.000.000 pa je bilo razseljenih. Sredi novih spopadov, julija 1966, se je zgodil nov državni udar, ki so ga tokrat izvedli častniki s severa. Vzhodni del države so razdelili med tri zvezne države, celotno državo pa na dvanajst zveznih držav. Januarja 1967 je v [[Abuja|Abuji]] prišlo do poskusa prekinitve sovražnosti. Načrt je predvideval, naj bi se sprte regije povezale v [[Konfederacija|konfederacijo]]. Poskus ni uspel, zato je vojaški poveljnik jugovzhodne regije [[Chukwuemeka Odumegwu Ojukwu]] 30. maja 1967 razglasil samostojnost in neodvisnost Biafre. Zaradi enostranske poteze in zalog črnega zlata so se kmalu ponovno začeli spopadi, ki so prerasli v [[nigerijska državljanska vojna|nigerijsko državljansko vojno]]. ===Vojna=== Zvezna vlada, ki je vojaško pomoč dobivala od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], je začela vojaške operacije, da bi si ponovno podredila jugovzhodno regijo. Sprva niso imeli večjih uspehov, a so že v letu dni uspeli zasesti veliko odcepljenega ozemlja. Septembra 1968 so sprožili novo ofenzivo, ki najprej ni bila uspešna. Po preboju biafrske obrambne linije so se pričeli siloviti boji. Nigerijska vlada je celo prepovedala pomoč [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na tem območju. Zaradi strahotnih razmer je Ojukwu pozval [[Združeni narodi|Združene narode]], naj preprečijo nadaljnje napade zvezne vojske. Tik pred popolnim zlomom Biafre decembra 1969 je Ojukwu pobegnil v Slonokoščeno obalo, poveljstvo pa je prepustil [[Philip Effiong|Philipu Effiongu]]. Ta je januarja 1970 podpisal brezpogojno vdajo Biafre. ===Izid=== Rezultat vojne je bil propad Biafre, ki je bila tako spet vključena v Nigerijo, opustošeno gospodarstvo ter približno 1.000.000 mrtvih Ibojcev zaradi lakote in spopadov. ==Glej tudi== *[[Afrika]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nepriznane države v Afriki]] [[Kategorija:Bivše države v Afriki]] [[Kategorija:Zgodovina Nigerije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1967]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1970]] 7znkjr8utne727lidpfqt7zef1wn96y 0 385316 5728741 5312300 2022-08-07T17:33:53Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{coord|45.16627|18.01188|type:landmark|display=title}} {{Infobox company | name = Đuro Đaković Holding | logo = Đuro-Đaković-Logo.svg | caption = | type = Delniška družba (dioničko društvo) | traded_as = DDJH-R-A | genre = <!-- Only used with media and publishing companies --> | fate = | predecessor = ''Prva jugoslavenska tvornica vagona strojeva i mostova dd Brod na Savi'' (1921–1947)<br>''Đuro Đaković Industrija šinskih vozila, industrijskih i energetskih postrojenja i čeličnih konstrukcija Slavonski Brod'' (1947–1991) | successor = | foundation = 1991 | founder = [[Aleksandar Ehrmann]] | defunct = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} --> | location_city = [[Slavonski Brod]] | location_country = [[Hrvaška]] | location = | locations = | area_served = | key_people = | industry = Težka industrija | products = Kotli, lokomotive, vagoni, dvigala, oklepna vozila | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [http://www.duro-dakovic.com/ www.duro-dakovic.com] | footnotes = | intl = }} '''Đuro Đaković Holding d.d.''' je [[hrvaška|hrvaški]] proizvajalec [[Lokomotiva|lokomotiv]], [[železniški vagon|vagonov]], dvigal, oklepnih vozil, mostov, kotlov in druge težke mehanizacije. Sedež podjetja je v [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]]. Podjetje je poimenovano po hrvaškem aktivistu iz medvojnega obdobja [[Đuro Đaković|Đuru Đakoviću]]. Leta 1921 je bila ustanovljeno podjetje ''Prva jugoslavenska tvornica vagona strojeva i mostova dd Brod na Savi''. Industrialec [[Aleksandar Ehrmann]] je privabljal tuje investicije v tovarno.<ref>{{citation| url = http://hrcak.srce.hr/file/75835|title =Aleksandar Ehrmann (1879–1965), veleindustrijalac i mecena (skica za portret)| language = hr|issn=0353-295X| journal =RADOVI - Zavod za hrvatsku povijest |volume=41| year=2009|page=328}}</ref> Med 2. svetovno vojno je bila tovarna težko poškodovana. Po rekonstrukciji so tovarno preimenovali v ''Đuro Đaković Industrija šinskih vozila, industrijskih i energetskih postrojenja i čeličnih konstrukcija Slavonski Brod''. V 1950-ih so sodelovali z ameriškim [[Babcock & Wilcox]]. Leta 1955 so proizvedli prvi [[dizelski motor]]. Leta 1945 je bilo v tovarni zaposlenih 1330 delavcev, leta 1952 okrog 2500, leta pa 1964 pa 4500. V tem obdobju so začeli licenčno proizvajati lokomotive [[GM-EMD]]. Podjetje je sodelovalo tudi pri gradnji [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]]. Leta 1986 je bilo v podjetju zaposlenih kar 16000 delavcev. V 1980-ih so sodelovali s [[Deutz-Fahr]]om pri proizvodnji kmetijskih strojev. Đuro Đaković je tudi licenčno proizvajal sovjetske tanke [[T-72]] kot [[M-84]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Đuro Đaković (company)}} *{{citation| url = http://www.duro-dakovic.com/| work = www.duro-dakovic.com| language = hr, en, it, es|publisher = [[Đuro Đaković]]| title =Đuro Đaković Holding d.d.}}, company website [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1991]] [[Kategorija:Proizvajalci lokomotiv]] [[Kategorija:Težka industrija]] {{normativna kontrola}} 7a190gu0g2400jc5jqcq3f83obdp9wd 2 386841 5728627 5728180 2022-08-07T13:43:16Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis). {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] anmkd9d10vxm1p62byeyh1ab2glxyi5 5728629 5728627 2022-08-07T13:49:21Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Dekanija Slovenske Konjice | title = [[Dekanija Slovenske Konjice]] | basestyle = background: gold; | listclass = hlist | state = collapsed | groupstyle = text-align:left | group1style = text-align:center; border-bottom: 1px silver solid; | list1style = text-align:center; background: gold; font-weight: bold; border-bottom: 1px silver solid; | group1 = Župnije | list1 = Cerkve | group2 = [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | list2 = * '''[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Čadram|sv. Janez Krstnik, Čadram]]''' * [[Cerkev sv. Barbare, Malahorna|sv. Barbara, Malahorna]] * [[cerkev sv. Miklavža, Koritno|sv. Miklavž, Koritno]] * [[cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Lačna gora|sv. Mohor in Fortunat, Lačna gora]] | group3 = [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | list3 = * '''[[Cerkev sv. Marjete Antiohijske, Kebelj|sv. Marjeta, Kebelj]]''' | group4 = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče]] | list4 = * '''[[Cerkev sv. Duha, Loče|sv. Duh, Loče]]''' | group5 = [[Župnija Prihova|Prihova]] | list5 = * '''[[Cerkev Marijinega varstva, Prihova|Marijino varstvo, Prihova]]''' * [[Cerkev sv. Jošta, Vinarje|sv. Jošt, Vinarje]] | group6 = [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | list6 = * '''[[Cerkev sv. Lamberta, Skomarje|sv. Lambert, Skomarje]]''' | group7 = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | list7 = * '''[[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|sv. Jurij, Slovenske Konjice]]''' * [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|sv. Ana, Slovenske Konjice]] * [[Cerkev sv. Družine, Tepanje|sv. Družina, Tepanje]] | group8 = [[Župnija Stranice|Stranice]] | list8 = * '''[[Cerkev sv. Lovrenca, Stranice|sv. Lovrenc, Stranice]]''' | group9 = [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | list9 = * '''[[Cerkev sv. Kunigunde, Gorenje pri Zrečah|sv. Kunigunda, Gorenje pri Zrečah]]''' * '''[[Cerkev sv. Jakoba, Resnik|sv. Jakob, Resnik]]''' * [[Cerkev Jezusove spremenitve na gori, Rogla|Jezusova spremenitev na gori, Rogla]] | group10 = [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | list10 = * '''[[Cerkev sv. Jerneja, Jernej pri Ločah|sv. Jernej, Jernej pri Ločah]]''' | group11 = [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] | list11 = * '''[[Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Marijino obiskanje, Špitalič]]''' | group12 = [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Stare Slemene]] | list12 = * ''[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|sv. Janez Krstnik, Žička kartuzija]]'' | group13 = [[Župnija Zreče|Zreče]] | list13 = * '''[[Cerkev sv. Egidija, Zreče|sv. Egidij, Zreče]]''' * [[Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora|Mati Božja, Brinjeva gora]] * [[cerkev sv. Martina, Zlakova|sv. Martin, Zlakova]] * [[cerkev sv. Neže, Golika|sv. Neža, Golika]] | group14 = [[Župnija Žiče|Žiče]] | list14 = * '''[[Cerkev sv. Petra, Žiče|sv. Peter, Žiče]]''' }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis). {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] lkuloev0hzz4x4ztkd0t0dqm1fshb25 5728630 5728629 2022-08-07T13:53:07Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> Coat of arms Holy See.svg * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis). {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] n3lymfea8c3nqxt0eae14jdmvowcaib 5728632 5728630 2022-08-07T14:03:04Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = [[Slika:Coat of arms Holy See.svg]] [[Kongregacije Rimske kurije]] | listclass = hlist | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] *[[Kongregacija za škofe]] *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] *[[Kongregacija za duhovščino]] *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] *[[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] *[[Kongregacija za zadeve svetnikov]] *[[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> * '''Kongregacije''': [[Kongregacija za verski nauk]] [[Kongregacija za škofe]] [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] [[Kongregacija za duhovščino]] [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] qb66g4yyeoy50wg1nwta9642qichuvr 5728633 5728632 2022-08-07T14:03:26Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|30px]] [[Kongregacije Rimske kurije]] | listclass = hlist | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] *[[Kongregacija za škofe]] *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] *[[Kongregacija za duhovščino]] *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] *[[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] *[[Kongregacija za zadeve svetnikov]] *[[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> * '''Kongregacije''': [[Kongregacija za verski nauk]] [[Kongregacija za škofe]] [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] [[Kongregacija za duhovščino]] [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] t0yf65tjrz5ctszzf8q8ojuuyifjhv1 5728637 5728633 2022-08-07T14:09:13Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|30px]] Kongregacije Rimske kurije | listclass = hlist | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] *[[Kongregacija za škofe]] *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] *[[Kongregacija za duhovščino]] *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] *[[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] *[[Kongregacija za zadeve svetnikov]] *[[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> * '''Kongregacije''': [[Kongregacija za verski nauk]] [[Kongregacija za škofe]] [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] [[Kongregacija za duhovščino]] [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] t6w89gkz0pe2vkx5a2kwyzt79w0jwjr 5728640 5728637 2022-08-07T14:45:30Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Nekdanje kongregacije Rimske kurije | title = [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|30px]] Kongregacije Rimske kurije | listclass = hlist | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] *[[Kongregacija za škofe]] *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] *[[Kongregacija za duhovščino]] *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] *[[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] *[[Kongregacija za zadeve svetnikov]] *[[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> * '''Kongregacije''': [[Kongregacija za verski nauk]] [[Kongregacija za škofe]] [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] [[Kongregacija za duhovščino]] [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] tizdi89cn8yjdwz8r7puyvnb9krq9b4 5728641 5728640 2022-08-07T14:46:13Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|30px]] Nekdanje kongregacije Rimske kurije | listclass = hlist | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] *[[Kongregacija za škofe]] *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] *[[Kongregacija za duhovščino]] *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] *[[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] *[[Kongregacija za zadeve svetnikov]] *[[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> * '''Kongregacije''': [[Kongregacija za verski nauk]] [[Kongregacija za škofe]] [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] [[Kongregacija za duhovščino]] [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] qorltiqfn679x5ezgq9f5ynh2usq2nh 5728643 5728641 2022-08-07T14:47:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|30px]] Nekdanje kongregacije Rimske kurije | listclass = hlist | basestyle = background: gold; | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] *[[Kongregacija za škofe]] *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] *[[Kongregacija za duhovščino]] *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] *[[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] *[[Kongregacija za zadeve svetnikov]] *[[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> * '''Kongregacije''': [[Kongregacija za verski nauk]] [[Kongregacija za škofe]] [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] [[Kongregacija za duhovščino]] [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] ow05dmlmzrvmi7l3hbrsqq2dys3dtxy 5728645 5728643 2022-08-07T14:52:09Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = Nekdanje kongregacije Rimske kurije | image = [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|70px|right|]] | listclass = hlist | basestyle = background: gold; | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] *[[Kongregacija za škofe]] *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] *[[Kongregacija za duhovščino]] *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] *[[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] *[[Kongregacija za zadeve svetnikov]] *[[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> * '''Kongregacije''': [[Kongregacija za verski nauk]] [[Kongregacija za škofe]] [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] [[Kongregacija za duhovščino]] [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 7g9ngksyd1gu8g7ji6py4pw4ia2kd2b 5728646 5728645 2022-08-07T14:53:59Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = Nekdanje kongregacije Rimske kurije [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|30px]] | listclass = hlist | basestyle = background: gold; | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] *[[Kongregacija za škofe]] *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] *[[Kongregacija za duhovščino]] *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] *[[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] *[[Kongregacija za zadeve svetnikov]] *[[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> * '''Kongregacije''': [[Kongregacija za verski nauk]] [[Kongregacija za škofe]] [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] [[Kongregacija za duhovščino]] [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] hqpekneye9t9ovdqcv8v2kzmfif3x1t 5728648 5728646 2022-08-07T14:55:57Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] oreepf2yf17k6ebqoba2c2ey268tf08 0 402423 5728777 5360201 2022-08-07T19:32:29Z A09090091 188929 slog, inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vlak|image=Series L0.JPG|powertype=[[maglev]]|origin={{JAP}}|builder=[[Mitsubishi Heavy Industries]], [[Nippon Sharyo]]|length=299 m|width=2,9 m|height=3,1 m|topspeed=550 km/h (dizjan)<br/>603 km/h (rekord)<br/>500 km/h (operativna)|fueltype=[[elektrika]]|numberrebuilt=14|bogies=5-12 (testno)<br/>16 (operativno)}} '''Šinkansen serije L0''' ([[japonščina|japonsko]]. L0系 -Eru-zero-kei) je japonski visokohitrostni [[maglev]] potniški vlak.<ref name="sannichi20140320">{{cite web |url= http://www.sannichi.co.jp/linear/news/2014/03/20/16.html|script-title=ja:リニア試乗１１月再開 ＪＲ東海　有料２５００円程度で|trans-title= JR Central to resume maglev rides - costing around 2,500 yen|date= 20 March 2014|work= The Yamanashi Nichinichi Shimbun - Web Edition|publisher= The Yamanashi Nichinichi Shimbun|location= Japan|language= ja|archiveurl= |archivedate= |accessdate= 25 March 2014}}</ref> L0 je trenutno v razvoju in se bo uporabljal na lini med [[Tokio|Tokijem]] in [[Osaka|Osako]]. Vlake bosta gradili podjetji [[Mitsubishi Heavy Industries]] in [[Nippon Sharyo]].<ref name="sankei20101221">{{cite web |url= http://headlines.yahoo.co.jp/hl?a=20101221-00000576-san-bus_all|script-title=ja:リニア新車両は三菱重工と日本車輌製造に内定　ＪＲ東海社長|trans-title= Maglev vehicles to be built by Mitsubishi Heavy Industries and Nippon Sharyo - JR Central President|date= 21 December 2010 |work= |publisher= Sankei Shimbun|location= Japan|language= ja|archiveurl= http://web.archive.org/web/20101223230138/http://headlines.yahoo.co.jp/hl?a=20101221-00000576-san-bus_all|archivedate= 23 December 2010|accessdate= 20 July 2013}}</ref> L0 je 21. aprila dosegel hitrost 603 km/h, kar je rekord za železniška vozila. Med obratovanjem naj bi L0 dosegal največjo hitrost do 505 km/h,<ref name="bloomberg2013">{{cite web |url= http://www.bloomberg.co.jp/news/123-MS4JM56K50Y001.html |script-title=ja: ＪＲ東海：リニア時速500キロ、試験再開－通勤圏拡大で激変も |trans-title= JR Central: Maglev testing at 500 km/h resumes - Expanded commuter area to create major upheavals|date= 29 August 2013|work= Bloomberg|publisher= Bloomberg LP|location= Japan|language= ja|archiveurl= |archivedate= |accessdate= 12 February 2015}}</ref> pot med Tokijem in Nagojo naj bi prepotoval v 40 minutah, med Tokijem in Osako pa v 67 minutah. ==Glej tudi== * [[Seznam hitrih vlakov]] * [[Šinkansen]] * [[Maglev]] * [[Transrapid]] ==Reference== {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Shinkansen L0|L0 series}} * [http://jr-central.co.jp/news/release/_pdf/000009380.pdf JR Central press release (Part 1) (26 October 2010)] {{ja icon}} * [http://jr-central.co.jp/news/release/_pdf/000009381.pdf JR Central press release (Part 2) (26 October 2010)] {{ja icon}} [[Kategorija:Potniški vlaki]] [[Kategorija:Eksperimentalna vozila]] d3rk2x28nf909ro8k3sglmmlh8tygvw 0 408933 5728915 4523922 2022-08-08T08:36:56Z Mp3Juices12 214023 /* Sklici in opombe */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album | Name = Brothers in Arms | Type = studijski album | Artist = [[Dire Straits]] | Cover = DS_Brothers_in_Arms.jpg | Border = yes | Alt = | Released = 13. maj 1985 | Recorded = november 1984–marec 1985 | Studio = AIR Studios, [[Montserrat]] | Genre = [[roots rock]], [[new wave (glasbeni slog)|new wave]] | Length = 55:07 (CD)<br/>47:21 (LP) | Label = [[Vertigo Records]] <small>([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]])</small><br/>[[Warner Bros. Records]] <small>([[Združene države Amerike|US]])</small> | Producer = Neil Dorfsman<br/>[[Mark Knopfler]] | Last album = ''[[Alchemy: Dire Straits Live|Alchemy]]''<br>(1984) | This album = '''''Brothers in Arms'''''<br>(1985) | Next album = ''[[Money for Nothing (album)|Money for Nothing]]''<br>(1988) }} '''''Brothers in Arms''''' je peti [[glasbeni album|studijski album]] britanske rock skupine [[Dire Straits]], ki je izšel 13. maja 1985 pri založbah [[Vertigo Records]] (mednarodno) in [[Warner Bros. Records]] (ZDA). Znan je po tem, da je nastal ob koncu dobe [[vinilna plošča|vinilnih plošč]] in postal prvi album, ki je uspel na takrat novem tržišču [[Kompaktni disk|CD-jev]].<ref name="BBC">{{navedi splet| url=http://www.bbc.co.uk/music/reviews/86rg |title= Dire Straits Brothers In Arms Review |last=Jones |first=Chris |work=BBC Music |year=2007 |accessdate=27.9.2015}}</ref> Njegov uspeh pripisujejo osredotočenosti na [[pop glasba|pop]] občinstvo s številnimi spevnimi skladbami, k njegovi prepoznavnosti pa je bistveno prispeval tudi [[videospot]] za skladbo »Money for Nothing«, ki je bil v celoti [[računalniška animacija|računalniško animiran]], kar je bilo za tisti čas prelomno.<ref>{{navedi splet| url=http://www.allmusic.com/album/brothers-in-arms-mw0000650079 |title=Brothers in Arms |first=Stephen T. |last=Erlewine |work=[[AllMusic]] |accessdate=27.9.2015}}</ref> ''Brothers in Arms'' se je uvrstil na vrh glasbenih lestvic v več državah, od tega je bil devet tednov na vrhu ameriške lestvice ''[[Billboard 200]]''.<ref name="Billboard">{{navedi splet| url=http://www.billboard.com/artist/300978/dire-straits/biography |title=Dire Straits |work=Billboard |accessdate=27.9.2015}}</ref> Še vedno je eden od najbolje prodajanih albumov na svetu, ki so ga po ocenah prodali v več kot 30 milijonih izvodov;<ref>{{navedi revijo| url=http://www.newyorker.com/culture/culture-desk/did-thriller-really-sell-a-hundred-million-copies |title=Did »Thriller« Really Sell a Hundred Million Copies? |last=Wyman |first=Bill |journal=The New Yorker |date=4.1.2013 |accessdate=27.9.2015}}</ref> vodja založbe Rykodisk je denimo izjavil, da so imeli v tem času težave s tiskanjem svojih izdaj, saj je povpraševanje po ''Brothers in Arms'' zapolnilo proizvodne kapacitete po svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.rykodisc.com/RykoInternal/20years/page_03.asp |title=It was 20 — or maybe not — years ago today |last=Simonds |first=Robert |publisher=Rykodisk |accessdate=27.9.2015 |archiveurl = http://web.archive.org/web/20070610095613/http://rykodisc.com/RykoInternal/20years/page_03.asp <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 10.6.2007}}</ref> Zanj so leta 1985 prejeli [[grammy]]ja za tonsko tehniko.<ref>{{navedi splet| url=http://www.grammy.com/nominees/search?artist=&field_nominee_work_value=%22Brothers+in+Arms%22&year=All&genre=All |title=Winners |work=Grammy.com |accessdate=27.9.2015}}</ref> Album je pomenil prelomnico v karieri skupine Dire Straits, ki jih je uveljavil kot zvezdnike svetovnega slovesa. Promovirali so ga s turnejo, ki je trajala kar dve leti in obsegala 200 nastopov (v sklopu te turneje so 13. maja 1985 nastopili tudi v ljubljanski [[hala Tivoli|hali Tivoli]]<ref>{{navedi novice| url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/naftalin-glasbeniki-v-skripcu.html |title=DIRE STRAITS: Glasbeniki 'v škripcu' |last=Horvat |first=Bojan |date=9.2.2010 |work=[[24ur.com]] |accessdate=9.10.2015}}</ref>). Zaradi nenehnega koncertiranja in soočanja s slavo so se odnosi v skupini zaostrili, tako da so po turneji naredili premor, med katerim so se člani posvetili stranskim projektom. Naslednji studijski album, ''[[On Every Street]]'', so izdali šele leta 1991.<ref name="BBC"/><ref name="Billboard"/> == Seznam skladb == Vse pesmi je napisal [[Mark Knopfler]], razen kjer je posebej označeno. Dolžine skladb na LP-ju so različne od tistih na CD-ju in [[Kompaktna kaseta|kaseti]] zaradi omejitve dolžine LP-ja. ===CD in kaseta=== {{tracklist | total_length = 55:07 | title1 = So Far Away | length1 = 5:12 | title2 = Money for Nothing | note2 = Mark Knopfler, [[Sting]] | length2 = 8:26 | title3 = Walk of Life | length3 = 4:12 | title4 = Your Latest Trick | length4 = 6:33 | title5 = Why Worry | length5 = 8:31 | title6 = Ride Across the River | length6 = 6:58 | title7 = The Man's Too Strong | length7 = 4:40 | title8 = One World | length8 = 3:40 | title9 = Brothers in Arms | length9 = 7:00 }} ===LP=== {{tracklist | headline = Prva stran | title1 = So Far Away | length1 = 3:59 | title2 = Money for Nothing | note2 = Mark Knopfler, Sting | length2 = 7:04 | title3 = Walk of Life | length3 = 4:12 | title4 = Your Latest Trick | length4 = 4:46 | title5 = Why Worry | length5 = 5:22 }} {{tracklist | headline = Druga stran | title6 = Ride Across the River | length6 = 6:58 | title7 = The Man's Too Strong | length7 = 4:40 | title8 = One World | length8 = 3:40 | title9 = Brothers in Arms | length9 = 7:00 | total_length = 47:21 }} == Sklici in opombe == {{sklici|2}}[https://www.mp3juices.link/ Mp3juice] - Free Music Download [[Kategorija:Albumi leta 1985]] [[Kategorija:Dire Straits]] 462sdl17ir59hngmvs2fao90f8h2z8k 5728922 5728915 2022-08-08T08:52:24Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Mp3Juices12|Mp3Juices12]] ([[User talk:Mp3Juices12|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album | Name = Brothers in Arms | Type = studijski album | Artist = [[Dire Straits]] | Cover = DS_Brothers_in_Arms.jpg | Border = yes | Alt = | Released = 13. maj 1985 | Recorded = november 1984–marec 1985 | Studio = AIR Studios, [[Montserrat]] | Genre = [[roots rock]], [[new wave (glasbeni slog)|new wave]] | Length = 55:07 (CD)<br/>47:21 (LP) | Label = [[Vertigo Records]] <small>([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]])</small><br/>[[Warner Bros. Records]] <small>([[Združene države Amerike|US]])</small> | Producer = Neil Dorfsman<br/>[[Mark Knopfler]] | Last album = ''[[Alchemy: Dire Straits Live|Alchemy]]''<br>(1984) | This album = '''''Brothers in Arms'''''<br>(1985) | Next album = ''[[Money for Nothing (album)|Money for Nothing]]''<br>(1988) }} '''''Brothers in Arms''''' je peti [[glasbeni album|studijski album]] britanske rock skupine [[Dire Straits]], ki je izšel 13. maja 1985 pri založbah [[Vertigo Records]] (mednarodno) in [[Warner Bros. Records]] (ZDA). Znan je po tem, da je nastal ob koncu dobe [[vinilna plošča|vinilnih plošč]] in postal prvi album, ki je uspel na takrat novem tržišču [[Kompaktni disk|CD-jev]].<ref name="BBC">{{navedi splet| url=http://www.bbc.co.uk/music/reviews/86rg |title= Dire Straits Brothers In Arms Review |last=Jones |first=Chris |work=BBC Music |year=2007 |accessdate=27.9.2015}}</ref> Njegov uspeh pripisujejo osredotočenosti na [[pop glasba|pop]] občinstvo s številnimi spevnimi skladbami, k njegovi prepoznavnosti pa je bistveno prispeval tudi [[videospot]] za skladbo »Money for Nothing«, ki je bil v celoti [[računalniška animacija|računalniško animiran]], kar je bilo za tisti čas prelomno.<ref>{{navedi splet| url=http://www.allmusic.com/album/brothers-in-arms-mw0000650079 |title=Brothers in Arms |first=Stephen T. |last=Erlewine |work=[[AllMusic]] |accessdate=27.9.2015}}</ref> ''Brothers in Arms'' se je uvrstil na vrh glasbenih lestvic v več državah, od tega je bil devet tednov na vrhu ameriške lestvice ''[[Billboard 200]]''.<ref name="Billboard">{{navedi splet| url=http://www.billboard.com/artist/300978/dire-straits/biography |title=Dire Straits |work=Billboard |accessdate=27.9.2015}}</ref> Še vedno je eden od najbolje prodajanih albumov na svetu, ki so ga po ocenah prodali v več kot 30 milijonih izvodov;<ref>{{navedi revijo| url=http://www.newyorker.com/culture/culture-desk/did-thriller-really-sell-a-hundred-million-copies |title=Did »Thriller« Really Sell a Hundred Million Copies? |last=Wyman |first=Bill |journal=The New Yorker |date=4.1.2013 |accessdate=27.9.2015}}</ref> vodja založbe Rykodisk je denimo izjavil, da so imeli v tem času težave s tiskanjem svojih izdaj, saj je povpraševanje po ''Brothers in Arms'' zapolnilo proizvodne kapacitete po svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.rykodisc.com/RykoInternal/20years/page_03.asp |title=It was 20 — or maybe not — years ago today |last=Simonds |first=Robert |publisher=Rykodisk |accessdate=27.9.2015 |archiveurl = http://web.archive.org/web/20070610095613/http://rykodisc.com/RykoInternal/20years/page_03.asp <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 10.6.2007}}</ref> Zanj so leta 1985 prejeli [[grammy]]ja za tonsko tehniko.<ref>{{navedi splet| url=http://www.grammy.com/nominees/search?artist=&field_nominee_work_value=%22Brothers+in+Arms%22&year=All&genre=All |title=Winners |work=Grammy.com |accessdate=27.9.2015}}</ref> Album je pomenil prelomnico v karieri skupine Dire Straits, ki jih je uveljavil kot zvezdnike svetovnega slovesa. Promovirali so ga s turnejo, ki je trajala kar dve leti in obsegala 200 nastopov (v sklopu te turneje so 13. maja 1985 nastopili tudi v ljubljanski [[hala Tivoli|hali Tivoli]]<ref>{{navedi novice| url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/naftalin-glasbeniki-v-skripcu.html |title=DIRE STRAITS: Glasbeniki 'v škripcu' |last=Horvat |first=Bojan |date=9.2.2010 |work=[[24ur.com]] |accessdate=9.10.2015}}</ref>). Zaradi nenehnega koncertiranja in soočanja s slavo so se odnosi v skupini zaostrili, tako da so po turneji naredili premor, med katerim so se člani posvetili stranskim projektom. Naslednji studijski album, ''[[On Every Street]]'', so izdali šele leta 1991.<ref name="BBC"/><ref name="Billboard"/> == Seznam skladb == Vse pesmi je napisal [[Mark Knopfler]], razen kjer je posebej označeno. Dolžine skladb na LP-ju so različne od tistih na CD-ju in [[Kompaktna kaseta|kaseti]] zaradi omejitve dolžine LP-ja. ===CD in kaseta=== {{tracklist | total_length = 55:07 | title1 = So Far Away | length1 = 5:12 | title2 = Money for Nothing | note2 = Mark Knopfler, [[Sting]] | length2 = 8:26 | title3 = Walk of Life | length3 = 4:12 | title4 = Your Latest Trick | length4 = 6:33 | title5 = Why Worry | length5 = 8:31 | title6 = Ride Across the River | length6 = 6:58 | title7 = The Man's Too Strong | length7 = 4:40 | title8 = One World | length8 = 3:40 | title9 = Brothers in Arms | length9 = 7:00 }} ===LP=== {{tracklist | headline = Prva stran | title1 = So Far Away | length1 = 3:59 | title2 = Money for Nothing | note2 = Mark Knopfler, Sting | length2 = 7:04 | title3 = Walk of Life | length3 = 4:12 | title4 = Your Latest Trick | length4 = 4:46 | title5 = Why Worry | length5 = 5:22 }} {{tracklist | headline = Druga stran | title6 = Ride Across the River | length6 = 6:58 | title7 = The Man's Too Strong | length7 = 4:40 | title8 = One World | length8 = 3:40 | title9 = Brothers in Arms | length9 = 7:00 | total_length = 47:21 }} == Sklici in opombe == {{sklici|2}} [[Kategorija:Albumi leta 1985]] [[Kategorija:Dire Straits]] ap9i7do8ag6qbp5kdrhxub4gywlzapn 0 412574 5728888 5645573 2022-08-08T08:02:01Z 46.164.45.105 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Družina |other_names=Tschreschnievetz<br>Kerschbach<br>Kirschbach |predikat=von de Kerschbach<br>von Tschreschnievetz<br>Črešnjevec |founded=1164 |titles=[[Plemič|Gospodje]] od c.1164, [[baron]]i od c. 1250, [[grof]]je od 1896. |}} Rodbina Tschreschnievetz (ali Črešnjevec), je stara slovenska rodbina avstrijskih korenin. Prve omembe na slovenskem območju so iz leta 1164, ko se rodbina imenuje kot gospodje Črešnjevski ( Herr von de Kerschbach), kasneje kot vitezi Črešnjevski (Ritter von de Kerschbach). Z leti se je priimek spreminjal in se med letoma 1846 in 1944 imenuje kot Tschreschnievetz. Po letu 1945 se je priimek poslovenil in se tako imenuje še danes. Najpomembnejši predstavnik rodbine, Alois Graf von Tschreschnievetz je vodil rodbino kot glava najdlje. To je bilo obdobje po nenavadni smrti njegovih staršev, Mattias von Tschreschnievetz in Marie von Tschreschnievetz r. Feuš, leta 1918 do njegove smrti leta 1978. Družinska grobnica leži na pokopališču [[Cerkev Vseh Svetnikov|Cerkve Vseh Svetnikov]] na [[Svetinje|Svetinjah]]. == Galerija == <gallery> Slika:Alois.jpeg|Alois von Tschreschnievetz (1944) Slika:AnaAlois.jpeg|Poroka Anne (roj. Vrabl) in Aloisa von Tschreschnievetz (26.2.1930) Slika:10612794 992860224071790 5934709595538625481 n.jpg|Poroka Marie von Tschreschnievetz in Bineta Živca (1957) </gallery> [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] p8k2o0wvr7hu8uil712lbsr001xr6y9 0 414708 5728963 5620040 2022-08-08T10:07:25Z XJaM 3 m/dp/+np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Beda Častitljivi''', znan tudi kot '''Sveti Beda''' (lat. ''Bēda Venerābilis''), [[Angleži|angleški]]<ref>oziroma [[stara angleščina|anglosaški]]</ref> [[benediktinci|benediktinec]], [[cerkveni učitelj]] in [[zgodovinar]], * okoli [[673]], † [[25. maj]] [[735]]<ref>na praznik Kristusovega vnebohoda</ref>, [[Jarrow]], [[Northumbria]]. Beda je veljal za največjega učenjaka svojega časa, njegova najbolj znana knjiga ''Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva'' pa mu je prislužila naziv očeta angleškega zgodovinopisja. == Življenje == Skoraj celotno menihovo življenje je opisano v njegovem najobsežnejšem delu ''Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva'' (''[[Historia ecclesiastica gentis Anglorum]]''), kjer je leta 731, ko je zaključil z delom, zapisal, da je star 59 let, tako da strokovnjaki kot letnico rojstva navajajo leto 672, čeprav bi lahko bil rojen tudi v prvih mesecih leta 673. Točen rojstni datum ni znan. Rojen naj bi bil v Jarrowu, kjer so sredi 11. stoletja v domači cerkvi odkrili njegove kosti, čeprav nekateri trdijo, da je bil rojen v Wearmouthu, vendar pa bi bilo to težko dokazati, saj v svojih delih nikoli ni omenjal družinskih članov, oziroma se na sorodnike ni skliceval po imenu. Pri sedmih letih je bil sprejet v samostan Wearmouth, kjer je bil deležen samostanske vzgoje od tamkajšnjih benediktinskih redovnikov, tam pa je ostal do svoje smrti. Okoli leta 701 je Beda napisal svoji prvi deli, slovnični razpravi ''De Arte Metrica'' in ''De Schematibus et Tropis'', obe namenjeni poučevanju v učilnicah. Beda je pisateljeval do svoje smrti, napisal pa je preko 60 knjig, ki so v večini dobro ohranjene. Med letoma 702 in 703 je prejel diakonsko posvečenje, deset let kasneje pa tudi mašniško. Leta 734 je v svojem ''Pismu'' Egbertu omenil, da je leto pred tem študiral v škofovem samostanu (najverjetneje v [[York]]u), istega leta pa se je tja tudi nameraval vrniti, a tega ni storil, ker je bil bolan. Nekaj časa je preživel tudi v neznanem samostanu duhovnika po imenu Wicthed. Obisk je omenjen v pismu, ki je bilo namenjeno duhovniku, v katerem mu je poslal svoje račune o določanju datuma velike noči in Anatolijevem računanju enakonočja. Beda je umrl 25. maja 735 v samostanu [[Jarrow]]. Leta 1020 so njegove posmrtne ostanke ukradli iz samostanske cerkve, kasneje pa so jih prenesli v [[stolnica v Durhamu|stolnico v Durhamu]]. Ostanke so najprej položili v isti grob, kjer je bil pokopan Sveti Cuthbert, leta 1370 pa so mu postavili nagrobnik v Galilejski kapeli. Med [[reformacija|reformacijo]] je bil njegov grob uničen, zato so leta 1831 posmrtne ostanke prekopali in na novo uredili njegov grob, kjer je danes zapisano: »''Hac sunt in fossa Bedae venerabilis ossa''« (V tem grobu so kosti Beda Častitljivega). == Dela == Bedova dela so močno prispevala k razširitvi računanja časa po Kristusovem učlovečenju (kot [[matematik]] se je zavzemal za natančnejšo kronološko vključitev dogodkov v odrešenjsko zgodovino). Prav tako brez njegovih del ne bi vedeli skoraj nič o cerkveni in posvetni zgodovini Britanskega otočja v zgodnjem srednjem veku. S svojim pisanjem je želel podpirati širjenje krščanske vere. ===Spisi=== Poleg opravljanja vsakodnevnega bogoslužja je Beda Častitljivi našel veselje v učenju, poučevanju in pisanju. Prav poučevanje in pisanje ga je uvrstilo med večje in vplivnejše srednjeveške učitelje in pisatelje. Njegov opus ohranjenih del šteje prek trideset naslovov in zajema različna področja, kot so: razlage svetopisemskih besedil, življenjepisi svetnikov, zgodovinopisje, pridige, učbeniki, pesništvo in pisma. Podatkov, po katerih bi se lahko dokopali do točnega nastanka njegovih del, je malo, zato so nekateri datumi le približno nakazani. ===Razlage svetopisemskih besedil=== [[File:Opera Bedae Venerabilis.tif|thumb|Opera Bedae Venerabilis, 1563]] Večji del njegovih spisov so razlage različnih svetopisemskih knjig. Iz [[Sveto pismo|Svetega pisma]] so izhajala njegova teološka razmišljanja. Tako je napisal komentarje k večini knjig iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]], razložil pa je tudi obširen del [[Stara zaveza|starozaveznih]] spisov. Njegov način razlaganja Svetega pisma je imel dvojen pomen: po eni strani razložiti svetopisemsko besedilo, z druge strani pa biti jedrnat. Pri razlagah se je posluževal razlag latinskih [[cerkveni očetje|cerkvenih očetov]]. To, da je navajal cerkvene očete, ne pomeni, da sam ni bil dober razlagalec, ampak predvsem to, da je bil ponižen. Njegove razlage svetopisemskih besedil so bile jasne, kratke in pregledne, saj je svetopisemsko sporočilo želel približati tistim, ki še niso bili dovolj uvedeni v krščansko vero. *''Explanatio Apocalypsis'' (Razlaga [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetja]]): nastala je okoli leta 709; posvečena menihu Hwaetberctu *''Expositio Actuum Apostolorum'' (Razlaga [[Apostolska dela|Apostolskih del]]): nastala okoli leta 709; posvečena je bila Accu (škof v Hexhamu) *''In epistolas septem catholicas'' (Razlaga sedmih katoliških pisem): datum nastanka ni znan; velja za njegovo najbolj priljubljeno delo v samostanski skupnosti *''In Lucae euangelium expositio'' (Razlaga [[evangelij po Luku|Lukovega evangelija]]): nastala med leti 709-715 *''In Marci euangelium expositio'' (Razlaga [[evangelij po Marku|Markovega evangelija]]): nastala po letu 716 *''In primam partem Samuhelis libri IV'' (Razlaga prvega dela Samuelove knjige v štirih knjigah): prve tri knjige je dokončal pred letom 716, četrto pa je nadaljeval kasneje *''Libri quatturo in principium Genesis usque as natiuitatem Isaac et eictionem Ismahelis adnotationum (siue Hexaemeron)'' (Opombe k začetnim poglavjem [[1. Mojzesova knjiga|1. Mojzesove knjige]] do Izakovega rojstva in Izmaelove zavrnitve v štirih knjigah (oziroma Šesterodnevje)): nastalo po letu 721; posvečeno je bilo Accu *''In proueribia Salomonis libri III'' (O Salomonovih pregovorih v treh knjigah): nastalo po letu 720 *''In Cantica canticorum libri VI'' (O ''[[Visoka pesem|Visoki pesmi]]'' v šestih knjigah): nastalo po letu 720 *''De tabernaculo et uasis eius ac uestibus sacerdotum libri III'' (O (shodnem) šotoru, njegovih posodah in duhovniških oblačilih v treh knjigah): nastalo med leti 720 – 725 *''In Regum librium XXX quaestiones'' (Trideset vprašanj o knjigah kraljev): nastalo okoli leta 725; posvečeno je bilo Nothhelmu *''De templo libri II'' (O templju v dveh knjigah): nastalo med leti 729 – 731 *''In librum beati patris Tobiae'' (O knjigi blaženega očeta Tobija): čas nastanka ni znan *''In Ezram et Neemiam libri III'' (O Ezri in Nehemiju v treh knjigah): nastalo okoli leta 725 *''Expositio in canticum Abacuc prophetae'' (Razlaga molitve preroka Habakuka): nastala okoli leta 720; posvečena naj bi bila neznani nuni *''De psalmo LXXXIII'' (O Psalmu 83): čas nastanka ni znan *''Nomina regionum atque locorum de Actibus apostolorum'' (Imena pokrajin in krajev v Apostolskih delih): čas nastanka ni znan *''Nomina locorum'' (Imena krajev): čas nastanka ni znan; priročnik, v katerem so predstavljena svetopisemska imena ===Življenjepisi svetnikov=== Literarna zvrst, ki se ji je Beda rad posvečal, so bili življenjepisi svetnikov. V začetku jo je posvečal predvsem že obstoječim življenjepisom. Osnovno vodilo, kateremu je sledil Beda, je bilo prikazati Božjo moč in milost, ki sta delovali v življenju posameznega svetnika. V ospredju niso bili življenjepisni podatki, ampak čudeži, ki so jih delali ali so se dogodili na njihovih grobovih, in pa videnja, ki so jih imeli za časa življenja. Med te življenjepise uvrščamo: *''Acta et passio beati Anastasii martyris'' (Delo in trpljenje sv. Anastazija, mučenca): nastalo pred letom 725 *''Vita sancti Felicis'' (Življenje sv. Feliksa): čas nastanka ni znan *''Vita sancti Cuthberti metrice'' (Življenje sv. Cuthberta v verzih): pesnitev nastala okoli leta 705 *''De vita et miraculis sancti Cuthberti'' (O življenju in čudežih sv. Cuthberta): nastalo okoli leta 721 *''Vita beatorum abbatum Benedicti, Ceolfridi, Eosterwini, Sigifrid et Hwaetberti'' (Življenje blaženih opatov Benedikta, Ceolfrida, Eosterwina, Sigfrida in Hwaetberta): napisano okoli leta 730; predstavljeni so prvi opati samostanov, ki so delovali v Wearmouthu in Jarrowu; delo je znano tudi pod imenom '''Historia abatum'' (Zgodovina opatov) *''Martyrologium'' ([[Martirologija]]): napisano v letih 725 – 731; priročnik, v katerem so predstavljeni pomembnejši svetniki in mučenci Cerkve === Zgodovinopisje === Njegovo najpomembnejše delo se uvršča k zgodovinopisju: *''Historia ecclesiastica gentis Anglorum'' (''Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva''): dokončana okoli leta 731; obstaja več kot 150 rokopisov tega spisa (to dokazuje priljubljenost in branost Cerkvene zgodovine). Prav tako pa je Beda napisal dve ''Kroniki'': ''O časih'', ki je krajša in ''O izračunavanju časov'', ki je daljša. V obeh ''Kronikah'' predstavi človeško zgodovino kot časovni oder, na katerem se dogaja vse pod taktiko Božje previdnosti. V svojih kronikah je Beda uvedel krščansko štetje let. === Pridige === Pridig naj bi Beda napisal petdeset, vse ostale pa so sestavili drugi, čeprav so pripisane njemu. Sestavil jih je proti koncu svojega življenja. Pridige sledijo praznikom oziroma godovom, ki jih najdemo v bogoslužnem koledarju ([[Božič]], [[Velika noč]], godovi svetnikov). Navadno vsebujejo kratko razlago evangelijskega odlomka, ki so ga na določeni dan brali pri bogoslužju. Namenjene so predvsem bratom v samostanu. Najbolj znana je pridiga ''Homiliarum euangelii libri II'' (Pridige o evangelijskih odlomkih v dveh knjigah) === Priročniki === Beda je bil v samostanu učitelj (magister, doctor), zato med njegovimi deli najdemo razne priročnike za študij, ki so namenjeni predvsem izobraževanju študentov iz njegove meniške skupnosti in znanstvene razprave. *''De orthographia'' (O pravilni pisavi, razlaga težkih latinskih izrazov za začetnike): nastanek po letu 690 *''De arte metrica'' (O metrični umetnosti): nastanek med letoma 701 – 702 *''De schematibus et tropis'' (O govornih figurah): nastanek med letoma 701 – 702 *''De natura rerum'' (O naravi): nastanek pred letom 703 *''De temporibus'' (O časih): nastanek leta 703; v to delo je vključena tudi kronika ''O časih'' (krajša); v delu je predstavil pravilno računanje datuma za obhajanje velike noči *''De temporum ratione''(O izračunavanju časa): nastanek leta 725; vsebuje kroniko O izračunavanju časov (daljša) === Pesnitve === Bedi pripisujejo tudi nekaj pesniških stvaritev. Njegov pesniški opus se ni ohranil v celoti. Pri sestavljanju himen je Beda v glavnem sledil [[Sveti Ambrož Milanski|Ambroževemu]] zgledu. *''Liber hymnorum'' (Knjiga himen): ohranjene himne za različne priložnosti (godove svetnikov ali praznike); poleg himen so v zbirki tudi pesniške predelave nekateri psalmov *Knjiga epigramov Prav tako se v sklop pesnitev omenja tudi delo ''Vita sancti Cuthberti metrice'' (Življenje sv. Cuthberta v verzih), ki je omenjeno med življenjepisi svetnikov. === Pisma === Bedinih pisem se ni veliko ohranilo. Ohranjena pisma obravnavajo večinoma vprašanja, ki se nanašajo na težje svetopisemske odlomke ali pa na meritve časa. Ohranila so se naslednja pisma: *''Epistula ad Albinum'' (Pismo Albinu) *''Epistula ad Egbertum'' (Pismo Egbertu) *''Epistula ad Helmuualdum de bissexto'' (Pismo Helmuvaldu o prestopnem dnevu) *''Epistula ad Pleguinam de aetatibus saeculi'' (Pismo Plegvinu o obdobjih sveta) *''Epistula ad Wicthedum de paschae celebratione'' (Pismo Wicthedu o obhajanju velike noči) == ''Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva'' == Spis Bede Častitljivega z naslovom ''[[Historia ecclesiastica gentis Anglorum]]'' (''Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva'') velja za klasično delo srednjeveškega zgodovinopisja. Delo je Beda napisal v svojem zrelem obdobju, končal ga je po juniju 731 (takrat naj bi bil star 59 let), ker je takrat pridobil dovolj informacij o dogodkih svetovne in cerkvene zgodovine. Informacije je pridobil tako, da je preučil vsa dostopna zgodovinska dela, velik del svoje pozornosti pa je prav tako namenil izračunavanju datumov (predvsem praznovanja Velike noči in določanja časovnih okvirov za pomembne dogodke iz zgodovine odrešenja). Njegov zgodovinski spis je nastal kot sad vseživljenjskega študija, ki je posegal na različna znanstvena področja. Mnogi preučevalci so v spisu videli predvsem lokalen pomen: opisuje dogodke, prek katerih so nekatera germanska plemena, ki so se naselila na Britanskem otočju konec 5. stoletja, proti koncu 6. in na začetku 7. stoletja pa so sprejela krščanstvo in kako so v nadaljevanju oblikovala svoje cerkvene strukture. Razvoj krščanskih skupnosti je bil tako intenziven, da so po dobrem stoletju postale sposobne pošiljati misijonarje med druga germanska ljudstva na celinski del Evrope. O začetkih te razgibane misijonarske dejavnosti govori Beda v zadnji knjigi, medtem ko v prvih štirih knjigah govori najprej o razvoju Cerkve v Angliji, predvsem v [[Northumbria|Northumbriji]] (najsevernejšemu delu Anglije). Gradivo za delo je dobil iz različnih virov, ki so mu priskrbeli veliko količino informacij, vendar je bil za večino podatkov vir kar sam. Na vire se je skliceval redko, je pa zato veliko časa posvetil preverjanju podatkov, ki jih je imel na voljo. Svoje vire pa je, za razliko od drugih srednjeveških piscev, navajal zelo natančno. Njegovo delo je zelo sintetično in enovito, zato je tudi sestavni del mnogih knjižnic. Do danes se je ohranilo približno 160 rokopisov. V angleškem zgodovinopisju je na splošno obveljalo prepričanje, da je Beda Častitljivi najbolj znan srednjeveški zgodovinar, ki je pisal na Britanskem otočju. Na njegov spis so gledali kot prvi poskus zapisa narodne zgodovine in čeprav to morda ni bil Bedin prvi namen, nam delo ponuja največ informacij, ki nam pomagajo sestaviti zgodovino zgodnjih anglosaških kraljestev. Beda je svoj spis v petih knjigah pripravil po vnaprej pripravljenem načrtu, kjer so bile osrednje točke poslanstvo rimskih menihov v Angliji; zmaga rimske pravovernosti na sinodi v Whitbyju; utrjevanje anglosaške Cerkve pod [[Teodor iz Tarza|Teodorjem]]; prevzem vloge razširjevalca in utrjevalca krščanstva proti severu in proti jugu. == Sklep == Čeprav je bilo Bedovo bogato literarno ustvarjanje v prvi vrsti namenjeno meniški skupnosti, v katero so vstopali novi rodovi menihov, potrebni ne samo duhovne vzgoje ampak tudi splošne kulture, je njegov vpliv segal daleč preko samostanskih zidov. Da je bil Beda res velika osebnost zgodnjega srednjega veka, nam nenazadnje dokazuje vzdevek Častitljivi, ki si ga je pridobil že za časa svojega življenja. == Čaščenje == Beda naj bi začeli častiti kmalu po njegovi smrti in sicer izven Anglije. Navada takratnega časa je bila, da je bilo telo po smrti pokopano vsaj deset let. Kasneje so njegove ostanke umili in jih častili kot [[relikvija|relikvije]]. Sam postopek umivanja kosti je opisal celo Beda sam in sicer na primeru kralja [[Oswalda, kralj Northumbrije|Oswalda]]. Da so bili Bedovi ostanki čaščeni kot relikvije je razvidno iz pisma, ki ga je opat Cuthbert leta 764 poslal anglosaškemu škofu Lullu v [[Mainz]]u. V pismu se mu je zahvalil za svileno platno, v katero naj bi zavili Bedove ostanke. Le–ti naj bi bili čudežni, kar v svojem delu ''Pesmi o škofih, kraljih in svetnikih iz Yorka'' opisuje diakon [[Alkuin]], saj pravi, da je bil bolan mož, po tem ko so nanj položili relikvije 'blaženega očeta' (Bede), popolnoma ozdravljen svoje bolezni. Čaščenje Beda je kasneje izgubilo svoj pomen, verjetno zaradi vpadov [[Viking]]ov, kar je vodilo v to, da sta bila samostana Wearmouth in Jarrow zapuščena. Skupnost se ni uspela preseliti, zato se je pomen čaščenja izgubil z njo. Tudi kasneje, sredi 11. stoletja, ko sta bila obnovljena tako Jarrow kot Wearmouth in sta prešla pod nadzor menihov iz Durhama, se čaščenje Beda ni nadaljevalo. Leta 1899 so razpisali njegovo šolnino in ga razglasili kot Doktorja cerkve, s čimer je postal edini tako imenovani Anglež. Prav tako je edini Anglež, omenjen v [[Dante Alighieri|Dantejevi]] ''[[Božanska komedija|Božanski komediji]]'' in sicer ''Raju''. Počaščen je bil tako v [[Anglikanci|anglikanski]] kot v rimskokatoliški cerkvi, goduje 25. maja, v pravoslavni cerkvi 27. maja, v 9. stoletju pa so ga preimenovali v Častitljivega (lat. ''Bēda Venerābilis'') == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == *Kolar, B. in Sajovic, M. 2015. Beda Častitljivi: cerkvena zgodovina ljudstva Anglov. Celje : Celjska Mohorjeva družba *Sv. Beda Častitljivi (ok. 672 – 735). 2013. [internet]. [citirano dne 30.10.2015]. dostopno na naslovu: http://semenisce.si/sv-beda-%C4%8Dastitljivi-ok-672-735 *Sveti Beda Častitljivi – duhovnik in cerkveni učitelj. 2015. [internet]. [citirano dne 30.10.2015]. dostopno na naslovu: https://svetniki.wordpress.com/2013/05/25/sveti-beda-castitljivi-duhovnik-in-cerkveni-ucitelj-2/ {{cerkveni učitelji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Angleški menihi]] [[Kategorija:Angleški teologi]] [[Kategorija:Angleški svetniki]] [[Kategorija:Benediktinci]] [[Kategorija:Angleški zgodovinarji]] [[Kategorija:Angleški pesniki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] nr9xofxwsxed1x2lii16q3cnvydhto2 10 421183 5728953 5651641 2022-08-08T09:38:55Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad|teamname=VfL Wolfsburg|bgcolor=#32CD32|textcolor=white|bordercolor=blue |name=VfL Wolfsburg squad |list=<div> {{football squad2 player|no= 1|name=[[Koen Casteels|Casteels]]}} {{football squad2 player|no= 2|name=[[Kilian Fischer|Fischer]]}} {{football squad2 player|no= 3|name=[[Sebastiaan Bornauw|Bornauw]]}} {{football squad2 player|no= 4|name=[[Maxence Lacroix|Lacroix]]}} {{football squad2 player|no= 5|name=[[Micky van de Ven|Van de Ven]]}} {{football squad2 player|no= 6|name=[[Paulo Otávio]]}} {{football squad2 player|no= 7|name=[[Luca Waldschmidt|Waldschmidt]]}} {{football squad2 player|no= 8|name=[[Aster Vranckx|Vranckx]]}} {{football squad2 player|no= 9|name=[[Max Kruse|Kruse]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Lukas Nmecha|L.&nbsp;Nmecha]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Renato Steffen|Steffen]]}} {{football squad2 player|no=12|name=[[Pavao Pervan|Pervan]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Josip Brekalo|Brekalo]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Jérôme Roussillon|Roussillon]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Jakub Kamiński|Kamiński]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Maximilian Philipp|Philipp]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Ridle Baku|Baku]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Bartosz Białek|Białek]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Felix Nmecha|F.&nbsp;Nmecha]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Jonas Wind|Wind]]}} {{football squad2 player|no=27|name=[[Maximilian Arnold|Arnold]]&nbsp;([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player|no=30|name={{Abbr|Klinger|Niklas Klinger}}}} {{football squad2 player|no=31|name=[[Yannick Gerhardt|Gerhardt]]}} {{football squad2 player|no=32|name=[[Mattias Svanberg|Svanberg]]}} {{football squad2 player|no=34|name=[[Marin Pongračić|Pongračić]]}} {{football squad2 player|no=35|name={{Abbr|Schulze|Philipp Schulze}}}} {{football squad2 player|no=38|name=[[Bartol Franjić|Franjić]]}} {{football squad2 player|no=39|name=[[Patrick Wimmer|Wimmer]]}} {{football squad2 player|no=40|name=[[Kevin Paredes|Paredes]]}} {{football squad manager|name=[[Niko Kovač|Kovač]]}} </div>}}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov]] </noinclude> asnjv5d1dbth7joqrttiaa7n1mo25lh 10 421436 5728933 5651605 2022-08-08T09:29:48Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{football squad|teamname=Atlético Madrid |state = {{{state|autocollapse}}} |bgcolor = #FF0000 |textcolor = white |bordercolor = blue |name = Atlético Madrid squad |list = <div> {{football squad2 player|no= 1|name=[[Ivo Grbić (nogometaš)|Grbić]]}} {{football squad2 player|no= 2|name=[[José María Giménez|Giménez]]}} {{football squad2 player|no= 4|name=[[Geoffrey Kondogbia|Kondogbia]]}} {{football squad2 player|no= 5|name=[[Rodrigo De Paul|De Paul]]}} {{football squad2 player|no= 6|name=[[Koke (nogometaš, rojen 1992)|Koke]] ([[kapetan (nogomet)|c]])}} {{football squad2 player|no= 7|name=[[João Félix]]}} {{football squad2 player|no= 8|name=[[Antoine Griezmann|Griezmann]]}} {{football squad2 player|no= 9|name=[[Matheus Cunha|Cunha]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Ángel Correa|Correa]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Thomas Lemar|Lemar]]}} {{football squad2 player|no=12|name=[[Renan Lodi|Lodi]]}} {{football squad2 player|no=13|name=[[Jan Oblak|Oblak]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Marcos Llorente|Llorente]]}} {{football squad2 player|no=15|name=[[Stefan Savić|Savić]]}} {{football squad2 player|no=16|name=[[Nahuel Molina|Molina]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Saúl Ñíguez|Saúl]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Felipe (nogometaš, rojen 1989)|Felipe]]}} {{football squad2 player|no=19|name=[[Álvaro Morata|Morata]]}} {{football squad2 player|no=20|name=[[Axel Witsel|Witsel]]}} {{football squad2 player|no=21|name=[[Yannick Carrasco|Carrasco]]}} {{football squad2 player|no=22|name=[[Mario Hermoso|Hermoso]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Reinildo Mandava|Reinildo]]}} {{football squad2 player|no=24|name=[[Daniel Wass|Wass]]}} {{football squad manager|name=[[Diego Simeone|Simeone]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] </noinclude> s2fsf4lu56rey93r9pno8gbq9dkzxu0 10 421721 5728897 5667050 2022-08-08T08:24:34Z Sporti 5955 pos. wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name= Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005) |title=Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005) |titlestyle=background:darkgreen;color:white |groupstyle=background:darkgreen;color:white |listclass = hlist |list1 = * [[Primož Gliha|Gliha]] (2005—2007) * [[Janez Pate|Pate]] (2007—2009) * [[Branko Oblak|Oblak]] (2009) * [[Robert Pevnik|Pevnik]] (2009—2010) * [[Safet Hadžić|Hadžić]] (2010) * [[Dušan Kosič|Kosič]] (2010—2011) * [[Bojan Prašnikar|Prašnikar]] (2012) * [[Ermin Šiljak|Šiljak]] (2012) * [[Andrej Razdrh|Razdrh]] (2012—2013) * [[Milorad Kosanović|Kosanović]] (2013—2014) * [[Darko Karapetrović|Karapetrović]] (2014—2015) * [[Marijan Pušnik|Pušnik]] (2015) * [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Nikolić]] (2016) * [[Rodolfo Vanoli|Vanoli]] (2016) * [[Luka Elsner|Elsner]] (2016—2017) * [[Marijan Pušnik|Pušnik]] (2017) * [[Safet Hadžić|Hadžić]] (2017) * [[Igor Bišćan|Bišćan]] (2017—2018) * [[Ilija Stolica|Stolica]] (2018) * [[Aleksandar Linta|Linta]] (2018) * [[Zoran Barišić|Barišić]] (2018) * [[Robert Pevnik|Pevnik]] (2019) * [[Safet Hadžić|Hadžić]] (2019—2020) * [[Dino Skender|Skender]] (2020—2021) * [[Goran Stanković|Stanković]] (2021) * [[Savo Milošević|Milošević]] (2021) * [[Dino Skender|Skender]] (2021—2022) * [[Robert Prosinečki|Prosinečki]] (2022) * [[Albert Riera|Riera]] (2022—danes) }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Nogometne predloge|Olimpija Ljubljana]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> ljqt8ug1n2r88hfnfkckta59rk4wgb1 0 444982 5728889 5398023 2022-08-08T08:04:46Z G-Cup 10746 wikitext text/x-wiki [[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Partizanski spomenik ob cesti iz Krope na Jamnik]] [[File:Belo Slovenia - Plaque.JPG|thumb|Partizanska spominska plošča na hišni fasadi]] [[File:Tehnika Meta Jelovica1.jpg|thumb|Infotabla pred jamo na Jelovici, kjer je delovala ilegalna partizanska tiskarna]] '''Partizanski spomenik''' ali '''partizansko obeležje''' je zbirni izraz za spominske plošče, [[obelisk]]e, spomenike, kipe in podobne objekte, ki so bili po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] postavljeni v spomin na padle [[partizan]]e, ustreljene [[talec|talce]] na raznih mestih: na mestu bitk, partizanskih taborov, okupatorjevih [[zapor]]ov, na krajih okupatorjevega terorja, [[Partizanska bolnišnica|ilegalnih bolnišnic]], [[kurir]]skih javk in prehodov, zborovanj in drugih zgodovinskih dogodkov v času druge svetovne vojne. Partizanska obeležja spadajo med [[spomenik|spominska obeležja]] druge svetovne vojne. Nahajajo se na področjih partizanskega bojevanja v Evropi, najpogostejša so na Balkanu (v državah nekdanje Jugoslavije in v Albaniji), na Poljskem, v Ukrajini in v Sovjetski zvezi in so zgodovinska kulturna specifika teh prostorov. V Sloveniji je preko 6000 partizanskih obeležij, izbor več kot 2900 jih upošteva [[Register nepremične kulturne dediščine]],<ref>[http://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd.xlsx Izpis obeležij 2. svetovne vojne iz RKD. Ministrstvo za kulturo RS,]</ref> zbrani so v sloju Partizanski spomeniki na Geopediji. Najgosteje so posejani po Gorenjskem, v Ljubljani in širši okolici, na Primorskem in Koroškem (tudi na slovenskem etničnem ozemlju zunaj državnih meja). Odkrivali so jih ob obletnicah večinoma področne Zveze borcev v sodelovanju z drugimi lokalnimi organizacijami (občino, krajevno skupnostjo, planinskim društvom ipd.) Zveza borcev z državno podporo vzdržuje okrog 1700 spomenikov, sicer pa posamezniki, nekatere občine in tiste, ki so vpisani v RKD, področni Zavodi za varstvo kulturne dediščine. Med partizanske spomenike štejemo tudi nagrobnike na pokopališču, kamor so po vojni pogosto prekopali padle partizane, kjer je ob imenu zapisano, kdaj je padel oz. kdaj so ga ustrelili kot talca. Imena civilnih žrtev druge svetovne vojne, zlasti tistih, ki so jih partizani pobili zaradi obtožbe kolaboracije z okupatorjem, in mobiliziranih v nemško vojsko, se nahajajo tudi na [[Nova slovenska zaveza#Farne spominske plošče|farnih spominskih ploščah]], ki so jih ob cerkvah začeli postavljati po letu 1990. Partizanske plošče, spomeniki in nagrobniki so prepoznavni po peterokrakih zvezdah, na nekaterih je zraven zvezde še križ, redkeje zgolj križ. Spominske plošče se nahajajo na rojstnih hišah prvoborcev, na domovih, od koder so odhajali v partizane, na mestih smrti, na pokopališčih ob cerkvah in na trgih oz. spominskih parkih sredi krajev. Najti jih je tudi na pročeljih gasilskih domov, tovarn in upravnih stavb. Ob ruševinah med vojno požganih domačij, ob obnovljenih ilegalnih partizanskih [[tiskarna]]h in bolnišnicah so včasih namesto plošč infotable z zgodovinskimi podatki. Okrog 4 % partizanskih obeležij je po drugi svetovni vojni propadlo zaradi politično motiviranega [[vandalizem|vandalizma]], zaradi kraje barvnih kovin ali zaradi obnove ali rušenja objektov, na katerih so bila pričvrščena. Del odstranjenih obeležij so obnovili (Kovor, Draga, Gramozna jama v Ljubljani, Spominski vodnjak na Žalah v Ljubljani), preselili na druge lokacije (npr. v Litiji, Kidričevem) ali deponirali v lokalnih muzejih (npr. v Tržiču, v Ljubljani). ==Zunanje povezave in viri == *[[:Kategorija:Spomeniki druge svetovne vojne v Sloveniji]]. Wikipedija. *[[:v:Partizanski spomeniki na Geopediji|Partizanski spomeniki na Geopediji]]. Wikiverza. *Sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki] na Geopediji. *M. Hladnik: [[:v:Triglavske partizanske plošče|Triglavske partizanske plošče]]. Predobjava članka za zbornik ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav, 2018. *M. Hladnik: [[:v:Lov za partizanskimi spomeniki|Lov za partizanskimi spomeniki]]. Predobjava članka za ''Planinski vestnik'', 2018. *[[:en:Category:World War II memorials in Slovenia|Category:World War II memorials in Slovenia]]. Wikipedia, free encyclopedia. *[[:en:List of People's Heroes of Yugoslavia monuments in Slovenia|List of People's Heroes of Yugoslavia monuments in Slovenia]]. Wikipedia, free encyclopedia. *[[:en:List of World War II monuments and memorials in Slovenia|List of World War II monuments and memorials in Slovenia]]. Wikipedia, free encyclopedia. *Gal Kirn in Robert Burghardt: [http://www.manifestajournal.org/issues/regret-and-other-back-pages/yugoslavian-partisan-memorials-between-memorial-genre# Yugoslavian Partisan Memorials: Between Memorial Genre, Revolutionary Aesthetics and Ideological Recuperation.] Manifesta Journal, 16. {{commonscat|Monuments to the Slovene Partisans}} [[Kategorija:Kulturni spomeniki Slovenije]] [[Kategorija:Spomeniki]] [[Kategorija:Spomeniki druge svetovne vojne v Sloveniji]] [[Kategorija:Partizani]] mp60z13wyz1mypbiqlzhlwmo9vawde3 0 447600 5728740 5720901 2022-08-07T17:31:36Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{infopolje Vlak |name=SŽ 311/315 |image=SŽ 311 315 Gomulka.jpg |nicknames=''gomulka'' |builder=[[Pafawag]] |origin=[[Poljska]] |aarwheels=2'2'+ Bo'Bo' + Bo'Bo' + 2'2' |wheeldiameter=1000 mm (311)<br />960 mm (315) |minimumcurve=100 m |length=87 m |width=2,88 m |axleload=16,0 t (311)<br />10,8 t (315) |voltage=3 kV |topspeed=110 km/h |multipleworking=3 |passengerseats=252 |poweroutput=1392 kW<ref>{{Navedi novice|url=https://issuu.com/bojan/docs/slovenian_railways_rolling_stock?documentId=080417115456-27f7b2a80ecb477c8f25a6f3598de013&layout=grey |title=Slovenian Railways Rolling Stock |newspaper=issuu |accessdate=21. 4. 2018 |language=en}} Podatki veljajo za štiričleno različico podserije 2xx.</ref> }} '''SŽ serija 311/315''', poznana po nadimku "''gomulka''", je serija štiričlenih, nekdaj tudi tričlenih, [[Elektromotorna garnitura|elektromotornih potniških garnitur]] [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]]. Sestavljena je iz enega ali dveh motornih členov, oštevilčenih kot 311, ter krmilnih členov na vsakem koncu, označenih s 315. Izdelane so bile v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja v [[Poljska|poljski]] tovarni [[Pafawag]] v [[Wrocław]]u in so vrsto let predstavljale glavnino potniških vlakov po vseh slovenskih elektrificiranih progah. Iz prometa so se začele umikati predvsem po nakupu [[SŽ serija 312/317|serije 312/317]], zadnje garniture pa so končale z obratovanjem leta 2021, ko jih je nadomestila [[SŽ serija 510/515|serija 510/515]]. == Zgodovina == Serija 311/315 temelji na elektromotorni garnituri [[Pafawag 5B/6B]], ki jih je poljska tovarna [[Pafawag]] izdelovala od leta 1961 vse do 1993. Kmalu po elektrifikaciji odseka [[Železniška proga Ljubljana–Sežana–d. m.|Ljubljana–Postojna]] in proge [[Železniška proga Ljubljana–Jesenice–d. m.|Ljubljana–Jesenice]] je bil proizvajalec izbran za nakup elektromotornih vlakov. Junija 1964 je bil s Poljske za poskusno uporabo posojen primerek, ki je vozil [[Železniška proga Ljubljana–Sežana–d. m.|med Ljubljano in Sežano]]; po uspešno prestanem preizkusu je SŽP Ljubljana 25. avgusta istega leta sklenila pogodbo za dobavo treh tročlenih in 12 štiričlenih garnitur. Prve so v Jugoslavijo 11. decembra 1964 prispele tročlene garniture, v letih 1965 in 1966 so sledila štiričlena vozila. Tročlene enote so bile oštevilčene kot podserija 311/315-0xx in štiričlene kot podserija 311/315-1xx. Po tedanjem poljskem voditelju [[Władysław Gomułka|Władysławu Gomułki]] se jih je kmalu oprijel vzdevek "gomulka". Skoraj sočasno je tudi železniško transportno podjetje [[Rijeka]] naročilo nekaj tovrstnih garnitur, ki so premogle tudi oddelek prvega razreda. Leta 1972 je bila sklenjena pogodba za nakup novih 15 štiričlenih garnitur, ki so bile izdelane v letih 1974 in 1975 in oštevilčene kot podserija 311/315-2xx. Od podserije 1xx so se med drugim razlikovale po večji moči in drugačni razporeditvi odjemnikov toka. Zaradi pomanjkanja garnitur in hkratne nepopolne izkoriščenosti večjih enot je bilo leta konec 70. let dokupljenih nekaj krajnih krmilnih členov in nekaj štiričlenih garnitur podserije 1xx je bilo predelanih v tričlene garniture.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=http://www.slo-zeleznice.si/media/k2/attachments/NovaProga_Dec-2014NET.pdf|title=50 let gomulk na Slovenskem|last=|first=|date=December 2014|journal=Nova proga|accessdate=21. 4. 2018}}</ref> Čeprav se je s širjenjem električnega omrežja širila tudi uporaba serije 311/315, so jo pestile tudi mnoge težave – med drugim je bilo težavno slabo tesnjenje oken in delovanje pri nizkih temperaturah,<ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/28755|title=Več udobja prinese več potnikov?|date=6. 8. 2002|newspaper=Dnevnik|accessdate=21. 4. 2018}}</ref> pogoste pa so bile tudi okvare in požari. S predelavami se je zanesljivost povečala. Po nakupu novih elektromotornih garnitur [[Pendolino]] ([[SŽ serija 310/316]]) in [[Siemens Desiro]] ([[SŽ serija 312/317]]) leta 2002 je bila predvidena upokojitev vseh vlakov serije 311/315;<ref name=":1" /> ko se je izkazalo, da za obratovanje potniškega prometa zgolj nove garniture ne zadoščajo, je nekaj gomulk ostalo v prometu. Številne enote so bile prodane v [[Italija|Italijo]] ali nazaj na Poljsko ali so bile razrezane.<ref name=":0" /> Dokončen umik te serije iz prometa (zadnjih dveh garnitur) se je zgodil 24. junija 2021, po prehodu na počitniški vozni red in ob skorajšnjem pričetku obratovanja novih [[Stadler Rail|Stadlerjevih]] elektromotornih garnitur (julij 2021).<ref>{{Navedi novice|title=Slovenske Železnice testirajo nov električni vlak Stadler Flirt v doseganju max hitrosti 160 km/h – EMV SŽ 510-005/006|date=27. oktober 2020|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2020/10/27/slovenske-zeleznice-testirajo-nov-elektricni-vlak-stadler-flirt-v-doseganju-max-hitrosti-160-km-h-emv-sz-510-005-006/|work=Uporabna stran}}</ref> <gallery> Slika:SŽ 311 315 Gomulka 2.jpg|SŽ 311/315 v Ljubljani Slika:23.09.94 Ljubljana 315.018 (12576105944).jpg|Tročlena garnitura podserije 0xx Slika:SŽ 311 315 notranjost.jpg|Notranjost Slika:SŽ 311 315 notranjost 2.jpg|Notranjost Slika:Kabina SŽ 315.jpg|Strojevodska kabina odslužene enote Slika:SŽ 311 315 - vizitka.jpg|Tovarniška tablica </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri in zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|SŽ series 311/315|SŽ serija 311/315}} * [http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=2&t=30 Razprava o seriji 311/315 na forumu Vlaki.info] * [https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/elektro/311_315.php SŽ 311 Gomulka - Tinetova stran o železnici] {{SŽ vozni park}} [[Kategorija:Potniški vlaki]] [[Kategorija:Vozni park Slovenskih železnic]] 1ety69aixvcq6lm8s8898tz1yv42j49 0 453551 5728609 5728522 2022-08-07T13:20:07Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]''' vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Mestni občini Maribor. ==Do 19. stoletja== *[[Ivan Anton Apostel]] (6. junij 1711, [[Maribor]] –8. november 1784, [[Celje]]), [[slovaropisje|leksikograf]], [[pridiga]]r, [[duhovnik]], [[menih|redovnik]], [[kapucini|kapucin]]; Prvi pomemben mariborski pisec slovenskih besedil *[[Ivan Benedikt Gründel]] (okoli 1635, Krzyżowa, [[Poljska]] – 4. november 1705, [[Maribor]]), [[zdravnik]] in mestni [[fizik]] *[[Israel Isserlin]] (1390, [[Maribor]] – 1460, [[Dunajsko Novo mesto]]), [[rabin]], [[pisec]] *[[Primož Lavrenčič]] (3. junij 1703, [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]] – 10. avgust 1758, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[pridiga]]r, [[duhovnik]] in jezuit *[[Jožef Menzinger]] (10. marec 1751, [[Gradec]] – 30. junij 1814, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigovez]] in [[knjiga]]rnar *[[Ivan Narat]] (13. december 1777, [[Dogoše]] – 2. avgust 1806, [[Drava]], [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[slavistika|slavist]] *[[Franc Piterich]] (? – pred 1797), [[knjiga|knjigovez]]; Leta 1767 izdal najstarejšo slovensko knjigo, založeno v [[Maribor]]u *[[Franc Krištof Reiss]] ([[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] – 25. marec 1711, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Gašper Rojko]] (1. januar 1744, [[Metava]] – 20. april 1819, [[Praga]]), duhovnik in teolog *[[Janez Jakob Schoy]] (20. julij 1686, [[Maribor]] – april 1733, [[Gradec]]), [[kipar]] *[[Franc Anton Schütz]] (4. september 1753, [[Celovec]] – 27. marec 1809, [[Maribor]]), [[tisk]]ar *[[Janez Walz]] (med 1720 in 1742, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Clement Welzer von Eberstein]] (okoli 1525, [[Maribor]] – julij 1598, [[Maribor]]), [[protestantizem|protestant]] *[[Kristof Willenrainer]] (okoli 1523), mestni [[sodnik]] *[[Joseph Anton Zeckl]] (okoli 1692 – 30. december 1757, [[Maribor]]), [[zlatar]] *[[Jurij Žehel]] (okoli 1500, [[Kamnik]] – maj 1586, [[Maribor]]), [[duhovnik]] ==19. stoletje== *[[Anton Aškerc]] (9. januar 1856, [[Globoko, Laško|Globoko]]/[[Senožete, Laško|Senožete]] – 10. junij 1912, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[duhovnik]]; Na bogoslovju v Mariboru študiral teologijo 1877–1881; bil je urednik Lipice, rokopisnega glasila mariborskih bogoslovcev *[[Martin Bedjanič]] (8. november 1855, [[Središče ob Dravi]] – 7. januar 1931, [[Maribor]]), šolnik, [[filologija|filolog]] *[[Franc Cvetko]] (14. september 1779, [[Dornava]] – 5. julij 1859, [[Maribor]]), narodni buditelj, [[pesnik]], [[duhovnik]] in [[slovaropisje|leksikograf]] *[[Franc Čepe]] (22. avgust 1802, [[Gaj nad Mariborom]] – 23. julij 1861, [[Jareninski Dol]]), duhovnik *[[Ferdinand Dominkuš]] (9. julij 1829, Kalsdorf bei Graz, [[Avstrija]] – 23. januar 1901, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[politik]]; Pridobil si je mnogo zaslug v boju za uradovanje v slovenščini; Je soustanovitelj mariborske ]]čitalnica|Čitalnice]] *[[Anton Ferlinz]] (12. maj 1795, [[Maribor]] – 30. junij 1883, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigovez]] in [[knjiga]]rnar *[[Jernej Glančnik]] (22. avgust 1844, [[Štefan na Zilji|Sv. Štefan]] – 14. januar 1905, [[Maribor]]), narodni gospodar; Bil predsednik mariborske Čitalnice *[[Marko Glaser]] (21. april 1806, [[Smolnik]] – 9. december 1889, [[Malečnik]]), pisatelj in duhovnik *[[Hermann Goedel-Lannoy]] (7. april 1820, [[Maribor]] – 21. maj 1892, [[Maribor]]), [[politik]] *[[Ivan Gottweis]] (26. december 1779, [[Maribor]] – 1. maj 1851, [[Ljutomer]]), [[politik]] in [[mecen]] *[[Lavoslav Gregorec]] (17. december 1839, [[Destrnik]] – 22. oktober 1924, [[Nova Cerkev]]), [[politik]], [[duhovnik]] in [[kanonik]]; V Mariboru je študiral bogoslovje in postal profesor teologije; V letih 1875–1885 je bil urednik takrat edinega slovenskega časnika na Štajerskem, mariborskega [[Slovenski gospodar|Slovenskega gospodarja]]; Zaradi nacionalne zavzetosti so ga premestili v Novo Cerkev *[[Vekoslav Grmič]] (4. junij 1923, [[Dragotinci, Sveti Jurij ob Ščavnici|Dragotinci]] – 21. marec 2005, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]], [[teolog]], [[filozofija|filozof]] in [[profesor]] *[[Janez Habsburško-Lotarinški]] (20. januar 1782, [[Firence]] – 11. maj 1859, [[Gradec]]), nadvojvoda in [[feldmaršal]]; Leta 1819 je v Mariboru ustanovil podružnico graške Kmetijske družbe; Južna Leta 1883 so mu v Mariboru postavili spomenik, ki pa so ga leta 1918 odstranili iz mestnega parka in je zdaj v [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskem muzeju]] *[[Franc Hafner]] (1. avgust 1839, [[Gornji Grad]] – 2. november 1876, [[Maribor]]), [[Stenografija|stenograf]], šolnik *[[Gašpar Harman]] (2. januar 1777, [[Ljubljana]] – 19. januar 1834, [[Malečnik]]), slovenist in duhovnik *[[Franc Hauptmann]] (2. marec 1847, [[Gaj nad Mariborom]] – 29. januar 1925, [[Ljubljana]]), pisec in učitelj *[[Lavrencij Herg]] (9. avgust 1829, [[Središče ob Dravi]] – 28. avgust 1906, [[Maribor]]), nabožni [[pisatelj]], [[duhovnik]], stolni [[prošt]]; Kot duhovnik služboval v Mariboru in njegovi okolici; Sodeloval je pri ustanovitvi mariborske čitalnice *[[Kalist Heric]] (8. marec 1850, [[Vučja vas]] – 26. maj 1925, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[menih|redovnik]], [[Frančiškani|frančiškan]], konzistorialni [[svetnik]] *[[Matija Heric]] (13. februar 1855, [[Bučečovci]] – 25. februar 1927, [[Maribor]]), šolnik in [[učitelj]] *[[Karel Hribovšek]] (1846, [[Tabor, Tabor|Tabor]] – 15. maj 1916, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[teolog]] in stolni [[prošt]] *[[Ludovik Hudovernik]] (15. avgust 1859, [[Stična]] – 16. maj 1901, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], [[zborovodja]] in [[pianist]] *[[Edvard Janschitz]] (18. september 1827, [[Maribor]] – 23. junij 1882, [[Maribor]]), [[tisk]]ar *[[Josip Jurčič]] (4. marec 1844, [[Muljava]] – 3. maj 1881, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[časopis|časnikar]]; Pomočnik urednika časnika [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]] v Mariboru (1868–1872); Leta 1869 je želel v Mariboru ustanoviti nov časnik Glasnik, list za zabavo, književnost in pouk, ki je doživel le eno izdajo *[[Ottokar Kernstock]] (25. julij 1848, [[Maribor]] – 5. november 1928, Burg Festenburg, [[Avstrija]]), avstrijski [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[duhovnik]]. *[[Ernest Klavžar]] (8. januar 1841, [[Vipava]] – 10. november 1920, [[Maribor]]), [[politik]], [[časopis|časnikar]] *[[Franc Kolenc]] (25. januar 1838, [[Središče ob Dravi]] – 16. julij 1904, [[Maribor]]), [[pisatelj]], publicist, [[duhovnik]] *[[Janez Koprivnik]] (4. december 1849, [[Gorenje pri Zrečah]] – 9. december 1912, [[Maribor]]), šolnik *[[Janko Košan]] (14. december 1857, [[Ponikva pri Žalcu]] – 12. januar 1927, [[Maribor]]), šolnik *[[Angelina Križanič]] (Terezija) (15. avgust 1854, [[Boreci]] – 8. februar 1937, [[Maribor]]), [[menih|redovnica]], šolska sestra, vrhovna prednica *[[Avguštin Kukovič]] (3. avgust 1849, [[Šentjur]] – 19. april 1889, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Anton Lah]] (3. januar 1803, [[Jareninski Dol]] – 26. julij 1861, [[Limbuš]]), [[prevajalec]], [[pesnik]] in [[duhovnik]] *[[Luka Lavtar]] (20. oktober 1846, [[Železniki]] – 9. marec 1915, [[Maribor]]), [[matematika|matematik]] *[[Friderik Leyrer]] (17. julij 1808, [[Maribor]] – 20. oktober 1880, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigotržec]] *[[Janez Majciger]] (15. november 1829, [[Kranjska Gora]] – 16. avgust 1909, [[Maribor]]), [[Etnologija|etnolog]] in [[Filologija|filolog]] *[[Georg Mally]] (13. januar 1793, [[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] – 25. april 1858, [[Maribor]]), [[Naravoslovje|naravoslovec]] *[[Peregrin Manich]] (29. oktober 1812, Úpice, [[Češka]] – 15. april 1897, [[Maribor]]), [[zborovodja]] *[[Blaž Matek]] (3. februar 1852, [[Gornji Grad]] – 29. januar 1910, [[Maribor]]), [[matematika|matematik]] *[[Martin Matek]] (15. november 1860, [[Gornji Grad]] – 23. junij 1930, [[Maribor]]), [[cerkev|cerkveni]] [[pravnik]] in [[duhovnik]] *[[Jurij Matjašič]] (22. april 1808, [[Pacinje]] – 12. maj 1892, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[Slavistika|slavist]] *[[Franc Miklošič]] (20. november 1813, [[Radomerščak]] – 7. marec 1891, [[Dunaj]]), [[jezikoslovec]], [[slavistika|slavist]], [[filologija|filolog]] in [[odvetnik]]; V Mariboru obiskoval gimnazijo *[[Janez Miklošič]] (29. maj 1823, [[Radomerščak]] – 3. avgust 1901, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[učitelj]] in [[zborovodja]]; V Mariboru poučeval petje in veljal za dobrega organista *[[Ivan Mlakar]] (5. junij 1845, [[Župečja vas]] – 16. april 1914, [[Maribor]]), [[teolog]], [[novinarstvo|novinar]] in [[duhovnik]] *[[Aleksander Nagy]] (9. februar 1834, [[Ptuj]] – 9. julij 1909, [[Maribor]]), [[Gradbeništvo|gradbenik]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Ignacij Orožen]] (30. januar 1819, [[Laško]] – 13. april 1900, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Jožef Pajek]] (29. julij 1843, [[Prežigal]] – 25. julij 1901, [[Maribor]]), [[folkloristika|folklorist]], [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Milan Pajk]] (19. december 1876, [[Maribor]] – 18. junij 1913, [[Ljubljana]]), [[geograf]] in [[zgodovinar]] *[[Mihael Pikl]] (24. september 1814, [[Celje]] – 25. januar 1867, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[pisatelj]] *[[Matija Prelog]] (27. september 1813, [[Hrastje - Mota|Hrastje – Mota]] – 27. januar 1872, [[Maribor]]), [[politik]] in [[zdravnik]]; Bil je soustanovitelj mariborske [[Čitalnica|Čitalnice]] *[[Rudolf Gustav Puff]] (10. julij 1808, Groß Sankt Florian, [[Avstrija]] – 20. junij 1865, [[Maribor]]), [[Novinarstvo|publicist]] in [[pravnik]] *[[Margareta Puhar]] (6. marec 1818, [[Janžev Vrh]] – 6. marec 1901, [[Maribor]]), [[menih|redovnica]] *[[Fran Rapoc]] (28. marec 1842, [[Malečnik]] – 28. maj 1882, [[Maribor]]), [[pravnik]] in gospodarstvenik; Je prvi slovenski gospodarski organizator mariborskega meščanstva in delavstva *[[Amand Rak]] (10. oktober 1847, [[Ljubljana]] – 28. september 1919, [[Maribor]]), [[zdravnik]] in [[muzej|muzealec]]; Ustanovitelj mestnega muzeja in Muzejskega društva v Mariboru *[[Matevž Reiser]] (18. april 1830, [[Weilersbach]], [[Nemčija]] – 27. december 1895, [[Maribor]]), [[politik]] in [[pravnik]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Otmar Reiser|Otmar Reiser st.]] (1792, Villingen – 1868, [[Maribor]]), [[notar]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Otmar Reiser (ornitolog)|Otmar Reiser ml.]] (21. december 1861, [[Dunaj]] – 31. marec 1936, [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]), [[Ornitologija|ornitolog]] *[[Josip Viktor Ribič]] (16. februar 1846, [[Šetarova]] – 5. marec 1874, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[založnik|publicist]] *[[Matija Robič]] (21. avgust 1802, [[Maribor]] – 20. januar 1892, [[Gradec]]), cerkveni [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Henrik Schreiner]] (1. julij 1850, [[Ljutomer]] – 14. april 1920, [[Maribor]]), [[pedagogika|pedagog[[; V Mariboru na Mladinski ulici stoji njegov kip *[[Janko Sernec starejši]] (19. oktober 1834, [[Slovenska Bistrica]] – 25. januar 1909, [[Maribor]]), [[politik]], [[pravnik]], narodni buditelj, [[sociolog]] *[[Franc Simonič]] (30. november 1803, [[Levanjci]] – 15. april 1866, [[Gaj nad Mariborom]]), [[duhovnik]] *[[Anton Martin Slomšek]] (26. november 1800, [[Uniše]] – 24. september 1862, [[Maribor]]), [[škof]], [[pisatelj]], [[pesnik]], [[pedagogika|pedagog]] in blaženi; Leta 1859 je v Mariboru ustanovil bogoslovje in teološko šolo ter prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža Maribor; Pokopan je v [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|mariborski stolnici]]; Po njem se v Mariboru danes imenujejo: [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška]], [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]], Župnija blaženega škofa Antona Martina Slomška *[[Franc Sorčič]] (8. februar 1818, [[Župelevec]] –22. november 1883, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[prošt]] *[[Feliks Stegnar]] (16. maj 1842, [[Brdo pri Lukovici]] – 24. oktober 1915, [[Maribor]]), [[glasbenik]] in [[skladatelj]] *[[Jakob Maksimilijan Stepišnik]] (22. julij 1815, [[Celje]] – 28. junij 1889, [[Maribor]]), [[škof]] in [[filozofija|filozof]] *[[Ivan Strelec]] (21. junij 1864, [[Nova vas pri Markovcih]] – 9. april 1914, [[Maribor]]), [[folkloristika|folklorist]], [[zgodovinar]] in [[učitelj]] *[[Bonaventura Suhač]] (9. avgust 1853, [[Jamna]] – 10. junij 1891, [[Maribor]]), [[pesnik|pesnica]], vzgojiteljica in [[menih|redovnica]] *[[Josip Šorn]] (13. marec 1855, [[Celje]] – 15. maj 1912, [[Maribor]]), [[Filologija|filolog]] *[[Matej Štrakl]] (1. september 1866, [[Križevci]] – 21. oktober 1928, [[Malečnik]]), [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Jožef Šubic]] (20. december 1802, [[Mokronog]] – 21. april 1861, [[Maribor]]), [[založnik|publicist]] in [[prevajalec]] *[[Andrej Tangič]] (17. december 1752, [[Maribor]] – okoli 1825, [[Maribor]]), [[mehanik]] in [[Konstruiranje|konstruktor]] *[[Andreas Tappeiner]] (30. november 1810, [[Maribor]] – 29. februar 1868, [[Maribor]]), industrialec in [[poslanec]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Wilhelm von Tegetthoff]] (23. december 1827, [[Maribor]] – 7. april 1871, [[Dunaj]]), mornariški [[častnik]] in [[viceadmiral]] *[[Filip Terč]] (30. marec 1844, Prapořištĕ, [[Češka]] – 28. oktober 1917, [[Maribor]]), [[zdravnik]] *[[Lovro Toman]] (10. avgust 1827, [[Kamna Gorica]] – 15. avgust 1870, Rodaun, [[Dunaj]]), [[pravnik]], [[govornik]], [[pesnik]] in [[poslanec]]; Leta 1862 je napisal besedilo za pesem Mar i Bor, ki jo je na proslavi v počastitev obletnice prve mariborske čitalnice zapel Čitalniški pevski zbor *[[Anton Tomšič]] (26. maj 1842, [[Dedni Dol]] – 26. maj 1871, [[Maribor]]), [[novinar]] in [[pravnik]]; Prvi glavni urednik [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]] *[[Pavel Turner]] (21. januar 1842, [[Planica, Rače - Fram|Planica]] – Fram – 25. september 1924, [[Maribor]]), [[založnik|publicist]], [[mecen]] in vzgojitelj *[[Lovro Vogrin]] (6. avgust 1809, [[Zgornja Senarska]] – 11. december 1869, [[Maribor]]), narodni buditelj in [[duhovnik]] *[[Jernej Voh]] (24. avgust 1844, [[Arnače]] – 20. januar 1916, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[zgodovinar]] in [[pisec]] *[[Stanko Vraz]] (30. junij 1810, [[Cerovec Stanka Vraza|Cerovec]] – 20. maj 1851, [[Zagreb]]), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[Literarna kritika|literarni kritik]]; V Mariboru obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] *[[Rudolf Wagner]] (31. avgust 1851, [[Dunaj]] – 26. december 1915, [[Maribor]]), [[skladatelj]] in [[zborovodja]] *[[Karl Wibmer]] (17. september 1864, [[Maribor]] – 6. junij 1891, [[Schladming]]), [[slikar]] *[[Franc Wiesthaler]] (25. december 1825, [[Maribor]] – 22. oktober 1890, [[Maribor]]), [[Časopis|časnikar]] in [[politik]] *[[Hugo Wolf]] (13. marec 1860, [[Slovenj Gradec]] – 22. februar 1903, [[Dunaj]]), [[skladatelj]]; V Mariboru obiskoval šolo *[[Bartholomeus Waldscheck]] (23. avgust 1792, [[München]] – 5. junij 1845, [[Maribor]]), pasar *[[Angelo Zoratti]] (18. april 1839, [[Videm, Italija|Videm]] – 16. marec 1913, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[Rezbarstvo|rezbar]] ==20. stoletje== *[[Jožef Ajlec]] (18. marec 1874, [[Lastomerci]] – 19. september 1944, [[Dunaj]]), [[kipar]]; Učil se je v rezbarski delavnici v Mariboru; Nekaj njegovih del je danes v [[Umetnostna galerija Maribor|Umetnostni galeriji Maribor]] *[[Joža Ambrož]] (7. april 1925, [[Ptuj]] – 13. oktober 2015, [[Slovenska Bistrica]]), [[profesor]]ica; Delovala v Mariboru; Bila je vodja Mariborskega okteta in sodelavka Opere SNG Maribor *[[Jože Babič]] (13. februar 1917, [[Povžane]] – 10. maj 1996, [[Ljubljana]]), [[režiser]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]]; Bil sodelavec [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] in prijatelj [[Tone Partljič|Toneta Partljiča]] *[[Anton Bajde]] (20. januar 1906, [[Zadar]] – 22. april 1993, [[Ljubljana]]), [[violončelist]] in [[Pedagogika|pedagog]]; Leta 1945 ustanovil Državno nižjo in srednjo glasbeno šolo v Mariboru, sodeloval v mariborskem gledališkem orkestru in organiziral koncerte v Unionski dvorani *[[Franjo Baš]] (22. januar 1899, [[Kamenče]] – 30. april 1967, [[Ljubljana]]) [[geograf]], [[zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]], [[Arheologija|arheolog]], [[muzej|muzealec]], [[konservator]]; Poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru, bil ravnatelj Banovinskega arhiva v Mariboru in [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskega muzeja Maribor]]; Leta 1937 je pridobil [[Mariborski grad]] za muzejske namene. Napisal je več zgodovinskih del o Mariboru ter vodil arheološka izkopavanja v okolici; Pred Pokrajinskim muzejem v Mariboru so mu 1971 spominsko ploščo odkrili in po njem poimenovali ulico *[[Franc Baudaš]] (15. avgust 1908, [[Dornberg]] – 16. december 1992, [[Ljubljana]]), sadjar. Leta 1951 je prevzel vodstvo obnove sadjarstva pri okrajni zadružni zvezi v Mariboru. *[[Jan Baukart]] (14. december 1889, [[Celje]] – 27. oktober 1974, [[Maribor]]), šolnik, [[pisec]], [[prevajalec]]; V Mariboru ustanovil Pionirsko knjižnico; Za svoje delo je 1968 dobil nagrado mesta Maribor *[[Emerik Beran]] (17. oktober 1868, [[Brno]] – 11. marec 1940, [[Ljubljana]]), [[violončelist]], [[glasba|glasbeni]] [[pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]], [[glasbenik]]; Na Državnem moškem učiteljišču v Mariboru je učil glasbo; Med drugimi je svoje kompozicije objavljal v založbi Josefa Hoferja v Mariboru; Njegova dela hrani Glasbena zbirka [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]] *[[Julij Betetto]] (27. avgust 1885, [[Ljubljana]] – 14. januar 1963, [[Ljubljana]]), [[basist]], operni [[pevec]], [[Pedagogika|pedagog]]; V Mariboru je pokopan; Po njem pa se imenuje tudi Betettova ulica *[[Janko Bezjak]] (15. april 1862, [[Gorca]] – 29. november 1935, [[Maribor]]), šolnik, [[jezikoslovec]], [[pisec]]. *[[Polde Bibič]] (3. februar 1933, [[Maribor]] – 13. julij 2012, [[Ljubljana]]), [[Igralec (umetnik)|igralec]], gledališki [[Pedagogika|pedagog]]; Otroštvo je preživljal v Mariboru, kjer je 1941–45 obiskoval nemško osnovno šolo *[[Božidar Borko]] (2. februar 1896, [[Gomila pri Kogu]] – 12. december 1980, [[Ljubljana]]), [[urednik]], [[publicist]], [[novinarstvo|novinar]] in [[prevajalec]]; Pisal je poročila o mariborskih dramskih predstavah v reviji Tabor 1922–26 in prevajal drame za SNG Maribor *[[Črtomir Borko]] (22. november 1947, [[Maribor]]), [[Veterinarska medicina|veterinar]] *[[Elko Borko]] (14. november 1934, [[Maribor]]), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar; Eden izmed soustanoviteljev [[Univerzitetni klinični center Maribor|mariborskega univerzitetnega kliničnega centra]] in tamkajšnje [[Medicinska fakulteta v Mariboru|medicinske fakultete]] *[[Vladimir Bračič]] (27. september 1919, [[Cirkulane]] – 28. maj 1996, [[Maribor]]), [[geograf]], [[profesor]], [[poslanec]]; Prvi rektor [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] 1975-79 *[[Viljem Brumec]] (14. februar 1925, [[Maribor]] – 2014), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar, [[profesor]], predavatelj; [[Dekan (šolstvo)|Dekan]] Višje zdravstvene šole v Mariboru *[[Jože Brumen]] (14. marec 1930, [[Maribor]] – 7. december 2000, [[Ljubljana]]), [[arhitekt]], [[kipar]], [[profesor]] in oblikovalec *[[Andrej Brvar]] (8. avgust 1945, [[Čačak]]), [[pesnik]], [[lektor]], [[urednik]]; Sodeloval pri izdaji zbornika Skupaj, deloval kot lektor v [[Mariborska knjižnica|Mariborski knjižnici]] in Maribor v zgodovino zapisal z mnogimi pesmimi ter z ureditvijo [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|Mariborske knjige]] (1999) *[[Jakov Cipci]] (22. oktober 1901, [[Split]] – 23. junij 1975, [[Maribor]]), [[dirigent]], [[glasbenik]] *[[Edward Clug]] (26. junij 1973, Beiuș, [[Romunija]]), [[ples]]alec, koreograf; Od leta 1991 je sodelavec [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Franc Copf]] (6. avgust 1931, [[Maribor]] – 2011), [[Kirurgija|kirurg]], [[zdravnik]], [[izumitelj]] *[[Makso Cotič]] (7. december 1854, [[Vipava]] – 12. september 1930, [[Maribor]]), časnikar *[[Franc Cukala]] (1. december 1878, [[Gomilsko]] – 7. oktober 1964, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Jože Curk]] (15. junij 1924, [[Vipava]] – 2017, Lj), [[Umetnostna zgodovina|umetnostni zgodovinar]], [[konservator]]; Mladost preživel v Mariboru; Napisal vrsto zgodovinskih del, ki obravnavajo Maribor *[[Mara Čepič]] (1895 – 1982), [[mezzosopran]]istka, [[profesor]]ica jezikoslovja, [[Komunizem|komunistka]]; Delovala v Mariboru; Bila je prva Slovenka v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück *[[Bogo Čerin]] (5. avgust 1947, [[Maribor]] – 19. julij 2017), [[Fotografija|fotograf]]; Prejemnik Glazerjeve listine leta 1997 *[[Draga Černelč]] (30. november 1921, [[Zgornja Bela]] – 16. februar 2002, [[Ljubljana]]), [[zdravnik|zdravnica]], [[Pediatrija|pediatrinja]] in [[Alergologija|alergologinja]]; V letih 1947−1975 je bila zaposlena v mariborski Splošni bolnišnici *[[Milan Černelč]] (31. avgust 1920, [[Dunaj]] – 11. februar 1972, [[Maribor]]), [[zdravnik]], hematolog in [[Endokrinologija|endokrinolog]] *[[Josip Černi]] (30. januar 1903, [[Maribor]] – 4. april 2000, [[Reka]]), [[admiral]] JVM *[[Mirko Černič]] (29. april 1884, [[Metlika]] – 27. julij 1956, [[Maribor]]), [[zdravnik]], [[Kirurgija|kirurg]], medicinski terminolog *[[Jaroslav Černigoj]] (1. junij 1905, [[Bovec]] – 10. januar 1989, [[Maribor]]), [[arhitekt]]; Pomembno prispeval k temeljem sodobne mariborske arhitekture (Narodna banka v Mariboru) *[[Milan Černigoj]] (9. marec 1912, [[Tolmin]] – 4. april 1978, [[Maribor]]), [[arhitekt]], [[profesor]]; Sodeloval pri izgradnji večjih projektov v Mariboru (Metalna, Stadion SD Branik, Hotel Slavija, glavni kolodvor…) *[[Sandi Čolnik]] (5. februar 1937, [[Maribor]] – 28. februar 2017, [[Golnik]]), TV voditelj, [[urednik]], scenarist in [[Novinarstvo|novinar]] *[[Franci Čop]] (17. november 1914, [[Jesenice]] – 6. november 2003, [[Maribor]]), alpski smučar in [[trener]] *[[Lev Detela]] (2. april 1939, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in publicist *[[Aleksander Dev]] (26. marec 1903, [[Lukovica pri Domžalah|Lukovica]] – 13. avgust 1967, [[Maribor]]), [[arhitekt]]; Njegovo najpomembnejše delo v Mariboru je [[Hutterjev blok]] (1940-1945) *[[Oskar Dev]] (2. december 1868, [[Planina, Postojna|Planina]] – 3. avgust 1932, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], [[sodnik]]; Je Ustanovitelj mariborske Glasbene matice (1919) *[[Slavoj Dimnik]] (31. julij 1887, [[Postojna]] – 1. oktober 1931, [[Maribor]]), [[kartograf]] in šolnik *[[Jaro Dolar]] (23. junij 1911, [[Maribor]] – 7. april 1999, Lj?), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[esej]]ist, [[kritik]], [[prevajalec]], [[novinarstvo|novinar]], [[urednik]], bibliotekar in [[profesor]]; Bil je urednik časnikov [[Jutro (1920–1945)|Jutro]], Edinost in Vestnik, direktor Drame SNG Maribor in upravnik Študijske knjižnice v Mariboru ter direktor [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK-a]] *[[Ivan Dornik]] (8. februar 1892, [[Nevlje]] – 23. junij 1968, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Adolf Drolc]] (28. junij 1914, [[Zagorje ob Savi]] – 1. april 1985, [[Maribor]]), [[zdravnik]]; Bil je direktor Zdravstvenega doma Maribor (1957-1976) in ustvaril je model organizacije zdravstva za vso Slovenijo; Po njem se danes imenuje [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] *[[Erika Druzovič]] (1. junij 1911, [[Maribor]] – 25. december 2001, [[Maribor]]), operna [[pevec|pevka]], [[sopran]]istka, [[Pedagogika|pedagoginja]] in [[režiser]]ka *[[Hinko Druzovič]] (10. julij 1873, [[Jurski Vrh]] – 26. december 1959, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]] in [[Pedagogika|pedagog]] *[[Janko Držečnik]] (23. avgust 1913, [[Zgornja Orlica|Orlica]] – 2001), [[zdravnik]], [[kirurg]]; Sodeloval je pri razvijanju slovenske terminologije in pri 2. izdaji Černičevega Slovenskega zdravstvenega besednjaka *[[Maksimiljan Držečnik]] (5. oktober 1903, [[Zgornja Orlica]] – 13. maj 1978, [[Maribor]]), [[škof]] in [[teolog]]; Leta 1949 je postal upravitelj škofije, 1962 redni mariborski škof; Pokopan je v [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|stolnici svetega Janeza Krstnika v Mariboru]]; Mariborska občina je po njem poimenovala tudi ulico *[[Vlado Emeršič]] (1928, [[Maribor]] – 2003, [[Maribor]]), [[arhitektura|arhitekt]] in [[urbanizem|urbanist]]; S svojim delom je izrazito zaznamoval središče Maribora *[[Breda Filo]] (10. avgust 1932, [[Ljubljana]] – 3. februar 1996, [[Ljubljana]]), [[Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekarka]], [[Filologija|filologinja]] in [[profesor]]ica; Bila sodelavka [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]] *[[Jože Florjančič]] (9. januar 1935, [[Otočec]] – 14. april 2018, [[Maribor]]), [[ekonomist]] in [[politik]] *[[France Forstnerič]] (29. januar 1933, [[Pobrežje, Videm|Pobrežje pri Ptuju]] – 22. maj 2007, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[novinarstvo|novinar]] *[[Emil Frelih]] (19. december 1912, [[Ljubljana]] – 19. maj 2007, [[Maribor]]), operni [[režiser]], [[Scenografija|scenograf]] in publicist *[[Nada Gaborovič]] (13. marec 1924, [[Maribor]] – 23. julij 2006, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica in [[profesor]]ica *[[Meta Gabršek Prosenc]] (1943), [[umetnostna zgodovina]]rka, kritičarka, galeristka; Delovala je v [[Umetnostna galerija Maribor|Umetnostni galeriji Maribor]] *[[Edvard Glaser]] (5. februar 1922, [[Maribor]] – 1. december 2007 [[Maribor]]), transfuziolog; Leta 2004 je prejel naziv častni občan Maribora *[[Alenka Glazer]] (23. marec 1926, [[Maribor]] - 6. marec 2020, [[Topolšica]]), [[pesnik|pesnica]], [[Literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]], [[prevajalec|prevajalka]] in [[urednik|urednica]]; Od leta 1962 je na Pedagoški akademiji predavala novejšo slovensko književnost in mladinsko književnost; Bila je sourednica revije [[Otrok in knjiga]] *[[Janko Glazer]] (21. marec 1893, [[Ruše]] – 2. februar 1975, [[Ruše]]), [[pesnik]], [[literarni zgodovinar]], bibliotekar; Poučeval na mariborski klasični gimnaziji in bil ravnatelj mariborske Študijske knjižnice *[[Regina Gobec]] (31. avgust 1889, [[Mihalovci]] – 28. maj 1972, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica *[[Anton Godec]] (5. junij 1866, [[Dobrava pri Konjicah]] – 22. marec 1948, [[Limbuš]]), šolnik in ornitolog *[[Milena Godina]] (21. marec 1912, [[Trst]] – 2. maj 1995, [[Maribor]]), [[gledališki igralec|gledališka]] in [[Filmski igralec|filmska igralka]]; Nastopala je v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; Leta 1963 je prejela nagrado mesta Maribor *[[Januš Golec]] (28. avgust 1888, [[Polje ob Sotli]] – 24. maj 1965, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Bojan Golija]] (26. maj 1932, [[Maribor]] – 14. januar 2014, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[grafika|grafik]]; Predaval je na Pedagoški akademiji v Mariboru in sodeloval s pokrajinskim muzejem Maribor; Prejel je vrsto nagrad in nazivov, med drugimi tudi naziv zaslužni profesor *[[Branko Gombač]] (3. marec 1924, [[Poljčane]] – 31. januar 1997, [[Maribor]]), [[režiser]], gledališčnik; Bil je ravnatelj mariborske Drame deset let (od 1967 do 1977) *[[Miro Gregorin]] (29. december 1913, [[Ljubljana]] – 1. marec 2007, [[Ljubljana]]), operni [[pevec]]; Bil sodelavec mariborske opere *[[Viktor Grčar]] (11. april 1881, [[Mokronog]] – 6. januar 1942, [[Čačak]]), [[učitelj]] in publicist; Bil je prvi slovenski župan Maribora (1921–24) *[[Herta Haas]] (29. marec 1914, [[Slovenska Bistrica]] – 5. marec 2010, [[Beograd]]), [[ekonomist]]ka in partijska delavka; Odraščala in šolala se je v Mariboru; Druga žena [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza – Tita]] *[[Anton Hren]] (12. januar 1880, [[Kompolje]] – 2. februar 1936, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in narodni delavec *[[Josip Hutter]] (1889, [[Dolnja Briga]] – 26. april 1963, [[Innsbruck]]), industrijalec in filantrop; Po rodu Kočevski Nemec; Do 2. svetovne vojne je živel v Mariboru, kjer je ustanovil mariborsko tekstilno tovarno Hutter & drug *[[Bojan Ilich]] (7. oktober 1922, [[Maribor]] – 23. september [[1941]], Maribor), politični aktivist *[[Anton Ingolič]] (5. januar 1907, [[Spodnja Polskava]] – 11. marec 1992, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[profesor]], [[urednik]]; Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je začel tudi učiteljsko pot; Bil je predsednik Zveze mariborskih kulturnih delavcev, član Izvršnega odbora OF mesta v Mariboru *[[Stanko Janežič]] (4. avgust 1920, [[Pavlovski vrh]] – 10. september 2010, [[Pavlovski vrh]]), [[teolog]], [[profesor]] in [[pesnik]]; Šolal in študiral je v Mariboru, nato pa služboval kot stolni vikar in profesor teologije *[[Angela Janko Jenčič]] (24. marec 1929, [[Ruše]] – 16. oktober 2004, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]] *[[Zora Janžekovič]] (30. september 1918, [[Slovenska Bistrica]] – 17. marec 2015, [[Radenci]]), [[kirurg]]inja, primarijka in univerzitetna [[profesor]]ica; Gimnazijo obiskovala v Mariboru in se leta 1947 zaposlila v UKC Maribor, kjer je ostala do upokojitve; Leta 1999 je prejela naziv častne občanke Mestne občine Maribor; Univerza v Mariboru pa ji je leta 1996 podelila naslov častna doktorica *[[Igor Japelj]] (12. maj 1933, [[Maribor]]), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar *[[Anton Jehart]] (24. junij 1881, [[Lovrenc na Pohorju]] – 18. marec 1948, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[teolog]] *[[Mima Jaušovec]] (20. julij 1956, [[Maribor]]), tenisačica; Leta 1977 je osvojila Odprto prvenstvo Francije (Roland-Garros); Leta 1990 je za prejela Srebrni grb Mesta Maribor ter leta 2017 mestni pečat Maribora *[[Jože Jelenec]] (11. april 1890, [[Trnje]] – 28. avgust 1967, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Zmago Jeraj]] (9. november 1937, [[Ljubljana]] – 28. marec 2015, [[Ptuj]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]], [[Fotografija|fotograf]], likovni [[Pedagogika|pedagog]]; V Mariboru deloval kot likovni pedagog *[[Anton Jerovšek]] (23. maj 1874, [[Spodnja Nova vas]] – 31. oktober 1932, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Franc Jerovšek]] (9. januar 1854, [[Tepanjski Vrh]] – 13. julij 1937, [[Maribor]]), šolnik *[[Nada Jevdjenijević Brandl]] (18. julij 1899, [[Maribor]] – 11. oktober 1999, [[Maribor]]), [[violinist]]ka *[[Slavko Jug]] (27. april 1934, [[Maribor]] – 25. november 1997, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]] in [[novinarstvo|novinar]]; Obiskoval je [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo Maribor]], kasneje pa se kot novinar zaposlil pri Radiu v Mariboru *[[Alojzij Juvan]] (13. junij 1886, [[Vače]] – 19. april 1960, [[Maribor]]), [[pravnik]], [[politik]]; Bil je mariborski odvetnik in politik SLS; [[Župan]] Maribora je bil v letih 1928–1931 in 1935–1941 *[[Ignac Kamenik]] (1. oktober 1926, [[Solčava]] – 17. julij 2002, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[dramatik]], publicist, [[urednik]], bibliotekar, [[profesor]] in kulturni organizator *[[Kurt Kancler]] (19. februar 1930, [[Maribor]] – julij 2022), [[zdravnik]], [[Pediatrija|pediater]]; prvi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije (1992–96); 1988–2015 predsednik Mariborske mestne organizacije Rdečega Križa. Prejel srebrni grb mesta Maribor, pečat mesta Maribor, naziv Mariborčan leta, Najosebnost Maribora 2000, častni občan Maribora *[[Andrej Karlin]] (15. november 1857, [[Stara Loka]] – 5. april 1933, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[škof]] *[[Maks Kavčič]] (22. maj 1909, [[Zgornji Porčič]] – 18. februar 1973, [[Maribor]]), [[slikar]], [[Scenografija|scenograf]] in restavrator; Poučeval na učiteljišču v Mariboru in na mariborski Pedagoški akademiji *[[Fridolin Kaučič]] (17. april 1859, [[Sevnica]] – 1. avgust 1922, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Zlata Kert]] (22. maj 1939, [[Maribor]] – 4. oktober 1981, [[Maribor]]), bibliotekarka in [[profesor]]ica *[[Ondina Otta Klasinc]] (16. julij 1924, [[Trst]] – 14. junij 2016, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevka]]; Od leta 1958 do 1972 je bila prvakinja Opere SNG Maribor *[[Slava Klavora]] (11. maj 1921, [[Maribor]] – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodna herojinja; Na Štajerskem organizirala narodnoosvobodilne partizanske enote; Bila je ustreljena na dvorišču mariborskih sodnih zaporov *[[Vladimir Kobler]] (12. junij 1926, [[Ljubljana]] – 12. oktober 2009, [[Ljubljana]]), [[dirigent]]; Direktor Opere SNG Maribor *[[Edvard Kocbek]] (27. september 1904, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]] – 3. november 1981, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]]; Gimnazijo obiskoval v Mariboru, kjer se je pridružil tudi skupini mladih krščanskih socialistov *[[Janez Evangelist Kociper]] (13. december 1876, [[Stanovno]] – 13. junij 1948, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Katarina Kocka]] (14. novembra 1935, [[Orehova vas]] ), [[balet]]na [[ples]]alka; Plesno pot začela v Mariboru *[[Branko Kocmut]] (10. januar 1921, [[Maribor]] – 22. april 2006, [[Maribor]]), [[arhitekt]] in urbanist; Kot prvi arhitekt v Mariboru leta 1972 prejel Plečnikovo nagrado; Sooblikoval moderno urbanistično podobo Maribora *[[Ivan Kocmut]] (1926, [[Maribor]] – 2009), [[arhitekt]] in urbanist *[[Gabrijel Kolbič]] (17. marec 1913, [[Zgornja Velka]] – 24. december 1995, [[Maribor]]), [[kipar]], [[slikar]], likovni [[pedagogika|pedagog]], [[pesnik]]; Avtor več javnih spomenikov v Mariboru in okolici; Upodobil je vrsto znanih osebnosti iz sveta umetnosti, politike, prosvete, športa *[[Danilo Komavli]] (1881–1967), [[odvetnik]], [[pravnik]]; Po prvi svetovni vojni veljal za enega najboljših in najprodornejših slovenskih odvetnikov; Zastopnik obsojene družine Markuzzi – kazenski spis kazenskega procesa se hrani v Pokrajinskem muzeju Maribor *[[Anton Korošec]] (12. maj 1872, [[Biserjane]] – 14. december 1940, [[Beograd]]), [[politik]] in [[duhovnik]]; Gimnazijo in teološko fakulteto je obiskoval v Mariboru *[[Božo Kos]] (3. november 1931, [[Maribor]] – 19. april 2009, [[Ljubljana]]) ilustrator, [[Karikatura|karikaturist]], [[fizik]], [[urednik]] in [[satirik]]; Honorarno je pisal in risal za Večer in Pavliho *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos – Melhior]] (7. avgust 1912, [[Maribor]] – 29. september 1966, [[Ljubljana]]), [[umetnostni zgodovinar]], [[etnologija|etnolog]], [[diplomat]] *[[Ivan Kos]] (24. maj 1895, [[Gornja Radgona]] – 19. januar 1981, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]]; V Mariboru učil risanje in razstavljal svoja dela *[[Stanislav Kos]] (5. oktober 1911, [[Videm, Krško]] – 22. oktober 1990. [[Maribor]]), [[teolog]] in bibliotekar *[[Josip Kostanjevec]] (19. februar 1864, [[Vipava]] – 20. maj 1934, [[Maribor]]), [[učitelj]] *[[Jože Košar]] (16. marec 1908, [[Stročja vas]] – 21. maj 1982, [[Maribor]]), [[urednik]], [[založnik]], [[prevajalec]] *[[Rudolf Kotnik]] (8. januar 1931, [[Admont]] – 25. oktober 1996, [[Hoče]]), [[slikar]] in [[profesor]]; Poučeval na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]] *[[Dragica Kovačič]] (1951, [[Maribor]] – 2002, [[Maribor]]), operna in koncertna [[pevec]]pevka, [[mezzosopran]]istka in [[pedagogika|pedagoginja]] *[[Fran Kovačič]] (25. marec 1867, [[Veržej]] – 19. marec 1939, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[filozof]], [[teolog]] in [[zgodovinar]]; Bil redni profesor na mariborskem Bogoslovnem učilišču; Leta 1937 mu je Mestna občina Maribor podelila prvo Slomškovo nagrado *[[Kajetan Kovič]] (21. oktober 1931, [[Maribor]] – 7. november 2014, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]]; Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru *[[Božidar Krajnčič]] (20. januar 1935, [[Maribor]] – 7. marec 2018, [[Maribor]]), [[biolog]], [[botanika|botanik]], univerzitetni [[profesor]], častni občan Maribora *[[Ivan Krajnik]] (4. september 1857, [[Solkan]] – 1927, [[Maribor]]), [[kartograf]] in [[učitelj]] *[[Elvira Kralj]] (16. avgust 1900, [[Trebče, Trst|Trebče]] pri [[Trst]]u – 6. september 1978, [[Ljubljana]]), [[igralec|igralka]]; Bila sodelavka Drame SNG Maribor *[[Ervin Kralj]] (31. december 1939, [[Slovenj Gradec]] – 19. september 2017, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Darja Kramberger]] (14. februar 1932, [[Maribor]]), bibliotekarka in [[profesor]]ica *[[Franc Kramberger]] (7. oktober 1936, [[Lenart v Slovenskih goricah]]), [[škof in nadškof]]; Upokojeni mariborski nadškof in metropolit *[[Marijan Kramberger]] (8. april 1938, [[Maribor]] – 23. avgust 2015, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]] in [[esej]]ist, [[pesnik]], [[pisatelj]], publicist, [[urednik]] *[[Bratko Kreft]] (11. februar 1905, [[Maribor]] – 17. julij 1996, [[Ljubljana]]), [[dramatik]], pripovednik, publicist, [[dramaturg]], [[profesor]], [[literarni zgodovinar]] in [[režiser]] *[[Alojz Križman]] (24. maj 1940, [[Križevci pri Ljutomeru]]), [[politik]] in strojni [[inženir]]; Bil dekan Tehniške fakultete Maribor in rektor Univerze v Mariboru; Prejel naziv zaslužni profesor. Leta 1994 bil izvoljen za župana Maribora *[[Mirko Križman]] (26. februar 1932, [[Ponikva pri Žalcu]] – 8. julij 2014, [[Maribor]]), [[germanist]], [[pesnik]], [[prevajalec]]; Od leta 1968 zaposlen na Filozofski fakulteti v Mariboru; Prejel naziv zaslužni profesor *[[Janez Krstnik Vreže]] (4. junij 1862, [[Belo]] – 5. januar 1943, [[Maribor]]), [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Lovro Kuhar]] (Prežihov Voranc) (10. avgust 1893, [[Podgora]] – 18. februar 1950, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[politik]]; Po njem poimenovana osnovna šola, OŠ Prežihovega Voranca Maribor *[[Klara Kukovec]] (12. julij 1883, [[Herson]] – 31. december 1979, [[Maribor]]), [[zdravnik|zdravnica]] *[[Vekoslav Kukovec]] (10. junij 1876, [[Koračice]] – 19. julij 1951, [[Celje]]), [[odvetnik]] in [[politik]]; Leta 1922 se je preselil v Maribor, kjer je deloval kot odvetnik *[[Tine Lah]] (17. junij 1918, [[Ponikva]] – julij 2014), [[ekonomist]]; Pobudnik in prvi direktor ter dekan VEKŠ-a v Mariboru; Prejel naziv zaslužni profesor *[[Aleksander Lajovic]] (26. maj 1920, [[Tábor]] – 12. september, 2011, [[Maribor]]), [[skladatelj]], glasbeni [[pedagogika|pedagog]]; Profesor na Srednji glasbeni šoli v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru *[[Emerik Landergott]] (25. februar 1872, [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] – 7. december 1959, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[duhovnik]] in redovnik *[[Milan Lemež]] (6. september 1891, [[Maribor]] – 12. januar 1971, [[Ljubljana]]), [[politik]] in [[odvetnik]] *[[Josip Leskovar]] (15. marec 1875, [[Čadram]] – 23. julij 1965, [[Maribor]]), [[politik]], [[pravnik]] in [[župan]]; Od leta 1910 je deloval v Mariboru kot odvetnik in vodil Slovensko stražo v Mariboru; 1924 je bil izvoljen za mariborskega župana *[[Albert Likavec]] (17. oktober 1929, [[Maribor]] – 11. oktober 1990, [[Slivniško Pohorje]]), [[balet]]nik; Bil član mariborskega Baleta *[[Franjo Lipold]] (23. marec 1885, [[Celje]] – 24. junij 1970, [[Maribor]]), [[politik]]; Deloval kot odvetnik, mariborski župan, predsednik mariborskega Olepševalnega društva in zadruge Mariborski teden *[[Adam Luthar]] (2. januar 1887, [[Sebeborci]] – 1. september 1972, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[pisec]] *[[Alfred Schmidt Maderno]] (1886 Maribor – 1960 Berlin), nemški romanopisec *[[Marija Maister]] (15. januar 1885, [[Logatec]] – 19. september 1938, [[Maribor]]), aktivistka; Žena [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]] *[[Rudolf Maister]] (29. marec 1874, [[Kamnik]] – 26. julij 1934, [[Unec]]), [[general]] in [[pesnik]]; Bil poveljnik Maribora in borec za severno mejo; Prejel je naziv general; Njegovo bogato knjižno zbirko hrani Univerzitetna knjižnica Maribor *[[Andrej Majcen]] (30. september 1904, [[Maribor]] – 30. september 1999, [[Ljubljana]]), [[duhovnik]], [[misijonar]], redovnik; V Mariboru preživel otroštvo *[[Gabriel Majcen]] (6. julij 1858, [[Zgornja Velka]] – 13. marec 1940, [[Maribor]]), [[pisec]] in [[zgodovinar]] *[[Jožef Majcen]] (2. februar 1860, [[Zgornja Velka]] – 4. september 1920, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in stolni dekan *[[Stanko Majcen]] (29. oktober 1888, [[Maribor]] – 16. december 1970, [[Maribor]]), [[dramatik]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[politik]], [[esej]]ist, [[Literarna kritika|literarni kritik]] *[[Jakob Marin]] (24. julij 1858, [[Ormož]] – 31. januar 1925, [[Maribor]]), šolnik *[[Ivan Markošek]] (5. april 1873, [[Teharje]] – 11. april 1916, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Anton Medved]] (6. december 1862, [[Gorica pri Raztezu]] – 26. februar 1925, [[Maribor]]), [[govornik]], [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Janez Menart]] (29. september 1929, [[Maribor]] – 22. januar 2004, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[urednik]] in [[prevajalec]] *[[Franc Minařik]] (9. junij 1887, [[Smolnik]] – 9. junij 1972, [[Maribor]]), [[Farmacija|farmacevt]], [[zgodovinar]] in publicist; Po njegovi zaslugi danes v Pokrajinskem muzeju Maribor stoji stalna lekarniška zbirka; Po njem se danes imenujejo priznanja, ki jih podeljuje Slovensko farmacevtsko društvo *[[Franc Mišič]] (2. november 1881, Dobrava, [[Avstrija]] – 1. januar 1969, [[Maribor]]), potopisec, [[učitelj]] *[[Dragiša Modrinjak]] (8. oktober 1935, [[Veliko Gradište]] – 22. oktober 2011, [[Maribor]]), [[fotografija|fotograf]], fotoreporter; Kronist mesta Maribor in okoliškega podeželja *[[Milena Muhič]] (2. junij 1937, [[Maribor]] – 10. februar 2014, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]]; Bila članica SNG Maribor; Je prejemnica Borštnikovega prstana, nagrade Prešernovega sklada itd. *[[Zoran Mušič]] (12. februar 1909, [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica pri Volčji Dragi]] – 25. maj 2005, [[Benetke]]), [[slikar]], grafični oblikovalec, risar in [[grafika|grafik]]; Mladost je preživel v Mariboru; V svojih delih je večkrat upodobil Maribor *[[Mihael Napotnik]] (20. september 1850, [[Tepanje]] – 28. marec 1922, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]] in [[pisatelj]] *[[Anton Neffat]] (22. marec 1893, [[Rovinj]] – 30. april 1950, [[Ljubljana]]), [[dirigent]]; Direktor in dirigent Opere SNG Maribor *[[Miha Nerat]] (26. januar 1845, [[Hotinja vas]] – 2. maj 1922, [[Maribor]]), [[urednik]], [[založnik]] in [[učitelj]] *[[Leon Novak]] (17. oktober 1906, [[Maribor]] – 30. oktober 1941, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], publicist in [[Partizani|partizan]] *[[Hinko Nučič]] (20. april 1883, [[Ljubljana]] – 21. maj 1970, [[Zagreb]]), [[igralec]] in [[režiser]]; Bil je privatni zakupnik slovenskega gledališča v Mariboru, kjer je deloval kot vodja, organizator, igralec, režiser in pedagog *[[Stanko Ojnik]] (30. november 1932, [[Moškanjci]] – 18. julij 2012, [[Maribor]]), [[profesor]], [[pravnik]], [[teolog]], [[duhovnik]]; Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru *[[Anton Osterc]] (1894, [[Veržej]] – 1991), [[učitelj]], šolnik, germanist; Šolal se je v Mariboru; Bil je Maistrov borec in poveljnik straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru *[[Iko Otrin]] (25. januar 1931, Zemun, [[Srbija]] – 28. julij 2011, [[Ljubljana]]), [[balet]]nik, koreograf, [[pedagogika|pedagog]]; Od leta 1959 je bil član mariborskega baletnega ansambla *[[Vojko Ozim]] (1922—2007), [[kemik]]; Profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UM *[[Lajči Pandur]] (25. oktober 1913, [[Lendava]] – 7. maj 1973, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]] in likovni [[pedagogika|pedagog]] *[[Viktor Parma]] (20. februar 1858, [[Trst]] – 25. december 1924, [[Maribor]]), [[skladatelj]] *[[Hans Pascher]] (19. junij 1858, St. Margarethen, [[Avstrija]] – po 1945, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Borut Pečenko]] (1930 – 1992), [[arhitekt]], urbanist, univerzitetni [[profesor]] *[[Stojan Perhavc]] (2. november 1910, [[Metlika]] – 1994, Mb), strojni [[inženir]]; Bil direktor TAM-a; Pokopan na Pobreškem pokopališču v Mariboru *[[Žarko Petan]] (27. marec 1929, [[Ljubljana]] – 2. maj 2014), [[pisatelj]], [[scenarist]], gledališki in filmski [[režiser]]; Srednjo šolo obiskoval v Mariboru *[[Josip Pipenbacher]] (14. februar 1869, [[Marjeta na Dravskem polju]] – 11. april 1949, [[Maribor]]), [[filolog]] *[[Radoslav Pipuš]] (18. julij 1864, [[Gaj nad Mariborom]] – 1. maj 1928, [[Maribor]]), [[pravnik]] in gospodarstvenik *[[Matija Pirc]] (21. marec 1875, [[Kropa]] – 24. februar 1927, [[Maribor]]), šolnik *[[Vasja Pirc]] (19. december 1907, [[Idrija]] – 3. junij 1980, [[Ljubljana]]), [[šah]]ist; V Mariboru je sodeloval pri ustanovitvi šahovskih društev; Po njem se imenuje šahovski turnir, Pirčev memorial *[[Rupert Pivec]] (17. september 1863, [[Zrkovci]] – 8. februar 1947, [[Ljubljana]]), [[admiral]]; Gimnazijo in semenišče obiskoval v Mariboru; Bil je generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice, po vojni pa se je podal v podjetniške vode *[[Tone Pivec]] (11. januar 1936, [[Spodnja Velka]] – 2. februar 2017, [[Kamnica]]), [[slikar]], [[pisatelj]] in [[inženir]] *[[Ljudevit Pivko]] (17. avgust 1880, [[Nova vas pri Markovcih]] – 29. marec 1937, [[Maribor]]), [[profesor]] in [[politik]]; Bil je soustanovitelj Sokolskega društva v Mariboru in glavni pobudnik knjižnice Mariborskega Sokola *[[Svetopolk Pivko]] (29. september 1910, [[Maribor]] – 13. oktober 1987, [[Beograd]]), [[inženir]] in [[profesor]] *[[Janko Pleterski]] (1. februar 1923, [[Maribor]] – 8. junij 2018, Ljubljana), [[zgodovinar]], [[akademik]], [[politik]] *[[Miroslav Ploj]] (14. junij 1862, [[Ptuj]] – 22. januar 1944, [[Maribor]]), [[politik]] in [[pravnik]] *[[Vika Podgorska]] (13. maj 1898, [[Bistrica v Rožu]] – 12. julij 1984, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]]; Delovala v SNG Maribor *[[Oton Polak]] (16. maj 1917, [[Maribor]] – 7. december 2011, [[Maribor]]), [[slikar]]; V svojih delih uporabljal mesto Maribor; Leta 1953 je prejel Prešernovo nagrado *[[Leopold Poljanec]] (23. september 1872, [[Brežice]] – 8. avgust 1944, [[Maribor]]), [[naravoslovje|naravoslovec]] in [[biologija|biolog]] *[[Herman Potočnik Noordung]] (22. december 1892, [[Pulj]] – 27. avgust 1929, [[Dunaj]]), raketni [[inženir]], pionir kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij; V otroštvu se je z družino preselil v Maribor, kjer je obiskoval osnovno šolo *[[Štefan Predin]] (1935 – 2003), [[farmacija|farmacevt]], publicist, [[zgodovinar]] [[farmacija|farmacije]]; Deloval v Mariboru *[[Cvetana Priol]] (19. februar 1922, [[Maribor]] – 11. avgust 1973, [[Maribor]]), [[profesor]]ica, zborovodja, svetniška kandidatka *[[Josip Priol]] (19. februar 1889, [[Morje, Rače - Fram|Morje]] – 21. maj 1969, [[Maribor]]), sadjar in [[učitelj]] *[[Anton Puklavec]] (10. januar 1872, [[Vitan]] – 22. avgust 1930, [[Maribor]]), [[vinogradništvo|vinogradnik]] in [[vinar]] *[[Franjo Radšel]] (14. november 1899, [[Pameče]] – 24. februar 1987, [[Maribor]]), [[zdravnik]] *[[Branko Rajšter]] (11. julija 1930, [[Šoštanj]] – 2. december 1989, [[Maribor]]), [[dirigent]], [[pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]] *[[Pavel Rasberger]] (21. januar 1882, [[Ljubljana]] – 6. januar 1967, [[Maribor]]), [[igralec]] in [[skladatelj]]; Bil je član SNG Maribor *[[Franc Ravnikar]] (1. april 1886, [[Radeče]] – 8. april 1948, [[Maribor]]), [[kipar]]; Zaslužen kot organizator likovnega življenja v Mariboru *[[Bogdan Reichenberg]] (10. februar 1948, [[Maribor]] – 3. november 2016), [[arhitekt]]; Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada *[[Avguštin Reisman]] (28. avgust 1889, [[Počenik]] –20. februar 1975, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[odvetnik]] *[[Ivan Robnik]] (13. avgust 1877, [[Smolnik]] – 4. marec 1948, [[Maribor]]), šolnik *[[Franjo Rosina]] (29. september 1863, [[Leskovica pri Šmartnem]] – 25. oktober 1924, [[Dunaj]]), [[odvetnik]], [[politik]] in bankir; Bil je soustanovitelj Sokola v Mariboru, načelnik mariborske Posojilnice in predsednik Čitalnice v Mariboru *[[Igor Rosina]] (7. oktober 1900, [[Ljutomer]] – 25. september 1969, [[Maribor]]), [[odvetnik]], [[pravnik]] *[[Marko Rosner]] (10. maj 1888, Iacobeni, [[Romunija]] – 1969, Haifa, [[Izrael]], industrialec in [[Človekoljubje|filantrop]]; V Mariboru je ustvaril več podjetij in pomembno deloval v protinacističnih gibanjih *[[Alfred Rossmanit]] (20. januar 1859, [[Dunaj]] – 20. december 1928, [[Maribor]]), konjerejec; Organiziral je konjske dirke v Mariboru in Ljutomeru *[[Bruno Rotter]] (31. avgust 1881, [[Prevoje pri Šentvidu]] – 13. november 1949, [[Maribor]]), publicist *[[Branko Rudolf]] (31. oktober 1904, [[Slovenske Konjice]] – 22. april 1987, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[Literarna kritika|literarni kritik]]; Bil je direktor mariborske Drame, glavni urednik založbe Obzorja in ravnatelj Umetnostne galerije v Mariboru *[[Mirko Rupel]] (28. avgust 1901, [[Trst]] – 20. oktober 1963, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]], [[jezikoslovec]] in [[prevajalec]] *[[Ada Sardo Lebarič]] (29. december 1929, [[Trst]] – 21. april 2017, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]]; Bila je vodilna dramska sopranistka mariborske Opere *[[Hinko Sax]] (4. junij 1872, [[Medvode]] – 28. april 1962, [[Maribor]]), [[tisk]]ar in [[knjiga]]rnar *[[Dušan Senčar]] (1925, [[Celje]] – 2003, [[Maribor]]), [[odvetnik]]; Sodeloval pri organizaciji Zlate lisice *[[Ivan Senekovič]] (10. december 1884, [[Zimica]] – 29. september 1956, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Branko Senica]] (1927 – ), [[novinarstvo|novinar]], [[urednik]]; Bil novinar časnika Večer *[[Drago Senica – Pi]] (1934), [[arhitekt]], [[karikatura|karikaturist]], [[ilustrator]]; Bil sodelavec časnika Večer *[[Davorin Senjor]] (8. oktober 1882, [[Vičanci]] – 11. junij 1960, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[planinec]]; Po njem je dobila ime planinska postojanka Senjorjev dom, ki je žal med vojno zgorela *[[Matija Senkovič]] (28. oktober 1867, [[Središče ob Dravi]] – 25. februar 1955, [[Maribor]]), šolnik in [[pisec]] *[[Dušan Sernec]] (8. julij 1882, [[Maribor]] – 15. februar 1952, [[Ljubljana]]), [[elektrotehnika|elektrotehnik]], [[politik]] *[[Zorko Simčič]] (19. november 1921, [[Maribor]] – ?), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], publicist in [[esej]]ist, akademik; Leta 1997 je prejel Glazerjevo listino *[[Lojze Simoniti]] (2. avgust 1901, [[Biljana]] – 16. februar 1957, [[Maribor]]), pulmolog *[[Milan Skrbinšek]] (19. februar 1886, [[Maribor]] – 25. julij 1963, [[Ljubljana]]), [[igralec]], [[režiser]], [[pisec]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Štefanija Skrbinšek]] (26. december 1888, [[Maribor]] – 1. junij 1967, [[Zagreb]]), [[igralec|igralka]] *[[Emil Smasek]] (20. december 1910, [[Maribor]] – 8. januar 1980, [[Ljubljana]]), publicist, [[dramaturg]] in [[režiser]] *[[Jože Snoj]] (17. marec 1934, [[Maribor]] – 7. oktober 2021), [[pesnik]], [[pisatelj]], pripovednik in [[literarna kritika|literarni kritik]]; Prejel Prešernovo nagrado in vrsto drugih *[[Ivan Sojč]] (10. maj 1879, [[Ljubnica]] – 21. marec 1951, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Avguštin Stegenšek]] (7. julij 1875, [[Tevče]] – 26. marec 1920, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]], [[teolog]]in [[duhovnik]]; Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo LKU *[[Robert Stolz]] (25. avgust 1880, [[Gradec]] – 27. junij 1975, [[Berlin]]), [[opera|operni]] [[skladatelj]] in [[dirigent]]; Kot dirigent deloval tudi v Mariboru *[[Lojze Strašnik]] (19. maj 1897, [[Maribor]] – ?), [[tisk]]ar *[[Vekoslav Strmšek]] (31. maj 1864, [[Dogoše]] – 6. september 1907, [[Kristan Vrh]]), šolnik in narodni delavec *[[Zlata Stropnik]] (1. december 1923, [[Maribor]] – 2011), [[mikrobiologija|mikrobiologinja]] *[[Marlenka Stupica]] (17. december 1927, [[Maribor]] – 17. junij 2022), [[slikar]]ka in [[ilustrator]]ka *[[Tomaž Svete]] (29. januar 1956, [[Ljubljana]]), [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[profesor]]; Predava na Pedagoški fakulteti v Mariboru *[[Heribert Svetel]] (18. februar 1895, [[Ljubljana]] – 9. december 1962, [[Maribor]]), [[dirigent]] *[[Anton Svetek]] (13. junij 1875, [[Ljubljana]] – 20. oktober 1919, [[Maribor]]), [[glasbenik]] in [[skladatelj]] *[[Jan Šedivý]] (11. september 1899, [[Linz]] – 12. maj 1969, [[Maribor]]), [[pisec]], [[zgodovinar]] in publicist *[[Franc Serafin Šegula]] (21. avgust 1860, [[Moškanjci]] – 15. maj 1938, [[Maribor]]), časnikar, [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Fran Šijanec]] (31. december 1901, [[Poljčane]] – 16. januar 1964, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]] *[[Gustav Šilih]] (31. julij 1893, [[Velenje]] – 24. november 1961, [[Maribor]]), [[učitelj]], [[pisatelj]] in publicist *[[Majda Šlajmer Japelj]] (6. februar 1933, [[Maribor]]), medicinska sestra, [[sociolog]]inja in [[politik|političarka]] *[[Marko Šlajmer]] (29. junij 1927, [[Maribor]] – 19. oktober 1969, [[Ljubljana]]), [[arhitekt]], urbanist *[[Slavko Šlander]] (20. junij 1909, [[Dolenja vas]]g – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodni heroj *[[Mirko Šoštarič]] (10. april 1920, [[Maribor]] – 7. maj 1999, [[Maribor]]), strokovnjak za varstvo naravne dediščine *[[Manica Špendal]] (31. julij 1931, [[Maribor]]), [[muzikologija|muzikologinja]] *[[Ciril Špindler]] (21. avgust 1902, [[Moravci v Slovenskih goricah]] – 5. februar 1975, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Vekoslav Špindler]] (16. julij 1881, [[Moravci v Slovenskih goricah]] – 6. avgust 1966, [[Maribor]]), [[politik]], [[pesnik]] in časnikar *[[Albin Šprajc]] (20. februar 1895, [[Maribor]] – 28. junij 1942, [[Celje]]), šolnik in [[pisec]] *[[Ivo Štandeker]] (22. avgust 1961, [[Maribor]] – 16. junij 1992, [[Sarajevo]]), [[novinarstvo|novinar]], [[prevajalec]], [[fotografija|fotograf]] in dopisnik *[[Leon Štukelj]] (12. november 1898, [[Novo mesto]] – 8. november 1999, [[Maribor]]), olimpijski šampion, [[telovadba|telovadec]] in [[pravnik]]; Po njem se danes imenujeta športna dvorana UŠC Leona Štuklja in Trg Leona Štuklja *[[Antonija Štupca]] (4. januar 1874, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 13. december 1962, [[Maribor]]), narodna buditeljica *[[Marija Štupca]] (5. januar 1873, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 22. januar 1955, [[Maribor]]), prosvetna delavka *[[Rajko Šubic]] (12. marec 1900, [[Ljubljana]] – 3. avgust 1983, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Janko Šuman]] (20. december 1867, [[Maribor]] – 17. december 1945, [[Beograd]]), [[odvetnik]] in [[pravnik]] *[[Janez Švajncer]] (27. november 1920, [[Zgornja Kungota]] – 8. maj 2007, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in publicist *[[Anton Tanc]] (13. januar 1887, [[Modrič]] – 3. december 1947, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Kazimir Tarman]] (4. marec 1930, [[Maribor]]), [[biologija|biolog]] in [[ekologija|ekolog]] *[[Bogo Teplý]] (10. januar 1900, [[Velika Loka]] – 13. julij 1979, [[Maribor]]), [[slavistika|slavist]], [[zgodovinar]] in muzealec *[[Stane Terčak]] (6. november 1905, [[Radmirje]] – 14. december 1976, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] *[[Nikola Tesla]] (10. julij 1856, [[Smiljan, Gospić|Smiljan pri Gospiću]] – 7. januar 1943, [[New York]]), elektroinženir, [[izumitelj]], [[fizik]], [[kemik]] in [[matematik]]; 1878 je v Mariboru deloval kot tehnični risar *[[Ada Thuma]] (17. april 1920, [[Ljubljana]] – 17. julij 1990, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]] *[[Slavko Tihec]] (10. julij 1928, [[Maribor]] – 11. februar 1993, [[Ljubljana]]), [[kipar]] *[[Ivan Jožef Tomažič]] (1. avgust 1876, [[Miklavž pri Ormožu]] – 26. februar 1949, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]] in [[teolog]] *[[Josip Tominšek]] (4. marec 1872, [[Bočna]] – 22. marec 1954, [[Ljubljana]]), [[jezikoslovec]], [[slavistika|slavist]], [[literarni zgodovinar]] in [[planinec]]; Bil ravnatelj klasične gimnazije v Mariboru *[[Franc Toplak]] (24. marec 1885, [[Brengova]] – 5. december 1971, [[Maribor]]), [[ginekologija|ginekolog]] *[[Arnold Tovornik]] (13. marec 1916, [[Selnica ob Dravi]] – 4. junij 1976, [[Maribor]]), [[igralec]]; Bil je član drame SNG Maribor *[[Franjo Tovornik]] (4. oktober 1907, [[Selnica ob Dravi]] – 27. februar 1934, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Vladimir Travner]] (8. december 1886, [[Logatec]] – 14. april 1940, [[Maribor]]), [[pravnik]], [[sodnik]] in [[zgodovinar]] *[[Rudolf Trofenik]] (15. april 1911, [[Maribor]] – 7. december 1991, [[München]]), [[založnik]] in [[pravnik]] *[[Alojzij Trstenjak]] (14. junij 1887, [[Pušenci]] – 25. januar 1964, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] *[[Ante Trstenjak]] (29. december 1894, [[Slamnjak]] – 4. december 1970, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[grafika|grafik]] *[[Anton Trstenjak]] (8. januar 1906, [[Rodmošci]]– 29. september 1996, [[Ljubljana]]), [[teolog]], [[psiholog]], [[filozof]]; Deloval je kot profesor na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru *[[Ivan Turšič]] (26. februar 1914, [[Maribor]] – 8. december 1983, [[Beograd]]), [[glasbenik]] in [[dirigent]] *[[Maks Unger]] (1. september 1888, [[Središče ob Dravi]] – 8. julij 1962, [[Maribor]]), [[dirigent]] in [[skladatelj]] *[[Janko Urbas]] (10. maj 1877, [[Lovrenc na Dravskem polju]] – 19. januar 1968, [[Maribor]]), gozdarski strokovnjak *[[Anton Nino Uršič]] (1. julij 1905, [[Trst]] – 20. september 1964, [[Maribor]]), [[opera|operni]] [[pevec]] in [[režiser]] *[[Josip Vandot]] (15. januar 1884, [[Kranjska Gora]] – 11. julij 1944, [[Trnjanski Kuti]]), mladinski [[pisatelj]]; Pred vojno se je z družino preselil v Maribor; Po njem se v Mariboru imenuje Vandotova ulica *[[Rudi Vaupotič]] (24. april 1919, [[Maribor]] – 26. junij 2003, [[Ljubljana]]), filmski snemalec *[[Branka Verdnik]] (23. april 1936, [[Maribor]] – avgust 1990, [[Maribor]]), [[balet]]na [[ples]]alka *[[Viktor Verdnik]] (22. julij 1930, [[Maribor]]), [[balet]]ni [[ples]]alec *[[Edo Verdonik]] (15. marec 1908, [[Gaj nad Maribor]] – 13. junij 1978, [[Reka]]), [[igralec]] in [[režiser]] *[[Rudi Verdonik]] (30. marec 1910, [[Gaj nad Mariborom]] – 18. januar 1999, [[Hočko Pohorje]]), strokovnjak za modno oblikovanje *[[Milan Verk]] (7. oktober 1910, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]] – 16. maj 1989, [[Maribor]]), [[kartograf]] *[[Ciril Veronek]] (5. julij 1923, [[Maribor]] – 2. november 2000, [[Ljubljana]]), [[violinist]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Karel Verstovšek]] (26. julij 1871, [[Velenje]] – 27. marec 1923, [[Maribor]]), [[politik]] in [[filolog]] *[[Ivan Vesenjak]] (22. december 1880, [[Moškanjci]] – 8. maj 1938, [[Maribor]]), [[politik]] *[[Danilo Vezjak]] (24. november 1923, [[Maribor]] – 6. februar 2003, [[Maribor]]), [[ekonomist]] in [[profesor]] *[[Franjo Vičar]] (27. april 1906, [[Sakušak]] – november 1992, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Ksenija Vidali]] (29. april 1913, [[Trst]] – 18. julij 2004, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]] in [[pedagogika|pedagoginja]] *[[Janez Vidic]] (8. februar 1923, [[Ljubljana]] – 19. maj 1996, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Rafko Mihael Vodeb]] (26. julij 1922, [[Dolenja vas pri Artičah]] – 5. julij 2002, [[Maribor]]), publicist, [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[duhovnik]] *[[Hilarij Vodopivec]] (16. marec 1868, [[Reka]] – 13. maj 1930, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Lojze Vodovnik]] (6. september 1933, [[Maribor]] – 14. junij 2000, [[Ljubljana]]), [[elektrotehnika|elektrotehnik]] *[[Herman Vogel]] (17. julij 1941, [[Lom]] – 17. maj 1989, [[Maribor]]), [[pesnik]] in [[prevajalec]] *[[Franc Vogelnik]] (22. februar 1931, [[Maribor]] – 24. februar 2017), [[prevajalec]], bibliotekar in [[planinec]] *[[Fran Voglar]] (5. oktober 1877, [[Nadbišec]] – 17. oktober 1925, [[Maribor]]), [[politik]], šolnik, [[filolog]] in [[slavistika|slavist]] *[[Marija Stanislava Voh]] (3. oktober 1859, [[Arnače]] – 30. september 1928, [[Maribor]]), redovnica in šolnica *[[Franc Vojsk]] (5. april 1884, [[Mestni Vrh]] – 21. junij 1957, [[Maribor]]), enolog *[[Zlata Vokač]] (23. september 1926, [[Murska Sobota]] – 17. marec 1995, [[Maribor]]), [[rusistika|rusistka]] *[[Anton Vončina]] (28. januar 1894, [[Idrija]] – 21. oktober 1969, [[Maribor]]), geometer *[[Stojan Vrabl]] (13. oktober 1928, [[Maribor]] – ?), fitopatolog *[[Ernest Vranc]] (26. maj 1899, [[Ponikva]] – 25. maj 1961, [[Maribor]]), [[učitelj]] *[[Danilo Vranc]] (11. april 1930, [[Maribor]] – 30. oktober 2011, [[Maribor]]), lutkar in likovni [[pedagogika|pedagog]] *[[Viktor Vrbnjak]] (6. julij 1934, [[Selišči]] – 11. april 2005, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] in arhivist *[[Sergej Vrišer]] (9. november 1920, [[Maribor]] – 28. maj 2004, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]], muzeolog, [[pisatelj]] *[[Franc Vrunč]] (12. februar 1910, [[Slovenj Gradec]] – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodni heroj *[[Jožef Vuga]] (23. februar 1887, [[Košaki]] – 13. julij 1952, Všenory, [[Češka]]), publicist *[[Vili Vuk]] (10. Julij 1942, [[Miklavž na Dravskem polju]] – 2017), [[novinarstvo|novinar]], kulturni kritik, [[etnologija|etnolog]], [[urednik]]; Od leta 1963 je bil sodelavec Večera; Bil je tudi predsednik odbora za Glazerjeve nagrade *[[Vilko Weixl]] (25. februar 1878, [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] – 11. april 1950, [[Maribor]]), [[trgovec]] *[[Franc Wels]] (10. februar 1873, [[Maribor]] – 10. oktober 1940, [[Dunaj]]), [[izumitelj]], [[pilot]] *[[Gregor Zafošnik]] (30. avgust 1902, [[Spodnja Nova vas]] – 2. julij 1994, [[Maribor]]), [[skladatelj]] in [[duhovnik]] *[[Mileva Zakrajšek]] (6. avgust 1885, [[Postojna]] – 4. maj 1971, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]], [[glasbenik|glasbenica]] *[[Velimir Zavrnik]] (15. maj 1916, [[Dunaj]] – 6. julij 1986, [[Maribor]]), [[Veterinarska medicina|veterinar]] *[[Mirko Zdovc]] (26. januar 1927, [[Slovenj Gradec]] – 10. april 2005, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Josip Zidanšek]] (4. marec 1858, [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] – 29. junij 1930, [[Maribor]]), publicist, [[duhovnik]] *[[Slavko Zimšek]] (1928, [[Maribor]] – december 2014), [[violinist]] *[[Branko Zinauer]] (31. december 1918, [[Zgornji Jakobski Dol]] – 10. december 1968, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Ivo Zobec]] (11. marec 1897, [[Prigorica]] – 5. december 1990, [[Maribor]]), šolnik *[[Alojz Zoratti]] (21. oktober 1874, [[Maribor]] – 25. januar 1960, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Ivan Nepomuk Zorè]] (20. april 1893, [[Valburga]] – 8. junij 1987, [[Maribor]]), [[duhovnik]], redovnik in [[teolog]] *[[Marko Zorko]] (22. september 1944, [[Maribor]] – 21. januar 2008, [[Golnik]]), [[pisatelj]], novinar in publicist *[[Vlasta Zorko]] (27. maj 1934, [[Maribor]]), [[kipar]]ka; Njeno pomembno delo je spomenik Prežihovega Voranca na Gosposvetski cesti v Mariboru *[[Oskar Zornik]] (20. marec 1922, [[Čezsoča]] – 19. november 1994, [[Maribor]]), [[opera|operni]] [[pevec]] *[[Jože Zupan]] (15. februar 1921, [[Zasip]] – 25. junij 1991, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Martin Zupanc]] (21. oktober 1879, [[Gotovlje]] – 13. januar 1951, [[Maribor]]), zootehnik *[[Ivo Zupanič]] (9. december 1890, [[Vajgen]] – 26. junij 1986, [[Maribor]]), [[enologija|enolog]] *[[Jože Žagar]] (15. december 1884, [[Celje]] – 13. oktober 1957, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Ciril Žebot]] (8. april 1914, [[Maribor]] – 9. januar 1989, [[Washington]]), [[politik]] in [[ekonomist]] *[[Borut Žener]] (13. maj 1935, [[Maribor]] – 5. januar 1974, [[Ljubljana]]), [[biolog]] *[[Albert Žerjav]] (17. november 1904, [[Središče ob Dravi]] – 9. avgust 1985, [[Maribor]]), [[pedagogika|pedagog]] *[[Fran Žižek]] (20. december 1914, [[Maribor]] – 27. maj 2008, [[Medvode]]), [[režiser]], [[dramaturg]] in [[prevajalec]] *[[Andrej Žmavc]] (27. november 1874, [[Slogonsko]] – 30. marec 1950, [[Maribor]]), [[Enologija|enolog]] in sadjar *[[Noni Žunec]] (7. maj 1921, [[Maribor]] – 28. december 2004, [[Zagreb]]), [[opera|operni]] [[pevec]] ==21. stoletje== *[[Tomaž Barada]] (15. november 1973, [[Maribor]]), [[Taekwon-do|taekwondoist]], [[Kickbox|kikboksar]], športni [[trener]] *[[Sani Bečirovič]] (19. maj 1981, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Fredi Bobič]] (30. oktober 1971, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš; Nemški nogometaš slovenskega porekla; za nemško reprezentanco zaigral 37 tekem *[[Anton Bogov]] (17. julij 1975, [[Omsk]]), [[balet]]nik; Leta 1994 se je priključil ansamblu SNG Maribor; Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 2007 *[[Andreja Borin]] (29. marec 1969, [[Maribor]]), [[kustos]]inja, ilustratorka in [[pesnik|pesnica]] *[[Peter Boštjančič]] (1. oktober 1952, [[Maribor]]), [[igralec]]; od 1997 redno zaposlen v Drami SNG Maribor *[[Alojzij Cvikl]] (19. junij 1955, [[Celje]]), [[jezuit]] in [[nadškof]]; Od leta 2015 mariborski [[nadškof]] metropolit *[[Sabina Cvilak]] (8. julij 1977, [[Maribor]]), [[sopran]]istka; Leta 2018 prejemnica Glazerjeve listine *[[Mitja Čander]] (9. marec 1974, [[Hoče]]), [[esej]]ist, [[urednik]] in [[založnik]]; Bil je programski direktor Evropske prestolnice kulture - Maribor 2012; Ambasador Mariborske knjižnice *[[Aleš Čeh]] (7. april 1968, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš in [[trener]] *[[Avgust Demšar]] (8. julij 1962, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Sven Dodlek]] (28. september 1995, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Timotej Dodlek]] (23. november 1989, [[Čakovec]]), [[nogomet]]aš *[[Mladen Dolar]] (29. januar 1951, [[Maribor]]), [[filozofija|filozof]] *[[Marjan Drev]] (16. december 1955, [[Celje]]), [[kiparstvo|kipar]]; Pomembna dela: A.M.Slomšek-Maribor in Lendava, Msgr.Lojze Kozar-Okoslavci, sv.Nikolaj-Muska Sobota, Milan Česnik-Ljubljana, Elvira Vatovec-Strunjan, Vera Šlander-Polzela, prostorska instalacija-Rakušev trg v Mariboru *[[Bojan Emeršič]] (22. julij 1963, [[Maribor]]), [[igralec]] in komik *[[Jerneja Ferlež]] (9. maj 1968, [[Maribor]]), [[Etnologija|etnologinja]] in bibliotekarka *[[Gašper Fištravec]] (27. januar 1987, [[Maribor]]), [[Veslanje|veslač]] *[[Vojko Flis]] (7. november 1955, [[Maribor]]), [[zdravnik]], [[kirurg]] in [[profesor]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] (17. april 1959, [[Ljubljana]]), novinarka, [[urednik|urednica]] in publicistka; Sodelavka časnika Večer *[[Barbara Gabrielle]] (24. januar 1974, [[Ljubljana]]), [[pevec|pevka]] in [[pesnik|pesnica]]; Bila sodelavka mariborske opere *[[Vesna Godina]] (1957, [[Maribor]]), socialna in kulturna [[Antropologija|antropologinja]]; Predavateljica na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]]; Velja za eno najbolj branih slovenskih družbenih kritičark, kolumnistka Delove priloge Ona, sobotne priloge Večera, revije Viva itd. *[[Polona Hercog]] (20. januar 1991, [[Maribor]]), [[tenis|teniška igralka]] *[[Andrej Ivanuša]] (8. julij 1958, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[založnik]], [[urednik]] in publicist *[[Jure Ivanušič]] (24. marec 1973, [[Maribor]]), [[igralec]], [[pianist]], [[skladatelj]], [[šanson]]jer in [[prevajalec]] *[[Drago Jančar]] (13. april 1948, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[dramatika|dramatik]] in [[esej]]ist *[[Marko Japelj]] (1961, [[Maribor]]), [[Scenografija|scenograf]]; Sodelavec SNG Maribor; Leta 2009 je prejel Borštnikovo nagrado za scenografijo (Henrik Ibsen, Peer Gynt) *[[Stane Jurgec]] (26. julij 1947, [[Maribor]]), [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Zora A. Jurič]] (15. september 1953, [[Maribor]]), kulturnica; Je avtorica Pesniškega turnirja za naziv vitez/vitezinja poezije *[[Janko Kastelic]] (10. Januar 1969, [[Ljubljana]]) [[skladatelj]] in glasbeni direktor; Med letoma 2008–2011 direktor mariborske opere *[[Matjaž Kek]] (9. september 1961, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš in [[trener]]; Je nekdanji nogometaš ter trener Maribora, Rijeke in slovenske reprezentance *[[Maja Keuc]] (16. januar 1992, [[Maribor]]), [[pevec|pevka]] *[[Aleksander Knavs]] (5. december 1975, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Miran Kolbl]] (28. maj 1968, [[Maribor]]), [[violinist]] *[[Simona Kopinšek]] (27. januar 1981, [[Celje]]), [[pesnik|pesnica]], [[pisatelj]]ica, novinarka in publicistka; Od leta 2012 na Radiu Maribor ustvarja in vodi oddaje povezane z literaturo *[[Dragica Korade]] (1963, [[Maribor]]), novinarka in publicistka *[[Katja Koren]] (6. avgust 1975, [[Maribor]]), [[Alpsko smučanje|alpska smučarka]] *[[Silvin Košak]] (3. marec 1942, [[Maribor]]), [[Arheologija|arheolog]], hetitolog, indoevropski [[jezikoslovec]], dopisni član SAZU *[[Luka Krajnc]] (19. september 1994, [[Ptuj]]), [[nogomet]]aš; 2010–11 igral za [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] *[[Rene Krhin]] (21. maj 1990, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Robert Lešnik]] (1971, [[Limbuš]]), industrijski (avtomobilski) oblikovalec, mdr. pri podjetju [[Mercedes-Benz]] *[[Igor Majcen]] (22. julij 1952, [[Maribor]]), [[Pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]], [[zborovodja]] *[[Svetlana Makarovič]] (1. januar 1939, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica, [[pevec|pevka]], [[igralec|igralka]], [[pesnik|pesnica]], mladinska pisateljica *[[Jože Mlinarič]] (13. marec 1935, [[Maribor]] – 13. november 2021), [[zgodovinar]], [[prevajalec]] in [[akademik]]; Od leta 2001 je redni član SAZU; Leta 2003 je prejel naziv zaslužni profesor UM *[[Georg Mohr]] (2. februar 1965, [[Maribor]]), [[šah]]ist, [[založnik|publicist]] in [[trener]] [[šah]]a. Ureja mesečnik Šahovska misel *[[Matjaž Mulej]] (20. januar 1941, [[Maribor]]), [[ekonomist]], [[profesor]]; Prejel naziv zaslužni profesor UM in častni občan mestne občine Maribor *[[Damjan Murko]] (5. februar 1985, [[Maribor]]), [[pevec]] *[[Jan Muršak]] (20. januar 1988, [[Maribor]]), [[Hokej na ledu|hokejist]] *[[Vlado Novak]] (9. april 1952, [[Maribor]]), [[igralec]]; prvak Drame SNG Maribor; prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Glazerjeve listine, Borštnikovega prstana itd. *[[Ludvik Pandur]] (12. avgust 1947, [[Slovenj Gradec]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]]; profesor na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti UM]] *[[Tomaž Pandur]] (19. februar 1963, [[Maribor]] – 12. april 2016, [[Skopje]]), gledališki [[režiser]]; maturiral na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] in deloval kot umetniški vodja drame [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; Prejel je nagrado Prešernovega sklada, Borštnikovo nagrado, Zlati grb mesta Maribor itd. *[[Tone Partljič]] (5. avgust 1940, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[Dramatika|dramatik]], [[učitelj]] in [[politik]]; Gimnazijo in Pedagoško akademijo zaključil v Mariboru; Bil je predsednik društva Bralne značke Slovenije, poslanec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in sodelavec [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]; Prejel je vrsto nagrad, [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]], [[Grumova nagrada|Grumovo nagrado]], Glazerjevo nagrado, [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]] itd. *[[Dejan Pečenko]] (13. december 1958, [[Maribor]]), [[pianist]] in [[skladatelj]] *[[Teodor Petrič]] (30. april 1959, [[Celje]]), [[jezikoslovec]], [[profesor]]; Profesor za moderni nemški jezik na Filozofski fakulteti [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] *[[Marjan Pipenbacher]] (22. avgust 1957, [[Ljubljana]]), [[inženir]]; Doštudiral je v Mariboru na Fakulteti za gradbeništvo; Projektiral je več kor 200 mostov in viaduktov v Sloveniji in tujini ([[Koroški most, Maribor|Koroški most]] v Mariboru, [[viadukt Črni kal]], [[Pelješac]] itd.); Leta je 2009 je prejel častni naziv inženir leta *[[Franci Pivec]] (22. avgust 1943, [[Olimje]]), [[Filozofija|filozof]], [[sociolog]], [[politik]] in kulturni delavec; Sodeloval je pri nastajanju Univerze Maribor, bil predavatelj [[Filozofija|filozofije]], kasneje pa deloval na Inštitutu informacijskih znanosti v Mariboru *[[Dragan Potočnik]] (1959, [[Maribor]]), [[zgodovinar]], [[profesor]], [[pesnik]] in [[pisatelj]]; Med drugimi piše tudi o zgodovini Maribora *[[Miran Potrč]] (27. marec 1938, [[Maribor]]), [[politik]]; Bil prvi predsednik sveta [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] in predavatelj ter strokovni svetovalec za pravna vprašanja mariborskim podjetjem *[[Zoran Predin]] (16. junij 1958, [[Maribor]]), [[pevec]], [[Besedilopisec|tekstopisec]] in [[kantavtor]] *[[Vilibald Premzl]] (1940), [[arhitekt]], urbanist in strokovnjak za [[varstvo okolja]]; Bil mestni svetnik [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]] *[[Primož Premzl]] (12. junij 1963, [[Maribor]]) galerist, [[založnik]], zbiratelj; Ima bogato zbirko priložnostnih razglednic, fotografij, risb, načrtov, povezanih z Mariborom *[[France Prosnik]] (18. januar 1945, [[Slovenske Konjice]]), klinični [[psiholog]] in biblioterapevt; Predaval na Pedagoški akademiji v Mariboru in je ambasador [[Mariborska knjižnica|Mariborske knjižnice]] *[[Marko Ranilovič]] (25. november 1986, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Mitja Reichenberg]] (25. september 1961, [[Maribor]]), [[esej]]ist, [[skladatelj]], [[pianist]] *[[Branimir Ritonja]] (1961, [[Maribor]]), [[fotografija|fotograf]] *[[Karmina Šilec]] (30. avgust 1967, [[Maribor]]), [[dirigent]]ka; Vodja zbora [[Carmina Slovenica]] *[[Igor Štromajer]] (29. december 1967, [[Maribor]]), multimedijski [[umetnost|umetnik]] *[[Ilka Štuhec]] (26. oktober 1990, [[Slovenj Gradec]]), [[Alpsko smučanje|smučarka]]; Doma v Mariboru *[[Ivan Janez Štuhec]] (17. november 1953, [[Celje]]), [[teolog]], [[filozofija|filozof]] in [[duhovnik]]; Od leta 1996 je direktor zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru *[[Miran Štuhec]] (1. oktober 1952, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]], [[Literarna teorija|literarni teoretik]] in [[profesor]] *[[Luka Šulić]] (25. avgust 1987, [[Maribor]]), [[violončelist]], član 2Cellos *[[Peter Ternovšek]] (10. april 1947, [[Maribor]]), [[igralec]]; Član ansambla Drame [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Ludvik Toplak]] (13. julij 1942, [[Mostje, Juršinci|Mostje]]), [[pravnik]], [[politik]] in [[diplomat]]; Tri mandate je bil [[rektor]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] *[[Marin Turcu]] (26. Marec 1945, [[Cluj-Napoca|Cluj]]), [[balet]]ni [[ples]]alec in koreograf; Od leta 1987 je član [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Valentina Turcu]] (1974, [[Zagreb]]), koreografinja, baletna [[ples]]alka in oblikovalka giba; Od leta 1993 je sodelavka [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Dragica Turjak]] (13. marec 1958, [[Maribor]]), bibliotekarka *[[Marjan Turnšek]] (25. julij 1955, [[Celje]]), [[teolog]], [[duhovnik]], [[profesor]] in [[pisatelj]]; Upokojeni mariborski [[nadškof]] *[[Danilo Türk]] (19. februar 1952, [[Maribor]]), [[politik]], [[diplomat]], univerzitetni [[profesor]], [[pravnik]] *[[Breda Varl]] (16. januar 1949, [[Maribor]]), oblikovalka lutk, [[Scenografija|scenografka]], kostumografinja; Bila je likovna urednica pri Založbi Obzorja v Mariboru, sodelovala z Lutkovnim gledališčem Maribor ter z [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Tine Varl]] (3. maj 1940, [[Maribor]]), [[lutka]]r; Bil je iniciator in soustanovitelj [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovnega gledališča Maribor]] *[[Nataša Vaupotič]] (17. julij 1967, [[Ptuj]]), [[fizik|fizičarka]] in [[profesor]]ica; Predava na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] *[[Janja Vidmar]] (1962, [[Ptuj]]), [[pisatelj]]ica, [[urednik|urednica]] in [[scenarist]]ka; Živi in deluje v Mariboru *[[Peter Vilfan]] (29. junij 1957, [[Maribor]]), [[košarka]]r in [[politik]]; Ustanovil je šolo košarke za mlade v Mariboru: Košarkarska šola »Peter Vilfan« *[[Saša Vujačić]] (8. marec 1984, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Zlatko Zahovič]] (1. februar 1971, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Jure Zdovc]] (13. december 1966, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Manja Žugman]] (8. junij 1977, [[Maribor]]), [[profesor]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[pisatelj]]ica in [[Novinarstvo|novinarka]] ==Viri== *''Mariborske osebnosti''. Ur. Mateja Ratej. Ljubljana: ZRC SAZU, 2018. *[https://www.ukm.um.si/mariborski-biografski-leksikon Mariborski biografski leksikon.] Univerzitetna knjižnica Maribor. *[http://www.xn--tajerci-pqb.si// Štajerci.si.] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Maribor]] [[Kategorija:Mestna občina Maribor]] s956k1l23n85plxwepakmqdr1ezj8cq 0 456878 5728607 5719925 2022-08-07T13:17:07Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Kancler''' je ministrski predsednik ali visoki uradnik v nekaterih državah: * [[kancler Avstrije]] (zvezni kancer) * [[kancler Firenc]] * [[kancler Nemčije]] (zvezni kancer) * [[kancler Švice]] - visok državni uradnik Kancler je lahko tudi: * [[Kancler (priimek)]] - priimek več znanih ljudi {{razločitev}} 3umj4q06sgj0ldturzidijabpbmvx45 10 462317 5728783 5728308 2022-08-07T19:38:11Z A09090091 188929 -en. wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}}}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> e5nkvnphhf21ecupjqvyn6m4dzmti7b 5728784 5728783 2022-08-07T19:38:18Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/A09090091|A09090091]] ([[User talk:A09090091|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Pinky sl|Pinky sl]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm.višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{area_km2|}}}|km2|{{{area_mi2|}}}|mi2}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geology}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Population {{#if:{{{city1|}}}{{{towns|}}}|centers|center}}}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 2hjr7nivq5r90wy12helu4xglny0z6c 5728785 5728784 2022-08-07T19:38:39Z A09090091 188929 rvv wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{area_km2|}}}|km2|{{{area_mi2|}}}|mi2}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> e73l0wt7l4rou4m5bmcf8lr9a0g9wcj 5728786 5728785 2022-08-07T19:39:37Z A09090091 188929 -en wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|}} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 0jj8f5qdz68gfi4cp2rrf7q1qh5mi48 5728787 5728786 2022-08-07T19:40:02Z A09090091 188929 Redakcija 5728786 uporabnika [[Special:Contributions/A09090091|A09090091]] ([[User talk:A09090091|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{area_km2|}}}|km2|{{{area_mi2|}}}|mi2}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> e73l0wt7l4rou4m5bmcf8lr9a0g9wcj 5728788 5728787 2022-08-07T19:41:08Z A09090091 188929 -en wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}}}|<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{area_km2|}}}|km2|{{{area_mi2|}}}|mi2}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 0xyqs73bzjh00n5oi22s4sen3dd0p5a 5728789 5728788 2022-08-07T19:41:25Z A09090091 188929 Redakcija 5728788 uporabnika [[Special:Contributions/A09090091|A09090091]] ([[User talk:A09090091|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{area_km2|}}}|km2|{{{area_mi2|}}}|mi2}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> e73l0wt7l4rou4m5bmcf8lr9a0g9wcj 5728799 5728789 2022-08-07T19:55:03Z GeographieMan 179499 -milje wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{area_km2|}}}|km2|}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> shciu7e32r6gm59wws1a6i7ncq4bwsz 5728800 5728799 2022-08-07T19:56:40Z GeographieMan 179499 -convert wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{{area_km2|}}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> chdmojsp6582p2t5b90garexm9xsue1 5728802 5728800 2022-08-07T19:57:39Z GeographieMan 179499 km2 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{{area_km2|km²}}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> l8gl36dt8owss0lk99tmx33gmtq975q 5728803 5728802 2022-08-07T19:59:58Z GeographieMan 179499 test wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{{{{area_km2|}}}|km2|}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 77sy3xawrcfiaeo6pmho6frvza5a7of 5728804 5728803 2022-08-07T20:02:18Z GeographieMan 179499 Redakcija 5728803 uporabnika [[Special:Contributions/GeographieMan|GeographieMan]] ([[User talk:GeographieMan|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{{area_km2|km²}}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> l8gl36dt8owss0lk99tmx33gmtq975q 5728806 5728804 2022-08-07T20:03:29Z GeographieMan 179499 test wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{{area_km2|}}}|km2}} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 2vc013cc10zn55xaaavf6fe4w43noyx 5728808 5728806 2022-08-07T20:05:26Z GeographieMan 179499 test wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{{area_km2|}}}km2 }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 23i20uqrxpz69f9mvis70kn11u57smf 5728809 5728808 2022-08-07T20:05:34Z GeographieMan 179499 Redakcija 5728808 uporabnika [[Special:Contributions/GeographieMan|GeographieMan]] ([[User talk:GeographieMan|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{{area_km2|}}}|km2}} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 2vc013cc10zn55xaaavf6fe4w43noyx 5728810 5728809 2022-08-07T20:05:47Z GeographieMan 179499 rv wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{{area_km2|}}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> chdmojsp6582p2t5b90garexm9xsue1 5728998 5728810 2022-08-08T11:47:10Z Pinky sl 2932 pp elevation, elevation_m, elevation_ft wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|<!-- -->{{#if:{{{elevation_m|}}}|{{convert|{{{elevation_m|}}}|m|m|disp=out}}|<!-- --> {{#if:{{{elevation_ft|}}}|{{convert|{{{elevation_ft|}}}|ft|m|disp=out}} }} }} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{{area_km2|}}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 1pew98zznsa6utifk358yho4bn6c847 10 462378 5728997 5156433 2022-08-08T11:45:31Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|<!-- -->{{#if:{{{elevation_m|}}}|{{convert|{{{elevation_m|}}}|m|m|disp=out}}|<!-- --> {{#if:{{{elevation_ft|}}}|{{convert|{{{elevation_ft|}}}|ft|m|disp=out}} }} }} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}|<!-- -->{{{area_km2|}}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> 1pew98zznsa6utifk358yho4bn6c847 0 463132 5728797 5446521 2022-08-07T19:50:16Z NOMAMON11 213819 povezava originalna na wikipediji wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Ton}}{{Infopolje Podjetje | name = Haribo | logo = | caption = | image = [[Slika:HARIBO Logo .jpg|300px]] | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = sladki želatinasti izdelki | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 13. december 1920<br><small>([[Bonn|Kessenich, Bonn]], [[Nemčija]])</small> | founder = Hans Riegel starejši | defunct = <!-- {{Končni datum|YYYY|MM|DD}} --> | location_city = Grafschaft, Nemčija | location_country = | locations = <!-- Število lokacij, trgovin, uradov &c. --> | area_served = globalno | key_people = Hans Riegel st. <small>(1920-1945)</small><br>Gertrud Riegel <small>(1945-1946)</small><br>Dr. Hans Riegel ml. <small>(1946-2013)</small><br> Hans Guido Riegel <small>(2013-danes)</small> | products = zlati medvedki (Goldbären) | services = | revenue = 2 milijardi € | operating_income = | net_income = | assets = | equity = | owner = | num_employees = 7000 | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [http://www.haribo.com haribo.com] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Haribo''' (akronim: '''Ha'''ns-'''Ri'''egel-'''Bo'''nn) je nemško podjetje žele bombonov, ki ga je Hans Riegel starejši leta 1920 ustanovil v mestu [[Bonn]]. Ime podjetja je akronim iz prvih dveh začetnic imena ustanovitelja in mesta ustanovitve. Leta 1922 je Riegel st. izumil sploh prve gumijaste bombone imenovane plesoči medvedki „''Tanzbären''“. Leta 1960 so jih nasledili legendarni zlati medvedki „''Goldbären''“, ki jih je na police lansiral njegov sin in naslednik Dr. Hans Riegel mlajši. Odeti v zlato embalažo so še danes zaščitni znak podjetja.<ref>{{cite web|url=https://www.tagesspiegel.de/wirtschaft/familienunternehmen-haribo-macht-neffen-froh/1920142.html|title=Haribo macht Neffen froh|publisher=tagesspiegel.de|accessdate=27. junij 2019|language=de}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.manager-magazin.de/unternehmen/artikel/a-715534.html|title=Friedensvertrag im Reich der Goldbären|publisher=manager-magazin.de|accessdate=27. junij 2019|language=de}}</ref> == Zgodovina == [[File:2013-09-02 Haribo-Zentrale, Hans-Riegel-Straße 1, Bonn-Kessenich IMG 0929.jpg|thumb|184px|nekdanji sedež v [[Bonn]]u]] [[File:Haribo factories in Europe.png|thumb|184px|proizvodni obrati v Evropi]] [[File:Gummy bears.jpg|thumb|184px|zlati medvedki „Goldbären“]] [[File:Logo MAOAM.svg|thumb|right|184px|od leta 1986 v lasti HARIBO]] [[File:German sweets and liquorice confectionery.jpg|thumb|184px|mešani sladki izdelki]] === 1920: Ustanovitev podjetja === 13. decembra 1920 je Hans Riegel starejši v kraju Kessenich, v okrožju Bonna, registriral podjetje katerega ime je nastalo iz akronima začetnic ustanovitelja podjetja in mesta v katerem je postavil prvi obrat. Po navedbah podjetja je bil začetni kapital podjetja le ena vreča sladkorja, bakren kotliček, marmorna plošča, stol, opečna peč in valjček. === 1922: Prvi žele bomboni Tanzbären === Leta 1922 je Hans Riegel st. izumil sploh prve žele medvedke imenovane „plesajoči medvedki“ „Tanzbären“, predhodniki današnjih zlatih medvedkov „Goldbären“, navdih pa je dobil pri cirkuških medvedih, ki so na sejmiščih plesali in zabavali otroke. Ti medvedki so bili precej večji in tudi mehkejši od današnjih medvedkov, saj so še takrat namesto želatine uporabljali arabsko gumo, ki se pridobiva iz različnih vrst akacije. Leta 1925 so začeli na polno proizvajati različne sladke izdelke. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja so zgradili nov proizvodni obrat in ustanovili prodajno mrežo v Nemčiji. Leta 1935 je Riegel st. skupaj s poslovnima partnerjema Christianom in Eckhofom Hansenom, v Kopenhagnu ustanovil podjetje Haribo Lakrids A/S Kopenhagen. === 1946: Podjetje prevzameta sinova === V času druge svetovne vojne se je proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin močno zmanjšala. Po smrti Hansa Riegla starejšega marca 1945 je podjetje za kratko prevzela njegova žena Gertrud. Ko sta se njegova sinova Hans Riegel mlajši in Paul leta 1946 vrnila iz vojnega ujetništva, sta podjetje prevzela v svoje roke in ga naredila mednarodno prepoznavnega in uspešnega. Hans Riegel mlajši, njegov najstarejši sin je podjetje dolgih 67 let, do svoje smrti, zastopal navzven kot glavni direktor in obraz podjetja, njegov mlajši brat Paul pa je vodil raziskave in razvoj izdelkov in se skoraj nikoli pojavil v javnosti. Leta 1957 je Haribo prevzel in odkupil podjetje Godesberg Kleutgen & Meier, kjer je Hans Riegel starejši našel svojo prvo zaposlitev. === 1960: Na trg lansirajo znamenite medvedke Goldbären === Leta 1960 se na policah prvič pojavijo legendarnni zlati medvedki „Goldbären“, ki so bili tudi prvič zapakirani v embalaži. Ti bomboni so nasledili prvotne plesoče medvedke „Tanzbären“ in so še zaščitni znak podjetja.<ref>{{cite web|url=https://www.haribo.com/deDE/unternehmen/geschichte.html|title= HARIBO-Erfolgsstory: Von der Hinterhofküche zum Weltmarktführer…|publisher=haribo.com|accessdate=27. junij 2019|language=de}}</ref> Leta 1961 je Haribo prevzel družbo Bonera Industrie en Handelsmaatschappij NV v Bredi in nadaljeval kot Haribo Nederland BV. Leta 1962 je Haribo lansiral prvi televijski oglas v Nemčiji, ko so v javnost prvič prišli z drugim delom slogana podjetja "und Erwachsene ebenso" (in za odrasle prav tako). Leta 1967 so bili zlati medvedki „Goldbären“ v Nemčiji zaradi svojega neverjetnega uspeha, uradno patentirani in zaščiteni kot blagovna znamka, ki je ni moč kopirati in proizvajati nikjer drugje kot v Haribo. === 1978: Povsem nova podoba Goldbären === Leta 1978 Haribo povsem spremeni tako podobo embalaže Goldbären, ki je bila osnova za današnjo podobo, kot tudi samo obliko medvedkov, ki se je obdržala vse do danes. Leta 1986 Haribo odkupi podjetje Edmund Münster GmbH & Co in tako postane lastnik prav tako znanih karamelnih bombonov MAOAM. === 1989: Goldbären embalaža dobi današnjo podobo === Leta 1989 embalaža Goldbären dobi izboljšano podobo kot jo poznamo še danes, zlato embalažo s sloganom in rumen medved z rdečim metuljčkomkom. Šlo je za minimalno nadgradnjo vizuelne podobe iz leta 1978. Leta 1996 začnejo s proizvodnjo maršmelovov in produkti kot so Soft-Kiss, Coco-Balls ali Rombiss. === 2013: Novo vodstvo podjetja === Leta 2013 po smrti Dr. Hansa Riegla mlajšega, sicer sina ustanovitelja, ki je bil zaslužen za globalni racvet podjetja in ki ga je vodil kar 67 let, je tako nasledil njegov nečak Hans Guido Riegel. Leta 2018 so sedež podjetja preselili v Grafschaft, glavni proizvodni obrat pa še zmeraj ostaja v Bonnu. == Zlati medvedki == [[File:Haribo-goldbaeren-2007.jpg|thumb|184px|zlati medvedki „Goldbären“]] === Okusi === *beli — [[ananas]] *rumeni — [[limona]] *oranžni — [[pomaranča]] *svetlo rdeči — [[Jagodnjak|jagoda]] <small>(2007- )</small> *temno rdeči — [[malinjak|malina]] *zeleni — [[jagoda]] <small>(1960-2007)</small> / [[jabolko]] <small>(2007- )</small> == Proizvodnja == Haribo ima 16 proizvodnih obratov v 11 državah: [[Nemčija]], [[Avstrija]], [[Madžarska]], [[Francija]], [[Velika Britanija]], [[Italija]], [[Irska]], [[Španija]], [[Danska]], [[Nizozemska]] in [[Turčija]]. Vsak dan proizvedejo ca. 100 milijonov gumi bombonov in prodajajo v več kot 110 držav sveta. == Marketing == === Slogan === Leta 1935 so se pri podjetju domislili prvega dela slogana „''Haribo macht Kinder froh''“ (Haribo za otroke bo ali Haribo razveseljuje otroke) in leta 1962 dodali „''und Erwachsene ebenso''“ (in za odrasle prav tako). Originalni nemški slogan se tako glasi „''Haribo macht Kinder froh – und Erwachsene ebenso''“, v slovenskem prevodu pa „''Haribo za otroke bo – in za odrasle prav tako''“. Leta 1991 Thomas Gottschalk prvič posodi svoj glas in obraz in postane glavni promotor podjetja, za katerega je snemal reklame še nadaljnih 24 let. {| class="wikitable" border="1" |+ Mednarodne različice sloganov |- ! Država !! Moto !! Prevod |- | {{GER}}<br>{{AUT}}<br>{{CHE}} | bgcolor=#FFFF99|''Haribo macht Kinder froh – und Erwachsene ebenso'' | ''Haribo osrečuje otroke – in odrasle prav tako'' |- | rowspan="2" | {{BEL}} | ''Haribo maakt kinderen blij – volwassenen horen ook daarbij'' ([[Flandrija]]) | ''Haribo osrečuje otroke – in odrasle prav tako'' |- | ''Haribo, c’est beau la vie – pour les grands et les petits'' ([[Valonija]]) | ''Haribo, življenje je lepo – tako za otroke kot odrasle'' |- | {{BUL}} | ''С Харибо сме радостни, Харибо обичаме'' | ''Zelo smo srečni z Haribo, imamo radi Haribo'' |- | {{CZE}} | ''Haribo chutná malým, stejně tak i dospělým'' | ''Haribo uživajo tako mladi kot odrasli'' |- | {{DNK}} | ''<nowiki>Haribo … den er go’</nowiki>'' (bis vor einigen Jahren: ''Luk op for noget godt, luk op for Haribo – den er go’'') | ''Haribo … dobri so'' (do pred nekaj let: ''Odpri nekaj dobrega, odpri Haribo – dobri so'') |- | {{FIN}} | ''The happy world of Haribo'' | ''Srečen svet v Haribo'' |- | {{FRA}} | ''Haribo, c’est beau la vie – pour les grands et les petits'' | ''Haribo, življenje je lepo – za odrasle in otroke'' |- | {{GRE}} | ''δίνει χαρά, σε μεγάλους και σε παιδιά'' | ''Razveseljuje odrasle in otroke'' |- | {{IRL}}<br>{{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]]<br>{{USA}}<br>{{SWE}}<br>{{AUS}} | ''Kids and grown-ups love it so – the happy world of Haribo'' | ''Otroci in odrasli ga obožujejo – srečen svet v Haribo'' |- | {{ITA}} | ''Haribo è la bontà – che si gusta ad ogni età'' | ''Haribo je slasten – uživajo ga vse generacije'' |- | {{flagicon|CHN}} [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | ''大人小孩都说好，快乐品尝哈瑞宝'' | ''Odrasli in otroci vsi rečejo „dobro“, srečno Haribo.'' |- | {{HUN}} | ''Gyermek felnőtt kedve jó – édes élet Haribo'' | ''Otroci in odrasli so odlično razpoloženi – sladko življenje z Haribo'' |- | {{NLD}} | ''The happy world of Haribo'' (bis vor einigen Jahren: ''Haribo maakt kinderen blij – volwassenen horen ook daarbij'') | ''Srečen svet v Haribo'' (do pred enim letom: ''Haribo razveseljuje otroke – velja tudi za odrasle'') |- | {{NOR}} | ''Haribo … den er go’'' | ''Haribo … dobri so'' |- | {{POL}} | ''Haribo smak radości dla dzieci i dorosłych'' | ''Haribo ima okus po radosti za otroke in odrasle'' |- | {{PRT}} | ''Haribo doces sabores – para os pequenos e os maiores'' | ''Haribo je slasten – za najmanjše in velike'' |- | {{RUS}} | ''Детям, взрослым повезло – радость дарит харибо'' | ''Otroci in odrasli imajo srečo – Haribo jih osrečuje'' |- | {{SVK}} | ''Haribo chutí malým, rovnako i dospelým'' | ''Haribo je za otroke in odrasle'' |- | {{SVN}} | ''Haribo za otroke bo – in za odrasle prav tako'' | – |- | {{ESP}} | ''Haribo, dulces sabores – para pequeños y mayores'' <small>ali</small><br>''Vive un sabor mágico – ven al mundo Haribo'' | ''Haribo, sladkega okusa – za majhne in odrasle'' <small>ali</small><br>''Doživite čarobni okus – pridite v svet Haribo'' |- | {{TUR}} | ''Çocuk ya da büyük ol, Haribo’yla mutlu ol'' | ''Ali ste mladi ali stari, bodite srečni z Haribo'' |- | {{UKR}} | ''Haribo смакує всім – і дорослим, і малим'' | ''Haribo je odličnega okusa, za odrasle in otroke'' |} == Sklici in opombe == {{reflist|50em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Podjetja Nemčije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1920]] [[Kategorija:Ustanove v Bonnu]] [[Kategorija:Kratice]] [[Kategorija:Prehrambena podjetja]] gi8pcx3unygzt99lu4litww83h4vhzv 0 467584 5728672 5202933 2022-08-07T15:19:05Z Pv21 142817 Glej tudi wikitext text/x-wiki '''Leva sredina''' je politična pozicija v okviru [[Politični spekter|političnega spektra]]. Levosredinske nazore zaznamuje naklonjenost zasledovanju socialne pravičnosti z reformami znotraj obstoječe ureditve.<ref>Oliver H. Woshinsky. ''Explaining Politics: Culture, Institutions, and Political Behavior''. New York: Routledge, 2008, pp. 146.</ref> Levosredinski politični ukrepi so namenjeni doseganju neke stopnje socialne enakosti prek promocije enakih možnosti. Leva sredina idejno načeloma ni naklonjena enakosti izidov.<ref name="Oliver">Oliver H. Woshinsky. ''Explaining Politics: Culture, Institutions, and Political Behavior''. New York: Routledge, 2008, pp. 143.</ref> Leva sredina je idejno odklonilna do velikih socioekonomskih razlik in zastopa ukrepe za promocijo večje ekonomske enakosti, vključno s progresivno obdavčitvijo, minimalno plačo, regulacijo delovnih pogojev, omejitev delovnika in zaščitami sindikalne dejavnosti.<ref name="Oliver" /> V Evropi politično levo sredino predstavljajo socialni demokrati in progresivci ter nekateri izmed demokratičnih socialistov, socialnih liberalcev, zelenih in krščanske levice.<ref>{{cite web|url=http://www.ces.columbia.edu/pub/papers/CioffiHopner.pdf|title=Interests, Preferences, and Center-Left Party Politics in Corporate Governance Reform|author=John W. Cioffi and Martin Höpner|date=21 April 2006|publisher=Council for European Studies at Columbia University|accessdate=14 November 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20100605152136/http://www.ces.columbia.edu/pub/papers/CioffiHopner.pdf|archive-date=5 June 2010|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.spiegel.de/international/europe/0,1518,650812,00.html|date=24 September 2009|title=The Credibility Trap – Europe's Center-Left Parties Stuck in a Dead End|author=Manfred Ertel, Hans-Jürgen Schlamp and Stefan Simons|publisher=Der Spiegel|accessdate=14 November 2009}}</ref> == Politični cilji == Glavni levosredinski politični cilji oz. ukrepi vključujejo:{{Navedi vir}} * mešano ekonomijo, ki vključuje javno oz. brezplačno šolstvo, univerzalni zdravstveni sistem, otroško varstvo in brezplačne državne storitve dostopne vsem državljanom; * sistem socialnega varstva, ki vključuje univerzalni pokojninski sistem, bolniško oz. invalidsko nadomestilo in nadomestilo za brezposeljnost; * državno regulacijo gospodarstva za zaščito interesov delavcev in potrošnikov; * progresivno obdavčitev, davek na premoženje, davek na dodano vrednost, davčne odpustke in subvencije za revne; * kejnezijanske ekonomske ukrepe. == Glej tudi == * [[Politična levica]] * [[Desna sredina]] == Sklici == {{reflist}} [[Kategorija:Politični spekter]] d6bjwoo08uqql3dj3yaa8icum57dnm8 0 467588 5728685 5352382 2022-08-07T15:34:15Z Pv21 142817 Predloga Strankarska politika wikitext text/x-wiki {{Strankarska politika}}'''Radikalni centrizem''' (tudi '''radikalni center''' ali '''radikalna sredina''') je politična ideologija, ki se je oblikovala v zahodnih državah tekom poznega 20. stoletja.<ref name="Olson">Olson, Robert (January–February 2005). "The Rise of 'Radical Middle' Politics". ''The Futurist'', vol. 39, no. 1, pp. 45–47. Publication of the [[World Future Society]]. Article focuses primarily on Mark Satin's book ''Radical Middle''.</ref><ref name="Tanenhaus">Tanenhaus, Sam (14 April 2010). "[https://www.nytimes.com/2010/04/25/books/review/Tanenhaus-t.html The Radical Center: The History of an Ideal]". ''The New York Times Book Review'', p.&nbsp;27. Article focuses primarily on Ted Halstead and Michael Lind's book ''The Radical Center''. Retrieved 7 February 2013.</ref> Radikalni centrizem zaznamuje zagovarjanje temeljitih družbeno-političnih reform<ref name="Halstead">Halstead, Ted; Lind, Michael (2001). ''The Radical Center: The Future of American Politics''. Doubleday/Random House, p. 16. {{ISBN|978-0-385-50045-6}}.</ref> prek realističnih in pragmatičnih političnih metod.<ref name="Avlon">Avlon, John (2004). ''Independent Nation: How the Vital Center Is Changing American Politics''. Harmony Books/Random House, p. 2. {{ISBN|978-1-4000-5023-9}}.</ref> Radikalni centristi pogosto eklektično prevzemajo tako politično leve kot politično desne ukrepe oz. ideje in jih pogosto združujejo.<ref name="Olson">Olson, Robert (January–February 2005). "The Rise of 'Radical Middle' Politics". ''The Futurist'', vol. 39, no. 1, pp. 45–47. Publication of the [[World Future Society]]. Article focuses primarily on Mark Satin's book ''Radical Middle''.</ref> Radikalni centristi večinoma podpirajo tržne rešitve socialnih izzivov v kombinaciji z državnim zastopanjem javnega interesa.<ref name="Miller">Miller, Matthew (2003). ''The Two Percent Solution: Fixing America's Problems in Ways Liberals and Conservatives Can Love''. Public Affairs/Perseus Books Group. p. 71. {{ISBN|978-1-58648-158-2}}.</ref> Radikalni centristi pogosto zagovarjajo povečanje mednarodnega sodelovanja ([[globalizem]]).<ref name="Ted">Halstead, Ted, ed.(2004). ''The Real State of the Union: From the Best Minds in America, Bold Solutions to the Problems Politicians Dare Not Address''. Basic Books, Chaps. 27–31. {{ISBN|978-0-465-05052-9}}.</ref> Pogosta kritika radikalnega centrizma je, da se dejanski ukrepi, ki jih "radikalni centristi" zagovarjajo, v resnici ne razlikujejo dosti od konvencionalnih centrističnih političnih ukrepov.<ref name="Marx">Marx, Greg (25 July 2011). "[http://www.cjr.org/campaign_desk/tom_friedmans_radical_wrongnes.php?page=all Tom Friedman's 'Radical' Wrongness]". ''Columbia Journalism Review''. Retrieved 1 February 2013.</ref> Problematizira se tudi nagnjenost radikalnih centristov k ustvarjanju novih političnih strank z namenom političnega uveljavljanja, ker da je tak političen pristop neučinkovit.<ref name="Marx">Marx, Greg (25 July 2011). "[http://www.cjr.org/campaign_desk/tom_friedmans_radical_wrongnes.php?page=all Tom Friedman's 'Radical' Wrongness]". ''Columbia Journalism Review''. Retrieved 1 February 2013.</ref> == Sklici == {{Reflist}}<br /> [[Kategorija:Politični spekter]] 0k3msehld588x3mcjcbc67bnm8riwdd 0 471794 5728793 5725758 2022-08-07T19:47:06Z NOMAMON11 213819 poprava besedila wikitext text/x-wiki [[Slika:OCZ 600W power supply unit.JPG|sličica|241x241_pik|Napajalnik računalnika]] {{wikificiraj}} '''Napajalnik''' je [[Električna naprava|električna naprava,]] ki napaja računalnike in podobne izdelke z [[Električna energija|električno energijo]]. Primarna funkcija napajalnika je pretvoriti [[električni tok]] iz vira v pravilno napetost, tok in [[Frekvenca|frekvenco]] za napajanje bremena. Zaradi tega se napajalniki včasih imenujejo pretvorniki električne energije. Nekateri napajalniki so ločeni od ostalih delov opreme, drugi pa so vgrajeni v tovorne naprave, ki jih napajajo. Primeri slednjih vključujejo napajalnike, ki jih najdemo v namiznih računalnikih in potrošniških elektronskih napravah. Druge funkcije, ki jih napajalniki lahko izvajajo, vključujejo omejevanje toka, ki ga porabi obremenitev, na varne ravni, izklop toka v primeru električne napake, klimatsko napravo za preprečevanje elektronskega hrupa ali napetosti na vhodu zaradi dosega obremenitve ter shranjevanje energije, tako da lahko še naprej napaja obremenitev v primeru začasne prekinitve vira napajanja. To deluje le za par minut, da se podatki lahko shranijo. Vsi napajalniki imajo napajalni priključek, ki od vira prejema energijo v obliki električnega toka, in enega ali več izhodnih priključkov, ki oddajo tok. Moč vira lahko prihaja iz električnega omrežja, kot so električna vtičnica, naprave za shranjevanje energije, kot so [[Baterija (elektrika)|baterije]], [[Akumulator|akumulatorji]] ali gorivne celice, generatorji ali alternatorji, sončni pretvorniki ali drugo napajanje. Vhod in izhod sta običajno kabelska vezja, čeprav nekateri napajalniki uporabljajo brezžični prenos energije za napajanje svojih obremenitev brez žičnih povezav. Nekateri napajalniki imajo tudi druge vrste vhodov in izhodov za funkcije, kot sta zunanje spremljanje in nadzor. [[Kategorija:Strojna oprema]] qn2s24y10duk07xxq1eb9up6tnz2ski 0 472468 5728907 5457031 2022-08-08T08:35:56Z Romanm 13 Romanm je premaknil stran [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] na [[Kokosovi otoki]]: slovensko ime wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država|native_name=Kokosovi (Keelingovi) otoki|latd=|common_name=|common_name2=|image_flag=Flag of the Cocos (Keeling) Islands.svg|image_coat=|symbol_type=(ali je image_coat emblem/grb/ipd.)|national_motto={{native name|coa|"Maju Pulu Kita"|italics=off}}<br/>({{lang-en|"Onward our island"}})|national_anthem=Cocos Island anthem|image_map=Australia on the globe (Cocos (Keeling) Islands special) (Southeast Asia centered).svg|capital=|leader_name1=[[Elizabeta II]]|leader_title2=[[Guverner-General Avstralije|Guverner-General]]|latm=|longd=|longm=|longEW=(geografska širina in dolžina glavnega mesta)|largest_city=|official_languages=[[Malajščina|Malajščina]] in [[Angleščina|Angleščina]]|ethnic_groups=|government_type=|leader_titles=(opuščen parameter)|leader_names=(opuščen parameter)|leader_title1=[[Monarhija Avstalije|Monarhija]]|land_areami²=|conventional_long_name=Teritorij Kokosovih (Keeling) otokov|metropole_area_magnitude=|leader_title3=[[Adminstratorji Kokosovih otokov|Administrator]]|leader_name3=[[Natasha Griggs]]|leader_title4=[[Okrožni predsedniki Kokosovih otokov|Okrožni predsednik]]|leader_name4=[[Seri Wati Iku]]|leader_title5=|leader_name5=<!-- French-specific fields -->|metropole=|metropole_area=|metropole_area_rank=|leader_name2=[[David Hurley]]|metropole_population=|metropole_areami²=|metropole_population_estimate_rank=|foot=|foot2=|foot3=|foot4=|foot5=<!-- konec polj za Francijo -->|land_area_magnitude=|land_area_km2=|land_area_rank=|latNS=|area_rank=241|GDP_PPP_rank=|population_density_rank=|areami²=|percent_water=0|population_estimate=596|population_estimate_rank=237.|population_estimate_year=2014|population_census=|population_census_year=|population_density_km2=|population_densitymi²=|established_events=(opuščen parameter)|established_dates=(opuščen parameter)|GDP_PPP=|GDP_PPP_year=|GDP_PPP_per_capita=|GDP_PPP_per_capita_rank=|GDP_nominal=|GDP_nominal_rank=|GDP_nominal_year=|GDP_nominal_per_capita=|GDP_nominal_per_capita_rank=|sovereignty_type=|sovereignty_note=|area_magnitude=|area_km2=14|HDI_year=|established_date1=|established_event2=|established_date2=|established_event3=|established_date3=|established_event4=|established_date4=|HDI=|HDI_rank=|established_event1=|currency=[[Avstralski dolar]]|HDI_category=|currency_code=AUD|country_code=|time_zone=UTC+6.5|utc_offset=|time_zone_DST=|DST_note=|utc_offset_DST=|cctld=.cc|calling_code=|footnotes=}} [[Slika:Cocos (Keeling) Islands-CIA WFB Map.png|sličica|Kokosovi otoki]] [[Slika:Cocos Islands 1889.jpg|sličica|Kokosovi otoki 1889]] '''Teritorij Kokosovih otokov''' {{Coord|12|07|S|96|54|E|region:CC|display=title}}ali krajše '''Kokosovi (Keelingovi) otoki''' so čezmorski teritorij [[Avstralija|Avstralije]] in niso [[Suverena država|suverena država.]] Ležijo v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] jugovzhodno od [[Indonezija|Indonezije]], približno na pol poti med Avstralijo in [[Šrilanka|Šrilanko]]. Otočje sestavlja 27 koralnih otokov. Vsi otoki, razen Severnega Keelingovega otoka, ki leži 30 km severno od ostalih otokov, se držijo skupaj in tvorijo [[atol]] v obliki podkve. Naseljena sta samo dva otoka, in sicer Domači otok ter Zahodni otok. Na otoku je leta 2014 živelo 596 prebivalcev, od katerih jih je večina potomcev malajskih plantažnih delavcev, nekaj pa je tudi Evropejcev. Glavna religija na otokih je islam. Kokosovi otoki tvorijo skupaj z Božičnim otokom [[Avstralski teritoriji v Indijskem oceanu|Avstralske teritorije v Indijskem oceanu]]. Na Kokosovih otokih je izglasovan okrožni odbor, ki skrbi za transport, oskrbo, zdravstvo in še mnoge druge stvari na otoku. Na otokih lahko najdemo veliko različnih vrst ptic, ena od katerih je "Cocos buff-banded rail", ki živi samo na Severnem Keelingovem otoku. Zadnje čase pa so otoki zelo onesnaženi s plastiko. V raziskavi, ki je potekala leta 2019 so ocenili, da je na plažah otokov za približno 238 ton odpadkov. Otoke je leta 1609 odkril kapitan William Keeling po katerem se otoki tudi imenujejo. Na njih pa so se prvič naselili ljudje veliko kasneje v 19. stoletju. Med 1. svetovno vojno je v bližini Severnega otoka tudi potekala bitka med nemško in avstralsko vojaško ladjo. Končala se je z zmago avstralske bojne ladje Sydney. Od leta 1984 je po referendumu otočje v popolni upravi Avstralije.<br /> == Geografija == Kokosove otoke sestavlja 27 [[Koralni otok|koralnih otokov]]. Površje otokov je večinoma ravno, najvišja točka otokov je le 9 metrov [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]]. Vsi otoki skupaj zavzemajo približno 14 [[Kvadratni kilometer|kvadratnih kilometrov]]. Na otokih ni nobenih rek. Okoli devet mesecev na leto so otoki pod vplivom visoke vlažnosti in pod zmernimi jugovzhodnimi [[Pasat|pasati]]. Glavni štirje otoki so [[Domači otok|Domači otok (ang. "Home Island")]], [[Zahodni otok]], [[Južni otok (Kokosovi otoki)|Južni otok]] in [[Severni Keelingov otok]]. Severni Keelingov otok leži približno 24 kilometrov severno od [[Laguna|lagune]] (Južne lagune), ki je obdana z 26 Južnimi Keelingovimi otoki. Na otoku je bil leta 1995 ustanovljen [[Pulu Keeling narodni park]]. Največji od vseh otokov je Zahodni otok (ang. West Island), ki je poleg Domačega otoka edini naseljen od preostalih otokov. Domači in Zahodni otok sta del Južnih Keelingovih otokov, ki jih sestavlja 24 otokov, ki so prikazani v tabeli spodaj. {| class="wikitable sortable" |+Otoki (od severa v smeri urnega kazalca) ! || Otoki<br />(ime v malajščini)||Prevod iz malajščine||Slovensko ime (prevedeno iz angleščine)|| Površina<br />(km²) |- | style="text-align:center;" | 1 || Pulau Luar || Zunanji otok ||[[Horsburgh Island|Horsburgh otok]]|| align="right" | |- | style="text-align:center;" | 2 || Pulau Tikus || Mišji otok ||Navigacijski otok || align="right" | |- | style="text-align:center;" | 3 || Pulau Pasir || Peščeni otok || Workhouse otok || align="right" | <0.01 |- | style="text-align:center;" | 4 || Pulau Beras || Rižev otok || Zaporniški otok || align="right" | 0.02 |- | style="text-align:center;" | 5 || Pulau Gangsa || Bakreni otok | Zaprto peščeno obrežje, trenutno del Domačega otoka || align="right" | <0.01 |- | style="text-align:center;" | 6 || Pulau Selma || ||[[Home Island|Domači otok]]|| align="right" | 0.95 |- | style="text-align:center;" | 7 || Pulau Ampang Kechil&nbsp;|| Mali Ampang otok || Scaevola otok || align="right" | <0.01 |- | style="text-align:center;" | 8 || Pulau Ampang || Ampang otok || Canui otok || align="right" | 0.06 |- | style="text-align:center;" | 9 || Pulau Wa-idas || || Ampang Minor || align="right" | 0.02 |- | style="text-align:center;" | 10 || Pulau Blekok || Otok lagunskih čapelj | Otok zlate vode || align="right" | 0.03 |- | style="text-align:center;" | 11 || Pulau Kembang || Otok rož || Thorn otok || align="right" | 0.04 |- | style="text-align:center;" | 12 || Pulau Cheplok || Otok Kosmuljevi rt | Kosmulji otok || align="right" | <0.01 |- | style="text-align:center;" | 13 || Pulau Pandan || Pandan otok || Otok muk || align="right" | 0.24 |- | style="text-align:center;" | 14 || Pulau Siput || Polžji otok || Kozji otok || align="right" | 0.10 |- | style="text-align:center;" | 15 || Pulau Jambatan || Otok Most || Srednji Mission otok || align="right" | <0.01 |- | style="text-align:center;" | 16 || Pulau Labu || Bučni otok || Južno kozji otok || align="right" | 0.04 |- | style="text-align:center;" | 17 || Pulau Atas || Vrhnji otok || Južni otok || align="right" | 3.63 |- | style="text-align:center;" | 18 || Pulau Kelapa Satu || Kokosov otok || Severno kozji otok || align="right" | 0.02 |- | style="text-align:center;" | 19 || Pulau Blan || || Vzhodni Cay || align="right" | 0.03 |- | style="text-align:center;" | 20 || Pulau Blan Madar || || Pokopališki otok || align="right" | 0.03 |- | style="text-align:center;" | 21 || Pulau Maria || Marijin otok || Zahodni Cay || align="right" | 0.01 |- | style="text-align:center;" | 22 || Pulau Kambing || Kozji otok || Keelingham Horn otok || align="right" | <0.01 |- | style="text-align:center;" | 23 || Pulau Panjang || Dolgi otok ||[[Zahodni otok]]|| align="right" | 6.23 |- | style="text-align:center;" | 24 || Pulau Wak Bangka || || Želvji otok || align="right" | 0.22 |} == Podnebje == Podnebje na Kokosovih otokih je tropsko z visoko vlažnostjo. Temperature na otokih nihajo med 23 °C. in 30 °C. Povprečno na leto pade okoli 2000 mm padavin, večina med januarjem in avgustom. Skozi celo leto po večini pihajo jugovzhodni pasati, ki prinašajo padavine do ekvatorja, kar razloži visoko količino padavin. {{Weather box |location = Cocos Islands Airport |metric first = yes |single line = yes |Jan record high C = 32.2 |Feb record high C = 32.2 |Mar record high C = 32.7 |Apr record high C = 32.8 |May record high C = 31.5 |Jun record high C = 30.8 |Jul record high C = 30.3 |Aug record high C = 30.3 |Sep record high C = 30.1 |Oct record high C = 31.0 |Nov record high C = 30.9 |Dec record high C = 31.4 |Jan high C = 29.8 |Feb high C = 29.9 |Mar high C = 30.0 |Apr high C = 29.8 |May high C = 29.3 |Jun high C = 28.6 |Jul high C = 28.1 |Aug high C = 28.1 |Sep high C = 28.2 |Oct high C = 28.6 |Nov high C = 29.0 |Dec high C = 29.4 |year high C = 29.1 |Jan low C = 25.1 |Feb low C = 25.2 |Mar low C = 25.4 |Apr low C = 25.5 |May low C = 25.4 |Jun low C = 24.8 |Jul low C = 24.3 |Aug low C = 24.3 |Sep low C = 24.2 |Oct low C = 24.5 |Nov low C = 24.8 |Dec low C = 24.8 |year low C = 24.9 |Jan record low C = 21.0 |Feb record low C = 20.1 |Mar record low C = 19.8 |Apr record low C = 22.2 |May record low C = 21.2 |Jun record low C = 21.5 |Jul record low C = 20.5 |Aug record low C = 20.8 |Sep record low C = 21.2 |Oct record low C = 21.3 |Nov record low C = 20.8 |Dec record low C = 21.2 |background color = green |Jan precipitation mm = 154 |Feb precipitation mm = 182 |Mar precipitation mm = 231 |Apr precipitation mm = 263 |May precipitation mm = 205 |Jun precipitation mm = 212 |Jul precipitation mm = 220 |Aug precipitation mm = 105 |Sep precipitation mm = 86 |Oct precipitation mm = 88 |Nov precipitation mm = 97 |Dec precipitation mm = 94 |unit precipitation days = 0.1 mm |Jan precipitation days = 12.9 |Feb precipitation days = 14.2 |Mar precipitation days = 18.3 |Apr precipitation days = 18.3 |May precipitation days = 18.9 |Jun precipitation days = 19.2 |Jul precipitation days = 21.4 |Aug precipitation days = 17.2 |Sep precipitation days = 13.5 |Oct precipitation days = 10.1 |Nov precipitation days = 10.1 |Dec precipitation days = 10.6 | source = [[Bureau of Meteorology]]<ref>{{cite web |url = http://www.bom.gov.au/jsp/ncc/cdio/cvg/av?p_stn_num=200284&p_prim_element_index=0&p_comp_element_index=0&redraw=null&p_display_type=full_statistics_table&normals_years=1981-2010&tablesizebutt=normal |title = Climate statistics for Australian locations. Cocos Island Airport |author = Bureau of Meteorology}}</ref>}} == Rastlinstvo in živalstvo == [[Slika:Buff-banded Rail, Pengo.jpg|sličica|Cocos buff-banded rail]] Na Kokosovih otokih lahko najdemo veliko število različnih ptic. Njihovo edino leglo v okolju 900 km je na Severnem Keelingovem otoku. Tam lahko najdemo tudi ptico z imenom [[Gallirallus philippensis andrewsi|''Gallirallus philippensis andrewsi'' (ang. Cocos buff-banded rail)]], ki jo lahko najdemo samo na tem otoku. Na Južnem otoku najdemo največje število ptic, okoli 60 različnih vrst. Na kopnem in v oceanu v bližini otoka živijo tudi [[Korala|korale]], ribe, [[Mehkužci|mehkužci,]] raki, želve, morski psi, delfini in še mnoge druge vrste živali. Nekatere rastline bolj uspevajo na Severnem Keelingovem otoku, kot na drugih, verjetno zaradi sajenja [[Kokosova palma|kokosovih palm]] na južnih otokih. <br /> == Populacija == Večina prebivalcev, ki trenutno živijo na otokih so potomci malajskih [[Plantaža|plantažnih]] delavcev, ki so včasih delali na otokih. Drugi prebivalci pa se prepoznajo kot [[Evropejci]]. Približno štiri petine prebivalec je [[Muslimani|muslimanov]], okoli 75%. Na otoku 22,3% ljudi govori [[Angleščina|angleško]], 68,8% [[Malajščina|malajščino]] in 8,9% druge jezike. == Zgodovina == Potem ko je [[William Keeling|kapitan William Keeling]], kot prvi Evropejec prvič zagledal otoke leta 1609, so bili otoki dolgo časa nenaseljeni. Dve stoletji kasneje leta 1805 [[James Horsburgh]] označi otoke in jih poimenuje Kokosovi Keelingovi Otoki. Prvič so jih ljudje začeli naseljevati leta 1826, ko je na enega od atolov angleški raziskovalec Alexander Hare pripeljal svoje sužnje. Leto kasneje so na otoke prispeli [[John Clunies-Ross]] in njegova družina, ki so izboljšali in povečali nasade kokosov ter se naselili na drugem atolu (Domačem otoku). Nekaj časa pozneje (leta 1836) je na otokih opazoval koralne grebene tudi [[Charles Darwin]]. Kokosovi otoki so bili leta 1857 razglašeni, kot del [[Britanski imperij|Britanskega imperija]]. Naslednje leto je [[Viktorija Britanska|kraljica Viktorija]] otoke podarila vnuku John Clunies Rossa, ki mu je bilo ime George. Njegova družina je na otoke pripeljala delavce iz [[Azija|Azije]], da bi delali na plantažah. Leta 1901 je bila na Komunikacijskem otoku postavljena postaja za povezavo med otoki in [[Perth, Zahodna Avstralija|Perthom]]. Postaja je bila uničena leta 1914, v času [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko je nemška ladja [[SMS Emden]] izvedla uspešen napad. Na napad je odgovorila [[HMAS Sydney]], ki je nemško ladjo potopila blizu Severnega Keelingovega otoka. Med drugo svetovno vojno so bili otoki pod [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]]. Leta 1955 je nadzor nad otoki prevzela Avstralija. Leta 1978 je avstralska vlada kupila lastnino družine John Clunies-Ross, razen njihovega doma na Domačem otoku. V naslednjem letu se je vodenje Domačega otoka spremenilo in to na okrožni odbor, ki so ga izglasovali prebivalci otoka. Sledil je še [[referendum]] leta 1984, kjer so prebivalci otokov odločili, za popolno vključitev Avstralije v upravljanje otoka. Takrat je okrožni odbor v upravljanje dobil še vso ostalo ozemlje otokov, razen ozemlja [[Skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] in družine Ross. Vsa ta ozemlja so bila dokončno prodana Avstraliji leta 2002. == Gospodarstvo == Temeljni donos Kokosovih otokov je izvoz kokosovega olja in turizem. Nekaj hrane približno 600 prebivalcev otoka dobi od [[Ribolov|ribarjenja]], ampak večino druge hrane pa je potrebno pripeljati iz Avstralije. Glavni pridelki na otokih so zelenjava, [[Banana|banane]], [[asimina]] in kokosovi orehi. Leta 2011 je bila [[brezposelnost]] 0,1%. == Vlada == Od leta 1955 je Teritorij Kokosovih (Keelingovih) otokov po podpisu [[Islands Act]] uradno [[Avstralski čezmorski teritoriji|avstralski čezmorski teritorij.]] Vladni upravnik otokov je upravni uslužbenec, ki ga namesti avstralski guverner-general. Ta uslužbenec predstavlja Kokosove otoke in [[Božični otok]]. Zakone na otoku ureja izključno Avstralija, razen v primeru, da je v zakonih zapisano drugače. Zaradi tega je avstralska vlada dolžna poskrbeti za transport in drugo pomoč otokom. To ureja [[Avstralsko Ministrstvo za infrastrukturo, transport, mesta in razvoj|Ministrstvo za infrastrukturo, transport, mesta in razvoj]] v imenu ministra. Okrožni odbor ima po podpisu [[Lokalni vladni zakon|Lokalnega Vladnega Zakona]] leta 1995 enake odgovornosti, kot vlada v Avstraliji. Pri urejanju otokov pa vladi pomagajo tudi različne vladne agencije. Agencije in vlada na otoku poskrbijo za zdravstvo, povezavo do elektrike, osebje, vzdrževanje vodnih objektov, upravljanje letališča, upravljanje pristanišča in registracijo motornih vozil. Okrožni odbor ima v [[Parlament|parlamentu]] 7 sedežev. Izvoljeni so direktno na voliščih in služijo 4 letni [[mandat]], s tem da se članarina podaljša vsaki dve leti. Zadnje volitve so bile 31. oktobra 2019. === Zdravstvo === Na Domačem in Zahodnem otoku delujeta zdravstveni ordinaciji. Prebivalcem so na voljo zdravniki, medicinske sestre, zdravstveni delavci in zobozdravnik. Zobozdravnik in [[pediater]] nista vedno na otoku. V primeru, da potrebuje prebivalec otokov zdravstveno pomoč, se ga lahko pripelje na bližnji Božični otok ali pa v Perth. Slednji je bolj primeren za resnejše probleme. <br /> === Policija in vojska === [[Avstralska federalna policija]] (AFP) redno deluje na otokih. Policija ima pet članov. Ukvarjajo se z [[Imigracija|imigracijo]] in procesiranjem ladji in jaht ter odgovarjajo na nujne primere. Vojska in drugo varovanje je odgovornost Avstralije. <br /> === Pravni postopki === Delujejo pod [[Teritorialni zakon o reformi|Teritorialnim zakonom o reformi]] iz leta 1992. Zahodna Avstralija nudi vrhovno sodišče in sekundarna sodišča (okrožno sodišče, magistralno sodišče, družinsko sodišče, otroško sodišče in Coroner's sodišče). <br /> == Onesnaženost s plastiko == V študiji iz leta 2019, ki jo je vodila J. J. Lavers, je na Kokosovih otokih po ocenah okoli 414 milijonov kosov odpadkov, ki tehtajo 238 ton. Od teh je okoli 25% [[plastika]], po večini plastične vrečke, slamice in zobne ščetke. Okoli 60% odpadkov naj bi bilo [[Mikroplastika|mikro plastike]], veliko odpadkov pa je tudi zakopanih pod peskom. Plastika zelo ogroža življenje živali, zato so na otokih prisotni prostovoljci, ki pobirajo plastiko, ki jo je prineslo morje. == Komunikacija in transport == === Transport === Kokosovi otoki imajo eno pristanišče, [[Port Refuge]], kar jih uvršča na 218. mesto na svetu. Poleg tega imajo na zahodnem otoku letališče. Steza na letališču je dolga med 2438 in 3047 metri. Na otokih je skupaj 22 kilometrov železnice. Ostale možnosti transporta so z ladjami in čolni. === Komunikacija in internet === Otoki so povezani z [[Avstralska telefonska linija|avstralsko telefonsko linijo]]. Domača telefonska koda je -[[08]], mednarodna pa -618. Na voljo je tudi [[Brezžično omrežje|brezžična]] in [[Satelit|satelitska povezava.]] Internetna koda je .[[.cc|cc]]. Na otoku deluje ena radijska postaja na voljo pa so tudi druge avstralske radijske in televizijske postaje prek satelita. <br /> <gallery widths="154" heights="200" caption="Galerija"> Slika:Cocos (Keeling) Islands Airport - RWY33.jpg|Letališče na Zahodnem Kokosovem otoku (ICAO code: YPCC). Slika:Cocos(Keeling)Islands HomeIsland02.jpg|[[Domači otok|Domači otok]]. Slika:HMAS Sydney 1912 compass-stand Port Macquarie.JPG|Stojalo za kompas iz mostu [[HMAS Sydney (1912)|HMAS ''Sydney'']], ki je uničila [[SMS Emden|SMS ''Emden'']], nameščen v [[Port Macquarie]], [[New South Wales]]. Slika:SMS Emden 1914.jpg|Pogled na potopljeno nemško ladjo ''Emden'' po njenem boju z HMAS ''Sydney'' v bližini Kokosovih otokov. Mornarje je kmalu rešila ladja Sydney, na koncu palube ladje se vidijo mornarji, ki opazujejo nemško ladjo. Slika:BRIG DURRANT WRITING CANCELLED.jpg|Zadnji bombni napad v drugi svetovni vojni pod vodstvom 99. 356. in 321. eskadrilje je preklican, 15 avgust 1945.<ref>Maj-General J. T. Durrant (SA Air Force, Commanding Officer, Cocos Islands), watched by Wing Commander "Sandy" Webster (Commanding Officer, 99 Squadron), Squadron Leader Les Evans (Acting Commanding Officer, 356 Squadron) and Lieutenant Commander W. van Prooijen (Commanding Officer, 321 Squadron).</ref> Slika:H.M. Queen Elizabeth and Prince Philip at the Cocos Islands, April 1954.jpg|[[Elizabeta II. Britanska|Kraljica Elizabeth]] in [[Princ Philip]] prispeta na Kokosove otoke, aprila 1954. Slika:Prince Philip-Queen Elizabeth-John Clunies Ross@Coco Islands 1954.jpg|Princ Philip pomaha v slovo, ko se s kraljico Elizabeto in s spremljevalcem [[John Clunies-Ross]], vračajo na ladjo na Domačem otoku (1954). Slika:Elizabeth garden part 1954-04.jpg|Kraljica Elizabeta na vrtni zabavi prirejeni v njeno čast na Domačem otoku (1954). </gallery> == Sklici == <references /><br /> == Viri == * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ck.html Central Intelligence Agency] * [https://www.environment.gov.au/topics/national-parks/pulu-keeling-national-park/history/cocos-keeling-islands-history Australian Government: Department of the Environment and Energy] * [https://www.cocoskeelingislands.com.au/ Cocos Keeling Islands Visitor Centre] * [https://www.britannica.com/place/Cocos-Islands Enyclopaedia Britannica] * [https://www.regional.gov.au/territories/Cocos_Keeling/index.aspx Australian Government: Department of Infrastructure, Transport, Cities and Regional Development] *[https://www.regional.gov.au/territories/Cocos_Keeling/enviro_herritage.aspx Australian Government: Department of Infrastructure, Transport, Cities and Regional Development] *[https://www.regional.gov.au/territories/Cocos_Keeling/governanceadministration.aspx Australian Government: Department of Infrastructure, Transport, Cities and Regional Development] *[https://www.citypopulation.de/Australia-CocosIslands.html City Population] *[http://www.bom.gov.au/jsp/ncc/cdio/cvg/av?p_stn_num=200284&p_prim_element_index=0&p_comp_element_index=0&redraw=null&p_display_type=full_statistics_table&normals_years=1981-2010&tablesizebutt=normal Australian Government: Bureau of Metereology] *[https://www.nature.com/articles/s41598-019-43375-4 Scientific Reports] *[https://parksaustralia.gov.au/pulu-keeling/discover/history-culture/ Pulu Keeling National Park] [[Kategorija:Otoki Avstralije]] {{normativna kontrola}} qofyyekei1p37dti75mfv6q8fncw6ol 0 480679 5728818 5330492 2022-08-07T20:32:07Z Amherst99 45660 wikitext text/x-wiki [[Image:GUM, Moscow, Russia.jpg|thumb|Fasada GUMa proti Rdečem trgu]] [[File:Moscow 05-2017 img34 Kitay-Gorod.jpg|thumb| Strehe GUMa]] [[Image:Upper Trade Rows, Moscú, Rusia, 2016-10-03, DD 03-04 HDR.jpg|thumb| Zgornje trgovalne vrste ponoči]] '''GUM''' (rusko: ГУМ, izgovorjeno [ˈɡum], kratica ruščine: Главный универсальный магазин, tr. ''Glávnyj universáľnyj magazín'', dobesedno ''Glavna univerzalna trgovina'') je glavna veleblagovnica v mnogih mestih nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], znana kot '''Državna veleblagovnica''' (rusko: Государственный универсальный магазин, tr. ''Gosudárstvennyj universáľnyj magazín'') v sovjetski dobi (do 1991). Podobno imenovane prodajalne so delovale v nekaterih sovjetskih republikah in v postsovjetskih državah. Najbolj znani GUM je velika trgovina, obrnjena proti Rdečemu trgu na območju Kitai-gorod - tradicionalno središče trgovine v [[Moskva|Moskvi]]. Od leta 2020 stavba deluje kot nakupovalni center. Pred dvajsetimi leti je bila lokacija znana kot '''Zgornje trgovske vrste''' (rusko: Верхние торговые ряды, tr. ''Verhnije torgovye rjadi''). Stavba, zgrajena leta 1893 v psevdo ruskem slogu, je arhitekturni spomenik zveznega pomena in je v zvezni lasti. Družba Mihaila Kusniroviča Bosco di Ciliegi ga je najela do leta 2059.<ref>[http://ria.ru/moscow/20110427/368623379.html ГУМ в Москве останется в аренде у Михаила Куснировича до 2059 г.] РИА-Новости, 27 апреля 2011</ref> == Moskovski GUM == === Zasnova in konstrukcija === [[Image:Structure of the Roof of Upper Trading Rows by Vladimir Shukhov 6.JPG|thumb|left|Konstrukcija Šuhove strehe]] Z pročelje, ki se razprostira na 242 m vzdolž vzhodne strani [[Rdeči trg|Rdečega trga]], sta zgornji trgovski vrsti med letoma 1890 in 1893 zgradila [[Aleksander Pomerancev]] (odgovoren za arhitekturo) in [[Vladimir Grigorjevič Šuhov |Vladimir Šuhov]] (odgovoren za inženirski del). Trapezna zgradba ima kombinacijo elementov ruske srednjeveške arhitekture ter jeklenega ogrodja in steklene strehe, podoben slogu velikim železniškim postajam 19. stoletja. William Craft Brumfield je zgradbo GUMa opisal kot »poklon tako Šuhovemu dizajnu kot tehnični usposobljenosti ruske arhitekture proti koncu 19. stoletja«.<ref>{{cite book|last=Brumfield|first=William Craft|title=The Origins of Modernism in Russian Architecture|publisher=University of California Press|year=1991|location=Berkeley, Los Angeles, Oxford|isbn=0-520-06929-3|url=http://ark.cdlib.org/ark:/13030/ft1g5004bj/}}</ref> Zasnova s stekleno streho je zgradbo naredila edinstveno v času gradnje. Streha, katere premer je 14 m, je videti lahka, vendar gre za trdno konstrukcijo iz več kot 50.000 kovinskih elementov (približno 743 t), ki so sposobni podpirati kopičenje snežnih padavin. Osvetlitev zagotavljajo ogromna obokana strešna okna iz železa in stekla, ki tehtajo približno 740 t in vsebujejo več kot 20.000 stekel. Pročelje je razdeljeno na več vodoravnih stopenj, obloženih z rdečim finskim [[granit]]om, [[marmor]]jem iz Tarusa in [[apnenec|apnencem]]. Vsaka [[arkada]] je na treh nivojih, ki jih povezujejo sprehajalne poti iz armiranega betona. === Zgodovina === [[Image:Goum 1893.jpg|thumb|Notranjost trgovine leta 1893: podolgovate prodajalne so prepletene z inovativnimi kovinsko-steklenimi oboki, ki jih je zasnoval Vladimir Šuhov.]] [[Image:Moscow GUM Middle Line view from 2nd floor.jpg|thumb|Notranji pogled na impresivno strukturo in zaključek, nanesen na stavbo]] [[Katarina Velika|Katarina II. Ruska]] je naročila Giacoma Quarenghija, neoklasicističnega arhitekta iz Italije, da oblikuje ogromen trgovski center ob vzhodni strani Rdečega trga. Vendar je bila ta stavba v Moskvi izgubljena v [[požar v Moskvi 1812|požaru leta 1812]] in nadomeščena s trgovskimi vrstami, ki jih je zasnoval Josip Bove. Sedanja struktura je zamenjala Bovejevo.<ref name="artclassic">{{cite web|url=http://artclassic.edu.ru/catalog.asp?ob_no=%2017223|publisher=Russian Educational Portal|accessdate=20 April 2013|script-title=ru:Верхние торговые ряды на Красной площади в Москве. 1890–1893|author=Pomeratzev, Alexander|language=ru|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304034435/http://artclassic.edu.ru/catalog.asp?ob_no=%2017223|archivedate=4 March 2016}}</ref> V času [[Ruska revolucija|ruske revolucije]] 1917 je stavba imela približno 1200 trgovin. Po revoluciji je bil GUM nacionaliziran. V obdobju [[Nova ekonomska politika|NEP]] (1921–28) je GUM kot državna veleblagovnica deloval kot vzorčno maloprodajno podjetje za potrošnike po vsej Rusiji, ne glede na razred, spol in narodnost. Trgovine GUM so bile uporabljene za nadaljnje boljševiške cilje obnove zasebnih podjetij po socialističnih načelih in »demokratizacijo potrošnje delavcev in kmetov po vsej državi«. Na koncu so bila prizadevanja GUMa za izgradnjo komunizma skozi potrošništvo neuspešna in zagotovo »so uspela le odtujiti potrošnike iz državnih trgovin in vzpostavila kulturo pritožb in upravičenosti«<ref>{{cite journal|last=Hilton|first=Marjorie L.|title=Retailing the Revolution: The State Department Store (GUM) and Soviet Society in the 1920s|journal=Journal of Social History|year=2004|volume=37|issue=4|pages=939–964; 1127|publisher=Oxford University Press|issn=0022-4529|doi=10.1353/jsh.2004.0049}}</ref> GUM se je še naprej uporabljal kot veleblagovnica, dokler ga [[Josip Stalin]] leta 1928 ni spremenil v pisarniški prostor za odbor, ki je bil zadolžen za njegov prvi petletni načrt. Po samomoru Stalinove žene Nadežde leta 1932 so GUM na kratko uporabili za prikaz umrle.<ref>{{cite web|url=http://lib.rus.ec/b/66909/read|title= Chronicles of Stalin's family|language=ru|accessdate=20 April 2013|author=Kolesnik, Alexander|publisher=Librusek}}</ref> Potem ko je bil leta 1953 ponovno odprt kot veleblagovnica, je GUM postal ena redkih trgovin v Sovjetski zvezi, ki ni imela pomanjkanja potrošniškega blaga, čakalne vrste kupcev pa so bile dolge, pogosto so se razširile po celotnem Rdečem trgu.<ref>{{cite web|url=http://gum.ru/history|title=History of GUM|accessdate=20 April 2013|language=ru| publisher =Official GUM website}}</ref> Konec sovjetske dobe je bil GUM delno, nato v celoti privatiziran, dobil je več lastnikov, preden je končal v lasti veleblagovnice Perekriostok. Maja 2005 je bil prodan 50,25-odstotni delež ruskemu Bosco di Ciliegiju, podjetju, ki je specializirano za prodajo luksuznih dobrin. Kot zasebni nakupovalni center so ga preimenovali tako, da je lahko ohranil svojo staro okrajšavo in se tako še danes imenuje GUM. Vendar je prva beseda ''Gosudarstvennyi'' ('državni') nadomeščena z ''Glavnji'' ('glavna'), tako da je GUM zdaj okrajšava za ''Glavna splošna veleblagovnica''. == Film == *Die großen Traumkaufhäuser – GUM, Moskau. Dokumentarni film, Nemčija, 2017, 52:30 min., Napisala in režirala: Inga Wolfram, produkcija: Telekult, rbb, arte, serija: ''Velike sanjske veleblagovnice'', prva oddaja: 11. junij 2017 po arte, povzetek ARD, s številnimi arhivskimi posnetki. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Brumfield, William Craft, (1991) ''The Origins of Modernism in Russian Architecture'', University of California Press, Berkeley, Los Angeles, Oxford, {{ISBN|0-520-06929-3}} * English, Elizabeth Cooper (2000). [http://repository.upenn.edu/dissertations/AAI9989589/ "Arkhitektura i mnimosti": The origins of Soviet avant-garde rationalist architecture in the Russian mystical-philosophical and mathematical intellectual tradition"], a dissertation in architecture, University of Pennsylvania * Hilton, Marjorie L. (2004). [http://search.proquest.com/docview/198982460 "Retailing the Revolution: The State Department Store (GUM) and Soviet Society in the 1920s"]. ''Journal of Social History'', (Oxford University Press) 37 (4): 939–964; 1127. {{ISSN|0022-4529}} * Rainer Graefe, Jos Tomlow: “Vladimir G. Suchov 1853–1939. Die Kunst der sparsamen Konstruktion.”, 192 S., Deutsche Verlags-Anstalt, Stuttgart, 1990, {{ISBN|3-421-02984-9}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Moscow GUM}} * [https://en.gum.ru/ GUM official website] * {{Structurae|id=20016929|title=GUM}} * [http://www.shukhov.org/shukhov.html Vladimir Grigorievich Shukhov] * [http://www.passportmagazine.ru/article/1289/ The Roof of GUM] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Moskvi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1893]] {{normativna kontrola}} cd7uftmmpmpyu92vmslmaz3n94tgsnn 0 482579 5728846 5604231 2022-08-08T03:09:25Z Czar 101149 [[:w:en:Wikipedia talk:WikiProject Anarchism#Free Territory ➤ Makhnovshchina]]: v virih ni znan kot "Svobodni teritorij" wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country||government_type=avtonomna psevdo-anarhistična cona (minarhizem)|stat_area1=|stat_pop1=7000000|image_coat=|image_flag=Махновское знамя.svg|era=obdobje med svetovnima vojnama, ruska državljanska vojna|native_name=Махновщина|conventional_long_name=Mahnovia|common_name=Mahnovia|continent=Evropa|region=Vzhodna Evropa|country=Mahnovia|flag_s1=|year_deputy2=|status=brezdržavni teritorij|status_text=brezdržavna minarhistična cona|empire=|event_start=|year_start=1918|date_start=27. november|event_ent=|year_end=1921|date_end=10. april|p1=Začasna vlada južne Rusije|flag_p1=|s1=Ukrajinska SFSR, RSFSR|stat_year1=|deputy2=||latNS=| |currency=|symbol=|image_map= |capital=Huliaipole|latd=18|latm=21|longd=|year_deputy1=1918-1921|longm=|longEW=|common_languages=[[ukrajinščina]], [[ruščina]]|religion=|title_leader=|flag=Zastava Mahnovia|leader1=[[Nestor Ivanovič Mahno|Nestor Mahno]] (vojaški poveljnik)|year_leader1=1918-1921|leader2=|year_leader2=|title_deputy=|deputy1=|footnotes=}} '''Mahnovia''' (rusko Махновщина, romanizirano ''Mahnovšina'') je bila [[Avtonomija|avtonomna]] cona [[Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine|Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine]] v južni [[Ukrajina|Ukrajini]], pogosto imenovana za prvo [[anarhizem|anarhistično]] območje v zgodovini. Nastala je kot poskus ustvariti brezdržavno, brezrazredno in nemonetarno družbo med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], kot del [[Ukrajinska revolucija|Ukrajinske revolucije]] Po vrnitvi iz zapora v Moskvi, kjer je prejel amnestijo v vrsti izpustov po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]], je [[Nestor Ivanovič Mahno]] podpiral [[Boljševiki|boljševike]]. Ko so ti v [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast, je območje njegovega rojstnega kraja v obliki »Začasne vlade južne Rusije« zasedla proti-revolucionarna [[Car|pro-caristična]] bela garda (koalicija caristov, reformistov, desnih kautskyistov in drugih anti-boljševističnih frakcij v sodelovanju z ZDA, VB, Francijo in Češkoslovaško). Mahno je proti temu 27. novembra 1918 organiziral upor. V naslednjih letih se je v območju južne Ukrajine, severno od [[Krim (polotok)|Krima]], oblikovala svobodna cona. Kmečko prebivalstvo je nemoteno upravljalo s kolektivnimi posestvi. Avtonomijo mest je motila le skupna vojska, ki je imela ''de facto oblast'' (v kolikor je o tej mogoče govoriti). Ukinjena je bila [[cenzura]] in vladni vpliv na normative na vseh področjih. Spričo državljanske vojne so bile šole po vsej nekdanji Rusiji zaprte. Šele nekaj mesecev po ustanovitvi Mahnovije je uspelo sovjetu Mahnovia ustanoviti osnovni izobraževalni sistem, ki naj bi bil »prostovoljen«, »demokratičen« in »sekularen«. Spričo tega truda in izobraževanj za nepismene ter delno pismene po Mahnoviji je stopnja [[pismenost]]i v območju poskočila. V bojih proti generalu Bele garde [[Anton Ivanovič Denikin|Denikinu]] so bile Mahnove sile uspešne. Leta 1920 jim je uspelo izsiliti evakuacijo belogardističnih sil s Krima, kar je Mahnovia prineslo začasen mir. V času bojev z Denikinovo gardo na Južni fronti je Mahnovia sodelovala izmenično z Ukrajinskim diktatorijem in z Boljševiki. Leta 1921 je RSFSR (boljševiki) izvedla atentat na več Mahnovih generalov na strateškem srečanju obeh strani. Razlog naj bi bila »anarhistična grožnja boljševizmu«. [[Lev Trocki]] je nato vodji Ruske SFSR [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirju Leninu]] predal lažno informacijo, da so v odgovor Mahnovisti začeli z ofenzivo. Lenin je sprožil zasedbo ozemelj Mahnovia, vodstvo le-tega je ob tem zbežalo prek ukrajinsko-romunske meje. Mahnovia je bila razpuščena 10. aprila 1921. Ostanki Mahnove vojske so gverilsko vojno nadaljevali vsaj do leta 1922, možen je vpliv nekdanjih Mahnovih vojakov na partizansko delovanje v Ukrajini v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Mahno in nekateri njegovi privrženci so iz Romunije kasneje pobegnili v Pariz, kjer je Nestor Ivanovič umrl leta 1934 za [[tuberkuloza|tuberkulozo]]. [[Kategorija:Anarhizem]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] 3mhhjmhcssit8zdm65uqukq6cf1emul 5728847 5728846 2022-08-08T03:09:33Z Czar 101149 Czar je premaknil(-a) stran [[Svobodni teritorij]] na [[Mahnovia]]: [[:w:en:Wikipedia talk:WikiProject Anarchism#Free Territory ➤ Makhnovshchina]]: v virih ni znan kot "Svobodni teritorij" wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country||government_type=avtonomna psevdo-anarhistična cona (minarhizem)|stat_area1=|stat_pop1=7000000|image_coat=|image_flag=Махновское знамя.svg|era=obdobje med svetovnima vojnama, ruska državljanska vojna|native_name=Махновщина|conventional_long_name=Mahnovia|common_name=Mahnovia|continent=Evropa|region=Vzhodna Evropa|country=Mahnovia|flag_s1=|year_deputy2=|status=brezdržavni teritorij|status_text=brezdržavna minarhistična cona|empire=|event_start=|year_start=1918|date_start=27. november|event_ent=|year_end=1921|date_end=10. april|p1=Začasna vlada južne Rusije|flag_p1=|s1=Ukrajinska SFSR, RSFSR|stat_year1=|deputy2=||latNS=| |currency=|symbol=|image_map= |capital=Huliaipole|latd=18|latm=21|longd=|year_deputy1=1918-1921|longm=|longEW=|common_languages=[[ukrajinščina]], [[ruščina]]|religion=|title_leader=|flag=Zastava Mahnovia|leader1=[[Nestor Ivanovič Mahno|Nestor Mahno]] (vojaški poveljnik)|year_leader1=1918-1921|leader2=|year_leader2=|title_deputy=|deputy1=|footnotes=}} '''Mahnovia''' (rusko Махновщина, romanizirano ''Mahnovšina'') je bila [[Avtonomija|avtonomna]] cona [[Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine|Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine]] v južni [[Ukrajina|Ukrajini]], pogosto imenovana za prvo [[anarhizem|anarhistično]] območje v zgodovini. Nastala je kot poskus ustvariti brezdržavno, brezrazredno in nemonetarno družbo med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], kot del [[Ukrajinska revolucija|Ukrajinske revolucije]] Po vrnitvi iz zapora v Moskvi, kjer je prejel amnestijo v vrsti izpustov po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]], je [[Nestor Ivanovič Mahno]] podpiral [[Boljševiki|boljševike]]. Ko so ti v [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast, je območje njegovega rojstnega kraja v obliki »Začasne vlade južne Rusije« zasedla proti-revolucionarna [[Car|pro-caristična]] bela garda (koalicija caristov, reformistov, desnih kautskyistov in drugih anti-boljševističnih frakcij v sodelovanju z ZDA, VB, Francijo in Češkoslovaško). Mahno je proti temu 27. novembra 1918 organiziral upor. V naslednjih letih se je v območju južne Ukrajine, severno od [[Krim (polotok)|Krima]], oblikovala svobodna cona. Kmečko prebivalstvo je nemoteno upravljalo s kolektivnimi posestvi. Avtonomijo mest je motila le skupna vojska, ki je imela ''de facto oblast'' (v kolikor je o tej mogoče govoriti). Ukinjena je bila [[cenzura]] in vladni vpliv na normative na vseh področjih. Spričo državljanske vojne so bile šole po vsej nekdanji Rusiji zaprte. Šele nekaj mesecev po ustanovitvi Mahnovije je uspelo sovjetu Mahnovia ustanoviti osnovni izobraževalni sistem, ki naj bi bil »prostovoljen«, »demokratičen« in »sekularen«. Spričo tega truda in izobraževanj za nepismene ter delno pismene po Mahnoviji je stopnja [[pismenost]]i v območju poskočila. V bojih proti generalu Bele garde [[Anton Ivanovič Denikin|Denikinu]] so bile Mahnove sile uspešne. Leta 1920 jim je uspelo izsiliti evakuacijo belogardističnih sil s Krima, kar je Mahnovia prineslo začasen mir. V času bojev z Denikinovo gardo na Južni fronti je Mahnovia sodelovala izmenično z Ukrajinskim diktatorijem in z Boljševiki. Leta 1921 je RSFSR (boljševiki) izvedla atentat na več Mahnovih generalov na strateškem srečanju obeh strani. Razlog naj bi bila »anarhistična grožnja boljševizmu«. [[Lev Trocki]] je nato vodji Ruske SFSR [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirju Leninu]] predal lažno informacijo, da so v odgovor Mahnovisti začeli z ofenzivo. Lenin je sprožil zasedbo ozemelj Mahnovia, vodstvo le-tega je ob tem zbežalo prek ukrajinsko-romunske meje. Mahnovia je bila razpuščena 10. aprila 1921. Ostanki Mahnove vojske so gverilsko vojno nadaljevali vsaj do leta 1922, možen je vpliv nekdanjih Mahnovih vojakov na partizansko delovanje v Ukrajini v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Mahno in nekateri njegovi privrženci so iz Romunije kasneje pobegnili v Pariz, kjer je Nestor Ivanovič umrl leta 1934 za [[tuberkuloza|tuberkulozo]]. [[Kategorija:Anarhizem]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] 3mhhjmhcssit8zdm65uqukq6cf1emul 5728973 5728847 2022-08-08T10:31:47Z A09090091 188929 A09090091 je prestavil stran [[Mahnovia]] na [[Svobodni teritorij]] prek preusmeritve: vrni: napačno slovenjenje wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country||government_type=avtonomna psevdo-anarhistična cona (minarhizem)|stat_area1=|stat_pop1=7000000|image_coat=|image_flag=Махновское знамя.svg|era=obdobje med svetovnima vojnama, ruska državljanska vojna|native_name=Махновщина|conventional_long_name=Mahnovia|common_name=Mahnovia|continent=Evropa|region=Vzhodna Evropa|country=Mahnovia|flag_s1=|year_deputy2=|status=brezdržavni teritorij|status_text=brezdržavna minarhistična cona|empire=|event_start=|year_start=1918|date_start=27. november|event_ent=|year_end=1921|date_end=10. april|p1=Začasna vlada južne Rusije|flag_p1=|s1=Ukrajinska SFSR, RSFSR|stat_year1=|deputy2=||latNS=| |currency=|symbol=|image_map= |capital=Huliaipole|latd=18|latm=21|longd=|year_deputy1=1918-1921|longm=|longEW=|common_languages=[[ukrajinščina]], [[ruščina]]|religion=|title_leader=|flag=Zastava Mahnovia|leader1=[[Nestor Ivanovič Mahno|Nestor Mahno]] (vojaški poveljnik)|year_leader1=1918-1921|leader2=|year_leader2=|title_deputy=|deputy1=|footnotes=}} '''Mahnovia''' (rusko Махновщина, romanizirano ''Mahnovšina'') je bila [[Avtonomija|avtonomna]] cona [[Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine|Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine]] v južni [[Ukrajina|Ukrajini]], pogosto imenovana za prvo [[anarhizem|anarhistično]] območje v zgodovini. Nastala je kot poskus ustvariti brezdržavno, brezrazredno in nemonetarno družbo med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]], kot del [[Ukrajinska revolucija|Ukrajinske revolucije]] Po vrnitvi iz zapora v Moskvi, kjer je prejel amnestijo v vrsti izpustov po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]], je [[Nestor Ivanovič Mahno]] podpiral [[Boljševiki|boljševike]]. Ko so ti v [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast, je območje njegovega rojstnega kraja v obliki »Začasne vlade južne Rusije« zasedla proti-revolucionarna [[Car|pro-caristična]] bela garda (koalicija caristov, reformistov, desnih kautskyistov in drugih anti-boljševističnih frakcij v sodelovanju z ZDA, VB, Francijo in Češkoslovaško). Mahno je proti temu 27. novembra 1918 organiziral upor. V naslednjih letih se je v območju južne Ukrajine, severno od [[Krim (polotok)|Krima]], oblikovala svobodna cona. Kmečko prebivalstvo je nemoteno upravljalo s kolektivnimi posestvi. Avtonomijo mest je motila le skupna vojska, ki je imela ''de facto oblast'' (v kolikor je o tej mogoče govoriti). Ukinjena je bila [[cenzura]] in vladni vpliv na normative na vseh področjih. Spričo državljanske vojne so bile šole po vsej nekdanji Rusiji zaprte. Šele nekaj mesecev po ustanovitvi Mahnovije je uspelo sovjetu Mahnovia ustanoviti osnovni izobraževalni sistem, ki naj bi bil »prostovoljen«, »demokratičen« in »sekularen«. Spričo tega truda in izobraževanj za nepismene ter delno pismene po Mahnoviji je stopnja [[pismenost]]i v območju poskočila. V bojih proti generalu Bele garde [[Anton Ivanovič Denikin|Denikinu]] so bile Mahnove sile uspešne. Leta 1920 jim je uspelo izsiliti evakuacijo belogardističnih sil s Krima, kar je Mahnovia prineslo začasen mir. V času bojev z Denikinovo gardo na Južni fronti je Mahnovia sodelovala izmenično z Ukrajinskim diktatorijem in z Boljševiki. Leta 1921 je RSFSR (boljševiki) izvedla atentat na več Mahnovih generalov na strateškem srečanju obeh strani. Razlog naj bi bila »anarhistična grožnja boljševizmu«. [[Lev Trocki]] je nato vodji Ruske SFSR [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirju Leninu]] predal lažno informacijo, da so v odgovor Mahnovisti začeli z ofenzivo. Lenin je sprožil zasedbo ozemelj Mahnovia, vodstvo le-tega je ob tem zbežalo prek ukrajinsko-romunske meje. Mahnovia je bila razpuščena 10. aprila 1921. Ostanki Mahnove vojske so gverilsko vojno nadaljevali vsaj do leta 1922, možen je vpliv nekdanjih Mahnovih vojakov na partizansko delovanje v Ukrajini v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Mahno in nekateri njegovi privrženci so iz Romunije kasneje pobegnili v Pariz, kjer je Nestor Ivanovič umrl leta 1934 za [[tuberkuloza|tuberkulozo]]. [[Kategorija:Anarhizem]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] 3mhhjmhcssit8zdm65uqukq6cf1emul 0 484615 5728903 5714033 2022-08-08T08:32:17Z NOMAMON11 213819 poprava oblike in tiskarskih napak wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[slika:View to Piran from St. George's Parish Church, Piran, Slovenia 11.jpg|thumb|270px|Strehe starega [[Piran]]a]] '''Streha''' je zgornja obloga [[stavbe]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Po stopách žďárského mramoru. Hledání původu surovin použitých při stavbě gotického kláštera|url=http://dx.doi.org/10.21495/85-7|publisher=Ústav teoretické a aplikované mechaniky AV ČR, v. v. i.|date=2017|isbn=978-80-86246-85-7|first=Jan|last=Válek|first2=Karel|last2=Malý|first3=Radim|last3=Gonda|first4=Jaroslav|last4=Řihošek}}</ref>, vključno z vsemi [[material]]i in [[konstrukcija]]mi, potrebnimi za njeno podporo na [[stena]]h [[Zgradba|zgradbe]] ali na podstavkih, ki zagotavljajo zaščito pred [[dež]]jem, [[sneg]]om, sončno svetlobo, ekstremnimi temperaturami in [[veter|vetrom]]. Značilnosti strehe so odvisne od namena stavbe, ki jo pokriva, od razpoložljivih strešnih materialov in lokalne gradbene [[tradicija|tradicije]] ter širših [[koncept]]ov, arhitekturnega oblikovanja in prakse. Lahko pa jih ureja tudi lokalna ali nacionalna [[zakonodaja]]. V večini držav, je primarna funkcija strehe predvsem zaščita pred dežjem. [[Veranda]] je lahko prekrita z materialom, ki ščiti pred sončno svetlobo, vendar dopušča druge elemente. Streha [[zimski vrt|zimskega vrta]] ščiti rastline pred mrazom, vetrom in dežjem, vendar dopušča svetlobo. Streha lahko zagotovi tudi dodaten [[življenjski prostor]], na primer strešni vrt. [[Slika:Very beautiful roof window of the house with no. 3 on Cristofor Columb street in Bucharest (Romania).jpg|sličica]] == Elementi oblikovanja == '''Elementi''' pri zasnovi strehe so: * [[material]] * gradnja<ref>{{Navedi knjigo|title=Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKRES: gradnja, vsebina, uporaba|url=http://dx.doi.org/10.4312/9789610603542|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)|date=2020-08-28|isbn=978-961-06-0354-2}}</ref> * vzdržljivost Material<ref>{{Navedi splet|url=http://dx.doi.org/10.3897/zookeys.390.6661.app1|website=dx.doi.org|accessdate=2020-10-29}}</ref> strehe je lahko od listov banane, pšenične slame ali morske trave do [[laminiranega stekla]], bakra, aluminijaste pločevine in predhodno ulivanega betona. V mnogih delih sveta so keramične ploščice stoletja, če ne celo tisočletja, prevladujoči strešni material. Drugi strešni materiali vključujejo asfalt, smolo iz premogovega katrana, EPDM gumo, Hypalon, poliuretansko peno, PVC, skrilavce, teflonsko tkanino, TPO ter lesene strese in skodle. Konstrukcija strehe je odvisna od načina podpore in od tega, kako se premosti spodnji prostor<ref>{{Navedi knjigo|title=Prostor|url=http://dx.doi.org/10.31522/p|publisher=University of Zagreb, Faculty of Architecture}}</ref> in ali je streha nagnjena ali ne. Naklon je kot, pod katerim se streha dvigne od najnižje do najvišje točke. Večina ameriške domače arhitekture, razen v zelo suhih regijah, ima strehe, ki so nagnjene ali poševne. Čeprav lahko sodobni gradbeni elementi, kot so odtočne cevi, odpravijo potrebo po naklonu, so strehe zaradi tradicije in estetike nagnjene. Tako je višina delno odvisna od slogovnih dejavnikov, delno pa tudi od praktičnosti. Nekatere vrste strešnih kritin, na primer slamnata, zahtevajo strm naklon, da so vodoodporne in trpežne. Druge vrste strešnih kritin, na primer hlačke, so na strmo nagnjenih strehah nestabilne, vendar zagotavljajo odlično zaščito pred vremenskimi vplivi pod sorazmerno nizkim kotom. V regijah, kjer je malo dežja, skoraj ravna streha z rahlim odtokom zagotavlja primerno zaščito pred občasnimi nalivi. Odtočne cevi odpravljajo tudi potrebo po poševni strehi. _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Trajnost strehe je zaskrbljujoča, ker je streha pogosto najmanj dostopen del stavbe za popravilo in obnovo, medtem ko ima lahko poškodba ali uničenje resne posledice. Oseba, ki se je specializirala za gradnjo streh, se imenuje [[krovec]]. == Oblika == Oblika streh se od regije do regije močno razlikuje. Glavni dejavniki, ki vplivajo na obliko streh, so podnebje in materiali, ki so na voljo za strešno konstrukcijo in zunanjo [[Obloga|oblogo]]. Osnovne oblike streh so ravne, enokapne, dvokapne, bočne, metulji, obokane in kupolaste. Obstaja veliko različic teh vrst. Strehe, izdelane iz ravnih odsekov, ki so nagnjeni, se imenujejo poševne strehe (običajno, če kot presega 10 stopinj). Nagnjene strehe, vključno z dvokapnimi, dvokapnicami in strehami, predstavljajo največ domačih streh. Nekatere strehe sledijo organskim oblikam, bodisi z arhitekturno zasnovo bodisi zato, ker je bil pri gradnji uporabljen prožen material, kot je slama. == Deli == Streha ima dva dela: njena nosilna konstrukcija in zunanja obloga ali zgornja vremensko odporna plast. V manjšini [[Stavba|stavb]] je zunanja plast tudi samonosna konstrukcija. Strešna konstrukcija je na splošno podprta na stenah, čeprav nekateri gradbeni slog, na primeri geodetski in A-okvir, zamegljujejo razliko med steno in streho. === Podpora === [[Slika:Streha.jpg|sličica|268x268_pik]] Nosilna konstrukcija strehe običajno vključuje nosilce, ki so dolgi in iz močnega, dokaj togega materiala, kot je [[les]], od sredine 19. stoletja pa iz litega železa ali jekla. V državah, ki pogosto uporabljajo bambus, prožnost materiala povzroči značilno ukrivljeno linijo strehe, značilno za orientalsko arhitekturo. Les je primeren za najrazličnejše oblike streh. Lesena konstrukcija lahko izpolni tako estetsko kot tudi praktično funkcijo, če je izpostavljena pogledu. Kamnite preklade so se uporabljale za podporo streh že v prazgodovini, vendar ne morejo premostiti velikih razdalj. Kamniti lok je bil v široki uporabi v starorimskem obdobju, v različnih oblikah pa se je lahko uporabljal v prostorih do 43 m. Kamniti lok ali obok, z rebri ali brez, je približno 2000 let prevladoval v strešnih konstrukcijah večjih arhitekturnih del, le z industrijsko revolucijo in zasnovo stavb, kot je Paxtonova Kristalna [[palača]], dokončana leta 1851, je prestopil železne nosilce. Z nenehnimi izboljšavami jeklenih [[Nosilec|nosilcev]] so ti postali glavna strukturna podpora za velike strehe in sčasoma tudi za običajne hiše. Druga oblika nosilca je armiranobetonski nosilec, v katerem so kovinske palice zajete v beton, kar mu daje večjo trdnost pod napetostjo. === Zunanji sloj === Ta del strehe kaže velike razlike glede na razpoložljivost materiala. V domači [[Arhitektura|arhitekturi]] je strešni material pogosto [[rastlinstvo]], na primer [[Slama|slame]], najbolj trpežna pa je [[morska trava]] z življenjsko dobo približno 40 let. V mnogih azijskih državah se [[bambus]] uporablja tako za nosilno konstrukcijo kot zunanjo plast, kjer so razcepljena stebla bambusa položena izmenično obrnjena in prekrivana. Na območjih z obilico lesa uporabljajo lesene skodle in plošče, v nekaterih državah pa je lubje nekaterih dreves mogoče olupiti v debelih, težkih pločevinah in uporabiti za kritino. V 20. stoletju so izdelali kompozitne asfaltne skodle, ki lahko trajajo od tanke 20-letne skodle do najdebelejše skodle z omejeno življenjsko dobo, stroški pa so odvisni od debeline in trajnosti skodle. Ko se plast skodle obrabi, se običajno odstranijo skupaj s podložnimi in strešnimi žeblji, kar omogoča namestitev nove plasti. Druga možnost je namestitev druge plasti neposredno nad obrabljeno plastjo. Ta metoda je sicer hitrejša, vendar ne omogoča pregleda strešne obloge in popravila poškodb vode, ki so pogosto povezane z obrabljenimi skodlami. Če ima več slojev starih skodel pod novo plastjo, se strešni žeblji nahajajo dlje od obloge, kar oslabi njihov oprijem. Pri tej metodi je največja skrb, da bi teža dodatnega materiala lahko presegla lastno nosilnost strešne konstrukcije in povzročila propad. Zaradi tega jurisdikcije, ki uporabljajo Mednarodni gradbeni zakonik, prepovedujejo namestitev nove kritine na obstoječo streho, ki ima dva ali več primerov katere koli vrste strešne kritine; obstoječi strešni material je treba odstraniti pred namestitvijo nove strehe. [[Skrilavec]] je idealen in trpežen material, medtem ko so v švicarskih Alpah strehe narejene iz ogromnih [[Kamnite plošče|kamnitih plošč]], debelih nekaj centimetrov. Skrilata streha se pogosto šteje za najboljšo vrsto strešne kritine. Skrilasta streha lahko traja od 75 do 150 let in celo dlje. Vendar so strešne kritine pogosto drage za namestitev - na primer v [[Združene države Amerike|ZDA]] ima lahko skrilava streha enake stroške kot preostala hiša. Pogosto so prvi del strehe iz skrilavca neuspešni pritrdilni žeblji; korodirajo, tako da skrilavci zdrsnejo. V Veliki Britaniji je to stanje znano kot "[[bolezen]] nohtov". Zaradi te težave so priporočljivi pritrdilni žeblji iz nerjavečega jekla ali bakra, ki morajo biti zaščiteni tudi pred [[vreme]]<nowiki/>nskimi vplivi. [[Azbest]], običajno v vezanih valovitih ploščah, se je v 20. stoletju pogosto uporabljal kot poceni, [[nevnetljiv]] strešni material z odličnimi izolacijskimi lastnostmi. Zdravstvena in pravna vprašanja, povezana z rudarstvom in ravnanjem z azbestnimi izdelki, pomenijo, da se ta ne uporablja več kot nov strešni material. Številne azbestne strehe pa še naprej obstajajo, zlasti v Južni Ameriki in [[Azija|Aziji]]. Strehe iz rezane trate (moderne, znane kot zelene strehe, tradicionalne kot drvene strehe) imajo dobre izolacijske lastnosti in jih vse bolj spodbujajo kot način ozelenitve Zemlje. Strehe Adobe so glinene strehe, pomešane z vezivnimi materiali, kot so slama ali živalska dlaka, in ometane na stružnicah, da tvorijo ravno ali rahlo nagnjeno streho, običajno na območjih z malo padavinami. Na območjih, kjer je gline veliko, so strehe iz pečenih ploščic glavna oblika strešne kritine<ref>{{Navedi revijo|last=Jekentaitė|first=Leonarda|date=2015-01-01|title=Katalikiškojo modernizmo filosofijos kritinė apybraiža|url=http://dx.doi.org/10.15388/problemos.1987.0.7217|magazine=Problemos|volume=36|pages=121–122|doi=10.15388/problemos.1987.0.7217|issn=2424-6158}}</ref>. Ulivanje in žganje strešnikov je panoga, ki je pogosto povezana z [[opekarno]]. Medtem ko je bila oblika in barva ploščic nekoč regionalno značilna, se ploščice številnih oblik in barv proizvajajo komercialno, da ustrezajo okusu in žepu kupca. Pločevina v obliki bakra in svinca se uporablja tudi že več sto let. Oba sta draga, a trpežna, velika bakrena streha katedrale v Chartresu, oksidirana v bledo zeleno barvo, obstaja že stoletja. Svinec, ki se včasih uporablja za cerkvene strehe, je bil najpogosteje uporabljen za utripanje v dolinah in okoli dimnikov na domačih strehah, zlasti pri skrilavcih. Za isti namen je bil uporabljen baker. V 19. stoletju je železo, galvanizirano s cinkom, da bi izboljšalo svojo odpornost na rjo, postalo lahek, enostavno prevažljiv hidroizolacijski material. Zaradi poceni in enostavne uporabe je postala najbolj dostopna komercialna strešna kritina po vsem svetu. Od takrat se je razvilo veliko vrst kovinskih kritin. Strehe iz jeklene skodle ali stoječih šivov trajajo približno 50 let ali več, odvisno od načina namestitve in uporabljene vlažne pregrade (podloge) in so med stroški strešnih kritin in skrilastih streh. V 20. stoletju je bilo razvito veliko število strešnih materialov, vključno s strehami na osnovi bitumna (že uporabljenega v prejšnjih stoletjih), gume in vrste sintetike, kot so [[termoplastika]] in [[steklena vlakna]]. <gallery> Slika:The Elms Jersey.jpg|Skrilavec Slika:Miskolc omassa peasant house.jpg|Ploščice iz terakote, Madžarska Slika:Niigata NCM Peasant Rice Farmers House.jpg|Uporaba riževe slame, Japonska Slika:Njem house in Cameroon.jpg|Bananini listi, Kamerun Slika:Neot smadar.jpg|veje datljeve palme, Izrael Slika:Minenverwalter Kolmannskuppe.jpg|Kovinska folija, Namibija Slika:Gassho-zukuri farmhouse-02.jpg|Popravilo slame kmečka hiša, Japonska Slika:Stone Roofing House - Palchan - Kullu 2014-05-10 2507.JPG|Kamen, ki se uporablja kot strešni material, Indija Slika:Green Roof in Norway.png|Trava na strehi, Norveška </gallery> == Funkcija == Strešni sklop<ref name="#1">{{Navedi revijo|last=Kovačević|first=Branka|date=2018|title=Stresni odgovor u dečjem uzrastu|url=http://dx.doi.org/10.5937/medgla1869071k|magazine=Medicinski glasnik Specijalne bolnice za bolesti štitaste žlezde i bolesti metabolizma|volume=23|issue=69|pages=71–78|doi=10.5937/medgla1869071k|issn=1821-1925}}</ref> ima več funkcij. Omogoča lahko katero koli ali vse naslednje funkcije: 1. Odtekanje vode, tj. preprečevanje<ref>{{Navedi revijo|last=Nusdorfer|first=Jana|date=2007-12-01|title=Izobraževanje za preprečevanje poklicne izgorelosti|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.13.2.78-88|magazine=Andragoška spoznanja|volume=13|issue=2|pages=78–88|doi=10.4312/as.13.2.78-88|issn=2350-4188}}</ref>, da bi voda stala na površini strehe. Voda, ki stoji na površini strehe, poveča obremenitev strešne konstrukcije pod napetostjo, kar je varnostno vprašanje. Stoječa voda prispeva tudi k prezgodnjemu propadanju večine strešnih materialov. Garancije nekaterih proizvajalcev kritin zaradi stoječe vode postanejo neveljavne. 2. Za zaščito notranjosti stavbe pred vplivi vremenskih vplivov, kot so dež, veter, sonce, toplota in sneg. 3. Zagotoviti toplotno izolacijo. Večina sodobnih komercialnih / industrijskih sklopov streh vključuje izolacijske plošče ali izolacijo batt. V večini primerov mednarodni gradbeni zakonik in mednarodni stanovanjski zakonik določata najnižjo R-vrednost, ki jo zahteva strešni sklop. 4. Izvesti v pričakovani življenjski dobi. Vsi standardni materiali za strešne kritine so na podlagi nezanesljivih dokazov ugotovili zgodovino<ref>{{Navedi knjigo|title=Prvo stoletje oddelka za umetnostno zgodovino|url=http://dx.doi.org/10.4312/9789610603320|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)|date=2020-06-15|isbn=978-961-06-0332-0}}</ref> svoje dolgoživosti. Večina strešnih materialov bo zdržala še dolgo po izteku [[Garancija|garancije]] proizvajalca, ob ustreznem stalnem vzdrževanju in odsotnosti neviht. Kovinske in strešne strehe lahko trajajo petdeset let ali več. Asfaltna skodla lahko traja 30-50 let. Zgrajene strehe iz premogovega katrana lahko trajajo štirideset ali več let. Enoslojne strehe lahko trajajo dvajset ali več let. 5. Zagotovite si želeni, neoporečen videz. Nekatere strehe niso izbrane samo zaradi zgornjih funkcij, temveč tudi zaradi estetike, podobno kot pri oblogah sten. Za nekatere sisteme se pogosto plačujejo premijske cene zaradi njihovega privlačnega videza in "privlačnosti". === Izolacija === Ker je namen strehe<ref>{{Navedi revijo|last=Humar|first=Miha|last2=Lesar|first2=Boštjan|date=2020|title=Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultati|url=http://dx.doi.org/10.20315/asetl.122.2|magazine=Acta Silvae et Ligni|volume=122|pages=19–28|doi=10.20315/asetl.122.2|issn=2335-3112}}</ref> zavarovati ljudi in njihovo lastnino pred podnebnimi elementi, so izolacijske lastnosti strehe upoštevanje njene strukture in izbire strešnega materiala. Nekateri strešni materiali, zlasti tisti iz naravnih vlaknastih materialov, na primer slama, imajo odlične izolacijske lastnosti. Za tiste, ki tega ne storijo, je pod zunanjo plastjo pogosto nameščena dodatna izolacija. V razvitih državah ima večina stanovanj strop, nameščen pod konstrukcijskimi elementi strehe. Namen stropa je izolirati pred vročino in mrazom, hrupom, umazanijo in pogosto iztrebki in uši ptic, ki pogosto izberejo strehe za gnezdišča. Kot izolacijo lahko uporabimo betonske ploščice. Ko nameščate prostor med ploščicami in strešno površino, lahko zmanjša ogrevanje, ki ga povzroča sonce. Oblike izolacije<ref>{{Navedi revijo|last=Burović|first=Jasmin|date=2020-02-04|title=Izolacija bakterijskih patogena kod klinički manifestnih mastitisa mliječnih goveda i njihova antimikrobna osjetljivost u zeničkoj regiji u 2017. godini|url=http://dx.doi.org/10.46419/vs.51.1.5|magazine=Veterinarska stanica|volume=51|issue=1|pages=47–52|doi=10.46419/vs.51.1.5|issn=1849-1170}}</ref> so klobučevina ali plastična folija, včasih z odsevno površino, nameščena neposredno pod ploščice ali drug material; sintetična penasta vata, položena nad strop, in izdelki iz recikliranega papirja ter drugi materiali, ki jih je mogoče vstaviti ali razpršiti v strešne votline. Tako imenovane Cool strehe postajajo vse bolj priljubljene, v nekaterih primerih pa jih zahtevajo lokalni kodeksi. Hladne strehe so opredeljene kot strehe z visoko odbojnostjo in visoko toplotno emisijo. Slabo izolirana in prezračevana kritina lahko v hladnem vremenu trpi zaradi težav, kot je na primer nastajanje ledenih zajez okoli previsnih napušč, zaradi česar voda iz stopljenega snega na zgornjih delih strehe prodre v strešni material<ref name="#1"/>. [[Led]]<nowiki/>ovi se pojavijo, ko toplota uhaja skozi skrajni zgornji del strehe in sneg se na teh točkah topi, zmrzne, ko kaplja po skodlah, in se na spodnjih točkah zbira v obliki ledu. To lahko povzroči strukturno škodo zaradi stresa, vključno z uničenjem žlebov in drenažnih sistemov. === Drenaža === Primarna naloga večine streh je preprečevanje vode. Velika površina strehe odbija veliko vode, ki jo je treba usmeriti na primeren način, da ne povzroči škode ali nevšečnosti. Ravna streha stanovanjskih stavb ima na splošno zelo majhen naklon. V bližnjevzhodni državi, kjer se streha lahko uporablja za rekreacijo, je pogosto obzidana, zato je treba predvideti drenažne luknje, da se voda ne bo združevala in pronicala skozi porozni strešni material. Podobne težave, čeprav v veliko večjem obsegu, se soočajo z gradbeniki sodobnih poslovnih nepremičnin, ki imajo pogosto ravne strehe. Zaradi zelo velike narave takšnih streh je bistveno, da je zunanja obloga<ref>{{Navedi revijo|last=Grum|first=Bojan|last2=Temeljotov Salaj|first2=Alenka|date=2010|title=Zunanja pričakovanja potencialnih pridobiteljev nepremičninskih pravic v Sloveniji in na Japonskem|url=http://dx.doi.org/10.5379/urbani-izziv-2010-21-02-004|magazine=Urbani izziv|volume=21|issue=2|pages=37–47|doi=10.5379/urbani-izziv-2010-21-02-004|issn=0353-6483}}</ref> iz zelo neprepustnega materiala. Večina industrijskih in komercialnih struktur ima običajne strehe z nizkim naklonom. Na splošno je naklon strehe sorazmeren s količino padavin<ref>{{Navedi revijo|last=Ogrin|first=Darko|date=2003-12-01|title=Spreminjanje temperature zraka in padavin po letnih časih v Ljubljani in Trstu v obdobju 1851-2002|url=http://dx.doi.org/10.4312/dela.20.115-131|magazine=Dela|issue=20|pages=115–131|doi=10.4312/dela.20.115-131|issn=1854-1089}}</ref>. Hiše <ref>{{Navedi knjigo|title=A treatise on metamorphism / Charles Richard Van Hise.|url=http://dx.doi.org/10.5962/bhl.title.45549|publisher=Govt. Print. Off,|date=1904|location=Washington :|first=Charles Richard|last=Van Hise}}</ref>na območjih z malo padavinami imajo pogosto strehe z nizkim naklonom, medtem ko imajo hiše na območjih z veliko padavinami in snegom strme strehe. Dolge hiše na Papui Novi Gvineji, na primer, so arhitektura, v kateri prevladujejo strehe, visoke strehe pa se pomikajo skoraj do tal. Visoke strme strehe Nemčije in Nizozemske so značilne za snežne padavine. V delih Severne Amerike, kot sta Buffalo v ZDA ali Montreal v Kanadi, je potreben najmanjši naklon 6 palcev v 12 palcev, naklon 30 stopinj. Obstajajo regionalni slogi gradnje, ki so v nasprotju s tem trendom, kamnite strehe alpskih koč pa so ponavadi nežnejših naklonov. Te stavbe na njih ponavadi kopičijo veliko snega, kar je dejavnik njihove izolacije. Naklon strehe je deloma določen z razpoložljivim strešnim materialom, naklon 3/12 ali večji naklon pa je na splošno pokrit z asfaltnimi skodlami, leseno streho, valovitim jeklom, skrilavcem ali ploščicami. Voda, ki jo odbija streha med nevihto, lahko škoduje stavbi, ki jo streha ščiti. Če teče po stenah, lahko pronica v malto ali skozi plošče. Če leži okoli temeljev, lahko povzroči pronicanje v notranjost, naraščajočo vlago ali suho gnilobo. Iz tega razloga ima večina stavb vzpostavljen sistem za zaščito sten stavbe pred večino strešne vode. V ta namen se običajno uporabljajo previsni napuhi. Večina sodobnih streh in veliko starih ima sisteme dolin, žlebov, [[vodovodov]], vodnih glav in odtočnih cevi za odstranjevanje vode iz okolice stavbe. V mnogih delih sveta se strešna voda zbira in skladišči za domačo uporabo. Območja, nagnjena k močnemu snegu, imajo koristi od kovinske strehe, ker njihove gladke površine lažje odvržejo težo snega in se bolje upirajo sili vetra kot lesena skodla ali betonska strešna streha. '''Izolacija, drenaža in sončna kritina'''<gallery> Slika:Snow on the roof.jpg|Sneg na strehi, Poljska Slika:Ashdod 2005, rooftop view p2.JPG|Ravne strehe, Izrael Slika:Jakriborg, juni 2005 x.jpg|Strmo nagnjene dvokapne strehe, v severni Evropi Slika:PA120016.JPG|Zelena streha s sončnimi kolektorji, Škotska </gallery> === Sončne strehe === Novejši sistemi vključujejo sončne skodle, ki proizvajajo elektriko in pokrivajo streho. Na voljo so tudi sončni sistemi, ki ustvarjajo toplo vodo ali vroč zrak in so lahko tudi strešna kritina. Kompleksnejši sistemi lahko izvajajo vse te funkcije: proizvajajo električno energijo, pridobivajo toplotno energijo in delujejo tudi kot strešna kritina. Sončne sisteme je mogoče integrirati s strehami tako: * integracija pri pokrivanju poševnih streh, npr. sončne skodle. * pritrditev na obstoječo streho, npr. sončna plošča na strešni strehi. * integracija v ravno strešno membrano s pomočjo toplotnega varjenja, npr. PVC. * pritrditev na ravno streho s konstrukcijo in dodatno težo, ki preprečuje dviganje zaradi vetra. == Galerija oblik streh == <gallery> Slika:Thai-roof.jpg|Poševna streha z okrašenim dvokapnico, Tajska Slika:Mount-gilead-ohio-jail.jpg|Mansardna streha, okrožni zapor, Ohio Slika:National Taiwan Science Education Center Chinese Roof.jpg|Stožčasta streha, v Tajpeju Slika:Concrete roof insulation in Haikou, Hainan, China - 04.JPG|Ravne strehe, mesto, Kitajska Slika:Mandurah house.jpg|Nagnjena ravna streha, hiša, Zahodna Avstralija Slika:William Krisel butterfly roof home in Paradise Palms.jpg|Metuljasta streha v Paradise Palms na jugozahodu ZDA </gallery> == Galerija pomembnih streh == <gallery> Slika:Hospices de beaune toit.jpg|Polikromirane ploščice, Francija. Slika:Sydneyoperahouse at night.jpg|Steklene keramične ploščice, operne hiše Sydney Slika:Cupola santamariadelfiore.jpg|Ploščice Imbrex in tegula na kupoli firenške katedrale. Slika:Taj gumbad.jpg|Marmornata kupola, Taj Mahala Slika:Speyerer Dom Dach.jpg|Bakrena streha katedrale Speyer v Nemčiji. Slika:Kings chapel roof.jpg|Glavna streha kapele King's College v Angliji. Slika:Grand Palaais 501590 fh000033.jpg|Steklena streha Grand Palais v Parizu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Streha| ]] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] [[Kategorija:Gradbeništvo]] lslnzp87irwfh5iqtfpryetkpwe9tb3 5728926 5728903 2022-08-08T08:57:36Z Yerpo 8417 /* Elementi oblikovanja */ --odvečnen vstavek wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[slika:View to Piran from St. George's Parish Church, Piran, Slovenia 11.jpg|thumb|270px|Strehe starega [[Piran]]a]] '''Streha''' je zgornja obloga [[stavbe]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Po stopách žďárského mramoru. Hledání původu surovin použitých při stavbě gotického kláštera|url=http://dx.doi.org/10.21495/85-7|publisher=Ústav teoretické a aplikované mechaniky AV ČR, v. v. i.|date=2017|isbn=978-80-86246-85-7|first=Jan|last=Válek|first2=Karel|last2=Malý|first3=Radim|last3=Gonda|first4=Jaroslav|last4=Řihošek}}</ref>, vključno z vsemi [[material]]i in [[konstrukcija]]mi, potrebnimi za njeno podporo na [[stena]]h [[Zgradba|zgradbe]] ali na podstavkih, ki zagotavljajo zaščito pred [[dež]]jem, [[sneg]]om, sončno svetlobo, ekstremnimi temperaturami in [[veter|vetrom]]. Značilnosti strehe so odvisne od namena stavbe, ki jo pokriva, od razpoložljivih strešnih materialov in lokalne gradbene [[tradicija|tradicije]] ter širših [[koncept]]ov, arhitekturnega oblikovanja in prakse. Lahko pa jih ureja tudi lokalna ali nacionalna [[zakonodaja]]. V večini držav, je primarna funkcija strehe predvsem zaščita pred dežjem. [[Veranda]] je lahko prekrita z materialom, ki ščiti pred sončno svetlobo, vendar dopušča druge elemente. Streha [[zimski vrt|zimskega vrta]] ščiti rastline pred mrazom, vetrom in dežjem, vendar dopušča svetlobo. Streha lahko zagotovi tudi dodaten [[življenjski prostor]], na primer strešni vrt. [[Slika:Very beautiful roof window of the house with no. 3 on Cristofor Columb street in Bucharest (Romania).jpg|sličica]] == Elementi oblikovanja == '''Elementi''' pri zasnovi strehe so: * [[material]] * gradnja<ref>{{Navedi knjigo|title=Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKRES: gradnja, vsebina, uporaba|url=http://dx.doi.org/10.4312/9789610603542|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)|date=2020-08-28|isbn=978-961-06-0354-2}}</ref> * vzdržljivost Material<ref>{{Navedi splet|url=http://dx.doi.org/10.3897/zookeys.390.6661.app1|website=dx.doi.org|accessdate=2020-10-29}}</ref> strehe je lahko od listov banane, pšenične slame ali morske trave do [[laminiranega stekla]], bakra, aluminijaste pločevine in predhodno ulivanega betona. V mnogih delih sveta so keramične ploščice stoletja, če ne celo tisočletja, prevladujoči strešni material. Drugi strešni materiali vključujejo asfalt, smolo iz premogovega katrana, EPDM gumo, Hypalon, poliuretansko peno, PVC, skrilavce, teflonsko tkanino, TPO ter lesene strese in skodle. Konstrukcija strehe je odvisna od načina podpore in od tega, kako se premosti spodnji prostor<ref>{{Navedi knjigo|title=Prostor|url=http://dx.doi.org/10.31522/p|publisher=University of Zagreb, Faculty of Architecture}}</ref> in ali je streha nagnjena ali ne. Naklon je kot, pod katerim se streha dvigne od najnižje do najvišje točke. Večina ameriške domače arhitekture, razen v zelo suhih regijah, ima strehe, ki so nagnjene ali poševne. Čeprav lahko sodobni gradbeni elementi, kot so odtočne cevi, odpravijo potrebo po naklonu, so strehe zaradi tradicije in estetike nagnjene. Tako je višina delno odvisna od slogovnih dejavnikov, delno pa tudi od praktičnosti. Nekatere vrste strešnih kritin, na primer slamnata, zahtevajo strm naklon, da so vodoodporne in trpežne. Druge vrste strešnih kritin, na primer hlačke, so na strmo nagnjenih strehah nestabilne, vendar zagotavljajo odlično zaščito pred vremenskimi vplivi pod sorazmerno nizkim kotom. V regijah, kjer je malo dežja, skoraj ravna streha z rahlim odtokom zagotavlja primerno zaščito pred občasnimi nalivi. Odtočne cevi odpravljajo tudi potrebo po poševni strehi. Trajnost strehe je zaskrbljujoča, ker je streha pogosto najmanj dostopen del stavbe za popravilo in obnovo, medtem ko ima lahko poškodba ali uničenje resne posledice. Oseba, ki se je specializirala za gradnjo streh, se imenuje [[krovec]]. == Oblika == Oblika streh se od regije do regije močno razlikuje. Glavni dejavniki, ki vplivajo na obliko streh, so podnebje in materiali, ki so na voljo za strešno konstrukcijo in zunanjo [[Obloga|oblogo]]. Osnovne oblike streh so ravne, enokapne, dvokapne, bočne, metulji, obokane in kupolaste. Obstaja veliko različic teh vrst. Strehe, izdelane iz ravnih odsekov, ki so nagnjeni, se imenujejo poševne strehe (običajno, če kot presega 10 stopinj). Nagnjene strehe, vključno z dvokapnimi, dvokapnicami in strehami, predstavljajo največ domačih streh. Nekatere strehe sledijo organskim oblikam, bodisi z arhitekturno zasnovo bodisi zato, ker je bil pri gradnji uporabljen prožen material, kot je slama. == Deli == Streha ima dva dela: njena nosilna konstrukcija in zunanja obloga ali zgornja vremensko odporna plast. V manjšini [[Stavba|stavb]] je zunanja plast tudi samonosna konstrukcija. Strešna konstrukcija je na splošno podprta na stenah, čeprav nekateri gradbeni slog, na primeri geodetski in A-okvir, zamegljujejo razliko med steno in streho. === Podpora === [[Slika:Streha.jpg|sličica|268x268_pik]] Nosilna konstrukcija strehe običajno vključuje nosilce, ki so dolgi in iz močnega, dokaj togega materiala, kot je [[les]], od sredine 19. stoletja pa iz litega železa ali jekla. V državah, ki pogosto uporabljajo bambus, prožnost materiala povzroči značilno ukrivljeno linijo strehe, značilno za orientalsko arhitekturo. Les je primeren za najrazličnejše oblike streh. Lesena konstrukcija lahko izpolni tako estetsko kot tudi praktično funkcijo, če je izpostavljena pogledu. Kamnite preklade so se uporabljale za podporo streh že v prazgodovini, vendar ne morejo premostiti velikih razdalj. Kamniti lok je bil v široki uporabi v starorimskem obdobju, v različnih oblikah pa se je lahko uporabljal v prostorih do 43 m. Kamniti lok ali obok, z rebri ali brez, je približno 2000 let prevladoval v strešnih konstrukcijah večjih arhitekturnih del, le z industrijsko revolucijo in zasnovo stavb, kot je Paxtonova Kristalna [[palača]], dokončana leta 1851, je prestopil železne nosilce. Z nenehnimi izboljšavami jeklenih [[Nosilec|nosilcev]] so ti postali glavna strukturna podpora za velike strehe in sčasoma tudi za običajne hiše. Druga oblika nosilca je armiranobetonski nosilec, v katerem so kovinske palice zajete v beton, kar mu daje večjo trdnost pod napetostjo. === Zunanji sloj === Ta del strehe kaže velike razlike glede na razpoložljivost materiala. V domači [[Arhitektura|arhitekturi]] je strešni material pogosto [[rastlinstvo]], na primer [[Slama|slame]], najbolj trpežna pa je [[morska trava]] z življenjsko dobo približno 40 let. V mnogih azijskih državah se [[bambus]] uporablja tako za nosilno konstrukcijo kot zunanjo plast, kjer so razcepljena stebla bambusa položena izmenično obrnjena in prekrivana. Na območjih z obilico lesa uporabljajo lesene skodle in plošče, v nekaterih državah pa je lubje nekaterih dreves mogoče olupiti v debelih, težkih pločevinah in uporabiti za kritino. V 20. stoletju so izdelali kompozitne asfaltne skodle, ki lahko trajajo od tanke 20-letne skodle do najdebelejše skodle z omejeno življenjsko dobo, stroški pa so odvisni od debeline in trajnosti skodle. Ko se plast skodle obrabi, se običajno odstranijo skupaj s podložnimi in strešnimi žeblji, kar omogoča namestitev nove plasti. Druga možnost je namestitev druge plasti neposredno nad obrabljeno plastjo. Ta metoda je sicer hitrejša, vendar ne omogoča pregleda strešne obloge in popravila poškodb vode, ki so pogosto povezane z obrabljenimi skodlami. Če ima več slojev starih skodel pod novo plastjo, se strešni žeblji nahajajo dlje od obloge, kar oslabi njihov oprijem. Pri tej metodi je največja skrb, da bi teža dodatnega materiala lahko presegla lastno nosilnost strešne konstrukcije in povzročila propad. Zaradi tega jurisdikcije, ki uporabljajo Mednarodni gradbeni zakonik, prepovedujejo namestitev nove kritine na obstoječo streho, ki ima dva ali več primerov katere koli vrste strešne kritine; obstoječi strešni material je treba odstraniti pred namestitvijo nove strehe. [[Skrilavec]] je idealen in trpežen material, medtem ko so v švicarskih Alpah strehe narejene iz ogromnih [[Kamnite plošče|kamnitih plošč]], debelih nekaj centimetrov. Skrilata streha se pogosto šteje za najboljšo vrsto strešne kritine. Skrilasta streha lahko traja od 75 do 150 let in celo dlje. Vendar so strešne kritine pogosto drage za namestitev - na primer v [[Združene države Amerike|ZDA]] ima lahko skrilava streha enake stroške kot preostala hiša. Pogosto so prvi del strehe iz skrilavca neuspešni pritrdilni žeblji; korodirajo, tako da skrilavci zdrsnejo. V Veliki Britaniji je to stanje znano kot "[[bolezen]] nohtov". Zaradi te težave so priporočljivi pritrdilni žeblji iz nerjavečega jekla ali bakra, ki morajo biti zaščiteni tudi pred [[vreme]]<nowiki/>nskimi vplivi. [[Azbest]], običajno v vezanih valovitih ploščah, se je v 20. stoletju pogosto uporabljal kot poceni, [[nevnetljiv]] strešni material z odličnimi izolacijskimi lastnostmi. Zdravstvena in pravna vprašanja, povezana z rudarstvom in ravnanjem z azbestnimi izdelki, pomenijo, da se ta ne uporablja več kot nov strešni material. Številne azbestne strehe pa še naprej obstajajo, zlasti v Južni Ameriki in [[Azija|Aziji]]. Strehe iz rezane trate (moderne, znane kot zelene strehe, tradicionalne kot drvene strehe) imajo dobre izolacijske lastnosti in jih vse bolj spodbujajo kot način ozelenitve Zemlje. Strehe Adobe so glinene strehe, pomešane z vezivnimi materiali, kot so slama ali živalska dlaka, in ometane na stružnicah, da tvorijo ravno ali rahlo nagnjeno streho, običajno na območjih z malo padavinami. Na območjih, kjer je gline veliko, so strehe iz pečenih ploščic glavna oblika strešne kritine<ref>{{Navedi revijo|last=Jekentaitė|first=Leonarda|date=2015-01-01|title=Katalikiškojo modernizmo filosofijos kritinė apybraiža|url=http://dx.doi.org/10.15388/problemos.1987.0.7217|magazine=Problemos|volume=36|pages=121–122|doi=10.15388/problemos.1987.0.7217|issn=2424-6158}}</ref>. Ulivanje in žganje strešnikov je panoga, ki je pogosto povezana z [[opekarno]]. Medtem ko je bila oblika in barva ploščic nekoč regionalno značilna, se ploščice številnih oblik in barv proizvajajo komercialno, da ustrezajo okusu in žepu kupca. Pločevina v obliki bakra in svinca se uporablja tudi že več sto let. Oba sta draga, a trpežna, velika bakrena streha katedrale v Chartresu, oksidirana v bledo zeleno barvo, obstaja že stoletja. Svinec, ki se včasih uporablja za cerkvene strehe, je bil najpogosteje uporabljen za utripanje v dolinah in okoli dimnikov na domačih strehah, zlasti pri skrilavcih. Za isti namen je bil uporabljen baker. V 19. stoletju je železo, galvanizirano s cinkom, da bi izboljšalo svojo odpornost na rjo, postalo lahek, enostavno prevažljiv hidroizolacijski material. Zaradi poceni in enostavne uporabe je postala najbolj dostopna komercialna strešna kritina po vsem svetu. Od takrat se je razvilo veliko vrst kovinskih kritin. Strehe iz jeklene skodle ali stoječih šivov trajajo približno 50 let ali več, odvisno od načina namestitve in uporabljene vlažne pregrade (podloge) in so med stroški strešnih kritin in skrilastih streh. V 20. stoletju je bilo razvito veliko število strešnih materialov, vključno s strehami na osnovi bitumna (že uporabljenega v prejšnjih stoletjih), gume in vrste sintetike, kot so [[termoplastika]] in [[steklena vlakna]]. <gallery> Slika:The Elms Jersey.jpg|Skrilavec Slika:Miskolc omassa peasant house.jpg|Ploščice iz terakote, Madžarska Slika:Niigata NCM Peasant Rice Farmers House.jpg|Uporaba riževe slame, Japonska Slika:Njem house in Cameroon.jpg|Bananini listi, Kamerun Slika:Neot smadar.jpg|veje datljeve palme, Izrael Slika:Minenverwalter Kolmannskuppe.jpg|Kovinska folija, Namibija Slika:Gassho-zukuri farmhouse-02.jpg|Popravilo slame kmečka hiša, Japonska Slika:Stone Roofing House - Palchan - Kullu 2014-05-10 2507.JPG|Kamen, ki se uporablja kot strešni material, Indija Slika:Green Roof in Norway.png|Trava na strehi, Norveška </gallery> == Funkcija == Strešni sklop<ref name="#1">{{Navedi revijo|last=Kovačević|first=Branka|date=2018|title=Stresni odgovor u dečjem uzrastu|url=http://dx.doi.org/10.5937/medgla1869071k|magazine=Medicinski glasnik Specijalne bolnice za bolesti štitaste žlezde i bolesti metabolizma|volume=23|issue=69|pages=71–78|doi=10.5937/medgla1869071k|issn=1821-1925}}</ref> ima več funkcij. Omogoča lahko katero koli ali vse naslednje funkcije: 1. Odtekanje vode, tj. preprečevanje<ref>{{Navedi revijo|last=Nusdorfer|first=Jana|date=2007-12-01|title=Izobraževanje za preprečevanje poklicne izgorelosti|url=http://dx.doi.org/10.4312/as.13.2.78-88|magazine=Andragoška spoznanja|volume=13|issue=2|pages=78–88|doi=10.4312/as.13.2.78-88|issn=2350-4188}}</ref>, da bi voda stala na površini strehe. Voda, ki stoji na površini strehe, poveča obremenitev strešne konstrukcije pod napetostjo, kar je varnostno vprašanje. Stoječa voda prispeva tudi k prezgodnjemu propadanju večine strešnih materialov. Garancije nekaterih proizvajalcev kritin zaradi stoječe vode postanejo neveljavne. 2. Za zaščito notranjosti stavbe pred vplivi vremenskih vplivov, kot so dež, veter, sonce, toplota in sneg. 3. Zagotoviti toplotno izolacijo. Večina sodobnih komercialnih / industrijskih sklopov streh vključuje izolacijske plošče ali izolacijo batt. V večini primerov mednarodni gradbeni zakonik in mednarodni stanovanjski zakonik določata najnižjo R-vrednost, ki jo zahteva strešni sklop. 4. Izvesti v pričakovani življenjski dobi. Vsi standardni materiali za strešne kritine so na podlagi nezanesljivih dokazov ugotovili zgodovino<ref>{{Navedi knjigo|title=Prvo stoletje oddelka za umetnostno zgodovino|url=http://dx.doi.org/10.4312/9789610603320|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)|date=2020-06-15|isbn=978-961-06-0332-0}}</ref> svoje dolgoživosti. Večina strešnih materialov bo zdržala še dolgo po izteku [[Garancija|garancije]] proizvajalca, ob ustreznem stalnem vzdrževanju in odsotnosti neviht. Kovinske in strešne strehe lahko trajajo petdeset let ali več. Asfaltna skodla lahko traja 30-50 let. Zgrajene strehe iz premogovega katrana lahko trajajo štirideset ali več let. Enoslojne strehe lahko trajajo dvajset ali več let. 5. Zagotovite si želeni, neoporečen videz. Nekatere strehe niso izbrane samo zaradi zgornjih funkcij, temveč tudi zaradi estetike, podobno kot pri oblogah sten. Za nekatere sisteme se pogosto plačujejo premijske cene zaradi njihovega privlačnega videza in "privlačnosti". === Izolacija === Ker je namen strehe<ref>{{Navedi revijo|last=Humar|first=Miha|last2=Lesar|first2=Boštjan|date=2020|title=Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultati|url=http://dx.doi.org/10.20315/asetl.122.2|magazine=Acta Silvae et Ligni|volume=122|pages=19–28|doi=10.20315/asetl.122.2|issn=2335-3112}}</ref> zavarovati ljudi in njihovo lastnino pred podnebnimi elementi, so izolacijske lastnosti strehe upoštevanje njene strukture in izbire strešnega materiala. Nekateri strešni materiali, zlasti tisti iz naravnih vlaknastih materialov, na primer slama, imajo odlične izolacijske lastnosti. Za tiste, ki tega ne storijo, je pod zunanjo plastjo pogosto nameščena dodatna izolacija. V razvitih državah ima večina stanovanj strop, nameščen pod konstrukcijskimi elementi strehe. Namen stropa je izolirati pred vročino in mrazom, hrupom, umazanijo in pogosto iztrebki in uši ptic, ki pogosto izberejo strehe za gnezdišča. Kot izolacijo lahko uporabimo betonske ploščice. Ko nameščate prostor med ploščicami in strešno površino, lahko zmanjša ogrevanje, ki ga povzroča sonce. Oblike izolacije<ref>{{Navedi revijo|last=Burović|first=Jasmin|date=2020-02-04|title=Izolacija bakterijskih patogena kod klinički manifestnih mastitisa mliječnih goveda i njihova antimikrobna osjetljivost u zeničkoj regiji u 2017. godini|url=http://dx.doi.org/10.46419/vs.51.1.5|magazine=Veterinarska stanica|volume=51|issue=1|pages=47–52|doi=10.46419/vs.51.1.5|issn=1849-1170}}</ref> so klobučevina ali plastična folija, včasih z odsevno površino, nameščena neposredno pod ploščice ali drug material; sintetična penasta vata, položena nad strop, in izdelki iz recikliranega papirja ter drugi materiali, ki jih je mogoče vstaviti ali razpršiti v strešne votline. Tako imenovane Cool strehe postajajo vse bolj priljubljene, v nekaterih primerih pa jih zahtevajo lokalni kodeksi. Hladne strehe so opredeljene kot strehe z visoko odbojnostjo in visoko toplotno emisijo. Slabo izolirana in prezračevana kritina lahko v hladnem vremenu trpi zaradi težav, kot je na primer nastajanje ledenih zajez okoli previsnih napušč, zaradi česar voda iz stopljenega snega na zgornjih delih strehe prodre v strešni material<ref name="#1"/>. [[Led]]<nowiki/>ovi se pojavijo, ko toplota uhaja skozi skrajni zgornji del strehe in sneg se na teh točkah topi, zmrzne, ko kaplja po skodlah, in se na spodnjih točkah zbira v obliki ledu. To lahko povzroči strukturno škodo zaradi stresa, vključno z uničenjem žlebov in drenažnih sistemov. === Drenaža === Primarna naloga večine streh je preprečevanje vode. Velika površina strehe odbija veliko vode, ki jo je treba usmeriti na primeren način, da ne povzroči škode ali nevšečnosti. Ravna streha stanovanjskih stavb ima na splošno zelo majhen naklon. V bližnjevzhodni državi, kjer se streha lahko uporablja za rekreacijo, je pogosto obzidana, zato je treba predvideti drenažne luknje, da se voda ne bo združevala in pronicala skozi porozni strešni material. Podobne težave, čeprav v veliko večjem obsegu, se soočajo z gradbeniki sodobnih poslovnih nepremičnin, ki imajo pogosto ravne strehe. Zaradi zelo velike narave takšnih streh je bistveno, da je zunanja obloga<ref>{{Navedi revijo|last=Grum|first=Bojan|last2=Temeljotov Salaj|first2=Alenka|date=2010|title=Zunanja pričakovanja potencialnih pridobiteljev nepremičninskih pravic v Sloveniji in na Japonskem|url=http://dx.doi.org/10.5379/urbani-izziv-2010-21-02-004|magazine=Urbani izziv|volume=21|issue=2|pages=37–47|doi=10.5379/urbani-izziv-2010-21-02-004|issn=0353-6483}}</ref> iz zelo neprepustnega materiala. Večina industrijskih in komercialnih struktur ima običajne strehe z nizkim naklonom. Na splošno je naklon strehe sorazmeren s količino padavin<ref>{{Navedi revijo|last=Ogrin|first=Darko|date=2003-12-01|title=Spreminjanje temperature zraka in padavin po letnih časih v Ljubljani in Trstu v obdobju 1851-2002|url=http://dx.doi.org/10.4312/dela.20.115-131|magazine=Dela|issue=20|pages=115–131|doi=10.4312/dela.20.115-131|issn=1854-1089}}</ref>. Hiše <ref>{{Navedi knjigo|title=A treatise on metamorphism / Charles Richard Van Hise.|url=http://dx.doi.org/10.5962/bhl.title.45549|publisher=Govt. Print. Off,|date=1904|location=Washington :|first=Charles Richard|last=Van Hise}}</ref>na območjih z malo padavinami imajo pogosto strehe z nizkim naklonom, medtem ko imajo hiše na območjih z veliko padavinami in snegom strme strehe. Dolge hiše na Papui Novi Gvineji, na primer, so arhitektura, v kateri prevladujejo strehe, visoke strehe pa se pomikajo skoraj do tal. Visoke strme strehe Nemčije in Nizozemske so značilne za snežne padavine. V delih Severne Amerike, kot sta Buffalo v ZDA ali Montreal v Kanadi, je potreben najmanjši naklon 6 palcev v 12 palcev, naklon 30 stopinj. Obstajajo regionalni slogi gradnje, ki so v nasprotju s tem trendom, kamnite strehe alpskih koč pa so ponavadi nežnejših naklonov. Te stavbe na njih ponavadi kopičijo veliko snega, kar je dejavnik njihove izolacije. Naklon strehe je deloma določen z razpoložljivim strešnim materialom, naklon 3/12 ali večji naklon pa je na splošno pokrit z asfaltnimi skodlami, leseno streho, valovitim jeklom, skrilavcem ali ploščicami. Voda, ki jo odbija streha med nevihto, lahko škoduje stavbi, ki jo streha ščiti. Če teče po stenah, lahko pronica v malto ali skozi plošče. Če leži okoli temeljev, lahko povzroči pronicanje v notranjost, naraščajočo vlago ali suho gnilobo. Iz tega razloga ima večina stavb vzpostavljen sistem za zaščito sten stavbe pred večino strešne vode. V ta namen se običajno uporabljajo previsni napuhi. Večina sodobnih streh in veliko starih ima sisteme dolin, žlebov, [[vodovodov]], vodnih glav in odtočnih cevi za odstranjevanje vode iz okolice stavbe. V mnogih delih sveta se strešna voda zbira in skladišči za domačo uporabo. Območja, nagnjena k močnemu snegu, imajo koristi od kovinske strehe, ker njihove gladke površine lažje odvržejo težo snega in se bolje upirajo sili vetra kot lesena skodla ali betonska strešna streha. '''Izolacija, drenaža in sončna kritina'''<gallery> Slika:Snow on the roof.jpg|Sneg na strehi, Poljska Slika:Ashdod 2005, rooftop view p2.JPG|Ravne strehe, Izrael Slika:Jakriborg, juni 2005 x.jpg|Strmo nagnjene dvokapne strehe, v severni Evropi Slika:PA120016.JPG|Zelena streha s sončnimi kolektorji, Škotska </gallery> === Sončne strehe === Novejši sistemi vključujejo sončne skodle, ki proizvajajo elektriko in pokrivajo streho. Na voljo so tudi sončni sistemi, ki ustvarjajo toplo vodo ali vroč zrak in so lahko tudi strešna kritina. Kompleksnejši sistemi lahko izvajajo vse te funkcije: proizvajajo električno energijo, pridobivajo toplotno energijo in delujejo tudi kot strešna kritina. Sončne sisteme je mogoče integrirati s strehami tako: * integracija pri pokrivanju poševnih streh, npr. sončne skodle. * pritrditev na obstoječo streho, npr. sončna plošča na strešni strehi. * integracija v ravno strešno membrano s pomočjo toplotnega varjenja, npr. PVC. * pritrditev na ravno streho s konstrukcijo in dodatno težo, ki preprečuje dviganje zaradi vetra. == Galerija oblik streh == <gallery> Slika:Thai-roof.jpg|Poševna streha z okrašenim dvokapnico, Tajska Slika:Mount-gilead-ohio-jail.jpg|Mansardna streha, okrožni zapor, Ohio Slika:National Taiwan Science Education Center Chinese Roof.jpg|Stožčasta streha, v Tajpeju Slika:Concrete roof insulation in Haikou, Hainan, China - 04.JPG|Ravne strehe, mesto, Kitajska Slika:Mandurah house.jpg|Nagnjena ravna streha, hiša, Zahodna Avstralija Slika:William Krisel butterfly roof home in Paradise Palms.jpg|Metuljasta streha v Paradise Palms na jugozahodu ZDA </gallery> == Galerija pomembnih streh == <gallery> Slika:Hospices de beaune toit.jpg|Polikromirane ploščice, Francija. Slika:Sydneyoperahouse at night.jpg|Steklene keramične ploščice, operne hiše Sydney Slika:Cupola santamariadelfiore.jpg|Ploščice Imbrex in tegula na kupoli firenške katedrale. Slika:Taj gumbad.jpg|Marmornata kupola, Taj Mahala Slika:Speyerer Dom Dach.jpg|Bakrena streha katedrale Speyer v Nemčiji. Slika:Kings chapel roof.jpg|Glavna streha kapele King's College v Angliji. Slika:Grand Palaais 501590 fh000033.jpg|Steklena streha Grand Palais v Parizu. </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Streha| ]] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] [[Kategorija:Gradbeništvo]] 6m6ni1gkly0iaupnd8nlo4o75yvwnnf 0 485637 5728768 5627845 2022-08-07T19:05:36Z 46.248.76.206 /* Literatura */Popravek črkovanja wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Jesenice|Občine Jesenice]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Gospodarstvo in obrt == *[[Janez Mesar]], gospodarski organizator, duhovnik (1832, [[Jesenice]] – 1895, [[Cerklje na Gorenjskem]]) *[[Jan Strgar]], čebelar, trgovec (1881 [[Nemški Rovt]] – 1955, [[Jesenice]]) *[[Jože Borštnar]], gospodarstvenik, športni delavec (1927 [[Ljubljana]] – 1999, [[Jesenice]]) *[[Lojze Budkovič]], gozdar, alpinist (1953 [[Jesenice]]) *[[Moritz Seitner]], gozdar, entomolog (1862 [[Jesenice]]) – 1936, [[Dunaj, Avstrija]]) *[[Viktor Ruard]], veleposestnik, podjetnik (1814, [[Jesnice]] – 1886, [[Jesenice]]) *[[Bojan Dornik]], metalurg, igralec (1952, [[Jesnice]]) *[[Slavko Kanalec]], direktor, metalurg (1967, [[Jesnice]]) *[[Alma Rekić]], kuharica, slaščičarka, gostinka (1981, [[Jesenice]]) == Znanost in humanistika == *[[Fran Kos]], zoolog (1885, [[Ljubljana]] – 1956, [[Jesenice]]) *[[Valentin Plemel]], botanik, duhovnik (1820, [[Bled]] – 1875, [[Jesenice]]) *[[Janko Pretnar]], leksikograf, romanist, slavist (1880, [[Jesenice]] – 1951, [[Ljubljana]]) *[[Milan Šifrer]], geograf, geomorfolog (1928, [[Škofja Loka]] – 2016, [[Jesenice]]) *[[Josip Žontar]], zgodovinar, pravnik (1895, [[Jesenice]] – 1982, [[Kranj]]) *[[Božidar Brudar]], fizik, župan (1939, [[Jesenice]]) *[[Janez Čop]], biolog, zoolog (1927, [[Jesenice]]) *[[Klemen Klemenc]], metalurg, amaterski igralec, pedagog (1952, [[Jesenice]]) *[[Klemen Klinar]], geograf, inženir gozdarstva (1981, [[Jesenice]]) *[[Jernej Kusterle]], literarni zgodovinar in teoretik, pesnik (1987, [[Jesenice]]) *[[Matej Meterc]], jezikoslovec (1984, [[Jesenice]]) *[[Ahmed Pašić]], antropolog, družbenopolitični delavec, politolog (1976, [[Jesenice]]) *[[Dušan Prešeren]], metalurg, zbiratelj ljudskega izročila, numizmatik (1935, [[Jesenice]]) *[[Boštjan Soklič]], umetnostni zgodovinar, glasbenik (1962, [[Jesenice]]) *[[Matej Šurc]], novinar (1961, [[Jesenice]]) *[[Viki Twrdy]], novinar, pravnik (1988, [[Jesenice]]) *[[Roman Jerala]], biokemik (1962, [[Jesenice]]) *[[Narcis Mršić]], biolog (1957, [[Jesenice]]) – 1997, [[Kranj]]) *[[Matevž Bren]], matematik (1954, [[Jesenice]]) *[[Miran Hladnik]], literarni zgodovinar (1954, [[Jesenice]]) *[[Stanko Klinar]], jezikoslovec, prevajalec (1933, [[Jesenice]]) *[[Irena Avsenik Nabergoj]], literarna zgodovinarka in religiologinja (1969, [[Jesenice]]) *[[Jakob Jaša Kenda]], literarni zgodovinar in prevajalec (1973, [[Jesnice]]) *[[Jože Žumer]], geograf (1953, [[Jesenice]]) *[[Marija Žagar]], slavistka (1921, [[Jesenice]]) – 1998, [[Kranj]]) *[[Pavle Zgaga]], filozof, sociolog, politik (1951, [[Jesenice]]) *[[Robert Simonič]], filozof, pesnik, prevajalec (1966, [[Jesenice]]) *[[Jana Ambrožič]], prevajalka (1960, [[Jesenice]]) *[[Silvo Torkar]], jezikoslovec, leksikograf, imenoslovec, jezikovni zgodovinar, prevajalec (1934, [[Jesenice]]) *[[Nada Praprotnik]], botaničarka (1951, [[Jesenice]]) *[[Andrina Tonkli Komel]], filozofinja (1961, [[Jesenice]]) *[[Maja Topole]], geografinja (1960, [[Jesenice]]) *[[Matjaž Geršič]], geograf (1983, [[Jesenice]]) *[[Tomaž Mertelj]], fizik (1965, [[Jesenice]]) *[[Vladimir Sruk]], filozof (1934, [[Jesenice]]) *[[Marjeta Žebovec]], lektorica, prevajalka, pisateljica (1965, [[Jesenice]] *[[Frančišek Herbitz]], bibliotekar, duhovnik (1762 ali 1763, [[Jesenice]] – 1906, [[Dunaj]]) *[[Ivan Mesar]], bibliotekar, čebelar (1874, [[Jesenice]] – 1948 *[[Darinka Žbogar]], bibliotekarstvo (1925, [[Jesenice]]) – 2014, [[Ilirska Bistrica]] == Literatura == *[[Zdravko Slamnik]], pesnik, pripovednik (1932, [[Jesenice]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Jože Šifrer]], literarni kritik, gledališki kritik, esejist (1922, [[Ljubljana]] – 2009, [[Jesenice]]) *[[Jože Tomažic]], mladinski pisatelj, dramatik (1906, [[Veliko Tinje]] – 1970, [[Jesenice]]) *[[Cvetko Zagorski]], pisatelj, prevajalec (1916, [[Jesenice]] – 2006, [[Ljubjana]]) *[[Ivan Bučer]], pisatelj (1910, [[Zagreb]] – 1950, [[Jesenice]]) *[[Miha Klinar]], pisatelj (1922, [[Jesenice]] – 1983, [[Jesenice]]) *[[Tone Čufar]], pisatelj, pesnik, dramatik (1905, [[Jesenice]] – 1942, [[Ljubljana]]) *[[Vlasta Grintov]], pisateljica, ekonomistka (1963, [[Jesenice]]) *[[Miha Mazzini]], pisatelj, računalničar (1961, [[Jesenice]]) *[[Edo Torkar]], pisatelj (1952, [[Jesenice]]) *[[Pavle Zidar]], pisatelj (1932, [[Jesenice]]) – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Maja Novak]], pisateljica, prevajalka, novinarka (1960, [[Jesenice]]) *[[Mateja Črv Sužnik]], pisateljica in profesorica (196, [[Jesenice]]) *[[Odon Peterka]], pesnik (1925, [[Jesenice]]) – 1945, [[Kočevski Rog]]) *[[Tomaž Iskra]], pesnik, pisatelj (1947, [[Jesenice]]) *[[Alenka Jensterle Doležal]], pisateljica (1959, [[Jesenice]] *[[Lucija Stepančič]], pisateljica (1969, [[Jesenice]]) *[[Valentin Cundrič]], pesnik, pisatelj, dramatik, jezikoslovec (1935, [[Jesenice]]) == Religija == *[[Frančišek Kosmač]], duhovnik, redovnik, jezuit (1817, [[Jesenice]] – 1866, [[Gradec]]) *[[Andrej Snoj]], biblicist (1886, [[Ljubljana]] – 1962, [[Jesenice]]) *[[Josip Fon]], duhovnik (1879, [[Vrsno]] – 1956, [[Jesenice]]) *[[Jakob Černe]], duhovnik (1883, [[Jesenice]] – 1948, [[JSheboygan]]) *[[Franc Urbanija]], duhovnik (1942 [[Škrjančevo]]) tako imenovani "triglavski" župnik, v pokoju bival na Planini pod Golico. == Politika, uprava in pravo == *[[Franc S. Košmerl]], pravnik, teolog, duhovnik, pedagoški delavec (1864, [[Jesenice]] – 1948, [[Chicago, Illinois]]) *[[Anton Mrak]], pravnik, publicist (1883, [[Jesenice]] – 1961, [[Ljubljana]]) *[[Leopold Stražišar]], sindikalni delavec, politični delavec (1902 [[Jesenice]] – 1942, [[Pokljuka]]) *[[Ivo Štempihar]], pravnik, odvetnik, politični delavec, publicist (1898 [[Kranj]] – 1955, [[Jesenice]]) *[[Matija Verdnik]], narodni heroj (1916 [[Jesenice]] – 1944, [[Spodnja Bistrica]]) *[[Boris Janez Bergant]], državni svetnik, direktor, župan (1940, [[Jesenice]] *[[Rina Klinar (roj. Strmšek]], političarka, sociologinja (1952, [[Jesenice]]) *[[Faila Pašić Bišić]], humanitarna delavka (1978, [[Jesenice]]) *[[Darja Radić]], ministrica, ekonomistka, političarka (1965, [[Jesenice]]) *[[Miha Rebolj]], podžupan, občinski svetnik, hokejist (1977, [[Jesenice]]) *[[Jože Menciger]], ekonomist, politik, častni član občine Jesenice (1941, [[Jesenice]]) *[[Tomaž Ertl]], politik (1932, [[Koroška Bela]]) – 2012, [[Jesenice]]) *[[Marek Lenardič]], politolog (1947, [[Jesenice]]) *[[Vencelj Perko]], politični delavec (1906, [[Jesenice]]) – 1991, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Tom Mencinger]], politik, podjetnik (1956, [[Jesenice]]) *[[Boštjan Poklukar]], politik, (1971, [[Jesenice]]) *[[Rina Klinar]], političarka, pravnica, častna občanka občine Jesenice od leta 2020 (1952, [[Jesenice]]) *[[Viktor Stražišar]], revolucionar (1906, [[Slovenski Javornik]]) – 1943, [[Kolovec]]) *[[Janko Rekelj]], borec (1923, [[Blejska Dobrava]]) – 1944, [[Debeli Kamen pod Srednjo Radovno]]) *[[Milan Kalan Klek]], borec (1927, [[Blejska Dobrava]]) – 1945, [[Bate pri Podlaki pri Grgarju]]) *[[Leopold Kovačič]], borec (1927, [[Jesenice]]) – 1945, [[Blejska Dobrava]]) *[[Otmar Novak]], borec (1921, [[Jesenice]]) – 1943, [[Slovenski Javornik]]) == Kultura == *[[Franci Ambrožič]], baletni plesalec, baletni pedagog (1937, [[Jesenice]] – 2013, [[Ljubljana]]) *[[Darinka Bajec]], oblikovalka, restavratorka, redovnica (1924, [[Skrilje]] – 2017, [[Jesenice]]) === Glasba === *[[Pavla Lovše]], operna pevka, koncertna pevka, sopranistka (1891, [[Ljubljana]] – 1961, [[Jesenice]]) *[[Andy Arnol]], saksofonist, klarinetist, skladatelj in dirigent (1947, [[Železniki]] – 2002, [[Jesenice]]) *[[Milko Bizjak]], organist, organolog, glasbeni pedagog, glasbeni založnik (1959, [[Jesenice]]) *[[Josip Bohinjski Chládek]], dirigent, skladatelj, pedagog (1879, [[Jesenice]] – 1940, [[Maribor]]) *[[Vinko Ambrožič]], zborovodja (1883, [[Jesenice]] – 1974, [[Jesenice]]) *[[Radoslav Kleč]], glasbeni pedagog, glasbenik (1907, [[Jesenice]] – 1990, [[Jesenice]]) *[[Andrej Smolej]], glasbenik (1939, [[Jesenice]] – 2008, [[Jesenice]]) *[[Klemen Smolej]], jazzist, kitarist, aranžer, skladatelj (1975, [[Jesenice]]) *[[Draga Ažman]], flavtistka, glasbenica, pedagoginja (1953, [[Jesenice]]) *[[Anja Baš]], pevka, slikarka (1986, [[Jesenice]]) *[[Filip Bernard]], glasbenik, dirigent (1896, [[Jesenice]]) – 1984, [[Ljubljana]]) *[[Helena Blagne]], glasbenica, pevka (1963, [[Jesenice]]) *[[Monika Bohinec]], operna pevka (1979, [[Jesenice]]) *[[Jože Burnik]], glasbenik, harmonikar, skladatelj (1947, [[Jesenice]]) *[[Domen Jeraša]], pozavnist (1968, [[Jesnice]]) *[[Jaka Jeraša]], operni pevec, baritonist, učitelj (1938, [[Jesnice]]) *[[Primož Kerštanj]], glasbeni pedagog, pianist, zborovodja (1970, [[Jesnice]]) *[[Peter Kopač]], skladatelj, pedagog, pianist (1949, [[Jesenice]]) *[[Braco Koren]], pevec, radijski in TV voditelj, moderator (1944, [[Jesenice]]) *[[Franc Koren]], pevec (1913, [[Jesenice]] – 1982, [[Bled]]) *[[Gregor Fele]], akademski glasbenik (1983, [[Jesnice]]) *[[Leon Leskovšek]], akademski glasbenik (1959, [[Jesenice]]) *[[Jernej Oberžan]], akademski glasbenik (1991, [[Jesenice]]) *[[Urška Pompe]], skladateljica (1969, [[Jesenice]]) *[[Neža Torkar]], akademska glasbenica (1990, [[Jesenice]]) *[[Biserka Cvejić]], operna pevka (1923, [[Jesenice]]) *[[Franc Košir (glasbenik)|Franc Košir]], trobentač, komik (1931, [[Koroška Bela]]) – 1991, [[Ljubljana]]) *[[Filip Bernard]], glasbenik in dirigent (19896, [[Jesenice]]) – 1984, [[Ljubljana]]) *[[Jerica Oblak Parker]], skladateljica (1966, [[Jesenice]]) *[[Marjan Stare]], besediloslovec (1932, [[Jesenice]] – 1996, [[Ljubljana]]) *[[Jože Kampič]], glasbenik (1930, [[Jesenice]]) – 2001) *[[David Amaro]], pevec (1993, [[Jesenice]] === Film in gledališče === *[[Milena Zupančič]], filmska in gledališka igralka (1946, [[Jesenice]]) *[[Miha Baloh]], igralec (1928, [[Jesenice]]) *[[Majda Dobovišek]], igralka (1926, [[Jesenice]] – 1990, [[Maribor]]) *[[Franček Drofenik]], gledališki igralec, publicist, organizator (1931, [[Zagorje ob Savi]] – 2004, [[Jesenice]]) *[[Stanka Geršak]], režiserka, igralka, športnica (1920, [[Jesenice]] – 2018, [[Jesenice]]) *[[Igor Škrlj]], ljubiteljski igralec, jezikoslovec (1953, [[Jesenice]] – 2017, [[Jesenice]]) *[[Ivan Berlot]], ljubiteljski igralec (1949, [[Jesenice]]) *[[Urška Hlebec]], lutkarica, gledališka igralka (1965, [[Jesnice]]) *[[Klemen Košir]], ljubiteljski igralec, scenograf, režiser (1962, [[Jesenice]]) *[[Tatjana Košir]], ljubiteljska igralka (1938, [[Jesenice]]) *[[Slava Maroševič (roj. Korošec)]], ljubiteljska igralka (1930, [[Jesenice]]) *[[Uroš Smolej]], igralec (1974, [[Jesenice]]) *[[Ana Nuša Dragan]], filmska igralka, scenaristka, režiserka (1943, [[Jesenice]] – 2011, [[Ljubljana]]) *[[Majda Dobovišek-Škodnik]], igralka (1926, [[Jesenice]]) – 1990, [[Maribor]]) *[[Aiken Veronika Prosenc]], filmska producentka (1970, [[Jesenice]] *[[Manca Ogorevc]], dramska igralka (1973, [[Jesenice]] *[[Tara Zupančič]], televizijska voditeljica, manekenka, oblikovalka (1988, [[Jesenice]] === Fotografija === *[[Slavko Smolej]], umetniški fotograf (1909, [[Jesenice]] – 1961, [[Jesenice]]) *[[Marjan Bažato]], fotograf (1955, [[Jesenice]] – 1996, [[Hum]]) *[[Jaka Čop]], planinski fotograf, gornik, gorski vodnik (1911, [[Jesenice]] – 2002, [[Jesenice]]) *[[Franc Črv]], fotograf, metalurg, športnik (1929, [[Jesenice]] – 2020, [[Jesenice]]) *[[Bogdan Bricelj]], fotograf, računalničar (1958, [[Jesenice]]) *[[Andrej Melanšek]], fotograf (1932, [[Jesenice]] – 2013, [[Slovenski Javornik]]) *[[Andrej Maver]], fotograf (1939, [[Jesenice]]) *[[Sandi Novak]], fotograf (1968, [[Jesenice]]) === Slikarstvo in kiparstvo === *[[Sonja Budal]], slikarka (1926, [[Videm, Furlanija]] – 1958, [[Jesenice]]) *[[Boni Čeh]], kipar, slikar (1945, [[Jesenice]]) *[[Rudolf Marjan Reichmann]], ljubiteljski slikar (1933, [[Jesenice]] – 2011, [[Jesenice]]) *[[Miarjanca Dakskofler Savinšek]], akademska slikarka (1919, [[Jesenice]] *[[Klementina Golija]], slikarka, grafičarka (1966, [[Jesenice]])] *[[Jaka Torkar]], kipar, slikar, grafik (1932, [[Lesce]])] – 2002) == Šolstvo == *[[Ivan Magerl]], šolnik (1880, [[Trst]] – 1932, [[Jesenice]]) *[[Matko Potočnik]], šolnik, zgodovinar (1872, [[Jesenice]] – 1967, [[Jesenice]]) *[[Ivan Šega (šolnik)|Ivan Šega]], šolski organizator, pisec (1871, [[Ljubljana]] – 1936, [[Jesenice]]) *[[Danilo Viher]], padagog, pesnik (1912, [[Bovec]] – 1971, [[Jesenice]]) *[[Stanko Vidmar]], profesor, ravnatelj šole, fotograf, strojnik (1953, [[Jesenice]]) *[[Mira Jazbinšek]], ravnateljica (1926, [[Jesenice]]) == Zdravstvo == *[[Ivan Krstnik Peterman]], zdravnik (1652, [[Jesenice]] – 1696, [[Jesenice]]) *[[Igor Zupan]], zdravnik specialist, univerzitetni profesor (1961, [[Jesenice]]) *[[Marko Noč]], specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine (1963, [[Jesenice]]) *[[Miran Rems]], kirurg in primarij jeseniške bolnice (1956, [[Ptuj]]) == Šport == *[[Dinko Bertoncelj]], alpinist (1928, [[Jesenice]]) *[[Franci Čop]], alpski smučar, smučarski trener (1914 [[Jesenice]] – 2003, [[Maribor]]) *[[Joža Čop]], alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik (1893 [[Jesenice]] – 1975, [[Jesenice]]) *[[Martina Čufar]], športna plezalka, alpinistka, trenerka športnega plezanja (1977 [[Jesenice]]) *[[Jože Bertoncelj]], alpski smučar (1926, [[Jesenice]] – 2012, [[Jesenice]]) *[[Jure Robič]], kolesar (1965, [[Jesenice]] – 2010, [[Jesenice]]) *[[Gregor Benedik]], alpski smučar (1962, [[Jesenice]]) *[[Roman Božič]], športni padalec (1962, [[Jesenice]]) *[[Janez Demšar]], olimpijec, smučarski skakalec (1951, [[Jesenice]]) *[[Dušan Djuričič]], olimpijec, smučarski tekač (1961, [[Jesenice]]) *[[Tone Djurčič]], smučarski tekač (1960, [[Jesenice]]) *[[Alenka Dovžan]], alpska smučarka (1976, [[Jesenice]]) *[[Maruša Ferk]], alpska smučarka, olimpijka (1988, [[Jesnice]]) *[[Branko Jeršin]], športnik (1954, [[Jesnice]]) *[[Anja Klinar]], plavalka, olimpijka (1988, [[Jesenice]]) *[[Peter Končnik]], športnik (1952, [[Jesenice]]) *[[Grega Bole]], kolesar (1985, [[Jesenice]] *[[Franci Petek]], smučarski skakalec (1971, [[Jesenice]] *[[Dejan Košir]], deskar na snegu (1973, [[Jesenice]] *[[Maša Zec Peškirić]], tenisačica (1987, [[Jesenice]] *[[Ivo Zupan]], smučarski skakalec (1956, [[Jesenice]] *[[Petra Robnik]], alpska smučarka (1984, [[Jesenice]] *[[Gregor Žemlja]], tenisač (1986, [[Jesenice]] *[[Jernej Koblar]], alpski smučar (1971, [[Jesenice]] *[[Grega Benedik]], alpski smučar (1962, [[Jesenice]] *[[Senad Tiganj]], nogometaš (1975, [[Jesenice]] *[[Ludvik Zajc]], smučarski skakalec (1943, [[Jesenice]] – 2011, [[Jesenice]]) *[[Lucija Larisi]], biatlonka (1975, [[Jesenice]] *[[Miral Samardžić]], nogometaš (1987, [[Jesenice]] *[[Denis Žvegelj]], veslač (1972, [[Jesenice]] *[[Uroš Pavlovčič]], alpski smučar (1972, [[Jesenice]] *[[Teodora Poštič]], umetnostna drsalka (1984, [[Jesenice]] *[[Milan Janša]], veslač (1965, [[Jesenice]] *[[Sadik Mujkič]], veslač (1968, [[Jesenice]] *[[Jaka Blažič]], košarkar (1990, [[Jesenice]]) *[[Andrej Klinar]], alpski smučar (1942, [[Jesenice]]) – 2011, [[Bled]]) *[[Bojan Prešern]], veslač (1962, [[Jesenice]]) *[[Jože Ilija]], kanuist (1928, [[Jesenice]]) – 1983, [[Ljubljana]]) *[[Miha Pirih]], veslač (1978, [[Jesenice]]) *[[Tomaž Pirih]], veslač (1981, [[Jesenice]]) *[[Nataša Kejžar]], plavalka (1976, [[Jesenice]]) *[[Peter Lakota]], alpski smučar (1937, [[Jesenice]]) *[[Tomaž Knafelj]], smučarski skakalec, deskar na snegu (1972, [[Jesenice]]) *[[Matevž Pristavec]], deskar na snegu (1979, [[Jesenice]]) *[[Nejc Frank]], smučarski skakalec (1987, [[Jesenice]]) *[[Janez Pristov]], gimnastik (1907, [[Jesenice]] – ?) *[[Ada Smolnikar]], gimnastičarka (1935, [[Jesenice]]) *[[Dušan Đurišič]], smučarski tekač (1961, [[Jesenice]]) *[[Emil Žnidar]], alpski smučar (1914, [[Jesenice]]) *[[Miran Gašperšič]], alpski smučar (1948, [[Jesenice]]) *[[Sonja Rožman]], gimnastičarka (1934, [[Jesenice]] – 2010) *[[Lidija Benedič-Lapajne]], atletinja (1959, [[Jesenice]] *[[Katarina Lavtar]], alpska smučarka (1988, [[Jesenice]] *[[Nika Razinger]], smučarska tekačica (1993, [[Jesenice]] *[[Tone Razinger]], smučarski tekač (1921, [[Jesenice]] – 2006, [[Jesenice]]) *[[Jože Langus]], smučarski skakalec (1927, [[Jesenice]] *[[Dalila Jakupović]], tenisačica (1991, [[Jesenice]]) *[[Ajdin Redzić]], nogometaš (1989, [[Jesenice]]) *[[Ernest Grvala]], nogometaš (1996, [[Jesenice]]) *[[Jože Knific]], smučarski tekač (1915, [[Jesenice]]) *[[Hubert Hajm]], alpski smučar (1914, [[Jesenice]]) – 1971, [[Celovec]]) *[[Jana Mlakar]], smučarska tekačica (1962, [[Jesenice]]) *[[Alojz Kerštajn]], smučarski tekač (1943, [[Jesenice]]) – 1999) *[[Robert Krašovec]], veslač (1965, [[Jesenice]]) *[[Bor Pavlovčič]], smučarski skakalec (1998, [[Jesenice]]) *[[Eva Urevc]], smučarska tekačica (1995, [[Jesenice]]) *[[Vita Lukan]], plezalka (2000, [[Jesenice]]) *[[Urban Toman]], odbojkaš (1997, [[Jesenice]]) *[[Ana Kersnik Žvab]], inštruktorica joge (1989, [[Jesenice]]) === Hokej === *[[Slavko Beravs]], hokejist (1946, [[Jesenice]] – datum neznan, [[verjetno Jesenice]]) *[[Božidar Beravs]], hokejist, (1948, [[Jesenice]]) *[[Boris Čebulj]], hokejist (1930, [[Jesenice]]) *[[Albin Felc]], hokejist (1941, [[Jesnice]]) *[[Anton Gale]], hokejist (1944, [[Jesnice]]) *[[Edvard Hafner]], hokejist (1955, [[Jesnice]]) *[[Gorazd Hiti]], hokejist, trener (1948, [[Jesnice]]) *[[Rudi Hiti]], hokejist, trener (1946, [[Jesnice]]) *[[Drago Horvat]], hokejist (1958, [[Jesnice]]) *[[Bogo Jan]], hokejist (1944, [[Jesnice]]) *[[Anže Kopitar]], hokejist (1987, [[Jesenice]]) *[[Roman Smolej]], hokejist (1946, [[Jesenice]]) *[[Rok Tičar]], hokejist (1989, [[Jesenice]] *[[Klemen Tičar]], hokejist (1962, [[Jesenice]]) *[[Robert Sabolič]], hokejist (1988, [[Jesenice]] *[[Sabahudin Kovačevič]], hokejist (1986, [[Jesenice]] *[[Bine Zupan]], hokejist (1984, [[Jesenice]] *[[Blaž Gregorc]], hokejist (1990, [[Jesenice]] *[[David Slivnik]], hokejist (1987, [[Jesenice]] *[[Edo Hafner]], hokejist (1955, [[Jesenice]] *[[Aleš Kranjc]], hokejist (1981, [[Jesenice]] *[[Robert Kristan]], hokejist (1983, [[Jesenice]] *[[Rok Pajič]], hokejist (1985, [[Jesenice]] *[[David Rodman]], hokejist (1983, [[Jesenice]] *[[Elvis Bešlagič]], hokejist (1973, [[Jesenice]] *[[Sašo Rajsar]], hokejist (1988, [[Jesenice]] *[[Rok Jakopič]], hokejist (1987, [[Jesenice]] *[[Jure Kralj]], hokejist (1984, [[Jesenice]] *[[Nejc Berlisk]], hokejist (1989, [[Jesenice]] *[[Gašper Kopitar]], hokejist (1992, [[Jesenice]] *[[Tomaž Razingar]], hokejist (1979, [[Jesenice]] *[[Albin Felc]], hokejist (1941, [[Jesenice]] *[[Andrej Razinger]], hokejist (1967, [[Jesenice]] *[[Dejan Varl]], hokejist (1973, [[Jesenice]] *[[Franc Smolej]], hokejist (1940, [[Jesenice]] *[[Gaber Glavič]], hokejist (1978, [[Jesenice]] *[[Ivo Jan starejši]], hokejist (1942, [[Jesenice]] *[[Luka Tošić]], hokejist (1988, [[Jesenice]] *[[Maks Selan]], hokejist (1988, [[Jesenice]] *[[Luka Rebolj]], hokejist (1979, [[Jesenice]] *[[Mitja Sotlar]], hokejist (1979, [[Jesenice]] *[[Tomo Hafner]], hokejist (1980, [[Jesenice]]) *[[Toni Tišlar]], hokejist (1967, [[Jesenice]]) *[[Viktor Tišlar]], hokejist (1941, [[Jesenice]]) – 2013, [[Jesenice]]) *[[Uroš Vidmar]], hokejist (1980, [[Jesenice]]) *[[Zvone Šuvak]], hokejist (1958, [[Jesenice]]) *[[Bojan Razpet]], hokejist (1960, [[Jesenice]]) *[[Denis Kadić]], hokejist (1983, [[Jesenice]]) *[[Ivan Ščap]], hokejist (1955, [[Jesenice]]) *[[Žiga Pirih]], hokejist (1989, [[Jesenice]]) *[[Peter Klemenc]], hokejist (1956, [[Jesenice]]) *[[Cveto Pretnar]], hokejist (1957, [[Jesenice]]) *[[Sašo Pretnar]], hokejist (1973, [[Jesenice]])) *[[Aljoša Medja]], hokejist (1985, [[Jesenice]]) *[[Aljoša Javor]], hokejist (1979, [[Jesenice]]) *[[Blaž Grilc]], hokejist (1985, [[Jesenice]]) *[[Blaž Klinar]], hokejist (1981, [[Jesenice]]) *[[Boris Kunčič]], hokejist (1970, [[Jesenice]]) *[[Boris Pajič]], hokejist (1963, [[Jesenice]]) – 2006, [[Celje]]) *[[Boris Čebul]], hokejist (1930, [[Jesenice]]) *[[Borut Vukčevič]], hokejist (1973, [[Jesenice]]) *[[Ciril Klinar]], hokejist (1937, [[Jesenice]]) *[[David Mlinarec]], hokejist (1982, [[Jesenice]]) *[[Dušan Brulc]], hokejist (1979, [[Jesenice]]) *[[Enes Crnovič]], hokejist (1967, [[Jesenice]]) *[[Janez Mlakar]], hokejist (1944, [[Jesenice]]) *[[Janez Petač]], hokejist (1949, [[Jesenice]]) – 2011, [[Ljubljana]]) *[[Januš Pavlič]], hokejist (1984, [[Jesenice]]) *[[Jure Smolej]], hokejist (1974, [[Jesenice]]) *[[Miha Žbontar]], hokejist, hokejski trener (1982, [[Jesenice]]) *[[Klemen Žbontar]], hokejist (1987, [[Jesenice]]) *[[Franci Žbontar]], hokejist (1952, [[Jesenice]] *[[Marjan Žbontar]], hokejist (1954, [[Jesenice]] *[[Luka Gračnar]], hokejist (1993, [[Jesenice]]) *[[Marjan Kozar]], hokejist (1962, [[Jesenice]]) *[[Marko Smolej]], hokejist (1968, [[Jesenice]]) *[[Matjaž Mahkovic]], hokejist (1975, [[Jesenice]]) *[[Milan Hafner]], hokejist (1977, [[Jesenice]]) *[[Milan Zrnič]], hokejist (1981, [[Jesenice]]) *[[Primož Balderman]], hokejist (1979, [[Jesenice]] *[[Rudi Knez]], hokejist (1944, [[Jesenice]] *[[Senad Kovačevič]], hokejist (1981, [[Jesenice]] *[[Tom Jug]], hokejist (1970, [[Jesenice]] *[[Vlado Jug]], hokejist (1947, [[Jesenice]] *[[Žiga Oblak]], hokejist (1989, [[Jesenice]] *[[Franc Razinger]], hokejist (1944, [[Jesenice]]) *[[Silvo Poljanšek]], hokejist (1951, [[Jesenice]]) *[[Matic Podlipnik]], hokejist (1992, [[Jesenice]]) *[[Gašper Cerkovnik]], hokejist (1992, [[Jesenice]]) *[[Miha Bremec]], hokejist (1983, [[Jesenice]]) *[[Aleš Burnik]], hokejist (1980, [[Jesenice]] *[[Aleš Sodja]], hokejist (1971, [[Jesenice]] *[[Miran Krmelj]], hokejist (1941, [[Jesenice]] – 2009, [[Zagreb]]) *[[Marijan Kristan]], hokejist (1937, [[Jesenice]] – 2006) *[[Viktor Ravnik]], hokejist (1941, [[Jesenice]]) *[[Vinko Valentar]], hokejist (1934, [[Jesenice]]) *[[Božidar Podpac]], hokejist (1986, [[Jesenice]]) *[[Marko Češnjak]], hokejist (1985, [[Jesenice]]) *[[Marko Šturm]], hokejist (1966, [[Jesenice]]) *[[Nejc Volarič]], hokejist (1987, [[Jesenice]]) *[[Gašper Susanj]], hokejist (1988, [[Jesenice]]) *[[Edvin Karahodžič]], hokejist (1975, [[Jesenice]]) *[[Boris Lotrič]], hokejist (1976, [[Jesenice]]) *[[Bojan Magazin]], hokejist (1961, [[Jesenice]]) *[[Bojan Škrjanc]], hokejist (1974, [[Jesenice]]) *[[Gregor Koblar]], hokejist (1993, [[Jesenice]]) *[[Nik Pem]], hokejist (1995, [[Jesenice]]) == Osebnosti od drugod == *[[Matija Bradaška]], slikar, rezbar, fotograf (1852 [[Lučine]]) – 1915, [[Kranj]]) Na Jesenicah delal kot restavrator. *[[Alojzij Goetzl]], podobar, slikar (1820 [[Kranj]]) – 1905, [[Kranj]]) Delal je kot podobar in pozlatar za Jesenice. *[[Andrej Ferdinand Malahovski]], izdelovalec orgel (1813 [[Češka]]) – 1887, [[Ljubljana]]) Naredil orgle v cerkvi na Jesenicah. *[[Miha Moškerc]], časnikar, organizator (1872 [[Ljubljana]]) – 1924, [[Ljubljana]]) Vodil gibanje delavcev na Jesenicah. *[[Franc Pokorn]], zgodovinar, arhivar, duhovnik (1861 [[Škofja Loka]]) – 1940, [[Ljubljana]]) Služboval je kot kaplan na Jesenicah. *[[Ciril Rekar]], metalurg (1901 [[Radovljica]]) – 1989, [[Ljubljana]]) Vodil na Jesenicah jeklarno in plavž. *[[Slavko Slavinšek]], pisatelj, pravnik (1897 [[Gornji Grad]]) – 1942, [[Beograd]]) Leta 1901 se je priselil na Jesenice. *[[Janez Sedej]], slikar, čevljar (1910 [[Žiri]]) – 1985, [[Žiri]]) Imel na JesenicaH razstavo. *[[Anton Sigulin]], kipar (1917 [[Trst]]) – 1996, [[Ljubljana]]) Leta 1958 naredil bronast portret Toneta Čufarja. *[[Fran Spiller-Muys]], pravnik, sodnik, agronom (1885 [[Ljubljana]]) – 1950, [[Ljubljana]]) Na Jesenicah uvedel planšarske dneve. *[[Aleš Stanovnik]], politični delavec, pravnik, odvetnik (1901 [[Horjul]]) – 1942, [[Ljubljana]]) Na Jesenicah imel pisarno. *[[Maks Strenar]], arhitekt (1901 [[Trst]]) – 1968, [[Kranj]]) Arhitekt kinodvorane na Jesenicah. *[[Rudi Šeligo]], pisatelj (1935 [[Susak]]) – 2004, [[Ljubljana]]) Leta 1939 se je z družino preselil na Jesenice. *[[Konrad Šmid]], pravnik, carinski strokovnjak (1886 [[Podgorje]]) – 1954, [[Slovenj Gradec]]) Izdelal zakon, ki je Jesenicam omogočil izgradnjo cest. *[[Alojzija Štebl]], političarka, časnikarka, urednica (1883 [[Ljubljana]]) – 1956, [[Ljubljana]]) Predavala v delovnem društvu na Jesenicah. *[[Ive Šubic]], slikar, grafik (1922[[Hotavlja]]) – 1989, [[Poljane nad Škofjo Loko]]) Imel razstavo na Jesenicah. *[[Srečko Tič]], režiser, organizator, scenograf, šolnik (1914 [[otok Iž, Hrvaška]]) – 2004, [[Izola]]) Bil ravnatelj gledališča T. Čufar na Jesenicah *[[Drago Tršar]], kipar (1927[[Planina, Postojna]]) Imel razstavo na Jesenicah. *[[Rudi Vaupotič]], filmski snemalec (1919[[Maribor]]) – 2003, [[Ljubljana]]) Na Jesenicah se je šolal. *[[Janez Vidic]], slikar (1923 [[Ljubljana]]) – 1996, [[Maribor]]) Od 1944 je bil partizan v zaščitni četi jeseniškega okrožja. *[[Jože Vidic]], pisec, častnik (1926 [[Selo pri Žirovnici]]) Politkomisar zaščitne čete komande mesta Jesenice. *[[Mario L. Vilhar]], slikar-samouk, kipar-samouk, časnikar (1925 [[Veliki Otok]]) – 2014. Delal v martinarni na Jesenicah. *[[Melita Vovk]], slikarka, ilustratorka, scenografka (1928[[Bled]]) – 2020, [[Radovljica]]) Imela razstavo na Jesenicah. *[[Matej Vurnik]], glasbenik, skladatelj (1866 [[Stara Oselica]]) – 1989, [[Ljubljana-Tacen]]) Organist na Jesenicah. *[[Hugo Weiss]], turistični delavec (1909 [[Ljubljana]]) – 1964, [[Ljubljana]]) Zavodu za soc. zavarovanje Jesenice. *[[Marija Žumer]], politična delavka (1900 [[Spodnje Gorje]]) – 1944, [[Ravensbrück, Nemčija]]) Leta 1939 se je preselila na Jesenice. *[[Uroš Župančič]], alpinist (1911 [[Rateče]]) – 1992, [[Ljubljana]]) Zaposlen v Železarni Jesenice. *[[Ruža Janežič Aćimović]], zdravnica, specialistka fizikalne medicine, specialistka rehabilitacije (1928 [[Ljubljana]]) Pripravništvo je opravljala v Splošni bolnišnici Jesenice. *[[Angela Boškin]], medicinska sestra, otroška negovalka (1885 [[Gorica]]) – 1944, [[Gorica]]) Po njej se imenujejo strokovna srečanja Splošne bolnišnice Jesenice. *[[Almira Bremec]], grafičarka, slikarka (1958 [[Postojna]]) Imela razstavo na Jesenicah. *[[Jana Dolenc]], slikarka (1964 [[Ljubljana]]) Imela razstavo na Jesenicah *[[Franjo Klavora]], šolnik, prosvetni delavec (1899 [[Bovec]]) – 1990, [[Šempeter pri Gorici]]) Poučeval na gimnazija na Jesenicah. *[[Silvester Komel]], slikar, likovni pedagog (1931 [[Rožna dolina]]) – 1983, [[Rožna dolina]]) Imel razstavo na Jesenicah. *[[Zdravko Barišić]], filmski animator, režiser, scenarist, filmski producent (1938 [[Zenica, Bosna in Hercegovina]]) Leta 1944 se je z družino preselil na Jesenice. *[[Franjo Baš]], zgodovinar, geograf, etnolog, arheolog (1899 [[Kamenče]]) – 1967, [[Ljubljana]]) Po njegovi zaslugi nastal muzej železarstva na Jesenicah. *[[France Bernot]], oceanograf, lavinolog, meteorolog (1923 [[Brežice]]) – 2001, [[Sežana]]) Del otroštva preživel na Jesenicah. *[[Tomaž Budkovič]], geolog (1948 [[Bohinjska Bistrica]]) – 2014, [[Ljubljana]]) Obiskoval gimnazijo na Jesenicah *[[Dolfka Boštjančič]], andragoginja, socialna delavka (1923 [[Dovje]]) – 1983, [[Dovje]]) Zaposlena je bila pri Okrajnem komiteju (OK) SKOJ Jesenice *[[Marijana Brecelj]], igralka (1946 [[Ljubljana]]) Sodelovala z gledališčem Tone Čufar na Jesenicah. *[[Silvo Breskvar]], matematik, fizik, astronom (1902 [[Ljubljana]]) – 1969, [[Ljubljana]]) Poučeval na gimnaziji na Jesenicah. *[[Bojan Čebulj]], lutkovni režiser (1928 [[Ljubljana]]) – 2013, [[Krčevina pri Vurbergu]]) Urednika Železarja, glasila Železarne Jesenice *[[Dušan Čop]], jezikoslovec, imenoslovec (1921 [[Spodnje Gorje]]) – 2016, [[Ljubljana]]) Poučeval na gimnaziji na Jesenicah. *[[Vesna Žnideršič]], jadralna letalka (? – 1975), ponesrečila se je na pobočju Vajneža == Viri in literatura == * Wikipodatki *[https://www.slovenska-biografija.si Slovenska biografija] *[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si Obrazi slovenskih pokrajin] *[https://www.jesenice.si/o-obcini/obinska-priznanja/castni-obcani Častni občani občine Jesenice] {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Jesenice]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Jesenice]] rzj9j9t7cy00lodecl57qcurxr1hfl9 0 492990 5728916 5457035 2022-08-08T08:37:01Z Romanm 13 Spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] na [[Kokosovi otoki]] wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Kokosovi otoki]] c4rlcdxdn0mqpt26wjv6h7gf4tv62v1 0 497770 5728656 5728052 2022-08-07T15:04:32Z Shabicht 3554 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana, 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] [[File:VasiPropagandaFide.jpg|thumb|right|180px|Sedež ''Kongregacije za širjenje vere'' (Congregazione ''De Propaganda fide'') v [[Rim]]u]] </center> </center> == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. == Sklici == {{sklici}} {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Rimska kurija]] eg5dcx4c4xnspvir7ndnbflysq599s7 5728657 5728656 2022-08-07T15:06:51Z Shabicht 3554 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana, 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] [[File:VasiPropagandaFide.jpg|thumb|right|180px|Sedež ''Kongregacije za širjenje vere'' (Congregazione ''De Propaganda fide'') v [[Rim]]u]] </center> </center> == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] qiw4z89wlovx30s0m7mvqtnkvu0uo08 5728658 5728657 2022-08-07T15:07:46Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana, 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] qpaf3lvrbxkcds381aiwyr9nmgd2y7y 5728659 5728658 2022-08-07T15:08:20Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana, 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] ss90b2nsr9zvtatbc75y4jivms9sw5g 5728700 5728659 2022-08-07T16:03:44Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana, 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] gajjcuwqnfnoa1yzn56pwdu9y0z2b7s 5728702 5728700 2022-08-07T16:05:30Z Shabicht 3554 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana, 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] 5vxixgjs5sx1g7120f93uc5qn33x3rh 5728703 5728702 2022-08-07T16:06:43Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] ah7yizt41ahd77ffc40leao97y8sehe 5728704 5728703 2022-08-07T16:10:58Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] 0eit7fa6gli1pek7i0nk7ob4bqwcoz4 5728705 5728704 2022-08-07T16:11:53Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] 7em463laynye20qs8rbk41vmsfc7dg1 5728708 5728705 2022-08-07T16:14:45Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] hoiukhgjf1jjut8qyrme22k8g8n5wl9 5728710 5728708 2022-08-07T16:15:55Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. [[File:Paulus VI, by Fotografia Felici, 1969.jpg|180px|right|thumb|Sedanje ime je dal ''Družbi'' [[papež Pavel VI.|sveti Pavel VI.]]]] == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] jb9g0649kiadvit4cphn0od113j4qcq 5728713 5728710 2022-08-07T16:17:07Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Časovno zaporedje == === Prefekti (predsedniki) === * [[Kardinal]] [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * Kardinal [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * Kardinal [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * Kardinal [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * Kardinal [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * Kardinal [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * Kardinal [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * Kardinal [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * Kardinal [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** Kardinal [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** Kardinal [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** Kardinal [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * Cardinale [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * Cardinale [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * Kardinal [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** Kardinal [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * Kardinal [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * Kardinal [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za predsednika [[Družba za bogoslužje in svete zakramente / Congregazione per il culto divino e la disciplina dei sacramenti|odstopil]]) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * Kardinal [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * Kardinal [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * Kardinal [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * Kardinal [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** Kardinal [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * Kardinal [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * Kardinal [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** Kardinal [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * Kardinal [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** Kardinal [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * Kardinal [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * Kardinal [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * Kardinal [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * Kardinal [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * Kardinal [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019. ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] 7xal7c4lpegmnjdiavjsk2b5o0a63zz 5728721 5728713 2022-08-07T16:28:50Z Shabicht 3554 /* Prefekti (predsedniki) */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Časovno zaporedje == === Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) === * [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (podpredsednik) ** [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (podpredsednik) ** [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814 imenovan [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciar]]) (podpredsednik) * [[Lorenzo Litta]] † (20 maggio [[1814]] - 28 settembre [[1818]] nominato officiale della [[Curia romana]]) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]], B. † (24 settembre [[1818]] - 19 marzo [[1822]] deceduto) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za prefekta [[kongregacija za bogoslužje in svete zakramente]] odstopil) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019 -2022 ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] 34gmipxmetr4knmkfmf5sukfxz3ljpm 5728722 5728721 2022-08-07T16:38:30Z Shabicht 3554 /* Prefekti (kardinali) */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Časovno zaporedje == === Prefekti in proprefekti([[Kardinal|kardinali]]) === * [[Antonio Maria Sauli]] † (22. junij 1622 – 12. november 1622 odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] † (12. november 1622 – 18. november 1632 umrl) * [[Antonio Barberini]] † (1. december 1632 – 3. avgust 1671 umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] † (2. avgust 1671 – 29. junij 1698 umrl) * [[Carlo Barberini]] † (17. julij 1698 – 2. oktober 1704 umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] † (9. december 1704 – 4. januar 1727 umrl) * [[Vincenzo Petra]] † (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] † (27. marec 1747 – 28. avgust 1756 umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] † (11. september 1756 – 12. april 1763 umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] † (26. april 1763 – 9. april 1780 umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784 odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil]], [[regularni kleriki sv. Pavla|B.]] † (27. februar 1795 - 12 avgust 1802 umrl) ** [[Stefano Borgia]] † (25. maj 1798 – 27. september 1800 odstopil) (proprefekt) ** [[Antonio Dugnani]] † (31. oktober 1804 – 16. maj 1805 odstavljen) (proprefekt) ** [[Michele Di Pietro]] † (24. maj 1805 – 20. maj 1814) (proprefekt) imenovan za [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciarja]]) * [[Lorenzo Litta]] † (20. marec 1814 - 28 settember 1818) (prestavljen v Rimsko kurijo) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]] (24. september 1818 - 19. marec 1822) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] † (10. maj 1820 – 15. september 1820 umrl) ** [[Ercole Consalvi]] † (13. januar 1822 – 13. januar 1824 umrl) (podpredsednik) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] † (23. januar 1824 – 1. oktober 1826 imenovan za [[Vatikanski arhiv|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]] svete Rimske Cerkve) (podpredsednik) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]], [[kamaldolenci|OSBCam]] † (1. oktober 1826 – 2. februar 1831 izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] † (4. februar 1831 – 1. januar 1834 imenovan za prefekta [[kongregacija za bogoslužje in svete zakramente]] odstopil) * Kardinal [[Giacomo Filippo Fransoni]] † (21. november 1834 – 20. april 1856 umrl) * [[Alessandro Barnabò]] † (20. junij 1856 – 13. marec 1874 imenovan za uradnika (officiale) [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] † (10. marec 1874 – 5. marec 1878 imenovan za [[Vatikansko državno tajništvo|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] † (5. marec 1878 – 1. januar 1892 imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] † (26. januar 1892 – 22. julij 1902 umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]], [[bosonogi karmeličani|OCD]] † (29. julij 1902 – 19. marec 1916 umrl) ** [[Domenico Serafini]], [[benediktinci sublaceni|Subl. OSB]] † (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001 odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006 imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] † (20. maj 2006 – 10. maj 2011 odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019 imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]], od 8. decembra 2019 -2022 ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] ai1f7oahrx21fs3nmwn35ytgyefmvdh 5728727 5728722 2022-08-07T16:56:19Z Shabicht 3554 /* Prefekti in proprefekti(kardinali) */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Časovno zaporedje == === Prefekti in proprefekti([[Kardinal|kardinali]]) === * [[Antonio Maria Sauli]] (22. junij 1622 – 12. november 1622) (odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] (12. november 1622 – 18. november 1632) (umrl) * [[Antonio Barberini]] (1. december 1632 – 3. avgust 1671) (umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] (2. avgust 1671 – 29. junij 1698) (umrl) * [[Carlo Barberini]] (17. julij 1698 – 2. oktober 1704) (umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] (9. december 1704 – 4. januar 1727) (umrl) * [[Vincenzo Petra]] (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] (27. marec 1747 – 28. avgust 1756) (umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] (11. september 1756 – 12. april 1763) (umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] (26. april 1763 – 9. april 1780) (umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784) (odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil] (27. februar 1795 - 12 avgust 1802) (umrl) ** [[Stefano Borgia]] (25. maj 1798 – 27. september 1800) (proprefekt) (umrl) ** [[Antonio Dugnani]] (31. oktober 1804 – 16. maj 1805) (proprefekt) ** [[Michele Di Pietro]] (24. maj 1805 – 20. maj 1814) (proprefekt) imenovan za [[Apostolska penitencierija|Veliki penitenciarja]]) * [[Lorenzo Litta]] (20. marec 1814 - 28 september 1818) (prestavljen v Rimsko kurijo) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]] (24. september 1818 - 19. marec 1822) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] (10. maj 1820 – 15. september 1820) (umrl) ** [[Ercole Consalvi]] (13. januar 1822 – 13. januar 1824) (proprefekt) (umrl) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] (23. januar 1824 – 1. oktober 1826) (proprefekt) (imenovan za [[Vatikanski arhivi|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]]) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]] (1. oktober 1826 – 2. februar 1831) (izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] (4. februar 1831 – 1. januar 1834) (imenovan za prefekta [[kongregacija za disciplino zakramentov|kongregacije za disciplino zakramentov]] (odstopil) * [[Giacomo Filippo Fransoni]] (21. november 1834 – 20. april 1856) (umrl) * [[Alessandro Barnabò]] (20. junij 1856 – 13. marec 1874) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] (10. marec 1874 – 5. marec 1878) (imenovan za [[Državno tajništvo Rimske kurije|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] (5. marec 1878 – 1. januar 1892) (menovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] (26. januar 1892 – 22. julij 1902) (umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]] (29. julij 1902 – 19. marec 1916) (umrl) ** [[Domenico Serafini]] (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 ((proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001) (odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006) imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] (20. maj 2006 – 10. maj 2011) (odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019) (imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]] (od 8. decembra 2019-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] o0n4u7t8qp6am14dsu3iim88h01bbbu 5728728 5728727 2022-08-07T16:57:06Z Shabicht 3554 /* Prefekti in proprefekti(kardinali) */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Časovno zaporedje == === Prefekti in proprefekti([[Kardinal|kardinali]]) === * [[Antonio Maria Sauli]] (22. junij 1622 – 12. november 1622) (odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] (12. november 1622 – 18. november 1632) (umrl) * [[Antonio Barberini]] (1. december 1632 – 3. avgust 1671) (umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] (2. avgust 1671 – 29. junij 1698) (umrl) * [[Carlo Barberini]] (17. julij 1698 – 2. oktober 1704) (umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] (9. december 1704 – 4. januar 1727) (umrl) * [[Vincenzo Petra]] (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] (27. marec 1747 – 28. avgust 1756) (umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] (11. september 1756 – 12. april 1763) (umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] (26. april 1763 – 9. april 1780) (umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784) (odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil] (27. februar 1795 - 12 avgust 1802) (umrl) ** [[Stefano Borgia]] (25. maj 1798 – 27. september 1800) (proprefekt) (umrl) ** [[Antonio Dugnani]] (31. oktober 1804 – 16. maj 1805) (proprefekt) ** [[Michele Di Pietro]] (24. maj 1805 – 20. maj 1814) (proprefekt) imenovan za [[Apostolska penitencierija|Velikega penitenciarja]]) * [[Lorenzo Litta]] (20. marec 1814 - 28 september 1818) (prestavljen v Rimsko kurijo) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]] (24. september 1818 - 19. marec 1822) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] (10. maj 1820 – 15. september 1820) (umrl) ** [[Ercole Consalvi]] (13. januar 1822 – 13. januar 1824) (proprefekt) (umrl) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] (23. januar 1824 – 1. oktober 1826) (proprefekt) (imenovan za [[Vatikanski arhivi|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]]) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]] (1. oktober 1826 – 2. februar 1831) (izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] (4. februar 1831 – 1. januar 1834) (imenovan za prefekta [[kongregacija za disciplino zakramentov|kongregacije za disciplino zakramentov]] (odstopil) * [[Giacomo Filippo Fransoni]] (21. november 1834 – 20. april 1856) (umrl) * [[Alessandro Barnabò]] (20. junij 1856 – 13. marec 1874) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] (10. marec 1874 – 5. marec 1878) (imenovan za [[Državno tajništvo Rimske kurije|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] (5. marec 1878 – 1. januar 1892) (menovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] (26. januar 1892 – 22. julij 1902) (umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]] (29. julij 1902 – 19. marec 1916) (umrl) ** [[Domenico Serafini]] (26. februar 1916 – 24. marec 1916 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * [[Domenico Serafini]] OSB † (24. marec 1916 – 5. marec 1918 umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]], [[družba presvetega Odrešenika|CSSR]] † (12. marec 1918 – 30. avgust 1932 umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] † (16. marec 1933 – 12. julij 1960 preminil) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] † (1. marec 1958 – 27. maj 1958 umrl) (podpredsednik) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. junij 1958 – 18. julij 1960 imenovan za predsednika istega odbora) (podpredsednik) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] † (18. julij 1960 – 19. oktober 1970 odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] † (22. oktober 1970 – 8. april 1984 imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža / Amministrazione del patrimonio della Sede Apostolica]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985 umrl) (podpredsednik) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 ((proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001) (odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006) imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] (20. maj 2006 – 10. maj 2011) (odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019) (imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]] (od 8. decembra 2019-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] a8nlb4o78ospnygzuah4xspi5053h1s 5728729 5728728 2022-08-07T17:04:48Z Shabicht 3554 /* Časovno zaporedje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Časovno zaporedje == === Prefekti in proprefekti ([[Kardinal|kardinali]]) === * [[Antonio Maria Sauli]] (22. junij 1622 – 12. november 1622) (odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] (12. november 1622 – 18. november 1632) (umrl) * [[Antonio Barberini]] (1. december 1632 – 3. avgust 1671) (umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] (2. avgust 1671 – 29. junij 1698) (umrl) * [[Carlo Barberini]] (17. julij 1698 – 2. oktober 1704) (umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] (9. december 1704 – 4. januar 1727) (umrl) * [[Vincenzo Petra]] (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] (27. marec 1747 – 28. avgust 1756) (umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] (11. september 1756 – 12. april 1763) (umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] (26. april 1763 – 9. april 1780) (umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784) (odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil] (27. februar 1795 - 12 avgust 1802) (umrl) ** [[Stefano Borgia]] (25. maj 1798 – 27. september 1800) (proprefekt) (umrl) ** [[Antonio Dugnani]] (31. oktober 1804 – 16. maj 1805) (proprefekt) ** [[Michele Di Pietro]] (24. maj 1805 – 20. maj 1814) (proprefekt) imenovan za [[Apostolska penitencierija|Velikega penitenciarja]]) * [[Lorenzo Litta]] (20. marec 1814 - 28 september 1818) (prestavljen v Rimsko kurijo) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]] (24. september 1818 - 19. marec 1822) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] (10. maj 1820 – 15. september 1820) (umrl) ** [[Ercole Consalvi]] (13. januar 1822 – 13. januar 1824) (proprefekt) (umrl) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] (23. januar 1824 – 1. oktober 1826) (proprefekt) (imenovan za [[Vatikanski arhivi|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]]) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]] (1. oktober 1826 – 2. februar 1831) (izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] (4. februar 1831 – 1. januar 1834) (imenovan za prefekta [[kongregacija za disciplino zakramentov|kongregacije za disciplino zakramentov]] (odstopil) * [[Giacomo Filippo Fransoni]] (21. november 1834 – 20. april 1856) (umrl) * [[Alessandro Barnabò]] (20. junij 1856 – 13. marec 1874) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] (10. marec 1874 – 5. marec 1878) (imenovan za [[Državno tajništvo Rimske kurije|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] (5. marec 1878 – 1. januar 1892) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] (26. januar 1892 – 22. julij 1902) (umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]] (29. julij 1902 – 19. marec 1916) (umrl) ** [[Domenico Serafini]] (26. februar 1916 – 24. marec 1916) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Domenico Serafini]] (24. marec 1916 – 5. marec 1918) (umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]] (12. marec 1918 – 30. avgust 1932) (umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] (16. marec 1933 – 12. julij 1960) (umrl) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] (1. marec 1958 – 27. maj 1958) (proprefekt) (umrl) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. junij 1958 – 18. julij 1960) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. julij 1960 – 19. oktober 1970) (odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] (22. oktober 1970 – 8. april 1984) imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985) (proprefekt) (umrl) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 ((proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001) (odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006) imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] (20. maj 2006 – 10. maj 2011) (odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019) (imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]] (od 8. decembra 2019-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] 2uhq9l348jglk4l3sxt4th0v8edsxt2 5728730 5728729 2022-08-07T17:13:54Z Shabicht 3554 /* Časovno zaporedje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Časovno zaporedje == === Prefekti in proprefekti ([[Kardinal|kardinali]]) === * [[Antonio Maria Sauli]] (22. junij 1622 – 12. november 1622) (odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] (12. november 1622 – 18. november 1632) (umrl) * [[Antonio Barberini]] (1. december 1632 – 3. avgust 1671) (umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] (2. avgust 1671 – 29. junij 1698) (umrl) * [[Carlo Barberini]] (17. julij 1698 – 2. oktober 1704) (umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] (9. december 1704 – 4. januar 1727) (umrl) * [[Vincenzo Petra]] (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] (27. marec 1747 – 28. avgust 1756) (umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] (11. september 1756 – 12. april 1763) (umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] (26. april 1763 – 9. april 1780) (umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784) (odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil]] (27. februar 1795 - 12 avgust 1802) (umrl) ** [[Stefano Borgia]] (25. maj 1798 – 27. september 1800) (proprefekt) (umrl) ** [[Antonio Dugnani]] (31. oktober 1804 – 16. maj 1805) (proprefekt) ** [[Michele Di Pietro]] (24. maj 1805 – 20. maj 1814) (proprefekt) imenovan za [[Apostolska penitencierija|Velikega penitenciarja]]) * [[Lorenzo Litta]] (20. marec 1814 - 28 september 1818) (prestavljen v Rimsko kurijo) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]] (24. september 1818 - 19. marec 1822) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] (10. maj 1820 – 15. september 1820) (umrl) ** [[Ercole Consalvi]] (13. januar 1822 – 13. januar 1824) (proprefekt) (umrl) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] (23. januar 1824 – 1. oktober 1826) (proprefekt) (imenovan za [[Vatikanski arhivi|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]]) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]] (1. oktober 1826 – 2. februar 1831) (izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] (4. februar 1831 – 1. januar 1834) (imenovan za prefekta [[kongregacija za disciplino zakramentov|kongregacije za disciplino zakramentov]] (odstopil) * [[Giacomo Filippo Fransoni]] (21. november 1834 – 20. april 1856) (umrl) * [[Alessandro Barnabò]] (20. junij 1856 – 13. marec 1874) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] (10. marec 1874 – 5. marec 1878) (imenovan za [[Državno tajništvo Rimske kurije|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] (5. marec 1878 – 1. januar 1892) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] (26. januar 1892 – 22. julij 1902) (umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]] (29. julij 1902 – 19. marec 1916) (umrl) ** [[Domenico Serafini]] (26. februar 1916 – 24. marec 1916) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Domenico Serafini]] (24. marec 1916 – 5. marec 1918) (umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]] (12. marec 1918 – 30. avgust 1932) (umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] (16. marec 1933 – 12. julij 1960) (umrl) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] (1. marec 1958 – 27. maj 1958) (proprefekt) (umrl) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. junij 1958 – 18. julij 1960) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. julij 1960 – 19. oktober 1970) (odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] (22. oktober 1970 – 8. april 1984) imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985) (proprefekt) (umrl) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 ((proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001) (odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006) imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] (20. maj 2006 – 10. maj 2011) (odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019) (imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]] (od 8. decembra 2019-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] g38cpnhab8yn966p8gnmerfbohe7cg9 5728731 5728730 2022-08-07T17:14:33Z Shabicht 3554 /* Časovno zaporedje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Prefekti in proprefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Antonio Maria Sauli]] (22. junij 1622 – 12. november 1622) (odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] (12. november 1622 – 18. november 1632) (umrl) * [[Antonio Barberini]] (1. december 1632 – 3. avgust 1671) (umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] (2. avgust 1671 – 29. junij 1698) (umrl) * [[Carlo Barberini]] (17. julij 1698 – 2. oktober 1704) (umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] (9. december 1704 – 4. januar 1727) (umrl) * [[Vincenzo Petra]] (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] (27. marec 1747 – 28. avgust 1756) (umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] (11. september 1756 – 12. april 1763) (umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] (26. april 1763 – 9. april 1780) (umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784) (odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil]] (27. februar 1795 - 12 avgust 1802) (umrl) ** [[Stefano Borgia]] (25. maj 1798 – 27. september 1800) (proprefekt) (umrl) ** [[Antonio Dugnani]] (31. oktober 1804 – 16. maj 1805) (proprefekt) ** [[Michele Di Pietro]] (24. maj 1805 – 20. maj 1814) (proprefekt) imenovan za [[Apostolska penitencierija|Velikega penitenciarja]]) * [[Lorenzo Litta]] (20. marec 1814 - 28 september 1818) (prestavljen v Rimsko kurijo) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]] (24. september 1818 - 19. marec 1822) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] (10. maj 1820 – 15. september 1820) (umrl) ** [[Ercole Consalvi]] (13. januar 1822 – 13. januar 1824) (proprefekt) (umrl) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] (23. januar 1824 – 1. oktober 1826) (proprefekt) (imenovan za [[Vatikanski arhivi|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]]) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]] (1. oktober 1826 – 2. februar 1831) (izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] (4. februar 1831 – 1. januar 1834) (imenovan za prefekta [[kongregacija za disciplino zakramentov|kongregacije za disciplino zakramentov]] (odstopil) * [[Giacomo Filippo Fransoni]] (21. november 1834 – 20. april 1856) (umrl) * [[Alessandro Barnabò]] (20. junij 1856 – 13. marec 1874) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] (10. marec 1874 – 5. marec 1878) (imenovan za [[Državno tajništvo Rimske kurije|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] (5. marec 1878 – 1. januar 1892) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] (26. januar 1892 – 22. julij 1902) (umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]] (29. julij 1902 – 19. marec 1916) (umrl) ** [[Domenico Serafini]] (26. februar 1916 – 24. marec 1916) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Domenico Serafini]] (24. marec 1916 – 5. marec 1918) (umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]] (12. marec 1918 – 30. avgust 1932) (umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] (16. marec 1933 – 12. julij 1960) (umrl) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] (1. marec 1958 – 27. maj 1958) (proprefekt) (umrl) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. junij 1958 – 18. julij 1960) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. julij 1960 – 19. oktober 1970) (odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] (22. oktober 1970 – 8. april 1984) imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985) (proprefekt) (umrl) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985 ((proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001) (odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006) imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] (20. maj 2006 – 10. maj 2011) (odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019) (imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]] (od 8. decembra 2019-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] ct9qqkyzgzmp8qfvokl4s3mbavgh5kg 5728732 5728731 2022-08-07T17:15:39Z Shabicht 3554 /* Prefekti in proprefekti (kardinali) */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622; takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967 z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Prefekti in proprefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Antonio Maria Sauli]] (22. junij 1622 – 12. november 1622) (odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] (12. november 1622 – 18. november 1632) (umrl) * [[Antonio Barberini]] (1. december 1632 – 3. avgust 1671) (umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] (2. avgust 1671 – 29. junij 1698) (umrl) * [[Carlo Barberini]] (17. julij 1698 – 2. oktober 1704) (umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] (9. december 1704 – 4. januar 1727) (umrl) * [[Vincenzo Petra]] (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] (27. marec 1747 – 28. avgust 1756) (umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] (11. september 1756 – 12. april 1763) (umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] (26. april 1763 – 9. april 1780) (umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784) (odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil]] (27. februar 1795 - 12 avgust 1802) (umrl) ** [[Stefano Borgia]] (25. maj 1798 – 27. september 1800) (proprefekt) (umrl) ** [[Antonio Dugnani]] (31. oktober 1804 – 16. maj 1805) (proprefekt) ** [[Michele Di Pietro]] (24. maj 1805 – 20. maj 1814) (proprefekt) imenovan za [[Apostolska penitencierija|Velikega penitenciarja]]) * [[Lorenzo Litta]] (20. marec 1814 - 28 september 1818) (prestavljen v Rimsko kurijo) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]] (24. september 1818 - 19. marec 1822) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] (10. maj 1820 – 15. september 1820) (umrl) ** [[Ercole Consalvi]] (13. januar 1822 – 13. januar 1824) (proprefekt) (umrl) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] (23. januar 1824 – 1. oktober 1826) (proprefekt) (imenovan za [[Vatikanski arhivi|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]]) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]] (1. oktober 1826 – 2. februar 1831) (izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] (4. februar 1831 – 1. januar 1834) (imenovan za prefekta [[kongregacija za disciplino zakramentov|kongregacije za disciplino zakramentov]] (odstopil) * [[Giacomo Filippo Fransoni]] (21. november 1834 – 20. april 1856) (umrl) * [[Alessandro Barnabò]] (20. junij 1856 – 13. marec 1874) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] (10. marec 1874 – 5. marec 1878) (imenovan za [[Državno tajništvo Rimske kurije|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] (5. marec 1878 – 1. januar 1892) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] (26. januar 1892 – 22. julij 1902) (umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]] (29. julij 1902 – 19. marec 1916) (umrl) ** [[Domenico Serafini]] (26. februar 1916 – 24. marec 1916) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Domenico Serafini]] (24. marec 1916 – 5. marec 1918) (umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]] (12. marec 1918 – 30. avgust 1932) (umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] (16. marec 1933 – 12. julij 1960) (umrl) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] (1. marec 1958 – 27. maj 1958) (proprefekt) (umrl) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. junij 1958 – 18. julij 1960) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. julij 1960 – 19. oktober 1970) (odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] (22. oktober 1970 – 8. april 1984) imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985) (proprefekt) (umrl) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001) (odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006) imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] (20. maj 2006 – 10. maj 2011) (odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019) (imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]] (od 8. decembra 2019-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] bf5yzrne8xmet71qdb1tnbtj27aramh 5728733 5728732 2022-08-07T17:17:54Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622, takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967, z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Prefekti in proprefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Antonio Maria Sauli]] (22. junij 1622 – 12. november 1622) (odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] (12. november 1622 – 18. november 1632) (umrl) * [[Antonio Barberini]] (1. december 1632 – 3. avgust 1671) (umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] (2. avgust 1671 – 29. junij 1698) (umrl) * [[Carlo Barberini]] (17. julij 1698 – 2. oktober 1704) (umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] (9. december 1704 – 4. januar 1727) (umrl) * [[Vincenzo Petra]] (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] (27. marec 1747 – 28. avgust 1756) (umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] (11. september 1756 – 12. april 1763) (umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] (26. april 1763 – 9. april 1780) (umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784) (odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil]] (27. februar 1795 - 12 avgust 1802) (umrl) ** [[Stefano Borgia]] (25. maj 1798 – 27. september 1800) (proprefekt) (umrl) ** [[Antonio Dugnani]] (31. oktober 1804 – 16. maj 1805) (proprefekt) ** [[Michele Di Pietro]] (24. maj 1805 – 20. maj 1814) (proprefekt) imenovan za [[Apostolska penitencierija|Velikega penitenciarja]]) * [[Lorenzo Litta]] (20. marec 1814 - 28 september 1818) (prestavljen v Rimsko kurijo) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]] (24. september 1818 - 19. marec 1822) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] (10. maj 1820 – 15. september 1820) (umrl) ** [[Ercole Consalvi]] (13. januar 1822 – 13. januar 1824) (proprefekt) (umrl) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] (23. januar 1824 – 1. oktober 1826) (proprefekt) (imenovan za [[Vatikanski arhivi|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]]) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]] (1. oktober 1826 – 2. februar 1831) (izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] (4. februar 1831 – 1. januar 1834) (imenovan za prefekta [[kongregacija za disciplino zakramentov|kongregacije za disciplino zakramentov]] (odstopil) * [[Giacomo Filippo Fransoni]] (21. november 1834 – 20. april 1856) (umrl) * [[Alessandro Barnabò]] (20. junij 1856 – 13. marec 1874) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] (10. marec 1874 – 5. marec 1878) (imenovan za [[Državno tajništvo Rimske kurije|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] (5. marec 1878 – 1. januar 1892) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] (26. januar 1892 – 22. julij 1902) (umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]] (29. julij 1902 – 19. marec 1916) (umrl) ** [[Domenico Serafini]] (26. februar 1916 – 24. marec 1916) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Domenico Serafini]] (24. marec 1916 – 5. marec 1918) (umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]] (12. marec 1918 – 30. avgust 1932) (umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] (16. marec 1933 – 12. julij 1960) (umrl) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] (1. marec 1958 – 27. maj 1958) (proprefekt) (umrl) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. junij 1958 – 18. julij 1960) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. julij 1960 – 19. oktober 1970) (odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] (22. oktober 1970 – 8. april 1984) imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985) (proprefekt) (umrl) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001) (odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006) imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] (20. maj 2006 – 10. maj 2011) (odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019) (imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]] (od 8. decembra 2019-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] orbqb0acf7ze8xq1h656aaqum7p9bpz 5728734 5728733 2022-08-07T17:18:56Z Shabicht 3554 /* Prefekti in proprefekti (kardinali) */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622, takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967, z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Prefekti in proprefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Antonio Maria Sauli]] (22. junij 1622 – 12. november 1622) (odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] (12. november 1622 – 18. november 1632) (umrl) * [[Antonio Barberini]] (1. december 1632 – 3. avgust 1671) (umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] (2. avgust 1671 – 29. junij 1698) (umrl) * [[Carlo Barberini]] (17. julij 1698 – 2. oktober 1704) (umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] (9. december 1704 – 4. januar 1727) (umrl) * [[Vincenzo Petra]] (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] (27. marec 1747 – 28. avgust 1756) (umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] (11. september 1756 – 12. april 1763) (umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] (26. april 1763 – 9. april 1780) (umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784) (odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil]] (27. februar 1795 - 12 avgust 1802) (umrl) ** [[Stefano Borgia]] (25. maj 1798 – 27. september 1800) (proprefekt) (umrl) ** [[Antonio Dugnani]] (31. oktober 1804 – 16. maj 1805) (proprefekt) ** [[Michele Di Pietro]] (24. maj 1805 – 20. maj 1814) (proprefekt) imenovan za [[Apostolska penitencierija|Velikega penitenciarja]]) * [[Lorenzo Litta]] (20. marec 1814 - 28 september 1818) (prestavljen v Rimsko kurijo) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]] (24. september 1818 - 19. marec 1822) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] (10. maj 1820 – 15. september 1820) (umrl) ** [[Ercole Consalvi]] (13. januar 1822 – 13. januar 1824) (proprefekt) (umrl) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] (23. januar 1824 – 1. oktober 1826) (proprefekt) (imenovan za [[Vatikanski arhivi|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]]) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]] (1. oktober 1826 – 2. februar 1831) (izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] (4. februar 1831 – 1. januar 1834) (imenovan za prefekta [[kongregacija za disciplino zakramentov|kongregacije za disciplino zakramentov]] (odstopil) * [[Giacomo Filippo Fransoni]] (21. november 1834 – 20. april 1856) (umrl) * [[Alessandro Barnabò]] (20. junij 1856 – 13. marec 1874) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] (10. marec 1874 – 5. marec 1878) (imenovan za [[Državno tajništvo Rimske kurije|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] (5. marec 1878 – 1. januar 1892) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] (26. januar 1892 – 22. julij 1902) (umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]] (29. julij 1902 – 19. marec 1916) (umrl) ** [[Domenico Serafini]] (26. februar 1916 – 24. marec 1916) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Domenico Serafini]] (24. marec 1916 – 5. marec 1918) (umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]] (12. marec 1918 – 30. avgust 1932) (umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] (16. marec 1933 – 12. julij 1960) (umrl) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] (1. marec 1958 – 27. maj 1958) (proprefekt) (umrl) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. junij 1958 – 18. julij 1960) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. julij 1960 – 19. oktober 1970) (odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] (22. oktober 1970 – 8. april 1984) imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985) (proprefekt) (umrl) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001) (odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006) imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] (20. maj 2006 – 10. maj 2011) (odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019) (imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]] (8. december 2019-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] di4elmqaw492l9j2kg7a1o87n525gbv 5728735 5728734 2022-08-07T17:21:01Z Shabicht 3554 /* Prefekti in proprefekti (kardinali) */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za evangelizacijo narodov | native_name = Congregatio pro gentium evangelizatione | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = 881RomaPalazzoPropagandaFide.JPG | image_size = | image_caption = Palazzo di Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. junija 1622 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo | headquarters = Piazza di Spagna 48<br>00187 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za evangelizacijo narodov''' ({{lang-la|Congregatio pro gentium evangelizatione}}; {{lang-it|Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli}}) je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == Njene naloge je poprej opravljala poprej ''Kongregacija za širjenje vere'' (''Congregatio de Propaganda Fide)'', ki jo je ustanovil [[papež Gregor XV.]] z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Inscrutabili Divinae]]'' z dne 22. junija 1622, takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala ''Kongregacija za vzhodne Cerkve'' (''Congregazione per le Chiese orientali''). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967, z apostolsko konstitucijo [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] ''[[Immortalis Dei]]''. == Naloge == Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi ''Rdeči papež''. Pristojnosti kongregacije je preuredil [[papež Janez Pavel II.]] z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor Bonus]]'' z dne 28. junija 1988. Družbo trenutno sestavlja 61 članov, med katerimi so [[kardinal]]i, [[nadškof]]je in [[škof]]je. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 [[papež Frančišek]], je [[kardinal]] [[Luis Antonio Tagle]]. == Prefekti in proprefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Antonio Maria Sauli]] (22. junij 1622 – 12. november 1622) (odstavljen) * [[Ludovico Ludovisi]] (12. november 1622 – 18. november 1632) (umrl) * [[Antonio Barberini]] (1. december 1632 – 3. avgust 1671) (umrl) * [[Paluzzo Paluzzi Altieri degli Albertoni]] (2. avgust 1671 – 29. junij 1698) (umrl) * [[Carlo Barberini]] (17. julij 1698 – 2. oktober 1704) (umrl) * [[Giuseppe Sacripante]] (9. december 1704 – 4. januar 1727) (umrl) * [[Vincenzo Petra]] (10. januar 1727 – 21. marec 1747 umrl) * [[Silvio Valenti Gonzaga]] (27. marec 1747 – 28. avgust 1756) (umrl) * [[Giuseppe Spinelli]] (11. september 1756 – 12. april 1763) (umrl) * [[Giuseppe Maria Castelli]] (26. april 1763 – 9. april 1780) (umrl) * [[Leonardo Antonelli]] (2. maj 1780 – 25. junij 1784) (odstopil) * [[Giacinto Sigismondo Gerdil]] (27. februar 1795 - 12 avgust 1802) (umrl) ** [[Stefano Borgia]] (25. maj 1798 – 27. september 1800) (proprefekt) (umrl) ** [[Antonio Dugnani]] (31. oktober 1804 – 16. maj 1805) (proprefekt) ** [[Michele Di Pietro]] (24. maj 1805 – 20. maj 1814) (proprefekt) (imenovan za [[Apostolska penitencierija|Velikega penitenciarja]]) * [[Lorenzo Litta]] (20. marec 1814 - 28 september 1818) (prestavljen v Rimsko kurijo) * [[Francesco Fontana (cardinale)|Francesco Fontana]] (24. september 1818 - 19. marec 1822) * [[Giovanni Battista Quarantotti]] (10. maj 1820 – 15. september 1820) (umrl) ** [[Ercole Consalvi]] (13. januar 1822 – 13. januar 1824) (proprefekt) (umrl) ** [[Giulio Maria della Somaglia]] (23. januar 1824 – 1. oktober 1826) (proprefekt) (imenovan za [[Vatikanski arhivi|arhivarja]] in [[Vatikanska knjižnica|knjižničarja]]) * [[papež Gregor XVI.|Mauro Cappellari]] (1. oktober 1826 – 2. februar 1831) (izvoljen za papeža z imenom Gregor XVI.) * [[Carlo Maria Pedicini]] (4. februar 1831 – 1. januar 1834) (imenovan za prefekta [[kongregacija za disciplino zakramentov|kongregacije za disciplino zakramentov]] (odstopil) * [[Giacomo Filippo Fransoni]] (21. november 1834 – 20. april 1856) (umrl) * [[Alessandro Barnabò]] (20. junij 1856 – 13. marec 1874) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Alessandro Franchi]] (10. marec 1874 – 5. marec 1878) (imenovan za [[Državno tajništvo Rimske kurije|državnega tajnika]]) * [[Giovanni Simeoni]] (5. marec 1878 – 1. januar 1892) (imenovan za uradnika [[Rimska kurija|Rimske kurije]]) * [[Mieczysław Halka Ledóchowski]] (26. januar 1892 – 22. julij 1902) (umrl) * [[Girolamo Maria Gotti]] (29. julij 1902 – 19. marec 1916) (umrl) ** [[Domenico Serafini]] (26. februar 1916 – 24. marec 1916) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Domenico Serafini]] (24. marec 1916 – 5. marec 1918) (umrl) * [[Willem Marinus van Rossum]] (12. marec 1918 – 30. avgust 1932) (umrl) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] (16. marec 1933 – 12. julij 1960) (umrl) ** [[Samuel Alphonsius Stritch]] (1. marec 1958 – 27. maj 1958) (proprefekt) (umrl) ** [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. junij 1958 – 18. julij 1960) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Krikor Bedros XV. Aghagianian]] (18. julij 1960 – 19. oktober 1970) (odstavljen) * [[Agnelo Rossi]] (22. oktober 1970 – 8. april 1984) imenovan za predsednika [[Uprava premoženja Svetega sedeža|Uprave premoženja Svetega sedeža]]) ** [[Nadškof]] [[Dermot Ryan]] † (8. april 1984 – 21. februar 1985) (proprefekt) (umrl) ** [[Jozef Tomko]] (24. april 1985 – 27. maj 1985) (proprefekt) (imenovan za prefekta kongregacije) * [[Jozef Tomko]] (27. maj 1985 – 9. april 2001) (odstavljen) * [[Crescenzio Sepe]] (9. april 2001 – 20. maj 2006) imenovan za [[Rimskokatoliška nadškofija Neapelj|nadškofa Neaplja]]) * [[Ivan Dias]] (20. maj 2006 – 10. maj 2011) (odstopil) * [[Fernando Filoni]] (10. maj 2011 – 8. december 2019) (imenovan za velikega mojstra [[viteški red svetega groba v Jeruzalemu|viteškega reda svetega groba]]) * [[Luis Antonio Tagle]] (8. december 2019-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za evangelizacijo narodov]] qasgxtiw8bmzu0c79she3475x9811y8 0 502435 5728642 5548451 2022-08-07T14:47:27Z Sporti 5955 dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | name = Anja Osterman | image = | nationality = | birth_date = | birth_place = | height = | weight = | country = Slovenia | sport = [[Kajak in kanu na mirnih vodah]] | event = K–2 200 m | club = | medaltemplates = {{MedalSport|Women's [[Kajak in kanu na mirnih vodah]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|[[K-2 200 m]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|Halifax 2022]]|[[K-2 200 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Račice 2017]]|[[K-2 500 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|K-2 500 m}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2021|Poznań 2021]]|K-2 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Plovdiv 2017]]|K-2 500 m}} }} '''Anja Osterman''', [[Slovenci|slovenska]] [[veslanje|veslačica]], * [[27. januar]] [[1993]].<ref>[http://results.digicorp.hu/athlete/16795217 Profile]</ref> Skupaj s [[Špela Ponomarenko Janić|Špelo Ponomarenko Janić]] bosta članici slovenske reprezentance na [[Poletne olimpijske igre 2020|Olimpijskih igrah]] v [[Tokio|Tokiu]].<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/prava-redkost-neverjetna-statistika-slovenskih-deklet-552451|title=Prava redkost: neverjetna statistika slovenskih deklet|publisher=Siol.net|date=18. maj 2021|accessdate=5. julija 2021}}</ref> ==Reference== {{reflist}} {{DEFAULTSORT:Osterman, Anja}} [[Kategorija:Slovenski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] 27sz8f2pj5uukgcvsj0ne29ygw64luk 5728644 5728642 2022-08-07T14:47:58Z Sporti 5955 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | name = Anja Osterman | image = | nationality = | birth_date = | birth_place = | height = | weight = | country = Slovenia | sport = [[Kajak in kanu na mirnih vodah]] | event = K–2 200 m | club = | medaltemplates = {{MedalSport|Women's [[Kajak in kanu na mirnih vodah]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|[[K-2 200 m]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|Halifax 2022]]|[[K-2 200 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Račice 2017]]|[[K-2 500 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|K-2 500 m}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2021|Poznań 2021]]|K-2 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Plovdiv 2017]]|K-2 500 m}} }} '''Anja Osterman''', [[Slovenci|slovenska]] [[veslanje|veslačica]], * [[27. januar]] [[1993]].<ref>[http://results.digicorp.hu/athlete/16795217 Profile]</ref> Skupaj s [[Špela Ponomarenko Janić|Špelo Ponomarenko Janić]] sta kot članici slovenske reprezentance nastopili na [[Poletne olimpijske igre 2020|Olimpijskih igrah]] v [[Tokio|Tokiu]].<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/prava-redkost-neverjetna-statistika-slovenskih-deklet-552451|title=Prava redkost: neverjetna statistika slovenskih deklet|publisher=Siol.net|date=18. maj 2021|accessdate=5. julija 2021}}</ref> ==Reference== {{reflist}} {{DEFAULTSORT:Osterman, Anja}} [[Kategorija:Slovenski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] 8kyzd6koubim3ve9qdw943qs1rn3wjl 5728775 5728644 2022-08-07T19:24:15Z Sporti 5955 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | name = Anja Osterman | image = | nationality = | birth_date = | birth_place = | height = | weight = | country = Slovenia | sport = [[Kajak in kanu na mirnih vodah]] | event = K–2 200 m | club = | medaltemplates = {{MedalSport|Women's [[Kajak in kanu na mirnih vodah]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|[[K-2 200 m]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2022|Halifax 2022]]|[[K-1 200 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Račice 2017]]|[[K-2 500 m]]}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2019|Szeged 2019]]|K-2 500 m}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah|Evropska prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2021|Poznań 2021]]|K-2 200 m}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah 2017|Plovdiv 2017]]|K-2 500 m}} }} '''Anja Osterman''', [[Slovenci|slovenska]] [[veslanje|veslačica]], * [[27. januar]] [[1993]].<ref>[http://results.digicorp.hu/athlete/16795217 Profile]</ref> Skupaj s [[Špela Ponomarenko Janić|Špelo Ponomarenko Janić]] sta kot članici slovenske reprezentance nastopili na [[Poletne olimpijske igre 2020|Olimpijskih igrah]] v [[Tokio|Tokiu]].<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/prava-redkost-neverjetna-statistika-slovenskih-deklet-552451|title=Prava redkost: neverjetna statistika slovenskih deklet|publisher=Siol.net|date=18. maj 2021|accessdate=5. julija 2021}}</ref> ==Reference== {{reflist}} {{DEFAULTSORT:Osterman, Anja}} [[Kategorija:Slovenski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] kjbu4veixw4mwll1rhzuxyun03ss8hg 0 508668 5728934 5610186 2022-08-08T09:30:15Z 87.119.141.124 wikitext text/x-wiki [[Slika:Twelve Tables Engraving.jpg|250px|thumb|right]] '''Zakonik dvanajstih plošč''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Leges Dvodecim Tabvlarvm}} ali {{aut|Dvodecimo Tabvlae}}) je bil zakonik [[Rimska republika|Rimske republike]], ki je postal temelj [[Rimsko pravo|rimskega prava]]. Plošče, uradno objavljene leta 449 pr. n. št., so ustaljene, dotlej nepisane običaje, združile v trajen niz zakonov.<ref>Jolowicz, H.F. ''Historical Introduction to the Study of Roman Law''. Cambridge, 1952. str. 108.</ref><ref name=ref2>Crawford, M.H. ''Twelve Tables''. V Simon Hornblower, Antony Spawforth, Esther Eidinow (ur.). ''Oxford Classical Dictionary'' (4th ed.)</ref> Dvanajst plošč s pravicami in dolžnostmi [[Rimsko državljanstvo|rimskega državljana]] je bilo razstavljenih na forumu. Njihova formulacija je bila posledica zahtev [[Plebejci|plebejskega]] družbenega razreda, ki ni užival ugodnosti višjih razredov rimske družbe. Pred tem nepisane zakone so razlagali izključno duhovniki višjega razreda in pontifiki. Spoštovanje, s katerim so Rimljani kasneje gledali na dvanajst plošč, je zajeto v [[Cicero]]vi (106–43 pr. n. št.) izjavi, da se mi zdi, da ''"dvanajst plošč zagotovo presega knjižnice vseh filozofov, tako po vsebini kot po uporabnosti"''.<ref> ''The Age of Classical Civilization'', Chapter ''The Twelve Tables c. 450 BC'', str. 27.</ref> Plošče so bile dovolj obsežne, da bi se lahko imenovale 'zakonik',<ref>Mommsen, T. The History of Rome trans. W.P. Dickson. London, 1864. str. 290</ref> čeprav je Cicerova izjava po mnenju sodobnih strokovnjakov pretirana.<ref name=ref2/> Plošče so vsebovale niz definicij pravic zasebnikov in postopkov. Določbe so bile pogosto zelo specifične in raznolike.<ref> Steinberg, S. "The Twelve Tables and Their Origins: An Eighteenth-Century Debate". ''Journal of the History of Ideas'' '''43''', (3, 1982): 379–396, 381</ref> ==Priprava in objava== Dvanajst plošč je nastalo kot posledica dolgega družbenega boja med [[Patriciji (plemstvo)|patriciji]] in [[plebejci]]. Po izgonu zadnjega rimskega kralja [[Lucij Tarkvinij Superb|Lucija Tarkvinija Superba]] leta 509 pr. n. št. je republiko vodila hierarhija [[magistrat]]ov. Sprva so magistrati lahko postali le patriciji, kar je povzročalo nezadovoljstvo plebejcev. V kontekstu tega neenakopravnega družbenega položaja so si plebejci poskušali zagotoviti koncesije z grožnjo, da bodo zapustili mesto. Življenje v Rimu bi se s tem ustavilo, saj so bili plebejci rimska delovna sila. Ena od najpomembnejših koncesij, pridobljenih v tem razrednem boju, je bilo osnovanje dvanajstih plošč, ki so določale osnovne procesne pravice vseh rimskih državljanov v njihovih medsebojnih odnosih.<ref>du Plessis, Paul (2010). ''Borkowski's Textbook on Roman Law'' (4th ed.). Oxford. str. 5–6, 29–30. ISBN 978-0-19-957488-9.</ref> Pripravo dvanajstih plošč je morda spodbudila tudi želja patricijev po samoregulaciji ali kakšni drugi razlogi.<ref name=ref2/> Okoli leta 450 pr. n. št. so bili imenovani prvi [[decemvirat|decemviri]] (decemvirat, zbor desetih mož), da bi napisali prvih deset plošč. Po [[Tit Livij|Liviju]] so poslali v [[Antična Grčija|Grčijo]] svojo delegacijo, da bi preučila atenski pravni sistem, znan kot [[Solonova ustava]], in zakonodajo drugih grških mest.<ref>Livy, 2002, str. 23</ref><ref>Durant, 1942, str. 23</ref> Nekaj učenjakov zanika, da so Rimljani v tem smislu posnemali Grke, <ref>Steinberg, S. "The Twelve Tables and Their Origins: An Eighteenth-Century Debate". ''Journal of the History of Ideas''. '''43''' (3, 1982): 379–396.</ref> ali trdi, da so obiskali samo grška mesta v južni Italiji.<ref>Grant, Michael (1978). ''History of Rome'' (1st ed.). Prentice Hall. str. 75. ISBN 0-02-345610-8. </ref> Leta 450 pr. n. št. so drugi decemviri začeli pripravljati zadnji dve plošči. Ustvarjanje prvih deset plošč je opisal rimski zgodovinar Tit Livij: : ''"... vsak državljan je lahko v miru razmislil o vsaki točki, se o njej pogovoril s prijatelji in na koncu v javni razpravi predložil vse dodatke ali odvzeme, ki so se mu zdeli primerni."'' :: - <small>cf. Liv.III.34</small> Leta 449 pr. n. št. je drugi decemvirat dokončal zadnji dve plošči in po ''secesio plebis'' (odcepitev plebejcev, plebejski protest), ki je prisilil [[Rimski senat|senat]], da ju obravnava, uradno razglasil zakonik dvanajstih plošč.<ref>McCarty, Nick. ''Rome The Greatest Empire of the Ancient World''. The Rosen Publishing Group, 2008.</ref> Po Liviju (AUC 3.57.10) je bilo dvanajst plošč napisanih na [[bron]]u, samo [[Pomponij Mela|Pomponij]] pa (Dig. 1 tit. 2 s2 §4), da na slonovini. Plošče so bile objavljene javno, da so jih vsi Rimljani lahko prebrali in se z njimi seznanili. ==Zakoni dvanajstih plošč== V zakonih dvanajstih plošč <ref>''"Ancient Roman statutes: Translation, with introduction, commentary, glossary, and index"''.</ref> so bile javno objavljene pravice vseh državljanov v javnem in zasebnem življenju. Do takrat nepisani zakoni so bolj uravnovesili razmerja med rimskimi patriciji, ki so bili bolj vešči in podučeni v razumevanju pravnih poslov, in plebejci, ki so bili manj izobraženi in imeli manj izkušenj v razumevanju zakonov. Zapis nepisanih zakonov je plebejcem zagotovil varnost in jim dal priložnost, da se izognejo finančnemu izkoriščanju in pripomogel k ravnovesju v rimskem gospodarstvu. Nekatera določila so bila proceduralna, da bi zagotovila poštenost sodišč do vseh državljanov. Druga so obravnavala velika kriminalna dejanja, umore med pripadniki različnih ljudstev, izdajo, krivo priseganje, sodno korupcijo in pisanje obrekljivih pesmi.<ref name=ref13>Mellor, Ronald (2013). ''The historians of ancient Rome: an anthology of the major writings''. Routledge. ISBN 978-0415527163. OCLC 819515201. </ref> Rimljani so cenili ohranjanje miru v mestu, dvanajst plošč pa je bilo mehanizem za vzpostavitev in nadaljevanje miru in enakosti.<ref name=ref13/> {| class="wikitable" |Plošča I |Procedure za sodišča in sodne postopke |- |Plošča II |Nadaljnji predpisi o sojenjih |- |Plošča III |Izvrševanje sodb |- |Plošča IV |Pravice družinskih poglavarjev |- |Plošča V | Zakonodaja o skrbništvu in dedovanju |- |Plošča VI | Pridobitev in posest |- |Plošča VII | Zemljiške pravice in kazniva dejanja |- |Plošča VIII |Krivice in kazniva dejanja (zakoni o krivicah) |- |Plošča IX |Javno pravo |- |Plošča X |Versko pravo |- |Plošča XI |Priloga I |- |Plošča XII |Priloga II |} ===Plošči I in II: Postopek za sodišča in sodnike ter nadaljnji predpisi o sojenju=== Plošči obravnavata sodne postopke rimskih sodišč. Plošča I zajema postopke med toženo stranko in tožnikom, odzive na morebitna stanja, na primer ko starost ali bolezen preprečujeta tožencu, da bi se pojavil; v tem primeru je bilo treba poskrbeti za prevoz ali drugano pomoč.<ref name=ref14>Coleman-Norton, P.R. (1960). The Twelve Tables. Princeton: Princeton University, Dept. of Classics. </ref> Prilogi sta se ukvarjali tudi z: * nenavzočnostjo obtoženca. * Če se katera od strank ni pojavila na sodišču, je moral sodnik po 12. uri razsoditi v korist navzočega. * Predpisi so zagotavljali časovni okvir sojenja, ki se je končalo ob sončnem zahodu.<ref name=ref14/> Plošča II je določala tudi višino finančnega deleža za vsako stranko glede na vsebino pravde, kaj storiti v primeru slabosti sodnika in pravila, kdo mora predložiti dokaze.<ref name=ref14/> ===Plošča III: Izvrševanje sodbe=== Na plošči III je bilo zapisanih pet pravil za presojanje v sporih med dolžnikom in upnikom. Pravila kažejo, kako so stari Rimljani s finančno politiko v mestu vzdrževali mir. # Za priznanje dolga in v zadevah, razsojenih na sodišču (''in iure''), je [za plačilo ali poplačilo dolga] po zakonu dovoljen rok trideset dni. # Po tem roku [poteku trideset dni brez plačila] se položi roka na dolžnika in se ga privede na sodišče (''in ius''). # Če upnik dožniku ne odpusti dolga ali če se na sodišču (''in iure'') ne pojavi nekdo, ki jamči za plačilo dolga, upnik s seboj odpelje dolžnika, zvezanega z jermenom ali v okovih. Okovi ne smejo biti lažji od petnajst funtov, lahko pa so težji, če tako želi upnik. # Dolžnik se lahko odloči, da bo [pri upniku] živel na svoj račun. Če se odloči, da bo živel na upnikov račun, bo ostal okovan in od upnika dobil funt kruha dnevno. Upnik mu lahko da tudi več. # Če upnik in dolžnik ne skeneta sporazuma, bo dolžnik ostal v okovih šest dni. V tem času mora biti dolžnik priveden k [[magistrat]]u, na shajališče (''comitia'') ali na tri različne trge […].<ref name=ref14/> Pet določil na dvanajstih ploščah, ki obravnavajo dolg, je ustvarilo novo razumevanje razmerij znotraj družbenih razredov v starem Rimu. Določila so zavarovala dolžnika in finančno izkoriščanje omejila na zakonite poslovne transakcije. ===Plošča IV: Pravice družinskih poglavarjev=== Na plošči IV so omenjene specifične pravice družinskih poglavarjev. Eno od prvih določil pravi, da morajo družinski poglavarji hitro usmrtiti "strašno pohabljene" otroke. Pojasnjuje tudi, da se sinovi rodijo kot dediščine njihove družine. Dojenčke s telesnimi in duševnimi boleznimi je moral ubiti oče. Če mož ni več želel biti poročen s svojo ženo, jo je lahko odstranil iz njunega gospodinjstva z izjavo, "naj sama krbi za svoje zadeve".<ref name=ref15>Anonymous (24. januar 2005). ''The Twelve Tables''. Gutenberg Press. </ref> Vsi zakoni na plošči IV niso služili samo družinskemu poglavarju. Če je oče trikrat poskušal prodati svojega sina, je sin postal neodvisen od očeta. ===Plošče V, VI in X: Ženske=== Dvanajst plošč ima tri dele, ki se nanašajo na ženske, njihova posestva in skrbništvo, lastništvo in lastnino ter vero, ki so dali ženskam nekaj osnovnih zakonskih pravic. Plošča V (Posestva in skrbništvo): "Dedinje bi morale ostati pod skrbništvom tudi potem, ko odrastejo. Izjeme so [[vestalke]]".<ref name=ref13/> Plošča VI (Lastništvo in lastnina): "Kadar ženska, ki ni bila združena z moškim v zakonu, živi z njim celo leto brez prekinitve treh noči, preide pod njegovo oblast kot njegova zakonita žena".<ref name=ref13/> Plošča X (Vera): "Ženske med pogebom ne smejo odstreti obraza, trgati lic z nohti in ne izrekati glasnih krikov, objokavajoč pokojnega".<ref name=ref13/> Eden od vidikov, poudarjenih v dvanajstih ploščah, je pravni status in položaj ženske v družbi. Ženske so veljale za obliko skrbništva, podobno kot mladoletniki.<ref name=ref16>Hurri, Samuli (november 2005). "The Twelve Tables (PDF)". ''NoFo.'' '''1''': 13–23. </ref> Izrazi v določilih o lastništvu in lastnini dajejo vtis, da je bila ženska sužnja in moževa lastnina.<ref name=ref16/> ===Plošča VII: Zemljiške pravice in zločini=== Ta plošča opisujje odnos do lastnine, za katero so veljala naslednja pravila:<ref name=ref15/> * V mejnih sporih razsoja tretja stran. * Ceste so na ravnih delih široke osem čevljev, na ovinkih pa dvakrat več. * Ljudje, ki živijo ob cesti, so zadolženi za njeno vzdrževanje. Če cesta ni ustrezno vzdrževana, lahko vozovi in živali gredo tam, kjer želi voznik. * Lastniki zemljišč lahko zahtevajo odstranitev dreves, ki vdirajo na njihovo lastnino. * Sadje, ki z drevesa pade na sosedovo posest, ostane last lastnika drevesa. ===Plošča VIII: Odškodnine in kazniva dejanja (zakoni o nepravičnosti)=== Plošča je vsebovala zakone, ki obravnavajo krivice, povzročene med državljani. Ena od njih je bila telesna poškodba. Maščevanje zanjo se je lahko gibalo od fizičnega maščevanja storilcu do denarne odškodnine poškodovancu. Na plošči so bile določene tudi pravne posledice za škodo, ki so jo na lastnini povzročile živali, in škodo, ki so jo na pridelkih povzročili ljudje ali živali. Kazen za krajo pridelka je bilo obešanje kot žrtvovanje boginji Ceres.<ref name=ref15/> Na plošči je bilo tudi več zakonov, povezanih s tatvino. ===Plošča IX: Javno pravo=== Ta plošča prepoveduje, da bi kdorkoli, z izjemo skupščine ali visokega komitata, opredeljeval, kaj rimski državljan je. Prepovedoval je tudi usmrtitev neobsojenih, podkupovanje sodnikov in izročitev rimskega državljana sovražnikom.<ref name=ref15/> ===Prilogi: Plošči XI in XII=== * Plošča XI (Sklepanje porok med različnimi družbenimi razredi): oseba iz določenega družbenega razreda se ni smela poročiti z osebo iz nižjega razreda. * Plošča XII (Zakonske obveznosti): če je suženj kaj ukradel ali povzročil škodo z gospodarjevo vednostjo, je odškodninska tožba potekala v imenu sužnja. ==Vpliv in pomen== Zakonik dvanajstih plošč se pogosto omenja kot temelj starodavnega [[Rimsko pravo|rimskega prava]]. Zakonik omogoča razumevanje nekaterih ključnih konceptov, kot so pravičnost, enakost in kazen.<ref>Gary, Forsythe. ''A Critical History of Early Rome: From Prehistory to the First Punic War''. 1st ed., University of California Press, 2005, www.jstor.org/stable/10.1525/j.ctt1ppxrv.</ref> Čeprav se je kmalu po njihovi uveljavitvi zgodila pravna reforma, so ti starodavni zakoni zagotavljali socialno zaščito in državljanske pravice tako patricijem kot plebejcem. V tem času je prišlo do izjemnih napetosti med privilegiranim razredom in običajnimi ljudmi, kar je povzročilo potrebo po določeni obliki družbenega reda. Četudi so imeli obstoječi zakoni velike pomanjkljivosti, ki jih je bilo treba reformirati, je zakonik dvanajstih plošč sprostil napetosti in nasilje med plebejci in patriciji.<ref name=ref18>"Law in Ancient Rome, The Twelve Tables". www.crystalinks.com. Pridobljeno 8. maja 2017. </ref> Zakonik je močno vplival in se ga je omenjalo v kasnejših besedilih rimskih zakonov, zlasti v ''[[Justinijanov zakonik|Zborniku]]'' [[Justinijan I.|Justinijana I.]] V [[Justinijanov zakonik|''Digestah'']] so zakoni o nadomestilu za škodo, ki jo povzroči žival, protokol za dediščine in zakoni o škodi na strukturni lastnini, ki izhajajo prav iz zakonika dvanajstih plošč.<ref>Watson, Alan (12. marec 2009). ''The Digest of Justinian'', Volume 1. University of Pennsylvania Press. str. 276, 379, 315. ISBN 9780812205510.</ref> Vpliv zakonika dvanajstih plošč je očiten tudi v sodobnem času. Pomembno vlogo so igrale pri postavljanju zgodnjega ameriškega pravnega sistema,<ref>Denis, Fustel De Coulanges Numa. ''The Ancient City a Study on the Religion, Laws, and Institutions of Greece and Rome''. Baltimore: Johns Hopkins UP, 2010. Print. </ref> Ohranila se je tudi ideja lastnine, vključno z različnimi oblikami denarja, zemlje in sužnjev. Dodaten primer je ''jus commune'', ki se zdaj običajno imenuje [[civilno pravo]]. Nekatere države, vključno z [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]] in [[San Marino]]m, svoj trenutni pravni sistem še vedno temeljijo na vidikih ''jus commune''.<ref name=ref18/> Študenti pravnih fakultet po vsem svetu še vedno preučujejo zakonik dvanajst plošč in druge vidike rimskega prava, da bi bolje razumeli trenutni pravni sistem.<ref>Baker, Keir (2016-04-11). "Studying Roman law: Juno it's more useful than you'd think". The Guardian. ISSN 0261-3077. Pridobljeno 8. maja 2017.</ref> ==Viri== Dvanajst plošč ni ohranjenih. V Republiki so ostale pomemben pravni vir, vendar so postopoma zastarele in ohranile samo svoj zgodovinski pomen.<ref name=ref2/> Prvotne plošče so bile morda uničene, ko so [[Galci]] pod Brenom leta 387 pr. n. št. požgali Rim. Ciceron je trdil,<ref>Cic. Leg. 2.59.</ref> da se jih je kot deček v šoli naučil na pamet, za njim pa tega ni več storil nihče. Do danes so se od njih ohranili kratki odlomki in citati v zakonih drugih avtorjev, pogosto v posodobljenem jeziku. Napisane so bile v arhaični lakonski latinščini v saturninskih stihih. Čeprav ni mogoče ugotoviti, ali citirani odlomki natančno ohranjajo izvirno obliko, dajejo nekaj vpogleda v slovnico zgodnje latinščine. Nekateri trdijo, da je bilo besedilo napisano tako, da so si plebejci laže zapomnili zakone, saj pismenost v zgodnjem Rimu ni bila običajna. Komentarje k zakoniku dvanajstih plošč so pisali rimski republikanski učenjaki, med njimi Varonov in Ciceronov učitelj<ref> Cicero, Brutus 205; Aulus Gellius, Attic Nights 16.8.2. </ref> Lucij Elij Stilon.<ref>cf. Funaioli GRF. str. 57</ref> Kot večina drugih zgodnjih zakonikov je tudi zakonik dvanajstih plošč vseboval v veliki meri postopkovne določbe, saj je združeval natančno določene in stroge kazni z enako natančnimi in strogimi procesnimi oblikami. Večina ohranjenih citatov ne navaja na kateri plošči je bilo citirano besedilo zapisano. Znanstveniki so jih poskušali umestiti na pravo mesto s primerjavami z nekaj znanimi pripisi in zapisi, od katerih mnogi ne vključujejo izvirnih vrstic, temveč parafraze. Iz tega, kar je preživelo, ni mogoče z gotovostjo vedeti, ali so bile v izvirni obliki organizirane tako, kot se domneva, ali celo, če so bile sploh organizirane po temah.<ref name=ref2/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimska republika]] [[Kategorija:Rimsko pravo]] lb5vtftfvt9pfqzx20x5rwmdckju66b 5728944 5728934 2022-08-08T09:34:04Z 87.119.141.124 /* Zakoni dvanajstih plošč */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Twelve Tables Engraving.jpg|250px|thumb|right]] '''Zakonik dvanajstih plošč''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Leges Dvodecim Tabvlarvm}} ali {{aut|Dvodecimo Tabvlae}}) je bil zakonik [[Rimska republika|Rimske republike]], ki je postal temelj [[Rimsko pravo|rimskega prava]]. Plošče, uradno objavljene leta 449 pr. n. št., so ustaljene, dotlej nepisane običaje, združile v trajen niz zakonov.<ref>Jolowicz, H.F. ''Historical Introduction to the Study of Roman Law''. Cambridge, 1952. str. 108.</ref><ref name=ref2>Crawford, M.H. ''Twelve Tables''. V Simon Hornblower, Antony Spawforth, Esther Eidinow (ur.). ''Oxford Classical Dictionary'' (4th ed.)</ref> Dvanajst plošč s pravicami in dolžnostmi [[Rimsko državljanstvo|rimskega državljana]] je bilo razstavljenih na forumu. Njihova formulacija je bila posledica zahtev [[Plebejci|plebejskega]] družbenega razreda, ki ni užival ugodnosti višjih razredov rimske družbe. Pred tem nepisane zakone so razlagali izključno duhovniki višjega razreda in pontifiki. Spoštovanje, s katerim so Rimljani kasneje gledali na dvanajst plošč, je zajeto v [[Cicero]]vi (106–43 pr. n. št.) izjavi, da se mi zdi, da ''"dvanajst plošč zagotovo presega knjižnice vseh filozofov, tako po vsebini kot po uporabnosti"''.<ref> ''The Age of Classical Civilization'', Chapter ''The Twelve Tables c. 450 BC'', str. 27.</ref> Plošče so bile dovolj obsežne, da bi se lahko imenovale 'zakonik',<ref>Mommsen, T. The History of Rome trans. W.P. Dickson. London, 1864. str. 290</ref> čeprav je Cicerova izjava po mnenju sodobnih strokovnjakov pretirana.<ref name=ref2/> Plošče so vsebovale niz definicij pravic zasebnikov in postopkov. Določbe so bile pogosto zelo specifične in raznolike.<ref> Steinberg, S. "The Twelve Tables and Their Origins: An Eighteenth-Century Debate". ''Journal of the History of Ideas'' '''43''', (3, 1982): 379–396, 381</ref> ==Priprava in objava== Dvanajst plošč je nastalo kot posledica dolgega družbenega boja med [[Patriciji (plemstvo)|patriciji]] in [[plebejci]]. Po izgonu zadnjega rimskega kralja [[Lucij Tarkvinij Superb|Lucija Tarkvinija Superba]] leta 509 pr. n. št. je republiko vodila hierarhija [[magistrat]]ov. Sprva so magistrati lahko postali le patriciji, kar je povzročalo nezadovoljstvo plebejcev. V kontekstu tega neenakopravnega družbenega položaja so si plebejci poskušali zagotoviti koncesije z grožnjo, da bodo zapustili mesto. Življenje v Rimu bi se s tem ustavilo, saj so bili plebejci rimska delovna sila. Ena od najpomembnejših koncesij, pridobljenih v tem razrednem boju, je bilo osnovanje dvanajstih plošč, ki so določale osnovne procesne pravice vseh rimskih državljanov v njihovih medsebojnih odnosih.<ref>du Plessis, Paul (2010). ''Borkowski's Textbook on Roman Law'' (4th ed.). Oxford. str. 5–6, 29–30. ISBN 978-0-19-957488-9.</ref> Pripravo dvanajstih plošč je morda spodbudila tudi želja patricijev po samoregulaciji ali kakšni drugi razlogi.<ref name=ref2/> Okoli leta 450 pr. n. št. so bili imenovani prvi [[decemvirat|decemviri]] (decemvirat, zbor desetih mož), da bi napisali prvih deset plošč. Po [[Tit Livij|Liviju]] so poslali v [[Antična Grčija|Grčijo]] svojo delegacijo, da bi preučila atenski pravni sistem, znan kot [[Solonova ustava]], in zakonodajo drugih grških mest.<ref>Livy, 2002, str. 23</ref><ref>Durant, 1942, str. 23</ref> Nekaj učenjakov zanika, da so Rimljani v tem smislu posnemali Grke, <ref>Steinberg, S. "The Twelve Tables and Their Origins: An Eighteenth-Century Debate". ''Journal of the History of Ideas''. '''43''' (3, 1982): 379–396.</ref> ali trdi, da so obiskali samo grška mesta v južni Italiji.<ref>Grant, Michael (1978). ''History of Rome'' (1st ed.). Prentice Hall. str. 75. ISBN 0-02-345610-8. </ref> Leta 450 pr. n. št. so drugi decemviri začeli pripravljati zadnji dve plošči. Ustvarjanje prvih deset plošč je opisal rimski zgodovinar Tit Livij: : ''"... vsak državljan je lahko v miru razmislil o vsaki točki, se o njej pogovoril s prijatelji in na koncu v javni razpravi predložil vse dodatke ali odvzeme, ki so se mu zdeli primerni."'' :: - <small>cf. Liv.III.34</small> Leta 449 pr. n. št. je drugi decemvirat dokončal zadnji dve plošči in po ''secesio plebis'' (odcepitev plebejcev, plebejski protest), ki je prisilil [[Rimski senat|senat]], da ju obravnava, uradno razglasil zakonik dvanajstih plošč.<ref>McCarty, Nick. ''Rome The Greatest Empire of the Ancient World''. The Rosen Publishing Group, 2008.</ref> Po Liviju (AUC 3.57.10) je bilo dvanajst plošč napisanih na [[bron]]u, samo [[Pomponij Mela|Pomponij]] pa (Dig. 1 tit. 2 s2 §4), da na slonovini. Plošče so bile objavljene javno, da so jih vsi Rimljani lahko prebrali in se z njimi seznanili. ==Zakonik dvanajstih plošč== V zakonih dvanajstih plošč <ref>''"Ancient Roman statutes: Translation, with introduction, commentary, glossary, and index"''.</ref> so bile javno objavljene pravice vseh državljanov v javnem in zasebnem življenju. Do takrat nepisani zakoni so bolj uravnovesili razmerja med rimskimi patriciji, ki so bili bolj vešči in podučeni v razumevanju pravnih poslov, in plebejci, ki so bili manj izobraženi in imeli manj izkušenj v razumevanju zakonov. Zapis nepisanih zakonov je plebejcem zagotovil varnost in jim dal priložnost, da se izognejo finančnemu izkoriščanju in pripomogel k ravnovesju v rimskem gospodarstvu. Nekatera določila so bila proceduralna, da bi zagotovila poštenost sodišč do vseh državljanov. Druga so obravnavala huda kazniva dejanja, umore med pripadniki različnih ljudstev, izdajo, krivo priseganje, sodno korupcijo in pisanje obrekljivih pesmi.<ref name=ref13>Mellor, Ronald (2013). ''The historians of ancient Rome: an anthology of the major writings''. Routledge. ISBN 978-0415527163. OCLC 819515201. </ref> Rimljani so cenili ohranjanje miru v mestu, dvanajst plošč pa je bilo mehanizem za vzpostavitev in nadaljevanje miru in enakosti.<ref name=ref13/> {| class="wikitable" |Plošča I |Procedure za sodišča in sodne postopke |- |Plošča II |Nadaljnji predpisi o sojenjih |- |Plošča III |Izvrševanje sodb |- |Plošča IV |Pravice družinskih poglavarjev |- |Plošča V | Zakonodaja o skrbništvu in dedovanju |- |Plošča VI | Pridobitev in posest |- |Plošča VII | Zemljiške pravice in kazniva dejanja |- |Plošča VIII |Krivice in kazniva dejanja (zakoni o krivicah) |- |Plošča IX |Javno pravo |- |Plošča X |Versko pravo |- |Plošča XI |Priloga I |- |Plošča XII |Priloga II |} ===Plošči I in II: Postopek za sodišča in sodnike ter nadaljnji predpisi o sojenju=== Plošči obravnavata sodne postopke rimskih sodišč. Plošča I zajema postopke med toženo stranko in tožnikom, odzive na morebitna stanja, na primer ko starost ali bolezen preprečujeta tožencu, da bi se pojavil; v tem primeru je bilo treba poskrbeti za prevoz ali drugano pomoč.<ref name=ref14>Coleman-Norton, P.R. (1960). The Twelve Tables. Princeton: Princeton University, Dept. of Classics. </ref> Prilogi sta se ukvarjali tudi z: * nenavzočnostjo obtoženca. * Če se katera od strank ni pojavila na sodišču, je moral sodnik po 12. uri razsoditi v korist navzočega. * Predpisi so zagotavljali časovni okvir sojenja, ki se je končalo ob sončnem zahodu.<ref name=ref14/> Plošča II je določala tudi višino finančnega deleža za vsako stranko glede na vsebino pravde, kaj storiti v primeru slabosti sodnika in pravila, kdo mora predložiti dokaze.<ref name=ref14/> ===Plošča III: Izvrševanje sodbe=== Na plošči III je bilo zapisanih pet pravil za presojanje v sporih med dolžnikom in upnikom. Pravila kažejo, kako so stari Rimljani s finančno politiko v mestu vzdrževali mir. # Za priznanje dolga in v zadevah, razsojenih na sodišču (''in iure''), je [za plačilo ali poplačilo dolga] po zakonu dovoljen rok trideset dni. # Po tem roku [poteku trideset dni brez plačila] se položi roka na dolžnika in se ga privede na sodišče (''in ius''). # Če upnik dožniku ne odpusti dolga ali če se na sodišču (''in iure'') ne pojavi nekdo, ki jamči za plačilo dolga, upnik s seboj odpelje dolžnika, zvezanega z jermenom ali v okovih. Okovi ne smejo biti lažji od petnajst funtov, lahko pa so težji, če tako želi upnik. # Dolžnik se lahko odloči, da bo [pri upniku] živel na svoj račun. Če se odloči, da bo živel na upnikov račun, bo ostal okovan in od upnika dobil funt kruha dnevno. Upnik mu lahko da tudi več. # Če upnik in dolžnik ne skeneta sporazuma, bo dolžnik ostal v okovih šest dni. V tem času mora biti dolžnik priveden k [[magistrat]]u, na shajališče (''comitia'') ali na tri različne trge […].<ref name=ref14/> Pet določil na dvanajstih ploščah, ki obravnavajo dolg, je ustvarilo novo razumevanje razmerij znotraj družbenih razredov v starem Rimu. Določila so zavarovala dolžnika in finančno izkoriščanje omejila na zakonite poslovne transakcije. ===Plošča IV: Pravice družinskih poglavarjev=== Na plošči IV so omenjene specifične pravice družinskih poglavarjev. Eno od prvih določil pravi, da morajo družinski poglavarji hitro usmrtiti "strašno pohabljene" otroke. Pojasnjuje tudi, da se sinovi rodijo kot dediščine njihove družine. Dojenčke s telesnimi in duševnimi boleznimi je moral ubiti oče. Če mož ni več želel biti poročen s svojo ženo, jo je lahko odstranil iz njunega gospodinjstva z izjavo, "naj sama krbi za svoje zadeve".<ref name=ref15>Anonymous (24. januar 2005). ''The Twelve Tables''. Gutenberg Press. </ref> Vsi zakoni na plošči IV niso služili samo družinskemu poglavarju. Če je oče trikrat poskušal prodati svojega sina, je sin postal neodvisen od očeta. ===Plošče V, VI in X: Ženske=== Dvanajst plošč ima tri dele, ki se nanašajo na ženske, njihova posestva in skrbništvo, lastništvo in lastnino ter vero, ki so dali ženskam nekaj osnovnih zakonskih pravic. Plošča V (Posestva in skrbništvo): "Dedinje bi morale ostati pod skrbništvom tudi potem, ko odrastejo. Izjeme so [[vestalke]]".<ref name=ref13/> Plošča VI (Lastništvo in lastnina): "Kadar ženska, ki ni bila združena z moškim v zakonu, živi z njim celo leto brez prekinitve treh noči, preide pod njegovo oblast kot njegova zakonita žena".<ref name=ref13/> Plošča X (Vera): "Ženske med pogebom ne smejo odstreti obraza, trgati lic z nohti in ne izrekati glasnih krikov, objokavajoč pokojnega".<ref name=ref13/> Eden od vidikov, poudarjenih v dvanajstih ploščah, je pravni status in položaj ženske v družbi. Ženske so veljale za obliko skrbništva, podobno kot mladoletniki.<ref name=ref16>Hurri, Samuli (november 2005). "The Twelve Tables (PDF)". ''NoFo.'' '''1''': 13–23. </ref> Izrazi v določilih o lastništvu in lastnini dajejo vtis, da je bila ženska sužnja in moževa lastnina.<ref name=ref16/> ===Plošča VII: Zemljiške pravice in zločini=== Ta plošča opisujje odnos do lastnine, za katero so veljala naslednja pravila:<ref name=ref15/> * V mejnih sporih razsoja tretja stran. * Ceste so na ravnih delih široke osem čevljev, na ovinkih pa dvakrat več. * Ljudje, ki živijo ob cesti, so zadolženi za njeno vzdrževanje. Če cesta ni ustrezno vzdrževana, lahko vozovi in živali gredo tam, kjer želi voznik. * Lastniki zemljišč lahko zahtevajo odstranitev dreves, ki vdirajo na njihovo lastnino. * Sadje, ki z drevesa pade na sosedovo posest, ostane last lastnika drevesa. ===Plošča VIII: Odškodnine in kazniva dejanja (zakoni o nepravičnosti)=== Plošča je vsebovala zakone, ki obravnavajo krivice, povzročene med državljani. Ena od njih je bila telesna poškodba. Maščevanje zanjo se je lahko gibalo od fizičnega maščevanja storilcu do denarne odškodnine poškodovancu. Na plošči so bile določene tudi pravne posledice za škodo, ki so jo na lastnini povzročile živali, in škodo, ki so jo na pridelkih povzročili ljudje ali živali. Kazen za krajo pridelka je bilo obešanje kot žrtvovanje boginji Ceres.<ref name=ref15/> Na plošči je bilo tudi več zakonov, povezanih s tatvino. ===Plošča IX: Javno pravo=== Ta plošča prepoveduje, da bi kdorkoli, z izjemo skupščine ali visokega komitata, opredeljeval, kaj rimski državljan je. Prepovedoval je tudi usmrtitev neobsojenih, podkupovanje sodnikov in izročitev rimskega državljana sovražnikom.<ref name=ref15/> ===Prilogi: Plošči XI in XII=== * Plošča XI (Sklepanje porok med različnimi družbenimi razredi): oseba iz določenega družbenega razreda se ni smela poročiti z osebo iz nižjega razreda. * Plošča XII (Zakonske obveznosti): če je suženj kaj ukradel ali povzročil škodo z gospodarjevo vednostjo, je odškodninska tožba potekala v imenu sužnja. ==Vpliv in pomen== Zakonik dvanajstih plošč se pogosto omenja kot temelj starodavnega [[Rimsko pravo|rimskega prava]]. Zakonik omogoča razumevanje nekaterih ključnih konceptov, kot so pravičnost, enakost in kazen.<ref>Gary, Forsythe. ''A Critical History of Early Rome: From Prehistory to the First Punic War''. 1st ed., University of California Press, 2005, www.jstor.org/stable/10.1525/j.ctt1ppxrv.</ref> Čeprav se je kmalu po njihovi uveljavitvi zgodila pravna reforma, so ti starodavni zakoni zagotavljali socialno zaščito in državljanske pravice tako patricijem kot plebejcem. V tem času je prišlo do izjemnih napetosti med privilegiranim razredom in običajnimi ljudmi, kar je povzročilo potrebo po določeni obliki družbenega reda. Četudi so imeli obstoječi zakoni velike pomanjkljivosti, ki jih je bilo treba reformirati, je zakonik dvanajstih plošč sprostil napetosti in nasilje med plebejci in patriciji.<ref name=ref18>"Law in Ancient Rome, The Twelve Tables". www.crystalinks.com. Pridobljeno 8. maja 2017. </ref> Zakonik je močno vplival in se ga je omenjalo v kasnejših besedilih rimskih zakonov, zlasti v ''[[Justinijanov zakonik|Zborniku]]'' [[Justinijan I.|Justinijana I.]] V [[Justinijanov zakonik|''Digestah'']] so zakoni o nadomestilu za škodo, ki jo povzroči žival, protokol za dediščine in zakoni o škodi na strukturni lastnini, ki izhajajo prav iz zakonika dvanajstih plošč.<ref>Watson, Alan (12. marec 2009). ''The Digest of Justinian'', Volume 1. University of Pennsylvania Press. str. 276, 379, 315. ISBN 9780812205510.</ref> Vpliv zakonika dvanajstih plošč je očiten tudi v sodobnem času. Pomembno vlogo so igrale pri postavljanju zgodnjega ameriškega pravnega sistema,<ref>Denis, Fustel De Coulanges Numa. ''The Ancient City a Study on the Religion, Laws, and Institutions of Greece and Rome''. Baltimore: Johns Hopkins UP, 2010. Print. </ref> Ohranila se je tudi ideja lastnine, vključno z različnimi oblikami denarja, zemlje in sužnjev. Dodaten primer je ''jus commune'', ki se zdaj običajno imenuje [[civilno pravo]]. Nekatere države, vključno z [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]] in [[San Marino]]m, svoj trenutni pravni sistem še vedno temeljijo na vidikih ''jus commune''.<ref name=ref18/> Študenti pravnih fakultet po vsem svetu še vedno preučujejo zakonik dvanajst plošč in druge vidike rimskega prava, da bi bolje razumeli trenutni pravni sistem.<ref>Baker, Keir (2016-04-11). "Studying Roman law: Juno it's more useful than you'd think". The Guardian. ISSN 0261-3077. Pridobljeno 8. maja 2017.</ref> ==Viri== Dvanajst plošč ni ohranjenih. V Republiki so ostale pomemben pravni vir, vendar so postopoma zastarele in ohranile samo svoj zgodovinski pomen.<ref name=ref2/> Prvotne plošče so bile morda uničene, ko so [[Galci]] pod Brenom leta 387 pr. n. št. požgali Rim. Ciceron je trdil,<ref>Cic. Leg. 2.59.</ref> da se jih je kot deček v šoli naučil na pamet, za njim pa tega ni več storil nihče. Do danes so se od njih ohranili kratki odlomki in citati v zakonih drugih avtorjev, pogosto v posodobljenem jeziku. Napisane so bile v arhaični lakonski latinščini v saturninskih stihih. Čeprav ni mogoče ugotoviti, ali citirani odlomki natančno ohranjajo izvirno obliko, dajejo nekaj vpogleda v slovnico zgodnje latinščine. Nekateri trdijo, da je bilo besedilo napisano tako, da so si plebejci laže zapomnili zakone, saj pismenost v zgodnjem Rimu ni bila običajna. Komentarje k zakoniku dvanajstih plošč so pisali rimski republikanski učenjaki, med njimi Varonov in Ciceronov učitelj<ref> Cicero, Brutus 205; Aulus Gellius, Attic Nights 16.8.2. </ref> Lucij Elij Stilon.<ref>cf. Funaioli GRF. str. 57</ref> Kot večina drugih zgodnjih zakonikov je tudi zakonik dvanajstih plošč vseboval v veliki meri postopkovne določbe, saj je združeval natančno določene in stroge kazni z enako natančnimi in strogimi procesnimi oblikami. Večina ohranjenih citatov ne navaja na kateri plošči je bilo citirano besedilo zapisano. Znanstveniki so jih poskušali umestiti na pravo mesto s primerjavami z nekaj znanimi pripisi in zapisi, od katerih mnogi ne vključujejo izvirnih vrstic, temveč parafraze. Iz tega, kar je preživelo, ni mogoče z gotovostjo vedeti, ali so bile v izvirni obliki organizirane tako, kot se domneva, ali celo, če so bile sploh organizirane po temah.<ref name=ref2/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimska republika]] [[Kategorija:Rimsko pravo]] hn54qiq8ur1q6hz6ym1qxqdtmfybojr 5728949 5728944 2022-08-08T09:37:30Z Ljuba brank 92351 Ljuba brank je premaknila stran [[Zakoni dvanajstih tabel]] na [[Zakonik dvanajstih plošč]]: Veliki slovenski leksikon wikitext text/x-wiki [[Slika:Twelve Tables Engraving.jpg|250px|thumb|right]] '''Zakonik dvanajstih plošč''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Leges Dvodecim Tabvlarvm}} ali {{aut|Dvodecimo Tabvlae}}) je bil zakonik [[Rimska republika|Rimske republike]], ki je postal temelj [[Rimsko pravo|rimskega prava]]. Plošče, uradno objavljene leta 449 pr. n. št., so ustaljene, dotlej nepisane običaje, združile v trajen niz zakonov.<ref>Jolowicz, H.F. ''Historical Introduction to the Study of Roman Law''. Cambridge, 1952. str. 108.</ref><ref name=ref2>Crawford, M.H. ''Twelve Tables''. V Simon Hornblower, Antony Spawforth, Esther Eidinow (ur.). ''Oxford Classical Dictionary'' (4th ed.)</ref> Dvanajst plošč s pravicami in dolžnostmi [[Rimsko državljanstvo|rimskega državljana]] je bilo razstavljenih na forumu. Njihova formulacija je bila posledica zahtev [[Plebejci|plebejskega]] družbenega razreda, ki ni užival ugodnosti višjih razredov rimske družbe. Pred tem nepisane zakone so razlagali izključno duhovniki višjega razreda in pontifiki. Spoštovanje, s katerim so Rimljani kasneje gledali na dvanajst plošč, je zajeto v [[Cicero]]vi (106–43 pr. n. št.) izjavi, da se mi zdi, da ''"dvanajst plošč zagotovo presega knjižnice vseh filozofov, tako po vsebini kot po uporabnosti"''.<ref> ''The Age of Classical Civilization'', Chapter ''The Twelve Tables c. 450 BC'', str. 27.</ref> Plošče so bile dovolj obsežne, da bi se lahko imenovale 'zakonik',<ref>Mommsen, T. The History of Rome trans. W.P. Dickson. London, 1864. str. 290</ref> čeprav je Cicerova izjava po mnenju sodobnih strokovnjakov pretirana.<ref name=ref2/> Plošče so vsebovale niz definicij pravic zasebnikov in postopkov. Določbe so bile pogosto zelo specifične in raznolike.<ref> Steinberg, S. "The Twelve Tables and Their Origins: An Eighteenth-Century Debate". ''Journal of the History of Ideas'' '''43''', (3, 1982): 379–396, 381</ref> ==Priprava in objava== Dvanajst plošč je nastalo kot posledica dolgega družbenega boja med [[Patriciji (plemstvo)|patriciji]] in [[plebejci]]. Po izgonu zadnjega rimskega kralja [[Lucij Tarkvinij Superb|Lucija Tarkvinija Superba]] leta 509 pr. n. št. je republiko vodila hierarhija [[magistrat]]ov. Sprva so magistrati lahko postali le patriciji, kar je povzročalo nezadovoljstvo plebejcev. V kontekstu tega neenakopravnega družbenega položaja so si plebejci poskušali zagotoviti koncesije z grožnjo, da bodo zapustili mesto. Življenje v Rimu bi se s tem ustavilo, saj so bili plebejci rimska delovna sila. Ena od najpomembnejših koncesij, pridobljenih v tem razrednem boju, je bilo osnovanje dvanajstih plošč, ki so določale osnovne procesne pravice vseh rimskih državljanov v njihovih medsebojnih odnosih.<ref>du Plessis, Paul (2010). ''Borkowski's Textbook on Roman Law'' (4th ed.). Oxford. str. 5–6, 29–30. ISBN 978-0-19-957488-9.</ref> Pripravo dvanajstih plošč je morda spodbudila tudi želja patricijev po samoregulaciji ali kakšni drugi razlogi.<ref name=ref2/> Okoli leta 450 pr. n. št. so bili imenovani prvi [[decemvirat|decemviri]] (decemvirat, zbor desetih mož), da bi napisali prvih deset plošč. Po [[Tit Livij|Liviju]] so poslali v [[Antična Grčija|Grčijo]] svojo delegacijo, da bi preučila atenski pravni sistem, znan kot [[Solonova ustava]], in zakonodajo drugih grških mest.<ref>Livy, 2002, str. 23</ref><ref>Durant, 1942, str. 23</ref> Nekaj učenjakov zanika, da so Rimljani v tem smislu posnemali Grke, <ref>Steinberg, S. "The Twelve Tables and Their Origins: An Eighteenth-Century Debate". ''Journal of the History of Ideas''. '''43''' (3, 1982): 379–396.</ref> ali trdi, da so obiskali samo grška mesta v južni Italiji.<ref>Grant, Michael (1978). ''History of Rome'' (1st ed.). Prentice Hall. str. 75. ISBN 0-02-345610-8. </ref> Leta 450 pr. n. št. so drugi decemviri začeli pripravljati zadnji dve plošči. Ustvarjanje prvih deset plošč je opisal rimski zgodovinar Tit Livij: : ''"... vsak državljan je lahko v miru razmislil o vsaki točki, se o njej pogovoril s prijatelji in na koncu v javni razpravi predložil vse dodatke ali odvzeme, ki so se mu zdeli primerni."'' :: - <small>cf. Liv.III.34</small> Leta 449 pr. n. št. je drugi decemvirat dokončal zadnji dve plošči in po ''secesio plebis'' (odcepitev plebejcev, plebejski protest), ki je prisilil [[Rimski senat|senat]], da ju obravnava, uradno razglasil zakonik dvanajstih plošč.<ref>McCarty, Nick. ''Rome The Greatest Empire of the Ancient World''. The Rosen Publishing Group, 2008.</ref> Po Liviju (AUC 3.57.10) je bilo dvanajst plošč napisanih na [[bron]]u, samo [[Pomponij Mela|Pomponij]] pa (Dig. 1 tit. 2 s2 §4), da na slonovini. Plošče so bile objavljene javno, da so jih vsi Rimljani lahko prebrali in se z njimi seznanili. ==Zakonik dvanajstih plošč== V zakonih dvanajstih plošč <ref>''"Ancient Roman statutes: Translation, with introduction, commentary, glossary, and index"''.</ref> so bile javno objavljene pravice vseh državljanov v javnem in zasebnem življenju. Do takrat nepisani zakoni so bolj uravnovesili razmerja med rimskimi patriciji, ki so bili bolj vešči in podučeni v razumevanju pravnih poslov, in plebejci, ki so bili manj izobraženi in imeli manj izkušenj v razumevanju zakonov. Zapis nepisanih zakonov je plebejcem zagotovil varnost in jim dal priložnost, da se izognejo finančnemu izkoriščanju in pripomogel k ravnovesju v rimskem gospodarstvu. Nekatera določila so bila proceduralna, da bi zagotovila poštenost sodišč do vseh državljanov. Druga so obravnavala huda kazniva dejanja, umore med pripadniki različnih ljudstev, izdajo, krivo priseganje, sodno korupcijo in pisanje obrekljivih pesmi.<ref name=ref13>Mellor, Ronald (2013). ''The historians of ancient Rome: an anthology of the major writings''. Routledge. ISBN 978-0415527163. OCLC 819515201. </ref> Rimljani so cenili ohranjanje miru v mestu, dvanajst plošč pa je bilo mehanizem za vzpostavitev in nadaljevanje miru in enakosti.<ref name=ref13/> {| class="wikitable" |Plošča I |Procedure za sodišča in sodne postopke |- |Plošča II |Nadaljnji predpisi o sojenjih |- |Plošča III |Izvrševanje sodb |- |Plošča IV |Pravice družinskih poglavarjev |- |Plošča V | Zakonodaja o skrbništvu in dedovanju |- |Plošča VI | Pridobitev in posest |- |Plošča VII | Zemljiške pravice in kazniva dejanja |- |Plošča VIII |Krivice in kazniva dejanja (zakoni o krivicah) |- |Plošča IX |Javno pravo |- |Plošča X |Versko pravo |- |Plošča XI |Priloga I |- |Plošča XII |Priloga II |} ===Plošči I in II: Postopek za sodišča in sodnike ter nadaljnji predpisi o sojenju=== Plošči obravnavata sodne postopke rimskih sodišč. Plošča I zajema postopke med toženo stranko in tožnikom, odzive na morebitna stanja, na primer ko starost ali bolezen preprečujeta tožencu, da bi se pojavil; v tem primeru je bilo treba poskrbeti za prevoz ali drugano pomoč.<ref name=ref14>Coleman-Norton, P.R. (1960). The Twelve Tables. Princeton: Princeton University, Dept. of Classics. </ref> Prilogi sta se ukvarjali tudi z: * nenavzočnostjo obtoženca. * Če se katera od strank ni pojavila na sodišču, je moral sodnik po 12. uri razsoditi v korist navzočega. * Predpisi so zagotavljali časovni okvir sojenja, ki se je končalo ob sončnem zahodu.<ref name=ref14/> Plošča II je določala tudi višino finančnega deleža za vsako stranko glede na vsebino pravde, kaj storiti v primeru slabosti sodnika in pravila, kdo mora predložiti dokaze.<ref name=ref14/> ===Plošča III: Izvrševanje sodbe=== Na plošči III je bilo zapisanih pet pravil za presojanje v sporih med dolžnikom in upnikom. Pravila kažejo, kako so stari Rimljani s finančno politiko v mestu vzdrževali mir. # Za priznanje dolga in v zadevah, razsojenih na sodišču (''in iure''), je [za plačilo ali poplačilo dolga] po zakonu dovoljen rok trideset dni. # Po tem roku [poteku trideset dni brez plačila] se položi roka na dolžnika in se ga privede na sodišče (''in ius''). # Če upnik dožniku ne odpusti dolga ali če se na sodišču (''in iure'') ne pojavi nekdo, ki jamči za plačilo dolga, upnik s seboj odpelje dolžnika, zvezanega z jermenom ali v okovih. Okovi ne smejo biti lažji od petnajst funtov, lahko pa so težji, če tako želi upnik. # Dolžnik se lahko odloči, da bo [pri upniku] živel na svoj račun. Če se odloči, da bo živel na upnikov račun, bo ostal okovan in od upnika dobil funt kruha dnevno. Upnik mu lahko da tudi več. # Če upnik in dolžnik ne skeneta sporazuma, bo dolžnik ostal v okovih šest dni. V tem času mora biti dolžnik priveden k [[magistrat]]u, na shajališče (''comitia'') ali na tri različne trge […].<ref name=ref14/> Pet določil na dvanajstih ploščah, ki obravnavajo dolg, je ustvarilo novo razumevanje razmerij znotraj družbenih razredov v starem Rimu. Določila so zavarovala dolžnika in finančno izkoriščanje omejila na zakonite poslovne transakcije. ===Plošča IV: Pravice družinskih poglavarjev=== Na plošči IV so omenjene specifične pravice družinskih poglavarjev. Eno od prvih določil pravi, da morajo družinski poglavarji hitro usmrtiti "strašno pohabljene" otroke. Pojasnjuje tudi, da se sinovi rodijo kot dediščine njihove družine. Dojenčke s telesnimi in duševnimi boleznimi je moral ubiti oče. Če mož ni več želel biti poročen s svojo ženo, jo je lahko odstranil iz njunega gospodinjstva z izjavo, "naj sama krbi za svoje zadeve".<ref name=ref15>Anonymous (24. januar 2005). ''The Twelve Tables''. Gutenberg Press. </ref> Vsi zakoni na plošči IV niso služili samo družinskemu poglavarju. Če je oče trikrat poskušal prodati svojega sina, je sin postal neodvisen od očeta. ===Plošče V, VI in X: Ženske=== Dvanajst plošč ima tri dele, ki se nanašajo na ženske, njihova posestva in skrbništvo, lastništvo in lastnino ter vero, ki so dali ženskam nekaj osnovnih zakonskih pravic. Plošča V (Posestva in skrbništvo): "Dedinje bi morale ostati pod skrbništvom tudi potem, ko odrastejo. Izjeme so [[vestalke]]".<ref name=ref13/> Plošča VI (Lastništvo in lastnina): "Kadar ženska, ki ni bila združena z moškim v zakonu, živi z njim celo leto brez prekinitve treh noči, preide pod njegovo oblast kot njegova zakonita žena".<ref name=ref13/> Plošča X (Vera): "Ženske med pogebom ne smejo odstreti obraza, trgati lic z nohti in ne izrekati glasnih krikov, objokavajoč pokojnega".<ref name=ref13/> Eden od vidikov, poudarjenih v dvanajstih ploščah, je pravni status in položaj ženske v družbi. Ženske so veljale za obliko skrbništva, podobno kot mladoletniki.<ref name=ref16>Hurri, Samuli (november 2005). "The Twelve Tables (PDF)". ''NoFo.'' '''1''': 13–23. </ref> Izrazi v določilih o lastništvu in lastnini dajejo vtis, da je bila ženska sužnja in moževa lastnina.<ref name=ref16/> ===Plošča VII: Zemljiške pravice in zločini=== Ta plošča opisujje odnos do lastnine, za katero so veljala naslednja pravila:<ref name=ref15/> * V mejnih sporih razsoja tretja stran. * Ceste so na ravnih delih široke osem čevljev, na ovinkih pa dvakrat več. * Ljudje, ki živijo ob cesti, so zadolženi za njeno vzdrževanje. Če cesta ni ustrezno vzdrževana, lahko vozovi in živali gredo tam, kjer želi voznik. * Lastniki zemljišč lahko zahtevajo odstranitev dreves, ki vdirajo na njihovo lastnino. * Sadje, ki z drevesa pade na sosedovo posest, ostane last lastnika drevesa. ===Plošča VIII: Odškodnine in kazniva dejanja (zakoni o nepravičnosti)=== Plošča je vsebovala zakone, ki obravnavajo krivice, povzročene med državljani. Ena od njih je bila telesna poškodba. Maščevanje zanjo se je lahko gibalo od fizičnega maščevanja storilcu do denarne odškodnine poškodovancu. Na plošči so bile določene tudi pravne posledice za škodo, ki so jo na lastnini povzročile živali, in škodo, ki so jo na pridelkih povzročili ljudje ali živali. Kazen za krajo pridelka je bilo obešanje kot žrtvovanje boginji Ceres.<ref name=ref15/> Na plošči je bilo tudi več zakonov, povezanih s tatvino. ===Plošča IX: Javno pravo=== Ta plošča prepoveduje, da bi kdorkoli, z izjemo skupščine ali visokega komitata, opredeljeval, kaj rimski državljan je. Prepovedoval je tudi usmrtitev neobsojenih, podkupovanje sodnikov in izročitev rimskega državljana sovražnikom.<ref name=ref15/> ===Prilogi: Plošči XI in XII=== * Plošča XI (Sklepanje porok med različnimi družbenimi razredi): oseba iz določenega družbenega razreda se ni smela poročiti z osebo iz nižjega razreda. * Plošča XII (Zakonske obveznosti): če je suženj kaj ukradel ali povzročil škodo z gospodarjevo vednostjo, je odškodninska tožba potekala v imenu sužnja. ==Vpliv in pomen== Zakonik dvanajstih plošč se pogosto omenja kot temelj starodavnega [[Rimsko pravo|rimskega prava]]. Zakonik omogoča razumevanje nekaterih ključnih konceptov, kot so pravičnost, enakost in kazen.<ref>Gary, Forsythe. ''A Critical History of Early Rome: From Prehistory to the First Punic War''. 1st ed., University of California Press, 2005, www.jstor.org/stable/10.1525/j.ctt1ppxrv.</ref> Čeprav se je kmalu po njihovi uveljavitvi zgodila pravna reforma, so ti starodavni zakoni zagotavljali socialno zaščito in državljanske pravice tako patricijem kot plebejcem. V tem času je prišlo do izjemnih napetosti med privilegiranim razredom in običajnimi ljudmi, kar je povzročilo potrebo po določeni obliki družbenega reda. Četudi so imeli obstoječi zakoni velike pomanjkljivosti, ki jih je bilo treba reformirati, je zakonik dvanajstih plošč sprostil napetosti in nasilje med plebejci in patriciji.<ref name=ref18>"Law in Ancient Rome, The Twelve Tables". www.crystalinks.com. Pridobljeno 8. maja 2017. </ref> Zakonik je močno vplival in se ga je omenjalo v kasnejših besedilih rimskih zakonov, zlasti v ''[[Justinijanov zakonik|Zborniku]]'' [[Justinijan I.|Justinijana I.]] V [[Justinijanov zakonik|''Digestah'']] so zakoni o nadomestilu za škodo, ki jo povzroči žival, protokol za dediščine in zakoni o škodi na strukturni lastnini, ki izhajajo prav iz zakonika dvanajstih plošč.<ref>Watson, Alan (12. marec 2009). ''The Digest of Justinian'', Volume 1. University of Pennsylvania Press. str. 276, 379, 315. ISBN 9780812205510.</ref> Vpliv zakonika dvanajstih plošč je očiten tudi v sodobnem času. Pomembno vlogo so igrale pri postavljanju zgodnjega ameriškega pravnega sistema,<ref>Denis, Fustel De Coulanges Numa. ''The Ancient City a Study on the Religion, Laws, and Institutions of Greece and Rome''. Baltimore: Johns Hopkins UP, 2010. Print. </ref> Ohranila se je tudi ideja lastnine, vključno z različnimi oblikami denarja, zemlje in sužnjev. Dodaten primer je ''jus commune'', ki se zdaj običajno imenuje [[civilno pravo]]. Nekatere države, vključno z [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]] in [[San Marino]]m, svoj trenutni pravni sistem še vedno temeljijo na vidikih ''jus commune''.<ref name=ref18/> Študenti pravnih fakultet po vsem svetu še vedno preučujejo zakonik dvanajst plošč in druge vidike rimskega prava, da bi bolje razumeli trenutni pravni sistem.<ref>Baker, Keir (2016-04-11). "Studying Roman law: Juno it's more useful than you'd think". The Guardian. ISSN 0261-3077. Pridobljeno 8. maja 2017.</ref> ==Viri== Dvanajst plošč ni ohranjenih. V Republiki so ostale pomemben pravni vir, vendar so postopoma zastarele in ohranile samo svoj zgodovinski pomen.<ref name=ref2/> Prvotne plošče so bile morda uničene, ko so [[Galci]] pod Brenom leta 387 pr. n. št. požgali Rim. Ciceron je trdil,<ref>Cic. Leg. 2.59.</ref> da se jih je kot deček v šoli naučil na pamet, za njim pa tega ni več storil nihče. Do danes so se od njih ohranili kratki odlomki in citati v zakonih drugih avtorjev, pogosto v posodobljenem jeziku. Napisane so bile v arhaični lakonski latinščini v saturninskih stihih. Čeprav ni mogoče ugotoviti, ali citirani odlomki natančno ohranjajo izvirno obliko, dajejo nekaj vpogleda v slovnico zgodnje latinščine. Nekateri trdijo, da je bilo besedilo napisano tako, da so si plebejci laže zapomnili zakone, saj pismenost v zgodnjem Rimu ni bila običajna. Komentarje k zakoniku dvanajstih plošč so pisali rimski republikanski učenjaki, med njimi Varonov in Ciceronov učitelj<ref> Cicero, Brutus 205; Aulus Gellius, Attic Nights 16.8.2. </ref> Lucij Elij Stilon.<ref>cf. Funaioli GRF. str. 57</ref> Kot večina drugih zgodnjih zakonikov je tudi zakonik dvanajstih plošč vseboval v veliki meri postopkovne določbe, saj je združeval natančno določene in stroge kazni z enako natančnimi in strogimi procesnimi oblikami. Večina ohranjenih citatov ne navaja na kateri plošči je bilo citirano besedilo zapisano. Znanstveniki so jih poskušali umestiti na pravo mesto s primerjavami z nekaj znanimi pripisi in zapisi, od katerih mnogi ne vključujejo izvirnih vrstic, temveč parafraze. Iz tega, kar je preživelo, ni mogoče z gotovostjo vedeti, ali so bile v izvirni obliki organizirane tako, kot se domneva, ali celo, če so bile sploh organizirane po temah.<ref name=ref2/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimska republika]] [[Kategorija:Rimsko pravo]] hn54qiq8ur1q6hz6ym1qxqdtmfybojr 0 513514 5728592 5722371 2022-08-07T13:00:22Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka AN-225_Mirya_ablaze_in_it's_Hangar_on_February_27th,_2002.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:AN-225 Mirya ablaze in it's Hangar on February 27th, 2002.jpg|]]. O wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Bitka za letališče Antonov | partof = [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] in [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] | image = | caption = [[Antonov An-225 Mrija]], ki je 27. februarja 2022 zagorel v hangarju na letališču Antonov. | date = 24.–25. februar 2022<br>({{Age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022|month2=2|day2=25|year2=2022}}) | place = [[Letališče Antonov]], [[Gostomel]], [[Kijevska oblast]] | coordinates = {{coord|50|35|27|N|30|12|27|E|region:UA|display=inline,title}} | result = Glej [[#Analiza|analizo]] in [[#Posledice|posledice]] <!-- Aftermath section shows technical Russian victory, but analysis section describes tactical Russian loss. See FAQ on en talk page. --> | territory = Rusko zavzetje [[Letališče Antonov|letališča Antonov]] | combatant1 = {{flag|Rusija}} | combatant2 = {{flag|Ukrajina}} | commander1 = Neznano | commander2 = {{flagicon|Ukrajina}} [[Valerij Čibinejev]]<br/>{{flagicon|Ukrajina}} [[Mamuka Mamulašvili]]<ref name="Blatchford">{{cite news |title=Band of others: Ukraine's legions of foreign soldiers are on the frontline |author=Andy Blatchford |website=Politico |url=https://www.politico.com/news/2022/03/24/ukraine-legion-foreign-soldiers-00020233 |date=24 March 2022 |access-date=31 March 2022 |archive-date=30 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220330015221/https://www.politico.com/news/2022/03/24/ukraine-legion-foreign-soldiers-00020233 |url-status=live }}</ref> | units1 = {{flagicon image|Banner of the Armed Forces of the Russian Federation (obverse).svg}} [[Oborožene sile Rusije]] *{{flagicon image|Flag_of_the_Russian_Airborne_Troops.svg}} [[Ruske zračnodesantne sile]] **[[11. gardna zračna jurišna brigada]]<ref name="coffeeordie">{{cite web|url=https://coffeeordie.com/ukrainian-retake-airport/|website=coffeeordie.com|title=Ukrainian Troops Retake Key Airport From Russian Paratroopers|date=25 February 2022|access-date=25 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225161212/https://coffeeordie.com/ukrainian-retake-airport/|url-status=live}}</ref> **[[31. gardna zračna jurišna brigada]]<ref>{{cite web | last1 = Clark | first1 = Mason | last2 = Barros | first2 = George | last3 = Stepanenko | first3 = Kateryna | date = 24 February 2022 | title = Russia-Ukraine Warning Update: Initial Russian Offensive Campaign Assessment | url = https://www.criticalthreats.org/analysis/russia-ukraine-warning-update-initial-russian-offensive-campaign-assessment | website = Critical Threats Project | access-date = 1 March 2022 | archive-date = 25 February 2022 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220225081234/https://www.criticalthreats.org/analysis/russia-ukraine-warning-update-initial-russian-offensive-campaign-assessment | publisher = [[American Enterprise Institute]] | url-status = live | quote = Ukrainian forces are currently contesting the Hostomel military airport, 20 km northwest of Kyiv, against Russian VDV (airborne) troops likely from the 31st Guards Air Assault Brigade as of 9:30 pm local time after several unsuccessful counterattacks earlier in the day. | df = dmy-all }}</ref> *{{flagicon image|Flag of the Russian Air Force.svg}} [[Vojno letalstvo Rusije]] {{flagicon image|Flag of National Guard of Russia.png}} [[Nacionalna garda Rusije]] * 141. motorizirani polk ("[[Kadiroviti]]")<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/22/chechnyas-losses-in-ukraine-may-be-leader-ramzan-kadyrovs-undoing|title=Chechnya's losses in Ukraine may be leader Ramzan Kadyrov's undoing|website=[[TheGuardian.com]]|date=22 March 2022|access-date=1 April 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323230022/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/22/chechnyas-losses-in-ukraine-may-be-leader-ramzan-kadyrovs-undoing|url-status=live}}</ref> | units2 = {{flagicon image|Ensign of the Ukrainian Armed Forces.svg}} [[Oborožene sile Ukrajine]] *{{flagicon image|Ensign of the Ukrainian Air Force.svg}} [[Vojno letalstvo Ukrajine]] **[[40. taktična aviacijska brigada]]<ref name="Roblin_20220227">{{Cite news |last=Roblin |first=Sebastien |date=27 February 2022 |title=Pictures: In Battle For Hostomel, Ukraine Drove Back Russia's Attack Helicopters And Elite Paratroopers |work=19FortyFive |url=https://www.19fortyfive.com/2022/02/pictures-in-battle-for-hostomel-ukraine-drove-back-russias-attack-helicopters-and-elite-paratroopers/ |access-date=28 February 2022 |archive-date=26 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220226211938/https://www.19fortyfive.com/2022/02/pictures-in-battle-for-hostomel-ukraine-drove-back-russias-attack-helicopters-and-elite-paratroopers/ |url-status=live }}</ref> * {{flagicon image|Flag_of_the_Ukrainian_Air_Assault_Forces.svg}} [[Vojno jurišno letalstvo Ukrajine]]<ref name="Marson">{{cite news |last1 = Marson | first1 = James | date = 2022-03-03 | title = Putin Thought Ukraine Would Fall Quickly. An Airport Battle Proved Him Wrong. | url = https://www.wsj.com/articles/putin-thought-ukraine-would-fall-quickly-an-airport-battle-proved-him-wrong-11646343121 | url-status = live | work = [[The Wall Street Journal]] | language = en-us | publisher = [[Dow Jones & Company]] |eissn = 1042-9840 | issn = 0099-9660 | oclc = 781541372 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220307230009/https://www.wsj.com/articles/putin-thought-ukraine-would-fall-quickly-an-airport-battle-proved-him-wrong-11646343121 | archive-date = 2022-03-07 | access-date = 2022-03-08 | url-access = subscription | quote = }}</ref> * {{flagicon image|Ensign of the Ukrainian Ground Forces.svg}} [[Kopenske sile Ukrajine]] **[[Gruzijska legija (Ukrajina)|Gruzijska legija]]<ref name="Blatchford" /><ref name="Steavenson">{{cite news |title="I'll stay until Putin's dead or the war is over": the Americans fighting for Ukraine |author=Wendell Steavenson |website=Economist |url=https://www.economist.com/1843/2022/03/15/ill-stay-until-putins-dead-or-the-war-is-over-the-americans-fighting-for-ukraine |date=15 March 2022 |access-date=31 March 2022 |archive-date=31 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331045152/https://www.economist.com/1843/2022/03/15/ill-stay-until-putins-dead-or-the-war-is-over-the-americans-fighting-for-ukraine |url-status=live }}</ref> <!--Note to editors: Please do not add the International Legion here. It was formed after this battle ended. --> *{{flagicon image|Flag of the Special Operations Forces of Ukraine.svg}} [[Specialne enote (Ukrajina)|Specialne enote]] **3. polk za posebne namene<ref name="McGregor">{{cite web |title=Russian Airborne Disaster at Hostomel Airport |author=Andrew McGregor |website=Aberfoyle International Security |url=https://www.aberfoylesecurity.com/?p=4812 |date=8 March 2022 |access-date=31 March 2022 |archive-date=13 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220313012609/https://www.aberfoylesecurity.com/?p=4812 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon image|Territorial Defence Forces branch SSI.svg|border=}} [[Teritorialne obrambne sile (Ukrajina)|Teritorialne obrambne sile]] {{flagicon image|Flag_of_the_National_Guard_of_Ukraine.svg}} [[Nacionalna garda Ukrajine]]<ref name="McGregor" /> *[[4. brigada za hitro posredovanje (Ukrajina)|4. brigada za hitro posredovanje]]<ref name="McGregor" /> {{flagicon image|Flag of the Security Service of Ukraine.svg}} [[Varnostna služba Ukrajine]] *[[Skupina Alfa (Ukrajina)|Skupina Alfa]] [[Neregularna vojska|Neregularni civilni prostovoljci (milica)]]<ref name="McGregor" /> | strength1 = '''Prvi val''' * 20–34 helikopterjev ** Številni [[Mi-8]] ** Nekaj [[Kamov Ka-50|Ka-52]] *Od sto do nekaj sto zračnodesantnih sil *Najmanj dva [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Su-25]] '''Drugi val''' * 200 helikopterjev (po ruskem poročanju)<ref name="eliminated"/> *Številni tanki in oklepna vozila *Neznano število kopenskih sil | strength2 = *Neznano število kopenskih enot, tankov in oklepnih vozil *Nekaj [[BM-21]] (po ruskem poročanju) *Najmanj dva [[Su-24]] *Nekaj [[MiG-29]]<ref name="Geek" /> *Najmanj dva [[Mi-24]] | casualties1 = '''Po ruskem poročanju:'''<br>Nič (drugi val)<ref name="eliminated"/> <br>'''Po ukrajinskem poročanju:'''<br>Sestreljenih nekaj helikopterjev<ref>{{Cite news|last=Eydoux|first=Thomas|date=24 February 2022|title=Images show Russian army 27 km from centre of Kyiv|language=en-US|work=France24|url=https://observers.france24.com/en/europe/20220224-images-show-russian-army-24km-outside-kyiv|access-date=25 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225041637/https://observers.france24.com/en/europe/20220224-images-show-russian-army-24km-outside-kyiv|url-status=live}}</ref><ref name="Geek">{{Cite news |last=Cooper |first=Tom |date=25 February 2022 |title=Russian Heliborne Assault on Antonov / Hostomel Airport seems to have Failed |work=The Aviation Geek Club |url=https://theaviationgeekclub.com/russian-heliborne-assault-on-antonov-hostomel-airport-seems-to-have-failed/ |access-date=28 February 2022 |archive-date=25 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225170849/https://theaviationgeekclub.com/russian-heliborne-assault-on-antonov-hostomel-airport-seems-to-have-failed/ |url-status=live }}</ref> | casualties2 = '''Po ruskem poročanju:'''<br>200 ubitih<ref name="eliminated"/><br>'''Po ukrajinskem poročanju:'''<br>Ujetih več pripadnikov ukrajinske nacionalne garde | campaignbox = | image_size = 300px }} '''Bitka za letališče Antonov''', znana tudi kot '''bitka za letališče Gostomel''', je bil vojaški spopad na [[Letališče Gostomel|letališču Antonov]] v [[Gostomel|Gostomelu]] v [[Kijevska oblast|Kijevski oblasti]] med [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevsko ofenzivo]] v času [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]]. 24. februarja 2022, nekaj ur po tem, ko je [[Predsednik Ruske federacije|ruski predsednik]] [[Vladimir Putin]] napovedal začetek »[[O izvajanju posebne vojaške operacije|posebne vojaške operacije]]« v Ukrajini, so [[Ruske zračnodesantne sile|ruske zračnodesantne enote]] (VDV) izvedle [[zračni napad]] na letališče Antonov z namenom njegovega zavzetja. Letališče je imelo strateško vrednost, saj se je nahajalo manj kot 10 km od glavnega mesta [[Kijev]], kar bi ruskim enotam omogočilo, da po zraku prepeljejo več vojakov in težjo opremo ter tako neposredno ogrozijo mesto.<ref name="Roblin_20220227" /> Vendar je ukrajinska vojska odgovorila s protinapadom, s katerim je obkolila nepodprte ruske sile in odbila začetni napad.<ref name=":0">{{Cite news|date=25 February 2022|title=Эксперт объяснил значение киевского аэродрома Гостомель для спецоперации|work=MKRU|url=https://www.mk.ru/politics/2022/02/25/ekspert-obyasnil-znachenie-kievskogo-aerodroma-gostomel-dlya-specoperacii.html|access-date=27 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226091751/https://www.mk.ru/politics/2022/02/25/ekspert-obyasnil-znachenie-kievskogo-aerodroma-gostomel-dlya-specoperacii.html|url-status=live}}</ref> Napad se je nadaljeval naslednji dan z novim zračnim napadom VDV in kopenskim napadom oklepnih okrepitev z beloruske meje, ki so prebile ukrajinsko obrambo. Letališče so nato zavzele ruske sile.<ref name=":0" /> Kljub temu je nepričakovan ukrajinski odpor preprečil načrte o hitri kapitulaciji Kijeva,<ref name="Marson" /> letališče pa je bilo preveč poškodovano, da bi ga lahko uporabljali kot funkcionalno vzletno-pristajalno stezo.<ref name="allages">{{Cite news|date=25 February 2022|title=Ukraine asks for fighters of all ages, reports city lost, but successes elsewhere|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/ukraine-asks-for-fighters-of-all-ages-reports-city-lost-but-successes-elsewhere/|access-date=1 March 2022|work=[[The Times of Israel]]|language=en|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227094507/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/ukraine-asks-for-fighters-of-all-ages-reports-city-lost-but-successes-elsewhere/|oclc=969749342|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Največje letalo na svetu [[Antonov An-225 Mrija]] je bilo med bitko uničeno v svojem hangarju. == Ozadje == [[Slika:Kiev_-_Gostomel_(Antonov)_(UKKM)_AN2319659.jpg|levo|sličica|Letališče Antonov leta 2012]] [[Letališče Antonov]] ali letališče Gostomel je veliko mednarodno tovorno letališče v mestu [[Gostomel]] na obrobju ukrajinske prestolnice [[Kijev]]. Letališče je bilo v lasti in upravljanju državnega podjetja Antonov, ukrajinskega državnega podjetja za letalstvo in zračno obrambo. Letališče je bilo dom največjega letala na svetu [[Antonov An-225 Mrija]],<ref name=":1">{{Cite web|author=Jack Guy|title=World's largest plane destroyed in Ukraine|url=https://www.cnn.com/travel/article/antonov-an-225-largest-plane-destroyed-ukraine-scli-intl/index.html|access-date=2022-04-01|website=CNN|language=en|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227221332/https://www.cnn.com/travel/article/antonov-an-225-largest-plane-destroyed-ukraine-scli-intl/index.html|url-status=live}}</ref><ref name="Mitzer Oliemans">{{cite web|title=Destination Disaster: Russia's Failure At Hostomel Airport|author1=Stijn Mitzer|author2=Joost Oliemans|website=Oryx|url=https://www.oryxspioenkop.com/2022/04/destination-disaster-russias-failure-at.html|date=13 April 2022|access-date=14 April 2022}}</ref> uporabljalo pa se je tudi kot vzletišče ukrajinskih letalskih sil. Ker se Gostomel nahaja tik ob Kijevu, približno 10 km, in omogoča hiter dostop do glavnega mesta, je bil strateško pomemben.<ref name="Roblin_20220227" /> V [[Uvod v rusko invazijo na Ukrajino (2022)|času pred rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] je ameriška [[Centralna obveščevalna agencija]] (CIA) pridobila podrobne informacije o ruskih načrtih za napad. Direktor Cie [[William J. Burns]] je januarja 2022 odpotoval v Ukrajino in ukrajinsko vodstvo obvestil, da namerava Rusija zavzeti letališče Antonov za [[zračni most]], kar bi ruskim silam omogočilo hiter prehod v Kijev in »oblaviti vlado«.<ref>{{cite news|last1=Gordon|first1=Michael R.|last2=Pancevski|first2=Bojan|last3=Bisserbe|first3=Noemie|last4=Walker|first4=Marcus|date=1 April 2022|title=Vladimir Putin's 20-Year March to War in Ukraine—and How the West Mishandled It|url=https://www.wsj.com/articles/vladimir-putins-20-year-march-to-war-in-ukraineand-how-the-west-mishandled-it-11648826461|url-status=live|work=[[The Wall Street Journal]]|language=en-us|publisher=[[Dow Jones & Company]]|url-access=subscription|access-date=3 April 2022|archive-date=3 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403182401/https://www.wsj.com/articles/vladimir-putins-20-year-march-to-war-in-ukraineand-how-the-west-mishandled-it-11648826461}}</ref> Analitiki so menili, da so [[Predsednik Ruske federacije|ruski predsednik]] [[Vladimir Putin]] in preostalo rusko vodstvo domnevali, da bi tako hitra operacija Ukrajino spravila v kaos, kar bi povzročilo zlom ukrajinske vojske in Rusiji omogočilo vzpostavitev marionetne vlade. Analitik Madison Policy Foruma John Spencer je trdil, da bi to Rusiji zagotovilo vojaško zmago, čeprav bi verjetno povzročilo množičen ukrajinski upor.<ref name="McDonnell">{{cite news|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-04-10/battered-ukraine-air-field-was-key-to-russian-plan-to-take-the-capital-the-airport-fell-but-resistance-continued|title=Russia lost the battle for Kyiv with its hasty assault on a Ukrainian airport|author=Patrick J. McDonnell|newspaper=LA Times|date=10 April 2022|access-date=10 April 2022|archive-date=11 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220411072731/https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-04-10/battered-ukraine-air-field-was-key-to-russian-plan-to-take-the-capital-the-airport-fell-but-resistance-continued|url-status=live}}</ref> Vendar je opozorilo Cie pomagalo ukrajinski vojski, da se je pripravila na morebitni napad na letališče Antonov.<ref name="Mitzer Oliemans" /><ref name="Rüesch">{{cite web|url=https://www.nzz.ch/international/ukraine-der-mythos-von-russlands-elitetruppen-wird-entzaubert-ld.1678451|title=Der Mythos von Russlands Elitetruppen wird in der Ukraine entzauber|trans-title=The myth of Russia's elite troops is disproven in Ukraine|author=Andreas Rüesch|work=Neue Züricher Zeitung|language=German|date=8 April 2022|access-date=10 April 2022|archive-date=11 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220411192143/https://www.nzz.ch/international/ukraine-der-mythos-von-russlands-elitetruppen-wird-entzaubert-ld.1678451?reduced=true|url-status=live}}</ref> == Bitka == === 24. februar 2022 ===<!--Note to editors: This directly links to the “ List of military engagements during the 2022 Russian invasion of Ukraine”. Please do not change. --> [[Slika:Взятие_под_контроль_аэродрома_на_территории_Украины_003.png|levo|sličica|Ruski zračni desant napreduje mimo hangarja z letalom Antonov An-225 Mrija na letališču Antonov]] [[Slika:Ка-52_в_боях_за_аэропорт_Антонов.png|levo|sličica|Pogled iz pilotske kabine ruskega bojnega helikopterja Ka-52, ki je 24. februarja opravil nizki polet nad letališčem Antonov. Ka-52 je zagotavljal bližnjo zračno podporo desantnim ruskim silam in pokrival ruski transportni helikopter Mi-8, poln ruskih padalcev. Letalo Ka-52 se je izognilo več MANPADOV, nato pa ga je eden od njih zadel in je zasilno pristalo na bližnjem polju. Posadka se je izkrcala in zasedla obrambne položaje ter počakala na evakuacijo druge ruske helikopterske udarne skupine, ki je bila na poti na letališče Antonov. Na levi strani srednjega posnetka je v daljavi viden hangar z letalom Antonov An-225 Mrija.]] Ruski predsednik Putin je 24. februarja 2022 okoli 5:30 po lokalnem času napovedal »[[O izvajanju posebne vojaške operacije|posebno vojaško operacijo]]« za »demilitarizacijo in denacifikacijo« Ukrajine. Okoli 8:00 je na [[letališče Antonov]] v [[Gostomel|Gostomelu]], predmestju [[Kijev|Kijeva]] priletela formacija 20 do 34 ruskih helikopterjev, da bi vzpostavila zračni most, po katerem bi se vojaki in oprema lahko zbrali manj kot 10 km od Kijeva. Helikoptersko formacijo so sestavljali helikopterji [[Mi-8]], na katerih je bilo od sto do več sto ruskih vojakov, spremljali pa so jih jurišni helikopterji [[Kamov Ka-50|Ka-52]]. Padalci so bili verjetno sestavljeni iz 11. gardne zračne jurišne brigade{{r|Roblin_20220227}}<ref name="TVRain_20220225">{{Cite news|last1=Монгайт|first1=Анна|date=25 February 2022|script-title=ru:Журналист из Киева рассказал о многочасовом бое за аэропорт Гостомеля|trans-title=A journalist from Kyiv spoke about the hours-long battle for Gostomel airport|work=[[Dozhd|TV Rain]]|url=https://tvrain.ru/teleshow/here_and_now/zhurnalist_iz_kieva_rasskazal-548658/|access-date=1 March 2022|language=ru|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228131940/https://tvrain.ru/teleshow/here_and_now/zhurnalist_iz_kieva_rasskazal-548658/|archive-date=28 February 2022|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> in/ali 31. gardne zračne jurišne brigade.<ref name="McGregor" /> Zračni napad so na video posnetke posneli tako civilisti kot vojaki. Ruski helikopterji so se nizko leteči približali od [[Dneper|reke Dneper]] in bili takoj napadeni z ukrajinskim strelnim orožjem in [[MANPADS|MANPADSI]]. Ruski helikopterji so se odzvali z izstrelitvijo svetlobnih raket. Več helikopterjev Mi-8 je bilo zadetih in padlo v vodo.<ref name="Geek" /> Vsaj en Ka-52 je bil sestreljen; njegova pilota sta se katapultirala.<ref name="Willis_20220224">{{Cite news|last1=Willis|first1=Haley|last2=Tiefenthäler|first2=Ainara|last3=Froliak|first3=Masha|date=24 February 2022|title=Russian helicopters attack an airport near Kyiv.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/02/24/world/europe/russian-helicopter-attack-video.html|url-status=live|access-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225011301/https://www.nytimes.com/2022/02/24/world/europe/russian-helicopter-attack-video.html|archive-date=25 February 2022|issn=0362-4331}}</ref><ref name="Roblin_202202273">{{Cite news|last=Roblin|first=Sebastien|date=27 February 2022|title=Pictures: In Battle For Hostomel, Ukraine Drove Back Russia's Attack Helicopters And Elite Paratroopers|work=19FortyFive|url=https://www.19fortyfive.com/2022/02/pictures-in-battle-for-hostomel-ukraine-drove-back-russias-attack-helicopters-and-elite-paratroopers/|access-date=28 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226211938/https://www.19fortyfive.com/2022/02/pictures-in-battle-for-hostomel-ukraine-drove-back-russias-attack-helicopters-and-elite-paratroopers/|url-status=live}}</ref> Helikopterji so se na zračni pristanek pripravili tako, da so z raketami napadli letališče;<ref name="McDonnell" /><ref name="Mitzer Oliemans" /> čeprav je raketno obstreljevanje uspešno zavarovalo pristanek, ni uspelo bistveno oslabiti ukrajinske obrambe okoli letališča.<ref name="Mitzer Oliemans" /> Ko so se izkrcali, so ruske letalske enote začele zavzemati letališče. Ruske sile so sprva zavarovale letališče{{r|Roblin_20220227}} in pregnale manjše število pripadnikov nacionalne garde, ki so bili nameščeni na letališču.<ref name="McGregor" /> Ta uspeh je bil posledica tega, da je ukrajinsko vojsko presenetila hitrost začetnega ruskega napada, kljub pripravam, ki jih je izvedla po opozorilu Cie.<ref name="Mitzer Oliemans" /> Nato so se padalci začeli pripravljati na prihod 18 strateških letal [[Iljušin Il-76]], ki naj bi iz Rusije pripeljala sveže vojake.<ref name="Patrick">{{cite web|title=Why Russia's military strategy is failing|url=https://www.afr.com/policy/foreign-affairs/why-russia-s-military-strategy-is-failing-20220304-p5a1ov|author=Aaron Patrick|work=Financial Review|date=4 March 2022|access-date=1 April 2022|archive-date=1 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401132538/https://www.afr.com/policy/foreign-affairs/why-russia-s-military-strategy-is-failing-20220304-p5a1ov|url-status=live}}</ref> Vendar so padalce kmalu obkolili lokalni oboroženi civilisti in 3. polk za posebne namene.<ref name="McGregor" /> V »kritičnem trenutku« bitke<ref name="McGregor" /> je 4. brigada za hitro posredovanje Nacionalne garde{{r|Roblin_20220227}} ob podpori ukrajinskih zračnih sil izvedla obsežen protinapad.<ref name="McGregor" /> Ker ruske sile niso imele oklepnih vozil, so bile odvisne od letalske podpore, da bi preprečile ukrajinsko napredovanje. Dva ruska [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Su-25]] sta napadla ukrajinske položaje. Ukrajinska vojaška letala, ki so preživela prve ruske raketne napade, so sodelovala pri zagotavljanju zračne podpore enotam nacionalne garde; med njimi sta bili vsaj dve letali [[Suhoj Su-24 Fencer|Su-24]] in en [[Mikojan-Gurevič MiG-29|MiG-29]].{{r|Roblin_20220227}} Ukrajinci so na letališče hitro poslali več vojakov, da bi podprli protinapad. Te okrepitve so vključevale gruzijsko legijo<ref name="Steavenson" /> in enoto ukrajinskih zračnih jurišnih sil.<ref name="Marson" /> Ruski Iljušini Il-76 zaradi potekajoče bitke niso mogli pristati, zato so se bili verjetno prisiljeni vrniti v Rusijo.<ref name="Patrick" /> Ukrajinske vojaške enote so do večera obkolile letališče in potisnile ruske sile nazaj, preostale ruske zračnodesantne enote pa so se morale umakniti v gozdove zunaj letališča.{{r|Roblin_20220227}}<ref>{{cite web|title=Airport in Gostomel taken under control – Arestovich|url=https://www.perild.com/2022/02/24/airport-in-gostomel-taken-under-control-arestovich/|website=Perild|date=24 February 2022|publisher=Perild|access-date=24 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225100620/https://www.perild.com/2022/02/24/airport-in-gostomel-taken-under-control-arestovich/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Shull|first=Abbie|date=24 February 2022|title=Ukrainian and Russian forces have been fighting for hours over a critical airfield just outside Kyiv|url=https://www.businessinsider.com/ukraine-russia-fight-over-airfield-outside-kyiv-2022-2|access-date=24 February 2022|website=[[Business Insider]]|language=en-US|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224222137/https://www.businessinsider.com/ukraine-russia-fight-over-airfield-outside-kyiv-2022-2|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite magazine|last1=Trimble|first1=Steve|title=Bloody Day in Ukraine Ends With Russian Advances, Setbacks|url=https://aviationweek.com/defense-space/multi-mission-aircraft/bloody-day-ukraine-ends-russian-advances-setbacks|magazine=[[Aviation Week & Space Technology]]|language=en|issn=0005-2175|oclc=960324865|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225170815/https://aviationweek.com/defense-space/multi-mission-aircraft/bloody-day-ukraine-ends-russian-advances-setbacks|archive-date=25 February 2022|access-date=1 March 2022|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{Cite news|date=24 February 2022|title=Ukraine says Russian helicopters, aircraft dispatch paratroopers to Hostomel airport|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/ukraine-crisis-russia-paratroopers-hosto-idUSR4N2UT04T|access-date=26 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225213729/https://www.reuters.com/article/ukraine-crisis-russia-paratroopers-hosto-idUSR4N2UT04T|url-status=live}}</ref> Poveljnik gruzijske legije Mamuka Mamulašvili je pozneje trdil, da je njegovim možem v bitki zmanjkalo streliva, zato je z avtomobilom povozil umikajoče se ruske padalce.<ref name="Steavenson" /> Kasneje je 4. brigada za hitro posredovanje na svoji strani na Facebooku objavila sliko svojih vojakov, ki proslavljajo zmago, v rokah pa držijo ukrajinsko zastavo z luknjami od krogel.<ref name="McGregor" /> Na letališču je bilo v začetni fazi bitke največje letalo na svetu [[Antonov An-225 Mrija]]. Pilot letala Antonov je sprva potrdil, da je bilo kljub spopadom nepoškodovano.<ref name="KEY.Aero2">{{cite magazine|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=24 February 2022|title=Antonov An-225 Mriya is safe|url=https://www.key.aero/article/antonov-an225-reported-safe|magazine=KEY.Aero|publisher=[[Key Publishing]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224215705/https://www.key.aero/article/antonov-an225-reported-safe|archive-date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|url-access=subscription|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Vendar je 27. februarja Ukroboronprom v sporočilu za javnost trdil, da je bila Mrija uničena med ruskim letalskim napadom.<ref>{{Cite web|title=Russians destroy An-225 "Mriya", it will be restored at the expense of the occupant|url=https://ukroboronprom.com.ua/|access-date=2022-04-27|website=ukroboronprom|language=en}}</ref> 4. marca je ruski državni televizijski kanal Channel One Russia predvajal posnetke, na katerih je bilo videti, da je bila Mrija uničena.<ref>{{Cite web|last=Jankowicz|first=Kieran Corcoran, Mia|title=Video shows charred wreck of world's biggest airplane, the Antonov AN-225, after it was destroyed in Russian invasion of Ukraine|url=https://www.businessinsider.com/video-wreckage-of-giant-plane-destroyed-in-russia-ukraine-invasion-2022-3|access-date=2022-03-06|website=Business Insider|language=en-US|archive-date=8 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308201748/https://www.businessinsider.com/video-wreckage-of-giant-plane-destroyed-in-russia-ukraine-invasion-2022-3|url-status=live}}</ref> === 25. februar 2022 ===<!--Note to editors: This directly links to the “ List of military engagements during the 2022 Russian invasion of Ukraine”. Please do not change. --> 25. februarja 2022 so ruske mehanizirane kopenske sile, ki so napredovale iz Belorusije, skupaj z drugim zračnim napadom VDV prevzele nadzor nad letališčem, potem ko so v [[Bitka pri Ivankivu|bitki pri Ivankivu]] delno prebile ukrajinsko obrambo.{{r|TVRain_20220225}}<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60517447|title=Ukraine live updates: Kyiv warns of sabotage groups as curfew imposed|website=BBC News|access-date=26 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225085334/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60517447|url-status=live}}</ref> Nekatera oklepna vozila so pred prihodom v Gostomel naletela na zasedo, kar je okrepitve za nekaj časa ustavilo, vendar so kljub temu vstopile na letališče in pomagale pregnati ukrajinske branilce.<ref name="McGregor" /> Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva<ref>{{Cite news|last1=Doucet|first1=Lyse|author1-link=Lyse Doucet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60513116|title=Ukraine conflict: Kyiv braces for Russian assault|work=[[BBC News]]|date=25 February 2022|access-date=26 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225161642/https://www.bbc.com/news/world-europe-60513116|url-status=live|quote=On Friday afternoon, Russia's defence ministry announced it had captured the Antonov airport, using 200 helicopters and a landing force in order to take the base to the north of Kyiv from Ukraine. Western intelligence officials warned earlier that Russia was building an "overwhelming force" to take control of the city.|df=dmy-all}}</ref> je do zajetja prišlo po operaciji, v kateri je sodelovalo približno 200 helikopterjev.<ref name="eliminated">{{Cite news|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=25 February 2022|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60517447?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6218d0950ce87e491a0ecfb1%26Russia%20says%20200%20Ukrainians%20%27eliminated%27%20in%20airbase%20siege%262022-02-25T12%3A55%3A10.449Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:149645fb-2fdb-4f80-9cc5-545be403b403&pinned_post_asset_id=6218d0950ce87e491a0ecfb1&pinned_post_type=share|title=Russia says 200 Ukrainians 'eliminated' in airbase siege|access-date=1 March 2022|work=[[BBC News]]|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225125947/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60517447?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6218d0950ce87e491a0ecfb1%26Russia%20says%20200%20Ukrainians%20%27eliminated%27%20in%20airbase%20siege%262022-02-25T12%3A55%3A10.449Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn%3Aasset%3A149645fb-2fdb-4f80-9cc5-545be403b403&pinned_post_asset_id=6218d0950ce87e491a0ecfb1&pinned_post_type=share|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Navedlo je številko približno 200 ukrajinskih žrtev, brez žrtev na ruski strani. Novinar Timur Olevski, ki je bil priča bitki, je to trditev skeptično zavrnil.{{r|Roblin_20220227}}{{r|TVRain_20220225}} Kljub temu so se ruske kopenske sile utrdile v Gostomelu in začele postavljati kontrolne točke v mestu. Ugibali so, da so ukrajinski branilci morda sabotirali vzletno-pristajalno stezo pred napredujočimi ruskimi kopenskimi silami.{{r|Roblin_20220227}} Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je sprva zanikalo, da so ruske sile v celoti zavzele letališče, in zatrdilo, da je letališče »prehajalo iz rok v roke« in da boj še poteka. Ministrstvo za notranje zadeve je tudi vztrajalo, da je ruska trditev o množičnih ukrajinskih žrtvah »popolna laž«,<ref>{{Cite news|date=25 February 2022|script-title=ru:В Гостомеле два дня идут бои — МВД|trans-title=Fighting has been going on in Gostomel for two days – Ministry of Internal Affairs|work=[[The New Times (magazine)|Новое Время]]|url=https://nv.ua/ukraine/events/voyna-v-ukraine-v-gostomele-pod-kievom-idut-boi-zayavili-v-mvd-50220065.html|language=ru|access-date=1 March 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225175523/https://nv.ua/ukraine/events/voyna-v-ukraine-v-gostomele-pod-kievom-idut-boi-zayavili-v-mvd-50220065.html|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> medtem ko je ukrajinsko obrambno ministrstvo izjavilo, da je letališče preveč poškodovano, da bi ga lahko uporabljala ruska vojska.<ref name="allages" /> Ukrajina je pozneje potrdila, da ruske sile nadzorujejo letališče.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60517447?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6219083d0ce87e491a0ed02e%26What%27s%20the%20latest%3F%262022-02-25T16%3A58%3A27.576Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:6f9f8847-0eb8-418f-ba50-d14a7d3250c7&pinned_post_asset_id=6219083d0ce87e491a0ed02e&pinned_post_type=share|title=What's the latest?|date=25 February 2022|work=[[BBC News]]|language=en-gb|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225171132/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60517447?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6219083d0ce87e491a0ed02e%26What%27s%20the%20latest%3F%262022-02-25T16%3A58%3A27.576Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:6f9f8847-0eb8-418f-ba50-d14a7d3250c7&pinned_post_asset_id=6219083d0ce87e491a0ed02e&pinned_post_type=share|archive-date=25 February 2022|access-date=1 March 2022|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> [[Slika:Українські_бійці_прикривають_відхід_особового_складу_і_цивільних_службовців.png|sličica|273x273_pik|Vojaki ukrajinske nacionalne garde varujejo izhod letališkega osebja in javnih uslužbencev.]] == Analiza == Varnostni analitik Andrew McGregor je bitko za letališče Antonov opisal kot »rusko letalsko katastrofo«. Po njegovih besedah je bil cilj začetne ruske operacije zagotoviti hiter dostop invazijskih sil v Kijev, da bi se celotna vojna končala v dnevu ali dveh. Namesto tega ruska obveščevalna služba ni ocenila dejanske koncentracije ukrajinskih branilcev v okolici letališča in je domnevala le simbolično obrambo. Ker je bila začetna desantna enota premajhna, da bi zadržala kraj, ruska vojska pa ni mogla zagotoviti zračnega prevoza za okrepitve in preprečiti ukrajinskih protinapadov, je bila prva desantna enota uničena. McGregor je trdil, da je Rusija s tem, ko na začetku invazije ni zavzela letališča Antonov in drugega letališča v [[Bitka za Vasilkiv|Vasilkovu]], izgubila možnost hitrega zaključka spopada.<ref name="McGregor" /> Raziskovalci Atlantskega sveta so tudi trdili, da je ukrajinska zmožnost dvodnevnega branjenja letališča »verjetno preprečilo hitro zavzetje« Kijeva s strani Rusije.<ref>{{cite web|title=Russia Crisis Military Assessment: Why did Russia's invasion stumble?|website=Atlantic Council|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/new-atlanticist/russia-crisis-military-assessment-why-did-russias-invasion-stumble/|date=2 March 2022|access-date=1 April 2022|archive-date=31 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331070407/https://www.atlanticcouncil.org/blogs/new-atlanticist/russia-crisis-military-assessment-why-did-russias-invasion-stumble/|url-status=live}}</ref> Michael Shoebridge z avstralskega inštituta za strateško politiko je trdil, da je bil »namen hitrega udarca ohromiti osrednjo vlado in demoralizirati ukrajinske sile«, vendar ta operacija ni uspela.<ref name="Patrick" /> Strokovni direktor Kraljevega inštituta za združene službe Jonathan Eyal je začetni ruski neuspeh pri zavzetju letališča označil za »prelomnico« v vojni. Novinar Patrick J. McDonnell je izjavil, da je »Rusija s prehitrim napadom na letališče izgubila bitko za Kijev«.<ref name="McDonnell" /> Raziskovalca Stijn Mitzer in Joost Oliemans trdita, da operacija ni bila neuspešna le zaradi začetne ukrajinske obrambe na letališču, temveč tudi zato, ker se je rusko napredovanje ustavilo v poznejši [[Bitka za Gostomel|bitki za Gostomel]]. Zaradi tega je veliko ruskih vojakov in opreme čakalo na letališču Antonov, ki je bilo pod stalnim ukrajinskim obstreljevanjem. Mitzer in Oliemans sta izrazila prepričanje, da so bitke za letališče in mesto Gostomel »zlomile hrbet ruskemu napadu na Kijev«.<ref name="Mitzer Oliemans" /> Raziskovalec Severin Pleyer je menil, da je bitka na letališču Antonov pokazala splošne napake ruske vojske med invazijo, vključno s težavami z glavnimi oborožitvenimi sistemi, pomanjkljivo logistiko, usklajevanjem in načrtovanjem, pa tudi pomanjkanjem vodstva in usposabljanja. Po njegovih besedah so boji za letališče pokazali, da so ruske bataljonske taktične skupine neprimerne za vojskovanje, saj otežujejo usklajevanje in komunikacijo.{{sfn|Pleyer|2022|pp=10, 13}} Tudi novinar Andreas Rüesch je trdil, da je bitka na letališču Antonov skupaj z drugimi bitkami med invazijo ovrgla mit o izjemnih zmogljivostih in skorajšnji nepremagljivosti ruskih zračnodesantnih sil, ki ga je ruska propaganda na veliko spodbujala.<ref name="Rüesch" /> Pleyer je bitko opisal kot najhujši poraz ruskih zračnodesantnih sil v novejši zgodovini.{{sfn|Pleyer|2022|p=10}} == Posledice ==<!--Note to editors: This directly links to the “List of military engagements during the 2022 Russian invasion of Ukraine”. Please do not change. --> {{further|Bitka za Gostomel}} [[Slika:Antonov_Airport_after_Russian_invasion_of_Ukraine_and_Mriya.jpg|sličica|Podrobnejši pogled na ostanke letala An-225]] Kljub izgubi letališča so ukrajinske sile nadaljevale spopad z ruskimi silami v Gostomelu. Očividci so posneli videoposnetke, na katerih naj bi v daljavi gorela kolona ruskih tankov, ukrajinski helikopterji [[Mil Mi-24|Mi-24]] pa so z raketami obstreljevali ruske položaje.{{r|Roblin_20220227}} Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] je trdil, da so ukrajinske sile v Kijevu razporedile večcevne raketomete [[BM-21 Grad]], da bi bombardirale ruske sile, ki zasedajo letališče.<ref>{{Cite news|date=26 February 2022|title=Ukrainian army fires BM-21 rockets at Hostomel airport held by the Russian special forces|work=Army Recognition|url=https://www.armyrecognition.com/ukraine_-_russia_invasion_conflict_war/ukrainian_army_fires_bm-21_rockets_at_hostomel_airport_held_by_the_russian_special_forces.html|access-date=1 March 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228095445/https://www.armyrecognition.com/ukraine_-_russia_invasion_conflict_war/ukrainian_army_fires_bm-21_rockets_at_hostomel_airport_held_by_the_russian_special_forces.html|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Olevskij je izjavil, da bi lahko bilo po njegovem mnenju žrtev med ruskimi in ukrajinskimi vojaki več sto.<ref>{{Cite news|last1=Дзядко|first1=Тихон|author-link1=Tikhon Dzyadko|date=25 February 2022|script-title=ru:Бои за Киев, Сумы, аэродром Гостомеля и стрельба в Одессе: хроника второго дня войны в Украине|trans-title=Fights for Kyiv, Sumy, Gostomel airfield and shooting in Odessa: a chronicle of the second day of the war in Ukraine|work=[[Dozhd|TV Rain]]|language=ru|url=https://tvrain.ru/teleshow/vechernee_shou/boi_za_kiev-548688/|access-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226191557/https://tvrain.ru/teleshow/vechernee_shou/boi_za_kiev-548688/|archive-date=26 February 2022|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> 26. februarja 2022 so ukrajinske sile trdile, da je ukrajinska enota skupine Alfa uničila kolono ruskih oklepnih vozil v bližini Gostomela.<ref>{{Cite news|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=Ukrainian forces destroy convoy of 56 Chechen tanks, kill general near Kyiv – report|url=https://www.timesofisrael.com/ukrainian-forces-destroy-convoy-of-56-chechen-tanks-kill-general-near-kyiv-report/|access-date=27 February 2022|work=[[The Times of Israel]]|oclc=969749342|language=en-US|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227210602/https://www.timesofisrael.com/ukrainian-forces-destroy-convoy-of-56-chechen-tanks-kill-general-near-kyiv-report/|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{Cite news|date=27 February 2022|title=Russian invasion update: Ukrainian military destroy Kadyrov forces unit near Hostomel|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414341-russian-invasion-update-ukrainian-military-destroy-kadyrov-forces-unit-near-hostomel.html|access-date=28 February 2022|agency=[[Ukrinform]]|language=en|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227112426/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414341-russian-invasion-update-ukrainian-military-destroy-kadyrov-forces-unit-near-hostomel.html|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Sophia Fedina, poslanka [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]], je trdila, da so ruski specialci zajeli nekaj pripadnikov ukrajinske nacionalne garde in nosili njihove uniforme. Ukrajinske državljane in borce je pozvala, naj govorijo samo v ukrajinščini, da bi pomagali prepoznati ruske saboterje.<ref>{{Cite news|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=26 February 2022|script-title=uk:У Гостомелі російський спецназ захопив військову частину, солдати перевдягаються у форму Нацгвардії – нардепка|trans-title=In Gostomel the Russian special forces captured military unit, soldiers change into uniforms of National guard – the people's deputy|work=[[Dmitry Gordon|Gordonua.com]]|language=uk|url=https://m.gordonua.com/ukr/news/war/u-gostomeli-rosijskij-spetsnaz-zahopiv-vijskovu-chastinu-soldati-perevdjagajutsja-u-formu-natsgvardiji-nardep-1597250.html|access-date=27 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228171202/https://m.gordonua.com/ukr/news/war/u-gostomeli-rosijskij-spetsnaz-zahopiv-vijskovu-chastinu-soldati-perevdjagajutsja-u-formu-natsgvardiji-nardep-1597250.html|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{Cite news|date=26 February 2022|script-title=ru:Войска РФ завладели униформой Нацгвардии в Гостомеле, возможны провокации, максимально дезинформируйте диверсантов|trans-title=Russian troops seized the uniform of the National Guard in Gostomel, provocations are possible, misinform saboteurs as much as possible|language=ru|work=Censor.NET|url=https://censor.net/ru/news/3319362/voyiska_rf_zavladeli_uniformoyi_natsgvardii_v_gostomele_vozmojny_provokatsii_maksimalno_dezinformiruyite|access-date=1 March 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228173420/https://censor.net/ru/news/3319362/voyiska_rf_zavladeli_uniformoyi_natsgvardii_v_gostomele_vozmojny_provokatsii_maksimalno_dezinformiruyite|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref name="Segodnya_202202262">{{Cite news|date=26 February 2022|script-title=ru:Российский спецназ захватил воинскую часть в Гостомеле|trans-title=Russian special forces captured a military unit in Gostomel|work=[[Segodnya]]|url=https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/rossiyskiy-specnaz-zahvatil-voinskuyu-chast-v-gostomele-1605421.html|access-date=1 March 2022|language=ru|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228174428/https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/rossiyskiy-specnaz-zahvatil-voinskuyu-chast-v-gostomele-1605421.html|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Od 27. februarja 2022 je bilo letališče še vedno pod ruskim nadzorom, medtem ko so se spopadi začeli premikati proti mestoma Buča in Irpin na jugu,<ref>{{cite news|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=27 February 2022|title=Latest Military Situation in Ukraine, 27 February 2022 (Map Update)|url=https://english.iswnews.com/22910/latest-military-situation-in-ukraine-27-february-2022-map-update/|url-status=live|work=Islamic World News|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228000543/https://english.iswnews.com/22910/latest-military-situation-in-ukraine-27-february-2022-map-update/|archive-date=28 February 2022|access-date=1 March 2022|quote=On February 27, the southern areas of Gostomel Airport, including Bucha and Irpin, witnessed one of the heaviest battles in the past four days between Russian and Ukrainian forces. Russian forces trying to block the western entrances to the city of Kiev by advancing in this area.|df=dmy-all}}</ref> kjer naj bi ukrajinske sile ustavile rusko napredovanje in se med intenzivnimi boji spopadle z ruskimi silami v Gostomelu.<ref>{{cite news|last1=Tishchenko|first1=Katerina|date=2022-02-27|script-title=ru:Войска РФ пытались прорваться в Бучу, Ирпень и Гостомель, их остановили – Арестович|trans-title=Russian troops tried to break into Bucha, Irpen and Gostomel, they were stopped - Arestovich|url=https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/02/27/7326440/|url-status=live|script-work=uk:Українська правда|trans-work=[[Ukrayinska Pravda]]|language=ru|oclc=1066371688|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227105343/https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/02/27/7326440/|archive-date=2022-02-27|access-date=2022-03-08|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite news|last1=Orlova|first1=Violetta|date=2022-02-27|script-title=uk:Бої за Ірпінь, Бучу, та Гостомель: що відбувається в цих населених пунктах на Київщині|trans-title=Battles for Irpin, Bucha, and Gostomel: what is happening in these settlements in Kyiv region|url=https://www.unian.ua/war/boji-za-irpin-buchu-ta-gostomel-shcho-vidbuvayetsya-v-cih-naselenih-punktah-na-kijivshchini-novini-donbasu-11720740.html|url-status=live|script-work=uk:Українське Незалежне Інформаційне Агентство Новин|trans-work=[[Ukrainian Independent Information Agency]]|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301150154/https://www.unian.ua/war/boji-za-irpin-buchu-ta-gostomel-shcho-vidbuvayetsya-v-cih-naselenih-punktah-na-kijivshchini-novini-donbasu-11720740.html|archive-date=2022-03-01|access-date=2022-03-08|script-quote=uk:У Київській облдержадміністрації розповіли про ситуацію станом на 27 лютого на напрямку Ірпінь - Буча - Гостомель.|trans-quote=The Kyiv Regional State Administration reported on the situation as of February 27 in the direction of Irpin - Bucha - Gostomel.|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite news|last1=Baikov|first1=Dmitry|date=2022-02-27|script-title=ru:Российские войска прорвали оборону Киева со стороны аэродрома «Гостомель»|trans-title=Russian troops broke through the defense of Kyiv from the airfield "Gostomel"|url=https://rusplt.ru/policy/rossiiskie-voiska-prorvali-oboronu-621b186.html|url-status=live|script-work=ru:«Ру́сская плане́та»|trans-work=Russian Planet|language=ru|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227120658/https://rusplt.ru/policy/rossiiskie-voiska-prorvali-oboronu-621b186.html|archive-date=2022-02-27|access-date=2022-03-08|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite news|last1=|first1=|date=2022-02-28|script-title=uk:Гостомель в облозі: пожежники й "швидка" не їдуть, 4 добу без світла, тепла і води, багато поранених|trans-title=Gostomel under siege: firefighters and ambulance do not go, 4 days without light, heat and water, many wounded|url=https://espreso.tv/gostomel-v-oblozi-pozhezhniki-y-shvidka-ne-idut-4-dobu-bez-svitla-tepla-i-vodi-bagato-poranenikh|url-status=live|script-work=uk:Еспресо TV|trans-work=[[Espreso TV]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228113654/https://espreso.tv/gostomel-v-oblozi-pozhezhniki-y-shvidka-ne-idut-4-dobu-bez-svitla-tepla-i-vodi-bagato-poranenikh|archive-date=2022-02-28|access-date=2022-03-08|df=dmy-all}}</ref> Varnostna služba Ukrajine je 27. februarja objavila domnevno prestreženi pogovor ruskih sil v Gostomelu, v katerem so poročali o žrtvah in zahtevali evakuacijo.<ref>{{cite news|last1=Sergienko|first1=Yuri|date=2022-02-27|script-title=ru:"Нас распи*дошили, нужно вытаскивать": перехвачены разговоры оккупантов, прорывавшихся в Гостомеле. Аудио 18+|trans-title="They've killed us, we need to be pulled out": the conversations of the invaders who were breaking through in Gostomel were intercepted. Audio 18+|url=https://news.obozrevatel.com/society/nas-raspidoshili-nuzhno-vyitaskivat-perehvachenyi-razgovoryi-okkupantov-proryivavshihsya-v-gostomele-audio-18.htm|url-status=live|script-work=uk:Обозреватель|trans-work=[[Obozrevatel]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227091221/https://news.obozrevatel.com/society/nas-raspidoshili-nuzhno-vyitaskivat-perehvachenyi-razgovoryi-okkupantov-proryivavshihsya-v-gostomele-audio-18.htm|archive-date=2022-02-27|access-date=2022-03-08|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite news|last1=Molodkovets|first1=Maria|date=2022-02-27|script-title=uk:"«Одні 200-ті й 300-ті». СБУ оприлюднила розмову окупантів після битви у Гостомелі|trans-title="Some 200's and 300's." The SBU published a conversation between the occupiers after the battle of Gostomel|url=https://nv.ua/ukr/ukraine/events/viyna-v-ukrajini-okupanti-tikayut-z-gostomelya-audio-sbu-novini-ukrajini-50220521.html|url-status=live|language=uk|script-work=ru:[[The New Times (magazine)|Новое Время]]|trans-work=|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227104652/https://nv.ua/ukr/ukraine/events/viyna-v-ukrajini-okupanti-tikayut-z-gostomelya-audio-sbu-novini-ukrajini-50220521.html|archive-date=2022-02-27|access-date=2022-03-08|df=dmy-all}}</ref> Istega dne so ukrajinske sile s topništvom bombardirale letališče in trdile, da so uničile rusko opremo, vozila in osebje.<ref>{{Cite news|date=27 February 2022|title=Нанесен удар по аэропорту Гостомель: личный состав и техника оккупанта уничтожены, – Госсвязи. ФОТО Источник|work=censor.net|url=https://censor.net/ru/news/3319681/nanesen_udar_po_aeroportu_gostomel_lichnyyi_sostav_i_tehnika_okkupanta_unichtojeny_gossvyazi_foto|access-date=1 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306022541/https://censor.net/ru/news/3319681/nanesen_udar_po_aeroportu_gostomel_lichnyyi_sostav_i_tehnika_okkupanta_unichtojeny_gossvyazi_foto|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|last=Орлова|first=Виолетта|date=27 February 2022|title=В Гостомеле артиллерия ВСУ разбомбила оккупантов и их технику (фото)|script-work=uk:Українське Незалежне Інформаційне Агентство Новин|trans-work=[[Ukrainian Independent Information Agency]]|url=https://www.unian.net/war/v-gostomele-artilleriya-vsu-razbombila-okkupantov-i-ih-tehniku-foto-novosti-donbassa-11720395.html|access-date=1 March 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227150816/https://www.unian.net/war/v-gostomele-artilleriya-vsu-razbombila-okkupantov-i-ih-tehniku-foto-novosti-donbassa-11720395.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|last=Орлова|first=Виолетта|date=26 February 2022|title=В районе Гостомеля работает артиллерия оккупантов (фото)|script-work=uk:Українське Незалежне Інформаційне Агентство Новин|trans-work=[[Ukrainian Independent Information Agency]]|url=https://www.unian.net/war/v-rayone-gostomelya-rabotaet-artilleriya-okkupantov-foto-novosti-donbassa-11719996.html|access-date=1 March 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227091000/https://www.unian.net/war/v-rayone-gostomelya-rabotaet-artilleriya-okkupantov-foto-novosti-donbassa-11719996.html|url-status=live}}</ref> Naslednji dan je na letališče prispela ruska vojaška kolona, dolga 64 km, ki se je pripravljala na napad na Kijev.<ref name="Beech_202202282">{{cite news|last1=Beech|first1=Eric|editor1-last=Ahmann|editor1-first=Tim|date=28 February 2022|title=Russian military convoy north of Kyiv stretches for 40 miles – Maxar|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-military-convoy-north-kyiv-stretches-40-miles-maxar-2022-03-01/|url-access=registration|url-status=live|work=[[Reuters]]|location=[[Washington, D.C.|Washington]]|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301043447/https://www.reuters.com/world/europe/russian-military-convoy-north-kyiv-stretches-40-miles-maxar-2022-03-01/|archive-date=1 March 2022|access-date=1 March 2022|quote=WASHINGTON, Feb 28 (Reuters) – Satellite images taken on Monday show a Russian military convoy north of the Ukrainian capital of Kyiv that stretches for about 40 miles (64 km), substantially longer than the 17 miles (27 km) reported earlier in the day, a U.S. private company said. Maxar Technologies (MAXR.N) also said additional ground forces deployments and ground attack helicopter units were seen in southern Belarus, less than 20 miles (32 km) north of the Ukraine border.|df=dmy-all}}</ref><ref name="Quay_202202282">{{cite news|last1=Quay|first1=Grayson|date=28 February 2022|title=17-mile-long Russian convoy reaches outskirts of Kyiv|url=https://www.yahoo.com/news/17-mile-long-russian-convoy-212654821.html|url-status=live|work=[[Yahoo! News]]|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228215634/https://www.yahoo.com/news/17-mile-long-russian-convoy-212654821.html|archive-date=28 February 2022|access-date=1 March 2022|quote=Per CNN, the convoy was originally identified on Sunday in satellite imagery provided by Maxar Technologies. At the time, it was approximately 40 miles from Kyiv. By around 11:00 a.m. on Monday, the convoy was positioned near Antonov air base, about 17 miles from the city center of Kyiv.|df=dmy-all}}</ref> 28. marca 2022 na satelitskih posnetkih ni bilo videti ruskih sil na letališču.<ref>{{Cite news|date=28 March 2022|title=Russia says it is changing its war aims in Ukraine|url=https://www.economist.com/europe/2022/03/28/russia-says-it-is-changing-its-war-aims-in-ukraine|url-access=subscription|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331060607/https://www.economist.com/europe/2022/03/28/russia-says-it-is-changing-its-war-aims-in-ukraine|archive-date=31 March 2022|access-date=31 March 2022|newspaper=[[The Economist]]}}</ref> 29. marca je namestnik ruskega obrambnega ministra Aleksander Fomin napovedal umik ruskih sil z območja Kijeva,<ref>{{Cite web|last1=Qena|first1=Nebi|last2=Karmanau|first2=Yuras|title=Moscow says it will curb assault on Kyiv, Chernihiv; Russian troops seen withdrawing|url=https://www.timesofisrael.com/moscow-says-it-will-curb-assault-on-kyiv-chernihiv-russian-troops-seen-withdrawing/|access-date=2022-04-01|website=www.timesofisrael.com|language=en-US|archive-date=1 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401020353/https://www.timesofisrael.com/moscow-says-it-will-curb-assault-on-kyiv-chernihiv-russian-troops-seen-withdrawing/|url-status=live}}</ref> vključno z opustitvijo letališča Gostomel.<ref>{{Cite web|last=Díaz (diazpez)|first=Pablo|date=2022-03-31|title=Hostomel Airport, Antonov An-225's destruction site, is abandoned by Russian forces|url=https://www.aviacionline.com/2022/03/hostomel-airport-antonov-an-225s-destruction-site-is-abandoned-by-russian-forces/|access-date=2022-04-01|website=Aviacionline.com|language=es|archive-date=31 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331234718/https://www.aviacionline.com/2022/03/hostomel-airport-antonov-an-225s-destruction-site-is-abandoned-by-russian-forces/|url-status=live}}</ref> Do 2. aprila so ukrajinske sile ponovno prevzele nadzor nad letališčem po obsežnem ruskem umiku vzdolž [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske osi]].<ref>{{Cite news|date=2022-04-02|title=Amongst wreckage in Ukraine's Hostomel Airport|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/av/world-europe-60968543|access-date=2022-04-03|archive-date=2 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402154317/https://www.bbc.com/news/av/world-europe-60968543|url-status=live}}</ref> Ruska vojska je med hitrim umikom uničila veliko lastne opreme, medtem ko so Ukrajinci drugo opremo zajeli nepoškodovano. Poleg tega so pred umikom ukrajinski artilerijski napadi uničili tudi drugo rusko opremo. Rusija je izgubila najmanj sedem [[Oklepno bojno vozilo|oklepnih bojnih vozil]], 23 [[Pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]], tri [[Oklepni transporter|oklepne transporterje]], en [[protiletalski top]], dva artilerijska topova, tri helikopterje ter 67 tovornjakov, vozil in džipov na letališču Antonov.<ref name="Mitzer Oliemans" /> == Glej tudi == * [[Bitka za Vasilkiv|Bitka za Vasilkov]] == Sklici == {{Sklici}} {{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Bitke leta 2022|Letališče Antonov]] [[Kategorija:Bitke Rusije|Letališče Antonov]] [[Kategorija:Bitke Ukrajine|Letališče Antonov]] [[Kategorija:Kijevska oblast]] qermxfy3ohss2xcopdm5nvi9lfj7xka 0 519625 5728860 5702194 2022-08-08T06:35:25Z Romanm 13 bolj jasno wikitext text/x-wiki {{short description|ruska matematičarka (1850–1891)}} {{infopolje Znanstvenik | name = Sofja Vasiljevna Kovalevska | image = Sofja_Wassiljewna_Kowalewskaja_1.jpg | caption = Kovalevska leta 1880 | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = {{ikonazastave|RUS}} [[Ruski imperij]] <br /> {{ikonazastave|SWE}} [[Švedska]] | nationality = {{ikonazastave|RUS}} [[Rusinje|ruska]] | citizenship = {{ikonazastave|RUS}} [[Ruski imperij]] | fields = [[matematika]], [[mehanika]] | workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} | doctoral_advisor = [[Karl Weierstrass]] | doctoral_students = Emil Stenberg {{small|(1885)}} | known_for = {{ubl|[[izrek Cauchyja in Kovalevske]]|[[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske|vrtavka Kovalevske]]|[[izrek Kovalevske]]}} | spouse = [[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimir Kovalevski]] (1842–1883); [[zakonska zveza|⚭]] 1868 | native_name = {{nobold|Софья Ковалевская}} | native_name_lang = ru | birth_name = Sofja Vasiljevna Korvin-Krukovska | thesis_year = 1874 | awards = {{ubl|[[Bordinova nagrada]] {{small|(1888)}}|[[slika:Palmes academiques Officier ribbon.svg|60px|link=red Akademskih palm|alt=oficirka reda Akademskih palm]]}} | children = Sofja Vladimirovna (Fufa) (1878–1952) | other_names = {{ubl|Sophie Kowalevski|Sophie Kowalevsky}} | resting_place = [[Norra begravningsplatsen]] | signature = Ковалевская Софья Васильевна подпись.svg }} '''Sofja Vasiljevna Kovalevska'''{{efn|V slovenskih virih velikokrat tudi poslovenjeno »[[Sofija (ime)|Sofija]]« in tudi ([[manjšalnica|manjšalna]] oblika) »[[Sonja]]« (»Soňa«) ter »Kovalevskaja« (»Kovalevskaia«, »Kovalevskaya«). [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/72060003 CONOR.SI-ID 72060003].}}{{efn|Brat Fjodor in v družini so jo ljubkovalno imenovali Sofa.{{r|korv_1891}}}} ({{jezik-ru|link=no|Со́фья Васи́льевна Ковале́вская}}), rojena '''[[Korvin-Krukovski|Korvin-Krukovska]]''' (Корвин-Круковская), [[Rusinje|ruska]] [[matematičarka]], [[pisateljica]] in borka za [[ženske pravice]], * [[15. januar]] (3. januar, [[ruski koledar]]) [[1850]], [[Moskva]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[10. februar]] [[1891]], [[Stockholm]], [[Švedska]]. Sofja Kovalevska je najbolj znana po svojih doprinosih k [[matematična analiza|analizi]], [[parcialna diferencialna enačba|parcialnim diferencialnim enačbam]] in [[mehanika|mehaniki]]. Znana je po svojih delih s področja [[eliptični integral|eliptičnih integralov]], [[Abelov integral|Abelovih integralov]] in uporabe [[matematika|matematike]] na probleme iz [[astronomija|astronomije]] in [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]].{{r|spl4}} Bila je pionirka za ženske v matematiki po svetu – prva ženska, ki je prejela [[doktorat]] (v sodobnem smislu) iz matematike, ena prvih doktoric znanosti sploh, prva ženska, izbrana za [[redna profesorica|redno profesorico]] v Severni Evropi in ena prvih žensk, ki je delala kot urednica [[znanstvena revija|znanstvene revije]].{{r|spl0}}{{r|venc_1991}} Po [[zgodovina znanosti|zgodovinarki znanosti]] [[Ann Hibner Koblitz]] je bila Kovalevska »največja znana [[znanstvenica]] pred dvajsetim stoletjem«.{{r|kobl_1993}}{{rp|255}} [[zgodovina matematike|Zgodovinar matematike]] [[Roger Lee Cooke]] je zapisal: {{quote|... bolj ko razmišljam o njenem življenju in razmišljam o razsežnosti njenih dosežkov, postavljenih proti teži ovir, ki jih je morala premagati, bolj jo občudujem. Zame je prevzela junaški status, ki ga je doseglo zelo malo drugih ljudi v zgodovini. Da bi se podala v akademsko sfero, v svet, ki ga skoraj nobena ženska še ni raziskala, in da je bila posledično predmet radovednega pregleda, medtem ko je dvomljiva družba gledala in napol pričakovala njen neuspeh, zahtevala izjemen pogum in odločnost. Da je dosegla, kot je dosegla, vsaj dva velika rezultata, ki sta trajna vrednost za akademski študij, je dokaz velikega talenta, razvitega z železno disciplino.|{{r|cook_2002}}{{rp|1}}}} Bila je najslavnejša [[Karl Weierstrass|Weierstrassova]] učenka. Bila je tuja dopisna članica [[Sanktpeterburška akademija znanosti|Sanktpeterburške akademije znanosti]].{{efn|V Rusiji Kovalevska nikoli ni študirala ali delala. Zasebno je študirala pri znanem matematiku [[Karl Weierstrass|Karlu Weierstrassu]] in poučevala na [[Univerza v Stockholmu|Univerzi v Stockholmu]]. Za njeno članstvo v akademiji znanosti so spremenili pravila.}} Za delo ''Problem o vrtenju trdega telesa okrog nepomične točke'' (''Задача о вращении твёрдого тела вокруг неподвижной точки'') iz leta 1888 je prejela [[Bordinova nagrada|Bordinovo nagrado]] [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] leta 1888. Za drugo delo na isto temo je leta 1889 prejela nagrado [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljeve švedske akademije znanosti]] leta 1889.{{r|spl4}} Ukvarjala se je tudi s [[ruska književnost|književnostjo]]. Napisala je [[povest]] ''[[Nihilistka (Kovalevska)|Nihilistka]]'' (''Нигилистка'') (1884) in knjigo ''Spomini na otroštvo'' (''[[:ru:s:Воспоминания детства (Ковалевская)|Воспоминания детства]]'') (1889, prvič v ruščini – 1890). Karen D. Rappaport je zapisala: {{quote|[...] Nekako so njeni številni dosežki pozabljeni. V tistih nekaj primerov, ko se njeno delo ni izgubilo, so ga očrnile takšne študije, kot je zgodovina matematike devetnajstega stoletja [[Felix Christian Klein|Felixa Kleina]]. Klein zavrača delo Kovalevske na naslednji način: »Njena dela so narejena v slogu Weierstrassa in tako človek ne ve, kako veliko njenih lastnih zamisli je v njih.«{{r|klei_1926}}{{rp|294}} V vseh njenih raziskavah in zaslugah najde nekaj narobe, pripisuje ji zasluge le z enim pozitivnim dosežkom: da je prek njunih korespondenc izvlekla Weierstrassa izvlekla iz njegove lupine. Čas je, da ta zapis popravimo in pustimo, da dejstva govorijo sama zase.|{{r|rapp_1981}}{{rp|564}}}} Njena starejša sestra je bila socialistka in feministka [[Anne Jaclard]] (Ana Vasiljevna Žaklar). Obstaja več alternativnih [[prečrkovanje cirilice|prečrkovanj]] njenega imena.{{efn|V angleščini sta najpogostejši različici ''Sofya Kovalevskaya'' in ''Sofya Kovalavesky''.}} V svojih akademskih publikacijah je sama rabila različico '''Sophie Kowalevski''' (ali občasno '''Kowalevsky''' in '''Kowalewsky'''). == Življenje == === Ozadje, mladost in zgodnje izobraževanje === [[slika:Запись о рождении из метрической книги.jpg|thumb|right|Zapis o rojstvu Kovalevske v [[cerkveni register|registru]] [[Cerkev ikone Matere božje »Znamenje« pred Petrovskimi vrati|Znamenjske cerkve]] pred Petrovskimi vrati v Moskvi, 1850]] {| align=right width=30% style="clear:right;padding:30px; margin-left:30px; margin-top:30px; margin-bottom:30px; border: 1px solid black; font-size:10px;" | | {{familytree/start}} {{familytree | | | UGV |y| UGM | | | UGV=[[Friedrich Theodor von Schubert|Friedrich Theodor Schubert]]|UGM=Luise Friederike von Cronhelm}} {{familytree | | | | | |!| | | | | | }} {{familytree | | | | | GRV |y| GRM | GRV=[[Teodor Friedrich Schubert]]|GRM=Sophie Rall}} {{familytree | | | | | | | |)|-|-|-|.| }} {{familytree | | | VAT |y| MUT | | ALX | ALX=Aleksandra Šubert|MUT=Jelizaveta Šubert|VAT=[[Vasilij Vasiljevič Korvin-Krukovski (general)|Vasilij Korvin-Krukovski]]}} {{familytree | | |,|-|-|+|-|-|-|-|.| }} {{familytree | FJO | |F| ANN | |F| SOF | ANN=[[Anne Jaclard]]|FJO=Fjodor Korvin-Krukovski|SOF=<div style="font-size:14px">'''Sofja Kovalevska'''</div>}} {{familytree | | | | |:| | | | |:| | }} {{familytree | | VIC |J| WLA |y|J| | | |VIC=[[Victor Jaclard]]|WLA=[[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimir Kovalevski]]}} {{familytree | | | | | | | | |!| | }} {{familytree | | | | | | | | FUF | FUF=Sofja Kovalevska}} {{familytree/end}} |- | style="text-align:right" | |} Kovalevska se je rodila v Moskvi, na [[Hiša delavnice Alekseja Strelcova|mestnem posestvu delavnice Alekseja Strelcova]], kot druga od treh otrok, poleg starejše sestre Ane ([[Anjuta|Anjute]]) in mlajšega brata Fjodorja ([[Fedja|Fedje]]).{{r|kova_1978}} Njen oče generalporočnik [[Vasilij Vasiljevič Korvin-Krukovski (general)|Vasilij Korvin-Krukovskoj]]{{efn|V [[ruski pravopis|novejšem zapisu]] Korvin-Krukovski.}} (1803–1875) je tedaj služil v [[Ruska imperialna vojska|Ruski imperialni vojski]] kot načelnik [[Kremeljski arzenal|moskovskega artilerijskega arzenala]] pred upokojitvijo v [[Polibino (Velikolukški rajon)|Polibinu]], na [[Dvorec Korvin-Krukovskih|družinskem posestvu]] v [[Nevelski ujezd|Nevelskem ujezdu]] [[Vitebska gubernija|Vitebske gubernije]] (sedaj vas Polibino v [[Velikolukški rajon|Velikoluškem rajonu]] [[Pskovaska oblast|Pskovske oblasti]]) leta 1858, ko je bilo Kovalevski osem let.{{r|stol_1891}} Bil je pripadnik manjšega plemstva, mešanega [[Belorusi|(belo)]]rusko-[[Poljaki|poljskega]] rodu (Poljak po očetovi strani), z možnimi delnimi predniki iz [[Hunyadi|madžarske kraljeve družine Korvin]] in je služil kot maršal plemstva za Vitebsko gubernijo. (Morda je bilo po očetovi strani tudi nekaj [[Romi|romskih]] prednikov.{{r|spl1}}) Med letoma 1855 in 1858 je služil v [[Kaluga|Kalugi]].{{r|kova_1978}}{{r|korv_1891}} Njena mati Jelizaveta Fjodorovna [[Šubert]] ([[Schubert]]) je izhajala iz družine nemških emigrantov v Sankt Peterburg, ki so živeli na [[Otok Vasiljevski|Vasiljevskem otoku]]. Njen praded po materini strani je bil matematik, astronom, geograf in popularizator znanosti [[Friedrich Theodor von Schubert|Friedrich Theodor Schubert]] (Фёдор Иванович Шуберт) (1758−1825), ki je emigriral v Rusijo iz Nemčije okoli leta 1785 za časa vladanja [[Katarina Velika|Katarine II.]].{{r|venc_1991}} Postal je stalni član Sanktpeterburške akademije znanosti in predstojnik astronomskega observatorija. Njegov sin, ded Kovalevske po materini strani, je bil pehotni general in geodet [[Teodor Friedrich Schubert]] (Фёдор Фёдорович Шуберт) (1789−1865), ki je bil vodja vojaške topografske službe, častni član [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]] in tudi direktor muzeja [[Kunstkamera]]. [[slika:Усадебный дом в Полибино. 02 (cropped).JPG|thumb|left|upright=1.4|[[Dvorec Korvin-Krukovskih]], fotografija iz leta 2014. Tu je muzejska hiša Sofje Kovalevske]] V zgodnjem otroštvu je živela v različnih krajih v Rusiji, saj se je njen oče zaradi službe pogosto selil iz kraja v kraj.{{r|kova_1974}}{{rp|10}} Kot se je spominjala, je odraščala kot »divji« otrok – bila je sramežljiva tako do gostov kot do tujcev, občasno pa je doživljala občutek hrepenenja, »občutek bližajoče se teme«. Že v zgodnjem otroštvu je »razvila prepričanje«, da je v družini neljubljena – za razliko od starejše sestre Ane in mlajšega brata Fedje. Takšne misli so se v njej večinoma porajale kot posledica preslišanih pogovorov njene varuške z deklico Fjoklo, ki je bila otrokom dodeljena »za storitve«. Varuška je povedala, da se je Sofja rodila »ob napačnem času«: dobesedno na predvečer njenega rojstva je Sofjin oče izgubil toliko, da je bilo »treba zastaviti damske diamante.« Poleg tega sta starša upala, da se bo rodil fant, in po rojstvu deklice je bila »gospa tako razburjena, da je ni hotela niti pogledati.« Ista varuška treh otrok je Sofjo imela za »svojo hišno ljubljenko«, imela jo je rada bolj kot druge in dejala, da jo sama doji, ker »drugim ni bilo mar zanjo«. Kovalevska je zapisala, da se je ob varuški počutila najbolj srečno – kljub temu, da je pogosto pripovedovala zgodbe o črni smrti, volkodlaku in dvanajstglavi kači, ki je pri deklici povzročila grozo – »neodgovorno, dih jemajočo ...«{{r|kova_1974}}{{rp|12–15}} Kovalevska je na dednem družinskem posestvu v Polibinu{{efn|Tedaj so pisali tudi Palibino (Палибино).{{r|korv_1891}}}} preživela skoraj vsa svoja otroška leta.{{r|rumj_2015}} Starša Kovalevske sta ji nudila dobro zgodnje izobraževanje. V različnih časih so bile njene guvernante materne govorke angleščine, francoščine in nemščine. Dolga leta jo je vzgajala angleška guvernanta Margarita Francevna Smit (Margaret Smith) (1826–1914), ki je bila po spominih Kovalevske po naravi »trda, energična in nepopustljiva« in je izkusila »potrebo po moralni lastnini«. Kovalevska je priznala, da je guvernanta ljubila svojo učenko na svoj način, vendar je bila ta ljubezen »težka, ljubosumna, zahtevna in brez vsakršne nežnosti«.{{r|kova_1974}}{{rp|35}} Po življenju pri Korvin-Krukovskih je odšla živet k družini Šubert v Sankt Peterburg.{{r|kova_1978}} Kot se je spominjala Kovalevska v svojih ''[[:ru:s:Воспоминания детства (Ковалевская)|Spominih iz otroštva]]'', se je njeno zanimanje za matematiko pojavilo iz dveh razlogov: prvič, njen ljubljeni stric Peter Vasiljevič Korvin-Krukovski, starejši brat njenega očeta, s katerim se je rada »pogovarjala o najrazličnejših stvareh«, medtem ko se je stric, ki ji je bil zelo všeč, z njo pogovarjal kot z odraslo osebo – od njega je na primer prvič slišala za [[kvadratura kroga|kvadraturo kroga]] in [[asimptota|asimptoto]]. Ko je bila stara 11 let, jo je navdušil pogled na to, česar se bo naučila pozneje pri pouku [[infinitezimalni račun|računanja]]. Drugi razlog je imenovala »nenavadna okoliščina« – ob selitvi v Polibino za eno od otroških sob ni bilo dovolj tapet – in stena je bila oblepljena s stranmi iz tiskane izdaje predavanj o [[diferencialni račun|diferencialnem]] in [[integralni račun|integralnem računu]] [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Mihaila Ostrogradskega]], ki so ostale iz študentskih dni njenega očeta.{{r|spl2}} V tej obliki je soba ostala več let – in Kovalevska je, kot se je spominjala, cele ure preživela pred to »skrivnostno« steno, zaradi česar so se ji številne formule in besedne zveze tako vtisnile v spomin, da so se ji pozneje, ko je pri 15-ih letih začela preučevati diferencialni račun, nekateri matematični pojmi zdeli presenetljivo lahki, kot da bi jih »znala vnaprej«.{{r|kova_1974}}{{rp|42–43}} Zasebno jo je poučeval elementarno matematiko Josif Ignatjevič Malevič (1813–1898), sin malega plemiča, ki je vse življenje delal kot domači učitelj in mentor, poučeval po obsežnem programu in otrokom dajal precej trdno znanje.{{r|kova_1974}}{{rp|511}} V Polibinu je živel devet let.{{r|kova_1978}} Decembra 1890 je v reviji ''[[Russkaja starina|Russkaja Starina]]'' objavil spomine o svoji učenki.{{r|male_1890}} Fizik [[Nikolaj Nikanorovič Tirtov|Nikolaj Tirtov]] (1822–1888) je opazil njeno nenavadno sposobnost, ko ji je uspelo razumeti njegov osnovni učbenik fizike tako, da je sama odkrila približno konstrukcijo [[trigonometrična funkcija|trigonometričnih funkcij]], s katerimi se v študiju še ni srečala.{{r|korv_1891}} Tirtov je bil blizu družine Korvin-Krukovski na posestvu v Polibinu. Ko je bila Kovalevska stara približno štirinajst let, je njenemu očetu podaril svoj tedaj slavni učbenik ''Osnovni tečaj fizike'' (''Элементарный курс физики'') v dveh delih. Učbenik je deklici prišel v roke in začela ga je izučevati sama. V razdelku za [[optika|optiko]] se je srečala z neznanimi pojmi [[sinus]]a, [[kosinus]]a in [[tangenta|tangente]]. Začela je razmišljati o skrivnostnih formulah in razkrila njihov pomen. Tirtov je bil presenečen, ko se je prepričal, da je mlada Kovalevska poustvarila najpreprostejše izreke trigonometrije. Imenoval jo je »novi [[Blaise Pascal|Pascal]]«. Deklico je navdušeno pohvalil njenemu očetu in svetoval generalu, naj Sofji omogoči študij [[višja matematika|višje matematike]] in ji kot učitelja priporočil študenta [[Pomorski kadetski korpus|Morskega kadetskega korpusa]] v Sankt Peterburgu, mornariškega poročnika [[Aleksander Nikolajevič Strannoljubski|Aleksandra Strannoljubskega]] (1839–1903), pozneje znanega učitelja, ki je naredil veliko za razvoj javnega šolstva in visokega šolstva za ženske v Rusiji. Kovalevska je z njim študirala približno tri leta med svojimi potovanji v Sankt Peterburg. Ta epizoda iz biografije Kovalevske je splošno znana.{{r|spl3}}{{r|rapp_1981}} V istem obdobju je sin lokalnega duhovnika predstavil njeni sestri Ani progresivne ideje, na katere je vplivalo radikalno gibanje iz 1860-ih, in ji priskrbel izvode tedanjih radikalnih revij, ki so razpravljale o [[rusko nihilistično gibanje|ruskem nihilizmu]].{{r|kova_1978}} Čeprav je bila beseda nihilist (нигилист) pogosto rabljena v negativnem pomenu, za mlade Ruse iz 1860-ih ([[šestdesetniki]] (шестидесятники)) ni imela takega pomena: {{quote|Potem ko je slavni pisatelj [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Ivan Turgenjev]] z besedo nihilist označil Bazarova, mladega junaka svojega romana ''[[Očetje in sinovi]]'' iz leta 1862, je določen segment »novih ljudi« prevzel tudi to ime, kljub negativnim konotacijam v večini krogov. .. Za nihiliste se je znanost zdela najučinkovitejše sredstvo za pomoč množici ljudi do boljšega življenja. Znanost je premaknila meje religije in vraževerja ter s teorijo evolucije »dokazala«, da so bile (mirne) družbene revolucije pot narave. Za zgodnje nihiliste je bila znanost tako rekoč sinonim za resnico, napredek in radikalizem – zato se na prizadevanje za znanstveno kariero nikakor ni gledalo kot na oviro za družbeni aktivizem. Pravzaprav je bil viden kot pozitivna spodbuda progresivnim silam, dejaven udarec proti zaostalosti.|[[Ann Hibner Koblitz]]{{r|kobl_2000}}{{rp|2–4}}}} Leta 1867 je z družino odpotovala v Nemčijo in Švico. Navkljub svoje očitne nadarjenosti za matematiko ni mogla zaključiti svojega izobraževanja v Rusiji. V tistem času ženske niso smele študirati na univerzah v Rusiji in v večini drugih držav. Da bi lahko študirala v tujini, je potrebovala napisano dovoljenje od očeta (ali moža). Oče ni hotel dati dovoljenja, ker ni želel nadalje izobraževati svoje hčerke. Zaradi tega je 27. (15.) septembra 1868 sklenila »navidezno poroko« z [[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimirjem Kovalevskim]], mladim študentom paleontologije, knjižnim založnikom in radikalcem, ki je prvi prevedel in objavil dela [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] v Rusiji. Leta 1869 sta se iz Rusije preselila v Nemčijo, po kratkem postanku na Dunaju, da bi nadaljevala višji študij.{{r|cook_1984}} Kovalevski ni predvideval, da se bo sčasoma zaljubil v svojo izmišljeno ženo. === Poroka in študentska leta === Aprila 1869 po kratkem postanku na Dunaju, kjer je poslušala predavanja iz fizike na [[Univerza na Dunaju|univerzi]], sta se preselila v [[Heidelberg]]. Z velikimi prizadevanji ji je uspelo pridobiti dovoljenje za revizijo pouka z dovoljenjem profesorjev na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v Heidelbergu]]. Tam je obiskovala tečaje fizike in matematike pri profesorjih, kot so [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Hermann von Helmholtz]], [[Gustav Robert Kirchhoff|Gustav Kirchhoff]], [[Robert Wilhelm Bunsen|Robert Bunsen]] in [[Paul du Bois-Reymond]].{{r|kobl_1993}}{{rp|87–89}} Študirala je tudi pri [[Leo Königsberger|Leu Königsbergerju]] [[eliptična funkcija|eliptične funkcije]]. Vladimir je medtem šel naprej na [[Univerza v Jeni|Univerzo v Jeni]], da bi doktoriral iz paleontologije. Oktobra 1869, kmalu po obiskovanju tečajev v Heidelbergu, je z Vladimirjem obiskala London, ki je preživel čas s svojima kolegoma [[Thomas Henry Huxley|Thomasom Huxleyjem]] in Charlesom Darwinom, njo pa so povabili na nedeljske salone [[George Eliot]].{{r|cook_1984}} Tam je pri devetnajstih spoznala [[Herbert Spencer|Herberta Spencerja]] in se na pobudo Eliotove udeležila razprave o »sposobnosti žensk za abstraktno misel«. Čeprav o podrobnostih njunega pogovora ni zapisa, je tedaj ravno končala s predavanjem v Heidelbergu o mehaniki in je morda le omenila [[Eulerjeve enačbe (dinamika togega telesa)|Eulerjeve enačbe]], ki veljajo za gibanje [[togo telo|togega telesa]] (glej naslednji razdelek). Eliotova je tedaj pisala roman ''[[Middlemarch]]'', v katerem se najde izjemen stavek: »Skratka, ženska je bila težava, ki, ker je bil um gospoda Brookea pred njim prazen, težko da bi bila manj zapletena kot vrtenje nepravilnega trdnega telesa.«{{r|elio_1872}} To je bilo veliko prej preden je Kovalevska dala svoj opazen prispevek »[[vrtavka Kovalevske|vrtavke Kovalevske]]« h kratkemu seznamu znanih primerov integrabilnega gibanja togega telesa (glej naslednji razdelek). Oktobra 1870 je po Königsbergerjevem nasvetu Kovalevska odšla v Berlin, kjer je začela obiskovati zasebne lekcije pri [[Karl Weierstrass|Karlu Weierstrassu]]. Po pravilih univerze ženske niso smele poslušati predavanj. Univerza ji ni dovolila niti revizijskega študija. Toda Weierstrass, ki ga je zanimalo odkrivanje matematičnih talentov Kovalevske, je nadzoroval njen študij. Bil je zelo navdušen nad njenimi matematičnimi sposobnostmi in jo je v naslednjih treh letih učil isto snov, ki je obsegala njegova predavanja na univerzi. Sočustvovala je z revolucionarnim bojem in idejami [[anarhizem|anarhizma]], zato je aprila 1871 skupaj z možem Vladimirjem na kratko odpotovala v oblegani Pariz, da bi pomagala v [[Pariška komuna|Pariški komuni]], kjer je spremljala poškodovane komunarde, njena sestra Anjuta pa je delovala v komuni.{{r|kobl_1993}}{{rp|104–106}} S padcem komune so Anjuto in njenega moža [[Victor Jacard|Victorja Jacarda]], ki je bil vodja kontingenta nacionalne garde Montmartre in ugleden [[blanquizem|blanquist]], aretirali. Čeprav je Anjuta uspela pobegniti v London, so Jacarda obsodili na usmrtitev. Vendar jima je s pomočjo Sofjinega in Anjutinega očeta generala Krukovskega, ki je nujno prišel v Pariz pomagat Anjuti in pisal [[Adolphe Thiers|Adolphu Thiersu]] s prošnjo za pomilostitev, uspelo rešiti Jaclarda.{{r|kobl_1993}}{{rp|107–108}} Emancipirani prijatelji Kovalevske niso odobravali njene intimnosti z izmišljenim zakoncem. Bila sta prisiljena živeti v različnih stanovanjih in različnih mestih. Ta položaj je močno obremenjeval oba. Leta 1874 sta se iz neznanega razloga, morda zaradi smrti njenega očeta, odločila, da bosta več let preživela skupaj kot pravi zakonski par. Štiri leta pozneje se jima je 17. (5.) oktobra rodila hčerka edinka Sofja Vladimirovna Kovalevska.{{efn|V družini so Sofjo Vladimirovno Kovalevsko poimenovali z otroškim vzdevkom »Fufa«.}} Hči je leta 1901 vstopila na [[Ženski medicinski inštitut v Sankt Peterburgu]] – prvo medicinsko izobraževalno ustanovo, zasnovano posebej za ženske, kjer je diplomirala 5. marca 1907 in po ordinaturi v Sokolniški bolnišnici v Moskvi postala zdravnica.{{r|spl5}}{{r|rumj_1997}} Kovalevska se je vrnila v Berlin in nadaljevala študij pri Weierstrassu še tri leta. Leta 1874 je na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]] kot doktorsko disertacijo predstavila tri prispevke – ''O teoriji parcialnih diferencialnih enačb'' (''[http://www.tollmien.com/pdf/partielleDifferentialgleichungen.pdf Zur Theorie der partiellen Differentialgleichungen]''), ''O redukciji enega razreda Abelovih integralov 3. ranga na eliptične integrale'' in ''Dopolnitve in pripombe k Laplaceovi raziskavi o obliki [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]]''.{{r|kova_1875}}{{r|kova_1884b}}{{r|kova_1885b}} Z Weierstrassovo podporo ji je to prineslo [[doktorat]] iz matematike z najvišjo odliko, potem ko je Weierstrassu uspelo, da jo je izvzel iz običajnih ustnih izpitov.{{r|cook_1984}} Tako je postala prva ženska, ki je prejela doktorat (v sodobnem pomenu besede) iz matematike.{{efn|[[Maria Gaetana Agnesi]] tudi velja za prvo žensko s prejetim doktoratom na [[Univerza v Bologni|Univerzi v Bologni]].{{r|audi_2011}}}} Njen prispevek o parcialnih diferencialnih enačbah vsebuje tisto, kar je sedaj splošno znano kot [[izrek Cauchyja in Kovalevske]], ki dokazuje obstoj in analitičnost lokalnih rešitev takšnih enačb pod ustrezno določenimi začetnimi/mejnimi pogoji. === Zadnja leta v Nemčiji in na Švedskem === [[slika:Sofya Vasilyevna Kovalevskaya Bust.jpg|thumb|right|200px|Doprsni kip Kovalevske finskega kiparja [[Walter Runeberg|Walterja Runeberga]], 1895]] [[slika:Sofia Kovalevskaya grave.jpg|thumb|right|200px|Grob Kovalevske na [[Norra begravningsplatsen|Norra begravningsplatsu]]]] Leta 1874 sta se Kovalevska in njen mož Vladimir vrnila v Rusijo, vendar Vladimirju zaradi svojih radikalnih prepričanj ni uspelo zagotoviti profesorskega mesta. (Kovalevske zaradi njenega spola nikoli ne bi obravnavali za tak položaj.) V tem času sta poskusila različne sheme za preživljanje, vključno z razvojem nepremičnin in sodelovanjem z naftno družbo. Toda v poznih 1870-ih sta razvila finančne težave, ki so privedle do bankrota.{{r|koci_1985}}{{r|kobl_1993}} Po skoraj dveh letih, posvečenih vzgoji svoje hčerke, je Kovalevska Fufo dala v varstvo sorodnikov in prijateljev, nadaljevala z delom v matematiki in zapustila Vladimirja, kar bi bilo zadnjič. V tem času je delovala s francoskimi matematiki [[Charles Hermite|Charlesom Hermiteom]], [[Émile Picard|Émilom Picardom]], [[Henri Poincaré|Henrijem Poincaréjem]] in [[Joseph Louis François Bertrand|Josephom Bertrandom]]. Bila je dejavna udeleženka matematičnega življenja v Parizu in Berlinu, ni pa imela nikakršnega uradnega položaja.{{r|venc_1991}} Vladimir, ki je vedno trpel zaradi močnih nihanj razpoloženja, je postal bolj nestabilen. 27. aprila 1883 je z vdihavanjem [[kloroform]]a storil samomor, soočen s poslabšanjem nihanja razpoloženja in možnostjo, da ga bodo preganjali zaradi svoje vloge v borzni goljufiji.{{r|cook_1984}} Tragično novico je Kovalevska izvedela v Parizu, kjer je kot novoizvoljena članica [[Francosko matematično društvo|Francoskega matematičnega društva]] poročala o nekaterih svojih raziskavah. Žalostna zaradi smrti svojega moža se je krivila za to, kar se je zgodilo, in šele v začetku julija, ko se je nekako opomogla od šoka, našla moči, da je prišla v Berlin k Weierstrassu. Tistega leta novembra si je Kovalevska s pomočjo matematika [[Gösta Mittag-Leffler|Göste Mittag-Lefflerja]], ki ga je poznala kot Weierstrassovega soštudenta, uspela zagotoviti mesto privatne docentke na [[Univerza v Stocholmu|Univerzi v Stockholmu]] na Švedskem.{{r|cook_1984}} Kovalevska je spoznala Mittag-Lefflerjevo sestro, igralko, romanopisko in dramaturgijo [[Anne Charlotte Leffler|Anne Edgren-Leffler]]. Vse do smrti Kovalevske sta bili tesni prijateljici.{{r|mcfa_1999}} Leta 1884 so Kovalevsko imenovali na petletno mesto profesorice ekstraordinarijke ([[izredna profesorica|izredne profesorice]] v sodobni terminologiji) in postala je urednica skandinavske znanstvene revije ''[[Acta Mathematica]]''. Leta 1888 je prejela Bordinovo nagrado Francoske akademije znanosti za svoje delo ''Razprava o posameznem primeru problema vrtenja togega telesa okrog nepomične točke, kjer se integracija izvaja z uporabo ultraeliptičnih funkcij po času.'' (''Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d'un corps pesant autour d'un point fixe, où l'integration s'effectue à l' aide des fonctions ultraelliptiques du temps'').{{r|cook_1984}}{{r|kova_1894}}{{efn|Pred njo je nagrado od [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] prejela [[Sophie Germain]] leta 1816.{{r|audi_2011}}}} Njena predložitev je vsebovala slavno odkritje tega, kar je zdaj znano kot vrtavka Kovalevske, za katerega se je pozneje izkazalo, da je edini drug primer gibanja togega telesa, ki je »popolnoma [[integrabilni sistem|integrabilen]]«, razen [[vrtavka|vrtavk]] [[Leonhard Euler|Eulerja]], [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrangea]], [[Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|Gorjačeva]] in [[Sergej Aleksejevič Čapligin|Čapligina]].{{r|cook_1984}}{{rp|159}} Junija 1889 so Kovalevsko imenovali za dosmrtno profesorico ordinarijko (redno profesorico) na katedri za analizo na Univerzi v Stockholmu. Tako je bila prva ženska v Evropi v sodobnem času, ki je imela tak položaj.{{efn|Podoben položaj sta pred njo imeli fizičarka [[Laura Bassi]] in Agnesijeva na Univerzi v Bologni.}}{{r|kobl_1993}}{{rp|218}} Po dolgem lobiranju v njenem imenu (in spremembi pravil Akademije) so jo 29. decembra 1889 na pobudo [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Čebišova]] imenovali za dopisno članico Sanktpeterburške akademije znanosti, profesorskega mesta v Rusiji pa ji niso nikoli ponudili.{{r|stol_1891}} Od jeseni 1884 do jeseni 1890 je Kovalevska predavala na univerzi naslednje predmete: Teorija parcialnih diferencialnih enačb, Teorija algebrskih funkcij po Weierstrassu, Elementarna algebra, Teorija Abelovih funkcij po Weierstrassu, Teorija potencialnih funkcij, Teorija gibanja togega telesa, O krivuljah, določenih z diferencialnimi enačbami, po Poincareju, Teorija funkcij theta po Weierstrassu, Aplikacije teorije eliptičnih funkcij, Teorija eliptičnih funkcij po Weierstrassu, Teorija parcialnih diferencialnih enačb, Uporaba analize v teoriji celih števil.{{r|kova_1948}}{{rp|312}} Kmalu je obvladala švedski jezik in v tem jeziku objavila svoja matematična in literarna dela (roman ''Družina Voroncovih''). Kovalevska, ki se je vključila v progresivne politične in feministične tokove ruskega nihilizma poznega 19. stoletja, je napisala tudi več nematematičnih del, vključno s spomini ''Spomini na otroštvo'', dve drami (v sodelovanju z vojvodinjo Anne Edgren-Leffler) in delno avtobiografsko povest ''[[Nihilistka (Kovalevska)|Nihilistka]]'' (1890). Leta 1889 se je Kovalevska zaljubila v [[Maksim Maksimovič Kovalevski|Maksima Kovalevskega]], daljnega sorodnika njenega pokojnega moža, vendar je vztrajala, da se ne poroči z njim, ker se ne bi mogla ustaliti in živeti z njim.{{r|brun_1999}}{{rp|251}}{{r|cook_2002}}{{rp|18}} Maksim Kovalevski je Rusijo zapustil zaradi preganjanja vlade.{{r|voro_1959}}{{rp|266}} Kovalevska ga je povabila k sebi v Stockholm in mu zagotovila dohodek s predavanji na lokalni univerzi.{{r|spl6}} Kovalevska je umrla zaradi [[epidemija gripe 1889–1890|epidemije gripe]], ki jo je zapletla [[virusna pljučnica]] leta 1891 pri enainštiridesetih letih, potem ko se je z Maksimom 23. januarja vrnila s počitnic v [[Nica|Nici]].{{r|kobl_1993}}{{rp|231}} Pokopana je v [[Občina Solna|Solni]] na Švedskem, na pokopališču [[Norra begravningsplatsen]]. Matematični rezultati Kovalevske, kot je izrek Cauchyja in Kovalevske, in njena pionirska vloga matematičarke na področju, kjer prevladujejo skoraj izključno moški, so vodili do nastanka več knjig, vključno z biografijo [[Ann Hibner Koblitz]], biografijo v ruščini [[Pelageja Jakovljevna Kočina|Pelageje Kočine]] (v angleščino prevedel Michael Burov z naslovom ''Love and Mathematics: Sofya Kovalevskaya'', Mir Publishers, 1985) in knjigo o njeni matematiki [[Roger Lee Cooke|Rogerja Cookea]].{{r|kobl_1993}}{{r|koci_1981}}{{r|koci_1985}}{{r|cook_1984}} == Znanstveno delo == Kovalevska je objavila deset člankov iz matematike in fizike, od katerih sta bila dva po vsebini enaka, razlikovala sta se le v jeziku.{{r|kova_1884a}}{{r|kova_1884c}} Šele v sovjetskem obdobju so prevedli vse njene znanstvene članke v ruščino in jih leta 1948 zbrali v knjigo.{{r|kova_1948}} === Teorija parcialnih diferencialnih enačb === Od treh člankov, ki jih je za disertacijo doktorice filozofije predložila Univerzi v Göttingenu, je bil najpomembnejši o teoriji parcialnih diferencialnih enačb iz leta 1875, in velja sedaj za prvi pomembnejši rezultat v splošni teoriji parcialnih diferencialnih enačb.{{r|kova_1875}} S tega področja je leta 1842 [[Augustin Louis Cauchy|Augustin Cauchy]] objavil štiri članke o integriranju [[diferencialna enačba|diferencialnih enačb]] z začetnimi pogoji.{{r|cauc_1842}} Dokazal je obstoj [[analitična funkcija|analitičnih]] rešitev [[Cauchyjev problem|problema]] za [[navadna diferencialna enačba|navadne diferencialne enačbe]] in določen razred linearnih parcialnih diferencialnih enačb. Pokazal je tudi kako se lahko [[nelinearni sistem]] reducira na ta primer. Kovalevska je [[matematični dokaz|dokazala]] [[eksistenčni izrek]] za analitično ([[holomorfna funkcija|holomorfno]]) rešitev navadne diferencialne enačbe, ki izpolnjuje dane začetne pogoje, najprej za [[kvazilinearni sistem]] parcialnih diferencialnih enačb, nato pa za splošni nelinearni sistem poljubnega reda v normalni formi, z redukcijo na kvazilinearni sistem. Pri tem je uporabila metodo [[majoranta|majorant]], kjer se funkcija <math> f(x, y) \!\, </math> v diferencialni enačbi: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = f(x, y) \!\, </math> z začetnim pogojem: : <math> y = y_{0} \qquad \text{ in } \qquad x = x_{0} \!\, </math>, nadomesti z majoranto <math> F(x, y) \!\, </math> – z enostavno analitično funkcijo, katere razvoj v [[potenčna vrsta|potenčno vrsto]] z nenegativnimi koeficienti in večjimi ali enakimi [[absolutna vrednost|absolutni vrednosti]] koeficientom odgovarjajoče funkcije. Nato se enačba z majoranto: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = F(x, y) \qquad y(0) = a \qquad (a = y_{0}) \!\, </math> integrira eksplicitno in odgovarjajoča rešitev je majoranta za rešitev Cauchyjevega problema (z <math> x_{0} = 0 \!\, </math>). Metodo [[majorizacija|majorizacije]] vrst (po Cauchyju imenovano »račun limit«) je uvedel Cauchy leta 1839 za rigorozni dokaz izreka o implicitnih funkcijah za holomorfne funkcije. Kovalevska je uporabila majoranto iz Weierstrassovih predavanj oblike: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = \frac{M}{1 - \frac{ \displaystyle{ x + y}} {\displaystyle{a}}} , \!\, </math> kjer sta <math> M \!\, </math> in <math> a \!\, </math> konstanti. Pri tem kakor Weierstrass ni poznala predhodnega Cauchyjevega dela.{{r|koci_1978}} Zgleda sta [[enorazsežni prostor|enorazsežna]] [[difuzijska enačba]] ali [[toplotna enačba]] (homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti [[parabolična parcialna diferencialna enačba|paraboličnega]] tipa) za holomorfno funkcijo <math> u(x, t) \!\, </math> dveh [[kompleksno število|kompleksnih]] spremenljivk <math> x \!\, </math> in <math> t \!\, </math>: : <math> \frac{\partial u}{\partial t} - k \frac{\partial^{2} u}{\partial x^{2}} = 0 \!\, , </math> pri <math> k = 1 \!\, </math> in z začetnim pogojem: : <math> u(x, t) = u_{0} (x) = \frac{1}{1 + x^{2}}, \qquad \text{ za } t = 0 \!\, , </math> ki ima edinstveno formalno rešitev s potenčno vrsto (razvito okrog točke <math> (0, 0) \!\, </math>). Vendar pa ta formalna potenčna vrsta ne konvergira za nobene neničelne vrednosti <math> t \!\, </math>, zato v okolici izvora ni analitičnih rešitev. [[Hans Lewy]] je leta 1956 pokazal, da izrek Cauchyja in Kovalevske ne velja bolj splošno za vse [[gladka funkcija|gladke funkcije]] ([[Lewyjev primer]]).{{r|lewy_1957}} Pokazal je, da linearna enačba: : <math> \frac{\partial u}{\partial x} + i \frac{\partial u}{\partial y} - 2i \left( x + i y \right) \frac{\partial u}{\partial t} = f(x, y, t) \!\, </math> v splošnem nima rešitev za »skoraj« neskončnokrat odvedljive funkcije <math> f (x, y, t) \!\, </math>. Če so <math> f \!\, </math> analitične, izrek Cauchyja in Kovalevske zagotavlja, da rešitev obstaja. [[Sigeru Mizohata]] je leta 1962 našel, da celo preprostejša enačba: : <math> \frac{\partial u}{\partial x}+ix\frac{\partial u}{\partial y} = f(x,y) \!\, , </math> odvisna od dveh realnih spremenljivk <math> x \!\, </math> in <math> y \!\, </math>, včasih nima rešitev.{{r|mizo_1962}} To je skoraj najpreprostejši možni parcialni [[diferencialni operator]] z nekonstantnimi koeficienti.{{r|rosa_2001}} === Dinamika togega telesa === Drug zelo znani problem, ki je proslavil Kovalevsko, je problem [[gibanje|gibanja]] [[masa|masnega]] [[togo telo|togega telesa]] blizu nepremične točke v [[dinamika togega telesa|dinamiki togega telesa]]. Zgledi takšnega gibanja so gibanje [[nihalo|nihala]] in, pod določenimi pogoji, gibanje [[vrtavka|vrtavke]] in [[giroskop]]a. V [[klasična mehanika|klasični mehaniki]] [[precesija]] togega telesa, kot je na primer vrtavka, pod vplivom [[gravitacija|gravitacije]] v splošnem ni [[integrabilni sistem|integrabilni problem]]. [[enačba gibanja|Enačbe gibanja]] takšnih teles imajo v splošnem tri [[prostostna stopnja (mehanika)|prostostne stopnje]], [[usmerjenost]], ki jo določajo trije [[Eulerjevi koti]]. Do časa Kovalevske sta bila znana dva integrabilna primera takšnega gibanja. Sedaj obstajajo štirje znani primeri, ki so integrabilni – Eulerjev, Lagrangeev, Kovalevske, ter Gorjačeva in Čapligina. Poleg [[energija|energije]], vsaka od teh vrtavk vsebuje dodatne [[konstanta gibanja|konstante gibanja]], ki vodijo do integrabilnosti. Eulerjeva vrtavka opisuje prosto vrtavko brez posebne [[simetrija|simetrije]], ki se giblje brez vpliva [[zunanja sila|zunanjih sil]] (in [[navor]]ov), kjer je nepomična točka [[težišče]] vrtavke. Pri tem se [[izrek o vrtilni količini|ohranjata vrtilna količina]] in [[izrek o ohranitvi energije|energija]]. [[Leonhard Euler]] je dokazal primer, ga opisal in delno objavil leta 1750 in 1758, v celoti pa je bil objavljen leta 1765.{{r|eule_1765}} Lagrangeeva vrtavka je simetrična vrtavka, kjer sta dva masna vztrajnostna momenta enaka, težišče vrtavke pa leži na [[os simetrije|simetrijski osi]] vrtavke. Teorijo takšne vrste vrtavke je razvil [[Joseph-Louis de Lagrange|Joseph-Louis Lagrange]] med pripravo na drugo izdajo svoje ''Analitične mehanike'', objavljene prvič leta 1788. Po njegovi smrti so to teorijo vključili njegovi kolegi v drugo knjigo druge izdaje ''Analitične mehanike''.{{r|lagr_1815}} Kovalevska je našla tretji popolnoma integrabilni primer takšnega telesa, kjer se integracija izvede s pomočjo [[hipereliptična funkcija|hipereliptičnih funkcij]] po času. O gibanju togega telesa okrog nepomične točke je napisala tri članke.{{r|kova_1889}}{{r|kova_1890a}}{{r|kova_1890b}} Vrtavka Kovalevske je posebna simetrična vrtavka z edinim razmerjem glavnih masnih vztrajnostnih momentov, za katere velja zveza: : <math> J_{1} = J_{2} = 2J_{3} \!\, , </math> to je, dva glavna masna vztrajnostna momenta sta enaka, tretji pa je manjši za polovico, težišče vrtavke leži na ravnini, pravokotni na simetrijsko os (vzporedni na ravnino dveh enakih točk). [[Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|Dimitrij Gorjačev]] je leta 1900 podal primer [[neholonomni sistem|neholonomne]] vrtavke za katero je integracijo s pomočjo [[hipereliptični integral|hipereliptičnih integralov]] našel leta 1901 [[Sergej Aleksejevič Čapligin|Sergej Čapligin]], kjer velja podobna zveza razmerij glavnih masnih vztrajnostnih momentov:{{r|gorj_1900}}{{r|capl_1901}} : <math> J_{1} = J_{2} = 4J_{3} \!\, . </math> Njeno težišče leži na [[ekvatorialna ravnina|ekvatorialni ravnini]] skozi nepomično točko. Glavna [[vrtilna količina]] je pravokotna na smer gravitacije. Dokazano je, da ne obstaja nobena druga holonomna integrabilna vrtavka. === Matematika === Rešila je problem o redukciji določenega razreda [[ultraeliptični integral|ultraeliptičnih]] ([[Abelov integral|Abelovih]]) integralov tretjega ranga na [[eliptični integral|eliptične integrale]].{{r|kova_1884b}} Delovala je tudi na področju [[teorija potenciala|teorije potenciala]], [[matematična fizika|matematične fizike]], [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]]. === Nebesna mehanika === Raziskala je [[Pierre-Simon Laplace|Laplaceov]] problem o ravnotežju [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]] in z razvojem v potenčno vrsto dobila približek 2. reda.{{r|kova_1885b}} Njeno metodo uporabe hipereliptičnih funkcij za določitev [[potencial]]a [[vrtenje|vrtečega]] se [[telo (fizika)|telesa]] so raziskali in visoko ocenili kasneje Henri Poincaré, [[François Félix Tisserand|Félix Tisserand]], [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Aleksander Ljapunov]], [[Paul Émile Appell|Paul Apell]] in [[Horace Lamb]]. === Optika === V [[optika|optiki]] je raziskovala [[dvojni lom]].{{r|kova_1885a}} O njenem življenju in matematičnih delih so ob njeni smrti napisali [[referat]]e [[Aleksander Grigorjevič Stoletov|Aleksander Stoletov]], [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Nikolaj Žukovski]] in [[Pavel Aleksejevič Nekrasov|Pavel Nekrasov]], objavljene v reviji ''[[Matematičeskij sbornik]]'' in predstavljene na zasedanju [[Moskovsko matematično društvo|Moskovskega matematičnega društva]] 19. februarja 1891.{{r|stol_1891}} == Literarno delo == [[slika:Stamp of USSR 1635g.jpg|thumb|left|140px|[[Poštne znamke Sovjetske zveze|Poštna znamka Sovjetske zveze]], 1951, 40 [[kopejka|kopejk]].]] Kovalevska je imela goreč odnos do vsega, kar jo je obdajalo, in s prefinjenim opazovanjem in premišljenostjo je imela veliko sposobnost umetniške reprodukcije tega, kar je videla in čutila. Napisala je vrsto literarnih del, med njimi več večjih. V ruščini so se iz njenih literarnih del pojavili: ''Spomini na Georgea Elliota'' (''Воспоминания о Джордже Эллиоте'') (''[[Russkaja misl (revija)|Russkaja Mislь]]'', 1886, št. 6); družinska kronika ''Spomini na otroštvo'' (''[https://ru.wikisource.org/wiki/Воспоминания_детства_(Ковалевская) Воспоминания детства]'' (''[[Vestnik Evropi (1866–1918)|Vѣstnikъ Evropy]]'', 1890, št. 7 in 8);{{r|kova_1974}} ''Tri dni na kmečki univerzi na Švedskem'' (''Три дня в крестьянском университете в Швеции'') (''Severnyj Vestnik'', 1890, št. 12); posmrtna pesem (''Vѣstnikъ Evropy'', 1892, št. 2); skupaj z drugimi (iz [[švedščina|švedščine]] prevedena zgodba ''Vae victis'', odlomek iz romana ''Na Rivieri'') so se ta dela pojavila kot ločena zbirka pod naslovom ''Literarni spisi S. V. K.'' (''Литературные сочинения С. В. К'') (Sankt Peterburg, 1893). V švedščini so nastali spomini o [[januarska vstaja|poljski vstaji]] leta 1863 in roman ''Družina Voroncovih'', katerega zaplet se nanaša na obdobje nemirov med rusko mladino v poznih 1860-ih. Leta 1884 je napisala povest ''[[Nihilistka]]'', prvič objavljeno po njeni smrti v tujini leta 1892, najprej v švedščini, nato pa v ruščini. Zgodba prikazuje pot ruskega dekleta do [[nihilizem|nihilizma]] in prenaša vzdušje revolucionarnega [[narodništvo|narodniškega gibanja]] iz 1870-ih. Po zapletu se mlado in lepo dekle Vera, ki se je odločila posvetiti svoje življenje progresivnim idejam, poroči s prej neznanim obsojenim nihilistom in gre za njim na težko delo samo zato, da bi olajšala njegovo stisko. Zavrača vse blagoslove zaradi služenja »vzroku« in v tem vidi veliko srečo. Za karakterizacijo osebnosti Kovalevske je še posebej zanimiv ''Kampen för Lyckan, tvänne paralleldramer of К. L'' (Stockholm, 1887), prevod v ruščino [[Marija Viktorovna Lučicka|Marije Lučicke]], pod naslovom: ''Boj za srečo. Dve vzporedni drami. Delo S. K. in A. K. Leffler'' (''Борьба за счастье. Две параллельные драмы. Сочинение С. К. и А. К. Леффлёр'') ([[Kijev]], 1892). V tej dvojni drami, ki jo je napisala Kovalevska v sodelovanju s švedsko pisateljico Anne Edgren-Leffler, a povsem po Kovalevski je želela prikazati usodo in razvoj istih ljudi z dveh nasprotnih zornih kotov, »kako je bilo« in »kako bi lahko bilo«. Kovalevska je postavila znanstveno zamisel v osnovo tega dela. Prepričana je bila, da so vsa dejanja in dejanja ljudi vnaprej določena, hkrati pa je spoznala, da se lahko zgodijo takšni trenutki v življenju, ko se pokažejo različne priložnosti za določena dejanja, potem pa se življenje razvija v skladu s tem, kako bo nekdo izbral. [[slika:RR5110-0034R 150-летие со дня рождения С.В. Ковалевской.gif|thumb|right|200px|[[Priložnostni kovanec]] [[Banka Rusije|Banke Rusije]], posvečen 150. obletnici rojstva S. V. Kovalevske. 2 [[rubelj|rublja]], srebro, 2000]] Kovalevska je svojo domnevo utemeljila na Poincaréjevem delu o diferencialnih enačbah – integrali diferencialnih enačb, ki jih obravnava Poincaré, so z geometrijskega vidika neprekinjene ukrivljene črte, ki se razvejajo le na določenih izoliranih točkah. Teorija kaže, da fenomen teče vzdolž krivulje do mesta razvejitve ([[teorija bifurkacij|bifurkacije]]), vendar tukaj vse postane negotovo in nemogoče je vnaprej predvideti, v katero od vej se bo pojav nadaljeval. (glej tudi [[teorija katastrof]]). Po Lefflerjevi (njeni spomini o Kovalevski ''En biografi öfver Sonja Kovalevski'', po rokopisu prevod v ruščino Marije Lučicke in objavljeno pod naslovom ''Iz mojega skupnega življenja s Kovalevsko v Stockholmu'' (''Изъ моей совмѣстной жизни съ Ковалевской въ Стокгольмѣ'') v delu ''Киевский сборник в помощь пострадавшим от неурожая'', Kijev, 1892) je v glavni ženski figuri te dvojne drame Alisi, Kovalevska upodobila sebe in veliko stavkov, ki jih je izrekla Alise, je bilo v celoti vzeto iz ust same Kovalevske. Drama dokazuje vsemogočno moč ljubezni, ki zahteva, da se zaljubljenca popolnoma prepustita drug drugemu, po drugi strani pa je vse v življenju tisto, kar mu daje le sijaj in energijo. == Priznanja == === Poimenovanja === [[slika:Kovalevskaya crater 5024 h2.jpg|thumb|right|200px|[[Luna|Lunin]] [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Kovalevska (krater)|Kovalevska]], slika [[Lunar Orbiter 5]], 1967]] Dan matematike v srednji šoli Sonje Kovalevske je program za dodeljevanje donacij [[Združenje za ženske v matematiki|Združenja za ženske v matematiki]] (AWM), ki financira delavnice po ZDA za spodbujanje deklet k raziskovanju matematike. Čeprav AWM trenutno nima nepovratnih sredstev za podporo tega programa, številne univerze nadaljujejo program z lastnim financiranjem.{{r|spl9}} Predavanje Sonje Kovalevske vsako leto sponzorirata AWM in [[Društvo za industrijsko in uporabno matematiko]] (SIAM), namenjeno pa je izpostavitvi pomembnih prispevkov žensk na področju uporabne ali računalniške matematike. V njeno čast so poimenovali [[Sklad Kovalevske]], ustanovljen leta 1985 z namenom podpore ženskam v znanosti v državah v razvoju. Po njej se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] na [[Luna|Luni]] [[Kovalevska (krater)|Kovalevska]] (latinsko ''Kovalevskaya''). Ime je leta 1970 odobrila [[Mednarodna astronomska zveza]]. Po njej se imenuje [[asteroid]] zunanjega dela [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1859 Kovalevska]], ki ga je 4. septembra 1972 odkrila [[Ljudmila Vasiljevna Žuravljova|Ljudmila Žuravljova]] na [[Astrofizikalni observatorij Krim|Krimskem astrofizikalnem observatoriju]].{{r|spl7}} [[Ruska akademija znanosti]] od leta 1992 podeljuje [[nagrada Kovalevske|nagrado Kovalevske]]. Podeljuje jo njen [[Oddelek matematičnih znanosti RAN|Oddelek matematičnih znanosti]] za pomembne dosežke na področju matematike. Nemška [[Fundacija Alexandra von Humboldta]] obetavnim mladim raziskovalcem od leta 2002 vsaki dve leti podeljuje [[nagrada Sofje Kovalevske|nagrado Sofje Kovalevske]]. [[Gimnazija Sofje Vasiljevne Kovalevske (Velikije Luki)|Gimnazija S. V. Kovalevske]] v [[Velikije Luki|Velikih Lukih]], Pskovska oblast je izobraževalna ustanova, ustanovljena leta 1958. Častni naziv po Kovalevski nosi od leta 2000. Progimnazija in gimnazija Sofje Kovalevske v [[Vilna|Vilni]] ({{jezik-lt|Vilniaus Sofijos Kovalevskajos progimnazija / gimnazija}}) je 49. srednja šola v mestu in so jo odprli 1. septembra 1980. Leta 1998 so šolo poimenovali po Kovalevski. [[Šola Sofje Kovalevske]] (švedsko ''Sonja Kovalevsky-skolan'') je nekdanje ime srednje šole (gimnazije) »Metapontum« (švedsko ''grundskolan Metapontum'') v Stockholmu, Švedska, ustanovljene leta 1996. Ulice v mnogih mestih v Rusiji, Ukrajini, Kazahstanu in na Švedskem nosijo ime Sofije Kovalevske. Glej [[Ulica Kovalevske]]. Letalo [[Airbus A320]] ruske letalske družbe [[Aeroflot]] nosi ime Sofja Kovalevska.{{r|spl8}} Edini muzej v spomin na Sofjo Kovalevsko v Rusiji se nahaja v glavni stavbi [[Dvorec Korvin-Krukovskih|posestva Korvin-Krukovskih]] v vasi [[Polibino (Velikolukški rajon)|Polibino]] v [[Pskovska oblast|Pskovski oblasti]].{{r|rumj_2015}} == V filmu in medijih == O Kovalevski so posneli več filmskih in televizijskih biografij. * 1956 – ''[[Sofja Kovalevska (film, 1956)|Sofja Kovalevska]]'', režija [[Josif Solomonovič Šapiro (režiser)|Josif Šapiro]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Jelena Vladimirovna Junger|Jelena Junger]], [[Lev Kolesov]] in [[Tatjana Sezenjevska]].{{r|spl10}} * 1983 – ''[[Hrib na temni strani Lune]]'' (''Berget på månens baksida''), režija [[Lennart Hjulström]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Gunilla Nyroos]] in [[Bibi Andersson]] kot Anne Charlotte Edgren-Leffler, vojvodinja Cajanella in sestra Göste Mittag-Lefflerja.{{r|spl11}} * 1985 – ''[[Sofja Kovalevska (film, 1985)|Sofja Kovalevska]]'', režija [[Ajan Gasanova Šahmalijeva|Ajan Šahmalijeva]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Jelena Vsevolodovna Safonova|Jelena Safonova]].{{r|spl12}} * 2011 – ''[[Dostojevski (televizijska serija)|Dostojevski]]'', ruski televizijski film v 7-ih delih, režija [[Vladimir Ivanovič Hotinenko|Vladimir Hotinenko]], v vlogi Sofje Korvin-Krukovske (Kovalevske) [[Jelizaveta Nikolajevna Arzamasova|Jelizaveta Arzamasova]].{{r|spl13}} * ''[https://www.youtube.com/watch?v=SYfUlrqS1L0 Больше чем любовь]'' na [[YouTube]] {{in lang|ru}} * ''[https://www.youtube.com/watch?v=IZUAk_y5w9Y Гении и злодеи]'' na YouTube {{in lang|ru}} == V literaturi in fikciji == * 1962 – ''Сестры: [Повесть о С. В. Ковалевской и А. В. Жаклар]: [Для старш. возраста]'', Ž. I. Janovska / [Il.: L. Rubinštejn], Leningrad: Detgiz [Leningr. otd-nie], 215 str. * 1983 – ''Little Sparrow: A Portrait of Sophia Kovalevsky'', Don H. Kennedy, Ohio University Press, Athens, Ohio * 2002 – ''Beyond the Limit: The Dream of Sofya Kovalevskaya'', biografski roman matematičarke in vzgojiteljice Joan Spicci Saberhagen, založnik ''[[Tom Doherty]] Associates, LLC'', zgodovinsko točen prikaz njenih zgodnjih zakonskih let in iskanja izobrazbe. Delno temelji na 88 pismih Kovalevske, ki jih je avtorica prevedla iz ruščine v angleščino. * 2006 – ''[[Against the Day]]'', roman [[Thomas Pynchon|Thomasa Pynchona]]. Pred izidom se je špekuliralo, da bo temeljil na življenju Kovalevske, vendar se v končanem romanu pojavlja kot manjši lik. * 2009 – ''Too Much Happiness'', kratka zgodba [[Alice Munro]], objavljena v avgustovski številki revije ''[[Harper's Magazine]]''. Kovalevska je glavni lik. Kasneje je bila objavljena v [[Too Much Happiness|istoimenski zbirki]]. == Bibliografija == {{Library resources box|by=yes|onlinebooks=yes|viaf=34495126}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Zur Theorie der partiellen Differentialgleichung|journal= [[Journal für die reine und angewandte Mathematik]]|date= 1875|volume= 80|pages= 1–32|url= http://gdz.sub.uni-goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PPN243919689_0080|trans-title= O teoriji parcialnih diferencialnih enačb|ref= harv}} [»Sophie von Kowalevsky«.] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur la propagation de la lumière dans un milieu cristallisé|journal= [[Comptes rendus|Comptes rendus des séances de l’Académie des sciences]]|date= 1884a|volume= 98|issue= 6|pages= 356–357|jfm= 16.0892.03|trans-title= O širjenju svetlobe v kristaliziranem mediju|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Über die Reduction einer bestimmten Klasse Abel'scher Integrale 3ten Ranges auf elliptische Integrale|journal= [[Acta Mathematica]]|date= 1884b|volume= 4|issue= 1|pages= 393–414|doi= 10.1007/BF02418424|doi-access= free|mr= 1554643|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485803339|trans-title= O redukciji določenega razreda Abelovih integralov 3. ranga na eliptične integrale|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Om ljusets fortplanting uti ett kristalliniskt medium|journal= Öfversigt of Kongl. Vetenskaps-Akademiens Förhandlingar|date= 1884c|volume= 41|issue= 2|pages= 119–121|jfm= 16.0893.01|trans-title= O širjenju svetlobe v kristaliziranem mediju|ref= harv}} [»Sonja Kovalevsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Über die Brechung des Lichtes In Cristallinischen Mitteln|journal= Acta Mathematica|date= 1885a|volume= 6|issue= 1|pages= 249–304|doi= 10.1007/BF02400418|doi-access=free|trans-title= O lomu svetlobe v kristaliziranih sredstvih|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Zusätze und Bemerkungen zu Laplace’s Untersuchung über die Gestalt der Saturnsringe|journal= [[Astronomische Nachrichten]]|date= 1885b|volume= 111|issue= 3|pages= 37–48|bibcode= 1885AN....111...37K|url= http://articles.adsabs.harvard.edu/full/seri/AN.../0111//0000023.000.html|trans-title= Dopolnitve in pripombe k Laplaceovi raziskavi o obliki Saturnovih obročev|ref= harv}} [»Sophie Kowalewsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur le problème de la rotation d'un corps solide autour d'un point fixe|doi= 10.1007/BF02592182|journal= Acta Mathematica|date= 1889|volume= 12|issue= 1|pages= 177–232|doi-access= free|mr= 1554772|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485881703|trans-title= O problemu vrtenja trdnega telesa okrog nepomične točke|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur une propriété du système d'équations différentielles qui définit la rotation d'un corps solide autour d'un point fixe|journal= Acta Mathematica|date= 1890a|volume= 14|issue= 1|pages= 81–93|doi= 10.1007/BF02413316|doi-access= free|jfm= 22.0921.02|mr= 1554791|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485881776|trans-title= O značilnosti sistema diferencialnih enačb, ki določa vrtenje trdnega telesa okrog nepomične točke|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d’un corps pesant autour d’un point fixe, où l’intégration s’effectue à l’aide de fonctions ultraelliptiques du temps|journal= Mémoires présentés par divers savants à l’Académie des sciences de l’Institut national de France|date= 1890b|volume= 31|issue= 1|pages= 1–62|url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k9761485z|trans-title= Razprava o posebnem primeru problema vrtenja težkega telesa okrog nepomične točke, kjer se integracija izvaja z uporabo ultraeliptičnih funkcij po času|ref= harv}} [»Sophie de Kowalevsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur un théorème de M. Bruns|journal= Acta Mathematica|date= 1891|volume= 15|issue= 1|pages= 45–52|doi= 10.1007/BF02392602|doi-access= free|mr= 1554811|s2cid= 124051110|url= https://zenodo.org/record/2282590|trans-title= O izreku M. Brunsa|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|translator-last= Coleman|translator-first= Sandra DeLozier|title= Mathematician with the Soul of a Poet: Poems and Plays of Sofia Kovalevskaya|date= 2021|publisher= Bohannon Hall Press|isbn= 979-8985029802|ref= harv}} [»Sofia Kovalevskaya«] == Povest == * ''Nihilist Girl'', prevod Natasha Kolchevska z Mary Zirin; uvod Natasha Kolchevska. Modern Language Association of America (2001) {{isbn|0-87352-790-9}} == Glej tudi == * [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] * [[izrek Kovalevske]] * [[Lewyjev primer]] * [[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske|vrtavka Kovalevske]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="audi_2011">{{sktxt|Audin|2011}}.</ref> <ref name="brun_1999">{{sktxt|Bruno|1999}}.</ref> <ref name="capl_1901">{{sktxt|Čapligin|1901}}.</ref> <ref name="cauc_1842">{{sktxt|Cauchy|1842}}.</ref> <ref name="cook_1984">{{sktxt|Cooke|1984}}.</ref> <ref name="cook_2002">{{sktxt|Cooke|2002}}.</ref> <ref name="elio_1872">{{sktxt|Eliot|1872|loc=§ IV, zadnji stavek}}.</ref> <ref name="eule_1765">{{sktxt|Euler|1765}}.</ref> <ref name="gorj_1900">{{sktxt|Gorjačev|1900}}.</ref> <ref name="klei_1926">{{sktxt|Klein|1926}}.</ref> <ref name="kobl_1993">{{sktxt|Koblitz|1993}}.</ref> <ref name="kobl_2000">{{sktxt|Koblitz|2000}}.</ref> <ref name="koci_1978">{{sktxt|Kočina|1978}}.</ref> <ref name="koci_1981">{{sktxt|Kočina|1981}}.</ref> <ref name="koci_1985">{{sktxt|Kočina|1985}}.</ref> <ref name="korv_1891">{{sktxt|Korvin-Krukovski|1891}}.</ref> <ref name="kova_1875">{{sktxt|Kovalevska|1875}}.</ref> <ref name="kova_1884a">{{sktxt|Kovalevska|1884a}}.</ref> <ref name="kova_1884b">{{sktxt|Kovalevska|1884b}}.</ref> <ref name="kova_1884c">{{sktxt|Kovalevska|1884c}}.</ref> <ref name="kova_1885a">{{sktxt|Kovalevska|1885a}}.</ref> <ref name="kova_1885b">{{sktxt|Kovalevska|1885b}}.</ref> <ref name="kova_1889">{{sktxt|Kovalevska|1889}}.</ref> <ref name="kova_1890a">{{sktxt|Kovalevska|1890a}}.</ref> <ref name="kova_1890b">{{sktxt|Kovalevska|1890b}}.</ref> <ref name="kova_1894">{{sktxt|Kovalevska|1894}}.</ref> <ref name="kova_1948">{{sktxt|Kovalevska|1948}}.</ref> <ref name="kova_1974">{{sktxt|Kovalevska|1974}}.</ref> <ref name="kova_1978">{{sktxt|Kovalevska|1978}}.</ref> <ref name="lagr_1815">{{sktxt|Lagrange|1815}}.</ref> <ref name="lewy_1957">{{sktxt|Lewy|1957}}.</ref> <ref name="male_1890">{{sktxt|Malevič|1890}}.</ref> <ref name="mcfa_1999">{{sktxt|McFadden|1999}}.</ref> <ref name="mizo_1962">{{sktxt|Mizohata|1962}}.</ref> <ref name="rapp_1981">{{sktxt|Rappaport|1981}}.</ref> <ref name="rosa_2001">{{sktxt|Rosay|2001}}.</ref> <ref name="rumj_1997">{{sktxt|Rumjanceva|1997}}.</ref> <ref name="rumj_2015">{{sktxt|Rumjanceva|2015}}.</ref> <ref name="spl0">{{navedi enciklopedijo|title= Sofya Vasilyevna Kovalevskaya.|url= http://www.britannica.com/EBchecked/topic/323006/Sofya-Vasilyevna-Kovalevskaya|encyclopedia= Encyclopædia Britannica Online Academic Edition.|publisher= Encyclopædia Britannica|access-date= 22. oktobra 2011}}</ref> <ref name="spl1">{{sktxt|Dubreil-Jacotin|2006}}.</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|title= Best of Russia --- Famous Russians --- Scientists.|url= http://www.tristarmedia.com/bestofrussia/scientists.html|work= TRISTARMEDIA {{!}} Web Design, Web Development, Multimedia, Creative Web Solutions|access-date= 21. oktobra 2011|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20110903172506/http://www.tristarmedia.com/bestofrussia/scientists.html|archive-date= 3. septembra 2011|language= en}}</ref> <ref name="spl3">{{navedi splet|title= Тыртов Николай Никанорович|publisher= [[Pskovska oblastna univerzalna znanstvena knjižnica|Pskoviana]]|url= http://pskoviana.ru/istoriya/persony/uchenye/1832-tyrtov-nikolaj-nikanorovich|accessdate= 11. maja 2022|language= ru}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi enciklopedijo|title= Kovalevska, Sofja Vasiljevna|encyclopedia= [[Hrvaška enciklopedija (LZMK)|Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje]]|date= 2021|publisher= [[Leksikografski zavod Miroslav Krleža]], 2021|accessdate= 11. maja 2022|url= http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=33536|language= hr}}</ref> <ref name="spl5">{{navedi splet|title= Ковалевская Софья Владимировна|publisher= [[Arhiv Ruske akademije znanosti|ARAN]]|url= https://isaran.ru/?q=ru/fund&ida=1&guid=8FDE8E5A-DEB4-4BC4-A1B8-6739D4DC0A37|accessdate= 12. maja 2022|language= ru}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi splet|last1= Breus|first1= A. P.|last2= Usmanov|first2= R. T.|title= Выдающиеся имена: Максим Максимович Ковалевский|url= http://www.unilib.neva.ru/rus/lib.old/g_names/kmm_a01.html|url-status= dead|archive-url= http://web.archive.org/web/20111213114156/http://www.unilib.neva.ru/rus/lib.old/g_names/kmm_a01.html|archive-date= 13. decembra 2011|language= ru}}</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|title= (1859) Kovalevskaya|work= [[Središče za male planete]]|url= http://www.minorplanetcenter.net/db_search/show_object?object_id=1859|accessdate= 23. maja 2022|language= en}}</ref> <ref name="spl8">{{navedi novice|title= Аэрофлот ввел в эксплуатацию самолёт А320 «С.КОВАЛЕВСКАЯ»|date= 25. april 2011|publisher= aeroflot.ru|accessdate= 9. junija 2015|url= https://www.aeroflot.ru/cms/new/10984|language= ru}}</ref> <ref name="spl9">{{navedi splet|url= https://sites.google.com/site/awmmath/programs/kovalevsky-days|title= Kovalevsky Days - AWM Association for Women in Mathematics|website= sites.google.com|access-date= 21. avgusta 2018|language= en}}{{slepa povezava|date= 29. maja 2022}}</ref> <ref name="spl10">{{IMDb-naslov|id=0307874|title=''Sofya Kovalevskaya''}}</ref> <ref name="spl11">{{IMDb-naslov|id=0085230|title=''Berget på månens baksida''}}</ref> <ref name="spl12">{{IMDb-naslov|id=0264950|title=''Sofya Kovalevskaya''}}</ref> <ref name="spl13">{{IMDb-naslov|id=3375008|title=''Dostoevskiy''}}</ref> <ref name="stol_1891">{{sktxt|Stoletov|Žukovski|Nekrasov|1891}}.</ref> <ref name="voro_1959">{{sktxt|Voroncova|1959|pp=266}}.</ref> <ref name="venc_1991">{{sktxt|Vencelj|1991}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|4|normalfont=yes}} * {{citat|title= Operator Methods in Ordinary and Partial Differential Equations : S. Kovalevsky Symposium, University of Stockholm, June 2000|date= 2002|editor-last1= Albeverio|editor-first1= Sergio|editor-last2= Elander|editor-first2= Nils|editor-last3= Everitt|editor-first3= W. Norrie|editor-last4= Kurasov|editor-first4= Pavel|publisher= |doi= 10.1007/978-3-0348-8219-4|isbn=978-3-0348-9479-1|url= https://books.google.si/books?id=nGj0BwAAQBAJ|ref= harv}} * {{citat|last1= Audin|first1= Michèle|authorlink1= Michèle Audin|title= Remembering Sofya Kovalevskaya|date= 2011|publisher= Springer|doi= 10.1007/978-0-85729-929-1|isbn= 978-0-85729-929-1|url= https://books.google.si/books?id=sfqMyhrVuu8C|ref= harv}} * {{citat|last1= Bruno|first1= Leonard C.|title= Math and mathematicians : the history of math discoveries around the world|date= 2003|orig-year= 1999|publisher= U X L|others= Baker, Lawrence W.|isbn= 0787638145|location= Detroit, Mich.|pages= 251|oclc= 41497065|ref= harv}} * {{citat|last1= Cauchy|first1= Augustin|authorlink1= Augustin Louis Cauchy|title= Mémoire sur l'emploi du calcul des limites dans l'intégration des équations aux dérivées partielles|journal= [[Comptes rendus]]|date= 1842|volume= 15|issue= |pages= 44; 85; 101; 131|url= https://archive.org/stream/oeuvresdaugusti107caucrich#page/n27/mode/2up}} Ponatisnjeno v ''Oeuvres completes'', 1 serie, Tome VII, (170.; 171.; 172.; 173), str. 17–33; 33–49; 50–51; 52–58. * {{citat|last1= Cooke|first1= Roger Lee|authorlink1= Roger Lee Cooke|title= The Mathematics of Sonya Kovalevskaya|date= 1984|publisher= Springer-Verlag|location= New York, Berlin, Heidelberg, Tokio|pages= 234|isbn= 9781461297666|url= https://archive.org/details/mathematicsofson0000cook|ref= harv}} * {{citat|last1= Cooke|first1= Roger Lee|authorlink1= |chapter= The life of S. V. Kovalevskaya|title= The Kowalevski Property|date= 2002|pages= 1–19|publisher= [[Ameriško matematično društvo]]||editor-last1= Kuznetsov|editor-first1= V. B.|ref= harv}} * {{citat|last1= Čapligin|first1= Sergej Aleksejevič|authorlink1= Sergej Aleksejevič Čapligin|title= Новый случай вращения тяжелого твердого тела, подпертого в одной точке|journal= Trudy Otdѣlenija fizičeskihъ naukъ Obščestva ljubitelej estestvoznanija|date= 1901|volume= 10|issue= 2|pages= 32–34|ref= harv}}, ponatisnjeno v ''Собрание сочинений'', 1948, Moskva: [[Fizmatlit|Gostehizdat]], 1. del, str. 118–124 * {{navedi splet|last1= Dubreil-Jacotin|first1= Marie-Louise|authorlink1= Marie-Louise Dubreil-Jacotin|title= Women mathematicians|date= marec 2006|url= https://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Extras/Women_mathematicians/|publisher= DJF/JOC/EFR|access-date= 3. junija 2012|archive-url= https://web.archive.org/web/20110607183749/http://www.gap-system.org/~history/Extras/Women_mathematicians.html|archive-date= 7. junija 2011|ref= harv}} * {{citat|last1= Eliot|first1= George|authorlink1= George Eliot|title= [[Middlemarch]]|date= 1872|ref= harv}} * {{citat|last1= Euler|first1= Leonhard|authorlink1= Leonhard Euler|title= Du mouvement de rotation des corps solides autour d'un axe variable|journal= Memoires de l'Academie des Sciences de Berlin|date= 1765|volume= 14|issue= |pages= 154–193|ref= harv}} * {{citat|last1= Gorjačev|first1= Dimitrij Nikanorovič|authorlink1= Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|title= О движении тяжелого твердого тела вокруг неподвижной точки в случае A=B=4C|journal= [[Matematičeskij sbornik]]|date= 1900|volume= 21|issue= 3|pages= 431–438|ref= harv}} * {{citat|last1= Halamajzer|first1= A. Ja.|title= Софья Ковалевская|date= 1989|publisher= |location= Moskva|pages= 112|ref= harv}} * {{citat|title= The Legacy of Sonya Kovalevskaya|date= 1987|publisher= [[Ameriško matematično društvo]]|series= (Contemporary Mathematics)|volume= 64|editor-last1= Keen|editor-first1= Linda|editor-link1= Linda Keen|pages= 297|ref= harv}} * {{citat|last1= Klein| first1= Felix|authorlink1= Felix Christian Klein|title= Vorlesungen Uber die Entwicklung der Mathematik Im 19. Jahrhundert, Teil I,|date= 1929|publisher= Springer-Verlag|location= Berlin|ref= harv}} * {{citat|last1= Koblitz|first1= Ann Hibner|authorlink1= Ann Hibner Koblitz|title= A convergence of lives : Sofia Kovalevskaia, scientist, writer, revolutionary|date= 1993|series= Lives of women in science, 99-2518221-2|publisher= Rutgers University Press|location= New Brunswick, New Jersey|isbn= 9780813519630|oclc= 988748307|edition= ponatisnjeno v trdi vezavi|ref= harv}} * {{citat|last1= Koblitz|first1= Ann Hibner|authorlink1= |title= Science, Women and Revolution in Russia|date= 2000|publisher= Routledge|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= Pelageja Jakovljevna Kočina|title= Жизнь и деятельность С. В. Ковалевской: (К 100-летию со дня рождения)|date= 1950|publisher= Izd-vo AN SSSR|location= Moskva|pages= 51|series= (Научно-популярная серия)|url= http://books.e-heritage.ru/book/10081788|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Софья Васильевна Ковалевская. 1850—1891: Её жизнь и деятельность|date=1955|publisher= Gostehizdat|location= Moskva|pages= 100|series= (Люди русской науки)|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |chapter= On the Scientific Work of Sofya Kovalevskaya|chapter-url= https://link.springer.com/content/pdf/bbm%3A978-1-4757-3839-1%2F1.pdf|title= A Russian Childhood|date= 1978|pp= 231–250|translator= iz ruščine Koblitz, Neil|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Софья Васильевна Ковалевская|date= 1981|publisher= [[Nauka (založba)|Nauka]]|location= Moskva|pages= 312|mr= 0652930|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Love and Mathematics: Sofia Kovalevskaya|date= 1985|publisher= Mir Publisher|location= Moskva|translator-last1= Burov|translator-first1= Michael|pages= 346|mr= 1078840|ref= harv}} * {{citat|last1= Kolčinski|first1= I. G.|last2= Korsun|first2= A. A.|last3= Rodriges|first3= M. G.|title= Астрономы: Биографический справочник|edition= 2. pred. in dop.|date= 1986|publisher= Naukova dumka|location= Kijev|pages= 512|ref= harv}} * {{citat|last1= Korvin-Krukovski|first1= Fjodor Vasiljevič|title= Софья Васильевна Корвин-Круковская, въ замужествѣ Ковалевская|journal= [[Russkaja starina|Russkaja Starina]]|date= 1891|volume= 22|issue= 71. del, št. 9 (september)|pages= 623–636|url= https://runivers.ru/upload/iblock/ea9/russkaya%20starina%2071.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Воспоминанія дѣтства|journal= [[Vestnik Evropi (1866–1918)|Vѣstnikъ Evropy]]|date= 1890|orig-year= 1889|volume= 25|issue= št. 7 in 8|pages= (I–V): 55–98; (VI–IX): 584–640|url= https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/df/Вестник_Европы_1890-4.pdf|ref= harv}}. Ponatisnjeno {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Воспоминания. Повести.|date= 1974|publisher= Nauka|location= Moskva, Leningrad|url= https://ru.wikisource.org/wiki/Воспоминания_детства_(Ковалевская)|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d'un corps pesant autour d'un point fixe où l'intégration s'effectue à l'aide de fonctions ultraelliptiques du temps|date= 1894|publisher= IMprimerie nationale|url= https://books.google.si/books/about/M%C3%A9moire_sur_un_cas_particulier_du_probl.html?id=8r72rQEACAAJ&redir_esc=y|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Научные работы|date= 1948|publisher= [[Nauka (založba)|Izdatelьstvo Akademii Nauk SSSR]]|location= Moskva|series= (Классики науки)|pages= 368|url= https://archive.org/details/nauchnye_raboty_sofyi_kovalevskoy|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= A Russian Childhood|nopp= yes|pages= [translated, edited, and introduced by Beatrice Stillman ; with an analysis of Kovalevskaya's Mathematics by P. Y. Kochina]|date= 1978|publisher= Springer-Verlag|location= New York, Heidelberg, Berlin|isbn= 0-387-90348-8|oclc= 456002192|cobiss= 2050905|ref= harv}} * {{citat|last1= Lagrange|first1= Joseph-Louis|authorlink= Joseph-Louis de Lagrange|title= Méchanique analytique|date= 1815|edition= 2.|publisher= Courcier-Imp. Libr.|location=) Pariz|volume= 2|issue= § 9|ref= harv}} * {{citat|last1= Lavrov|first1= Peter Lavrovič|authorlink1= Peter Lavrovič Lavrov|title= Русская развитая женщина: В память Софьи Васильевны Ковалевской: (Прочит. на собр. 6 апр. 1891 г. в Париже)|date= 1891|publisher= [[Volnaja russkaja tipografija|Volьnaja russkaja tipografija]]|location= Ženeva|pages= 19|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003660122?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Leffler|first1= Anne Charlotte|authorlink1= Anne Charlotte Leffler|title= Софья Ковалевская: Воспоминания А. К. Леффлер, герцогини ди-Кайянелло|nopp=yes|pages= prevod iz švedščine [[Marija Viktorovna Lučicka|Marija Lučicka]]; s pril. biogr. A. C. Leffler, [2], IV, str. 315|date= 1893|publisher= red. žurn. »Sev. vestn.«|location= Sankt Peterburg|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003665162?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Lewy|first1= Hans|authorlink1= Hans Lewy|title= An example of a smooth linear partial differential equation without solution|journal= [[Annals of Mathematics]]|date= 1957|volume= 66|issue= 1|pages= 155–158|jstor= 1970121|mr= 0088629|zbl= 0078.08104|doi= 10.2307/1970121|ref= harv}} * {{citat|last1= Litvinova|first1= Jelizaveta Fjodorovna|authorlink1= Jelizaveta Fjodorovna Litvinova|title= С. В. Ковалевская: (Женщина-математик): Её жизнь и ученая деятельность: Биогр. очерк|date= 1894|publisher= F. Pavlenkov|location= Sankt Peterburg|pages= 92|series= ([[Žizn zamečatelnih ljudej (1890–1924)|Жизнь замечательных людей (1890—1924)]])|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003667999?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Malevič|first1= Josif Ignatjevič|title= Софья Васильевна Ковалевская|journal= Russkaja Starina|date= 1890|volume= 21|issue= 68. del, št. 12 (december)|pages= 615–654|url= https://runivers.ru/bookreader/book201817/#page/621|ref= harv}} * {{citat|last1= Malinin|first1= V. V.|title= Софья Ковалевская — женщина-математик. Её жизнь и учёная деятельность|date= 2004|publisher= CIT CGGA|url= https://web.archive.org/web/20080603193605/http://www.ssga.ru/erudites_info/peoples/ychenie/kovalevskaya/index.html|ref= harv}} * {{citat|last1= McFadden|first1= Margaret|title= Golden Cables of Sympathy: The Transatlantic Sources of Nineteenth-Century Feminism|date= 1999|publisher= University Press of Kentucky|ref= harv}} * {{citat|last1= Mizohata|first1= Sigeru|authorlink1= Sigeru Mizohata|title= Solutions nulles et solutions non analytiques|journal= Journal of Mathematics of Kyoto University|date= 1962|volume= 1|issue= 2|pages= 271–302|mr= 142873|zbl= 0106.29601|doi= |language= fr|url= http://projecteuclid.org/euclid.kjm/1250525061|ref= harv}} * {{citat|last1= Rappaport|first1= Karen D.|title= S. Kovalevsky: A Mathematical Lesson|journal= [[The American Mathematical Monthly]]|date= oktober 1981|volume= 88|issue= 8|pages= 564–573|publisher= [[Matematična zveza Amerike]]|issn= 0002-9890|doi= 10.2307/2320506|jstor= 2320506|url= https://manilsuri.umbc.edu/files/2017/11/sonya_math_monthly1981.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Rosay|first1= Jean-Pierre|title= Lewy operator and Mizohata operator|date= 2001|orig-year= 1994|work= [[Encyclopedia of Mathematics]]|publisher= EMS Press|url= https://www.encyclopediaofmath.org/index.php?title=Lewy_operator_and_Mizohata_operator|ref= harv}} * {{citat|last1= Rumjanceva|first1= Valentina|title= Родословная Корвин-Круковских|journal= Nevelьskij sbornik|date= 1997|voloume= |issue= št. 2|pages= 146–157|location= Sankt Peterburg|url= http://www.petergen.com/krukowski/rodoslow.htm|ref= harv}} * {{citat|last1= Rumjanceva|first1= Valentina|title= Легенды и были Полибинской усадьбы|journal= [[Nauka i žizn|Nauka i žiznь]] : žurnal|date= 2015|volume= |issue= št. 11|pages= 134–143|url= https://www.nkj.ru/archive/articles/27326/|ref= harv}} * {{citat|last1= Stoletov|first1= Aleksander Grigorjevič|authorlink1= Aleksander Grigorjevič Stoletov|last2= Žukovski|first2= Nikolaj Jegorovič|authorlink2= Nikolaj Jegorovič Žukovski|last3= Nekrasov|first3= Pavel Aleksejevič|authorlink3= Pavel Aleksejevič Nekrasov|title= С. В. Ковалевская|journal= Matematičeskij sbornik|date= 1891|volume= 16|issue= 1|pages= 1–38|mr= 7224|jfm= 23.0027.01|url= http://www.mathnet.ru/php/archive.phtml?wshow=paper&jrnid=sm&paperid=7224|ref= harv}} * {{citat|last1= Štrajh|first1= S. Ja.|title= С. Ковалевская|editor-last1= Gorki|editor-first1= M.|editor-last2= Kolcov|editor-first2= M. E.|editor-last3= Tihonov|editor-first3= A.|date= 1935|publisher= Žurnalьno-gazetnoe ob-nie|location= Moskva|pages= 252|series= ([[Žizn zamečatelnih ljudej|Жизнь замечательных людей]]) 15. del (63)) (документально-художественная)|ref= harv}} * {{citat|last1= Vencelj|first1= Marija|authorlink1= Marija Vencelj|title= Ob stoletnici smrti Sonje Kovalevske|journal= [[Presek (revija)|Presek]]|date= 1991|volume= 19|issue= 3|pages= 138–142|url= http://www.presek.si/19/1091-Vencelj.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Voroncova|first1= L. A.|title= Софья Ковалевская: Жизнь замечательных людей|date= 1959|publisher= [[Molodaja gvardija (založba)|Molodaja gvardija]]|pages= 344|ref= harv}} {{refend}} == Nadaljnje branje == * {{citat|url= https://en.wikisource.org/wiki/Century_Magazine/Volume_50/Issue_4/Notable_Women:_Sonya_Kovalevsky|title= An overview of Sofia Kovalevskaya's life and career|publisher= [[Wikivir]]|language= en}} * {{citat|url= https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Kovalevsky,_Sophie|title= Kovalevsky, Sophie|publisher= Wikivir|work= [[Enciklopedija Britannica]] [[Enciklopedija Britannica (11. izdaja)|1911]]|language= en}} * Kennedy, Don H. (1983). ''Little Sparrow, a Portrait of Sofia Kovalevsky. Athens: Ohio University Press.'' {{isbn|0-8214-0692-2}} * Koblitz, Ann Hibner (1987). Sofia Vasilevna Kovalevskaia in {{Citation | author=Louise S. Grinstein (Editor), Paul J. Campbell (Editor) | title=Women of Mathematics: A Bio-Bibliographic Sourcebook | year=1987 | publisher=Greenwood Press, New York | isbn=978-0-313-24849-8 | url-access=registration | url=https://archive.org/details/womenofmathemati0000unse }} * ''The Legacy of Sonya Kovalevskaya: proceedings of a symposium sponsored by the Association for Women in Mathematics and the Mary Ingraham Bunting Institute, held October 25–28, 1985''. Contemporary mathematics, 0271-4132 ; 64. Providence, R.I.: American Mathematical Society. 1987. {{isbn|0-8218-5067-9}} * {{citat|title= Sophie (Sonja) Vasiljevna Kovalevsky|url= http://www.skbl.se/en/article/SonjaKovalevsky|publisher= [[Svenskt kvinnobiografiskt lexikon]]|language= en, sv}} {{PlanetMath attribution|id=9394|title=Sofia Kovalevskaya}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sofia Kovalevskaya}} {{Wikiquote}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=9711}} * [http://www.agnesscott.edu/lriddle/women/kova.htm Biographies of Women Mathematicians: Sofia Kovalevskaya], [[Kolidž Agnes Scott]], april 1995 {{in lang|en}} * {{Mactutor|id=Kovalevskaya}} * Lewis, Jone Johnson, ''[https://www.thoughtco.com/sofia-kovalevskaya-biography-3530355 The Life and Career of Mathematician Sofia Kovalevskaya]'' {{in lang|en}} * Belits, Yuriy, ''[https://web.archive.org/web/20060920215141/http://www-math.cudenver.edu/~wcherowi/courses/m4010/s05/belitspdf.pdf Brief biography of Sofia Kovalevskaya]'', [[Univerza Kolorada Denver]], 17. marec 2005 {{in lang|en}} * [http://www.peoples.ru/science/professor/kovalevskaya/ Biografija] {{in lang|ru}} * {{worldcat id|lccn-n82-63856}} {{in lang|en}} * [https://www.openstreetmap.org/way/380299287 Ulica Sofi Kovalevskoj, Sankt Peterburg (OpenStreetMap)] * [https://www.openstreetmap.org/way/188101304 Ulica Sofi Kovalevskoj, Moskva (OpenStreetMap)] * [http://www.womanineurope.com/you/d_kovalevska.php Софья Вассильевна Ковалевская - "профессор Соня"] {{in lang|ru}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovalevska, Sofja Vasiljevna}} [[Kategorija:Ruski matematiki]] [[Kategorija:Ruski pisatelji]] [[Kategorija:Ruski nihilisti]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Göttingenu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Stockholmu]] [[Kategorija:Člani Sanktpeterburške akademije znanosti]] [[Kategorija:Prejemniki Bordinove nagrade]] [[Kategorija:Nosilci reda Akademskih palm]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Pokopani na Norra begravningsplatsu]] itfllh9krj7ixxw7yao5n6rl35ueivc 5728862 5728860 2022-08-08T06:38:13Z Romanm 13 /* Ozadje, mladost in zgodnje izobraževanje */ Krukovski wikitext text/x-wiki {{short description|ruska matematičarka (1850–1891)}} {{infopolje Znanstvenik | name = Sofja Vasiljevna Kovalevska | image = Sofja_Wassiljewna_Kowalewskaja_1.jpg | caption = Kovalevska leta 1880 | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = {{ikonazastave|RUS}} [[Ruski imperij]] <br /> {{ikonazastave|SWE}} [[Švedska]] | nationality = {{ikonazastave|RUS}} [[Rusinje|ruska]] | citizenship = {{ikonazastave|RUS}} [[Ruski imperij]] | fields = [[matematika]], [[mehanika]] | workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} | doctoral_advisor = [[Karl Weierstrass]] | doctoral_students = Emil Stenberg {{small|(1885)}} | known_for = {{ubl|[[izrek Cauchyja in Kovalevske]]|[[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske|vrtavka Kovalevske]]|[[izrek Kovalevske]]}} | spouse = [[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimir Kovalevski]] (1842–1883); [[zakonska zveza|⚭]] 1868 | native_name = {{nobold|Софья Ковалевская}} | native_name_lang = ru | birth_name = Sofja Vasiljevna Korvin-Krukovska | thesis_year = 1874 | awards = {{ubl|[[Bordinova nagrada]] {{small|(1888)}}|[[slika:Palmes academiques Officier ribbon.svg|60px|link=red Akademskih palm|alt=oficirka reda Akademskih palm]]}} | children = Sofja Vladimirovna (Fufa) (1878–1952) | other_names = {{ubl|Sophie Kowalevski|Sophie Kowalevsky}} | resting_place = [[Norra begravningsplatsen]] | signature = Ковалевская Софья Васильевна подпись.svg }} '''Sofja Vasiljevna Kovalevska'''{{efn|V slovenskih virih velikokrat tudi poslovenjeno »[[Sofija (ime)|Sofija]]« in tudi ([[manjšalnica|manjšalna]] oblika) »[[Sonja]]« (»Soňa«) ter »Kovalevskaja« (»Kovalevskaia«, »Kovalevskaya«). [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/72060003 CONOR.SI-ID 72060003].}}{{efn|Brat Fjodor in v družini so jo ljubkovalno imenovali Sofa.{{r|korv_1891}}}} ({{jezik-ru|link=no|Со́фья Васи́льевна Ковале́вская}}), rojena '''[[Korvin-Krukovski|Korvin-Krukovska]]''' (Корвин-Круковская), [[Rusinje|ruska]] [[matematičarka]], [[pisateljica]] in borka za [[ženske pravice]], * [[15. januar]] (3. januar, [[ruski koledar]]) [[1850]], [[Moskva]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[10. februar]] [[1891]], [[Stockholm]], [[Švedska]]. Sofja Kovalevska je najbolj znana po svojih doprinosih k [[matematična analiza|analizi]], [[parcialna diferencialna enačba|parcialnim diferencialnim enačbam]] in [[mehanika|mehaniki]]. Znana je po svojih delih s področja [[eliptični integral|eliptičnih integralov]], [[Abelov integral|Abelovih integralov]] in uporabe [[matematika|matematike]] na probleme iz [[astronomija|astronomije]] in [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]].{{r|spl4}} Bila je pionirka za ženske v matematiki po svetu – prva ženska, ki je prejela [[doktorat]] (v sodobnem smislu) iz matematike, ena prvih doktoric znanosti sploh, prva ženska, izbrana za [[redna profesorica|redno profesorico]] v Severni Evropi in ena prvih žensk, ki je delala kot urednica [[znanstvena revija|znanstvene revije]].{{r|spl0}}{{r|venc_1991}} Po [[zgodovina znanosti|zgodovinarki znanosti]] [[Ann Hibner Koblitz]] je bila Kovalevska »največja znana [[znanstvenica]] pred dvajsetim stoletjem«.{{r|kobl_1993}}{{rp|255}} [[zgodovina matematike|Zgodovinar matematike]] [[Roger Lee Cooke]] je zapisal: {{quote|... bolj ko razmišljam o njenem življenju in razmišljam o razsežnosti njenih dosežkov, postavljenih proti teži ovir, ki jih je morala premagati, bolj jo občudujem. Zame je prevzela junaški status, ki ga je doseglo zelo malo drugih ljudi v zgodovini. Da bi se podala v akademsko sfero, v svet, ki ga skoraj nobena ženska še ni raziskala, in da je bila posledično predmet radovednega pregleda, medtem ko je dvomljiva družba gledala in napol pričakovala njen neuspeh, zahtevala izjemen pogum in odločnost. Da je dosegla, kot je dosegla, vsaj dva velika rezultata, ki sta trajna vrednost za akademski študij, je dokaz velikega talenta, razvitega z železno disciplino.|{{r|cook_2002}}{{rp|1}}}} Bila je najslavnejša [[Karl Weierstrass|Weierstrassova]] učenka. Bila je tuja dopisna članica [[Sanktpeterburška akademija znanosti|Sanktpeterburške akademije znanosti]].{{efn|V Rusiji Kovalevska nikoli ni študirala ali delala. Zasebno je študirala pri znanem matematiku [[Karl Weierstrass|Karlu Weierstrassu]] in poučevala na [[Univerza v Stockholmu|Univerzi v Stockholmu]]. Za njeno članstvo v akademiji znanosti so spremenili pravila.}} Za delo ''Problem o vrtenju trdega telesa okrog nepomične točke'' (''Задача о вращении твёрдого тела вокруг неподвижной точки'') iz leta 1888 je prejela [[Bordinova nagrada|Bordinovo nagrado]] [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] leta 1888. Za drugo delo na isto temo je leta 1889 prejela nagrado [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljeve švedske akademije znanosti]] leta 1889.{{r|spl4}} Ukvarjala se je tudi s [[ruska književnost|književnostjo]]. Napisala je [[povest]] ''[[Nihilistka (Kovalevska)|Nihilistka]]'' (''Нигилистка'') (1884) in knjigo ''Spomini na otroštvo'' (''[[:ru:s:Воспоминания детства (Ковалевская)|Воспоминания детства]]'') (1889, prvič v ruščini – 1890). Karen D. Rappaport je zapisala: {{quote|[...] Nekako so njeni številni dosežki pozabljeni. V tistih nekaj primerov, ko se njeno delo ni izgubilo, so ga očrnile takšne študije, kot je zgodovina matematike devetnajstega stoletja [[Felix Christian Klein|Felixa Kleina]]. Klein zavrača delo Kovalevske na naslednji način: »Njena dela so narejena v slogu Weierstrassa in tako človek ne ve, kako veliko njenih lastnih zamisli je v njih.«{{r|klei_1926}}{{rp|294}} V vseh njenih raziskavah in zaslugah najde nekaj narobe, pripisuje ji zasluge le z enim pozitivnim dosežkom: da je prek njunih korespondenc izvlekla Weierstrassa izvlekla iz njegove lupine. Čas je, da ta zapis popravimo in pustimo, da dejstva govorijo sama zase.|{{r|rapp_1981}}{{rp|564}}}} Njena starejša sestra je bila socialistka in feministka [[Anne Jaclard]] (Ana Vasiljevna Žaklar). Obstaja več alternativnih [[prečrkovanje cirilice|prečrkovanj]] njenega imena.{{efn|V angleščini sta najpogostejši različici ''Sofya Kovalevskaya'' in ''Sofya Kovalavesky''.}} V svojih akademskih publikacijah je sama rabila različico '''Sophie Kowalevski''' (ali občasno '''Kowalevsky''' in '''Kowalewsky'''). == Življenje == === Ozadje, mladost in zgodnje izobraževanje === [[slika:Запись о рождении из метрической книги.jpg|thumb|right|Zapis o rojstvu Kovalevske v [[cerkveni register|registru]] [[Cerkev ikone Matere božje »Znamenje« pred Petrovskimi vrati|Znamenjske cerkve]] pred Petrovskimi vrati v Moskvi, 1850]] {| align=right width=30% style="clear:right;padding:30px; margin-left:30px; margin-top:30px; margin-bottom:30px; border: 1px solid black; font-size:10px;" | | {{familytree/start}} {{familytree | | | UGV |y| UGM | | | UGV=[[Friedrich Theodor von Schubert|Friedrich Theodor Schubert]]|UGM=Luise Friederike von Cronhelm}} {{familytree | | | | | |!| | | | | | }} {{familytree | | | | | GRV |y| GRM | GRV=[[Teodor Friedrich Schubert]]|GRM=Sophie Rall}} {{familytree | | | | | | | |)|-|-|-|.| }} {{familytree | | | VAT |y| MUT | | ALX | ALX=Aleksandra Šubert|MUT=Jelizaveta Šubert|VAT=[[Vasilij Vasiljevič Korvin-Krukovski (general)|Vasilij Korvin-Krukovski]]}} {{familytree | | |,|-|-|+|-|-|-|-|.| }} {{familytree | FJO | |F| ANN | |F| SOF | ANN=[[Anne Jaclard]]|FJO=Fjodor Korvin-Krukovski|SOF=<div style="font-size:14px">'''Sofja Kovalevska'''</div>}} {{familytree | | | | |:| | | | |:| | }} {{familytree | | VIC |J| WLA |y|J| | | |VIC=[[Victor Jaclard]]|WLA=[[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimir Kovalevski]]}} {{familytree | | | | | | | | |!| | }} {{familytree | | | | | | | | FUF | FUF=Sofja Kovalevska}} {{familytree/end}} |- | style="text-align:right" | |} Kovalevska se je rodila v Moskvi, na [[Hiša delavnice Alekseja Strelcova|mestnem posestvu delavnice Alekseja Strelcova]], kot druga od treh otrok, poleg starejše sestre Ane ([[Anjuta|Anjute]]) in mlajšega brata Fjodorja ([[Fedja|Fedje]]).{{r|kova_1978}} Njen oče generalporočnik [[Vasilij Vasiljevič Korvin-Krukovski (general)|Vasilij Korvin-Krukovski]]{{efn|V [[ruski pravopis|novejšem zapisu]] Korvin-Krukovski.}} (1803–1875) je tedaj služil v [[Ruska imperialna vojska|Ruski imperialni vojski]] kot načelnik [[Kremeljski arzenal|moskovskega artilerijskega arzenala]] pred upokojitvijo v [[Polibino (Velikolukški rajon)|Polibinu]], na [[Dvorec Korvin-Krukovskih|družinskem posestvu]] v [[Nevelski ujezd|Nevelskem ujezdu]] [[Vitebska gubernija|Vitebske gubernije]] (sedaj vas Polibino v [[Velikolukški rajon|Velikoluškem rajonu]] [[Pskovaska oblast|Pskovske oblasti]]) leta 1858, ko je bilo Kovalevski osem let.{{r|stol_1891}} Bil je pripadnik manjšega plemstva, mešanega [[Belorusi|(belo)]]rusko-[[Poljaki|poljskega]] rodu (Poljak po očetovi strani), z možnimi delnimi predniki iz [[Hunyadi|madžarske kraljeve družine Korvin]] in je služil kot maršal plemstva za Vitebsko gubernijo. (Morda je bilo po očetovi strani tudi nekaj [[Romi|romskih]] prednikov.{{r|spl1}}) Med letoma 1855 in 1858 je služil v [[Kaluga|Kalugi]].{{r|kova_1978}}{{r|korv_1891}} Njena mati Jelizaveta Fjodorovna [[Šubert]] ([[Schubert]]) je izhajala iz družine nemških emigrantov v Sankt Peterburg, ki so živeli na [[Otok Vasiljevski|Vasiljevskem otoku]]. Njen praded po materini strani je bil matematik, astronom, geograf in popularizator znanosti [[Friedrich Theodor von Schubert|Friedrich Theodor Schubert]] (Фёдор Иванович Шуберт) (1758−1825), ki je emigriral v Rusijo iz Nemčije okoli leta 1785 za časa vladanja [[Katarina Velika|Katarine II.]].{{r|venc_1991}} Postal je stalni član Sanktpeterburške akademije znanosti in predstojnik astronomskega observatorija. Njegov sin, ded Kovalevske po materini strani, je bil pehotni general in geodet [[Teodor Friedrich Schubert]] (Фёдор Фёдорович Шуберт) (1789−1865), ki je bil vodja vojaške topografske službe, častni član [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]] in tudi direktor muzeja [[Kunstkamera]]. [[slika:Усадебный дом в Полибино. 02 (cropped).JPG|thumb|left|upright=1.4|[[Dvorec Korvin-Krukovskih]], fotografija iz leta 2014. Tu je muzejska hiša Sofje Kovalevske]] V zgodnjem otroštvu je živela v različnih krajih v Rusiji, saj se je njen oče zaradi službe pogosto selil iz kraja v kraj.{{r|kova_1974}}{{rp|10}} Kot se je spominjala, je odraščala kot »divji« otrok – bila je sramežljiva tako do gostov kot do tujcev, občasno pa je doživljala občutek hrepenenja, »občutek bližajoče se teme«. Že v zgodnjem otroštvu je »razvila prepričanje«, da je v družini neljubljena – za razliko od starejše sestre Ane in mlajšega brata Fedje. Takšne misli so se v njej večinoma porajale kot posledica preslišanih pogovorov njene varuške z deklico Fjoklo, ki je bila otrokom dodeljena »za storitve«. Varuška je povedala, da se je Sofja rodila »ob napačnem času«: dobesedno na predvečer njenega rojstva je Sofjin oče izgubil toliko, da je bilo »treba zastaviti damske diamante.« Poleg tega sta starša upala, da se bo rodil fant, in po rojstvu deklice je bila »gospa tako razburjena, da je ni hotela niti pogledati.« Ista varuška treh otrok je Sofjo imela za »svojo hišno ljubljenko«, imela jo je rada bolj kot druge in dejala, da jo sama doji, ker »drugim ni bilo mar zanjo«. Kovalevska je zapisala, da se je ob varuški počutila najbolj srečno – kljub temu, da je pogosto pripovedovala zgodbe o črni smrti, volkodlaku in dvanajstglavi kači, ki je pri deklici povzročila grozo – »neodgovorno, dih jemajočo ...«{{r|kova_1974}}{{rp|12–15}} Kovalevska je na dednem družinskem posestvu v Polibinu{{efn|Tedaj so pisali tudi Palibino (Палибино).{{r|korv_1891}}}} preživela skoraj vsa svoja otroška leta.{{r|rumj_2015}} Starša Kovalevske sta ji nudila dobro zgodnje izobraževanje. V različnih časih so bile njene guvernante materne govorke angleščine, francoščine in nemščine. Dolga leta jo je vzgajala angleška guvernanta Margarita Francevna Smit (Margaret Smith) (1826–1914), ki je bila po spominih Kovalevske po naravi »trda, energična in nepopustljiva« in je izkusila »potrebo po moralni lastnini«. Kovalevska je priznala, da je guvernanta ljubila svojo učenko na svoj način, vendar je bila ta ljubezen »težka, ljubosumna, zahtevna in brez vsakršne nežnosti«.{{r|kova_1974}}{{rp|35}} Po življenju pri Korvin-Krukovskih je odšla živet k družini Šubert v Sankt Peterburg.{{r|kova_1978}} Kot se je spominjala Kovalevska v svojih ''[[:ru:s:Воспоминания детства (Ковалевская)|Spominih iz otroštva]]'', se je njeno zanimanje za matematiko pojavilo iz dveh razlogov: prvič, njen ljubljeni stric Peter Vasiljevič Korvin-Krukovski, starejši brat njenega očeta, s katerim se je rada »pogovarjala o najrazličnejših stvareh«, medtem ko se je stric, ki ji je bil zelo všeč, z njo pogovarjal kot z odraslo osebo – od njega je na primer prvič slišala za [[kvadratura kroga|kvadraturo kroga]] in [[asimptota|asimptoto]]. Ko je bila stara 11 let, jo je navdušil pogled na to, česar se bo naučila pozneje pri pouku [[infinitezimalni račun|računanja]]. Drugi razlog je imenovala »nenavadna okoliščina« – ob selitvi v Polibino za eno od otroških sob ni bilo dovolj tapet – in stena je bila oblepljena s stranmi iz tiskane izdaje predavanj o [[diferencialni račun|diferencialnem]] in [[integralni račun|integralnem računu]] [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Mihaila Ostrogradskega]], ki so ostale iz študentskih dni njenega očeta.{{r|spl2}} V tej obliki je soba ostala več let – in Kovalevska je, kot se je spominjala, cele ure preživela pred to »skrivnostno« steno, zaradi česar so se ji številne formule in besedne zveze tako vtisnile v spomin, da so se ji pozneje, ko je pri 15-ih letih začela preučevati diferencialni račun, nekateri matematični pojmi zdeli presenetljivo lahki, kot da bi jih »znala vnaprej«.{{r|kova_1974}}{{rp|42–43}} Zasebno jo je poučeval elementarno matematiko Josif Ignatjevič Malevič (1813–1898), sin malega plemiča, ki je vse življenje delal kot domači učitelj in mentor, poučeval po obsežnem programu in otrokom dajal precej trdno znanje.{{r|kova_1974}}{{rp|511}} V Polibinu je živel devet let.{{r|kova_1978}} Decembra 1890 je v reviji ''[[Russkaja starina|Russkaja Starina]]'' objavil spomine o svoji učenki.{{r|male_1890}} Fizik [[Nikolaj Nikanorovič Tirtov|Nikolaj Tirtov]] (1822–1888) je opazil njeno nenavadno sposobnost, ko ji je uspelo razumeti njegov osnovni učbenik fizike tako, da je sama odkrila približno konstrukcijo [[trigonometrična funkcija|trigonometričnih funkcij]], s katerimi se v študiju še ni srečala.{{r|korv_1891}} Tirtov je bil blizu družine Korvin-Krukovski na posestvu v Polibinu. Ko je bila Kovalevska stara približno štirinajst let, je njenemu očetu podaril svoj tedaj slavni učbenik ''Osnovni tečaj fizike'' (''Элементарный курс физики'') v dveh delih. Učbenik je deklici prišel v roke in začela ga je izučevati sama. V razdelku za [[optika|optiko]] se je srečala z neznanimi pojmi [[sinus]]a, [[kosinus]]a in [[tangenta|tangente]]. Začela je razmišljati o skrivnostnih formulah in razkrila njihov pomen. Tirtov je bil presenečen, ko se je prepričal, da je mlada Kovalevska poustvarila najpreprostejše izreke trigonometrije. Imenoval jo je »novi [[Blaise Pascal|Pascal]]«. Deklico je navdušeno pohvalil njenemu očetu in svetoval generalu, naj Sofji omogoči študij [[višja matematika|višje matematike]] in ji kot učitelja priporočil študenta [[Pomorski kadetski korpus|Morskega kadetskega korpusa]] v Sankt Peterburgu, mornariškega poročnika [[Aleksander Nikolajevič Strannoljubski|Aleksandra Strannoljubskega]] (1839–1903), pozneje znanega učitelja, ki je naredil veliko za razvoj javnega šolstva in visokega šolstva za ženske v Rusiji. Kovalevska je z njim študirala približno tri leta med svojimi potovanji v Sankt Peterburg. Ta epizoda iz biografije Kovalevske je splošno znana.{{r|spl3}}{{r|rapp_1981}} V istem obdobju je sin lokalnega duhovnika predstavil njeni sestri Ani progresivne ideje, na katere je vplivalo radikalno gibanje iz 1860-ih, in ji priskrbel izvode tedanjih radikalnih revij, ki so razpravljale o [[rusko nihilistično gibanje|ruskem nihilizmu]].{{r|kova_1978}} Čeprav je bila beseda nihilist (нигилист) pogosto rabljena v negativnem pomenu, za mlade Ruse iz 1860-ih ([[šestdesetniki]] (шестидесятники)) ni imela takega pomena: {{quote|Potem ko je slavni pisatelj [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Ivan Turgenjev]] z besedo nihilist označil Bazarova, mladega junaka svojega romana ''[[Očetje in sinovi]]'' iz leta 1862, je določen segment »novih ljudi« prevzel tudi to ime, kljub negativnim konotacijam v večini krogov. .. Za nihiliste se je znanost zdela najučinkovitejše sredstvo za pomoč množici ljudi do boljšega življenja. Znanost je premaknila meje religije in vraževerja ter s teorijo evolucije »dokazala«, da so bile (mirne) družbene revolucije pot narave. Za zgodnje nihiliste je bila znanost tako rekoč sinonim za resnico, napredek in radikalizem – zato se na prizadevanje za znanstveno kariero nikakor ni gledalo kot na oviro za družbeni aktivizem. Pravzaprav je bil viden kot pozitivna spodbuda progresivnim silam, dejaven udarec proti zaostalosti.|[[Ann Hibner Koblitz]]{{r|kobl_2000}}{{rp|2–4}}}} Leta 1867 je z družino odpotovala v Nemčijo in Švico. Navkljub svoje očitne nadarjenosti za matematiko ni mogla zaključiti svojega izobraževanja v Rusiji. V tistem času ženske niso smele študirati na univerzah v Rusiji in v večini drugih držav. Da bi lahko študirala v tujini, je potrebovala napisano dovoljenje od očeta (ali moža). Oče ni hotel dati dovoljenja, ker ni želel nadalje izobraževati svoje hčerke. Zaradi tega je 27. (15.) septembra 1868 sklenila »navidezno poroko« z [[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimirjem Kovalevskim]], mladim študentom paleontologije, knjižnim založnikom in radikalcem, ki je prvi prevedel in objavil dela [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] v Rusiji. Leta 1869 sta se iz Rusije preselila v Nemčijo, po kratkem postanku na Dunaju, da bi nadaljevala višji študij.{{r|cook_1984}} Kovalevski ni predvideval, da se bo sčasoma zaljubil v svojo izmišljeno ženo. === Poroka in študentska leta === Aprila 1869 po kratkem postanku na Dunaju, kjer je poslušala predavanja iz fizike na [[Univerza na Dunaju|univerzi]], sta se preselila v [[Heidelberg]]. Z velikimi prizadevanji ji je uspelo pridobiti dovoljenje za revizijo pouka z dovoljenjem profesorjev na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v Heidelbergu]]. Tam je obiskovala tečaje fizike in matematike pri profesorjih, kot so [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Hermann von Helmholtz]], [[Gustav Robert Kirchhoff|Gustav Kirchhoff]], [[Robert Wilhelm Bunsen|Robert Bunsen]] in [[Paul du Bois-Reymond]].{{r|kobl_1993}}{{rp|87–89}} Študirala je tudi pri [[Leo Königsberger|Leu Königsbergerju]] [[eliptična funkcija|eliptične funkcije]]. Vladimir je medtem šel naprej na [[Univerza v Jeni|Univerzo v Jeni]], da bi doktoriral iz paleontologije. Oktobra 1869, kmalu po obiskovanju tečajev v Heidelbergu, je z Vladimirjem obiskala London, ki je preživel čas s svojima kolegoma [[Thomas Henry Huxley|Thomasom Huxleyjem]] in Charlesom Darwinom, njo pa so povabili na nedeljske salone [[George Eliot]].{{r|cook_1984}} Tam je pri devetnajstih spoznala [[Herbert Spencer|Herberta Spencerja]] in se na pobudo Eliotove udeležila razprave o »sposobnosti žensk za abstraktno misel«. Čeprav o podrobnostih njunega pogovora ni zapisa, je tedaj ravno končala s predavanjem v Heidelbergu o mehaniki in je morda le omenila [[Eulerjeve enačbe (dinamika togega telesa)|Eulerjeve enačbe]], ki veljajo za gibanje [[togo telo|togega telesa]] (glej naslednji razdelek). Eliotova je tedaj pisala roman ''[[Middlemarch]]'', v katerem se najde izjemen stavek: »Skratka, ženska je bila težava, ki, ker je bil um gospoda Brookea pred njim prazen, težko da bi bila manj zapletena kot vrtenje nepravilnega trdnega telesa.«{{r|elio_1872}} To je bilo veliko prej preden je Kovalevska dala svoj opazen prispevek »[[vrtavka Kovalevske|vrtavke Kovalevske]]« h kratkemu seznamu znanih primerov integrabilnega gibanja togega telesa (glej naslednji razdelek). Oktobra 1870 je po Königsbergerjevem nasvetu Kovalevska odšla v Berlin, kjer je začela obiskovati zasebne lekcije pri [[Karl Weierstrass|Karlu Weierstrassu]]. Po pravilih univerze ženske niso smele poslušati predavanj. Univerza ji ni dovolila niti revizijskega študija. Toda Weierstrass, ki ga je zanimalo odkrivanje matematičnih talentov Kovalevske, je nadzoroval njen študij. Bil je zelo navdušen nad njenimi matematičnimi sposobnostmi in jo je v naslednjih treh letih učil isto snov, ki je obsegala njegova predavanja na univerzi. Sočustvovala je z revolucionarnim bojem in idejami [[anarhizem|anarhizma]], zato je aprila 1871 skupaj z možem Vladimirjem na kratko odpotovala v oblegani Pariz, da bi pomagala v [[Pariška komuna|Pariški komuni]], kjer je spremljala poškodovane komunarde, njena sestra Anjuta pa je delovala v komuni.{{r|kobl_1993}}{{rp|104–106}} S padcem komune so Anjuto in njenega moža [[Victor Jacard|Victorja Jacarda]], ki je bil vodja kontingenta nacionalne garde Montmartre in ugleden [[blanquizem|blanquist]], aretirali. Čeprav je Anjuta uspela pobegniti v London, so Jacarda obsodili na usmrtitev. Vendar jima je s pomočjo Sofjinega in Anjutinega očeta generala Krukovskega, ki je nujno prišel v Pariz pomagat Anjuti in pisal [[Adolphe Thiers|Adolphu Thiersu]] s prošnjo za pomilostitev, uspelo rešiti Jaclarda.{{r|kobl_1993}}{{rp|107–108}} Emancipirani prijatelji Kovalevske niso odobravali njene intimnosti z izmišljenim zakoncem. Bila sta prisiljena živeti v različnih stanovanjih in različnih mestih. Ta položaj je močno obremenjeval oba. Leta 1874 sta se iz neznanega razloga, morda zaradi smrti njenega očeta, odločila, da bosta več let preživela skupaj kot pravi zakonski par. Štiri leta pozneje se jima je 17. (5.) oktobra rodila hčerka edinka Sofja Vladimirovna Kovalevska.{{efn|V družini so Sofjo Vladimirovno Kovalevsko poimenovali z otroškim vzdevkom »Fufa«.}} Hči je leta 1901 vstopila na [[Ženski medicinski inštitut v Sankt Peterburgu]] – prvo medicinsko izobraževalno ustanovo, zasnovano posebej za ženske, kjer je diplomirala 5. marca 1907 in po ordinaturi v Sokolniški bolnišnici v Moskvi postala zdravnica.{{r|spl5}}{{r|rumj_1997}} Kovalevska se je vrnila v Berlin in nadaljevala študij pri Weierstrassu še tri leta. Leta 1874 je na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]] kot doktorsko disertacijo predstavila tri prispevke – ''O teoriji parcialnih diferencialnih enačb'' (''[http://www.tollmien.com/pdf/partielleDifferentialgleichungen.pdf Zur Theorie der partiellen Differentialgleichungen]''), ''O redukciji enega razreda Abelovih integralov 3. ranga na eliptične integrale'' in ''Dopolnitve in pripombe k Laplaceovi raziskavi o obliki [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]]''.{{r|kova_1875}}{{r|kova_1884b}}{{r|kova_1885b}} Z Weierstrassovo podporo ji je to prineslo [[doktorat]] iz matematike z najvišjo odliko, potem ko je Weierstrassu uspelo, da jo je izvzel iz običajnih ustnih izpitov.{{r|cook_1984}} Tako je postala prva ženska, ki je prejela doktorat (v sodobnem pomenu besede) iz matematike.{{efn|[[Maria Gaetana Agnesi]] tudi velja za prvo žensko s prejetim doktoratom na [[Univerza v Bologni|Univerzi v Bologni]].{{r|audi_2011}}}} Njen prispevek o parcialnih diferencialnih enačbah vsebuje tisto, kar je sedaj splošno znano kot [[izrek Cauchyja in Kovalevske]], ki dokazuje obstoj in analitičnost lokalnih rešitev takšnih enačb pod ustrezno določenimi začetnimi/mejnimi pogoji. === Zadnja leta v Nemčiji in na Švedskem === [[slika:Sofya Vasilyevna Kovalevskaya Bust.jpg|thumb|right|200px|Doprsni kip Kovalevske finskega kiparja [[Walter Runeberg|Walterja Runeberga]], 1895]] [[slika:Sofia Kovalevskaya grave.jpg|thumb|right|200px|Grob Kovalevske na [[Norra begravningsplatsen|Norra begravningsplatsu]]]] Leta 1874 sta se Kovalevska in njen mož Vladimir vrnila v Rusijo, vendar Vladimirju zaradi svojih radikalnih prepričanj ni uspelo zagotoviti profesorskega mesta. (Kovalevske zaradi njenega spola nikoli ne bi obravnavali za tak položaj.) V tem času sta poskusila različne sheme za preživljanje, vključno z razvojem nepremičnin in sodelovanjem z naftno družbo. Toda v poznih 1870-ih sta razvila finančne težave, ki so privedle do bankrota.{{r|koci_1985}}{{r|kobl_1993}} Po skoraj dveh letih, posvečenih vzgoji svoje hčerke, je Kovalevska Fufo dala v varstvo sorodnikov in prijateljev, nadaljevala z delom v matematiki in zapustila Vladimirja, kar bi bilo zadnjič. V tem času je delovala s francoskimi matematiki [[Charles Hermite|Charlesom Hermiteom]], [[Émile Picard|Émilom Picardom]], [[Henri Poincaré|Henrijem Poincaréjem]] in [[Joseph Louis François Bertrand|Josephom Bertrandom]]. Bila je dejavna udeleženka matematičnega življenja v Parizu in Berlinu, ni pa imela nikakršnega uradnega položaja.{{r|venc_1991}} Vladimir, ki je vedno trpel zaradi močnih nihanj razpoloženja, je postal bolj nestabilen. 27. aprila 1883 je z vdihavanjem [[kloroform]]a storil samomor, soočen s poslabšanjem nihanja razpoloženja in možnostjo, da ga bodo preganjali zaradi svoje vloge v borzni goljufiji.{{r|cook_1984}} Tragično novico je Kovalevska izvedela v Parizu, kjer je kot novoizvoljena članica [[Francosko matematično društvo|Francoskega matematičnega društva]] poročala o nekaterih svojih raziskavah. Žalostna zaradi smrti svojega moža se je krivila za to, kar se je zgodilo, in šele v začetku julija, ko se je nekako opomogla od šoka, našla moči, da je prišla v Berlin k Weierstrassu. Tistega leta novembra si je Kovalevska s pomočjo matematika [[Gösta Mittag-Leffler|Göste Mittag-Lefflerja]], ki ga je poznala kot Weierstrassovega soštudenta, uspela zagotoviti mesto privatne docentke na [[Univerza v Stocholmu|Univerzi v Stockholmu]] na Švedskem.{{r|cook_1984}} Kovalevska je spoznala Mittag-Lefflerjevo sestro, igralko, romanopisko in dramaturgijo [[Anne Charlotte Leffler|Anne Edgren-Leffler]]. Vse do smrti Kovalevske sta bili tesni prijateljici.{{r|mcfa_1999}} Leta 1884 so Kovalevsko imenovali na petletno mesto profesorice ekstraordinarijke ([[izredna profesorica|izredne profesorice]] v sodobni terminologiji) in postala je urednica skandinavske znanstvene revije ''[[Acta Mathematica]]''. Leta 1888 je prejela Bordinovo nagrado Francoske akademije znanosti za svoje delo ''Razprava o posameznem primeru problema vrtenja togega telesa okrog nepomične točke, kjer se integracija izvaja z uporabo ultraeliptičnih funkcij po času.'' (''Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d'un corps pesant autour d'un point fixe, où l'integration s'effectue à l' aide des fonctions ultraelliptiques du temps'').{{r|cook_1984}}{{r|kova_1894}}{{efn|Pred njo je nagrado od [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] prejela [[Sophie Germain]] leta 1816.{{r|audi_2011}}}} Njena predložitev je vsebovala slavno odkritje tega, kar je zdaj znano kot vrtavka Kovalevske, za katerega se je pozneje izkazalo, da je edini drug primer gibanja togega telesa, ki je »popolnoma [[integrabilni sistem|integrabilen]]«, razen [[vrtavka|vrtavk]] [[Leonhard Euler|Eulerja]], [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrangea]], [[Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|Gorjačeva]] in [[Sergej Aleksejevič Čapligin|Čapligina]].{{r|cook_1984}}{{rp|159}} Junija 1889 so Kovalevsko imenovali za dosmrtno profesorico ordinarijko (redno profesorico) na katedri za analizo na Univerzi v Stockholmu. Tako je bila prva ženska v Evropi v sodobnem času, ki je imela tak položaj.{{efn|Podoben položaj sta pred njo imeli fizičarka [[Laura Bassi]] in Agnesijeva na Univerzi v Bologni.}}{{r|kobl_1993}}{{rp|218}} Po dolgem lobiranju v njenem imenu (in spremembi pravil Akademije) so jo 29. decembra 1889 na pobudo [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Čebišova]] imenovali za dopisno članico Sanktpeterburške akademije znanosti, profesorskega mesta v Rusiji pa ji niso nikoli ponudili.{{r|stol_1891}} Od jeseni 1884 do jeseni 1890 je Kovalevska predavala na univerzi naslednje predmete: Teorija parcialnih diferencialnih enačb, Teorija algebrskih funkcij po Weierstrassu, Elementarna algebra, Teorija Abelovih funkcij po Weierstrassu, Teorija potencialnih funkcij, Teorija gibanja togega telesa, O krivuljah, določenih z diferencialnimi enačbami, po Poincareju, Teorija funkcij theta po Weierstrassu, Aplikacije teorije eliptičnih funkcij, Teorija eliptičnih funkcij po Weierstrassu, Teorija parcialnih diferencialnih enačb, Uporaba analize v teoriji celih števil.{{r|kova_1948}}{{rp|312}} Kmalu je obvladala švedski jezik in v tem jeziku objavila svoja matematična in literarna dela (roman ''Družina Voroncovih''). Kovalevska, ki se je vključila v progresivne politične in feministične tokove ruskega nihilizma poznega 19. stoletja, je napisala tudi več nematematičnih del, vključno s spomini ''Spomini na otroštvo'', dve drami (v sodelovanju z vojvodinjo Anne Edgren-Leffler) in delno avtobiografsko povest ''[[Nihilistka (Kovalevska)|Nihilistka]]'' (1890). Leta 1889 se je Kovalevska zaljubila v [[Maksim Maksimovič Kovalevski|Maksima Kovalevskega]], daljnega sorodnika njenega pokojnega moža, vendar je vztrajala, da se ne poroči z njim, ker se ne bi mogla ustaliti in živeti z njim.{{r|brun_1999}}{{rp|251}}{{r|cook_2002}}{{rp|18}} Maksim Kovalevski je Rusijo zapustil zaradi preganjanja vlade.{{r|voro_1959}}{{rp|266}} Kovalevska ga je povabila k sebi v Stockholm in mu zagotovila dohodek s predavanji na lokalni univerzi.{{r|spl6}} Kovalevska je umrla zaradi [[epidemija gripe 1889–1890|epidemije gripe]], ki jo je zapletla [[virusna pljučnica]] leta 1891 pri enainštiridesetih letih, potem ko se je z Maksimom 23. januarja vrnila s počitnic v [[Nica|Nici]].{{r|kobl_1993}}{{rp|231}} Pokopana je v [[Občina Solna|Solni]] na Švedskem, na pokopališču [[Norra begravningsplatsen]]. Matematični rezultati Kovalevske, kot je izrek Cauchyja in Kovalevske, in njena pionirska vloga matematičarke na področju, kjer prevladujejo skoraj izključno moški, so vodili do nastanka več knjig, vključno z biografijo [[Ann Hibner Koblitz]], biografijo v ruščini [[Pelageja Jakovljevna Kočina|Pelageje Kočine]] (v angleščino prevedel Michael Burov z naslovom ''Love and Mathematics: Sofya Kovalevskaya'', Mir Publishers, 1985) in knjigo o njeni matematiki [[Roger Lee Cooke|Rogerja Cookea]].{{r|kobl_1993}}{{r|koci_1981}}{{r|koci_1985}}{{r|cook_1984}} == Znanstveno delo == Kovalevska je objavila deset člankov iz matematike in fizike, od katerih sta bila dva po vsebini enaka, razlikovala sta se le v jeziku.{{r|kova_1884a}}{{r|kova_1884c}} Šele v sovjetskem obdobju so prevedli vse njene znanstvene članke v ruščino in jih leta 1948 zbrali v knjigo.{{r|kova_1948}} === Teorija parcialnih diferencialnih enačb === Od treh člankov, ki jih je za disertacijo doktorice filozofije predložila Univerzi v Göttingenu, je bil najpomembnejši o teoriji parcialnih diferencialnih enačb iz leta 1875, in velja sedaj za prvi pomembnejši rezultat v splošni teoriji parcialnih diferencialnih enačb.{{r|kova_1875}} S tega področja je leta 1842 [[Augustin Louis Cauchy|Augustin Cauchy]] objavil štiri članke o integriranju [[diferencialna enačba|diferencialnih enačb]] z začetnimi pogoji.{{r|cauc_1842}} Dokazal je obstoj [[analitična funkcija|analitičnih]] rešitev [[Cauchyjev problem|problema]] za [[navadna diferencialna enačba|navadne diferencialne enačbe]] in določen razred linearnih parcialnih diferencialnih enačb. Pokazal je tudi kako se lahko [[nelinearni sistem]] reducira na ta primer. Kovalevska je [[matematični dokaz|dokazala]] [[eksistenčni izrek]] za analitično ([[holomorfna funkcija|holomorfno]]) rešitev navadne diferencialne enačbe, ki izpolnjuje dane začetne pogoje, najprej za [[kvazilinearni sistem]] parcialnih diferencialnih enačb, nato pa za splošni nelinearni sistem poljubnega reda v normalni formi, z redukcijo na kvazilinearni sistem. Pri tem je uporabila metodo [[majoranta|majorant]], kjer se funkcija <math> f(x, y) \!\, </math> v diferencialni enačbi: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = f(x, y) \!\, </math> z začetnim pogojem: : <math> y = y_{0} \qquad \text{ in } \qquad x = x_{0} \!\, </math>, nadomesti z majoranto <math> F(x, y) \!\, </math> – z enostavno analitično funkcijo, katere razvoj v [[potenčna vrsta|potenčno vrsto]] z nenegativnimi koeficienti in večjimi ali enakimi [[absolutna vrednost|absolutni vrednosti]] koeficientom odgovarjajoče funkcije. Nato se enačba z majoranto: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = F(x, y) \qquad y(0) = a \qquad (a = y_{0}) \!\, </math> integrira eksplicitno in odgovarjajoča rešitev je majoranta za rešitev Cauchyjevega problema (z <math> x_{0} = 0 \!\, </math>). Metodo [[majorizacija|majorizacije]] vrst (po Cauchyju imenovano »račun limit«) je uvedel Cauchy leta 1839 za rigorozni dokaz izreka o implicitnih funkcijah za holomorfne funkcije. Kovalevska je uporabila majoranto iz Weierstrassovih predavanj oblike: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = \frac{M}{1 - \frac{ \displaystyle{ x + y}} {\displaystyle{a}}} , \!\, </math> kjer sta <math> M \!\, </math> in <math> a \!\, </math> konstanti. Pri tem kakor Weierstrass ni poznala predhodnega Cauchyjevega dela.{{r|koci_1978}} Zgleda sta [[enorazsežni prostor|enorazsežna]] [[difuzijska enačba]] ali [[toplotna enačba]] (homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti [[parabolična parcialna diferencialna enačba|paraboličnega]] tipa) za holomorfno funkcijo <math> u(x, t) \!\, </math> dveh [[kompleksno število|kompleksnih]] spremenljivk <math> x \!\, </math> in <math> t \!\, </math>: : <math> \frac{\partial u}{\partial t} - k \frac{\partial^{2} u}{\partial x^{2}} = 0 \!\, , </math> pri <math> k = 1 \!\, </math> in z začetnim pogojem: : <math> u(x, t) = u_{0} (x) = \frac{1}{1 + x^{2}}, \qquad \text{ za } t = 0 \!\, , </math> ki ima edinstveno formalno rešitev s potenčno vrsto (razvito okrog točke <math> (0, 0) \!\, </math>). Vendar pa ta formalna potenčna vrsta ne konvergira za nobene neničelne vrednosti <math> t \!\, </math>, zato v okolici izvora ni analitičnih rešitev. [[Hans Lewy]] je leta 1956 pokazal, da izrek Cauchyja in Kovalevske ne velja bolj splošno za vse [[gladka funkcija|gladke funkcije]] ([[Lewyjev primer]]).{{r|lewy_1957}} Pokazal je, da linearna enačba: : <math> \frac{\partial u}{\partial x} + i \frac{\partial u}{\partial y} - 2i \left( x + i y \right) \frac{\partial u}{\partial t} = f(x, y, t) \!\, </math> v splošnem nima rešitev za »skoraj« neskončnokrat odvedljive funkcije <math> f (x, y, t) \!\, </math>. Če so <math> f \!\, </math> analitične, izrek Cauchyja in Kovalevske zagotavlja, da rešitev obstaja. [[Sigeru Mizohata]] je leta 1962 našel, da celo preprostejša enačba: : <math> \frac{\partial u}{\partial x}+ix\frac{\partial u}{\partial y} = f(x,y) \!\, , </math> odvisna od dveh realnih spremenljivk <math> x \!\, </math> in <math> y \!\, </math>, včasih nima rešitev.{{r|mizo_1962}} To je skoraj najpreprostejši možni parcialni [[diferencialni operator]] z nekonstantnimi koeficienti.{{r|rosa_2001}} === Dinamika togega telesa === Drug zelo znani problem, ki je proslavil Kovalevsko, je problem [[gibanje|gibanja]] [[masa|masnega]] [[togo telo|togega telesa]] blizu nepremične točke v [[dinamika togega telesa|dinamiki togega telesa]]. Zgledi takšnega gibanja so gibanje [[nihalo|nihala]] in, pod določenimi pogoji, gibanje [[vrtavka|vrtavke]] in [[giroskop]]a. V [[klasična mehanika|klasični mehaniki]] [[precesija]] togega telesa, kot je na primer vrtavka, pod vplivom [[gravitacija|gravitacije]] v splošnem ni [[integrabilni sistem|integrabilni problem]]. [[enačba gibanja|Enačbe gibanja]] takšnih teles imajo v splošnem tri [[prostostna stopnja (mehanika)|prostostne stopnje]], [[usmerjenost]], ki jo določajo trije [[Eulerjevi koti]]. Do časa Kovalevske sta bila znana dva integrabilna primera takšnega gibanja. Sedaj obstajajo štirje znani primeri, ki so integrabilni – Eulerjev, Lagrangeev, Kovalevske, ter Gorjačeva in Čapligina. Poleg [[energija|energije]], vsaka od teh vrtavk vsebuje dodatne [[konstanta gibanja|konstante gibanja]], ki vodijo do integrabilnosti. Eulerjeva vrtavka opisuje prosto vrtavko brez posebne [[simetrija|simetrije]], ki se giblje brez vpliva [[zunanja sila|zunanjih sil]] (in [[navor]]ov), kjer je nepomična točka [[težišče]] vrtavke. Pri tem se [[izrek o vrtilni količini|ohranjata vrtilna količina]] in [[izrek o ohranitvi energije|energija]]. [[Leonhard Euler]] je dokazal primer, ga opisal in delno objavil leta 1750 in 1758, v celoti pa je bil objavljen leta 1765.{{r|eule_1765}} Lagrangeeva vrtavka je simetrična vrtavka, kjer sta dva masna vztrajnostna momenta enaka, težišče vrtavke pa leži na [[os simetrije|simetrijski osi]] vrtavke. Teorijo takšne vrste vrtavke je razvil [[Joseph-Louis de Lagrange|Joseph-Louis Lagrange]] med pripravo na drugo izdajo svoje ''Analitične mehanike'', objavljene prvič leta 1788. Po njegovi smrti so to teorijo vključili njegovi kolegi v drugo knjigo druge izdaje ''Analitične mehanike''.{{r|lagr_1815}} Kovalevska je našla tretji popolnoma integrabilni primer takšnega telesa, kjer se integracija izvede s pomočjo [[hipereliptična funkcija|hipereliptičnih funkcij]] po času. O gibanju togega telesa okrog nepomične točke je napisala tri članke.{{r|kova_1889}}{{r|kova_1890a}}{{r|kova_1890b}} Vrtavka Kovalevske je posebna simetrična vrtavka z edinim razmerjem glavnih masnih vztrajnostnih momentov, za katere velja zveza: : <math> J_{1} = J_{2} = 2J_{3} \!\, , </math> to je, dva glavna masna vztrajnostna momenta sta enaka, tretji pa je manjši za polovico, težišče vrtavke leži na ravnini, pravokotni na simetrijsko os (vzporedni na ravnino dveh enakih točk). [[Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|Dimitrij Gorjačev]] je leta 1900 podal primer [[neholonomni sistem|neholonomne]] vrtavke za katero je integracijo s pomočjo [[hipereliptični integral|hipereliptičnih integralov]] našel leta 1901 [[Sergej Aleksejevič Čapligin|Sergej Čapligin]], kjer velja podobna zveza razmerij glavnih masnih vztrajnostnih momentov:{{r|gorj_1900}}{{r|capl_1901}} : <math> J_{1} = J_{2} = 4J_{3} \!\, . </math> Njeno težišče leži na [[ekvatorialna ravnina|ekvatorialni ravnini]] skozi nepomično točko. Glavna [[vrtilna količina]] je pravokotna na smer gravitacije. Dokazano je, da ne obstaja nobena druga holonomna integrabilna vrtavka. === Matematika === Rešila je problem o redukciji določenega razreda [[ultraeliptični integral|ultraeliptičnih]] ([[Abelov integral|Abelovih]]) integralov tretjega ranga na [[eliptični integral|eliptične integrale]].{{r|kova_1884b}} Delovala je tudi na področju [[teorija potenciala|teorije potenciala]], [[matematična fizika|matematične fizike]], [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]]. === Nebesna mehanika === Raziskala je [[Pierre-Simon Laplace|Laplaceov]] problem o ravnotežju [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]] in z razvojem v potenčno vrsto dobila približek 2. reda.{{r|kova_1885b}} Njeno metodo uporabe hipereliptičnih funkcij za določitev [[potencial]]a [[vrtenje|vrtečega]] se [[telo (fizika)|telesa]] so raziskali in visoko ocenili kasneje Henri Poincaré, [[François Félix Tisserand|Félix Tisserand]], [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Aleksander Ljapunov]], [[Paul Émile Appell|Paul Apell]] in [[Horace Lamb]]. === Optika === V [[optika|optiki]] je raziskovala [[dvojni lom]].{{r|kova_1885a}} O njenem življenju in matematičnih delih so ob njeni smrti napisali [[referat]]e [[Aleksander Grigorjevič Stoletov|Aleksander Stoletov]], [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Nikolaj Žukovski]] in [[Pavel Aleksejevič Nekrasov|Pavel Nekrasov]], objavljene v reviji ''[[Matematičeskij sbornik]]'' in predstavljene na zasedanju [[Moskovsko matematično društvo|Moskovskega matematičnega društva]] 19. februarja 1891.{{r|stol_1891}} == Literarno delo == [[slika:Stamp of USSR 1635g.jpg|thumb|left|140px|[[Poštne znamke Sovjetske zveze|Poštna znamka Sovjetske zveze]], 1951, 40 [[kopejka|kopejk]].]] Kovalevska je imela goreč odnos do vsega, kar jo je obdajalo, in s prefinjenim opazovanjem in premišljenostjo je imela veliko sposobnost umetniške reprodukcije tega, kar je videla in čutila. Napisala je vrsto literarnih del, med njimi več večjih. V ruščini so se iz njenih literarnih del pojavili: ''Spomini na Georgea Elliota'' (''Воспоминания о Джордже Эллиоте'') (''[[Russkaja misl (revija)|Russkaja Mislь]]'', 1886, št. 6); družinska kronika ''Spomini na otroštvo'' (''[https://ru.wikisource.org/wiki/Воспоминания_детства_(Ковалевская) Воспоминания детства]'' (''[[Vestnik Evropi (1866–1918)|Vѣstnikъ Evropy]]'', 1890, št. 7 in 8);{{r|kova_1974}} ''Tri dni na kmečki univerzi na Švedskem'' (''Три дня в крестьянском университете в Швеции'') (''Severnyj Vestnik'', 1890, št. 12); posmrtna pesem (''Vѣstnikъ Evropy'', 1892, št. 2); skupaj z drugimi (iz [[švedščina|švedščine]] prevedena zgodba ''Vae victis'', odlomek iz romana ''Na Rivieri'') so se ta dela pojavila kot ločena zbirka pod naslovom ''Literarni spisi S. V. K.'' (''Литературные сочинения С. В. К'') (Sankt Peterburg, 1893). V švedščini so nastali spomini o [[januarska vstaja|poljski vstaji]] leta 1863 in roman ''Družina Voroncovih'', katerega zaplet se nanaša na obdobje nemirov med rusko mladino v poznih 1860-ih. Leta 1884 je napisala povest ''[[Nihilistka]]'', prvič objavljeno po njeni smrti v tujini leta 1892, najprej v švedščini, nato pa v ruščini. Zgodba prikazuje pot ruskega dekleta do [[nihilizem|nihilizma]] in prenaša vzdušje revolucionarnega [[narodništvo|narodniškega gibanja]] iz 1870-ih. Po zapletu se mlado in lepo dekle Vera, ki se je odločila posvetiti svoje življenje progresivnim idejam, poroči s prej neznanim obsojenim nihilistom in gre za njim na težko delo samo zato, da bi olajšala njegovo stisko. Zavrača vse blagoslove zaradi služenja »vzroku« in v tem vidi veliko srečo. Za karakterizacijo osebnosti Kovalevske je še posebej zanimiv ''Kampen för Lyckan, tvänne paralleldramer of К. L'' (Stockholm, 1887), prevod v ruščino [[Marija Viktorovna Lučicka|Marije Lučicke]], pod naslovom: ''Boj za srečo. Dve vzporedni drami. Delo S. K. in A. K. Leffler'' (''Борьба за счастье. Две параллельные драмы. Сочинение С. К. и А. К. Леффлёр'') ([[Kijev]], 1892). V tej dvojni drami, ki jo je napisala Kovalevska v sodelovanju s švedsko pisateljico Anne Edgren-Leffler, a povsem po Kovalevski je želela prikazati usodo in razvoj istih ljudi z dveh nasprotnih zornih kotov, »kako je bilo« in »kako bi lahko bilo«. Kovalevska je postavila znanstveno zamisel v osnovo tega dela. Prepričana je bila, da so vsa dejanja in dejanja ljudi vnaprej določena, hkrati pa je spoznala, da se lahko zgodijo takšni trenutki v življenju, ko se pokažejo različne priložnosti za določena dejanja, potem pa se življenje razvija v skladu s tem, kako bo nekdo izbral. [[slika:RR5110-0034R 150-летие со дня рождения С.В. Ковалевской.gif|thumb|right|200px|[[Priložnostni kovanec]] [[Banka Rusije|Banke Rusije]], posvečen 150. obletnici rojstva S. V. Kovalevske. 2 [[rubelj|rublja]], srebro, 2000]] Kovalevska je svojo domnevo utemeljila na Poincaréjevem delu o diferencialnih enačbah – integrali diferencialnih enačb, ki jih obravnava Poincaré, so z geometrijskega vidika neprekinjene ukrivljene črte, ki se razvejajo le na določenih izoliranih točkah. Teorija kaže, da fenomen teče vzdolž krivulje do mesta razvejitve ([[teorija bifurkacij|bifurkacije]]), vendar tukaj vse postane negotovo in nemogoče je vnaprej predvideti, v katero od vej se bo pojav nadaljeval. (glej tudi [[teorija katastrof]]). Po Lefflerjevi (njeni spomini o Kovalevski ''En biografi öfver Sonja Kovalevski'', po rokopisu prevod v ruščino Marije Lučicke in objavljeno pod naslovom ''Iz mojega skupnega življenja s Kovalevsko v Stockholmu'' (''Изъ моей совмѣстной жизни съ Ковалевской въ Стокгольмѣ'') v delu ''Киевский сборник в помощь пострадавшим от неурожая'', Kijev, 1892) je v glavni ženski figuri te dvojne drame Alisi, Kovalevska upodobila sebe in veliko stavkov, ki jih je izrekla Alise, je bilo v celoti vzeto iz ust same Kovalevske. Drama dokazuje vsemogočno moč ljubezni, ki zahteva, da se zaljubljenca popolnoma prepustita drug drugemu, po drugi strani pa je vse v življenju tisto, kar mu daje le sijaj in energijo. == Priznanja == === Poimenovanja === [[slika:Kovalevskaya crater 5024 h2.jpg|thumb|right|200px|[[Luna|Lunin]] [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Kovalevska (krater)|Kovalevska]], slika [[Lunar Orbiter 5]], 1967]] Dan matematike v srednji šoli Sonje Kovalevske je program za dodeljevanje donacij [[Združenje za ženske v matematiki|Združenja za ženske v matematiki]] (AWM), ki financira delavnice po ZDA za spodbujanje deklet k raziskovanju matematike. Čeprav AWM trenutno nima nepovratnih sredstev za podporo tega programa, številne univerze nadaljujejo program z lastnim financiranjem.{{r|spl9}} Predavanje Sonje Kovalevske vsako leto sponzorirata AWM in [[Društvo za industrijsko in uporabno matematiko]] (SIAM), namenjeno pa je izpostavitvi pomembnih prispevkov žensk na področju uporabne ali računalniške matematike. V njeno čast so poimenovali [[Sklad Kovalevske]], ustanovljen leta 1985 z namenom podpore ženskam v znanosti v državah v razvoju. Po njej se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] na [[Luna|Luni]] [[Kovalevska (krater)|Kovalevska]] (latinsko ''Kovalevskaya''). Ime je leta 1970 odobrila [[Mednarodna astronomska zveza]]. Po njej se imenuje [[asteroid]] zunanjega dela [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1859 Kovalevska]], ki ga je 4. septembra 1972 odkrila [[Ljudmila Vasiljevna Žuravljova|Ljudmila Žuravljova]] na [[Astrofizikalni observatorij Krim|Krimskem astrofizikalnem observatoriju]].{{r|spl7}} [[Ruska akademija znanosti]] od leta 1992 podeljuje [[nagrada Kovalevske|nagrado Kovalevske]]. Podeljuje jo njen [[Oddelek matematičnih znanosti RAN|Oddelek matematičnih znanosti]] za pomembne dosežke na področju matematike. Nemška [[Fundacija Alexandra von Humboldta]] obetavnim mladim raziskovalcem od leta 2002 vsaki dve leti podeljuje [[nagrada Sofje Kovalevske|nagrado Sofje Kovalevske]]. [[Gimnazija Sofje Vasiljevne Kovalevske (Velikije Luki)|Gimnazija S. V. Kovalevske]] v [[Velikije Luki|Velikih Lukih]], Pskovska oblast je izobraževalna ustanova, ustanovljena leta 1958. Častni naziv po Kovalevski nosi od leta 2000. Progimnazija in gimnazija Sofje Kovalevske v [[Vilna|Vilni]] ({{jezik-lt|Vilniaus Sofijos Kovalevskajos progimnazija / gimnazija}}) je 49. srednja šola v mestu in so jo odprli 1. septembra 1980. Leta 1998 so šolo poimenovali po Kovalevski. [[Šola Sofje Kovalevske]] (švedsko ''Sonja Kovalevsky-skolan'') je nekdanje ime srednje šole (gimnazije) »Metapontum« (švedsko ''grundskolan Metapontum'') v Stockholmu, Švedska, ustanovljene leta 1996. Ulice v mnogih mestih v Rusiji, Ukrajini, Kazahstanu in na Švedskem nosijo ime Sofije Kovalevske. Glej [[Ulica Kovalevske]]. Letalo [[Airbus A320]] ruske letalske družbe [[Aeroflot]] nosi ime Sofja Kovalevska.{{r|spl8}} Edini muzej v spomin na Sofjo Kovalevsko v Rusiji se nahaja v glavni stavbi [[Dvorec Korvin-Krukovskih|posestva Korvin-Krukovskih]] v vasi [[Polibino (Velikolukški rajon)|Polibino]] v [[Pskovska oblast|Pskovski oblasti]].{{r|rumj_2015}} == V filmu in medijih == O Kovalevski so posneli več filmskih in televizijskih biografij. * 1956 – ''[[Sofja Kovalevska (film, 1956)|Sofja Kovalevska]]'', režija [[Josif Solomonovič Šapiro (režiser)|Josif Šapiro]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Jelena Vladimirovna Junger|Jelena Junger]], [[Lev Kolesov]] in [[Tatjana Sezenjevska]].{{r|spl10}} * 1983 – ''[[Hrib na temni strani Lune]]'' (''Berget på månens baksida''), režija [[Lennart Hjulström]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Gunilla Nyroos]] in [[Bibi Andersson]] kot Anne Charlotte Edgren-Leffler, vojvodinja Cajanella in sestra Göste Mittag-Lefflerja.{{r|spl11}} * 1985 – ''[[Sofja Kovalevska (film, 1985)|Sofja Kovalevska]]'', režija [[Ajan Gasanova Šahmalijeva|Ajan Šahmalijeva]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Jelena Vsevolodovna Safonova|Jelena Safonova]].{{r|spl12}} * 2011 – ''[[Dostojevski (televizijska serija)|Dostojevski]]'', ruski televizijski film v 7-ih delih, režija [[Vladimir Ivanovič Hotinenko|Vladimir Hotinenko]], v vlogi Sofje Korvin-Krukovske (Kovalevske) [[Jelizaveta Nikolajevna Arzamasova|Jelizaveta Arzamasova]].{{r|spl13}} * ''[https://www.youtube.com/watch?v=SYfUlrqS1L0 Больше чем любовь]'' na [[YouTube]] {{in lang|ru}} * ''[https://www.youtube.com/watch?v=IZUAk_y5w9Y Гении и злодеи]'' na YouTube {{in lang|ru}} == V literaturi in fikciji == * 1962 – ''Сестры: [Повесть о С. В. Ковалевской и А. В. Жаклар]: [Для старш. возраста]'', Ž. I. Janovska / [Il.: L. Rubinštejn], Leningrad: Detgiz [Leningr. otd-nie], 215 str. * 1983 – ''Little Sparrow: A Portrait of Sophia Kovalevsky'', Don H. Kennedy, Ohio University Press, Athens, Ohio * 2002 – ''Beyond the Limit: The Dream of Sofya Kovalevskaya'', biografski roman matematičarke in vzgojiteljice Joan Spicci Saberhagen, založnik ''[[Tom Doherty]] Associates, LLC'', zgodovinsko točen prikaz njenih zgodnjih zakonskih let in iskanja izobrazbe. Delno temelji na 88 pismih Kovalevske, ki jih je avtorica prevedla iz ruščine v angleščino. * 2006 – ''[[Against the Day]]'', roman [[Thomas Pynchon|Thomasa Pynchona]]. Pred izidom se je špekuliralo, da bo temeljil na življenju Kovalevske, vendar se v končanem romanu pojavlja kot manjši lik. * 2009 – ''Too Much Happiness'', kratka zgodba [[Alice Munro]], objavljena v avgustovski številki revije ''[[Harper's Magazine]]''. Kovalevska je glavni lik. Kasneje je bila objavljena v [[Too Much Happiness|istoimenski zbirki]]. == Bibliografija == {{Library resources box|by=yes|onlinebooks=yes|viaf=34495126}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Zur Theorie der partiellen Differentialgleichung|journal= [[Journal für die reine und angewandte Mathematik]]|date= 1875|volume= 80|pages= 1–32|url= http://gdz.sub.uni-goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PPN243919689_0080|trans-title= O teoriji parcialnih diferencialnih enačb|ref= harv}} [»Sophie von Kowalevsky«.] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur la propagation de la lumière dans un milieu cristallisé|journal= [[Comptes rendus|Comptes rendus des séances de l’Académie des sciences]]|date= 1884a|volume= 98|issue= 6|pages= 356–357|jfm= 16.0892.03|trans-title= O širjenju svetlobe v kristaliziranem mediju|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Über die Reduction einer bestimmten Klasse Abel'scher Integrale 3ten Ranges auf elliptische Integrale|journal= [[Acta Mathematica]]|date= 1884b|volume= 4|issue= 1|pages= 393–414|doi= 10.1007/BF02418424|doi-access= free|mr= 1554643|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485803339|trans-title= O redukciji določenega razreda Abelovih integralov 3. ranga na eliptične integrale|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Om ljusets fortplanting uti ett kristalliniskt medium|journal= Öfversigt of Kongl. Vetenskaps-Akademiens Förhandlingar|date= 1884c|volume= 41|issue= 2|pages= 119–121|jfm= 16.0893.01|trans-title= O širjenju svetlobe v kristaliziranem mediju|ref= harv}} [»Sonja Kovalevsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Über die Brechung des Lichtes In Cristallinischen Mitteln|journal= Acta Mathematica|date= 1885a|volume= 6|issue= 1|pages= 249–304|doi= 10.1007/BF02400418|doi-access=free|trans-title= O lomu svetlobe v kristaliziranih sredstvih|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Zusätze und Bemerkungen zu Laplace’s Untersuchung über die Gestalt der Saturnsringe|journal= [[Astronomische Nachrichten]]|date= 1885b|volume= 111|issue= 3|pages= 37–48|bibcode= 1885AN....111...37K|url= http://articles.adsabs.harvard.edu/full/seri/AN.../0111//0000023.000.html|trans-title= Dopolnitve in pripombe k Laplaceovi raziskavi o obliki Saturnovih obročev|ref= harv}} [»Sophie Kowalewsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur le problème de la rotation d'un corps solide autour d'un point fixe|doi= 10.1007/BF02592182|journal= Acta Mathematica|date= 1889|volume= 12|issue= 1|pages= 177–232|doi-access= free|mr= 1554772|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485881703|trans-title= O problemu vrtenja trdnega telesa okrog nepomične točke|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur une propriété du système d'équations différentielles qui définit la rotation d'un corps solide autour d'un point fixe|journal= Acta Mathematica|date= 1890a|volume= 14|issue= 1|pages= 81–93|doi= 10.1007/BF02413316|doi-access= free|jfm= 22.0921.02|mr= 1554791|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485881776|trans-title= O značilnosti sistema diferencialnih enačb, ki določa vrtenje trdnega telesa okrog nepomične točke|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d’un corps pesant autour d’un point fixe, où l’intégration s’effectue à l’aide de fonctions ultraelliptiques du temps|journal= Mémoires présentés par divers savants à l’Académie des sciences de l’Institut national de France|date= 1890b|volume= 31|issue= 1|pages= 1–62|url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k9761485z|trans-title= Razprava o posebnem primeru problema vrtenja težkega telesa okrog nepomične točke, kjer se integracija izvaja z uporabo ultraeliptičnih funkcij po času|ref= harv}} [»Sophie de Kowalevsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur un théorème de M. Bruns|journal= Acta Mathematica|date= 1891|volume= 15|issue= 1|pages= 45–52|doi= 10.1007/BF02392602|doi-access= free|mr= 1554811|s2cid= 124051110|url= https://zenodo.org/record/2282590|trans-title= O izreku M. Brunsa|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|translator-last= Coleman|translator-first= Sandra DeLozier|title= Mathematician with the Soul of a Poet: Poems and Plays of Sofia Kovalevskaya|date= 2021|publisher= Bohannon Hall Press|isbn= 979-8985029802|ref= harv}} [»Sofia Kovalevskaya«] == Povest == * ''Nihilist Girl'', prevod Natasha Kolchevska z Mary Zirin; uvod Natasha Kolchevska. Modern Language Association of America (2001) {{isbn|0-87352-790-9}} == Glej tudi == * [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] * [[izrek Kovalevske]] * [[Lewyjev primer]] * [[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske|vrtavka Kovalevske]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="audi_2011">{{sktxt|Audin|2011}}.</ref> <ref name="brun_1999">{{sktxt|Bruno|1999}}.</ref> <ref name="capl_1901">{{sktxt|Čapligin|1901}}.</ref> <ref name="cauc_1842">{{sktxt|Cauchy|1842}}.</ref> <ref name="cook_1984">{{sktxt|Cooke|1984}}.</ref> <ref name="cook_2002">{{sktxt|Cooke|2002}}.</ref> <ref name="elio_1872">{{sktxt|Eliot|1872|loc=§ IV, zadnji stavek}}.</ref> <ref name="eule_1765">{{sktxt|Euler|1765}}.</ref> <ref name="gorj_1900">{{sktxt|Gorjačev|1900}}.</ref> <ref name="klei_1926">{{sktxt|Klein|1926}}.</ref> <ref name="kobl_1993">{{sktxt|Koblitz|1993}}.</ref> <ref name="kobl_2000">{{sktxt|Koblitz|2000}}.</ref> <ref name="koci_1978">{{sktxt|Kočina|1978}}.</ref> <ref name="koci_1981">{{sktxt|Kočina|1981}}.</ref> <ref name="koci_1985">{{sktxt|Kočina|1985}}.</ref> <ref name="korv_1891">{{sktxt|Korvin-Krukovski|1891}}.</ref> <ref name="kova_1875">{{sktxt|Kovalevska|1875}}.</ref> <ref name="kova_1884a">{{sktxt|Kovalevska|1884a}}.</ref> <ref name="kova_1884b">{{sktxt|Kovalevska|1884b}}.</ref> <ref name="kova_1884c">{{sktxt|Kovalevska|1884c}}.</ref> <ref name="kova_1885a">{{sktxt|Kovalevska|1885a}}.</ref> <ref name="kova_1885b">{{sktxt|Kovalevska|1885b}}.</ref> <ref name="kova_1889">{{sktxt|Kovalevska|1889}}.</ref> <ref name="kova_1890a">{{sktxt|Kovalevska|1890a}}.</ref> <ref name="kova_1890b">{{sktxt|Kovalevska|1890b}}.</ref> <ref name="kova_1894">{{sktxt|Kovalevska|1894}}.</ref> <ref name="kova_1948">{{sktxt|Kovalevska|1948}}.</ref> <ref name="kova_1974">{{sktxt|Kovalevska|1974}}.</ref> <ref name="kova_1978">{{sktxt|Kovalevska|1978}}.</ref> <ref name="lagr_1815">{{sktxt|Lagrange|1815}}.</ref> <ref name="lewy_1957">{{sktxt|Lewy|1957}}.</ref> <ref name="male_1890">{{sktxt|Malevič|1890}}.</ref> <ref name="mcfa_1999">{{sktxt|McFadden|1999}}.</ref> <ref name="mizo_1962">{{sktxt|Mizohata|1962}}.</ref> <ref name="rapp_1981">{{sktxt|Rappaport|1981}}.</ref> <ref name="rosa_2001">{{sktxt|Rosay|2001}}.</ref> <ref name="rumj_1997">{{sktxt|Rumjanceva|1997}}.</ref> <ref name="rumj_2015">{{sktxt|Rumjanceva|2015}}.</ref> <ref name="spl0">{{navedi enciklopedijo|title= Sofya Vasilyevna Kovalevskaya.|url= http://www.britannica.com/EBchecked/topic/323006/Sofya-Vasilyevna-Kovalevskaya|encyclopedia= Encyclopædia Britannica Online Academic Edition.|publisher= Encyclopædia Britannica|access-date= 22. oktobra 2011}}</ref> <ref name="spl1">{{sktxt|Dubreil-Jacotin|2006}}.</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|title= Best of Russia --- Famous Russians --- Scientists.|url= http://www.tristarmedia.com/bestofrussia/scientists.html|work= TRISTARMEDIA {{!}} Web Design, Web Development, Multimedia, Creative Web Solutions|access-date= 21. oktobra 2011|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20110903172506/http://www.tristarmedia.com/bestofrussia/scientists.html|archive-date= 3. septembra 2011|language= en}}</ref> <ref name="spl3">{{navedi splet|title= Тыртов Николай Никанорович|publisher= [[Pskovska oblastna univerzalna znanstvena knjižnica|Pskoviana]]|url= http://pskoviana.ru/istoriya/persony/uchenye/1832-tyrtov-nikolaj-nikanorovich|accessdate= 11. maja 2022|language= ru}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi enciklopedijo|title= Kovalevska, Sofja Vasiljevna|encyclopedia= [[Hrvaška enciklopedija (LZMK)|Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje]]|date= 2021|publisher= [[Leksikografski zavod Miroslav Krleža]], 2021|accessdate= 11. maja 2022|url= http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=33536|language= hr}}</ref> <ref name="spl5">{{navedi splet|title= Ковалевская Софья Владимировна|publisher= [[Arhiv Ruske akademije znanosti|ARAN]]|url= https://isaran.ru/?q=ru/fund&ida=1&guid=8FDE8E5A-DEB4-4BC4-A1B8-6739D4DC0A37|accessdate= 12. maja 2022|language= ru}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi splet|last1= Breus|first1= A. P.|last2= Usmanov|first2= R. T.|title= Выдающиеся имена: Максим Максимович Ковалевский|url= http://www.unilib.neva.ru/rus/lib.old/g_names/kmm_a01.html|url-status= dead|archive-url= http://web.archive.org/web/20111213114156/http://www.unilib.neva.ru/rus/lib.old/g_names/kmm_a01.html|archive-date= 13. decembra 2011|language= ru}}</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|title= (1859) Kovalevskaya|work= [[Središče za male planete]]|url= http://www.minorplanetcenter.net/db_search/show_object?object_id=1859|accessdate= 23. maja 2022|language= en}}</ref> <ref name="spl8">{{navedi novice|title= Аэрофлот ввел в эксплуатацию самолёт А320 «С.КОВАЛЕВСКАЯ»|date= 25. april 2011|publisher= aeroflot.ru|accessdate= 9. junija 2015|url= https://www.aeroflot.ru/cms/new/10984|language= ru}}</ref> <ref name="spl9">{{navedi splet|url= https://sites.google.com/site/awmmath/programs/kovalevsky-days|title= Kovalevsky Days - AWM Association for Women in Mathematics|website= sites.google.com|access-date= 21. avgusta 2018|language= en}}{{slepa povezava|date= 29. maja 2022}}</ref> <ref name="spl10">{{IMDb-naslov|id=0307874|title=''Sofya Kovalevskaya''}}</ref> <ref name="spl11">{{IMDb-naslov|id=0085230|title=''Berget på månens baksida''}}</ref> <ref name="spl12">{{IMDb-naslov|id=0264950|title=''Sofya Kovalevskaya''}}</ref> <ref name="spl13">{{IMDb-naslov|id=3375008|title=''Dostoevskiy''}}</ref> <ref name="stol_1891">{{sktxt|Stoletov|Žukovski|Nekrasov|1891}}.</ref> <ref name="voro_1959">{{sktxt|Voroncova|1959|pp=266}}.</ref> <ref name="venc_1991">{{sktxt|Vencelj|1991}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|4|normalfont=yes}} * {{citat|title= Operator Methods in Ordinary and Partial Differential Equations : S. Kovalevsky Symposium, University of Stockholm, June 2000|date= 2002|editor-last1= Albeverio|editor-first1= Sergio|editor-last2= Elander|editor-first2= Nils|editor-last3= Everitt|editor-first3= W. Norrie|editor-last4= Kurasov|editor-first4= Pavel|publisher= |doi= 10.1007/978-3-0348-8219-4|isbn=978-3-0348-9479-1|url= https://books.google.si/books?id=nGj0BwAAQBAJ|ref= harv}} * {{citat|last1= Audin|first1= Michèle|authorlink1= Michèle Audin|title= Remembering Sofya Kovalevskaya|date= 2011|publisher= Springer|doi= 10.1007/978-0-85729-929-1|isbn= 978-0-85729-929-1|url= https://books.google.si/books?id=sfqMyhrVuu8C|ref= harv}} * {{citat|last1= Bruno|first1= Leonard C.|title= Math and mathematicians : the history of math discoveries around the world|date= 2003|orig-year= 1999|publisher= U X L|others= Baker, Lawrence W.|isbn= 0787638145|location= Detroit, Mich.|pages= 251|oclc= 41497065|ref= harv}} * {{citat|last1= Cauchy|first1= Augustin|authorlink1= Augustin Louis Cauchy|title= Mémoire sur l'emploi du calcul des limites dans l'intégration des équations aux dérivées partielles|journal= [[Comptes rendus]]|date= 1842|volume= 15|issue= |pages= 44; 85; 101; 131|url= https://archive.org/stream/oeuvresdaugusti107caucrich#page/n27/mode/2up}} Ponatisnjeno v ''Oeuvres completes'', 1 serie, Tome VII, (170.; 171.; 172.; 173), str. 17–33; 33–49; 50–51; 52–58. * {{citat|last1= Cooke|first1= Roger Lee|authorlink1= Roger Lee Cooke|title= The Mathematics of Sonya Kovalevskaya|date= 1984|publisher= Springer-Verlag|location= New York, Berlin, Heidelberg, Tokio|pages= 234|isbn= 9781461297666|url= https://archive.org/details/mathematicsofson0000cook|ref= harv}} * {{citat|last1= Cooke|first1= Roger Lee|authorlink1= |chapter= The life of S. V. Kovalevskaya|title= The Kowalevski Property|date= 2002|pages= 1–19|publisher= [[Ameriško matematično društvo]]||editor-last1= Kuznetsov|editor-first1= V. B.|ref= harv}} * {{citat|last1= Čapligin|first1= Sergej Aleksejevič|authorlink1= Sergej Aleksejevič Čapligin|title= Новый случай вращения тяжелого твердого тела, подпертого в одной точке|journal= Trudy Otdѣlenija fizičeskihъ naukъ Obščestva ljubitelej estestvoznanija|date= 1901|volume= 10|issue= 2|pages= 32–34|ref= harv}}, ponatisnjeno v ''Собрание сочинений'', 1948, Moskva: [[Fizmatlit|Gostehizdat]], 1. del, str. 118–124 * {{navedi splet|last1= Dubreil-Jacotin|first1= Marie-Louise|authorlink1= Marie-Louise Dubreil-Jacotin|title= Women mathematicians|date= marec 2006|url= https://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Extras/Women_mathematicians/|publisher= DJF/JOC/EFR|access-date= 3. junija 2012|archive-url= https://web.archive.org/web/20110607183749/http://www.gap-system.org/~history/Extras/Women_mathematicians.html|archive-date= 7. junija 2011|ref= harv}} * {{citat|last1= Eliot|first1= George|authorlink1= George Eliot|title= [[Middlemarch]]|date= 1872|ref= harv}} * {{citat|last1= Euler|first1= Leonhard|authorlink1= Leonhard Euler|title= Du mouvement de rotation des corps solides autour d'un axe variable|journal= Memoires de l'Academie des Sciences de Berlin|date= 1765|volume= 14|issue= |pages= 154–193|ref= harv}} * {{citat|last1= Gorjačev|first1= Dimitrij Nikanorovič|authorlink1= Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|title= О движении тяжелого твердого тела вокруг неподвижной точки в случае A=B=4C|journal= [[Matematičeskij sbornik]]|date= 1900|volume= 21|issue= 3|pages= 431–438|ref= harv}} * {{citat|last1= Halamajzer|first1= A. Ja.|title= Софья Ковалевская|date= 1989|publisher= |location= Moskva|pages= 112|ref= harv}} * {{citat|title= The Legacy of Sonya Kovalevskaya|date= 1987|publisher= [[Ameriško matematično društvo]]|series= (Contemporary Mathematics)|volume= 64|editor-last1= Keen|editor-first1= Linda|editor-link1= Linda Keen|pages= 297|ref= harv}} * {{citat|last1= Klein| first1= Felix|authorlink1= Felix Christian Klein|title= Vorlesungen Uber die Entwicklung der Mathematik Im 19. Jahrhundert, Teil I,|date= 1929|publisher= Springer-Verlag|location= Berlin|ref= harv}} * {{citat|last1= Koblitz|first1= Ann Hibner|authorlink1= Ann Hibner Koblitz|title= A convergence of lives : Sofia Kovalevskaia, scientist, writer, revolutionary|date= 1993|series= Lives of women in science, 99-2518221-2|publisher= Rutgers University Press|location= New Brunswick, New Jersey|isbn= 9780813519630|oclc= 988748307|edition= ponatisnjeno v trdi vezavi|ref= harv}} * {{citat|last1= Koblitz|first1= Ann Hibner|authorlink1= |title= Science, Women and Revolution in Russia|date= 2000|publisher= Routledge|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= Pelageja Jakovljevna Kočina|title= Жизнь и деятельность С. В. Ковалевской: (К 100-летию со дня рождения)|date= 1950|publisher= Izd-vo AN SSSR|location= Moskva|pages= 51|series= (Научно-популярная серия)|url= http://books.e-heritage.ru/book/10081788|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Софья Васильевна Ковалевская. 1850—1891: Её жизнь и деятельность|date=1955|publisher= Gostehizdat|location= Moskva|pages= 100|series= (Люди русской науки)|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |chapter= On the Scientific Work of Sofya Kovalevskaya|chapter-url= https://link.springer.com/content/pdf/bbm%3A978-1-4757-3839-1%2F1.pdf|title= A Russian Childhood|date= 1978|pp= 231–250|translator= iz ruščine Koblitz, Neil|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Софья Васильевна Ковалевская|date= 1981|publisher= [[Nauka (založba)|Nauka]]|location= Moskva|pages= 312|mr= 0652930|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Love and Mathematics: Sofia Kovalevskaya|date= 1985|publisher= Mir Publisher|location= Moskva|translator-last1= Burov|translator-first1= Michael|pages= 346|mr= 1078840|ref= harv}} * {{citat|last1= Kolčinski|first1= I. G.|last2= Korsun|first2= A. A.|last3= Rodriges|first3= M. G.|title= Астрономы: Биографический справочник|edition= 2. pred. in dop.|date= 1986|publisher= Naukova dumka|location= Kijev|pages= 512|ref= harv}} * {{citat|last1= Korvin-Krukovski|first1= Fjodor Vasiljevič|title= Софья Васильевна Корвин-Круковская, въ замужествѣ Ковалевская|journal= [[Russkaja starina|Russkaja Starina]]|date= 1891|volume= 22|issue= 71. del, št. 9 (september)|pages= 623–636|url= https://runivers.ru/upload/iblock/ea9/russkaya%20starina%2071.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Воспоминанія дѣтства|journal= [[Vestnik Evropi (1866–1918)|Vѣstnikъ Evropy]]|date= 1890|orig-year= 1889|volume= 25|issue= št. 7 in 8|pages= (I–V): 55–98; (VI–IX): 584–640|url= https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/df/Вестник_Европы_1890-4.pdf|ref= harv}}. Ponatisnjeno {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Воспоминания. Повести.|date= 1974|publisher= Nauka|location= Moskva, Leningrad|url= https://ru.wikisource.org/wiki/Воспоминания_детства_(Ковалевская)|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d'un corps pesant autour d'un point fixe où l'intégration s'effectue à l'aide de fonctions ultraelliptiques du temps|date= 1894|publisher= IMprimerie nationale|url= https://books.google.si/books/about/M%C3%A9moire_sur_un_cas_particulier_du_probl.html?id=8r72rQEACAAJ&redir_esc=y|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Научные работы|date= 1948|publisher= [[Nauka (založba)|Izdatelьstvo Akademii Nauk SSSR]]|location= Moskva|series= (Классики науки)|pages= 368|url= https://archive.org/details/nauchnye_raboty_sofyi_kovalevskoy|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= A Russian Childhood|nopp= yes|pages= [translated, edited, and introduced by Beatrice Stillman ; with an analysis of Kovalevskaya's Mathematics by P. Y. Kochina]|date= 1978|publisher= Springer-Verlag|location= New York, Heidelberg, Berlin|isbn= 0-387-90348-8|oclc= 456002192|cobiss= 2050905|ref= harv}} * {{citat|last1= Lagrange|first1= Joseph-Louis|authorlink= Joseph-Louis de Lagrange|title= Méchanique analytique|date= 1815|edition= 2.|publisher= Courcier-Imp. Libr.|location=) Pariz|volume= 2|issue= § 9|ref= harv}} * {{citat|last1= Lavrov|first1= Peter Lavrovič|authorlink1= Peter Lavrovič Lavrov|title= Русская развитая женщина: В память Софьи Васильевны Ковалевской: (Прочит. на собр. 6 апр. 1891 г. в Париже)|date= 1891|publisher= [[Volnaja russkaja tipografija|Volьnaja russkaja tipografija]]|location= Ženeva|pages= 19|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003660122?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Leffler|first1= Anne Charlotte|authorlink1= Anne Charlotte Leffler|title= Софья Ковалевская: Воспоминания А. К. Леффлер, герцогини ди-Кайянелло|nopp=yes|pages= prevod iz švedščine [[Marija Viktorovna Lučicka|Marija Lučicka]]; s pril. biogr. A. C. Leffler, [2], IV, str. 315|date= 1893|publisher= red. žurn. »Sev. vestn.«|location= Sankt Peterburg|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003665162?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Lewy|first1= Hans|authorlink1= Hans Lewy|title= An example of a smooth linear partial differential equation without solution|journal= [[Annals of Mathematics]]|date= 1957|volume= 66|issue= 1|pages= 155–158|jstor= 1970121|mr= 0088629|zbl= 0078.08104|doi= 10.2307/1970121|ref= harv}} * {{citat|last1= Litvinova|first1= Jelizaveta Fjodorovna|authorlink1= Jelizaveta Fjodorovna Litvinova|title= С. В. Ковалевская: (Женщина-математик): Её жизнь и ученая деятельность: Биогр. очерк|date= 1894|publisher= F. Pavlenkov|location= Sankt Peterburg|pages= 92|series= ([[Žizn zamečatelnih ljudej (1890–1924)|Жизнь замечательных людей (1890—1924)]])|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003667999?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Malevič|first1= Josif Ignatjevič|title= Софья Васильевна Ковалевская|journal= Russkaja Starina|date= 1890|volume= 21|issue= 68. del, št. 12 (december)|pages= 615–654|url= https://runivers.ru/bookreader/book201817/#page/621|ref= harv}} * {{citat|last1= Malinin|first1= V. V.|title= Софья Ковалевская — женщина-математик. Её жизнь и учёная деятельность|date= 2004|publisher= CIT CGGA|url= https://web.archive.org/web/20080603193605/http://www.ssga.ru/erudites_info/peoples/ychenie/kovalevskaya/index.html|ref= harv}} * {{citat|last1= McFadden|first1= Margaret|title= Golden Cables of Sympathy: The Transatlantic Sources of Nineteenth-Century Feminism|date= 1999|publisher= University Press of Kentucky|ref= harv}} * {{citat|last1= Mizohata|first1= Sigeru|authorlink1= Sigeru Mizohata|title= Solutions nulles et solutions non analytiques|journal= Journal of Mathematics of Kyoto University|date= 1962|volume= 1|issue= 2|pages= 271–302|mr= 142873|zbl= 0106.29601|doi= |language= fr|url= http://projecteuclid.org/euclid.kjm/1250525061|ref= harv}} * {{citat|last1= Rappaport|first1= Karen D.|title= S. Kovalevsky: A Mathematical Lesson|journal= [[The American Mathematical Monthly]]|date= oktober 1981|volume= 88|issue= 8|pages= 564–573|publisher= [[Matematična zveza Amerike]]|issn= 0002-9890|doi= 10.2307/2320506|jstor= 2320506|url= https://manilsuri.umbc.edu/files/2017/11/sonya_math_monthly1981.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Rosay|first1= Jean-Pierre|title= Lewy operator and Mizohata operator|date= 2001|orig-year= 1994|work= [[Encyclopedia of Mathematics]]|publisher= EMS Press|url= https://www.encyclopediaofmath.org/index.php?title=Lewy_operator_and_Mizohata_operator|ref= harv}} * {{citat|last1= Rumjanceva|first1= Valentina|title= Родословная Корвин-Круковских|journal= Nevelьskij sbornik|date= 1997|voloume= |issue= št. 2|pages= 146–157|location= Sankt Peterburg|url= http://www.petergen.com/krukowski/rodoslow.htm|ref= harv}} * {{citat|last1= Rumjanceva|first1= Valentina|title= Легенды и были Полибинской усадьбы|journal= [[Nauka i žizn|Nauka i žiznь]] : žurnal|date= 2015|volume= |issue= št. 11|pages= 134–143|url= https://www.nkj.ru/archive/articles/27326/|ref= harv}} * {{citat|last1= Stoletov|first1= Aleksander Grigorjevič|authorlink1= Aleksander Grigorjevič Stoletov|last2= Žukovski|first2= Nikolaj Jegorovič|authorlink2= Nikolaj Jegorovič Žukovski|last3= Nekrasov|first3= Pavel Aleksejevič|authorlink3= Pavel Aleksejevič Nekrasov|title= С. В. Ковалевская|journal= Matematičeskij sbornik|date= 1891|volume= 16|issue= 1|pages= 1–38|mr= 7224|jfm= 23.0027.01|url= http://www.mathnet.ru/php/archive.phtml?wshow=paper&jrnid=sm&paperid=7224|ref= harv}} * {{citat|last1= Štrajh|first1= S. Ja.|title= С. Ковалевская|editor-last1= Gorki|editor-first1= M.|editor-last2= Kolcov|editor-first2= M. E.|editor-last3= Tihonov|editor-first3= A.|date= 1935|publisher= Žurnalьno-gazetnoe ob-nie|location= Moskva|pages= 252|series= ([[Žizn zamečatelnih ljudej|Жизнь замечательных людей]]) 15. del (63)) (документально-художественная)|ref= harv}} * {{citat|last1= Vencelj|first1= Marija|authorlink1= Marija Vencelj|title= Ob stoletnici smrti Sonje Kovalevske|journal= [[Presek (revija)|Presek]]|date= 1991|volume= 19|issue= 3|pages= 138–142|url= http://www.presek.si/19/1091-Vencelj.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Voroncova|first1= L. A.|title= Софья Ковалевская: Жизнь замечательных людей|date= 1959|publisher= [[Molodaja gvardija (založba)|Molodaja gvardija]]|pages= 344|ref= harv}} {{refend}} == Nadaljnje branje == * {{citat|url= https://en.wikisource.org/wiki/Century_Magazine/Volume_50/Issue_4/Notable_Women:_Sonya_Kovalevsky|title= An overview of Sofia Kovalevskaya's life and career|publisher= [[Wikivir]]|language= en}} * {{citat|url= https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Kovalevsky,_Sophie|title= Kovalevsky, Sophie|publisher= Wikivir|work= [[Enciklopedija Britannica]] [[Enciklopedija Britannica (11. izdaja)|1911]]|language= en}} * Kennedy, Don H. (1983). ''Little Sparrow, a Portrait of Sofia Kovalevsky. Athens: Ohio University Press.'' {{isbn|0-8214-0692-2}} * Koblitz, Ann Hibner (1987). Sofia Vasilevna Kovalevskaia in {{Citation | author=Louise S. Grinstein (Editor), Paul J. Campbell (Editor) | title=Women of Mathematics: A Bio-Bibliographic Sourcebook | year=1987 | publisher=Greenwood Press, New York | isbn=978-0-313-24849-8 | url-access=registration | url=https://archive.org/details/womenofmathemati0000unse }} * ''The Legacy of Sonya Kovalevskaya: proceedings of a symposium sponsored by the Association for Women in Mathematics and the Mary Ingraham Bunting Institute, held October 25–28, 1985''. Contemporary mathematics, 0271-4132 ; 64. Providence, R.I.: American Mathematical Society. 1987. {{isbn|0-8218-5067-9}} * {{citat|title= Sophie (Sonja) Vasiljevna Kovalevsky|url= http://www.skbl.se/en/article/SonjaKovalevsky|publisher= [[Svenskt kvinnobiografiskt lexikon]]|language= en, sv}} {{PlanetMath attribution|id=9394|title=Sofia Kovalevskaya}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sofia Kovalevskaya}} {{Wikiquote}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=9711}} * [http://www.agnesscott.edu/lriddle/women/kova.htm Biographies of Women Mathematicians: Sofia Kovalevskaya], [[Kolidž Agnes Scott]], april 1995 {{in lang|en}} * {{Mactutor|id=Kovalevskaya}} * Lewis, Jone Johnson, ''[https://www.thoughtco.com/sofia-kovalevskaya-biography-3530355 The Life and Career of Mathematician Sofia Kovalevskaya]'' {{in lang|en}} * Belits, Yuriy, ''[https://web.archive.org/web/20060920215141/http://www-math.cudenver.edu/~wcherowi/courses/m4010/s05/belitspdf.pdf Brief biography of Sofia Kovalevskaya]'', [[Univerza Kolorada Denver]], 17. marec 2005 {{in lang|en}} * [http://www.peoples.ru/science/professor/kovalevskaya/ Biografija] {{in lang|ru}} * {{worldcat id|lccn-n82-63856}} {{in lang|en}} * [https://www.openstreetmap.org/way/380299287 Ulica Sofi Kovalevskoj, Sankt Peterburg (OpenStreetMap)] * [https://www.openstreetmap.org/way/188101304 Ulica Sofi Kovalevskoj, Moskva (OpenStreetMap)] * [http://www.womanineurope.com/you/d_kovalevska.php Софья Вассильевна Ковалевская - "профессор Соня"] {{in lang|ru}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovalevska, Sofja Vasiljevna}} [[Kategorija:Ruski matematiki]] [[Kategorija:Ruski pisatelji]] [[Kategorija:Ruski nihilisti]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Göttingenu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Stockholmu]] [[Kategorija:Člani Sanktpeterburške akademije znanosti]] [[Kategorija:Prejemniki Bordinove nagrade]] [[Kategorija:Nosilci reda Akademskih palm]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Pokopani na Norra begravningsplatsu]] cajm4oxaayit6310jsrksgvq8dbfxck 5728995 5728862 2022-08-08T11:45:04Z XJaM 3 m/dp/tedaj so pisali Krukovskoj (glej opombo) wikitext text/x-wiki {{short description|ruska matematičarka (1850–1891)}} {{infopolje Znanstvenik | name = Sofja Vasiljevna Kovalevska | image = Sofja_Wassiljewna_Kowalewskaja_1.jpg | caption = Kovalevska leta 1880 | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = {{ikonazastave|RUS}} [[Ruski imperij]] <br /> {{ikonazastave|SWE}} [[Švedska]] | nationality = {{ikonazastave|RUS}} [[Rusinje|ruska]] | citizenship = {{ikonazastave|RUS}} [[Ruski imperij]] | fields = [[matematika]], [[mehanika]] | workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} | doctoral_advisor = [[Karl Weierstrass]] | doctoral_students = Emil Stenberg {{small|(1885)}} | known_for = {{ubl|[[izrek Cauchyja in Kovalevske]]|[[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske|vrtavka Kovalevske]]|[[izrek Kovalevske]]}} | spouse = [[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimir Kovalevski]] (1842–1883); [[zakonska zveza|⚭]] 1868 | native_name = {{nobold|Софья Ковалевская}} | native_name_lang = ru | birth_name = Sofja Vasiljevna Korvin-Krukovska | thesis_year = 1874 | awards = {{ubl|[[Bordinova nagrada]] {{small|(1888)}}|[[slika:Palmes academiques Officier ribbon.svg|60px|link=red Akademskih palm|alt=oficirka reda Akademskih palm]]}} | children = Sofja Vladimirovna (1878–1952) | other_names = {{ubl|Sophie Kowalevski|Sophie Kowalevsky}} | resting_place = [[Norra begravningsplatsen]] | signature = Ковалевская Софья Васильевна подпись.svg }} '''Sofja Vasiljevna Kovalevska'''{{efn|V slovenskih virih velikokrat tudi poslovenjeno »[[Sofija (ime)|Sofija]]« in tudi ([[manjšalnica|manjšalna]] oblika) »[[Sonja]]« (»Soňa«) ter »Kovalevskaja« (»Kovalevskaia«, »Kovalevskaya«). [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/72060003 CONOR.SI-ID 72060003].}}{{efn|Brat Fjodor in v družini so jo ljubkovalno imenovali »Sofa«.{{r|korv_1891}}}} ({{jezik-ru|link=no|Со́фья Васи́льевна Ковале́вская}}), rojena '''[[Korvin-Krukovski|Korvin-Krukovska]]''' (Корвин-Круковская), [[Rusinje|ruska]] [[matematičarka]], [[pisateljica]] in borka za [[ženske pravice]], * [[15. januar]] (3. januar, [[ruski koledar]]) [[1850]], [[Moskva]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[10. februar]] [[1891]], [[Stockholm]], [[Švedska]]. Sofja Kovalevska je najbolj znana po svojih doprinosih k [[matematična analiza|analizi]], [[parcialna diferencialna enačba|parcialnim diferencialnim enačbam]] in [[mehanika|mehaniki]]. Znana je po svojih delih s področja [[eliptični integral|eliptičnih integralov]], [[Abelov integral|Abelovih integralov]] in uporabe [[matematika|matematike]] na probleme iz [[astronomija|astronomije]] in [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]].{{r|spl4}} Bila je pionirka za ženske v matematiki po svetu – prva ženska, ki je prejela [[doktorat]] (v sodobnem smislu) iz matematike, ena prvih doktoric znanosti sploh, prva ženska, izbrana za [[redna profesorica|redno profesorico]] v Severni Evropi in ena prvih žensk, ki je delala kot urednica [[znanstvena revija|znanstvene revije]].{{r|spl0}}{{r|venc_1991}} Po [[zgodovina znanosti|zgodovinarki znanosti]] [[Ann Hibner Koblitz]] je bila Kovalevska »največja znana [[znanstvenica]] pred dvajsetim stoletjem«.{{r|kobl_1993}}{{rp|255}} [[zgodovina matematike|Zgodovinar matematike]] [[Roger Lee Cooke]] je zapisal: {{quote|... bolj ko razmišljam o njenem življenju in razmišljam o razsežnosti njenih dosežkov, postavljenih proti teži ovir, ki jih je morala premagati, bolj jo občudujem. Zame je prevzela junaški status, ki ga je doseglo zelo malo drugih ljudi v zgodovini. Da bi se podala v akademsko sfero, v svet, ki ga skoraj nobena ženska še ni raziskala, in da je bila posledično predmet radovednega pregleda, medtem ko je dvomljiva družba gledala in napol pričakovala njen neuspeh, zahtevala izjemen pogum in odločnost. Da je dosegla, kot je dosegla, vsaj dva velika rezultata, ki sta trajna vrednost za akademski študij, je dokaz velikega talenta, razvitega z železno disciplino.|{{r|cook_2002}}{{rp|1}}}} Bila je najslavnejša [[Karl Weierstrass|Weierstrassova]] učenka. Bila je tuja dopisna članica [[Sanktpeterburška akademija znanosti|Sanktpeterburške akademije znanosti]].{{efn|V Rusiji Kovalevska nikoli ni študirala ali delala. Zasebno je študirala pri znanem matematiku [[Karl Weierstrass|Karlu Weierstrassu]] in poučevala na [[Univerza v Stockholmu|Univerzi v Stockholmu]]. Za njeno članstvo v [[Sanktpeterburška akademija znanosti|Sanktpeterburški akademiji znanosti]] so spremenili pravila.}} Za delo ''Problem o vrtenju trdega telesa okrog nepomične točke'' (''Задача о вращении твёрдого тела вокруг неподвижной точки'') iz leta 1888 je prejela [[Bordinova nagrada|Bordinovo nagrado]] [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] leta 1888. Za drugo delo na isto temo je leta 1889 prejela nagrado [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljeve švedske akademije znanosti]] leta 1889.{{r|spl4}} Ukvarjala se je tudi s [[ruska književnost|književnostjo]]. Napisala je [[povest]] ''[[Nihilistka (Kovalevska)|Nihilistka]]'' (''Нигилистка'') (1884) in knjigo ''Spomini na otroštvo'' (''[[:ru:s:Воспоминания детства (Ковалевская)|Воспоминания детства]]'') (1889, prvič v ruščini – 1890). Karen D. Rappaport je zapisala: {{quote|[...] Nekako so njeni številni dosežki pozabljeni. V tistih nekaj primerov, ko se njeno delo ni izgubilo, so ga očrnile takšne študije, kot je zgodovina matematike devetnajstega stoletja [[Felix Christian Klein|Felixa Kleina]]. Klein zavrača delo Kovalevske na naslednji način: »Njena dela so narejena v slogu Weierstrassa in tako človek ne ve, kako veliko njenih lastnih zamisli je v njih.«{{r|klei_1926}}{{rp|294}} V vseh njenih raziskavah in zaslugah najde nekaj narobe, pripisuje ji zasluge le z enim pozitivnim dosežkom – da je prek njunih korespondenc Weierstrassa izvlekla iz njegove lupine. Čas je, da ta zapis popravimo in pustimo, da dejstva govorijo sama zase.|{{r|rapp_1981}}{{rp|564}}}} Njena starejša sestra je bila socialistka in feministka [[Anne Jaclard]] (Ana Vasiljevna Žaklar). Obstaja več alternativnih [[prečrkovanje cirilice|prečrkovanj]] njenega imena.{{efn|V angleščini sta najpogostejši različici ''Sofya Kovalevskaya'' in ''Sofya Kovalavesky''.}} V svojih akademskih publikacijah je sama rabila različico '''Sophie Kowalevski''' (ali občasno '''Kowalevsky''' in '''Kowalewsky'''). == Življenje == === Ozadje, mladost in zgodnje izobraževanje === [[slika:Запись о рождении из метрической книги.jpg|thumb|right|Zapis o rojstvu Kovalevske v [[cerkveni register|registru]] [[Cerkev ikone Matere božje »Znamenje« pred Petrovskimi vrati|Znamenjske cerkve]] pred Petrovskimi vrati v Moskvi, 1850]] {| align=right width=30% style="clear:right;padding:30px; margin-left:30px; margin-top:30px; margin-bottom:30px; border: 1px solid black; font-size:10px;" | | {{familytree/start}} {{familytree | | | UGV |y| UGM | | | UGV=[[Friedrich Theodor von Schubert|Friedrich Theodor Schubert]]|UGM=Luise Friederike von Cronhelm}} {{familytree | | | | | |!| | | | | | }} {{familytree | | | | | GRV |y| GRM | GRV=[[Teodor Friedrich Schubert]]|GRM=Sophie Rall}} {{familytree | | | | | | | |)|-|-|-|.| }} {{familytree | | | VAT |y| MUT | | ALX | ALX=Aleksandra Šubert|MUT=Jelizaveta Šubert|VAT=[[Vasilij Vasiljevič Korvin-Krukovski (general)|Vasilij Korvin-Krukovski]]}} {{familytree | | |,|-|-|+|-|-|-|-|.| }} {{familytree | FJO | |F| ANN | |F| SOF | ANN=[[Anne Jaclard]]|FJO=Fjodor Korvin-Krukovski|SOF=<div style="font-size:14px">'''Sofja Kovalevska'''</div>}} {{familytree | | | | |:| | | | |:| | }} {{familytree | | VIC |J| WLA |y|J| | | |VIC=[[Victor Jaclard]]|WLA=[[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimir Kovalevski]]}} {{familytree | | | | | | | | |!| | }} {{familytree | | | | | | | | FUF | FUF=Sofja Kovalevska}} {{familytree/end}} |- | style="text-align:right" | |} Kovalevska se je rodila v Moskvi, na [[Hiša delavnice Alekseja Strelcova|mestnem posestvu delavnice Alekseja Strelcova]], kot druga od treh otrok, poleg starejše sestre Ane ([[Anjuta|Anjute]]) in mlajšega brata Fjodorja ([[Fedja|Fedje]]).{{r|kova_1978}} Njen oče generalporočnik [[Vasilij Vasiljevič Korvin-Krukovski (general)|Vasilij Korvin-Krukovski]]{{efn|V [[ruski pravopis|tedanjem zapisu]] Korvin-Krukovskoj.}} (1803–1875) je tedaj služil v [[Ruska imperialna vojska|Ruski imperialni vojski]] kot načelnik [[Kremeljski arzenal|moskovskega artilerijskega arzenala]] pred upokojitvijo v [[Polibino (Velikolukški rajon)|Polibinu]], na [[Dvorec Korvin-Krukovskih|družinskem posestvu]] v [[Nevelski ujezd|Nevelskem ujezdu]] [[Vitebska gubernija|Vitebske gubernije]] (sedaj vas Polibino v [[Velikolukški rajon|Velikoluškem rajonu]] [[Pskovaska oblast|Pskovske oblasti]]) leta 1858, ko je bilo Kovalevski osem let.{{r|stol_1891}} Bil je pripadnik manjšega plemstva, mešanega [[Belorusi|(belo)]]rusko-[[Poljaki|poljskega]] rodu (Poljak po očetovi strani), z možnimi delnimi predniki iz [[Hunyadi|madžarske kraljeve družine Korvin]] in je služil kot maršal plemstva za Vitebsko gubernijo. (Morda je bilo po očetovi strani tudi nekaj [[Romi|romskih]] prednikov.{{r|spl1}}) Med letoma 1855 in 1858 je služil v [[Kaluga|Kalugi]].{{r|kova_1978}}{{r|korv_1891}} Njena mati Jelizaveta Fjodorovna [[Šubert]] ([[Schubert]]) je izhajala iz družine nemških emigrantov v Sankt Peterburg, ki so živeli na [[Otok Vasiljevski|Vasiljevskem otoku]]. Njen praded po materini strani je bil matematik, astronom, geograf in popularizator znanosti [[Friedrich Theodor von Schubert|Friedrich Theodor Schubert]] (Фёдор Иванович Шуберт) (1758−1825), ki je emigriral v Rusijo iz Nemčije okoli leta 1785 za časa vladanja [[Katarina Velika|Katarine II.]].{{r|venc_1991}} Postal je stalni član Sanktpeterburške akademije znanosti in predstojnik astronomskega observatorija. Njegov sin, ded Kovalevske po materini strani, je bil pehotni general in geodet [[Teodor Friedrich Schubert]] (Фёдор Фёдорович Шуберт) (1789−1865), ki je bil vodja vojaške topografske službe, častni član [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]] in tudi direktor muzeja [[Kunstkamera]]. [[slika:Усадебный дом в Полибино. 02 (cropped).JPG|thumb|left|upright=1.4|[[Dvorec Korvin-Krukovskih]], fotografija iz leta 2014. Tu je muzejska hiša Sofje Kovalevske]] V zgodnjem otroštvu je živela v različnih krajih v Rusiji, saj se je njen oče zaradi službe pogosto selil iz kraja v kraj.{{r|kova_1974}}{{rp|10}} Kot se je spominjala, je odraščala kot »divji« otrok – bila je sramežljiva tako do gostov kot do tujcev, občasno pa je doživljala občutek hrepenenja, »občutek bližajoče se teme«. Že v zgodnjem otroštvu je »razvila prepričanje«, da je v družini neljubljena – za razliko od starejše sestre Ane in mlajšega brata Fedje. Takšne misli so se v njej večinoma porajale kot posledica preslišanih pogovorov njene varuške z deklico Fjoklo, ki je bila otrokom dodeljena »za storitve«. Varuška je povedala, da se je Sofja rodila »ob napačnem času«: dobesedno na predvečer njenega rojstva je Sofjin oče izgubil toliko, da je bilo »treba zastaviti damske diamante.« Poleg tega sta starša upala, da se bo rodil fant, in po rojstvu deklice je bila »gospa tako razburjena, da je ni hotela niti pogledati.« Ista varuška treh otrok je Sofjo imela za »svojo hišno ljubljenko«, imela jo je rada bolj kot druge in dejala, da jo sama doji, ker »drugim ni bilo mar zanjo«. Kovalevska je zapisala, da se je ob varuški počutila najbolj srečno – kljub temu, da je pogosto pripovedovala zgodbe o črni smrti, volkodlaku in dvanajstglavi kači, ki je pri deklici povzročila grozo – »neodgovorno, dih jemajočo ...«{{r|kova_1974}}{{rp|12–15}} Kovalevska je na dednem družinskem posestvu v Polibinu{{efn|Tedaj so pisali tudi Palibino (Палибино).{{r|korv_1891}}}} preživela skoraj vsa svoja otroška leta.{{r|rumj_2015}} Starša Kovalevske sta ji nudila dobro zgodnje izobraževanje. V različnih časih so bile njene guvernante materne govorke angleščine, francoščine in nemščine. Dolga leta jo je vzgajala angleška guvernanta Margarita Francevna Smit (Margaret Smith) (1826–1914), ki je bila po spominih Kovalevske po naravi »trda, energična in nepopustljiva« in je izkusila »potrebo po moralni lastnini«. Kovalevska je priznala, da je guvernanta ljubila svojo učenko na svoj način, vendar je bila ta ljubezen »težka, ljubosumna, zahtevna in brez vsakršne nežnosti«.{{r|kova_1974}}{{rp|35}} Po življenju pri Korvin-Krukovskih je odšla živet k družini Šubert v Sankt Peterburg.{{r|kova_1978}} Kot se je spominjala Kovalevska v svojih ''[[:ru:s:Воспоминания детства (Ковалевская)|Spominih iz otroštva]]'', se je njeno zanimanje za matematiko pojavilo iz dveh razlogov: prvič, njen ljubljeni stric Peter Vasiljevič Korvin-Krukovski, starejši brat njenega očeta, s katerim se je rada »pogovarjala o najrazličnejših stvareh«, medtem ko se je stric, ki ji je bil zelo všeč, z njo pogovarjal kot z odraslo osebo – od njega je na primer prvič slišala za [[kvadratura kroga|kvadraturo kroga]] in [[asimptota|asimptoto]]. Ko je bila stara 11 let, jo je navdušil pogled na to, česar se bo naučila pozneje pri pouku [[infinitezimalni račun|računanja]]. Drugi razlog je imenovala »nenavadna okoliščina« – ob selitvi v Polibino za eno od otroških sob ni bilo dovolj tapet – in stena je bila oblepljena s stranmi iz tiskane izdaje predavanj o [[diferencialni račun|diferencialnem]] in [[integralni račun|integralnem računu]] [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Mihaila Ostrogradskega]], ki so ostale iz študentskih dni njenega očeta.{{r|spl2}} V tej obliki je soba ostala več let – in Kovalevska je, kot se je spominjala, cele ure preživela pred to »skrivnostno« steno, zaradi česar so se ji številne formule in besedne zveze tako vtisnile v spomin, da so se ji pozneje, ko je pri 15-ih letih začela preučevati diferencialni račun, nekateri matematični pojmi zdeli presenetljivo lahki, kot da bi jih »znala vnaprej«.{{r|kova_1974}}{{rp|42–43}} Zasebno jo je poučeval elementarno matematiko Josif Ignatjevič Malevič (1813–1898), sin malega plemiča, ki je vse življenje delal kot domači učitelj in mentor, poučeval po obsežnem programu in otrokom dajal precej trdno znanje.{{r|kova_1974}}{{rp|511}} V Polibinu je živel devet let.{{r|kova_1978}} Decembra 1890 je v reviji ''[[Russkaja starina|Russkaja Starina]]'' objavil spomine o svoji učenki.{{r|male_1890}} Fizik [[Nikolaj Nikanorovič Tirtov|Nikolaj Tirtov]] (1822–1888) je opazil njeno nenavadno sposobnost, ko ji je uspelo razumeti njegov osnovni učbenik fizike tako, da je sama odkrila približno konstrukcijo [[trigonometrična funkcija|trigonometričnih funkcij]], s katerimi se v študiju še ni srečala.{{r|korv_1891}} Tirtov je bil blizu družine Korvin-Krukovski na posestvu v Polibinu. Ko je bila Kovalevska stara približno štirinajst let, je njenemu očetu podaril svoj tedaj slavni učbenik ''Osnovni tečaj fizike'' (''Элементарный курс физики'') v dveh delih. Učbenik je deklici prišel v roke in začela ga je izučevati sama. V razdelku za [[optika|optiko]] se je srečala z neznanimi pojmi [[sinus]]a, [[kosinus]]a in [[tangenta|tangente]]. Začela je razmišljati o skrivnostnih formulah in razkrila njihov pomen. Tirtov je bil presenečen, ko se je prepričal, da je mlada Kovalevska poustvarila najpreprostejše izreke trigonometrije. Imenoval jo je »novi [[Blaise Pascal|Pascal]]«. Deklico je navdušeno pohvalil njenemu očetu in svetoval generalu, naj Sofji omogoči študij [[višja matematika|višje matematike]] in ji kot učitelja priporočil študenta [[Pomorski kadetski korpus|Morskega kadetskega korpusa]] v Sankt Peterburgu, mornariškega poročnika [[Aleksander Nikolajevič Strannoljubski|Aleksandra Strannoljubskega]] (1839–1903), pozneje znanega učitelja, ki je naredil veliko za razvoj javnega šolstva in visokega šolstva za ženske v Rusiji. Kovalevska je z njim študirala približno tri leta med svojimi potovanji v Sankt Peterburg. Ta epizoda iz biografije Kovalevske je splošno znana.{{r|spl3}}{{r|rapp_1981}} V istem obdobju je sin lokalnega duhovnika predstavil njeni sestri Ani progresivne ideje, na katere je vplivalo radikalno gibanje iz 1860-ih, in ji priskrbel izvode tedanjih radikalnih revij, ki so razpravljale o [[rusko nihilistično gibanje|ruskem nihilizmu]].{{r|kova_1978}} Čeprav je bila beseda nihilist (нигилист) pogosto rabljena v negativnem pomenu, za mlade Ruse iz 1860-ih ([[šestdesetniki]] (шестидесятники)) ni imela takega pomena: {{quote|Potem ko je slavni pisatelj [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Ivan Turgenjev]] z besedo nihilist označil Bazarova, mladega junaka svojega romana ''[[Očetje in sinovi]]'' iz leta 1862, je določen segment »novih ljudi« prevzel tudi to ime, kljub negativnim konotacijam v večini krogov. .. Za nihiliste se je znanost zdela najučinkovitejše sredstvo za pomoč množici ljudi do boljšega življenja. Znanost je premaknila meje religije in vraževerja ter s teorijo evolucije »dokazala«, da so bile (mirne) družbene revolucije pot narave. Za zgodnje nihiliste je bila znanost tako rekoč sinonim za resnico, napredek in radikalizem – zato se na prizadevanje za znanstveno kariero nikakor ni gledalo kot na oviro za družbeni aktivizem. Pravzaprav je bil viden kot pozitivna spodbuda progresivnim silam, dejaven udarec proti zaostalosti.|[[Ann Hibner Koblitz]]{{r|kobl_2000}}{{rp|2–4}}}} Leta 1867 je z družino odpotovala v Nemčijo in Švico. Navkljub svoje očitne nadarjenosti za matematiko ni mogla zaključiti svojega izobraževanja v Rusiji. V tistem času ženske niso smele študirati na univerzah v Rusiji in v večini drugih držav. Da bi lahko študirala v tujini, je potrebovala napisano dovoljenje od očeta (ali moža). Oče ni hotel dati dovoljenja, ker ni želel nadalje izobraževati svoje hčerke. Zaradi tega je 27. (15.) septembra 1868 sklenila »navidezno poroko« z [[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimirjem Kovalevskim]], mladim študentom paleontologije, knjižnim založnikom in radikalcem, ki je prvi prevedel in objavil dela [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] v Rusiji. Leta 1869 sta se iz Rusije preselila v Nemčijo, po kratkem postanku na Dunaju, da bi nadaljevala višji študij.{{r|cook_1984}} Kovalevski ni predvideval, da se bo sčasoma zaljubil v svojo izmišljeno ženo. === Poroka in študentska leta === Aprila 1869 po kratkem postanku na Dunaju, kjer je poslušala predavanja iz fizike na [[Univerza na Dunaju|univerzi]], sta se preselila v [[Heidelberg]]. Z velikimi prizadevanji ji je uspelo pridobiti dovoljenje za revizijo pouka z dovoljenjem profesorjev na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v Heidelbergu]]. Tam je obiskovala tečaje fizike in matematike pri profesorjih, kot so [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Hermann von Helmholtz]], [[Gustav Robert Kirchhoff|Gustav Kirchhoff]], [[Robert Wilhelm Bunsen|Robert Bunsen]] in [[Paul du Bois-Reymond]].{{r|kobl_1993}}{{rp|87–89}} Študirala je tudi pri [[Leo Königsberger|Leu Königsbergerju]] [[eliptična funkcija|eliptične funkcije]]. Vladimir je medtem šel naprej na [[Univerza v Jeni|Univerzo v Jeni]], da bi doktoriral iz paleontologije. Oktobra 1869, kmalu po obiskovanju tečajev v Heidelbergu, je z Vladimirjem obiskala London, ki je preživel čas s svojima kolegoma [[Thomas Henry Huxley|Thomasom Huxleyjem]] in Charlesom Darwinom, njo pa so povabili na nedeljske salone [[George Eliot]].{{r|cook_1984}} Tam je pri devetnajstih spoznala [[Herbert Spencer|Herberta Spencerja]] in se na pobudo Eliotove udeležila razprave o »sposobnosti žensk za abstraktno misel«. Čeprav o podrobnostih njunega pogovora ni zapisa, je tedaj ravno končala s predavanjem v Heidelbergu o mehaniki in je morda le omenila [[Eulerjeve enačbe (dinamika togega telesa)|Eulerjeve enačbe]], ki veljajo za gibanje [[togo telo|togega telesa]] (glej naslednji razdelek). Eliotova je tedaj pisala roman ''[[Middlemarch]]'', v katerem se najde izjemen stavek: »Skratka, ženska je bila težava, ki, ker je bil um gospoda Brookea pred njim prazen, težko da bi bila manj zapletena kot vrtenje nepravilnega trdnega telesa.«{{r|elio_1872}} To je bilo veliko prej preden je Kovalevska dala svoj opazen prispevek »[[vrtavka Kovalevske|vrtavke Kovalevske]]« h kratkemu seznamu znanih primerov integrabilnega gibanja togega telesa (glej naslednji razdelek). Oktobra 1870 je po Königsbergerjevem nasvetu Kovalevska odšla v Berlin, kjer je začela obiskovati zasebne lekcije pri [[Karl Weierstrass|Karlu Weierstrassu]]. Po pravilih univerze ženske niso smele poslušati predavanj. Univerza ji ni dovolila niti revizijskega študija. Toda Weierstrass, ki ga je zanimalo odkrivanje matematičnih talentov Kovalevske, je nadzoroval njen študij. Bil je zelo navdušen nad njenimi matematičnimi sposobnostmi in jo je v naslednjih treh letih učil isto snov, ki je obsegala njegova predavanja na univerzi. Sočustvovala je z revolucionarnim bojem in idejami [[anarhizem|anarhizma]], zato je aprila 1871 skupaj z možem Vladimirjem na kratko odpotovala v oblegani Pariz, da bi pomagala v [[Pariška komuna|Pariški komuni]], kjer je spremljala poškodovane komunarde, njena sestra Anjuta pa je delovala v komuni.{{r|kobl_1993}}{{rp|104–106}} S padcem komune so Anjuto in njenega moža [[Victor Jacard|Victorja Jacarda]], ki je bil vodja kontingenta nacionalne garde Montmartre in ugleden [[blanquizem|blanquist]], aretirali. Čeprav je Anjuta uspela pobegniti v London, so Jacarda obsodili na usmrtitev. Vendar jima je s pomočjo Sofjinega in Anjutinega očeta generala Krukovskega, ki je nujno prišel v Pariz pomagat Anjuti in pisal [[Adolphe Thiers|Adolphu Thiersu]] s prošnjo za pomilostitev, uspelo rešiti Jaclarda.{{r|kobl_1993}}{{rp|107–108}} Emancipirani prijatelji Kovalevske niso odobravali njene intimnosti z izmišljenim zakoncem. Bila sta prisiljena živeti v različnih stanovanjih in različnih mestih. Ta položaj je močno obremenjeval oba. Leta 1874 sta se iz neznanega razloga, morda zaradi smrti njenega očeta, odločila, da bosta več let preživela skupaj kot pravi zakonski par. Štiri leta pozneje se jima je 17. (5.) oktobra rodila hčerka edinka Sofja Vladimirovna Kovalevska.{{efn|V družini so Sofjo Vladimirovno Kovalevsko poimenovali z otroškim vzdevkom »Fufa«.}} Hči je leta 1901 vstopila na [[Ženski medicinski inštitut v Sankt Peterburgu]] – prvo medicinsko izobraževalno ustanovo, zasnovano posebej za ženske, kjer je diplomirala 5. marca 1907 in po ordinaturi v Sokolniški bolnišnici v Moskvi postala zdravnica.{{r|spl5}}{{r|rumj_1997}} Kovalevska se je vrnila v Berlin in nadaljevala študij pri Weierstrassu še tri leta. Leta 1874 je na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]] kot doktorsko disertacijo predstavila tri prispevke – ''O teoriji parcialnih diferencialnih enačb'' (''[http://www.tollmien.com/pdf/partielleDifferentialgleichungen.pdf Zur Theorie der partiellen Differentialgleichungen]''), ''O redukciji enega razreda Abelovih integralov 3. ranga na eliptične integrale'' in ''Dopolnitve in pripombe k Laplaceovi raziskavi o obliki [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]]''.{{r|kova_1875}}{{r|kova_1884b}}{{r|kova_1885b}} Z Weierstrassovo podporo ji je to prineslo [[doktorat]] iz matematike z najvišjo odliko, potem ko je Weierstrassu uspelo, da jo je izvzel iz običajnih ustnih izpitov.{{r|cook_1984}} Tako je postala prva ženska, ki je prejela doktorat (v sodobnem pomenu besede) iz matematike.{{efn|[[Maria Gaetana Agnesi]] tudi velja za prvo žensko s prejetim doktoratom na [[Univerza v Bologni|Univerzi v Bologni]].{{r|audi_2011}}}} Njen prispevek o parcialnih diferencialnih enačbah vsebuje tisto, kar je sedaj splošno znano kot [[izrek Cauchyja in Kovalevske]], ki dokazuje obstoj in analitičnost lokalnih rešitev takšnih enačb pod ustrezno določenimi začetnimi/mejnimi pogoji. === Zadnja leta v Nemčiji in na Švedskem === [[slika:Sofya Vasilyevna Kovalevskaya Bust.jpg|thumb|right|200px|Doprsni kip Kovalevske finskega kiparja [[Walter Runeberg|Walterja Runeberga]], 1895]] [[slika:Sofia Kovalevskaya grave.jpg|thumb|right|200px|Grob Kovalevske na [[Norra begravningsplatsen|Norra begravningsplatsu]]]] Leta 1874 sta se Kovalevska in njen mož Vladimir vrnila v Rusijo, vendar Vladimirju zaradi svojih radikalnih prepričanj ni uspelo zagotoviti profesorskega mesta. (Kovalevske zaradi njenega spola nikoli ne bi obravnavali za tak položaj.) V tem času sta poskusila različne sheme za preživljanje, vključno z razvojem nepremičnin in sodelovanjem z naftno družbo. Toda v poznih 1870-ih sta razvila finančne težave, ki so privedle do bankrota.{{r|koci_1985}}{{r|kobl_1993}} Po skoraj dveh letih, posvečenih vzgoji svoje hčerke, je Kovalevska Fufo dala v varstvo sorodnikov in prijateljev, nadaljevala z delom v matematiki in zapustila Vladimirja, kar bi bilo zadnjič. V tem času je delovala s francoskimi matematiki [[Charles Hermite|Charlesom Hermiteom]], [[Émile Picard|Émilom Picardom]], [[Henri Poincaré|Henrijem Poincaréjem]] in [[Joseph Louis François Bertrand|Josephom Bertrandom]]. Bila je dejavna udeleženka matematičnega življenja v Parizu in Berlinu, ni pa imela nikakršnega uradnega položaja.{{r|venc_1991}} Vladimir, ki je vedno trpel zaradi močnih nihanj razpoloženja, je postal bolj nestabilen. 27. aprila 1883 je z vdihavanjem [[kloroform]]a storil samomor, soočen s poslabšanjem nihanja razpoloženja in možnostjo, da ga bodo preganjali zaradi svoje vloge v borzni goljufiji.{{r|cook_1984}} Tragično novico je Kovalevska izvedela v Parizu, kjer je kot novoizvoljena članica [[Francosko matematično društvo|Francoskega matematičnega društva]] poročala o nekaterih svojih raziskavah. Žalostna zaradi smrti svojega moža se je krivila za to, kar se je zgodilo, in šele v začetku julija, ko se je nekako opomogla od šoka, našla moči, da je prišla v Berlin k Weierstrassu. Tistega leta novembra si je Kovalevska s pomočjo matematika [[Gösta Mittag-Leffler|Göste Mittag-Lefflerja]], ki ga je poznala kot Weierstrassovega soštudenta, uspela zagotoviti mesto privatne docentke na [[Univerza v Stocholmu|Univerzi v Stockholmu]] na Švedskem.{{r|cook_1984}} Kovalevska je spoznala Mittag-Lefflerjevo sestro, igralko, romanopisko in dramaturgijo [[Anne Charlotte Leffler|Anne Edgren-Leffler]]. Vse do smrti Kovalevske sta bili tesni prijateljici.{{r|mcfa_1999}} Leta 1884 so Kovalevsko imenovali na petletno mesto profesorice ekstraordinarijke ([[izredna profesorica|izredne profesorice]] v sodobni terminologiji) in postala je urednica skandinavske znanstvene revije ''[[Acta Mathematica]]''. Leta 1888 je prejela Bordinovo nagrado Francoske akademije znanosti za svoje delo ''Razprava o posameznem primeru problema vrtenja togega telesa okrog nepomične točke, kjer se integracija izvaja z uporabo ultraeliptičnih funkcij po času.'' (''Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d'un corps pesant autour d'un point fixe, où l'integration s'effectue à l' aide des fonctions ultraelliptiques du temps'').{{r|cook_1984}}{{r|kova_1894}}{{efn|Pred njo je nagrado od [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] prejela [[Sophie Germain]] leta 1816.{{r|audi_2011}}}} Njena predložitev je vsebovala slavno odkritje tega, kar je zdaj znano kot vrtavka Kovalevske, za katerega se je pozneje izkazalo, da je edini drug primer gibanja togega telesa, ki je »popolnoma [[integrabilni sistem|integrabilen]]«, razen [[vrtavka|vrtavk]] [[Leonhard Euler|Eulerja]], [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrangea]], [[Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|Gorjačeva]] in [[Sergej Aleksejevič Čapligin|Čapligina]].{{r|cook_1984}}{{rp|159}} Junija 1889 so Kovalevsko imenovali za dosmrtno profesorico ordinarijko (redno profesorico) na katedri za analizo na Univerzi v Stockholmu. Tako je bila prva ženska v Evropi v sodobnem času, ki je imela tak položaj.{{efn|Podoben položaj sta pred njo imeli fizičarka [[Laura Bassi]] in Agnesijeva na Univerzi v Bologni.}}{{r|kobl_1993}}{{rp|218}} Po dolgem lobiranju v njenem imenu (in spremembi pravil Akademije) so jo 29. decembra 1889 na pobudo [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Čebišova]] imenovali za dopisno članico Sanktpeterburške akademije znanosti, profesorskega mesta v Rusiji pa ji niso nikoli ponudili.{{r|stol_1891}} Od jeseni 1884 do jeseni 1890 je Kovalevska predavala na univerzi naslednje predmete: Teorija parcialnih diferencialnih enačb, Teorija algebrskih funkcij po Weierstrassu, Elementarna algebra, Teorija Abelovih funkcij po Weierstrassu, Teorija potencialnih funkcij, Teorija gibanja togega telesa, O krivuljah, določenih z diferencialnimi enačbami, po Poincareju, Teorija funkcij theta po Weierstrassu, Aplikacije teorije eliptičnih funkcij, Teorija eliptičnih funkcij po Weierstrassu, Teorija parcialnih diferencialnih enačb, Uporaba analize v teoriji celih števil.{{r|kova_1948}}{{rp|312}} Kmalu je obvladala švedski jezik in v tem jeziku objavila svoja matematična in literarna dela (roman ''Družina Voroncovih''). Kovalevska, ki se je vključila v progresivne politične in feministične tokove ruskega nihilizma poznega 19. stoletja, je napisala tudi več nematematičnih del, vključno s spomini ''Spomini na otroštvo'', dve drami (v sodelovanju z vojvodinjo Anne Edgren-Leffler) in delno avtobiografsko povest ''[[Nihilistka (Kovalevska)|Nihilistka]]'' (1890). Leta 1889 se je Kovalevska zaljubila v [[Maksim Maksimovič Kovalevski|Maksima Kovalevskega]], daljnega sorodnika njenega pokojnega moža, vendar je vztrajala, da se ne poroči z njim, ker se ne bi mogla ustaliti in živeti z njim.{{r|brun_1999}}{{rp|251}}{{r|cook_2002}}{{rp|18}} Maksim Kovalevski je Rusijo zapustil zaradi preganjanja vlade.{{r|voro_1959}}{{rp|266}} Kovalevska ga je povabila k sebi v Stockholm in mu zagotovila dohodek s predavanji na lokalni univerzi.{{r|spl6}} Kovalevska je umrla zaradi [[epidemija gripe 1889–1890|epidemije gripe]], ki jo je zapletla [[virusna pljučnica]] leta 1891 pri enainštiridesetih letih, potem ko se je z Maksimom 23. januarja vrnila s počitnic v [[Nica|Nici]].{{r|kobl_1993}}{{rp|231}} Pokopana je v [[Občina Solna|Solni]] na Švedskem, na pokopališču [[Norra begravningsplatsen]]. Matematični rezultati Kovalevske, kot je izrek Cauchyja in Kovalevske, in njena pionirska vloga matematičarke na področju, kjer prevladujejo skoraj izključno moški, so vodili do nastanka več knjig, vključno z biografijo [[Ann Hibner Koblitz]], biografijo v ruščini [[Pelageja Jakovljevna Kočina|Pelageje Kočine]] (v angleščino prevedel Michael Burov z naslovom ''Love and Mathematics: Sofya Kovalevskaya'', Mir Publishers, 1985) in knjigo o njeni matematiki [[Roger Lee Cooke|Rogerja Cookea]].{{r|kobl_1993}}{{r|koci_1981}}{{r|koci_1985}}{{r|cook_1984}} == Znanstveno delo == Kovalevska je objavila deset člankov iz matematike in fizike, od katerih sta bila dva po vsebini enaka, razlikovala sta se le v jeziku.{{r|kova_1884a}}{{r|kova_1884c}} Šele v sovjetskem obdobju so prevedli vse njene znanstvene članke v ruščino in jih leta 1948 zbrali v knjigo.{{r|kova_1948}} === Teorija parcialnih diferencialnih enačb === Od treh člankov, ki jih je za disertacijo doktorice filozofije predložila Univerzi v Göttingenu, je bil najpomembnejši o teoriji parcialnih diferencialnih enačb iz leta 1875, in velja sedaj za prvi pomembnejši rezultat v splošni teoriji parcialnih diferencialnih enačb.{{r|kova_1875}} S tega področja je leta 1842 [[Augustin Louis Cauchy|Augustin Cauchy]] objavil štiri članke o integriranju [[diferencialna enačba|diferencialnih enačb]] z začetnimi pogoji.{{r|cauc_1842}} Dokazal je obstoj [[analitična funkcija|analitičnih]] rešitev [[Cauchyjev problem|problema]] za [[navadna diferencialna enačba|navadne diferencialne enačbe]] in določen razred linearnih parcialnih diferencialnih enačb. Pokazal je tudi kako se lahko [[nelinearni sistem]] reducira na ta primer. Kovalevska je [[matematični dokaz|dokazala]] [[eksistenčni izrek]] za analitično ([[holomorfna funkcija|holomorfno]]) rešitev navadne diferencialne enačbe, ki izpolnjuje dane začetne pogoje, najprej za [[kvazilinearni sistem]] parcialnih diferencialnih enačb, nato pa za splošni nelinearni sistem poljubnega reda v normalni formi, z redukcijo na kvazilinearni sistem. Pri tem je uporabila metodo [[majoranta|majorant]], kjer se funkcija <math> f(x, y) \!\, </math> v diferencialni enačbi: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = f(x, y) \!\, </math> z začetnim pogojem: : <math> y = y_{0} \qquad \text{ in } \qquad x = x_{0} \!\, </math>, nadomesti z majoranto <math> F(x, y) \!\, </math> – z enostavno analitično funkcijo, katere razvoj v [[potenčna vrsta|potenčno vrsto]] z nenegativnimi koeficienti in večjimi ali enakimi [[absolutna vrednost|absolutni vrednosti]] koeficientom odgovarjajoče funkcije. Nato se enačba z majoranto: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = F(x, y) \qquad y(0) = a \qquad (a = y_{0}) \!\, </math> integrira eksplicitno in odgovarjajoča rešitev je majoranta za rešitev Cauchyjevega problema (z <math> x_{0} = 0 \!\, </math>). Metodo [[majorizacija|majorizacije]] vrst (po Cauchyju imenovano »račun limit«) je uvedel Cauchy leta 1839 za rigorozni dokaz izreka o implicitnih funkcijah za holomorfne funkcije. Kovalevska je uporabila majoranto iz Weierstrassovih predavanj oblike: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = \frac{M}{1 - \frac{ \displaystyle{ x + y}} {\displaystyle{a}}} , \!\, </math> kjer sta <math> M \!\, </math> in <math> a \!\, </math> konstanti. Pri tem kakor Weierstrass ni poznala predhodnega Cauchyjevega dela.{{r|koci_1978}} Zgleda sta [[enorazsežni prostor|enorazsežna]] [[difuzijska enačba]] ali [[toplotna enačba]] (homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti [[parabolična parcialna diferencialna enačba|paraboličnega]] tipa) za holomorfno funkcijo <math> u(x, t) \!\, </math> dveh [[kompleksno število|kompleksnih]] spremenljivk <math> x \!\, </math> in <math> t \!\, </math>: : <math> \frac{\partial u}{\partial t} - k \frac{\partial^{2} u}{\partial x^{2}} = 0 \!\, , </math> pri <math> k = 1 \!\, </math> in z začetnim pogojem: : <math> u(x, t) = u_{0} (x) = \frac{1}{1 + x^{2}}, \qquad \text{ za } t = 0 \!\, , </math> ki ima edinstveno formalno rešitev s potenčno vrsto (razvito okrog točke <math> (0, 0) \!\, </math>). Vendar pa ta formalna potenčna vrsta ne konvergira za nobene neničelne vrednosti <math> t \!\, </math>, zato v okolici izvora ni analitičnih rešitev. [[Hans Lewy]] je leta 1956 pokazal, da izrek Cauchyja in Kovalevske ne velja bolj splošno za vse [[gladka funkcija|gladke funkcije]] ([[Lewyjev primer]]).{{r|lewy_1957}} Pokazal je, da linearna enačba: : <math> \frac{\partial u}{\partial x} + i \frac{\partial u}{\partial y} - 2i \left( x + i y \right) \frac{\partial u}{\partial t} = f(x, y, t) \!\, </math> v splošnem nima rešitev za »skoraj« neskončnokrat odvedljive funkcije <math> f (x, y, t) \!\, </math>. Če so <math> f \!\, </math> analitične, izrek Cauchyja in Kovalevske zagotavlja, da rešitev obstaja. [[Sigeru Mizohata]] je leta 1962 našel, da celo preprostejša enačba: : <math> \frac{\partial u}{\partial x}+ix\frac{\partial u}{\partial y} = f(x,y) \!\, , </math> odvisna od dveh realnih spremenljivk <math> x \!\, </math> in <math> y \!\, </math>, včasih nima rešitev.{{r|mizo_1962}} To je skoraj najpreprostejši možni parcialni [[diferencialni operator]] z nekonstantnimi koeficienti.{{r|rosa_2001}} === Dinamika togega telesa === Drug zelo znani problem, ki je proslavil Kovalevsko, je problem [[gibanje|gibanja]] [[masa|masnega]] [[togo telo|togega telesa]] blizu nepremične točke v [[dinamika togega telesa|dinamiki togega telesa]]. Zgledi takšnega gibanja so gibanje [[nihalo|nihala]] in, pod določenimi pogoji, gibanje [[vrtavka|vrtavke]] in [[giroskop]]a. V [[klasična mehanika|klasični mehaniki]] [[precesija]] togega telesa, kot je na primer vrtavka, pod vplivom [[gravitacija|gravitacije]] v splošnem ni [[integrabilni sistem|integrabilni problem]]. [[enačba gibanja|Enačbe gibanja]] takšnih teles imajo v splošnem tri [[prostostna stopnja (mehanika)|prostostne stopnje]], [[usmerjenost]], ki jo določajo trije [[Eulerjevi koti]]. Do časa Kovalevske sta bila znana dva integrabilna primera takšnega gibanja. Sedaj obstajajo štirje znani primeri, ki so integrabilni – Eulerjev, Lagrangeev, Kovalevske, ter Gorjačeva in Čapligina. Poleg [[energija|energije]], vsaka od teh vrtavk vsebuje dodatne [[konstanta gibanja|konstante gibanja]], ki vodijo do integrabilnosti. Eulerjeva vrtavka opisuje prosto vrtavko brez posebne [[simetrija|simetrije]], ki se giblje brez vpliva [[zunanja sila|zunanjih sil]] (in [[navor]]ov), kjer je nepomična točka [[težišče]] vrtavke. Pri tem se [[izrek o vrtilni količini|ohranjata vrtilna količina]] in [[izrek o ohranitvi energije|energija]]. [[Leonhard Euler]] je dokazal primer, ga opisal in delno objavil leta 1750 in 1758, v celoti pa je bil objavljen leta 1765.{{r|eule_1765}} Lagrangeeva vrtavka je simetrična vrtavka, kjer sta dva masna vztrajnostna momenta enaka, težišče vrtavke pa leži na [[os simetrije|simetrijski osi]] vrtavke. Teorijo takšne vrste vrtavke je razvil [[Joseph-Louis de Lagrange|Joseph-Louis Lagrange]] med pripravo na drugo izdajo svoje ''Analitične mehanike'', objavljene prvič leta 1788. Po njegovi smrti so to teorijo vključili njegovi kolegi v drugo knjigo druge izdaje ''Analitične mehanike''.{{r|lagr_1815}} Kovalevska je našla tretji popolnoma integrabilni primer takšnega telesa, kjer se integracija izvede s pomočjo [[hipereliptična funkcija|hipereliptičnih funkcij]] po času. O gibanju togega telesa okrog nepomične točke je napisala tri članke.{{r|kova_1889}}{{r|kova_1890a}}{{r|kova_1890b}} Vrtavka Kovalevske je posebna simetrična vrtavka z edinim razmerjem glavnih masnih vztrajnostnih momentov, za katere velja zveza: : <math> J_{1} = J_{2} = 2J_{3} \!\, , </math> to je, dva glavna masna vztrajnostna momenta sta enaka, tretji pa je manjši za polovico, težišče vrtavke leži na ravnini, pravokotni na simetrijsko os (vzporedni na ravnino dveh enakih točk). [[Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|Dimitrij Gorjačev]] je leta 1900 podal primer [[neholonomni sistem|neholonomne]] vrtavke za katero je integracijo s pomočjo [[hipereliptični integral|hipereliptičnih integralov]] našel leta 1901 [[Sergej Aleksejevič Čapligin|Sergej Čapligin]], kjer velja podobna zveza razmerij glavnih masnih vztrajnostnih momentov:{{r|gorj_1900}}{{r|capl_1901}} : <math> J_{1} = J_{2} = 4J_{3} \!\, . </math> Njeno težišče leži na [[ekvatorialna ravnina|ekvatorialni ravnini]] skozi nepomično točko. Glavna [[vrtilna količina]] je pravokotna na smer gravitacije. Dokazano je, da ne obstaja nobena druga holonomna integrabilna vrtavka. === Matematika === Rešila je problem o redukciji določenega razreda [[ultraeliptični integral|ultraeliptičnih]] ([[Abelov integral|Abelovih]]) integralov tretjega ranga na [[eliptični integral|eliptične integrale]].{{r|kova_1884b}} Delovala je tudi na področju [[teorija potenciala|teorije potenciala]], [[matematična fizika|matematične fizike]], [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]]. === Nebesna mehanika === Raziskala je [[Pierre-Simon Laplace|Laplaceov]] problem o ravnotežju [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]] in z razvojem v potenčno vrsto dobila približek 2. reda.{{r|kova_1885b}} Njeno metodo uporabe hipereliptičnih funkcij za določitev [[potencial]]a [[vrtenje|vrtečega]] se [[telo (fizika)|telesa]] so raziskali in visoko ocenili kasneje Henri Poincaré, [[François Félix Tisserand|Félix Tisserand]], [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Aleksander Ljapunov]], [[Paul Émile Appell|Paul Apell]] in [[Horace Lamb]]. === Optika === V [[optika|optiki]] je raziskovala [[dvojni lom]].{{r|kova_1885a}} O njenem življenju in matematičnih delih so ob njeni smrti napisali [[referat]]e [[Aleksander Grigorjevič Stoletov|Aleksander Stoletov]], [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Nikolaj Žukovski]] in [[Pavel Aleksejevič Nekrasov|Pavel Nekrasov]], objavljene v reviji ''[[Matematičeskij sbornik]]'' in predstavljene na zasedanju [[Moskovsko matematično društvo|Moskovskega matematičnega društva]] 19. februarja 1891.{{r|stol_1891}} == Literarno delo == [[slika:Stamp of USSR 1635g.jpg|thumb|left|140px|[[Poštne znamke Sovjetske zveze|Poštna znamka Sovjetske zveze]], 1951, 40 [[kopejka|kopejk]].]] Kovalevska je imela goreč odnos do vsega, kar jo je obdajalo, in s prefinjenim opazovanjem in premišljenostjo je imela veliko sposobnost umetniške reprodukcije tega, kar je videla in čutila. Napisala je vrsto literarnih del, med njimi več večjih. V ruščini so se iz njenih literarnih del pojavili: ''Spomini na Georgea Elliota'' (''Воспоминания о Джордже Эллиоте'') (''[[Russkaja misl (revija)|Russkaja Mislь]]'', 1886, št. 6); družinska kronika ''Spomini na otroštvo'' (''[https://ru.wikisource.org/wiki/Воспоминания_детства_(Ковалевская) Воспоминания детства]'' (''[[Vestnik Evropi (1866–1918)|Vѣstnikъ Evropy]]'', 1890, št. 7 in 8);{{r|kova_1974}} ''Tri dni na kmečki univerzi na Švedskem'' (''Три дня в крестьянском университете в Швеции'') (''Severnyj Vestnik'', 1890, št. 12); posmrtna pesem (''Vѣstnikъ Evropy'', 1892, št. 2); skupaj z drugimi (iz [[švedščina|švedščine]] prevedena zgodba ''Vae victis'', odlomek iz romana ''Na Rivieri'') so se ta dela pojavila kot ločena zbirka pod naslovom ''Literarni spisi S. V. K.'' (''Литературные сочинения С. В. К'') (Sankt Peterburg, 1893). V švedščini so nastali spomini o [[januarska vstaja|poljski vstaji]] leta 1863 in roman ''Družina Voroncovih'', katerega zaplet se nanaša na obdobje nemirov med rusko mladino v poznih 1860-ih. Leta 1884 je napisala povest ''[[Nihilistka]]'', prvič objavljeno po njeni smrti v tujini leta 1892, najprej v švedščini, nato pa v ruščini. Zgodba prikazuje pot ruskega dekleta do [[nihilizem|nihilizma]] in prenaša vzdušje revolucionarnega [[narodništvo|narodniškega gibanja]] iz 1870-ih. Po zapletu se mlado in lepo dekle Vera, ki se je odločila posvetiti svoje življenje progresivnim idejam, poroči s prej neznanim obsojenim nihilistom in gre za njim na težko delo samo zato, da bi olajšala njegovo stisko. Zavrača vse blagoslove zaradi služenja »vzroku« in v tem vidi veliko srečo. Za karakterizacijo osebnosti Kovalevske je še posebej zanimiv ''Kampen för Lyckan, tvänne paralleldramer of К. L'' (Stockholm, 1887), prevod v ruščino [[Marija Viktorovna Lučicka|Marije Lučicke]], pod naslovom: ''Boj za srečo. Dve vzporedni drami. Delo S. K. in A. K. Leffler'' (''Борьба за счастье. Две параллельные драмы. Сочинение С. К. и А. К. Леффлёр'') ([[Kijev]], 1892). V tej dvojni drami, ki jo je napisala Kovalevska v sodelovanju s švedsko pisateljico Anne Edgren-Leffler, a povsem po Kovalevski je želela prikazati usodo in razvoj istih ljudi z dveh nasprotnih zornih kotov, »kako je bilo« in »kako bi lahko bilo«. Kovalevska je postavila znanstveno zamisel v osnovo tega dela. Prepričana je bila, da so vsa dejanja in dejanja ljudi vnaprej določena, hkrati pa je spoznala, da se lahko zgodijo takšni trenutki v življenju, ko se pokažejo različne priložnosti za določena dejanja, potem pa se življenje razvija v skladu s tem, kako bo nekdo izbral. [[slika:RR5110-0034R 150-летие со дня рождения С.В. Ковалевской.gif|thumb|right|200px|[[Priložnostni kovanec]] [[Banka Rusije|Banke Rusije]], posvečen 150. obletnici rojstva S. V. Kovalevske. 2 [[rubelj|rublja]], srebro, 2000]] Kovalevska je svojo domnevo utemeljila na Poincaréjevem delu o diferencialnih enačbah – integrali diferencialnih enačb, ki jih obravnava Poincaré, so z geometrijskega vidika neprekinjene ukrivljene črte, ki se razvejajo le na določenih izoliranih točkah. Teorija kaže, da fenomen teče vzdolž krivulje do mesta razvejitve ([[teorija bifurkacij|bifurkacije]]), vendar tukaj vse postane negotovo in nemogoče je vnaprej predvideti, v katero od vej se bo pojav nadaljeval. (glej tudi [[teorija katastrof]]). Po Lefflerjevi (njeni spomini o Kovalevski ''En biografi öfver Sonja Kovalevski'', po rokopisu prevod v ruščino Marije Lučicke in objavljeno pod naslovom ''Iz mojega skupnega življenja s Kovalevsko v Stockholmu'' (''Изъ моей совмѣстной жизни съ Ковалевской въ Стокгольмѣ'') v delu ''Киевский сборник в помощь пострадавшим от неурожая'', Kijev, 1892) je v glavni ženski figuri te dvojne drame Alisi, Kovalevska upodobila sebe in veliko stavkov, ki jih je izrekla Alise, je bilo v celoti vzeto iz ust same Kovalevske. Drama dokazuje vsemogočno moč ljubezni, ki zahteva, da se zaljubljenca popolnoma prepustita drug drugemu, po drugi strani pa je vse v življenju tisto, kar mu daje le sijaj in energijo. == Priznanja == === Poimenovanja === [[slika:Kovalevskaya crater 5024 h2.jpg|thumb|right|200px|[[Luna|Lunin]] [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Kovalevska (krater)|Kovalevska]], slika [[Lunar Orbiter 5]], 1967]] Dan matematike v srednji šoli Sonje Kovalevske je program za dodeljevanje donacij [[Združenje za ženske v matematiki|Združenja za ženske v matematiki]] (AWM), ki financira delavnice po ZDA za spodbujanje deklet k raziskovanju matematike. Čeprav AWM trenutno nima nepovratnih sredstev za podporo tega programa, številne univerze nadaljujejo program z lastnim financiranjem.{{r|spl9}} Predavanje Sonje Kovalevske vsako leto sponzorirata AWM in [[Društvo za industrijsko in uporabno matematiko]] (SIAM), namenjeno pa je izpostavitvi pomembnih prispevkov žensk na področju uporabne ali računalniške matematike. V njeno čast so poimenovali [[Sklad Kovalevske]], ustanovljen leta 1985 z namenom podpore ženskam v znanosti v državah v razvoju. Po njej se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] na [[Luna|Luni]] [[Kovalevska (krater)|Kovalevska]] (latinsko ''Kovalevskaya''). Ime je leta 1970 odobrila [[Mednarodna astronomska zveza]]. Po njej se imenuje [[asteroid]] zunanjega dela [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1859 Kovalevska]], ki ga je 4. septembra 1972 odkrila [[Ljudmila Vasiljevna Žuravljova|Ljudmila Žuravljova]] na [[Astrofizikalni observatorij Krim|Krimskem astrofizikalnem observatoriju]].{{r|spl7}} [[Ruska akademija znanosti]] od leta 1992 podeljuje [[nagrada Kovalevske|nagrado Kovalevske]]. Podeljuje jo njen [[Oddelek matematičnih znanosti RAN|Oddelek matematičnih znanosti]] za pomembne dosežke na področju matematike. Nemška [[Fundacija Alexandra von Humboldta]] obetavnim mladim raziskovalcem od leta 2002 vsaki dve leti podeljuje [[nagrada Sofje Kovalevske|nagrado Sofje Kovalevske]]. [[Gimnazija Sofje Vasiljevne Kovalevske (Velikije Luki)|Gimnazija S. V. Kovalevske]] v [[Velikije Luki|Velikih Lukih]], Pskovska oblast je izobraževalna ustanova, ustanovljena leta 1958. Častni naziv po Kovalevski nosi od leta 2000. Progimnazija in gimnazija Sofje Kovalevske v [[Vilna|Vilni]] ({{jezik-lt|Vilniaus Sofijos Kovalevskajos progimnazija / gimnazija}}) je 49. srednja šola v mestu in so jo odprli 1. septembra 1980. Leta 1998 so šolo poimenovali po Kovalevski. [[Šola Sofje Kovalevske]] (švedsko ''Sonja Kovalevsky-skolan'') je nekdanje ime srednje šole (gimnazije) »Metapontum« (švedsko ''grundskolan Metapontum'') v Stockholmu, Švedska, ustanovljene leta 1996. Ulice v mnogih mestih v Rusiji, Ukrajini, Kazahstanu in na Švedskem nosijo ime Sofije Kovalevske. Glej [[Ulica Kovalevske]]. Letalo [[Airbus A320]] ruske letalske družbe [[Aeroflot]] nosi ime Sofja Kovalevska.{{r|spl8}} Edini muzej v spomin na Sofjo Kovalevsko v Rusiji se nahaja v glavni stavbi [[Dvorec Korvin-Krukovskih|posestva Korvin-Krukovskih]] v vasi [[Polibino (Velikolukški rajon)|Polibino]] v [[Pskovska oblast|Pskovski oblasti]].{{r|rumj_2015}} == V filmu in medijih == O Kovalevski so posneli več filmskih in televizijskih biografij. * 1956 – ''[[Sofja Kovalevska (film, 1956)|Sofja Kovalevska]]'', režija [[Josif Solomonovič Šapiro (režiser)|Josif Šapiro]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Jelena Vladimirovna Junger|Jelena Junger]], [[Lev Kolesov]] in [[Tatjana Sezenjevska]].{{r|spl10}} * 1983 – ''[[Hrib na temni strani Lune]]'' (''Berget på månens baksida''), režija [[Lennart Hjulström]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Gunilla Nyroos]] in [[Bibi Andersson]] kot Anne Charlotte Edgren-Leffler, vojvodinja Cajanella in sestra Göste Mittag-Lefflerja.{{r|spl11}} * 1985 – ''[[Sofja Kovalevska (film, 1985)|Sofja Kovalevska]]'', režija [[Ajan Gasanova Šahmalijeva|Ajan Šahmalijeva]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Jelena Vsevolodovna Safonova|Jelena Safonova]].{{r|spl12}} * 2011 – ''[[Dostojevski (televizijska serija)|Dostojevski]]'', ruski televizijski film v 7-ih delih, režija [[Vladimir Ivanovič Hotinenko|Vladimir Hotinenko]], v vlogi Sofje Korvin-Krukovske (Kovalevske) [[Jelizaveta Nikolajevna Arzamasova|Jelizaveta Arzamasova]].{{r|spl13}} * ''[https://www.youtube.com/watch?v=SYfUlrqS1L0 Больше чем любовь]'' na [[YouTube]] {{in lang|ru}} * ''[https://www.youtube.com/watch?v=IZUAk_y5w9Y Гении и злодеи]'' na YouTube {{in lang|ru}} == V literaturi in fikciji == * 1962 – ''Сестры: [Повесть о С. В. Ковалевской и А. В. Жаклар]: [Для старш. возраста]'', Ž. I. Janovska / [Il.: L. Rubinštejn], Leningrad: Detgiz [Leningr. otd-nie], 215 str. * 1983 – ''Little Sparrow: A Portrait of Sophia Kovalevsky'', Don H. Kennedy, Ohio University Press, Athens, Ohio * 2002 – ''Beyond the Limit: The Dream of Sofya Kovalevskaya'', biografski roman matematičarke in vzgojiteljice Joan Spicci Saberhagen, založnik ''[[Tom Doherty]] Associates, LLC'', zgodovinsko točen prikaz njenih zgodnjih zakonskih let in iskanja izobrazbe. Delno temelji na 88 pismih Kovalevske, ki jih je avtorica prevedla iz ruščine v angleščino. * 2006 – ''[[Against the Day]]'', roman [[Thomas Pynchon|Thomasa Pynchona]]. Pred izidom se je špekuliralo, da bo temeljil na življenju Kovalevske, vendar se v končanem romanu pojavlja kot manjši lik. * 2009 – ''Too Much Happiness'', kratka zgodba [[Alice Munro]], objavljena v avgustovski številki revije ''[[Harper's Magazine]]''. Kovalevska je glavni lik. Kasneje je bila objavljena v [[Too Much Happiness|istoimenski zbirki]]. == Bibliografija == {{Library resources box|by=yes|onlinebooks=yes|viaf=34495126}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Zur Theorie der partiellen Differentialgleichung|journal= [[Journal für die reine und angewandte Mathematik]]|date= 1875|volume= 80|pages= 1–32|url= http://gdz.sub.uni-goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PPN243919689_0080|trans-title= O teoriji parcialnih diferencialnih enačb|ref= harv}} [»Sophie von Kowalevsky«.] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur la propagation de la lumière dans un milieu cristallisé|journal= [[Comptes rendus|Comptes rendus des séances de l’Académie des sciences]]|date= 1884a|volume= 98|issue= 6|pages= 356–357|jfm= 16.0892.03|trans-title= O širjenju svetlobe v kristaliziranem mediju|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Über die Reduction einer bestimmten Klasse Abel'scher Integrale 3ten Ranges auf elliptische Integrale|journal= [[Acta Mathematica]]|date= 1884b|volume= 4|issue= 1|pages= 393–414|doi= 10.1007/BF02418424|doi-access= free|mr= 1554643|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485803339|trans-title= O redukciji določenega razreda Abelovih integralov 3. ranga na eliptične integrale|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Om ljusets fortplanting uti ett kristalliniskt medium|journal= Öfversigt of Kongl. Vetenskaps-Akademiens Förhandlingar|date= 1884c|volume= 41|issue= 2|pages= 119–121|jfm= 16.0893.01|trans-title= O širjenju svetlobe v kristaliziranem mediju|ref= harv}} [»Sonja Kovalevsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Über die Brechung des Lichtes In Cristallinischen Mitteln|journal= Acta Mathematica|date= 1885a|volume= 6|issue= 1|pages= 249–304|doi= 10.1007/BF02400418|doi-access=free|trans-title= O lomu svetlobe v kristaliziranih sredstvih|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Zusätze und Bemerkungen zu Laplace’s Untersuchung über die Gestalt der Saturnsringe|journal= [[Astronomische Nachrichten]]|date= 1885b|volume= 111|issue= 3|pages= 37–48|bibcode= 1885AN....111...37K|url= http://articles.adsabs.harvard.edu/full/seri/AN.../0111//0000023.000.html|trans-title= Dopolnitve in pripombe k Laplaceovi raziskavi o obliki Saturnovih obročev|ref= harv}} [»Sophie Kowalewsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur le problème de la rotation d'un corps solide autour d'un point fixe|doi= 10.1007/BF02592182|journal= Acta Mathematica|date= 1889|volume= 12|issue= 1|pages= 177–232|doi-access= free|mr= 1554772|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485881703|trans-title= O problemu vrtenja trdnega telesa okrog nepomične točke|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur une propriété du système d'équations différentielles qui définit la rotation d'un corps solide autour d'un point fixe|journal= Acta Mathematica|date= 1890a|volume= 14|issue= 1|pages= 81–93|doi= 10.1007/BF02413316|doi-access= free|jfm= 22.0921.02|mr= 1554791|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485881776|trans-title= O značilnosti sistema diferencialnih enačb, ki določa vrtenje trdnega telesa okrog nepomične točke|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d’un corps pesant autour d’un point fixe, où l’intégration s’effectue à l’aide de fonctions ultraelliptiques du temps|journal= Mémoires présentés par divers savants à l’Académie des sciences de l’Institut national de France|date= 1890b|volume= 31|issue= 1|pages= 1–62|url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k9761485z|trans-title= Razprava o posebnem primeru problema vrtenja težkega telesa okrog nepomične točke, kjer se integracija izvaja z uporabo ultraeliptičnih funkcij po času|ref= harv}} [»Sophie de Kowalevsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur un théorème de M. Bruns|journal= Acta Mathematica|date= 1891|volume= 15|issue= 1|pages= 45–52|doi= 10.1007/BF02392602|doi-access= free|mr= 1554811|s2cid= 124051110|url= https://zenodo.org/record/2282590|trans-title= O izreku M. Brunsa|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|translator-last= Coleman|translator-first= Sandra DeLozier|title= Mathematician with the Soul of a Poet: Poems and Plays of Sofia Kovalevskaya|date= 2021|publisher= Bohannon Hall Press|isbn= 979-8985029802|ref= harv}} [»Sofia Kovalevskaya«] == Povest == * ''Nihilist Girl'', prevod Natasha Kolchevska z Mary Zirin; uvod Natasha Kolchevska. Modern Language Association of America (2001) {{isbn|0-87352-790-9}} == Glej tudi == * [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] * [[izrek Kovalevske]] * [[Lewyjev primer]] * [[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske|vrtavka Kovalevske]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="audi_2011">{{sktxt|Audin|2011}}.</ref> <ref name="brun_1999">{{sktxt|Bruno|1999}}.</ref> <ref name="capl_1901">{{sktxt|Čapligin|1901}}.</ref> <ref name="cauc_1842">{{sktxt|Cauchy|1842}}.</ref> <ref name="cook_1984">{{sktxt|Cooke|1984}}.</ref> <ref name="cook_2002">{{sktxt|Cooke|2002}}.</ref> <ref name="elio_1872">{{sktxt|Eliot|1872|loc=§ IV, zadnji stavek}}.</ref> <ref name="eule_1765">{{sktxt|Euler|1765}}.</ref> <ref name="gorj_1900">{{sktxt|Gorjačev|1900}}.</ref> <ref name="klei_1926">{{sktxt|Klein|1926}}.</ref> <ref name="kobl_1993">{{sktxt|Koblitz|1993}}.</ref> <ref name="kobl_2000">{{sktxt|Koblitz|2000}}.</ref> <ref name="koci_1978">{{sktxt|Kočina|1978}}.</ref> <ref name="koci_1981">{{sktxt|Kočina|1981}}.</ref> <ref name="koci_1985">{{sktxt|Kočina|1985}}.</ref> <ref name="korv_1891">{{sktxt|Korvin-Krukovski|1891}}.</ref> <ref name="kova_1875">{{sktxt|Kovalevska|1875}}.</ref> <ref name="kova_1884a">{{sktxt|Kovalevska|1884a}}.</ref> <ref name="kova_1884b">{{sktxt|Kovalevska|1884b}}.</ref> <ref name="kova_1884c">{{sktxt|Kovalevska|1884c}}.</ref> <ref name="kova_1885a">{{sktxt|Kovalevska|1885a}}.</ref> <ref name="kova_1885b">{{sktxt|Kovalevska|1885b}}.</ref> <ref name="kova_1889">{{sktxt|Kovalevska|1889}}.</ref> <ref name="kova_1890a">{{sktxt|Kovalevska|1890a}}.</ref> <ref name="kova_1890b">{{sktxt|Kovalevska|1890b}}.</ref> <ref name="kova_1894">{{sktxt|Kovalevska|1894}}.</ref> <ref name="kova_1948">{{sktxt|Kovalevska|1948}}.</ref> <ref name="kova_1974">{{sktxt|Kovalevska|1974}}.</ref> <ref name="kova_1978">{{sktxt|Kovalevska|1978}}.</ref> <ref name="lagr_1815">{{sktxt|Lagrange|1815}}.</ref> <ref name="lewy_1957">{{sktxt|Lewy|1957}}.</ref> <ref name="male_1890">{{sktxt|Malevič|1890}}.</ref> <ref name="mcfa_1999">{{sktxt|McFadden|1999}}.</ref> <ref name="mizo_1962">{{sktxt|Mizohata|1962}}.</ref> <ref name="rapp_1981">{{sktxt|Rappaport|1981}}.</ref> <ref name="rosa_2001">{{sktxt|Rosay|2001}}.</ref> <ref name="rumj_1997">{{sktxt|Rumjanceva|1997}}.</ref> <ref name="rumj_2015">{{sktxt|Rumjanceva|2015}}.</ref> <ref name="spl0">{{navedi enciklopedijo|title= Sofya Vasilyevna Kovalevskaya.|url= http://www.britannica.com/EBchecked/topic/323006/Sofya-Vasilyevna-Kovalevskaya|encyclopedia= Encyclopædia Britannica Online Academic Edition.|publisher= Encyclopædia Britannica|access-date= 22. oktobra 2011}}</ref> <ref name="spl1">{{sktxt|Dubreil-Jacotin|2006}}.</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|title= Best of Russia --- Famous Russians --- Scientists.|url= http://www.tristarmedia.com/bestofrussia/scientists.html|work= TRISTARMEDIA {{!}} Web Design, Web Development, Multimedia, Creative Web Solutions|access-date= 21. oktobra 2011|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20110903172506/http://www.tristarmedia.com/bestofrussia/scientists.html|archive-date= 3. septembra 2011|language= en}}</ref> <ref name="spl3">{{navedi splet|title= Тыртов Николай Никанорович|publisher= [[Pskovska oblastna univerzalna znanstvena knjižnica|Pskoviana]]|url= http://pskoviana.ru/istoriya/persony/uchenye/1832-tyrtov-nikolaj-nikanorovich|accessdate= 11. maja 2022|language= ru}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi enciklopedijo|title= Kovalevska, Sofja Vasiljevna|encyclopedia= [[Hrvaška enciklopedija (LZMK)|Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje]]|date= 2021|publisher= [[Leksikografski zavod Miroslav Krleža]], 2021|accessdate= 11. maja 2022|url= http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=33536|language= hr}}</ref> <ref name="spl5">{{navedi splet|title= Ковалевская Софья Владимировна|publisher= [[Arhiv Ruske akademije znanosti|ARAN]]|url= https://isaran.ru/?q=ru/fund&ida=1&guid=8FDE8E5A-DEB4-4BC4-A1B8-6739D4DC0A37|accessdate= 12. maja 2022|language= ru}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi splet|last1= Breus|first1= A. P.|last2= Usmanov|first2= R. T.|title= Выдающиеся имена: Максим Максимович Ковалевский|url= http://www.unilib.neva.ru/rus/lib.old/g_names/kmm_a01.html|url-status= dead|archive-url= http://web.archive.org/web/20111213114156/http://www.unilib.neva.ru/rus/lib.old/g_names/kmm_a01.html|archive-date= 13. decembra 2011|language= ru}}</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|title= (1859) Kovalevskaya|work= [[Središče za male planete]]|url= http://www.minorplanetcenter.net/db_search/show_object?object_id=1859|accessdate= 23. maja 2022|language= en}}</ref> <ref name="spl8">{{navedi novice|title= Аэрофлот ввел в эксплуатацию самолёт А320 «С.КОВАЛЕВСКАЯ»|date= 25. april 2011|publisher= aeroflot.ru|accessdate= 9. junija 2015|url= https://www.aeroflot.ru/cms/new/10984|language= ru}}</ref> <ref name="spl9">{{navedi splet|url= https://sites.google.com/site/awmmath/programs/kovalevsky-days|title= Kovalevsky Days - AWM Association for Women in Mathematics|website= sites.google.com|access-date= 21. avgusta 2018|language= en}}{{slepa povezava|date= 29. maja 2022}}</ref> <ref name="spl10">{{IMDb-naslov|id=0307874|title=''Sofya Kovalevskaya''}}</ref> <ref name="spl11">{{IMDb-naslov|id=0085230|title=''Berget på månens baksida''}}</ref> <ref name="spl12">{{IMDb-naslov|id=0264950|title=''Sofya Kovalevskaya''}}</ref> <ref name="spl13">{{IMDb-naslov|id=3375008|title=''Dostoevskiy''}}</ref> <ref name="stol_1891">{{sktxt|Stoletov|Žukovski|Nekrasov|1891}}.</ref> <ref name="voro_1959">{{sktxt|Voroncova|1959|pp=266}}.</ref> <ref name="venc_1991">{{sktxt|Vencelj|1991}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|4|normalfont=yes}} * {{citat|title= Operator Methods in Ordinary and Partial Differential Equations : S. Kovalevsky Symposium, University of Stockholm, June 2000|date= 2002|editor-last1= Albeverio|editor-first1= Sergio|editor-last2= Elander|editor-first2= Nils|editor-last3= Everitt|editor-first3= W. Norrie|editor-last4= Kurasov|editor-first4= Pavel|publisher= |doi= 10.1007/978-3-0348-8219-4|isbn=978-3-0348-9479-1|url= https://books.google.si/books?id=nGj0BwAAQBAJ|ref= harv}} * {{citat|last1= Audin|first1= Michèle|authorlink1= Michèle Audin|title= Remembering Sofya Kovalevskaya|date= 2011|publisher= Springer|doi= 10.1007/978-0-85729-929-1|isbn= 978-0-85729-929-1|url= https://books.google.si/books?id=sfqMyhrVuu8C|ref= harv}} * {{citat|last1= Bruno|first1= Leonard C.|title= Math and mathematicians : the history of math discoveries around the world|date= 2003|orig-year= 1999|publisher= U X L|others= Baker, Lawrence W.|isbn= 0787638145|location= Detroit, Mich.|pages= 251|oclc= 41497065|ref= harv}} * {{citat|last1= Cauchy|first1= Augustin|authorlink1= Augustin Louis Cauchy|title= Mémoire sur l'emploi du calcul des limites dans l'intégration des équations aux dérivées partielles|journal= [[Comptes rendus]]|date= 1842|volume= 15|issue= |pages= 44; 85; 101; 131|url= https://archive.org/stream/oeuvresdaugusti107caucrich#page/n27/mode/2up}} Ponatisnjeno v ''Oeuvres completes'', 1 serie, Tome VII, (170.; 171.; 172.; 173), str. 17–33; 33–49; 50–51; 52–58. * {{citat|last1= Cooke|first1= Roger Lee|authorlink1= Roger Lee Cooke|title= The Mathematics of Sonya Kovalevskaya|date= 1984|publisher= Springer-Verlag|location= New York, Berlin, Heidelberg, Tokio|pages= 234|isbn= 9781461297666|url= https://archive.org/details/mathematicsofson0000cook|ref= harv}} * {{citat|last1= Cooke|first1= Roger Lee|authorlink1= |chapter= The life of S. V. Kovalevskaya|title= The Kowalevski Property|date= 2002|pages= 1–19|publisher= [[Ameriško matematično društvo]]||editor-last1= Kuznetsov|editor-first1= V. B.|ref= harv}} * {{citat|last1= Čapligin|first1= Sergej Aleksejevič|authorlink1= Sergej Aleksejevič Čapligin|title= Новый случай вращения тяжелого твердого тела, подпертого в одной точке|journal= Trudy Otdѣlenija fizičeskihъ naukъ Obščestva ljubitelej estestvoznanija|date= 1901|volume= 10|issue= 2|pages= 32–34|ref= harv}}, ponatisnjeno v ''Собрание сочинений'', 1948, Moskva: [[Fizmatlit|Gostehizdat]], 1. del, str. 118–124 * {{navedi splet|last1= Dubreil-Jacotin|first1= Marie-Louise|authorlink1= Marie-Louise Dubreil-Jacotin|title= Women mathematicians|date= marec 2006|url= https://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Extras/Women_mathematicians/|publisher= DJF/JOC/EFR|access-date= 3. junija 2012|archive-url= https://web.archive.org/web/20110607183749/http://www.gap-system.org/~history/Extras/Women_mathematicians.html|archive-date= 7. junija 2011|ref= harv}} * {{citat|last1= Eliot|first1= George|authorlink1= George Eliot|title= [[Middlemarch]]|date= 1872|ref= harv}} * {{citat|last1= Euler|first1= Leonhard|authorlink1= Leonhard Euler|title= Du mouvement de rotation des corps solides autour d'un axe variable|journal= Memoires de l'Academie des Sciences de Berlin|date= 1765|volume= 14|issue= |pages= 154–193|ref= harv}} * {{citat|last1= Gorjačev|first1= Dimitrij Nikanorovič|authorlink1= Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|title= О движении тяжелого твердого тела вокруг неподвижной точки в случае A=B=4C|journal= [[Matematičeskij sbornik]]|date= 1900|volume= 21|issue= 3|pages= 431–438|ref= harv}} * {{citat|last1= Halamajzer|first1= A. Ja.|title= Софья Ковалевская|date= 1989|publisher= |location= Moskva|pages= 112|ref= harv}} * {{citat|title= The Legacy of Sonya Kovalevskaya|date= 1987|publisher= [[Ameriško matematično društvo]]|series= (Contemporary Mathematics)|volume= 64|editor-last1= Keen|editor-first1= Linda|editor-link1= Linda Keen|pages= 297|ref= harv}} * {{citat|last1= Klein| first1= Felix|authorlink1= Felix Christian Klein|title= Vorlesungen Uber die Entwicklung der Mathematik Im 19. Jahrhundert, Teil I,|date= 1929|publisher= Springer-Verlag|location= Berlin|ref= harv}} * {{citat|last1= Koblitz|first1= Ann Hibner|authorlink1= Ann Hibner Koblitz|title= A convergence of lives : Sofia Kovalevskaia, scientist, writer, revolutionary|date= 1993|series= Lives of women in science, 99-2518221-2|publisher= Rutgers University Press|location= New Brunswick, New Jersey|isbn= 9780813519630|oclc= 988748307|edition= ponatisnjeno v trdi vezavi|ref= harv}} * {{citat|last1= Koblitz|first1= Ann Hibner|authorlink1= |title= Science, Women and Revolution in Russia|date= 2000|publisher= Routledge|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= Pelageja Jakovljevna Kočina|title= Жизнь и деятельность С. В. Ковалевской: (К 100-летию со дня рождения)|date= 1950|publisher= Izd-vo AN SSSR|location= Moskva|pages= 51|series= (Научно-популярная серия)|url= http://books.e-heritage.ru/book/10081788|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Софья Васильевна Ковалевская. 1850—1891: Её жизнь и деятельность|date=1955|publisher= Gostehizdat|location= Moskva|pages= 100|series= (Люди русской науки)|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |chapter= On the Scientific Work of Sofya Kovalevskaya|chapter-url= https://link.springer.com/content/pdf/bbm%3A978-1-4757-3839-1%2F1.pdf|title= A Russian Childhood|date= 1978|pp= 231–250|translator= iz ruščine Koblitz, Neil|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Софья Васильевна Ковалевская|date= 1981|publisher= [[Nauka (založba)|Nauka]]|location= Moskva|pages= 312|mr= 0652930|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Love and Mathematics: Sofia Kovalevskaya|date= 1985|publisher= Mir Publisher|location= Moskva|translator-last1= Burov|translator-first1= Michael|pages= 346|mr= 1078840|ref= harv}} * {{citat|last1= Kolčinski|first1= I. G.|last2= Korsun|first2= A. A.|last3= Rodriges|first3= M. G.|title= Астрономы: Биографический справочник|edition= 2. pred. in dop.|date= 1986|publisher= Naukova dumka|location= Kijev|pages= 512|ref= harv}} * {{citat|last1= Korvin-Krukovski|first1= Fjodor Vasiljevič|title= Софья Васильевна Корвин-Круковская, въ замужествѣ Ковалевская|journal= [[Russkaja starina|Russkaja Starina]]|date= 1891|volume= 22|issue= 71. del, št. 9 (september)|pages= 623–636|url= https://runivers.ru/upload/iblock/ea9/russkaya%20starina%2071.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Воспоминанія дѣтства|journal= [[Vestnik Evropi (1866–1918)|Vѣstnikъ Evropy]]|date= 1890|orig-year= 1889|volume= 25|issue= št. 7 in 8|pages= (I–V): 55–98; (VI–IX): 584–640|url= https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/df/Вестник_Европы_1890-4.pdf|ref= harv}}. Ponatisnjeno {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Воспоминания. Повести.|date= 1974|publisher= Nauka|location= Moskva, Leningrad|url= https://ru.wikisource.org/wiki/Воспоминания_детства_(Ковалевская)|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d'un corps pesant autour d'un point fixe où l'intégration s'effectue à l'aide de fonctions ultraelliptiques du temps|date= 1894|publisher= IMprimerie nationale|url= https://books.google.si/books/about/M%C3%A9moire_sur_un_cas_particulier_du_probl.html?id=8r72rQEACAAJ&redir_esc=y|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Научные работы|date= 1948|publisher= [[Nauka (založba)|Izdatelьstvo Akademii Nauk SSSR]]|location= Moskva|series= (Классики науки)|pages= 368|url= https://archive.org/details/nauchnye_raboty_sofyi_kovalevskoy|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= A Russian Childhood|nopp= yes|pages= [translated, edited, and introduced by Beatrice Stillman ; with an analysis of Kovalevskaya's Mathematics by P. Y. Kochina]|date= 1978|publisher= Springer-Verlag|location= New York, Heidelberg, Berlin|isbn= 0-387-90348-8|oclc= 456002192|cobiss= 2050905|ref= harv}} * {{citat|last1= Lagrange|first1= Joseph-Louis|authorlink= Joseph-Louis de Lagrange|title= Méchanique analytique|date= 1815|edition= 2.|publisher= Courcier-Imp. Libr.|location=) Pariz|volume= 2|issue= § 9|ref= harv}} * {{citat|last1= Lavrov|first1= Peter Lavrovič|authorlink1= Peter Lavrovič Lavrov|title= Русская развитая женщина: В память Софьи Васильевны Ковалевской: (Прочит. на собр. 6 апр. 1891 г. в Париже)|date= 1891|publisher= [[Volnaja russkaja tipografija|Volьnaja russkaja tipografija]]|location= Ženeva|pages= 19|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003660122?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Leffler|first1= Anne Charlotte|authorlink1= Anne Charlotte Leffler|title= Софья Ковалевская: Воспоминания А. К. Леффлер, герцогини ди-Кайянелло|nopp=yes|pages= prevod iz švedščine [[Marija Viktorovna Lučicka|Marija Lučicka]]; s pril. biogr. A. C. Leffler, [2], IV, str. 315|date= 1893|publisher= red. žurn. »Sev. vestn.«|location= Sankt Peterburg|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003665162?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Lewy|first1= Hans|authorlink1= Hans Lewy|title= An example of a smooth linear partial differential equation without solution|journal= [[Annals of Mathematics]]|date= 1957|volume= 66|issue= 1|pages= 155–158|jstor= 1970121|mr= 0088629|zbl= 0078.08104|doi= 10.2307/1970121|ref= harv}} * {{citat|last1= Litvinova|first1= Jelizaveta Fjodorovna|authorlink1= Jelizaveta Fjodorovna Litvinova|title= С. В. Ковалевская: (Женщина-математик): Её жизнь и ученая деятельность: Биогр. очерк|date= 1894|publisher= F. Pavlenkov|location= Sankt Peterburg|pages= 92|series= ([[Žizn zamečatelnih ljudej (1890–1924)|Жизнь замечательных людей (1890—1924)]])|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003667999?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Malevič|first1= Josif Ignatjevič|title= Софья Васильевна Ковалевская|journal= Russkaja Starina|date= 1890|volume= 21|issue= 68. del, št. 12 (december)|pages= 615–654|url= https://runivers.ru/bookreader/book201817/#page/621|ref= harv}} * {{citat|last1= Malinin|first1= V. V.|title= Софья Ковалевская — женщина-математик. Её жизнь и учёная деятельность|date= 2004|publisher= CIT CGGA|url= https://web.archive.org/web/20080603193605/http://www.ssga.ru/erudites_info/peoples/ychenie/kovalevskaya/index.html|ref= harv}} * {{citat|last1= McFadden|first1= Margaret|title= Golden Cables of Sympathy: The Transatlantic Sources of Nineteenth-Century Feminism|date= 1999|publisher= University Press of Kentucky|ref= harv}} * {{citat|last1= Mizohata|first1= Sigeru|authorlink1= Sigeru Mizohata|title= Solutions nulles et solutions non analytiques|journal= Journal of Mathematics of Kyoto University|date= 1962|volume= 1|issue= 2|pages= 271–302|mr= 142873|zbl= 0106.29601|doi= |language= fr|url= http://projecteuclid.org/euclid.kjm/1250525061|ref= harv}} * {{citat|last1= Rappaport|first1= Karen D.|title= S. Kovalevsky: A Mathematical Lesson|journal= [[The American Mathematical Monthly]]|date= oktober 1981|volume= 88|issue= 8|pages= 564–573|publisher= [[Matematična zveza Amerike]]|issn= 0002-9890|doi= 10.2307/2320506|jstor= 2320506|url= https://manilsuri.umbc.edu/files/2017/11/sonya_math_monthly1981.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Rosay|first1= Jean-Pierre|title= Lewy operator and Mizohata operator|date= 2001|orig-year= 1994|work= [[Encyclopedia of Mathematics]]|publisher= EMS Press|url= https://www.encyclopediaofmath.org/index.php?title=Lewy_operator_and_Mizohata_operator|ref= harv}} * {{citat|last1= Rumjanceva|first1= Valentina|title= Родословная Корвин-Круковских|journal= Nevelьskij sbornik|date= 1997|voloume= |issue= št. 2|pages= 146–157|location= Sankt Peterburg|url= http://www.petergen.com/krukowski/rodoslow.htm|ref= harv}} * {{citat|last1= Rumjanceva|first1= Valentina|title= Легенды и были Полибинской усадьбы|journal= [[Nauka i žizn|Nauka i žiznь]] : žurnal|date= 2015|volume= |issue= št. 11|pages= 134–143|url= https://www.nkj.ru/archive/articles/27326/|ref= harv}} * {{citat|last1= Stoletov|first1= Aleksander Grigorjevič|authorlink1= Aleksander Grigorjevič Stoletov|last2= Žukovski|first2= Nikolaj Jegorovič|authorlink2= Nikolaj Jegorovič Žukovski|last3= Nekrasov|first3= Pavel Aleksejevič|authorlink3= Pavel Aleksejevič Nekrasov|title= С. В. Ковалевская|journal= Matematičeskij sbornik|date= 1891|volume= 16|issue= 1|pages= 1–38|mr= 7224|jfm= 23.0027.01|url= http://www.mathnet.ru/php/archive.phtml?wshow=paper&jrnid=sm&paperid=7224|ref= harv}} * {{citat|last1= Štrajh|first1= S. Ja.|title= С. Ковалевская|editor-last1= Gorki|editor-first1= M.|editor-last2= Kolcov|editor-first2= M. E.|editor-last3= Tihonov|editor-first3= A.|date= 1935|publisher= Žurnalьno-gazetnoe ob-nie|location= Moskva|pages= 252|series= ([[Žizn zamečatelnih ljudej|Жизнь замечательных людей]]) 15. del (63)) (документально-художественная)|ref= harv}} * {{citat|last1= Vencelj|first1= Marija|authorlink1= Marija Vencelj|title= Ob stoletnici smrti Sonje Kovalevske|journal= [[Presek (revija)|Presek]]|date= 1991|volume= 19|issue= 3|pages= 138–142|url= http://www.presek.si/19/1091-Vencelj.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Voroncova|first1= L. A.|title= Софья Ковалевская: Жизнь замечательных людей|date= 1959|publisher= [[Molodaja gvardija (založba)|Molodaja gvardija]]|pages= 344|ref= harv}} {{refend}} == Nadaljnje branje == * {{citat|url= https://en.wikisource.org/wiki/Century_Magazine/Volume_50/Issue_4/Notable_Women:_Sonya_Kovalevsky|title= An overview of Sofia Kovalevskaya's life and career|publisher= [[Wikivir]]|language= en}} * {{citat|url= https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Kovalevsky,_Sophie|title= Kovalevsky, Sophie|publisher= Wikivir|work= [[Enciklopedija Britannica]] [[Enciklopedija Britannica (11. izdaja)|1911]]|language= en}} * Kennedy, Don H. (1983). ''Little Sparrow, a Portrait of Sofia Kovalevsky. Athens: Ohio University Press.'' {{isbn|0-8214-0692-2}} * Koblitz, Ann Hibner (1987). Sofia Vasilevna Kovalevskaia in {{Citation | author=Louise S. Grinstein (Editor), Paul J. Campbell (Editor) | title=Women of Mathematics: A Bio-Bibliographic Sourcebook | year=1987 | publisher=Greenwood Press, New York | isbn=978-0-313-24849-8 | url-access=registration | url=https://archive.org/details/womenofmathemati0000unse }} * ''The Legacy of Sonya Kovalevskaya: proceedings of a symposium sponsored by the Association for Women in Mathematics and the Mary Ingraham Bunting Institute, held October 25–28, 1985''. Contemporary mathematics, 0271-4132 ; 64. Providence, R.I.: American Mathematical Society. 1987. {{isbn|0-8218-5067-9}} * {{citat|title= Sophie (Sonja) Vasiljevna Kovalevsky|url= http://www.skbl.se/en/article/SonjaKovalevsky|publisher= [[Svenskt kvinnobiografiskt lexikon]]|language= en, sv}} {{PlanetMath attribution|id=9394|title=Sofia Kovalevskaya}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sofia Kovalevskaya}} {{Wikiquote}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=9711}} * [http://www.agnesscott.edu/lriddle/women/kova.htm Biographies of Women Mathematicians: Sofia Kovalevskaya], [[Kolidž Agnes Scott]], april 1995 {{in lang|en}} * {{Mactutor|id=Kovalevskaya}} * Lewis, Jone Johnson, ''[https://www.thoughtco.com/sofia-kovalevskaya-biography-3530355 The Life and Career of Mathematician Sofia Kovalevskaya]'' {{in lang|en}} * Belits, Yuriy, ''[https://web.archive.org/web/20060920215141/http://www-math.cudenver.edu/~wcherowi/courses/m4010/s05/belitspdf.pdf Brief biography of Sofia Kovalevskaya]'', [[Univerza Kolorada Denver]], 17. marec 2005 {{in lang|en}} * [http://www.peoples.ru/science/professor/kovalevskaya/ Biografija] {{in lang|ru}} * {{worldcat id|lccn-n82-63856}} {{in lang|en}} * [https://www.openstreetmap.org/way/380299287 Ulica Sofi Kovalevskoj, Sankt Peterburg (OpenStreetMap)] * [https://www.openstreetmap.org/way/188101304 Ulica Sofi Kovalevskoj, Moskva (OpenStreetMap)] * [http://www.womanineurope.com/you/d_kovalevska.php Софья Вассильевна Ковалевская - "профессор Соня"] {{in lang|ru}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovalevska, Sofja Vasiljevna}} [[Kategorija:Ruski matematiki]] [[Kategorija:Ruski pisatelji]] [[Kategorija:Ruski nihilisti]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Göttingenu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Stockholmu]] [[Kategorija:Člani Sanktpeterburške akademije znanosti]] [[Kategorija:Prejemniki Bordinove nagrade]] [[Kategorija:Nosilci reda Akademskih palm]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Pokopani na Norra begravningsplatsu]] 1ey0lrcadcr99sn52dd5d1uda9bu42u 5728999 5728995 2022-08-08T11:49:16Z XJaM 3 m/dp/tn wikitext text/x-wiki {{short description|ruska matematičarka (1850–1891)}} {{infopolje Znanstvenik | name = Sofja Vasiljevna Kovalevska | image = Sofja_Wassiljewna_Kowalewskaja_1.jpg | caption = Kovalevska leta 1880 | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = {{ikonazastave|RUS}} [[Ruski imperij]] <br /> {{ikonazastave|SWE}} [[Švedska]] | nationality = {{ikonazastave|RUS}} [[Rusinje|ruska]] | citizenship = {{ikonazastave|RUS}} [[Ruski imperij]] | fields = [[matematika]], [[mehanika]] | workplaces = {{ubl|[[Univerza v Stockholmu]]|[[Ruska akademija znanosti]]}} | alma_mater = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1874}} | doctoral_advisor = [[Karl Weierstrass]] | doctoral_students = Emil Stenberg {{small|(1885)}} | known_for = {{ubl|[[izrek Cauchyja in Kovalevske]]|[[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske|vrtavka Kovalevske]]|[[izrek Kovalevske]]}} | spouse = [[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimir Kovalevski]] (1842–1883); [[zakonska zveza|⚭]] 1868 | native_name = {{nobold|Софья Ковалевская}} | native_name_lang = ru | birth_name = Sofja Vasiljevna Korvin-Krukovska | thesis_year = 1874 | awards = {{ubl|[[Bordinova nagrada]] {{small|(1888)}}|[[slika:Palmes academiques Officier ribbon.svg|60px|link=red Akademskih palm|alt=oficirka reda Akademskih palm]]}} | children = Sofja Vladimirovna (1878–1952) | other_names = {{ubl|Sophie Kowalevski|Sophie Kowalevsky}} | resting_place = [[Norra begravningsplatsen]] | signature = Ковалевская Софья Васильевна подпись.svg }} '''Sofja Vasiljevna Kovalevska'''{{efn|V slovenskih virih velikokrat tudi poslovenjeno »[[Sofija (ime)|Sofija]]« in tudi ([[manjšalnica|manjšalna]] oblika) »[[Sonja]]« (»Soňa«) ter »Kovalevskaja« (»Kovalevskaia«, »Kovalevskaya«). [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/72060003 CONOR.SI-ID 72060003].}}{{efn|Brat Fjodor in v družini so jo ljubkovalno imenovali »Sofa«.{{r|korv_1891}}}} ({{jezik-ru|link=no|Со́фья Васи́льевна Ковале́вская}}), rojena '''[[Korvin-Krukovski|Korvin-Krukovska]]''' (Корвин-Круковская), [[Rusinje|ruska]] [[matematičarka]], [[pisateljica]] in borka za [[ženske pravice]], * [[15. januar]] (3. januar, [[ruski koledar]]) [[1850]], [[Moskva]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[10. februar]] [[1891]], [[Stockholm]], [[Švedska]]. Sofja Kovalevska je najbolj znana po svojih doprinosih k [[matematična analiza|analizi]], [[parcialna diferencialna enačba|parcialnim diferencialnim enačbam]] in [[mehanika|mehaniki]]. Znana je po svojih delih s področja [[eliptični integral|eliptičnih integralov]], [[Abelov integral|Abelovih integralov]] in uporabe [[matematika|matematike]] na probleme iz [[astronomija|astronomije]] in [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]].{{r|spl4}} Bila je pionirka za ženske v matematiki po svetu – prva ženska, ki je prejela [[doktorat]] (v sodobnem smislu) iz matematike, ena prvih doktoric znanosti sploh, prva ženska, izbrana za [[redna profesorica|redno profesorico]] v Severni Evropi in ena prvih žensk, ki je delala kot urednica [[znanstvena revija|znanstvene revije]].{{r|spl0}}{{r|venc_1991}} Po [[zgodovina znanosti|zgodovinarki znanosti]] [[Ann Hibner Koblitz]] je bila Kovalevska »največja znana [[znanstvenica]] pred dvajsetim stoletjem«.{{r|kobl_1993}}{{rp|255}} [[zgodovina matematike|Zgodovinar matematike]] [[Roger Lee Cooke]] je zapisal: {{quote|... bolj ko razmišljam o njenem življenju in razmišljam o razsežnosti njenih dosežkov, postavljenih proti teži ovir, ki jih je morala premagati, bolj jo občudujem. Zame je prevzela junaški status, ki ga je doseglo zelo malo drugih ljudi v zgodovini. Da bi se podala v akademsko sfero, v svet, ki ga skoraj nobena ženska še ni raziskala, in da je bila posledično predmet radovednega pregleda, medtem ko je dvomljiva družba gledala in napol pričakovala njen neuspeh, zahtevala izjemen pogum in odločnost. Da je dosegla, kot je dosegla, vsaj dva velika rezultata, ki sta trajna vrednost za akademski študij, je dokaz velikega talenta, razvitega z železno disciplino.|{{r|cook_2002}}{{rp|1}}}} Bila je najslavnejša [[Karl Weierstrass|Weierstrassova]] učenka. Bila je tuja dopisna članica [[Sanktpeterburška akademija znanosti|Sanktpeterburške akademije znanosti]].{{efn|V Rusiji Kovalevska nikoli ni študirala ali delala. Zasebno je študirala pri znanem matematiku [[Karl Weierstrass|Karlu Weierstrassu]] in poučevala na [[Univerza v Stockholmu|Univerzi v Stockholmu]]. Za njeno članstvo v [[Sanktpeterburška akademija znanosti|Sanktpeterburški akademiji znanosti]] so spremenili pravila.}} Za delo ''Problem o vrtenju trdega telesa okrog nepomične točke'' (''Задача о вращении твёрдого тела вокруг неподвижной точки'') iz leta 1888 je prejela [[Bordinova nagrada|Bordinovo nagrado]] [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] leta 1888. Za drugo delo na isto temo je leta 1889 prejela nagrado [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljeve švedske akademije znanosti]].{{r|spl4}} Ukvarjala se je tudi s [[ruska književnost|književnostjo]]. Napisala je [[povest]] ''[[Nihilistka (Kovalevska)|Nihilistka]]'' (''Нигилистка'') (1884) in knjigo ''Spomini na otroštvo'' (''[[:ru:s:Воспоминания детства (Ковалевская)|Воспоминания детства]]'') (1889, prvič v ruščini – 1890). Karen D. Rappaport je zapisala: {{quote|[...] Nekako so njeni številni dosežki pozabljeni. V tistih nekaj primerov, ko se njeno delo ni izgubilo, so ga očrnile takšne študije, kot je zgodovina matematike devetnajstega stoletja [[Felix Christian Klein|Felixa Kleina]]. Klein zavrača delo Kovalevske na naslednji način: »Njena dela so narejena v slogu Weierstrassa in tako človek ne ve, kako veliko njenih lastnih zamisli je v njih.«{{r|klei_1926}}{{rp|294}} V vseh njenih raziskavah in zaslugah najde nekaj narobe, pripisuje ji zasluge le z enim pozitivnim dosežkom – da je prek njunih korespondenc Weierstrassa izvlekla iz njegove lupine. Čas je, da ta zapis popravimo in pustimo, da dejstva govorijo sama zase.|{{r|rapp_1981}}{{rp|564}}}} Njena starejša sestra je bila socialistka in feministka [[Anne Jaclard]] (Ana Vasiljevna Žaklar). Obstaja več alternativnih [[prečrkovanje cirilice|prečrkovanj]] njenega imena.{{efn|V angleščini sta najpogostejši različici ''Sofya Kovalevskaya'' in ''Sofya Kovalavesky''.}} V svojih akademskih publikacijah je sama rabila različico '''Sophie Kowalevski''' (ali občasno '''Kowalevsky''' in '''Kowalewsky'''). == Življenje == === Ozadje, mladost in zgodnje izobraževanje === [[slika:Запись о рождении из метрической книги.jpg|thumb|right|Zapis o rojstvu Kovalevske v [[cerkveni register|registru]] [[Cerkev ikone Matere božje »Znamenje« pred Petrovskimi vrati|Znamenjske cerkve]] pred Petrovskimi vrati v Moskvi, 1850]] {| align=right width=30% style="clear:right;padding:30px; margin-left:30px; margin-top:30px; margin-bottom:30px; border: 1px solid black; font-size:10px;" | | {{familytree/start}} {{familytree | | | UGV |y| UGM | | | UGV=[[Friedrich Theodor von Schubert|Friedrich Theodor Schubert]]|UGM=Luise Friederike von Cronhelm}} {{familytree | | | | | |!| | | | | | }} {{familytree | | | | | GRV |y| GRM | GRV=[[Teodor Friedrich Schubert]]|GRM=Sophie Rall}} {{familytree | | | | | | | |)|-|-|-|.| }} {{familytree | | | VAT |y| MUT | | ALX | ALX=Aleksandra Šubert|MUT=Jelizaveta Šubert|VAT=[[Vasilij Vasiljevič Korvin-Krukovski (general)|Vasilij Korvin-Krukovski]]}} {{familytree | | |,|-|-|+|-|-|-|-|.| }} {{familytree | FJO | |F| ANN | |F| SOF | ANN=[[Anne Jaclard]]|FJO=Fjodor Korvin-Krukovski|SOF=<div style="font-size:14px">'''Sofja Kovalevska'''</div>}} {{familytree | | | | |:| | | | |:| | }} {{familytree | | VIC |J| WLA |y|J| | | |VIC=[[Victor Jaclard]]|WLA=[[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimir Kovalevski]]}} {{familytree | | | | | | | | |!| | }} {{familytree | | | | | | | | FUF | FUF=Sofja Kovalevska}} {{familytree/end}} |- | style="text-align:right" | |} Kovalevska se je rodila v Moskvi, na [[Hiša delavnice Alekseja Strelcova|mestnem posestvu delavnice Alekseja Strelcova]], kot druga od treh otrok, poleg starejše sestre Ane ([[Anjuta|Anjute]]) in mlajšega brata Fjodorja ([[Fedja|Fedje]]).{{r|kova_1978}} Njen oče generalporočnik [[Vasilij Vasiljevič Korvin-Krukovski (general)|Vasilij Korvin-Krukovski]]{{efn|V [[ruski pravopis|tedanjem zapisu]] Korvin-Krukovskoj.}} (1803–1875) je tedaj služil v [[Ruska imperialna vojska|Ruski imperialni vojski]] kot načelnik [[Kremeljski arzenal|moskovskega artilerijskega arzenala]] pred upokojitvijo v [[Polibino (Velikolukški rajon)|Polibinu]], na [[Dvorec Korvin-Krukovskih|družinskem posestvu]] v [[Nevelski ujezd|Nevelskem ujezdu]] [[Vitebska gubernija|Vitebske gubernije]] (sedaj vas Polibino v [[Velikolukški rajon|Velikoluškem rajonu]] [[Pskovaska oblast|Pskovske oblasti]]) leta 1858, ko je bilo Kovalevski osem let.{{r|stol_1891}} Bil je pripadnik manjšega plemstva, mešanega [[Belorusi|(belo)]]rusko-[[Poljaki|poljskega]] rodu (Poljak po očetovi strani), z možnimi delnimi predniki iz [[Hunyadi|madžarske kraljeve družine Korvin]] in je služil kot maršal plemstva za Vitebsko gubernijo. (Morda je bilo po očetovi strani tudi nekaj [[Romi|romskih]] prednikov.{{r|spl1}}) Med letoma 1855 in 1858 je služil v [[Kaluga|Kalugi]].{{r|kova_1978}}{{r|korv_1891}} Njena mati Jelizaveta Fjodorovna [[Šubert]] ([[Schubert]]) je izhajala iz družine nemških emigrantov v Sankt Peterburg, ki so živeli na [[Otok Vasiljevski|Vasiljevskem otoku]]. Njen praded po materini strani je bil matematik, astronom, geograf in popularizator znanosti [[Friedrich Theodor von Schubert|Friedrich Theodor Schubert]] (Фёдор Иванович Шуберт) (1758−1825), ki je emigriral v Rusijo iz Nemčije okoli leta 1785 za časa vladanja [[Katarina Velika|Katarine II.]].{{r|venc_1991}} Postal je stalni član Sanktpeterburške akademije znanosti in predstojnik astronomskega observatorija. Njegov sin, ded Kovalevske po materini strani, je bil pehotni general in geodet [[Teodor Friedrich Schubert]] (Фёдор Фёдорович Шуберт) (1789−1865), ki je bil vodja vojaške topografske službe, častni član [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]] in tudi direktor muzeja [[Kunstkamera]]. [[slika:Усадебный дом в Полибино. 02 (cropped).JPG|thumb|left|upright=1.4|[[Dvorec Korvin-Krukovskih]], fotografija iz leta 2014. Tu je muzejska hiša Sofje Kovalevske]] V zgodnjem otroštvu je živela v različnih krajih v Rusiji, saj se je njen oče zaradi službe pogosto selil iz kraja v kraj.{{r|kova_1974}}{{rp|10}} Kot se je spominjala, je odraščala kot »divji« otrok – bila je sramežljiva tako do gostov kot do tujcev, občasno pa je doživljala občutek hrepenenja, »občutek bližajoče se teme«. Že v zgodnjem otroštvu je »razvila prepričanje«, da je v družini neljubljena – za razliko od starejše sestre Ane in mlajšega brata Fedje. Takšne misli so se v njej večinoma porajale kot posledica preslišanih pogovorov njene varuške z deklico Fjoklo, ki je bila otrokom dodeljena »za storitve«. Varuška je povedala, da se je Sofja rodila »ob napačnem času«: dobesedno na predvečer njenega rojstva je Sofjin oče izgubil toliko, da je bilo »treba zastaviti damske diamante.« Poleg tega sta starša upala, da se bo rodil fant, in po rojstvu deklice je bila »gospa tako razburjena, da je ni hotela niti pogledati.« Ista varuška treh otrok je Sofjo imela za »svojo hišno ljubljenko«, imela jo je rada bolj kot druge in dejala, da jo sama doji, ker »drugim ni bilo mar zanjo«. Kovalevska je zapisala, da se je ob varuški počutila najbolj srečno – kljub temu, da je pogosto pripovedovala zgodbe o črni smrti, volkodlaku in dvanajstglavi kači, ki je pri deklici povzročila grozo – »neodgovorno, dih jemajočo ...«{{r|kova_1974}}{{rp|12–15}} Kovalevska je na dednem družinskem posestvu v Polibinu{{efn|Tedaj so pisali tudi Palibino (Палибино).{{r|korv_1891}}}} preživela skoraj vsa svoja otroška leta.{{r|rumj_2015}} Starša Kovalevske sta ji nudila dobro zgodnje izobraževanje. V različnih časih so bile njene guvernante materne govorke angleščine, francoščine in nemščine. Dolga leta jo je vzgajala angleška guvernanta Margarita Francevna Smit (Margaret Smith) (1826–1914), ki je bila po spominih Kovalevske po naravi »trda, energična in nepopustljiva« in je izkusila »potrebo po moralni lastnini«. Kovalevska je priznala, da je guvernanta ljubila svojo učenko na svoj način, vendar je bila ta ljubezen »težka, ljubosumna, zahtevna in brez vsakršne nežnosti«.{{r|kova_1974}}{{rp|35}} Po življenju pri Korvin-Krukovskih je odšla živet k družini Šubert v Sankt Peterburg.{{r|kova_1978}} Kot se je spominjala Kovalevska v svojih ''[[:ru:s:Воспоминания детства (Ковалевская)|Spominih iz otroštva]]'', se je njeno zanimanje za matematiko pojavilo iz dveh razlogov: prvič, njen ljubljeni stric Peter Vasiljevič Korvin-Krukovski, starejši brat njenega očeta, s katerim se je rada »pogovarjala o najrazličnejših stvareh«, medtem ko se je stric, ki ji je bil zelo všeč, z njo pogovarjal kot z odraslo osebo – od njega je na primer prvič slišala za [[kvadratura kroga|kvadraturo kroga]] in [[asimptota|asimptoto]]. Ko je bila stara 11 let, jo je navdušil pogled na to, česar se bo naučila pozneje pri pouku [[infinitezimalni račun|računanja]]. Drugi razlog je imenovala »nenavadna okoliščina« – ob selitvi v Polibino za eno od otroških sob ni bilo dovolj tapet – in stena je bila oblepljena s stranmi iz tiskane izdaje predavanj o [[diferencialni račun|diferencialnem]] in [[integralni račun|integralnem računu]] [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Mihaila Ostrogradskega]], ki so ostale iz študentskih dni njenega očeta.{{r|spl2}} V tej obliki je soba ostala več let – in Kovalevska je, kot se je spominjala, cele ure preživela pred to »skrivnostno« steno, zaradi česar so se ji številne formule in besedne zveze tako vtisnile v spomin, da so se ji pozneje, ko je pri 15-ih letih začela preučevati diferencialni račun, nekateri matematični pojmi zdeli presenetljivo lahki, kot da bi jih »znala vnaprej«.{{r|kova_1974}}{{rp|42–43}} Zasebno jo je poučeval elementarno matematiko Josif Ignatjevič Malevič (1813–1898), sin malega plemiča, ki je vse življenje delal kot domači učitelj in mentor, poučeval po obsežnem programu in otrokom dajal precej trdno znanje.{{r|kova_1974}}{{rp|511}} V Polibinu je živel devet let.{{r|kova_1978}} Decembra 1890 je v reviji ''[[Russkaja starina|Russkaja Starina]]'' objavil spomine o svoji učenki.{{r|male_1890}} Fizik [[Nikolaj Nikanorovič Tirtov|Nikolaj Tirtov]] (1822–1888) je opazil njeno nenavadno sposobnost, ko ji je uspelo razumeti njegov osnovni učbenik fizike tako, da je sama odkrila približno konstrukcijo [[trigonometrična funkcija|trigonometričnih funkcij]], s katerimi se v študiju še ni srečala.{{r|korv_1891}} Tirtov je bil blizu družine Korvin-Krukovski na posestvu v Polibinu. Ko je bila Kovalevska stara približno štirinajst let, je njenemu očetu podaril svoj tedaj slavni učbenik ''Osnovni tečaj fizike'' (''Элементарный курс физики'') v dveh delih. Učbenik je deklici prišel v roke in začela ga je izučevati sama. V razdelku za [[optika|optiko]] se je srečala z neznanimi pojmi [[sinus]]a, [[kosinus]]a in [[tangenta|tangente]]. Začela je razmišljati o skrivnostnih formulah in razkrila njihov pomen. Tirtov je bil presenečen, ko se je prepričal, da je mlada Kovalevska poustvarila najpreprostejše izreke trigonometrije. Imenoval jo je »novi [[Blaise Pascal|Pascal]]«. Deklico je navdušeno pohvalil njenemu očetu in svetoval generalu, naj Sofji omogoči študij [[višja matematika|višje matematike]] in ji kot učitelja priporočil študenta [[Pomorski kadetski korpus|Morskega kadetskega korpusa]] v Sankt Peterburgu, mornariškega poročnika [[Aleksander Nikolajevič Strannoljubski|Aleksandra Strannoljubskega]] (1839–1903), pozneje znanega učitelja, ki je naredil veliko za razvoj javnega šolstva in visokega šolstva za ženske v Rusiji. Kovalevska je z njim študirala približno tri leta med svojimi potovanji v Sankt Peterburg. Ta epizoda iz biografije Kovalevske je splošno znana.{{r|spl3}}{{r|rapp_1981}} V istem obdobju je sin lokalnega duhovnika predstavil njeni sestri Ani progresivne ideje, na katere je vplivalo radikalno gibanje iz 1860-ih, in ji priskrbel izvode tedanjih radikalnih revij, ki so razpravljale o [[rusko nihilistično gibanje|ruskem nihilizmu]].{{r|kova_1978}} Čeprav je bila beseda nihilist (нигилист) pogosto rabljena v negativnem pomenu, za mlade Ruse iz 1860-ih ([[šestdesetniki]] (шестидесятники)) ni imela takega pomena: {{quote|Potem ko je slavni pisatelj [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Ivan Turgenjev]] z besedo nihilist označil Bazarova, mladega junaka svojega romana ''[[Očetje in sinovi]]'' iz leta 1862, je določen segment »novih ljudi« prevzel tudi to ime, kljub negativnim konotacijam v večini krogov. .. Za nihiliste se je znanost zdela najučinkovitejše sredstvo za pomoč množici ljudi do boljšega življenja. Znanost je premaknila meje religije in vraževerja ter s teorijo evolucije »dokazala«, da so bile (mirne) družbene revolucije pot narave. Za zgodnje nihiliste je bila znanost tako rekoč sinonim za resnico, napredek in radikalizem – zato se na prizadevanje za znanstveno kariero nikakor ni gledalo kot na oviro za družbeni aktivizem. Pravzaprav je bil viden kot pozitivna spodbuda progresivnim silam, dejaven udarec proti zaostalosti.|[[Ann Hibner Koblitz]]{{r|kobl_2000}}{{rp|2–4}}}} Leta 1867 je z družino odpotovala v Nemčijo in Švico. Navkljub svoje očitne nadarjenosti za matematiko ni mogla zaključiti svojega izobraževanja v Rusiji. V tistem času ženske niso smele študirati na univerzah v Rusiji in v večini drugih držav. Da bi lahko študirala v tujini, je potrebovala napisano dovoljenje od očeta (ali moža). Oče ni hotel dati dovoljenja, ker ni želel nadalje izobraževati svoje hčerke. Zaradi tega je 27. (15.) septembra 1868 sklenila »navidezno poroko« z [[Vladimir Onufrijevič Kovalevski|Vladimirjem Kovalevskim]], mladim študentom paleontologije, knjižnim založnikom in radikalcem, ki je prvi prevedel in objavil dela [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] v Rusiji. Leta 1869 sta se iz Rusije preselila v Nemčijo, po kratkem postanku na Dunaju, da bi nadaljevala višji študij.{{r|cook_1984}} Kovalevski ni predvideval, da se bo sčasoma zaljubil v svojo izmišljeno ženo. === Poroka in študentska leta === Aprila 1869 po kratkem postanku na Dunaju, kjer je poslušala predavanja iz fizike na [[Univerza na Dunaju|univerzi]], sta se preselila v [[Heidelberg]]. Z velikimi prizadevanji ji je uspelo pridobiti dovoljenje za revizijo pouka z dovoljenjem profesorjev na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v Heidelbergu]]. Tam je obiskovala tečaje fizike in matematike pri profesorjih, kot so [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Hermann von Helmholtz]], [[Gustav Robert Kirchhoff|Gustav Kirchhoff]], [[Robert Wilhelm Bunsen|Robert Bunsen]] in [[Paul du Bois-Reymond]].{{r|kobl_1993}}{{rp|87–89}} Študirala je tudi pri [[Leo Königsberger|Leu Königsbergerju]] [[eliptična funkcija|eliptične funkcije]]. Vladimir je medtem šel naprej na [[Univerza v Jeni|Univerzo v Jeni]], da bi doktoriral iz paleontologije. Oktobra 1869, kmalu po obiskovanju tečajev v Heidelbergu, je z Vladimirjem obiskala London, ki je preživel čas s svojima kolegoma [[Thomas Henry Huxley|Thomasom Huxleyjem]] in Charlesom Darwinom, njo pa so povabili na nedeljske salone [[George Eliot]].{{r|cook_1984}} Tam je pri devetnajstih spoznala [[Herbert Spencer|Herberta Spencerja]] in se na pobudo Eliotove udeležila razprave o »sposobnosti žensk za abstraktno misel«. Čeprav o podrobnostih njunega pogovora ni zapisa, je tedaj ravno končala s predavanjem v Heidelbergu o mehaniki in je morda le omenila [[Eulerjeve enačbe (dinamika togega telesa)|Eulerjeve enačbe]], ki veljajo za gibanje [[togo telo|togega telesa]] (glej naslednji razdelek). Eliotova je tedaj pisala roman ''[[Middlemarch]]'', v katerem se najde izjemen stavek: »Skratka, ženska je bila težava, ki, ker je bil um gospoda Brookea pred njim prazen, težko da bi bila manj zapletena kot vrtenje nepravilnega trdnega telesa.«{{r|elio_1872}} To je bilo veliko prej preden je Kovalevska dala svoj opazen prispevek »[[vrtavka Kovalevske|vrtavke Kovalevske]]« h kratkemu seznamu znanih primerov integrabilnega gibanja togega telesa (glej naslednji razdelek). Oktobra 1870 je po Königsbergerjevem nasvetu Kovalevska odšla v Berlin, kjer je začela obiskovati zasebne lekcije pri [[Karl Weierstrass|Karlu Weierstrassu]]. Po pravilih univerze ženske niso smele poslušati predavanj. Univerza ji ni dovolila niti revizijskega študija. Toda Weierstrass, ki ga je zanimalo odkrivanje matematičnih talentov Kovalevske, je nadzoroval njen študij. Bil je zelo navdušen nad njenimi matematičnimi sposobnostmi in jo je v naslednjih treh letih učil isto snov, ki je obsegala njegova predavanja na univerzi. Sočustvovala je z revolucionarnim bojem in idejami [[anarhizem|anarhizma]], zato je aprila 1871 skupaj z možem Vladimirjem na kratko odpotovala v oblegani Pariz, da bi pomagala v [[Pariška komuna|Pariški komuni]], kjer je spremljala poškodovane komunarde, njena sestra Anjuta pa je delovala v komuni.{{r|kobl_1993}}{{rp|104–106}} S padcem komune so Anjuto in njenega moža [[Victor Jacard|Victorja Jacarda]], ki je bil vodja kontingenta nacionalne garde Montmartre in ugleden [[blanquizem|blanquist]], aretirali. Čeprav je Anjuta uspela pobegniti v London, so Jacarda obsodili na usmrtitev. Vendar jima je s pomočjo Sofjinega in Anjutinega očeta generala Krukovskega, ki je nujno prišel v Pariz pomagat Anjuti in pisal [[Adolphe Thiers|Adolphu Thiersu]] s prošnjo za pomilostitev, uspelo rešiti Jaclarda.{{r|kobl_1993}}{{rp|107–108}} Emancipirani prijatelji Kovalevske niso odobravali njene intimnosti z izmišljenim zakoncem. Bila sta prisiljena živeti v različnih stanovanjih in različnih mestih. Ta položaj je močno obremenjeval oba. Leta 1874 sta se iz neznanega razloga, morda zaradi smrti njenega očeta, odločila, da bosta več let preživela skupaj kot pravi zakonski par. Štiri leta pozneje se jima je 17. (5.) oktobra rodila hčerka edinka Sofja Vladimirovna Kovalevska.{{efn|V družini so Sofjo Vladimirovno Kovalevsko poimenovali z otroškim vzdevkom »Fufa«.}} Hči je leta 1901 vstopila na [[Ženski medicinski inštitut v Sankt Peterburgu]] – prvo medicinsko izobraževalno ustanovo, zasnovano posebej za ženske, kjer je diplomirala 5. marca 1907 in po ordinaturi v Sokolniški bolnišnici v Moskvi postala zdravnica.{{r|spl5}}{{r|rumj_1997}} Kovalevska se je vrnila v Berlin in nadaljevala študij pri Weierstrassu še tri leta. Leta 1874 je na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]] kot doktorsko disertacijo predstavila tri prispevke – ''O teoriji parcialnih diferencialnih enačb'' (''[http://www.tollmien.com/pdf/partielleDifferentialgleichungen.pdf Zur Theorie der partiellen Differentialgleichungen]''), ''O redukciji enega razreda Abelovih integralov 3. ranga na eliptične integrale'' in ''Dopolnitve in pripombe k Laplaceovi raziskavi o obliki [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]]''.{{r|kova_1875}}{{r|kova_1884b}}{{r|kova_1885b}} Z Weierstrassovo podporo ji je to prineslo [[doktorat]] iz matematike z najvišjo odliko, potem ko je Weierstrassu uspelo, da jo je izvzel iz običajnih ustnih izpitov.{{r|cook_1984}} Tako je postala prva ženska, ki je prejela doktorat (v sodobnem pomenu besede) iz matematike.{{efn|[[Maria Gaetana Agnesi]] tudi velja za prvo žensko s prejetim doktoratom na [[Univerza v Bologni|Univerzi v Bologni]].{{r|audi_2011}}}} Njen prispevek o parcialnih diferencialnih enačbah vsebuje tisto, kar je sedaj splošno znano kot [[izrek Cauchyja in Kovalevske]], ki dokazuje obstoj in analitičnost lokalnih rešitev takšnih enačb pod ustrezno določenimi začetnimi/mejnimi pogoji. === Zadnja leta v Nemčiji in na Švedskem === [[slika:Sofya Vasilyevna Kovalevskaya Bust.jpg|thumb|right|200px|Doprsni kip Kovalevske finskega kiparja [[Walter Runeberg|Walterja Runeberga]], 1895]] [[slika:Sofia Kovalevskaya grave.jpg|thumb|right|200px|Grob Kovalevske na [[Norra begravningsplatsen|Norra begravningsplatsu]]]] Leta 1874 sta se Kovalevska in njen mož Vladimir vrnila v Rusijo, vendar Vladimirju zaradi svojih radikalnih prepričanj ni uspelo zagotoviti profesorskega mesta. (Kovalevske zaradi njenega spola nikoli ne bi obravnavali za tak položaj.) V tem času sta poskusila različne sheme za preživljanje, vključno z razvojem nepremičnin in sodelovanjem z naftno družbo. Toda v poznih 1870-ih sta razvila finančne težave, ki so privedle do bankrota.{{r|koci_1985}}{{r|kobl_1993}} Po skoraj dveh letih, posvečenih vzgoji svoje hčerke, je Kovalevska Fufo dala v varstvo sorodnikov in prijateljev, nadaljevala z delom v matematiki in zapustila Vladimirja, kar bi bilo zadnjič. V tem času je delovala s francoskimi matematiki [[Charles Hermite|Charlesom Hermiteom]], [[Émile Picard|Émilom Picardom]], [[Henri Poincaré|Henrijem Poincaréjem]] in [[Joseph Louis François Bertrand|Josephom Bertrandom]]. Bila je dejavna udeleženka matematičnega življenja v Parizu in Berlinu, ni pa imela nikakršnega uradnega položaja.{{r|venc_1991}} Vladimir, ki je vedno trpel zaradi močnih nihanj razpoloženja, je postal bolj nestabilen. 27. aprila 1883 je z vdihavanjem [[kloroform]]a storil samomor, soočen s poslabšanjem nihanja razpoloženja in možnostjo, da ga bodo preganjali zaradi svoje vloge v borzni goljufiji.{{r|cook_1984}} Tragično novico je Kovalevska izvedela v Parizu, kjer je kot novoizvoljena članica [[Francosko matematično društvo|Francoskega matematičnega društva]] poročala o nekaterih svojih raziskavah. Žalostna zaradi smrti svojega moža se je krivila za to, kar se je zgodilo, in šele v začetku julija, ko se je nekako opomogla od šoka, našla moči, da je prišla v Berlin k Weierstrassu. Tistega leta novembra si je Kovalevska s pomočjo matematika [[Gösta Mittag-Leffler|Göste Mittag-Lefflerja]], ki ga je poznala kot Weierstrassovega soštudenta, uspela zagotoviti mesto privatne docentke na [[Univerza v Stocholmu|Univerzi v Stockholmu]] na Švedskem.{{r|cook_1984}} Kovalevska je spoznala Mittag-Lefflerjevo sestro, igralko, romanopisko in dramaturgijo [[Anne Charlotte Leffler|Anne Edgren-Leffler]]. Vse do smrti Kovalevske sta bili tesni prijateljici.{{r|mcfa_1999}} Leta 1884 so Kovalevsko imenovali na petletno mesto profesorice ekstraordinarijke ([[izredna profesorica|izredne profesorice]] v sodobni terminologiji) in postala je urednica skandinavske znanstvene revije ''[[Acta Mathematica]]''. Leta 1888 je prejela Bordinovo nagrado Francoske akademije znanosti za svoje delo ''Razprava o posameznem primeru problema vrtenja togega telesa okrog nepomične točke, kjer se integracija izvaja z uporabo ultraeliptičnih funkcij po času.'' (''Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d'un corps pesant autour d'un point fixe, où l'integration s'effectue à l' aide des fonctions ultraelliptiques du temps'').{{r|cook_1984}}{{r|kova_1894}}{{efn|Pred njo je nagrado od [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] prejela [[Sophie Germain]] leta 1816.{{r|audi_2011}}}} Njena predložitev je vsebovala slavno odkritje tega, kar je zdaj znano kot vrtavka Kovalevske, za katerega se je pozneje izkazalo, da je edini drug primer gibanja togega telesa, ki je »popolnoma [[integrabilni sistem|integrabilen]]«, razen [[vrtavka|vrtavk]] [[Leonhard Euler|Eulerja]], [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrangea]], [[Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|Gorjačeva]] in [[Sergej Aleksejevič Čapligin|Čapligina]].{{r|cook_1984}}{{rp|159}} Junija 1889 so Kovalevsko imenovali za dosmrtno profesorico ordinarijko (redno profesorico) na katedri za analizo na Univerzi v Stockholmu. Tako je bila prva ženska v Evropi v sodobnem času, ki je imela tak položaj.{{efn|Podoben položaj sta pred njo imeli fizičarka [[Laura Bassi]] in Agnesijeva na Univerzi v Bologni.}}{{r|kobl_1993}}{{rp|218}} Po dolgem lobiranju v njenem imenu (in spremembi pravil Akademije) so jo 29. decembra 1889 na pobudo [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Čebišova]] imenovali za dopisno članico Sanktpeterburške akademije znanosti, profesorskega mesta v Rusiji pa ji niso nikoli ponudili.{{r|stol_1891}} Od jeseni 1884 do jeseni 1890 je Kovalevska predavala na univerzi naslednje predmete: Teorija parcialnih diferencialnih enačb, Teorija algebrskih funkcij po Weierstrassu, Elementarna algebra, Teorija Abelovih funkcij po Weierstrassu, Teorija potencialnih funkcij, Teorija gibanja togega telesa, O krivuljah, določenih z diferencialnimi enačbami, po Poincareju, Teorija funkcij theta po Weierstrassu, Aplikacije teorije eliptičnih funkcij, Teorija eliptičnih funkcij po Weierstrassu, Teorija parcialnih diferencialnih enačb, Uporaba analize v teoriji celih števil.{{r|kova_1948}}{{rp|312}} Kmalu je obvladala švedski jezik in v tem jeziku objavila svoja matematična in literarna dela (roman ''Družina Voroncovih''). Kovalevska, ki se je vključila v progresivne politične in feministične tokove ruskega nihilizma poznega 19. stoletja, je napisala tudi več nematematičnih del, vključno s spomini ''Spomini na otroštvo'', dve drami (v sodelovanju z vojvodinjo Anne Edgren-Leffler) in delno avtobiografsko povest ''[[Nihilistka (Kovalevska)|Nihilistka]]'' (1890). Leta 1889 se je Kovalevska zaljubila v [[Maksim Maksimovič Kovalevski|Maksima Kovalevskega]], daljnega sorodnika njenega pokojnega moža, vendar je vztrajala, da se ne poroči z njim, ker se ne bi mogla ustaliti in živeti z njim.{{r|brun_1999}}{{rp|251}}{{r|cook_2002}}{{rp|18}} Maksim Kovalevski je Rusijo zapustil zaradi preganjanja vlade.{{r|voro_1959}}{{rp|266}} Kovalevska ga je povabila k sebi v Stockholm in mu zagotovila dohodek s predavanji na lokalni univerzi.{{r|spl6}} Kovalevska je umrla zaradi [[epidemija gripe 1889–1890|epidemije gripe]], ki jo je zapletla [[virusna pljučnica]] leta 1891 pri enainštiridesetih letih, potem ko se je z Maksimom 23. januarja vrnila s počitnic v [[Nica|Nici]].{{r|kobl_1993}}{{rp|231}} Pokopana je v [[Občina Solna|Solni]] na Švedskem, na pokopališču [[Norra begravningsplatsen]]. Matematični rezultati Kovalevske, kot je izrek Cauchyja in Kovalevske, in njena pionirska vloga matematičarke na področju, kjer prevladujejo skoraj izključno moški, so vodili do nastanka več knjig, vključno z biografijo [[Ann Hibner Koblitz]], biografijo v ruščini [[Pelageja Jakovljevna Kočina|Pelageje Kočine]] (v angleščino prevedel Michael Burov z naslovom ''Love and Mathematics: Sofya Kovalevskaya'', Mir Publishers, 1985) in knjigo o njeni matematiki [[Roger Lee Cooke|Rogerja Cookea]].{{r|kobl_1993}}{{r|koci_1981}}{{r|koci_1985}}{{r|cook_1984}} == Znanstveno delo == Kovalevska je objavila deset člankov iz matematike in fizike, od katerih sta bila dva po vsebini enaka, razlikovala sta se le v jeziku.{{r|kova_1884a}}{{r|kova_1884c}} Šele v sovjetskem obdobju so prevedli vse njene znanstvene članke v ruščino in jih leta 1948 zbrali v knjigo.{{r|kova_1948}} === Teorija parcialnih diferencialnih enačb === Od treh člankov, ki jih je za disertacijo doktorice filozofije predložila Univerzi v Göttingenu, je bil najpomembnejši o teoriji parcialnih diferencialnih enačb iz leta 1875, in velja sedaj za prvi pomembnejši rezultat v splošni teoriji parcialnih diferencialnih enačb.{{r|kova_1875}} S tega področja je leta 1842 [[Augustin Louis Cauchy|Augustin Cauchy]] objavil štiri članke o integriranju [[diferencialna enačba|diferencialnih enačb]] z začetnimi pogoji.{{r|cauc_1842}} Dokazal je obstoj [[analitična funkcija|analitičnih]] rešitev [[Cauchyjev problem|problema]] za [[navadna diferencialna enačba|navadne diferencialne enačbe]] in določen razred linearnih parcialnih diferencialnih enačb. Pokazal je tudi kako se lahko [[nelinearni sistem]] reducira na ta primer. Kovalevska je [[matematični dokaz|dokazala]] [[eksistenčni izrek]] za analitično ([[holomorfna funkcija|holomorfno]]) rešitev navadne diferencialne enačbe, ki izpolnjuje dane začetne pogoje, najprej za [[kvazilinearni sistem]] parcialnih diferencialnih enačb, nato pa za splošni nelinearni sistem poljubnega reda v normalni formi, z redukcijo na kvazilinearni sistem. Pri tem je uporabila metodo [[majoranta|majorant]], kjer se funkcija <math> f(x, y) \!\, </math> v diferencialni enačbi: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = f(x, y) \!\, </math> z začetnim pogojem: : <math> y = y_{0} \qquad \text{ in } \qquad x = x_{0} \!\, </math>, nadomesti z majoranto <math> F(x, y) \!\, </math> – z enostavno analitično funkcijo, katere razvoj v [[potenčna vrsta|potenčno vrsto]] z nenegativnimi koeficienti in večjimi ali enakimi [[absolutna vrednost|absolutni vrednosti]] koeficientom odgovarjajoče funkcije. Nato se enačba z majoranto: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = F(x, y) \qquad y(0) = a \qquad (a = y_{0}) \!\, </math> integrira eksplicitno in odgovarjajoča rešitev je majoranta za rešitev Cauchyjevega problema (z <math> x_{0} = 0 \!\, </math>). Metodo [[majorizacija|majorizacije]] vrst (po Cauchyju imenovano »račun limit«) je uvedel Cauchy leta 1839 za rigorozni dokaz izreka o implicitnih funkcijah za holomorfne funkcije. Kovalevska je uporabila majoranto iz Weierstrassovih predavanj oblike: : <math> \frac{\mathrm{d} y}{\mathrm{d} x } = \frac{M}{1 - \frac{ \displaystyle{ x + y}} {\displaystyle{a}}} , \!\, </math> kjer sta <math> M \!\, </math> in <math> a \!\, </math> konstanti. Pri tem kakor Weierstrass ni poznala predhodnega Cauchyjevega dela.{{r|koci_1978}} Zgleda sta [[enorazsežni prostor|enorazsežna]] [[difuzijska enačba]] ali [[toplotna enačba]] (homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2. reda s konstantnimi koeficienti [[parabolična parcialna diferencialna enačba|paraboličnega]] tipa) za holomorfno funkcijo <math> u(x, t) \!\, </math> dveh [[kompleksno število|kompleksnih]] spremenljivk <math> x \!\, </math> in <math> t \!\, </math>: : <math> \frac{\partial u}{\partial t} - k \frac{\partial^{2} u}{\partial x^{2}} = 0 \!\, , </math> pri <math> k = 1 \!\, </math> in z začetnim pogojem: : <math> u(x, t) = u_{0} (x) = \frac{1}{1 + x^{2}}, \qquad \text{ za } t = 0 \!\, , </math> ki ima edinstveno formalno rešitev s potenčno vrsto (razvito okrog točke <math> (0, 0) \!\, </math>). Vendar pa ta formalna potenčna vrsta ne konvergira za nobene neničelne vrednosti <math> t \!\, </math>, zato v okolici izvora ni analitičnih rešitev. [[Hans Lewy]] je leta 1956 pokazal, da izrek Cauchyja in Kovalevske ne velja bolj splošno za vse [[gladka funkcija|gladke funkcije]] ([[Lewyjev primer]]).{{r|lewy_1957}} Pokazal je, da linearna enačba: : <math> \frac{\partial u}{\partial x} + i \frac{\partial u}{\partial y} - 2i \left( x + i y \right) \frac{\partial u}{\partial t} = f(x, y, t) \!\, </math> v splošnem nima rešitev za »skoraj« neskončnokrat odvedljive funkcije <math> f (x, y, t) \!\, </math>. Če so <math> f \!\, </math> analitične, izrek Cauchyja in Kovalevske zagotavlja, da rešitev obstaja. [[Sigeru Mizohata]] je leta 1962 našel, da celo preprostejša enačba: : <math> \frac{\partial u}{\partial x}+ix\frac{\partial u}{\partial y} = f(x,y) \!\, , </math> odvisna od dveh realnih spremenljivk <math> x \!\, </math> in <math> y \!\, </math>, včasih nima rešitev.{{r|mizo_1962}} To je skoraj najpreprostejši možni parcialni [[diferencialni operator]] z nekonstantnimi koeficienti.{{r|rosa_2001}} === Dinamika togega telesa === Drug zelo znani problem, ki je proslavil Kovalevsko, je problem [[gibanje|gibanja]] [[masa|masnega]] [[togo telo|togega telesa]] blizu nepremične točke v [[dinamika togega telesa|dinamiki togega telesa]]. Zgledi takšnega gibanja so gibanje [[nihalo|nihala]] in, pod določenimi pogoji, gibanje [[vrtavka|vrtavke]] in [[giroskop]]a. V [[klasična mehanika|klasični mehaniki]] [[precesija]] togega telesa, kot je na primer vrtavka, pod vplivom [[gravitacija|gravitacije]] v splošnem ni [[integrabilni sistem|integrabilni problem]]. [[enačba gibanja|Enačbe gibanja]] takšnih teles imajo v splošnem tri [[prostostna stopnja (mehanika)|prostostne stopnje]], [[usmerjenost]], ki jo določajo trije [[Eulerjevi koti]]. Do časa Kovalevske sta bila znana dva integrabilna primera takšnega gibanja. Sedaj obstajajo štirje znani primeri, ki so integrabilni – Eulerjev, Lagrangeev, Kovalevske, ter Gorjačeva in Čapligina. Poleg [[energija|energije]], vsaka od teh vrtavk vsebuje dodatne [[konstanta gibanja|konstante gibanja]], ki vodijo do integrabilnosti. Eulerjeva vrtavka opisuje prosto vrtavko brez posebne [[simetrija|simetrije]], ki se giblje brez vpliva [[zunanja sila|zunanjih sil]] (in [[navor]]ov), kjer je nepomična točka [[težišče]] vrtavke. Pri tem se [[izrek o vrtilni količini|ohranjata vrtilna količina]] in [[izrek o ohranitvi energije|energija]]. [[Leonhard Euler]] je dokazal primer, ga opisal in delno objavil leta 1750 in 1758, v celoti pa je bil objavljen leta 1765.{{r|eule_1765}} Lagrangeeva vrtavka je simetrična vrtavka, kjer sta dva masna vztrajnostna momenta enaka, težišče vrtavke pa leži na [[os simetrije|simetrijski osi]] vrtavke. Teorijo takšne vrste vrtavke je razvil [[Joseph-Louis de Lagrange|Joseph-Louis Lagrange]] med pripravo na drugo izdajo svoje ''Analitične mehanike'', objavljene prvič leta 1788. Po njegovi smrti so to teorijo vključili njegovi kolegi v drugo knjigo druge izdaje ''Analitične mehanike''.{{r|lagr_1815}} Kovalevska je našla tretji popolnoma integrabilni primer takšnega telesa, kjer se integracija izvede s pomočjo [[hipereliptična funkcija|hipereliptičnih funkcij]] po času. O gibanju togega telesa okrog nepomične točke je napisala tri članke.{{r|kova_1889}}{{r|kova_1890a}}{{r|kova_1890b}} Vrtavka Kovalevske je posebna simetrična vrtavka z edinim razmerjem glavnih masnih vztrajnostnih momentov, za katere velja zveza: : <math> J_{1} = J_{2} = 2J_{3} \!\, , </math> to je, dva glavna masna vztrajnostna momenta sta enaka, tretji pa je manjši za polovico, težišče vrtavke leži na ravnini, pravokotni na simetrijsko os (vzporedni na ravnino dveh enakih točk). [[Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|Dimitrij Gorjačev]] je leta 1900 podal primer [[neholonomni sistem|neholonomne]] vrtavke za katero je integracijo s pomočjo [[hipereliptični integral|hipereliptičnih integralov]] našel leta 1901 [[Sergej Aleksejevič Čapligin|Sergej Čapligin]], kjer velja podobna zveza razmerij glavnih masnih vztrajnostnih momentov:{{r|gorj_1900}}{{r|capl_1901}} : <math> J_{1} = J_{2} = 4J_{3} \!\, . </math> Njeno težišče leži na [[ekvatorialna ravnina|ekvatorialni ravnini]] skozi nepomično točko. Glavna [[vrtilna količina]] je pravokotna na smer gravitacije. Dokazano je, da ne obstaja nobena druga holonomna integrabilna vrtavka. === Matematika === Rešila je problem o redukciji določenega razreda [[ultraeliptični integral|ultraeliptičnih]] ([[Abelov integral|Abelovih]]) integralov tretjega ranga na [[eliptični integral|eliptične integrale]].{{r|kova_1884b}} Delovala je tudi na področju [[teorija potenciala|teorije potenciala]], [[matematična fizika|matematične fizike]], [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]]. === Nebesna mehanika === Raziskala je [[Pierre-Simon Laplace|Laplaceov]] problem o ravnotežju [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]] in z razvojem v potenčno vrsto dobila približek 2. reda.{{r|kova_1885b}} Njeno metodo uporabe hipereliptičnih funkcij za določitev [[potencial]]a [[vrtenje|vrtečega]] se [[telo (fizika)|telesa]] so raziskali in visoko ocenili kasneje Henri Poincaré, [[François Félix Tisserand|Félix Tisserand]], [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Aleksander Ljapunov]], [[Paul Émile Appell|Paul Apell]] in [[Horace Lamb]]. === Optika === V [[optika|optiki]] je raziskovala [[dvojni lom]].{{r|kova_1885a}} O njenem življenju in matematičnih delih so ob njeni smrti napisali [[referat]]e [[Aleksander Grigorjevič Stoletov|Aleksander Stoletov]], [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Nikolaj Žukovski]] in [[Pavel Aleksejevič Nekrasov|Pavel Nekrasov]], objavljene v reviji ''[[Matematičeskij sbornik]]'' in predstavljene na zasedanju [[Moskovsko matematično društvo|Moskovskega matematičnega društva]] 19. februarja 1891.{{r|stol_1891}} == Literarno delo == [[slika:Stamp of USSR 1635g.jpg|thumb|left|140px|[[Poštne znamke Sovjetske zveze|Poštna znamka Sovjetske zveze]], 1951, 40 [[kopejka|kopejk]].]] Kovalevska je imela goreč odnos do vsega, kar jo je obdajalo, in s prefinjenim opazovanjem in premišljenostjo je imela veliko sposobnost umetniške reprodukcije tega, kar je videla in čutila. Napisala je vrsto literarnih del, med njimi več večjih. V ruščini so se iz njenih literarnih del pojavili: ''Spomini na Georgea Elliota'' (''Воспоминания о Джордже Эллиоте'') (''[[Russkaja misl (revija)|Russkaja Mislь]]'', 1886, št. 6); družinska kronika ''Spomini na otroštvo'' (''[https://ru.wikisource.org/wiki/Воспоминания_детства_(Ковалевская) Воспоминания детства]'' (''[[Vestnik Evropi (1866–1918)|Vѣstnikъ Evropy]]'', 1890, št. 7 in 8);{{r|kova_1974}} ''Tri dni na kmečki univerzi na Švedskem'' (''Три дня в крестьянском университете в Швеции'') (''Severnyj Vestnik'', 1890, št. 12); posmrtna pesem (''Vѣstnikъ Evropy'', 1892, št. 2); skupaj z drugimi (iz [[švedščina|švedščine]] prevedena zgodba ''Vae victis'', odlomek iz romana ''Na Rivieri'') so se ta dela pojavila kot ločena zbirka pod naslovom ''Literarni spisi S. V. K.'' (''Литературные сочинения С. В. К'') (Sankt Peterburg, 1893). V švedščini so nastali spomini o [[januarska vstaja|poljski vstaji]] leta 1863 in roman ''Družina Voroncovih'', katerega zaplet se nanaša na obdobje nemirov med rusko mladino v poznih 1860-ih. Leta 1884 je napisala povest ''[[Nihilistka]]'', prvič objavljeno po njeni smrti v tujini leta 1892, najprej v švedščini, nato pa v ruščini. Zgodba prikazuje pot ruskega dekleta do [[nihilizem|nihilizma]] in prenaša vzdušje revolucionarnega [[narodništvo|narodniškega gibanja]] iz 1870-ih. Po zapletu se mlado in lepo dekle Vera, ki se je odločila posvetiti svoje življenje progresivnim idejam, poroči s prej neznanim obsojenim nihilistom in gre za njim na težko delo samo zato, da bi olajšala njegovo stisko. Zavrača vse blagoslove zaradi služenja »vzroku« in v tem vidi veliko srečo. Za karakterizacijo osebnosti Kovalevske je še posebej zanimiv ''Kampen för Lyckan, tvänne paralleldramer of К. L'' (Stockholm, 1887), prevod v ruščino [[Marija Viktorovna Lučicka|Marije Lučicke]], pod naslovom: ''Boj za srečo. Dve vzporedni drami. Delo S. K. in A. K. Leffler'' (''Борьба за счастье. Две параллельные драмы. Сочинение С. К. и А. К. Леффлёр'') ([[Kijev]], 1892). V tej dvojni drami, ki jo je napisala Kovalevska v sodelovanju s švedsko pisateljico Anne Edgren-Leffler, a povsem po Kovalevski je želela prikazati usodo in razvoj istih ljudi z dveh nasprotnih zornih kotov, »kako je bilo« in »kako bi lahko bilo«. Kovalevska je postavila znanstveno zamisel v osnovo tega dela. Prepričana je bila, da so vsa dejanja in dejanja ljudi vnaprej določena, hkrati pa je spoznala, da se lahko zgodijo takšni trenutki v življenju, ko se pokažejo različne priložnosti za določena dejanja, potem pa se življenje razvija v skladu s tem, kako bo nekdo izbral. [[slika:RR5110-0034R 150-летие со дня рождения С.В. Ковалевской.gif|thumb|right|200px|[[Priložnostni kovanec]] [[Banka Rusije|Banke Rusije]], posvečen 150. obletnici rojstva S. V. Kovalevske. 2 [[rubelj|rublja]], srebro, 2000]] Kovalevska je svojo domnevo utemeljila na Poincaréjevem delu o diferencialnih enačbah – integrali diferencialnih enačb, ki jih obravnava Poincaré, so z geometrijskega vidika neprekinjene ukrivljene črte, ki se razvejajo le na določenih izoliranih točkah. Teorija kaže, da fenomen teče vzdolž krivulje do mesta razvejitve ([[teorija bifurkacij|bifurkacije]]), vendar tukaj vse postane negotovo in nemogoče je vnaprej predvideti, v katero od vej se bo pojav nadaljeval. (glej tudi [[teorija katastrof]]). Po Lefflerjevi (njeni spomini o Kovalevski ''En biografi öfver Sonja Kovalevski'', po rokopisu prevod v ruščino Marije Lučicke in objavljeno pod naslovom ''Iz mojega skupnega življenja s Kovalevsko v Stockholmu'' (''Изъ моей совмѣстной жизни съ Ковалевской въ Стокгольмѣ'') v delu ''Киевский сборник в помощь пострадавшим от неурожая'', Kijev, 1892) je v glavni ženski figuri te dvojne drame Alisi, Kovalevska upodobila sebe in veliko stavkov, ki jih je izrekla Alise, je bilo v celoti vzeto iz ust same Kovalevske. Drama dokazuje vsemogočno moč ljubezni, ki zahteva, da se zaljubljenca popolnoma prepustita drug drugemu, po drugi strani pa je vse v življenju tisto, kar mu daje le sijaj in energijo. == Priznanja == === Poimenovanja === [[slika:Kovalevskaya crater 5024 h2.jpg|thumb|right|200px|[[Luna|Lunin]] [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Kovalevska (krater)|Kovalevska]], slika [[Lunar Orbiter 5]], 1967]] Dan matematike v srednji šoli Sonje Kovalevske je program za dodeljevanje donacij [[Združenje za ženske v matematiki|Združenja za ženske v matematiki]] (AWM), ki financira delavnice po ZDA za spodbujanje deklet k raziskovanju matematike. Čeprav AWM trenutno nima nepovratnih sredstev za podporo tega programa, številne univerze nadaljujejo program z lastnim financiranjem.{{r|spl9}} Predavanje Sonje Kovalevske vsako leto sponzorirata AWM in [[Društvo za industrijsko in uporabno matematiko]] (SIAM), namenjeno pa je izpostavitvi pomembnih prispevkov žensk na področju uporabne ali računalniške matematike. V njeno čast so poimenovali [[Sklad Kovalevske]], ustanovljen leta 1985 z namenom podpore ženskam v znanosti v državah v razvoju. Po njej se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] na [[Luna|Luni]] [[Kovalevska (krater)|Kovalevska]] (latinsko ''Kovalevskaya''). Ime je leta 1970 odobrila [[Mednarodna astronomska zveza]]. Po njej se imenuje [[asteroid]] zunanjega dela [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1859 Kovalevska]], ki ga je 4. septembra 1972 odkrila [[Ljudmila Vasiljevna Žuravljova|Ljudmila Žuravljova]] na [[Astrofizikalni observatorij Krim|Krimskem astrofizikalnem observatoriju]].{{r|spl7}} [[Ruska akademija znanosti]] od leta 1992 podeljuje [[nagrada Kovalevske|nagrado Kovalevske]]. Podeljuje jo njen [[Oddelek matematičnih znanosti RAN|Oddelek matematičnih znanosti]] za pomembne dosežke na področju matematike. Nemška [[Fundacija Alexandra von Humboldta]] obetavnim mladim raziskovalcem od leta 2002 vsaki dve leti podeljuje [[nagrada Sofje Kovalevske|nagrado Sofje Kovalevske]]. [[Gimnazija Sofje Vasiljevne Kovalevske (Velikije Luki)|Gimnazija S. V. Kovalevske]] v [[Velikije Luki|Velikih Lukih]], Pskovska oblast je izobraževalna ustanova, ustanovljena leta 1958. Častni naziv po Kovalevski nosi od leta 2000. Progimnazija in gimnazija Sofje Kovalevske v [[Vilna|Vilni]] ({{jezik-lt|Vilniaus Sofijos Kovalevskajos progimnazija / gimnazija}}) je 49. srednja šola v mestu in so jo odprli 1. septembra 1980. Leta 1998 so šolo poimenovali po Kovalevski. [[Šola Sofje Kovalevske]] (švedsko ''Sonja Kovalevsky-skolan'') je nekdanje ime srednje šole (gimnazije) »Metapontum« (švedsko ''grundskolan Metapontum'') v Stockholmu, Švedska, ustanovljene leta 1996. Ulice v mnogih mestih v Rusiji, Ukrajini, Kazahstanu in na Švedskem nosijo ime Sofije Kovalevske. Glej [[Ulica Kovalevske]]. Letalo [[Airbus A320]] ruske letalske družbe [[Aeroflot]] nosi ime Sofja Kovalevska.{{r|spl8}} Edini muzej v spomin na Sofjo Kovalevsko v Rusiji se nahaja v glavni stavbi [[Dvorec Korvin-Krukovskih|posestva Korvin-Krukovskih]] v vasi [[Polibino (Velikolukški rajon)|Polibino]] v [[Pskovska oblast|Pskovski oblasti]].{{r|rumj_2015}} == V filmu in medijih == O Kovalevski so posneli več filmskih in televizijskih biografij. * 1956 – ''[[Sofja Kovalevska (film, 1956)|Sofja Kovalevska]]'', režija [[Josif Solomonovič Šapiro (režiser)|Josif Šapiro]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Jelena Vladimirovna Junger|Jelena Junger]], [[Lev Kolesov]] in [[Tatjana Sezenjevska]].{{r|spl10}} * 1983 – ''[[Hrib na temni strani Lune]]'' (''Berget på månens baksida''), režija [[Lennart Hjulström]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Gunilla Nyroos]] in [[Bibi Andersson]] kot Anne Charlotte Edgren-Leffler, vojvodinja Cajanella in sestra Göste Mittag-Lefflerja.{{r|spl11}} * 1985 – ''[[Sofja Kovalevska (film, 1985)|Sofja Kovalevska]]'', režija [[Ajan Gasanova Šahmalijeva|Ajan Šahmalijeva]], v vlogi Sofje Kovalevske [[Jelena Vsevolodovna Safonova|Jelena Safonova]].{{r|spl12}} * 2011 – ''[[Dostojevski (televizijska serija)|Dostojevski]]'', ruski televizijski film v 7-ih delih, režija [[Vladimir Ivanovič Hotinenko|Vladimir Hotinenko]], v vlogi Sofje Korvin-Krukovske (Kovalevske) [[Jelizaveta Nikolajevna Arzamasova|Jelizaveta Arzamasova]].{{r|spl13}} * ''[https://www.youtube.com/watch?v=SYfUlrqS1L0 Больше чем любовь]'' na [[YouTube]] {{in lang|ru}} * ''[https://www.youtube.com/watch?v=IZUAk_y5w9Y Гении и злодеи]'' na YouTube {{in lang|ru}} == V literaturi in fikciji == * 1962 – ''Сестры: [Повесть о С. В. Ковалевской и А. В. Жаклар]: [Для старш. возраста]'', Ž. I. Janovska / [Il.: L. Rubinštejn], Leningrad: Detgiz [Leningr. otd-nie], 215 str. * 1983 – ''Little Sparrow: A Portrait of Sophia Kovalevsky'', Don H. Kennedy, Ohio University Press, Athens, Ohio * 2002 – ''Beyond the Limit: The Dream of Sofya Kovalevskaya'', biografski roman matematičarke in vzgojiteljice Joan Spicci Saberhagen, založnik ''[[Tom Doherty]] Associates, LLC'', zgodovinsko točen prikaz njenih zgodnjih zakonskih let in iskanja izobrazbe. Delno temelji na 88 pismih Kovalevske, ki jih je avtorica prevedla iz ruščine v angleščino. * 2006 – ''[[Against the Day]]'', roman [[Thomas Pynchon|Thomasa Pynchona]]. Pred izidom se je špekuliralo, da bo temeljil na življenju Kovalevske, vendar se v končanem romanu pojavlja kot manjši lik. * 2009 – ''Too Much Happiness'', kratka zgodba [[Alice Munro]], objavljena v avgustovski številki revije ''[[Harper's Magazine]]''. Kovalevska je glavni lik. Kasneje je bila objavljena v [[Too Much Happiness|istoimenski zbirki]]. == Bibliografija == {{Library resources box|by=yes|onlinebooks=yes|viaf=34495126}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Zur Theorie der partiellen Differentialgleichung|journal= [[Journal für die reine und angewandte Mathematik]]|date= 1875|volume= 80|pages= 1–32|url= http://gdz.sub.uni-goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PPN243919689_0080|trans-title= O teoriji parcialnih diferencialnih enačb|ref= harv}} [»Sophie von Kowalevsky«.] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur la propagation de la lumière dans un milieu cristallisé|journal= [[Comptes rendus|Comptes rendus des séances de l’Académie des sciences]]|date= 1884a|volume= 98|issue= 6|pages= 356–357|jfm= 16.0892.03|trans-title= O širjenju svetlobe v kristaliziranem mediju|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Über die Reduction einer bestimmten Klasse Abel'scher Integrale 3ten Ranges auf elliptische Integrale|journal= [[Acta Mathematica]]|date= 1884b|volume= 4|issue= 1|pages= 393–414|doi= 10.1007/BF02418424|doi-access= free|mr= 1554643|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485803339|trans-title= O redukciji določenega razreda Abelovih integralov 3. ranga na eliptične integrale|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Om ljusets fortplanting uti ett kristalliniskt medium|journal= Öfversigt of Kongl. Vetenskaps-Akademiens Förhandlingar|date= 1884c|volume= 41|issue= 2|pages= 119–121|jfm= 16.0893.01|trans-title= O širjenju svetlobe v kristaliziranem mediju|ref= harv}} [»Sonja Kovalevsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Über die Brechung des Lichtes In Cristallinischen Mitteln|journal= Acta Mathematica|date= 1885a|volume= 6|issue= 1|pages= 249–304|doi= 10.1007/BF02400418|doi-access=free|trans-title= O lomu svetlobe v kristaliziranih sredstvih|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Zusätze und Bemerkungen zu Laplace’s Untersuchung über die Gestalt der Saturnsringe|journal= [[Astronomische Nachrichten]]|date= 1885b|volume= 111|issue= 3|pages= 37–48|bibcode= 1885AN....111...37K|url= http://articles.adsabs.harvard.edu/full/seri/AN.../0111//0000023.000.html|trans-title= Dopolnitve in pripombe k Laplaceovi raziskavi o obliki Saturnovih obročev|ref= harv}} [»Sophie Kowalewsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur le problème de la rotation d'un corps solide autour d'un point fixe|doi= 10.1007/BF02592182|journal= Acta Mathematica|date= 1889|volume= 12|issue= 1|pages= 177–232|doi-access= free|mr= 1554772|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485881703|trans-title= O problemu vrtenja trdnega telesa okrog nepomične točke|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur une propriété du système d'équations différentielles qui définit la rotation d'un corps solide autour d'un point fixe|journal= Acta Mathematica|date= 1890a|volume= 14|issue= 1|pages= 81–93|doi= 10.1007/BF02413316|doi-access= free|jfm= 22.0921.02|mr= 1554791|url= https://projecteuclid.org/download/pdf_1/euclid.acta/1485881776|trans-title= O značilnosti sistema diferencialnih enačb, ki določa vrtenje trdnega telesa okrog nepomične točke|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d’un corps pesant autour d’un point fixe, où l’intégration s’effectue à l’aide de fonctions ultraelliptiques du temps|journal= Mémoires présentés par divers savants à l’Académie des sciences de l’Institut national de France|date= 1890b|volume= 31|issue= 1|pages= 1–62|url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k9761485z|trans-title= Razprava o posebnem primeru problema vrtenja težkega telesa okrog nepomične točke, kjer se integracija izvaja z uporabo ultraeliptičnih funkcij po času|ref= harv}} [»Sophie de Kowalevsky«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Sur un théorème de M. Bruns|journal= Acta Mathematica|date= 1891|volume= 15|issue= 1|pages= 45–52|doi= 10.1007/BF02392602|doi-access= free|mr= 1554811|s2cid= 124051110|url= https://zenodo.org/record/2282590|trans-title= O izreku M. Brunsa|ref= harv}} [»Sophie Kowalevski«] * {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|translator-last= Coleman|translator-first= Sandra DeLozier|title= Mathematician with the Soul of a Poet: Poems and Plays of Sofia Kovalevskaya|date= 2021|publisher= Bohannon Hall Press|isbn= 979-8985029802|ref= harv}} [»Sofia Kovalevskaya«] == Povest == * ''Nihilist Girl'', prevod Natasha Kolchevska z Mary Zirin; uvod Natasha Kolchevska. Modern Language Association of America (2001) {{isbn|0-87352-790-9}} == Glej tudi == * [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] * [[izrek Kovalevske]] * [[Lewyjev primer]] * [[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske|vrtavka Kovalevske]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="audi_2011">{{sktxt|Audin|2011}}.</ref> <ref name="brun_1999">{{sktxt|Bruno|1999}}.</ref> <ref name="capl_1901">{{sktxt|Čapligin|1901}}.</ref> <ref name="cauc_1842">{{sktxt|Cauchy|1842}}.</ref> <ref name="cook_1984">{{sktxt|Cooke|1984}}.</ref> <ref name="cook_2002">{{sktxt|Cooke|2002}}.</ref> <ref name="elio_1872">{{sktxt|Eliot|1872|loc=§ IV, zadnji stavek}}.</ref> <ref name="eule_1765">{{sktxt|Euler|1765}}.</ref> <ref name="gorj_1900">{{sktxt|Gorjačev|1900}}.</ref> <ref name="klei_1926">{{sktxt|Klein|1926}}.</ref> <ref name="kobl_1993">{{sktxt|Koblitz|1993}}.</ref> <ref name="kobl_2000">{{sktxt|Koblitz|2000}}.</ref> <ref name="koci_1978">{{sktxt|Kočina|1978}}.</ref> <ref name="koci_1981">{{sktxt|Kočina|1981}}.</ref> <ref name="koci_1985">{{sktxt|Kočina|1985}}.</ref> <ref name="korv_1891">{{sktxt|Korvin-Krukovski|1891}}.</ref> <ref name="kova_1875">{{sktxt|Kovalevska|1875}}.</ref> <ref name="kova_1884a">{{sktxt|Kovalevska|1884a}}.</ref> <ref name="kova_1884b">{{sktxt|Kovalevska|1884b}}.</ref> <ref name="kova_1884c">{{sktxt|Kovalevska|1884c}}.</ref> <ref name="kova_1885a">{{sktxt|Kovalevska|1885a}}.</ref> <ref name="kova_1885b">{{sktxt|Kovalevska|1885b}}.</ref> <ref name="kova_1889">{{sktxt|Kovalevska|1889}}.</ref> <ref name="kova_1890a">{{sktxt|Kovalevska|1890a}}.</ref> <ref name="kova_1890b">{{sktxt|Kovalevska|1890b}}.</ref> <ref name="kova_1894">{{sktxt|Kovalevska|1894}}.</ref> <ref name="kova_1948">{{sktxt|Kovalevska|1948}}.</ref> <ref name="kova_1974">{{sktxt|Kovalevska|1974}}.</ref> <ref name="kova_1978">{{sktxt|Kovalevska|1978}}.</ref> <ref name="lagr_1815">{{sktxt|Lagrange|1815}}.</ref> <ref name="lewy_1957">{{sktxt|Lewy|1957}}.</ref> <ref name="male_1890">{{sktxt|Malevič|1890}}.</ref> <ref name="mcfa_1999">{{sktxt|McFadden|1999}}.</ref> <ref name="mizo_1962">{{sktxt|Mizohata|1962}}.</ref> <ref name="rapp_1981">{{sktxt|Rappaport|1981}}.</ref> <ref name="rosa_2001">{{sktxt|Rosay|2001}}.</ref> <ref name="rumj_1997">{{sktxt|Rumjanceva|1997}}.</ref> <ref name="rumj_2015">{{sktxt|Rumjanceva|2015}}.</ref> <ref name="spl0">{{navedi enciklopedijo|title= Sofya Vasilyevna Kovalevskaya.|url= http://www.britannica.com/EBchecked/topic/323006/Sofya-Vasilyevna-Kovalevskaya|encyclopedia= Encyclopædia Britannica Online Academic Edition.|publisher= Encyclopædia Britannica|access-date= 22. oktobra 2011}}</ref> <ref name="spl1">{{sktxt|Dubreil-Jacotin|2006}}.</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|title= Best of Russia --- Famous Russians --- Scientists.|url= http://www.tristarmedia.com/bestofrussia/scientists.html|work= TRISTARMEDIA {{!}} Web Design, Web Development, Multimedia, Creative Web Solutions|access-date= 21. oktobra 2011|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20110903172506/http://www.tristarmedia.com/bestofrussia/scientists.html|archive-date= 3. septembra 2011|language= en}}</ref> <ref name="spl3">{{navedi splet|title= Тыртов Николай Никанорович|publisher= [[Pskovska oblastna univerzalna znanstvena knjižnica|Pskoviana]]|url= http://pskoviana.ru/istoriya/persony/uchenye/1832-tyrtov-nikolaj-nikanorovich|accessdate= 11. maja 2022|language= ru}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi enciklopedijo|title= Kovalevska, Sofja Vasiljevna|encyclopedia= [[Hrvaška enciklopedija (LZMK)|Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje]]|date= 2021|publisher= [[Leksikografski zavod Miroslav Krleža]], 2021|accessdate= 11. maja 2022|url= http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=33536|language= hr}}</ref> <ref name="spl5">{{navedi splet|title= Ковалевская Софья Владимировна|publisher= [[Arhiv Ruske akademije znanosti|ARAN]]|url= https://isaran.ru/?q=ru/fund&ida=1&guid=8FDE8E5A-DEB4-4BC4-A1B8-6739D4DC0A37|accessdate= 12. maja 2022|language= ru}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi splet|last1= Breus|first1= A. P.|last2= Usmanov|first2= R. T.|title= Выдающиеся имена: Максим Максимович Ковалевский|url= http://www.unilib.neva.ru/rus/lib.old/g_names/kmm_a01.html|url-status= dead|archive-url= http://web.archive.org/web/20111213114156/http://www.unilib.neva.ru/rus/lib.old/g_names/kmm_a01.html|archive-date= 13. decembra 2011|language= ru}}</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|title= (1859) Kovalevskaya|work= [[Središče za male planete]]|url= http://www.minorplanetcenter.net/db_search/show_object?object_id=1859|accessdate= 23. maja 2022|language= en}}</ref> <ref name="spl8">{{navedi novice|title= Аэрофлот ввел в эксплуатацию самолёт А320 «С.КОВАЛЕВСКАЯ»|date= 25. april 2011|publisher= aeroflot.ru|accessdate= 9. junija 2015|url= https://www.aeroflot.ru/cms/new/10984|language= ru}}</ref> <ref name="spl9">{{navedi splet|url= https://sites.google.com/site/awmmath/programs/kovalevsky-days|title= Kovalevsky Days - AWM Association for Women in Mathematics|website= sites.google.com|access-date= 21. avgusta 2018|language= en}}{{slepa povezava|date= 29. maja 2022}}</ref> <ref name="spl10">{{IMDb-naslov|id=0307874|title=''Sofya Kovalevskaya''}}</ref> <ref name="spl11">{{IMDb-naslov|id=0085230|title=''Berget på månens baksida''}}</ref> <ref name="spl12">{{IMDb-naslov|id=0264950|title=''Sofya Kovalevskaya''}}</ref> <ref name="spl13">{{IMDb-naslov|id=3375008|title=''Dostoevskiy''}}</ref> <ref name="stol_1891">{{sktxt|Stoletov|Žukovski|Nekrasov|1891}}.</ref> <ref name="voro_1959">{{sktxt|Voroncova|1959|pp=266}}.</ref> <ref name="venc_1991">{{sktxt|Vencelj|1991}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|4|normalfont=yes}} * {{citat|title= Operator Methods in Ordinary and Partial Differential Equations : S. Kovalevsky Symposium, University of Stockholm, June 2000|date= 2002|editor-last1= Albeverio|editor-first1= Sergio|editor-last2= Elander|editor-first2= Nils|editor-last3= Everitt|editor-first3= W. Norrie|editor-last4= Kurasov|editor-first4= Pavel|publisher= |doi= 10.1007/978-3-0348-8219-4|isbn=978-3-0348-9479-1|url= https://books.google.si/books?id=nGj0BwAAQBAJ|ref= harv}} * {{citat|last1= Audin|first1= Michèle|authorlink1= Michèle Audin|title= Remembering Sofya Kovalevskaya|date= 2011|publisher= Springer|doi= 10.1007/978-0-85729-929-1|isbn= 978-0-85729-929-1|url= https://books.google.si/books?id=sfqMyhrVuu8C|ref= harv}} * {{citat|last1= Bruno|first1= Leonard C.|title= Math and mathematicians : the history of math discoveries around the world|date= 2003|orig-year= 1999|publisher= U X L|others= Baker, Lawrence W.|isbn= 0787638145|location= Detroit, Mich.|pages= 251|oclc= 41497065|ref= harv}} * {{citat|last1= Cauchy|first1= Augustin|authorlink1= Augustin Louis Cauchy|title= Mémoire sur l'emploi du calcul des limites dans l'intégration des équations aux dérivées partielles|journal= [[Comptes rendus]]|date= 1842|volume= 15|issue= |pages= 44; 85; 101; 131|url= https://archive.org/stream/oeuvresdaugusti107caucrich#page/n27/mode/2up}} Ponatisnjeno v ''Oeuvres completes'', 1 serie, Tome VII, (170.; 171.; 172.; 173), str. 17–33; 33–49; 50–51; 52–58. * {{citat|last1= Cooke|first1= Roger Lee|authorlink1= Roger Lee Cooke|title= The Mathematics of Sonya Kovalevskaya|date= 1984|publisher= Springer-Verlag|location= New York, Berlin, Heidelberg, Tokio|pages= 234|isbn= 9781461297666|url= https://archive.org/details/mathematicsofson0000cook|ref= harv}} * {{citat|last1= Cooke|first1= Roger Lee|authorlink1= |chapter= The life of S. V. Kovalevskaya|title= The Kowalevski Property|date= 2002|pages= 1–19|publisher= [[Ameriško matematično društvo]]||editor-last1= Kuznetsov|editor-first1= V. B.|ref= harv}} * {{citat|last1= Čapligin|first1= Sergej Aleksejevič|authorlink1= Sergej Aleksejevič Čapligin|title= Новый случай вращения тяжелого твердого тела, подпертого в одной точке|journal= Trudy Otdѣlenija fizičeskihъ naukъ Obščestva ljubitelej estestvoznanija|date= 1901|volume= 10|issue= 2|pages= 32–34|ref= harv}}, ponatisnjeno v ''Собрание сочинений'', 1948, Moskva: [[Fizmatlit|Gostehizdat]], 1. del, str. 118–124 * {{navedi splet|last1= Dubreil-Jacotin|first1= Marie-Louise|authorlink1= Marie-Louise Dubreil-Jacotin|title= Women mathematicians|date= marec 2006|url= https://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Extras/Women_mathematicians/|publisher= DJF/JOC/EFR|access-date= 3. junija 2012|archive-url= https://web.archive.org/web/20110607183749/http://www.gap-system.org/~history/Extras/Women_mathematicians.html|archive-date= 7. junija 2011|ref= harv}} * {{citat|last1= Eliot|first1= George|authorlink1= George Eliot|title= [[Middlemarch]]|date= 1872|ref= harv}} * {{citat|last1= Euler|first1= Leonhard|authorlink1= Leonhard Euler|title= Du mouvement de rotation des corps solides autour d'un axe variable|journal= Memoires de l'Academie des Sciences de Berlin|date= 1765|volume= 14|issue= |pages= 154–193|ref= harv}} * {{citat|last1= Gorjačev|first1= Dimitrij Nikanorovič|authorlink1= Dimitrij Nikanorovič Gorjačev|title= О движении тяжелого твердого тела вокруг неподвижной точки в случае A=B=4C|journal= [[Matematičeskij sbornik]]|date= 1900|volume= 21|issue= 3|pages= 431–438|ref= harv}} * {{citat|last1= Halamajzer|first1= A. Ja.|title= Софья Ковалевская|date= 1989|publisher= |location= Moskva|pages= 112|ref= harv}} * {{citat|title= The Legacy of Sonya Kovalevskaya|date= 1987|publisher= [[Ameriško matematično društvo]]|series= (Contemporary Mathematics)|volume= 64|editor-last1= Keen|editor-first1= Linda|editor-link1= Linda Keen|pages= 297|ref= harv}} * {{citat|last1= Klein| first1= Felix|authorlink1= Felix Christian Klein|title= Vorlesungen Uber die Entwicklung der Mathematik Im 19. Jahrhundert, Teil I,|date= 1929|publisher= Springer-Verlag|location= Berlin|ref= harv}} * {{citat|last1= Koblitz|first1= Ann Hibner|authorlink1= Ann Hibner Koblitz|title= A convergence of lives : Sofia Kovalevskaia, scientist, writer, revolutionary|date= 1993|series= Lives of women in science, 99-2518221-2|publisher= Rutgers University Press|location= New Brunswick, New Jersey|isbn= 9780813519630|oclc= 988748307|edition= ponatisnjeno v trdi vezavi|ref= harv}} * {{citat|last1= Koblitz|first1= Ann Hibner|authorlink1= |title= Science, Women and Revolution in Russia|date= 2000|publisher= Routledge|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= Pelageja Jakovljevna Kočina|title= Жизнь и деятельность С. В. Ковалевской: (К 100-летию со дня рождения)|date= 1950|publisher= Izd-vo AN SSSR|location= Moskva|pages= 51|series= (Научно-популярная серия)|url= http://books.e-heritage.ru/book/10081788|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Софья Васильевна Ковалевская. 1850—1891: Её жизнь и деятельность|date=1955|publisher= Gostehizdat|location= Moskva|pages= 100|series= (Люди русской науки)|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |chapter= On the Scientific Work of Sofya Kovalevskaya|chapter-url= https://link.springer.com/content/pdf/bbm%3A978-1-4757-3839-1%2F1.pdf|title= A Russian Childhood|date= 1978|pp= 231–250|translator= iz ruščine Koblitz, Neil|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Софья Васильевна Ковалевская|date= 1981|publisher= [[Nauka (založba)|Nauka]]|location= Moskva|pages= 312|mr= 0652930|ref= harv}} * {{citat|last1= Kočina|first1= Pelageja Jakovljevna|authorlink1= |title= Love and Mathematics: Sofia Kovalevskaya|date= 1985|publisher= Mir Publisher|location= Moskva|translator-last1= Burov|translator-first1= Michael|pages= 346|mr= 1078840|ref= harv}} * {{citat|last1= Kolčinski|first1= I. G.|last2= Korsun|first2= A. A.|last3= Rodriges|first3= M. G.|title= Астрономы: Биографический справочник|edition= 2. pred. in dop.|date= 1986|publisher= Naukova dumka|location= Kijev|pages= 512|ref= harv}} * {{citat|last1= Korvin-Krukovski|first1= Fjodor Vasiljevič|title= Софья Васильевна Корвин-Круковская, въ замужествѣ Ковалевская|journal= [[Russkaja starina|Russkaja Starina]]|date= 1891|volume= 22|issue= 71. del, št. 9 (september)|pages= 623–636|url= https://runivers.ru/upload/iblock/ea9/russkaya%20starina%2071.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Воспоминанія дѣтства|journal= [[Vestnik Evropi (1866–1918)|Vѣstnikъ Evropy]]|date= 1890|orig-year= 1889|volume= 25|issue= št. 7 in 8|pages= (I–V): 55–98; (VI–IX): 584–640|url= https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/df/Вестник_Европы_1890-4.pdf|ref= harv}}. Ponatisnjeno {{citat|last1= Kovalevska|first1= S. V.|author-mask1= 1|title= Воспоминания. Повести.|date= 1974|publisher= Nauka|location= Moskva, Leningrad|url= https://ru.wikisource.org/wiki/Воспоминания_детства_(Ковалевская)|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Mémoire sur un cas particulier du problème de la rotation d'un corps pesant autour d'un point fixe où l'intégration s'effectue à l'aide de fonctions ultraelliptiques du temps|date= 1894|publisher= IMprimerie nationale|url= https://books.google.si/books/about/M%C3%A9moire_sur_un_cas_particulier_du_probl.html?id=8r72rQEACAAJ&redir_esc=y|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= Научные работы|date= 1948|publisher= [[Nauka (založba)|Izdatelьstvo Akademii Nauk SSSR]]|location= Moskva|series= (Классики науки)|pages= 368|url= https://archive.org/details/nauchnye_raboty_sofyi_kovalevskoy|ref= harv}} * {{citat|last1= Kovalevska|first1= Sofja Vasiljevna|title= A Russian Childhood|nopp= yes|pages= [translated, edited, and introduced by Beatrice Stillman ; with an analysis of Kovalevskaya's Mathematics by P. Y. Kochina]|date= 1978|publisher= Springer-Verlag|location= New York, Heidelberg, Berlin|isbn= 0-387-90348-8|oclc= 456002192|cobiss= 2050905|ref= harv}} * {{citat|last1= Lagrange|first1= Joseph-Louis|authorlink= Joseph-Louis de Lagrange|title= Méchanique analytique|date= 1815|edition= 2.|publisher= Courcier-Imp. Libr.|location=) Pariz|volume= 2|issue= § 9|ref= harv}} * {{citat|last1= Lavrov|first1= Peter Lavrovič|authorlink1= Peter Lavrovič Lavrov|title= Русская развитая женщина: В память Софьи Васильевны Ковалевской: (Прочит. на собр. 6 апр. 1891 г. в Париже)|date= 1891|publisher= [[Volnaja russkaja tipografija|Volьnaja russkaja tipografija]]|location= Ženeva|pages= 19|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003660122?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Leffler|first1= Anne Charlotte|authorlink1= Anne Charlotte Leffler|title= Софья Ковалевская: Воспоминания А. К. Леффлер, герцогини ди-Кайянелло|nopp=yes|pages= prevod iz švedščine [[Marija Viktorovna Lučicka|Marija Lučicka]]; s pril. biogr. A. C. Leffler, [2], IV, str. 315|date= 1893|publisher= red. žurn. »Sev. vestn.«|location= Sankt Peterburg|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003665162?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Lewy|first1= Hans|authorlink1= Hans Lewy|title= An example of a smooth linear partial differential equation without solution|journal= [[Annals of Mathematics]]|date= 1957|volume= 66|issue= 1|pages= 155–158|jstor= 1970121|mr= 0088629|zbl= 0078.08104|doi= 10.2307/1970121|ref= harv}} * {{citat|last1= Litvinova|first1= Jelizaveta Fjodorovna|authorlink1= Jelizaveta Fjodorovna Litvinova|title= С. В. Ковалевская: (Женщина-математик): Её жизнь и ученая деятельность: Биогр. очерк|date= 1894|publisher= F. Pavlenkov|location= Sankt Peterburg|pages= 92|series= ([[Žizn zamečatelnih ljudej (1890–1924)|Жизнь замечательных людей (1890—1924)]])|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003667999?page=1|ref= harv}} * {{citat|last1= Malevič|first1= Josif Ignatjevič|title= Софья Васильевна Ковалевская|journal= Russkaja Starina|date= 1890|volume= 21|issue= 68. del, št. 12 (december)|pages= 615–654|url= https://runivers.ru/bookreader/book201817/#page/621|ref= harv}} * {{citat|last1= Malinin|first1= V. V.|title= Софья Ковалевская — женщина-математик. Её жизнь и учёная деятельность|date= 2004|publisher= CIT CGGA|url= https://web.archive.org/web/20080603193605/http://www.ssga.ru/erudites_info/peoples/ychenie/kovalevskaya/index.html|ref= harv}} * {{citat|last1= McFadden|first1= Margaret|title= Golden Cables of Sympathy: The Transatlantic Sources of Nineteenth-Century Feminism|date= 1999|publisher= University Press of Kentucky|ref= harv}} * {{citat|last1= Mizohata|first1= Sigeru|authorlink1= Sigeru Mizohata|title= Solutions nulles et solutions non analytiques|journal= Journal of Mathematics of Kyoto University|date= 1962|volume= 1|issue= 2|pages= 271–302|mr= 142873|zbl= 0106.29601|doi= |language= fr|url= http://projecteuclid.org/euclid.kjm/1250525061|ref= harv}} * {{citat|last1= Rappaport|first1= Karen D.|title= S. Kovalevsky: A Mathematical Lesson|journal= [[The American Mathematical Monthly]]|date= oktober 1981|volume= 88|issue= 8|pages= 564–573|publisher= [[Matematična zveza Amerike]]|issn= 0002-9890|doi= 10.2307/2320506|jstor= 2320506|url= https://manilsuri.umbc.edu/files/2017/11/sonya_math_monthly1981.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Rosay|first1= Jean-Pierre|title= Lewy operator and Mizohata operator|date= 2001|orig-year= 1994|work= [[Encyclopedia of Mathematics]]|publisher= EMS Press|url= https://www.encyclopediaofmath.org/index.php?title=Lewy_operator_and_Mizohata_operator|ref= harv}} * {{citat|last1= Rumjanceva|first1= Valentina|title= Родословная Корвин-Круковских|journal= Nevelьskij sbornik|date= 1997|voloume= |issue= št. 2|pages= 146–157|location= Sankt Peterburg|url= http://www.petergen.com/krukowski/rodoslow.htm|ref= harv}} * {{citat|last1= Rumjanceva|first1= Valentina|title= Легенды и были Полибинской усадьбы|journal= [[Nauka i žizn|Nauka i žiznь]] : žurnal|date= 2015|volume= |issue= št. 11|pages= 134–143|url= https://www.nkj.ru/archive/articles/27326/|ref= harv}} * {{citat|last1= Stoletov|first1= Aleksander Grigorjevič|authorlink1= Aleksander Grigorjevič Stoletov|last2= Žukovski|first2= Nikolaj Jegorovič|authorlink2= Nikolaj Jegorovič Žukovski|last3= Nekrasov|first3= Pavel Aleksejevič|authorlink3= Pavel Aleksejevič Nekrasov|title= С. В. Ковалевская|journal= Matematičeskij sbornik|date= 1891|volume= 16|issue= 1|pages= 1–38|mr= 7224|jfm= 23.0027.01|url= http://www.mathnet.ru/php/archive.phtml?wshow=paper&jrnid=sm&paperid=7224|ref= harv}} * {{citat|last1= Štrajh|first1= S. Ja.|title= С. Ковалевская|editor-last1= Gorki|editor-first1= M.|editor-last2= Kolcov|editor-first2= M. E.|editor-last3= Tihonov|editor-first3= A.|date= 1935|publisher= Žurnalьno-gazetnoe ob-nie|location= Moskva|pages= 252|series= ([[Žizn zamečatelnih ljudej|Жизнь замечательных людей]]) 15. del (63)) (документально-художественная)|ref= harv}} * {{citat|last1= Vencelj|first1= Marija|authorlink1= Marija Vencelj|title= Ob stoletnici smrti Sonje Kovalevske|journal= [[Presek (revija)|Presek]]|date= 1991|volume= 19|issue= 3|pages= 138–142|url= http://www.presek.si/19/1091-Vencelj.pdf|ref= harv}} * {{citat|last1= Voroncova|first1= L. A.|title= Софья Ковалевская: Жизнь замечательных людей|date= 1959|publisher= [[Molodaja gvardija (založba)|Molodaja gvardija]]|pages= 344|ref= harv}} {{refend}} == Nadaljnje branje == * {{citat|url= https://en.wikisource.org/wiki/Century_Magazine/Volume_50/Issue_4/Notable_Women:_Sonya_Kovalevsky|title= An overview of Sofia Kovalevskaya's life and career|publisher= [[Wikivir]]|language= en}} * {{citat|url= https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Kovalevsky,_Sophie|title= Kovalevsky, Sophie|publisher= Wikivir|work= [[Enciklopedija Britannica]] [[Enciklopedija Britannica (11. izdaja)|1911]]|language= en}} * Kennedy, Don H. (1983). ''Little Sparrow, a Portrait of Sofia Kovalevsky. Athens: Ohio University Press.'' {{isbn|0-8214-0692-2}} * Koblitz, Ann Hibner (1987). Sofia Vasilevna Kovalevskaia in {{Citation | author=Louise S. Grinstein (Editor), Paul J. Campbell (Editor) | title=Women of Mathematics: A Bio-Bibliographic Sourcebook | year=1987 | publisher=Greenwood Press, New York | isbn=978-0-313-24849-8 | url-access=registration | url=https://archive.org/details/womenofmathemati0000unse }} * ''The Legacy of Sonya Kovalevskaya: proceedings of a symposium sponsored by the Association for Women in Mathematics and the Mary Ingraham Bunting Institute, held October 25–28, 1985''. Contemporary mathematics, 0271-4132 ; 64. Providence, R.I.: American Mathematical Society. 1987. {{isbn|0-8218-5067-9}} * {{citat|title= Sophie (Sonja) Vasiljevna Kovalevsky|url= http://www.skbl.se/en/article/SonjaKovalevsky|publisher= [[Svenskt kvinnobiografiskt lexikon]]|language= en, sv}} {{PlanetMath attribution|id=9394|title=Sofia Kovalevskaya}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sofia Kovalevskaya}} {{Wikiquote}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=9711}} * [http://www.agnesscott.edu/lriddle/women/kova.htm Biographies of Women Mathematicians: Sofia Kovalevskaya], [[Kolidž Agnes Scott]], april 1995 {{in lang|en}} * {{Mactutor|id=Kovalevskaya}} * Lewis, Jone Johnson, ''[https://www.thoughtco.com/sofia-kovalevskaya-biography-3530355 The Life and Career of Mathematician Sofia Kovalevskaya]'' {{in lang|en}} * Belits, Yuriy, ''[https://web.archive.org/web/20060920215141/http://www-math.cudenver.edu/~wcherowi/courses/m4010/s05/belitspdf.pdf Brief biography of Sofia Kovalevskaya]'', [[Univerza Kolorada Denver]], 17. marec 2005 {{in lang|en}} * [http://www.peoples.ru/science/professor/kovalevskaya/ Biografija] {{in lang|ru}} * {{worldcat id|lccn-n82-63856}} {{in lang|en}} * [https://www.openstreetmap.org/way/380299287 Ulica Sofi Kovalevskoj, Sankt Peterburg (OpenStreetMap)] * [https://www.openstreetmap.org/way/188101304 Ulica Sofi Kovalevskoj, Moskva (OpenStreetMap)] * [http://www.womanineurope.com/you/d_kovalevska.php Софья Вассильевна Ковалевская - "профессор Соня"] {{in lang|ru}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovalevska, Sofja Vasiljevna}} [[Kategorija:Ruski matematiki]] [[Kategorija:Ruski pisatelji]] [[Kategorija:Ruski nihilisti]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Göttingenu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Stockholmu]] [[Kategorija:Člani Sanktpeterburške akademije znanosti]] [[Kategorija:Prejemniki Bordinove nagrade]] [[Kategorija:Nosilci reda Akademskih palm]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Pokopani na Norra begravningsplatsu]] nkz1hpfwoqdhiqeecmjkis8d077794c 0 519818 5728676 5717793 2022-08-07T15:28:09Z 109.123.37.252 I am not working in that field. wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih [[Obramboslovje|obramboslovcev]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Vojko Adamič]] == B == * [[Anton Bebler]] * [[Miloš Bizjak]] == C == * [[Marjan Cencen]] == Č == * [[Tomaž Čas]] * [[Damir Črnčec]] == D == * [[Darja Daniels Škodnik]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Ljubo Dražnik]] * [[Lara Iva Dreu]]? == Đ == * [[Anđela Đorđević]]? == E == * [[Alenka Ermenc]] == F == * [[Marjan Fekonja]] * [[Bogomil Ferfila]] * [[Gašper Ferme]] == G == * [[Maja Garb]] * [[Teodor Geršak]] * ([[Karl Gorinšek|Karlo Gorinšek]]) * [[Anton Grizold]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Jože Grozde]] == H == * [[Ivan Hočevar (obramboslovec)]] == J == * [[Janez Janša]] * [[Alojz Jehart]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Jelena Juvan]] == K == * [[Jelko Kacin]] * [[Zoran Klemenčič]] * [[Boris Knific]] * [[Lado Kocijan]] * [[Klemen Kocjančič]] * [[Stanko Kodrin]] * [[Marjan Kolenc]] * [[Erik Kopač]] * [[Igor Kotnik]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Viktor Kranjc]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)]] * [[Tomaž Kučič]] * [[Boštjan Kurent]] == L == * [[Borivoj Lah]] * [[Damjan Lajh]] * [[Herman Lešnik]] * [[Borut Likar]] * [[Ladislav Lipič]] * [[Dimitrij Lokovšek]] * [[Darko Lubi]] == M == * [[Marjan Malešič]] * [[Dorijan Maršič]] * [[Dragutin Mate]] * [[Aleš Mišmaš]] == P == * [[Tatjana Pečnik]] * [[Mojca Pešec]] * [[Samo Petančič]] * [[Alenka Petek (častnica)]] * [[Iztok Podbregar]] * [[Bojan Potočnik]] * [[Janko Požežnik]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Iztok Prezelj]] * [[Adam Purg]] == R == * [[Jože Ranzinger]] * [[Denis Risman]] * [[Teodora Tea Ristevska]] * [[Boris Rutar]] == S == * [[Ivo Samec]]? * [[Matej Seljak]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Slavko Soršak]] * [[Uroš Svete]] == Š == * [[Primož Šavc]] * [[Maja Škafar]]? == T == * [[Blaž Torkar]] == V == * [[Igor Vah]] * [[Vinko Vegič]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Vlasta Vivod]] * [[Janja Vuga Beršnak]] == Z == * [[Srečko Zajc]] * [[Peter Zakrajšek]] * [[Luka Zalokar]] * [[Alojz Završnik]] * [[Bogdan Zupan]]? * [[Rok Zupančič]] == Ž == * [[Anton Žabkar]] * [[Boris Žnidarič]] * [[Franci Žnidaršič]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih politologov]], [[seznam slovenskih politikov]], [[seznam slovenskih diplomatov]] [[Kategorija:Slovenski obramboslovci|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Obramboslovci]] nf733dkjlqtzvgtkc1u9fr5y14xoqkr 0 520259 5728819 5726974 2022-08-07T20:43:45Z Nareto 77605 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name=Cessna 340 |image=Cessna 340A N61DD FDK MD2.jpg|Cessna 340A |caption=Cessna 340A }}{{Infobox aircraft type |type=Šestsedežno kompleksno [[športno letalo]] |manufacturer= [[Cessna]] 1972-84 |designer= Cessna |first flight=1970 |introduced=1971 model 340 <br> 1975 model 340A <br> 1979 model 335 |retired= |status= Izven proizvodnje |primary user= Zasebniki, aeroklubi in letalske šole |more users=<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced=1971-1984 |number built= Cessna 340: 350 <br> Cessna 340A: 948 <br> Cessna 335: 65 |unit cost= Cessna 340A 1975 <br> $365,000<ref name="Cessna 340 all the details">{{navedi novice| url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340|work= Pilotmail|date= |accessdate=13.7.2022}}</ref> ($2 miljona v 2022) |developed from=[[Cessna 310]]}} |} [[File:N340AJ instrument panel.jpg|thumb|Inštrumentalni panel]] [[File:N340AJ InteriorF.JPG|thumb|Potniška kabina]] [[File:N340AJ Interior2.JPG|thumb|Potniška sedeža]] [[File:Cessna 340A Private C-FEPA, YCM St. Catharines, ON (St. Catharines Airport), Canada PP1381570930.jpg|thumb|Zasebna Cessna 340A]] '''Cessna 340''' - '''C340''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] šestsedežno visoko zmogljivo nizkokrilno batno dvomotorno [[letalo]] kabinskega razreda, ki ima kabino pod pritiskom in ga je razvila družba [[Cessna]]. Velja za udobno in luksuzno športno letalo. Cessna 340 je bila razvita iz popularne predhodnice Cessna 310, ki je bila množično uporabljena kot trenažer. Glavna prodajna točka C340 je bila njena prostornina, potniška kabina pod tlakom in prvo preprosto dvomotorno udobno letalo. Razvoj se je pričel leta 1969, prvo letalo pa je bilo dobavljeno leta 1971. Zgodnji modeli imajo dva Continental TSIO-520-K turbomotorja s po 285 KM. Izkazalo se je, da je bila nekoliko podhranjena, zato so naslednico – C340A – opremili z močnejšimi motorji. Od leta 1976 so motorje nadgradili na zmogljivejše motorje Continental TSIO-520-NB s 310 KM. Ta različica je znana kot C340A in vsebuje tudi manjše propelerje s premerom 75,5 palcev (1920 mm) za zmanjšanje hrupa. Rep letala in podvozje je narejeno na osnovi letala [[Cessna 310|Cessna C310]], medtem ko so krila iz letala Cessna C414. '''Cessna 335 - C335''' je bila tržena kot cenena različica brez pritiska, ki jo poganjajo motorji Continental TSIO-520-EB s 300 KM, prototip 335 je prvi let opravil 5. decembra 1978, prvo serijsko letalo je poletelo 1979. Cessna C335 ni bila tržni uspeh, saj so jih izdelali le 64 in proizvodnjo prekinili leta 1980 zaradi pomankanja interesa, njena glavna pomanjkljivost je bila, da je na nizkih višinah bila počasna za višje pa je bilo potrebno nositi maske, kar je oteževalo delo pilotov in ni ustrezalo potnikom. Cessna 340 je bila uspešna in je ostala v proizvodnji do leta 1984 s 1287 zgrajenimi primerki, kar je velika številka za dvomotorno letalo. Prodajna cena v Nemčiji je leta 1976 z opremo za instrumentalno letenje znašala 681.000 DEM. Do konca leta 2015 je bilo v Nemčiji registriranih skupno 34 Cessna C340 in 95 Cessna C340A. V potniški kabini, namenjeni štirim osebam, so na voljo individualni sedeži z nastavljivimi nasloni. V kabino se vstopi skozi zadnja leva vrata. Prtljažni prostor v nosu trupa ima nosilnost 159 kg, dva prtljažna prostora sta v krilih za 54 kg in eden v zadnjem delu kabine za 154 kg. Gorivo je shranjeno v sistemu osmih rezervoarjev: šestih krilnih rezervoarjev in dva vizualno vpadljiva krilna rezervoarja . Skupna prostornina rezervoarjev je 783 litrov, od tega je uporabnih 768 litrov, letalo uporablja gorivo Avgas 100LL. ==Tehnične specifikacije (Cessna 340A)== {{aircraft specifications <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> <!-- please answer the following questions --> |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop <!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with a right parenthesis ")" and start a new, fully-formatted line beginning with an asterisk "*" --> |ref=''Pilot's Operating Handbook'' |crew=1 pilot |capacity= 5 potnik |length main= 10,46 m |length alt= 34 ft 4 in |span main= 11,61 m |span alt= 38 ft 1 in |height main= 3,84 m |height alt= 12 ft 7 in |area main= 17,1 m² |area alt= 184 sq ft |empty weight main= 3,921 lb |empty weight alt= 1779 kg |loaded weight main=<!-- lb--> |loaded weight alt=<!-- kg--> |max takeoff weight main=5990 lb |max takeoff weight alt=2717 kg |engine (prop)= 2 × Continental TSIO-520-NB |type of prop= McCauley Full Feathering 3 bladed 76.5'' props |number of props=2 |power main= 310 BHP |power alt= 230 kW |power more= |never exceed speed main= 234 vozlov IAS |never exceed speed alt= |max speed main= 244 vozlov TAS FL200 |max speed alt= |cruise speed main= 145-229 vozlov |cruise speed alt= |cruise speed more= |stall speed main= 82 vozlov |stall speed alt= 152 km/h |stall speed more= |more performance= *'''Vzletna razdalja do 15 m: asfalt ISA MSL:''' 1620 ft (494 m) *'''Pristajalna razdalja iz 15 m: asfalt ISA MSL:''' 1870 ft (570 m) *'''Pospeševalno-ustavitvena razdalja pri 91 vozlih: asfalt ISA MSL:''' 3000 ft (915 m) *'''Vzletna razdalja do 15 m z odpovedjo motorja: asfalt ISA MSL:''' 3900 ft (1200 m) *'''Minimum Control Speed Air Vmca:''' 84 vozlov *'''Max hitrost zakrilc:''' 160,140 vozlov *'''Max hitrost premikanja koles:''' 140 vozlov *'''Max diferecialni tlak:''' 4.2 PSI (290 hpa) višina kabine 8000 ft na FL200 |more general= '''Maks. teža za voženje:''' {{convert|6025|lb|kg|abbr=on}} *'''Maks. pristajalna teža:''' {{convert|5990|lb|kg|abbr=on}} *'''Maks. teža brez goriva MZFW:''' {{convert|5630|lb|kg|abbr=on}} |range main= 1,406 NM |range alt= 2,604 km  |range more= |ceiling main= 30 000 ft (15 800 ft SE) |ceiling alt= 9150 m (4800 m SE) |climb rate main= 1,650 ft/min (315 ft/min SE) |climb rate alt= 8,4 m/s (1,6 m/s SE) |max loading main= |max loading alt= |max power/mass main= |max power/mass alt= }} ==Glej tudi== * [[Cessna 310]] * [[Piper PA-31 Navajo]] [[Kategorija:Športna letala]] [[Kategorija:Letala Cessna]] ==Viri== mo9g2q9xj3ejyx2inmh8j8qanhm2t9h 2 521149 5728706 5725403 2022-08-07T16:12:45Z Stebunik 55592 /* Odvračanje od poklica 62 */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} ====== Stran je v pripravi, zato prosim ne popravljaj ničesar ====== =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dolgo sem premišljeval in se pripravljal, da bi ob zlati maši leta 2022 vsaj nekaj malega napisal. Končno sem se odločil, da na papir vržem vsaj nekaj vrstic, ki bi bile kot spomini na prehojeno pot, pa tudi kot spodbuda mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom. To potovanje je najbolj zanimiva pustolovščina, ki je na nek način vedno razburljiva. Če nas danes pesti pomanjkanje (dobrih) duhovnih poklicev, je obenem tudi pomanjkanje (dobrih) družinskih očetov in mater, (dobrih in poštenih) delavcev, itd. Mirno lahko rečemo, da je glavni vzrok pomanjkanje čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki te zavesti nima. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja strah bivanja: glede nas, glede potomcev, glede sedanjosti in glede prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak Bog po krivih črtah človeške zmede piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Prvič sem se srečal s tem bivanjskim strahom pri neki opombi profesorja latinščine Milana Grošlja, ki je 1966 dejal nekako takole: »Velik problem je, da bi sprejemali na svet nove ljudi, kajti sedanjost je tako zmedena in negotova celo za nas, ki sedaj živimo.« Meni je taka izjava bila malo čudna in nenavadna. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov. Na prvi je pisalo: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (ps 103,1); na drugi pa: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok (tudi nerojeni) je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu je Bog pri spočetju ustvaril neumrljivo dušo. Pred človekom je torej izbira: ali se bo odločal, da »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj razmnoženih na ciklostilu, ki smo se jih naučili na pamet, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Iz tega stališča potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »da postane dober kristjan in pošten državljan.« Zato je vsako življenje – tudi še nerojeno – največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega Grošlja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi imela smisla, saj ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem v izvirniku in prevodu: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če ima človek smisel življenja zase, ga bo imel tudi za druge in za sprejemanje potomstva. Iz tega sledi tudi odgovornost; če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje, saj bi drugače kakršnakoli izbira ne imela smisla. Iz take usmeritve bodo rastli novi in dobri duhovni poklici, pa tudi vrli in pošteni katerikoli poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast ne le duhovnih poklicev, ampak sploh slehernega dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ne bo ta zapis podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar temeljito očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja; če se je kaj podobnega morebiti zasejalo v izvirniku, je v tem prevodu skrbno izruvano. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Ne bo podoben niti življenjepisu našega upokojenega nadškofa salezijanca Zefa Gashija »Kujtimet e mia« (Moj življenjepis), kjer je dobro obdelano zlasti obdobje do nove maše, na koncu pa je opis posameznih znamenitih osebnosti. Končno ne bo podoben temeljitemu življenjepisu, ki ga je ob svoji zlati maši dal natisniti moj sošolec Tone Krnc pod naslovom: »Vse zate in s teboj, zvesti Bog« (Salve, Ljubljana 2019). Bo pa v njem od vsega po nekaj. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem dojemal. Če bo mogoče, bom seveda prevedel oziroma dobro pedeal svoje spomine, da bodo tudi moji tukajšnji verniki in številni prijatelji dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in da bodo našli vsak kako spodbudo za lepo življenje v slogi in miru in za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu; resničen je namreč naslov knjige, da »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo; se razume, da iz tega sledi tudi ljubezen do sočloveka in do samega sebe. Moj profesor [[Anton Trstenjak]] je napisal knjigo ''"Pota do človeka"'' <ref>Anton Trstenjak: Pota do človeka (Mohorjeva družba, Celje 1956</ref>; v njej lahko odkrivamo, da kakor na [[Triglav]] vodi več poti, tako tudi do človeka - podobno tudi do Boga vodi več poti, da ne govorimo o medsebojni povezavi enega in drugega. Nekdo začne pri Bogu, pa najde (so)človeka – a drugi začne pri človeku, pa najde Boga. Kdor je odkritosrčen, ponižen in srčen, bo to povezavo prej ali slej našel, čeprav to ni lahka naloga. Zato pravi nemški pesnik in pisatelj [[Rheinhold Schneider]]: „Der Weg zu Gott ist heute ungeheuer weit“ („Pot do Boga je dandanes neizmerno daleč“). Lažja je ta pot, če ne pozabimo, da „je Bog ljubezen“ (1 Jn 4,8). Ljubezen je privlačna tudi za današnjega človeka in ljubezen je tudi naš končni cilj: "Ljubi, ne posnemaj hudega, ampak to, kar je dobro. Kdor dela dobro, je od Boga; kdor pa dela húdo, Boga ni videl" (3 Jn 1,11). Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je iz navedenih razlogov napisana bolj neurejeno in na hitro: medtem pa so pesmi skbno sestavljene, kar se pri črkostihih sploh predpostavlja; besedilo namreč poživlja nekaj mojih in maminih pesmi iz različnega obdobja. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Takrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in je bil razpis. Javili smo se trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica rada poroča o dogodkih, brat Blaž pa občasno piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo prva pesem, ki mi jo je sploh kdo kdaj posvetil. Napisana je poleg tega v izbrani madžarščini od mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: tako jaz in pa tudi tisti, ki bo te vrstice dobronamerno prebiral. {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad nataparosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija. Bila je v prvi vrsti dobra žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. Ali je treba še več? V svojem času je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in publicistka. Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Življenje Micke ni božalo. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah, kjer je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Takrat se je pisalo Št. Ilj ali Sv. Ilj. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), #Janez (1944), to sem jaz. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Napisal sem 1979 tudi neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946). Klicali smo jo Mara ali Marica ter je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine; prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Selitev 6 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj ožalostila selitev. Med drugo svetovno vojno so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin. To je bila predvsem nekdanja Južna Štajerska in Gorenjska. Takrat so selili v Srbijo ali na Hrvaško predvsem izobražence in druge Slovence, ki so imeli kako vidnejšo vlogo. Med drugimi je bil izseljen pisatelj in pesnik Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, ali bo tudi on in kdaj na vrsti. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je spretno zasedlo partizanstvo in se vsililo za vodilno silo slovenskih ljudi na zasedenih ozemljih. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih so pisali v gotici nemščino, ki so se je morali učiti tudi odrasli – in sem se je tudi jaz priučil. Med izseljevanjem so nesrečnikom prihajali v pomoč dobri ljudje, ki so prinašali hrano odraslim in mleko otrokom. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli. – prišel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle lačnim kaj za pod zob. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil Josef Hummel, vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno kasarno v Mariboru. rešil jih je vojak – Dunajčan Josef Hummel. »spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942. na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti.« nista smela iti, ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. To tragično zgodbo s srečnim koncem je pa sama takole opisala: Bum, bum, bum! je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož. vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov. nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj. nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? naj- prej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega. njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku. on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov. starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka. v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Mama pesnica 7 ==== Še nekaj o maminem pesniškem uveljavljanju. Pesmi je začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''. objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – ki pa je šaljiva »Maturantka« (92 – Griški) – so od moje mame v tistem koledarju – tako so jo takrat upoštevali! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': ''Spev tihe doline'' (1937), ''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), ''Vrisk jasne planine'' (1969) ter ''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirno zanimivih črtic: ''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter ''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal. nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil pritrkovalec na Rakovniku, pa tudi gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je javil, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem rogu. Od nje smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju, na šentiljskem pokopališču. ===Moj oče 9 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Na splošno so ga klicali kar Tonček, in je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Menda je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene, ampak nekaj let tudi kar tri notredamke – pa ne le na oddih! Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah. na mamino pobudo in z njeno pomočjo pa je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: ko si moral kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je bil Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno pa je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času delovanja gospodinjske šole. Marija je bila tukaj gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – tako smo jo klicali, ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval. V razne časopise je pošiljal strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl pravega kristjana, ki ni pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov težko shajali. Drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so pa v komunizmu na ta način tako ali tako hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: njegov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Moj oče glede vere ni poznal šale. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep križ: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče enkrat tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil. od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo. vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz, ki sem bil v tistih časih še zelo pikolovski in nezaupen, sem tudi očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje. vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Veliko veselje ste mi napravili z vašo spovedjo. Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; Nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992). Ne bi dodal polemičnega nadaljevanja, ob katerem so se pozneje brez potrebe lomila kopja.</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! Klemšetovemu ateku (črkrospev) |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> |} ===Teta Hedvika 13 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis v celoti. Takole piše: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina. ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. – sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili. snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. ob zlati poroki sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra vesna v samostan. gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). on je namreč v vojvodini in mora preko Madžarske priti v slovenijo, zato pride zelo poredkoma. gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz. v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. okt. 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje. Spomnil sem se namreč, koliko jih je naša mama morala požreti, pa ne le na davčnem uradu, ampak tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladisti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat pa je spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“. Podobno se je zgodilo nekje drugje, na Jugu, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav in kontracepcijo. Ko je pa eni kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Jaz sem že takrat kot otroček vedel, da spočeti otrok ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravnik, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor!« Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Moje ime 17 === Moje ime – prej so me v šoli klicali Ivan; ko sem se vrnil od vojakov, pa Janez. Zakaj? Menim, da je to bil sad tedanjih sprememb. Prej je vladalo geslo: »Bratstvo in enotnost«, po vojaščini pa – ko nas je večina spoznalo, da je bil to samo pesek v oči, saj se je v resnici izvajalo drugače: »Vsak po svoje pesmi poje«. To sem v živo spremljal v Prištini, ko so demonstranti hoteli, da tudi Kosmet iz »oblasti« postane »pokrajina«, kot je to že bila Vojvodina. Celo noč smo bili pod orožjem 27. novembra 1968; pa nam – hvala Bogu! – ni bilo treba iti iz kasarne v žerjavico po kostanj – zoper vstajnike. Kar se pa ''Ivana'' tiče, je to prav tako slovensko kot ''Janez''. Čeprav se jaz imenujem ''Janez'', sem v šoli bil ''Ivan'', pravzaprav pa zapisan med vojno v rojstno knjigo – ki je bila obenem tudi krstna – kot ''Johann'' (rojen pod Nemčijo, ki je priključila Južno Štajersko in Gorenjsko). Res je pri nas obstajalo tudi ime ''Johan'', ''Hanza'' - čeprav je bilo bolj redko kot Ivan, Ivek, Ivo ali Janez. Celo čudili smo se, zakaj se je naš sorodnik Borčenov Ivan, ki je bil tudi direktor zadruge v Mirozanu, preimenoval v Janeza. Pozneje pa sem to isto »zagrešil« jaz sam – to je bilo v mladostni zagnanosti in narodnostnem navdušenju - danes tega najbrž ne bi storil – tudi sprejel obliko ''Janez'', da bi me za gotovo spoznali za Slovenca. To je bilo nekaj tudi iz protesta zaradi neugodnih izkušenj, ki sem jih imel glede na izrivanje slovenskega jezika pri vojakih, ko je bil tam uradni jezik samo srbohrvaščina. Kot ima danes že vsak odrasli in otrok poleg imena tudi mobitel, tako ima tudi svojo stran na fejsbuku (časovnici); tudi moja je tam – z zanimivim slikami in albumi in številnimi prijatelji; lahko pa uživate tudi v mojih večjezičnih pesmih-črkospevih: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik#Moje_pisanje:_pesem_in_proza Kar se pa drugih ljudi tiče, mi je prav vseeno, kako me kličejo – da me le ne tepejo! Če sem kot otrok kdaj nagajal, me je mama poklicala: »Ovče-Nagajovče«, pa je bil mir. Tukaj v Mužlji sem dolga leta bil dopisnik krajevnega mesečnika Muzslyai Újság, ki ga je skozi dolgo časa urejal pesnik in moj prijatelj László Kovács. Tudi on ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/L%C3%A1szl%C3%B3_Kov%C3%A1cs Pri teh člankih sem se redno podpisoval kot »János atya« – »oče Janez«. Teme so bile najrazličnejše: od opisa raznih praznikov, do perečih vprašanj, kot je boj za nerojena življenja, prizadevanje za slogo in mir v družini in med narodi, kar je zelo ugodno delovalo zlasti o božičnih praznikih, kjer je sporočilo miru najglasnejše ob angelski pesmi »Slava Bogu na višavah!« Ta časopis je začel izhajati v času, ko sem bil prestavljen v Mužljo za kaplana. V prvih številkah so imeli tudi versko stran, ki so jo izrabili adventisti, ki jim tod pravijo poljubno »sobotarji« (madžarsko »szombatisták«, srbohrvaško »subotari«) – ker praznujejo soboto. V tistem času so bili zelo dejavni in so po raznih prosvetnih domovih prirejali prave večdnevne seminarje, med katerimi so po svoji navadi »vrbovali« - tj. lovili nove vernike. To je bil 1989. čas demokratičnih sprememb, ko je – kot pravijo – »z železno zaveso padel tudi komunizem« - seveda, če res je; ljudje so namreč ostali isti: nekateri so sicer obrnili obleko po vetru, niso pa spremenili svoje ozkosrčne miselnosti. V vzhodno Evropo pravzaprav to dogajanje ni prineslo veliko sprememb, saj so na položajih večinoma ostali isti ljudje z istimi navadami, istimi zvezami in istim bogastvom, ki so si ga nakopičili v času socializma, ko smo bili vsi »enaki in enakopravni«, seveda nekateri malo bolj. Urednik je vprašal mojega kolega Stojana, če hoče pisati članke, pa je odklonil, češ da to ni naša zadeva. Jaz sem imel izkušnje z ločinarji, pa sem se ponudil, da bom pisal priložnostne članke jaz, da ne bi še naprej »vrbovali« naših vernikov, kot se je že začelo. Poleg tega smo katoličani v Mužlji oziroma krajevni skupnosti Mužlja v večini. Pravoslavcev je bilo okrog 15%, adventistov pa komaj za prste ene roke. Zakaj bi nam potem oni pamet solili? Na ta način sem začel pisati tudi priložnostne članke o pomembnejših vprašanjih vse dokler je bil Laci urednik. V njegovem času je bil ta obzornik zanimivo branje in je poleg mojega članka prinašal še kake novice iz življenja Cerkve. Na ta način sem lahko prek tiska širil Kristusovo blagovest o slogi, miru in sožitju, kar je bilo v teh zmešanih časih še kako potrebno. Prav v tem obzorniku je ob moji prometni nesreči izpod peresa Aranke Palatinus izšel članek, kjer me tako hvali, da se ne mogel prepoznati. Ko sem pa to bral, se mi je dobro zdelo, in sem sklenil, da bom res vedno bolj postajal »človek za druge«. Kot »János atya” – ali pa „Janez tisztelendőúr”, pa tudi „Janez atya” – sem s svojimi očetovskimi nasveti vedno bolj postajal kot eno s to zanimivo skupnostjo, »da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusa«. Kaj pa tisti, ki ne govorijo ogrsko? So me klicali kar »otac Janez«. === Moja družina 18 === Preden bom spregovoril par besed o svoji družini, bi rad omenil še svojo župnijo, o čemer sem že pisal. Tukaj bom to podal v pesniški obliki, kot se mi je zapisalo leta 1996: {| class="wikitable" |- ! »Šentiljski vasi« (črkospev – sonet 29.VIII.1996) |- | <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, Šentljani, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj složni biti! </poem> |} Starše sem že omenil in jim posvetil dve poglavji: po eno očetu in materi. Sedaj so na vrsti bratje in sestre. Imel sem pet bratov in tri sestre, zato vsi ne bodo prišli na vrsto. Mirno bi lahko dejal o sestrah – kajti danes imajo povsod dame prednost: »Tri sestrice – tri svetnice.« Jaz torej nisem bil sin edinec, ampak tretji med deveterimi otroki. Tako sem imel vedno dobro družbo. Spominjam se, kako žalosten je bil naš rajni sobrat Tone Maroša (1942-2015), ker je bil edinec. Kako si je želel vsaj kakega brata ali sestro! Jaz sem jih pa imel kar osem – kako bogastvo! Kadar to povem tukaj v Mužlji, se navadno začudijo: »Toliko?!« Žal je tukaj kar v navadi »Zwei-kinder-sistem« ali celo »Ein-kinder-sistem« že od časov stare Avstro-Ogrske. Bogatini niso hoteli imeti več ko enega otroka, da bi se premoženje ne delilo. Taka »moda« je bila torej že davno razširjena med premožnejšimi mestnimi družinami. Revnejši so se pa zgovarjali na revščino. Prijatelj življenja in nerojenih otrok – Anton Lisec - pa je iz svoje izkušnje (tudi sam izhaja iz številne družine po obeh starših) imel navado reči: „Številni otroci bodo družino izvlekli iz revščine. Na bojte se otrok – bojte se marveč greha!“ Bela kuga pa je razsajala v Vojvodini že davno tudi med nižjimi sloji. Tako piše v zgodovinski knjigi, ki je izšla po prvi svetovni vojni, o Boki (pri Velikem Bečkereku), da takratne Hrvatice, ki so bile potomke plemičev iz Turopolja, ki jih je Marija Terezija preselila zaradi uvajanja Vojne krajine v Banat – ne želijo imeti otrok in da so zato hrvaške družine v Boki, posebno pa v sosednji Neuzini – na pragu izumrtja. Dandanašnji pa so v Neuzini že izumrle, v Boki jih je pa komaj še kaj: bela kuga najbolj zanesljivo in najhitreje ugonobi še tako velik narod. Nekaj podobnega pa se je tudi pri nas čutilo po vojni, po nastopu socialistične ureditve. Mama je morala večkrat slišati očitek: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« namesto, da bi bila pohvaljena in nagrajena. Ali pa psovko: »Množijo se ko zajci!« S tem si sebičneži želijo lajšati vest, ko z leti vedno bolj spoznavajo, da so otroci večje bogatstvo kot avto, internet ali hiša. Jaz glede tega nikoli nisem imel občutka manjvrednosti, ampak sem bil vesel, da sem bil vedno v družbi številnih bratov in sester, kakor tudi danes njih in njihovih prijaznih potomcev. Bil sem na mojo mamo in očeta ponosen – da sta se upirala duhu časa, ki ni vel le med posvetnimi ljudmi, ampak je vdiral tudi v Cerkev. Sosednji župnik je s kaplanom prišel po drevesca. Bil je vnet ne le za skupno odvezo, ampak tudi za »napredno« uravnavanje rojstev. »Tabletka – to je pa res prihodnost.« Mama je o tem podvomila, pa jo je gladko zavrnil, čemu je tako »nazadnjaška«. Pa je imela mama prav. Dejala pa mu je: »Ne bi bilo treba o tem govoriti pred kaplanom in kuharico! In kaj vas celibaterje toliko zanima kontracepcija?“ Mama je imela prav. Kaplan je kmalu nato zapustil duhovniško službo. „Pa je bila kuharica pošteno dekle in bi taka tudi ostala, če ne bi nekateri duhovniki mladim tako olajšali poti do stranpoti.“ Moja mama ni imela dlake na jeziku in je rekla bobu bob, popu pa pop – tudi v tistem obdobju, ko je bil „Katolicizem v poglobitvenem procesu“, ki pa je napravil verskemu življenju ne le korist, ampak tudi škodo. In zakaj sta moja starša rada sprejemala novo življenje? Ker je otrok največji Božji dar, ki ga Bog lahko podari staršem, družini, narodu, Cerkvi. Večkrat sem si želel, da bi imel še eno sestro ali brata in nas bi bilo torej deset. V slovenskih pesnitvah in pripovedkah o desetem bratu mora deseti po svetu – in to sem bil jaz. Razen starejšega brata – ki se je pozneje vrnil iz Avstralije – jaz skoraj celo življenje potujem zunaj svoje ljubljene domovine – Slovenije. Zato bi rad omenil svoje brate in sestre. Pokazal bi mimogrede na eno zanimivo posameznost. V naši družini so bila ista imena kot v don Boskovi. Mama Marjeta je imela iz prvega zakona sina Antona, ki je bil močan in delaven, pa je včasih pokazal svoje mišice tudi polbratu Janezu, za katerim je sledil tihi in mirni Jožef. Tudi pri nas smo bili po istem vrstnem redu, le da smo imeli iste starše: Anton (1942), Janez (1944) in Jož (1952). Da bi bila podobnost še večja, smo jo včasih – za sebe vsaj lahko trdim – od brata Antona tudi pošteno »fasali«. Oče je redno posredoval, vendar ne vedno uspešno, čeprav je bil srčno dober človek z najboljšimi namerami, vendar s starimi metodami. Danes bi lahko dejali, da smo pač imeli enega s posebnimi potrebami – in tudi to je bilo delo Božje Previdnosti. Kdor namreč v življenju skusi kaj takega, bo lažje razumel druge, ki so v podobnih okoliščinah. Če smo že pri nasilju v družini – o katerem se danes toliko, včasih še pretirano govori – redko ali pa sploh ne omenjajo nasilja, ki ga zganjajo možje, sorodniki, sosedje ali celo zdravniki nad materami, ki pričakujejo otroka. Res da nekatere razglašajo, da hočejo imeti oblast nad svojim trebuhom – vendar gre za očitno laž: vsak ginekolog bo potrdil, da to ni trebuh kake tovarišice, ampak samostojno bitje in novo bitje, ki sta ga z možem sama priklicala v življenje, ki pa je sedaj Božja last. Marsikatera mlada žena ni pripravljena, da bi se pogumno soočila s tozadevnimi pritiski. Katera popusti, ne bo nikoli več ista osebnost, saj jo bo vest grizla do konca življenja in zato jih veliko duševno zboli, znori ali celo napravi samomor. Žal poznam veliko takih pretresljivih zgodb. Tukaj, v zrenjaninski bolnici baje na ginekologiji pri prvem pregledu vprašajo mlado mamico, ki vsa srečna pričakuje prvega otroka: »Ali želite zadržati vašega otroka?« Ko da so zdravniki postavljeni za sodnike, kdo naj živi ali kdo naj umrje in komaj čakajo, da bi ga umorili. Po drugi strani pa oblastniki tarnajo, kako pada število rojstev. Obenem pa z denarjem davkoplačevalcev število splavov vrtoglavo raste. Zdravniki pozabljajo na Hipokratovo prisego, po kateri morajo varovati vsako človeško življenje. Mama se je morala odločati glede tega že pri rojstvu prvorojenke Hedvike. Imela je namreč ošpice, kar lahko ima posledice. Zdravnik je zahteval splav, prav divjal je – pa sta se mati in oče složno uprla – in najstarejša se je rodila. Pozneje je bila Hedvika v največjo oporo staršem, zlasti dolga leta bolni materi.   === Brat Anton 20 === Vprašanje imena je spremljalo tudi mojega brata Antona (1942-2022). Mi vsi smo ga poznali kot »Tona«. Od mene je bil dve leti starejši. V mladosti se spomnim, da je bil izredno druželjuben brat. Skupaj sva se igrala. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet. Zato se je že od mladosti rad igral vojno. Tam zadaj za drvarnico so bile stare deske, škatle in kište, iz katerih sva sestavljala »kanone«, tj. topove. Tudi pozneje je imel neko nagnjenost k zbiranju orožja in je imel težave on in še oče. Bil pa je pravi hrust in močan, mi mlajši in šibkejši smo to večkrat čutili. Moramo priznati, da ga večinoma nismo mogli ali pa hoteli razumeti – pa verjetno niti on ni nas razumel. Najbolje se je razumel s sestro Marico, ki ga je velikokrat peljala na zdravljenje – kadar je pač hotel. V marsičem je imel dobro namero, pa zaradi motenosti ni uspel zadeve pripeljati do cilja. Tako je okrog 1955 osem let mlajšega brata nosil silno daleč štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, jih je skupil vsaj mlajši – a menda tudi starejši. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. To posameznost vem zato, ker oče in mati nista dobila potnega lista niti tedaj ne, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Takrat so nemški okupatorji izseljevali cele družine v Slovencem tuje okolje. Tam so se nekateri sprejeli drugo vero, drugi so se poročili, nekateri so od hudin umrli – večina se je pa po vojni vrnila nazaj v Slovenijo. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Nikakršne prošnje niso pomagale, da bi mogli starši iti na njegov pogreb v Avstrijo. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Po sredi je bil menda nek nesporazum oziroma neka krivica, ki se mu je zgodila. Neki knap iz Kot je v naši drvarnici puščal kolo, ki je nekega dne izginilo. Osumili so za to Tona, in jih je nič kriv nič dolžen skupil; pozneje se je kolo našlo. V mladostni zagnanosti je zato hotel na tuje. Kako je mogel pri tako strogem nadzoru meje čez, je še danes uganka. Najbrž ga je straža zamenjala s sosedovim sinom, kjer so imeli posestvo na avstrijski strani in so ga redno hodili obdelovat. Vsekakor – prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil. Iz zbirnega taborišča pa je odšel najdlje, kamor je bilo mogoče – v Avstralijo. Kako se je tam znašel, nam ni nikoli pravil. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem. Nagovoril me je, da sem ga obiskal malo pred njegovo smrtjo pri frančiškanih v Ljubljani, ko je bil zaradi bolezni priklenjen na posteljo, vendar je bil kljub temu po Frančiškovo veder in vesel. Morda mu je tudi on pomagal, da je dobil zanj primerno službo; saj je dosmrtno dobival sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Sicer pa je bila po njegovem prihodu nazaj – od leta 1972 – bolj redka priložnost za pogovor z njim, saj sem del počitnic preživljal navadno v Ankaranu, pod gostoljubno streho že pokojnega župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Omenjal je moj brat Tona, da je imel v Avstraliji prometno nesrečo in da čuti še vedno posledice, zlasti ob spremembi vremena. Moral se je zdraviti na psihiatriji, pa so ga mama večkrat peljali v Vojnik, pozneje pa sestra Marica. Na koncu ga je bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo odlično poskrbljeno tako za psihične kot druge potrebe. Ko sva ga s sestro Marico pred korono obiskala, ga niso iskali pod imenom Anton, ampak pod Franc. Razložil je, da je pod tem imenom zapisan v rojstni knjigi, ki je pod Nemčijo bila obenem tudi krstna knjiga; menda je imel obe imeni: Anton in Franc. Čeprav so za oskrbovance lepo skrbeli – ob nastopu korone 2020 so jih celo preselili po okoliških kmetijah, da ne bi bili na kupu – ga je vendarle kasneje našla tudi ta potuhnjena nalezljiva bolezen, čeprav je bil dvakrat cepljen. Izgleda pa, da je podlegel zato, ker ga je mučil cel kup drugih zdravstvenih problemov, zlasti srčnih, saj ga je tudi srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. V zvezi s tem sem bil prijetno presenečen, ko sem lahko govoril z zdravnikom, ali ga lahko obiščem med svojim obiskom v Sloveniji. Prijazno mi je dovolil, vendar s pripombo, da le za deset minut, ker je bil na intenzivni negi. S sestro Marico sva se odpeljala tja in sva brez težave prišla do njegove sobe. Tam je bila prijazna sestra-negovalka, ki je velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali, kolikor je bilo mogoče, saj je zaradi bolezni zelo težko in pretrgano govoril. Prejel je tudi svete zakramente, kolikor je bil sposoben v teh izrednih okoliščinah. Ko se je vrnil na Impoljco, se mu je stanje poboljšalo ob skrbni negi. Je pa zopet zbolel in nas zapustil. Tudi pred smrtjo ga je lahko obiskal duhovnik in mu podelil zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. To posameznost glede možnosti obiskov v času hudega razsajanja korone in možnosti prejema zakramentov omenjam zato, ker tukaj v Srbiji te možnosti ni. Ko so uvedli 15. marca 2020 izredno stanje, so oblasti prepovedale poleg drugih previdnostnih ukrepov tudi obiske v bolnicah in domovih za onemogle. Žal obiski v bolnicah niti do danes (30. junij 2022) niso dovoljeni, niti sorodnikom niti duhovnikom. V gerontoliških centrih pa na primer v državnem domu onemoglih v Zrenjaninu – v katerem so skozi dolga leta delovale tudi slovenske šolske sestre – dovolijo obisk pod pogojem, da nosi obiskovalec krinko. V zasebnih domovih pa so še vedno obiski izredno omejeni, skoraj nemogoči. To posameznost omenim zato, ker je glede tega v Sloveniji veliko bolje poskrbljeno – in je bilo že za časa komunizma lažje obiskovati bolnike kot pa tukaj, kjer bo treba še okrepiti duhovno oskrbo bolnikov in ostarelih. === Brat Blaž 22 === V ciklusu pridig »Izvoljeno ljudstvo« za leto A, ki je izšel pod naslovom »Jaz sem s teboj«, je na zadnji strani tudi slika naše družine in novomašnega pridigarja Maksimilijana Jezernika. Tam piše, da je brat Blaž (1955) akademski slikar, ki je poskrbel za likovno opremo te knjige in voditelj Karitasa na Polzeli. Ta ciklus pridig, ki jih bogatijo zgledi iz sedanjosti in preteklosti, napoveduje pesmica, ki označuje celotno zbirko (Izvoljeno ljudstvo), ter pridige za leto A (Jaz sem s teboj 1992), B (Pogumno naprej 1991) ter C (Nikar se ne boj! 1990): {| class="wikitable" |- ! Ciklus pridig (motto) |- | <poem> IZVOLJENO LJUDSTVO spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj JAZ SEM S TEBOJ; Po poti ljubezni POGUMNO NAPREJ, Sovražnikov hudih NIKAR SE NE BOJ! </poem> |} Pri cenzuri knjig je bil najbolj blag ljubljanski pomožni škof Jože Kvas (1919-2005), ki je predlagal le eno spremembo: da naj se o Judovem izdajstvu ne govori na Veliki četrtek, ko je v središču Rešnje telo; pa sem prestavil na drug dan. Neko pripombo je dal tudi znani rokohitrec in rudniški župnik Mirko Žerjav (1919-1999 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zerjav-mirko/), ki je menil, da je glede na druge med zakramenti preširoko obdelan sedmi. Najbolj zahteven pa je bil salezijanski ljudski pridigar Janez Jenko (1923-2010), ki je zahteval, da morajo pridige »pod nakovalo«. To bi pa pomenilo ponovno pisanje s strojem tipkanih pridig, in kdo ve, ali bi sploh bilo kdaj končano. Jaz sem bil celo malo užaljen, saj sem se ljubiteljsko že več let ukvarjal z gojitvijo lepe slovenščine in popravljanjem slovničnih napak. Gordijski vozel je končno presekal jezikovni strokovnjak in moj osebni prijatelj – ki je podal ugodno jezikovno sodbo – Janez Gradišnik (1917-2009 https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Gradi%C5%A1nik): „V moje zadovoljstvo se je pokazalo, da je jezikovno znanje g. Jelena prav zadovoljivo. Kot poglavitno vrlino bi navedel, da se ga niso prijele napake današnjega pisanja, ki so sicer silno razširjene. Od doma ali iz šole je prinesel povsem solidno jezikovno znanje, ki mu omogoča, da se izraža v lepo tekoči, dovolj bogati in zares domači govorici.“ Gredoč omenim, da je brat Blaž oblikoval tudi vabila in podobice za mojo zlato mašo v domači vasi – žrtvoval se je, da je vse ročno narezal: in kako lepo je vse izdelal, tudi je slikal glavni oltar svetega Tilna ter levi stranski oltar Srca Marijinega, pa tudi desnega, kjer kraljuje krasna podoba Srca Jezusovega. V času razpadanja tedanje Jugoslavije je zaradi osamosvojitvenih korakov Slovenije Miloševićeva Srbija uvedla blokado na izdelke iz Slovenije, kar je kmalu imelo za posledico pomanjkanje nekaterih pomembnih izdelkov v sami Srbiji, zlasti pa zdravil. Tedanje jugoslovansko tržišče je bilo namreč zelo povezano in med seboj odvisno, saj sedemdeset let v eni državi ni malo. Če bi ta povezava ostala, bi bilo za vse bivše republike najboljša rešitev in nekateri na obeh straneh sprejemajo potrebne ukrepe, da bi se to tržišče čim bolj zopet povezalo in utrdilo. Jaz sem se že od začetka svoje duhovniške poti poleg verouka najbolj posvečal obiskovanju bolnikov. Opazil sem namreč, da tudi v Sloveniji večkrat svojci pokličejo duhovnika le za pogreb – ne pa tudi za zakramente, dokler je še živ. Tako bolnik nima možnosti, da bi uredil svoje zadeve z Bogom in se pripravil na srečno večnost. Zato sem rad obiskoval bolnike po domovih, bolnicah, zavetiščih. Ob tej priložnosti so me zdaj v Mužlji začeli prositi za to in ono zdravilo. Moj brat Blaž pa je zaradi svojega položaja v Karitasu zvedel, da nekaterim zdravila ostajajo zlasti ob smrti kakega sorodnika, ali pa ob spremembi določenega zdravila. Zato sem imel priložnost, da sem pri obisku v Sloveniji dobil nekaj zdravil. Zaradi vse hujšega pomanjkanja – pozneje so bile Srbiji uvedene tudi sankcije in embargo – je bilo do zdravil vedno težje priti. Brat Blaž in njegova žena Zdenka pa sta mi jih lahko izprosila. V začetku s prevozom ni bilo težav. Pozneje pa so na meji – zaradi vojne na Hrvaškem smo morali potovati skozi Madžarsko – postajali na carinah vedno bolj zahtevni. Morali smo pokazati seznam zdravil, kakor tudi zagotovilo, da jim ni potekel rok uporabe. Pri tem zamudnem delu sestavljanja ogromnih seznamov in pregledovanju vseh škateljc in s potrdilom in pečatom Karitasa za Karitas v Zrenjaninu – je imel moj brat Blaž levji delež. Naj Gospod poplača njemu, ženi in otrokoma s svojimi darovi.   === Humanitarna pomoč 23 === Tega poglavja ne pišem, da bi hvalil sebe ali našo skupnost, ampak da bi pokazal, da smo v najtežjih okoliščinah – ko bi nas predstojniki na prvi migljaj premestili v Slovenijo – vztrajali v nenormalnih vojnih in povojnih razmerah – ter delali dobro tukajšnjim ljudem, tudi ob podpori iz Slovenije. Tudi zato, ker se kak zmrduje in pravi: »Kaj pa delaš tam doli, na Jugu, pridi raje v Slovenijo!« Tisti ne razume, da je katoliška Cerkev vesoljna, tj. poslana za vse ljudi vseh časov. Naši namembniki so torej tisti, ki hočejo sprejeti Kristusovo veselo oznanilo ali pa kako pomoč, ne glede na vero, narodnost, raso ali položaj. Kaj vse sva midva z našim takratnim župnikom Stankom Tratnjekom podvzela, da bi lahko spravila zdravila varno čez mejo, ve samo ljubi Bog. Danes bi lahko mirno rekel, da sem imel več sreče ko pameti. Nisem poznal tozadevnih predpisov v različnih državah, skozi katere smo potovali in prenašali tako občutljiv tovor – za nekatere reči pa sploh ni bilo predpisov – in smo se tako mi kot cariniki prilagajali razmeram. Navadno je bilo tako: ko smo enkrat pripeljali zdravila čez mejo v Vojvodino, ni bilo več težav. Morali pa smo se seveda priglasiti v zrenjaninski carinarnici. Podjetje Tranšped, pri katerem je delala tudi požrtvovalna sestra zrenjaninskega župnika prelata Jenőja Tietzeja Valika (1945-2010), pa tudi mužljanska zakonca Peter in Mira Mezei – ima pri tem neprecenljive zasluge. Predpisi pa so postajali vse bolj togi in strogi tudi v Srbiji, in na kraju ni bilo mogoče več uvažati na naslov Karitasa. Jaz za to spremembo seveda nisem vedel in ko sem tako nekoč zopet pripeljal cel avto zdravil za carinski pregled, mi je uslužbenec dejal: »Ker ne morete uvoziti, se raje odrecite zdravilom v korist države;« sem vzrojil: »Nisem se nikoli odrekel zdravil pod Miloševićem, pa se ne bom niti pod Tadićem« (to je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik po Miloševićem padcu 5. oktobra 2000). Ne vem, kako bi se bila zadeva končala, ampak prav tedaj je v neki zadevi prišel v zrenjaninsko carinarnico predsednik Maltežanov dr. György Szőlősi (1939-1909) – in se vljudno ponudil: „Če ne morete uvoziti za Karitas, pa uvozite za Suvereni malteški red.” Tako je tudi bilo: oni so imeli dovoljenje za uvoz humanitarne pomoči. Zdravila so morali poslati na pregled v Beograd; ko so jih dobili nazaj, so vsa odstopili nam v Mužlji, da smo jih mogli razdeliti med bolnike. Na začetku krize je zadostoval podpis zdravnika, ki je potrjeval, da so zdravila res za Karitas. Tega je rada dala dr. Agi Hallmai (1951), naša požrtvovalna mužljanska zdravnica. Drugače sicer v redu, vendar si doktor Dénes Ambrozi ni upal dati podpisa. Med drugim smo oddajali zdravila tudi zrenjaninski bolnici, ker je embargo in sankcije prizadel tudi nje. To je povzročilo tudi pomanjkanje bencina; mesečno smo dobivali bone za 20 litrov. Ko sem nekoč ravno prihajal iz carinarnice, sem imel med drugim tudi lepo pošiljko Krkinega azitromicina (sumameda). Miličnik, ki mi je dal bon, je hudo kašljal in dejal, da ima vnetje grla in še sladkorno, pa ne more nikjer do zdravil. »Jaz pa imam obojnega in vam bom dal, kolikor potrebujete.« Bil je Srb iz Mužlje – in mi je skupaj z ženo, ki še sedaj živi, ostal do konca življenja hvaležen. Z uvozom zdravil sem začel jaz – nato je sledil Karitas in Malteški vitezi, ki so včasih uspeli uvoziti cele kamione hrane, zdravil ali drugih potrebščin, ki so jih delili vsem potrebnim ljudem ne glede na vero ali narodnost. Sobrat Stanko je dejal: »Ljudje, ki so dobili, bodo kmalu pozabili; kdor pa ni dobil po želji, si bo zapomnil.« Včasih je bilo tako; večinoma so pa ljudje te naše nenaložene napore resnično cenili. Podeljevanje zdravil, pri čemer so nam pomagali ugledni zdravniki, nam je vzelo res veliko časa. Enkrat je bila pri čakanju na dvorišču taka gneča, da so neki ženski zlomili roko! Na pomoč je prišla ne le dr. Piroška iz naše ambulante, ampak tudi iz splošne bolnice dr. Pál Babinszki, specialist na onkologiji; jaz sem mu pa prevajal navodila iz tujih jezikov. Kadar smo potem zaradi stiske s časom morali deliti v nedeljo, je redno prisostvoval tudi pri sveti maši. Žal je kmalu potem dobil tumor na pljučih, bil operiran in kmalu zatem umrl. On je bil priznan onkolog, in je dobro poznal to zahrbtno bolezen. Po operaciji mi je zaupal, da je že pred 15 leti opustil kajenje. »Posledic pa ni mogoče odpraviti – nekaj vedno ostane in tisto je greblo po pljučih, dokler se ni izcimil rak. Odrezali so mi pol pljuč.« Ko je umrl okrog 2000, so dejali njegovi skrbni kolegi, da je operacija sicer uspela: vendar pol pljuč ni moglo dovolj oskrbovati tako močne postave z dovolj kisika. To je nauk, da ni treba kaditi: kdor pa že, naj preneha rajši včeraj kot danes – kajti prej ko slej so lahko posledice usodne. Pri prenašanju zdravil iz Slovenije na Madžarsko nam je nesebično pomagal takratni lendavski župnik Jožef Bernád (1942 iz kraja Pince) tudi, ko je že bil v pokoju, kakor tudi oba župnika na madžarski strani: lentijski župnik in dekan Jožef Tüske in pokojni župnik v Tornyiszentmiklós-u. Lendavski župnik je večkrat prepeljal zdravila skoz maloobmejni prehod, kajti z madžarske strani so večkrat delali težave in so nas včasih kar vrnili nazaj v Slovenijo. Imeli smo pa pri tem Božji blagoslov. Sobrat Srečko Golob – ki je bil dolga leta dušni pastir v Mužlji in okolici – je nabavil celo antibiotike, pa tudi zdravilo zoper epilepsijo, in sicer naravnost iz Krke. Nekoč sva se vračala s Stankom iz Slovenije s polnim avtom zdravil. Na Madžarskem so takrat proslavljali praznik svetega Štefana Ogrskega – tudi v Lentiju. Drugi so bili na kosilu, midva sva pa preglejevala, če se ne bi med škatlice zamaknila kaka s poteklim rokom. Priporočila sva se svetemu Štefanu, češ da tako nosiva pomoč njegovemu ljudstvu. V Subotici je neki mlajši carinik začel delati težave in se obrnil na starejšega, ki nama je samo pomahal, da lahko voziva naprej – in tako sva lahko spet pomagala najpotrebnejšim. Zadeve pa so se vedno bolj zapletale. Enkrat je neki carinik v Subotici zahteval, da mu izplačamo 1000 mark, kar je bila za tedanje čase veliknska vsota. Slučajno sem imel tedaj denar za opravljanje maš, pa sem mu dal te marke, ki jih je verjetno spravil v svoj žep. Ob drugi priložnosti smo zaman poskušali: mejni prehod Bački Vinogradi, Tompa-Subotica, Röszke-Segedin – zastonj, povsod so bili neizprosni: »Embargo in sankcije ne dovoljujejo uvoza zdravil.« Začelo je snežiti, mračilo se je že - iz Segedina sva že krenila na slepo srečo proti Romuniji, če nas bodo morda tam spustili. Pa sem omenil, da se govori, da v Romuniji kradejo. Obrnila sva nazaj proti Segedinu, kjer so naju v semenišču prenočili. Po zajtrku je predsednik Karitasa napisal nekaj vrstic in s tem so naju madžarski cariniki pustili v Srbijo. In kaj je bilo tam napisano? Da je ta pomoč za Vox humana, humanitarno organizacijo pri stranki Madžarov v Vojvodini. Čez nekaj mesecev je prišlo pismo, v katerem madžarska carina sprašuje, kje so zdravila: na Madžarsko so namreč prišla, ven pa ne. Tedaj sem pomislil, da dobrodelnikov ne smem izdati, niti duhovnika niti carinika, pa sem napisal: »Robo sva poskusila prepeljati na več prehodih, pa so naju povsod odbili. Potem pa se je našel eden, ki je bil ČLOVEK, in naju je spustil čez.« Nato ni bilo več povpraševanja. === Joška Rašáj 23 === V zvezi z apostolatom in humanitarno dejavnostjo sem bil dolgo časa povezan s katoliškim gibanjem, ki je imelo pastoralno skrb za Cigane in druge selivce. Zgodilo pa se je takole: Nekoč sem leta 1979 v cerkvi Srca Jezusovega v Nišu ravno končal mašo. Pa pride v zakristijo možakar v spremstvu mladega fanta s prošnjo, da bi rad maševal. Z brado je izgledal tako nenavadno, da ga ne bi mogel šteti k katoliškim duhovnikom, kot sem jih bil vajen. Zahteval sem od njega »celebret«. Ni ga imel, mi je pa pokazal kelih s pateno, češ da ima vse, kar je potrebno za maševanje – in sem mu seveda dovolil. Nato sem ga smel spremljati severno od nas, levo od proge, k neki muslimanski urejeni ciganski družini, ki je bila nekaj posebnega. Mlada zakonca nista mogla imeti otrok in sta po kosovski navadi – ne glede na to, ali so katoličani, pravoslavci ali muslimani – vsako leto za Veliki šmaren romala k Mariji v znano svetišče Letnica. Po 17 letih sta dobila otroka. Iz hvaležnosti do Bogorodice sta mu dala ime Marjan. Ob našem obisku je ta živahen fantiček imel 7 let. Od takrat sva bila povezana in me je zopet obiskal, ko sem 1984 bil prestavljen iz Beograda v Mužljo. Z menoj je obiskal skoraj vse ciganske družine od Mužlje do romunske meje, pa najsi so pripadale k plemenu Romi (ki so v večini), ali Sinte (nemški Cigani z mnogo nemških besed). K tem drugim spadajo večinoma tisti, ki se ukvarjajo ob proščenjih z vrtiljakom (ringlšpilom) – in taki so živeli tudi v naši soseščini. Povedal mi je, da se je tisti fant iz Niša navdušil za delo s Cigani in se naučil njihovega jezika; to delo pa zahteva od človeka veliko ljubezen do Boga – on pa na te napore ni bil pripravljen: vrnil se je k lagodnejšemu življenju in kar se je naučil, je tudi hitro pozabil. Tako je Joška star in bolan vodil križev pot na Vršečkem bregu, kjer so okoli cerkvice postaje križevega pota. Ko sva se zadnjič videla, je bil tako oslabelega srca, da sem moral namesto njega jaz govoriti pri nekaj postajah – on po cigansko, jaz pa seveda v srbohrvaško. O njem pa bi se moglo reči s Pavlom: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« Koliko je ta mož storil za evropske Cigane! Sestavil jim je slovar in slovnico. Seveda so razlike med narečji v različnih državah – pa on je znal tudi ta narečja in še mene naučil nekaj najosnovnejših besed, kot na primer: »Taves bahtaló!« (Zbogom!) To malenkostno znanje mi je med Cigani povečalo ugled in pridobilo prijateljev ter tako olajšalo oznanjevanje Jezusove blagovesti miru in ljubezni. "Joška Rašaj" je napisal tudi cigansko slovnico in slovar, kar je prevedeno tudi v madžarščino: BARTHLEMY, André: Cigányország útjain. [On the Roads of Gypsyland. – Po poteh Ciganske dežele.] Lámpás Kiadó: Abaliget, 1992. 191 p. Poznal je torej vse njihove dialekte in skupine. Od njega sem prvič zvedel, da obstajajo tudi Sinte in druge skupine. On je verjetno zanje storil veliko več kot tisti trobači, ki se trudijo za spremembo njihovega imena - ker so pač kot Cigani trpeli hudo preganjanje pod nacizmom - za njihovo dobrobit pa ne storijo ničesar - razen da nabirajo na njihov račun politične točke. Koliko Slovencev pa je trpelo preganjanje pod brati Slovenci za časa komunizma - zlasti v povojnih pobojih - pa bomo zato spremenili svojo narodnost? Tako je moj oče dejal devetdesetih let - ko je marsikaj prišlo prvič na dan: "A taki smo mi Slovenci?" - pa sem mu dejal: "So taki nekateri, toda vi ne!" Mimogrede naj omenim, da je Jožko Rašáj dejal, da je pravilen izraz »Cigani«. Oni se namreč sestojijo iz več različnih skupin, od katerih je večina z nazivom Romi, drugi so Sinti. Je pa še nekaj drugih skupin. Imenujete jih pa lahko kakorkoli – oni so prepoznavni po svojem posebnem načinu življenja in po svoji mentaliteti, ki je malce drugačna od naše. Tako sem torej spoznal leta 1980 tega voditelja mednarodne katoliške organizacije za delo s Cigani C.C.I.T (Comité Catholique International pour les Tsiganes – Mednarodni katoliški odbor za a Cigane) Joška Rašaja (gospod Jožko), s priimkom Barthelemy, doma iz Belgije ali Francije. Ko sem 1984 prišel v Mužljo, sem začel dobivati Jožkova vabila za ta mednarodna srečanja, ki so bila vedno v drugi državi. Prvo je bilo tik pred bratomorno balkansko vojno februarja 1991 pri jezuitih na Jordanovcu v Zagrebu s predavanji v sodobni dvorani kardinala Bea. Ko sem hodil na srečanja te mednarodne organizacije za pastoralno delo s Cigani, ki izdaja večjezično glasilo Nevi jag (nekaj časa je izhajalo tudi v slovenščini), sem večkrat dobil kaj zdravil. Od 4. do 6. marca 1994 sem bil tako na srečanju v Waldmünchen-u v Nemčiji (na češki meji) – med 75 udeleženci je bil tudi zadrski nadškof Marijan Oblak – ter sem prinesel s seboj nekaj vreč zdravil. Do Kölna so me pripeljali z avtom, naprej sem pa se mučil z dragocenim tovorom z vlakom. Srečno sem prestopil madžarsko mejo. V Subotici – kamor sem prispel zgodaj zjutraj, pa sem moral vreče oddati in carina jih je pozneje poslala k nam v Bečkerek. Ko smo bili naslednje leto na srečanju v Gödölő-ju vzhodno od Budimpešte, pa je priskrbel precej zdravil tamkajšnji župnik. Srečanja so bila tudi v Tuheljskih toplicah. Sčasoma sem dobil vtis, da organizatorji kljub lepim besedam nimajo veliko smisla za konkretno pomoč tukajšnjim Ciganom. Res je bila v ospredju duhovna pomoč, vendar oni z Zahoda niso razumeli balkanskih problemov. Prav tukaj v Gödölőju me je zaprepastila izjava neke udeleženke. Dejala je, da muslimani s Kosova imajo tako malo znanje o koranu, da jih ona – katoličanka – poučuje! Omenil sem, da so njihovi predniki bili katoličani in če jih že kaj uči, naj jih poučuje katoliške verske resnice. Saj je to prava vera in prava smer za vsakega človeka in le Jezus je človekov odrešenik. Jaz sem jim priporočil, naj bi pomagali tukajšnjim prebivalcem, da se jim ne bi bilo treba seliti na Zahod, kjer so navadno povzročali nove probleme, ampak bi ostali tukaj. Dobil sem vtis – posebno na Hrvaškem-, kjer je bilo veliko teh organizacij in vsaka od njih je posebej črpala denar od države – da imajo mnogo odsekov, ne da bi delali, ampak da bi izkoriščali državljane, in da se tu poraja neki novi nacionalizem, ko da jih na prostoru bivše Jugoslavije ni bilo zadosti. – Nisem več hodil na tozadevna srečanja, čeprav so mi vedno poravnali potne stroške. Nisem pa žel nobene podpore – prej posmeh. CCIT se je rodil iz srečanj, ki so jih v Parizu v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja organizirali francoski duhovnik Joška Rašaj (André-Yoschka Barthélemy) ter belgijska zakonca Elisa in Léon Tambour, da bi se odzvali na zahtevo po mednarodni duhovni in človeški oskrbi ciganskih skupnosti. Od svoje ustanovitve 1976 je odbor deloval v sodelovanju s Cerkvijo in vzdrževal posebne povezave s Papeškim svetom za pastoralno oskrbo migrantov in potujočih ljudi. Poleg tega je CCIT nenehno v stiku s kaplani Ciganov in potujočih ljudi. http://www.laici.va/content/laici/fr/sezioni/associazioni/repertorio/ comitato-cattolico-internazionale-per-gli-zingari.html S Cigani in drugimi ljudmi v potrebah pa sem še danes v dobrih odnosih na celotnem področju. Tukaj ne živijo le Romi in Sinti, ampak tudi srbski in madžarski Cigani, ki so pa odlični muziki. V današnjem času – ko ljudje nimajo denarja – oni seveda to najbolj občutijo. Pri njih ne samo da blagoslavljamo hiše in krščujemo njihove otroke, ampak se je precej mladih parov tudi cerkveno poročilo. ==== Dogodivščine iz Škocjana 27 ==== Kot primer naj navedem, kaj se nam je zgodilo v Škocjanu na Dolenjskem. Tam v bližini je bivalo takrat več ciganskih družin. Pogovor je potekal takole. Prišla je k župniku Jakobu Bostnerju Brigita, ki bi rada krstila otroka; seveda se je pisala Brajdič, kot večina njenih sonarodnjakov. „Kaj torej želiš, Brigita?” „Da bi krstila svojega otroka.” ”Kje pa je oče?” ”V zaporu.” ”Ali sta poročena?” ”Po cigansko.” (Torej niti civilno niti cerkveno). “Kje se je pa otrok rodil ? ” ”Pod smreko.” Ko pride njen čas, baje navadno gre rodit pod smreko. Naša mama pa nas devetero otrok ni rodila pod smreko, ampak doma. Hvala Bogu, da smo se vsi rodili živi in zdravi. Kdo je pa takrat hodil v bolnico? Saj še zavarovanja ni bilo za zasebne kmete. Babica je bila Škrjančeva teta – in je vse potekalo v redu. Podobno ciganske mamice redno rojevajo zdrave otroke. Vsak otrok je seveda največji Božji dar, ne glede na razmere, v katerih se rodi. Ko pa je prišel Brigitin mož iz zapora, je prišel k župniku Bostnerju, naj mu da kaj jesti; na marofu in hlevu je takrat letalo veliko golobov: „Daj mi goluba!“ mu je predložil. „Tvoj je, kar vzemi si ga!“ mu je odvrnil Jakec v šali. „Pa saj ga ne morem, ko je pa visoko na strehi.“ „Ravno v tem je problem,“ sta končala pogovor. V Boki v Banatu pa so zadevo hitro rešili. Ko se je na cerkvi nabralo veliko golobov in jih niso mogli poloviti, so namočili v žganje pšenico, ter jo potrosili pred cerkvijo. Kmalu so prileteli golobi, da bi jo pozobali: tri-štiri zrna, pa so bili že pijani in polovljeni… Ko je bil nekoč v Mužlji na obisku Joška Rašaj, sem ga vprašal, ali imajo Cigani res veliko otrok – kot vlada splošno prepričanje. Dejal je takole: »Če so verni, da; če pa niso verni, niso v načrtovanju družine nič bolj velikodušni od Gadžov.« (Gadže imenujejo Cigani vse, ki ne pripadajo njihovi skupnosti). Župnik Jakec je bil pravi faktotum. Takrat se je toliko delalo na popravilih pri mnogih podružnicah, da verjetno že dolgo ne – in marsikaj je sam napravil. Pomagal je tudi pri popravilu strehe na bučenski cerkvi svetega Matija, kjer sem zapletena opravila vodil pravzaprav jaz. Takrat je v Jugoslaviji vsega primanjkovalo – pa niso mogli rezati dobruške opeke, s katero so pokrili cerkveno streho. Rezač sem končno našel nekje na Prevaljah. Jaz sem namreč hodil poučevat verouk in imel vso duhovno oskrbo na Bučki. Ko smo začeli popravila, se je zganila cela bučenska fara – pa tudi škocjanska, od koder je bila odlična in strokovna ekipa tovrstnih delavcev. Razen vikenda sem pomagal pri dušnem pastirstvu tudi v obsežni škocjanski fari, ki ima mnogo naselij. Na Tevče in Drušče pa je hodil Andrej Rigler, ki je bil odličen pevec in je nosil Tevče zapisane v svojem srcu. Poprej je hodil tudi na Bučko in so ga povsod imeli radi. Po šoli sem imel nekoč verouk za nekaj ciganskih otrok, od katerih je eden jokal – hodil pa je nekako v tretji razred. Pa ga vprašam, kaj ga je tako hudo potrlo, da joka, saj je že velik fant. Med hlipanjem je izdavil: »Učiteljica mi je rekla, da sem Cigan.« Komaj komaj sem ga potolažil. »Veš, zato ti ni treba biti žalosten. Jaz na primer poznam Cigane, ki so zelo dobri, delavni in pošteni ljudje; nekateri pa niso taki. so pa malomarni in slabi tudi med Slovenci. Pravzaprav sploh ni važno, katere narodnosti človek je, ampak kakšen je. Bog med ljudmi ne dela razlike; mi vsi smo kot ena velika Božja družina, in se moramo med seboj imeti radi, si pomagati – ne pa si nagajati.« Fantek je prenehal jokati in je vprašal: »Potem pa nič hudega, če sem Cigan?« »Seveda ni nič hudega, kajti Jezus ljubi vse stvari, najbolj pa nas ljudi in tudi mi moramo biti polni ljubezni do drugih. Ne smemo pa gledati na to, kakšne narodnosti ali vere ali položaja je kdo. Kdor tako dela, misli, da so ljudje ko konji, ki jim gledajo na zobe, preden jih kupijo. Mi vsi in vsak posameznik pa smo za Boga izredno dragoceni, ker imamo neumrljivo dušo, ki je poklicana v nebeško veselje. Kdor pa ljudi sovraži ali jih skrega med seboj, bo prišel v peklenski ogenj, če se ne bo pokesal in popravil.« Ne vem od kdaj se širi miselnost, da označuje beseda Cigan manjvrednega človeka. Jaz v življenju tega nikoli nisem občutil, niti ni tega najti v slovenskem ljudskem izročilu. Obstaja celo vrsta lepih in pretresljivih pesmi o Ciganih, ki so popolnoma enakopravni drugim narodom, čeprav imajo seveda tudi svoje posebne navade. Podobno so vključeni pravzaprav skoraj pri vseh balkanskih narodih v družbeno življenje, čeprav se marsikje oni sami osamijo. Ni pa tako v Bolgariji: tam sem na lastne oči videl visok zid, ki loči Cigane od Neciganov: ampak njihovo število je skoraj enako! === Bližnji sorodniki 29 === V naši družini sem imel soimenjake: med strici Ivana, med tetami pa Ivanko. V Stari Jugoslaviji je bila naša, Klemšetova družina, kot tudi druge v sorodstvu in okolici, številna. Imel sem precej stricev in tet. Iz prvega maminega zakona je bila Neža (*1900), poročena z Martinom Cvikl (1893-1946) Imela sta 12 otrok. Naš ate je bil fotograf, ki je tudi sam izdeloval slike. Nekoč je slikal sorodnike Borčenove, kjer je bilo dvanajst otrok. Mala je vedno mignila z glavo in to se vidi tudi na sliki: ni bilo mogoče slikati s tako kratkim časom, kot je to sedaj. Ta je bila Anica, ki je padla s črešnje, dobila tetanus ter mlada umrla. (1926-1938) Njen brat Tina (Martin 1931-25.V.1948) je delal v jami kot njegov oče. Bil je operiran v Slovenjgradcu za mandeljni in vse je potekalo v redu. Skozi grlo je imel cevko, da je lahko dihal. Moral bi zapustiti bolnico, pa so dobili novico, da je umrl. Bil je 17-leten fant in se je gibal, pa je cevka obribala arterijo v grlu in je nenadoma umrl. Takih primerov je bilo takrat več, zato so prenehali s takim načinom zdravljenja. Doma pri Borčenovih je bila velika žalost, saj je smrt prišla čisto nepričakovano. Spomnim se tega slovesa od doma, čeprav sem imel takrat šele štiri leta. Šli smo iz gozda navkreber proti njihovi hiši, bila je visoka trava, veliko ljudi je bilo okoli hiše, vse v črnem; pomladno sonce je sijalo – okrog pa jokanje, ki je segalo do srca – saj je komaj dve leti prej umrl oče. Stari Borčenovi so radi sprejemali otroke iz Božjih rok in zato je bilo vedno veselja na pretek. Radi so peli in delali, ker jih je spremljal Božji blagoslov. Od neke njihove hčerke pa sem slišal, da je govorila: »Mi nimamo možnosti, da bi imeli več ko dva otroka«; čeprav so rudarji imeli dobre plače in niso bili zapostavljeni v Titovi Jugoslaviji kot kmetje, ki niso imeli niti zavarovanja in nobene podpore. Kot »kulaki« - kot so jih zmerjali – so se morali znajti kakor so vedeli in znali. Zato še toliko bolj občudujem svoje starše, ki so v tistih železnih časih za ceno velikih odpovedi sprejeli kar devet otrok, od katerih nas je še osem živih. Iz drugega zakona moje stare mame Marije (†1953, stara 72 let), je bilo več otrok: Anton (14. I. 1907-17. X. 1992) – moj oče. Marija (Micka, 16.III.1912-15.IX. 1934) je hodila k šolskim sestram v gimnazijo v Celju, in je mlada umrla od jetike. Začela je kašljati, pa jo je zdravnik poslal na pregled na v Slovenjgradec, kjer ji je zdravnik dejal: »Saj si zdrava, ni ti nič.« Potem je pa bolje pogledal posnetek, in odkril veliko kaverno na pljučih. »Kam sem le prej gledal!« To odkritje pa ni nič pomagalo, saj proti jetiki takrat še ni bilo nobenega zdravila. Za primero imamo danes proti koroni celo vrsto cepiv. Kakor je bilo mogoče, sem se tudi jaz cepil s Pfeizerjevim cepivom. Nekateri politiki izkoriščajo ljudsko nezadovoljstvo zaradi nujnih ukrepov, da bi se nevarna okužba vsaj malo zajezila. Nič čudnega, če prehaja bolezen tako množično na široke množice, ker ljudi hujskajo in jim s tem obljubljajo lažno svobodo. Prav Golob (z veliko začetnico) – ki je vodil nasilne proteste proti tem ukrepom, jo je prav ob svoji izvolitvi sam staknil. To je še en dokaz več, da so ukrepi nujni in se jih je treba držati, saj ta „namišljena nevarnost okužbe“ v resnici obstaja in zato ni morilec, kot so nekatera občila označevala tiste, ki uvajajo ukrepe, ampak prav nasprotno: tisti, ki zagovarja lažno svobodo in množice peha v nesrečo in bolezen. Obstajajo ne le pri nas, ampak po celem svetu številne skupine nezadovoljnežev, ki zavračajo cepljenje, ki je doslej (2022) edini način uspešne zaščite proti tej novi, nepoznani in potuhnjeni bolezni, ki vsak dan pobira nove žrtve: redno med necepljenimi, včasih pa tudi med cepljenimi. Navadno pri starejših okužbo s korona spremlja še kaka kronična bolezen. Necepljenim pa ni rešitve, če jih napade hujša oblika. Tako je ugonobila tudi mojo sestrično, (1944-2021), ki je živela v Beogradu, me večkrat obiskala v Mužlji in tudi v času, ko sem ležal v pančevski bolnici po hudi prometni nesreči. Ravno za Veliko noč je padla v posteljo. Pred tem je na vikendici urejala kopalnico z željo, da bi se vsaj enkrat skopala. Pa ji ni bilo dano: zdrava ko dren je začela kašljati, dobila je vročino, srce ji je začelo preskakovati, pritisk ji je narastel – in je v osamljenosti umrla v najsodobnejši korona-bolnici na Batajnici. Verjetno se je okužila v mestnem prometu; to je nauk za nas, da se pazimo, kolikor moremo. Drugi sorodnik je živel v kar se da zdravem okolju v hribih in daleč od ljudi okoli Paškega Kozjaka – pa ga je korona vseeno našla; stanje se je zdaj zboljšalo, zdaj poslabšalo. Zdravniki so se dolge mesece borili za njegovo življenje – pa je umrl v Mariboru. Oba sta bila necepljena – in bi ju ta neznatni pik rešil prerane smrti! Da nadaljujem s sorodniki. Moja teta Ivanka (* 2. IX. 1916 †12. XII. 1933) je tudi hodila k šolskim sestram v gimnazijo v Celje – je mlada umrla od jetike. Tilen (Tilek, menda mlajši od očeta), je tudi mlad umrl zaradi jetike. Aleksander – klicali so ga Lekš, je bil višješolec in je končal gimnazijo na Ptuju, kjer je njegov stric bil ravnatelj. Hotel je postati duhovnik in je pravil: »Jaz bom tako glasno pridigal, da se bo cerkev tresla!« Pa se je nalezel jetike in ko je med počitnicami prišel domov, je prišel z dil (=podstrešja) po stopnicah, samo bruhnil kri in omahnil mami v naročje: »Mama, umiram!« Lahko si mislimo, koliko bridkosti se je zgrnilo nad družino, zlasti na mater, ki je morala gledati umiranje svojih ljubljenih otrok, ne da bi jim mogla pomagati. Jožefa (Zefka, r. 1908, †15. X. 1992) se je po drugi svetovni vojni poročila z Mežnarjevim Ivanom, Ograjenšekom (r. 1909). Nemci so ga vpoklicali k vojakom med drugo svetovno vojno. Niti ona niti Pepa nista vedela ničesar o svojih ženinih; potem pa sta istega dne dobili od njiju novice in sta obe od radosti jokali. Ivan je imel ravno nogo od šrapnela, ki mu je ostal v nogi. Sicer pa je bil maler-pleskar, in je od tega nekaj zaslužil. Ker je bil prepošten, za svoje zasluge ni zahteval večjega nadomestila, ampak je računal vedno enako, čeprav so cene šle gor in je bila v Novi Jugoslaviji občutna inflacija. Risal je krasne slike, tudi meni v spominsko knjigo: imel je velik občutek za barvne odtenke – ko kak Tizian. S svojo ženo Zefko – ki je tudi trogala (hodila prodajat sadje in vrtnine na trg, največ v Velenje) – sta tako skromno, pa zadovoljno živela in rodila dve deklici: Pepiko in Vanko. Pri njih doma sem bil vedno dobrodošel in so mi po svojih skromnih možnostih vedno postregli. Zefka je imela čudovit alt in kadar je v cerkvi zadonel njen »Presveto Srce slavo naj poje ti srce, le k Jezusu v višavo vsa srca naj gore!« so mislim, prisluhnili ne le navzoči verniki, ampak tudi sami nebeški angeli. Prav tako je zbor pod Tinčekovim dirigiranjem in orglanjem zapel „Dajte mi zatih strun…“ Na starost se ji je napravil nekakšen mozolec, ki se ji je razširil po obrazu; – pa jo je ta hudina spravila v grob. Umrla je le nekaj dni pred svojim bratom, mojim očetom. Ti bratje in sestre so se imeli srčno radi, čeprav so bili revni ko cerkvena miš. Moj oče ji je prepisal nekaj malega zemlje v Čretah, bratu Tinčeku pa nad Hribrom. Tako sta obe družini prišli do skromne domačije, kjer ne živijo le prijazni ljudje, ampak je od Zefke tudi najlepši razgled na Šentilj in z okolico, tudi na Goro Oljko in Uršljo goro. === Stric Ivan 30 === Ivan (1.VIII.1910-8.II.1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Stric Tinček 32 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal škofa Antona Bonaventura Jegliča. Tam je bila tudi izredno dragocena marmornata dvorane, ki so jo komunisti po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so brezbožniki ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Osnovna šola 33 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do morda utemeljene ljubosumnosti in iz nje izvirajoče napetosti, in tedaj, so pravili ljudje, da so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. Napetosti so bile resnične, saj sta se pozneje ločila - kar je bilo za nas takrat nekaj nezaslišanega. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. Pri njem smo se naučili tele pesmi: {| class="wikitable" |- ! Majski večer (del) |- | <poem> »Listje trepeče na drevju, slavec v njem žvrgoli – rože priklanjajo krone, potoček tajno šumi.« </poem> |} V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček«. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji in „zajahali“ neko desko, ki je potem odplavala po Savinji. Hvala Bogu, da je lastnik prišel še pravočasno, da jo je vrnil nazaj: po nje je izvažal gramoz iz reke. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero nikoli nisem imel kakega smisla. Pravili so, da je pozneje iz neke cerkve nakradel nekaj angelčkov, ki jih je živo rdeče pobarval. Stanoval je ravno nasproti milice in so ga zasledili. Mama pa so zmajali z glavo: »Koliko kapelic in kipov so komunisti razbili! Med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo, za katero se je ravno Arnold zanimal. Se je našel vsaj kdo, ki je ohranjal dragoceno dediščino.« Ta učitelj nam je prav zato priporočal, naj fotografiramo stare kapelice in znamenja, da bo od njih ostal vsaj kak spomin. Žal takrat nisem imel fotografskega aparata – pozneje pa sem slikal s podarjenim od svojega župnika Hermana Habiča le ljudi. Fotk pravzaprav nisem zadržal, ampak jih takoj razdelil med prizadete. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom. Verjetno zato, ker je papež Pij XII. imenoval za kardinala Alojzija Stepinca, ki je bil obsojen zaradi zvestobe katoliški Cerkvi. Glavni vzrok pa je bil v tem, da je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Stepinčev primer pa je bil le pretveza za hujše preganjanje. On namreč ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve, pa je moral na sojenje in v zapor. Eden od ukrepov je bil tudi, da so vrgli verouk iz šol. Ker smo mi bili že v prvem razredu pri birmi, smo pozneje hodili k cerkvenemu verouku, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, bolj neredno, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku – saj pravzaprav nisem hodil redno. Ko sem to doma povedal, je oče vzrojil: »Vidiš ga strahopetca. Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem pri drugem spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so se zasmejali, od studa pa tudi zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe Bojerman, ki je sovražil duhovnike in jih imenoval »flašarji«. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je jezno končal. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili goreči šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) na Pohorje, http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. Ne verjamem, da je kaj bilo na stvari, razen preganjanja vere. Za tega Bojermana so fantje-sošolci z žalostjo govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi fantje izredno občutljivi. Kot omenjeno, so za tega učitelja pravili čisto resno, da zapeljuje mladoletna dekleta, pa ne vem, ali je bilo res kaj na tem ali pa je bila to smo govorica. Za drugega učitelja pa so pravili, da "šlata" fante. Verjetno je pri tem tudi ostalo – tedaj se nad takimi „malenkostmi“ nihče ni spotikal – menda se pa niti javno ni vedelo za njegovo napačno usmerjenost - jaz sem za to zvedel. V tistem času nas na podobne nevarnosti sploh niso opozarjali niti doma, niti v šoli, niti pri verouku - pa bi bilo dobro, da bi... Verjetno pa je bilo tega dokaj malo. Ni govora, da bi se tedaj kaj podobnega slišalo o kakem duhovniku – ker to bi gotovo prišlo tudi do naših otroških ušes, ki včasih slišijo tudi tisto, kar ni njim namenjeno. Res pa je, da so o kakem duhovniku pravili, da včasih malo globlje pogleda v kozarec; pa se niti pevci v Makovi kleti niso preveč nazaj držali in so domov grede podpirali tistega, ki se ga je malo nalezel. V takratnem javnem ozračju so bili tako duhovniki kot verniki zaradi vere zapostavljani in preganjani; če so včasih govorili proti njim resnične ali pa tudi neresnične stvari – se niti duhovniki niti verniki niso niti mogli niti smeli braniti... Med sošolci se spomnim na dogodek z Ivanom Sevčnikarjem. Ko smo bili na izletu na Bledu, nas je spremljal – mislim da je bil razrednik Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »velenjčana«. Malo smo šli na sprehod. Midva s »Sivijem« sva potem zašla – kajti na vogalu ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva šla tako v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Lep nauk, da pri kratkih postankih ni treba hoditi okoli in da se je vedno treba držati voditelja. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo mladi in lepi – kar nas je danes ostalo, pa smo samo še !epi. Velenje so takrat na veliko gradili – mi smo imeli tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Ate so delali v drevesnici, mi smo pa brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. === Srednja šola 36 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Mislim, da sem tiste čase bolj poredko hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Sicer sem pa bil že konec prvega razreda pri birmi in so mi tovariši govorili, da „sem že vse opravil“. Danes sem vedno bolj prepričan, da naj bo birma nekako na koncu osnovne šole, saj na ta način mladi dalj časa hodijo k verouku in sicer še v času, ko jim je pravzaprav najbolj potreben. Kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč orel in je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom. Po naravi je bil šaljivec. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen Ostal pa je vedno naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu, pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz se odšel k salezijancem, ko je bil on kaplan v Šaleški dekaniji. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Ko je pa Zorko začel brskati med znamkami, je bilo pa Vinkotu preveč: zgrabil je „policaja“ za roko, saj mu ni dovolil take predrznosti – in takrat je spoznal kdo da je. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli. Jaz sem takrat razumel, da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je bil dober psiholog in je vedel, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem nikoli kazal. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve. Ne vem, kaj sem odgovoril – vendar mislim, da je zadostovalo, da je lahko napisal svoje priporočilno pismo zame, ki je bilo potrebno za vpis. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: najprej je bil tam noviciat, nato pa tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil že tam več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru. Ker je bilo še veliko časa za zvezo s Križevci, nas je peljal pogledat še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik tako imenovane Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, tudi drugi novinci niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, se mu bo to smešno zdelo. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim baje nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo grkokatoličanov neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil otac Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), splet https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina pa je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso še prej.« ==== Sošolci v Križevcih 38 ==== Omenil bom nekaj hrvaših tovarišev, pa tudi vse slovenske sošolce. Med slovenskimi sošolci so bili prvo šolsko leto 1959/60 leto z menoj naslednji: #. Tone Krnc (1937) iz Št. Ruperta na Dolenjskem je bil starejši poklic in je bil doma na Homu v fari Št. Rupert na Dolenjskem napisal je zapise iz svojega življenja z naslovom: »vse zate in s teboj, zvesti Bog.« Zlato mašo je imel že 2019, saj je bil posvečen 29. junija 1969. Z njim sem se prvič srečal na Rakovniku, ko smo potem skupaj potovali prek Zagreba v Križevce, ki so 64 km oddaljeni od Zagreba z železnico – takrat je to bila edina možna zveza. on je bil starejši poklic in je zato tudi prej bil posvečen. Mi mlajši smo nanj gledali kot na kakega starejšega brata, ki bo gotovo dal kak dober nasvet, in ki se razume na vse tehnične zadeve – ki so meni – pa tudi drugim – bile bolj tuje. Med svojim župnikovanjem na Kozjeku nad Velenjem je bil povezan tudi z našo družino. radi so obiskovali cerkev sv. Jošta, in tudi nevesti imata od tam dva moja brata: Florjan ima ženo Marjano, ki ima sorodnike v kozješki fari. dve leti mlajši brat Franc pa ima ženo Malčko, ki pa je prav iz kozješke fare. Zato so tudi sorodniki z zanimanjem prebirali njegovo življenjsko pot in dogodke, ki so jo popestrili. #. Ciril Slapšak (1943), leto starejši od mene, prav tako iz Št. Ruperta na Dolenjskem, kjer so do konca druge svetovne vojne delovali salezijanci; prvega župnika Bakana so nastavili partizani, ko so mučili in umorili škofijska duhovnika župnika Franca Nahtigala (1900-1942) in kaplana Franca Cvara (1911-1942) , ki nista hotela sodelovati s komunizmom in sta pokopana na Veseli gori. Ciril Slapšak (1943) je bil odličen pevec in matematik, ter prav tako izhaja iz mučeniške fare Št. Rupert na Dolenjskem, in je bil posvečen 29. junija 1971. Tudi on je bil moj sošolec in sonovinec. Ko je imel novo mašo, se mu je približal tudi tisti sovaščan, ki je bil kriv smrti njegovega očeta med vojno. v Št. Rupertu so namreč partizani med in po vojni pobili ogromno število ljudi, saj vas ni hotela sodelovati z brezbožnim komunizmom. Mučili in pomorili so veliko število mož in fantov, pa tudi cele družine: z ženami, starci in otroki, kot na primer številno družino Mavsarjevo, o kateri je celo članek na Wikipediji z naslovom »Poboj družine Mavsar«. o teh grozotah priča tudi spomenik žrtvam z ogromnim številom imen na šentruperškem pokopališču. Žrtve so bili domobranci, med katerimi je bil tudi Cirilov oče. In ta nekdanji partizan mu je rekel ob priliki nove maše: »veš, oprosti, takrat so bili pač taki časi.« In Ciril – tako je pisalo v novomašni družini iz 1971 – mu je dejal: »seveda odpuščam. duhovniki smo zato, da pridigamo spravo in ljubezen po Jezusovem zgledu.« Mislim, da lepše nove maše ni bilo mogoče imeti kot take kronane s spravo. Ko je postal zlatomašnik, je že nosil križ bolezni in je objavil le kratke zapise. Iz svojega bogatega in plodovitega življenja, pa tudi iz svojih mladostnih spominov in poznejših izkušenj, bi nam bil seveda lahko marsikaj poučnega povedal. S svojim vedrim značajem in potrpežljivim prenašanjem bolezni je kot izkušen spovednik velika spodbuda želimeljskim gimnazijcem. #. Vitomir Husak je bil Slovak iz Badljevine. Bil je malo večji od mene, sicer pa nekam otožno resen, kar je bilo pravo moje nasprotje. Sedela sva v učilnici med učenjem navadno v isti klopi, vsaj v začetku. Prav zaradi tega mi je bil simpatičen. Nekoč sem njegov portret celo narisal v svoj zvezek, seveda čisto majhno sliko – saj jaz že od mladosti nisem imel daru slikarstva. Ko so pretirano rohneli zoper „posebna prijateljstva“ – jaz takrat nisem imel pojma, kaj naj bi to bilo – in sem prepričan, da tega med mojimi tovariši ni bilo, saj smo se dobro poznali. Vendar sem z njim popolnoma pretrgal vse stike po svojem spreobrnjenju po duhovnih vajah ob polletju. Sošolci in tudi asistent Peter Bogataj so mislili, da sva se kaj sprla, in so naju hoteli „spraviti“ med eno „šetnjo“ po gozdu, kjer je bila tudi neka kapelica. Meni takrat še na misel ni prišlo, da bi z njim govoril, in seveda s „spravo“ ni bilo nič, čeprav se sploh nikoli nisva kregala – ampak sem jaz mislil v svojem pretiranem pikolovstvu, da pač moram z njim pretrgati vsak stik. Pozneje ga je menda prefekt ali ekonom Nikola Vuglec, ki je bil nekdaj njegov župnik, najbrž s težkim srcem dal odpustiti meneč, češ da je on kriv za tisto, kar ni bilo pravzaprav nič. Ko sem pozneje prerastel tisti pretirani strah pred senco greha, a to je bilo šele veliko let pozneje, se mi je zdelo škoda, da so tega dobrega in poštenega odposlali. Prišel sem do spoznanja, da je treba take otročarije pustiti čisto pri miru – saj se take razmere s časom same uredijo. Menim, da je moj dobri Vitomir to dojel in mi mojega čudnega zadržanja ni zameril. Pri vojakih je bil v Sloveniji in ne vem, kje je dobil moj naslov – na mojo veliko radost me je obiskal na Rakovniku, ko je odhajal domov. Ko sva se sprehajala po Ljubljani, mi je dejal: „Ti si ostal isti, kot si bil.“ Mislim, da je imel prav – a vtis sem dobil, da je tudi on ostal dober fant in še danes molim večkrat zanj. #. Franc Jevšek – menda je bil od mene leto starejši, iz takratnega Konovega nad Šmartnim. Za njega so pravili, da je imel duhovniški poklic že od otroških let in je izhajal iz pobožne družine. Baje ga je med prvimi počitnicami, ko smo prišli na počitnice, neki sorodnik-komunist tako dolgo pregovarjal, da ga je odvrinil od poklica in vrnitve nazaj v Križevce. Poročil se je in ima tri otroke – sem ga enkrat pozneje obiskal na njegovem domu. V Križevcih sva bila prvo leto dobra prijatelja. Od njega sem zvedel, da „Molimo se za bivše pitomce“ ne pomeni „pitance“, kot je imel v šali navado dejati, ampak gojence. Takrat se pravzaprav, da to ni „gimnazija kar tako“, kot sem najprej mislil. Zato sem hotel domov – saj jaz nisem hotel postati duhovnik – vsaj takrat še ne. Sošolci so drugače gledali na mojo željo za odhodom domov: takrat jeneki Ivan iz okolice Križevcev, baje zato, ker so ga predstojniki odpustili zaradi kajenja, zažgal velikanski marof in ukradel kobilo, da bi z njo pobegnil (1959 septembra!) na Madžarsko, kjer je takrat vladal trdi sovjetski komunizem. Gorel je tudi tisti velikanski stog slame na sredi dvorišča – vendar so odlični in hitri domači gasilci požar najprej omejili, nato pogasili – ter skrbno dežurali celo noč. Če bi se bil razširil na velikansko dvonatstropno štirikotno stavbo in zraven stoječo cerkev, bi bila škoda nenadomestljivo velika. Poleg tega se je vžgalo okrog 10h zvečer in so nas hitro zbudili. Nekateri so mislili, da sem hotel domov zaradi strahu pred požarom, kar pa je bilo daleč od resnice, saj se takrat požara nisem bal – ampak spoznanja, da nisem prava oseba na pravem mestu. #. Gornjak Marjan je bil doma iz Šentilja pri Mislinjah. Imel je brata frančiškana patra Dominika. Včasih smo se oglasili pri njihovi gostoljubni družini, kadar smo bili na počitnicah na Paškem Kozjeku ter hodili okrog po izletih. On je odšel v drugo smer nekje med gimnazijo. V drugem razredu nam je bil prefekt ali ekonom Nikola Vuglec iz Zagorja, ki je bil prej na neki župniji župnik. Tam je zelo lepo delal z ministranti – vendar je menda mislil podobno ravnati tudi z nami, ki smo bili pa seveda že večji in „pametnejši“ – pa so mu nekateri tudi odgovarjali. S petim razredom je bil zelo povezan. Razreda je delila le stena in se je večkrat slišal sproščen smeh, ki smo ga na naši strani pogrešali. Zato je Gornjaku – ki je bil sicer dober učenec in odličen fant – pravil kar „Godrnjak“. #. Mirko Zrim je prišel k nam iz SZ Prekmurja, nekje od nekdanje Gornje Lendave, sedaj se imenuje Grad. On mi je prispeval novomašni križ, ki ga je izdelal neki njegov sovaščan – zelo lepo izrezljanega sem dobil za ne veliko plačilo. Tako sva imela enake križe. Zapustil nas je že kot duhovnik. #. Marjan Horvat je tudi bil iz srednjega Prekmurja, menda iz Dolinskega. Bil je miren in priden fant, ki je pozneje tudi odšel. #. Lojze Rajk je bil iz Bojanje vasi iz Bele Krajine. Mislim, da sta bila z ravnateljem Bajukom iz iste vasi. Odličen in vedno vesel fant, ki je očitno imel poklic za salezijanca. Lojze in tudi Ciril Slapšak sta bila odlična pevce. Ko smo nekoč imeli uro češčenja, je razumevajoči katehet MarinMandić razdelil na skupine – od katerih je v eno dal nas Slovence. Jaz sem imel mali molitvenik „V občestvo združeni“ menda iz 1957. Tako sem lahko vodil pesmi, pa litanije in menda še rožni venec. Takrat je dobri Marin dejal Hrvatom (sem slišal s hodnika v kapelico): „Jih slišite Slovence,kako pojejo!“ On je imel rad Slovence in je z mano govoril slovensko vedno,kadar sva bila sama. #. Blaž Topolovac je bil visok fant iz Modriče v Bosni. On je bil na prvem polletju odličnjak, najboljši v razredu, in je bil na to tudi ponosen. Na koncu razreda sva imela menda kar enak uspeh, čeprav menim, da si je on stvari zapomnil še bolje od mene. Takim ponosnim odličnjakom pa tisti „neodličnjaki“ – a to je bila velika večina – včasih radi kako zagodejo. Tako so tudi njemu izmaknili pismo, ki ga je pisal domov svojemu bratu in ga javno prebrali. Kolikor se spomnil, on ni zato nikoli pokazal niti jeze niti užaljenosti: ali je bil preponosen ali pa preplemenit za to. Je pa skupaj z drugimi Bosanci in Hercegovci silno rad pel bosanske pesmi, mi drugi smo pa radi pomagali – saj so oni nam pomagali pri slovenskih narodnih. Tako smo peli tisto: „Bosna moja divna mila divna gizdava…“ Izmaknili so mu torej pismo in na glas prebrali, kar je napisal nekako v verzih: „Brate Martine, jesi prodo kravu?“ Pa so mu dali nadimek „buša“ (to je neke vrste krava). Ko je prišel do konca prve strani, je začel: „Druga strana – biserova grana.“ Ko je pismo materi končal, je sklenil: „Kad ćeš čitati pismo moje – širi majko ruke svoje!“ Danes se gotovo ne bi pridružil tistim, ki dajejo nadimke, ker vem, da to ni lepo in da lahko jezi dotičnika. Takrat pa kljub svojemu „spreobrnjenju“ nisem bil od drugih nič boljši. Ne morem tajiti, da sem se spreobrnil, vendar je to zajelo le nekatere površinske plasti, drugo je pa ostalo neobdelano – jaz sem si pa takrat predstavljal, da je pot do svetosti tako preprosta, kot je bila Dominikova. # . Matušić Ambrozije je bil iz Janjeva, kjer so delovali slovenski salezijanci, in je prišel k nam v šolo malo z zamudo. Bil je črnih las kot pravi Dubrovčan-Dalmatinec. Janjevci menijo, da so potomci Dalmatincev, čeprav njihovo poreklo ni tako lahko dokazati. Nekateri so gotovo bili Dalmatinci ali Hrvatje, drugi predniki pa so mogli biti tudi nemški Sasi. On kot na splošno Janjevci so po večini imeli pretirano hrvaško samozavest in so nas Slovence malo podcenjevali. Morda so bili on in drugi solidarni z Vitomirom in hudi nad tem, da sem z njim pretrgal vse stike. Takrat sem menil, da je tako najbolje. Pozneje pa sem to njihovo odbojnost do Slovencev občutil tudi v Nišu. Tam v Nišu pa je bil povod prav bizaren. Sin najuglednejšega Janjevca se je poročil s Slovenko, ki ga je zapustila. Kdo je bil bolj kriv, nimam pojma, kot je v takih primerih težko razsoditi. Posledica tega je bila, da je zasovražil in sin in oče vse Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v Nišu. Franc Kuhar, ki je dolga leta pastiroval v Janjevu, jim je bil tudi bolj naklonjen kot Slovencem ali meni, ki sem hotel nekaj materinščine uvesti v bogoslužje. # . Anton Jaroš iz Sređanov pri Badljevini je bil Čeh ter pravi češki, veseli značaj. Čeprav tako mlad, se spomnim enega od njegovih stavkov: „Kadar nas nekaj zelo privlači, nas mika in nam je sladko, takrat moramo biti zelo previdni, saj se lahko za tem skriva past, vaba v greh.“ Neverjetno – in to je govoril petnajstletnik! Znal je brihten kot je bil tudi nekaj slovenskih stavkov. Tako je povedal tisto legendo o Matiju: „Farani fare svetega Matija so rekli župniku, naj ne poje vedno le ’Iz svetega evangelija po Mateju’, ampak naj zapoje tudi ’Iz svetega evangelija po Matiju’. Župnik se je le dal pregovoriti, ko so mu obljubili tele. Zato je pri žegnanju zapel: ’ Iz svetega evangelija po Matiju’. Organist je pa odpel: ’Gospod, vi ste se zmotili.’ – ’Nisem se jaz zmotil, ampak moje ovce so mi obljubile tele.’“ Zakaj so predstojniki pozneje odpustili in Jaroša in Rajka, mi je še danes uganka. Po pripovedovanju drugih je šlo za tako malenkost, ki bi danes gotovo ne vplivala: toda takrat je bilo mnogo poklicev. Poleg tega je Rajk postal odličen izseljenski, vendar škofijski duhovnik. #. Seveda je pa še eden, ki ni bil sicer moj sošolec, ampak mu dolgujem veliko hvaležnost za njegovo nesebičnost, zlasti pri pripravah na novo mašo. Janez Ulaga bi tudi imel letos zlato mašo, če bi jo učakal; ni sicer bil moj sošolec v Križevcih – bil je namreč poznejši poklic – vendar sva bila pozneje skupaj v bogoslovju. Rojen je bil v Št.Rupertu nad Laškim. Ko je umrl v prometni nesreči – ki se je zgodila 12. septembra 1985 na takratni »cesti bratstva in edinstva« blizu Grosupljega, je bil star samo 49 let. Vozil je kombi iz Želimlja nekam na Dolenjsko ali v Belo krajino, da bi nabrali jabolk za zimo in so nosili s seboj »kište« (zabojnike). Bila je tudi megla – in pri trčenju je umrl en novinec, drugi je bil hudo poškodovan. Nekateri so pravili, da zadnje čase ni bil ravno previden pri vožnji. To je bila za salezijance in domače huda preizkušnja. Bil pa je res dober tovariš in prijatelj. Njemu sem lahko hvaležen, da je moja nova maša potekala tako slovesno kot je; on mi je namreč posodil kelih, ki je bil izdelan po Plečnikovem načrtu; prav tako mi je posodil tudi svoj mašni plašč. Oba sva imela končno tudi istega pridigarja v osebi Maksimilijana Jezernika, ravnatelja papeškega zavoda Slovenik, po rodu sicer iz sosednje vasi Ponikva. Ker je bilo torej toliko stvari skupnih, nisva mogla imeti nove maše na isti dan. Prvi jo je obhajal on v Št. Rupertu nad Laškim, in sicer 9. julija 1972. Tudi jaz sem bil navzoč pri tej lepi slovesnosti. Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Omenil sem iz prvega razreda gimnazije vse, pa še nekaj drugih. Omenil sem pa še enega, ki sicer ni z menoj začel gimnazije, ker je prišel pozneje in je bil starejši poklic – ampak sva skupaj končala bogoslovje in bila posvečena istega dne v Celju. . Žal sem tukaj naštel le nekaj svojih sošolcev. veliko prijateljev pa sem imel tudi med hrvaškimi dijaki. nekateri od njih so že umrli. Med njimi je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. Tudi drugim bi lahko posvetil nekaj prostora, če ne bi zmanjkalo časa: zato se jih bom vseh spomnil v molitvi: rajnih in živih – in to tudi vam priporočam.   === Moji asistenti in moja asistenca 42 === ==== Moji asistenti ==== Pri salezijancih po končani srednji šoli mora opraviti študent tako imenovani tirocinij ali salezijansko vzgojiteljsko delo v praksi. Navadno se to kaže v asistenci kaki skupini ali kakem razredu. Jaz sem tudi imel asistente: delavnega Petra Bogataja (* 28.VI.1935) v Križevcih v prvem razredu srednje šole, ki sem se z njim srečal letos marca na Kodeljevem, ko je Stanko šel na pregled na očesno kliniko, ki je tam v bližini. Za parkiranje tam ni bilo mesta, pa sem prišel do cerkve, kjer mi je župnik Grega Valič omogočil, da sem parkiral pred cerkvenim vhodom. Peter je prišel opravljat v cerkev neko nabožno vajo in ni imel časa za pogovor. Takrat je bil še zdrav; zbolel je pozneje in je umrl prav medtem, ko to pišem, to je 7. julija 2022. Zbolel je za korono in ga zato niso mogli istočasno sprejeti na onkologijo. Ko pa so ga, je bilo za terapijo že prepozno in je zaspal v Gospodu že naslednjo noč po sprejmu v ljubljansko bolnišnico; leta pa so tudi bila že častitljiva. V drugem razredu smo imeli za asistenta bolj resnega Janeza Poprijana, ki je bil nato župnik v Sevnici. Nazadnje je bil zaposlen na nunciaturi v Beogradu, stanoval pa na Karaburmi, ter je umrl leta 1988 star komaj 47 let. Podobno je delal in obenem stanoval na nunciaturi naš sobrat pomočnik Franc Selak, ki je bil izredno družaben in je izkoristil vsako priliko, da je naju s Habičem obiskal na Karaburmi. Imel je zelo naporen delavnik in se ni mogel redno hraniti. Večkrat mu je ostajalo časa, pa mu je takratni inšpektor Jakob svetoval, naj včasih pogleda kak film v kinu. Šel je dvakrat: prvi je bil nekak pustolovski, drugi pa ljubezenski film, čeprav je bil napovedan nek drug. Podobno se nam je zgodilo klerikom na Reki. Napovedan je bil neki zanimiv znanstveni film. Ko smo pa že sedeli, nam je postalo jasno, da so „popove“ prevarali: dali so nekakšen osladen ljubezenski film, ki ga jaz nisem hotel niti pogledati. Če bi bil z nami odločni profesor Crnjaković, bi nas bil gotovo takoj izpeljal na plano. Ko smo bili na koncu četrtega razreda na izletu z ladjo blizu slapov Krke, nas je ujela nevihta in smo se zatekli vedrit v neko kolibo. Tam so že vedrili fantje in dekleta, ki so pele neko narodno s pripevom: „Ne diraj me prije ženidbe!“ na kar je neki fant dal dvoumno pripombo. Crnjaković je takrat vzrojil, tudi zaradi nas mladih, da so se mu takoj opravičili, češ da niso vedeli, da je duhovnik. Ko je zbolel, so ga odpeljali hu bolnega v Ljubljano z letalom. Slučajno sem ga obiskal le kak dan pred smrtjo v Kliničnem centru. Imel je veliko zaupanje v bioenergijo; pa so mu poslali nekega bioenergetika meneč: če ne bo pomagalo, škodovalo tudi ne bo; pa res ni nič pomagalo. Tudi mene je ob obisku vprašal: »Ali imaš ti bioenergijo?« Rekel sem mu, da še nikoli nisem za kaj takega slišal, a kje da bi to poskusil. Pozneje sem slišal iz ust karizmatikov – tako Jamesa Manjackala kot tudi Mija Barada: »Bioenergetiki so hudi prevaranti. Najprej se bolnikovo stanje prividno poboljša – potem se pa naglo poslabša. Vsa ta zadeva pa je povezana s ta črnim; prav tako zdravljenje ali iskanje vode s svinčnico in podobna praznoverja. Zato se je treba izogibati takih pomočnikov.« Izgleda pa, da je imel naš Janez tegobe že dolgo časa. Ko so ga po posredovanju sester križaric »preko veze i reda« pregledali v Gradski bolnici, je bolezen že tako napredovala, da je bila notranjost kot en sam blok – pa so samo nazaj zašili – in so ga z letalom prepeljali v Ljubljano. V noviciatu mi je bil asistent Jože Zver in neki grkokatolik Peter, ki je bil tako navdušen don Boskov sin, da je gredoč po Reki neki skupini fantalinov kupil žogo, da so jo lahko brcali. V klerikatu na Reki pa nam je bil asistent odličen pevec in igralec Venci Zadravec – vsi trije so si poiskala pozneje drugačno življenjsko pot. ==== Moja asistenca 42 ==== Mene pa je doletela ta čast, da so me poslali po klerikatu – to je končani gimnaziji na Reki – ne la asistirat, ampak obenem tudi študirat. Nadzorovati sem moral skupino fantičev, ki so skoraj vsi po vrsti bili iz Bosne. V Sloveniji naj bi se izučili kakega poklica, in bi potem ostali kot bratje pomočniki – kot smo tedaj dejali – v salezijanski družbi. Zgodilo pa se je, da so vsi po vrsti res končali šolo, vendar so nato odfrčali vsak v svojo smer. Bili pa so neverjetno bistri: po štirinajstih dneh so že začeli po malem, potem pa že kar tekoče in pravilno govoriti slovensko. Nekaj slovenskih kandidatov pa je doseglo zastavljeni cilj – služenje Bogu in ljudem v duhovniškem ali redovniškem stanu. Tak je bil sobrat Vlado Kiderič, ki je pozneje v Mokronogu odlično deloval kot sobrat-pomočnik med mladimi. Med aspiranti je bil tudi Nace Polajnar, ki se je povzpel visoko v javnem življenju v Sloveniji. Duhovnik pa je postal Franc Strašek, ki je končal gostinsko in prinesel s seboj občudovanja uglajeno vedenje. On je bil dolga leta župnik pri Sveti Emi na Štajerskem. V četrtek, 21. julija 2022, sem ga slučajno obiskal pri Svetem Jožefu v Celju v domu onemoglih, ki ga vodijo lazaristi in usmiljenke. Obiska je bil izredno vesel, prav tako tudi jaz. Videlo se je, da ga teži bolezen, duhovno pa je bil veder in čil. Na moje veliko zadovoljstvo je za pridiganje rad uporabljal moje pridige, ki so mu prav prišle in jih je po potrebi lahko prirejal, saj so imele po njegovih besedah veliko praktičnih zgledov. Takrat sem obiskal tudi nekdanjega šentiljskega župnika Jožeta Kužnika, pa tudi odličnega lazaristovskega duhovnika Lavriča: rojen 1931 pa je deloval kot mladenič in sva obujala spomine na junaška beograjska leta. Njegov sobrat Jurij Devetak pa zaradi bolezni ni mogel sprejeti obiska. Med drugimi gojenci iz Bosne je bil tudi Mato, brat mojega izredno nadarjenega sonovinca Miška Prskala, ki se je že v noviciatu odlikoval v znanju italijanščine; tudi njegov brat se je izučil za krojača in je nekoč napisal na klop v sobici, ki nam je rabila za obednico – in je bila pred našo veliko obednico pod stopnicami, ki smo jo pridobili iz nekdanjega hleva, tele zanimive verze: »Kad bi jelen imao krila – kakva bi to ptica bila!« - seveda je z jelenom mislil name in moj priimek. Poleg je še narisal takega jelena z rogovi in velikanskimi krili. Mislim, da sedaj živi mirno življenje v Krapinskih toplicah, medtem ko njegov brat lepo deluje nekje v Slavoniji. Tako asistiranje mi je v praksi pokazalo, kako malo vzgojiteljskih sposobnosti posedujem. Z nobeno drugo poznejšo skupino nisem imel takih težav kot z njimi in nikakor nismo mogli najti skupnega jezika. Takrat še nisem vedel, kako resničen je pregovor, ki sem ga sicer že večkrat slišal, vendar ga nisem razumel, dokler ga nisem izkusil na svoji koži, češ da „jajce več od pute ve“. === Bogoslovje 43 === Še danes sem prepričan, da bi študij kakega živega jezika uspešneje opravil kot je to bilo z mrtvo klasiko – kar je pokazal pozneje tudi moj uspeh v bogoslovju. Če ne bi bil prestavljen na svojo željo v diasporo, bi gotovo uspešno končal še magisterij – za prvi letnik po takratnem učnem načrtu sem namreč že s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Polom v klasiki je bil zame dober življenjski nauk, da sem imel poslej veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Dotlej sem bil namreč vedno odličnjak in kot tak malo »važen« - ne misleč na to, da je nadarjenost Božji dar. Zgodilo pa se mi je podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Kolikor je bilo v moji moči, sem odslej vedno nasprotoval, če so hoteli starši ali predstojniki siliti nekoga v šolo, ki je ni maral. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda proti Božji volji. Po neuspešnem študiju klasike sem se torej vpisal v bogoslovje – kar v drugo polletje in začel zelo dobro ter opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo 116. (najkrajši) psalm, in ga znam še danes. Čim sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja pa ni malo; navadno pa se tisti vsiljeni poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati, kajti drugače bo lahko polomija. Tako je bil z nami prvo leto v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja bil neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga usmeril drugam usmeril in se naslednje leto res ni vrnil v Križevce. Najbrž ni uspel v kakem duhovnem poklicu, saj ga v uradnem Šematizmu iz 1974 ni najti. Drži seveda, da nima vsak poklica – in je boljše, da odide prej ko poznej. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem: {| class="wikitable" |- ! Zaupaj mu skrbi (objavljeno Zvonu Marije Pomočnice, št.3, leto I., 25. XII. 1969) |- | <poem> 1. Prelepa noč, izlivaj mir v nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir v ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! 2.Opolnoči se zažari doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj vsi trumoma odpravimo! odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki dete ga prineslo je na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> |} === »Moji« papeži 47 === To poglavje govori o »mojih« papežih; prosim, naj ne misli kdo, da gre za predrznost: gre namreč le za tiste papeže, ki se jih na neki način spominjam, in ki so živeli v času mojega življenja, ali pa sem se tudi srečal z njimi – in so torej na neki način vplivali na moje mišljenje, življenje in ravnanje. V naši družini je vladalo nepisano pravilo, da se o duhovnikih, škofih ali papežih govori vedno le dobro in spoštljivo. Sicer je bilo na splošno znano, da niti o sosedih, sorodnikih ali znancih pri nas nihče ni govoril v hiši kaj slabega ali raznašal čenč o drugih, pa niti o naši družini, po tistem modrem reku: »Kar se doma skuha, se doma poje.« Če se temu ni bilo mogoče izogniti, ker je bila napaka splošno znana, tedaj je govornik dotičnega skušal nekako opravičiti. Če je to veljalo za vse, je posebej veljalo za papeža. Zato bi nekaj povedal o svoji povezanosti s Kristusovim namestnikom na zemlji – papežem. V starejšem obdobju – pred 2. vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom – je bil položaj papeža pri katoličanih tako rekoč nedotakljiv. Sprejeli so za vodilo tisto geslo: »Roma locuta – causa finita.« To je bilo v pomenu: če je kaj papež določil, je bilo konec vsake razprave. To reklo poteka od Sv. Avguština v razpravi zoper krivoverske pelagijance z dne 23 septembra 417, govor cxxxi, poglavje 10, v PL XXXVIII, str. 734: ''Jam enim de hac causa duo concilia missa sunt ad sedem apostolicam; inde etiam rescripta venerunt; causa finita est''. – »O tej zadevi sta bila poslani dve odposlanstvi na apostolski sedež; od tam so tudi prišla nazaj določila: torej je razpravljanje končano.« Prišel pa je papež Janez XXIII. (1958-1963), ki je odprl okna Cerkve, da bi jo prepihal duh sedanjosti in svobodnega razpravljanja ter odnesel nepotrebno šaro v smislu: »Kar ni prepovedano, je dovoljeno.« Medtem ko naj bi prej nekako veljalo: »Kar ni dovoljeno, je prepovedano.« Sklical je na svoja stara leta tudi 2. vatikanski koncil (1962-65). Na njem pa je bilo svobodno razpravljati prav o vseh vprašanjih. Pri teh debatah oziroma predlogih so se slišala večkrat različna mnenja, včasih tudi nasprotna. Nato so udeleženci z glasovanjem sprejemali posamezne odloke. Med razpravami 2300 koncilskih očetov je ta prej samoumevna resnica – na primer glede dogem katoliške Cerkve – večkrat bila postavljena pod vprašaj. Najprej so se namreč začele spremembe in prilagoditve v bogoslužju, pa so nekateri mislili, da se bodo zgodile podobne revolucionarne spremembe tudi v dogmatičnem in moralnem nauku: kaj verovati in kako živeti. Med »kako živeti« je bilo najbolj pereče vprašanje »uravnavanja rojstev«. Na koncilu so imeli škofje vsak svojega svetovalca; med njimi so bili tudi učeni in znani profesorji, kot na primer jezuit Karl Rahner, ki so bili izvedeni v različnih strokah in so jih škofje na razpravah večkrat vprašali za mnenje; a nekateri so še po koncilu zagovarjali svoje ločeno mnenje. V svetovnem obsegu je izstopal zlasti omenjeni profesor Hans Küng (1928-2021), ki je med drugim tudi papeževo nezmotnost, kakor je bila opredeljena na Prvem vatikanskem koncilu, izrečno postavil pod vprašaj v svoji oporečniški knjigi »Unfehlbar?« (1971 Nezmotljiv?) Razna oporekanja so zbrana tudi v knjigi profesorja Vladimirja Truhlarja (1912-1977) »Katolicizem v poglobitvenem procesu« (Mohorjeva družba Celje, 1971). Nesporazum je v tem, da je izšla v redni zbirki. Ob tej priliki je namreč urednik beograjske Blagovesti Alojz Turk zapisal, da se v tej knjigi – ki je prinašala celo vrsto koncilskih in pokoncilskih oporekanj in škandalov – »nahaja strup, pohujšljivo branje«. Na take in podobne objave so moji starši imeli trdno stališče: »Vsak naj pometa pred svojim pragom in naj se ne vtika v cerkvene zadeve.« Takrat smo živeli v komunizmu, ki o Cerkvi – pa tudi papežu, škofih, duhovnikih, vernikih – ni nikoli vedel nič dobrega, ampak le slabo. Zato so bili moji starši mnenja, da moramo braniti njihov ugled pred nasprotnimi napadi. Če brezbožniki ne verujejo in ne priznajo Boga, kako naj bi priznali in spoštovali tiste, ki vanj verujejo ali o njem poučujejo druge? Sedaj so se pa uvrstili med najostrejše kritike ne nasprotniki ali brezverci, ampak nekateri duhovniki in celo škofje in kardinali. Opazno je, da je to približevanje svetu prinašalo tudi dobre sadove. Ko je papež Janez XXIII. umiral z besedami »Ut omnes unum sint« (Da bi bili vsi eno), je skoraj ves svet sočustvoval z njim, kajti s svojim preprostim in ljubeznivim načinom je Cerkev zelo približal zlasti navadnim ljudem, pa tudi politikom. Pomanjkanje časa za pripravo zlatomašne knjige – in nič drugega – je vzrok, da sem pri »mojih« papežih prišel le do Pavla VI., ki sem se z njim tudi osebno srečal. Zato jih le naštejem: ==== Janez Pavel I. 48 ==== Njegova izvolitev je bila pravo presenečenje – imenovali so ga »Papež Smehljaj«. Vladal je komaj 33 dni. Jaz sem bil ravno prestavljen v Niš, ko sem moral ljudem naznaniti, da je ta papež – ki se je za resnim Pavlom VI. ljudem takoj priljubil – umrl. Ko sem to izrekel, sem med mašo zajokal – in komaj sem mogel nadaljevati. Sicer pa je njegov nagli odhod na drugi svet zbudil celo neutemeljene sume, da je bil zastrupljen. ==== Janez Pavel II. 48 ==== Oporečništvo po koncilu je tako rekoč prenehalo, ko je nastopil – sam udeleženec na koncilu, učeni papež Janez Pavel II. – Veliki. On ima tako rekoč skupaj z ameriškim predsednikom Reaganom zaslugo, da je »padel Berlinski zid« - in po mnogih delih sveta tudi komunizem. Bil je velik Marijin častilec in izredno prijazen človek. Kot takega ga pozna tudi Slovenija, ki jo je dvakrat obiskal. Pri njegovem prvem obisku je bila v Mariboru 1996 navzoča tudi moja mama, ki ni mogla prehvaliti njegove nalezljive dobrohotnosti in globoke vernosti. ==== Benedikt XVI. 48 ==== Pravili so, da je Janez Pavel II. napolnil trge, Benedikt XVI. pa cerkve. On je menda največji učenjak današnjega časa. Njegovo nemško poreklo so nasprotniki obilno zlorabljali. Kot natančen Nemec je odstopil, ko je opazil, da ga telesne sile zapuščajo, že leta 2013! Pa so vzdržale vse do letos (2022), ko še zmeraj piše učene bogoslovne razprave in knjige. ==== Frančišek 48 ==== Pravo njegovo nasprotje je njegov naslednik Frančišek, prvi papež iz Južne Amerike in prvi jezuit na prestolu svetega Petra. Kakor je bil Benedikt XVI. predsednik Kongregacije za verski nauk in dosleden ter strog v načelih vere in morale, tako pravi Wikipedija, da je Frančišek strog do svojih in blag do sveta in se je verjetno le na ta način mogel 2016 srečati tudi z moskovskim patriarhom Cirilom na Kubi. Ko smo se z njim srečali 12. septembra 2022 v Budimpešti na 52. svetovnem evharističnem kongresu, je kljub letom in nedavni težki operaciji deloval mlasostno živahno, sproščeno in prijazno – a s klenimi nagovori, ki jih sam sestavlja. Kar pomislite: imel je na Madžarskem in Slovaškem 12 popolnoma izvirnih govorov, kjer je prikazal izredno poznanje domačih in svetovnih razmer, ki jih je seveda ocenjeval in presojal iz svojega zornega kota – s stališča vrhovnega pastirja, ki skrbi za celoten svet. Njegova značilnost je, da hodi obiskovat zlasti področja, kjer se odvijajo vojni spopadi, ali pa v njih živijo manjšine, ki so bile morda v preteklosti – ali pa so še sedaj – v nekem pogledu zatirane.   ==== Papež Pij XII. 48 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Je pa bila vsa navdušena nad socializmom in Titom ter je mojemu očetu nekoč dejala v pogovoru: »Mladina bo naša.« Ate pa so ji dejali: »Bomo videli.« In sedaj, dandanes, smo res priče, da ni mladina (vsaj veliko nje) ne »naša« ne »vaša«, ampak hodi neko tretjo pot, »po liniji manjšega odpora«, nekako tako, kot poje pesem: »Uzmi sve što ti život pruža: danas cvet, sutra vela ruža.« Ne spomnim se, kaj smo se učili pri verouku, ampak da smo bili poredni in nagajivi prvošolčki, to bi vsekakor držalo. Pri eni veroučni uri smo dvigali roko ter drug drugega tožili, češ: »Prujsm, guspoud župnik, un je žljeht!« Pa je gospod Lebič dal dober nauk: »Ne tožite drugih, ampak rajši sebe. Recite: 'Prujsm, jasn žljeht!'« In smo potem drug za drugim dvigovali roko veleč: 'Prujsm, jasn žljeht!' (Prosim, jaz sem poreden!) Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – baje dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Papež Janez XXIII. str. 50 ==== Pa so kardinali kaj kmalu izvolili naslednika; preprosti kmečki sin Giuseppe Roncalli si je privzel ime Janez XXIII. Predhodnik je bil predstavnik starodavne rimske aristokracije, sedaj pa pride papež iz navadnega stanu. Oba sta bila velika in zaslužna, toda vsak na svoj način. Pij XII. je že pripravljal novo usmeritev, ki jo je nadaljeval njegov naslednik. Takoj je Janez Dobri ganil ljudi s svojo dobroto in neposrednostjo ter sredi »hladne vojne« izdal spodbudno okrožnico polno topline – »Mir na zemlji«, ki je bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Pretrgal je prostovoljno papeško ujetništvo v Vatikanu, ko jim je Garibaldi ukradel Papeško državo. Sedaj se je začel nov in trajen dialog z današnjim svetom. Tudi s političnimi voditelji drugačnega prepričanja je skušal sprožiti dialog. Tako je bil pri njem na obisku Hruščovov zet Nikita Sergejevič Adžubej (žena Rada je bila Hruščovova hčerka), kar je na neki način pomagalo odtajati zamrznjene odnose med Sovjetsko zvezo in Vatikanom ter deželami, ki so ječale pod njenim škornjem. Njegovo neposrednost smo doživljali kot prihod pomladi. Prijel se ga je nadimek »Janez Dobri«. Nekoč nas je v Križevcih (tam sem bil aspirant od 1959-1961) obiskal goreč salezijanski duhovnik Tomaž Kelenc. Pri večernem govoru nam je ves ginjen in jokaje pravil o tem, kako je bil na avdienci pri papežu Janezu Dobremu, in kak veličasten vtis je napravil nanj in vse ostale s svojo srčno dobroto. »In bil sem tam čisto blizu, pa mi je stari papež po očetovsko božal roko, ko sem mu poljubil ribiški prstan na njegovi papeški roki. V tej moji roki nikoli več ne bo revmatizma,« je končal. Ko smo bili na Reki najprej novinci, nato kleriki – v 3. in 4. gimnazijskem razredu Klasične gimnazije za pripravo duhovnikov – se je začel 2. vatikanski koncil. 11. oktobra 1962 smo gledali prenos otvoritvene slovesnosti prek televizije. Mislim, da naši še niso imeli TV in da smo šli k nekomu gledat. Ko se je potem koncil nadaljeval in so dobivale vedno večjo moč nekatere ideje, ki so nam in tradiciji bile tuje, je nastalo tako imenovano pokoncilsko obdobje, obdobje oporekanja in krize. Nekateri so hudomušno govorili, da Janez XXIII. ne bo mogel takoj v nebesa, ampak da se bo moral »vicati zaradi koncila«. On je bil zelo napreden in za svojo starost izredno odločen papež in je dejal, da je treba odpreti okna in vrata Cerkve, da jo bo prepihal veter Svetega Duha in odnesel, kar se je skozi stoletja v njej nabralo stare šare, nerabnega in nepotrebnega. Ta veter je res prevetril Cerkev, navade in izročila, vendar je poleg nepotrebnih načel tudi nekatere potrebne zadeve. Prav zaradi te zmede in prepiha, ki je poleg mnogo dobrega vnesel v Cerkev kot stranski pojav tudi duh oporekanja, nepokorščine in krivih poti, je njegov naslednik Pavel VI. nekoč vzkliknil, da je v Cerkev vdrl »hudičev dim«. Vodstvo Cerkve pa je le prepoznalo njegovo karizmatično daljnovidnost in ga je razglasilo za svetnika, ki je priprošnjik zlasti za zadeve krščanske edinosti. Papež Janez XXIII. je bil tudi velik prijatelj Slovencev. Ko so na Vejni gradili novo cerkev, so jo hoteli posvetiti »Kraljici Italije«. Ko je papež dobil naslov v potrditev – vedel pa je, da je to narodnostno slovensko in mešano ozemlje, je prečrtal naslov, ter dal drugo ime: »Mati in kraljica« (Madre e Regina) - pa ne le Italijanov ali Slovencev, ampak vseh ljudi. Tako je pokazal svojo pravičnost, ki jo je razlagal tudi v svojih okrožnicah, kjer kot prvi papež govori o pravicah narodnih manjšin. Naš Franc Štuhec, ki je bil dolga leta urednik Knjižic na Opčinah in potem na Rakovniku, je vedel glede tega svetišča še eno posebnost. Ko so začeli graditi oltarje v velikanski cerkvi, so želeli Slovenci postaviti tudi oltar svetima Cirilu in Metodu. Ovire na nižji ravni in pri škofu Santinu so se zdele kot gordijski vozel, ki ga je zopet presekal papež: »Oltar slovanskih apostolov bo!« ==== Papež Pavel VI. Str. 51 ==== Kot omenjeno, je zaradi naraščajočega oporečništva vzkliknil njegov naslednik papež Pavel VI.: »Koncil je odprl okna in vrata Cerkve, da bi jo prevetril Sveti Duh, pa je v njo vdrl hudičev duh.« Te besede, kakor so pesimistične, so izražale razočaranje zaradi hudega oporekanje, zlasti ko je izdal 1968 okrožnico »Humanae vitae« o uravnavanju rojstev. Drugi vatikanski koncil se glede uravnavanja rojstev ni hotel izjasniti, ampak je navedel načelno, da »zakonci sami v svetišču svoje vesti odločajo glede uravnavanja rojstev.« To pa so nekateri razlagali po svoje. Tako stališče je zastopal med predavanji in med pisanjem tudi profesor moralne teologije Štefan Šteiner, ki je vodil pravo papirnato bitko s profesorjem Jordanom Kuničićem, ki je https://hr.wikipedia.org/wiki/Jordan_Kuni%C4%8Di%C4%87 v celoti zagovarjal učenje okrožnice. Naš profesor moralke Štefan Steiner (1926-1981) pa je menil, da zakonca lahko uporabljata sredstva zoper spočetje, če sama v vesti to uvidita: »Manjše zlo je, da uporabljata protispočetna sredstva, ko pa da bi se zakon razbil.« Na to vprašanje je odgovoril jasno šele papež Janez Pavel Veliki, ki je v svojem Pismu o družini zapisal ravno nasprotno: »Manjše zlo je, če zakonca sprejmeta več otrok, ko pa da bi uporabljala umetna sredstva za uravnavanje rojstev.« On nadaljuje, da se prav zaradi zavračanja Božjega in cerkvenega nauka marsikak zakon razbije; nikakor pa ne zaradi zvestobe zakonu, ki ga je Bog postavil v človeško naravo. Glede teh vprašanj pa je tedaj vladala prava zmeda – tako v posvetnih kot tudi cerkvenih krogih. Že papež Janez XXIII. je namreč ustanovil tozadevno komisijo iz cerkvenih in posvetnih strokovnjakov. Njena naloga je imela posvetovalno vlogo, in njeni izsledki bi papežu pomagali k ustrezni – dokončni odločitvi o tem kočljivem vprašanju. Ta komisija je nadaljevala delo tudi za časa naslednjega papeža. Javnost je nestrpno pričakovala rezultate komisije, in vsi so pričakovali, da bo »tabletko« zoper spočetje, ki so jo iznašli 1960, papež odobril in da bo ona nadaljevala svojo »zmagovito pot v družine«, kot so takrat pisali. Zgodilo se je nasprotno: papež Pavel VI. je po preučevanju cerkvenega učenja, zlasti svojih prednikov, po premišljevanju in molitvi napisal okrožnico Humanae vitae (1968), v kateri je prepovedana uporaba katerihkoli protispočetnih sredstev pri načrtovanju družine. V cerkvenih dokumentih nikjer ne piše, da so prepovedana abortivna sredstva, medtem ko bi bila neabortivna sredstva dovoljena – ampak je grešno kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja. Ta pravzaprav nepričakovana odločitev je povzročila hudo oporečništvo: ne le med drugoverci, kot je bil anglikanski primas in velik ekumenist Ramsey, ki je vzkliknil, da je to »bomba na ekumenizem«. Nasprotoval ji je zlasti nizozemski kardinal Suenens, ki je papežu zabrusil v obraz, da dela proti duhu Drugega vatikanskega koncila, zoper kolegijalnost škofov, ko jih za tako važno zadevo nič ne vpraša. Papež Pavel VI. pa se ni umaknil niti za ped in njegov naslednik Janez Pavel II. je to tradicionalno učenje vnovič potrdil. V zvezi s tem je papež Pavel VI. veliko trpel: po eni strani ga je spremljala zavest, da je ravnal prav in po vesti, po drugi strani pa se je dvignil val oporečništva, ki je škodoval ne le ekumenizmu, ampak tudi notranjemu cerkvenemu življenju in priljubljenosti katoliške Cerkve, ki se je z vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom zelo približala in priljubila ne le katoličanom, ampak tudi drugim kristjanom, drugim vernikom in celo nevernikom. Takrat so imeli na Nizozemskem tudi sinodo, ki je izdala tako imenovani Nizozemski katekizem, v katerem je odobrenih več verskih in moralnih zablod oziroma so nekatere zadeve nejasno oblikovane. To je imelo hude posledice na duhovništvo: veliko jih je izstopilo, število novih kandidatov pa se je hudo zmanjšalo. Svetniški profesor Anton Strle je v zvezi s tem nekoč izjavil: »Po anketah tretjina nizozemskih duhovnikov ne verjame v Jezusovo vstajenje. Ali je potem kaj čudnega, da odpadajo od duhovniške službe? Če duhovnik in sploh vernik ne verjame, da je Jezus Bog in da je vstal od mrtvih, ali bodo verjeli, da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje? Z Jezusovim vstajenjem je povezana tudi vera v njegov drugi prihod ter v obstoj nebeškega plačila za dobre, kakor tudi peklenske kazni za hudobne.« Pravili so, da je bila prej Nizozemska Cerkev skrajno konzervativna, podobno kot na Irskem. Imela pa je izredno veliko število dobrih duhovnih poklicev, tudi gorečih misijonarjev. Po teh novotarijah pa je potem zašla v drugo skrajnost. Moja sestra Marica (1946) - je bila ravno takrat tam na Nizozemskem kot agronom na praksi. Pravila je, da so iz cerkva tam ven metali spovednice, rožne vence pa pokopavali skupaj z mrličem. Če je na TV govoril papež Pavel VI., so preklopili takoj na kako drugo postajo ali pa izključili televizor. Tako se godi, če duhovne zadeve vzamejo v svoje roke posvetneži. To smo žal doživeli tudi v naši fari, ko so bile prodajane celo note na koru, pa tudi kak spomenik. Name pa je napravil ta pogumni papež poseben vtis, ko smo bili navzoči pri avdienci kot novomašniki v Castelgandolfu leta 1972. Imel sem srečo, da sem bil čisto v prvi vrsti. Ko je po dolgem govoru o čistosti – ki ga je imel enakega v štirih jezikih! - prišel oziroma so ga pripeljali k prvi vrsti, je spremljevalec dejal: »Ne stiskajte mu rok, ker ga bolijo.« Imel je namreč težko artrozo in je svoje trpljenje daroval za Cerkev, v katero je po njegovih besedah namesto Božjega duha zdrave obnove vdrl hudičev dim razdiralnega oporekanja. Napravil je vtis utrujenega človeka in jaz sem mu zaklical v italijanščini: »Papež, mi smo s teboj.« On si je res upal reči pravo besedo, tudi ko je šlo za pravilno uravnavanje rojstev. Dejal je: »Ne tabletkam!« - čeprav so mnogi pričakovali ravno nasprotno. Je pač tako: dober zdravnik in dober duhovnik morata reči večkrat »ne« kot »da«. Toda za to je treba poguma, ki ga nima vsak. Pavel VI. ga je imel in je zato svetnik in pričevalec. Seveda – ni hotel zatreti svobodnega duha razpravljanja in različnega mišljenja, ki ga je prebudil koncil. Na Filipinih je bil ob svojem pastoralnem obisku v Manili 27. novembra 1970 skoraj žrtev atentata: umor je preprečil njegov spremljevalec, vendar je posledice uboda z nožem nosil do konca življenja. Dejal je, da ne more za Cerkev napraviti kaj velikega, lahko pa zanjo daruje svoje trpljenje. Za svoje prizanesljivo ravnanje z oporečniki je bil deloma vzrok sam papež. Ko je ponovno odprl oziroma nadaljeval 2. vatikanski koncil 29. septembra 1963, je podal štiri prioritetne cilje: 1. Boljše razumevanje katoliške Cerkve 2. Prenovo oziroma obnovo Cerkev3. Pospeševanje edinosti kristjanov in 4. dialog s sedanjim svetom. Zato je hotel dati svobodo pri iskanju novih poti, za uresničenje teh res velikih ciljev – in tega ni hotel ovirati s kakimi trdimi prepovedmi – to pač ni bilo v njegovem stilu. ==== Manjše zlo stran 53 ==== Naš profesor moralke Šteiner je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« Jaz sem takrat skupaj s Francom Vidicem delal v knjižnici, pa sem brskal po tamkajšnjih knjigah, da bi našel ustrezen odgovor, kajti niti fakulteta niti škof niti papež niso dali popolnoma jasne razlage za tako zapleten in pravzaprav čisto nov primer. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu, ki pa velja seveda le v izrednih okoliščinah. Če se človek najde na primer pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane, ali pa v nemško vojsko. Nobena od teh odločitev ni bila brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so jih eni ali drugi ali tretji kar nasilno odpeljali. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« ima torej več napak in je dilema umetna: 1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. 2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. 3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. 4.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. === Predvojaška (pre)vzgoja stran 55 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil svojo plemenito dušo. v bolnico, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Včeraj so ga , ki nas je znal res lepo voditi in smo mu zaupali. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan, že davno pokojni, ki pa je bil malo bolj uraden. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega – Ivana Škrleca, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega – Vlada Kozino, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Poleg tega je čistil sobo našemu svetniškemu spovedniku Karlu Podkubovšku, tudi Slovencu. Po neprevidnosti je, ko je čistil pljuvalnik, zlil zraven v kanalizacijo tudi njegovo protezo – in je ni bilo mogoče več najti, čeprav so jo iskali. Kaj je bil pravi vzrok, pa ne vem. Vsekakor danes za take malenkosti ne bi nikogar odpustili. Hujše je bilo, ko je Ivan Babec, tam blizu iz Prigorja nekje doma, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je bilo tako takrat kot tudi danes po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem ko s kako punco. Nauk je bil ta, da človek ne sme prestopiti meje, ki jo je Bog določil na tem področju – ker drugače neomejeno drvi v prepad nenravnosti. Da bi nas zadosti »prosvetlili«, je poskrbel tudi uslužbenec v kobilarni iz Križevcev, ki nam je podrobno razlagal, kako poteka »osemenjevanje«. To pa na nas verjetno ni imelo kakega slabega učinka, saj so to le bili pošteni fantje iz kmečkih in tržnih urejenih družin, kjer je bilo spolno življenje v spoštljivih okvirih Božje in cerkvene postave. V tistih časih ne le na kmetih, tudi po mestih skorajda ni bilo ločitev, in pravzaprav so se vsi mladi poročali v cerkvi. Kar pa otrok doživi ali izkusi in dobi nauk v lastni družini, v dobrem in zdravem okolju, se mu najgloblje vtisne v srce za celo življenje. Ni namreč na tem področju najvažnejše vedeti, ampak je pomembnejše, kako v teh zadevah ravnati. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Noviciat na Reki stran 56 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki pomeni pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega ravnanja z domobranci – pa tudi z zavezniki – končno Amerikanci podarili Italijanom. Zaman smo takrat poslušali parole: »Življenje damo – Trsta ne damo.« Neka naša vernica iz Mačkovelj mi je pripovedovala, kaj so delali partizani v Trstu: vdirali so v stanovanja in žive ljudi metali dol z visokih stavb na pločnike. V Gorici je še danes videti fašistični spomenik, ki so ga partizani razstrelili. S takim surovim ravnanjem so si odtujili ljudstvo, ki je želelo kamorkoli, le pod komunizem ne. Tito je poleg tega po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal; enega od ubitih letalcev so pokopali v salezijanski fari na pokopališču na Koprivniku. Kaj pa je delal z domobranci, Kozaki, ustaši in drugimi nasprotniki – ki jih je dal strašno mučiti in pomoriti – po nekih ocenah do milijon mladih fantov in drugih neoboroženih ljudi – pa ve samo Bog. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Knjižničar v vojaški suknji stran 59 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Na Rakovniku sem bil tisti čas knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Dokler sva knjige urejala sama, ni nihče mogel odtujiti kake knjige – izposojeno pa je moral v določenem času vrniti. Potem je tedanji ravnatelj dobival nekega pomočnika iz Kranja, ki ga je plačeval, in ki pri tem sploh ni bil potreben – saj sva midva vse opravila. Ta je dvakrat spremenil razvrstitev knjig: enkrat po velikosti, drugič pa ne vem po kakem sistemu. Ni bilo drugega pametnejšega dela, pa je menda moral opravičiti svoje delovanje. Takrat sem se jaz uprl in z novim urejanjem sorazmerno velikega fonda – okrog 10.000 knjig! – ni bilo nič. Prišel je tudi na idejo, da vse leposlovne knjige oddamo v Želimlje itd., kar je knjižnico zelo obubožalo in se več ni vedelo, kaj vsebuje. Seznam smo namreč delali v dveh izvodih – in en je bil za NUK. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Ko sem enkrat zaradi neke bolezni nekaj potožil zdravniku na Rakovniku, je dejal: »To je zato, ker si v tem celibatskem poklicu, ki je proti človeški naravi.« Te besede so se mi zelo zamerile: saj je ta brezverni zdravnik zlorabljal mojo bolezen za hujskanje zoper moj redovniški način življenja. Dejal je tudi, da fantje v času dozorevanja začutijo na splošno nagnjenje in privlačnost do deklet in obratno; vendar jih nekaj odstotkov čuti nagnjenje do istega spola – ne glede na to, kako živijo – večinoma je ta odklon že v genih. Za samca je pa to lažje, saj se premaguje že na splošno in živi čisto ne glede na naravno nagnjenje. Kdor se pa temu nagnjenju preda, pa ga lahko ugonobi. Strast je namreč dober služabnik, pa slab gospodar. Kdor hoče živeti po Božji postavi, tako ali tako mora premagovati spolno nagnjenje ne glede na to, ali je v skladu z naravo ali ne: do zakona morata fant in dekle živeti čisto in vzdržno, v zakonu pa v zvestobi vse do smrti enega od zakoncev. Svojo energijo pa mora usmeriti v smer izvrševanja svojih dolžnosti in v dobra dela – takrat si bo lažje podvrgel tudi nagnjenja; dandanes v zvezi s tem govorijo o sublimaciji. Podobno me je pripravljal tudi takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob. »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Na vojaščino pravzaprav nimam dobrih spominov. Sicer moram priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega. Od predpostavljenih tako pri vojakih od častnikov in desetarjev celo obdobje nisem slišal niti ene slovenske besede, čeprav so bili nekateri od njih Slovenci. V znak nekega odpora sem v začetku govoril samo slovensko. Moram priznati, da mi zaradi tega nihče ni oponašal – vendar se mi je pozneje zdelo nemogoče nadaljevati, ker sem moral nekatere pojme kar naprej razlagati in jih prevajati v srbohrvaščino – pa sem »prešaltal« na srbohrvaščino – ki sem jo pravzaprav že tako obvladal iz srednje šole, ko smo jo obdelovali kar skozi pet let (skupaj z noviciatom): dve leti v Križevcih pri Zagrebu, tri leta na Reki. Ne spuščam se tukaj v uradne nazive, ki so pač različni. Spomnim se, da smo v Sloveniji govorili navadno o srbohrvaščini. Temu jeziku pravijo Hrvatje zdaj hrvaščina, pri vojakih pa smo slišali tudi hrvaško-srbščina; Srbi pa pravijo seveda srbščina. Danes se sliše še bosanščina in črnogorščina. Za nas zunaj tega področja so razločki tako mali, da jih niti ne zaznamo. Verjetno gre bolj za različno zgodovninsko in kulturno, kakor tudi seveda narodno in versko zavest, kot pa za resnične jezikovne razlike. ==== Vojaški spomini 61 ==== Omenil bi iz vojaščine nekaj neprijetnih – pa tudi prijetnih spominov. Tak način življenja je meni bil popolnoma tuj, kakor tudi večini drugih. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so celo poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor. Ko sedaj po Srbiji govorijo, da bodo znova uvedli obvezno vojaščino, češ da je to pomembno zaradi dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da uvedejo jo lahko – učila jih bo lahko v „ubijanju sovražnikov“, a vzgajala jih ne bo. Meni pa je bila vojaščina zoprna iz več razlogov: a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević b. Še bolj zoprno mi je bilo spolno vznemirjanja, ki ga je javno izpvajal neki bosanski Srb Simo Simendić očitno pred vsemi, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami. Nič čuda – saj so v nesramnem obnašanju nekateri od njih celo prednjačili pred navadnimi vojaki. c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja. d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To je privedlo do zločinov nacizma, kakor tudi satanizma v današnji Ukrajini, kjer ubogljivi stroj – zdresirani ruski vojak - izvršuje tudi najbolj nore in nesprejemljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. ==== Nesrečna smrt mladega vojaka 61 ==== Med služenjem v Prištini me je hudo prizadelo, ko je pri iztovarjanju premoga po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić. Desetar je vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! ==== Moji sovojaki 61 ==== Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Kdo smo bili v Prištini v vodu? Za Pirot se ne spominjam imen nikogar, razen nesramnega nasilneža Sima Simendića iz Bosne, ki je dobil februarja 1968 preiomando v kazneno kasarno v Džakovico. sicer pa smo bili tam od konca septembra 1967 do februarja naslednjega leta, ko smo odšli v prekomando. Milorad Manić je bil kapetan; kadil je sicer ko Turek, vendar je imel srce za vojaka in nam ni bilo sile. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. V eni od drugih čet je bil tudi bogoslovec Tone Ferlic, ki pa ga niso »pogruntali«, da je bogoslovec, kot so mene. Na vojaškem odseku so mi namreč napisali v knjižico: »pop«. Mijo Korade je bil jezuitski bogoslovec iz Zagreba, njegovega kolega, ki je bil sicer odličen »čato«, pa so odgovorili od poklica. Med drugim sem prijateljeval tudi z nekim pravoslavnim bogoslovcem, pa z nekaj Slovenci iz drugih čet. Slovenci smo med seboj govorili vedno po domače. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Posebna je pa še zgodba s knjigami. Prinesel sem k vojakom namreč štiri knjige: »Hojo za Kristusom«, »Filozofijo – Janžekoviča – skripte«, »Življenje in vera« od Mihelčiča, ter še eno, katere naslova se ne spomnim. ====Odvračanje od poklica 62 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ PIROT. V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Da spomnim: Šestdnevna vojna, ki je potekala od 5. do 10. junija 1967, je bila ena izmed arabsko-izraelskih vojn, ki ji Arabci pravijo tudi junijska vojna. V njej je Izrael – ki je imel za predsednico žensko Goldo Meier (1898-1978) – ki so jo nekateri imenoval kar »Judita«, premagal svoje arabske sosede, ki so ga napadli s treh strani: z zahoda Egipt, z vzhoda Jordanija, in s severa Sirija. <ref>https://www.bing.com/search?q=%C5%A0estdnevna+vojna+Izrael</ref> Potolkli so jih takorekoč “ametice”, kot pravijo Hrvatje, torej popolnoma – in sicer z malimi izgubami – manjšimi na strani Izraela – zajeli so pa veliko Arabcev. Svoje moštvo so prevažali hitro na različna bojišča po železnici. na vzhodu so zasedli Cisjordanijo (tj. del Palestine od smeri Jordan desni breg, ki je takrat bila del kraljevine Jordanije), na severu Golansko ravan, na zahodu pa cel sinajski polotok vse do Sueškega prekopa vključno. Naser je takrat najprej nacionaliziral Sueški prekop (1956 – sueška kriza), nato pa 1967 miniral Akabski zaliv, kjer je Izrael imel izhod na rdeče morje – kar so razumeli kot vojno napoved. (Gamal abd el Naser Husein 1918-1970) To je dalo povod za šestdnevno bliskovito vojno. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve, kot je bilo nadaljevanje neuspešne klasike, mi ni mogel predložiti. ==== Klasika in militaristika 63 ==== Mene je namreč inšpektor Avguštin Jakob poslal študirat grščino in latinščino po končani klasični gimnaziji. Jaz sem že takrat podvomil, da bo šlo – in res ni šlo. Ta študij pa mi ni šel od rok, zlasti latinščina ne, iz več razlogov: #Tedaj so latinščino pravzaprav vrgli iz cerkvene upo-rabe. na drugem vatikanskem koncilu je bila dana možnost, da so deli maše (čemur je sledil tudi brevir) lahko v narodnem jeziku. Ljudje so to priložnost takoj zgrabili in tako je latinščina po dolgih stoletjih izgubila svoj privilegiran položaj. Zdelo se mi je neumno, zakaj se mučiti z jezikom, ki mu je odzvonilo. #V srednji šoli sem bil res odličen dijak, kakor tudi prej v osnovni šoli. skoraj se mi ni bilo treba učiti. vendar pa je učenje v srednji šoli nekaj čisto drugega kot na fakulteti. Tam se nismo učili z »asimil« metodo – da bi lahko latinsko ali grško govorili, ampak le prevajanje. #Jaz sem imel pa veselje do živih jezikov. Učil sem se angleščine že od petega razreda osnovne šole, pa tudi nadaljeval v srednji šoli. v Križevcih nas je učil prijazni zagrebški profesor velimir sunić, ki je prihajal tja vsak ponedeljek z vlakom. Bil je navdušen navijač dinama. v zakonu pa ni imel sreče. ne vem, iz katerega razloga ga je žena zapustila. Takrat je napravil zaobljubo devištva in od takrat je bil srečen in zadovoljen. na obletnico svoje zaobljube se je vsako leto ostrigel na balin. Ker je bil med nami priljubljen, so ga nekateri v tem posnemali – med njimi tudi jaz, ki sem to leto dobil vlogo v igri o Dominiku Saviu. Naš šolski svetnik Mirko Bajić je bil ves nesrečen, ko me je videl ostriženega: »Kako boš pač igral Dominika, ki je imel dolge lase?« Pa ga je potolažil svetniški katehet Marin Mandić: »Saj se je Dominik tudi včasih ostrigel«. In tako je igra minila z ostriženim Dominikom in je bila vsem navzočim všeč. Imel sem torej veselje do živih jezikov in ne do mrtvih. To sem povedal tudi inšpektorju, ki je odvrnil, da bo že šlo. Pa ni šlo. ne vem zaradi česa mi je dejal profesor latinščine na ljubljanski fakulteti: »Ti ne boš pri meni nikoli napravil izpita.« In tako se je zgodilo po dveh letih študija, ko so bili izpiti: najprej pisni, ki je bil negativen – tako da do ustnega niti ni prišlo. Pri latinščini in grščini nas je bila mala skupina – nikoli ne več od pet-šest. # Med njimi je bil tudi Franček Milavec iz Slomškove ulice v Ljubljani, ki je imel brata Dominika – frančiškana. On pa je vpisal latinščino iz veselja – in je poleg tega študiral še sumerščino in neke druge stare jezike. Tako sem moral prenehati študij latinščine (pod A) in grščine (pod B), čeprav bi samo grščino verjetno napravil. Tam je bil asistent dr. Kajetan Gantar, ki pa je bil veliko bolj razumevajoč kot tudi njegova sodelavka, katere imena se ne spomnim, mislim da je bila Erika. # Poleg žive angleščine me je še bolj mikala živa in razvijajoča se slovenščina – da bi nadomestil izgubo, ki smo je glede tega pretrpeli med petletnim bivanjem na Hrvaškem, ko slovenščine ni bilo niti za kanček – vse je bilo samo v hrvaščini, ko da bomo vsi delovali samo na tem področju. To je bila gotovo velika opustitev, čeprav je bilo tam zadosti slovenskih profesorjev, ki bi lahko vadili nas Slovence vsaj občasno tudi v jeziku verjetnega bodočega delovanja: Stane Okorn in Franc Oražem na Reki, v Križevcih pa že omenjeni Anton Bajuk; Slovenec je bil tudi spovednik Karel Podkubovšek, ki nam je imel verouk. #Latinščina pa mi ni šla od rok tudi zato, ker sem imel dolžnost asistence fantov, ki so iz Bosne prihajali na Rakovnik, da bi se šolali in nato postali sobratje pomočniki. Med njimi so bili tudi Slovenci, tako je bil naš gojenec tudi Nace Polajnar, ki je postal priznan politik. Imel pa sem zelo rad slovenščino in pod pokroviteljstvom velikega slavista Slaveka Duha sem popravljal razne zadeve, ki so mi prišle pod roko ali pa mi jih je kdo dal za pregledat. Med njimi je bil tudi Valter Dermota, ki je bil dolga leta v Španiji in sem mu večkrat bolj ali manj srečno popravljal njegova skripta. Dermota je utiral na fakulteti katehetiki in verouku nove smeri – uporabljal je tim. Monakovsko metodo. Jaz sem mu pregledal celotna škripta. Glavni moj mentor pri latinščini je bil gospod Anton Logar, ki je imel poškodovano nogo – sicer pa živ svetnik. on mi je pomagal, da sem lahko prav napisal kake naloge, ki smo jih dobivali pri teh jezikih. #Torej, zakaj to omenjam? Zato, da boste videli, da sem bil latinščine in grščine sit do grla, saj sta me ta dva jezika spravila v sramoto, da sem padel pri izpitu – jaz, ki sem vedno bil v šoli odličnjak. Gotovo je Bog dopustil to ponižanje, da bi se naučil skromnosti in preprostosti, ki redko dičita odličnjake in ki sta potrebni pri dušnopastirskem delovanju, da si duhovnik pridobi zaupanje preprostih in malih. Nekateri bogoslovci pa so mi neuspeh privoščili in se iz mene norčevali; res je to bila velika manjšina – takrat je bilo na Rakovniku veliko bogoslovcev! Obupa me je rešila mamina tolažba, češ da naj si tega ne ženem k srcu – bo pa v bogoslovju šlo boljše! In je res šlo, saj so mi bile bogoslovne znanosti pri srcu in jih nisem čutil kot neko breme, ampak sem jih osvajal zaradi prepričanja. Zato sem se v srcu posmehoval mojemu sogovorniku, ki mi je ponujal študij nesrečne klasike. Dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. Spomnim pa se nekega bogoslovca, ne vem točno od kod je bil doma v Sloveniji, ki je služil vojsko v Požarevcu. To pravzaprav ni bilo niti daleč od Beograda, pa sem ga nekoč obiskal. Bil je sicer dober fant, vendar je podlegel pritiskom. vsiljevali so mu razne pornografske revije – in mlademu razvijajočemu se mladeniču bi bilo potrebno res nadčloveških naporov, da bi se takim mikom izognil. In on se jim ni. res je ostal sicer dober fant, vendar je izgubil veselje do poklica, ki ga je prej imel zelo rad. ni se vrnil nazaj v svojo bogoslovsko in redovniško skupnost.   ==== Vojak v Prištini stran 65 ==== Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni do-volil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. Dogodila pa se mi je ravno v Prištini neka nevšečnost. Ko smo nekoč čistili orožje, je prišel neki nadzorni organ, nekakšen politkomisar, pregledat omarice. Pri meni so našli štiri nabožne knjige in so mi jih vzeli. V mladostni zagnanosti za pravičnost in v prepričanju, da bi jih po »Pravilu službe« smel imeti, sem se pritožil na vrhovnega komandanta – Tita. Pismo sem dal na pošto v Prištini, ko smo imeli »izlaz« ob nedeljah. Nestrpno in vznemirjeno sem pričakoval odgovor. Nekateri dobronamerni vojaki so me svarili, češ da sem storil predrznost, da sem s svojo potezo šel predaleč, ki mi bo lahko samo škodovala. Čez kak mesec ali dva pa me je poklical komandir voda in me vprašal, če sem pisal Titu; rekel sem, da sem, ker so mi vzeli knjige, ki bi jih smel imeti. Tedaj mi je izročil knjige z besedami: »Smeš imeti v predalu samo eno knjigo, tudi če je verska; druge pošlji domov.« Toda ni bilo čisto tako: eno knjigo sem zadržal, druge sem pa razdelil med Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v velikanski prištinski vojašnici Maršala Tita. Tako nisem imel verske literature le jaz, ampak še nekaj mojih prijateljev. Kar se pa verskega tiska tiče, smo ga lahko dobivala na naš vojaški naslov, zlasti Ognjišče in Glas koncila, ki pa je bil do takratnih oblasti precej kritičen. === Nova maša stran 66 === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Takrat sem napisal tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v noviciatu 1962 ob izletu z reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice /leto IV, 24. maja 1972, št. 2/ je objavil to pesnitev z naslovom »Potomci jo častijo« na naslovni strani glasila – ki ga je takrat urejal Stanis Kahne: {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo |- | <poem> Častili Živo predniki so v zmoti, postavili iz spoštovanja ji oltar; prišel je konec njihovi slepoti: aj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, noseč ljubezen – romarji v tihoti; na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati Kristusa želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v Marijo, Ki zbral za Mater si nebes jo je vladar; enako še potomci jo častijo. </poem> |} Če je bilo zame mašniško posvečenje dne 29. junija 1972 v celjski opatijski cerkvi – ko nas je 8 okoliških diakonov posvetil mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič – izredno lep in doživet dogodek, je bila nova maša bolj povezana z različnimi skrbmi in so se veselili pravzaprav bolj drugi kot jaz. #Prva skrb so bila povabila, ki jih je oblikoval sošolec Peter Požauko, čigar oče je bil arhitekt; tako da smo imeli vsi enaka, nekam modernistična rjavo-rdeče-barvna vabila. V takratnem pokoncilskem gledanju smo zaradi skromnosti želeli imeti novomašno slovesnost čim bolj skromno, s čim manj povabljenci, čeprav so bile v primeri z drugimi slovesnostmi – na primer s porokami – nove maše že prej sorazmerno skromne. Poleg tega pa slovesnosti navadno ni pripravljal novomašnik – saj niti ni imel nikakršnih sredstev v ta namen – ampak njegovi starši. Zato se je zataknilo že pri vabilih: ate so hoteli povabiti tudi nekaj naših sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal. Jaz pa sem želel povabiti vse naše sosede, čeprav je eden od njih bil zaveden partijec. To pa seveda ni nič vplivalo na to, da ne bi živeli v dobrem sosedstvu tudi s Pušnerji. Končno pa sem le popustil očetu, da je lahko povabil še nekaj daljnih sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal ne. Ker se vsi povabljeni niso odzvali, je ostalo še zadosti prostora. Na vabilu je bilo natisnjeno moje novomašno geslo, ki je najprej bilo: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6). To so Jezusove besede, ki naj bi kazale na to, da je v pokoncilskem vrenju in zmedi vendarle Jezus prava pot mimo vseh zmot, ki so se takrat širile. Tako geslo pa se mi je zazdelo vendarle preveč dogmatično, zato sem na podobico dal drugo geslo, ki nagovarja širši krog ljudi in vliva upanje: »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu!« (Rim 8,28). To je bilo napisano tudi na podobicah ob srebrni maši: v Mužlji smo imeli podobico natisnjeno v slovenščini, madžarščini in srbohrvaščini. V Sloveniji pa so v Št.Ilju in na Bučki (Škocjanu) natisnili posebne slovenske podobice. Za zlato mašo sem ohranil isto, saj boljšega in bolj tolažljivega gesla, kot je Rim 8,28, res ne bi mogel izbrati niti zase niti za vernike. To je spodbuda in upanje v današnjih zmedenih časih, ko manjka zaupanja. #Druga zadeva je bila uta. Mi smo živeli sicer v tako imenovani »koči«, ki jo je priredil oče, ko sta se z mamo 1939 poročila a na njej je bila letnica 1940. »Pri ta zgornjih«, v »hiši« iz 1881, kot smo pravili, je namreč živela stara mama, dekla in hlapec, pa tudi strici in tete. ate so namreč imeli drevesnico, ki je niso mogli sami obdelovati. Pri hiši smo po vojni še vse pridelali sami: lan, pšenico, koruzo, proso, krompir, peso, repo – samo hmelja pri nas nikoli nismo imeli. Imeli pa smo zato nekaj drugega, a to je bila drevesnica, ki je občasno zaposlila veliko pomočnikov. Pri manjših delih smo tam pomagali tudi otroci. »Koča« je bila seveda premajhna, da bi se v njej lahko zbralo več gostov. »Ta zgornja« hiša – ki so jo zgradili na mestu starejše stavbe iz 1881, pa tudi ni bila zadosti velika. Zato so tam kuhali in pekli – pod to novo stavbo pa so napravili uto. danes najamejo za tako slovesnost gostilno ali posebno dvorano – takrat je bilo pa treba vse pripraviti doma – in potem vso posodo in druge sposojene stvari točno vrniti. Jaz seveda nisem imel niti pojma, kake stroške in sitnosti so imeli s tem starši. #Tretja zadeva je bil tako imenovani ceremonijer oziroma slovensko obredar. On je imel nalogo, da vodi vsa dela v zvezi s pripravo na novo mašo, pa seveda tudi samo novomašno slovesnost. Morda bi med bogoslovci našel koga, pa sem imel – sam ne vem, zakaj – več zaupanja v dva bogoslovca iz Šoštanja: Rudija Koželjnika in Jožeta Mencingerja. Šoštanjska fara je – zlasti pod župnikovanjem Jožeta Vesenjaka, ki je včasih maševal tudi v Št.Ilju – kar cvetela od duhovnih poklicev. Tisto leto sta imela novo mašo sedanji župnik in dekan Jože Pribožič ter mladinski duhovnik Vinko Potočnik. Ta dva sta na isti dan 2022, 26. Junija, imela skupaj v Šoštanju tudi zlato mašo. Ta fanta – bogoslovca iz fare Šoštanja – pa sta se res izkazala pri pripravah doma – saj mene ni bilo, kajti pred posvetitvijo smo imeli duhovne vaje na Mirnu, ki jih je vodil ravno Vesenjak. #Skoraj sem pozabil na Jakeca, kot smo ga klicali – Jakoba Bostnerja, ki je bil takrat bogoslovec. Sposoben kot je bil, se je ponudil, da bo prodajal mojo nedavno izšlo knjižico »Enkrat živimo«. Takrat je bil urednik Franc Štuhec; v upanju, da je bomo nekaj prodali pri novi maši, je tiskal več izvodov: pa mu je župnik prepovedal prodajo. Kaj je bilo vzrok – morda takratne oblasti niso dovolile – lepa prilika je bila zamujena in ostalo je precej izvodov neprodanih. #Pa še nekoga moram omeniti – tistega, ki bi moral imeti zlato mašo tudi letošnje leto, če bi jo dočakal, pa je 1985 leta umrl v prometni nesreči. Janez Ulaga je bil poznejši poklic. razumel se je na vse – in je bil dalj časa tudi vzgojitelj v Celovcu, nato pa v Želimljem. Bil je izredno družaben in ustrežljiv, pa tudi pijače se ni branil. Kaj pa je pravzaprav botrovalo tisti strahoti, je še danes skrivnost. Ni gotovo, vendar so nekateri pravili, da se tudi poprej pri vožnji ni držal strogo desno. Ni gotovo, ali je bila vzrok tisti hudi nesreči neprespanost, neprevidnost, nepravilna vožnja, gosta megla ali pa tretji vzrok – en novinec je v njej umrl, drugi pa je bil hudo poškodovan. Umrl je tudi sam voznik Janez Ulaga. Kar se pa tiče moje nove maše, mi nihče ne bi šel toliko na roke kot on. on je imel čudovit mašni plašč in so mu naredili po Plečnikovem načrtu tudi kelih. oboje je posodil tudi meni, in celo pridigar nama je bil isti: rojak iz Ponikve pri Žalcu – rektor Slovenika – dr. Maksimilijan Jézernik. Zato sem počakal z novo mašo: on je imel slovesnost 9. julija 1972, jaz pa naslednjo nedeljo – 16. julija. #Sama novomašna slovesnost. Župnik Anton Šaruga je prijavil procesijo, da smo mogli iti od doma v cerkev v procesiji. Z očetom pa sva šla k županu Nestlu Žganku, ki je bil nekdaj mizar, nato se je povzpel do županskega mesta. Imel je hišo čisto na samem, nad današnjo rdečo dvorano, da je imel pogled na Novo Velenje, ki so ga gradili za njegovega časa in nam je poleg mnogih dobrin prineslo tudi onesnaževanja okolja zaradi pretiranega izkopavanja Velenjskega rudnika, ki je oskrboval Šoštanjsko elektrarno – kakor tudi velik priliv delavcev z Juga. Pri tistem obisku smo se sicer lepo pogovarjali z Žgankom in njegovo ženo in ju je oče povabil na novo mašo. Tudi po njegovi zaslugi je dobilo Velenje pridevek Titovo, Tito pa naziv »trikratnega heroja«. Z županovim obiskom na novi maši pa seveda ni bilo nič. Tisto nedeljo dopoldne (slučajno ali namerno) je bilo veliko srečanje v Velenju in sosednjih vaseh – mislim, da je bilo nekakšno gasilsko srečanje in veselica. Kljub temu pa je bila mala šentiljska cerkev polna. ==== Slovo od doma stran 68 ==== Slovo od doma je bilo čudovito lepo pripravljeno in tudi zelo ganljivo. Mama so imeli kratek, pa čudovito kleno sestavljen govor, ki sem ga ravno na dan 28. iii. 2022, ko sem tole sestavljal, slučajno našel v nekem koledarju Papirografike za 1965, kamor so mama vpisovali razne gospodarske dogodke, kot plačilo davkov, prodaja sadja in drevja, pa tudi osnutek za kako pesem, na primer »Včasih je lušno blo«. Le-ta pesem je ostra kritika takratnega načina življenja in še zlasti komunističnega pritiska na svobodnega kmeta. Cerkveni pevci so zapeli v slovo pesem “Oj hišica očetova”. Brat Blaž mi je izročil križ, ki ga je napravil isti umetnik iz Prekmurja, kot pa ga je napravil Mirku Zrimu, ki je bil doma nekje iz grada v SZ Prekmurju. Križ ni pobarvan ter je izrezljan iz rjavega lesa in ga imam še danes. niti ni bil ne vem kako drag. čudna zadeva je bila v tem, da je tisti umetnik med izdelovanjem križa po Mirkovih besedah baje hudo preklinjal. Moral bom moliti zanj, da mu Bog odpusti to nesmotrnost, saj je izdelek zelo lep. Nato je govoril oče, ki je dejal nekako takole: »Danes je tvoj dan slovesnosti in slavja. Podobno, ko je Jezus šel v Jeruzalem in je ljudstvo sekalo veje ter obleke razprostiralo pred njim, ko je jezdil na oslu. vzklikali so: 'Živel Jezus!' Tako ti tudi danes vsi kličejo: 'Živel Janez!' Pa bo prišel dan, ki bo podoben velikemu petku. Takrat je nahujskano ljudstvo vpilo: 'na križ z njim!' in tudi tebi bodo vpili: 'na križ z Janezom!' Zaupaj v Božjo pomoč in varstvo Marije Pomočnice tako tedaj, kadar te bodo slavili, kakor tudi tedaj, kadar te bodo obsojali. vedno išči le Božjo čast, pa boš nekoč prišel v nebeško slavo skupaj z dušami, ki si jih privedel k Jezusu, našemu odrešeniku.« Mama pa je svoj govor natipkala na svojem starem pisalnem stroju Underwood iz leta 1922 in je ostal natipkan na papirju vse do danes, ter sem ga – kot omenjeno – pred kratkim našel med njenimi beležkami. Po govoru sta me mati in oče pokrižala in blagoslovila, brat Blaž pa mi je izročil križ. Mama je govorila naslednje: Ljubi sin! Molitve neštetih rodov, do poslednje zdravamarije Tvojih starišev bodo uslišane danes, ko boš kot novomašnik stopil k božjemu oltarju! Molitve neštetih rodov, pravim in to ni prazna beseda! Tvoj prastric Aleksander je dejal nekoč svoji materi: »Ko bom jaz mašnik, bom pridigal tako, da se bo cerkev tresla!« Morebiti so bili takrat potrebni takšni pridigarji-gromovniki, ne vem. Ko je bil Aleksander v osmi gimnaziji, je zbolel. Bolan je ležal v podstrešni sobici. Strla ga je jetika, spremljevalka kmečkih študentov. Prihitel je po stopnicah in v veži omahnil materi v naročje: »Mama – umiram!« so bile njegove zadnje besede, ko je bruhnil kri - - - Ali ni bil ta poslednji vzdih molitev za novomašnika, za tistega, ki bo dočakal dan in uro, ki je njemu ni bilo dano dočakati! - - - Tvoja teta Ivanka je umrla za jetiko, ko je bila v četrti meščanski šoli. Želela je postati redovnica – šolska sestra. Ni ji bilo dano! Ali se niso vse njene molitve in žrtve zlivale v eno samo prošnjo: za nekoga, ki bo nastopil poslanstvo, ki ga sama ni mogla nastopiti! Ne pozabi, da so vsi Tvoji predniki kmetje, ljudje, ki so s trdim delom trgali skopi zemlji sadove iz neder – da so pridelovali kruh in vino, ki ga boš Ti spreminjal v Telo in Kri Gospodovo! Ne pozabi, da so Tvoji predniki poznali samo trdo delo, kristalno poštenje in so imeli v srcu zavest odgovornosti za svoja dejanja! Naj Te ne zmedejo krivi preroki, ki govorijo vélike besede – naj Te ne zanese mehkužni tok današnjega časa! Ne pústi se oblikovati čásu! – Ti moraš postati oblikovalec svojega časa! Ne boj se, da Ti bo to pretežko! Glej, v Tebi je izpolnjena in nad Tabo bdi molitev neštetih rodov, ki se ji danes pridružuje tudi molitev Tvojih bratov in sester, Tvojega očeta in matere! Vsi Te blagrujmo in veseli pričakujemo Tvoj novomašni blagoslov, želimo Ti vse dobro, posebno pa Ti vse dobro želi Tvoja mati. Da mamin govor malo razložim. Aleksander, ki so mu doma pravili Lekš, je študiral v gimnaziji na Ptuju, kjer je bil njegov stric ravnatelj. Zbolel je za jetiko, in je umrl materi v naročju. Pa ne le on: jetika je kosila in skoraj iztrebila Klemšetov rod. Za jetiko je umrl moj stric Tilek kot mlad fant. Za jetiko sta umrli teti Micka in Ivanka, ki je hotela postati šolska sestra. Za jetiko je umrl tudi moj stric Ivan leta 1946 in po njem sem dobil ime. Jetiko je imel kot otrok tudi moj stric in organist Tinček. Pozdravil se je, ko ga je škof šestletnega birmal in je dočakal najvišjo starost v rodovini – 93 let! Za jetiko so bolehali tudi naš ate Anton kot otrok. Pa se je nekako zazdravila, in so zaradi svojega zdravega načina življenja – niso pili skoraj nič alkohola, niso kadili, pridno delali in skromno jedli – tudi lepo starost dočakali: častitljivih 86 let. Govorilo se je, da bodo Klemšetovi izumrli – pa se je očetu Antonu – ki se je poročil z 32 leti, in materi Mariji Gojerjevi, rojeni Brenčič, ki se je poročila dvajsetletna – rodilo kar devet otrok, samih jelenov in košut! Zato je omemba Lekša, ki je umirajoč za jetiko bruhnil kri, delovala še bolj presunljivo. Takrat so rodovi in rodovi iskali uspešno zdravilo zoper jetiko, ki je pokončavala večinoma mlade ljudi, a ga ni bilo vse do odkritja streptomicina in drugih antibiotikov (protivnetov). Danes pa množice protestirajo zoper cepljenje proti koroni, namesto da bi bile hvaležne za celo več vrst cepiva, ki bi jih edino moglo obvarovati smrti ali težke oblike bolezni. To je tista mehkužnost in zaničevanje življenja, ki se kaže tudi v lahkotnem sprejemanju življenju sovražne miselnosti s sprejemanjem splava, spirale in drugih protispočetnih sredstev: na to so cikale mamine besede o mehkužnosti, saj je začela »tabletka« proti spočetju svojo zmagovito-smrtonosno pot nedavno tega, torej leta 1960 – in so jo na široko sprejemali ne le neverniki, ampak tudi verniki. Kakor je bil župnik Šaruga sicer do sitnosti natančen, pa je bil tudi do podrobnosti dober in sposoben organizator. Tako mu je uspelo obnoviti staro baročno cerkev, ki so v njej odkrili tudi gotske prvine. dejal je, da bi se bila tisto zimo streha gotovo podrla, tako je bilo vse strohnelo. Poleg tega je dal nabaviti srednji in veliki zvon, ki ju je vzela že prva svetovna vojna in smo potem imeli samo najmanjši zvon. Zvonova imata tako čudovit zven – je dejal, da so noter pomešali pri Feralitu v Žalcu tudi nekaj srebra. no – in je otroke čudovito pripravil, da so pred vhodom v cerkev izrekli pozdrav novomašniku. === Vojno stanje stran 70 === Taki majhni neljubi dogodki pa so razodevali, da je bilo ozračje že tedaj čisto drugačno, kot pa tako opevano »bratstvo i jedinstvo«, ki se je končalo z bratomorno vojno, ko bi lahko z malo dobre volje prišlo do mirne ločitve. Zato smo bili mi Slovenci, ki nas je usoda zanesla na jug, toliko bolj presenečeni, da se je vojna končala drugače, kot je pa so ljudje načrtovali: repriza boja med Davidom in Goljatom. Nekdanji veliki Bečkerek – sedaj Zrenjanin – je sorazmerno majhno mesto – skupaj z Mužljo ni nikoli dosegel sto tisoč prebivalcev – tam okrog 70.000 – in zato smo se med seboj na široko poznali – zlasti je ljudstvo poznalo in sprejemalo nas duhovnike. Na splošno so ljudje slovensko zmago sprejemali kot nekaj samo po sebi umevnega, zasluge so pa pripisovali Janezu Janšu. Seveda tak razvoj medvojnih dogodkov v Sloveniji – ki bi se bila lahko čisto drugače končala – mnogi pripisujejo številnim molitvam, ki so tedaj prek Marijine priprošnje hitele k Jezusu Kristusu – kralju mira. Nekoč sem se vračal – nekaj dni po bliskoviti slovenski zmagi - iz Lukinega sela. Takrat še ni bilo ceste Belo Blato – Lukino selo – Mužlja – Zrenjanin - , ampak smo morali voziti skozi Ečko. Bila je nedelja in sem na bencinski črpalki pred vhodom v mesto tankal bencin. Tisti delavec mi je dejal: »Zar te nije stid, što si Sslovenac?« Jaz sem mu pa kot iz puške odgovoril: »Nije me stid, što sam Slovenac; mene bi bilo stid, da idem u tuđe zelje.« Takrat se je vojna za Slovenijo ravno končala – ampak se je po drugih delih bivše Jugoslavije vedno bolj razplamtevala. Prišel sem do prepričanja, da je glavni problem v tem: kdor je močnejši, je vedno v nevarnosti, da bo napadel prej ali slej šibkejšega – v zgodovini še ni bilo obratnega primera. Je pa resničen star srbski pregovor, ki pravi: „Lako je započeti rat…“ To pomeni, da je lahko začeti vojno – težko pa jo je končati; in navadno se konča drugače, kot pa si je začetnik zamislil. O tem sta najboljši nauk prva in druga svetovna vojna. To dokazuje, da svetovne zgodovine le ne vodijo ljudje, ampak Bog – ki preko človeških zmotnih načrtov le dosega svoje vzvišene namene – ki pa so grešnemu človeku skriti in nedojemljivi. Večkrat sem v tistih hudih časih pomislin na modre besede našega svetniškega profesorja dogmatike, Božjega služabnika Antona Strleta, ki nam je zabičeval – toda on je bil svetnik, jaz sem pa grešen in zmotljiv človek, in sem nanje večkrat pozabil: »Gospodje, ne razlagat ljudem politike, pa če bi se vam zdelo to še tako potrebno. Razlagajte in oznanjajte jim evangelij, Jezusa Kristusa, pa jih bo on razsvetlil, da si bodo tudi o posvetnih in političnih zadevah izoblikovali pravilno stališče.« Povedal nam je tudi en primer, ko je bil menda kakih deset let v strogem zaporu – menda največ zaradi sicer resnične knjige o svojem učencu in sedanjem blažencu Lojzetu Grozdetu. »Nekoč mi je udbaš dejal – menda je bil Zdenko Roter, ki je veliko vernikov in duhovnikov znal s sladkimi besedami premotiti – ko me je zasliševal: 'Ali niste vi rekli to in to?' In mi je povedal dobesedno neki stavek, ki sem ga jaz resnično povedal svojemu najbolj zaupnemu prijatelju v zaporu. Odtlej nikomur, prav nikomur nisem več zaupal, in nikomur, niti sorodnikom niti prijateljem niti stanovskim tovarišem – nisem prav ničesar govoril o političnih zadevah: prvič, ker je nevarno in bi lahko morda največ škodovalo meni samemu, drugič pa zato, ker velikokrat ljudje naše besede razumejo čisto drugače, kot pa smo mi pravzaprav mislili. In to ne le pri politiki, ampak celo pri čisto navadni razlagi svetega pisma.“ Nekateri zasliševalci pa niso bili tako diplomatski kot Roter, ampak so šli kar naravnost (seveda z manjšim uspehom). Rajni naš župnik v Mužlji, požrtvovalni Štefan Zorko (1915-1988) – ki je bil ljudski misijonar, a v svetem letu 1954 celo šmarnični pridigar v ljubljanski stolnici – je pripovedoval, da ga je med drugimi v zaporu zasliševal tudi Stane Dolanc in sicer je začel kar nič v rokavicah. Kar naravnost ga je baje nadrl: »Ti svinja farovška!...« Res, veliko duhovnikov je bilo zaprtih po vojni. Pa da se zopet vrnemo v nesrečno leto 1991. Seveda smo mi Slovenci v Srbiji med bratomorno vojno imeli to srečo, da smo med vojno delovali med Madžari, ki so bili narodna manjšina in so kot taki čutili podobno kot Slovenci. Mnogi od njih so odšli v tujino, zlasti na Madžarsko, samo da jim ne bi bilo treba iti v bratomorno vojno, kjer bi morali streljati na svoje nekdanje znance in prijatelje – morda celo na svoje sorodnike. Tako mi je na začetku vojne – ko so začeli z vpoklici tudi starejših letnikov in sem jaz obiskoval bolnike na ulici Munkácsy Mihálya 34 – dejal profesor glasbe Kabók: »Pa nas inteligence – profesorjev – verjetno ne bodo klicali v vojsko?« Eden od njegovih sinov je hodil k meni k verouku. Ni sicer hodil redno, ker je hodil v glasbeno šolo in tisti so res težko uskladili svoje številne obveznosti z uro verouka. Pa sem mu dejal, kar mi je takrat prišlo na misel, ko sem opazoval, da vojna postaja vse bolj etnično čiščenje in neke vrste totalna vojna in da raste število vpoklicanih. V nekem času je bilo 300 takih samo iz Mužlje: »Pri teh rdečih hudičih nikoli ne veš, kaj bodo ukrenili.« Še dolga leta po tem mi je bilo žal, da sem temu dobremu in odličnemu profesorju, ki je imel dva šolarja, tako nepremišljeno odgovoril. Šele veliko let pozneje sem se o njem pogovarjal z nekim njegovim sorodnikom in prijateljem in sem mu povedal svojo izjavo rekoč, da mi je žal za moje besede, saj je odšel takoj po tistem s celo svojo družino v tujino. »Pa je imel razlog, da je odšel. Kmalu nato je dobil poziv za v vojsko, toda takrat je bil že varno na Madžarskem.« === Nadškof Bukatko stran 72 === Poudarim pa lahko: če hočemo biti pravični, od ljudi v Beogradu, kjer sem bil v dveh obdobjih, nikoli nisem slišal kake negativne pripombe zato, ker sem Slovenec. Med navadnimi ljudmi je bilo res veliko več razumevanja na splošno kot danes in niso gledali »drug drugemu na zobe«, torej katere narodnosti ali vere je kdo. To je na splošno veljalo tudi za duhovščino – zlasti za pravoslavno, s katerimi smo imeli lepe človeške odnose. Povezal sem se tedaj tudi z drugimi Slovenci – ki jih je takrat bilo po beograjskih farah kar lepo število – in smo med drugim dosegli, da je frančiškanski župnik Avguštin na žegnanje svetega Antona Padovanskega v cerkvi na Rdečem križu, ki so jo zgradili po Plečnikovih načrtih – uvedel med drugimi tudi mašo v slovenščini. Veliko je prispevala odločitev modrega škofa Gabrijela Bukatka – ki je bil Rusin in Slovencem zelo naklonjen – in je po obisku slovenske delegacije pri njem v tej zadevi dejal: »Če župnik pri Svetem Antonu dovoli, potem bo tam tudi slovenska maša.« Mi vsi smo pa šli takoj od nadškofa k župniku, ki je v zadevo privolil. Tamkajšnji cerkveni zbor je pa tako vodil silno sposoben organist Slovenec Franc Ban, sin Rozike Ban – bili so sorodniki nekega slovenskega predvojnega politika-duhovnika, ali Antona Korošca ali nekoga drugega, ki je zadevo odlično speljal, saj je bilo v takratnem zboru v tej fari precej pevcev tudi Slovencev. Poleg tega je po beograjskih cerkvah nastopal tudi »ekumenski moški zbor«, ki ga je ustanovil okrog 1970 moj župnik in dolga leta generalni vikar Herman Habič. V njegovi sestavi so bili v večini Slovenci, pa tudi kak Srb in morda Hrvat. Nastopali pa so ob slovesnostih ne le po katoliških, ampak tudi po pravoslavnih cerkvah in so bili dobrodošli gostje povsod – tudi zaradi svoje izredne kvalitete. V Beogradu sem se pravzaprav dobro počutil. Nas Slovence so na splošno lepo sprejemali zlasti zaradi lepega vtisa, ki so ga napravljale sestre usmiljenke s svojim karitativnim delovanjem po bolnicah. To velja predvsem za moje prvo obdobje (1975-1978). Ko sem pa drugič, 1983, prišel zopet v Beograd, je to bilo že po Titovi smrti (1892-1980). Takrat so nacionalisti že začeli dvigovati glavo in prvič sem slišal od neke ženske – Srbkinje: »Vi Slovenci pojdite v svojo Slovenijo in ne jejte našega srbskega kruha.« Bil sem tako začuden, da od osuplosti nisem vedel, kaj bi odgovoril, saj na tak način »pozdravljanja« nisem bil navajen. Na Karaburmi so se zbirali v tistem času tudi okoliški fantje, ker smo imeli namizni nogomet, ki jih je v tistem času zelo privlačil. Nekateri pa so prihajali res samo zaradi druženja in možnosti, da se s kom pogovarjajo. Sčasoma so postali zelo zaupni in smo se lahko pogovarjali o vsem – kar mi je omogočalo, da sem jih lahko vsaj malo tudi duhovno usmerjal. Pa mi je dejal neki starejši fant iz Višnjičke – ki sicer ni prišel igrat, ampak se je rad pogovarjal – in je bil zelo razgledan – ter je bil večkrat v Sloveniji, kjer so baje za hotnike že takrat imeli posebno zaprte in rezervirane klube: »Kaj pa vendarle vi Slovenci počenjate v Sloveniji s Srbi?« Jaz o kakem škandalu nisem imel pojma, saj sem živel tukaj, televizije pa nisem gledal ne poslušal radia. Je pa že začela delovati nacionalistična propaganda in so pravzaprav pripravljali teren za napad na Slovenijo. Stalno so prinašali kake napetosti ali spore, ter jih pripisovali „nestrpnim Slovencem“. Takrat so se začenjali mitingi z »balvansko revolucijo« na Hrvaškem, medtem ko je bil miting v Ljubljani prepovedan. Časopisi in TV so o teh resničnih ali domnevnih narodnostnih napetostih po Jugoslaviji na široko pisali in tako širili sovraštvo. Na TV in radiu niso več govorili o kakem bratstvu. Jaz o zadevah seveda nisem imel pojma. Ob svojem prihodu v Beograd sem napisal za naše veroukarje lepo pozdravno pesem za nadškofa Bukatka in sicer v slovenščini: {| class="wikitable" |- ! Nadškofu za god (Gabrijelu Bukatku v Beogradu 21.IX.1977 za njegov cenjeni god; čestitali mladi s Karaburme) |- | <poem> »Pozdravljena Marija, Bog s teboj je, presrečna božja Mati boš postala!« Prinesel Gabrijel je to voščilo – devica višji volji se je vdala. Podobno vam prišlo je sporočilo, da za visoko službo ste izbrani; patron vaš Gabrijel vas je počastil in skupaj z njim nešteti nebeščani: »Pozdravljen škof, apostolov naslednik, ki Jezusovo nadaljuješ delo, z resnico hraniš svojo zvesto čredo, da bi po Bogu srce hrepenelo.« Tako nebesa voščijo vesela in hočejo ob strani zvesto stati bojevniku za vero, mir, pravico, in v stiskah vam obilno pomagati. Zato prišli smo tudi mi čestitat, želimo srečo vam za dan godovni; nebo vam daj še mnogo let veselih, dobrotno Bog vse želje vam izpolni! Ni lahko vaše apostolsko delo: ramena križ vam dvojni obtežuje; zato molitev naša naj podpira v življenju vas – težave olajšuje. </poem> |} Zanimivo, da je imel nadškof Bukatko veliko več smisla za uporabo jezika narodnih manjšin pri bogoslužju, tudi slovenščine, kot pa nekateri pravi Slovenci. Večini Slovencev tu na Jugu se je zdelo in se jim še sedaj zdi nekaj samo po sebi umevnega, da se v vsem prilagodijo večini – in nekateri verniki, ki so se sicer imeli za zavedne Slovence, so tudi svoj jezik popolnoma, da, čisto popolnoma pozabili. Jaz tega nikoli nisem mogel razumeti, čeprav sem med šolanjem na Hrvaškem skozi pet let rabil za posamezne izraze srbohrvaške besede, ker se nisem spomnil ustreznih slovenskih ali pa sem jih skozi študij čisto pozabil, ker se nisem srečeval dolgo časa z njimi. Rodom je bil Gabrijel Bukatko iz Slavonije od rusinskih staršev. Rusini, ki so pravzaprav Ukrajinci, pa na splošno – tudi v Vojvodini – zelo cenijo svoja izročila, najsibo jezik, ljudske običaje, pesmi, folkloro in vero. Nekoč smo mu v Križevcih zapeli pesem največjega ukrajinskega pesnika Tarasa Ščevčenka: Мово рідна, слово рідне, хто вас забуває, той у грудях не серденько – тільки камінь має – реалізація формули – ПОКАЖЧИК ФОЛЬКЛОРНИХ ФОРМУЛ. ЕПІГРАФІЧНА ВИШИВКА (volkovicher.com) http://volkovicher.com/verbalni-formuli/movo-ridna-slovo-ridne-hto-vas-zabuvaye-toj-u-grudyah-ne-serdenko-tilki-kamin-maye-realizatsiya-invariantu/ {| class="wikitable" |- ! <center> Мово рідна, слово рідне</center> ! <center>Drobne besede (slovenski prevod)</center> |- | <poem> Мово рідна, слово рідне, хто вас забуває, той у грудях не серденько – тільки камінь має </poem> | <poem> Rodne pesmi, domače besede, kdor na vas pozabi, tisti v prsih nima srca, ampak mrzel kamen. (Prevedel Janez Jelen) </poem> |} Drugo šolsko leto – 1960/61 – smo v Križevcih imeli nekaj grškokatoliških dijakov - Rusinov. Kot že njegova predhodnika Dionizij Njaradi (1874-1940) in Janko Šimrak (1942-1946), je želel tudi Bukatko (1950-1981) dobiti salezijance med rusinske grkokatolike, zato je upal, da bo kdo od teh mladih študentov postal salezijanec, kar se je izjalovilo kljub njegovi stalni skrbi in precejšnjemu številu kandidatov, ki so študirali skupaj z nami. Med dijaki je bil neki Peter, potem Pavel. Džuro Fejsa, ki je bil starejši poklic (*1934) in se je temu primerno težje učil – zlasti matematike pri sorazmerno strogemu Antonu Bajuku – pa je imel častno nalogo: v ukrajinščini povedati nekaj besed na pamet častivrednemu godovnjaku. Ta dobričina je bil pozneje župnik nekje v Sremu na grškokatoliški župniji. Medvojne bratomorne grozote so njegovo občutljivo srce tako obremenile, da je nenadoma še sorazmerno mlad umrl. Slovesno pa je tega 25. marca 1960 začel svoj govor: »Prevsjaščéni naš vladéko! Njéška…« <ref>Prevzvišeni naš škof! Danes…«</ref> Pa je ponovil dvakrat, trikrat »nješka« - in se je ustavilo. Njegov sonarodnjak Holovčuk iz Bosne, mislim da je bil Pavel, ki je bil zelo nadarjen in je menda že bil poprej časnikar, pa je pozneje začeto recitacijo dokončal začinjeno s črnim humorjem: {| class="wikitable" |- ! <center>Nješka</center> ! <center>Danes (slovenski prevod)</center> |- | <poem> Prevsjaščeni naš vladeko! Nješka, nješka, Džuro se smeška I po glavi češka Jer je tako teška! </poem> | <poem> Prevzvišeni naš škof! Danes, danes, Jure se smehlja In češe po glavi, Ker je tako težka (pesmica) (Prevedel Janez Jelen) </poem> |} Razume se, da je dobrosrčni in skromni Bukatko, ki so mu na Drugem vatikanskem koncilu zaradi lepe, negovane bele brade pravili kar „Barba bianca” tj. „Bela brada”, - zaradi čudovitega tenorja pa bi ga včasih imenovali tudi Benjamino Gigli (1890-1957) – bil zadovoljen tudi s tem nedokončanim voščilom v materinščini. Naj še omenim, da nam je vedno napravil križec na čelu ter nas blagoslovil, kadar smo se srečali na kakem hodniku – in to se nam je zdelo silno imenitno! V tistem času je imel težave z žolčem. Zelo se nam je priporočal v molitev, ko je šel na operacijo v Rim. Takrat to še ni bilo rutinsko ko danes, ampak je pomenil vsak tak poseg veliko tveganje! In je srečno prestal – ter kasneje postal tudi beograjski nadškof. Ko sem šel k vojakom v Pirot, me ni obiskal noben duhovnik. Ker je takrat Bukatko že postal beograjski nadškof, sem pisal kar njemu. Ni me sicer obiskal on, ampak je sporočil v Niš, in tako je nas vojake v Pirotu obiskal pobožni in skromni Franc Jamnik. === Nadškof Turk stran 75 === Obstajala pa je med beograjsko duhovščino osebnost, ki je imela že tradicionalno dobre odnose z „vzhodnjaki“ - a to je bil urednik mesečnika Blagovest Alojz Turk (1909-1987). On je odšel prostovoljno v diasporo takoj po novi maši (1934) v pomoč svetniškemu skopsko-prizrenskemu škofu Janezu Gnidovcu (1873-1939; škof od 1924) – in ne kot midva s Stankom, ki sva prosila za v misijone, pa so naju poslali v diasporo. Deloval je po raznih krajih Makedonije in 1952 postal generalni vikar za katoličane vzhodnega obreda-grkokatoličane. Pravili so, da je z makedonskimi pravoslavnimi krogi navezal zelo dobre stike. Časopis Blagovest je urejal od 1934−1941 in 1964-1987 ter bil – kot rečeno – v zelo dobrih odnosih s pravoslavnimi duhovniki in tudi s patriarhom Germanom (1899-1990; patriarh od 1958), ki je bil sploh naklonjen Slovencem. Na praznik sv. Jožefa Delavca, 1. maja 1982, je prišel maševat na Karaburmo novi nadškof Alojz Turk. Ob njegovem prihodu ga je naša mladina takole pozdravila: {| class="wikitable" |- ! Non recuso laborem… (Ne branim se dela – njegovo škofovsko geslo) |- | <poem> Ko prvič prihajate v našo župnijo Kot novi naslednik apostolov svetih, Vse naše misli v nebesa hitijo In srca so polna želj vnetih. Slovenija sončna vas je rodila, Ljubezni do duš vas je mati učila, A božja Previdnost na jug vas poslala, Med brate trpeče vodila. Sedaj ste nadškof in dušni pastir, Naš vodja, učitelj in oče; Povsod zdaj prinašajte Kristusov mir, Nadvse pa ljubezni, dobrote! Vaš grb je glasilo današnjega dne, Saj: NON RECUSO LABOREM Pomeni: »Gospod Bog, storil bom vse, Kar vem, da moram in morem. Cerkev svetega Petra blesti Na vašem se grbu prekrasno – Kristusa Kralja cerkev stoji V sredi in kaže pot jasno: K Jezusu vaše misli hite In k Materi dobri njegovi: Njuna nam srca vso srečo dele – Tu temelj je pravi prenovi. Enotnost kristjanov vam prva je skrb – To Kristusa želja je glavna; Vse to izraža bogati vaš grb: To pot je najbolj zveličavna. Izročamo srčno pozdrav vam goreč: Slovenci, Hrvatje in Srbi – In drugi vsi: sreče vam mnogo želeč – Zaupani vaši smo skrbi. Naj sveti vam Jožef bo Delavec vzor, Kot bil je v duhovniški službi: In z vami še nas naj pripelje tja gor, K presrečni, izvoljeni družbi. Izročam sedaj vam ta šopek duhteč Iz nageljnov in rožmarina: Ljubezni vam naše naj znak bo goreč In našega tudi spomina. Bog živi med nami še mnogo vas let In vodi po sreče vas poti; Nekoč pa vas sprejme naj Jožef presvet V nebeški, neskončni krasoti. (Deklamirala Francka Gril) </poem> |} === »Romanje« na Oplenac stran 77 === Med svojim službovanjem v Beogradu – kakor tudi pozneje v Mužlji, sem večkrat obiskal znamenito cerkev na Oplencu pri Topoli, kjer so pokopani srbski kralji Karađorđevići. Pozneje je ekumenske romarje večkrat pripeljal odličen organizator in naš prijatelj in dobrotnik, salezijanec Sandi Osojnik, ki je rad privzel na avtobus kakega od nas, da je povedal kako zanimivost in posebnost teh krajev. Tukaj pa prinašam poročilo, kako so naši ljudje doživeli obisk te znamenitosti. :Za dan 6. septembra je bil pri nas napovedan kot gost popotnik g. Jože Kunstelj, župnik cerkve Srca Jezusovega v Repnjah. Imenovani opravlja tu tudi službo hišnega samostanskega duhovnika. Njegovo potovanje v Beograd je bilo vrnitev iz Vrbovskega na Hvaru, kjer je bil na letnem dopustu. Po 9-urni vožnji z vlakom Bar–Beograd je prispel v Beograd ob devetnajstih. Na kolodvoru sta ga pričakali s. Herma Jurkovič in s. Leonila Stopić. V provincialni hiši je še isti večer maševal. Drugi dan zjutraj ob tri četrt na šest je bilo somaševanje: g. Jože Kunstelj in g. Janez Jelen, ki deluje kot kaplan na Karaburmi in je obenem naš hišni duhovnik. Ker se je pokazala lepa priložnost za izlet, je g. Jelen še isti dan odpeljal našega gosta na znameniti Oplenac, ki leži v predelu Šumadije. S s. Lucijo Miklič, ki je bila te dni pri nas, sva se mu na prijazno povabilo radi pridružili. Po vožnji, ki je trajala uro in pol, smo obstali pred impozantno pravoslavno cerkvijo na Oplencu. Razdeljena je v zgornji in spodnji del. Vsi zidovi v njej so bogato dekorirani z mozaikom, ki je zmes stekla, porcelana in 14-karatnega zlata. V njem so prikazane freske 60 srbskih cerkva iz različnih obdobij zgodovine, največ iz časa od 13. Do 17. veka. Cela ekipa slikarjev je obšla mnogo srbskih samostanov in v njih kopirala freske. Po teh kopijah so bili potem izdelani kartoni za mozaik. Kartone je bilo treba nato prilagoditi velikosti in obliki zidnih površin cerkve na Oplencu. Tudi sama tehnika mozaika je zahtevala drugi način dela. Zaradi teh in drugih sprememb, ki so se jim morali podvreči slikarji, je nastala v cerkvi na Oplencu nova originalno zamišljena likovna celina. Niso pa dekorirani le zidovi cerkve. Tudi kapitlji stebrov so bogato okrašeni najprej z marmornatimi reliefi, a iz ozadja se svetlikajo kockice zlatega mozaika. Nadalje smo videli v cerkvi na Oplencu freske, kipe in portrete, ki predstavljajo mnoge prizore iz evangelija kakor tudi srbske vladarje od 13. stoletja dalje. Ko smo se spustili po stopnicah v spodnji del cerkve, smo se znašli v kripti, v kateri so v marmornatih tleh razporejeni grobovi vladarjev dinastija Karađorđevićev. Tudi kripta je vsa obložena z mozaikom. Ob vhodu vanjo so prikazani angeli varuhi in velika kompozicija dogodkov iz življenja svetega Sava. Vsa dekoracija v kripti spominja na umetnost srednjega veka. Po dvournem razgledovanju smo polni najlepših vtisov zapustili Oplenac, da smo mogli obiskati in pogledati še cerkev svetega Antona v Beogradu, delo velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Sestra Mamerta je tudi pripovedovala, kako hudo je bilo na koncu vojne, ko so bombe padale – ena tudi na njihovo hišo v Vojvode Milenka 48 in je prebila vhod. Zadelali so ga nekako z omaro in takrat so prihajali ruski osvoboditelji. Eden je hotel brezuspešno vdreti noter in vpil: „Открой, открой дверь! Будь то девушка или старушка – все одно“ »Ali deklica ali starka, vseeno!« Sestre so goreče molile v kapelici in osvoboditeljska nevarnost je šla mimo. Sestra Mamerta in šolske setre, pa tudi druge - so bile za nas in vse tamkajšnje ljudi kot skrbne mamice, ki so v Kristusovem duhu služile ljudem. One so pred vojno imele zavod za dekleta, ki so prihajale v glavno mesto države iskat delo, da se niso izgubile na ulici. Pri koncu vojne so zavezniki Beograd večkrat bombardirali. 24. maja 1944 so bombardirali tudi okolico cerkve Blažene Device Marije na Neimaru. Takrat je bilo ubitih več civilov, drugi so pa ostali ujeti pod ruševinami. Izredno se je takrat izkazal redovnik asumpcionist Franc Kerec iz te cerkve. Hodil je okrog in jih izkopaval. Bil je tak heroj, da je po vojni od nove oblasti dobil odlikovanje. Kot sem že omenil, smo bili duhovno zelo povezani s šolskimi sestrami. Sestra Digna, predstojnica Marijinih sester na Karaburmi, je bila, bolna – pa je le dočakala visoko starost po njenih lastnih besedah: »Stokavci so tega sveta prebivavci!« Pripovedovala je, kako je Vida Tomšičeva 1948 pregnala vse redovnice iz bolnic in samostanov – pa so morale sleči redovne obleke. Zavetje so našle v Srbiji in Črni gori. Ko je pa bila njena mati hudo bolna, je prosila ravno Marijine sestre, naj jo negujejo – in spravljive, kot so, so jo! Kakšno pričevanje prave krščanske ljubezni – na drugi strani pa farizejska zagrizenost zoper vero. Kot je bila naša družina tesno povezano s sestro Hedviko, ki smo jo otroci klicali »teta Hedvika«, tako smo bili salezijanci v Beogradu povezani z »belimi angeli« - kot so redovnicam pravili Srbi – posebej pa še križaricami in usmiljenkami; kot sem omenil, pa še posebej s šolskimi sestrami, h katerim sem tudi jaz nekaj let hodil vsak dan zgodaj zjutraj maševat. Naj jih Bog blagoslovi in jim da še veliko tako velikodušnih, nesebičnih in pobožnih poklicev, kot so bile one! Omenjena sestra Lucija Miklič je nekaj časa skrbno, požrtvovalno in vestno gospodinjila tudi pri svetem Jožefu Delavcu na Karaburmi. Doma je bila iz Mirne peči na Dolenjskem. Navadno se je šalila: »Poleti je Mirna peč, pozimi pa Hud prepir« - , ko se otroci zgnetejo na peč, da bi se pozimi ogreli. Poleti je peč pač prazna, pa je - MIRNA. ===Domovina, ti si zdravje 78 === Ivan Cankar je napisal črtico: »Domovina, ti si kakor zdravje.« Jaz bi pa iz svojih izkušenj lahko vzkliknil enako, le da bi izpustil besedico 'kakor': »Domovina, ti si zdravje.« 17. novembra 2000 sem imel prometno nesrečo v Sefkerinu blizu Pančeva. Zgodilo se je tako, da me je – bilo je že ponoči – zadel neki starejši možakar z avtomobilom, ker je baje – po njegovih besedah – zaspal. Tega seveda ni povedal miličnikom. Takoj so me odpeljali v bolnišnico v Pančevo z rešilcem. Poklical jih je z mobijem, ki ga je neki fant – za čudo, že leta 2000! – imel pri sebi in ni bilo treba iskati telefona v vasi, ki je bila kaka dva kilometra oddaljena. Na poti so me spremljali trije mladi fantje: Žolti, ki je tudi bil poškodovan po obrazu, in je sedaj factotum v internatu Emavs, obenem pa pomaga na škofiji; brat duhovnika Zolija Ernő, ki je sedaj veroučitelj v osnovni šoli; pa še neki avtoštopar, ki smo ga gredoč pobrali. Onadva sta me spremljala, da bi mi pokazala pot do Ivanova, kraja blizu Pančeva, kjer so imeli žegnanje in bi jaz bil slovesni pridigar. Pač zato, da ponoči ne bi taval in iskal poti. Avtoštopar ni bil nič poškodovan in je takoj odšel, onadva sta ostala pri avtomobilu, mene pa so peljali na zračni blazini, tako da strtega desnega kolena nisem niti čutil. To se je hudo spremenilo, ko so me sneli iz avta. Začutil sem grozne bolečine. Nastala pa je težava – kdo bo to plačal! Zato so sredi noči klicali naša duhovnika Stanka in Stojana v Mužljo, da sta se takoj osebno pripeljala kakih osemdeset kilometrov daleč. Šele ko je bolnica dobila jamstvo, da bo moje zdravljenje plačano, so me sprejeli na oddelek. Res ni bilo veliko – za skoraj mesec dni okrog 300 mark. Če bi bili humani kot niso bili, bi me brezpogojno sprejeli – pa tedaj še ni bilo pogodbe o zavarovanju med Slovenijo in Srbijo. Najprej so mi zašili jezik, ki sem si ga pregriznil ob trku; nato pa so operirali koleno in zvezali strto ploščico z neko žico. Tam sem ležal kot hlod in sem mislil, da ne bom mogel nikoli več hoditi, saj so mi nogo tudi dali v gips. Ni bilo nikakršnih vaj, in tako je telo vedno bolj hiralo. Ne bom omenjal malomarnosti in površnosti, s katero so nekateri delali – saj so me pustili tudi po uro čakati zunaj na mrazu, ko so me vozili na rentgen, ali pa so me hoteli kar brez odeje poslati nazaj v Zrenjanin v njihovem rešilcu. Gotovo bi bil zmrznil v hladnem avtomobilu, če bi mi potem le ne dali odeje ob jamstvu, da jo bomo vrnili bolnici. Skratka: nismo imeli nobenih zvez z bolnico. To, da smo prej prinašali tja precej zdravil, so že davnaj pozabili. Hodil me je sicer vadit neki terapevt-zdravnik, vendar se kosti še niso bile dovolj zarastle, ampak samo prividno, kot so ugotovili pozneje v Topolšici. Zato me je noga tako dolgo bolela. Končno so me poslali v Slovenijo. Peljal me je gospod Jože Hafner, ki je bil župnik pri BDM v Beogradu, in je gredoč ponoči obiskoval še svoje sorodnike po nekih hribih, ki jih polovico ni bilo doma. V Sloveniji pa presenečenje za presenečenjem. Najprej pri mojem osebnem zdravniku Boštjanu Hostniku, ki je za bolečo nogo predpisal hlajenje. Samo malo leda, pa se je bolečina – ki me je prej mučila dneve in dneve – kaj hitro umirila. Tam doli se pa tega nihče ni spomnil. Potem so me odpeljali v toplice Topolšica. Dobil sem dva tedna, a so mi podaljšali na tri. V toplicah so mi svetovali, naj prosim še za četrti teden. Res sem poklical in javila se je neka zdravnica, ki je bila res dobrega srca. Ko je slišala mojo prošnjo, je takoj dejala: »Kako vendar, da ste našli ravno mene, ki sem tako dobrosrčna. Četrti teden damo le za otroke – toda vi ga boste dobili.« Kaj naj še dodam! Bil sem ji neizmerno hvaležen, saj mi je tista terapija veliko pomenila in me okrepila. V znamenje hvaležnosti sem napisal v knjigo vtisov izvirno pesem – črkostih. {| class="wikitable" |- ! TOPLICE TOPOLŠICA (akrostih 20. II. 2001) |- | <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> |} Takrat v Topolšici smo imeli časa na pretek. Res je sicer, da so nas zaposlili s terapijami in sicer zelo resno. Neka maserka je hodila vsako jutro zgodaj zjutraj masirat in to z Dobrne! Pa je rame in vrat dobro uredila ne le meni, ampak tudi drugim. Bili pa so tam tudi vojaki na civilnem služenju vojaškega roka. To so bili pridni fantje, ki so vsestransko pomagali, saj je bil tam tudi center za bolne od skleroze multiplex. Za njihove mlade sile pa ni bilo vedno zadosti dela, pa so se dolgočasili in pogovarjali, ter s tem seveda motili osebje. Pa je bil načelnik odločen in je dal v sobano napis: »Kdor nima kaj delati, naj tega ne počne tukaj!« In je menda pomagalo. Včasih so me prišli obiskat tudi bratje in sestre, saj Topolšica ni daleč od moje rojstne vasi Šentilja. Nekatere so ob nedeljah vozili tudi k maši – jaz pa se za to še nisem čutil sposobnega in sem maševal kar v sobi. Da nisem imel družbe, ki bi me pri zbrani molitvi lahko ovirala, mi je ekonom Blaž Cuderman rad doplačal razliko in tako sem se res lahko v miru pogovarjal z ljubim Bogom. V tistem času so hoteli v slovenske šole uvesti tako imenovani »kondomat«, kjer bi šolarji lahko kupovali kondome-zaščitna sredstva kot drugje kavo, čaj ali čokolado. Temu se je odločno uprl naš salezijanski župnik v Radencih Peter Ivančič, in so ga v njegovi skrbi za mlade starši čvrsto podprli. Po časopisih so proti njemu zagnali hudo gonjo, in vanjo vpletli tudi škofa Vekoslava Grmiča, ki je menil, da se tako ne govori. Verjetno on, ki je bil bolj liberalno usmerjen, v preprečevanju spočetja in prezgodnjem spolnem udejstvovanju ni videl ne greha ne česa napačnega, saj je javno okregal našega korajžnega župnika prek časopisov: „Tako se ne govori!“ Ali pa naj en dušni pastir podpira grešno početje mladih in njihovih učiteljev? V tem primeru je večina dala prav župniku. Te zadeve sem lahko spremljal prek poročil, saj je bil v vsaki sobi televizor. Čeprav gonja ni jenjala, so morali „napredni“ kondomatarji le popustiti. Posledica pa je bila, da so kondomate le umaknili. Moj spev nikjer ni bil objavljen; z njim nisem imel namena nikogar žaliti, ampak le hudomušno namigniti, da je spolni odnos in sploh človeški odnos nekaj več, kot pa popiti koka-kolo, pojesti piškot ali pokaditi cigareto. Pri umetnem preprečevanju spočetja pa partnerja iščeta le užitek, izogniti pa se hočeta obveznosti sprejemanja in vzgajanja otrok, kar je podobna pregreha pri vseh tovrstnih stranpotih. V zvezi s tem sem torej napisal črkostih: {| class="wikitable" |- ! Kondomata nikar! (sonet-akrostih 2001) |- | <poem> Ko liberalci v parlamentu so sedeli, »Osrečiti« slovenske mladce so hoteli. Ne dajo računalnika jim – avtomata, Dovlečejo nesnago tujo – kondomata. O, zdaj obeta Kranjcem se prihodnost zlata: Moralo bo krojil napuh vam birokrata! A kadar zataji hudičeva naprava – Takoj odprta bližnjica je pač do – splava. Al' pravijo otrokom skrbni oče, mati: »Narava grehu zna se kruto maščevati. Prešernež hoče razbrzdano v greh bezljati. Ko všeč nam bo, kar v vesti božji glas nam pravi – Ah, treba odgovornost v mladi nam državi – Razvijali se bomo res v svobodi pravi.« </poem> |} === Dolgotrajno okrevanje 81 === Po toplicah so me sprejeli na Rakovniku v oskrbo. Tam pa novo presenečenje: iz Soče je vsak dan pome prišel taksi, ki me je tudi pripeljal nazaj. Tako lahko rečem, da je bilo zdravljenje res temeljito in učinkovito. Napisal sem članek za revijo Zdravje, kjer sem vse to opisal. Ne spomnim se, ali sem ga tudi odposlal. Natisnjenega nisem videl nikoli. Naslov članka pa je bil: »Domovina, ti si kakor zdravje!« Kako ne bi bil navdušen: takšna skrb in strokovnost v Sloveniji, ki je v tistih časih manjkala – vsaj pri nekaterih – v Srbiji. Ali nisem nekje prej omenil, da so jo, zaradi takratne zgrešene politike vodilnih, zadele sankcije in embargo. V Pančevem so mi nekatere dobre sestre dejale: »Vidite, saj smo nekatere dobre. Nismo vse take kot tista in tista.« In to je bilo res. Ko so me sredi noči pripeljali v Pančevem v bolniško sobo, so tam prav vsi kadili, da je bilo zadušljivo. Prosil sem jih, naj ne kadijo, pa so se mi posmehovali: »Če ti ni všeč, pa pojdi v drugo sobo.« - ko se nisem sploh mogel premikati. Tisti pa, ki je bil sicer res najbolj strasten kadilec, pa mi je v resnici največkrat pomagal, kolikor je mogel. Povsod se najdejo dobri ljudje. Po operaciji smo bili v šok-sobi samo trije in tam mislim, da ni bilo kajenja. Eden je bil miroljuben, drugi pa pretepač. Bil pa je silno močan. Ko se je vračal nekje iz polja, si je zlomil nogo. In s tako zlomljeno nogo se je pripeljal z motorjem do kraja, da so mu nudili prvo pomoč. Kraj je bil nekje blizu Pančeva – mislim, da Kovačica. Njegov oče je bil Srb, mati Slovakinja, on pa je bil fanatičen pristaš Arkana, s katerim je bil skupaj v vojski in njenem etničnem čiščenju. Groza me je prevzemala, ko sem moral poslušati njegove vojaške in ljubezenske dogodivščine. Ni pa poznal nobenega heca in me je – kljub temu, da je bil sam skoraj nepokreten – dvakrat hotel pretepsti. Prvič sem ga nekako sam umiril, drugič sem se pa na nagovarjanje sester pritožil pri zdravniku. Verjetno mu je zagrozil z odpustom, kajti pozneje me je pustil pri miru. Toda tudi on je bil samo bolnik, in je revež opolnoči prosil za kako sredstvo za lajšanje bolečin. Sestre so bile daleč, zvonca ni bilo nobenega v stari bolnici iz časa Marije Terezije, bolečine pa vedno hujše. Začel je klicati: »Sestra, sestra!« Pa ni bilo nobenega odziva. Tedaj v nesreči smo se pa združili, in vsi složno začeli klicati sestro. Tako vpitje pa so le slišale, in ni pritekla le ena, ampak kar štiri – in ravno proti meni, ki sem menda najbolj kričal. »Kaj tako vpiješ, kaj ti je treba?« »Ne meni, ampak našega kolega zelo boli noga in ne more spati.« No, sedaj je dobil, kar je iskal. »Bumf!« mu je udarila iglo v bedro, da je kar zastokal. »Sedaj ne vem, kje me bolj boli: ali tam, kjer je bil zlom, ali tam, kjer me je zbodla z iglo.« No, počasi je le začelo delovati in je revež končno zaspal. Velika tolažba so mi bili obiski duhovnikov. Pančevski župnik Mihály Erős mi je omogočil prejem zakramentov. Dobil sem tudi vino in hostije, da sem lahko v takem obupnem stanju vsaj maševal. Obiskala me je celo večkrat sestrična Pavla iz Beograda, ki mi je vedno kaj prinesla. Prišli so me obiskat tudi farani iz Mužlje, med njimi Aranka Palatinus , Terezika Szabó, pokojna Irén Gera, in še nekateri drugi. To mi je bilo res v veliko tolažbo in spodbudo. Prišla pa je tudi iz Pančeva gospa Mimica, Slovenka, ki je nekdaj delala v tej bolnici in je vedno prinesla pravo sonce v tisto žalostno staro stavbo in me skoraj vsak dan obiskala. Ona je požrtvovalno obiskovala tudi druge bolnike. Zaradi stresa po nesreči sem skoraj vsak dan jokal. Nič nisem mogel za to: kar samo je prišlo. Tisti jok je prenehal šele nekaj mesecev po nesreči, ko sem že bil na okrevanju v Topolšici. Pa me je ona nekoč vprašala, kako se imam. Ne vem, kaj da sem odgovoril, najbrže da se ne počutim dobro. Pa mi je dala modra Mimica moder nasvet: »Kadar te vprašajo, kako se imaš, vedno reči, da se imaš dobro. Takrat te ne bodo nič več spraševali in bodo od nevoščljivosti popokali, da je kdo na svetu, ki mu je dobro.«   === Blagoslov hiš 82 === Čeprav so o blagoslovu hiš mnenja deljena, je tukaj na Jugu nekaj samo po sebi umevnega, da duhovniki vsako leto obiščejo vernike in blagoslovijo hišo ali stanovanje. Ta blagoslov ne gre le hiši, ampak predvsem njenim prebivalcem. Pravoslavni imajo tak podoben obisk kar trikrat letno: o Božiču, o Veliki noči in ob krstni slavi. Zato smo lahko tudi pod komunizmom brez težav obiskovali katerekoli družine, češ da blagoslavljamo hišo. Ta blagoslov prinaša veliko dobrega: #Duhovnik lahko tako najde razlog, da obišče vse svoje farane in spozna njih in njihove potrebe. Navada je, da mu ljudje kaj malega darujejo »za kavo«, kar je v tistih težkih razmerah bila velika pomoč. #Možno se je dogovarjati glede delitve zakramentov. V hiši so morebiti nekrščeni otroci, mladi morda niso bili pri obhajilu ali birmi, zaročenci pa bi morebiti radi uredili cerkveno poroko. Tukaj je prilika, da se poučijo o veri in morali tudi tisti, ki sicer ne hodijo v cerkev in bi ne slišali verskega pouka. #Največjo korist pa imajo od takega obiska bolniki. Oni ne morejo v cerkev, čeprav bi mnogi od njih želeli k maši. Ne morejo k zakramentom, ker jih nima kdo peljati ali pa jih noče. Kot bolni imajo tudi to prednost, da lahko prejemajo zakramente tudi v neurejenih razmerah. Bolnik pravzaprav tako ne more grešiti. Če pa potrpežljivo prenaša bolezen in ni siten in prezahteven do svojih domačih, potem mu je ta čas preizkušnje celo v veliko duhovno korist. #Glede gorečnosti za obiskovanje družin so nam dali zgled ravno pravoslavci. Neki mladi duhovnik mi je pravil, da jim je patriarh German naročil, naj hodijo vprašat v vsako stanovanje, ali hoče kdo »svetiti vodico«. Res so se napotili, tudi po zapuščenih predmestjih. Mislim da je bilo nekje na Petlovem brdu v Beogradu. Ta duhovnik je šel od vrat do vrat. Pri nekih vratih je stopil ven nek oficir. Ko je videl duhovnika in slišal njegovo željo, ga je pljunil v obraz. Duhovnik pa se ni dal zmesti: obrisal je pljunek, odpustil brezvercu in mirno nadaljeval delo. V zvezi z blagoslovom hiš sem tudi jaz doživel marsikaj zanimivega. Leta 1976 sem blagoslovil hišo v Kotežu pri družini Szél: mož je bil katoličan, žena pa pravoslavka – pravzaprav pa brezverka, iz partizanske hiše. Naslednje leto pozimi se je ob obisku mož izgovarjal, da ne sme dati hiše zopet blagosloviti, kajti žena ne želi blagoslova od katoliškega duhovnika. In res ni bilo blagoslova. Istega leta sta za prvi maj odpotovala na oddih nekam v Slavonijo. V gozdu, kjer sta navadno šotorila, je bila na novo postavljena železna štanga- zadosti močna ovira in neoznačena, da je nista opazila v jutranjem mraku. Z vso silo in brzino sta se torej vanjo zaletela – in ostala na mestu mrtva. Njuno hčerko-edinko je torej morala prevzeti stara mama, ki je bivala na naši Stari Karaburmi. Da je treba spoštovati Boga in verske običaje, kakor tudi nedejski počitek in udeležbo pri sveti maši, so mi nekaj let pozneje pripovedovali in potrjevali z naslednjo zgodbo v Mokronogu, ko sem hodil župniku Jožetu Zrimu pol leta pomagat. Neki mladenič se je med velikonočno procesijo nalašč vozil okrog z motorjem, samo da je motil slovesnost. Čeprav je bil sicer dober šofer, se je na ovinku tako nesrečno na očigled vseh zaletel v neko sicer mlado drevo, ki se je na očivid vseh naenkrat podrlo nanj, tako da je bil na mestu mrtev. V isti fari je prav tako neki mlad fant, ki se je hotel pokazati zavednega brezbožnika, javno na Veliki petek jedel meso: »Takole pa se Bog draži!« Bogu pa izgleda, da ni bilo do šale in da je izzivanje resno vzel: fantu je postalo slabo in preden so ga mogli pripeljati v bolnico, je v hudih bolečinah izdihnil.   === Obisk bolnikov 83 === Kot sem omenil, je mogoče pri blagoslovu hiš obenem priti v stik z najbolj ranljivimi skupinami vernikov, a to so bolniki, posebno tisti, ki so vezani na posteljo. Ko je v moji rani mladosti naša dobra soseda Obrezela morala na stara leta iti v dom, smo se pohujševali; pa sem jo večkrat obiskal na Herberštajnu, kjer je bil takrat dom onemoglih – pa to ni bila nikaršna sirotišnica, ampak imenitno urejeno bivališče, ki so ga pozneje uredili za srečanja visoke družbe. Kmalu sem se prepričal, da je za nekatere dom veliko boljša rešitev, ko pa da bi bili doma, kjer jim ne morejo ali nočejo ustrezno postreči. Ko sem hodil na Rudnik poučevat verouk tri leta pred novo mašo kot bogoslovec, je dejal župnik Franc Štuhec, da nekaterim zakrknjenim grešnikom odreče cerkveni pogreb, ker celo pred smrtjo nočejo prejeti zakramentov. Jaz sem si tedaj mislil, da bo moje delovanje bolj vztrajno, zlasti glede obiskovanja bolnikov, in da jih bom tako dolgo obiskoval, da bodo vsi prejeli zakramente. Nisem si mogel predstavljati, da je to bolj trd oreh, kot pa sem si mislil nekdaj; hudi duh namreč dobro ve, da se bliža človeku konec zemeljskega življenja pa napne vse sile, da bi preprečil njegovo spreobrnitev. Pri tem mu včasih pomagajo tudi domači, ki ne pokličejo duhovnika k bolniku, ali pa preprečijo njegov prihod v praznoverju, češ da bo bolnik zato umrl. Človek je seveda svoboden pri odločitvah: veliko pa pomaga prijazen pristop, ponižnost in molitev. V Cerknici je bilo moje prvo kaplansko mesto. Previdevanje se mi to nekajkrat ni posrečilo, in sem si to zelo gnal k srcu – ker je bila vmes tudi moja opustitev ali odlgaanje. Večkrat pa se je posrečilo celo tam, kjer ni bilo upanja, da se je bolnik spravil z Bogom. Prav pri odhodu iz Cerknice v Beograd sem imel glede tega sitnosti, ker sem nekega ponesrečenca v prometni nesreči mazilil. Skoraj vse bolnike pa se mi je posrečilo pripravita na odhod na drugi svet med kaplanovanjem na Bučki. Glavno odgovornost sem imel za to faro, ki je sicer velika po površini, štela je pa takrat malo manj kot 600 prebivalcev. Za čuda, da so v tej fari, ki je v stari Avstriji veljala za liberalno, stari in mladi zelo lepo hodili k mašam ob osmih in desetih: skoraj vedno je bila cerkev polna. Jaz sem se pa tudi trudil, da jim vedno najdem kako zanimivo zgodbo in da razložim temeljito kako versko ali nravno resnico – in kako so poslušali fantje, ki so se zbirali na koru, poleg pevcev, ki jih je vodila neutrudna in vse pesmi poznavajoča Mimi. Ko sem prišel 1975 v Beograd, v na novoustanovljeno župnijo, sem takoj opazil, da prihajajo le prijavljat pogrebe – in kar vsi po vrsti so umrli neprevideni. Zato sem krenil na blagoslov hiš po mestu Beogradu, pa tudi prek Donave, ker smo tudi to področje duhovno oskrbovali: po Borči, pa tudi po okoliških naseljih, ki jih je kar precej: Krnjača, Vrbovski, Jabučki rit, Glogonjski rit, Ovča. V Krnjači sem se srečal s starim pravoslavnim duhovnikom, ki je podobno križaril po teh vaseh, kjer je takrat bilo mnogo nekrščenih – in jih je krščeval kar doma. Ker tam ni bilo cerkve, je svojo hišo preuredil v Krnjači v cerkvico – ki še danes stoji. Oblasti so mu zagrozile, da bodo »na črno preurejeno cerkev« podrle – pa je dejal: »Če boste to storili, bodo v tujini za vašo nestrpnost takoj zvedeli« - pa cerkve niso podrli. V Borči – kjer je bilo žegnanje za Povišanje svetega križa 14. septembra, smo si bili dobri tudi s pravoslavnim popom Perom, ki je bil sicer Rus po rodu. Za praznike smo se medsebojno obiskovali. Ta goreči duhovnik je dejal, da tudi on obiskuje bolnike – vendar se jih boji opomniti na prejem zakramentov, da se ne bi prestrašili. Jaz sem mu dejal, da jim jaz to ob prvi priliki omenim, in da večinoma sprejmejo povabilo. Večkrat se domači bolj bojijo poklicati duhovnika, kot pa sam prizadeti bolnik in sicer v vraževernem strahu, da bo, če bo prišel duhovnik, bolnik umrl. Jezus pa ne prinaša smrti, ampak zdravje in življenje, večno življenje. To vraževerno krivo vero pa lahko odpravi goreč duhovnik le s tem, da redno obiskuje vse bolnike. Takrat se družina in drugi prepričajo, da Jezus ne prinaša smrti, ampak prav nasprotno; kjer pa duhovnik obisuje le bolnike, ki so že na koncu, navadno takemu obisku res sledi smrt. Ko sem prišel ves goreč v Srbijo, so v Borči prosili za krst: mati pravoslavka, oče katoličan. Po pretirani tedanji slovenski pokoncilski praksi sem tudi jaz zahteval temeljito pripravo (pa so bili sicer dobri verniki). Pa mi pravi oče Pero čez kak mesec priprave: »Kaj tako komplicirate – dajte vendar krstiti tega otroka; drugače ga bom jaz!« Na njegovo besedo nisem več zavlačeval. Pravili pa so, da je v tistem pokoncilskem času na splošno v Sloveniji, posebej pa še v Ljubljani, vladala taka strogost pri delitvi krsta, da so nekateri katoličani nosili svoje dojenčke krščevat v pravoslavno cerkev. Na splošno je dal glede delitve svetih zakramentov odlične in trajno veljavne smernice že sicer zahtevni, učeni renesančni mož, vendar blagi in razumevajoči cerkveni učitelj sveti Frančišek Saleški: »Zakramenti so bolje spravljeni v rokah tistih, ki jih delijo široko, kot tistih, ki jih delijo ozko!« O tem sem se pozneje sam prepričal, tudi glede obhajanja civilno poročenih – če le pokažejo malo dobre volje, da bodo živeli kot brat in sestra, ali pa če jih muči kaka resna bolezen ali starost. Nekateri od njih so pa dejali, da tako živijo vsaj že eno desetletje. Podobno sem ravnal tudi po prihodu v Mužljo. Slišal sem, da je neki Mužljanec hudo bolan v bolnišnici. Bilo je 29. novembra 1984, ko je bil državni praznik. Šel sem ga obiskat s kolesom, pa mi je dol padla veriga na sredi pota. Nisem razumel tihega opomina, in sem nadaljeval do kirurgije. Takrat pa na oddelku naenkrat preplah – in so poklicali celo miličnika. Pozneje sem zvedel, da tam dela zagrizena brezbožnica, ki ne mara duhovnikov – in je ona poklicala policijo. Šel sem z njim v sprejemnico, kjer mi je dejal, da je moral priti, ker so ga poklicali. Vprašal me je, kaj je bilo. Povedal sem, da sem slišal, da na tem oddelku leži hudo bolan neki naš zelo goreč vernik (to sem si izmislil, menda je bil celo v partiji), pa sem ga obiskal. Ta miličnik je bil zelo razumevajoč in me je vprašal, če že znam kaj madžarsko. Dejal sem mu, da zelo malo, še manj pa razumem. »Tudi moja žena je Madžarica. Kajne, da je madžarščina težek jezik.« Seveda sem mu pritrdil. Poslovil se je z navodilom, naj bom pri obiskih bolnikov zelo obziren in zelo previden, kar sem mu rad obljubil. Sicer pa v tistih časih osebje in zdravniki niso imeli ničesar zoper duhovnike, in se je dalo vsaj nekaj narediti v tem pogledu. Nekoč drugič sem obiskal nekega nezavestnega bolnika na oddelku v baraki, ki so mu pravili »Nervno«. Nisem mogel drugega, ko da sem ga mazilil, in sem se hitro oddaljil iz bolnice. Po nekaj mesecih mi je pripovedoval moj pravoslavni kolega Anđelko, kaj se je dogajalo potem: »Ko sem prišel v bolnico, me vratar ni pustil naprej.« Oblečen sem bil v talar kot navadno. Pa sem vprašal: »Zakaj me ne pustite noter?« - »Zato, ker nepooblaščeno obiskujete bolnike. Pred kratkim ste bili pri enem takem bolniku, in ste nato odšli naglo iz bolnice.« »To pa že ne bo držalo; jaz hodim sedaj na obisk le k svoji ženi, ki leži na nekem drugem oddelku. Ne obiskujem drugih bolnikov v bolnici.« Tako je bilo. Nisem imel konkurence pri obiskovanju bolnikov v bolnici med pravoslavnimi, pa tudi ne med katoliškimi kolegi. A bi bilo dobro. Seveda so se razmere precej popravile po demokratičnih spremembah, najprej že 1989, nato pa 2000. V Bački je več katoličanov in tam duhovnk na splošno ima neomejen dostop do vernikov. Korona je pa te obiske zacementirala. Čeprav je glavna nevarnost vsaj zaenkrat minila, velja marsikod prepoved obiskov za vse, tudi za duhovnika, v bolnicah še danes. To dejstvo je žalostno, saj pušča vse, ne le kovid-bolnike, v osamljenosti, ko bi bili dobre in tolažilne besede, pa tudi duhovne tolažbe po molitvi in zakramentih, najbolj potrebni. Ko sem tako hodil na obiske, sem 1985 opazil na stavbi stare ginekologije v Zrenjaninu, v kletnem delu, papir z napisom: »Sveštenim licima zabranjen pristup.« (Duhovniškim osebam prepovedan vstop). Jaz sem si to prepoved razlagal takole, češ da seveda velja za partijce, ker jo je sklenila partija. Jaz pa nisem njihov član, zato zame ne velja. In sem po možnosti nadaljeval z obiski bolnikov, kar jim je prineslo veliko duhovnega veselja in tolažbe, marsikomu je pa Jezus tudi zdravje okrepil. === Na Rudniku stran 85 === Rudnik pri Ljubljani je bil župnija, kamor sem hodil za časa bogoslovja skozi tri leta poučevat verouk. Takrat je župnikoval Franc Štuhec, ki je bil prej urednik salezijanskih »Knjižic« na Opčinah pri Trstu. Župnija je bila šele v nastanku in so bila cela področja, od koder otroci niso hodili niti k verouku niti k maši. Mislim, da je bil najbolj veren del na hribovitih Orlah, od koder so vsi otroci redno hodili k maši in verouku. Novo naselje – med starim Rudnikom v dolini in Rakovnikom – skorajda ni imelo zveze s cerkvijo – niti z Rudnikom niti z Rakovnikom. Štuhec je imel to zanimivo navado, da je velike ministrante (iz višjih razredov) postavil med mašo kot nekake statiste: bili so poleg oltarja, čeprav niso ministrirali – in so tako vendarle vsako nedeljo bili pri maši. Vedno jim je tudi kaj podaril, kako sladkarijo itd, da jih je malo navezal na cerkev. Imeli smo tudi namizni nogomet, ki so ga zlasti fantje radi igrali. Jaz sem hodil na Rudnik navadno z avtobusom, včasih pa tudi peš. S seboj sem nosil magnetofon oziroma filmčke, ki smo jih potem gledali – to so bili dia-filmine od eledici iz Turina, ki jih je sobrat Vinko Furlan prinašal iz Trsta. On jih je tudi razmnoževal – in jim dal po potrebi slovenske podnapise. Imel sem nižje razrede vključno s petim, kjer pa so bili že nekateri navihanci; drugače pa z njimi ni bilo težav. Verouk smo imeli ob sobotah in so sorazmerno redno prihajali. Razumljivo, da je višje razrede imel izkušani župnik, ki je organiziral tudi veliko romanj. Neko prvo postno nedeljo je vprašal gospod Štuhec otroke: »Zakaj je danes vijoličasta barva v cerkvi?« Pa je eden pogumno odgovoril: »Ker je dan žena«. (Bil je namreč osmi marec – slučajno tisto leto na prvo postno nedeljo. Seveda so se vsi zasmejali. Za časa njegovega župnikovanja je imel novo mašo tudi Tine Erklavc (Martin, r. 11.xi.1941 – Ljubljana-Rudnik, duhovniško posvečenje 29.vi.1970). Takrat je bila maša na prostem, pred župniščem, in vse skupaj velika slovesnost, a 1974 je bil kaplan v Dolenjskih Toplicah. Pri novomašnem slavju je pripovedoval, kako so ju oba z bratom hoteli strpati v zavod, kjer bi ju odtegnili krščanski vzgoji. Pred predatorji sta bežala tudi kar prek streh in sta uspešno pobegnila. Žal je Tine umrl še zelo mlad, ko je bil župnik nekje na Gorenjskem. Že njegov brat Franc (*1932, posvečen 1961) je bil duhovnik. Pozneje je bil župnik v Veliki dolini blizu hrvaške meje. Tam smo ga obiskali rudniški romarji. Pokazal je, kako je izoliral cerkev. Kakega pol metra so nad zemljo izolirali. spodaj so kamen samo fugirali in ne ometali. Tako bo ostalo stalno, da lahko vlaga gre ven. Kjer ponovno ometejo, vlaga pod ometom zopet gre gor in tako uničuje zid. Takrat smo bili gosti v gradu Mokrice. Kosilo je bilo zelo slovesno, vendar smo dolgo čakali in ljudje so se šalili, da so kuharji šli šele lovit kokoši. No, kosilo je trajalo dolgo, vendar je bilo odlično pripravljeno. Pozneje sem se z njim srečal kot kaplan v Škocjanu pri Novem mestu, kjer je bil župnik v Šentjerneju ter smo bili v isti – leskovški dekaniji. Bil je izredno goreč dušni pastir. Veliko je sam popravljal cerkve, zlasti podružnice. Pri tem ga je zadela kap in je nazadnje bil kanonik v novomeškem kapitlju. Kako je bil goreč, pove podatek, da je šel vsak prvi petek obiskat 87 bolnikov! Ko je bila priprava na birmo, so bili pri birmi tudi tisti otroci, ki so hodili v šolo v Šentjernej iz Dobruške vasi – in so ob nedeljah hodili vsi brez izjeme k maši v Šentjernej, da so dokazali obisk maše. Franc Štuhec je imel mnogo znancev in prijateljev v Trstu. eden izmed njih je bil tudi Linari, ki je izdeloval peči za ogrevanje velikih prostorov – zlasti cerkva; ogrevanje je bilo na mazut, ali pa tudi na premog, nafto, drva. Peč je bila zunaj prostora, notri pa dve odprtini z rešetkami. skozi eno je prihajal topel zrak, skozi drugo pa je odhajal mrzel zrak. Tako se je cerkev kmalu segrela. Štuhec se je zelo dal na širjenje teh peči po Jugoslaviji. Ko se je pa začela po Titovem pismu 1972. leta menjati oblast – so prišli drugače usmerjeni. Na take nagle spremembe duhovniki niso bili pripravljeni. Tako je celo urednik krščanskega tednika Družina – Ivan Merlak – zaradi tozadevnih sprememb in omejitev svobodnega tiska zaradi stresa zbolel. Glasilo občin Vič-Rudnik je objavilo članek z bombastičnim naslovom: »Pri stoti peči se je vžgalo.« Cikali so na takratnega rudniškega župnika Štuheca, ki se je ukvarjal s pečmi. Tudi mene je nagovarjal, naj mu pri tem pomagam – pa sem odklonil, češ da to ni duhovniško delo. In pokazalo se je, da sem imel prav. Zaradi javnih napadov se je zopet umaknil na Opčine. === Cerknica stran 86 === Najprej, ko sem prišel v Cerknico, sem dobil po pošti vabilo, naj pristopim v Ciril-Metodovsko društvo katoliških duhovnikov. To je bilo društvo, ki naj bi bilo kot nasprotje škofom v imenu državi (bolj) zvestih duhovnikov. Pomota je bila v tem, da so vanj vstopali odlični duhovniki samo zato, da so lahko v miru opravljali svojo službo. Tako so bili v njem skoraj vsi profesorji na Teološki fakulteti, potem Jože Vesenjak – ki je bil takrat župnik v Šoštanju, pozneje spiritual, pa salezijanski pridigar misijonov Franc Mihelčič, in še nekaj drugih – eden bolj goreč od drugega. To pomeni, da komunistična zamisel ni naletela na plodno tlo, saj so ti kot društvo lahko izdajali tudi odlične veroučne knjige, v miru pridigali in opravljali druge dušnopastirske dolžnosti ter zbirali mladino, obenem pa bili zvesti škofom in papežu včasih še bolj od drugih duhovnikov. Jaz o tem društvu nisem imel dobrega mnenja že iz bogoslovja in sem napisal na kuverto: »Nazaj, ne sprejme!« Ko je nastopil službo 1978 novi papež Janez Pavel II., je takoj obsodil taka društva, češ da razdirajo Cerkev in eden od prvih, ki je javno iz njega izstopil, je bil Jože Vesenjak. Druga zadeva, ki so jo začeli počenjati po Titovem pismu, je bilo motenje pogrebov. Krsta in poroke mi župnik Pungerčar ni prepuščal, morda kak krst. Tako se nisem v teh treh letih niti naučil poročati. opravil pa sem nekaj pogrebov. Pri enem od pogrebov – šli smo mimo kapelice blizu Loškega proti župnijski cerkvi. Kot navadno sta ob meni šla ministranta, naprej pa je šel večji ministrant s križem. Pa sta se kar med pogrebom vrinila dva komunista z zastavo, stopila pred križ in fanta križonosca nagnala nazaj k meni. Fant je prišel k meni, in rekel, da sta ga onadva nagnala. Poslal sem ga nazaj na čelo sprevoda, saj je od zmeraj bila navada, da križ gre naprej. Pa sta ga onadva spet nagnala nazaj. Tedaj sem rekel fantu: »Ti hodi kar tukaj pred menoj. Pred venci pa naj hodita onadva. Čeprav bi po stari navadi moral ti hoditi spredaj, se ne bomo igrali pri pogrebu politike kot oni, zlasti iz spoštovanja do pokojnega in do sorodnikov.« Tako je tudi bilo, in odslej vedno, da je naprej hodil eden ali dva možakarja s slovensko zastavo. Meni se je to zdelo za malo, ampak sem si mislil, da nima smisla zganjati cirkusa, kot ga komunisti, zlasti ne na pogrebih. In okoliščine so pokazale, da sem imel prav. Takratna oblast je poskušala vriniti zastavo tudi pri pogrebih na Hrvaškem, in sicer v Medmurju. Pa so župniki vprašali takratnega zagrebškega nadškofa in kardinala Franja Kuharića, ki je nedvoumno razsodil: „Pri pogrebih, ki jih vodi katoliški duhovnik, gre križ naprej kot doslej. Če hočejo nositi zastavo, jo lahko za križem, nikakor pa ne pred njim. Komur pa ni všeč, da bi imel krščanski pogreb s križem v ospredju, pa bo lahko imel civilni pogreb. Prepovedujem, da bi duhovnik spremljal pogreb, če ni križ na čelu.“ In ni bilo več poskusov za motenje katoliških pogrebov. V Cerknici so mi v najlepšem spominu ostali otroci. Tudi tukaj je imel starejše razrede župnik – pozneje je postal tudi dekan – Jože Pungerčar. nižje razrede do vključno šestega sem pa poučeval večinoma jaz, nekaj pa tudi sestra organistinja gospa Justina. Razredi so bili številni in otroci so skoraj vsi redno prihajali k verouku. Še danes se čudim, kako je bilo mogoče, da so bili tudi v šestem razredu prav vsi otroci izredno mirni in pridni. Če sem primerjal tiste na Rudniku, je bilo res opaziti razliko: poznalo se je, da so dolga leta spadai pod samostan Bistra. Med ljudmi je bil znan rek: „Pod opatovo palico se kmetom dobro godi.“ Moj predhodnik kaplan je menda ponočeval, pa je tudi meni župnik strogo zabičal večerne izhode, kar sem mu pa zameril in nisem šel niti tedaj, ko so me enkrat klicali k bolniku; to seveda ni bilo v redu. Ko sem bil nekoč v Martinjaku za prvi petek na obisku bolnikov, so mi rekli, da je razen tiste, ki smo jo redno obiskovali, bolna tudi ena druga gospa. Ko sem jo obiskal in ji predložil prejem zakramentom, je rekla, da jih ne potrebuje ker da še ne misli umret. To je tisto vraževerje, češ da bo človek umrl, če ga obišče duhovnik. Pritožila se je celo župniku. Kmalu potem jo je kap in ne vem, ali jo je duhovnik, ki so ga poklicali domači, še našel živo. V Cerknici sicer so otroci radi gledali filmčke. Imel sem dobro ekipo mladih, ki so brali besedila, vmes pa je igrala glasba s plošč – kar je zelo lahko uskladiti z besedilom, ko iglo premakneš na želeno mesto. Poleg tega smo pripravili tudi Miklavža, po Gržinčičevi opereti »Miklavž prihaja« - in je bilo veliko zanimanje. Že v noviciatu sem skupaj z nekaterimi drugimi novinci prosil za misijone; to prošnjo sem ponovil sedaj. Namesto v misijone pa so me predstojniki poslali v Beograd – kjer pa je delo čisto drugačno. Po novi maši sem v domači vasi obiskal vse težje bolnike in starejše. To sem delal brez poziva, saj dobri pastir po Jezusovih besedah sam išče izgubljeno ovco, dokler je ne najde, jo zadene na rame in odnese nazaj k čredi. Poleg tega na Rudniku – sicer blagi župnik Štuhec – ni odobril cerkvenega pogreba tistim, ki so umrli neprevideni ali pa so zavrnili svete zakramente. Tedaj sem sklenil, da bom jaz bolj obiskoval bolnike od njega, in jih vsekakor vse nagovoril, da prejmejo zakramente in se spravijo z Bogom. Sedaj pa včasih iz različnih razlogov nisem šel niti tedaj ne, ko so me klicali. Kljub temu torej, da sem na splošno imel uspeha pri obiskovanju bolnikov zlasti za prvi petek, sem imel tudi nekaj takih neuspehov, ki so me hudo potrli. V mladostni zagnanosti sem si očital, da bi bil moral prav vse spreobrniti – in sem šele z leti spoznal, da to ni tako preprosta zadeva. Tisto leto sem še obiskoval teološko fakulteto v Ljubljani – šesti letnik. nato sem vpisal tudi magisterij in vse izpite v redu opravil. Mislim sem iti naprej študirat dogmatiko. vozil sem se z avtobusom, saj za avto še nisem imel izpita. Ko sem se vračal – včasih tudi po avtocesti – sem obiskal teto Cilko v domu onemoglih na Vrhniki. Hudo pa me je pretresla tudi smrt mladega fanta – bivšega ministranta. Končal je osnovno šolo. Tudi to nedeljo so delali – menda so podirali staro in zidali novo hišo. To ni bil osamljen primer: gospod Pungerčar je pravil, da se je podobno godilo tudi na Peščenku. Mož in žena sta vsako nedeljo delala in nista utegnila k maši – obenem pa sta se hudo prepirala. Ko je bila končno hiša zgrajena, sta se – ločila. Že star pregovor pravi, da nedeljsko delo ni blagoslovljeno. Ta fant je torej pri podiranju hiše naletel na nek železen predmet in tolkel po njem: pa je bila to bomba iz druge svetovne vojne in je eksplodirala ter ga hudo poškodovala. Ravno smo končali deseto mašo, ko je rešilec peljal poleg župnišča mimo cerkve do ambulante. Jaz sem poslal nekega ministranta, naj gre pogledat, kaj je na stvari in naj mi pride povedat. Seveda je fant šel pogledat, ni mi pa prišel javit in sem mislil, da zadeva ni tako huda. Poleg tega sem se pa bal, kaj bodo rekli brezverni, če se bom kot duhovnik noter silil, ko me niso nič klicali. Pa je zadeva le bila huda, da hujša ni mogla biti. Takoj iz ambulante so po pregledu fanta odpeljali proti Ljubljani, a je izdihnil že v Podskrajniku. Naneslo je, da sem ga ravno jaz moral pokopavati. Bilo mi je hudo – in čeprav je bil razmesarjen, je bilo njegovo čelo nepoškodovano. Mislil sem si, da bi ga bil vendarle lahko mazilil – na tisto zdravo čelo. Menim pa, da je to bil z moje strani le neke vrste zakrament – maziljenje želje – saj sem ga želel maziliti. Podobno lahko bolnik ali domači obudijo popolno kesanje in željo po svetih zakramentih, kadar nimajo možnosti, da bi jih stvarno prejeli. To se je dogajalo zlasti v izrednih okoliščinah, ko je na primer razsajala potuhnjena korona. Ko smo že pri nedeljskem delu, ki ga adventisti katoličanom navkljub še bolj podpirajo, bi omenil še usodo mladega fanta iz Boke. Eden od staršev – mislim da oče – je bil potomec hrvaških plemičev iz Turopolja. 1801 se je namreč v Boko naselilo šest sicer zelo številnih hrvaških družin, v Neuzino pa štiri. Ta fant je k meni menda nekaj hodil k verouku, k maši pa ne. To nedeljo je zopet vozil traktor – kot po navadi brez izpita, saj ga zaradi mladosti ni mogel narediti. Naložil je drva ali neke hlode tam blizu obmejnega Šurjana. Da bi ga milica ne ustavila, ni peljal okrog po asfaltirani cesti, ampak po bližnjici. Čeprav je tam pravzaprav ravnina, so tudi ponekod grape in strminice. Na nekaj takega je zavozil, traktor se je prevrnil, tovor pa zvrnil na nesrečnega fanta – edinca! Starši so si sedaj celo življenje očitali, da so njegove smrti tudi oni krivi, ker so mu mladoletnemu dovolili nevarno delo in sicer brez izpita, zlasti pa, ker so tudi sami delali v nedeljo, ki je Gospodov dan in velja zanj zapoved: „Bodi ob nedeljah in praznikih pobožno pri sveti maši!“ Še danes bi mi bilo težko, da bi se srečal z njegovimi obupanimi starši, ki jih je pa verjetno žalost že zdavnaj spravila v grob. Lahko, da je bil še kak primer, ko zaradi človeške malomarnosti – pa najsi bo na strani bolnika, sorodnikov ali duhovnika, kak vernik ni prejel zakramentov. V svoji prvotni gorečnosti sem te svarilne zglede res pretragično jemal in premalo zaupal v Božjo milost, ki lahko deluje tudi mimo rednih poti. Potrlo me je hudo teh nekaj očitnih neuspehov zlasti v Cerknici, na moji prvi duhovniški službi. Nisem in nisem si mogel odpustiti teh spodrsljajev še zlasti zato ne, ker sem sicer rad obiskoval bolnike in jih obskrboval z duhovno tolažbo. V mladostni preprostosti sem si predstavljal to delo mnogo lažje – pa je vendarle bilo redno združeno z mnogimi nepredvidljivimi težavami in ovirami, ki jih včasih ne zna premagati bolnik ali umirajoči, včasih postavljajo najhujše ovire njegovi bližnji sorodniki, včasih pa je ovira na duhovnikovi strani. Izgleda pa, da hudič napne vse sile, da bi ne izpustil duše, ki se mu je pustila ujeti, iz svojih peklenskih krempljev, pa noče poslušati angela varuha, ki človeka nagiba k takemu koraku. „Kdor pa si je s hudičem dober, mu poplača s peklom.“ Zato sem sklenil, da vsekakor grem drugam, kjer bom lahko neovirano obiskoval bolne in potrebne po mili volji. V tem smislu mi je bila želja na Jugu res izpolnjena, čeprav so se zgrnile name zaradi drugačnih razmer druge ovire in težave in nikoli ne bi bil prosil predstojnikov za premestitev, če bi bil vnaprej vedel, da bom v nekaterih pogledih prišel z dežja pod kap. Ko pa gledam nazaj in se oziram na prehojeno pot, mi tega koraka ni žal, saj sem pomagal nekaterim dušam, med njimi tudi nekaterim duhovno zapuščenim Slovencem, da so našli pot nazaj do Boga; med njimi so bili tudi nekateri Cerkničani. Naslednji primer pa je druge vrste: ni iz Cerknice, ampak iz njene bližine. Ko sem nekoč šel nadomeščat župnika Vinkota Čampa (*12.v.1931 Zapotok, Sodražica m. 29.vi.1959) na Rakek, so mi ljudje pred mašo povedali, da se je zgodila prometna nesreča. Dva avta sta se zaletela ali med seboj a menda tudi v tisti nevarni drevored, ki stoji na desni strani od Unca do Rakeka. To je bilo čisto blizu cerkve, pa sem takoj odšel tja. Enega so že odpeljali v Ljubljano v bolnico, drugega so pa ravno nesli v rešilca. Jaz sem se sklonil k njemu in ga na čelu mazilil, saj je bil sicer nezavesten. Tam navzoči miličnik mi je dejal, naj se umaknem, kar sem tudi storil. Po maši sem se šel zanimat na njegov dom v Rakeku, kako je z njim. Žena je dejala, da je prispel v bolnico. Omenil sem ji, da je tam bivši cerkniški župnik Jakob Turšič, ki ga lahko obišče. Ona se mi je zahvalila. Ko sem se vrnil v Cerknico, je dejal župnik Jože, da je tam bila milica in da me mislijo prijavit. Jaz sem mislil, da se šali. Ko sem pa tega leta bil prestavljen v Beograd na Karaburmo, sem se začel privajati na tamkajšnje delo, ki je bilo pravzaprav čisto drugačno kot v Sloveniji. Na rakeško zadevo sem že čisto pozabil – vendar sem po nekaj mesecih res dobil poziv od sodnika za prekrške. Na svoje presenečenje sem takoj ugotovil, da v Beogradu ni tiste slovenske ozkosti, zaplankanosti in partijske zagrizenosti, kot sem jo včasih občutil v Cerknici že v začetku svojega delovanja. Sodnik za prekrške je bil starejši, dobrodušen možakar, ki je prebral, kar je pisalo v prijavi iz Cerknice: -Blizu Rakeka se je zgodila prometna nesreča. Pri reševanju ponesrečenca se je vmešal duhovnik, ki je oviral policaja pri njegovem delu in se ni hotel na njegov ukaz umakniti. Pozneje je šel še nadlegovat ženo ponesrečenca in ji je rekel, da naj se dotični v bolnici spove, na kar se je zelo prestrašila. Ko je sodnik to prebral, mi je prijazno dejal: »To smo dobili iz Slovenije. Vi pa kar povejte, kako je bilo, bomo vse zapisali.« Tajnica je res vse zapisala natančno kakor sem povedal. »Tistega večera sem šel maševat na Rakek. Zvedel sem, da se je ponesrečil neki naš dober vernik (to sem si zmislil) in da želi, da ga obišče duhovnik. Takoj sem odšel tja, ker je bilo blizu cerkve in mu podelil sveto maziljenje, saj govoriti ni mogel, ker je bil v nezavesti. Miličnik mi je dejal, naj se umaknem in jaz ga nisem nič oviral, ampak sem se umaknil in odšel maševat. Po maši sem šel obiskat ženo od tistega ponesrečenca – stanovali so malo višje od cerkve. Dejal sem ji, da moža lahko obišče bolniški duhovnik, ki je bil tudi župnik v Cerknici. Ona se ni nič prestrašila, ampak se mi je še lepo zahvalila.« Ko sem to končal, sem odšel domov na Karaburmo. Čez nekaj časa je prispel odgovor iz Cerknice, da se postopek ustavi zaradi pomanjkanja dokazov. === Karaburma – Črni prstan stran 90 === Drugo kaplansko mesto sem dobil torej v Beogradu. Župnik v Beogradu in dekan je bil takrat Herman Habič. Prej je bil župnik v osrednji škofijski župniji Kristusa Kralja na nekdanji ulici Krunski, v socializmu imenovani Proletarskih brigad št. 23. Škof Bukatko je tedaj ustanovil novo župnijo s 1. januarjen 1972 na Karaburmi, to je na zahodnem delu Beograda vse do reke Donave. Glede na področje je res bila velika, tudi glede na prebivavstvo: v resnici pa je bilo v njej katoličanov manj kot na kaki slovenski podružnici. Tako so se salezijanci – ki so več let lepo delovali v osrednji beograjski fari – preselili na periferijo. Nova župnija je bila sestavljena iz več delov: en del je dobila od fare svetega Antona Padovanskega na Bregalnički 14, na „Rdečem križu“ (bosanski frančiškani – Zvezdara in Mirijevo), en del pa od fare svetega Petra (hrvaško-slovenski jezuiti) – osrednji del Nove Karaburme ter staro Karaburmo, ki sega na vzgodu do Pančevskega mosta, nad katerim kraljuje rdeča stavba pravoslavnega bogoslovja in stadion OFK - Beograd. Ljudje pa so še vedno – kolikor jih je seveda hodilo k maši – a to je bila velika manjšina katoličanov – hodili redno v svoji prejšnji fari. Sveti Peter je bil na Makedonski 23, v strogem starem centru – in so vozili avtobusi čisto do tja in zato je bila ta cerkev vsem Beograjčanom zelo pri roki. Ko sem dobil premestitev, mi je moj novi župnik sporočil, da je tako nujno, da naj takoj pridem, in naj torej grem kar z letalom. Stvari s kovčkom sem poslal brzovozno z vlakom. Ker je bil na nedeljo, 7. septembra 1975 pogreb moje tete Cilke na Vrhniki, sem opravil še ta pogreb na pokopališču pri cerkvi svetega Pavla. Nato so me naši domači peljali na Brnik in sem se prvič v življenju peljal z letalom, ki je vozilo nad takratno Jugoslavijo kake dobre pol ure in smo zvečer okrog devetih prispeli v Beograd. Čakal sem na obljubljenega prevoznika, ki ga pa ni bilo in tako sem se vkrcal na zadnji avtobus, ki je peljal do cerkve svetega Marka. Tam sem pa naročil taksi – in prav sem napravil, kajti le taksist je takoj našel tisto malo uličico Pribojska 23 na stari Karaburmi, kjer je samevala v bregu nekdanja vila, napravljena 1960 za filmskega igralca Milivoja Živanovića (1900-1976) – v katero pa se on ni nikoli vselil; stavba je zaradi plazovitega področja in brez temeljev začela kmalu pokati. Nato je bila v njej indonezijska ambasada, pa še neko podjetje, in od tega so kupili hišo salezijanci. Kmalu sem dojel, da sem napravil slabo zamenjavo: veliko faro z številnimi veroučenci in verniki, pa tudi bolniki, sem zamenjal s sicer veliko faro, v kateri pa je bilo zelo malo katoličanov – in še ti zelo raztreseni med večino pravoslavnih ali pa ateistov. Zato sem začel takoj obiskovati bolnike. Nad kapelo je bil „dom pokretnih” na Plješevički 2, kak kilometer na zahod pa je bil na Diljski 2 „dom nepokretnih”. Spomnim se, da sem že prvo nedeljo in sicer takoj po maši šel v dom nepokretnih. Tam sem našel neko bolnico Marijo z Reke, ki je bila nepokretna; kljub temu je bila o vsem poučena, vse je živo spremljala in tako je vse vedela, kdo je v domu od katoličanov, kdo je umrl ali na novo prišel. Tako sem si takoj lahko ustvaril predstavo in načrt dela in mi je bila v prav veliko pomoč. Pri obiskovanju sem spoznal, da so bolniki na splošno zelo potrpežljivi in da jim je obisk duhovnika v veliko veselje in tolažbo. Izjema je bil le en brezverec, ki se nikakor ni mogel sprijazniti s svojo nezavidljivo usodo in je bil siten, zahteven ter ni maral duhovnika. Kolikor se spominjam, niso v vodstvu delali težav glede obiskov, čeprav je bil v veljavi takrat še dokaj trd komunizem in ni bilo gede duhovne oskrbe nič urejeno. Sploh sem dobil vtis, da je Beograd dokaj toleranten in odprto mesto – takorekoč oaza demokracije, strpnosti in svobode – v primeri z drugimi deli Srbije in Vojvodine, kjer sem deloval pozneje. V zvezi z bolniki bi omenil tele prigode: Ko sem hodil v dom onemoglih – v dom pokretnih – je bila tam neka Ruža Raspudić iz Hercegovine. To je bila zelo pobožna in verna ženska, ki je prejemala zakramente vsak prvi petek in je tudi ona poznala vse katoličane in me obveščala, ter jih tudi pripravljala na prejem zakramentov. V njeni sobi je bila tudi neka ženska iz Šumadije. Bila je pravoslavka in ni prejemala zakramentov, vendar je bila pobožna; kadarkoli sem prišel na obisk, je jokala. Povedala pa je tudi vzrok: Imela je tri sinove in vsi so odšli na delo v Nemčijo – nanjo pa popolnoma pozabili. »Vse sem jim dala, oni pa zame zdaj na mojo starost nimajo časa!« je tarnala. Ni se zavedala, da je bila napaka ravno v tem, da jim je vse dala – seveda materialno, dokler je mogla. Za vzgojo je mnogo važnejše, da se vcepi v mlado srce nesebičnost: da mlademu človeku ne le dajemo, ampak ga učimo, da zna tudi on dajati drugim; tako se mladina nauči ne le sprejemati, ampak tudi dajati, po svetopisemsko: »Bolje je dajati kot prejemati« (Apd 20,35). Če bi mati naučila svoje otroke, da radi delijo z drugimi, reveži in dajejo za cerkvene potrebe, bi na starost znali deliti tudi s svojimi starši, ki jim sedaj (materialno) ne morejo več pomagati. Tisto reklo torej: »Moram dati svojim otrokom vse, česar jaz kot otrok nisem imel« - je torej popolnoma zgrešeno in prinaša polom vzgoje. Otrokom je marveč treba v srce vcepiti ljubezen do Boga in bližnjega, pa jih ne bo okužil najhujši virus – evro-virus – da evro postane in sredstvo in cilj! Zato je že blaženi Anton Martin Slomšek vedel: »Najlepša dota, ki jo lahko podarijo starši svojim otrokom, je sveta vera.« Začel sem torej obiskovati bolnike. Takrat v Beogradu še niso zaklepali vrat – vsepovsod so bila odklenjena. Danes zaklepajo vrata stavb povsod – ne le po Beogradu, tudi v Zrenjaninu, tudi v Velenju. Tako je bilo mogoče tudi v blokih in stolpnicah ugotoviti, kdo tu stanuje. In ni bilo nobene tajne: Napisana so bila imena vseh družinskih članov z letnicami njihovega rojstva, kakor seveda tudi številka stanovanja. Po priimkih in imenih sem hitro lahko sklepal na ljudi katoliškega izvora. Na ta način sem našel precej katoličanov; večina je obisk rada sprejela; nekateri od teh na novo odkritih vernikov so hodili k maši v sosednjo župnijo, največ k sv. Petru. Nekoč sem poleti proti večeru obiskal družino, ki je stanovala pod našo cerkvijo, na levi strani Vojvode Micka, nad tovarno Minel v skromnem zasebnem stanovanju. Ko se tako pogovarjamo, naenkrat pride milica in me odpelje na njihovo postajo – nekje v centru Beograda. Kmalu mi je postalo jasno, da so jih poklicali oziroma jih je poklical kdo od družinskih članov. To so mi miličarji takoj tudi povedali. Jaz pa sem dejal: »Jaz sem tukajšnji novi duhovnik, ki obiskuje bolnike. Naši verniki so mi povedali, da je v tej hiši en zelo pobožen katoličan, ki si želi obisk duhovnika, pa sem ga šel obiskat. Verjetno niso vsi tako pobožni, pa je morda koga motilo.« Na milici so imeli razumevanje za tako razlago in so me takoj izpustili. Blagoslov hiš ali obisk bolnikov je bil zelo olajšan zaradi podobne dejavnosti pri pravoslavnih, kjer je samo po sebi razumljivo, da pravoslavna družina »sveti vodico« in da zato pride duhovnik na dom: ne le enkrat, ampak kar trikrat na leto: o Božiču, o Veliki noči in za „slavo“. Tako je bilo takrat – medtem ko danes večinoma prinesejo kolač v cerkev, kjer ga blagoslovi duhovnik – oziroma blagoslovi »vodico«, s katero vmesijo »kolač«. To je bilo dovoljeno tudi po takratni razlagi ustave in zato glede tega niso delali preglavic, razen če je bil kak družinski član »zagrizen« in je zato duhovnik s svojim obiskom težko ustregel vsem članom. Seveda je bilo s takimi obiski veliko lažje v sorazmerno svobodomiselnem velemestu kot pa kje na podeželju, kjer so krajevni „močniki“ bili kot kak „kralj na Betajnovi“. Nekoč je tako prišel Mirko Polgar, jezuitski (najprej kaplan, potem župnik) na obisk k neki družini. On je hodil okrog vedno v talarju. Jaz v talarju po družinah nikoli nisem hodil, večinoma pa sem imel kolar, pač glede na razmere. Ko Mirko pozvoni pri vratih, pride odpret mlad fant in pravi: »Kateri hudič je pa tebe prinesel?« Mirko mu ni ostal dolžan in je rekel: »Kateri me je prinesel, me bo tudi odnesel«. In se je obrnil in odšel. To je pripovedovala Angela Zorko, doma nekje od Rogaške Slatine, ki je vedela iz svoje prakse tudi drugo zgodbo. Takrat k bolnikom niso puščali duhovnikov, kot uradno niti poznenje ne. Ona pa je bila glavna sestra in je sporočila patru Polgarju, da na njenem oddelku leži hudo bolan katoličan, ki bi rad prejel svete zakramente. Prišel pa je v prav nerodnem času in mu je zato dejala, naj malo počaka na hodniku. Tedaj pa je prišla ravno vizita. Ona pa – energična kot je bila in da bi se zdelo, ko da nasprotuje obisku, se je obrnila k patru Mirku in mu prisolila zaušnico: »Ali ti nisem rekla, da se ne sme k bolniku.« In vizita je odšla naprej, ne da bi zdravniki kaj pripomnili. Po njihovem odhodu pa je patra Polgarja spustila k bolniku, da mu je lahko podelil svete zakramente. Pater Polgar pa je bil iskan spovednik. Ko je ležal naš svetniški salezijanski sobrat Franc Selak, ki je bil šofer na nunciaturi ter je umrl star komaj 49 let 27. marca 1977 v Želimljem – neozdravljivo bolan v zemunski bolnici, kjer so požrtvovalno delovale sestre križarice, so ga preprosto vprašale, katerega duhovnika si želi in on si je izvolil Mirka Polgarja. To je bilo zelo diplomatsko: niso ga vprašale, ali želi duhovnika, ampak naj si izbere kakšnega. On sicer ni bil tak – ampak se zgodi včasih, da kaka duhovna oseba zelo težko uredi svoje račune z Bogom in se zato ne smemo čuditi, če se to še pogosteje dogaja z ljudmi, ki živijo sredi posvetnega prahu. Sestre so pripovedovale pozneje, da je bil poprej nemiren in žalosten zaradi bolezni; po prejemu svetih zakramentov in duhovnikovi tolažbi pa se je popolnoma umiril in bil zopet vesel kot vedno. Takega so ga pozneje hvalili tudi naši želimeljski gojenci, ki so mu stregli in je tam preživel zadnje tedne kot zgled dobrega kristjana in redovnika. V mojem času (1975-78, 1982-84) na beograjskem področju še ni bilo torej poskrbljeno za duhovno oskrbo bolnikov. Zato sem vsako nedeljo šel na obisk k bolnikom v drugo bolnico, kar je bilo v Beogradu mogoče, ker so na različnih krajih in jih je bilo že takrat veliko. Anica Banova je povedala, da so imeli velike borbe z upravo neke bolnice tu v Beogradu, ker enemu od njenih sorodnikov niso dovolili obiska duhovnika. Čeprav je bila po ustavi veroizpoved svobodna, vendar te pravice pravoslavni v taki obliki niso izkoriščali, pa smo bili katoličani kot bele vrane. Po tistem incidentu, ko je bolnik umrl brez zakramentov – čeprav jih je želel prejeti – so Banovi napravili pritožbo na Tita, in potem je vsaj za nekaj časa bil pristop duhovnikov v bolnice olajšan. »Ta naš sorodnik je izboril možnost, da se lahko pokliče duhovnika k bolniku«. Ni pa bilo vedno lahko in to sem jaz sam najbolje izkusil. Da mi ne bi delali težav, sem obiskoval bolnike v različnih bolnicah ob različnem času in tako me niso mogli uloviti. Nekoč mi je na kaldrmi pred našo cerkvico neki udbaš- ki ga sicer nisem poznal, vendar mi je pokazal svojo izkaznico z opozorilom, da naj pazim, koga obiskujem. Kakih hujših posledic pa le ni bilo. Tudi po bolnicah so bili namreč seznami z bolniki in če sem slutil, da je katoličan, sem ga obiskal in vprašal, če želi zakramente. Na ta način sem obiskal vse bolnišnice po starem Beogradu, pa tudi v Zemunu, na Bežanijski kosi – kjer je bil čisto nov in velikanski dom onemoglih, v stari in novi VMA. Prej je bila vojaška bolnica v stari VMA na Pasteurovi ulici. Pozneje so začeli graditi novo VMA na Banjici v Beogradu. Zanimivo, da na začetku ni bilo težav z obiski. Tako je bilo možno priti na obisk v času obiskov h kateremukoli bolniku. To sem jaz obilno izkoriščal, da sem obiskoval tamkajšnje bolnike in jih krepčal s svetimi zakramenti. Ta nova bolnica pa je bila najsodobnejša in so se odvijali postopki res kar po vojaško: so pravili, da kot po tekočem traku. Okrog 1982 sem v nedeljo šel skupaj z Benitom Stipčevićem – ki je bil doma iz Zadra in je z družino stanoval v Mirijevem. Takrat je bila Jugoslavija še enotna in je prišel na pregled in zdravljenje neki njegov prijatelj – profesor iz Zadra. Bil je pobožen mož in je želel pred zahtevno in težko operacijo prejeti svete zakramente. Ni bilo nobene težave. Pozneje so morali bolniki poslat posebno povabilo kakemu sorodniku, in sicer samo enemu – in je za duhovnika postal obisk skoraj nemogoč. To sem doživel, ko sem bil okrog leta 2010 na žegnanju v kraju Titel, kjer je zavetnica Marija Vnebovzeta. Po končanem kosilu, ki ga je pripravil župnik Franjo Lulić, sem se odpeljal k sestrični Pavli na Voždovac, Kumodraška 111, kjer je takrat stanovala s svojima sinovoma (mož je umrl že 1989 od infarkta). Ona je redno hodila k maši, od ustanovitve naprej pa je bila v okviru slovenskega društva Sava članica pevske skupine „Pojoča družba“. Tam sem dobil potrebna obvestila in sem se po telefonu dogovoril z dežurnim zdravnikom, da obiščem nekega bolnika iz Mužlje. To je bil mlad fant – moj nekdanji veroučenec, ki se je – verjetno pijan – z motorjem zaletel v hišo in se hudo poškodoval, da so mu morali odstraniti vranico. Ko sem se pogovarjal s tistim zdravnikom, je dejal, da ni nobene težave za obisk. Ko sem pa prišel – takrat se je ravno vlila huda ploha in sem bil ves premočen pri hoji čez plato pred bolnico – pa je vprašal dežurni zdravnik (najbrže je bil že drugi), s kom sem govoril. Ker njegovega imena nisem zvedel, saj se dotični ni predstavil, ta novi ni dovolil obiska. Tako sem se z dolgim nosom vrnil nazaj v Mužljo in sem zastonj opravil tako dolgo pot od Titela. Tudi ta primer kaže na to, da lahko duhovnik obišče bolnika glede na dobro voljo odgovornih v posameznih bolnišnicah. ==== Delo v Beogradu 93 ==== Seveda je takrat vladal še komunizem, zlasti glede dušne oskrbe bolnikov. V Sloveniji so takrat že bili duhovniki v bolnišnicah, vsaj nekaterih. Po nekaterih pa jih ni bilo, in sem včasih šel sam na obisk h kakemu znancu. Tako na primer v Topolšico, v Slovenj Gradec, pa tudi v Celje ali Ljubljano. Največja ovira niso bili zdravniki ali sestre, ampak kak »bogaboječ« vernik, še bolj pa sorodniki ki so se praznoverno bali, da bo zaradi duhovnikovega obiska bolnik umrl. V resnici pa jih več in prej umrje zato, ker zavračajo Jezusa, ki ne prinaša smrti, ampak po svojih svetih zakramentih zdravje, milost in življenje, kar je pa najvažnejše – večno življenje. Kot sem omenil, na sami Karaburmi ni bilo veliko dušnopastirskega dela, ker je bilo malo vernikov. Glede verouka jaz torej ne bi bil na Karaburmi niti potreben, ker ga je že prej lepo vodila Marijina sestra Svetlana. Imel sem tako več časa za iskanje novih vernikov in za obiskovanje bolnikov. Predstojniki so me nato prestavili v Mužljo; baje so med verniki celo zbirali podpise za mojo vrnitev nazaj v Beograd, mi je pozneje pisala Markunova Rezka z Voždovca, ki je bila sicer doma z moje poznejše postojanke Bučke. Njeno pismo – zanimivo – sem našel med svojo pošto šele letos. Četudi bi ga dobil takoj, mi je bilo jasno, da ne bi hotel nasprotovati nadškofovi odločitvi. „Črni prstan“ je po nenadni smrti župnika Cirila Zajca, ki je umrl zadet od srčne kapi 22. julija 2011 v 83. letu starosti med maševanjem – končno prešel v upravo škofijskih duhovnikov. === Moje misijonsko delovanje stran 94 === Naj še omenim, da sem od vrhovnega vikarja za misijone dobil na Karaburmo 1977 pismo, v katerem je bilo vprašanje, ali sem še vedno oditi v misijone, kot sem to izrazil v svojem pismu vrhovnemu predstojniku leta 1975. Takrat smo salezijanci obhajali stoletnico misijonov, torej prve odprave, ki jo je v misijone v Južno Ameriko poslal don Bosko. Prijavilo se nas je precej kandidatov, vendar so jih po ne vem kakem ključu izvolili le sto – pač za vsako leto po enega. Jaz sem na tisto pismo odgovoril, da sem sedaj pač v svojevrstnih misijonih na Balkanu in da ne mislim oditi v prave misijone. Poraja se vprašanje, zakaj nisem sprejel tega predloga. Bilo je pravzaprav več razlogov: # Takrat sem se povezal s Slovenci v Beogradu in skupno smo ravno dosegli obhajanje maše v slovenščini na žegnanje v cerkvi sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu; poleg tega smo imeli vsak četrtek mašo v slovenščini na Karaburmi, na tako imenovani „ekumenski četrtek“, kar bi vse padlo v vodo z mojim odhodom; # Že takrat sem načrtoval ciklus pridig ABC, čeprav se k delu še nisem spravil; vendar sem si pridige redno sestavljal in jih pisal skrbno v zvezek ali pa jih tipkal na pisalni stroj, ki sem si ga kupil za denar, ki so mi ga dali dobrotniki za novo mašo. # Glavni razlog pa je bila takratna zavrnitev in jaz sem sklepal: če me takrat, ko sem prosil, niste hoteli vi, pa sedaj, ko me vprašujete, nočem iti jaz. Teh razlogov seveda doslej nisem nikomur odkril niti jih navedel delegatu za misijone. Če se pa danes oziram na prehojeno pot in na svoje delovanje, ki je bilo slej ko prej podobno misijonskemu, pa mi je žal, da sem tedaj odklonil: prihranil bi si bil marsikakšne neugodnosti, ki so se ena za drugo zvrnile na mojo glavo. Glavna ovira je bil pač vsekakor moj trden načrt, da enkrat v prihodnosti sestavim pridige z mnogimi zgledi, ki bodo zelo uporabne za duhovnike, ki nimajo časa za pripravo; primeren zgled pa privleče pozornost in mladih in starih in če pozabijo vse, zgleda ne. To sem vedel iz lastne skušnje, pa tudi med bogoslovjem na Rakovniku mi je dejal mlad fant besede, ki so mi dale misliti: „Kaj je zdaj z našimi salezijanskimi gospodi? Prej (pred koncilom) so pridigali tako zanimivo in nam pravili mnogo izredno zanimivih zgledov, da smo jih poslušali z odprtimi usti – sedaj (po koncilu) pa samo filozofirajo.“ Kar se mene tiče, sem vedel, da tudi jaz lahko razlagam Božjo besedo in filozofiram ure in ure – toda primernega zgleda, ki bi krščanski nauk podkrepil, ni vedno pri roki. Zato sem sklenil, da se bom najprej sam trudil, da bom začinil svoje pridige in verouk s privlačnimi zgledi, obenem pa pomagal tudi drugim stanovskim kolegom in jim tako olajšal delo. Tega zahtevnega in nehvaležnega dela pa sem se lotil šele devetdesetih let, ko sem bil že nekaj časa v Mužlji. === Niš stran 94 === Iz Beograda sem bil na svojo željo prestavljen, toda nisem izrazil kraja. Odpotoval sem torej v veliko in obsežno župnijo v središču Srbije – v Niš. Če bi si bil lahko predstavljal, kam bom prišel, koliko bom imel težav in nevšečnosti, ne bi bil nikoli prosil za premestitev iz Beograda. Ko da sem prišel z dežja pod kap. V Nišu je bilo na splošno preganjanje vere veliko hujše kot v Beogradu, kjer so ljudje veliko bolj svobodno dihali in ravnali, kot drugod po Srbiji. Pravili so, da so miličniki celo brez razloga pretepali ljudi, ki so na primer sedeli v gostilni. Tako jih je baje – po pripovedovanju veroukarjev – skupil pošteno tudi moj predhodnik. Izredna pomoč pri pastorali pa so bile šolske sestre, ki so jih vsi spoštovali. Vendar so imele one dolgoletni spor glede hiše na Nazorjevi, iz katere niso mogle spraviti vsiljivca. Policija pa ni preganjala le katoličanov, ampak tudi pravoslavne, zlasti pa sekte ali ločine, med katerimi so bili najbolj aktivni adventisti ali sobotarji. Tam sem hodil obiskovat bolnike po območju velikem kot Slovenija: na jugu do Preševa, kjer je bila neka slovenska družina Grahli, na severu pa vse do takratnega Svetozareva (danes ima staro ime Jagodina) - in Kruševca, kjer je bilo takrat le malo družin. Pri teh obiskih me je vodila res le skrb, da bi obiskal naše vernike in jih okrepčal z zakramenti, pa tudi z verskim poukom. Moj predhodnik Anton Horvat je med počitnicami celo uspel, da je pripeljal veroukarje iz oddaljenih krajev, ter je zanje v niškem župnišču imel verouk, na koncu pa prvo obhajilo ali birmo. Midva s Francem Kuharjem se tega nisva upala podstopiti, vendar je bila lepa veroučna skupina, ki jo je pa skoraj razbilo nespretno vmešavanje adventistov. Ko so župnika namreč nekoč obiskali, da bi mu oznanjali evangelij, jih je kar poslal k meni, češ, da naj gredo k verouku, ki ga imam za mladino. Tedaj sem spoznal, da ločin ne gre podcenjevati, kajti v svojih zadevah so zelo podkovani. Dobro poznajo sveto pismo, zlasti tiste citate, ki njim gredo v prid. Na ta način so zbegali naše mladince, da je eden iz radovednosti šel k njim na obisk. Le mamina odločnost - bila je zavedna katoličanka Dalmatinka – in je sektaša javno napadla, je sina rešila odpada. V tistih časih ni bilo mogoče obiskovanje jetnikov. Slišal sem, da so nekega Slovenca iz Kruševca zaprli, ker da je nekaj poneveril. Želel sem ga obiskati, da bi ga okrepil s svetimi zakramenti, če bi želel. Seveda je vmešala vmes svoje prste Udba, ne da bi jaz za to vedel. Obiskal sem ga lahko, vendar le v prisotnosti stražarja, ter se ni mogel spovedati. Mislim pa, da sem ga vsaj malo potolažil. On mi je razložil, da so ga njegovi prijatelji Srbi po krivem obdolžili kraje, ko je bil bolan in ni mogel biti soudeležen pri primanjkljaju v kiosku, kjer je sicer delal. Kmalu potem me je inšpektor Rudi Borštnik premestil v Slovenijo, in to je bilo previdnostno – da sem se rešil morebitnih posledic. Udba je namreč preganjala tudi pravoslavce v Gornjem Matejevcu, ki so ob slavi imeli veliko procesijo ali litijo. Skozi vinograde so šli tudi s traktorji, da bi duhovnik blagoslovil polja, vinograde in gozdove. Iz strahu pred množično udeležbo so oblastniki to procesijo prepovedali. Ljudje so pa kljub temu šli. Nato so jih zasliševali v Nišu. Kdor je tajil, so mu pokazali fotografijo, češ, da je tudi on tam bil – in so jih kaznovali. Skratka, pravo preganjanje vere. Kar se pa tiče človeško-ekumenskih stikov, so pa takrat v tistih železnih časih bili boljši, kot so danes, ko je vera svobodna, pa se grejo kot v politiki: »Ko je jači, taj kvači.« (Kdor je močnejši, ta grabi). Med drugim so brezbožniki preganjali tudi pravoslavne menihe in njihove pripravnike, ki so stanovali v samostanu nad Matejevcem. Jaz sem si pa bil dober z vsemi in mi je bilo žal, da sem moral to mesto zapustiti, čeprav je bilo polno skritih in očitih nevarnosti. Čudil sem se, koliko splavov je v tem kraju. V Nišu so bili otroci in študenti še veliko bolj odprti za pogovor, kot v Beogradu, da ne rečem v Sloveniji, kje so že po naravi malo bolj rezervirani. Tako odkriti so bili, da so mi prav vse povedali. Tam blizu je bila fakulteta, in smo se večkrat pogovarjali. Študentje medicine so dejali, da »pomagajo« svojim »devojkam«, če slučajno zanosijo. Oni sami opravijo splav – koliko je pa tega še drugje! Srednješolci pa so v pogovoru pred šolo postavili vprašanje – eden od njih: »Kaka je razlika med padalom in kondomom?« odgovor je bil: »Če se predre padalo, je enega manj, če pa kondom, je enega več.« Jaz sem izkoristil priložnost, da sem jih poučil, da pred zakonom ne smejo imeti odnosov, pa potem ne bo treba niti drago plačevati kondomov, ter da naj s takimi zadevami počakajo do cerkvenega zakona, ko bodo radi sprejemali otroke iz Božjih rok in jih lepo vzgajali. In dali so mi prav. Kakor je divjalo preganjanje v osemdesetih letih tako se je Niš pokazal v čisto drugačni luči leta 2013, ko smo po celem svetu obhajali obletnico znamenitega Milanskega odloka, ki ga je izdal v Nišu rojeni cesar Konstantin Veliki. Ko smo končali srečanje na stadionu, na katerem je bila tudi državna delegacija s predsednikom Nikolićem na čelu in močna delegacija srbske pravoslavne cerkve, so si verniki našega avtobusa, kakor tudi tisti iz Sarajeva, želeli ogledati katoliško cerkev na Jugbogdanovi 1. In kaj se je zgodilo? Pot nam je kazal policijski avto s prižganimi signalnimi lučmi in so nas popeljali v samo ulico, čeprav je enosmerna in se vanjo ne bi smelo s te strani. Tempora mutantur - Časi se menjajo, hvala Bogu! === »Slovenska« cerkev 96 === Kako? ali v Vojvodini in Banatu obstaja tudi kaka slovenska cerkev? – bo kdo začuden vprašal. V strogem pomenu besede res ne obstaja. Lahko bi pa to rekli v nekem pomenu za cerkev svetega Dominika Savia na Peskarni v Mužlji v Banatu, in sicer iz več razlogov. Najprej je tu oltarna podoba svetega Dominika Savia, ki je ustanovil družbico Brezmadežne in pod don Boskovim duhovnim vodstvom vodi mladino pod Marijinim blagoslovom k Presvetemu Rešnjemu telesu. To sliko je risal slovenski salezijanec, brat pomočnik Ciril Jerič, in sicer burnega leta 1994, ko je divjala na Balkanu bratomorna vojna. Tukaj je ostal kaka dva meseca in bi ga oblasti skorajda ne bile pustile oditi iz Srbije, ker ga ob prihodu niso prijavili. Takrat je bilo glede prijave še zelo strogo; vendar se je zadeva srečno uredila. Sam Jerič je pravil, da je to slika, ki mu je najbolj uspela in ki se mu zdi od vseh njegovih najlepša. Na njej je don Bosko, Dominik Savio in mladi. Ker je bilo takrat zelo razvejano skavtsko gibanje, je naslikal tudi skavta v značilni skavtski obleki. Verniki so kmalu začeli ugovarjati, da je naslikal le fante. To pa zato, ker je takrat bilo v navadi, da obstajajo le fantovski ali le dekliški zavodi. Znano je poleg tega, da je don Bosko dejal Moljevim, pri katerih je moral služiti zaradi nesoglasij s svojim polbratom Antonom, in so mu hoteli dati deklico v varstvo: »Fantkov mi lahko daste kolikor hočete, deklic pa ne maram varovati.« V tistih časih si take skupne vzgoje ni bilo mogoče niti zamisliti; obenem pa je ljubosumno skrbel za čistost. Zato je pozneje skupaj s sveto Dominiko Marijo Mazzarello ustanovil tudi »salezijanke«, »hčere Marije Pomočnice«, ki so se podobno kot on za dečke, posvetile vzgoji ubožne in zapuščene ženske mladine. Slikar se je vdal prošnjam in je tam zadaj narisal tudi deklico-skavtinjo, ki prinaša šopek rož na oltar. Drugi razlog, da to cerkev lahko imenujemo slovensko, je dejstvo, da se je pravzaprav tukaj začela slovenska maša, ki je bila v začetku vsako soboto, in so k njej prihajale tudi hrvaške vernice. Zato je bila po potrebi v enem ali drugem jeziku, ali pa obenem v dveh. Na vrsto so prišli skoraj vsi znani okoliški jeziki – razen romunskega in albanskega. Tretji razlog za to ime bi lahko bil to, da jo upravljajo salezijanci slovenske inšpektorije svetega Cirila in Metoda. Samo Mužljo so prevzeli leta 1965 s pogojem, da bodo tudi na tako imenovani »Koloniji« zgradili cerkev, kjer je takrat raslo novo naselje, ki je povezalo nekdanje mesto Bečkerek z nekdanjim naseljem Gornja Mužlja. To cerkev je blagoslovil škof Ladislav Huzsvár na žegnanje, 6. maja 1994. V tistem času je bilo na tem področju veliko otrok, ki so prihajali k verouku, pa tudi veliko starejšim je pomenila olajšano hojo k vsakdanji maši. Sosedje družine Péter so se radi ponudili, da bodo za cerkev skrbeli. Stara mati »Kati néni« je skrbela za cerkev in njeno okolico vse do svoje smrti; njena vnukinja Tereza pa je bila tam dolga leta kantorica oziroma organistinja. Po nesrečni balkanski bratomorni vojni se je veliko zlasti mladih družin odselilo, kar ima za posledico tudi veliko manjši obisk pri maši in verouku – kar se vse bolj seli v župnijsko mužljansko središče. Predlanskim je zaradi korone bilo uvedeno v Srbiji trajalo izredno stanje od 15. marca do 6. maja, ko je bilo ukinjeno in je istega dne odločba stopila v veljavo – bila maša ukinjena vključno z dnem žegnanja. Pozneje so bile volitve in ukrepov niso več poostrovali. Letos je bilo žegnanje zopet kot navadno. nekaj romarjev je prišlo tudi iz Mužlje, sicer pa so bili pri maši verniki, ki se navadno zbirajo v tej cerkvici vsake nedelje in tudi pojejo na koru. # Tako mlad pa že svetnik Pridigar je bil karmeličan Endre Nagy. Zaradi očetove bolezni so mu predstojniki dovolili bivanje v domačem Skorenovcu, kjer velikodušno pomaga pri tamkajšnjem dušnem pastirstvu. V izredno lepo sestavljeni pridigi je povedal, da je ob pripravi na pridigo prvič slišal za mladega svetnika Dominika Savija in z začudenjem odkril njegov izredni življenjepis. Presenetilo ga je dejstvo, da je Dominik že v svoji rani mladosti usmeril svoje življenje k Bogu, k duhovnosti. Ali ni danes večina mladih – po zgledu staršev in okolja – usmerjena zgolj k snovnosti: ne k Bogu, ampak k evru, kar prinaša s seboj vse negativne posledice in mnoga zavožena življenja. To končno prispeva k pomanjkanju duhovnih poklicev in rasti zakonskih ločitev, če se mladi sploh še odločajo za kakršnokoli obliko poroke – saj veliko parov živi skupaj ne le brez Božjega blagoslova, ampak sploh v zunajzakonski skupnosti. Ko je bil Dominik star tri leta, so ga včasih našli v kakem kotu, da je pobožno molil. S petimi leti je že bil reden mašni strežnik: nikoli ni zamudil, niti pozimi ne, čeprav je bila maša že ob 6h zjutraj. Včasih ga je mežnar našel klečečega na pragu, če je bila cerkev še zaprta. Koliko šoloobveznih otrok pa ne prihaja niti k nedeljski maši, pa četudi je ob desetih ali enajstih. Starši jih iz pomilovanja ne zbudijo za mašo, pa saj niti sami ne čutijo potrebe, da bi opravili svojo nedeljsko dolžnost. Današnji ljudje so na splošno verni – vendar z malomarnim odnosom tako do Boga kot do bližnjega, in ne na koncu do samega sebe. Kdor pa vestno izvršuje svoje obveznosti do Boga, bo lažje izvrševal tudi svoje dolžnosti do bližnjega in samega sebe. #Dominikovi sklepi kažejo na zrelost Pridigarja je presenetila zrelost, ki jo je pokazal mali Dominik že s svojim sedmim letom starosti. Takrat so hodili k prvemu obhajilu otroci šele s štirinajstim letom. Zaradi njegove iskrene pobožnosti mu je župnik dovolil izjemo. Ob tej priložnosti pa je napravil naslednje sklepe, ki kažejo zrelega človeka. To je v njem v tako nežnih letih naredila Božja milost, s katero je zvesto sodeloval in katero je njegov vzgojitelj don Bosko sam občudoval že ob prvem srečanju z njim. In katere so štiri odločitve, ki jih mali junak drži v rokah na tej sliki? ##Moja prijatelja bosta Jezus in Marija. Dominik je bil izbirčen pri sklepanju prijateljstev. Izogibal se je lahkomiselnim tovarišem, zlasti tistim, ki so preklinjali ali govorili grdo. Zavedal se je, da človek postane to, kar je njegova družba. Toda hotel je postati svet in zato je izbiral za svoje prijatelje samo nepokvarjene tovariše. Ne le, da se ni dal vplivati – on sam je pozitivno vplival nanje. Ni bil enak slabičem, ki so vedno nenačelni v strahu, da se jim bodo drugi posmehovali. ##Želim obhajati nedelje in praznike ter se redno udeleževati svete maše. Čeprav gre pravzaprav za malenkost, navzočnost pri nedeljski maši bi morala biti za kristjana nekaj samo po sebi umevnega in to še ni nikakršno herojsko delo – je dandanes malo mladih pa tudi starejših, ki bi se tega držali – a od praznovanja nedelje je odvisno, kakšen bo naš delavnik, življenje in večnost. ##Pogosto bom hodil k spovedi in k obhajilu. Takrat vsakodnevno obhajilo še ni bilo običajno, ampak le s posebnim dovoljenjem spovednika. Danes pa se mnogi obhajajo, ne da bi se spraševali, kakšno je njihovo stanje vesti, saj obremenjeni s smrtnim grehom ne bi smeli pristopati h Gospodovi mizi. ##Rajši umreti kot grešiti. Greh je bil edino, česar se je mali Dominik resnično bal. Preganjal ga je tako pri sebi kot v drugih. Zato je postal svetnik in vzornik mladim. Zato ga tudi mi prosimo: izprosi nam milost, da bi mi in naša mladina postali zares sveti. #Dodatek: Cerkev svetega Dominika Savia smo začeli graditi v najtežjih časih, v času bratomorne balkanske vojne, ki jo tukaj evfimistično imenujejo kar »razpad Jugoslavije«. Takrat je uvedla Srbija (slobodan Milošević) blokado Sloveniji zaradi referenduma o odcepitvi. Ko se je pa začela vojna, so Srbiji uvedli mednarodne sankcije in embargo. Zato je kmalu bilo čutiti pomanjkanje zdravil, pozneje pa takorekoč vsega. Bencin smo dobivali na bone – že za časa Jugoslavije. nato pa par-nepar – en dan so lahko vozili avti s parno, drugi dan pa z neparno številnko. Zato smo si prizadevali, da bi imeli dva avta z različnimi številkami, saj smo tedaj še soupravljali Boko s sosednjimi župnijami oziroma podružnicami, skupaj kar 7 cerkva in 11 naselij. Boka, Šurjan, Konak, stari Lec, Dužine, Jaša Tomič, Sečanja, Krajišnik, Banatsko Višnjičevo, Sutjeska, Lazarevo, Neuzina, Jarkovac, Banatska Dubica in Botoš. V vse te vasi sem prišel na obisk, iščoč bolnikov in drugih vernikov. Precej bolnikov sem tako lahko previdel. Okrog smo hodili izmenjaje. Najprej je bil župnik Srečko Golob v Boki, v Mužlji pa je bil Stanko Tratnjek. Pozneje je bil imenovan v Boki za župnika Stojan Kalapiš, ki je bil posvečen za duhovnika 1987 v Belem Blatu, še za časa škofa Tomaža Junga. Obiskovanje bolnikov je v glavnem pripadlo meni, kakor tudi blagoslov hiš. Kar se pa tiče gradnje Dominikove cerkve, je zanimivo, da smo se kar vsi strinjali, da naj bo posvečena malemu svetniku Ddominiku Saviju, saj na področju celotne Jugoslavije ni bilo niti ene cerkve, ki bi mu bila posvečena. Ker je pritiskalo vedno hujše pomanjkanje gradbenega materiala, in ker je bilo na Madžarskem vse cenejše kot tukaj, smo veliko materiala zvozili z Madžarskega, zlasti iz Segedina. Cerkev in zemljišče smo kupili od družine Kovács. Ker je bila hiša in malo zemljišče razdeljeno na več lastnikov, je bil pravi čudež, da je Stanko vse srečno izpeljal – in je seveda glavnemu lastniku nekaj dodal, da je pregovoril tudi druge o prodaji. Hiša in zemljišče sta stala 20.000 mark. Mislim, da je to bilo od Renovabisa. Ko je bil blagoslov cerkve, na 6. maja 1994, je bila lepa slovesnost. Po njej smo se pogovarjali pred cerkvijo. Neki sosed miličnik je bil zelo zoper cerkev. Omenil sem mu, da so vsi, ki so rovarili zoper katoliško Cerkev, žalostno končali. ne dolgo po tistem je tudi on žalostno končal: dal je svojo dušo hudiču. Zaradi nesoglasij z ženo se je namreč obesil, torej napravil samomor. Načelno je to seveda smrtni greh – kolika je pa človekova odgovornost, pa ve le Bog. Čeprav bi nekateri »moderni« teologi hoteli vse ljudi spraviti v nebesa – tudi tiste, ki v Boga ne verujejo in celo tiste, ki tja nočejo – pri pravoslavcih še vedno velja, da samomorilca ne pokopljejo cerkveno – kot je to bilo nekdaj tudi pri katoličanih. Tudi njega niso hoteli cerkveno pokopati. Hočem to omeniti, a obenem pripomniti, da drugih nasprotnikov pravzaprav ni bilo. Na ulici Istvána Tótha so bili katoličani tedaj še v večini – in so načelno vsi bili veseli, da je cerkev prišla v njihovo bližino. »Nismo hodili v cerkev – nekaj tudi zato, ker je bila daleč – pa je cerkev sama prišla k nam.« ==== Slovenska maša 98 ==== Naš veliki prijatelj in podpornik je bil častni predsednik ali doajen zasebnih obrtnikov – Edvard Bobek. Njegova zgodovina je prav zanimiva. Rojen je bil istega leta kot moja mama Marija Jelen, r. Brenčič – 1919. In sicer v Salgótarjánu na severu Madžarske. Takrat so bili na oblasti – po vojni – rdeči. Pripovedoval je, da so vsi vstopili v partijo – tudi domači župnik. Pa so mu pozneje to očitali – češ da so komunisti brezbožniki. »Saj nisem mogel drugače: če ne bi bil vstopil v partijo, bi bil od lakote umrl. Samo člani partije so dobili karte za živež.« Ta sovjetska republika pa je bila kratkega veka. Njegov oče je bil Slovenec iz Štor – kjer je bila razvita železarska industrija – mati pa iz Šmarce pri Sevnici. Med prvo svetovno vojno so se selili v Gradec, kjer je bil oče eden glavnih inženirjev pri načrtovanju in izdelavi letal. Njegov brat Jože je tedaj zbolel za smrtonosno špansko gripo. Dobil je visoko vročino. Zaželel si je kislih kumaric. Mati jih je sredi zime kupila. Zdravnik je dejal: »Dnevi so mu šteti, lahko je, kar če, saj bo tako ali tako umrl.« Ko je pohrustal prvo, pa drugo, je zvečer vročina padla. In je ostal živ. Takrat še niso vedeli, da je vitamin C eden glavnih sredstev zoper gripo. Bili so trije bratje: Edvard, Jože in še tretji. Edvard je med vojno vzel pod svoje okrilje Slovence, ki so jih Nemci med 2. svetovno vojno izselili s Štajerskega. Med vojno je baje neki pridigar v bečkerečki cerkvi vzkliknil: »Gott straffe England!« <ref>Bog naj kaznuje Anglijo! </ref> - ker so Angleži potapljali nemške ladje. Od takrat ni hodil več k maši, ker je bil zoper Nemce. Ko se je začela demokracija 1989, je postala njegova hčerka eden od ustanoviteljev slovenskega društva Planika. On je bil tudi eden od pobudnikov slovenske maše, ki je bila prvič 2005 v Zrenjaninu in jo je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Pri tisti maši sem usklajeval potek prav jaz. Naši pevci – ki so že prej sodelovali pri slovenski maši, so peli pod vodstvom Valerije Gulyás. Skrbel sem, da so v redu šla berila. Pred mašo je nastal nek nesporazum –ne vem točno, zaradi česa. Bil sem namreč prezaposlen z usklajevanjem maše: daleč gori na koru so bili naši mužljanski pevci, v cerkvi so bili pripravljeni bravci za berila in prošnje, po vrhu so se nam pa pridružili še člani nemškega društva. Resnici na ljubo je treba namreč priznati, da tukajšnji Nemci po večini ne znajo nič več nemško kot pa tukajšnji Slovenci slovensko. Karkoli je že bilo v ozadju - Hočevar je tisti nesporazm tako čudovito čisto mirno poslušal. Kot se lahko vidi iz slik, med mašo niti luči ni bilo prižganih. Sicer sva s tem župnikom prijatelja vse do danes, ko je v pokoju v svoji hiši, hiši svojih staršev, skupaj s svojim nečakom. Maša je vendarle lepo potekla – pretežno je bila pač v slovenščini – in tudi zbor ni znal nobene nemške pesmi – slovenske smo pa veselo prepevali že nekaj let pri Dominiku Saviu. Semkaj je prihajalo vsako soboto redno tudi nekaj hrvaških vernic iz Zrenjanina. Da bi njim in domačim Hrvaticam ustregli, smo mašo prilagajali – mešali tudi s hrvaškim besedilom in pesmimi. Po maši je bilo slikanje pred stolnico. Nato je bilo kosilo v hotelu Vojvodina in na njem je bil tudi prvi predsednik slovenskega društva Planika Vencel, pa tudi član društva Edvard Bobek, ki se je tedaj osebno srečal s Hočevarjem. Pozneje se je ravno z njim, tj. Venceljem, sprl. Na obisk v društvo Planika je bil namreč povabljen slovenski veleposlanik iz Beograda. Bobek je pripravil obširno poročilo o Slovencih, ki so bili pri njih v gosteh med drugo svetovno vojno, ko so bili izgnani s Štajerskega. Vencelju pa se je ta prispevek zdel predolg in ni dovolil, da bi Bobek z njim nastopil. Bobek od tedaj ni hodil več na sestanke društva in seveda tudi njegova hčerka Marija ne. Ona se je začela navduševati za nemško društvo in je pripravljal tudi po radiu oddaje v nemščini – tudi ob podpori iz Nemčije, češ da je nekdo iz njenega rodu – mati Cica r. Marók je bila iz Sutjeske (madžarsko oziroma prej Szárcsa – Sarča). Njeni starši so imeli tri dekleta – in »osvoboditelji« Rusi so ob koncu druge svetovne vojne vse tri posilili. Seveda dekleta niso bila nič kriva. Še danes se ljudje širom Vojvodine, pa tudi v Beogradu – o tem je pričala sestra Mamerta, ki je vse to doživljala -, spominjajo ruskih vojakov, ki so delali spolno nasilje nad ženskami in so jih družine skrivale po kleteh ali vodnjakih, da bi jih obvarovale nasilja. Tako so delali kot osvoboditelji – kaj še, če kam prihajajo kot okupatorji. K slovenski maši v Mužlji pa je Bobek rad hodil in je bral – prav lepo in s pravilnim poudarkom – berilo. Prav tako je brala tudi njegova hčerka Marija poročena Benak. njen mož Ervin je bil profesor glasbe. V tistem času je bilo veliko navdušenje nad slovensko mašo in je prihajala k njej tudi skrbnica cerkve – Kati néni. Pozneje pa je nekaj članov društva umrlo, nekaj se jih je izselilo v Slovenijo, v Mužlji pa ni bilo več nobenega slovenca – in se je ta maša počasi prelevila v hrvaško. Ko pa je izostalo prihajanje iz Zrenjanina in je prenehala vsakodnevna maša na Peskari, je prenehala tudi tako slovenska kot hrvaška maša. ===Bučka je pušeljc Dolenjske 99 === {| class="wikitable" |- ! Prvo obhajilo na Bučki (7. VI. 1981; črkostih spesnil 26. V. 1981) |- | <poem> Davi zgodaj sem se zbudil – Nisem več zaprl oči In zelo sem se začudil: Mar pri nas se vse blešči? Davi vsi smo zgodaj vstali – Mrak ovijal je zemljo; Ker pa Jezus k nam prihaja, V srcih je bilo svetlo. Sonce z žarki je obsjalo Cerkev, hoste, Bučko vso In zvedavo spraševalo: »Mar odprto je nebo?« Res, odprta so nebesa, Božji Sin prihaja k nam: Na stežaj odprimo srca, Da ne bo prišel zaman! S čim najbolj razveselimo Bratje, sestre, Jezusa? Mar je on željan denarja, Mar se veseli zlata? Nekaj lepšega imamo: To so naša srčeca; Na jih, Jezus, tebi damo Biser dražji od zlata! </poem> |} »Bučka je pušeljc Dolenjske«, je dejal pokojni škof Stanislav Lenič. Res ima čudovito lego, prijetne vinograde, pa še bolj čudovite ljudi. Na Bučko sem prišel iz Niša, kjer sem bil le leto dni. Da omenim le bogoslužje. Takrat je v Nišu bilo še precej Slovencev – po moji oceni vsaj okrog četrtino vseh vernikov, ki so ostali tam še iz časov Stare Jugoslavije ali pa so jih Nemci preselili sem med drugo svetovno vojno. Organistkinja je bila sestra Ivona, Slovenka, ki je bila v Nišu pojem tudi zato, ker je bila izvedena v francoščini, tako, da je imela inštrukcije iz tega sicer dokaj težkega jezika. Slovenščine v bogoslužju ni bilo nič, imeli pa so vsaj pesmi. Na nekem posvetu župnijskega sveta pa so prinesli sklep, da je med mašo mogoče zapeti samo eno slovensko pesem – prej so pa po dve, in taka je bila navada tudi v večini beograjskih župnij. No – bili so še nekateri drugi nesporazumi in bil sem prestavljen na Bučko. Bučko so upravljali salezijanci iz župnije Škocjan na Dolenjskem z župnikom Jakobom Bostnerjem (ki so mu pravili kar Jakec) in kaplanom Andrejem Riglerjem, ki je bil odličen pevec. V Nišu je bil hud pritisk na katoliško Cerkev in njeno delovanje – pa tudi zoper pravoslavce – a zlasti na ločine, od katerih so bili najbolj dejavni adventisti. Glede tega je bilo ozračje v Sloveniji mnogo ugodnejše. Pritiska na Cerkev v tistem času ni bilo dosti čutiti, pravoslavcev v teh dveh farah pravzaprav ni bilo, ločinarjev ali sektašev pa tudi ne. Zanimivo je bilo tudi, kako so opravljali pogrebe. Ker so tudi iz Stare Bučke pokapali svoje rajne na pokopališču na Bučki, je tam šel križ naprej brez zastave. Medtem pa je pri pogrebih na Bučki bila obvezna tudi slovenska zastava – seveda z rdečo zvezdo v sredini – in križ je lahko šel šele za njo. To ni bila starodavna navada – vedno je bil na čelu križ brez kakršnekoli zastave. Po Titovem pismu 1972 su v Sloveniji v večini občin uvedli pogreb z nošenjem zastave, kar sem prvič doživel prav jaz v Cerknici. Pokopališče je bilo tik cerkve in je bilo takrat odvzeto cerkvi. Pogrebi pa so bili enaki in za ene in druge, saj ni bilo nobenega pogreba brez navzočnosti duhovnika in seveda pridnih ministrantov. Prvo obhajilo pa je pomenilo na Bučki res veliko slovesnost. Ko smo imeli pripravo, sem povabil na roditeljskem sestanku starše, naj prideta oba. Pa so prišle samo matere, kajti očetje so bili »bogaboječi« - in se niso upali izpostavljati. Prihodnje leto pa sem dejal na roditeljskem sestanku, da je lani izgledalo, da so vsi otroci sirote brez očetov, matere pa vdove brez mož, ker ni bilo nobenega v slovesnem sprevodu, ko so šli k prvem obhajilu iz župnišča. Pa je pomagalo: pri večini so sedaj poleg mater bili tudi očetje. Druga zadeva je bil blagoslov hiš. Doli na Jugu – tako v Beogradu kot v Nišu – je bila vsepovsod navada blagoslavljanja hiš, in sicer po prazniku Treh kraljev. Ko sem tako obiskoval bolnike, sem zvedel, da so imeli tudi na Bučki blagoslov hiš, in sicer pred ali med drugo svetovno vojno. Takrat, pred vojno, je blagoslavljal hiše župnik Frančič. Družine so se posvetile Srcu Jezusovemu in vsaka hiša je nabavila lepo podobo Srca Jezusovega. V zvezi s tem, da so se starejši te posvetitve še živo spominjali in jim je ostala v prav lepem spominu, sem oznanil za 1981. leto blagoslov hiš v župniji Bučka. Leta 1881 je bila namreč poslikana župnijska kapelica Jezusovega križanja levo pod bučensko cerkvijo, blizu hiše Komljančevih. Na njej so bile še tedaj lepe Cejeve freske. Na ta način sem lahko obiskal pravzaprav vse bučenske družine po vseh njenih naseljih. Lahko sem prišel v vsako družino, in se srečal z njenimi prebivalci. Na ta način sem lahko ugotovil, če je bil kje kak bolnik potreben zakramentov. Tukaj se mi je prvič zgodilo, da je kdo jokal ob moji prestavitvi – in to celo predšolska deklica! Glavna pevka Mimi pa je bila navdušena za zbiranje podpisov predstojnikom, da me pustijo na fari. Škoda, da sem jo gladko zavrnil – sem bil še preveč dosleden, da mora duhovnik vedno ubogati škofa, redovnik pa predstojnika. Ubogal bi seveda – morda bi pa prošnja le vplivala na odločitev. Nisem hotel biti tak, kot nekateri škofijski duhovniki, ki nimajo treh obljub kot mi redovniki: uboštva, čistosti in pokorščine – ampak imajo eno samo obljubo: da bodo ubogali škofa (predvsem glede premestitve) – pa še tega ne držijo! Otroci so takorekoč vsi obiskovali verouk, pa tudi glede porok ni bilo potrebno kaj urejati. Problem niso bile civilne poroke ali da bi živeli v zunajzakonski skupnosti, ampak veliko starih fantov, ki sploh niso bili poročeni. Dekleta so se raje poročala kam v dolino, pa je tako veliko fantov ostajalo neporočenih, ker ni bilo zadosti deklet in pa si pravzaprav niso vzeli časa za poroko in ustanavljanje družine, ker so kar naprej delali – največ na kmetiji. Nikjer med svojim dolgim pastirovanjem – morda le še v Beogradu – nisem zvedel toliko zanimivosti iz zgodovine Bučke in okolice, kot ravno na tej nekdaj duhovnikom tako nasprotni fari, ki pa je ravno pod komunizmom versko čudovito zacvetela. Glede bolnikov sem tu menda med vsemi drugimi postojankami imel največ uspehov – in sem videl, da bi mogel uspeti celo tam, kjer mi je spodletelo, če bi imel več vere in požrtvovalnosti. Pa ne le jaz, ampak tudi vsi drugi. Tako mi je pripovedovala Selakova Tinca, da je po vojni bil tam na Stari Bučki neki težek bolnik, h kateremu so klicali za previdevanje duhovnika Pečeta. Bil pa je tako utrujen, da ni mogel niti notel iti. Pa so poklicali drugega duhovnika iz Škocjana, ki je šel bolnika previdet in iz negodovanja do duhovnikove malomarnosti se je Stara Bučka prefarala v škocjansko faro iz bučenske. Naj omenim še to, da mi je na Bučki tako ugajalo, da sem napisal neobjavljeno povest iz življenja Bučke – godila se je leta 1930! Naslov te večinoma resnične pripovedi z okrog 150 stranmi je : »Kaj sem ti storil!« Ko sem jo ponudil Ognjišču, me je g. Čuk zavrnil, češ da bi bila dobra za v Salezijanski vestnik; tam je niso sprejeli – drugam pa je nisem poskušal. Stkana je iz življenjskih zgod tamkajšnjih prebivalcev. Bučka je bila ravno na meji med italijansko in nemško cono in je torej še bolj zanimiva. Če bi bil uspel, sem nameraval napisati trilogijo: prva pred vojno, druga med vojno in tretja po vojni - vse iz resničnih virov. Nekaj malega je omenjenega tudi tukaj.   === Srečanja sošolcev 102 === S sošolci smo se srečevali – mislim, da vsakih pet let. Zaradi oddaljenosti in službenih obveznosti se teh srečanj nisem mogel vedno udeležiti. Ob petdesetletnici – 6. junija 2009 – pa sem bil navzoč pri srečanju v vili Široko pri Šoštanju. Peljal me je brat Jož, ki je bil hišnik v Kulturnem domu v Velenju. Z njim sva rajžala kar trikrat tudi na Koroško. enkrat v Žitaro vas, drugič do Gospe Svete, tretjič do Pliberka. To srečanje je bilo res lepo pripravljeno in je imel govor že pokojni Edi Jan. Med drugim je dejal: :Smo danes zbrali se za jubilej, jubilej spominov, ko vsi radoživi pokukali smo v svet neznani, skoz vrata skupnega nam bivališča; pred petdesetimi leti, vsi v radosti, v veri vase, optimizma polni smo stopili, iz dvorišča šole naše, v jasne, svetle, nove čase; da sklatimo z neba zvezde, da zavrtimo svet kot veli srce nam naše! Smo klatili, smo vrteli, se ljubili, delali, se veselili in molili, sladkosti in grenkobe življenja zaužili; dobili kar smo zaslužili… Naj oko danes utrne solzo sreče, solzo svetlega spomina, da srečen bodem jaz in ti in naša domovina! Osmi razred smo končali v Starem Velenju leta 1959 – pedtesetletnico pa smo proslavljali v Šoštanju – prizorišče je bila vila Široko dne 6.VI.2009, kamor me je peljal moj brat Jož. Jaz pa sem pozdravil družbo profesorjev (takrat so bili še skoraj vsi živi) in dijakov z izvirnim črkospevom, ki se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! LEPI ZLATI JUBILEJ |- | <poem> Leta hitro so minila nam mladosti, Enkrat skupaj smo sedeli v isti klopi, Polni skušenj smo sedaj, modrosti In kar dobro se godi nam tu v Evropi. Znova zbrani zvesti smo sošolci stari, Leta upogibajo nam hrbtenico, Ampak srce naše za starost ne mari, Tovaršiji rad zapoje to zdravico. Ista je slovenska mati nas rodila, Je molitve, petja, govora učila: Učna snov je naše znanje spopolnila: Bilo nam je ko da bi dobili krila. Istega smo dne iz šole se ločili, Lepo nam je spet, ker tukaj nismo sami. Enkrat bomo z angelci se veselili: Jezus in Marija bosta vedno z nami. </poem> |} Čudovita so bila ta srečanja, žal vse preredka. Do danes pa so se naše vrste tako razredčile, da ni koga, ki bi nas sklical – kot imamo na primer vsakoletno srečanje duhovnikov, ki smo bili posvečeni leta 1972. Od 61-ih nas je letos, 2022, ostalo še 25, ki smo obhajali zlato mašo – medtem ko so bili letos v Sloveniji posvečeni le 4 novomašniki! ==== Letos je bilo 25 zlatomašnikov ==== Nekdo med verniki je omenil, da bi mi, letošnji slovenski zlatomašniki, imeli pravico napraviti skupno zlato maševanje, skupno parado ponosa – veliko bolj ko tisti, ki se izogibajo svojih naravnih obveznosti ter z raznimi paradami „vrbuju“ na ta način nove člane. Nas je bilo pred 50-imi leti 61: nekateri so zaspali v Gospodu, maloštevnilni so tisti, ki so se na tej poti utrudili in duhovništvo zapustili. Mi zlatomašniki pa smo v skromnosti in zvestobi skozi petdeset let vztrajno služili Bogu in bližnjemu, ne da bi za to pričakovali ali dobivali kakršnokoli priznanje; upamo pa, da so naša imena zapisana v nebesih – in to je zadosti. Prav tako bi bili upravičeni do parade ponosa zakonci-jubilanti, ki so si ostali zvesti skozi dolgo obdobje, sprejemali otroke iz Božjih rok in jih po naravnih, Božjih in cerkvenih postavah tudi vzgajali – kar je dandanes vedno bolj težavna in nehvaležna naloga. Ne le, da so ti otroci in vnuki prihodnost naroda – oni bodo gmotno oskrbovali tudi tiste, ki ne morejo ali celo nočejo imeti otrok. Med svojimi duhovniškimi sošolci bi na prvem mestu omenil zaslužnega novomeškega škofa Andreja Glavana, ki je bil ne le prvi škof na novo utemeljene novomeške škofije, ampak je res deloval Bogu in ljudem ugodno – in smo se ob začetku njegove službe tam srečali tudi sošolci, ter se popeljali po sanjavi Krki: s kakim navdušenjem so ga tam sprejemali! Omenim naj vsaj Jožeta Pribožiča, dolgoletnega šoštanjskega dekana in župnika, ki oskrbuje tudi zdravilišče in bolnico Topolšica. Zadnje čase zaradi korone ni bilo tozadevnih srečanj – letos pa je spet bilo pri mojem sošolcu in dobrem prijatelju Ivanu Napretu v Šmartnem ob Paki. Mi, ki smo bolj oddaljeni – zlasti jaz v Vovjodini – žal nismo bili telesno navzoči, vendar smo bili in še bomo v duhu, molitvi in resnici. Omenim naj tudi svojega soseda Ivana Napreta, ki je že dolga leta priljubljen župnik v Šmartnem ob Paki; pa rimskega profesorja Jožeta Pirca iz Idrije, kakor tudi rajnega Igorja Loviščka, pri katerem smo se srečali 2002 v Medani v Goriških brdih in nam je postregel z vinom, ki mu ni tekmeca. ==== Minorit Milan Holc 103 ==== Mnogi so poznali in imeli radi našega sošolca, ki je po mnogih romarskih poteh zemeljskega Jeruzalema ter težki bolezni priromal v Očetov dom nebeškega Jeruzalema v 73. Letu. Milan Holc (28.viii.1946-28.vi.2019), redovnik in duhovnik slovenske minoritske province, je prejel mašniško posvečenje 2. julija 1972 na Ptuju. 34 let je živel in deloval v mednarodnem minoritskem kolegiju Seraphicum v Rimu, leta 2009 pa se je vrnil v Slovenijo. Bil je profesor in prevajalec svetega pisma ter voditelj romanj v Sveto deželo. Pogreb je bil na praznik Ptujskogorske M. Božje, v torek, 2. julija 2019 na Ptujski Gori. Sam je v nekem intervjuju povedal, da mu je bilo kot profesorju dano, da je prehodil mnoge dežele po svetu, a enake domači, slovenski deželi, v svetu ni. Svojo ljubezen do domovine je zgovorno pokazal še posebej v zadnjih letih. Na Ptujski Gori je skupaj z redovnimi brati, rad sprejemal romarje, jih nagovarjal ter jim v duhu sv. Frančiška skušal približati znamenitosti ptujskogorske bazilike, če je bilo potrebno tudi v raznih, romarjem bližjih in razumljivejših jezikih. Poleg duhovniške službe, ki jo je opravljal na Ptujski Gori je bil pater Milan Holc poznan tudi kot duhovni in strokovni voditelj številnih romarskih skupin v Sveto deželo in druge kraje, povezane s svetim pismom in s prvimi začetki krščanstva. Somaševanje pri pogrebni maši je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl DJ, ob somaševanju novomeškega škofa Andreja Glavana in duhovnikov. Govorniki so poudarjali njegove zasluge in njegov prijazen značaj, ki je nagovarjal domače župljane in romarje, ki so prihajali na Ptujsko Goro. Leto dni pred tem je nas sošolce še prijazno gostil na Ptujski Gori, ki nam jo je strokovno razkazal in z nami somaševal. Pred leti nas je tudi strokovno vodil po Romuniji, kjer čisto na vzhodu imajo minoriti polno semenišče v mestecu Roman. ===Restavrator ne sme biti šušmar 104 === ==== Zahvalna maša ob 25-letnici dekliškega zavoda »Karolina Szathmáry«==== Nekdanji Veliki Bečkerek (madžarsko tudi danes Nagybecskerek) – med vojnama je bil nekaj časa preimenovan v Petrovgrad – a danes še vedno partizanski Zrenjanin – je središče in največje mesto Banata, ki predstavlja del Vojvodine vzhodno od Tise. Tukaj še deluje tudi edina redovna ženska družba v banatski (nekdanji čanadski) škofiji. Ta starodavna škofija poteka še iz časov sv. Štefana, ko je bil njen prvi škof in mučenec apostol Madžarov – sveti Gerard. Obsegala je celoten Banat vse do konca prve svetovne vojne, ko je ogrski del Avstro-Ogrskega cesarstva izgubil dve tretjini prejšnjega ozemlja. Čanadska škofija je tako razpadla na tri dele: največji s središčem v Temišvaru je prišel pod Romunijo, manjši s središčem v Velikem Bečkereku pod Kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov, najmanjši, severni del s središčem v Segedinu, pa je prišel pod Madžarsko. Po celem takratnem AO cesarstvu so bile razširjene tudi nekatere redovne družbe, med njimi tudi notredamke. One so poprej dolga leta spadala pod slovensko provinco. Članice te družbe so več let uspešno delovale tudi v župniji Mužlja, ki jo upravljajo slovenski salezijanci od 1965. Ljudje se radi spominjajo sestre Kornelije Bóth, ki je vodila ne samo petje, pomagala pri verouku in drugod, ampak skozi veliko let animirala mladinske skupine, ki so s svojimi ljudskimi igrami razveseljevale s svojimi nastopi prebivalce v mnogih krajih Vojvodine. Njihov glavni cilj je izobraževanje in vzgoja revnih in zapuščenih deklet in jim zato pravijo tudi „iskolanővérek” (»šolske sestre«). V Bečkereku je torej v soboto, dne 29. maja, potekala 25. obletnica od ustanovitve Dekliškega zavoda Karolina Szathmáry. Slovesnost se je začela z zahvalnim somaševanjem, ki ga je vodil škofov namestnik László Gyuris, a somaševali so protonotar Jenő Tietze, duhovniki József Mellár, Sándor Hajdú, verbit Elija Ohoiledwarin ter salezijanci Stanko Tratnjek, Rafo Pinosa in Janez Jelen. V svojem nagovoru je generalni vikar omenil, da je bila nekoč njihova učenka tudi Božja služabnica in redovnica Marija Marjeta Bogner (1905-1933), doma iz bližnjih Melencev, ki je po svoji ponižnosti, potrpežljivosti in vedrem prenašanju neozdravljive bolezni lahko vzornica ne le redovnicam, ampak tudi duhovnikom in vernikom. Zahvalil se je požrtvovalnim sestram notredamkam za teh 25 let, v katerih je lahko v banatskem središču študiralo več rodov deklet iz oddaljenih vasi. Tukaj že četrt stoletja obstaja študentski dom ali internat, v katerega so jih pošiljali skrbni starši v zavesti, da so njihova dekleta v dobrih rokah. ====Rodovitna preteklost – negotova prihodnost ==== Po maši je v Kulturnem domu ravnatelj zavoda Jenő Karl pozdravil vse številne goste in se obenem zahvalil za prenovljeno samostansko poslopje po vrsti vsem zaposlenim v tem izobraževalnem zavodu. Prebral je tudi pismo madžarskega državnega sekretarja za narodnostno politiko Jánosa Árpáda Potápija, kjer pravi: »Šola, ki je bila ustanovljena pred 25 leti, je mnogim mladim zagotovila ne le bivanje, ampak tudi ljubeč, skrben in topel dom. Zahvaljujoč temu zavodu so se ohranile najpomembnejše madžarske izobraževalne ustanove in oddelki v tem mestu; zato upam, da bo ostal tu v osrčju Banata, ter še nadalje prispeval k trdni veri, čvrsti nravnosti, narodni istovetnosti in omiki tukajšnjih Madžarov po besedah vzgojiteljice Terezije Brunšvikove (1775-1861): »Izobraževanje naredi človeka, človek pa domovino!« Sestra Gizela Rácz, ki je skupaj z rajno Margit Botka dosanjala zavod, se je ozrla na začetke in omenila ustanoviteljičino navodilo: „Ahova Isten küld, oda áldása is elkisér” (»Kamorkoli vas pošlje Bog, tja vas spremlja njegov blagoslov in izkusili boste njegovo usmiljeno ljubezen.«) Neki odločitvi prejšnjega škofa Ladislava Huzsvárja – ki je bolne sestre iz bečkereškega doma odposlal na Madžarsko – gre zasluga, da je dom na Cara Dušana 59 ostal prazen; v tem vidimo prst Božje Previdnosti, ki lahko nekatere neugodne poteze koristno usmeri, kajti Bog tistim, ki ga resnično ljubijo, vse obrača na dobro (Prim. Rim 8,28). V tem času je tukajšnje sestrinsko vodstvo iz slovenske prestopilo v madžarsko provinco, ki je začrtala novo smer, in sicer se je to zgodilo 2. julija 1996 v Budimpešti. Provincialka Mária Jozefina in njene svetovalke so se odločile, da bodo v prazno hišo povabile madžarska dekleta iz zamaknjenih krajev Vojvodine za ohranjanje njihove verske, pa tudi narodne zavesti. »V nemirnih vojnih časih se nismo smele predajati sanjarjenju, ampak smo morale zavihati rokave. Najprej sem dala pobudo v Božje roke,« je v svojem govoru povedala sestra Gizela – »in tako je Bog po naših rokah napravil čudovita dela.« Predsednik vojvodinske skupščine István Pásztor se je v svojem govoru zahvalil katoliškim sestram ter vsem požrtvovalnim sodelavcem za izredno pričevanje: »Mislim, da imata tu v Bečkereku dve cerkveni ustanovi in šoli izjemno pomembno vlogo: fantovski zavod v Mužlji, ki ga vodijo salezijanci in dekliški zavod, ki ga vodite ve sestre. Stanje, v katerem je zdaj dekliški zavod, in sicer da so sestre pred nekaj leti prodale stavbo škofiji, ki daje poslopje sestram v zameno za najemnino, ni znosno. Zato bi bilo potrebno, da njihov samostan zopet preide v njihovo last.« Zbrane je pozdravila tudi provincialka Maria Andrea Ivanics in se ozrla v daljno preteklost, ko se je ustanoviteljica reda Marija Terezija Gerhardinger odločila, da bo sprejela vabilo takratnega čanadskega škofa Aleksandra Bonaza (škofoval od 1860 do 1889), ki je stoloval v Temišvaru in tako je sedem sester ustanovilo šolo za revna in zapuščena dekleta leta 1880. On je na splošno znan kot velik dobrotnik in mecen škofljanov. Njemu ni bilo žal denarja za nove cerkve in župnišča in za kupovanje potrebnih zemljišč; tako je med drugim dobil kraj Ivanovo madžarsko ime Sándorfalva (Aleksandrova vas) po tem dobrosrčnem škofu. On je redovnice in redovnike vsestransko gmotno podpiral. Danes ta zavod podpira madžarska vlada in brez te podpore bi tega dijaškega doma ne mogli vzdrževati. Sledila so prepričljiva pričevanja bivših gojenk, ki so odzvenela v ugotovitev: »Našla sem prijateljev in prijateljic, ki mi pomenijo zaklad za celo življenje vse do danes.« Gojenke so na temelju ljudskega izročila predvajale zanimivo lutkovno-živo igro o vili Mariki, ki čuje nad razvalinami Arača, ostanki mogočne srednjeveške cerkve v bližini novega Bečeja. ====Restavrator ne sme biti šušmar ==== Zanimivo odkritje nam je predstavil znani restavrator, ki je opravil izredno zahtevno delo. Pri starih stavbah, slikah, freskah in kipih so potrebni strokovnjaki, ki se na zadeve razumejo. Tak se je lotil restavracije 140 let stare podobe, ki so jo našli zanemarjeno med obnovo nekdanje sestrinske šole. Kaj vse taka podoba skriva, se je pokazalo pri obnavljanju podobe svetega Karla Boromejskega, ki je bila zazidana po nacionalizaciji samostana (medtem ko je bila kapela izvzeta iz podržavljenja). Tja so vsilili srednjo medicinsko šolo vse do nedavnega, ko so dobili novo stavbo v središču sodobne četrti Bagljaš. To je restavrator Miodrag Mladenović iz restavratorskega zavoda v Pančevem, ki nam je poročal o zapletenem delu dobre obnove. Nekatere cerkvene odgovorne osebnosti namesto da bi stavbe, podobe in kipe restavrirali ali obnavljali, jih s poceni rešitvami uničujejo, saj cenenim pleskarjem zaupajo dela, za katera niso dorasli. Mimogrede omenim, da so okrog 1975 pri obnovi cerkve v Mužlji neki pleskarji iz Slovenije kar preprosto prepleskali kipe in oltarje z barvo, ki ne ustreza izvirni poslikavi. Šušmarstvo lahko odkrijemo že s prostim očesom. Izvirni kipi, freske in slike baroka, klasicizma in drugih starejših smeri so izdelani in pobarvani tako natančno, ko da bi šlo za čipke, litografije ali fotografije. Šušmarji pa jih kar na grobo, nenatančno in površno prebarvajo, da se opažajo poteze čopiča in tudi ostanki barve, ko da bi šlo za kako umetnino impresionizma. Taka »obnova« pa sploh ni cenejša, saj svoje delo ti šušmarji dobro zaračunajo. Zavod za varstvo spomenikov ali nima za temeljito obnovo niti denarja niti izučenih strokovnjakov – ali pa se vse dela brez njegove vednosti. Pri obnavljanju starih stavb, kipov ali fresk obstaja več možnosti: a. Nekateri hočejo stvari vrniti v prvotno stanje; b. drugi hočejo umetnini vdihniti svoj osebni stil; c. pravi restavratorji-strokovnjaki pa skrbno odkrivajo in po potrebi dopolnjujejo, če kak delček manjka. Obenem predmet previdno očistijo, zavarujejo in utrdijo. Nestrokovne posege lahko hitro odkrijemo, kajti na »obnovljenih« površinah manjka natančnost in skladnost barv. To isto velja za pozlačevanje. Stari umetniki so nekatere dele pozlačevali z mat načinom, druge so kovali, spet drugje so lepili zlate lističe, drugje barvali z zlato barvo – vse je imelo svoj smisel in je dalo umetnini neponovljivo skladnost. Neustrezno obnovljeni kipi in slike postajajo podobni cenenemu »kiču«, ker so takorekoč obliti z barvo ali pa pobarvani na način, da bi to bolje storil majhen otrok. Madžarska vlada podpira temeljito obnovo cerkva (na primer v Lentiju) tako doma kot v soseski, kar bi lahko posnemala tudi slovenska pri obnavljanju cerkva in dragocenih biserov – kapelic, ki jih uničujejo ali zob časa ali nestrokovni šušmarji. Te podobe svetega Karla Boromejskega pa se je lotil pravi restavrator in je pri tem delu marsikaj našel. Na tej eni podobi je odkril neverjetne posameznosti, ki nam jih je podrobno razložil. Samo podobo je narisal 1880 Josef Keβler (ali madžarsko József Keszler 1827-1887) slikar iz nazarenske šole, ki so zgodovinsko zvesto in povedno napravili veliko pomembnih portretov v tedanjem času. Opazil je, da škof na sliki ne predstavlja Karla Boromejskega, ki ga poznamo iz zvestih njegovih portretov, kot so nam jih zapustili na primer Rare Tracce, Paolo de Maio, Orazio Borgianni in drugi. V nebeške zadeve zamaknjeni Karel, ki le s pogledom kaže sestram (redovnici na desni zgoraj) na njihovo poslanstvo – zapuščena dekleta (spodaj), za kar jih prosijo njihove revne matere (levo zgoraj) – je očitno nekdo drugi. S primerjanjem sodobnega portreta, ki ga je napravil znameniti dunajski slikar Leo Reiffenstein (1856-1924) in ga je prinesel kot litografijo ob njegovi smrti Vasárnapi újság 1889, je lahko zaključiti, da je služil za model Karlu Boromejskemu nihče drugi, kot največji dobrotnik notredamk, drugih redovnic in redovnikov ter ustanovitelj 17 novih župnij, v katerih je gradil nove cerkve – takratni čanadski škof Aleksander Bonaz (1812-1889), ki je škofoval od 1860 v Temišvaru. Takratna škofija je namreč obsegala današnjo temišvarsko v Romuniji, segedinsko na Madžarskem in banatsko v Srbiji. Restavrator Miodrag Mladenović nas je potrdil v prepričanju, kako pomembna je strokovna obnova starin in kako zahtevno je resno restavratorsko delo, – saj so po njegovih besedah takorekoč vse oltarne podobe umetnine velike vrednosti – pa tudi kipi in oltarji. Te svoje ugotovitve je povezal in razodel še druge skrivnosti, ki jih prinapa njegova knjiga: »Borromeo szent Károly ikonjának új élete” („Novo življenje podobe svetega Karla Boromejskega«). ====Agape ==== Po priložnostnem programu v Kulturnem domu je sledila za vse udeležence raznolika švedska miza; za povabljence pa se je prireditev nadaljevala v obnovljenem dekliškem zavodu, kjer je bilo kosilo. Potem so si gostje ogledali zavod, ki je sedaj prenovljen, sodobno in po hotelsko urejen. Nato je bila predstavljena knjiga o blagodejnem delovanju sester notredamk, ki jo je napisal Ferenc Németh z naslovom: »A leánynevelés szolgálatában« (»V službi vzgoje deklet«). Molimo torej, da bi se rešile sedanje težave ter da bi se uresničila želja sestre Gizele, da bi internat proslavljal nekoč še petdesetletnico – pa tudi stoletnico svojega obstoja in plodonosnega delovanja. Ker sem skozi dolga leta pošiljal v razne časopise članke, je tukaj bil predstavljen en tak članek, ki opisuje letošnje dogajanje in je v slogu običajnem za tako zvrst.   === Moje sanje – moje pesmi 107 === Na koncu je še nekaj mojih pesmi, ki jih je mogoče prosto uporabljati ali pa jih celo uglasbiti. Druge moje pesmi in sestavke pa lahko najdete na spletni strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik#Moje_pisanje:_pesem_in_proza {| class="wikitable" |- ! RAJNI SALEZIJANCI (akrostih 8. III. 2012) |- | <poem> Rajnim v spomin naj se zdaj oglasijo Angelske strune premilo, prekrasno: Jasne jim pesmi naj v čast zadonijo – Našim se spevom pridružite glasno. Isto poslanstvo kot mi, ste dobili, Salezijanski vas duh je navdajal. Ali ste v Božji ljubezni hodili – Ljubi don Boskov dih vas je prerajal. Ena vas mati je – Cerkev – rodila, Zaobljubili ste Bogu zvestobo; Iskra gorečnosti vas je vodila, Jezus vam var'val je dušo pred zlobo. Adama, Evo, človeštvo trpeče Novi je Adam – sam Jezus – odrešil. Cvetke, molitve in sij bele sveče Iz vic v nebesa prehod bo pospešil. </poem> |} {| class="wikitable" |- ! Brezmadežna, nedolžnost nam obvaruj! |- | <poem> V zelenem gaju lilija kraljuje, Opojna, čista, snežnobela roža – Oči popotnih nase privlačuje. Brezmadežna, kot ljubo sonce greješ, Da bujno raste roža spomladanska. A kadar se neba obok stemni, Zastrejo hudourni ga oblaki In grom zaori se ter bliske kreše, Cvetica lepše le še zadehti In iz spokojnega srca globin Se prošnja koprneča oglasi: Brezmadežna! Nedolžnost nam obvaruj, Naj ne oskruni zloba je pekla! Brezmadežna! Pogumno se bojujemo, zate slednji je utrip srca! Ljubljana-Rakovnik, 8.XII.1966 </poem> |} {| class="wikitable" |- ! Cvetijo rože neštevilne po poljanah… (1970) |- | <poem> Oko ozira se po razcveteni trati, zre rože bele, modre, rdeče in rumene, spominčice, tu, teloh, tam se slak košati, priklanja zvonček, ključe se trobenti zlati. Premodri Stvarnik var'je travnike zelene. Postoj, prijatelj, občuduj, užij krasoto, ki varna je pred dihom zmrzlosti strupene… Odcvete ena, tisoč drugih cvetk požene. Cvetijo rože neštevilne po poljanah, za sleherno na travi je dovolj prostora, čeprav drugač' diši, drugačno ima lepoto. V življenju nas ljudi podobno, glej, resnico: različnega jezika, barve smo, nazora – do cvetja in brstenja vsak ima pravico. </poem> |} {| class="wikitable" |- ! Pastir ostal boš… |- | <poem> Spomladno sonce tople žarke lije na zeleneča polja in vasice, na hribe – koder mlad pastirček vriska in pridno pase jagnjeta, ovčice. Je čreda mirna, dečku se zadremlje, zaziblje ga v presenetljive sanje. Zazre svetlobo – skoraj vid mu jemlje – in v njej Gospo, ki pravi mu smehljaje: »Pastir ostal boš, menjal boš ovčice. Učil boš fante, vodil jih po poti molitve, pridnosti, miru, pravice.« Pogumno gre duhovništvu naproti. Ljubezen do Boga med mlade širi pastirček revni – sveti Janez Bosko. Poznamo sine: dobri so nam znanci – veseli delavci – salezijanci. (Don Bosko, 1970 objavljeno v Salezijanskem vestniku v januarski številki) </poem> |} {| class="wikitable" |- ! Vsi svetniki |- | <poem> Vsemogočni naš Gospod – vladar vesolja – vse stvari ohranja tvoja sveta volja; vse iz nič ustvaril si – nam Pismo pravi – zakone nespremenljive dal naravi. A človeka si ozaljšal z vso krasoto: razodeva svetu tvojo naj dobroto; dal v posest reči človeškemu si rodu – naj le čast skazuje svojemu Gospodu! Kakor cvetke zale venejo oktobra, ko pobeli hrib in dol strupena slana – kot neurja sila v beg požene bobra, ko razdrla mu je dom zarana. Tak' so nad človeški rod prišle nesreče, ko za sadom prepovedanim drhteče Evine pregrešne roke so posegle – uste so pogubo Adamove jedle. Vendar Mater je Mesijevo obljubil že v začetku Bog, da človek ne bi zgubil upanja, da zopet prišel v raj bo srečni – ne sicer na zemlji, pač pa v zarji večni. Kristus omogoča nam prihodnost srečno – ne le tukaj doli, ampak neizrečno radost – ki svetniki vsi ste je deležni, ker premamiti se niste dali sreči bežni. Tudi nas vodite z zgledom po kamnitni poti, da nas nikdar zapeljivi greh ne zmoti: izprosite dušam v vicah raj nebeški in še nam pomagajte v nadlogi težki. Zgledi naši ste mogočni – vsi svetniki – v žrtvi in velikodušnosti – veliki; ko dari uživate nebes Vladarja dajte, da še nam napoči rajska zarja. (Ljubljana-Rakovnik 20.X.1981) </poem> |} {| class="wikitable" |- ! Oče in učitelj mladih (črkospev) |- | <poem> OČE IN UČITELJ MLADIH 1.Oče in učitelj mladih, če bi spet med nas prišel, eno bi besedo šepnil v Uho in nežno nas objel: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« 2.Let že dvesto je minilo, Jezusu si rad sledil. Mati dala je vodilo, da Ljubit mlade si učil: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« 3.Ah, grozijo nam skušnjave, duša je v nevarnosti. In če prosimo zaupno, res Hitro nam pomagaš ti: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« (Odziv na natečaj ob dvestoletnici don Boskovega rojstva *16. VIII. 1815 Becchi †31. I. 1888 Turin) </poem> |} Kazalo Uvod 5 Moja mati 11 Moj oče 20 Teta Hedvika 27 Moje ime 32 Moja družina 34 Brat Anton 38 Brat Blaž 42 Humanitarna pomoč 44 Joška Rašáj 48 Bližnji sorodniki 53 Stric Ivan 57 Stric Tinček 59 Osnovna šola 61 Srednja šola 66 Bogoslovje 70 »Moji« papeži 76 Papež Pij XII 79 Papež Janez XXIII 83 Papež Pavel VI 85 Uravnavanje rojstev 89 Predvojaška (pre)vzgoja 93 Noviciat na Reki 96 Vojaščina v Pirotu in Prištini 100 Neprijetnosti 103 Odgovarjanje od duhovniškega poklica 106 Klasika 109 Pri vojakih ni bilo slovenščine 116 Ugodne in neugodne iz Prištine 117 Moja nova maša 120 Slovo od doma 126 Tuje zelje 130 Nerešeno vprašanje 134 Nadškof Bukatko 138 Nadškof Turk 143 »Romanje« na Oplenac 146 Domovina, ti si zdravje 149 Dolgotrajno okrevanje 153 Blagoslov hiš 156 Obisk bolnikov 158 Rudnik 162 Karaburma – Črni prstan 172 Niš 180 »Slovenska« cerkev 183 Slovenska maša 189 Bučka je pušeljc Dolenjske 192 Srečanja sošolcev 196 Restavrator ne sme biti šušmar 198 Moje sanje – moje pesmi 205 === Sklici === {{sklici}} Quetschn Action-Luca Stangl - YouTube https://www.youtube.com/watch?v=p3vVEtGG88U&t=6s Radio Ognjišče Radio Ognjišče v živo | SIradio.si Čestitka za zlato mašo 16.vii.2022 ob 13h ===Uvod 1 === === Moja mati 4 === ===Moj oče 9 === ===Teta Hedvika 13 === ===Moje ime 16 === === Moja družina 18 === === Brat Anton 20 === === Brat Blaž 21 === === Humanitarna pomoč 23 === ===Joška Rašáj=== ==== Iz Škocjana 26 ==== === Bližnji sorodniki 27 === === Stric Ivan 29 === === Stric Tinček 30 === === Osnovna šola 31 === === Srednja šola 33 === ===Zlatomisnikove uspomene=== ====Zlatomisna lozinka:==== "Onima koji ljube Boga sve pridonosi dobru" (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dugo sam razmišljao i spremao se da u vreme zlatne mise napišem barem nešto sitno - ako mi bude dopušteno dočekati gudinu 2022. Na kraju sam odlučio staviti barem nekoliko redaka na papir koji će poslužiti kao uspomena na put, ali i kao poticaj mladima da se odluče putovati s Isusom. Ovo putovanje je najzanimljivija pustolovina koja je uvek na neki način uzbudljiva. Ako danas nedostaje (dobrih) duhovnih zvanja, nedostaje i (dobrih) obiteljskih očeva i majki, (dobrih i poštenih) radnika itd. Glavni uzrok je nedostatak osjećaja za vrhuprirodno. Ako je čovjek svjestan da ima nekoga iznad sebe kome je odgovoran i kome će dati odgovor na kraju svog života, prirodno će živeti drugačije nego neko ko nema tu svest. Uverenje, da Božja Providnost bdi nad nama, tera strah od postojanja: za nas, za potomke, za sadašnjost i za budućnost. Unatoč tome da zapravo živimo u vremenu trećeg svjetskog rata – čije posledice oseća čitavi svet – kako oni koji su u njemu izravno uključeni, tako i oni koje pogađaju rast cena i nedostatak pojedinih izvora, kršćanina teši spoznaja da zapravo ne pišu istoriju zemaljski vladari, koliko god im ime bilo veliko i koliko god velika njihova moć bila - već Bog piše Božju istoriju, koja je uređenost: duž krivudavih linija ljudske zbunjenosti on ravno piše svoje planove. S tim strahom od života prvi put sam se susreo u napomeni profesora latinskog Milana Grošlja, koji je ovako rekao: “Veliki je problem poželeti dobrodošlicu novim ljudima na svet, jer sadašnjost je tako zbunjena i nesigurna.” Bilo je to negde oko 1966. Takva izjava bila mi je potpuno čudna. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima i teškoćama tekom Drugoga svetskog rata, a još više nakon njega – poneo u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se u redu." U našoj staroj Klemšetovoj kući bile su slike malih anđela u spavaćoj sobi. Na prvoj je pisalo: “Ti si, Bože, moj gospodar, ja sam tvoj sluga”, a na drugoj: “Uzdaj se u Gospodina i čini dobro!” Ako čovek živi u tom pouzdanju u Božje sveznanje, svemoć. i sveprisutnost, onda će on rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su moji roditelji učinili. Usprkos novim i „modernim“ strujanjima i metodama, usprkos životno neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku. Bili su svesni da je najveći dar koji mogu dati Crkvi, narodu i čovečanstvu novi život. Čovek naime ne živi samo na ovom svetu, već ima pred sobom celu večnost za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete (čak i nerođeno) ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno pošto mu je Bog stvorio besmrtnu dušu kod začeća. Čovek dakle ima izbor: hoće li se odlučiti, da dođe „jednog dana u raj“ ili „u pakao“. Tako smo učili u prvom razredu osnovne škole pripremajući se za krizmu 1952. godine, kada smo dobili stotinjak pitanja rezmnoženih na ciklostilu, koja smo učili napamet, a prvo pitanje je glasilo: „Zašto smo mi na svetu? - Na svetu smo zato, da živimo po Božjoj volji i da se spasimo." Toliko je jednostavan, a opet tako siguran taj odgovor, da učenjake ovog sveta ostavlja bez teksta. S tog gledišta svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, dopuštajući djetetu da dođe na ovaj svjet i dobije primereno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Zato je svaki život – pa i nerođeni – najveća vrijednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Anton Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem prostoru." Koliko je neugodnosti morala proći naša majka dok je čekala nas decu, rođenu u vreme koje brojnijim obiteljima nije bilo naklonjeno, govori ova majčina pjesma: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje rojstva (del)</center> ! <center> Očekivanje rođenja (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Ako čovek ima smisao života za sebe, imat će ga i za druge i za usvajanje potomstva. Iz toga proizlazi i odgovornost: ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, tada sposobnosti koje mu je Bog dao mora koristiti dobro i ispravno, izbegavaće greh i činiti dobro. Iz takvog će usmerenja izrasti nova i dobra duhovna zvanja, kao i čestita i poštena zvanja svake vrste. Ako pak je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast ne samo duhovnih zvanja, nego svakog dobrog i poštenog zanimanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis možda neće sličiti na Liutprandov (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar temeljito ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i celovitih događaja. Neće ni nalikovati životopisu našeg umirovljenog salezijanskog nadbiskupa Zefa Gašija "Kujtimet e mia" (Moj životopis), gdje je dobro obrađeno samo razdoblje do nove mise ili biskupovanja, ali nakon toga zapravo sledi dnevnik događanja. . Naposljetku, neće nalikovati temeljitoj biografiji koju je moj školski drug Tone Krnc napisao povodom svoje zlatne mise pod naslovom: „Sve za tebe i s tobom, verni Bože“ (Salve, Ljubljana 2019.). Ali u njemu će biti od svega ponešto. Ovom prilikom ističem da su to sećanja. Sjećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svjetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Ako bude moguće, prevest ću barem deo svojih sećanja sa slovenačkog na srpskohrvatski i mađarski - kako bi i moji vernici i brojni prijatelji ovde dobili uvid u moj životni put - i da bi svi našli poticaj za miran život. u slozi te za strpljivo podnošenje svih poteškoća po Isusovu primeru. Naslov knjige očituje istinu, da "Bog sve na dobro okreće" - naravno onima koji ga iskreno traže i ljube u dubini srca; razume se da iz toga proizlazi i ljubav prema bližnjima i sebi. Moj profesor [[Anton Trstenjak]] napisao je knjigu "Putevi do čoveka" <ref>Anton Trstenjak: Pota do človeka (Mohorjeva družba, Celje 1956.</ref>; kao što ima mnogo puteva do [[Triglav]]a, tako i do čoveka - isto tako ima mnogo puteva do Boga, a da ne govorimo o međusobnoj povezanosti jednog i drugog. Neko krene s Bogom i nađe (su)čoveka - a drugi krene s čovekom i nađe Boga. Ko je otvorena srca, skroman i iskren, pre ili kasnije će pronaći tu vezu, iako je već jedan nemački pjesnik [[Rheinhold Schneider]] rekao za vreme drugog svetskog rata: „Der Weg zum Gott ist heute ungeheuer weit" („Put do Boga je danas neizmjerno dalek"). Ipak prava ljubav do istine i dobrote pomaže čoveku savladati sve prepreke, jer ljubav je krajnji cilj: „Ljubavi, ne oponašaj ono što je zlo, nego ono što je dobro. Ko god čini dobro, od Boga je, a ko god čini zlo, Boga nije video" (3 Jn 1,11). Zamislio sam da će to zapravo biti poučna i zanimljiva biografija u poglavljima koja obrađuju pojedine teme ili područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj način bih se ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i delovanja, koliko to uspijem maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sećam, prvu sam pesmu napisao u novicijatu sa svojih osamnaest godina . Iako je ova knjiga u prozi, težište je na pesmama, koje su temeljito izrađene – dočim je proza sastavljana gotovo zbrda zdola, te možete nekoje od mojih zaključaka mirno preskočiti. Tada smo bili još mladi i sa otvorenim očima smo sanjali, zato nas nije bilo teško potaknuti da napišemo pesmu. U to smo vreme novaci i duhovnik Serafin Pelicon išli na izlet na Učku – i bio je raspis, na koji nas se javilo troje: Jednu pesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se za treću ne sećam ko je nju napisao. Tako će između teksta biti još po koja pesma koja će začiniti moje pisanje. Moja majka Marija rođ. Brenčič bila je pesnik i pisac, a moj otac Anton Jelen bio je književnik i publicista, a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, između ostalih moja sestra Marica, koja voli izveštavati o događajima, a brat Blaž povremeno piše pesme-slovostihove. Na kraju ovog uvoda će biti prva pesma koju mi je itko posvetio, a nju je na odabranom mađarskom jeziku napisao mužljanski pesnik László Kovács, a u izvorniku stoji: "János atya". U prevodu to bi značilo isto što i "otac Jovan". Neka ova pjesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto su mi tako dragi ovi dobri i ljubazni ljudi, među koje me je Božja providnost poslala davne 1984. godine. Razume se, ne umišljam si da sam takav u stvarnosti: ali to mi je ipak poticaj da to budem sve više i više: kako ja tako i onaj koji će dobronamerno čitati ove retke. {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Oče Janez (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad nataparosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveol Stebunik) </poem> |} === Sklici === {{sklici}} 5ie8799widqsja3ajsqsidzgynjvbjy 5728712 5728706 2022-08-07T16:16:53Z Stebunik 55592 /* Nadškof Bukatko stran 72 */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} ====== Stran je v pripravi, zato prosim ne popravljaj ničesar ====== =Bog vse obrača na dobro= ===Zlatomašnikovi spomini=== ====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo==== »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dolgo sem premišljeval in se pripravljal, da bi ob zlati maši leta 2022 vsaj nekaj malega napisal. Končno sem se odločil, da na papir vržem vsaj nekaj vrstic, ki bi bile kot spomini na prehojeno pot, pa tudi kot spodbuda mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom. To potovanje je najbolj zanimiva pustolovščina, ki je na nek način vedno razburljiva. Če nas danes pesti pomanjkanje (dobrih) duhovnih poklicev, je obenem tudi pomanjkanje (dobrih) družinskih očetov in mater, (dobrih in poštenih) delavcev, itd. Mirno lahko rečemo, da je glavni vzrok pomanjkanje čuta za nadnaravno. Če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki te zavesti nima. Prepričanje, da nad nami čuje Božja Previdnost, odganja strah bivanja: glede nas, glede potomcev, glede sedanjosti in glede prihodnosti. Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak Bog po krivih črtah človeške zmede piše ravno - ter ureja Božjo zgodovino. Prvič sem se srečal s tem bivanjskim strahom pri neki opombi profesorja latinščine Milana Grošlja, ki je 1966 dejal nekako takole: »Velik problem je, da bi sprejemali na svet nove ljudi, kajti sedanjost je tako zmedena in negotova celo za nas, ki sedaj živimo.« Meni je taka izjava bila malo čudna in nenavadna. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici uokvirjeni sliki angelčkov. Na prvi je pisalo: »Ti o Bog si moj Gospod, jaz tvoj služabnik« (ps 103,1); na drugi pa: »Upaj v Gospoda in delaj dobro« (ps 37,3)! Če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem; otrok (tudi nerojeni) je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu je Bog pri spočetju ustvaril neumrljivo dušo. Pred človekom je torej izbira: ali se bo odločal, da »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj razmnoženih na ciklostilu, ki smo se jih naučili na pamet, in se je prvo vprašanje glasilo takole: »Čemu smo na svetu? – na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. Iz tega stališča potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »da postane dober kristjan in pošten državljan.« Zato je vsako življenje – tudi še nerojeno – največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« V tej večnostni povezavi ima končno smisel druga rečenica istega Grošlja: „Življenje je polno izgubljenih priložnosti.“ Te male priložnosti dobivajo svoj smisel le, če obstaja tudi velika Priložnost – a to je srečno življenje z Bogom v nebesih – drugače pa sploh nobena priložnost ne bi imela smisla, saj ne bi odgovarjala na zadnji „zakaj?“ in „čemu?“ Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati od le v ta svet zagledanih ljudi ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet ravno v tistem času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem v izvirniku in prevodu: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje (del; slovenski izvirnik)</center> ! <center> Očekivanje (del; srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Če ima človek smisel življenja zase, ga bo imel tudi za druge in za sprejemanje potomstva. Iz tega sledi tudi odgovornost; če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro ter izkoristil priložnosti, ki mu jih ponuja življenje, saj bi drugače kakršnakoli izbira ne imela smisla. Iz take usmeritve bodo rastli novi in dobri duhovni poklici, pa tudi vrli in pošteni katerikoli poklici; če pa je družina ogrožena – in danes hudi duh uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast ne le duhovnih poklicev, ampak sploh slehernega dobrega, koristnega in poštenega poklica. Ne bo ta zapis podoben morda Liutprandovi (920-972) »Antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar temeljito očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja; če se je kaj podobnega morebiti zasejalo v izvirniku, je v tem prevodu skrbno izruvano. Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. Ne bo podoben niti življenjepisu našega upokojenega nadškofa salezijanca Zefa Gashija »Kujtimet e mia« (Moj življenjepis), kjer je dobro obdelano zlasti obdobje do nove maše, na koncu pa je opis posameznih znamenitih osebnosti. Končno ne bo podoben temeljitemu življenjepisu, ki ga je ob svoji zlati maši dal natisniti moj sošolec Tone Krnc pod naslovom: »Vse zate in s teboj, zvesti Bog« (Salve, Ljubljana 2019). Bo pa v njem od vsega po nekaj. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini; spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem dojemal. Če bo mogoče, bom seveda prevedel oziroma dobro pedeal svoje spomine, da bodo tudi moji tukajšnji verniki in številni prijatelji dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in da bodo našli vsak kako spodbudo za lepo življenje v slogi in miru in za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu; resničen je namreč naslov knjige, da »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo; se razume, da iz tega sledi tudi ljubezen do sočloveka in do samega sebe. Moj profesor [[Anton Trstenjak]] je napisal knjigo ''"Pota do človeka"'' <ref>Anton Trstenjak: Pota do človeka (Mohorjeva družba, Celje 1956</ref>; v njej lahko odkrivamo, da kakor na [[Triglav]] vodi več poti, tako tudi do človeka - podobno tudi do Boga vodi več poti, da ne govorimo o medsebojni povezavi enega in drugega. Nekdo začne pri Bogu, pa najde (so)človeka – a drugi začne pri človeku, pa najde Boga. Kdor je odkritosrčen, ponižen in srčen, bo to povezavo prej ali slej našel, čeprav to ni lahka naloga. Zato pravi nemški pesnik in pisatelj [[Rheinhold Schneider]]: „Der Weg zu Gott ist heute ungeheuer weit“ („Pot do Boga je dandanes neizmerno daleč“). Lažja je ta pot, če ne pozabimo, da „je Bog ljubezen“ (1 Jn 4,8). Ljubezen je privlačna tudi za današnjega človeka in ljubezen je tudi naš končni cilj: "Ljubi, ne posnemaj hudega, ampak to, kar je dobro. Kdor dela dobro, je od Boga; kdor pa dela húdo, Boga ni videl" (3 Jn 1,11). Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz dileme. Na ta način sem se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi jih je uspelo odstreti izpod tenčice pozabe. Proza je iz navedenih razlogov napisana bolj neurejeno in na hitro: medtem pa so pesmi skbno sestavljene, kar se pri črkostihih sploh predpostavlja; besedilo namreč poživlja nekaj mojih in maminih pesmi iz različnega obdobja. Kolikor se spomnim, sem prvo pesem kot osemnajstletnik napisal v noviciatu. Tedaj smo bili še mladi in smo z odprtimi očmi sanjarili, zato nas ni bilo težko spodbuditi k pisanju pesmi. Takrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in je bil razpis. Javili smo se trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej vmes tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje. Moja mati Marija r. Brenčič je namreč bila pesnica in pisateljica, moj oče Anton Jelen je bil pisatelj in poročevalec, pa ima to nagnjenje tudi več mojih bratov in sester, med drugimi sestra Marica rada poroča o dogodkih, brat Blaž pa občasno piše pesmi-črkospeve. Za konec tega uvoda pa naj bo prva pesem, ki mi jo je sploh kdo kdaj posvetil. Napisana je poleg tega v izbrani madžarščini od mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: tako jaz in pa tudi tisti, ki bo te vrstice dobronamerno prebiral. {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik)</center> ! <center> László Kovács: Oče Janez (slovenski prevod)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Otac Jovan (srbohrvaški prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Zelo imam rad tega človeka; vedno ljubezen iz njega odseva. Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, prav kakor je nekoč to delal Učenik. Opravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih. V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. Značilna zanj je otroška ljubezen in radost. Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. (Prevedel Stebunik) </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad nataparosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveo Stebunik) </poem> |} === Moja mati 4 === Moja mati je bila Marija. Bila je v prvi vrsti dobra žena možu Antonu Jelenu, po domače Klemšetovemu, nam otrokom dobra in skrbna mati. Ali je treba še več? V svojem času je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in publicistka. Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. Življenje Micke ni božalo. Rodila se je v revni družini očetu Francu Brenčiču in materi Mariji rojeni Cankar, po domače pri »Gojerju«. Imela je brata Franceta in Jožeta ter sestro Cilko. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica nacionaliziranega, tako rekoč »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah, kjer je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem Antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Takrat se je pisalo Št. Ilj ali Sv. Ilj. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sestoji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče. Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. #Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila namreč dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore. #Anton (1942-2022), #Janez (1944), to sem jaz. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. Napisal sem 1979 tudi neizdano povest iz naše preteklosti „Kaj sem ti storil?“ #Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946). Klicali smo jo Mara ali Marica ter je inženir agronomije in piše članke ter črtice. #Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. #Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši je na domu, hči ima tudi tri otroke, najmlajši, ki me je izbral za birmanskega botra, pa pa pet. #Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. #Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije. Z ženo Zdenko sta se razveselila dveh otrok. #Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine; prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. ==== Selitev 6 ==== Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje; zlasti tisti, ki so svojo vernost kazali tudi na zunaj, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj ožalostila selitev. Med drugo svetovno vojno so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin. To je bila predvsem nekdanja Južna Štajerska in Gorenjska. Takrat so selili v Srbijo ali na Hrvaško predvsem izobražence in druge Slovence, ki so imeli kako vidnejšo vlogo. Med drugimi je bil izseljen pisatelj in pesnik Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, ali bo tudi on in kdaj na vrsti. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je spretno zasedlo partizanstvo in se vsililo za vodilno silo slovenskih ljudi na zasedenih ozemljih. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih so pisali v gotici nemščino, ki so se je morali učiti tudi odrasli – in sem se je tudi jaz priučil. Med izseljevanjem so nesrečnikom prihajali v pomoč dobri ljudje, ki so prinašali hrano odraslim in mleko otrokom. Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli. – prišel do Pragerskega, so prišle dobre ženske, ki so prinesle lačnim kaj za pod zob. V Mariboru jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil Josef Hummel, vojak z Dunaja: prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas. Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa: »Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno kasarno v Mariboru. rešil jih je vojak – Dunajčan Josef Hummel. »spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942. na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti.« nista smela iti, ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. To tragično zgodbo s srečnim koncem je pa sama takole opisala: Bum, bum, bum! je zaropotalo po leseni steni naše kočice. Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »aufmachen! auf!« »Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož. vedela sem: »Po nas so prišli!« In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila: »Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! Takrat boste pa vi šli!« In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma! In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov. nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj. nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? naj- prej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega. njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku. on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov. starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka. v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. ==== Mama pesnica 7 ==== Še nekaj o maminem pesniškem uveljavljanju. Pesmi je začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''. objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: {| class="wikitable" |- ! List je odpadel |- | <poem> Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; od zelene veje droben list odpal je. Vse lesovje vztrepetalo je veselo, v mehkem vetriču objestno zašumelo. Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? Vse je v polni rasti – list pa že rumen je. Ah, seveda, saj že tudi sred poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj umrje v duši mladi… </poem> |} Vse pesmi razen ene – ki pa je šaljiva »Maturantka« (92 – Griški) – so od moje mame v tistem koledarju – tako so jo takrat upoštevali! Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. Med vojno ni pisala, saj »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': ''Spev tihe doline'' (1937), ''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), ''Vrisk jasne planine'' (1969) ter ''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3): {| class="wikitable" |- ! Stopil bom k oltarju (del) |- | <poem> Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje? Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke: z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje! Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas. Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša! </poem> |} Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. Izdala je dve knjigi izvirno zanimivih črtic: ''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter ''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal. nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil pritrkovalec na Rakovniku, pa tudi gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je javil, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem rogu. Od nje smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju, na šentiljskem pokopališču. ===Moj oče 9 === Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen Na splošno so ga klicali kar Tonček, in je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Menda je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene, ampak nekaj let tudi kar tri notredamke – pa ne le na oddih! Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah. na mamino pobudo in z njeno pomočjo pa je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: ko si moral kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno z zamudo… Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001). Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna), Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma. Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je bil Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi: :Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek. 5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno pa je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal, Napast pa poročal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času delovanja gospodinjske šole. Marija je bila tukaj gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki. Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – tako smo jo klicali, ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila. Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval. V razne časopise je pošiljal strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!« Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl pravega kristjana, ki ni pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov težko shajali. Drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so pa v komunizmu na ta način tako ali tako hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče. Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: njegov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval… Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal: »Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: »Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« »Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. Moj oče glede vere ni poznal šale. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep križ: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. Ko se je oče enkrat tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil. od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo. vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. Jaz, ki sem bil v tistih časih še zelo pikolovski in nezaupen, sem tudi očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje. vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa. Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Veliko veselje ste mi napravili z vašo spovedjo. Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; Nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej. Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev – zapisal: :»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« <ref> (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992). Ne bi dodal polemičnega nadaljevanja, ob katerem so se pozneje brez potrebe lomila kopja.</ref> Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor angleščine in njegov prijatelj, publicist in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: :»Pred dnevi je nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ... Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni! Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! <ref> (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992) </ref> Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. {| class="wikitable" |- ! Klemšetovemu ateku (črkrospev) |- | <poem> Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, Ledene sape posmodijo krasne cvetke; Enako – govorim seveda v prispodobi – Morilske za človeka so bolezni spletke. Šele nedavno – pa že tretje leto teče – Enkratnega možakarja smo izgubili: Toliko dobrega je storil v svitu sveče; Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili. Velikokrat klečali ste na sveti zemlji: Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« A nas devet otrok je rastlo kot mladike. Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, Enkratna in pokončna ste osebnost stali – Kot malo jih slovenska mati je rodila – Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali! </poem> |} ===Teta Hedvika 13 === Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” Seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis v celoti. Takole piše: :Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo. V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to. Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla: Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta. Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ... Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela. Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina. ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk. Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. – sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji. odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili. snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. ob zlati poroki sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra vesna v samostan. gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). on je namreč v vojvodini in mora preko Madžarske priti v slovenijo, zato pride zelo poredkoma. gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz. v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996. Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: :Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih; Tvoje oko naj bo samó dobrohotno; Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo; Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -! Ostani pridna! s. Hedvika Mala Loka, dne 14. okt. 1939 Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala: »Kateri razlog pa bi navedli?« »Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov. »V čem pa bi lahko sodelovali?« »Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.« »Kaj pa tiste družine, ki največkrat v župnišče hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?« »Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil; in iz sodelovanja ni bilo nič! S takim odgovorom me je tako užalil, da mi je vzel vsakršno voljo za sodelovanje. Spomnil sem se namreč, koliko jih je naša mama morala požreti, pa ne le na davčnem uradu, ampak tudi od drugih, ko so jo na enak način zmerjali zaradi številnih otrok. In koliko morajo požrtvovalni starši in njihovi številni otroci tudi danes poslušati takih in podobnih očitkov, češ da se množijo ko zajci itd. – pa vendar bodo samo oni jutrišnji delavci, ki bodo pridobivali sredstva ne le zase, ampak tudi pokojnine za upokojence! Nekoč v rani mladisti sem slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo, ali pa tudi na mene, ki sem bil „že tretji“): »Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« Takrat pa je spoznala, da drži star pregovor, češ da „otrok in črepinj ni nikoli preveč“. Podobno se je zgodilo nekje drugje, na Jugu, ko sta me dve napredni mamici napadli, češ ali bomo mi duhovniki še naprej tako nazadnjaški, da bomo govorili zoper ženske pravice nad njihovim trebuhom, tako zoper splav in kontracepcijo. Ko je pa eni kmalu potem nenadoma umrl odrasel sin, se nikakor ni mogla potolažiti in je vsak dan hodila jokat na pokopališče z mislijo: ko bi bila vsaj še enega rodila. Seveda nekaterim staršem Bog ne da otrok – pa hočejo z umetno oploditvijo priti do potomstva. Pri teh poskusih pa navadno umorijo ali zamrznejo več komaj spočetih otrok. Končno ni cilj matere ali očeta, da imata toliko in toliko otrok, ampak da izpolnjujeto Božjo voljo ter da tiste otroke, ki jima jih Bog nakloni, sprejmeta in pošteno vzgojita – ter da ne izsilita otroka, ki ga ni načrtoval Bog. Jaz sem že takrat kot otroček vedel, da spočeti otrok ni ženski trebuh, ampak je novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravnik, sorodniki in sosedje, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor!« Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega«: {| class="wikitable" |- ! Klic nerojenega (del) (Mir sinje višave, s. 16) |- | <poem> Tako sem ti blizu, o mati, da morem Ti zašepetati neslišno v srce: Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril. Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé! Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam Od tebe, pa vendar ni tvoja last! Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano, Da mogel živeti v Njegovo bom čast! O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric; Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo In rože ti rdeče izpijemo z lic. Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo Na nas se bo tvoje ljubeče oko: Za tvoje trpljenje za naša življenja Bog večno življenje podaril ti bo! - - - </poem> |} ===Moje ime 17 === Moje ime – prej so me v šoli klicali Ivan; ko sem se vrnil od vojakov, pa Janez. Zakaj? Menim, da je to bil sad tedanjih sprememb. Prej je vladalo geslo: »Bratstvo in enotnost«, po vojaščini pa – ko nas je večina spoznalo, da je bil to samo pesek v oči, saj se je v resnici izvajalo drugače: »Vsak po svoje pesmi poje«. To sem v živo spremljal v Prištini, ko so demonstranti hoteli, da tudi Kosmet iz »oblasti« postane »pokrajina«, kot je to že bila Vojvodina. Celo noč smo bili pod orožjem 27. novembra 1968; pa nam – hvala Bogu! – ni bilo treba iti iz kasarne v žerjavico po kostanj – zoper vstajnike. Kar se pa ''Ivana'' tiče, je to prav tako slovensko kot ''Janez''. Čeprav se jaz imenujem ''Janez'', sem v šoli bil ''Ivan'', pravzaprav pa zapisan med vojno v rojstno knjigo – ki je bila obenem tudi krstna – kot ''Johann'' (rojen pod Nemčijo, ki je priključila Južno Štajersko in Gorenjsko). Res je pri nas obstajalo tudi ime ''Johan'', ''Hanza'' - čeprav je bilo bolj redko kot Ivan, Ivek, Ivo ali Janez. Celo čudili smo se, zakaj se je naš sorodnik Borčenov Ivan, ki je bil tudi direktor zadruge v Mirozanu, preimenoval v Janeza. Pozneje pa sem to isto »zagrešil« jaz sam – to je bilo v mladostni zagnanosti in narodnostnem navdušenju - danes tega najbrž ne bi storil – tudi sprejel obliko ''Janez'', da bi me za gotovo spoznali za Slovenca. To je bilo nekaj tudi iz protesta zaradi neugodnih izkušenj, ki sem jih imel glede na izrivanje slovenskega jezika pri vojakih, ko je bil tam uradni jezik samo srbohrvaščina. Kot ima danes že vsak odrasli in otrok poleg imena tudi mobitel, tako ima tudi svojo stran na fejsbuku (časovnici); tudi moja je tam – z zanimivim slikami in albumi in številnimi prijatelji; lahko pa uživate tudi v mojih večjezičnih pesmih-črkospevih: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik#Moje_pisanje:_pesem_in_proza Kar se pa drugih ljudi tiče, mi je prav vseeno, kako me kličejo – da me le ne tepejo! Če sem kot otrok kdaj nagajal, me je mama poklicala: »Ovče-Nagajovče«, pa je bil mir. Tukaj v Mužlji sem dolga leta bil dopisnik krajevnega mesečnika Muzslyai Újság, ki ga je skozi dolgo časa urejal pesnik in moj prijatelj László Kovács. Tudi on ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/L%C3%A1szl%C3%B3_Kov%C3%A1cs Pri teh člankih sem se redno podpisoval kot »János atya« – »oče Janez«. Teme so bile najrazličnejše: od opisa raznih praznikov, do perečih vprašanj, kot je boj za nerojena življenja, prizadevanje za slogo in mir v družini in med narodi, kar je zelo ugodno delovalo zlasti o božičnih praznikih, kjer je sporočilo miru najglasnejše ob angelski pesmi »Slava Bogu na višavah!« Ta časopis je začel izhajati v času, ko sem bil prestavljen v Mužljo za kaplana. V prvih številkah so imeli tudi versko stran, ki so jo izrabili adventisti, ki jim tod pravijo poljubno »sobotarji« (madžarsko »szombatisták«, srbohrvaško »subotari«) – ker praznujejo soboto. V tistem času so bili zelo dejavni in so po raznih prosvetnih domovih prirejali prave večdnevne seminarje, med katerimi so po svoji navadi »vrbovali« - tj. lovili nove vernike. To je bil 1989. čas demokratičnih sprememb, ko je – kot pravijo – »z železno zaveso padel tudi komunizem« - seveda, če res je; ljudje so namreč ostali isti: nekateri so sicer obrnili obleko po vetru, niso pa spremenili svoje ozkosrčne miselnosti. V vzhodno Evropo pravzaprav to dogajanje ni prineslo veliko sprememb, saj so na položajih večinoma ostali isti ljudje z istimi navadami, istimi zvezami in istim bogastvom, ki so si ga nakopičili v času socializma, ko smo bili vsi »enaki in enakopravni«, seveda nekateri malo bolj. Urednik je vprašal mojega kolega Stojana, če hoče pisati članke, pa je odklonil, češ da to ni naša zadeva. Jaz sem imel izkušnje z ločinarji, pa sem se ponudil, da bom pisal priložnostne članke jaz, da ne bi še naprej »vrbovali« naših vernikov, kot se je že začelo. Poleg tega smo katoličani v Mužlji oziroma krajevni skupnosti Mužlja v večini. Pravoslavcev je bilo okrog 15%, adventistov pa komaj za prste ene roke. Zakaj bi nam potem oni pamet solili? Na ta način sem začel pisati tudi priložnostne članke o pomembnejših vprašanjih vse dokler je bil Laci urednik. V njegovem času je bil ta obzornik zanimivo branje in je poleg mojega članka prinašal še kake novice iz življenja Cerkve. Na ta način sem lahko prek tiska širil Kristusovo blagovest o slogi, miru in sožitju, kar je bilo v teh zmešanih časih še kako potrebno. Prav v tem obzorniku je ob moji prometni nesreči izpod peresa Aranke Palatinus izšel članek, kjer me tako hvali, da se ne mogel prepoznati. Ko sem pa to bral, se mi je dobro zdelo, in sem sklenil, da bom res vedno bolj postajal »človek za druge«. Kot »János atya” – ali pa „Janez tisztelendőúr”, pa tudi „Janez atya” – sem s svojimi očetovskimi nasveti vedno bolj postajal kot eno s to zanimivo skupnostjo, »da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusa«. Kaj pa tisti, ki ne govorijo ogrsko? So me klicali kar »otac Janez«. === Moja družina 18 === Preden bom spregovoril par besed o svoji družini, bi rad omenil še svojo župnijo, o čemer sem že pisal. Tukaj bom to podal v pesniški obliki, kot se mi je zapisalo leta 1996: {| class="wikitable" |- ! »Šentiljski vasi« (črkospev – sonet 29.VIII.1996) |- | <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, Šentljani, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj složni biti! </poem> |} Starše sem že omenil in jim posvetil dve poglavji: po eno očetu in materi. Sedaj so na vrsti bratje in sestre. Imel sem pet bratov in tri sestre, zato vsi ne bodo prišli na vrsto. Mirno bi lahko dejal o sestrah – kajti danes imajo povsod dame prednost: »Tri sestrice – tri svetnice.« Jaz torej nisem bil sin edinec, ampak tretji med deveterimi otroki. Tako sem imel vedno dobro družbo. Spominjam se, kako žalosten je bil naš rajni sobrat Tone Maroša (1942-2015), ker je bil edinec. Kako si je želel vsaj kakega brata ali sestro! Jaz sem jih pa imel kar osem – kako bogastvo! Kadar to povem tukaj v Mužlji, se navadno začudijo: »Toliko?!« Žal je tukaj kar v navadi »Zwei-kinder-sistem« ali celo »Ein-kinder-sistem« že od časov stare Avstro-Ogrske. Bogatini niso hoteli imeti več ko enega otroka, da bi se premoženje ne delilo. Taka »moda« je bila torej že davno razširjena med premožnejšimi mestnimi družinami. Revnejši so se pa zgovarjali na revščino. Prijatelj življenja in nerojenih otrok – Anton Lisec - pa je iz svoje izkušnje (tudi sam izhaja iz številne družine po obeh starših) imel navado reči: „Številni otroci bodo družino izvlekli iz revščine. Na bojte se otrok – bojte se marveč greha!“ Bela kuga pa je razsajala v Vojvodini že davno tudi med nižjimi sloji. Tako piše v zgodovinski knjigi, ki je izšla po prvi svetovni vojni, o Boki (pri Velikem Bečkereku), da takratne Hrvatice, ki so bile potomke plemičev iz Turopolja, ki jih je Marija Terezija preselila zaradi uvajanja Vojne krajine v Banat – ne želijo imeti otrok in da so zato hrvaške družine v Boki, posebno pa v sosednji Neuzini – na pragu izumrtja. Dandanašnji pa so v Neuzini že izumrle, v Boki jih je pa komaj še kaj: bela kuga najbolj zanesljivo in najhitreje ugonobi še tako velik narod. Nekaj podobnega pa se je tudi pri nas čutilo po vojni, po nastopu socialistične ureditve. Mama je morala večkrat slišati očitek: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« namesto, da bi bila pohvaljena in nagrajena. Ali pa psovko: »Množijo se ko zajci!« S tem si sebičneži želijo lajšati vest, ko z leti vedno bolj spoznavajo, da so otroci večje bogatstvo kot avto, internet ali hiša. Jaz glede tega nikoli nisem imel občutka manjvrednosti, ampak sem bil vesel, da sem bil vedno v družbi številnih bratov in sester, kakor tudi danes njih in njihovih prijaznih potomcev. Bil sem na mojo mamo in očeta ponosen – da sta se upirala duhu časa, ki ni vel le med posvetnimi ljudmi, ampak je vdiral tudi v Cerkev. Sosednji župnik je s kaplanom prišel po drevesca. Bil je vnet ne le za skupno odvezo, ampak tudi za »napredno« uravnavanje rojstev. »Tabletka – to je pa res prihodnost.« Mama je o tem podvomila, pa jo je gladko zavrnil, čemu je tako »nazadnjaška«. Pa je imela mama prav. Dejala pa mu je: »Ne bi bilo treba o tem govoriti pred kaplanom in kuharico! In kaj vas celibaterje toliko zanima kontracepcija?“ Mama je imela prav. Kaplan je kmalu nato zapustil duhovniško službo. „Pa je bila kuharica pošteno dekle in bi taka tudi ostala, če ne bi nekateri duhovniki mladim tako olajšali poti do stranpoti.“ Moja mama ni imela dlake na jeziku in je rekla bobu bob, popu pa pop – tudi v tistem obdobju, ko je bil „Katolicizem v poglobitvenem procesu“, ki pa je napravil verskemu življenju ne le korist, ampak tudi škodo. In zakaj sta moja starša rada sprejemala novo življenje? Ker je otrok največji Božji dar, ki ga Bog lahko podari staršem, družini, narodu, Cerkvi. Večkrat sem si želel, da bi imel še eno sestro ali brata in nas bi bilo torej deset. V slovenskih pesnitvah in pripovedkah o desetem bratu mora deseti po svetu – in to sem bil jaz. Razen starejšega brata – ki se je pozneje vrnil iz Avstralije – jaz skoraj celo življenje potujem zunaj svoje ljubljene domovine – Slovenije. Zato bi rad omenil svoje brate in sestre. Pokazal bi mimogrede na eno zanimivo posameznost. V naši družini so bila ista imena kot v don Boskovi. Mama Marjeta je imela iz prvega zakona sina Antona, ki je bil močan in delaven, pa je včasih pokazal svoje mišice tudi polbratu Janezu, za katerim je sledil tihi in mirni Jožef. Tudi pri nas smo bili po istem vrstnem redu, le da smo imeli iste starše: Anton (1942), Janez (1944) in Jož (1952). Da bi bila podobnost še večja, smo jo včasih – za sebe vsaj lahko trdim – od brata Antona tudi pošteno »fasali«. Oče je redno posredoval, vendar ne vedno uspešno, čeprav je bil srčno dober človek z najboljšimi namerami, vendar s starimi metodami. Danes bi lahko dejali, da smo pač imeli enega s posebnimi potrebami – in tudi to je bilo delo Božje Previdnosti. Kdor namreč v življenju skusi kaj takega, bo lažje razumel druge, ki so v podobnih okoliščinah. Če smo že pri nasilju v družini – o katerem se danes toliko, včasih še pretirano govori – redko ali pa sploh ne omenjajo nasilja, ki ga zganjajo možje, sorodniki, sosedje ali celo zdravniki nad materami, ki pričakujejo otroka. Res da nekatere razglašajo, da hočejo imeti oblast nad svojim trebuhom – vendar gre za očitno laž: vsak ginekolog bo potrdil, da to ni trebuh kake tovarišice, ampak samostojno bitje in novo bitje, ki sta ga z možem sama priklicala v življenje, ki pa je sedaj Božja last. Marsikatera mlada žena ni pripravljena, da bi se pogumno soočila s tozadevnimi pritiski. Katera popusti, ne bo nikoli več ista osebnost, saj jo bo vest grizla do konca življenja in zato jih veliko duševno zboli, znori ali celo napravi samomor. Žal poznam veliko takih pretresljivih zgodb. Tukaj, v zrenjaninski bolnici baje na ginekologiji pri prvem pregledu vprašajo mlado mamico, ki vsa srečna pričakuje prvega otroka: »Ali želite zadržati vašega otroka?« Ko da so zdravniki postavljeni za sodnike, kdo naj živi ali kdo naj umrje in komaj čakajo, da bi ga umorili. Po drugi strani pa oblastniki tarnajo, kako pada število rojstev. Obenem pa z denarjem davkoplačevalcev število splavov vrtoglavo raste. Zdravniki pozabljajo na Hipokratovo prisego, po kateri morajo varovati vsako človeško življenje. Mama se je morala odločati glede tega že pri rojstvu prvorojenke Hedvike. Imela je namreč ošpice, kar lahko ima posledice. Zdravnik je zahteval splav, prav divjal je – pa sta se mati in oče složno uprla – in najstarejša se je rodila. Pozneje je bila Hedvika v največjo oporo staršem, zlasti dolga leta bolni materi.   === Brat Anton 20 === Vprašanje imena je spremljalo tudi mojega brata Antona (1942-2022). Mi vsi smo ga poznali kot »Tona«. Od mene je bil dve leti starejši. V mladosti se spomnim, da je bil izredno druželjuben brat. Skupaj sva se igrala. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet. Zato se je že od mladosti rad igral vojno. Tam zadaj za drvarnico so bile stare deske, škatle in kište, iz katerih sva sestavljala »kanone«, tj. topove. Tudi pozneje je imel neko nagnjenost k zbiranju orožja in je imel težave on in še oče. Bil pa je pravi hrust in močan, mi mlajši in šibkejši smo to večkrat čutili. Moramo priznati, da ga večinoma nismo mogli ali pa hoteli razumeti – pa verjetno niti on ni nas razumel. Najbolje se je razumel s sestro Marico, ki ga je velikokrat peljala na zdravljenje – kadar je pač hotel. V marsičem je imel dobro namero, pa zaradi motenosti ni uspel zadeve pripeljati do cilja. Tako je okrog 1955 osem let mlajšega brata nosil silno daleč štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko, priljubljeno Božjo pot, ki se vidi tudi od Klemšetove hiše. In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, jih je skupil vsaj mlajši – a menda tudi starejši. Ko sem bil že v srednji šoli, sem zvedel, da je brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v socialitične dežele Vzhodnega bloka. To posameznost vem zato, ker oče in mati nista dobila potnega lista niti tedaj ne, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml, ki je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili nazaj domov. Takrat so nemški okupatorji izseljevali cele družine v Slovencem tuje okolje. Tam so se nekateri sprejeli drugo vero, drugi so se poročili, nekateri so od hudin umrli – večina se je pa po vojni vrnila nazaj v Slovenijo. Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Nikakršne prošnje niso pomagale, da bi mogli starši iti na njegov pogreb v Avstrijo. Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Po sredi je bil menda nek nesporazum oziroma neka krivica, ki se mu je zgodila. Neki knap iz Kot je v naši drvarnici puščal kolo, ki je nekega dne izginilo. Osumili so za to Tona, in jih je nič kriv nič dolžen skupil; pozneje se je kolo našlo. V mladostni zagnanosti je zato hotel na tuje. Kako je mogel pri tako strogem nadzoru meje čez, je še danes uganka. Najbrž ga je straža zamenjala s sosedovim sinom, kjer so imeli posestvo na avstrijski strani in so ga redno hodili obdelovat. Vsekakor – prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil. Iz zbirnega taborišča pa je odšel najdlje, kamor je bilo mogoče – v Avstralijo. Kako se je tam znašel, nam ni nikoli pravil. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem. Nagovoril me je, da sem ga obiskal malo pred njegovo smrtjo pri frančiškanih v Ljubljani, ko je bil zaradi bolezni priklenjen na posteljo, vendar je bil kljub temu po Frančiškovo veder in vesel. Morda mu je tudi on pomagal, da je dobil zanj primerno službo; saj je dosmrtno dobival sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let, ki jih je tam preživel. Sicer pa je bila po njegovem prihodu nazaj – od leta 1972 – bolj redka priložnost za pogovor z njim, saj sem del počitnic preživljal navadno v Ankaranu, pod gostoljubno streho že pokojnega župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, on je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico. Omenjal je moj brat Tona, da je imel v Avstraliji prometno nesrečo in da čuti še vedno posledice, zlasti ob spremembi vremena. Moral se je zdraviti na psihiatriji, pa so ga mama večkrat peljali v Vojnik, pozneje pa sestra Marica. Na koncu ga je bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo odlično poskrbljeno tako za psihične kot druge potrebe. Ko sva ga s sestro Marico pred korono obiskala, ga niso iskali pod imenom Anton, ampak pod Franc. Razložil je, da je pod tem imenom zapisan v rojstni knjigi, ki je pod Nemčijo bila obenem tudi krstna knjiga; menda je imel obe imeni: Anton in Franc. Čeprav so za oskrbovance lepo skrbeli – ob nastopu korone 2020 so jih celo preselili po okoliških kmetijah, da ne bi bili na kupu – ga je vendarle kasneje našla tudi ta potuhnjena nalezljiva bolezen, čeprav je bil dvakrat cepljen. Izgleda pa, da je podlegel zato, ker ga je mučil cel kup drugih zdravstvenih problemov, zlasti srčnih, saj ga je tudi srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. V zvezi s tem sem bil prijetno presenečen, ko sem lahko govoril z zdravnikom, ali ga lahko obiščem med svojim obiskom v Sloveniji. Prijazno mi je dovolil, vendar s pripombo, da le za deset minut, ker je bil na intenzivni negi. S sestro Marico sva se odpeljala tja in sva brez težave prišla do njegove sobe. Tam je bila prijazna sestra-negovalka, ki je velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali, kolikor je bilo mogoče, saj je zaradi bolezni zelo težko in pretrgano govoril. Prejel je tudi svete zakramente, kolikor je bil sposoben v teh izrednih okoliščinah. Ko se je vrnil na Impoljco, se mu je stanje poboljšalo ob skrbni negi. Je pa zopet zbolel in nas zapustil. Tudi pred smrtjo ga je lahko obiskal duhovnik in mu podelil zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. To posameznost glede možnosti obiskov v času hudega razsajanja korone in možnosti prejema zakramentov omenjam zato, ker tukaj v Srbiji te možnosti ni. Ko so uvedli 15. marca 2020 izredno stanje, so oblasti prepovedale poleg drugih previdnostnih ukrepov tudi obiske v bolnicah in domovih za onemogle. Žal obiski v bolnicah niti do danes (30. junij 2022) niso dovoljeni, niti sorodnikom niti duhovnikom. V gerontoliških centrih pa na primer v državnem domu onemoglih v Zrenjaninu – v katerem so skozi dolga leta delovale tudi slovenske šolske sestre – dovolijo obisk pod pogojem, da nosi obiskovalec krinko. V zasebnih domovih pa so še vedno obiski izredno omejeni, skoraj nemogoči. To posameznost omenim zato, ker je glede tega v Sloveniji veliko bolje poskrbljeno – in je bilo že za časa komunizma lažje obiskovati bolnike kot pa tukaj, kjer bo treba še okrepiti duhovno oskrbo bolnikov in ostarelih. === Brat Blaž 22 === V ciklusu pridig »Izvoljeno ljudstvo« za leto A, ki je izšel pod naslovom »Jaz sem s teboj«, je na zadnji strani tudi slika naše družine in novomašnega pridigarja Maksimilijana Jezernika. Tam piše, da je brat Blaž (1955) akademski slikar, ki je poskrbel za likovno opremo te knjige in voditelj Karitasa na Polzeli. Ta ciklus pridig, ki jih bogatijo zgledi iz sedanjosti in preteklosti, napoveduje pesmica, ki označuje celotno zbirko (Izvoljeno ljudstvo), ter pridige za leto A (Jaz sem s teboj 1992), B (Pogumno naprej 1991) ter C (Nikar se ne boj! 1990): {| class="wikitable" |- ! Ciklus pridig (motto) |- | <poem> IZVOLJENO LJUDSTVO spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj JAZ SEM S TEBOJ; Po poti ljubezni POGUMNO NAPREJ, Sovražnikov hudih NIKAR SE NE BOJ! </poem> |} Pri cenzuri knjig je bil najbolj blag ljubljanski pomožni škof Jože Kvas (1919-2005), ki je predlagal le eno spremembo: da naj se o Judovem izdajstvu ne govori na Veliki četrtek, ko je v središču Rešnje telo; pa sem prestavil na drug dan. Neko pripombo je dal tudi znani rokohitrec in rudniški župnik Mirko Žerjav (1919-1999 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zerjav-mirko/), ki je menil, da je glede na druge med zakramenti preširoko obdelan sedmi. Najbolj zahteven pa je bil salezijanski ljudski pridigar Janez Jenko (1923-2010), ki je zahteval, da morajo pridige »pod nakovalo«. To bi pa pomenilo ponovno pisanje s strojem tipkanih pridig, in kdo ve, ali bi sploh bilo kdaj končano. Jaz sem bil celo malo užaljen, saj sem se ljubiteljsko že več let ukvarjal z gojitvijo lepe slovenščine in popravljanjem slovničnih napak. Gordijski vozel je končno presekal jezikovni strokovnjak in moj osebni prijatelj – ki je podal ugodno jezikovno sodbo – Janez Gradišnik (1917-2009 https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Gradi%C5%A1nik): „V moje zadovoljstvo se je pokazalo, da je jezikovno znanje g. Jelena prav zadovoljivo. Kot poglavitno vrlino bi navedel, da se ga niso prijele napake današnjega pisanja, ki so sicer silno razširjene. Od doma ali iz šole je prinesel povsem solidno jezikovno znanje, ki mu omogoča, da se izraža v lepo tekoči, dovolj bogati in zares domači govorici.“ Gredoč omenim, da je brat Blaž oblikoval tudi vabila in podobice za mojo zlato mašo v domači vasi – žrtvoval se je, da je vse ročno narezal: in kako lepo je vse izdelal, tudi je slikal glavni oltar svetega Tilna ter levi stranski oltar Srca Marijinega, pa tudi desnega, kjer kraljuje krasna podoba Srca Jezusovega. V času razpadanja tedanje Jugoslavije je zaradi osamosvojitvenih korakov Slovenije Miloševićeva Srbija uvedla blokado na izdelke iz Slovenije, kar je kmalu imelo za posledico pomanjkanje nekaterih pomembnih izdelkov v sami Srbiji, zlasti pa zdravil. Tedanje jugoslovansko tržišče je bilo namreč zelo povezano in med seboj odvisno, saj sedemdeset let v eni državi ni malo. Če bi ta povezava ostala, bi bilo za vse bivše republike najboljša rešitev in nekateri na obeh straneh sprejemajo potrebne ukrepe, da bi se to tržišče čim bolj zopet povezalo in utrdilo. Jaz sem se že od začetka svoje duhovniške poti poleg verouka najbolj posvečal obiskovanju bolnikov. Opazil sem namreč, da tudi v Sloveniji večkrat svojci pokličejo duhovnika le za pogreb – ne pa tudi za zakramente, dokler je še živ. Tako bolnik nima možnosti, da bi uredil svoje zadeve z Bogom in se pripravil na srečno večnost. Zato sem rad obiskoval bolnike po domovih, bolnicah, zavetiščih. Ob tej priložnosti so me zdaj v Mužlji začeli prositi za to in ono zdravilo. Moj brat Blaž pa je zaradi svojega položaja v Karitasu zvedel, da nekaterim zdravila ostajajo zlasti ob smrti kakega sorodnika, ali pa ob spremembi določenega zdravila. Zato sem imel priložnost, da sem pri obisku v Sloveniji dobil nekaj zdravil. Zaradi vse hujšega pomanjkanja – pozneje so bile Srbiji uvedene tudi sankcije in embargo – je bilo do zdravil vedno težje priti. Brat Blaž in njegova žena Zdenka pa sta mi jih lahko izprosila. V začetku s prevozom ni bilo težav. Pozneje pa so na meji – zaradi vojne na Hrvaškem smo morali potovati skozi Madžarsko – postajali na carinah vedno bolj zahtevni. Morali smo pokazati seznam zdravil, kakor tudi zagotovilo, da jim ni potekel rok uporabe. Pri tem zamudnem delu sestavljanja ogromnih seznamov in pregledovanju vseh škateljc in s potrdilom in pečatom Karitasa za Karitas v Zrenjaninu – je imel moj brat Blaž levji delež. Naj Gospod poplača njemu, ženi in otrokoma s svojimi darovi.   === Humanitarna pomoč 23 === Tega poglavja ne pišem, da bi hvalil sebe ali našo skupnost, ampak da bi pokazal, da smo v najtežjih okoliščinah – ko bi nas predstojniki na prvi migljaj premestili v Slovenijo – vztrajali v nenormalnih vojnih in povojnih razmerah – ter delali dobro tukajšnjim ljudem, tudi ob podpori iz Slovenije. Tudi zato, ker se kak zmrduje in pravi: »Kaj pa delaš tam doli, na Jugu, pridi raje v Slovenijo!« Tisti ne razume, da je katoliška Cerkev vesoljna, tj. poslana za vse ljudi vseh časov. Naši namembniki so torej tisti, ki hočejo sprejeti Kristusovo veselo oznanilo ali pa kako pomoč, ne glede na vero, narodnost, raso ali položaj. Kaj vse sva midva z našim takratnim župnikom Stankom Tratnjekom podvzela, da bi lahko spravila zdravila varno čez mejo, ve samo ljubi Bog. Danes bi lahko mirno rekel, da sem imel več sreče ko pameti. Nisem poznal tozadevnih predpisov v različnih državah, skozi katere smo potovali in prenašali tako občutljiv tovor – za nekatere reči pa sploh ni bilo predpisov – in smo se tako mi kot cariniki prilagajali razmeram. Navadno je bilo tako: ko smo enkrat pripeljali zdravila čez mejo v Vojvodino, ni bilo več težav. Morali pa smo se seveda priglasiti v zrenjaninski carinarnici. Podjetje Tranšped, pri katerem je delala tudi požrtvovalna sestra zrenjaninskega župnika prelata Jenőja Tietzeja Valika (1945-2010), pa tudi mužljanska zakonca Peter in Mira Mezei – ima pri tem neprecenljive zasluge. Predpisi pa so postajali vse bolj togi in strogi tudi v Srbiji, in na kraju ni bilo mogoče več uvažati na naslov Karitasa. Jaz za to spremembo seveda nisem vedel in ko sem tako nekoč zopet pripeljal cel avto zdravil za carinski pregled, mi je uslužbenec dejal: »Ker ne morete uvoziti, se raje odrecite zdravilom v korist države;« sem vzrojil: »Nisem se nikoli odrekel zdravil pod Miloševićem, pa se ne bom niti pod Tadićem« (to je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik po Miloševićem padcu 5. oktobra 2000). Ne vem, kako bi se bila zadeva končala, ampak prav tedaj je v neki zadevi prišel v zrenjaninsko carinarnico predsednik Maltežanov dr. György Szőlősi (1939-1909) – in se vljudno ponudil: „Če ne morete uvoziti za Karitas, pa uvozite za Suvereni malteški red.” Tako je tudi bilo: oni so imeli dovoljenje za uvoz humanitarne pomoči. Zdravila so morali poslati na pregled v Beograd; ko so jih dobili nazaj, so vsa odstopili nam v Mužlji, da smo jih mogli razdeliti med bolnike. Na začetku krize je zadostoval podpis zdravnika, ki je potrjeval, da so zdravila res za Karitas. Tega je rada dala dr. Agi Hallmai (1951), naša požrtvovalna mužljanska zdravnica. Drugače sicer v redu, vendar si doktor Dénes Ambrozi ni upal dati podpisa. Med drugim smo oddajali zdravila tudi zrenjaninski bolnici, ker je embargo in sankcije prizadel tudi nje. To je povzročilo tudi pomanjkanje bencina; mesečno smo dobivali bone za 20 litrov. Ko sem nekoč ravno prihajal iz carinarnice, sem imel med drugim tudi lepo pošiljko Krkinega azitromicina (sumameda). Miličnik, ki mi je dal bon, je hudo kašljal in dejal, da ima vnetje grla in še sladkorno, pa ne more nikjer do zdravil. »Jaz pa imam obojnega in vam bom dal, kolikor potrebujete.« Bil je Srb iz Mužlje – in mi je skupaj z ženo, ki še sedaj živi, ostal do konca življenja hvaležen. Z uvozom zdravil sem začel jaz – nato je sledil Karitas in Malteški vitezi, ki so včasih uspeli uvoziti cele kamione hrane, zdravil ali drugih potrebščin, ki so jih delili vsem potrebnim ljudem ne glede na vero ali narodnost. Sobrat Stanko je dejal: »Ljudje, ki so dobili, bodo kmalu pozabili; kdor pa ni dobil po želji, si bo zapomnil.« Včasih je bilo tako; večinoma so pa ljudje te naše nenaložene napore resnično cenili. Podeljevanje zdravil, pri čemer so nam pomagali ugledni zdravniki, nam je vzelo res veliko časa. Enkrat je bila pri čakanju na dvorišču taka gneča, da so neki ženski zlomili roko! Na pomoč je prišla ne le dr. Piroška iz naše ambulante, ampak tudi iz splošne bolnice dr. Pál Babinszki, specialist na onkologiji; jaz sem mu pa prevajal navodila iz tujih jezikov. Kadar smo potem zaradi stiske s časom morali deliti v nedeljo, je redno prisostvoval tudi pri sveti maši. Žal je kmalu potem dobil tumor na pljučih, bil operiran in kmalu zatem umrl. On je bil priznan onkolog, in je dobro poznal to zahrbtno bolezen. Po operaciji mi je zaupal, da je že pred 15 leti opustil kajenje. »Posledic pa ni mogoče odpraviti – nekaj vedno ostane in tisto je greblo po pljučih, dokler se ni izcimil rak. Odrezali so mi pol pljuč.« Ko je umrl okrog 2000, so dejali njegovi skrbni kolegi, da je operacija sicer uspela: vendar pol pljuč ni moglo dovolj oskrbovati tako močne postave z dovolj kisika. To je nauk, da ni treba kaditi: kdor pa že, naj preneha rajši včeraj kot danes – kajti prej ko slej so lahko posledice usodne. Pri prenašanju zdravil iz Slovenije na Madžarsko nam je nesebično pomagal takratni lendavski župnik Jožef Bernád (1942 iz kraja Pince) tudi, ko je že bil v pokoju, kakor tudi oba župnika na madžarski strani: lentijski župnik in dekan Jožef Tüske in pokojni župnik v Tornyiszentmiklós-u. Lendavski župnik je večkrat prepeljal zdravila skoz maloobmejni prehod, kajti z madžarske strani so večkrat delali težave in so nas včasih kar vrnili nazaj v Slovenijo. Imeli smo pa pri tem Božji blagoslov. Sobrat Srečko Golob – ki je bil dolga leta dušni pastir v Mužlji in okolici – je nabavil celo antibiotike, pa tudi zdravilo zoper epilepsijo, in sicer naravnost iz Krke. Nekoč sva se vračala s Stankom iz Slovenije s polnim avtom zdravil. Na Madžarskem so takrat proslavljali praznik svetega Štefana Ogrskega – tudi v Lentiju. Drugi so bili na kosilu, midva sva pa preglejevala, če se ne bi med škatlice zamaknila kaka s poteklim rokom. Priporočila sva se svetemu Štefanu, češ da tako nosiva pomoč njegovemu ljudstvu. V Subotici je neki mlajši carinik začel delati težave in se obrnil na starejšega, ki nama je samo pomahal, da lahko voziva naprej – in tako sva lahko spet pomagala najpotrebnejšim. Zadeve pa so se vedno bolj zapletale. Enkrat je neki carinik v Subotici zahteval, da mu izplačamo 1000 mark, kar je bila za tedanje čase veliknska vsota. Slučajno sem imel tedaj denar za opravljanje maš, pa sem mu dal te marke, ki jih je verjetno spravil v svoj žep. Ob drugi priložnosti smo zaman poskušali: mejni prehod Bački Vinogradi, Tompa-Subotica, Röszke-Segedin – zastonj, povsod so bili neizprosni: »Embargo in sankcije ne dovoljujejo uvoza zdravil.« Začelo je snežiti, mračilo se je že - iz Segedina sva že krenila na slepo srečo proti Romuniji, če nas bodo morda tam spustili. Pa sem omenil, da se govori, da v Romuniji kradejo. Obrnila sva nazaj proti Segedinu, kjer so naju v semenišču prenočili. Po zajtrku je predsednik Karitasa napisal nekaj vrstic in s tem so naju madžarski cariniki pustili v Srbijo. In kaj je bilo tam napisano? Da je ta pomoč za Vox humana, humanitarno organizacijo pri stranki Madžarov v Vojvodini. Čez nekaj mesecev je prišlo pismo, v katerem madžarska carina sprašuje, kje so zdravila: na Madžarsko so namreč prišla, ven pa ne. Tedaj sem pomislil, da dobrodelnikov ne smem izdati, niti duhovnika niti carinika, pa sem napisal: »Robo sva poskusila prepeljati na več prehodih, pa so naju povsod odbili. Potem pa se je našel eden, ki je bil ČLOVEK, in naju je spustil čez.« Nato ni bilo več povpraševanja. === Joška Rašáj 23 === V zvezi z apostolatom in humanitarno dejavnostjo sem bil dolgo časa povezan s katoliškim gibanjem, ki je imelo pastoralno skrb za Cigane in druge selivce. Zgodilo pa se je takole: Nekoč sem leta 1979 v cerkvi Srca Jezusovega v Nišu ravno končal mašo. Pa pride v zakristijo možakar v spremstvu mladega fanta s prošnjo, da bi rad maševal. Z brado je izgledal tako nenavadno, da ga ne bi mogel šteti k katoliškim duhovnikom, kot sem jih bil vajen. Zahteval sem od njega »celebret«. Ni ga imel, mi je pa pokazal kelih s pateno, češ da ima vse, kar je potrebno za maševanje – in sem mu seveda dovolil. Nato sem ga smel spremljati severno od nas, levo od proge, k neki muslimanski urejeni ciganski družini, ki je bila nekaj posebnega. Mlada zakonca nista mogla imeti otrok in sta po kosovski navadi – ne glede na to, ali so katoličani, pravoslavci ali muslimani – vsako leto za Veliki šmaren romala k Mariji v znano svetišče Letnica. Po 17 letih sta dobila otroka. Iz hvaležnosti do Bogorodice sta mu dala ime Marjan. Ob našem obisku je ta živahen fantiček imel 7 let. Od takrat sva bila povezana in me je zopet obiskal, ko sem 1984 bil prestavljen iz Beograda v Mužljo. Z menoj je obiskal skoraj vse ciganske družine od Mužlje do romunske meje, pa najsi so pripadale k plemenu Romi (ki so v večini), ali Sinte (nemški Cigani z mnogo nemških besed). K tem drugim spadajo večinoma tisti, ki se ukvarjajo ob proščenjih z vrtiljakom (ringlšpilom) – in taki so živeli tudi v naši soseščini. Povedal mi je, da se je tisti fant iz Niša navdušil za delo s Cigani in se naučil njihovega jezika; to delo pa zahteva od človeka veliko ljubezen do Boga – on pa na te napore ni bil pripravljen: vrnil se je k lagodnejšemu življenju in kar se je naučil, je tudi hitro pozabil. Tako je Joška star in bolan vodil križev pot na Vršečkem bregu, kjer so okoli cerkvice postaje križevega pota. Ko sva se zadnjič videla, je bil tako oslabelega srca, da sem moral namesto njega jaz govoriti pri nekaj postajah – on po cigansko, jaz pa seveda v srbohrvaško. O njem pa bi se moglo reči s Pavlom: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« Koliko je ta mož storil za evropske Cigane! Sestavil jim je slovar in slovnico. Seveda so razlike med narečji v različnih državah – pa on je znal tudi ta narečja in še mene naučil nekaj najosnovnejših besed, kot na primer: »Taves bahtaló!« (Zbogom!) To malenkostno znanje mi je med Cigani povečalo ugled in pridobilo prijateljev ter tako olajšalo oznanjevanje Jezusove blagovesti miru in ljubezni. "Joška Rašaj" je napisal tudi cigansko slovnico in slovar, kar je prevedeno tudi v madžarščino: BARTHLEMY, André: Cigányország útjain. [On the Roads of Gypsyland. – Po poteh Ciganske dežele.] Lámpás Kiadó: Abaliget, 1992. 191 p. Poznal je torej vse njihove dialekte in skupine. Od njega sem prvič zvedel, da obstajajo tudi Sinte in druge skupine. On je verjetno zanje storil veliko več kot tisti trobači, ki se trudijo za spremembo njihovega imena - ker so pač kot Cigani trpeli hudo preganjanje pod nacizmom - za njihovo dobrobit pa ne storijo ničesar - razen da nabirajo na njihov račun politične točke. Koliko Slovencev pa je trpelo preganjanje pod brati Slovenci za časa komunizma - zlasti v povojnih pobojih - pa bomo zato spremenili svojo narodnost? Tako je moj oče dejal devetdesetih let - ko je marsikaj prišlo prvič na dan: "A taki smo mi Slovenci?" - pa sem mu dejal: "So taki nekateri, toda vi ne!" Mimogrede naj omenim, da je Jožko Rašáj dejal, da je pravilen izraz »Cigani«. Oni se namreč sestojijo iz več različnih skupin, od katerih je večina z nazivom Romi, drugi so Sinti. Je pa še nekaj drugih skupin. Imenujete jih pa lahko kakorkoli – oni so prepoznavni po svojem posebnem načinu življenja in po svoji mentaliteti, ki je malce drugačna od naše. Tako sem torej spoznal leta 1980 tega voditelja mednarodne katoliške organizacije za delo s Cigani C.C.I.T (Comité Catholique International pour les Tsiganes – Mednarodni katoliški odbor za a Cigane) Joška Rašaja (gospod Jožko), s priimkom Barthelemy, doma iz Belgije ali Francije. Ko sem 1984 prišel v Mužljo, sem začel dobivati Jožkova vabila za ta mednarodna srečanja, ki so bila vedno v drugi državi. Prvo je bilo tik pred bratomorno balkansko vojno februarja 1991 pri jezuitih na Jordanovcu v Zagrebu s predavanji v sodobni dvorani kardinala Bea. Ko sem hodil na srečanja te mednarodne organizacije za pastoralno delo s Cigani, ki izdaja večjezično glasilo Nevi jag (nekaj časa je izhajalo tudi v slovenščini), sem večkrat dobil kaj zdravil. Od 4. do 6. marca 1994 sem bil tako na srečanju v Waldmünchen-u v Nemčiji (na češki meji) – med 75 udeleženci je bil tudi zadrski nadškof Marijan Oblak – ter sem prinesel s seboj nekaj vreč zdravil. Do Kölna so me pripeljali z avtom, naprej sem pa se mučil z dragocenim tovorom z vlakom. Srečno sem prestopil madžarsko mejo. V Subotici – kamor sem prispel zgodaj zjutraj, pa sem moral vreče oddati in carina jih je pozneje poslala k nam v Bečkerek. Ko smo bili naslednje leto na srečanju v Gödölő-ju vzhodno od Budimpešte, pa je priskrbel precej zdravil tamkajšnji župnik. Srečanja so bila tudi v Tuheljskih toplicah. Sčasoma sem dobil vtis, da organizatorji kljub lepim besedam nimajo veliko smisla za konkretno pomoč tukajšnjim Ciganom. Res je bila v ospredju duhovna pomoč, vendar oni z Zahoda niso razumeli balkanskih problemov. Prav tukaj v Gödölőju me je zaprepastila izjava neke udeleženke. Dejala je, da muslimani s Kosova imajo tako malo znanje o koranu, da jih ona – katoličanka – poučuje! Omenil sem, da so njihovi predniki bili katoličani in če jih že kaj uči, naj jih poučuje katoliške verske resnice. Saj je to prava vera in prava smer za vsakega človeka in le Jezus je človekov odrešenik. Jaz sem jim priporočil, naj bi pomagali tukajšnjim prebivalcem, da se jim ne bi bilo treba seliti na Zahod, kjer so navadno povzročali nove probleme, ampak bi ostali tukaj. Dobil sem vtis – posebno na Hrvaškem-, kjer je bilo veliko teh organizacij in vsaka od njih je posebej črpala denar od države – da imajo mnogo odsekov, ne da bi delali, ampak da bi izkoriščali državljane, in da se tu poraja neki novi nacionalizem, ko da jih na prostoru bivše Jugoslavije ni bilo zadosti. – Nisem več hodil na tozadevna srečanja, čeprav so mi vedno poravnali potne stroške. Nisem pa žel nobene podpore – prej posmeh. CCIT se je rodil iz srečanj, ki so jih v Parizu v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja organizirali francoski duhovnik Joška Rašaj (André-Yoschka Barthélemy) ter belgijska zakonca Elisa in Léon Tambour, da bi se odzvali na zahtevo po mednarodni duhovni in človeški oskrbi ciganskih skupnosti. Od svoje ustanovitve 1976 je odbor deloval v sodelovanju s Cerkvijo in vzdrževal posebne povezave s Papeškim svetom za pastoralno oskrbo migrantov in potujočih ljudi. Poleg tega je CCIT nenehno v stiku s kaplani Ciganov in potujočih ljudi. http://www.laici.va/content/laici/fr/sezioni/associazioni/repertorio/ comitato-cattolico-internazionale-per-gli-zingari.html S Cigani in drugimi ljudmi v potrebah pa sem še danes v dobrih odnosih na celotnem področju. Tukaj ne živijo le Romi in Sinti, ampak tudi srbski in madžarski Cigani, ki so pa odlični muziki. V današnjem času – ko ljudje nimajo denarja – oni seveda to najbolj občutijo. Pri njih ne samo da blagoslavljamo hiše in krščujemo njihove otroke, ampak se je precej mladih parov tudi cerkveno poročilo. ==== Dogodivščine iz Škocjana 27 ==== Kot primer naj navedem, kaj se nam je zgodilo v Škocjanu na Dolenjskem. Tam v bližini je bivalo takrat več ciganskih družin. Pogovor je potekal takole. Prišla je k župniku Jakobu Bostnerju Brigita, ki bi rada krstila otroka; seveda se je pisala Brajdič, kot večina njenih sonarodnjakov. „Kaj torej želiš, Brigita?” „Da bi krstila svojega otroka.” ”Kje pa je oče?” ”V zaporu.” ”Ali sta poročena?” ”Po cigansko.” (Torej niti civilno niti cerkveno). “Kje se je pa otrok rodil ? ” ”Pod smreko.” Ko pride njen čas, baje navadno gre rodit pod smreko. Naša mama pa nas devetero otrok ni rodila pod smreko, ampak doma. Hvala Bogu, da smo se vsi rodili živi in zdravi. Kdo je pa takrat hodil v bolnico? Saj še zavarovanja ni bilo za zasebne kmete. Babica je bila Škrjančeva teta – in je vse potekalo v redu. Podobno ciganske mamice redno rojevajo zdrave otroke. Vsak otrok je seveda največji Božji dar, ne glede na razmere, v katerih se rodi. Ko pa je prišel Brigitin mož iz zapora, je prišel k župniku Bostnerju, naj mu da kaj jesti; na marofu in hlevu je takrat letalo veliko golobov: „Daj mi goluba!“ mu je predložil. „Tvoj je, kar vzemi si ga!“ mu je odvrnil Jakec v šali. „Pa saj ga ne morem, ko je pa visoko na strehi.“ „Ravno v tem je problem,“ sta končala pogovor. V Boki v Banatu pa so zadevo hitro rešili. Ko se je na cerkvi nabralo veliko golobov in jih niso mogli poloviti, so namočili v žganje pšenico, ter jo potrosili pred cerkvijo. Kmalu so prileteli golobi, da bi jo pozobali: tri-štiri zrna, pa so bili že pijani in polovljeni… Ko je bil nekoč v Mužlji na obisku Joška Rašaj, sem ga vprašal, ali imajo Cigani res veliko otrok – kot vlada splošno prepričanje. Dejal je takole: »Če so verni, da; če pa niso verni, niso v načrtovanju družine nič bolj velikodušni od Gadžov.« (Gadže imenujejo Cigani vse, ki ne pripadajo njihovi skupnosti). Župnik Jakec je bil pravi faktotum. Takrat se je toliko delalo na popravilih pri mnogih podružnicah, da verjetno že dolgo ne – in marsikaj je sam napravil. Pomagal je tudi pri popravilu strehe na bučenski cerkvi svetega Matija, kjer sem zapletena opravila vodil pravzaprav jaz. Takrat je v Jugoslaviji vsega primanjkovalo – pa niso mogli rezati dobruške opeke, s katero so pokrili cerkveno streho. Rezač sem končno našel nekje na Prevaljah. Jaz sem namreč hodil poučevat verouk in imel vso duhovno oskrbo na Bučki. Ko smo začeli popravila, se je zganila cela bučenska fara – pa tudi škocjanska, od koder je bila odlična in strokovna ekipa tovrstnih delavcev. Razen vikenda sem pomagal pri dušnem pastirstvu tudi v obsežni škocjanski fari, ki ima mnogo naselij. Na Tevče in Drušče pa je hodil Andrej Rigler, ki je bil odličen pevec in je nosil Tevče zapisane v svojem srcu. Poprej je hodil tudi na Bučko in so ga povsod imeli radi. Po šoli sem imel nekoč verouk za nekaj ciganskih otrok, od katerih je eden jokal – hodil pa je nekako v tretji razred. Pa ga vprašam, kaj ga je tako hudo potrlo, da joka, saj je že velik fant. Med hlipanjem je izdavil: »Učiteljica mi je rekla, da sem Cigan.« Komaj komaj sem ga potolažil. »Veš, zato ti ni treba biti žalosten. Jaz na primer poznam Cigane, ki so zelo dobri, delavni in pošteni ljudje; nekateri pa niso taki. so pa malomarni in slabi tudi med Slovenci. Pravzaprav sploh ni važno, katere narodnosti človek je, ampak kakšen je. Bog med ljudmi ne dela razlike; mi vsi smo kot ena velika Božja družina, in se moramo med seboj imeti radi, si pomagati – ne pa si nagajati.« Fantek je prenehal jokati in je vprašal: »Potem pa nič hudega, če sem Cigan?« »Seveda ni nič hudega, kajti Jezus ljubi vse stvari, najbolj pa nas ljudi in tudi mi moramo biti polni ljubezni do drugih. Ne smemo pa gledati na to, kakšne narodnosti ali vere ali položaja je kdo. Kdor tako dela, misli, da so ljudje ko konji, ki jim gledajo na zobe, preden jih kupijo. Mi vsi in vsak posameznik pa smo za Boga izredno dragoceni, ker imamo neumrljivo dušo, ki je poklicana v nebeško veselje. Kdor pa ljudi sovraži ali jih skrega med seboj, bo prišel v peklenski ogenj, če se ne bo pokesal in popravil.« Ne vem od kdaj se širi miselnost, da označuje beseda Cigan manjvrednega človeka. Jaz v življenju tega nikoli nisem občutil, niti ni tega najti v slovenskem ljudskem izročilu. Obstaja celo vrsta lepih in pretresljivih pesmi o Ciganih, ki so popolnoma enakopravni drugim narodom, čeprav imajo seveda tudi svoje posebne navade. Podobno so vključeni pravzaprav skoraj pri vseh balkanskih narodih v družbeno življenje, čeprav se marsikje oni sami osamijo. Ni pa tako v Bolgariji: tam sem na lastne oči videl visok zid, ki loči Cigane od Neciganov: ampak njihovo število je skoraj enako! === Bližnji sorodniki 29 === V naši družini sem imel soimenjake: med strici Ivana, med tetami pa Ivanko. V Stari Jugoslaviji je bila naša, Klemšetova družina, kot tudi druge v sorodstvu in okolici, številna. Imel sem precej stricev in tet. Iz prvega maminega zakona je bila Neža (*1900), poročena z Martinom Cvikl (1893-1946) Imela sta 12 otrok. Naš ate je bil fotograf, ki je tudi sam izdeloval slike. Nekoč je slikal sorodnike Borčenove, kjer je bilo dvanajst otrok. Mala je vedno mignila z glavo in to se vidi tudi na sliki: ni bilo mogoče slikati s tako kratkim časom, kot je to sedaj. Ta je bila Anica, ki je padla s črešnje, dobila tetanus ter mlada umrla. (1926-1938) Njen brat Tina (Martin 1931-25.V.1948) je delal v jami kot njegov oče. Bil je operiran v Slovenjgradcu za mandeljni in vse je potekalo v redu. Skozi grlo je imel cevko, da je lahko dihal. Moral bi zapustiti bolnico, pa so dobili novico, da je umrl. Bil je 17-leten fant in se je gibal, pa je cevka obribala arterijo v grlu in je nenadoma umrl. Takih primerov je bilo takrat več, zato so prenehali s takim načinom zdravljenja. Doma pri Borčenovih je bila velika žalost, saj je smrt prišla čisto nepričakovano. Spomnim se tega slovesa od doma, čeprav sem imel takrat šele štiri leta. Šli smo iz gozda navkreber proti njihovi hiši, bila je visoka trava, veliko ljudi je bilo okoli hiše, vse v črnem; pomladno sonce je sijalo – okrog pa jokanje, ki je segalo do srca – saj je komaj dve leti prej umrl oče. Stari Borčenovi so radi sprejemali otroke iz Božjih rok in zato je bilo vedno veselja na pretek. Radi so peli in delali, ker jih je spremljal Božji blagoslov. Od neke njihove hčerke pa sem slišal, da je govorila: »Mi nimamo možnosti, da bi imeli več ko dva otroka«; čeprav so rudarji imeli dobre plače in niso bili zapostavljeni v Titovi Jugoslaviji kot kmetje, ki niso imeli niti zavarovanja in nobene podpore. Kot »kulaki« - kot so jih zmerjali – so se morali znajti kakor so vedeli in znali. Zato še toliko bolj občudujem svoje starše, ki so v tistih železnih časih za ceno velikih odpovedi sprejeli kar devet otrok, od katerih nas je še osem živih. Iz drugega zakona moje stare mame Marije (†1953, stara 72 let), je bilo več otrok: Anton (14. I. 1907-17. X. 1992) – moj oče. Marija (Micka, 16.III.1912-15.IX. 1934) je hodila k šolskim sestram v gimnazijo v Celju, in je mlada umrla od jetike. Začela je kašljati, pa jo je zdravnik poslal na pregled na v Slovenjgradec, kjer ji je zdravnik dejal: »Saj si zdrava, ni ti nič.« Potem je pa bolje pogledal posnetek, in odkril veliko kaverno na pljučih. »Kam sem le prej gledal!« To odkritje pa ni nič pomagalo, saj proti jetiki takrat še ni bilo nobenega zdravila. Za primero imamo danes proti koroni celo vrsto cepiv. Kakor je bilo mogoče, sem se tudi jaz cepil s Pfeizerjevim cepivom. Nekateri politiki izkoriščajo ljudsko nezadovoljstvo zaradi nujnih ukrepov, da bi se nevarna okužba vsaj malo zajezila. Nič čudnega, če prehaja bolezen tako množično na široke množice, ker ljudi hujskajo in jim s tem obljubljajo lažno svobodo. Prav Golob (z veliko začetnico) – ki je vodil nasilne proteste proti tem ukrepom, jo je prav ob svoji izvolitvi sam staknil. To je še en dokaz več, da so ukrepi nujni in se jih je treba držati, saj ta „namišljena nevarnost okužbe“ v resnici obstaja in zato ni morilec, kot so nekatera občila označevala tiste, ki uvajajo ukrepe, ampak prav nasprotno: tisti, ki zagovarja lažno svobodo in množice peha v nesrečo in bolezen. Obstajajo ne le pri nas, ampak po celem svetu številne skupine nezadovoljnežev, ki zavračajo cepljenje, ki je doslej (2022) edini način uspešne zaščite proti tej novi, nepoznani in potuhnjeni bolezni, ki vsak dan pobira nove žrtve: redno med necepljenimi, včasih pa tudi med cepljenimi. Navadno pri starejših okužbo s korona spremlja še kaka kronična bolezen. Necepljenim pa ni rešitve, če jih napade hujša oblika. Tako je ugonobila tudi mojo sestrično, (1944-2021), ki je živela v Beogradu, me večkrat obiskala v Mužlji in tudi v času, ko sem ležal v pančevski bolnici po hudi prometni nesreči. Ravno za Veliko noč je padla v posteljo. Pred tem je na vikendici urejala kopalnico z željo, da bi se vsaj enkrat skopala. Pa ji ni bilo dano: zdrava ko dren je začela kašljati, dobila je vročino, srce ji je začelo preskakovati, pritisk ji je narastel – in je v osamljenosti umrla v najsodobnejši korona-bolnici na Batajnici. Verjetno se je okužila v mestnem prometu; to je nauk za nas, da se pazimo, kolikor moremo. Drugi sorodnik je živel v kar se da zdravem okolju v hribih in daleč od ljudi okoli Paškega Kozjaka – pa ga je korona vseeno našla; stanje se je zdaj zboljšalo, zdaj poslabšalo. Zdravniki so se dolge mesece borili za njegovo življenje – pa je umrl v Mariboru. Oba sta bila necepljena – in bi ju ta neznatni pik rešil prerane smrti! Da nadaljujem s sorodniki. Moja teta Ivanka (* 2. IX. 1916 †12. XII. 1933) je tudi hodila k šolskim sestram v gimnazijo v Celje – je mlada umrla od jetike. Tilen (Tilek, menda mlajši od očeta), je tudi mlad umrl zaradi jetike. Aleksander – klicali so ga Lekš, je bil višješolec in je končal gimnazijo na Ptuju, kjer je njegov stric bil ravnatelj. Hotel je postati duhovnik in je pravil: »Jaz bom tako glasno pridigal, da se bo cerkev tresla!« Pa se je nalezel jetike in ko je med počitnicami prišel domov, je prišel z dil (=podstrešja) po stopnicah, samo bruhnil kri in omahnil mami v naročje: »Mama, umiram!« Lahko si mislimo, koliko bridkosti se je zgrnilo nad družino, zlasti na mater, ki je morala gledati umiranje svojih ljubljenih otrok, ne da bi jim mogla pomagati. Jožefa (Zefka, r. 1908, †15. X. 1992) se je po drugi svetovni vojni poročila z Mežnarjevim Ivanom, Ograjenšekom (r. 1909). Nemci so ga vpoklicali k vojakom med drugo svetovno vojno. Niti ona niti Pepa nista vedela ničesar o svojih ženinih; potem pa sta istega dne dobili od njiju novice in sta obe od radosti jokali. Ivan je imel ravno nogo od šrapnela, ki mu je ostal v nogi. Sicer pa je bil maler-pleskar, in je od tega nekaj zaslužil. Ker je bil prepošten, za svoje zasluge ni zahteval večjega nadomestila, ampak je računal vedno enako, čeprav so cene šle gor in je bila v Novi Jugoslaviji občutna inflacija. Risal je krasne slike, tudi meni v spominsko knjigo: imel je velik občutek za barvne odtenke – ko kak Tizian. S svojo ženo Zefko – ki je tudi trogala (hodila prodajat sadje in vrtnine na trg, največ v Velenje) – sta tako skromno, pa zadovoljno živela in rodila dve deklici: Pepiko in Vanko. Pri njih doma sem bil vedno dobrodošel in so mi po svojih skromnih možnostih vedno postregli. Zefka je imela čudovit alt in kadar je v cerkvi zadonel njen »Presveto Srce slavo naj poje ti srce, le k Jezusu v višavo vsa srca naj gore!« so mislim, prisluhnili ne le navzoči verniki, ampak tudi sami nebeški angeli. Prav tako je zbor pod Tinčekovim dirigiranjem in orglanjem zapel „Dajte mi zatih strun…“ Na starost se ji je napravil nekakšen mozolec, ki se ji je razširil po obrazu; – pa jo je ta hudina spravila v grob. Umrla je le nekaj dni pred svojim bratom, mojim očetom. Ti bratje in sestre so se imeli srčno radi, čeprav so bili revni ko cerkvena miš. Moj oče ji je prepisal nekaj malega zemlje v Čretah, bratu Tinčeku pa nad Hribrom. Tako sta obe družini prišli do skromne domačije, kjer ne živijo le prijazni ljudje, ampak je od Zefke tudi najlepši razgled na Šentilj in z okolico, tudi na Goro Oljko in Uršljo goro. === Stric Ivan 30 === Ivan (1.VIII.1910-8.II.1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: {| class="wikitable" |- ! Na mojem grobu (epitaf) |- | <poem> »Na mojem grobu rože so vzcvetele, na njih si med nabirajo čebele, ki zlato satje v panjih si gradijo… Le vlijte mi iz voska bele sveče! Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; za pokoj moje duše naj gorijo!« </poem> |} Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC. Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi ženini in neveste raje izogibali. Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: {| class="wikitable" |- ! Čebelni varuh |- | <poem> »Čebelni varuh svet' Ambrož – daj nam dosti sladkih rož. Za čebele dosti hrane – da kaj tudi nam ostane.« </poem> |} Zgoraj je pa bil pregovor: „Brez potu – ni medu!“ ter: »Muha, daj mi kruha!« Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj med ljudstvom še danes velja prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan. === Stric Tinček 32 === Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal škofa Antona Bonaventura Jegliča. Tam je bila tudi izredno dragocena marmornata dvorane, ki so jo komunisti po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so brezbožniki ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil. === Osnovna šola 33 === Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število. Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom - punčko - stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Do nas je bil dober učitelj in je znal zelo zanimivo pripovedovati. Takrat smo imeli v istem razredu "tretji" in "šesti" razred, ki jima je dajal istočasno različne naloge. Kaj lahko in uspešno tako učenje najbrž ni bilo. V njegovi družini pa je baje večkrat prišlo do morda utemeljene ljubosumnosti in iz nje izvirajoče napetosti, in tedaj, so pravili ljudje, da so baje leteli po sobi »leteči krožniki«. V tistem času se je o letečih krožnikih, ki da krožijo po vesolju in da včasih tudi pristanejo kje na zemlji skupaj s čudnimi bitji - vesoljci -, veliko govorilo. Napetosti so bile resnične, saj sta se pozneje ločila - kar je bilo za nas takrat nekaj nezaslišanega. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Slišal sem, da je imel pozneje lepe uspehe tudi pri družbenem delu. Pri njem smo se naučili tele pesmi: {| class="wikitable" |- ! Majski večer (del) |- | <poem> »Listje trepeče na drevju, slavec v njem žvrgoli – rože priklanjajo krone, potoček tajno šumi.« </poem> |} V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček«. V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji in „zajahali“ neko desko, ki je potem odplavala po Savinji. Hvala Bogu, da je lastnik prišel še pravočasno, da jo je vrnil nazaj: po nje je izvažal gramoz iz reke. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo, ko smo zvedeli za zgodbo, kako je nastalo ime Kum. Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero nikoli nisem imel kakega smisla. Pravili so, da je pozneje iz neke cerkve nakradel nekaj angelčkov, ki jih je živo rdeče pobarval. Stanoval je ravno nasproti milice in so ga zasledili. Mama pa so zmajali z glavo: »Koliko kapelic in kipov so komunisti razbili! Med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo, za katero se je ravno Arnold zanimal. Se je našel vsaj kdo, ki je ohranjal dragoceno dediščino.« Ta učitelj nam je prav zato priporočal, naj fotografiramo stare kapelice in znamenja, da bo od njih ostal vsaj kak spomin. Žal takrat nisem imel fotografskega aparata – pozneje pa sem slikal s podarjenim od svojega župnika Hermana Habiča le ljudi. Fotk pravzaprav nisem zadržal, ampak jih takoj razdelil med prizadete. V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval: »Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih; mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom. Verjetno zato, ker je papež Pij XII. imenoval za kardinala Alojzija Stepinca, ki je bil obsojen zaradi zvestobe katoliški Cerkvi. Glavni vzrok pa je bil v tem, da je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Stepinčev primer pa je bil le pretveza za hujše preganjanje. On namreč ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve, pa je moral na sojenje in v zapor. Eden od ukrepov je bil tudi, da so vrgli verouk iz šol. Ker smo mi bili že v prvem razredu pri birmi, smo pozneje hodili k cerkvenemu verouku, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, bolj neredno, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku – saj pravzaprav nisem hodil redno. Ko sem to doma povedal, je oče vzrojil: »Vidiš ga strahopetca. Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem pri drugem spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal. Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: »Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so se zasmejali, od studa pa tudi zbežali iz kuhinje. Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe Bojerman, ki je sovražil duhovnike in jih imenoval »flašarji«. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je jezno končal. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili goreči šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) na Pohorje, http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=909 češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. Ne verjamem, da je kaj bilo na stvari, razen preganjanja vere. Za tega Bojermana so fantje-sošolci z žalostjo govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi fantje izredno občutljivi. Kot omenjeno, so za tega učitelja pravili čisto resno, da zapeljuje mladoletna dekleta, pa ne vem, ali je bilo res kaj na tem ali pa je bila to smo govorica. Za drugega učitelja pa so pravili, da "šlata" fante. Verjetno je pri tem tudi ostalo – tedaj se nad takimi „malenkostmi“ nihče ni spotikal – menda se pa niti javno ni vedelo za njegovo napačno usmerjenost - jaz sem za to zvedel. V tistem času nas na podobne nevarnosti sploh niso opozarjali niti doma, niti v šoli, niti pri verouku - pa bi bilo dobro, da bi... Verjetno pa je bilo tega dokaj malo. Ni govora, da bi se tedaj kaj podobnega slišalo o kakem duhovniku – ker to bi gotovo prišlo tudi do naših otroških ušes, ki včasih slišijo tudi tisto, kar ni njim namenjeno. Res pa je, da so o kakem duhovniku pravili, da včasih malo globlje pogleda v kozarec; pa se niti pevci v Makovi kleti niso preveč nazaj držali in so domov grede podpirali tistega, ki se ga je malo nalezel. V takratnem javnem ozračju so bili tako duhovniki kot verniki zaradi vere zapostavljani in preganjani; če so včasih govorili proti njim resnične ali pa tudi neresnične stvari – se niti duhovniki niti verniki niso niti mogli niti smeli braniti... Med sošolci se spomnim na dogodek z Ivanom Sevčnikarjem. Ko smo bili na izletu na Bledu, nas je spremljal – mislim da je bil razrednik Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »velenjčana«. Malo smo šli na sprehod. Midva s »Sivijem« sva potem zašla – kajti na vogalu ulice je bila enaka reklama na obeh straneh – in midva sva šla tako v napačno smer ter le še videla, kako jo je savinjčan odsopihal. Lep nauk, da pri kratkih postankih ni treba hoditi okoli in da se je vedno treba držati voditelja. Kaj storiti sedaj? Potem sva šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. Sicer pa smo se v šoli na splošno lepo imeli. Bili smo mladi in lepi – kar nas je danes ostalo, pa smo samo še !epi. Velenje so takrat na veliko gradili – mi smo imeli tam še nekaj časa drevesnico: enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje, kjer so pri sosedovih imeli lepo izdelan posnetek pogreznjenega škalskega središča. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Ate so delali v drevesnici, mi smo pa brisali divjake, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo. === Srednja šola 36 === V srednjo šolo sem se najprej vpisal na Ravne na Koroškem; oče je menil, da bo tam zame najbolje poskrbljeno, ker je bil ravnatelj Ivan Sušnik, koroški borec, ki je redno hodil k maši in je bil tudi praktičen vernik. V tistih poletnih počitnicah sem se torej odšel vpisovat v sredno šolo. Do Otiškega vrha sem se peljal z vlakom in nanj naložil brzovozno tudi kolo; od tam naprej pa sem se peljal do Raven s kolesom. Srečno sem se vpisal in sem bil kar vesel. Toda tokrat se je dobesedno uresničil pregovor: „Človek obrača – Bog obrne.“ Pri nas doma smo sicer imeli drevesnico – in torej denar le jeseni, ko so od vseh strani prihajali kupci po mlada drevesca. Zato je za družino pomenilo plačilo internata – ki v tistih časih najbrž ni bilo veliko – vendarle dodatno breme. Prav takrat pa je bil kaplan v Šmartnem pri Velenju, nekaj časa pa tudi župnik v Velenju - mladi Janez Zorko. Od sošolcev sem slišal, da so pri njem imeli zelo zanimiv verouk, in da so večkrat gledali tudi filmčke. Mislim, da sem tiste čase bolj poredko hodil k verouku v Št.Ilj k dekanu Juriju Lebiču, kjer pa takih „novotarij“ nismo imeli. Sicer sem pa bil že konec prvega razreda pri birmi in so mi tovariši govorili, da „sem že vse opravil“. Danes sem vedno bolj prepričan, da naj bo birma nekako na koncu osnovne šole, saj na ta način mladi dalj časa hodijo k verouku in sicer še v času, ko jim je pravzaprav najbolj potreben. Kot je pri mladih pogosto, sem tudi jaz zbiral takorekoč vse, kar se je zbirati dalo: znamke, žveplenkove škatle, filmske reklame, razglednice. Največ sreče sem imel z znamkami; Vrajekov stric iz Ložnice mi jih je podaril cel zvezek in sicer kar cele serije: madžarske, staroavstrijske, od SHS. Med njimi so bile najlepše japonske pokrajinske znamke, ki jih je odlikovala izredno lepa izdelava in za tisti čas neverjetno jasne barve na belem papirju. Ne vem točno, kaj me je prineslo tja v farovž – mogoče tudi zbiranje znamk. Sicer smo včasih šli v Šmartno tudi k maši, saj je v nekdanji stari šoli ob cerkvi stanovala moja teta Ančka in njen mož Ciril Venišnik, ki je bil iz Škal in je bil po razpadu škalske prafarne cerkve organist v Šmartnem. Spomnim se še prejšnjega župnika Hohnjeca, ki je dočakal lepo starost in je bil nekoč orel in je ostal telovadec do konca življenja. Slišali so ga včasih, kako je v sobi telovadil in govoril: „Hohnjec gor, Hohnjec dol!“ Mislim vsekakor, da je kaplan Janez Zorko imel znamke; imel pa je tudi krasne razglednice, zlasti iz Turina in okolice, s katerimi nikakor ni skoparil. Zorko je bil pred vojno salezijanec, med vojno je študiral na Madžarskem, in je po vojni prešel k škofijskim duhovnikom. Po naravi je bil šaljivec. Tako so pripovedovali, da se je nekoč v Zagrebu na Knežiji preoblekel v miličarja. Takrat niso bili redki obiski – toda ne preoblečenih, ampak pravih. Kmalu po vojni so salezijance tudi izgnali iz mladinskega doma. Naš salezijanski sobrat pomočnik Vinko Furlan pa je imel prekrasno zbirko znamk. Zorko je kot strogi miličnik vstopil in Vinko mu je ves prestrašen Ostal pa je vedno naklonjen don Bosku: vse poklice je pošiljal k salezijancem. Med drugimi s Pohorja Ivota Miklava, ki je bil dolga leta odličen župnik v Ankaranu, pa njegov poklic je Srečko Golob iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, kjer je bil Janči župnik, pa tudi jaz se odšel k salezijancem, ko je bil on kaplan v Šaleški dekaniji. Preoblečen v miličarja je torej hudo prestrašil Furlana. Ukazal mu je, da odpre predale, kjer je imel albume z dragocenimi znamkami. Ko je pa Zorko začel brskati med znamkami, je bilo pa Vinkotu preveč: zgrabil je „policaja“ za roko, saj mu ni dovolil take predrznosti – in takrat je spoznal kdo da je. Zorko je torej predložil mojemu očetu, naj mene pošlje v Križevce, kjer bodo pač plačali, kolikor bodo mogli. Jaz sem takrat razumel, da je v Križevcih šola, iz katere bom lahko šel naprej kot iz kakršnekoli gimnazije. Naš dekan Jurij Lebič je bil dober psiholog in je vedel, da kakega posebnega nagnjenja do duhovnega poklica nisem nikoli kazal. Zato je prišel nekega dne k nam domov in me vprašal glede te moje nenavadne odločitve. Ne vem, kaj sem odgovoril – vendar mislim, da je zadostovalo, da je lahko napisal svoje priporočilno pismo zame, ki je bilo potrebno za vpis. Ni bilo nikakršne težave, da se izpišem iz ravenske gimnazije; menda se je Sušniku to še dobro zdelo. V srednjo šolo sem se vpisal torej najprej k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: najprej je bil tam noviciat, nato pa tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). Na Mali Šmaren sem torej prišel na Rakovnik, kjer smo se zbirali kandidati za Križevce. Vseh skupaj nas je bilo Slovencev prvo leto osem. Lojze Rajk iz Bele Krajine je bil že tam več dni in se je počutil čisto domače. Na Rakovniku je bil moj znanec brat pomočnik Drago ali Karel Felicijan, ki sem ga že nekoč prej obiskal in me je spremljal tudi v mesto – malo pogledat Ljubljano. Spomnim se, da mi je gredoč kupil tudi neke malenkosti – ali neke bonbone ali fige: torej mi Rakovnik ni bil neznan. Slovo od doma pa me je vendarle napolnilo z domotožjem. Z Zorkom smo se ustavili na zagrebškem kolodvoru. Ker je bilo še veliko časa za zvezo s Križevci, nas je peljal pogledat še zagrebško stolnico. Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanja v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik tako imenovane Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore. V začetku sem imel hudo domotožje; ne le jaz, tudi drugi novinci niso nič govorili, ampak so med odmorom molče sloneli ob velikanskem stogu slame sredi prigorskega dvorišča ter tiho vzdihovali. Kdor ni tega sam izkusil, se mu bo to smešno zdelo. Stavba je bil bivši benediktinski samostan, ki ga je Marija Terezija podarila grkokatoličanom, ko so jim baje nekje pri Čazmi zažgali njihovo tamkajšnjo cerkev-stolnico. Tu v Križevcih so bili pravzaprav miroljubnejši prebivalci, ki so se nanje hitro privadili. V našem času je bilo grkokatoličanov neznatno število. Ker je bila tukaj stolnica, je bilo stalno poleg škofa tudi več duhovnikov. Tu je bil otac Makaj, star prijazen gospod. Ko je ob neki slovesnosti v naši jedilnici – v pritličju – govoril, mu je izpod talarja ušla miš, kar je povzročilo veliko veselje med nami. Včasih je bil tam tudi kanonik Kiš, ki je bil profesor v Džakovem. On nas je pripravljal na kake cerkvene slovesnosti. Bil je zelo natančen, vendar tudi duhovit – sicer majhne postave: „Prvo pravilo pri bogoslužju je, da ne smeta biti dva obenem na istem mestu“. Vsako nedeljo smo sodelovali pri grškotoliškem bogoslužju v stolnici, ki se je na levi strani držala palače. Peli smo liturgijo sv. Janeza Zlatoustega – žumberški napev – melodije, ki so zelo podobne slovenskim narodnim pesmim – in so se nam kar priljubile – v staroslovanščini, seveda napisano v latinici. Mi smo tudi ministrirali. Škof Bukatko je imel čudovit glas, kot nalašč za vzhodno bogoslužje. Ko je prepeval prefacijo in dvignil roke k nebesom, je zgledal kot kak angel. V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), splet https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina pa je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso še prej.« ==== Sošolci v Križevcih 38 ==== Omenil bom nekaj hrvaših tovarišev, pa tudi vse slovenske sošolce. Med slovenskimi sošolci so bili prvo šolsko leto 1959/60 leto z menoj naslednji: #. Tone Krnc (1937) iz Št. Ruperta na Dolenjskem je bil starejši poklic in je bil doma na Homu v fari Št. Rupert na Dolenjskem napisal je zapise iz svojega življenja z naslovom: »vse zate in s teboj, zvesti Bog.« Zlato mašo je imel že 2019, saj je bil posvečen 29. junija 1969. Z njim sem se prvič srečal na Rakovniku, ko smo potem skupaj potovali prek Zagreba v Križevce, ki so 64 km oddaljeni od Zagreba z železnico – takrat je to bila edina možna zveza. on je bil starejši poklic in je zato tudi prej bil posvečen. Mi mlajši smo nanj gledali kot na kakega starejšega brata, ki bo gotovo dal kak dober nasvet, in ki se razume na vse tehnične zadeve – ki so meni – pa tudi drugim – bile bolj tuje. Med svojim župnikovanjem na Kozjeku nad Velenjem je bil povezan tudi z našo družino. radi so obiskovali cerkev sv. Jošta, in tudi nevesti imata od tam dva moja brata: Florjan ima ženo Marjano, ki ima sorodnike v kozješki fari. dve leti mlajši brat Franc pa ima ženo Malčko, ki pa je prav iz kozješke fare. Zato so tudi sorodniki z zanimanjem prebirali njegovo življenjsko pot in dogodke, ki so jo popestrili. #. Ciril Slapšak (1943), leto starejši od mene, prav tako iz Št. Ruperta na Dolenjskem, kjer so do konca druge svetovne vojne delovali salezijanci; prvega župnika Bakana so nastavili partizani, ko so mučili in umorili škofijska duhovnika župnika Franca Nahtigala (1900-1942) in kaplana Franca Cvara (1911-1942) , ki nista hotela sodelovati s komunizmom in sta pokopana na Veseli gori. Ciril Slapšak (1943) je bil odličen pevec in matematik, ter prav tako izhaja iz mučeniške fare Št. Rupert na Dolenjskem, in je bil posvečen 29. junija 1971. Tudi on je bil moj sošolec in sonovinec. Ko je imel novo mašo, se mu je približal tudi tisti sovaščan, ki je bil kriv smrti njegovega očeta med vojno. v Št. Rupertu so namreč partizani med in po vojni pobili ogromno število ljudi, saj vas ni hotela sodelovati z brezbožnim komunizmom. Mučili in pomorili so veliko število mož in fantov, pa tudi cele družine: z ženami, starci in otroki, kot na primer številno družino Mavsarjevo, o kateri je celo članek na Wikipediji z naslovom »Poboj družine Mavsar«. o teh grozotah priča tudi spomenik žrtvam z ogromnim številom imen na šentruperškem pokopališču. Žrtve so bili domobranci, med katerimi je bil tudi Cirilov oče. In ta nekdanji partizan mu je rekel ob priliki nove maše: »veš, oprosti, takrat so bili pač taki časi.« In Ciril – tako je pisalo v novomašni družini iz 1971 – mu je dejal: »seveda odpuščam. duhovniki smo zato, da pridigamo spravo in ljubezen po Jezusovem zgledu.« Mislim, da lepše nove maše ni bilo mogoče imeti kot take kronane s spravo. Ko je postal zlatomašnik, je že nosil križ bolezni in je objavil le kratke zapise. Iz svojega bogatega in plodovitega življenja, pa tudi iz svojih mladostnih spominov in poznejših izkušenj, bi nam bil seveda lahko marsikaj poučnega povedal. S svojim vedrim značajem in potrpežljivim prenašanjem bolezni je kot izkušen spovednik velika spodbuda želimeljskim gimnazijcem. #. Vitomir Husak je bil Slovak iz Badljevine. Bil je malo večji od mene, sicer pa nekam otožno resen, kar je bilo pravo moje nasprotje. Sedela sva v učilnici med učenjem navadno v isti klopi, vsaj v začetku. Prav zaradi tega mi je bil simpatičen. Nekoč sem njegov portret celo narisal v svoj zvezek, seveda čisto majhno sliko – saj jaz že od mladosti nisem imel daru slikarstva. Ko so pretirano rohneli zoper „posebna prijateljstva“ – jaz takrat nisem imel pojma, kaj naj bi to bilo – in sem prepričan, da tega med mojimi tovariši ni bilo, saj smo se dobro poznali. Vendar sem z njim popolnoma pretrgal vse stike po svojem spreobrnjenju po duhovnih vajah ob polletju. Sošolci in tudi asistent Peter Bogataj so mislili, da sva se kaj sprla, in so naju hoteli „spraviti“ med eno „šetnjo“ po gozdu, kjer je bila tudi neka kapelica. Meni takrat še na misel ni prišlo, da bi z njim govoril, in seveda s „spravo“ ni bilo nič, čeprav se sploh nikoli nisva kregala – ampak sem jaz mislil v svojem pretiranem pikolovstvu, da pač moram z njim pretrgati vsak stik. Pozneje ga je menda prefekt ali ekonom Nikola Vuglec, ki je bil nekdaj njegov župnik, najbrž s težkim srcem dal odpustiti meneč, češ da je on kriv za tisto, kar ni bilo pravzaprav nič. Ko sem pozneje prerastel tisti pretirani strah pred senco greha, a to je bilo šele veliko let pozneje, se mi je zdelo škoda, da so tega dobrega in poštenega odposlali. Prišel sem do spoznanja, da je treba take otročarije pustiti čisto pri miru – saj se take razmere s časom same uredijo. Menim, da je moj dobri Vitomir to dojel in mi mojega čudnega zadržanja ni zameril. Pri vojakih je bil v Sloveniji in ne vem, kje je dobil moj naslov – na mojo veliko radost me je obiskal na Rakovniku, ko je odhajal domov. Ko sva se sprehajala po Ljubljani, mi je dejal: „Ti si ostal isti, kot si bil.“ Mislim, da je imel prav – a vtis sem dobil, da je tudi on ostal dober fant in še danes molim večkrat zanj. #. Franc Jevšek – menda je bil od mene leto starejši, iz takratnega Konovega nad Šmartnim. Za njega so pravili, da je imel duhovniški poklic že od otroških let in je izhajal iz pobožne družine. Baje ga je med prvimi počitnicami, ko smo prišli na počitnice, neki sorodnik-komunist tako dolgo pregovarjal, da ga je odvrinil od poklica in vrnitve nazaj v Križevce. Poročil se je in ima tri otroke – sem ga enkrat pozneje obiskal na njegovem domu. V Križevcih sva bila prvo leto dobra prijatelja. Od njega sem zvedel, da „Molimo se za bivše pitomce“ ne pomeni „pitance“, kot je imel v šali navado dejati, ampak gojence. Takrat se pravzaprav, da to ni „gimnazija kar tako“, kot sem najprej mislil. Zato sem hotel domov – saj jaz nisem hotel postati duhovnik – vsaj takrat še ne. Sošolci so drugače gledali na mojo željo za odhodom domov: takrat jeneki Ivan iz okolice Križevcev, baje zato, ker so ga predstojniki odpustili zaradi kajenja, zažgal velikanski marof in ukradel kobilo, da bi z njo pobegnil (1959 septembra!) na Madžarsko, kjer je takrat vladal trdi sovjetski komunizem. Gorel je tudi tisti velikanski stog slame na sredi dvorišča – vendar so odlični in hitri domači gasilci požar najprej omejili, nato pogasili – ter skrbno dežurali celo noč. Če bi se bil razširil na velikansko dvonatstropno štirikotno stavbo in zraven stoječo cerkev, bi bila škoda nenadomestljivo velika. Poleg tega se je vžgalo okrog 10h zvečer in so nas hitro zbudili. Nekateri so mislili, da sem hotel domov zaradi strahu pred požarom, kar pa je bilo daleč od resnice, saj se takrat požara nisem bal – ampak spoznanja, da nisem prava oseba na pravem mestu. #. Gornjak Marjan je bil doma iz Šentilja pri Mislinjah. Imel je brata frančiškana patra Dominika. Včasih smo se oglasili pri njihovi gostoljubni družini, kadar smo bili na počitnicah na Paškem Kozjeku ter hodili okrog po izletih. On je odšel v drugo smer nekje med gimnazijo. V drugem razredu nam je bil prefekt ali ekonom Nikola Vuglec iz Zagorja, ki je bil prej na neki župniji župnik. Tam je zelo lepo delal z ministranti – vendar je menda mislil podobno ravnati tudi z nami, ki smo bili pa seveda že večji in „pametnejši“ – pa so mu nekateri tudi odgovarjali. S petim razredom je bil zelo povezan. Razreda je delila le stena in se je večkrat slišal sproščen smeh, ki smo ga na naši strani pogrešali. Zato je Gornjaku – ki je bil sicer dober učenec in odličen fant – pravil kar „Godrnjak“. #. Mirko Zrim je prišel k nam iz SZ Prekmurja, nekje od nekdanje Gornje Lendave, sedaj se imenuje Grad. On mi je prispeval novomašni križ, ki ga je izdelal neki njegov sovaščan – zelo lepo izrezljanega sem dobil za ne veliko plačilo. Tako sva imela enake križe. Zapustil nas je že kot duhovnik. #. Marjan Horvat je tudi bil iz srednjega Prekmurja, menda iz Dolinskega. Bil je miren in priden fant, ki je pozneje tudi odšel. #. Lojze Rajk je bil iz Bojanje vasi iz Bele Krajine. Mislim, da sta bila z ravnateljem Bajukom iz iste vasi. Odličen in vedno vesel fant, ki je očitno imel poklic za salezijanca. Lojze in tudi Ciril Slapšak sta bila odlična pevce. Ko smo nekoč imeli uro češčenja, je razumevajoči katehet MarinMandić razdelil na skupine – od katerih je v eno dal nas Slovence. Jaz sem imel mali molitvenik „V občestvo združeni“ menda iz 1957. Tako sem lahko vodil pesmi, pa litanije in menda še rožni venec. Takrat je dobri Marin dejal Hrvatom (sem slišal s hodnika v kapelico): „Jih slišite Slovence,kako pojejo!“ On je imel rad Slovence in je z mano govoril slovensko vedno,kadar sva bila sama. #. Blaž Topolovac je bil visok fant iz Modriče v Bosni. On je bil na prvem polletju odličnjak, najboljši v razredu, in je bil na to tudi ponosen. Na koncu razreda sva imela menda kar enak uspeh, čeprav menim, da si je on stvari zapomnil še bolje od mene. Takim ponosnim odličnjakom pa tisti „neodličnjaki“ – a to je bila velika večina – včasih radi kako zagodejo. Tako so tudi njemu izmaknili pismo, ki ga je pisal domov svojemu bratu in ga javno prebrali. Kolikor se spomnil, on ni zato nikoli pokazal niti jeze niti užaljenosti: ali je bil preponosen ali pa preplemenit za to. Je pa skupaj z drugimi Bosanci in Hercegovci silno rad pel bosanske pesmi, mi drugi smo pa radi pomagali – saj so oni nam pomagali pri slovenskih narodnih. Tako smo peli tisto: „Bosna moja divna mila divna gizdava…“ Izmaknili so mu torej pismo in na glas prebrali, kar je napisal nekako v verzih: „Brate Martine, jesi prodo kravu?“ Pa so mu dali nadimek „buša“ (to je neke vrste krava). Ko je prišel do konca prve strani, je začel: „Druga strana – biserova grana.“ Ko je pismo materi končal, je sklenil: „Kad ćeš čitati pismo moje – širi majko ruke svoje!“ Danes se gotovo ne bi pridružil tistim, ki dajejo nadimke, ker vem, da to ni lepo in da lahko jezi dotičnika. Takrat pa kljub svojemu „spreobrnjenju“ nisem bil od drugih nič boljši. Ne morem tajiti, da sem se spreobrnil, vendar je to zajelo le nekatere površinske plasti, drugo je pa ostalo neobdelano – jaz sem si pa takrat predstavljal, da je pot do svetosti tako preprosta, kot je bila Dominikova. # . Matušić Ambrozije je bil iz Janjeva, kjer so delovali slovenski salezijanci, in je prišel k nam v šolo malo z zamudo. Bil je črnih las kot pravi Dubrovčan-Dalmatinec. Janjevci menijo, da so potomci Dalmatincev, čeprav njihovo poreklo ni tako lahko dokazati. Nekateri so gotovo bili Dalmatinci ali Hrvatje, drugi predniki pa so mogli biti tudi nemški Sasi. On kot na splošno Janjevci so po večini imeli pretirano hrvaško samozavest in so nas Slovence malo podcenjevali. Morda so bili on in drugi solidarni z Vitomirom in hudi nad tem, da sem z njim pretrgal vse stike. Takrat sem menil, da je tako najbolje. Pozneje pa sem to njihovo odbojnost do Slovencev občutil tudi v Nišu. Tam v Nišu pa je bil povod prav bizaren. Sin najuglednejšega Janjevca se je poročil s Slovenko, ki ga je zapustila. Kdo je bil bolj kriv, nimam pojma, kot je v takih primerih težko razsoditi. Posledica tega je bila, da je zasovražil in sin in oče vse Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v Nišu. Franc Kuhar, ki je dolga leta pastiroval v Janjevu, jim je bil tudi bolj naklonjen kot Slovencem ali meni, ki sem hotel nekaj materinščine uvesti v bogoslužje. # . Anton Jaroš iz Sređanov pri Badljevini je bil Čeh ter pravi češki, veseli značaj. Čeprav tako mlad, se spomnim enega od njegovih stavkov: „Kadar nas nekaj zelo privlači, nas mika in nam je sladko, takrat moramo biti zelo previdni, saj se lahko za tem skriva past, vaba v greh.“ Neverjetno – in to je govoril petnajstletnik! Znal je brihten kot je bil tudi nekaj slovenskih stavkov. Tako je povedal tisto legendo o Matiju: „Farani fare svetega Matija so rekli župniku, naj ne poje vedno le ’Iz svetega evangelija po Mateju’, ampak naj zapoje tudi ’Iz svetega evangelija po Matiju’. Župnik se je le dal pregovoriti, ko so mu obljubili tele. Zato je pri žegnanju zapel: ’ Iz svetega evangelija po Matiju’. Organist je pa odpel: ’Gospod, vi ste se zmotili.’ – ’Nisem se jaz zmotil, ampak moje ovce so mi obljubile tele.’“ Zakaj so predstojniki pozneje odpustili in Jaroša in Rajka, mi je še danes uganka. Po pripovedovanju drugih je šlo za tako malenkost, ki bi danes gotovo ne vplivala: toda takrat je bilo mnogo poklicev. Poleg tega je Rajk postal odličen izseljenski, vendar škofijski duhovnik. #. Seveda je pa še eden, ki ni bil sicer moj sošolec, ampak mu dolgujem veliko hvaležnost za njegovo nesebičnost, zlasti pri pripravah na novo mašo. Janez Ulaga bi tudi imel letos zlato mašo, če bi jo učakal; ni sicer bil moj sošolec v Križevcih – bil je namreč poznejši poklic – vendar sva bila pozneje skupaj v bogoslovju. Rojen je bil v Št.Rupertu nad Laškim. Ko je umrl v prometni nesreči – ki se je zgodila 12. septembra 1985 na takratni »cesti bratstva in edinstva« blizu Grosupljega, je bil star samo 49 let. Vozil je kombi iz Želimlja nekam na Dolenjsko ali v Belo krajino, da bi nabrali jabolk za zimo in so nosili s seboj »kište« (zabojnike). Bila je tudi megla – in pri trčenju je umrl en novinec, drugi je bil hudo poškodovan. Nekateri so pravili, da zadnje čase ni bil ravno previden pri vožnji. To je bila za salezijance in domače huda preizkušnja. Bil pa je res dober tovariš in prijatelj. Njemu sem lahko hvaležen, da je moja nova maša potekala tako slovesno kot je; on mi je namreč posodil kelih, ki je bil izdelan po Plečnikovem načrtu; prav tako mi je posodil tudi svoj mašni plašč. Oba sva imela končno tudi istega pridigarja v osebi Maksimilijana Jezernika, ravnatelja papeškega zavoda Slovenik, po rodu sicer iz sosednje vasi Ponikva. Ker je bilo torej toliko stvari skupnih, nisva mogla imeti nove maše na isti dan. Prvi jo je obhajal on v Št. Rupertu nad Laškim, in sicer 9. julija 1972. Tudi jaz sem bil navzoč pri tej lepi slovesnosti. Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Omenil sem iz prvega razreda gimnazije vse, pa še nekaj drugih. Omenil sem pa še enega, ki sicer ni z menoj začel gimnazije, ker je prišel pozneje in je bil starejši poklic – ampak sva skupaj končala bogoslovje in bila posvečena istega dne v Celju. . Žal sem tukaj naštel le nekaj svojih sošolcev. veliko prijateljev pa sem imel tudi med hrvaškimi dijaki. nekateri od njih so že umrli. Med njimi je dosegel najvišji položaj Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. Tudi drugim bi lahko posvetil nekaj prostora, če ne bi zmanjkalo časa: zato se jih bom vseh spomnil v molitvi: rajnih in živih – in to tudi vam priporočam.   === Moji asistenti in moja asistenca 42 === ==== Moji asistenti ==== Pri salezijancih po končani srednji šoli mora opraviti študent tako imenovani tirocinij ali salezijansko vzgojiteljsko delo v praksi. Navadno se to kaže v asistenci kaki skupini ali kakem razredu. Jaz sem tudi imel asistente: delavnega Petra Bogataja (* 28.VI.1935) v Križevcih v prvem razredu srednje šole, ki sem se z njim srečal letos marca na Kodeljevem, ko je Stanko šel na pregled na očesno kliniko, ki je tam v bližini. Za parkiranje tam ni bilo mesta, pa sem prišel do cerkve, kjer mi je župnik Grega Valič omogočil, da sem parkiral pred cerkvenim vhodom. Peter je prišel opravljat v cerkev neko nabožno vajo in ni imel časa za pogovor. Takrat je bil še zdrav; zbolel je pozneje in je umrl prav medtem, ko to pišem, to je 7. julija 2022. Zbolel je za korono in ga zato niso mogli istočasno sprejeti na onkologijo. Ko pa so ga, je bilo za terapijo že prepozno in je zaspal v Gospodu že naslednjo noč po sprejmu v ljubljansko bolnišnico; leta pa so tudi bila že častitljiva. V drugem razredu smo imeli za asistenta bolj resnega Janeza Poprijana, ki je bil nato župnik v Sevnici. Nazadnje je bil zaposlen na nunciaturi v Beogradu, stanoval pa na Karaburmi, ter je umrl leta 1988 star komaj 47 let. Podobno je delal in obenem stanoval na nunciaturi naš sobrat pomočnik Franc Selak, ki je bil izredno družaben in je izkoristil vsako priliko, da je naju s Habičem obiskal na Karaburmi. Imel je zelo naporen delavnik in se ni mogel redno hraniti. Večkrat mu je ostajalo časa, pa mu je takratni inšpektor Jakob svetoval, naj včasih pogleda kak film v kinu. Šel je dvakrat: prvi je bil nekak pustolovski, drugi pa ljubezenski film, čeprav je bil napovedan nek drug. Podobno se nam je zgodilo klerikom na Reki. Napovedan je bil neki zanimiv znanstveni film. Ko smo pa že sedeli, nam je postalo jasno, da so „popove“ prevarali: dali so nekakšen osladen ljubezenski film, ki ga jaz nisem hotel niti pogledati. Če bi bil z nami odločni profesor Crnjaković, bi nas bil gotovo takoj izpeljal na plano. Ko smo bili na koncu četrtega razreda na izletu z ladjo blizu slapov Krke, nas je ujela nevihta in smo se zatekli vedrit v neko kolibo. Tam so že vedrili fantje in dekleta, ki so pele neko narodno s pripevom: „Ne diraj me prije ženidbe!“ na kar je neki fant dal dvoumno pripombo. Crnjaković je takrat vzrojil, tudi zaradi nas mladih, da so se mu takoj opravičili, češ da niso vedeli, da je duhovnik. Ko je zbolel, so ga odpeljali hu bolnega v Ljubljano z letalom. Slučajno sem ga obiskal le kak dan pred smrtjo v Kliničnem centru. Imel je veliko zaupanje v bioenergijo; pa so mu poslali nekega bioenergetika meneč: če ne bo pomagalo, škodovalo tudi ne bo; pa res ni nič pomagalo. Tudi mene je ob obisku vprašal: »Ali imaš ti bioenergijo?« Rekel sem mu, da še nikoli nisem za kaj takega slišal, a kje da bi to poskusil. Pozneje sem slišal iz ust karizmatikov – tako Jamesa Manjackala kot tudi Mija Barada: »Bioenergetiki so hudi prevaranti. Najprej se bolnikovo stanje prividno poboljša – potem se pa naglo poslabša. Vsa ta zadeva pa je povezana s ta črnim; prav tako zdravljenje ali iskanje vode s svinčnico in podobna praznoverja. Zato se je treba izogibati takih pomočnikov.« Izgleda pa, da je imel naš Janez tegobe že dolgo časa. Ko so ga po posredovanju sester križaric »preko veze i reda« pregledali v Gradski bolnici, je bolezen že tako napredovala, da je bila notranjost kot en sam blok – pa so samo nazaj zašili – in so ga z letalom prepeljali v Ljubljano. V noviciatu mi je bil asistent Jože Zver in neki grkokatolik Peter, ki je bil tako navdušen don Boskov sin, da je gredoč po Reki neki skupini fantalinov kupil žogo, da so jo lahko brcali. V klerikatu na Reki pa nam je bil asistent odličen pevec in igralec Venci Zadravec – vsi trije so si poiskala pozneje drugačno življenjsko pot. ==== Moja asistenca 42 ==== Mene pa je doletela ta čast, da so me poslali po klerikatu – to je končani gimnaziji na Reki – ne la asistirat, ampak obenem tudi študirat. Nadzorovati sem moral skupino fantičev, ki so skoraj vsi po vrsti bili iz Bosne. V Sloveniji naj bi se izučili kakega poklica, in bi potem ostali kot bratje pomočniki – kot smo tedaj dejali – v salezijanski družbi. Zgodilo pa se je, da so vsi po vrsti res končali šolo, vendar so nato odfrčali vsak v svojo smer. Bili pa so neverjetno bistri: po štirinajstih dneh so že začeli po malem, potem pa že kar tekoče in pravilno govoriti slovensko. Nekaj slovenskih kandidatov pa je doseglo zastavljeni cilj – služenje Bogu in ljudem v duhovniškem ali redovniškem stanu. Tak je bil sobrat Vlado Kiderič, ki je pozneje v Mokronogu odlično deloval kot sobrat-pomočnik med mladimi. Med aspiranti je bil tudi Nace Polajnar, ki se je povzpel visoko v javnem življenju v Sloveniji. Duhovnik pa je postal Franc Strašek, ki je končal gostinsko in prinesel s seboj občudovanja uglajeno vedenje. On je bil dolga leta župnik pri Sveti Emi na Štajerskem. V četrtek, 21. julija 2022, sem ga slučajno obiskal pri Svetem Jožefu v Celju v domu onemoglih, ki ga vodijo lazaristi in usmiljenke. Obiska je bil izredno vesel, prav tako tudi jaz. Videlo se je, da ga teži bolezen, duhovno pa je bil veder in čil. Na moje veliko zadovoljstvo je za pridiganje rad uporabljal moje pridige, ki so mu prav prišle in jih je po potrebi lahko prirejal, saj so imele po njegovih besedah veliko praktičnih zgledov. Takrat sem obiskal tudi nekdanjega šentiljskega župnika Jožeta Kužnika, pa tudi odličnega lazaristovskega duhovnika Lavriča: rojen 1931 pa je deloval kot mladenič in sva obujala spomine na junaška beograjska leta. Njegov sobrat Jurij Devetak pa zaradi bolezni ni mogel sprejeti obiska. Med drugimi gojenci iz Bosne je bil tudi Mato, brat mojega izredno nadarjenega sonovinca Miška Prskala, ki se je že v noviciatu odlikoval v znanju italijanščine; tudi njegov brat se je izučil za krojača in je nekoč napisal na klop v sobici, ki nam je rabila za obednico – in je bila pred našo veliko obednico pod stopnicami, ki smo jo pridobili iz nekdanjega hleva, tele zanimive verze: »Kad bi jelen imao krila – kakva bi to ptica bila!« - seveda je z jelenom mislil name in moj priimek. Poleg je še narisal takega jelena z rogovi in velikanskimi krili. Mislim, da sedaj živi mirno življenje v Krapinskih toplicah, medtem ko njegov brat lepo deluje nekje v Slavoniji. Tako asistiranje mi je v praksi pokazalo, kako malo vzgojiteljskih sposobnosti posedujem. Z nobeno drugo poznejšo skupino nisem imel takih težav kot z njimi in nikakor nismo mogli najti skupnega jezika. Takrat še nisem vedel, kako resničen je pregovor, ki sem ga sicer že večkrat slišal, vendar ga nisem razumel, dokler ga nisem izkusil na svoji koži, češ da „jajce več od pute ve“. === Bogoslovje 43 === Še danes sem prepričan, da bi študij kakega živega jezika uspešneje opravil kot je to bilo z mrtvo klasiko – kar je pokazal pozneje tudi moj uspeh v bogoslovju. Če ne bi bil prestavljen na svojo željo v diasporo, bi gotovo uspešno končal še magisterij – za prvi letnik po takratnem učnem načrtu sem namreč že s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu, pa pri Francu Perku – poznejšemu beograjskem nadškofu in pri Antonu Srletu. Manjkala je samo še ustrezna naloga… Polom v klasiki je bil zame dober življenjski nauk, da sem imel poslej veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Dotlej sem bil namreč vedno odličnjak in kot tak malo »važen« - ne misleč na to, da je nadarjenost Božji dar. Zgodilo pa se mi je podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. Kolikor je bilo v moji moči, sem odslej vedno nasprotoval, če so hoteli starši ali predstojniki siliti nekoga v šolo, ki je ni maral. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda proti Božji volji. Po neuspešnem študiju klasike sem se torej vpisal v bogoslovje – kar v drugo polletje in začel zelo dobro ter opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo 116. (najkrajši) psalm, in ga znam še danes. Čim sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). Enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na našem izletu v Romunijo – poslal vprašanje: »Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. Takšnega odgovarjanja pa ni malo; navadno pa se tisti vsiljeni poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati, kajti drugače bo lahko polomija. Tako je bil z nami prvo leto v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja bil neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga usmeril drugam usmeril in se naslednje leto res ni vrnil v Križevce. Najbrž ni uspel v kakem duhovnem poklicu, saj ga v uradnem Šematizmu iz 1974 ni najti. Drži seveda, da nima vsak poklica – in je boljše, da odide prej ko poznej. Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral prekiniti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. {| class="wikitable" |- ! Škalsko mirje |- | <poem> ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967) Ob tihem jezeru zamišljen blodim. »Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi. Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo Sirene žvižg izgublja se v daljavi. Po trhlih štorih stopa trudna noga; Ozrem se vzdolž objokanega proda – Gorjupa bol razjeda me in gloda, Smrdljiv tovarniški se dim mi roga. Šaleškega, o Š k a l e , biser raja, Spomin na vas mi bridko bol poraja: Ostala brez srca si, vas uboga, Pogoltnile sledi so ga premoga. Premoga? Ne! Zasula ga hudoba Je tujega, brezbožnega trinoga; Prihrula nekdaj nepoznana zloba – Zažrla v te se kakor živa goba. Vedo povedat, da bilo hudo je – A upanje kljub temu ne jenjuje. Le božji hram na griču v noč vzdihuje: »Umirati počasi – ah – grenko je!« Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti! Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti? Povodenj je zalila dom nam zvesti – Plahutajo skovirji v pusti hosti. Zidovje neuklonljivo se pogreza, ga brezna v sebe vlečejo nemila. »Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti: Močnejša si hudobne sreče sila!« Le hriber mali je, popotnik, priča, da tukaj stalo vaško je središče; ogromni, neutolažljivi solzi očem zakrivata domov grobišče. In solzi rasteta vse dalje, širje, se zlivata čez greznato močvirje: Ime dobita: »Jezero velenjsko« a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!« </poem> |} Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem: {| class="wikitable" |- ! Zaupaj mu skrbi (objavljeno Zvonu Marije Pomočnice, št.3, leto I., 25. XII. 1969) |- | <poem> 1. Prelepa noč, izlivaj mir v nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir v ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi! 2.Opolnoči se zažari doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj vsi trumoma odpravimo! odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki dete ga prineslo je na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> |} === »Moji« papeži 47 === To poglavje govori o »mojih« papežih; prosim, naj ne misli kdo, da gre za predrznost: gre namreč le za tiste papeže, ki se jih na neki način spominjam, in ki so živeli v času mojega življenja, ali pa sem se tudi srečal z njimi – in so torej na neki način vplivali na moje mišljenje, življenje in ravnanje. V naši družini je vladalo nepisano pravilo, da se o duhovnikih, škofih ali papežih govori vedno le dobro in spoštljivo. Sicer je bilo na splošno znano, da niti o sosedih, sorodnikih ali znancih pri nas nihče ni govoril v hiši kaj slabega ali raznašal čenč o drugih, pa niti o naši družini, po tistem modrem reku: »Kar se doma skuha, se doma poje.« Če se temu ni bilo mogoče izogniti, ker je bila napaka splošno znana, tedaj je govornik dotičnega skušal nekako opravičiti. Če je to veljalo za vse, je posebej veljalo za papeža. Zato bi nekaj povedal o svoji povezanosti s Kristusovim namestnikom na zemlji – papežem. V starejšem obdobju – pred 2. vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom – je bil položaj papeža pri katoličanih tako rekoč nedotakljiv. Sprejeli so za vodilo tisto geslo: »Roma locuta – causa finita.« To je bilo v pomenu: če je kaj papež določil, je bilo konec vsake razprave. To reklo poteka od Sv. Avguština v razpravi zoper krivoverske pelagijance z dne 23 septembra 417, govor cxxxi, poglavje 10, v PL XXXVIII, str. 734: ''Jam enim de hac causa duo concilia missa sunt ad sedem apostolicam; inde etiam rescripta venerunt; causa finita est''. – »O tej zadevi sta bila poslani dve odposlanstvi na apostolski sedež; od tam so tudi prišla nazaj določila: torej je razpravljanje končano.« Prišel pa je papež Janez XXIII. (1958-1963), ki je odprl okna Cerkve, da bi jo prepihal duh sedanjosti in svobodnega razpravljanja ter odnesel nepotrebno šaro v smislu: »Kar ni prepovedano, je dovoljeno.« Medtem ko naj bi prej nekako veljalo: »Kar ni dovoljeno, je prepovedano.« Sklical je na svoja stara leta tudi 2. vatikanski koncil (1962-65). Na njem pa je bilo svobodno razpravljati prav o vseh vprašanjih. Pri teh debatah oziroma predlogih so se slišala večkrat različna mnenja, včasih tudi nasprotna. Nato so udeleženci z glasovanjem sprejemali posamezne odloke. Med razpravami 2300 koncilskih očetov je ta prej samoumevna resnica – na primer glede dogem katoliške Cerkve – večkrat bila postavljena pod vprašaj. Najprej so se namreč začele spremembe in prilagoditve v bogoslužju, pa so nekateri mislili, da se bodo zgodile podobne revolucionarne spremembe tudi v dogmatičnem in moralnem nauku: kaj verovati in kako živeti. Med »kako živeti« je bilo najbolj pereče vprašanje »uravnavanja rojstev«. Na koncilu so imeli škofje vsak svojega svetovalca; med njimi so bili tudi učeni in znani profesorji, kot na primer jezuit Karl Rahner, ki so bili izvedeni v različnih strokah in so jih škofje na razpravah večkrat vprašali za mnenje; a nekateri so še po koncilu zagovarjali svoje ločeno mnenje. V svetovnem obsegu je izstopal zlasti omenjeni profesor Hans Küng (1928-2021), ki je med drugim tudi papeževo nezmotnost, kakor je bila opredeljena na Prvem vatikanskem koncilu, izrečno postavil pod vprašaj v svoji oporečniški knjigi »Unfehlbar?« (1971 Nezmotljiv?) Razna oporekanja so zbrana tudi v knjigi profesorja Vladimirja Truhlarja (1912-1977) »Katolicizem v poglobitvenem procesu« (Mohorjeva družba Celje, 1971). Nesporazum je v tem, da je izšla v redni zbirki. Ob tej priliki je namreč urednik beograjske Blagovesti Alojz Turk zapisal, da se v tej knjigi – ki je prinašala celo vrsto koncilskih in pokoncilskih oporekanj in škandalov – »nahaja strup, pohujšljivo branje«. Na take in podobne objave so moji starši imeli trdno stališče: »Vsak naj pometa pred svojim pragom in naj se ne vtika v cerkvene zadeve.« Takrat smo živeli v komunizmu, ki o Cerkvi – pa tudi papežu, škofih, duhovnikih, vernikih – ni nikoli vedel nič dobrega, ampak le slabo. Zato so bili moji starši mnenja, da moramo braniti njihov ugled pred nasprotnimi napadi. Če brezbožniki ne verujejo in ne priznajo Boga, kako naj bi priznali in spoštovali tiste, ki vanj verujejo ali o njem poučujejo druge? Sedaj so se pa uvrstili med najostrejše kritike ne nasprotniki ali brezverci, ampak nekateri duhovniki in celo škofje in kardinali. Opazno je, da je to približevanje svetu prinašalo tudi dobre sadove. Ko je papež Janez XXIII. umiral z besedami »Ut omnes unum sint« (Da bi bili vsi eno), je skoraj ves svet sočustvoval z njim, kajti s svojim preprostim in ljubeznivim načinom je Cerkev zelo približal zlasti navadnim ljudem, pa tudi politikom. Pomanjkanje časa za pripravo zlatomašne knjige – in nič drugega – je vzrok, da sem pri »mojih« papežih prišel le do Pavla VI., ki sem se z njim tudi osebno srečal. Zato jih le naštejem: ==== Janez Pavel I. 48 ==== Njegova izvolitev je bila pravo presenečenje – imenovali so ga »Papež Smehljaj«. Vladal je komaj 33 dni. Jaz sem bil ravno prestavljen v Niš, ko sem moral ljudem naznaniti, da je ta papež – ki se je za resnim Pavlom VI. ljudem takoj priljubil – umrl. Ko sem to izrekel, sem med mašo zajokal – in komaj sem mogel nadaljevati. Sicer pa je njegov nagli odhod na drugi svet zbudil celo neutemeljene sume, da je bil zastrupljen. ==== Janez Pavel II. 48 ==== Oporečništvo po koncilu je tako rekoč prenehalo, ko je nastopil – sam udeleženec na koncilu, učeni papež Janez Pavel II. – Veliki. On ima tako rekoč skupaj z ameriškim predsednikom Reaganom zaslugo, da je »padel Berlinski zid« - in po mnogih delih sveta tudi komunizem. Bil je velik Marijin častilec in izredno prijazen človek. Kot takega ga pozna tudi Slovenija, ki jo je dvakrat obiskal. Pri njegovem prvem obisku je bila v Mariboru 1996 navzoča tudi moja mama, ki ni mogla prehvaliti njegove nalezljive dobrohotnosti in globoke vernosti. ==== Benedikt XVI. 48 ==== Pravili so, da je Janez Pavel II. napolnil trge, Benedikt XVI. pa cerkve. On je menda največji učenjak današnjega časa. Njegovo nemško poreklo so nasprotniki obilno zlorabljali. Kot natančen Nemec je odstopil, ko je opazil, da ga telesne sile zapuščajo, že leta 2013! Pa so vzdržale vse do letos (2022), ko še zmeraj piše učene bogoslovne razprave in knjige. ==== Frančišek 48 ==== Pravo njegovo nasprotje je njegov naslednik Frančišek, prvi papež iz Južne Amerike in prvi jezuit na prestolu svetega Petra. Kakor je bil Benedikt XVI. predsednik Kongregacije za verski nauk in dosleden ter strog v načelih vere in morale, tako pravi Wikipedija, da je Frančišek strog do svojih in blag do sveta in se je verjetno le na ta način mogel 2016 srečati tudi z moskovskim patriarhom Cirilom na Kubi. Ko smo se z njim srečali 12. septembra 2022 v Budimpešti na 52. svetovnem evharističnem kongresu, je kljub letom in nedavni težki operaciji deloval mlasostno živahno, sproščeno in prijazno – a s klenimi nagovori, ki jih sam sestavlja. Kar pomislite: imel je na Madžarskem in Slovaškem 12 popolnoma izvirnih govorov, kjer je prikazal izredno poznanje domačih in svetovnih razmer, ki jih je seveda ocenjeval in presojal iz svojega zornega kota – s stališča vrhovnega pastirja, ki skrbi za celoten svet. Njegova značilnost je, da hodi obiskovat zlasti področja, kjer se odvijajo vojni spopadi, ali pa v njih živijo manjšine, ki so bile morda v preteklosti – ali pa so še sedaj – v nekem pogledu zatirane.   ==== Papež Pij XII. 48 ==== Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. Je pa bila vsa navdušena nad socializmom in Titom ter je mojemu očetu nekoč dejala v pogovoru: »Mladina bo naša.« Ate pa so ji dejali: »Bomo videli.« In sedaj, dandanes, smo res priče, da ni mladina (vsaj veliko nje) ne »naša« ne »vaša«, ampak hodi neko tretjo pot, »po liniji manjšega odpora«, nekako tako, kot poje pesem: »Uzmi sve što ti život pruža: danas cvet, sutra vela ruža.« Ne spomnim se, kaj smo se učili pri verouku, ampak da smo bili poredni in nagajivi prvošolčki, to bi vsekakor držalo. Pri eni veroučni uri smo dvigali roko ter drug drugega tožili, češ: »Prujsm, guspoud župnik, un je žljeht!« Pa je gospod Lebič dal dober nauk: »Ne tožite drugih, ampak rajši sebe. Recite: 'Prujsm, jasn žljeht!'« In smo potem drug za drugim dvigovali roko veleč: 'Prujsm, jasn žljeht!' (Prosim, jaz sem poreden!) Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki v Sloveniji držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar – tako nam je pripovedoval oče – baje dejal: »Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.« Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve. Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli: »Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost. Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati. Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati. ==== Papež Janez XXIII. str. 50 ==== Pa so kardinali kaj kmalu izvolili naslednika; preprosti kmečki sin Giuseppe Roncalli si je privzel ime Janez XXIII. Predhodnik je bil predstavnik starodavne rimske aristokracije, sedaj pa pride papež iz navadnega stanu. Oba sta bila velika in zaslužna, toda vsak na svoj način. Pij XII. je že pripravljal novo usmeritev, ki jo je nadaljeval njegov naslednik. Takoj je Janez Dobri ganil ljudi s svojo dobroto in neposrednostjo ter sredi »hladne vojne« izdal spodbudno okrožnico polno topline – »Mir na zemlji«, ki je bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Pretrgal je prostovoljno papeško ujetništvo v Vatikanu, ko jim je Garibaldi ukradel Papeško državo. Sedaj se je začel nov in trajen dialog z današnjim svetom. Tudi s političnimi voditelji drugačnega prepričanja je skušal sprožiti dialog. Tako je bil pri njem na obisku Hruščovov zet Nikita Sergejevič Adžubej (žena Rada je bila Hruščovova hčerka), kar je na neki način pomagalo odtajati zamrznjene odnose med Sovjetsko zvezo in Vatikanom ter deželami, ki so ječale pod njenim škornjem. Njegovo neposrednost smo doživljali kot prihod pomladi. Prijel se ga je nadimek »Janez Dobri«. Nekoč nas je v Križevcih (tam sem bil aspirant od 1959-1961) obiskal goreč salezijanski duhovnik Tomaž Kelenc. Pri večernem govoru nam je ves ginjen in jokaje pravil o tem, kako je bil na avdienci pri papežu Janezu Dobremu, in kak veličasten vtis je napravil nanj in vse ostale s svojo srčno dobroto. »In bil sem tam čisto blizu, pa mi je stari papež po očetovsko božal roko, ko sem mu poljubil ribiški prstan na njegovi papeški roki. V tej moji roki nikoli več ne bo revmatizma,« je končal. Ko smo bili na Reki najprej novinci, nato kleriki – v 3. in 4. gimnazijskem razredu Klasične gimnazije za pripravo duhovnikov – se je začel 2. vatikanski koncil. 11. oktobra 1962 smo gledali prenos otvoritvene slovesnosti prek televizije. Mislim, da naši še niso imeli TV in da smo šli k nekomu gledat. Ko se je potem koncil nadaljeval in so dobivale vedno večjo moč nekatere ideje, ki so nam in tradiciji bile tuje, je nastalo tako imenovano pokoncilsko obdobje, obdobje oporekanja in krize. Nekateri so hudomušno govorili, da Janez XXIII. ne bo mogel takoj v nebesa, ampak da se bo moral »vicati zaradi koncila«. On je bil zelo napreden in za svojo starost izredno odločen papež in je dejal, da je treba odpreti okna in vrata Cerkve, da jo bo prepihal veter Svetega Duha in odnesel, kar se je skozi stoletja v njej nabralo stare šare, nerabnega in nepotrebnega. Ta veter je res prevetril Cerkev, navade in izročila, vendar je poleg nepotrebnih načel tudi nekatere potrebne zadeve. Prav zaradi te zmede in prepiha, ki je poleg mnogo dobrega vnesel v Cerkev kot stranski pojav tudi duh oporekanja, nepokorščine in krivih poti, je njegov naslednik Pavel VI. nekoč vzkliknil, da je v Cerkev vdrl »hudičev dim«. Vodstvo Cerkve pa je le prepoznalo njegovo karizmatično daljnovidnost in ga je razglasilo za svetnika, ki je priprošnjik zlasti za zadeve krščanske edinosti. Papež Janez XXIII. je bil tudi velik prijatelj Slovencev. Ko so na Vejni gradili novo cerkev, so jo hoteli posvetiti »Kraljici Italije«. Ko je papež dobil naslov v potrditev – vedel pa je, da je to narodnostno slovensko in mešano ozemlje, je prečrtal naslov, ter dal drugo ime: »Mati in kraljica« (Madre e Regina) - pa ne le Italijanov ali Slovencev, ampak vseh ljudi. Tako je pokazal svojo pravičnost, ki jo je razlagal tudi v svojih okrožnicah, kjer kot prvi papež govori o pravicah narodnih manjšin. Naš Franc Štuhec, ki je bil dolga leta urednik Knjižic na Opčinah in potem na Rakovniku, je vedel glede tega svetišča še eno posebnost. Ko so začeli graditi oltarje v velikanski cerkvi, so želeli Slovenci postaviti tudi oltar svetima Cirilu in Metodu. Ovire na nižji ravni in pri škofu Santinu so se zdele kot gordijski vozel, ki ga je zopet presekal papež: »Oltar slovanskih apostolov bo!« ==== Papež Pavel VI. Str. 51 ==== Kot omenjeno, je zaradi naraščajočega oporečništva vzkliknil njegov naslednik papež Pavel VI.: »Koncil je odprl okna in vrata Cerkve, da bi jo prevetril Sveti Duh, pa je v njo vdrl hudičev duh.« Te besede, kakor so pesimistične, so izražale razočaranje zaradi hudega oporekanje, zlasti ko je izdal 1968 okrožnico »Humanae vitae« o uravnavanju rojstev. Drugi vatikanski koncil se glede uravnavanja rojstev ni hotel izjasniti, ampak je navedel načelno, da »zakonci sami v svetišču svoje vesti odločajo glede uravnavanja rojstev.« To pa so nekateri razlagali po svoje. Tako stališče je zastopal med predavanji in med pisanjem tudi profesor moralne teologije Štefan Šteiner, ki je vodil pravo papirnato bitko s profesorjem Jordanom Kuničićem, ki je https://hr.wikipedia.org/wiki/Jordan_Kuni%C4%8Di%C4%87 v celoti zagovarjal učenje okrožnice. Naš profesor moralke Štefan Steiner (1926-1981) pa je menil, da zakonca lahko uporabljata sredstva zoper spočetje, če sama v vesti to uvidita: »Manjše zlo je, da uporabljata protispočetna sredstva, ko pa da bi se zakon razbil.« Na to vprašanje je odgovoril jasno šele papež Janez Pavel Veliki, ki je v svojem Pismu o družini zapisal ravno nasprotno: »Manjše zlo je, če zakonca sprejmeta več otrok, ko pa da bi uporabljala umetna sredstva za uravnavanje rojstev.« On nadaljuje, da se prav zaradi zavračanja Božjega in cerkvenega nauka marsikak zakon razbije; nikakor pa ne zaradi zvestobe zakonu, ki ga je Bog postavil v človeško naravo. Glede teh vprašanj pa je tedaj vladala prava zmeda – tako v posvetnih kot tudi cerkvenih krogih. Že papež Janez XXIII. je namreč ustanovil tozadevno komisijo iz cerkvenih in posvetnih strokovnjakov. Njena naloga je imela posvetovalno vlogo, in njeni izsledki bi papežu pomagali k ustrezni – dokončni odločitvi o tem kočljivem vprašanju. Ta komisija je nadaljevala delo tudi za časa naslednjega papeža. Javnost je nestrpno pričakovala rezultate komisije, in vsi so pričakovali, da bo »tabletko« zoper spočetje, ki so jo iznašli 1960, papež odobril in da bo ona nadaljevala svojo »zmagovito pot v družine«, kot so takrat pisali. Zgodilo se je nasprotno: papež Pavel VI. je po preučevanju cerkvenega učenja, zlasti svojih prednikov, po premišljevanju in molitvi napisal okrožnico Humanae vitae (1968), v kateri je prepovedana uporaba katerihkoli protispočetnih sredstev pri načrtovanju družine. V cerkvenih dokumentih nikjer ne piše, da so prepovedana abortivna sredstva, medtem ko bi bila neabortivna sredstva dovoljena – ampak je grešno kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja. Ta pravzaprav nepričakovana odločitev je povzročila hudo oporečništvo: ne le med drugoverci, kot je bil anglikanski primas in velik ekumenist Ramsey, ki je vzkliknil, da je to »bomba na ekumenizem«. Nasprotoval ji je zlasti nizozemski kardinal Suenens, ki je papežu zabrusil v obraz, da dela proti duhu Drugega vatikanskega koncila, zoper kolegijalnost škofov, ko jih za tako važno zadevo nič ne vpraša. Papež Pavel VI. pa se ni umaknil niti za ped in njegov naslednik Janez Pavel II. je to tradicionalno učenje vnovič potrdil. V zvezi s tem je papež Pavel VI. veliko trpel: po eni strani ga je spremljala zavest, da je ravnal prav in po vesti, po drugi strani pa se je dvignil val oporečništva, ki je škodoval ne le ekumenizmu, ampak tudi notranjemu cerkvenemu življenju in priljubljenosti katoliške Cerkve, ki se je z vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom zelo približala in priljubila ne le katoličanom, ampak tudi drugim kristjanom, drugim vernikom in celo nevernikom. Takrat so imeli na Nizozemskem tudi sinodo, ki je izdala tako imenovani Nizozemski katekizem, v katerem je odobrenih več verskih in moralnih zablod oziroma so nekatere zadeve nejasno oblikovane. To je imelo hude posledice na duhovništvo: veliko jih je izstopilo, število novih kandidatov pa se je hudo zmanjšalo. Svetniški profesor Anton Strle je v zvezi s tem nekoč izjavil: »Po anketah tretjina nizozemskih duhovnikov ne verjame v Jezusovo vstajenje. Ali je potem kaj čudnega, da odpadajo od duhovniške službe? Če duhovnik in sploh vernik ne verjame, da je Jezus Bog in da je vstal od mrtvih, ali bodo verjeli, da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje? Z Jezusovim vstajenjem je povezana tudi vera v njegov drugi prihod ter v obstoj nebeškega plačila za dobre, kakor tudi peklenske kazni za hudobne.« Pravili so, da je bila prej Nizozemska Cerkev skrajno konzervativna, podobno kot na Irskem. Imela pa je izredno veliko število dobrih duhovnih poklicev, tudi gorečih misijonarjev. Po teh novotarijah pa je potem zašla v drugo skrajnost. Moja sestra Marica (1946) - je bila ravno takrat tam na Nizozemskem kot agronom na praksi. Pravila je, da so iz cerkva tam ven metali spovednice, rožne vence pa pokopavali skupaj z mrličem. Če je na TV govoril papež Pavel VI., so preklopili takoj na kako drugo postajo ali pa izključili televizor. Tako se godi, če duhovne zadeve vzamejo v svoje roke posvetneži. To smo žal doživeli tudi v naši fari, ko so bile prodajane celo note na koru, pa tudi kak spomenik. Name pa je napravil ta pogumni papež poseben vtis, ko smo bili navzoči pri avdienci kot novomašniki v Castelgandolfu leta 1972. Imel sem srečo, da sem bil čisto v prvi vrsti. Ko je po dolgem govoru o čistosti – ki ga je imel enakega v štirih jezikih! - prišel oziroma so ga pripeljali k prvi vrsti, je spremljevalec dejal: »Ne stiskajte mu rok, ker ga bolijo.« Imel je namreč težko artrozo in je svoje trpljenje daroval za Cerkev, v katero je po njegovih besedah namesto Božjega duha zdrave obnove vdrl hudičev dim razdiralnega oporekanja. Napravil je vtis utrujenega človeka in jaz sem mu zaklical v italijanščini: »Papež, mi smo s teboj.« On si je res upal reči pravo besedo, tudi ko je šlo za pravilno uravnavanje rojstev. Dejal je: »Ne tabletkam!« - čeprav so mnogi pričakovali ravno nasprotno. Je pač tako: dober zdravnik in dober duhovnik morata reči večkrat »ne« kot »da«. Toda za to je treba poguma, ki ga nima vsak. Pavel VI. ga je imel in je zato svetnik in pričevalec. Seveda – ni hotel zatreti svobodnega duha razpravljanja in različnega mišljenja, ki ga je prebudil koncil. Na Filipinih je bil ob svojem pastoralnem obisku v Manili 27. novembra 1970 skoraj žrtev atentata: umor je preprečil njegov spremljevalec, vendar je posledice uboda z nožem nosil do konca življenja. Dejal je, da ne more za Cerkev napraviti kaj velikega, lahko pa zanjo daruje svoje trpljenje. Za svoje prizanesljivo ravnanje z oporečniki je bil deloma vzrok sam papež. Ko je ponovno odprl oziroma nadaljeval 2. vatikanski koncil 29. septembra 1963, je podal štiri prioritetne cilje: 1. Boljše razumevanje katoliške Cerkve 2. Prenovo oziroma obnovo Cerkev3. Pospeševanje edinosti kristjanov in 4. dialog s sedanjim svetom. Zato je hotel dati svobodo pri iskanju novih poti, za uresničenje teh res velikih ciljev – in tega ni hotel ovirati s kakimi trdimi prepovedmi – to pač ni bilo v njegovem stilu. ==== Manjše zlo stran 53 ==== Naš profesor moralke Šteiner je zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo – po starodavnem načelu o manjšem zlu. Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole: »Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.« Jaz sem takrat skupaj s Francom Vidicem delal v knjižnici, pa sem brskal po tamkajšnjih knjigah, da bi našel ustrezen odgovor, kajti niti fakulteta niti škof niti papež niso dali popolnoma jasne razlage za tako zapleten in pravzaprav čisto nov primer. In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu, ki pa velja seveda le v izrednih okoliščinah. Če se človek najde na primer pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane, ali pa v nemško vojsko. Nobena od teh odločitev ni bila brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so jih eni ali drugi ali tretji kar nasilno odpeljali. Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« ima torej več napak in je dilema umetna: 1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. 2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. 3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov. 4.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja. V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana. Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. Tako dvomljivo učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je danes znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor. === Predvojaška (pre)vzgoja stran 55 === Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. Z disciplino tam sicer nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil svojo plemenito dušo. v bolnico, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Včeraj so ga , ki nas je znal res lepo voditi in smo mu zaupali. Drugo leto je bil naš asistent Janez Poprijan, že davno pokojni, ki pa je bil malo bolj uraden. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega – Ivana Škrleca, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega – Vlada Kozino, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Poleg tega je čistil sobo našemu svetniškemu spovedniku Karlu Podkubovšku, tudi Slovencu. Po neprevidnosti je, ko je čistil pljuvalnik, zlil zraven v kanalizacijo tudi njegovo protezo – in je ni bilo mogoče več najti, čeprav so jo iskali. Kaj je bil pravi vzrok, pa ne vem. Vsekakor danes za take malenkosti ne bi nikogar odpustili. Hujše je bilo, ko je Ivan Babec, tam blizu iz Prigorja nekje doma, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je bilo tako takrat kot tudi danes po pravilih strogo prepovedano. Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom. Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem ko s kako punco. Nauk je bil ta, da človek ne sme prestopiti meje, ki jo je Bog določil na tem področju – ker drugače neomejeno drvi v prepad nenravnosti. Da bi nas zadosti »prosvetlili«, je poskrbel tudi uslužbenec v kobilarni iz Križevcev, ki nam je podrobno razlagal, kako poteka »osemenjevanje«. To pa na nas verjetno ni imelo kakega slabega učinka, saj so to le bili pošteni fantje iz kmečkih in tržnih urejenih družin, kjer je bilo spolno življenje v spoštljivih okvirih Božje in cerkvene postave. V tistih časih ne le na kmetih, tudi po mestih skorajda ni bilo ločitev, in pravzaprav so se vsi mladi poročali v cerkvi. Kar pa otrok doživi ali izkusi in dobi nauk v lastni družini, v dobrem in zdravem okolju, se mu najgloblje vtisne v srce za celo življenje. Ni namreč na tem področju najvažnejše vedeti, ampak je pomembnejše, kako v teh zadevah ravnati. Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov. === Noviciat na Reki stran 56 === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus, da se je prevračal po strmini; bil je hudo ranjen in kot posledica je nastala bula v glavi in je kmalu nato tudi umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« V noviciatu pravzaprav ni bilo kakih iger, razen tako imenovane zastave, kjer sem rad sodeloval; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil več lahko pevnih pesmi; med drugimi tudi poslovilno pesem, ko so morali oditi na pritisk komunističnih oblasti italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca: {| class="wikitable" |- ! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del) |- | <poem> Oj zbogom more, i Rijeko predivna Još prije zore bit ćeš mi daleka – Ja otić moram – došao je čas: Adio per sempre bel mare Fjuma. </poem> |} Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg, na katerem smo igrali nogomet: {| class="wikitable" |- ! Smušen breg (del) |- | <poem> »Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg, To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« </poem> |} Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Učko, drugega pa na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča in je tam živel en njegov brat, drugi pa v Ljubljani. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po nerazumljivi odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga vendarle množiččno in navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki pomeni pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega ravnanja z domobranci – pa tudi z zavezniki – končno Amerikanci podarili Italijanom. Zaman smo takrat poslušali parole: »Življenje damo – Trsta ne damo.« Neka naša vernica iz Mačkovelj mi je pripovedovala, kaj so delali partizani v Trstu: vdirali so v stanovanja in žive ljudi metali dol z visokih stavb na pločnike. V Gorici je še danes videti fašistični spomenik, ki so ga partizani razstrelili. S takim surovim ravnanjem so si odtujili ljudstvo, ki je želelo kamorkoli, le pod komunizem ne. Tito je poleg tega po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal; enega od ubitih letalcev so pokopali v salezijanski fari na pokopališču na Koprivniku. Kaj pa je delal z domobranci, Kozaki, ustaši in drugimi nasprotniki – ki jih je dal strašno mučiti in pomoriti – po nekih ocenah do milijon mladih fantov in drugih neoboroženih ljudi – pa ve samo Bog. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – smo se malo spočili pred cerkvijo, kjer je župnikoval neki jezuit; oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – namesto bujnih gozdov in gostega rastja le gmota kraškega kamenja in nizkega grmičevja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Danes se čudim, kako da ni mogel izbrati kaj bolj koristnega – je pač bila takrat po vojni huda revščina. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav dobiti potni list ter iti čez mejo. Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! Naš izlet na goro Učko |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> |} === Knjižničar v vojaški suknji stran 59 === Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem sovjetski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. Na Rakovniku sem bil tisti čas knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Dokler sva knjige urejala sama, ni nihče mogel odtujiti kake knjige – izposojeno pa je moral v določenem času vrniti. Potem je tedanji ravnatelj dobival nekega pomočnika iz Kranja, ki ga je plačeval, in ki pri tem sploh ni bil potreben – saj sva midva vse opravila. Ta je dvakrat spremenil razvrstitev knjig: enkrat po velikosti, drugič pa ne vem po kakem sistemu. Ni bilo drugega pametnejšega dela, pa je menda moral opravičiti svoje delovanje. Takrat sem se jaz uprl in z novim urejanjem sorazmerno velikega fonda – okrog 10.000 knjig! – ni bilo nič. Prišel je tudi na idejo, da vse leposlovne knjige oddamo v Želimlje itd., kar je knjižnico zelo obubožalo in se več ni vedelo, kaj vsebuje. Seznam smo namreč delali v dveh izvodih – in en je bil za NUK. Ko sem šel 1967 kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih. Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Ko sem enkrat zaradi neke bolezni nekaj potožil zdravniku na Rakovniku, je dejal: »To je zato, ker si v tem celibatskem poklicu, ki je proti človeški naravi.« Te besede so se mi zelo zamerile: saj je ta brezverni zdravnik zlorabljal mojo bolezen za hujskanje zoper moj redovniški način življenja. Dejal je tudi, da fantje v času dozorevanja začutijo na splošno nagnjenje in privlačnost do deklet in obratno; vendar jih nekaj odstotkov čuti nagnjenje do istega spola – ne glede na to, kako živijo – večinoma je ta odklon že v genih. Za samca je pa to lažje, saj se premaguje že na splošno in živi čisto ne glede na naravno nagnjenje. Kdor se pa temu nagnjenju preda, pa ga lahko ugonobi. Strast je namreč dober služabnik, pa slab gospodar. Kdor hoče živeti po Božji postavi, tako ali tako mora premagovati spolno nagnjenje ne glede na to, ali je v skladu z naravo ali ne: do zakona morata fant in dekle živeti čisto in vzdržno, v zakonu pa v zvestobi vse do smrti enega od zakoncev. Svojo energijo pa mora usmeriti v smer izvrševanja svojih dolžnosti in v dobra dela – takrat si bo lažje podvrgel tudi nagnjenja; dandanes v zvezi s tem govorijo o sublimaciji. Podobno me je pripravljal tudi takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob. »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Rebek nam je redno vsak mesec pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil sebi, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. Največji reveži pa so bili strastni kadilci: ko niso imeli denarja, so pobirali čike in jih kadili do zadnjega – kjer je največja koncentracija nikotina in drugih strupov. 24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo in da ne moremo pred nobene svoje skrivnosti. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. Na vojaščino pravzaprav nimam dobrih spominov. Sicer moram priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega. Od predpostavljenih tako pri vojakih od častnikov in desetarjev celo obdobje nisem slišal niti ene slovenske besede, čeprav so bili nekateri od njih Slovenci. V znak nekega odpora sem v začetku govoril samo slovensko. Moram priznati, da mi zaradi tega nihče ni oponašal – vendar se mi je pozneje zdelo nemogoče nadaljevati, ker sem moral nekatere pojme kar naprej razlagati in jih prevajati v srbohrvaščino – pa sem »prešaltal« na srbohrvaščino – ki sem jo pravzaprav že tako obvladal iz srednje šole, ko smo jo obdelovali kar skozi pet let (skupaj z noviciatom): dve leti v Križevcih pri Zagrebu, tri leta na Reki. Ne spuščam se tukaj v uradne nazive, ki so pač različni. Spomnim se, da smo v Sloveniji govorili navadno o srbohrvaščini. Temu jeziku pravijo Hrvatje zdaj hrvaščina, pri vojakih pa smo slišali tudi hrvaško-srbščina; Srbi pa pravijo seveda srbščina. Danes se sliše še bosanščina in črnogorščina. Za nas zunaj tega področja so razločki tako mali, da jih niti ne zaznamo. Verjetno gre bolj za različno zgodovninsko in kulturno, kakor tudi seveda narodno in versko zavest, kot pa za resnične jezikovne razlike. ==== Vojaški spomini 61 ==== Omenil bi iz vojaščine nekaj neprijetnih – pa tudi prijetnih spominov. Tak način življenja je meni bil popolnoma tuj, kakor tudi večini drugih. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so celo poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor. Ko sedaj po Srbiji govorijo, da bodo znova uvedli obvezno vojaščino, češ da je to pomembno zaradi dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da uvedejo jo lahko – učila jih bo lahko v „ubijanju sovražnikov“, a vzgajala jih ne bo. Meni pa je bila vojaščina zoprna iz več razlogov: a. Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević b. Še bolj zoprno mi je bilo spolno vznemirjanja, ki ga je javno izpvajal neki bosanski Srb Simo Simendić očitno pred vsemi, a da nihče ni ukrepal – čeprav so bili desetarji vedno z nami. Nič čuda – saj so v nesramnem obnašanju nekateri od njih celo prednjačili pred navadnimi vojaki. c. Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja. d. K (pre)vzgoji pa so pripadala tudi krščanstvu čisto tuja in nasprotna načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije. e. Naslednje tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To je privedlo do zločinov nacizma, kakor tudi satanizma v današnji Ukrajini, kjer ubogljivi stroj – zdresirani ruski vojak - izvršuje tudi najbolj nore in nesprejemljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. ==== Nesrečna smrt mladega vojaka 61 ==== Med služenjem v Prištini me je hudo prizadelo, ko je pri iztovarjanju premoga po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne – Munib Hasanbašić. Desetar je vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! ==== Moji sovojaki 61 ==== Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. Kdo smo bili v Prištini v vodu? Za Pirot se ne spominjam imen nikogar, razen nesramnega nasilneža Sima Simendića iz Bosne, ki je dobil februarja 1968 preiomando v kazneno kasarno v Džakovico. sicer pa smo bili tam od konca septembra 1967 do februarja naslednjega leta, ko smo odšli v prekomando. Milorad Manić je bil kapetan; kadil je sicer ko Turek, vendar je imel srce za vojaka in nam ni bilo sile. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki pa je bil hodža. V eni od drugih čet je bil tudi bogoslovec Tone Ferlic, ki pa ga niso »pogruntali«, da je bogoslovec, kot so mene. Na vojaškem odseku so mi namreč napisali v knjižico: »pop«. Mijo Korade je bil jezuitski bogoslovec iz Zagreba, njegovega kolega, ki je bil sicer odličen »čato«, pa so odgovorili od poklica. Med drugim sem prijateljeval tudi z nekim pravoslavnim bogoslovcem, pa z nekaj Slovenci iz drugih čet. Slovenci smo med seboj govorili vedno po domače. Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru. Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. »A kakvo zanimanje je to – ror?« »Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik. Posebna je pa še zgodba s knjigami. Prinesel sem k vojakom namreč štiri knjige: »Hojo za Kristusom«, »Filozofijo – Janžekoviča – skripte«, »Življenje in vera« od Mihelčiča, ter še eno, katere naslova se ne spomnim. ====Odvračanje od poklica 62 ==== Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun. Pozneje je pravil takratni niški dekan Herman Habič, da mu je niški vladika dejal: „Naši ljudi su verujući, ali nisu crkveni.“ PIROT. V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še izza časa stare Srbije. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Da spomnim: Šestdnevna vojna, ki je potekala od 5. do 10. junija 1967, je bila ena izmed arabsko-izraelskih vojn, ki ji Arabci pravijo tudi junijska vojna. V njej je Izrael – ki je imel za predsednico žensko Goldo Meier (1898-1978) – ki so jo nekateri imenoval kar »Judita«, premagal svoje arabske sosede, ki so ga napadli s treh strani: z zahoda Egipt, z vzhoda Jordanija, in s severa Sirija. <ref>https://www.bing.com/search?q=%C5%A0estdnevna+vojna+Izrael</ref> Potolkli so jih takorekoč “ametice”, kot pravijo Hrvatje, torej popolnoma – in sicer z malimi izgubami – manjšimi na strani Izraela – zajeli so pa veliko Arabcev. Svoje moštvo so prevažali hitro na različna bojišča po železnici. na vzhodu so zasedli Cisjordanijo (tj. del Palestine od smeri Jordan desni breg, ki je takrat bila del kraljevine Jordanije), na severu Golansko ravan, na zahodu pa cel sinajski polotok vse do Sueškega prekopa vključno. Naser je takrat najprej nacionaliziral Sueški prekop (1956 – sueška kriza), nato pa 1967 miniral Akabski zaliv, kjer je Izrael imel izhod na rdeče morje – kar so razumeli kot vojno napoved. (Gamal abd el Naser Husein 1918-1970) To je dalo povod za šestdnevno bliskovito vojno. Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vprašanjem: „Misliš, da je prav, da so Arabci molili, namesto da bi se borili?” Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: »Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega. Bolj zoprne zadeve, kot je bilo nadaljevanje neuspešne klasike, mi ni mogel predložiti. ==== Klasika in militaristika 63 ==== Mene je namreč inšpektor Avguštin Jakob poslal študirat grščino in latinščino po končani klasični gimnaziji. Jaz sem že takrat podvomil, da bo šlo – in res ni šlo. Ta študij pa mi ni šel od rok, zlasti latinščina ne, iz več razlogov: #Tedaj so latinščino pravzaprav vrgli iz cerkvene upo-rabe. na drugem vatikanskem koncilu je bila dana možnost, da so deli maše (čemur je sledil tudi brevir) lahko v narodnem jeziku. Ljudje so to priložnost takoj zgrabili in tako je latinščina po dolgih stoletjih izgubila svoj privilegiran položaj. Zdelo se mi je neumno, zakaj se mučiti z jezikom, ki mu je odzvonilo. #V srednji šoli sem bil res odličen dijak, kakor tudi prej v osnovni šoli. skoraj se mi ni bilo treba učiti. vendar pa je učenje v srednji šoli nekaj čisto drugega kot na fakulteti. Tam se nismo učili z »asimil« metodo – da bi lahko latinsko ali grško govorili, ampak le prevajanje. #Jaz sem imel pa veselje do živih jezikov. Učil sem se angleščine že od petega razreda osnovne šole, pa tudi nadaljeval v srednji šoli. v Križevcih nas je učil prijazni zagrebški profesor velimir sunić, ki je prihajal tja vsak ponedeljek z vlakom. Bil je navdušen navijač dinama. v zakonu pa ni imel sreče. ne vem, iz katerega razloga ga je žena zapustila. Takrat je napravil zaobljubo devištva in od takrat je bil srečen in zadovoljen. na obletnico svoje zaobljube se je vsako leto ostrigel na balin. Ker je bil med nami priljubljen, so ga nekateri v tem posnemali – med njimi tudi jaz, ki sem to leto dobil vlogo v igri o Dominiku Saviu. Naš šolski svetnik Mirko Bajić je bil ves nesrečen, ko me je videl ostriženega: »Kako boš pač igral Dominika, ki je imel dolge lase?« Pa ga je potolažil svetniški katehet Marin Mandić: »Saj se je Dominik tudi včasih ostrigel«. In tako je igra minila z ostriženim Dominikom in je bila vsem navzočim všeč. Imel sem torej veselje do živih jezikov in ne do mrtvih. To sem povedal tudi inšpektorju, ki je odvrnil, da bo že šlo. Pa ni šlo. ne vem zaradi česa mi je dejal profesor latinščine na ljubljanski fakulteti: »Ti ne boš pri meni nikoli napravil izpita.« In tako se je zgodilo po dveh letih študija, ko so bili izpiti: najprej pisni, ki je bil negativen – tako da do ustnega niti ni prišlo. Pri latinščini in grščini nas je bila mala skupina – nikoli ne več od pet-šest. # Med njimi je bil tudi Franček Milavec iz Slomškove ulice v Ljubljani, ki je imel brata Dominika – frančiškana. On pa je vpisal latinščino iz veselja – in je poleg tega študiral še sumerščino in neke druge stare jezike. Tako sem moral prenehati študij latinščine (pod A) in grščine (pod B), čeprav bi samo grščino verjetno napravil. Tam je bil asistent dr. Kajetan Gantar, ki pa je bil veliko bolj razumevajoč kot tudi njegova sodelavka, katere imena se ne spomnim, mislim da je bila Erika. # Poleg žive angleščine me je še bolj mikala živa in razvijajoča se slovenščina – da bi nadomestil izgubo, ki smo je glede tega pretrpeli med petletnim bivanjem na Hrvaškem, ko slovenščine ni bilo niti za kanček – vse je bilo samo v hrvaščini, ko da bomo vsi delovali samo na tem področju. To je bila gotovo velika opustitev, čeprav je bilo tam zadosti slovenskih profesorjev, ki bi lahko vadili nas Slovence vsaj občasno tudi v jeziku verjetnega bodočega delovanja: Stane Okorn in Franc Oražem na Reki, v Križevcih pa že omenjeni Anton Bajuk; Slovenec je bil tudi spovednik Karel Podkubovšek, ki nam je imel verouk. #Latinščina pa mi ni šla od rok tudi zato, ker sem imel dolžnost asistence fantov, ki so iz Bosne prihajali na Rakovnik, da bi se šolali in nato postali sobratje pomočniki. Med njimi so bili tudi Slovenci, tako je bil naš gojenec tudi Nace Polajnar, ki je postal priznan politik. Imel pa sem zelo rad slovenščino in pod pokroviteljstvom velikega slavista Slaveka Duha sem popravljal razne zadeve, ki so mi prišle pod roko ali pa mi jih je kdo dal za pregledat. Med njimi je bil tudi Valter Dermota, ki je bil dolga leta v Španiji in sem mu večkrat bolj ali manj srečno popravljal njegova skripta. Dermota je utiral na fakulteti katehetiki in verouku nove smeri – uporabljal je tim. Monakovsko metodo. Jaz sem mu pregledal celotna škripta. Glavni moj mentor pri latinščini je bil gospod Anton Logar, ki je imel poškodovano nogo – sicer pa živ svetnik. on mi je pomagal, da sem lahko prav napisal kake naloge, ki smo jih dobivali pri teh jezikih. #Torej, zakaj to omenjam? Zato, da boste videli, da sem bil latinščine in grščine sit do grla, saj sta me ta dva jezika spravila v sramoto, da sem padel pri izpitu – jaz, ki sem vedno bil v šoli odličnjak. Gotovo je Bog dopustil to ponižanje, da bi se naučil skromnosti in preprostosti, ki redko dičita odličnjake in ki sta potrebni pri dušnopastirskem delovanju, da si duhovnik pridobi zaupanje preprostih in malih. Nekateri bogoslovci pa so mi neuspeh privoščili in se iz mene norčevali; res je to bila velika manjšina – takrat je bilo na Rakovniku veliko bogoslovcev! Obupa me je rešila mamina tolažba, češ da naj si tega ne ženem k srcu – bo pa v bogoslovju šlo boljše! In je res šlo, saj so mi bile bogoslovne znanosti pri srcu in jih nisem čutil kot neko breme, ampak sem jih osvajal zaradi prepričanja. Zato sem se v srcu posmehoval mojemu sogovorniku, ki mi je ponujal študij nesrečne klasike. Dejal sem torej: »Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali. Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica. Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. Spomnim pa se nekega bogoslovca, ne vem točno od kod je bil doma v Sloveniji, ki je služil vojsko v Požarevcu. To pravzaprav ni bilo niti daleč od Beograda, pa sem ga nekoč obiskal. Bil je sicer dober fant, vendar je podlegel pritiskom. vsiljevali so mu razne pornografske revije – in mlademu razvijajočemu se mladeniču bi bilo potrebno res nadčloveških naporov, da bi se takim mikom izognil. In on se jim ni. res je ostal sicer dober fant, vendar je izgubil veselje do poklica, ki ga je prej imel zelo rad. ni se vrnil nazaj v svojo bogoslovsko in redovniško skupnost.   ==== Vojak v Prištini stran 65 ==== Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto; čeprav se čudno sliši, je bilo za vojaka v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. #Obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. #Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski Albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. #V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. #Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. #Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu, - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. #V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. #Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni do-volil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost. Dogodila pa se mi je ravno v Prištini neka nevšečnost. Ko smo nekoč čistili orožje, je prišel neki nadzorni organ, nekakšen politkomisar, pregledat omarice. Pri meni so našli štiri nabožne knjige in so mi jih vzeli. V mladostni zagnanosti za pravičnost in v prepričanju, da bi jih po »Pravilu službe« smel imeti, sem se pritožil na vrhovnega komandanta – Tita. Pismo sem dal na pošto v Prištini, ko smo imeli »izlaz« ob nedeljah. Nestrpno in vznemirjeno sem pričakoval odgovor. Nekateri dobronamerni vojaki so me svarili, češ da sem storil predrznost, da sem s svojo potezo šel predaleč, ki mi bo lahko samo škodovala. Čez kak mesec ali dva pa me je poklical komandir voda in me vprašal, če sem pisal Titu; rekel sem, da sem, ker so mi vzeli knjige, ki bi jih smel imeti. Tedaj mi je izročil knjige z besedami: »Smeš imeti v predalu samo eno knjigo, tudi če je verska; druge pošlji domov.« Toda ni bilo čisto tako: eno knjigo sem zadržal, druge sem pa razdelil med Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v velikanski prištinski vojašnici Maršala Tita. Tako nisem imel verske literature le jaz, ampak še nekaj mojih prijateljev. Kar se pa verskega tiska tiče, smo ga lahko dobivala na naš vojaški naslov, zlasti Ognjišče in Glas koncila, ki pa je bil do takratnih oblasti precej kritičen. === Nova maša stran 66 === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Takrat sem napisal tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v noviciatu 1962 ob izletu z reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice /leto IV, 24. maja 1972, št. 2/ je objavil to pesnitev z naslovom »Potomci jo častijo« na naslovni strani glasila – ki ga je takrat urejal Stanis Kahne: {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo |- | <poem> Častili Živo predniki so v zmoti, postavili iz spoštovanja ji oltar; prišel je konec njihovi slepoti: aj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, noseč ljubezen – romarji v tihoti; na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati Kristusa želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v Marijo, Ki zbral za Mater si nebes jo je vladar; enako še potomci jo častijo. </poem> |} Če je bilo zame mašniško posvečenje dne 29. junija 1972 v celjski opatijski cerkvi – ko nas je 8 okoliških diakonov posvetil mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič – izredno lep in doživet dogodek, je bila nova maša bolj povezana z različnimi skrbmi in so se veselili pravzaprav bolj drugi kot jaz. #Prva skrb so bila povabila, ki jih je oblikoval sošolec Peter Požauko, čigar oče je bil arhitekt; tako da smo imeli vsi enaka, nekam modernistična rjavo-rdeče-barvna vabila. V takratnem pokoncilskem gledanju smo zaradi skromnosti želeli imeti novomašno slovesnost čim bolj skromno, s čim manj povabljenci, čeprav so bile v primeri z drugimi slovesnostmi – na primer s porokami – nove maše že prej sorazmerno skromne. Poleg tega pa slovesnosti navadno ni pripravljal novomašnik – saj niti ni imel nikakršnih sredstev v ta namen – ampak njegovi starši. Zato se je zataknilo že pri vabilih: ate so hoteli povabiti tudi nekaj naših sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal. Jaz pa sem želel povabiti vse naše sosede, čeprav je eden od njih bil zaveden partijec. To pa seveda ni nič vplivalo na to, da ne bi živeli v dobrem sosedstvu tudi s Pušnerji. Končno pa sem le popustil očetu, da je lahko povabil še nekaj daljnih sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal ne. Ker se vsi povabljeni niso odzvali, je ostalo še zadosti prostora. Na vabilu je bilo natisnjeno moje novomašno geslo, ki je najprej bilo: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6). To so Jezusove besede, ki naj bi kazale na to, da je v pokoncilskem vrenju in zmedi vendarle Jezus prava pot mimo vseh zmot, ki so se takrat širile. Tako geslo pa se mi je zazdelo vendarle preveč dogmatično, zato sem na podobico dal drugo geslo, ki nagovarja širši krog ljudi in vliva upanje: »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu!« (Rim 8,28). To je bilo napisano tudi na podobicah ob srebrni maši: v Mužlji smo imeli podobico natisnjeno v slovenščini, madžarščini in srbohrvaščini. V Sloveniji pa so v Št.Ilju in na Bučki (Škocjanu) natisnili posebne slovenske podobice. Za zlato mašo sem ohranil isto, saj boljšega in bolj tolažljivega gesla, kot je Rim 8,28, res ne bi mogel izbrati niti zase niti za vernike. To je spodbuda in upanje v današnjih zmedenih časih, ko manjka zaupanja. #Druga zadeva je bila uta. Mi smo živeli sicer v tako imenovani »koči«, ki jo je priredil oče, ko sta se z mamo 1939 poročila a na njej je bila letnica 1940. »Pri ta zgornjih«, v »hiši« iz 1881, kot smo pravili, je namreč živela stara mama, dekla in hlapec, pa tudi strici in tete. ate so namreč imeli drevesnico, ki je niso mogli sami obdelovati. Pri hiši smo po vojni še vse pridelali sami: lan, pšenico, koruzo, proso, krompir, peso, repo – samo hmelja pri nas nikoli nismo imeli. Imeli pa smo zato nekaj drugega, a to je bila drevesnica, ki je občasno zaposlila veliko pomočnikov. Pri manjših delih smo tam pomagali tudi otroci. »Koča« je bila seveda premajhna, da bi se v njej lahko zbralo več gostov. »Ta zgornja« hiša – ki so jo zgradili na mestu starejše stavbe iz 1881, pa tudi ni bila zadosti velika. Zato so tam kuhali in pekli – pod to novo stavbo pa so napravili uto. danes najamejo za tako slovesnost gostilno ali posebno dvorano – takrat je bilo pa treba vse pripraviti doma – in potem vso posodo in druge sposojene stvari točno vrniti. Jaz seveda nisem imel niti pojma, kake stroške in sitnosti so imeli s tem starši. #Tretja zadeva je bil tako imenovani ceremonijer oziroma slovensko obredar. On je imel nalogo, da vodi vsa dela v zvezi s pripravo na novo mašo, pa seveda tudi samo novomašno slovesnost. Morda bi med bogoslovci našel koga, pa sem imel – sam ne vem, zakaj – več zaupanja v dva bogoslovca iz Šoštanja: Rudija Koželjnika in Jožeta Mencingerja. Šoštanjska fara je – zlasti pod župnikovanjem Jožeta Vesenjaka, ki je včasih maševal tudi v Št.Ilju – kar cvetela od duhovnih poklicev. Tisto leto sta imela novo mašo sedanji župnik in dekan Jože Pribožič ter mladinski duhovnik Vinko Potočnik. Ta dva sta na isti dan 2022, 26. Junija, imela skupaj v Šoštanju tudi zlato mašo. Ta fanta – bogoslovca iz fare Šoštanja – pa sta se res izkazala pri pripravah doma – saj mene ni bilo, kajti pred posvetitvijo smo imeli duhovne vaje na Mirnu, ki jih je vodil ravno Vesenjak. #Skoraj sem pozabil na Jakeca, kot smo ga klicali – Jakoba Bostnerja, ki je bil takrat bogoslovec. Sposoben kot je bil, se je ponudil, da bo prodajal mojo nedavno izšlo knjižico »Enkrat živimo«. Takrat je bil urednik Franc Štuhec; v upanju, da je bomo nekaj prodali pri novi maši, je tiskal več izvodov: pa mu je župnik prepovedal prodajo. Kaj je bilo vzrok – morda takratne oblasti niso dovolile – lepa prilika je bila zamujena in ostalo je precej izvodov neprodanih. #Pa še nekoga moram omeniti – tistega, ki bi moral imeti zlato mašo tudi letošnje leto, če bi jo dočakal, pa je 1985 leta umrl v prometni nesreči. Janez Ulaga je bil poznejši poklic. razumel se je na vse – in je bil dalj časa tudi vzgojitelj v Celovcu, nato pa v Želimljem. Bil je izredno družaben in ustrežljiv, pa tudi pijače se ni branil. Kaj pa je pravzaprav botrovalo tisti strahoti, je še danes skrivnost. Ni gotovo, vendar so nekateri pravili, da se tudi poprej pri vožnji ni držal strogo desno. Ni gotovo, ali je bila vzrok tisti hudi nesreči neprespanost, neprevidnost, nepravilna vožnja, gosta megla ali pa tretji vzrok – en novinec je v njej umrl, drugi pa je bil hudo poškodovan. Umrl je tudi sam voznik Janez Ulaga. Kar se pa tiče moje nove maše, mi nihče ne bi šel toliko na roke kot on. on je imel čudovit mašni plašč in so mu naredili po Plečnikovem načrtu tudi kelih. oboje je posodil tudi meni, in celo pridigar nama je bil isti: rojak iz Ponikve pri Žalcu – rektor Slovenika – dr. Maksimilijan Jézernik. Zato sem počakal z novo mašo: on je imel slovesnost 9. julija 1972, jaz pa naslednjo nedeljo – 16. julija. #Sama novomašna slovesnost. Župnik Anton Šaruga je prijavil procesijo, da smo mogli iti od doma v cerkev v procesiji. Z očetom pa sva šla k županu Nestlu Žganku, ki je bil nekdaj mizar, nato se je povzpel do županskega mesta. Imel je hišo čisto na samem, nad današnjo rdečo dvorano, da je imel pogled na Novo Velenje, ki so ga gradili za njegovega časa in nam je poleg mnogih dobrin prineslo tudi onesnaževanja okolja zaradi pretiranega izkopavanja Velenjskega rudnika, ki je oskrboval Šoštanjsko elektrarno – kakor tudi velik priliv delavcev z Juga. Pri tistem obisku smo se sicer lepo pogovarjali z Žgankom in njegovo ženo in ju je oče povabil na novo mašo. Tudi po njegovi zaslugi je dobilo Velenje pridevek Titovo, Tito pa naziv »trikratnega heroja«. Z županovim obiskom na novi maši pa seveda ni bilo nič. Tisto nedeljo dopoldne (slučajno ali namerno) je bilo veliko srečanje v Velenju in sosednjih vaseh – mislim, da je bilo nekakšno gasilsko srečanje in veselica. Kljub temu pa je bila mala šentiljska cerkev polna. ==== Slovo od doma stran 68 ==== Slovo od doma je bilo čudovito lepo pripravljeno in tudi zelo ganljivo. Mama so imeli kratek, pa čudovito kleno sestavljen govor, ki sem ga ravno na dan 28. iii. 2022, ko sem tole sestavljal, slučajno našel v nekem koledarju Papirografike za 1965, kamor so mama vpisovali razne gospodarske dogodke, kot plačilo davkov, prodaja sadja in drevja, pa tudi osnutek za kako pesem, na primer »Včasih je lušno blo«. Le-ta pesem je ostra kritika takratnega načina življenja in še zlasti komunističnega pritiska na svobodnega kmeta. Cerkveni pevci so zapeli v slovo pesem “Oj hišica očetova”. Brat Blaž mi je izročil križ, ki ga je napravil isti umetnik iz Prekmurja, kot pa ga je napravil Mirku Zrimu, ki je bil doma nekje iz grada v SZ Prekmurju. Križ ni pobarvan ter je izrezljan iz rjavega lesa in ga imam še danes. niti ni bil ne vem kako drag. čudna zadeva je bila v tem, da je tisti umetnik med izdelovanjem križa po Mirkovih besedah baje hudo preklinjal. Moral bom moliti zanj, da mu Bog odpusti to nesmotrnost, saj je izdelek zelo lep. Nato je govoril oče, ki je dejal nekako takole: »Danes je tvoj dan slovesnosti in slavja. Podobno, ko je Jezus šel v Jeruzalem in je ljudstvo sekalo veje ter obleke razprostiralo pred njim, ko je jezdil na oslu. vzklikali so: 'Živel Jezus!' Tako ti tudi danes vsi kličejo: 'Živel Janez!' Pa bo prišel dan, ki bo podoben velikemu petku. Takrat je nahujskano ljudstvo vpilo: 'na križ z njim!' in tudi tebi bodo vpili: 'na križ z Janezom!' Zaupaj v Božjo pomoč in varstvo Marije Pomočnice tako tedaj, kadar te bodo slavili, kakor tudi tedaj, kadar te bodo obsojali. vedno išči le Božjo čast, pa boš nekoč prišel v nebeško slavo skupaj z dušami, ki si jih privedel k Jezusu, našemu odrešeniku.« Mama pa je svoj govor natipkala na svojem starem pisalnem stroju Underwood iz leta 1922 in je ostal natipkan na papirju vse do danes, ter sem ga – kot omenjeno – pred kratkim našel med njenimi beležkami. Po govoru sta me mati in oče pokrižala in blagoslovila, brat Blaž pa mi je izročil križ. Mama je govorila naslednje: Ljubi sin! Molitve neštetih rodov, do poslednje zdravamarije Tvojih starišev bodo uslišane danes, ko boš kot novomašnik stopil k božjemu oltarju! Molitve neštetih rodov, pravim in to ni prazna beseda! Tvoj prastric Aleksander je dejal nekoč svoji materi: »Ko bom jaz mašnik, bom pridigal tako, da se bo cerkev tresla!« Morebiti so bili takrat potrebni takšni pridigarji-gromovniki, ne vem. Ko je bil Aleksander v osmi gimnaziji, je zbolel. Bolan je ležal v podstrešni sobici. Strla ga je jetika, spremljevalka kmečkih študentov. Prihitel je po stopnicah in v veži omahnil materi v naročje: »Mama – umiram!« so bile njegove zadnje besede, ko je bruhnil kri - - - Ali ni bil ta poslednji vzdih molitev za novomašnika, za tistega, ki bo dočakal dan in uro, ki je njemu ni bilo dano dočakati! - - - Tvoja teta Ivanka je umrla za jetiko, ko je bila v četrti meščanski šoli. Želela je postati redovnica – šolska sestra. Ni ji bilo dano! Ali se niso vse njene molitve in žrtve zlivale v eno samo prošnjo: za nekoga, ki bo nastopil poslanstvo, ki ga sama ni mogla nastopiti! Ne pozabi, da so vsi Tvoji predniki kmetje, ljudje, ki so s trdim delom trgali skopi zemlji sadove iz neder – da so pridelovali kruh in vino, ki ga boš Ti spreminjal v Telo in Kri Gospodovo! Ne pozabi, da so Tvoji predniki poznali samo trdo delo, kristalno poštenje in so imeli v srcu zavest odgovornosti za svoja dejanja! Naj Te ne zmedejo krivi preroki, ki govorijo vélike besede – naj Te ne zanese mehkužni tok današnjega časa! Ne pústi se oblikovati čásu! – Ti moraš postati oblikovalec svojega časa! Ne boj se, da Ti bo to pretežko! Glej, v Tebi je izpolnjena in nad Tabo bdi molitev neštetih rodov, ki se ji danes pridružuje tudi molitev Tvojih bratov in sester, Tvojega očeta in matere! Vsi Te blagrujmo in veseli pričakujemo Tvoj novomašni blagoslov, želimo Ti vse dobro, posebno pa Ti vse dobro želi Tvoja mati. Da mamin govor malo razložim. Aleksander, ki so mu doma pravili Lekš, je študiral v gimnaziji na Ptuju, kjer je bil njegov stric ravnatelj. Zbolel je za jetiko, in je umrl materi v naročju. Pa ne le on: jetika je kosila in skoraj iztrebila Klemšetov rod. Za jetiko je umrl moj stric Tilek kot mlad fant. Za jetiko sta umrli teti Micka in Ivanka, ki je hotela postati šolska sestra. Za jetiko je umrl tudi moj stric Ivan leta 1946 in po njem sem dobil ime. Jetiko je imel kot otrok tudi moj stric in organist Tinček. Pozdravil se je, ko ga je škof šestletnega birmal in je dočakal najvišjo starost v rodovini – 93 let! Za jetiko so bolehali tudi naš ate Anton kot otrok. Pa se je nekako zazdravila, in so zaradi svojega zdravega načina življenja – niso pili skoraj nič alkohola, niso kadili, pridno delali in skromno jedli – tudi lepo starost dočakali: častitljivih 86 let. Govorilo se je, da bodo Klemšetovi izumrli – pa se je očetu Antonu – ki se je poročil z 32 leti, in materi Mariji Gojerjevi, rojeni Brenčič, ki se je poročila dvajsetletna – rodilo kar devet otrok, samih jelenov in košut! Zato je omemba Lekša, ki je umirajoč za jetiko bruhnil kri, delovala še bolj presunljivo. Takrat so rodovi in rodovi iskali uspešno zdravilo zoper jetiko, ki je pokončavala večinoma mlade ljudi, a ga ni bilo vse do odkritja streptomicina in drugih antibiotikov (protivnetov). Danes pa množice protestirajo zoper cepljenje proti koroni, namesto da bi bile hvaležne za celo več vrst cepiva, ki bi jih edino moglo obvarovati smrti ali težke oblike bolezni. To je tista mehkužnost in zaničevanje življenja, ki se kaže tudi v lahkotnem sprejemanju življenju sovražne miselnosti s sprejemanjem splava, spirale in drugih protispočetnih sredstev: na to so cikale mamine besede o mehkužnosti, saj je začela »tabletka« proti spočetju svojo zmagovito-smrtonosno pot nedavno tega, torej leta 1960 – in so jo na široko sprejemali ne le neverniki, ampak tudi verniki. Kakor je bil župnik Šaruga sicer do sitnosti natančen, pa je bil tudi do podrobnosti dober in sposoben organizator. Tako mu je uspelo obnoviti staro baročno cerkev, ki so v njej odkrili tudi gotske prvine. dejal je, da bi se bila tisto zimo streha gotovo podrla, tako je bilo vse strohnelo. Poleg tega je dal nabaviti srednji in veliki zvon, ki ju je vzela že prva svetovna vojna in smo potem imeli samo najmanjši zvon. Zvonova imata tako čudovit zven – je dejal, da so noter pomešali pri Feralitu v Žalcu tudi nekaj srebra. no – in je otroke čudovito pripravil, da so pred vhodom v cerkev izrekli pozdrav novomašniku. === Vojno stanje stran 70 === Taki majhni neljubi dogodki pa so razodevali, da je bilo ozračje že tedaj čisto drugačno, kot pa tako opevano »bratstvo i jedinstvo«, ki se je končalo z bratomorno vojno, ko bi lahko z malo dobre volje prišlo do mirne ločitve. Zato smo bili mi Slovenci, ki nas je usoda zanesla na jug, toliko bolj presenečeni, da se je vojna končala drugače, kot je pa so ljudje načrtovali: repriza boja med Davidom in Goljatom. Nekdanji veliki Bečkerek – sedaj Zrenjanin – je sorazmerno majhno mesto – skupaj z Mužljo ni nikoli dosegel sto tisoč prebivalcev – tam okrog 70.000 – in zato smo se med seboj na široko poznali – zlasti je ljudstvo poznalo in sprejemalo nas duhovnike. Na splošno so ljudje slovensko zmago sprejemali kot nekaj samo po sebi umevnega, zasluge so pa pripisovali Janezu Janšu. Seveda tak razvoj medvojnih dogodkov v Sloveniji – ki bi se bila lahko čisto drugače končala – mnogi pripisujejo številnim molitvam, ki so tedaj prek Marijine priprošnje hitele k Jezusu Kristusu – kralju mira. Nekoč sem se vračal – nekaj dni po bliskoviti slovenski zmagi - iz Lukinega sela. Takrat še ni bilo ceste Belo Blato – Lukino selo – Mužlja – Zrenjanin - , ampak smo morali voziti skozi Ečko. Bila je nedelja in sem na bencinski črpalki pred vhodom v mesto tankal bencin. Tisti delavec mi je dejal: »Zar te nije stid, što si Sslovenac?« Jaz sem mu pa kot iz puške odgovoril: »Nije me stid, što sam Slovenac; mene bi bilo stid, da idem u tuđe zelje.« Takrat se je vojna za Slovenijo ravno končala – ampak se je po drugih delih bivše Jugoslavije vedno bolj razplamtevala. Prišel sem do prepričanja, da je glavni problem v tem: kdor je močnejši, je vedno v nevarnosti, da bo napadel prej ali slej šibkejšega – v zgodovini še ni bilo obratnega primera. Je pa resničen star srbski pregovor, ki pravi: „Lako je započeti rat…“ To pomeni, da je lahko začeti vojno – težko pa jo je končati; in navadno se konča drugače, kot pa si je začetnik zamislil. O tem sta najboljši nauk prva in druga svetovna vojna. To dokazuje, da svetovne zgodovine le ne vodijo ljudje, ampak Bog – ki preko človeških zmotnih načrtov le dosega svoje vzvišene namene – ki pa so grešnemu človeku skriti in nedojemljivi. Večkrat sem v tistih hudih časih pomislin na modre besede našega svetniškega profesorja dogmatike, Božjega služabnika Antona Strleta, ki nam je zabičeval – toda on je bil svetnik, jaz sem pa grešen in zmotljiv človek, in sem nanje večkrat pozabil: »Gospodje, ne razlagat ljudem politike, pa če bi se vam zdelo to še tako potrebno. Razlagajte in oznanjajte jim evangelij, Jezusa Kristusa, pa jih bo on razsvetlil, da si bodo tudi o posvetnih in političnih zadevah izoblikovali pravilno stališče.« Povedal nam je tudi en primer, ko je bil menda kakih deset let v strogem zaporu – menda največ zaradi sicer resnične knjige o svojem učencu in sedanjem blažencu Lojzetu Grozdetu. »Nekoč mi je udbaš dejal – menda je bil Zdenko Roter, ki je veliko vernikov in duhovnikov znal s sladkimi besedami premotiti – ko me je zasliševal: 'Ali niste vi rekli to in to?' In mi je povedal dobesedno neki stavek, ki sem ga jaz resnično povedal svojemu najbolj zaupnemu prijatelju v zaporu. Odtlej nikomur, prav nikomur nisem več zaupal, in nikomur, niti sorodnikom niti prijateljem niti stanovskim tovarišem – nisem prav ničesar govoril o političnih zadevah: prvič, ker je nevarno in bi lahko morda največ škodovalo meni samemu, drugič pa zato, ker velikokrat ljudje naše besede razumejo čisto drugače, kot pa smo mi pravzaprav mislili. In to ne le pri politiki, ampak celo pri čisto navadni razlagi svetega pisma.“ Nekateri zasliševalci pa niso bili tako diplomatski kot Roter, ampak so šli kar naravnost (seveda z manjšim uspehom). Rajni naš župnik v Mužlji, požrtvovalni Štefan Zorko (1915-1988) – ki je bil ljudski misijonar, a v svetem letu 1954 celo šmarnični pridigar v ljubljanski stolnici – je pripovedoval, da ga je med drugimi v zaporu zasliševal tudi Stane Dolanc in sicer je začel kar nič v rokavicah. Kar naravnost ga je baje nadrl: »Ti svinja farovška!...« Res, veliko duhovnikov je bilo zaprtih po vojni. Pa da se zopet vrnemo v nesrečno leto 1991. Seveda smo mi Slovenci v Srbiji med bratomorno vojno imeli to srečo, da smo med vojno delovali med Madžari, ki so bili narodna manjšina in so kot taki čutili podobno kot Slovenci. Mnogi od njih so odšli v tujino, zlasti na Madžarsko, samo da jim ne bi bilo treba iti v bratomorno vojno, kjer bi morali streljati na svoje nekdanje znance in prijatelje – morda celo na svoje sorodnike. Tako mi je na začetku vojne – ko so začeli z vpoklici tudi starejših letnikov in sem jaz obiskoval bolnike na ulici Munkácsy Mihálya 34 – dejal profesor glasbe Kabók: »Pa nas inteligence – profesorjev – verjetno ne bodo klicali v vojsko?« Eden od njegovih sinov je hodil k meni k verouku. Ni sicer hodil redno, ker je hodil v glasbeno šolo in tisti so res težko uskladili svoje številne obveznosti z uro verouka. Pa sem mu dejal, kar mi je takrat prišlo na misel, ko sem opazoval, da vojna postaja vse bolj etnično čiščenje in neke vrste totalna vojna in da raste število vpoklicanih. V nekem času je bilo 300 takih samo iz Mužlje: »Pri teh rdečih hudičih nikoli ne veš, kaj bodo ukrenili.« Še dolga leta po tem mi je bilo žal, da sem temu dobremu in odličnemu profesorju, ki je imel dva šolarja, tako nepremišljeno odgovoril. Šele veliko let pozneje sem se o njem pogovarjal z nekim njegovim sorodnikom in prijateljem in sem mu povedal svojo izjavo rekoč, da mi je žal za moje besede, saj je odšel takoj po tistem s celo svojo družino v tujino. »Pa je imel razlog, da je odšel. Kmalu nato je dobil poziv za v vojsko, toda takrat je bil že varno na Madžarskem.« === Nadškof Bukatko stran 72 === Poudarim pa lahko: če hočemo biti pravični, od ljudi v Beogradu, kjer sem bil v dveh obdobjih, nikoli nisem slišal kake negativne pripombe zato, ker sem Slovenec. Med navadnimi ljudmi je bilo res veliko več razumevanja na splošno kot danes in niso gledali »drug drugemu na zobe«, torej katere narodnosti ali vere je kdo. To je na splošno veljalo tudi za duhovščino – zlasti za pravoslavno, s katerimi smo imeli lepe človeške odnose. Povezal sem se tedaj tudi z drugimi Slovenci – ki jih je takrat bilo po beograjskih farah kar lepo število – in smo med drugim dosegli, da je frančiškanski župnik Avguštin na žegnanje svetega Antona Padovanskega v cerkvi na Rdečem križu, ki so jo zgradili po Plečnikovih načrtih – uvedel med drugimi tudi mašo v slovenščini. Veliko je prispevala odločitev modrega škofa Gabrijela Bukatka – ki je bil Rusin in Slovencem zelo naklonjen – in je po obisku slovenske delegacije pri njem v tej zadevi dejal: »Če župnik pri Svetem Antonu dovoli, potem bo tam tudi slovenska maša.« Mi vsi smo pa šli takoj od nadškofa k župniku, ki je v zadevo privolil. Tamkajšnji cerkveni zbor je pa tako vodil silno sposoben organist Slovenec Franc Ban, sin Rozike Ban – bili so sorodniki nekega slovenskega predvojnega politika-duhovnika, ali Antona Korošca ali nekoga drugega, ki je zadevo odlično speljal, saj je bilo v takratnem zboru v tej fari precej pevcev tudi Slovencev. Poleg tega je po beograjskih cerkvah nastopal tudi »ekumenski moški zbor«, ki ga je ustanovil okrog 1970 moj župnik in dolga leta generalni vikar Herman Habič. V njegovi sestavi so bili v večini Slovenci, pa tudi kak Srb in morda Hrvat. Nastopali pa so ob slovesnostih ne le po katoliških, ampak tudi po pravoslavnih cerkvah in so bili dobrodošli gostje povsod – tudi zaradi svoje izredne kvalitete. V Beogradu sem se pravzaprav dobro počutil. Nas Slovence so na splošno lepo sprejemali zlasti zaradi lepega vtisa, ki so ga napravljale sestre usmiljenke s svojim karitativnim delovanjem po bolnicah. To velja predvsem za moje prvo obdobje (1975-1978). Ko sem pa drugič, 1983, prišel zopet v Beograd, je to bilo že po Titovi smrti (1892-1980). Takrat so nacionalisti že začeli dvigovati glavo in prvič sem slišal od neke ženske – Srbkinje: »Vi Slovenci pojdite v svojo Slovenijo in ne jejte našega srbskega kruha.« Bil sem tako začuden, da od osuplosti nisem vedel, kaj bi odgovoril, saj na tak način »pozdravljanja« nisem bil navajen. Na Karaburmi so se zbirali v tistem času tudi okoliški fantje, ker smo imeli namizni nogomet, ki jih je v tistem času zelo privlačil. Nekateri pa so prihajali res samo zaradi druženja in možnosti, da se s kom pogovarjajo. Sčasoma so postali zelo zaupni in smo se lahko pogovarjali o vsem – kar mi je omogočalo, da sem jih lahko vsaj malo tudi duhovno usmerjal. Pa mi je dejal neki starejši fant iz Višnjičke – ki sicer ni prišel igrat, ampak se je rad pogovarjal – in je bil zelo razgledan – ter je bil večkrat v Sloveniji, kjer so baje za hotnike že takrat imeli posebno zaprte in rezervirane klube: »Kaj pa vendarle vi Slovenci počenjate v Sloveniji s Srbi?« Jaz o kakem škandalu nisem imel pojma, saj sem živel tukaj, televizije pa nisem gledal ne poslušal radia. Je pa že začela delovati nacionalistična propaganda in so pravzaprav pripravljali teren za napad na Slovenijo. Stalno so prinašali kake napetosti ali spore, ter jih pripisovali „nestrpnim Slovencem“. Takrat so se začenjali mitingi z »balvansko revolucijo« na Hrvaškem, medtem ko je bil miting v Ljubljani prepovedan. Časopisi in TV so o teh resničnih ali domnevnih narodnostnih napetostih po Jugoslaviji na široko pisali in tako širili sovraštvo. Na TV in radiu niso več govorili o kakem bratstvu. Jaz o zadevah seveda nisem imel pojma. Ob svojem prihodu v Beograd sem napisal za naše veroukarje lepo pozdravno pesem za nadškofa Bukatka in sicer v slovenščini: {| class="wikitable" |- ! Nadškofu za god (Gabrijelu Bukatku v Beogradu 21.IX.1977 za njegov cenjeni god; čestitali mladi s Karaburme) |- | <poem> »Pozdravljena Marija, Bog s teboj je, presrečna božja Mati boš postala!« Prinesel Gabrijel je to voščilo – devica višji volji se je vdala. Podobno vam prišlo je sporočilo, da za visoko službo ste izbrani; patron vaš Gabrijel vas je počastil in skupaj z njim nešteti nebeščani: »Pozdravljen škof, apostolov naslednik, ki Jezusovo nadaljuješ delo, z resnico hraniš svojo zvesto čredo, da bi po Bogu srce hrepenelo.« Tako nebesa voščijo vesela in hočejo ob strani zvesto stati bojevniku za vero, mir, pravico, in v stiskah vam obilno pomagati. Zato prišli smo tudi mi čestitat, želimo srečo vam za dan godovni; nebo vam daj še mnogo let veselih, dobrotno Bog vse želje vam izpolni! Ni lahko vaše apostolsko delo: ramena križ vam dvojni obtežuje; zato molitev naša naj podpira v življenju vas – težave olajšuje. </poem> |} Zanimivo, da je imel nadškof Bukatko veliko več smisla za uporabo jezika narodnih manjšin pri bogoslužju, tudi slovenščine, kot pa nekateri pravi Slovenci. Večini Slovencev tu na Jugu se je zdelo in se jim še sedaj zdi nekaj samo po sebi umevnega, da se v vsem prilagodijo večini – in nekateri verniki, ki so se sicer imeli za zavedne Slovence, so tudi svoj jezik popolnoma, da, čisto popolnoma pozabili. Jaz tega nikoli nisem mogel razumeti, čeprav sem med šolanjem na Hrvaškem skozi pet let rabil za posamezne izraze srbohrvaške besede, ker se nisem spomnil ustreznih slovenskih ali pa sem jih skozi študij čisto pozabil, ker se nisem srečeval dolgo časa z njimi. Rodom je bil Gabrijel Bukatko iz Slavonije od rusinskih staršev. Rusini, ki so pravzaprav Ukrajinci, pa na splošno – tudi v Vojvodini – zelo cenijo svoja izročila, najsibo jezik, ljudske običaje, pesmi, folkloro in vero. Nekoč smo mu v Križevcih zapeli pesem največjega ukrajinskega pesnika Tarasa Ščevčenka: {| class="wikitable" |- ! <center> Мово рідна, слово рідне <ref>http://volkovicher.com/verbalni-formuli/movo-ridna-slovo-ridne-hto-vas-zabuvaye-toj-u-grudyah-ne-serdenko-tilki-kamin-maye-realizatsiya-invariantu/</ref> </center> ! <center>Drobne besede (slovenski prevod)</center> |- | <poem> Мово рідна, слово рідне, хто вас забуває, той у грудях не серденько – тільки камінь має </poem> | <poem> Rodne pesmi, domače besede, kdor na vas pozabi, tisti v prsih nima srca, ampak mrzel kamen. (Prevedel Janez Jelen) </poem> |} Drugo šolsko leto – 1960/61 – smo v Križevcih imeli nekaj grškokatoliških dijakov - Rusinov. Kot že njegova predhodnika Dionizij Njaradi (1874-1940) in Janko Šimrak (1942-1946), je želel tudi Bukatko (1950-1981) dobiti salezijance med rusinske grkokatolike, zato je upal, da bo kdo od teh mladih študentov postal salezijanec, kar se je izjalovilo kljub njegovi stalni skrbi in precejšnjemu številu kandidatov, ki so študirali skupaj z nami. Med dijaki je bil neki Peter, potem Pavel. Džuro Fejsa, ki je bil starejši poklic (*1934) in se je temu primerno težje učil – zlasti matematike pri sorazmerno strogemu Antonu Bajuku – pa je imel častno nalogo: v ukrajinščini povedati nekaj besed na pamet častivrednemu godovnjaku. Ta dobričina je bil pozneje župnik nekje v Sremu na grškokatoliški župniji. Medvojne bratomorne grozote so njegovo občutljivo srce tako obremenile, da je nenadoma še sorazmerno mlad umrl. Slovesno pa je tega 25. marca 1960 začel svoj govor: »Prevsjaščéni naš vladéko! Njéška…« <ref>Prevzvišeni naš škof! Danes…«</ref> Pa je ponovil dvakrat, trikrat »nješka« - in se je ustavilo. Njegov sonarodnjak Holovčuk iz Bosne, mislim da je bil Pavel, ki je bil zelo nadarjen in je menda že bil poprej časnikar, pa je pozneje začeto recitacijo dokončal začinjeno s črnim humorjem: {| class="wikitable" |- ! <center>Nješka</center> ! <center>Danes (slovenski prevod)</center> |- | <poem> Prevsjaščeni naš vladeko! Nješka, nješka, Džuro se smeška I po glavi češka Jer je tako teška! </poem> | <poem> Prevzvišeni naš škof! Danes, danes, Jure se smehlja In češe po glavi, Ker je tako težka (pesmica) (Prevedel Janez Jelen) </poem> |} Razume se, da je dobrosrčni in skromni Bukatko, ki so mu na Drugem vatikanskem koncilu zaradi lepe, negovane bele brade pravili kar „Barba bianca” tj. „Bela brada”, - zaradi čudovitega tenorja pa bi ga včasih imenovali tudi Benjamino Gigli (1890-1957) – bil zadovoljen tudi s tem nedokončanim voščilom v materinščini. Naj še omenim, da nam je vedno napravil križec na čelu ter nas blagoslovil, kadar smo se srečali na kakem hodniku – in to se nam je zdelo silno imenitno! V tistem času je imel težave z žolčem. Zelo se nam je priporočal v molitev, ko je šel na operacijo v Rim. Takrat to še ni bilo rutinsko ko danes, ampak je pomenil vsak tak poseg veliko tveganje! In je srečno prestal – ter kasneje postal tudi beograjski nadškof. Ko sem šel k vojakom v Pirot, me ni obiskal noben duhovnik. Ker je takrat Bukatko že postal beograjski nadškof, sem pisal kar njemu. Ni me sicer obiskal on, ampak je sporočil v Niš, in tako je nas vojake v Pirotu obiskal pobožni in skromni Franc Jamnik. === Nadškof Turk stran 75 === Obstajala pa je med beograjsko duhovščino osebnost, ki je imela že tradicionalno dobre odnose z „vzhodnjaki“ - a to je bil urednik mesečnika Blagovest Alojz Turk (1909-1987). On je odšel prostovoljno v diasporo takoj po novi maši (1934) v pomoč svetniškemu skopsko-prizrenskemu škofu Janezu Gnidovcu (1873-1939; škof od 1924) – in ne kot midva s Stankom, ki sva prosila za v misijone, pa so naju poslali v diasporo. Deloval je po raznih krajih Makedonije in 1952 postal generalni vikar za katoličane vzhodnega obreda-grkokatoličane. Pravili so, da je z makedonskimi pravoslavnimi krogi navezal zelo dobre stike. Časopis Blagovest je urejal od 1934−1941 in 1964-1987 ter bil – kot rečeno – v zelo dobrih odnosih s pravoslavnimi duhovniki in tudi s patriarhom Germanom (1899-1990; patriarh od 1958), ki je bil sploh naklonjen Slovencem. Na praznik sv. Jožefa Delavca, 1. maja 1982, je prišel maševat na Karaburmo novi nadškof Alojz Turk. Ob njegovem prihodu ga je naša mladina takole pozdravila: {| class="wikitable" |- ! Non recuso laborem… (Ne branim se dela – njegovo škofovsko geslo) |- | <poem> Ko prvič prihajate v našo župnijo Kot novi naslednik apostolov svetih, Vse naše misli v nebesa hitijo In srca so polna želj vnetih. Slovenija sončna vas je rodila, Ljubezni do duš vas je mati učila, A božja Previdnost na jug vas poslala, Med brate trpeče vodila. Sedaj ste nadškof in dušni pastir, Naš vodja, učitelj in oče; Povsod zdaj prinašajte Kristusov mir, Nadvse pa ljubezni, dobrote! Vaš grb je glasilo današnjega dne, Saj: NON RECUSO LABOREM Pomeni: »Gospod Bog, storil bom vse, Kar vem, da moram in morem. Cerkev svetega Petra blesti Na vašem se grbu prekrasno – Kristusa Kralja cerkev stoji V sredi in kaže pot jasno: K Jezusu vaše misli hite In k Materi dobri njegovi: Njuna nam srca vso srečo dele – Tu temelj je pravi prenovi. Enotnost kristjanov vam prva je skrb – To Kristusa želja je glavna; Vse to izraža bogati vaš grb: To pot je najbolj zveličavna. Izročamo srčno pozdrav vam goreč: Slovenci, Hrvatje in Srbi – In drugi vsi: sreče vam mnogo želeč – Zaupani vaši smo skrbi. Naj sveti vam Jožef bo Delavec vzor, Kot bil je v duhovniški službi: In z vami še nas naj pripelje tja gor, K presrečni, izvoljeni družbi. Izročam sedaj vam ta šopek duhteč Iz nageljnov in rožmarina: Ljubezni vam naše naj znak bo goreč In našega tudi spomina. Bog živi med nami še mnogo vas let In vodi po sreče vas poti; Nekoč pa vas sprejme naj Jožef presvet V nebeški, neskončni krasoti. (Deklamirala Francka Gril) </poem> |} === »Romanje« na Oplenac stran 77 === Med svojim službovanjem v Beogradu – kakor tudi pozneje v Mužlji, sem večkrat obiskal znamenito cerkev na Oplencu pri Topoli, kjer so pokopani srbski kralji Karađorđevići. Pozneje je ekumenske romarje večkrat pripeljal odličen organizator in naš prijatelj in dobrotnik, salezijanec Sandi Osojnik, ki je rad privzel na avtobus kakega od nas, da je povedal kako zanimivost in posebnost teh krajev. Tukaj pa prinašam poročilo, kako so naši ljudje doživeli obisk te znamenitosti. :Za dan 6. septembra je bil pri nas napovedan kot gost popotnik g. Jože Kunstelj, župnik cerkve Srca Jezusovega v Repnjah. Imenovani opravlja tu tudi službo hišnega samostanskega duhovnika. Njegovo potovanje v Beograd je bilo vrnitev iz Vrbovskega na Hvaru, kjer je bil na letnem dopustu. Po 9-urni vožnji z vlakom Bar–Beograd je prispel v Beograd ob devetnajstih. Na kolodvoru sta ga pričakali s. Herma Jurkovič in s. Leonila Stopić. V provincialni hiši je še isti večer maševal. Drugi dan zjutraj ob tri četrt na šest je bilo somaševanje: g. Jože Kunstelj in g. Janez Jelen, ki deluje kot kaplan na Karaburmi in je obenem naš hišni duhovnik. Ker se je pokazala lepa priložnost za izlet, je g. Jelen še isti dan odpeljal našega gosta na znameniti Oplenac, ki leži v predelu Šumadije. S s. Lucijo Miklič, ki je bila te dni pri nas, sva se mu na prijazno povabilo radi pridružili. Po vožnji, ki je trajala uro in pol, smo obstali pred impozantno pravoslavno cerkvijo na Oplencu. Razdeljena je v zgornji in spodnji del. Vsi zidovi v njej so bogato dekorirani z mozaikom, ki je zmes stekla, porcelana in 14-karatnega zlata. V njem so prikazane freske 60 srbskih cerkva iz različnih obdobij zgodovine, največ iz časa od 13. Do 17. veka. Cela ekipa slikarjev je obšla mnogo srbskih samostanov in v njih kopirala freske. Po teh kopijah so bili potem izdelani kartoni za mozaik. Kartone je bilo treba nato prilagoditi velikosti in obliki zidnih površin cerkve na Oplencu. Tudi sama tehnika mozaika je zahtevala drugi način dela. Zaradi teh in drugih sprememb, ki so se jim morali podvreči slikarji, je nastala v cerkvi na Oplencu nova originalno zamišljena likovna celina. Niso pa dekorirani le zidovi cerkve. Tudi kapitlji stebrov so bogato okrašeni najprej z marmornatimi reliefi, a iz ozadja se svetlikajo kockice zlatega mozaika. Nadalje smo videli v cerkvi na Oplencu freske, kipe in portrete, ki predstavljajo mnoge prizore iz evangelija kakor tudi srbske vladarje od 13. stoletja dalje. Ko smo se spustili po stopnicah v spodnji del cerkve, smo se znašli v kripti, v kateri so v marmornatih tleh razporejeni grobovi vladarjev dinastija Karađorđevićev. Tudi kripta je vsa obložena z mozaikom. Ob vhodu vanjo so prikazani angeli varuhi in velika kompozicija dogodkov iz življenja svetega Sava. Vsa dekoracija v kripti spominja na umetnost srednjega veka. Po dvournem razgledovanju smo polni najlepših vtisov zapustili Oplenac, da smo mogli obiskati in pogledati še cerkev svetega Antona v Beogradu, delo velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Sestra Mamerta je tudi pripovedovala, kako hudo je bilo na koncu vojne, ko so bombe padale – ena tudi na njihovo hišo v Vojvode Milenka 48 in je prebila vhod. Zadelali so ga nekako z omaro in takrat so prihajali ruski osvoboditelji. Eden je hotel brezuspešno vdreti noter in vpil: „Открой, открой дверь! Будь то девушка или старушка – все одно“ »Ali deklica ali starka, vseeno!« Sestre so goreče molile v kapelici in osvoboditeljska nevarnost je šla mimo. Sestra Mamerta in šolske setre, pa tudi druge - so bile za nas in vse tamkajšnje ljudi kot skrbne mamice, ki so v Kristusovem duhu služile ljudem. One so pred vojno imele zavod za dekleta, ki so prihajale v glavno mesto države iskat delo, da se niso izgubile na ulici. Pri koncu vojne so zavezniki Beograd večkrat bombardirali. 24. maja 1944 so bombardirali tudi okolico cerkve Blažene Device Marije na Neimaru. Takrat je bilo ubitih več civilov, drugi so pa ostali ujeti pod ruševinami. Izredno se je takrat izkazal redovnik asumpcionist Franc Kerec iz te cerkve. Hodil je okrog in jih izkopaval. Bil je tak heroj, da je po vojni od nove oblasti dobil odlikovanje. Kot sem že omenil, smo bili duhovno zelo povezani s šolskimi sestrami. Sestra Digna, predstojnica Marijinih sester na Karaburmi, je bila, bolna – pa je le dočakala visoko starost po njenih lastnih besedah: »Stokavci so tega sveta prebivavci!« Pripovedovala je, kako je Vida Tomšičeva 1948 pregnala vse redovnice iz bolnic in samostanov – pa so morale sleči redovne obleke. Zavetje so našle v Srbiji in Črni gori. Ko je pa bila njena mati hudo bolna, je prosila ravno Marijine sestre, naj jo negujejo – in spravljive, kot so, so jo! Kakšno pričevanje prave krščanske ljubezni – na drugi strani pa farizejska zagrizenost zoper vero. Kot je bila naša družina tesno povezano s sestro Hedviko, ki smo jo otroci klicali »teta Hedvika«, tako smo bili salezijanci v Beogradu povezani z »belimi angeli« - kot so redovnicam pravili Srbi – posebej pa še križaricami in usmiljenkami; kot sem omenil, pa še posebej s šolskimi sestrami, h katerim sem tudi jaz nekaj let hodil vsak dan zgodaj zjutraj maševat. Naj jih Bog blagoslovi in jim da še veliko tako velikodušnih, nesebičnih in pobožnih poklicev, kot so bile one! Omenjena sestra Lucija Miklič je nekaj časa skrbno, požrtvovalno in vestno gospodinjila tudi pri svetem Jožefu Delavcu na Karaburmi. Doma je bila iz Mirne peči na Dolenjskem. Navadno se je šalila: »Poleti je Mirna peč, pozimi pa Hud prepir« - , ko se otroci zgnetejo na peč, da bi se pozimi ogreli. Poleti je peč pač prazna, pa je - MIRNA. ===Domovina, ti si zdravje 78 === Ivan Cankar je napisal črtico: »Domovina, ti si kakor zdravje.« Jaz bi pa iz svojih izkušenj lahko vzkliknil enako, le da bi izpustil besedico 'kakor': »Domovina, ti si zdravje.« 17. novembra 2000 sem imel prometno nesrečo v Sefkerinu blizu Pančeva. Zgodilo se je tako, da me je – bilo je že ponoči – zadel neki starejši možakar z avtomobilom, ker je baje – po njegovih besedah – zaspal. Tega seveda ni povedal miličnikom. Takoj so me odpeljali v bolnišnico v Pančevo z rešilcem. Poklical jih je z mobijem, ki ga je neki fant – za čudo, že leta 2000! – imel pri sebi in ni bilo treba iskati telefona v vasi, ki je bila kaka dva kilometra oddaljena. Na poti so me spremljali trije mladi fantje: Žolti, ki je tudi bil poškodovan po obrazu, in je sedaj factotum v internatu Emavs, obenem pa pomaga na škofiji; brat duhovnika Zolija Ernő, ki je sedaj veroučitelj v osnovni šoli; pa še neki avtoštopar, ki smo ga gredoč pobrali. Onadva sta me spremljala, da bi mi pokazala pot do Ivanova, kraja blizu Pančeva, kjer so imeli žegnanje in bi jaz bil slovesni pridigar. Pač zato, da ponoči ne bi taval in iskal poti. Avtoštopar ni bil nič poškodovan in je takoj odšel, onadva sta ostala pri avtomobilu, mene pa so peljali na zračni blazini, tako da strtega desnega kolena nisem niti čutil. To se je hudo spremenilo, ko so me sneli iz avta. Začutil sem grozne bolečine. Nastala pa je težava – kdo bo to plačal! Zato so sredi noči klicali naša duhovnika Stanka in Stojana v Mužljo, da sta se takoj osebno pripeljala kakih osemdeset kilometrov daleč. Šele ko je bolnica dobila jamstvo, da bo moje zdravljenje plačano, so me sprejeli na oddelek. Res ni bilo veliko – za skoraj mesec dni okrog 300 mark. Če bi bili humani kot niso bili, bi me brezpogojno sprejeli – pa tedaj še ni bilo pogodbe o zavarovanju med Slovenijo in Srbijo. Najprej so mi zašili jezik, ki sem si ga pregriznil ob trku; nato pa so operirali koleno in zvezali strto ploščico z neko žico. Tam sem ležal kot hlod in sem mislil, da ne bom mogel nikoli več hoditi, saj so mi nogo tudi dali v gips. Ni bilo nikakršnih vaj, in tako je telo vedno bolj hiralo. Ne bom omenjal malomarnosti in površnosti, s katero so nekateri delali – saj so me pustili tudi po uro čakati zunaj na mrazu, ko so me vozili na rentgen, ali pa so me hoteli kar brez odeje poslati nazaj v Zrenjanin v njihovem rešilcu. Gotovo bi bil zmrznil v hladnem avtomobilu, če bi mi potem le ne dali odeje ob jamstvu, da jo bomo vrnili bolnici. Skratka: nismo imeli nobenih zvez z bolnico. To, da smo prej prinašali tja precej zdravil, so že davnaj pozabili. Hodil me je sicer vadit neki terapevt-zdravnik, vendar se kosti še niso bile dovolj zarastle, ampak samo prividno, kot so ugotovili pozneje v Topolšici. Zato me je noga tako dolgo bolela. Končno so me poslali v Slovenijo. Peljal me je gospod Jože Hafner, ki je bil župnik pri BDM v Beogradu, in je gredoč ponoči obiskoval še svoje sorodnike po nekih hribih, ki jih polovico ni bilo doma. V Sloveniji pa presenečenje za presenečenjem. Najprej pri mojem osebnem zdravniku Boštjanu Hostniku, ki je za bolečo nogo predpisal hlajenje. Samo malo leda, pa se je bolečina – ki me je prej mučila dneve in dneve – kaj hitro umirila. Tam doli se pa tega nihče ni spomnil. Potem so me odpeljali v toplice Topolšica. Dobil sem dva tedna, a so mi podaljšali na tri. V toplicah so mi svetovali, naj prosim še za četrti teden. Res sem poklical in javila se je neka zdravnica, ki je bila res dobrega srca. Ko je slišala mojo prošnjo, je takoj dejala: »Kako vendar, da ste našli ravno mene, ki sem tako dobrosrčna. Četrti teden damo le za otroke – toda vi ga boste dobili.« Kaj naj še dodam! Bil sem ji neizmerno hvaležen, saj mi je tista terapija veliko pomenila in me okrepila. V znamenje hvaležnosti sem napisal v knjigo vtisov izvirno pesem – črkostih. {| class="wikitable" |- ! TOPLICE TOPOLŠICA (akrostih 20. II. 2001) |- | <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> |} Takrat v Topolšici smo imeli časa na pretek. Res je sicer, da so nas zaposlili s terapijami in sicer zelo resno. Neka maserka je hodila vsako jutro zgodaj zjutraj masirat in to z Dobrne! Pa je rame in vrat dobro uredila ne le meni, ampak tudi drugim. Bili pa so tam tudi vojaki na civilnem služenju vojaškega roka. To so bili pridni fantje, ki so vsestransko pomagali, saj je bil tam tudi center za bolne od skleroze multiplex. Za njihove mlade sile pa ni bilo vedno zadosti dela, pa so se dolgočasili in pogovarjali, ter s tem seveda motili osebje. Pa je bil načelnik odločen in je dal v sobano napis: »Kdor nima kaj delati, naj tega ne počne tukaj!« In je menda pomagalo. Včasih so me prišli obiskat tudi bratje in sestre, saj Topolšica ni daleč od moje rojstne vasi Šentilja. Nekatere so ob nedeljah vozili tudi k maši – jaz pa se za to še nisem čutil sposobnega in sem maševal kar v sobi. Da nisem imel družbe, ki bi me pri zbrani molitvi lahko ovirala, mi je ekonom Blaž Cuderman rad doplačal razliko in tako sem se res lahko v miru pogovarjal z ljubim Bogom. V tistem času so hoteli v slovenske šole uvesti tako imenovani »kondomat«, kjer bi šolarji lahko kupovali kondome-zaščitna sredstva kot drugje kavo, čaj ali čokolado. Temu se je odločno uprl naš salezijanski župnik v Radencih Peter Ivančič, in so ga v njegovi skrbi za mlade starši čvrsto podprli. Po časopisih so proti njemu zagnali hudo gonjo, in vanjo vpletli tudi škofa Vekoslava Grmiča, ki je menil, da se tako ne govori. Verjetno on, ki je bil bolj liberalno usmerjen, v preprečevanju spočetja in prezgodnjem spolnem udejstvovanju ni videl ne greha ne česa napačnega, saj je javno okregal našega korajžnega župnika prek časopisov: „Tako se ne govori!“ Ali pa naj en dušni pastir podpira grešno početje mladih in njihovih učiteljev? V tem primeru je večina dala prav župniku. Te zadeve sem lahko spremljal prek poročil, saj je bil v vsaki sobi televizor. Čeprav gonja ni jenjala, so morali „napredni“ kondomatarji le popustiti. Posledica pa je bila, da so kondomate le umaknili. Moj spev nikjer ni bil objavljen; z njim nisem imel namena nikogar žaliti, ampak le hudomušno namigniti, da je spolni odnos in sploh človeški odnos nekaj več, kot pa popiti koka-kolo, pojesti piškot ali pokaditi cigareto. Pri umetnem preprečevanju spočetja pa partnerja iščeta le užitek, izogniti pa se hočeta obveznosti sprejemanja in vzgajanja otrok, kar je podobna pregreha pri vseh tovrstnih stranpotih. V zvezi s tem sem torej napisal črkostih: {| class="wikitable" |- ! Kondomata nikar! (sonet-akrostih 2001) |- | <poem> Ko liberalci v parlamentu so sedeli, »Osrečiti« slovenske mladce so hoteli. Ne dajo računalnika jim – avtomata, Dovlečejo nesnago tujo – kondomata. O, zdaj obeta Kranjcem se prihodnost zlata: Moralo bo krojil napuh vam birokrata! A kadar zataji hudičeva naprava – Takoj odprta bližnjica je pač do – splava. Al' pravijo otrokom skrbni oče, mati: »Narava grehu zna se kruto maščevati. Prešernež hoče razbrzdano v greh bezljati. Ko všeč nam bo, kar v vesti božji glas nam pravi – Ah, treba odgovornost v mladi nam državi – Razvijali se bomo res v svobodi pravi.« </poem> |} === Dolgotrajno okrevanje 81 === Po toplicah so me sprejeli na Rakovniku v oskrbo. Tam pa novo presenečenje: iz Soče je vsak dan pome prišel taksi, ki me je tudi pripeljal nazaj. Tako lahko rečem, da je bilo zdravljenje res temeljito in učinkovito. Napisal sem članek za revijo Zdravje, kjer sem vse to opisal. Ne spomnim se, ali sem ga tudi odposlal. Natisnjenega nisem videl nikoli. Naslov članka pa je bil: »Domovina, ti si kakor zdravje!« Kako ne bi bil navdušen: takšna skrb in strokovnost v Sloveniji, ki je v tistih časih manjkala – vsaj pri nekaterih – v Srbiji. Ali nisem nekje prej omenil, da so jo, zaradi takratne zgrešene politike vodilnih, zadele sankcije in embargo. V Pančevem so mi nekatere dobre sestre dejale: »Vidite, saj smo nekatere dobre. Nismo vse take kot tista in tista.« In to je bilo res. Ko so me sredi noči pripeljali v Pančevem v bolniško sobo, so tam prav vsi kadili, da je bilo zadušljivo. Prosil sem jih, naj ne kadijo, pa so se mi posmehovali: »Če ti ni všeč, pa pojdi v drugo sobo.« - ko se nisem sploh mogel premikati. Tisti pa, ki je bil sicer res najbolj strasten kadilec, pa mi je v resnici največkrat pomagal, kolikor je mogel. Povsod se najdejo dobri ljudje. Po operaciji smo bili v šok-sobi samo trije in tam mislim, da ni bilo kajenja. Eden je bil miroljuben, drugi pa pretepač. Bil pa je silno močan. Ko se je vračal nekje iz polja, si je zlomil nogo. In s tako zlomljeno nogo se je pripeljal z motorjem do kraja, da so mu nudili prvo pomoč. Kraj je bil nekje blizu Pančeva – mislim, da Kovačica. Njegov oče je bil Srb, mati Slovakinja, on pa je bil fanatičen pristaš Arkana, s katerim je bil skupaj v vojski in njenem etničnem čiščenju. Groza me je prevzemala, ko sem moral poslušati njegove vojaške in ljubezenske dogodivščine. Ni pa poznal nobenega heca in me je – kljub temu, da je bil sam skoraj nepokreten – dvakrat hotel pretepsti. Prvič sem ga nekako sam umiril, drugič sem se pa na nagovarjanje sester pritožil pri zdravniku. Verjetno mu je zagrozil z odpustom, kajti pozneje me je pustil pri miru. Toda tudi on je bil samo bolnik, in je revež opolnoči prosil za kako sredstvo za lajšanje bolečin. Sestre so bile daleč, zvonca ni bilo nobenega v stari bolnici iz časa Marije Terezije, bolečine pa vedno hujše. Začel je klicati: »Sestra, sestra!« Pa ni bilo nobenega odziva. Tedaj v nesreči smo se pa združili, in vsi složno začeli klicati sestro. Tako vpitje pa so le slišale, in ni pritekla le ena, ampak kar štiri – in ravno proti meni, ki sem menda najbolj kričal. »Kaj tako vpiješ, kaj ti je treba?« »Ne meni, ampak našega kolega zelo boli noga in ne more spati.« No, sedaj je dobil, kar je iskal. »Bumf!« mu je udarila iglo v bedro, da je kar zastokal. »Sedaj ne vem, kje me bolj boli: ali tam, kjer je bil zlom, ali tam, kjer me je zbodla z iglo.« No, počasi je le začelo delovati in je revež končno zaspal. Velika tolažba so mi bili obiski duhovnikov. Pančevski župnik Mihály Erős mi je omogočil prejem zakramentov. Dobil sem tudi vino in hostije, da sem lahko v takem obupnem stanju vsaj maševal. Obiskala me je celo večkrat sestrična Pavla iz Beograda, ki mi je vedno kaj prinesla. Prišli so me obiskat tudi farani iz Mužlje, med njimi Aranka Palatinus , Terezika Szabó, pokojna Irén Gera, in še nekateri drugi. To mi je bilo res v veliko tolažbo in spodbudo. Prišla pa je tudi iz Pančeva gospa Mimica, Slovenka, ki je nekdaj delala v tej bolnici in je vedno prinesla pravo sonce v tisto žalostno staro stavbo in me skoraj vsak dan obiskala. Ona je požrtvovalno obiskovala tudi druge bolnike. Zaradi stresa po nesreči sem skoraj vsak dan jokal. Nič nisem mogel za to: kar samo je prišlo. Tisti jok je prenehal šele nekaj mesecev po nesreči, ko sem že bil na okrevanju v Topolšici. Pa me je ona nekoč vprašala, kako se imam. Ne vem, kaj da sem odgovoril, najbrže da se ne počutim dobro. Pa mi je dala modra Mimica moder nasvet: »Kadar te vprašajo, kako se imaš, vedno reči, da se imaš dobro. Takrat te ne bodo nič več spraševali in bodo od nevoščljivosti popokali, da je kdo na svetu, ki mu je dobro.«   === Blagoslov hiš 82 === Čeprav so o blagoslovu hiš mnenja deljena, je tukaj na Jugu nekaj samo po sebi umevnega, da duhovniki vsako leto obiščejo vernike in blagoslovijo hišo ali stanovanje. Ta blagoslov ne gre le hiši, ampak predvsem njenim prebivalcem. Pravoslavni imajo tak podoben obisk kar trikrat letno: o Božiču, o Veliki noči in ob krstni slavi. Zato smo lahko tudi pod komunizmom brez težav obiskovali katerekoli družine, češ da blagoslavljamo hišo. Ta blagoslov prinaša veliko dobrega: #Duhovnik lahko tako najde razlog, da obišče vse svoje farane in spozna njih in njihove potrebe. Navada je, da mu ljudje kaj malega darujejo »za kavo«, kar je v tistih težkih razmerah bila velika pomoč. #Možno se je dogovarjati glede delitve zakramentov. V hiši so morebiti nekrščeni otroci, mladi morda niso bili pri obhajilu ali birmi, zaročenci pa bi morebiti radi uredili cerkveno poroko. Tukaj je prilika, da se poučijo o veri in morali tudi tisti, ki sicer ne hodijo v cerkev in bi ne slišali verskega pouka. #Največjo korist pa imajo od takega obiska bolniki. Oni ne morejo v cerkev, čeprav bi mnogi od njih želeli k maši. Ne morejo k zakramentom, ker jih nima kdo peljati ali pa jih noče. Kot bolni imajo tudi to prednost, da lahko prejemajo zakramente tudi v neurejenih razmerah. Bolnik pravzaprav tako ne more grešiti. Če pa potrpežljivo prenaša bolezen in ni siten in prezahteven do svojih domačih, potem mu je ta čas preizkušnje celo v veliko duhovno korist. #Glede gorečnosti za obiskovanje družin so nam dali zgled ravno pravoslavci. Neki mladi duhovnik mi je pravil, da jim je patriarh German naročil, naj hodijo vprašat v vsako stanovanje, ali hoče kdo »svetiti vodico«. Res so se napotili, tudi po zapuščenih predmestjih. Mislim da je bilo nekje na Petlovem brdu v Beogradu. Ta duhovnik je šel od vrat do vrat. Pri nekih vratih je stopil ven nek oficir. Ko je videl duhovnika in slišal njegovo željo, ga je pljunil v obraz. Duhovnik pa se ni dal zmesti: obrisal je pljunek, odpustil brezvercu in mirno nadaljeval delo. V zvezi z blagoslovom hiš sem tudi jaz doživel marsikaj zanimivega. Leta 1976 sem blagoslovil hišo v Kotežu pri družini Szél: mož je bil katoličan, žena pa pravoslavka – pravzaprav pa brezverka, iz partizanske hiše. Naslednje leto pozimi se je ob obisku mož izgovarjal, da ne sme dati hiše zopet blagosloviti, kajti žena ne želi blagoslova od katoliškega duhovnika. In res ni bilo blagoslova. Istega leta sta za prvi maj odpotovala na oddih nekam v Slavonijo. V gozdu, kjer sta navadno šotorila, je bila na novo postavljena železna štanga- zadosti močna ovira in neoznačena, da je nista opazila v jutranjem mraku. Z vso silo in brzino sta se torej vanjo zaletela – in ostala na mestu mrtva. Njuno hčerko-edinko je torej morala prevzeti stara mama, ki je bivala na naši Stari Karaburmi. Da je treba spoštovati Boga in verske običaje, kakor tudi nedejski počitek in udeležbo pri sveti maši, so mi nekaj let pozneje pripovedovali in potrjevali z naslednjo zgodbo v Mokronogu, ko sem hodil župniku Jožetu Zrimu pol leta pomagat. Neki mladenič se je med velikonočno procesijo nalašč vozil okrog z motorjem, samo da je motil slovesnost. Čeprav je bil sicer dober šofer, se je na ovinku tako nesrečno na očigled vseh zaletel v neko sicer mlado drevo, ki se je na očivid vseh naenkrat podrlo nanj, tako da je bil na mestu mrtev. V isti fari je prav tako neki mlad fant, ki se je hotel pokazati zavednega brezbožnika, javno na Veliki petek jedel meso: »Takole pa se Bog draži!« Bogu pa izgleda, da ni bilo do šale in da je izzivanje resno vzel: fantu je postalo slabo in preden so ga mogli pripeljati v bolnico, je v hudih bolečinah izdihnil.   === Obisk bolnikov 83 === Kot sem omenil, je mogoče pri blagoslovu hiš obenem priti v stik z najbolj ranljivimi skupinami vernikov, a to so bolniki, posebno tisti, ki so vezani na posteljo. Ko je v moji rani mladosti naša dobra soseda Obrezela morala na stara leta iti v dom, smo se pohujševali; pa sem jo večkrat obiskal na Herberštajnu, kjer je bil takrat dom onemoglih – pa to ni bila nikaršna sirotišnica, ampak imenitno urejeno bivališče, ki so ga pozneje uredili za srečanja visoke družbe. Kmalu sem se prepričal, da je za nekatere dom veliko boljša rešitev, ko pa da bi bili doma, kjer jim ne morejo ali nočejo ustrezno postreči. Ko sem hodil na Rudnik poučevat verouk tri leta pred novo mašo kot bogoslovec, je dejal župnik Franc Štuhec, da nekaterim zakrknjenim grešnikom odreče cerkveni pogreb, ker celo pred smrtjo nočejo prejeti zakramentov. Jaz sem si tedaj mislil, da bo moje delovanje bolj vztrajno, zlasti glede obiskovanja bolnikov, in da jih bom tako dolgo obiskoval, da bodo vsi prejeli zakramente. Nisem si mogel predstavljati, da je to bolj trd oreh, kot pa sem si mislil nekdaj; hudi duh namreč dobro ve, da se bliža človeku konec zemeljskega življenja pa napne vse sile, da bi preprečil njegovo spreobrnitev. Pri tem mu včasih pomagajo tudi domači, ki ne pokličejo duhovnika k bolniku, ali pa preprečijo njegov prihod v praznoverju, češ da bo bolnik zato umrl. Človek je seveda svoboden pri odločitvah: veliko pa pomaga prijazen pristop, ponižnost in molitev. V Cerknici je bilo moje prvo kaplansko mesto. Previdevanje se mi to nekajkrat ni posrečilo, in sem si to zelo gnal k srcu – ker je bila vmes tudi moja opustitev ali odlgaanje. Večkrat pa se je posrečilo celo tam, kjer ni bilo upanja, da se je bolnik spravil z Bogom. Prav pri odhodu iz Cerknice v Beograd sem imel glede tega sitnosti, ker sem nekega ponesrečenca v prometni nesreči mazilil. Skoraj vse bolnike pa se mi je posrečilo pripravita na odhod na drugi svet med kaplanovanjem na Bučki. Glavno odgovornost sem imel za to faro, ki je sicer velika po površini, štela je pa takrat malo manj kot 600 prebivalcev. Za čuda, da so v tej fari, ki je v stari Avstriji veljala za liberalno, stari in mladi zelo lepo hodili k mašam ob osmih in desetih: skoraj vedno je bila cerkev polna. Jaz sem se pa tudi trudil, da jim vedno najdem kako zanimivo zgodbo in da razložim temeljito kako versko ali nravno resnico – in kako so poslušali fantje, ki so se zbirali na koru, poleg pevcev, ki jih je vodila neutrudna in vse pesmi poznavajoča Mimi. Ko sem prišel 1975 v Beograd, v na novoustanovljeno župnijo, sem takoj opazil, da prihajajo le prijavljat pogrebe – in kar vsi po vrsti so umrli neprevideni. Zato sem krenil na blagoslov hiš po mestu Beogradu, pa tudi prek Donave, ker smo tudi to področje duhovno oskrbovali: po Borči, pa tudi po okoliških naseljih, ki jih je kar precej: Krnjača, Vrbovski, Jabučki rit, Glogonjski rit, Ovča. V Krnjači sem se srečal s starim pravoslavnim duhovnikom, ki je podobno križaril po teh vaseh, kjer je takrat bilo mnogo nekrščenih – in jih je krščeval kar doma. Ker tam ni bilo cerkve, je svojo hišo preuredil v Krnjači v cerkvico – ki še danes stoji. Oblasti so mu zagrozile, da bodo »na črno preurejeno cerkev« podrle – pa je dejal: »Če boste to storili, bodo v tujini za vašo nestrpnost takoj zvedeli« - pa cerkve niso podrli. V Borči – kjer je bilo žegnanje za Povišanje svetega križa 14. septembra, smo si bili dobri tudi s pravoslavnim popom Perom, ki je bil sicer Rus po rodu. Za praznike smo se medsebojno obiskovali. Ta goreči duhovnik je dejal, da tudi on obiskuje bolnike – vendar se jih boji opomniti na prejem zakramentov, da se ne bi prestrašili. Jaz sem mu dejal, da jim jaz to ob prvi priliki omenim, in da večinoma sprejmejo povabilo. Večkrat se domači bolj bojijo poklicati duhovnika, kot pa sam prizadeti bolnik in sicer v vraževernem strahu, da bo, če bo prišel duhovnik, bolnik umrl. Jezus pa ne prinaša smrti, ampak zdravje in življenje, večno življenje. To vraževerno krivo vero pa lahko odpravi goreč duhovnik le s tem, da redno obiskuje vse bolnike. Takrat se družina in drugi prepričajo, da Jezus ne prinaša smrti, ampak prav nasprotno; kjer pa duhovnik obisuje le bolnike, ki so že na koncu, navadno takemu obisku res sledi smrt. Ko sem prišel ves goreč v Srbijo, so v Borči prosili za krst: mati pravoslavka, oče katoličan. Po pretirani tedanji slovenski pokoncilski praksi sem tudi jaz zahteval temeljito pripravo (pa so bili sicer dobri verniki). Pa mi pravi oče Pero čez kak mesec priprave: »Kaj tako komplicirate – dajte vendar krstiti tega otroka; drugače ga bom jaz!« Na njegovo besedo nisem več zavlačeval. Pravili pa so, da je v tistem pokoncilskem času na splošno v Sloveniji, posebej pa še v Ljubljani, vladala taka strogost pri delitvi krsta, da so nekateri katoličani nosili svoje dojenčke krščevat v pravoslavno cerkev. Na splošno je dal glede delitve svetih zakramentov odlične in trajno veljavne smernice že sicer zahtevni, učeni renesančni mož, vendar blagi in razumevajoči cerkveni učitelj sveti Frančišek Saleški: »Zakramenti so bolje spravljeni v rokah tistih, ki jih delijo široko, kot tistih, ki jih delijo ozko!« O tem sem se pozneje sam prepričal, tudi glede obhajanja civilno poročenih – če le pokažejo malo dobre volje, da bodo živeli kot brat in sestra, ali pa če jih muči kaka resna bolezen ali starost. Nekateri od njih so pa dejali, da tako živijo vsaj že eno desetletje. Podobno sem ravnal tudi po prihodu v Mužljo. Slišal sem, da je neki Mužljanec hudo bolan v bolnišnici. Bilo je 29. novembra 1984, ko je bil državni praznik. Šel sem ga obiskat s kolesom, pa mi je dol padla veriga na sredi pota. Nisem razumel tihega opomina, in sem nadaljeval do kirurgije. Takrat pa na oddelku naenkrat preplah – in so poklicali celo miličnika. Pozneje sem zvedel, da tam dela zagrizena brezbožnica, ki ne mara duhovnikov – in je ona poklicala policijo. Šel sem z njim v sprejemnico, kjer mi je dejal, da je moral priti, ker so ga poklicali. Vprašal me je, kaj je bilo. Povedal sem, da sem slišal, da na tem oddelku leži hudo bolan neki naš zelo goreč vernik (to sem si izmislil, menda je bil celo v partiji), pa sem ga obiskal. Ta miličnik je bil zelo razumevajoč in me je vprašal, če že znam kaj madžarsko. Dejal sem mu, da zelo malo, še manj pa razumem. »Tudi moja žena je Madžarica. Kajne, da je madžarščina težek jezik.« Seveda sem mu pritrdil. Poslovil se je z navodilom, naj bom pri obiskih bolnikov zelo obziren in zelo previden, kar sem mu rad obljubil. Sicer pa v tistih časih osebje in zdravniki niso imeli ničesar zoper duhovnike, in se je dalo vsaj nekaj narediti v tem pogledu. Nekoč drugič sem obiskal nekega nezavestnega bolnika na oddelku v baraki, ki so mu pravili »Nervno«. Nisem mogel drugega, ko da sem ga mazilil, in sem se hitro oddaljil iz bolnice. Po nekaj mesecih mi je pripovedoval moj pravoslavni kolega Anđelko, kaj se je dogajalo potem: »Ko sem prišel v bolnico, me vratar ni pustil naprej.« Oblečen sem bil v talar kot navadno. Pa sem vprašal: »Zakaj me ne pustite noter?« - »Zato, ker nepooblaščeno obiskujete bolnike. Pred kratkim ste bili pri enem takem bolniku, in ste nato odšli naglo iz bolnice.« »To pa že ne bo držalo; jaz hodim sedaj na obisk le k svoji ženi, ki leži na nekem drugem oddelku. Ne obiskujem drugih bolnikov v bolnici.« Tako je bilo. Nisem imel konkurence pri obiskovanju bolnikov v bolnici med pravoslavnimi, pa tudi ne med katoliškimi kolegi. A bi bilo dobro. Seveda so se razmere precej popravile po demokratičnih spremembah, najprej že 1989, nato pa 2000. V Bački je več katoličanov in tam duhovnk na splošno ima neomejen dostop do vernikov. Korona je pa te obiske zacementirala. Čeprav je glavna nevarnost vsaj zaenkrat minila, velja marsikod prepoved obiskov za vse, tudi za duhovnika, v bolnicah še danes. To dejstvo je žalostno, saj pušča vse, ne le kovid-bolnike, v osamljenosti, ko bi bili dobre in tolažilne besede, pa tudi duhovne tolažbe po molitvi in zakramentih, najbolj potrebni. Ko sem tako hodil na obiske, sem 1985 opazil na stavbi stare ginekologije v Zrenjaninu, v kletnem delu, papir z napisom: »Sveštenim licima zabranjen pristup.« (Duhovniškim osebam prepovedan vstop). Jaz sem si to prepoved razlagal takole, češ da seveda velja za partijce, ker jo je sklenila partija. Jaz pa nisem njihov član, zato zame ne velja. In sem po možnosti nadaljeval z obiski bolnikov, kar jim je prineslo veliko duhovnega veselja in tolažbe, marsikomu je pa Jezus tudi zdravje okrepil. === Na Rudniku stran 85 === Rudnik pri Ljubljani je bil župnija, kamor sem hodil za časa bogoslovja skozi tri leta poučevat verouk. Takrat je župnikoval Franc Štuhec, ki je bil prej urednik salezijanskih »Knjižic« na Opčinah pri Trstu. Župnija je bila šele v nastanku in so bila cela področja, od koder otroci niso hodili niti k verouku niti k maši. Mislim, da je bil najbolj veren del na hribovitih Orlah, od koder so vsi otroci redno hodili k maši in verouku. Novo naselje – med starim Rudnikom v dolini in Rakovnikom – skorajda ni imelo zveze s cerkvijo – niti z Rudnikom niti z Rakovnikom. Štuhec je imel to zanimivo navado, da je velike ministrante (iz višjih razredov) postavil med mašo kot nekake statiste: bili so poleg oltarja, čeprav niso ministrirali – in so tako vendarle vsako nedeljo bili pri maši. Vedno jim je tudi kaj podaril, kako sladkarijo itd, da jih je malo navezal na cerkev. Imeli smo tudi namizni nogomet, ki so ga zlasti fantje radi igrali. Jaz sem hodil na Rudnik navadno z avtobusom, včasih pa tudi peš. S seboj sem nosil magnetofon oziroma filmčke, ki smo jih potem gledali – to so bili dia-filmine od eledici iz Turina, ki jih je sobrat Vinko Furlan prinašal iz Trsta. On jih je tudi razmnoževal – in jim dal po potrebi slovenske podnapise. Imel sem nižje razrede vključno s petim, kjer pa so bili že nekateri navihanci; drugače pa z njimi ni bilo težav. Verouk smo imeli ob sobotah in so sorazmerno redno prihajali. Razumljivo, da je višje razrede imel izkušani župnik, ki je organiziral tudi veliko romanj. Neko prvo postno nedeljo je vprašal gospod Štuhec otroke: »Zakaj je danes vijoličasta barva v cerkvi?« Pa je eden pogumno odgovoril: »Ker je dan žena«. (Bil je namreč osmi marec – slučajno tisto leto na prvo postno nedeljo. Seveda so se vsi zasmejali. Za časa njegovega župnikovanja je imel novo mašo tudi Tine Erklavc (Martin, r. 11.xi.1941 – Ljubljana-Rudnik, duhovniško posvečenje 29.vi.1970). Takrat je bila maša na prostem, pred župniščem, in vse skupaj velika slovesnost, a 1974 je bil kaplan v Dolenjskih Toplicah. Pri novomašnem slavju je pripovedoval, kako so ju oba z bratom hoteli strpati v zavod, kjer bi ju odtegnili krščanski vzgoji. Pred predatorji sta bežala tudi kar prek streh in sta uspešno pobegnila. Žal je Tine umrl še zelo mlad, ko je bil župnik nekje na Gorenjskem. Že njegov brat Franc (*1932, posvečen 1961) je bil duhovnik. Pozneje je bil župnik v Veliki dolini blizu hrvaške meje. Tam smo ga obiskali rudniški romarji. Pokazal je, kako je izoliral cerkev. Kakega pol metra so nad zemljo izolirali. spodaj so kamen samo fugirali in ne ometali. Tako bo ostalo stalno, da lahko vlaga gre ven. Kjer ponovno ometejo, vlaga pod ometom zopet gre gor in tako uničuje zid. Takrat smo bili gosti v gradu Mokrice. Kosilo je bilo zelo slovesno, vendar smo dolgo čakali in ljudje so se šalili, da so kuharji šli šele lovit kokoši. No, kosilo je trajalo dolgo, vendar je bilo odlično pripravljeno. Pozneje sem se z njim srečal kot kaplan v Škocjanu pri Novem mestu, kjer je bil župnik v Šentjerneju ter smo bili v isti – leskovški dekaniji. Bil je izredno goreč dušni pastir. Veliko je sam popravljal cerkve, zlasti podružnice. Pri tem ga je zadela kap in je nazadnje bil kanonik v novomeškem kapitlju. Kako je bil goreč, pove podatek, da je šel vsak prvi petek obiskat 87 bolnikov! Ko je bila priprava na birmo, so bili pri birmi tudi tisti otroci, ki so hodili v šolo v Šentjernej iz Dobruške vasi – in so ob nedeljah hodili vsi brez izjeme k maši v Šentjernej, da so dokazali obisk maše. Franc Štuhec je imel mnogo znancev in prijateljev v Trstu. eden izmed njih je bil tudi Linari, ki je izdeloval peči za ogrevanje velikih prostorov – zlasti cerkva; ogrevanje je bilo na mazut, ali pa tudi na premog, nafto, drva. Peč je bila zunaj prostora, notri pa dve odprtini z rešetkami. skozi eno je prihajal topel zrak, skozi drugo pa je odhajal mrzel zrak. Tako se je cerkev kmalu segrela. Štuhec se je zelo dal na širjenje teh peči po Jugoslaviji. Ko se je pa začela po Titovem pismu 1972. leta menjati oblast – so prišli drugače usmerjeni. Na take nagle spremembe duhovniki niso bili pripravljeni. Tako je celo urednik krščanskega tednika Družina – Ivan Merlak – zaradi tozadevnih sprememb in omejitev svobodnega tiska zaradi stresa zbolel. Glasilo občin Vič-Rudnik je objavilo članek z bombastičnim naslovom: »Pri stoti peči se je vžgalo.« Cikali so na takratnega rudniškega župnika Štuheca, ki se je ukvarjal s pečmi. Tudi mene je nagovarjal, naj mu pri tem pomagam – pa sem odklonil, češ da to ni duhovniško delo. In pokazalo se je, da sem imel prav. Zaradi javnih napadov se je zopet umaknil na Opčine. === Cerknica stran 86 === Najprej, ko sem prišel v Cerknico, sem dobil po pošti vabilo, naj pristopim v Ciril-Metodovsko društvo katoliških duhovnikov. To je bilo društvo, ki naj bi bilo kot nasprotje škofom v imenu državi (bolj) zvestih duhovnikov. Pomota je bila v tem, da so vanj vstopali odlični duhovniki samo zato, da so lahko v miru opravljali svojo službo. Tako so bili v njem skoraj vsi profesorji na Teološki fakulteti, potem Jože Vesenjak – ki je bil takrat župnik v Šoštanju, pozneje spiritual, pa salezijanski pridigar misijonov Franc Mihelčič, in še nekaj drugih – eden bolj goreč od drugega. To pomeni, da komunistična zamisel ni naletela na plodno tlo, saj so ti kot društvo lahko izdajali tudi odlične veroučne knjige, v miru pridigali in opravljali druge dušnopastirske dolžnosti ter zbirali mladino, obenem pa bili zvesti škofom in papežu včasih še bolj od drugih duhovnikov. Jaz o tem društvu nisem imel dobrega mnenja že iz bogoslovja in sem napisal na kuverto: »Nazaj, ne sprejme!« Ko je nastopil službo 1978 novi papež Janez Pavel II., je takoj obsodil taka društva, češ da razdirajo Cerkev in eden od prvih, ki je javno iz njega izstopil, je bil Jože Vesenjak. Druga zadeva, ki so jo začeli počenjati po Titovem pismu, je bilo motenje pogrebov. Krsta in poroke mi župnik Pungerčar ni prepuščal, morda kak krst. Tako se nisem v teh treh letih niti naučil poročati. opravil pa sem nekaj pogrebov. Pri enem od pogrebov – šli smo mimo kapelice blizu Loškega proti župnijski cerkvi. Kot navadno sta ob meni šla ministranta, naprej pa je šel večji ministrant s križem. Pa sta se kar med pogrebom vrinila dva komunista z zastavo, stopila pred križ in fanta križonosca nagnala nazaj k meni. Fant je prišel k meni, in rekel, da sta ga onadva nagnala. Poslal sem ga nazaj na čelo sprevoda, saj je od zmeraj bila navada, da križ gre naprej. Pa sta ga onadva spet nagnala nazaj. Tedaj sem rekel fantu: »Ti hodi kar tukaj pred menoj. Pred venci pa naj hodita onadva. Čeprav bi po stari navadi moral ti hoditi spredaj, se ne bomo igrali pri pogrebu politike kot oni, zlasti iz spoštovanja do pokojnega in do sorodnikov.« Tako je tudi bilo, in odslej vedno, da je naprej hodil eden ali dva možakarja s slovensko zastavo. Meni se je to zdelo za malo, ampak sem si mislil, da nima smisla zganjati cirkusa, kot ga komunisti, zlasti ne na pogrebih. In okoliščine so pokazale, da sem imel prav. Takratna oblast je poskušala vriniti zastavo tudi pri pogrebih na Hrvaškem, in sicer v Medmurju. Pa so župniki vprašali takratnega zagrebškega nadškofa in kardinala Franja Kuharića, ki je nedvoumno razsodil: „Pri pogrebih, ki jih vodi katoliški duhovnik, gre križ naprej kot doslej. Če hočejo nositi zastavo, jo lahko za križem, nikakor pa ne pred njim. Komur pa ni všeč, da bi imel krščanski pogreb s križem v ospredju, pa bo lahko imel civilni pogreb. Prepovedujem, da bi duhovnik spremljal pogreb, če ni križ na čelu.“ In ni bilo več poskusov za motenje katoliških pogrebov. V Cerknici so mi v najlepšem spominu ostali otroci. Tudi tukaj je imel starejše razrede župnik – pozneje je postal tudi dekan – Jože Pungerčar. nižje razrede do vključno šestega sem pa poučeval večinoma jaz, nekaj pa tudi sestra organistinja gospa Justina. Razredi so bili številni in otroci so skoraj vsi redno prihajali k verouku. Še danes se čudim, kako je bilo mogoče, da so bili tudi v šestem razredu prav vsi otroci izredno mirni in pridni. Če sem primerjal tiste na Rudniku, je bilo res opaziti razliko: poznalo se je, da so dolga leta spadai pod samostan Bistra. Med ljudmi je bil znan rek: „Pod opatovo palico se kmetom dobro godi.“ Moj predhodnik kaplan je menda ponočeval, pa je tudi meni župnik strogo zabičal večerne izhode, kar sem mu pa zameril in nisem šel niti tedaj, ko so me enkrat klicali k bolniku; to seveda ni bilo v redu. Ko sem bil nekoč v Martinjaku za prvi petek na obisku bolnikov, so mi rekli, da je razen tiste, ki smo jo redno obiskovali, bolna tudi ena druga gospa. Ko sem jo obiskal in ji predložil prejem zakramentom, je rekla, da jih ne potrebuje ker da še ne misli umret. To je tisto vraževerje, češ da bo človek umrl, če ga obišče duhovnik. Pritožila se je celo župniku. Kmalu potem jo je kap in ne vem, ali jo je duhovnik, ki so ga poklicali domači, še našel živo. V Cerknici sicer so otroci radi gledali filmčke. Imel sem dobro ekipo mladih, ki so brali besedila, vmes pa je igrala glasba s plošč – kar je zelo lahko uskladiti z besedilom, ko iglo premakneš na želeno mesto. Poleg tega smo pripravili tudi Miklavža, po Gržinčičevi opereti »Miklavž prihaja« - in je bilo veliko zanimanje. Že v noviciatu sem skupaj z nekaterimi drugimi novinci prosil za misijone; to prošnjo sem ponovil sedaj. Namesto v misijone pa so me predstojniki poslali v Beograd – kjer pa je delo čisto drugačno. Po novi maši sem v domači vasi obiskal vse težje bolnike in starejše. To sem delal brez poziva, saj dobri pastir po Jezusovih besedah sam išče izgubljeno ovco, dokler je ne najde, jo zadene na rame in odnese nazaj k čredi. Poleg tega na Rudniku – sicer blagi župnik Štuhec – ni odobril cerkvenega pogreba tistim, ki so umrli neprevideni ali pa so zavrnili svete zakramente. Tedaj sem sklenil, da bom jaz bolj obiskoval bolnike od njega, in jih vsekakor vse nagovoril, da prejmejo zakramente in se spravijo z Bogom. Sedaj pa včasih iz različnih razlogov nisem šel niti tedaj ne, ko so me klicali. Kljub temu torej, da sem na splošno imel uspeha pri obiskovanju bolnikov zlasti za prvi petek, sem imel tudi nekaj takih neuspehov, ki so me hudo potrli. V mladostni zagnanosti sem si očital, da bi bil moral prav vse spreobrniti – in sem šele z leti spoznal, da to ni tako preprosta zadeva. Tisto leto sem še obiskoval teološko fakulteto v Ljubljani – šesti letnik. nato sem vpisal tudi magisterij in vse izpite v redu opravil. Mislim sem iti naprej študirat dogmatiko. vozil sem se z avtobusom, saj za avto še nisem imel izpita. Ko sem se vračal – včasih tudi po avtocesti – sem obiskal teto Cilko v domu onemoglih na Vrhniki. Hudo pa me je pretresla tudi smrt mladega fanta – bivšega ministranta. Končal je osnovno šolo. Tudi to nedeljo so delali – menda so podirali staro in zidali novo hišo. To ni bil osamljen primer: gospod Pungerčar je pravil, da se je podobno godilo tudi na Peščenku. Mož in žena sta vsako nedeljo delala in nista utegnila k maši – obenem pa sta se hudo prepirala. Ko je bila končno hiša zgrajena, sta se – ločila. Že star pregovor pravi, da nedeljsko delo ni blagoslovljeno. Ta fant je torej pri podiranju hiše naletel na nek železen predmet in tolkel po njem: pa je bila to bomba iz druge svetovne vojne in je eksplodirala ter ga hudo poškodovala. Ravno smo končali deseto mašo, ko je rešilec peljal poleg župnišča mimo cerkve do ambulante. Jaz sem poslal nekega ministranta, naj gre pogledat, kaj je na stvari in naj mi pride povedat. Seveda je fant šel pogledat, ni mi pa prišel javit in sem mislil, da zadeva ni tako huda. Poleg tega sem se pa bal, kaj bodo rekli brezverni, če se bom kot duhovnik noter silil, ko me niso nič klicali. Pa je zadeva le bila huda, da hujša ni mogla biti. Takoj iz ambulante so po pregledu fanta odpeljali proti Ljubljani, a je izdihnil že v Podskrajniku. Naneslo je, da sem ga ravno jaz moral pokopavati. Bilo mi je hudo – in čeprav je bil razmesarjen, je bilo njegovo čelo nepoškodovano. Mislil sem si, da bi ga bil vendarle lahko mazilil – na tisto zdravo čelo. Menim pa, da je to bil z moje strani le neke vrste zakrament – maziljenje želje – saj sem ga želel maziliti. Podobno lahko bolnik ali domači obudijo popolno kesanje in željo po svetih zakramentih, kadar nimajo možnosti, da bi jih stvarno prejeli. To se je dogajalo zlasti v izrednih okoliščinah, ko je na primer razsajala potuhnjena korona. Ko smo že pri nedeljskem delu, ki ga adventisti katoličanom navkljub še bolj podpirajo, bi omenil še usodo mladega fanta iz Boke. Eden od staršev – mislim da oče – je bil potomec hrvaških plemičev iz Turopolja. 1801 se je namreč v Boko naselilo šest sicer zelo številnih hrvaških družin, v Neuzino pa štiri. Ta fant je k meni menda nekaj hodil k verouku, k maši pa ne. To nedeljo je zopet vozil traktor – kot po navadi brez izpita, saj ga zaradi mladosti ni mogel narediti. Naložil je drva ali neke hlode tam blizu obmejnega Šurjana. Da bi ga milica ne ustavila, ni peljal okrog po asfaltirani cesti, ampak po bližnjici. Čeprav je tam pravzaprav ravnina, so tudi ponekod grape in strminice. Na nekaj takega je zavozil, traktor se je prevrnil, tovor pa zvrnil na nesrečnega fanta – edinca! Starši so si sedaj celo življenje očitali, da so njegove smrti tudi oni krivi, ker so mu mladoletnemu dovolili nevarno delo in sicer brez izpita, zlasti pa, ker so tudi sami delali v nedeljo, ki je Gospodov dan in velja zanj zapoved: „Bodi ob nedeljah in praznikih pobožno pri sveti maši!“ Še danes bi mi bilo težko, da bi se srečal z njegovimi obupanimi starši, ki jih je pa verjetno žalost že zdavnaj spravila v grob. Lahko, da je bil še kak primer, ko zaradi človeške malomarnosti – pa najsi bo na strani bolnika, sorodnikov ali duhovnika, kak vernik ni prejel zakramentov. V svoji prvotni gorečnosti sem te svarilne zglede res pretragično jemal in premalo zaupal v Božjo milost, ki lahko deluje tudi mimo rednih poti. Potrlo me je hudo teh nekaj očitnih neuspehov zlasti v Cerknici, na moji prvi duhovniški službi. Nisem in nisem si mogel odpustiti teh spodrsljajev še zlasti zato ne, ker sem sicer rad obiskoval bolnike in jih obskrboval z duhovno tolažbo. V mladostni preprostosti sem si predstavljal to delo mnogo lažje – pa je vendarle bilo redno združeno z mnogimi nepredvidljivimi težavami in ovirami, ki jih včasih ne zna premagati bolnik ali umirajoči, včasih postavljajo najhujše ovire njegovi bližnji sorodniki, včasih pa je ovira na duhovnikovi strani. Izgleda pa, da hudič napne vse sile, da bi ne izpustil duše, ki se mu je pustila ujeti, iz svojih peklenskih krempljev, pa noče poslušati angela varuha, ki človeka nagiba k takemu koraku. „Kdor pa si je s hudičem dober, mu poplača s peklom.“ Zato sem sklenil, da vsekakor grem drugam, kjer bom lahko neovirano obiskoval bolne in potrebne po mili volji. V tem smislu mi je bila želja na Jugu res izpolnjena, čeprav so se zgrnile name zaradi drugačnih razmer druge ovire in težave in nikoli ne bi bil prosil predstojnikov za premestitev, če bi bil vnaprej vedel, da bom v nekaterih pogledih prišel z dežja pod kap. Ko pa gledam nazaj in se oziram na prehojeno pot, mi tega koraka ni žal, saj sem pomagal nekaterim dušam, med njimi tudi nekaterim duhovno zapuščenim Slovencem, da so našli pot nazaj do Boga; med njimi so bili tudi nekateri Cerkničani. Naslednji primer pa je druge vrste: ni iz Cerknice, ampak iz njene bližine. Ko sem nekoč šel nadomeščat župnika Vinkota Čampa (*12.v.1931 Zapotok, Sodražica m. 29.vi.1959) na Rakek, so mi ljudje pred mašo povedali, da se je zgodila prometna nesreča. Dva avta sta se zaletela ali med seboj a menda tudi v tisti nevarni drevored, ki stoji na desni strani od Unca do Rakeka. To je bilo čisto blizu cerkve, pa sem takoj odšel tja. Enega so že odpeljali v Ljubljano v bolnico, drugega so pa ravno nesli v rešilca. Jaz sem se sklonil k njemu in ga na čelu mazilil, saj je bil sicer nezavesten. Tam navzoči miličnik mi je dejal, naj se umaknem, kar sem tudi storil. Po maši sem se šel zanimat na njegov dom v Rakeku, kako je z njim. Žena je dejala, da je prispel v bolnico. Omenil sem ji, da je tam bivši cerkniški župnik Jakob Turšič, ki ga lahko obišče. Ona se mi je zahvalila. Ko sem se vrnil v Cerknico, je dejal župnik Jože, da je tam bila milica in da me mislijo prijavit. Jaz sem mislil, da se šali. Ko sem pa tega leta bil prestavljen v Beograd na Karaburmo, sem se začel privajati na tamkajšnje delo, ki je bilo pravzaprav čisto drugačno kot v Sloveniji. Na rakeško zadevo sem že čisto pozabil – vendar sem po nekaj mesecih res dobil poziv od sodnika za prekrške. Na svoje presenečenje sem takoj ugotovil, da v Beogradu ni tiste slovenske ozkosti, zaplankanosti in partijske zagrizenosti, kot sem jo včasih občutil v Cerknici že v začetku svojega delovanja. Sodnik za prekrške je bil starejši, dobrodušen možakar, ki je prebral, kar je pisalo v prijavi iz Cerknice: -Blizu Rakeka se je zgodila prometna nesreča. Pri reševanju ponesrečenca se je vmešal duhovnik, ki je oviral policaja pri njegovem delu in se ni hotel na njegov ukaz umakniti. Pozneje je šel še nadlegovat ženo ponesrečenca in ji je rekel, da naj se dotični v bolnici spove, na kar se je zelo prestrašila. Ko je sodnik to prebral, mi je prijazno dejal: »To smo dobili iz Slovenije. Vi pa kar povejte, kako je bilo, bomo vse zapisali.« Tajnica je res vse zapisala natančno kakor sem povedal. »Tistega večera sem šel maševat na Rakek. Zvedel sem, da se je ponesrečil neki naš dober vernik (to sem si zmislil) in da želi, da ga obišče duhovnik. Takoj sem odšel tja, ker je bilo blizu cerkve in mu podelil sveto maziljenje, saj govoriti ni mogel, ker je bil v nezavesti. Miličnik mi je dejal, naj se umaknem in jaz ga nisem nič oviral, ampak sem se umaknil in odšel maševat. Po maši sem šel obiskat ženo od tistega ponesrečenca – stanovali so malo višje od cerkve. Dejal sem ji, da moža lahko obišče bolniški duhovnik, ki je bil tudi župnik v Cerknici. Ona se ni nič prestrašila, ampak se mi je še lepo zahvalila.« Ko sem to končal, sem odšel domov na Karaburmo. Čez nekaj časa je prispel odgovor iz Cerknice, da se postopek ustavi zaradi pomanjkanja dokazov. === Karaburma – Črni prstan stran 90 === Drugo kaplansko mesto sem dobil torej v Beogradu. Župnik v Beogradu in dekan je bil takrat Herman Habič. Prej je bil župnik v osrednji škofijski župniji Kristusa Kralja na nekdanji ulici Krunski, v socializmu imenovani Proletarskih brigad št. 23. Škof Bukatko je tedaj ustanovil novo župnijo s 1. januarjen 1972 na Karaburmi, to je na zahodnem delu Beograda vse do reke Donave. Glede na področje je res bila velika, tudi glede na prebivavstvo: v resnici pa je bilo v njej katoličanov manj kot na kaki slovenski podružnici. Tako so se salezijanci – ki so več let lepo delovali v osrednji beograjski fari – preselili na periferijo. Nova župnija je bila sestavljena iz več delov: en del je dobila od fare svetega Antona Padovanskega na Bregalnički 14, na „Rdečem križu“ (bosanski frančiškani – Zvezdara in Mirijevo), en del pa od fare svetega Petra (hrvaško-slovenski jezuiti) – osrednji del Nove Karaburme ter staro Karaburmo, ki sega na vzgodu do Pančevskega mosta, nad katerim kraljuje rdeča stavba pravoslavnega bogoslovja in stadion OFK - Beograd. Ljudje pa so še vedno – kolikor jih je seveda hodilo k maši – a to je bila velika manjšina katoličanov – hodili redno v svoji prejšnji fari. Sveti Peter je bil na Makedonski 23, v strogem starem centru – in so vozili avtobusi čisto do tja in zato je bila ta cerkev vsem Beograjčanom zelo pri roki. Ko sem dobil premestitev, mi je moj novi župnik sporočil, da je tako nujno, da naj takoj pridem, in naj torej grem kar z letalom. Stvari s kovčkom sem poslal brzovozno z vlakom. Ker je bil na nedeljo, 7. septembra 1975 pogreb moje tete Cilke na Vrhniki, sem opravil še ta pogreb na pokopališču pri cerkvi svetega Pavla. Nato so me naši domači peljali na Brnik in sem se prvič v življenju peljal z letalom, ki je vozilo nad takratno Jugoslavijo kake dobre pol ure in smo zvečer okrog devetih prispeli v Beograd. Čakal sem na obljubljenega prevoznika, ki ga pa ni bilo in tako sem se vkrcal na zadnji avtobus, ki je peljal do cerkve svetega Marka. Tam sem pa naročil taksi – in prav sem napravil, kajti le taksist je takoj našel tisto malo uličico Pribojska 23 na stari Karaburmi, kjer je samevala v bregu nekdanja vila, napravljena 1960 za filmskega igralca Milivoja Živanovića (1900-1976) – v katero pa se on ni nikoli vselil; stavba je zaradi plazovitega področja in brez temeljev začela kmalu pokati. Nato je bila v njej indonezijska ambasada, pa še neko podjetje, in od tega so kupili hišo salezijanci. Kmalu sem dojel, da sem napravil slabo zamenjavo: veliko faro z številnimi veroučenci in verniki, pa tudi bolniki, sem zamenjal s sicer veliko faro, v kateri pa je bilo zelo malo katoličanov – in še ti zelo raztreseni med večino pravoslavnih ali pa ateistov. Zato sem začel takoj obiskovati bolnike. Nad kapelo je bil „dom pokretnih” na Plješevički 2, kak kilometer na zahod pa je bil na Diljski 2 „dom nepokretnih”. Spomnim se, da sem že prvo nedeljo in sicer takoj po maši šel v dom nepokretnih. Tam sem našel neko bolnico Marijo z Reke, ki je bila nepokretna; kljub temu je bila o vsem poučena, vse je živo spremljala in tako je vse vedela, kdo je v domu od katoličanov, kdo je umrl ali na novo prišel. Tako sem si takoj lahko ustvaril predstavo in načrt dela in mi je bila v prav veliko pomoč. Pri obiskovanju sem spoznal, da so bolniki na splošno zelo potrpežljivi in da jim je obisk duhovnika v veliko veselje in tolažbo. Izjema je bil le en brezverec, ki se nikakor ni mogel sprijazniti s svojo nezavidljivo usodo in je bil siten, zahteven ter ni maral duhovnika. Kolikor se spominjam, niso v vodstvu delali težav glede obiskov, čeprav je bil v veljavi takrat še dokaj trd komunizem in ni bilo gede duhovne oskrbe nič urejeno. Sploh sem dobil vtis, da je Beograd dokaj toleranten in odprto mesto – takorekoč oaza demokracije, strpnosti in svobode – v primeri z drugimi deli Srbije in Vojvodine, kjer sem deloval pozneje. V zvezi z bolniki bi omenil tele prigode: Ko sem hodil v dom onemoglih – v dom pokretnih – je bila tam neka Ruža Raspudić iz Hercegovine. To je bila zelo pobožna in verna ženska, ki je prejemala zakramente vsak prvi petek in je tudi ona poznala vse katoličane in me obveščala, ter jih tudi pripravljala na prejem zakramentov. V njeni sobi je bila tudi neka ženska iz Šumadije. Bila je pravoslavka in ni prejemala zakramentov, vendar je bila pobožna; kadarkoli sem prišel na obisk, je jokala. Povedala pa je tudi vzrok: Imela je tri sinove in vsi so odšli na delo v Nemčijo – nanjo pa popolnoma pozabili. »Vse sem jim dala, oni pa zame zdaj na mojo starost nimajo časa!« je tarnala. Ni se zavedala, da je bila napaka ravno v tem, da jim je vse dala – seveda materialno, dokler je mogla. Za vzgojo je mnogo važnejše, da se vcepi v mlado srce nesebičnost: da mlademu človeku ne le dajemo, ampak ga učimo, da zna tudi on dajati drugim; tako se mladina nauči ne le sprejemati, ampak tudi dajati, po svetopisemsko: »Bolje je dajati kot prejemati« (Apd 20,35). Če bi mati naučila svoje otroke, da radi delijo z drugimi, reveži in dajejo za cerkvene potrebe, bi na starost znali deliti tudi s svojimi starši, ki jim sedaj (materialno) ne morejo več pomagati. Tisto reklo torej: »Moram dati svojim otrokom vse, česar jaz kot otrok nisem imel« - je torej popolnoma zgrešeno in prinaša polom vzgoje. Otrokom je marveč treba v srce vcepiti ljubezen do Boga in bližnjega, pa jih ne bo okužil najhujši virus – evro-virus – da evro postane in sredstvo in cilj! Zato je že blaženi Anton Martin Slomšek vedel: »Najlepša dota, ki jo lahko podarijo starši svojim otrokom, je sveta vera.« Začel sem torej obiskovati bolnike. Takrat v Beogradu še niso zaklepali vrat – vsepovsod so bila odklenjena. Danes zaklepajo vrata stavb povsod – ne le po Beogradu, tudi v Zrenjaninu, tudi v Velenju. Tako je bilo mogoče tudi v blokih in stolpnicah ugotoviti, kdo tu stanuje. In ni bilo nobene tajne: Napisana so bila imena vseh družinskih članov z letnicami njihovega rojstva, kakor seveda tudi številka stanovanja. Po priimkih in imenih sem hitro lahko sklepal na ljudi katoliškega izvora. Na ta način sem našel precej katoličanov; večina je obisk rada sprejela; nekateri od teh na novo odkritih vernikov so hodili k maši v sosednjo župnijo, največ k sv. Petru. Nekoč sem poleti proti večeru obiskal družino, ki je stanovala pod našo cerkvijo, na levi strani Vojvode Micka, nad tovarno Minel v skromnem zasebnem stanovanju. Ko se tako pogovarjamo, naenkrat pride milica in me odpelje na njihovo postajo – nekje v centru Beograda. Kmalu mi je postalo jasno, da so jih poklicali oziroma jih je poklical kdo od družinskih članov. To so mi miličarji takoj tudi povedali. Jaz pa sem dejal: »Jaz sem tukajšnji novi duhovnik, ki obiskuje bolnike. Naši verniki so mi povedali, da je v tej hiši en zelo pobožen katoličan, ki si želi obisk duhovnika, pa sem ga šel obiskat. Verjetno niso vsi tako pobožni, pa je morda koga motilo.« Na milici so imeli razumevanje za tako razlago in so me takoj izpustili. Blagoslov hiš ali obisk bolnikov je bil zelo olajšan zaradi podobne dejavnosti pri pravoslavnih, kjer je samo po sebi razumljivo, da pravoslavna družina »sveti vodico« in da zato pride duhovnik na dom: ne le enkrat, ampak kar trikrat na leto: o Božiču, o Veliki noči in za „slavo“. Tako je bilo takrat – medtem ko danes večinoma prinesejo kolač v cerkev, kjer ga blagoslovi duhovnik – oziroma blagoslovi »vodico«, s katero vmesijo »kolač«. To je bilo dovoljeno tudi po takratni razlagi ustave in zato glede tega niso delali preglavic, razen če je bil kak družinski član »zagrizen« in je zato duhovnik s svojim obiskom težko ustregel vsem članom. Seveda je bilo s takimi obiski veliko lažje v sorazmerno svobodomiselnem velemestu kot pa kje na podeželju, kjer so krajevni „močniki“ bili kot kak „kralj na Betajnovi“. Nekoč je tako prišel Mirko Polgar, jezuitski (najprej kaplan, potem župnik) na obisk k neki družini. On je hodil okrog vedno v talarju. Jaz v talarju po družinah nikoli nisem hodil, večinoma pa sem imel kolar, pač glede na razmere. Ko Mirko pozvoni pri vratih, pride odpret mlad fant in pravi: »Kateri hudič je pa tebe prinesel?« Mirko mu ni ostal dolžan in je rekel: »Kateri me je prinesel, me bo tudi odnesel«. In se je obrnil in odšel. To je pripovedovala Angela Zorko, doma nekje od Rogaške Slatine, ki je vedela iz svoje prakse tudi drugo zgodbo. Takrat k bolnikom niso puščali duhovnikov, kot uradno niti poznenje ne. Ona pa je bila glavna sestra in je sporočila patru Polgarju, da na njenem oddelku leži hudo bolan katoličan, ki bi rad prejel svete zakramente. Prišel pa je v prav nerodnem času in mu je zato dejala, naj malo počaka na hodniku. Tedaj pa je prišla ravno vizita. Ona pa – energična kot je bila in da bi se zdelo, ko da nasprotuje obisku, se je obrnila k patru Mirku in mu prisolila zaušnico: »Ali ti nisem rekla, da se ne sme k bolniku.« In vizita je odšla naprej, ne da bi zdravniki kaj pripomnili. Po njihovem odhodu pa je patra Polgarja spustila k bolniku, da mu je lahko podelil svete zakramente. Pater Polgar pa je bil iskan spovednik. Ko je ležal naš svetniški salezijanski sobrat Franc Selak, ki je bil šofer na nunciaturi ter je umrl star komaj 49 let 27. marca 1977 v Želimljem – neozdravljivo bolan v zemunski bolnici, kjer so požrtvovalno delovale sestre križarice, so ga preprosto vprašale, katerega duhovnika si želi in on si je izvolil Mirka Polgarja. To je bilo zelo diplomatsko: niso ga vprašale, ali želi duhovnika, ampak naj si izbere kakšnega. On sicer ni bil tak – ampak se zgodi včasih, da kaka duhovna oseba zelo težko uredi svoje račune z Bogom in se zato ne smemo čuditi, če se to še pogosteje dogaja z ljudmi, ki živijo sredi posvetnega prahu. Sestre so pripovedovale pozneje, da je bil poprej nemiren in žalosten zaradi bolezni; po prejemu svetih zakramentov in duhovnikovi tolažbi pa se je popolnoma umiril in bil zopet vesel kot vedno. Takega so ga pozneje hvalili tudi naši želimeljski gojenci, ki so mu stregli in je tam preživel zadnje tedne kot zgled dobrega kristjana in redovnika. V mojem času (1975-78, 1982-84) na beograjskem področju še ni bilo torej poskrbljeno za duhovno oskrbo bolnikov. Zato sem vsako nedeljo šel na obisk k bolnikom v drugo bolnico, kar je bilo v Beogradu mogoče, ker so na različnih krajih in jih je bilo že takrat veliko. Anica Banova je povedala, da so imeli velike borbe z upravo neke bolnice tu v Beogradu, ker enemu od njenih sorodnikov niso dovolili obiska duhovnika. Čeprav je bila po ustavi veroizpoved svobodna, vendar te pravice pravoslavni v taki obliki niso izkoriščali, pa smo bili katoličani kot bele vrane. Po tistem incidentu, ko je bolnik umrl brez zakramentov – čeprav jih je želel prejeti – so Banovi napravili pritožbo na Tita, in potem je vsaj za nekaj časa bil pristop duhovnikov v bolnice olajšan. »Ta naš sorodnik je izboril možnost, da se lahko pokliče duhovnika k bolniku«. Ni pa bilo vedno lahko in to sem jaz sam najbolje izkusil. Da mi ne bi delali težav, sem obiskoval bolnike v različnih bolnicah ob različnem času in tako me niso mogli uloviti. Nekoč mi je na kaldrmi pred našo cerkvico neki udbaš- ki ga sicer nisem poznal, vendar mi je pokazal svojo izkaznico z opozorilom, da naj pazim, koga obiskujem. Kakih hujših posledic pa le ni bilo. Tudi po bolnicah so bili namreč seznami z bolniki in če sem slutil, da je katoličan, sem ga obiskal in vprašal, če želi zakramente. Na ta način sem obiskal vse bolnišnice po starem Beogradu, pa tudi v Zemunu, na Bežanijski kosi – kjer je bil čisto nov in velikanski dom onemoglih, v stari in novi VMA. Prej je bila vojaška bolnica v stari VMA na Pasteurovi ulici. Pozneje so začeli graditi novo VMA na Banjici v Beogradu. Zanimivo, da na začetku ni bilo težav z obiski. Tako je bilo možno priti na obisk v času obiskov h kateremukoli bolniku. To sem jaz obilno izkoriščal, da sem obiskoval tamkajšnje bolnike in jih krepčal s svetimi zakramenti. Ta nova bolnica pa je bila najsodobnejša in so se odvijali postopki res kar po vojaško: so pravili, da kot po tekočem traku. Okrog 1982 sem v nedeljo šel skupaj z Benitom Stipčevićem – ki je bil doma iz Zadra in je z družino stanoval v Mirijevem. Takrat je bila Jugoslavija še enotna in je prišel na pregled in zdravljenje neki njegov prijatelj – profesor iz Zadra. Bil je pobožen mož in je želel pred zahtevno in težko operacijo prejeti svete zakramente. Ni bilo nobene težave. Pozneje so morali bolniki poslat posebno povabilo kakemu sorodniku, in sicer samo enemu – in je za duhovnika postal obisk skoraj nemogoč. To sem doživel, ko sem bil okrog leta 2010 na žegnanju v kraju Titel, kjer je zavetnica Marija Vnebovzeta. Po končanem kosilu, ki ga je pripravil župnik Franjo Lulić, sem se odpeljal k sestrični Pavli na Voždovac, Kumodraška 111, kjer je takrat stanovala s svojima sinovoma (mož je umrl že 1989 od infarkta). Ona je redno hodila k maši, od ustanovitve naprej pa je bila v okviru slovenskega društva Sava članica pevske skupine „Pojoča družba“. Tam sem dobil potrebna obvestila in sem se po telefonu dogovoril z dežurnim zdravnikom, da obiščem nekega bolnika iz Mužlje. To je bil mlad fant – moj nekdanji veroučenec, ki se je – verjetno pijan – z motorjem zaletel v hišo in se hudo poškodoval, da so mu morali odstraniti vranico. Ko sem se pogovarjal s tistim zdravnikom, je dejal, da ni nobene težave za obisk. Ko sem pa prišel – takrat se je ravno vlila huda ploha in sem bil ves premočen pri hoji čez plato pred bolnico – pa je vprašal dežurni zdravnik (najbrže je bil že drugi), s kom sem govoril. Ker njegovega imena nisem zvedel, saj se dotični ni predstavil, ta novi ni dovolil obiska. Tako sem se z dolgim nosom vrnil nazaj v Mužljo in sem zastonj opravil tako dolgo pot od Titela. Tudi ta primer kaže na to, da lahko duhovnik obišče bolnika glede na dobro voljo odgovornih v posameznih bolnišnicah. ==== Delo v Beogradu 93 ==== Seveda je takrat vladal še komunizem, zlasti glede dušne oskrbe bolnikov. V Sloveniji so takrat že bili duhovniki v bolnišnicah, vsaj nekaterih. Po nekaterih pa jih ni bilo, in sem včasih šel sam na obisk h kakemu znancu. Tako na primer v Topolšico, v Slovenj Gradec, pa tudi v Celje ali Ljubljano. Največja ovira niso bili zdravniki ali sestre, ampak kak »bogaboječ« vernik, še bolj pa sorodniki ki so se praznoverno bali, da bo zaradi duhovnikovega obiska bolnik umrl. V resnici pa jih več in prej umrje zato, ker zavračajo Jezusa, ki ne prinaša smrti, ampak po svojih svetih zakramentih zdravje, milost in življenje, kar je pa najvažnejše – večno življenje. Kot sem omenil, na sami Karaburmi ni bilo veliko dušnopastirskega dela, ker je bilo malo vernikov. Glede verouka jaz torej ne bi bil na Karaburmi niti potreben, ker ga je že prej lepo vodila Marijina sestra Svetlana. Imel sem tako več časa za iskanje novih vernikov in za obiskovanje bolnikov. Predstojniki so me nato prestavili v Mužljo; baje so med verniki celo zbirali podpise za mojo vrnitev nazaj v Beograd, mi je pozneje pisala Markunova Rezka z Voždovca, ki je bila sicer doma z moje poznejše postojanke Bučke. Njeno pismo – zanimivo – sem našel med svojo pošto šele letos. Četudi bi ga dobil takoj, mi je bilo jasno, da ne bi hotel nasprotovati nadškofovi odločitvi. „Črni prstan“ je po nenadni smrti župnika Cirila Zajca, ki je umrl zadet od srčne kapi 22. julija 2011 v 83. letu starosti med maševanjem – končno prešel v upravo škofijskih duhovnikov. === Moje misijonsko delovanje stran 94 === Naj še omenim, da sem od vrhovnega vikarja za misijone dobil na Karaburmo 1977 pismo, v katerem je bilo vprašanje, ali sem še vedno oditi v misijone, kot sem to izrazil v svojem pismu vrhovnemu predstojniku leta 1975. Takrat smo salezijanci obhajali stoletnico misijonov, torej prve odprave, ki jo je v misijone v Južno Ameriko poslal don Bosko. Prijavilo se nas je precej kandidatov, vendar so jih po ne vem kakem ključu izvolili le sto – pač za vsako leto po enega. Jaz sem na tisto pismo odgovoril, da sem sedaj pač v svojevrstnih misijonih na Balkanu in da ne mislim oditi v prave misijone. Poraja se vprašanje, zakaj nisem sprejel tega predloga. Bilo je pravzaprav več razlogov: # Takrat sem se povezal s Slovenci v Beogradu in skupno smo ravno dosegli obhajanje maše v slovenščini na žegnanje v cerkvi sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu; poleg tega smo imeli vsak četrtek mašo v slovenščini na Karaburmi, na tako imenovani „ekumenski četrtek“, kar bi vse padlo v vodo z mojim odhodom; # Že takrat sem načrtoval ciklus pridig ABC, čeprav se k delu še nisem spravil; vendar sem si pridige redno sestavljal in jih pisal skrbno v zvezek ali pa jih tipkal na pisalni stroj, ki sem si ga kupil za denar, ki so mi ga dali dobrotniki za novo mašo. # Glavni razlog pa je bila takratna zavrnitev in jaz sem sklepal: če me takrat, ko sem prosil, niste hoteli vi, pa sedaj, ko me vprašujete, nočem iti jaz. Teh razlogov seveda doslej nisem nikomur odkril niti jih navedel delegatu za misijone. Če se pa danes oziram na prehojeno pot in na svoje delovanje, ki je bilo slej ko prej podobno misijonskemu, pa mi je žal, da sem tedaj odklonil: prihranil bi si bil marsikakšne neugodnosti, ki so se ena za drugo zvrnile na mojo glavo. Glavna ovira je bil pač vsekakor moj trden načrt, da enkrat v prihodnosti sestavim pridige z mnogimi zgledi, ki bodo zelo uporabne za duhovnike, ki nimajo časa za pripravo; primeren zgled pa privleče pozornost in mladih in starih in če pozabijo vse, zgleda ne. To sem vedel iz lastne skušnje, pa tudi med bogoslovjem na Rakovniku mi je dejal mlad fant besede, ki so mi dale misliti: „Kaj je zdaj z našimi salezijanskimi gospodi? Prej (pred koncilom) so pridigali tako zanimivo in nam pravili mnogo izredno zanimivih zgledov, da smo jih poslušali z odprtimi usti – sedaj (po koncilu) pa samo filozofirajo.“ Kar se mene tiče, sem vedel, da tudi jaz lahko razlagam Božjo besedo in filozofiram ure in ure – toda primernega zgleda, ki bi krščanski nauk podkrepil, ni vedno pri roki. Zato sem sklenil, da se bom najprej sam trudil, da bom začinil svoje pridige in verouk s privlačnimi zgledi, obenem pa pomagal tudi drugim stanovskim kolegom in jim tako olajšal delo. Tega zahtevnega in nehvaležnega dela pa sem se lotil šele devetdesetih let, ko sem bil že nekaj časa v Mužlji. === Niš stran 94 === Iz Beograda sem bil na svojo željo prestavljen, toda nisem izrazil kraja. Odpotoval sem torej v veliko in obsežno župnijo v središču Srbije – v Niš. Če bi si bil lahko predstavljal, kam bom prišel, koliko bom imel težav in nevšečnosti, ne bi bil nikoli prosil za premestitev iz Beograda. Ko da sem prišel z dežja pod kap. V Nišu je bilo na splošno preganjanje vere veliko hujše kot v Beogradu, kjer so ljudje veliko bolj svobodno dihali in ravnali, kot drugod po Srbiji. Pravili so, da so miličniki celo brez razloga pretepali ljudi, ki so na primer sedeli v gostilni. Tako jih je baje – po pripovedovanju veroukarjev – skupil pošteno tudi moj predhodnik. Izredna pomoč pri pastorali pa so bile šolske sestre, ki so jih vsi spoštovali. Vendar so imele one dolgoletni spor glede hiše na Nazorjevi, iz katere niso mogle spraviti vsiljivca. Policija pa ni preganjala le katoličanov, ampak tudi pravoslavne, zlasti pa sekte ali ločine, med katerimi so bili najbolj aktivni adventisti ali sobotarji. Tam sem hodil obiskovat bolnike po območju velikem kot Slovenija: na jugu do Preševa, kjer je bila neka slovenska družina Grahli, na severu pa vse do takratnega Svetozareva (danes ima staro ime Jagodina) - in Kruševca, kjer je bilo takrat le malo družin. Pri teh obiskih me je vodila res le skrb, da bi obiskal naše vernike in jih okrepčal z zakramenti, pa tudi z verskim poukom. Moj predhodnik Anton Horvat je med počitnicami celo uspel, da je pripeljal veroukarje iz oddaljenih krajev, ter je zanje v niškem župnišču imel verouk, na koncu pa prvo obhajilo ali birmo. Midva s Francem Kuharjem se tega nisva upala podstopiti, vendar je bila lepa veroučna skupina, ki jo je pa skoraj razbilo nespretno vmešavanje adventistov. Ko so župnika namreč nekoč obiskali, da bi mu oznanjali evangelij, jih je kar poslal k meni, češ, da naj gredo k verouku, ki ga imam za mladino. Tedaj sem spoznal, da ločin ne gre podcenjevati, kajti v svojih zadevah so zelo podkovani. Dobro poznajo sveto pismo, zlasti tiste citate, ki njim gredo v prid. Na ta način so zbegali naše mladince, da je eden iz radovednosti šel k njim na obisk. Le mamina odločnost - bila je zavedna katoličanka Dalmatinka – in je sektaša javno napadla, je sina rešila odpada. V tistih časih ni bilo mogoče obiskovanje jetnikov. Slišal sem, da so nekega Slovenca iz Kruševca zaprli, ker da je nekaj poneveril. Želel sem ga obiskati, da bi ga okrepil s svetimi zakramenti, če bi želel. Seveda je vmešala vmes svoje prste Udba, ne da bi jaz za to vedel. Obiskal sem ga lahko, vendar le v prisotnosti stražarja, ter se ni mogel spovedati. Mislim pa, da sem ga vsaj malo potolažil. On mi je razložil, da so ga njegovi prijatelji Srbi po krivem obdolžili kraje, ko je bil bolan in ni mogel biti soudeležen pri primanjkljaju v kiosku, kjer je sicer delal. Kmalu potem me je inšpektor Rudi Borštnik premestil v Slovenijo, in to je bilo previdnostno – da sem se rešil morebitnih posledic. Udba je namreč preganjala tudi pravoslavce v Gornjem Matejevcu, ki so ob slavi imeli veliko procesijo ali litijo. Skozi vinograde so šli tudi s traktorji, da bi duhovnik blagoslovil polja, vinograde in gozdove. Iz strahu pred množično udeležbo so oblastniki to procesijo prepovedali. Ljudje so pa kljub temu šli. Nato so jih zasliševali v Nišu. Kdor je tajil, so mu pokazali fotografijo, češ, da je tudi on tam bil – in so jih kaznovali. Skratka, pravo preganjanje vere. Kar se pa tiče človeško-ekumenskih stikov, so pa takrat v tistih železnih časih bili boljši, kot so danes, ko je vera svobodna, pa se grejo kot v politiki: »Ko je jači, taj kvači.« (Kdor je močnejši, ta grabi). Med drugim so brezbožniki preganjali tudi pravoslavne menihe in njihove pripravnike, ki so stanovali v samostanu nad Matejevcem. Jaz sem si pa bil dober z vsemi in mi je bilo žal, da sem moral to mesto zapustiti, čeprav je bilo polno skritih in očitih nevarnosti. Čudil sem se, koliko splavov je v tem kraju. V Nišu so bili otroci in študenti še veliko bolj odprti za pogovor, kot v Beogradu, da ne rečem v Sloveniji, kje so že po naravi malo bolj rezervirani. Tako odkriti so bili, da so mi prav vse povedali. Tam blizu je bila fakulteta, in smo se večkrat pogovarjali. Študentje medicine so dejali, da »pomagajo« svojim »devojkam«, če slučajno zanosijo. Oni sami opravijo splav – koliko je pa tega še drugje! Srednješolci pa so v pogovoru pred šolo postavili vprašanje – eden od njih: »Kaka je razlika med padalom in kondomom?« odgovor je bil: »Če se predre padalo, je enega manj, če pa kondom, je enega več.« Jaz sem izkoristil priložnost, da sem jih poučil, da pred zakonom ne smejo imeti odnosov, pa potem ne bo treba niti drago plačevati kondomov, ter da naj s takimi zadevami počakajo do cerkvenega zakona, ko bodo radi sprejemali otroke iz Božjih rok in jih lepo vzgajali. In dali so mi prav. Kakor je divjalo preganjanje v osemdesetih letih tako se je Niš pokazal v čisto drugačni luči leta 2013, ko smo po celem svetu obhajali obletnico znamenitega Milanskega odloka, ki ga je izdal v Nišu rojeni cesar Konstantin Veliki. Ko smo končali srečanje na stadionu, na katerem je bila tudi državna delegacija s predsednikom Nikolićem na čelu in močna delegacija srbske pravoslavne cerkve, so si verniki našega avtobusa, kakor tudi tisti iz Sarajeva, želeli ogledati katoliško cerkev na Jugbogdanovi 1. In kaj se je zgodilo? Pot nam je kazal policijski avto s prižganimi signalnimi lučmi in so nas popeljali v samo ulico, čeprav je enosmerna in se vanjo ne bi smelo s te strani. Tempora mutantur - Časi se menjajo, hvala Bogu! === »Slovenska« cerkev 96 === Kako? ali v Vojvodini in Banatu obstaja tudi kaka slovenska cerkev? – bo kdo začuden vprašal. V strogem pomenu besede res ne obstaja. Lahko bi pa to rekli v nekem pomenu za cerkev svetega Dominika Savia na Peskarni v Mužlji v Banatu, in sicer iz več razlogov. Najprej je tu oltarna podoba svetega Dominika Savia, ki je ustanovil družbico Brezmadežne in pod don Boskovim duhovnim vodstvom vodi mladino pod Marijinim blagoslovom k Presvetemu Rešnjemu telesu. To sliko je risal slovenski salezijanec, brat pomočnik Ciril Jerič, in sicer burnega leta 1994, ko je divjala na Balkanu bratomorna vojna. Tukaj je ostal kaka dva meseca in bi ga oblasti skorajda ne bile pustile oditi iz Srbije, ker ga ob prihodu niso prijavili. Takrat je bilo glede prijave še zelo strogo; vendar se je zadeva srečno uredila. Sam Jerič je pravil, da je to slika, ki mu je najbolj uspela in ki se mu zdi od vseh njegovih najlepša. Na njej je don Bosko, Dominik Savio in mladi. Ker je bilo takrat zelo razvejano skavtsko gibanje, je naslikal tudi skavta v značilni skavtski obleki. Verniki so kmalu začeli ugovarjati, da je naslikal le fante. To pa zato, ker je takrat bilo v navadi, da obstajajo le fantovski ali le dekliški zavodi. Znano je poleg tega, da je don Bosko dejal Moljevim, pri katerih je moral služiti zaradi nesoglasij s svojim polbratom Antonom, in so mu hoteli dati deklico v varstvo: »Fantkov mi lahko daste kolikor hočete, deklic pa ne maram varovati.« V tistih časih si take skupne vzgoje ni bilo mogoče niti zamisliti; obenem pa je ljubosumno skrbel za čistost. Zato je pozneje skupaj s sveto Dominiko Marijo Mazzarello ustanovil tudi »salezijanke«, »hčere Marije Pomočnice«, ki so se podobno kot on za dečke, posvetile vzgoji ubožne in zapuščene ženske mladine. Slikar se je vdal prošnjam in je tam zadaj narisal tudi deklico-skavtinjo, ki prinaša šopek rož na oltar. Drugi razlog, da to cerkev lahko imenujemo slovensko, je dejstvo, da se je pravzaprav tukaj začela slovenska maša, ki je bila v začetku vsako soboto, in so k njej prihajale tudi hrvaške vernice. Zato je bila po potrebi v enem ali drugem jeziku, ali pa obenem v dveh. Na vrsto so prišli skoraj vsi znani okoliški jeziki – razen romunskega in albanskega. Tretji razlog za to ime bi lahko bil to, da jo upravljajo salezijanci slovenske inšpektorije svetega Cirila in Metoda. Samo Mužljo so prevzeli leta 1965 s pogojem, da bodo tudi na tako imenovani »Koloniji« zgradili cerkev, kjer je takrat raslo novo naselje, ki je povezalo nekdanje mesto Bečkerek z nekdanjim naseljem Gornja Mužlja. To cerkev je blagoslovil škof Ladislav Huzsvár na žegnanje, 6. maja 1994. V tistem času je bilo na tem področju veliko otrok, ki so prihajali k verouku, pa tudi veliko starejšim je pomenila olajšano hojo k vsakdanji maši. Sosedje družine Péter so se radi ponudili, da bodo za cerkev skrbeli. Stara mati »Kati néni« je skrbela za cerkev in njeno okolico vse do svoje smrti; njena vnukinja Tereza pa je bila tam dolga leta kantorica oziroma organistinja. Po nesrečni balkanski bratomorni vojni se je veliko zlasti mladih družin odselilo, kar ima za posledico tudi veliko manjši obisk pri maši in verouku – kar se vse bolj seli v župnijsko mužljansko središče. Predlanskim je zaradi korone bilo uvedeno v Srbiji trajalo izredno stanje od 15. marca do 6. maja, ko je bilo ukinjeno in je istega dne odločba stopila v veljavo – bila maša ukinjena vključno z dnem žegnanja. Pozneje so bile volitve in ukrepov niso več poostrovali. Letos je bilo žegnanje zopet kot navadno. nekaj romarjev je prišlo tudi iz Mužlje, sicer pa so bili pri maši verniki, ki se navadno zbirajo v tej cerkvici vsake nedelje in tudi pojejo na koru. # Tako mlad pa že svetnik Pridigar je bil karmeličan Endre Nagy. Zaradi očetove bolezni so mu predstojniki dovolili bivanje v domačem Skorenovcu, kjer velikodušno pomaga pri tamkajšnjem dušnem pastirstvu. V izredno lepo sestavljeni pridigi je povedal, da je ob pripravi na pridigo prvič slišal za mladega svetnika Dominika Savija in z začudenjem odkril njegov izredni življenjepis. Presenetilo ga je dejstvo, da je Dominik že v svoji rani mladosti usmeril svoje življenje k Bogu, k duhovnosti. Ali ni danes večina mladih – po zgledu staršev in okolja – usmerjena zgolj k snovnosti: ne k Bogu, ampak k evru, kar prinaša s seboj vse negativne posledice in mnoga zavožena življenja. To končno prispeva k pomanjkanju duhovnih poklicev in rasti zakonskih ločitev, če se mladi sploh še odločajo za kakršnokoli obliko poroke – saj veliko parov živi skupaj ne le brez Božjega blagoslova, ampak sploh v zunajzakonski skupnosti. Ko je bil Dominik star tri leta, so ga včasih našli v kakem kotu, da je pobožno molil. S petimi leti je že bil reden mašni strežnik: nikoli ni zamudil, niti pozimi ne, čeprav je bila maša že ob 6h zjutraj. Včasih ga je mežnar našel klečečega na pragu, če je bila cerkev še zaprta. Koliko šoloobveznih otrok pa ne prihaja niti k nedeljski maši, pa četudi je ob desetih ali enajstih. Starši jih iz pomilovanja ne zbudijo za mašo, pa saj niti sami ne čutijo potrebe, da bi opravili svojo nedeljsko dolžnost. Današnji ljudje so na splošno verni – vendar z malomarnim odnosom tako do Boga kot do bližnjega, in ne na koncu do samega sebe. Kdor pa vestno izvršuje svoje obveznosti do Boga, bo lažje izvrševal tudi svoje dolžnosti do bližnjega in samega sebe. #Dominikovi sklepi kažejo na zrelost Pridigarja je presenetila zrelost, ki jo je pokazal mali Dominik že s svojim sedmim letom starosti. Takrat so hodili k prvemu obhajilu otroci šele s štirinajstim letom. Zaradi njegove iskrene pobožnosti mu je župnik dovolil izjemo. Ob tej priložnosti pa je napravil naslednje sklepe, ki kažejo zrelega človeka. To je v njem v tako nežnih letih naredila Božja milost, s katero je zvesto sodeloval in katero je njegov vzgojitelj don Bosko sam občudoval že ob prvem srečanju z njim. In katere so štiri odločitve, ki jih mali junak drži v rokah na tej sliki? ##Moja prijatelja bosta Jezus in Marija. Dominik je bil izbirčen pri sklepanju prijateljstev. Izogibal se je lahkomiselnim tovarišem, zlasti tistim, ki so preklinjali ali govorili grdo. Zavedal se je, da človek postane to, kar je njegova družba. Toda hotel je postati svet in zato je izbiral za svoje prijatelje samo nepokvarjene tovariše. Ne le, da se ni dal vplivati – on sam je pozitivno vplival nanje. Ni bil enak slabičem, ki so vedno nenačelni v strahu, da se jim bodo drugi posmehovali. ##Želim obhajati nedelje in praznike ter se redno udeleževati svete maše. Čeprav gre pravzaprav za malenkost, navzočnost pri nedeljski maši bi morala biti za kristjana nekaj samo po sebi umevnega in to še ni nikakršno herojsko delo – je dandanes malo mladih pa tudi starejših, ki bi se tega držali – a od praznovanja nedelje je odvisno, kakšen bo naš delavnik, življenje in večnost. ##Pogosto bom hodil k spovedi in k obhajilu. Takrat vsakodnevno obhajilo še ni bilo običajno, ampak le s posebnim dovoljenjem spovednika. Danes pa se mnogi obhajajo, ne da bi se spraševali, kakšno je njihovo stanje vesti, saj obremenjeni s smrtnim grehom ne bi smeli pristopati h Gospodovi mizi. ##Rajši umreti kot grešiti. Greh je bil edino, česar se je mali Dominik resnično bal. Preganjal ga je tako pri sebi kot v drugih. Zato je postal svetnik in vzornik mladim. Zato ga tudi mi prosimo: izprosi nam milost, da bi mi in naša mladina postali zares sveti. #Dodatek: Cerkev svetega Dominika Savia smo začeli graditi v najtežjih časih, v času bratomorne balkanske vojne, ki jo tukaj evfimistično imenujejo kar »razpad Jugoslavije«. Takrat je uvedla Srbija (slobodan Milošević) blokado Sloveniji zaradi referenduma o odcepitvi. Ko se je pa začela vojna, so Srbiji uvedli mednarodne sankcije in embargo. Zato je kmalu bilo čutiti pomanjkanje zdravil, pozneje pa takorekoč vsega. Bencin smo dobivali na bone – že za časa Jugoslavije. nato pa par-nepar – en dan so lahko vozili avti s parno, drugi dan pa z neparno številnko. Zato smo si prizadevali, da bi imeli dva avta z različnimi številkami, saj smo tedaj še soupravljali Boko s sosednjimi župnijami oziroma podružnicami, skupaj kar 7 cerkva in 11 naselij. Boka, Šurjan, Konak, stari Lec, Dužine, Jaša Tomič, Sečanja, Krajišnik, Banatsko Višnjičevo, Sutjeska, Lazarevo, Neuzina, Jarkovac, Banatska Dubica in Botoš. V vse te vasi sem prišel na obisk, iščoč bolnikov in drugih vernikov. Precej bolnikov sem tako lahko previdel. Okrog smo hodili izmenjaje. Najprej je bil župnik Srečko Golob v Boki, v Mužlji pa je bil Stanko Tratnjek. Pozneje je bil imenovan v Boki za župnika Stojan Kalapiš, ki je bil posvečen za duhovnika 1987 v Belem Blatu, še za časa škofa Tomaža Junga. Obiskovanje bolnikov je v glavnem pripadlo meni, kakor tudi blagoslov hiš. Kar se pa tiče gradnje Dominikove cerkve, je zanimivo, da smo se kar vsi strinjali, da naj bo posvečena malemu svetniku Ddominiku Saviju, saj na področju celotne Jugoslavije ni bilo niti ene cerkve, ki bi mu bila posvečena. Ker je pritiskalo vedno hujše pomanjkanje gradbenega materiala, in ker je bilo na Madžarskem vse cenejše kot tukaj, smo veliko materiala zvozili z Madžarskega, zlasti iz Segedina. Cerkev in zemljišče smo kupili od družine Kovács. Ker je bila hiša in malo zemljišče razdeljeno na več lastnikov, je bil pravi čudež, da je Stanko vse srečno izpeljal – in je seveda glavnemu lastniku nekaj dodal, da je pregovoril tudi druge o prodaji. Hiša in zemljišče sta stala 20.000 mark. Mislim, da je to bilo od Renovabisa. Ko je bil blagoslov cerkve, na 6. maja 1994, je bila lepa slovesnost. Po njej smo se pogovarjali pred cerkvijo. Neki sosed miličnik je bil zelo zoper cerkev. Omenil sem mu, da so vsi, ki so rovarili zoper katoliško Cerkev, žalostno končali. ne dolgo po tistem je tudi on žalostno končal: dal je svojo dušo hudiču. Zaradi nesoglasij z ženo se je namreč obesil, torej napravil samomor. Načelno je to seveda smrtni greh – kolika je pa človekova odgovornost, pa ve le Bog. Čeprav bi nekateri »moderni« teologi hoteli vse ljudi spraviti v nebesa – tudi tiste, ki v Boga ne verujejo in celo tiste, ki tja nočejo – pri pravoslavcih še vedno velja, da samomorilca ne pokopljejo cerkveno – kot je to bilo nekdaj tudi pri katoličanih. Tudi njega niso hoteli cerkveno pokopati. Hočem to omeniti, a obenem pripomniti, da drugih nasprotnikov pravzaprav ni bilo. Na ulici Istvána Tótha so bili katoličani tedaj še v večini – in so načelno vsi bili veseli, da je cerkev prišla v njihovo bližino. »Nismo hodili v cerkev – nekaj tudi zato, ker je bila daleč – pa je cerkev sama prišla k nam.« ==== Slovenska maša 98 ==== Naš veliki prijatelj in podpornik je bil častni predsednik ali doajen zasebnih obrtnikov – Edvard Bobek. Njegova zgodovina je prav zanimiva. Rojen je bil istega leta kot moja mama Marija Jelen, r. Brenčič – 1919. In sicer v Salgótarjánu na severu Madžarske. Takrat so bili na oblasti – po vojni – rdeči. Pripovedoval je, da so vsi vstopili v partijo – tudi domači župnik. Pa so mu pozneje to očitali – češ da so komunisti brezbožniki. »Saj nisem mogel drugače: če ne bi bil vstopil v partijo, bi bil od lakote umrl. Samo člani partije so dobili karte za živež.« Ta sovjetska republika pa je bila kratkega veka. Njegov oče je bil Slovenec iz Štor – kjer je bila razvita železarska industrija – mati pa iz Šmarce pri Sevnici. Med prvo svetovno vojno so se selili v Gradec, kjer je bil oče eden glavnih inženirjev pri načrtovanju in izdelavi letal. Njegov brat Jože je tedaj zbolel za smrtonosno špansko gripo. Dobil je visoko vročino. Zaželel si je kislih kumaric. Mati jih je sredi zime kupila. Zdravnik je dejal: »Dnevi so mu šteti, lahko je, kar če, saj bo tako ali tako umrl.« Ko je pohrustal prvo, pa drugo, je zvečer vročina padla. In je ostal živ. Takrat še niso vedeli, da je vitamin C eden glavnih sredstev zoper gripo. Bili so trije bratje: Edvard, Jože in še tretji. Edvard je med vojno vzel pod svoje okrilje Slovence, ki so jih Nemci med 2. svetovno vojno izselili s Štajerskega. Med vojno je baje neki pridigar v bečkerečki cerkvi vzkliknil: »Gott straffe England!« <ref>Bog naj kaznuje Anglijo! </ref> - ker so Angleži potapljali nemške ladje. Od takrat ni hodil več k maši, ker je bil zoper Nemce. Ko se je začela demokracija 1989, je postala njegova hčerka eden od ustanoviteljev slovenskega društva Planika. On je bil tudi eden od pobudnikov slovenske maše, ki je bila prvič 2005 v Zrenjaninu in jo je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Pri tisti maši sem usklajeval potek prav jaz. Naši pevci – ki so že prej sodelovali pri slovenski maši, so peli pod vodstvom Valerije Gulyás. Skrbel sem, da so v redu šla berila. Pred mašo je nastal nek nesporazum –ne vem točno, zaradi česa. Bil sem namreč prezaposlen z usklajevanjem maše: daleč gori na koru so bili naši mužljanski pevci, v cerkvi so bili pripravljeni bravci za berila in prošnje, po vrhu so se nam pa pridružili še člani nemškega društva. Resnici na ljubo je treba namreč priznati, da tukajšnji Nemci po večini ne znajo nič več nemško kot pa tukajšnji Slovenci slovensko. Karkoli je že bilo v ozadju - Hočevar je tisti nesporazm tako čudovito čisto mirno poslušal. Kot se lahko vidi iz slik, med mašo niti luči ni bilo prižganih. Sicer sva s tem župnikom prijatelja vse do danes, ko je v pokoju v svoji hiši, hiši svojih staršev, skupaj s svojim nečakom. Maša je vendarle lepo potekla – pretežno je bila pač v slovenščini – in tudi zbor ni znal nobene nemške pesmi – slovenske smo pa veselo prepevali že nekaj let pri Dominiku Saviu. Semkaj je prihajalo vsako soboto redno tudi nekaj hrvaških vernic iz Zrenjanina. Da bi njim in domačim Hrvaticam ustregli, smo mašo prilagajali – mešali tudi s hrvaškim besedilom in pesmimi. Po maši je bilo slikanje pred stolnico. Nato je bilo kosilo v hotelu Vojvodina in na njem je bil tudi prvi predsednik slovenskega društva Planika Vencel, pa tudi član društva Edvard Bobek, ki se je tedaj osebno srečal s Hočevarjem. Pozneje se je ravno z njim, tj. Venceljem, sprl. Na obisk v društvo Planika je bil namreč povabljen slovenski veleposlanik iz Beograda. Bobek je pripravil obširno poročilo o Slovencih, ki so bili pri njih v gosteh med drugo svetovno vojno, ko so bili izgnani s Štajerskega. Vencelju pa se je ta prispevek zdel predolg in ni dovolil, da bi Bobek z njim nastopil. Bobek od tedaj ni hodil več na sestanke društva in seveda tudi njegova hčerka Marija ne. Ona se je začela navduševati za nemško društvo in je pripravljal tudi po radiu oddaje v nemščini – tudi ob podpori iz Nemčije, češ da je nekdo iz njenega rodu – mati Cica r. Marók je bila iz Sutjeske (madžarsko oziroma prej Szárcsa – Sarča). Njeni starši so imeli tri dekleta – in »osvoboditelji« Rusi so ob koncu druge svetovne vojne vse tri posilili. Seveda dekleta niso bila nič kriva. Še danes se ljudje širom Vojvodine, pa tudi v Beogradu – o tem je pričala sestra Mamerta, ki je vse to doživljala -, spominjajo ruskih vojakov, ki so delali spolno nasilje nad ženskami in so jih družine skrivale po kleteh ali vodnjakih, da bi jih obvarovale nasilja. Tako so delali kot osvoboditelji – kaj še, če kam prihajajo kot okupatorji. K slovenski maši v Mužlji pa je Bobek rad hodil in je bral – prav lepo in s pravilnim poudarkom – berilo. Prav tako je brala tudi njegova hčerka Marija poročena Benak. njen mož Ervin je bil profesor glasbe. V tistem času je bilo veliko navdušenje nad slovensko mašo in je prihajala k njej tudi skrbnica cerkve – Kati néni. Pozneje pa je nekaj članov društva umrlo, nekaj se jih je izselilo v Slovenijo, v Mužlji pa ni bilo več nobenega slovenca – in se je ta maša počasi prelevila v hrvaško. Ko pa je izostalo prihajanje iz Zrenjanina in je prenehala vsakodnevna maša na Peskari, je prenehala tudi tako slovenska kot hrvaška maša. ===Bučka je pušeljc Dolenjske 99 === {| class="wikitable" |- ! Prvo obhajilo na Bučki (7. VI. 1981; črkostih spesnil 26. V. 1981) |- | <poem> Davi zgodaj sem se zbudil – Nisem več zaprl oči In zelo sem se začudil: Mar pri nas se vse blešči? Davi vsi smo zgodaj vstali – Mrak ovijal je zemljo; Ker pa Jezus k nam prihaja, V srcih je bilo svetlo. Sonce z žarki je obsjalo Cerkev, hoste, Bučko vso In zvedavo spraševalo: »Mar odprto je nebo?« Res, odprta so nebesa, Božji Sin prihaja k nam: Na stežaj odprimo srca, Da ne bo prišel zaman! S čim najbolj razveselimo Bratje, sestre, Jezusa? Mar je on željan denarja, Mar se veseli zlata? Nekaj lepšega imamo: To so naša srčeca; Na jih, Jezus, tebi damo Biser dražji od zlata! </poem> |} »Bučka je pušeljc Dolenjske«, je dejal pokojni škof Stanislav Lenič. Res ima čudovito lego, prijetne vinograde, pa še bolj čudovite ljudi. Na Bučko sem prišel iz Niša, kjer sem bil le leto dni. Da omenim le bogoslužje. Takrat je v Nišu bilo še precej Slovencev – po moji oceni vsaj okrog četrtino vseh vernikov, ki so ostali tam še iz časov Stare Jugoslavije ali pa so jih Nemci preselili sem med drugo svetovno vojno. Organistkinja je bila sestra Ivona, Slovenka, ki je bila v Nišu pojem tudi zato, ker je bila izvedena v francoščini, tako, da je imela inštrukcije iz tega sicer dokaj težkega jezika. Slovenščine v bogoslužju ni bilo nič, imeli pa so vsaj pesmi. Na nekem posvetu župnijskega sveta pa so prinesli sklep, da je med mašo mogoče zapeti samo eno slovensko pesem – prej so pa po dve, in taka je bila navada tudi v večini beograjskih župnij. No – bili so še nekateri drugi nesporazumi in bil sem prestavljen na Bučko. Bučko so upravljali salezijanci iz župnije Škocjan na Dolenjskem z župnikom Jakobom Bostnerjem (ki so mu pravili kar Jakec) in kaplanom Andrejem Riglerjem, ki je bil odličen pevec. V Nišu je bil hud pritisk na katoliško Cerkev in njeno delovanje – pa tudi zoper pravoslavce – a zlasti na ločine, od katerih so bili najbolj dejavni adventisti. Glede tega je bilo ozračje v Sloveniji mnogo ugodnejše. Pritiska na Cerkev v tistem času ni bilo dosti čutiti, pravoslavcev v teh dveh farah pravzaprav ni bilo, ločinarjev ali sektašev pa tudi ne. Zanimivo je bilo tudi, kako so opravljali pogrebe. Ker so tudi iz Stare Bučke pokapali svoje rajne na pokopališču na Bučki, je tam šel križ naprej brez zastave. Medtem pa je pri pogrebih na Bučki bila obvezna tudi slovenska zastava – seveda z rdečo zvezdo v sredini – in križ je lahko šel šele za njo. To ni bila starodavna navada – vedno je bil na čelu križ brez kakršnekoli zastave. Po Titovem pismu 1972 su v Sloveniji v večini občin uvedli pogreb z nošenjem zastave, kar sem prvič doživel prav jaz v Cerknici. Pokopališče je bilo tik cerkve in je bilo takrat odvzeto cerkvi. Pogrebi pa so bili enaki in za ene in druge, saj ni bilo nobenega pogreba brez navzočnosti duhovnika in seveda pridnih ministrantov. Prvo obhajilo pa je pomenilo na Bučki res veliko slovesnost. Ko smo imeli pripravo, sem povabil na roditeljskem sestanku starše, naj prideta oba. Pa so prišle samo matere, kajti očetje so bili »bogaboječi« - in se niso upali izpostavljati. Prihodnje leto pa sem dejal na roditeljskem sestanku, da je lani izgledalo, da so vsi otroci sirote brez očetov, matere pa vdove brez mož, ker ni bilo nobenega v slovesnem sprevodu, ko so šli k prvem obhajilu iz župnišča. Pa je pomagalo: pri večini so sedaj poleg mater bili tudi očetje. Druga zadeva je bil blagoslov hiš. Doli na Jugu – tako v Beogradu kot v Nišu – je bila vsepovsod navada blagoslavljanja hiš, in sicer po prazniku Treh kraljev. Ko sem tako obiskoval bolnike, sem zvedel, da so imeli tudi na Bučki blagoslov hiš, in sicer pred ali med drugo svetovno vojno. Takrat, pred vojno, je blagoslavljal hiše župnik Frančič. Družine so se posvetile Srcu Jezusovemu in vsaka hiša je nabavila lepo podobo Srca Jezusovega. V zvezi s tem, da so se starejši te posvetitve še živo spominjali in jim je ostala v prav lepem spominu, sem oznanil za 1981. leto blagoslov hiš v župniji Bučka. Leta 1881 je bila namreč poslikana župnijska kapelica Jezusovega križanja levo pod bučensko cerkvijo, blizu hiše Komljančevih. Na njej so bile še tedaj lepe Cejeve freske. Na ta način sem lahko obiskal pravzaprav vse bučenske družine po vseh njenih naseljih. Lahko sem prišel v vsako družino, in se srečal z njenimi prebivalci. Na ta način sem lahko ugotovil, če je bil kje kak bolnik potreben zakramentov. Tukaj se mi je prvič zgodilo, da je kdo jokal ob moji prestavitvi – in to celo predšolska deklica! Glavna pevka Mimi pa je bila navdušena za zbiranje podpisov predstojnikom, da me pustijo na fari. Škoda, da sem jo gladko zavrnil – sem bil še preveč dosleden, da mora duhovnik vedno ubogati škofa, redovnik pa predstojnika. Ubogal bi seveda – morda bi pa prošnja le vplivala na odločitev. Nisem hotel biti tak, kot nekateri škofijski duhovniki, ki nimajo treh obljub kot mi redovniki: uboštva, čistosti in pokorščine – ampak imajo eno samo obljubo: da bodo ubogali škofa (predvsem glede premestitve) – pa še tega ne držijo! Otroci so takorekoč vsi obiskovali verouk, pa tudi glede porok ni bilo potrebno kaj urejati. Problem niso bile civilne poroke ali da bi živeli v zunajzakonski skupnosti, ampak veliko starih fantov, ki sploh niso bili poročeni. Dekleta so se raje poročala kam v dolino, pa je tako veliko fantov ostajalo neporočenih, ker ni bilo zadosti deklet in pa si pravzaprav niso vzeli časa za poroko in ustanavljanje družine, ker so kar naprej delali – največ na kmetiji. Nikjer med svojim dolgim pastirovanjem – morda le še v Beogradu – nisem zvedel toliko zanimivosti iz zgodovine Bučke in okolice, kot ravno na tej nekdaj duhovnikom tako nasprotni fari, ki pa je ravno pod komunizmom versko čudovito zacvetela. Glede bolnikov sem tu menda med vsemi drugimi postojankami imel največ uspehov – in sem videl, da bi mogel uspeti celo tam, kjer mi je spodletelo, če bi imel več vere in požrtvovalnosti. Pa ne le jaz, ampak tudi vsi drugi. Tako mi je pripovedovala Selakova Tinca, da je po vojni bil tam na Stari Bučki neki težek bolnik, h kateremu so klicali za previdevanje duhovnika Pečeta. Bil pa je tako utrujen, da ni mogel niti notel iti. Pa so poklicali drugega duhovnika iz Škocjana, ki je šel bolnika previdet in iz negodovanja do duhovnikove malomarnosti se je Stara Bučka prefarala v škocjansko faro iz bučenske. Naj omenim še to, da mi je na Bučki tako ugajalo, da sem napisal neobjavljeno povest iz življenja Bučke – godila se je leta 1930! Naslov te večinoma resnične pripovedi z okrog 150 stranmi je : »Kaj sem ti storil!« Ko sem jo ponudil Ognjišču, me je g. Čuk zavrnil, češ da bi bila dobra za v Salezijanski vestnik; tam je niso sprejeli – drugam pa je nisem poskušal. Stkana je iz življenjskih zgod tamkajšnjih prebivalcev. Bučka je bila ravno na meji med italijansko in nemško cono in je torej še bolj zanimiva. Če bi bil uspel, sem nameraval napisati trilogijo: prva pred vojno, druga med vojno in tretja po vojni - vse iz resničnih virov. Nekaj malega je omenjenega tudi tukaj.   === Srečanja sošolcev 102 === S sošolci smo se srečevali – mislim, da vsakih pet let. Zaradi oddaljenosti in službenih obveznosti se teh srečanj nisem mogel vedno udeležiti. Ob petdesetletnici – 6. junija 2009 – pa sem bil navzoč pri srečanju v vili Široko pri Šoštanju. Peljal me je brat Jož, ki je bil hišnik v Kulturnem domu v Velenju. Z njim sva rajžala kar trikrat tudi na Koroško. enkrat v Žitaro vas, drugič do Gospe Svete, tretjič do Pliberka. To srečanje je bilo res lepo pripravljeno in je imel govor že pokojni Edi Jan. Med drugim je dejal: :Smo danes zbrali se za jubilej, jubilej spominov, ko vsi radoživi pokukali smo v svet neznani, skoz vrata skupnega nam bivališča; pred petdesetimi leti, vsi v radosti, v veri vase, optimizma polni smo stopili, iz dvorišča šole naše, v jasne, svetle, nove čase; da sklatimo z neba zvezde, da zavrtimo svet kot veli srce nam naše! Smo klatili, smo vrteli, se ljubili, delali, se veselili in molili, sladkosti in grenkobe življenja zaužili; dobili kar smo zaslužili… Naj oko danes utrne solzo sreče, solzo svetlega spomina, da srečen bodem jaz in ti in naša domovina! Osmi razred smo končali v Starem Velenju leta 1959 – pedtesetletnico pa smo proslavljali v Šoštanju – prizorišče je bila vila Široko dne 6.VI.2009, kamor me je peljal moj brat Jož. Jaz pa sem pozdravil družbo profesorjev (takrat so bili še skoraj vsi živi) in dijakov z izvirnim črkospevom, ki se glasi takole: {| class="wikitable" |- ! LEPI ZLATI JUBILEJ |- | <poem> Leta hitro so minila nam mladosti, Enkrat skupaj smo sedeli v isti klopi, Polni skušenj smo sedaj, modrosti In kar dobro se godi nam tu v Evropi. Znova zbrani zvesti smo sošolci stari, Leta upogibajo nam hrbtenico, Ampak srce naše za starost ne mari, Tovaršiji rad zapoje to zdravico. Ista je slovenska mati nas rodila, Je molitve, petja, govora učila: Učna snov je naše znanje spopolnila: Bilo nam je ko da bi dobili krila. Istega smo dne iz šole se ločili, Lepo nam je spet, ker tukaj nismo sami. Enkrat bomo z angelci se veselili: Jezus in Marija bosta vedno z nami. </poem> |} Čudovita so bila ta srečanja, žal vse preredka. Do danes pa so se naše vrste tako razredčile, da ni koga, ki bi nas sklical – kot imamo na primer vsakoletno srečanje duhovnikov, ki smo bili posvečeni leta 1972. Od 61-ih nas je letos, 2022, ostalo še 25, ki smo obhajali zlato mašo – medtem ko so bili letos v Sloveniji posvečeni le 4 novomašniki! ==== Letos je bilo 25 zlatomašnikov ==== Nekdo med verniki je omenil, da bi mi, letošnji slovenski zlatomašniki, imeli pravico napraviti skupno zlato maševanje, skupno parado ponosa – veliko bolj ko tisti, ki se izogibajo svojih naravnih obveznosti ter z raznimi paradami „vrbuju“ na ta način nove člane. Nas je bilo pred 50-imi leti 61: nekateri so zaspali v Gospodu, maloštevnilni so tisti, ki so se na tej poti utrudili in duhovništvo zapustili. Mi zlatomašniki pa smo v skromnosti in zvestobi skozi petdeset let vztrajno služili Bogu in bližnjemu, ne da bi za to pričakovali ali dobivali kakršnokoli priznanje; upamo pa, da so naša imena zapisana v nebesih – in to je zadosti. Prav tako bi bili upravičeni do parade ponosa zakonci-jubilanti, ki so si ostali zvesti skozi dolgo obdobje, sprejemali otroke iz Božjih rok in jih po naravnih, Božjih in cerkvenih postavah tudi vzgajali – kar je dandanes vedno bolj težavna in nehvaležna naloga. Ne le, da so ti otroci in vnuki prihodnost naroda – oni bodo gmotno oskrbovali tudi tiste, ki ne morejo ali celo nočejo imeti otrok. Med svojimi duhovniškimi sošolci bi na prvem mestu omenil zaslužnega novomeškega škofa Andreja Glavana, ki je bil ne le prvi škof na novo utemeljene novomeške škofije, ampak je res deloval Bogu in ljudem ugodno – in smo se ob začetku njegove službe tam srečali tudi sošolci, ter se popeljali po sanjavi Krki: s kakim navdušenjem so ga tam sprejemali! Omenim naj vsaj Jožeta Pribožiča, dolgoletnega šoštanjskega dekana in župnika, ki oskrbuje tudi zdravilišče in bolnico Topolšica. Zadnje čase zaradi korone ni bilo tozadevnih srečanj – letos pa je spet bilo pri mojem sošolcu in dobrem prijatelju Ivanu Napretu v Šmartnem ob Paki. Mi, ki smo bolj oddaljeni – zlasti jaz v Vovjodini – žal nismo bili telesno navzoči, vendar smo bili in še bomo v duhu, molitvi in resnici. Omenim naj tudi svojega soseda Ivana Napreta, ki je že dolga leta priljubljen župnik v Šmartnem ob Paki; pa rimskega profesorja Jožeta Pirca iz Idrije, kakor tudi rajnega Igorja Loviščka, pri katerem smo se srečali 2002 v Medani v Goriških brdih in nam je postregel z vinom, ki mu ni tekmeca. ==== Minorit Milan Holc 103 ==== Mnogi so poznali in imeli radi našega sošolca, ki je po mnogih romarskih poteh zemeljskega Jeruzalema ter težki bolezni priromal v Očetov dom nebeškega Jeruzalema v 73. Letu. Milan Holc (28.viii.1946-28.vi.2019), redovnik in duhovnik slovenske minoritske province, je prejel mašniško posvečenje 2. julija 1972 na Ptuju. 34 let je živel in deloval v mednarodnem minoritskem kolegiju Seraphicum v Rimu, leta 2009 pa se je vrnil v Slovenijo. Bil je profesor in prevajalec svetega pisma ter voditelj romanj v Sveto deželo. Pogreb je bil na praznik Ptujskogorske M. Božje, v torek, 2. julija 2019 na Ptujski Gori. Sam je v nekem intervjuju povedal, da mu je bilo kot profesorju dano, da je prehodil mnoge dežele po svetu, a enake domači, slovenski deželi, v svetu ni. Svojo ljubezen do domovine je zgovorno pokazal še posebej v zadnjih letih. Na Ptujski Gori je skupaj z redovnimi brati, rad sprejemal romarje, jih nagovarjal ter jim v duhu sv. Frančiška skušal približati znamenitosti ptujskogorske bazilike, če je bilo potrebno tudi v raznih, romarjem bližjih in razumljivejših jezikih. Poleg duhovniške službe, ki jo je opravljal na Ptujski Gori je bil pater Milan Holc poznan tudi kot duhovni in strokovni voditelj številnih romarskih skupin v Sveto deželo in druge kraje, povezane s svetim pismom in s prvimi začetki krščanstva. Somaševanje pri pogrebni maši je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl DJ, ob somaševanju novomeškega škofa Andreja Glavana in duhovnikov. Govorniki so poudarjali njegove zasluge in njegov prijazen značaj, ki je nagovarjal domače župljane in romarje, ki so prihajali na Ptujsko Goro. Leto dni pred tem je nas sošolce še prijazno gostil na Ptujski Gori, ki nam jo je strokovno razkazal in z nami somaševal. Pred leti nas je tudi strokovno vodil po Romuniji, kjer čisto na vzhodu imajo minoriti polno semenišče v mestecu Roman. ===Restavrator ne sme biti šušmar 104 === ==== Zahvalna maša ob 25-letnici dekliškega zavoda »Karolina Szathmáry«==== Nekdanji Veliki Bečkerek (madžarsko tudi danes Nagybecskerek) – med vojnama je bil nekaj časa preimenovan v Petrovgrad – a danes še vedno partizanski Zrenjanin – je središče in največje mesto Banata, ki predstavlja del Vojvodine vzhodno od Tise. Tukaj še deluje tudi edina redovna ženska družba v banatski (nekdanji čanadski) škofiji. Ta starodavna škofija poteka še iz časov sv. Štefana, ko je bil njen prvi škof in mučenec apostol Madžarov – sveti Gerard. Obsegala je celoten Banat vse do konca prve svetovne vojne, ko je ogrski del Avstro-Ogrskega cesarstva izgubil dve tretjini prejšnjega ozemlja. Čanadska škofija je tako razpadla na tri dele: največji s središčem v Temišvaru je prišel pod Romunijo, manjši s središčem v Velikem Bečkereku pod Kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov, najmanjši, severni del s središčem v Segedinu, pa je prišel pod Madžarsko. Po celem takratnem AO cesarstvu so bile razširjene tudi nekatere redovne družbe, med njimi tudi notredamke. One so poprej dolga leta spadala pod slovensko provinco. Članice te družbe so več let uspešno delovale tudi v župniji Mužlja, ki jo upravljajo slovenski salezijanci od 1965. Ljudje se radi spominjajo sestre Kornelije Bóth, ki je vodila ne samo petje, pomagala pri verouku in drugod, ampak skozi veliko let animirala mladinske skupine, ki so s svojimi ljudskimi igrami razveseljevale s svojimi nastopi prebivalce v mnogih krajih Vojvodine. Njihov glavni cilj je izobraževanje in vzgoja revnih in zapuščenih deklet in jim zato pravijo tudi „iskolanővérek” (»šolske sestre«). V Bečkereku je torej v soboto, dne 29. maja, potekala 25. obletnica od ustanovitve Dekliškega zavoda Karolina Szathmáry. Slovesnost se je začela z zahvalnim somaševanjem, ki ga je vodil škofov namestnik László Gyuris, a somaševali so protonotar Jenő Tietze, duhovniki József Mellár, Sándor Hajdú, verbit Elija Ohoiledwarin ter salezijanci Stanko Tratnjek, Rafo Pinosa in Janez Jelen. V svojem nagovoru je generalni vikar omenil, da je bila nekoč njihova učenka tudi Božja služabnica in redovnica Marija Marjeta Bogner (1905-1933), doma iz bližnjih Melencev, ki je po svoji ponižnosti, potrpežljivosti in vedrem prenašanju neozdravljive bolezni lahko vzornica ne le redovnicam, ampak tudi duhovnikom in vernikom. Zahvalil se je požrtvovalnim sestram notredamkam za teh 25 let, v katerih je lahko v banatskem središču študiralo več rodov deklet iz oddaljenih vasi. Tukaj že četrt stoletja obstaja študentski dom ali internat, v katerega so jih pošiljali skrbni starši v zavesti, da so njihova dekleta v dobrih rokah. ====Rodovitna preteklost – negotova prihodnost ==== Po maši je v Kulturnem domu ravnatelj zavoda Jenő Karl pozdravil vse številne goste in se obenem zahvalil za prenovljeno samostansko poslopje po vrsti vsem zaposlenim v tem izobraževalnem zavodu. Prebral je tudi pismo madžarskega državnega sekretarja za narodnostno politiko Jánosa Árpáda Potápija, kjer pravi: »Šola, ki je bila ustanovljena pred 25 leti, je mnogim mladim zagotovila ne le bivanje, ampak tudi ljubeč, skrben in topel dom. Zahvaljujoč temu zavodu so se ohranile najpomembnejše madžarske izobraževalne ustanove in oddelki v tem mestu; zato upam, da bo ostal tu v osrčju Banata, ter še nadalje prispeval k trdni veri, čvrsti nravnosti, narodni istovetnosti in omiki tukajšnjih Madžarov po besedah vzgojiteljice Terezije Brunšvikove (1775-1861): »Izobraževanje naredi človeka, človek pa domovino!« Sestra Gizela Rácz, ki je skupaj z rajno Margit Botka dosanjala zavod, se je ozrla na začetke in omenila ustanoviteljičino navodilo: „Ahova Isten küld, oda áldása is elkisér” (»Kamorkoli vas pošlje Bog, tja vas spremlja njegov blagoslov in izkusili boste njegovo usmiljeno ljubezen.«) Neki odločitvi prejšnjega škofa Ladislava Huzsvárja – ki je bolne sestre iz bečkereškega doma odposlal na Madžarsko – gre zasluga, da je dom na Cara Dušana 59 ostal prazen; v tem vidimo prst Božje Previdnosti, ki lahko nekatere neugodne poteze koristno usmeri, kajti Bog tistim, ki ga resnično ljubijo, vse obrača na dobro (Prim. Rim 8,28). V tem času je tukajšnje sestrinsko vodstvo iz slovenske prestopilo v madžarsko provinco, ki je začrtala novo smer, in sicer se je to zgodilo 2. julija 1996 v Budimpešti. Provincialka Mária Jozefina in njene svetovalke so se odločile, da bodo v prazno hišo povabile madžarska dekleta iz zamaknjenih krajev Vojvodine za ohranjanje njihove verske, pa tudi narodne zavesti. »V nemirnih vojnih časih se nismo smele predajati sanjarjenju, ampak smo morale zavihati rokave. Najprej sem dala pobudo v Božje roke,« je v svojem govoru povedala sestra Gizela – »in tako je Bog po naših rokah napravil čudovita dela.« Predsednik vojvodinske skupščine István Pásztor se je v svojem govoru zahvalil katoliškim sestram ter vsem požrtvovalnim sodelavcem za izredno pričevanje: »Mislim, da imata tu v Bečkereku dve cerkveni ustanovi in šoli izjemno pomembno vlogo: fantovski zavod v Mužlji, ki ga vodijo salezijanci in dekliški zavod, ki ga vodite ve sestre. Stanje, v katerem je zdaj dekliški zavod, in sicer da so sestre pred nekaj leti prodale stavbo škofiji, ki daje poslopje sestram v zameno za najemnino, ni znosno. Zato bi bilo potrebno, da njihov samostan zopet preide v njihovo last.« Zbrane je pozdravila tudi provincialka Maria Andrea Ivanics in se ozrla v daljno preteklost, ko se je ustanoviteljica reda Marija Terezija Gerhardinger odločila, da bo sprejela vabilo takratnega čanadskega škofa Aleksandra Bonaza (škofoval od 1860 do 1889), ki je stoloval v Temišvaru in tako je sedem sester ustanovilo šolo za revna in zapuščena dekleta leta 1880. On je na splošno znan kot velik dobrotnik in mecen škofljanov. Njemu ni bilo žal denarja za nove cerkve in župnišča in za kupovanje potrebnih zemljišč; tako je med drugim dobil kraj Ivanovo madžarsko ime Sándorfalva (Aleksandrova vas) po tem dobrosrčnem škofu. On je redovnice in redovnike vsestransko gmotno podpiral. Danes ta zavod podpira madžarska vlada in brez te podpore bi tega dijaškega doma ne mogli vzdrževati. Sledila so prepričljiva pričevanja bivših gojenk, ki so odzvenela v ugotovitev: »Našla sem prijateljev in prijateljic, ki mi pomenijo zaklad za celo življenje vse do danes.« Gojenke so na temelju ljudskega izročila predvajale zanimivo lutkovno-živo igro o vili Mariki, ki čuje nad razvalinami Arača, ostanki mogočne srednjeveške cerkve v bližini novega Bečeja. ====Restavrator ne sme biti šušmar ==== Zanimivo odkritje nam je predstavil znani restavrator, ki je opravil izredno zahtevno delo. Pri starih stavbah, slikah, freskah in kipih so potrebni strokovnjaki, ki se na zadeve razumejo. Tak se je lotil restavracije 140 let stare podobe, ki so jo našli zanemarjeno med obnovo nekdanje sestrinske šole. Kaj vse taka podoba skriva, se je pokazalo pri obnavljanju podobe svetega Karla Boromejskega, ki je bila zazidana po nacionalizaciji samostana (medtem ko je bila kapela izvzeta iz podržavljenja). Tja so vsilili srednjo medicinsko šolo vse do nedavnega, ko so dobili novo stavbo v središču sodobne četrti Bagljaš. To je restavrator Miodrag Mladenović iz restavratorskega zavoda v Pančevem, ki nam je poročal o zapletenem delu dobre obnove. Nekatere cerkvene odgovorne osebnosti namesto da bi stavbe, podobe in kipe restavrirali ali obnavljali, jih s poceni rešitvami uničujejo, saj cenenim pleskarjem zaupajo dela, za katera niso dorasli. Mimogrede omenim, da so okrog 1975 pri obnovi cerkve v Mužlji neki pleskarji iz Slovenije kar preprosto prepleskali kipe in oltarje z barvo, ki ne ustreza izvirni poslikavi. Šušmarstvo lahko odkrijemo že s prostim očesom. Izvirni kipi, freske in slike baroka, klasicizma in drugih starejših smeri so izdelani in pobarvani tako natančno, ko da bi šlo za čipke, litografije ali fotografije. Šušmarji pa jih kar na grobo, nenatančno in površno prebarvajo, da se opažajo poteze čopiča in tudi ostanki barve, ko da bi šlo za kako umetnino impresionizma. Taka »obnova« pa sploh ni cenejša, saj svoje delo ti šušmarji dobro zaračunajo. Zavod za varstvo spomenikov ali nima za temeljito obnovo niti denarja niti izučenih strokovnjakov – ali pa se vse dela brez njegove vednosti. Pri obnavljanju starih stavb, kipov ali fresk obstaja več možnosti: a. Nekateri hočejo stvari vrniti v prvotno stanje; b. drugi hočejo umetnini vdihniti svoj osebni stil; c. pravi restavratorji-strokovnjaki pa skrbno odkrivajo in po potrebi dopolnjujejo, če kak delček manjka. Obenem predmet previdno očistijo, zavarujejo in utrdijo. Nestrokovne posege lahko hitro odkrijemo, kajti na »obnovljenih« površinah manjka natančnost in skladnost barv. To isto velja za pozlačevanje. Stari umetniki so nekatere dele pozlačevali z mat načinom, druge so kovali, spet drugje so lepili zlate lističe, drugje barvali z zlato barvo – vse je imelo svoj smisel in je dalo umetnini neponovljivo skladnost. Neustrezno obnovljeni kipi in slike postajajo podobni cenenemu »kiču«, ker so takorekoč obliti z barvo ali pa pobarvani na način, da bi to bolje storil majhen otrok. Madžarska vlada podpira temeljito obnovo cerkva (na primer v Lentiju) tako doma kot v soseski, kar bi lahko posnemala tudi slovenska pri obnavljanju cerkva in dragocenih biserov – kapelic, ki jih uničujejo ali zob časa ali nestrokovni šušmarji. Te podobe svetega Karla Boromejskega pa se je lotil pravi restavrator in je pri tem delu marsikaj našel. Na tej eni podobi je odkril neverjetne posameznosti, ki nam jih je podrobno razložil. Samo podobo je narisal 1880 Josef Keβler (ali madžarsko József Keszler 1827-1887) slikar iz nazarenske šole, ki so zgodovinsko zvesto in povedno napravili veliko pomembnih portretov v tedanjem času. Opazil je, da škof na sliki ne predstavlja Karla Boromejskega, ki ga poznamo iz zvestih njegovih portretov, kot so nam jih zapustili na primer Rare Tracce, Paolo de Maio, Orazio Borgianni in drugi. V nebeške zadeve zamaknjeni Karel, ki le s pogledom kaže sestram (redovnici na desni zgoraj) na njihovo poslanstvo – zapuščena dekleta (spodaj), za kar jih prosijo njihove revne matere (levo zgoraj) – je očitno nekdo drugi. S primerjanjem sodobnega portreta, ki ga je napravil znameniti dunajski slikar Leo Reiffenstein (1856-1924) in ga je prinesel kot litografijo ob njegovi smrti Vasárnapi újság 1889, je lahko zaključiti, da je služil za model Karlu Boromejskemu nihče drugi, kot največji dobrotnik notredamk, drugih redovnic in redovnikov ter ustanovitelj 17 novih župnij, v katerih je gradil nove cerkve – takratni čanadski škof Aleksander Bonaz (1812-1889), ki je škofoval od 1860 v Temišvaru. Takratna škofija je namreč obsegala današnjo temišvarsko v Romuniji, segedinsko na Madžarskem in banatsko v Srbiji. Restavrator Miodrag Mladenović nas je potrdil v prepričanju, kako pomembna je strokovna obnova starin in kako zahtevno je resno restavratorsko delo, – saj so po njegovih besedah takorekoč vse oltarne podobe umetnine velike vrednosti – pa tudi kipi in oltarji. Te svoje ugotovitve je povezal in razodel še druge skrivnosti, ki jih prinapa njegova knjiga: »Borromeo szent Károly ikonjának új élete” („Novo življenje podobe svetega Karla Boromejskega«). ====Agape ==== Po priložnostnem programu v Kulturnem domu je sledila za vse udeležence raznolika švedska miza; za povabljence pa se je prireditev nadaljevala v obnovljenem dekliškem zavodu, kjer je bilo kosilo. Potem so si gostje ogledali zavod, ki je sedaj prenovljen, sodobno in po hotelsko urejen. Nato je bila predstavljena knjiga o blagodejnem delovanju sester notredamk, ki jo je napisal Ferenc Németh z naslovom: »A leánynevelés szolgálatában« (»V službi vzgoje deklet«). Molimo torej, da bi se rešile sedanje težave ter da bi se uresničila želja sestre Gizele, da bi internat proslavljal nekoč še petdesetletnico – pa tudi stoletnico svojega obstoja in plodonosnega delovanja. Ker sem skozi dolga leta pošiljal v razne časopise članke, je tukaj bil predstavljen en tak članek, ki opisuje letošnje dogajanje in je v slogu običajnem za tako zvrst.   === Moje sanje – moje pesmi 107 === Na koncu je še nekaj mojih pesmi, ki jih je mogoče prosto uporabljati ali pa jih celo uglasbiti. Druge moje pesmi in sestavke pa lahko najdete na spletni strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik#Moje_pisanje:_pesem_in_proza {| class="wikitable" |- ! RAJNI SALEZIJANCI (akrostih 8. III. 2012) |- | <poem> Rajnim v spomin naj se zdaj oglasijo Angelske strune premilo, prekrasno: Jasne jim pesmi naj v čast zadonijo – Našim se spevom pridružite glasno. Isto poslanstvo kot mi, ste dobili, Salezijanski vas duh je navdajal. Ali ste v Božji ljubezni hodili – Ljubi don Boskov dih vas je prerajal. Ena vas mati je – Cerkev – rodila, Zaobljubili ste Bogu zvestobo; Iskra gorečnosti vas je vodila, Jezus vam var'val je dušo pred zlobo. Adama, Evo, človeštvo trpeče Novi je Adam – sam Jezus – odrešil. Cvetke, molitve in sij bele sveče Iz vic v nebesa prehod bo pospešil. </poem> |} {| class="wikitable" |- ! Brezmadežna, nedolžnost nam obvaruj! |- | <poem> V zelenem gaju lilija kraljuje, Opojna, čista, snežnobela roža – Oči popotnih nase privlačuje. Brezmadežna, kot ljubo sonce greješ, Da bujno raste roža spomladanska. A kadar se neba obok stemni, Zastrejo hudourni ga oblaki In grom zaori se ter bliske kreše, Cvetica lepše le še zadehti In iz spokojnega srca globin Se prošnja koprneča oglasi: Brezmadežna! Nedolžnost nam obvaruj, Naj ne oskruni zloba je pekla! Brezmadežna! Pogumno se bojujemo, zate slednji je utrip srca! Ljubljana-Rakovnik, 8.XII.1966 </poem> |} {| class="wikitable" |- ! Cvetijo rože neštevilne po poljanah… (1970) |- | <poem> Oko ozira se po razcveteni trati, zre rože bele, modre, rdeče in rumene, spominčice, tu, teloh, tam se slak košati, priklanja zvonček, ključe se trobenti zlati. Premodri Stvarnik var'je travnike zelene. Postoj, prijatelj, občuduj, užij krasoto, ki varna je pred dihom zmrzlosti strupene… Odcvete ena, tisoč drugih cvetk požene. Cvetijo rože neštevilne po poljanah, za sleherno na travi je dovolj prostora, čeprav drugač' diši, drugačno ima lepoto. V življenju nas ljudi podobno, glej, resnico: različnega jezika, barve smo, nazora – do cvetja in brstenja vsak ima pravico. </poem> |} {| class="wikitable" |- ! Pastir ostal boš… |- | <poem> Spomladno sonce tople žarke lije na zeleneča polja in vasice, na hribe – koder mlad pastirček vriska in pridno pase jagnjeta, ovčice. Je čreda mirna, dečku se zadremlje, zaziblje ga v presenetljive sanje. Zazre svetlobo – skoraj vid mu jemlje – in v njej Gospo, ki pravi mu smehljaje: »Pastir ostal boš, menjal boš ovčice. Učil boš fante, vodil jih po poti molitve, pridnosti, miru, pravice.« Pogumno gre duhovništvu naproti. Ljubezen do Boga med mlade širi pastirček revni – sveti Janez Bosko. Poznamo sine: dobri so nam znanci – veseli delavci – salezijanci. (Don Bosko, 1970 objavljeno v Salezijanskem vestniku v januarski številki) </poem> |} {| class="wikitable" |- ! Vsi svetniki |- | <poem> Vsemogočni naš Gospod – vladar vesolja – vse stvari ohranja tvoja sveta volja; vse iz nič ustvaril si – nam Pismo pravi – zakone nespremenljive dal naravi. A človeka si ozaljšal z vso krasoto: razodeva svetu tvojo naj dobroto; dal v posest reči človeškemu si rodu – naj le čast skazuje svojemu Gospodu! Kakor cvetke zale venejo oktobra, ko pobeli hrib in dol strupena slana – kot neurja sila v beg požene bobra, ko razdrla mu je dom zarana. Tak' so nad človeški rod prišle nesreče, ko za sadom prepovedanim drhteče Evine pregrešne roke so posegle – uste so pogubo Adamove jedle. Vendar Mater je Mesijevo obljubil že v začetku Bog, da človek ne bi zgubil upanja, da zopet prišel v raj bo srečni – ne sicer na zemlji, pač pa v zarji večni. Kristus omogoča nam prihodnost srečno – ne le tukaj doli, ampak neizrečno radost – ki svetniki vsi ste je deležni, ker premamiti se niste dali sreči bežni. Tudi nas vodite z zgledom po kamnitni poti, da nas nikdar zapeljivi greh ne zmoti: izprosite dušam v vicah raj nebeški in še nam pomagajte v nadlogi težki. Zgledi naši ste mogočni – vsi svetniki – v žrtvi in velikodušnosti – veliki; ko dari uživate nebes Vladarja dajte, da še nam napoči rajska zarja. (Ljubljana-Rakovnik 20.X.1981) </poem> |} {| class="wikitable" |- ! Oče in učitelj mladih (črkospev) |- | <poem> OČE IN UČITELJ MLADIH 1.Oče in učitelj mladih, če bi spet med nas prišel, eno bi besedo šepnil v Uho in nežno nas objel: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« 2.Let že dvesto je minilo, Jezusu si rad sledil. Mati dala je vodilo, da Ljubit mlade si učil: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« 3.Ah, grozijo nam skušnjave, duša je v nevarnosti. In če prosimo zaupno, res Hitro nam pomagaš ti: »Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate: Tudi vam zajamčim milost, Enkrat v raj da pridete.« (Odziv na natečaj ob dvestoletnici don Boskovega rojstva *16. VIII. 1815 Becchi †31. I. 1888 Turin) </poem> |} Kazalo Uvod 5 Moja mati 11 Moj oče 20 Teta Hedvika 27 Moje ime 32 Moja družina 34 Brat Anton 38 Brat Blaž 42 Humanitarna pomoč 44 Joška Rašáj 48 Bližnji sorodniki 53 Stric Ivan 57 Stric Tinček 59 Osnovna šola 61 Srednja šola 66 Bogoslovje 70 »Moji« papeži 76 Papež Pij XII 79 Papež Janez XXIII 83 Papež Pavel VI 85 Uravnavanje rojstev 89 Predvojaška (pre)vzgoja 93 Noviciat na Reki 96 Vojaščina v Pirotu in Prištini 100 Neprijetnosti 103 Odgovarjanje od duhovniškega poklica 106 Klasika 109 Pri vojakih ni bilo slovenščine 116 Ugodne in neugodne iz Prištine 117 Moja nova maša 120 Slovo od doma 126 Tuje zelje 130 Nerešeno vprašanje 134 Nadškof Bukatko 138 Nadškof Turk 143 »Romanje« na Oplenac 146 Domovina, ti si zdravje 149 Dolgotrajno okrevanje 153 Blagoslov hiš 156 Obisk bolnikov 158 Rudnik 162 Karaburma – Črni prstan 172 Niš 180 »Slovenska« cerkev 183 Slovenska maša 189 Bučka je pušeljc Dolenjske 192 Srečanja sošolcev 196 Restavrator ne sme biti šušmar 198 Moje sanje – moje pesmi 205 === Sklici === {{sklici}} Quetschn Action-Luca Stangl - YouTube https://www.youtube.com/watch?v=p3vVEtGG88U&t=6s Radio Ognjišče Radio Ognjišče v živo | SIradio.si Čestitka za zlato mašo 16.vii.2022 ob 13h ===Uvod 1 === === Moja mati 4 === ===Moj oče 9 === ===Teta Hedvika 13 === ===Moje ime 16 === === Moja družina 18 === === Brat Anton 20 === === Brat Blaž 21 === === Humanitarna pomoč 23 === ===Joška Rašáj=== ==== Iz Škocjana 26 ==== === Bližnji sorodniki 27 === === Stric Ivan 29 === === Stric Tinček 30 === === Osnovna šola 31 === === Srednja šola 33 === ===Zlatomisnikove uspomene=== ====Zlatomisna lozinka:==== "Onima koji ljube Boga sve pridonosi dobru" (Rim 8,28) ===Uvod 1 === Dugo sam razmišljao i spremao se da u vreme zlatne mise napišem barem nešto sitno - ako mi bude dopušteno dočekati gudinu 2022. Na kraju sam odlučio staviti barem nekoliko redaka na papir koji će poslužiti kao uspomena na put, ali i kao poticaj mladima da se odluče putovati s Isusom. Ovo putovanje je najzanimljivija pustolovina koja je uvek na neki način uzbudljiva. Ako danas nedostaje (dobrih) duhovnih zvanja, nedostaje i (dobrih) obiteljskih očeva i majki, (dobrih i poštenih) radnika itd. Glavni uzrok je nedostatak osjećaja za vrhuprirodno. Ako je čovjek svjestan da ima nekoga iznad sebe kome je odgovoran i kome će dati odgovor na kraju svog života, prirodno će živeti drugačije nego neko ko nema tu svest. Uverenje, da Božja Providnost bdi nad nama, tera strah od postojanja: za nas, za potomke, za sadašnjost i za budućnost. Unatoč tome da zapravo živimo u vremenu trećeg svjetskog rata – čije posledice oseća čitavi svet – kako oni koji su u njemu izravno uključeni, tako i oni koje pogađaju rast cena i nedostatak pojedinih izvora, kršćanina teši spoznaja da zapravo ne pišu istoriju zemaljski vladari, koliko god im ime bilo veliko i koliko god velika njihova moć bila - već Bog piše Božju istoriju, koja je uređenost: duž krivudavih linija ljudske zbunjenosti on ravno piše svoje planove. S tim strahom od života prvi put sam se susreo u napomeni profesora latinskog Milana Grošlja, koji je ovako rekao: “Veliki je problem poželeti dobrodošlicu novim ljudima na svet, jer sadašnjost je tako zbunjena i nesigurna.” Bilo je to negde oko 1966. Takva izjava bila mi je potpuno čudna. Iz svoje sam obitelji – usprkos mnogim iskušenjima i teškoćama tekom Drugoga svetskog rata, a još više nakon njega – poneo u svet uverenje da Bog vodi našu sudbinu i da „što god Bog čini, sve čini dobro, pa makar i ne čini nam se u redu." U našoj staroj Klemšetovoj kući bile su slike malih anđela u spavaćoj sobi. Na prvoj je pisalo: “Ti si, Bože, moj gospodar, ja sam tvoj sluga”, a na drugoj: “Uzdaj se u Gospodina i čini dobro!” Ako čovek živi u tom pouzdanju u Božje sveznanje, svemoć. i sveprisutnost, onda će on rado prihvatiti potomstvo iz Božjih ruku, kao što su moji roditelji učinili. Usprkos novim i „modernim“ strujanjima i metodama, usprkos životno neprijateljskoj sredini, u veri su primali decu iz Božjih ruku. Bili su svesni da je najveći dar koji mogu dati Crkvi, narodu i čovečanstvu novi život. Čovek naime ne živi samo na ovom svetu, već ima pred sobom celu večnost za koju se odlučuje ovde i sada svojim životom; dakle, dete (čak i nerođeno) ima puno veću vrednost od auta ili kuće ili novca, jer će živeti večno pošto mu je Bog stvorio besmrtnu dušu kod začeća. Čovek dakle ima izbor: hoće li se odlučiti, da dođe „jednog dana u raj“ ili „u pakao“. Tako smo učili u prvom razredu osnovne škole pripremajući se za krizmu 1952. godine, kada smo dobili stotinjak pitanja rezmnoženih na ciklostilu, koja smo učili napamet, a prvo pitanje je glasilo: „Zašto smo mi na svetu? - Na svetu smo zato, da živimo po Božjoj volji i da se spasimo." Toliko je jednostavan, a opet tako siguran taj odgovor, da učenjake ovog sveta ostavlja bez teksta. S tog gledišta svaki ljudski život ima neprocenjivu vrednost i treba ga čuvati, dopuštajući djetetu da dođe na ovaj svjet i dobije primereno obrazovanje, kako je rekao don Bosco: „da postane dobar kršćanin i pošten građanin“. Zato je svaki život – pa i nerođeni – najveća vrijednost u svemiru, ili kako bi rekao pokojni lekar i branitelj nerođenog života Anton Lisec: „Začećem se stvara najveća vrednost u najmanjoj mogućoj veličini i u najmanjem prostoru." Koliko je neugodnosti morala proći naša majka dok je čekala nas decu, rođenu u vreme koje brojnijim obiteljima nije bilo naklonjeno, govori ova majčina pjesma: {| class="wikitable" |- ! <center> Pričakovanje rojstva (del)</center> ! <center> Očekivanje rođenja (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Četudi svet s sovraštvom te sprejema In zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je – Le s tvojim srčkom mi srce utripa – In željno tistega že čakam hipa, Ko se v oči zazrem ti, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17) </poem> | <poem> Iako svet sa mržnjom vreba tebe I zlobno ismijava obadvoje, da nekad sve do smrti gorko mi je – Jedino srcem tvojim meni srce kuca – I željno čas očekuje mi duša, Kad ugledam ti oči, dete moje! (Marija Jelen Brenčič: Očekivanje. Samoizdat 1970, u: Mir plave visine 17 - Preveo Stebunik) </poem> |} Ako čovek ima smisao života za sebe, imat će ga i za druge i za usvajanje potomstva. Iz toga proizlazi i odgovornost: ako je čovek svestan svoje odgovornosti pred Bogom, tada sposobnosti koje mu je Bog dao mora koristiti dobro i ispravno, izbegavaće greh i činiti dobro. Iz takvog će usmerenja izrasti nova i dobra duhovna zvanja, kao i čestita i poštena zvanja svake vrste. Ako pak je obitelj ugrožena - a danas se đavao služi svim sredstvima da je uništi - naravno da je rast ne samo duhovnih zvanja, nego svakog dobrog i poštenog zanimanja u korenu zaustavljen. Ovaj zapis možda neće sličiti na Liutprandov (920.-972.) "Antapodosis" (Obračun, Osveta), gde je poznati istoričar temeljito ocrnio svoje stvarne i navodne protivnike, kako iz svetovnog tako i iz crkvenog života. Neće to biti ni slika Augustinovih “Ispovesti” ili Finžgarovih “Godina moga putovanja”, gdje ima puno osobnih podataka i celovitih događaja. Neće ni nalikovati životopisu našeg umirovljenog salezijanskog nadbiskupa Zefa Gašija "Kujtimet e mia" (Moj životopis), gdje je dobro obrađeno samo razdoblje do nove mise ili biskupovanja, ali nakon toga zapravo sledi dnevnik događanja. . Naposljetku, neće nalikovati temeljitoj biografiji koju je moj školski drug Tone Krnc napisao povodom svoje zlatne mise pod naslovom: „Sve za tebe i s tobom, verni Bože“ (Salve, Ljubljana 2019.). Ali u njemu će biti od svega ponešto. Ovom prilikom ističem da su to sećanja. Sjećanje je poput sita kroz koje mnoge stvari odlaze u zaborav, dok se drugi događaji pojavljuju u osobno obojenom svjetlu. Stoga možda neka tvrdnja ili zaključak u knjizi ne odgovara stvarnom stanju, nego je napisan onako kako sam ja čuo stvar ili kako sam je shvatio. Ako bude moguće, prevest ću barem deo svojih sećanja sa slovenačkog na srpskohrvatski i mađarski - kako bi i moji vernici i brojni prijatelji ovde dobili uvid u moj životni put - i da bi svi našli poticaj za miran život. u slozi te za strpljivo podnošenje svih poteškoća po Isusovu primeru. Naslov knjige očituje istinu, da "Bog sve na dobro okreće" - naravno onima koji ga iskreno traže i ljube u dubini srca; razume se da iz toga proizlazi i ljubav prema bližnjima i sebi. Moj profesor [[Anton Trstenjak]] napisao je knjigu "Putevi do čoveka" <ref>Anton Trstenjak: Pota do človeka (Mohorjeva družba, Celje 1956.</ref>; kao što ima mnogo puteva do [[Triglav]]a, tako i do čoveka - isto tako ima mnogo puteva do Boga, a da ne govorimo o međusobnoj povezanosti jednog i drugog. Neko krene s Bogom i nađe (su)čoveka - a drugi krene s čovekom i nađe Boga. Ko je otvorena srca, skroman i iskren, pre ili kasnije će pronaći tu vezu, iako je već jedan nemački pjesnik [[Rheinhold Schneider]] rekao za vreme drugog svetskog rata: „Der Weg zum Gott ist heute ungeheuer weit" („Put do Boga je danas neizmjerno dalek"). Ipak prava ljubav do istine i dobrote pomaže čoveku savladati sve prepreke, jer ljubav je krajnji cilj: „Ljubavi, ne oponašaj ono što je zlo, nego ono što je dobro. Ko god čini dobro, od Boga je, a ko god čini zlo, Boga nije video" (3 Jn 1,11). Zamislio sam da će to zapravo biti poučna i zanimljiva biografija u poglavljima koja obrađuju pojedine teme ili područja, koja će čitatelju, dakle, reći nešto novo, a možda kroz opisane događaje odgovoriti na neka njegova pitanja ili mu pokazati izlaz iz dileme. Na taj način bih se ograničio samo na pojedine stvari i područja iz svog dosadašnjeg života i delovanja, koliko to uspijem maknuti ispod vela zaborava. Koliko se sećam, prvu sam pesmu napisao u novicijatu sa svojih osamnaest godina . Iako je ova knjiga u prozi, težište je na pesmama, koje su temeljito izrađene – dočim je proza sastavljana gotovo zbrda zdola, te možete nekoje od mojih zaključaka mirno preskočiti. Tada smo bili još mladi i sa otvorenim očima smo sanjali, zato nas nije bilo teško potaknuti da napišemo pesmu. U to smo vreme novaci i duhovnik Serafin Pelicon išli na izlet na Učku – i bio je raspis, na koji nas se javilo troje: Jednu pesmu je napisao Tone Krnc, drugu ja, ali se za treću ne sećam ko je nju napisao. Tako će između teksta biti još po koja pesma koja će začiniti moje pisanje. Moja majka Marija rođ. Brenčič bila je pesnik i pisac, a moj otac Anton Jelen bio je književnik i publicista, a tu sklonost ima i nekoliko moje braće i sestara, između ostalih moja sestra Marica, koja voli izveštavati o događajima, a brat Blaž povremeno piše pesme-slovostihove. Na kraju ovog uvoda će biti prva pesma koju mi je itko posvetio, a nju je na odabranom mađarskom jeziku napisao mužljanski pesnik László Kovács, a u izvorniku stoji: "János atya". U prevodu to bi značilo isto što i "otac Jovan". Neka ova pjesma pokaže kako me moji Mužljanci vole, gotovo kao i ja njih – da barem neke od njih pridobijem za ljubav Kristovu. Ko pročita ovu pesmu u prozi, neće se čuditi zašto su mi tako dragi ovi dobri i ljubazni ljudi, među koje me je Božja providnost poslala davne 1984. godine. Razume se, ne umišljam si da sam takav u stvarnosti: ali to mi je ipak poticaj da to budem sve više i više: kako ja tako i onaj koji će dobronamerno čitati ove retke. {| class="wikitable" |- ! <center> Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvornik)</center> ! <center> Ladislav Kovač: Oče Janez (srpskohrvatski prevod)</center> |- | <poem> Nagyon kedvelem ezt az embert Mindig a szeretet sugárzik belőle. Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében vezeti és a szeretet melegével elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester. Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában. A gyermeki szeretet és öröm jellemzi. Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk </poem> | <poem> Vrlo cenim ovog čoveka; Uvek ljubav iz njega zrači. Svoj svakidašnji rad nataparosom čiste nakane; Njegovoj brizi povereno stado vodi u duhu Gospoda Isusa i toplom ljubavlju posećuje napuštene i siromašne, baš kaošto je nekada to radio Učitelj. Obavlja posetu bolesnicima tako dece kao odraslih. U Božjoj službi nastoji osigurati anđeosku pomoć. Značajna je za njega detinja ljubav i radost. Je velik štovatelj Srca Isusova te gorljiv šitirelj njegove ljubavi naš otac Jovan, koji živi ovde sa nama u Mužlji. (Preveol Stebunik) </poem> |} === Sklici === {{sklici}} 8wqz4kjve5up0vjnfavo8stum4s7v4x 4 521751 5728859 5724929 2022-08-08T06:33:54Z Romanm 13 /* Sofja Vasiljevna Kovalevska */ za wikitext text/x-wiki === [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Sofja Vasiljevna Kovalevska|Sofja Vasiljevna Kovalevska]] === {{PIČ2 | naslov = Sofja Vasiljevna Kovalevska | predlagal = {{u|Yerpo}} | utemeljitev = obširen, celovit, dobro podprt, pmm ustreza | avtor = {{u|XJaM}} | leto = 2022 | mesec = 7 | dan = 28 | leto2 = | mesec2 = | dan2 = | rezultat = }} # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:33, 8. avgust 2022 (CEST) ndb68z4cn4m0nmpexxmbjg2px0w93hv 0 521876 5728870 5726407 2022-08-08T06:52:53Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je premaknil(-a) stran [[Yeonmi Park]] na [[Park Jeon-mi]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yeonmi Park|birth_date={{birth date and age|1993|10|4|df=yes}}|birth_place=[[Hyesan]], [[Ryanggang Province]], [[Severna Koreja]]|image=Yeonmi Park, 2014 (cropped).JPG|children=1|citizenship={{hlist|[[Severna Koreja]]|[[Združene države Amerike]]}}|education=[[Columbia University]]|website=[https://www.yeonmi.com/ yeonmi.com]}} Yeonmi Park (korejsko: 박연미; rojena 4. oktobra 1993) je severnokorejska prebežnica in aktivistka. Z družino je leta 2007 pobegnila iz [[Severna Koreja|Severne Koreje]] na [[Kitajska|Kitajsko]], se leta 2009 preselila v [[Južna Koreja|Južno Korejo]], od leta 2014 pa živi v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je zagovornica žrtev trgovine z ljudmi in si prizadeva za človekove pravice v Severni Koreji ter po vsem svetu. Leta 2015 je izdala knjigo o svojem življenju z naslovom ''In Order to Live: A North Korean Girl's Journey to Freedom''. Vodi tudi [[YouTube]] kanal "Voice of North Korea by Yeonmi Park", kjer razpravlja o severnokorejskih novicah, politiki in kulturi. Odkar je Park pobegnila iz Severne Koreje, piše in govori o svojem življenju. Med drugim je pisala za [[The Washington Post|Washington Post]] in bila intervjuvana za [[The Guardian]]. Leta 2014 je bila izbrana za eno od "BBC's 100 Women". gqeayylek4iay9qfw28121sa0sbqy51 5728873 5728870 2022-08-08T06:54:34Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yeonmi Park|birth_date={{birth date and age|1993|10|4|df=yes}}|birth_place=[[Hyesan]], [[Ryanggang Province]], [[Severna Koreja]]|image=Yeonmi Park, 2014 (cropped).JPG|children=1|citizenship={{hlist|[[Severna Koreja]]|[[Združene države Amerike]]}}|education=[[Columbia University]]|website=[https://www.yeonmi.com/ yeonmi.com]}} '''Park Jeon-mi''' ({{Jezik-ko|박연미}}; rojena 4. oktobra 1993) je severnokorejska prebežnica in aktivistka. Z družino je leta 2007 pobegnila iz [[Severna Koreja|Severne Koreje]] na [[Kitajska|Kitajsko]], se leta 2009 preselila v [[Južna Koreja|Južno Korejo]], od leta 2014 pa živi v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je zagovornica žrtev trgovine z ljudmi in si prizadeva za človekove pravice v Severni Koreji ter po vsem svetu. Leta 2015 je izdala knjigo o svojem življenju z naslovom ''In Order to Live: A North Korean Girl's Journey to Freedom''. Vodi tudi [[YouTube]] kanal "Voice of North Korea by Yeonmi Park", kjer razpravlja o severnokorejskih novicah, politiki in kulturi. Odkar je Park pobegnila iz Severne Koreje, piše in govori o svojem življenju. Med drugim je pisala za [[The Washington Post|''Washington Post'']] in bila intervjuvana za [[The Guardian|''The Guardian'']]. Leta 2014 je bila izbrana za eno od "BBC's 100 Women". afnkvbr7c4g5rdmgb7wc6ase4x77hzq 5728875 5728873 2022-08-08T06:55:14Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Yeonmi Park|birth_date={{birth date and age|1993|10|4|df=yes}}|birth_place=[[Hyesan]], [[Ryanggang Province]], [[Severna Koreja]]|image=Yeonmi Park, 2014 (cropped).JPG|children=1|citizenship={{hlist|[[Severna Koreja]]|[[Združene države Amerike]]}}|education=[[Univerza Columbia]]|website=[https://www.yeonmi.com/ yeonmi.com]}} '''Park Jeon-mi''' ({{Jezik-ko|박연미}}; rojena 4. oktobra 1993) je severnokorejska prebežnica in aktivistka. Z družino je leta 2007 pobegnila iz [[Severna Koreja|Severne Koreje]] na [[Kitajska|Kitajsko]], se leta 2009 preselila v [[Južna Koreja|Južno Korejo]], od leta 2014 pa živi v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je zagovornica žrtev trgovine z ljudmi in si prizadeva za človekove pravice v Severni Koreji ter po vsem svetu. Leta 2015 je izdala knjigo o svojem življenju z naslovom ''In Order to Live: A North Korean Girl's Journey to Freedom''. Vodi tudi [[YouTube]] kanal "Voice of North Korea by Yeonmi Park", kjer razpravlja o severnokorejskih novicah, politiki in kulturi. Odkar je Park pobegnila iz Severne Koreje, piše in govori o svojem življenju. Med drugim je pisala za [[The Washington Post|''Washington Post'']] in bila intervjuvana za [[The Guardian|''The Guardian'']]. Leta 2014 je bila izbrana za eno od "BBC's 100 Women". tveew3320s3o5uksowjkgtrgxijwygv 0 521932 5728856 5728386 2022-08-08T06:23:16Z Yerpo 8417 pnp wikitext text/x-wiki {{Refimprove}}{{infopolje oseba}} '''Nadja Zupan Hajna''', [[Slovenci|slovenska]] [[raziskovalka]], [[geologinja]], [[Krasoslovje|krasoslovka]], * [[16. marec]] [[1962]], [[Jesenice]]. V rodnih Jesenicah je končala gimnazijo. Leta 1981 se je vpisala na Oddelek za geologijo [[NTF|Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]. Študij je končal leta 1987. Na isti fakulteti je nadaljevala študij kot [[Mladi raziskovalec|mlada raziskovalka]] in leta 1990 magistrirala iz geoloških znanosti in leta 2002 doktorirala z doktorsko tezo z naslovom »Razmerje med avtohtono kemijsko in mehansko erozijo pri nastajanju kraških rovov«, ki je bila posvečena raztapljanju v jamah in produkciji karbonatnih klastičnih jamskih sedimentov. Leta 1991 je prejela slovensko štipendijo Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo za usposabljanje na univerzi McMaster v [[Hamilton, Kanada|Hamiltonu]], [[Kanada]]. Od leta 1987 je zaposlena na Inštitutu za raziskovanje krasa [[ZRC SAZU|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V letih 2004 do 2010 je bila dodatno zaposlena na Univerzi na Primorskem, [[FHŠ]] na Oddelku za geografijo in od leta 2010 do 2011 na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], Fakulteti za podiplomske študije.<ref name=PS-ZRC-SAZU>{{navedi splet |title=PS-ZRC-SAZU |url= https://ps-zrc-sazu.org/kdosmo/zupan-hajna/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> Osnovno področje njenega raziskovalnega dela je kraška geologija, kjer se ukvarja s karbonatno litologijo in preperevanjem, kraškimi sedimentacijskimi okolji, mineralogijo kraških sedimentov in njihovo starostjo ter kraško geomorfologijo. Vključena je v raziskovalni program Raziskovanje krasa in več raziskovalnih in aplikativnih projektov. Znanstveno se ukvarja predvsem z mineraloškimi analizami klastičnih jamskih sedimentov, analizami mineralne in kristalne sestave sige v jamah in paleomagnetnimi analizami jamskih sedimentov skupaj s češkimi raziskovalci.<ref name="ZRC-SAZU">{{navedi splet |title=ZRC-SAZU |url= https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/nadja-zupan-hajna-sl|accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> 31. julija 2022 je bila izvoljena za predsednico Mednarodne speleološke zveze.<ref name="RRS-ZK">{{navedi splet |title=RRS-ZK |url= https://www.rra-zk.si/novice/2022080213424610/mednarodni-speleoloski-zvezi-predseduje-dr-nadja-zupan-hajna-iz-postojnskega-instituta-za-raziskovanje-krasa/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> ==Viri== {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=01004 COBISS - Osebna bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupan Hajna, Nadja}} [[Kategorija:Slovenski geologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Krasoslovci]] 8x8x9mkmmsep4tyy6nw64pph6dqv812 0 521934 5728635 5726943 2022-08-07T14:08:53Z Zm05gamer 180058 razširitev, dodanih več izboljšav članku wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|image=Graffiti Eme Freethinker Will Smith Chris Rock Slap Oscar Awards Mauerpark Berlin.jpg|caption=Grafitna upodobitev incidenta na ostanku berlinskega zidovu v Berlinu.|date=27. marec 2022|Location=[[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[ZDA]]|target=[[Chris Rock]]|participants=[[Will Smith]]}} Na 94. podelitvi oskarjev 27. marca 2022 je igralec [[Will Smith]] stopil na oder in udaril komika [[Chris Rock|Chrisa Rocka]] po obrazu. Klofuta je bila odziv na to, ker se je Rock pošalil na račun obrite glave [[Jada Pinkett Smith|Jade Pinkett Smith]], ki si jo je obrila leta 2021 zaradi [[Alopecija areata|alopecije areate]]. Ko se je vrnil na svoj sedež, je Smith na Rocka dvakrat zavpil: "Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust!" Rock se je na kratko odzval na Smithovo besne izjave, vendar je svojo predstavitev filma zaključil brez nadaljnje prekinitve.   Kasneje istega večera je Smith prejel nagrado za najboljšega igralca in se v zahvalnem govoru opravičil Akademiji filmskih umetnosti in znanosti ter drugim nominirancem, ne pa tudi Rocku. Naslednji dan se je prek družbenih medijev opravičil Rocku in Akademiji. Smith je 1. aprila odstopil iz članstva v Akademiji in se soočil z morebitno suspenzijo ali izključitvijo, poleg tega pa mu je bilo zaradi incidenta prepovedano obiskovati dogodke Akademije za nadaljnjih 10 let, kar je začelo veljati 8. aprila 2022. Televizijski prenosi v živo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so večinoma utišali incident zaradi zveznih zakonov o cenzuri. Vendar so začeli necenzurirani mednarodni posnetki hitro krožiti po svetovnih družbenih omrežjih: izsek iz avstralske oddaje je postal eden najbolj gledanih spletnih videov v prvih 24 urah. Incident je v veliki meri zasenčil preostali del slovesnosti ter sprožil svetovno ogorčenje, komentarje in številne razprave. == Ozadje == {{Multiple image | image1 = Jada Pinkett Smith 2014.jpg | alt1 = Jada Pinkett Smith leta 2014 | caption1 = [[Jada Pinkett Smith]] | image2 = TechCrunch Disrupt 2019 (48834434641) (cropped).jpg | caption2 = [[Will Smith]] | image3 = Chris Rock 2014.jpg | caption3 = [[Chris Rock]] | total_width = 400 }} Po koncu slovesnosti so se nekatere publikacije spomnile preteklih pripomb [[Chris Rock|Chrisa Rocka]] o [[Jada Pinkett Smith|Jadi Pinkett Smith]]. Leta 1997 je komentiral njeno udeležbo na Pohodu milijonov žensk v intervjuju za svojo večerno pogovorno oddajo The Chris Rock Show.<ref>{{Cite magazine|last=Nolan|first=Emma|date=April 1, 2022|title=Video of Chris Rock Teasing Jada Pinkett's Activism in 1990s Resurfaces|url=https://www.newsweek.com/chris-rock-jada-pinkett-smith-activism-million-woman-march-1694065|magazine=[[Newsweek]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402225721/https://www.newsweek.com/chris-rock-jada-pinkett-smith-activism-million-woman-march-1694065|archive-date=April 2, 2022|access-date=April 3, 2022|url-status=live}}</ref>   Chris Rock je že dvakrat gostil podelitev oskarjev in drugih nagrad, tudi leta 2016, ki pa jo je več igralcev (vključno s Pinkett Smith) zavrnilo zaradi pomanjkanja afroameriških nominirancev. Rock se je v uvodnem delu pošalil: "To, da je Jada zavrnila udeležbo na podelitvi oskarjev, je isto, kot da bi jaz zavrnil Rihannine spodnjice. Nisem bil povabljen."<ref>{{Cite magazine|last1=Nolan|first1=Emma|last2=Colarossi|first2=Natalie|date=March 28, 2022|title=This Isn't the First Joke Chris Rock Has Made About Jada Pinkett Smith|url=https://www.newsweek.com/chris-rock-mocked-jada-pinkett-smith-oscars-six-years-ago-2016-boycott-1692491|magazine=[[Newsweek]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220411094048/https://www.newsweek.com/chris-rock-mocked-jada-pinkett-smith-oscars-six-years-ago-2016-boycott-1692491|archive-date=April 11, 2022|access-date=April 16, 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Bonner|first=Mehera|date=March 28, 2022|title=Chris Rock Also Made a Jada Pinkett Smith Joke at 2016 Oscars, and Will Smith Was "Still Mad" About It|url=https://www.cosmopolitan.com/entertainment/celebs/a39559190/will-smith-still-mad-chris-rock-joke-2016-oscars/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329071004/https://www.cosmopolitan.com/entertainment/celebs/a39559190/will-smith-still-mad-chris-rock-joke-2016-oscars/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Cosmopolitan (magazine)|Cosmopolitan]]|publication-place=[[New York City]]|publisher=[[Hearst Communications]]}}</ref><ref>{{Cite magazine|last=Garner|first=Glenn|date=March 28, 2022|title=Will Smith 'Was Still Mad' About Chris Rock's 2016 Oscars Joke Involving Jada Before Smack: Source|url=https://people.com/movies/oscars-2022-will-smith-still-mad-about-chris-rock-2016-joke-jada-before-smack-source/|magazine=[[People (magazine)|People]]|publisher=[[Dotdash Meredith]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402195125/https://people.com/movies/oscars-2022-will-smith-still-mad-about-chris-rock-2016-joke-jada-before-smack-source/|archive-date=April 2, 2022|access-date=April 16, 2022|url-status=live}}</ref> Leta 2018 je Pinkett Smith v svoji pogovorni oddaji Red Table Talk razkrila, da je doživela izpadanje las, morda zaradi [[Stres|stresa]]. Diagnosticirali so ji [[Alopecija areata|alopecijo areato]], [[Avtoimunska bolezen|avtoimunsko bolezen]], in julija 2021 si je začela popolnoma briti glavo.<ref>{{Cite magazine|last=Blanton|first=Kayla|date=July 13, 2021|title=Jada Pinkett Smith, 49, Proudly Debuts Shaved Head Following Hair Loss Struggles|url=https://www.prevention.com/beauty/hair/a37011471/jada-pinkett-smith-shaved-head-instagram/|magazine=[[Prevention (magazine)|Prevention]]|publisher=[[Hearst Communications]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20211230140711/https://www.prevention.com/beauty/hair/a37011471/jada-pinkett-smith-shaved-head-instagram/|archive-date=December 30, 2021|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Askinasi|first=Rachel|title=Jada Pinkett Smith showed off a bald patch on her head and got candid about her alopecia|url=https://www.insider.com/jada-pinkett-smith-alopecia-bald-patch-video-2021-12|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329071008/https://www.insider.com/jada-pinkett-smith-alopecia-bald-patch-video-2021-12|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Insider (website)|Insider]]}}</ref> 8. februarja 2022 je bilo objavljeno, da je bil [[Will Smith]] nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za svojo vlogo v filmu [[Kralj Richard]].<ref>{{Cite web|url=https://deadline.com/2022/02/will-smith-oscar-nomination-king-richard-academy-awards-1234928343/|title=Will Smith Returns To Oscars Spotlight After 15 Years With Best Actor Nomination For 'King Richard'|first1=Joe|last1=Utichi|date=February 8, 2022}}</ref> 3. marca 2022 je Akademija za filmsko umetnost in znanost razglasila Rocka za enega od voditeljev 94. podelitve oskarjev.<ref>{{Cite magazine|last=Mier|first=Tomás|date=March 4, 2022|title=Lady Gaga, Zoë Kravitz, Chris Rock to Present at Oscars|url=https://rollingstoneindia.com/lady-gaga-zoe-kravitz-chris-rock-to-present-at-oscars/|magazine=[[Rolling Stone]] India|publication-place=[[Mumbai]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304131003/https://rollingstoneindia.com/lady-gaga-zoe-kravitz-chris-rock-to-present-at-oscars/|archive-date=March 4, 2022|access-date=April 10, 2022|url-status=live}}</ref> == Incident == Rock je razglasil nominirance za najboljši dokumentarni film na 94. podelitvi oskarjev 27. marca 2022, kjer je izvedel kratek komični monolog. Rock se je pošalil na račun moža [[Javier Bardem|Javierja Bardema]] in žene [[Penélope Cruz]], oba prejšnja dobitnika oskarja, ki sta na tej slovesnosti prejela primerljive nominacije. Will Smith in Jade Pinkett Smith sta sedela skupaj pred občinstvom. Rock je nato začel z šalo z obrito glavo Pinkett Smith<ref>{{Cite magazine|last=Donnelly|first=Matt|date=March 28, 2022|title=Why Will Smith Wasn't Ejected From the Oscars After Chris Rock Slap|url=https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329025321/https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref> in jo primerjal z dramatičnim videzom Demi Moore v filmu [[Vojake Jane]] iz leta 1997:<blockquote>'''Rock''': Jada, ljubim te. G.I. Jane 2, komaj čakam, da te ponovno vidim. </blockquote>Oddaja je pokazala reakcijo Smitha in Pinkett Smith na šalo: Smith se je nasmehnil in zasmejal, medtem ko je Pinkett Smith jezno zavijala z očmi. Oddaja se je nato vrnila k Rocku:<blockquote>'''Rock''': To — to je — to je bilo super! V redu, tukaj sem — [zagleda kako Smith stopi na oder proti njemu] uh, oh — Richard... </blockquote>Medtem, ko se je Rock še naprej smejal, je Smith hodil po odru proti njemu. Ko je stopil do njega, je Smith hitro dvignil svojo desno roko in z vso silo udaril Rocka po obrazu, nato pa se je obrnil in odšel nazaj na svoj sedež. Napad, za katerega so mnogi domnevali, da je bil vnaprej dogovorjena komedija, je zelo presenetil občinstvo v dvorani.<ref name="lat20220407">{{Cite news|last1=Whipp|first1=Glenn|last2=Rottenberg|first2=Josh|date=April 7, 2022|title=Here's what really happened after Will Smith slapped Chris Rock at the Oscars|language=en-US|work=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]|url=https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2022-04-07/will-smith-oscars-slap-timeline-chris-rock|access-date=April 11, 2022|archive-date=April 10, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410154018/https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2022-04-07/will-smith-oscars-slap-timeline-chris-rock|url-status=live}}</ref> Običajno miren Rock je bil prav tako videti presenečen,{{r|Jones}} medtem ko je Smith s svojega sedeža jezno zavpil nanj:<ref name="Schulman">{{Cite magazine|last=Schulman|first=Michael|date=March 28, 2022|title=What It Felt Like in the Room When Will Smith Slapped Chris Rock at the Oscars|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/what-it-felt-like-in-the-room-when-will-smith-slapped-chris-rock-at-the-oscars|magazine=[[The New Yorker]]|publisher=[[Condé Nast]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328213336/https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/what-it-felt-like-in-the-room-when-will-smith-slapped-chris-rock-at-the-oscars|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref><blockquote>'''Rock''': Oh wow! Wow... Will Smith mi je pa kar eno primazal. [smeh občinstva] '''Smith''': [kričanje iz občinstva] Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust! '''Rock''': Wow, stari! '''Smith''': Ja! '''Rock''': Bila je šala o G.I. Jane. '''Smith''': [naraščajoči glas] Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust! '''Rock''': Bom, v redu? Lahko bi, oh, prav. To je bila... največja noč v zgodovini televizije, prav. [smeh občinstva]. Dobro. </blockquote>Ta govor je povzročil, da so lokalno občinstvo in novinarji spoznali, da je bil Smithov bes zelo resen.{{r|Jones}}{{r|ReutSnyd}} [[Kevin Costner]], ki je čakal zunaj odra, da bi podelil oskarja za najboljšo režijo, je rekel: "Oh, to je bilo res zelo resno."{{r|lat20220407}} Do Smithovega zahvalnega govora je domnevno osuplo in zmedeno občinstvo pričakovalo kakršno koli uradno priznanje z odra.{{r|Jones}} Vendar v oddaji od te točke naprej ni bilo več voditeljev na odru in oddaja se je nato nadaljevala kot običajno. Smithove izrečene besede so bile v številnih državah cenzurirane z utišanjem zvoka med prenosom v živo.<ref name="Jones2">{{Cite magazine|last=Jones|first=Nate|date=March 28, 2022|title=What I Saw Inside the Room When Will Smith Slapped Chris Rock|url=https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|magazine=[[Vulture (website)|Vulture]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330233819/https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref><ref name="Wiseman2">{{Cite web|last=Wiseman|first=Andreas|date=March 28, 2022|title="The Slap Heard Around The World": How International Media Has Responded To Will Smith's Troubling Oscar Moment|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331060158/https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref name="Grimes3">{{Cite web|last=Grimes|first=Christopher|date=March 29, 2022|title=The Oscars slap masked a more significant event for cinema|url=https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330221515/https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Financial Times]]}}</ref><ref name="LATimes2">{{Cite news|date=March 29, 2022|title=Today's Headlines: Investigation is launched over Will Smith's Oscars slap|url=https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331085109/https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|newspaper=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]}}</ref> === Fotografija === Fotoreporter [[Brian Snyder]], ki je delal za Reuters v skupini fotografov v projekcijski kabini, je fotografiral Smitha v trenutku, ko je ta udaril Rocka.<ref name="CNN_Synder">{{Cite news|url=https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|title=How an Oscars photographer captured the moment Will Smith slapped Chris Rock|first=Frank|last=Pallotta|newspaper=[[CNN]]|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403080254/https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|url-status=live|date=March 29, 2022}}</ref> Ta fotografija je hitro postala slavna in je bila predstavljena v novicah ter uporabljena za številne šale na internetu.<ref name="ReutSnyd">{{Cite web|url=https://www.reutersagency.com/en/media-center/how-reuters-photojournalist-brian-snyder-captured-the-viral-image-of-the-oscars-slap/|title=How Reuters photojournalist Brian Snyder captured the viral image of the Oscars slap|website=Reuters News Agency|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 4, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404021429/https://www.reutersagency.com/en/media-center/how-reuters-photojournalist-brian-snyder-captured-the-viral-image-of-the-oscars-slap/|url-status=live}}</ref> Kulturnega vpliva fotografije se ni zavedal šele po slovesnosti, saj so bile njegove fotografije samodejno poslane njegovim urednikom.<ref name="CNN_Synder2">{{Cite news|url=https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|title=How an Oscars photographer captured the moment Will Smith slapped Chris Rock|first=Frank|last=Pallotta|newspaper=[[CNN]]|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403080254/https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|url-status=live|date=March 29, 2022}}</ref> Veliko jih je mislilo, da bo Snyder zagotovo dobil najbolj zaželeno in prestižno fotoreportersko nagrado, [[Najboljša slika leta]], zahvaljujoč svoji fotografiji, ki je ujela trenutek, ko je Smith z roko zadel Rocka po obrazu.<ref>{{Cite web|url=https://www.dmarge.com/2022/03/will-smith-chris-rock-photo.html|title=The One Winner In The Will Smith vs. Chris Rock 'Smackdown'|date=March 31, 2022|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 1, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401181918/https://www.dmarge.com/2022/03/will-smith-chris-rock-photo.html|url-status=live}}</ref> V [[Berlin|Berlinu]] so sliko z grafiti narisali na ostanek dela [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] v [[Mauerpark|Mauerparku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/film/2022/apr/01/what-next-for-will-smith-after-oscars-slap-hollywood-divided-over-the-stars-future|title=What next for Will Smith after Oscars slap? Hollywood divided over the star's future|date=April 1, 2022|website=[[The Guardian]]|first=Catherine|last=Shoard|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403072641/https://www.theguardian.com/film/2022/apr/01/what-next-for-will-smith-after-oscars-slap-hollywood-divided-over-the-stars-future|url-status=live}}</ref> === Videoposnetki === V Združenih državah je televizijska hiša ABC utišala Smithove izjave zaradi zveznih zakonov o cenzuri; vendar številni mednarodni izdajatelji televizijskega programa tega niso storili {{External media|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=myjEoDypUD8 Prikaz] incidenta}}in necenzurirani posnetki dogodka so hitro zaokrožili po družbenih omrežjih.<ref>{{Cite news|last=Bellware|first=Kim|date=March 28, 2022|title=ABC tried to censor the Oscars slap. It spread unedited anyway.|url=https://www.washingtonpost.com/arts-entertainment/2022/03/28/oscars-slap-editing/|url-access=limited|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330005504/https://www.washingtonpost.com/arts-entertainment/2022/03/28/oscars-slap-editing/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|newspaper=[[The Washington Post]]}}</ref> Necenzuriran izrez iz avstralske oddaje na Seven Network je The Guardian objavil na [[YouTube|YouTubu]],<ref>{{Cite web|last=Osbourne|first=Mary|date=March 29, 2022|title=Will Smith Just Dethroned MrBeast's Youtube Record|url=https://www.svg.com/814381/will-smith-just-dethroned-mrbeasts-youtube-record/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329203304/https://www.svg.com/814381/will-smith-just-dethroned-mrbeasts-youtube-record/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[SVG.com]]}}</ref> ki je v 24 urah prejel več kot 50 milijonov ogledov in je zaradi tega postal eden najbolj gledanih spletnih videov v prvih 24 urah. V številnih državah, vključno z [[Združene države Amerike|Združenimi državami]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Avstralija|Avstralijo]], je v treh urah dosegel prvo mesto na YouTubovi priljubljeni strani.<ref name="Jones">{{Cite magazine|last=Jones|first=Nate|date=March 28, 2022|title=What I Saw Inside the Room When Will Smith Slapped Chris Rock|url=https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|magazine=[[Vulture (website)|Vulture]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330233819/https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref><ref name="Wiseman">{{Cite web|last=Wiseman|first=Andreas|date=March 28, 2022|title="The Slap Heard Around The World": How International Media Has Responded To Will Smith's Troubling Oscar Moment|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331060158/https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref name="Grimes2">{{Cite web|last=Grimes|first=Christopher|date=March 29, 2022|title=The Oscars slap masked a more significant event for cinema|url=https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330221515/https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Financial Times]]}}</ref><ref name="LATimes">{{Cite news|date=March 29, 2022|title=Today's Headlines: Investigation is launched over Will Smith's Oscars slap|url=https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331085109/https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|newspaper=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]}}</ref> Iz fotografij in videa so nastale številne internetne šale in parodije.<ref>{{Cite web|date=March 30, 2022|title=Oscars 2022: Viral Will Smith memes take over the internet after that Chris Rock slap moment|url=https://indianexpress.com/article/trending/trending-globally/oscars-2022-will-smith-chris-rock-slap-moment-memes-7841984/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331004437/https://indianexpress.com/article/trending/trending-globally/oscars-2022-will-smith-chris-rock-slap-moment-memes-7841984/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 30, 2022|website=[[Indian Express]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Butler|first=Sinead|date=March 30, 2022|title=Shark Tale fish slaps Marty from Madagascar in epic Oscars slap spoof|url=https://www.indy100.com/celebrities/shark-tale-madagascar-will-smith-chris-rock-spoof|access-date=2022-05-06|website=indy100|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511051747/https://www.indy100.com/celebrities/shark-tale-madagascar-will-smith-chris-rock-spoof|archive-date=May 11, 2022|url-status=live}}</ref> === Dodatni posnetki === 31. marca je bil objavljen dodaten posnetek. Na tem posnetku je bila prikazana reakcija Jade Pinkett Smith med šalo in po njej, saj med šalo ni bila videti nasmejana in je zavijala z očmi, nato pa se je zdelo, da se smeji, ko je Rock dejal: "Will Smith mi je pravkar eno primazal" in "To je bila ... največja noč v zgodovini televizije."<ref>{{Cite web|last=Juneau|first=Jen|date=March 31, 2022|title=New Video Shows More of Jada Pinkett Smith's Reaction to Chris Rock Cracking Joke After Oscars Slap|url=https://people.com/movies/oscars-2022-jada-pinkett-smith-reaction-will-smith-chris-rock-slap-new-video-footage/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331195831/https://people.com/movies/oscars-2022-jada-pinkett-smith-reaction-will-smith-chris-rock-slap-new-video-footage/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[People (magazine)|People]]}}</ref> == Posledice == V izjavi z dne 30. marca je akademija dejala, da so Smitha prosili, naj zapusti slovesnost, vendar je to zavrnil.<ref>{{Cite web|last=Coyle|first=Jake|title=Academy: Will Smith refused to leave Oscars after Rock slap|date=March 30, 2022|url=https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331004431/https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 30, 2022|publisher=[[Associated Press]]}}</ref> Vendar pa so drugi, ki so bili prisotni v sobi, zanikali, da bi Smitha kdaj prosili, bodisi neposredno bodisi prek predstavnika, da naj odide; med člani vodstva akademije in producentom slovesnosti [[Will Packer|Willom Packerjem]] je prišlo do nesporazuma o tem, ali naj dovoli Smithu ostati na slovestnosti, zaradi česar niso bili sprejeti nobeni ukrepi.<ref name="VAR">{{Cite magazine|last1=Lang|first1=Brett|last2=Donnelly|first2=Matt|last3=Davis|first3=Clayton|date=March 31, 2022|title=Will Smith Was Not Formally Asked to Leave Oscars Following Chris Rock Slap, Sources Claim|url=https://variety.com/2022/awards/news/will-smith-asked-to-leave-oscars-slap-chris-rock-1235219478/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331154811/https://variety.com/2022/awards/news/will-smith-asked-to-leave-oscars-slap-chris-rock-1235219478/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref> Variety je poročal, da je bil Packer tisti, ki je zagotovil, da je Smith ostal na slovesnosti. V kasnejšem intervjuju za Good Morning America je Packer dejal, da je nasprotoval predlogom, da bi Smitha odpeljali iz slovesnosti, ker ni verjel, da bi Rock to želel.<ref>{{cite magazine|last=Sharf|first=Zack|date=April 1, 2022|title=Oscars Producer Told Academy Not to Remove Will Smith Because It's Not What Chris Rock Wanted|url=https://variety.com/2022/film/news/oscars-producers-academy-remove-will-smith-chris-rock-1235220429/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401112620/https://variety.com/2022/film/news/oscars-producers-academy-remove-will-smith-chris-rock-1235220429/|archive-date=April 1, 2022|access-date=April 1, 2022|url-status=live}}</ref> Štirideset minut po incidentu je Smith prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo Richarda Williamsa v filmu [[Kralj Richard]]. Svoj čustveni govor je osredotočil na božansko opravičilo in potrebo po zaščiti tistih okoli sebe ter se opravičil Akademiji, drugim nominirancem in drugim, ki so bili prisotni v dvorani, ne pa tudi Rocku.<ref>{{Cite web|last=Gajewski|first=Ryan|date=March 28, 2022|title=Will Smith Tearfully Apologizes to Academy After Chris Rock Oscars Slap|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/will-smith-oscar-best-actor-apology-slap-king-richard-1235119288/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328051847/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/will-smith-oscar-best-actor-apology-slap-king-richard-1235119288/|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 28, 2022|website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Smith se je opravičil za njegov dolg govor, ki je bil s približno petimi minutami med najdaljšimi v zgodovini podelitve oskarjev. The Economist je Smithov zahvalni govor, v katerem je apeliral na Boga in ga pozval, naj počne "nore stvari" v imenu ljubezni, opisal kot "nevarno, sebično zmoto".{{r|Jones}} Po koncu slovesnosti so nagrajencem svetovali, naj odgovarjajo le na vprašanja o svojem delu in nič drugega. Približno ob 1:00 ponoči so Smitha posneli, kako veselo pleše na zabavi Vanity Fair ob njegovi uspešnici »Gettin' Jiggy wit It«. V časopisu [[The New Yorker]] je Michael Schulman zapisal: "V hollywoodskem koncu, ki se je zdel preveč temen in nadrealističen, da bi bil resničen, se je zdelo, da Smith preživlja najboljše čase v življenju."<ref>{{Cite web|last=Murray|first=Tom|date=March 28, 2022|title=Will Smith filmed dancing to his own music at Oscars party after hitting Chris Rock|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/will-smith-dancing-video-chris-rock-slap-oscars-2022-b2045510.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331003457/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/will-smith-dancing-video-chris-rock-slap-oscars-2022-b2045510.html|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 30, 2022|website=[[The Independent]]}}</ref> == Odzivi == Javnomnenjska raziskava YouGov, ki je bila izvedena dan po slovesnosti, je pokazala, da je 61 % Američanov dejalo, da so Smithova dejanja nesprejemljiva, 22 % pa jih je dejalo, da so sprejemljiva.<ref>{{Cite web|date=March 28, 2022|title=Daily Question|url=https://today.yougov.com/topics/arts/survey-results/daily/2022/03/28/edb5e/3|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328193958/https://today.yougov.com/topics/arts/survey-results/daily/2022/03/28/edb5e/3|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[YouGov]]}}</ref> Zvezna komisija za komunikacije, ki ureja oddajanje v [[Združene države Amerike|ZDA]], je prejela 66 pritožb zaradi incidenta.<ref>{{Cite web|last=Kurtz|first=Judy|date=March 31, 2022|title=Oscars slap leads to dozens of FCC complaints|url=https://thehill.com/blogs/in-the-know/3255496-oscars-slap-leads-to-dozens-of-fcc-complaints/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331195836/https://thehill.com/blogs/in-the-know/3255496-oscars-slap-leads-to-dozens-of-fcc-complaints/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Odzivi zvezdnikov so bili različni. SAG-AFTRA, sindikat, ki zastopa filmske in televizijske igralce, je izdal izjavo, v kateri je obsodil Smithovo dejanje: "Nasilje ali fizična zloraba na javnem mestu nikoli nista primerna in sindikat obsoja kakršno koli takšno ravnanje. Incident, v katerega sta bila vpletena Will Smith in Chris Rock na sinočni Podelitev oskarjev je bila nesprejemljiva. Glede tega incidenta smo bili v stiku z Akademijo za filmsko umetnost in znanost ter ABC in si bomo v prihodnje prizadevali zagotoviti, da bo to dejanje ustrezno obravnavano. SAG-AFTRA ne komentira nobenega čakajočega disciplinskega postopka za člane."<ref>{{Cite web|last=Robb|first=David|date=March 28, 2022|title=SAG-AFTRA Condemns Will Smith's "Unacceptable" Oscar Slap On Chris Rock|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-slap-sag-aftra-response-1234989566/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328225124/https://deadline.com/2022/03/will-smith-slap-sag-aftra-response-1234989566/|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Welk|first=Brian|title=SAG-AFTRA Denounces Will Smith's 'Unacceptable' Assault on Chris Rock at Oscars, Hints at Disciplinary Action|url=https://www.yahoo.com/entertainment/sag-aftra-denounces-smith-unacceptable-224948908.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329075610/https://www.yahoo.com/entertainment/sag-aftra-denounces-smith-unacceptable-224948908.html|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Yahoo! Entertainment]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Will Smith]] * [[Jade Pinkett Smith]] * [[Chris Rock]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://time.com/6161748/will-smith-chris-rock-slap-oscars-nuance/ ''TIME Magazine'' article about the incident and the debate surrounding it] [[Kategorija:Dogodki leta 2022]] [[Kategorija:Leto 2022 v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Leto 2022 v Los Angelesu]] eh4ihi4nwkyh7dlyti5cascjkjyfg1i 5728636 5728635 2022-08-07T14:09:05Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|image=Graffiti Eme Freethinker Will Smith Chris Rock Slap Oscar Awards Mauerpark Berlin.jpg|caption=Grafitna upodobitev incidenta na ostanku berlinskega zidovu v Berlinu.|date=27. marec 2022|Location=[[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[ZDA]]|target=[[Chris Rock]]|participants=[[Will Smith]]}} Na 94. podelitvi oskarjev 27. marca 2022 je igralec [[Will Smith]] stopil na oder in udaril komika [[Chris Rock|Chrisa Rocka]] po obrazu. Klofuta je bila odziv na to, ker se je Rock pošalil na račun obrite glave [[Jada Pinkett Smith|Jade Pinkett Smith]], ki si jo je obrila leta 2021 zaradi [[Alopecija areata|alopecije areate]]. Ko se je vrnil na svoj sedež, je Smith na Rocka dvakrat zavpil: "Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust!" Rock se je na kratko odzval na Smithovo besne izjave, vendar je svojo predstavitev filma zaključil brez nadaljnje prekinitve.   Kasneje istega večera je Smith prejel nagrado za najboljšega igralca in se v zahvalnem govoru opravičil Akademiji filmskih umetnosti in znanosti ter drugim nominirancem, ne pa tudi Rocku. Naslednji dan se je prek družbenih medijev opravičil Rocku in Akademiji. Smith je 1. aprila odstopil iz članstva v Akademiji in se soočil z morebitno suspenzijo ali izključitvijo, poleg tega pa mu je bilo zaradi incidenta prepovedano obiskovati dogodke Akademije za nadaljnjih 10 let, kar je začelo veljati 8. aprila 2022. Televizijski prenosi v živo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so večinoma utišali incident zaradi zveznih zakonov o cenzuri. Vendar so začeli necenzurirani mednarodni posnetki hitro krožiti po svetovnih družbenih omrežjih: izsek iz avstralske oddaje je postal eden najbolj gledanih spletnih videov v prvih 24 urah. Incident je v veliki meri zasenčil preostali del slovesnosti ter sprožil svetovno ogorčenje, komentarje in številne razprave. == Ozadje == {{Multiple image | image1 = Jada Pinkett Smith 2014.jpg | alt1 = Jada Pinkett Smith leta 2014 | caption1 = [[Jada Pinkett Smith]] | image2 = TechCrunch Disrupt 2019 (48834434641) (cropped).jpg | caption2 = [[Will Smith]] | image3 = Chris Rock 2014.jpg | caption3 = [[Chris Rock]] | total_width = 400 }} Po koncu slovesnosti so se nekatere publikacije spomnile preteklih pripomb [[Chris Rock|Chrisa Rocka]] o [[Jada Pinkett Smith|Jadi Pinkett Smith]]. Leta 1997 je komentiral njeno udeležbo na Pohodu milijonov žensk v intervjuju za svojo večerno pogovorno oddajo The Chris Rock Show.<ref>{{Cite magazine|last=Nolan|first=Emma|date=April 1, 2022|title=Video of Chris Rock Teasing Jada Pinkett's Activism in 1990s Resurfaces|url=https://www.newsweek.com/chris-rock-jada-pinkett-smith-activism-million-woman-march-1694065|magazine=[[Newsweek]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402225721/https://www.newsweek.com/chris-rock-jada-pinkett-smith-activism-million-woman-march-1694065|archive-date=April 2, 2022|access-date=April 3, 2022|url-status=live}}</ref>   Chris Rock je že dvakrat gostil podelitev oskarjev in drugih nagrad, tudi leta 2016, ki pa jo je več igralcev (vključno s Pinkett Smith) zavrnilo zaradi pomanjkanja afroameriških nominirancev. Rock se je v uvodnem delu pošalil: "To, da je Jada zavrnila udeležbo na podelitvi oskarjev, je isto, kot da bi jaz zavrnil Rihannine spodnjice. Nisem bil povabljen."<ref>{{Cite magazine|last1=Nolan|first1=Emma|last2=Colarossi|first2=Natalie|date=March 28, 2022|title=This Isn't the First Joke Chris Rock Has Made About Jada Pinkett Smith|url=https://www.newsweek.com/chris-rock-mocked-jada-pinkett-smith-oscars-six-years-ago-2016-boycott-1692491|magazine=[[Newsweek]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220411094048/https://www.newsweek.com/chris-rock-mocked-jada-pinkett-smith-oscars-six-years-ago-2016-boycott-1692491|archive-date=April 11, 2022|access-date=April 16, 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Bonner|first=Mehera|date=March 28, 2022|title=Chris Rock Also Made a Jada Pinkett Smith Joke at 2016 Oscars, and Will Smith Was "Still Mad" About It|url=https://www.cosmopolitan.com/entertainment/celebs/a39559190/will-smith-still-mad-chris-rock-joke-2016-oscars/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329071004/https://www.cosmopolitan.com/entertainment/celebs/a39559190/will-smith-still-mad-chris-rock-joke-2016-oscars/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Cosmopolitan (magazine)|Cosmopolitan]]|publication-place=[[New York City]]|publisher=[[Hearst Communications]]}}</ref><ref>{{Cite magazine|last=Garner|first=Glenn|date=March 28, 2022|title=Will Smith 'Was Still Mad' About Chris Rock's 2016 Oscars Joke Involving Jada Before Smack: Source|url=https://people.com/movies/oscars-2022-will-smith-still-mad-about-chris-rock-2016-joke-jada-before-smack-source/|magazine=[[People (magazine)|People]]|publisher=[[Dotdash Meredith]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402195125/https://people.com/movies/oscars-2022-will-smith-still-mad-about-chris-rock-2016-joke-jada-before-smack-source/|archive-date=April 2, 2022|access-date=April 16, 2022|url-status=live}}</ref> Leta 2018 je Pinkett Smith v svoji pogovorni oddaji Red Table Talk razkrila, da je doživela izpadanje las, morda zaradi [[Stres|stresa]]. Diagnosticirali so ji [[Alopecija areata|alopecijo areato]], [[Avtoimunska bolezen|avtoimunsko bolezen]], in julija 2021 si je začela popolnoma briti glavo.<ref>{{Cite magazine|last=Blanton|first=Kayla|date=July 13, 2021|title=Jada Pinkett Smith, 49, Proudly Debuts Shaved Head Following Hair Loss Struggles|url=https://www.prevention.com/beauty/hair/a37011471/jada-pinkett-smith-shaved-head-instagram/|magazine=[[Prevention (magazine)|Prevention]]|publisher=[[Hearst Communications]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20211230140711/https://www.prevention.com/beauty/hair/a37011471/jada-pinkett-smith-shaved-head-instagram/|archive-date=December 30, 2021|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Askinasi|first=Rachel|title=Jada Pinkett Smith showed off a bald patch on her head and got candid about her alopecia|url=https://www.insider.com/jada-pinkett-smith-alopecia-bald-patch-video-2021-12|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329071008/https://www.insider.com/jada-pinkett-smith-alopecia-bald-patch-video-2021-12|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Insider (website)|Insider]]}}</ref> 8. februarja 2022 je bilo objavljeno, da je bil [[Will Smith]] nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za svojo vlogo v filmu [[Kralj Richard]].<ref>{{Cite web|url=https://deadline.com/2022/02/will-smith-oscar-nomination-king-richard-academy-awards-1234928343/|title=Will Smith Returns To Oscars Spotlight After 15 Years With Best Actor Nomination For 'King Richard'|first1=Joe|last1=Utichi|date=February 8, 2022}}</ref> 3. marca 2022 je Akademija za filmsko umetnost in znanost razglasila Rocka za enega od voditeljev 94. podelitve oskarjev.<ref>{{Cite magazine|last=Mier|first=Tomás|date=March 4, 2022|title=Lady Gaga, Zoë Kravitz, Chris Rock to Present at Oscars|url=https://rollingstoneindia.com/lady-gaga-zoe-kravitz-chris-rock-to-present-at-oscars/|magazine=[[Rolling Stone]] India|publication-place=[[Mumbai]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304131003/https://rollingstoneindia.com/lady-gaga-zoe-kravitz-chris-rock-to-present-at-oscars/|archive-date=March 4, 2022|access-date=April 10, 2022|url-status=live}}</ref> == Incident == Rock je razglasil nominirance za najboljši dokumentarni film na 94. podelitvi oskarjev 27. marca 2022, kjer je izvedel kratek komični monolog. Rock se je pošalil na račun moža [[Javier Bardem|Javierja Bardema]] in žene [[Penélope Cruz]], oba prejšnja dobitnika oskarja, ki sta na tej slovesnosti prejela primerljive nominacije. Will Smith in Jade Pinkett Smith sta sedela skupaj pred občinstvom. Rock je nato začel z šalo z obrito glavo Pinkett Smith<ref>{{Cite magazine|last=Donnelly|first=Matt|date=March 28, 2022|title=Why Will Smith Wasn't Ejected From the Oscars After Chris Rock Slap|url=https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329025321/https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref> in jo primerjal z dramatičnim videzom Demi Moore v filmu [[Vojake Jane]] iz leta 1997:<blockquote>'''Rock''': Jada, ljubim te. G.I. Jane 2, komaj čakam, da te ponovno vidim. </blockquote>Oddaja je pokazala reakcijo Smitha in Pinkett Smith na šalo: Smith se je nasmehnil in zasmejal, medtem ko je Pinkett Smith jezno zavijala z očmi. Oddaja se je nato vrnila k Rocku:<blockquote>'''Rock''': To — to je — to je bilo super! V redu, tukaj sem — [zagleda kako Smith stopi na oder proti njemu] uh, oh — Richard... </blockquote>Medtem, ko se je Rock še naprej smejal, je Smith hodil po odru proti njemu. Ko je stopil do njega, je Smith hitro dvignil svojo desno roko in z vso silo udaril Rocka po obrazu, nato pa se je obrnil in odšel nazaj na svoj sedež. Napad, za katerega so mnogi domnevali, da je bil vnaprej dogovorjena komedija, je zelo presenetil občinstvo v dvorani.<ref name="lat20220407">{{Cite news|last1=Whipp|first1=Glenn|last2=Rottenberg|first2=Josh|date=April 7, 2022|title=Here's what really happened after Will Smith slapped Chris Rock at the Oscars|language=en-US|work=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]|url=https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2022-04-07/will-smith-oscars-slap-timeline-chris-rock|access-date=April 11, 2022|archive-date=April 10, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410154018/https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2022-04-07/will-smith-oscars-slap-timeline-chris-rock|url-status=live}}</ref> Običajno miren Rock je bil prav tako videti presenečen,{{r|Jones}} medtem ko je Smith s svojega sedeža jezno zavpil nanj:<ref name="Schulman">{{Cite magazine|last=Schulman|first=Michael|date=March 28, 2022|title=What It Felt Like in the Room When Will Smith Slapped Chris Rock at the Oscars|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/what-it-felt-like-in-the-room-when-will-smith-slapped-chris-rock-at-the-oscars|magazine=[[The New Yorker]]|publisher=[[Condé Nast]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328213336/https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/what-it-felt-like-in-the-room-when-will-smith-slapped-chris-rock-at-the-oscars|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref><blockquote>'''Rock''': Oh wow! Wow... Will Smith mi je pa kar eno primazal. [smeh občinstva] '''Smith''': [kričanje iz občinstva] Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust! '''Rock''': Wow, stari! '''Smith''': Ja! '''Rock''': Bila je šala o G.I. Jane. '''Smith''': [naraščajoči glas] Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust! '''Rock''': Bom, v redu? Lahko bi, oh, prav. To je bila... največja noč v zgodovini televizije, prav. [smeh občinstva]. Dobro. </blockquote>Ta govor je povzročil, da so lokalno občinstvo in novinarji spoznali, da je bil Smithov bes zelo resen.{{r|Jones}}{{r|ReutSnyd}} [[Kevin Costner]], ki je čakal zunaj odra, da bi podelil oskarja za najboljšo režijo, je rekel: "Oh, to je bilo res zelo resno."{{r|lat20220407}} Do Smithovega zahvalnega govora je domnevno osuplo in zmedeno občinstvo pričakovalo kakršno koli uradno priznanje z odra.{{r|Jones}} Vendar v oddaji od te točke naprej ni bilo več voditeljev na odru in oddaja se je nato nadaljevala kot običajno. Smithove izrečene besede so bile v številnih državah cenzurirane z utišanjem zvoka med prenosom v živo.<ref name="Jones2">{{Cite magazine|last=Jones|first=Nate|date=March 28, 2022|title=What I Saw Inside the Room When Will Smith Slapped Chris Rock|url=https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|magazine=[[Vulture (website)|Vulture]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330233819/https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref><ref name="Wiseman2">{{Cite web|last=Wiseman|first=Andreas|date=March 28, 2022|title="The Slap Heard Around The World": How International Media Has Responded To Will Smith's Troubling Oscar Moment|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331060158/https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref name="Grimes3">{{Cite web|last=Grimes|first=Christopher|date=March 29, 2022|title=The Oscars slap masked a more significant event for cinema|url=https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330221515/https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Financial Times]]}}</ref><ref name="LATimes2">{{Cite news|date=March 29, 2022|title=Today's Headlines: Investigation is launched over Will Smith's Oscars slap|url=https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331085109/https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|newspaper=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]}}</ref> === Fotografija === Fotoreporter [[Brian Snyder]], ki je delal za Reuters v skupini fotografov v projekcijski kabini, je fotografiral Smitha v trenutku, ko je ta udaril Rocka.<ref name="CNN_Synder">{{Cite news|url=https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|title=How an Oscars photographer captured the moment Will Smith slapped Chris Rock|first=Frank|last=Pallotta|newspaper=[[CNN]]|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403080254/https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|url-status=live|date=March 29, 2022}}</ref> Ta fotografija je hitro postala slavna in je bila predstavljena v novicah ter uporabljena za številne šale na internetu.<ref name="ReutSnyd">{{Cite web|url=https://www.reutersagency.com/en/media-center/how-reuters-photojournalist-brian-snyder-captured-the-viral-image-of-the-oscars-slap/|title=How Reuters photojournalist Brian Snyder captured the viral image of the Oscars slap|website=Reuters News Agency|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 4, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404021429/https://www.reutersagency.com/en/media-center/how-reuters-photojournalist-brian-snyder-captured-the-viral-image-of-the-oscars-slap/|url-status=live}}</ref> Kulturnega vpliva fotografije se ni zavedal šele po slovesnosti, saj so bile njegove fotografije samodejno poslane njegovim urednikom.<ref name="CNN_Synder2">{{Cite news|url=https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|title=How an Oscars photographer captured the moment Will Smith slapped Chris Rock|first=Frank|last=Pallotta|newspaper=[[CNN]]|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403080254/https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|url-status=live|date=March 29, 2022}}</ref> Veliko jih je mislilo, da bo Snyder zagotovo dobil najbolj zaželeno in prestižno fotoreportersko nagrado, [[Najboljša slika leta]], zahvaljujoč svoji fotografiji, ki je ujela trenutek, ko je Smith z roko zadel Rocka po obrazu.<ref>{{Cite web|url=https://www.dmarge.com/2022/03/will-smith-chris-rock-photo.html|title=The One Winner In The Will Smith vs. Chris Rock 'Smackdown'|date=March 31, 2022|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 1, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401181918/https://www.dmarge.com/2022/03/will-smith-chris-rock-photo.html|url-status=live}}</ref> V [[Berlin|Berlinu]] so sliko z grafiti narisali na ostanek dela [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] v [[Mauerpark|Mauerparku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/film/2022/apr/01/what-next-for-will-smith-after-oscars-slap-hollywood-divided-over-the-stars-future|title=What next for Will Smith after Oscars slap? Hollywood divided over the star's future|date=April 1, 2022|website=[[The Guardian]]|first=Catherine|last=Shoard|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403072641/https://www.theguardian.com/film/2022/apr/01/what-next-for-will-smith-after-oscars-slap-hollywood-divided-over-the-stars-future|url-status=live}}</ref> === Videoposnetki === V Združenih državah je televizijska hiša ABC utišala Smithove izjave zaradi zveznih zakonov o cenzuri; vendar številni mednarodni izdajatelji televizijskega programa tega niso storili {{External media|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=myjEoDypUD8 Prikaz] incidenta}}in necenzurirani posnetki dogodka so hitro zaokrožili po družbenih omrežjih.<ref>{{Cite news|last=Bellware|first=Kim|date=March 28, 2022|title=ABC tried to censor the Oscars slap. It spread unedited anyway.|url=https://www.washingtonpost.com/arts-entertainment/2022/03/28/oscars-slap-editing/|url-access=limited|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330005504/https://www.washingtonpost.com/arts-entertainment/2022/03/28/oscars-slap-editing/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|newspaper=[[The Washington Post]]}}</ref> Necenzuriran izrez iz avstralske oddaje na Seven Network je The Guardian objavil na [[YouTube|YouTubu]],<ref>{{Cite web|last=Osbourne|first=Mary|date=March 29, 2022|title=Will Smith Just Dethroned MrBeast's Youtube Record|url=https://www.svg.com/814381/will-smith-just-dethroned-mrbeasts-youtube-record/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329203304/https://www.svg.com/814381/will-smith-just-dethroned-mrbeasts-youtube-record/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[SVG.com]]}}</ref> ki je v 24 urah prejel več kot 50 milijonov ogledov in je zaradi tega postal eden najbolj gledanih spletnih videov v prvih 24 urah. V številnih državah, vključno z [[Združene države Amerike|Združenimi državami]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Avstralija|Avstralijo]], je v treh urah dosegel prvo mesto na YouTubovi priljubljeni strani.<ref name="Jones">{{Cite magazine|last=Jones|first=Nate|date=March 28, 2022|title=What I Saw Inside the Room When Will Smith Slapped Chris Rock|url=https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|magazine=[[Vulture (website)|Vulture]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330233819/https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref><ref name="Wiseman">{{Cite web|last=Wiseman|first=Andreas|date=March 28, 2022|title="The Slap Heard Around The World": How International Media Has Responded To Will Smith's Troubling Oscar Moment|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331060158/https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref name="Grimes2">{{Cite web|last=Grimes|first=Christopher|date=March 29, 2022|title=The Oscars slap masked a more significant event for cinema|url=https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330221515/https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Financial Times]]}}</ref><ref name="LATimes">{{Cite news|date=March 29, 2022|title=Today's Headlines: Investigation is launched over Will Smith's Oscars slap|url=https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331085109/https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|newspaper=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]}}</ref> Iz fotografij in videa so nastale številne internetne šale in parodije.<ref>{{Cite web|date=March 30, 2022|title=Oscars 2022: Viral Will Smith memes take over the internet after that Chris Rock slap moment|url=https://indianexpress.com/article/trending/trending-globally/oscars-2022-will-smith-chris-rock-slap-moment-memes-7841984/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331004437/https://indianexpress.com/article/trending/trending-globally/oscars-2022-will-smith-chris-rock-slap-moment-memes-7841984/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 30, 2022|website=[[Indian Express]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Butler|first=Sinead|date=March 30, 2022|title=Shark Tale fish slaps Marty from Madagascar in epic Oscars slap spoof|url=https://www.indy100.com/celebrities/shark-tale-madagascar-will-smith-chris-rock-spoof|access-date=2022-05-06|website=indy100|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511051747/https://www.indy100.com/celebrities/shark-tale-madagascar-will-smith-chris-rock-spoof|archive-date=May 11, 2022|url-status=live}}</ref> === Dodatni posnetki === 31. marca je bil objavljen dodaten posnetek. Na tem posnetku je bila prikazana reakcija Jade Pinkett Smith med šalo in po njej, saj med šalo ni bila videti nasmejana in je zavijala z očmi, nato pa se je zdelo, da se smeji, ko je Rock dejal: "Will Smith mi je pravkar eno primazal" in "To je bila ... največja noč v zgodovini televizije."<ref>{{Cite web|last=Juneau|first=Jen|date=March 31, 2022|title=New Video Shows More of Jada Pinkett Smith's Reaction to Chris Rock Cracking Joke After Oscars Slap|url=https://people.com/movies/oscars-2022-jada-pinkett-smith-reaction-will-smith-chris-rock-slap-new-video-footage/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331195831/https://people.com/movies/oscars-2022-jada-pinkett-smith-reaction-will-smith-chris-rock-slap-new-video-footage/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[People (magazine)|People]]}}</ref> == Posledice == V izjavi z dne 30. marca je akademija dejala, da so Smitha prosili, naj zapusti slovesnost, vendar je to zavrnil.<ref>{{Cite web|last=Coyle|first=Jake|title=Academy: Will Smith refused to leave Oscars after Rock slap|date=March 30, 2022|url=https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331004431/https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 30, 2022|publisher=[[Associated Press]]}}</ref> Vendar pa so drugi, ki so bili prisotni v sobi, zanikali, da bi Smitha kdaj prosili, bodisi neposredno bodisi prek predstavnika, da naj odide; med člani vodstva akademije in producentom slovesnosti [[Will Packer|Willom Packerjem]] je prišlo do nesporazuma o tem, ali naj dovoli Smithu ostati na slovestnosti, zaradi česar niso bili sprejeti nobeni ukrepi.<ref name="VAR">{{Cite magazine|last1=Lang|first1=Brett|last2=Donnelly|first2=Matt|last3=Davis|first3=Clayton|date=March 31, 2022|title=Will Smith Was Not Formally Asked to Leave Oscars Following Chris Rock Slap, Sources Claim|url=https://variety.com/2022/awards/news/will-smith-asked-to-leave-oscars-slap-chris-rock-1235219478/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331154811/https://variety.com/2022/awards/news/will-smith-asked-to-leave-oscars-slap-chris-rock-1235219478/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref> Variety je poročal, da je bil Packer tisti, ki je zagotovil, da je Smith ostal na slovesnosti. V kasnejšem intervjuju za Good Morning America je Packer dejal, da je nasprotoval predlogom, da bi Smitha odpeljali iz slovesnosti, ker ni verjel, da bi Rock to želel.<ref>{{cite magazine|last=Sharf|first=Zack|date=April 1, 2022|title=Oscars Producer Told Academy Not to Remove Will Smith Because It's Not What Chris Rock Wanted|url=https://variety.com/2022/film/news/oscars-producers-academy-remove-will-smith-chris-rock-1235220429/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401112620/https://variety.com/2022/film/news/oscars-producers-academy-remove-will-smith-chris-rock-1235220429/|archive-date=April 1, 2022|access-date=April 1, 2022|url-status=live}}</ref> Štirideset minut po incidentu je Smith prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo Richarda Williamsa v filmu [[Kralj Richard]]. Svoj čustveni govor je osredotočil na božansko opravičilo in potrebo po zaščiti tistih okoli sebe ter se opravičil Akademiji, drugim nominirancem in drugim, ki so bili prisotni v dvorani, ne pa tudi Rocku.<ref>{{Cite web|last=Gajewski|first=Ryan|date=March 28, 2022|title=Will Smith Tearfully Apologizes to Academy After Chris Rock Oscars Slap|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/will-smith-oscar-best-actor-apology-slap-king-richard-1235119288/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328051847/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/will-smith-oscar-best-actor-apology-slap-king-richard-1235119288/|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 28, 2022|website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Smith se je opravičil za njegov dolg govor, ki je bil s približno petimi minutami med najdaljšimi v zgodovini podelitve oskarjev. The Economist je Smithov zahvalni govor, v katerem je apeliral na Boga in ga pozval, naj počne "nore stvari" v imenu ljubezni, opisal kot "nevarno, sebično zmoto".{{r|Jones}} Po koncu slovesnosti so nagrajencem svetovali, naj odgovarjajo le na vprašanja o svojem delu in nič drugega. Približno ob 1:00 ponoči so Smitha posneli, kako veselo pleše na zabavi Vanity Fair ob njegovi uspešnici »Gettin' Jiggy wit It«. V časopisu [[The New Yorker]] je Michael Schulman zapisal: "V hollywoodskem koncu, ki se je zdel preveč temen in nadrealističen, da bi bil resničen, se je zdelo, da Smith preživlja najboljše čase v življenju."<ref>{{Cite web|last=Murray|first=Tom|date=March 28, 2022|title=Will Smith filmed dancing to his own music at Oscars party after hitting Chris Rock|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/will-smith-dancing-video-chris-rock-slap-oscars-2022-b2045510.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331003457/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/will-smith-dancing-video-chris-rock-slap-oscars-2022-b2045510.html|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 30, 2022|website=[[The Independent]]}}</ref> == Odzivi == Javnomnenjska raziskava YouGov, ki je bila izvedena dan po slovesnosti, je pokazala, da je 61 % Američanov dejalo, da so Smithova dejanja nesprejemljiva, 22 % pa jih je dejalo, da so sprejemljiva.<ref>{{Cite web|date=March 28, 2022|title=Daily Question|url=https://today.yougov.com/topics/arts/survey-results/daily/2022/03/28/edb5e/3|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328193958/https://today.yougov.com/topics/arts/survey-results/daily/2022/03/28/edb5e/3|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[YouGov]]}}</ref> Zvezna komisija za komunikacije, ki ureja oddajanje v [[Združene države Amerike|ZDA]], je prejela 66 pritožb zaradi incidenta.<ref>{{Cite web|last=Kurtz|first=Judy|date=March 31, 2022|title=Oscars slap leads to dozens of FCC complaints|url=https://thehill.com/blogs/in-the-know/3255496-oscars-slap-leads-to-dozens-of-fcc-complaints/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331195836/https://thehill.com/blogs/in-the-know/3255496-oscars-slap-leads-to-dozens-of-fcc-complaints/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Odzivi zvezdnikov so bili različni. SAG-AFTRA, sindikat, ki zastopa filmske in televizijske igralce, je izdal izjavo, v kateri je obsodil Smithovo dejanje: "Nasilje ali fizična zloraba na javnem mestu nikoli nista primerna in sindikat obsoja kakršno koli takšno ravnanje. Incident, v katerega sta bila vpletena Will Smith in Chris Rock na sinočni Podelitev oskarjev je bila nesprejemljiva. Glede tega incidenta smo bili v stiku z Akademijo za filmsko umetnost in znanost ter ABC in si bomo v prihodnje prizadevali zagotoviti, da bo to dejanje ustrezno obravnavano. SAG-AFTRA ne komentira nobenega čakajočega disciplinskega postopka za člane."<ref>{{Cite web|last=Robb|first=David|date=March 28, 2022|title=SAG-AFTRA Condemns Will Smith's "Unacceptable" Oscar Slap On Chris Rock|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-slap-sag-aftra-response-1234989566/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328225124/https://deadline.com/2022/03/will-smith-slap-sag-aftra-response-1234989566/|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Welk|first=Brian|title=SAG-AFTRA Denounces Will Smith's 'Unacceptable' Assault on Chris Rock at Oscars, Hints at Disciplinary Action|url=https://www.yahoo.com/entertainment/sag-aftra-denounces-smith-unacceptable-224948908.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329075610/https://www.yahoo.com/entertainment/sag-aftra-denounces-smith-unacceptable-224948908.html|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Yahoo! Entertainment]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Will Smith]] * [[Jade Pinkett Smith]] * [[Chris Rock]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://time.com/6161748/will-smith-chris-rock-slap-oscars-nuance/ ''TIME Magazine'' article about the incident and the debate surrounding it] [[Kategorija:Dogodki leta 2022]] [[Kategorija:Leto 2022 v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Leto 2022 v Los Angelesu]] 3peikhqnuvswij7dmuf1ejfqciluyvh 5728638 5728636 2022-08-07T14:10:05Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|image=Graffiti Eme Freethinker Will Smith Chris Rock Slap Oscar Awards Mauerpark Berlin.jpg|caption=Grafitna upodobitev incidenta na ostanku berlinskega zidovu v Berlinu.|date=27. marec 2022|Location=[[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[ZDA]]|target=[[Chris Rock]]|participants=[[Will Smith]]}} Na 94. podelitvi oskarjev 27. marca 2022 je igralec [[Will Smith]] stopil na oder in udaril komika [[Chris Rock|Chrisa Rocka]] po obrazu. Klofuta je bila odziv na to, ker se je Rock pošalil na račun obrite glave [[Jada Pinkett Smith|Jade Pinkett Smith]], ki si jo je obrila leta 2021 zaradi [[Alopecija areata|alopecije areate]]. Ko se je vrnil na svoj sedež, je Smith na Rocka dvakrat zavpil: "Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust!" Rock se je na kratko odzval na Smithovo besne izjave, vendar je svojo predstavitev filma zaključil brez nadaljnje prekinitve.   Kasneje istega večera je Smith prejel nagrado za najboljšega igralca in se v zahvalnem govoru opravičil Akademiji filmskih umetnosti in znanosti ter drugim nominirancem, ne pa tudi Rocku. Naslednji dan se je prek družbenih medijev opravičil Rocku in Akademiji. Smith je 1. aprila odstopil iz članstva v Akademiji in se soočil z morebitno suspenzijo ali izključitvijo, poleg tega pa mu je bilo zaradi incidenta prepovedano obiskovati dogodke Akademije za nadaljnjih 10 let, kar je začelo veljati 8. aprila 2022. Televizijski prenosi v živo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so večinoma utišali incident zaradi zveznih zakonov o cenzuri. Vendar so začeli necenzurirani mednarodni posnetki hitro krožiti po svetovnih družbenih omrežjih: izsek iz avstralske oddaje je postal eden najbolj gledanih spletnih videov v prvih 24 urah. Incident je v veliki meri zasenčil preostali del slovesnosti ter sprožil svetovno ogorčenje, komentarje in številne razprave. == Ozadje == {{Multiple image | image1 = Jada Pinkett Smith 2014.jpg | alt1 = Jada Pinkett Smith leta 2014 | caption1 = [[Jada Pinkett Smith]] | image2 = TechCrunch Disrupt 2019 (48834434641) (cropped).jpg | caption2 = [[Will Smith]] | image3 = Chris Rock 2014.jpg | caption3 = [[Chris Rock]] | total_width = 400 }} Po koncu slovesnosti so se nekatere publikacije spomnile preteklih pripomb [[Chris Rock|Chrisa Rocka]] o [[Jada Pinkett Smith|Jadi Pinkett Smith]]. Leta 1997 je komentiral njeno udeležbo na Pohodu milijonov žensk v intervjuju za svojo večerno pogovorno oddajo The Chris Rock Show.<ref>{{Cite magazine|last=Nolan|first=Emma|date=April 1, 2022|title=Video of Chris Rock Teasing Jada Pinkett's Activism in 1990s Resurfaces|url=https://www.newsweek.com/chris-rock-jada-pinkett-smith-activism-million-woman-march-1694065|magazine=[[Newsweek]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402225721/https://www.newsweek.com/chris-rock-jada-pinkett-smith-activism-million-woman-march-1694065|archive-date=April 2, 2022|access-date=April 3, 2022|url-status=live}}</ref>   Chris Rock je že dvakrat gostil podelitev oskarjev in drugih nagrad, tudi leta 2016, ki pa jo je več igralcev (vključno s Pinkett Smith) zavrnilo zaradi pomanjkanja afroameriških nominirancev. Rock se je v uvodnem delu pošalil: "To, da je Jada zavrnila udeležbo na podelitvi oskarjev, je isto, kot da bi jaz zavrnil Rihannine spodnjice. Nisem bil povabljen."<ref>{{Cite magazine|last1=Nolan|first1=Emma|last2=Colarossi|first2=Natalie|date=March 28, 2022|title=This Isn't the First Joke Chris Rock Has Made About Jada Pinkett Smith|url=https://www.newsweek.com/chris-rock-mocked-jada-pinkett-smith-oscars-six-years-ago-2016-boycott-1692491|magazine=[[Newsweek]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220411094048/https://www.newsweek.com/chris-rock-mocked-jada-pinkett-smith-oscars-six-years-ago-2016-boycott-1692491|archive-date=April 11, 2022|access-date=April 16, 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Bonner|first=Mehera|date=March 28, 2022|title=Chris Rock Also Made a Jada Pinkett Smith Joke at 2016 Oscars, and Will Smith Was "Still Mad" About It|url=https://www.cosmopolitan.com/entertainment/celebs/a39559190/will-smith-still-mad-chris-rock-joke-2016-oscars/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329071004/https://www.cosmopolitan.com/entertainment/celebs/a39559190/will-smith-still-mad-chris-rock-joke-2016-oscars/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Cosmopolitan (magazine)|Cosmopolitan]]|publication-place=[[New York City]]|publisher=[[Hearst Communications]]}}</ref><ref>{{Cite magazine|last=Garner|first=Glenn|date=March 28, 2022|title=Will Smith 'Was Still Mad' About Chris Rock's 2016 Oscars Joke Involving Jada Before Smack: Source|url=https://people.com/movies/oscars-2022-will-smith-still-mad-about-chris-rock-2016-joke-jada-before-smack-source/|magazine=[[People (magazine)|People]]|publisher=[[Dotdash Meredith]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402195125/https://people.com/movies/oscars-2022-will-smith-still-mad-about-chris-rock-2016-joke-jada-before-smack-source/|archive-date=April 2, 2022|access-date=April 16, 2022|url-status=live}}</ref> Leta 2018 je Pinkett Smith v svoji pogovorni oddaji Red Table Talk razkrila, da je doživela izpadanje las, morda zaradi [[Stres|stresa]]. Diagnosticirali so ji [[Alopecija areata|alopecijo areato]], [[Avtoimunska bolezen|avtoimunsko bolezen]], in julija 2021 si je začela popolnoma briti glavo.<ref>{{Cite magazine|last=Blanton|first=Kayla|date=July 13, 2021|title=Jada Pinkett Smith, 49, Proudly Debuts Shaved Head Following Hair Loss Struggles|url=https://www.prevention.com/beauty/hair/a37011471/jada-pinkett-smith-shaved-head-instagram/|magazine=[[Prevention (magazine)|Prevention]]|publisher=[[Hearst Communications]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20211230140711/https://www.prevention.com/beauty/hair/a37011471/jada-pinkett-smith-shaved-head-instagram/|archive-date=December 30, 2021|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Askinasi|first=Rachel|title=Jada Pinkett Smith showed off a bald patch on her head and got candid about her alopecia|url=https://www.insider.com/jada-pinkett-smith-alopecia-bald-patch-video-2021-12|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329071008/https://www.insider.com/jada-pinkett-smith-alopecia-bald-patch-video-2021-12|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Insider (website)|Insider]]}}</ref> 8. februarja 2022 je bilo objavljeno, da je bil [[Will Smith]] nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za svojo vlogo v filmu [[Kralj Richard]].<ref>{{Cite web|url=https://deadline.com/2022/02/will-smith-oscar-nomination-king-richard-academy-awards-1234928343/|title=Will Smith Returns To Oscars Spotlight After 15 Years With Best Actor Nomination For 'King Richard'|first1=Joe|last1=Utichi|date=February 8, 2022}}</ref> 3. marca 2022 je Akademija za filmsko umetnost in znanost razglasila Rocka za enega od voditeljev 94. podelitve oskarjev.<ref>{{Cite magazine|last=Mier|first=Tomás|date=March 4, 2022|title=Lady Gaga, Zoë Kravitz, Chris Rock to Present at Oscars|url=https://rollingstoneindia.com/lady-gaga-zoe-kravitz-chris-rock-to-present-at-oscars/|magazine=[[Rolling Stone]] India|publication-place=[[Mumbai]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304131003/https://rollingstoneindia.com/lady-gaga-zoe-kravitz-chris-rock-to-present-at-oscars/|archive-date=March 4, 2022|access-date=April 10, 2022|url-status=live}}</ref> == Incident == Rock je razglasil nominirance za najboljši dokumentarni film na 94. podelitvi oskarjev 27. marca 2022, kjer je izvedel kratek komični monolog. Rock se je pošalil na račun moža [[Javier Bardem|Javierja Bardema]] in žene [[Penélope Cruz]], oba prejšnja dobitnika oskarja, ki sta na tej slovesnosti prejela primerljive nominacije. Will Smith in Jade Pinkett Smith sta sedela skupaj pred občinstvom. Rock je nato začel z šalo z obrito glavo Pinkett Smith<ref>{{Cite magazine|last=Donnelly|first=Matt|date=March 28, 2022|title=Why Will Smith Wasn't Ejected From the Oscars After Chris Rock Slap|url=https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329025321/https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref> in jo primerjal z dramatičnim videzom Demi Moore v filmu [[Vojake Jane]] iz leta 1997:<blockquote>'''Rock''': Jada, ljubim te. G.I. Jane 2, komaj čakam, da te ponovno vidim. </blockquote>Oddaja je pokazala reakcijo Smitha in Pinkett Smith na šalo: Smith se je nasmehnil in zasmejal, medtem ko je Pinkett Smith jezno zavijala z očmi. Oddaja se je nato vrnila k Rocku:<blockquote>'''Rock''': To — to je — to je bilo super! V redu, tukaj sem — [zagleda kako Smith stopi na oder proti njemu] uh, oh — Richard... </blockquote>Medtem, ko se je Rock še naprej smejal, je Smith hodil po odru proti njemu. Ko je stopil do njega, je Smith hitro dvignil svojo desno roko in z vso silo udaril Rocka po obrazu, nato pa se je obrnil in odšel nazaj na svoj sedež. Napad, za katerega so mnogi domnevali, da je bil vnaprej dogovorjena komedija, je zelo presenetil občinstvo v dvorani.<ref name="lat20220407">{{Cite news|last1=Whipp|first1=Glenn|last2=Rottenberg|first2=Josh|date=April 7, 2022|title=Here's what really happened after Will Smith slapped Chris Rock at the Oscars|language=en-US|work=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]|url=https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2022-04-07/will-smith-oscars-slap-timeline-chris-rock|access-date=April 11, 2022|archive-date=April 10, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410154018/https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2022-04-07/will-smith-oscars-slap-timeline-chris-rock|url-status=live}}</ref> Običajno miren Rock je bil prav tako videti presenečen,{{r|Jones}} medtem ko je Smith s svojega sedeža jezno zavpil nanj:<ref name="Schulman">{{Cite magazine|last=Schulman|first=Michael|date=March 28, 2022|title=What It Felt Like in the Room When Will Smith Slapped Chris Rock at the Oscars|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/what-it-felt-like-in-the-room-when-will-smith-slapped-chris-rock-at-the-oscars|magazine=[[The New Yorker]]|publisher=[[Condé Nast]]|publication-place=[[New York City]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328213336/https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/what-it-felt-like-in-the-room-when-will-smith-slapped-chris-rock-at-the-oscars|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}</ref><blockquote>'''Rock''': Oh wow! Wow... Will Smith mi je pa kar eno primazal. [smeh občinstva] '''Smith''': [kričanje iz občinstva] Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust! '''Rock''': Wow, stari! '''Smith''': Ja! '''Rock''': Bila je šala o G.I. Jane. '''Smith''': [naraščajoči glas] Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust! '''Rock''': Bom, v redu? Lahko bi, oh, prav. To je bila... največja noč v zgodovini televizije, prav. [smeh občinstva]. Dobro. </blockquote>Ta govor je povzročil, da so lokalno občinstvo in novinarji spoznali, da je bil Smithov bes zelo resen.{{r|Jones}}{{r|ReutSnyd}} [[Kevin Costner]], ki je čakal zunaj odra, da bi podelil oskarja za najboljšo režijo, je rekel: "Oh, to je bilo res zelo resno."{{r|lat20220407}} Do Smithovega zahvalnega govora je domnevno osuplo in zmedeno občinstvo pričakovalo kakršno koli uradno priznanje z odra.{{r|Jones}} Vendar v oddaji od te točke naprej ni bilo več voditeljev na odru in oddaja se je nato nadaljevala kot običajno. Smithove izrečene besede so bile v številnih državah cenzurirane z utišanjem zvoka med prenosom v živo.<ref name="Jones2">{{Cite magazine|last=Jones|first=Nate|date=March 28, 2022|title=What I Saw Inside the Room When Will Smith Slapped Chris Rock|url=https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|magazine=[[Vulture (website)|Vulture]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330233819/https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref><ref name="Wiseman2">{{Cite web|last=Wiseman|first=Andreas|date=March 28, 2022|title="The Slap Heard Around The World": How International Media Has Responded To Will Smith's Troubling Oscar Moment|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331060158/https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref name="Grimes3">{{Cite web|last=Grimes|first=Christopher|date=March 29, 2022|title=The Oscars slap masked a more significant event for cinema|url=https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330221515/https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Financial Times]]}}</ref><ref name="LATimes2">{{Cite news|date=March 29, 2022|title=Today's Headlines: Investigation is launched over Will Smith's Oscars slap|url=https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331085109/https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|newspaper=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]}}</ref> === Fotografija === Fotoreporter [[Brian Snyder]], ki je delal za Reuters v skupini fotografov v projekcijski kabini, je fotografiral Smitha v trenutku, ko je ta udaril Rocka.<ref name="CNN_Synder">{{Cite news|url=https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|title=How an Oscars photographer captured the moment Will Smith slapped Chris Rock|first=Frank|last=Pallotta|newspaper=[[CNN]]|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403080254/https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|url-status=live|date=March 29, 2022}}</ref> Ta fotografija je hitro postala slavna in je bila predstavljena v novicah ter uporabljena za številne šale na internetu.<ref name="ReutSnyd">{{Cite web|url=https://www.reutersagency.com/en/media-center/how-reuters-photojournalist-brian-snyder-captured-the-viral-image-of-the-oscars-slap/|title=How Reuters photojournalist Brian Snyder captured the viral image of the Oscars slap|website=Reuters News Agency|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 4, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404021429/https://www.reutersagency.com/en/media-center/how-reuters-photojournalist-brian-snyder-captured-the-viral-image-of-the-oscars-slap/|url-status=live}}</ref> Kulturnega vpliva fotografije se ni zavedal šele po slovesnosti, saj so bile njegove fotografije samodejno poslane njegovim urednikom.<ref name="CNN_Synder2">{{Cite news|url=https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|title=How an Oscars photographer captured the moment Will Smith slapped Chris Rock|first=Frank|last=Pallotta|newspaper=[[CNN]]|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403080254/https://www.cnn.com/2022/03/29/media/oscars-slap-photo-will-smith-chris-rock/index.html|url-status=live|date=March 29, 2022}}</ref> Veliko jih je mislilo, da bo Snyder zagotovo dobil najbolj zaželeno in prestižno fotoreportersko nagrado, [[Najboljša slika leta]], zahvaljujoč svoji fotografiji, ki je ujela trenutek, ko je Smith z roko zadel Rocka po obrazu.<ref>{{Cite web|url=https://www.dmarge.com/2022/03/will-smith-chris-rock-photo.html|title=The One Winner In The Will Smith vs. Chris Rock 'Smackdown'|date=March 31, 2022|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 1, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401181918/https://www.dmarge.com/2022/03/will-smith-chris-rock-photo.html|url-status=live}}</ref> V [[Berlin|Berlinu]] so sliko z grafiti narisali na ostanek dela [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] v [[Mauerpark|Mauerparku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/film/2022/apr/01/what-next-for-will-smith-after-oscars-slap-hollywood-divided-over-the-stars-future|title=What next for Will Smith after Oscars slap? Hollywood divided over the star's future|date=April 1, 2022|website=[[The Guardian]]|first=Catherine|last=Shoard|access-date=April 4, 2022|archive-date=April 3, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403072641/https://www.theguardian.com/film/2022/apr/01/what-next-for-will-smith-after-oscars-slap-hollywood-divided-over-the-stars-future|url-status=live}}</ref> === Videoposnetki === V Združenih državah je televizijska hiša ABC utišala Smithove izjave zaradi zveznih zakonov o cenzuri; vendar številni mednarodni izdajatelji televizijskega programa tega niso storili {{External media|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=myjEoDypUD8 Prikaz] incidenta}}in necenzurirani posnetki dogodka so hitro zaokrožili po družbenih omrežjih.<ref>{{Cite news|last=Bellware|first=Kim|date=March 28, 2022|title=ABC tried to censor the Oscars slap. It spread unedited anyway.|url=https://www.washingtonpost.com/arts-entertainment/2022/03/28/oscars-slap-editing/|url-access=limited|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330005504/https://www.washingtonpost.com/arts-entertainment/2022/03/28/oscars-slap-editing/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|newspaper=[[The Washington Post]]}}</ref> Necenzuriran izrez iz avstralske oddaje na Seven Network je The Guardian objavil na [[YouTube|YouTubu]],<ref>{{Cite web|last=Osbourne|first=Mary|date=March 29, 2022|title=Will Smith Just Dethroned MrBeast's Youtube Record|url=https://www.svg.com/814381/will-smith-just-dethroned-mrbeasts-youtube-record/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329203304/https://www.svg.com/814381/will-smith-just-dethroned-mrbeasts-youtube-record/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[SVG.com]]}}</ref> ki je v 24 urah prejel več kot 50 milijonov ogledov in je zaradi tega postal eden najbolj gledanih spletnih videov v prvih 24 urah. V številnih državah, vključno z [[Združene države Amerike|Združenimi državami]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Avstralija|Avstralijo]], je v treh urah dosegel prvo mesto na YouTubovi priljubljeni strani.<ref name="Jones">{{Cite magazine|last=Jones|first=Nate|date=March 28, 2022|title=What I Saw Inside the Room When Will Smith Slapped Chris Rock|url=https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|magazine=[[Vulture (website)|Vulture]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330233819/https://www.vulture.com/2022/03/what-i-saw-at-the-oscars-after-will-smith-slapped-chris-rock.html|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref><ref name="Wiseman">{{Cite web|last=Wiseman|first=Andreas|date=March 28, 2022|title="The Slap Heard Around The World": How International Media Has Responded To Will Smith's Troubling Oscar Moment|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331060158/https://deadline.com/2022/03/will-smith-oscars-slap-chris-rock-jada-pinkett-reactions-world-media-1234989090/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref name="Grimes2">{{Cite web|last=Grimes|first=Christopher|date=March 29, 2022|title=The Oscars slap masked a more significant event for cinema|url=https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330221515/https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Financial Times]]}}</ref><ref name="LATimes">{{Cite news|date=March 29, 2022|title=Today's Headlines: Investigation is launched over Will Smith's Oscars slap|url=https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331085109/https://www.latimes.com/world-nation/newsletter/2022-03-29/will-smith-oscars-investigation-todays-headlines-newsletter-todays-headlines|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|newspaper=[[Los Angeles Times]]|publication-place=[[El Segundo, California|El Segundo]]}}</ref> Iz fotografij in videa so nastale številne internetne šale in parodije.<ref>{{Cite web|date=March 30, 2022|title=Oscars 2022: Viral Will Smith memes take over the internet after that Chris Rock slap moment|url=https://indianexpress.com/article/trending/trending-globally/oscars-2022-will-smith-chris-rock-slap-moment-memes-7841984/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331004437/https://indianexpress.com/article/trending/trending-globally/oscars-2022-will-smith-chris-rock-slap-moment-memes-7841984/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 30, 2022|website=[[Indian Express]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Butler|first=Sinead|date=March 30, 2022|title=Shark Tale fish slaps Marty from Madagascar in epic Oscars slap spoof|url=https://www.indy100.com/celebrities/shark-tale-madagascar-will-smith-chris-rock-spoof|access-date=2022-05-06|website=indy100|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511051747/https://www.indy100.com/celebrities/shark-tale-madagascar-will-smith-chris-rock-spoof|archive-date=May 11, 2022|url-status=live}}</ref> === Dodatni posnetki === 31. marca je bil objavljen dodaten posnetek. Na tem posnetku je bila prikazana reakcija Jade Pinkett Smith med šalo in po njej, saj med šalo ni bila videti nasmejana in je zavijala z očmi, nato pa se je zdelo, da se smeji, ko je Rock dejal: "Will Smith mi je pravkar eno primazal" in "To je bila ... največja noč v zgodovini televizije."<ref>{{Cite web|last=Juneau|first=Jen|date=March 31, 2022|title=New Video Shows More of Jada Pinkett Smith's Reaction to Chris Rock Cracking Joke After Oscars Slap|url=https://people.com/movies/oscars-2022-jada-pinkett-smith-reaction-will-smith-chris-rock-slap-new-video-footage/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331195831/https://people.com/movies/oscars-2022-jada-pinkett-smith-reaction-will-smith-chris-rock-slap-new-video-footage/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[People (magazine)|People]]}}</ref> == Posledice == V izjavi z dne 30. marca je akademija dejala, da so Smitha prosili, naj zapusti slovesnost, vendar je to zavrnil.<ref>{{Cite web|last=Coyle|first=Jake|title=Academy: Will Smith refused to leave Oscars after Rock slap|date=March 30, 2022|url=https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331004431/https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 30, 2022|publisher=[[Associated Press]]}}</ref> Vendar pa so drugi, ki so bili prisotni v sobi, zanikali, da bi Smitha kdaj prosili, bodisi neposredno bodisi prek predstavnika, da naj odide; med člani vodstva akademije in producentom slovesnosti [[Will Packer|Willom Packerjem]] je prišlo do nesporazuma o tem, ali naj dovoli Smithu ostati na slovestnosti, zaradi česar niso bili sprejeti nobeni ukrepi.<ref name="VAR">{{Cite magazine|last1=Lang|first1=Brett|last2=Donnelly|first2=Matt|last3=Davis|first3=Clayton|date=March 31, 2022|title=Will Smith Was Not Formally Asked to Leave Oscars Following Chris Rock Slap, Sources Claim|url=https://variety.com/2022/awards/news/will-smith-asked-to-leave-oscars-slap-chris-rock-1235219478/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331154811/https://variety.com/2022/awards/news/will-smith-asked-to-leave-oscars-slap-chris-rock-1235219478/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|url-status=live}}</ref> Variety je poročal, da je bil Packer tisti, ki je zagotovil, da je Smith ostal na slovesnosti. V kasnejšem intervjuju za Good Morning America je Packer dejal, da je nasprotoval predlogom, da bi Smitha odpeljali iz slovesnosti, ker ni verjel, da bi Rock to želel.<ref>{{cite magazine|last=Sharf|first=Zack|date=April 1, 2022|title=Oscars Producer Told Academy Not to Remove Will Smith Because It's Not What Chris Rock Wanted|url=https://variety.com/2022/film/news/oscars-producers-academy-remove-will-smith-chris-rock-1235220429/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401112620/https://variety.com/2022/film/news/oscars-producers-academy-remove-will-smith-chris-rock-1235220429/|archive-date=April 1, 2022|access-date=April 1, 2022|url-status=live}}</ref> Štirideset minut po incidentu je Smith prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo Richarda Williamsa v filmu [[Kralj Richard]]. Svoj čustveni govor je osredotočil na božansko opravičilo in potrebo po zaščiti tistih okoli sebe ter se opravičil Akademiji, drugim nominirancem in drugim, ki so bili prisotni v dvorani, ne pa tudi Rocku.<ref>{{Cite web|last=Gajewski|first=Ryan|date=March 28, 2022|title=Will Smith Tearfully Apologizes to Academy After Chris Rock Oscars Slap|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/will-smith-oscar-best-actor-apology-slap-king-richard-1235119288/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328051847/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/will-smith-oscar-best-actor-apology-slap-king-richard-1235119288/|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 28, 2022|website=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Smith se je opravičil za njegov dolg govor, ki je bil s približno petimi minutami med najdaljšimi v zgodovini podelitve oskarjev. The Economist je Smithov zahvalni govor, v katerem je apeliral na Boga in ga pozval, naj počne "nore stvari" v imenu ljubezni, opisal kot "nevarno, sebično zmoto".{{r|Jones}} Po koncu slovesnosti so nagrajencem svetovali, naj odgovarjajo le na vprašanja o svojem delu in nič drugega. Približno ob 1:00 ponoči so Smitha posneli, kako veselo pleše na zabavi Vanity Fair ob njegovi uspešnici »Gettin' Jiggy wit It«. V časopisu [[The New Yorker]] je Michael Schulman zapisal: "V hollywoodskem koncu, ki se je zdel preveč temen in nadrealističen, da bi bil resničen, se je zdelo, da Smith preživlja najboljše čase v življenju."<ref>{{Cite web|last=Murray|first=Tom|date=March 28, 2022|title=Will Smith filmed dancing to his own music at Oscars party after hitting Chris Rock|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/will-smith-dancing-video-chris-rock-slap-oscars-2022-b2045510.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331003457/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/will-smith-dancing-video-chris-rock-slap-oscars-2022-b2045510.html|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 30, 2022|website=[[The Independent]]}}</ref> == Odzivi == Javnomnenjska raziskava YouGov, ki je bila izvedena dan po slovesnosti, je pokazala, da je 61 % Američanov dejalo, da so Smithova dejanja nesprejemljiva, 22 % pa jih je dejalo, da so sprejemljiva.<ref>{{Cite web|date=March 28, 2022|title=Daily Question|url=https://today.yougov.com/topics/arts/survey-results/daily/2022/03/28/edb5e/3|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328193958/https://today.yougov.com/topics/arts/survey-results/daily/2022/03/28/edb5e/3|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[YouGov]]}}</ref> Zvezna komisija za komunikacije, ki ureja oddajanje v [[Združene države Amerike|ZDA]], je prejela 66 pritožb zaradi incidenta.<ref>{{Cite web|last=Kurtz|first=Judy|date=March 31, 2022|title=Oscars slap leads to dozens of FCC complaints|url=https://thehill.com/blogs/in-the-know/3255496-oscars-slap-leads-to-dozens-of-fcc-complaints/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331195836/https://thehill.com/blogs/in-the-know/3255496-oscars-slap-leads-to-dozens-of-fcc-complaints/|archive-date=March 31, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Odzivi zvezdnikov so bili različni. SAG-AFTRA, sindikat, ki zastopa filmske in televizijske igralce, je izdal izjavo, v kateri je obsodil Smithovo dejanje: "Nasilje ali fizična zloraba na javnem mestu nikoli nista primerna in sindikat obsoja kakršno koli takšno ravnanje. Incident, v katerega sta bila vpletena Will Smith in Chris Rock na sinočni Podelitev oskarjev je bila nesprejemljiva. Glede tega incidenta smo bili v stiku z Akademijo za filmsko umetnost in znanost ter ABC in si bomo v prihodnje prizadevali zagotoviti, da bo to dejanje ustrezno obravnavano. SAG-AFTRA ne komentira nobenega čakajočega disciplinskega postopka za člane."<ref>{{Cite web|last=Robb|first=David|date=March 28, 2022|title=SAG-AFTRA Condemns Will Smith's "Unacceptable" Oscar Slap On Chris Rock|url=https://deadline.com/2022/03/will-smith-slap-sag-aftra-response-1234989566/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328225124/https://deadline.com/2022/03/will-smith-slap-sag-aftra-response-1234989566/|archive-date=March 28, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Deadline Hollywood]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Welk|first=Brian|title=SAG-AFTRA Denounces Will Smith's 'Unacceptable' Assault on Chris Rock at Oscars, Hints at Disciplinary Action|url=https://www.yahoo.com/entertainment/sag-aftra-denounces-smith-unacceptable-224948908.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329075610/https://www.yahoo.com/entertainment/sag-aftra-denounces-smith-unacceptable-224948908.html|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|website=[[Yahoo! Entertainment]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Will Smith]] * [[Jade Pinkett Smith]] * [[Chris Rock]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://time.com/6161748/will-smith-chris-rock-slap-oscars-nuance/ ''TIME Magazine'' article about the incident and the debate surrounding it] [[Kategorija:Dogodki leta 2022]] [[Kategorija:Leto 2022 v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Leto 2022 v Los Angelesu]] sfrt2vtx4v4nmrz4hagaeg2adn1hjns 0 521951 5728858 5727979 2022-08-08T06:31:16Z Yerpo 8417 kvalitetnejši vir, pnp wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri severnojadranski otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd ali trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[domača ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi novice |url=https://www.primorske.si/slovenija/istrski-ovcji-sir-zasciten-z-zasciteno-oznacbo-por |title=Istrski ovčji sir zaščiten z zaščiteno označbo porekla |accessdate=2022-08-08 |date=2022-06-25 |work=Primorske novice}}</ref> primeren za ribanje in rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji sir izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] ovčjega [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene barve, lahko so prisotna enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti). Okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih.Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonovo rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v Istri, kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja, je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu kot po teksturi. == Zgodovina == Za Istro je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa jih na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih je istrski sir na voljo skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Zemljepisno območje proizvodnje=== Poleg slovenske Istre in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], [[Ćutin Veli|V. Čutin]], [[Trstenik (Cres)|Trstenik]], [[Vele Orjule|V. Orijule]], [[Male Orjule|M. Orijule]], [[Sveti Petar (otok)|Sveti Petar]], [[Ilovik]], [[Susak]], [[Koludarac]], [[Vele Srakane|V. Srakane]], [[Male Srakane|M. Srakane]], [[Unije]], [[Zeča]], [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref name="gov">{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=2022-08-03 |date=2022-07-25 |publisher=Vlada Republike Slovenije}}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska unija|Evropske unije]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref name="gov"/> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== * [https://madeinistra.org/stocarstvo/vedran-macan-opg-sir-istarske-ovce/ Vedran Macan: Sir istarske ovce] {{ikona hr}} {{Siri}} {{Istra}} [[Kategorija:Istrska kuhinja]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] ktneyxq4glu1gmebdnqgdxiki30hykp 0 521957 5728861 5727386 2022-08-08T06:36:15Z Yerpo 8417 popravki wikitext text/x-wiki [[Slika:The-Brouwer-Route.jpg |sličica|V [[Doba jadrnic|dobi jadrnic]] je Brouwerjeva pomorsks pot, ki jo je zasnoval nizozemski pomorščak Hendrik Brouwer leta 1611, močno skrajšala potovanje med [[Rt dobrega upanja|Rtom dobrega upanja]] (nizozemska kapska kolonija) do [[Java|Jave]] ([[nizozemska vzhodna Indija]]) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo.]] '''Brouwerjeva pomorska pot''' je bila pomorska [[trgovska pot]] v 17. stoletju, ki so jo uporabljale ladje, ki so plule od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]], vzhodni krak pomorske poti Rta dobrega upanja. Pot je vodila ladje južno od Rta dobrega upanja (na 34° južne širine) v »Roaring Forties«, nato proti vzhodu čez [[Indijski ocean]], preden je zavila proti severovzhodu proti [[Java|Javi]]. Tako je ladja izkoristila močne zahodne vetrove, po katerih so dobile ime Roaring Forties, in močno povečala potovalno hitrost.<ref>[http://www.nla.gov.au/exhibitions/southland/Trade-Seynbrief.html ''The Seynbrief, Sailing Toward Destiny''], National Library of Australia.</ref> Težava s potjo je bila v tem, da takrat ni bilo natančnega načina za določitev [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]],<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> to je kako daleč proti vzhodu je plovilo potovalo. Opazovanje [[Amsterdam (otok)|otoka Amsterdam]] ali [[Otok Svetega Pavla|otoka Svetega Pavla]] je bil edini znak, da so ladje spremenile smer in se usmerile proti severu.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Unfortunate Dutchman|last=De Witt|first=D.|year=2013|publisher=Nutmeg Publishing|isbn=1301681180}}</ref> Vendar je bilo to odvisno od kapitanovega strokovnega znanja. Posledično je bilo veliko ladij poškodovanih ali razbitih na skalah, grebenih ali otokih na zahodnem [[Kontinentalna polica|epikontinentalnem pasu]] [[Avstralija|Avstralije]], ki je bil takrat Evropejcem skoraj neznan. Pot je zasnoval nizozemski raziskovalec Hendrik Brouwer leta 1611 in ugotovil, da prepolovi trajanje potovanja od Evrope do Jave v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo, ki je vključevala sledenje obali [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]] proti severu in plutje skozi Mozambiški kanal okoli [[Madagaskar]]ja in nato čez Indijski ocean, včasih preko Indije. Od leta 1616 je bila Brouwerjeva pomorska pot obvezna za mornarje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> Za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je kapitan Humphrey Fitzherbert na ''Royal Exchange'' leta 1620 preizkusil pot, ki so jo poimenovali '''''Southern route''''' (Južna smer) in so sprva mislili, da je zelo uspešna, vendar je druga angleška ladja, ki je uporabljala to pot, {{Ladja||Tryall||2}} (včasih napisana ''Trial'' ) napačno ocenila zemljepisno dolžino, plula predaleč proti vzhodu, preden je zavila proti severu in maja 1622 doživela brodolom na Tryal Rocks ob obali Pilbara v Avstraliji. Angleži so se nato smeri naslednji dve desetletji izogibali.<ref name="Lee">{{Navedi časopis|last=Lee|first=I.|author-link=Ida Lee|date=April 1934|title=The First Sighting of Australia by the English|url=http://gutenberg.net.au/ebooks06/0609031h.html|journal=The Geographical Journal|publisher=Royal Geographical Society}}</ref> Brouwerjeva pomorska pot je imela pomembno vlogo pri evropskem odkritju zahodne obale [[Avstralija|Avstralije]]. Številne ladje so se razbile ob obali, vključno z {{Ladja||Batavia|ladja, 1628|2}} leta 1629, {{Ladja||Vergulde Draeck||2}} leta 1656, {{Ladja||Zuytdorp||2}} leta 1712 in {{Ladja||Zeewijk||2}} leta 1727. Leta 1696 je [[Willem de Vlamingh]] raziskoval avstralsko obalo, medtem ko je iskal preživele z {{Ladja||Ridderschap van Holland|1682|2}}, ki je leta 1694 izginila s 302 ljudmi na krovu. Niti preživelih niti ladje niso nikoli našli. == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Appleyard|first=R. T.|last2=Manford|first2=T.|date=1979|title=The Beginning: European Discovery and Early Settlement of Swan River Western Australia|location=Nedlands|publisher=University of Western Australia Press|isbn=0855641460}} * {{Navedi knjigo|last=Henderson|first=J.|date=1993|title=Phantoms of the Tryall|location=Perth|publisher=St. George Books|isbn=0867780533}} [[Kategorija:Trgovske poti]] [[Kategorija:Raziskovanje]] oolj0ton5outy02opmegujycxn1bt8i 0 521966 5728878 5727551 2022-08-08T07:05:25Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Pavel Brglez''', *15. april 1939 v [[Sevnica|Sevnici]]. Osnovno šolo je obiskoval v [[Sevnica|Sevnici]], gimnazijo v [[Brestanica|Brestanici]], diplomiral pa je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Bil je dolgoletni direktor [[Lesnina|Lesnine]], podpredsednik izvršnega sveta mesta Ljubljana. Bil je generalni sekretar [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|stranke DeSUS]] v času predsednika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]], sekretar [[Slovenska filantropija|Slovenske filantropije]], predsednik nadzornega sveta agencije družbe [[Slovenski državni gozdovi]] in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor. Je prejemnik [[nagrada Borisa Kraigherja|nagrade Borisa Kraigherja]] leta 1988 - danes nagrada GZS. ==Zasebno== Je oče Andreja in Alje Brglez.{{Cn}} ==Viri== {{refsez}} * https://nagrada.gzs.si/pripone/gg_posebna_2014_strani.pdf {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brglez, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] 1lcuamh7odycc86pil48xpheir68lk2 5728879 5728878 2022-08-08T07:06:40Z Yerpo 8417 [[WP:BIO]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Pavel Brglez''', [[Slovenci|slovenski]] [[gospodarstvenik]] in [[politik]], * [[15. april]] [[1939]], [[Sevnica]]. Osnovno šolo je obiskoval v Sevnici, gimnazijo v [[Brestanica|Brestanici]], diplomiral pa je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Bil je dolgoletni direktor [[Lesnina|Lesnine]] in podpredsednik izvršnega sveta mesta Ljubljana. Bil je tudi generalni sekretar [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|stranke DeSUS]] v času predsednika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]], sekretar [[Slovenska filantropija|Slovenske filantropije]], predsednik nadzornega sveta agencije družbe [[Slovenski državni gozdovi]] in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor. Je prejemnik [[nagrada Borisa Kraigherja|nagrade Borisa Kraigherja]] leta 1988 - danes nagrada GZS. ==Zasebno== Je oče Andreja in Alje Brglez.{{Cn}} ==Viri== {{refsez}} * https://nagrada.gzs.si/pripone/gg_posebna_2014_strani.pdf {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brglez, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] jywj6s263ae891i8q86lcvlgou8n3fo 0 521967 5728867 5727409 2022-08-08T06:52:12Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infobox country |conventional_long_name = Otok Svetega Pavla |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |image_coat = |symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = StPaul Map.png |map_caption = Karta Svetega Pavla. }} {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |map=Indijski ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen| country = {{FRA}}}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km2. Otok se nahaja približno 90 km južno od večjega [[Otok Amsterdam|otoka Amsterdam]] 55 km2, 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral krater, se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 meterski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartografirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. ''Ladja São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od Sumatre. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, škune ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulenje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova na tjulenje vključujejo ruševine koč in napise. <ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na Svetem Pavlu, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu ter dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera Svetega Pavl a z napisom "Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844". Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala floro, favno in geologijo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref> <ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica| HMS Megaera na otoku Sv. Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS <nowiki><i id="mwVg">Megaera</i></nowiki>. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih prevzeli. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010). <ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink=Judith Schalansky|title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na Svetem Pavlu, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=Charles Lightoller|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in Madagasčanov, da bi na Svetem Pavlu ustanovili tovarno konzerv jastogov, "La Langouste Française". Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in skorbuta: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' ("pozabljeni na sv. Pavlu").<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je posadka francoske ribiške ladje obtičala na otoku. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, je po naključju prejelo 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev, [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov. Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], evropskimi zajci, prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst petrelov . Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Subtropska lega otoka mu daje avifavno, ki se razlikuje od favne subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice Svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona) in velikimu krilatemu petrelu, da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov severnih skakačev pingvinov, približno 20 parov sajastih albatrosov, nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov in majhno število avstralazijskih ganetov, pravljičnih prionov, malih in mesnonogih strigalk, [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in sajaste čigre. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrstno z amsterdamsko raco ( ''Anas marecula'' ) ali ločenim taksonom. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * Upravna razdelitev Francije * Francoski čezmorski departmaji in ozemlja * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * Zmerna travišča, savane in grmišča == Sklici == === Opombe === {{Sklici|30em}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=[[American Geophysical Union]]|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == *   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] b6xj4j9klj02qdfxmaqwle20vmvzpmm 5728886 5728867 2022-08-08T07:42:23Z Ljuba brank 92351 tp, np, pravopis, wikitext text/x-wiki {{Infobox country |conventional_long_name = Otok Svetega Pavla |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |image_coat = |symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = StPaul Map.png |map_caption = Karta Svetega Pavla. }} {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |map=Indijski ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen| country = {{FRA}}}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km². Otok leži približno 90 km južno od večjega [[Amsterdam (otok)|otoka Amsterdam]] 55 km², 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral [[krater]], se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 metrski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. Ladja ''São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od [[Sumatra|Sumatre]]. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, [[škuner]] ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulnje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova vključujejo ruševine koč in napise.<ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na otoku, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako otok Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera z napisom »Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844«. Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala [[rastlinstvo]], [[živalstvo]] in [[geologija|geologijo]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref><ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica|HMS ''Megaera'' na otoku Sveti Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS ''Megaera''. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih rešili. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010).<ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink= |title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na otoku, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in Madagasčanov, da bi na Svetem Pavlu ustanovili tovarno konzerv jastogov, "La Langouste Française". Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in skorbuta: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' ("pozabljeni na sv. Pavlu").<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je posadka francoske ribiške ladje obtičala na otoku. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, je po naključju prejelo 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev, [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov. Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], evropskimi zajci, prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst petrelov . Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Subtropska lega otoka mu daje avifavno, ki se razlikuje od favne subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice Svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona) in velikimu krilatemu petrelu, da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov severnih skakačev pingvinov, približno 20 parov sajastih albatrosov, nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov in majhno število avstralazijskih ganetov, pravljičnih prionov, malih in mesnonogih strigalk, [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in sajaste čigre. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrstno z amsterdamsko raco ( ''Anas marecula'' ) ali ločenim taksonom. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * Upravna razdelitev Francije * Francoski čezmorski departmaji in ozemlja * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * Zmerna travišča, savane in grmišča == Sklici == === Opombe === {{Sklici|30em}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=[[American Geophysical Union]]|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == *   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] 5zk6qu59d9vf3dckg08v1tjs27rgi3k 5728887 5728886 2022-08-08T08:00:42Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox country |conventional_long_name = Otok Svetega Pavla |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |image_coat = |symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = StPaul Map.png |map_caption = Karta Svetega Pavla. }} {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |map=Indijski ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen| country = {{FRA}}}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km². Otok leži približno 90 km južno od večjega [[Amsterdam (otok)|otoka Amsterdam]] 55 km², 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral [[krater]], se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 metrski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. Ladja ''São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od [[Sumatra|Sumatre]]. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, [[škuner]] ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulnje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova vključujejo ruševine koč in napise.<ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na otoku, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako otok Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera z napisom »Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844«. Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala [[rastlinstvo]], [[živalstvo]] in [[geologija|geologijo]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref><ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica|HMS ''Megaera'' na otoku Sveti Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS ''Megaera''. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih rešili. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010).<ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink= |title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na otoku, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in [[Malgaši|Malgašev]], da bi na otoku postavili tovarno konzerv jastogov, ''La Langouste Française''. Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in [[skorbut]]a: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' (pozabljeni na sv. Pavlu).<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je na otoku obtičala posadka francoske ribiške ladje. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, so po naključju ujeli 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev (''Arctocephalus tropicalis''), [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov (''Eudyptes chrysocome''). Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], divjimi kunci (''Oryctolagus cuniculus''), prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst viharnikov. Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Ptice subtropske lege otoka se razlikuje od ptic subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice otoka Sveti Pavel so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona - ''Pachyptila salvini'') in viharniku ''Pterodroma macroptera'', da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov pingvinov severnih skakačev (''Eudyptes moseleyi''), približno 20 parov sajastih albatrosov (''Phoebetria fusca''), nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov (''Thalassarche carteri'') in majhno število avstralazijskih ganetov (''Morus serrator''), pravljičnih prionov (''Pachyptila turtur''), [[mali viharnik|malih viharnikov]] (''Puffinus assimilis'') in [[vražji viharnik|vražjih viharnikov]] (''Ardenna carneipes''), [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in [[črnoperuta čigra|čigre]] ''Onychoprion fuscatus''. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrsta z amsterdamsko raco (''Anas marecula'') ali ločen takson. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * [[Travišča, savana in makija zmernega pasu]] == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=American Geophysical Union|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage}} {{Commons category}}   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] c5xd5dqowwhfoqxrxcbmh6gpqkoqo84 5728894 5728887 2022-08-08T08:23:44Z Ljuba brank 92351 Ljuba brank je premaknila stran [[Otok Svetega Pavla]] na [[Otok svetega Pavla]]: eksonim wikitext text/x-wiki {{Infobox country |conventional_long_name = Otok Svetega Pavla |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |image_coat = |symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = StPaul Map.png |map_caption = Karta Svetega Pavla. }} {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |map=Indijski ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen| country = {{FRA}}}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km². Otok leži približno 90 km južno od večjega [[Amsterdam (otok)|otoka Amsterdam]] 55 km², 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral [[krater]], se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 metrski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. Ladja ''São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od [[Sumatra|Sumatre]]. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, [[škuner]] ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulnje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova vključujejo ruševine koč in napise.<ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na otoku, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako otok Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera z napisom »Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844«. Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala [[rastlinstvo]], [[živalstvo]] in [[geologija|geologijo]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref><ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica|HMS ''Megaera'' na otoku Sveti Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS ''Megaera''. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih rešili. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010).<ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink= |title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na otoku, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in [[Malgaši|Malgašev]], da bi na otoku postavili tovarno konzerv jastogov, ''La Langouste Française''. Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in [[skorbut]]a: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' (pozabljeni na sv. Pavlu).<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je na otoku obtičala posadka francoske ribiške ladje. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, so po naključju ujeli 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev (''Arctocephalus tropicalis''), [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov (''Eudyptes chrysocome''). Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], divjimi kunci (''Oryctolagus cuniculus''), prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst viharnikov. Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Ptice subtropske lege otoka se razlikuje od ptic subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice otoka Sveti Pavel so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona - ''Pachyptila salvini'') in viharniku ''Pterodroma macroptera'', da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov pingvinov severnih skakačev (''Eudyptes moseleyi''), približno 20 parov sajastih albatrosov (''Phoebetria fusca''), nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov (''Thalassarche carteri'') in majhno število avstralazijskih ganetov (''Morus serrator''), pravljičnih prionov (''Pachyptila turtur''), [[mali viharnik|malih viharnikov]] (''Puffinus assimilis'') in [[vražji viharnik|vražjih viharnikov]] (''Ardenna carneipes''), [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in [[črnoperuta čigra|čigre]] ''Onychoprion fuscatus''. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrsta z amsterdamsko raco (''Anas marecula'') ali ločen takson. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * [[Travišča, savana in makija zmernega pasu]] == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=American Geophysical Union|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage}} {{Commons category}}   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] c5xd5dqowwhfoqxrxcbmh6gpqkoqo84 5728900 5728894 2022-08-08T08:26:37Z Ljuba brank 92351 uskladitev wikitext text/x-wiki {{Infobox country |conventional_long_name = Otok Svetega Pavla |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |image_coat = |symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = StPaul Map.png |map_caption = Karta Svetega Pavla. }} {{Infopolje Otoki|name=Otok svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Otok svetega Pavla s Quille Rock v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |map=Indijski ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen| country = {{FRA}}}} '''Otok svetega Pavla''' (''Île Saint-Paul'') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km². Otok leži približno 90 km južno od večjega [[Amsterdam (otok)|otoka Amsterdam]] 55 km², 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral [[krater]], se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 metrski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok svetega Pavla so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. Ladja ''São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od [[Sumatra|Sumatre]]. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Otok so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, [[škuner]] ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulnje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova vključujejo ruševine koč in napise.<ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na otoku, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako otok svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na otoku dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera z napisom »Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844«. Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala [[rastlinstvo]], [[živalstvo]] in [[geologija|geologijo]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref><ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica|HMS ''Megaera'' na otoku svetega Pavla.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS ''Megaera''. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih rešili. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010).<ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink= |title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na otoku, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela otok svetega Pavla in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in [[Malgaši|Malgašev]], da bi na otoku postavili tovarno konzerv jastogov, ''La Langouste Française''. Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in [[skorbut]]a: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' (pozabljeni na sv. Pavlu).<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je na otoku obtičala posadka francoske ribiške ladje. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, so po naključju ujeli 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev (''Arctocephalus tropicalis''), [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov (''Eudyptes chrysocome''). Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], divjimi kunci (''Oryctolagus cuniculus''), prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst viharnikov. Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Ptice subtropske lege otoka se razlikuje od ptic subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice otoka svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona - ''Pachyptila salvini'') in viharniku ''Pterodroma macroptera'', da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov pingvinov severnih skakačev (''Eudyptes moseleyi''), približno 20 parov sajastih albatrosov (''Phoebetria fusca''), nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov (''Thalassarche carteri'') in majhno število avstralazijskih ganetov (''Morus serrator''), pravljičnih prionov (''Pachyptila turtur''), [[mali viharnik|malih viharnikov]] (''Puffinus assimilis'') in [[vražji viharnik|vražjih viharnikov]] (''Ardenna carneipes''), [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in [[črnoperuta čigra|čigre]] ''Onychoprion fuscatus''. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrsta z amsterdamsko raco (''Anas marecula'') ali ločen takson. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * [[Travišča, savana in makija zmernega pasu]] == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=American Geophysical Union|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage}} {{Commons category}}   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] gxgqcc128z2mmvlrp4jq6zrzw1n70zv 0 521969 5728814 5727443 2022-08-07T20:10:24Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Jurijus | image = ESC2019-Lithuania.jpg | image_size = | caption = Jurijus Veklenko leta 2019 | birth_name = | alias = | birth_date = {{birth date and age|df=yes|1990|7|06}} | origin = [[Klajpeda]], [[Litva]] | genre = | years_active = 2014–danes | label = | occupation = {{hlist|glasbenik|pevec|besedilopisec}} | instrument = | associated_acts = }} '''Jurijus Veklenko''', znan tudi '''Jurij Veklenko''', [[Litovci|litovski]] [[pevec]], *[[6. julij]] [[1990]]. == Kariera == Veklenko je nastopil na [[Pesem Evrovizije 2015|Pesmi Evrovizije 2015]] kot eden od spremljevalnih pevcev [[Monika Linkytė|Monike Linkytė]] in [[Vaidas Baumila|Vaidasa Baumile]]. Leta 2017 je bil Veklenko glavni vokalist za [[Gytis Ivanauskas|Lolita Zero]] v njenem nastopu na litvanskem nacionalnem izboru s pesmijo »Get Frighten«.<ref>{{Navedi splet|title=Lithuania: Broadcaster LRT reveals Lolita Zero lip-synced her Eurovizijos atranka performance|url=https://wiwibloggs.com/2017/01/27/lolita-zero-lip-synced-performance/|website=Wiwibloggs|accessdate=24 February 2019}}</ref> Jurij Veklenko je leta 2019 zmagal na litovsem nacionalnem evrovizijskem izboru s pesmijo »Run with the Lions« in zastopal svojo državo na [[Pesem Evrovizije 2019|Pesmi Evrovizije 2019]] v [[Tel Aviv|Tel Avivu]]. Nastopil je v drugem polfinalu in se z 93 točkami uvrstil na 11. mesto ter za 1 točko zgrešil finale. Veklenko dela za veliko inženirsko podjetje, večinoma na [[Informacijska tehnologija|področju informacijske tehnologije]].<ref>{{Navedi splet|title=Jurij Veklenko: Lithuania|url=https://eurovision.tv/participant/jurijus|website=Eurovision Song Contest|accessdate=12 May 2019}}</ref> Po rodu je Ukrajinec. <ref>{{Navedi splet|title=Eurovision 2019 - Jurij Veklenko|url=http://esckaz.com/2019/lit.htm|website=ESCKAZ|accessdate=23 September 2019}}</ref> == Diskografija == === Album === * »Mano Sapnuose« <small>(2019)</small> === Pesmi === * »Kartais« <small>(2018)</small> * »Run with the Lions« <small>(2019)</small> * »Skirtingi Pasauliai« <small>(skupaj s [[Inga Jankauskaitė]], 2019)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1990]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] [[Kategorija:Litovski glasbeniki]] 85yvxcv1cpjtp4z8jcgm2ucmphznz55 0 522004 5728696 5728479 2022-08-07T15:49:24Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki [[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]] Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata/stena (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji. Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor. Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]]. Leta 894 v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj. Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šoji]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji. Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.<ref name ="sukiya">[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.</ref> Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.<ref>{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}</ref> Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. == Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture == V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.<ref name="hozintro">(Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]]. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]] Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori. Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture. Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. == Prazgodovina == Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št. V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.<ref name="Britannica">{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011 }}</ref> V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;10</ref> Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.<ref name="Arbi2013">{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}</ref><ref name="Robbeets2017">{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}</ref> Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.<ref>Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013 }}</ref> Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''. Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja. <gallery class="center"> File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje </gallery> == Asuka in Nara arhitektura == K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka. Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''[[Kon-dō]]'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.<ref>Bussagli (1989), pp.&nbsp;163-165</ref><ref>Parent, Mary Neighbour. "Irimoyazukuri"[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.</ref> Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;165</ref> Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Tōdai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.<ref>Sickman & Soper (1956), pp.&nbsp;237–238</ref> Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;21</ref> <gallery class="center"> File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706 File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730 File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743 File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju </gallery> == Obdobje Hej'an == {{glavni|Obdobje Hej'an}} Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Hej'an-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa. Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.<ref>Zwerger (2000), pp.&nbsp;34 & 35</ref> Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe. Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta vrt je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.<ref name="Bussagli 166">Bussagli (1989), p.&nbsp;166</ref> [[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]] Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.<ref name ="kokufu">[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.</ref> Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.<ref name="Bussagli 168">Bussagli (1989), p.&nbsp;168</ref> V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo. V kasnejšem delu obdobja Hej'an so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.<ref>Parent, Mary Neighbour. "Minka".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053 File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060 File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168 File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171 File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Tottori File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke'' </gallery> == Obdobje Kamakura in Muromači == V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333) in naslednjem [[Obdobje Muromači |obdobju Muromači]] (1336–1573) je japonska budistična arhitektura naredila tehnološki napredek, ki se je oddaljil od kitajske arhitekture. Kot odgovor na domače zahteve, kot so odpornost proti [[potres]]om in zavetje pred močnimi padavinami ter poletno vročino in soncem, so se mizarski mojstri tega časa odzvali z edinstveno vrsto arhitekture<ref name="bowring-kornicki">{{cite book |last1=Bowring |first1=Richard |last2=Peter |first2=Kornicki |title=The Cambridge Encyclopedia of Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, England |isbn=0-521-40352-9 |pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 201–208] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 }}</ref> in ustvarili sloga ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō''.<ref name="coaldrake">{{cite book |last1=Coaldrake |first1=William H. |title=Architecture and Authority in Japan |url=https://archive.org/details/architectureauth00coal_484 |url-access=limited |series=Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series |date=September 20, 1996 |publisher=Routledge |location=Oxford, England |isbn=978-0-415-10601-6 |pages=[https://archive.org/details/architectureauth00coal_484/page/n119 97]–103 }}</ref> Slog ''Vajō'' je bil združen z ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō'', da sta nastala sloga ''Šin-vajō'' in ''Setčūjō'', število templjev v čistem slogu vajō pa se je po 14. stoletju zmanjšalo.<ref>[https://web.archive.org/web/20211225074141/https://kotobank.jp/word/%E6%8A%98%E8%A1%B7%E6%A7%98%E5%BB%BA%E7%AF%89-1554567 Setchūyō.] Kotobank.</ref> Obdobje Kamakura se je začelo s prenosom oblasti na Japonskem s cesarskega dvora na [[šogunat Kamakura]]. Med vojno Genpei (1180–1185) je bilo poškodovanih veliko tradicionalnih stavb v Nari in Kjotu. Na primer, Kōfuku-dži in Tōdai-dži je požgal Taira no Šigehira iz klana Taira leta 1180. Številne od teh templjev in svetišč je pozneje ponovno zgradil šogunat Kamakura, da bi utrdil [[šogun]]ovo oblast.<ref name="Bussagli 1989 p172">Bussagli (1989), p.&nbsp;172</ref> Čeprav je bila arhitektura v obdobju Kamakura manj dovršena kot v obdobju Hej'an, je bila zaradi povezave z vojaškim redom seznanjena s preprostostjo. Nove rezidence so uporabljale slog ''buke-zukuri'', ki je bil povezan s stavbami, obdanimi z ozkimi jarki ali ograjami. Obramba je postala prednostna naloga, saj so bile stavbe združene pod eno streho in ne okoli vrta. Vrtovi hiš iz obdobja Hej'an so pogosto postali vadbena igrišča. Po padcu šogunata Kamakura leta 1333 je nastal šogunat Ašikaga, ki je imel kasneje sedež v kjotskem okrožju Muromači. Bližina šogunata cesarskemu dvoru je povzročila rivalstvo v višjih slojih družbe, kar je povzročilo težnje po luksuznih dobrinah in življenjskem slogu. Aristokratske hiše so bile prilagojene preprostemu slogu ''buke-zukuri'', da bi bile podobne prejšnjemu slogu ''šinden-zukuri''. Dober primer te razkošne arhitekture je [[Kinkaku-dži]] v Kjotu, ki je okrašen z lakom in zlatimi lističi v nasprotju s svojo sicer preprosto stavbo in strehami iz navadnega lubja. [[File:Takagike Kashihara JPN 001.jpg|thumb| Notranjost tipične sobe v slogu ''šoin-zukuri''. Tatami so povsod po tleh, ''fusuma'' na levi, ''čigaidana'' in ''[[tokonoma]]'' na sredini ter ''šoji'' na desni.]] V obdobju Muromachi je slog ''šinden-zukuri'', ki je bil glavni tok rezidenc japonskih plemičev, upadel, ''šoin-zukuri'', ki se je razvil iz ''buke-zukuri'' rezidenc razreda samurajev, pa je postal prevladujoč. ''Šoin-zukuri'' je trajno vplival na poznejša japonska stanovanja in je osnova sodobnih japonskih stanovanj. V starem arhitekturnem slogu so bili ''tatami'' položeni le v delu prostora, v slogu ''šoin-zukuri'' pa so bili tatami položeni po celem prostoru. V tem slogu so za ločevanje prostorov uporabljali drsna vrata, imenovana ''fusuma'', znotraj lesenih polkn pa so vgradili notranje okno, imenovano ''šoji'', ki so ga naredili tako, da so na lesen okvir nalepili papir, prepusten za sončno svetlobo. V sobi sta bili postavljeni ''[[tokonoma]]'' (niša za razstavo umetniških predmetov) in ''čigaidana'' (police, vgrajene v steno) za dekoracijo različnih stvari.<ref name="shoin">[https://web.archive.org/web/20211024032713/https://kotobank.jp/word/%E6%9B%B8%E9%99%A2%E9%80%A0-78777 Shoin-zukuri.] Kotobank.</ref><ref name ="tatami">[https://web.archive.org/web/20210624195255/https://kotobank.jp/word/%E7%95%B3-93406 tatami.] Kotobank.</ref> Da bi zajezili presežek višjih slojev, so mojstri zena uvedli [[Japonski obred pitja čaja|čajni obred]]. V arhitekturi je to spodbudilo zasnovo ''[[čašicu]]'' (čajnic) do skromne velikosti s preprostimi detajli in materiali. Čašicu tipične velikosti je velika 4 1/2 tatamija. V vrtu so načela zena nadomestila vodo s peskom ali gramozom, da bi ustvarili suh vrt (''[[Japonski suhi vrt |karesansui]]''), kot je tisti v [[Rjōan-dži]].<ref name="Bussagli 177">Bussagli (1989), p.&nbsp;177</ref> <gallery class="center"> File:Jyodoji-ono001.JPG| Jōdodō iz Jodo-dži, Ono, Hjōgo, zgrajen leta 1194 File:Koyasan Danjogaran Fudodo.JPG|Dandžogaran Fudo-dō na gori Kōja, Vakajama, zgrajen leta 1197. File:Sanjusangendo temple02s2040.jpg|Sandžūsangen-dō, Kjoto, zgrajen leta 1266 File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|''Bucuden'' Kōzan-dži (Šimonoseki), zgrajen leta 1320 File:Shofukuji Jizo Hall Left Front.JPG|Šōfuku-dži, Tokio, končana leta 1407 File:GinkakujiTemple.jpg|Ginkaku-dži, Kjoto, zgrajen v 15. st. File:Negoroji03s3200.jpg|Pagoda Negoro-dži v Ivade, Vakajama, zgrajen leta 1547. File:RyoanJi-Dry garden.jpg|Rjōan-dži suhi vrt v Kjotu File:Tenryuji Kyoto41n4592.jpg|Vrt Tenrjū-dži v Kjotu </gallery> == Obdobje Azuči-Momojama == V [[obdobje Azuči-Momojama|obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) je Japonska po dolgem obdobju državljanske vojne prestala proces združevanja. Zaznamovala ga je vladavina Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija, mož, ki sta gradila [[japonski grad|gradove]] kot simbole svoje moči; Nobunaga v Azučiju, kjer je bil sedež njegove vlade in Hidejoši v Momojami. Vojna Ōnin v obdobju Muromači je povzročila vzpon grajske arhitekture na Japonskem. Do obdobja Azuči-Momojama je smela vsaka domena imeti en svoj grad. Običajno je bil sestavljen iz osrednjega stolpa ali ''tenšu'' (天守, dobesedno ''obramba nebes''), obdanega z vrtovi in utrjenimi stavbami. Vse to je bilo postavljeno znotraj masivnih kamnitih zidov in obdano z globokimi jarki. Temno notranjost gradov so pogosto okrasili umetniki, prostori so bili ločeni z drsnimi ploščami ''fusuma'' in zložljivimi zasloni ''byōbu''. Slog ''šoin-zukuri'' v obdobju Muromači se je še naprej izpopolnjeval. Verande so povezovale notranjost stanovanjskih stavb z visoko kultiviranimi zunanjimi vrtovi. ''Fusuma'' in ''byōbu'' sta postala zelo okrašena s slikami in pogosto je bila notranja soba s policami in nišo (''[[tokonoma]]'') uporabljena za prikaz umetniških del (običajno visečih zvitkov). V tem obdobju so se pod vplivom čajnice, imenovane ''čašicu'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. [[Grad Matsumoto]], Kumamoto in [[grad Himedži]] (popularno znan kot grad Bele čaplje) so odlični primeri gradov tega obdobja, medtem ko je grad Nijō v Kjotu primer grajske arhitekture, pomešane s cesarsko palačo, da ustvari slog, ki je bolj v skladu s kitajskim vplivom prejšnjih stoletij. <gallery class="center"> File:Himeji Castle 01s2048.jpg| Grad Himedži v Himedžiju, Hjōgo, dokončan leta 1618 File:Matsumoto Castle05s5s4592.jpg| Grad Macumoto v Macumoto, Nagano, dokončan leta 1600. File:Kumamoto Castle 02n3200.jpg| Suhi kamniti zidovi gradu Kumamoto, dokončani leta 1600. File:Nijo Castle.jpg| Palača Ninomaru v gradu Nidžō, Kjoto File:Byobu.jpg| ‘’Byōbu'' s šestimi ploščami iz 17. stoletja </gallery> == Obdobje Edo == [[File:Fabric shop in Nara.jpg|thumb| Tipična ''[[mačija]]'' v Nari]] [[File:Edo l235-1239.jpg|thumb| Zgornja rezidenca Macudaira Tadamasa, kot je prikazana na zaslonih Edo-zu byōbu (17. stoletje)]] Šogunat Tokugava je mesto [[Edo]] (kasneje postalo del današnjega Tokija) prevzel za svojo prestolnico. Zgradili so mogočno trdnjavo, okoli katere so bile zgrajene stavbe državne uprave in rezidence za provincialne daimyō. Mesto je zraslo okoli teh stavb, povezanih z mrežo cest in kanalov. Do leta 1700 je prebivalstvo naraslo na milijon. Zaradi pomanjkanja prostora za stanovanjsko arhitekturo so bile hiše zgrajene v dveh nadstropjih, pogosto na dvignjenih kamnitih podstavkih. Čeprav so ''[[mačija]]'' (mestne hiše) obstajale že od obdobja Hej'an, so se začele izpopolnjevati v obdobju Edo. ''Mačija'' so običajno zasedale globoke, ozke parcele, ki so mejile na ulico (širina parcele je običajno kazala na bogastvo lastnika), pogosto z delavnico ali trgovino v pritličju. Na strehi so namesto slame uporabljali ploščice, izpostavljen les pa so pogosto ometali, da bi zaščitili stavbo pred ognjem.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/m/machiya.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516063458/http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/machiya.htm |archive-date=May 16, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Zgrajene so bile razkošne stavbe, ki so kazale bogastvo in moč fevdalcev, kot sta [[Kamijašiki Macudaira Tadamasa]] ali Ōzone Šimojašiki. Edo je hudo trpel zaradi uničujočih [[požar]]ov in [[veliki požar Meireki]] leta 1657 je bil prelomnica v urbanističnem oblikovanju. Sprva je vlada kot način za zmanjšanje širjenja požara zgradila kamnite nasipe na vsaj dveh lokacijah ob rekah v mestu. Sčasoma so jih podrli in nadomestili s skladišči ''dōzō'', ki so jih uporabljali kot požarne pregrade in za shranjevanje blaga, raztovorjenega iz kanalov. ''Dōzō'' so bili zgrajeni s konstrukcijskim okvirjem iz lesa, prevlečenega s številnimi plastmi zemeljskega ometa na stenah, vratih in strehi. Nad zemeljskimi strehami je bil leseni okvir, ki je nosil streho iz strešnikov.<ref>Itoh (1973), pp.&nbsp;71, 72, 75 & 76</ref> Čeprav so Japonci, ki so študirali z Nizozemci v njihovi naselbini Dedžima (umetni otok pri Nagasakiju, ki je služil kot trgovska baza Portugalcev), zagovarjali gradnjo s kamnom in opeko, tega niso izvedli zaradi njihove občutljivosti na potrese.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;82</ref> ''Mačija'' in skladišča iz poznejšega dela obdobja so značilna po črni barvi zunanjih mavčnih sten. Ta barva je nastala z dodajanjem [[Tuš (likovna umetnost)|indijskega črnila]] žganemu apnu in zdrobljeni lupini ostrig.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111213194614/http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |archive-date=December 13, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Čiste linije posvetne arhitekture v Edu so vplivale na slog ''sukija-zukuri'' stanovanjske arhitekture. Samostojna [[cesarska vila Kacura|palača Kacura]] in cesarska vila Šugaku-in na obrobju Kjota sta dobra primera tega sloga. Ta arhitektura ima preproste linije in dekor ter uporablja les v njegovem naravnem stanju.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;178</ref> Slog ''sukija'' se ni uporabljal le za vile, ampak tudi za ''ryōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa so ga uporabili tudi za rezidence. V zelo poznem delu obdobja ''sankin-kōtai'' je bil zakon, ki je od daimjev zahteval vzdrževanje bivališč v prestolnici, razveljavljen, kar je povzročilo zmanjšanje števila prebivalstva v Edu in sorazmerno zmanjšanje dohodka za šogunat.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;13</ref> <gallery class="center"> File:Matsue castle01bs4592.jpg|Tenšu gradu Macue v prefekturi Šimane, zgrajen leta 1607 File:Hirosakijo.jpg| Tenšu gradu Hirosaki v Hirosakiju, Aomori, dokončan leta 1611 File:Genkyuen03s3000.jpg| Grad Hikone v Hikoneju, Šiga, dokončan leta 1622 File:Kiyomizu-dera in Kyoto-r.jpg| Hondo iz Kijomizu-dera, Kjoto, zgrajen leta 1633 File:Enryakuji Konponchudo04n4272.jpg| Konpončudo iz Enrjaku-ji v Ōcuju, Šiga, zgrajen leta 1641 File:NikkoYomeimon5005.jpg| Jomeimon v šintoističnem svetišču (''tōšō-gū''), Nikkō, Točigi File:Shokin-tei.jpg| Znotraj Šokintei v cesarski vili Kacura, Kjoto, zgrajeno v 17. stoletju File:Kochi Castle04s3872.jpg| Tenšu gradu Kōči v mestu Kōči, prefektura Kōči, zgrajen leta 1748 File:Engyoji05s4592.jpg| Tri dvorane templja Engjō-dži v Himedžiju, Hjōgo, dokončane v 18. stoletju File:Edogura.jpg| Mestna hiša s črno (''edoguro'') barvo do zgornjega nadstropja </gallery> == Meidži, Tajšo in zgodnje Šova obdobje == Proti koncu šogunata Tokugava se je zahodni vpliv v arhitekturi začel kazati v stavbah, povezanih z vojsko in trgovino, zlasti v pomorskih in industrijskih objektih. Po ponovni vrnitvi cesarja Meidžija na oblast (znano kot [[obnova Meidži]]) je Japonska začela hiter proces zahodnjaštva, ki je privedel do potrebe po novih vrstah stavb, kot so šole, banke in hoteli. Na zgodnjo arhitekturo Meidži je sprva vplivala kolonialna arhitektura v kitajskih pogodbenih pristaniščih, kot je [[Hong Kong]]. Britanski trgovec Thomas Glover je v Nagasakiju zgradil lastno hišo v takšnem slogu s pomočjo spretnosti lokalnih mizarjev. Njegov vpliv je pripomogel k karieri arhitekta Thomasa Watersa, ki je leta 1868 zasnoval kovnico v Osaki, dolgo, nizko stavbo iz opeke in kamna z osrednjim [[portik]]om s [[pediment]]om. V Tōkiu je Waters zasnoval Komercialni muzej, ki naj bi bil prva zidana stavba v mestu.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;19-20</ref> V Tokiu je vlada po tem, ko je leta 1872 do tal požgalo območje Cukidži, območje Ginza označila za model modernizacije. Vlada je načrtovala gradnjo ognjevarnih opečnih stavb in večjih, boljših ulic, ki bi povezovale postajo Šimbaši in tujo koncesijo v Cukidžiju ter pomembne vladne stavbe. Zasnove za območje je zagotovil britanski arhitekt Thomas James Waters; za gradnjo je skrbel Gradbeni biro Ministrstva za finance. Naslednje leto je bila dokončana Ginza v zahodnem slogu. Stavbe »Bricktown« so sprva ponujali naprodaj, kasneje oddali v najem, a so zaradi visoke najemnine mnoge ostale nezasedene. Kljub temu je območje cvetelo kot simbol »civilizacije in razsvetljenstva«, zahvaljujoč prisotnosti časopisov in revij, ki so vodile trende. Območje je bilo znano tudi po izložbah, ki so primer sodobnih marketinških tehnik. "Bricktown" v Ginzi je služil kot model za številne druge modernizacijske sheme v japonskih mestih. [[File:Tokyo-Rokumeikan-zenmen-no-kei-1883-1900.png|thumb|''Rokumeikan'' v letih 1883-1900]] Eden glavnih primerov zgodnje zahodne arhitekture je bila ''Rokumeikan'', velika dvonadstropna stavba v Tokiu, dokončana leta 1883, ki naj bi postala kontroverzni simbol zahodnjaštva v obdobju Meidži. Za nastanitev tujih gostov jo je naročil zunanji minister Inoue Kaoru, zasnoval pa jo je Josiah Conder, ugleden tuji vladni svetovalec na Japonskem Meidži (''o-yatoi gaikokujin''). ''Rjōunkaku'' je bil prvi japonski [[nebotičnik]] v zahodnem slogu, zgrajen leta 1890 v Asakusi. Vendar se je tradicionalna arhitektura še vedno uporabljala za nove stavbe, kot je ''Kjūden'' v [[Tokijska cesarska palača |tokijski cesarski palači]], čeprav z značilnimi zahodnjaškimi elementi, kot je brizgajoča vodna fontana v vrtovih.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|title=English: Bird's-eye view of the Meiji palace which was completed in October 1888.|first=Ukiyo-e|last=artist|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619084056/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Former Kaichi School 2009.jpg|thumb|left| Osnovna šola Kaiči, Macumoto, zgrajena leta 1876]] V nasprotju z Watersovo stavbo v neoklasicističnem slogu so japonski tesarji razvili psevdojaponski slog, znan kot ''gijōfū'', ki je v glavnem uporabljal les. Dober primer tega je osnovna šola Kaiči v prefekturi Nagano, zgrajena leta 1876. Tesarski mojster Tateiši Kijošige je odpotoval v Tōkiō, da bi videl, kateri zahodni gradbeni slogi so priljubljeni in jih vključil v šolo s tradicionalnimi gradbenimi metodami. Zgrajena na podoben način kot tradicionalna (''kura'' (倉)) skladišča, lesena stavba, ometana znotraj in zunaj, vključuje osmerokotni kitajski stolp in ima kamnite vogale.<ref>Bognar (1995), p.&nbsp;164</ref> Tradicionalni omet ''namako'' so uporabili na dnu sten, da bi dali vtis, da stavba stoji na kamniti podlagi. Drug primer je bila stavba prve Narodne banke v Tokiu, zgrajena leta 1872.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|title=English: Dai-ichi Kokuritsu Ginko (First National Bank in Japan)|last=Unknown|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619080519/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Nara national museum01s3200.jpg|thumb| Narodni muzej Nara v Nari, arhitekt Tōkuma Katajama, zgrajen leta 1894]] Japonska vlada je povabila tudi tuje arhitekte, da delajo na Japonskem in poučujejo nove japonske arhitekte. Eden od teh, britanski arhitekt Josiah Conder, je nadaljeval z usposabljanjem številnih najvidnejših japonskih arhitektov iz obdobja Meidži, vključno s Kingom Tacuno, Tacuzō Sone in Tokuma Katajama. Tacunova zgodnja dela so imela beneški slog, na katerega je vplival [[John Ruskin]], toda njegova kasnejša dela, kot sta Japonska banka (1896) in Tōkijska postaja (1914), imajo bolj pridih ''Beaux-Arts''. Po drugi strani pa je na Katajamo bolj vplival slog francoskega drugega imperija, ki ga lahko vidimo v Narodnem muzeju Nara (1894) in Narodnem muzeju Kyōto (1895).<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;55–58</ref> Leta 1920 je skupina mladih arhitektov ustanovila prvo organizacijo modernističnih arhitektov. Znani so bili kot ''Bunriha'', dobesedno »secesionistična skupina«, ki so jo delno navdihnili [[Dunajska secesija|dunajski secesionisti]]. Ti arhitekti so bili zaskrbljeni zaradi zanašanja na zgodovinske sloge in dekoracijo ter so namesto tega spodbujali umetniško izražanje. Svoj vpliv so črpali iz evropskih gibanj, kot sta [[ekspresionizem]] in [[Bauhaus]] in pomagali utreti pot k uvedbi mednarodnega stila modernizma.<ref name="Bognar 1995, p 14">Bognar (1995), p.&nbsp;14</ref> [[File:Yamamura house06s3200.jpg|thumb|right| ''Hiša Jamamura'', Ašija, [[Frank Lloyd Wright]], zgrajena leta 1924]] V [[obdobje Tajšo|obdobjih Tajšo]] in zgodnjem Šova sta na Japonskem delovala dva vplivna ameriška arhitekta. Prvi je bil [[Frank Lloyd Wright]], ki je zasnoval hotel Imperial v Tokiu (1913–1923) in gostišče Jodokō (1924), pri čemer sta oba uporabljala lokalno pridobljen kamen Ōja.<ref>Tanigawa (2008), p.&nbsp;53</ref> Wright je imel pod mentorstvom številne japonske vajence, kot je Arata Endo, ki je leta 1930 zgradil hotel Kōšien. Drugi je bil Antonin Raymond, ki je delal za Wrighta pri hotelu Imperial, preden je odšel in ustanovil svoj biro v Tōkiu. Čeprav njegova zgodnja dela, kot je Tōkyō Women's Christian College, kažejo Wrightov vpliv, je kmalu začel eksperimentirati z uporabo in situ armiranega betona, ki ga je podrobno opisal na način, ki spominja na tradicionalne japonske metode gradnje. Med letoma 1933 in 1937 je na Japonskem ostal Bruno Taut. Njegovi spisi, zlasti tisti o cesarski vili Kacura, so ponovno ovrednotili tradicionalno japonsko arhitekturo in jo približali širšemu občinstvu. Tako kot v dobi Meidži so izkušnje iz tujine pridobivali japonski arhitekti, ki so delali v Evropi. Med njimi sta bila Kunio Maekawa in Junzo Sakakura, ki sta delala v [[Le Corbusier]]jevem ateljeju v [[Pariz]]u, ter Bunzō Jamaguči in Čikatada Kurata, ki sta delala z [[Walter Gropius|Walterjem Gropiusom]]. Nekateri arhitekti so svoj ugled zgradili na delih javne arhitekture. Togo Murano, Raymondov sodobnik, je bil pod vplivom [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizma]] in je zasnoval poslovno stavbo Morigo Shoten, Tōkio (1931) in javno dvorano Ube, prefektura Jamaguči (1937). Podobno je racionalistična moderna arhitektura Tecuro Jošida vključevala Tokijsko glavno pošto (1931) in glavno pošto v Ōsaki (1939). [[File:Tokyo National Museum, Honkan 2010.jpg|thumb| Glavna stavba Tokijskega narodnega muzeja, zgrajena leta 1937] V nasprotju z modernizmom na Japonskem je bil tako imenovani slog cesarske krone (''teikan jōšiki''). Za stavbe v tem slogu je bila značilna streha v japonskem slogu, kot sta Tokijski cesarski muzej (1937), arhitekt Hitoši Vatanabe in mestna hiša v Nagoji ter vladni urad prefekture Aiči. Vse bolj militaristična vlada je vztrajala, da so glavne stavbe zasnovane v »japonskem slogu«, kar je omejilo možnosti za modernistično oblikovanje na infrastrukturnih delih [56], kot je Bunzō Jamagučijeva Elektrarna številka 2 za jez Kurobe (1938).<ref>Japan Architect (2005), p.&nbsp;56</ref> Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo izgubljenih veliko stavb iz obdobij Meidži, Tajšo in Šova, kot je ''Rokumeikan''. Taniguči Joširō (谷口 吉郎, 1904–79), arhitekt in Moto Cučikava sta leta 1965 ustanovila Meidži Mura blizu Nagoje, kjer se ponovno sestavi veliko število rešenih stavb. Podoben [[Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio]]. == Pozno obdobje Šova == [[File:Hiroshima Peace Memorial Museum 2009.jpg|thumb| Spominski muzej miru v Hirošimi, zgrajen leta 1955]] Po vojni in pod vplivom vrhovnega poveljnika zavezniških sil generala [[Douglas MacArthur|Douglasa MacArthurja]] se je japonsko politično in versko življenje reformiralo, da bi ustvarili demilitarizirano in demokratično državo. Čeprav je bila leta 1947 sprejeta nova ustava, je Japonska (kot zaveznica Združenih držav Amerike) šele na začetku [[Korejska vojna|korejske vojne]] opazila gospodarsko rast, ki jo je povzročila proizvodnja industrijskega blaga. Leta 1946 je bilo ustanovljeno Združenje montažnih stanovanj, da bi poskušali obravnavati kronično pomanjkanje stanovanj in arhitekti, kot je Kunio Maekawa, so predložili načrte. Vendar pa je vlada zakonsko podprla stanovanja, ki jih je zgradil zasebni sektor, šele s sprejetjem Zakona o javnih stanovanjih leta 1951. Tudi leta 1946 je Odbor za sanacijo vojne škode predstavil ideje za obnovo trinajstih japonskih mest. Arhitekt [[Kenzō Tange]] je predložil predloge za [[Hirošima|Hirošimo]] in [[Maebaši]].<ref>Hein, Diefendorf & Yorifusa (2003), p.&nbsp;25-29</ref> Leta 1949 je Tange z zmagovalnim natečajem za načrtovanje [[Spominski muzej miru v Hirošimi|Spominskega muzeja miru v Hirošimi]] prinesel mednarodno priznanje. Projekt (dokončan leta 1955) je vodil do vrste naročil, vključno s poslovno stavbo prefekture Kagava v Takamacu (1958) in staro mestno hišo Kurašiki (1960). V tem času sta se Tange in Maekava zanimala za tradicijo japonske arhitekture in vpliv lokalnega značaja. To je bilo ponazorjeno v Kagavi z elementi oblikovanja iz obdobja Hej'an, zlitega z mednarodnim slogom.<ref>Frampton (1985), p.&nbsp;260</ref> [[File:National museum of western art05s3200.jpg|thumb|left| Narodni muzej zahodne umetnosti, Tōkiō, zgrajen leta 1955]] Leta 1955 je japonska vlada pozvala Le Corbusierja, naj načrtuje Narodni muzej zahodne umetnosti v Tokiju. Pomagali so mu njegovi trije bivši učenci: Maekawa, Sakakura in Takamasa Jošizaka. Zasnova je temeljila na Le Corbusierjevem muzeju v Ahmedabadu, oba muzeja pa sta kvadratna in dvignjena na pilote.<ref>Reynolds (2001), pp.&nbsp;177 & 178</ref> V veliki meri zaradi Tangejevega vpliva je Svetovna oblikovalska konferenca leta 1960 potekala v Tōkiu. Majhna skupina japonskih oblikovalcev, ki so prišli predstavljati ''Metabolist Movement'', so predstavili svoj manifest in vrsto projektov. V skupini so bili arhitekti Kijonori Kikutake, Masato Ōtaka, Kišo Kurokava in Fumihiko Maki. Prvotno znani kot »šola zgorelega pepela« so se metabolisti povezovali z idejo prenove in regeneracije, zavračali vizualne predstavitve preteklosti in spodbujali idejo, da so posameznik, hiša in mesto deli enega samega organizma. Čeprav so posamezni člani skupine po nekaj letih šli v svojo smer, je trajna narava njihovih publikacij pomenila, da so bili v tujini dalj časa prisotni. Mednarodni simbol Metabolistov, kapsula, se je pojavila kot ideja v poznih 1960-ih in je bila leta 1972 predstavljena v Kurokavinem stolpu ''Nakagin Capsule Tower'' v Tōkiu.<ref>Goldhagen & Legault (2000), pp.&nbsp;279–297</ref> V 1960-ih je na Japonskem prišlo do vzpona in širitve velikih gradbenih podjetij, vključno s Šimizu Corporation in Kadžima. Nikken Sekkei se je pojavil kot celovito podjetje, ki je v svoje stavbe pogosto vključevalo elemente oblikovanja Metabolist. In the 1960s Japan saw both the rise and the expansion of large construction firms, [[File:Kokuritsu Yoyogi Kyōgijō 1.jpg|thumb| '' Jojogi National Gymnasium'', zgrajena za poletne olimpijske igre 1964]] [[Poletne olimpijske igre 1964]] v Tokiu so dale velik zagon novega dizajna. Zgrajena so bila prizorišča in Jojogi National Gymnasium, ki ga je med letoma 1961 in 1964 zgradil Kenzo Tange in je postal znamenita stavba, znana po zasnovi viseče strehe, ki spominja na tradicionalne elemente šintoističnih svetišč. Druge strukture so Nippon Budokan, Komazawa Gymnasium in številne druge. Olimpijske igre so simbolizirale ponovni vzpon Japonske po uničenju v drugi svetovni vojni in odražale novo zaupanje v njeno arhitekturo. V 1960-ih so bili tudi arhitekti, ki na svet arhitekture niso gledali z vidika metabolizma. Na primer, Kazuo Šinohara se je specializiral za majhne stanovanjske projekte, v katerih je raziskoval tradicionalno arhitekturo s preprostimi elementi v smislu prostora, abstrakcije in simbolike. V ''Hiši dežnik'' (1961) je raziskoval prostorsko razmerje med ''doma'' (z zemljo tlakovana notranja tla) in dvignjenim tatamijem v dnevni in spalni sobi. To razmerje je bilo nadalje raziskano s ''Hišo z zemeljskim podom'' (1963), kjer so bila v kuhinjski prostor vključena zbita zemeljska tla. Njegovo uporabo strehe za zasidranje svojega načrta za ''Hišo v belem'' (1966) primerjajo s prerijskimi hišami Franka Lloyda Wrighta. Šinohara je te abstrakcije raziskoval kot »tri sloge«, ki so bila obdobja oblikovanja, ki so segala od zgodnjih šestdesetih do sredine sedemdesetih let.<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;198–205, 268 & 269</ref> Nekdanji uslužbenec Kenza Tangea je bil Arata Isozaki, ki se je sprva zanimal za ''Metabolist Movement'' in je ustvaril inovativne teoretične projekte za City in the Air (1961) in Future City (1962). Vendar se je kmalu oddaljil od tega v smeri bolj manierističnega pristopa, podobnega delu Jamesa Stirlinga. To je bilo še posebej presenetljivo v podružnici Oita za Fukuoka Mutual (1967) s svojimi matematičnimi mrežami, betonsko konstrukcijo in izpostavljenimi servisi. V prefekturnem muzeju Gunma (1971–74) je eksperimentiral s kubičnimi elementi (nekateri med njimi dvanajst metrov na stran), prekritimi s sekundarno mrežo, izraženo z zunanjimi stenskimi ploščami in okni. Na ta ritem opaževanja so morda vplivale Corbusierjeve podrobnosti o Muzeju zahodne umetnosti v Tokiju. Japonska mesta, kjer nimajo evropskih trgov, pogosto poudarjajo odnos ljudi do vsakdanjega delovanja ulice. Fumihiko Maki je bil eden izmed številnih arhitektov, ki jih je zanimal odnos med arhitekturo in mestom, kar je razvidno iz del, kot sta Prefekturni športni center Ōsaka (1972) in Spiral in Tōkyō (1985). Podobno je Takefumi Aidaja: 相田武文 (član skupine, znane kot ArchiteXt) zavrnil ideje gibanja metabolistov in raziskoval urbano semiologijo.<ref>Bognar (1995), pp.&nbsp;21&22</ref> [[File:Rokko Housing Tadao Ando.jpg|thumb|left| Rokkō stanovanje 1, Kōbe, zgrajeno leta 1985]] V poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je Tadao Ando v arhitekturi in teoretičnih spisih raziskoval idejo kritičnega regionalizma – idejo spodbujanja lokalne ali nacionalne kulture v arhitekturi. Andovo interpretacijo tega je pokazal njegova ideja o ponovnem seznanjanju japonske hiše z naravo, odnos, za katerega je menil, da je bil izgubljen z modernistično arhitekturo. Njegovi prvi projekti so bili za majhne mestne hiše z zaprtimi dvorišči (kot je hiša Azuma v Osaki leta 1976). Za njegovo arhitekturo je značilna uporaba betona, vendar je bilo zanj pomembno, da je v svojem delu uporabil prepletanje svetlobe skozi čas s tem in drugimi materiali.<ref>Frampton (1985), p.&nbsp;324</ref> Njegove zamisli o integraciji narave so se dobro pretvorile v večje projekte, kot sta Rokkō Housing 1 (1983) (na strmem mestu na gori Rokkō) in Cerkev na vodi (1988) v Tomamuju na Hokaidoju. Pozna 1980-ta so bila prva dela arhitektov tako imenovane šole ''Šinohara''. To je vključevalo Toyō Itō in Icuko Hasegava, ki ju je zanimalo urbano življenje in sodobno mesto. Itō se je osredotočil na dinamičnost in mobilnost mestnih »urbanih nomadov« s projekti, kot je Tower of Winds (1986), ki je združil naravne elemente, kot sta svetloba in veter, s tehnologijami. Hasegava se je osredotočila na to, kar je poimenovala »arhitektura kot druga narava«. Njen kulturni center Shōnandai v Fudžisavi (1991) je združil naravno okolje z novimi visokotehnološkimi materiali. Visoko individualistični arhitekti poznih 1980-ih so vključevali monumentalne stavbe Shin Takamacuja in »kozmično« delo Masaharuja Takasakija. Takasaki, ki je v 1970-ih sodeloval z avstrijskim arhitektom Güntherjem Domenigom, deli Domenigovo organsko arhitekturo. Njegova ničelna kozmološka hiša iz leta 1991 v prefekturi Kagošima, zgrajena iz betona, ima v središču kontemplativni »ničelni prostor« v obliki jajca.<ref>Takasaki (1998), p.&nbsp;29–43</ref> <gallery class="center"> File:Kanagawa Concert Hall 2009.jpg| Prefekturna knjižnica in glasbena dvorana Kanagave v Jokohami, zgrajena leta 1954 File:26 martyrs museum.jpg| Muzej in spomenik šestindvajsetih mučencev, Nagasaki, zgrajen leta 1962 File:Kobe port tower11s3200.jpg| Pristaniški stolp Kobe, Kōbe, zgrajen leta 1963 File:Azuma house.JPG| Hiša Azuma, Osaka, zgrajena leta 1976 File:Kirin Plaza.JPG| Kirin Plaza, Ōsaka, zgrajena leta 1987 (zdaj porušena) File:ゼロのいえ - Zero House - ZERO COSMOLOGY.jpg| ''Zero House'', Kagošima, zgrajena leta 1991 </gallery> == Obdobje Heisei == [[File:Sendai Mediatheque 2009.jpg|thumb|right|Sendai Mediatheque, Sendai, 2001]] [[File:Rolex Learning Center 07-2009.jpg|thumb|right| Učni center Rolex, Lozana, 2010]] Obdobje Heisei se je začelo s propadom tako imenovanega "ekonomije mehurčkov", ki je prej spodbudilo japonsko gospodarstvo. Naročila za komercialna arhitekturna dela so praktično usahnila in arhitekti so se pri zagotavljanju projektov zanašali na vladne in prefekturne organizacije. Na podlagi elementov iz kulturnega centra Šōnandai je Icuko Hasegava zgradil številne kulturne in skupnostne centre po vsej Japonski. To sta vključevala kulturni center Sumida (1995) in skupnostni center Fukuroi (2001), kjer je vključila javnost v proces oblikovanja, medtem ko je raziskovala lastne zamisli o filtraciji svetlobe skozi zunanje stene v notranjost. V svoji zmagi na natečaju za ''Sendai Mediatheque'' leta 1995 je Toyō Itō nadaljeval svoje prejšnje misli o dinamiki tekočin v sodobnem mestu s »morskim algam podobnim« stebrom, ki podpirajo sedemnadstropno stavbo, ovito v steklo. Njegovo delo pozneje v tem obdobju, na primer knjižnica na umetniški univerzi Tama v Tokiu leta 2007, prikazuje bolj ekspresivne oblike namesto oblikovane estetike njegovih prejšnjih del. Čeprav je Tadao Ando postal znan po svoji uporabi betona, je začel desetletje z načrtovanjem japonskega paviljona na razstavi v Sevilji leta 1992, s stavbo, ki je bila razglašena za »največjo leseno konstrukcijo na svetu«. S tem medijem je nadaljeval v projektih za Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjōgo (1994) in svetišče Komjo-dži v Saidžu (2001).<ref>[https://web.archive.org/web/20041224215751/http://www.famusoa.net/achin/courses/ando/walker.pdf Essay by Keith H. Walker for the Hyatt Foundation, Chicago, sponsors of the Pritzker Architecture Prize]. Retrieved on May 21, 2011</ref><ref>[http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&lang=1&s_typ=31 The History of the World Expostions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527174311/http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&lang=1&s_typ=31 |date=May 27, 2011 }}, Retrieved on May 21, 2011</ref> Praksa Združenega kraljestva, Foreign Office Architects je leta 1994 zmagala na mednarodnem natečaju za načrtovanje Mednarodnega pristaniškega terminala Jokohama. To je valovita struktura, ki izhaja iz okoliškega mesta in oblikuje stavbo, po kateri se lahko sprehodite in vanjo. Klein Dytham Architecture je eden od peščice tujih arhitektov, ki se jim je uspelo močno uveljaviti na Japonskem. Njihova zasnova za Moku Moku Yu (dobesedno »lesna lesna para«), skupno kopališče v Kobučizavi v prefekturi Jamanaši leta 2004, je niz medsebojno povezanih okroglih bazenov in garderob, z ravno streho in oblečenih v barvne navpične lesene elemente.<ref>Sumner & Pollock (2010), p.&nbsp;112</ref> Po [[Potres v Kobeju (1995)|potresu v Kobeju]] leta 1995 je Shigeru Ban razvil kartonske cevi, ki bi jih lahko uporabili za hitro gradnjo zavetišč za begunce, ki so jih poimenovali »papirnate hiše«. Tudi kot del tega prizadevanja za pomoč je zasnoval cerkev z uporabo 58 kartonskih cevi, ki so bile visoke 5 m in so imele natezno streho, ki se je odpirala kot dežnik. Cerkev so rimskokatoliški prostovoljci postavili v petih tednih.<ref>Thompson (2000), pp.&nbsp;93–101</ref> Za Nomadski muzej je Ban uporabil stene iz ladijskih zabojnikov, ki so bili zloženi po štiri visoko in na vogalih združeni z zasukanimi spojniki, ki so ustvarili učinek šahovnice trdnega in praznega. Pomožni prostori so bili izdelani iz papirnatih cevi in plošč iz satja. Muzej je bil zasnovan za razstavljanje in se je nato preselil iz New Yorka v Santa Monico, Tōkio in Mehiko. Študije zgodovinarja in arhitekta Terunobuja Fudžimorija v 1980-ih o tako imenovanih arhitekturnih zanimivostih, ki jih najdemo v mestu, so navdihnile delo mlajše generacije arhitektov, kot so ustanovitelji Atelierja Bow-Wow. Jošiharu Csukamoto in Momojo Kadžima sta za svojo knjigo ''Made in Tokyo'' leta 2001 raziskala mesto glede »neprimerne« arhitekture. Njuno delo skuša zajeti njegov kontekst, namesto da bi ga blokiralo. Čeprav je njihova pisarna v Tōkiō na tesnem mestu, so mesto sprejeli z ogromnimi okni in prostornimi verandami.<ref>Sumner & Pollock (2010), pp.&nbsp;16, 17 & 23</ref> Arhitektura Souja Fudžimota se opira na manipulacijo osnovnih gradnikov za ustvarjanje geometrijskega primitivizma. Njegove stavbe so zelo občutljive na topografsko obliko svojega konteksta in vključujejo niz hiš ter otroški dom na Hokaidu. Dva nekdanja zaposlena pri Toyō Itō, Kazujo Sedžima in Rjue Nišizava, sta leta 1995 ustanovila partnerstvo, imenovano ''SANAA''. Znana sta po ustvarjanju lahkih, preglednih prostorov, ki izpostavljajo fluidnost in gibanje svojih stanovalcev. Njihova trgovina Dior v Šibuju, Tōkiō, leta 2001 je spominjala na Itō's Mediatheque, s hladnimi belimi akrilnimi ploščami na zunanji fasadi, ki filtrirajo svetlobo in delno razkrivajo vsebino trgovine.<ref>Sumner & Pollock (2010), pp.&nbsp;14, 15, 236, 237</ref> Njihovo dinamiko pretočnosti dokazuje izobraževalni center Rolex na École Polytechnique Fédérale de Lausanne, dokončan leta 2010. Ta stavba ima valovito talno ravnino, postavljeno pod neprekinjeno streho iz betonske lupine, ki je bila zlita naenkrat v dveh dneh. Načrt je kot biološka celica, prekinjena z mizami in dvorišči.<ref>Payne (2010), pp.&nbsp;10 & 11</ref> Leta 2009 so zasnovali Paviljon galerije Serpentine v Londonu, ki je obsegal odsevno, lebdečo aluminijasto streho, podprto z vitkimi stebri.<ref>{{cite web |url=http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |title=Gallery |access-date=2011-05-21 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110519141136/http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |archive-date=May 19, 2011 }}. The Serpentine Gallery 2009 Pavilion. Retrieved on May 21, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Church of Light.JPG|[[Church of the Light| Cerkev luči, Ibaraki, Osaka, zgrajena leta 1989 File:Pabellon de japon expo 92.jpg| Japonski paviljon na razstavi v Sevilji leta 1992, zgrajen leta 1992 File:Ki-no-dendo04s3200.jpg| Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjogo, zgrajen leta 1994 File:Osanbashi Pier2.jpg| Mednarodni pristaniški terminal Jokohama, zgrajen med letoma 1994 in 2002 File:Takatori Catholic Church.JPG| Cerkev iz papirja, Kōbe Zgrajena leta 1995 File:Within the dome structure, Yamanashi Fruit Museum and Garden, Japan.jpg| Muzej sadja Jamanaši, zgrajen leta 1996 File:Tama Art University Library.JPG| Univerzitetna knjižnica Tama Art, Tōkiō, zgrajena leta 2007 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}} * {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}} * Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}. * Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}} * Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}} * {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }} * Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve & Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}. * Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}. * Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}} * {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}} * {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}} * Gregory, Rob, August 2007, "Reading Matter", ''Architectural Review'' * Gregory, Rob, August 2007, "Rock Solid", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}} *{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power & Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}} * {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&q=shinto+architecture |access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}} * Payne, James, March 2010, "Lausanne", ''Architecture Today'' * {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}} * {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman & Soper|first=Laurence & Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}} * Slessor, Catherine, October 2001, "Comment", ''Architectural Review'' * Slessor, Catherine, October 2001, "Common Ground", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}} * {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }} * {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }} * {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}} * {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}} * {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }} * Webb, Michael, October 2001, "Layered Media", ''Architectural Review'' * Webb, Michael, May 2006, "Container Art", ''Architectural Review'' * Spring 2005, "Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection", ''The Japan Architect'', No. 57 * Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25 * Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}} == Zunanje povezave == * [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture * [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology [[Kategorija:Japonska arhitektura]] 1dwwkvlur3bhzm2guljznzns3hkxiup 0 522023 5728742 5728395 2022-08-07T17:37:18Z Shabicht 3554 /* Etimologija */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so najvišji upravni organi za določeno področje v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]], ki sestavljajo [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. Nastali so v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]] in so bili kot kurialne enote uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] in so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' (v [[grščina|grščina]] ''δικαστήριον''), s pomenom ''sodišče'', se nanaša na prostor sojenja v antični Grčiji, tudi ljudskega sodišča, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} avgxxttc9hq28qo7gytj4yjk0t7luem 0 522025 5728865 5728276 2022-08-08T06:47:29Z Yerpo 8417 Yerpo je premaknil stran [[Otok Amsterdam]] na [[Amsterdam (otok)]]: standardizacija wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam ali Île Amsterdam''' ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok Svetega Pavla|Otokom Svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi (Keelingovi) otoki|Kokosovih (Keelingovih) otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek. <ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok Svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na Svetem Pavlu. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulenje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova na tjulente.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro doživela'' brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok Svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski. <ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km2, in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje svoje vrhove in kaldero, je znan kot Plateau des Tourbières (''Plato Barja''). Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znani kot Falaises d'Entrecasteaux po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost. <ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Flora in favna === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Vegetacija ==== ''Drevesa Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough . Imenovali so ga ''Grand Bois'' ("Veliki gozd"), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite> [[Category:CS1: Julian–Gregorian uncertainty]]</ref><blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta {{Convert|10|-|15|ft|m|0|disp=sqbr}} visoko v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. . . .</blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa, ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so rjavi pomorček, [[polarna čigra]] in južni skalni pingvin. Amsterdamska raca je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih [[viharniki|viharnikov]]. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je navadna voščenka.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] i2bur27urbtsijt8t7lh27ldvmh4fpu 5728868 5728865 2022-08-08T06:52:30Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:CS1: Julian–Gregorian uncertainty]]; dodal [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam ali Île Amsterdam''' ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok Svetega Pavla|Otokom Svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi (Keelingovi) otoki|Kokosovih (Keelingovih) otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek. <ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok Svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na Svetem Pavlu. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulenje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova na tjulente.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro doživela'' brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok Svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski. <ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km2, in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje svoje vrhove in kaldero, je znan kot Plateau des Tourbières (''Plato Barja''). Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znani kot Falaises d'Entrecasteaux po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost. <ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Flora in favna === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Vegetacija ==== ''Drevesa Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough . Imenovali so ga ''Grand Bois'' ("Veliki gozd"), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite> [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] </ref><blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta {{Convert|10|-|15|ft|m|0|disp=sqbr}} visoko v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. . . .</blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa, ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so rjavi pomorček, [[polarna čigra]] in južni skalni pingvin. Amsterdamska raca je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih [[viharniki|viharnikov]]. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je navadna voščenka.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] ih1qg3pog15e4hgudj2j2xww0o6sqbv 5728869 5728868 2022-08-08T06:52:39Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam ali Île Amsterdam''' ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok Svetega Pavla|Otokom Svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi (Keelingovi) otoki|Kokosovih (Keelingovih) otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek. <ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok Svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na Svetem Pavlu. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulenje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova na tjulente.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro doživela'' brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok Svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski. <ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km2, in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje svoje vrhove in kaldero, je znan kot Plateau des Tourbières (''Plato Barja''). Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znani kot Falaises d'Entrecasteaux po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost. <ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Flora in favna === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Vegetacija ==== ''Drevesa Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough . Imenovali so ga ''Grand Bois'' ("Veliki gozd"), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite> [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] </ref><blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta {{Convert|10|-|15|ft|m|0|disp=sqbr}} visoko v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. . . .</blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa, ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so rjavi pomorček, [[polarna čigra]] in južni skalni pingvin. Amsterdamska raca je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih [[viharniki|viharnikov]]. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je navadna voščenka.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] kcxw1xst6txg0kv70q6ad6uo91bi6j5 5728919 5728869 2022-08-08T08:37:40Z Romanm 13 [[Kokosovi otoki]] wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam ali Île Amsterdam''' ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok Svetega Pavla|Otokom Svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi otoki|Kokosovih (Keelingovih) otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek. <ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok Svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na Svetem Pavlu. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulenje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova na tjulente.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro doživela'' brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok Svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski. <ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km2, in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje svoje vrhove in kaldero, je znan kot Plateau des Tourbières (''Plato Barja''). Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znani kot Falaises d'Entrecasteaux po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost. <ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Flora in favna === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Vegetacija ==== ''Drevesa Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough . Imenovali so ga ''Grand Bois'' ("Veliki gozd"), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite> [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] </ref><blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta {{Convert|10|-|15|ft|m|0|disp=sqbr}} visoko v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. . . .</blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa, ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so rjavi pomorček, [[polarna čigra]] in južni skalni pingvin. Amsterdamska raca je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih [[viharniki|viharnikov]]. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je navadna voščenka.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] nbtrxnih4mqbhex518pcbtryb1r76q5 5728937 5728919 2022-08-08T09:31:17Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam'' (francosko ''Île Amsterdam'') ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok svetega Pavla|Otokom svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek.<ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na ototku svetega Pavla. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulnje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro'' doživela brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski.<ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com| archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km² in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje vrhove in [[kaldera|kaldero]], je znan kot ''Plateau des Tourbières''. Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znane kot ''Falaises d'Entrecasteaux'' po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost.<ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Rastlinstvo in živalstvo === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Rastlinstvo ==== Drevesa ''Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough. Imenovali so ga ''Grand Bois'' (Veliki gozd), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite></ref> <blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta 3 - 5 m visoka v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. </blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa (''Diomedea amsterdamensis''), ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so ''Stercorarius antarcticus'', [[polarna čigra]] in južni skalni pingvin (''Eudyptes chrysocome''). Amsterdamska raca (''(Mareca marecula'') je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih [[viharniki|viharnikov]]. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste.<ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je rečna astrilda (''Estrilda astrild'').<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov (''Thalassarche carteri)'').<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] rfh1xahke4iy0zfhwj8hmluezvmyt1a 5728941 5728937 2022-08-08T09:33:34Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam''' (francosko ''Île Amsterdam'') ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok svetega Pavla|Otokom svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek.<ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na ototku svetega Pavla. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulnje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro'' doživela brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski.<ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com| archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km² in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje vrhove in [[kaldera|kaldero]], je znan kot ''Plateau des Tourbières''. Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znane kot ''Falaises d'Entrecasteaux'' po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost.<ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Rastlinstvo in živalstvo === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Rastlinstvo ==== Drevesa ''Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough. Imenovali so ga ''Grand Bois'' (Veliki gozd), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite></ref> <blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta 3 - 5 m visoka v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. </blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa (''Diomedea amsterdamensis''), ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so ''Stercorarius antarcticus'', [[polarna čigra]] in južni skalni pingvin (''Eudyptes chrysocome''). Amsterdamska raca (''(Mareca marecula'') je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih [[viharniki|viharnikov]]. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste.<ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je rečna astrilda (''Estrilda astrild'').<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov (''Thalassarche carteri)'').<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] a356cpniummmasyv818fvvpt2m9kjbm 5728943 5728941 2022-08-08T09:33:58Z Ljuba brank 92351 /* Geografija */ wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam''' (francosko ''Île Amsterdam'') ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok svetega Pavla|Otokom svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek.<ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na ototku svetega Pavla. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulnje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro'' doživela brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski.<ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com| archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km² in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje vrhove in [[kaldera|kaldero]], je znan kot ''Plateau des Tourbières''. Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znane kot ''Falaises d'Entrecasteaux'' po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost.<ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Rastlinstvo in živalstvo === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Rastlinstvo ==== Drevesa ''Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough. Imenovali so ga ''Grand Bois'' (Veliki gozd), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite></ref> <blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta 3 - 5 m visoka v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. </blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa (''Diomedea amsterdamensis''), ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so ''Stercorarius antarcticus'', [[polarna čigra]] in južni skalni pingvin (''Eudyptes chrysocome''). Amsterdamska raca (''(Mareca marecula'') je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih [[viharniki|viharnikov]]. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste.<ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je rečna astrilda (''Estrilda astrild'').<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov (''Thalassarche carteri)'').<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] nv20rgq9ypb97nfci2dlyrlajj9eexh 0 522030 5728794 5728240 2022-08-07T19:47:07Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ieva Zasimauskaitė | image = Ieva Zasimauskaitė (3) 20180508 EuroVisionary (cropped).jpg | caption = Ieva Zasimauskaitė na pesmi Evrovizije 2018 v [[Lizbona|Lisboni]] | birth_name = Ieva Zasimauskaitė | alias = | birth_date = {{birth date and age|1993|7|2|df=yes}} | birth_place = [[Kaunas]], [[Litva]] | genre = {{hlist|[[Pop]]}} | years_active = 2012–danes | label = | website = }} '''Ieva Zasimauskaitė''', [[Litovci|litovska]] [[pevka]], *[[2. julij]] [[1993]]. == Zgodnje življenje == Ieva Zasimauskaitė se je rodila in odraščala v [[Kaunas|Kaunasu]]. Leta 2012 je diplomirala v Kaunas na [[Univerza Vytautas Magnus|univerzi Vytautas Magnus]] Rasos Gymnasium v [[Kalniečiai]]. Leta 2015 je diplomirala iz [[Hotelirstvo|hotelirstva]] na [[Mednarodna šola za pravo in poslovanje|Mednarodni šoli za pravo in poslovanje]] v [[Vilna|Vilni]].<ref>{{Navedi splet|url=http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|title=Po vestuvių - ilgai laukta naujiena Ievai Zasimauskaitei|last=Mieste.lt|website=mieste.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180312205156/http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|archivedate=12 March 2018}}</ref> == Kariera == Leta 2007 je bila spremljevalna vokalistka Lini Joy na [[Mladinski pesem Evrovizije 2007|mladinski pesmi Evrovizije 2007]] kot spremljevalna vokalistka Line Jurevičiūtė. Leta 2012 je sodelovala v oddaji ''[[Lietuvos balsas]]''. Prišla je do superfinala in skupaj z [[Dima Bilan|Dimo Bilanom]] zapela njegovo uspešnico [[Never Let You Go (pesem Dime Bilana)|Never Let You Go]]. Kmalu zatem je začela solo glasbeno kariero in napisala svojo debitantsko pesem »Pasiilgau«. Ieva je začela tudi nastopati na različnih dogodkih; večinoma je pela na poslovnih dogodkih in porokah. === Pesem Evrovizije === Ieva je prvič nastopila na litovskem nacionalnem izboru za Pesem Evrovizije leta 2013 skupaj s izvajalcem Gabrieliusom s pesmijo »I Fall in Love«. Uvrstila sta se v finale, kjer sta zasedla 5. mesto. Naslednjič je na nacionalnem izboru nastopila samostojno leta 2014; med 20 tekmovalci se je uvrstila na šesto mesto. Leta 2016 je ponovno sodelovala na izboru, s pesmijo »Life (Not That Beautiful)«, s katero se je v finalu uvrstila na 4. mesto. Leta 2017 je spet sodelovala na izboru in med vsemi tekmovalci se je uvrstila na 9. mesto. Leta 2018 je na izboru zmagala s pesmijo »When We're Old« in nastopila na Evroviziji v prvem polfinalu in se v finalu uvrstila na 12. mesto s 181 točkami. Na litovski izbor se je ponovno vrnila leta 2022 s pesmijo »I'll Be There« in se v finalu uvrstila na 7. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2014|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2017|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/pabandom-is-naujo-2022|title=Lithuania: Pabandom iš naujo 2022}}</ref> == Zasebno življenje == Ievini starši so zdravstveni delavci. Ima starejšega brata Ugniusa, rojenega leta 1989.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.basketnews.lt/zaidejai/15314-ugnius-zasimauskas.html|title=Ugnius Zasimauskas / Žaidėjai - Basketnews.lt|website=basketnews.lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Junija 2015 se je po petih letih zveze poročila z Mariusom Kiltinavičiusom, nekdanjim trenerjem [[Litvanska košarkarska reprezentanca|litvanske košarkarske reprezentance]] do 20 let ter nekdanjim trenerjem košarkarskega kluba [[Sūduva-Mantinga]] in tudi nekdanjim pevcem skupine N.E.O.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delfi.lt/veidai/zmones/kaune-amzina-meile-prisieke-i-zasimauskaite-ir-m-kiltinavicius.d?id=68164810|title=Kaune amžiną meilę prisiekė I. Zasimauskaitė ir M. Kiltinavičius|website=delfi.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/kaune-susituoke-dainininke-ieva-zasimauskaite-ir-krepsinio-treneris-marius-kiltinavicius-1050-507643|title=Kaune susituokė dainininkė Ieva Zasimauskaitė ir krepšinio treneris Marius Kiltinavičius|first=Birutė|last=Šarakojytė|website=15min.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Leta 2014 sta oba postala [[Vegetarijanstvo|vegetarijanca]]. Par se je ločil leta 2020. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-patvirtino-oficialiai-skiriasi-su-vyru-mariumi-kiltinaviciumi-1050-1274918|date=2020-02-12|accessdate=24 April 2020|title=Ieva Zasimauskaitė patvirtino – oficialiai skiriasi su vyru Mariumi Kiltinavičiumi|website=15min.lt|language=lt}}</ref> Ieva se je drugič poročila dne 21. junija 2021, njen mož pa je Simas Grabauskas.<ref>https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-istekejo-uz-vaisnavu-vienuolio-simo-grabausko-1050-1523794</ref> == Diskografija == === Pesmi === * »Life (Not That Beautiful)« <small>(2016)</small> * »You Saved Me« <small>(2017)</small> * »When We're Old« <small>(2018)</small> * »Kol myliu« <small>(2018)</small> * »Paslėpk mane« <small>(2018)</small> * »Absorbed« <small>(2018)</small> * »Apkabink« <small>(2018)</small> * »Aš galiu skrist« <small>(2019)</small> * »What do you want from me?« <small>(2019)</small> * »Visą save« <small>(2019)</small> * »Praėjo« <small>(2019)</small> * »Labas Tau Tariu« <small>(2020)</small> * »Jau Nieko Neliko« <small>(2020)</small> * »I'll Be There« <small>(2022)</small> == Sklici == [[Kategorija:Litovski glasbeniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1993]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] ac203uezv3sgoqrh576z6o4nrq25asx 5728796 5728794 2022-08-07T19:49:49Z Marko3 1829 /* Zgodnje življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ieva Zasimauskaitė | image = Ieva Zasimauskaitė (3) 20180508 EuroVisionary (cropped).jpg | caption = Ieva Zasimauskaitė na pesmi Evrovizije 2018 v [[Lizbona|Lisboni]] | birth_name = Ieva Zasimauskaitė | alias = | birth_date = {{birth date and age|1993|7|2|df=yes}} | birth_place = [[Kaunas]], [[Litva]] | genre = {{hlist|[[Pop]]}} | years_active = 2012–danes | label = | website = }} '''Ieva Zasimauskaitė''', [[Litovci|litovska]] [[pevka]], *[[2. julij]] [[1993]]. == Zgodnje življenje == Ieva Zasimauskaitė se je rodila in odraščala v [[Kaunas|Kaunasu]]. Leta 2012 je diplomirala na kaunaški [[Univerza Vitolda Velikega|Univerzi Vitolda Velikega]]. Leta 2015 je diplomirala iz [[Hotelirstvo|hotelirstva]] na [[Mednarodna šola za pravo in poslovanje|Mednarodni šoli za pravo in poslovanje]] v [[Vilna|Vilni]].<ref>{{Navedi splet|url=http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|title=Po vestuvių - ilgai laukta naujiena Ievai Zasimauskaitei|last=Mieste.lt|website=mieste.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180312205156/http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|archivedate=12 March 2018}}</ref> == Kariera == Leta 2007 je bila spremljevalna vokalistka Lini Joy na [[Mladinski pesem Evrovizije 2007|mladinski pesmi Evrovizije 2007]] kot spremljevalna vokalistka Line Jurevičiūtė. Leta 2012 je sodelovala v oddaji ''[[Lietuvos balsas]]''. Prišla je do superfinala in skupaj z [[Dima Bilan|Dimo Bilanom]] zapela njegovo uspešnico [[Never Let You Go (pesem Dime Bilana)|Never Let You Go]]. Kmalu zatem je začela solo glasbeno kariero in napisala svojo debitantsko pesem »Pasiilgau«. Ieva je začela tudi nastopati na različnih dogodkih; večinoma je pela na poslovnih dogodkih in porokah. === Pesem Evrovizije === Ieva je prvič nastopila na litovskem nacionalnem izboru za Pesem Evrovizije leta 2013 skupaj s izvajalcem Gabrieliusom s pesmijo »I Fall in Love«. Uvrstila sta se v finale, kjer sta zasedla 5. mesto. Naslednjič je na nacionalnem izboru nastopila samostojno leta 2014; med 20 tekmovalci se je uvrstila na šesto mesto. Leta 2016 je ponovno sodelovala na izboru, s pesmijo »Life (Not That Beautiful)«, s katero se je v finalu uvrstila na 4. mesto. Leta 2017 je spet sodelovala na izboru in med vsemi tekmovalci se je uvrstila na 9. mesto. Leta 2018 je na izboru zmagala s pesmijo »When We're Old« in nastopila na Evroviziji v prvem polfinalu in se v finalu uvrstila na 12. mesto s 181 točkami. Na litovski izbor se je ponovno vrnila leta 2022 s pesmijo »I'll Be There« in se v finalu uvrstila na 7. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2014|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2017|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/pabandom-is-naujo-2022|title=Lithuania: Pabandom iš naujo 2022}}</ref> == Zasebno življenje == Ievini starši so zdravstveni delavci. Ima starejšega brata Ugniusa, rojenega leta 1989.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.basketnews.lt/zaidejai/15314-ugnius-zasimauskas.html|title=Ugnius Zasimauskas / Žaidėjai - Basketnews.lt|website=basketnews.lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Junija 2015 se je po petih letih zveze poročila z Mariusom Kiltinavičiusom, nekdanjim trenerjem [[Litvanska košarkarska reprezentanca|litvanske košarkarske reprezentance]] do 20 let ter nekdanjim trenerjem košarkarskega kluba [[Sūduva-Mantinga]] in tudi nekdanjim pevcem skupine N.E.O.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delfi.lt/veidai/zmones/kaune-amzina-meile-prisieke-i-zasimauskaite-ir-m-kiltinavicius.d?id=68164810|title=Kaune amžiną meilę prisiekė I. Zasimauskaitė ir M. Kiltinavičius|website=delfi.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/kaune-susituoke-dainininke-ieva-zasimauskaite-ir-krepsinio-treneris-marius-kiltinavicius-1050-507643|title=Kaune susituokė dainininkė Ieva Zasimauskaitė ir krepšinio treneris Marius Kiltinavičius|first=Birutė|last=Šarakojytė|website=15min.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Leta 2014 sta oba postala [[Vegetarijanstvo|vegetarijanca]]. Par se je ločil leta 2020. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-patvirtino-oficialiai-skiriasi-su-vyru-mariumi-kiltinaviciumi-1050-1274918|date=2020-02-12|accessdate=24 April 2020|title=Ieva Zasimauskaitė patvirtino – oficialiai skiriasi su vyru Mariumi Kiltinavičiumi|website=15min.lt|language=lt}}</ref> Ieva se je drugič poročila dne 21. junija 2021, njen mož pa je Simas Grabauskas.<ref>https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-istekejo-uz-vaisnavu-vienuolio-simo-grabausko-1050-1523794</ref> == Diskografija == === Pesmi === * »Life (Not That Beautiful)« <small>(2016)</small> * »You Saved Me« <small>(2017)</small> * »When We're Old« <small>(2018)</small> * »Kol myliu« <small>(2018)</small> * »Paslėpk mane« <small>(2018)</small> * »Absorbed« <small>(2018)</small> * »Apkabink« <small>(2018)</small> * »Aš galiu skrist« <small>(2019)</small> * »What do you want from me?« <small>(2019)</small> * »Visą save« <small>(2019)</small> * »Praėjo« <small>(2019)</small> * »Labas Tau Tariu« <small>(2020)</small> * »Jau Nieko Neliko« <small>(2020)</small> * »I'll Be There« <small>(2022)</small> == Sklici == [[Kategorija:Litovski glasbeniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1993]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] ouoaqzlhf0h420cf8x8u03c69n00cyg 5728798 5728796 2022-08-07T19:53:48Z Marko3 1829 /* Zgodnje življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ieva Zasimauskaitė | image = Ieva Zasimauskaitė (3) 20180508 EuroVisionary (cropped).jpg | caption = Ieva Zasimauskaitė na pesmi Evrovizije 2018 v [[Lizbona|Lisboni]] | birth_name = Ieva Zasimauskaitė | alias = | birth_date = {{birth date and age|1993|7|2|df=yes}} | birth_place = [[Kaunas]], [[Litva]] | genre = {{hlist|[[Pop]]}} | years_active = 2012–danes | label = | website = }} '''Ieva Zasimauskaitė''', [[Litovci|litovska]] [[pevka]], *[[2. julij]] [[1993]]. == Zgodnje življenje == Ieva Zasimauskaitė se je rodila in odraščala v [[Kaunas|Kaunasu]]. Leta 2012 je maturirala na gimnaziji Rasos v Kalniečiaiju (šola je del kaunaške [[Univerza Vitolda Velikega|Univerze Vitolda Velikega]]). Leta 2015 je diplomirala iz [[Hotelirstvo|hotelirstva]] na [[Mednarodna šola za pravo in poslovanje|Mednarodni šoli za pravo in poslovanje]] v [[Vilna|Vilni]].<ref>{{Navedi splet|url=http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|title=Po vestuvių - ilgai laukta naujiena Ievai Zasimauskaitei|last=Mieste.lt|website=mieste.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180312205156/http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|archivedate=12 March 2018}}</ref> == Kariera == Leta 2007 je bila spremljevalna vokalistka Lini Joy na [[Mladinski pesem Evrovizije 2007|mladinski pesmi Evrovizije 2007]] kot spremljevalna vokalistka Line Jurevičiūtė. Leta 2012 je sodelovala v oddaji ''[[Lietuvos balsas]]''. Prišla je do superfinala in skupaj z [[Dima Bilan|Dimo Bilanom]] zapela njegovo uspešnico [[Never Let You Go (pesem Dime Bilana)|Never Let You Go]]. Kmalu zatem je začela solo glasbeno kariero in napisala svojo debitantsko pesem »Pasiilgau«. Ieva je začela tudi nastopati na različnih dogodkih; večinoma je pela na poslovnih dogodkih in porokah. === Pesem Evrovizije === Ieva je prvič nastopila na litovskem nacionalnem izboru za Pesem Evrovizije leta 2013 skupaj s izvajalcem Gabrieliusom s pesmijo »I Fall in Love«. Uvrstila sta se v finale, kjer sta zasedla 5. mesto. Naslednjič je na nacionalnem izboru nastopila samostojno leta 2014; med 20 tekmovalci se je uvrstila na šesto mesto. Leta 2016 je ponovno sodelovala na izboru, s pesmijo »Life (Not That Beautiful)«, s katero se je v finalu uvrstila na 4. mesto. Leta 2017 je spet sodelovala na izboru in med vsemi tekmovalci se je uvrstila na 9. mesto. Leta 2018 je na izboru zmagala s pesmijo »When We're Old« in nastopila na Evroviziji v prvem polfinalu in se v finalu uvrstila na 12. mesto s 181 točkami. Na litovski izbor se je ponovno vrnila leta 2022 s pesmijo »I'll Be There« in se v finalu uvrstila na 7. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2014|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2017|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/pabandom-is-naujo-2022|title=Lithuania: Pabandom iš naujo 2022}}</ref> == Zasebno življenje == Ievini starši so zdravstveni delavci. Ima starejšega brata Ugniusa, rojenega leta 1989.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.basketnews.lt/zaidejai/15314-ugnius-zasimauskas.html|title=Ugnius Zasimauskas / Žaidėjai - Basketnews.lt|website=basketnews.lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Junija 2015 se je po petih letih zveze poročila z Mariusom Kiltinavičiusom, nekdanjim trenerjem [[Litvanska košarkarska reprezentanca|litvanske košarkarske reprezentance]] do 20 let ter nekdanjim trenerjem košarkarskega kluba [[Sūduva-Mantinga]] in tudi nekdanjim pevcem skupine N.E.O.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delfi.lt/veidai/zmones/kaune-amzina-meile-prisieke-i-zasimauskaite-ir-m-kiltinavicius.d?id=68164810|title=Kaune amžiną meilę prisiekė I. Zasimauskaitė ir M. Kiltinavičius|website=delfi.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/kaune-susituoke-dainininke-ieva-zasimauskaite-ir-krepsinio-treneris-marius-kiltinavicius-1050-507643|title=Kaune susituokė dainininkė Ieva Zasimauskaitė ir krepšinio treneris Marius Kiltinavičius|first=Birutė|last=Šarakojytė|website=15min.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Leta 2014 sta oba postala [[Vegetarijanstvo|vegetarijanca]]. Par se je ločil leta 2020. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-patvirtino-oficialiai-skiriasi-su-vyru-mariumi-kiltinaviciumi-1050-1274918|date=2020-02-12|accessdate=24 April 2020|title=Ieva Zasimauskaitė patvirtino – oficialiai skiriasi su vyru Mariumi Kiltinavičiumi|website=15min.lt|language=lt}}</ref> Ieva se je drugič poročila dne 21. junija 2021, njen mož pa je Simas Grabauskas.<ref>https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-istekejo-uz-vaisnavu-vienuolio-simo-grabausko-1050-1523794</ref> == Diskografija == === Pesmi === * »Life (Not That Beautiful)« <small>(2016)</small> * »You Saved Me« <small>(2017)</small> * »When We're Old« <small>(2018)</small> * »Kol myliu« <small>(2018)</small> * »Paslėpk mane« <small>(2018)</small> * »Absorbed« <small>(2018)</small> * »Apkabink« <small>(2018)</small> * »Aš galiu skrist« <small>(2019)</small> * »What do you want from me?« <small>(2019)</small> * »Visą save« <small>(2019)</small> * »Praėjo« <small>(2019)</small> * »Labas Tau Tariu« <small>(2020)</small> * »Jau Nieko Neliko« <small>(2020)</small> * »I'll Be There« <small>(2022)</small> == Sklici == [[Kategorija:Litovski glasbeniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1993]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] mk3ma0iflvyxwwp97rw6oq0zamn9cjm 5728801 5728798 2022-08-07T19:57:17Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ieva Zasimauskaitė | image = Ieva Zasimauskaitė (3) 20180508 EuroVisionary (cropped).jpg | caption = Ieva Zasimauskaitė na pesmi Evrovizije 2018 v [[Lizbona|Lisboni]] | birth_name = Ieva Zasimauskaitė | alias = | birth_date = {{birth date and age|1993|7|2|df=yes}} | birth_place = [[Kaunas]], [[Litva]] | genre = {{hlist|[[Pop]]}} | years_active = 2012–danes | label = | website = }} '''Ieva Zasimauskaitė''', [[Litovci|litovska]] [[pevka]], *[[2. julij]] [[1993]]. == Zgodnje življenje == Ieva Zasimauskaitė se je rodila in odraščala v [[Kaunas|Kaunasu]]. Leta 2012 je maturirala na gimnaziji Rasos v Kalniečiaiju (šola je del kaunaške [[Univerza Vitolda Velikega|Univerze Vitolda Velikega]]). Leta 2015 je diplomirala iz [[Hotelirstvo|hotelirstva]] na [[Mednarodna šola za pravo in poslovanje|Mednarodni šoli za pravo in poslovanje]] v [[Vilna|Vilni]].<ref>{{Navedi splet|url=http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|title=Po vestuvių - ilgai laukta naujiena Ievai Zasimauskaitei|last=Mieste.lt|website=mieste.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180312205156/http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|archivedate=12 March 2018}}</ref> == Kariera == Leta 2007 je nastopila na [[Mladinski pesem Evrovizije 2007|Mladinski pesmi Evrovizije 2007]] kot spremljevalna vokalistka Line Jurevičiūtė. Leta 2012 je sodelovala v oddaji ''[[Lietuvos balsas]]''. Prišla je do superfinala in skupaj z [[Dima Bilan|Dimo Bilanom]] zapela njegovo uspešnico [[Never Let You Go (pesem Dime Bilana)|Never Let You Go]]. Kmalu zatem je začela solo glasbeno kariero in napisala svojo debitantsko pesem »Pasiilgau«. Ieva je začela tudi nastopati na različnih dogodkih; večinoma je pela na poslovnih dogodkih in porokah. === Pesem Evrovizije === Ieva je prvič nastopila na litovskem nacionalnem izboru za Pesem Evrovizije leta 2013 skupaj s izvajalcem Gabrieliusom s pesmijo »I Fall in Love«. Uvrstila sta se v finale, kjer sta zasedla 5. mesto. Naslednjič je na nacionalnem izboru nastopila samostojno leta 2014; med 20 tekmovalci se je uvrstila na šesto mesto. Leta 2016 je ponovno sodelovala na izboru, s pesmijo »Life (Not That Beautiful)«, s katero se je v finalu uvrstila na 4. mesto. Leta 2017 je spet sodelovala na izboru in med vsemi tekmovalci se je uvrstila na 9. mesto. Leta 2018 je na izboru zmagala s pesmijo »When We're Old« in nastopila na Evroviziji v prvem polfinalu in se v finalu uvrstila na 12. mesto s 181 točkami. Na litovski izbor se je ponovno vrnila leta 2022 s pesmijo »I'll Be There« in se v finalu uvrstila na 7. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2014|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2017|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/pabandom-is-naujo-2022|title=Lithuania: Pabandom iš naujo 2022}}</ref> == Zasebno življenje == Ievini starši so zdravstveni delavci. Ima starejšega brata Ugniusa, rojenega leta 1989.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.basketnews.lt/zaidejai/15314-ugnius-zasimauskas.html|title=Ugnius Zasimauskas / Žaidėjai - Basketnews.lt|website=basketnews.lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Junija 2015 se je po petih letih zveze poročila z Mariusom Kiltinavičiusom, nekdanjim trenerjem [[Litvanska košarkarska reprezentanca|litvanske košarkarske reprezentance]] do 20 let ter nekdanjim trenerjem košarkarskega kluba [[Sūduva-Mantinga]] in tudi nekdanjim pevcem skupine N.E.O.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delfi.lt/veidai/zmones/kaune-amzina-meile-prisieke-i-zasimauskaite-ir-m-kiltinavicius.d?id=68164810|title=Kaune amžiną meilę prisiekė I. Zasimauskaitė ir M. Kiltinavičius|website=delfi.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/kaune-susituoke-dainininke-ieva-zasimauskaite-ir-krepsinio-treneris-marius-kiltinavicius-1050-507643|title=Kaune susituokė dainininkė Ieva Zasimauskaitė ir krepšinio treneris Marius Kiltinavičius|first=Birutė|last=Šarakojytė|website=15min.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Leta 2014 sta oba postala [[Vegetarijanstvo|vegetarijanca]]. Par se je ločil leta 2020. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-patvirtino-oficialiai-skiriasi-su-vyru-mariumi-kiltinaviciumi-1050-1274918|date=2020-02-12|accessdate=24 April 2020|title=Ieva Zasimauskaitė patvirtino – oficialiai skiriasi su vyru Mariumi Kiltinavičiumi|website=15min.lt|language=lt}}</ref> Ieva se je drugič poročila dne 21. junija 2021, njen mož pa je Simas Grabauskas.<ref>https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-istekejo-uz-vaisnavu-vienuolio-simo-grabausko-1050-1523794</ref> == Diskografija == === Pesmi === * »Life (Not That Beautiful)« <small>(2016)</small> * »You Saved Me« <small>(2017)</small> * »When We're Old« <small>(2018)</small> * »Kol myliu« <small>(2018)</small> * »Paslėpk mane« <small>(2018)</small> * »Absorbed« <small>(2018)</small> * »Apkabink« <small>(2018)</small> * »Aš galiu skrist« <small>(2019)</small> * »What do you want from me?« <small>(2019)</small> * »Visą save« <small>(2019)</small> * »Praėjo« <small>(2019)</small> * »Labas Tau Tariu« <small>(2020)</small> * »Jau Nieko Neliko« <small>(2020)</small> * »I'll Be There« <small>(2022)</small> == Sklici == [[Kategorija:Litovski glasbeniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1993]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] mgw7zqaq4f9t0jnsq8odrjgyp7h28w7 0 522050 5728653 5728534 2022-08-07T15:00:23Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za disciplino zakramentov | native_name = Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za disciplino zakramentov | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za disciplino zakramentov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za disciplino zakramentov|*]] 31mqrufcjs7cvkptsxixfrvypo7qzke 0 522052 5728575 5728555 2022-08-07T12:36:20Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name= Grad Himedži <br />{{lang|ja|姫路城}} |partof= |location= [[Himedži]], [[Prefektura Hjogo |Hyōgo]], Japonska |coordinates = {{coord|34|50|22|N|134|41|38|E|region:JP|display=inline,title}} | pushpin_map = Japonska |image= Himeji castle in may 2015.jpg |image_size = 300px |caption= Grad Himedži v maju 2015 po petletni obnovi strehe in obzidja [[File:Himeji Castle Aerial photograph 2010.jpg|300px]]<br/> Posnetek gradu Himedži iz zraka leta 2010. |type= [[japonski grad]] obdobje Azuči-Momojama<ref>{{cite web |url=http://sansenya.com/castle_area.html |title=Himeji Castle and its surroundings |publisher=Sansen-ya |access-date=July 6, 2010}}</ref> |built= * 1333, 1300 (Himejama: trdnjava/grad) * 1581 (razširitev) * 1601–1609 (razširitev) * 1617–1618 (razširitev) <ref name="guidebook">{{cite web |url=http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |title=National Treasure Himeji Castle Guide book |year=2000 |publisher=Himeji Rojyo Lions Club |access-date=July 10, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710161456/http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |archive-date=July 10, 2011 |df=mdy-all }}</ref> |builder= * [[Akamacu Norimura]] (1333–1346) * [[Tojotomi Hidejoši]] (1581) * [[Ikeda Terumasa]] (1601–1609) * [[Honda Tadamasa]] (1617–1618) |materials= les, kamen, omet, ploščice |height= 46,4 m |used= 1333–1868 -1945 (vojaška baza) |demolished= * 1346 (porušeno zaradi obnove) * 1601–1609 (porušeno zaradi obnove) |condition= Nepoškodovano, restavratorska dela za ohranitev so bila nedavno zaključena |ownership= |controlledby= |garrison= * ~500 (rodbina Ikeda, vojaki) * ~4.000 (rodbina Honda, vojaki) * ~3.000 (rodbina Sakakibara, vojaki) * ~2.200 (rodbina Sakai, vojaki) |commanders= |occupants= |battles= |events= |embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | name =Himedži-džo |child = yes |ID = 661 |Year = 1993 |Criteria = Kulturno: i, iv |Area = 107 ha |Buffer_zone = 143 ha }} }} {{Infobox Chinese|pic=Himeji Castle (Chinese characters).svg|piccap=»Grad Himedži« v ''[[kandži]]''|picupright=0.55|kanji=姫路城|romaji=Himeji-jō}} '''Grad Himedži''' (姫路城, Himeji-jō) je [[japonski grad|japonski grajski]] kompleks na vrhu hriba v mestu [[Himedži]], v [[prefektura Hjogo|prefekturi Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]]. Grad velja za najlepši ohranjeni primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki obsega mrežo 83 sob z naprednimi obrambnimi sistemi iz fevdalnega obdobja.<ref name="unesco">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 |title=Himeji-jo |publisher=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=July 4, 2010}}</ref> Grad je pogosto znan kot '''''Hakuro-jō''''' ali '''''Shirasagi-jō''''' ('''grad bele čaplje''') zaradi svoje bleščeče bele zunanjosti in domnevne podobnosti s ptico, ki leti.<ref name="bornoff2000">{{cite book |first=Nicholas |last=Bornoff |year=2000 |title=The National Geographic Traveler: Japan |publisher=National Geographic Society |location=Washington |isbn=0-7894-5545-5 |pages=256–257}}</ref><ref name="dk2000">{{cite book |year=2000 |title=Eyewitness Travel Guides: Japan |publisher=Dorling Kindersley Publishing |location=New York |isbn=0-7894-5545-5 |pages=200–203}}</ref> Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura zgradil utrdbo na vrhu hriba Himejama. Utrdba je bila leta 1346 razstavljena in ponovno zgrajena kot grad Himejama, dve stoletji kasneje pa preoblikovana v grad Himedži. Grad Himedži je leta 1581 močno preoblikoval Tojotomi Hidejoši, ki je dodal trinadstropni grajski stolp. Leta 1600 je Tokugava Ieyasu podelil grad Ikedi Terumasiju za njegovo pomoč v bitki pri Sekigahari, Ikeda pa je grad od leta 1601 do 1609 v celoti obnovil in ga razširil v velik grajski kompleks.<ref name="sakurai">{{cite news |url=http://www.yomiuri.co.jp/dy/columns/0005/lens146.htm |title=A hilltop white heron 400 years old |newspaper=The Daily Yomiuri |access-date=July 5, 2010}}</ref> Kasneje je Honda Tadamasa med letoma 1617 in 1618 grajskemu kompleksu dodal več stavb. Skoraj 700 let je grad Himedži ostal nedotaknjen, celo med bombardiranjem Himedžija v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in naravnimi nesrečami, vključno z [[Veliki potres v Hanšinu|velikim potresom Hanšin]] leta 1995.<ref name="japantravelinfo">{{cite web |url=http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |title=Himeji Castle starts its renovation in April |publisher=Official Tourism Guide for Japan Travel |access-date=July 1, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324071746/http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |archive-date=March 24, 2011 |url-status=dead |df=mdy-all }}</ref><ref name="japanatlas">{{cite web |url=http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html |title=Himeji Castle |publisher=Japan Atlas |access-date=July 5, 2010}}</ref> Grad Himedži je največji in najbolj obiskan grad na Japonskem, leta 1993 pa je bil vpisan kot ena prvih Unescovih območij svetovne dediščine v državi. Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje in pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalno bogastvo.<ref name="himejicity01">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |script-title=ja:国宝一覧 |language=ja |publisher=Himeji, Hyōgo |access-date=July 5, 2010 |title=Archived copy |archive-url=https://web.archive.org/web/20100927071829/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |archive-date=September 27, 2010 |url-status=dead }}</ref> Poleg gradov [[grad Macumoto| Macumoto]] in [[grad Kumamoto|Kumamoto]] velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov.<ref name="kobayashi">{{cite web |url=http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |title=The Three Famous Castles of Japan |publisher=Kobayashi Travel Service |access-date=July 4, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322220951/http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |archive-date=March 22, 2010 |df=mdy-all }}</ref> Da bi ohranili grajsko poslopje, so ga več let obnavljali in 27. marca 2015 ponovno odprli za javnost.<ref name="city.himeji.lg.jp">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |title=Archived copy |access-date=2015-01-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150215031219/http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |archive-date=February 15, 2015 |df=mdy-all }}</ref> Dela so odstranila tudi desetletja umazanije ter obnovila nekdanjo sivo streho v prvotno briljantno belo barvo. == Zgodovina == Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura, vladar starodavne province Harima, zgradil utrdbo na hribu Himejama.<ref name=Hinago>{{Cite book |last=Hinago |first=Motoo |title=Japanese Castles |publisher=Kodansha International Ltd. and Shibundo |year=1986 |isbn=0-87011-766-1 |pages=121–125}}</ref> Leta 1346 je njegov sin Sadanori porušil to utrdbo in na njenem mestu zgradil grad Himejama. Leta 1545 je bil tu nastanjen klan Kuroda po ukazu klana Kodera, fevdalni vladar Kuroda Šigetaka pa je grad preuredil v grad Himedži in dokončal delo leta 1561.<ref name="castleexplorer">{{cite web |url=http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji |title=Japanese Castle Explorer – Himeji Castle |author=O'Grady, Daniel |publisher=Japanese Castle Explorer |access-date=July 11, 2010}}</ref> Leta 1580 je Kuroda Jošitaka grad podaril Tojotomiju Hidejošiju, leta 1581 pa je ta močno preoblikoval in zgradil trinadstropno stavbo s površino približno 55 m2. Po bitki pri Sekigahari leta 1600 je Tokugava Iejasu podelil grad Himedži svojemu zetu, Ikedi Terumasiju, kot nagrado za njegovo pomoč v bitki. Ikeda je porušil trinadstropno utrdbo, ki jo je ustvaril Hidejoši in popolnoma obnovil in razširil grad med letoma 1601 do 1609, dodal tri jarke in ga preoblikoval v grajski kompleks, kot ga vidimo danes. Stroški dela, vključenega v to širitev, naj bi skupaj znašali 2,5 milijona mož/delovnih dni. Ikeda je umrl leta 1613 in grad predal svojemu sinu, ki je umrl le tri leta pozneje. <ref name="ball2005">{{cite book |first=Ball |last=Jacqueline A. |title=Himeji Castle: Japan's Samurai Past |year=2005 |publisher=Bearport Publishing |location=New York |isbn=1-59716-001-6|pages=32}}</ref> Leta 1617 sta Honda Tadamasa in njegova družina podedovala grad, Honda pa je grajskemu kompleksu dodal več stavb, vključno s posebnim stolpom za snaho, princeso Sen (千姫, Senhime), imenovan ''kešō jagura'' (Stolp za oblačenje). ). V obdobju Meidži (1868–1912) je bilo uničenih veliko japonskih gradov. Grad Himedži je bil zapuščen leta 1871 in nekateri grajski hodniki in vrata so bili uničeni, da bi naredili prostor za vojašnice japonske vojske. Vladna politika je nameravala porušiti celoten grajski kompleks, vendar mu je prizaneslo prizadevanje Nakamura Šigeta, vojaškega polkovnika. Kamniti spomenik v čast Nakamuri je bil postavljen v grajskem kompleksu znotraj prvih vrat, vrat Hiši (菱の門, Hišinomon).<ref name=map>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/enjoy.html|title=世界遺産姫路城 城の楽しみ方|access-date=May 18, 2016}}</ref> Čeprav je bilo gradu Himedži prizaneseno, so japonski gradovi postali zastareli in njihovo ohranjanje je bilo drago. [[File:Château de Himeji01.jpg|thumb|200px |Slika pročelja grajskega kompleksa]] [[File:Old map of Himeji castle.jpg|thumb|200px |Upodobitev grajskega kompleksa iz leta 1761]] Ko je bil ''han'' fevdalni sistem leta 1871 odpravljen, je bil grad Himedži dan na dražbo. Grad je kupil prebivalec Himedžija za 23 japonskih jenov (približno 200.000 jenov ali 2258 ameriških dolarjev danes). Kupec je želel porušiti grajski kompleks in urediti zemljišče, vendar je bil strošek uničenja gradu ocenjen kot previsok in mu je bilo spet prizaneseno. Himedži je bil močno bombardiran leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne in čeprav je bila večina okolice požgana do tal, je grad preživel nedotaknjen. Ena zažigalna bomba je bila odvržena v zgornje nadstropje gradu, a ni eksplodirala.<ref name="bestwestern">{{cite web |url=http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |title=Restoring a Japanese Treasure |author=Lowe, Sam |date=May 11, 2010 |publisher=Best Western's Travel Blog |access-date=July 11, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100524144109/http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |archive-date=May 24, 2010 |url-status=dead }}</ref> Da bi ohranili grajski kompleks, so bila leta 1956 izvedena obsežna popravljalna dela, vloženo je bilo 250.000 delovnih dni in stalo 550 milijonov jenov. Januarja 1995 je mesto Himedži močno poškodoval veliki potres Hanshin, vendar je grad Himedži ponovno preživel praktično nepoškodovan in pokazal izjemno odpornost proti potresom. Celo steklenica sakeja, postavljena na oltar v zgornjem nadstropju utrdbe, je ostala na mestu. === Zgodovinsko priznanje === Grad Himedži je bil registriran 11. decembra 1993 kot eno prvih Unescovih območij svetovne dediščine na Japonskem. Pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalni zaklad: glavna trdnjava (大天守, ''daitenshu''),<ref>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|title=姫路城大天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624065926/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.himeji-kanko.jp/en/sightseeing/himeji_castle.html|title=National Treasure, World Heritage, Himeji Castle|access-date=May 18, 2016}}</ref> severozahodna majhna trdnjava (乾小天守, ''inui kotenshu''),<ref name=inui>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5277.html|title=姫路城乾小天守|access-date=May 18, 2016}}</ref> zahodna majhna trdnjava (西小天守, ''nishi kotenshu''),<ref name=nishi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|title=姫路城西小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624090357/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> vzhodna majhna trdnjava (東小天守, ''higashi kotenshu''),<ref name=higashi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|title=姫路城東小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624072124/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> in I, Ro, Ha, Ni-hodniki in kuhinja (イ, ロ, ハ, ニの渡櫓附台所1棟, i, ''ro, ha, ni no watariyagura tsuketari daidokoro 1 to'').<ref name=yagura>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|title=姫路城イ・ロ・ハ・ニの渡櫓附台所1棟|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508173802/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|archive-date=May 8, 2016|url-status=dead}}</ref> Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje. Poleg gradov Matsumoto in Kumamoto velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov. Je najbolj obiskan grad na Japonskem, ki ga je leta 2015 obiskalo več kot 2.860.000. Od aprila 2010 so na gradu Himedži potekala obnovitvena dela, da bi ohranili grajske zgradbe, in je bil za javnost ponovno odprt 27. marca 2015. == Opis == Grad Himedži je največji grad na Japonskem. Služi kot odličen primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki vsebuje veliko obrambnih in arhitekturnih značilnosti, povezanih z japonskimi gradovi. Ukrivljene stene gradu Himedži naj bi včasih spominjale na velikanske pahljače (扇子, ''sensu''), vendar sta glavna materiala, uporabljena v strukturah, kamen in les. Fevdalni družinski grbi (家紋, ''kamon'') so nameščeni po celotni arhitekturi stavbe in označujejo različne gospode, ki so naseljevali grad skozi njegovo zgodovino. Poseben slog gradu je ''hirayama'' (平山城 ravni vrh hriba). Dva gradova, ki sta bila zgrajena v istem času in imata veliko skupnih arhitekturnih značilnosti, sta grad Macujama (Iyo) in grad Cujama. Kompleks gradu Himedži je v središču mesta Himedži, prefektura Hjōgo, na vrhu hriba, imenovanega Himejama, ki je 45,6 m nad morsko gladino. Grajski kompleks obsega mrežo 83 stavb, kot so skladišča, vrata, hodniki in stolpiči (櫓, ''jagura''). Od teh 83 stavb jih je 74 označenih kot pomembna kulturna dobrina: 11 hodnikov, 16 stolpičev, 15 vrat in 32 zemeljskih zidov. Najvišje obzidje v grajskem kompleksu je visoko 26 m. Grajskemu kompleksu se pridružuje Kōko-en (好古園), [[japonski vrt]], ustvarjen leta 1992 v počastitev 100. obletnice mesta Himedži.<ref name="eokjp">{{cite web|url=http://www.eok.jp/travel/attraction/garden/kokoen |title=Kokoen Garden, Traditional Japanese Garden in Himeji City |publisher=EOK |access-date=July 4, 2010}}</ref> Od vzhoda proti zahodu je kompleks gradu Himedži dolg od 950 do 1600 m, od severa proti jugu pa od 900 do 1700 m. Grajski kompleks ima obseg 4200 m. Pokriva površino 233 hektarjev (2.330.000 m2), kar je približno 50-krat večje od bejzbolskega stadiona Tokio Dome ali 60-krat večje od stadiona Košien. Glavni stolp (大天守, ''[[Tenšu|daitenšu]]'') v središču kompleksa je visok 46,4 m in stoji 92 m nad morsko gladino. Skupaj s tremi manjšimi pomožni stolpi (小天守, ''kotenšu'') tvori skupino stolpov. Navzven se zdi, da ima utrdba pet nadstropij, ker se zdi, da sta drugo in tretje nadstropje od zgoraj eno samo nadstropje; dejansko pa ima šest nadstropij in klet. Klet glavnega gradu ima površino 385 m2, njena notranjost pa vsebuje posebne prostore, ki jih ni v drugih gradovih, vključno s stranišči, odtočno ploščadjo in kuhinjskim hodnikom. Glavni stolp ima dva stebra, eden stoji na vzhodu in drugi na zahodu. Vzhodni steber, katerega osnovni premer je 97 cm, je bil prvotno ena jelka, vendar je bil od takrat zamenjan.<ref>{{cite book|year=2001|title=姫路市史第十四巻別編姫路城|publisher=City of Himeji|location=Himeji City|pages=494}}</ref> Osnova zahodnega stebra je velika 85 x 95 cm in je izdelana iz japonske paciprese (''Chamaecyparis obtusa''). Med obnovo Šova (1956–1964) so japonsko cipreso, dolgo 26,4 m, prinesli z gorovja Kiso in nadomestili stari steber. Drevo je bilo pri tem polomljeno, zato so drugo drevo podrli z gore Kasagata in obe drevesi združili v tretjem nadstropju. Prvo nadstropje glavne zgradbe ima površino 554 m2 in se pogosto imenuje »soba s tisočerimi blazinami«, ker ima več kot 330 [[tatami]]jev. Stene prvega nadstropja imajo stojala za orožje (武具掛け, ''bugukake'') za držanje pušk na lunto in sulic, na neki točki pa je grad vseboval kar 280 pušk in 90 sulic.<ref>{{cite web|url=http://www.guillaumemorel.com/en-hoplology.htm |title=Hoplology |publisher=Guillaume Morel |access-date=July 11, 2010}}</ref> Drugo nadstropje ima površino približno 550 m2. Tretje nadstropje ima površino 440 m2 in četrto nadstropje ima površino 240 m2. Tako tretje kot četrto nadstropje imata ploščadi pri severnem in južnem oknu, imenovani »ploščadi za metanje kamnov« (石打棚, ''išiućidana''), kjer so lahko branilci opazovali ali metali predmete na napadalce. Imajo tudi majhne zaprte prostore, imenovane »skrivališča bojevnikov« (武者隠し, ''mušakakuši''), kjer so se branilci lahko skrili in pobili napadalce, ki so jih presenetili, ko so vstopili v utrdbo. Zadnje nadstropje, šesto nadstropje, ima površino le 115 m2. Okna v šestem nadstropju imajo zdaj železne rešetke, v fevdalnem obdobju pa je bil panoramski pogled skozi okna neoviran. <gallery> File:Himeji Castle, November 2016 -02.jpg|"Jarek treh dežel" v središču grajskega kompleksa File:Himeji-Castle-Painting-Early-Meiji-Period.png|Upodobitev zapletenega grajskega kompleksa File:Himeji Castle No09 055.jpg|Družinski grb Ikede Terumase File:Himeji Castle No09 116.jpg|Stojala za orožje v notranjosti stolpa </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == • Benesch, Oleg. "Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan," Transactions of the Royal Historical Society, Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107-134. • Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 375. ISBN 9781108481946. • De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. • Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1-56836-512-1. • Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 123–125. ISBN 0-8048-1102-4. • Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. ISBN 0-87011-766-1. == Zunanje povezave == {{Commons|姫路城|Himeji Castle}} * {{Official website|www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/}} * [http://www.worldandi.com/newhome/public/2003/july/lfpub.asp Japan's Samurai Castles] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/himeji/himejicastle.php Asian Historical Architecture – Himeji Castle] * [http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji Japanese Castle Explorer – Himeji Castle] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 UNESCO World Heritage Centre – Himeji Castle] * [http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html Japan Atlas: Himeji Castle] ;Video * [https://www.youtube.com/watch?v=t2uFc-BeMBg The White Fortress: Himeji-jo] ([[UNESCO]] video at YouTube) * {{YouTube|Q-o4kUUZ-78|Himeji Castle timelapse}} * [https://web.archive.org/web/20111005203846/http://www.in.com/videos/watchvideo-discover-the-himeji-castle-in-japan-5757771.html Discover the Himeji Castle in Japan] * [https://www.youtube.com/watch?v=ddVbPRgO_50& Virtual tour of Himeji Castle examining its modern history on the Japan's Modern Castles YouTube channel] [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1346]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1581]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1609]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] igbynkm6yv66spak12cmfk5pcc9icf8 5728579 5728575 2022-08-07T12:43:50Z Ljuba brank 92351 /* Opis */ wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name= Grad Himedži <br />{{lang|ja|姫路城}} |partof= |location= [[Himedži]], [[Prefektura Hjogo |Hyōgo]], Japonska |coordinates = {{coord|34|50|22|N|134|41|38|E|region:JP|display=inline,title}} | pushpin_map = Japonska |image= Himeji castle in may 2015.jpg |image_size = 300px |caption= Grad Himedži v maju 2015 po petletni obnovi strehe in obzidja [[File:Himeji Castle Aerial photograph 2010.jpg|300px]]<br/> Posnetek gradu Himedži iz zraka leta 2010. |type= [[japonski grad]] obdobje Azuči-Momojama<ref>{{cite web |url=http://sansenya.com/castle_area.html |title=Himeji Castle and its surroundings |publisher=Sansen-ya |access-date=July 6, 2010}}</ref> |built= * 1333, 1300 (Himejama: trdnjava/grad) * 1581 (razširitev) * 1601–1609 (razširitev) * 1617–1618 (razširitev) <ref name="guidebook">{{cite web |url=http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |title=National Treasure Himeji Castle Guide book |year=2000 |publisher=Himeji Rojyo Lions Club |access-date=July 10, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710161456/http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |archive-date=July 10, 2011 |df=mdy-all }}</ref> |builder= * [[Akamacu Norimura]] (1333–1346) * [[Tojotomi Hidejoši]] (1581) * [[Ikeda Terumasa]] (1601–1609) * [[Honda Tadamasa]] (1617–1618) |materials= les, kamen, omet, ploščice |height= 46,4 m |used= 1333–1868 -1945 (vojaška baza) |demolished= * 1346 (porušeno zaradi obnove) * 1601–1609 (porušeno zaradi obnove) |condition= Nepoškodovano, restavratorska dela za ohranitev so bila nedavno zaključena |ownership= |controlledby= |garrison= * ~500 (rodbina Ikeda, vojaki) * ~4.000 (rodbina Honda, vojaki) * ~3.000 (rodbina Sakakibara, vojaki) * ~2.200 (rodbina Sakai, vojaki) |commanders= |occupants= |battles= |events= |embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | name =Himedži-džo |child = yes |ID = 661 |Year = 1993 |Criteria = Kulturno: i, iv |Area = 107 ha |Buffer_zone = 143 ha }} }} {{Infobox Chinese|pic=Himeji Castle (Chinese characters).svg|piccap=»Grad Himedži« v ''[[kandži]]''|picupright=0.55|kanji=姫路城|romaji=Himeji-jō}} '''Grad Himedži''' (姫路城, Himeji-jō) je [[japonski grad|japonski grajski]] kompleks na vrhu hriba v mestu [[Himedži]], v [[prefektura Hjogo|prefekturi Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]]. Grad velja za najlepši ohranjeni primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki obsega mrežo 83 sob z naprednimi obrambnimi sistemi iz fevdalnega obdobja.<ref name="unesco">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 |title=Himeji-jo |publisher=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=July 4, 2010}}</ref> Grad je pogosto znan kot '''''Hakuro-jō''''' ali '''''Shirasagi-jō''''' ('''grad bele čaplje''') zaradi svoje bleščeče bele zunanjosti in domnevne podobnosti s ptico, ki leti.<ref name="bornoff2000">{{cite book |first=Nicholas |last=Bornoff |year=2000 |title=The National Geographic Traveler: Japan |publisher=National Geographic Society |location=Washington |isbn=0-7894-5545-5 |pages=256–257}}</ref><ref name="dk2000">{{cite book |year=2000 |title=Eyewitness Travel Guides: Japan |publisher=Dorling Kindersley Publishing |location=New York |isbn=0-7894-5545-5 |pages=200–203}}</ref> Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura zgradil utrdbo na vrhu hriba Himejama. Utrdba je bila leta 1346 razstavljena in ponovno zgrajena kot grad Himejama, dve stoletji kasneje pa preoblikovana v grad Himedži. Grad Himedži je leta 1581 močno preoblikoval Tojotomi Hidejoši, ki je dodal trinadstropni grajski stolp. Leta 1600 je Tokugava Ieyasu podelil grad Ikedi Terumasiju za njegovo pomoč v bitki pri Sekigahari, Ikeda pa je grad od leta 1601 do 1609 v celoti obnovil in ga razširil v velik grajski kompleks.<ref name="sakurai">{{cite news |url=http://www.yomiuri.co.jp/dy/columns/0005/lens146.htm |title=A hilltop white heron 400 years old |newspaper=The Daily Yomiuri |access-date=July 5, 2010}}</ref> Kasneje je Honda Tadamasa med letoma 1617 in 1618 grajskemu kompleksu dodal več stavb. Skoraj 700 let je grad Himedži ostal nedotaknjen, celo med bombardiranjem Himedžija v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in naravnimi nesrečami, vključno z [[Veliki potres v Hanšinu|velikim potresom Hanšin]] leta 1995.<ref name="japantravelinfo">{{cite web |url=http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |title=Himeji Castle starts its renovation in April |publisher=Official Tourism Guide for Japan Travel |access-date=July 1, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324071746/http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |archive-date=March 24, 2011 |url-status=dead |df=mdy-all }}</ref><ref name="japanatlas">{{cite web |url=http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html |title=Himeji Castle |publisher=Japan Atlas |access-date=July 5, 2010}}</ref> Grad Himedži je največji in najbolj obiskan grad na Japonskem, leta 1993 pa je bil vpisan kot ena prvih Unescovih območij svetovne dediščine v državi. Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje in pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalno bogastvo.<ref name="himejicity01">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |script-title=ja:国宝一覧 |language=ja |publisher=Himeji, Hyōgo |access-date=July 5, 2010 |title=Archived copy |archive-url=https://web.archive.org/web/20100927071829/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |archive-date=September 27, 2010 |url-status=dead }}</ref> Poleg gradov [[grad Macumoto| Macumoto]] in [[grad Kumamoto|Kumamoto]] velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov.<ref name="kobayashi">{{cite web |url=http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |title=The Three Famous Castles of Japan |publisher=Kobayashi Travel Service |access-date=July 4, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322220951/http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |archive-date=March 22, 2010 |df=mdy-all }}</ref> Da bi ohranili grajsko poslopje, so ga več let obnavljali in 27. marca 2015 ponovno odprli za javnost.<ref name="city.himeji.lg.jp">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |title=Archived copy |access-date=2015-01-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150215031219/http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |archive-date=February 15, 2015 |df=mdy-all }}</ref> Dela so odstranila tudi desetletja umazanije ter obnovila nekdanjo sivo streho v prvotno briljantno belo barvo. == Zgodovina == Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura, vladar starodavne province Harima, zgradil utrdbo na hribu Himejama.<ref name=Hinago>{{Cite book |last=Hinago |first=Motoo |title=Japanese Castles |publisher=Kodansha International Ltd. and Shibundo |year=1986 |isbn=0-87011-766-1 |pages=121–125}}</ref> Leta 1346 je njegov sin Sadanori porušil to utrdbo in na njenem mestu zgradil grad Himejama. Leta 1545 je bil tu nastanjen klan Kuroda po ukazu klana Kodera, fevdalni vladar Kuroda Šigetaka pa je grad preuredil v grad Himedži in dokončal delo leta 1561.<ref name="castleexplorer">{{cite web |url=http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji |title=Japanese Castle Explorer – Himeji Castle |author=O'Grady, Daniel |publisher=Japanese Castle Explorer |access-date=July 11, 2010}}</ref> Leta 1580 je Kuroda Jošitaka grad podaril Tojotomiju Hidejošiju, leta 1581 pa je ta močno preoblikoval in zgradil trinadstropno stavbo s površino približno 55 m2. Po bitki pri Sekigahari leta 1600 je Tokugava Iejasu podelil grad Himedži svojemu zetu, Ikedi Terumasiju, kot nagrado za njegovo pomoč v bitki. Ikeda je porušil trinadstropno utrdbo, ki jo je ustvaril Hidejoši in popolnoma obnovil in razširil grad med letoma 1601 do 1609, dodal tri jarke in ga preoblikoval v grajski kompleks, kot ga vidimo danes. Stroški dela, vključenega v to širitev, naj bi skupaj znašali 2,5 milijona mož/delovnih dni. Ikeda je umrl leta 1613 in grad predal svojemu sinu, ki je umrl le tri leta pozneje. <ref name="ball2005">{{cite book |first=Ball |last=Jacqueline A. |title=Himeji Castle: Japan's Samurai Past |year=2005 |publisher=Bearport Publishing |location=New York |isbn=1-59716-001-6|pages=32}}</ref> Leta 1617 sta Honda Tadamasa in njegova družina podedovala grad, Honda pa je grajskemu kompleksu dodal več stavb, vključno s posebnim stolpom za snaho, princeso Sen (千姫, Senhime), imenovan ''kešō jagura'' (Stolp za oblačenje). ). V obdobju Meidži (1868–1912) je bilo uničenih veliko japonskih gradov. Grad Himedži je bil zapuščen leta 1871 in nekateri grajski hodniki in vrata so bili uničeni, da bi naredili prostor za vojašnice japonske vojske. Vladna politika je nameravala porušiti celoten grajski kompleks, vendar mu je prizaneslo prizadevanje Nakamura Šigeta, vojaškega polkovnika. Kamniti spomenik v čast Nakamuri je bil postavljen v grajskem kompleksu znotraj prvih vrat, vrat Hiši (菱の門, Hišinomon).<ref name=map>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/enjoy.html|title=世界遺産姫路城 城の楽しみ方|access-date=May 18, 2016}}</ref> Čeprav je bilo gradu Himedži prizaneseno, so japonski gradovi postali zastareli in njihovo ohranjanje je bilo drago. [[File:Château de Himeji01.jpg|thumb|200px |Slika pročelja grajskega kompleksa]] [[File:Old map of Himeji castle.jpg|thumb|200px |Upodobitev grajskega kompleksa iz leta 1761]] Ko je bil ''han'' fevdalni sistem leta 1871 odpravljen, je bil grad Himedži dan na dražbo. Grad je kupil prebivalec Himedžija za 23 japonskih jenov (približno 200.000 jenov ali 2258 ameriških dolarjev danes). Kupec je želel porušiti grajski kompleks in urediti zemljišče, vendar je bil strošek uničenja gradu ocenjen kot previsok in mu je bilo spet prizaneseno. Himedži je bil močno bombardiran leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne in čeprav je bila večina okolice požgana do tal, je grad preživel nedotaknjen. Ena zažigalna bomba je bila odvržena v zgornje nadstropje gradu, a ni eksplodirala.<ref name="bestwestern">{{cite web |url=http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |title=Restoring a Japanese Treasure |author=Lowe, Sam |date=May 11, 2010 |publisher=Best Western's Travel Blog |access-date=July 11, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100524144109/http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |archive-date=May 24, 2010 |url-status=dead }}</ref> Da bi ohranili grajski kompleks, so bila leta 1956 izvedena obsežna popravljalna dela, vloženo je bilo 250.000 delovnih dni in stalo 550 milijonov jenov. Januarja 1995 je mesto Himedži močno poškodoval veliki potres Hanshin, vendar je grad Himedži ponovno preživel praktično nepoškodovan in pokazal izjemno odpornost proti potresom. Celo steklenica sakeja, postavljena na oltar v zgornjem nadstropju utrdbe, je ostala na mestu. === Zgodovinsko priznanje === Grad Himedži je bil registriran 11. decembra 1993 kot eno prvih Unescovih območij svetovne dediščine na Japonskem. Pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalni zaklad: glavna trdnjava (大天守, ''daitenshu''),<ref>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|title=姫路城大天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624065926/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.himeji-kanko.jp/en/sightseeing/himeji_castle.html|title=National Treasure, World Heritage, Himeji Castle|access-date=May 18, 2016}}</ref> severozahodna majhna trdnjava (乾小天守, ''inui kotenshu''),<ref name=inui>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5277.html|title=姫路城乾小天守|access-date=May 18, 2016}}</ref> zahodna majhna trdnjava (西小天守, ''nishi kotenshu''),<ref name=nishi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|title=姫路城西小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624090357/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> vzhodna majhna trdnjava (東小天守, ''higashi kotenshu''),<ref name=higashi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|title=姫路城東小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624072124/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> in I, Ro, Ha, Ni-hodniki in kuhinja (イ, ロ, ハ, ニの渡櫓附台所1棟, i, ''ro, ha, ni no watariyagura tsuketari daidokoro 1 to'').<ref name=yagura>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|title=姫路城イ・ロ・ハ・ニの渡櫓附台所1棟|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508173802/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|archive-date=May 8, 2016|url-status=dead}}</ref> Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje. Poleg gradov Matsumoto in Kumamoto velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov. Je najbolj obiskan grad na Japonskem, ki ga je leta 2015 obiskalo več kot 2.860.000. Od aprila 2010 so na gradu Himedži potekala obnovitvena dela, da bi ohranili grajske zgradbe, in je bil za javnost ponovno odprt 27. marca 2015. == Opis == Grad Himedži je največji grad na Japonskem. Služi kot odličen primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki vsebuje veliko obrambnih in arhitekturnih značilnosti, povezanih z japonskimi gradovi. Ukrivljene stene gradu Himedži naj bi včasih spominjale na velikanske pahljače (扇子, ''sensu''), vendar sta glavna materiala, uporabljena v strukturah, kamen in les. Fevdalni družinski grbi (家紋, ''kamon'') so nameščeni po celotni arhitekturi stavbe in označujejo različne gospode, ki so naseljevali grad skozi njegovo zgodovino. Poseben slog gradu je ''hirayama'' (平山城 ravni vrh hriba). Dva gradova, ki sta bila zgrajena v istem času in imata veliko skupnih arhitekturnih značilnosti, sta grad Macujama (Iyo) in grad Cujama. Kompleks gradu Himedži je v središču mesta Himedži, prefektura Hjōgo, na vrhu hriba, imenovanega Himejama, ki je 45,6 m nad morsko gladino. Grajski kompleks obsega mrežo 83 stavb, kot so skladišča, vrata, hodniki in stolpiči (櫓, ''jagura''). Od teh 83 stavb jih je 74 označenih kot pomembna kulturna dobrina: 11 hodnikov, 16 stolpičev, 15 vrat in 32 zemeljskih zidov. Najvišje obzidje v grajskem kompleksu je visoko 26 m. Grajskemu kompleksu se pridružuje Kōko-en (好古園), [[japonski vrt]], ustvarjen leta 1992 v počastitev 100. obletnice mesta Himedži.<ref name="eokjp">{{cite web|url=http://www.eok.jp/travel/attraction/garden/kokoen |title=Kokoen Garden, Traditional Japanese Garden in Himeji City |publisher=EOK |access-date=July 4, 2010}}</ref> Od vzhoda proti zahodu je kompleks gradu Himedži dolg od 950 do 1600 m, od severa proti jugu pa od 900 do 1700 m. Grajski kompleks ima obseg 4200 m. Pokriva površino 233 hektarjev (2.330.000 m²), kar je približno 50-krat večje od bejzbolskega stadiona Tokio Dome ali 60-krat večje od stadiona Košien. Glavni stolp (大天守, ''[[Tenšu|daitenšu]]'') v središču kompleksa je visok 46,4 m in stoji 92 m nad morsko gladino. Skupaj s tremi manjšimi pomožni stolpi (小天守, ''kotenšu'') tvori skupino stolpov. Navzven se zdi, da ima utrdba pet nadstropij, ker se zdi, da sta drugo in tretje nadstropje od zgoraj eno samo nadstropje; dejansko pa ima šest nadstropij in klet. Klet glavnega gradu ima površino 385 m², njena notranjost pa vsebuje posebne prostore, ki jih ni v drugih gradovih, vključno s stranišči, odtočno ploščadjo in kuhinjskim hodnikom. Glavni stolp ima dva stebra, eden stoji na vzhodu in drugi na zahodu. Vzhodni steber, katerega osnovni premer je 97 cm, je bil prvotno ena jelka, vendar je bil od takrat zamenjan.<ref>{{cite book|year=2001|title=姫路市史第十四巻別編姫路城|publisher=City of Himeji|location=Himeji City|pages=494}}</ref> Osnova zahodnega stebra je velika 85 x 95 cm in je izdelana iz japonske paciprese (''Chamaecyparis obtusa''). Med obnovo Šova (1956–1964) so japonsko cipreso, dolgo 26,4 m, prinesli z gorovja Kiso in nadomestili stari steber. Drevo je bilo pri tem polomljeno, zato so drugo drevo podrli z gore Kasagata in obe drevesi združili v tretjem nadstropju. Prvo nadstropje glavne zgradbe ima površino 554 m² in se pogosto imenuje »soba s tisočerimi blazinami«, ker ima več kot 330 [[tatami]]jev. Stene prvega nadstropja imajo stojala za orožje (武具掛け, ''bugukake'') za držanje pušk na lunto in sulic, na neki točki pa je grad vseboval kar 280 pušk in 90 sulic.<ref>{{cite web|url=http://www.guillaumemorel.com/en-hoplology.htm |title=Hoplology |publisher=Guillaume Morel |access-date=July 11, 2010}}</ref> Drugo nadstropje ima površino približno 550 m². Tretje nadstropje ima površino 440 m² in četrto nadstropje ima površino 240 m². Tako tretje kot četrto nadstropje imata ploščadi pri severnem in južnem oknu, imenovani »ploščadi za metanje kamnov« (石打棚, ''išiućidana''), kjer so lahko branilci opazovali ali metali predmete na napadalce. Imajo tudi majhne zaprte prostore, imenovane »skrivališča bojevnikov« (武者隠し, ''mušakakuši''), kjer so se branilci lahko skrili in pobili napadalce, ki so jih presenetili, ko so vstopili v utrdbo. Zadnje nadstropje, šesto nadstropje, ima površino le 115 m². Okna v šestem nadstropju imajo zdaj železne rešetke, v fevdalnem obdobju pa je bil panoramski pogled skozi okna neoviran. <gallery> File:Himeji Castle, November 2016 -02.jpg|"Jarek treh dežel" v središču grajskega kompleksa File:Himeji-Castle-Painting-Early-Meiji-Period.png|Upodobitev zapletenega grajskega kompleksa File:Himeji Castle No09 055.jpg|Družinski grb Ikede Terumase File:Himeji Castle No09 116.jpg|Stojala za orožje v notranjosti stolpa </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == • Benesch, Oleg. "Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan," Transactions of the Royal Historical Society, Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107-134. • Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 375. ISBN 9781108481946. • De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. • Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1-56836-512-1. • Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 123–125. ISBN 0-8048-1102-4. • Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. ISBN 0-87011-766-1. == Zunanje povezave == {{Commons|姫路城|Himeji Castle}} * {{Official website|www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/}} * [http://www.worldandi.com/newhome/public/2003/july/lfpub.asp Japan's Samurai Castles] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/himeji/himejicastle.php Asian Historical Architecture – Himeji Castle] * [http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji Japanese Castle Explorer – Himeji Castle] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 UNESCO World Heritage Centre – Himeji Castle] * [http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html Japan Atlas: Himeji Castle] ;Video * [https://www.youtube.com/watch?v=t2uFc-BeMBg The White Fortress: Himeji-jo] ([[UNESCO]] video at YouTube) * {{YouTube|Q-o4kUUZ-78|Himeji Castle timelapse}} * [https://web.archive.org/web/20111005203846/http://www.in.com/videos/watchvideo-discover-the-himeji-castle-in-japan-5757771.html Discover the Himeji Castle in Japan] * [https://www.youtube.com/watch?v=ddVbPRgO_50& Virtual tour of Himeji Castle examining its modern history on the Japan's Modern Castles YouTube channel] [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1346]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1581]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1609]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] dhi56ic02hyp4sger52jmom43u27bv2 5728588 5728579 2022-08-07T12:56:13Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name= Grad Himedži <br />{{lang|ja|姫路城}} |partof= |location= [[Himedži]], [[Prefektura Hjogo |Hyōgo]], Japonska |coordinates = {{coord|34|50|22|N|134|41|38|E|region:JP|display=inline,title}} | pushpin_map = Japonska |image= Himeji castle in may 2015.jpg |image_size = 300px |caption= Grad Himedži v maju 2015 po petletni obnovi strehe in obzidja [[File:Himeji Castle Aerial photograph 2010.jpg|300px]]<br/> Posnetek gradu Himedži iz zraka leta 2010. |type= [[japonski grad]] obdobje Azuči-Momojama<ref>{{cite web |url=http://sansenya.com/castle_area.html |title=Himeji Castle and its surroundings |publisher=Sansen-ya |access-date=July 6, 2010}}</ref> |built= * 1333, 1300 (Himejama: trdnjava/grad) * 1581 (razširitev) * 1601–1609 (razširitev) * 1617–1618 (razširitev) <ref name="guidebook">{{cite web |url=http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |title=National Treasure Himeji Castle Guide book |year=2000 |publisher=Himeji Rojyo Lions Club |access-date=July 10, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710161456/http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |archive-date=July 10, 2011 |df=mdy-all }}</ref> |builder= * [[Akamacu Norimura]] (1333–1346) * [[Tojotomi Hidejoši]] (1581) * [[Ikeda Terumasa]] (1601–1609) * [[Honda Tadamasa]] (1617–1618) |materials= les, kamen, omet, ploščice |height= 46,4 m |used= 1333–1868 -1945 (vojaška baza) |demolished= * 1346 (porušeno zaradi obnove) * 1601–1609 (porušeno zaradi obnove) |condition= Nepoškodovano, restavratorska dela za ohranitev so bila nedavno zaključena |ownership= |controlledby= |garrison= * ~500 (rodbina Ikeda, vojaki) * ~4.000 (rodbina Honda, vojaki) * ~3.000 (rodbina Sakakibara, vojaki) * ~2.200 (rodbina Sakai, vojaki) |commanders= |occupants= |battles= |events= |embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | name =Himedži-džo |child = yes |ID = 661 |Year = 1993 |Criteria = Kulturno: i, iv |Area = 107 ha |Buffer_zone = 143 ha }} }} {{Infobox Chinese|pic=Himeji Castle (Chinese characters).svg|piccap=»Grad Himedži« v ''[[kandži]]''|picupright=0.55|kanji=姫路城|romaji=Himeji-jō}} '''Grad Himedži''' (姫路城, Himeji-jō) je [[japonski grad|japonski grajski]] kompleks na vrhu hriba v mestu [[Himedži]], v [[prefektura Hjogo|prefekturi Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]]. Grad velja za najlepši ohranjeni primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki obsega mrežo 83 sob z naprednimi obrambnimi sistemi iz fevdalnega obdobja.<ref name="unesco">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 |title=Himeji-jo |publisher=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=July 4, 2010}}</ref> Grad je pogosto znan kot '''''Hakuro-džō''''' ali '''''širasagi-džō''''' ('''grad bele čaplje''') zaradi svoje bleščeče bele zunanjosti in domnevne podobnosti s ptico, ki leti.<ref name="bornoff2000">{{cite book |first=Nicholas |last=Bornoff |year=2000 |title=The National Geographic Traveler: Japan |publisher=National Geographic Society |location=Washington |isbn=0-7894-5545-5 |pages=256–257}}</ref><ref name="dk2000">{{cite book |year=2000 |title=Eyewitness Travel Guides: Japan |publisher=Dorling Kindersley Publishing |location=New York |isbn=0-7894-5545-5 |pages=200–203}}</ref> Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura zgradil utrdbo na vrhu hriba Himejama. Utrdba je bila leta 1346 razstavljena in ponovno zgrajena kot grad Himejama, dve stoletji kasneje pa preoblikovana v grad Himedži. Grad Himedži je leta 1581 močno preoblikoval Tojotomi Hidejoši, ki je dodal trinadstropni grajski stolp. Leta 1600 je Tokugava Ieyasu podelil grad Ikedi Terumasiju za njegovo pomoč v bitki pri Sekigahari, Ikeda pa je grad od leta 1601 do 1609 v celoti obnovil in ga razširil v velik grajski kompleks.<ref name="sakurai">{{cite news |url=http://www.yomiuri.co.jp/dy/columns/0005/lens146.htm |title=A hilltop white heron 400 years old |newspaper=The Daily Yomiuri |access-date=July 5, 2010}}</ref> Kasneje je Honda Tadamasa med letoma 1617 in 1618 grajskemu kompleksu dodal več stavb. Skoraj 700 let je grad Himedži ostal nedotaknjen, celo med bombardiranjem Himedžija v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in naravnimi nesrečami, vključno z [[Veliki potres v Hanšinu|velikim potresom Hanšin]] leta 1995.<ref name="japantravelinfo">{{cite web |url=http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |title=Himeji Castle starts its renovation in April |publisher=Official Tourism Guide for Japan Travel |access-date=July 1, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324071746/http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |archive-date=March 24, 2011 |url-status=dead |df=mdy-all }}</ref><ref name="japanatlas">{{cite web |url=http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html |title=Himeji Castle |publisher=Japan Atlas |access-date=July 5, 2010}}</ref> Grad Himedži je največji in najbolj obiskan grad na Japonskem, leta 1993 pa je bil vpisan kot ena prvih Unescovih območij svetovne dediščine v državi. Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje in pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalno bogastvo.<ref name="himejicity01">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |script-title=ja:国宝一覧 |language=ja |publisher=Himeji, Hyōgo |access-date=July 5, 2010 |title=Archived copy |archive-url=https://web.archive.org/web/20100927071829/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |archive-date=September 27, 2010 |url-status=dead }}</ref> Poleg gradov [[grad Macumoto| Macumoto]] in [[grad Kumamoto|Kumamoto]] velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov.<ref name="kobayashi">{{cite web |url=http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |title=The Three Famous Castles of Japan |publisher=Kobayashi Travel Service |access-date=July 4, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322220951/http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |archive-date=March 22, 2010 |df=mdy-all }}</ref> Da bi ohranili grajsko poslopje, so ga več let obnavljali in 27. marca 2015 ponovno odprli za javnost.<ref name="city.himeji.lg.jp">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |title=Archived copy |access-date=2015-01-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150215031219/http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |archive-date=February 15, 2015 |df=mdy-all }}</ref> Dela so odstranila tudi desetletja umazanije ter obnovila nekdanjo sivo streho v prvotno briljantno belo barvo. == Zgodovina == Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura, vladar starodavne province Harima, zgradil utrdbo na hribu Himejama.<ref name=Hinago>{{Cite book |last=Hinago |first=Motoo |title=Japanese Castles |publisher=Kodansha International Ltd. and Shibundo |year=1986 |isbn=0-87011-766-1 |pages=121–125}}</ref> Leta 1346 je njegov sin Sadanori porušil to utrdbo in na njenem mestu zgradil grad Himejama. Leta 1545 je bil tu nastanjen klan Kuroda po ukazu klana Kodera, fevdalni vladar Kuroda Šigetaka pa je grad preuredil v grad Himedži in dokončal delo leta 1561.<ref name="castleexplorer">{{cite web |url=http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji |title=Japanese Castle Explorer – Himeji Castle |author=O'Grady, Daniel |publisher=Japanese Castle Explorer |access-date=July 11, 2010}}</ref> Leta 1580 je Kuroda Jošitaka grad podaril Tojotomiju Hidejošiju, leta 1581 pa je ta močno preoblikoval in zgradil trinadstropno stavbo s površino približno 55 m2. Po bitki pri Sekigahari leta 1600 je Tokugava Iejasu podelil grad Himedži svojemu zetu, Ikedi Terumasiju, kot nagrado za njegovo pomoč v bitki. Ikeda je porušil trinadstropno utrdbo, ki jo je ustvaril Hidejoši in popolnoma obnovil in razširil grad med letoma 1601 do 1609, dodal tri jarke in ga preoblikoval v grajski kompleks, kot ga vidimo danes. Stroški dela, vključenega v to širitev, naj bi skupaj znašali 2,5 milijona mož/delovnih dni. Ikeda je umrl leta 1613 in grad predal svojemu sinu, ki je umrl le tri leta pozneje. <ref name="ball2005">{{cite book |first=Ball |last=Jacqueline A. |title=Himeji Castle: Japan's Samurai Past |year=2005 |publisher=Bearport Publishing |location=New York |isbn=1-59716-001-6|pages=32}}</ref> Leta 1617 sta Honda Tadamasa in njegova družina podedovala grad, Honda pa je grajskemu kompleksu dodal več stavb, vključno s posebnim stolpom za snaho, princeso Sen (千姫, Senhime), imenovan ''kešō jagura'' (Stolp za oblačenje). ). V obdobju Meidži (1868–1912) je bilo uničenih veliko japonskih gradov. Grad Himedži je bil zapuščen leta 1871 in nekateri grajski hodniki in vrata so bili uničeni, da bi naredili prostor za vojašnice japonske vojske. Vladna politika je nameravala porušiti celoten grajski kompleks, vendar mu je prizaneslo prizadevanje Nakamura Šigeta, vojaškega polkovnika. Kamniti spomenik v čast Nakamuri je bil postavljen v grajskem kompleksu znotraj prvih vrat, vrat Hiši (菱の門, Hišinomon).<ref name=map>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/enjoy.html|title=世界遺産姫路城 城の楽しみ方|access-date=May 18, 2016}}</ref> Čeprav je bilo gradu Himedži prizaneseno, so japonski gradovi postali zastareli in njihovo ohranjanje je bilo drago. [[File:Château de Himeji01.jpg|thumb|200px |Slika pročelja grajskega kompleksa]] [[File:Old map of Himeji castle.jpg|thumb|200px |Upodobitev grajskega kompleksa iz leta 1761]] Ko je bil ''han'' fevdalni sistem leta 1871 odpravljen, je bil grad Himedži dan na dražbo. Grad je kupil prebivalec Himedžija za 23 japonskih jenov (približno 200.000 jenov ali 2258 ameriških dolarjev danes). Kupec je želel porušiti grajski kompleks in urediti zemljišče, vendar je bil strošek uničenja gradu ocenjen kot previsok in mu je bilo spet prizaneseno. Himedži je bil močno bombardiran leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne in čeprav je bila večina okolice požgana do tal, je grad preživel nedotaknjen. Ena zažigalna bomba je bila odvržena v zgornje nadstropje gradu, a ni eksplodirala.<ref name="bestwestern">{{cite web |url=http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |title=Restoring a Japanese Treasure |author=Lowe, Sam |date=May 11, 2010 |publisher=Best Western's Travel Blog |access-date=July 11, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100524144109/http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |archive-date=May 24, 2010 |url-status=dead }}</ref> Da bi ohranili grajski kompleks, so bila leta 1956 izvedena obsežna popravljalna dela, vloženo je bilo 250.000 delovnih dni in stalo 550 milijonov jenov. Januarja 1995 je mesto Himedži močno poškodoval veliki potres Hanshin, vendar je grad Himedži ponovno preživel praktično nepoškodovan in pokazal izjemno odpornost proti potresom. Celo steklenica sakeja, postavljena na oltar v zgornjem nadstropju utrdbe, je ostala na mestu. === Zgodovinsko priznanje === Grad Himedži je bil registriran 11. decembra 1993 kot eno prvih Unescovih območij svetovne dediščine na Japonskem. Pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalni zaklad: glavna trdnjava (大天守, ''daitenshu''),<ref>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|title=姫路城大天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624065926/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.himeji-kanko.jp/en/sightseeing/himeji_castle.html|title=National Treasure, World Heritage, Himeji Castle|access-date=May 18, 2016}}</ref> severozahodna majhna trdnjava (乾小天守, ''inui kotenshu''),<ref name=inui>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5277.html|title=姫路城乾小天守|access-date=May 18, 2016}}</ref> zahodna majhna trdnjava (西小天守, ''nishi kotenshu''),<ref name=nishi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|title=姫路城西小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624090357/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> vzhodna majhna trdnjava (東小天守, ''higashi kotenshu''),<ref name=higashi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|title=姫路城東小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624072124/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> in I, Ro, Ha, Ni-hodniki in kuhinja (イ, ロ, ハ, ニの渡櫓附台所1棟, i, ''ro, ha, ni no watariyagura tsuketari daidokoro 1 to'').<ref name=yagura>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|title=姫路城イ・ロ・ハ・ニの渡櫓附台所1棟|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508173802/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|archive-date=May 8, 2016|url-status=dead}}</ref> Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje. Poleg gradov Matsumoto in Kumamoto velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov. Je najbolj obiskan grad na Japonskem, ki ga je leta 2015 obiskalo več kot 2.860.000. Od aprila 2010 so na gradu Himedži potekala obnovitvena dela, da bi ohranili grajske zgradbe, in je bil za javnost ponovno odprt 27. marca 2015. == Opis == Grad Himedži je največji grad na Japonskem. Služi kot odličen primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki vsebuje veliko obrambnih in arhitekturnih značilnosti, povezanih z japonskimi gradovi. Ukrivljene stene gradu Himedži naj bi včasih spominjale na velikanske pahljače (扇子, ''sensu''), vendar sta glavna materiala, uporabljena v strukturah, kamen in les. Fevdalni družinski grbi (家紋, ''kamon'') so nameščeni po celotni arhitekturi stavbe in označujejo različne gospode, ki so naseljevali grad skozi njegovo zgodovino. Poseben slog gradu je ''hirayama'' (平山城 ravni vrh hriba). Dva gradova, ki sta bila zgrajena v istem času in imata veliko skupnih arhitekturnih značilnosti, sta grad Macujama (Iyo) in grad Cujama. Kompleks gradu Himedži je v središču mesta Himedži, prefektura Hjōgo, na vrhu hriba, imenovanega Himejama, ki je 45,6 m nad morsko gladino. Grajski kompleks obsega mrežo 83 stavb, kot so skladišča, vrata, hodniki in stolpiči (櫓, ''jagura''). Od teh 83 stavb jih je 74 označenih kot pomembna kulturna dobrina: 11 hodnikov, 16 stolpičev, 15 vrat in 32 zemeljskih zidov. Najvišje obzidje v grajskem kompleksu je visoko 26 m. Grajskemu kompleksu se pridružuje Kōko-en (好古園), [[japonski vrt]], ustvarjen leta 1992 v počastitev 100. obletnice mesta Himedži.<ref name="eokjp">{{cite web|url=http://www.eok.jp/travel/attraction/garden/kokoen |title=Kokoen Garden, Traditional Japanese Garden in Himeji City |publisher=EOK |access-date=July 4, 2010}}</ref> Od vzhoda proti zahodu je kompleks gradu Himedži dolg od 950 do 1600 m, od severa proti jugu pa od 900 do 1700 m. Grajski kompleks ima obseg 4200 m. Pokriva površino 233 hektarjev (2.330.000 m²), kar je približno 50-krat večje od bejzbolskega stadiona Tokio Dome ali 60-krat večje od stadiona Košien. Glavni stolp (大天守, ''[[Tenšu|daitenšu]]'') v središču kompleksa je visok 46,4 m in stoji 92 m nad morsko gladino. Skupaj s tremi manjšimi pomožni stolpi (小天守, ''kotenšu'') tvori skupino stolpov. Navzven se zdi, da ima utrdba pet nadstropij, ker se zdi, da sta drugo in tretje nadstropje od zgoraj eno samo nadstropje; dejansko pa ima šest nadstropij in klet. Klet glavnega gradu ima površino 385 m², njena notranjost pa vsebuje posebne prostore, ki jih ni v drugih gradovih, vključno s stranišči, odtočno ploščadjo in kuhinjskim hodnikom. Glavni stolp ima dva stebra, eden stoji na vzhodu in drugi na zahodu. Vzhodni steber, katerega osnovni premer je 97 cm, je bil prvotno ena jelka, vendar je bil od takrat zamenjan.<ref>{{cite book|year=2001|title=姫路市史第十四巻別編姫路城|publisher=City of Himeji|location=Himeji City|pages=494}}</ref> Osnova zahodnega stebra je velika 85 x 95 cm in je izdelana iz japonske paciprese (''Chamaecyparis obtusa''). Med obnovo Šova (1956–1964) so japonsko cipreso, dolgo 26,4 m, prinesli z gorovja Kiso in nadomestili stari steber. Drevo je bilo pri tem polomljeno, zato so drugo drevo podrli z gore Kasagata in obe drevesi združili v tretjem nadstropju. Prvo nadstropje glavne zgradbe ima površino 554 m² in se pogosto imenuje »soba s tisočerimi blazinami«, ker ima več kot 330 [[tatami]]jev. Stene prvega nadstropja imajo stojala za orožje (武具掛け, ''bugukake'') za držanje pušk na lunto in sulic, na neki točki pa je grad vseboval kar 280 pušk in 90 sulic.<ref>{{cite web|url=http://www.guillaumemorel.com/en-hoplology.htm |title=Hoplology |publisher=Guillaume Morel |access-date=July 11, 2010}}</ref> Drugo nadstropje ima površino približno 550 m². Tretje nadstropje ima površino 440 m² in četrto nadstropje ima površino 240 m². Tako tretje kot četrto nadstropje imata ploščadi pri severnem in južnem oknu, imenovani »ploščadi za metanje kamnov« (石打棚, ''išiućidana''), kjer so lahko branilci opazovali ali metali predmete na napadalce. Imajo tudi majhne zaprte prostore, imenovane »skrivališča bojevnikov« (武者隠し, ''mušakakuši''), kjer so se branilci lahko skrili in pobili napadalce, ki so jih presenetili, ko so vstopili v utrdbo. Zadnje nadstropje, šesto nadstropje, ima površino le 115 m². Okna v šestem nadstropju imajo zdaj železne rešetke, v fevdalnem obdobju pa je bil panoramski pogled skozi okna neoviran. <gallery> File:Himeji Castle, November 2016 -02.jpg|"Jarek treh dežel" v središču grajskega kompleksa File:Himeji-Castle-Painting-Early-Meiji-Period.png|Upodobitev zapletenega grajskega kompleksa File:Himeji Castle No09 055.jpg|Družinski grb Ikede Terumase File:Himeji Castle No09 116.jpg|Stojala za orožje v notranjosti stolpa </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == • Benesch, Oleg. "Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan," Transactions of the Royal Historical Society, Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107-134. • Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 375. ISBN 9781108481946. • De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. • Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1-56836-512-1. • Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 123–125. ISBN 0-8048-1102-4. • Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. ISBN 0-87011-766-1. == Zunanje povezave == {{Commons|姫路城|Himeji Castle}} * {{Official website|www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/}} * [http://www.worldandi.com/newhome/public/2003/july/lfpub.asp Japan's Samurai Castles] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/himeji/himejicastle.php Asian Historical Architecture – Himeji Castle] * [http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji Japanese Castle Explorer – Himeji Castle] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 UNESCO World Heritage Centre – Himeji Castle] * [http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html Japan Atlas: Himeji Castle] ;Video * [https://www.youtube.com/watch?v=t2uFc-BeMBg The White Fortress: Himeji-jo] ([[UNESCO]] video at YouTube) * {{YouTube|Q-o4kUUZ-78|Himeji Castle timelapse}} * [https://web.archive.org/web/20111005203846/http://www.in.com/videos/watchvideo-discover-the-himeji-castle-in-japan-5757771.html Discover the Himeji Castle in Japan] * [https://www.youtube.com/watch?v=ddVbPRgO_50& Virtual tour of Himeji Castle examining its modern history on the Japan's Modern Castles YouTube channel] [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1346]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1581]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1609]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] m9geeqjhxfb1t2r134b3qpsnvx7ydge 5728613 5728588 2022-08-07T13:23:28Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name= Grad Himedži <br />{{lang|ja|姫路城}} |partof= |location= [[Himedži]], [[Prefektura Hjogo |Hyōgo]], Japonska |coordinates = {{coord|34|50|22|N|134|41|38|E|region:JP|display=inline,title}} | pushpin_map = Japonska |image= Himeji castle in may 2015.jpg |image_size = 300px |caption= Grad Himedži v maju 2015 po petletni obnovi strehe in obzidja [[File:Himeji Castle Aerial photograph 2010.jpg|300px]]<br/> Posnetek gradu Himedži iz zraka leta 2010. |type= [[japonski grad]] obdobje Azuči-Momojama<ref>{{cite web |url=http://sansenya.com/castle_area.html |title=Himeji Castle and its surroundings |publisher=Sansen-ya |access-date=July 6, 2010}}</ref> |built= * 1333, 1300 (Himejama: trdnjava/grad) * 1581 (razširitev) * 1601–1609 (razširitev) * 1617–1618 (razširitev) <ref name="guidebook">{{cite web |url=http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |title=National Treasure Himeji Castle Guide book |year=2000 |publisher=Himeji Rojyo Lions Club |access-date=July 10, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710161456/http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |archive-date=July 10, 2011 |df=mdy-all }}</ref> |builder= * [[Akamacu Norimura]] (1333–1346) * [[Tojotomi Hidejoši]] (1581) * [[Ikeda Terumasa]] (1601–1609) * [[Honda Tadamasa]] (1617–1618) |materials= les, kamen, omet, ploščice |height= 46,4 m |used= 1333–1868 -1945 (vojaška baza) |demolished= * 1346 (porušeno zaradi obnove) * 1601–1609 (porušeno zaradi obnove) |condition= Nepoškodovano, restavratorska dela za ohranitev so bila nedavno zaključena |ownership= |controlledby= |garrison= * ~500 (rodbina Ikeda, vojaki) * ~4.000 (rodbina Honda, vojaki) * ~3.000 (rodbina Sakakibara, vojaki) * ~2.200 (rodbina Sakai, vojaki) |commanders= |occupants= |battles= |events= |embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | name =Himedži-džo |child = yes |ID = 661 |Year = 1993 |Criteria = Kulturno: i, iv |Area = 107 ha |Buffer_zone = 143 ha }} }} {{Infobox Chinese|pic=Himeji Castle (Chinese characters).svg|piccap=»Grad Himedži« v ''[[kandži]]''|picupright=0.55|kanji=姫路城|romaji=Himeji-jō}} '''Grad Himedži''' (姫路城, Himeji-jō) je [[japonski grad|japonski grajski]] kompleks na vrhu hriba v mestu [[Himedži]], v [[prefektura Hjogo|prefekturi Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]]. Grad velja za najlepši ohranjeni primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki obsega mrežo 83 sob z naprednimi obrambnimi sistemi iz fevdalnega obdobja.<ref name="unesco">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 |title=Himeji-jo |publisher=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=July 4, 2010}}</ref> Grad je pogosto znan kot '''''Hakuro-džō''''' ali '''''širasagi-džō''''' ('''grad bele čaplje''') zaradi svoje bleščeče bele zunanjosti in domnevne podobnosti s ptico, ki leti.<ref name="bornoff2000">{{cite book |first=Nicholas |last=Bornoff |year=2000 |title=The National Geographic Traveler: Japan |publisher=National Geographic Society |location=Washington |isbn=0-7894-5545-5 |pages=256–257}}</ref><ref name="dk2000">{{cite book |year=2000 |title=Eyewitness Travel Guides: Japan |publisher=Dorling Kindersley Publishing |location=New York |isbn=0-7894-5545-5 |pages=200–203}}</ref> Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura zgradil utrdbo na vrhu hriba Himejama. Utrdba je bila leta 1346 razstavljena in ponovno zgrajena kot grad Himejama, dve stoletji kasneje pa preoblikovana v grad Himedži. Grad Himedži je leta 1581 močno preoblikoval Tojotomi Hidejoši, ki je dodal trinadstropni grajski stolp. Leta 1600 je Tokugava Ieyasu podelil grad Ikedi Terumasiju za njegovo pomoč v bitki pri Sekigahari, Ikeda pa je grad od leta 1601 do 1609 v celoti obnovil in ga razširil v velik grajski kompleks.<ref name="sakurai">{{cite news |url=http://www.yomiuri.co.jp/dy/columns/0005/lens146.htm |title=A hilltop white heron 400 years old |newspaper=The Daily Yomiuri |access-date=July 5, 2010}}</ref> Kasneje je Honda Tadamasa med letoma 1617 in 1618 grajskemu kompleksu dodal več stavb. Skoraj 700 let je grad Himedži ostal nedotaknjen, celo med bombardiranjem Himedžija v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in naravnimi nesrečami, vključno z [[Veliki potres v Hanšinu|velikim potresom Hanšin]] leta 1995.<ref name="japantravelinfo">{{cite web |url=http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |title=Himeji Castle starts its renovation in April |publisher=Official Tourism Guide for Japan Travel |access-date=July 1, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324071746/http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |archive-date=March 24, 2011 |url-status=dead |df=mdy-all }}</ref><ref name="japanatlas">{{cite web |url=http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html |title=Himeji Castle |publisher=Japan Atlas |access-date=July 5, 2010}}</ref> Grad Himedži je največji in najbolj obiskan grad na Japonskem, leta 1993 pa je bil vpisan kot ena prvih Unescovih območij svetovne dediščine v državi. Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje in pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalno bogastvo.<ref name="himejicity01">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |script-title=ja:国宝一覧 |language=ja |publisher=Himeji, Hyōgo |access-date=July 5, 2010 |title=Archived copy |archive-url=https://web.archive.org/web/20100927071829/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |archive-date=September 27, 2010 |url-status=dead }}</ref> Poleg gradov [[grad Macumoto| Macumoto]] in [[grad Kumamoto|Kumamoto]] velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov.<ref name="kobayashi">{{cite web |url=http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |title=The Three Famous Castles of Japan |publisher=Kobayashi Travel Service |access-date=July 4, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322220951/http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |archive-date=March 22, 2010 |df=mdy-all }}</ref> Da bi ohranili grajsko poslopje, so ga več let obnavljali in 27. marca 2015 ponovno odprli za javnost.<ref name="city.himeji.lg.jp">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |title=Archived copy |access-date=2015-01-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150215031219/http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |archive-date=February 15, 2015 |df=mdy-all }}</ref> Dela so odstranila tudi desetletja umazanije ter obnovila nekdanjo sivo streho v prvotno briljantno belo barvo. == Zgodovina == Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura, vladar starodavne province Harima, zgradil utrdbo na hribu Himejama.<ref name=Hinago>{{Cite book |last=Hinago |first=Motoo |title=Japanese Castles |publisher=Kodansha International Ltd. and Shibundo |year=1986 |isbn=0-87011-766-1 |pages=121–125}}</ref> Leta 1346 je njegov sin Sadanori porušil to utrdbo in na njenem mestu zgradil grad Himejama. Leta 1545 je bil tu nastanjen klan Kuroda po ukazu klana Kodera, fevdalni vladar Kuroda Šigetaka pa je grad preuredil v grad Himedži in dokončal delo leta 1561.<ref name="castleexplorer">{{cite web |url=http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji |title=Japanese Castle Explorer – Himeji Castle |author=O'Grady, Daniel |publisher=Japanese Castle Explorer |access-date=July 11, 2010}}</ref> Leta 1580 je Kuroda Jošitaka grad podaril Tojotomiju Hidejošiju, leta 1581 pa je ta močno preoblikoval in zgradil trinadstropno stavbo s površino približno 55 m2. Po bitki pri Sekigahari leta 1600 je Tokugava Iejasu podelil grad Himedži svojemu zetu, Ikedi Terumasiju, kot nagrado za njegovo pomoč v bitki. Ikeda je porušil trinadstropno utrdbo, ki jo je ustvaril Hidejoši in popolnoma obnovil in razširil grad med letoma 1601 do 1609, dodal tri jarke in ga preoblikoval v grajski kompleks, kot ga vidimo danes. Stroški dela, vključenega v to širitev, naj bi skupaj znašali 2,5 milijona mož/delovnih dni. Ikeda je umrl leta 1613 in grad predal svojemu sinu, ki je umrl le tri leta pozneje. <ref name="ball2005">{{cite book |first=Ball |last=Jacqueline A. |title=Himeji Castle: Japan's Samurai Past |year=2005 |publisher=Bearport Publishing |location=New York |isbn=1-59716-001-6|pages=32}}</ref> Leta 1617 sta Honda Tadamasa in njegova družina podedovala grad, Honda pa je grajskemu kompleksu dodal več stavb, vključno s posebnim stolpom za snaho, princeso Sen (千姫, Senhime), imenovan ''kešō jagura'' (Stolp za oblačenje). ). V obdobju Meidži (1868–1912) je bilo uničenih veliko japonskih gradov. Grad Himedži je bil zapuščen leta 1871 in nekateri grajski hodniki in vrata so bili uničeni, da bi naredili prostor za vojašnice japonske vojske. Vladna politika je nameravala porušiti celoten grajski kompleks, vendar mu je prizaneslo prizadevanje Nakamura Šigeta, vojaškega polkovnika. Kamniti spomenik v čast Nakamuri je bil postavljen v grajskem kompleksu znotraj prvih vrat, vrat Hiši (菱の門, Hišinomon).<ref name=map>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/enjoy.html|title=世界遺産姫路城 城の楽しみ方|access-date=May 18, 2016}}</ref> Čeprav je bilo gradu Himedži prizaneseno, so japonski gradovi postali zastareli in njihovo ohranjanje je bilo drago. [[File:Château de Himeji01.jpg|thumb|200px |Slika pročelja grajskega kompleksa]] [[File:Old map of Himeji castle.jpg|thumb|200px |Upodobitev grajskega kompleksa iz leta 1761]] Ko je bil ''han'' fevdalni sistem leta 1871 odpravljen, je bil grad Himedži dan na dražbo. Grad je kupil prebivalec Himedžija za 23 japonskih jenov (približno 200.000 jenov ali 2258 ameriških dolarjev danes). Kupec je želel porušiti grajski kompleks in urediti zemljišče, vendar je bil strošek uničenja gradu ocenjen kot previsok in mu je bilo spet prizaneseno. Himedži je bil močno bombardiran leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne in čeprav je bila večina okolice požgana do tal, je grad preživel nedotaknjen. Ena zažigalna bomba je bila odvržena v zgornje nadstropje gradu, a ni eksplodirala.<ref name="bestwestern">{{cite web |url=http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |title=Restoring a Japanese Treasure |author=Lowe, Sam |date=May 11, 2010 |publisher=Best Western's Travel Blog |access-date=July 11, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100524144109/http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |archive-date=May 24, 2010 |url-status=dead }}</ref> Da bi ohranili grajski kompleks, so bila leta 1956 izvedena obsežna popravljalna dela, vloženo je bilo 250.000 delovnih dni in stalo 550 milijonov jenov. Januarja 1995 je mesto Himedži močno poškodoval veliki potres Hanshin, vendar je grad Himedži ponovno preživel praktično nepoškodovan in pokazal izjemno odpornost proti potresom. Celo steklenica sakeja, postavljena na oltar v zgornjem nadstropju utrdbe, je ostala na mestu. === Zgodovinsko priznanje === Grad Himedži je bil registriran 11. decembra 1993 kot eno prvih Unescovih območij svetovne dediščine na Japonskem. Pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalni zaklad: glavna trdnjava (大天守, ''daitenshu''),<ref>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|title=姫路城大天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624065926/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.himeji-kanko.jp/en/sightseeing/himeji_castle.html|title=National Treasure, World Heritage, Himeji Castle|access-date=May 18, 2016}}</ref> severozahodna majhna trdnjava (乾小天守, ''inui kotenshu''),<ref name=inui>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5277.html|title=姫路城乾小天守|access-date=May 18, 2016}}</ref> zahodna majhna trdnjava (西小天守, ''nishi kotenshu''),<ref name=nishi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|title=姫路城西小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624090357/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> vzhodna majhna trdnjava (東小天守, ''higashi kotenshu''),<ref name=higashi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|title=姫路城東小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624072124/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> in I, Ro, Ha, Ni-hodniki in kuhinja (イ, ロ, ハ, ニの渡櫓附台所1棟, i, ''ro, ha, ni no watariyagura tsuketari daidokoro 1 to'').<ref name=yagura>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|title=姫路城イ・ロ・ハ・ニの渡櫓附台所1棟|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508173802/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|archive-date=May 8, 2016|url-status=dead}}</ref> Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje. Poleg gradov Matsumoto in Kumamoto velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov. Je najbolj obiskan grad na Japonskem, ki ga je leta 2015 obiskalo več kot 2.860.000. Od aprila 2010 so na gradu Himedži potekala obnovitvena dela, da bi ohranili grajske zgradbe, in je bil za javnost ponovno odprt 27. marca 2015. == Opis == Grad Himedži je največji grad na Japonskem. Služi kot odličen primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki vsebuje veliko obrambnih in arhitekturnih značilnosti, povezanih z japonskimi gradovi. Ukrivljene stene gradu Himedži naj bi včasih spominjale na velikanske pahljače (扇子, ''sensu''), vendar sta glavna materiala, uporabljena v strukturah, kamen in les. Fevdalni družinski grbi (家紋, ''kamon'') so nameščeni po celotni arhitekturi stavbe in označujejo različne gospode, ki so naseljevali grad skozi njegovo zgodovino. Poseben slog gradu je ''hirayama'' (平山城 ravni vrh hriba). Dva gradova, ki sta bila zgrajena v istem času in imata veliko skupnih arhitekturnih značilnosti, sta grad Macujama (Iyo) in grad Cujama. Kompleks gradu Himedži je v središču mesta Himedži, prefektura Hjōgo, na vrhu hriba, imenovanega Himejama, ki je 45,6 m nad morsko gladino. Grajski kompleks obsega mrežo 83 stavb, kot so skladišča, vrata, hodniki in stolpiči (櫓, ''jagura''). Od teh 83 stavb jih je 74 označenih kot pomembna kulturna dobrina: 11 hodnikov, 16 stolpičev, 15 vrat in 32 zemeljskih zidov. Najvišje obzidje v grajskem kompleksu je visoko 26 m. Grajskemu kompleksu se pridružuje Kōko-en (好古園), [[japonski vrt]], ustvarjen leta 1992 v počastitev 100. obletnice mesta Himedži.<ref name="eokjp">{{cite web|url=http://www.eok.jp/travel/attraction/garden/kokoen |title=Kokoen Garden, Traditional Japanese Garden in Himeji City |publisher=EOK |access-date=July 4, 2010}}</ref> Od vzhoda proti zahodu je kompleks gradu Himedži dolg od 950 do 1600 m, od severa proti jugu pa od 900 do 1700 m. Grajski kompleks ima obseg 4200 m. Pokriva površino 233 hektarjev (2.330.000 m²), kar je približno 50-krat večje od bejzbolskega stadiona Tokio Dome ali 60-krat večje od stadiona Košien. Glavni stolp (大天守, ''[[Tenšu|daitenšu]]'') v središču kompleksa je visok 46,4 m in stoji 92 m nad morsko gladino. Skupaj s tremi manjšimi pomožni stolpi (小天守, ''kotenšu'') tvori skupino stolpov. Navzven se zdi, da ima utrdba pet nadstropij, ker se zdi, da sta drugo in tretje nadstropje od zgoraj eno samo nadstropje; dejansko pa ima šest nadstropij in klet. Klet glavnega gradu ima površino 385 m², njena notranjost pa vsebuje posebne prostore, ki jih ni v drugih gradovih, vključno s stranišči, odtočno ploščadjo in kuhinjskim hodnikom. Glavni stolp ima dva stebra, eden stoji na vzhodu in drugi na zahodu. Vzhodni steber, katerega osnovni premer je 97 cm, je bil prvotno ena jelka, vendar je bil od takrat zamenjan.<ref>{{cite book|year=2001|title=姫路市史第十四巻別編姫路城|publisher=City of Himeji|location=Himeji City|pages=494}}</ref> Osnova zahodnega stebra je velika 85 x 95 cm in je izdelana iz japonske paciprese (''Chamaecyparis obtusa''). Med obnovo Šova (1956–1964) so japonsko cipreso, dolgo 26,4 m, prinesli z gorovja Kiso in nadomestili stari steber. Drevo je bilo pri tem polomljeno, zato so drugo drevo podrli z gore Kasagata in obe drevesi združili v tretjem nadstropju. Prvo nadstropje glavne zgradbe ima površino 554 m² in se pogosto imenuje »soba s tisočerimi blazinami«, ker ima več kot 330 [[tatami]]jev. Stene prvega nadstropja imajo stojala za orožje (武具掛け, ''bugukake'') za držanje pušk na lunto in sulic, na neki točki pa je grad vseboval kar 280 pušk in 90 sulic.<ref>{{cite web|url=http://www.guillaumemorel.com/en-hoplology.htm |title=Hoplology |publisher=Guillaume Morel |access-date=July 11, 2010}}</ref> Drugo nadstropje ima površino približno 550 m². Tretje nadstropje ima površino 440 m² in četrto nadstropje ima površino 240 m². Tako tretje kot četrto nadstropje imata ploščadi pri severnem in južnem oknu, imenovani »ploščadi za metanje kamnov« (石打棚, ''išiućidana''), kjer so lahko branilci opazovali ali metali predmete na napadalce. Imajo tudi majhne zaprte prostore, imenovane »skrivališča bojevnikov« (武者隠し, ''mušakakuši''), kjer so se branilci lahko skrili in pobili napadalce, ki so jih presenetili, ko so vstopili v utrdbo. Zadnje nadstropje, šesto nadstropje, ima površino le 115 m². Okna v šestem nadstropju imajo zdaj železne rešetke, v fevdalnem obdobju pa je bil panoramski pogled skozi okna neoviran. <gallery> File:Himeji Castle, November 2016 -02.jpg|"Jarek treh dežel" v središču grajskega kompleksa File:Himeji-Castle-Painting-Early-Meiji-Period.png|Upodobitev zapletenega grajskega kompleksa File:Himeji Castle No09 055.jpg|Družinski grb Ikede Terumase File:Himeji Castle No09 116.jpg|Stojala za orožje v notranjosti stolpa </gallery> === Obramba === [[File:Himejijo sama.jpg|thumb |175px|left|Fotografija obrambnih odprtin v enem od grajskih zidov. Dve luknji sta v obliki pravokotnika, ena v obliki trikotnika in ena v obliki kroga.]] [[File:Himeji Castle No09 059.jpg|thumb|175px |Vogalne drče ali "kamnita okna"]] Grad Himedži vsebuje napredne obrambne sisteme iz fevdalnega obdobja. [[Strelnica|Strelnice]] (狭間, ''sama'') v obliki krogov, trikotnikov, kvadratov in pravokotnikov so po celotnem gradu, namenjene branilcem, oboroženim s ''tanegašimo'' (puška na lunto) in lokostrelcem, da streljajo na napadalce, ne da bi se izpostavili. V danes ohranjenih grajskih stavbah je približno 1000 odprtin. Na številnih točkah v grajskem obzidju so bili postavljeni tudi poševni žlebovi, imenovani »kamnita okna« (石落窓, ''iši-otoši-mado''), ki so omogočala polivanje kamnov ali vrelega olja na glave napadalcev, ki so šli spodaj, bel omet je bila uporabljen pri gradnji gradu zaradi odpornosti proti ognju.<ref name="turnbull2003">{{cite book |first=Stephen |last=Turnbull |title=Japanese Castles 1540–1640 |year=2003 |publisher=Osprey Publishing |location=Oxford |isbn=978-1-84176-429-0|pages=64}}</ref> Grajski kompleks je vključeval tri [[obrambni jarek|jarke]], od katerih je eden – zunanji – danes zasut. Ohranjeni so deli osrednjega jarka in vsi notranji jarki. Jarki imajo povprečno širino 20 m, največjo širino 34,5 m in globino približno 2,7 m. ''Jarek treh dežel'' (三国堀, ''sangoku-bori'') je 2500 m2 ribnik, ki obstaja znotraj gradu; eden od namenov tega jarka je bil shranjevanje vode za uporabo pri preprečevanju požarov. Grajski kompleks, (腰曲輪, ''košikuruva''), vsebuje številna skladišča, ki so bila uporabljena za shranjevanje riža, soli in vode v primeru obleganja. Stavba, znana kot »Solni stolp« (塩櫓, ''šiojagura'') je bila uporabljena posebej za shranjevanje soli in ocenjujejo, da je vsebovala kar 3000 vreč soli, ko je bil grajski kompleks v uporabi. Grajski kompleks je vseboval tudi 33 vodnjakov v notranjem jarku, od katerih jih je 13 ohranjenih; najgloblji od teh ima globino 30 m. [[File:Himeji castle-hishi-no-mon.jpg|thumb|''Diamantna vrata'', prva od 21 preostalih vrat]] Eden najpomembnejših obrambnih elementov gradu je zmeden labirint poti, ki vodijo do grajskega stolpa. Vrata, [[podgradje]] in zunanje stene kompleksa so organizirane tako, da zmedejo bližajočo se silo in povzročijo, da potuje v spiralnem vzorcu okoli kompleksa na poti do stolpa. Grajski kompleks je prvotno vseboval 84 vrat, od katerih jih je bilo 15 poimenovanih po japonskem zlogovnem zapisu ''[[iroha]]'' (I, Ro, Ha, Ni, Ho, He, To itd.). Trenutno je nedotaknjenih 21 vrat iz grajskega kompleksa, od katerih jih je 13 poimenovanih po japonskem zlogovnem zapisu. V mnogih primerih se grajske sprehajalne poti celo obrnejo same vase in močno ovirajo orientacijo. Na primer, ravna razdalja od ''vrat Hiši'' (菱の門, ''hišinomon'') do glavnega stolpa (大天守, ''daitenšu'') je le 130 m, sama pot pa je veliko daljša, 325 m. Prehodi so tudi strmi in ozki, kar dodatno ovira vstop. Ta sistem je omogočil, da so vsiljivce opazovali in streljali z utrdbe med njihovim dolgotrajnim približevanjem, vendar grad Himedži ni bil nikoli napaden na ta način, zato sistem ostaja nepreizkušen. Toda tudi danes, ko je pot jasno označena, ima marsikateri obiskovalec težave pri orientaciji po grajskem kompleksu. == Kulturni vpliv == Grad Himedži je pogosto znan kot ''Hakuro-džō'' ali ''Širasagi-džō'' ("grad bele čaplje") zaradi svoje bleščeče bele zunanjosti in domnevne podobnosti s ptico, ki leti. Grad je bil velikokrat predstavljen v tujih in japonskih filmih, vključno s filmom o [[James Bond |Jamesu Bondu]] ''You Only Live Twice'' (Samo dvakrat se živi, 1967) in ''[[Bojevnikova senca]]'' (1980) in ''[[Kaos (film)|Kaos]]'' (1985) [[Akira Kurosawa|Akire Kurosawe]]. V televizijski miniseriji ''Šogun'' (1980) je služil kot nadomestek za [[grad Osaka]] iz fevdalnega obdobja. V video igrah ''Civilization Revolution'' in ''Civilization V'' je grad Himedži na voljo za gradnjo svetovnega čuda. Najdemo ga tudi kot veliko stavbo v ''Forge of Empires''. === Zgodbe in legende === [[File:Himeji castle-Okikui.jpg|thumb |Okikujev vodnjak]] Grad Himedži je povezan s številnimi lokalnimi legendami. Dobro znani ''kaidan'' (ali japonska zgodba o duhovih) ''Bančō Sarajašiki'' (番町皿屋敷, "Dvorec Diš v Bančoju") je postavljen v Edo (Tokio), vendar različica z imenom ''Banšū Sarajašiki'' (播州皿屋敷, ''Dvorec Diš v provinci Harima'') je v gradu Himedži. Obstaja sporna trditev, da je grad dobroverna lokacija celotne legende in domnevni Okikujin vodnjak ostaja v gradu do danes. Po legendi je bil Okiku lažno obtožena izgube posode, ki je bila dragocen družinski zaklad, nato pa ubita in vržena v vodnjak. Njen duh je ponoči strašil v vodnjaku in malodušno prešteval jedi. Grad Himedži naj bi bil naseljen z ''jōkai Osakabehime'', ki živi v grajskem stolpu in se izogiba ljudem, ki jih sovraži.<ref name=":0">{{Cite book|last=Ishikawa|first=Ichirō|title=Edo bungaku zokushin jiten|last2=石川一郎|publisher=Tōkyōdō Shuppan|year=1989|isbn=4-490-10255-0|edition=Shohan|location=Tōkyō|pages=63|oclc=22591554}}</ref> V nekaterih legendah prevzame podobo stare ženske (ali ženske v svojih 30-ih) v obrednem, dvanajst plastnem kimonu.<ref name="meyer">{{Cite web|last=Meyer|first=Mathew|date=|title=Osakabe hime|url=http://yokai.com/osakabehime/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-02-12|website=Yokai.com|language=en-US}}</ref> Ona zna brati človeške misli in nadzorovati manjše živalim podobne yōkaije, ''kenzokushin''. Legenda o »starem vdovskem kamnu« (姥が石, ''Ubagaši'') je še ena folklorna zgodba, povezana z gradom. Po legendi je Tojotomiju Hidejošiju pri gradnji prvotnega trinadstropnega stolpa zmanjkalo kamenja in za njegove težave je slišala starka. Dala mu je svoj ročni mlinski kamen, čeprav ga je potrebovala za svojo trgovino. Rečeno je bilo, da so bili ljudje, ki so slišali zgodbo, navdihnjeni in so tudi ponudili kamne Hidejošiju, kar je pospešilo gradnjo gradu. Domnevni kamen je še danes viden prekrit z žično mrežo sredi enega od kamnitih zidov v grajskem kompleksu. Folklorna zgodba je povezana tudi s Sakurai Genbeijem, ki je bil mojster mizar Ikede Terumase pri gradnji trdnjave. Po legendi je bil Sakurai nezadovoljen s svojo konstrukcijo, saj je menil, da se stolp nagiba nekoliko proti jugovzhodu. Sčasoma je postal obupan in se povzpel na vrh trdnjave, kjer je z dletom v ustih skočil v smrt. == Obiskovalci == Do 14. aprila 2009 je skupno število obiskov od obnove iz obdobja Šova preseglo 40 milijonov. *2010 – 458.000 (začela so se obnovitvena dela) *2011 – 611.000 *2012 – 711.000 *2013 – 881.000 *2014 – 919.000 *2015 – 2.860.000 (marca zaključena obnovitvena dela) *2016 - 2.112.100 *2017 - 1.824.000 *2018 - 1.589.000 *2019 - 1.548.000 *2020 - 390.171 == Dodatne informacije == [[File:Keshoyagura Turret of Himeji Castle.jpg|thumb| ''Kešō jagura'' (oblačilni stolp), pripisan Senhime kot del njenih zasebnih prostorov]] === Sestrski gradovi === ==== Château de Chantilly ==== [[Château de Chantilly]] je sestrski grad gradu Himedži in pravijo, da je najlepši grad v Franciji. Stoji 40 kilometrov severno od Pariza. Grad je upodobitev veličastnega arhitekturnega sloga [[renesančna arhitektura|renesančnega]] obdobja. Partnerstvo med gradovoma Himedži in gradom Chantilly se je začelo leta 1989. ==== Grad Conwy ==== [[Grad Conwy]] je sestrski grad gradu Himedži. Partnerstvo med gradovoma Himedži in gradom Conwy se je začelo leta 2019. == Galerija == [[File:Himejijou castle grounds.jpg|thumb|upright 2.5|none |Panoramski pogled na grajsko zemljišče, mesto Himedži je v ozadju]] '''Pogledi od daleč'''<br /> <gallery perrow="5"> File:Himeji Mt Shosha01n4592.jpg| Pogled na grad in mesto z Engyō-ji File:Himeji Castle seen from west 02.jpg| Pogled na grajski kompleks z zahodne strani File:Himeji castle and bridge.jpg| Stolp in most, gledano z vhoda File:Himeji castle.JPG| Pogled na stolpe in bujno grajsko posestvo spodaj File:Himeji castle 0012.jpg|Stolpi kot se vidijo od spodaj </gallery> '''Pogledi od spodaj'''<br /> <gallery> File:HimejiCastleAccess.JPG| Ena od strmih, ozkih poti, ki nadzorujejo dostop do gradu File:Himeji castle from distance.JPG| Pogled na grad Himeji iz princeskinih prostorov File:Himeji Castle No09 093.jpg| Trdnjava, kot je videti iz notranjega kroga (本丸, ''honmaru'') File:Flickr - yeowatzup - Himeji Castle, Himeji, Hyogo, Japan.jpg| Ukrivljeni zatrepi (千鳥破風, ''čidori hafu'') File:Himeji Castle Japan.jpg File:Himeji Castle, November 2016 -03.jpg|Detajl stolpa File:Himeji castle various views - 2019 8 13.webm| Različni zunanji razgledi s turisti, 2019 File:Himeji-Castle-below-2017-Luka-Peternel.jpg| Pogled na grad Himedži od spodaj maja 2017 </gallery> '''Notranjost'''<br /> <gallery perrow="5"> File:Himeji Castle No09 019.jpg| Kamnito okno (石落窓, ''iši-otoši-mado'') File:Himeji Castle No09 018.jpg| Okno za lokostrelca ali branilca, ki uporablja puško na lunto File:Himeji Castle No09 044.jpg| Notranja soba s tatamijem File:Himeji Castle No09 033.jpg| Hodnik File:Himeji Castle No09 041.jpg| Grajska okna </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == • Benesch, Oleg. "Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan," Transactions of the Royal Historical Society, Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107-134. • Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 375. ISBN 9781108481946. • De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. • Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1-56836-512-1. • Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 123–125. ISBN 0-8048-1102-4. • Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. ISBN 0-87011-766-1. == Zunanje povezave == {{Commons|姫路城|Himeji Castle}} * {{Official website|www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/}} * [http://www.worldandi.com/newhome/public/2003/july/lfpub.asp Japan's Samurai Castles] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/himeji/himejicastle.php Asian Historical Architecture – Himeji Castle] * [http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji Japanese Castle Explorer – Himeji Castle] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 UNESCO World Heritage Centre – Himeji Castle] * [http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html Japan Atlas: Himeji Castle] ;Video * [https://www.youtube.com/watch?v=t2uFc-BeMBg The White Fortress: Himeji-jo] ([[UNESCO]] video at YouTube) * {{YouTube|Q-o4kUUZ-78|Himeji Castle timelapse}} * [https://web.archive.org/web/20111005203846/http://www.in.com/videos/watchvideo-discover-the-himeji-castle-in-japan-5757771.html Discover the Himeji Castle in Japan] * [https://www.youtube.com/watch?v=ddVbPRgO_50& Virtual tour of Himeji Castle examining its modern history on the Japan's Modern Castles YouTube channel] [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1346]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1581]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1609]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] 2qk104db6u71jjhh7k7578sw7luqgmn 5728651 5728613 2022-08-07T14:59:14Z Ljuba brank 92351 /* Zgodovina */ np wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name= Grad Himedži <br />{{lang|ja|姫路城}} |partof= |location= [[Himedži]], [[Prefektura Hjogo |Hyōgo]], Japonska |coordinates = {{coord|34|50|22|N|134|41|38|E|region:JP|display=inline,title}} | pushpin_map = Japonska |image= Himeji castle in may 2015.jpg |image_size = 300px |caption= Grad Himedži v maju 2015 po petletni obnovi strehe in obzidja [[File:Himeji Castle Aerial photograph 2010.jpg|300px]]<br/> Posnetek gradu Himedži iz zraka leta 2010. |type= [[japonski grad]] obdobje Azuči-Momojama<ref>{{cite web |url=http://sansenya.com/castle_area.html |title=Himeji Castle and its surroundings |publisher=Sansen-ya |access-date=July 6, 2010}}</ref> |built= * 1333, 1300 (Himejama: trdnjava/grad) * 1581 (razširitev) * 1601–1609 (razširitev) * 1617–1618 (razširitev) <ref name="guidebook">{{cite web |url=http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |title=National Treasure Himeji Castle Guide book |year=2000 |publisher=Himeji Rojyo Lions Club |access-date=July 10, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710161456/http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |archive-date=July 10, 2011 |df=mdy-all }}</ref> |builder= * [[Akamacu Norimura]] (1333–1346) * [[Tojotomi Hidejoši]] (1581) * [[Ikeda Terumasa]] (1601–1609) * [[Honda Tadamasa]] (1617–1618) |materials= les, kamen, omet, ploščice |height= 46,4 m |used= 1333–1868 -1945 (vojaška baza) |demolished= * 1346 (porušeno zaradi obnove) * 1601–1609 (porušeno zaradi obnove) |condition= Nepoškodovano, restavratorska dela za ohranitev so bila nedavno zaključena |ownership= |controlledby= |garrison= * ~500 (rodbina Ikeda, vojaki) * ~4.000 (rodbina Honda, vojaki) * ~3.000 (rodbina Sakakibara, vojaki) * ~2.200 (rodbina Sakai, vojaki) |commanders= |occupants= |battles= |events= |embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | name =Himedži-džo |child = yes |ID = 661 |Year = 1993 |Criteria = Kulturno: i, iv |Area = 107 ha |Buffer_zone = 143 ha }} }} {{Infobox Chinese|pic=Himeji Castle (Chinese characters).svg|piccap=»Grad Himedži« v ''[[kandži]]''|picupright=0.55|kanji=姫路城|romaji=Himeji-jō}} '''Grad Himedži''' (姫路城, Himeji-jō) je [[japonski grad|japonski grajski]] kompleks na vrhu hriba v mestu [[Himedži]], v [[prefektura Hjogo|prefekturi Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]]. Grad velja za najlepši ohranjeni primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki obsega mrežo 83 sob z naprednimi obrambnimi sistemi iz fevdalnega obdobja.<ref name="unesco">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 |title=Himeji-jo |publisher=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=July 4, 2010}}</ref> Grad je pogosto znan kot '''''Hakuro-džō''''' ali '''''širasagi-džō''''' ('''grad bele čaplje''') zaradi svoje bleščeče bele zunanjosti in domnevne podobnosti s ptico, ki leti.<ref name="bornoff2000">{{cite book |first=Nicholas |last=Bornoff |year=2000 |title=The National Geographic Traveler: Japan |publisher=National Geographic Society |location=Washington |isbn=0-7894-5545-5 |pages=256–257}}</ref><ref name="dk2000">{{cite book |year=2000 |title=Eyewitness Travel Guides: Japan |publisher=Dorling Kindersley Publishing |location=New York |isbn=0-7894-5545-5 |pages=200–203}}</ref> Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura zgradil utrdbo na vrhu hriba Himejama. Utrdba je bila leta 1346 razstavljena in ponovno zgrajena kot grad Himejama, dve stoletji kasneje pa preoblikovana v grad Himedži. Grad Himedži je leta 1581 močno preoblikoval Tojotomi Hidejoši, ki je dodal trinadstropni grajski stolp. Leta 1600 je Tokugava Ieyasu podelil grad Ikedi Terumasiju za njegovo pomoč v bitki pri Sekigahari, Ikeda pa je grad od leta 1601 do 1609 v celoti obnovil in ga razširil v velik grajski kompleks.<ref name="sakurai">{{cite news |url=http://www.yomiuri.co.jp/dy/columns/0005/lens146.htm |title=A hilltop white heron 400 years old |newspaper=The Daily Yomiuri |access-date=July 5, 2010}}</ref> Kasneje je Honda Tadamasa med letoma 1617 in 1618 grajskemu kompleksu dodal več stavb. Skoraj 700 let je grad Himedži ostal nedotaknjen, celo med bombardiranjem Himedžija v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in naravnimi nesrečami, vključno z [[Veliki potres v Hanšinu|velikim potresom Hanšin]] leta 1995.<ref name="japantravelinfo">{{cite web |url=http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |title=Himeji Castle starts its renovation in April |publisher=Official Tourism Guide for Japan Travel |access-date=July 1, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324071746/http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |archive-date=March 24, 2011 |url-status=dead |df=mdy-all }}</ref><ref name="japanatlas">{{cite web |url=http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html |title=Himeji Castle |publisher=Japan Atlas |access-date=July 5, 2010}}</ref> Grad Himedži je največji in najbolj obiskan grad na Japonskem, leta 1993 pa je bil vpisan kot ena prvih Unescovih območij svetovne dediščine v državi. Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje in pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalno bogastvo.<ref name="himejicity01">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |script-title=ja:国宝一覧 |language=ja |publisher=Himeji, Hyōgo |access-date=July 5, 2010 |title=Archived copy |archive-url=https://web.archive.org/web/20100927071829/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |archive-date=September 27, 2010 |url-status=dead }}</ref> Poleg gradov [[grad Macumoto| Macumoto]] in [[grad Kumamoto|Kumamoto]] velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov.<ref name="kobayashi">{{cite web |url=http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |title=The Three Famous Castles of Japan |publisher=Kobayashi Travel Service |access-date=July 4, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322220951/http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |archive-date=March 22, 2010 |df=mdy-all }}</ref> Da bi ohranili grajsko poslopje, so ga več let obnavljali in 27. marca 2015 ponovno odprli za javnost.<ref name="city.himeji.lg.jp">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |title=Archived copy |access-date=2015-01-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150215031219/http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |archive-date=February 15, 2015 |df=mdy-all }}</ref> Dela so odstranila tudi desetletja umazanije ter obnovila nekdanjo sivo streho v prvotno briljantno belo barvo. == Zgodovina == Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura, vladar starodavne province Harima, zgradil utrdbo na hribu Himejama.<ref name=Hinago>{{Cite book |last=Hinago |first=Motoo |title=Japanese Castles |publisher=Kodansha International Ltd. and Shibundo |year=1986 |isbn=0-87011-766-1 |pages=121–125}}</ref> Leta 1346 je njegov sin Sadanori porušil to utrdbo in na njenem mestu zgradil grad Himejama. Leta 1545 je bil tu nastanjen klan Kuroda po ukazu klana Kodera, fevdalni vladar Kuroda Šigetaka pa je grad preuredil v grad Himedži in dokončal delo leta 1561.<ref name="castleexplorer">{{cite web |url=http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji |title=Japanese Castle Explorer – Himeji Castle |author=O'Grady, Daniel |publisher=Japanese Castle Explorer |access-date=July 11, 2010}}</ref> Leta 1580 je Kuroda Jošitaka grad podaril Tojotomiju Hidejošiju, leta 1581 pa je ta močno preoblikoval in zgradil trinadstropno stavbo s površino približno 55 m2. Po bitki pri Sekigahari leta 1600 je [[Tokugava Iejasu]] podelil grad Himedži svojemu zetu, Ikedi Terumasiju, kot nagrado za njegovo pomoč v bitki. Ikeda je porušil trinadstropno utrdbo, ki jo je ustvaril Hidejoši in popolnoma obnovil in razširil grad med letoma 1601 do 1609, dodal tri jarke in ga preoblikoval v grajski kompleks, kot ga vidimo danes. Stroški dela, vključenega v to širitev, naj bi skupaj znašali 2,5 milijona mož/delovnih dni. Ikeda je umrl leta 1613 in grad predal svojemu sinu, ki je umrl le tri leta pozneje. <ref name="ball2005">{{cite book |first=Ball |last=Jacqueline A. |title=Himeji Castle: Japan's Samurai Past |year=2005 |publisher=Bearport Publishing |location=New York |isbn=1-59716-001-6|pages=32}}</ref> Leta 1617 sta Honda Tadamasa in njegova družina podedovala grad, Honda pa je grajskemu kompleksu dodal več stavb, vključno s posebnim stolpom za snaho, princeso Sen (千姫, Senhime), imenovan ''kešō jagura'' (Stolp za oblačenje). ). V obdobju Meidži (1868–1912) je bilo uničenih veliko japonskih gradov. Grad Himedži je bil zapuščen leta 1871 in nekateri grajski hodniki in vrata so bili uničeni, da bi naredili prostor za vojašnice japonske vojske. Vladna politika je nameravala porušiti celoten grajski kompleks, vendar mu je prizaneslo prizadevanje Nakamura Šigeta, vojaškega polkovnika. Kamniti spomenik v čast Nakamuri je bil postavljen v grajskem kompleksu znotraj prvih vrat, vrat Hiši (菱の門, Hišinomon).<ref name=map>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/enjoy.html|title=世界遺産姫路城 城の楽しみ方|access-date=May 18, 2016}}</ref> Čeprav je bilo gradu Himedži prizaneseno, so japonski gradovi postali zastareli in njihovo ohranjanje je bilo drago. [[File:Château de Himeji01.jpg|thumb|200px |Slika pročelja grajskega kompleksa]] [[File:Old map of Himeji castle.jpg|thumb|200px |Upodobitev grajskega kompleksa iz leta 1761]] Ko je bil ''han'' fevdalni sistem leta 1871 odpravljen, je bil grad Himedži dan na dražbo. Grad je kupil prebivalec Himedžija za 23 japonskih jenov (približno 200.000 jenov ali 2258 ameriških dolarjev danes). Kupec je želel porušiti grajski kompleks in urediti zemljišče, vendar je bil strošek uničenja gradu ocenjen kot previsok in mu je bilo spet prizaneseno. Himedži je bil močno bombardiran leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne in čeprav je bila večina okolice požgana do tal, je grad preživel nedotaknjen. Ena zažigalna bomba je bila odvržena v zgornje nadstropje gradu, a ni eksplodirala.<ref name="bestwestern">{{cite web |url=http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |title=Restoring a Japanese Treasure |author=Lowe, Sam |date=May 11, 2010 |publisher=Best Western's Travel Blog |access-date=July 11, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100524144109/http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |archive-date=May 24, 2010 |url-status=dead }}</ref> Da bi ohranili grajski kompleks, so bila leta 1956 izvedena obsežna popravljalna dela, vloženo je bilo 250.000 delovnih dni in stalo 550 milijonov jenov. Januarja 1995 je mesto Himedži močno poškodoval veliki potres Hanshin, vendar je grad Himedži ponovno preživel praktično nepoškodovan in pokazal izjemno odpornost proti potresom. Celo steklenica sakeja, postavljena na oltar v zgornjem nadstropju utrdbe, je ostala na mestu. === Zgodovinsko priznanje === Grad Himedži je bil registriran 11. decembra 1993 kot eno prvih Unescovih območij svetovne dediščine na Japonskem. Pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalni zaklad: glavna trdnjava (大天守, ''daitenshu''),<ref>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|title=姫路城大天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624065926/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.himeji-kanko.jp/en/sightseeing/himeji_castle.html|title=National Treasure, World Heritage, Himeji Castle|access-date=May 18, 2016}}</ref> severozahodna majhna trdnjava (乾小天守, ''inui kotenshu''),<ref name=inui>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5277.html|title=姫路城乾小天守|access-date=May 18, 2016}}</ref> zahodna majhna trdnjava (西小天守, ''nishi kotenshu''),<ref name=nishi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|title=姫路城西小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624090357/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> vzhodna majhna trdnjava (東小天守, ''higashi kotenshu''),<ref name=higashi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|title=姫路城東小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624072124/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> in I, Ro, Ha, Ni-hodniki in kuhinja (イ, ロ, ハ, ニの渡櫓附台所1棟, i, ''ro, ha, ni no watariyagura tsuketari daidokoro 1 to'').<ref name=yagura>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|title=姫路城イ・ロ・ハ・ニの渡櫓附台所1棟|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508173802/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|archive-date=May 8, 2016|url-status=dead}}</ref> Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje. Poleg gradov Matsumoto in Kumamoto velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov. Je najbolj obiskan grad na Japonskem, ki ga je leta 2015 obiskalo več kot 2.860.000. Od aprila 2010 so na gradu Himedži potekala obnovitvena dela, da bi ohranili grajske zgradbe, in je bil za javnost ponovno odprt 27. marca 2015. == Opis == Grad Himedži je največji grad na Japonskem. Služi kot odličen primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki vsebuje veliko obrambnih in arhitekturnih značilnosti, povezanih z japonskimi gradovi. Ukrivljene stene gradu Himedži naj bi včasih spominjale na velikanske pahljače (扇子, ''sensu''), vendar sta glavna materiala, uporabljena v strukturah, kamen in les. Fevdalni družinski grbi (家紋, ''kamon'') so nameščeni po celotni arhitekturi stavbe in označujejo različne gospode, ki so naseljevali grad skozi njegovo zgodovino. Poseben slog gradu je ''hirayama'' (平山城 ravni vrh hriba). Dva gradova, ki sta bila zgrajena v istem času in imata veliko skupnih arhitekturnih značilnosti, sta grad Macujama (Iyo) in grad Cujama. Kompleks gradu Himedži je v središču mesta Himedži, prefektura Hjōgo, na vrhu hriba, imenovanega Himejama, ki je 45,6 m nad morsko gladino. Grajski kompleks obsega mrežo 83 stavb, kot so skladišča, vrata, hodniki in stolpiči (櫓, ''jagura''). Od teh 83 stavb jih je 74 označenih kot pomembna kulturna dobrina: 11 hodnikov, 16 stolpičev, 15 vrat in 32 zemeljskih zidov. Najvišje obzidje v grajskem kompleksu je visoko 26 m. Grajskemu kompleksu se pridružuje Kōko-en (好古園), [[japonski vrt]], ustvarjen leta 1992 v počastitev 100. obletnice mesta Himedži.<ref name="eokjp">{{cite web|url=http://www.eok.jp/travel/attraction/garden/kokoen |title=Kokoen Garden, Traditional Japanese Garden in Himeji City |publisher=EOK |access-date=July 4, 2010}}</ref> Od vzhoda proti zahodu je kompleks gradu Himedži dolg od 950 do 1600 m, od severa proti jugu pa od 900 do 1700 m. Grajski kompleks ima obseg 4200 m. Pokriva površino 233 hektarjev (2.330.000 m²), kar je približno 50-krat večje od bejzbolskega stadiona Tokio Dome ali 60-krat večje od stadiona Košien. Glavni stolp (大天守, ''[[Tenšu|daitenšu]]'') v središču kompleksa je visok 46,4 m in stoji 92 m nad morsko gladino. Skupaj s tremi manjšimi pomožni stolpi (小天守, ''kotenšu'') tvori skupino stolpov. Navzven se zdi, da ima utrdba pet nadstropij, ker se zdi, da sta drugo in tretje nadstropje od zgoraj eno samo nadstropje; dejansko pa ima šest nadstropij in klet. Klet glavnega gradu ima površino 385 m², njena notranjost pa vsebuje posebne prostore, ki jih ni v drugih gradovih, vključno s stranišči, odtočno ploščadjo in kuhinjskim hodnikom. Glavni stolp ima dva stebra, eden stoji na vzhodu in drugi na zahodu. Vzhodni steber, katerega osnovni premer je 97 cm, je bil prvotno ena jelka, vendar je bil od takrat zamenjan.<ref>{{cite book|year=2001|title=姫路市史第十四巻別編姫路城|publisher=City of Himeji|location=Himeji City|pages=494}}</ref> Osnova zahodnega stebra je velika 85 x 95 cm in je izdelana iz japonske paciprese (''Chamaecyparis obtusa''). Med obnovo Šova (1956–1964) so japonsko cipreso, dolgo 26,4 m, prinesli z gorovja Kiso in nadomestili stari steber. Drevo je bilo pri tem polomljeno, zato so drugo drevo podrli z gore Kasagata in obe drevesi združili v tretjem nadstropju. Prvo nadstropje glavne zgradbe ima površino 554 m² in se pogosto imenuje »soba s tisočerimi blazinami«, ker ima več kot 330 [[tatami]]jev. Stene prvega nadstropja imajo stojala za orožje (武具掛け, ''bugukake'') za držanje pušk na lunto in sulic, na neki točki pa je grad vseboval kar 280 pušk in 90 sulic.<ref>{{cite web|url=http://www.guillaumemorel.com/en-hoplology.htm |title=Hoplology |publisher=Guillaume Morel |access-date=July 11, 2010}}</ref> Drugo nadstropje ima površino približno 550 m². Tretje nadstropje ima površino 440 m² in četrto nadstropje ima površino 240 m². Tako tretje kot četrto nadstropje imata ploščadi pri severnem in južnem oknu, imenovani »ploščadi za metanje kamnov« (石打棚, ''išiućidana''), kjer so lahko branilci opazovali ali metali predmete na napadalce. Imajo tudi majhne zaprte prostore, imenovane »skrivališča bojevnikov« (武者隠し, ''mušakakuši''), kjer so se branilci lahko skrili in pobili napadalce, ki so jih presenetili, ko so vstopili v utrdbo. Zadnje nadstropje, šesto nadstropje, ima površino le 115 m². Okna v šestem nadstropju imajo zdaj železne rešetke, v fevdalnem obdobju pa je bil panoramski pogled skozi okna neoviran. <gallery> File:Himeji Castle, November 2016 -02.jpg|"Jarek treh dežel" v središču grajskega kompleksa File:Himeji-Castle-Painting-Early-Meiji-Period.png|Upodobitev zapletenega grajskega kompleksa File:Himeji Castle No09 055.jpg|Družinski grb Ikede Terumase File:Himeji Castle No09 116.jpg|Stojala za orožje v notranjosti stolpa </gallery> === Obramba === [[File:Himejijo sama.jpg|thumb |175px|left|Fotografija obrambnih odprtin v enem od grajskih zidov. Dve luknji sta v obliki pravokotnika, ena v obliki trikotnika in ena v obliki kroga.]] [[File:Himeji Castle No09 059.jpg|thumb|175px |Vogalne drče ali "kamnita okna"]] Grad Himedži vsebuje napredne obrambne sisteme iz fevdalnega obdobja. [[Strelnica|Strelnice]] (狭間, ''sama'') v obliki krogov, trikotnikov, kvadratov in pravokotnikov so po celotnem gradu, namenjene branilcem, oboroženim s ''tanegašimo'' (puška na lunto) in lokostrelcem, da streljajo na napadalce, ne da bi se izpostavili. V danes ohranjenih grajskih stavbah je približno 1000 odprtin. Na številnih točkah v grajskem obzidju so bili postavljeni tudi poševni žlebovi, imenovani »kamnita okna« (石落窓, ''iši-otoši-mado''), ki so omogočala polivanje kamnov ali vrelega olja na glave napadalcev, ki so šli spodaj, bel omet je bila uporabljen pri gradnji gradu zaradi odpornosti proti ognju.<ref name="turnbull2003">{{cite book |first=Stephen |last=Turnbull |title=Japanese Castles 1540–1640 |year=2003 |publisher=Osprey Publishing |location=Oxford |isbn=978-1-84176-429-0|pages=64}}</ref> Grajski kompleks je vključeval tri [[obrambni jarek|jarke]], od katerih je eden – zunanji – danes zasut. Ohranjeni so deli osrednjega jarka in vsi notranji jarki. Jarki imajo povprečno širino 20 m, največjo širino 34,5 m in globino približno 2,7 m. ''Jarek treh dežel'' (三国堀, ''sangoku-bori'') je 2500 m2 ribnik, ki obstaja znotraj gradu; eden od namenov tega jarka je bil shranjevanje vode za uporabo pri preprečevanju požarov. Grajski kompleks, (腰曲輪, ''košikuruva''), vsebuje številna skladišča, ki so bila uporabljena za shranjevanje riža, soli in vode v primeru obleganja. Stavba, znana kot »Solni stolp« (塩櫓, ''šiojagura'') je bila uporabljena posebej za shranjevanje soli in ocenjujejo, da je vsebovala kar 3000 vreč soli, ko je bil grajski kompleks v uporabi. Grajski kompleks je vseboval tudi 33 vodnjakov v notranjem jarku, od katerih jih je 13 ohranjenih; najgloblji od teh ima globino 30 m. [[File:Himeji castle-hishi-no-mon.jpg|thumb|''Diamantna vrata'', prva od 21 preostalih vrat]] Eden najpomembnejših obrambnih elementov gradu je zmeden labirint poti, ki vodijo do grajskega stolpa. Vrata, [[podgradje]] in zunanje stene kompleksa so organizirane tako, da zmedejo bližajočo se silo in povzročijo, da potuje v spiralnem vzorcu okoli kompleksa na poti do stolpa. Grajski kompleks je prvotno vseboval 84 vrat, od katerih jih je bilo 15 poimenovanih po japonskem zlogovnem zapisu ''[[iroha]]'' (I, Ro, Ha, Ni, Ho, He, To itd.). Trenutno je nedotaknjenih 21 vrat iz grajskega kompleksa, od katerih jih je 13 poimenovanih po japonskem zlogovnem zapisu. V mnogih primerih se grajske sprehajalne poti celo obrnejo same vase in močno ovirajo orientacijo. Na primer, ravna razdalja od ''vrat Hiši'' (菱の門, ''hišinomon'') do glavnega stolpa (大天守, ''daitenšu'') je le 130 m, sama pot pa je veliko daljša, 325 m. Prehodi so tudi strmi in ozki, kar dodatno ovira vstop. Ta sistem je omogočil, da so vsiljivce opazovali in streljali z utrdbe med njihovim dolgotrajnim približevanjem, vendar grad Himedži ni bil nikoli napaden na ta način, zato sistem ostaja nepreizkušen. Toda tudi danes, ko je pot jasno označena, ima marsikateri obiskovalec težave pri orientaciji po grajskem kompleksu. == Kulturni vpliv == Grad Himedži je pogosto znan kot ''Hakuro-džō'' ali ''Širasagi-džō'' ("grad bele čaplje") zaradi svoje bleščeče bele zunanjosti in domnevne podobnosti s ptico, ki leti. Grad je bil velikokrat predstavljen v tujih in japonskih filmih, vključno s filmom o [[James Bond |Jamesu Bondu]] ''You Only Live Twice'' (Samo dvakrat se živi, 1967) in ''[[Bojevnikova senca]]'' (1980) in ''[[Kaos (film)|Kaos]]'' (1985) [[Akira Kurosawa|Akire Kurosawe]]. V televizijski miniseriji ''Šogun'' (1980) je služil kot nadomestek za [[grad Osaka]] iz fevdalnega obdobja. V video igrah ''Civilization Revolution'' in ''Civilization V'' je grad Himedži na voljo za gradnjo svetovnega čuda. Najdemo ga tudi kot veliko stavbo v ''Forge of Empires''. === Zgodbe in legende === [[File:Himeji castle-Okikui.jpg|thumb |Okikujev vodnjak]] Grad Himedži je povezan s številnimi lokalnimi legendami. Dobro znani ''kaidan'' (ali japonska zgodba o duhovih) ''Bančō Sarajašiki'' (番町皿屋敷, "Dvorec Diš v Bančoju") je postavljen v Edo (Tokio), vendar različica z imenom ''Banšū Sarajašiki'' (播州皿屋敷, ''Dvorec Diš v provinci Harima'') je v gradu Himedži. Obstaja sporna trditev, da je grad dobroverna lokacija celotne legende in domnevni Okikujin vodnjak ostaja v gradu do danes. Po legendi je bil Okiku lažno obtožena izgube posode, ki je bila dragocen družinski zaklad, nato pa ubita in vržena v vodnjak. Njen duh je ponoči strašil v vodnjaku in malodušno prešteval jedi. Grad Himedži naj bi bil naseljen z ''jōkai Osakabehime'', ki živi v grajskem stolpu in se izogiba ljudem, ki jih sovraži.<ref name=":0">{{Cite book|last=Ishikawa|first=Ichirō|title=Edo bungaku zokushin jiten|last2=石川一郎|publisher=Tōkyōdō Shuppan|year=1989|isbn=4-490-10255-0|edition=Shohan|location=Tōkyō|pages=63|oclc=22591554}}</ref> V nekaterih legendah prevzame podobo stare ženske (ali ženske v svojih 30-ih) v obrednem, dvanajst plastnem kimonu.<ref name="meyer">{{Cite web|last=Meyer|first=Mathew|date=|title=Osakabe hime|url=http://yokai.com/osakabehime/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-02-12|website=Yokai.com|language=en-US}}</ref> Ona zna brati človeške misli in nadzorovati manjše živalim podobne yōkaije, ''kenzokushin''. Legenda o »starem vdovskem kamnu« (姥が石, ''Ubagaši'') je še ena folklorna zgodba, povezana z gradom. Po legendi je Tojotomiju Hidejošiju pri gradnji prvotnega trinadstropnega stolpa zmanjkalo kamenja in za njegove težave je slišala starka. Dala mu je svoj ročni mlinski kamen, čeprav ga je potrebovala za svojo trgovino. Rečeno je bilo, da so bili ljudje, ki so slišali zgodbo, navdihnjeni in so tudi ponudili kamne Hidejošiju, kar je pospešilo gradnjo gradu. Domnevni kamen je še danes viden prekrit z žično mrežo sredi enega od kamnitih zidov v grajskem kompleksu. Folklorna zgodba je povezana tudi s Sakurai Genbeijem, ki je bil mojster mizar Ikede Terumase pri gradnji trdnjave. Po legendi je bil Sakurai nezadovoljen s svojo konstrukcijo, saj je menil, da se stolp nagiba nekoliko proti jugovzhodu. Sčasoma je postal obupan in se povzpel na vrh trdnjave, kjer je z dletom v ustih skočil v smrt. == Obiskovalci == Do 14. aprila 2009 je skupno število obiskov od obnove iz obdobja Šova preseglo 40 milijonov. *2010 – 458.000 (začela so se obnovitvena dela) *2011 – 611.000 *2012 – 711.000 *2013 – 881.000 *2014 – 919.000 *2015 – 2.860.000 (marca zaključena obnovitvena dela) *2016 - 2.112.100 *2017 - 1.824.000 *2018 - 1.589.000 *2019 - 1.548.000 *2020 - 390.171 == Dodatne informacije == [[File:Keshoyagura Turret of Himeji Castle.jpg|thumb| ''Kešō jagura'' (oblačilni stolp), pripisan Senhime kot del njenih zasebnih prostorov]] === Sestrski gradovi === ==== Château de Chantilly ==== [[Château de Chantilly]] je sestrski grad gradu Himedži in pravijo, da je najlepši grad v Franciji. Stoji 40 kilometrov severno od Pariza. Grad je upodobitev veličastnega arhitekturnega sloga [[renesančna arhitektura|renesančnega]] obdobja. Partnerstvo med gradovoma Himedži in gradom Chantilly se je začelo leta 1989. ==== Grad Conwy ==== [[Grad Conwy]] je sestrski grad gradu Himedži. Partnerstvo med gradovoma Himedži in gradom Conwy se je začelo leta 2019. == Galerija == [[File:Himejijou castle grounds.jpg|thumb|upright 2.5|none |Panoramski pogled na grajsko zemljišče, mesto Himedži je v ozadju]] '''Pogledi od daleč'''<br /> <gallery perrow="5"> File:Himeji Mt Shosha01n4592.jpg| Pogled na grad in mesto z Engyō-ji File:Himeji Castle seen from west 02.jpg| Pogled na grajski kompleks z zahodne strani File:Himeji castle and bridge.jpg| Stolp in most, gledano z vhoda File:Himeji castle.JPG| Pogled na stolpe in bujno grajsko posestvo spodaj File:Himeji castle 0012.jpg|Stolpi kot se vidijo od spodaj </gallery> '''Pogledi od spodaj'''<br /> <gallery> File:HimejiCastleAccess.JPG| Ena od strmih, ozkih poti, ki nadzorujejo dostop do gradu File:Himeji castle from distance.JPG| Pogled na grad Himeji iz princeskinih prostorov File:Himeji Castle No09 093.jpg| Trdnjava, kot je videti iz notranjega kroga (本丸, ''honmaru'') File:Flickr - yeowatzup - Himeji Castle, Himeji, Hyogo, Japan.jpg| Ukrivljeni zatrepi (千鳥破風, ''čidori hafu'') File:Himeji Castle Japan.jpg File:Himeji Castle, November 2016 -03.jpg|Detajl stolpa File:Himeji castle various views - 2019 8 13.webm| Različni zunanji razgledi s turisti, 2019 File:Himeji-Castle-below-2017-Luka-Peternel.jpg| Pogled na grad Himedži od spodaj maja 2017 </gallery> '''Notranjost'''<br /> <gallery perrow="5"> File:Himeji Castle No09 019.jpg| Kamnito okno (石落窓, ''iši-otoši-mado'') File:Himeji Castle No09 018.jpg| Okno za lokostrelca ali branilca, ki uporablja puško na lunto File:Himeji Castle No09 044.jpg| Notranja soba s tatamijem File:Himeji Castle No09 033.jpg| Hodnik File:Himeji Castle No09 041.jpg| Grajska okna </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == • Benesch, Oleg. "Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan," Transactions of the Royal Historical Society, Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107-134. • Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 375. ISBN 9781108481946. • De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. • Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1-56836-512-1. • Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 123–125. ISBN 0-8048-1102-4. • Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. ISBN 0-87011-766-1. == Zunanje povezave == {{Commons|姫路城|Himeji Castle}} * {{Official website|www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/}} * [http://www.worldandi.com/newhome/public/2003/july/lfpub.asp Japan's Samurai Castles] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/himeji/himejicastle.php Asian Historical Architecture – Himeji Castle] * [http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji Japanese Castle Explorer – Himeji Castle] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 UNESCO World Heritage Centre – Himeji Castle] * [http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html Japan Atlas: Himeji Castle] ;Video * [https://www.youtube.com/watch?v=t2uFc-BeMBg The White Fortress: Himeji-jo] ([[UNESCO]] video at YouTube) * {{YouTube|Q-o4kUUZ-78|Himeji Castle timelapse}} * [https://web.archive.org/web/20111005203846/http://www.in.com/videos/watchvideo-discover-the-himeji-castle-in-japan-5757771.html Discover the Himeji Castle in Japan] * [https://www.youtube.com/watch?v=ddVbPRgO_50& Virtual tour of Himeji Castle examining its modern history on the Japan's Modern Castles YouTube channel] [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1346]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1581]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1609]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] 558ic01lj7nczmn9utux1vox350wgdt 0 522054 5728586 2022-08-07T12:55:04Z Zm05gamer 180058 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[Slika:Karl Marx by Mayall c1870.jpg|sličica|Karl Marx je v svojem delu Prispevek k kritiki Heglove filozofske pravice leta 1843 bolj podrobno ukvarjal z religijo in jo opisal kot "opij ljudstva".]] '''Opij ljudstva''' (ali '''opij množic''') je izrek, uporabljen v zvezi z [[Religija|religijo]], ki izhaja iz pogosto parafrazirane izjave nemškega sociologa, filozofa in ekonomskega teoretika [[Karl Marx|Karla Marxa]]: "Religija je opij ljudstva." V kontekstu je izjava del Marxovega strukturno-funkcionalističnega argumenta, da so religijo zgradili ljudje, da bi pomirili negotovost glede njihove vloge v [[Vesolje|vesolju]] in [[Družba|družbi]].<ref>“[https://socialsci.libretexts.org/@go/page/8396. Marx and the ‘Opiate of the Masses’].” ''LibreTexts''. 2021 February 20. Retrieved 2021 May 17.</ref><ref name=":1">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=1pGbdI4L0qsC&q=opiate&pg=PA160|title=The Encyclopedia of World Religions|last1=Ellwood|first1=Robert S.|last2=Alles|first2=Gregory D.|date=2007-01-01|publisher=Infobase Publishing|isbn=9781438110387|pages=160–161|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news|url=https://www.1843magazine.com/intelligence/the_big_question/what_is_the_opium_of_the_people_|title=What is the opium of the people?|date=2015-01-05|newspaper=[[1843 (magazine)|1843]]|access-date=2016-12-17}}</ref><ref name=":2">Rogers, M., and M. E. Konieczny. 2018. "[https://www.nature.com/articles/s41599-018-0135-3 Does religion always help the poor? Variations in religion and social class in the west and societies in the global south]." ''Palgrave Communications'' 4(73). {{Doi|10.1057/s41599-018-0135-3}}.</ref>    Ta izjava se v nemščini glasi, "Die Religion... ist das Opium des Volkes" in je prevedeno kot "religija ... je opij za množice." Celoten Marxov preveden stavek se glasi: "Religija je vzdih zatiranega bitja, srce brezsrčnega sveta in duša brezdušnih razmer. Je opij ljudi."<ref name=":3">Marx, Karl. [1843] 1970. "[https://www.marxists.org/archive/marx/works/1843/critique-hpr/intro.htm Introduction]." ''A Contribution to the Critique of Hegel’s Philosophy of Right'', translated by A. Jolin and J. O’Malley, edited by J. O’Malley. Cambridge University Press. – via ''[[Marxists.org]]''.</ref> Citat izvira iz uvoda Marxovega dela [[Prispevek h kritiki Heglove filozofske pravice]], ki ga je začel pisati leta 1843, a je bil izdan šele po njegovi smrti. Uvod v to delo je bil ločeno objavljen leta 1844 v Marxovi lastni reviji Deutsch–Französische Jahrbücher, v sodelovanju z [[Arnold Ruge|Arnoldom Rugejem]]. Pogosto le delno citirana, je bila razlaga metafore v njenem kontekstu deležna veliko manj pozornosti.<ref>{{cite journal|last1=McKinnon|first1=Andrew M.|year=2005|title=Reading 'Opium of the People': Expression, Protest and the Dialectics of Religion|journal=Critical Sociology|volume=31|issue=1–2|pages=15–38|doi=10.1163/1569163053084360|hdl-access=free|hdl=2164/3074|s2cid=143119316}}</ref> == Glej tudi == * [[Marksizem]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Karl Marx]] [[Kategorija:Marksizem]] [[Kategorija:Citati filozofije]] 0pn8dia696vcc3qau5qnvlae0wj6f6x 0 522055 5728603 2022-08-07T13:09:27Z Zm05gamer 180058 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[Slika:HODŽA druhá míza.jpg|sličica|257x257_pik|[[Enver Hoxha]], po katerem je režim poimenovan.]] '''Hoxhaizem''' je politična ideologija in različica antirevizionističnega [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]], ki se je razvila leta 1978 zaradi razkola v protirevizionističnem gibanju, ki se je pojavilo po ideološkem sporu med [[Komunistična partija Kitajske|kitajsko komunistično partijo]] in [[Komunistična partija Slovenije|albansko komunistično partijo]].<ref>{{cite book|publisher=Filiquarian Publishing, LLC.|title=Communism for Know-It-Alls|page=23|year=2008}}</ref> Ideologija je poimenovana po [[Enver Hoxha|Enverju Hoxhi]], dolgoletnemu diktatorju komunistične [[Albanija|Albanije]]. Hohxaizem je zaznamoval strogo zagovarjanje zapuščine [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in njegovega režima, organizacije [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] v času [[Stalinizem|stalinizma]],<ref>{{cite book|author-last=Pridham|author-first=Geoffrey|publisher=Bloomsbury Publishing|title=The Dynamics of Democratization: A Comparative Approach|page=70|year=2000|isbn=9780826450388}}</ref> in ostro kritiko tako rekoč vseh drugih komunističnih skupin kot revizionističnih, kot je evrokomunizem, definira kot protikomunistična gibanja.<ref>{{cite journal|author-link=Enver Hoxha|date=August 1979|title=The Marxist-Leninist Movement and the World Crisis of Capitalism|url=https://www.marxists.org/reference/archive/hoxha/works/marxist-leninist.htm|journal=Institute of Marxist-Leninist Studies at the Central Committee of the Party of Labour of Albania|author-last=Hoxha|author-first=Enver}}</ref> Hoxhaizem je uveljavljal pravico narodov, da sledijo [[Socializem|socializmu]] po različnih poteh, ki jih narekujejo razmere v teh državah, čeprav je Hoxha osebno zagovarjal stališče, da je bil [[titoizem]] v splošni praksi "antimarksističen".<ref>{{cite web|url=http://oktobernet.dk/artikler_marxistisk_bibliotek/enver_hoxha/eurocommunism.htm|title=Enver Hoxha: Eurocommunism is Anticommunism|author-last=Hoxha|author-first=Enver|author-link=Enver Hoxha|access-date=23 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140523064452/http://oktobernet.dk/artikler_marxistisk_bibliotek/enver_hoxha/eurocommunism.htm|archive-date=23 May 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|author-last=Hoxha|author-first=Enver|author-link=Enver Hoxha|date=1960|title=Reject the Revisionist Theses of the XX Congress of the Communist Party of the Soviet Union and the Anti-Marxist Stand of Krushchev's Group! Uphold Marxism-Leninism!|url=https://www.marxists.org/reference/archive/hoxha/works/nov1960.htm|publisher=Naim Frasheri Publishing House}}</ref> == Glej tudi == * [[Marksizem]] * [[Marksizem-leninizem]] * [[Leninizem]] * [[Stalinizem]] * [[Maoizem]] * [[Titoizem]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Enver Hoxha]] [[Kategorija:Politika Albanije]] qdidsm2xim29slacl8qcfjqxwt4x442 0 522056 5728617 2022-08-07T13:27:22Z Shabicht 3554 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = |... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za | headquarters = | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za katoliško vzgojo|*]] {{normativna kontrola}} n3rff1yvvkbvdwr4mhgiyxav4lhmcku 5728619 5728617 2022-08-07T13:30:23Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = (Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis) | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis)'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za katoliško vzgojo|*]] {{normativna kontrola}} os3dmq6hu39pp3frquvqc9sz07ciip7 5728620 5728619 2022-08-07T13:30:44Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = (Congregatio de institutione catholica <br>(de studiorum institutis) | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis)'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za katoliško vzgojo|*]] {{normativna kontrola}} k252vlx9iways2qki0q6vy7iggdry53 5728622 5728620 2022-08-07T13:35:28Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = (Congregatio de institutione catholica <br>(de studiorum institutis) | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januar 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis)'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za katoliško vzgojo|*]] {{normativna kontrola}} o60zr40oiau3ir0jy6d7ui7b2s05xxo 5728623 5728622 2022-08-07T13:37:01Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = (Congregatio de institutione catholica <br>(de studiorum institutis) | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januar 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis)'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za katoliško vzgojo|*]] {{normativna kontrola}} h13szkuo1byce1dxhosf78cz3cku8ll 5728625 5728623 2022-08-07T13:38:57Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = (Congregatio de institutione catholica <br>(de studiorum institutis) | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januar 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis)'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za katoliško vzgojo|*]] {{normativna kontrola}} sjycfgf6s8lddafps6v6zh8h8tkonfu 5728661 5728625 2022-08-07T15:12:28Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = (Congregatio de institutione catholica <br>(de studiorum institutis) | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januar 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis)'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za katoliško vzgojo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za katoliško vzgojo|*]] nq678dmus61ojywm3lqhv63ei8oohel 5728663 5728661 2022-08-07T15:12:54Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = (Congregatio de institutione catholica <br>(de studiorum institutis) | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januar 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis)'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kongregacija za katoliško vzgojo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za katoliško vzgojo|*]] 57d99fiob18fdt0yyqi0xzfqehfcvuv 5728666 5728663 2022-08-07T15:15:02Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = (Congregatio de institutione catholica <br>(de studiorum institutis) | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januar 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis)'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za katoliško vzgojo|*]] 46e6kn6cmfvsxzvhk7ewkzvzr52af03 5728667 5728666 2022-08-07T15:15:54Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = (Congregatio de institutione catholica <br>(de studiorum institutis) | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januar 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis)'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za katoliško vzgojo|*]] rnlldy5ctjyvl039f5u900xqf91cno0 5728668 5728667 2022-08-07T15:16:20Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za katoliško vzgojo | native_name = (Congregatio de institutione catholica <br>(de studiorum institutis) | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januar 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za kulturo in vzgojo | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za katoliško vzgojo''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis)'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] 8uubsakbsury8tartdql2j4r7vxsc4j 0 522057 5728631 2022-08-07T13:59:59Z Pv21 142817 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1093070521|Prime Minister of Finland]]« wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik vlade Finske | body = | image name1 = Flag of Finland.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Sanna Marin]] | incumbentsince = 10. december 2019 | member_of = [[Vlada Finske]]<br>[[Evropski svet]] | termlength = | first = [[Pehr Evind Svinhufvud]] | named_for = | residence = [[Kesäranta]]<br>[[Helsinki]] | website = {{url|http://valtioneuvosto.fi/en/marin/prime-minister}} | image = Sanna_Marin_M-7403_02_(cropped).jpg | salary = 146.076 [[Euro|€]] letno<ref name="palkkio">{{cite web|url=http://valtioneuvosto.fi/en/sipila/ministerial-pay-and-allowances|title=Ministerial pay and allowances|website=Valtioneuvosto}}</ref> | abbreviation = | type = vodja vlade | deputy = | native_name = <small>Suomen pääministeri (Finsko)</small><br><small>Finlands statsminister (Švedsko)</small> | flagsize = 110 | flag = Logo of the Prime Minister of Finland.svg }}'''Predsednik vlade Finske''' ({{Jezik-fi|Suomen pääministeri}}; {{Jezik-sv|Finlands statsminister}}) je vodja [[finska vlada|finske vlade]]. Predsednik vlade in njegova vlada izvajata izvršno oblast v državi. Premier je v protokolu formalno na tretjem mestu, in sicer za [[Predsednik Finske|predsednikom državee]] in [[Predsednik finskega parlamenta|predsednikom parlamenta]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Maassa maan tavalla - tunne säännöt ja onnistu. Ulkoasiainministeriön protokollapalvelut|page=32|publisher=Ulkoasiainministeriö|year=2008|isbn=978-952-281-173-8|language=fi}}</ref> Prvi finski predsednik vlade je bil [[Pehr Evind Svinhufvud]] (kasneje tudi [[Predsednik Finske|3. predsednik Finske]]), imenovan 27. novembra 1917, le nekaj dni preden je država [[Neodvisnost Finske|razglasila neodvisnost]] od [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusije]]. Aktualna premierka je [[Sanna Marin]] iz [[Socialdemokratska stranka (Finska)|Socialdemokratske stranke]]. Marinova je prisegla 10. decembra 2019 in s 34 leti postala [[Seznami državnih voditeljev po starosti|najmlajša vodja države na svetu]] in najmlajša predsednica vlade v zgodovini Finske.<ref>{{Navedi splet|last=Guardian Staff and Agencies|title=Finland anoints Sanna Marin, 34, as world's youngest-serving prime minister|url=https://www.theguardian.com/world/2019/dec/09/finland-anoints-sanna-martin-34-as-worlds-youngest-serving-prime-minister|website=The Guardian|date=9 December 2019|accessdate=9 December 2019}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Kesäranta_in_August_2019_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Kes%C3%A4ranta_in_August_2019_02.jpg/220px-Kes%C3%A4ranta_in_August_2019_02.jpg|sličica| [[Kesäranta]], uradna rezidenca predsednika finske vlade, v [[Taka-Töölö]], [[Helsinki]]]] Leta 1918 se je [[finski senat]] preoblikoval v vlado Finske, položaj podpredsednika gospodarskega oddelka pa v položaj predsednika vlade. [[Kesäranta]], ki se nahaja v zahodnem predelu Meilahti v [[Helsinki|Helsinkih]], je od leta 1919 uradna rezidenca predsednika finske vlade. Najdlje trajajoči vladi sta bili pod vodstvom premierja [[Paavo Lipponen|Paava Lipponena]], oba sta trajala ves parlamentarni mandat oziroma 1464 dni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vn.fi/hallitus/en.jsp|title=The Cabinet in Office|last=Finnish Council of State|publisher=Finnish Council of State|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113021806/http://www.vn.fi/hallitus/en.jsp|archivedate=13 November 2010|accessdate=23 June 2010}}</ref> == Imenovanje == Imenovanje predsednika vlade sledi [[Parlament Finske|parlamentarnim]] volitvam, ki so predvidoma enkrat na štiri leta. V skladu z določbami [[Finska ustava|finske ustave]] predsednik imenuje predsednika vlade, po tem, ko se stranke v [[Parlament Finske|parlamentu]] uskladijo o kadrovskem razrezu in programu vlade. Parlament mora imenovanega predsednika vlade potrditi z [[Absolutna večina|absolutno večino]] na glasovanju o zaupnici brez drugih kandidatov. Če kandidat ne dobi zadostne podpore, sledi nov krog pogajanj in ponovno imenovanje s strani predsednika. Če tudi drugi kandidat ne dobi absolutne večine, se izvede tretje glasovanje, v katerem lahko kandidata predlaga katerikoli poslanec; v tem krogu za izvolitev zadostuje [[Pluralnost (glasovanje)|navadna večina]]. Zgornji postopek je bil prvič uporabljen za izvolitev [[Anneli Jäätteenmäki]] leta 2003. Prej je veljalo, da bo predsednik imenoval kandidata, ki bi v tretjem krogu glasovanja dobil relativno večino, običajno pa je to vodja stranke z največjim deležem v parlamentu. Pred sprejetjem ustave iz leta 2000 so bile polne formalne pristojnosti za imenovanje predsednika vlade in ostale vlade privilegij predsednika, ki se je lahko svobodno oddaljil od [[Parlamentarni sistem|parlamentarnih]] načel, čeprav so morali imenovani ministri imeti zaupanje parlamenta. Formalno predsednik vlade imenuje preostale člane vlade, ki jih nato s soglasjem parlamenta imenuje predsednik države. V praksi se sedeži razdelijo med strankami med pogajanji za sestavo vlade, tako da mora kandidat za predsednika vlade upoštevati mnenja sodelujočih strank in ne more predlagati ali odstaviti kogar hoče. == Plača in ugodnosti == Plača finskega predsednika vlade znaša 12.173 evrov na mesec. Poleg tega prejema polovico poslanske plače. Polna poslanska plača od 1. maja 2011 znaša najmanj 6335 evrov na mesec, tako da finski premier skupaj prejme najmanj 14.842 evrov na mesec. Plača je obdavčena z dohodnino. Predsednik vlade ima v vsakem koledarskem letu pravico do 30 dni dopusta. Vzdrževanje, osebje in storitve ''Kesäranta'', uradne rezidence, plačuje vlada. Prejemki predsednika vlade ne vključujejo brezplačne malice in nadomestila za prehrano. Predsednik vlade ima ves čas na voljo prevozno in varnostno službo. == Glej tudi == * [[Seznam predsednikov vlad Finske]] * [[finska vlada|Finska vlada]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20051119191201/http://www.valtioneuvosto.fi/vn/liston/vnk.lsp?r=916&k=en Uradna stran] * [https://web.archive.org/web/20050321020117/http://www.valtioneuvosto.fi/vn/liston/base.lsp?r=749&k=en Od senata do neodvisne vlade] {{Evropski svet}}{{Prime Minister}} [[Kategorija:Politika Finske]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Finske]] e8dc5b1mxj3eiwpcyjulr1aoi7qgssb 5728864 5728631 2022-08-08T06:44:55Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik vlade Finske | body = | image name1 = Flag of Finland.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Sanna Marin]] | incumbentsince = 10. december 2019 | member_of = [[Vlada Finske]]<br>[[Evropski svet]] | termlength = | first = [[Pehr Evind Svinhufvud]] | named_for = | residence = [[Kesäranta]]<br>[[Helsinki]] | website = {{url|http://valtioneuvosto.fi/en/marin/prime-minister}} | image = Sanna_Marin_M-7403_02_(cropped).jpg | salary = 146.076 [[Euro|€]] letno<ref name="palkkio">{{cite web|url=http://valtioneuvosto.fi/en/sipila/ministerial-pay-and-allowances|title=Ministerial pay and allowances|website=Valtioneuvosto}}</ref> | abbreviation = | type = vodja vlade | deputy = | native_name = <small>Suomen pääministeri (Finsko)</small><br><small>Finlands statsminister (Švedsko)</small> | flagsize = 110 | flag = Logo of the Prime Minister of Finland.svg }} '''Predsednik vlade Finske''' ({{Jezik-fi|Suomen pääministeri}}; {{Jezik-sv|Finlands statsminister}}) je vodja [[finska vlada|finske vlade]]. Predsednik vlade in njegova vlada izvajata izvršno oblast v državi. Premier je v protokolu formalno na tretjem mestu, in sicer za [[Predsednik Finske|predsednikom državee]] in [[Predsednik finskega parlamenta|predsednikom parlamenta]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Maassa maan tavalla - tunne säännöt ja onnistu. Ulkoasiainministeriön protokollapalvelut|page=32|publisher=Ulkoasiainministeriö|year=2008|isbn=978-952-281-173-8|language=fi}}</ref> Prvi finski predsednik vlade je bil [[Pehr Evind Svinhufvud]] (kasneje tudi [[Predsednik Finske|3. predsednik Finske]]), imenovan 27. novembra 1917, le nekaj dni preden je država [[Neodvisnost Finske|razglasila neodvisnost]] od [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusije]]. Aktualna premierka je [[Sanna Marin]] iz [[Socialdemokratska stranka (Finska)|Socialdemokratske stranke]]. Marinova je prisegla 10. decembra 2019 in s 34 leti postala [[Seznami državnih voditeljev po starosti|najmlajša vodja države na svetu]] in najmlajša predsednica vlade v zgodovini Finske.<ref>{{Navedi splet|last=Guardian Staff and Agencies|title=Finland anoints Sanna Marin, 34, as world's youngest-serving prime minister|url=https://www.theguardian.com/world/2019/dec/09/finland-anoints-sanna-martin-34-as-worlds-youngest-serving-prime-minister|website=The Guardian|date=9 December 2019|accessdate=9 December 2019}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Kesäranta_in_August_2019_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Kes%C3%A4ranta_in_August_2019_02.jpg/220px-Kes%C3%A4ranta_in_August_2019_02.jpg|sličica| [[Kesäranta]], uradna rezidenca predsednika finske vlade, v [[Taka-Töölö]], [[Helsinki]]]] Leta 1918 se je [[finski senat]] preoblikoval v vlado Finske, položaj podpredsednika gospodarskega oddelka pa v položaj predsednika vlade. [[Kesäranta]], ki se nahaja v zahodnem predelu Meilahti v [[Helsinki]]h, je od leta 1919 uradna rezidenca predsednika finske vlade. Najdlje trajajoči vladi sta bili pod vodstvom premierja [[Paavo Lipponen|Paava Lipponena]], oba sta trajala ves parlamentarni mandat oziroma 1464 dni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vn.fi/hallitus/en.jsp|title=The Cabinet in Office|last=Finnish Council of State|publisher=Finnish Council of State|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113021806/http://www.vn.fi/hallitus/en.jsp|archivedate=13 November 2010|accessdate=23 June 2010}}</ref> == Imenovanje == Imenovanje predsednika vlade sledi [[Parlament Finske|parlamentarnim]] volitvam, ki so predvidoma enkrat na štiri leta. V skladu z določbami [[Finska ustava|finske ustave]] predsednik imenuje predsednika vlade, po tem, ko se stranke v [[Parlament Finske|parlamentu]] uskladijo o kadrovskem razrezu in programu vlade. Parlament mora imenovanega predsednika vlade potrditi z [[Absolutna večina|absolutno večino]] na glasovanju o zaupnici brez drugih kandidatov. Če kandidat ne dobi zadostne podpore, sledi nov krog pogajanj in ponovno imenovanje s strani predsednika. Če tudi drugi kandidat ne dobi absolutne večine, se izvede tretje glasovanje, v katerem lahko kandidata predlaga katerikoli poslanec; v tem krogu za izvolitev zadostuje [[Pluralnost (glasovanje)|navadna večina]]. Zgornji postopek je bil prvič uporabljen za izvolitev [[Anneli Jäätteenmäki]] leta 2003. Prej je veljalo, da bo predsednik imenoval kandidata, ki bi v tretjem krogu glasovanja dobil relativno večino, običajno pa je to vodja stranke z največjim deležem v parlamentu. Pred sprejetjem ustave iz leta 2000 so bile polne formalne pristojnosti za imenovanje predsednika vlade in ostale vlade privilegij predsednika, ki se je lahko svobodno oddaljil od [[Parlamentarni sistem|parlamentarnih]] načel, čeprav so morali imenovani ministri imeti zaupanje parlamenta. Formalno predsednik vlade imenuje preostale člane vlade, ki jih nato s soglasjem parlamenta imenuje predsednik države. V praksi se sedeži razdelijo med strankami med pogajanji za sestavo vlade, tako da mora kandidat za predsednika vlade upoštevati mnenja sodelujočih strank in ne more predlagati ali odstaviti kogar hoče. == Plača in ugodnosti == Plača finskega predsednika vlade znaša 12.173 evrov na mesec. Poleg tega prejema polovico poslanske plače. Polna poslanska plača od 1. maja 2011 znaša najmanj 6335 evrov na mesec, tako da finski premier skupaj prejme najmanj 14.842 evrov na mesec. Plača je obdavčena z dohodnino. Predsednik vlade ima v vsakem koledarskem letu pravico do 30 dni dopusta. Vzdrževanje, osebje in storitve ''Kesäranta'', uradne rezidence, plačuje vlada. Prejemki predsednika vlade ne vključujejo brezplačne malice in nadomestila za prehrano. Predsednik vlade ima ves čas na voljo prevozno in varnostno službo. == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam predsednikov vlad Finske]] * [[finska vlada|Finska vlada]] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20051119191201/http://www.valtioneuvosto.fi/vn/liston/vnk.lsp?r=916&k=en Uradna stran] * [https://web.archive.org/web/20050321020117/http://www.valtioneuvosto.fi/vn/liston/base.lsp?r=749&k=en Od senata do neodvisne vlade] [[Kategorija:Predsedniki vlade Finske| ]] [[Kategorija:Politika Finske]] qvmbbhxbtg5yt5ffkqauf92rnznni1t 10 522058 5728647 2022-08-07T14:55:10Z Shabicht 3554 Nova stran z vsebino: {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = Nekdanje kongregacije Rimske kurije [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|30px]] | listclass = hlist | basestyle = background: gold; | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] *[[Kongregacija za škofe]] *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] *[[Kongregacija za duhovščino]] *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] *Kongregacija za evang... wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = Nekdanje kongregacije Rimske kurije [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|30px]] | listclass = hlist | basestyle = background: gold; | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] *[[Kongregacija za škofe]] *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] *[[Kongregacija za duhovščino]] *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] *[[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] *[[Kongregacija za zadeve svetnikov]] *[[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> dlyp8ckv1bhdcf6ccxvi85oj57xsusn 5728698 5728647 2022-08-07T15:51:14Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = Nekdanje kongregacije Rimske kurije [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|30px]] | listclass = hlist | basestyle = background: gold; | group1 = Kongregacije | list1 = *[[Kongregacija za verski nauk]] <br> *[[Kongregacija za škofe]] <br> *[[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] <br> *[[Kongregacija za disciplino zakramentov]] <br> *[[Kongregacija za duhovščino]] <br> *[[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] <br> *[[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] <br> *[[Kongregacija za zadeve svetnikov]] <br> *[[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> jozruec40p7lxk347f25q110c3ccqim 5728699 5728698 2022-08-07T15:51:55Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kongregacije Rimske kurije | title = Nekdanje kongregacije Rimske kurije [[Slika:Coat of arms Holy See.svg|30px]] | listclass = hlist | basestyle = background: gold; | group1 = Kongregacije | list1 = [[Kongregacija za verski nauk]] <br> [[Kongregacija za škofe]] <br> [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] <br> [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] <br> [[Kongregacija za duhovščino]] <br> [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] <br> [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] <br> [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] <br> [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Sveti sedež]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] </noinclude> pf80ovolx8gttu8pb2u4gws6ntlhqfn 0 522060 5728669 2022-08-07T15:18:01Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name= Grad Osaka <br>{{lang|ja|大坂城}} |partof= |image= Osaka Castle 02bs3200.jpg |image_size= 300px |caption= ･ [[File:Osaka Castle Aerial photograph 2017.jpg|300px]]<br/> Posnetek gradu Osaka iz zraka leta 2017 {{Infobox mapframe|tyep=shape|zoom=14|frame-width=300}} |type= [[japonski grad]] obdobje Azuči-Momojama[ |built= 1583 |builder= [[Tojotomi Hidejoši]] |materials= |height= |used= 1583–1845 |demolished= |condition= Rekonstruiran |ownership= |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= |events= |location= [[Osaka]], Japonska }} [[File:Osaka Castle Nishinomaru Garden April 2005.JPG|thumb|Replika glavnega stolpa]] [[File:Osakajo ramparts and moat.jpg|thumb| Zunanji jarek gradu Osaka]] '''Grad Osaka''' (大坂城 ali 大阪城, ''Ōsaka-džō'') je [[japonski grad]] v Čūō-ku, [[Osaka]], [fJaponska]g. Grad je ena najbolj znanih japonskih znamenitosti in je igral pomembno vlogo pri združitvi Japonske v 16. stoletju [[obdobje Azuči-Momojama |obdobja Azuči-Momojama[[.<ref>{{cite web |url=http://www.osaka-info.jp/en/culture/2007may/01.html |title=Uemachidaichi : OSAKA-INFO – Osaka Visitor's Guide |publisher=Osaka-info.jp |access-date=2013-02-15 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121228011113/http://www.osaka-info.jp/en/culture/2007may/01.html |archive-date=December 28, 2012 }}</ref> == Lega in opis == Glavni stolp gradu Osaka je na zemljišču, velikem približno en kvadratni kilometer. Zgrajen je na dveh dvignjenih ploščadih odlagališča, ki ju podpirajo strme stene iz rezanega kamna, z uporabo tehnike rezanja v obliki cvetov japonskega repinca (牛蒡積み, ''gobouzumi''), od katerih vsaka gleda na [[obrambni jarek|jarek]]. Osrednja grajska stavba ima pet nadstropij na zunanji strani in osem nadstropij na notranji strani ter je zgrajena na visokem kamnitem temelju za zaščito svojih stanovalcev pred napadalci. Glavni stolp je obdan z vrsto jarkov in obrambnih utrdb. Grad ima 2 jarka (notranji in zunanji). Notranji grajski jarek leži znotraj grajskega posestva in je sestavljen iz dveh vrst: mokrega (severovzhodnega) in suhega (jugozahodnega). Zunanji jarek medtem obdaja celotno grajsko ozemlje, označuje zunanje meje gradu in je sestavljen iz 4 posameznih odsekov, napolnjenih z vodo, od katerih vsak predstavlja kardinalno smer (sever, vzhod, jug, zahod). Grajsko ozemlje, ki obsega približno 61.000 kvadratnih metrov, vsebuje naslednjih trinajst struktur, ki jih je japonska vlada označila za »pomembne kulturne dobrine«:<ref>{{cite web |url=https://www.gojapango.com/places/osaka-prefecture/osaka/attractions/osaka-castle/ |title=Osaka Castle |access-date=2010-10-08 |publisher=GoJapanGo |archive-url=https://web.archive.org/web/20170617113445/https://www.gojapango.com/places/osaka-prefecture/osaka/attractions/osaka-castle/ |archive-date=2017-06-17 |url-status=dead }}</ref> [[File:Osaka Castle Sakuramon Kyoseki2.jpg|thumb|Kamen hobotnica]] * Vrata Ote-mon * Vrata Sakura-mon * Stolp Ičiban-jagura * Stolp Inui-yagura * Stolp Rokuban-jagura * Kupola Sengan * Tamonska kupola * Vodnjak Kinmeisui * Skladišče Kinzo * Enšogura skladišče smodnika * Trije deli grajskega obzidja, ki so okoli vrat Ote-mon * Megaliti na gradu vključujejo ''kamen hobotnica'' (''Taiko-iši'' 蛸石) :je velik kamen blizu vrat Sakura.{{sfn|Schmorleitz|1974|p=22}} Je eden največjih od številnih [[megalit]gov na gradu (glede na površino), meri 5,5 × 11,7 metra in tehta več kot 120 ton. Njegovo ime izhaja iz oblike hobotnice, ki je vidna v njenem spodnjem levem kotu. <ref>{{cite web | url=http://muza-chan.net/japan/index.php/blog/osaka-castle-giant-stones | title=Muza-chan's Gate to Japan }}</ref> Zunanji jarek ima dve glavni nadzorni točki: vrata Aoja-mon (na severovzhodu) in vrata Ote-mon (na nasprotnem jugozahodu). Med zunanjim in notranjim jarkom so: ostanki stolpa Fušhimi-jagura, skladišče smodnika Enšo-gura, Osaka Geihinkan, čajnica Hošoan, vrt Nišinomaru, stolp Sengan-jagura, stolp Tamon-jagura, ostanki stolpa Taiko-jagura, dvorana borilnih veščin Osaka Šudokan, svetišče Hokoku, stolp Ičiban-jagura (prvi stolp) in Slivov gaj. Obstajata dve mesti za prečkanje notranjega jarka, most Gokuraku-baši (ki je na severu) in vrata Sakuramon (glavna stražarska točka na jugu). Znotraj notranjega jarka je bil grad razdeljen na dve veliki območji: Hommaru (notranji zaliv) in zaliv Jamazato-Maru. V Hommaruju je glavni stolp, vodnjak Kimmeisui, japonski vrt, Takoiši (kamen hobotnice), vodnjak Gimmeisui, kompleks Miraiza Osakajo, hiša zakladov Kinzo in ''Timecapsule Expo'70''. Medtem ko je znotraj Jamazato-Maru predgradja Trg označenih kamnov in spomenik v spomin na ''Hidejori in Jodo-dono, ki sta storila samomor«. == Zgodovina == [[File:安土城.jpg|right|thumb| Azušijev grad]] [[File:Osaka castle Otemon and Sengann-yagura.jpg|left|thumb|Ōte-mon vrata z jarkom v ospredju]] [[File:Osaka Castle rampart in 1865.jpg|right|thumb| Obzidje gradu Osaka leta 1865]] [[File:HideyoriYodoJijinM0678.jpg|right|thumb| Kamen, ki označuje kraj, kjer sta Tojotomi Hidejori in njegova mati Jodo-Dono po padcu gradu v Osaki naredila samomor.]] Leta 1583 je Tojotomi Hidejoši začel graditi na mestu templja Ikkō-ikki Išijame Hongan-džija.<ref name=Hinago>{{Cite book |last=Hinago |first=Motoo |title=Japanese Castles |publisher=Kodansha International Ltd. and Shibundo |year=1986 |ISBN=0870117661 |page=153}}</ref> Osnovni načrt je bil oblikovan po gradu Azuči, sedežu Oda Nobunage. Hidejoši je želel zgraditi grad, ki bi bil podoben Nobunaginemu, vendar ga je v vseh pogledih presegel: načrt je vseboval petnadstropni glavni stolp s tremi dodatnimi nadstropji pod zemljo in zlate lističe na straneh stolpa, da bi naredili vtis na obiskovalce. Leta 1585 je bil dokončan Notranji [[Bivalno-obrambni grad|donžon]]. Hidejoši je še naprej širil in širil grad, zaradi česar je postajal vedno bolj grozljiv za napadalce. Leta 1597 je bila gradnja končana in leto zatem je Hidejoši umrl. Grad Osaka je prešel v last njegovega sina Tojotomija Hidejorija. Leta 1600 je [[Tokugava Iejasu]] premagal svoje nasprotnike v bitki pri Sekigahari in ustanovil svoj ''bakufu'' (tj. [[šogunat]]) v Edu. Leta 1614 je Tokugava pozimi napadel Hidejori in začel obleganje Osake.<ref>{{cite news | first=Miki | last=Meek | title=The Siege of Osaka Castle | url =http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0312/feature5/zoomify/main.html | work =National Geographic Magazine | access-date = 2008-01-22 }}</ref> Čeprav so Tojotomijeve sile številčno prekašane približno dva proti ena, jim je uspelo ubraniti 200.000-glavo Tokugavovo vojsko in zaščititi zunanje obzidje gradu. Iejasu je dal zapolniti zunanji jarek gradu, s čimer je uničil eno od glavnih zunanjih obramb gradu. Poleti 1615 je Hidejori začel obnavljati zunanji jarek. Iejasu je v ogorčenju znova poslal svojo vojsko na grad Osaka in 4. junija premagal Tojotomijeve branilce znotraj zunanjega obzidja. Grad Osaka je pripadel klanu Tokugava, klan Tojotomi je propadel, Hidejori in Jodo-dono sta zagrešila ''seppuku'', grajske stavbe so pogorele do tal.<ref name=Hinago/>{{rp|153}} Leta 1620 je novi dedič šogunata, Tokugava Hidetada, začel rekonstruirati in ponovno oboroževati grad Osaka. Zgradil je nov povišan glavni stolp, pet nadstropij na zunanji strani in osem nadstropij na notranji strani in dodelil nalogo gradnje novih zidov posameznim samurajskim klanom. Zidovi, zgrajeni v 1620-ih, še vedno stojijo in so narejeni iz prepletenih granitnih kamnov brez malte. Številni kamni so bili pripeljani iz kamnolomov v bližini [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in imajo vrezane grbe različnih družin, ki so jih prispevale. Gradnja 5-nadstropnega ''tenšuja'' se je začela leta 1628 in je bila dokončana 2 leti kasneje, približno ob istem času kot preostala rekonstrukcija, in je sledila splošni postavitvi prvotne strukture Tojotomi.<ref name=Hinago/>{{rp|153–157}} Leta 1660 je strela vžgala skladišče [[smodnik]]a in posledična eksplozija je zažgala grad. Leta 1665 je strela udarila in zažgala ''tenšu''.  Leta 1843 so po desetletjih zanemarjanja grad dobil zelo potrebna popravila, ko je ''bakufu'' zbral denar od ljudi v regiji za obnovo več stolpov. Leta 1868 je grad Osaka padel in bil predan cesarskim lojalistom proti bakufuju. Velik del gradu je bil požgan v državljanskih spopadih okoli [[Obnova Meidži|obnove Meidži]]. Pod vlado Meidži je grad Osaka postal del arzenala vojske Osake (''Osaka Hohei Košo''), ki je izdeloval orožje, strelivo in eksplozive za japonsko hitro rastočo vojsko v zahodnem slogu. Leta 1931 je bil zgrajen železobetonski ''tenšu''. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je arzenal postal ena največjih vojaških orožarn, ki je zaposlovala 60.000 delavcev.[5] Ameriški bombni napadi na arzenal so poškodovali rekonstruiran glavni grajski stolp in 14. avgusta 1945 uničili 90 % arzenala in ubili 382 ljudi, ki so tam delali. Leta 1995 je vlada Osake odobrila še en obnovitveni projekt z namenom, da se glavnemu stolpu povrne njegov sijaj iz obdobja Edo. Leta 1997 je bila obnova končana. Grad je konkretna reprodukcija (vključno z dvigali) originala, notranjost pa je mišljena kot sodoben, delujoč muzej. == V popularni kulturi == * V filmu Toho tokusacu iz leta 1955, ''Godzilla Raids Again'', Godzillin boj z Anguirusom vodi na posestvo gradu. Sama struktura se zruši, ko Godzilla nanjo pripne Anguirusa. * V filmu tokusacu iz leta 1966, Gamera proti Barugonu, je prvo srečanje naslovnih pošasti na mestu gradu. * Grad se pojavi v dveh delih kultne televizijske serije tokusacsu iz leta 1966, ''Ultraman'', kjer se naslovni junak bori s pošastjo Gomora na grajskem posestvu. * Leta 1975 je britanski romanopisec James Clavell uporabil grad in njegovo okolico (okoli leta 1600) kot glavno prizorišče dogajanja za svoje najbolj znano delo zgodovinske fikcije, ''[[Šogun]]''. * Grad je bil predstavljen v finalu ''The Amazing Race 20'', kjer je gostil Pit Stop. <ref>{{cite web|url=https://www.al.com/entertainment/2012/05/the_amazing_race_recap_its_a_b.html|title=The Amazing Race recap: It's a beautiful place to become millionaires|work=The Birmingham News|last=Jacobson|first=Jennifer|date=May 7, 2012|access-date=December 31, 2019}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Benesch, Oleg. "Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan," Transactions of the Royal Historical Society, Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107-134. *Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 374. ISBN 9781108481946. *De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. *Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1568365121. *Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 69–78. ISBN 0-8048-1102-4. *Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. pp. 200 pages. ISBN 0-87011-766-1. ==Zunanje povezave== {{Wikivoyage|Osaka}} {{Commons category }} *[https://www.osakacastle.net/ Uradna spletna stran] {{in lang|en}} {{Coord|34|41|14|N|135|31|33|E|region:JP_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Osaki]] [[Kategorija:Muzeji na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1583]] rnkxv3xypf9h3zc2htjm9uuqzuf903q 5728689 5728669 2022-08-07T15:37:59Z Ljuba brank 92351 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name= Grad Osaka <br>{{lang|ja|大坂城}} |partof= |image= Osaka Castle 02bs3200.jpg |image_size= 300px |caption= ･ [[File:Osaka Castle Aerial photograph 2017.jpg|300px]]<br/> Posnetek gradu Osaka iz zraka leta 2017 {{Infobox mapframe|tyep=shape|zoom=14|frame-width=300}} |type= [[japonski grad]] obdobje Azuči-Momojama[ |built= 1583 |builder= [[Tojotomi Hidejoši]] |materials= |height= |used= 1583–1845 |demolished= |condition= Rekonstruiran |ownership= |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= |events= |location= [[Osaka]], Japonska }} [[File:Osaka Castle Nishinomaru Garden April 2005.JPG|thumb|Replika glavnega stolpa]] [[File:Osakajo ramparts and moat.jpg|thumb| Zunanji jarek gradu Osaka]] '''Grad Osaka''' (大坂城 ali 大阪城, ''Ōsaka-džō'') je [[japonski grad]] v Čūō-ku, [[Osaka]], [fJaponska]g. Grad je ena najbolj znanih japonskih znamenitosti in je igral pomembno vlogo pri združitvi Japonske v 16. stoletju [[obdobje Azuči-Momojama |obdobja Azuči-Momojama[[.<ref>{{cite web |url=http://www.osaka-info.jp/en/culture/2007may/01.html |title=Uemachidaichi : OSAKA-INFO – Osaka Visitor's Guide |publisher=Osaka-info.jp |access-date=2013-02-15 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121228011113/http://www.osaka-info.jp/en/culture/2007may/01.html |archive-date=December 28, 2012 }}</ref> == Lega in opis == Glavni stolp gradu Osaka je na zemljišču, velikem približno en kvadratni kilometer. Zgrajen je na dveh dvignjenih ploščadih odlagališča, ki ju podpirajo strme stene iz rezanega kamna, z uporabo tehnike rezanja v obliki cvetov japonskega repinca (牛蒡積み, ''gobouzumi''), od katerih vsaka gleda na [[obrambni jarek|jarek]]. Osrednja grajska stavba ima pet nadstropij na zunanji strani in osem nadstropij na notranji strani ter je zgrajena na visokem kamnitem temelju za zaščito svojih stanovalcev pred napadalci. Glavni stolp je obdan z vrsto jarkov in obrambnih utrdb. Grad ima 2 jarka (notranji in zunanji). Notranji grajski jarek leži znotraj grajskega posestva in je sestavljen iz dveh vrst: mokrega (severovzhodnega) in suhega (jugozahodnega). Zunanji jarek medtem obdaja celotno grajsko ozemlje, označuje zunanje meje gradu in je sestavljen iz 4 posameznih odsekov, napolnjenih z vodo, od katerih vsak predstavlja kardinalno smer (sever, vzhod, jug, zahod). Grajsko ozemlje, ki obsega približno 61.000 kvadratnih metrov, vsebuje naslednjih trinajst struktur, ki jih je japonska vlada označila za »pomembne kulturne dobrine«:<ref>{{cite web |url=https://www.gojapango.com/places/osaka-prefecture/osaka/attractions/osaka-castle/ |title=Osaka Castle |access-date=2010-10-08 |publisher=GoJapanGo |archive-url=https://web.archive.org/web/20170617113445/https://www.gojapango.com/places/osaka-prefecture/osaka/attractions/osaka-castle/ |archive-date=2017-06-17 |url-status=dead }}</ref> [[File:Osaka Castle Sakuramon Kyoseki2.jpg|thumb|left|Kamen hobotnica]] * Vrata Ote-mon * Vrata Sakura-mon * Stolp Ičiban-jagura * Stolp Inui-yagura * Stolp Rokuban-jagura * Kupola Sengan * Tamonska kupola * Vodnjak Kinmeisui * Skladišče Kinzo * Enšogura skladišče smodnika * Trije deli grajskega obzidja, ki so okoli vrat Ote-mon * Megaliti na gradu vključujejo ''kamen hobotnica'' (''Taiko-iši'' 蛸石) :je velik kamen blizu vrat Sakura.{{sfn|Schmorleitz|1974|p=22}} Je eden največjih od številnih [[megalit]gov na gradu (glede na površino), meri 5,5 × 11,7 metra in tehta več kot 120 ton. Njegovo ime izhaja iz oblike hobotnice, ki je vidna v njenem spodnjem levem kotu. <ref>{{cite web | url=http://muza-chan.net/japan/index.php/blog/osaka-castle-giant-stones | title=Muza-chan's Gate to Japan }}</ref> Zunanji jarek ima dve glavni nadzorni točki: vrata Aoja-mon (na severovzhodu) in vrata Ote-mon (na nasprotnem jugozahodu). Med zunanjim in notranjim jarkom so: ostanki stolpa Fušhimi-jagura, skladišče smodnika Enšo-gura, Osaka Geihinkan, čajnica Hošoan, vrt Nišinomaru, stolp Sengan-jagura, stolp Tamon-jagura, ostanki stolpa Taiko-jagura, dvorana borilnih veščin Osaka Šudokan, svetišče Hokoku, stolp Ičiban-jagura (prvi stolp) in Slivov gaj. Obstajata dve mesti za prečkanje notranjega jarka, most Gokuraku-baši (ki je na severu) in vrata Sakuramon (glavna stražarska točka na jugu). Znotraj notranjega jarka je bil grad razdeljen na dve veliki območji: Hommaru (notranji zaliv) in zaliv Jamazato-Maru. V Hommaruju je glavni stolp, vodnjak Kimmeisui, japonski vrt, Takoiši (kamen hobotnice), vodnjak Gimmeisui, kompleks Miraiza Osakajo, hiša zakladov Kinzo in ''Timecapsule Expo'70''. Medtem ko je znotraj Jamazato-Maru predgradja Trg označenih kamnov in spomenik v spomin na ''Hidejori in Jodo-dono, ki sta storila samomor«. == Zgodovina == [[File:安土城.jpg|right|thumb|Azušijev grad]] [[File:Osaka castle Otemon and Sengann-yagura.jpg|left|thumb|Ōte-mon vrata z jarkom v ospredju]] [[File:Osaka Castle rampart in 1865.jpg|right|thumb| Obzidje gradu Osaka leta 1865]] [[File:HideyoriYodoJijinM0678.jpg|right|thumb| Kamen, ki označuje kraj, kjer sta Tojotomi Hidejori in njegova mati Jodo-Dono po padcu gradu v Osaki naredila samomor.]] Leta 1583 je Tojotomi Hidejoši začel graditi na mestu templja Ikkō-ikki Išijame Hongan-džija.<ref name=Hinago>{{Cite book |last=Hinago |first=Motoo |title=Japanese Castles |publisher=Kodansha International Ltd. and Shibundo |year=1986 |ISBN=0870117661 |page=153}}</ref> Osnovni načrt je bil oblikovan po gradu Azuči, sedežu Oda Nobunage. Hidejoši je želel zgraditi grad, ki bi bil podoben Nobunaginemu, vendar ga je v vseh pogledih presegel: načrt je vseboval petnadstropni glavni stolp s tremi dodatnimi nadstropji pod zemljo in zlate lističe na straneh stolpa, da bi naredili vtis na obiskovalce. Leta 1585 je bil dokončan Notranji [[Bivalno-obrambni grad|donžon]]. Hidejoši je še naprej širil in širil grad, zaradi česar je postajal vedno bolj grozljiv za napadalce. Leta 1597 je bila gradnja končana in leto zatem je Hidejoši umrl. Grad Osaka je prešel v last njegovega sina Tojotomija Hidejorija. Leta 1600 je [[Tokugava Iejasu]] premagal svoje nasprotnike v bitki pri Sekigahari in ustanovil svoj ''bakufu'' (tj. [[šogunat]]) v Edu. Leta 1614 je Tokugava pozimi napadel Hidejori in začel obleganje Osake.<ref>{{cite news | first=Miki | last=Meek | title=The Siege of Osaka Castle | url =http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0312/feature5/zoomify/main.html | work =National Geographic Magazine | access-date = 2008-01-22 }}</ref> Čeprav so Tojotomijeve sile številčno prekašane približno dva proti ena, jim je uspelo ubraniti 200.000-glavo Tokugavovo vojsko in zaščititi zunanje obzidje gradu. Iejasu je dal zapolniti zunanji jarek gradu, s čimer je uničil eno od glavnih zunanjih obramb gradu. Poleti 1615 je Hidejori začel obnavljati zunanji jarek. Iejasu je v ogorčenju znova poslal svojo vojsko na grad Osaka in 4. junija premagal Tojotomijeve branilce znotraj zunanjega obzidja. Grad Osaka je pripadel klanu Tokugava, klan Tojotomi je propadel, Hidejori in Jodo-dono sta zagrešila ''seppuku'', grajske stavbe so pogorele do tal.<ref name=Hinago/>{{rp|153}} Leta 1620 je novi dedič šogunata, Tokugava Hidetada, začel rekonstruirati in ponovno oboroževati grad Osaka. Zgradil je nov povišan glavni stolp, pet nadstropij na zunanji strani in osem nadstropij na notranji strani in dodelil nalogo gradnje novih zidov posameznim samurajskim klanom. Zidovi, zgrajeni v 1620-ih, še vedno stojijo in so narejeni iz prepletenih granitnih kamnov brez malte. Številni kamni so bili pripeljani iz kamnolomov v bližini [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in imajo vrezane grbe različnih družin, ki so jih prispevale. Gradnja 5-nadstropnega ''tenšuja'' se je začela leta 1628 in je bila dokončana 2 leti kasneje, približno ob istem času kot preostala rekonstrukcija, in je sledila splošni postavitvi prvotne strukture Tojotomi.<ref name=Hinago/>{{rp|153–157}} Leta 1660 je strela vžgala skladišče [[smodnik]]a in posledična eksplozija je zažgala grad. Leta 1665 je strela udarila in zažgala ''tenšu''.  Leta 1843 so po desetletjih zanemarjanja grad dobil zelo potrebna popravila, ko je ''bakufu'' zbral denar od ljudi v regiji za obnovo več stolpov. Leta 1868 je grad Osaka padel in bil predan cesarskim lojalistom proti bakufuju. Velik del gradu je bil požgan v državljanskih spopadih okoli [[Obnova Meidži|obnove Meidži]]. Pod vlado Meidži je grad Osaka postal del arzenala vojske Osake (''Osaka Hohei Košo''), ki je izdeloval orožje, strelivo in eksplozive za japonsko hitro rastočo vojsko v zahodnem slogu. Leta 1931 je bil zgrajen železobetonski ''tenšu''. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je arzenal postal ena največjih vojaških orožarn, ki je zaposlovala 60.000 delavcev.[5] Ameriški bombni napadi na arzenal so poškodovali rekonstruiran glavni grajski stolp in 14. avgusta 1945 uničili 90 % arzenala in ubili 382 ljudi, ki so tam delali. Leta 1995 je vlada Osake odobrila še en obnovitveni projekt z namenom, da se glavnemu stolpu povrne njegov sijaj iz obdobja Edo. Leta 1997 je bila obnova končana. Grad je konkretna reprodukcija (vključno z dvigali) originala, notranjost pa je mišljena kot sodoben, delujoč muzej. == V popularni kulturi == * V filmu Toho tokusacu iz leta 1955, ''Godzilla Raids Again'', Godzillin boj z Anguirusom vodi na posestvo gradu. Sama struktura se zruši, ko Godzilla nanjo pripne Anguirusa. * V filmu tokusacu iz leta 1966, Gamera proti Barugonu, je prvo srečanje naslovnih pošasti na mestu gradu. * Grad se pojavi v dveh delih kultne televizijske serije tokusacsu iz leta 1966, ''Ultraman'', kjer se naslovni junak bori s pošastjo Gomora na grajskem posestvu. * Leta 1975 je britanski romanopisec James Clavell uporabil grad in njegovo okolico (okoli leta 1600) kot glavno prizorišče dogajanja za svoje najbolj znano delo zgodovinske fikcije, ''[[Šogun]]''. * Grad je bil predstavljen v finalu ''The Amazing Race 20'', kjer je gostil Pit Stop. <ref>{{cite web|url=https://www.al.com/entertainment/2012/05/the_amazing_race_recap_its_a_b.html|title=The Amazing Race recap: It's a beautiful place to become millionaires|work=The Birmingham News|last=Jacobson|first=Jennifer|date=May 7, 2012|access-date=December 31, 2019}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Benesch, Oleg. "Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan," Transactions of the Royal Historical Society, Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107-134. *Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 374. ISBN 9781108481946. *De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. *Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1568365121. *Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 69–78. ISBN 0-8048-1102-4. *Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. pp. 200 pages. ISBN 0-87011-766-1. ==Zunanje povezave== {{Wikivoyage|Osaka}} {{Commons category }} *[https://www.osakacastle.net/ Uradna spletna stran] {{in lang|en}} {{Coord|34|41|14|N|135|31|33|E|region:JP_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Osaki]] [[Kategorija:Muzeji na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1583]] 6spo187qpnykqsjc5eizob7xxlvtj5u 5728746 5728689 2022-08-07T17:57:12Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name= Grad Osaka <br>{{lang|ja|大坂城}} |partof= |image= Osaka Castle 02bs3200.jpg |image_size= 300px |caption= ･ [[File:Osaka Castle Aerial photograph 2017.jpg|300px]]<br/> Posnetek gradu Osaka iz zraka leta 2017 {{Infobox mapframe|tyep=shape|zoom=14|frame-width=300}} |type= [[japonski grad]] obdobje Azuči-Momojama |built= 1583 |builder= [[Tojotomi Hidejoši]] |materials= |height= |used= 1583–1845 |demolished= |condition= Rekonstruiran |ownership= |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= |events= |location= [[Osaka]], Japonska }} [[File:Osaka Castle Nishinomaru Garden April 2005.JPG|thumb|Replika glavnega stolpa]] [[File:Osakajo ramparts and moat.jpg|thumb| Zunanji jarek gradu Osaka]] '''Grad Osaka''' (大坂城 ali 大阪城, ''Ōsaka-džō'') je [[japonski grad]] v Čūō-ku, [[Osaka]], [fJaponska]g. Grad je ena najbolj znanih japonskih znamenitosti in je igral pomembno vlogo pri združitvi Japonske v 16. stoletju [[obdobje Azuči-Momojama |obdobja Azuči-Momojama[[.<ref>{{cite web |url=http://www.osaka-info.jp/en/culture/2007may/01.html |title=Uemachidaichi : OSAKA-INFO – Osaka Visitor's Guide |publisher=Osaka-info.jp |access-date=2013-02-15 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121228011113/http://www.osaka-info.jp/en/culture/2007may/01.html |archive-date=December 28, 2012 }}</ref> == Lega in opis == Glavni stolp gradu Osaka je na zemljišču, velikem približno en kvadratni kilometer. Zgrajen je na dveh dvignjenih ploščadih odlagališča, ki ju podpirajo strme stene iz rezanega kamna, z uporabo tehnike rezanja v obliki cvetov japonskega repinca (牛蒡積み, ''gobouzumi''), od katerih vsaka gleda na [[obrambni jarek|jarek]]. Osrednja grajska stavba ima pet nadstropij na zunanji strani in osem nadstropij na notranji strani ter je zgrajena na visokem kamnitem temelju za zaščito svojih stanovalcev pred napadalci. Glavni stolp je obdan z vrsto jarkov in obrambnih utrdb. Grad ima 2 jarka (notranji in zunanji). Notranji grajski jarek leži znotraj grajskega posestva in je sestavljen iz dveh vrst: mokrega (severovzhodnega) in suhega (jugozahodnega). Zunanji jarek medtem obdaja celotno grajsko ozemlje, označuje zunanje meje gradu in je sestavljen iz 4 posameznih odsekov, napolnjenih z vodo, od katerih vsak predstavlja kardinalno smer (sever, vzhod, jug, zahod). Grajsko ozemlje, ki obsega približno 61.000 kvadratnih metrov, vsebuje naslednjih trinajst struktur, ki jih je japonska vlada označila za »pomembne kulturne dobrine«:<ref>{{cite web |url=https://www.gojapango.com/places/osaka-prefecture/osaka/attractions/osaka-castle/ |title=Osaka Castle |access-date=2010-10-08 |publisher=GoJapanGo |archive-url=https://web.archive.org/web/20170617113445/https://www.gojapango.com/places/osaka-prefecture/osaka/attractions/osaka-castle/ |archive-date=2017-06-17 |url-status=dead }}</ref> [[File:Osaka Castle Sakuramon Kyoseki2.jpg|thumb|left|Kamen hobotnica]] * Vrata Ote-mon * Vrata Sakura-mon * Stolp Ičiban-jagura * Stolp Inui-yagura * Stolp Rokuban-jagura * Kupola Sengan * Tamonska kupola * Vodnjak Kinmeisui * Skladišče Kinzo * Enšogura skladišče smodnika * Trije deli grajskega obzidja, ki so okoli vrat Ote-mon * Megaliti na gradu vključujejo ''kamen hobotnica'' (''Taiko-iši'' 蛸石) :je velik kamen blizu vrat Sakura.{{sfn|Schmorleitz|1974|p=22}} Je eden največjih od številnih [[megalit]gov na gradu (glede na površino), meri 5,5 × 11,7 metra in tehta več kot 120 ton. Njegovo ime izhaja iz oblike hobotnice, ki je vidna v njenem spodnjem levem kotu. <ref>{{cite web | url=http://muza-chan.net/japan/index.php/blog/osaka-castle-giant-stones | title=Muza-chan's Gate to Japan }}</ref> Zunanji jarek ima dve glavni nadzorni točki: vrata Aoja-mon (na severovzhodu) in vrata Ote-mon (na nasprotnem jugozahodu). Med zunanjim in notranjim jarkom so: ostanki stolpa Fušhimi-jagura, skladišče smodnika Enšo-gura, Osaka Geihinkan, čajnica Hošoan, vrt Nišinomaru, stolp Sengan-jagura, stolp Tamon-jagura, ostanki stolpa Taiko-jagura, dvorana borilnih veščin Osaka Šudokan, svetišče Hokoku, stolp Ičiban-jagura (prvi stolp) in Slivov gaj. Obstajata dve mesti za prečkanje notranjega jarka, most Gokuraku-baši (ki je na severu) in vrata Sakuramon (glavna stražarska točka na jugu). Znotraj notranjega jarka je bil grad razdeljen na dve veliki območji: Hommaru (notranji zaliv) in zaliv Jamazato-Maru. V Hommaruju je glavni stolp, vodnjak Kimmeisui, japonski vrt, Takoiši (kamen hobotnice), vodnjak Gimmeisui, kompleks Miraiza Osakajo, hiša zakladov Kinzo in ''Timecapsule Expo'70''. Medtem ko je znotraj Jamazato-Maru predgradja Trg označenih kamnov in spomenik v spomin na ''Hidejori in Jodo-dono, ki sta storila samomor«. == Zgodovina == [[File:安土城.jpg|right|thumb|Azušijev grad]] [[File:Osaka castle Otemon and Sengann-yagura.jpg|left|thumb|Ōte-mon vrata z jarkom v ospredju]] [[File:Osaka Castle rampart in 1865.jpg|right|thumb| Obzidje gradu Osaka leta 1865]] [[File:HideyoriYodoJijinM0678.jpg|right|thumb| Kamen, ki označuje kraj, kjer sta Tojotomi Hidejori in njegova mati Jodo-Dono po padcu gradu v Osaki naredila samomor.]] Leta 1583 je Tojotomi Hidejoši začel graditi na mestu templja Ikkō-ikki Išijame Hongan-džija.<ref name=Hinago>{{Cite book |last=Hinago |first=Motoo |title=Japanese Castles |publisher=Kodansha International Ltd. and Shibundo |year=1986 |ISBN=0870117661 |page=153}}</ref> Osnovni načrt je bil oblikovan po gradu Azuči, sedežu Oda Nobunage. Hidejoši je želel zgraditi grad, ki bi bil podoben Nobunaginemu, vendar ga je v vseh pogledih presegel: načrt je vseboval petnadstropni glavni stolp s tremi dodatnimi nadstropji pod zemljo in zlate lističe na straneh stolpa, da bi naredili vtis na obiskovalce. Leta 1585 je bil dokončan Notranji [[Bivalno-obrambni grad|donžon]]. Hidejoši je še naprej širil in širil grad, zaradi česar je postajal vedno bolj grozljiv za napadalce. Leta 1597 je bila gradnja končana in leto zatem je Hidejoši umrl. Grad Osaka je prešel v last njegovega sina Tojotomija Hidejorija. Leta 1600 je [[Tokugava Iejasu]] premagal svoje nasprotnike v bitki pri Sekigahari in ustanovil svoj ''bakufu'' (tj. [[šogunat]]) v Edu. Leta 1614 je Tokugava pozimi napadel Hidejori in začel obleganje Osake.<ref>{{cite news | first=Miki | last=Meek | title=The Siege of Osaka Castle | url =http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0312/feature5/zoomify/main.html | work =National Geographic Magazine | access-date = 2008-01-22 }}</ref> Čeprav so Tojotomijeve sile številčno prekašane približno dva proti ena, jim je uspelo ubraniti 200.000-glavo Tokugavovo vojsko in zaščititi zunanje obzidje gradu. Iejasu je dal zapolniti zunanji jarek gradu, s čimer je uničil eno od glavnih zunanjih obramb gradu. Poleti 1615 je Hidejori začel obnavljati zunanji jarek. Iejasu je v ogorčenju znova poslal svojo vojsko na grad Osaka in 4. junija premagal Tojotomijeve branilce znotraj zunanjega obzidja. Grad Osaka je pripadel klanu Tokugava, klan Tojotomi je propadel, Hidejori in Jodo-dono sta zagrešila ''seppuku'', grajske stavbe so pogorele do tal.<ref name=Hinago/>{{rp|153}} Leta 1620 je novi dedič šogunata, Tokugava Hidetada, začel rekonstruirati in ponovno oboroževati grad Osaka. Zgradil je nov povišan glavni stolp, pet nadstropij na zunanji strani in osem nadstropij na notranji strani in dodelil nalogo gradnje novih zidov posameznim samurajskim klanom. Zidovi, zgrajeni v 1620-ih, še vedno stojijo in so narejeni iz prepletenih granitnih kamnov brez malte. Številni kamni so bili pripeljani iz kamnolomov v bližini [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in imajo vrezane grbe različnih družin, ki so jih prispevale. Gradnja 5-nadstropnega ''tenšuja'' se je začela leta 1628 in je bila dokončana 2 leti kasneje, približno ob istem času kot preostala rekonstrukcija, in je sledila splošni postavitvi prvotne strukture Tojotomi.<ref name=Hinago/>{{rp|153–157}} Leta 1660 je strela vžgala skladišče [[smodnik]]a in posledična eksplozija je zažgala grad. Leta 1665 je strela udarila in zažgala ''tenšu''.  Leta 1843 so po desetletjih zanemarjanja grad dobil zelo potrebna popravila, ko je ''bakufu'' zbral denar od ljudi v regiji za obnovo več stolpov. Leta 1868 je grad Osaka padel in bil predan cesarskim lojalistom proti bakufuju. Velik del gradu je bil požgan v državljanskih spopadih okoli [[Obnova Meidži|obnove Meidži]]. Pod vlado Meidži je grad Osaka postal del arzenala vojske Osake (''Osaka Hohei Košo''), ki je izdeloval orožje, strelivo in eksplozive za japonsko hitro rastočo vojsko v zahodnem slogu. Leta 1931 je bil zgrajen železobetonski ''tenšu''. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je arzenal postal ena največjih vojaških orožarn, ki je zaposlovala 60.000 delavcev.[5] Ameriški bombni napadi na arzenal so poškodovali rekonstruiran glavni grajski stolp in 14. avgusta 1945 uničili 90 % arzenala in ubili 382 ljudi, ki so tam delali. Leta 1995 je vlada Osake odobrila še en obnovitveni projekt z namenom, da se glavnemu stolpu povrne njegov sijaj iz obdobja Edo. Leta 1997 je bila obnova končana. Grad je konkretna reprodukcija (vključno z dvigali) originala, notranjost pa je mišljena kot sodoben, delujoč muzej. == V popularni kulturi == * V filmu Toho tokusacu iz leta 1955, ''Godzilla Raids Again'', Godzillin boj z Anguirusom vodi na posestvo gradu. Sama struktura se zruši, ko Godzilla nanjo pripne Anguirusa. * V filmu tokusacu iz leta 1966, Gamera proti Barugonu, je prvo srečanje naslovnih pošasti na mestu gradu. * Grad se pojavi v dveh delih kultne televizijske serije tokusacsu iz leta 1966, ''Ultraman'', kjer se naslovni junak bori s pošastjo Gomora na grajskem posestvu. * Leta 1975 je britanski romanopisec James Clavell uporabil grad in njegovo okolico (okoli leta 1600) kot glavno prizorišče dogajanja za svoje najbolj znano delo zgodovinske fikcije, ''[[Šogun]]''. * Grad je bil predstavljen v finalu ''The Amazing Race 20'', kjer je gostil Pit Stop. <ref>{{cite web|url=https://www.al.com/entertainment/2012/05/the_amazing_race_recap_its_a_b.html|title=The Amazing Race recap: It's a beautiful place to become millionaires|work=The Birmingham News|last=Jacobson|first=Jennifer|date=May 7, 2012|access-date=December 31, 2019}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Benesch, Oleg. "Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan," Transactions of the Royal Historical Society, Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107-134. *Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 374. ISBN 9781108481946. *De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. *Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1568365121. *Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 69–78. ISBN 0-8048-1102-4. *Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. pp. 200 pages. ISBN 0-87011-766-1. ==Zunanje povezave== {{Wikivoyage|Osaka}} {{Commons category }} *[https://www.osakacastle.net/ Uradna spletna stran] {{in lang|en}} {{Coord|34|41|14|N|135|31|33|E|region:JP_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Osaki]] [[Kategorija:Muzeji na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1583]] 51m03kbtuuy2007ibxr4fmu8e2uoiat 14 522061 5728675 2022-08-07T15:26:05Z Ljuba brank 92351 Nova stran z vsebino: {{Commons category|Buildings in Osaka}} {{ktgr|[[zgradba]]h in [[objekt]]ih v [[Osaka|Osaki]]}} [[Kategorija:Osaka]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Japonskem|Osaka]] wikitext text/x-wiki {{Commons category|Buildings in Osaka}} {{ktgr|[[zgradba]]h in [[objekt]]ih v [[Osaka|Osaki]]}} [[Kategorija:Osaka]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Japonskem|Osaka]] qbcdy7xtn0ktnc6vzjycppcfv9y9p88 14 522062 5728678 2022-08-07T15:31:15Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|158|3|1579|1590}} h8luq1exqtuarwdv3cplv00ohxwby2g 14 522063 5728679 2022-08-07T15:31:37Z Ljuba brank 92351 Nova stran z vsebino: {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|158|1|1579|1590}} wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|158|1|1579|1590}} fd3mlwb4w1e87c9kkk7mtk6tkea0m76 0 522064 5728680 2022-08-07T15:31:50Z Pv21 142817 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1101185101|Centre-right politics]]« wikitext text/x-wiki {{Strankarska politika}} '''Desna sredina''' je politična pozicija v okviru [[Politični spekter|političnega spektra]]. Nagiba se [[Politična desnica|desni]] strani, a je bližje [[Centrizem|sredini]]. Med letoma 1780 in 1880 je v [[Zahodni svet|zahodnem svetu]] prišlo do premika v strukturi [[Družbeni razred|družbenih razredov]] in gospodarstva, odmik od [[Plemstvo|plemstva]] in [[Merkantilizem|merkantilizma]] proti [[Kapitalizem|kapitalizmu]].<ref>{{Citat|last=Kahan|first=Alan S.|contribution=The unexpected honeymoon of mind and money, 1730–1830|editor-last=Kahan|editor-first=Alan S.|title=Mind vs. money: the war between intellectuals and capitalism|page=88|publisher=[[Transaction Publishers]]|place=New Brunswick, New Jersey|year=2010|isbn=978-1412810630|postscript=.}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Shenon|first=Philip|last2=Greenhouse|first2=Linda|authorlink2=Linda Greenhouse|title=Washington talk: Briefing; the King and the Joker|url=https://www.nytimes.com/1988/08/17/us/washington-talk-briefing-the-king-and-the-joker.html|work=[[The New York Times]]|date=17 August 1988|quote=This is the [[Title of Nobility Clause|''title of nobility'' clause]], which provides: 'No Title of Nobility shall be granted by the United States'.}}{{Zahtevana naročnina}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Wood|first=Diane|author-link=Diane Wood|date=October 2005|title=Our 18th century constitution in the 21st century world|url=http://www.nyulawreview.org/issues/volume-80-number-4/our-18th-century-constitution-21st-century-world|url-status=dead|journal=New York University Law Review, Madison Lecture|publisher=[[New York University School of Law]]|volume=80|issue=4|pages=1079–1107|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020124019/http://www.nyulawreview.org/issues/volume-80-number-4/our-18th-century-constitution-21st-century-world|archive-date=20 October 2017|access-date=12 October 2015|quote=Debate [over the Constitution's] meaning is inevitable whenever something as specific as the... Titles of Nobility Clause is not at issue}} pp. 105. [http://www.nyulawreview.org/sites/default/files/pdf/NYULawReview-80-4-Wood.pdf Pdf.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020131306/http://www.nyulawreview.org/sites/default/files/pdf/NYULawReview-80-4-Wood.pdf|date=20 October 2017}}</ref> Ta splošni gospodarski premik je vplival na desnosredinska gibanja, kot je [[Konservativna stranka (UK)|Konservativna stranka]] Združenega kraljestva, ki se je odzvala tako, da je postala podpora kapitalizmu.<ref name="IanAdams">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57 57]|publisher=[[Manchester University Press]]|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=978-0719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57}}</ref> [[Mednarodna demokratska zveza]] je zavezništvo desnosredinskih (pa tudi nekaterih drugih desnih) političnih strank – vključno s Konservativno stranko Združenega kraljestva, [[Konservativna stranka Kanade|Konservativno stranko Kanade]], [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikansko stranko]] Združenih držav Amerike, [[Liberalna stranka Avstralije|Liberalno stranko Avstralije]], [[Nacionalna stranka Nove Zelandije|Novozelandsko nacionalno stranko]], [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] in [[Krščanska demokracija|krščansko demokratske]] stranke – ki se zavzemajo za človekove pravice in gospodarski razvoj. Ideologije, označene kot desnosredinske, med drugim vključujejo [[liberalni konzervativizem]] ter nekatere različice [[Liberalizem|liberalizma]] in [[Krščanska demokracija|krščanske demokracije]]. Na gospodarske vidike sodobne desne sredine je vplival [[ekonomski liberalizem]], ki v splošnem podpira [[Prosti trgi|proste trge]], omejeno [[Državna poraba|vladno porabo]] in druge politike, ki so močno povezane z [[Neoliberalizem|neoliberalizmom]]. Zmerna desnica ni niti univerzalno [[Socialni konzervativizem|družbeno konzervativna]] niti [[Kulturni liberalizem|kulturno liberalna]] in pogosto združuje obe prepričanji s podporo [[Državljanske svoboščine|državljanskim svoboščinam]] in elementi [[Tradicionalni konzervativizem|tradicionalizma]]. [[Slika:Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush,_speaking_at_Crawford,_Texas.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/94/Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush%2C_speaking_at_Crawford%2C_Texas.jpg/220px-Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush%2C_speaking_at_Crawford%2C_Texas.jpg|sličica| [[Silvio Berlusconi]] in [[George Walker Bush|George W. Bush]] sta govorila v [[Crawford, Teksas|Crawfordu v Teksasu]]]] Zgodovinski primeri desnosredinskih miselnih šol so [[One Nation Conservatizem|konservatizem enega naroda]] v Združenem kraljestvu, [[rdeči torijci]] v Kanadi in [[Rockefellerjevi republikanci]] v Združenih državah Amerike. [[Novi demokrati]] so sprejeli tudi več vidikov desnosredinske politike, vključno z [[Uravnoteženi proračuni|uravnoteženimi proračuni]], [[Prosta trgovina|prosto trgovino]] in [[Reforma socialnega varstva|reformo socialnega varstva]]. Te ideološke frakcije so v nasprotju s politiko [[Skrajna desnica|skrajne desnice]] in [[Desničarski populizem|desničarskim populizmom]]. Prav tako bolj podpirajo [[kulturni liberalizem]] in [[Zeleni konzervativizem|zeleni konservativizem]] kot desničarske različice. Glede na študijo iz leta 2019 so imele desnosredinske stranke leta 2018 približno 27 odstotkov deleža glasov v 21 zahodnih demokracijah.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Gidron|first=Noam|last2=Ziblatt|first2=Daniel|date=2019-05-11|title=Center-Right Political Parties in Advanced Democracies|journal=Annual Review of Political Science|language=en|volume=22|issue=1|pages=17–35|doi=10.1146/annurev-polisci-090717-092750|issn=1094-2939|doi-access=free}}</ref> Leta 1960 je bila njihova podpora 37 odstotna.<ref name=":0" /> == Zgodovina == === Francoska revolucija do Druge svetovne vojne === Izrazit navdih za desno sredino (zlasti v Veliki Britaniji) je bil [[Tradicionalni konzervativizem|tradicionalistični konservativizem]] [[Edmund Burke|Edmunda Burka]].<ref>{{Citat|last=Eatwell|first=Roger|author-link=Roger Eatwell|contribution=The nature of the Right: the right as a variety of styles of thought|editor1=Eatwell|editor-link=Roger Eatwell|title=The nature of the right: American and European politics and political thought since 1789|page=66|publisher=Twayne Publishers|place=Boston|year=1990|series=Themes in right-wing ideology and politics series|isbn=9780861879342|quote=Burke has been seen as the father of modern British conservatism, which serves as the best example of the moderate right tradition.}}</ref> Njegov tradicionalistični konservativizem je bil zmernejši od [[Konservatizem|kontinentalnega konservativizma]], ki ga je razvil [[Joseph de Maistre]] v [[Francija|Franciji]], ki je po izkušnji [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] popolnoma obsodil status quo, ki je obstajal neposredno pred revolucijo (za razliko od Burka), de Maistre pa je iskal reakcionarno protirevolucijo, ki bi razbila vso moderno družbo in jo vrnila v strogo versko temelječo družbo.<ref>{{Citat|last=Adams|first=Bert|last2=Sydie|first2=R.A.|contribution=Section I The origins of sociological theory: the philosophical precursors of sociology|editor1=Adams|title=Sociological theory|pages=25–26|publisher=Pine Forge Press|place=Thousand Oaks, California|year=2001|isbn=9780761985570|postscript=.}}</ref> Medtem ko je Burke obsodil francosko revolucijo, je podprl [[Ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], ki jo je imel za konservativno revolucijo.<ref name="David">{{Citat|last=Bridge|first=Carl|author-link=Carl Bridge|contribution=Burke and the conservative tradition|editor1=Close|title=Revolution: a history of the idea|page=81|publisher=[[Croom Helm Ltd.]]|place=London|year=1985|isbn=9780709934202|postscript=.}}</ref> Burke je trdil, da so se [[Američani]] uprli iz istega razloga kot Angleži med [[Slavna revolucija|Slavno revolucijo]], v obeh primerih pa je monarh prekoračil meje svojih dolžnosti.<ref name="David" /> Burke je trdil, da je bila ameriška revolucija upravičena, ker je kralj [[Jurij III. Britanski|Jurij III.]] prekoračil svoje pravice z uvedbo davkov ameriškim kolonistom brez njihovega soglasja.<ref name="David" /> Burke je nasprotoval francoski revoluciji, ker je nasprotoval njenemu antitradicionalizmu in njeni uporabi abstraktnih idej, kot je [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana]], in njen [[Egalitarizem|univerzalni egalitarizem]], ki ga je Burke grajal s trditvijo, da dejansko podpira "frizerje", ki so sposobni biti politiki.<ref name="David" /> V Veliki Britaniji je bilo tradicionalistično konservativno gibanje zastopano v britanski konservativni stranki.<ref name="IanAdams">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57 57]|publisher=[[Manchester University Press]]|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=978-0719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFAdams2001">Adams, Ian (2001). [[iarchive:politicalideolog0000adam/page/57|''Political ideology today'']] (2nd&nbsp;ed.). Manchester New York: [[Manchester University Press]]. p.&nbsp;[[iarchive:politicalideolog0000adam/page/57|57]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Posebno: BookSources/978-0719060205|<bdi>978-0719060205</bdi>]].</cite></ref> Konservativni [[predsednik vlade Združenega kraljestva]] [[Benjamin Disraeli]] je skušal obravnavati socialne probleme, ki so prizadeli [[delavski razred]] zaradi pomanjkanja pomoči [[laissez-faire]] gospodarstva, in oblikoval svoj [[Enonacionalni konzervativizem|konservativzem ene nacije]], ki je trdil, da je pomanjkanje pomoči nižjim razredom britansko družbo razdelilo na dva naroda – bogatega in revnega, kot rezultat neomejenega zasebnega podjetništva, je trdil, da želi to razbiti.<ref name="IanAdams_a">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59 59]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59}}</ref> Disraeli je dejal, da podpira združen britanski narod, medtem ko je predstavil druge stranke, ki predstavljajo višji ali nižji razred.<ref name="IanAdams" /> Disraeli je bil nenaklonjen [[Prosta trgovina|prosti trgovini]] in dajal prednost aristokratskemu [[Paternalizem|paternalizmu]] ter spodbujanju [[Imperializem|imperializma]].<ref name="IanAdams" /> Vendar pa je z oživitvijo socialističnega gibanja v Veliki Britaniji z vzponom laburistične stranke in propadom liberalne stranke Konservativna stranka postala zagovornica kapitalizma in nasprotnica [[Socializem|socializma]], medtem ko se je zagovarjanje kapitalizma spodbujalo znotraj načela tradicionalističnega konzervativizma.<ref name="IanAdams" /> Drugo desnosredinsko gibanje, ki je nastalo v Franciji kot odgovor na francosko revolucijo, je bil začetek gibanja [[Krščanska demokracija|krščanske demokracije]], kjer so zmerni konservativni katoličani sprejeli demokratične elemente francoske revolucije.<ref name="IanAdams_a">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59 59]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">Adams, Ian (2001). [[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|''Political ideology today'']] (2nd&nbsp;ed.). Manchester New York: Manchester University Press. p.&nbsp;[[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|59]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780719060205|<bdi>9780719060205</bdi>]].</cite></ref> Prvo krščansko demokratsko stranko je leta 1919 v Italiji ustanovil [[Luigi Sturzo]], vendar jo je [[Fašizem|italijanski fašistični]] režim zatrl, zato je bila prisiljena v izgnanstvo v Francijo.<ref name="IanAdams_a" /> Tam je Sturzo ustanovil mednarodno gibanje, ki je podpiralo oblikovanje [[Skupni trg|skupnega evropskega trga]] in evropske integracije za preprečevanje vojne. Med tistimi, ki so se udeležili skupine, so bili kasnejši nemški kancler [[Konrad Adenauer]], [[Alcide De Gasperi|Alcide de Gasperi]] in [[Robert Schuman]].<ref name="IanAdams_a" /> === Po Drugi svetovni vojni === [[Slika:Cdu-logo.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Cdu-logo.svg/220px-Cdu-logo.svg.png|sličica|220x220_pik| [[Krščansko demokratska unija|CDU]] je konservativna stranka, ki zastopa desno sredino v [[Nemčija|Nemčiji]] .]] V Evropi so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] desnosredinske krščanskodemokratske stranke nastale kot močna politična gibanja, medtem ko so katoliška tradicionalistična gibanja pojenjala.<ref name="IanAdams_a">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59 59]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">Adams, Ian (2001). [[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|''Political ideology today'']] (2nd&nbsp;ed.). Manchester New York: Manchester University Press. p.&nbsp;[[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|59]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780719060205|<bdi>9780719060205</bdi>]].</cite></ref> Krščanskodemokratska gibanja so postala pomembna v [[Avstrija|Avstriji]], državah [[Beneluks|Beneluksa]], [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Italija|Italiji]].<ref name="IanAdams_a" /> [[Neoliberalizem]] je nastal kot ekonomska teorija [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]], ki je obsojal vladni [[Ekonomski intervencionizem|intervencionizem v gospodarstvu]], ki ga je povezoval s [[Socializem|socializmom]] in [[Anarho-kolektivizem|kolektivizmom]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/206 206]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/206}}</ref> Neoliberalci so zavračali [[Keynesianska ekonomija|keynesiansko ekonomijo]], za katero so trdili, da zagovarjajo prevelik poudarek na zmanjšanju [[Brezposelnost|brezposelnosti]] kot odgovor na njihovo opazovanje [[Velika gospodarska kriza|velike depresije]], pri čemer so kot pravi problem identificirali [[Inflacija|inflacijo]] in zagovarjali politiko [[Monetarizem|monetarizma]] za spopadanje z njo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/207 207]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/207}}</ref> Neoliberalno ekonomijo je podprla konservativna britanska premierka [[Margaret Thatcher]], ki jo je kot del konservativizma prostega trga prilagodila razvoju [[ameriški konzervativizem|ameriškega konservativizma]], medtem ko je tradicionalistični konservativizem znotraj britanske konservativne stranke postal manj vpliven.<ref>{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/58 58]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/58}}</ref> Kljub temu ima britanska konservativna stranka še vedno veliko tradicionalno konservativno bazo, zlasti konservativno [[Skupina Cornerstone|Cornerstone Group]]. Thatcherjeva je javno podpirala desnosredinsko politiko in podpirala njeno širjenje v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] po koncu [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]] režimov v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja.<ref>{{Citat|last=Evans|first=Eric J.|author-link=Eric J. Evans|contribution=Thatcher abroad III: the bringer of freedom? Principle, pragmatism and the limits of power|editor-last=Evans|editor-first=Eric J.|editor-link=Eric J. Evans|title=Thatcher and Thatcherism|page=107|publisher=Routledge|place=London New York|year=1997|isbn=9780203178980|quote=Thatcher praised the winning party of the Hungarian election of 1990 as what she called a "really genuine centre-right government".}}</ref> Po propadu [[Komunizem|komunizma]] v Vzhodni Evropi so se tam pojavile različne desnosredinske politične stranke, med njimi številne, ki podpirajo neoliberalizem.<ref>{{Citat|last=Hanley|first=Seán|contribution=Blue velvet: the rise and decline of the new Czech Right|editor1=Szczerbiak|title=Centre-right parties in post-communist East-Central Europe|page=37|publisher=Routledge|place=London New York|year=2006|isbn=9780415347815|postscript=.}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Smith|first=John|title=Labour's lackluster tuition fee pledge is the tip of the iceberg: mainstream politics is melting away|url=https://www.opendemocracy.net/ourkingdom/john-smith/labour's-lackluster-tuition-fee-pledge-is-tip-of-iceberg-mainstream-politics-i|work=[[openDemocracy]]|date=4 March 2015}}</ref> V Združenih državah je predsednik [[Ronald Reagan]] (1981–1989) sprejel številne politike, ki izhajajo iz ekonomskih teorij [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]], vključno z načeli [[Chicaška šola ekonomije|čikaške šole ekonomije]] in [[Monetarizem|monetarizma]].<ref>{{Navedi novice|last=Cornwell|first=Rupert|authorlink=Rupert Cornwell|title=Milton Friedman, free-market economist who inspired Reagan and Thatcher, dies aged 94|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/milton-friedman-freemarket-economist-who-inspired-reagan-and-thatcher-dies-aged-94-424665.html|work=[[The Independent]]|publisher=Independent Print Ltd|location=Washington|date=17 November 2006}}</ref> Medtem ko so socialni konservativci in vzpon [[Krščanska desnica|krščanske desnice]] veliko prispevali k oblikovanju [[Reaganova koalicija|Reaganove koalicije]], je imel predsednik tudi podporo desnosredinskih ekonomskih neoliberalcev. Z uporabo Friedmanovih neoliberalnih teorij je Reaganova administracija znižala mejni davek na dohodek s 70 % na 28 %  in upočasnila rast državne porabe z 10 % leta 1982 na 1 % leta 1987, s čimer je znižal [[Inflacija|inflacijo]] s 13,5 % na 4,1 % in civilno [[brezposelnost]] s 7,6 % na 5,5 % delovne sile.<ref>{{Navedi splet|title=The second American revolution: Reagonomics|url=http://www.reaganfoundation.org/economic-policy.aspx|website=reaganfoundation.org|publisher=[[Ronald Reagan Presidential Library]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Politična desnica]] * [[Leva sredina]] == Sklici == {{Sklici|30em}} [[Kategorija:Politični spekter]] hxj3af4vgvhgyw6cj40ab5jrsvvb05c 5728681 5728680 2022-08-07T15:32:09Z Pv21 142817 Pv21 je premaknil(-a) stran [[Desnosredinska politika]] na [[Desna sredina]]: drugo ime wikitext text/x-wiki {{Strankarska politika}} '''Desna sredina''' je politična pozicija v okviru [[Politični spekter|političnega spektra]]. Nagiba se [[Politična desnica|desni]] strani, a je bližje [[Centrizem|sredini]]. Med letoma 1780 in 1880 je v [[Zahodni svet|zahodnem svetu]] prišlo do premika v strukturi [[Družbeni razred|družbenih razredov]] in gospodarstva, odmik od [[Plemstvo|plemstva]] in [[Merkantilizem|merkantilizma]] proti [[Kapitalizem|kapitalizmu]].<ref>{{Citat|last=Kahan|first=Alan S.|contribution=The unexpected honeymoon of mind and money, 1730–1830|editor-last=Kahan|editor-first=Alan S.|title=Mind vs. money: the war between intellectuals and capitalism|page=88|publisher=[[Transaction Publishers]]|place=New Brunswick, New Jersey|year=2010|isbn=978-1412810630|postscript=.}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Shenon|first=Philip|last2=Greenhouse|first2=Linda|authorlink2=Linda Greenhouse|title=Washington talk: Briefing; the King and the Joker|url=https://www.nytimes.com/1988/08/17/us/washington-talk-briefing-the-king-and-the-joker.html|work=[[The New York Times]]|date=17 August 1988|quote=This is the [[Title of Nobility Clause|''title of nobility'' clause]], which provides: 'No Title of Nobility shall be granted by the United States'.}}{{Zahtevana naročnina}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Wood|first=Diane|author-link=Diane Wood|date=October 2005|title=Our 18th century constitution in the 21st century world|url=http://www.nyulawreview.org/issues/volume-80-number-4/our-18th-century-constitution-21st-century-world|url-status=dead|journal=New York University Law Review, Madison Lecture|publisher=[[New York University School of Law]]|volume=80|issue=4|pages=1079–1107|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020124019/http://www.nyulawreview.org/issues/volume-80-number-4/our-18th-century-constitution-21st-century-world|archive-date=20 October 2017|access-date=12 October 2015|quote=Debate [over the Constitution's] meaning is inevitable whenever something as specific as the... Titles of Nobility Clause is not at issue}} pp. 105. [http://www.nyulawreview.org/sites/default/files/pdf/NYULawReview-80-4-Wood.pdf Pdf.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020131306/http://www.nyulawreview.org/sites/default/files/pdf/NYULawReview-80-4-Wood.pdf|date=20 October 2017}}</ref> Ta splošni gospodarski premik je vplival na desnosredinska gibanja, kot je [[Konservativna stranka (UK)|Konservativna stranka]] Združenega kraljestva, ki se je odzvala tako, da je postala podpora kapitalizmu.<ref name="IanAdams">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57 57]|publisher=[[Manchester University Press]]|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=978-0719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57}}</ref> [[Mednarodna demokratska zveza]] je zavezništvo desnosredinskih (pa tudi nekaterih drugih desnih) političnih strank – vključno s Konservativno stranko Združenega kraljestva, [[Konservativna stranka Kanade|Konservativno stranko Kanade]], [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikansko stranko]] Združenih držav Amerike, [[Liberalna stranka Avstralije|Liberalno stranko Avstralije]], [[Nacionalna stranka Nove Zelandije|Novozelandsko nacionalno stranko]], [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] in [[Krščanska demokracija|krščansko demokratske]] stranke – ki se zavzemajo za človekove pravice in gospodarski razvoj. Ideologije, označene kot desnosredinske, med drugim vključujejo [[liberalni konzervativizem]] ter nekatere različice [[Liberalizem|liberalizma]] in [[Krščanska demokracija|krščanske demokracije]]. Na gospodarske vidike sodobne desne sredine je vplival [[ekonomski liberalizem]], ki v splošnem podpira [[Prosti trgi|proste trge]], omejeno [[Državna poraba|vladno porabo]] in druge politike, ki so močno povezane z [[Neoliberalizem|neoliberalizmom]]. Zmerna desnica ni niti univerzalno [[Socialni konzervativizem|družbeno konzervativna]] niti [[Kulturni liberalizem|kulturno liberalna]] in pogosto združuje obe prepričanji s podporo [[Državljanske svoboščine|državljanskim svoboščinam]] in elementi [[Tradicionalni konzervativizem|tradicionalizma]]. [[Slika:Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush,_speaking_at_Crawford,_Texas.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/94/Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush%2C_speaking_at_Crawford%2C_Texas.jpg/220px-Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush%2C_speaking_at_Crawford%2C_Texas.jpg|sličica| [[Silvio Berlusconi]] in [[George Walker Bush|George W. Bush]] sta govorila v [[Crawford, Teksas|Crawfordu v Teksasu]]]] Zgodovinski primeri desnosredinskih miselnih šol so [[One Nation Conservatizem|konservatizem enega naroda]] v Združenem kraljestvu, [[rdeči torijci]] v Kanadi in [[Rockefellerjevi republikanci]] v Združenih državah Amerike. [[Novi demokrati]] so sprejeli tudi več vidikov desnosredinske politike, vključno z [[Uravnoteženi proračuni|uravnoteženimi proračuni]], [[Prosta trgovina|prosto trgovino]] in [[Reforma socialnega varstva|reformo socialnega varstva]]. Te ideološke frakcije so v nasprotju s politiko [[Skrajna desnica|skrajne desnice]] in [[Desničarski populizem|desničarskim populizmom]]. Prav tako bolj podpirajo [[kulturni liberalizem]] in [[Zeleni konzervativizem|zeleni konservativizem]] kot desničarske različice. Glede na študijo iz leta 2019 so imele desnosredinske stranke leta 2018 približno 27 odstotkov deleža glasov v 21 zahodnih demokracijah.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Gidron|first=Noam|last2=Ziblatt|first2=Daniel|date=2019-05-11|title=Center-Right Political Parties in Advanced Democracies|journal=Annual Review of Political Science|language=en|volume=22|issue=1|pages=17–35|doi=10.1146/annurev-polisci-090717-092750|issn=1094-2939|doi-access=free}}</ref> Leta 1960 je bila njihova podpora 37 odstotna.<ref name=":0" /> == Zgodovina == === Francoska revolucija do Druge svetovne vojne === Izrazit navdih za desno sredino (zlasti v Veliki Britaniji) je bil [[Tradicionalni konzervativizem|tradicionalistični konservativizem]] [[Edmund Burke|Edmunda Burka]].<ref>{{Citat|last=Eatwell|first=Roger|author-link=Roger Eatwell|contribution=The nature of the Right: the right as a variety of styles of thought|editor1=Eatwell|editor-link=Roger Eatwell|title=The nature of the right: American and European politics and political thought since 1789|page=66|publisher=Twayne Publishers|place=Boston|year=1990|series=Themes in right-wing ideology and politics series|isbn=9780861879342|quote=Burke has been seen as the father of modern British conservatism, which serves as the best example of the moderate right tradition.}}</ref> Njegov tradicionalistični konservativizem je bil zmernejši od [[Konservatizem|kontinentalnega konservativizma]], ki ga je razvil [[Joseph de Maistre]] v [[Francija|Franciji]], ki je po izkušnji [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] popolnoma obsodil status quo, ki je obstajal neposredno pred revolucijo (za razliko od Burka), de Maistre pa je iskal reakcionarno protirevolucijo, ki bi razbila vso moderno družbo in jo vrnila v strogo versko temelječo družbo.<ref>{{Citat|last=Adams|first=Bert|last2=Sydie|first2=R.A.|contribution=Section I The origins of sociological theory: the philosophical precursors of sociology|editor1=Adams|title=Sociological theory|pages=25–26|publisher=Pine Forge Press|place=Thousand Oaks, California|year=2001|isbn=9780761985570|postscript=.}}</ref> Medtem ko je Burke obsodil francosko revolucijo, je podprl [[Ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], ki jo je imel za konservativno revolucijo.<ref name="David">{{Citat|last=Bridge|first=Carl|author-link=Carl Bridge|contribution=Burke and the conservative tradition|editor1=Close|title=Revolution: a history of the idea|page=81|publisher=[[Croom Helm Ltd.]]|place=London|year=1985|isbn=9780709934202|postscript=.}}</ref> Burke je trdil, da so se [[Američani]] uprli iz istega razloga kot Angleži med [[Slavna revolucija|Slavno revolucijo]], v obeh primerih pa je monarh prekoračil meje svojih dolžnosti.<ref name="David" /> Burke je trdil, da je bila ameriška revolucija upravičena, ker je kralj [[Jurij III. Britanski|Jurij III.]] prekoračil svoje pravice z uvedbo davkov ameriškim kolonistom brez njihovega soglasja.<ref name="David" /> Burke je nasprotoval francoski revoluciji, ker je nasprotoval njenemu antitradicionalizmu in njeni uporabi abstraktnih idej, kot je [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana]], in njen [[Egalitarizem|univerzalni egalitarizem]], ki ga je Burke grajal s trditvijo, da dejansko podpira "frizerje", ki so sposobni biti politiki.<ref name="David" /> V Veliki Britaniji je bilo tradicionalistično konservativno gibanje zastopano v britanski konservativni stranki.<ref name="IanAdams">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57 57]|publisher=[[Manchester University Press]]|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=978-0719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFAdams2001">Adams, Ian (2001). [[iarchive:politicalideolog0000adam/page/57|''Political ideology today'']] (2nd&nbsp;ed.). Manchester New York: [[Manchester University Press]]. p.&nbsp;[[iarchive:politicalideolog0000adam/page/57|57]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Posebno: BookSources/978-0719060205|<bdi>978-0719060205</bdi>]].</cite></ref> Konservativni [[predsednik vlade Združenega kraljestva]] [[Benjamin Disraeli]] je skušal obravnavati socialne probleme, ki so prizadeli [[delavski razred]] zaradi pomanjkanja pomoči [[laissez-faire]] gospodarstva, in oblikoval svoj [[Enonacionalni konzervativizem|konservativzem ene nacije]], ki je trdil, da je pomanjkanje pomoči nižjim razredom britansko družbo razdelilo na dva naroda – bogatega in revnega, kot rezultat neomejenega zasebnega podjetništva, je trdil, da želi to razbiti.<ref name="IanAdams_a">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59 59]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59}}</ref> Disraeli je dejal, da podpira združen britanski narod, medtem ko je predstavil druge stranke, ki predstavljajo višji ali nižji razred.<ref name="IanAdams" /> Disraeli je bil nenaklonjen [[Prosta trgovina|prosti trgovini]] in dajal prednost aristokratskemu [[Paternalizem|paternalizmu]] ter spodbujanju [[Imperializem|imperializma]].<ref name="IanAdams" /> Vendar pa je z oživitvijo socialističnega gibanja v Veliki Britaniji z vzponom laburistične stranke in propadom liberalne stranke Konservativna stranka postala zagovornica kapitalizma in nasprotnica [[Socializem|socializma]], medtem ko se je zagovarjanje kapitalizma spodbujalo znotraj načela tradicionalističnega konzervativizma.<ref name="IanAdams" /> Drugo desnosredinsko gibanje, ki je nastalo v Franciji kot odgovor na francosko revolucijo, je bil začetek gibanja [[Krščanska demokracija|krščanske demokracije]], kjer so zmerni konservativni katoličani sprejeli demokratične elemente francoske revolucije.<ref name="IanAdams_a">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59 59]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">Adams, Ian (2001). [[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|''Political ideology today'']] (2nd&nbsp;ed.). Manchester New York: Manchester University Press. p.&nbsp;[[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|59]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780719060205|<bdi>9780719060205</bdi>]].</cite></ref> Prvo krščansko demokratsko stranko je leta 1919 v Italiji ustanovil [[Luigi Sturzo]], vendar jo je [[Fašizem|italijanski fašistični]] režim zatrl, zato je bila prisiljena v izgnanstvo v Francijo.<ref name="IanAdams_a" /> Tam je Sturzo ustanovil mednarodno gibanje, ki je podpiralo oblikovanje [[Skupni trg|skupnega evropskega trga]] in evropske integracije za preprečevanje vojne. Med tistimi, ki so se udeležili skupine, so bili kasnejši nemški kancler [[Konrad Adenauer]], [[Alcide De Gasperi|Alcide de Gasperi]] in [[Robert Schuman]].<ref name="IanAdams_a" /> === Po Drugi svetovni vojni === [[Slika:Cdu-logo.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Cdu-logo.svg/220px-Cdu-logo.svg.png|sličica|220x220_pik| [[Krščansko demokratska unija|CDU]] je konservativna stranka, ki zastopa desno sredino v [[Nemčija|Nemčiji]] .]] V Evropi so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] desnosredinske krščanskodemokratske stranke nastale kot močna politična gibanja, medtem ko so katoliška tradicionalistična gibanja pojenjala.<ref name="IanAdams_a">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59 59]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">Adams, Ian (2001). [[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|''Political ideology today'']] (2nd&nbsp;ed.). Manchester New York: Manchester University Press. p.&nbsp;[[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|59]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780719060205|<bdi>9780719060205</bdi>]].</cite></ref> Krščanskodemokratska gibanja so postala pomembna v [[Avstrija|Avstriji]], državah [[Beneluks|Beneluksa]], [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Italija|Italiji]].<ref name="IanAdams_a" /> [[Neoliberalizem]] je nastal kot ekonomska teorija [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]], ki je obsojal vladni [[Ekonomski intervencionizem|intervencionizem v gospodarstvu]], ki ga je povezoval s [[Socializem|socializmom]] in [[Anarho-kolektivizem|kolektivizmom]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/206 206]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/206}}</ref> Neoliberalci so zavračali [[Keynesianska ekonomija|keynesiansko ekonomijo]], za katero so trdili, da zagovarjajo prevelik poudarek na zmanjšanju [[Brezposelnost|brezposelnosti]] kot odgovor na njihovo opazovanje [[Velika gospodarska kriza|velike depresije]], pri čemer so kot pravi problem identificirali [[Inflacija|inflacijo]] in zagovarjali politiko [[Monetarizem|monetarizma]] za spopadanje z njo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/207 207]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/207}}</ref> Neoliberalno ekonomijo je podprla konservativna britanska premierka [[Margaret Thatcher]], ki jo je kot del konservativizma prostega trga prilagodila razvoju [[ameriški konzervativizem|ameriškega konservativizma]], medtem ko je tradicionalistični konservativizem znotraj britanske konservativne stranke postal manj vpliven.<ref>{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/58 58]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/58}}</ref> Kljub temu ima britanska konservativna stranka še vedno veliko tradicionalno konservativno bazo, zlasti konservativno [[Skupina Cornerstone|Cornerstone Group]]. Thatcherjeva je javno podpirala desnosredinsko politiko in podpirala njeno širjenje v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] po koncu [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]] režimov v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja.<ref>{{Citat|last=Evans|first=Eric J.|author-link=Eric J. Evans|contribution=Thatcher abroad III: the bringer of freedom? Principle, pragmatism and the limits of power|editor-last=Evans|editor-first=Eric J.|editor-link=Eric J. Evans|title=Thatcher and Thatcherism|page=107|publisher=Routledge|place=London New York|year=1997|isbn=9780203178980|quote=Thatcher praised the winning party of the Hungarian election of 1990 as what she called a "really genuine centre-right government".}}</ref> Po propadu [[Komunizem|komunizma]] v Vzhodni Evropi so se tam pojavile različne desnosredinske politične stranke, med njimi številne, ki podpirajo neoliberalizem.<ref>{{Citat|last=Hanley|first=Seán|contribution=Blue velvet: the rise and decline of the new Czech Right|editor1=Szczerbiak|title=Centre-right parties in post-communist East-Central Europe|page=37|publisher=Routledge|place=London New York|year=2006|isbn=9780415347815|postscript=.}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Smith|first=John|title=Labour's lackluster tuition fee pledge is the tip of the iceberg: mainstream politics is melting away|url=https://www.opendemocracy.net/ourkingdom/john-smith/labour's-lackluster-tuition-fee-pledge-is-tip-of-iceberg-mainstream-politics-i|work=[[openDemocracy]]|date=4 March 2015}}</ref> V Združenih državah je predsednik [[Ronald Reagan]] (1981–1989) sprejel številne politike, ki izhajajo iz ekonomskih teorij [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]], vključno z načeli [[Chicaška šola ekonomije|čikaške šole ekonomije]] in [[Monetarizem|monetarizma]].<ref>{{Navedi novice|last=Cornwell|first=Rupert|authorlink=Rupert Cornwell|title=Milton Friedman, free-market economist who inspired Reagan and Thatcher, dies aged 94|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/milton-friedman-freemarket-economist-who-inspired-reagan-and-thatcher-dies-aged-94-424665.html|work=[[The Independent]]|publisher=Independent Print Ltd|location=Washington|date=17 November 2006}}</ref> Medtem ko so socialni konservativci in vzpon [[Krščanska desnica|krščanske desnice]] veliko prispevali k oblikovanju [[Reaganova koalicija|Reaganove koalicije]], je imel predsednik tudi podporo desnosredinskih ekonomskih neoliberalcev. Z uporabo Friedmanovih neoliberalnih teorij je Reaganova administracija znižala mejni davek na dohodek s 70 % na 28 %  in upočasnila rast državne porabe z 10 % leta 1982 na 1 % leta 1987, s čimer je znižal [[Inflacija|inflacijo]] s 13,5 % na 4,1 % in civilno [[brezposelnost]] s 7,6 % na 5,5 % delovne sile.<ref>{{Navedi splet|title=The second American revolution: Reagonomics|url=http://www.reaganfoundation.org/economic-policy.aspx|website=reaganfoundation.org|publisher=[[Ronald Reagan Presidential Library]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Politična desnica]] * [[Leva sredina]] == Sklici == {{Sklici|30em}} [[Kategorija:Politični spekter]] hxj3af4vgvhgyw6cj40ab5jrsvvb05c 5728774 5728681 2022-08-07T19:19:20Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Strankarska politika}} '''Desna sredina''' je politična pozicija v okviru [[Politični spekter|političnega spektra]]. Nagiba se k [[Politična desnica|desni]] strani, a je bliže [[Centrizem|sredini]]. Med letoma 1780 in 1880 je v [[Zahodni svet|zahodnem svetu]] prišlo do premika v strukturi [[Družbeni razred|družbenih razredov]] in gospodarstva, odmika od [[Plemstvo|plemstva]] in [[Merkantilizem|merkantilizma]] proti [[Kapitalizem|kapitalizmu]].<ref>{{Citat|last=Kahan|first=Alan S.|contribution=The unexpected honeymoon of mind and money, 1730–1830|editor-last=Kahan|editor-first=Alan S.|title=Mind vs. money: the war between intellectuals and capitalism|page=88|publisher=[[Transaction Publishers]]|place=New Brunswick, New Jersey|year=2010|isbn=978-1412810630|postscript=.}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Shenon|first=Philip|last2=Greenhouse|first2=Linda|authorlink2=Linda Greenhouse|title=Washington talk: Briefing; the King and the Joker|url=https://www.nytimes.com/1988/08/17/us/washington-talk-briefing-the-king-and-the-joker.html|work=[[The New York Times]]|date=17 August 1988|quote=This is the [[Title of Nobility Clause|''title of nobility'' clause]], which provides: 'No Title of Nobility shall be granted by the United States'.}}{{Zahtevana naročnina}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Wood|first=Diane|author-link=Diane Wood|date=October 2005|title=Our 18th century constitution in the 21st century world|url=http://www.nyulawreview.org/issues/volume-80-number-4/our-18th-century-constitution-21st-century-world|url-status=dead|journal=New York University Law Review, Madison Lecture|publisher=[[New York University School of Law]]|volume=80|issue=4|pages=1079–1107|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020124019/http://www.nyulawreview.org/issues/volume-80-number-4/our-18th-century-constitution-21st-century-world|archive-date=20 October 2017|access-date=12 October 2015|quote=Debate [over the Constitution's] meaning is inevitable whenever something as specific as the... Titles of Nobility Clause is not at issue}} pp. 105. [http://www.nyulawreview.org/sites/default/files/pdf/NYULawReview-80-4-Wood.pdf Pdf.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020131306/http://www.nyulawreview.org/sites/default/files/pdf/NYULawReview-80-4-Wood.pdf|date=20 October 2017}}</ref> Ta splošni gospodarski premik je vplival na desnosredinska gibanja, kot je [[Konservativna stranka (UK)|Konservativna stranka]] Združenega kraljestva, ki se je odzvala tako, da je postala podpora kapitalizmu.<ref name="IanAdams">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57 57]|publisher=[[Manchester University Press]]|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=978-0719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57}}</ref> [[Mednarodna demokratska zveza]] je zavezništvo desnosredinskih (pa tudi nekaterih drugih desnih) političnih strank – vključno s Konservativno stranko Združenega kraljestva, [[Konservativna stranka Kanade|Konservativno stranko Kanade]], [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikansko stranko]] Združenih držav Amerike, [[Liberalna stranka Avstralije|Liberalno stranko Avstralije]], [[Nacionalna stranka Nove Zelandije|Novozelandsko nacionalno stranko]], [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] in [[Krščanska demokracija|krščansko demokratske]] stranke –, ki se zavzemajo za človekove pravice in gospodarski razvoj. Ideologije, označene kot desnosredinske, med drugim vključujejo [[liberalni konzervativizem]] ter nekatere različice [[Liberalizem|liberalizma]] in [[Krščanska demokracija|krščanske demokracije]]. Na gospodarske vidike sodobne desne sredine je vplival [[ekonomski liberalizem]], ki v splošnem podpira [[Prosti trgi|proste trge]], omejeno [[Državna poraba|vladno porabo]] in druge politike, ki so močno povezane z [[Neoliberalizem|neoliberalizmom]]. Zmerna desnica ni niti univerzalno [[Socialni konzervativizem|družbeno konzervativna]] niti [[Kulturni liberalizem|kulturno liberalna]] in pogosto združuje obe prepričanji s podporo [[Državljanske svoboščine|državljanskim svoboščinam]] in elementi [[Tradicionalni konzervativizem|tradicionalizma]]. [[Slika:Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush,_speaking_at_Crawford,_Texas.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/94/Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush%2C_speaking_at_Crawford%2C_Texas.jpg/220px-Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush%2C_speaking_at_Crawford%2C_Texas.jpg|sličica| [[Silvio Berlusconi]] in [[George Walker Bush|George W. Bush]] sta govorila v [[Crawford, Teksas|Crawfordu v Teksasu]]]] Zgodovinski primeri desnosredinskih miselnih šol so [[One Nation Conservatizem|konservatizem enega naroda]] v Združenem kraljestvu, [[rdeči torijci]] v Kanadi in [[Rockefellerjevi republikanci]] v Združenih državah Amerike. [[Novi demokrati]] so sprejeli tudi več vidikov desnosredinske politike, vključno z [[Uravnoteženi proračuni|uravnoteženimi proračuni]], [[Prosta trgovina|prosto trgovino]] in [[Reforma socialnega varstva|reformo socialnega varstva]]. Te ideološke frakcije so v nasprotju s politiko [[Skrajna desnica|skrajne desnice]] in [[Desničarski populizem|desničarskim populizmom]]. Prav tako bolj podpirajo [[kulturni liberalizem]] in [[Zeleni konzervativizem|zeleni konservativizem]] kot desničarske različice. Glede na študijo iz leta 2019 so imele desnosredinske stranke leta 2018 približno 27 odstotkov deleža glasov v 21 zahodnih demokracijah.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Gidron|first=Noam|last2=Ziblatt|first2=Daniel|date=2019-05-11|title=Center-Right Political Parties in Advanced Democracies|journal=Annual Review of Political Science|language=en|volume=22|issue=1|pages=17–35|doi=10.1146/annurev-polisci-090717-092750|issn=1094-2939|doi-access=free}}</ref> Leta 1960 je bila njihova podpora 37 odstotna.<ref name=":0" /> == Zgodovina == === Francoska revolucija do Druge svetovne vojne === Izrazit navdih za desno sredino (zlasti v Veliki Britaniji) je bil [[Tradicionalni konzervativizem|tradicionalistični konservativizem]] [[Edmund Burke|Edmunda Burka]].<ref>{{Citat|last=Eatwell|first=Roger|author-link=Roger Eatwell|contribution=The nature of the Right: the right as a variety of styles of thought|editor1=Eatwell|editor-link=Roger Eatwell|title=The nature of the right: American and European politics and political thought since 1789|page=66|publisher=Twayne Publishers|place=Boston|year=1990|series=Themes in right-wing ideology and politics series|isbn=9780861879342|quote=Burke has been seen as the father of modern British conservatism, which serves as the best example of the moderate right tradition.}}</ref> Njegov tradicionalistični konservativizem je bil zmernejši od [[Konservatizem|kontinentalnega konservativizma]], ki ga je razvil [[Joseph de Maistre]] v [[Francija|Franciji]], ki je po izkušnji [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] popolnoma obsodil status quo, ki je obstajal neposredno pred revolucijo (za razliko od Burka), de Maistre pa je iskal reakcionarno protirevolucijo, ki bi razbila vso moderno družbo in jo vrnila v strogo versko temelječo družbo.<ref>{{Citat|last=Adams|first=Bert|last2=Sydie|first2=R.A.|contribution=Section I The origins of sociological theory: the philosophical precursors of sociology|editor1=Adams|title=Sociological theory|pages=25–26|publisher=Pine Forge Press|place=Thousand Oaks, California|year=2001|isbn=9780761985570|postscript=.}}</ref> Medtem ko je Burke obsodil francosko revolucijo, je podprl [[Ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], ki jo je imel za konservativno revolucijo.<ref name="David">{{Citat|last=Bridge|first=Carl|author-link=Carl Bridge|contribution=Burke and the conservative tradition|editor1=Close|title=Revolution: a history of the idea|page=81|publisher=[[Croom Helm Ltd.]]|place=London|year=1985|isbn=9780709934202|postscript=.}}</ref> Burke je trdil, da so se [[Američani]] uprli iz istega razloga kot Angleži med [[Slavna revolucija|Slavno revolucijo]], v obeh primerih pa je monarh prekoračil meje svojih dolžnosti.<ref name="David" /> Burke je trdil, da je bila ameriška revolucija upravičena, ker je kralj [[Jurij III. Britanski|Jurij III.]] prekoračil svoje pravice z uvedbo davkov ameriškim kolonistom brez njihovega soglasja.<ref name="David" /> Burke je nasprotoval francoski revoluciji, ker je nasprotoval njenemu antitradicionalizmu in njeni uporabi abstraktnih idej, kot je [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana]], in njen [[Egalitarizem|univerzalni egalitarizem]], ki ga je Burke grajal s trditvijo, da dejansko podpira "frizerje", ki so sposobni biti politiki.<ref name="David" /> V Veliki Britaniji je bilo tradicionalistično konservativno gibanje zastopano v britanski konservativni stranki.<ref name="IanAdams">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57 57]|publisher=[[Manchester University Press]]|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=978-0719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFAdams2001">Adams, Ian (2001). [[iarchive:politicalideolog0000adam/page/57|''Political ideology today'']] (2nd&nbsp;ed.). Manchester New York: [[Manchester University Press]]. p.&nbsp;[[iarchive:politicalideolog0000adam/page/57|57]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Posebno: BookSources/978-0719060205|<bdi>978-0719060205</bdi>]].</cite></ref> Konservativni [[predsednik vlade Združenega kraljestva]] [[Benjamin Disraeli]] je skušal obravnavati socialne probleme, ki so prizadeli [[delavski razred]] zaradi pomanjkanja pomoči [[laissez-faire]] gospodarstva, in oblikoval svoj [[Enonacionalni konzervativizem|konservativzem ene nacije]], ki je trdil, da je pomanjkanje pomoči nižjim razredom britansko družbo razdelilo na dva naroda – bogatega in revnega, kot rezultat neomejenega zasebnega podjetništva, je trdil, da želi to razbiti.<ref name="IanAdams_a">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59 59]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59}}</ref> Disraeli je dejal, da podpira združen britanski narod, medtem ko je predstavil druge stranke, ki predstavljajo višji ali nižji razred.<ref name="IanAdams" /> Disraeli je bil nenaklonjen [[Prosta trgovina|prosti trgovini]] in dajal prednost aristokratskemu [[Paternalizem|paternalizmu]] ter spodbujanju [[Imperializem|imperializma]].<ref name="IanAdams" /> Vendar pa je z oživitvijo socialističnega gibanja v Veliki Britaniji z vzponom laburistične stranke in propadom liberalne stranke Konservativna stranka postala zagovornica kapitalizma in nasprotnica [[Socializem|socializma]], medtem ko se je zagovarjanje kapitalizma spodbujalo znotraj načela tradicionalističnega konzervativizma.<ref name="IanAdams" /> Drugo desnosredinsko gibanje, ki je nastalo v Franciji kot odgovor na francosko revolucijo, je bil začetek gibanja [[Krščanska demokracija|krščanske demokracije]], kjer so zmerni konservativni katoličani sprejeli demokratične elemente francoske revolucije.<ref name="IanAdams_a">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59 59]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">Adams, Ian (2001). [[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|''Political ideology today'']] (2nd&nbsp;ed.). Manchester New York: Manchester University Press. p.&nbsp;[[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|59]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780719060205|<bdi>9780719060205</bdi>]].</cite></ref> Prvo krščansko demokratsko stranko je leta 1919 v Italiji ustanovil [[Luigi Sturzo]], vendar jo je [[Fašizem|italijanski fašistični]] režim zatrl, zato je bila prisiljena v izgnanstvo v Francijo.<ref name="IanAdams_a" /> Tam je Sturzo ustanovil mednarodno gibanje, ki je podpiralo oblikovanje [[Skupni trg|skupnega evropskega trga]] in evropske integracije za preprečevanje vojne. Med tistimi, ki so se udeležili skupine, so bili kasnejši nemški kancler [[Konrad Adenauer]], [[Alcide De Gasperi|Alcide de Gasperi]] in [[Robert Schuman]].<ref name="IanAdams_a" /> === Po drugi svetovni vojni === [[Slika:Cdu-logo.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Cdu-logo.svg/220px-Cdu-logo.svg.png|sličica|220x220_pik| [[Krščansko demokratska unija|CDU]] je konservativna stranka, ki zastopa desno sredino v [[Nemčija|Nemčiji]] .]] V Evropi so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] desnosredinske krščanskodemokratske stranke nastale kot močna politična gibanja, medtem ko so katoliška tradicionalistična gibanja pojenjala.<ref name="IanAdams_a">{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59 59]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">Adams, Ian (2001). [[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|''Political ideology today'']] (2nd&nbsp;ed.). Manchester New York: Manchester University Press. p.&nbsp;[[iarchive:politicalideolog0000adam/page/59|59]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9780719060205|<bdi>9780719060205</bdi>]].</cite></ref> Krščanskodemokratska gibanja so postala pomembna v [[Avstrija|Avstriji]], državah [[Beneluks|Beneluksa]], [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Italija|Italiji]].<ref name="IanAdams_a" /> [[Neoliberalizem]] je nastal kot ekonomska teorija [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]], ki je obsojal vladni [[Ekonomski intervencionizem|intervencionizem v gospodarstvu]], ki ga je povezoval s [[Socializem|socializmom]] in [[Anarho-kolektivizem|kolektivizmom]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/206 206]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/206}}</ref> Neoliberalci so zavračali [[Keynesianska ekonomija|keynesiansko ekonomijo]], za katero so trdili, da zagovarjajo prevelik poudarek na zmanjšanju [[Brezposelnost|brezposelnosti]] kot odgovor na njihovo opazovanje [[Velika gospodarska kriza|velike depresije]], pri čemer so kot pravi problem identificirali [[Inflacija|inflacijo]] in zagovarjali politiko [[Monetarizem|monetarizma]] za spopadanje z njo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/207 207]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/207}}</ref> Neoliberalno ekonomijo je podprla konservativna britanska premierka [[Margaret Thatcher]], ki jo je kot del konservativizma prostega trga prilagodila razvoju [[ameriški konzervativizem|ameriškega konservativizma]], medtem ko je tradicionalistični konservativizem znotraj britanske konservativne stranke postal manj vpliven.<ref>{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/58 58]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2nd|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/58}}</ref> Kljub temu ima britanska konservativna stranka še vedno veliko tradicionalno konservativno bazo, zlasti konservativno [[Skupina Cornerstone|Cornerstone Group]]. Thatcherjeva je javno podpirala desnosredinsko politiko in podpirala njeno širjenje v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] po koncu [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]] režimov v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja.<ref>{{Citat|last=Evans|first=Eric J.|author-link=Eric J. Evans|contribution=Thatcher abroad III: the bringer of freedom? Principle, pragmatism and the limits of power|editor-last=Evans|editor-first=Eric J.|editor-link=Eric J. Evans|title=Thatcher and Thatcherism|page=107|publisher=Routledge|place=London New York|year=1997|isbn=9780203178980|quote=Thatcher praised the winning party of the Hungarian election of 1990 as what she called a "really genuine centre-right government".}}</ref> Po propadu [[Komunizem|komunizma]] v Vzhodni Evropi so se tam pojavile različne desnosredinske politične stranke, med njimi številne, ki podpirajo neoliberalizem.<ref>{{Citat|last=Hanley|first=Seán|contribution=Blue velvet: the rise and decline of the new Czech Right|editor1=Szczerbiak|title=Centre-right parties in post-communist East-Central Europe|page=37|publisher=Routledge|place=London New York|year=2006|isbn=9780415347815|postscript=.}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Smith|first=John|title=Labour's lackluster tuition fee pledge is the tip of the iceberg: mainstream politics is melting away|url=https://www.opendemocracy.net/ourkingdom/john-smith/labour's-lackluster-tuition-fee-pledge-is-tip-of-iceberg-mainstream-politics-i|work=[[openDemocracy]]|date=4 March 2015}}</ref> V Združenih državah je predsednik [[Ronald Reagan]] (1981–1989) sprejel številne politike, ki izhajajo iz ekonomskih teorij [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]], vključno z načeli [[Chicaška šola ekonomije|čikaške šole ekonomije]] in [[Monetarizem|monetarizma]].<ref>{{Navedi novice|last=Cornwell|first=Rupert|authorlink=Rupert Cornwell|title=Milton Friedman, free-market economist who inspired Reagan and Thatcher, dies aged 94|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/milton-friedman-freemarket-economist-who-inspired-reagan-and-thatcher-dies-aged-94-424665.html|work=[[The Independent]]|publisher=Independent Print Ltd|location=Washington|date=17 November 2006}}</ref> Medtem ko so socialni konservativci in vzpon [[Krščanska desnica|krščanske desnice]] veliko prispevali k oblikovanju [[Reaganova koalicija|Reaganove koalicije]], je imel predsednik tudi podporo desnosredinskih ekonomskih neoliberalcev. Z uporabo Friedmanovih neoliberalnih teorij je Reaganova administracija znižala mejni davek na dohodek s 70 % na 28 %  in upočasnila rast državne porabe z 10 % leta 1982 na 1 % leta 1987, s čimer je znižal [[Inflacija|inflacijo]] s 13,5 % na 4,1 % in civilno [[brezposelnost]] s 7,6 % na 5,5 % delovne sile.<ref>{{Navedi splet|title=The second American revolution: Reagonomics|url=http://www.reaganfoundation.org/economic-policy.aspx|website=reaganfoundation.org|publisher=[[Ronald Reagan Presidential Library]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Politična desnica]] * [[Leva sredina]] == Sklici == {{Sklici|30em}} [[Kategorija:Politični spekter]] 1fih9jnhkq60vyo2uchpzatqq3iw5sl 0 522065 5728682 2022-08-07T15:32:10Z Pv21 142817 Pv21 je premaknil(-a) stran [[Desnosredinska politika]] na [[Desna sredina]]: drugo ime wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Desna sredina]] hzshwdwhyua7tmfk0tf74fjwgnhsp0u 14 522066 5728684 2022-08-07T15:33:25Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki {{Commons category|Museums in Japan}} [[Kategorija:Muzeji po državah|Japonska]] [[Kategorija:Japonska kultura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Japonskem]] gmtoz3bpxcu5o4j7040w8jqvp49jxca 0 522067 5728697 2022-08-07T15:51:04Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Italic title|reason=[[:Category:Japanese words and phrases]]}} [[File:Old okada house05 800.jpg|thumb|''Fusuma'']] [[File:Entokuin Kyoto10s3200.jpg|thumb|''Kin-busuma'' (zlata fusuma)]] V [[japonska arhitektura|japonski arhitekturi]] so '''''fusuma''''' (襖) navpične pravokotne plošče – stene –, ki lahko drsijo z ene strani na drugo, da na novo definirajo prostore v sobi ali delujejo kot vrata.<ref>{{Cite web|url=https://matcha-jp.com/en/3225|title=Fusuma (Sliding Doors) - Japanese Encyclopedia|last=MATCHA|website=MATCHA - JAPAN TRAVEL WEB MAGAZINE|language=en|access-date=2020-02-02|archive-date=2020-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200202103802/https://matcha-jp.com/en/3225|url-status=dead}}</ref> Običajno merijo približno 90 cm v širino in 180 cm v višino, enake velikosti kot ''[[tatami]]'' in so debele 2–3 cm. Višine ''fusuma'' so se v zadnjih letih povečale zaradi povečanja povprečne višine japonskega prebivalstva in zdaj je običajna višina 190 cm. Pri starejših konstrukcijah so visoke le 170 cm. Sestavljene so iz mrežaste lesene konstrukcije, prekrite s kartonom in plastjo papirja ali blaga na obeh straneh. Običajno imajo obrobo iz črnega laka in okroglo zaponko za prste. V zgodovini so bile ''fusume'' poslikane, pogosto s prizori iz narave, kot so gore, gozdovi ali živali. Danes imajo mnogi navaden papir iz murve ali imajo industrijsko natisnjene grafike pahljač, jesenskih listov, češnjevih cvetov, dreves ali geometrijske grafike. Vzorce za otroke s priljubljenimi liki se lahko tudi kupi. Tako ''fusuma'' kot ''[[šoji]]'' sta prostorski pregradi, ki potekata po lesenih tirnicah na vrhu in na dnu. Zgornja se imenuje ''kamoi'' (鴨居, dobesedno ''račje mesto''), spodnja pa se imenuje ''šikii'' (敷居). Tradicionalno so bile povoskane, danes pa imajo navadno vinilni mazalni trak za lažje premikanje sten. ''Fusuma'' so običajno narejene iz neprozornega blaga ali papirja, medtem ko so šoji izdelane iz čistega, prosojnega papirja.<ref>{{cite news |last=Spacey |first=John |date=August 27, 2016 |title=Fusuma vs Shoji |url=https://simplicable.com/new/fusuma-vs-shoji |url-status=live |work=simplicable.com |location= |archive-url=https://web.archive.org/web/20200126162259/https://simplicable.com/new/fusuma-vs-shoji |archive-date=January 26, 2020 |access-date=October 23, 2021}}</ref> Skupaj ''fusuma'', ''šōji'' in ''tatami'' slamnjača (kot tla) sestavljajo tipično japonsko sobo. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{Commonscat-inline|Fusuma}} *[http://www.kashiwaya.co.jp/ENG/fusuma/index.html English site explaining all about fusuma, with diagrams and photos] *[https://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/84980/rec/1 Momoyama, Japanese Art in the Age of Grandeur], an exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art (fully available online as PDF), which contains material on fusuma [[Kategorija:Japonska arhitektura]] [[Kategorija:Japonska kultura]] [[Kategorija:Vrata]] 1l9v6g2ndguitpf22y94rinh2jk6mtz 0 522068 5728743 2022-08-07T17:41:12Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Italic title|reason=[[:Category:Japanese words and phrases]]}} [[File:Miniature Model of HigashiSanjoDono.jpg|thumb|300 px| Model Higaši Sandžō-dono, tipičnega arhitekturnega kompleksa ''šinden-zukuri'' (ni več obstoječ). ---- 1. ''Šinden'' (寝殿), 2. Kita-no-tai (北対), 3. ''Hosodono'' (細殿), 4. Higaši-no-tai 東対, 5. Higaši-kita-no-tai (東北対) 6. Samurai-dokoro (侍所), 7. VWatadono (渡殿), 8. Čūmon-rō (中門廊), 9. Csuridono (釣殿)]] '''''Šinden-zukuri''''' (寝殿造) se nanaša na [[japonska arhitektura|arhitekturni slog]], ustvarjen v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185) na [[Japonska|aponskem]] in uporabljen predvsem za palače in rezidence plemičev. <ref>Kodansha Encyclopedia of Japan, entry for "shinden-zukuri"</ref> Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski), se oddaljila od kitajske kulture in razcvetela kulturo, imenovano ''Kokufu bunka'' (dobesedno japonska kultura), ki je bila v skladu z japonskim podnebjem in estetskim čutom. Ta slog v arhitekturi je jasno pokazal edinstvenost japonske arhitekture in definiral kasnejše japonske značilnosti. Njegove značilnosti vključujejo odprto strukturo z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpreti in zapreti z vrati, ''šitomi'' in ''sudare'', strukturo, v kateri ljudje sezujejo čevlje in vstopijo v hišo na hoduljah, sedijo ali spijo neposredno na ''[[tatami]]ju'' brez uporabe stolov ali postelj, streho iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa (''Chamaecyparis obtusa '')) namesto keramičnih ploščic in naravno teksturo, ki ni narisana na stebre.<ref name ="kokufu">[https://web.archive.org/save/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.</ref><ref name ="shinden">[https://web.archive.org/save/https://kotobank.jp/word/%E5%AF%9D%E6%AE%BF%E9%80%A0-82294 Shinden-zukuri.] Kotobank.</ref><ref name ="ota1987">Seiroku Ota (1987) ''Study of Shinden-zukuri'' {{ISBN|978-4642020992}} p.22. Yoshikawa Kōbunkan.</ref> Ta slog je dosegel vrhunec v 10. do 11. stoletju, toda ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v obdobju Kamakura (1185–1333), je postal priljubljen slog ''buke-zukuri'', ki je v obdobju Muromači (1336–1573) upadel zaradi razvoja sloga ''šoin-zukuri''. == Struktursa == Glavne značilnosti ''šinden-zukurija'' so posebna simetrija skupine stavb in nerazvit prostor med njimi. Dvorec je bil običajno postavljen na en ''čō'' (町, 109,1 m) kvadrat. Glavna stavba, ''šinden'' (寝殿, spalni prostor), je na osrednji osi sever–jug in je obrnjena proti jugu na odprto dvorišče. Dve pomožni stavbi, ''tai-no-ja'' (對屋・対屋, dobesedno nasprotni sobi), sta zgrajeni desno in levo od ''šindena'', obe potekata vzhod-zahod. ''Tai-no-ja'' in ''šinden'' povezujeta dva hodnika, imenovana ''sukivatadono'' (透渡殿) oziroma ''vatadono'' (渡殿). ''Čūmon-rō'' (中門廊, hodnik osrednjih vrat) na pol poti obeh hodnikov vodi do južnega dvorišča, kjer so potekale številne slovesnosti. Od ''vatadona'' se ozki hodniki raztezajo proti jugu in končajo v ''curidonu'', majhnih paviljonih, ki potujejo v obliki črke U po dvorišču. Bogatejši aristokrati so zgradili več stavb za ''šinden'' in ''tai-no-ja''. Soba v jedru ''šindena'' (''moja'') je obdana z (en ''ken'' širokim) pokritim prehodom, imenovanim ''hisaši''. ''Moja'' je en velik prostor, pregrajen s prenosnimi zasloni. Gostje in prebivalci hiše sedijo na preprogah, ločeno položenih na polirana lesena tla. Ko se je slog razvijal, je ''moja'' postala formalen, javni prostor, ''hisaši'' pa je bil razdeljen na zasebne prostore.<ref>{{cite web |last1=Lao |first1=Todd |title=Development: Shinden Roots |url=http://www.columbia.edu/itc/ealac/V3613/shoin/shinden.htm |website=www.columbia.edu}}</ref> Ker je hiša v slogu ''šinden-zukuri'' cvetela v obdobju Hej'an, so bile hiše po navadi opremljene in okrašene z značilno umetnostjo tega obdobja. Pred ''mojo'' čez dvorišče je vrt z ribnikom. Voda teče iz potoka (''jarimizu'' 遣水) v velik ribnik južno od dvorišča. Ribnik je imel otočke in mostove v kombinaciji z gorskimi oblikami, drevesi in skalami, da bi ustvarili občutek, da ste v deželi Amide Bude. Ob vzhodnih vratih so stanovali častniki in stražarji. <gallery mode=packed heights=300> File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg| Muzejski model palače Saiō. ''Hisaši'' obkroža ''mojo''. ''Moja'' je razdeljena na predsobo in ''nurigome'' (塗篭), spalni prostor 2×2 ken z mavčnimi stenami, ki vsebuje ''čōdai'' (帳台, dobesedno "baldahin"). ''Nurigome'' se je kasneje skrčil in preselil v ''hisaši''.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/n/nurigome.htm |title=nurigome　塗篭|publisher=JAANUS}}</ref> Toge naoknice proti dežju na skrajni strani so ''hajitomi''; rolo žaluzije na bližnji strani misu. File:Saikū Historical Museum - Display item05 - The room of Saiô.jpg| Rekonstrukcija notranje opreme istega objekta. Saiō sedi na podiju, za njo je ''bjōbu'', ''kičō'' na njeni levi in škatli podoben ''čōdai'' (帳台, baldahin) na njeni desni. Nad in pred njo je ''kabeširo'' (壁代, stenska zavesa) zvit in privezan. </gallery> == Drugi slogi pod vplivom == === Buke-zukuri === ''Buke-zukuri'' je bil slog hiš, zgrajen za vojaške družine. Po strukturi je bil podoben običajnemu ''šinden-zukuriju'' z nekaj spremembami prostorov, da bi se prilagodili razlikam med aristokratsko in vojaško družino. V času, ko so vojaške družine prevzele oblast nad aristokrati, so se bivalni prostori spremenili. Vsak lord je moral zgraditi dodaten prostor, da so bili njegovi vojaki ves čas okoli njega z orožjem na dosegu roke v primeru nenadnega napada. Da bi se zaščitili pred temi napadi, so zgradili ''jaguro'' ali stolp in po vrtovih raztresli bakle, da bi jih lahko čim prej prižgali. S povečanjem števila ljudi, ki so živeli pod isto streho, so bile zgrajene dodatne sobe, imenovane ''hiro-bisaši'' ("prostorna soba pod napuščem"), združene okoli ''šindena''. ''Zenšo'' (kuhinja 膳所) je bila prav tako zgrajena večja, da bi lahko sprejela potrebne ljudi za kuhanje vse hrane za vojake in člane gospodinjstva. Za razliko od ''šinden-zukurija'' so bili domovi ''buke-zukuri'' preprosti in praktični ter so se držali stran od umetnosti in lepote, ki je pripeljala do padca dvora Hej'an. Sobe, značilne za dom ''buke-zukuri'', so naslednje:<ref>Perkins (1939:596–608)</ref> *''Dei'' (出居, sprejemna soba) *''Saikušo'' (細工所, orožarna) *''Cubone'' (局, skupno mesto v dvorcu) *''Kuruma-jadori'' (車宿, zavetišče za vozila in krave) *Džbucu-dō'' (持佛堂, soba, v kateri so hranili tablice prednikov in druge simbole budističnega čaščenja) *''Gakumon-džō'' (kraj ali soba za učenje) *''Daidokoro'' (kuhinja) *''Takibi-no-ma'' (焚火間, prostor za ogenj) *''Baba-den'' (馬場殿, soba za treniranje konj) *''Umaja'' (厩, hlev) Slog ''buke-zukuri'' se je skozi obdobja Kamakura in Muromači spreminjal in sčasoma se je število sob v hiši v slogu zmanjšalo, ko so [[daimjo]] začeli uporabljati gradove. === Šoin-zukuri === {{glavni| šoin-zukuri}} == Ohranjeni primeri == Ni ohranjenih originalnih primerov stavb v slogu ''šinden-zukuri''. Pogosto se reče, da je tempelj Bjōdō-in obstoječi ''šinden-zukuri'', vendar glede na Bjōdō-in to ni stil shinden-zukuri.<ref>[https://web.archive.org/web/20220214051750/https://www.byodoin.or.jp/column/post-7/ Shinden-zukuri style and Jodo garden.] Byōdō-in. September 25, 2018.</ref> Nekatere trenutne strukture sledijo podobnim slogom in dizajnom: *Palača Hej'an *Bjōdō-in Phoenix Hall *Hōdžō-dži == Sklici == {{sklici}} ==Reference== *"The Rise and Decline of Bukezukuri" P. D. Perkins, ''Monumenta Nipponica'', Vol. 2, No. 2. (July 1939), pp.&nbsp;596–608. * "The Phoenix Hall at Uji and the Symmetries of Replication Mimi Hall" Yiengpruksawan, ''The Art Bulletin'', Vol. 77, No. 4. (December 1995), pp.&nbsp;647–672. *"Shinden-zukuri no kokyu" (The Study of Shinden-zukuri) Dr. Shoin Maeda, ''Nippon Kenchiku Zasshi'' (''The Japan Architectural Journal'') ==Zunanje povezave== {{commons category| Shinden-zukuri}} *[https://www.sengokudaimyo.com/essays/shinden-zukuri?rq=shinden-zukuri Very extensive article with pictures] * [http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/s/shindenzukuri.htm AISF | Shindenzukuri] [[Kategorija:Japonska arhitektura]] 28k8wl7untdtqtxps8qjh8cqyxo0ira 0 522069 5728745 2022-08-07T17:50:41Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], † [[30. maj]] [[1159]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] jgeiij4xmf5hllk7gi39k0gene59lsv 5728747 5728745 2022-08-07T18:06:26Z Octopus 13285 Vladar wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | predecessor =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | successor =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign =1138–1146 | coronation = | succession1 =Vojvoda Šlezije | successor1 =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign1 =1138–1146 | spouse =[[Agneza Babenberška]] | issue = Boleslav I. Visoki <br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br>Richeza Kastiljska <br>Konrad Vitkonogi | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother =[[Zbislava Kijevska]] | birth_date =1105 | birth_place =[[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date =30. maj1159 (star 54 let) | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = Samostan Pegau | religion =[[katolištvo|rimskokatoliška]] |}} '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], [[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], † [[30. maj]] [[1159]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] 1vcs93owj9i94yaof8k1odixxl32nzb 5728749 5728747 2022-08-07T18:12:47Z Octopus 13285 slika wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | image = Wladyslaw II Wygnaniec.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = | predecessor =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | successor =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign =1138–1146 | coronation = | succession1 =Vojvoda Šlezije | successor1 =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign1 =1138–1146 | spouse =[[Agneza Babenberška]] | issue = Boleslav I. Visoki <br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br>Richeza Kastiljska <br>Konrad Vitkonogi | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother =[[Zbislava Kijevska]] | birth_date =1105 | birth_place =[[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date =30. maj1159 (star 54 let) | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = Samostan Pegau | religion =[[katolištvo|rimskokatoliška]] |}} '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], [[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], † [[30. maj]] [[1159]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] 6b8do73b0146c4ymtgdqtvbmptwhmd8 5728792 5728749 2022-08-07T19:46:30Z Octopus 13285 guverner wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | image = Wladyslaw II Wygnaniec.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = | predecessor =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | successor =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign =1138–1146 | coronation = | succession1 =Vojvoda Šlezije | successor1 =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign1 =1138–1146 | spouse =[[Agneza Babenberška]] | issue = Boleslav I. Visoki <br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br>Richeza Kastiljska <br>Konrad Vitkonogi | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother =[[Zbislava Kijevska]] | birth_date =1105 | birth_place =[[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date =30. maj1159 (star 54 let) | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = Samostan Pegau | religion =[[katolištvo|rimskokatoliška]] |}} '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], [[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], † [[30. maj]] [[1159]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Guverner Šlezije== Bil je najstarejši sin vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], od leta 1107 samostojnega vladarja Poljske, in njegove žene [[Zbislava Kijevska|Zbislave]], hčerke kneza [[Svjatopolk II. Kijevski |Svjatopolka II. Kijevskega]]. Vladislav je bil prvorojenec, zato se je oče odločil, da ga bo aktivno vključil v vlado države. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Boleslav III. Vladislavu pred svojo smrtjo podelil [[Šlezija|Šlezijo]], da bi ustvaril dedni fevd za njegove potomce. Okrog leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Babenberška|Agnezo Babenberško]], hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]]. Zakonska zveza mu je omogočila tesno povezavo s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in [[Nemčija|Nemškim kraljestvom]], ker je bila Agneza po materi je bila vnukinja cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] in polsestra frankonskega vojvode [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Hohenstaufna]], kasnejšega nemškega kralja. Zahvaljujoč se Vladislavu je bila Šlezija med vojnami 1133–1135 s Češko rešena, saj je potem, ko so češke sile prečkale reko [[Odra|Odro]], uspel ustaviti uničenje večjih območij svojega fevda. Leta 1137 je bil Vladislav krstni boter najmlajšega sina češkega vojvode [[Soběslav I. Češki|Soběslava I. Češkega]], bodočega vojvode [[Vladislav II.Češki|Vladislava II.]] Med srečanjem s Soběslavom I. v Niemczi (drugi viri omenjajo Kłodzko) se je odločalo o več spornih zadevah. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] iehwqcy5te72ffh40vphoguo4yk0sjs 5728891 5728792 2022-08-08T08:08:53Z Octopus 13285 /* Sklici */ Veliki vojvoda wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | image = Wladyslaw II Wygnaniec.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = | predecessor =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | successor =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign =1138–1146 | coronation = | succession1 =Vojvoda Šlezije | successor1 =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign1 =1138–1146 | spouse =[[Agneza Babenberška]] | issue = Boleslav I. Visoki <br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br>Richeza Kastiljska <br>Konrad Vitkonogi | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother =[[Zbislava Kijevska]] | birth_date =1105 | birth_place =[[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date =30. maj1159 (star 54 let) | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = Samostan Pegau | religion =[[katolištvo|rimskokatoliška]] |}} '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], [[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], † [[30. maj]] [[1159]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Guverner Šlezije== Bil je najstarejši sin vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], od leta 1107 samostojnega vladarja Poljske, in njegove žene [[Zbislava Kijevska|Zbislave]], hčerke kneza [[Svjatopolk II. Kijevski |Svjatopolka II. Kijevskega]]. Vladislav je bil prvorojenec, zato se je oče odločil, da ga bo aktivno vključil v vlado države. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Boleslav III. Vladislavu pred svojo smrtjo podelil [[Šlezija|Šlezijo]], da bi ustvaril dedni fevd za njegove potomce. Okrog leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Babenberška|Agnezo Babenberško]], hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]]. Zakonska zveza mu je omogočila tesno povezavo s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in [[Nemčija|Nemškim kraljestvom]], ker je bila Agneza po materi je bila vnukinja cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] in polsestra frankonskega vojvode [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Hohenstaufna]], kasnejšega nemškega kralja. Zahvaljujoč se Vladislavu je bila Šlezija med vojnami 1133–1135 s Češko rešena, saj je potem, ko so češke sile prečkale reko [[Odra|Odro]], uspel ustaviti uničenje večjih območij svojega fevda. Leta 1137 je bil Vladislav krstni boter najmlajšega sina češkega vojvode [[Soběslav I. Češki|Soběslava I. Češkega]], bodočega vojvode [[Vladislav II.Češki|Vladislava II.]] Med srečanjem s Soběslavom I. v Niemczi (drugi viri omenjajo Kłodzko) se je odločalo o več spornih zadevah. ==Veliki vojvoda Poljske== [[Slika:Ustawa sukcesyjna Bolesława Krzywoustego.jpg|thumb|left|250px|Poljska leta 1138; Seniorska provinca s [[Pomerelija|Pomerelijo]] je pobarvana rdeče, Šlezija pa modro]] Vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je umrl 28. oktobra 1138. V svoji oporoki si je prizadeval ohraniti enotnost osvojenih sosednjih dežel pod poljsko krono in preprečiti konflikte zaradi dediščine med svojimi sinovi, zato se je določil za nekakšno omiljeno načelo primogeniture: Vladislavu II. je bila kot najstarejšemu sinu dodeljena vrhovna oblast v državi in naslov velikega vojvode (''Princeps''). Poleg Šlezije je prejel [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki se je raztezala od [[Malopoljska|Malopoljske]] pri [[Krakov]]u do vzhodne [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in zahodne [[Kujavija|Kujavije]], ter oblast nad [[Pomerelija|pomereljskimi]] deželami v [[Gdansk]]u ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]]. Njegova mlajša polbrata [[Boleslav IV. Kodravi]] in [[Mješko III. Stari]] sta prejela vzhodno vojvodino Mazovijo, sestavljeno iz Mazovije in vzhodne Kujavije, oziroma zahodno Velikopoljsko (preostale dele Velikopoljske z deželo Lubusz). Obe dediščini sta bili dedna [[fevd]]a . Po smrti Boleslavove vdove [[Salomea Berška|Salomee Berške]] naj bi Vladislav prejel tudi njeno doto v Łęczyci, ki se je morala vrniti k Senioratu, po drugi strani pa je bil dolžan svojemu najmlajšemu polbratu Henriku, ko bo postal polnoleten, vendar le doživljenjsko, zagotoviti Sandomiško deželo. Slednja je bila izločena od Seniorata šele leta 1146. Najmlajšemu izmed njegovih polbratov, poznejšemu visokemu vojvodi [[Kazimir II. Poljski|Kazimirju II. Pravičnemu]], ni bila dodeljena nobena provinca. Domneva se, da je bil rojen po smrti Boleslava III. V času očetove smrti je bil Vladislav že odrasel, dolgo poročen in imel vsaj enega preživelega sina Boleslava I. Visokega, rojenega leta 1127. Datum rojstva drugega sina, [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka IV. Krivonogega]], je še vedno sporen in se umešča med leti 1130 in 1146. Po zgledu svojih predhodnikov [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] leta 992, [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] leta 1032 in lastnega očeta leta 1106 je veliki vojvoda skoraj takoj poskušal obnoviti enotnost države. Glede na njegove življenjske izkušnje in vojaške veščine se je na splošno pričakovalo, da mu bo to na koncu uspelo. ==Prvi spori s polbratoma== Vladislavovi spori z mačeho Salomeo in polbratoma so se odkrito začeli leta 1141, ko je vdova vojvodinja brez vednosti in njegovega soglasja začela deliti svojo provinco Łęczyca med svoja sinova. Poskušala je tudi najti primernega ženina za hčerko Agnezo in z njim primernega zaveznika za svoja sinova. Najprimernejši kandidat za zeta je bil eden od sinov kijevskega velikega kneza [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevoloda II.]] Ko je Vladislav izvedel za dogodke v Łęczyci, se je hitro odzval. Veliki kijevski knez ni le prekinil vseh dogovorov z mlajšima vojvodoma, ampak je poskrbel tudi za zaroko svoje hčerke Zvenislave z Vladislavovim najstarejšim sinom Boleslavom. Poroka je bila leto kasneje, leta 1142. Vezi s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] so mu koristile v letih 1142-1143, ko se je odločil boriti proti svojima bratoma. Vladislavova zmaga je bila nesporna, saj so jo podpirala njegova zavezništva z [[Kijevska Rusija|Rusijo]], [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. == Wlostowičeva afera== V času Vladislavove vladavine je imel največji in najodločnejši vpliv šlezijski vojvoda in grof palatin Piotr Włostowic. Kot trden privrženec vojvode Boleslava III. je kmalu pridobil ogromen politični vpliv v državi in pokrival najpomembnejše dvorne urade. Kot vojvoda je imel pravico imenovati uradnike v lokalnih oblasteh po vsej Poljski, tudi na območjih mlajših vojvod. Bil je oseba, od odločitev katere je bila odvisna usoda države. Zaradi bližajočega se spora med Salomeinima sinovoma in Vladislavom je Boleslavova vdova Salomea začela spletkariti proti njemu, da je moral odstopiti. Zamenjal ga je eden od njenih privržencev. Ko je Vladislav nasledil svojega očeta, je Włostowica vrnil na njegov prejšnji položaj. Njegova moč je povzročala Vladislavove globoke negativne odnose, zlasti z ženo Agnezo Babenberško, ki je Włostowica, ne brez razloga, imela za izdajalca. Salomea Berška je 27. julija 1144 umrla. Njena provinca Łęczyca bi se morala v skladu z vojvodovo oporoko vrniti v Vladislavovo Seniorsko provinco. Salomeina sinova Łęczyce nista nameravala vrniti in sta začela načrtovati državni udar. Vladislav je zaprosil za pomoč Kijevsko Rusijo, vendar ni čakal na prihod njene vojske. Napadel je Boleslava IV. Kodravega in Mješka III. Starega in bil nepričakovano poražen. Vojna se je šele po prihodu Kijevčanov obrnila na njegovo stran. Z bratoma je sklenil mirovni sporazum, ki mu je dovolil prevzeti popolno oblast v Łęczyci, Kijevčanom pa je moral v zameno za pomoč prepustiti poljski grad v Wizni. Napetosti med Vladislavom in Piotrom Włostowicom so se medtem stopnjevale. Grof palatin je, med drugim, očitno nasprotoval državljanski vojni. Njun odnos ni ustrezal Vladislavovemu konceptu avtokracije in je začel razmišljati o popolni odstranitvi svojih bratov iz njihovih dežel. Do leta 1145 se je še zdelo, da je sprava med visokim vojvodom in Włostowicom mogoča, kar dokazuje Włostowičevo vabilo Vladislava na poroko njegovega. Na začetku naslednjega leta pa se je visoki vojvoda odločil, da bo vse stavil na eno karto - za vedno odstraniti Włostowica iz političnega življenja. Svojemu vitezu Dobeku je ukazal, naj Włostowica aretira. Dobek je s svojimi možmi Włostowica aretiral na njegovem gradu v Ołbinu (v današnjem Vroclavu). Velika vojvodinja Agneza je zahtevala Włostowicovo smrt, vendar se je Vladislav odločil, da ga bo za zgled drugim oslepil, pohabil in nato izgnal. Wlostowic je bil spoštovana oseba in je imel veliko prijateljev, zato je njegova usoda povzročila prestop mnogo plemičev na stran Vladislavovih mlajših polbratov. Razen tega je oslepljeni Włostowic pobegnil v Kijevsko Rusijo, ki je dotlej podpirala Vladislava, in kijevskega velikega kneza prepričal, da prekine zavezništvo z njim. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] nkkr7pde3exo1lrmpdp7abjhoaw7jh5 5728960 5728891 2022-08-08T10:01:28Z Octopus 13285 /* Wlostowičeva afera */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | image = Wladyslaw II Wygnaniec.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = | predecessor =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | successor =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign =1138–1146 | coronation = | succession1 =Vojvoda Šlezije | successor1 =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign1 =1138–1146 | spouse =[[Agneza Babenberška]] | issue = Boleslav I. Visoki <br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br>Richeza Kastiljska <br>Konrad Vitkonogi | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother =[[Zbislava Kijevska]] | birth_date =1105 | birth_place =[[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date =30. maj1159 (star 54 let) | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = Samostan Pegau | religion =[[katolištvo|rimskokatoliška]] |}} '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], [[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], † [[30. maj]] [[1159]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Guverner Šlezije== Bil je najstarejši sin vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], od leta 1107 samostojnega vladarja Poljske, in njegove žene [[Zbislava Kijevska|Zbislave]], hčerke kneza [[Svjatopolk II. Kijevski |Svjatopolka II. Kijevskega]]. Vladislav je bil prvorojenec, zato se je oče odločil, da ga bo aktivno vključil v vlado države. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Boleslav III. Vladislavu pred svojo smrtjo podelil [[Šlezija|Šlezijo]], da bi ustvaril dedni fevd za njegove potomce. Okrog leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Babenberška|Agnezo Babenberško]], hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]]. Zakonska zveza mu je omogočila tesno povezavo s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in [[Nemčija|Nemškim kraljestvom]], ker je bila Agneza po materi je bila vnukinja cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] in polsestra frankonskega vojvode [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Hohenstaufna]], kasnejšega nemškega kralja. Zahvaljujoč se Vladislavu je bila Šlezija med vojnami 1133–1135 s Češko rešena, saj je potem, ko so češke sile prečkale reko [[Odra|Odro]], uspel ustaviti uničenje večjih območij svojega fevda. Leta 1137 je bil Vladislav krstni boter najmlajšega sina češkega vojvode [[Soběslav I. Češki|Soběslava I. Češkega]], bodočega vojvode [[Vladislav II.Češki|Vladislava II.]] Med srečanjem s Soběslavom I. v Niemczi (drugi viri omenjajo Kłodzko) se je odločalo o več spornih zadevah. ==Veliki vojvoda Poljske== [[Slika:Ustawa sukcesyjna Bolesława Krzywoustego.jpg|thumb|left|250px|Poljska leta 1138; Seniorska provinca s [[Pomerelija|Pomerelijo]] je pobarvana rdeče, Šlezija pa modro]] Vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je umrl 28. oktobra 1138. V svoji oporoki si je prizadeval ohraniti enotnost osvojenih sosednjih dežel pod poljsko krono in preprečiti konflikte zaradi dediščine med svojimi sinovi, zato se je določil za nekakšno omiljeno načelo primogeniture: Vladislavu II. je bila kot najstarejšemu sinu dodeljena vrhovna oblast v državi in naslov velikega vojvode (''Princeps''). Poleg Šlezije je prejel [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki se je raztezala od [[Malopoljska|Malopoljske]] pri [[Krakov]]u do vzhodne [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in zahodne [[Kujavija|Kujavije]], ter oblast nad [[Pomerelija|pomereljskimi]] deželami v [[Gdansk]]u ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]]. Njegova mlajša polbrata [[Boleslav IV. Kodravi]] in [[Mješko III. Stari]] sta prejela vzhodno vojvodino Mazovijo, sestavljeno iz Mazovije in vzhodne Kujavije, oziroma zahodno Velikopoljsko (preostale dele Velikopoljske z deželo Lubusz). Obe dediščini sta bili dedna [[fevd]]a . Po smrti Boleslavove vdove [[Salomea Berška|Salomee Berške]] naj bi Vladislav prejel tudi njeno doto v Łęczyci, ki se je morala vrniti k Senioratu, po drugi strani pa je bil dolžan svojemu najmlajšemu polbratu Henriku, ko bo postal polnoleten, vendar le doživljenjsko, zagotoviti Sandomiško deželo. Slednja je bila izločena od Seniorata šele leta 1146. Najmlajšemu izmed njegovih polbratov, poznejšemu visokemu vojvodi [[Kazimir II. Poljski|Kazimirju II. Pravičnemu]], ni bila dodeljena nobena provinca. Domneva se, da je bil rojen po smrti Boleslava III. V času očetove smrti je bil Vladislav že odrasel, dolgo poročen in imel vsaj enega preživelega sina Boleslava I. Visokega, rojenega leta 1127. Datum rojstva drugega sina, [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka IV. Krivonogega]], je še vedno sporen in se umešča med leti 1130 in 1146. Po zgledu svojih predhodnikov [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] leta 992, [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] leta 1032 in lastnega očeta leta 1106 je veliki vojvoda skoraj takoj poskušal obnoviti enotnost države. Glede na njegove življenjske izkušnje in vojaške veščine se je na splošno pričakovalo, da mu bo to na koncu uspelo. ==Prvi spori s polbratoma== Vladislavovi spori z mačeho Salomeo in polbratoma so se odkrito začeli leta 1141, ko je vdova vojvodinja brez vednosti in njegovega soglasja začela deliti svojo provinco Łęczyca med svoja sinova. Poskušala je tudi najti primernega ženina za hčerko Agnezo in z njim primernega zaveznika za svoja sinova. Najprimernejši kandidat za zeta je bil eden od sinov kijevskega velikega kneza [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevoloda II.]] Ko je Vladislav izvedel za dogodke v Łęczyci, se je hitro odzval. Veliki kijevski knez ni le prekinil vseh dogovorov z mlajšima vojvodoma, ampak je poskrbel tudi za zaroko svoje hčerke Zvenislave z Vladislavovim najstarejšim sinom Boleslavom. Poroka je bila leto kasneje, leta 1142. Vezi s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] so mu koristile v letih 1142-1143, ko se je odločil boriti proti svojima bratoma. Vladislavova zmaga je bila nesporna, saj so jo podpirala njegova zavezništva z [[Kijevska Rusija|Rusijo]], [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. == Wlostowičeva afera== V času Vladislavove vladavine je imel največji in najodločnejši vpliv šlezijski vojvoda in grof palatin Piotr Włostowic. Kot trden privrženec vojvode Boleslava III. je kmalu pridobil ogromen politični vpliv v državi in pokrival najpomembnejše dvorne urade. Kot vojvoda je imel pravico imenovati uradnike v lokalnih oblasteh po vsej Poljski, tudi na območjih mlajših vojvod. Bil je oseba, od odločitev katere je bila odvisna usoda države. Zaradi bližajočega se spora med Salomeinima sinovoma in Vladislavom je Boleslavova vdova Salomea začela spletkariti proti njemu, da je moral odstopiti. Zamenjal ga je eden od njenih privržencev. Ko je Vladislav nasledil svojega očeta, je Włostowica vrnil na njegov prejšnji položaj. Njegova moč je povzročala Vladislavove globoke negativne odnose, zlasti z ženo Agnezo Babenberško, ki je Włostowica, ne brez razloga, imela za izdajalca. Salomea Berška je 27. julija 1144 umrla. Njena provinca Łęczyca bi se morala v skladu z vojvodovo oporoko vrniti v Vladislavovo Seniorsko provinco. Salomeina sinova Łęczyce nista nameravala vrniti in sta začela načrtovati državni udar. Vladislav je zaprosil za pomoč Kijevsko Rusijo, vendar ni čakal na prihod njene vojske. Napadel je Boleslava IV. Kodravega in Mješka III. Starega in bil nepričakovano poražen. Vojna se je šele po prihodu Kijevčanov obrnila na njegovo stran. Z bratoma je sklenil mirovni sporazum, ki mu je dovolil prevzeti popolno oblast v Łęczyci, Kijevčanom pa je moral v zameno za pomoč prepustiti poljski grad v Wizni. Napetosti med Vladislavom in Piotrom Włostowicom so se medtem stopnjevale. Grof palatin je, med drugim, očitno nasprotoval državljanski vojni. Njun odnos ni ustrezal Vladislavovemu konceptu avtokracije in je začel razmišljati o popolni odstranitvi svojih bratov iz njihovih dežel. Do leta 1145 se je še zdelo, da je sprava med visokim vojvodom in Włostowicom mogoča, kar dokazuje Włostowičevo vabilo Vladislava na poroko njegovega. Na začetku naslednjega leta pa se je visoki vojvoda odločil, da bo vse stavil na eno karto - za vedno odstraniti Włostowica iz političnega življenja. Svojemu vitezu Dobeku je ukazal, naj Włostowica aretira. Dobek je s svojimi možmi Włostowica aretiral na njegovem gradu v Ołbinu (v današnjem Vroclavu). Velika vojvodinja Agneza je zahtevala Włostowicovo smrt, vendar se je Vladislav odločil, da ga bo za zgled drugim oslepil, pohabil in nato izgnal. Wlostowic je bil spoštovana oseba in je imel veliko prijateljev, zato je njegova usoda povzročila prestop mnogo plemičev na stran Vladislavovih mlajših polbratov. Razen tega je oslepljeni Włostowic pobegnil v Kijevsko Rusijo, ki je dotlej podpirala Vladislava, in kijevskega velikega kneza prepričal, da prekine zavezništvo z njim. ==Odstavitev== V začetku leta 1146 se je Vladislav odločil za končni napad na svoj tekmec polbrat. Sprva se je zdelo, da je njegova zmaga le vprašanje časa, saj mu je uspelo brez odpora zavzeti Mazovijo in prisiliti vojvodo Boleslava IV. Kodravega, da je prenehal braniti svojega brata Mješka III. v Poznanju v Velikopoljski. Tam se je nepričakovano začela Vladislavova katastrofa. Vzrok zanjo je bila nezanesljivost njegovih drugih pokrajin, kjer so izbruhnili veliki upori proti njegovi diktatorski politiki. Uporniki so hitro pridobili moč zahvaljujoč podpori gnjeznenskega nadškofa Jakuba, ki je Vladislava za kazen za pohabljenje vojvode Włostowica izobčil. Vladislavova krutost je povzročila dodaten niz uporov. Vladislavov poraz na koncu ni bil posledica samo združenih sil vojvode Boleslava IV. in njegovega brata, ampak tudi uporov Vladislavovih podložnikov, kar je bilo zanj popolno presenečenje. Veliki vojvoda je bil prisiljen pobegniti v tujino. Kmalu zatem so se mu po neuspešnih poskusih obrambe Krakova pridružili žena Agneza in otroci. Mlajša polbrata sta popolnoma uspela in Vladislav je bil zdaj prepuščen milosti svojih sosedov. Sprva je z družino bival na dvoru svojega soimenjaka in svaka češkega vojvode Vladislava II. na praškem gradu. Naslov velikega vojvode je prevzel [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslav IV.]] Vladislav se ni nikoli vrnil na Poljsko. ==Izgnanstvo== [[Slika:Schloss Altenburg 02.JPG|thumb|250opx|Grad Altenburg]] Kmalu po prihodu na Češko mu je svoje gostoljubje ponudil svak, nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Vladislav se je kmalu zatem preselil v Nemčijo, se poklonil kralju Konradu in ga prosil za pomoč pri ponovni pridobitvi prestola.<ref>[http://www.bund-der-vertriebenen-hessen.de/page_heimat_schlesien.html ''In 1146 Wladislaw accepts imperial souverainty''] (nemško).</ref> Ker je kralju Konradu tik pred tem uspelo ponovno postaviti na prestol Vladislava Češkega, je sprva kazalo, da bo Vladislav zelo kmalu spet prevzel oblast nad Poljsko. Pohod proti mlajšim vojvodam se je začel leta 1146. Zaradi poplavljanja reke Odre in pritiska na nemškega kralja s strani mejnih grofov Alberta Medveda in Konrada Meissenskega, ki nista pokazala zanimanja za oborožen spopad na nemški vzhodni meji, je pohod nazadnje propadel. Vladislav seveda ni izgubil upanja, da bo spremenil svojo usodo, vendar se je moral zaenkrat sprijazniti s preložitvijo vrnitve, zlasti ko sta naslednje leto Konrad III. in francoski kralj [[Ludvik VII. Francoski|Ludvik VII.]] začela [[Druga križarska vojna|drugo križarsko vojno]] v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. V tem času je nekdanji veliki vojvoda upravljal cesarsko palačo v Altenburgu in njene posesti v cesarskem Pleissnerlandu. Vladislav in njegova žena Agneza nista čakala na nemško pomoč in sta za prosila papeža [[Papež Evgen III.|Evgena III.]], vendar je bil tudi ta poskus neuspešen. ==Smrt in zapuščina== Leta 1152 je kralj Konrad III. umrl. Nasledil ga je nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]], s čimer so se Vladislavovi upi o vrnitvi na Poljsko ponovno rodili. Po spodbudah Vladislava in Friderikove tete Agneze Babenberške je sveti rimski cesar leta 1157 sprožil nov pohod na Velikopoljsko. Kampanja je bila uspešna, vendar Friderik Barbarossa ni vrnil Vladislava na poljski prestol, ker se je Boleslav IV. v Krzyszkowu razglasi za cesarskega vazala in mu bil pripravljen plačati davek. Cesar je Boleslava IV. prisilil, da je obljubil vrnitev Šlezije Vladislavovima sinovoma Boleslavu Visokemu in [[Mješko IV. Krivonogi|Mješku IV. Krivonogemu]].<ref>Freed, John B. (2016). Frederick Barbarossa: The Prince and the Myth. Yale University Press. str. 170.</ref> Zdi se, da je Vladislav takrat že vedel, da je njegova bitka za prevlado na Poljskem dokončno izgubljena. Ostal je v izgnanstvu v Altenburgu, kjer je dve leti kasneje umrl. Boleslav IV. je podelil Šlezijo Vladislavovima sinovoma šele leta 1163. Ne glede na to ali je cesar Šlezijo dejansko podelil Vladislavovima sinovoma ali ne, je med njima in njunimi bratranci [[Pjasti]] na Poljskem prišlo do prekinitve odnosov. V naslednjih stoletjih je bila Šlezija razdeljena na kar 17 vojvodin in podeljena med njune potomce in naslednike, ki so od zgodnjega 14. stoletja postopoma postajali vazali cesarske Kraljevine Češke. S Trenčinskim sporazumom leta 1335 se je poljski kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] odpovedal vsem zahtevam po šlezijskih deželah, ki so ostale pod oblastjo šlezijskih Pjastov, dokler moška linija dinastije ni dokončno izumrla s smrtjo vojvode Jurija Viljema Legniškega leta 1675. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] db7eqxxcbn2sw4ynz944h6fj7rmnk28 5728984 5728960 2022-08-08T11:07:10Z Octopus 13285 /* Smrt in zapuščina */ otroci wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | image = Wladyslaw II Wygnaniec.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = | predecessor =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | successor =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign =1138–1146 | coronation = | succession1 =Vojvoda Šlezije | successor1 =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign1 =1138–1146 | spouse =[[Agneza Babenberška]] | issue = Boleslav I. Visoki <br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br>Richeza Kastiljska <br>Konrad Vitkonogi | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother =[[Zbislava Kijevska]] | birth_date =1105 | birth_place =[[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date =30. maj1159 (star 54 let) | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = Samostan Pegau | religion =[[katolištvo|rimskokatoliška]] |}} '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], [[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], † [[30. maj]] [[1159]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Guverner Šlezije== Bil je najstarejši sin vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], od leta 1107 samostojnega vladarja Poljske, in njegove žene [[Zbislava Kijevska|Zbislave]], hčerke kneza [[Svjatopolk II. Kijevski |Svjatopolka II. Kijevskega]]. Vladislav je bil prvorojenec, zato se je oče odločil, da ga bo aktivno vključil v vlado države. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Boleslav III. Vladislavu pred svojo smrtjo podelil [[Šlezija|Šlezijo]], da bi ustvaril dedni fevd za njegove potomce. Okrog leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Babenberška|Agnezo Babenberško]], hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]]. Zakonska zveza mu je omogočila tesno povezavo s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in [[Nemčija|Nemškim kraljestvom]], ker je bila Agneza po materi je bila vnukinja cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] in polsestra frankonskega vojvode [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Hohenstaufna]], kasnejšega nemškega kralja. Zahvaljujoč se Vladislavu je bila Šlezija med vojnami 1133–1135 s Češko rešena, saj je potem, ko so češke sile prečkale reko [[Odra|Odro]], uspel ustaviti uničenje večjih območij svojega fevda. Leta 1137 je bil Vladislav krstni boter najmlajšega sina češkega vojvode [[Soběslav I. Češki|Soběslava I. Češkega]], bodočega vojvode [[Vladislav II.Češki|Vladislava II.]] Med srečanjem s Soběslavom I. v Niemczi (drugi viri omenjajo Kłodzko) se je odločalo o več spornih zadevah. ==Veliki vojvoda Poljske== [[Slika:Ustawa sukcesyjna Bolesława Krzywoustego.jpg|thumb|left|250px|Poljska leta 1138; Seniorska provinca s [[Pomerelija|Pomerelijo]] je pobarvana rdeče, Šlezija pa modro]] Vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je umrl 28. oktobra 1138. V svoji oporoki si je prizadeval ohraniti enotnost osvojenih sosednjih dežel pod poljsko krono in preprečiti konflikte zaradi dediščine med svojimi sinovi, zato se je določil za nekakšno omiljeno načelo primogeniture: Vladislavu II. je bila kot najstarejšemu sinu dodeljena vrhovna oblast v državi in naslov velikega vojvode (''Princeps''). Poleg Šlezije je prejel [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki se je raztezala od [[Malopoljska|Malopoljske]] pri [[Krakov]]u do vzhodne [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in zahodne [[Kujavija|Kujavije]], ter oblast nad [[Pomerelija|pomereljskimi]] deželami v [[Gdansk]]u ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]]. Njegova mlajša polbrata [[Boleslav IV. Kodravi]] in [[Mješko III. Stari]] sta prejela vzhodno vojvodino Mazovijo, sestavljeno iz Mazovije in vzhodne Kujavije, oziroma zahodno Velikopoljsko (preostale dele Velikopoljske z deželo Lubusz). Obe dediščini sta bili dedna [[fevd]]a . Po smrti Boleslavove vdove [[Salomea Berška|Salomee Berške]] naj bi Vladislav prejel tudi njeno doto v Łęczyci, ki se je morala vrniti k Senioratu, po drugi strani pa je bil dolžan svojemu najmlajšemu polbratu Henriku, ko bo postal polnoleten, vendar le doživljenjsko, zagotoviti Sandomiško deželo. Slednja je bila izločena od Seniorata šele leta 1146. Najmlajšemu izmed njegovih polbratov, poznejšemu visokemu vojvodi [[Kazimir II. Poljski|Kazimirju II. Pravičnemu]], ni bila dodeljena nobena provinca. Domneva se, da je bil rojen po smrti Boleslava III. V času očetove smrti je bil Vladislav že odrasel, dolgo poročen in imel vsaj enega preživelega sina Boleslava I. Visokega, rojenega leta 1127. Datum rojstva drugega sina, [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka IV. Krivonogega]], je še vedno sporen in se umešča med leti 1130 in 1146. Po zgledu svojih predhodnikov [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] leta 992, [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] leta 1032 in lastnega očeta leta 1106 je veliki vojvoda skoraj takoj poskušal obnoviti enotnost države. Glede na njegove življenjske izkušnje in vojaške veščine se je na splošno pričakovalo, da mu bo to na koncu uspelo. ==Prvi spori s polbratoma== Vladislavovi spori z mačeho Salomeo in polbratoma so se odkrito začeli leta 1141, ko je vdova vojvodinja brez vednosti in njegovega soglasja začela deliti svojo provinco Łęczyca med svoja sinova. Poskušala je tudi najti primernega ženina za hčerko Agnezo in z njim primernega zaveznika za svoja sinova. Najprimernejši kandidat za zeta je bil eden od sinov kijevskega velikega kneza [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevoloda II.]] Ko je Vladislav izvedel za dogodke v Łęczyci, se je hitro odzval. Veliki kijevski knez ni le prekinil vseh dogovorov z mlajšima vojvodoma, ampak je poskrbel tudi za zaroko svoje hčerke Zvenislave z Vladislavovim najstarejšim sinom Boleslavom. Poroka je bila leto kasneje, leta 1142. Vezi s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] so mu koristile v letih 1142-1143, ko se je odločil boriti proti svojima bratoma. Vladislavova zmaga je bila nesporna, saj so jo podpirala njegova zavezništva z [[Kijevska Rusija|Rusijo]], [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. == Wlostowičeva afera== V času Vladislavove vladavine je imel največji in najodločnejši vpliv šlezijski vojvoda in grof palatin Piotr Włostowic. Kot trden privrženec vojvode Boleslava III. je kmalu pridobil ogromen politični vpliv v državi in pokrival najpomembnejše dvorne urade. Kot vojvoda je imel pravico imenovati uradnike v lokalnih oblasteh po vsej Poljski, tudi na območjih mlajših vojvod. Bil je oseba, od odločitev katere je bila odvisna usoda države. Zaradi bližajočega se spora med Salomeinima sinovoma in Vladislavom je Boleslavova vdova Salomea začela spletkariti proti njemu, da je moral odstopiti. Zamenjal ga je eden od njenih privržencev. Ko je Vladislav nasledil svojega očeta, je Włostowica vrnil na njegov prejšnji položaj. Njegova moč je povzročala Vladislavove globoke negativne odnose, zlasti z ženo Agnezo Babenberško, ki je Włostowica, ne brez razloga, imela za izdajalca. Salomea Berška je 27. julija 1144 umrla. Njena provinca Łęczyca bi se morala v skladu z vojvodovo oporoko vrniti v Vladislavovo Seniorsko provinco. Salomeina sinova Łęczyce nista nameravala vrniti in sta začela načrtovati državni udar. Vladislav je zaprosil za pomoč Kijevsko Rusijo, vendar ni čakal na prihod njene vojske. Napadel je Boleslava IV. Kodravega in Mješka III. Starega in bil nepričakovano poražen. Vojna se je šele po prihodu Kijevčanov obrnila na njegovo stran. Z bratoma je sklenil mirovni sporazum, ki mu je dovolil prevzeti popolno oblast v Łęczyci, Kijevčanom pa je moral v zameno za pomoč prepustiti poljski grad v Wizni. Napetosti med Vladislavom in Piotrom Włostowicom so se medtem stopnjevale. Grof palatin je, med drugim, očitno nasprotoval državljanski vojni. Njun odnos ni ustrezal Vladislavovemu konceptu avtokracije in je začel razmišljati o popolni odstranitvi svojih bratov iz njihovih dežel. Do leta 1145 se je še zdelo, da je sprava med visokim vojvodom in Włostowicom mogoča, kar dokazuje Włostowičevo vabilo Vladislava na poroko njegovega. Na začetku naslednjega leta pa se je visoki vojvoda odločil, da bo vse stavil na eno karto - za vedno odstraniti Włostowica iz političnega življenja. Svojemu vitezu Dobeku je ukazal, naj Włostowica aretira. Dobek je s svojimi možmi Włostowica aretiral na njegovem gradu v Ołbinu (v današnjem Vroclavu). Velika vojvodinja Agneza je zahtevala Włostowicovo smrt, vendar se je Vladislav odločil, da ga bo za zgled drugim oslepil, pohabil in nato izgnal. Wlostowic je bil spoštovana oseba in je imel veliko prijateljev, zato je njegova usoda povzročila prestop mnogo plemičev na stran Vladislavovih mlajših polbratov. Razen tega je oslepljeni Włostowic pobegnil v Kijevsko Rusijo, ki je dotlej podpirala Vladislava, in kijevskega velikega kneza prepričal, da prekine zavezništvo z njim. ==Odstavitev== V začetku leta 1146 se je Vladislav odločil za končni napad na svoj tekmec polbrat. Sprva se je zdelo, da je njegova zmaga le vprašanje časa, saj mu je uspelo brez odpora zavzeti Mazovijo in prisiliti vojvodo Boleslava IV. Kodravega, da je prenehal braniti svojega brata Mješka III. v Poznanju v Velikopoljski. Tam se je nepričakovano začela Vladislavova katastrofa. Vzrok zanjo je bila nezanesljivost njegovih drugih pokrajin, kjer so izbruhnili veliki upori proti njegovi diktatorski politiki. Uporniki so hitro pridobili moč zahvaljujoč podpori gnjeznenskega nadškofa Jakuba, ki je Vladislava za kazen za pohabljenje vojvode Włostowica izobčil. Vladislavova krutost je povzročila dodaten niz uporov. Vladislavov poraz na koncu ni bil posledica samo združenih sil vojvode Boleslava IV. in njegovega brata, ampak tudi uporov Vladislavovih podložnikov, kar je bilo zanj popolno presenečenje. Veliki vojvoda je bil prisiljen pobegniti v tujino. Kmalu zatem so se mu po neuspešnih poskusih obrambe Krakova pridružili žena Agneza in otroci. Mlajša polbrata sta popolnoma uspela in Vladislav je bil zdaj prepuščen milosti svojih sosedov. Sprva je z družino bival na dvoru svojega soimenjaka in svaka češkega vojvode Vladislava II. na praškem gradu. Naslov velikega vojvode je prevzel [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslav IV.]] Vladislav se ni nikoli vrnil na Poljsko. ==Izgnanstvo== [[Slika:Schloss Altenburg 02.JPG|thumb|250opx|Grad Altenburg]] Kmalu po prihodu na Češko mu je svoje gostoljubje ponudil svak, nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Vladislav se je kmalu zatem preselil v Nemčijo, se poklonil kralju Konradu in ga prosil za pomoč pri ponovni pridobitvi prestola.<ref>[http://www.bund-der-vertriebenen-hessen.de/page_heimat_schlesien.html ''In 1146 Wladislaw accepts imperial souverainty''] (nemško).</ref> Ker je kralju Konradu tik pred tem uspelo ponovno postaviti na prestol Vladislava Češkega, je sprva kazalo, da bo Vladislav zelo kmalu spet prevzel oblast nad Poljsko. Pohod proti mlajšim vojvodam se je začel leta 1146. Zaradi poplavljanja reke Odre in pritiska na nemškega kralja s strani mejnih grofov Alberta Medveda in Konrada Meissenskega, ki nista pokazala zanimanja za oborožen spopad na nemški vzhodni meji, je pohod nazadnje propadel. Vladislav seveda ni izgubil upanja, da bo spremenil svojo usodo, vendar se je moral zaenkrat sprijazniti s preložitvijo vrnitve, zlasti ko sta naslednje leto Konrad III. in francoski kralj [[Ludvik VII. Francoski|Ludvik VII.]] začela [[Druga križarska vojna|drugo križarsko vojno]] v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. V tem času je nekdanji veliki vojvoda upravljal cesarsko palačo v Altenburgu in njene posesti v cesarskem Pleissnerlandu. Vladislav in njegova žena Agneza nista čakala na nemško pomoč in sta za prosila papeža [[Papež Evgen III.|Evgena III.]], vendar je bil tudi ta poskus neuspešen. ==Smrt in zapuščina== Leta 1152 je kralj Konrad III. umrl. Nasledil ga je nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]], s čimer so se Vladislavovi upi o vrnitvi na Poljsko ponovno rodili. Po spodbudah Vladislava in Friderikove tete Agneze Babenberške je sveti rimski cesar leta 1157 sprožil nov pohod na Velikopoljsko. Kampanja je bila uspešna, vendar Friderik Barbarossa ni vrnil Vladislava na poljski prestol, ker se je Boleslav IV. v Krzyszkowu razglasi za cesarskega vazala in mu bil pripravljen plačati davek. Cesar je Boleslava IV. prisilil, da je obljubil vrnitev Šlezije Vladislavovima sinovoma Boleslavu Visokemu in [[Mješko IV. Krivonogi|Mješku IV. Krivonogemu]].<ref>Freed 2016, str. 170.</ref> Zdi se, da je Vladislav takrat že vedel, da je njegova bitka za prevlado na Poljskem dokončno izgubljena. Ostal je v izgnanstvu v Altenburgu, kjer je dve leti kasneje umrl. Boleslav IV. je podelil Šlezijo Vladislavovima sinovoma šele leta 1163. Ne glede na to ali je cesar Šlezijo dejansko podelil Vladislavovima sinovoma ali ne, je med njima in njunimi bratranci [[Pjasti]] na Poljskem prišlo do prekinitve odnosov. V naslednjih stoletjih je bila Šlezija razdeljena na kar 17 vojvodin in podeljena med njune potomce in naslednike, ki so od zgodnjega 14. stoletja postopoma postajali vazali cesarske Kraljevine Češke. S Trenčinskim sporazumom leta 1335 se je poljski kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] odpovedal vsem zahtevam po šlezijskih deželah, ki so ostale pod oblastjo šlezijskih Pjastov, dokler moška linija dinastije ni dokončno izumrla s smrtjo vojvode Jurija Viljema Legniškega leta 1675. ==Poroka in otroci== Leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Bamenberška|Agnezo Bamenberško]] (r. okoli 1108/1113 – 24. januar 1160/1163), hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]] in Anneze Nemške.{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=224}}{{sfn|Wyrzykowska|2016|p=186}} Agneza je bila polsestra nemškega kralja Konrada III. Vladislav in Agneza sta imela pet otrok: * Boleslava I. Visokega (1127 – 8. december 1201)<ref name=ref5>Davies 1982, str. 64.</ref> * [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka I. Krivonogega]] (ok. 1130 – 16. maj 1211)<ref name=ref5/> * Richezo (1140 – 16. junij 1185), poročeno prvič leta 1152 s kraljem Galicije, Kastiljije in Leona Alfonzom VII.,<ref>Reilly 1998, str. 114.</ref> drugič leta 1162 z Ramonom Berenguerjem II., grofom Provanse, in tretjič leta 1167 z grofom Albertom III. Eversteinskim * Konrada Vitkonogega (1146/1157 – 17. januar 1190) * Alberta (umrl mlad okoli 1168) ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] 9m0v06gz6q4r9dv2gepxaz2iuxwlu93 5728985 5728984 2022-08-08T11:09:21Z Octopus 13285 /* Sklici */ viri wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | image = Wladyslaw II Wygnaniec.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = | predecessor =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | successor =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign =1138–1146 | coronation = | succession1 =Vojvoda Šlezije | successor1 =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign1 =1138–1146 | spouse =[[Agneza Babenberška]] | issue = Boleslav I. Visoki <br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br>Richeza Kastiljska <br>Konrad Vitkonogi | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother =[[Zbislava Kijevska]] | birth_date =1105 | birth_place =[[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date =30. maj1159 (star 54 let) | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = Samostan Pegau | religion =[[katolištvo|rimskokatoliška]] |}} '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], [[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], † [[30. maj]] [[1159]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Guverner Šlezije== Bil je najstarejši sin vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], od leta 1107 samostojnega vladarja Poljske, in njegove žene [[Zbislava Kijevska|Zbislave]], hčerke kneza [[Svjatopolk II. Kijevski |Svjatopolka II. Kijevskega]]. Vladislav je bil prvorojenec, zato se je oče odločil, da ga bo aktivno vključil v vlado države. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Boleslav III. Vladislavu pred svojo smrtjo podelil [[Šlezija|Šlezijo]], da bi ustvaril dedni fevd za njegove potomce. Okrog leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Babenberška|Agnezo Babenberško]], hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]]. Zakonska zveza mu je omogočila tesno povezavo s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in [[Nemčija|Nemškim kraljestvom]], ker je bila Agneza po materi je bila vnukinja cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] in polsestra frankonskega vojvode [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Hohenstaufna]], kasnejšega nemškega kralja. Zahvaljujoč se Vladislavu je bila Šlezija med vojnami 1133–1135 s Češko rešena, saj je potem, ko so češke sile prečkale reko [[Odra|Odro]], uspel ustaviti uničenje večjih območij svojega fevda. Leta 1137 je bil Vladislav krstni boter najmlajšega sina češkega vojvode [[Soběslav I. Češki|Soběslava I. Češkega]], bodočega vojvode [[Vladislav II.Češki|Vladislava II.]] Med srečanjem s Soběslavom I. v Niemczi (drugi viri omenjajo Kłodzko) se je odločalo o več spornih zadevah. ==Veliki vojvoda Poljske== [[Slika:Ustawa sukcesyjna Bolesława Krzywoustego.jpg|thumb|left|250px|Poljska leta 1138; Seniorska provinca s [[Pomerelija|Pomerelijo]] je pobarvana rdeče, Šlezija pa modro]] Vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je umrl 28. oktobra 1138. V svoji oporoki si je prizadeval ohraniti enotnost osvojenih sosednjih dežel pod poljsko krono in preprečiti konflikte zaradi dediščine med svojimi sinovi, zato se je določil za nekakšno omiljeno načelo primogeniture: Vladislavu II. je bila kot najstarejšemu sinu dodeljena vrhovna oblast v državi in naslov velikega vojvode (''Princeps''). Poleg Šlezije je prejel [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki se je raztezala od [[Malopoljska|Malopoljske]] pri [[Krakov]]u do vzhodne [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in zahodne [[Kujavija|Kujavije]], ter oblast nad [[Pomerelija|pomereljskimi]] deželami v [[Gdansk]]u ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]]. Njegova mlajša polbrata [[Boleslav IV. Kodravi]] in [[Mješko III. Stari]] sta prejela vzhodno vojvodino Mazovijo, sestavljeno iz Mazovije in vzhodne Kujavije, oziroma zahodno Velikopoljsko (preostale dele Velikopoljske z deželo Lubusz). Obe dediščini sta bili dedna [[fevd]]a . Po smrti Boleslavove vdove [[Salomea Berška|Salomee Berške]] naj bi Vladislav prejel tudi njeno doto v Łęczyci, ki se je morala vrniti k Senioratu, po drugi strani pa je bil dolžan svojemu najmlajšemu polbratu Henriku, ko bo postal polnoleten, vendar le doživljenjsko, zagotoviti Sandomiško deželo. Slednja je bila izločena od Seniorata šele leta 1146. Najmlajšemu izmed njegovih polbratov, poznejšemu visokemu vojvodi [[Kazimir II. Poljski|Kazimirju II. Pravičnemu]], ni bila dodeljena nobena provinca. Domneva se, da je bil rojen po smrti Boleslava III. V času očetove smrti je bil Vladislav že odrasel, dolgo poročen in imel vsaj enega preživelega sina Boleslava I. Visokega, rojenega leta 1127. Datum rojstva drugega sina, [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka IV. Krivonogega]], je še vedno sporen in se umešča med leti 1130 in 1146. Po zgledu svojih predhodnikov [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] leta 992, [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] leta 1032 in lastnega očeta leta 1106 je veliki vojvoda skoraj takoj poskušal obnoviti enotnost države. Glede na njegove življenjske izkušnje in vojaške veščine se je na splošno pričakovalo, da mu bo to na koncu uspelo. ==Prvi spori s polbratoma== Vladislavovi spori z mačeho Salomeo in polbratoma so se odkrito začeli leta 1141, ko je vdova vojvodinja brez vednosti in njegovega soglasja začela deliti svojo provinco Łęczyca med svoja sinova. Poskušala je tudi najti primernega ženina za hčerko Agnezo in z njim primernega zaveznika za svoja sinova. Najprimernejši kandidat za zeta je bil eden od sinov kijevskega velikega kneza [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevoloda II.]] Ko je Vladislav izvedel za dogodke v Łęczyci, se je hitro odzval. Veliki kijevski knez ni le prekinil vseh dogovorov z mlajšima vojvodoma, ampak je poskrbel tudi za zaroko svoje hčerke Zvenislave z Vladislavovim najstarejšim sinom Boleslavom. Poroka je bila leto kasneje, leta 1142. Vezi s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] so mu koristile v letih 1142-1143, ko se je odločil boriti proti svojima bratoma. Vladislavova zmaga je bila nesporna, saj so jo podpirala njegova zavezništva z [[Kijevska Rusija|Rusijo]], [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. == Wlostowičeva afera== V času Vladislavove vladavine je imel največji in najodločnejši vpliv šlezijski vojvoda in grof palatin Piotr Włostowic. Kot trden privrženec vojvode Boleslava III. je kmalu pridobil ogromen politični vpliv v državi in pokrival najpomembnejše dvorne urade. Kot vojvoda je imel pravico imenovati uradnike v lokalnih oblasteh po vsej Poljski, tudi na območjih mlajših vojvod. Bil je oseba, od odločitev katere je bila odvisna usoda države. Zaradi bližajočega se spora med Salomeinima sinovoma in Vladislavom je Boleslavova vdova Salomea začela spletkariti proti njemu, da je moral odstopiti. Zamenjal ga je eden od njenih privržencev. Ko je Vladislav nasledil svojega očeta, je Włostowica vrnil na njegov prejšnji položaj. Njegova moč je povzročala Vladislavove globoke negativne odnose, zlasti z ženo Agnezo Babenberško, ki je Włostowica, ne brez razloga, imela za izdajalca. Salomea Berška je 27. julija 1144 umrla. Njena provinca Łęczyca bi se morala v skladu z vojvodovo oporoko vrniti v Vladislavovo Seniorsko provinco. Salomeina sinova Łęczyce nista nameravala vrniti in sta začela načrtovati državni udar. Vladislav je zaprosil za pomoč Kijevsko Rusijo, vendar ni čakal na prihod njene vojske. Napadel je Boleslava IV. Kodravega in Mješka III. Starega in bil nepričakovano poražen. Vojna se je šele po prihodu Kijevčanov obrnila na njegovo stran. Z bratoma je sklenil mirovni sporazum, ki mu je dovolil prevzeti popolno oblast v Łęczyci, Kijevčanom pa je moral v zameno za pomoč prepustiti poljski grad v Wizni. Napetosti med Vladislavom in Piotrom Włostowicom so se medtem stopnjevale. Grof palatin je, med drugim, očitno nasprotoval državljanski vojni. Njun odnos ni ustrezal Vladislavovemu konceptu avtokracije in je začel razmišljati o popolni odstranitvi svojih bratov iz njihovih dežel. Do leta 1145 se je še zdelo, da je sprava med visokim vojvodom in Włostowicom mogoča, kar dokazuje Włostowičevo vabilo Vladislava na poroko njegovega. Na začetku naslednjega leta pa se je visoki vojvoda odločil, da bo vse stavil na eno karto - za vedno odstraniti Włostowica iz političnega življenja. Svojemu vitezu Dobeku je ukazal, naj Włostowica aretira. Dobek je s svojimi možmi Włostowica aretiral na njegovem gradu v Ołbinu (v današnjem Vroclavu). Velika vojvodinja Agneza je zahtevala Włostowicovo smrt, vendar se je Vladislav odločil, da ga bo za zgled drugim oslepil, pohabil in nato izgnal. Wlostowic je bil spoštovana oseba in je imel veliko prijateljev, zato je njegova usoda povzročila prestop mnogo plemičev na stran Vladislavovih mlajših polbratov. Razen tega je oslepljeni Włostowic pobegnil v Kijevsko Rusijo, ki je dotlej podpirala Vladislava, in kijevskega velikega kneza prepričal, da prekine zavezništvo z njim. ==Odstavitev== V začetku leta 1146 se je Vladislav odločil za končni napad na svoj tekmec polbrat. Sprva se je zdelo, da je njegova zmaga le vprašanje časa, saj mu je uspelo brez odpora zavzeti Mazovijo in prisiliti vojvodo Boleslava IV. Kodravega, da je prenehal braniti svojega brata Mješka III. v Poznanju v Velikopoljski. Tam se je nepričakovano začela Vladislavova katastrofa. Vzrok zanjo je bila nezanesljivost njegovih drugih pokrajin, kjer so izbruhnili veliki upori proti njegovi diktatorski politiki. Uporniki so hitro pridobili moč zahvaljujoč podpori gnjeznenskega nadškofa Jakuba, ki je Vladislava za kazen za pohabljenje vojvode Włostowica izobčil. Vladislavova krutost je povzročila dodaten niz uporov. Vladislavov poraz na koncu ni bil posledica samo združenih sil vojvode Boleslava IV. in njegovega brata, ampak tudi uporov Vladislavovih podložnikov, kar je bilo zanj popolno presenečenje. Veliki vojvoda je bil prisiljen pobegniti v tujino. Kmalu zatem so se mu po neuspešnih poskusih obrambe Krakova pridružili žena Agneza in otroci. Mlajša polbrata sta popolnoma uspela in Vladislav je bil zdaj prepuščen milosti svojih sosedov. Sprva je z družino bival na dvoru svojega soimenjaka in svaka češkega vojvode Vladislava II. na praškem gradu. Naslov velikega vojvode je prevzel [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslav IV.]] Vladislav se ni nikoli vrnil na Poljsko. ==Izgnanstvo== [[Slika:Schloss Altenburg 02.JPG|thumb|250opx|Grad Altenburg]] Kmalu po prihodu na Češko mu je svoje gostoljubje ponudil svak, nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Vladislav se je kmalu zatem preselil v Nemčijo, se poklonil kralju Konradu in ga prosil za pomoč pri ponovni pridobitvi prestola.<ref>[http://www.bund-der-vertriebenen-hessen.de/page_heimat_schlesien.html ''In 1146 Wladislaw accepts imperial souverainty''] (nemško).</ref> Ker je kralju Konradu tik pred tem uspelo ponovno postaviti na prestol Vladislava Češkega, je sprva kazalo, da bo Vladislav zelo kmalu spet prevzel oblast nad Poljsko. Pohod proti mlajšim vojvodam se je začel leta 1146. Zaradi poplavljanja reke Odre in pritiska na nemškega kralja s strani mejnih grofov Alberta Medveda in Konrada Meissenskega, ki nista pokazala zanimanja za oborožen spopad na nemški vzhodni meji, je pohod nazadnje propadel. Vladislav seveda ni izgubil upanja, da bo spremenil svojo usodo, vendar se je moral zaenkrat sprijazniti s preložitvijo vrnitve, zlasti ko sta naslednje leto Konrad III. in francoski kralj [[Ludvik VII. Francoski|Ludvik VII.]] začela [[Druga križarska vojna|drugo križarsko vojno]] v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. V tem času je nekdanji veliki vojvoda upravljal cesarsko palačo v Altenburgu in njene posesti v cesarskem Pleissnerlandu. Vladislav in njegova žena Agneza nista čakala na nemško pomoč in sta za prosila papeža [[Papež Evgen III.|Evgena III.]], vendar je bil tudi ta poskus neuspešen. ==Smrt in zapuščina== Leta 1152 je kralj Konrad III. umrl. Nasledil ga je nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]], s čimer so se Vladislavovi upi o vrnitvi na Poljsko ponovno rodili. Po spodbudah Vladislava in Friderikove tete Agneze Babenberške je sveti rimski cesar leta 1157 sprožil nov pohod na Velikopoljsko. Kampanja je bila uspešna, vendar Friderik Barbarossa ni vrnil Vladislava na poljski prestol, ker se je Boleslav IV. v Krzyszkowu razglasi za cesarskega vazala in mu bil pripravljen plačati davek. Cesar je Boleslava IV. prisilil, da je obljubil vrnitev Šlezije Vladislavovima sinovoma Boleslavu Visokemu in [[Mješko IV. Krivonogi|Mješku IV. Krivonogemu]].<ref>Freed 2016, str. 170.</ref> Zdi se, da je Vladislav takrat že vedel, da je njegova bitka za prevlado na Poljskem dokončno izgubljena. Ostal je v izgnanstvu v Altenburgu, kjer je dve leti kasneje umrl. Boleslav IV. je podelil Šlezijo Vladislavovima sinovoma šele leta 1163. Ne glede na to ali je cesar Šlezijo dejansko podelil Vladislavovima sinovoma ali ne, je med njima in njunimi bratranci [[Pjasti]] na Poljskem prišlo do prekinitve odnosov. V naslednjih stoletjih je bila Šlezija razdeljena na kar 17 vojvodin in podeljena med njune potomce in naslednike, ki so od zgodnjega 14. stoletja postopoma postajali vazali cesarske Kraljevine Češke. S Trenčinskim sporazumom leta 1335 se je poljski kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] odpovedal vsem zahtevam po šlezijskih deželah, ki so ostale pod oblastjo šlezijskih Pjastov, dokler moška linija dinastije ni dokončno izumrla s smrtjo vojvode Jurija Viljema Legniškega leta 1675. ==Poroka in otroci== Leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Bamenberška|Agnezo Bamenberško]] (r. okoli 1108/1113 – 24. januar 1160/1163), hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]] in Anneze Nemške.{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=224}}{{sfn|Wyrzykowska|2016|p=186}} Agneza je bila polsestra nemškega kralja Konrada III. Vladislav in Agneza sta imela pet otrok: * Boleslava I. Visokega (1127 – 8. december 1201)<ref name=ref5>Davies 1982, str. 64.</ref> * [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka I. Krivonogega]] (ok. 1130 – 16. maj 1211)<ref name=ref5/> * Richezo (1140 – 16. junij 1185), poročeno prvič leta 1152 s kraljem Galicije, Kastiljije in Leona Alfonzom VII.,<ref>Reilly 1998, str. 114.</ref> drugič leta 1162 z Ramonom Berenguerjem II., grofom Provanse, in tretjič leta 1167 z grofom Albertom III. Eversteinskim * Konrada Vitkonogega (1146/1157 – 17. januar 1190) * Alberta (umrl mlad okoli 1168) ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book |title=Central Europe in the High Middle Ages: Bohemia, Hungary and Poland, c.900–c.1300 |first1=Nora |last1=Berend |first2=Przemysław |last2=Urbańczyk |first3=Przemysław |last3=Wiszewski |publisher=Cambridge University Press |year=2013 }} *{{cite book |title=God's Playground:A History of Poland |volume=I |last=Davies |first=Norman |publisher=Columbia University Press |year=1982 }} *{{cite book |title=Frederick Barbarossa: The Prince and the Myth |first=John B. |last=Freed |publisher=Yale University Press |year=2016 }} *{{cite book |last=Reilly |first=Bernard F. |title=The Kingdom of León-Castilla under King Alfonso VII, 1126–1157 |publisher=University of Pennsylvania Press |year=1998 }} *{{cite book |chapter=The Cult of Saints of the House of Habsburg in Silesian Baroque Art |first=Malgorzata |last=Wyrzykowska |title=Transregionalität in Kult und Kultur: Bayern, Böhmen und Schlesien zur Zeit der Gegenreformation |editor-first=Marco |editor-last=Bogade |publisher=Bohlau Verlag Koln Weimar Wein |year=2016 }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] s6lxlduk3kvb4rkw7d7w64tce1ha4cs 5728986 5728985 2022-08-08T11:14:55Z Octopus 13285 /* Viri */ naslovi wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | image = Wladyslaw II Wygnaniec.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = | predecessor =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | successor =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign =1138–1146 | coronation = | succession1 =Vojvoda Šlezije | successor1 =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign1 =1138–1146 | spouse =[[Agneza Babenberška]] | issue = Boleslav I. Visoki <br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br>Richeza Kastiljska <br>Konrad Vitkonogi | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother =[[Zbislava Kijevska]] | birth_date =1105 | birth_place =[[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date =30. maj1159 (star 54 let) | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = Samostan Pegau | religion =[[katolištvo|rimskokatoliška]] |}} '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], [[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], † [[30. maj]] [[1159]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Guverner Šlezije== Bil je najstarejši sin vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], od leta 1107 samostojnega vladarja Poljske, in njegove žene [[Zbislava Kijevska|Zbislave]], hčerke kneza [[Svjatopolk II. Kijevski |Svjatopolka II. Kijevskega]]. Vladislav je bil prvorojenec, zato se je oče odločil, da ga bo aktivno vključil v vlado države. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Boleslav III. Vladislavu pred svojo smrtjo podelil [[Šlezija|Šlezijo]], da bi ustvaril dedni fevd za njegove potomce. Okrog leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Babenberška|Agnezo Babenberško]], hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]]. Zakonska zveza mu je omogočila tesno povezavo s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in [[Nemčija|Nemškim kraljestvom]], ker je bila Agneza po materi je bila vnukinja cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] in polsestra frankonskega vojvode [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Hohenstaufna]], kasnejšega nemškega kralja. Zahvaljujoč se Vladislavu je bila Šlezija med vojnami 1133–1135 s Češko rešena, saj je potem, ko so češke sile prečkale reko [[Odra|Odro]], uspel ustaviti uničenje večjih območij svojega fevda. Leta 1137 je bil Vladislav krstni boter najmlajšega sina češkega vojvode [[Soběslav I. Češki|Soběslava I. Češkega]], bodočega vojvode [[Vladislav II.Češki|Vladislava II.]] Med srečanjem s Soběslavom I. v Niemczi (drugi viri omenjajo Kłodzko) se je odločalo o več spornih zadevah. ==Veliki vojvoda Poljske== [[Slika:Ustawa sukcesyjna Bolesława Krzywoustego.jpg|thumb|left|250px|Poljska leta 1138; Seniorska provinca s [[Pomerelija|Pomerelijo]] je pobarvana rdeče, Šlezija pa modro]] Vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je umrl 28. oktobra 1138. V svoji oporoki si je prizadeval ohraniti enotnost osvojenih sosednjih dežel pod poljsko krono in preprečiti konflikte zaradi dediščine med svojimi sinovi, zato se je določil za nekakšno omiljeno načelo primogeniture: Vladislavu II. je bila kot najstarejšemu sinu dodeljena vrhovna oblast v državi in naslov velikega vojvode (''Princeps''). Poleg Šlezije je prejel [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki se je raztezala od [[Malopoljska|Malopoljske]] pri [[Krakov]]u do vzhodne [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in zahodne [[Kujavija|Kujavije]], ter oblast nad [[Pomerelija|pomereljskimi]] deželami v [[Gdansk]]u ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]]. Njegova mlajša polbrata [[Boleslav IV. Kodravi]] in [[Mješko III. Stari]] sta prejela vzhodno vojvodino Mazovijo, sestavljeno iz Mazovije in vzhodne Kujavije, oziroma zahodno Velikopoljsko (preostale dele Velikopoljske z deželo Lubusz). Obe dediščini sta bili dedna [[fevd]]a . Po smrti Boleslavove vdove [[Salomea Berška|Salomee Berške]] naj bi Vladislav prejel tudi njeno doto v Łęczyci, ki se je morala vrniti k Senioratu, po drugi strani pa je bil dolžan svojemu najmlajšemu polbratu Henriku, ko bo postal polnoleten, vendar le doživljenjsko, zagotoviti Sandomiško deželo. Slednja je bila izločena od Seniorata šele leta 1146. Najmlajšemu izmed njegovih polbratov, poznejšemu visokemu vojvodi [[Kazimir II. Poljski|Kazimirju II. Pravičnemu]], ni bila dodeljena nobena provinca. Domneva se, da je bil rojen po smrti Boleslava III. V času očetove smrti je bil Vladislav že odrasel, dolgo poročen in imel vsaj enega preživelega sina Boleslava I. Visokega, rojenega leta 1127. Datum rojstva drugega sina, [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka IV. Krivonogega]], je še vedno sporen in se umešča med leti 1130 in 1146. Po zgledu svojih predhodnikov [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] leta 992, [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] leta 1032 in lastnega očeta leta 1106 je veliki vojvoda skoraj takoj poskušal obnoviti enotnost države. Glede na njegove življenjske izkušnje in vojaške veščine se je na splošno pričakovalo, da mu bo to na koncu uspelo. ==Prvi spori s polbratoma== Vladislavovi spori z mačeho Salomeo in polbratoma so se odkrito začeli leta 1141, ko je vdova vojvodinja brez vednosti in njegovega soglasja začela deliti svojo provinco Łęczyca med svoja sinova. Poskušala je tudi najti primernega ženina za hčerko Agnezo in z njim primernega zaveznika za svoja sinova. Najprimernejši kandidat za zeta je bil eden od sinov kijevskega velikega kneza [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevoloda II.]] Ko je Vladislav izvedel za dogodke v Łęczyci, se je hitro odzval. Veliki kijevski knez ni le prekinil vseh dogovorov z mlajšima vojvodoma, ampak je poskrbel tudi za zaroko svoje hčerke Zvenislave z Vladislavovim najstarejšim sinom Boleslavom. Poroka je bila leto kasneje, leta 1142. Vezi s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] so mu koristile v letih 1142-1143, ko se je odločil boriti proti svojima bratoma. Vladislavova zmaga je bila nesporna, saj so jo podpirala njegova zavezništva z [[Kijevska Rusija|Rusijo]], [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. == Wlostowičeva afera== V času Vladislavove vladavine je imel največji in najodločnejši vpliv šlezijski vojvoda in grof palatin Piotr Włostowic. Kot trden privrženec vojvode Boleslava III. je kmalu pridobil ogromen politični vpliv v državi in pokrival najpomembnejše dvorne urade. Kot vojvoda je imel pravico imenovati uradnike v lokalnih oblasteh po vsej Poljski, tudi na območjih mlajših vojvod. Bil je oseba, od odločitev katere je bila odvisna usoda države. Zaradi bližajočega se spora med Salomeinima sinovoma in Vladislavom je Boleslavova vdova Salomea začela spletkariti proti njemu, da je moral odstopiti. Zamenjal ga je eden od njenih privržencev. Ko je Vladislav nasledil svojega očeta, je Włostowica vrnil na njegov prejšnji položaj. Njegova moč je povzročala Vladislavove globoke negativne odnose, zlasti z ženo Agnezo Babenberško, ki je Włostowica, ne brez razloga, imela za izdajalca. Salomea Berška je 27. julija 1144 umrla. Njena provinca Łęczyca bi se morala v skladu z vojvodovo oporoko vrniti v Vladislavovo Seniorsko provinco. Salomeina sinova Łęczyce nista nameravala vrniti in sta začela načrtovati državni udar. Vladislav je zaprosil za pomoč Kijevsko Rusijo, vendar ni čakal na prihod njene vojske. Napadel je Boleslava IV. Kodravega in Mješka III. Starega in bil nepričakovano poražen. Vojna se je šele po prihodu Kijevčanov obrnila na njegovo stran. Z bratoma je sklenil mirovni sporazum, ki mu je dovolil prevzeti popolno oblast v Łęczyci, Kijevčanom pa je moral v zameno za pomoč prepustiti poljski grad v Wizni. Napetosti med Vladislavom in Piotrom Włostowicom so se medtem stopnjevale. Grof palatin je, med drugim, očitno nasprotoval državljanski vojni. Njun odnos ni ustrezal Vladislavovemu konceptu avtokracije in je začel razmišljati o popolni odstranitvi svojih bratov iz njihovih dežel. Do leta 1145 se je še zdelo, da je sprava med visokim vojvodom in Włostowicom mogoča, kar dokazuje Włostowičevo vabilo Vladislava na poroko njegovega. Na začetku naslednjega leta pa se je visoki vojvoda odločil, da bo vse stavil na eno karto - za vedno odstraniti Włostowica iz političnega življenja. Svojemu vitezu Dobeku je ukazal, naj Włostowica aretira. Dobek je s svojimi možmi Włostowica aretiral na njegovem gradu v Ołbinu (v današnjem Vroclavu). Velika vojvodinja Agneza je zahtevala Włostowicovo smrt, vendar se je Vladislav odločil, da ga bo za zgled drugim oslepil, pohabil in nato izgnal. Wlostowic je bil spoštovana oseba in je imel veliko prijateljev, zato je njegova usoda povzročila prestop mnogo plemičev na stran Vladislavovih mlajših polbratov. Razen tega je oslepljeni Włostowic pobegnil v Kijevsko Rusijo, ki je dotlej podpirala Vladislava, in kijevskega velikega kneza prepričal, da prekine zavezništvo z njim. ==Odstavitev== V začetku leta 1146 se je Vladislav odločil za končni napad na svoj tekmec polbrat. Sprva se je zdelo, da je njegova zmaga le vprašanje časa, saj mu je uspelo brez odpora zavzeti Mazovijo in prisiliti vojvodo Boleslava IV. Kodravega, da je prenehal braniti svojega brata Mješka III. v Poznanju v Velikopoljski. Tam se je nepričakovano začela Vladislavova katastrofa. Vzrok zanjo je bila nezanesljivost njegovih drugih pokrajin, kjer so izbruhnili veliki upori proti njegovi diktatorski politiki. Uporniki so hitro pridobili moč zahvaljujoč podpori gnjeznenskega nadškofa Jakuba, ki je Vladislava za kazen za pohabljenje vojvode Włostowica izobčil. Vladislavova krutost je povzročila dodaten niz uporov. Vladislavov poraz na koncu ni bil posledica samo združenih sil vojvode Boleslava IV. in njegovega brata, ampak tudi uporov Vladislavovih podložnikov, kar je bilo zanj popolno presenečenje. Veliki vojvoda je bil prisiljen pobegniti v tujino. Kmalu zatem so se mu po neuspešnih poskusih obrambe Krakova pridružili žena Agneza in otroci. Mlajša polbrata sta popolnoma uspela in Vladislav je bil zdaj prepuščen milosti svojih sosedov. Sprva je z družino bival na dvoru svojega soimenjaka in svaka češkega vojvode Vladislava II. na praškem gradu. Naslov velikega vojvode je prevzel [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslav IV.]] Vladislav se ni nikoli vrnil na Poljsko. ==Izgnanstvo== [[Slika:Schloss Altenburg 02.JPG|thumb|250opx|Grad Altenburg]] Kmalu po prihodu na Češko mu je svoje gostoljubje ponudil svak, nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Vladislav se je kmalu zatem preselil v Nemčijo, se poklonil kralju Konradu in ga prosil za pomoč pri ponovni pridobitvi prestola.<ref>[http://www.bund-der-vertriebenen-hessen.de/page_heimat_schlesien.html ''In 1146 Wladislaw accepts imperial souverainty''] (nemško).</ref> Ker je kralju Konradu tik pred tem uspelo ponovno postaviti na prestol Vladislava Češkega, je sprva kazalo, da bo Vladislav zelo kmalu spet prevzel oblast nad Poljsko. Pohod proti mlajšim vojvodam se je začel leta 1146. Zaradi poplavljanja reke Odre in pritiska na nemškega kralja s strani mejnih grofov Alberta Medveda in Konrada Meissenskega, ki nista pokazala zanimanja za oborožen spopad na nemški vzhodni meji, je pohod nazadnje propadel. Vladislav seveda ni izgubil upanja, da bo spremenil svojo usodo, vendar se je moral zaenkrat sprijazniti s preložitvijo vrnitve, zlasti ko sta naslednje leto Konrad III. in francoski kralj [[Ludvik VII. Francoski|Ludvik VII.]] začela [[Druga križarska vojna|drugo križarsko vojno]] v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. V tem času je nekdanji veliki vojvoda upravljal cesarsko palačo v Altenburgu in njene posesti v cesarskem Pleissnerlandu. Vladislav in njegova žena Agneza nista čakala na nemško pomoč in sta za prosila papeža [[Papež Evgen III.|Evgena III.]], vendar je bil tudi ta poskus neuspešen. ==Smrt in zapuščina== Leta 1152 je kralj Konrad III. umrl. Nasledil ga je nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]], s čimer so se Vladislavovi upi o vrnitvi na Poljsko ponovno rodili. Po spodbudah Vladislava in Friderikove tete Agneze Babenberške je sveti rimski cesar leta 1157 sprožil nov pohod na Velikopoljsko. Kampanja je bila uspešna, vendar Friderik Barbarossa ni vrnil Vladislava na poljski prestol, ker se je Boleslav IV. v Krzyszkowu razglasi za cesarskega vazala in mu bil pripravljen plačati davek. Cesar je Boleslava IV. prisilil, da je obljubil vrnitev Šlezije Vladislavovima sinovoma Boleslavu Visokemu in [[Mješko IV. Krivonogi|Mješku IV. Krivonogemu]].<ref>Freed 2016, str. 170.</ref> Zdi se, da je Vladislav takrat že vedel, da je njegova bitka za prevlado na Poljskem dokončno izgubljena. Ostal je v izgnanstvu v Altenburgu, kjer je dve leti kasneje umrl. Boleslav IV. je podelil Šlezijo Vladislavovima sinovoma šele leta 1163. Ne glede na to ali je cesar Šlezijo dejansko podelil Vladislavovima sinovoma ali ne, je med njima in njunimi bratranci [[Pjasti]] na Poljskem prišlo do prekinitve odnosov. V naslednjih stoletjih je bila Šlezija razdeljena na kar 17 vojvodin in podeljena med njune potomce in naslednike, ki so od zgodnjega 14. stoletja postopoma postajali vazali cesarske Kraljevine Češke. S Trenčinskim sporazumom leta 1335 se je poljski kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] odpovedal vsem zahtevam po šlezijskih deželah, ki so ostale pod oblastjo šlezijskih Pjastov, dokler moška linija dinastije ni dokončno izumrla s smrtjo vojvode Jurija Viljema Legniškega leta 1675. ==Poroka in otroci== Leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Bamenberška|Agnezo Bamenberško]] (r. okoli 1108/1113 – 24. januar 1160/1163), hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]] in Anneze Nemške.{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=224}}{{sfn|Wyrzykowska|2016|p=186}} Agneza je bila polsestra nemškega kralja Konrada III. Vladislav in Agneza sta imela pet otrok: * Boleslava I. Visokega (1127 – 8. december 1201)<ref name=ref5>Davies 1982, str. 64.</ref> * [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka I. Krivonogega]] (ok. 1130 – 16. maj 1211)<ref name=ref5/> * Richezo (1140 – 16. junij 1185), poročeno prvič leta 1152 s kraljem Galicije, Kastiljije in Leona Alfonzom VII.,<ref>Reilly 1998, str. 114.</ref> drugič leta 1162 z Ramonom Berenguerjem II., grofom Provanse, in tretjič leta 1167 z grofom Albertom III. Eversteinskim * Konrada Vitkonogega (1146/1157 – 17. januar 1190) * Alberta (umrl mlad okoli 1168) ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book |title=Central Europe in the High Middle Ages: Bohemia, Hungary and Poland, c.900–c.1300 |first1=Nora |last1=Berend |first2=Przemysław |last2=Urbańczyk |first3=Przemysław |last3=Wiszewski |publisher=Cambridge University Press |year=2013 }} *{{cite book |title=God's Playground:A History of Poland |volume=I |last=Davies |first=Norman |publisher=Columbia University Press |year=1982 }} *{{cite book |title=Frederick Barbarossa: The Prince and the Myth |first=John B. |last=Freed |publisher=Yale University Press |year=2016 }} *{{cite book |last=Reilly |first=Bernard F. |title=The Kingdom of León-Castilla under King Alfonso VII, 1126–1157 |publisher=University of Pennsylvania Press |year=1998 }} *{{cite book |chapter=The Cult of Saints of the House of Habsburg in Silesian Baroque Art |first=Malgorzata |last=Wyrzykowska |title=Transregionalität in Kult und Kultur: Bayern, Böhmen und Schlesien zur Zeit der Gegenreformation |editor-first=Marco |editor-last=Bogade |publisher=Bohlau Verlag Koln Weimar Wein |year=2016 }} {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Pjasti]]||1105|30. maj |1159|}} {{s-bef| before = [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] }} {{s-ttl| title = Veliki vojvoda Poljske,<br>vojvoda Krakova | years = 1138–1146 }} {{s-aft| rows = 2 | after = [[Boleslav IV. Kodravi]] }} {{s-new|creation}} {{s-ttl| title = Vojvoda Šlezije | years = 1138–1146 }} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] 3j1gtfev0776kaizfxmd2i6o6ci62lp 5728988 5728986 2022-08-08T11:25:07Z Octopus 13285 /* Viri */ slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | image = Wladyslaw II Wygnaniec.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = | predecessor =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | successor =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign =1138–1146 | coronation = | succession1 =Vojvoda Šlezije | successor1 =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign1 =1138–1146 | spouse =[[Agneza Babenberška]] | issue = Boleslav I. Visoki <br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br>Richeza Kastiljska <br>Konrad Vitkonogi | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother =[[Zbislava Kijevska]] | birth_date =1105 | birth_place =[[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date =30. maj1159 (star 54 let) | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = Samostan Pegau | religion =[[katolištvo|rimskokatoliška]] |}} '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], [[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], † [[30. maj]] [[1159]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Guverner Šlezije== Bil je najstarejši sin vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], od leta 1107 samostojnega vladarja Poljske, in njegove žene [[Zbislava Kijevska|Zbislave]], hčerke kneza [[Svjatopolk II. Kijevski |Svjatopolka II. Kijevskega]]. Vladislav je bil prvorojenec, zato se je oče odločil, da ga bo aktivno vključil v vlado države. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Boleslav III. Vladislavu pred svojo smrtjo podelil [[Šlezija|Šlezijo]], da bi ustvaril dedni fevd za njegove potomce. Okrog leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Babenberška|Agnezo Babenberško]], hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]]. Zakonska zveza mu je omogočila tesno povezavo s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in [[Nemčija|Nemškim kraljestvom]], ker je bila Agneza po materi je bila vnukinja cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] in polsestra frankonskega vojvode [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Hohenstaufna]], kasnejšega nemškega kralja. Zahvaljujoč se Vladislavu je bila Šlezija med vojnami 1133–1135 s Češko rešena, saj je potem, ko so češke sile prečkale reko [[Odra|Odro]], uspel ustaviti uničenje večjih območij svojega fevda. Leta 1137 je bil Vladislav krstni boter najmlajšega sina češkega vojvode [[Soběslav I. Češki|Soběslava I. Češkega]], bodočega vojvode [[Vladislav II.Češki|Vladislava II.]] Med srečanjem s Soběslavom I. v Niemczi (drugi viri omenjajo Kłodzko) se je odločalo o več spornih zadevah. ==Veliki vojvoda Poljske== [[Slika:Ustawa sukcesyjna Bolesława Krzywoustego.jpg|thumb|left|250px|Poljska leta 1138; Seniorska provinca s [[Pomerelija|Pomerelijo]] je pobarvana rdeče, Šlezija pa modro]] Vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je umrl 28. oktobra 1138. V svoji oporoki si je prizadeval ohraniti enotnost osvojenih sosednjih dežel pod poljsko krono in preprečiti konflikte zaradi dediščine med svojimi sinovi, zato se je določil za nekakšno omiljeno načelo primogeniture: Vladislavu II. je bila kot najstarejšemu sinu dodeljena vrhovna oblast v državi in naslov velikega vojvode (''Princeps''). Poleg Šlezije je prejel [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki se je raztezala od [[Malopoljska|Malopoljske]] pri [[Krakov]]u do vzhodne [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in zahodne [[Kujavija|Kujavije]], ter oblast nad [[Pomerelija|pomereljskimi]] deželami v [[Gdansk]]u ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]]. Njegova mlajša polbrata [[Boleslav IV. Kodravi]] in [[Mješko III. Stari]] sta prejela vzhodno vojvodino Mazovijo, sestavljeno iz Mazovije in vzhodne Kujavije, oziroma zahodno Velikopoljsko (preostale dele Velikopoljske z deželo Lubusz). Obe dediščini sta bili dedna [[fevd]]a . Po smrti Boleslavove vdove [[Salomea Berška|Salomee Berške]] naj bi Vladislav prejel tudi njeno doto v Łęczyci, ki se je morala vrniti k Senioratu, po drugi strani pa je bil dolžan svojemu najmlajšemu polbratu Henriku, ko bo postal polnoleten, vendar le doživljenjsko, zagotoviti Sandomiško deželo. Slednja je bila izločena od Seniorata šele leta 1146. Najmlajšemu izmed njegovih polbratov, poznejšemu visokemu vojvodi [[Kazimir II. Poljski|Kazimirju II. Pravičnemu]], ni bila dodeljena nobena provinca. Domneva se, da je bil rojen po smrti Boleslava III. V času očetove smrti je bil Vladislav že odrasel, dolgo poročen in imel vsaj enega preživelega sina Boleslava I. Visokega, rojenega leta 1127. Datum rojstva drugega sina, [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka IV. Krivonogega]], je še vedno sporen in se umešča med leti 1130 in 1146. Po zgledu svojih predhodnikov [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] leta 992, [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] leta 1032 in lastnega očeta leta 1106 je veliki vojvoda skoraj takoj poskušal obnoviti enotnost države. Glede na njegove življenjske izkušnje in vojaške veščine se je na splošno pričakovalo, da mu bo to na koncu uspelo. ==Prvi spori s polbratoma== Vladislavovi spori z mačeho Salomeo in polbratoma so se odkrito začeli leta 1141, ko je vdova vojvodinja brez vednosti in njegovega soglasja začela deliti svojo provinco Łęczyca med svoja sinova. Poskušala je tudi najti primernega ženina za hčerko Agnezo in z njim primernega zaveznika za svoja sinova. Najprimernejši kandidat za zeta je bil eden od sinov kijevskega velikega kneza [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevoloda II.]] Ko je Vladislav izvedel za dogodke v Łęczyci, se je hitro odzval. Veliki kijevski knez ni le prekinil vseh dogovorov z mlajšima vojvodoma, ampak je poskrbel tudi za zaroko svoje hčerke Zvenislave z Vladislavovim najstarejšim sinom Boleslavom. Poroka je bila leto kasneje, leta 1142. Vezi s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] so mu koristile v letih 1142-1143, ko se je odločil boriti proti svojima bratoma. Vladislavova zmaga je bila nesporna, saj so jo podpirala njegova zavezništva z [[Kijevska Rusija|Rusijo]], [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. == Wlostowičeva afera== V času Vladislavove vladavine je imel največji in najodločnejši vpliv šlezijski vojvoda in grof palatin Piotr Włostowic. Kot trden privrženec vojvode Boleslava III. je kmalu pridobil ogromen politični vpliv v državi in pokrival najpomembnejše dvorne urade. Kot vojvoda je imel pravico imenovati uradnike v lokalnih oblasteh po vsej Poljski, tudi na območjih mlajših vojvod. Bil je oseba, od odločitev katere je bila odvisna usoda države. Zaradi bližajočega se spora med Salomeinima sinovoma in Vladislavom je Boleslavova vdova Salomea začela spletkariti proti njemu, da je moral odstopiti. Zamenjal ga je eden od njenih privržencev. Ko je Vladislav nasledil svojega očeta, je Włostowica vrnil na njegov prejšnji položaj. Njegova moč je povzročala Vladislavove globoke negativne odnose, zlasti z ženo Agnezo Babenberško, ki je Włostowica, ne brez razloga, imela za izdajalca. Salomea Berška je 27. julija 1144 umrla. Njena provinca Łęczyca bi se morala v skladu z vojvodovo oporoko vrniti v Vladislavovo Seniorsko provinco. Salomeina sinova Łęczyce nista nameravala vrniti in sta začela načrtovati državni udar. Vladislav je zaprosil za pomoč Kijevsko Rusijo, vendar ni čakal na prihod njene vojske. Napadel je Boleslava IV. Kodravega in Mješka III. Starega in bil nepričakovano poražen. Vojna se je šele po prihodu Kijevčanov obrnila na njegovo stran. Z bratoma je sklenil mirovni sporazum, ki mu je dovolil prevzeti popolno oblast v Łęczyci, Kijevčanom pa je moral v zameno za pomoč prepustiti poljski grad v Wizni. Napetosti med Vladislavom in Piotrom Włostowicom so se medtem stopnjevale. Grof palatin je, med drugim, očitno nasprotoval državljanski vojni. Njun odnos ni ustrezal Vladislavovemu konceptu avtokracije in je začel razmišljati o popolni odstranitvi svojih bratov iz njihovih dežel. Do leta 1145 se je še zdelo, da je sprava med visokim vojvodom in Włostowicom mogoča, kar dokazuje Włostowičevo vabilo Vladislava na poroko njegovega. Na začetku naslednjega leta pa se je visoki vojvoda odločil, da bo vse stavil na eno karto - za vedno odstraniti Włostowica iz političnega življenja. Svojemu vitezu Dobeku je ukazal, naj Włostowica aretira. Dobek je s svojimi možmi Włostowica aretiral na njegovem gradu v Ołbinu (v današnjem Vroclavu). Velika vojvodinja Agneza je zahtevala Włostowicovo smrt, vendar se je Vladislav odločil, da ga bo za zgled drugim oslepil, pohabil in nato izgnal. Wlostowic je bil spoštovana oseba in je imel veliko prijateljev, zato je njegova usoda povzročila prestop mnogo plemičev na stran Vladislavovih mlajših polbratov. Razen tega je oslepljeni Włostowic pobegnil v Kijevsko Rusijo, ki je dotlej podpirala Vladislava, in kijevskega velikega kneza prepričal, da prekine zavezništvo z njim. ==Odstavitev== V začetku leta 1146 se je Vladislav odločil za končni napad na svoj tekmec polbrat. Sprva se je zdelo, da je njegova zmaga le vprašanje časa, saj mu je uspelo brez odpora zavzeti Mazovijo in prisiliti vojvodo Boleslava IV. Kodravega, da je prenehal braniti svojega brata Mješka III. v Poznanju v Velikopoljski. Tam se je nepričakovano začela Vladislavova katastrofa. Vzrok zanjo je bila nezanesljivost njegovih drugih pokrajin, kjer so izbruhnili veliki upori proti njegovi diktatorski politiki. Uporniki so hitro pridobili moč zahvaljujoč podpori gnjeznenskega nadškofa Jakuba, ki je Vladislava za kazen za pohabljenje vojvode Włostowica izobčil. Vladislavova krutost je povzročila dodaten niz uporov. Vladislavov poraz na koncu ni bil posledica samo združenih sil vojvode Boleslava IV. in njegovega brata, ampak tudi uporov Vladislavovih podložnikov, kar je bilo zanj popolno presenečenje. Veliki vojvoda je bil prisiljen pobegniti v tujino. Kmalu zatem so se mu po neuspešnih poskusih obrambe Krakova pridružili žena Agneza in otroci. Mlajša polbrata sta popolnoma uspela in Vladislav je bil zdaj prepuščen milosti svojih sosedov. Sprva je z družino bival na dvoru svojega soimenjaka in svaka češkega vojvode Vladislava II. na praškem gradu. Naslov velikega vojvode je prevzel [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslav IV.]] Vladislav se ni nikoli vrnil na Poljsko. ==Izgnanstvo== [[Slika:Schloss Altenburg 02.JPG|thumb|250opx|Grad Altenburg]] Kmalu po prihodu na Češko mu je svoje gostoljubje ponudil svak, nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Vladislav se je kmalu zatem preselil v Nemčijo, se poklonil kralju Konradu in ga prosil za pomoč pri ponovni pridobitvi prestola.<ref>[http://www.bund-der-vertriebenen-hessen.de/page_heimat_schlesien.html ''In 1146 Wladislaw accepts imperial souverainty''] (nemško).</ref> Ker je kralju Konradu tik pred tem uspelo ponovno postaviti na prestol Vladislava Češkega, je sprva kazalo, da bo Vladislav zelo kmalu spet prevzel oblast nad Poljsko. Pohod proti mlajšim vojvodam se je začel leta 1146. Zaradi poplavljanja reke Odre in pritiska na nemškega kralja s strani mejnih grofov Alberta Medveda in Konrada Meissenskega, ki nista pokazala zanimanja za oborožen spopad na nemški vzhodni meji, je pohod nazadnje propadel. Vladislav seveda ni izgubil upanja, da bo spremenil svojo usodo, vendar se je moral zaenkrat sprijazniti s preložitvijo vrnitve, zlasti ko sta naslednje leto Konrad III. in francoski kralj [[Ludvik VII. Francoski|Ludvik VII.]] začela [[Druga križarska vojna|drugo križarsko vojno]] v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. V tem času je nekdanji veliki vojvoda upravljal cesarsko palačo v Altenburgu in njene posesti v cesarskem Pleissnerlandu. Vladislav in njegova žena Agneza nista čakala na nemško pomoč in sta za prosila papeža [[Papež Evgen III.|Evgena III.]], vendar je bil tudi ta poskus neuspešen. ==Smrt in zapuščina== Leta 1152 je kralj Konrad III. umrl. Nasledil ga je nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]], s čimer so se Vladislavovi upi o vrnitvi na Poljsko ponovno rodili. Po spodbudah Vladislava in Friderikove tete Agneze Babenberške je sveti rimski cesar leta 1157 sprožil nov pohod na Velikopoljsko. Kampanja je bila uspešna, vendar Friderik Barbarossa ni vrnil Vladislava na poljski prestol, ker se je Boleslav IV. v Krzyszkowu razglasi za cesarskega vazala in mu bil pripravljen plačati davek. Cesar je Boleslava IV. prisilil, da je obljubil vrnitev Šlezije Vladislavovima sinovoma Boleslavu Visokemu in [[Mješko IV. Krivonogi|Mješku IV. Krivonogemu]].<ref>Freed 2016, str. 170.</ref> Zdi se, da je Vladislav takrat že vedel, da je njegova bitka za prevlado na Poljskem dokončno izgubljena. Ostal je v izgnanstvu v Altenburgu, kjer je dve leti kasneje umrl. Boleslav IV. je podelil Šlezijo Vladislavovima sinovoma šele leta 1163. Ne glede na to ali je cesar Šlezijo dejansko podelil Vladislavovima sinovoma ali ne, je med njima in njunimi bratranci [[Pjasti]] na Poljskem prišlo do prekinitve odnosov. V naslednjih stoletjih je bila Šlezija razdeljena na kar 17 vojvodin in podeljena med njune potomce in naslednike, ki so od zgodnjega 14. stoletja postopoma postajali vazali cesarske Kraljevine Češke. S Trenčinskim sporazumom leta 1335 se je poljski kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] odpovedal vsem zahtevam po šlezijskih deželah, ki so ostale pod oblastjo šlezijskih Pjastov, dokler moška linija dinastije ni dokončno izumrla s smrtjo vojvode Jurija Viljema Legniškega leta 1675. ==Poroka in otroci== Leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Bamenberška|Agnezo Bamenberško]] (r. okoli 1108/1113 – 24. januar 1160/1163), hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]] in Anneze Nemške.{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=224}}{{sfn|Wyrzykowska|2016|p=186}} Agneza je bila polsestra nemškega kralja Konrada III. Vladislav in Agneza sta imela pet otrok: * Boleslava I. Visokega (1127 – 8. december 1201)<ref name=ref5>Davies 1982, str. 64.</ref> * [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka I. Krivonogega]] (ok. 1130 – 16. maj 1211)<ref name=ref5/> * Richezo (1140 – 16. junij 1185), poročeno prvič leta 1152 s kraljem Galicije, Kastiljije in Leona Alfonzom VII.,<ref>Reilly 1998, str. 114.</ref> drugič leta 1162 z Ramonom Berenguerjem II., grofom Provanse, in tretjič leta 1167 z grofom Albertom III. Eversteinskim * Konrada Vitkonogega (1146/1157 – 17. januar 1190) * Alberta (umrl mlad okoli 1168) ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book |title=Central Europe in the High Middle Ages: Bohemia, Hungary and Poland, c.900–c.1300 |first1=Nora |last1=Berend |first2=Przemysław |last2=Urbańczyk |first3=Przemysław |last3=Wiszewski |publisher=Cambridge University Press |year=2013 }} *{{cite book |title=God's Playground:A History of Poland |volume=I |last=Davies |first=Norman |publisher=Columbia University Press |year=1982 }} *{{cite book |title=Frederick Barbarossa: The Prince and the Myth |first=John B. |last=Freed |publisher=Yale University Press |year=2016 }} *{{cite book |last=Reilly |first=Bernard F. |title=The Kingdom of León-Castilla under King Alfonso VII, 1126–1157 |publisher=University of Pennsylvania Press |year=1998 }} *{{cite book |chapter=The Cult of Saints of the House of Habsburg in Silesian Baroque Art |first=Malgorzata |last=Wyrzykowska |title=Transregionalität in Kult und Kultur: Bayern, Böhmen und Schlesien zur Zeit der Gegenreformation |editor-first=Marco |editor-last=Bogade |publisher=Bohlau Verlag Koln Weimar Wein |year=2016 }} {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Pjasti]]||1105|30. maj |1159|}} {{s-reg}} {{s-bef| before = [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] }} {{s-ttl| title = Veliki vojvoda Poljske,<br>vojvoda Krakova | years = 1138–1146 }} {{s-aft| rows = 2 | after = [[Boleslav IV. Kodravi]] }} {{s-new|creation}} {{s-ttl| title = Vojvoda Šlezije | years = 1138–1146 }} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] 8kgrgyef6uaybz5i4psasbj2bgm4u6g 0 522070 5728761 2022-08-07T18:49:52Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Rokuon-dži | native_name = {{lang|ja|鹿苑寺}} | image = Kinkaku-ji the Golden Temple in Kyoto overlooking the lake - high rez.JPG | image_size = 350 | alt = | caption = ''Sariden'' v Rokuon-dži, <br />splošno znan kot ''Zlati paviljon'' ('''Kinkakuji''') {{Infobox mapframe|tyep=shape|zoom=14|frame-width=220}} | map_type = Japonska | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = 1 Kinkakuji-čō, Kita-ku, [[Kjoto]] <ref name="jnto">{{cite web |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/attractions/facilities/gardens/83dn3a000000ee6g.html |title=Tourist Facilities of Japan - Kinkaku-ji Temple Garden |publisher=Japan National Tourism Organization |access-date=2010-07-15}}</ref> | coordinates = {{Coord|35.0395|N|135.7285|E|format=dms|region:JP_type:landmark|display=title,inline}} | religious_affiliation = [[Budizem]] | sect =[[Zen budizem|Zen]], [[Rinzai]], [[Šōkoku-dži]] šola | deity = [[Avalokitešvara|Kannon Bosacu]] (Avalokitešvara) | country = Japonska | functional_status = | website = {{URL|https://www.shokoku-ji.jp/en/kinkakuji/|www.shokoku-ji.jp/en/kinkakuji/}} | founded_by = [[Ašikaga Jošimicu]] | year_completed = 1397<br />1955 <small>(keconstrukcija)</small> }} '''Kinkaku-dži''' (金閣寺, dobesedno ''tempelj zlatega paviljona''), uradno imenovan '''Rokuon-dži''' (鹿苑寺, dobesedno ''tempelj Jelenovega vrta''), je [[zen budizem|zen]] [[Budistični templji na Japonskem|budistični tempelj]] v [[Kjoto|Kjotu]] na [[Japonska|Japonskem]].<ref name="orientalarch">{{cite web |url=http://www.orientalarchitecture.com/japan/kyoto/kinkakuji.php |title=Kinkakuji Temple - 金阁寺, Kyoto, Japan |publisher=Oriental Architecture |access-date=2010-07-13}}</ref> Je ena najbolj priljubljenih stavb v Kjotu, ki vsako leto pritegne veliko obiskovalcev.<ref name="bornoff2000">Bornoff, Nicholas (2000). ''The National Geographic Traveler: Japan''. National Geographic Society. {{ISBN|0-7922-7563-2}}.</ref> Določen je kot nacionalno posebno zgodovinsko območje, posebna nacionalna krajina in je ena od 17 lokacij, ki sestavljajo [[Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota|zgodovinske spomenike starodavnega Kjota]], ki so območja svetovne dediščine Unesca.<ref name="kyotoasano02">{{cite web |url=http://kyoto.asanoxn.com/places/ps_popularity.htm |title=Places of Interest in Kyoto (Top 15 most visited places in Kyoto by visitors from overseas) |publisher=Asano Noboru |access-date=2010-07-15}}</ref> == Zgodovina == [[Image:Japon-1886-41.jpg|thumb|left|Naslikana fotografija Zlatega paviljona leta 1885. Zlati lističi se luščijo zaradi propadanja]] Mesto Kinkaku-dži je bila prvotno vila Kitajama-dai (北山第), ki je pripadala močnemu državniku Saiondži Kincuneju.<ref name="kyotoasano01">{{cite web |url=http://kyoto.asanoxn.com/places/kinkaku/kinkakuji.htm |title=Kinkaku-ji in Kyoto |publisher=Asano Noboru |access-date=2010-07-15}}</ref> Zgodovina Kinkaku-dži sega v leto 1397, ko je vilo od družine Saiondži kupil [[šogun]] Ašikaga Jošimicu in jo preoblikoval v kompleks Kinkaku-dži. Ko je Jošimicu umrl, je njegov sin po svojih željah stavbo spremenil v zenovski tempelj.<ref name="fodors1996">Scott, David (1996). ''Exploring Japan''. Fodor's Travel Publications, Inc. {{ISBN|0-679-03011-5}}.</ref> [[Image:Burned Kinkaku.jpg|thumb|Zlati paviljon po požigu leta 1950]] Med vojno Ōnin (1467–1477) so bile vse stavbe v kompleksu razen paviljona požgane.[5] 2. julija 1950 ob 2.30 zjutraj je paviljon zažgal <ref name="whe1">{{cite web |last1=Cartwright |first1=Mark |title=Kinkakuji |url=https://www.worldhistory.org/Kinkakuji/ |website=World History Encyclopedia |publisher=UNESCO |access-date=23 March 2021}}</ref> 22-letni menih novinec Hajaši Joken, ki je nato poskusil narediti samomor na hribu Daimon-dži za stavbo. Preživel je, nato pa so ga pridržali. Menih je bil obsojen na sedem let zapora, a je bil zaradi duševnih bolezni (kompleks preganjanja in shizofrenija) 29. septembra 1955 izpuščen; marca 1956 je umrl za tuberkulozo.<ref>{{cite book|author=Albert Borowitz|title=Terrorism for self-glorification: the Herostratos syndrome|url=https://archive.org/details/terrorismforself0000boro|url-access=registration|access-date=1 July 2011|year=2005|publisher=Kent State University Press|isbn=978-0-87338-818-4|pages=[https://archive.org/details/terrorismforself0000boro/page/49 49]–62}} See: Herostratos syndrome</ref> Med požarom je bil prvotni kip Ašikaga Jošimicuja izgubljen v plamenih (zdaj obnovljen). Izmišljena različica teh dogodkov je v središču knjige Jukia Mišime iz leta 1956 ''The Temple of the Golden Pavilion'' in v baletu ''RAkU''. Sedanja struktura paviljona je iz leta 1955, ko je bil obnovljen. Paviljon je visok tri nadstropja ali 12,5 metra. <ref name="Young, David 2007">Young, David, and Michiko Young. The art of Japanese Architecture. North Claredon, VT: Turtle Publishing, 2007. N. pag. Print</ref> [potrebna stran] Rekonstrukcija naj bi bila kopija, ki je blizu izvirniku, čeprav nekateri dvomijo, da je bil na prvotnem paviljonu uporabljen tako obsežen premaz z zlatimi lističi. Leta 1984 je bilo ugotovljeno, da je nanos japonskega laka nekoliko razpadel in nov nanos, kot tudi pozlata z zlatimi lističi, veliko debelejši od prvotnih nanosov (0,5 µm namesto 0,1 µm), je bil dokončan leta 1987. Poleg tega je bila obnovljena tudi notranjost stavbe, vključno s slikami in Jošimicujevim kipom. Končno je bila streha obnovljena leta 2003. Ime ''Kinkaku'' izhaja iz zlatih lističev, s katerimi je prekrit paviljon. Zlato je bilo pomemben dodatek paviljonu zaradi njegovega osnovnega pomena. Uporabljeno zlato je bilo namenjeno ublažitvi in čiščenju kakršnega koli onesnaženja ali negativnih misli in čustev do smrti.<ref name="Gerhart, Karen M 2009">Gerhart, Karen M. The material culture of Death in medieval Japan. N.p.: University of Hawaii Press, 2009. N. pag. Print. </ref> Razen simboličnega pomena zlatih lističev se je obdobje Muromači močno zanašalo na vizualne presežke. S poudarkom na Zlatem paviljonu, način, na katerega je struktura v glavnem prekrita s tem materialom, ustvarja vtis, ki izstopa zaradi odboja sončne svetlobe in učinka, ki ga odsev ustvari na ribniku. == Podrobnosti oblikovanja == [[File:Kinkaku-ji 04.jpg|thumb|right|Roof ornament]] Zlati paviljon (金閣, ''Kinkaku'') je trinadstropna stavba na ozemlju kompleksa templja Rokuon-dži. Zgornji dve nadstropji paviljona sta prekriti s čistimi zlatimi lističi. Paviljon deluje kot ''šariden'' (舎利殿), v katerem so relikvije [[Buda|Bude]] (Budov pepel). Stavba je bila pomemben model za Ginkaku-dži (Srebrni paviljonski tempelj) in Šōkoku-dži, ki sta prav tako v Kjotu. Ko so bile te stavbe zgrajene, je Ašikaga Jošimicu uporabil sloge, uporabljene v Kinkaku-dži, in si celo izposodil imena drugega in tretjega nadstropja. === Arhitektura === [[File:Kinkakuji Kyoto05s3s3990.jpg|thumb| Ribiški podij in majhni otočki na zadnji strani paviljona]] Paviljon uspešno vključuje tri različne sloge arhitekture, ki so ''šinden'', samurai in zen, posebej v vsakem nadstropju. Vsako nadstropje Kinkakuja uporablja drugačen arhitekturni slog. Prvo nadstropje, imenovano ''Dvorana vode Dharma'' (法水院, ''Hō-sui-in''), je upodobljeno v slogu ''[[šinden-zukuri]]'', ki spominja na stanovanjski slog cesarske aristokracije Hej'an iz 11. stoletja. Spominja na slog palače Šinden. Zasnovano je kot odprt prostor s sosednjimi verandami in uporablja naraven, nebarvan les in bel omet. To pomaga poudariti okoliško pokrajino. Stene in okna vplivajo tudi na poglede iz notranjosti paviljona. Večina sten je sestavljena iz polken, ki lahko spreminjajo količino svetlobe in zraka v paviljon in spreminjajo pogled z nadzorom višine polken. Drugo nadstropje, imenovano ''Stolp zvočnih valov'' (潮音洞, ''Čō-on-dō''), je zgrajeno v slogu aristokratov bojevnikov ali ''buke-zukuri''. V tem nadstropju drsna lesena vrata in zamrežena okna ustvarjajo občutek minljivosti. V drugem nadstropju sta tudi Budova dvorana in svetišče, posvečeno boginji usmiljenja Kannon. Tretje nadstropje je zgrajeno v tradicionalnem kitajskem slogu ''Čán'' (japonsko ''zen''), znanem tudi kot ''zenšū-bucuden-zukuri''. Imenuje se ''Kupola Najvišjega'' (究竟頂, ''Kukkjō-čō''). Tipologija zen prikazuje bolj religiozno vzdušje v paviljonu, kot je bilo priljubljeno v obdobju Muromačija. Streha je v obliki slamnate piramide s [[skodla]]mi. Stavba je okrašena z bronastim ''hōō'' (feniks) okrasjem. Od zunaj lahko gledalci vidijo zlato prevleko, dodano na zgornji del paviljona. Zlati lističi, ki prekrivajo zgornja nadstropja, namigujejo na to, kar je v notranjosti: svetišča. Zunanjost je odsev notranjosti. Elementi narave, smrti, religije so oblikovani skupaj, da ustvarijo to povezavo med paviljonom in zunanjimi vdori. === Oblikovanje vrta === [[File:Kyoto-Kinkaku-ji-White-Snake.jpg|thumb|Pagoda bele kače v Kinkaku-ji]] Zlati paviljon je postavljen v japonski sprehajalni vrt (回遊式庭園, ''kaijū-šiki-teien'', lit. krajinski vrt v slogu pojdi naokrog). Lokacija uresničuje idejo izposoje kulise (''šakkei''), ki združuje zunanjost in notranjost ter ustvarja podaljšek pogledov, ki obkrožajo paviljon in ga povezujejo z zunanjim svetom. Paviljon se razteza čez ribnik, imenovan Kjōko-či (鏡湖池, Zrcalni ribnik), ki odseva stavbo. Ribnik vsebuje 10 manjših otokov. Zen tipologija je vidna skozi skalno kompozicijo; mostovi in rastline so razporejeni na poseben način, da predstavljajo znane kraje v kitajski in japonski literaturi. Razgledne in žariščne točke so bile določene zaradi strateške postavitve paviljona za ogled vrtov, ki obdajajo paviljon. Majhna ribiška dvorana (釣殿, ''curi-dono'') ali pokrita ploščad je pritrjena na zadnji del stavbe paviljona, kar omogoča privez majhnega čolna pod njo. Zemljišče paviljona je bilo zgrajeno v skladu z opisi Zahodnega raja Bude Amide, z namenom ponazoriti harmonijo med nebom in zemljo. Največji otoček v ribniku predstavlja Japonske otoke. Štirje kamni, ki tvorijo ravno črto v ribniku blizu paviljona, naj bi predstavljali jadrnice, zasidrane ponoči, namenjene na otok večnega življenja v kitajski mitologiji. Vrtni kompleks je odličen primer oblikovanja vrtov iz obdobja Muromači. Obdobje Muromači velja za klasično dobo japonskega oblikovanja vrtov.<ref name="Pregil, Philip 1992">“Pregil, Philip, and Nancy Volkman. Landscapes in History: Design and Planning in the Eastern and Western tradition. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons Inc., 1992. N. pag. Print.”.</ref> Korelacija med stavbami in njihovimi lastnostmi je bila zelo poudarjeno v tem obdobju. To je bil način umetniške integracije strukture v krajino. Za zasnove vrtov je bilo značilno zmanjšanje obsega, bolj osrednji namen in posebna nastavitev.<ref name="Boults, Elizabeth 2010">Boults, Elizabeth, and Chip Sullivan. Illustrated History of Landscape Design. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons INc., 2010. N. pag. Print.</ref> V zasnovo vrta je bil vnesen minimalističen pristop s poustvarjanjem večjih pokrajin v manjšem merilu okoli stavbe. == Galerija == <gallery> File:1930s Japan Travel Poster - 15.jpg| Popotniški plakat iz leta 1930 File:Kinkaku-ji entrance.jpg| Vhod in blagajna File:Kinkaku Snow E4.jpg| Kinkaku-dži v snegu File:Golden Pavilion.jpg|Kinkaku-dži jeseni File:Kinkaku-ji close up.jpg|Kinkaku-dži od blizu File:Kinkaku-ji 03.jpg|Notranjost File:Kinkaku-ji garden.jpg|Kinkaku-dži vrt </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == * Boults, Elizabeth, and Chip Sullivan. ''Illustrated History of Landscape Design''. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons, 2010. * Gerhart, Karen M. ''The Material Culture of Death in Medieval Japan''. Honolulu: University of Hawaii Press, 2009. * Pregil, Philip, and Nancy Volkman. ''Landscapes in History: Design and Planning in the Eastern and Western Tradition''. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons, 1992. * Young, David, and Michiko Young. ''The Art of Japanese Architecture''. North Claredon, VT: Tuttle Publishing, 2007. * Young, David, Michiko Young, and Tan Hong. ''Introduction to Japanese Architecture''. North Claredon, VT: Periplus, 2005. == Druga literatura == *{{cite book |last= Kawaguchi |first= Yoko |title= Japanese Zen Gardens |location= London |publisher= Francis Lincoln |date= 2014 |type= Hardback |isbn= 978-0-7112-3447-5}} *Schirokauer Conrad; Lurie, David; Gay, Suzanne (2005). A Brief History of Japanese Civilization. Wadsworth Publishing. {{ISBN|978-0-618-91522-4}}. OCLC 144227752. ==Zunanje povezave == {{Commons category|Kinkaku-ji}} * [https://www.shokoku-ji.jp/en/kinkakuji/ Official site of Kinkaku-ji] * [https://web.archive.org/web/20121005212116/http://shokoku-ji.jp/k_live.html Live camera feed of Kinkaku-ji (Japanese language)] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/kyoto/kinkakuji.php Oriental Architecture – Kinkakuji Temple] * [https://www.omamori.com/en/4_kinkaku-ji Omamori Charms Amulets of Kinkaku-ji Temple] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1397]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1955]] [[Kategorija:Budistični templji na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kjotu]] mdkbrvq8pyplg3aa44ms3ccky5av5m2 14 522071 5728766 2022-08-07T18:54:14Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} Kategorija vsebije članke o [[Budistični tempelj|budističnih templjih]] na [[japonska|Japonskem]]. [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Japonskem]] [[Kategorija:Budistični templji|Japonska]] [[Kategorija:Japonska arhitektura]] t7gcg1cn0uc6cdy7h364mwupjf3o9ar 14 522072 5728767 2022-08-07T18:58:36Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki {{Commonscat|Buildings in Kyoto}} {{ktgr|[[zgradba]]h in [[objekt]]ih v [[Kjoto|Kjotu]]}} [[Kategorija:Kjoto]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Japonskem|Kjoto]] jmvdq71onh8ipcvcy4rqv16gq7ynxr3 0 522073 5728769 2022-08-07T19:05:51Z Nebotigatreba7 197086 Nova stran wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Katerine Duska | image = Katerine Duska at the Eurovision 2019 (cropped).jpg | image_size = | caption = | birth_name = | birth_date = {{birth date and age|1989|11|06|df=yes}} | birth_place = [[Montreal]], [[Quebec]], Kanada | origin = | genre = {{Hlist|[[Indie pop]]|[[soul]]}} | years_active = 2014-danes | label = {{Hlist|[[Minos EMI]]|[[Universal Music Group|Universal Music Greece]]}} | website = | instrument = | occupation = {{hlist|pevka|besedilopiska}} | associated_acts = | notable_instruments = }} '''Katerine Duska''' ({{Jezik-el|Κατερίνα Ντούσκα}}), [[Grki|grško]]-[[Kanadčani|kanadska]] [[pevka]] in [[tekstopiska]] *[[6. november]] [[1989]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://myeurofreaks.com/2019/04/10/artist-profile-greece-2019-katerine-duska/|title=Artist Profile: Greece 2019 – Katerine Duska|first=Stelios|last=Alex|date=10 April 2019|accessdate=9 November 2020}}</ref> == Kariera == Katerine Duska se je rodila dne 6. novembra 1989 v [[Montréal|Montrealu]] v Kanadi, trenutno pa živi in deluje v [[Atene|Atenah]] v Grčiji. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ekathimerini.com/232543/article/ekathimerini/whats-on/katerine-duska--athens--september-14|title=Katerine Duska - Athens - September 14 - Kathimerini|website=www.ekathimerini.com|accessdate=15 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190116050233/http://www.ekathimerini.com/232543/article/ekathimerini/whats-on/katerine-duska--athens--september-14|archivedate=16 January 2019}}</ref> Leta 2015 je izdala svoj debitantski album z naslovom ''Embodiment''. <ref name="culturenow.gr">{{Navedi splet|url=https://www.culturenow.gr/katerine-duska-thelo-na-exelissomai-kallitexnika-kai-na-taxideyei-moysiki-moy/|title=Katerine Duska: Θέλω να εξελίσσομαι καλλιτεχνικά και να ταξιδεύει η μουσική μου|date=6 September 2018|accessdate=15 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190116050149/https://www.culturenow.gr/katerine-duska-thelo-na-exelissomai-kallitexnika-kai-na-taxideyei-moysiki-moy/|archivedate=16 January 2019}}</ref> === Pesem Evrovizije === Katerine je zastopala Grčijo na tekmovanju na za [[pesem Evrovizije 2019]] s pesmijo »Better Love«. Nastopila je v prvem polfinalu in se s petim mesto v polfinalu uvstrila v finale v katerem je uvrstila na 21. mesto s 74 točkami. <ref>{{Navedi splet|url=https://tellymix.co.uk/tv/eurovision/401709-eurovision-2019-results-scoreboard-eurovision-song-contest.html|title=Eurovision 2019 results in full: Eurovision Song Contest Scoreboard|last=Darvill|first=Josh|date=2019-05-23|website=TellyMix|language=en|accessdate=2019-07-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190727161037/https://tellymix.co.uk/tv/eurovision/401709-eurovision-2019-results-scoreboard-eurovision-song-contest.html|archivedate=2019-07-27}}</ref> == Diskografija == === Album === * »Embodiment« <small>(2015)</small> === Pesmi === * »One in a Milion« <small>(2014)</small> * »Won't Leave« <small>(2015)</small> * »Better Love« <small>(2019)</small> * »Anemos« <small>(skupaj s Leon of Athens, 2020 )</small> * »Sanctuary« <small>(2020)</small> * »Call Me Nyx« <small>(2020)</small> * »Athenian Skies« <small>(2021)</small> * »Of Time« <small>(2022)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1989]] [[Kategorija:Grški pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] maep29e9elgy7kehtjpqhkztykzo7f9 5728770 5728769 2022-08-07T19:12:18Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Katerine Duska | image = Katerine Duska at the Eurovision 2019 (cropped).jpg | image_size = | caption = | birth_name = | birth_date = {{birth date and age|1989|11|06|df=yes}} | birth_place = [[Montreal]], [[Quebec]], Kanada | origin = | genre = {{Hlist|[[Indie pop]]|[[soul]]}} | years_active = 2014–danes | label = {{Hlist|[[Minos EMI]]|[[Universal Music Group|Universal Music Greece]]}} | website = | instrument = | occupation = {{hlist|pevka|besedilopiska}} | associated_acts = | notable_instruments = }} '''Katerine Duska''' ({{Jezik-el|Κατερίνα Ντούσκα}}), [[Grki|grško]]-[[Kanadčani|kanadska]] [[pevka]] in [[tekstopiska]], *[[6. november]] [[1989]].<ref>{{Navedi splet|url=https://myeurofreaks.com/2019/04/10/artist-profile-greece-2019-katerine-duska/|title=Artist Profile: Greece 2019 – Katerine Duska|first=Stelios|last=Alex|date=10 April 2019|accessdate=9 November 2020}}</ref> == Kariera == Katerine Duska se je rodila dne 6. novembra 1989 v [[Montréal|Montrealu]] v Kanadi, trenutno pa živi in deluje v [[Atene|Atenah]] v Grčiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ekathimerini.com/232543/article/ekathimerini/whats-on/katerine-duska--athens--september-14|title=Katerine Duska - Athens - September 14 - Kathimerini|website=www.ekathimerini.com|accessdate=15 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190116050233/http://www.ekathimerini.com/232543/article/ekathimerini/whats-on/katerine-duska--athens--september-14|archivedate=16 January 2019}}</ref> Leta 2015 je izdala debitantski album z naslovom ''Embodiment''.<ref name="culturenow.gr">{{Navedi splet|url=https://www.culturenow.gr/katerine-duska-thelo-na-exelissomai-kallitexnika-kai-na-taxideyei-moysiki-moy/|title=Katerine Duska: Θέλω να εξελίσσομαι καλλιτεχνικά και να ταξιδεύει η μουσική μου|date=6 September 2018|accessdate=15 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190116050149/https://www.culturenow.gr/katerine-duska-thelo-na-exelissomai-kallitexnika-kai-na-taxideyei-moysiki-moy/|archivedate=16 January 2019}}</ref> === Pesem Evrovizije === Katerine je zastopala Grčijo na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije 2019]] s pesmijo »Better Love«. Nastopila je v prvem polfinalu in se s petim mestom v polfinalu uvstrila v finale, v katerem je uvrstila na 21. mesto s 74 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://tellymix.co.uk/tv/eurovision/401709-eurovision-2019-results-scoreboard-eurovision-song-contest.html|title=Eurovision 2019 results in full: Eurovision Song Contest Scoreboard|last=Darvill|first=Josh|date=2019-05-23|website=TellyMix|language=en|accessdate=2019-07-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190727161037/https://tellymix.co.uk/tv/eurovision/401709-eurovision-2019-results-scoreboard-eurovision-song-contest.html|archivedate=2019-07-27}}</ref> == Diskografija == === Album === * »Embodiment« <small>(2015)</small> === Pesmi === * »One in a Milion« <small>(2014)</small> * »Won't Leave« <small>(2015)</small> * »Better Love« <small>(2019)</small> * »Anemos« <small>(skupaj s Leon of Athens, 2020 )</small> * »Sanctuary« <small>(2020)</small> * »Call Me Nyx« <small>(2020)</small> * »Athenian Skies« <small>(2021)</small> * »Of Time« <small>(2022)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1989]] [[Kategorija:Grški pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] 6481ttl3w7nlwvz5ditttperi99jqpk 5728771 5728770 2022-08-07T19:13:48Z GeographieMan 179499 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Katerine Duska | image = Katerine Duska at the Eurovision 2019 (cropped).jpg | image_size = | caption = | birth_name = | birth_date = {{birth date and age|1989|11|06|df=yes}} | birth_place = [[Montreal]], [[Quebec]], Kanada | origin = | genre = {{Hlist|[[Indie pop]]|[[soul]]}} | years_active = 2014–danes | label = {{Hlist|[[Minos EMI]]|[[Universal Music Group|Universal Music Greece]]}} | website = | instrument = | occupation = {{hlist|pevka|besedilopiska}} | associated_acts = | notable_instruments = }} '''Katerine Duska''' ({{Jezik-el|Κατερίνα Ντούσκα}}), [[Grki|grško]]-[[Kanadčani|kanadska]] [[pevka]] in [[tekstopiska]], * [[6. november]] [[1989]].<ref>{{Navedi splet|url=https://myeurofreaks.com/2019/04/10/artist-profile-greece-2019-katerine-duska/|title=Artist Profile: Greece 2019 – Katerine Duska|first=Stelios|last=Alex|date=10 April 2019|accessdate=9 November 2020}}</ref> == Kariera == Katerine Duska se je rodila dne 6. novembra 1989 v [[Montréal|Montrealu]] v Kanadi, trenutno pa živi in deluje v [[Atene|Atenah]] v Grčiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ekathimerini.com/232543/article/ekathimerini/whats-on/katerine-duska--athens--september-14|title=Katerine Duska - Athens - September 14 - Kathimerini|website=www.ekathimerini.com|accessdate=15 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190116050233/http://www.ekathimerini.com/232543/article/ekathimerini/whats-on/katerine-duska--athens--september-14|archivedate=16 January 2019}}</ref> Leta 2015 je izdala debitantski album z naslovom ''Embodiment''.<ref name="culturenow.gr">{{Navedi splet|url=https://www.culturenow.gr/katerine-duska-thelo-na-exelissomai-kallitexnika-kai-na-taxideyei-moysiki-moy/|title=Katerine Duska: Θέλω να εξελίσσομαι καλλιτεχνικά και να ταξιδεύει η μουσική μου|date=6 September 2018|accessdate=15 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190116050149/https://www.culturenow.gr/katerine-duska-thelo-na-exelissomai-kallitexnika-kai-na-taxideyei-moysiki-moy/|archivedate=16 January 2019}}</ref> === Pesem Evrovizije === Katerine je zastopala Grčijo na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije 2019]] s pesmijo »Better Love«. Nastopila je v prvem polfinalu in se s petim mestom v polfinalu uvstrila v finale, v katerem je uvrstila na 21. mesto s 74 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://tellymix.co.uk/tv/eurovision/401709-eurovision-2019-results-scoreboard-eurovision-song-contest.html|title=Eurovision 2019 results in full: Eurovision Song Contest Scoreboard|last=Darvill|first=Josh|date=2019-05-23|website=TellyMix|language=en|accessdate=2019-07-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190727161037/https://tellymix.co.uk/tv/eurovision/401709-eurovision-2019-results-scoreboard-eurovision-song-contest.html|archivedate=2019-07-27}}</ref> == Diskografija == === Album === * »Embodiment« <small>(2015)</small> === Pesmi === * »One in a Milion« <small>(2014)</small> * »Won't Leave« <small>(2015)</small> * »Better Love« <small>(2019)</small> * »Anemos« <small>(skupaj s Leon of Athens, 2020 )</small> * »Sanctuary« <small>(2020)</small> * »Call Me Nyx« <small>(2020)</small> * »Athenian Skies« <small>(2021)</small> * »Of Time« <small>(2022)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1989]] [[Kategorija:Grški pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] 35k0hz65dg4do34unfpuhnco9pk482f 0 522074 5728780 2022-08-07T19:35:34Z Nebotigatreba7 197086 Nova stran wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Molly Sterling | image = 20150513 ESC 2015 Molly Sterling 5112.jpg | caption = Molly Sterling leta 2015 | birth_name = | alias = | birth_date = {{birth date and age|df=yes|1998|03|08}} | birth_place = [[Puckane]], [[Okraj Tipperary|Tipperary]], Irska | origin = | genre = {{hlist|[[Alternativni rock|alternative]]}} | years_active = 2011-danes | label = | current_members = | past_members = | website = *[https://www.mollysterlingmusic.com mollysterlingmusic.com] | instrument = | occupation = {{hlist|pevka|besedilopiska}} | associated_acts = }} '''Molly Sterling''', [[Irci|irska]] [[pevka]] in [[besedilopiska]] *[[8. marec]] [[1998]] == Zgodnje življenje == Sterlingova je odraščala v [[Puckane|Puckanu]] v [[okrožju Tipperary]]. Šolala se je na [[Kilkenny College]] in nato na [[St. Andrew's College, Dublin|St. Andrew's College v Dublinu]]. <ref name="Independent-2015-02-28">{{Navedi novice|first=Brian|last=Byrne|first2=Geraldine|last2=Gittens|url=http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html|title=Teen pianist (16) to represent Ireland at 60th Eurovision Song Contest|work=The Irish Independent|date=28 February 2015|accessdate=1 March 2015|archivedate=8 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150508140018/http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html}}</ref><ref name="nenaghguardian1">{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|publisher=Nenaghguardian.ie|date=29 October 2014|accessdate=28 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> == Kariera == Molly Sterling je prvič postala javnosti znana po zmagi na tekmovanju Teen Idol novembra leta 2011 in prejela nagrado za snemanje v Popstar Studios. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nationalist.ie/what-s-on/arts-culture-entertainment/molly-best-in-wonderful-tipp-teen-idol-finals-1-3252097|title=Molly best in wonderful Tipp Teen Model finals – The Nationalist|publisher=Nationalist.ie|date=18 November 2011|accessdate=28 February 2015|archivedate=12 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190912184921/https://www.tipperarylive.ie/news/arts-culture-entertainment/112323/Molly-best-in-wonderful-Tipp-Teen.html}}</ref> Leta 2012 je osvojila drugo mrsto na glasbenem festivalu Kilkenny. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.kilkennypeople.ie/news/your-community/kilkenny-music-festival-a-huge-success-1-3626516|title=Kilkenny Music Festival a huge success – Kilkenny People|publisher=Kilkennypeople.ie|date=18 March 2012|accessdate=28 February 2015|archivedate=2 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402100905/http://www.kilkennypeople.ie/news/your-community/kilkenny-music-festival-a-huge-success-1-3626516}}</ref> Maja leta 2014 je končala na drugem mestu v ''All Ireland Schools' Talent Search'' TV3 in novembra 2014 izdala svoj prvi EP z naslovom »Strands of Heart«. <ref name="nenaghguardian12">{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|publisher=Nenaghguardian.ie|date=29 October 2014|accessdate=28 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> === Pesem Evrovizije === Dne 27. februarja 2015 je bila izbrana za predstavnico Irske [[Pesem Evrovizije 2015|na Pesmi Evrovizije 2015]] s pesmijo »Playing with Numbers«. <ref name="Independent-2015-02-282">{{Navedi novice|first=Brian|last=Byrne|first2=Geraldine|last2=Gittens|url=http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html|title=Teen pianist (16) to represent Ireland at 60th Eurovision Song Contest|work=The Irish Independent|date=28 February 2015|accessdate=1 March 2015|archivedate=8 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150508140018/http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html}}</ref> Nastopila je v drugem polfinalu, in se uvrstila na 12. mesto in se ni uvrstila v finale. Na Evroviziji je nastopila s 17 leti in je postala najmlajša tekmovalka, ki je nastopila za Irsko v njihovi zgodovini sodelovanja. <ref>{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2015/02/28/ireland-molly-sterling-wins-eurosong-2015-with/82863/#comment-423555|title=Molly Sterling wins Eurosong and will represent Ireland at Eurovision 2015|last=Padraig Muldoon|website=Eurovision 2015 Predictions, Polls, Odds, Rankings – wiwibloggs|accessdate=27 February 2015|archivedate=5 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305211746/http://wiwibloggs.com/2015/02/28/ireland-molly-sterling-wins-eurosong-2015-with/82863/#comment-423555}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|website=The Nenagh Guardian|accessdate=27 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> == Diskografija == === EP === * »Strands of Heart« <small>(2014)</small> === Pesmi === * »Playing with Numbers« <small>(2015)</small> * »Fake the Cost« <small>(2015)</small> * »Plain Static« <small>(2017)</small> * »Stripped Down« <small>(2018)</small> * »Feeble« <small>(2019)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1998]] [[Kategorija:Irski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] luayzwipk3dvk3fcfbjsrdfab2l8hys 5728805 5728780 2022-08-07T20:03:11Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Molly Sterling | image = 20150513 ESC 2015 Molly Sterling 5112.jpg | caption = Molly Sterling leta 2015 | birth_name = | alias = | birth_date = {{birth date and age|df=yes|1998|03|08}} | birth_place = [[Puckane]], [[Okraj Tipperary|Tipperary]], Irska | origin = | genre = {{hlist|[[Alternativni rock|alternative]]}} | years_active = 2011–danes | label = | current_members = | past_members = | website = *[https://www.mollysterlingmusic.com mollysterlingmusic.com] | instrument = | occupation = {{hlist|pevka|besedilopiska}} | associated_acts = }} '''Molly Sterling''', [[Irci|irska]] [[pevka]] in [[besedilopiska]], *[[8. marec]] [[1998]]. == Zgodnje življenje == Sterlingova je odraščala v [[Puckane|Puckanu]] v [[okrožju Tipperary]]. Šolala se je na [[Kilkenny College]] in nato na [[St. Andrew's College, Dublin|St. Andrew's College v Dublinu]].<ref name="Independent-2015-02-28">{{Navedi novice|first=Brian|last=Byrne|first2=Geraldine|last2=Gittens|url=http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html|title=Teen pianist (16) to represent Ireland at 60th Eurovision Song Contest|work=The Irish Independent|date=28 February 2015|accessdate=1 March 2015|archivedate=8 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150508140018/http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html}}</ref><ref name="nenaghguardian1">{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|publisher=Nenaghguardian.ie|date=29 October 2014|accessdate=28 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> == Kariera == Molly Sterling je prvič postala javnosti znana po zmagi na tekmovanju Teen Idol novembra leta 2011 in prejela nagrado za snemanje v Popstar Studios.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nationalist.ie/what-s-on/arts-culture-entertainment/molly-best-in-wonderful-tipp-teen-idol-finals-1-3252097|title=Molly best in wonderful Tipp Teen Model finals – The Nationalist|publisher=Nationalist.ie|date=18 November 2011|accessdate=28 February 2015|archivedate=12 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190912184921/https://www.tipperarylive.ie/news/arts-culture-entertainment/112323/Molly-best-in-wonderful-Tipp-Teen.html}}</ref> Leta 2012 je osvojila drugo mrsto na glasbenem festivalu Kilkenny. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.kilkennypeople.ie/news/your-community/kilkenny-music-festival-a-huge-success-1-3626516|title=Kilkenny Music Festival a huge success – Kilkenny People|publisher=Kilkennypeople.ie|date=18 March 2012|accessdate=28 February 2015|archivedate=2 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402100905/http://www.kilkennypeople.ie/news/your-community/kilkenny-music-festival-a-huge-success-1-3626516}}</ref> Maja leta 2014 je končala na drugem mestu v ''All Ireland Schools' Talent Search'' TV3 in novembra 2014 izdala svoj prvi EP z naslovom »Strands of Heart«. <ref name="nenaghguardian12">{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|publisher=Nenaghguardian.ie|date=29 October 2014|accessdate=28 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> === Pesem Evrovizije === Dne 27. februarja 2015 je bila izbrana za predstavnico Irske [[Pesem Evrovizije 2015|na Pesmi Evrovizije 2015]] s pesmijo »Playing with Numbers«.<ref name="Independent-2015-02-282">{{Navedi novice|first=Brian|last=Byrne|first2=Geraldine|last2=Gittens|url=http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html|title=Teen pianist (16) to represent Ireland at 60th Eurovision Song Contest|work=The Irish Independent|date=28 February 2015|accessdate=1 March 2015|archivedate=8 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150508140018/http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html}}</ref> Nastopila je v drugem polfinalu in se uvrstila na 12. mesto ter tako ni prišla v finale. Na Evroviziji je nastopila s 17 leti in je postala najmlajša tekmovalka, ki je nastopila za Irsko v njihovi zgodovini sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2015/02/28/ireland-molly-sterling-wins-eurosong-2015-with/82863/#comment-423555|title=Molly Sterling wins Eurosong and will represent Ireland at Eurovision 2015|last=Padraig Muldoon|website=Eurovision 2015 Predictions, Polls, Odds, Rankings – wiwibloggs|accessdate=27 February 2015|archivedate=5 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305211746/http://wiwibloggs.com/2015/02/28/ireland-molly-sterling-wins-eurosong-2015-with/82863/#comment-423555}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|website=The Nenagh Guardian|accessdate=27 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> == Diskografija == === EP === * »Strands of Heart« <small>(2014)</small> === Pesmi === * »Playing with Numbers« <small>(2015)</small> * »Fake the Cost« <small>(2015)</small> * »Plain Static« <small>(2017)</small> * »Stripped Down« <small>(2018)</small> * »Feeble« <small>(2019)</small> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1998]] [[Kategorija:Irski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] r3x902zx020946ny5av0j0p8c9pf26o 5728807 5728805 2022-08-07T20:04:35Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Molly Sterling | image = 20150513 ESC 2015 Molly Sterling 5112.jpg | caption = Molly Sterling leta 2015 | birth_name = | alias = | birth_date = {{birth date and age|df=yes|1998|03|08}} | birth_place = [[Puckane]], [[Okraj Tipperary|Tipperary]], Irska | origin = | genre = {{hlist|[[Alternativni rock|alternative]]}} | years_active = 2011–danes | label = | current_members = | past_members = | website = *[https://www.mollysterlingmusic.com mollysterlingmusic.com] | instrument = | occupation = {{hlist|pevka|besedilopiska}} | associated_acts = }} '''Molly Sterling''', [[Irci|irska]] [[pevka]] in [[besedilopiska]], *[[8. marec]] [[1998]]. == Zgodnje življenje == Sterlingova je odraščala v [[Puckane|Puckanu]] v [[okrožju Tipperary]]. Šolala se je na [[Kilkenny College]] in nato na [[St. Andrew's College, Dublin|St. Andrew's College v Dublinu]].<ref name="Independent-2015-02-28">{{Navedi novice|first=Brian|last=Byrne|first2=Geraldine|last2=Gittens|url=http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html|title=Teen pianist (16) to represent Ireland at 60th Eurovision Song Contest|work=The Irish Independent|date=28 February 2015|accessdate=1 March 2015|archivedate=8 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150508140018/http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html}}</ref><ref name="nenaghguardian1">{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|publisher=Nenaghguardian.ie|date=29 October 2014|accessdate=28 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> == Kariera == Molly Sterling je prvič postala javnosti znana po zmagi na tekmovanju Teen Idol novembra leta 2011 in prejela nagrado za snemanje v Popstar Studios.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nationalist.ie/what-s-on/arts-culture-entertainment/molly-best-in-wonderful-tipp-teen-idol-finals-1-3252097|title=Molly best in wonderful Tipp Teen Model finals – The Nationalist|publisher=Nationalist.ie|date=18 November 2011|accessdate=28 February 2015|archivedate=12 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190912184921/https://www.tipperarylive.ie/news/arts-culture-entertainment/112323/Molly-best-in-wonderful-Tipp-Teen.html}}</ref> Leta 2012 je osvojila drugo mesto na glasbenem festivalu Kilkenny.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kilkennypeople.ie/news/your-community/kilkenny-music-festival-a-huge-success-1-3626516|title=Kilkenny Music Festival a huge success – Kilkenny People|publisher=Kilkennypeople.ie|date=18 March 2012|accessdate=28 February 2015|archivedate=2 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402100905/http://www.kilkennypeople.ie/news/your-community/kilkenny-music-festival-a-huge-success-1-3626516}}</ref> Maja leta 2014 je končala na drugem mestu v oddaji ''All Ireland Schools' Talent Search'' TV3 in novembra 2014 izdala svoj prvi EP z naslovom »Strands of Heart«.<ref name="nenaghguardian12">{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|publisher=Nenaghguardian.ie|date=29 October 2014|accessdate=28 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> === Pesem Evrovizije === Dne 27. februarja 2015 je bila izbrana za predstavnico Irske [[Pesem Evrovizije 2015|na Pesmi Evrovizije 2015]] s pesmijo »Playing with Numbers«.<ref name="Independent-2015-02-282">{{Navedi novice|first=Brian|last=Byrne|first2=Geraldine|last2=Gittens|url=http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html|title=Teen pianist (16) to represent Ireland at 60th Eurovision Song Contest|work=The Irish Independent|date=28 February 2015|accessdate=1 March 2015|archivedate=8 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150508140018/http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html}}</ref> Nastopila je v drugem polfinalu in se uvrstila na 12. mesto ter tako ni prišla v finale. Na Evroviziji je nastopila s 17 leti in je postala najmlajša tekmovalka, ki je nastopila za Irsko v njihovi zgodovini sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2015/02/28/ireland-molly-sterling-wins-eurosong-2015-with/82863/#comment-423555|title=Molly Sterling wins Eurosong and will represent Ireland at Eurovision 2015|last=Padraig Muldoon|website=Eurovision 2015 Predictions, Polls, Odds, Rankings – wiwibloggs|accessdate=27 February 2015|archivedate=5 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305211746/http://wiwibloggs.com/2015/02/28/ireland-molly-sterling-wins-eurosong-2015-with/82863/#comment-423555}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|website=The Nenagh Guardian|accessdate=27 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> == Diskografija == === EP === * »Strands of Heart« <small>(2014)</small> === Pesmi === * »Playing with Numbers« <small>(2015)</small> * »Fake the Cost« <small>(2015)</small> * »Plain Static« <small>(2017)</small> * »Stripped Down« <small>(2018)</small> * »Feeble« <small>(2019)</small> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1998]] [[Kategorija:Irski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] ts5cuirbm3typ3goflbk8pcyef0e4ik 5728811 5728807 2022-08-07T20:06:29Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Molly Sterling | image = 20150513 ESC 2015 Molly Sterling 5112.jpg | caption = Molly Sterling leta 2015 | birth_name = | alias = | birth_date = {{birth date and age|df=yes|1998|03|08}} | birth_place = [[Puckane]], [[Okraj Tipperary|Tipperary]], Irska | origin = | genre = {{hlist|[[Alternativni rock|alternative]]}} | years_active = 2011–danes | label = | current_members = | past_members = | website = *[https://www.mollysterlingmusic.com mollysterlingmusic.com] | instrument = | occupation = {{hlist|pevka|besedilopiska}} | associated_acts = }} '''Molly Sterling''', [[Irci|irska]] [[pevka]] in [[besedilopiska]], *[[8. marec]] [[1998]]. == Zgodnje življenje == Sterlingova je odraščala v [[Puckane|Puckanu]] v [[okrožju Tipperary]]. Šolala se je na [[Kolidž Kilkenny|Kolidžu Kilkinnx]] in nato na [[St. Andrew's College, Dublin|Kolidžu sv. Andreja v Dublinu]].<ref name="Independent-2015-02-28">{{Navedi novice|first=Brian|last=Byrne|first2=Geraldine|last2=Gittens|url=http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html|title=Teen pianist (16) to represent Ireland at 60th Eurovision Song Contest|work=The Irish Independent|date=28 February 2015|accessdate=1 March 2015|archivedate=8 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150508140018/http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html}}</ref><ref name="nenaghguardian1">{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|publisher=Nenaghguardian.ie|date=29 October 2014|accessdate=28 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> == Kariera == Molly Sterling je prvič postala javnosti znana po zmagi na tekmovanju Teen Idol novembra leta 2011 in prejela nagrado za snemanje v Popstar Studios.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nationalist.ie/what-s-on/arts-culture-entertainment/molly-best-in-wonderful-tipp-teen-idol-finals-1-3252097|title=Molly best in wonderful Tipp Teen Model finals – The Nationalist|publisher=Nationalist.ie|date=18 November 2011|accessdate=28 February 2015|archivedate=12 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190912184921/https://www.tipperarylive.ie/news/arts-culture-entertainment/112323/Molly-best-in-wonderful-Tipp-Teen.html}}</ref> Leta 2012 je osvojila drugo mesto na glasbenem festivalu Kilkenny.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kilkennypeople.ie/news/your-community/kilkenny-music-festival-a-huge-success-1-3626516|title=Kilkenny Music Festival a huge success – Kilkenny People|publisher=Kilkennypeople.ie|date=18 March 2012|accessdate=28 February 2015|archivedate=2 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402100905/http://www.kilkennypeople.ie/news/your-community/kilkenny-music-festival-a-huge-success-1-3626516}}</ref> Maja leta 2014 je končala na drugem mestu v oddaji ''All Ireland Schools' Talent Search'' TV3 in novembra 2014 izdala svoj prvi EP z naslovom »Strands of Heart«.<ref name="nenaghguardian12">{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|publisher=Nenaghguardian.ie|date=29 October 2014|accessdate=28 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> === Pesem Evrovizije === Dne 27. februarja 2015 je bila izbrana za predstavnico Irske [[Pesem Evrovizije 2015|na Pesmi Evrovizije 2015]] s pesmijo »Playing with Numbers«.<ref name="Independent-2015-02-282">{{Navedi novice|first=Brian|last=Byrne|first2=Geraldine|last2=Gittens|url=http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html|title=Teen pianist (16) to represent Ireland at 60th Eurovision Song Contest|work=The Irish Independent|date=28 February 2015|accessdate=1 March 2015|archivedate=8 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150508140018/http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html}}</ref> Nastopila je v drugem polfinalu in se uvrstila na 12. mesto ter tako ni prišla v finale. Na Evroviziji je nastopila s 17 leti in je postala najmlajša tekmovalka, ki je nastopila za Irsko v njihovi zgodovini sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2015/02/28/ireland-molly-sterling-wins-eurosong-2015-with/82863/#comment-423555|title=Molly Sterling wins Eurosong and will represent Ireland at Eurovision 2015|last=Padraig Muldoon|website=Eurovision 2015 Predictions, Polls, Odds, Rankings – wiwibloggs|accessdate=27 February 2015|archivedate=5 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305211746/http://wiwibloggs.com/2015/02/28/ireland-molly-sterling-wins-eurosong-2015-with/82863/#comment-423555}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|website=The Nenagh Guardian|accessdate=27 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> == Diskografija == === EP === * »Strands of Heart« <small>(2014)</small> === Pesmi === * »Playing with Numbers« <small>(2015)</small> * »Fake the Cost« <small>(2015)</small> * »Plain Static« <small>(2017)</small> * »Stripped Down« <small>(2018)</small> * »Feeble« <small>(2019)</small> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1998]] [[Kategorija:Irski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] hpiib4eh1j856dicgewmkeed9r9rxzn 5728812 5728811 2022-08-07T20:06:50Z Marko3 1829 /* Zgodnje življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Molly Sterling | image = 20150513 ESC 2015 Molly Sterling 5112.jpg | caption = Molly Sterling leta 2015 | birth_name = | alias = | birth_date = {{birth date and age|df=yes|1998|03|08}} | birth_place = [[Puckane]], [[Okraj Tipperary|Tipperary]], Irska | origin = | genre = {{hlist|[[Alternativni rock|alternative]]}} | years_active = 2011–danes | label = | current_members = | past_members = | website = *[https://www.mollysterlingmusic.com mollysterlingmusic.com] | instrument = | occupation = {{hlist|pevka|besedilopiska}} | associated_acts = }} '''Molly Sterling''', [[Irci|irska]] [[pevka]] in [[besedilopiska]], *[[8. marec]] [[1998]]. == Zgodnje življenje == Sterlingova je odraščala v [[Puckane|Puckanu]] v [[okrožju Tipperary]]. Šolala se je na [[Kolidž Kilkenny|Kolidžu Kilkenny]] in nato na [[St. Andrew's College, Dublin|Kolidžu sv. Andreja v Dublinu]].<ref name="Independent-2015-02-28">{{Navedi novice|first=Brian|last=Byrne|first2=Geraldine|last2=Gittens|url=http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html|title=Teen pianist (16) to represent Ireland at 60th Eurovision Song Contest|work=The Irish Independent|date=28 February 2015|accessdate=1 March 2015|archivedate=8 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150508140018/http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html}}</ref><ref name="nenaghguardian1">{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|publisher=Nenaghguardian.ie|date=29 October 2014|accessdate=28 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> == Kariera == Molly Sterling je prvič postala javnosti znana po zmagi na tekmovanju Teen Idol novembra leta 2011 in prejela nagrado za snemanje v Popstar Studios.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nationalist.ie/what-s-on/arts-culture-entertainment/molly-best-in-wonderful-tipp-teen-idol-finals-1-3252097|title=Molly best in wonderful Tipp Teen Model finals – The Nationalist|publisher=Nationalist.ie|date=18 November 2011|accessdate=28 February 2015|archivedate=12 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190912184921/https://www.tipperarylive.ie/news/arts-culture-entertainment/112323/Molly-best-in-wonderful-Tipp-Teen.html}}</ref> Leta 2012 je osvojila drugo mesto na glasbenem festivalu Kilkenny.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kilkennypeople.ie/news/your-community/kilkenny-music-festival-a-huge-success-1-3626516|title=Kilkenny Music Festival a huge success – Kilkenny People|publisher=Kilkennypeople.ie|date=18 March 2012|accessdate=28 February 2015|archivedate=2 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402100905/http://www.kilkennypeople.ie/news/your-community/kilkenny-music-festival-a-huge-success-1-3626516}}</ref> Maja leta 2014 je končala na drugem mestu v oddaji ''All Ireland Schools' Talent Search'' TV3 in novembra 2014 izdala svoj prvi EP z naslovom »Strands of Heart«.<ref name="nenaghguardian12">{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|publisher=Nenaghguardian.ie|date=29 October 2014|accessdate=28 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> === Pesem Evrovizije === Dne 27. februarja 2015 je bila izbrana za predstavnico Irske [[Pesem Evrovizije 2015|na Pesmi Evrovizije 2015]] s pesmijo »Playing with Numbers«.<ref name="Independent-2015-02-282">{{Navedi novice|first=Brian|last=Byrne|first2=Geraldine|last2=Gittens|url=http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html|title=Teen pianist (16) to represent Ireland at 60th Eurovision Song Contest|work=The Irish Independent|date=28 February 2015|accessdate=1 March 2015|archivedate=8 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150508140018/http://www.independent.ie/entertainment/television/teen-pianist-16-to-represent-ireland-at-60th-eurovision-song-contest-31029201.html}}</ref> Nastopila je v drugem polfinalu in se uvrstila na 12. mesto ter tako ni prišla v finale. Na Evroviziji je nastopila s 17 leti in je postala najmlajša tekmovalka, ki je nastopila za Irsko v njihovi zgodovini sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2015/02/28/ireland-molly-sterling-wins-eurosong-2015-with/82863/#comment-423555|title=Molly Sterling wins Eurosong and will represent Ireland at Eurovision 2015|last=Padraig Muldoon|website=Eurovision 2015 Predictions, Polls, Odds, Rankings – wiwibloggs|accessdate=27 February 2015|archivedate=5 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305211746/http://wiwibloggs.com/2015/02/28/ireland-molly-sterling-wins-eurosong-2015-with/82863/#comment-423555}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass/|title=The Nenagh Guardian – Puckane born Molly Sterling to perform in Terryglass|website=The Nenagh Guardian|accessdate=27 February 2015|archivedate=14 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160314143931/http://www.nenaghguardian.ie/news/roundup/articles/2014/10/29/4033438-puckane-born-molly-sterling-to-perform--in-terryglass}}</ref> == Diskografija == === EP === * »Strands of Heart« <small>(2014)</small> === Pesmi === * »Playing with Numbers« <small>(2015)</small> * »Fake the Cost« <small>(2015)</small> * »Plain Static« <small>(2017)</small> * »Stripped Down« <small>(2018)</small> * »Feeble« <small>(2019)</small> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1998]] [[Kategorija:Irski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] cahwj20y902zax81ts7fvn3wysi83ul 11 522075 5728790 2022-08-07T19:42:15Z A09090091 188929 /* Odstranitev angleških mer */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == Odstranitev angleških mer == Če nekdo zna odstranit angleške mere, brez da se nato podere infopolje ga prosim za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:42, 7. avgust 2022 (CEST) mg1l7fd4sx74xy89xl1n08gjthwu8tv 5728813 5728790 2022-08-07T20:07:37Z GeographieMan 179499 /* Odstranitev angleških mer */ Odgovor wikitext text/x-wiki == Odstranitev angleških mer == Če nekdo zna odstranit angleške mere, brez da se nato podere infopolje ga prosim za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:42, 7. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: uspelo mi je odstranit tisto, ne uspe pa mi dodati, da bi avtomatsko dodalo km²... — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:07, 7. avgust 2022 (CEST) ae7lvf9powm0p6kx2d0h9p0kxng0zdd 5729001 5728813 2022-08-08T11:55:18Z Pinky sl 2932 /* Odstranitev angleških mer */ wikitext text/x-wiki == Odstranitev angleških mer == Če nekdo zna odstranit angleške mere, brez da se nato podere infopolje ga prosim za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:42, 7. avgust 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: uspelo mi je odstranit tisto, ne uspe pa mi dodati, da bi avtomatsko dodalo km²... — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:07, 7. avgust 2022 (CEST) :: Poglej kako je popravljeno za elevation, elevation_m in elevation_ft [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Infopolje_Dolina&type=revision&diff=5728998&oldid=5728810&diffmode=source] - v {{para|elevation|1234 m}} lahko vpišeš kar hočeš, v elevation_m {{para|elevation|1234}} cifro za metre in v elevation_ft {{para|elevation|456}} cifro v čevljih, ki jo predloga avtomatsko pretvori v metre. Dejansko bi moralo v predlogi vse biti popravljeno na ta način. Tako pustiš možnost kopiranja vsebine predloge iz :en, ne da bi se ukvarja ali so podatki v metrih ali čevlih. Pa še to, bolje bi bilo, če testiraš popravke najprej v peskovniku predloge in v [[Predloga:Infopolje Dolina/testniprimeri|testnih primerih]] in potem vse skupaj preneseš v original.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 8. avgust 2022 (CEST) i4lkvxucgst00ep79ksx47lm77kk7mi 4 522077 5728850 2022-08-08T05:41:48Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Pes = {{drugapomena|živalskem rodu ''Canis''|domačo žival|domači pes}} {{taksonomka | color = pink | name = Pes | image = Canis lupus laying in grass.jpg | image_width = 200px | image_caption = [[Sivi volk]], ''Canis lupus'' | regnum = [[živali|Animalia]] (živali) | phylum = [[strunarji|Chordata]] (strunarji) | classis = [[sesalci|Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[zveri|Carnivora]] (zveri) | familia = [[psi (družina)|Canidae]] (psi) | genus = '''''Canis''''' | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]] | subdivision = ''[[Canis adustus]]''<br /> ''[[Canis aureus]]'' - zlati šakal<br /> ''[[Canis dirus]]'' (izumrl)<br /> ''[[Canis latrans]]'' - kojot<br /> ''[[Canis lupus]]'' - sivi volk<br /> ''[[Canis mesomelas]]'' - podsedliški šakal<br /> ''[[Canis simensis]]'' - etiopski volk }} '''Pès''' (in '''pəs'' in nekaj') ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Canis'') je [[rod (biologija)|rod]], ki vključuje današnje vrste [[volk]]ov in [[šakal]]ov, vključno s [[sivi volk|sivim volkom]] (''Canis lupus''), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (''Canis lupus familiaris''). Obstaja 7 do 10 vrst, odvisno od tega kateri vir uporabiš. Šakali so bili včasih v svojem lastnem rodu ''Thor'', ampak ta klasifikacija se danes ne uporablja več. Nekateri znanstveniki menijo, da v rod ''Canis'' spada tudi [[rdeči volk]], ki je sicer v samostojnem rodu ''[[Cuon]]''. Drugi bližnji rodovi so ''[[Lycaon]]'' (afriški divji pes) in, bolj oddaljeni, ''[[Pseudalopex]]'' in druge [[južnoameriške lisice]]. V rodu ''Canis'' je veliko izumrlih vrst, sa je ta rod že zelo star, iz [[miocen]]ske dobe. [[Slika:Jamnik.jpg|sličica|200px|[[Domači pes]]]] == Vrste in podvrste rodu ''Canis'' == {| | '''[[Canis adustus]]''' || '''[[Zlati šakal]]''' || '''[[Kojot]]''' |- | ''Canis adustus'' || ''Canis aureus'' || ''Canis latrans'' |- | ''[[Canis adustus adustus]]'' || ''[[Canis aureus algirensis]]'' || ''[[Canis latrans cagottis]]'' |- | ''[[Canis adustus bweha]]'' || ''[[Canis aureus algirensis]]'' || ''[[Canis latrans clepticus]]'' |- | ''[[Canis adustus grayi]]'' || ''[[Canis aureus algirensis]]'' || ''[[Canis latrans dickeyi]]'' |- | ''[[Canis adustus kaffensis]]'' || ''[[Canis aureus anthus]]'' || ''[[Canis latrans frustror]]'' |- | ''[[Canis adustus lateralis]]'' || ''[[Canis aureus aureus]]'' || ''[[Canis latrans goldmani]]'' |- | ''[[Canis adustus notatus]]'' || ''[[Canis aureus bea]]'' || ''[[Canis latrans hondurensis]]'' |- | || ''[[Canis aureus cruesemanni]]'' || ''[[Canis latrans impavidus]]'' |- | || ''[[Canis aureus indicus]]'' || ''[[Canis latrans incolatus]]'' |- | || ''[[Canis aureus lupaster]]'' || ''[[Canis latrans jamesi]]'' |- | || ''[[Canis aureus moreotica]]'' || ''[[Canis latrans latrans]]'' |- | || ''[[Canis aureus naria]]'' || ''[[Canis latrans mearnsi]]'' |- | || ''[[Canis aureus riparius]]'' || ''[[Canis latrans microdon]]'' |- | || ''[[Canis aureus soudanicus]]'' || ''[[Canis latrans ochropus]]'' |- | || ''[[Canis aureus syriacus]]'' || ''[[Canis latrans peninsulae]]'' |- | || || ''[[Canis latrans texensis]]'' |- | || || ''[[Canis latrans thamnos]]'' |- | || || ''[[Canis latrans umpquensis]]'' |- | || || ''[[Canis latrans vigilis]]'' |+ |} {| style="background:white" | '''[[Sivi volk]]''' || '''[[Podsedliški šakal]]''' || '''[[Rdeči volk]]''' || '''[[Etiopski volk]]''' |- | ''Canis lupus'' || ''Canis mesomelas'' || ''Canis rufus'' || ''Canis simensis'' |- | ''[[Canis lupus albus]]'' || ''[[Canis mesomelas mesomelas]]'' || ''[[Canis rufus floridanus]]'' || ''[[Canis simensis citernii]]'' |- | ''[[Canis lupus alces]]'' || ''[[Canis mesomelas schmidti]]'' || ''[[Canis rufus gregoryi]]'' || ''[[Canis simensis simensis]]'' |- | ''[[Canis lupus arabs]]'' || || ''[[Canis rufus rufus]]'' |- | ''[[Canis lupus arctos]]'' |- | ''[[Canis lupus baileyi]]'' |- | ''[[Canis lupus beothucus]]'' |- | ''[[Canis lupus bernardi]]'' |- | ''[[Canis lupus campestris]]'' |- | ''[[Canis lupus chanco]]'' |- | ''[[Canis lupus columbianus]]'' |- | ''[[Canis lupus crassodon]]'' |- | ''[[Canis lupus dingo]]'' |- | ''[[Canis lupus familiaris]]'' |- | ''[[Canis lupus filchnevi]]'' |- | ''[[Canis lupus floridanus]]'' |- | ''[[Canis lupus fuscus]]'' |- | ''[[Canis lupus gregoryi]]'' |- | ''[[Canis lupus griseoalbus]]'' |- | ''[[Canis lupus hattai]]'' |- | ''[[Canis lupus hodophilax]]'' |- | ''[[Canis lupus hudsonicus]]'' |- | ''[[Canis lupus irremotus]]'' |- | ''[[Canis lupus labradorius]]'' |- | ''[[Canis lupus ligoni]]'' |- | ''[[Canis lupus lycaon]]'' |- | ''[[Canis lupus mackenzii]]'' |- | ''[[Canis lupus manningi]]'' |- | ''[[Canis lupus mogollonensis]]'' |- | ''[[Canis lupus monstrabilis]]'' |- | ''[[Canis lupus nubilus]]'' |- | ''[[Canis lupus occidentalis]]'' |- | ''[[Canis lupus orion]]'' |- | ''[[Canis lupus pallipes]]'' |- | ''[[Canis lupus pambasileus]]'' |- | ''[[Canis lupus tundrarum]]'' |- | ''[[Canis lupus youngi]]'' |+ |} {| style="background:white" | '''[[Canis dirus]]''' (izumrli) |- | ''Canis dirus'' |+ |} == Sklici == {{sklici}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Psi| ]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 2qonf2drmvfne8b4tlwsih3nrf38dl9 5728853 5728850 2022-08-08T06:06:18Z Yerpo 8417 #R wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Wikipedija:Peskovnik]] sxh3d6jpjxkhbtkxgcpkjbd241aufzw 0 522078 5728866 2022-08-08T06:47:30Z Yerpo 8417 Yerpo je premaknil stran [[Otok Amsterdam]] na [[Amsterdam (otok)]]: standardizacija wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Amsterdam (otok)]] qkj7llsyp4lpwqb4qqw7zj5d7xyvpk0 0 522079 5728871 2022-08-08T06:52:53Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je premaknil(-a) stran [[Yeonmi Park]] na [[Park Jeon-mi]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Park Jeon-mi]] jlfrgfnmi2dkq5mlobe5bztf7s5wuuw 4 522080 5728876 2022-08-08T06:56:44Z Romanm 13 Nova stran z vsebino: {{subst:pzb2 | stran=Sebastian Bieniek | besedilo=Viri, ki jih navaja, so povezani z avtorjem in iz njih ni videti, da bi bila oseba dovolj pomembna za članek. Glej tudi [[:en:Wikipedia:Articles for deletion/Sebastian Bieniek]] za debato o izbrisu v angleški wikipediji.}} --~~~~ wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Sebastian Bieniek]]=== :{{la|Sebastian Bieniek}} Viri, ki jih navaja, so povezani z avtorjem in iz njih ni videti, da bi bila oseba dovolj pomembna za članek. Glej tudi [[:en:Wikipedia:Articles for deletion/Sebastian Bieniek]] za debato o izbrisu v angleški wikipediji. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:56, 8. avgust 2022 (CEST) e3d20mkk5qv99ldd8m79xdvyftmlp8o 5728969 5728876 2022-08-08T10:27:09Z A09090091 188929 /* Sebastian Bieniek */ za wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Sebastian Bieniek]]=== :{{la|Sebastian Bieniek}} Viri, ki jih navaja, so povezani z avtorjem in iz njih ni videti, da bi bila oseba dovolj pomembna za članek. Glej tudi [[:en:Wikipedia:Articles for deletion/Sebastian Bieniek]] za debato o izbrisu v angleški wikipediji. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:56, 8. avgust 2022 (CEST) *{{za}} Čisto brez virov.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. avgust 2022 (CEST) iod7bd5te32mifpe87sz59v5ha2hkg5 10 522081 5728881 2022-08-08T07:11:42Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Hakodate Magistrate's Office 20110115-002.jpg|res=120px|Fusuma}} * ... so drsne stene '''''[[fusuma]]''''' <small>(na sliki)</small> tipičen element japonske sobe, * ... je češka [[indie pop]] skupina '''[[Lake Malawi (glasbena skupina)|Lake Malawi]]''' nastopala kot predskupina na koncertih skupin, kot so [[The Kooks]], [[Mika (glasbena skupina)|Mika]] in [[30 Seconds to Mars]], * ... ima '''[[istrski ovčji sir]]''' od sredine letošnjega leta oznako živila z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], * ... je '''[[Brouwerjeva pomorska pot]]''' v 17. stoletju močno pospešila pot do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske vzhodne Indije]], vendar je bila zaradi tehnoloških omejitev zelo tvegana, * ... so '''[[registrske tablice Švice]]''' vezane na lastnika, ne na vozilo?<noinclude>[[Kategorija:Predloge za ste vedeli 2022]]</noinclude> rivd1teppphwvf8qvqmz8z9qlukws9i 0 522082 5728895 2022-08-08T08:23:45Z Ljuba brank 92351 Ljuba brank je premaknila stran [[Otok Svetega Pavla]] na [[Otok svetega Pavla]]: eksonim wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Otok svetega Pavla]] tt97dzs56dib5wsjy7oev57td7r8x6p 1 522083 5728902 2022-08-08T08:30:48Z Ljuba brank 92351 /* Kokosovi otoki */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == Kokosovi otoki == Ne razumem zakaj mi ne pusti prestaviti strani na slovenski eksonim ''Kokosovi otoki'' brez tiste vmesne besede. Prosim uredi [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:30, 8. avgust 2022 (CEST) 853qeimmkx2zq329g7llv4awtwrlehj 5728909 5728902 2022-08-08T08:35:56Z Romanm 13 Romanm je premaknil stran [[Pogovor:Kokosovi (Keelingovi) otoki]] na [[Pogovor:Kokosovi otoki]]: slovensko ime wikitext text/x-wiki == Kokosovi otoki == Ne razumem zakaj mi ne pusti prestaviti strani na slovenski eksonim ''Kokosovi otoki'' brez tiste vmesne besede. Prosim uredi [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:30, 8. avgust 2022 (CEST) 853qeimmkx2zq329g7llv4awtwrlehj 5728920 5728909 2022-08-08T08:38:08Z Romanm 13 /* Kokosovi otoki */ opravljeno wikitext text/x-wiki == Kokosovi otoki == Ne razumem zakaj mi ne pusti prestaviti strani na slovenski eksonim ''Kokosovi otoki'' brez tiste vmesne besede. Prosim uredi [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:30, 8. avgust 2022 (CEST) {{opravljeno}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:38, 8. avgust 2022 (CEST) 6yb41si3v6ndb60m0kwo2iuwg56r8kg 14 522084 5728905 2022-08-08T08:34:07Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha}} {{catmore}} [[Kategorija:Čezmorska ozemlja Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Otoki Afrike]] [[Kategorija:Otoki Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Posebni teritoriji Evropske unije]] 5x461501o50lso12o9tr7fo6eo06nh6 5728911 5728905 2022-08-08T08:36:13Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Vulkanski otoki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha}} {{catmore}} [[Kategorija:Čezmorska ozemlja Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Otoki Afrike]] [[Kategorija:Otoki Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Posebni teritoriji Evropske unije]] [[Kategorija:Vulkanski otoki]] s7y21b4ukceei6osmxwwh4ceabq1maq 5728912 5728911 2022-08-08T08:36:23Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Otoki v Atlantskem oceanu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha}} {{catmore}} [[Kategorija:Čezmorska ozemlja Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Otoki Afrike]] [[Kategorija:Otoki Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Posebni teritoriji Evropske unije]] [[Kategorija:Vulkanski otoki]] [[Kategorija:Otoki v Atlantskem oceanu]] 5u0rjdpi9te5rc9g7eieat1ep2sm9n9 0 522085 5728908 2022-08-08T08:35:56Z Romanm 13 Romanm je premaknil stran [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] na [[Kokosovi otoki]]: slovensko ime wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kokosovi otoki]] j7b96qrfsgi7v83bck9lsetcor9khyr 1 522086 5728910 2022-08-08T08:35:56Z Romanm 13 Romanm je premaknil stran [[Pogovor:Kokosovi (Keelingovi) otoki]] na [[Pogovor:Kokosovi otoki]]: slovensko ime wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Kokosovi otoki]] c87nptdraaz4wnx2jr30bbdep3x2avj 0 522087 5728913 2022-08-08T08:36:23Z Romanm 13 preusmeritev na [[Kokosovi otoki]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kokosovi otoki ]] 6qfxf73pauellpnz2w5lfunc6xuf6ss 3 522088 5728924 2022-08-08T08:53:18Z Yerpo 8417 {{subst:UsernameBlock}} ~~~~ wikitext text/x-wiki [[Slika:Octagon-warning.png|left|40px]] <p>Vaše uporabniško ime je bilo zaradi neprimernosti blokirano za neomejen čas (za več informacij glejte [[Wikipedija:Pravila blokiranja|pravila blokiranja]]). Presodili smo, da je ime '''bodisi žaljivo, zavajajoče ali promocijsko'''. Predlagamo, da [[Posebno:GlobalRenameRequest|zaprosite za preimenovanje]] in prispevate k Wikipediji s primernejšim uporabniškim imenom. Za pomoč pri izbiri glejte [[Wikipedija:Uporabniško ime]]. Wikipedijo lahko urejate tudi brez registracije, ne bomo pa vam dovolili uporabljati neprimernega imena. Če bi se radi o blokiranju pogovorili, lahko začnete razpravo pod tem obvestilom.</p><!-- --><p>Zaradi mehanizma Wikipedije za uveljavljanje sprememb imena je morda začasno blokiran tudi vaš IP-naslov. Razen če ste strani tudi [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizirali]], bomo to blokado kar se da hitro odstranili - če se to v kakšni uri še ne bo zgodilo, lahko zaprosite za pomoč z uporabo [[Predloga:Odblokiraj|predloge Odblokiraj]] na tej strani.</p><!-- --><!-- {{UsernameBlocked}} --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:53, 8. avgust 2022 (CEST) g318z0lsl4ium4xyq5rb4tsecx0rb9m 0 522089 5728950 2022-08-08T09:37:30Z Ljuba brank 92351 Ljuba brank je premaknila stran [[Zakoni dvanajstih tabel]] na [[Zakonik dvanajstih plošč]]: Veliki slovenski leksikon wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zakonik dvanajstih plošč]] 261k9rupev6ep9mh9m52rak7zxsl14k 0 522090 5728961 2022-08-08T10:02:41Z XJaM 3 preusmeritev na [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] sprp6txr1xq0tj4cd2jt0xreuaq61y7 1 522091 5728972 2022-08-08T10:31:29Z A09090091 188929 /* Naslov */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == Naslov == Predlagam prestavitev na Mahnovš(č)ina, ker: a) slovenskih virov o teh temi ni dovolj in b) je trenuten naslov napačno slovenjen. Zaenkrat urejanje vračam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:31, 8. avgust 2022 (CEST) 01b6v911x87bgty1r5g8zh9tqa8mbur 5728975 5728972 2022-08-08T10:32:45Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Pogovor:Mahnovia]] na [[Pogovor:Svobodni teritorij]]: rv wikitext text/x-wiki == Naslov == Predlagam prestavitev na Mahnovš(č)ina, ker: a) slovenskih virov o teh temi ni dovolj in b) je trenuten naslov napačno slovenjen. Zaenkrat urejanje vračam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:31, 8. avgust 2022 (CEST) 01b6v911x87bgty1r5g8zh9tqa8mbur 0 522092 5728974 2022-08-08T10:31:47Z A09090091 188929 A09090091 je prestavil stran [[Mahnovia]] na [[Svobodni teritorij]] prek preusmeritve: vrni: napačno slovenjenje wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svobodni teritorij]] 163g432zixggad6excz25s5u2e8brir 1 522093 5728976 2022-08-08T10:32:45Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Pogovor:Mahnovia]] na [[Pogovor:Svobodni teritorij]]: rv wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Svobodni teritorij]] tl7zy7lpbjhaiukprnnez15smq519fd 10 522094 5728989 2022-08-08T11:26:15Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{template test cases notice}} {| class="wikitable" |- ! Code !! Main !! peskovnik !! Match |- | <code><nowiki>{{convinfobox|100|m2||sqft}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|100|m2||sqft}}"|"{{convinfobox/peskovnik|100|m2||sqft}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||m2|100|sqft}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||m2|100|sqft}}"|"{{convinfobox/peskovnik||m2|100|sqft}}"}} |- | <code><nowiki>{{convi... wikitext text/x-wiki {{template test cases notice}} {| class="wikitable" |- ! Code !! Main !! peskovnik !! Match |- | <code><nowiki>{{convinfobox|100|m2||sqft}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|100|m2||sqft}}"|"{{convinfobox/peskovnik|100|m2||sqft}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||m2|100|sqft}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||m2|100|sqft}}"|"{{convinfobox/peskovnik||m2|100|sqft}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|1000|m||ft}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|1000|m||ft}}"|"{{convinfobox|1000|m||ft}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||m|1000|ft}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||m|1000|ft}}"|"{{convinfobox||m|1000|ft}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|100|km/h||mph}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|100|km/h||mph}}"|"{{convinfobox/peskovnik|100|km/h||mph}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||km/h|100|mph}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||km/h|100|mph}}"|"{{convinfobox/peskovnik||km/h|100|mph}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|1000|ha||acre}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|1000|ha||acre}}"|"{{convinfobox/peskovnik|1000|ha||acre}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||ha|1000|acre}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||ha|1000|acre}}"|"{{convinfobox/peskovnik||ha|1000|acre}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|1000|km2||sqmi}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|1000|km2||sqmi}}"|"{{convinfobox/peskovnik|1000|km2||sqmi}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||km2|1000|sqmi}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||km2|1000|sqmi}}"|"{{convinfobox||km2|1000|sqmi}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|375|ml||impoz||USoz}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|375|ml||impoz||USoz}}"|"{{convinfobox/peskovnik|375|ml||impoz||USoz}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||ml|40|impoz||USoz}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||ml|40|impoz||USoz}}"|"{{convinfobox/peskovnik||ml|40|impoz||USoz}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||ml||impoz|32|USoz}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||ml||impoz|32|USoz}}"|"{{convinfobox/peskovnik||ml||impoz|32|USoz}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|180|cm||ft||in}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|180|cm||ft||in}}"|"{{convinfobox/peskovnik|180|cm||ft||in}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||cm|5|ft||in}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||cm|5|ft||in}}"|"{{convinfobox/peskovnik||cm|5|ft||in}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||cm||ft|120|in}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||cm||ft|120|in}}"|"{{convinfobox/peskovnik||cm||ft|120|in}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||cm|5|ft|6|in}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||cm|5|ft|6|in}}"|"{{convinfobox/peskovnik||cm|5|ft|6|in}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||ft||in|180|cm}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||ft||in|180|cm}}"|"{{convinfobox/peskovnik||ft||in|180|cm}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|5|ft||in||cm}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|5|ft||in||cm}}"|"{{convinfobox/peskovnik|5|ft||in||cm}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||ft|120|in||cm}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||ft|120|in||cm}}"|"{{convinfobox/peskovnik||ft|120|in||cm}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|5|ft|6|in||cm}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|5|ft|6|in||cm}}"|"{{convinfobox/peskovnik|5|ft|6|in||cm}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|8.5|kg||lb||oz}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|8.5|kg||lb||oz}}"|"{{convinfobox/peskovnik|8.5|kg||lb||oz}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||kg|4|lb|3|oz}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||kg|4|lb|3|oz}}"|"{{convinfobox/peskovnik||kg|4|lb|3|oz}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|65|kg||st||lb}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|65|kg||st||lb}}"|"{{convinfobox/peskovnik|65|kg||st||lb}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||kg|10|st||lb}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||kg|10|st||lb}}"|"{{convinfobox/peskovnik||kg|10|st||lb}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||kg|11|st||lb}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||kg|11|st||lb}}"|"{{convinfobox/peskovnik||kg|11|st||lb}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||kg|10|st|7|lb}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||kg|10|st|7|lb}}"|"{{convinfobox/peskovnik||kg|10|st|7|lb}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||kg||st|145|lb}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||kg||st|145|lb}}"|"{{convinfobox/peskovnik||kg||st|145|lb}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||m2||sqft}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||m2||sqft}}"|"{{convinfobox/peskovnik||m2||sqft}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||ml||impoz||USoz}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||ml||impoz||USoz}}"|"{{convinfobox/peskovnik||ml||impoz||USoz}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|100|m2|100|sqft}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|100|m2|100|sqft}}"|"{{convinfobox/peskovnik|100|m2|100|sqft}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|375|ml|40|impoz||USoz}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|375|ml|40|impoz||USoz}}"|"{{convinfobox/peskovnik|375|ml|40|impoz||USoz}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|375|ml||impoz|32|USoz}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|375|ml||impoz|32|USoz}}"|"{{convinfobox/peskovnik|375|ml||impoz|32|USoz}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||ml|40|impoz|32|USoz}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||ml|40|impoz|32|USoz}}"|"{{convinfobox/peskovnik||ml|40|impoz|32|USoz}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|100|m2||sqft|4}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|100|m2||sqft|4}}"|"{{convinfobox/peskovnik|100|m2||sqft|4}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|100|m2||sqft|sigfig=4}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|100|m2||sqft|sigfig=4}}"|"{{convinfobox/peskovnik|100|m2||sqft|sigfig=4}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||ml|40|impoz||USoz|2}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||ml|40|impoz||USoz|2}}"|"{{convinfobox/peskovnik||ml|40|impoz||USoz|2}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||ml|40|impoz||USoz|sigfig=3}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||ml|40|impoz||USoz|sigfig=3}}"|"{{convinfobox/peskovnik||ml|40|impoz||USoz|sigfig=3}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||kg|10|st|7|lb|3}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||kg|10|st|7|lb|3}}"|"{{convinfobox/peskovnik||kg|10|st|7|lb|3}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox||kg|10|st|7|lb|sigfig=5}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox||kg|10|st|7|lb|sigfig=5}}"|"{{convinfobox/peskovnik||kg|10|st|7|lb|sigfig=5}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|65|kg||st||lb|0}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|65|kg||st||lb|0}}"|"{{convinfobox/peskovnik|65|kg||st||lb|0}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|65|kg||st||lb|1}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|65|kg||st||lb|1}}"|"{{convinfobox/peskovnik|65|kg||st||lb|1}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|23|stone||kg||lb|lk=in|abbr=out}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|23|stone||kg||lb|lk=in|abbr=out}}"|"{{convinfobox/peskovnik|23|stone||kg||lb|lk=in|abbr=out}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|160|kg||lb|-1|abbr=off}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|160|kg||lb|-1|abbr=off}}"|"{{convinfobox/peskovnik|160|kg||lb|-1|abbr=off}}"}} |- | <code><nowiki>{{convinfobox|150|L||USgal|1|abbr=off}}</nowiki></code> || {{convinfobox/testniprimeri/compare|"{{convinfobox|150|L||USgal|1|abbr=off}}"|"{{convinfobox/peskovnik|150|L||USgal|1|abbr=off}}"}} |} 019c4lust8o70s9ew790anh79dxnxij 10 522095 5728990 2022-08-08T11:26:51Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{{1}}} || {{{2}}} || {{#ifeq:{{lc:{{replace|{{replace|{{{1}}}|&nbsp;| }}|&#32;| }}}}|{{lc:{{replace|{{replace|{{{2}}}|&nbsp;| }}|&#32;| }}}}|{{yes}}|{{no}}}} wikitext text/x-wiki {{{1}}} || {{{2}}} || {{#ifeq:{{lc:{{replace|{{replace|{{{1}}}|&nbsp;| }}|&#32;| }}}}|{{lc:{{replace|{{replace|{{{2}}}|&nbsp;| }}|&#32;| }}}}|{{yes}}|{{no}}}} m2tm81za5ybj6l8sru41geyaslkl7m6 10 522096 5728991 2022-08-08T11:27:32Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{Convinfobox/{{#if:{{{1|}}}|pri}}{{#if:{{{3|}}}|sec}}{{#if:{{{6|}}}|{{#if:{{{5|}}}|ter}}3|2}}|{{{1}}}|{{{2}}}|{{{3}}}|{{{4}}}|{{{5|}}}|{{{6|}}}|{{{7|}}}|r={{#ifeq:{{{sp}}}|us|er|re}}|d=L{{{lk|off}}}A{{{abbr|on}}}D{{{disp|b}}}S{{{adj|off}}}|s={{{sigfig|}}}}}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> wikitext text/x-wiki {{Convinfobox/{{#if:{{{1|}}}|pri}}{{#if:{{{3|}}}|sec}}{{#if:{{{6|}}}|{{#if:{{{5|}}}|ter}}3|2}}|{{{1}}}|{{{2}}}|{{{3}}}|{{{4}}}|{{{5|}}}|{{{6|}}}|{{{7|}}}|r={{#ifeq:{{{sp}}}|us|er|re}}|d=L{{{lk|off}}}A{{{abbr|on}}}D{{{disp|b}}}S{{{adj|off}}}|s={{{sigfig|}}}}}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> 6inz0naoj2e4ewk0xye4noc96py8bvo 10 522098 5729000 2022-08-08T11:53:56Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{template test cases notice}} __TOC__ == With map == {{testcase table | name = name | other_name = other_name | photo = Owens River from tableland-750px.jpg | photo_size = 256 | photo_caption = photo_caption | photo_alt = photo_alt | map = USA | map_size = 256 | map_alt = map_alt | map_caption = map_caption | label = label | label_position = label_position | coordinates = {{coord|36|48|09|N|118|11|59|W|display=inline}} | coordinates_ref = <ref>coordinat... wikitext text/x-wiki {{template test cases notice}} __TOC__ == With map == {{testcase table | name = name | other_name = other_name | photo = Owens River from tableland-750px.jpg | photo_size = 256 | photo_caption = photo_caption | photo_alt = photo_alt | map = USA | map_size = 256 | map_alt = map_alt | map_caption = map_caption | label = label | label_position = label_position | coordinates = {{coord|36|48|09|N|118|11|59|W|display=inline}} | coordinates_ref = <ref>coordinates_ref</ref> | location = location | elevation = 99 | elevation_ref = <ref>elevation_ref</ref> | direction = direction | length = 33 | width = 33 | depth = 33 | type = type | age = age | boundaries = boundaries | topo = topo | towns = towns | traversed = traversed | watercourses = watercourses }} ==With no map== {{testcase table | name = name | other_name = other_name | photo = Owens River from tableland-750px.jpg | photo_size = 256 | photo_caption = photo_caption | photo_alt = photo_alt | coordinates = {{coord|36|48|09|N|118|11|59|W}} | coordinates_ref = <ref>coordinates_ref</ref> | location = location | elevation_ft = 99 | elevation_ref = <ref>elevation_ref</ref> | direction = direction | length = 33 | width = 33 | depth = 33 | type = type | age = age | boundaries = boundaries | topo = topo | towns = towns | traversed = traversed | watercourses = watercourses }} == Test of Oak Creek Canyon == {{testcase table |name = Oak Creek Canyon |photo = Oak Crk Canyon.jpg |photo_size = 200 |length = {{convert|12|mi|km}} |direction = North-South |width = {{convert|0.8|to|2.5|mi|km}} |coordinates = {{coord|34|54|45|N|111|43|37|W|display=inline}} |map = Arizona |map_size = 180 |map_caption = Location in Arizona |traversed = [[Arizona State Route 89A]] }} ==Test of Antelope Canyon (decimal degrees)== {{testcase table | name = Antelope Canyon | other_name = {{spell-nv|Tsé bighánílíní dóó Hazdistazí}} {{in lang|Nv}} | photo = USA Antelope-Canyon.jpg | photo_width = 220 | photo_caption = A beam of light in Upper Antelope Canyon | photo_alt = | map = Arizona | map_width = 194 | map_alt = | map_caption = | label = | label_position = | coordinates={{coord|36.86182|-111.374288|display=inline}} | coordinates_ref = | location = [[Navajo Nation]], near [[Page, Arizona]] | elevation = | elevation_m = | elevation_ft = | elevation_ref = | direction = | length = | width = | depth = | type = | age = | boundaries = | topo = | towns = | traversed = }} ==Test of Bitter Springs Valley (geobox conversion)== {{Testcase table |name=Bitter Spring Valley |photo= Lake Mead & Boulder City.jpg |photo_size=265px |photo_caption= | country = United States |state = Nevada |region= |region_type=Regions |district=[[Clark County, Nevada|Clark]] |district1= |district_type=County | city = Echo Bay, Nevada | city1= Overton Beach, Nevada | city2= ([[Callville Bay]] Resort and Marina) | city3= Overton, Nevada | city_type= Communities | lake = [[Lake Mead]] | river = Bitter Spring Wash | coordinates = {{coord|36|18|30|N|114|37|48|W|display=inline,title}} | border=[[Muddy Mountains]] | border1=[[Lake Mead]] | border2=[[Black Mountains (Nevada)]] | border3=[[Black Mountains (Arizona)]] | length_mi=13 | length_orientation=ENE | width_mi= 7 | map = USA Nevada| map_caption = Bitter Spring Valley in Nevada }} ==Embedded== {{test case nowiki|format=columns|showcode=no|<nowiki> {{Infobox protected area | name = Grand Canyon National Park | iucn_category = II | photo = Grand Canyon National Park, North Rim in Arizona.jpg | photo_caption = View of the North Rim of the Grand Canyon | map = USA | relief = 1 | map_caption = | location = [[Coconino County, Arizona|Coconino]] and [[Mohave County, Arizona|Mohave]] counties, [[Arizona]], [[United States]] | nearest_city = [[Fredonia, Arizona]] (North Rim)<br />[[Tusayan, Arizona]] (South Rim) | embedded1 = {{__TEMPLATENAME__ |embed=Canyon information |length = {{convert|277|mi|km|0}} |width = {{convert|4|to|18|mi|km|0}} |elevation = approx. {{convert|2600|ft|m|-2}} |watercourses=[[Colorado River]] }} |coordinates = {{coord|36.0552608|-112.1218355|region:US-AZ_scale:1000000|display=inline}} | coords_ref = <ref name="gnis">{{cite gnis |id=20784 |name=Grand Canyon National Park Visitor Center |accessdate=2011-08-14}}</ref> | area = {{convert|1217403|acre}}<ref>{{NPS area|2010|accessdate=2011-06-05}}</ref> | established = {{start date|1919|2|26}} | visitation_num = 4,388,386 | visitation_year = 2010 | visitation_ref = <ref>{{NPS visitation|accessdate=2011-06-05}}</ref> | governing_body = [[National Park Service]] }}</nowiki>}} ==Coachella Valley (native name)== {{Testcase table | name=Coachella Valley | native_name = {{lang-es|Valle de Coachella}} | map_image = Wpdms shdrlfi020l coachella valley.jpg | map_caption = Coachella Valley | location = [[California]], United States | coordinates = {{Coord|33.7|-116.2|type:landmark_region:US-CA|display=inline,title}} | width = {{convert|15|mi|km}} | border1 = [[Salton Sea]] (southeast) | border2 =[[Santa Rosa Mountains (California)|Santa Rosa Mountains]] (southwest) | border3 = [[San Jacinto Mountains]] (west) | border4 = [[Little San Bernardino Mountains]] (east) | border5 =[[San Gorgonio Mountain]] (north) | city1 = [[Indio, California|Indio]] | city2 = [[Palm Springs, California|Palm Springs]] | city3 = [[Palm Desert, California|Palm Desert]] | traversed = [[Interstate 10]] }} ==Fake references== {{reflist}} r2nsgipj7ahzy4h5qjf3dclw4xsafnq