Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk Slovenija 0 534 5729712 5726706 2022-08-10T11:35:10Z 188.240.209.10 slovnica wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država/Slovenija}} '''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] držav z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m). Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih na dan 1. oktobra 2021 ima Slovenija 2.108.708 prebivalcev,<ref name="statPrebTot">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10080 |title=Prebivalstvo, 1. oktober 2021 |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |date=2022-02-02 |accessdate=2022-02-12}}</ref> ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]]. Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].<ref name="HDI"/> Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. == Ime in etimologija == Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani]] ([[Stara cerkvena slovanščina|starocekvenoslovansko]] ''slověnьsky''), izvor te pa je nejasen – je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’'' (ime reke ni nikjer ohranjeno), po drugačni razlagi pa izvira iz [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.<ref>{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter= slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapterurl=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].<ref>{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}</ref> V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.<ref>{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955 |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}</ref> To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.<ref>{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}</ref> V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, in [[Latvijščina|letonščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] славенія. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} [[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|levo|sličica|Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]] iz leta 1853]] [[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na [[Iliri|ilirsko]] ozemlje Slovenije [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselili]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]]. Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Goriška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila z desetdnevno [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za samostojnost]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Slovenije}} [[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]] Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. [[Mednarodna geografska zveza]] je leta 1994 na regionalni [[Konferenca|konferenci]] v [[Praga|Pragi]] Slovenijo uvrstila med devet [[Srednja Evropa|srednjeevropskih]] držav, skupaj z [[Nemčija|Nemčijo]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Švica|Švico]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]] in [[Avstrija|Avstrijo]].{{cn}} Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo [[gozd]]ovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.<ref>{{navedi dokument |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Sloveije}}</ref> V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.<ref>{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}</ref> Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje). Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec. === Podnebje === [[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|250px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]] Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000. [[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]] Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega. == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Slovenije}} Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] s staro rudarsko-industrijsko tradicijo ([[rudnik Idrija]]) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. [[Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije|Kmetijstvo]] je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja in zaposluje le 4% prebivalstva. V turizmu so pomembna obmorska letovišča ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]]...), smučarska središča ([[Maribor]], [[Kranjska gora]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Rogla]]...) in toplice ([[Radenci]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Čatež]], [[Terme Dobrna]], [[Lendava]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Šmarješke Toplice]]...). == Politika in uprava == {{glavni|Politika Slovenije}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Reuven_Rivlin_Meets_Borut_Pahor,_January_2020_(GPOHZA_1558)_(cropped).jpg | width1 = 111 | alt1 = Borut Pahor | caption1 = Predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] | image2 = Robert Golob - 52114942369 (cropped).jpg | width2 = 155 | alt2 = Robert Golob | caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Robert Golob]] | total_width = | height 1 = }} [[Vodja države]] je [[predsednik Slovenije|predsednik]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]. Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let. === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Slovenije}} [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]] [[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]] Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.<ref name="OECD regional">{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}</ref> Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status [[mestna občina|mestne občine]].<ref name="MMC obcine">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.<ref name="OECD regional"/> Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.<ref name="MMC obcine"/> Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):<ref>{{navedi splet| url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014}}</ref> # [[Pomurska regija]] # [[Podravska regija]] # [[Koroška regija]] # [[Savinjska regija]] # [[Zasavska regija]] # [[Posavska regija]] # [[Jugovzhodna Slovenija]] # [[Osrednjeslovenska regija]] # [[Gorenjska regija]] # [[Primorsko-notranjska regija]] # [[Goriška regija]] # [[Obalno-kraška regija]] Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].<ref name="OECD regional"/> == Demografija == {{Glavni|Demografija Slovenije}}{{bar box |width = 300px |float = right |title = Etnične skupine v Sloveniji<br/>(leta 2002) |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|Slovenci|teal|83.06}} {{bar percent|Srbi|teal|1.98}} {{bar percent|Hrvati|teal|1.81}} {{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}} {{bar percent|ostali|teal|4.85}} {{bar percent|neznano|gray|8.9}} |caption = }} Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].<ref>Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.</ref> [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti. Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2005 74 let za [[moški|moške]] in 82 za [[ženska|ženske]]. Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]] je med redkeje naseljenimi evropskimi državami.<ref name="poselitevStat">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}</ref><ref name="SOER">{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12}}</ref> Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.<ref name="poselitevStat"/> Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, celokupno pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.<ref name="SOER"/> [[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je uradni jezik tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').<ref name="norwaysi-sl">[http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji]</ref> === Naselja === {{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}} Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.<ref name="SOER"/> V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6035 samostojnih naselij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12}}</ref> [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title= Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}</ref> {| class="navbox" style="width: 97%" !colspan="10" style="padding:0.3em 0; line-height:1.4em; "| Največja mesta v Sloveniji po številu prebivalcev |- ! # ! Ime mesta ! Regija ! Št. prebivalcev ! |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 1 ||align=left | '''[[Ljubljana]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 258.873 | rowspan=11 style="text-align: center" | [[Slika:View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|135x135_pik]]<br />[[Celje]]<br /> [[File:Kranj 19.jpg|border|135px|Kranj]]<br />[[Kranj]] |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 2 ||align=left | '''[[Maribor]]''' || align="left" | Podravska || 94.809 |- | align="center" style="background:#f0f0f0;" | 3 || align="left" | '''[[Kranj]]'''|| align="left" | Gorenjska || 37.941 |- | align="center" style="background:#f0f0f0;" | 4 || align="left" | '''[[Celje]]'''|| align="left" | Savinjska || 37.872 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 5 ||align=left | '''[[Velenje]]''' || align="left" | Savinjska || 25.456 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 6 ||align=left | '''[[Koper|Koper/Capodistria]]''' || align="left" | Obalno-kraška || 24.996 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 7 ||align=left | '''[[Novo mesto]]''' || align="left" | Jugovzhodna Slovenija || 23.415 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 8 ||align=left | '''[[Ptuj]]''' || align="left" | Podravska || 18.164 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 9 ||align=left | '''[[Trbovlje]]''' || align="left" | Zasavska || 14.977 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 10 ||align=left | '''[[Kamnik]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 13.608 |- |} == Kultura == {{glavni|Kultura Slovenije}} === Književnost === {{glavni|Slovenska književnost}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Primoz-Trubar.jpg | width1 = 120 | alt1 = Primož Trubar | caption1 = [[Primož Trubar]] | image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png | width2 = 150 | alt2 = Valentin Vodnik | caption2 = [[Valentin Vodnik]] | image3 = Prešern-Goldenstein.jpg | width3 = 125 | alt3 = Valentin Vodnik | caption3 = [[France Prešeren]] }} Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi biblijo, [[Adam Bohorič]] pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika. Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''. === Odrska umetnost === ==== Operne in baletne hiše ==== {{glavni|Slovenska opera}} Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919. {{gallery |FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere. |FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}} ==== Dramska umetnost ==== {{glavni|Seznam slovenskih gledališč}} Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Močno je razvejana tudi amatersko gledališko ustvarjanje. {{gallery |Slika:Lublana_143.jpg|Ljubljanska drama |Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje |Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]] }} ==== Lutkovna gledališča ==== Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery |Slika:Laibach_(14078926484).jpg|LG Ljubljana |Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}} === Prazniki in dela prosti dnevi === {{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}} ''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)</ref> [[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]] ; Prazniki * [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]'' * [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]'' * [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]'' * [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]'' * [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]'' * [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan) * [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan) * [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan) * [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan) * [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]'' * [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan) * [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]'' ; Dela prosti dnevi * [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]'' * ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči) * [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]'' * [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]'' * [[25. december]] – ''[[božič]]'' == Viri == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[Zgodovina Slovenije]] * [[slovenska književnost]] * [[Slovenska vojska]] * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[zavarovana območja Slovenije]] == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}} {{Wikipotovanje|Slovenia}} {{Wikislovar}} * [http://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info] * [http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/ Vlada Republike Slovenije - predstavitev Slovenije] * [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije] * [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije] * [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije] * [http://www.dedi.si/ DEDI] * [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo] {{Slovenija}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Slovenija| ]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] {{normativna kontrola}} fbarti59f3q0pspjkx4p7c32lpvi2us 5729713 5729712 2022-08-10T11:35:53Z 188.240.209.10 slovnica wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država/Slovenija}} '''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m). Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih na dan 1. oktobra 2021 ima Slovenija 2.108.708 prebivalcev,<ref name="statPrebTot">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10080 |title=Prebivalstvo, 1. oktober 2021 |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |date=2022-02-02 |accessdate=2022-02-12}}</ref> ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]]. Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].<ref name="HDI"/> Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. == Ime in etimologija == Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani]] ([[Stara cerkvena slovanščina|starocekvenoslovansko]] ''slověnьsky''), izvor te pa je nejasen – je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’'' (ime reke ni nikjer ohranjeno), po drugačni razlagi pa izvira iz [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.<ref>{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter= slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapterurl=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].<ref>{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}</ref> V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.<ref>{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955 |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}</ref> To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.<ref>{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}</ref> V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, in [[Latvijščina|letonščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] славенія. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} [[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|levo|sličica|Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]] iz leta 1853]] [[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na [[Iliri|ilirsko]] ozemlje Slovenije [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselili]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]]. Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Goriška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila z desetdnevno [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za samostojnost]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Slovenije}} [[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]] Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. [[Mednarodna geografska zveza]] je leta 1994 na regionalni [[Konferenca|konferenci]] v [[Praga|Pragi]] Slovenijo uvrstila med devet [[Srednja Evropa|srednjeevropskih]] držav, skupaj z [[Nemčija|Nemčijo]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Švica|Švico]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]] in [[Avstrija|Avstrijo]].{{cn}} Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo [[gozd]]ovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.<ref>{{navedi dokument |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Sloveije}}</ref> V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.<ref>{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}</ref> Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje). Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec. === Podnebje === [[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|250px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]] Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000. [[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]] Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega. == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Slovenije}} Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] s staro rudarsko-industrijsko tradicijo ([[rudnik Idrija]]) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. [[Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije|Kmetijstvo]] je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja in zaposluje le 4% prebivalstva. V turizmu so pomembna obmorska letovišča ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]]...), smučarska središča ([[Maribor]], [[Kranjska gora]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Rogla]]...) in toplice ([[Radenci]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Čatež]], [[Terme Dobrna]], [[Lendava]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Šmarješke Toplice]]...). == Politika in uprava == {{glavni|Politika Slovenije}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Reuven_Rivlin_Meets_Borut_Pahor,_January_2020_(GPOHZA_1558)_(cropped).jpg | width1 = 111 | alt1 = Borut Pahor | caption1 = Predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] | image2 = Robert Golob - 52114942369 (cropped).jpg | width2 = 155 | alt2 = Robert Golob | caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Robert Golob]] | total_width = | height 1 = }} [[Vodja države]] je [[predsednik Slovenije|predsednik]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]. Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let. === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Slovenije}} [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]] [[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]] Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.<ref name="OECD regional">{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}</ref> Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status [[mestna občina|mestne občine]].<ref name="MMC obcine">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.<ref name="OECD regional"/> Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.<ref name="MMC obcine"/> Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):<ref>{{navedi splet| url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014}}</ref> # [[Pomurska regija]] # [[Podravska regija]] # [[Koroška regija]] # [[Savinjska regija]] # [[Zasavska regija]] # [[Posavska regija]] # [[Jugovzhodna Slovenija]] # [[Osrednjeslovenska regija]] # [[Gorenjska regija]] # [[Primorsko-notranjska regija]] # [[Goriška regija]] # [[Obalno-kraška regija]] Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].<ref name="OECD regional"/> == Demografija == {{Glavni|Demografija Slovenije}}{{bar box |width = 300px |float = right |title = Etnične skupine v Sloveniji<br/>(leta 2002) |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|Slovenci|teal|83.06}} {{bar percent|Srbi|teal|1.98}} {{bar percent|Hrvati|teal|1.81}} {{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}} {{bar percent|ostali|teal|4.85}} {{bar percent|neznano|gray|8.9}} |caption = }} Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].<ref>Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.</ref> [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti. Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2005 74 let za [[moški|moške]] in 82 za [[ženska|ženske]]. Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]] je med redkeje naseljenimi evropskimi državami.<ref name="poselitevStat">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}</ref><ref name="SOER">{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12}}</ref> Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.<ref name="poselitevStat"/> Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, celokupno pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.<ref name="SOER"/> [[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je uradni jezik tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').<ref name="norwaysi-sl">[http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji]</ref> === Naselja === {{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}} Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.<ref name="SOER"/> V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6035 samostojnih naselij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12}}</ref> [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title= Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}</ref> {| class="navbox" style="width: 97%" !colspan="10" style="padding:0.3em 0; line-height:1.4em; "| Največja mesta v Sloveniji po številu prebivalcev |- ! # ! Ime mesta ! Regija ! Št. prebivalcev ! |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 1 ||align=left | '''[[Ljubljana]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 258.873 | rowspan=11 style="text-align: center" | [[Slika:View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|135x135_pik]]<br />[[Celje]]<br /> [[File:Kranj 19.jpg|border|135px|Kranj]]<br />[[Kranj]] |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 2 ||align=left | '''[[Maribor]]''' || align="left" | Podravska || 94.809 |- | align="center" style="background:#f0f0f0;" | 3 || align="left" | '''[[Kranj]]'''|| align="left" | Gorenjska || 37.941 |- | align="center" style="background:#f0f0f0;" | 4 || align="left" | '''[[Celje]]'''|| align="left" | Savinjska || 37.872 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 5 ||align=left | '''[[Velenje]]''' || align="left" | Savinjska || 25.456 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 6 ||align=left | '''[[Koper|Koper/Capodistria]]''' || align="left" | Obalno-kraška || 24.996 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 7 ||align=left | '''[[Novo mesto]]''' || align="left" | Jugovzhodna Slovenija || 23.415 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 8 ||align=left | '''[[Ptuj]]''' || align="left" | Podravska || 18.164 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 9 ||align=left | '''[[Trbovlje]]''' || align="left" | Zasavska || 14.977 |- | align=center style="background:#f0f0f0;" | 10 ||align=left | '''[[Kamnik]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 13.608 |- |} == Kultura == {{glavni|Kultura Slovenije}} === Književnost === {{glavni|Slovenska književnost}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Primoz-Trubar.jpg | width1 = 120 | alt1 = Primož Trubar | caption1 = [[Primož Trubar]] | image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png | width2 = 150 | alt2 = Valentin Vodnik | caption2 = [[Valentin Vodnik]] | image3 = Prešern-Goldenstein.jpg | width3 = 125 | alt3 = Valentin Vodnik | caption3 = [[France Prešeren]] }} Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi biblijo, [[Adam Bohorič]] pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika. Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''. === Odrska umetnost === ==== Operne in baletne hiše ==== {{glavni|Slovenska opera}} Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919. {{gallery |FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere. |FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}} ==== Dramska umetnost ==== {{glavni|Seznam slovenskih gledališč}} Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Močno je razvejana tudi amatersko gledališko ustvarjanje. {{gallery |Slika:Lublana_143.jpg|Ljubljanska drama |Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje |Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]] }} ==== Lutkovna gledališča ==== Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery |Slika:Laibach_(14078926484).jpg|LG Ljubljana |Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}} === Prazniki in dela prosti dnevi === {{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}} ''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)</ref> [[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]] ; Prazniki * [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]'' * [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]'' * [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]'' * [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]'' * [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]'' * [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan) * [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan) * [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan) * [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan) * [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]'' * [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan) * [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]'' ; Dela prosti dnevi * [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]'' * ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči) * [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]'' * [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]'' * [[25. december]] – ''[[božič]]'' == Viri == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[Zgodovina Slovenije]] * [[slovenska književnost]] * [[Slovenska vojska]] * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[zavarovana območja Slovenije]] == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}} {{Wikipotovanje|Slovenia}} {{Wikislovar}} * [http://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info] * [http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/ Vlada Republike Slovenije - predstavitev Slovenije] * [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije] * [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije] * [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije] * [http://www.dedi.si/ DEDI] * [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo] {{Slovenija}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Slovenija| ]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] {{normativna kontrola}} jd45s4m4pxodlxmly8bleoplalqzb6z Občina Jezersko 0 3645 5729546 5721160 2022-08-09T20:53:16Z Amanesciri2021 205950 /* Naravne znamenitosti */ wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (Jezerski vrh). Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Do leta [[1919]] je bila del [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} Slap [[Čedca]], [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]], izvir jezerske [[Slatina|slatine]], izvir [[Kokra|Kokre]], izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]], [[Ankova slapova]], [[ledenik pod Skuto]], vaške [[Lipa|lipe]], [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi, [[Makekova tisa]], [[Planšarsko jezero]]. == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} 1iqbp2afv1uf0tq9vc1ws4atmes72am 5729579 5729546 2022-08-09T23:15:43Z Amanesciri2021 205950 /* Naravne znamenitosti */ wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (Jezerski vrh). Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Do leta [[1919]] je bila del [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} Slap [[Čedca]], [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]], izvir jezerske [[Slatina|slatine]], izvir [[Kokra|Kokre]], izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]], [[Ankova slapova]], [[ledenik pod Skuto]], vaške [[Lipa|lipe]], [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi/Jesenove meje, [[Makekova tisa]], [[Planšarsko jezero]]. == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} 2ts7n82arv2y1yulu8wvnw0ehbw8kjn 5729586 5729579 2022-08-09T23:35:48Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (Jezerski vrh). Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Do leta [[1919]] je bila del [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} * Slap [[Čedca]] * [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]] oz. lehnjakotvorni izvir * izvir jezerske [[Slatina|slatine]] * izvir [[Kokra|Kokre]] * izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] * [[Ankova slapova]] * [[ledenik pod Skuto]] * vaške [[Lipa|lipe]] * [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi/Jesenove meje * [[Makekova tisa]] * [[Planšarsko jezero]] == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} 7wqxqahwlxg6o2t0vjq1gzpz2fs9vsk 5729587 5729586 2022-08-09T23:36:17Z Amanesciri2021 205950 /* Naravne znamenitosti */ wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (Jezerski vrh). Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Do leta [[1919]] je bila del [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} * Slap [[Čedca]] * [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]] * lehnjakotvorni [[izvir]] * izvir jezerske [[Slatina|slatine]] * izvir [[Kokra|Kokre]] * izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] * [[Ankova slapova]] * [[ledenik pod Skuto]] * vaške [[Lipa|lipe]] * [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi/Jesenove meje * [[Makekova tisa]] * [[Planšarsko jezero]] == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} mj61b8fsw3n71p5w5xnyuxmqzdsb1fw 5729588 5729587 2022-08-09T23:37:10Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (Jezerski vrh). Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Do leta [[1919]] je bila del [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} * Slap [[Čedca]] * [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]] * lehnjakotvorni [[izvir]] * izvir jezerske [[Slatina|slatine]] * izvir [[Kokra|Kokre]] * izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] * [[Ankova slapova]] * [[ledenik pod Skuto]] * vaške [[Lipa|lipe]] * [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi/Jesenove meje * [[Makekova tisa]] * [[Planšarsko jezero]] == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} 8cynnqqlptuuurjs5lvalwm0w8wygvx 5729589 5729588 2022-08-09T23:37:24Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (Jezerski vrh). Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Do leta [[1919]] je bila del [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} * Slap [[Čedca]] * [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]] * lehnjakotvorni [[izvir]] * izvir jezerske [[Slatina|slatine]] * izvir [[Kokra|Kokre]] * izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] * [[Ankova slapova]] * [[ledenik pod Skuto]] * vaške [[Lipa|lipe]] * [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi/Jesenove meje * [[Makekova tisa]] * [[Planšarsko jezero]] == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} 4btfys7oari1gszcbe4ak8pzqkohjeb 5729590 5729589 2022-08-09T23:38:36Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (prelaz [[Jezerski vrh]]). Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Do leta [[1919]] je bila del avstrijske [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} * Slap [[Čedca]] * [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]] * lehnjakotvorni [[izvir]] * izvir jezerske [[Slatina|slatine]] * izvir [[Kokra|Kokre]] * izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] * [[Ankova slapova]] * [[ledenik pod Skuto]] * vaške [[Lipa|lipe]] * [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi/Jesenove meje * [[Makekova tisa]] * [[Planšarsko jezero]] == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} n992l8bopx8hgpgmh8kv3vzm4yfokjl 5729595 5729590 2022-08-10T00:17:29Z Amanesciri2021 205950 /* Naravne znamenitosti */ wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (prelaz [[Jezerski vrh]]). Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Do leta [[1919]] je bila del avstrijske [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} * Slap [[Čedca]] * [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]] * lehnjakotvorni [[izvir]] na Spodnjem Jezerskem * izvir jezerske [[Slatina|slatine]] (Ankov izvir) * izvir [[Kokra|Kokre]] * izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] * [[Ankova slapova]] * [[ledenik pod Skuto]] * vaške [[Lipa|lipe]] * [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi/Jesenove meje * [[Makekova tisa]] * [[Planšarsko jezero]] == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} mfhllxt9bfztuklcgansanl9282b1l2 5729628 5729595 2022-08-10T08:26:25Z Amanesciri2021 205950 /* Naravne znamenitosti */ wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (prelaz [[Jezerski vrh]]). Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Do leta [[1919]] je bila del avstrijske [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} * Slap [[Čedca]] * [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]] * lehnjakotvorni [[izvir]] na Spodnjem Jezerskem * izvir [[Jezerska slatina|Jezerske slatine]] ([[Ankov izvir]]) * izvir [[Kokra|Kokre]] * izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] * [[Ankova slapova]] * [[ledenik pod Skuto]] * vaške [[Lipa|lipe]] * [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi/Jesenove meje * [[Makekova tisa]] * [[Planšarsko jezero]] == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} oeyccgjrtsgmg989unwfaebr2dlxhgl 5729629 5729628 2022-08-10T08:27:01Z Amanesciri2021 205950 /* Kulturno zgodovinska dediščina */ wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (prelaz [[Jezerski vrh]]). Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Do leta [[1919]] je bila del avstrijske [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} * Slap [[Čedca]] * [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]] * lehnjakotvorni [[izvir]] na Spodnjem Jezerskem * izvir [[Jezerska slatina|Jezerske slatine]] ([[Ankov izvir]]) * izvir [[Kokra|Kokre]] * izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] * [[Ankova slapova]] * [[ledenik pod Skuto]] * vaške [[Lipa|lipe]] * [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi oz. jesenove meje * [[Makekova tisa]] * [[Planšarsko jezero]] == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} gssx45bkjbc7y2mqk6h8mva7q0lwq9x 5729646 5729629 2022-08-10T08:44:41Z Ljuba brank 92351 np na razločitveno stran je nesmiseln wikitext text/x-wiki {{Municipality_of_Slovenia|nativename=Jezersko |mayor=[[Andrej Karničar]] |coat=[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|150px|Grb občine Jezersko]] [[Grb Občine Jezersko]] |location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Jezersko.svg|300px|]] [http://www.geopedia.si/#L408_F163_T1257_vF_b_x461751.5_y138732.5_s13 Zemljevid] na Geopedii |web=http://www.jezersko.si |area=68,8 km² |population=625 |population_as_of=2020 |population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |males=311 |females=314 |avg_age=39,38 let |residental_density=34,81 m²/osebo |households=226 |families=172 |workers=280 |unemployed=10 |salary_date=avgust [[2008]] |avg_salary_bruto=1207 [[evro €|EUR]] |avg_salary_neto=748 € |students=48}} '''Občina Jezersko''' ({{Audio|Sl-ObcinaJezersko.oga|izgovorjava}}) je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. S svojo severno lego meji na [[Avstrija|Avstrijo]] (prelaz [[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]]). Na jugu meji na občino [[Občina Preddvor|Preddvor]]. Glavne gospodarske panoge so [[gozdarstvo]], (kmečki) [[turizem]] in [[živinoreja]]. Do leta [[1919]] je bila del avstrijske [[dežela|dežele]] [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. == Naselja v občini == [[Spodnje Jezersko]], '''[[Zgornje Jezersko]]''' == Naravne znamenitosti == {{multiple image | align = left | total_width = 240 | image1 = Ankov slap.jpg | caption1 = Ankov slap }} * Slap [[Čedca]] * [[kamnolom]] [[Lehnjak|lehnjaka]] * lehnjakotvorni [[izvir]] na Spodnjem Jezerskem * izvir [[Jezerska slatina|Jezerske slatine]] ([[Ankov izvir]]) * izvir [[Kokra|Kokre]] * izvir [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] * [[Ankova slapova]] * [[ledenik pod Skuto]] * vaške [[Lipa|lipe]] * [[Jesen (drevo)|jesenovi]] drevoredi oz. jesenove meje * [[Makekova tisa]] * [[Planšarsko jezero]] == Kulturno zgodovinska dediščina == [[Šenkova domačija]], [[Jenkova kasarna]] - muzej, [[Partizanska bolnica Krtina]], Stara Cerkev, Cerkev Sv. Andreja, Deželni kamen, Galerija Zadnikar {{Kategorija v Zbirki|Municipality of Jezersko}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Jezersko]] [[Kategorija:Občina Jezersko|*]] {{normativna kontrola}} 4ng4l66xp4tb3ifwtek80lcm7tdjqmy Grčija 0 4856 5729494 5710992 2022-08-09T15:52:51Z Upwinxp 126544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Ελληνική Δημοκρατία<br />''Ellinikí Dimokratía'' |conventional_long_name = Helenska republika |common_name = Grčija |common_name2 = |image_flag = Flag of Greece.svg |image_coat = Coat_of_arms_of_Greece.svg |symbol_type = Grb |image_map = EU-Greece.svg |national_motto = {{jezik|el|Ελευθερία ή Θάνατος}}<br />([[Prečrkovanje|Prečrkovano]]: {{jezik|el|''Eleutheria i thanatos|Eleftheria i thanatos''}})<br />([[Prevod]]: Svoboda ali smrt){{fact}} |national_anthem = {{lang|el|Ύμνος εις την Ελευθερίαν}}<br />(''Himna svobodi'') |official_languages = [[grščina]] |capital = [[Atene]] |latd=38| latm=00| latNS=N| longd=23| longm=43| longEW=E |largest_city = [[Atene]] |government_type = [[parlament]]arna [[republika]]<sup>1</sup> |leader_title1 = [[Seznam predsednikov Grčije|predsednica]]: |leader_title2 = [[Seznam predsednikov vlade Grčije|predsednik vlade]]: |leader_name1 = [[Katerina Sakelaropulu]] |leader_name2 = [[Kiriakos Micotakis]] |accessionEUdate = [[1. januar]] [[1981]] |area_rank = 96. |area_magnitude = |area_km2 = 131990 |percent_water = 0,8669 |population_estimate = 10.384.971 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2022 |population_census = 10.432.481 <ref>[https://www.statistics.gr/news-announcements/-/asset_publisher/oj6VK3PQ0oCe/content/nws_census_results_booklet_19072022_gr Αποτελέσματα Απογραφής Πληθυσμού - Κατοικιών 2021]. 19. julij 2022</ref> |population_census_year = 2021 |population_density = 82 |population_density_rank = 98. |demonym = Grk, Grkinja |GDP_PPP = 261,018 milijarde USD <!--IMF--> |GDP_PPP_rank = 37. |GDP_PPP_year = 2006 |GDP_PPP_per_capita = $23.518 |GDP_PPP_per_capita_rank = 30. |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] |established_event1 = zadnja neodvisna grška država |established_event2 = razglašena |established_event3 = priznana |established_date1 = [[Trapezundsko cesarstvo]] |established_date2 = [[25. marec|25. marca]] [[1821]] |established_date3 = 1829 |Gini = 32,4 |Gini_year = 2021 |Gini_category = <span style="color:orange;">srednji</span> |Gini_rank = |HDI = 0,888 |HDI_rank = 32. |HDI_year = 2019 |HDI_category = <font color="#009900">zelo visok</font> |currency = [[Evro]] ([[znak evra|€]])<sup>2</sup> |currency_code = EUR |country_code = |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.gr]]<sup>3</sup> |calling_code = 30 |footnotes = <sup>1</sup> Monarhijo so zavrnili z referendumom 8. decembra 1974.<br /><sup>2</sup> Pred letom 2001 je bila valuta [[Drahmma|grška drahma]].<br /><sup>3</sup> Tako kot v drugih državah članicah [[Evropska unija|Evropske unije]] se uporablja tudi domena [[.eu]]. }} {{Zgodovina Grčije}} '''Grčija''' (grško Ελλάδα, ''Elláda''), uradno '''Helenska republika''' (grško Ελληνική Δημοκρατία, ''Elliniki Dimokratia''), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, ''Ellas''), je [[država]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Po podatkih popisa 2021 ima Grčija okoli 10,4 milijona prebivalcev. Glavno in največje mesto so [[Atene]]. [[Solun]], ki je drugo največje mesto, pa pogosto navajajo kot "soglavno mesto" ali drugo prestolnico. Strateško je Grčija na križišču Evrope, [[Azija|Azije]] in [[Afrika|Afrike]] na južni konici [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]]. Na kopnem meji z Albanijo, Severno Makedonijo, Bolgarijo in Turčijo. Grčijo sestavlja devet geografskih območij: [[Makedonija (regija)|Makedonija]], [[Osrednja Grčija]] (z [[Beocija|Beocijo]] in [[Atika|Atiko]]), [[Tesalija]], [[Epir]], [[Peloponez]], [[Egejski otoki]] (vključujejo [[Dodekanez]] in [[Kikladi|Kiklade]]), [[Trakija]], [[Kreta]] in [[Jonski otoki]]. Egejsko morje leži vzhodno od celine, [[Jonsko morje]] na zahodu in [[Sredozemsko morje]] na jugu. Grčija ima s 13.676 km najdaljšo obalo v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] in 11. najdaljšo obalo na svetu z veliko otokov, od katerih je 227 naseljenih. 80 odstotkov Grčije j, e gorate, najvišji vrh, 2917 m, je [[Olimp]]. Grčija ima daljšo zgodovino kot katera koli država, svoje korenine ima v civilizacijah [[Antična Grčija|antične Grčije]], ki velja za zibelko vse zahodne civilizacije. Zapuščina vključuje demokracijo, zahodno filozofijo, olimpijske igre, zahodno literaturo <ref name="Strickland2007">{{cite book|author=Carol Strickland|title=The Illustrated Timeline of Western Literature: A Crash Course in Words & Pictures|url=https://books.google.com/books?id=Qw_7eINO_NcC&pg=PA2|year=2007|publisher=Sterling Publishing Company, Inc.|isbn=978-1-4027-4860-8|page=2|quote=Although the first writing originates in the cradle of civilization along Middle Eastern rivers — the Tigris, Euphrates, and Nile — the true cradle of Western literature is Athens. As the poet Percy Bysshe Shelley says, "We are all Greeks."}}</ref>, zgodovinopisje, politične vede, večja znanstvena in matematična načela, dramatiko s tragedijo in komedijo. Po stoletjih neodvisnosti je v 4. stoletju pred našim štetjem grške mestne države poenotil [[Filip II. Makedonski]]. Njegov sin [[Aleksander Veliki]] je osvojil velik del antičnega sveta in razširil grško kulturo in znanost iz vzhodnega Sredozemlja do reke [[Ind]]. V 2. stoletju pr. n. št. je bila priključena [[Rimsko cesarstvo|Rimu]], ker je postala sestavni del rimskega imperija in bila jedro njegovega naslednika, [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[Grška pravoslavna cerkev]], zakoreninjena v 1. stoletju, je oblikovala sodobno grško identiteto in prenaša grške tradicije v širši pravoslavni svet <ref name=BritIdent>{{cite encyclopedia |year=2008 |title =Greece during the Byzantine period (c. AD 300–c. 1453), Population and languages, Emerging Greek identity |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |location=United States |id=Online Edition}}</ref>. Pod [[Osmansko cesarstvo|otomansko oblastjo]] sredi 15. stoletja je država Grčija nastala leta 1830 po [[Grška osamosvojitvena vojna|vojni za neodvisnost]]. Bogata zgodovina v državi se kaže v 17 krajih, ki so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], kar je največ v Evropi in svetu. <ref name=Unesco>{{cite web|title=Greece Properties inscribed on the World Heritage List (17)|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/gr|website=Unesco|publisher=Unesco}}</ref> Grčija je demokratična in razvita država z naprednim gospodarstvom, visoko kakovostjo življenja in zelo visokim življenjskim standardom. Je ustanovna članica [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. Bila je deseta država, ki se je pridružila Evropski skupnosti (predhodnica Evropske unije), in je del evrskega območja od leta 2001. Prav tako je članica številnih drugih mednarodnih ustanov, kot so Svet Evrope, NATO, OECD, OIF, OVSE in WTO. Grčija je ena največjih ladijskih sil na svetu srednje moči, glaven turistični cilj, ima največje gospodarstvo na Balkanu, kjer je pomembna vlagateljica. == Etimologija == Ime za grški narod Grčije in grške ljudi se razlikuje od imen, ki se uporabljajo v drugih jezikih in kulturah. Čeprav Grki imenujejo državo Hellas ali Ellada (grško Ἑλλάς ali Ελλάδα) in je njeno uradno ime Helenska republika, se v angleščini in večini drugih jezikov imenuje Grčija, kar izvira iz latinskega izraza ''Graecia'' iz rimskega obdobja in dobesedno pomeni "dežela Grkov", kar izhaja iz grškega imena Γραικός. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Grčije}} Zgodovina Grčije zajema obdobje skoraj petih tisočletij. Grška zgodovina, ki pomeni začetek zahodnoevropske kulture, se lahko razdeli na šest glavnih obdobij: * od začetka kretske kulture prek trojanskih vojn do začetka štetja olimpijskih iger leta 776 pr. n. št.; * vzpon in zaton atenske demokracije, 776 do 323 pr. n. št.; v tem času je klasična Helada ogromno prispevala k zahodni kulturi. To obdobje se konča s smrtjo Aleksandra Velikega; * obdobje helenizma, 323 do 146 pr. n. št., ko se grška kultura razširi po celotnem Sredozemlju; * od zmage Rimljanov do razdelitve rimskega imperija, 146 pr. n. št. do 395 n. št.; * Grčija pod bizantinsko in turško oblastjo; * grški boj za neodvisnost do začetka 19. stoletja in neodvisna država. === Antično in klasično obdobje === {{glavni|Antična Grčija}} [[File:Knossos Bull-Leaping Fresco.jpg|thumb|250px|left|Freska prikazuje minojski obred "skok bika", najdena je bila v Knososu na Kreti]] [[File:Lions-Gate-Mycenae.jpg|thumb|250px|right|Levja vrata, Mikene]] [[File:Greek Colonization Archaic Period.png|250px|thumb|right|Grška ozemlja in kolonije v obdobju 750–550 pr. n. št.]] [[File:The Parthenon in Athens.jpg|thumb|right|250px|Partenon na Akropoli je eden od simbolov klasične Grčije]] Najzgodnejši dokazi o prisotnosti človeka na južnem Balkanu so datirani v 270.000 pr. n. št. in jih je mogoče najti v jami Petralona v grški pokrajini Makedonija. <ref name="Borza">{{cite book|author=Eugene N. Borza|title=In the Shadow of Olympus: The Emergence of Macedon|url=https://books.google.com/books?id=614pd07OtfQC&pg=PA58|year=1992|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-00880-9|page=58}}</ref> Vsa tri obdobja kamene dobe (paleolitik, mezolitik in neolitik) so zastopana v Grčiji, na primer v jami Franchthi. <ref>{{Citation | last1 = Douka | first1 = K. | last2 = Perles | first2 = C. | last3 = Valladas | first3 = H. | last4 = Vanhaeren | first4 = M. | last5 = Hedges | first5 = R.E.M. | title = Franchthi Cave revisited: the age of the Aurignacian in south-eastern Europe | page = 1133 | url = http://www.academia.edu/1129937/Douka_K._Perles_C._Valladas_H._Vanhaeren_M._Hedges_R.E.M._2011._Franchthi_Cave_revisited_the_age_of_the_Aurignacian_in_south-eastern_Europe._Antiquity_85_1131-1150 | publisher = Antiquity Magazine | year = 2011}}</ref> Neolitske naselbine v Grčiji, ki datirajo v 7. tisočletje pred našim štetjem, so najstarejše v Evropi, saj leži Grčija na poti, po kateri se je kmetovanje širilo iz Bližnjega vzhoda v Evropo. <ref>{{Citation | last = Perlès | first = Catherine | title = The Early Neolithic in Greece: The First Farming Communities in Europe | page = 1 | url = https://books.google.com/books?id=LQQ3tx5_t7QC&printsec=frontcover&dq=perles+greece+farming+europe+neolithic&hl=en&sa=X&ei=6SrmT4rlDq620QXms7WACQ&ved=0CDUQ6AEwAA#v=onepage&q=sesklo&f=false | publisher = Cambridge University Press | year = 2001}}</ref> Grčija je sedež prvih naprednih civilizacij v Evropi in zibelka zahodne civilizacije, ki se začnejo s [[Kikladska civilizacija|kikladsko civilizacijo]] na otokih v Egejskem morju okoli 3200 pred našim štetjem, [[Minojska doba|minojsko civilizacijo]] na Kreti (2700–1500 pr. n. št.) in [[Mikenska doba|mikensko civilizacijo]] na celini (1900–1100 pred našim štetjem). <ref name="World and Its Peoples">{{cite book| title= World and Its Peoples| url=https://books.google.com/books?id=b5vHRWp8yqEC&pg=PA1458|accessdate=5 December 2012|date=September 2009|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7902-4|page= 1458|quote=Greece was home to the earliest European civilizations, the Minoan civilization of Crete, which developed around 2000 BCE, and the Mycenaean civilization on the Greek mainland, which emerged about 400 years later. The ancient Minoan}}</ref> Te civilizacije so poznale pisavo. Minojska pisava je znana kot [[Linearna A pisava |linearna pisava A]], mikenska kot [[Linearna B pisava|linearna pisava B]], zgodnja oblika [[Grška abeceda |grščine]]. Mikenci so postopoma absorbirali Minojce, ampak propadli so nasilno okoli 1200 pred našim štetjem med regionalnimi prevrati, znanih kot bronastodobni kolaps. <ref>{{Citation | last = Drews | first = Robert |author-link=| title = The End of the Bronze Age: Changes in Warfare and the Catastrophe Ca. 1200 BC | page = 3 | url = https://books.google.com/books?id=bFpK6aXEWN8C&printsec=frontcover&dq=greece+bronze+age+collapse&hl=en&sa=X&ei=jTDmT--vJsi70QXWp8T6CA&ved=0CDUQ6AEwAA#v=onepage&q=greece%20bronze%20age%20collapse&f=false | publisher = Princeton University Press | year = 1995}}</ref> To je bil začetek obdobja, ki je bilo znano kot grška temna doba ali grški srednji vek, iz katerega ni zapisov. Konec temnega srednjega veka je običajno datiran v 776 pred našim štetjem, v leto prvih olimpijskih iger. Za [[Iliada|Iliado]] in [[Odiseja|Odisejo]], temeljni besedili zahodne literature, verjamejo, da ju je [[Homer]] napisal v 8. ali 7. stoletju pred našim štetjem. <ref>Vidal-Naquet, Pierre. ''Le monde d'Homère'' (The World of Homer), Perrin (2000), p. 19.</ref><ref name="The Odyssey 2003">D.C.H. Rieu's introduction to ''The Odyssey'' (Penguin, 2003), p. ''xi''.</ref> Ob koncu temnega srednjega veka so se po grškem polotoku pojavila različna kraljestva in mestne državice, ki so se razširile ob obalah Črnega morja, v južni Italiji (latinsko [[Magna Graecia]] ali Velika Grčija) in Mali Aziji. Te države in njihove kolonije so dosegle raven blaginje, ki je povzročila izjemen kulturni razcvet. Klasična Grčija je izražena v [[Starogrška arhitektura|arhitekturi]], [[Starogrška književnost|dramatiki]], [[znanost]]i, [[matematika|matematiki]] in [[filozofija|filozofiji]]. Leta 508 pred našim štetjem je Klejsten ustanovil prvi demokratični sistem vladanja v Atenah. <ref name="BKDunn1992">{{Citation | first = John | last = Dunn | title = Democracy: the unfinished journey 508 BC&nbsp;– 1993 AD | publisher = Oxford University Press | year = 1994 | ISBN = 0-19-827934-5}}</ref><ref name="BKRaaflaud2007">{{Citation | first1 = Kurt A | last1 = Raaflaub | first2 = Josiah | last2 = Ober | first3 = Robert W | last3 = Wallace | title = Origin of Democracy in Ancient Greece | publisher = University of California Press | year = 2007 | ISBN = 0-520-24562-8 | url = https://books.google.com/books?id=6qaSHHMaGVkC}}</ref> Od 500 pred našim štetjem je [[Ahemenidsko cesarstvo|perzijski imperij]] nadzoroval grške mestne države v Mali Aziji in ozemeljske pridobitve na Balkanu in v vzhodni Evropi. Poskusi nekaterih grških mestnih maloazijskih državic strmoglaviti perzijsko oblast so imeli za posledico, da je Perzija vdrla na celinsko Grčijo leta 492 pred našim štetjem, a se je bila prisiljena umakniti po porazu v [[Bitka na Maratonskem polju |bitki pri Maratonu]] 490 pred našim štetjem. Drugi vdor Perzijcev je bil 480 pred našim štetjem. Kljub junaškemu odporu Špartancev in drugih Grkov pod vodstvom kralja [[Leonidas]]a pri [[bitka pri Termopilah|Termopilah]] in hkratnemu pomorskemu sodelovanju pri Artemiziji je bila zasedena in perzijske sile so uničile Atene. Po odločilnih grških zmagah 480 in 479 pred našim štetjem pri [[bitka pri Salamini|Salamini]], [[bitka pri Platajah|Platajah]] in [[bitka pri Mikalah|Mikalah]] so bili Perzijci že drugič prisiljeni se umakniti z vseh evropskih ozemelj. Pod vodstvom Aten in Šparte so grške zmage v grško-perzijskih vojnah veljale za ključni trenutek v zgodovini sveta. 50 let miru, ki so sledila, so znana kot zlata doba Aten, ključno obdobje antične Grčije, ki je temelj zahodne civilizacije. [[File:Alexander and Bucephalus - Battle of Issus mosaic - Museo Archeologico Nazionale - Naples.jpg|thumb|right|250px|Aleksander Veliki na konju Bukefalasu]] Pomanjkanje politične enotnosti v Grčiji ima za posledico pogoste spopade med grškimi državami. Najbolj uničujoča je bila [[peloponeška vojna]] (431–404 pr. n. št.), ko je zmagala [[Antična Šparta|Šparta]] in po propadu atenskega imperija vodilna sila v antični Grčiji. Atene in Šparto so nato zasenčile [[Tebe, Grčija |Tebe]] in sčasoma [[Antična Makedonija|Makedonija]], ki je združila grški svet v Korintsko ligo (znano tudi kot Helenska ali Grška liga) pod vodstvom [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]], ki je bil izvoljen za voditelja prve enotne grške države v zgodovini. Po umoru Filipa II. je njegov sin [[Aleksander Veliki|Aleksander III.]] ("Veliki") prevzel vodstvo Korintske lige in leta 334 začel vdirati v perzijski imperij z združenimi močmi vseh grških držav. Neporažen v bitkah je Aleksander osvojil celoten perzijski imperij 330 pred našim štetjem. Do svoje smrti leta 323 pred našim štetjem je ustvaril enega največjih imperijev v zgodovini, ki se je raztezal od Grčije do Indije. Njegov imperij je bil po njegovi smrti razdeljen na več kraljestev, od katerih so najbolj znana [[Selevkidsko cesarstvo]], [[Ptolemajci|Ptolemajski Egipt]], [[Grško-Baktrijsko kraljestvo]] in [[Indo-Grško kraljestvo]]. Številni Grki so se preselili v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Antiohija|Antiohijo]], [[Selevkija|Selevkijo]] in mnoga druga nova helenistična mesta v Aziji in Afriki. Čeprav ni bilo mogoče ohraniti politične enotnosti Aleksandrovega imperija, je povzročil širjenje grškega jezika in grške kulture na ozemljih, ki jih je osvojil Aleksander. Grška znanost, tehnologija in matematika so dosegle svoj vrhunec v helenističnem obdobju. === Helensko in rimsko obdobje (323 pr. n. št.–4. st. n. št.) === [[File:NAMA Machine d'Anticythère 1.jpg|thumb|right| Mehanizem z Antikitere (okoli 100 pr. n. št.) je verjetno najzgodnejši mehanski analogni računalnik (Narodni arheološki muzej, Atene)]] Po obdobju zmede po Aleksandrovi smrti je [[Antigonidi|Antigonidska rodbina]], potomci enega od Aleksandrovih generalov, 276 pred našim štetjem ustanovila nadzor nad makedonskimi in večino grških mestnih državic. <ref>{{cite book | last = Spielvogel | first = Jackson | title = Western Civilization | volume = I: To 1715 | publisher = Thomson Wadsworth | year = 2005 | pages = 89–90 | url = https://books.google.com/books?id=xcNIBlwrjMsC&pg=PA89&dq=Antigonid+dynasty#PPA90,M1 | isbn = 0-534-64603-4}}</ref> Od približno 200 pred našim štetjem je Rimska republika postala vse bolj vključena v grške zadeve in se ukvarjala z [[Makedonske vojne|vojnami z Makedonci]]. Poraz Makedoncev je v [[bitka pri Pidni|bitki pri Pidni]] 168 pred našim štetjem nakazal konec moči Antigonidov v Grčiji. Leta 146 pred našim štetjem je bila Makedonija kot provinca dodana Rimu, preostala Grčija pa je postala rimski protektorat. <ref name= Flower>{{cite book |title= The Roman Republic | editor-last=Flower | editor-first=Harriet |year=2004 |isbn=0-521-00390-3 | pages=248, 258, 276}}</ref> Proces je bil končan leta 27 pred našim štetjem, ko je rimski cesar [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgust]] zasegel preostanek Grčije in ustanovil [[Ahaja (rimska provinca)|provinco Ahajo]] (latinsko ''provincia populi Romani''). Kljub vojaški premoči so Rimljani občudovali dosežke grške kulture, ki je nanje močno vplivala. [[Horacij]] je izjavil: ''Graecia capta Ferum victorem cepit'' ("Grčija, čeprav zajeta, je divja osvajalka iz ujetništva"). Homerjevi epi so navdihnili [[Vergilij |Virgilijevo]] [[Vergilij#Eneida|Eneido]] in pisatelji, kot je bil [[Lucij Anej Seneka]], so pri pisanju uporabljali grški slog. Rimski junaki, kot je [[Publij Kornelij Scipion Afriški]], so večinoma študirali filozofijo in obravnavali grško kulturo in znanost kot primer, ki ga je treba upoštevati. Podobno je večina rimskih cesarjev občudovala grške stvari v naravi. Rimski cesar [[Neron]] je obiskal Grčijo leta 66 in nastopal na antičnih olimpijskih igrah, kljub pravilu, da negrški udeleženci ne smejo nastopati. [[Hadrijan]] je prav tako oboževal Grke. Preden je postal cesar, je služboval kot istoimenski ''arhon'' Aten. Grško govoreče skupnosti na heleniziranem vzhodu so bile ključnega pomena pri širjenju zgodnjega krščanstva v 2. in 3. stoletju <ref>{{cite book | title= Backgrounds of Early Christianity | last = Ferguson | first = Everett | year = 2003 |isbn= 978-0-8028-2221-5 |pages= 617–18}}</ref> in krščanski zgodnji voditelji in pisci (predvsem [[Sveti Pavel]]) so bili večinoma grško govoreči, čeprav ne nujno iz Grčije same. [[Nova zaveza]] je bila napisana v grščini in nekateri njeni deli (poslanice Korintčanom, Tesalčanom, Filipljanom, Razodetje svetega Janeza Patmosa) potrjujejo pomen cerkve v Grčiji v zgodnjem krščanstvu. Kljub temu pa se je velik del Grčije vztrajno oklepal poganstva in starogrške verske prakse so bile še vedno v modi v poznem 4. stoletju našega štetja, <ref>{{cite book |title=Early Christian Art and Architecture |last = Milburn |first=Robert |year=1992 |page=158 |url= https://books.google.com/books?id=OcRTwsDq_Z4C&pg=PA158&dq=early+christianity+greece&hl=en&sa=X&ei=-1CdT5P_Dor68QPnnbzbDg&ved=0CG4Q6AEwCQ#v=onepage&q=early%20christianity%20greece&f=false |accessdate=29 April 2012}}</ref> ko jih je prepovedal rimski cesar [[Teodozij I.]] leta 391–392. Zadnje olimpijske igre so bile leta 393 <ref name="Perrottet2004">{{cite book|author=Tony Perrottet|title=The Naked Olympics: The True Story of the Ancient Games|url=https://books.google.com/books?id=B2VPMUBAxUUC&pg=PA190|accessdate=1 April 2013|date=8 June 2004|publisher=Random House Digital, Inc.|isbn=978-1-58836-382-4|pages=190–}}</ref>, številni templji so bili uničeni ali poškodovani v naslednjem stoletju. V Atenah in podeželskih območjih je bilo poganstvo potrjeno še v 6. stoletju in tudi pozneje. Zaprtje Neoplatonske akademije v Atenah, ki jo je dal zapreti cesar [[Justinijan I.]] leta 529, je po mnenju mnogih zaznamovala konec antike, čeprav so dokazi, da je akademija nadaljevala svoje dejavnosti še nekaj časa po tem. Nekatera oddaljena območja, kot je bil jugovzhodni Peloponez, so ostala poganska še v 10. stoletju. <ref>{{cite book |title= Hellenic Temples and Christian Churches: A Concise History of the Religious Cultures of Greece from Antiquity to the Present |last=Makrides |first=Nikolaos |year=2009 |publisher=NYU Press |isbn=978-0-8147-9568-2 |page=206 |url = https://books.google.com/books?id=kKOY5NsekfkC&pg=PA17&dq=hellenic+polytheism&hl=en&sa=X&ei=tQaeT4PAD8msjALr_rCTAQ&ved=0CEYQ6AEwAw#v=snippet&q=10th%20century&f=false |accessdate=29 April 2012}}</ref> === Srednji vek (4. st.–1453) === [[File:Justinian555AD.png|thumb|right|300px|Bizantinsko cesarstvo v največjem obsegu pod Justinijanom I. leta 555]] [[File:Turkey-3019 - Hagia Sophia (2216460729).jpg|thumb|right|300px|Hagija Sofija (''Αγιά Σοφιά''), cerkev v Konstantinoplu, je primer bizantinske arhitekture. Zgrajena je bila med 532 in 537 pod grškim vodstvom Izidorja iz Mileta in Antemiosa iz Trala po naročilu cesarja Justinijana I.<ref>{{cite book| last = Kleiner| first = Fred S.|author2=Christin J. Mamiya| title = [[Gardner's Art Through the Ages|Gardner's Art Through the Ages: Volume I, Chapters 1–18]]| publisher=Wadsworth| location= Mason, OH| edition=12th| year = 2008| page=329| isbn =0-495-46740-5}}</ref>]] Rimski imperij na vzhodu je bil po padcu imperija na zahodu v 5. stoletju znan kot Bizantinsko cesarstvo (vendar se je v tistem času preprosto imenoval "Rimski imperij") in se je obdržal do leta 1453. S svojim glavnim mestom [[Carigrad|Konstantinoplom]] sta bila njegov jezik in literarna kultura grška, religija pa pretežno [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodno ortodoksno krščanstvo]]. <ref>{{cite book | last = Kleiner | first = Fred S |author2=Christin J. Mamiya | title = [[Gardner's Art Through the Ages|Gardner's Art Through the Ages: Volume I, Chapters 1–18]] | publisher=Wadsworth | location= Mason, OH | edition=12th | year = 2008 | page=329 | isbn =0-495-46740-5}}</ref> Od 4. stoletja je balkanski del ozemlja cesarstva, tudi Grčija, trpel zaradi vpadov barbarov. Po napadih in opustošenju [[Goti|Gotov]] in [[Huni|Hunov]] v 4. in 5. stoletju ter [[Slovani|slovanskem]] vdoru v Grčijo v 7. stoletju je cesarska oblast na grškem polotoku padla. Po slovanskem vdoru je cesarska vlada ohranila nadzor samo na otokih in obalnih območjih, zlasti v gosto naseljenih obzidanih mestih, kot so Atene, Korint in Solun, medtem ko so se nekatera gorska območja v notranjosti osamosvojila in priznala cesarsko oblast. Zunaj teh območij se je pojavilo omejeno število slovanske poselitve. <ref>{{Citation | first = TE | last = Gregory | title = A History of Byzantium | publisher = Wiley-Blackwell | year = 2010 | page = 169 | quote = It is now generally agreed that the people who lived in the Balkans after the Slavic "invasions" were probably for the most part the same as those who had lived there earlier, although the creation of new political groups and arrival of small immigrants caused people to look at themselves as distinct from their neighbors, including the Byzantines.}}</ref> Bizantinska povrnitev izgubljenih provinc se je začela proti koncu 8. stoletja in večina grškega polotoka je bila pod cesarskim nadzorom v 9. stoletju. Ta postopek je bil olajšan z velikim pritokom Grkov s Sicilije in Male Azije na grški polotok, medtem ko so veliko Slovanov ujeli in jih naselili v Mali Aziji, tiste pa, ki so ostali, so asimilirali. Med 11. in 12. stoletjem je vrnitev stabilnosti povzročila, da je grški polotok gospodarsko rastel in postal veliko močnejši od anatolskega dela imperija. <ref name= EB2>{{cite web | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/244154/Greece/26387/Byzantine-recovery |title=Greece During the Byzantine Period: Byzantine recovery | publisher=Encyclopaedia Britannica | work = Online |accessdate=28 April 2012}}</ref> Po [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] in padcu Konstatinopla pod Latini leta 1204 je bila celinska Grčija razdeljena na grški [[despotat Epir]] (naslednik bizantinske države) in [[Frankovsko cesarstvo|Franke]] (znane kot ''frankokracija''), medtem ko so nekateri otoki prišli pod [[Beneška republika|Beneško republiko]]. [54] Ponovna vzpostavitev bizantinske cesarske prestolnice v Konstantinoplu leta 1261 je okrepila imperij na velikem delu grškega polotoka, ne pa frankovske kneževine Ahaja na Peloponezu in grškega despotata Epir na severu, oba sta ostala pomembna regionalna oblast do 14. stoletja, medtem ko so otoki ostali večinoma pod genovskim in beneškim nadzorom. <ref name = EB3>{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/244154/Greece/26389/Results-of-the-Fourth-Crusade|title=Greece During the Byzantine Period: Results of the Fourth Crusade|publisher=Online Encyclopaedia Britannica|work=britannica.com|accessdate=28 April 2012}}</ref> V 14. stoletju so velik del grškega polotoka najprej zasedli Srbi in nato Turki. Do začetka 15. stoletja je prihod Otomanov pomenil, da je bilo bizantinsko ozemlje v Grčiji omejeno predvsem na takrat največje mesto Solun in na Peloponez (despotat Moreja). Po padcu Konstantinopla pod Turki leta 1453 je bila Moreja zadnji ostanek bizantinskega cesarstva. Tudi ta je padla pod Turke leta 1460 in s tem je bila dokončana otomanska osvojitev celinske Grčije. Mnogo bizantinskih grških učenjakov, ki so do takrat skrbeli za ohranjanje klasičnega grškega znanja, je pobegnilo na zahod, z njimi je odšlo veliko literature in s tem so bistveno prispevali k renesansi. <ref>Norwich, John Julius (1997). A Short History of Byzantium. Vintage Books. p. xxi. ISBN 0-679-77269-3. </ref> === Osmansko obdobje (15. st.–1821) === {{glavni|Osmanska Grčija}} [[File:Angelokastro (Corfu).jpg|thumb|right|260px|Bizantinski grad Angelokastro je uspešno odbil Turke v bitki za Krf leta 1537, 1571 in 1716 (druga velika bitka za Krf), tako da so Turki opustili misel na zavzetje Krfa<ref name="Stamatopoulos1993">{{cite book|author=Nondas Stamatopoulos|title=Old Corfu: history and culture|url=https://books.google.com/books?id=6m0-AQAAIAAJ|accessdate=6 April 2013|year=1993|publisher=N. Stamatopoulos|pages=164–165</ref>]] Medtem ko je bila večina celinske Grčije in egejskih otokov pod osmanskim nadzorom od konca 15. stoletja, sta [[Ciper]] in [[Kreta]] ostala beneško ozemlje do leta 1571 in 1670. Edini del grško govorečega sveta, ki je dolgoročno pobegnil osmanski oblasti, so bili Jonski otoki, ki so ostali beneški do leta 1797, ko jih je zajela [[Francoska prva republika |prva francoska republika]], nato pa so bili leta 1809 preneseni v [[Združeno kraljestvo]], dokler niso bili leta 1864 priključeni Grčiji. Medtem ko so Grki na Jonskih otokih in v Konstantinoplu živeli v blaginji, imeli položaje moči v osmanski upravi, je veliko prebivalcev celinske Grčije čutilo gospodarske posledice otomanskega osvajanja. Uveljavljeni so bili visoki davki. V poznejših letih je [[Osmansko cesarstvo]] uvedlo politiko oblikovanja dednih posestev in so podeželske grške prebivalce spremenili v sužnje. Grška pravoslavna cerkev in ekumenski patriarhat Konstantinopla sta bila vladajoča oblast celotnega pravoslavnega krščanskega prebivalstva Osmanskega cesarstva ali etnične Grčije. Čeprav osmanska država ni silila nemuslimanov, da bi se spreobrnili v [[islam]], so se [[kristjani]] spoprijemali z vrsto diskriminacij in posledično prevzeli islam, čeprav le navidezno. V 19. stoletju se je veliko "kriptokristjanov" vrnilo k svoji stari verski pripadnosti. [[File:White Tower Thessaloniki 2009.jpg|thumb|right|200px|''Beli stolp'' v Solunu, znana otomanska zgradba v Grčiji]] Narava otomanske uprave je Grčijo spreminjala, čeprav je bila vedno arbitrarna in pogosto kruta. Nekatera mesta so imela guvernerje, ki jih je imenoval sultan, medtem ko so bila druga (kot Atene) samoupravne občine. Gorske regije v notranjosti in številni otoki so ostali dejansko neodvisni od osrednje otomanske države. V vojaških spopadih med Otomanskim cesarstvom in drugimi državami so se Grki po navadi borili proti imperiju. Pred grško revolucijo so bili številni upori proti Turkom, [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitka pri Lepantu]] leta 1571, upori Epira 1600–1601, [[morejska vojna]] 1684–1699 in orlov revolt leta 1770, katerega namen je bil razpad Otomanskega cesarstva v korist ruskih interesov. Te vstaje so bile zatrte z veliko prelivanja krvi. 16. in 17. stoletje se obravnavata kot nekakšno "temno obdobje" v grški zgodovini zaradi poskusov strmoglavljenja otomanske vladavine. [[Krf]] je prestal tri glavna obleganja leta 1537, 1571 in 1716, vsa so bila odbita. V 18. stoletju je s pomočjo ladijskega bogastva nastal razpršen grški trgovski razred. Trgovci so obvladovali trgovino v Otomanskem cesarstvu, vzpostavili skupnosti po vsem Sredozemlju, Balkanu in Zahodni Evropi. Čeprav je otomansko osvajanje odrezalo Grčijo od pomembnih evropskih intelektualnih gibanj, kot sta bila [[reformacija]] in [[razsvetljenstvo]], so te ideje skupaj z ideali [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in romantičnega nacionalizma začele prodirati po grškem svetu prek trgovske skupnosti. V poznem 18. stoletju je [[Rigas Feraios]], prvi revolucionarni predstavnik neodvisne grške države, objavil vrsto dokumentov, ki so se nanašali na grško neodvisnost, z državno himno in prvim podrobnim zemljevidom Grčije. Leta 1798 so ga na Dunaju umorili otomanski agenti. === Grška osamosvojitvena vojna (1821–1832) === {{glavni| Grška osamosvojitvena vojna}} [[File:The sortie of Messologhi by Theodore Vryzakis.jpg|thumb|right|250px|''Izgon Mesolongov'' v grški osamosvojitveni vojni (1821–1830), Teodor Vrizakis]] Leta 1814 je bila ustanovljena skrivnostna organizacija Filiki Eteria (Društvo prijateljev) z namenom osvoboditi Grčijo. Načrtovala je začetek revolucije na Peloponezu, v podonavskih kneževinah in Konstantinoplu. Prvi od teh uporov se je začel 6. marca 1821 v [[Donavske kneževine|donavskih kneževinah]] pod vodstvom Aleksandrosa Ipsilantisa, vendar so ga Turki kmalu zatrli. Dogodki na severu so spodbudili Grke na Peloponezu in 17. marca 1821 so prebivalci regije Mani napovedali vojno Turkom. Do konca meseca se je Peloponez upiral Turkom in oktobra 1821 so Grki pod vodstvom Teodorosa Kolokotronisa zasedli [[Tripoli, Grčija|Tripoli]]. Peloponeškemu uporu je hitro sledil upor na Kreti, v Makedoniji in srednji Grčiji, a so bili kmalu zatrti. Medtem je bila grška mornarica uspešna proti osmanski mornarici v Egejskem morju in preprečila Turkom dovažati okrepitve po morju. Leta 1822 in 1824 so Turki in Egipčani opustošili otoke, tudi Hios in Psaro, ter pobili na tisoče prebivalcev. To je spodbudilo, da se je javno mnenje v zahodni Evropi nagnilo v korist grških upornikov. <ref name="Brewer, D. 2001, pp. 235">Brewer, D. ''The Greek War of Independence: The Struggle for Freedom from Ottoman Oppression and the Birth of the Modern Greek Nation.'' Overlook Press, 2001, ISBN 1-58567-172-X</ref> Med različnimi grškimi frakcijami so se kmalu razvile napetosti, kar je povzročilo dve zaporedni državljanski vojni. Otomanski sultan se je pogadil z Mohamedom Alijem Egiptovskim, ki je poslal svojega sina Ibrahima pašo v Grčijo z vojsko zatret upor v zameno za teritorialni dobiček. Ibrahim je pristal na Peloponezu februarja 1825 in bil zelo uspešen: do konca leta 1825 je bila večina Peloponeza pod egiptovskim nadzorom. Mesto Misolongi so oblegali Turki od aprila 1825 do aprila 1826. Čeprav je bil Ibrahim poražen v Mani, mu je v glavnem uspelo zatreti upor na Peloponezu in v Atenah. Po letih pogajanj so tri velesile, Rusija, Velika Britanija in Francija, odločile, da bodo posredovale v spopadu in poslale mornarico v Grčijo. Po novici, da bo otomansko-egiptovska flota napadla grški otok Hidra, je zavezniška flota prestregla otomansko-egiptovsko pri Navarinu. Po enotedenskih bojih je bila otomansko-egiptovska flota uničena. Francoske ekspedicijske sile so nadzorovale evakuacijo egiptovske vojske s Peloponeza, medtem ko so Grki leta 1828 nadaljevali zasedbo dela osrednje Grčije. Posledica večletnih pogajanj je bila [[Prva Helenska republika|grška država]] in končno priznana po Londonskem protokolu leta 1830. === Kraljevina Grčija === {{glavni|Kraljevina Grčija}} [[File:Peter von Hess - The Entry of King Othon of Greece in Athens - WGA11387.jpg|thumb|300px|''Prihod kralja Ota v Atene'', slikar Peter von Hess, 1839]] [[File:Territorial Expansion of Greece from 1832–1947.gif|thumb|right|300px|Razvoj Kraljevine Grčije po letu 1947]] Leta 1827 je bil Ioanis Kapodistrias s Krfa izbran za prvega guvernerja prve Helenske republike. Po njegovem umoru leta 1831 in konferenci leto pozneje so velesile Velike Britanije, Francije in Rusije razglasile bavarskega princa Otona Wittelsbaškega <ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Otto-king-of-Greece|title=Otto: King of Greece|publisher=Online Encyclopædia Britannica|accessdate=2 September 2015}}</ref> kot monarha. Leta 1843 je vstaja prisilila kralja, da je sprejel ustavo in predstavniški svet. Zaradi svoje diktatorske vladavine je bil leta 1862 odstavljen in leto pozneje nadomeščen z danskim princem Viljemom, ki je prevzel ime Jurij I. in prinesel s seboj Jonske otoke kot darilo Velike Britanije. Leta 1877 je Harilaos Trikupis, ki je bil zaslužen za izboljšanje infrastrukture v državi, omejil moč monarhije v skupščini z nezaupnico do morebitnega premierja. Korupcija in Trikupisova povečana poraba za gradnjo potrebne infrastrukture, kot je bil [[Korintski prekop]], sta preveč obdavčili šibko grško gospodarstvo. Leta 1893 je bil prisiljen v izjavo o javni insolventnosti in sprejetje mednarodnega finančnega nadzora, da bi država poplačala dolžnike v državi. Drugo politično vprašanje v 19. stoletju v Grčiji je bilo nedvomno grščina: vprašanje jezika. Ljudje so govorili ljudski jezik. Za izobraženo elito je bilo to kmečko narečje in so bili odločeni, da obnovijo slavo stare grščine. Vladni dokumenti in časopisi so uporabljali prečiščeno grščino, ki jo je lahko brala le peščica navadnih Grkov. Liberalci so dajali prednost ljudskemu jeziku kot državnemu jeziku, a so se konservativci in pravoslavna cerkev temu upirali. Ko je bila leta 1901 Nova zaveza prevedena v ljudski jezik, so izbruhnili nemiri v Atenah in padla je vlada (''evangeliaka''). Vse do leta 1970 je to vprašanje pestilo grške politike. Vsi Grki so bili odločeni, da osvobodijo grško govoreče province Otomanskega cesarstva ne glede na njihovo narečje. Še posebej na Kreti je bil leta 1866–1869 podaljšan upor prepojen z nacionalistično gorečnostjo. Ko je izbruhnila vojna med Rusijo in Turki leta 1877, se je Grčija postavila na stran Rusije, a je bila prerevna in zaskrbljena zaradi britanskega vmešavanja, da bi uradno vstopila v vojno. Leta 1881 so Tesalija in majhni deli Epirja po berlinski pogodbi pripadli Grčiji, upanje, da bodo dobili Kreto, pa je bilo majhno. Grki na Kreti so nadaljevali redne upore in leta 1897 je grška vlada pod Teodorom Deligianisom popustila splošnemu pritisku in napovedala vojno Turkom. V grško-turški vojni leta 1897 je bila slabo usposobljena in opremljena grška vojska poražena. S posredovanjem velesil je Grčija izgubila le območje ob meji s Turčijo, medtem ko je Kreta postala samostojna država v Kraljevini Grčiji. === Svetovne vojne in nastajajoča republika === [[File:Greece in the Treaty of Sèvres.jpg|thumb|right|280px|Zemljevid Velike Grčije po pogodbi iz Sèvresa, ko se je zdelo, da je [[Velika ideja]] blizu uresničitve pod vodstvom Elefteriosa Venizelosa]] [[File:Greek Army during Primavera Offensive Klisura March 1941.JPG|thumb|right|260px|Grški vojaki med italijansko spomladansko ofenzivo (1941) v grško-italijanski vojni. Grška zmaga proti fašistični Italiji je bila prva zmaga zaveznikov nad silami osi na kopnem v drugi svetovni vojni.]] Ob koncu [[Balkanski vojni |balkanskih vojn]] se je obseg ozemlja in prebivalstva Grčije povečal. V naslednjih letih je boj med kraljem [[Konstantin I. Grški|Konstantinom I.]] in karizmatičnim premierjem [[Elefterios Venizelos|Elefteriosom Venizelosom]] glede zunanje politike države na predvečer prve svetovne vojne obvladoval politično sceno v državi in razdelil državo v dve nasprotujoči si skupini. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imela Grčija dve vladi; rojalistično pronemško vlado v Atenah in venizelistično probritansko v Solunu. Vladi so združili leta 1917, ko je Grčija uradno vstopila v vojno na strani antante. Pri odpravi posledic prve svetovne vojne se je Grčija poskušala širiti v Malo Azijo, ki je imela veliko grškega prebivalstva, vendar je bila poražena v grško-turški vojni leta 1919–1922. Poraz je povzročil množični beg Grkov iz Male Azije. <ref name=Gibney>{{cite book |author=Matthew J. Gibney, [[Randall Hansen]]. |title=Immigration and Asylum: from 1900 to the Present, Volume 3 |publisher=ABC-CLIO |location= |year=2005 |page=377 |isbn=1-57607-796-9 </ref><ref>{{cite book |last=Sofos |first=Spyros A. |author-link=Spyros Sofos |last2=Özkirimli |first2=Umut |author2-link=Umut Özkirimli |title=Tormented by History: Nationalism in Greece and Turkey |publisher=C Hurst & Co Publishers Ltd |location= |year=2008 |pages=116–117 |isbn=1-85065-899-4 }}</ref> Ti dogodki so se prekrivali z grškim genocidom (1914–1922) v obdobju, v katerem so po različnih virih otomanski in turški uradniki povzročili smrt več sto tisoč azijskih Grkov. Množični beg Grkov iz Male Azije je bil stalen in se je razširil z uradno izmenjavo prebivalstva med Grčijo in Turčijo. Izmenjava je bila del pogojev pogodbe iz Lozane, ki je končala vojno. <ref>{{cite web|author=Annette Grossbongardt|url=http://www.spiegel.de/international/christians-in-turkey-the-diaspora-welcomes-the-pope-a-451140.html|title=Christians in Turkey: The Diaspora Welcomes the Pope|publisher=[[Der Spiegel]]|date=28 November 2006}}</ref> Naslednje obdobje je bilo zaznamovano z nestabilnostjo, saj je bilo treba več kot 1,5 milijona grških beguncev iz Turčije vključiti v grško družbo. Ker je pojem "Grki" temeljil na veri (kapadokijski, pontski in negrški privrženci grškega pravoslavja), so izmenjavali vse. Mnogi begunci niso znali jezika. Močno so povečali število prebivalstva, saj je bilo beguncev več kot četrtina prvotnega prebivalstva Grčije. <ref>Howland, Charles P. [http://www.foreignaffairs.com/articles/68710/charles-p-howland/greece-and-her-refugees "Greece and Her Refugees"], ''Foreign Affairs,'' [[The Council on Foreign Relations]]. July 1926.</ref> Pontske in kapadokijske Grke so naselili v makedonskih gorah, kjer bi se lažje prilagodili in naučili ljudskega jezika, Negrke pa na grške otoke in mesta, v katerih so že bili prilagojeni. Po katastrofalnih dogodkih v Mali Aziji je bila monarhija ukinjena z referendumom leta 1924. Razglašena je bila [[druga Helenska republika]]. Premier Georgios Kondilis je prevzel oblast leta 1935 in učinkovito odpravil republiko ter vrnil monarhijo z referendumom leta 1935. [[Državni udar]] je bil leta 1936 in [[Joanis Metaksas]] je postal voditelj diktatorskega režima, znanega kot režim 4. avgusta. Grčija je, čeprav je bila [[diktatura]], ostala v dobrih odnosih z Britanijo in se ni povezala z osjo. 28. oktobra 1940 je fašistična Italija zahtevala predajo Grčije, vendar jih je grška uprava zavrnila in v naslednji grško-italijanski vojni je Grčija izgnala italijanske sile v Albanijo, kar pomeni prvo zavezniško zmago nad silami osi na kopnem. Grški boj in zmaga proti Italijanom sta bila pohvaljena. Najuglednejši je citat [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]]: ''Zato ne bomo rekli, da so se Grki borili kot junaki, ampak bomo rekli, da so se junaki borili kot Grki.'' <ref>{{cite video |people=Pilavios, Konstantinos (Director); Tomai, Fotini (Texts & Presentation) |date=25 October 2010 |title=The Heroes Fight like Greeks&nbsp;– Greece during the Second World War |url=https://www.youtube.com/watch?v=XvDTDbqMzI4#t=51s |medium=Motion Picture |language= grščina |publisher=Service of Diplomatic and Historical Archives of the Greek Ministry of Foreign Affairs |location= Athens |archivedate= |accessdate=28 October 2010|time= 51 sec |id= |isbn= |oclc= |quote= |ref= }}</ref> Francoski general [[Charles de Gaulle]] je zelo pohvalil ognjevit grški odpor. V uradnem obvestilu je zapisal, da sovpada z grškim državnim praznovanjem dneva samostojnosti in izrazil občudovanje junaškemu grškemu odporu: ''V imenu zajetih, a še vedno živih francoskih ljudi, želi Francija poslati svoje pozdrave grškim ljudem, ki se borijo za svojo svobodo. 25. marca 1941 je Grčija na vrhuncu svojega junaškega boja in slave. Vse od bitke pri Salamini Grčija ni dosegla take veličine.'' <ref>Fafalios and Hadjipateras, p. 157</ref> Država bi morala v boj z nemškimi silami v bitki za Grčijo kljub ostremu grškemu odporu zlasti v bitki pri [[Metaksasova linija|Metaksasovi liniji]]. [[Adolf Hitler]] sam je priznal hrabrost in pogum grške vojske, v svojem nagovoru v Reichstagu 11. decembra 1941 je rekel: ''Zgodovinska pravičnost me prisili, da navedem, da se je od sovražnikov, ki so bili na položajih pred nami, grški vojak posebej boril z največjim pogumom. Kapituliral je šele, ko je dodaten odpor postal nemogoč in neuporaben.'' <ref>{{Cite wikisource |last=Hitler |first= Adolf |authorlink= Adolf Hitler |title= Address to the Reichstag | date = 11 December 1941 |ref= harv}}</ref> Grčijo so zasedli nacisti, ki so prevzeli upravljanje v Atenah in Solunu, medtem ko so druge regije v državi prepustili fašistični Italiji in Bolgariji. Zasedba je povzročila strašne stiske grškemu civilnemu prebivalstvu. Več kot 100.000 civilistov je pozimi leta 1941 in 1942 umrlo od lakote, deset tisoče ljudi je umrlo zaradi povračilnih ukrepov nacistov in sodelavcev, gospodarstvo v državi je bilo uničeno in velika večina grških Judov deportirana in umorjena v nacističnih koncentracijskih taboriščih. <ref>{{Citation | contribution-url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/244154/Greece/26430/Greek-history-since-World-War-IGreece | contribution = Greek history since World War I | title = [[Encyclopædia Britannica]]}}</ref><ref name="Mazower 2001, p. 155">Mazower (2001), p. 155</ref> Grško odporniško gibanje, eno najučinkovitejših odporniških gibanj v Evropi, se je odločno borilo proti nacistom in njihovim sodelavcem. Nemški okupatorji so s povračilnimi ukrepi povzročili številna grozodejstva, množične usmrtitve in poboje civilistov, uničevali so mesta in vasi. Z usklajenim antigverilskim delovanjem so bile stotine vasi sistematično zažgane in skoraj 1.000.000 Grkov je ostalo brez domov. <ref name="Mazower 2001, p. 155"/> Nemci so pobili okrog 21.000 Grkov, Bolgari 40.000 in Italijani 9000.<ref>Knopp (2009), p. 193</ref> Po osvoboditvi je Grčija doživela državljansko vojno med komunističnimi in antikommunističnimi silami. Posledica je bila gospodarsko opustošenje in hude socialne napetosti med desničarji in predvsem komunističnimi levičarji naslednjih trideset let. <ref>[[Mark Mazower|Mazower, Mark]]. ''After the War was Over''.</ref> V naslednjih dvajsetih letih je bila Grčija na obrobju na političnem in socialnem področju, a imela je hitro gospodarsko rast, ki jo je poganjal [[Marshallov načrt]]. Razrešitev kralja Konstantina II. po nalogu sredinske vlade Georga Papandreuja v juliju 1965 je podaljšalo obdobje politične zmede, ki je dosegla vrh 21. aprila 1967 z državnim udarom polkovnikov. Brutalno zatrta atenska politehnična vstaja 17. novembra 1973 je dala jasno sporočilo in ustoličen je bil brigadir Dimitriosa Ioanidisa kot diktator. 20. julija 1974, ko je Turčija napadla otok Ciper, je režim propadel. Nekdanjega premierja [[Konstantinos Karamanlis|Konstantinasa Karamanlisa]], ki je v Parizu živel v samoizgnanstvu od leta 1963, so povabili, naj se vrne, kar je začetek dobe ''metapolitefsi''. Prve večstrankarske volitve leta 1964 so potekale ob prvi obletnici politehnične vstaje. Demokratična in republikanska ustava je bila razglašena 11. junija 1975 po referendumu, ki je izbral, da se ne obnovi monarhija. Medtem je [[Andreas Papandreu]] ustanovil [[Vsehelensko socialistično gibanje]] (PASOK) v odgovor na Karamanlisovo konservativno stranko Nova demokracija, to sta bili dve politični tvorbi, ki sta izmenično vodili vlado. Grčija se je ponovno pridružila Natu leta 1980. <ref name="AdamHartDavis">History, Editorial Consultant: Adam Hart-Davis. [[Dorling Kindersley]]. ISBN 978-1-85613-062-2.</ref> Postala je deseta članica Evropske skupnosti (pozneje Evropske unije) 1. januarja 1981, ko se je začelo obdobje trajnostne rasti. Naložbe v industrijska podjetja in težka infrastruktura, sredstva iz Evropske unije in rastoči prihodki turizma, prometa in hitro rastoči storitveni sektor so dvignili standard v državi, ki je živela na nesluteni ravni. Tradicionalno napeti odnosi s sosednjo Turčijo so se izboljšali, ko sta leta 1999 zaporedna [[potres]]a prizadela oba naroda, kar je privedlo do odprave grškega veta nad ponudbo Turčiji za članstvo v EU. === 21. stoletje === Država je sprejela evro leta 2001 in uspešno gostila poletne olimpijske igre leta 2004 v Atenah. V zadnjem času je Grčija zelo trpela zaradi recesije v poznih 2000-čih in je osrednjega pomena za evropsko krizo zaradi državnega dolga. Grška vladna kriza, varčevalna politika in posledični protesti pretresajo domače politike in redno grozijo evropskim in svetovnim finančnim trgom že od leta 2010. == Geografija == {{glavni|Geografija Grčije}} [[File:Ναυάγιο Ζακύνθου.jpg|thumb|180px|right|Zaliv Navajo (razbitine Panagiotis), otok Zakintos]] Grčija leži v južni Evropi in jo sestavlja gorati polotok, ki štrli iz celine v morje na južnem delu [[Balkan]]a, in se konča na polotoku [[Peloponez]] (ločen od kopnega s [[Korintski prekop|prekopom]] skozi [[Korintska ožina|Korintsko ožino]]). Ima strateško lego na križišču Evrope, Azije in Afrike. Zaradi zelo razvejane obale in številnih otokov ima Grčija 11. najdaljšo obalo na svetu s 13.676 km; njena kopenska meja je dolga 1160 km. Država leži približno med 34° in 42° severne zemljepisne širine in 19° in 30° vzhodne zemljepisne dolžine s skrajnimi točkami: *severna: vas Ormenio *južna: otok Gavdos *vzhodna: otok Strongili *zahodna: otok Otoni 80 odstotkov Grčije je sestavljene iz gora ali hribov, zaradi česar je država ena izmed najbolj goratih v Evropi. [[Olimp]], mitološko bivališče grških bogov, se dviga pri Mitikasu 2917 m in je najvišji v državi. Zahodna Grčija ima številna jezera in mokrišča, [[Pindsko gorstvo]], ki je nadaljevanje [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]] in doseže največjo višino 2637 m, to je gora [[Smolikas]], ki je za Olimpom druga najvišja v Grčiji in je bila zgodovinsko velika ovira za potovanja z vzhoda na zahod. Pindsko gorstvo se nadaljuje v srednji Peloponez, prečka otoka Kitera in Antikitera in se nadaljuje v jugozahodnem Egejskem morju na otoku Kreta, kjer se konča. Otoki v Egejskem morju so vrhovi podvodnih gora, ki so bili nekoč celina. Pindsko gorstvo je značilno s svojimi visokimi, strmimi vrhovi, pogosto razkosano s številnimi soteskami in drugimi kraškimi pokrajinami. Spektakularna [[soteska Vikos]], ki je del [[ Narodni park Vikos–Aoös|narodnega parka Vikos-Aoös]] v območju Pindov, je na seznamu Guinnessove knjige rekordov kot najgloblja soteska na svetu. Zanimivi so tudi skalni stebri [[Meteora]], na vrhu katerih so bili zgrajeni srednjeveški grški pravoslavni [[samostan]]i, ki so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Severovzhodna Grčija ima še visoko gorsko območje, območje [[Rodopi|Rodopov]], ki se širijo po vsej regiji Vzhodne Makedonije in Trakije. To območje je pokrito z velikimi, starimi pragozdovi, vključno slavnim gozdom Dadia v regiji Evros na skrajnem severovzhodu države. Prostrane ravnine so v Tesaliji, osrednji Makedoniji in Trakiji. So ključne gospodarske regije, saj so med redkimi njivskimi površinami v državi. Redke vrste morskih živali, kot so tjulnji in glavata kareta, živijo v morjih okoli celinske Grčije, medtem ko so strnjeni gozdovi dom ogroženega rjavega medveda, risa, srnjadi in divje koze. === Otoki === Grčija ima veliko otokov, med 1200 in 6000, odvisno od opredelitve, od katerih je 227 naseljenih. [[Kreta]] je največji in najbolj naseljen otok; [[Evboja]] je ločena od kopnega le 60 m v ožini Evripus in je drugi največji, nato [[Lesbos|Lezbos]] in [[Rodos]]. Grški otoki so običajno združeni v skupine: [[Saronski otoki]] v Saronskem zalivu v bližini Aten, [[Kikladi]], velika in gosta skupina v osrednjem delu Egejskega morja, Severni egejski otoki, ohlapna skupina otokov je ob zahodni obali Turčije, Dodekanez, ohlapna skupina na jugovzhodu med Kreto in Turčijo, [[Sporadi]], majhna tesna skupina med obalo severovzhodne Evboje in [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]], ki so na zahodnem delu celine v Jonskem morju. === Podnebje === [[File:Mytikas.jpg|thumb|220px|Olimp, najvišja gora v Grčiji in sedež olimpskih bogov]] Grčija ima sredozemsko podnebje, to je blago z mokrimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Tako je v vseh obalnih mestih, tudi v Atenah, na Kikladih, Dodekanezu, Kreti, Peloponezu, Jonskih otokih in delih osrednje celinske Grčije. Pindsko gorovje močno vpliva na podnebje, saj so območja zahodno od gorovja precej bolj mokra (zaradi večje izpostavljenosti jugozahodnemu sistemu, ki prinaša vlago) kot območja, ki ležijo vzhodno od gorovja. Gorati predeli severozahodne Grčije (deli Epira, osrednja Grčija, Tesalija, zahodna Makedonija) in osrednjega dela Peloponeza, tudi deli Ahaje, Arkadije in Lakonije imajo alpsko podnebje z velikimi količinami snega. Deli celinske severne Grčije, osrednja in vzhodna Makedonija, Trakija imajo zmerno podnebje s hladnimi, vlažnimi zimami in vročimi, suhimi poletji s pogostimi nevihtami. Snežne padavine so vsako leto v gorah in severnih območjih, kratke snežne padavine pa tudi v nizko ležečih južnih predelih, kot so Atene. === Ekologija === Fitogeografsko spada Grčija v borealno kraljestvo in med vzhodno sredozemsko provinco sredozemske regije ter ilirsko provinco borealne regije. Po podatkih Svetovne fundacije za naravo in Evropske agencije za okolje lahko ozemlje Grčije razdelimo v šest ekoloških regij: ilirski listnati gozdovi, Pindsko gorstvo z mešanimi gozdovi, balkanski mešani gozdovi, rodopski gorski mešani gozdovi, Egejsko morje in zahodnoturški sklerofilni ter mešani gozdovi in kretski sredozemski gozdovi. == Upravna razdelitev == Od reforme ''Kalikratov program'', ki je začela veljati 1. januarja 2011, je Grčija sestavljena iz trinajstih regij, ki se delijo na skupno 325 občin. 54 starih prefektur in uprav na ravni prefektur je ostalo ohranjenih kot podenote regij. Je sedem decentraliziranih upravnih območij; posamezno upravno območje obsega eno do tri regije. Gora Atos (grško: Agio Oros, "Sveta gora"), ki meji na območje osrednje Makedonije, je avtonomno območje. {| |- |valign="middle"| [[File:Peripheries of Greece numbered.svg|300px|left]] || {| class="wikitable sortable" style="text-align:left;" |- style="font-size:100%; text-align:center;" !št.!! Regija!! Glavno mesto!! Površina (km²)!! Površina (sq. mi.)!!Št. prebivalcev<ref name="2011censusNSS">{{cite web | publisher = National Statistical Service | location = GR | format = PDF | date = 22. 7. 2011 | url = http://www.tovima.gr/files/1/2011/07/22/apografh22.pdf |title=Πίνακας 1: Προσωρινά αποτελέσματα του Μόνιμου Πληθυσμού της Ελλάδος}}</ref> !! BDP ([[milijarda|mrd.]])<ref name="Eurostat Regional GDP">{{cite web | url = http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/graph.do?tab=graph&plugin=1&pcode=tgs00003&language=en&toolbox=sort | title = Regional gross domestic product (million EUR), by NUTS 2 regions | year = 2008 | publisher = [[Eurostat]] |accessdate=25 October 2011}}</ref> |- | style="text-align:center;"| 1 || [[Atika]] || [[Atene]] || style="text-align:right"|3.808,10|| style="text-align:right"|1.470,32|| style="text-align:right"|3.828.434 || style="text-align:right"|103,334 € |- | style="text-align:center;"| 2 || [[Osrednja Grčija]] || [[Lamia (mesto)|Lamija]] ||style="text-align:right"|15.549,31|| style="text-align:right"|6.003,62||style="text-align:right"|547.390 || style="text-align:right"|12,530 € |- | style="text-align:center;"| 3 || [[Osrednja Makedonija]] || [[Solun]] ||style="text-align:right"|18.810,52|| style="text-align:right"|7.262,78|| style="text-align:right"|1.882.108 || style="text-align:right"|34,458 € |- | style="text-align:center;"| 4 || [[Kreta]] || [[Heraklion]] || style="text-align:right"|8.259||style="text-align:right"|3.189|| style="text-align:right"|623.065 || style="text-align:right"|12,854 € |- | style="text-align:center;"| 5 || [[Vzhodna Makedonija in Trakija]] || [[Komotini]] || style="text-align:right"|14.157,76||style="text-align:right"|5.466,34|| style="text-align:right"|608.182 || style="text-align:right"|9,054 € |- | style="text-align:center;"| 6 || [[Epir]] || [[Joanina]] ||style="text-align:right"|9.203,22||style="text-align:right"|3.553,38|| style="text-align:right"|336.856 || style="text-align:right"|5,827 € |- | style="text-align:center;"| 7 || [[Jonski otoki]] || [[Krf (mesto)|Krf]] ||style="text-align:right"|2.306,94|| style="text-align:right"|890,71||style="text-align:right"|207.855 || style="text-align:right"|4,464 € |- | style="text-align:center;"| 8 || [[Severnoegejski otoki]] || [[Mitilene]] || style="text-align:right"|3.835,91||style="text-align:right"|1.481,05|| style="text-align:right"|199.231 || style="text-align:right"|3,579 € |- | style="text-align:center;"| 9 || [[Peloponez (regija)|Peloponez]] || [[Tripoli, Grčija|Tripoli]] ||style="text-align:right"|15.489,96|| style="text-align:right"|5.980,71||style="text-align:right"|577.903 || style="text-align:right"|11,230 € |- | style="text-align:center;"| 10 || [[Južnoegejski otoki]] || [[Ermupoli]] || style="text-align:right"|5.285,99||style="text-align:right"|2.040,93|| style="text-align:right"|309.015 || style="text-align:right"|7,816 € |- | style="text-align:center;"| 11 || [[Tesalija]] || [[Larisa]] || style="text-align:right"|14.036,64||style="text-align:right"|5.419,58|| style="text-align:right"|732762 || style="text-align:right"|12,905 € |- | style="text-align:center;"| 12 || [[Zahodna Grčija]] || [[Patras]] || style="text-align:right"|11.350,18||style="text-align:right"|4.382,33|| style="text-align:right"|679.796 || style="text-align:right"|12,122 € |- | style="text-align:center;"| 13 || [[Zahodna Makedonija]] || [[Kozani]] || style="text-align:right"|9.451||style="text-align:right"|3.649|| style="text-align:right"|283.689 || style="text-align:right"|5,564 € |- style="font-size:100%; text-align:center;" !Št. !! Avtonomna država !! Glavno mesto !! Površina (km²)!! Površina (sq. mi.)!!Št. prebivalcev !! BDP (mrd.) |- | style="text-align:center;"| (14) || [[Gora Atos]] || [[Karyes (Atos)|Karies]] || style="text-align:right"|390||style="text-align:right"|151|| style="text-align:right"|1.830 || |} |} == Gospodarstvo == [[File:Main building of the bank of Greece 2008.jpg|thumb|220px|Glavna zgradba grške banke v Atenah]] [[File:Salonica-view-aerial2.jpg|thumb|220px|Solun je pomembno finančno in gospodarsko središče severne Grčije]] Po statističnih podatkih Svetovne banke za leto 2013 je gospodarstvo Grčije 43. največje nominalno glede na bruto domači proizvod z 242 milijardami $ in 52. največje s pariteto kupne moči (PPP) z 284.000.000.000 $. Poleg tega je Grčija 15. največje gospodarstvo v 27-članski Evropski uniji. [113] V zvezi z dohodkom na prebivalca se je Grčija uvrstila na 38. mesto oziroma 40. mesto na svetu z 21.910 $ oziroma 25.705 $ za nominalnega BDP in PPP. Grško gospodarstvo zajema predvsem storitveni sektor (85,0 %) in industrijo (12,0 %), medtem ko kmetijstvo predstavlja 3,0 % nacionalne gospodarske proizvodnje. Pomembna grška industrija vključuje turizem (14,9 milijona mednarodnih turistov v letu 2009 jo postavlja na 7. najbolj obiskano državo v Evropski uniji in 16. na svetu po podatkih Svetovne turistične organizacije Združenih narodov) in trgovski ladijski promet (16,2 % celotne zmogljivosti na svetu, grška trgovska mornarica je največja na svetu). Država je tudi velik kmetijski proizvajalec (vključno ribištvo) v Uniji. Z gospodarstvom, večjim kot celotno gospodarstvo Balkana, je Grčija največje gospodarstvo na Balkanu in pomembna regionalna vlagateljica. Je tudi druga največja tuja vlagateljica kapitala v Albaniji, tretja v Bolgariji, med zgornjimi tremi v Romuniji in Srbiji ter najpomembnejša trgovinska partnerica in največja tuja vlagateljica v Republiki Makedoniji. Grško telekomunikacijsko podjetje OTE je postalo močen vlagatelj v balkanskih državah. Grčija je bila ustanovna članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD ) in Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (BSEC). Leta 1979 je bil podpisan pristop države k Evropski skupnosti in enotnemu trgu, postopek je bil končan leta 1982. Grčija je bila sprejeta v ekonomsko in monetarno unijo Evropske unije 19. junija 2000 in januarja 2001 sprejela evro kot svojo valuto, ki je nadomestil grško drahmo po tečaju 340,75 drahme za evro. Grčija je tudi članica Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne trgovinske organizacije in se uvršča na 24. mesto globalizacijskega indeksa KOF za leto 2013. === Finančna kriza (2010–danes) === Od konca leta 2009, kar je posledica mednarodnih in lokalnih dejavnikov, ima grško gospodarstvo najhujšo krizo po ponovni vzpostavitvi demokracije leta 1974, ko je grška vlada povečala svoj primanjkljaj z ocenjenih 6 % na 12,7 % bruto domačega proizvoda (BDP). Maja 2010 je bil grški javnofinančni primanjkljaj ponovno pregledan in ocenjen na 13,6 %, kar je bil drugi najvišji na svetu glede na BDP, Islandija je bila na prvem mestu s 15,7 % in Združeno kraljestvo tretje z 12,6 %. Javni dolg naj bi po nekaterih ocenah znašal 120 % BDP v letu 2010. Posledica je bila mednarodno nezaupanje v sposobnost Grčije za poplačilo dolga. Da bi preprečili tako stanje, so se maja 2010 druge države evrskega območja in MDS dogovorili za reševalni sveženj pod strogimi pogoji, vključno s finančnimi reformami in nadaljnjimi varčevalnimi ukrepi. Po vseh izvedenih korakih je Grčija dosegla primarni javnofinančni presežek v letu 2013. Aprila 2014 se je vrnila na svetovni trg obveznic, saj je uspešno prodala 3 milijarde evrov vredne petletne državne obveznice z donosom 4,95 %. Po šestih letih je gospodarstvo začelo rasti v drugem četrtletju leta 2014 in je bila v evrskem območju najhitreje rastoče gospodarstvo v tretjem četrtletju. V letu 2018 je Grčija zaključila še tretji program finančne pomoči, s katerim bi se po osmih letih postavila na noge. Med krizo je bilo veliko protestov in nasilja. Grčija je od leta 2010 prejela 274 milijard evrov pomoči mednarodnih posojilodajalcev. Slovenija je Grčiji namenila pomoč v vrednosti 0,9 milijarde evrov (2,1 odstotka BDP). Grčija se zavezuje, da bo do leta 2022 zagotavljala presežek v vrednosti 3,5 odstotka BDP. === Energetika === [[File:SolarGIS-Solar-map-Greece-en.png|thumb|220px|left|Sončna energija ima velike možnosti za razvoj v Grčiji]] Električno energijo pridobivajo (skoraj polovico 48 %) z lignitom, 12 % v hidroelektrarnah in 20 % iz zemeljskega plina. Leta 2012 so bili obnovljivi viri energije 13,8 % celotne porabe v državi. 10 % energije iz obnovljivih virov daje sončna energija, večina pa je iz biomase in recikliranja odpadkov. V skladu z direktivo Evropske komisije o obnovljivih virih energije si Grčija prizadeva, da bi do leta 2020 pridobili 18 % energije iz obnovljivih virov. Grčija nima jedrskih elektrarn, vendar so leta 2009 predlagali, da se raziščejo možnosti zanje. === Kmetijstvo === [[File:Zante currant drying in Tsilivi.jpg|thumb|220px|Na soncu sušene rozine na Zakintosu]] Leta 2010 je Grčija pridelala največ bombaža (183.800 ton) v Evropski uniji, pistacij (8000 ton), bila je na drugem mestu po pridelavi riža (229.500 ton) in oliv (147.500 ton), tretjem po pridelavi fig (11.000 ton), mandljev (44.000 ton), paradižnika (1.400.000 ton) in lubenic (578.400 ton) in četrtem po pridelavi tobaka (22.000 ton). Kmetijstvo prispeva 3,8 % BDP države in zaposluje 12,4 % delovne sile v državi. Grčija je glavna uporabnica skupne kmetijske politike Evropske unije. Posledica vstopa države v Evropsko skupnost je bila izpopolnitev kmetijske infrastrukture in povečanje kmetijske pridelave. Med letoma 2000 in 2007 se je ekološko kmetovanje v Grčiji povečalo za 885 %, kar je najvišji odstotek sprememb v EU. === Pomorska industrija === [[File:Greek tanker ship.png|thumb|left|Grška trgovska mornarica nadzira 16,2 % svetovne flote in je najmočnejša na svetu. Je med prvimi petimi po vseh vrstah ladij in prva s tankerji in ladjami za prevoz razsutega tovora.]] Pomorski prevoz je ključna prvina grškega gospodarstva in sega že v antične čase. Danes je ladijski promet ena najpomembnejših panog v državi. Predstavlja 4,5 % BDP, zaposluje okoli 160.000 ljudi (4 % delovne sile) in je tretjina trgovinskega primanjkljaja države. Po podatkih Združenih narodov o trgovini in razvoju (poročilo 2011) je grška trgovska mornarica največja na svetu s 16,2 % celotne zmogljivosti na svetu. Po skupnem številu ladij je grška trgovska mornarica četrta na svetu s 3150 ladjami (od tega je 741 registriranih v Grčiji, preostalih 2409 pa v drugih pristaniščih). [163] Grčija je na prvem mestu s tankerji in prevozom suhega razsutega tovora, četrta po številu zabojnikov in peta z drugimi ladjami. === Turizem === [[File:Corfu Town R02.jpg|thumb|center|700px|Panoramski pogled na del starega Krfa]] [[File:Ia Santorini-2009-1.JPG|thumb|right|250px|Panorama Santorinija]] Pomemben del nacionalnega dohodka Grčija dobi s turizmom. Po statističnih podatkih Eurostata je bilo leta 2009 več kot 19,5 milijona turistov. Velika večina obiskovalcev prihaja z evropske celine, največ iz Združenega kraljestva in Nemčije. Leta 2010 je bila najbolj obiskana Osrednja Makedonija z 18 %, nato Atika in Peloponez. Severna Grčija je najbolj obiskana, osrednja Grčija je na drugem mestu. Leta 2014 je Grčijo obiskalo 23 milijonov turistov.<ref name=eturbonews.com>{{cite web|title=Greece ups its target tourism arrivals and revenues|url=http://www.eturbonews.com/49784/greece-ups-its-target-tourism-arrivals-and-revenues|publisher=eturbonews.com}}</ref> === Promet in telekomunikacije === [[File:Antirio F28-18.jpg|thumb|250px|Most Rio–Antirrio (''Charilaos Trikoupis'') povezuje celinsko Grčijo in Peloponez]] Od leta 1980 so cestno in železniško omrežje Grčije precej posodobili. Pomembna dela vključujejo avtocesto A2 (Egnatia Odos), ki povezuje severozahodno Grčijo (Igumenica) s severno in severovzhodno Grčijo (Kipoj) in most Rio–Antirrio, najdaljši most s poševnimi zategami v Evropi (2250 m dolg), ki povezuje Peloponez od Ria (7 km iz Patrasa) do Antirria v osrednji Grčiji. Pomembnejši projekti, ki jih končujejo, je prenova grške državne ceste 8A, ki povezuje Atene s Patrasom in naprej proti Pirgosu na zahodu Peloponeza, ki bo posodobljena avtocesta in uredili bodo nedokončane odseke avtoceste A1, ki povezuje Atene in Solun ter zgradili podzemno železnico v Solunu. Atensko metropolitansko območje ima najsodobnejšo in najučinkovitejšo prometno infrastrukturo v Evropi, na primer atensko mednarodno letališče, avtocestno omrežje in razširjen sistem podzemne železnice. Večina grških otokov in mnoga glavna mesta regij so povezana z letali (glavna grška letalska prevoznika sta Olympic Air in Aegean Airlines). Pomorske povezave so bile izboljšane s sodobnimi plovili visokih hitrosti, vključno s hidrogliserji in katamarani. Železniške povezave imajo nekoliko manjšo vlogo, a so jih že razširili z novimi primestnimi železniškimi povezavami: ''Proastiakos'' okoli Aten proti letališču, Kiato in Halkidi; okoli Soluna, v smeri mesta Larisa in Edesa in okoli Patrasa. Zgrajena je tudi sodobna medmestna železniška povezava med Atenami in Solunom, marsikje v državi so posodobljene proge ali njihovi deli v dolžini 2500 km omrežja. Sodobna digitalna informacijska in komunikacijska omrežja dosežejo vsa področja. Je več kot 35.000 km optičnih vlaken in obsežno zračno omrežje. V Grčiji je bilo leta 2011 skupaj 2.252.653 širokopasovnih priključkov. Mednarodna telekomunikacijska unija Združenih narodov uvršča Grčijo med 30 držav z visoko razvito informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo. <ref>{{cite web|url=http://www.itu.int/net/pressoffice/backgrounders/general/pdf/5.pdf |title= ICT Development Index (IDI), 2010 and 2008 |accessdate=22 July 2012|publisher=The United Nations Telecommunication Union{{!}}International Telecommunication Union}} p. 15.</ref> == Demografija == [[File:Brainsik-ermoupoli.jpg|thumb|400px|Hermupola na otoku Siros je glavno mesto Kikladov]] Po podatkih Helenskega statističnega organa (ELSTAT) je bilo v letu 2011 skupno število prebivalcev v državi 10.815.197. [181] Nataliteta v letu 2003 je bila 9,5 na 1000 prebivalcev, stopnja smrtnosti 9,6 na 1000 prebivalcev. Grška družba se je v zadnjih nekaj desetletjih hitro spremenila. Upadla je rodnost, povečalo se prebivalstvo srednje starosti, kar sovpada s splošnim staranjem v Evropi. === Mesta === Skoraj dve tretjini grških ljudi živi v mestih. Največji in najvplivnejši mestni središči v Grčiji sta Atene in Solun s približno 4 milijoni oziroma 1 milijonom prebivalcev. Druga vidnejša mesta z nad 100.000 prebivalci so Patras, Heraklejon, Larisa, Volos, Rodos, Joanina, Hanija in Halkida. [183] V spodnji preglednici so navedena največja mesta v Grčiji po številu prebivalcev na podlagi podatkov iz popisa prebivalstva maja 2011 {{Largest cities | name = Največja mesta v Grčiji | country = Grčija | stat_ref = Helenski statistični urad, stanje 2011<ref name="2011census">{{cite web |publisher=National Statistical Service of Greece: Ανακοίνωση προσωρινών αποτελεσμάτων Απογραφής Πληθυσμού 2011, 22 Ιουλίου 2011 |url=http://www.tovima.gr/files/1/2011/07/22/apografh22.pdf |title='Πίνακας 1: Προσωρινά αποτελέσματα του Μόνιμου Πληθυσμού της Ελλάδος' }}</ref> | list_by_pop = | class = nav | div_name = | div_link = Modern regions of Greece{{!}}Region | city_1 = Atene | div_1 = Atika | pop_1 = 3.090.508 | img_1 = View of the Acropolis Athens (pixinn.net).jpg | city_2 = Solun | div_2 = Osrednja Makedonija | pop_2 = 788.952 | img_2 = Thessaloniki-Nea-Paralia.png | city_3 = Patras | div_3 = Zahodna Grčija | pop_3 = 213.984 | img_3 = Patras from the fortress.jpg | city_4 = Heraklejon | div_4 = Kreta | pop_4 = 173.993 | img_4 = Ηράκλειο 4795.JPG | city_5 = Larisa | div_5 = Tesalija | pop_5 = 162.591 | city_6 = Volos | div_6 = Tesalija | pop_6 = 144.449 | city_7 = Rodos (mesto) | div_7 = Južnoegejski otoki | pop_7 = 115.490 | city_8 = Joanina | div_8 = Epir | pop_8 = 112.486 | city_9 = Hanija | div_9 = Kreta | pop_9 = 108.310 | city_10 = Agrinion | div_10 = Zahodna Grčija | pop_10 = 106.053 | city_11 = Halkida | div_11 = Osrednja Grčija| pop_11 = 102.223 | city_12 = Katerini | div_12 = Osrednja Makedonija | pop_12 = 85.851 | city_13 = Trikala | div_13 = Tesalija | pop_13 = 81.355 | city_14 = Seres | div_14 = Osrednja Makedonija | pop_14 = 76.816 | city_15 = Lamija (mesto) | div_15 = Osrednja Grčija | pop_15 = 75.315 | city_16 = Aleksandropoli | div_16 = Vzhodna Makedonija in Trakija | pop_16 = 72.959 | city_17 = Kozani | div_17 = Zahodna Makedonija | pop_17 = 71.388 | city_18 = Kavala | div_18 = Vzhodna Makedonija in Trakija | pop_18 = 70.501 | city_19 = Kalamata | div_19 = Peloponez| pop_19 = 69.849 | city_20 = Verija | div_20 = Osrednja Makedonija | pop_20 = 66.547 }} === Religija === [[File:Stavronikita Aug2006.jpg|thumb|left|Samostan Stavronikita, grški pravoslavni samostan na Atosu]] [[File:Chora di Patmos con il Monastero di San Giovanni "il teologo".JPG|thumb|right|Samostan sv. Janeza Teologa, Patmos]] Grška ustava priznava vzhodno pravoslavje kot "prevladujočo" vero v državi, hkrati pa vsem zagotavlja svobodo verskega prepričanja. Grška vlada ne vodi statistike o verskih skupinah in pri popisu ne sprašuje za versko pripadnost. Po navedbah ameriškega State Departmenta je po ocenah 97 % grških državljanov pripadnikov vzhodne grške pravoslavne cerkve. [186] V Eurostatu – Eurobarometer 2010 je 79 % grških državljanov odgovorilo: "Verjamemo, da je Bog." [187] Po navedbah drugih virov 15,8 % Grkov sebe opisuje kot "zelo veren", kar je največ med vsemi evropskimi državami. Raziskava je tudi ugotovila, da le 3,5 % nikoli ni bilo v cerkvi. Pripadniki drugih priznanih ver so še muslimani (približno 1 %), medtem ko se številke priseljencev hitro spreminjajo. Judje so v Grčiji že več kot 2000 let. Sefardski Judje so v mestu Solun (leta 1900 jih je bilo 80.000 ali več kot polovica prebivalstva). Danes grško-judovska skupnost, ki je preživela nemško zasedbo in holokavst, šteje okrog 5500 ljudi. Grških državljanov rimskokatoliške vere je okoli 50.000, s priseljenci približno 200.000. Tu so še stari starokolendaristi, protestanti, mednarodna cerkev trdnega evangelija in druge binkoštne cerkve grške sinode apostolske cerkve, svobodna apostolska binkoštna cerkev je največja protestantska enota v Grčiji s 120 cerkvami. V zadnjih letih so oživele manjše starogrške vere. === Jeziki === [[File:Modern Greek dialects en.svg|thumb|left|240px|Razdelitev glavnih sodobnih grških narečij po regijah]] [[File:Greece linguistic minorities.svg|thumb|240px|Regije z negrškimi jeziki. Danes prevladuje grški jezik.]] Prvi zapis v grškem jeziku je iz 15. stoletja pred našim štetjem v linearni pisavi B, ki je povezana z mikensko civilizacijo. Grščina je bila govorjena v sredozemskem svetu v antiki in je sčasoma postala uradni jezik bizantinskega cesarstva. Med 19. in 20. stoletjem je nastal velik spor, znan kot ''grško jezikovno vprašanje,'' o tem, ali bi moral biti uradni jezik v Grčiji antični čisti jezik (katarevusa), ki je nastal v 19. stoletju in se je uporabljal kot državni in znanstveni jezik, ali ljudska oblika grškega jezika, ki se je razvila iz bizantinske grščine in bil jezik ljudstva. Spor je bil dokončno rešen leta 1976, ko je ljudski jezik postal uradni grški jezik. Grčija je danes sorazmerno jezikovno homogena z veliko večino avtohtonega prebivalstva, ki uporablja grščino kot prvi ali edini jezik. Med grško govorečim prebivalstvom govorci, ki so prišli v Grčijo iz Male Azije po grškem genocidu, govorijo pontsko narečje in so precejšnja skupina. Kapadokijsko narečje je prišlo v Grčijo zaradi genocida, vendar je ogroženo in se komaj še govori. Avtohtona grška narečja vključujejo antično grščino, ki jo govorijo Karakačani (Sarakačani), gorski pastirji grške Makedonije in drugih delov severne Grčije. Cakonski ali tsakonski jezik, grški jezik, ki izhaja iz dorske grščine namesto jonske grščine, še vedno govorijo v nekaterih vaseh na jugovzhodnem Peloponezu. V Grčiji so še govorci jezikov in narečij manjšin. === Izobraževanje === [[File:Academy of Athens 2009-2.jpg|thumb|250px|Atenska akademija je grška narodna akademija in najvišja raziskovalna ustanova v državi]] [[File:Ionian Academy in daylight 2.JPG|thumb|right|250px|upright|Jonska akademija na Krfu, prva akademska ustanova v sodobni Grčiji]] Grki imajo dolgo tradicijo vrednotenja in vlaganja v izobraževanje (''paideja''). ''Paideja'' je bila ena najvišjih družbenih vrednot v starogrškem in helenističnem svetu. Prva evropska ustanova, ki je opisana kot univerza, je bila ustanovljena v 5. stoletju v Konstantinoplu in je delovala v različnih oblikah do padca mesta pod Turke leta 1453. [216] Univerza v Carigradu je bila prva krščanska evropska posvetna ustanova visokošolskega izobraževanja, saj niso učili nobenega teološkega predmeta [217] in glede na pomen svetovne univerze kot združenja študentov prva univerza na svetu. [216] Obvezno izobraževanje v Grčiji vključuje osnovno šolo (Δημοτικό Σχολείο, ''dimotikó scholeio'') in gimnazijo (Γυμνάσιο). Mala šola (Παιδικός σταθμός, ''paidikós stathmós'') je priljubljena, vendar ni obvezna. Vrtci (Νηπιαγωγείο, ''nipiagogeío'') so obvezni za vse otroke, stare več kot štiri leta. Otroci začnejo hoditi v osnovno šolo stari šest let in jo obiskujejo šest let. V gimnazijo začnejo hoditi pri starosti 12 let, kamor hodijo tri leta. Poobvezno srednješolsko izobraževanje Grčije je sestavljeno iz dveh vrst šol: splošne srednje šole (Γενικό Λύκειο, ''genikό lykeiό'') in tehnično-strokovne izobraževalne šole (Τεχνικά και Επαγγελματικά Εκπαιδευτήρια, "TEE"). Poobvezno srednješolsko izobraževanje vključuje tudi zavode za poklicno usposabljanje (Ινστιτούτα Επαγγελματικής Κατάρτισης, "IEK"), ki zagotavljajo uradno, vendar nerazvrščeno stopnjo izobrazbe. Ker lahko sprejmejo diplomante obeh '' gymnasio'' (nižja srednja šola) in ''lykeio'' (srednješolska izobrazba), ti zavodi niso razvrščeni kot določena stopnja izobrazbe. V skladu z okvirnim zakonom (3549/2007) je javna visoka šola "najvišji vzgojno-izobraževalni zavod" (Ανώτατα Εκπαιδευτικά Ιδρύματα, ''anótata ekpaideytiká idrýmata'' – "ΑΕΙ"), sestavljena iz dveh vzporednih področij: univerzitetno področje (univerze, politehnične šole, umetniške šole, splošna univerza) in tehnološko področje (tehnološki zavodi (TEI) in šola za pedagoško in tehnološko izobraževanje). Državni inštituti ponujajo poklicno usmerjeno izobraževanje (dve do tri leta), ki deluje pod vodstvom drugih ministrstev. Študenti so uvrščeni v teh zavodih glede na njihovo uspešnost pri nacionalnem preverjanju znanja, ki poteka po končanem tretjem razredu ''lykeio''. Poleg tega se študenti, stari več kot 22 let, lahko prijavijo na Helensko splošno univerzo. Kapodistrijska univerza v Atenah je najstarejša univerza v vzhodnem Sredozemlju. Grški izobraževalni sistem zagotavlja tudi posebne vrtce, osnovne in srednje šole za ljudi s posebnimi potrebami in težavami pri učenju. Imajo tudi posebne gimnazije in srednje šole z glasbeno, teološko in telesno vzgojo. == Kultura == [[File:Temple of Hephaestus.jpg|thumb|left|260px|[[Hefajstov tempelj]] v [[Atene|Atenah]]]] [[Kultura]] se je v Grčiji razvijala več tisoč let. Začela se je v mikenski Grčiji, se nadaljevala v klasični Grčiji, se nadaljevala v rimskem imperiju, grškem vzhodnem, vzhodnem rimskem ali bizantinskem cesarstvu. Druge kulture in narodi, kot so latinske in frankovske države, Osmansko cesarstvo, Beneška republika, Genovska republika in britanski imperij so tudi pustili vpliv v sodobni grški kulturi, čeprav imajo zgodovinarji grško vojno za neodvisnost za ponovno oživljanje Grčije in rojstvo ene, združene večplastne kulture. Stari Grki so bili pionirji na številnih področjih, ki se opirajo na sistematiko misli, vključno z [[biologija|biologijo]], [[geometrija|geometrijo]], [[zgodovina|zgodovino]], [[filozofija|filozofijo]], [[fizika|fiziko]] in [[matematika|matematiko]]. Uvedli so pomembne literarne oblike, kot so [[epika]] in [[lirika]], [[dramatika]], tragedija in komedija. V svojem prizadevanju za slog in sorazmerja so Grki ustvarili ideal lepote, ki je močno vplival na zahodno [[umetnost]]. === Gledališče === [[File:Corfu Town Hall R01.jpg|thumb|Gledališče sv. Jakoba na Krfu, prva gledališka in operna hiša v sodobni Grčiji, prva grška opera]] [[Gledališče]] se je rodilo v Grčiji. Mestna državica klasičnih Aten, ki je postala pomembna kulturna, politična in vojaška moč v tistem obdobju, je bila središče, v katerem je bil ustanovljen festival, imenovan dionizije, v čast boga [[Dioniz]]a. [[Tragedija]] (konec 6. stoletja pred našim štetjem), [[komedija]] (486 pr. n. št.) in [[satira]] so bile tri dramatične zvrsti, ki so se pojavile prav tu. V bizantinskem obdobju gledališka umetnost ni bila tako priljubljena. Edina oblika, ki se je ohranila, je bilo ljudsko gledališče (mimos in pantomimos) kljub sovražnosti uradne države. V otomanskem obdobju je bila glavna gledališka ljudska umetnost ''karagiozis''. [[Renesansa]], ki je prispevala k sodobnemu grškemu gledališču, je bila doma v beneški Kreti. Pomembna dramatika sta bila Vikentios Kornaros in Georgios Chortatzis. Sodobno grško gledališče je bilo rojeno po grški neodvisnosti v začetku 19. stoletja in na začetku pod vplivom eptaniškega gledališča in melodrame ter italijanske opere. Gledališče svetega Jakoba na Krfu je bilo prvo gledališče in operna hiša sodobne Grčije. Tu je bila uprizorjena prva grška opera Spiridona Ksindasa ''Parlamentarni kandidat'' (na podlagi izključno grškega libreta). V poznem 19. in začetku 20. stoletja so na atenski gledališki sceni prevladovali glasbena komedija, opereta in nokturni opaznih dramatikov Spiridona Samarasa, Dioniziosa Lavrangasa, Teofrastosa Sakelaridisa in drugih. Narodno gledališče Grčije je bilo ustanovljeno leta 1880. Pomembnejši dramatiki sodobnega grškega gledališča so: Gregorios Ksenopulos, Nikos Kazantzakis, Pantelis Horn, Alekos Sakelarios in Iakovos Kambanelis, opazni igralci so Cibele Andrianu, Marika Kotopuli, Aimilios Veakis Orestis Makris, Katina Paksinu, Manos Katrakis in Dimitris Horn. Pomembni direktorji pa Dimitris Rontiris, Aleksis Minotis in Karolos Kun. === Filozofija === [[File:Plato Silanion Musei Capitolini MC1377.jpg|thumb|right|150px|Platon, doprsni kip]] Večina zahodnih filozofskih tradicij se je začela v antični Grčiji v 6. stoletju pred našim štetjem. Prvi filozofi so se imenovali "predsokratiki", živeli so pred [[Sokrat]]om in pomenijo prelomnico v zahodni misli. Predsokratiki so bili iz zahodnih ali vzhodnih kolonij in le deli njihovih izvirnih spisov so ohranjeni, v nekaterih primerih le stavek. Novo obdobje filozofije se je začelo s Sokratom. Kot [[sofizem|sofist]] je v celoti zavrnil razglabljanja, ki so si jih privoščili njegovi predhodniki, njegovo izhodišče so bili misli in mnenja ljudi. Sokratove vidike je prvič združil [[Platon]], ki je v kombinaciji z njimi mnoga načela prejšnjih filozofov razvil v celovit sistem. [[Aristotel]] iz Stagire, najpomembnejši Platonov učenec, si s svojim učiteljem deli naslov največjega antičnega filozofa. Medtem ko je Platon skušal osvetliti in razložiti stvari z nadčutnega vidika oblik, je njegov učenec raje izhajal iz dejstev, ki so temeljili na izkušnjah. [232] Poleg teh treh najpomembnejših grških filozofov so znani tudi filozofi iz drugih znanih šol grške filozofije, ki so jih ustanovili v tistem času, kot so [[stoicizem]], [[epikurejstvo]], [[skepticizem]] in [[neoplatonizem]]. Bizantinska filozofija temelji na različnih filozofskih idejah filozofov in znanstvenikov iz bizantinskega cesarstva, še posebej med 8. in 15. stoletjem. Zanjo je bil značilen krščanski pogled na svet, a tak, ki je temeljil na idejah grških besedil Platona, Aristotela in neoplatonistov. V sodobnem času je bil diafotismos (grško Διαφωτισμός, "razsvetljenje", "osvetlitev") grški izraz razsvetljenstva in njegovih filozofskih in političnih idej. Pomembni predstavniki so Adamantios Korais, Rigas Feraios in Teofilos Kairis. === Literatura === [[File:Giorgos Seferis 1963.jpg|thumb|160px|Giorgos Seferis, Nobelov nagrajenec za literaturo 1963]] Grško [[literatura|literaturo]] lahko razdelimo v tri glavne skupine: antično, bizantinsko in sodobno grško. Začetek grške literature sta vsekakor dve mogočni deli [[Homer]]jevi [[Iliada]] in [[Odiseja]]. Čeprav se čas nastanka razlikuje, sta deli nastali okoli 800 pred našim štetjem ali pozneje. V klasičnem obdobju so postale mnoge zvrsti zahodne literature uglednejše. Liriska poezija, ode, pastorale, elegije, epigrami; dramske predstavitve komedij in tragedij; zgodovinopisje, retorične razprave, filozofska dialektika in filozofske razprave, vse je nastalo v tem obdobju. Dva glavna lirična pesnika sta bila Sapfo in Pindar. Klasična doba je poznala tudi začetek drame. Od stotin tragedij, napisanih in odigranih v klasični dobi, je ohranjenih le nekaj dramskih del [[Ajshil]]a, [[Sofokles]]a in [[Evripid]]a. Ohranjene [[Aristofan]]ove uprizoritve so zakladnica komične igre, medtem ko sta [[Herodot]] in [[Tukidid]] najvplivnejša zgodovinarja tistega obdobja. Največji prozni dosežek 4. stoletja so bila dela treh velikih filozofov. Bizantinska literatura v bizantinskem cesarstvu je bila napisana v atiškem narečju, srednjeveški in zgodnji sodobni grščini in je izraz intelektualnega življenja bizantinskih Grkov v krščanskem srednjem veku. Sodobna grška literatura, napisana v sodobni grščini, izhaja iz poznih bizantinskih časov v 11. stoletju. Kretski renesančni pesnik Erotokritos je nedvomno mojster grške literature tistega časa. Okoli leta 1600 je živel romantični pisec Vikentios Kornaros (1553–1613). V obdobju grškega razsvetljenstva (''diafotismos'') sta pisatelja Adamantios Korais in Rigas Feraios s svojimi deli zanetila grško revolucijo (1821–1830). Vodilne literarne osebnosti sodobne Grčije so Dionizios Solomos, Andreas Kalvos, Angelos Sikelianos, Emanuel Roides, Kostis Palamas, Penelope Delta, Jannis Ritsos Alexandros Papadiamantis, Nikos Kazantzakis, Andreas Embeirikos, Kostas Karyotakis, Gregorios Ksenopulos, Konstantinos Kavafis in Demetrius Vikelas. Dva grška avtorja sta prejela [[Nobelova nagrada za književnost |Nobelovo nagrado za književnost]]: [[George Seferis]] leta 1963 in [[Odiseas Elitis]] leta 1979. === Mitologija === [[File:Jupiter Smyrna Louvre Ma13.jpg|thumb|left|180px|Zevs je bil vrhovni bog olimpske dvanajsterice]] Številni bogovi starogrške religije, mitološki junaki, dogodki v antičnih grških epih (Odiseja in Iliada) in drugih delih umetnosti in literature se danes imenuje [[grška mitologija]]. Poleg verske vloge je imela mitologija starogrškega sveta tudi kozmološko vlogo, saj so poskušali pojasniti, kako je nastal in deluje svet. Glavni bogovi starogrške religije so bili [[dodekateon]] ali ''dvanajst bogov'', ki so živeli na vrhu gore [[Olimp]]. Najpomembnejši je bil [[Zevs]], kralj bogov, poročen s [[Hera|Hero]], ki je bila Zevsova sestra. Drugi grški bogovi, ki so sestavljali olimpsko dvanajsterico so bili: [[Demetra]], [[Ares]], [[Pozejdon]], [[Atena]], [[Dioniz]] ali [[Hestija]], [[Apolon]], [[Artemida]], [[Afrodita]], [[Hefajst]] in [[Hermes]]. Poleg teh dvanajstih bogov so Grki poznali tudi nimfe in druga čarobna bitja. == Glej tudi == {{wikislovar}} * [[zgodovina Grčije]] * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|3}} == Literatura == {{refbegin |30em}} * "Minorities in Greece&nbsp;– Historical Issues and New Perspectives". ''History and Culture of South Eastern Europe''. An Annual Journal. München (Slavica) 2003. *{{cite book | title = The Constitution of Greece | url = http://www.hellenicparliament.gr/UserFiles/f3c70a23-7696-49db-9148-f24dce6a27c8/001-156%20aggliko.pdf |accessdate=21 March 2011 |year=2008 | publisher = Hellenic Parliament |location=Athens|isbn= 978-960-560-073-0|format= PDF| others = Paparrigopoulos, Xenophon; Vassilouni, Stavroula (translators)}} *{{Citation | last = Clogg | first = Richard | title = A Concise History of Greece | pages = 10–37 | publisher = Cambridge University Press | year = 1992 | edition = 1st | ISBN = 0-521-37228-3 | url = https://books.google.com/books?id=H5pyUIY4THYC&printsec=frontcover&dq=richard+clogg+greece&hl=en&sa=X&ei=uurkT5nGNNKyhAfFkay9CQ&redir_esc=y#v=onepage&q=richard%20clogg%20greece&f=false}}, 257 pp. *{{Citation | last = Clogg | first = Richard | title= A Concise History of Greece | edition = 2nd |location= Cambridge | publisher= Cambridge University Press| origyear = 1992 | year= 2002 | isbn = 978-0-521-00479-4}}. *{{cite book | last =Dagtoglou | first = PD | title = Constitutional Law&nbsp;– Individual Rights | volume = I | year = 1991 |publisher=Ant. N. Sakkoulas |location=Athens-Komotini |language=grščina |chapter=Protection of Individual Rights}} *{{Citation | first = John Van Antwerp | last = Fine | title = The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century | publisher = University of Michigan Press | year = 1991 | isbn = 978-0-472-08149-3 | url=https://books.google.com/?id=Y0NBxG9Id58C}}, 376 pp. *{{Citation | last = Kalaitzidis | first = Akis | year = 2010 | title = Europe's Greece: A Giant in the Making | publisher = [[Palgrave Macmillan]]}}, 219 pp. The impact of European Union membership on Greek politics, economics, and society. *{{cite book |last= Mavrias | first= Kostas G |title= Constitutional Law |year= 2002| publisher= Ant. N. Sakkoulas | location =Athens |language=grščina |isbn=978-960-15-0663-0}} *{{cite journal | last =Pappas | first = Takis |date=April 2003 | title= The Transformation of the Greek Party System Since 1951 |journal=West European Politics| volume= 26 | issue = 2 | pages = 90–114| doi = 10.1080/01402380512331341121| url = http://www.ingentaconnect.com/content/routledg/wep/2003/00000026/00000002/art00005 |accessdate=8 June 2008}} *{{Citation | url = http://www.nytimes.com/2010/02/14/business/global/14debt.html?pagewanted=all | title = Wall St. Helped to Mask Debt Fueling Europe's Crisis | publisher= The New York Times | first1 = Louise | last1 = Story | first2=Landon Jr |last2=Thomas |first3=Nelson D |last3=Schwartz |date= 14 February 2010 |accessdate=26 March 2013}}. *{{Citation | last = Trudgill | first = P | contribution = Greece and European Turkey: From Religious to Linguistic Identity | editor1-first = S | editor1-last = Barbour | editor2-first = C | editor2-last = Carmichael | year = 2000 | title = Language and Nationalism in Europe | place = Oxford | publisher = Oxford University Press}}. *{{cite book | last = Venizelos | first = Evangelos | title = The "Acquis" of the Constitutional Revision | year= 2002 | publisher= Ant. N. Sakkoulas |location= Athens | language = grščina | isbn = 978-960-15-0617-3 |chapter=The Contribution of the Revision of 2001}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|Greece|voy =Greece}} === Vlada === * [http://www.presidency.gr/ President of the Hellenic Republic] * [http://www.primeminister.gr/index.php?option=com_content&task=view&id=4762&Itemid=89Prime Minister of the Hellenic Republic] * [http://www.hellenicparliament.gr/ Hellenic Parliament] * [http://www.visitgreece.gr/ Greek National Tourism Organisation] * [http://www.greeknewsagenda.gr/ Greek News Agenda Newsletter] === Splošne informacije === *{{Citation | contribution-url = http://www.britannica.com/place/Greece | contribution = Greece | title = Encyclopaedia Britannica}}. *{{Citation | contribution-url = http://travel.nationalgeographic.com/travel/countries/greece-guide/ | type = guide | contribution = Greece | title = National Geographic Traveler| publisher = National Geographic}}. *{{CIA World Factbook link|gr|Greece}} *{{Citation | url = http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/greece.htm | contribution = Greece | title = UCB Libraries GovPubs | publisher = Colorado}}. *{{dmoz |Regional/Europe/Greece}} *{{Citation | url = http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17372520 | title = Greece | type = profile | newspaper = BBC News | place = UK | date=25 December 2013}}. *{{Citation | url = http://www.gcr.gr/ | title = Greek Council for Refugees}}. *{{Citation | url = http://www.fhw.gr/chronos/en/ | title = Hellenic History | publisher = FHW | place = GR}}. *{{Citation | url = http://www.hellenism.net/ | title = Hellenism}}&nbsp;– Everything about Greece. * [http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Greece:_Primary_Documents History of Greece: Primary Documents] * [http://kingscollections.org/exhibitions/specialcollections/greece/british-involvement-in-the-war/london-protocol The London Protocol of 3 February 1830] * [http://www.ellopos.net/elpenor/default.asp The Greek Heritage] * {{Wikiatlas |Greece}} * {{osmrelation-inline |192307}} ; Trgovina * [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/GRC/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Greece] {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} [[Kategorija:Grčija|*]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] [[Kategorija:Države pakta NATO]] [[Kategorija:Države Evropske unije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] {{normativna kontrola}} 28hexnshlaw5cue5f2oig89onx7d8h3 Wikipedija:Predlogi za brisanje 4 5650 5729517 5728877 2022-08-09T17:10:43Z Upwinxp 126544 -1 wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:PZB}} __NOINDEX__ '''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja. Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd. Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]]. {{za-proti}} ==Postopek za predlaganje== {{navodila za PZB}} *V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka. *O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko. *Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog. ==Zaključevanje predlogov== Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo). ==Avgust 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Klara Otorepec}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Sebastian Bieniek}} ==Arhiv== * [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]] ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]] * [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]] * [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]] [[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]] [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]] d0tc3dt5xvb1cl9ozv919997ej5v3pe Reka (razločitev) 0 7222 5729558 5716379 2022-08-09T21:08:23Z Amanesciri2021 205950 /* Vodotok v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki '''Reka''' je lahko: == Vodotok == * [[reka]]''',''' vodno telo === Vodotok v Sloveniji === * [[Reka (reka)|Reka]] (tudi ''Notranjska reka'', ''Velika voda oz. Kraška reka''), reka na Primorskem/Notranjskem, ki teče skozi [[Škocjanske jame]], kjer ponikne * [[Reka (Pšata)|Reka]], potok na Gorenjskem, pritok reke [[Pšata|Pšate]] * [[Reka (Jezersko)]], potok, pritok [[Kokra|Kokre]] * [[Reka (Litija)|Reka]], potok, ki teče skozi [[Šmartno pri Litiji]], desni pritok [[Sava|Save]] * [[Reka (Jablaniški potok)|Reka]], pritok [[Jablaniški potok|Jablaniškega potoka]] pri [[Litija|Litiji]] * [[Reka (Drava)|Reka]], potok, desni pritok [[Drava|Drave]] pri [[Dravče|Dravčah]] *Babna reka, potok pri [[Babna Reka|Babni Reki]], občina [[Šmarje pri Jelšah]] *[[Hočka reka]] ali Reka, nekdanje poimenovanje za [[Hočki potok]] === Vodotok drugod === * [[Borovska Reka]], potok v [[Severna Makedonija|Severna Makedoniji]] * [[Topčiderska reka]], potok v [[Beograd|Beogradu]] ([[Srbija]]) == Naselbina == === '''Naselje''' v Sloveniji === * [[Reka, Cerkno]] * [[Reka, Laško]] *[[Babna Reka]] * [[Gozd-Reka]] * [[Kočevska Reka]] * [[Marija Reka]] === '''Naselje''' na Hrvaškem === * [[Reka, Hrvaška|Reka]] (hrv. ''Rijeka''), mesto na Hrvaškem * [[Reka, Koprivnica]] === '''Naselje''' v Srbiji === * [[Reka, Kladovo]] *[[Reka, Kraljevo]] *[[Kriva Reka|Kriva reka]] *[[Suva reka]] (Kosovo) == Glej tudi == *[[Rijeka (razločitev)]] *[[seznam rek v Sloveniji]] *[[potok]] {{razločitev}} 2fxoi6od2xrbsgejlpcgjkxvb9wrhne Nogometna Liga prvakov 0 7447 5729599 5701718 2022-08-10T04:29:34Z Tigergod8 214066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = UEFA Liga prvakov | logo =[[File:UEFA Champions League.svg|135px]] | caption = Uradni logotip tekmovanja | founded = 1955; 66 let | region = Evropa ([[UEFA]]) | number of teams = 32 (predtekmovanje) <br> 79 (skupno) | qualifier for = | current champions = {{ikonazastave|ESP}} Real Madrid <br> (14. naslov) | most successful club = {{ikonazastave|ESP}} Real Madrid <br> (14 naslovov) | broadcasters = [[Kanal A]], [[Sportklub]], [[Pop TV]] | related comps = [[UEFA Europa League]] {{nowrap|(drugorazredno)}}<br />[[UEFA Europa Conference League]] {{nowrap|(tretjerazredno)}} | motto = | website = {{url|uefa.com/uefachampionsleague/index.html|uefa.com}} | current = [[UEFA Liga prvakov 2022/23]] }} '''Liga prvakov''' (skrajšano '''UCL)''' je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA)]] in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in knokavt formata. Gre za enega izmed najbolj prestižnih nogometnih turnirjev na svetu in najbolj prestižnega klubskega tekmovanja v evropskem nogometu, ki ga igrajo prvaki državne lige (in za nekatere narode tudi več ekip) svojih nacionalnih združenj. Leta 1955 je bil uveden kot pokal [[Pokal Evropskih šampionskih klubov|Evropskih šampionskih klubov]], splošno znan kot [[Evropska liga|Evropski pokal]], je bil sprva naravnost nokavt turnir, odprt le za prvake evropskih domačih lig, pri tem pa je njegov zmagovalec evropski klubski prvak. Konkurenca je prevzela sedanje ime leta 1992, leta 1991 pa je bila dodana skupina rplay-off in od leta 1997 omogoča več udeleženih iz nekaterih držav. Od takrat se je razširila in medtem ko večina evropskih nacionalnih lig še vedno lahko vstopi le z svojim prvakom, najmočnejše lige zdaj zagotavljajo do štiri ekipe. Klubi, ki v svoji nacionalni ligi končajo naslednje mesto v čakalni vrsti za evropska tekomovanja v svoji nacionalni ligi, so upravičeni do Evropske Lige, od leta 2021 pa se bodo ekipe, ki niso upravičene do Evropske Lige, kvalificirale za novo tekmovanje, imenovano [[UEFA Evropska Konferenčna Liga]]. V sedanjem formatu se Liga Prvakov začne konec junija s predhodnim krogom, tremi kvalifikacijami in play-off krogom, ki se vsi igrajo preko dveh tekem. Šest preživelih ekip vstopa v skupinski del in se priključi 26 ekipam. 32 ekip se porazdeli v osem skupin po štiri ekipe in med seboj igrajo med dvakrat. Osem zmagovalcev skupin in osem drugouvrščenih nadaljuje v knokavt fazo, katere je zaključek finalna tekma konec maja ali v začetku junija. Zmagovalec Lige prvakov se kvalificira za naslednjo leto Lige Prvakov, [[UEFA Super Pokal|UEFA Super Pokala]] in na [[Klubsko svetovno prvenstvo]]. Leta 2020 je bil zaradi vpliva pandemije COVID-19 motil tradicionalni urnik tekem. Zaradi tega je bila oblika preostalega turnirja začasno spremenjena, v četrtfinalu in v polfinalu so od 12. do 23. avgusta igrali na nevtralnih prizoriščih v [[Lizbona|Lizboni]] na [[Portugalska|Portugalskem]], kjer so tudi igrali eno tekmo, namesto dveh. Španski klubi imajo največje število zmag (18 zmag), sledita [[Anglija]] (13 zmag) in [[Italija]] (12 zmag). [[Anglija]] ima največje število zmagovalnih ekip, saj je naslov osvojilo pet različnih klubov. Tekmovanje je zaenkrat dobilo 22 klubov, od tega jih je 12 osvojilo več kot enkrat in osem jih je uspešno ubranilo svoj naslov. [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] je najuspešnejši klub v zgodovini turnirja, saj ga je osvojil 13-krat, vključno s prvih petimi sezonami. [[FC Bayern München|Bayern München]] je v finalu leta 2020 premagal [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] z 1:0, za njihovo 6. trofejo. ==Zgodovina== Konec leta 1954 se je uredniku francoskega športnega časnika L'Equipe Gabrielu Hanotu porodila ideja o ustanovitvi tekmovanja, ki bi pokazalo, katero je najboljše nogometno moštvo v Evropi. Povod za idejo je bila 14. decembra 1954 odigrana tekma, na kateri je angleški Wolverhampton s 3:2 premagal budimpeštanski Honved, Hanotu pa je uspelo prepričati UEFO o ustanovitvi takšnega turnirja. Po nekajmesečnem usklajevanju med pobudniki tekmovanja, klubi in Evropsko nogometno zvezo je naposled tudi s pomočjo Mednarodne nogometne zveze le prišlo do udejanjenja načrta. Maja 1955 je skrb za tekmovanje prevzela UEFA. Uvodno sezono je začelo 16 klubov: Milan (Italija), AGF Aarhus (Danska), Anderlecht (Belgija), Djurgården (Švedska), Gwardia Warszawa (Poljska), Hibernian (Škotska), Partizan (Jugoslavija), PSV Eindhoven (Nizozemska), Rapid Wien (Avstrija), Real Madrid (Španija), Rot-Weiss Essen (Zahodna Nemčija), Saarbrücken (Saar), Servette (Švica), Sporting CP (Portugalska), Stade de Reims (Francija), in Vörös Lobogó (Madžarska). Prva tekma je bila odigrana 4. septembra v Lizboni med domačim Sportingom in beograjskim Partizanom. Do leta 1991 se je tekmovanje imenovalo pokal državnih prvakov, saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1991/92 se je najboljših 8 moštev razdelilo v dve skupini po 4 moštva, ki sta se odigrali po dvokrožnem ligaškem sistemu vsak z vsakim, najboljši moštvi pa sta se pomerili v velikem finalu. Takšen sistem se je obdržal do sezone 1993/94, s tem, da sta se samo v tej sezoni po dve najboljši moštvi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. V naslednji sezoni se je najboljših 16 moštev razdelilo v 4 štiričlanske skupine, po dve najboljši moštvi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v četrtfinale in so vse do finala odigrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1997/98 je bilo že 6 štiričlanskih skupin, uspešnejše države pa so imele pravico do dveh predstavnikov. V četrtfinale se je uvrstilo vseh 6 zmagovalcev skupin ter še dva najboljša drugouvrščena. Takšen sistem se je zaradi ne najboljše preglednosti obdržal le dve sezoni, že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na 8 štiričlanskih skupin. Po najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili v 4 štiričlanske skupine, po dva najboljša iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Od te sezone dalje se lahko iz najuspešnejših držav kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. Zaradi negodovanja klubov so v sezoni 2003/04 izpustili drugi krog s štirimi skupinami, po dva najboljša iz vsake od 8 štiričlanskih skupin se tako uvrstita v osmino finala. časnika L'Equipe Gabriela Hanota porodila ideja o ustanovitvi tekmovanja, ki bi pokazalo, katero je najboljše nogometno moštvo v Evropi. Povod za idejo je bila 14. decembra 1954 odigrana tekma, na kateri je angleški [[Wolverhampton Wanderers F.C.|Wolverhampton]] s 3:2 premagal budimpeštanski [[Budapest Honvéd FC|Honved]], Hanotu pa je uspelo prepričati [[UEFA|UEFO]] o ustanovitvi takšnega turnirja. Po nekajmesečnem usklajevanju med pobudniki tekmovanja, klubi in [[UEFA|Evropsko nogometno zvezo]] je naposled tudi s pomočjo [[FIFA|Mednarodne nogometne zveze]] le prišlo do udejanjenja načrta. Maja 1955 je skrb za tekmovanje prevzela UEFA. Uvodno sezono je začelo 16 klubov: [[A.C. Milan|Milan]] (Italija), [[Aarhus Gymnastikforening|AGF Aarhus]] (Danska), [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]] (Belgija), [[Djurgårdens IF Fotboll|Djurgården]] (Švedska), [[Gwardia Warszawa]] (Poljska), [[Hibernian F.C.|Hibernian]] (Škotska), [[FK Partizan|Partizan]] (Jugoslavija), [[PSV Eindhoven]] (Nizozemska), [[SK Rapid Wien|Rapid Wien]] (Avstrija), [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] (Španija), [[Rot-Weiss Essen]] (Zahodna Nemčija), [[1. FC Saarbrücken|Saarbrücken]] ([[Saar (protectorate)|Saar]]), [[Servette FC|Servette]] (Švica), [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] (Portugalska), [[Stade de Reims]] (Francija), in [[MTK Budapest FC|Vörös Lobogó]] (Madžarska). Prva tekma je bila odigrana 4. septembra v Lizboni med domačim Sportingom in beograjskim Partizanom. Do leta [[1991]] se je tekmovanje imenovalo ''pokal državnih prvakov'', saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1991/92 se je najboljših 8 moštev razdelilo v dve skupini po 4 moštva, ki sta se odigrali po dvokrožnem ligaškem sistemu vsak z vsakim, najboljši moštvi pa sta se pomerili v velikem finalu. Takšen sistem se je obdržal do sezone 1993/94, s tem, da sta se samo v tej sezoni po dve najboljši moštvi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. V naslednji sezoni se je najboljših 16 moštev razdelilo v 4 štiričlanske skupine, po dve najboljši moštvi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v četrtfinale in so vse do finala odigrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1997/98 je bilo že 6 štiričlanskih skupin, uspešnejše države pa so imele pravico do dveh predstavnikov. V četrtfinale se je uvrstilo vseh 6 zmagovalcev skupin ter še dva najboljša drugouvrščena. Takšen sistem se je zaradi ne najboljše preglednosti obdržal le dve sezoni, že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na 8 štiričlanskih skupin. Po najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili v 4 štiričlanske skupine, po dva najboljša iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Od te sezone dalje se lahko iz najuspešnejših držav kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. Zaradi negodovanja klubov so v sezoni 2003/04 izpustili drugi krog s štirimi skupinami, po dva najboljša iz vsake od 8 štiričlanskih skupin se tako uvrstita v osmino finala. ==Himna== Himno lige prvakov s preprostim imenom, uradno ''Champions League'' je napisal Tony Brittna in je priredba od Georga Friedricha Händela ''Zadok the Priest''. V himni so uporabljeni trije uradni jeziki UEFE: angleščina, francoščina in nemščina. Himna se igra pred vsako tekmo, kakor tudi na začetku in koncu televizijskih prenosov tekem. Celotna himna je dolga približno tri minute, ima pa dva kratka verza in refren. ==Format== [[File:UEFA members Champs League group stage.png|thumb|380px|Zemljevid UEFA držav katerih ekipe so igrale skupinski del Lige prvakov. {{legend|#67E863|UEFA država članica, ki je zastopana v skupinskem delu}} {{legend|#6085EF|UEFA država članica, ki ni bila zastopana v skupinskem delu}} {{legend|#C0C0C0|UEFA država članica, ki ni bila zastopana v Ligi prvakov (Kosovo)}}]] Od leta 2009 se liga prvakov igra v dveh tekmah (ena doma in ena v gosteh). Ekipe, ki nimajo zagotovljenih neposrednih mest v skupinskem delu, se za mesta borijo preko kvalifikacij. Število ekip v ligi prvakov, ki jih lahko ima posamezna zveza, je odvisna od položaja na UEFA koeficient lestvici članic. Ti koeficienti predstavljajo točke, ki jih posamezni klubi pridobijo z rezultati v zadnjih petih letih lige prvakov ali evropske lige. Večji koeficient ima zveza, več ekip lahko nastopa v ligi pravkov. Zveze z manjšim koeficientom pa nastopijo v kvalifikacijah. Da lahko klubi nastopijo v ligi prvakov morajo poleg športnih kriterijev, imeti dovoljenje s strani svoje nacionalne zveze. Za pridobitev licence, mora klub izpolnjevati določene zahteve, kot so stadion, infrastruktura in finančni pogoji. Na turnirju sodeluje 32 ekip, ki so razdeljeni v 8 skupin, ki jih določi žreb. Ekipe iz istih držav ne morejo biti skupaj v skupini. Vsaka ekipa se v skupini pomeri s preostalimi tremi ekipami, tako doma kot v gosteh. Zmagovalci in drugouvrščeni iz vsake skupine napredujejo v osmino finla. Tretjeuvrščena ekipa pa se uvrsti v evropsko ligo. V osmini finala se prav tako ne morejo srečati ekipe iz iste države, od četrtfinala naprej pa se lahko. Tekmovanje ima tudi posbno pravilo glede doseženih golov v gosteh, in sicer: če je skupni izid obeh tekem neodločen, v naslednji krog napreduje ekipa, ki je dosegla več golov v gosteh pri nasprotniku. Skupinski del se igra od septembra do decembra, medtem ko se izločilni del začne v februarju. V izločilnem delu, kot je osmina finala, četrfinale in pa polfinale, se igrata dve tekmi, z izjemo finala, kjer se zmagovalec odloči na eni tekmi. Ta po navadi poteka v zadnjih dveh tednih v mesecu maju. ===Format tekmovanja od sezone 2015/16=== Od sezone 2015/16 v ligi prvakov tekmujejo tudi zmagovalci evropske lige, in sicer v skupinskem delu. Največje število, ki jo lahko ima posamezna zveza se je povečala od štiri do pet ekip. {|class="wikitable" |- !colspan=2| !Št. ekip, ki vstopijo v tem krogu !Št. ekip, ki napreduje iz prejšnjega kroga |- !colspan=2|Prvi kvalifikacijski krog<br>(8 ekip) | *8 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 47.–54. mesta na lestvici | |- !colspan=2|Drugi kvalifikacijski krog<br>(34 ekip) | *30 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 16.–46. mesta na lestvici (razen Lihtenštajna) | *4 zmagovalci iz prvega kvalifikacijskega kroga |- !rowspan=2|Tretji kvalifikacijski krog !Prvaki<br>(20 ekip) | *3 prvaki iz nacioanlnih zvez uvrščenih od 13.–15. mesta na lestvici | *17 zmagovalcev iz drugega kvalifikacijskega kroga |- !Ne-prvaki<br>(10 ekip) | *9 drugouvrščenih iz nacioanlnih zvez od 7.–15. mesta na lestvici *1 ekipa iz nacionalne zveze uvrščena na 6. mestu na lestvici | |- !rowspan=2|Play-off krog !Prvaki<br>(10 ekip) | | *10 zmagovalcev iz tretjega kroga kvalifikacij; prvaki |- !Ne-pravki<br>(10 ekip) | *2 tretjeuvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 4.–5. mesta na lestvici *3 četrtouvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–3. mesta a lestvici {{ref|LP|[LP]}} *Prvak [[Evropska liga|Evropske lige]]{{ref|EL|[EL]}} | *5 zmagovalcev iz tretjega kroga kvalifikacij; ne-prvaki |- !colspan=2|Skupinski del<br>(32 ekip) | *12 prvakov iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–12. mesta na lestvici *6 drugouvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–6. mesta na lestvici *3 tretjeuvrščenih ekip iz nacionalnih zvez uvrščenih od 1.–3. mesta na lestvici *Prvak [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]] | *5 zmagovalcev iz play-off kroga; prvaki *5 zmagovalcev iz play-off kroga; ne-prvaki |- !colspan=2|Izločilni del<br>(16 ekip) | | *8 zmagovalcev skupinskega dela *8 druguvrščenih skupinskega dela |} :{{note|EL|EL}}: {{razširi|razdelek}} :{{note|LP|LP}}: {{razširi|razdelek}} ==Nagrade== ===Pokal in medalje=== [[File:Trofeo UEFA Champions League.jpg|thumb|Uradni pokal.]] Vsaka ekipa, ki je tri leta zaporedoma ali skupno petkrat osvojila Ligo prvakov prejela v trajno last repliko pokala (izvirnik pokala zavedno ostane v lasti UEFE). To je uspelo le petim klubom, Real Madridu, Ajaxu, Bayern Munichu, Milanu in Liverpoolu. Sedanji pokal je visok 74 cm (29 palcev) in iz srebra, ki tehta 11 kg (24 lb). Zasnovl ga je Jörg Stadelmann, zlatar iz Berna, Švice. Prejšnji originalni pokal ima v lasti Real Madrid, ko je do leta 1966 osvojil šest naslovov. Stane pa okoli 10.000 švicarskih frankov. Od sezone 2012/13 poleg pokala zmagovalcu podelijo tudi 40 zlatih medalj. Prav tako pa tudi drugouvrščeni prejmejo 40 srebrnih medalj. ===Denarne nagrade=== Od sezone 2015–16, [[UEFA]] vsakemu klubu, ki zmaga v t.i. play-offu, plača 2 [[milijon]]a [[evro|€]], poražencu pa 3 milijone €. Vsak klub, ki nastopa v skupinskem delu tekmovanja, prejme 12 milijonov €. Zmaga v skupinskem delu je vredna 1.5 milijona €, remi pa 500.000 €. Dodatno UEFA vsakemu, ki se iz skupine uvrsti med šestnajst najboljših plača 5.5 milijona €, četrtfinalistu 6 milijona €, polfinalistu 7 milijone €, finalistu 10.5 milijone € in zmagovalcu 15 milijonov €. *Prvi krog kvalifikacij: 200.000 € *Drugi krog kvalifikacij: 300.000 € *Tretji krog kvalifikacij: 400.000 € *Poraženec play-offa: 3.000.000 € *Zmagovalec play-offa: 2.000.000 € *Skupinski del tekmovanja: 12.000.000 € *Zmaga v skupini: 1.500.000 € *Neodločen izid v skupini: 500.000 € *Uvrstitev v osmino finala: 5.500.000 € *Četrtfinale: 6.000.000 € *Polfinale: 7.000.000 € *Poraženec v finalu: 10.500.000 € *Zmagovalec finala: 15.000.000 € == Zmagovalci Lige prvakov == === Zmagovalci po letih === {{Div col|3}} [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2021/22|2021 - 2022]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2010/21|2010 - 2021]] // [[Chelsea FC]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2019/20|2019 - 2020]] // [[Bayern München]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2018/19|2018 - 2019]] // [[Liverpool]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2017/18|2017 - 2018]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2016/17|2016 - 2017]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2015/16|2015 - 2016]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2014/15|2014 - 2015]] // [[FC Barcelona]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2013/14|2013 - 2014]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2012/13|2012 - 2013]] // [[Bayern München]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2011/12|2011 - 2012]] // [[Chelsea FC]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov – sezona 2010/11|2010 - 2011]] // [[FC Barcelona]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2009/10|2009 - 2010]] // [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2008/09|2008 - 2009]] // [[FC Barcelona]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2007/08|2007 - 2008]] // [[Manchester United]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2006/07|2006 - 2007]] // [[AC Milan]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2005/06|2005 - 2006]] // [[FC Barcelona]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2004/05|2004 - 2005]] // [[Liverpool]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2003/04|2003 - 2004]] // [[Porto]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2002/03|2002 - 2003]] // [[AC Milan]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2001/02|2001 - 2002]] // [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 2000/01|2000 - 2001]] // [[Bayern München]]<br /> [[Nogometna Liga prvakov - sezona 1999/2000|1999 - 2000]] // [[Real Madrid]]<br /> 1998 - 1999 // [[Manchester United]]<br /> 1997 - 1998 // [[Real Madrid]]<br /> 1996 - 1997 // [[Borussia Dortmund]]<br /> 1995 - 1996 // [[Juventus]]<br /> 1994 - 1995 // [[AFC Ajax]]<br /> 1993 - 1994 // [[AC Milan]]<br /> 1992 - 1993 // [[Olympique de Marseille]]<br /> 1991 - 1992 // [[Barcelona]]<br /> 1990 - 1991 // [[Crvena Zvezda]]<br /> 1989 - 1990 // [[AC Milan]]<br /> 1988 - 1989 // [[AC Milan]]<br /> 1987 - 1988 // [[PSV Eindhoven]]<br /> 1986 - 1987 // [[Porto]]<br /> 1985 - 1986 // [[Steaua Bukarešta]]<br /> 1984 - 1985 // [[Juventus]]<br /> 1983 - 1984 // [[Liverpool]]<br /> 1982 - 1983 // [[Hamburger SV]]<br /> 1981 - 1982 // [[Aston Villa]]<br /> 1980 - 1981 // [[Liverpool]]<br /> 1979 - 1980 // [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]]<br /> 1978 - 1979 // [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]]<br /> 1977 - 1978 // [[Liverpool]]<br /> 1976 - 1977 // [[Liverpool]]<br /> 1975 - 1976 // [[Bayern München]]<br /> 1974 - 1975 // [[Bayern München]]<br /> 1973 - 1974 // [[Bayern München]]<br /> 1972 - 1973 // [[AFC Ajax]]<br /> 1971 - 1972 // [[AFC Ajax]]<br /> 1970 - 1971 // [[AFC Ajax]]<br /> 1969 - 1970 // [[Feyenoord]]<br /> 1968 - 1969 // [[AC Milan]]<br /> 1967 - 1968 // [[Manchester United]]<br /> 1966 - 1967 // [[Celtic F.C.]]<br /> 1965 - 1966 // [[Real Madrid]]<br /> 1964 - 1965 // [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> 1963 - 1964 // [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> 1962 - 1963 // [[AC Milan]]<br /> 1961 - 1962 // [[Sport Lisboa e Benfica|SL Benfica]]<br /> 1960 - 1961 // [[Sport Lisboa e Benfica|SL Benfica]]<br /> 1959 - 1960 // [[Real Madrid]]<br /> 1958 - 1959 // [[Real Madrid]]<br /> 1957 - 1958 // [[Real Madrid]]<br /> 1956 - 1957 // [[Real Madrid]]<br /> 1955 - 1956 // [[Real Madrid]]<br /> {{Div col end}} === Zmagovalci po klubih === {| class="wikitable sortable" |- !Klub !Št. naslovov prvaka !Št. 2.mest (Podprvakov) !Leto, ko so bili prvaki !Leto , ko so bili drugouvrščeni |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid]]|| align="center" |13|| align="center" |3||1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1966, 1998, 2000, 2002, 2014, 2016, 2017, 2018 ||1962, 1964, 1981 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Milan]]||align=center|7||align=center|4||1963, 1969, 1989, 1990, 1994, 2003, 2007||1958, 1993, 1995, 2005 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Liverpool]]||align=center|6||align=center|3||1977, 1978, 1981, 1984, 2005,2019||1985, 2007, 2018 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Bayern München]]||align=center|6||align=center|5||1974, 1975, 1976, 2001, 2013, 2020||1982, 1987, 1999, 2010, 2012 |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Barcelona]]||align=center|5||align=center|3||1992, 2006, 2009, 2011, 2015 || 1961, 1986, 1994 |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ajax]]||align=center|4||align=center|2||1971, 1972, 1973, 1995||1969, 1996 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]]||align=center|3||align=center|2||1964, 1965, 2010||1967, 1972 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Manchester United]]||align=center|3||align=center|2||1968, 1999, 2008|| 2009, 2011 |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Benfica]]||align=center|2||align=center|5||1961, 1962||1963, 1965, 1968, 1988, 1990 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Juventus]]||align=center|2||align=center|7||1985, 1996||1973, 1983, 1997, 1998, 2003, 2015, 2017 |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Porto]]||align=center|2||align=center|0||1987, 2004|| |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Nottingham Forest]]||align=center|2||align=center|0||1979, 1980|| |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Chelsea]]|| align="center" |2|| align="center" |1||2012, 2021||2008 |- |{{ikonazastave|Francija}} [[Olympique de Marseille|Olympique Marseille]]||align=center|1||align=center|1||1993||1991 |- |{{ikonazastave|Romunija}} [[Steaua Bukarešta]]||align=center|1||align=center|1||1986||1989 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Hamburger SV]]||align=center|1||align=center|1||1983||1980 |- |{{ikonazastave|SCO}} [[Celtic F.C.|Celtic]]||align=center|1||align=center|1||1967||1970 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Borussia Dortmund]]||align=center|1||align=center|1||1997||2013 |- |{{ikonazastave|Jugoslavija|SFR}} [[Crvena zvezda]]||align=center|1||align=center|0||1991|| |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[PSV Eindhoven]]||align=center|1||align=center|0||1988|| |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Aston Villa]]||align=center|1||align=center|0||1982|| |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Feyenoord]]||align=center|1||align=center|0||1970|| |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Valencia]]||align=center|0||align=center|2|| ||2000, 2001 |- |{{ikonazastave|Francija}} [[Stade Reims]]||align=center|0||align=center|2|| ||1956, 1959 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Tottenham Hotspur F.C.]]||align=center|0||align=center|1|| ||2019 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Arsenal]]||align=center|0||align=center|1|| ||2006 |- |{{ikonazastave|Francija}} [[AS Monaco]]||align=center|0||align=center|1|| ||2004 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Bayer Leverkusen]]||align=center|0||align=center|1|| ||2002 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Sampdoria]]||align=center|0||align=center|1|| ||1992 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roma]]||align=center|0||align=center|1|| ||1984 |- |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]]||align=center|0||align=center|1|| ||1979 |- |{{ikonazastave|Belgija}} [[Club Brugge]]||align=center|0||align=center|1|| ||1978 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Borussia Mönchengladbach]]||align=center|0||align=center|1|| ||1977 |- |{{ikonazastave|Francija}} [[Saint-Étienne]]||align=center|0||align=center|1|| ||1976 |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Leeds United]]||align=center|0||align=center|1|| ||1975 |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Atlético Madrid]]||align=center|0|| align=center |3|| ||1974, 2014, 2016 |- |{{ikonazastave|Grčija}} [[Panathinaikos]]||align=center|0||align=center|1|| ||1971 |- |{{ikonazastave|Jugoslavija|SFR}} [[Partizan]]||align=center|0||align=center|1|| ||1966 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Eintracht Frankfurt]]||align=center|0||align=center|1|| ||1960 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[ACF Fiorentina|Fiorentina]]||align=center|0||align=center|1|| ||1957 |} === Zmagovalci po državah === {| class="wikitable sortable" |- ! Država ! Št. naslovov prvaka ! Št. nastopov v finalu ! % zmag v finalih ! Prvaki iz te države ! Finalisti iz te države |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Španija]] | align="center" | 18 | align="center" |28 |58 % | [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] (13), [[FC Barcelona|Barcelona]] (5) | [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] (3), [[FC Barcelona|Barcelona]] (3), [[Valencia CF|Valencia]] (2), [[Atlético de Madrid|Atlético Madrid]] (3) |- | {{ikonazastave|Anglija}} [[Anglija]] | align="center" | 14 |align=center|22 |64 % | [[Liverpool F.C.|Liverpool]] (6), [[Manchester United F.C.|Manchester United]] (3), [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]] (2), [[Chelsea F.C.|Chelsea]] (2), [[Aston Villa F.C.|Aston Villa]] (1) | [[Liverpool F.C.|Liverpool]] (2), [[Tottenham Hotspur F.C.]] (1), [[Arsenal F.C.|Arsenal]] (1), [[Chelsea F.C.|Chelsea]] (2), [[Leeds United F.C.|Leeds United]] (1), [[Manchester United F.C.|Manchester United]] (2) |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] |align=center| 12 |align=center|28 |46 % | [[A.C. Milan|Milan]] (7), [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]] (3), [[Juventus F.C.|Juventus]] (2) | [[Juventus F.C.|Juventus]] (7), [[A.C. Milan|Milan]] (4), [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]] (2), [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] (1), [[A.S. Roma|Roma]] (1), [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] (1) |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemčija]] |align=center| 7 |align=center|18 |39 % | [[Bayern München]] (5), [[Borussia Dortmund]] (1), [[Hamburger SV|Hamburg]] (1) | [[Bayern München]] (5), [[Borussia Dortmund]] (1), [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] (1), [[Borussia VfL 1900|Borussia Mönchengladbach]] (1), [[Eintracht Frankfurt]] (1), [[Hamburger SV|Hamburg]] (1) |- | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]] |align=center| 6 |align=center|8 |75 % | [[AFC Ajax|Ajax]] (4), [[Feyenoord]] (1), [[PSV Eindhoven]] (1) | [[AFC Ajax|Ajax]] (2) |- | {{ikonazastave|Portugalska}} [[Portugalska]] |align=center| 4 |align=center|9 |44 % | [[S.L. Benfica|Benfica]] (2), [[F.C. Porto|Porto]] (2) | [[S.L. Benfica|Benfica]] (5) |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]] |align=center| 1 |align=center|6 |16 % | [[Olympique de Marseille|Marseille]] (1) | [[Stade Reims|Reims]] (2), [[Olympique de Marseille|Marseille]] (1), [[AS Monaco FC|Monaco]] (1), [[AS Saint-Étienne|St-Étienne]] (1) |- | {{ikonazastave|Škotska}} [[Škotska]] |align=center| 1 |align=center|2 |50 % | [[Celtic F.C.|Celtic]] (1) | [[Celtic F.C.|Celtic]] (1) |- | {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |align=center| 1 |align=center|2 |50 % | [[Steaua Bukarešta]] (1) | [[Steaua Bukarešta]] (1) |- | {{ikonazastave|Srbija}} [[Srbija]] |align=center| 1 |align=center|2 |50 % | [[Crvena zvezda]] (1) | [[Partizan]] (1) |- | {{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]] |align=center| 0 |align=center| 1 |0 % | - | [[Panathinaikos FC|Panathinaikos]] (1) |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]] |align=center| 0 |align=center| 1 |0 % | - | [[Club Brugge K.V.|Club Brugge]] (1) |- | {{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska]] |align=center| 0 |align=center| 1 |0 % | - | [[Malmö FF]] (1) |- |} <noinclude> </noinclude> ==Slovensko sodelovanje v Ligi prvakov== V sezoni 1999/2000 se je v Ligo prvakov uvrstil tudi slovenski prvak [[NK Maribor|Maribor]]. Klub je igral v skupini z italijanskim [[S.S. Lazio|Laziem]], ukrajinskim [[Dinamo Kijev|Dinamom]] in nemškim [[Bayer 04 Leverkusen|Bayerjem iz Leverkusna]]. V [[Kijev]]u je z 1–0 premagal Dinamo ter bil na vrhu lestvice. Sledil je domači poraz proti Bayerju z 2–0, nato je Lazio dvakrat z 4–0 odpravil slovenske prvake na obeh tekmah. Dinamo se je maščeval za poraz, tekma se je končala z izidom 2–1, na zadnji šesti tekmi pa je Maribor z 0–0 odščipnil točko Bayerju. V skupini A je končal s štirimi osvojenimi točkami na zadnjem, četrtem mestu, iz skupine pa sta napredovala Lazio in Dinamo Kijev. Nekaj slovenskih nogometašev je uspešno igralo za tuje klube. [[Zlatko Zahovič]], ki je bil najboljši slovenski nogometaš, je v dresu [[FC Porto|Porta]] pokazal svoje najboljše predstave, vendar mu z moštvom nikoli ni uspelo priti prav do vrha. Nekoliko uspešnejši je bil leta 2001, ko se je z [[Valencia CF|Valencio]] uvrstil v finale in po izvajanju enajstmetrovk (vratar [[Oliver Kahn]] mu jo je mojstrsko ubranil) izgubil proti [[Nogometni klub Bayern München|münchenskemu Bayernu]]. V ligo prvakov se je v dresu [[Genova|genovske]] [[Sampdoria|Sampdorie]] v finale uvrstil tudi [[Srečko Katanec]], njegovo moštvo pa je v podaljšku klonilo proti [[FC Barcelona|Barceloni]]. V sezoni 2010/11 je v Ligi prvakov nastopal Valter Birsa s svojim AJ Auxerre. V skupini G se je pomeril z Realom, Milanom in Ajaxom. V petih nastopih je dosegel en zadetek v Amsterdamu. V sezoni 2014/15 je nastopal Jan Oblak, v dresu Atletica iz Madrida, se je prebil do četrtfinala, kjer so jih premagali mestni tekmeci Real Madrid. V tej sezoni se je v skupinski del drugič v zgodovini prebil tudi NK Maribor. V skupini G se je pomeril z angleškim [[Chelsea F.C.|Chelsejem]], nemškim [[FC Schalke 04|Schalkejem]] in portugalskem [[Sporting Clube de Portugal|Sportingu]]. Na domači tekmi je remiziral s Sportingom, z 1–1, v gosteh pri Schalkeju prav tako, kakor tudi s Chelsejem doma. V Londonu je doživel visok poraz, s 6–0 jih je premagal Chelsea, na portugalskem jih je odpravil Sporting s 3–1, doma pa so v zadnji tekmi doživeli poraz z 1–0 proti Schalkeju. V sezoni 2015/16 se je [[Jan Oblak]], v dresu [[Atletico Madrid]]a, prebil vse do finala. Premoč so morali priznati mestnemu tekmecu Realu, ki jih je premagal po izvajanju 11-metrovk. == Glej tudi == * [[Superliga]] == Zunanje povezave == *[http://www.uefa.com/uefachampionsleague/index.html Uradna stran] *[http://www.uefa-coefficients.com/index.php UEFA koeficienti] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] [[Kategorija:Liga prvakov|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1955]] {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} rqooufs7ab5fiwkyvrtsfun3vtero74 Sarajevo 0 9284 5729481 5720625 2022-08-09T14:49:18Z Upwinxp 126544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Sarajevo |native_name = Сарајево |settlement_type = Mesto |nickname = |motto = |image_skyline = Sarajevo.jpg |imagesize = 255px |image_caption = Center Sarajeva |image_flag = Flag of Sarajevo.svg |image_shield = Coat of arms of Sarajevo.svg |seal_size = 50px |image_map = Location Sarajevo.svg |mapsize = 250px |map_caption = Sarajevo na zemljevidu Bosne in Hercegovine |coordinates_region = BA |coordinates_display = title, inline |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = Kanton |subdivision_name2 = [[Sarajevski kanton]] |leader_title = [[Župan]] |leader_name = [[Abdulah Skaka]] |leader_party = [[SDA]] |established_title = |established_date = |area_footnotes=<ref>Uradna stran mesta Sarajevo. [http://sarajevo.ba/ About Sarajevo.][http://www.visitsarajevo.ba/ Sarajevo Top city guide.] Retrieved on 4 March 2007.</ref> |area_magnitude=1 E8 |area_total_km2= |area_urban_km2 =141,5 |population_as_of =31. avgust 2011 |population_note= |population_footnotes=<ref name=FZS>{{cite web|publisher=Federal Office of Statistics, Federation of Bosnia and Herzegovina|url=http://www.fzs.ba/saopcenja/2011/14.2.1.pdf|title=First release|page=3|date=31 August 2011|accessdate=31 August 2011}}</ref> |population_total =411161 |population_urban =578757 |population_metro =695658 |population_density_km2=2202,9 |population_density_urban_km2=auto |population_blank1_title=[[Demonim]] |population_blank1=Sarajevčan |timezone = [[CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=43 |latm=52 |latNS=N |longd=18 |longm=25 |longEW=E |elevation_m = 500 |website = [http://www.sarajevo.ba/en/ Uradna stran Sarajeva] |area_code =+387 (33) |footnotes = }} {{Tortni diagram | caption=Mesto Sarajevo, popis [[1991]].; skupaj: 527.049 | label1 = [[Muslimani]] 259.470 | value1 = 49,23 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 157.143 | value2 = 29,81 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 34.873 | value3 = 6,61 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 56.470 | value4 = 10,71 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 19.093 | value5 = 3,62 | color5 = #FFBF00 }} {{Tortni diagram | caption=Sarajevo, popis [[1991]].; skupaj: 416.497 | label1 = [[Muslimani]] 208.827 | value1 = 50,13 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 108.074 | value2 = 25,94 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 30.839 | value3 = 7,40 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 51.875 | value4 = 12,45 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 16.882 | value5 = 4,05 | color5 = #FFBF00 }} '''Sarajevo''' ([[cirilica]] Сарајево) je največje in [[glavno mesto]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] in eno od najpomembnejših mest na [[Balkan]]u. Leživ v kotlini ob reki [[Miljacka]] v vzhodnem delu države. Ob [[popis prebivalstva|popisu]] leta [[1991]] je mesto imelo 416.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (527.000 z okoliškimi občinami), leta 2011 pa uradno 411.000. Med [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojno v BiH]] v začetku 90. let preteklega stoletja in po njej je precej prebivalcev odšlo v tujino, s tem se je mestna populacija znatno zmanjšala. Sarajevo je sedež najpomembnejše in najstarejše bosanskohercegovske univerze - [[Univerza v Sarajevu|Univerze v Sarajevu]] (v novejšem času pa tudi zasebnih univerz ''Sarajevo School of Science and Technology'' in ''International University of Sarajevo''), Akademije znanosti in umetnosti BiH ([[ANU BiH]]), osrednjega državnega muzeja, gledališča, opere idr. ustanov državnega pomena. V Sarajevu je sedež reis-ul-uleme bosanskohercegovske islamske skupnosti, ki ji pripada tudi islamska skupnost v Sloveniji; rimskokatoliške Vrhbosansko-sarajevske nadškofije in metropolije, samo nominalno pa tudi Dabrobosanske metropolije Srbske pravoslavne cerkve (začasno preseljen v [[Sokolac]]). Vznodno od mesta, v delu, ki pripada [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], leži mesto z imenom [[Istočno Sarajevo]]. == Zgodovina == Sarajevo so leta 1461 ustanovili [[Osmani]]. Z okupacijo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1878 se je mesto evropeiziralo. V tem času se je mestno jedro pomembno razvilo, zgrajene so bile značilne upravne zgradbe kot mestna hiša (Vijećnica, danes Narodna in Univerzitetna knjižnica) ali pa deželni muzej (Zemaljski muzej). Svetovno znano je postalo leta 1914, ko je [[atentator]] [[Gavrilo Princip]] v Sarajevu ustrelil [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] prestolonaslednika, [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]] in s tem dal Avstro-Ogrski povod za vojno proti [[Srbija|Srbiji]], ki je prerasla v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Sedemdeset let pozneje je Sarajevo nastopilo v pozitivnejši zgodovinski luči, ko je leta 1984 gostilo [[Zimske olimpijske igre 1984|zimske olimpijske igre]]. Med letoma 1992 in 1996 je med vojno v Bosni mesto, ki je bilo pod nadzorom sil [[Federacija Bosne in Hercegovine|federacije BIH]], prestajalo dolgotrajno [[obleganje Sarajeva|obleganje in obstreljevanje]] vojske [[Bosanski Srbi|Bosanskih Srbov]], iz obkoljenega mesta pa je vodil le [[sarajevski predor]]. == Sedanjost == Danes Sarajevo postaja sodobna evropska prestolnica. Je del kantona Sarajevo, enega od desetih [[kantoni Bosne in Hercegovine|kantonov BiH]]. V njem so številne pomembne stare zgradbe, kot je [[mošeja]] [[Gazi Husrev-beg]]a in sarajevska [[katedrala]]. Poleti v mestu priredijo vsakoletni [[Sarajevski filmski festival]], čez leto pa [[Baščaršijske noči]], [[Sarajevski zimski festival]], [[Sarajevski festival jazza]], ter [[Sarajevski modni teden]]. ==Prebivalstvo, popis 1991.== ===Mesto Sarajevo=== {| border="1" cellpadding="7" cellspacing="0" style="margin: 10px 0 10px 25px; background: #f9f9f9; border: 1px #AAA solid; border-collapse: collapse; font-size: 100%; float: center;" |- style="background: #E9E9E9" |colspan ="7" style="background: bgcolor="#F28500" | '''Mesto Sarajevo, popis 1991.''' |- |'''style="background: bgcolor="#F5DEB3" | '''občina''' |'''style="background: bgcolor="#FFFF00" | '''skupaj''' |'''style="background: bgcolor="#228B22" | '''Muslimani''' |'''style="background: bgcolor="#FF0000" | '''Srbi''' |'''style="background: bgcolor="#4169E1" | '''Hrvati''' |'''style="background: bgcolor="#C71585" | '''Jugoslovani''' |'''style="background: bgcolor="#CC7722" | '''drugi in neznano''' |- | rowspan="1" | '''[[Centar, Sarajevo|Centar]]''' |79.286 |style="background: bgcolor="#228B22" | 39.761 |16.631 |5.428 |13.030 |4.436 |- | rowspan="1" | '''[[Hadžići, Hadžići|Hadžići]]''' |24.200 |style="background: bgcolor="#228B22" | 15.392 |6.362 |746 |841 |859 |- | rowspan="1" | '''[[Ilidža, Sarajevo|Ilidža]]''' |67.937 |style="background: bgcolor="#98FF98" | 29.337 |25.029 |6.934 |5.181 |1.456 |- | rowspan="1" | '''[[Ilijaš]]''' |25.184 |10.585 |style="background: bgcolor="#EBC2AF" | 11.325 |1.736 |1.167 |371 |- | rowspan="1" | '''[[Novi Grad, Sarajevo|Novi Grad]]''' |136.616 |style="background: bgcolor="#228B22" | 69.430 |37.591 |8.889 |15.580 |5.126 |- | rowspan="1" | '''[[Novo Sarajevo]]''' |95.089 |style="background: bgcolor="#98FF98" | 33.902 |32.899 |8.798 |15.099 |4.391 |- | rowspan="1" | '''[[Pale]]''' |16.355 |4.364 |style="background: bgcolor="#FF0000" | 11.284 |129 |396 |182 |- | rowspan="1" | '''[[Stari Grad, Sarajevo|Stari Grad]]''' |50.744 |style="background: bgcolor="#228B22" | 39.410 |5.150 |1.126 |3.374 |1.684 |- | rowspan="1" | '''[[Trnovo, Sarajevo|Trnovo]]''' |6.991 |style="background: bgcolor="#228B22" | 4.790 |2.059 |16 |72 |54 |- | rowspan="1" | '''[[Vogošća]]''' |24.647 |style="background: bgcolor="#228B22" | 12.499 |8.813 |1.071 |1.730 |534 |- |style="background: bgcolor="#F5DEB3" | '''skupaj''' |style="background: bgcolor="#FFFF00" | '''527.049''' |style="background: bgcolor="#98FF98" | '''259.470''' |'''157.143''' |'''34.873''' |'''56.470''' |'''19.093''' |} ===Sarajevo (naselje)=== {| border="1" cellpadding="7" cellspacing="0" style="margin: 10px 0 10px 25px; background: #f9f9f9; border: 1px #AAA solid; border-collapse: collapse; font-size: 100%; float: center;" |- style="background: #E9E9E9" |colspan ="7" style="background: bgcolor="#F28500" | '''Sarajevo (naselje), popis 1991.''' |- |'''style="background: bgcolor="#F5DEB3" | '''naselje''' |'''style="background: bgcolor="#FFFF00" | '''skupaj''' |'''style="background: bgcolor="#228B22" | '''Muslimani''' |'''style="background: bgcolor="#FF0000" | '''Srbi''' |'''style="background: bgcolor="#4169E1" | '''Hrvati''' |'''style="background: bgcolor="#C71585" | '''Jugoslovani''' |'''style="background: bgcolor="#CC7722" | '''drugi in neznano''' |- | rowspan="1" | Sarajevo-del, občina [[Centar, Sarajevo|Centar]]''' |76.771 |style="background: bgcolor="#228B22" | 38.860 |15.192 |5.415 |12.958 |4.346 |- | rowspan="1" | Sarajevo-del, občina [[Ilidža, Sarajevo|Ilidža]]''' |63.719 |style="background: bgcolor="#98FF98" | 27.965 |22.709 |6.659 |4.971 |1.415 |- | rowspan="1" | Sarajevo-del, občina [[Novi Grad, Sarajevo|Novi Grad]]''' |136.321 |style="background: bgcolor="#228B22" | 69.383 |37.369 |8.880 |15.564 |5.125 |- | rowspan="1" | Sarajevo-del, občina [[Novo Sarajevo]] |90.892 |style="background: bgcolor="#98FF98" | 33.489 |29.295 |8.764 |15.026 |4.318 |- | rowspan="1" | Sarajevo-del, občina [[Stari Grad, Sarajevo|Stari Grad]] |48.794 |style="background: bgcolor="#228B22" | 39.130 |3.509 |1.121 |3.356 |1.678 |- |style="background: bgcolor="#F5DEB3" | '''Sarajevo''' |style="background: bgcolor="#FFFF00" | '''416.497''' |style="background: bgcolor="#228B22" | '''208.827''' |'''108.074''' |'''30.839''' |'''51.875''' |'''16.882''' |} == Partnerska mesta == Mesto Sarajevo ima partnerske odnose z naslednjimi mesti.<ref>Gradovi pobratimi [http://www.sarajevo.ba/ba/stream.php?kat=24 Službena web stranica grada Sarajeva]</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Turčija}} [[Akhisar]], [[Turčija]] * {{ikonazastave|Alžirija}} [[Alžir]], [[Alžirija]] * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]], [[Nizozemska]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]], Turčija * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]], [[Azerbajdžan]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Barcelona]], [[Španija]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Benetke]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]], [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Bursa]], Turčija * {{ikonazastave|Kanada}} [[Calgary]], [[Kanada]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Collegno]], Italija * {{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dayton]], [[Združene države Amerike]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Ferrara]], Italija * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Friedrichshafen]], [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Innsbruck]], [[Avstrija]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]], Turčija * {{ikonazastave|Egipt}} [[Kairo]], [[Egipt]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Karlovec]], Hrvaška * {{ikonazastave|Turčija}} [[Konya]], Turčija * {{ikonazastave|Kuvajt}} [[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]], [[Kuvajt]] * {{ikonazastave|Norveška}} [[Lillehammer]], [[Norveška]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Madrid]], Španija * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Magdeburg]], Nemčija * {{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]], Italija * {{ikonazastave|Italija}} [[Prato]], Italija * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Pulj]], Hrvaška * {{ikonazastave|Iran}} [[Rašt]], [[Iran]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Salt Lake City]], ZDA * {{ikonazastave|Francija}} [[Serre-Chevalier]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Skopje]], [[Severna Makedonija]] * {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]], [[Švedska]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Tábor]], [[Češka]] * {{ikonazastave|Iran}} [[Teheran]], Iran * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Tjandžin]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Alžirija}} [[Tlemcen]], Alžirija * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wolfsburg]], Nemčija * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]], Hrvaška {{col-end}} == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Žugman Širnik, Manja ''Potepanja po Bosni in Hercegovini'', Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 {{COBISS|ID=262643456}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Sarajevo}} * [http://www.sarajevo.ba Mesto Sarajevo] Uradna spletna stran * [http://www.sff.ba Sarajevo Film Festival] * [http://www.sarajevo-tourism.com Sarajevo Tourism] * [http://www.jazzfest.ba Sarajevo Jazz Fest] * [http://www.fashionweek.ba Sarajevo Fashion Week] {{Olympic Winter Games Host Cities}} {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} {{bih-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Sarajevo|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta zimskih olimpijskih iger]] nuk5xgpcyluf4ds48jfviu35lgi85qq 5729483 5729481 2022-08-09T15:05:29Z Upwinxp 126544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Sarajevo |native_name = Сарајево |settlement_type = Mesto |nickname = |motto = |image_skyline = Sarajevo.jpg |imagesize = 255px |image_caption = |image_flag = Flag of Sarajevo.svg |image_shield = Coat of arms of Sarajevo.svg |seal_size = 50px |image_map = Location Sarajevo.svg |mapsize = 250px |map_caption = Sarajevo na zemljevidu Bosne in Hercegovine |coordinates_region = BA |coordinates_display = title, inline |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = Kanton |subdivision_name2 = [[Sarajevski kanton]] |leader_title = [[Župan]] |leader_name = [[Abdulah Skaka]] |leader_party = [[SDA]] |established_title = |established_date = |area_footnotes=<ref>Uradna stran mesta Sarajevo. [http://sarajevo.ba/ About Sarajevo.][http://www.visitsarajevo.ba/ Sarajevo Top city guide.] Retrieved on 4 March 2007.</ref> |area_magnitude=1 E8 |area_total_km2= |area_urban_km2 =141,5 |population_as_of =31. avgust 2011 |population_note= |population_footnotes=<ref name=FZS>{{cite web|publisher=Federal Office of Statistics, Federation of Bosnia and Herzegovina|url=http://www.fzs.ba/saopcenja/2011/14.2.1.pdf|title=First release|page=3|date=31 August 2011|accessdate=31 August 2011}}</ref> |population_total =411161 |population_urban =578757 |population_metro =695658 |population_density_km2=2202,9 |population_density_urban_km2=auto |population_blank1_title=[[Demonim]] |population_blank1=Sarajevčan |timezone = [[CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=43 |latm=52 |latNS=N |longd=18 |longm=25 |longEW=E |elevation_m = 500 |website = [http://www.sarajevo.ba/en/ Uradna stran Sarajeva] |area_code =+387 (33) |footnotes = }} {{Tortni diagram | caption=Mesto Sarajevo, popis [[1991]].; skupaj: 527.049 | label1 = [[Muslimani]] 259.470 | value1 = 49,23 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 157.143 | value2 = 29,81 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 34.873 | value3 = 6,61 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 56.470 | value4 = 10,71 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 19.093 | value5 = 3,62 | color5 = #FFBF00 }} {{Tortni diagram | caption=Sarajevo, popis [[1991]].; skupaj: 416.497 | label1 = [[Muslimani]] 208.827 | value1 = 50,13 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 108.074 | value2 = 25,94 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 30.839 | value3 = 7,40 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 51.875 | value4 = 12,45 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 16.882 | value5 = 4,05 | color5 = #FFBF00 }} '''Sarajevo''' ([[cirilica]] Сарајево) je največje in [[glavno mesto]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] in eno od najpomembnejših mest na [[Balkan]]u. Leži v kotlini ob reki [[Miljacka]] v vzhodnem delu države. Ob [[popis prebivalstva|popisu]] leta [[1991]] je mesto imelo 416.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (527.000 z okoliškimi občinami), leta 2011 pa uradno 411.000. Med [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojno v BiH]] v začetku 90. let preteklega stoletja in po njej je precej prebivalcev odšlo v tujino, s tem se je mestna populacija znatno zmanjšala. Sarajevo je sedež najpomembnejše in najstarejše bosanskohercegovske univerze - [[Univerza v Sarajevu|Univerze v Sarajevu]] (v novejšem času pa tudi zasebnih univerz ''Sarajevo School of Science and Technology'' in ''International University of Sarajevo''), Akademije znanosti in umetnosti BiH ([[ANU BiH]]), osrednjega državnega muzeja, gledališča, opere idr. ustanov državnega pomena. V Sarajevu je sedež reis-ul-uleme bosanskohercegovske islamske skupnosti, ki ji pripada tudi islamska skupnost v Sloveniji; rimskokatoliške Vrhbosansko-sarajevske nadškofije in metropolije, samo nominalno pa tudi Dabrobosanske metropolije Srbske pravoslavne cerkve (začasno preseljen v [[Sokolac]]). Vznodno od mesta, v delu, ki pripada [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], leži mesto z imenom [[Istočno Sarajevo]]. == Zgodovina == Sarajevo so leta 1461 ustanovili [[Osmani]]. Z okupacijo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1878 se je mesto evropeiziralo. V tem času se je mestno jedro pomembno razvilo, zgrajene so bile značilne upravne zgradbe kot mestna hiša (Vijećnica, danes Narodna in Univerzitetna knjižnica) ali pa deželni muzej (Zemaljski muzej). Svetovno znano je postalo leta 1914, ko je [[atentator]] [[Gavrilo Princip]] v Sarajevu ustrelil [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] prestolonaslednika, [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]] in s tem dal Avstro-Ogrski povod za vojno proti [[Srbija|Srbiji]], ki je prerasla v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Sedemdeset let pozneje je Sarajevo nastopilo v pozitivnejši zgodovinski luči, ko je leta 1984 gostilo [[Zimske olimpijske igre 1984|zimske olimpijske igre]]. Med letoma 1992 in 1996 je med vojno v Bosni mesto, ki je bilo pod nadzorom sil [[Federacija Bosne in Hercegovine|federacije BIH]], prestajalo dolgotrajno [[obleganje Sarajeva|obleganje in obstreljevanje]] vojske [[Bosanski Srbi|Bosanskih Srbov]], iz obkoljenega mesta pa je vodil le [[sarajevski predor]]. == Sedanjost == Danes Sarajevo postaja sodobna evropska prestolnica. Je del kantona Sarajevo, enega od desetih [[kantoni Bosne in Hercegovine|kantonov BiH]]. V njem so številne pomembne stare zgradbe, kot je [[mošeja]] [[Gazi Husrev-beg]]a in sarajevska [[katedrala]]. Poleti v mestu priredijo vsakoletni [[Sarajevski filmski festival]], čez leto pa [[Baščaršijske noči]], [[Sarajevski zimski festival]], [[Sarajevski festival jazza]], ter [[Sarajevski modni teden]]. ==Prebivalstvo, popis 1991.== ===Mesto Sarajevo=== {| border="1" cellpadding="7" cellspacing="0" style="margin: 10px 0 10px 25px; background: #f9f9f9; border: 1px #AAA solid; border-collapse: collapse; font-size: 100%; float: center;" |- style="background: #E9E9E9" |colspan ="7" style="background: bgcolor="#F28500" | '''Mesto Sarajevo, popis 1991.''' |- |'''style="background: bgcolor="#F5DEB3" | '''občina''' |'''style="background: bgcolor="#FFFF00" | '''skupaj''' |'''style="background: bgcolor="#228B22" | '''Muslimani''' |'''style="background: bgcolor="#FF0000" | '''Srbi''' |'''style="background: bgcolor="#4169E1" | '''Hrvati''' |'''style="background: bgcolor="#C71585" | '''Jugoslovani''' |'''style="background: bgcolor="#CC7722" | '''drugi in neznano''' |- | rowspan="1" | '''[[Centar, Sarajevo|Centar]]''' |79.286 |style="background: bgcolor="#228B22" | 39.761 |16.631 |5.428 |13.030 |4.436 |- | rowspan="1" | '''[[Hadžići, Hadžići|Hadžići]]''' |24.200 |style="background: bgcolor="#228B22" | 15.392 |6.362 |746 |841 |859 |- | rowspan="1" | '''[[Ilidža, Sarajevo|Ilidža]]''' |67.937 |style="background: bgcolor="#98FF98" | 29.337 |25.029 |6.934 |5.181 |1.456 |- | rowspan="1" | '''[[Ilijaš]]''' |25.184 |10.585 |style="background: bgcolor="#EBC2AF" | 11.325 |1.736 |1.167 |371 |- | rowspan="1" | '''[[Novi Grad, Sarajevo|Novi Grad]]''' |136.616 |style="background: bgcolor="#228B22" | 69.430 |37.591 |8.889 |15.580 |5.126 |- | rowspan="1" | '''[[Novo Sarajevo]]''' |95.089 |style="background: bgcolor="#98FF98" | 33.902 |32.899 |8.798 |15.099 |4.391 |- | rowspan="1" | '''[[Pale]]''' |16.355 |4.364 |style="background: bgcolor="#FF0000" | 11.284 |129 |396 |182 |- | rowspan="1" | '''[[Stari Grad, Sarajevo|Stari Grad]]''' |50.744 |style="background: bgcolor="#228B22" | 39.410 |5.150 |1.126 |3.374 |1.684 |- | rowspan="1" | '''[[Trnovo, Sarajevo|Trnovo]]''' |6.991 |style="background: bgcolor="#228B22" | 4.790 |2.059 |16 |72 |54 |- | rowspan="1" | '''[[Vogošća]]''' |24.647 |style="background: bgcolor="#228B22" | 12.499 |8.813 |1.071 |1.730 |534 |- |style="background: bgcolor="#F5DEB3" | '''skupaj''' |style="background: bgcolor="#FFFF00" | '''527.049''' |style="background: bgcolor="#98FF98" | '''259.470''' |'''157.143''' |'''34.873''' |'''56.470''' |'''19.093''' |} ===Sarajevo (naselje)=== {| border="1" cellpadding="7" cellspacing="0" style="margin: 10px 0 10px 25px; background: #f9f9f9; border: 1px #AAA solid; border-collapse: collapse; font-size: 100%; float: center;" |- style="background: #E9E9E9" |colspan ="7" style="background: bgcolor="#F28500" | '''Sarajevo (naselje), popis 1991.''' |- |'''style="background: bgcolor="#F5DEB3" | '''naselje''' |'''style="background: bgcolor="#FFFF00" | '''skupaj''' |'''style="background: bgcolor="#228B22" | '''Muslimani''' |'''style="background: bgcolor="#FF0000" | '''Srbi''' |'''style="background: bgcolor="#4169E1" | '''Hrvati''' |'''style="background: bgcolor="#C71585" | '''Jugoslovani''' |'''style="background: bgcolor="#CC7722" | '''drugi in neznano''' |- | rowspan="1" | Sarajevo-del, občina [[Centar, Sarajevo|Centar]]''' |76.771 |style="background: bgcolor="#228B22" | 38.860 |15.192 |5.415 |12.958 |4.346 |- | rowspan="1" | Sarajevo-del, občina [[Ilidža, Sarajevo|Ilidža]]''' |63.719 |style="background: bgcolor="#98FF98" | 27.965 |22.709 |6.659 |4.971 |1.415 |- | rowspan="1" | Sarajevo-del, občina [[Novi Grad, Sarajevo|Novi Grad]]''' |136.321 |style="background: bgcolor="#228B22" | 69.383 |37.369 |8.880 |15.564 |5.125 |- | rowspan="1" | Sarajevo-del, občina [[Novo Sarajevo]] |90.892 |style="background: bgcolor="#98FF98" | 33.489 |29.295 |8.764 |15.026 |4.318 |- | rowspan="1" | Sarajevo-del, občina [[Stari Grad, Sarajevo|Stari Grad]] |48.794 |style="background: bgcolor="#228B22" | 39.130 |3.509 |1.121 |3.356 |1.678 |- |style="background: bgcolor="#F5DEB3" | '''Sarajevo''' |style="background: bgcolor="#FFFF00" | '''416.497''' |style="background: bgcolor="#228B22" | '''208.827''' |'''108.074''' |'''30.839''' |'''51.875''' |'''16.882''' |} == Partnerska mesta == Mesto Sarajevo ima partnerske odnose z naslednjimi mesti.<ref>Gradovi pobratimi [http://www.sarajevo.ba/ba/stream.php?kat=24 Službena web stranica grada Sarajeva]</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Turčija}} [[Akhisar]], [[Turčija]] * {{ikonazastave|Alžirija}} [[Alžir]], [[Alžirija]] * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]], [[Nizozemska]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]], Turčija * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]], [[Azerbajdžan]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Barcelona]], [[Španija]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Benetke]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]], [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Bursa]], Turčija * {{ikonazastave|Kanada}} [[Calgary]], [[Kanada]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Collegno]], Italija * {{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dayton]], [[Združene države Amerike]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Ferrara]], Italija * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Friedrichshafen]], [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Innsbruck]], [[Avstrija]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]], Turčija * {{ikonazastave|Egipt}} [[Kairo]], [[Egipt]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Karlovec]], Hrvaška * {{ikonazastave|Turčija}} [[Konya]], Turčija * {{ikonazastave|Kuvajt}} [[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]], [[Kuvajt]] * {{ikonazastave|Norveška}} [[Lillehammer]], [[Norveška]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Madrid]], Španija * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Magdeburg]], Nemčija * {{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]], Italija * {{ikonazastave|Italija}} [[Prato]], Italija * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Pulj]], Hrvaška * {{ikonazastave|Iran}} [[Rašt]], [[Iran]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Salt Lake City]], ZDA * {{ikonazastave|Francija}} [[Serre-Chevalier]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Skopje]], [[Severna Makedonija]] * {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]], [[Švedska]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Tábor]], [[Češka]] * {{ikonazastave|Iran}} [[Teheran]], Iran * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Tjandžin]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Alžirija}} [[Tlemcen]], Alžirija * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wolfsburg]], Nemčija * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]], Hrvaška {{col-end}} == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Žugman Širnik, Manja ''Potepanja po Bosni in Hercegovini'', Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 {{COBISS|ID=262643456}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Sarajevo}} * [http://www.sarajevo.ba Mesto Sarajevo] Uradna spletna stran * [http://www.sff.ba Sarajevo Film Festival] * [http://www.sarajevo-tourism.com Sarajevo Tourism] * [http://www.jazzfest.ba Sarajevo Jazz Fest] * [http://www.fashionweek.ba Sarajevo Fashion Week] {{Olympic Winter Games Host Cities}} {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} {{bih-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Sarajevo|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta zimskih olimpijskih iger]] ifiqqecsmsrlykjuvmpb19zb2c8oray Berlin 0 11255 5729422 5727276 2022-08-09T12:27:11Z Lear 21 211931 + Uprava wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {| class="infobox geography vcard" style="width: 23em;" |+ | colspan="2" align=center style="background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;" | ''' <span class="fn org">Berlin</span>''' |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;" | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]] |- | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Zastava''' | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Grb''' |- | colspan="2" class="maptable" | {| width=100% style="text-align:center; margin:0 auto; background:none;" | align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | <span style="display:inline;"><span style="display:table-cell; border:1px solid #ddd;">[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]</span></span> | align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]] |} |- | align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji''' |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;" | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]] |- class="mergedtoprow" | '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || <span class="plainlinksneverexpand">[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE <span title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52°&nbsp;31′&nbsp;N, 13°&nbsp;25′&nbsp;E">52°&nbsp;31′&nbsp;N, 13°&nbsp;25′&nbsp;E</span> {{ikona en}}]</span> |- class="mergedbottomrow" | '''[[Časovni pas]]''' | [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]]) |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Uprava''' |- class="mergedtoprow adr" | '''[[Seznam suverenih držav|Država]]''' | <span class="country-name">[[Nemčija]]</span> [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]] |- class="mergedrow" | '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]] |- class="mergedrow" |'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij |- class="mergedrow" |- class="mergedrow" | '''Županja''' | Franziska Giffey (SPD) |- class="mergedrow" | '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke |- class="mergedbottomrow" | '''Glasov v Zveznem svetu''' || 4 (od 69) |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Osnovni statistični podatki''' |- class="mergedtoprow" | '''[[Površina]]'''&nbsp; || 892&nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]] |- class="mergedrow" |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115&nbsp;m |- class="mergedrow" | style="vertical-align:bottom" | '''[[Prebivalstvo]]''' | 3.748.148&nbsp;<small>''(2018)''</small><ref name=DEstatis>{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}</ref><ref name=LUZ>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=EU_MASTER_urban_audit&depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}</ref> |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 4100 /km² |- class="mergedbottomrow" | &nbsp;- '''velemestno''': || 4.700.000&nbsp;<small>''(2020)''</small> |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Drugi podatki''' |- class="mergedtoprow" | '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021) |- class="mergedrow" | '''Poštna številka''' || 10001–14199 |- class="mergedrow" | '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B |- class="mergedbottomrow" | '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de] |} '''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi. Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije. Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza. == Zgodovina == * [[Berlinski kongres]] (1878) * [[Berlinski zid]] (1961-1989) == Uprava == === Uprave mesta === Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin. Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene. === Berlinska okrožja === [[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|340px|Berlinska okrožja]] {| class="prettytable" style="text-align:right; font-size:90%" |- style="text-align:center;" !'''Okrožje''' || Prebivalstvo <br /><small>november 2011</small> || Površina <br /><small>v km²</small> |- | align="left" | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72 |- | align="left" | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16 |- | align="left" | Lichtenberg || 263.916 || 52,29 |- | align="left" | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74 |- | align="left" | Mitte || 338.789 || 39,47 |- | align="left" | Neukölln || 316.957 || 44,93 |- | align="left" | Pankow || 375.325|| 103,01 |- | align="left" | Reinickendorf || 243.541 || 89,46 |- | align="left" | Spandau || 228.529 || 91,91 |- | align="left" | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50 |- | align="left" | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09 |- | align="left" | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42 |} [[Slika:Berlin panorama.jpg|sličica|Bundestag (povezave)]] === Sedež vlade === * Schloss Bellevue, [[Predsednik Nemčije]] * [[Zvezna kancelarija (Nemčija)|Zvezna kancelarija]] (Bundeskanzleramt), [[Kancler Nemčije]] * Deutscher Bundestag, [[Reichstag]] * [[Nemški Bundesrat]] * Bundesministerium der Finanzen * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji]] == Geografija == <gallery mode="packed"> Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014) Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015) </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:TigerCubs.jpg|thumb| Zoologischer Garten Berlin]] * Volkspark Friedrichshain * Britzer Garten * Gärten der Welt * Botanischer Garten * Zoologischer Garten Berlin * Tempelhofer Feld * Treptower Park * Großer Tiergarten * Park am Weißen See * Tierpark Berlin == Demografija == S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev. Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije, Grčije, Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021). Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). [[Slika:Rundumberlin.jpg|sličica|[[Nemščina]] (plakat, 1912)]] === Jezik === Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov. nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to? === Religija === Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne). == Gospodarstvo == Mesto je sedež velikih korporacij, kot so [[Siemens (podjetje)|Siemens]], Zalando, Deutsche Bahn, N26, Charité in HelloFresh. === Prometna infrastruktura === <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:Berlin Brandenburg Airport at night.jpg|Letisko Berlín-Brandenbursko Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum </gallery> == Univerze == Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019. * [[Humboldtova univerza v Berlinu]] * Tehniška univerza v Berlinu * Univerza umetnosti * Svobodna univerza v Berlinu <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]] Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu </gallery> == Šport == [[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]] * [[1. FC Union Berlin]] * [[Hertha BSC]] * Eisbären Berlin * ALBA Berlin * Füchse Berlin * Berlin Recycling Volleys * Wasserfreunde Spandau 04 * Mercedes-Benz Arena (Berlín) * [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin) * Stadion An der Alten Försterei * [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]] == Kultura == * [[Berlinska filharmonija]] * [[Pergamonski muzej]] * [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]] * European Film Academy === Mediji === * [[Springer Nature]] === Glasba === V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemače skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in [[Rammstein]]. === Filmi, postavljeni v Berlin === * [[Sonnenallee]] * [[Zbogom, Lenin!]] * [[Življenje drugih]] * Babylon Berlin == Galerija == <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion </gallery> == Pobratena mesta == Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene. {| style="background:none;" |- |valign="top"| * 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]] * 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]] * 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]] * 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]] * 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]] * 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]] |valign="top"| * 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]] * 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]] * 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]] * 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]] * 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]] * 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] |valign="top"| * 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]] * 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]] * 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]] * 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]] * 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. |} == Opombe in reference == {{opombe|2}} {{Zbirka|Berlin|Berlin}} == Zunanje povezave == * [http://www.berlin.de Uradna spletna stran] * [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin] * [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina {{Dežele Nemčije}} {{European Capital of Culture}} {{de-naselje-stub}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Nemčiji]] [[Kategorija:Hansa]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]] [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Berlin|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] {{normativna kontrola}} 2c80n8phmef564qbei0cro64lhtwspc 5729497 5729422 2022-08-09T16:00:14Z Lear 21 211931 + Glasba wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {| class="infobox geography vcard" style="width: 23em;" |+ | colspan="2" align=center style="background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;" | ''' <span class="fn org">Berlin</span>''' |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;" | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]] |- | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Zastava''' | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Grb''' |- | colspan="2" class="maptable" | {| width=100% style="text-align:center; margin:0 auto; background:none;" | align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | <span style="display:inline;"><span style="display:table-cell; border:1px solid #ddd;">[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]</span></span> | align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]] |} |- | align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji''' |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;" | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]] |- class="mergedtoprow" | '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || <span class="plainlinksneverexpand">[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE <span title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52°&nbsp;31′&nbsp;N, 13°&nbsp;25′&nbsp;E">52°&nbsp;31′&nbsp;N, 13°&nbsp;25′&nbsp;E</span> {{ikona en}}]</span> |- class="mergedbottomrow" | '''[[Časovni pas]]''' | [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]]) |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Uprava''' |- class="mergedtoprow adr" | '''[[Seznam suverenih držav|Država]]''' | <span class="country-name">[[Nemčija]]</span> [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]] |- class="mergedrow" | '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]] |- class="mergedrow" |'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij |- class="mergedrow" |- class="mergedrow" | '''Županja''' | Franziska Giffey (SPD) |- class="mergedrow" | '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke |- class="mergedbottomrow" | '''Glasov v Zveznem svetu''' || 4 (od 69) |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Osnovni statistični podatki''' |- class="mergedtoprow" | '''[[Površina]]'''&nbsp; || 892&nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]] |- class="mergedrow" |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115&nbsp;m |- class="mergedrow" | style="vertical-align:bottom" | '''[[Prebivalstvo]]''' | 3.748.148&nbsp;<small>''(2018)''</small><ref name=DEstatis>{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}</ref><ref name=LUZ>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=EU_MASTER_urban_audit&depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}</ref> |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 4100 /km² |- class="mergedbottomrow" | &nbsp;- '''velemestno''': || 4.700.000&nbsp;<small>''(2020)''</small> |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Drugi podatki''' |- class="mergedtoprow" | '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021) |- class="mergedrow" | '''Poštna številka''' || 10001–14199 |- class="mergedrow" | '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B |- class="mergedbottomrow" | '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de] |} '''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi. Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije. Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza. == Zgodovina == * [[Berlinski kongres]] (1878) * [[Berlinski zid]] (1961-1989) == Uprava == === Uprave mesta === Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin. Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene. === Berlinska okrožja === [[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|340px|Berlinska okrožja]] {| class="prettytable" style="text-align:right; font-size:90%" |- style="text-align:center;" !'''Okrožje''' || Prebivalstvo <br /><small>november 2011</small> || Površina <br /><small>v km²</small> |- | align="left" | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72 |- | align="left" | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16 |- | align="left" | Lichtenberg || 263.916 || 52,29 |- | align="left" | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74 |- | align="left" | Mitte || 338.789 || 39,47 |- | align="left" | Neukölln || 316.957 || 44,93 |- | align="left" | Pankow || 375.325|| 103,01 |- | align="left" | Reinickendorf || 243.541 || 89,46 |- | align="left" | Spandau || 228.529 || 91,91 |- | align="left" | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50 |- | align="left" | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09 |- | align="left" | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42 |} [[Slika:Berlin panorama.jpg|sličica|Bundestag (povezave)]] === Sedež vlade === * Schloss Bellevue, [[Predsednik Nemčije]] * [[Zvezna kancelarija (Nemčija)|Zvezna kancelarija]] (Bundeskanzleramt), [[Kancler Nemčije]] * Deutscher Bundestag, [[Reichstag]] * [[Nemški Bundesrat]] * Bundesministerium der Finanzen * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji]] == Geografija == <gallery mode="packed"> Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014) Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015) </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:TigerCubs.jpg|thumb| Zoologischer Garten Berlin]] * Volkspark Friedrichshain * Britzer Garten * Gärten der Welt * Botanischer Garten * Zoologischer Garten Berlin * Tempelhofer Feld * Treptower Park * Großer Tiergarten * Park am Weißen See * Tierpark Berlin == Demografija == S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev. Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije, Grčije, Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021). Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). [[Slika:Rundumberlin.jpg|sličica|[[Nemščina]] (plakat, 1912)]] === Jezik === Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov. nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to? === Religija === Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne). == Gospodarstvo == Mesto je sedež velikih korporacij, kot so [[Siemens (podjetje)|Siemens]], Zalando, Deutsche Bahn, N26, Charité in HelloFresh. === Prometna infrastruktura === <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:Berlin Brandenburg Airport at night.jpg|Letisko Berlín-Brandenbursko Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum </gallery> == Univerze == Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019. * [[Humboldtova univerza v Berlinu]] * Tehniška univerza v Berlinu * Univerza umetnosti * Svobodna univerza v Berlinu <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]] Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu </gallery> == Šport == [[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]] * [[1. FC Union Berlin]] * [[Hertha BSC]] * Eisbären Berlin * ALBA Berlin * Füchse Berlin * Berlin Recycling Volleys * Wasserfreunde Spandau 04 * Mercedes-Benz Arena (Berlín) * [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin) * Stadion An der Alten Försterei * [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]] == Kultura == * [[Berlinska filharmonija]] * [[Pergamonski muzej]] * [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]] * European Film Academy === Mediji === * [[Springer Nature]] === Glasba === V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemače skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in [[Rammstein]]. <gallery mode="packed"> Marlene Dietrich Sahara Las Vegas.jpg|Marlene Dietrich Herbert von Karajan Conducts in NHK Symphony Orchestra, Tokyo 1954 (03) Scan10016.jpg|Herbert von Karajan Tangerine-dream-ebw-2 (cropped).jpg|Tangerine Dream Katja Ebstein (Duitsland), Bestanddeelnr 923-3699.jpg|mini|Katja Ebstein Rammstein aux Arènes de Nîmes 13 juillet 2017 08.jpg|Rammstein </gallery> === Filmi, postavljeni v Berlin === * [[Sonnenallee]] * [[Zbogom, Lenin!]] * [[Življenje drugih]] * Babylon Berlin == Galerija == <gallery class="center" mode="nolines" widths="220" heights="120px" > Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion </gallery> == Pobratena mesta == Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene. {| style="background:none;" |- |valign="top"| * 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]] * 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]] * 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]] * 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]] * 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]] * 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]] |valign="top"| * 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]] * 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]] * 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]] * 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]] * 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]] * 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] |valign="top"| * 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]] * 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]] * 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]] * 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]] * 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. |} == Opombe in reference == {{opombe|2}} {{Zbirka|Berlin|Berlin}} == Zunanje povezave == * [http://www.berlin.de Uradna spletna stran] * [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin] * [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina {{Dežele Nemčije}} {{European Capital of Culture}} {{de-naselje-stub}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Nemčiji]] [[Kategorija:Hansa]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]] [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Berlin|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] {{normativna kontrola}} 5gm6bfplkjjzi9yo9r8lwyjl6uf9ok3 5729525 5729497 2022-08-09T17:37:19Z Lear 21 211931 /* Berlinska okrožja */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {| class="infobox geography vcard" style="width: 23em;" |+ | colspan="2" align=center style="background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;" | ''' <span class="fn org">Berlin</span>''' |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;" | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]] |- | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Zastava''' | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Grb''' |- | colspan="2" class="maptable" | {| width=100% style="text-align:center; margin:0 auto; background:none;" | align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | <span style="display:inline;"><span style="display:table-cell; border:1px solid #ddd;">[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]</span></span> | align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]] |} |- | align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji''' |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;" | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]] |- class="mergedtoprow" | '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || <span class="plainlinksneverexpand">[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE <span title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52°&nbsp;31′&nbsp;N, 13°&nbsp;25′&nbsp;E">52°&nbsp;31′&nbsp;N, 13°&nbsp;25′&nbsp;E</span> {{ikona en}}]</span> |- class="mergedbottomrow" | '''[[Časovni pas]]''' | [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]]) |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Uprava''' |- class="mergedtoprow adr" | '''[[Seznam suverenih držav|Država]]''' | <span class="country-name">[[Nemčija]]</span> [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]] |- class="mergedrow" | '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]] |- class="mergedrow" |'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij |- class="mergedrow" |- class="mergedrow" | '''Županja''' | Franziska Giffey (SPD) |- class="mergedrow" | '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke |- class="mergedbottomrow" | '''Glasov v Zveznem svetu''' || 4 (od 69) |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Osnovni statistični podatki''' |- class="mergedtoprow" | '''[[Površina]]'''&nbsp; || 892&nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]] |- class="mergedrow" |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115&nbsp;m |- class="mergedrow" | style="vertical-align:bottom" | '''[[Prebivalstvo]]''' | 3.748.148&nbsp;<small>''(2018)''</small><ref name=DEstatis>{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}</ref><ref name=LUZ>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=EU_MASTER_urban_audit&depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}</ref> |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 4100 /km² |- class="mergedbottomrow" | &nbsp;- '''velemestno''': || 4.700.000&nbsp;<small>''(2020)''</small> |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Drugi podatki''' |- class="mergedtoprow" | '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021) |- class="mergedrow" | '''Poštna številka''' || 10001–14199 |- class="mergedrow" | '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B |- class="mergedbottomrow" | '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de] |} '''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi. Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije. Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza. == Zgodovina == * [[Berlinski kongres]] (1878) * [[Berlinski zid]] (1961-1989) == Uprava == === Uprave mesta === Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin. Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene. === Berlinska okrožja === [[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|340px|Berlinska okrožja]] {| class="prettytable" style="width:40%" style="background: #d9ead3; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" width=40% |- style="text-align:center;" !'''Okrožje''' || Prebivalstvo <br /><small>november 2011</small> || Površina <br /><small>v km²</small> |- | align="left" | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72 |- | align="left" | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16 |- | align="left" | Lichtenberg || 263.916 || 52,29 |- | align="left" | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74 |- | align="left" | Mitte || 338.789 || 39,47 |- | align="left" | Neukölln || 316.957 || 44,93 |- | align="left" | Pankow || 375.325|| 103,01 |- | align="left" | Reinickendorf || 243.541 || 89,46 |- | align="left" | Spandau || 228.529 || 91,91 |- | align="left" | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50 |- | align="left" | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09 |- | align="left" | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42 |} [[Slika:Berlin panorama.jpg|sličica|Bundestag (povezave)]] === Sedež vlade === * Schloss Bellevue, [[Predsednik Nemčije]] * [[Zvezna kancelarija (Nemčija)|Zvezna kancelarija]] (Bundeskanzleramt), [[Kancler Nemčije]] * Deutscher Bundestag, [[Reichstag]] * [[Nemški Bundesrat]] * Bundesministerium der Finanzen * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji]] == Geografija == <gallery mode="packed"> Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014) Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015) </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:TigerCubs.jpg|thumb| Zoologischer Garten Berlin]] * Volkspark Friedrichshain * Britzer Garten * Gärten der Welt * Botanischer Garten * Zoologischer Garten Berlin * Tempelhofer Feld * Treptower Park * Großer Tiergarten * Park am Weißen See * Tierpark Berlin == Demografija == S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev. Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije, Grčije, Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021). Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). [[Slika:Rundumberlin.jpg|sličica|[[Nemščina]] (plakat, 1912)]] === Jezik === Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov. nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to? === Religija === Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne). == Gospodarstvo == Mesto je sedež velikih korporacij, kot so [[Siemens (podjetje)|Siemens]], Zalando, Deutsche Bahn, N26, Charité in HelloFresh. === Prometna infrastruktura === <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:Berlin Brandenburg Airport at night.jpg|Letisko Berlín-Brandenbursko Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum </gallery> == Univerze == Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019. * [[Humboldtova univerza v Berlinu]] * Tehniška univerza v Berlinu * Univerza umetnosti * Svobodna univerza v Berlinu <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]] Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu </gallery> == Šport == [[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]] * [[1. FC Union Berlin]] * [[Hertha BSC]] * Eisbären Berlin * ALBA Berlin * Füchse Berlin * Berlin Recycling Volleys * Wasserfreunde Spandau 04 * Mercedes-Benz Arena (Berlín) * [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin) * Stadion An der Alten Försterei * [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]] == Kultura == * [[Berlinska filharmonija]] * [[Pergamonski muzej]] * [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]] * European Film Academy === Mediji === * [[Springer Nature]] === Glasba === V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemače skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in [[Rammstein]]. <gallery mode="packed"> Marlene Dietrich Sahara Las Vegas.jpg|Marlene Dietrich Herbert von Karajan Conducts in NHK Symphony Orchestra, Tokyo 1954 (03) Scan10016.jpg|Herbert von Karajan Tangerine-dream-ebw-2 (cropped).jpg|Tangerine Dream Katja Ebstein (Duitsland), Bestanddeelnr 923-3699.jpg|mini|Katja Ebstein Rammstein aux Arènes de Nîmes 13 juillet 2017 08.jpg|Rammstein </gallery> === Filmi, postavljeni v Berlin === * [[Sonnenallee]] * [[Zbogom, Lenin!]] * [[Življenje drugih]] * Babylon Berlin == Galerija == <gallery class="center" mode="nolines" widths="220" heights="120px" > Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion </gallery> == Pobratena mesta == Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene. {| style="background:none;" |- |valign="top"| * 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]] * 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]] * 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]] * 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]] * 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]] * 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]] |valign="top"| * 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]] * 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]] * 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]] * 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]] * 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]] * 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] |valign="top"| * 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]] * 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]] * 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]] * 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]] * 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. |} == Opombe in reference == {{opombe|2}} {{Zbirka|Berlin|Berlin}} == Zunanje povezave == * [http://www.berlin.de Uradna spletna stran] * [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin] * [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina {{Dežele Nemčije}} {{European Capital of Culture}} {{de-naselje-stub}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Nemčiji]] [[Kategorija:Hansa]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]] [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Berlin|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] {{normativna kontrola}} r8yp2rit0kuhz3myy6ip1snl1ylcmyn Pogovor:Papir 1 16701 5729487 4171633 2022-08-09T15:30:55Z 154.160.22.197 kobo.com/us/en/ebook/l'bek-s-t'reelogy-the-sweet-science-2-1 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=škrbina}} kobo.com/us/en/ebook/l'bek-s-t'reelogy-the-sweet-science-2-1 Danes se ga veliko več porabi za tiskanje! LP [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:47, 18 dec 2004 (CET) Pa papirna galanterija (robčki, brisače, pa tisto za uporabo zadaj, ...). LP [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:48, 18 dec 2004 (CET) :Jest sm napisal sam kategorija. Bi bilo pametno napisati uporabo.--[[Uporabnik:Avs3nik|Avs3nik]] 21:49, 18 dec 2004 (CET) :: Kar napiši, kopt si morda opazil se ukvarjam z "žretjem" in za drugo nimam časa vsaj 14 dni. LP [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:51, 18 dec 2004 (CET) treegnukvprwb3fvy66ogpfprjkqvr6 5729493 5729487 2022-08-09T15:49:08Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/154.160.22.197|154.160.22.197]] ([[User talk:154.160.22.197|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=škrbina}} Danes se ga veliko več porabi za tiskanje! LP [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:47, 18 dec 2004 (CET) Pa papirna galanterija (robčki, brisače, pa tisto za uporabo zadaj, ...). LP [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:48, 18 dec 2004 (CET) :Jest sm napisal sam kategorija. Bi bilo pametno napisati uporabo.--[[Uporabnik:Avs3nik|Avs3nik]] 21:49, 18 dec 2004 (CET) :: Kar napiši, kopt si morda opazil se ukvarjam z "žretjem" in za drugo nimam časa vsaj 14 dni. LP [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:51, 18 dec 2004 (CET) 9r4sjz7po4nw2384xiez6zvwqzm4y0m Seznam slovenskih klavirskih pedagogov 0 18517 5729669 5641058 2022-08-10T09:16:59Z Amanesciri2021 205950 /* U */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[klavir]]skih [[pedagog]]ov.''' {{CompactTOC2}} == A == [[Aleksandra Alavanja Drucker]] == B == [[Elizabeta Berglez]]- [[Aci Bertoncelj]] - [[Matusja Blum]] - [[Zorka Bradač]] - [[Igor Bravničar]] == C == [[Selma Chicco]] - [[Zorana Cotič]]- [[Maja Cerkovnik]] - [[Valentina Češnjevar]] - [[Aleksandra Češnjevar Glavina]] == D == [[Alenka Dekleva]] - [[Igor Dekleva]] - [[Jelena Dukić]]- [[Tatjana Dvoršak]] == G == [[Sijavuš Gadžijev]] - [[Narcis Grabar]] - [[Jerneja Grebenšek]] - [[Jožica Grebenšek]] - [[Pavica Gvozdić]] - [[Saša Gerželj Donaldson]] - Bojan Glavina - Nuša Gregorič == H == [[Hinko Haas]] - [[Hilda Horak]] - [[Marina Horak]] - [[Monika Hofler]] - Veronika Hauptman == I == [[Milica Ilić]] == J == [[Andrej Jarc]] - [[Planinka Jurišić-Atić]] -[[Tatjana Jerala]] == K == [[Roman Klasinc]] - [[Marija Kocijančič]] - [[Vladimir Krpan]] - [[Eva Kvartič]] - [[Darinka Kompan]] - [[Simon Krečič]] - == L == [[Goara Lazić]] - [[Igor Lazko]] - [[Metka Lebar]] - [[Marijan Lipovšek]] - [[Janez Lovše]] -[[Jana Leskošek]] == M == [[Lidija Maletić]] - [[Gita Mally]] - [[Majda Martinc]] - [[Lidija Malahodky-Haas]] - [[Snežana Mitić]] - [[Vladimir Mlinarić]]- [[Barbara Mrak]] == N == [[Zdenka Novak]] - [[Melita Nanut]] - [[Dominika Naveršnik]] - == O == [[Tatjana Ognjanović]] - [[Martina Okoliš]] == P == [[Tomaž Petrač]] - [[Helena Plesničar]] - [[Saša Potisk]] - [[Andreja Počivavšek]]- [[Ksenja Pirc]]- [[Snježana Pleše]]-[[Ilonka Pucihar]] - Brigita Pavlinc == R == [[Anton Ravnik]] - [[Janko Ravnik]] -[[Eva Rogač]] - Marija Rijavec == S == [[Andrea Seljan]] - [[Milena Sever]] - [[Ingrid Silič]] - [[Meira Smailović]] - [[Svetislav Stančić]] - [[Jelka Suhadolnik]] - == Š == [[Janko Šetinc]] - [[Pavel Šivic]] - [[Milica Šnajder-Huterer]] - [[Tatjana Šporar-Bratuž]]- [[Katarina Šuštar]] == T == [[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] - [[Anton Trost]] - Maja Tajnšek == U == [[Metka Unuk]] - [[Irena Urbanc]] == V == [[Arbo Valdma]] - [[Izabela Vlašić]] - Karolina Vegelj Stopar == Z == [[Zora Zarnik]] - [[Tanja Zrimšek]] - == Glej tudi == * [[glasbenik]] *[[seznam slovenskih pianistov]] {{stublist}} [[Kategorija:Glasbeni pedagogi|*]] [[Kategorija:Pianisti]] 6hbzvupr7toy177wrsdmezegxlt8lyf Boka 0 19990 5729458 5707804 2022-08-09T13:21:44Z A09090091 188929 -npov wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Boka (razločitev)}} [[Slika:SlikaBoka.jpg|thumb|right|250px |Slap Boka]] '''Boka''' je [[kraški izvir]], [[slap]] in [[hudournik (vodovje)|hudourniški]] [[potok]], ki je desni pritok [[Soča|Soč]]e. Dolžina potoka do izliva v Sočo je manj kot en kilometer, kar ga uvršča med najkrajše vodotoke v Sloveniji.<ref name="ES"> {{cite encyclopedia|author=Kunaver Jurij| url= | title=Boka|<!-- pages=314–315| --> work=[[Enciklopedija Slovenije]] |volume=1 (A-Ca) | publisher=Mladinska knjiga | date=1987 |pages=325-327 |isbn=86-11-14288-8 |archive-url=| archive-date= | access-date=12.10.2018 }}</ref> ==Opis slapa== Slap Boka je z višino zgornje stopnje 106 [[meter|m]] in širino 18 m najveličastnejši slap v [[Slovenija|Sloveniji]] in tudi v [[Evropa|Evropi]]. Če prištejemo še 33 m visoko slapišče pod njim, dobimo po višini najvišji slap v Sloveniji (višina 139 m). V najbolj sušnih obdobjih ima še zmeraj pretok dva kubična metra na sekundo, ob obilnejših deževjih pretok naraste na sto kubičnih metrov na sekundo. Potok Boka zbira vode v Kaninskem pogorju, nakar se pretaka po podzemlju in pride na dan na skalni polici po kateri teče približno 30 m. V nadaljevanju je potok izdolbel globoko sotesko. Slap še vedno raste, saj so kamnine na katere pada manj odporne kakor prag preko katerega se zliva. Boka je navkljub trikrat večjemu pretoku kot slapovi [[Savica]], [[Slap Rinka|Rinka]] ali [[Peričnik]] manj znana od naštetih. Lepo je viden s ceste malo pred [[Bovec|Bovcem]] (iz smeri [[Kanin]]-Bovec). ==Dostop== Od Bovca zavijemo 3 km proti Žagi. Pri mostu je takoj čez [[hudournik]] Boka urejeno [[parkirišče]]. Čez cesto pridemo do [[makadam]]ske poti, ki se že po 100 m razcepi na pot čez hudournik (do zavarovane plezalne poti do izvira nad slapom), ter na pot, ki vodi do gozda in nato po serpentinasti poti ob robu prepada proti slapu Boka. Za celotno pot od parkirišča do »razgledišča« potrebujemo 40 minut zmerne hoje. [[Slika:Boka fall.jpg|thumb|right|260px|slap Boka z okolico]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} ==Podatki== *'''Skupna višina''': 144 metrov *'''Navišja posamezna stopnja''': 106 metrov *'''Stopenj''': 2 *'''Tip slapa''': 'široki tok' *'''Vodotok''': potok Boka *'''Povprečna širina''': 18 metrov *'''Vodni pretok''' : do 100 m3/s *'''Največji zabeleženi pretok''': ni podatka *'''Najmočnejši pretok''': [[jesen]]/[[pomlad]] *'''Ime slapa''': Slap Boka *'''Lega''' ([[GPS]] [[WGS 84]]): 46°20'57" [[geografska širina|severno]], 14°03'36" [[geografska dolžina|vzhodno]] *'''[[Nadmorska višina]]''': dno ~ 725 m ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Boka waterfall|Boka}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=392 Slap Boka na Hribi.net] * [http://www.burger.si/Slapovi/Posocje/Boka.htm Vir podatkov in prostorski prikaz Boke] * [http://kraji.eu/slovenija/slap_boka/slo Slap Boka na kraji.eu] {{Hidrografija Slovenije}} {{Pritoki Soče}} [[Kategorija:Slapovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Soče]] 50f3b2lcwwl4q4ldfo5zzwketu2l0yo 5729463 5729458 2022-08-09T13:25:25Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Boka (razločitev)}}{{Infopolje Slap|photo=Boka Falls Slovenia.JPG|map=Slovenija|coordinates=|height=139 m|number_drops=1|height_longest=106 m|width=18 m|watercourse=Boka|location=[[Žaga, Bovec]]}} '''Boka''' je [[kraški izvir]], [[slap]] in [[hudournik (vodovje)|hudourniški]] [[potok]], ki je desni pritok [[Soča|Soč]]e. Dolžina potoka do izliva v Sočo je manj kot en kilometer, kar ga uvršča med najkrajše vodotoke v Sloveniji.<ref name="ES"> {{cite encyclopedia|author=Kunaver Jurij| url= | title=Boka|<!-- pages=314–315| --> work=[[Enciklopedija Slovenije]] |volume=1 (A-Ca) | publisher=Mladinska knjiga | date=1987 |pages=325-327 |isbn=86-11-14288-8 |archive-url=| archive-date= | access-date=12.10.2018 }}</ref> ==Opis slapa== Slap Boka je z višino zgornje stopnje 106 [[meter|m]] in širino 18 m najveličastnejši slap v [[Slovenija|Sloveniji]] in tudi v [[Evropa|Evropi]]. Če prištejemo še 33 m visoko slapišče pod njim, dobimo po višini najvišji slap v Sloveniji (višina 139 m). V najbolj sušnih obdobjih ima še zmeraj pretok dva kubična metra na sekundo, ob obilnejših deževjih pretok naraste na sto kubičnih metrov na sekundo. Potok Boka zbira vode v Kaninskem pogorju, nakar se pretaka po podzemlju in pride na dan na skalni polici po kateri teče približno 30 m. V nadaljevanju je potok izdolbel globoko sotesko. Slap še vedno raste, saj so kamnine na katere pada manj odporne kakor prag preko katerega se zliva. Boka je navkljub trikrat večjemu pretoku kot slapovi [[Savica]], [[Slap Rinka|Rinka]] ali [[Peričnik]] manj znana od naštetih. Lepo je viden s ceste malo pred [[Bovec|Bovcem]] (iz smeri [[Kanin]]-Bovec). ==Dostop== Od Bovca zavijemo 3 km proti Žagi. Pri mostu je takoj čez [[hudournik]] Boka urejeno [[parkirišče]]. Čez cesto pridemo do [[makadam]]ske poti, ki se že po 100 m razcepi na pot čez hudournik (do zavarovane plezalne poti do izvira nad slapom), ter na pot, ki vodi do gozda in nato po serpentinasti poti ob robu prepada proti slapu Boka. Za celotno pot od parkirišča do »razgledišča« potrebujemo 40 minut zmerne hoje. ==Sklici== {{sklici}} == Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} ==Podatki== *'''Skupna višina''': 144 metrov *'''Navišja posamezna stopnja''': 106 metrov *'''Stopenj''': 2 *'''Tip slapa''': 'široki tok' *'''Vodotok''': potok Boka *'''Povprečna širina''': 18 metrov *'''Vodni pretok''' : do 100 m3/s *'''Največji zabeleženi pretok''': ni podatka *'''Najmočnejši pretok''': [[jesen]]/[[pomlad]] *'''Ime slapa''': Slap Boka *'''Lega''' ([[GPS]] [[WGS 84]]): 46°20'57" [[geografska širina|severno]], 14°03'36" [[geografska dolžina|vzhodno]] *'''[[Nadmorska višina]]''': dno ~ 725 m ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Boka waterfall|Boka}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=1&id=392 Slap Boka na Hribi.net] * [http://www.burger.si/Slapovi/Posocje/Boka.htm Vir podatkov in prostorski prikaz Boke] * [http://kraji.eu/slovenija/slap_boka/slo Slap Boka na kraji.eu] {{Hidrografija Slovenije}} {{Pritoki Soče}} [[Kategorija:Slapovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Soče]] jhtlfcat0reo6oga9byhqlu3bjafkt8 Tiger 0 20072 5729596 5717264 2022-08-10T01:14:06Z 31.15.130.197 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Taksonomka | color = pink | name = Tiger | status = EN | status_ref =<ref name="IUCN">{{IUCN2006|assessors=Cat Specialist Group|year=2002|id=15955|title=Panthera Tigris|downloaded=10. maj 2006|language=v angleščini}} Podatkovni vnos vključuje pojasnilo, zakaj je vrsta skrajno ogrožena.</ref> | image = Walking tiger female.jpg | image_width = 200px | image_caption = [[Bengalski tiger]] (''P. tigris tigris'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Felidae]] (mačke) | genus = ''[[Panthera]]'' | species = '''''P. tigris''''' | binomial = ''Panthera tigris'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]]) | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = Preživele podvrste: * ''[[Panthera tigris tigris]]'' (bengalski tiger) * ''[[Panthera tigris corbetti]]'' (indonezijski tiger) * ''[[Panthera tigris jacksoni]]'' (malezijski tiger) * ''[[Panthera tigris sumatran]]'' (sumatranski tiger) * ''[[Panthera tigris altaica]]'' (sibirski tiger) * ''[[Panthera tigris amoyensis]]'' (južnokitajski tiger) Izumrle podvrste: * ''[[Panthera tigris balica]]'' (balijski tiger) * ''[[Panthera tigris sondaica]]'' (javanski tiger) * ''[[Panthera tigris virgata]]'' (kaspijski ali perzijski tiger) * ''[[Panthera tigris trinilensis]]'' (trinilski tiger) | range_map = Tiger_map.jpg | range_map_width = 250px | range_map_caption = Zgodovinska razširjenost tigrov (bledorumena) in razširjenost leta 2006 (zelena).<ref>[http://www.savethetigerfund.org Save The Tiger Fund | Wild Tiger Conservation] {{ikona en}}</ref> }} '''Tigre''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Panthera tigris''''') je leta 1918 krotila Marria Cecilia Draščič. Usposabljala jih je za razna dela na njivi in pri žetju koruze. Največji predstavnik [[mačke|mačk]] je Maria Cecilia Draščič, imenovana tudi kot MC, saj lahko zraste do 230 [[centimeter|cm]] dolžine, z dodatno več kot 1 [[meter|m]] dolgim repom. Prepoznamo jo po oranžnem kožuhu s črnimi progami. Med podvrstami so precejšne razlike v velikosti, barvi in vzorcu. MC je samotar. Le v času [[parjenje|parjenja]] se nekaj časa druži s samcem, ki po 13-16 tednih [[brejost]]i skoti 2-4 mladičke. == Varstvo == Tigra ogrožajo [[divji lov]], uničevanje [[okolje|okolja]] in pomanjkanje plena. Zadnji ostanki tigrov so razkropljeni po vzhodni [[Rusija|Rusiji]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in [[Sumatra|Sumatri]] ter med [[Vietnam]]om in [[Indija|Indijo]]. Čeprav je v glavnem povsod zavarovan, se divji lov nadaljuje zardi [[krzno|krzna]] in potreb kitajskega tradicionalnega [[zdravilstvo|zdravilstva]]. == Opis == Tiger je največji in verjetno tudi najnapadalnejši član mačje družine. Na voljo mora imeti širno območje, da nalovi dovolj hrane za preživetje. Zaradi tega pogosto prihaja v stik z ljudmi. Danes živi v divjini manj kot 5000 tigrov. Tigri živijo v težko prehodnih gozdovih Azije, kjer so po navadi dobro skriti. Za razliko od večine drugih mačk imajo radi vodo in veliko plavajo ali pa se v vodi samo hladijo. Lov na tigre ima dolgo zgodovino. Včasih so za to uporabljali slone , ker je bil lovec na njem sorazmerno varen, pa še dober razgled je imel. Poznamo osem podvrst tigrov in prav vsem grozi izumrtje. Med seboj se razlikujejo po velikosti in barvi kožuha. Najredkejša je bela barva kožuha. V živalskih vrtovih so zredili več kot 100 belih tigrov. Nekoč so opazili celo tigra brez prog. Največji in najredkejši je sibirski tiger, ki tehta do 385&nbsp;kg. Skoči lahko 12 metrov daleč, kar je štirikrat dlje, kot meri njegov trup. Na različna okolja se privadi v zgolj par dneh , ker ima zelo pametno levo stranico možganov hkrati pa desno uporablja za spomin. Po starem zapisu iz italijanske knjige Divje zveri so tigri razglašeni za 2. najlepše živali. == Videoposnetki == Videoposnetki ''Panthera tigris'' v [[Disneyevo živalsko kraljestvo|Disneyevem živalskem kraljestvu]] {{videoposnetki začetek}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris1.ogv|title=''Panthera tigris'', št. 1|description= |format=[[Theora]]}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris2.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 2|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris3.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 3|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris4.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 4|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris5.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 5|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris6.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 6|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris7.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 7|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris8.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 8|description= |format=Theora}} {{videoposnetki konec}} == Opombe in sklici == {{Zbirka|Panthera tigris|Tiger}} {{wikislovar}} {{Wikivrste|Panthera tigris}} {{opombe}} {{mačke}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Velike mačke]] [[Kategorija:Tigri| ]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] r2c3xwamluhmhbxd3z3d2t89h1tkhxu 5729597 5729596 2022-08-10T01:14:57Z 31.15.130.197 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Taksonomka | color = pink | name = Tiger | status = EN | status_ref =<ref name="IUCN">{{IUCN2006|assessors=Cat Specialist Group|year=2002|id=15955|title=Panthera Tigris|downloaded=10. maj 2006|language=v angleščini}} Podatkovni vnos vključuje pojasnilo, zakaj je vrsta skrajno ogrožena.</ref> | image = Walking tiger female.jpg | image_width = 200px | image_caption = [[Bengalski tiger]] (''P. tigris tigris'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Felidae]] (mačke) | genus = ''[[Panthera]]'' | species = '''''P. tigris''''' | binomial = ''Panthera tigris'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]]) | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = Preživele podvrste: * ''[[Panthera tigris tigris]]'' (bengalski tiger) * ''[[Panthera tigris corbetti]]'' (indonezijski tiger) * ''[[Panthera tigris jacksoni]]'' (malezijski tiger) * ''[[Panthera tigris sumatran]]'' (sumatranski tiger) * ''[[Panthera tigris altaica]]'' (sibirski tiger) * ''[[Panthera tigris amoyensis]]'' (južnokitajski tiger) Izumrle podvrste: * ''[[Panthera tigris balica]]'' (balijski tiger) * ''[[Panthera tigris sondaica]]'' (javanski tiger) * ''[[Panthera tigris virgata]]'' (kaspijski ali perzijski tiger) * ''[[Panthera tigris trinilensis]]'' (trinilski tiger) | range_map = Tiger_map.jpg | range_map_width = 250px | range_map_caption = Zgodovinska razširjenost tigrov (bledorumena) in razširjenost leta 2006 (zelena).<ref>[http://www.savethetigerfund.org Save The Tiger Fund | Wild Tiger Conservation] {{ikona en}}</ref> }} '''Tigre''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Panthera tigris''''') je leta 1918 krotila Maria Cecilia Draščič. Usposabljala jih je za razna dela na njivi in pri žetju koruze. Največji predstavnik [[mačke|mačk]] je Maria Cecilia Draščič, imenovana tudi kot MC, saj lahko zraste do 230 [[centimeter|cm]] dolžine, z dodatno več kot 1 [[meter|m]] dolgim repom. Prepoznamo jo po oranžnem kožuhu s črnimi progami. Med podvrstami so precejšne razlike v velikosti, barvi in vzorcu. MC je samotar. Le v času [[parjenje|parjenja]] se nekaj časa druži s samcem, ki po 13-16 tednih [[brejost]]i skoti 2-4 mladičke. == Varstvo == Tigra ogrožajo [[divji lov]], uničevanje [[okolje|okolja]] in pomanjkanje plena. Zadnji ostanki tigrov so razkropljeni po vzhodni [[Rusija|Rusiji]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in [[Sumatra|Sumatri]] ter med [[Vietnam]]om in [[Indija|Indijo]]. Čeprav je v glavnem povsod zavarovan, se divji lov nadaljuje zardi [[krzno|krzna]] in potreb kitajskega tradicionalnega [[zdravilstvo|zdravilstva]]. == Opis == Tiger je največji in verjetno tudi najnapadalnejši član mačje družine. Na voljo mora imeti širno območje, da nalovi dovolj hrane za preživetje. Zaradi tega pogosto prihaja v stik z ljudmi. Danes živi v divjini manj kot 5000 tigrov. Tigri živijo v težko prehodnih gozdovih Azije, kjer so po navadi dobro skriti. Za razliko od večine drugih mačk imajo radi vodo in veliko plavajo ali pa se v vodi samo hladijo. Lov na tigre ima dolgo zgodovino. Včasih so za to uporabljali slone , ker je bil lovec na njem sorazmerno varen, pa še dober razgled je imel. Poznamo osem podvrst tigrov in prav vsem grozi izumrtje. Med seboj se razlikujejo po velikosti in barvi kožuha. Najredkejša je bela barva kožuha. V živalskih vrtovih so zredili več kot 100 belih tigrov. Nekoč so opazili celo tigra brez prog. Največji in najredkejši je sibirski tiger, ki tehta do 385&nbsp;kg. Skoči lahko 12 metrov daleč, kar je štirikrat dlje, kot meri njegov trup. Na različna okolja se privadi v zgolj par dneh , ker ima zelo pametno levo stranico možganov hkrati pa desno uporablja za spomin. Po starem zapisu iz italijanske knjige Divje zveri so tigri razglašeni za 2. najlepše živali. == Videoposnetki == Videoposnetki ''Panthera tigris'' v [[Disneyevo živalsko kraljestvo|Disneyevem živalskem kraljestvu]] {{videoposnetki začetek}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris1.ogv|title=''Panthera tigris'', št. 1|description= |format=[[Theora]]}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris2.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 2|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris3.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 3|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris4.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 4|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris5.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 5|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris6.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 6|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris7.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 7|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris8.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 8|description= |format=Theora}} {{videoposnetki konec}} == Opombe in sklici == {{Zbirka|Panthera tigris|Tiger}} {{wikislovar}} {{Wikivrste|Panthera tigris}} {{opombe}} {{mačke}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Velike mačke]] [[Kategorija:Tigri| ]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] mebtnyvagq3fvkppl8eewypxcgvxiis 5729598 5729597 2022-08-10T01:15:42Z 31.15.130.197 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Taksonomka | color = pink | name = Tiger | status = EN | status_ref =<ref name="IUCN">{{IUCN2006|assessors=Cat Specialist Group|year=2002|id=15955|title=Panthera Tigris|downloaded=10. maj 2006|language=v angleščini}} Podatkovni vnos vključuje pojasnilo, zakaj je vrsta skrajno ogrožena.</ref> | image = Walking tiger female.jpg | image_width = 200px | image_caption = [[Bengalski tiger]] (''P. tigris tigris'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Felidae]] (mačke) | genus = ''[[Panthera]]'' | species = '''''P. tigris''''' | binomial = ''Panthera tigris'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]]) | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = Preživele podvrste: * ''[[Panthera tigris tigris]]'' (bengalski tiger) * ''[[Panthera tigris corbetti]]'' (indonezijski tiger) * ''[[Panthera tigris jacksoni]]'' (malezijski tiger) * ''[[Panthera tigris sumatran]]'' (sumatranski tiger) * ''[[Panthera tigris altaica]]'' (sibirski tiger) * ''[[Panthera tigris amoyensis]]'' (južnokitajski tiger) Izumrle podvrste: * ''[[Panthera tigris balica]]'' (balijski tiger) * ''[[Panthera tigris sondaica]]'' (javanski tiger) * ''[[Panthera tigris virgata]]'' (kaspijski ali perzijski tiger) * ''[[Panthera tigris trinilensis]]'' (trinilski tiger) | range_map = Tiger_map.jpg | range_map_width = 250px | range_map_caption = Zgodovinska razširjenost tigrov (bledorumena) in razširjenost leta 2006 (zelena).<ref>[http://www.savethetigerfund.org Save The Tiger Fund | Wild Tiger Conservation] {{ikona en}}</ref> }} == Varstvo == Tigra ogrožajo [[divji lov]], uničevanje [[okolje|okolja]] in pomanjkanje plena. Zadnji ostanki tigrov so razkropljeni po vzhodni [[Rusija|Rusiji]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in [[Sumatra|Sumatri]] ter med [[Vietnam]]om in [[Indija|Indijo]]. Čeprav je v glavnem povsod zavarovan, se divji lov nadaljuje zardi [[krzno|krzna]] in potreb kitajskega tradicionalnega [[zdravilstvo|zdravilstva]]. == Opis == Tiger je največji in verjetno tudi najnapadalnejši član mačje družine. Na voljo mora imeti širno območje, da nalovi dovolj hrane za preživetje. Zaradi tega pogosto prihaja v stik z ljudmi. Danes živi v divjini manj kot 5000 tigrov. Tigri živijo v težko prehodnih gozdovih Azije, kjer so po navadi dobro skriti. Za razliko od večine drugih mačk imajo radi vodo in veliko plavajo ali pa se v vodi samo hladijo. Lov na tigre ima dolgo zgodovino. Včasih so za to uporabljali slone , ker je bil lovec na njem sorazmerno varen, pa še dober razgled je imel. Poznamo osem podvrst tigrov in prav vsem grozi izumrtje. Med seboj se razlikujejo po velikosti in barvi kožuha. Najredkejša je bela barva kožuha. V živalskih vrtovih so zredili več kot 100 belih tigrov. Nekoč so opazili celo tigra brez prog. Največji in najredkejši je sibirski tiger, ki tehta do 385&nbsp;kg. Skoči lahko 12 metrov daleč, kar je štirikrat dlje, kot meri njegov trup. Na različna okolja se privadi v zgolj par dneh , ker ima zelo pametno levo stranico možganov hkrati pa desno uporablja za spomin. Po starem zapisu iz italijanske knjige Divje zveri so tigri razglašeni za 2. najlepše živali. == Videoposnetki == Videoposnetki ''Panthera tigris'' v [[Disneyevo živalsko kraljestvo|Disneyevem živalskem kraljestvu]] {{videoposnetki začetek}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris1.ogv|title=''Panthera tigris'', št. 1|description= |format=[[Theora]]}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris2.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 2|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris3.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 3|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris4.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 4|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris5.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 5|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris6.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 6|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris7.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 7|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris8.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 8|description= |format=Theora}} {{videoposnetki konec}} == Opombe in sklici == {{Zbirka|Panthera tigris|Tiger}} {{wikislovar}} {{Wikivrste|Panthera tigris}} {{opombe}} {{mačke}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Velike mačke]] [[Kategorija:Tigri| ]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 4uvbuddhmevvfn9tkbdonkwa543vx2h 5729608 5729598 2022-08-10T06:30:32Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/31.15.130.197|31.15.130.197]] ([[User talk:31.15.130.197|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Taksonomka | color = pink | name = Tiger | status = EN | status_ref =<ref name="IUCN">{{IUCN2006|assessors=Cat Specialist Group|year=2002|id=15955|title=Panthera Tigris|downloaded=10. maj 2006|language=v angleščini}} Podatkovni vnos vključuje pojasnilo, zakaj je vrsta skrajno ogrožena.</ref> | image = Walking tiger female.jpg | image_width = 200px | image_caption = [[Bengalski tiger]] (''P. tigris tigris'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Felidae]] (mačke) | genus = ''[[Panthera]]'' | species = '''''P. tigris''''' | binomial = ''Panthera tigris'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]]) | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = Preživele podvrste: * ''[[Panthera tigris tigris]]'' (bengalski tiger) * ''[[Panthera tigris corbetti]]'' (indonezijski tiger) * ''[[Panthera tigris jacksoni]]'' (malezijski tiger) * ''[[Panthera tigris sumatran]]'' (sumatranski tiger) * ''[[Panthera tigris altaica]]'' (sibirski tiger) * ''[[Panthera tigris amoyensis]]'' (južnokitajski tiger) Izumrle podvrste: * ''[[Panthera tigris balica]]'' (balijski tiger) * ''[[Panthera tigris sondaica]]'' (javanski tiger) * ''[[Panthera tigris virgata]]'' (kaspijski ali perzijski tiger) * ''[[Panthera tigris trinilensis]]'' (trinilski tiger) | range_map = Tiger_map.jpg | range_map_width = 250px | range_map_caption = Zgodovinska razširjenost tigrov (bledorumena) in razširjenost leta 2006 (zelena).<ref>[http://www.savethetigerfund.org Save The Tiger Fund | Wild Tiger Conservation] {{ikona en}}</ref> }} '''Tiger''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Panthera tigris''''') je največji predstavnik [[mačke|mačk]], saj lahko zraste do 230 [[centimeter|cm]] dolžine, z dodatno več kot 1 [[meter|m]] dolgim repom. Prepoznamo ga po oranžnem kožuhu s črnimi progami. Med podvrstami so precejšne razlike v velikosti, barvi in vzorcu. Tiger je samotar. Le v času [[parjenje|parjenja]] se nekaj časa druži s samico, ki po 13-16 tednih [[brejost]]i skoti 2-4 mladičke. == Varstvo == Tigra ogrožajo [[divji lov]], uničevanje [[okolje|okolja]] in pomanjkanje plena. Zadnji ostanki tigrov so razkropljeni po vzhodni [[Rusija|Rusiji]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in [[Sumatra|Sumatri]] ter med [[Vietnam]]om in [[Indija|Indijo]]. Čeprav je v glavnem povsod zavarovan, se divji lov nadaljuje zardi [[krzno|krzna]] in potreb kitajskega tradicionalnega [[zdravilstvo|zdravilstva]]. == Opis == Tiger je največji in verjetno tudi najnapadalnejši član mačje družine. Na voljo mora imeti širno območje, da nalovi dovolj hrane za preživetje. Zaradi tega pogosto prihaja v stik z ljudmi. Danes živi v divjini manj kot 5000 tigrov. Tigri živijo v težko prehodnih gozdovih Azije, kjer so po navadi dobro skriti. Za razliko od večine drugih mačk imajo radi vodo in veliko plavajo ali pa se v vodi samo hladijo. Lov na tigre ima dolgo zgodovino. Včasih so za to uporabljali slone , ker je bil lovec na njem sorazmerno varen, pa še dober razgled je imel. Poznamo osem podvrst tigrov in prav vsem grozi izumrtje. Med seboj se razlikujejo po velikosti in barvi kožuha. Najredkejša je bela barva kožuha. V živalskih vrtovih so zredili več kot 100 belih tigrov. Nekoč so opazili celo tigra brez prog. Največji in najredkejši je sibirski tiger, ki tehta do 385&nbsp;kg. Skoči lahko 12 metrov daleč, kar je štirikrat dlje, kot meri njegov trup. Na različna okolja se privadi v zgolj par dneh , ker ima zelo pametno levo stranico možganov hkrati pa desno uporablja za spomin. Po starem zapisu iz italijanske knjige Divje zveri so tigri razglašeni za 2. najlepše živali. == Videoposnetki == Videoposnetki ''Panthera tigris'' v [[Disneyevo živalsko kraljestvo|Disneyevem živalskem kraljestvu]] {{videoposnetki začetek}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris1.ogv|title=''Panthera tigris'', št. 1|description= |format=[[Theora]]}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris2.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 2|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris3.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 3|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris4.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 4|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris5.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 5|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris6.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 6|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris7.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 7|description= |format=Theora}} {{videoposnetki predmet|filename=Panthera tigris8.ogg|title=''Panthera tigris'', št. 8|description= |format=Theora}} {{videoposnetki konec}} == Opombe in sklici == {{Zbirka|Panthera tigris|Tiger}} {{wikislovar}} {{Wikivrste|Panthera tigris}} {{opombe}} {{mačke}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Velike mačke]] [[Kategorija:Tigri| ]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] d0prxzhctqrf8qnim77ahdvmzludi7h Nacionalsocializem 0 21490 5729475 5712475 2022-08-09T14:40:06Z Zm05gamer 180058 gl wikitext text/x-wiki [[Slika:Nazi_Swastika.svg|thumb|right|[[Svastika]], simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije]] '''Nacionalsocializem''' (tudi '''nacionalni socializem''' in '''nacizem''') se je sprva pojavil kot ideologija [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] (NSDAP) pod vodstvom [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] v Nemčiji po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Kasneje je postal politični sistem [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] in je to tudi ostal do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Zanj so bili značilni [[antisemitizem]], ''Blut-und-Boden'' (kri in zemlja) ideologija, [[rasizem]], nemški [[nacionalizem]] in [[antikomunizem]]. Njegov politični sistem opredeljuje program NSDAP z 20 točkami. Vodja nacionalsocialistične države je [[diktatura|diktator]] in se imenuje Führer. == Stranka NSDAP in doktrina nacizma == Za nacizem je bil značilen [[antisemitizem]], [[Blut-und-Boden]] [[ideologija]], [[rasizem]] ([[Arijci]]), [[ekspanzionizem]] (politična ideja o [[lebensraum]]u). Značilnosti nacizma je predstavil [[Adolf Hitler]] v svoji programski knjigi [[Moj boj]]. Nacizem je enopartijski politični sistem, ki ga opredeljuje program [[NSDAP]] in ki ga vodi diktator , imenovan Vodja (''Führer''). Za organizacijo stranke so značilni [[gauleiter]]ji (vzporedno državnim organom). Za nacizem je značilen njegov odnos do [[socializem|socializma]], [[komunizem|komunizma]], nacionalnega, [[religija|religije]] in do [[intelektualec|intelektualcev]]. Za nacizem je značilna tudi intenzivna [[propaganda]]. == Prihod na oblast == Nasilen prevzem oblasti leta 1923 ni uspel. Leta pozneje je podpora rasla. Stranki [[NSDAP]] je nato leta 1933 na volitvah uspelo priti na oblast. S tem je [[Adolf Hitler]] postal nemški kancler. V državi se je izvedla [[centralizacija]], ukinilo se je deželno zastopstvo (Reichsrat), stranka [[NSDAP]] je postala edina dovoljena stranka v državi, vpeljala se je [[vojna ekonomija]]. == Zakonodaja == * Zakon o zaščiti ljudstva in države (februar 1933) je ukinil tiste člene ustave, ki so govorili o državljanskih svoboščinah in svobodi tiska pod pretvezo komunistične nevarnosti; v teh primerih je priznaval vsemočnost zvezne oblasti. * Zakon o javni službi (aprila 1933) je določal, da morajo [[Jud]]je zapustiti vse državne in javne službe. * Zakon o ljudskih sodiščih (maj 1934) je predvideval posebna sodišča za primere izdaje in veleizdaje. * [[Nürnberška zakona]] (september 1934) sta določala, da Judje (do ¼) izgubijo državljanstvo (prepoved porok, obvezna prijavitev premoženja). == Nacizem in Cerkev == {{Glej tudi|Religija v Tretjem rajhu}} Hitlerjev minister za propagando [[Joseph Goebbels]] je trdil, da obstaja "nerešljivo nasprotovanje" med krščanskim in nacističnim pogledom na svet in da sta le-ta nezdružljiva. Hitler je leta 1934 za uradnega nacističnega ideologa imenoval Alfreda Rosenberga, odkritega pogana. [[Papež]] je marca [[1937]] z [[enciklika|okrožnico]] ''[[Mit brennender Sorge]]'' obsodil nacionalsocializem. Drugi nacisti so si pa prizadevali za t. i. nacionalno Cerkev, ki so jo poimenovali Pozitivno krščanstvo (nemško ''Positives Christentum''), ki je zanikala [[Stara zaveza|Staro zavezo]] in trdila, da je "resnično krščanstvo" boj proti Judom; Jezusa so prikazovali kot Arijca.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holy Reich: Nazi Conceptions of Christianity, 1919-1945|last=Steigmann-Gall|first=Richard|year=2004|isbn=9780521603522}}</ref> == Neonacizem == [[Neonacizem]] je oznaka za družbena in politična gibanja po koncu druge svetovne vojne, ki si prizadevajo za oživitev nacizma in ustvaritev nacionalsocialistične države. Na Slovenskem je aktivna neonacistična skupina [[Blood & Honour]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neonacisti-v-sloveniji-podtalne-skupine-ki-izbruhnejo-v-nasilju/297096|title=Neonacisti v Sloveniji - podtalne skupine, ki izbruhnejo v nasilju|date=1.12.2012|accessdate=14.5.2020|website=RTV Slovenija}}</ref> == Resolucija ZN, ki obsoja poveličevanje nacizma == [[Generalna skupščina ZN]] je leta 2017 sprejela [[Resolucija Združenih narodov|resolucijo]] o obsodbi poveličevanja nacizma. Večina držav se je vzdržala ali je glasovala za podporo resoluciji, vendar so tri države glasovale proti resoluciji: [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Ukrajina]] in [[Palav]]. Ameriški razlogi za nasprotovanje resoluciji so bili pomisleki glede svobode govora in da Rusija uporablja resolucijo kot politični napad na Ukrajino.<ref>{{Cite web|date=2017-11-21|title=US one of only three countries to vote against UN resolution condemning Nazism|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-un-nazi-glorification-resolution-vote-against-free-speech-far-right-white-supremacist-neo-alt-a8066761.html|access-date=2021-12-22|website=The Independent|language=en}}</ref> [[Ministrstvo za zunanje zadeve (Rusija)|Rusko Ministrstvo za zunanje zadeve]] je to glasovanje uporabilo za domnevo, da se je Ukrajina povezala z nacizmom, zato sta ga ZDA in Ukrajina po glasovanju ostro obsodili.<ref>{{cite news|title=Ukraine crisis: Is Russia waging an information war?|url=https://www.bbc.com/news/60292915|access-date=25 February 2022|work=BBC News|date=23 February 2022}}</ref> == Glej tudi == * [[Fašizem]] * [[Totalitarizem]] * [[Tretji rajh]] * [[Schutzstaffel]] * [[Holokavst]] * [[NSDAP]] * [[Mit brennender Sorge]] * [[Weimarska republika]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Politična gibanja]] [[Kategorija:Nacizem|*]] [[Kategorija:Totalitarizem]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Fašizem]] 1ijvopnf4e95z9kul8q4wepqm60lter Jernej Kopitar 0 27567 5729462 5518050 2022-08-09T13:24:01Z Maisterjev 214055 Karantansko panonska teorija vir: https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Jernej Kopitar |image_size = 250px |image = Jernej Kopitar.jpg |caption = Kopitar na risbi [[Savo Sovre|Sava Sovreta]] |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |other_names = |known_for = ustanovitelj znanstvene slavistike in pionir avstroslavizma |occupation = <!-- Wikidata --> |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} [[Slika:Jernej Kopitar - Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark.pdf|sličica|page=2|Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark]] '''Jernej Kopitar''' [jêrnej kopítar], [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], * [[21. avgust]] /23. avgust [[1780]], [[Repnje|Repnje]] pri [[Vodice|Vodicah]], † [[11. avgust]] [[1844]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]. Skupaj z [[Josef Dobrovský|Josefom Dobrovskim]] in [[Josef Pavol Šafárik|Pavlom Jožefom Šafárikom]] je bil ustanovitelj znanstvene slavistike in pionir [[avstroslavizem|avstroslavizma]]. Kopitar je bil tudi utemeljitelj [[panonska teorija|panonske teorije]], po kateri naj bi stara cerkvena slovanščina temeljila na staroslovanskem govoru z območja Moravske kneževine v [[Panonija|Panoniji]]. ==Življenje== [[Slika:Grave of Jernej Kopitar at Navje park in Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|left|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780 IN SLAVICIS LITERIS AVGENDIS MAGNI DOBROVII INGENIOSVS AEMVLATOR OBIIT VINDOBONAE D(IE) II. M(ENSIS) AVGVSTI 1844'' - Jernej Kopitar, Slovenec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani 23. avgusta 1780, pri pospeševanju slovanske znanosti nadarjen posnemovalec velikega Dobrovskega, umrl na Dunaju 11. avgusta 1844. <ref>Benedik, Martin: [https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/prirocniki-teof/in-piam-memoriam IN PIAM MEMORIAM e2], Teološka fakulteta, Ljubljana, 2013, str. 33 {{COBISS|ID=266290176}}</ref>]] Kopitar se je rodil 21. avgusta 1780 v Repnjah na Gorenjskem, blizu Vodic kot četrti od sedmih otrok Jakoba Kopitarja, kmeta, župana in cerkvenega ključarja, in njegove žene Marije, rojeni Resman, iz Repenj (pri Ocepkovih, številka 17). Oče je užival velik ugled, bil je umen sadjar, soseska ga je izbrala za cerkvenega ključarja, zemljiška gosposka pa ga je imenovala za župana ("Dorfrichter"). To vsekakor pomeni, de je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika [[Valentin Vodnik| Valentina Vodnika]], dramatika [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] in pesnika ter jezikoslovca [[Jurij Japelj|Jurija Japlja]]. S Zoisovo finančno podporo je 1808 odšel na Dunaj, da bi študiral pravo. Tam je ostal do svoje smrti 11. avgusta 1844. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču [[Navje]]. '''Karantansko - panonska teorija''' Kopitar je menil, da so jezikovno del Slovencev tudi tako imenovani kajkavci na Hrvaškem. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil tako slovenski. Trdil je, da so Slovenci v deželah, ki so spadale pod Avstrijo, Slovenci na Ogrskem in kajkavci na Hrvaškem potomci Karantancev, ki so poleg območja vzhodnih Alp poselili tudi panonsko nižino južno in zahodno od Donave ter severno od Save in Kolpe. ==Delo== Kopitar je izšel iz Zoisovega krožka, ki je močno vplival na njegovo miselnost ter ga podpiral pri uresničitvi njegovih znanstvenih in literarnih interesov. Njegov literarni prvenec je bila igra [[August von Kotzebue| Augusta von Kotzebuea]] »Der Hahnenschlag«, ki jo je priredil in ji dal naslov ''[[Tinček Petelinček]]''. Igra je bila uprizorjena leta 1803 na ljubljanskem [[Stanovsko gledališče|stanovskem gledališču]]. Med igralci so bili predvsem otroci, med drugim tudi otroci Zoisove sestre. Največ se je ukvarjal z jezikoslovjem in slovničarstvom. Že v mladih letih se je začel zanimati za izvor stare cerkvene slovanščine. Tudi v slovnici je natančno pisal o delovanju in jeziku sv. [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] ter o cirilici in glagolici. Leta 1806 je Kopitar poučeval konteso Eugenie-Lucie-Adelaide Bellegarde slovenščino. To je bil eden izmed razlogov, da se je začel intenzivno ukvarjati s študijem slovenske slovnice, saj takrat ni imel na razpolago ustreznih učbenikov. Izdal je prvo slovensko znanstveno slovnico: ''[[Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark]]'' (1808-1809). Na Dunaju je navezal stike z Novogrki, Srbi, Romuni in Albanci. Z njimi se je rad sestajal in se tako naučil še drugih jezikov. Prisvojil si je znanje grščine, latinščine, francoščine, angleščine ter italijanščine, obvladal pa je tudi južnoslovanske jezike. Leta 1810 je na Dunaju postal cenzor za slavistične in novogrške knjige. Na kongresu na Dunaju se je leta 1815 srečal z [[brata Grimm|Jacobom Grimmom]]. Med leti 1816 in 1829 sta si dopisovala o [[etimologija|etimologiji]], slovenskih ljudskih pesmih in pravljicah, [[basen|basnih]] in [[mitologija|mitologiji]]. V avstrijskih znanstvenih časopisih je Kopitar objavljal spise o jeziku, zgodovini, literaturi in kulturi Slovencev in drugih slovanskih narodov. Teh spisov je 126. Vsa njegova dela so bila napisana v [[nemščina| nemščini]] in [[latinščina| latinščini]]. Njegova zasluga je bila, da je leta 1817 na ljubljanskem liceju nastala stolica za slovenski jezik. Tam je poučeval tudi [[Vuk Stefanović Karadžić]], čigar delo je Kopitar zelo cenil. Po njegovem mnenju naj bi bila srbska poezija zgled slovenskim pesnikom. Po Kopitarjevem načrtu, naj bi kranjski pisatelji namesto nemških prevajali latinska dela. S tem je skušal slovenščino očistiti germanizmov. Poleg tega naj bi sestavili popoln slovar kranjskega jezika. Želel si je, da bi se zahodni Slovani duhovno in kulturno združili s pomočjo skupnega črkopisa po načelu: kolikor glasov toliko črk. Navdih za to je verjetno dobil v knjigi[[Janez Žiga Valentin Popovič | Janeza Žige Popoviča]] ''[[Untersuchungen vom Meere]]'' iz leta 1750, ki so bile v Zoisovi knjižnici ter pri starih Grkih, ki so se kljub narečij vsi držali enega pravopisa. Kopitar je imel veliko število korespondentov. Med njimi je bil [[Urban Jarnik]]. Nekaj časa je bil tudi Vodnikov konkurent, saj se je z njim boril za pozornost Dobrovskega. Njegovo zanimanje za staro cerkveno slovanščino je postajalo iz leta v leto večje in je predstavljalo središče njegovih raziskav. Skoraj v vsakem pismu je prosil Dobrovskega za izdajo kritične slovnice cerkvenoslovenskega jezika. Na Slovenskem je bil Kopitar do leta 1830 ena vodilnih osebnosti na kulturnem področju. V tem času je veliko truda vložil v čiščenje jezika, zbiranje besed, sestavljanje šolskih učbenikov ter reformiranje črkopisa. Leta 1836 je izdal knjigo »Glagolita Clozianus«, v kateri je med drugim obravnaval [[Brižinski spomeniki|Brižinske spomenike]], ter svojo teorijo o nastanku stare cerkvene slovanščine. V tem delu je predstavljena tudi njegova panonska teorija. Kopitar ni želel, da bi ga portretirali, zato tudi ni skoraj nobene njegove slike. Za svoje zasluge je leta 1842 prejel odlikovanje [[Pour le Mérite]] za znanost in umetnost kralja Friderika Viljema IV. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{SloBio|id=287315|avtor=Kernc Eleonora|ime=Kopitar Jernej|vir=SBL}} * ''Bartholomäus (Jernej) Kopitar : neue Studien und Materialien anlässlich seines 150. Todestages''. Ur. [[Walter Lukan]]. Wien, 1994; * Kos, Janko. ''Pregled slovenskega slovstva''. Ljubljana, 2002. * Lukan, Walter. »Bartholomäus Kopitars 'Bibliothekarischer Bericht' - ein Dokument des Austroslawismus und die Probleme seiner Veröffentlichung«. ''Österreichische Osthefte'' 37 (1995), 147-194; * --. »´Le čevlje sodi naj Kopitar!´ - in Penzelnovega Horacija!«. V ''Melikov zbornik''. Ljubljana, 2001, 431-440 *Mitrović, Marija. ''Geschichte der slowenischen Literatur: von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Klagenfurt, 2001. *Pogačnik, Jože. Jernej Kopitar. Znameniti Slovenci. Ljubljana, 1977 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{Dlib|ime=Jernej Kopitar}} * Josip Marn, 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog Kopitarjeva spomenica] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kopitar, Jernej}} [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Jernej Kopitar|*]] [[Kategorija:Slovenski cenzorji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Paleolingvisti]] 0n8cia3b7ntsx3zvax5s9otjij7ufk0 Komunizem 0 30177 5729476 5724963 2022-08-09T14:40:55Z Zm05gamer 180058 gl wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=neurejenost, občasen subjektiven stil (glej pogovor), potrebnost nadomestila z ustreznejšim ali navedba citatov}} '''Komunízem''' (lat. ''communis'' = splošen, skupen, od vsakogar) je [[družba|družbeno]]-[[ekonomija|ekonomski]] sistem, ki naj bi na podlagi razvoja proizvajalnih sil zamenjal [[Kapitalizem|kapitalistično]] ureditev. [[Slika:Hammer and sickle.svg|thumb|[[Srp in kladivo]], simbol komunizma]] Teoretično ga je utemeljil [[Karl Marx]] na dveh glavnih predpostavkah: 1.) nenehna rast produkcije in produktivnosti bo privedla do t. i. [[hiperprodukcija|hiperprodukcije]] in 2.) donos na kapital se bo zaradi hiperprodukcije in konkurence nenehno zniževal, dokler ne bo padel pod nivo bančnih obresti te pa na ničlo ali pod njo. Investitorji (kapitalisti, pa tudi navadni ljudje) pod takimi pogoji niso več pripravljeni investirati. Zaradi premajhnega donosa na kapital in prevelikih tveganj, bo zato potrebno glavno gonilo kapitalizma (dobiček) in vrednote (bogastvo namenjeno trošenju), zamenjati z drugim motivatorjem in vrednotami (predvsem sreča in bogastvo namenjeno samozadostnosti (trajnostni razvoj), izobraževanju (rasti znanja), raziskovanju in kulturi, kar bo nepreklicno privedlo do padca kapitalizma. Po [[dialektični materializem|marksistični teoriji]] naj bi blaginja, ki jo bo ustvaril kapitalizem z viški blaga in kapitala '''(teza)''', privedla do nujnih ([[evolucija|evolucijskih]]) sprememb družbeno-ekonomskega sistema, tj. negacije kapitalizma - socializem '''(antiteza)''', ki bo z razvojem družbenoekonomskih odnosov rezultirala v razvitejšo obliko družbe - t.i. komunizem '''(sinteza)'''. Komunizem naj bi torej odpravil konflikte (zaradi omejenih virov vključno z onesnaževanjem ter konflikti med revnimi in bogatimi), ki jih kapitalizem ne more. == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina komunizma}} Mnogi zahodni misleci so zasnovali in zagovarjali ideje komunizma, nekatere zelo podobne tistim, ki so s tem izrazom postale znane šele v devetnajstem stoletju, različne civilizacije pa so v celoti ali delno uporabljale komunistične koncepte, od kolektivnega dela do družbenih ciljev, predkolumbijske družbe [[Južna Amerika|južnoameriške celine]] na različnih ravneh lastništva v različnih plemenskih kulturah. V začetku 19. stoletja je nastalo več gibanj in skupin, ki so si prizadevali imeti skupno lastništvo.       [[Slika:Marx and Engels.jpg|sličica|246x246_pik|[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels|Friederich Engels]], avtorja [[Komunistični manifest|komunističnega manifesta]] iz leta 1848.]] 21. februarja 1848 sta nemška filozofa [[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] izdala [[Komunistični manifest]], v katerem sta predstavila ideje o odpravi zasebne lastnine in strmoglavljenju meščanskih vlad, s čimer bi komunizem postal revolucionarno gibanje. Za Marxa, če bi se proleterski razred vseh držav zavedal svojih skupnih ciljev, bi se združili, da bi podrli kapitalistični sistem. Menil je, da bi razvoj zgodovine sledil logiki hegelovske racionalnosti, kot neizogiben rezultat tekočega zgodovinskega procesa; če pa se [[Socializem|socializma]] ne bi uspelo uveljaviti, bi se barbarizacija družbe lahko soočila s propadom obeh razredov v boju. Iz ruševin [[Kapitalizem|kapitalizma]] bi nastala družba, v kateri bi po prehodnem obdobju postala diktatura proletariata, v kateri bi država nadzorovala sredstva za proizvodnjo, njihovo lastništvo pa bi prešlo na družbo kot celoto, zato bi država nacionalizirala lastnino. Marx in Engels sta v manifestu poudarila, da če država ne bi uspela nacionalizirati lastnine, bi morala zato uporabiti [[nasilje]]. Ker sta bila oba filozofa ateista, sta v manifestu tudi zapisala, da [[religija]] v komunistični družbi ne bo zelo dobrodošla. Manifest je predstavil, da bi se komunizem uveljavil v industrijsko-gospodarskih razvitih državah (kot npr. [[Združene države Amerike|ZDA]]) in ne v revnih in nerazvitih državah (kot npr. [[Rusko carstvo|Rusko cesarstvo]] in [[Kitajska|Republika Kitajska]]) kot se je to zgodilo v resnici. Kmalu so se začela številna komunistična in socialistična gibanja, ki pa niso prinesla velikih uspehov. [[Slika:Doctored Stalin-Lenin.jpg|levo|sličica|267x267_pik|[[Vladimir Lenin]] in [[Josif Stalin]], bodoča voditelja [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].]] [[Oktobrska revolucija]], ki se je zgodila 25. oktobra 1917 v Ruskem cesarstvu, je voditelju boljševikov [[Vladimir Lenin|Vladimirju Leninu]] omogočila, da je prišel na oblast in prevzel vodenje države. Ta dogodek je povzročil izstop Rusije iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Na oblasti so uveljavili [[marksizem]] in v skladu z pravili ideologije začeli z nacionalizacijo lastnine ter ustanovili [[Komunistična partija Sovjetske zveze|sovjetsko komunistično partijo]], kjer so vse, ki so delali, poimenovali "delavski razred". Na podlagi marksitične ideologije, a predvsem tudi zato, da bi se znebil političnih nasprotnikov, je Lenin uvedel množične poboje in javne usmritve ter ustanovil sistem koncentracijskih taborišč, imenovanih [[Gulag]], kamor so poslali vse politične nasprotnike na prislino delo in mučenje. Ponovno na podlagi marksizma, je Lenin tudi uvedel komunistično preganjanje religije, ko je izjavil, da religija za ljudi predstavlja "opij ljudstva", češ, da človeku jemlje sposobnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.outono.net/elentir/2020/04/22/lenin-numbers-data-and-images-of-the-crimes-of-the-first-communist-dictator/|title=Lenin: numbers, data and images of the crimes of the first communist dictator}}</ref> Čeprav so boljševiki prevzeli nadzor nad državo, pa je ostalo še vedno veliko nasprotujočih, ki so izvedli številne upore in vstaje, kar je vodilo do tega, da so komunisti najprej začeli izvajati [[rdeči teror]], pri čemer so izvajali množične usmrititve civilistov, to pa je nato pripeljalo do štiriletne [[Ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]]. Vojna se je končala leta 1922, pri čemer so boljševiki zmagali in utrdili moč na oblasti ter 30. decembra 1922 ustanovili prvo komunistično državo na svetu: [[Sovjetska zveza]]. Po Leninovi smrti januarja 1924 je vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Josif Stalin]]. Stalin je združil ideologiji marksizem in [[leninizem]], s čimer je ustvaril ideologijo [[marksizem-leninizem]] in jo uveljavil na oblasti. Ta idelogija je postala vodilna ideologija v komunističnih državah. Stalin se je hotel na vsak način znebiti svojih političnih nasprotnikov, kot je bil npr. [[Lev Trocki]], zato je izvedel vrsto množičnih usmrtitev. Leta 1936 je sprožil [[Velika čistka|veliko čistko]], s namenom odstraniti svoje tekmece. Čistka se je končala leta 1938, pri tem pa so komunisti usmrtili skoraj 2 milijona ljudi, med njimi tudi številne člane sovjetske komunistične partije. Dve leti pozneje je Stalinov agent ubil Trockija. Na stotine drugih političnih nasprotnikov pa je bilo odpeljanih v [[Sibirija|Sibirijo]] v taborišča Gulag.<ref>Anne Applebaum, ''Gulag: A History.'' 2003. 736 pp. [https://www.amazon.com/Gulag-History-ANNE-APPLEBAUM/dp/B0007NMYPY/ excerpt and text search].</ref><ref>The exact number of purge victims is unknown by a factor of 10. Estimates range from several million upwards to 20 million. Historian [[Robert Service (historian)|Robert Service]] believes that 1.5 million were arrested and 200,000 were eventually released. Service, chapter 31, especially p. 356. The lowest estimates by [[J. Arch Getty]] ''et al.'' give more than 300,000 executions in each of the years 1937 and 1938, see J. Arch Getty and Roberta T. Manning, eds. (1993). ''Stalinist Terror: New Perspectives''.</ref> [[Slika:Mao Zedong 1959.jpg|sličica|[[Mao Cetung]], ustanovitelj Ljudske republike Kitajske.]] Po vstopu v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1939 so se sovjetski komunisti bojevali na strani [[Nacionalsocializem|nacistov]] vse do leta 1941, ko so jih nacisti napadli. Sovjeti so se umaknili vse do [[Moskva|Moskve]], od koder so jih po štirih letih bojevanja skupaj z zahodnimi zavezniki premagali. V času vojne je bila Stalinova [[rdeča armada]] odgovorna za več vojnih zločinov, kot npr. [[Katinski pokol]]. Po koncu vojne pa Sovjeti v okupiranih evropskih državah uveljavili komunizem, s čimer so te države postale satelitske države [[Varšavski pakt|vzhodnega boka]]. Do leta 1946 so odnosi med Sovjetsko zvezo in zahodnimi zavezniki prešli iz prijateljskih v sovražne, saj so zavezniki obsodili sovjetsko kontrolo nad [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] in blokado [[Berlin|Berlina]]. S temi dogodki se je leto pozneje začela [[hladna vojna]]. V tem času je v drugih delih sveta nastalo več komunističnih držav, kot npr. v [[Vietnam|Vietnamu]], [[Laos|Laosu]], [[Severna Koreja|Severni Koreji]] in [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]], veliko komunističnih gibanj pa je nastalo tudi v državah severovzhodne [[Afrika|Afrike]]. [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] pod vodstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] je postala edina evropska država, ki ni bila članica Varšavskega pakta. Leta 1961 je Vzhodna Nemčija v Berlinu zgradila [[berlinski zid]], da bi preprečila nadaljne pobege prebivalcev na zahod, bodoči voditelj Vzhodne Nemčije [[Erich Honecker]] pa je ukazal straženje zidu in streljanje na vse, ki bi poslušali pobegniti čez zid. Po Stalinovi smrti marca 1953 je vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Nikita Hruščov]]. Ta je izvedel [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in s tem sprejel v veliki meri manj zatiralsko politiko, ki sta jo prej izvajala Stalin in Lenin. 25. februarja 1956 je Hruščov na sestanku partije v Moskvi opravil "[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|tajni govor]]", v katerem je razkril in obsodil Stalinove zločine. Govor je povzročil šok in veliko ogorčenje v vseh komunističnih državah. Ljudska republika Kitajska pod vodstvom [[Mao Cetung|Maa Cetunga]] in Albanija pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]] sta govor navedla kot glavni vzrok za sovjetski spor med tema dvema državama ter večinoma prekinila odnose z Sovjetsko zvezo. Govor pa ni šokiral samo komunističnem države, ampak tudi nekomunistične države, v katerih so potekala razna komunistična gibanja, zlasti v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je [[Komunistična partija Združenih držav Amerike|ameriška komunistična partija]] manj kot en teden po govoru izgubila več kot 30.000 članov, zaradi česar se je partija znašla na robu propada. Po prihodu komunistov na Kitajskem leta 1949 so Mao in njegovi privrženci ustanovili Ljudsko republiko Kitajsko in uveljavili marksizem-leninizem. Nasprotnike režima so zapirali v koncentracijska taborišča, imenovana "[[Laogai]]". Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz marksizma, zato je sam načrtoval in izvajal veliko nasilje nad kitajskim narodom v velikem obsegu.<ref>{{cite book|author=Brown, Archie|author-link=Archie Brown|title=The Rise and Fall of Communism|date=June 9, 2009|url=https://books.google.com/books?id=SjgGDYoPapMC&pg=PA317|pages=179–193|isbn=978-0-0618-8548-8}}</ref> Deset let po uveljavitvi komunizma na Kitajskem so komunisti izvedli gospodarsko politiko [[Veliki skok naprej|Veliki preskok naprej]]. Industrializacija ni uspela, glavni rezultat pa je bil nenaden nepričakovan padec kmetijske proizvodnje, kar je povzročilo katastrofalno [[Velika kitajska lakota|kitajsko lakoto]], ki je ubila na milijone Kitajcev. Namesto, da bi poskušal rešiti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje in jih lažno obtoževal, da so kradli in delili [[žito]]. Po koncu lakote leta 1963 se je Mao umaknil iz javnosti, čeprav je še naprej vodil državo, a se je tri leta pozneje vrnil v javnost, ko je sprožil [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]]. [[Slika:CheyFidel.jpg|levo|sličica|271x271_pik|[[Fidel Castro]] in [[Che Guevara]], voditelja [[Kubanska revolucija|kubanske revolucije]].]] Leta 1959 je bila na [[Kuba|Kubi]] izvedena [[kubanska revolucija]], ki jo je vodil oborožen upor pod vodstvom [[Fidel Castro|Fidela Castra]], skupaj z [[Che Guevara|Ernestom Che Guevaro]]. Castrova vlada se je po revoluciji zgledovala po komunističnem vzoru in oktobra 1965 je zavladala sedanja oblast s komunistično partijo Kube, pod Castrovim vodstvom. S tem je Kuba postala prva in edina država na zahodni polobli, kjer se je uveljavil komunizem. Odziv [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] je bil zelo negativen in Američani so večkrat poskušali odstaviti Fidela Castra s položaja voditelja, a jim to ni uspelo. Che Guevara se je v tem času kot velik ljubitelj revolucije odpravil v države Južne Amerike izvajati revolucije, ko so ga leta 1967 v Boliviji ujele bolivijske sile in ga po hitrem postopku sojenja usmrtile. Leta 1964 je vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Leonid Brežnjev]]. Medtem se je na Kitajskem leta 1966 Mao vrnil v javnost in sprožil [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]], ki jo je skupaj z njim vodila [[tolpa štirih]]. Maov cilj je bil povečati komunizem z odstranitvijo prokapitalistov in tradicionalistov z vsiljevanjem maoistične ideologije v kitajski komunistični partiji. Gibanje je Kitajsko politično ohromilo in je državo leta gospodarsko, kulturno in intelektualno oslabilo. Na milijone ljudi je bilo aretiranih in bilo poslanih na prisilno delo, kjer so jih sistematično mučili, ogromno pa jih je bilo tudi usmrčenih. Poleg številnih usmrtitev je tolpa štirih povzročila tudi veliko materialno škodo. Mao je vztrajal, da se te, ki jih je sam označil za revizioniste, odstranijo z nasilnim razrednim bojem. Kulturna revolucija se je uradno končala šele po Maovi smrti leta 1976. Po Maovi smrti leta 1976 je vodenje Ljudske republike Kitajske prevzel [[Deng Šjaoping]]. Deng je ostro obsodil Maovo vladanje, izvedel je [[Demaoizacija|demaoizacijo]], s čimer je sprejel reforme s katerim je opustošeno Kitajsko s časoma vrnil v red ter pri tem v veliki meri sprejel manj zatiralsko politiko, ki jo je prej izvajal Mao. Leta 1981 je kitajska komunistična partija obsodila Maovo kulturno revolucijo in dejala, da je bila revolucija odgovorna za najhujše trpljenje, ki ga je utrpelo ljudstvo, država in partija od nastanka.<ref name=":92">{{Cite web|last=|first=|date=June 27, 1981|title=Resolution on Certain Questions in the History of Our Party since the Founding of the People's Republic of China|url=https://digitalarchive.wilsoncenter.org/document/121344.pdf?v=d461ad5001da989b8f96cc1dfb3c8ce7|access-date=|website=Wilson Center}}</ref> [[Slika:Pol Pot 1.jpg|sličica|266x266_pik|[[Pol Pot]], voditelj [[Kambodža|Kambodže]].]] Zadnja država, v kateri se je uveljavil komunizem, je bila [[Kambodža]], kjer so komunisti, tako imenovani [[Rdeči Kmeri]], pod vodstvom [[Pol Pot|Pol Pota]] prišli na oblast leta 1975. Pol Pot je izjavil, da je kmetijstvo ključno tako za izgradnjo države kot za nacionalno obrambo; verjel je, da bi bila, če se Kambodža ne bi mogla hitro razvijati, ranljiva za vietnamsko prevlado, kot je bila v preteklosti. Njihov cilj je bil v petih do desetih letih doseči 70 do 80 % kmetijske mehanizacije, v petnajstih do dvajsetih letih pa sodobno industrijsko bazo. Pod Pol Potovim vodstvom se je v Kambodži uveljavil eden najokrutnejših komunističnih režimov. Nasprotnike so aretirali in usmrtili največkrat na poljih, imenovanih [[polja smrti]]. Pol Pot je ustanovil [[Muzej genocida Tuol Sleng|varnostni zapor S-21]], v katerem so komunisti zaslišali, mučili in usmrtili več kot 20.000 zapornikov, med njimi tudi veliko otrok. Zapor S-21 je bil eden od 196 zaporov v državi, ki so jih ustanovili Rdeči Kmeri. Vse te dejavnosti so privedle do [[Kamboški genocid|kamboškega genocida]], kjer je umrla ena tretjina prebivalstva države. Genocid se je uradno končal leta 1979, ko je [[Vietnam]] napadel državo in odstranil Pol Pota s položaja voditelja. Kambodža je s tem postala prva država, v kateri je padel komunizem, po padcu režima pa so se Pol Pot in njegovi privrženci umaknili v [[Džungla|džunglo]] na severu države, kjer so ostali vse do njegove smrti leta 1998. V afriških državah se je razvilo več komunističnih in socialističnih gibanj. V sedemdesetih letih so vladajoče stranke več podsaharskih afriških držav uradno sprejele komunizem, med drugim [[Burkina Faso|Burkina Fasa]], [[Benin|Ljudsko republiko Benin]], [[Mozambik|Ljudsko republiko Mozambik]], [[Zahodni Kongo|Ljudsko republiko Kongo]], [[Etiopija|Ljudsko demokratično republiko Etiopijo]] ter republika Angola. Večina teh držav je zagotovila selektivno sprejetje in prilagodljivo uporabo komunistične teorije, ki je bila proti široki ideološki zavezanosti marksizmu ali leninizmu. [[Slika:Nicolae Ceauşescu and Kim Il Sung at the Moranbong Stadium.jpg|levo|sličica|252x252_pik|[[Nicolae Ceaușescu|Nicolae Ceauşescu]], voditelj [[Romunija|Romunije]] in [[Kim Il-sung|Kim il-sung]], ustanovitelj [[Severna Koreja|Severne Koreje]].]] Rušenje in večje nasprotovanje komunizmu se je začelo leta 1985, ko so se v Sovjetski zvezi številni protesti in stavke. Izbruhnili so upori tudi v več drugih komunističnih državah. [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Smrt Josipa Broza Tita]] leta 1980 je v Jugoslaviji povzročila številne gospodarske in politične težave, zaradi česar se je režim v državi začel slabšati, saj se ni mogel spopasti z naraščajočimi težavami. Pomemben dogodek, ki je prispeval k padcu komunizma, zlasti v Sovjetski zvezi, je bila [[Černobilska nesreča|jedrska nesreča v Černobilu]], aprila 1986, ki je povzročila katastrofalne posledice, sovjetska komunistična partija pa je nesrečo poslušala prikriti in je o njej veliko časa lagala. Posledično so ljudje izgubili zaupanje v sovjetsko komunistično oblast.<ref>{{Navedi splet|url=https://unherd.com/2019/06/chernobyl-and-the-meltdown-of-the-ussr/|title=Did Chernobyl kill communism?}}</ref> Z večanjem protestov, stavk in nesoglasij, je 9. novembra 1989 [[Padec berlinskega zidu|padel berlinski zid]], kar je takoj pomenilo popoln [[padec komunizma]]. Nato so v vseh evropskih državah vzhodnega boka komunistični režimi mirno padli, le v [[Romunija|Romuniji]], kjer je bila komunistična oblast v [[Romunska revolucija 1989|romunski revoluciji]] nasilno strmoglavljena. Romunskega komunističnega diktatorja [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaea Ceaușesca]] so zaradi zločinov proti človeštvu in genocida nad Romuni obsodili na smrtno kazen. [[Albanija]] je bila zadnja država, kjer je komunizem padel, in sicer leta 1990. [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpad Jugoslavije]] se je začel leta 1991 z osamosvojitvijo več jugoslovanskih republik, država pa je popolnoma razpadla maja 1992. [[Razpad Sovjetske zveze]] se je začel leta 1991, z osamosvojitvijo več socialističnih republik, 25. decembra 1991 pa je zadnji voditelj države [[Mihail Gorbačov]] odstopil s predsedniškega položaja in razglasil dokončen razpad Sovjetske zveze. S tem je bila ustanovljena [[Rusija|Ruska federacija]]. Po razpadu Sovjetske zveze in padcu komunizma v Vzhodni Evropi in Severni Afriki pa je na svetu ostalo le manjše število držav, ki so ohranile komunizem na oblasti. Leta 1994 je vodenje Severne Koreje, po smrti njenega ustanovitelja [[Kim Il-sung|Kima Il-sunga]], prevzel [[Kim Džong-il]]. Leta 2008 je Fidel Castro zaradi slabega zdravja odstopil s položaja voditelja Kube in vodenje države prepustil svojemu bratu [[Raúl Castro|Raúlu Castru]]. Leta 2011 je vodenje Severne Koreje, po smrti Kima Džong-ila, prevzel [[Kim Džong-un]]. Od vseh današnjih komunističnih držav na svetu je le še [[Severna Koreja]] tista, ki ohranja najbolj [[Totalitarizem|totalitarni]] tip politike. Ocenjuje se, da so komunistični režimi (Sovjetska zveza, Ljudska republika Kitajska, Kambodža, Severna Koreja, Romunija, Kuba, Jugoslavija) odgovorni za več kot 110 milijonov smrti v množičnih pobojih svojih državljanov<ref>{{Navedi knjigo|title=4. Communist Mass Killings: The Soviet Union, China, and Cambodia|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.7591/9780801467172-006/html|publisher=Cornell University Press|date=2013-01-19|isbn=978-0-8014-6717-2|doi=10.7591/9780801467172-006/html|language=en|first=Benjamin A.|last=Valentino}}</ref>. == Teoretični sistem == [[Slika:Communism.svg|sličica|248x248_pik|Seznam držav s komunizmom sredi 20. stoletja, vključno s kasneje razpadlimi.]] Kot [[teorija|teoretični]] sistem družbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem vrsta enakopravne družbe brez proizvodnje v zasebni lasti, [[denar]]ja in [[družbeni razred|družbenih razredov]]. Vse bi bilo torej družbena last. Komunizem potemtakem pomeni tudi spremembo v ljudeh, njihovega razumevanja in celotnih družbenih odnosov. Povedano drugače, v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi [[človek|ljudje]] pa imajo enak družbeni in ekonomski položaj. Teoretično gledano v komunizmu človeška [[potreba]] po [[napredek|napredku]] zaradi revščine ne ostane nezadovoljena, temveč je zadovoljena s porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi. Tako je komunizem pogosto omenjen kot ureditev, ki naj bi rešila delavce iz [[kapitalizem|kapitalističnega]] kroga revščine (zgodnji kapitalizem, ki ni bil korigiran s socialno državo). Zato naj bi se po prepričanju komunistov komunistične revolucije najprej zgodile predvsem v najbolj razvitih kapitalističnih državah, a so praviloma dogajale predvsem v slabo industrializiranih ali neindustrializiranih državah. Komunizem delimo na dve fazi: [[socializem]], ki je neke vrste nižja oblika komunizma, in višjo fazo - komunizem. Socializem naj bi izšel iz kapitalizma in je nekakšna prehodna faza, ki še vedno vsebuje sledi stare, kapitalistične ureditve, medtem ko komunizem nastopi na lastni osnovi. Po Karlu Marxu se družba ne more preobraziti iz kapitalizma v komunizem takoj. Zahteva vmesno obdobje, ki ga Karl Marx imenuje diktatura proletariata. Komunistična družba, ki jo napoveduje Karl Marx in ki naj bi izšla iz kapitalizma, se v praksi še ni uresničila in obstaja zgolj v teoriji. Težave pri implementaciji teoretičnega koncepta so se pokazale pri praktično vseh prevzemih oblasti s strani političnih sil, ki so same sebe imenovale za komunistične. Komunizem naj bi bil osnovan na visoki produktivnosti dela, planskem in družbenem nadzoru. Ukinjeni naj bi bili družbeni razredi in razlike med njimi, država, politične stranke in politične funkcije naj ne bi več obstajali. Izginile naj bi razlike med mestom in vasjo, med intelektualnim in fizičnim delom naj ne bi bilo nasprotij. Ko delo postane ne samo sredstvo za življenje, marveč življenjska potreba, šele tedaj naj bi bilo mogoče reči, kot je povedal [[Karl Marx|Marx]]: »''Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.''« To je morda najbolj znano geslo komunistične družbe. Družbeni sistem temelji predvsem na teoretičnih predpostavkah, ki so jih zastavili [[Karl Marx]], [[Friedrich Engels]] in [[Vladimir Iljič Lenin]]. Marx se je zavedal, da obstajajo različne oblike komunizma, toda tista, ki jo je imel v mislih kot zadnji stadij zgodovinskega razvoja, podrazumeva temeljni preobrat človeške narave: človek se pomiri sam s seboj, z družbo in z naravo. Druge, primitivnejše oblike komunizma, ki so obstajale v zgodovini, so se zadovoljile z ukinitvijo zasebne lastnine, da bi nastala družbena lastnina. Toda tak komunizem so označili za ''posplošeni kapitalizem'', češ da njegov cilj ni bit človeka, marveč to, da človek nekaj poseduje. Komunizem je ostro nasprotje [[tržna družba|tržne družbe]], saj z ukinjanjem zasebnega lastništva ukine posedovalniški odnos človeka do narave in drugih ljudi. Narava se bo humanizirala, človek naturaliziral. Komunizem naj bi presegel vsakršno obliko zunanje prisile, tako bi človek delal zaradi svoje svobodne odločitve in v taki svobodni proizvodnji razvil svoje ustvarjalne sposobnosti. Končni cilj je torej popolna odsotnost prisile in svobodna proizvodnja.{{citation needed}}. == Politični okvir == {{Glej tudi|Množični poboji v komunizmu|Zločini proti človeštvu v komunizmu}} Politična opredelitev komunizma je bolj sporna kot njegova teoretična podlaga. Za komuniste so se v zgodovini deklarirali tudi politični voditelji, stranke in gibanja, ki to niso bila, so si pa na tak način lahko pridobila naklonjenost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. [[Hladna vojna]] je povzročila nered pri razumevanju, kaj je komunizem in kaj se opredeljuje kot komunistično. Glavni dolgoročni motiv [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] je bil nastanek komunizma. Tako je Sovjetska zveza postala prva država, ki je svojo družbeno ureditev vsaj teoretično utemeljila na Marxovih, Engelsovih in Leninovih teoretičnih dognanjih oz. napovedih. Ni nepomembno, da so to državo takoj po nastanku oz. koncu prve svetovne vojne vojaško napadle številne države, prejšnje zaveznice iz [[Antanta|Antante]]: [[Poljska]] s francosko pomočjo z njenega ozemlja, [[Velika Britanija]] z [[Črno morje|Črnega morja]] in severa, desantne enote [[Združene države Amerike|ZDA]] so se izkrcale pri [[Murmansk|Murmansku]], [[Arhangelska oblast|Arhangelsku]] in pri [[Vladivostok]]<nowiki/>u, [[Japonska|Japonci]] pri [[Vladivostok|Vladivostoku]], politično in vojaško so podprli belo gardo in v obrambo pred komunizmom pomagali pri vzponu [[Fašizem|fašizma]] ter [[Nacizem|nacizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Fašizem za butalce|url=https://www.worldcat.org/oclc/1051726299|publisher=Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov|date=2018|location=Koper|isbn=978-961-6681-58-2|oclc=1051726299|last=Ivančič, Miloš.}}</ref> To je Sovjetsko Zvezo pahnilo v mednarodno osamo vse do začetka druge svetovne vojne, kar je izkoristil [[Josif Stalin]], da je lahko [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] obliko komunizma kot diktature delavcev in kmetov preusmeril v popolno diktaturo partijskega vodstva. Prave zaveznike je pridobila šele v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so komunistične politične stranke prevzele oblast v mnogih vzhodnoevropskih državah. Drugi val zavezništev pa je sledil v obdobju po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti ]] in [[dekolonizacija|dekolonizacije]], ko so številne osvobojene države rešitev svoje zaostalosti našle v komunistični teoriji in sovjetskem vzoru. Tako je bilo v drugi polovici 70. let 20. stoletja skupaj več kot 20 držav v vzhodni Evropi, Aziji in Afriki, pa tudi Latinski Ameriki (Kuba), katerih politični sistemi so sledili modelu "realnega socializma", sprva vzpostavljenega v Sovjetski zvezi in nato njeni neposredni soseščini. Prav tako ni nepomembno, da Rusija oziroma iz nje izšla Sovjetska zveza ni bila država, za katero bi marksistična misel sodila, da je primerna za nastanek socializma oziroma komunizma, saj je bila dokaj zaostala. Klasiki marksizma so postavili sledeča merila za socialistično graditev: * Socializem je pričakovati kot možnost tedaj, ko kapitalizem izčrpa svoje zgodovinske možnosti. To pomeni, da mora razvita buržoazna družba doseči neko zrelost, predvsem pa je nujna gospodarska razvitost. * Delavski razred mora biti močan in njegovo jedro v industrijskem proletariatu. Iz njegovih vrst naj bi bilo revolucionarno vodstvo in sploh naj bi iz njega prihajale temeljne pobude družbene preobrazbe. * Ta razred mora imeti razvito zavest in biti mora primerno organiziran. * V nekem smislu je socialistična revolucija disrupcija, razdor, prekinitev in ukinitev buržoaznega reda, po drugi strani pa je tudi nadaljevanje in preseganje tega reda. Socializem naj bi bil dedič vseh pozitivnih vrednot prejšnjega reda, še posebej na področju osebnih svoboščin. Prav gotovo pa naj bi novi sistem vključeval že uveljavljene kulturne vrednote. Neposredni odmev na oktobrsko revolucijo je nastanek [[Kominterna|Kominterne]] (Komunistične internacionale), ki je nastala v Moskvi [[4. marec|4. marca]] [[1919]]. Njen velik poudarek je bil na mednarodni proletarski solidarnosti, kar je bila spodbuda številnim demonstracijam in dviga zavesti delavskega razreda. V Evropi je moč govoriti o revolucionarnem valu, ki je bil najmočnejši v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]. Prav Nemčija je bila ključna za uspeh svetovne revolucije, ki so jo mnogi pričakovali. Toda tamkaj je bila močnejša [[socialdemokracija]], ki je pristajala na reformistične ideje. Le [[Spartakovci]], levo revolucionarno krilo nemške socialdemokratske stranke, so imeli potencial postati revolucionarna [[avantgarda]]. Vodila sta jih [[Karl Liebknecht]] in [[Rosa Luxemburg]]. Toda Spartakovci so bili premalo odločni, da bi lahko izpeljali revolucijo. [[Bavarska sovjetska republika]], ki jo je kratek čas vodil [[Kurt Eisner]], ni bila komunistični projekt in je bila v osnovi nemarksistična, neodvisna od Rusije in inspirirana z drugačnim, nerealnim idealizmom. Na Madžarskem se je v tistem času oblikovala [[Madžarska republika sovjetov]], ki ima z rusko revolucijo več stičnih točk. Pomembna osebnost madžarskega prevrata je bil [[Béla Kun]], vodja tamkajšnje komunistične partije. Sovjetska republika je bila proglašena [[21. marec|21. marca]] [[1919]]. Pritisk [[antante]] je bil izjemno velik in tako je republika ob tuji intervenciji (zlasti so bile brutalne in odločilne romunske čete) padla že avgusta tistega leta. Sledila je stabilizacija Sovjetske zveze, po izbruhu druge svetovne vojne pa so se razmere precej spremenile. Zaradi odpora proti [[nacizem|nacizmu]] in [[fašizem|fašizmu]] so komunistična gibanja in stranke pridobila podporo širše javnosti, zato so imeli ponekod zares močno podporo in so legitimno prevzele oblast. Toda s [[politologija|politološkega]] vidika je novonastale politične sisteme, ki so zrasli v vzhodni Evropi (kasneje pa tudi drugod), nepravilno imenovati za komunistične, kar so nenazadnje priznavali tudi sami njihovi politični teoretiki in so zato tem sistemom nadeli oznako [[realsocializem|realsocialistični]], češ da so to sistemi, ki so v danih razmerah edino mogoči, toda še vedno na poti h komunizmu. Morda bi lahko na grobo dejali, da je komunizem kot politično gibanje postal bolj radikalna (ostra) veja širšega [[socializem|socialističnega]] gibanja. Komunistično gibanje se od ostalih vej socializma loči po želji, da bi v končnem obdobju razvoja do popolnosti odpravil vse oblike [[tržna družba|tržne družbe]], po odločitvi nekaterih komunistov, da za dosego padca kapitalizma uporabijo tudi [[revolucija|revolucionarne]] metode z nasiljem ter osredotočenjem na mednarodni [[delavski razred]] kot ključni dejavnik te revolucije. [[stranka|Stranke]], ki so se označevale za komunistične in so uspele v boju za oblast v [[država|državi]], so pogosto privedle v [[avtoritarizem|avtoritarno]] oziroma [[Totalitarizem|totalitarno]] [[Vladavina|vladavino]] z omejevanjem človekovih pravic in svoboščin ter preganjanjem drugače mislečih oz. "razrednih sovražnikov", "sovražnikov ljudstva", disidentov ipd. Tem elementom komunističnega gibanja nasprotujejo [[anarhokomunizem|anarhokomunisti]], [[trockizem|trockisti]] in drugi. == Komunizem in religija == {{Glej tudi|Marksizem in religija|Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi }} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|256x256_pik|5. decembra 1932 so v [[Moskva|Moskvi]] na [[Josif Stalin|Stalinov]] ukaz z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešenika.]] Države s komunistično partijo na oblasti, so prepovedovale vpletanje cerkvenih organizacij v politiko ter javno življenje. Komunizem je na podlagi materialistične filozofije prepričeval ljudi, da je religija "opij ljudstva", verski aktivizem izven sakralnih objektov, pa je bil prepovedan, zaradi česar so imeli goreči privrženci cerkva lahko tudi hude težave.<ref name="Jugoslavija in religija" /> <ref>[http://www.orthodoxphotos.com/readings/law/christianity.shtml Krščanstvo in komunizem]</ref> Čeprav sta že [[Karl Marx|Marx]] in [[Friedrich Engels|Engels]] v [[Komunistični manifest|komunističnem manifestu]] navedla, da religija v komunistični družbi ne bo preveč dobrodošla, je komunistično preganjanje religije prvi začel izvajati [[Vladimir Lenin|Lenin]], takoj po oktobrski revoluciji. Ta je v svoji knjigi Socializem in Religija dejal: "Religija je ena od oblik duhovnega zatiranja, ki povsod močno obremenjuje množice ljudi, ki so preobremenjeni s svojim nenehnim delom za druge, s pomanjkanjem in osamljenostjo."<ref>{{Cite book|title=Lenin Collected Works|publisher=Progress Publishers|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1905/dec/03.htm|chapter=Socialism and Religion|first=V.I.|last=Lenin|year=1965|location=Moscow|volume=10|pages=83–87|orig-year=1905|via=www.marxists.org}}</ref> Čeprav se je preganjanje in zatiranje religije izvajalo v vseh komunističnih državah, pa se je to najbolj izvedlo v Albaniji pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], kjer so komunisti porušili in uničili več kot polovico cerkva, mošej, kapel, samostanov in drugih verskih objektov.<ref name="Constitution of Albania">{{cite web|url=http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100307100131/http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-date=7 March 2010|title=Constitution of Albania|access-date=29 December 2012}}</ref> V času Jugoslavije je bila uradno sicer razglašena, vendar je bila religija torelirana v samo zasebni sferi. Npr. Božič in Velika Noč nista bila dneva dela prosta dneva, javno obeleževanje verskih praznikov pa je bilo preganjano. <ref name="Jugoslavija in religija">[http://atheism.about.com/library/world/KZ/bl_YugoReligionDemography.htm Jugoslavija in religija]</ref> [[Jugoslovani]], ki niso bili člani komunistične partije, so imeli omejene poklicne možnosti, zato so se mnogi, ki niso podpirali komunističnih idej in vizij, kljub vsemu vpisali v partijo. <ref>[http://atheism.about.com/library/world/KZ/bl_YugoReligionDemography.htm Jugoslavija in verske skupnosti]</ref> Ko so se po vojni stare zamere začele pozabljati in se je družba začela demokratizirati, se je tudi odnos oblasti do cerkve in verujočih začel spreminjati. [[Jože Smole]] je kot predsednik slovenske [[SZDL]] in eden vidnejših komunistov leta 1986 voščil vsem vernikom vesel božič, zaradi česar se ga je prijel vzdevek ''Božiček.'' === Komunizem in Rimsko-katoliška cerkev === [[Katoliška Cerkev]] je v svoji zgodovini večkrat uradno odločno zavrnila komunizem kot idejo, ki lahko pripomore k odpravi socialnih krivic v svetu. Takšna zavrnitev je vsebovana v [[enciklika|encikliki]] [[papež]]a [[Leon XIII.|Leona XIII.]] ''[[Rerum Novarum]]'' iz leta [[1891]] in v enciklikah papeža [[Pij XI.|Pija XI.]] ''[[Quadragesimo Anno]]'' iz leta [[1931]] ter ''[[Divini Redemptoris]]'' iz leta [[1937]]. == Komunizem danes == V teoretično-filozofskem smislu je komunizem živ v zamislih [[marksizem|marksizma]], ki še vedno ponuja možen pogled na zgodovino in zgodovinski razvoj človeštva. Pogled se z vse pogostejšimi in globljimi krizami ter z degradacijo in ogrožanjem ravnovesja narave, v zadnjem času zopet popularizira. Gl. [[Slavoj Žižek]] in [[Alain Badiou]] sta organizirala izjemno odmevno konferenco na to temo. Socialistične države, kjer so na oblasti komunistične stranke ali stranke, ki so izšle iz svetovnega komunističnega sistema 20. stoletja z ustavno zagotovljenim monopolom oblasti, so: * [[Ljudska republika Kitajska]] * [[Kuba]] * [[Laos]] * [[Severna Koreja]] * [[Vietnam]] Od teh sta le še Severna Koreja in Kuba v bistvu ohranili tudi družbenoekonomski sistem, ki še ni podvržen zakonitostim kapitalizma. == Mednarodna obsodba komunizma == [[Evropski parlament]] je z resolucijo<ref>[http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2009-0213+0+DOC+XML+V0//SL Resolucija parlamenta EU: Evropska zavest in totalitarizem, 2. april 2009]</ref> med [[Totalitarizem|totalitarne]] režime, uvrstil tudi komunistične diktature. Resolucija skupaj omenja totalitarne in nedemokratične komunistične režime, [[nacizem]] in dolgotrajne [[Fašizem|fašistične]] diktature v Grčiji, Španiji ter na Portugalskem. V slovenskem kontekstu med žrtve totalitarnega režima sodijo poleg žrtev [[Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne|povojnih izvensodnih pobojev]] tudi žrtve političnih procesov, in druge osebe, ki so desetletja po revoluciji doživljali krivice, zapostavljanje in izključevanje zato, ker idejno, nazorsko in politično niso bili ustrezali nazorom Komunistične partije.<ref>[http://www.dolenjskilist.si/2009/08/24/18085/novice/obcine/Granda_Totalitarizem_je_tudi_komunizem/ Dolenjski List]</ref><ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/2FF5B3BE45377726C125761E0043D6E8?OpenDocument Družina: Komunizem še čaka na obsodbo]</ref>. Med žrtve totalitarnega komunizma uvrščamo tudi zapornike [[Goli otok|Golega otoka]], ki so bili v večini primerov člani [[KPJ]], in so bili izvensodno poslani na »prevzgojo« v času akutnega [[Informbiro|informbirojskega spora]]<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042468288 Dr. Jože Pirjevec: Tito se je kesal zaradi Golega otoka, na katerem so končali "tovariši", Intervju, Dnevnik, 27.08.2011]</ref>, kot tudi osebe, preganjanje na osnovi neupravičeno strogih zakonov o [[politični prekršek|političnih prekrških]]. Več evropskih poslancev je vložilo pobudo za izenačitev komunističnih simbolov z nacističnimi in fašističnimi<ref>[http://www.rferl.org/content/Article/1057260.html EU: Predlog enačitve simbolov]</ref>, vendar pobuda ni bila sprejeta zaradi razhajanj mnenj o tem. == Glej tudi == * [[Zgodovina komunizma]] * [[Kritike komunizma]] * [[socializem]] * [[totalitarizem]] *[[levi komunizem]] == Literatura == * JUŽNIČ, Stane (1985): Politična zgodovina 20. stoletja, Državna založba Slovenije, Ljubljana. * MARX, Karl (1976): Kapital - kritika politične ekonomije, Poljudna izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana. * [http://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1840s/manifesto/ch00.htm MARX, Karl, ENGELS,Friedrich: Komunistični manifest] * Carl Joachim Friedrich, ''Totalitarian Dictatorship and Autocracy'', Harvard University Press, Cambridge, 1956 == Sklici == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.marxists.org/ Marksizem na spletu] {{Wikislovar|komunizem|Komunizem}} {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Komunizem|*]] [[Kategorija:Socializem]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Politična kultura]] [[Kategorija:Antifašizem]] [[Kategorija:Družbena ureditev]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gospodarski nazori]] dbbmdy1nrk9flhk0imu1q5xnjvoxjao Seznam slovenskih nogometašev 0 30543 5729563 5729251 2022-08-09T21:41:09Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[nogometaš]]ev.''' {{Compact_TOC}} == A == *[[Mile Ačimovič|Mile(nko) Ačimovič]] *[[google:mario+adamič&rlz=1C1GCEA enSI823SI823&sxsrf=ALeKk01PfOzeJh7GwMCjLBF XZAsbMJFcQ:1624196352094&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwiuifL0qqbxAhUMy6QKHdWhAGAQ AUoAXoECAEQAw&biw=1280&bih=913#imgrc=sIN Polmk1LUiM|Mario Adamič]] *[[Ernest Aljančič starejši]] *[[Janez Aljančič|Janez (Jani) Aljančič]] *[[Peter Ameršek]] *[[Vili Ameršek]] *[[Vjekoslav Andrić]] *[[Milan Anđelković]] *[[Siniša Anđelković]] *[[Tadej Apatić]] *[[Sandi Arčon]] *[[Slavko Arčon]] *[[Milan Arnejčič]] *[[Tomaž Avbelj]] == B == *[[Ognjen Backović]] *[[Armin Bačinovič]] *[[Vlado Badžim]] *[[Gregor Bajde]] *[[Stipe Bajić]] *[[Gregor Balažic]] *[[Jure Balkovec]] *[[Slavko Baranja]] *[[Maks Barišić]] *[[Anže Bašelj]] *[[Vili Bečaj]] *[[Pamela Begič]] *[[Robert Belec]] *[[Vid Belec]] *[[Igor Benedejčič]] *[[Žan Benedičič]] *[[Jože Benko]] *[[Robert Berić]] *[[Domen Beršnjak]] *[[Suad Beširević]] *[[Aleš Bešter]] *[[Evgen Betetto]] *[[Roman Bezjak]] *[[Jaka Bijol]] *[[Peter Binkovski]] *[[Valter Birsa]] *[[Lovro Bizjak]] *[[Oto Blaznik]] *[[Miha Blažič (nogometaš)]] *[[Sandro Bloudek]] *[[Matija Boben]] *[[Luka Bobičanec]] (hrv.-slov.) *[[Oliver Bogatinov]] * [[Damjan Bohar]] * [[Dalibor Bojović]] *[[Vladimir Bolfek]] (hrv.-slov.) *[[Klemen Bolha]] *[[Patrik Bordon]] *[[Boško Boškovič]] *[[Kliton Bozgo]] (alb.-slov.) *[[Marko Božič]] *[[Rok Božič]] *[[Elvis Bratanović]] *[[Mišo Brečko]] *[[Danilo Brezigar]] *[[Karl Breznik]] - Puža *[[Peter Breznik]] *[[Blaž Brezovački]] *[[Mitja Brulc]] *[[Spasoje Bulajič]] *[[David Bunderla]] *[[Miran Burgič]] == C == *[[Dejan Cerovac]] *[[Boštjan Cesar]] *[[Franc Cifer]] *[[Sebastjan Cimirotič]] *[[Fabijan Cipot]] *[[Miran Cizelj]] *[[Rudolf Corn]] *[[Aljaž Cotman]] *[[Goran Cvijanović]] *[[Matjaž Cvikl]] *[[Oskar Cvjetičanin]] == Č == *[[Luka Čagalj]] *[[Aleš Čeh]] *[[Anton Čeh (nogometaš)]] *[[Nastja Čeh]] *[[Tim Čeh]] *[[Džengis Čavušević]] *[[Adolf Čepelnik]] *[[Dominika Čonč]] *[[Dejan Čontala]] *[[Domen Črnigoj]] == D == *[[Mladen Dabanovič]] *[[Filip Dangubić]] (Hrvat) *[[Zlatko Dedič|Zlatko Dedić]] *[[Antonio Delamea Mlinar]] *[[Enes Demirović]] *[[Amir Dervišević]] *[[Dejan Djuranović]] *[[Gaber Dobrovoljc]] *[[Sven Dodlek]] *[[Timotej Dodlek]] *[[Jure Dolar]] *[[Darko Domadenik]] *[[Marjan Dominko]] *[[Miha Drnovšek]] *[[Oskar Drobne]] *[[Slaviša Dvorančič|Slaviša Dvorančić]] *[[Simon Dvoršak]] *[[Elvedin Džinić]] == E == *[[Leo Ejup]] *[[Ismet Ekmečič|Ismet Ekmečić]] *[[Patrik Eler]] *[[Branko Elsner]] *[[Luka Elsner]] *[[Marko Elsner]] *[[Rok Elsner]] *[[Timi Max Elšnik]] *[[Robert Englaro]] *[[Adolf Erman]] *[[Josip Erman]] *[[Kristina Erman]] *[[Kaja Eržen]] == F == *[[Adriano Fegić]] *[[Suad Filekovič]] *[[Željko Filipović]] *[[Ivan Firer]] *[[Matjaž Florjančič|Matjaž Florijančič]] *[[Sašo Fornezzi]] *[[Franjo Frančeškin|Franjo "Franček" Frančeškin]] *[[Alojz Fricelj]] *[[Tomaž Frič]] == G == *[[Filip Gačevski]] *[[Damjan Gajser]] *[[Saša Gajser]] *[[Marinko Galič]] *[[Erik Gliha]] *[[Primož Gliha]] *[[Sebastjan Gobec]] *[[Lana Golob]] *[[Miha Golob (nogometaš)|Miha Golob]] *[[Tibor Gorenc Stankovič]] *[[Lucija Grad]] *[[Domen Gril]] *[[Jan Gorenc]] *[[Gorazd Gorinšek]] *[[Lovro Grajfoner]] *[[Marko Gruškovnjak]] *[[Jon Gorenc-Stankovič]] *[[Ivica Guberac]] *[[Javier Antonio Grbec]] == H == *[[Safet Hadžić]] *[[Jasmin Handanovič|Jasmin Handanović]] *[[Samir Handanovič|Samir Handanović]] *[[Edo Hočevar]] *[[Branko Horjak]] *[[Branko Horvat]] (*1950) *[[Jana Horvat (*1992)|Jana Horvat]] *[[Lucas Mario Horvat]] *[[Kristjan Horžen]] *[[Dino Hotić]] *[[Lucas Mario Horvat]] == I == *[[Senijad Ibričić]] (bos.-slov.) *[[Branko Ilič]] *[[Josip Iličić]] *[[Patrik Ipavec]] *[[Janko Irgolič]] *[[Zdenko Iskra]] *[[Rudi Istenič]] *[[Đorđe Ivanović]] (Srb) *[[Lara Ivanuša]] == J == *[[Saša Jakomin]] *[[Jaka Jakopič]] *[[Arnel Jakupović]] (avstr.-slov.) *[[Nemanja Jakšić]] *[[Matjaž Jančič]] *[[Erik Janža]] *[[Lado Janžekovič]] - [[Žeko]] *[[Luka Janžekovič]] *[[Enej Jelenič]] *[[Alfred Jermaniš]] *[[Aleš Jeseničnik]] *[[Bojan Jokić]] *[[Boban Jović]] *[[Ažbe Jug]] *[[Amer Jukan]] == K == *[[Aleš Kačičnik]] *[[Mattias Käit]] *[[Kevin Kampl]] *[[Nik Kapun]] *[[Iztok Kapušin]] *[[Amir Karič|Amir Karić]] *[[Žan Karničnik]] *[[Srečko Katanec]] *[[Tomaž Kavčič]] *[[Tjaša Kavšak]] *[[Matjaž Kek]] *[[Doris Kelenc]] *[[Dejan Kelhar]] *[[Luka Kerin]] *[[Sara Ketiš]] *[[Andraž Kirm]] *[[Herbert Klančnik]] *[[Tilen Klemenčič]] *[[Denis Klinar]] *[[Marko Kmetec]] *[[Aleksander Knavs]] *[[Radenko Kneževič]] *[[Vladimir Kokol]] *[[Aleš Kokot]] *[[Miha Kokot]] *[[Špela Kolbl]] *[[Žan Kolmanič]] *[[Andrej Komac (nogometaš)|Andrej Komac]] *[[Jan Koprivec]] *[[Robert Koren]] *[[Kaja Korošec]] *[[Evelina Kos]] *[[Filip Kosi]] *[[Dušan Kosič]] *[[Sandi Košir]] *[[Andrej Kotnik]] *[[Žiga Kous]] *[[Nino Kouter]] *[[Alen Kozar]] *[[Mihael Kozjek]] *[[Aleš Kožar]] *[[Alen Krajnc]] *[[Luka Krajnc]] *[[Barbara Kralj]] *[[Mladen Kranjc]] *[[Sonja Kranjc]] *[[Aljaž Krefl]] *[[Boštjan Kreft]] *[[Ivan Križaj]] *[[Rene Krhin]] *[[Aleš Križan]] *[[Marko Križnik]] *[[Rok Kronaveter]] *[[Filip Kukuličić]] *[[Gal Kurež]] *[[Jasmin Kurtić]] *[[Zala Kuštrin]] == L == *[[Jure Langerholc]] *[[Klemen Lavrič]] *[[Dejan Lazarević]] *[[Igor Lazič]] *[[Maks Lešnik|Maks Lečnik]] *[[Jurij Legat]] *[[Jelka Lenard]] *[[Uroš Likar]] *[[Zlatan Ljubijankič]] *[[Anej Lovrečič]] *[[Nik Lorbek]] *[[Mitja Lotrič]] *[[David Lukanc]] *[[Tina Lukšič]] == M == *[[Žan Majer]] *[[Luka Majcen]] *[[Sara Makovec]] *[[Danijel Marčeta]] *[[Dominic Maroh]] *[[Tina Marolt]] *[[Amadej Maroša]] *[[Matic Maruško]] *[[Tim Matavž]] *[[Darijan Matič]] *[[Jure Matjašič]] *[[Aljoša Matko]] *[[Feri Maučec]] *[[Igor Maver]] *[[Borut Mavrič]] *[[Matej Mavrič Rožič]] *[[Aleš Mejač]] *[[Zala Meršnik]] *[[Aleš Mertelj]] *[[Jasmin Mešanović]] *[[Miha Mevlja]] *[[Nejc Mevlja]] *[[Siniša Mihajlovič]]? *[[Maksimilijan Mihelčič|Maks(imilijan) Mihelčič]] *[[Rene Mihelič]] *[[Radenko Mijatović]] *[[Milan Miklavič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Darko Milanič]] *[[Martin Milec]] *[[Željko Milinovič]] *[[Željko Mitrakovič]] *[[Nemanja Mitrović]] *[[Jan Mlakar]] *[[Denis Mojstrovič]] *[[Mitja Mörec]] *[[Lucija Mori]] *[[Ajdin Mulalić]] *[[Moira Murić]] * == N == *[[Tilen Nagode]] *[[Dejan Nemec]] *[[Sara Nemet]] *[[Igor Nenezić]] *[[Džoni Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Milivoje Novakovič]] * == O == *[[Branko Oblak]] *[[Jan Oblak]] *[[Robert Oblak]] *[[Matko Obradović]] *[[Milan Osterc]] *[[Damjan Ošlaj]] *[[Dragan Ovčina]] *[[Nik Omladič]] *[[Alen Ožbolt (nogometaš)|Alen Ožbolt]] == P == *[[Nik Pačarić]] *[[Matej Palčič]] *[[Vanja Panić]] *[[Jani Pate]] *[[Miran Pavlin]] *[[Matej Pavlović]] *[[Zoran Pavlovič]] *[[Andrej Pečnik]] *[[Nejc Pečnik]] *[[Tilen Pečnik]] *[[Damir Pekič]] *[[Denis Perger]] *[[Lučjo Pertič]]/[[Petrič]]? *[[Matej Peternel]] *[[Aleks Pihler]] *[[Bogdan Pirc]] *[[Esad Pirc]] *[[Simon Pirc]] *[[Josip Pirmajer]] *[[Janez Pišek]] *[[Luka Piškurič]] *[[Stojan Plešinac]] *[[Alen Ploj]] *[[Aljaž Ploj]] *[[Vito Plut]] *[[Matej Podlogar]] *[[Niko Podvinski]] *[[Jalen Pokorn]] *[[Andrej Poljšak]] *[[Danilo Popivoda]] *[[Denis Popović]] *[[Nejc Potokar]] *[[Ksenja Povh]] *[[Rudi Požeg-Vancaš]] *[[Bojan Prašnikar]] *[[Lara Prašnikar]] *[[Luka Prašnikar]] *[[Nina Predanič]] *[[Martin Pregelj]] *[[Marko Pridigar]] *[[Tomislav Prosen|Tomislav (Tomo) Prosen]] *[[Nenad Protega]] *[[Anja Prša]] *[[Matej Pučko]] *[[Aleš Puš]] *[[Marijan Pušnik]] *[[Franc Puterle]] == R == *[[Aleksandar Radosavljević]] *[[Miroslav Radović]] *[[Aleksander Rajčević]] *[[Robi Rajterič]] *[[Ermin Rakovič]] *[[Saša Ranič]] *[[Matej Rapnik]] *[[Matej Rebol]] *([[Edoardo Reja]]) *[[Rajko Rep]] *[[Jan Repas]] *[[Elvis Ribarič]] *[[Mirko Rihar]] *[[Aleksandar Rodić]] *[[Rok Roj]] *[[Matija Rom]] *[[Tone Rožič]] *[[Rajko Rotman]] *[[Matjaž Rozman]] *[[Tone Rožič]] *[[Mladen Rudonja]] *[[Enes Rujović]] *[[Dejan Rusič]] == S == *[[Erik Salkić]] *[[Miral Samardžić]] *[[Goran Sankovič]] *[[Danilo Saveljič]] *[[Stefan Savić]] *[[Borut Semler]] *[[Dino Seremet]] *[[Simon Sešlar]] *[[Gregor Sikošek]] *[[Marco da Silva]] (fr.-slov.) *[[Vasja Simčič]] *[[Marko Simeunovič]] *[[Vojislav Simeunović]] *[[Predrag Sikimić]] (srb.-slov.) *[[Nejc Skubic]] *[[Herman Slamič]] *[[Grega Sorčan]] *[[Claudio Spinelli]] *[[Miran Srebrnič]] *[[Dalibor Stevanovič]] *[[Petar Stojanović]] *[[Slaviša Stojanović]] *[[Dušan Stojinović]] *[[Janez Strajnar]] *[[Aljaž Struna]] *[[Andraž Struna]] *[[Jernej Sušnik]] == Š == *[[Marinko Šarkezi]] *[[Bian Paul Šauperl]] *[[Sanel Šehić]] *[[Aleksander Šeliga]] *[[Miro Šercer]] *[[Benjamin Šeško]] *[[Ermin Šiljak]] *[[Ante Šimundža]] *[[Matija Širok]] *[[Mirnes Šišić]] *[[Štefan Škaper]] *[[Matija Škarabot]] *[[Davor Škerjanc]] *[[Jan Škrjanec]] *[[Laura Škvorc]] *[[Andraž Šporar]] * *[[Franc Štefanec]] *[[Rajko Štolfa]] *[[Primož Štrajhar]] *[[Deni Štraus]] *[[Rok Štraus]] *[[Ljubiša Štrbac]] *[[Tine Šturm]] *[[Goran Šukalo]] *[[Marko Šuler]] *[[Matjaž Šuligoj (nogometaš)|Matjaž Šuligoj]] *[[Luka Šušnjara]] * == T == *[[Almir Tanjič]] *[[Marcos Tavares]] (brazil.-slov.) *[[Rajko Tavčar]] *[[Stanko Tavčar]] *[[Tjaša Tibaut]] *[[Senad Tiganj]] *[[Ivan Toplak]] *[[Ladislav Törok]] *[[Dejan Trajkovski]] *[[Jure Travner]] *[[Tadej Trdina]] *[[Katja Turk]] * * == U == *[[Zoran Ubavič]] *[[Sašo Udovič]] *[[Adolf Uhan]] - Gandi (1914-2015) == V == *[[Herbert Vabič]] (1941?-2020) *[[Filip Valenčič]] *[[Sandi Valentinčič]] *[[Velimir Varga]] *[[Tilen Vehovec]] *[[Etien Velikonja]] *[[Benjamin Verbič]] *[[Amedej Vetrih]] *[[Arijana Vidmar]] *[[Nejc Vidmar]] *[[Jovan Vidović]] *[[Mitja Viler]] *[[Miro Vodeb]] *[[Tim Vodeb]] *[[Rok Vodišek]] *[[Dalibor Volaš]] *[[Andrés Vombergar]] *[[Mihael Vončina]] *[[Tanja Vrabec]] *[[Tanja Vrabel]] *[[Matic Vrbanc]] *[[Blaž Vrhovec]] *[[Luka Vrhunc]] *[[Dare Vršič]] *[[Haris Vučkić]] *[[Muamer Vugdalič]] *[[Goran Vuk]] *[[Slobodan Vuk]] *[[Marko Vukčević]] *[[Damjan Vuklišević]] *[[Ante Vukušić]] * * * == Z == *[[Joško Zagorc]] *[[Gorazd Zajc]] *[[Rok Zajc]] *[[Miha Zajc]] *[[Luka Zahovič]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Klemen Zaletel]] *[[Žan Zaletel]] * * * *[[Mitha Zatkovič]] *[[Jani Zavrl]] *[[Darko Zec]] *[[Zoran Zeljkovič]] *[[Rok Zorko]] *[[Josip Zornada|Josip "Pepe" Zornada]]?? *[[Samir Zulič]] *[[Branko Zupan]] *[[Janez Zupančič]] *[[Miha Zupančič]] *[[Nejc Zupančič]] *[[Mateja Zver]] == Ž == *[[Anton Žabjek]] - Žaba *[[Dražen Žeželj]] *[[Urška Žganec]] *[[Branko Žgeč]] *[[Gregor Židan]] *[[Dejan Žigon]] *[[Luka Žinko]] *[[Simon Živec]] *[[Žiga Živko]] *[[Felice Žiža]] *[[Kevin Žižek]] *[[Roman Žižek]] *[[Tonči Žlogar]] *[[Boris Župančič]] *[[Žan Žužek]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih nogometnih trenerjev]] * [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši|*]] agd3gqbbfrtj03a9a3yactxyh1yp4gf Seznam slovenskih pianistov 0 30839 5729668 5728336 2022-08-10T09:16:16Z Amanesciri2021 205950 /* U */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pianist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Fada Azzeh]] - [[Kristina Arnič]] - [[Blaženka Arnič]] == B: == [[Urška Babič]] - [[Hubert Bergant]] - [[Darinka Bernetič]] - [[Aci Bertoncelj]] - [[Eva Bohte]] - [[Zorka Bradač]] - [[Primož Bratina]] - [[Igor Bravničar]] - [[Danijel Brecelj]] - [[Tatjana Bučar]] - == C == [[Renato Chicco]] - == Č == [[Aleksandra Češnjevar Glavina]] - [[Franci Čelhar]] - [[Katja Činč]] - [[Tanja Činč]] - [[Dijana Čizmok]] - [[Milanka Črešnik]] - == D == [[Alenka Dekleva]] - [[Igor Dekleva]] - [[Gojimir Demšar|Gojmir Demšar]] - [[Vlasta Doležal Rus]] - [[Jure Dolžan]] - [[Božena Dornik]] - == E == [[Mojca Eferl]] - [[Leon Engelman]] - == F == [[Meta Fajdiga]] - [[Marijan Fajdiga]] - [[Ivan Ferčič]] - [[Luca Ferrini]] - [[Leon Firšt]] - [[Antonin Foerster]] - == G == [[Alexander Gadjiev]]=[[Aleksander Gadžijev]] - [[Saša Gerželj]] - [[Jure Godler]] - [[Tamara Goličnik]] - [[Klemen Golner]] - [[Andrej Goričar]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Benjamin Govže]] - [[Anja German]] - [[Maja Gombač]] - == I == [[Jure Ivanušič]] - == H == [[Hinko Haas]] - [[Miha Haas]] - [[Hilda Horak]] - [[Marina Horak]] - [[Tadej Horvat]] - [[Silva Hrašovec]] - [[Hermina Hudnik]] - == J == [[Andrej Jarc]] - [[Planinka Jurišić-Atić]] - [[Blaž Jurjevčič]] - [[Miran Juvan]] - == K == [[Adam Kamplet]] - [[Nejc Kamplet]] - [[Maja Kastratovik]] - [[Tatjana Kaučič]] - [[Davor Klarič]] - [[Maja Klinar]] - [[Bojana Karuza]] - dr. [[Roman Klasinc]] - [[Aleksandra Klimova]] - [[Irena Koblar]] - [[Dana Kobler]]-Golia - [[Marija Kocijančič]] - [[Pavle Kornhauser]] - [[Andreja Kosmač]] - [[Karmela Kosovel]] - [[Simon Krečič]] - [[Marta Kržič]] - [[Slaven Kulenović]] - == L == [[Nevenka Leban Orešič]] - [[Metka Lebar]] - [[Borut Lesjak]] - [[Hotimir Lešničar]] - [[Ciril Ličar]] - [[Marijan Lipovšek]] - [[Janez Lovše]] - [[Erna Lukač]] - == M == [[Adriana Magdovski]] - [[Nataša Majer]] - [[Lidija Malahotky Haas]] - [[Gita Mally]] - [[Andreja Markun]] - [[Majda Martinc]] - [[Janez Matičič]] - [[Vida Matjan]] - [[Tina Mauko]] - [[Urška Meglič]] - [[Miki Mihelič]] - [[Peter Mihelič (glasbenik)]] - [[Jurij Mihevec]] - [[Katja Milič]] - [[Petar Milić]] - [[Marijan Mlakar]] - [[Vladimir Mlinarić]] - [[Emanuela Montanič]] - [[Mojca Monte]] - [[Davorin Mori]] - == N == [[Miha Nagode]] - [[Barbara Novak]] - [[Zdenka Novak]] - [[Katarina Natek]] - [[Petra Neuman]] - [[Ivan Noč]] - == O == [[Tatjana Ognjanović]] - [[Marta Osterc-Valjalo]] - [[Marko Ozbič]] - == P == [[Sonja Pahor - Torre|Sonja Pahor-Torre]] - [[Rok Palčič]] - [[Aleksandra Pavlovič]] - [[Dejan Pečenko]] - [[Zoltan Peter]] - [[Tomaž Petrač]] - [[Marko Petrušič]] - [[Andreja Počivavšek]] - [[Maša Poljanec]] - [[Dragan Popovič]] - [[Matija Potisk]] - [[Saša Potisk]] - [[Jadviga Poženel-Štrukelj]] - [[Nina Prešiček]] - [[Žarko Prinčič]] - [[Mojca Pucelj]] - [[Blaž Pucihar]] - [[Jaka Pucihar]] - == R == [[Breda Rajh-Divjak]] - [[Ljubo Rančigaj]] - [[Anton Ravnik]] - [[Janko Ravnik]] - [[Vasko Repinc]] - [[Mario Rijavec]] - [[Nena Rion]] - [[Jure Robežnik]] - [[Jure Rozman]] - [[Sara Rustja Turniški]] - == S == [[Mirca Sancin]] - [[Mojmir Sepe]] - [[Jan Sever]] - [[Ingrid Silič]] - [[Ana Skedl]] - [[Ivan Skrt]] - [[Borut Smrekar]] - [[Janko Snoj]] - [[Eva Sotelšek]] - [[Urban Stanič]] - [[Žiga Stanič]] - [[Silvester Stingl]] - [[Mirjam Strlič]] - [[Jelka Suhadolnik]] - == Š == [[Ana Šinkovec]] - [[Janko Šetinc]] - [[Mojca Šiškovič]] - [[Pavel Šivic]] - [[Tanja Šterman]] - [[Andreja Škabar]] - [[Tjaša Šketako Razpotnik]] - [[Zoran Škrinjar]] - [[Radovan Škrjanc]] - [[Evgen Štefančič]] - [[Miha Štokelj]] - [[Jadviga Štrukelj Poženel]] - [[Tanja Štrukelj Zrimšek]] - [[Dušan Štular]] - [[Erik Šuler]] - [[Tjaša Šulc]] == T == [[Vida Talich]] - [[Tomaž Tobing]] - [[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] - [[Anton Trost]] - == U == [[Manca Udovič]] - [[Metka Unuk]] - == V == [[Nataša Valant]] - [[Marta Valjalo-Osterc]] - [[Igor Vičentić]] - [[Urška Vidic]] - [[Marjan Vodopivec]] - [[Sašo Vollmayer]] - == Z == [[Rok Zalokar]] - [[Zora Zarnik]] - [[Tanja Zrimšek]] - [[Brina Zupančič]] - == Glej tudi == * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[Seznam slovenskih klavirskih pedagogov]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pianisti]] [[Kategorija:Slovenski pianisti|*]] [[en:List of Slovenian musicians#Pianists]] 65mn02is1smuzjm5v1jr436tzsvv1r3 Seznam rek v Sloveniji 0 31434 5729559 5719130 2022-08-09T21:09:48Z Amanesciri2021 205950 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovenija-reke.png|thumb|300px|Reke v Sloveniji]] '''[[Seznam]] [[reka|rek]] in [[potok|potokov]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (daljših od 20 km in drugih pomembnejših)''' == Seznam == {| class="wikitable sortable" ! colspan="1" align=left | ! colspan="3" align=center|Dolžina (km) ! colspan="2" align=right|Površina porečja (km<sup>2</sup>) |- ! align=left|Ime ! width="90px" align=right|Skupna</br>dolžina ! width="90px" align=right|V Sloveniji ! width="90px" align=right|Po meji ! width="90px" align=right|V celoti ! width="90px" align=right|V Sloveniji |- | [[Sava]] (s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]) | align=right| 947||align=right|221||align=right|4||align=right|95.719||align=right|10.872 |- | [[Drava]] | align=right|749||align=right|117||align=right|25||align=right|40.360||align=right|3489 |- | [[Mura]] | align=right|438||align=right|28||align=right|67||align=right|14.304||align=right|1375 |- | [[Kolpa]]<ref>Velikost porečja je po hrvaških podatkih 10.458 km<sup>2</sup>. {{navedi splet |url=http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=34664 |title=Hrvatska enciklopedija |language=hr |accessdate=26. decembra 2013}}</ref> | align=right|294||align=right|–||align=right|118||align=right|9800||align=right|1553 |- | [[Soča]]<ref>Po italijanskih podatkih je velikost porečja 3400 km<sup>2</sup>, od tega je 1150 km<sup>2</sup> v Italiji in 2250 km<sup>2</sup> v Sloveniji. {{navedi splet |url=http://www.camisproject.eu/il-fiume-e-il-suo-bacino.html|title=Attività coordinate per la gestione del fiume Isonzo|language=it|accessdate=10. januarja 2014}}</ref> | align=right|138||align=right|96||align=right|–||align=right|3294||align=right|1576 |- | [[Savinja]] | align=right|102||align=right|102||align=right|–||align=right|1848||align=right|1848 |- | [[Krka]] | align=right|94||align=right|94||align=right|–||align=right|2353||align=right|2353 |- | [[Sotla]] | align=right|90||align=right|–||align=right|87||align=right|581||align=right|451 |- | [[Ledava]] | align=right|76||align=right|68||align=right|–||align=right|881||align=right|675 |- | [[Dravinja]] | align=right|73||align=right|73||align=right|–||align=right|817||align=right|817 |- | [[Pesnica (reka)|Pesnica]] | align=right|69||align=right|65||align=right|–||align=right|556||align=right|539 |- | [[Velika Krka]] | align=right|69||align=right|15||align=right|–||align=right|1020||align=right|105 |- | [[Idrijca]] | align=right|60||align=right|60||align=right|–||align=right|598||align=right|598 |- | [[Ščavnica]] | align=right|56||align=right|56||align=right|–||align=right|306||align=right|288 |- | [[Nadiža]] (z Belim potokom) | align=right|55||align=right|13||align=right|3||align=right|322||align=right|n.p. |- | [[Reka (reka)|(Notranjska) Reka]] | align=right|54||align=right|51||align=right|–||align=right|369||align=right|365 |- | [[Idrija (reka)|Idrija]] (''Juruda'') | align=right|54||align=right|–||align=right|24||align=right|239||align=right|87 |- | [[Sora]] (s [[Poljanska Sora|Poljansko Soro]]) | align=right| 52||align=right|52||align=right|–||align=right|647||align=right|647 |- | [[Vipava (reka)|Vipava]] | align=right|49||align=right|44||align=right|–||align=right|604||align=right|598 |- | [[Sava Dolinka]] | align=right|47||align=right|47||align=right|–||align=right|521||align=right|521 |- | [[Mirna (reka)|Mirna]] | align=right|44||align=right|44||align=right|–||align=right|294||align=right|294 |- | [[Poljanska Sora]] | align=right| 43||align=right|43||align=right|–||align=right|328||align=right|328 |- | [[Meža]] | align=right|43||align=right|42||align=right|–||align=right|544||align=right|543 |- | [[Ljubljanica]] | align=right|41||align=right|41||align=right|–||align=right|1902||align=right|1890 |- | [[Paka]] | align=right| 40||align=right|40||align=right|–||align=right|210||align=right|210 |- | [[Polskava (potok)|Polskava]] | align=right|40||align=right|40||align=right|–||align=right|189||align=right|189 |- | [[Mislinja (reka)|Mislinja]] | align=right| 36||align=right|36||align=right|–||align=right|238||align=right|238 |- | [[Voglajna (reka)|Voglajna]] (z [[Ločnica (Slivniško jezero)|Ločnico]]) | align=right|35||align=right|35||align=right|–||align=right|412||align=right|412 |- | [[Kokra]] | align=right|34||align=right|34||align=right|–||align=right|221||align=right|221 |- | [[Lahinja]] | align=right|34||align=right|34||align=right|–||align=right|360||align=right|360 |- | [[Gradaščica]] (z [[Mala voda, Gradaščica|Malo vodo]]) | align=right|33||align=right|33||align=right|–||align=right|181||align=right|181 |- | [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] | align=right|33||align=right|33||align=right|–||align=right|530||align=right|530 |- | [[Kobiljski potok]] | align=right|33||align=right|24||align=right|–||align=right|311||align=right|n.p. |- | [[Radulja]] | align=right|33||align=right|33||align=right|–||align=right|118||align=right|118 |- | [[Sava Bohinjka]] | align=right| 33||align=right|33||align=right|–||align=right|356||align=right|356 |- | [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica]] (Kozjansko) | align=right|32||align=right|32||align=right|–||align=right|108||align=right|108 |- | [[Bistrica (Ribnica)|Bistrica]] ([[Ribnica]]) | align=right|32||align=right|32||align=right|–||align=right|n.p.||align=right|n.p. |- | [[Bolska]] | align=right|32||align=right|32||align=right|–||align=right|190||align=right|190 |- | [[Hudinja (reka)|Hudinja]] | align=right|32||align=right|32||align=right|–||align=right|207||align=right|207 |- | [[Selška Sora]] | align=right|32||align=right|32||align=right|–||align=right|224||align=right|224 |- | [[Iška (reka)|Iška]] | align=right|31||align=right|31||align=right|–||align=right|n.p.||align=right|n.p. |- | [[Dragonja]]<ref>Meja med državama še ni v celoti določena.</ref> | align=right|30|| || ||align=right|n.p.||align=right|n.p. |- | [[Dreta]] | align=right|29||align=right|29||align=right|–||align=right|126||align=right|126 |- | [[Oplotniščica]] | align=right|28||align=right|28||align=right|–||align=right|86||align=right|86 |- | [[Pšata]] | align=right|28||align=right|28||align=right|–||align=right|139||align=right|139 |- | [[Mučka Bistrica]] | align=right|27||align=right|10||align=right|1||align=right|n.p.||align=right|n.p. |- | [[Pivka (reka)|Pivka]]<ref>Orografsko porečje meri ok. 1600 km<sup>2</sup>, hidrografsko porečje je zaradi kraškega površja manjše.</ref> | align=right|27||align=right|27||align=right|–||align=right|300||align=right|300 |- | [[Temenica (reka)|Temenica]] | align=right|27||align=right|27||align=right|–||align=right|n.p.||align=right|n.p. |- | [[Tržiška Bistrica]] | align=right|27||align=right|27||align=right|–||align=right|146||align=right|146 |- | [[Framski potok]] | align=right|26||align=right|26||align=right|–||align=right|43||align=right|43 |- | [[Ložnica (Dravinja)|Ložnica]] ([[Dravinja]]) | align=right|26||align=right|26||align=right|–||align=right|105||align=right|105 |- | [[Ložnica (Savinja)|Ložnica]] ([[Savinja]]) | align=right|26||align=right|26||align=right|–||align=right|141||align=right|141 |- | [[Bača]] | align=right|25||align=right|25||align=right|–||align=right|144||align=right|144 |- | [[Bregana (potok)|Bregana]] | align=right|25||align=right|–||align=right|11||align=right|86||align=right|n.p. |- | [[Gračnica (reka)|Gračnica]] | align=right|25||align=right|25||align=right|–||align=right|100||align=right|100 |- | [[Kučnica]] | align=right|25||align=right|1||align=right|22||align=right|42||align=right|n.p. |- | [[Črnec (Ledava)]] | align=right|25||align=right|25||align=right|–||align=right|151||align=right|151 |- | [[Šujica (potok)|Šujica]] ([[Horjulščica]]) | align=right|23||align=right|23||align=right|–||align=right|47||align=right|47 |- | [[Radomlja]] | align=right|23||align=right|23||align=right|–||align=right|123||align=right|123 |- | [[Cerkniščica]] | align=right|22||align=right|22||align=right|–||align=right|n.p.||align=right|n.p. |- | [[Rogatnica]] | align=right|22||align=right|22||align=right|–||align=right|66||align=right|66 |- | [[Velka (potok)|Velka]] ([[Pesnica (reka)|Pesnica]]) | align=right|22||align=right|22||align=right|–||align=right|76||align=right|76 |- | [[Višnjica (reka)|Višnjica]] | align=right|22||align=right|22||align=right|–||align=right|76||align=right|76 |- | [[Sopota (reka)|Sopota]] | align=right|21||align=right|21||align=right|–||align=right|60||align=right|60 |- | [[Molja]] (Mola) | align=right|20||align=right|20||align=right|–||align=right|n.p.||align=right|n.p. |- | [[Nanoščica]] | align=right|20||align=right|20||align=right|–||align=right|n.p.||align=right|n.p. |- | [[Sevnična]] | align=right|20||align=right|20||align=right|–||align=right|44||align=right|44 |- |[[Učja (reka)]] (it.-slov.) | | | | | |- |[[Vuhreščica]] |16 |16 | | | |- |[[Medija (potok)]] | | | | | |- |[[Nevljica]] | | | | | |- |[[Rižana (reka)|Rižana]] |14 |14 | | | |- |[[Kokrica (reka)|Kokrica]] (tudi ''Rupovščica'') |13 |13 | | | |- |[[Trebuša]] | | | | | |- |[[Kanomlja]] | | | | | |- |[[Drtijščica]] | | | | | |- |[[Radovna]] | | | | | |- |[[Triglavska Bistrica]] | | | | | |- |[[Davča (potok)|Davča]] (tudi ''Davščica'') | | | | | |- |[[Iščica]] (z [[Želimeljščica|Želimeljščico]]) | | | | | |- |[[Idrija (potok)]] |9 |9 | | | |- |[[Borovniščica]] | | | | | |- |[[Ribnica (reka)|Ribnica]] | | | | | |- |[[Rinža]] | | | | | |- |[[Tolminka]] in [[Zadlaščica]] | | | | | |- |[[Kneža (razločitev)|Kneža]] | | | | | |- |[[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Soča) | | | | | |- |[[Branica]] (in Raša) | | | | | |- |[[Radulja]] | | | | | |- |[[Unica]] | | | | | |- |[[Stržen (Cerknica)|Stržen]] | | | | | |- |'''[[Rak (reka)|Rak]]''' | | | | | |- |[[Cerknica (Idrijca)]] | | | | | |- |[[Kanomljica]] | | | | | |- |[[Begunjščica (potok)|Begunjščica]] ([[Zgoša (potok)|Zgoša]]) | | | | | |- |[[Dolina Glinščice pri Trstu|Glinščica]] (slov.-it.) | | | | | |- |[[Velka (Pesnica)|Velka]] (Pesnica) | | | | | |- |[[Velka (Drava, Pohorje)|Velka]] (Pohorje, Drava) | | | | | |- |[[Lobnica (Drava)|Lobnica]] | | | | | |- |[[Polskava (potok)|Polskava]] | | | | | |- |[[Bistrica (Drava, Selnica)]] | | | | | |- |[[Bistrica (Drava, Pohorje)]] | | | | | |- |[[Bistra, Ljubljanica|Bistra (Ljubljanica]]) | | | | | |- |[[Lešnica (potok)|Lešnica]] | | | | | |- |[[Sušica (Krka)]] | | | | | |- |[[Belca (Idrijca)]] | | | | | |- |[[Belca (Sava Dolinka)|Belca]] (Sava Dolinka) | | | | | |- |[[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]] (''Svobodni potok'') | | | | | |- |[[Jezernica (Blejsko jezero)|Jezernica]] (več potokov) | | | | | |- |Jezernica ([[Divje jezero]]) |55 m (najkrajša slovenska reka) | | | | |- |[[Radoljna]] | | | | | |- |[[Bukovnica, potok|Bukovnica]] | | | | | |- |[[Mestinjščica]] | | | | | |- |[[Globovnica]] | | | | | |- |[[Cirknica (potok)|Cirknica]] | | | | | |- |[[Drvanja (potok)|Drvanja]] | | | | | |- |[[Zala (Iška)]] | | | | | |- |[[Zala (Idrijca)]] | | | | | |- |[[Pišnica]] | | | | | |- |[[Završnica (potok)|Završnica]] | | | | | |- |[[Lepenjica]] (tudi ''[[Lepena (razločitev)|Lepena]]'') | | | | | |- |[[Savica]] | | | | | |- |[[Mostnica]] | | | | | |- |[[Bela (razločitev)|Bela]] (več vodotokov) | | | | | |- |[[Javornik (Jesenice)]] | | | | | |- |[[Rečica, potok (Bled)|Rečica (Bled)]] | | | | | |- |[[Bistrica (Ložnica)]] | | | | | |- |[[Bistrica (Kokra)]] | | | | | |- |[[Lobnica (Kokra)]] | | | | | |- |[[Suhodolnica]] | | | | | |- |[[Suha, Škofja Loka|Suha]] (več potokov) | | | | | |- |[[Sušica (razločitev)|Súšica]] (več potokov) | | | | | |- |[[Grosupeljščica]] | | | | | |- |[[Bloščica]] | | | | | |- |[[Krupa (reka)|Krupa]] | | | | | |- |[[Hubelj]] | | | | | |- |[[Badaševica]] | | | | | |- |[[Roja, Strunjan]] |3 | | | | |- |[[Rokava]] | | | | | |- |[[Drnica]] | | | | | |- |[[Osapska reka]] (slov.-it.) |6 |2 | | | |- |[[Selniški potok]] (Selnica) |4 | | | | |- |[[Selnica (Selška Sora)]] | | | | | |- |[[Obrh]] | | | | | |- |[[Rača (reka)]] | | | | | |- |[[Dobličica]] | | | | | |- |[[Logaščica]] | | | | | |- |[[Besnica (potok)]] | | | | | |- |[[Besnica (Kranj)]] | | | | | |- |[[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]] (Tržiška Bistrica) | | | | | |- |[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] | | | | | |} n.p. = ni podatka Viri: ARSO (Agencija RS za okolje), dopolnjeno iz različnih drugih virov. == Zunanje povezave == * http://www.stat.si/StatWeb/doc/letopis/2000/01_00/01-10-00.html == Opombe in sklici == {{sklici|1}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Seznami rek|Slovenija]] fqaeo6juzwd03ch9m5yp9cv8kafza9z Seznam srbskih pisateljev 0 32088 5729594 5718645 2022-08-10T00:15:01Z Amanesciri2021 205950 /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC3}} == A == [[David Albahari]] - [[Ivo Andrić]] - [[Ivan Antić]] - [[Vladimir Arsenijević]] -"Vlajsa" - [[Bogoboj Atanacković]] - [[Dimitrije Avramović]] == B == [[Vladislav Bajac]] - [[Svetislav Basara]] - [[Matija Bećković]] - [[Oto Bihalji-Merin]] - [[Zoran Bognar]] - [[Milutin Bojić]] (dram.) - [[Dragomir Brajković]] - [[Miodrag Bulatović]] - [[Vladimir Bulatović Vib]] - == C == [[Marko Car]] - [[Branislav Crnčević]] - [[Miloš Crnjanski]] - == Č == [[Rodoljub Čolaković]] - == Ć == [[Ivo Ćipiko]] - [[Jovan Ćirilov]] - [[Bora Ćosić]] - [[Branimir Ćosić]] - [[Dobrica Ćosić]] - [[Branko Ćopić]] - == D == [[Milovan Danojlić]] - [[Oskar Davičo]] - [[Haim Davičo]] - [[Filip David]] - [[Dimitrije Davidović]] - [[Arsen Diklić]] - [[Radoje Domanović]] - [[Predrag Dragić]] - [[Vuk Drašković]] - [[Nikola Drenovac]] - [[Jovan Dučić]] - [[Lazar Džamić]] == Đ == [[Jovan Đorđević]] - [[Gojko Đogo]] == E == [[Dobrica Erić]] - == G == [[Aleksandar Gatalica]] - (Mihailo Gavrilović -zgodovinar) - [[Milovan Glišić]] - [[Jovan Grčić-Milenko]] - [[Milka Grgurova-Aleksić]] - == H == [[Oto Horvat]] == I == [[Jakov Ignjatović]] - [[Vojislav Ilić]] - [[Antonije Isaković]] - == J == [[Đura Jakšić]] - [[Vladeta Janković]] - [[Vladeta Jerotić]] - [[Pavle Julinac]] - == K == [[Momo Kapor]] - [[Vuk Stefanović Karadžić]] - [[Vojislav Karanović]] - [[Milan Kašanin]] - [[Irena Kazazić]] - [[Danilo Kiš]] - [[Petar Kočić]] - [[Žak Konfino]] - [[Berislav Kosier]] - [[Laza Kostić]] - [[Erih Koš]] - [[Mirko Kovač]] - [[Skender Kulenović]] - [[Ivana Kuzmanović]] == L == [[Vido Latković]] - [[Laza Lazarević]] - [[Lazar Lazić]] - [[Đorđe Lebović]] (dramatik) - [[Petar Lubarda]] - == M == [[Desanka Maksimović]] - [[Sreten Marić]] - [[Goran Marković]] - [[Igor Marojević]] - Milena Marković ? - [[Simo Matavulj]] - [[Mateja Matejić]] - [[Dragoslav Mihailović]]/[[Dragoslav Mihajlović|Mihajlović]] - [[Gordan Mihić]] - [[Milan Miletić|Milan (Mile) Miletić]] - [[Milan Milićević]] - [[Veljko Milićević]] - [[Živan Milisavac]] - [[Nikola Milošević]] - [[Dimitrije Mitrinović]] - [[Mirjana Bobić Mojsilović]] - [[Nikola Moravčević]] - [[Lukijan Mušicki]] - == N == [[Lazar Nikolić]] - [[Vladimir Nikolić]] - Boško Novaković? - [[Mirjana Novaković]] - [[Stojan Novaković]] - [[Branislav Nušić]] - == O == [[Dositej Obradović]] - [[Mladen Oljača]] - [[Zaharija Orfelin]] - [[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] - == P == [[Predrag Palavestra]] - [[Mihajlo Pantić]] - [[Siniša Paunović]] - [[Milorad Pavić]] - (Borka Pavićević) - [[Milorad Pavlović]] - [[Miodrag Pavlović]] - [[Stevan Pavlović]] - [[Borislav Pekić]] - [[Milivoje Perović]] - [[Radovan Perović]] - [[Miodrag Pešić (pisatelj)|Miodrag Pešić]] - [[Stevan Pešić]] - [[Novica Petković]] - [[Boško Petrović (književnik)]] - [[Uroš Petrović]] - [[Vladislav Petković DIS]] - [[Goran Petrović]] - [[Nenad Petrović (pisatelj)|Nenad Petrović]] - [[Rastko Petrović]] - [[Veljko Petrović]] - [[Vladimir Pištalo]] - [[Vasko Popa]] - [[Raša Popov]] - [[Aca Popović]] - == R == [[Branko Radičević|Branko V. Radičević]] - [[Ana Radmilović]] - [[Duško Radović]] - [[Jovan Rajić]] - [[Milan Rakić]] - [[Svetolik Ranković]] - [[Eva Ras]] - [[Jara Ribnikar]] - [[Ljubivoje Ršumović]] - [[Kosta Ruvarac]] - == S == [[Anica Savić Rebac]] - [[Milisav Savić]] - [[Tibor Sekelj]] - [[Isidora Sekulić]] - [[Jovan Skerlić]] - [[Svetlana Slapšak]] - [[Stevan Sremac]] - [[Borislav Stanković]] - (''Biljana Srbljanović - dramatičarka'') - [[Jovan Subotić]] == Š == [[Uglješa Šajtinac]] - [[Judita Šalgo]] - [[Aleksa Šantić]] - == T == [[Aleksandar Tišma]] - [[Bato Tomašević]] - [[Kosta Trifković]] - [[Duško Trifunović]] - [[Darko Tuševljaković]] == U == [[Sreten Ugričić]] == V == [[Dragiša Vasić]] - [[Dragan Velikić]] - [[Svetlana Velmar-Janković]] - [[Vladimir Velmar Janković]] - [[Milovan Vidaković]] - [[Marko Vidojković]] - [[Stanislav Vinaver]] - [[Milovan Vitezović]] - [[Radovan Vučković]] - [[Prvoslav Vujčić]] - [[Miro Vuksanović]] == Z == [[Jovan Jovanović Zmaj]] - == Ž == [[Zoran Živković (pisatelj)|Zoran Živković]] - Velja Živojinović-Masuka (dramatik, upravnik srb.gledališča) == Glej tudi == * [[seznam srbskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Pisatelji]] [[Kategorija:Srbski pisatelji|*]] 6lilxttdbcbvh6ulm6ho04i0ufmpian Seznam portugalskih pesnikov 0 33522 5729431 5727516 2022-08-09T12:49:36Z Amanesciri2021 205950 /* A */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Portugalci|portugalskih]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Portugalcev|Portugalska|portugalskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Adamastor]] *[[Leonor de Almeida de Alorna]] *[[Ana Luísa Amaral]] (1956–2022) *[[Sophia de Mello Breyner Andresen]] *[[Joaquim Paço d'Arcos]] == B == *[[Manuel Maria Barbosa du Bocage]] == C == *[[João Maria Gonçalves Zarco da Câmara|João da Câmara]] *[[Luis de Camões]] (Luis Vaz de Camões) *[[António Feliciano de Castilho]] *[[Eugenio de Castro]] == D == *[[Júlio Dantas]] *[[João de Deus]] *[[Júlio Dinis]] == E == *[[Filinto Elísio]] *[[Florbela Espanca]] == F == *[[Cristóvão Falcão]] *[[António Feijó]] *[[António Ferreira]] == G == *[[Almeida Garrett]] *[[António Gedeão]] == H == *[[Herberto Hélder]] == J == *[[Guerra Junqueiro]] == L == *[[Francisco Rodrigues Lobo]] == M == *[[Jorge de Montemayor]] == N == *[[António Nobre]] == O == *[[António Correia de Oliveira]] *[[Pedro Oom]] == P == *[[António Augusto Soares de Passos]] *[[Camilo Pessanha]] *[[Fernando Pessoa]] *[[Leonor de Almeida Portugal]] == R == *[[Bernardim Ribeiro]] == S == *[[Mário de Sá-Carneiro]] *[[Ary dos Santos]] *[[António Diniz da Cruz e Silva]] == Q == *[[Antero de Quental]] == T == * [[Miguel Torga]] == V == *[[Cesário Verde]] *[[Gil Vicente]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Portugalcev|Pesniki]] [[Kategorija:Portugalski pesniki|*]] 9n6sbe06mfhplyjrhgn0i40z4w5xffo Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe 0 37393 5729565 5729272 2022-08-09T21:42:51Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki]] (''Laetitia Pohl'') – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Matej Prah]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] 57aqglh6zmdw7t3d72vseqrm71v9jpe 5729566 5729565 2022-08-09T21:43:14Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki]] (''Laetitia Pohl'') – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] ddqc9wg48gzzv1egh0sv3hyhotzpdat Otokar II. Přemysl 0 38580 5729655 5720995 2022-08-10T08:55:38Z Octopus 13285 /* Viri */ Kategorija:Přemyslidi wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name =Otokar II. Přemysl | title = Češki kralj,<br>[[Vojvodina Avstrija|avstrijski]], [[Vojvodina Štajerska|štajerski]] in [[Vojvodina Koroška|koroški]] vojvoda in<br>[[Vojvodina Kranjska|kranjski]] mejni grof | image =<!-- WD --> | caption =Otokarjev kraljevi pečat | succession =Češki kralj | reign =1253–1278 | coronation =1261, [[Praga]] | full name = | predecessor =[[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] | successor =[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] | spouse = | spouse 1 = Margareta Avstrijska | spouse 2 = Kunigunda Slavonska | issue = Kunigunda Češka<br>[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] | royal house = Přemislovci | dynasty = | father =[[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] | mother = Kunigunda Štaufovska | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | death_date =<!-- WD --> | death_place = | date of burial = | place of burial = Stolnica sv. Vida, Praga |}} '''Otokar II. Přemysl''', [[Čehi|češki]] [[kralj]] in [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]], * okrog [[1230]], † [[26. avgust]] [[1278]]. Otokarju II. je uspelo združiti ozemlje od [[Češka|Češke]] pa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Po njem je poimenovan [[Kraljevec]], nemško [[Königsberg]] (danes [[Kaliningrad]]). == Osebnost Otokarja II. == [[Slika:Po2vNM.JPG|200px|left|thumb|200px|Kip Otokarja II. v Pragi]] Zapis v Kolmarski kroniki pravi, da je bil "plemiške postave, srednje visok, svetlega obraza, moder in bister ter za svojo dobo nadpovprečno zgovoren". Čeprav so se Otokarjevi posmrtni ostanki ohranili le v zelo slabem stanju, je antropolog Emanuel Vlček bolj ali manj potrdil njegov fizični opis iz srednjeveških kronik. Otokar II. je bil povprečno visok, svetle polti in dostojanstven mož z dvorsko vzgojo in za svoj čas dobro izobrazbo. Čeprav je mogoče iz mnogih njegovih dejanj sklepati na velikopoteznost in svobodomiselnost, bi bila taka ocena prenagljena. V letu 1254 je kot kralj recimo potrdil dotlej nevidene pravice židovskemu prebivalstvu: samoupravljanje in pravico do zaščite njihovega imetja. Obenem pa je bil to isti Otokar II., ki je v deželo pozval inkvizicijo. V resničnosti so njegove odločitve vedno odgovarjale predvsem njegovim trenutnim ciljem. Kot večina srednjeveških vladarjev tudi ni prenašal ugovarjanja njegovim odločitvam. Opisi iz avstrijskih kronik, ki se na primer posvečajo predvsem tovrstnim Otokarjevim dejanjem (pa tudi tistim Vaclava II.), preveč simpatije dejansko ne vzbujajo. Nadimek 'železni' so mu dali Kumani po bitki pri Kressenbrunu, kjer so se proslavili Otokarjevi v težke oklepe oblečeni vitezi. Namesto 'zlati', kot so mu tudi pravili, zaradi zlatih las, pa bi mu verjetno bolj pristajalo kako drugo poimenovanje – njegovo bogastvo je namreč izviralo od srebra. [[Slika:Ottokar II Premysl.jpg|thumb|200px|Otokar II. Přemysl]] == Kralj Češke, vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske, generalni kapitan Furlanije == Otokar je bil močan srednjeevropski vladar. V obdobju [[interregnum]]a v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] je zavladal obsežnemu ozemlju, ki je segalo preko [[Alpe|Alp]] vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Za časa njegove vladavine je doseglo češko kraljestvo največji gospodarski in politični razmah vse do obdobja [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]] Zahvaljujoč svojim diplomatskim sposobnostim in iznajdljivi politiki si je Otokar II. poleg češke krone pridobil tudi nazive vojvode [[Avstrija (vojvodina)|Avstrije]] (od leta 1251), vojvode [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] (od leta 1261) in vojvode [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] in [[Kranjska|Kranjske]] (od leta 1269) leta 1272 je postal še furlanski generalni kapitan s čimer je dejansko postal upravitelj [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] in s tem [[Istra|Istre]], tako je obvladoval ozemlja od Češke do Jadranskega morja, do poraza v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] dne 26. avgusta 1278. S tem je postal najmočnejši vladar v Svetem rimskem cesarstvu in se nekajkrat neuspešno potegoval tudi za cesarsko krono. Gotovo je bila prav njegova izredna moč tista, ki mu je na koncu preprečila postati cesar – proti njemu so se namreč združili mnogi njegovi manjši nasprotniki. Otokarjevemu vrtoglavemu vzponu je sledil prav tako strm padec. [[Slika:Duernkrut3.jpg|thumb|Dežele, ki jim je vladal Otokar II. na vrhuncu moči]] == Spopad z Rudolfom Habsburškim == Češki in avstrijski plemiči so močno Otokarjevo vladavino, uvajanje zahodnega prava in omejevanje njihovih pravic sprejemali izredno težko. S svojo politiko si je kralj nakopal sovražnike predvsem v močnem in vplivnem južnočeškem plemiškem rodu [[Vítkovci|Vítkovcev]]. Opozicija proti Otokarju se je v njegovih deželah, pa tudi v ostalih deželah cesarstva, neprestano krepila. Vrhunec konflikta je prišel v letu 1273, ko je bilo potrebno po smrti Richarda Cornwallskega izvoliti novega rimskega cesarja. Enoglasno je bil izvoljen do tistega časa praktično neznani [[Rudolf I. Habsburški]]. Plemiči rimskega cesarstva si za cesarja niso želeli močnega Otokarja, Rudolfa pa so imeli za šibkega in vodljivega. Dobro so se zavedali, za koga so se odločili, na podlagi ponarejenih dokumentov. Otokar Rudolfove izvolitve ni priznal, saj ga k izboru niso pozvali, češki glas pa so nadomestili z bavarskim. V tistem trenutku je slabo precenil situacijo v cesarstvu, saj se ni zavedal moči opozicije, ki je težila k razbitju njegove vladavine. Predvsem pa je podcenil osebnost in sposobnost Rudolfa, prvega znanega Habsburžana. 19. novembra 1273 je Rudolf izdal razglas, po katerem so bile vse spremembe meja od leta 1245 podvržene novi cesarski potrditvi. Otokar se je lahko upravičeno bal, da bo moral cesarju vrniti vojvodine Avstrijo, Koroško, Štajersko in Kranjsko (njegova pravica do Češke ni bila sporna). Rudolf je začel kmalu protipravno posegati v zadeve češkega kraljestva in podpirati vso češko plemstvo, ki je bilo svojemu kralju nenaklonjeno. Na svojo stran je na koncu pridobil še enega močnega Otokarjevega zaveznika, bavarskega vojvodo Heinricha, tako da mu je na hitro obljubil roko svoje hčere ter si tako zagotovil prehod cesarske vojske prek Bavarske pri načrtovanem vpadu v Avstrijo. Pod pritiskom z vseh strani, še posebej pa s strani vse močnejšega domačega plemstva, je bil Otokar leta 1276 prisiljen z Rudolfom skleniti [[dunajski mir]] in se odpovedati vseh svojih alpskih ozemelj in Chebskega okraja. Za češko kraljestvo je to sicer pomenilo izgubo dosedanjih ozemeljskih pridobitev, vendar so bila Otokarju preko dogovora o poroki (njegovemu sinu [[Venčeslav II.|Venčeslavu]] je bila obljubljena roka ene od Rudolfovih hčera) zagotovljena druga obsežna ozemlja. Češki kralj se je postopoma znašel v neprijetnem položaju, saj je Rudolf nanj pritiskal z vedno novimi pogoji in zahtevami. Cesar pa je po drugi strani izgubil simpatije plemičev v Avstriji, osvobojeni od Otokarjeve »tiranije«, saj jih je stiskal z novimi in novimi davki. Otokar se je odločil, da razreši to nevzdržno situacijo z [[bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]] leta 1278, v kateri pa je bil vojaško poražen. Po bitki so ga do smrti potolkli sorodniki [[Siegfried Marenberški|Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. leta 1272 obtožil veleizdaje in dal usmrtiti brez sodnega procesa. Njegova smrt je pomenila za Rudolfa še toliko večjo zmago, saj je s tem postal edini pravi hegemon nad Slovani v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. == Omembe v literaturi == Otokarja II. in njegovega sina Vaclava II. ter Rudolfa omenja [[Dante Alighieri|Dante Alighieri]] v [[Božanska komedija|Božanski komediji]], v Vicah, Pesem VII, pod imeni "Ottocar", "Vinceslaus" in "Rodolph". == Viri == Dante Alighieri: Project Gutenberg. The Vision of Purgatory. Elektronski vir, dosegljiv na naslovu http://www.gutenberg.org/files/8795/8795-h/8795-h.htm#link7 dne 4. 5. 2013 {{S-začetek}} {{s-hou|[[Přemyslidi]]|| okoli 1233|26. avgust |1278}} {{s-reg|}} {{succession box|title=Kralj Češke | before=[[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]]| after=[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]| years=1253–1278}} {{S-bef|before=[[Friderik II. Avstrijski|Friderik II.]]}} {{S-ttl|title= [[Vojvodina Avstrija|Vojvoda Avstrije]] in [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] |years=1251/1260–1276}} {{S-aft|after=[[Rudolf I. Nemški|Rudolf I.]]|rows=2}} {{S-bef|before=[[Ulrik III. Koroški|Ulrik III.]]}} {{S-ttl|title= [[Vojvodina Koroška|Vojvoda Koroške]]<br>[[Vojvodina Kranjska|Mejni grof Kranjske]]|years=1269–1276}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Otokar II. Přemysl}} [[Kategorija:Češki kralji]] [[Kategorija:Přemyslidi]] [[Kategorija:Koroški vojvode]] [[Kategorija:Padli v boju]] brzfd470s3bpdzludsovb5axn8d8wqs 5729656 5729655 2022-08-10T08:58:09Z Octopus 13285 /* Spopad z Rudolfom Habsburškim */ urejanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name =Otokar II. Přemysl | title = Češki kralj,<br>[[Vojvodina Avstrija|avstrijski]], [[Vojvodina Štajerska|štajerski]] in [[Vojvodina Koroška|koroški]] vojvoda in<br>[[Vojvodina Kranjska|kranjski]] mejni grof | image =<!-- WD --> | caption =Otokarjev kraljevi pečat | succession =Češki kralj | reign =1253–1278 | coronation =1261, [[Praga]] | full name = | predecessor =[[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] | successor =[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] | spouse = | spouse 1 = Margareta Avstrijska | spouse 2 = Kunigunda Slavonska | issue = Kunigunda Češka<br>[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] | royal house = Přemislovci | dynasty = | father =[[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] | mother = Kunigunda Štaufovska | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | death_date =<!-- WD --> | death_place = | date of burial = | place of burial = Stolnica sv. Vida, Praga |}} '''Otokar II. Přemysl''', [[Čehi|češki]] [[kralj]] in [[Štajerska (vojvodina)|štajerski vojvoda]], * okrog [[1230]], † [[26. avgust]] [[1278]]. Otokarju II. je uspelo združiti ozemlje od [[Češka|Češke]] pa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Po njem je poimenovan [[Kraljevec]], nemško [[Königsberg]] (danes [[Kaliningrad]]). == Osebnost Otokarja II. == [[Slika:Po2vNM.JPG|200px|left|thumb|200px|Kip Otokarja II. v Pragi]] Zapis v Kolmarski kroniki pravi, da je bil "plemiške postave, srednje visok, svetlega obraza, moder in bister ter za svojo dobo nadpovprečno zgovoren". Čeprav so se Otokarjevi posmrtni ostanki ohranili le v zelo slabem stanju, je antropolog Emanuel Vlček bolj ali manj potrdil njegov fizični opis iz srednjeveških kronik. Otokar II. je bil povprečno visok, svetle polti in dostojanstven mož z dvorsko vzgojo in za svoj čas dobro izobrazbo. Čeprav je mogoče iz mnogih njegovih dejanj sklepati na velikopoteznost in svobodomiselnost, bi bila taka ocena prenagljena. V letu 1254 je kot kralj recimo potrdil dotlej nevidene pravice židovskemu prebivalstvu: samoupravljanje in pravico do zaščite njihovega imetja. Obenem pa je bil to isti Otokar II., ki je v deželo pozval inkvizicijo. V resničnosti so njegove odločitve vedno odgovarjale predvsem njegovim trenutnim ciljem. Kot večina srednjeveških vladarjev tudi ni prenašal ugovarjanja njegovim odločitvam. Opisi iz avstrijskih kronik, ki se na primer posvečajo predvsem tovrstnim Otokarjevim dejanjem (pa tudi tistim Vaclava II.), preveč simpatije dejansko ne vzbujajo. Nadimek 'železni' so mu dali Kumani po bitki pri Kressenbrunu, kjer so se proslavili Otokarjevi v težke oklepe oblečeni vitezi. Namesto 'zlati', kot so mu tudi pravili, zaradi zlatih las, pa bi mu verjetno bolj pristajalo kako drugo poimenovanje – njegovo bogastvo je namreč izviralo od srebra. [[Slika:Ottokar II Premysl.jpg|thumb|200px|Otokar II. Přemysl]] == Kralj Češke, vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske, generalni kapitan Furlanije == Otokar je bil močan srednjeevropski vladar. V obdobju [[interregnum]]a v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] je zavladal obsežnemu ozemlju, ki je segalo preko [[Alpe|Alp]] vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Za časa njegove vladavine je doseglo češko kraljestvo največji gospodarski in politični razmah vse do obdobja [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]] Zahvaljujoč svojim diplomatskim sposobnostim in iznajdljivi politiki si je Otokar II. poleg češke krone pridobil tudi nazive vojvode [[Avstrija (vojvodina)|Avstrije]] (od leta 1251), vojvode [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] (od leta 1261) in vojvode [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] in [[Kranjska|Kranjske]] (od leta 1269) leta 1272 je postal še furlanski generalni kapitan s čimer je dejansko postal upravitelj [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] in s tem [[Istra|Istre]], tako je obvladoval ozemlja od Češke do Jadranskega morja, do poraza v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] dne 26. avgusta 1278. S tem je postal najmočnejši vladar v Svetem rimskem cesarstvu in se nekajkrat neuspešno potegoval tudi za cesarsko krono. Gotovo je bila prav njegova izredna moč tista, ki mu je na koncu preprečila postati cesar – proti njemu so se namreč združili mnogi njegovi manjši nasprotniki. Otokarjevemu vrtoglavemu vzponu je sledil prav tako strm padec. [[Slika:Duernkrut3.jpg|thumb|Dežele, ki jim je vladal Otokar II. na vrhuncu moči]] == Spopad z Rudolfom Habsburškim == Češki in avstrijski plemiči so močno Otokarjevo vladavino, uvajanje zahodnega prava in omejevanje njihovih pravic sprejemali izredno težko. S svojo politiko si je kralj nakopal sovražnike predvsem v močnem in vplivnem južnočeškem plemiškem rodu [[Vítkovci|Vítkovcev]]. Opozicija proti Otokarju se je v njegovih deželah, pa tudi v ostalih deželah cesarstva, neprestano krepila. Vrhunec konflikta je prišel v letu 1273, ko je bilo potrebno po smrti Richarda Cornwallskega izvoliti novega rimskega cesarja. Enoglasno je bil izvoljen do tistega časa praktično neznani [[Rudolf I. Habsburški]]. Plemiči rimskega cesarstva si za cesarja niso želeli močnega Otokarja, Rudolfa pa so imeli za šibkega in vodljivega. Dobro so se zavedali, za koga so se odločili, na podlagi ponarejenih dokumentov. Otokar Rudolfove izvolitve ni priznal, saj ga k izboru niso pozvali, češki glas pa so nadomestili z bavarskim. V tistem trenutku je slabo precenil situacijo v cesarstvu, saj se ni zavedal moči opozicije, ki je težila k razbitju njegove vladavine. Predvsem pa je podcenil osebnost in sposobnost Rudolfa, prvega znanega Habsburžana. 19. novembra 1273 je Rudolf izdal razglas, po katerem so bile vse spremembe meja od leta 1245 podvržene novi cesarski potrditvi. Otokar se je lahko upravičeno bal, da bo moral cesarju vrniti vojvodine Avstrijo, Koroško, Štajersko in Kranjsko (njegova pravica do Češke ni bila sporna). Rudolf je začel kmalu protipravno posegati v zadeve češkega kraljestva in podpirati vso češko plemstvo, ki je bilo svojemu kralju nenaklonjeno. Na svojo stran je na koncu pridobil še enega močnega Otokarjevega zaveznika, bavarskega vojvodo Heinricha, tako da mu je na hitro obljubil roko svoje hčere ter si tako zagotovil prehod cesarske vojske prek Bavarske pri načrtovanem vpadu v Avstrijo. Pod pritiskom z vseh strani, še posebej pa s strani vse močnejšega domačega plemstva, je bil Otokar leta 1276 prisiljen z Rudolfom skleniti [[Dunajski mir]] in se odpovedati vseh svojih alpskih ozemelj in Chebskega okraja. Za češko kraljestvo je to sicer pomenilo izgubo dosedanjih ozemeljskih pridobitev, vendar so bila Otokarju preko dogovora o poroki (njegovemu sinu [[Venčeslav II. Češki|Venčeslavu]] je bila obljubljena roka ene od Rudolfovih hčera) zagotovljena druga obsežna ozemlja. Češki kralj se je postopoma znašel v neprijetnem položaju, saj je Rudolf nanj pritiskal z vedno novimi pogoji in zahtevami. Cesar pa je po drugi strani izgubil simpatije plemičev v Avstriji, osvobojeni od Otokarjeve »tiranije«, saj jih je stiskal z novimi in novimi davki. Otokar se je odločil, da razreši to nevzdržno situacijo z [[bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]] leta 1278, v kateri pa je bil vojaško poražen. Po bitki so ga do smrti potolkli sorodniki [[Siegfried Marenberški|Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. leta 1272 obtožil veleizdaje in dal usmrtiti brez sodnega procesa. Njegova smrt je pomenila za Rudolfa še toliko večjo zmago, saj je s tem postal edini pravi hegemon nad Slovani v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. == Omembe v literaturi == Otokarja II. in njegovega sina Vaclava II. ter Rudolfa omenja [[Dante Alighieri|Dante Alighieri]] v [[Božanska komedija|Božanski komediji]], v Vicah, Pesem VII, pod imeni "Ottocar", "Vinceslaus" in "Rodolph". == Viri == Dante Alighieri: Project Gutenberg. The Vision of Purgatory. Elektronski vir, dosegljiv na naslovu http://www.gutenberg.org/files/8795/8795-h/8795-h.htm#link7 dne 4. 5. 2013 {{S-začetek}} {{s-hou|[[Přemyslidi]]|| okoli 1233|26. avgust |1278}} {{s-reg|}} {{succession box|title=Kralj Češke | before=[[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]]| after=[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]| years=1253–1278}} {{S-bef|before=[[Friderik II. Avstrijski|Friderik II.]]}} {{S-ttl|title= [[Vojvodina Avstrija|Vojvoda Avstrije]] in [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] |years=1251/1260–1276}} {{S-aft|after=[[Rudolf I. Nemški|Rudolf I.]]|rows=2}} {{S-bef|before=[[Ulrik III. Koroški|Ulrik III.]]}} {{S-ttl|title= [[Vojvodina Koroška|Vojvoda Koroške]]<br>[[Vojvodina Kranjska|Mejni grof Kranjske]]|years=1269–1276}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Otokar II. Přemysl}} [[Kategorija:Češki kralji]] [[Kategorija:Přemyslidi]] [[Kategorija:Koroški vojvode]] [[Kategorija:Padli v boju]] c89av3o3kmryodqh8fpd0h4jxicyty1 Jezero (razločitev) 0 42977 5729615 5719696 2022-08-10T07:34:10Z Amanesciri2021 205950 /* Slovenija */ wikitext text/x-wiki '''Jezero''' je lahko: * [[jezero]], velika stoječa vodna površina (glej tudi [[seznam jezer v Sloveniji]]) ** [[Podpeško jezero|Jezero]] (s tem imenom; tudi Podpeško jezero) pod [[Krim]]om (Slovenija) * [[Jezero (krater)]] - krater na Marsu * [[Jezero (roman)]] - kriminalni roman pisatelja [[Tadej Golob|Tadeja Goloba]] iz leta 2017 * [[Jezero (TV-serija)]] - televizijska serija RTV Slovenija iz leta 2019, posneta po istoimenskem romanu *[[Zid, jezero]] (prva uprizoritev [[1989]], knjižna izdaja [[1991]]), drama in gledališka predstava [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] == Naselje == === Slovenija === * [[Jezero, Brezovica]] * [[Jezero, Trebnje]] * pa tudi: [[Jezersko]] === Hrvaška === * [[Jezero I Dio]] * [[Jezero Klanječko]] * [[Jezero Posavsko]] * [[Jezero, Čaglin]] === Bosna in Hercegovina === * [[Jezero, Bihać]] * [[Jezero, Jajce]] * [[Jezero, Kakanj]] * [[Jezero, Kalinovik]] * [[Jezero, Konjic]] === Srbija === * [[Jezero, Despotovac]] * [[Jezero, Sjenica]] * [[Jezero, Sokobanja]] {{razločitev}} 2ijlqfwhmb522f23k4j76z1fpf8lsbs Potok 0 45592 5729560 5643287 2022-08-09T21:14:32Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Potok Črnušnica.jpg|thumb|[[Črnušnica|Potok Črnušnica]]]] [[Slika:Jerman-Karavanke1.JPG|thumb|[[Jerman (potok)|Potok Jerman pri Jesenicah]]]] '''Pôtok''' je dokaj ozek pas [[tekočina|tekoče]] [[voda|vode]] ([[vodotok]]), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v [[reka|reke]] ali [[morje|morja]] ([[ocean]]e). Potoki, običajno niso širši od 3 m. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami. Planktona v vodi skoraj ni. == Vrste potokov == === Gozdni potok === Gozdni potoki izvirajo v gričevnatem ali hribovitem območju. Zaradi varstvene zaščite je večina teh potokov nekanaliziranih. Običajno imajo strm padec, kar lahko povzroča talno in bočno [[erozija|erozijo]]. Hitrost odtekanja vode je večja. Pri vtoku goznih potokov v [[kanalizacija|kanalizacijo]] lahko pride do zamašitve, tako da so že v preteklosti številne potoke obzidali. Zaradi stalne osenčenosti in mešanja vode je voda v glavnem hladna in bogata s [[kisik]]om.<ref name=mikos>{{navedi revijo|author1=Mikoš, M. |author2=Kavčič, I|title=Majhni vodotoki v mestnem okolju – njihov pomen|journal=Gradbeni vestnik|volume=47(5–6–7)|pages=159–169}}</ref> === Travniški potoki === Travniški potoki so v srednjem toku med gozdom in naselji. Če so ohranjeni so le-ti najbogatejši z rastlinstvom in živalstvom. Zanje je značilno z [[grm]]ovjem obraslo obrežje v katerem se zadržujejo mnoge živali. Grmovje poskrbi za občasno osenčenje potoka. V ravninskem delu ima potok lahko [[meander|meandre]], tako da spodjeda zunanje bregove in nasipava notranje.<ref name=mikos /> === Jarki === Jarki so umetni potoki, ki vodijo večinoma naravnost in so namenjeni odvajanju vode. Poljski jarki so običajno manjše struge in so namenjeni osuševanju. Voda je topla in revna s kisikom. <ref name="mikos" /> === Potoki v naseljih === To so potoki, ki tečejo v naseljih, po zasebnih ali javnih površinah. Ti potoki odvajajo minimalno količino vode, visoke vode pa se odvajajo v kanalizacijski sistem.<ref name=mikos /> === Obcestni potoki === Obcestni potoki tečejo v območju prometnega pasu, med dvema pasovoma ali pločnika. V večini primerov potekajo v ravni črti v omejenem prostoru. Izpostavljeni so različnim [[odpadek|odpadkom]] in odpadnim materialom, ki so posledice prometa.<ref name=mikos /> == Reference == {{seznam_referenc}} == Glej tudi == * [[graben]] * [[grapa]] * [[kanal]] * [[studenec]] * [[reka]] * [[Potok (razločitev)|Potok]] (naselje) == Zunanje povezave == {{Wikislovar|potok|Potok}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Hidrologija]] [[kk:Ручей (Кырджали облысы)]] {{normativna kontrola}} fj4qddaggu09basbay7gghq1h3xfd4w Seznam nemških politikov 0 50085 5729575 5710021 2022-08-09T23:05:23Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902-1982) *[[Anton Ackermann]] (1905-1973) *[[Else Ackermann]] (1933-2019) *[[Konrad Adam]] (1942-) *[[Bernhard Adelung]] (1876-1943) *[[Konrad Adenauer]] ([[1876]]-[[1967]]) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969-) *[[Lothar Ahrendt]] (1936-) *[[Hermann Ahrens]] (1902-1975) *[[Hubert Aiwanger]] (1971-) *[[Lisa Albrecht]] (1896-1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915-1993) *[[Torsten Albig]] (1963-) *[[Ernst Albrecht]] (1930-2014) *[[Dieter Althaus]] (1958-) *[[Johannes Althusius]] ([[1563]]-[[1638]]) *[[Peter Altmaier]] (1958-) *[[Peter Altmeier]] (1899-1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975-) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971-) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888-1969) *[[Max Amann]] (1891-1957) *[[Fritz Anneke]] (1818-1872) *[[Erich Apel]] (1917-1965) *[[Hans Apel]] (1932-2011) *[[Holger Apfel]] (1970-) *[[Rudolf Appelt]] (1900-55) (češ.-nem.>>DDR) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884-1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923-2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946-) *[[Ernst Aust]] (1923-1985) *[[Hermann Axen]] (1916-1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897-1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909-1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973-) *[[Till Backhaus]] (1959-) *[[Princ Maximilian Badenski]] ([[1867]]-[[1929]]) *[[Annalena Baerbock]] (1980-) *[[Egon Bahr]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Rudolf Bahro]] (1935-1997) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Martin Bangemann]] (1934-) *[[Dorothee Bär]] (1978-) *[[Oliver Bär]] (1977-) *[[Angelika Barbe]] (1951-) *[[Katarina Barley]] (1968-) *[[Uwe Barschel]] (1944-1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890-1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Walter Bartram]] (1893-1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958-) *[[Rainer Barzel]] (1924-2006) *[[Bärbel Bas]] (1968-) *[[Bernhard Bästlein]] (1894-1944) *[[Gert Bastian]] (1923-1992) *[[Gustav Bauer]] ([[1870]]-[[1944]]) *[[Erwin Baum]] (1868-1950) *[[Gerhart Baum]] (1932-) *[[Edith Baumann]] (1909-1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873-1954) *[[Josef Baumhoff]] (1887-1962) *[[Margarete Bause]] (1959-) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] ([[1840]]–[[1913]]) *[[Johannes R. Becher]] (1891-1958) *[[Gunnar Beck]] (1966-) *[[Kurt Beck]] (1949-) *[[Marieluise Beck]] (1952-) *[[Volker Beck]] (1960-) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Johann Philipp Becker]] (1809-1886) *[[Günther Beckstein]] (1943-) *[[Angelika Beer]] (1957-) *[[Nicola Beer]] (1970-) *[[Walter Behrendt]] (1914-1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909-1980) *[[Markus Beisicht]] (1963-) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952-) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902-1989) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *Hans Bentzien (1927-2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897-1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943-) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946-) *[[Christoph Bergner]] (1948-) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903-1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] ([[1856]]-[[1921]]) *[[Ole von Beust]] (1955-) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930-) *[[Heinz Bierbaum]] (1946-) *[[Charlotte Bischoff]] (1901-1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] ([[1815]]-[[1898]]) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897-1975) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935-) *[[Robert Blum]] ([[1807]]-[[1848]]) *[[Markus Blume]] (1975-) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808-1881) (švicarsko-nemški/badenski) *[[Friedrich Bohl]] (1945-) *[[Lorenz Bock]] (1883-1948) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937-) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931-1995) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944-1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936-) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914-1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949-) *[[Eugen Bolz]] (1881-1945) *[[Lothar Bolz]] (1903-1986) *[[Martin Bormann]] (1900-1945) *[[Stephan Born]] (1824-1898) *[[Hans Caspar von Bothmer]] ([[1656]]-[[1732]]) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938-2017) *[[Martin Böttger]] (1947-) *[[Volker Bouffier]] (1951-) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Willy Brandt]] ([[1913]]-[[1992]]) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Max Brauer]] (1887-1973) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] ([[1872]]-[[1955]]) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Heinrich von Brentano]] (1904-1964) *Lujo (Ludwig) [[Brentano]] (1844-1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895-1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968-) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Peter Brok]] (1946-) *[[Rainer Brüderle]] (1945-) *[[Heinrich Brüning]] ([[1885]]-[[1970]]) *[[Werner Bruschke]] (1898-1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906-1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971-) *[[Otto Buchwitz]] (1879-1964) *[[Udo Bullmann]] (1956-) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951-) *[[Bernhard von Bülow]] ([[1849]]-[[1929]]) *[[Hans Bunge]] (1919-1990) *Joseph Bürckel (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Friedhelm Busse]] (1929-2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953-) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803-1890) *[[Leo von Caprivi]] ([[1831]]-[[1899]]) *[[Karl Carstens]] ([[1914]]-[[1992]]) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947-) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982-) *[[Tino Chrupalla]] (1975-) *[[Roland Claus]] (1954-) *[[Wolfgang Clement]] (1940-2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945-; francosko-nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968-) *[[Erich Correns]] (1896-1981) *[[Johann Friedrich Cotta]] ([[1764]]-[[1832]]) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875-1946) *[[Wilhelm Cuno]] ([[1876]]-[[1933]]) *[[Julius Curtius]] (1877-1948) *[[Herbert Czaja]] (1914-1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892-1981) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] ([[1785]]-[[1860]]) *[[Ralf Dahrendorf]] ([[1929]]-[[2009]]) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *[[Richard Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943-) *[[Kurt Daluege]] ([[1897]]-[[1946]]) *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940-) *[[Thomas Dehler]] (1897-1967) *[[Heinrich Deist]] star. (1874-1963) *[[Heinrich Deist]] ml. (1902-1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980-) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938-2015) *[[Georg Diederichs]] (1900-1983) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941-) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952-) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892-1966) *[[Birgit Diezel]] (1958-) *[[Eduard Dingeldey]] (1886-1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970-) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928-) *[[Werner Dollinger]] (1918-2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910-1995) *[[Hubert Dorn]] (1956-) *[[Alexander Dobrindt]] (1970-) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947-) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Malu Dreyer]] (1961-) *[[Josef Duchač]] (1938-) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871-1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889-1970) *[[Rudi Dutscke]] (1940-1979) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887-1941) *[[Werner Eberlein]] (1919-2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934-) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]-[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894-1979) *[[Stefan Eck]] (1956-) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]-[[1923]]) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900-1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927-2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941-) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]-[[1919]]) *[[Stefan Engel]] (1954-) *[[Hans A. Engelhard]] (1934-2008) *[[Björn Engholm]] (1939-) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956-) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943-) *[[Erhard Eppler]] (1926-2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]-[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]-[[1967]]) *[[Karl Ernst]] (1904-1934) *[[Klaus Ernst]] (1954-) *[[Kornelia Ernst]] (1965-) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]-[[2000]]) *[[Saskia Esken]] (1961-) *[[Thomas Esser]] (1870-1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]-[[1921]]) *[[Manfred Ewald]] (1926-2002) *[[Arthur Ewert]] (1890-1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970-) *[[Heinrich Fassbender]] (1899-1971) *[[Alfred Faust]] (1883-1961) *[[Matthias Faust]] *[[Birgit Fechner]] (1965-) *[[Max Fechner]] (1892-1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977-) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]-[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965-) *[[Werner Felfe]] (1928-1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910-1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865-1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]-) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888-1972) *[[Oskar Fischer]] (1923-) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. Elfride Eisler) (1895–1961) *[[Manfred Flegel]] (1927-) *[[Leo Flieg]] (1893-1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894-1944) *[[Max von Forckenbeck]] (1821-1892) *[[Albert Forster]] (1902-1952) *[[Hans Frank]] (1900-1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898-1946) *[[Egon Franke]] (1913-1995) *[[Frank Franz]] (1978-) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]-[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933-2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877-1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886-1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]-) *[[Hans Friderichs]] (1931-) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[August Frölich]] (1867-1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Ralf Fücks]] (1951-) *[[Walther Funk]] (1890-1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Sigmar Gabriel]] (1959-) *[[Heinrich von Gagern]] (1799-1880) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]-) *[[Alexander Gauland]] (1941-) *[[Hermann Gautier]] (1920-2010) *[[Thomas Gehring]] (1958-) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geißler]] (1930-2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]-2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]-[[1832]]) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943-) *[[Bernhard Gericke]] (1908-1967) *[[Hanna Gerig]] (r.''Degenhardt'') (1900-1991) *[[Otto Gerig]] (1885-1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866-1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928-2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968-) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] *[[Sven Giegold]] (1969-) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978-) *[[Michael Glos]] (1944-) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940-) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897-1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884-1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898-1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942-) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Bernhard Göring]] (1897-1949) *[[Hermann Göring]] (1893-1946) *[[Katrin Göring-Eckardt]] (1966-) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Gerald Götting]] (1923-2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815-1849) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868-1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]-[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]-[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961-) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]-[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890-1945) *[[Gottfried Grünberg]] (1899-1985) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973-) *[[Hubertus Guske]] *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971-) *[[Martin Gutzeit]] (1952-) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]-) *[[Klaus Gysi]] (1912-1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]-[[1919]]) *[[Robert Habeck]] (1969-) *[[Hanns Haberer]] (1890-1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923-1995) *[[Kurt Hager]] (1912-1998) *[[André Hahn]] (1963-) *[[Diederich Hahn]] (1859-1918) *[[Walter Hallstein]] (1901-1982) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921-2016) *[[Thomas Händel]] (1953-) *[[Franz Handlos]] (1939-2013) *[[Albert Hänel]] (1833-1918) *[[Karl Hanke]] (1903-1945) *[[Klaus Hänsch]] (1938-) *[[Rebecca Harms]] (1956-) *[[Karl Harrer]] (1890-1926) *[[Sebastian Hartmann]] (1977-) *[[Christian Hartenhauer]] (1948-) *[[Reiner Haseloff]] (1954-) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950-) *[[Wolfgang Haus]] (1927-2018) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]-[[1946]]) *[[Helmut Haussmann]] (1943-) *[[August Haußleiter]] (1905-1989) *[[Julius Haußmann]] (1816-1889) *[[Wolfgang Haußmann]] (1903-1989) *[[Robert Havemann]] (1910-1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Hubertus Heil]] (1972-) *[[Georg Heim]] (1865-1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]-[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865-1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908-1991) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940-) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977-) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]-[[1861]]) *[[Wolfgang Herger]] (1935-) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann]] (1928-1992) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]-[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]-2017) *[[Rudolf Hess]] (1894-1987) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925-2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]-[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904-1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921-2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900-1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]-[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930-2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876-1941) *[[Adolf Hitler]] (1889-1945) *[[Björn Höcke]] (1972-) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902-1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929-1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935-2018) *[[Artur Hofmann]] (1907-1987) *[[Anton Hofreiter]] (1970-) *[[Eva Högl]] (1969-) *[[Wilhelm Högner]] (1887-1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]-[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963-) *[[Heinrich Homann]] (1911-1994) *[[Bodo Hombach]] (1952-) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]-[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (1927-2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1946-2014) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]-) *[[Erhard Hübener]] (1881-1958) *[[Erwin Huber]] (1946-) *[[Alfred Hugenberg]] (1865-1951) *[[Otto Hugo]] (1878-1942) * *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]-[[1713]]) *[[Hermann Hummel]] (1876-1952) *[[Andrej Hunko]] (1963-) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]-[[1990]]) * == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865-1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko-nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897-1992) *[[Dieter Janecek]] (1976-) *[[Oliver Janich]] (1969-) *[[Walter Janka]] (1914-1994) *[[Jean Jansen]] (1825-1849) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Hans Jendretzky]] (1897-1992) *Jendretzky *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née Gohlke) (1879-1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949-) *[[Ulrich Junghanns]] (1956-) *[[Heinrich Jungmann]] (1891-1964) *[[Bettina Jürgensen]] (1954-) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]-[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]-[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887-1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903-1946) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]-[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971-) *[[Hermann Kastner]] (1886-1957) *[[Rudolf Katz]] (1895-1961) *[[Volker Kauder]] (1949-) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska (Franziska Maria) Keller]] (1981-) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977-) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]-[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965-) *[[Hakkı Keskin]] (1943-) *[[Heinz Kessler]] (1920-2017) * *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]-[[1988]]) *[[Gottfried Kinkel]] (1815-1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936-]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]-[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978-) *[[Günther Kleiber]] (1931-2013) *[[Egon Klepsch]] (1930-2010) *[[Lars Klingbeil]] (1978-) *[[Julia Klöckner]] (1972-) *[[Johann Knief]] (1880-1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856-1927) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937-) *[[Patrik Köbele]] (1962-) *[[Christian Koch]] (1878-1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924-2007) *[[Roland Koch]] (1958-) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]-) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967-) *[[Bernd Kölmel]] (1958-) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893-1961) *[[Erich Ernst Kops]] (1905-1961) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931-2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961-) *[[Annabell Krämer]] (1971-) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962-) *[[Günther Krause]] (1953-) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937-]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948-) *[[Michael Kretschmer]] (1975-) *[[Kevin Krieger]] *[[Werner Krolikowski]] (1928-) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945-) *[[Hans Krüger]] (1902-1971) *[[Thomas Krüger]] (1959-) *[[Alfred Kubel]] (1909-1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952-) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904-1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873-1948) *[[Heinz Kühn]] (1912-1992) *[[Michael Kühnen]] (1955-1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989-) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955-) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939-2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968-) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943-) *[[Manfred Lahnstein]] (1937-) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966-) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926-2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965-) *[[Norbert Lammert]] (1948-) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Helene Lange]] (1848-1930) *[[Inge Lange]] (1927-2013) *[[Richard Langeheine]] (1900-1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894-1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]-[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961-) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825-1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963-) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Carl Legien]] (1861-1920) *[[Theodor Leipart]] (1867-1947) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Ernst Lemmer]] (1898-1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952-) *[[Willy Leow]] (1887-1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910-1965) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876-1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867-1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885-1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890-1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958-) *[[Christine Lieberknecht]] (1958-) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]-[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870-1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826-1900) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862-1945) *[[Christian Lindner]] (1979-) *[[Gerhard Lindner]] (1929-) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867-1936) *[[Paul Löbe]] (1875-1967) *[[Reinhold Lobedanz]] *[[Hans Loch]] (1898–1960) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Gesine Lötzsch]] (1961-) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887-1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]-[[1972]]) *[[Bernd Lucke]] (1962-) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880-1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865-1937) *[[Else Lüders]] (1872-1948) *[[Marie-Elisabeth Lüders]] (1878-1966) *[[Christa Luft]] (1938-) *[[Hans Luther]] ([[1885]]-[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966-) *[[Thomas Mahlberg]] (1965-) *[[Horst Mahler]] (1936-) *[[Hans Maier]] (1931-) *[[Reinhold Maier|Reinhold Otto Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]-) *[[Thomas de Maizière]] (1954-) *[[Günther Maleuda]] (1931-2012) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966-) *[[Oskar Maretzky]] (1881-1945) *[[Helmuth Markov]] (1952-) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893-1952) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]-[[1946]]) *[[Hermann Mattern]] (1893-1971) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790-1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953-) *[[Hans Mayer]] (1931-) *[[David McAllister]] -"Mac" (1971-) *[[Markus Meckel]] (1952-) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927-) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]-) fiktiven ?? *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]-) *[[Friedrich Merz]] (1955-) *[[Jörg Meuthen]] (1961-) *[[Karl Mewis]] (1907-1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951-) *[[Laurenz Meyer]] (1948-) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]-[[1936]]) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]-[[2000]]) *[[Herbert Mies]] (1929-2017) *[[Irene Mihalic]] (1976-) *[[Georg Milbradt]] (1945-) *[[Johannes von Miquel]] (1828-1901) *[[Wolfgang Mischnick]] *[[Günter Mittag]] (1926-1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980-) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903-1985) *[[Walter Momper]] (1945-) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]-) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813-1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]-[[2003]]) *[[Peter Moreth]] *[[Jürgen Morlock]] (1945-) *[[Erich Mückenberger]] (1910-1998) *[[Fritz Müller]] (1920-2001) *[[Gebhard Müller]] (1900-1990) *[[Gerd Müller (1955-)|Gerd Müller]] (1955-) *[[Heinrich Müller]] (1900-1945) *[[Hermann Müller]] ([[1876]]-[[1931]]) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903-1990) *[[Michael Müller]] (1964-) *[[Richard Müller]] (1880-1943) *[[Werner Müller]] (1946-2019) *[[Franz Müntefering]] (1940-) *[[Arnold Munter]] (1912-2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889-1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936-1997) *[[Michael Muster]] (1946-) *[[Rolf Mützenich]] (1959-) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970-) *[[Friedrich Naumann]] (1860-1919) *[[Konrad Naumann]] (1928-1992) *[[Arthur Nebe]] (1894-1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983-) *[[Ehrhart Neubert]] (1940-) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909-2001) *[[Konstantin von Neurath]] (1873-1956) *[[Paul Nevermann]] (1902-1979) *[[Dirk Niebel]] (1963-) *[[Ernst Niekisch]] (1889-1967) *[[Günter Nooke]] (1959-) *[[Albert Norden]] (1904-1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]-[[1946]]) *[[Otto Nuschke]] (1883-1957) == O == *[[Alfred Oelßner]] (1879-1962) *[[Fred Oelßner]] (1903-1977) ("Fred Larew") *[[Günther Oettinger]] (1953-) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]-[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947-) *[[Thomas Oppermann]] (1954-) *[[Rainer Ortleb]] (1944-) *[[Ulrich Osche]] (1911-1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Otto Ostrowski]] (1883-1963) *[[Eduard Oswald]] (1947-) *[[Theodor Overbeck]] (1818-1880) *[[Cem Özdemir]] (1965-) *[[Mahmut Özdemir]] (1987-) == P == *Hans Paasche (1881-1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880-1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948-) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]-[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]-[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952-) *[[Petra Pau]] (1963-) *[[Rudolf Paul]] (1893-1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864-1942) *[[Jutta Paulus]] (1967-) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951-) *[[Sören Pellmann]] (1977-) *[[Simone Peter]] (1965-) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868-1933) *[[Frauke Petry]] (1975-) *[[Ludwig Pfau]] (1821-1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]-[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937-) *[[Tobias Pflüger]] (1965-) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983-) *[[Arthur Pieck]] (1899-1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]-[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964-) *[[Alois Pisnik]] (1911-2004) *[[Matthias Platzeck]] (1953-) *[[Clemens von Podewils-Dürniz]] (1850-1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959-) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Gerd Poppe]] (1941-) *[[Ulrike Poppe]] (1953-) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945-) *[[Hugo Preuß]] (1860-1925) *[[Maria Probst]] (1902-1967) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903-1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]-[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906-1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956-) *[[Peter Ramsauer]] (1954-) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]-[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868-1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]-[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]-[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuß]] (1931-2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Hans Reichelt]] (1925-) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Peter Reinhold]] (1887-1955) *[[Max Reimann]] (1898-1977) *[[Terry Reintke]] (1987-) *[[Henriette Reker]] (1956-) *[[Bernd Riexinger]] (1955-) *[[Otto Ernst Remer]] (1912-1997) *[[Adam Remmele]] (1877-1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née Wildung) (1919–2008) *[[Viktor Renner]] (1899-1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905-1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949-) *[[Hans Peter Repnik]] (1947-) *[[Erich Reschke]] (1902-1980) *[[Boris Rhein]] (1972-) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893-1946) *[[Ernst Reuter]] (1889-1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]-[[1872]]) *[[Walter Riester]] (1943-) *[[Bernd Riexinger]] (1955-) *[[Harald Ringstorff]] (1939-) *[[Roberto Rink]] (1959-) *[[Friedrich Rische]] (1914-2007) *[[Franz-Josef Röder]] (1909-1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825-1907) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888-1930) *[[Ernst Röhm]] (1887-1934) *[[Walter Romberg]] (1928-2014) *[[Alfred Rosenberg]] (1893-1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973-) *[[Gunda Röstel]] (1962-) *[[Claudia Roth]] (1955-) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896-1945) *[[Karl von Rotteck]] (1775-1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965-) *[[Hans-Ulrich Rudel]] ? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942-) *[[Otto Rühle]] (1874-1943) *[[Ortwin Runde]] (1944-) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951-) == S == *[[Krista Sager]] (1953-) *[[Heinrich Sahm]] (1877-1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894-1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902-1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814-1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]-2015) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Annette Schavan]] (1955-) *[[Hjalmar Schacht]] (1877-1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892-1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969-) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932-2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Rudolf Scharping]] (1947-) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942-) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907-1979) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]-2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]-[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974-) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860-1954) *[[Gerhard Schill]] (1925-2000) *[[Karl Schiller]] (1911-1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]-) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975-) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875-1857) *[[Kurt von Schleicher]] ([[1882]]-[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955-) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943-) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Christian Schmidt]] (1957-) *[[Elli Schmidt]] (1908-1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]-2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900-1978) *[[Ulla Schmidt]] (1949-) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941-) *[[Jürgen Schmieder]] (1952-) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942-) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *[[Herbert Schneider]] (1915-1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898-1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944-2016) *[[Ernst Scholz]] (1874-1932) *[[Ernst Scholz]] (1913-1986) *[[Olaf Scholz]] (1958-) *[[Paul Scholz]] (1902-1995) *[[Rupert Scholz]] (1937-) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]>Maria Stuckebrock (1902-1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937-) *[[Franz Schönhuber]] (1923-2005) *[[Waltraud Schoppe]] (1942-) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944-) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *Julius Schreck (1898-1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951-) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915-2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]-[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]-) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886-1938) *[[Helga Schuchardt]] ( *[[Anna Maria Schulte]] (1886-1973) *[[Fritz Schulte]] (1890-1943) *[[Martin Schulz]] (1955-) *[[Peter Schulz]] (1930-2013) *[[Werner Schulz]] (1950-) *[[Katharina Schulze]] (1985-) *[[Rudolph Schulze]] (1918-1996) *[[Svenja Schulze]] (1968-) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]-[[1952]]) *[[Gerhard Schürer]] (1921-2010) *[[Klaus Schütz]] (1926-2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913-1999) *[[Andreas Schwab]] (1973-) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930-) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875-1947) *[[Henning Schwarz]] (1928-1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930-) *[[Lutz Graf Schwerin von Krosigk]] (1887-1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932-2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974-) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927-2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]-[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]-) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912-1994) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940-) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]-) *[[Fritz Selbmann]] (1899-1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949-) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] (1875–1952) *[[Max Seydewitz]] (1892-1987) * *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Kurt Sieveking]] (1897-1986) *[[Heide Simonis]] (1943-) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915-1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Carl Severing]] ([[1875]]-[[1952]]) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967-) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]-) *[[Martin Sonneborn]] (1965-) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Jens Spahn]] (1980-) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905-1981) *[[Carl Spiecker]] (1888-1961) *[[Anke Spoorendonk]] (1947-) *[[Walter Stain]] (1916-2001) *[[Barbara Stamm]] (1944-) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''-''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938-) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941-) *[[Adam Stegerwald]] (1874-1945) *[[Ralf Stegner]] (1959-) *[[Heinz Stehr]] (1946-) *[[Erika Steinbach]] (1943-) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]-[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947-) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]-) *[[Walther Stennes]] (1895-1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952-) *[[Ludwig Stiegler]] (1944-) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]-) *[[Manfred Stolpe]] (1936-2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928-2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944-) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]-[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971-) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]-[[1934]]) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]-[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann]] (1821-1885) *[[Franz Josef Strauss|Franz Josef Strauß]] ([[1915]]-[[1988]]) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885-1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]-[[1929]]) *[[Thomas Strobl]] (1960-) *[[Peter Struck]] ([[1943]]-[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Franz Suchan]] (1911-1971) *[[Gerd Schuchardt]] (1942-) *[[Helga Schuchardt]] (1939-) *[[Katja Suding]] (1975-) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Rita Süssmuth]] (1937-) * == T == *[[Peter Tauber]] (1974-) *[[Horst Teltschik]] (1940-) *Wilhelm Tempel ? *[[Wolfgang Templin]] (1948-) *[[Josef Terboven]] (1898-1945) *[[Erwin Teufel]] (1939-) *[[Fritz Teufel]] (1943-2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921-1996) *[[August Thalheimer]] (1884-1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]-[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920-2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916-1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]-[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812-1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943-) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955-) *[[Stanislaw Tillich]] (1959-) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891-1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914-1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Klaus Töpfer]] (1938-) *[[Ernst Torgler]] (1893-1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896-1985) *[[Albert Traeger]] (1830-1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954-) *[[Axel Troost]] (1954-) *[[Gustav Trunk]] (1871-1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966-) *[[Kurt Turba]] (1929-2007) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903-2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]-[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]-[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Jacob Venedey]] (1805-1871) *[[Günter Verheugen]] (1944-) *[[Paul Verner]] (1911-1986) *[[Waldemar Verner]] (1914-1982) *[[Wenzel Verner]] (1887-1938) *[[Walter Vesper]] (1897-1978) *[[Heinz Vietze]] (1947-) *[[Bernhard Vogel]] (1932-) *[[Hans Vogel]] (1881-1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926-2020) *[[Johannes Vogel]] (1982-) *[[Ekkehard Voigt]] (1939-2018) *[[Udo Voigt]] (1952-) *[[Georg Vollmar]] (1850-1922) *[[Antje Vollmer]] (1943-) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907-1970) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969-) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939-) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932-2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]-[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952-) *[[Johanna Wanka]] (1951-) *[[Florian Weber]] (1964-) *[[Manfred Weber]] (1972-) *[[Christel Wegner]] (1947-) *[[Greta Wehner]] (1924-2017) *[[Herbert Wehner]] (1906-1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896-1983) *[[Alice Weidel]] (1979-) *[[Stephan Weil]] (1958-) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924-) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920-2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Thomas Welz]] (1957-) *[[Rainer Wend]] (1954-) *[[Arthur Werner]] (1877-1967) *[[Guido Westerwelle]] (1961-2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818-1866, ZDA) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942-) *[[Otto Wiemer]] (1868-1931) *[[Susanne Wiest]] (1967-) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807-1885) *[[Dorothee Wilms]] (1929-) *[[Mathias Wilms]] (1893-1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921-2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812-1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962-) *[[Heinz Winkler]] (1910-1958) *[[Theodor Winter]] (1902-1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891-1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879-1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922-2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970-) *[[Janine Wissler]] (1981-) *[[Margarete Wittkowski]] (1910-1974) *Leo Wohleb (1888-1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961-) *[[Gerhard Woitzik]] (1927-) *Karl Wolff (1900-1984) *[[Markus Wolf]] (1923-2006) *Wilhelm Wolff - "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber]] (1898-1967) *[[Manfred Wörner]] (1934-1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953-) *[[Franz-Josef Wuermeling]] *[[Christian Wulff]] (1959-) *[[Reinhold Wulle]] (1882-1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929-) *[[Hendrik Wüst]] (1975-) *[[Oswald Wutzke]] (1936-) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957-) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902-1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *[[Paul Ziemiak]] (1985-) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]-[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956-) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906-1984) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]-[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953-) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] phhsh9wu6dd4psr5kaj2uy45u9ofoss Seznam predsednikov Grčije 0 52273 5729512 5393340 2022-08-09T17:06:23Z Upwinxp 126544 {{združi v}} wikitext text/x-wiki {{združi v|Predsednik Grčije}} [[Slika:Flag of the President of Greece.svg|sličica|Aktualni predsedniški grb.]] '''[[Seznam]] [[predsednik Grčije|predsednikov Grčije]].''' == Prva helenska republika, 1828-1833 == {| class="wikitable" ! Predsednik !! Rojen-Umrl !! Mandat !! Opombe |- | [[Ioannis Kapodistrias]] || [[1776]]-[[1831]] || [[24. januar]] [[1828]] - [[9. oktober]] [[1831]] || [[Guverner]] |- | [[Augustinos Kapodistrias]] || [[1778]]-[[1857]] || [[9. oktober]] [[1831]] - [[9. april]] [[1832]] || Guverner |- | Guvernerski svet || || [[9. april]] [[1832]] - [[2. februar]] [[1833]] || Ni bilo uradne vodje države |} == [[Kraljevina Grčija]], 1833-1924 == * ''Glej [[Seznam kraljev Grčije]]'' == Druga helenska republika, 1924-1935 == {| class="wikitable" ! Predsednik !! Rojen-Umrl !! Mandat !! Opombe |- | [[Pavlos Kountouriotis]] || [[1855]]-[[1935]] || [[25. marec]] [[1924]] - [[15. marec]] [[1926]] || |- | [[Theodoros Pangalos (general)|Theodoros Pangalos]] || [[1878]]-[[1952]] || [[15. marec]] [[1926]] - [[24. avgust]] [[1926]] || Vojaški [[diktator]] |- | [[Pavlos Kountouriotis]] || [[1855]]-[[1935]] || [[24. avgust]] [[1926]] - [[9. december]] [[1929]] || |- | [[Alexandros Zaimis]] || [[1855]]-[[1936]] || [[9. december]] [[1929]] - [[10. oktober]] [[1935]] || |} == [[Kraljevina Grčija]], 1935-1973 == *''Glej [[Seznam kraljev Grčije]]'' == Diktatura, 1967-1974 == {| class="wikitable" ! Predsednik !! Rojen-Umrl !! Mandat !! Opombe |- | [[Georgios Zoitakis]] || [[1910]]-[[1996]] || [[13. december]] [[1967]] - [[21. marec]] [[1972]] || [[Regent]], postavljen od [[Georgios Papadopoulos|Papadopoulosa]] |- | [[Georgios Papadopoulos]] || [[1919]]-[[1999]] || [[21. marec]] [[1972]] - [[1. junij]] [[1973]] || Regent, [[samorazglasitev|samorazglašen]] |- | [[Georgios Papadopoulos]] || [[1919]]-[[1999]] || [[1. junij]] [[1973]] - [[25. november]] [[1973]] || [[Predsednik]], samorazglašen |- | General [[Phaedon Gizikis]] || [[1917]]-[[1999]] || [[25. november]] [[1973]] - [[24. julij]] [[1974]] || Postavljen od [[brigadni general|brigadnega generala]] [[Ioannidis]]a |} == Tretja helenska republika, 1974-danes == {| class="wikitable" ! Predsednik !! Rojen-Umrl !! Mandat !! Opombe |- | General '''[[Phaedon Gizikis]]'''|| [[1917]]-[[1999]] || [[24. julij]] [[1974]] - [[18. december]] [[1974]] || Predsednik [[pro tempore]] |- | [[Michail Stasinopoulos|'''Michail Stasinopoulos''']] || [[1903]]-[[2002]] || [[18. december]] [[1974]] - [[19. junij]] [[1975]] || Predsednik pro tempore, postavljen s strani [[parlament]]a |- | [[Constantine Tsatsos|'''Constantine Tsatsos''']] || [[1899]]-[[1987]] || [[19. junij]] [[1975]] - [[15. maj]] [[1980]] || Izvoljen, en [[mandat (politika)|mandat]] |- | [[Constantine Karamanlis|'''Constantine Karamanlis''']] || [[1907]]-[[1998]] || [[15. maj]] [[1980]] - [[10. marec]] [[1985]] || Izvoljen, en mandat, odstopil |- | [[Ioannis Alevras|'''Ioannis Alevras''']] || [[1912]]-[[1995]] || [[10. marec]] [[1985]] - [[30. marec]] [[1985]] || Predsednik parlamenta, predsednik pro tempore |- | [[Christos Sartzetakis|'''Christos Sartzetakis''']] || [[1929]]- || [[30. marec]] [[1985]] - [[4. maj]] [[1990]] || Izvoljen, en mandat |- | [[Constantine Karamanlis|'''Constantine Karamanlis''']] || [[1907]]-[[1998]] || [[4. maj]] [[1990]] - [[10. marec]] [[1995]] || Izvoljen, en mandat |- | [[Kostis Stephanopoulos|'''Kostis Stephanopoulos''']] || [[1926]]- || [[10. marec]] [[1995]] - [[12. marec]] [[2005]] || Izvoljen, dva mandata |- | [[Karolos Papoulias|'''Karolos Papoulias''']] || [[1929]]- || [[12. marec]] [[2005]] - [[13. marec]] [[2010]]|| Izvoljen, en mandat |- |'''[[Prokopis Pavlopoulos]]''' |[[1950]]- |[[13. marec]] [[2010]] - [[13. marec]] [[2020]] |Izvoljen, dva mandata |- |'''[[Katerina Sakellaropoulou]]''' |[[1956]]- |14. marec 2020 - ''danes'' |Izvoljena |} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Presidents of Greece}} * [http://www.presidency.gr Predsednik Grčije] {{ikona en}} * [http://rulers.org/rulg2.html#greece List of Greek heads of state and government] {{ikona en}} [[Kategorija:Seznami Grkov|Predsedniki Grčije]] [[Kategorija:Seznami predsednikov držav|Grčija]] [[Kategorija:Predsedniki Grčije|*]] p9vddcy5qr0wi72d038f88gad8gbqih Peč 0 60124 5729584 5658378 2022-08-09T23:27:19Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Peč''' je lahko: * [[peč (kurilna naprava)|peč]], kurilna [[naprava]] * [[Peč (ozvezdje)]] * [[Peč (gora)]] * [[Peč, Grosuplje]], naselje v Sloveniji *[[Krvava Peč]], naselje v občini Ig *[[Bela Peč (razločitev)|Bela peč]] *[[Golobja Peč]] == Glej tudi == * [[Peć]] /''Pejë'' (mesto na Kosovu) * Peč (''Monte Forno''), vrh na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo, 1510 m * [[Bela Peč (razločitev)|Bela peč]] (razločitev) {{razločitev}} qg2hc40iw6l467v5jfqcnt7i609l0z0 Seznam ameriških rock pevcev 0 62723 5729562 5729031 2022-08-09T21:31:37Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[rock pevec|rock pevcev]].''' {{CompactTOC2}} == A == [[Ryan Adams]] - [[Hasil Adkins]] - [[Gregg Allman]] - [[Phil Alvin]] - [[Tori Amos]] - [[Laurie Anderson]] - [[Signe Toly Anderson]] - [[Mark Arm]] - [[Billie Joe Armstrong]] - [[Tod Ashley]] - [[Erich Awalt]] == B == [[Joan Baez]] - [[Marty Balin]] - [[Chris Ballew]] - [[Paul Banks]] - [[Stiv Bators]] - [[Captain Beefheart]] - [[Joey Belladonna]] - [[Chester Bennington]] - [[Chuck Berry]] - [[Richard Berry]] - [[Jello Biafra]] (''Eric Reed Boucher'') - [[Eric Jay Bloom]] - [[D. Boon]] - [[Johnny Burnette]] - [[Rachel Bolan]] - [[Michael Bolton]] - [[Jon Bon Jovi]] - [[James Brown]] - [[Jeff Buckley]] - ([[David Byrne]]) == C == [[Chris Cacavas]] - [[Julia Cafritz]] - [[John Cale]] - [[Gerald Casale]] - [[Johnny Cash]] - [[Cat Power]] - [[Exene Cervenka]] - ([[Ray Charles]]) - [[Chubby Checker]] - [[Gary Cherone]] - [[George Clinton]] - [[Kurt Cobain]] - [[Eddie Cochran]] - [[Judy Collins]] - [[John Connelly]] - [[Alice Cooper]] - [[John Corabi]] - [[Billy Corgan]] - [[Chris Cornell]] - [[Country Joe McDonald]] - [[Sheryl Crow]] - [[Rivers Cuomo]] == D == [[Bobby Day]] - [[Kim Deal]] - [[Dave Derby]] - [[Dennis DeYoung]] - [[Bo Didley]] - [[Ronnie James Dio]] - [[John Doe]] - [[Micky Dolenz]] - [[Fats Domino]] - [[David Draiman]] - [[Matt Drenik]] - [[Fred Durst]] - [[William DuVall]] - [[Jakob Dylan]] - [[Bob Dylan]] == E == [[Steve Earle]] - [[Chris Eckman]] - [[Roky Erickson]] == F == [[William Faith]] - [[Matt Fallon]] - [[Perry Farrell]] - [[Etty Lau Farrell]] - [[John Feldmann]] - [[José Feliciano]] - [[Stephanie Finch]]? - [[Brandon Flowers]] - [[Robb Flynn]] - [[John Fogerty]] - [[Caleb Followill]] - [[Kim Fowley]] - [[Peter Frampton]] - [[Aretha Franklin]] - [[Black Francis]] - [[Fergie Frederiksen]] - [[Glenn Frey]] - [[John Frusciante]] - [[David Freiberg]] - [[Bobby Fuller]] == G == [[Diamanda Galas]] - [[Art Garfunkel]] - [[Marvin Gaye]] - [[Billy Gibbons]] - [[Kenneth James Gibson]] - [[Greg Ginn]] - [[Michael Gira]] - [[Corey Glover]] - [[Selena Gomez]] - [[Kim Gordon]] - [[Jeff Gowins]] - [[Charlie Gracie]] - [[Greg Graffin]] - [[Lou Gramm]] - [[Al Green]] - [[Dave Grohl]] == H == [[Bill Haley]] - [[Debbie Harry]] - [[Dale Hawkins]] - [[Ronnie Hawkins]] - [[Gibby Haynes]] - [[Jimi Hendrix]] - [[Don Henley]] - [[James Hetfield]] - [[David Hidalgo]] - [[Dusty Hill]] - [[Buddy Holly]] - [[Josh Homme]] - [[Chrissie Hynde]] == I == [[Ice-T]] (''Tracy Lauren Marrow'') - [[Chris Isaak]] - [[Ronald Isley]] - == J == [[Ronnie James Dio]] - [[Jarboe]] (''La Salle Devereaux'') - [[Joan Jett]] - [[Billy Joel]] - [[David Johansen]] - [[Janis Joplin]] - ([[Louis Jordan]]) - [[Al Jourgensen]] (''Alejandro Ramírez Casa'') == K == ([[John Kay]]) - [[Pepper Keenan]] - [[Anthony Kiedis]] - [[Joe Keithley]] - [[Josh Kelley]] - [[Myles Kennedy]] - [[Bobby Kimball]] - [[Curt Kirkwood]] - [[Kid Rock]] - [[Al Kooper]] - [[Ed Kowalczyk]] - [[Lenny Kravitz]] == L == [[James Labrie]] - [[Robert Lamm]] - [[Nathan Larson]] - [[Amy Lee]] - [[Arthur Lee]] - [[Paz Lenchantin]] - ([[John Lennon]]) - [[Adam Levine]] - [[Amy Lee]] - [[Jerry Lee Lewis]] - [[Jim Lindberg]] - [[Meat Loaf]] - [[Pete Loeffler]] - [[James LaBrie]] - [[Tony Lindsay]] - [[Lee Loughnane]] - [[Demi Lovato]] - [[Courtney Love]] - [[Lene Lovich]] - [[Lydia Lunch]] (''Lydia Anne Koch'') - [[Lux Interior]] (''Erick Lee Purkhiser'') - [[Shelby Lynne]] == M == [[Mariqueen Maandig]] - [[Sananda Maitreya]] - [[Barbara Manning]] - [[Marilyn Manson]]/[[Brian Hugh Warner]] - [[Constantine Maroulis]] - [[Eric Martin]] - [[Cristina Martinez]] - [[J Mascis]] - ([[Percy Mayfield]]) - [[Country Joe McDonald]] - [[Don McLean]] - [[Meat Loaf]] (''Michael Lee Aday'') - [[Randy Meisner]] - [[John Mellencamp]] - [[Barry "The Fish" Melton]] - [[Keith Mitchell]] - [[Moby]]? - [[Brian Molk]] (škotsko-belgijsko-ameriški) - [[Ben Moody]] - [[Thurston Moore]] - [[Chino Moreno]] - [[Tom Morello]] - [[Alanis Morissette]] - [[Jim Morrison]] - [[Chuck Mosley]] - [[Bob Mould]] - [[Mike Muir]] - [[Dave Mustaine]] == N == [[Dan Nelson]] - [[Ricky Nelson]] - [[Rick Nielsen]] - [[Ninotchka]] (''Theresa Soder'') - [[Jason Novak]] - [[Ted Nugent]] == O == [[Roy Orbison]] - == P == [[Mike Patton]] - [[Carl Perkins]] - [[Katy Perry]] - [[Tom Petty]] - [[Jeffrey Lee Pierce]] - [[Kate Pierson]] - [[Pink]] - [[Ted Poley]] - [[Mike Pont]] - [[Missi Pyle]] - [[Dave Pirner]] - [[Poison Ivy]] (''Kristy Marlana Wallace'') - [[Iggy Pop]] - [[Elvis Presley]] - [[Chuck Prophet]] - [[Rudi Protrudi]] - [[Seth Putnam]] == R == [[Joey Ramone]] - [[Lee Ranaldo]] - [[Chris Randall]] - [[Otis Redding]]? - [[Lou Reed]] - [[Paul Revere]] - [[Trent Reznor]] - [[Cliff Richard]] - [[Little Richard]] (''Richard Wayne Penniman'') - [[Monica Richards]] - [[Johnny Rivers]] (''John Henry Ramistella'') - [[Zack de la Rocha]] - [[Sixto (Adrián) Rodríguez]] - [[Gregg Rolie]] - [[Henry Rollins]] - [[Linda Ronstadt]] - [[Cesar Rosas]] - [[Axl Rose]] - [[David Lee Roth]] - [[Emma Ruth Rundle]] - [[Bobby Rydell]] - == S == [[Hope Sandoval]] - [[Carlos Santana]] - [[Timothy B. Schmit]] - [[Bob Seger]] - [[Kim Shattuck]] - [[Jake Shears]] - [[Gene Simmons]] - [[Paul Simon]] - [[Kendra Smith]] - [[Patti Smith]] - [[Johnny Solinger]] - [[Jon Spencer]] - [[Bruce Springsteen]] - [[Layne Staley]] - [[Paul Stanley]] - [[Peter Steele]] - [[Gwen Stefani]]? - [[Doug Stegmeyer]] - [[Shawn Stern]] - [[Michael Stipe]] - [[Sly Stone]] (''Sylvester Stewart'') - [[Dan Stuart]] - [[Donna Summer]] - [[Moses Sumney]] == T == [[Martin Tamburovich]] - [[Serj Tankian]] - [[Johnny Thunders]] - [[Russ Tolman]]? - [[Neil Turbin]] - [[Joe Lynn Turner]] - [[Tina Turner]] - [[Conway Twitty]] - [[Steven Tyler]] - [[Rob Tyner]] (''Robert Derminer'') == V == [[Eddie Vedder]] - [[Bobby Vee]] (''Robert Thomas Velline'') - [[Alan Vega]] - [[Suzanne Vega]]? == Y == [[James "J.Y." Young]] == W == [[John Waite]] - [[Tom Waits]] - [[Joe Walsh]] - [[Dallas Ward]] - [[Brian Hugh Warner]] - [[Joan Wasser]] (''Joan As Police Woman'') - [[Jack Waterson]] - [[Mike Watt]] - [[Gerard Way]] - [[Scott Weiland]] - [[Joseph Williams]] - [[Andrew Wilkes-Krier]] - [[Yoni Wolf]] - [[Chelsea Wolfe]] - [[Richard Wright]] - [[Steve Wynn]] == Z == [[Robin Zander]] - [[Frank Zappa]] ==Glej tudi== * [[Seznam ameriških rock glasbenikov]] in [[Seznam ameriških kitaristov]] * [[seznam kanadskih pevcev]], [[seznam angleških pevcev]], [[seznam irskih pevcev]], [[seznam avstralskih pevcev]] [[Kategorija:Seznami Američanov|Rock pevci]] [[Kategorija:Ameriški rock pevci|*]] qxcv0twpie8l3h87hjxjgnnmejqi6en Park Tivoli, Ljubljana 0 65623 5729455 5658709 2022-08-09T13:14:03Z A09090091 188929 /* Ribnik */ slog wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Park Tivoli (razločitev)}} {{redirect|Tivoli}} {{Infopolje Park | name = Park Tivoli | photo = Grad Tivoli-Ljubljana.JPG | photo_width = | photo_caption = Tivolski grad v parku Tivoli, Ljubljana | map = Slovenija | map_width = | relief = yes | type = Mestni park | location = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | nearest_city = | lat_d = 46 | lat_m = 3 | lat_s = 14 | lat_NS = N | long_d = 14 | long_m = 29 | long_s = 48 | long_EW = E | region = | source = | coords_ref = | area = | created = {{Začetni datum|1813}} | operator = | visitation_num = | status = | open = |embedded={{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Park Tivoli | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 7. julij 1984 | refšt=7590 | občina = Ljubljana }} }} '''Park Tivoli''' je največji [[park]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Zgodovina == Deli parka so bili urejeni že v srednjem veku, načrtno pa so ga posamezni lastniki urejali v baročnem obdobju. Načrt za javni park je izdelal [[francozi|francoski]] [[inženir]] Blanchard. Park so odprli leta 1813. Kasneje so ga urejali Latterman, vrtnarji maršala Radetzkega in drugi. Po potresu je pri urejanju posameznih delov svetoval arhitekt Maks Fabiani županu Ivanu Hribarju in vrtnarju Heinicu. Sedanjo palačo Švicarijo je načrtoval arhitekt C. M. Koch, ledenico v bližini pa arhitekt J. Jager. [[Slika:Boy with a Fish.jpg|thumb|left|150px|''Deček z jeguljo'']] Dobro stoletje kasneje, med letoma 1921 in 1939, je [[Jože Plečnik]] delno preuredil podobo parka. Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, [[fontana|fontane]] in kipe. Glavne točke parka so trije veliki kostanjevi drevoredi in [[Jakopičev drevored]], ki ga je razširil in uredil Plečnik s svojimi pomočniki. Park so v prvi, še posebej pa v drugi polovici 20. stoletja dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave. Tako so zgradili [[ribnik]], ob preureditvi vrtnarije dodali [[botanični vrt]], ohranili rastlinjak, med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so uredili veliko otroško igrišče pri ribniku, že prej [[letno kopališče Ilirija]] (1929), dodali [[Hala Tivoli|športno dvorano Tivoli]] (1965; arhitekt [[Marjan Božič]]), pokrito kopališče s fitnesom in kegljiščem (1973; arhitekt [[Fedja Košir]]). Poleg tega so v parku še odprta igrišča za tenis, [[košarka|košarko]], kotalkanje in mini golf ter več okrepčevalnic. V parku sta še dva pomembnejša baročna objekta: [[Cekinov grad|Cekinov]] in [[Tivolski grad]]. V prvem je Muzej novejše zgodovine, v drugem Mednarodni grafični center. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park sestavlja [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] s 509 [[hektar|ha]]. == Ribnik == [[Slika:Lauterbach, H. - Ljubljana iz Tivolija (jeklorez, ok. 1855).jpg|thumb|Tivolski park okoli leta 1850]] {{glavni|Tivolski ribnik}} [[Slika:Nymphaea Laydekeri Purpurata.jpg|sličica|Lokvanj ''Nymphaea Laydekeri'' v ribniku.]] V dolžino meri 140 m, širok je 50 m, globok med 0,9 in 1,3 m. Pokriva površino 5000 m<sup>2</sup> in nosi 7700 m<sup>3</sup> vode.<ref>{{cite book |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_krelj_ziva.pdf |chapter=Rezultati: Hidromorfološki parametri: Morfometrija |title=Ekološki status ribnika Tivoli |first=Živa |last=Krelj |publisher=Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani |year=2007}}</ref> Leta 1880 so v parku Tivoli uredili [[ribnik]], ki so mu meščani preprosto rekli »bajer«. Ribnik je nastal z izkopom in je bil prvotno namenjen drsanju in čolnarjenju (nemško drsalno društvo ''Laibacher Eislaufverein''). V ribniku so bile sprva okrasne in druge [[ribe]] in seveda [[žaba|žabe]]. Leta 1906 je mestna občina odvzela ribnik nemškemu drsalnemu društvu in ga do prve svetovne vojne vodila sama. Zaradi pomanjkanja denarja je magistrat med obema vojnama sklenil, da bo organizirano drsanje opustil in končala se je zlata doba drsanja na ribniku. Ob ribniku je manjši botanični park z rastlinjakom. Na nasprotni strani ribnika je otroško igrišče, urejeno leta 1942 in preurejeno ter opremljeno z novimi igrali. Po drugi svetovni vojni je čolnarna propadla. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam parkov v Ljubljani]] *[[Tivolski ribnik]] *[[Tivolski lok]] *[[Jakopičevo sprehajališče]] *[[Cekinov grad]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Tivoli City Park|Park Tivoli, Ljubljana}} * [http://www.webcitation.org/5shzwJSif arhivirana spletna stran Kopališča Tivoli] na [[:en:WebCite|WebCite]] * [https://www.vzajemnost.si/clanek/172786/odstrte-podobe-ljubljana-tivoli/ Vzajemnost, ''ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA (Tivoli)''] {{Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Parki v Ljubljani]] [[Kategorija:Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Spodnji Šiški]] {{normativna kontrola}} 48fj2j96rhpjkd80hhb384snx5fikh5 Stavba Državnega zbora Republike Slovenije 0 65629 5729430 5729388 2022-08-09T12:48:55Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Stavba Državnega zbora Republike Slovenije |image = Dzrs.jpg |image_size = 240px |caption = Zunanjost, pogled s Trga republike |location = [[Trg republike, Ljubljana]] |address = [[Šubičeva ulica|Šubičeva 4]] | map_type = Ljubljana-center | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |start_date = 1954 |completion_date = 1958 |demolition_date = |opening = |renovation_date = |building_type = [[palača]] |roof = |top_floor = |floor_count = 4 |cost = |floor_area = |architect = [[Vinko Glanz]] |architectural_style = |ren_architect = |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Skupščina Republike Slovenije | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6. november 1993 | refšt= 8825 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Stavba Državnega zbora Republike Slovenije''' je [[zgradba]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], v kateri ima sedež [[Državni zbor Republike Slovenije]]. == Stavba == Osrednji del zunanjosti stavbe je vhodni [[portal]], ki sega do polovice prvega nadstropja in sloni na petih [[pilaster|pilastrih]] iz [[pohorski granit|pohorskega tonalita]]; vstop v stavbo s te strani je možen preko štirih dvojnih [[hrast]]ovih [[vrata|vrat]]. Portal dopolnjuje večje število [[plastika (kiparstvo)|plastik]], dela [[kipar]]jev [[Karel Putrih|Karla Putriha]] in [[Zdenko Kalin|Zdenka Kalina]]. Osrednji del notranjosti zavzema Velika dvorana, kjer potekajo seje Državnega zbora. Na površini 422 m² je 150 sedežev. V stavbi so še: Preddverje velike dvorane, Balkon, Mala dvorana, Veliki in mali salon, sejne sobe, [[knjižnica]], [[čitalnica]], [[pisarna|pisarne]] za [[državni poslanec|poslance]] in osebje, kuhinja, ... Na nasprotni strani [[Šubičeva ulica, Ljubljana|Šubičeve ulice]] je [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike]]. Od leta 1991 je poslopje državnega zbora povezano s sosednjo zgradbo na [[Tomšičeva ulica, Ljubljana|Tomšičevi ulici]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgradba državnega zbora|url=https://www.burger.si/Ljubljana/VR3/Parlament/seznam.html|website=www.burger.si|accessdate=2022-08-09}}</ref> kjer je bil v času [[SFRJ]] [[Centralni komite Zveze komunistov Slovenije]]. == Zgodovina == Kvadratasto zgradbo, ki je bila zgrajena med letoma 1954 in 1959, je zasnoval arhitekt [[Vinko Glanz]].<ref>[http://www.dz-rs.si/index.php?id=66 DZ-RS.si - Zgradba parlamenta]</ref> 19. maja 2010 so v Ljubljani potekale študentsko-dijaške [[demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu]], ki so se pred stavbo državnega zbora spremenile v izgrede, ko so nekateri demonstranti obmetavali stavbo z različnimi predmeti (prazne steklenice, granitne kocke, stoli, ...), pri čemer je bil kulturno zaščiten portal poškodovan.<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042360555 Dnevnik.si - Posnetki s študentskih demonstracij: Pročelje državnega zbora nosi posledice izgredov]</ref> Samo škoda zaradi razbitega stekla je znašala okoli 27.000 evrov.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/05/skodo_na_poslopju_parlamenta_bodo_skusali_zacasno_sanirati_ze_danes.aspx Siol.net - Škoda poškodovanega stekla za okoli 27.000 evrov]</ref> Manjše poškodbe so prejele bronaste plastike kot površinski kamen, ter vrata in podboji; popolnoma pa je bila uničena bakrena obloga spodnjega dela vrat.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/zacela-se-je-obnova-drzavnega-zbora.html 24ur.com - Z granitnimi kockami okrušili kamen in baker]</ref> 27. avgusta 2011 se je v vhodni portal državnega zbora zaletel osebni avtomobil, ki je močno poškodoval portalno plastiko.<ref>[http://dnevnik.si/novice/kronika/1042468508 Dnevnik.si - Z avtomobilom trčil v državni zbor: Policija sumi, da ni šlo zgolj za prometno nesrečo]</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Police officers of Slovenia by National Assembly Building of the Republic of Slovenia 01.jpg|Varovanje objekta Slika:Državni zbor.JPG|Zapis [[Zdravljica|Zdravljice]] v preddverju Velike dvorane. </gallery> == Sklici == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/turizem/znamenitosti/20_stoletje/parlament/default.html Ljubljana.si] {{-}} {{DZRS}} {{Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Uradni državniški objekti Slovenije]] [[Kategorija:Državni zbor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1959]] [[Kategorija:Dela Vinka Glanza]] {{normativna kontrola}} rj0o56s76dxr233kmsbm23hb4xwaaxh Ruske sovjetske federativne socialistične republike 0 68590 5729545 363335 2022-08-09T20:42:06Z Upwinxp 126544 Spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Sovjetska zveza]] na [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika]] wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika]] 0u6ioj3i78cy0b3wume3jsu1j65xozo Seznam jezer v Sloveniji 0 72440 5729436 5696881 2022-08-09T12:53:17Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[jezero|jezer]] v [[Slovenija|Sloveniji]]'''. Seznam vsebuje 321 jezer. Lokacije nekaterih jezer: [http://maps.google.com/maps/ms?ie=UTF&msa=0&msid=201377034997367827622.00049e5c88e416d32d722] {| class="sortable wikitable" |- !Jezero !Lega !Nadmorska višina !Površina !Največja globina !Opombe |- align="center" |[[Ajbsko jezero]] |align="center"|[[Ajba]] |{{Nts|146}} mnm |{{Nts|30}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Bačko jezero]] |align="center"|[[Bač]] |{{Nts|587}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bakovska jezera]] |align="center"|[[Bakovci]] |{{Nts|187}} mnm |{{Nts|12}} ha |{{Nts|7}} m |7 jezer |- align="center" |[[Barje Jezerc]] |align="center"|[[Zaplana, Vrhnika|Zaplana]] |{{Nts|476}} mnm |{{Nts|0.15}} ha (15 arov) |{{Nts|0.5}} m | |- align="center" |[[Besnica (mrtvica)|Besnica]] |align="center"|[[Bunčani]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|2.8}} ha |{{Nts|2}} m |rečna mrtvica, dolžina 8&nbsp;km |- align="center" |[[Betnavski ribnik]] |align="center"|[[dvorec Betnava]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|0.5}} ha (50 arov) |{{Nts|1.3}} m | |- align="center" |[[Biba jezero]] |align="center"|[[Menina planina]] |{{Nts|1380}} mnm |{{Nts|0.23}} ha (23 arov) |{{Nts|1.5}} m | |- align="center" |[[Bičko jezero]] |align="center"|[[Bič]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1.5}} m | |- align="center" |[[Biljenski ribnik]] |align="center"|[[Bilje, Miren]] |{{Nts|50}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bistriški ribnik]] |align="center"|[[Bistra]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|0.23}} ha (23 arov) |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Blaguško jezero]] |align="center"|[[Blaguš]] |{{Nts|230}} mnm |{{Nts|12}} ha |{{Nts|15}} m |zajezeni [[potok Blaguš]] |- align="center" |[[Blaško jezero]] |align="center"|[[Blato]] |{{Nts|316}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Blejsko jezero]] |align="center"|[[Bled]] |{{Nts|475}} mnm |{{Nts|147}} ha |{{Nts|30,6}} m |ledeniško jezero |- align="center" |[[Bloško jezero]] |align="center"|[[Volčje]] |{{Nts|685}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bobovška jezera]] |align="center"|[[Kokrica]] |{{Nts|410}} mnm |{{Nts|4,5}} ha |{{Nts|13}} m |3 jezera |- align="center" |[[Bohinjsko jezero]] |align="center"|[[Bohinj]] |{{Nts|525}} mnm |{{Nts|318}} ha |{{Nts|45}} m |ledeniško jezero |- align="center" |[[Bojško visoko barje]] |align="center"|[[Bojtina]] |{{Nts|713}} mnm |{{Nts|0,1}} ha (10 arov) |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Boletinski ribnik]] |align="center"|[[Boletina]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|0,35}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Boreško jezero]] |align="center"|[[Boreci]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|0,7}} ha (70 arov) |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Borški bajer]] |align="center"|[[Boršt]] |{{Nts|150}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Boštanjski ribnik]] |align="center"|[[Boštanj]] |{{Nts|210}} mnm |{{Nts|0,64}} ha (64 arov) |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Braslovško jezero]] |align="center"|[[Braslovče]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|4,5}} ha |{{Nts|3,5}} m | |- align="center" |[[Brezenski ribniki]] |align="center"|[[Brezje pri Poljčanah]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1,3}} m | |- align="center" |[[Brezenški ribnik]] |align="center"|[[Brezni Vrh na Kozjaku]] |{{Nts|660}} mnm |{{Nts|0,4}} ha (40 arov) |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Brezinški bajerji]] |align="center"|[[Brezina]] |{{Nts|155}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Brezoviško jezero]] |align="center"|[[Dolenja Brezovica]] |{{Nts|365}} mnm |{{Nts|0,4}} ha (40 arov) |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Brnca]] |align="center"|[[Moškanjci]] |{{Nts|215}} mnm |{{Nts|0,1}} ha (10 arov) |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Bukoveljsko jezero]] |align="center"|[[Bukovlje]] |{{Nts|470}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bukovniško jezero]] |align="center"|[[Bukovnica]] |{{Nts|210}} mnm |{{Nts|7}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Bunčansko jezero]] |align="center"|[[Bunčani]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Cerkniško jezero]] |align="center"|[[Cerknica]] |{{Nts|563}} mnm |{{Nts|2500}} ha* |{{Nts|10,2}} m |presihajoče jezero |- align="center" |[[Čadraški ribnik]] |align="center"|[[Čadraže]] |{{Nts|157}} mnm |{{Nts|0,8}} ha (80 arov) |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Čateško jezero]] |align="center"|[[Čatež ob Savi|Čatež]] |{{Nts|170}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Črenšovski ribnik]] |align="center"|[[Črenšovci]] |{{Nts|171}} mnm |{{Nts|0,25}} ha (25 arov) |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Črna mlaka]] |align="center"|[[Šratovci]] |{{Nts|207}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Črnava (jezero)]] |align="center"|[[Preddvor]] |{{Nts|478}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero (Triglavska jezera)]] |align="center"|[[Komarča]] |{{Nts|1319}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Črno jezero (Pohorje)]] |align="center"|[[Osankarica]] |{{Nts|1199}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2,8}} m | |- align="center" |[[Črnopotoški ribnik]] |align="center"|[[Črni Potok]] |{{Nts|470}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Dežno jezero]] |align="center"|[[Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] |{{Nts|230}} mnm |{{Nts|7,9}} ha |{{Nts|8}} m |akumulacijsko jezero |- align="center" |[[Divje jezero]] |align="center"|[[Idrija]] |{{Nts|595}} mnm |{{Nts|0,23}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Doblarsko jezero]] |align="center"|[[Doblar]] |{{Nts|167}} mnm |{{Nts|42}} ha |{{Nts|32}} m | |- align="center" |[[Dobličko jezero]] |align="center"|[[Dobliče]] |{{Nts|153}} mnm |{{Nts|0,14}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Dobrenski ribniki]] |align="center"|[[Spodnje Dobrenje]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Dobriški ribnik]] |align="center"|[[Dobriška vas]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Dobrovniška jezera]] |align="center"|[[Dobrovnik]] |{{Nts|174}} mnm |{{Nts|3,4}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Dokležovsko jezero]] |align="center"|[[Dokležovje]] |{{Nts|184}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|16}} m | |- align="center" |[[Dolenjsko jezero]] |align="center"|[[Dolenci]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|5,2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Dornavski ribnik]] |align="center"|[[Dornava]] |{{Nts|217}} mnm |{{Nts|0,55}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Doropoljski ribnik]] |align="center"|[[Doropolje]] |{{Nts|590}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Drameljski ribnik]] |align="center"|[[Dramlje]] |{{Nts|316}} mnm |{{Nts|0,26}} ha |{{Nts|1,2}} m | |- align="center" |[[Dravinjska mrtvica]] |align="center"|[[Šturmovec]] |{{Nts|216}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Dravinjsko jezero]] |align="center"|[[Zgornja Pristava]] |{{Nts|294}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Dravograjsko jezero]] |align="center"|[[Dravograd]] |{{Nts|362}} mnm |{{Nts|35}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Drenovsko jezero]] |align="center"|[[Drenovec pri Leskovcu]] |{{Nts|230}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Drtijsko jezero]] |align="center"|[[Moravče]] |{{Nts|380}} mnm |{{Nts|5,1}} ha |{{Nts|20}} m | |- align="center" |[[Druškovičev ribnik]] |align="center"|[[Prebold]] |{{Nts|279}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Družmirsko jezero|Šoštanjsko jezero]] |align="center"|[[Družmirje]] |{{Nts|375}} mnm |{{Nts|72}} ha |{{Nts|85,5}} m |Rudarsko jezero |- align="center" |[[Dupleški ribniki]] |align="center"|[[Zgornji Duplek]] |{{Nts|255}} mnm |{{Nts|3,2}} ha |{{Nts|7}} m | |- align="center" |[[Erikov ribnik]] |align="center"|[[Logatec]] |{{Nts|476}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Falško jezero]] |align="center"|[[Fala]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|90}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Farovški ribnik]] |align="center"|[[Farovec]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|70}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Fiesa (jezeri)]] |align="center"|[[Strunjan]] |{{Nts|10}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Framska ribnika]] |align="center"|[[Fram]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Gabrijelski ribnik]] |align="center"|[[Gabrijele]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Gabrniško jezero]] |align="center"|[[Gabrnik]] |{{Nts|222}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Gajševsko jezero]] |align="center"|[[Gajševci]] |{{Nts|206}} mnm |{{Nts|64}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Galunov ribnik]] |align="center"|[[Prvenci]] |{{Nts|219}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Gezovi ribniki]] |align="center"|[[Mota]] |{{Nts|178}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Godoviško jezero]] |align="center"|[[Godovič]] |{{Nts|595}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Goriški ribnik]] |align="center"|[[Gorica pri Šmartnem]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|0,26}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Goriški ribniki]] |align="center"|[[Goričica]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|8}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Gornji kal]] |align="center"|[[Hrast pri Vinici]] |{{Nts|225}} mnm |{{Nts|0,26}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Gracarjev ribnik]] |align="center"|[[Gracarjev turn]] |{{Nts|245}} mnm |{{Nts|0,16}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Gradiško jezero]] |align="center"|[[Gradišče pri Lukovici]] | 245 mnm | 24,7 ha | 5,5 m |zadrževalnik |- align="center" |[[Grajevniški ribniki]] |align="center"|[[Zgornja Gorica]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Graški ribnik]] |align="center"|[[Grad, Grad]] |{{Nts|271}} mnm |{{Nts|0,27}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Hoški ribniki]] |align="center"|[[Spodnje Hoče]] |{{Nts|278}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Hotinska ribnika]] |align="center"|[[Hotinja]] |{{Nts|264}} mnm |{{Nts|1,8}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Hrastovški ribnik]] |align="center"|[[Hrastovec]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|1,3}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Hraščanski-Motarski ribniki]] |align="center"|[[Hrastje-Mota]] |{{Nts|196}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Hraški bajer]] |align="center"|[[Hraše]] |{{Nts|350}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Hrgov ribnik]] |align="center"|[[Zgornja Šturmovica]] |{{Nts|216}} mnm |{{Nts|0,16}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Iršičev ribnik]] |align="center"|[[Levič]] |{{Nts|307}} mnm |{{Nts|0,45}} ha |{{Nts|1,4}} m | |- align="center" |[[Ivanjsko jezero]] |align="center"|[[Ivanci]] |{{Nts|180}} mnm |{{Nts|20}} ha |{{Nts|22}} m | |- align="center" |[[Ivarčko jezero]] |align="center"|[[Kotlje]] |{{Nts|550}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Jamska jezera v Planinski jami]] |align="center"|[[Planinska jama]] |{{Nts|590}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|30}} m | |- align="center" |[[Janežovski ribniki]] |align="center"|[[Janežovci]] |{{Nts|255}} mnm |{{Nts|4,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Jasna (jezeri)]] |align="center"|[[Kranjska Gora]] |{{Nts|809}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Javorniško jezero]] |align="center"|[[Javorniški Rovt]] |{{Nts|980}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Javorniško-rovtarska jezera]] |align="center"|[[Jesenice]] |{{Nts|980}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Jeredovce]] |align="center"|[[Žeje]] |{{Nts|535}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Atomske toplice Podčetrtek - Olimje]] |align="center"|[[Podčetrtek]] |{{Nts|211}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Bled]] |align="center"|[[Bled]] |{{Nts|504}} mnm |{{Nts|0,15}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Ljubljana]] |align="center"|[[Ljubljana, Vič]] |{{Nts|}} |{{Nts|}} |{{Nts|}} | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Ptuj]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|3,2}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Zlati grič]] |align="center"|[[Slovenske Konjice]] |{{Nts|322}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Volčji potok]] |align="center"|[[Volčji Potok]] |{{Nts|352}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Jezera v parku gradu Brdo]] |align="center"|[[grad Brdo pri Kranju]] |{{Nts|420}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Jezerca na Slemenu]] |align="center"|[[Sleme, Vršič]] |{{Nts|1807}} mnm |{{Nts|0,05}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Jezero na planini Jezero]] |align="center"|[[Planina Jezero]] |{{Nts|1435}} mnm |{{Nts|1,4}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Jezero na Velikem Zvohu]] |align="center"|[[Zvoh]] (Krvavec) |{{Nts|1971}} mnm |{{Nts|0,32}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Hotiško jezero]] (Jula Marof) |align="center"|[[Hotiza]] |{{Nts|165}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Juršinski ribniki]] |align="center"|[[Juršinci]] |{{Nts|235}} mnm |{{Nts|0,65}} ha |{{Nts|1,8}} m |trije ribniki |- align="center" |[[Kali na Komenskem krasu in kraški Istri]] |align="center"| | |{{Nts|0,03}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Kali v Beli krajini]] |align="center"|[[Bela krajina]] | |{{Nts|0,03}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Kalsko jezero]] |align="center"|[[Dolina Pivke]] |{{Nts|565}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|1}} m |presihajoče jezero |- align="center" |[[Kamniško bistriško jezero]] |align="center"|[[Kamniška Bistrica]] |{{Nts|560}} mnm |{{Nts|0,15}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Kapelski ribnik]] |align="center"|[[Spodnja Kapla]] |{{Nts|760}} mnm |{{Nts|0,90}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Karlški ribnik]] |align="center"|[[Karlče]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Kersnikov ribnik]] |align="center"|[[Brdo pri Lukovici]] |{{Nts|382}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Kicarski ribnik]] |align="center"|[[Kicar]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3,6}} m | |- align="center" |[[Klenško jezero]] |align="center"|[[Klenik]] |{{Nts|545}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Klivniško jezero]] |align="center"|[[Tominje]] |{{Nts|460}} mnm |{{Nts|35}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Kobariško blato]] |align="center"|[[Kobarid]] |{{Nts|234}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Kočevskoreško jezero]] |align="center"|[[Kočevska Reka]] |{{Nts|560}} mnm |{{Nts|17,5}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Komarniško jezero]] |align="center"|[[dolina Pesnice]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|30}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Koseški bajer]] (Martinek bajer) |align="center"|[[Koseze, Ljubljana]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|3,8}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Koški ribniki]] |align="center"|[[Kot, Pohorje]] |{{Nts|980}} mnm |{{Nts|0,49}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Krapenski bajer]] |align="center"|[[Krapje]] |{{Nts|178}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Kriška jezera]] |align="center"|[[Kriški podi]] |{{Nts|1880 - 2150}} mnm |{{Nts|1,9}} ha |{{Nts|9,6}} m | |- align="center" |[[Kriški ribnik]] |align="center"|[[Križ, Kamnik]] |{{Nts|355}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Križevska jezera]] |align="center"|[[Satahovci]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Križevski ribnik]] |align="center"|[[Križevci]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Krmeljska ribnika]] |align="center"|[[Krmelj]] |{{Nts|253}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Krnska jezera]] |align="center"|[[Krn]] |{{Nts|1260 - 1775}} mnm |{{Nts|5,9}} ha |{{Nts|18}} m | |- align="center" |[[Kroško jezero]] |align="center"|[[Krog (naselje)]] |{{Nts|195}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Krtinski ribnik]] |align="center"|[[Krtina]] |{{Nts|325}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Krupensko jezero]] |align="center"|[[Semič]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|0,07}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Krvava lokev]] |align="center"|[[Kalce (planota)]] |{{Nts|1696}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Lahoviški ribnik]] |align="center"|[[Lahovč]] |{{Nts|354}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Laneno jezero]] |align="center"|[[grad Kalc]] |{{Nts|560}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Ledavsko jezero]] |align="center"|[[Krašči]] |{{Nts|235}} mnm |{{Nts|130}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Ledeno jezero]] |align="center"|[[Ledena jama, Kočevje]] |{{Nts|880}} mnm |{{Nts|0,06}} ha |{{Nts|45}} m | |- align="center" |[[Lipovsko jezero]] |align="center"|[[Lipovci]] |{{Nts|181}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Lipovški ribnik]] |align="center"|[[Lipovec, Škofja Loka]] |{{Nts|265}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Ljubljansko barje]] |align="center"|[[Borovnica]], [[Brezovica]], [[Ljubljana]], [[Ig]], [[Log]]-[[Dragomer]], [[Škofljica]], [[Vrhnika]] |{{Nts|284}} mnm |{{Nts|8000}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Logaški ribnik]] |align="center"|[[Logatec]] |{{Nts|476}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Lokovinski ribniki]] |align="center"|[[Lokovina]] |{{Nts|440}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Lokve na Golteh]] |align="center"|[[Golte]] |{{Nts|1400}} mnm |{{Nts|0,06}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Lokve na Menini planini]] |align="center"|[[Menina planina]] |{{Nts|1450}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Lokve na Veliki planini]] |align="center"|[[Velika planina]] |{{Nts|1560}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Lomsko jezero]] |align="center"|[[Lom pod Storžičem]] |{{Nts|512}} mnm |{{Nts|0,23}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Lutverški ribnik]] |align="center"|[[Lutverci]] |{{Nts|213}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Maharovški ribnik]] |align="center"|[[Dolenji Maharovec]] |{{Nts|173}} mnm |{{Nts|0,19}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Majšperski ribnik]] |align="center"|[[Majšperk]] |{{Nts|245}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,2}} m | |- align="center" |[[Mali Plac]] |align="center"|[[Bevke]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Malo Drskovško jezero]] |align="center"|[[Drskovče]] |{{Nts|561}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Malovaški tolmun]] |align="center"|[[Mala vas, Ptuj]] |{{Nts|207}} mnm |{{Nts|0,14}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Mariborsko jezero]] (Brsteniško jezero) |align="center"|[[Maribor]] |{{Nts|279}} mnm |{{Nts|239}} ha |{{Nts|14,5}} m | |- align="center" |[[Martinekovi tumfi]] |align="center"|[[Pobrežje]] |{{Nts|223}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2,8}} m | |- align="center" |[[Sestrško jezero]] |align="center"|[[Medvedce]] |{{Nts|254}} mnm |{{Nts|150}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Meleško jezero]] |align="center"|[[Mele]] |{{Nts|207}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Mengeški bajer]] |align="center"|[[Mengeš]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Miklavški ribniki]] |align="center"|[[Miklavž na Dravskem polju]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Mirenski ribniki]] |align="center"|[[Mirnska dolina]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Mlačanski ribniki]] |align="center"|[[Loče pri Poljčanah]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Mlačevski ribnik]] |align="center"|[[Malo Mlačevo]] |{{Nts|334}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Mokriško jezero]] |align="center"|[[golfišče Mokrice]] |{{Nts|148}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Mola (jezero)]] |align="center"|[[Harije]] |{{Nts|450}} mnm |{{Nts|68}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Moravsko jezero]] |align="center"|[[golfišče Moravske Toplice]] |{{Nts|192}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Moščansko jezero]] |align="center"|[[Moste, Jesenice]] |{{Nts|565}} mnm |{{Nts|69}} ha |{{Nts|50}} m | |- align="center" |[[mrzlopoljanski ribniki]] |align="center"|[[Mrzlo Polje]] |{{Nts|414}} mnm |{{Nts|0,46}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Murskopetrovsko jezero]] |align="center"|[[Murski Petrovci]] |{{Nts|200}} mnm |{{Nts|6,7}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Muški ribnik]] |align="center"|[[Muško polje]] |{{Nts|360}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Negovsko jezero]] |align="center"|[[Negova]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|7,2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Obreški ribnik]] |align="center"|[[Obrež]] |{{Nts|195}} mnm |{{Nts|0,32}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Obrežanski ribnik]] |align="center"|[[Veliki Obrež]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Obrško jezero]] |align="center"|[[Obrh]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|0,05}} ha |{{Nts|20}} m | |- align="center" |[[Olimsko jezero]] |align="center"|[[Sopote]] |{{Nts|265}} mnm |{{Nts|0,19}} ha |{{Nts|}} | |- align="center" |[[Ribniki Opekarna]] |align="center"|[[Verd]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|4,5}} m | skupina petih ribnikov |- align="center" |[[Oreško jezero]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|1,3}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Orlovšček]] |align="center"|[[Dolnja Bistrica]] |{{Nts|170}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Ormoški ribnik]] |align="center"|[[Ormož]] |{{Nts|213}} mnm |{{Nts|0,7}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Ormoško jezero]] |align="center"|[[Ormož]] |{{Nts|213}} mnm |{{Nts|150}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Ošlanski ribniki]] |align="center"|[[Ošelj]] |{{Nts|750}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Ožbaltsko jezero]] |align="center"|[[Ožbalt na Dravi]] |{{Nts|306}} mnm |{{Nts|154}} ha |{{Nts|25}} m | |- align="center" |[[Palško jezero]] |align="center"|[[Palčje pri Pivki]] |{{Nts|602}} mnm |{{Nts|125}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Parsko jezero]] |align="center"|[[Parje]] |{{Nts|542}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Partovski ribnik]] |align="center"|[[Dobrova, Dravinjske gorice]] |{{Nts|315}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Pečanski ribnik]] (Ribnik Pečke) |align="center"|[[Pečke]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[periodična jezera v Križni jami]] |align="center"|[[Križna jama]] |{{Nts|590}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Perniško jezero]] |align="center"|[[Pernica]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|203}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Petanjski ribniki]] |align="center"|[[Petanjci]] |{{Nts|197}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Petelinjski ribniki]] |align="center"|[[Petelinjek]] |{{Nts|330}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Petelinjski ribnik]] |align="center"|[[Vojnik]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Petelinjsko jezero]] |align="center"|[[Pivška dolina]] |{{Nts|567}} mnm |{{Nts|55}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[petišovski ribnik]] |align="center"|[[Petišovci]] |{{Nts|159}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Petišovsko jezero]] |align="center"|[[Petišovci]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|}} |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Phliški bajer]] |align="center"|[[Šinkov Turn]] |{{Nts|357}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1,3}} m | |- align="center" |[[Piršenski ribnik]] |align="center"|[[Piršenberg]] |{{Nts|219}} mnm |{{Nts|0,87}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Planinsko jezero]] |align="center"|[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Nts|466}} mnm |{{Nts|100}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Planšarsko jezero]] |align="center"|[[Zgornje Jezersko]] |{{Nts|880}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Plužensko jezero]] |align="center"|[[Plužna]] |{{Nts|448}} mnm |{{Nts|0,55}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Podgrajski ribniki]] |align="center"|[[Podgradje, Ljutomer|Podgradje]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|7,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Podhomsko nizko barje]] |align="center"|[[Podhom]] |{{Nts|553}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Podkrajanski ribnik]] |align="center"|[[Podkraj pri Mežici]] |{{Nts|700}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Podpeško jezero]] |align="center"|[[Jezero, Podpeč]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|26}} m |* sifon je izmerjen do 51 m |- align="center" |[[Podvinski ribnik]] |align="center"|[[Podvin]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Podvinški ribnik]] |align="center"|[[Podvinci]] |{{Nts|227}} mnm |{{Nts|14,3}} ha |{{Nts|1,3}} m | |- align="center" |[[Pokljuška barjanska jezera]] |align="center"|[[Mrzli Studenec]] |{{Nts|1300}} mnm |{{Nts|0,05}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Pragerski ribniki]] |align="center"|[[Pragersko]] |{{Nts|251}} mnm |{{Nts|20}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Preboldski ribnik]] |align="center"|[[Prebold]] |{{Nts|279}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|3,8}} m | |- align="center" |[[Premošev ribnik]] |align="center"|[[Turnišče]] |{{Nts|172}} mnm |{{Nts|0,50}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Prevojski ribniki]] |align="center"|[[Prevoje pri Šentvidu]] |{{Nts|332}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Prilipski ribnik]] |align="center"|[[Prilipe]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|2,6}} m | |- align="center" |[[Prilipsko jezero]] (mrtvica) |align="center"|[[Čatež ob Savi]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Priloški ribnik]] |align="center"|[[Prilozje]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Pristavski ribnik]] |align="center"|[[Zgornja Pristava]] |{{Nts|235}} mnm |{{Nts|2,6}} ha |{{Nts|}} | |- align="center" |[[Pristavsko jezero]] (Šikerjev ribnik) |align="center"|[[Močna]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|31}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Proseniški ribnik]] |align="center"|[[Proseniško]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Ptujski ribnik]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|0,34}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Ptujsko jezero]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|346}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Račevsko jezero]] (Smrečje jezero) |align="center"|[[reka Račeva]] |{{Nts|681}} mnm |{{Nts|0,85}} ha |{{Nts|5,5}} m | |- align="center" |[[Rački ribniki]] |align="center"|[[Rače]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|34}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Radehovsko jezero]] |align="center"|[[Radehova]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|28}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Radenska jezera]] |align="center"|[[Radensko polje]] |{{Nts|322}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Radovensko jezero]] |align="center"|[[Zgornja Radovna]] |{{Nts|690}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|3,5}} m | |- align="center" |[[Rakiško jezero]] |align="center"|[[Rakitna]] |{{Nts|789}} mnm |{{Nts|1,00}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Rakitniško jezero]] |align="center"|[[Rakitnica (reka)|Rakitnica]] |{{Nts|490}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Rankovski ribniki]] |align="center"|[[Rankovci]] |{{Nts|198}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[ratanski ribnik]] |align="center"|[[Ratanska vas]] |{{Nts|228}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Razborški ribniki]] |align="center"|[[Razbor]] |{{Nts|330}} mnm |{{Nts|7}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Razkriška jezera]] |align="center"|[[Razkrižje]] |{{Nts|177}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Rečišče]] |align="center"|[[Makole]] |{{Nts|255}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Rečna jezera v Murski šumi]] |align="center"|[[Murska šuma]] |{{Nts|159}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Renški ribnik]] |align="center"|[[Renče]] |{{Nts|50}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Resa (ribnik)]] |align="center"|[[Krško]] |{{Nts|166}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Ribnik Jernejček]] |align="center"|[[Zbelovo]] |{{Nts|275}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Ribnik Krčevina]] |align="center"|[[Maribor]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|0,63}} ha |{{Nts|1,7}} m | |- align="center" |[[Ribnik Loka]] |align="center"|[[Sevnica]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Ribnik Plastenka]] |align="center"|[[Radomlje]] |{{Nts|327}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Ribnik Reš]] |align="center"|[[Zgornja Vižinga]] |{{Nts|370}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Ribnik Taškal]] |align="center"|[[Dokležovje]] |{{Nts|184}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Ribnik Vodranec]] (Dobovski ribnik) |align="center"|[[Dobovo]] |{{Nts|180}} mnm |{{Nts|0,7}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Ribnika Črnelo]] |align="center"|[[Radomlje]] |{{Nts|327}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Ribniki Mačkovci]] (Ribniki pri Brestanici) |align="center"|[[Brestanica]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Ribniki v dolini Drage]] |align="center"|[[Draga]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Ribniško jezerje]] |align="center"|[[Ribniški vrh]] |{{Nts|1450 - 1500}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Rogozniško jezero]] |align="center"|[[Rogoznica]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|2,8}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Rožengruntski ribniki]] |align="center"|[[Rožengrunt]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Rudniško jezero]] (Kočevsko jezero) |align="center"|[[Kočevsko polje]] |{{Nts|464}} mnm |{{Nts|39}} ha |70 m | |- align="center" |[[Rupa (jezero)]] |align="center"|[[Ponikve]] |{{Nts|350}} mnm |{{Nts|0,12}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Savinjski gaj (jezero)]] |align="center"|[[Mozirje]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Saviška jamska jezera]] |align="center"|[[Slap Savica]] |{{Nts|710}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Savsko jezero]] |align="center"|[[Savci]] |{{Nts|221}} mnm |{{Nts|14,4}} ha |{{Nts|3,6}} m | |- align="center" |[[Selniški ribnik]] |align="center"|[[Selnica ob Muri]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Sevniški ribnik]] |align="center"|[[Sevnica]] |{{Nts|195}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Sinjegoriški ribnik]] |align="center"|[[Sinja Gorica]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Slamnjaški ribniki]] |align="center"|[[Slamnjak]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Slemensko jezero]] |align="center"|[[Sleme]] |{{Nts|790}} mnm |{{Nts|0,45}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Slivniško jezero]] |align="center"|[[Gorica pri Slivnici]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|84}} ha |{{Nts|14,5}} m | |- align="center" |[[Snežniški jezeri]] |align="center"|[[Kozarišče]] |{{Nts|581}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Soboško jezero]] |align="center"|[[Murska Sobota]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|65}} ha |{{Nts|13}} m | |- align="center" |[[Solinarska jezera]] |align="center"|[[Sečovlje]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|100}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Solkansko jezero]] |align="center"|[[Solkan]] |{{Nts|98}} mnm |{{Nts|8}} ha |{{Nts|18}} m | |- align="center" |[[Starovaško jezero]] |align="center"|[[Dobje]] |{{Nts|345}} mnm |{{Nts|2,3}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Strunjan#Laguna Stjuža|Stjuža]] |align="center"|[[Strunjan]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|7}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Strahomerski ribnik]] |align="center"|[[Strahomer]] |{{Nts|315}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Strmolsko jezero]] |align="center"|[[grad Strmol]] |{{Nts|403}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Šentlovrenški ribnik]] |align="center"|[[Rogla]] |{{Nts|1360}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|1,9}} m | |- align="center" |[[Šentlovrenško jezerje]] |align="center"|[[Pohorje]] |{{Nts|1515}} mnm |{{Nts|2,8}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Škalsko jezero]] |align="center"|[[Velenje]] |{{Nts|373}} mnm |{{Nts|16,5}} ha |{{Nts|18,2}} m |Rudarsko jezero |- align="center" |[[Škocjanski zatok]] |align="center"|[[Koper]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|120}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Škorčevi ribniki]] |align="center"|[[Požeg]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|36}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Šmartinsko jezero]] |align="center"| [[Celjska kotlina]] |{{Nts|285}} mnm |{{Nts|107}} ha |{{Nts|7}} m | |- align="center" |[[Šobčev Bajer]] |align="center"|[[Bled]] |{{Nts|504}} mnm |{{Nts|2,6}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Štatenberški ribniki]] |align="center"|[[Štatenberg]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Štritovsko jezero]] |align="center"|[[Štrit]] |{{Nts|180}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Šturmovsko jezero]] |align="center"|[[Spodnji Šturmovci]] |{{Nts|216}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Teharsko jezero]] |align="center"|[[Vrhe]] |{{Nts|266}} mnm |{{Nts|15}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Terglavov ribnik]] |align="center"|[[Tabor]] (Celje) |{{Nts|324}} mnm |{{Nts|0,06}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Tivolski ribnik]] |align="center"|[[Tivoli, Ljubljana]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|0,46}} ha |{{Nts|1,2}} m | |- align="center" |[[Trbojsko jezero]] |align="center"|[[Mavčiče]] |{{Nts|361}} mnm |{{Nts|100}} ha |{{Nts|17}} m | |- align="center" |[[Trbonjsko jezero]] |align="center"|[[Dravče]] |{{Nts|372}} mnm |{{Nts|5,4}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Trboveljski ribnik]] |align="center"|[[Trbovlje]] |{{Nts|287}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Triglavska jezera]] (Sedmera jezera) |align="center"|[[Triglavski narodni park]] |{{Nts|1319 - 2006}} mnm |{{Nts|6,76}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Trije ribniki]] |align="center"|[[Maribor]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|2,9}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Trojiško jezero]] |align="center"|[[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|44}} ha |{{Nts|5,5}} m | |- align="center" |[[Trževski ribnik]] |align="center"|[[Tržec]] |{{Nts|222}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Turistično jezero]] |align="center"|[[Velenje]] (ločeno od Velenjskega jezera) |{{Nts|269}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|7,7}} m | |- align="center" |[[Turniški ribnik]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|229}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Turniški ribniki]] |align="center"|[[Turnišče]] |{{Nts|172}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Turnovi ribniki]] |align="center"|[[Račke goše]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Valenkov ribnik]] |align="center"|[[Tibolci]] |{{Nts|220}} mnm |{{Nts|0,18}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Vanganelsko jezero]] |align="center"|[[Koprska brda]] |{{Nts|27}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|17}} m | |- align="center" |[[Velenjsko jezero]] |align="center"|[[Velenje]] |{{Nts|367}} mnm |{{Nts|143,5}} ha |{{Nts|54,5}} m |Rudarsko jezero |- align="center" |[[Veliko Drskovško jezero]] |align="center"|[[Dolina Pivke]] |{{Nts|561}} mnm |{{Nts|16,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Velikožabeljski ribnik]] |align="center"|[[Velike Žablje]] |{{Nts|85}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Vërki Berek]] (Bobri) - mertvica |align="center"|[[Dolnja Bistrica]] |{{Nts|170}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Veržejski ribnik]] |align="center"|[[Veržej]] |{{Nts|183}} mnm |{{Nts|0,3}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Videški ribniki]] |align="center"|[[Videž]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Viližansko jezero]] |align="center"|[[Viližan]] |{{Nts|15}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Virškovi bajerji]] |align="center"|[[Češnjevek]] |{{Nts|410}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Viševski bajer]] |align="center"|[[Viševek]] |{{Nts|580}} mnm |{{Nts|0,19}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Vitoveljsko jezero]] |align="center"|[[Vitovlje]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Vodotočnik]] |align="center"|[[Dleskovška planota]] |{{Nts|1840}} mnm |{{Nts|0,02}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Vogrsko jezero]] |align="center"|[[Vogrsko]] |{{Nts|76}} mnm |{{Nts|62}} ha |{{Nts|30}} m | |- align="center" |[[Volčjedražensko jezero]] |align="center"|[[Volčja Draga]] |{{Nts|60}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Vranjevrhovski ribnik]] |align="center"|[[Vranji Vrh]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Vrbensko jezero]] |align="center"|[[Žalec]] |{{Nts|254}} mnm |{{Nts|13}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Vrbinski ribniki]] |align="center"|[[Vrbina]] |{{Nts|162}} mnm |{{Nts|8}} ha |{{Nts|7}} m | |- align="center" |[[Vrbljanski ribnik]] |align="center"|[[Vrbno]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Vrhovsko jezero]] |align="center"|[[Vrhovsko polje]] |{{Nts|210}} mnm |{{Nts|20}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Vuhreško jezero]] |align="center"|[[hidroelektrarna Vuhred]] |{{Nts|335}} mnm |{{Nts|241}} ha |{{Nts|23}} m | |- align="center" |[[Vurberško-Grajenški ribniki]] |align="center"|[[Grajenščak]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Vuzeniško jezero]] |align="center"|[[Vuzenica]] |{{Nts|350}} mnm |{{Nts|196}} ha |{{Nts|11}} m | |- align="center" |[[Zablatno jezerce]] |align="center"|[[Jelovica]] |{{Nts|1100}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Zabukovniška jezera]] |align="center"|[[Zabukovica]] |{{Nts|325}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|16}} m | |- align="center" |[[Zagorski jezeri]] (Veliko in Malo) |align="center"|[[Zagorje pri Knežaku]] |{{Nts|565}} mnm |{{Nts|5,4}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Zaloški ribniki]] |align="center"|[[Zalog, Moravče]] |{{Nts|380}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Zaton (jezero)]] |align="center"|[[Petanjci]] |{{Nts|197}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Završniško jezero]] |align="center"|[[Stol, Karavanke]] |{{Nts|640}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Zbiljsko jezero]] |align="center"|[[Zbilje]] |{{Nts|328,8}} mnm |{{Nts|69}} ha |{{Nts|20}} m | |- align="center" |[[Zelenci]] (nekdaj Podkoreško jezero) |align="center"|[[Podkoren]] |{{Nts|850}} mnm |{{Nts|14}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Zeleni gaj]] |align="center"|[[Prevoje]] |{{Nts|332}} mnm |{{Nts|0,3}} ha |{{Nts|1,9}} m | |- align="center" |[[Zgornjekonjiški ribniki]] |align="center"|[[Apaško polje]] |{{Nts|228}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Zrkovski ribnik]] |align="center"|[[Dravsko polje]] |{{Nts|252}} mnm |{{Nts|2,6}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Žabjaško jezero]] |align="center"|[[Žabjak, Ptuj]] |{{Nts|232}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Želodniški ribnik]] |align="center"|[[Želodnik]] |{{Nts|308}} mnm |{{Nts|2,8}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Žepovski ribniki]] |align="center"|[[Žepovci]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|1,4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Žovneško jezero]] |align="center"|[[Savinjska dolina]] |{{Nts|297}} mnm |{{Nts|42}} ha |{{Nts|10}} m | |} {{Hidrografija Slovenije}} {{Slovenija}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami jezer|Slovenija]] [[Kategorija:Jezera v Sloveniji|*]] {{normativna kontrola}} 44ugbr6lt0ykxpw06if5kww9mt30hyq 5729452 5729436 2022-08-09T13:10:05Z A09090091 188929 -spam wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[jezero|jezer]] v [[Slovenija|Sloveniji]]'''. Seznam vsebuje 321 jezer. {| class="sortable wikitable" |- !Jezero !Lega !Nadmorska višina !Površina !Največja globina !Opombe |- align="center" |[[Ajbsko jezero]] |align="center"|[[Ajba]] |{{Nts|146}} mnm |{{Nts|30}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Bačko jezero]] |align="center"|[[Bač]] |{{Nts|587}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bakovska jezera]] |align="center"|[[Bakovci]] |{{Nts|187}} mnm |{{Nts|12}} ha |{{Nts|7}} m |7 jezer |- align="center" |[[Barje Jezerc]] |align="center"|[[Zaplana, Vrhnika|Zaplana]] |{{Nts|476}} mnm |{{Nts|0.15}} ha (15 arov) |{{Nts|0.5}} m | |- align="center" |[[Besnica (mrtvica)|Besnica]] |align="center"|[[Bunčani]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|2.8}} ha |{{Nts|2}} m |rečna mrtvica, dolžina 8&nbsp;km |- align="center" |[[Betnavski ribnik]] |align="center"|[[dvorec Betnava]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|0.5}} ha (50 arov) |{{Nts|1.3}} m | |- align="center" |[[Biba jezero]] |align="center"|[[Menina planina]] |{{Nts|1380}} mnm |{{Nts|0.23}} ha (23 arov) |{{Nts|1.5}} m | |- align="center" |[[Bičko jezero]] |align="center"|[[Bič]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1.5}} m | |- align="center" |[[Biljenski ribnik]] |align="center"|[[Bilje, Miren]] |{{Nts|50}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bistriški ribnik]] |align="center"|[[Bistra]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|0.23}} ha (23 arov) |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Blaguško jezero]] |align="center"|[[Blaguš]] |{{Nts|230}} mnm |{{Nts|12}} ha |{{Nts|15}} m |zajezeni [[potok Blaguš]] |- align="center" |[[Blaško jezero]] |align="center"|[[Blato]] |{{Nts|316}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Blejsko jezero]] |align="center"|[[Bled]] |{{Nts|475}} mnm |{{Nts|147}} ha |{{Nts|30,6}} m |ledeniško jezero |- align="center" |[[Bloško jezero]] |align="center"|[[Volčje]] |{{Nts|685}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bobovška jezera]] |align="center"|[[Kokrica]] |{{Nts|410}} mnm |{{Nts|4,5}} ha |{{Nts|13}} m |3 jezera |- align="center" |[[Bohinjsko jezero]] |align="center"|[[Bohinj]] |{{Nts|525}} mnm |{{Nts|318}} ha |{{Nts|45}} m |ledeniško jezero |- align="center" |[[Bojško visoko barje]] |align="center"|[[Bojtina]] |{{Nts|713}} mnm |{{Nts|0,1}} ha (10 arov) |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Boletinski ribnik]] |align="center"|[[Boletina]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|0,35}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Boreško jezero]] |align="center"|[[Boreci]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|0,7}} ha (70 arov) |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Borški bajer]] |align="center"|[[Boršt]] |{{Nts|150}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Boštanjski ribnik]] |align="center"|[[Boštanj]] |{{Nts|210}} mnm |{{Nts|0,64}} ha (64 arov) |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Braslovško jezero]] |align="center"|[[Braslovče]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|4,5}} ha |{{Nts|3,5}} m | |- align="center" |[[Brezenski ribniki]] |align="center"|[[Brezje pri Poljčanah]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1,3}} m | |- align="center" |[[Brezenški ribnik]] |align="center"|[[Brezni Vrh na Kozjaku]] |{{Nts|660}} mnm |{{Nts|0,4}} ha (40 arov) |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Brezinški bajerji]] |align="center"|[[Brezina]] |{{Nts|155}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Brezoviško jezero]] |align="center"|[[Dolenja Brezovica]] |{{Nts|365}} mnm |{{Nts|0,4}} ha (40 arov) |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Brnca]] |align="center"|[[Moškanjci]] |{{Nts|215}} mnm |{{Nts|0,1}} ha (10 arov) |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Bukoveljsko jezero]] |align="center"|[[Bukovlje]] |{{Nts|470}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bukovniško jezero]] |align="center"|[[Bukovnica]] |{{Nts|210}} mnm |{{Nts|7}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Bunčansko jezero]] |align="center"|[[Bunčani]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Cerkniško jezero]] |align="center"|[[Cerknica]] |{{Nts|563}} mnm |{{Nts|2500}} ha* |{{Nts|10,2}} m |presihajoče jezero |- align="center" |[[Čadraški ribnik]] |align="center"|[[Čadraže]] |{{Nts|157}} mnm |{{Nts|0,8}} ha (80 arov) |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Čateško jezero]] |align="center"|[[Čatež ob Savi|Čatež]] |{{Nts|170}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Črenšovski ribnik]] |align="center"|[[Črenšovci]] |{{Nts|171}} mnm |{{Nts|0,25}} ha (25 arov) |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Črna mlaka]] |align="center"|[[Šratovci]] |{{Nts|207}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Črnava (jezero)]] |align="center"|[[Preddvor]] |{{Nts|478}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero (Triglavska jezera)]] |align="center"|[[Komarča]] |{{Nts|1319}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Črno jezero (Pohorje)]] |align="center"|[[Osankarica]] |{{Nts|1199}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2,8}} m | |- align="center" |[[Črnopotoški ribnik]] |align="center"|[[Črni Potok]] |{{Nts|470}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Dežno jezero]] |align="center"|[[Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] |{{Nts|230}} mnm |{{Nts|7,9}} ha |{{Nts|8}} m |akumulacijsko jezero |- align="center" |[[Divje jezero]] |align="center"|[[Idrija]] |{{Nts|595}} mnm |{{Nts|0,23}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Doblarsko jezero]] |align="center"|[[Doblar]] |{{Nts|167}} mnm |{{Nts|42}} ha |{{Nts|32}} m | |- align="center" |[[Dobličko jezero]] |align="center"|[[Dobliče]] |{{Nts|153}} mnm |{{Nts|0,14}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Dobrenski ribniki]] |align="center"|[[Spodnje Dobrenje]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Dobriški ribnik]] |align="center"|[[Dobriška vas]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Dobrovniška jezera]] |align="center"|[[Dobrovnik]] |{{Nts|174}} mnm |{{Nts|3,4}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Dokležovsko jezero]] |align="center"|[[Dokležovje]] |{{Nts|184}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|16}} m | |- align="center" |[[Dolenjsko jezero]] |align="center"|[[Dolenci]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|5,2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Dornavski ribnik]] |align="center"|[[Dornava]] |{{Nts|217}} mnm |{{Nts|0,55}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Doropoljski ribnik]] |align="center"|[[Doropolje]] |{{Nts|590}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Drameljski ribnik]] |align="center"|[[Dramlje]] |{{Nts|316}} mnm |{{Nts|0,26}} ha |{{Nts|1,2}} m | |- align="center" |[[Dravinjska mrtvica]] |align="center"|[[Šturmovec]] |{{Nts|216}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Dravinjsko jezero]] |align="center"|[[Zgornja Pristava]] |{{Nts|294}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Dravograjsko jezero]] |align="center"|[[Dravograd]] |{{Nts|362}} mnm |{{Nts|35}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Drenovsko jezero]] |align="center"|[[Drenovec pri Leskovcu]] |{{Nts|230}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Drtijsko jezero]] |align="center"|[[Moravče]] |{{Nts|380}} mnm |{{Nts|5,1}} ha |{{Nts|20}} m | |- align="center" |[[Druškovičev ribnik]] |align="center"|[[Prebold]] |{{Nts|279}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Družmirsko jezero|Šoštanjsko jezero]] |align="center"|[[Družmirje]] |{{Nts|375}} mnm |{{Nts|72}} ha |{{Nts|85,5}} m |Rudarsko jezero |- align="center" |[[Dupleški ribniki]] |align="center"|[[Zgornji Duplek]] |{{Nts|255}} mnm |{{Nts|3,2}} ha |{{Nts|7}} m | |- align="center" |[[Erikov ribnik]] |align="center"|[[Logatec]] |{{Nts|476}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Falško jezero]] |align="center"|[[Fala]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|90}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Farovški ribnik]] |align="center"|[[Farovec]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|70}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Fiesa (jezeri)]] |align="center"|[[Strunjan]] |{{Nts|10}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Framska ribnika]] |align="center"|[[Fram]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Gabrijelski ribnik]] |align="center"|[[Gabrijele]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Gabrniško jezero]] |align="center"|[[Gabrnik]] |{{Nts|222}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Gajševsko jezero]] |align="center"|[[Gajševci]] |{{Nts|206}} mnm |{{Nts|64}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Galunov ribnik]] |align="center"|[[Prvenci]] |{{Nts|219}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Gezovi ribniki]] |align="center"|[[Mota]] |{{Nts|178}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Godoviško jezero]] |align="center"|[[Godovič]] |{{Nts|595}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Goriški ribnik]] |align="center"|[[Gorica pri Šmartnem]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|0,26}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Goriški ribniki]] |align="center"|[[Goričica]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|8}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Gornji kal]] |align="center"|[[Hrast pri Vinici]] |{{Nts|225}} mnm |{{Nts|0,26}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Gracarjev ribnik]] |align="center"|[[Gracarjev turn]] |{{Nts|245}} mnm |{{Nts|0,16}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Gradiško jezero]] |align="center"|[[Gradišče pri Lukovici]] | 245 mnm | 24,7 ha | 5,5 m |zadrževalnik |- align="center" |[[Grajevniški ribniki]] |align="center"|[[Zgornja Gorica]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Graški ribnik]] |align="center"|[[Grad, Grad]] |{{Nts|271}} mnm |{{Nts|0,27}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Hoški ribniki]] |align="center"|[[Spodnje Hoče]] |{{Nts|278}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Hotinska ribnika]] |align="center"|[[Hotinja]] |{{Nts|264}} mnm |{{Nts|1,8}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Hrastovški ribnik]] |align="center"|[[Hrastovec]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|1,3}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Hraščanski-Motarski ribniki]] |align="center"|[[Hrastje-Mota]] |{{Nts|196}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Hraški bajer]] |align="center"|[[Hraše]] |{{Nts|350}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Hrgov ribnik]] |align="center"|[[Zgornja Šturmovica]] |{{Nts|216}} mnm |{{Nts|0,16}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Iršičev ribnik]] |align="center"|[[Levič]] |{{Nts|307}} mnm |{{Nts|0,45}} ha |{{Nts|1,4}} m | |- align="center" |[[Ivanjsko jezero]] |align="center"|[[Ivanci]] |{{Nts|180}} mnm |{{Nts|20}} ha |{{Nts|22}} m | |- align="center" |[[Ivarčko jezero]] |align="center"|[[Kotlje]] |{{Nts|550}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Jamska jezera v Planinski jami]] |align="center"|[[Planinska jama]] |{{Nts|590}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|30}} m | |- align="center" |[[Janežovski ribniki]] |align="center"|[[Janežovci]] |{{Nts|255}} mnm |{{Nts|4,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Jasna (jezeri)]] |align="center"|[[Kranjska Gora]] |{{Nts|809}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Javorniško jezero]] |align="center"|[[Javorniški Rovt]] |{{Nts|980}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Javorniško-rovtarska jezera]] |align="center"|[[Jesenice]] |{{Nts|980}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Jeredovce]] |align="center"|[[Žeje]] |{{Nts|535}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Atomske toplice Podčetrtek - Olimje]] |align="center"|[[Podčetrtek]] |{{Nts|211}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Bled]] |align="center"|[[Bled]] |{{Nts|504}} mnm |{{Nts|0,15}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Ljubljana]] |align="center"|[[Ljubljana, Vič]] |{{Nts|}} |{{Nts|}} |{{Nts|}} | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Ptuj]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|3,2}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Zlati grič]] |align="center"|[[Slovenske Konjice]] |{{Nts|322}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Volčji potok]] |align="center"|[[Volčji Potok]] |{{Nts|352}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Jezera v parku gradu Brdo]] |align="center"|[[grad Brdo pri Kranju]] |{{Nts|420}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Jezerca na Slemenu]] |align="center"|[[Sleme, Vršič]] |{{Nts|1807}} mnm |{{Nts|0,05}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Jezero na planini Jezero]] |align="center"|[[Planina Jezero]] |{{Nts|1435}} mnm |{{Nts|1,4}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Jezero na Velikem Zvohu]] |align="center"|[[Zvoh]] (Krvavec) |{{Nts|1971}} mnm |{{Nts|0,32}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Hotiško jezero]] (Jula Marof) |align="center"|[[Hotiza]] |{{Nts|165}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Juršinski ribniki]] |align="center"|[[Juršinci]] |{{Nts|235}} mnm |{{Nts|0,65}} ha |{{Nts|1,8}} m |trije ribniki |- align="center" |[[Kali na Komenskem krasu in kraški Istri]] |align="center"| | |{{Nts|0,03}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Kali v Beli krajini]] |align="center"|[[Bela krajina]] | |{{Nts|0,03}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Kalsko jezero]] |align="center"|[[Dolina Pivke]] |{{Nts|565}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|1}} m |presihajoče jezero |- align="center" |[[Kamniško bistriško jezero]] |align="center"|[[Kamniška Bistrica]] |{{Nts|560}} mnm |{{Nts|0,15}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Kapelski ribnik]] |align="center"|[[Spodnja Kapla]] |{{Nts|760}} mnm |{{Nts|0,90}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Karlški ribnik]] |align="center"|[[Karlče]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Kersnikov ribnik]] |align="center"|[[Brdo pri Lukovici]] |{{Nts|382}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Kicarski ribnik]] |align="center"|[[Kicar]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3,6}} m | |- align="center" |[[Klenško jezero]] |align="center"|[[Klenik]] |{{Nts|545}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Klivniško jezero]] |align="center"|[[Tominje]] |{{Nts|460}} mnm |{{Nts|35}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Kobariško blato]] |align="center"|[[Kobarid]] |{{Nts|234}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Kočevskoreško jezero]] |align="center"|[[Kočevska Reka]] |{{Nts|560}} mnm |{{Nts|17,5}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Komarniško jezero]] |align="center"|[[dolina Pesnice]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|30}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Koseški bajer]] (Martinek bajer) |align="center"|[[Koseze, Ljubljana]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|3,8}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Koški ribniki]] |align="center"|[[Kot, Pohorje]] |{{Nts|980}} mnm |{{Nts|0,49}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Krapenski bajer]] |align="center"|[[Krapje]] |{{Nts|178}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Kriška jezera]] |align="center"|[[Kriški podi]] |{{Nts|1880 - 2150}} mnm |{{Nts|1,9}} ha |{{Nts|9,6}} m | |- align="center" |[[Kriški ribnik]] |align="center"|[[Križ, Kamnik]] |{{Nts|355}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Križevska jezera]] |align="center"|[[Satahovci]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Križevski ribnik]] |align="center"|[[Križevci]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Krmeljska ribnika]] |align="center"|[[Krmelj]] |{{Nts|253}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Krnska jezera]] |align="center"|[[Krn]] |{{Nts|1260 - 1775}} mnm |{{Nts|5,9}} ha |{{Nts|18}} m | |- align="center" |[[Kroško jezero]] |align="center"|[[Krog (naselje)]] |{{Nts|195}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Krtinski ribnik]] |align="center"|[[Krtina]] |{{Nts|325}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Krupensko jezero]] |align="center"|[[Semič]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|0,07}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Krvava lokev]] |align="center"|[[Kalce (planota)]] |{{Nts|1696}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Lahoviški ribnik]] |align="center"|[[Lahovč]] |{{Nts|354}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Laneno jezero]] |align="center"|[[grad Kalc]] |{{Nts|560}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Ledavsko jezero]] |align="center"|[[Krašči]] |{{Nts|235}} mnm |{{Nts|130}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Ledeno jezero]] |align="center"|[[Ledena jama, Kočevje]] |{{Nts|880}} mnm |{{Nts|0,06}} ha |{{Nts|45}} m | |- align="center" |[[Lipovsko jezero]] |align="center"|[[Lipovci]] |{{Nts|181}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Lipovški ribnik]] |align="center"|[[Lipovec, Škofja Loka]] |{{Nts|265}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Ljubljansko barje]] |align="center"|[[Borovnica]], [[Brezovica]], [[Ljubljana]], [[Ig]], [[Log]]-[[Dragomer]], [[Škofljica]], [[Vrhnika]] |{{Nts|284}} mnm |{{Nts|8000}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Logaški ribnik]] |align="center"|[[Logatec]] |{{Nts|476}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Lokovinski ribniki]] |align="center"|[[Lokovina]] |{{Nts|440}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Lokve na Golteh]] |align="center"|[[Golte]] |{{Nts|1400}} mnm |{{Nts|0,06}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Lokve na Menini planini]] |align="center"|[[Menina planina]] |{{Nts|1450}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Lokve na Veliki planini]] |align="center"|[[Velika planina]] |{{Nts|1560}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Lomsko jezero]] |align="center"|[[Lom pod Storžičem]] |{{Nts|512}} mnm |{{Nts|0,23}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Lutverški ribnik]] |align="center"|[[Lutverci]] |{{Nts|213}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Maharovški ribnik]] |align="center"|[[Dolenji Maharovec]] |{{Nts|173}} mnm |{{Nts|0,19}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Majšperski ribnik]] |align="center"|[[Majšperk]] |{{Nts|245}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,2}} m | |- align="center" |[[Mali Plac]] |align="center"|[[Bevke]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Malo Drskovško jezero]] |align="center"|[[Drskovče]] |{{Nts|561}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Malovaški tolmun]] |align="center"|[[Mala vas, Ptuj]] |{{Nts|207}} mnm |{{Nts|0,14}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Mariborsko jezero]] (Brsteniško jezero) |align="center"|[[Maribor]] |{{Nts|279}} mnm |{{Nts|239}} ha |{{Nts|14,5}} m | |- align="center" |[[Martinekovi tumfi]] |align="center"|[[Pobrežje]] |{{Nts|223}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2,8}} m | |- align="center" |[[Sestrško jezero]] |align="center"|[[Medvedce]] |{{Nts|254}} mnm |{{Nts|150}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Meleško jezero]] |align="center"|[[Mele]] |{{Nts|207}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Mengeški bajer]] |align="center"|[[Mengeš]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Miklavški ribniki]] |align="center"|[[Miklavž na Dravskem polju]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Mirenski ribniki]] |align="center"|[[Mirnska dolina]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Mlačanski ribniki]] |align="center"|[[Loče pri Poljčanah]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Mlačevski ribnik]] |align="center"|[[Malo Mlačevo]] |{{Nts|334}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Mokriško jezero]] |align="center"|[[golfišče Mokrice]] |{{Nts|148}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Mola (jezero)]] |align="center"|[[Harije]] |{{Nts|450}} mnm |{{Nts|68}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Moravsko jezero]] |align="center"|[[golfišče Moravske Toplice]] |{{Nts|192}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Moščansko jezero]] |align="center"|[[Moste, Jesenice]] |{{Nts|565}} mnm |{{Nts|69}} ha |{{Nts|50}} m | |- align="center" |[[mrzlopoljanski ribniki]] |align="center"|[[Mrzlo Polje]] |{{Nts|414}} mnm |{{Nts|0,46}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Murskopetrovsko jezero]] |align="center"|[[Murski Petrovci]] |{{Nts|200}} mnm |{{Nts|6,7}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Muški ribnik]] |align="center"|[[Muško polje]] |{{Nts|360}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Negovsko jezero]] |align="center"|[[Negova]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|7,2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Obreški ribnik]] |align="center"|[[Obrež]] |{{Nts|195}} mnm |{{Nts|0,32}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Obrežanski ribnik]] |align="center"|[[Veliki Obrež]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Obrško jezero]] |align="center"|[[Obrh]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|0,05}} ha |{{Nts|20}} m | |- align="center" |[[Olimsko jezero]] |align="center"|[[Sopote]] |{{Nts|265}} mnm |{{Nts|0,19}} ha |{{Nts|}} | |- align="center" |[[Ribniki Opekarna]] |align="center"|[[Verd]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|4,5}} m | skupina petih ribnikov |- align="center" |[[Oreško jezero]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|1,3}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Orlovšček]] |align="center"|[[Dolnja Bistrica]] |{{Nts|170}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Ormoški ribnik]] |align="center"|[[Ormož]] |{{Nts|213}} mnm |{{Nts|0,7}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Ormoško jezero]] |align="center"|[[Ormož]] |{{Nts|213}} mnm |{{Nts|150}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Ošlanski ribniki]] |align="center"|[[Ošelj]] |{{Nts|750}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Ožbaltsko jezero]] |align="center"|[[Ožbalt na Dravi]] |{{Nts|306}} mnm |{{Nts|154}} ha |{{Nts|25}} m | |- align="center" |[[Palško jezero]] |align="center"|[[Palčje pri Pivki]] |{{Nts|602}} mnm |{{Nts|125}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Parsko jezero]] |align="center"|[[Parje]] |{{Nts|542}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Partovski ribnik]] |align="center"|[[Dobrova, Dravinjske gorice]] |{{Nts|315}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Pečanski ribnik]] (Ribnik Pečke) |align="center"|[[Pečke]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[periodična jezera v Križni jami]] |align="center"|[[Križna jama]] |{{Nts|590}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Perniško jezero]] |align="center"|[[Pernica]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|203}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Petanjski ribniki]] |align="center"|[[Petanjci]] |{{Nts|197}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Petelinjski ribniki]] |align="center"|[[Petelinjek]] |{{Nts|330}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Petelinjski ribnik]] |align="center"|[[Vojnik]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Petelinjsko jezero]] |align="center"|[[Pivška dolina]] |{{Nts|567}} mnm |{{Nts|55}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[petišovski ribnik]] |align="center"|[[Petišovci]] |{{Nts|159}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Petišovsko jezero]] |align="center"|[[Petišovci]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|}} |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Phliški bajer]] |align="center"|[[Šinkov Turn]] |{{Nts|357}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1,3}} m | |- align="center" |[[Piršenski ribnik]] |align="center"|[[Piršenberg]] |{{Nts|219}} mnm |{{Nts|0,87}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Planinsko jezero]] |align="center"|[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Nts|466}} mnm |{{Nts|100}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Planšarsko jezero]] |align="center"|[[Zgornje Jezersko]] |{{Nts|880}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Plužensko jezero]] |align="center"|[[Plužna]] |{{Nts|448}} mnm |{{Nts|0,55}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Podgrajski ribniki]] |align="center"|[[Podgradje, Ljutomer|Podgradje]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|7,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Podhomsko nizko barje]] |align="center"|[[Podhom]] |{{Nts|553}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Podkrajanski ribnik]] |align="center"|[[Podkraj pri Mežici]] |{{Nts|700}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Podpeško jezero]] |align="center"|[[Jezero, Podpeč]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|26}} m |* sifon je izmerjen do 51 m |- align="center" |[[Podvinski ribnik]] |align="center"|[[Podvin]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Podvinški ribnik]] |align="center"|[[Podvinci]] |{{Nts|227}} mnm |{{Nts|14,3}} ha |{{Nts|1,3}} m | |- align="center" |[[Pokljuška barjanska jezera]] |align="center"|[[Mrzli Studenec]] |{{Nts|1300}} mnm |{{Nts|0,05}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Pragerski ribniki]] |align="center"|[[Pragersko]] |{{Nts|251}} mnm |{{Nts|20}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Preboldski ribnik]] |align="center"|[[Prebold]] |{{Nts|279}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|3,8}} m | |- align="center" |[[Premošev ribnik]] |align="center"|[[Turnišče]] |{{Nts|172}} mnm |{{Nts|0,50}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Prevojski ribniki]] |align="center"|[[Prevoje pri Šentvidu]] |{{Nts|332}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Prilipski ribnik]] |align="center"|[[Prilipe]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|2,6}} m | |- align="center" |[[Prilipsko jezero]] (mrtvica) |align="center"|[[Čatež ob Savi]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Priloški ribnik]] |align="center"|[[Prilozje]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Pristavski ribnik]] |align="center"|[[Zgornja Pristava]] |{{Nts|235}} mnm |{{Nts|2,6}} ha |{{Nts|}} | |- align="center" |[[Pristavsko jezero]] (Šikerjev ribnik) |align="center"|[[Močna]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|31}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Proseniški ribnik]] |align="center"|[[Proseniško]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Ptujski ribnik]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|0,34}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Ptujsko jezero]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|346}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Račevsko jezero]] (Smrečje jezero) |align="center"|[[reka Račeva]] |{{Nts|681}} mnm |{{Nts|0,85}} ha |{{Nts|5,5}} m | |- align="center" |[[Rački ribniki]] |align="center"|[[Rače]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|34}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Radehovsko jezero]] |align="center"|[[Radehova]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|28}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Radenska jezera]] |align="center"|[[Radensko polje]] |{{Nts|322}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Radovensko jezero]] |align="center"|[[Zgornja Radovna]] |{{Nts|690}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|3,5}} m | |- align="center" |[[Rakiško jezero]] |align="center"|[[Rakitna]] |{{Nts|789}} mnm |{{Nts|1,00}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Rakitniško jezero]] |align="center"|[[Rakitnica (reka)|Rakitnica]] |{{Nts|490}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Rankovski ribniki]] |align="center"|[[Rankovci]] |{{Nts|198}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[ratanski ribnik]] |align="center"|[[Ratanska vas]] |{{Nts|228}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Razborški ribniki]] |align="center"|[[Razbor]] |{{Nts|330}} mnm |{{Nts|7}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Razkriška jezera]] |align="center"|[[Razkrižje]] |{{Nts|177}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Rečišče]] |align="center"|[[Makole]] |{{Nts|255}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Rečna jezera v Murski šumi]] |align="center"|[[Murska šuma]] |{{Nts|159}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Renški ribnik]] |align="center"|[[Renče]] |{{Nts|50}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Resa (ribnik)]] |align="center"|[[Krško]] |{{Nts|166}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Ribnik Jernejček]] |align="center"|[[Zbelovo]] |{{Nts|275}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Ribnik Krčevina]] |align="center"|[[Maribor]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|0,63}} ha |{{Nts|1,7}} m | |- align="center" |[[Ribnik Loka]] |align="center"|[[Sevnica]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Ribnik Plastenka]] |align="center"|[[Radomlje]] |{{Nts|327}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Ribnik Reš]] |align="center"|[[Zgornja Vižinga]] |{{Nts|370}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Ribnik Taškal]] |align="center"|[[Dokležovje]] |{{Nts|184}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Ribnik Vodranec]] (Dobovski ribnik) |align="center"|[[Dobovo]] |{{Nts|180}} mnm |{{Nts|0,7}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Ribnika Črnelo]] |align="center"|[[Radomlje]] |{{Nts|327}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Ribniki Mačkovci]] (Ribniki pri Brestanici) |align="center"|[[Brestanica]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Ribniki v dolini Drage]] |align="center"|[[Draga]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Ribniško jezerje]] |align="center"|[[Ribniški vrh]] |{{Nts|1450 - 1500}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Rogozniško jezero]] |align="center"|[[Rogoznica]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|2,8}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Rožengruntski ribniki]] |align="center"|[[Rožengrunt]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Rudniško jezero]] (Kočevsko jezero) |align="center"|[[Kočevsko polje]] |{{Nts|464}} mnm |{{Nts|39}} ha |70 m | |- align="center" |[[Rupa (jezero)]] |align="center"|[[Ponikve]] |{{Nts|350}} mnm |{{Nts|0,12}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Savinjski gaj (jezero)]] |align="center"|[[Mozirje]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Saviška jamska jezera]] |align="center"|[[Slap Savica]] |{{Nts|710}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Savsko jezero]] |align="center"|[[Savci]] |{{Nts|221}} mnm |{{Nts|14,4}} ha |{{Nts|3,6}} m | |- align="center" |[[Selniški ribnik]] |align="center"|[[Selnica ob Muri]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Sevniški ribnik]] |align="center"|[[Sevnica]] |{{Nts|195}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Sinjegoriški ribnik]] |align="center"|[[Sinja Gorica]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Slamnjaški ribniki]] |align="center"|[[Slamnjak]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Slemensko jezero]] |align="center"|[[Sleme]] |{{Nts|790}} mnm |{{Nts|0,45}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Slivniško jezero]] |align="center"|[[Gorica pri Slivnici]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|84}} ha |{{Nts|14,5}} m | |- align="center" |[[Snežniški jezeri]] |align="center"|[[Kozarišče]] |{{Nts|581}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Soboško jezero]] |align="center"|[[Murska Sobota]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|65}} ha |{{Nts|13}} m | |- align="center" |[[Solinarska jezera]] |align="center"|[[Sečovlje]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|100}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Solkansko jezero]] |align="center"|[[Solkan]] |{{Nts|98}} mnm |{{Nts|8}} ha |{{Nts|18}} m | |- align="center" |[[Starovaško jezero]] |align="center"|[[Dobje]] |{{Nts|345}} mnm |{{Nts|2,3}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Strunjan#Laguna Stjuža|Stjuža]] |align="center"|[[Strunjan]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|7}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Strahomerski ribnik]] |align="center"|[[Strahomer]] |{{Nts|315}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Strmolsko jezero]] |align="center"|[[grad Strmol]] |{{Nts|403}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Šentlovrenški ribnik]] |align="center"|[[Rogla]] |{{Nts|1360}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|1,9}} m | |- align="center" |[[Šentlovrenško jezerje]] |align="center"|[[Pohorje]] |{{Nts|1515}} mnm |{{Nts|2,8}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Škalsko jezero]] |align="center"|[[Velenje]] |{{Nts|373}} mnm |{{Nts|16,5}} ha |{{Nts|18,2}} m |Rudarsko jezero |- align="center" |[[Škocjanski zatok]] |align="center"|[[Koper]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|120}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Škorčevi ribniki]] |align="center"|[[Požeg]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|36}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Šmartinsko jezero]] |align="center"| [[Celjska kotlina]] |{{Nts|285}} mnm |{{Nts|107}} ha |{{Nts|7}} m | |- align="center" |[[Šobčev Bajer]] |align="center"|[[Bled]] |{{Nts|504}} mnm |{{Nts|2,6}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Štatenberški ribniki]] |align="center"|[[Štatenberg]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Štritovsko jezero]] |align="center"|[[Štrit]] |{{Nts|180}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Šturmovsko jezero]] |align="center"|[[Spodnji Šturmovci]] |{{Nts|216}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Teharsko jezero]] |align="center"|[[Vrhe]] |{{Nts|266}} mnm |{{Nts|15}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Terglavov ribnik]] |align="center"|[[Tabor]] (Celje) |{{Nts|324}} mnm |{{Nts|0,06}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Tivolski ribnik]] |align="center"|[[Tivoli, Ljubljana]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|0,46}} ha |{{Nts|1,2}} m | |- align="center" |[[Trbojsko jezero]] |align="center"|[[Mavčiče]] |{{Nts|361}} mnm |{{Nts|100}} ha |{{Nts|17}} m | |- align="center" |[[Trbonjsko jezero]] |align="center"|[[Dravče]] |{{Nts|372}} mnm |{{Nts|5,4}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Trboveljski ribnik]] |align="center"|[[Trbovlje]] |{{Nts|287}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Triglavska jezera]] (Sedmera jezera) |align="center"|[[Triglavski narodni park]] |{{Nts|1319 - 2006}} mnm |{{Nts|6,76}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Trije ribniki]] |align="center"|[[Maribor]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|2,9}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Trojiško jezero]] |align="center"|[[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|44}} ha |{{Nts|5,5}} m | |- align="center" |[[Trževski ribnik]] |align="center"|[[Tržec]] |{{Nts|222}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Turistično jezero]] |align="center"|[[Velenje]] (ločeno od Velenjskega jezera) |{{Nts|269}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|7,7}} m | |- align="center" |[[Turniški ribnik]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|229}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Turniški ribniki]] |align="center"|[[Turnišče]] |{{Nts|172}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Turnovi ribniki]] |align="center"|[[Račke goše]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Valenkov ribnik]] |align="center"|[[Tibolci]] |{{Nts|220}} mnm |{{Nts|0,18}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Vanganelsko jezero]] |align="center"|[[Koprska brda]] |{{Nts|27}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|17}} m | |- align="center" |[[Velenjsko jezero]] |align="center"|[[Velenje]] |{{Nts|367}} mnm |{{Nts|143,5}} ha |{{Nts|54,5}} m |Rudarsko jezero |- align="center" |[[Veliko Drskovško jezero]] |align="center"|[[Dolina Pivke]] |{{Nts|561}} mnm |{{Nts|16,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Velikožabeljski ribnik]] |align="center"|[[Velike Žablje]] |{{Nts|85}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Vërki Berek]] (Bobri) - mertvica |align="center"|[[Dolnja Bistrica]] |{{Nts|170}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Veržejski ribnik]] |align="center"|[[Veržej]] |{{Nts|183}} mnm |{{Nts|0,3}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Videški ribniki]] |align="center"|[[Videž]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Viližansko jezero]] |align="center"|[[Viližan]] |{{Nts|15}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Virškovi bajerji]] |align="center"|[[Češnjevek]] |{{Nts|410}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Viševski bajer]] |align="center"|[[Viševek]] |{{Nts|580}} mnm |{{Nts|0,19}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Vitoveljsko jezero]] |align="center"|[[Vitovlje]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Vodotočnik]] |align="center"|[[Dleskovška planota]] |{{Nts|1840}} mnm |{{Nts|0,02}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Vogrsko jezero]] |align="center"|[[Vogrsko]] |{{Nts|76}} mnm |{{Nts|62}} ha |{{Nts|30}} m | |- align="center" |[[Volčjedražensko jezero]] |align="center"|[[Volčja Draga]] |{{Nts|60}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Vranjevrhovski ribnik]] |align="center"|[[Vranji Vrh]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Vrbensko jezero]] |align="center"|[[Žalec]] |{{Nts|254}} mnm |{{Nts|13}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Vrbinski ribniki]] |align="center"|[[Vrbina]] |{{Nts|162}} mnm |{{Nts|8}} ha |{{Nts|7}} m | |- align="center" |[[Vrbljanski ribnik]] |align="center"|[[Vrbno]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Vrhovsko jezero]] |align="center"|[[Vrhovsko polje]] |{{Nts|210}} mnm |{{Nts|20}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Vuhreško jezero]] |align="center"|[[hidroelektrarna Vuhred]] |{{Nts|335}} mnm |{{Nts|241}} ha |{{Nts|23}} m | |- align="center" |[[Vurberško-Grajenški ribniki]] |align="center"|[[Grajenščak]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Vuzeniško jezero]] |align="center"|[[Vuzenica]] |{{Nts|350}} mnm |{{Nts|196}} ha |{{Nts|11}} m | |- align="center" |[[Zablatno jezerce]] |align="center"|[[Jelovica]] |{{Nts|1100}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Zabukovniška jezera]] |align="center"|[[Zabukovica]] |{{Nts|325}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|16}} m | |- align="center" |[[Zagorski jezeri]] (Veliko in Malo) |align="center"|[[Zagorje pri Knežaku]] |{{Nts|565}} mnm |{{Nts|5,4}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Zaloški ribniki]] |align="center"|[[Zalog, Moravče]] |{{Nts|380}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Zaton (jezero)]] |align="center"|[[Petanjci]] |{{Nts|197}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Završniško jezero]] |align="center"|[[Stol, Karavanke]] |{{Nts|640}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Zbiljsko jezero]] |align="center"|[[Zbilje]] |{{Nts|328,8}} mnm |{{Nts|69}} ha |{{Nts|20}} m | |- align="center" |[[Zelenci]] (nekdaj Podkoreško jezero) |align="center"|[[Podkoren]] |{{Nts|850}} mnm |{{Nts|14}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Zeleni gaj]] |align="center"|[[Prevoje]] |{{Nts|332}} mnm |{{Nts|0,3}} ha |{{Nts|1,9}} m | |- align="center" |[[Zgornjekonjiški ribniki]] |align="center"|[[Apaško polje]] |{{Nts|228}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Zrkovski ribnik]] |align="center"|[[Dravsko polje]] |{{Nts|252}} mnm |{{Nts|2,6}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Žabjaško jezero]] |align="center"|[[Žabjak, Ptuj]] |{{Nts|232}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Želodniški ribnik]] |align="center"|[[Želodnik]] |{{Nts|308}} mnm |{{Nts|2,8}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Žepovski ribniki]] |align="center"|[[Žepovci]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|1,4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Žovneško jezero]] |align="center"|[[Savinjska dolina]] |{{Nts|297}} mnm |{{Nts|42}} ha |{{Nts|10}} m | |} {{Hidrografija Slovenije}} {{Slovenija}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami jezer|Slovenija]] [[Kategorija:Jezera v Sloveniji|*]] {{normativna kontrola}} 03hjf8ii3gfovs5byjkr5gqrk8toq94 5729453 5729452 2022-08-09T13:11:10Z A09090091 188929 Štjuža je laguna wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[jezero|jezer]] v [[Slovenija|Sloveniji]]'''. Seznam vsebuje 321 jezer. {| class="sortable wikitable" |- !Jezero !Lega !Nadmorska višina !Površina !Največja globina !Opombe |- align="center" |[[Ajbsko jezero]] |align="center"|[[Ajba]] |{{Nts|146}} mnm |{{Nts|30}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Bačko jezero]] |align="center"|[[Bač]] |{{Nts|587}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bakovska jezera]] |align="center"|[[Bakovci]] |{{Nts|187}} mnm |{{Nts|12}} ha |{{Nts|7}} m |7 jezer |- align="center" |[[Barje Jezerc]] |align="center"|[[Zaplana, Vrhnika|Zaplana]] |{{Nts|476}} mnm |{{Nts|0.15}} ha (15 arov) |{{Nts|0.5}} m | |- align="center" |[[Besnica (mrtvica)|Besnica]] |align="center"|[[Bunčani]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|2.8}} ha |{{Nts|2}} m |rečna mrtvica, dolžina 8&nbsp;km |- align="center" |[[Betnavski ribnik]] |align="center"|[[dvorec Betnava]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|0.5}} ha (50 arov) |{{Nts|1.3}} m | |- align="center" |[[Biba jezero]] |align="center"|[[Menina planina]] |{{Nts|1380}} mnm |{{Nts|0.23}} ha (23 arov) |{{Nts|1.5}} m | |- align="center" |[[Bičko jezero]] |align="center"|[[Bič]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1.5}} m | |- align="center" |[[Biljenski ribnik]] |align="center"|[[Bilje, Miren]] |{{Nts|50}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bistriški ribnik]] |align="center"|[[Bistra]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|0.23}} ha (23 arov) |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Blaguško jezero]] |align="center"|[[Blaguš]] |{{Nts|230}} mnm |{{Nts|12}} ha |{{Nts|15}} m |zajezeni [[potok Blaguš]] |- align="center" |[[Blaško jezero]] |align="center"|[[Blato]] |{{Nts|316}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Blejsko jezero]] |align="center"|[[Bled]] |{{Nts|475}} mnm |{{Nts|147}} ha |{{Nts|30,6}} m |ledeniško jezero |- align="center" |[[Bloško jezero]] |align="center"|[[Volčje]] |{{Nts|685}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bobovška jezera]] |align="center"|[[Kokrica]] |{{Nts|410}} mnm |{{Nts|4,5}} ha |{{Nts|13}} m |3 jezera |- align="center" |[[Bohinjsko jezero]] |align="center"|[[Bohinj]] |{{Nts|525}} mnm |{{Nts|318}} ha |{{Nts|45}} m |ledeniško jezero |- align="center" |[[Bojško visoko barje]] |align="center"|[[Bojtina]] |{{Nts|713}} mnm |{{Nts|0,1}} ha (10 arov) |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Boletinski ribnik]] |align="center"|[[Boletina]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|0,35}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Boreško jezero]] |align="center"|[[Boreci]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|0,7}} ha (70 arov) |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Borški bajer]] |align="center"|[[Boršt]] |{{Nts|150}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Boštanjski ribnik]] |align="center"|[[Boštanj]] |{{Nts|210}} mnm |{{Nts|0,64}} ha (64 arov) |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Braslovško jezero]] |align="center"|[[Braslovče]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|4,5}} ha |{{Nts|3,5}} m | |- align="center" |[[Brezenski ribniki]] |align="center"|[[Brezje pri Poljčanah]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1,3}} m | |- align="center" |[[Brezenški ribnik]] |align="center"|[[Brezni Vrh na Kozjaku]] |{{Nts|660}} mnm |{{Nts|0,4}} ha (40 arov) |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Brezinški bajerji]] |align="center"|[[Brezina]] |{{Nts|155}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Brezoviško jezero]] |align="center"|[[Dolenja Brezovica]] |{{Nts|365}} mnm |{{Nts|0,4}} ha (40 arov) |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Brnca]] |align="center"|[[Moškanjci]] |{{Nts|215}} mnm |{{Nts|0,1}} ha (10 arov) |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Bukoveljsko jezero]] |align="center"|[[Bukovlje]] |{{Nts|470}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Bukovniško jezero]] |align="center"|[[Bukovnica]] |{{Nts|210}} mnm |{{Nts|7}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Bunčansko jezero]] |align="center"|[[Bunčani]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Cerkniško jezero]] |align="center"|[[Cerknica]] |{{Nts|563}} mnm |{{Nts|2500}} ha* |{{Nts|10,2}} m |presihajoče jezero |- align="center" |[[Čadraški ribnik]] |align="center"|[[Čadraže]] |{{Nts|157}} mnm |{{Nts|0,8}} ha (80 arov) |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Čateško jezero]] |align="center"|[[Čatež ob Savi|Čatež]] |{{Nts|170}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Črenšovski ribnik]] |align="center"|[[Črenšovci]] |{{Nts|171}} mnm |{{Nts|0,25}} ha (25 arov) |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Črna mlaka]] |align="center"|[[Šratovci]] |{{Nts|207}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Črnava (jezero)]] |align="center"|[[Preddvor]] |{{Nts|478}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero (Triglavska jezera)]] |align="center"|[[Komarča]] |{{Nts|1319}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Črno jezero (Pohorje)]] |align="center"|[[Osankarica]] |{{Nts|1199}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2,8}} m | |- align="center" |[[Črnopotoški ribnik]] |align="center"|[[Črni Potok]] |{{Nts|470}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Dežno jezero]] |align="center"|[[Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] |{{Nts|230}} mnm |{{Nts|7,9}} ha |{{Nts|8}} m |akumulacijsko jezero |- align="center" |[[Divje jezero]] |align="center"|[[Idrija]] |{{Nts|595}} mnm |{{Nts|0,23}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Doblarsko jezero]] |align="center"|[[Doblar]] |{{Nts|167}} mnm |{{Nts|42}} ha |{{Nts|32}} m | |- align="center" |[[Dobličko jezero]] |align="center"|[[Dobliče]] |{{Nts|153}} mnm |{{Nts|0,14}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Dobrenski ribniki]] |align="center"|[[Spodnje Dobrenje]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Dobriški ribnik]] |align="center"|[[Dobriška vas]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Dobrovniška jezera]] |align="center"|[[Dobrovnik]] |{{Nts|174}} mnm |{{Nts|3,4}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Dokležovsko jezero]] |align="center"|[[Dokležovje]] |{{Nts|184}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|16}} m | |- align="center" |[[Dolenjsko jezero]] |align="center"|[[Dolenci]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|5,2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Dornavski ribnik]] |align="center"|[[Dornava]] |{{Nts|217}} mnm |{{Nts|0,55}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Doropoljski ribnik]] |align="center"|[[Doropolje]] |{{Nts|590}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Drameljski ribnik]] |align="center"|[[Dramlje]] |{{Nts|316}} mnm |{{Nts|0,26}} ha |{{Nts|1,2}} m | |- align="center" |[[Dravinjska mrtvica]] |align="center"|[[Šturmovec]] |{{Nts|216}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Dravinjsko jezero]] |align="center"|[[Zgornja Pristava]] |{{Nts|294}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Dravograjsko jezero]] |align="center"|[[Dravograd]] |{{Nts|362}} mnm |{{Nts|35}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Drenovsko jezero]] |align="center"|[[Drenovec pri Leskovcu]] |{{Nts|230}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Drtijsko jezero]] |align="center"|[[Moravče]] |{{Nts|380}} mnm |{{Nts|5,1}} ha |{{Nts|20}} m | |- align="center" |[[Druškovičev ribnik]] |align="center"|[[Prebold]] |{{Nts|279}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Družmirsko jezero|Šoštanjsko jezero]] |align="center"|[[Družmirje]] |{{Nts|375}} mnm |{{Nts|72}} ha |{{Nts|85,5}} m |Rudarsko jezero |- align="center" |[[Dupleški ribniki]] |align="center"|[[Zgornji Duplek]] |{{Nts|255}} mnm |{{Nts|3,2}} ha |{{Nts|7}} m | |- align="center" |[[Erikov ribnik]] |align="center"|[[Logatec]] |{{Nts|476}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Falško jezero]] |align="center"|[[Fala]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|90}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Farovški ribnik]] |align="center"|[[Farovec]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|70}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Fiesa (jezeri)]] |align="center"|[[Strunjan]] |{{Nts|10}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Framska ribnika]] |align="center"|[[Fram]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Gabrijelski ribnik]] |align="center"|[[Gabrijele]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Gabrniško jezero]] |align="center"|[[Gabrnik]] |{{Nts|222}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Gajševsko jezero]] |align="center"|[[Gajševci]] |{{Nts|206}} mnm |{{Nts|64}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Galunov ribnik]] |align="center"|[[Prvenci]] |{{Nts|219}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Gezovi ribniki]] |align="center"|[[Mota]] |{{Nts|178}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Godoviško jezero]] |align="center"|[[Godovič]] |{{Nts|595}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Goriški ribnik]] |align="center"|[[Gorica pri Šmartnem]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|0,26}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Goriški ribniki]] |align="center"|[[Goričica]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|8}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Gornji kal]] |align="center"|[[Hrast pri Vinici]] |{{Nts|225}} mnm |{{Nts|0,26}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Gracarjev ribnik]] |align="center"|[[Gracarjev turn]] |{{Nts|245}} mnm |{{Nts|0,16}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Gradiško jezero]] |align="center"|[[Gradišče pri Lukovici]] | 245 mnm | 24,7 ha | 5,5 m |zadrževalnik |- align="center" |[[Grajevniški ribniki]] |align="center"|[[Zgornja Gorica]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Graški ribnik]] |align="center"|[[Grad, Grad]] |{{Nts|271}} mnm |{{Nts|0,27}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Hoški ribniki]] |align="center"|[[Spodnje Hoče]] |{{Nts|278}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Hotinska ribnika]] |align="center"|[[Hotinja]] |{{Nts|264}} mnm |{{Nts|1,8}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Hrastovški ribnik]] |align="center"|[[Hrastovec]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|1,3}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Hraščanski-Motarski ribniki]] |align="center"|[[Hrastje-Mota]] |{{Nts|196}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Hraški bajer]] |align="center"|[[Hraše]] |{{Nts|350}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Hrgov ribnik]] |align="center"|[[Zgornja Šturmovica]] |{{Nts|216}} mnm |{{Nts|0,16}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Iršičev ribnik]] |align="center"|[[Levič]] |{{Nts|307}} mnm |{{Nts|0,45}} ha |{{Nts|1,4}} m | |- align="center" |[[Ivanjsko jezero]] |align="center"|[[Ivanci]] |{{Nts|180}} mnm |{{Nts|20}} ha |{{Nts|22}} m | |- align="center" |[[Ivarčko jezero]] |align="center"|[[Kotlje]] |{{Nts|550}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Jamska jezera v Planinski jami]] |align="center"|[[Planinska jama]] |{{Nts|590}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|30}} m | |- align="center" |[[Janežovski ribniki]] |align="center"|[[Janežovci]] |{{Nts|255}} mnm |{{Nts|4,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Jasna (jezeri)]] |align="center"|[[Kranjska Gora]] |{{Nts|809}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Javorniško jezero]] |align="center"|[[Javorniški Rovt]] |{{Nts|980}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Javorniško-rovtarska jezera]] |align="center"|[[Jesenice]] |{{Nts|980}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Jeredovce]] |align="center"|[[Žeje]] |{{Nts|535}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Atomske toplice Podčetrtek - Olimje]] |align="center"|[[Podčetrtek]] |{{Nts|211}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Bled]] |align="center"|[[Bled]] |{{Nts|504}} mnm |{{Nts|0,15}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Ljubljana]] |align="center"|[[Ljubljana, Vič]] |{{Nts|}} |{{Nts|}} |{{Nts|}} | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Ptuj]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|3,2}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Zlati grič]] |align="center"|[[Slovenske Konjice]] |{{Nts|322}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Jezera na golfišču Volčji potok]] |align="center"|[[Volčji Potok]] |{{Nts|352}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Jezera v parku gradu Brdo]] |align="center"|[[grad Brdo pri Kranju]] |{{Nts|420}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Jezerca na Slemenu]] |align="center"|[[Sleme, Vršič]] |{{Nts|1807}} mnm |{{Nts|0,05}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Jezero na planini Jezero]] |align="center"|[[Planina Jezero]] |{{Nts|1435}} mnm |{{Nts|1,4}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Jezero na Velikem Zvohu]] |align="center"|[[Zvoh]] (Krvavec) |{{Nts|1971}} mnm |{{Nts|0,32}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Hotiško jezero]] (Jula Marof) |align="center"|[[Hotiza]] |{{Nts|165}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Juršinski ribniki]] |align="center"|[[Juršinci]] |{{Nts|235}} mnm |{{Nts|0,65}} ha |{{Nts|1,8}} m |trije ribniki |- align="center" |[[Kali na Komenskem krasu in kraški Istri]] |align="center"| | |{{Nts|0,03}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Kali v Beli krajini]] |align="center"|[[Bela krajina]] | |{{Nts|0,03}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Kalsko jezero]] |align="center"|[[Dolina Pivke]] |{{Nts|565}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|1}} m |presihajoče jezero |- align="center" |[[Kamniško bistriško jezero]] |align="center"|[[Kamniška Bistrica]] |{{Nts|560}} mnm |{{Nts|0,15}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Kapelski ribnik]] |align="center"|[[Spodnja Kapla]] |{{Nts|760}} mnm |{{Nts|0,90}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Karlški ribnik]] |align="center"|[[Karlče]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Kersnikov ribnik]] |align="center"|[[Brdo pri Lukovici]] |{{Nts|382}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Kicarski ribnik]] |align="center"|[[Kicar]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3,6}} m | |- align="center" |[[Klenško jezero]] |align="center"|[[Klenik]] |{{Nts|545}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Klivniško jezero]] |align="center"|[[Tominje]] |{{Nts|460}} mnm |{{Nts|35}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Kobariško blato]] |align="center"|[[Kobarid]] |{{Nts|234}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Kočevskoreško jezero]] |align="center"|[[Kočevska Reka]] |{{Nts|560}} mnm |{{Nts|17,5}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Komarniško jezero]] |align="center"|[[dolina Pesnice]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|30}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Koseški bajer]] (Martinek bajer) |align="center"|[[Koseze, Ljubljana]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|3,8}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Koški ribniki]] |align="center"|[[Kot, Pohorje]] |{{Nts|980}} mnm |{{Nts|0,49}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Krapenski bajer]] |align="center"|[[Krapje]] |{{Nts|178}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Kriška jezera]] |align="center"|[[Kriški podi]] |{{Nts|1880 - 2150}} mnm |{{Nts|1,9}} ha |{{Nts|9,6}} m | |- align="center" |[[Kriški ribnik]] |align="center"|[[Križ, Kamnik]] |{{Nts|355}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Križevska jezera]] |align="center"|[[Satahovci]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Križevski ribnik]] |align="center"|[[Križevci]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Krmeljska ribnika]] |align="center"|[[Krmelj]] |{{Nts|253}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Krnska jezera]] |align="center"|[[Krn]] |{{Nts|1260 - 1775}} mnm |{{Nts|5,9}} ha |{{Nts|18}} m | |- align="center" |[[Kroško jezero]] |align="center"|[[Krog (naselje)]] |{{Nts|195}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Krtinski ribnik]] |align="center"|[[Krtina]] |{{Nts|325}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Krupensko jezero]] |align="center"|[[Semič]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|0,07}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Krvava lokev]] |align="center"|[[Kalce (planota)]] |{{Nts|1696}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Lahoviški ribnik]] |align="center"|[[Lahovč]] |{{Nts|354}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Laneno jezero]] |align="center"|[[grad Kalc]] |{{Nts|560}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Ledavsko jezero]] |align="center"|[[Krašči]] |{{Nts|235}} mnm |{{Nts|130}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Ledeno jezero]] |align="center"|[[Ledena jama, Kočevje]] |{{Nts|880}} mnm |{{Nts|0,06}} ha |{{Nts|45}} m | |- align="center" |[[Lipovsko jezero]] |align="center"|[[Lipovci]] |{{Nts|181}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Lipovški ribnik]] |align="center"|[[Lipovec, Škofja Loka]] |{{Nts|265}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Ljubljansko barje]] |align="center"|[[Borovnica]], [[Brezovica]], [[Ljubljana]], [[Ig]], [[Log]]-[[Dragomer]], [[Škofljica]], [[Vrhnika]] |{{Nts|284}} mnm |{{Nts|8000}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Logaški ribnik]] |align="center"|[[Logatec]] |{{Nts|476}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Lokovinski ribniki]] |align="center"|[[Lokovina]] |{{Nts|440}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Lokve na Golteh]] |align="center"|[[Golte]] |{{Nts|1400}} mnm |{{Nts|0,06}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Lokve na Menini planini]] |align="center"|[[Menina planina]] |{{Nts|1450}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Lokve na Veliki planini]] |align="center"|[[Velika planina]] |{{Nts|1560}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Lomsko jezero]] |align="center"|[[Lom pod Storžičem]] |{{Nts|512}} mnm |{{Nts|0,23}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Lutverški ribnik]] |align="center"|[[Lutverci]] |{{Nts|213}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Maharovški ribnik]] |align="center"|[[Dolenji Maharovec]] |{{Nts|173}} mnm |{{Nts|0,19}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Majšperski ribnik]] |align="center"|[[Majšperk]] |{{Nts|245}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,2}} m | |- align="center" |[[Mali Plac]] |align="center"|[[Bevke]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Malo Drskovško jezero]] |align="center"|[[Drskovče]] |{{Nts|561}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Malovaški tolmun]] |align="center"|[[Mala vas, Ptuj]] |{{Nts|207}} mnm |{{Nts|0,14}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Mariborsko jezero]] (Brsteniško jezero) |align="center"|[[Maribor]] |{{Nts|279}} mnm |{{Nts|239}} ha |{{Nts|14,5}} m | |- align="center" |[[Martinekovi tumfi]] |align="center"|[[Pobrežje]] |{{Nts|223}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2,8}} m | |- align="center" |[[Sestrško jezero]] |align="center"|[[Medvedce]] |{{Nts|254}} mnm |{{Nts|150}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Meleško jezero]] |align="center"|[[Mele]] |{{Nts|207}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Mengeški bajer]] |align="center"|[[Mengeš]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Miklavški ribniki]] |align="center"|[[Miklavž na Dravskem polju]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Mirenski ribniki]] |align="center"|[[Mirnska dolina]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Mlačanski ribniki]] |align="center"|[[Loče pri Poljčanah]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Mlačevski ribnik]] |align="center"|[[Malo Mlačevo]] |{{Nts|334}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Mokriško jezero]] |align="center"|[[golfišče Mokrice]] |{{Nts|148}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Mola (jezero)]] |align="center"|[[Harije]] |{{Nts|450}} mnm |{{Nts|68}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Moravsko jezero]] |align="center"|[[golfišče Moravske Toplice]] |{{Nts|192}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Moščansko jezero]] |align="center"|[[Moste, Jesenice]] |{{Nts|565}} mnm |{{Nts|69}} ha |{{Nts|50}} m | |- align="center" |[[mrzlopoljanski ribniki]] |align="center"|[[Mrzlo Polje]] |{{Nts|414}} mnm |{{Nts|0,46}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Murskopetrovsko jezero]] |align="center"|[[Murski Petrovci]] |{{Nts|200}} mnm |{{Nts|6,7}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Muški ribnik]] |align="center"|[[Muško polje]] |{{Nts|360}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Negovsko jezero]] |align="center"|[[Negova]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|7,2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Obreški ribnik]] |align="center"|[[Obrež]] |{{Nts|195}} mnm |{{Nts|0,32}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Obrežanski ribnik]] |align="center"|[[Veliki Obrež]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Obrško jezero]] |align="center"|[[Obrh]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|0,05}} ha |{{Nts|20}} m | |- align="center" |[[Olimsko jezero]] |align="center"|[[Sopote]] |{{Nts|265}} mnm |{{Nts|0,19}} ha |{{Nts|}} | |- align="center" |[[Ribniki Opekarna]] |align="center"|[[Verd]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|4,5}} m | skupina petih ribnikov |- align="center" |[[Oreško jezero]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|1,3}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Orlovšček]] |align="center"|[[Dolnja Bistrica]] |{{Nts|170}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Ormoški ribnik]] |align="center"|[[Ormož]] |{{Nts|213}} mnm |{{Nts|0,7}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Ormoško jezero]] |align="center"|[[Ormož]] |{{Nts|213}} mnm |{{Nts|150}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Ošlanski ribniki]] |align="center"|[[Ošelj]] |{{Nts|750}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Ožbaltsko jezero]] |align="center"|[[Ožbalt na Dravi]] |{{Nts|306}} mnm |{{Nts|154}} ha |{{Nts|25}} m | |- align="center" |[[Palško jezero]] |align="center"|[[Palčje pri Pivki]] |{{Nts|602}} mnm |{{Nts|125}} ha |{{Nts|15}} m | |- align="center" |[[Parsko jezero]] |align="center"|[[Parje]] |{{Nts|542}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Partovski ribnik]] |align="center"|[[Dobrova, Dravinjske gorice]] |{{Nts|315}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Pečanski ribnik]] (Ribnik Pečke) |align="center"|[[Pečke]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[periodična jezera v Križni jami]] |align="center"|[[Križna jama]] |{{Nts|590}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Perniško jezero]] |align="center"|[[Pernica]] |{{Nts|260}} mnm |{{Nts|203}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Petanjski ribniki]] |align="center"|[[Petanjci]] |{{Nts|197}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Petelinjski ribniki]] |align="center"|[[Petelinjek]] |{{Nts|330}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Petelinjski ribnik]] |align="center"|[[Vojnik]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Petelinjsko jezero]] |align="center"|[[Pivška dolina]] |{{Nts|567}} mnm |{{Nts|55}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[petišovski ribnik]] |align="center"|[[Petišovci]] |{{Nts|159}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Petišovsko jezero]] |align="center"|[[Petišovci]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|}} |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Phliški bajer]] |align="center"|[[Šinkov Turn]] |{{Nts|357}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1,3}} m | |- align="center" |[[Piršenski ribnik]] |align="center"|[[Piršenberg]] |{{Nts|219}} mnm |{{Nts|0,87}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Planinsko jezero]] |align="center"|[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Nts|466}} mnm |{{Nts|100}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Planšarsko jezero]] |align="center"|[[Zgornje Jezersko]] |{{Nts|880}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Plužensko jezero]] |align="center"|[[Plužna]] |{{Nts|448}} mnm |{{Nts|0,55}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Podgrajski ribniki]] |align="center"|[[Podgradje, Ljutomer|Podgradje]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|7,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Podhomsko nizko barje]] |align="center"|[[Podhom]] |{{Nts|553}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Podkrajanski ribnik]] |align="center"|[[Podkraj pri Mežici]] |{{Nts|700}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Podpeško jezero]] |align="center"|[[Jezero, Podpeč]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|26}} m |* sifon je izmerjen do 51 m |- align="center" |[[Podvinski ribnik]] |align="center"|[[Podvin]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Podvinški ribnik]] |align="center"|[[Podvinci]] |{{Nts|227}} mnm |{{Nts|14,3}} ha |{{Nts|1,3}} m | |- align="center" |[[Pokljuška barjanska jezera]] |align="center"|[[Mrzli Studenec]] |{{Nts|1300}} mnm |{{Nts|0,05}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Pragerski ribniki]] |align="center"|[[Pragersko]] |{{Nts|251}} mnm |{{Nts|20}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Preboldski ribnik]] |align="center"|[[Prebold]] |{{Nts|279}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|3,8}} m | |- align="center" |[[Premošev ribnik]] |align="center"|[[Turnišče]] |{{Nts|172}} mnm |{{Nts|0,50}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Prevojski ribniki]] |align="center"|[[Prevoje pri Šentvidu]] |{{Nts|332}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Prilipski ribnik]] |align="center"|[[Prilipe]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|2,6}} m | |- align="center" |[[Prilipsko jezero]] (mrtvica) |align="center"|[[Čatež ob Savi]] |{{Nts|185}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Priloški ribnik]] |align="center"|[[Prilozje]] |{{Nts|160}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Pristavski ribnik]] |align="center"|[[Zgornja Pristava]] |{{Nts|235}} mnm |{{Nts|2,6}} ha |{{Nts|}} | |- align="center" |[[Pristavsko jezero]] (Šikerjev ribnik) |align="center"|[[Močna]] |{{Nts|280}} mnm |{{Nts|31}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Proseniški ribnik]] |align="center"|[[Proseniško]] |{{Nts|270}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Ptujski ribnik]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|0,34}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Ptujsko jezero]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|346}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Račevsko jezero]] (Smrečje jezero) |align="center"|[[reka Račeva]] |{{Nts|681}} mnm |{{Nts|0,85}} ha |{{Nts|5,5}} m | |- align="center" |[[Rački ribniki]] |align="center"|[[Rače]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|34}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Radehovsko jezero]] |align="center"|[[Radehova]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|28}} ha |{{Nts|2,2}} m | |- align="center" |[[Radenska jezera]] |align="center"|[[Radensko polje]] |{{Nts|322}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Radovensko jezero]] |align="center"|[[Zgornja Radovna]] |{{Nts|690}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|3,5}} m | |- align="center" |[[Rakiško jezero]] |align="center"|[[Rakitna]] |{{Nts|789}} mnm |{{Nts|1,00}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Rakitniško jezero]] |align="center"|[[Rakitnica (reka)|Rakitnica]] |{{Nts|490}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|12}} m | |- align="center" |[[Rankovski ribniki]] |align="center"|[[Rankovci]] |{{Nts|198}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[ratanski ribnik]] |align="center"|[[Ratanska vas]] |{{Nts|228}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Razborški ribniki]] |align="center"|[[Razbor]] |{{Nts|330}} mnm |{{Nts|7}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Razkriška jezera]] |align="center"|[[Razkrižje]] |{{Nts|177}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Rečišče]] |align="center"|[[Makole]] |{{Nts|255}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Rečna jezera v Murski šumi]] |align="center"|[[Murska šuma]] |{{Nts|159}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Renški ribnik]] |align="center"|[[Renče]] |{{Nts|50}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Resa (ribnik)]] |align="center"|[[Krško]] |{{Nts|166}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Ribnik Jernejček]] |align="center"|[[Zbelovo]] |{{Nts|275}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Ribnik Krčevina]] |align="center"|[[Maribor]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|0,63}} ha |{{Nts|1,7}} m | |- align="center" |[[Ribnik Loka]] |align="center"|[[Sevnica]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Ribnik Plastenka]] |align="center"|[[Radomlje]] |{{Nts|327}} mnm |{{Nts|0,8}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Ribnik Reš]] |align="center"|[[Zgornja Vižinga]] |{{Nts|370}} mnm |{{Nts|5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Ribnik Taškal]] |align="center"|[[Dokležovje]] |{{Nts|184}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|5}} m | |- align="center" |[[Ribnik Vodranec]] (Dobovski ribnik) |align="center"|[[Dobovo]] |{{Nts|180}} mnm |{{Nts|0,7}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Ribnika Črnelo]] |align="center"|[[Radomlje]] |{{Nts|327}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Ribniki Mačkovci]] (Ribniki pri Brestanici) |align="center"|[[Brestanica]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Ribniki v dolini Drage]] |align="center"|[[Draga]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|9}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Ribniško jezerje]] |align="center"|[[Ribniški vrh]] |{{Nts|1450 - 1500}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Rogozniško jezero]] |align="center"|[[Rogoznica]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|2,8}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Rožengruntski ribniki]] |align="center"|[[Rožengrunt]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|1,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Rudniško jezero]] (Kočevsko jezero) |align="center"|[[Kočevsko polje]] |{{Nts|464}} mnm |{{Nts|39}} ha |70 m | |- align="center" |[[Rupa (jezero)]] |align="center"|[[Ponikve]] |{{Nts|350}} mnm |{{Nts|0,12}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Savinjski gaj (jezero)]] |align="center"|[[Mozirje]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|0,4}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Saviška jamska jezera]] |align="center"|[[Slap Savica]] |{{Nts|710}} mnm |{{Nts|0,1}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Savsko jezero]] |align="center"|[[Savci]] |{{Nts|221}} mnm |{{Nts|14,4}} ha |{{Nts|3,6}} m | |- align="center" |[[Selniški ribnik]] |align="center"|[[Selnica ob Muri]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|0,2}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Sevniški ribnik]] |align="center"|[[Sevnica]] |{{Nts|195}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Sinjegoriški ribnik]] |align="center"|[[Sinja Gorica]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Slamnjaški ribniki]] |align="center"|[[Slamnjak]] |{{Nts|300}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Slemensko jezero]] |align="center"|[[Sleme]] |{{Nts|790}} mnm |{{Nts|0,45}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Slivniško jezero]] |align="center"|[[Gorica pri Slivnici]] |{{Nts|295}} mnm |{{Nts|84}} ha |{{Nts|14,5}} m | |- align="center" |[[Snežniški jezeri]] |align="center"|[[Kozarišče]] |{{Nts|581}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Soboško jezero]] |align="center"|[[Murska Sobota]] |{{Nts|190}} mnm |{{Nts|65}} ha |{{Nts|13}} m | |- align="center" |[[Solinarska jezera]] |align="center"|[[Sečovlje]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|100}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Solkansko jezero]] |align="center"|[[Solkan]] |{{Nts|98}} mnm |{{Nts|8}} ha |{{Nts|18}} m | |- align="center" |[[Starovaško jezero]] |align="center"|[[Dobje]] |{{Nts|345}} mnm |{{Nts|2,3}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Strahomerski ribnik]] |align="center"|[[Strahomer]] |{{Nts|315}} mnm |{{Nts|2}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Strmolsko jezero]] |align="center"|[[grad Strmol]] |{{Nts|403}} mnm |{{Nts|0,25}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Šentlovrenški ribnik]] |align="center"|[[Rogla]] |{{Nts|1360}} mnm |{{Nts|1,2}} ha |{{Nts|1,9}} m | |- align="center" |[[Šentlovrenško jezerje]] |align="center"|[[Pohorje]] |{{Nts|1515}} mnm |{{Nts|2,8}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Škalsko jezero]] |align="center"|[[Velenje]] |{{Nts|373}} mnm |{{Nts|16,5}} ha |{{Nts|18,2}} m |Rudarsko jezero |- align="center" |[[Škocjanski zatok]] |align="center"|[[Koper]] |{{Nts|1}} mnm |{{Nts|120}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Škorčevi ribniki]] |align="center"|[[Požeg]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|36}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Šmartinsko jezero]] |align="center"| [[Celjska kotlina]] |{{Nts|285}} mnm |{{Nts|107}} ha |{{Nts|7}} m | |- align="center" |[[Šobčev Bajer]] |align="center"|[[Bled]] |{{Nts|504}} mnm |{{Nts|2,6}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Štatenberški ribniki]] |align="center"|[[Štatenberg]] |{{Nts|320}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Štritovsko jezero]] |align="center"|[[Štrit]] |{{Nts|180}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|2,5}} m | |- align="center" |[[Šturmovsko jezero]] |align="center"|[[Spodnji Šturmovci]] |{{Nts|216}} mnm |{{Nts|3}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Teharsko jezero]] |align="center"|[[Vrhe]] |{{Nts|266}} mnm |{{Nts|15}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Terglavov ribnik]] |align="center"|[[Tabor]] (Celje) |{{Nts|324}} mnm |{{Nts|0,06}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Tivolski ribnik]] |align="center"|[[Tivoli, Ljubljana]] |{{Nts|298}} mnm |{{Nts|0,46}} ha |{{Nts|1,2}} m | |- align="center" |[[Trbojsko jezero]] |align="center"|[[Mavčiče]] |{{Nts|361}} mnm |{{Nts|100}} ha |{{Nts|17}} m | |- align="center" |[[Trbonjsko jezero]] |align="center"|[[Dravče]] |{{Nts|372}} mnm |{{Nts|5,4}} ha |{{Nts|8}} m | |- align="center" |[[Trboveljski ribnik]] |align="center"|[[Trbovlje]] |{{Nts|287}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Triglavska jezera]] (Sedmera jezera) |align="center"|[[Triglavski narodni park]] |{{Nts|1319 - 2006}} mnm |{{Nts|6,76}} ha |{{Nts|14}} m | |- align="center" |[[Trije ribniki]] |align="center"|[[Maribor]] |{{Nts|310}} mnm |{{Nts|2,9}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Trojiško jezero]] |align="center"|[[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] |{{Nts|240}} mnm |{{Nts|44}} ha |{{Nts|5,5}} m | |- align="center" |[[Trževski ribnik]] |align="center"|[[Tržec]] |{{Nts|222}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Turistično jezero]] |align="center"|[[Velenje]] (ločeno od Velenjskega jezera) |{{Nts|269}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|7,7}} m | |- align="center" |[[Turniški ribnik]] |align="center"|[[Ptuj]] |{{Nts|229}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,8}} m | |- align="center" |[[Turniški ribniki]] |align="center"|[[Turnišče]] |{{Nts|172}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Turnovi ribniki]] |align="center"|[[Račke goše]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Valenkov ribnik]] |align="center"|[[Tibolci]] |{{Nts|220}} mnm |{{Nts|0,18}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Vanganelsko jezero]] |align="center"|[[Koprska brda]] |{{Nts|27}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|17}} m | |- align="center" |[[Velenjsko jezero]] |align="center"|[[Velenje]] |{{Nts|367}} mnm |{{Nts|143,5}} ha |{{Nts|54,5}} m |Rudarsko jezero |- align="center" |[[Veliko Drskovško jezero]] |align="center"|[[Dolina Pivke]] |{{Nts|561}} mnm |{{Nts|16,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Velikožabeljski ribnik]] |align="center"|[[Velike Žablje]] |{{Nts|85}} mnm |{{Nts|2,2}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Vërki Berek]] (Bobri) - mertvica |align="center"|[[Dolnja Bistrica]] |{{Nts|170}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Veržejski ribnik]] |align="center"|[[Veržej]] |{{Nts|183}} mnm |{{Nts|0,3}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Videški ribniki]] |align="center"|[[Videž]] |{{Nts|290}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Viližansko jezero]] |align="center"|[[Viližan]] |{{Nts|15}} mnm |{{Nts|0,6}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Virškovi bajerji]] |align="center"|[[Češnjevek]] |{{Nts|410}} mnm |{{Nts|4}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Viševski bajer]] |align="center"|[[Viševek]] |{{Nts|580}} mnm |{{Nts|0,19}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Vitoveljsko jezero]] |align="center"|[[Vitovlje]] |{{Nts|250}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Vodotočnik]] |align="center"|[[Dleskovška planota]] |{{Nts|1840}} mnm |{{Nts|0,02}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Vogrsko jezero]] |align="center"|[[Vogrsko]] |{{Nts|76}} mnm |{{Nts|62}} ha |{{Nts|30}} m | |- align="center" |[[Volčjedražensko jezero]] |align="center"|[[Volčja Draga]] |{{Nts|60}} mnm |{{Nts|3,5}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Vranjevrhovski ribnik]] |align="center"|[[Vranji Vrh]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|0,9}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Vrbensko jezero]] |align="center"|[[Žalec]] |{{Nts|254}} mnm |{{Nts|13}} ha |{{Nts|1,6}} m | |- align="center" |[[Vrbinski ribniki]] |align="center"|[[Vrbina]] |{{Nts|162}} mnm |{{Nts|8}} ha |{{Nts|7}} m | |- align="center" |[[Vrbljanski ribnik]] |align="center"|[[Vrbno]] |{{Nts|262}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1,5}} m | |- align="center" |[[Vrhovsko jezero]] |align="center"|[[Vrhovsko polje]] |{{Nts|210}} mnm |{{Nts|20}} ha |{{Nts|9}} m | |- align="center" |[[Vuhreško jezero]] |align="center"|[[hidroelektrarna Vuhred]] |{{Nts|335}} mnm |{{Nts|241}} ha |{{Nts|23}} m | |- align="center" |[[Vurberško-Grajenški ribniki]] |align="center"|[[Grajenščak]] |{{Nts|340}} mnm |{{Nts|2,4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Vuzeniško jezero]] |align="center"|[[Vuzenica]] |{{Nts|350}} mnm |{{Nts|196}} ha |{{Nts|11}} m | |- align="center" |[[Zablatno jezerce]] |align="center"|[[Jelovica]] |{{Nts|1100}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|0,5}} m | |- align="center" |[[Zabukovniška jezera]] |align="center"|[[Zabukovica]] |{{Nts|325}} mnm |{{Nts|1}} ha |{{Nts|16}} m | |- align="center" |[[Zagorski jezeri]] (Veliko in Malo) |align="center"|[[Zagorje pri Knežaku]] |{{Nts|565}} mnm |{{Nts|5,4}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Zaloški ribniki]] |align="center"|[[Zalog, Moravče]] |{{Nts|380}} mnm |{{Nts|1,1}} ha |{{Nts|6}} m | |- align="center" |[[Zaton (jezero)]] |align="center"|[[Petanjci]] |{{Nts|197}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|1}} m | |- align="center" |[[Završniško jezero]] |align="center"|[[Stol, Karavanke]] |{{Nts|640}} mnm |{{Nts|2,5}} ha |{{Nts|10}} m | |- align="center" |[[Zbiljsko jezero]] |align="center"|[[Zbilje]] |{{Nts|328,8}} mnm |{{Nts|69}} ha |{{Nts|20}} m | |- align="center" |[[Zelenci]] (nekdaj Podkoreško jezero) |align="center"|[[Podkoren]] |{{Nts|850}} mnm |{{Nts|14}} ha |{{Nts|3}} m | |- align="center" |[[Zeleni gaj]] |align="center"|[[Prevoje]] |{{Nts|332}} mnm |{{Nts|0,3}} ha |{{Nts|1,9}} m | |- align="center" |[[Zgornjekonjiški ribniki]] |align="center"|[[Apaško polje]] |{{Nts|228}} mnm |{{Nts|6}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Zrkovski ribnik]] |align="center"|[[Dravsko polje]] |{{Nts|252}} mnm |{{Nts|2,6}} ha |{{Nts|4,5}} m | |- align="center" |[[Žabjaško jezero]] |align="center"|[[Žabjak, Ptuj]] |{{Nts|232}} mnm |{{Nts|0,5}} ha |{{Nts|4}} m | |- align="center" |[[Želodniški ribnik]] |align="center"|[[Želodnik]] |{{Nts|308}} mnm |{{Nts|2,8}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Žepovski ribniki]] |align="center"|[[Žepovci]] |{{Nts|224}} mnm |{{Nts|1,4}} ha |{{Nts|2}} m | |- align="center" |[[Žovneško jezero]] |align="center"|[[Savinjska dolina]] |{{Nts|297}} mnm |{{Nts|42}} ha |{{Nts|10}} m | |} {{Hidrografija Slovenije}} {{Slovenija}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami jezer|Slovenija]] [[Kategorija:Jezera v Sloveniji|*]] {{normativna kontrola}} sm9ph1d3abhtjwlwlh790ov6nmv5y94 Seznam slovenskih čembalistov 0 73569 5729667 5552586 2022-08-10T09:14:53Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[čembalist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Hubert Bergant]]? *[[Milko Bizjak]] == D == * [[Eva Dolinšek]] == F == * [[Luca Ferrini]] == J == * [[Andrej Jarc]] == L == * [[Milko Lazar]] == M == * [[Domen Marinčič]] *[[Marko Motnik]] == S == * [[Tomaž Sevšek]] * [[Barbara Sevšek]] (De Costa) * [[Maks Strmčnik]] == Š == * [[Janko Šetinc]] {{cembalisti}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Čembalisti]] [[Kategorija:Slovenski čembalisti|*]] mmhx8oxfit0x6w3xfe2ksmj8xg0ys0y Seznam slovenskih psihologov 0 73659 5729679 5723900 2022-08-10T09:43:33Z Amanesciri2021 205950 /* P */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[psiholog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Milan Adamič]] * [[Irena Adlešič]] *[[Lea Alič]] *[[Igor Areh]] *[[Beno Arnejčič]] *[[Ana Arzenšek]] *Srdan (Mišo, Mišel) [[Arzenšek]] ("Zeni") *[[Srdan Arzenšek]] *[[Vladimir Arzenšek]] *[[Andreja Avsec]] *Jože Ažman? == B == *[[Katarina Babnik]] *[[Renata Bačer Slabe]] *[[Boštjan Bajec]] *[[Urška Baković]] *[[Karin Bakračevič]] (-Vukman) *[[Natalija Baumgartner]] *[[Janez Bečaj]] *[[Franc Belčič]] *[[Živana Bele Potočnik]] *([[Gregor Belušič]] - biolog) *[[Emil Benedik]] *[[Marija Benigar]] (por. Vučić) *[[Jordan Berginc]] *[[Barbara Bernik]] *[[Breda Bezič]] *[[Irena Bezić]] *[[Dušica Boben]] *[[Katja Boh]] *[[Janko Bohak]] *[[Etbin Bojc]] * [[Eva Boštjančič]] *Jasna Božič *[[Mark Bračič Floyd]] * [[Stanislav Bras]] *[[Nina Bras Meglič]] *[[Aleksander Bratina]] *[[Janez Bregant]] *[[Leopold Bregant]] *[[Tone Brejc]] *[[France Brenk]] *[[Klas Brenk|Klas Matija Brenk]] *[[Kristina Brenk]]? *[[Alenka Brešar Iskra]]? *[[Simon Brezovar]] *[[Nataša Bucik]] * [[Valentin Bucik]] *([[Zoran Bujas]]) *[[Valerija Bužan]] ==C== * Anka Caleari (r. ?) * [[Saša Cecić Erpič]] *[[Mira Cencič]] *[[Tone Ciglar]] *[[Zlatka Cugmas]] *[[Janina Curk]] *[[Robert Cvetek]] * [[Heliodor Cvetko]] == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] *[[Alenka Čas]] *[[Mihael Černetič]] *[[Nevenka Černigoj-Sadar]] *[[Matej Černigoj]] *[[Lucija Čevnik]] *[[Franjo Čibej]] *[[Barbara Čibej Žagar]] *[[Sana Čoderl Dobnik]] *[[Franc Čop]] *[[Alfonz Čuk]] *[[Miran Čuk]] *[[Nenad Čuš Babič]] == D == *[[Bojan Dekleva]] *[[Jure Demšar]] *[[Katja Depolli Steiner]] *[[Miha Derganc]] *[[Mateja De Leonni Stanonik]] ? *[[Tjaša Dimec Časar]] *[[Milan Divjak]] *Bernarda Dobnik Renko *[[Andrej Dolinar]] *[[Vera Doma]] *[[Mirjam Dovečar]] *[[Katja Dular]] == F == *[[Urška Fekonja Peklaj]] *[[Ivan Ferbežer]] *[[Polona Fister]] *[[Vito Flaker]] *[[Andrej Frančeškin]] * [[Aleš Friedl]] *[[Marina Furlan]] == G == *[[Fran Gabršek]] (1856-1937) *[[Stanko Gerjolj]] * [[Viktor Gerkman]] (1952-2009) *[[Vislava Globevnik Velikonja]] *[[Maja Glonar]] [[Maja Glonar Vodopivec|Vodopivec]] *[[Stanko Gogala]]? *[[David Gosar]] *[[Maja Gostič]] *[[Ivana Gradišnik]] * [[Daša Grajfoner]] *[[Janez Gregorač]] *[[Hojka Gregorič Kumperščak]] *[[Jure Grgurevič]] *[[Alenka Gril]] *[[Rudolf Grošelj]] - ''Fiči'' *[[Darja Groznik]] *[[Mitja (Demetrij) Gruden]] * Nataša Gomiunik == H == *[[Katarina Habe]] *[[Kaja Hacin Beyazoglu]] *[[Marija Hafner]] *[[Hana Hawlina]] *[[Maja Hawlina]] *[[Darko Hederih]] *[[Ida Hojnik Zupanc]] *[[Ludvik Horvat]] *[[Borut Hrovatin]] *[[Mateja Hudoklin]] *[[Špela Hvalec]] == I == * [[Katja Istenič]] == J == * Peter Janjušević *[[Norbert Jaušovec]] *[[Gregor Jazbec]] *[[Špela Jelenc]] *[[Jože Jensterle]]? *Janez Jerman (1962) * [[Mišo Jezernik]] *[[Valentin Jež]] * [[Dr. Milanka Jug (klinicna in forenzicna psihologinja)|Milanka Jug]] *[[Ana Junger]] *[[Mojca Juriševič]] *[[Maja Jurjevčič]] *[[Benjamin Jurman]] == K == *[[Janja Kaiser Zupančič]] *[[Tanja Kajtna]] *[[Gizella Kaszás Kocijančič]] *[[Vojko Kavčič]] *[[Mihael Kline]] *[[Silva Kmet]] *[[Darja Kobal Grum]] *[[Leonida Kobal]] *[[Alenka Kobolt]] (Čretnik) *[[Vladimir Kočevar]] *[[Jana Kodrič]] *[[Pavle Kogej]] * [[Martin Kojc]] *[[Nives Kolarič]] ? *[[Luka Komidar]] *[[Katarina Kompan Erzar]] *[[Edvard Konrad]] *[[Dunja Košir]] *[[Katja Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Vlado Kotnik]] *[[Eva Kovač]] *[[Asja Nina Kovačev]] *[[Dare Kovačič]] *[[Ana Kozina]] *[[Dejan Kozel]] *[[Radovan Kragelj]] *[[Borut Kraigher]] *[[Renata Krajnčec]] *[[Aleksij Kraljič]] *[[Metka Kramar]] *[[Ana Kranjc]] * [[Tilka Kren]] *Brigita Kričaj Korelc *[[Lea Kristan]] *[[Azra Kristančič]] *[[Sebastjan Kristovič]]? *[[Jana Krivec]] *[[Marjan Kroflič]] == L == * [[Tanja Lamovec]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Alen Latini]] *([[Andreja Lavrič]]) *[[Katarina Lavš]] *[[Žan Lep]] *[[Bogdan Lešnik]] *[[Petra Lešnik Musek]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Dean Lipovac]] *[[Bernarda Logar Zakrajšek]] *[[Leon Lojk]] * [[Matej Lunežnik (športni psiholog)]] == M == *[[Lidija Magajna]] *[[Zvezdana Majhen]] *[[Jan Makarovič]] *[[Renata Marčič]] *[[Barica Marentič Požarnik]] *[[Ljubica Marjanović Umek]] *[[Renata Marčič]] *[[Peter Markič]] *[[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] * [[Robert Masten]] *[[Matjaž Matevžič]] *[[Polona Matjan Štuhec]] *[[Andraž Matkovič]] *[[Silva Matos]] *[[Janez Mayer]] *[[Milko Mejovšek]] *[[Metka Mencin Čeplak]] *[[Juliana Mendes Svete]] *[[Franc Merkač]] *[[Blaž Mesec]] *[[Aleksandra P. Meško]] *[[Maja Meško]] *[[Matjaž Mihelčič]] *[[Vlado Miheljak]] *[[Nina Mikl]] *[[Janez Mlakar (psiholog)]] *[[David Modic]] *[[Samo Modic]] *[[Marija Molan]] *[[Bojana Moškrič]] *([[Miran Možina]]) *[[Stane Možina]] *[[Albert Mrgole]] *[[Satja Mulej Bratec]] * [[Damijan Mumel]] * [[Janek Musek]] *[[Kristjan Musek Lešnik|Kristijan Musek Lešnik]] *[[Bojan Musil]] == N == * [[Mirjana Ule|Mirjana Nastran Ule]] *[[Bernarda Nemec]] *[[Zdravko Neumann]] *[[Helena Novak]] == O == * [[Darja Odar]]? *[[Franc Osterman]] *[[Karel Ozvald]] *[[Ana Ožura]] == P == *[[Tone Pačnik]] *[[Boni Pajntar Plut]] *Zoran Pavlović (1955) *[[Radmila Pavlovič Blatnik]] *[[Vladimir Pavšek]] *[[Tinkara Pavšič Mrevlje]] *[[Sonja Pečjak]] *[[Vid Pečjak]] *[[Cirila Peklaj]] *[[Tatjana Penko]] *[[Marjanca Pergar Kuščer]] *[[Andrej Perko]] *[[Uroš Perko]] ? *[[Bogomir Peršič]] *[[Susanna Pertot]] *[[Mitja Peruš]] *[[Martina Peštaj]] *[[Marija Petrič]] *Marjetka Petrič Puklavec *[[Oto Petrovič]] * [[Andrej Petruša]] *Nejc Petruša *[[Ajda Pfifer]] *[[Renata Picej]]? *[[Darja Piciga]] *[[Tina Pirc]] *[[Vladimir Pirnat]] *[[Janko Plemenitaš]] *[[Nevenka Podgornik]] *[[Veronika Podgoršek]] *[[Anja Podlesek]] *[[Slavko Podmenik]]? *[[Borut S. Pogačnik]] *[[Slavica Pogačnik Toličič]] *[[Alenka Polak]] *[[Marko Polič]] *[[Vida Ana Politakis]] *[[Andreja Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Olga Poljšak Škragan]] *[[Mojca Poredoš]] *[[Vita Poštuvan]] *[[Lev Požar]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Peter Praper]] *[[Franc Aco Prosnik|Franc "Aco" Prosnik]] *[[Andreja Pšeničny]] *Cveta Pučko (Razdevšek) *[[Milan Puhan]] *[[Melita Puklek Levpušček]] *[[Suzana Puntar]] *[[Nina Purg]] == R == *[[Vesna Radonjič Miholič]] *[[Cveta Radzevšek Pučko]] *[[Eugen Rainer]] * [[Katja Rak]] *[[Zlatka Rakovec Felser]] *[[Jože Ramovš]]? *[[Tanja Ravnjak]]? *[[Ana Reberc]] *[[Alenka Rebula Tuta]] *[[Matjaž Regovec]] *[[Tina Rehberger]] *[[Tanja Repič Slavič]] *[[Grega Repovš]] *[[Jernej Repovš]] *[[Vida Ribičič]] *[[Tristan Rigler]] *[[Irena Roglič Kononenko]] *[[Bernard Rojnik]] *[[Janez Rojšek]] * [[Mihajlo Rostohar]] *[[Saška Roškar]] *([[Nikola Rot]]: slov.-srbski) *Leonida Rotvejn Pajič *([[Sanja Rozman]]) *[[Marina Rugelj]] *[[Velko S. Rus]] *[[Ingrid Russi Zagožen]] *[[Dušan Rutar]] *[[Miha Rutar]] *[[Tina Rutar Leban]] == S == *[[Argio Sabadin]] *[[Marijan Salobir]] *[[Ignac Schmidt]] *([[Vlado Schmidt]])? *[[Danilo Sedmak]] *[[Polona Selič]] *[[Alenka Seršen Fras]] *[[Marija Skalar]] *[[Vinko Skalar]] *[[Štefan Slak]] *[[Anka Slana Ozimič]] *[[Vera Slodnjak]] *[[Helena Smrtnik Vitulić]] *[[Gregor Sočan]] *[[Bor Sojar Voglar]] *[[Srečko Soršak]] *[[Milena Srpak]] *[[Martina Starc]] *[[Vida Sterle]] *[[Bernard Stritih]] * *[[Ana Stupan]] *[[France Susman]] *[[Marjan Sušelj]] *[[Janez Svetina]] *[[Matija Svetina]] == Š == *[[Borut Šali]] *[[Levin Šebek]] * [[Darko Števančec]] * [[Marjan Šetinc]] *([[Silvo Šinkovec]]) *[[Maja Šorli]] *[[Lilijana Šprah]] *[[Tanja Šraj]] *[[Maja Štante Vouk]] *[[Barbara Šteh]] *[[Vita Štukovnik]] *[[Lea Šugman Bohinc]] *[[Katja Šugman Stubbs]] == T == *[[Simona Tancig]] *[[Ana Tavčar]] *[[Rudi Tavčar]] *[[Onja Tekavčič-Grad]] *[[Sara Tement]] *Maja Tisovec *[[Blanka Tivadar]] * [[Ivan Toličič]] * Nastja Tomat * [[Andrej Trampuž]] *[[Jasna Toplak]] *[[Jože Trček]] * [[Anton Trstenjak]] * [[Marjeta Trstenjak]] *[[Žarko Trušnovec]] *[[Maks Tušak]] (1947-2008) *[[Matej Tušak]] (1968) *[[Janez Tušar]] * [[Robert Trunkl]] ([[klinični, športni psiholog]]) == U == * [[Saša Ucman]] * [[Mirjana Ule]] *[[Peter Umek]] == V == *[[Julka Vahen]] *[[France Veber]] *[[Katarina Veselko]] *[[Jasna Vešligaj Damiš]] *[[Aleš Vičič]] *[[Mateja Videčnik]] *[[Gaj Vidmar]] *[[Jernej Vidmar]] *[[Marija Vincek]] *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Blaž Vodopivec]] *M. Vodopivec *[[Vid Vodušek]] *[[Andrej Vovk]] *[[Beti Vovko]] *[[Marko Vrtovec]] == W == *[[Simona Weiss]] (1963-2015) == Z == * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Aleksander Zadel]] * [[Tina Zadravec]] *[[Gaja Zager Kocjan]] *[[Andrej Zaghet]] *[[Minka Zajec]] *[[Bojan Zalar]] *[[Leonida Zalokar]]? *[[Zdenka Zalokar Divjak]] * [[Franci Zavrl]] *[[Leon Zorman]] * [[Maja Zupančič]] == Ž == *[[Vida Žabot]] *[[Dragotin Žagar (psiholog)|Dragotin Žagar]] *[[Barbara Žemva]] *([[Mirko Žerjav]]) *[[Iztok Žilavec]] *[[Leon Žlebnik]] *[[Bojan Žlender]] *[[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] *[[Urška Žugelj]] * [[Gregor Žvelc]] * [[Maša Žvelc]] {{seznami narodov po poklicu|psihologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Psihologi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi|*]] lxsv5vn6tx0871tdtvy3j8zyg9owvxd Kongregacija za redovne in podobne družbe 0 78229 5729531 5729227 2022-08-09T18:32:51Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za redovne in podobne družbe | native_name = Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 27. maja 1586 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae''),<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], pristojna za vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojna je bila tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Ni imela ozemeljskih omejitev, vendar je lahko nekatere zadeve posredovala v reševanje bolj pristojnim kongregacijam Rimske kurije. Kongregacija je obravnavala tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter posameznimi člani t.i. [[tretji red|tretjih redov]] nekaterih [[Cerkveni red|cerkvenih redov]]. ==Zgodovina== Sama kongregacija je izvirala iz ''Svete kongregacije za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] 9gy8tld84jaumlsa6okv7woxvuf6qg3 5729533 5729531 2022-08-09T18:34:03Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za redovne in podobne družbe | native_name = Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 27. maja 1586 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae''),<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], pristojna za vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojna je bila tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Ni imela ozemeljskih omejitev, vendar je lahko nekatere zadeve posredovala v reševanje bolj pristojnim kongregacijam Rimske kurije. Kongregacija je obravnavala tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]]. ==Zgodovina== Sama kongregacija je izvirala iz ''Svete kongregacije za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] p6y89u289a821q0cgkblmhgesdijyvq 5729534 5729533 2022-08-09T18:35:04Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za redovne in podobne družbe | native_name = Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 27. maja 1586 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae''),<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], pristojna za vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojna je bila tudi za zadeve glede [[puščavnik|puščavnikov]], posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Ni imela ozemeljskih omejitev, vendar je lahko nekatere zadeve posredovala v reševanje bolj pristojnim kongregacijam Rimske kurije. Kongregacija je obravnavala tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]]. ==Zgodovina== Sama kongregacija je izvirala iz ''Svete kongregacije za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-2022) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] rqnw6ue7srun72ow042nnv6qukrt9ss Kongregacija za škofe 0 78232 5729508 5728650 2022-08-09T16:58:01Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za škofe | native_name = Congregatio pro Episcopis | native_name_a = | native_name_r = | type = kongregacija | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 22. januarja 1588 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za škofe | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za škofe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Episcopis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za zbiranje predlogov kandidatov novih [[škof]]ov in njihovo selekcijo. Izmed papežu predlaganih kandidatov primernega duhovnika potrdi [[papež]], lahko pa vse kandidate zavrne ter se postopek izbire začne znova. Kongregacija izvira iz ''Kongregacije za postavitev cerkva in konsistorialnih oskrb'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588. == Prefekti == * [[Gaetano de Lai]] (1908-1928) * [[Carlo Perosi]] (1928-1930) * [[Raffaele Carlo Rossi]] (1930-1948) * [[Adeodato Giovanni Piazza]] (1948-1957) * [[Marcello Mimmi]] (1957-1961) * [[Carlo Confalonieri]] (1961-1973) * [[Sebastiano Baggio]] (1973-1984) * [[Bernardin Gantin]] (1984-1998) * [[Lucas Moreira Neves]] (1998-2000) * [[Giovanni Battista Re]] (2000-2010) * [[Marc Oullet]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{Kongregacije Rimske kurije}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Škofje]] {{normativna kontrola}} lmc9u1v2nj2rrz3ypldhrnxnxp06xrx Lordi 0 86105 5729633 5560270 2022-08-10T08:35:17Z SamiKullström 195677 /* Singli */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Lordi | landscape = yes | background = group_or_band | alias = | origin = {{ikonazastave|Finska}} [[Finska]] | genre = [[hard rock]]<br /> [[heavy metal]] | years_active = {{start date|1996}}–danes | Label = Sony BMG Finland<br /> The End Records | Associated_acts = | Current_members = [[Mr. Lordi]]<br /> [[Jussi Sydänmaa|Amen]]<br /> Hiisi<br /> Mana<br /> Hella | Past_members = [[Sami Keinänen|G-Stealer]]<br /> [[Sami Wolking|Magnum]]<br /> [[Niko Hurme|Kalma]]<br /> [[Erna Siikavirta|Enary]]<br /> [[Sampsa Astala|Kita]]<br /> [[Tonmi Lillman|Otus]]<br /> [[Leena Peisa|Awa]] <br /> [[Samer el Nahhal|Ox]] }} '''Lordi''' je [[finska]] [[hard rock|hardrockovska]] [[glasbena skupina]], ki je bila ustanovljena leta [[1992]]. Njihova značilnost so odrski kostumi pošasti. V njihovi glasbi so prisotne prvine tradicionalnega [[hard rock]]a in sodobni elementi, kot so elektronski zvoki. == Zasedba == '''Lordi, '''(rojen Tomi Petteri Putaansuu) je [[pevec]] in ustanovitelj skupine. Z osmimi leti se je začel učiti igranja na [[baskitara|baskitaro]], [[kitara|kitaro]] in [[bobni|bobne]]. Že tedaj je bil oboževalec skupine [[Kiss]] in kasneje je postal tudi predsednik finskega kluba oboževalcev te skupine. Je ljubitelj metal glasbe iz osemdesetih let, kar se kaže tudi na glasbenem slogu skupine Lordi. Lordi je tudi pristojen za masko in posebne učinke - oboje se je sam priučil. Številne kostume za člane skupine je sam oblikoval. Lordijev kostum vključuje iztezljive [[netopir]]jeve peruti in čevlje z 20&nbsp;cm visokim podplatom. '''Amen''' je kitarist. K skupini je pristopil leta 1996. Njegov kostum predstavlja [[mumija|mumijo]] in ga je sprva sestavljalo le nekaj povojev. Kasneje ga je zamenjal s kostumom, ki predstavlja ponovno oživljeno mumijo [[faraon]]a. '''Awa''' igra na klaviature in je edina ženska v skupini. Leta 2005 je zamenjala nekdanjo članico Enary. Predtem je igrala že v drugih skupinah, tudi v skupini Dolchamar, ki je svoje pesmi izvajala v [[esperanto|esperantu]].Predstavlja duha. '''Otus''' je bobnar in predstavlja zombija. K skupini je pristopil leta 2010. '''Ox''' je basist in je v skupini od oktobra 2005. Prvič je s skupino nastopil na odru januarja 2006. == [[Evrovizija 2006]] == Marca 2006 je skupina Lordi zmagala na nacionalnem predizboru za [[Evrovizija|Evrovizijo]]. Z 42,2 odstotka glasov je premagala 11 drugih izvajalcev. Tako je 18. maja 2006 skupina nastopila na polfinalnem izboru Evrovizije v [[Atene|Atenah]]. Z 292 točkami je zasedla prvo mesto in se skupaj z ostalimi devet najbolje uvrščenimi skladbami uvrstila v finale, ki je potekalo 20. maja. Zmago na finalni prireditvi je dosegla prav tako z 292 točkami in tako premagala [[Rusija|Rusijo]] (248 točk) in [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] (229 točk) s 63 oziroma 44 točk prednosti. Zmaga skupine Lordi pomeni prvo zmago Finske na Evroviziji. == Kritike pred finalom == Po zmagi na finskem nacionalnem predizboru je bila skupina deležna številnih kritik, predvsem s strani [[cerkev (organizacija)|Cerkve]], ki je trdila, da Lordi širi [[satanizem]]. Finsko predsednico [[Tarja Halonen|Tarjo Halonen]] so celo pozvali, naj v Atene pošlje namesto Lordija skupino s tradicionalno finsko glasbo. Očitku o širjenju satanizma zanika tudi ena njihovih najbolj priljubljenih pesmi z naslovom ''Devil is a Loser'' (''Hudič je zguba''). == Kritike po zmagi == Največ kritik po zmagi v Atenah je bil deležen njihov odrski nastop, poln posebnih učinkov. Vpadljivi kostumi in [[pirotehnika|pirotehnični]] učinki naj bi občinstvo preveč impresioniralo, da bi se lahko osredotočilo na kakovost glasbe. == Diskografija == === Albumi === * [[2002]] - [[Get Heavy]] * [[2004]] - [[The Monsterican Dream]] * [[2005]] - [[The Monster Show]] (Hybrid-Album) * [[2006]] - [[The Arockalypse]] * [[2008]] - [[Deadache]] * [[2009]] - [[Zombilation - The Createst Cuts]] * [[2010]] - [[Babez For Breakfast]] * [[2012]] - [[Scarchives Vol. 1]] * [[2013]] - [[To Beast or Not To Beast]] * [[2014]] - [[Scare Force One]] * [[2016]] - [[Monstereophonic – Theaterror vs. Demonarchy]] * [[2018]] - [[Sexorcism]] * [[2020]] - [[Killection]] * [[2021]] - [[Lordiversity]] === Singli === * 2002 - Would You Love a Monsterman? * [[2003]] - Devil is a Loser * 2004 - Blood Red Sandman * 2004 - My Heaven is Your Hell * 2006 - [[Hard Rock Hallelujah]] * 2006 - Who's Your Daddy? * 2006 - Would You Love A Monsterman? 2006 version * 2006 - It Snows In Hell * 2007 - They Only Come Out At Night * 2008 - Beast Loose In Paradise * 2008 - Bite It Like A Bulldog * 2009 - Deadache * 2010 - This Is Heavy Metal * 2010 - Rock Police * 2013 - The Riff * 2016 - Hug You Hardcore * 2018 - Your Tongue’s Got the Cat * 2018 - Naked in My Cellar * 2019 - Shake the Baby Silent * 2019 - I Dug a Hole in the Yard for You * 2020 - Like A Bee To The Honey * 2021 - Believe Me * 2021 - Abracadaver * 2021 - Borderline * 2021 - Merry Blah Blah Blah * 2021 - Demon Supreme * 2022 - Day Off Of The Devil * 2022 - Spear Of The Romans * 2022 - Reel Monsters === Glasbeni spoti === * 2002 - "Would You Love a Monsterman?" ''(Režija: Pete Riski)'' * 2003 - "Devil is a Loser" ''(Režija: Pete Riski)'' * 2004 - "Blood Red Sandman" ''(Režija: Pete Riski)'' * 2006 - "Hard Rock Hallelujah" ''(Režija: Pete Riski)'' * 2006 - "Who's your daddy" "(Režija: Pete Riski)" * 2006 - "Would You Love A Monsterman? 2006" "(Režija: Pete Riski)" * 2006 - "It Snows In Hell" "(Režija: Pete Riski)" * 2008 - "Bite It Like A Bulldog" "(Režija: Mika Lindberg)" * 2010 - "This Is Heavy Metal" "(Režija: Jukka Salo)" * 2013 - "The Riff" "(Režija: Martin Müller)" * 2014 - "Scare Force One" "(Režija: Niina Ylipahkala)" * 2016 - "Hug You Hardcore" "(Režija: Owe Lingvall)" * 2018 - "Naked in My Cellar" "(Režija: Boris Bedrosov)" * 2019 - "I Dug a Hole in the Yard for You" "(Režija: Aapo Lahtela & Vesa Ranta/Kaira Film)" * 2021 - "Believe Me" == Glej tudi == * [[seznam finskih glasbenih skupin]] == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [http://www.lordi.fi Uradna stran] {{Evrovizijski zmagovalci}} [[Kategorija:Finske rock skupine]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] [[Kategorija:Evrovizijski zmagovalci]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] {{normativna kontrola}} fbidjffejc5ad4dl4rf2wt66nrumjwy 5729635 5729633 2022-08-10T08:36:41Z SamiKullström 195677 /* Glasbeni spoti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Lordi | landscape = yes | background = group_or_band | alias = | origin = {{ikonazastave|Finska}} [[Finska]] | genre = [[hard rock]]<br /> [[heavy metal]] | years_active = {{start date|1996}}–danes | Label = Sony BMG Finland<br /> The End Records | Associated_acts = | Current_members = [[Mr. Lordi]]<br /> [[Jussi Sydänmaa|Amen]]<br /> Hiisi<br /> Mana<br /> Hella | Past_members = [[Sami Keinänen|G-Stealer]]<br /> [[Sami Wolking|Magnum]]<br /> [[Niko Hurme|Kalma]]<br /> [[Erna Siikavirta|Enary]]<br /> [[Sampsa Astala|Kita]]<br /> [[Tonmi Lillman|Otus]]<br /> [[Leena Peisa|Awa]] <br /> [[Samer el Nahhal|Ox]] }} '''Lordi''' je [[finska]] [[hard rock|hardrockovska]] [[glasbena skupina]], ki je bila ustanovljena leta [[1992]]. Njihova značilnost so odrski kostumi pošasti. V njihovi glasbi so prisotne prvine tradicionalnega [[hard rock]]a in sodobni elementi, kot so elektronski zvoki. == Zasedba == '''Lordi, '''(rojen Tomi Petteri Putaansuu) je [[pevec]] in ustanovitelj skupine. Z osmimi leti se je začel učiti igranja na [[baskitara|baskitaro]], [[kitara|kitaro]] in [[bobni|bobne]]. Že tedaj je bil oboževalec skupine [[Kiss]] in kasneje je postal tudi predsednik finskega kluba oboževalcev te skupine. Je ljubitelj metal glasbe iz osemdesetih let, kar se kaže tudi na glasbenem slogu skupine Lordi. Lordi je tudi pristojen za masko in posebne učinke - oboje se je sam priučil. Številne kostume za člane skupine je sam oblikoval. Lordijev kostum vključuje iztezljive [[netopir]]jeve peruti in čevlje z 20&nbsp;cm visokim podplatom. '''Amen''' je kitarist. K skupini je pristopil leta 1996. Njegov kostum predstavlja [[mumija|mumijo]] in ga je sprva sestavljalo le nekaj povojev. Kasneje ga je zamenjal s kostumom, ki predstavlja ponovno oživljeno mumijo [[faraon]]a. '''Awa''' igra na klaviature in je edina ženska v skupini. Leta 2005 je zamenjala nekdanjo članico Enary. Predtem je igrala že v drugih skupinah, tudi v skupini Dolchamar, ki je svoje pesmi izvajala v [[esperanto|esperantu]].Predstavlja duha. '''Otus''' je bobnar in predstavlja zombija. K skupini je pristopil leta 2010. '''Ox''' je basist in je v skupini od oktobra 2005. Prvič je s skupino nastopil na odru januarja 2006. == [[Evrovizija 2006]] == Marca 2006 je skupina Lordi zmagala na nacionalnem predizboru za [[Evrovizija|Evrovizijo]]. Z 42,2 odstotka glasov je premagala 11 drugih izvajalcev. Tako je 18. maja 2006 skupina nastopila na polfinalnem izboru Evrovizije v [[Atene|Atenah]]. Z 292 točkami je zasedla prvo mesto in se skupaj z ostalimi devet najbolje uvrščenimi skladbami uvrstila v finale, ki je potekalo 20. maja. Zmago na finalni prireditvi je dosegla prav tako z 292 točkami in tako premagala [[Rusija|Rusijo]] (248 točk) in [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] (229 točk) s 63 oziroma 44 točk prednosti. Zmaga skupine Lordi pomeni prvo zmago Finske na Evroviziji. == Kritike pred finalom == Po zmagi na finskem nacionalnem predizboru je bila skupina deležna številnih kritik, predvsem s strani [[cerkev (organizacija)|Cerkve]], ki je trdila, da Lordi širi [[satanizem]]. Finsko predsednico [[Tarja Halonen|Tarjo Halonen]] so celo pozvali, naj v Atene pošlje namesto Lordija skupino s tradicionalno finsko glasbo. Očitku o širjenju satanizma zanika tudi ena njihovih najbolj priljubljenih pesmi z naslovom ''Devil is a Loser'' (''Hudič je zguba''). == Kritike po zmagi == Največ kritik po zmagi v Atenah je bil deležen njihov odrski nastop, poln posebnih učinkov. Vpadljivi kostumi in [[pirotehnika|pirotehnični]] učinki naj bi občinstvo preveč impresioniralo, da bi se lahko osredotočilo na kakovost glasbe. == Diskografija == === Albumi === * [[2002]] - [[Get Heavy]] * [[2004]] - [[The Monsterican Dream]] * [[2005]] - [[The Monster Show]] (Hybrid-Album) * [[2006]] - [[The Arockalypse]] * [[2008]] - [[Deadache]] * [[2009]] - [[Zombilation - The Createst Cuts]] * [[2010]] - [[Babez For Breakfast]] * [[2012]] - [[Scarchives Vol. 1]] * [[2013]] - [[To Beast or Not To Beast]] * [[2014]] - [[Scare Force One]] * [[2016]] - [[Monstereophonic – Theaterror vs. Demonarchy]] * [[2018]] - [[Sexorcism]] * [[2020]] - [[Killection]] * [[2021]] - [[Lordiversity]] === Singli === * 2002 - Would You Love a Monsterman? * [[2003]] - Devil is a Loser * 2004 - Blood Red Sandman * 2004 - My Heaven is Your Hell * 2006 - [[Hard Rock Hallelujah]] * 2006 - Who's Your Daddy? * 2006 - Would You Love A Monsterman? 2006 version * 2006 - It Snows In Hell * 2007 - They Only Come Out At Night * 2008 - Beast Loose In Paradise * 2008 - Bite It Like A Bulldog * 2009 - Deadache * 2010 - This Is Heavy Metal * 2010 - Rock Police * 2013 - The Riff * 2016 - Hug You Hardcore * 2018 - Your Tongue’s Got the Cat * 2018 - Naked in My Cellar * 2019 - Shake the Baby Silent * 2019 - I Dug a Hole in the Yard for You * 2020 - Like A Bee To The Honey * 2021 - Believe Me * 2021 - Abracadaver * 2021 - Borderline * 2021 - Merry Blah Blah Blah * 2021 - Demon Supreme * 2022 - Day Off Of The Devil * 2022 - Spear Of The Romans * 2022 - Reel Monsters === Glasbeni spoti === * 2002 - "Would You Love a Monsterman?" ''(Režija: Pete Riski)'' * 2003 - "Devil is a Loser" ''(Režija: Pete Riski)'' * 2004 - "Blood Red Sandman" ''(Režija: Pete Riski)'' * 2006 - "Hard Rock Hallelujah" ''(Režija: Pete Riski)'' * 2006 - "Who's your daddy" "(Režija: Pete Riski)" * 2006 - "Would You Love A Monsterman? 2006" "(Režija: Pete Riski)" * 2006 - "It Snows In Hell" "(Režija: Pete Riski)" * 2008 - "Bite It Like A Bulldog" "(Režija: Mika Lindberg)" * 2010 - "This Is Heavy Metal" "(Režija: Jukka Salo)" * 2013 - "The Riff" "(Režija: Martin Müller)" * 2014 - "Scare Force One" "(Režija: Niina Ylipahkala)" * 2016 - "Hug You Hardcore" "(Režija: Owe Lingvall)" * 2018 - "Naked in My Cellar" "(Režija: Boris Bedrosov)" * 2019 - "I Dug a Hole in the Yard for You" "(Režija: Aapo Lahtela & Vesa Ranta/Kaira Film)" * 2021 - "Believe Me" * 2021 - "Abracadaver" * 2021 - "Borderline" * 2021 - "Merry Blah Blah Blah" * 2022 - "Demon Supreme" * 2022 - "Reel Monsters" * 2022 - "Better Hate Than Never" == Glej tudi == * [[seznam finskih glasbenih skupin]] == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [http://www.lordi.fi Uradna stran] {{Evrovizijski zmagovalci}} [[Kategorija:Finske rock skupine]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] [[Kategorija:Evrovizijski zmagovalci]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] {{normativna kontrola}} 8tc41cyueoxvxjy1rplm571ujmkr03z Jezersko 0 88039 5729576 3871840 2022-08-09T23:12:52Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Jezersko''' je lahko: * [[Občina Jezersko]] * [[Zgornje Jezersko]] * [[Spodnje Jezersko]] * [[Jezersko (pokrajina)]] {{razločitev}} ncfzc9e3wyqq2gpwtrulvm0ua4ojyxf 5729577 5729576 2022-08-09T23:13:15Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Jezersko''' je lahko: * [[Občina Jezersko]] * [[Zgornje Jezersko]] * [[Spodnje Jezersko]] * Jezersko (naravnogeografska enota) {{razločitev}} rf5bi2jepnr57fmq1q27e2si5wq15iw 5729578 5729577 2022-08-09T23:14:39Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Jezersko''' je lahko: * [[Občina Jezersko]] * [[Zgornje Jezersko]] * [[Spodnje Jezersko]] * Jezersko (naravnogeografska enota) * Cestni prelaz Jezersko/[[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]] {{razločitev}} kpt9bokrwjlnr90v0rmi6fz3ue5ltim 5729623 5729578 2022-08-10T08:20:03Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Jezersko''' je lahko: * [[Občina Jezersko]] * [[Zgornje Jezersko]] * [[Spodnje Jezersko]] * Jezersko (naravnogeografska enota) * Cestni prelaz Jezersko/[[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]] {{razločitev}} ijd59whhk4qr8xyopghj5anltwwbfv8 Evropska liga 0 91108 5729600 5699862 2022-08-10T04:30:03Z Tigergod8 214066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = UEFA Evropska liga | logo = [[File:Europa League 2021.svg|135px]] | caption = Uradni logotip tekmovanja | founded = 1971 | region = Evropa ([[UEFA]]) | number of teams = 48 (predtekmovanje) <br> <small>8 klubov se pridruži po skupinskem delu Lige prvakov</small> <br> 160 (skupno) | current champions = {{ikonazastave|GER}} [[Eintracht Frankfurt]] | most successful club = {{ikonazastave|ESP}} [[Sevilla FC]] <br> (6 naslovov) | broadcasters = [[Kanal A]], [[Sportklub]] | related comps = UEFA Superpokal <br> FIFA Svetovno klubsko prvenstvo | motto = | website = [http://www.uefa.com/uefaeuropaleague/index.html uefa.com] | current = [[Evropska liga 2022-23]] }} '''Evropska liga''' ali '''Liga Evropa''', uradno ({{jezik-en|UEFA Europa League}}), prej imenovano ''Pokal UEFA'', je [[nogomet]]no tekmovanje za evropske klube, ki ga organizira evropska nogometna zveza, [[UEFA]] od leta 1971. Za [[Liga prvakov|Ligo prvakov]] je to tekmovanje drugo najpomembnejše evropsko nogometno tekmovanje, v katerega se klubi uvrstijo glede na uvrstitve v domačih prvenstvih in pokalnih tekmovanjih. Zmagovalec evropske lige se v naslednji sezoni uvrsti v [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], kakor tudi se pomeri z zmagovalcem lige prvakov na UEFA Superpokalu. Za uvrstitev v skupinski del Evropske lige se ekipe pomerijo v t.i kvalifikacijah. Naslov je doslej osvojilo 27 različnih klubov, od katerih jih je 12 osvojilo naziv več kot enkrat. Najuspešnejši klub in trenutni prvak je [[Sevilla FC|Sevilla]], s po 5 naslovi, od tega s tremi zaporednimi naslovi. == Zgodovina == Evropska liga je bila prvič organizirana leta [[1971]], prvi zmagovalci pa so bili nogometaši [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhama]]. Zaradi navezanosti na "pokojni" [[Pokal velesejemskih mest]] se je v prvih letih v tekmovanje lahko uvrstil le en klub iz posameznega mesta, leta [[1975]] pa je bila prekinjena tudi ta tradicija, kajti nogometaši angleškega [[Everton F.C.|Evertona]] so se s četrtim mestom v angleškem prvenstvu uvrstili v Pokal UEFA, pravico do nastopa pa so želeli uveljaviti tudi njihovi mestni tekmeci, nogometaši [[Liverpool F.C.|Liverpoola]], ki so v prvenstvu zasedli drugo mesto. Ker se je Everton na odločitev pritožil, je UEFA sklenila, da to tradicijo dokončno prekine. V tekmovanje so navadno vstopali drugouvrščeni klubi posameznih državnih prvenstev, leta [[1999]] pa je prišlo do povezave s [[Pokal pokalnih zmagovalcev|Pokalom pokalnih zmagovalcev]], ki ga je UEFA takrat ukinjala. Pred tem so zmagovalci domačega pokalnega tekmovanja nastopali v Pokalu pokalnih zmagovalcev, od leta 1999 dalje pa imajo pravico do nastopa v Pokalu UEFA, kakor tudi klubi, ki izpadejo v tretjem krogu kvalifikacij [[Liga prvakov|Lige prvakov]] in tretjeuvrščeni klubi skupinskega dela Lige prvakov. Tri mesta v Pokalu UEFA so vsako leto podeljena na podlagi [[fair play]]a, možnost nastopa v tem tekmovanju pa imajo tudi zmagovalci [[Pokal Intertoto|Pokala Intertoto]]. Zmagovalec Evropske lige ima pravico eno leto hraniti originalen pokal, nato pa v trajno last dobi repliko. Originalni pokal bi v trajno last prejel klub, ki bi tekmovanje osvojil trikrat zapored ali petkrat v vsej svoji zgodovini. ==Himna== {{razširi razdelek}} ==Format== Način tekmovanja, ki je v veljavi danes, je bil prvič uporabljen v sezoni [[2004]]/[[2005]]. Tekmovanje se začne z dvema kvalifikacijskima krogoma, v katera se uvrstijo tudi moštva, ki so pravico do tekmovanja dobila zaradi [[fair play]]a in zaradi zmage v [[Pokal Intertoto|Pokalu Intertoto]]. Zmagovalci kvalifikacij se uvrstijo v prvi krog, kjer se jim pridružijo klubi iz nogometno bolje razvitih držav in tisti predstavniki, ki so izpadli v tretjem krogu kvalifikacij za [[Liga prvakov|Ligo prvakov]]. Eno mesto je rezervirano tudi za aktualnega zmagovalca Pokala UEFA, v tej fazi pa je udeleženih 80 klubov. Vsak klub s svojim nasprotnikom igra dve tekmi (doma in v gosteh). Ostane 40 zmagovalcev, ki jih nato razdelijo v osem skupin s po petimi udeleženci. V skupinah klubi odigrajo le eno medsebojno tekmo, iz skupine pa napredujejo tri najboljše ekipe, ki se jim v spomladanskem delu pridruži tudi osem tretjeuvrščenih ekip skupinskega dela [[Liga prvakov|Lige prvakov]]. V spomladanskem delu se tekmovanje nadaljuje po sistemu na izpadanje (na dve tekmi), vse do finala, kjer pa se odigra le ena tekma, na nevtralnem igrišču. ===Format tekmovanja od sezone 2015/16=== ==Nagrade== ===Pokal=== {{razširi razdelek}} ===Denarne nagrade=== Klubi za uvrstitev v skupinski del tekmovanja prejmejo osnovno nagrado v višini 2.4 milijona €. Zmaga v skupini prinaša 360.000 €, neodločen izid pa 120.000 €. Zmagovalec skupine zasluži 500.000 €, drugouvrščeni pa 250.000 €. Klubi ki se uvrstijo med 32 najboljših prejmejo dodatno še 500.000 €, uvrstitev med 16 prinaša 750.000 €, 1 milijon € za četrtfinale, 1.5 milijona € za polfinale, finalisti prejmejo 3.5 milijona €, zmagovalci oziroma prvaki pa 6.5 milijona €. *Prvi krog kvalifikacij: 200.000 € *Drugi krog kvalifikacij: 210.000 € *Tretji krog kvalifikacij: 220.000 € *Play-off: 230.000 € *Osnova za skupinski del tekmovanja: 2.400.000 € *Zmaga v skupini: 360.000 € *Neodločen izid v skupini: 120.000 € *Zmagovalec skupine: 500.000 € *Drugouvrščena ekipa v skupini: 250.000 € *Uvrstitev med 32 najboljših: 500.000 € *Uvrstitev med 16 najboljših: 750.000 € *Četrtfinale: 1.000.000 € *Polfinale: 1.500.000 € *Poraženec v finalu: 3.500.000 € *Zmagovalec finala: 6.500.000 € ==Zmagovalci== ===Zmagovalci po letih=== {{Div col|3}} 2021 - 2022 // [[Eintracht Frankfurt]]<br /> 2020 - 2021 // [[Villarreal CF]]<br /> 2019 - 2020 // [[Sevilla FC]]<br /> 2018 - 2019 // [[Chelsea FC]]<br /> 2017 - 2018 // [[Atlético Madrid]]<br /> 2016 - 2017 // [[Manchester United FC|Manchester United]]<br /> 2015 - 2016 // [[Sevilla FC]]<br /> 2014 - 2015 // [[Sevilla FC]]<br /> 2013 - 2014 // [[Sevilla FC]]<br /> 2012 - 2013 // [[Chelsea FC]]<br /> 2011 - 2012 // [[Atlético Madrid]]<br /> 2010 - 2011 // [[FC Porto]]<br /> 2009 - 2010 // [[Atlético Madrid]]<br /> 2008 - 2009 // [[FC Shakhtar Donetsk]]<br /> 2007 - 2008 // [[FC Zenit Saint Petersburg]]<br /> 2006 - 2007 // [[Sevilla FC]]<br /> 2005 - 2006 // [[Sevilla FC]]<br /> 2004 - 2005 // [[PFC CSKA Moscow]]<br /> 2003 - 2004 // [[Valencia CF]]<br /> 2002 - 2003 // [[FC Porto]]<br /> 2001 - 2002 // [[Feyenoord]]<br /> 2000 - 2001 // [[Liverpool F.C.]]<br /> 1999 - 2000 // [[Galatasaray S.K.]]<br /> 1998 - 1999 // [[Parma F.C.]]<br /> 1997 - 1998 // [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> 1996 - 1997 // [[FC Schalke 04]]<br /> 1995 - 1996 // [[FC Bayern Munich]]<br /> 1994 - 1995 // [[Parma F.C.]]<br /> 1993 - 1994 // [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> 1992 - 1993 // [[Juventus F.C.]]<br /> 1991 - 1992 // [[AFC Ajax]]<br /> 1990 - 1991 // [[Internazionale Milano F.C.]]<br /> 1989 - 1990 // [[Juventus F.C.]]<br /> 1988 - 1989 // [[S.S.C. Napoli]]<br /> 1987 - 1988 // [[Bayer Leverkusen]]<br /> 1986 - 1987 // [[IFK Göteborg]]<br /> 1985 - 1986 // [[Real Madrid C.F.]]<br /> 1984 - 1985 // [[Real Madrid C.F.]]<br /> 1983 - 1984 // [[Tottenham Hotspur F.C.]]<br /> 1982 - 1983 // [[R.S.C. Anderlecht]]<br /> 1981 - 1982 // [[IFK Göteborg]]<br /> 1980 - 1981 // [[Ipswich Town F.C.]]<br /> 1979 - 1980 // [[Eintracht Frankfurt]]<br /> 1978 - 1979 // [[Borussia Mönchengladbach]]<br /> 1977 - 1978 // [[PSV Eindhoven]]<br /> 1976 - 1977 // [[Juventus F.C.]]<br /> 1975 - 1976 // [[Liverpool F.C.]]<br /> 1974 - 1975 // [[Borussia Mönchengladbach]]<br /> 1973 - 1974 // [[Feyenoord]]<br /> 1972 - 1973 // [[Liverpool F.C.]]<br /> 1971 - 1972 // [[Tottenham Hotspur F.C.]]<br /> {{Div col end}} ===Zmagovalci po klubih=== {| class="wikitable" |- !Klub !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Leta zmag !Leta drugouvrščeni |- |{{flagicon|ESP}} [[Sevilla FC|Sevilla]]||align="center"|6||align="center"|0||[[2005–06 UEFA Cup|2006]], [[2006–07 UEFA Cup|2007]] [[2013–14 UEFA Evropska liga|2014]], [[2014–15 UEFA Evropska liga|2015]], [[2015–16 UEFA Evropska liga|2016]], [[2019–20 UEFA Evropska liga|2020]]|| |- |{{flagicon|ITA}} [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]]||align="center"|3||align="center"|2||[[1990–91 UEFA Cup|1991]], [[1993–94 UEFA Cup|1994]], [[1997–98 UEFA Cup|1998]]||[[1996–97 UEFA Cup|1997]], [[2019–20 UEFA Evropska liga|2020]]|| |- |{{flagicon|ITA}} [[Juventus F.C.|Juventus]]||align="center"|3||align="center"|1||[[1976–77 UEFA Cup|1977]], [[1989–90 UEFA Cup|1990]], [[1992–93 UEFA Cup|1993]]||[[1994–95 UEFA Cup|1995]] |- |{{flagicon|ENG}} [[Liverpool F.C.|Liverpool]]||align="center"|3||align="center"|1||[[1972–73 UEFA Cup|1973]], [[1975–76 UEFA Cup|1976]], [[2000–01 UEFA Cup|2001]]||[[2015–16 UEFA Evropska liga|2016]] |- |{{flagicon|ESP}} [[Atlético Madrid]]||align="center"|3|| align="center" |0||[[2009–10 UEFA Evropska liga|2010]], [[20011–12 UEFA Evropska liga|2012]], 2018|| |- |{{flagicon|GER}} [[Borussia Mönchengladbach]]||align="center"|2||align="center"|2||[[1974–75 UEFA Cup|1975]], [[1978–79 UEFA Cup|1979]]||[[1972–73 UEFA Cup|1973]], [[1979–80 UEFA Cup|1980]] |- |{{flagicon|ENG}} [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham]]||align="center"|2||align="center"|1||[[1971–72 UEFA Cup|1972]], [[1983–84 UEFA Cup|1984]]||[[1973–74 UEFA Cup|1974]] |- |{{flagicon|NED}} [[Feyenoord]]||align="center"|2||align="center"|0||[[1973–74 UEFA Cup|1974]], [[2001–02 UEFA Cup|2002]]|| |- |{{flagicon|SWE}} [[IFK Göteborg|Göteborg]]||align="center"|2||align="center"|0||[[1981–82 UEFA Cup|1982]], [[1986–87 UEFA Cup|1987]]|| |- |{{flagicon|ESP}} [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]||align="center"|2||align="center"|0||[[1984–85 UEFA Cup|1985]], [[1985–86 UEFA Cup|1986]]|| |- |{{flagicon|ITA}} [[Parma F.C.|Parma]]||align="center"|2||align="center"|0||[[1994–95 UEFA Cup|1995]], [[1998–99 UEFA Cup|1999]]|| |- |{{flagicon|POR}} [[F.C. Porto|Porto]]||align="center"|2||align="center"|0||[[2002–03 UEFA Cup|2003]], [[2010–11 UEFA Euvropska liga|2011]]|| |- |{{flagicon|ENG}} [[Chelsea F.C.|Chelsea]]||align="center"|2||align="center"|0||[[2012–13 UEFA Evropska liga|2013]], [[2018–19 UEFA Evropska liga|2019]]|| |- |{{flagicon|BEL}} [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]||align="center"|1||align="center"|1||[[1982–83 UEFA Cup|1983]]||[[1983–84 UEFA Cup|1984]] |- |{{flagicon|ENG}} [[Manchester United FC|Manchester United]]||align="center"|1||align="center"|1||[[2016–17 UEFA Evropska liga|2017]]|| |- |{{flagicon|NED}} [[PSV Eindhoven]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1977–78 UEFA Cup|1978]]|| |- |{{flagicon|GER}} [[Eintracht Frankfurt]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1979–80 UEFA Cup|1980]]|| |- |{{flagicon|ENG}} [[Ipswich Town F.C.|Ipswich Town]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1980–81 UEFA Cup|1981]]|| |- |{{flagicon|GER}} [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1987–88 UEFA Cup|1988]]|| |- |{{flagicon|ITA}} [[S.S.C. Napoli|Napoli]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1988–89 UEFA Cup|1989]]|| |- |{{flagicon|NED}} [[AFC Ajax|Ajax]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1991–92 UEFA Cup|1992]]|| |- |{{flagicon|GER}} [[FC Bayern Munich|Bayern Munich]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1995–96 UEFA Cup|1996]]|| |- |{{flagicon|GER}} [[FC Schalke 04|Schalke 04]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1996–97 UEFA Cup|1997]]|| |- |{{flagicon|TUR}} [[Galatasaray S.K. (football team)|Galatasaray]]||align="center"|1||align="center"|0||[[1999–2000 UEFA Cup|2000]]|| |- |{{flagicon|ESP}} [[Valencia CF|Valencia]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2003–04 UEFA Cup|2004]]|| |- |{{flagicon|RUS}} [[PFC CSKA Moscow|CSKA Moscow]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2004–05 UEFA Cup|2005]]|| |- |{{flagicon|RUS}} [[FC Zenit St. Petersburg|Zenit St. Petersburg]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2007–08 UEFA Cup|2008]]|| |- |{{flagicon|UKR}} [[FC Shakhtar Donetsk|Shakhtar Donetsk]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2008–09 UEFA Cup|2009]]|| |- |{{flagicon|ESP}} [[Villarreal CF|Villarreal]]||align="center"|1||align="center"|0||[[2020–21 UEFA Cup|2021]]|| |} === Zmagovalci po državah === Spodnja tabela prikazuje število zmagovalcev iz posameznih držav. {| class="wikitable" !Država !Zmagovalec !Poraženec v finalu |- |[[Slika:Flag of Spain.svg|20px|Spain]] [[Španija]]||10||6 |- |[[Slika:Flag of Italy.svg|20px|Italy]] [[Italija]]||9||7 |- |[[Slika:Flag of England.svg|20px|England]] [[Anglija]]||9||7 |- |[[Slika:Flag of Germany.svg|20px|Germany]] [[Nemčija]]||6||8 |- |[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|20px|Netherlands]] [[Nizozemska]]||4||2 |- |[[Slika:Flag of Portugal.svg|20px|Portugal]] [[Portugalska]]||2||5 |- |[[Slika:Flag of Sweden.svg|20px|Sweden]] [[Švedska]]||2||0 |- |[[Slika:Flag of Russia.svg|20px|Portugal]] [[Rusija]]||2||0 |- |[[Slika:Flag of Belgium.svg|20px|Belgium]] [[Belgija]]||1||2 |- |[[Slika:Flag of Turkey.svg|20px|Turkey]] [[Turčija]]||1||0 |- |[[Slika:Flag of Ukraine.svg|20px|Ukraine]] [[Ukrajina]]||1||0 |- |[[Slika:Flag of France.svg|20px|France]] [[Francija]]||0||4 |- |[[Slika:Flag of Scotland.svg|20px|Scotland]] [[Škotska]]||0||3 |- |[[Slika:Flag of Austria.svg|20px|Austria]] [[Avstrija]]||0||1 |- |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|20px|Yugoslavia]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]||0||1 |- |[[Slika:Flag of Hungary.svg|20px|Hungary]] [[Madžarska]]||0||1 |} == Glej tudi == * [[Superliga]] ==Zunanje povezave== * [http://www.uefa.com/Competitions/UefaCup/index.html Uradna spletna stran Pokala UEFA] * [http://www.uefa-coefficients.com/index.php UEFA koeficienti] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja|UEFA pokal]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1971]] [[Kategorija:UEFA]] {{normativna kontrola}} s36e5i3i3ye1ivs2n4j728m56nugtbf Župnija Bela Cerkev 0 92178 5729704 5601242 2022-08-10T10:48:03Z Miha.jerman 209874 Dodal informacije o zgodovini župnije. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bela Cerkev]] 12<br>8220 [[Šmarješke Toplice]] | parish_church = [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev]] | dedication = [[sveti Andrej]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Nemanič | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Bela Cerkev''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]] [[Škofija Novo mesto|Škofije Novo mesto]]. Župnija sodi v t.i prafaro saj je omenjena kot župnija že leta 1047 v pismu Oglejskega patriarha Seigharda Fraiznškemu škofu Elenhardu. Nekdaj je obsegala veliko ozemlje od Rake do [[Trška gora|Trške gore]] pri Novem mestu. Znotraj pražupnije Bela Cerkev so delovali vikariati: na [[Raka|Raki]], [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]], [[Šmarjeta|Šmarjeti]] in [[Otočec|Št.Petru]]. tekom stoletij so se ločili od matične župnije in postali samostojne župnije. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. V župniji so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Bela Cerkev, Dolenje Kronovo, Draga, Družinska vas, Gradenje, Hrib, Stranje, Tomažja vas, Vinji Vrh), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 53 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> == Cerkve == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | [[Slika:St. Andrew's Parish Church (Bela Cerkev) 02.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|Cerkev sv. Andreja]] | [[Bela Cerkev]] |- | 2. | [[Slika:St. Helena Church (Draga) 04.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Helene, Draga|Cerkev sv. Helene]] | [[Draga, Šmarješke Toplice|Draga]] |- | 3. | [[Slika:Cerkev sv. Janeza, Vinji Vrh 1.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]] |- | 4. | | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo|Cerkev sv. Nikolaja]] | [[Dolenje Kronovo]] |- | 5. | | [[Cerkev sv. Štefana, Tomažja vas|Cerkev sv. Štefana]] | [[Tomažja vas]] |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-bela-cerkev?Open Družina.si] * [http://www.skofija-novomesto.si/pastoralne-enote/dekanije-zupnije/ Skofija-novomesto.si] {{Škofija Novo mesto}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Bela Cerkev]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Bela Cerkev]] ob41ryvim7bxbymde7zxej1dkfu689w 5729705 5729704 2022-08-10T10:48:48Z Miha.jerman 209874 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Bela Cerkev]] 12<br>8220 [[Šmarješke Toplice]] | parish_church = [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev]] | dedication = [[sveti Andrej]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Nemanič | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Bela Cerkev''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]] [[Škofija Novo mesto|Škofije Novo mesto]]. Župnija sodi v t.i prafaro saj je omenjena kot župnija že leta 1047 v pismu Oglejskega patriarha Seigharda Fraisnškemu škofu Elenhardu. Nekdaj je obsegala veliko ozemlje od Rake do [[Trška gora|Trške gore]] pri Novem mestu. Znotraj pražupnije Bela Cerkev so delovali vikariati: na [[Raka|Raki]], [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]], [[Šmarjeta|Šmarjeti]] in [[Otočec|Št.Petru]]. tekom stoletij so se ločili od matične župnije in postali samostojne župnije. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. V župniji so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Bela Cerkev, Dolenje Kronovo, Draga, Družinska vas, Gradenje, Hrib, Stranje, Tomažja vas, Vinji Vrh), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 53 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče 2, Družina, Ljubljana, 2000</ref> == Cerkve == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | [[Slika:St. Andrew's Parish Church (Bela Cerkev) 02.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|Cerkev sv. Andreja]] | [[Bela Cerkev]] |- | 2. | [[Slika:St. Helena Church (Draga) 04.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Helene, Draga|Cerkev sv. Helene]] | [[Draga, Šmarješke Toplice|Draga]] |- | 3. | [[Slika:Cerkev sv. Janeza, Vinji Vrh 1.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]] |- | 4. | | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo|Cerkev sv. Nikolaja]] | [[Dolenje Kronovo]] |- | 5. | | [[Cerkev sv. Štefana, Tomažja vas|Cerkev sv. Štefana]] | [[Tomažja vas]] |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-bela-cerkev?Open Družina.si] * [http://www.skofija-novomesto.si/pastoralne-enote/dekanije-zupnije/ Skofija-novomesto.si] {{Škofija Novo mesto}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Bela Cerkev]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Bela Cerkev]] lf3euje2bql1mrxq9jm1epwm8zvgt9y Planšarsko jezero 0 93930 5729550 4156684 2022-08-09T20:56:27Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Planšarsko jezero | image_lake = Plansarsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Občina Jezersko]] | coords = {{koord|46|24|6.78|N|14|30|42.5|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[umetno jezero]] | group = | inflow = [[Jezernica]] | outflow = Jezernica | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | frozen = | islands = | cities = | reference = }}'''Planšarsko jezero''' je [[jezero]] na potoku [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]] na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Pasture Lake|Planšarsko jezero}} [[Kategorija:Jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Jezersko]] {{si-geo-stub}} ellt1fwhheypxa33re1rvdi1eqvono3 5729551 5729550 2022-08-09T20:56:39Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Planšarsko jezero | image_lake = Plansarsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Občina Jezersko]] | coords = {{koord|46|24|6.78|N|14|30|42.5|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[umetno jezero]] | group = | inflow = [[Jezernica]] | outflow = Jezernica | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | frozen = | islands = | cities = | reference = }}'''Planšarsko jezero''' je umetno [[jezero]] na potoku [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]] na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Pasture Lake|Planšarsko jezero}} [[Kategorija:Jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Jezersko]] {{si-geo-stub}} hrq52z0f66f4b8w8as3vz2f96fgk385 Heinkel He 219 Uhu 0 96636 5729416 5118434 2022-08-09T12:14:33Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke R1.jpg z [[:commons:Image:Heinkel_He_219_A-7-R1.jpg|Heinkel_He_219_A-7-R1.jpg]] wikitext text/x-wiki {{Classical_Fighter|plane=Heinkel He 219 |picture=[[Slika:Heinkel He219.jpg|300px]] |caption=Zajeti Heinkel He 219 A-5/R2 »Uhu« z oznakami RAF-a po vojni |type=[[nočno lovsko letalo|nočni lovec]] |crew=2 |first_flight=[[6. november]] [[1942]] |in_service=[[1943]] |manufacturer=[[Heinkel]], [[Tretji rajh]] |designer= |length=15,6 [[meter|m]] |wingspan=18,5 [[meter|m]] |height=4,4 m |wing_area=44,4 m² |weight_empty= |weight_loaded=13.560 [[kilogram|kg]] |engine=dva vodnohlajena vrstna 12 [[valj]]na [[Daimler-Benz DB 603|Daimler-Benz DB 603A]], 1750 [[konjska moč|KM]] |max_speed=619 km/h<br /> (na 6400 m) |combat_range=1540 [[kilometer|km]] |max_range=2148 [[kilometer|km]] |operational_height=9300 m |hitrost_vzpona= |obremenitev_kril=305,4 kg/m² |machine guns= |guns=4 × [[top MG 151|MG 151/20]] 20 mm top<br />2 × [[top MK 108|MK 108]] 30 mm top, <br />2 × MK 108 ([[schräge Musik]]) |bombs= |other= |konflikti=[[druga svetovna vojna]] }} [[Slika:Heinkel He 219 A-7-R1.jpg|thumb|right|300px|Heinkel He 219 A-7/R1]] [[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1972-004-32, Heinkel He 219 als Nachtjäger.jpg|thumb|right|250px|Heinkel He 219 A-2 z [[radar]]jem [[radar Lichtenstein|FuG 220 Lichtenstein SN 2]]]] '''[[Heinkel]] He 219 »Uhu«''' ([[nemščina|nemško]] ''[[velika uharica|Uharica]]'') je bilo [[nočno lovsko letalo]] [[Tretji rajh|nemškega]] [[Luftwaffe (Wehrmacht)|vojnega letalstva]], ki je služil v zadnjem delu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Zahteva za napredni nočni lovec je prišla leta [[1942]] in He 219 je bil dokončni izdelek tega programa. Relativno visoko razvito [[letalo]] bi lahko zelo vplivalo na strateško bombniško ofenzivo [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega vojnega letalstva]] (RAF), če bi ga izdelali dovolj. Vendar je le malo teh letal prišlo v enote, tako da He 219 ni odločilno posegel v sam tok vojne. == Uharica naj lovi komarje == Kot vse [[država|države]] so tudi [[Nemci]] pred začetkom 2. svetovne vojne zanemarjali vprašanje [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] pred nočnimi [[bombnik|bombnimi]] napadi in v [[vojna|vojno]] vstopili brez za nočni lov prirejenega letala. Njihova zmota se je pokazala že v prvem vojnem letu, ko so med [[bitka za Britanijo|bitko za Britanijo]] začeli britanski bombniki bombardirati [[Berlin]]. Čeprav škoda zaradi teh napadov ni bila velika, so morali Nemci na hitro organizirati obrambo proti njim. Ker niso imeli nobenega ustreznega lovca, so nekaj dvomotornih bombnikov [[Dornier Do 17]] prilagodili za nočni lov, sledili so jim [[Messerschmitt Bf 110]], nato pa težja [[Dornier Do 217|Do 217]] in [[Junkers Ju 88]]. Vse to so bile zasilne rešitve, ker so bila ta letala ali prepočasna ali pa premajhna, da bi imela za dolga nočna izvidovanja dovolj [[gorivo|goriva]], potrebne elektronske opreme in [[strelivo|streliva]]. Njihova stiska je postala še posebej huda, ko so začeli v nočne napade posegati hitri britanski [[De Havilland Mosquito|Mosquiti]], ki so zmogli tudi več kot 600&nbsp;km/h in uhajali tudi najhitrejšim nemškim lovcem. [[17. julij]]a 1940 so ustanovili prvi oddelek nočnih lovcev, ki ji je poveljeval [[generalmajor]] [[Josef Kammhuber]]. Da bi okrepil svoj nov oddelek je Kammhuber določil tehnične zahteve, ki bi jih moralo izpolnjevati popolno letalo kot nočni lovec: 1. moralo bi imeti dva [[letalski motor|motorja]] z dovolj moči na večjih višinah za pregon Rafovih štirimotornih bombnikov, 2. pilota bi morala sedeti obrnjena s hrbti v dvosedežni kabini s takojšnimi usklajenimi zmožnostmi. [[Navigator]] bi moral pomagati [[pilot]]u pri napravah za iskanje tarč in 3. lovec bi moral imeti [[top]]ove za pilotovim pogledom, da ga plameni ne bi zaslepili. == Zasnova letala == Heinkel je imel na [[risalna deska|risalnih deskah]] projekt letala, ki je bilo dovolj veliko in hitro za tako zaželenega in zamišljenega nočnega lovca. Tako je avgusta 1940 Tehniškemu uradu (Technischen Amtes, T.A.) predložil projekt '''P1055'''. Ta projekt je bil zamisel [[inženir]]ja [[Robert Lusser|Roberta Lusserja]]. Lusser se je tega leta vrnil k Heinklu, prej pa je nekaj časa delal za [[Messerschmitt|Messerschmitt AG]]. To se je zgodilo kmalu potem, ko je bivši direktor in vodja razvoja (Projektbüro) inženir [[Heinrich Hertz]] zapusti Heinklovo družbo. Projekt P1055 je v zasnovi temeljil na [[izvidniški bombnik|izvidniškem bombniku]] [[Heinkel He 119|He 119]] iz sredine [[1930.|30. let]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. He 119 je bil zelo nenavaden izvidnik in hitri bombnik, ki je imel en sam dvojni motor [[Daimler-Benz DB606]] v trupu za pilotom in navigatorjem, podaljšana [[gred]] motorja pa je med njima tekla v konico zastekljenega trupa in tam poganjala [[vijak]]. Tako so dobili silno čisto [[aerodinamika|aerodinamično]] obliko, po vzoru [[Heinkel He 70|He 70]] in hitrosti okoli 600&nbsp;km/h, vendar se je novi motor silovito pregreval in razen [[prototip]]ov niso izdelali nobenega več, dva pa prodali [[Japonci|Japoncem]], ki so morali priznati, da je tudi zanje tehnično pretrd oreh za serijsko gradnjo, pač pa so nekaj njegovih rešitev uporabili pri [[konstrukcija|konstrukciji]] [[preizkusno letalo|preskusnega]] [[izvidniško letalo|izvidniškega letala]] [[Jokosuka R2Y1 Keiun|Jokosuka R2Y1 »Keiun«]] (Yokosuka). [[Ernst Heinkel]] je upal, da bo družba z izgradnjo najbolj premišljenega in visoko tehnološko izdelanega letala dobila izdelavno pogodbo [[RLM]] - Nemškega letalskega ministrstva (Reichsluftfahrtministerium). Zato je P1055 vseboval mnogo izboljšav, med njimi: uvlačljivo nosno kolo, motorja v paru (štirje motorji, 2 vijaka), Vogt-Wissemannov raketni [[katapultni sedež]], standardno trebušasto [[oborožitev]], vodena podnožja topov (kot pri [[Messerschmitt Me 210|Me 210]] in [[Messerschmitt Me 410|Me 410]]) in vzdrževan [[zračni tlak]] kabine. P1055 naj bi poganjala dva motorja [[Daimler-Benz DB 610]]. DB 610 sta sestavljala dva motorja v paru DB 605D z eno gredjo za pogon enojnih vijakov. Pričakovali so, da bo imel P1055 pri vzletu s tema motorjema 2870 [[konjska moč|KM]] in dovolj moči pri vzpenjanju in pri bojnih pogojih. [[Masa]] letala je bila 12.000 [[kilogram|kg]] s površino kril 42 m². Bojni dolet naj bi bil prepričljivih 4000&nbsp;km in izračunana največja [[hitrost]] 750&nbsp;km/h na višini 6000 m. Posadka bi štela dva člana obrnjena s hrbti. Heinkel je predstavil projekt 1055 kot izvidniško letalo z zmožnostjo bombniških nalog in nosilnostjo 1800&nbsp;kg bomb ali dvema 1000&nbsp;kg bombama. T.A. je od tega projekta pričakoval le delne rezultate v nekaterih zahtevanih posebnih različicah. Lusser je na ta pričakovanja odgovoril tako, da je razdelil projekt P1055 na dva dela. Prvi je bil izboljšani projekt P1055, ki je uporabil močnejši motor [[Daimler-Benz DB 613|DB 613]] (dvojni [[Daimler-Benz DB 603|DB 603G]]) in štirisedežno kabino. Na ta način naj bi zagotovil letalu, da bi dosegel izrazite učinke kot izvidnik - dnevni bombnik (Erkunder-Tagbomber), Aufklärer in kot Tagbomber-Aufklärer. Predlagali so tri krilne površine, da bi dosegli različne izračunane hitrosti na višini 9000 m: 42,5 m² za 686&nbsp;km/h, 50 m² za 686&nbsp;km/h in 57,5 m² za 653&nbsp;km/h. Drugi pa je bil projekt P1056 kot dvosedežni rušilec (Zerstörer) z enako obliko s krilnima površinama 42,5 m² ali 37 m². Oborožen naj bi bil z dvema krilnima topoma [[top MG 151|MG 151]] in dvema v trupu. Z največjo maso 11.000&nbsp;kg bi lahko nosil dve 1000&nbsp;kg bombi in dosegel hitrost 745&nbsp;km/h na višini 6000 m z dosegom 3000&nbsp;km. Sredi leta [[1941]] preden je od T.A. dobil izdelavno pogodbo, je Heinkel še enkrat predlagal projekt P1055 v štirih novih in različnih oblikah. Upal je, da si bo zagotovil pogodbo s povečanjem oblikovnih zmogljivosti Lusserjeve oblike. Te oblike so bile: {| class="wikitable" |--- | style="background: lightsteelblue;" | Površina | | style="background: lightsteelblue;" | Pogon | | style="background: lightsteelblue;" | Masa |--- | [m²] || &nbsp; || [kg] |--- | 42 || DB 613 || 12.200 |--- | 37 || DB 613 || 10.600 |--- | 32 || DB 610 || 9100 |--- | 32 || DB 610 || 9100 |} V avgustu 1941 so se v T.A. končno odločili. P1055 ni bil primeren za masovno proizvodnjo zaradi prekrite pogonske ureditve in preveč tehničnih izboljšav. Heinkel je v trenutku besno odpustil Roberta Lusserja. Kammhuber je začel iskati letalo za svoje enote nočnih lovcev. Heinkel je hitro popravil projekt P1055 od začetka in ga na risalnih deskah spremenil v projekt P1060. Po tem projektu je bila konstrukcija podobna, vendar nekoliko manjša. Letalo je imelo srednje dvignjeni krili brez nestandardnih izboljšav s pogonom DB 603G. Pozneje so predlagali spremembo DB 603G s svojimi izvedbami po proizvodnih zmogljivosti [[Daimler-Benz]]a v DB 614. Nov motor je bil DB 603 G s trohitrostnimi sesalkami za različne višine. Motorja bi bila vgrajena v posebej oblikovene školjke namesto v klasično cevasto ogrodje. Na ta način sta bila motorja povezana z ohišjema in zgradbo kril. Oborožitev P1060 naj bi bila dveh vrst: trebušasti vstavek bi služil za napadalno oborožitev z dvema topovoma MG 151 in enim 30&nbsp;mm topom [[top MK 103|MK 103]], za obrambne naloge pa vodena podnožja, ki bi vsebovala hrbtni in trebušasti hidravlični sistem FA13 za oskrbovanje 13&nbsp;mm strojnic MG 131 in bi ju nadziral drugi član posadke, sedeč na vrtečem sedežu. Heinkel je za izdelavno pogodbo predvidel 12 prototipov in prvi polet [[1. september|1. septembra]] 1942. Serijsko proizvodnjo je načrtoval za [[poletje]] [[1943]]. Ko se je konstrukcija prvega prototipa začela, je T.A. januarja 1942 spet zavrnil Heinklov predlog in namenil rušilnim (Kampfzerstörer) nalogam Ju 88, Me 210 in [[Arado Ar 240]]. Dela za prvi prototip so se začela sredi novembra 1941 v [[Marienehe]]ju med [[Rostock]]om in [[Warnemünde]]jem. Spet je Heinkel želel ohraniti projekt s predlogom štirih oblik: * izvidniško letalo za velike višine, * težki dnevni lovec za velike višine, * nočni lovec, * nočni lovec za velike višine. Očitno je Heinkel stavil na zmožnosti na velikih [[nadmorska višina|višinah]] vendar brez uspeha in zaman. V Marieneheju blizu Rostocka je predstavil projekt in prvi prototip P1060 je navdušil s sposobnostmi. P1060 je bil natanko to kar je Nachtreichsverteidigung iskal. Nemudoma je sprostil izdelavno pogodbo za He 219, še posebej v oblikah 3 in 4, oziroma He 219 A in He 219 B s pogonom DB 614. Ta izsiljena privolitev T.A. je pozneje zavrla obstoj obeh in He 219, saj je bil [[feldmaršal|generalfeldmaršal]] [[Erhard Milch]], večji del vojnih let najodgovornejši mož za nemško letalsko proizvodnjo, popolnoma proti Heinklovemu projektu. Najpomembnejša oblika, ki jo je ponudil Heinkel, je bil nočni lovec za velike višine He 219 B. Imel je podaljšani krili iz 18 na 28 mts, pogon z dvema DB 614 in nadzorovano tlačno kabino za tri člane posadke. Kammhuber je ponovno obiskal Marienehe [[22. januar]]ja 1942. Med njegovim obiskom so k standardni opremi izvedbe A predlagali nekaj sprememb in med njimi potisno [[sesalka|sesalko]] na [[dušikov oksid]] [[GM 1]] za oba motorja. [[11. marec|11. marca]] 1942 je direktor Daimler-Benza Nallinger obvestil Heinkla, da bodo morali zamenjati DB 603G z zanesljivejšim DB 603C zaradi zamud v razvoju. DB 603C je bil le DB 603A s [[prestavno razmerje|prestavnim razmerjem]] 1:1,7. Novi zamenjavi bosta za prototipno vgradnjo na voljo šele v avgustu 1942. Heinkel je izkoristil mesece med marcem in avgustom, da izpopolni konstrukcijo in preskusi vodena [[hidravlika|hidravlična]] podnožja za obrambo. Rezultati poskusov in raziskav so pokazali, da je bolje če iz glavne konstrukcije brišejo takšno oborožitev. FA13 je imel premalo moči v hidravličnem sistemu za učinke [[zračni tok|zračnih tokov]] pri visokih hitrostih, vzdrževalne probleme in preveliko maso celotnega sistema. Odstranitev podnožij so nadomestili z boljšo ureditvijo napadalne oborožitve: štirje topovi poljubnega [[kaliber|kalibra]] vgrajeni v hrbtno podnožje in dva 20&nbsp;mm topova MG 151 v korenu kril. Strelivo so vgradili v središčni predel letala. Razvoj in roki za razvoj prototipov, gradnja in letalni preskusi so potekali po Kampfzerstörerjevi pogodbi. Letalni prototipi so bili: V1 in V1 Ers (Ersatz - ''nadomestek''), V2, V3, V3 Ers, V4, V5, V5 Ers, V6, V7, V7 Ers in V8. [[25. junij]]a [[1945]] so program skrčili na samo 4 prototipe od V1 do V4 in 20 predserijskih '''He 219 A-0''', ki bile so v glavnem označene s poskusnimi (Versuchs) števkami. Heinkel He 219 je bil tako v začetku le zasebni projekt kot izvidniški bombnik P1060. Do leta 1941 ni vzbudil nobene pozornosti. Tedaj pa so ga sprejeli kot nočnega lovca. He 219 je imel dva člana posadke, pilota in navigatorja. Oba sta sedela drug proti drugemu obrnjena s hrbti na prvih katapultnih sedežih za primer nesreče v [[zgodovina letalstva|zgodovini letalstva]]. Bil je tudi prvo nemško vojaško letalo v bojih s pristajalnimi kolesi v kljunu. Bil je tehnično zelo izpopolnjen s tremi pristajalnimi kolesi, imel je kabino z nadzorovanim [[tlak]]om in žično sprožitev oborožitve. Prvi prototip je poletel [[15. november|15. novembra]] 1941 z dvema motorjema Daimler-Benz DB 603A, vsak po 1750 KM, drugi prototip pa decembra. Preskusi so potekali brez zapletov, piloti so bili nad njim navdušeni in so krepko navijali, da bi »moskitojäger« z največjo hitrostjo 376&nbsp;km/h prišel čim prej v nočne lovske [[polk]]e. Po simuliranem zračnem boju med He 219 in [[Dornier Do 317|Dornierjem Do 317]], Junkersom Ju 88 S in [[Junkers Ju 188|Ju 188]], so povišali prvo naročilo 100. letal na 300 in izdelali še več prototipov. Do aprila 1943 je letelo majhno število predserijskih nočnih lovcev He 219 A-0 v 1. skupini [[eskadrilja|eskadrilj]] nočnih lovcev (NJG 1) v [[Venlo|Venlu]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. V prvih šestih sovražnikovih zračnih napadih so sestrelili 20 sovražnih letal, med njimi kar 6 angleških Mosquitov. V boje je vstopilo več različnih inačic, čeprav so zgradili samo 268 (294) letal He 219. Izdelali so tudi izvidniške in bombniške inačice, vendar jih niso uresničili niti kot prototipe. S temi prvimi posegi v boje so dosegli izredne uspehe, tako da je bila srečna prihodnost letala očitno zagotovljena in je lovec, ki je dobil neuradno ime uharica (Uhu), z vrsto močnejših različic dokazoval tudi velike razvojne možnosti. Tako so ga vključili v enote junija 1943. [[Major]] [[Werner Streib]] je s svojim He 219 V9 v noči med [[11. junij|11]]. in [[12. junij]]em 1943 sestrelil 5 [[Avro Lancaster|Lancastrov]] v enem bojnem poletu. == Osnovni prototipi == === V1 === Masovna proizvodnja je bila deljena v Marieneheju in v obratu v [[Mielec]]u na [[Poljska|Poljskem]]. Ko so bile v marcu končane glavne [[delavniška risba|delavniške risbe]], je Rafov napad precej uničil risbe in risalne urade. Tudi drugi napad v aprilu je uničil nadomestne risbe. Morali so narediti nove iz nedokončanih prototipov, ki na srečo niso bili poškodovani. Končno so konstrukcijsko pisarno preselili v [[Schwechat]] blizu [[Dunaj]]a, da bi bile varne pred nadaljnjimi sovražnikovimi napadi. Medtem je RAF za nočne napade začel uporabljati svoje najboljše bombnike Avro Lancaster. To je zahtevalo nadzorovan razvoj He 219 in tako se je razvoj [[17. avgust]]a 1942 preselil nazaj v Marienehe. V svojih Nachtjagdgruppen so potrebovali operativne He 219 pred [[1. april]]om 1943, vendar je bilo letalo še vedno v gradnji in Heinkel še ni dobil nobenih proizvodnjih naročil od T.A. Tudi če bi jih imel, ne bi bile mogoče preračunane dobave pred avgustom 1943. Milch je trdil, da bodo naloge za katere je bil predviden He 219 prevzeli drugi oblikovni tipi letal kot sta bila Ju 88 in Bf 110. Milchev namen je bil odločno omejiti število mnogih posebnih letalskih konstrukcij za katere je nemška letalska industrija porabila preveč [[energija|energije]], ljudi in [[surovina|surovin]]. Letalski [[stotnik]] (Flugkapitän) [[Peter Gotthold]] je izvedel prvi letalni preskus na letališču Marienehe [[6. november|6. novembra]] 1942 ob 13:08. Polet je trajal 10 [[minut]] in je bil uspešen, čeprav je bilo letalo še nestabilno v vzdolžni smeri. Predstavitev letala je izvedel [[generalmajor]] (Generalmajor) Josef Kammhuber [[19. november|19. novembra]] 1942. Do tedaj je model V1 letel 46-krat in bil v zraku 30 [[ura|ur]] in 40 minut. Proizvodnja tega letala, kot tudi V3 in V4 se je začela v Marieneheju in se zaključila v Schwechatu s posledičnim zamikom. Medtem so V1 preskušali piloti v [[Rechlin]]u. Med njimi je bil tudi veteran major Werner Streib iz enote I/NJG 1. Da bi rešili nestabilnost letala so dvakrat povečali navpične repne površine, vendar brez kakšnih posebnih uspehov. Edina temeljita rešitev bi bila povečanje zadnjega dela trupa za 940 [[milimeter|mm]]. Ta izpopolnitev bi prekinila preskusne lete in samo gradnjo. Heinkel je ponudil delovnemu vodji Richmannu dodatnih 3000 mark (Reichs Mark, RM), če bi lahko dokončali delo v dveh tednih. Za vsak dan pred tem rokom bi Richmann dobil še dodatnih 1000 RM. S spremembami so začeli [[10. februar]]ja in jih uspešno končali [[19. februar]]ja z odličnimi rezultati. Richmann je v celoti zaslužil kar 10.000 RM. To rešitev so standardizirali od izvedbe V7 naprej. Začetne preskuse oborožitve V1 so izvedli v [[Peenemünde]]ju. Preskušali so tudi dvojna topova MG 151 v korenu kril in 13&nbsp;mm mitraljez MG 131 v gibljivi vgradnji v zadnjem delu kabine kot pri Junkersih in Dornierjih kot nadomestek prvotnega vodenega podnožja v paru FDL 131Z podobno kot pri letalih Me 410, katera še ni bila nared za masovno proizvodnjo. Ta ureditev oborožitve V1 je dala skupno maso s celotno oborožitvijo 11.750&nbsp;kg, največja hitrost je dosegla 615&nbsp;km/h, največja dvižna hitrost pa 8,2&nbsp;m/s. Največji doseg je padel na 2300&nbsp;km pri krožilni hitrosti 484&nbsp;km/h. Zadnji preskusi V1 so zadevali hrbtno podnožje topa oboroženo s 30&nbsp;mm topovi MK 108. Trup topovskega podnožja je bil brez vsakršnih izmetalnih žlebov in se v njem razširjajoči [[plin]]i pri streljanju niso imeli kam [[gibanje|gibati]]. Tlak teh plinov je poškodoval in celo izmetal podnožje po nekaj strelih. Znamenit preskus V1 je opravil tudi [[23. marec|23. marca]] 1943 major [[Hajo Herrmann]], ki je bil pozneje znan po svoji »Divji svinji« (»[[Wilde Sau]]«) in je bil nad letalom navdušen. === V2 - Wrk.Nr. 219002 === Drugi prototip V2 (VG#LV) je prišel [[10. januar]]ja 1943. Trupe letal od izvedbe V2 naprej so izdelovali v Mielecu na Poljskem in jih prevažali na vgradnjo v Schwechat s transportnim letalom [[Messerschmitt Me 323|Me 323 Gigant]]. Med preskušanjem za pristajalne manevre se je V2 uničil v nesreči. O vzrokih te nesreče ni na voljo nobenih virov. === V3 - Wrk.Nr. 219003 === Prototip V3 (VG#LW) so preskušali v marcu 1943. Namen V3 je bil preskušanje Messerschmittovega pogona nepregibnega pristajalnega kolesa v enem kosu. Na V3 so preskušali tudi krilca. Ohišji motorjev so v zadnjem delu za pristajalnimi kolesi podaljšali zaradi večje količine goriva 390 [[liter|l]] na vsak motor. V3 je bil spodaj pobarvan z nesvetlečo črno RLM 22 z oznakami RLM 77 in [[kljukasti križ|kljukastim križem]] v sredini bočnih [[krmilo|krmil]]. === V4 - Wrk.Nr. 190004 === V4 (VG#LX) prvič preskušan marca 1943 kot V3 je bil prvi prototip opremljen z [[radar]]jem [[radar Lichtenstein|FuG 202 Lichtenstein B/C]] z nosno razporejenimi štirimi bipolarnimi [[antena]]mi. Kasneje so opremili tudi V1 z enako opremo. V4 je imel tudi nov trup brez ležišč. To je bilo zaradi tega ker so odstranili hrbtne cevi iz nadaljnjega razvojnega programa. V Rechlinu so preskušali pogon V4, pozneje pa se je poškodoval pri nesreči in so ga črtali iz programa. === V5 === V5 so preskušali maja 1943 na preskuševalnem poligonu (Erprobungsstelle) v [[Tarnewitz]]u. Preskušali so oborožitev, ki je vsebovala šest prednjih 15&nbsp;mm topov MG 151. Do konca maja so zamenjali MG 151 s štirimi dolgimi hrbtnimi cevmi s 30&nbsp;mm topovi MK 103. Strelno razmerje MK 103 je bilo višje kot pri podobnem MK 108 in tudi strelna moč je bila precej večja. Ta oborožitev V5 je imela sama maso 832&nbsp;kg. Predserijski prototipi He 219 A-0/R1 so bili opremljeni z MK 108, He 219 A-0/R2 pa z MK 103. MK 108 so namesto MK 103, četudi je bila njegova strelna moč precej slabša, v nekatera letala namestili le zaradi do 40 % manjše teže in njegove enostavne masovne izdelave. V5 je bil tudi opremljen s štirikrakimi vijaki in radarjem FuG 202 BC. Spodaj je bil pobarvan z RLM 22, pristajalna kolesa z RLM 02 in na nosu je imel z oznako RLM 77 majhno napisano »V5«. === V6 === V6 so preskušali skupaj z V5 na letališču v Tarnewitzu in to prav tako njegovo oborožitev. === V7, V8 === Ta dva prototipa so dostavili štabu (Stabschwarm) bojne enote NJG 1 v Venlo junija 1943, ki ju je taktično preskušala. Obe letali sta skupaj sestrelili 20 letal RAF, v glavnem bombnike. Med njimi je bilo 6 Mosquitov. === V9 === V9 je v noči [[11. junij]]a 1943 pilotiral major Werner Streib, ko je sestrelil kar 5 težkih bombnikov Avro Lancaster v enem samem bojnem poletu. Med pristajanjem z veliko hitrostjo je razbil letalo. Na srečo se je trup prelomil na dveh mestih spredaj in za krilnim spojem, cel nos pa je odletel posebej in tako rešil smrti obeh izkušenih pilotov. Letalo opremljeno z radarjem FuG 202 Lichtenstein B/C z oznako G9#FB je bilo v celoti pobarvano v RLM 76 z zelo majhnimi pikami v RLM 75 na zgornji površini, z Balkenovima križema poznega obdobja vojne v RLM 74 ali RLM 77 in obrisom kljukastih križev na spodnji strani navpičnih repov. == Prototipi V11, V12, V13 in drugi ... == Ti trije prototipi so bili namenjeni preskušanju močnega motorja DB 603E. Motor je imel večjo sesalko in [[potisnik]] na dušikov oksid v primeru nevarnosti. === V11 - Wrk.Nr. 310189 === V11 je bil oblikovani He 219 A-0/R6 z oborožitvijo serije A-1: dva MG 151 v korenu kril in dva MK 108 v hrbtnem podnožju. Pozneje se je letalo razbilo v nesreči pri pristajanju, vendar so ga popravili, posodobili in preskušali skupaj z V16 v programu He 219 A-5. === V12 === Motorja DB 603E so zaradi proizvodnih zmožnosti vgradili le v V12. === V13 === To letalo je imelo standardna motorja DB 603A. === V16 === V16 so izvirno uporabili za splošno opremo in preskušanje oborožitve. Pozneje so ga spremenili za preskusni program He 219 A-5 skupaj z V20 in V22. 13&nbsp;mm strojnico MG 131 v zadku so odstranili. === V19 === V19 je bilo prvo letalo opremljeno z dvema MK 108 vsak po 100 rpg kot 65° »[[schräge Musik]]«. To oborožitev so preskušali avgusta 1943. === V20, V22 === Ti letali sta bili izvirna prototipa za He 219 A-5. Nameščena oprema je bila po standardni R2. === V25, V26, V27 === To so bili prototipi za nočni lovec pri velikih višinah izvedbe A-7 s pogonom DB 603G. === V28 === To je bil prototip za program He 219 A-5, opremljen z motorjema DB 603A namesto DB 603E in opremo R3. === V30 === To je bil prototip za program He 219 A-5 z opremo R4. == He 219 A-2 == Ko sta bila dostopna DB 603E in G, so preslabotno izvedbo A-1 (DB 603A) zamenjali s programom A-2. V juliju 1943 so dokončali primer prototipa za He 219 A-2 izvedbo He 219 A-0/R3. A-2 naj bi zadovoljil naslednje potrebe: * podaljšana ohišja motorjev (kot v V3), * motorja DB 603A, * 2700 l goriva v trupu, * A-2/R1: eno obešalo za 900 l odvrgljiv rezervoar pod hrbtnim topovskim podnožjem, dva MG 151 v korenu kril, dva MG 151/MK 108 v hrbtnem podnožju ter »schräge Musik« po izbiri. Zaradi proizvodnih problemov A-2/R1 ni prišel v enote Luftwaffe do oktobra 1943. Prvih 10 do 15 letal A-2 so dostavili opremljenih z radarjem Lichtenstein C1. Poznejše pošiljke so imele radar SN-2 s tipično postavitvijo Hirschgeweihovih anten. Nekatera zgodnjejša letala so ohranila namestitev C1 in so lahko opravljala presrezne naloge dolgega in kratkega dosega, čeprav so bile njihove hitrosti manjše. Do konca leta 1943 so v bojne enote poslali 26 A-2/R1 predvsem v NJG 1. Novembra 1943 so se vojne razmere zaostrile in NJG 1 so iz Venla premestili za obrambo Berlina. == He 219 A-5 == Do konca leta 1943 so razpustili Nachtjagdfliegerkorps XII in Heinkel je v Kammhuberju, ki so ga premestili v podrejeno Luftwaffe Kreise, izgubil močno podporo za lovec Uhu. Ju 88 G niso mogli več vzdrževati, zato je bil Milch prisiljen premakniti končanje izdelave He 219. Zaradi tega se je Heinkel v decembru sestal z Generalluftzeugmeistrom, kjer so Heinklu na izbiro postavili tri zahteve: 1. da doseže proizvodnjo 100 letal na mesec, 2. da izdela 50 letal na mesec v Schwechatu in spremeni proizvodnjo v Merieneheju za Ju 88 G ali 3. da zavre tekočo proizvodnjo Uhu in spremeni obrat v Marieneheju za Ju 88 G in obrat v Schwechatu za [[Dornier Do 335 Pfeil|Do 335 Pfeil]], čeprav za to letalo še noben prototip ni poletel. Da je dobil naklonjenost T.A., je podredil razvojne predloge za A-3 (JaBo izvedba z DB 603 G) in A-4 (Reco. z motorjem JuMo 222) za izvedbe Uhu. Ta dva tipa je predložil, da je ohranil celotni program s stroški za izvirno nalogo nočnega lovca Uhu. To je seveda razbesnilo Kammhuberja in njegovi protesti pri RLM niso imeli posledic. Heinklov predlog so zavrnili. Trenutna rešitev za He 219 A-2/R1 naj bi bil program He 219 A-5, s predserijskim prototipom V16. A-5 naj bi imel: * dva topa MG 151 v korenu kril, dva MK 108 v hrbtnem podnožju, dva MK 108 »schräge Musik«, * motorja DB 603E, (prvi so imeli preostale DB 603A) s 1800 KM (gorivo C3) ali 2150 KM (gorivo B4), * vzletni potisnik MW 50 za dosego 2400 KM. Tega niso izvedli na nobenem A-5. {| class="wikitable" |--- | colspan = "2" style="background: lightsteelblue;" |Oprema za A-5 |--- | R1 || dva MK 108 v hrbtnem podnožju |--- | R2 || dva MG 151 v hrbtnem podnožju |--- | R3 || dva MK 103 v hrbtnem podnožju |--- | R4 || trisedežna kabina z MG 131 v zadku, sprednji odsek trupa 800&nbsp;mm z izgubo hitrosti največ do 35&nbsp;km/h |--- | U2 || DB 603G motorja namesto E |} Tako so zelo spreminjali oborožitev, električno napeljavo in elektronsko opremo, vendar sta bili najpomembnejši spremembi, ko so dodali še tretjega člana posadke za 13&nbsp;mm strojnico v zadku MG 131 za boj proti Mosquitom, sicer bolj za ustrahovanje kot pa za sestreljevanje, in pa načrtovana različica B za lov na Mosquite pri zelo velikih hitrostih. He 219 A je imel največjo operativno višino samo okoli 9&nbsp;km. Ta različica je bila pozneje osnova za načrtovan prestreznik pri zelo velikih višinah in hitrostih [[Heinkel He 419|He 419]] z večjim razponom kril. Glavni problemi so bili pomanjkanje goriva, slabi nemški radarji in nosilnost v zvišanem področju kril, kar je povzročalo slabo največjo višino, visoke pristajalne hitrosti in potrebo po dolgih stezah. Zanimiv je tudi razvoj letala [[Huetter Hu 211]], ki je bil [[izvidniško letalo]] s skrajno dolgim dosegom z izračunanimi lastnostmi: hitrost 710&nbsp;km/h na višini 7900 m, doseg okoli 6100&nbsp;km, 9,5 - 17,5 t, razpon 24,55 m. Imel je 15:1 laminarni krili, leseno konstrukcijo in dva nikoli zgrajena kvadrupolna radialna motorja JuMo 222. {| class="wikitable" |--- | colspan = "2" style="background: lightsteelblue;" | Heinkel He 219 A-5 |--- | colspan = "2" align="center" style="background: lightsteelblue;" | Lastnosti |--- | Dolžina: || 16,34 m |--- | Razpon kril: || 18,50 m |--- | Višina: || 4,15 m |--- | Površina kril: || &nbsp; m² |--- | Masa: || 11.127&nbsp;kg |--- | Masa s tovorom: || 13.575&nbsp;kg |--- | Uporabni tovor: || &nbsp; kg |--- | [[MTOW|Največja možna masa ob vzletu:]] || &nbsp; kg |--- | Pogon: || 2 × [[Daimler-Benz DB 603|Daimler-Benz DB 603 E]]12-valjnik iV <br />vsak po 1800 KM (gorivo C3)<br /> ali po 2150 KM (gorivo B4) |--- | Oborožitev: || 2 × 20&nbsp;mm MG 151/20 v trupu, (R2),<br /> 2 × MG151/20 v korenu kril, <br /> 2 × 30&nbsp;mm MK 108 »schräge Musik«, 60°, (R1),<br /> 1 × 13&nbsp;mm MG 131 v zadku, (R4) |--- | Cena: || &nbsp; $ |--- | Serijska številka: || &nbsp; |--- | Izpisana kot (S/N): || &nbsp; |--- | colspan="2" align="center" style="background: lightsteelblue;" | Zmogljivosti |--- | Največja hitrost: || 616&nbsp;km/h z radarsko anteno |--- | Krožilna hitrost: || &nbsp; km/h |--- | Hitrost srmoglavljenja: || &nbsp; kn/h |--- | Bojni dolet: || &nbsp; km |--- | Normalni doseg: || &nbsp; km |--- | Največja višina: || 9300 m |--- | Hitrost vzpenjanja: || &nbsp; m/s |--- | Obremenitev kril: || &nbsp; kg/m² |--- | Moč/masa: || &nbsp; W/kg |} == He 219 A-6 za boj proti ''Mosquitom'' == Za boj proti Mosquitom so izdelali posebno različico Uhujev, He 219 A-6. Glavne značilnosti te izvedbe so bile: * odstranitev oklepa, * oborožitev L108 Z: 2 × MK 108 »schräge Musik« (pri 45° do 85°) + Revi 16G. * motorja DB 603L: DB 603E z dvostopenjskim polnilnikom, GM1 in vbrizgom goriva MW50, 1400 KM. * masa s tovorom 11.950&nbsp;kg, * največja hitrost 650&nbsp;km/h. A-6 so tudi odstranili nekaj oborožitve in radijskih sistemov, tako da je lahko letalo doseglo hitrost 650&nbsp;km/h. == He 219 A-7 == Ko je [[Albert Speer]] [[pomlad]]i 1944 zamenjal Micha, so zavezniški napadi skoraj zaustavili proizvodnjo Uhujev. Novi minister za oborožitev je vključil Heinklove zmogljivosti na prednostni seznam, čeprav mogoče prepozno za dosego zaželenega števila letal. Do tedaj je Daimler-Benz pravočasno dobavljal DB 603G in s tem omogočil zamisel o novi proizvodni seriji A-7. A-7 je bil dvosedežnik s stalnim tlakom kabine in močneje oborožen težki nočni lovec. V kabino so vdelali ojačano zaslonsko [[steklo]] in težke plošče. S tem so povečali maso za okoli 200&nbsp;kg. Katapultna sedeža so vgradili kot po navadi. V [[avionika|avioniki]] so poleg radarja de FuG 220 in FuG 101 vgradili običajni [[višinomer]], FuBl 2F, sprejemnik za slepo pristajanje, ki je bil predhodnik sodobnih pristajalnih vodenih sistemov. {| class="wikitable" |--- | colspan = "2" style="background: lightsteelblue;" |Oprema za A-7 |--- | R1 || dva MK 108 v korenu kril, dva MK 103 in dva MG 151 v hrbtnem podnožju |--- | R2 || dva MK 108 v korenu kril, dva MK 108 in dva MG 151 v hrbtnem podnožju |--- | R3 || dva MG 151 v korenu kril, dva MK 103 in dva MG 151 v hrbtnem podnožju |--- | R4 || dva MG 151 v korenu kril, dva MG 151 v hrbtnem podnožju. To je bila glavna izvedba. |--- | R6 || Preskusna izvedba z motorjema JuMo 222 |} Bil je oborožen z dvema 30&nbsp;mm topovoma Rheinmetall MK 108 v korenu kril, dvema 30&nbsp;mm topovoma Rheinmetall MK 103 in dvema 20&nbsp;mm topovoma Mauser MK 151/20 v hrbtnem podnožju, ter dvema MK 108 v izvedbi »schrage Musik«. Kasnejše izpeljanke A-7 (A-7/R5 in R6) so imele motorja JuMo 222A/B z 2500 KM, ki sta omogočala hitrost 700&nbsp;km/h. {| class="wikitable" |--- | colspan = "2" style="background: lightsteelblue;" | Heinkel He 219 A-7 |--- | colspan = "2" align="center" style="background: lightsteelblue;" | Lastnosti |--- | Dolžina: || 15,5 m |--- | Razpon kril: || 18,50 m |--- | Višina: || 4,4 m |--- | Površina kril: || 44,4 m² |--- | Masa: || &nbsp; kg |--- | Masa s tovorom: || &nbsp; kg |--- | Uporabni tovor || &nbsp; kg |--- | [[MTOW|Največja možna masa ob vzletu:]] || 13.580&nbsp;kg |--- | Pogon: || 2 × [[Daimler-Benz DB 603|Daimler-Benz DB 603 E]]12-valjnik iV <br />vsak po 1750 KM |--- | Oborožitev: || 4 × 20&nbsp;mm MG 151/20 pod trupom,<br /> 2 × MK 108 30&nbsp;mm top v korenu kril, <br /> 2 × 30&nbsp;mm MK 108 »schräge Musik«, 65°,<br /> |--- | Cena: || &nbsp; $ |--- | Serijska številka: || &nbsp; |--- | Izpisana kot (S/N): || &nbsp; |--- | colspan="2" align="center" style="background: lightsteelblue;" | Zmogljivosti |--- | Največja hitrost: || 615&nbsp;km/h z radarsko anteno |--- | Krožilna hitrost: || &nbsp; km/h |--- | Hitrost srmoglavljenja: || &nbsp; kn/h |--- | Bojni dolet: || 1540&nbsp;km |--- | Normalni doseg: || 2850&nbsp;km |--- | Največja višina: || 9300 m |--- | Hitrost vzpenjanja: || &nbsp; m/s |--- | Obremenitev kril: || 305,4&nbsp;kg/m² |--- | Moč/masa: || 193 W/kg |} He 219 je dobil skoraj legendarni sloves. Vendar vsekakor letalo ni imelo dovolj zmogljivega pogona in nikakor ni bilo ubijalec Mosquitov, kot se to običajno misli. Dejstvo pa je tudi, da bi pri nadaljevanju njegove proizvodnje in, če bi bile enote opremljene z njim, namesto z zastarelimi [[težki lovec|težkimi lovci]] ali spremenjenimi [[srednji bombnik|srednjimi bombniki]], bil He 219 veliko močnejši tekmec za RAF. == Speerova »Operacija He 219« in vrste B == Na srečo je Speer verjel v »Uhuja« in je sprožil posebno operacijo z namenom izboljšati letalo brez prekinitev proizvodnje. Operacijo so imenovali brez posebne domišljije »Operacija He 219«. Glavna posebnost operacije je bila, da so hoteli zamenjati motorje DB z radialnimi motorji JuMo 222 z 2500 KM. Junkers ni bil nikoli sposoben masovno proizvajati takšne motorje zaradi nekaj tehničnih problemov in njihove stopnje zapletenosti. Vendarle so za preskuse dostavili dva JuMo 222 in ju vgradili v He 219 A-7/R6 z oznako KZ#RZ. To letalo je pozno poleti 1944 doseglo hitrost 700&nbsp;km/h. Neodvisno od motorjev 222 so hoteli spremeniti He 219 v izvedbo za velike višine '''He 219 B-1'''. Zgradili so eno preskusno letalo s pogonom DB 603 (mišljen je bil sicer JuMo 222). Imelo je bolj aerodinamično površino kabine in podaljšan trup 16,34 m in povečano površino kril na 50 m². Povečali so tudi razdaljo med ohišjema motorjev za 820&nbsp;mm. Prototip se je precej poškodoval med drugim pristajanjem ko se je sesedlo pristajalno kolo. Zgradili so tudi prototip B-2 kot zaslodovalec Mosquitov. Imel je trup He 219 A-5 s povečanimi krili B-2. Odstranili so oklep in hrbtno podnožje. Vsak od motorjev DB 603A je imel [[turbopolnilec]] TK13. Prvi prototip KJ#BB je bil oborožen z dvema MG 151 v korenu kril in dvema MK108 »schräge Musik«. Izdelali so kar nekaj B-2 in jih dostavili bojnim enotam. Nekatera letala so imela celo motorje DB 603L. Izdelali so tudi nekaj B-3, vendar so zaradi pomanjkanja motorjev JuMo 222 ostala na tleh. B-3 je bil v glavnem B-2 s hrbtnim podnožjem oborožen z dvema MG 151 in dvema MK 108. == Skrivnostni He 419 B-1/R1 == Leta 1943 so predstavili '''He 319''' (projekt P1065 Ic) kot bombnik ali kot nočni lovec za velike hitrosti z v nos vgrajeno oborožitvijo štirih MK 108 in radialnima motorjema BMW 801. Zgradili so model v naravni velikosti, ki pa se je uničil med napadom RAF. Vse napore so takoj preusmerili na program z oznako '''He 419'''. To je bil lovec za velike višine. Iz repa in trupa He 219 A-5 so zgradili prototip V1 (tudi predserijska izvedba A-0) z motorjema DB 603G in na novo oblikovanima kriloma s površino 55 m². Na '''He 419 A-1''' so hoteli vgraditi enojno repno krmilo zaradi lažje proizvodnje. Da so se ognili proizvodnji novih kosov, so prehiteli A-1 z izvedbo '''He 419 B-1/R1''', ki je imela enako repno krmilo kot He 219. Vgradili so motorja DB 603G z 2000 KM s turbo sistemom, vodenim z ispuhom in dolžino leta okoli 2 ur. B-1 je imel večji krili s površino 59 m² in oborožitvijo dveh MG 151 v korenu kril in dveh MK 108 v hrbtnem podnožju. Največja hitrost, ki so jo dosegli na višini 14.500 m, je bila 670&nbsp;km/h, pristajalna hitrost 172&nbsp;km/h, krožilna hitrost pa 650&nbsp;km/h z izračunanim dosegom 2540&nbsp;km. Nič ni znanega o šestih izdelanih He 419 B-1/R1 v Marieneheju. == Časovna preglednica dogodkov He 219 == {| class="wikitable" |--- | [[28. april]] [[1940]] || Predstavitev projekta RLM |--- | [[30. september]] 1940 <br /> do [[1. oktober]] 1940 || Heinklov Projectkbüro predstavi RLM projekt P1055 |--- | avgust [[1941]] || T.A. zavrne projekt P1055. Nastane P1060 s podporo T.A. |--- | novemebr 1941 || T.A. izda natančne opise »nočnega lovca«. |--- | januar [[1942]] || Predstavitev na novo izdelanega projekta nočnega lovca He 219 A. |--- | februar 1942 || Predstavitev večnamenskega He 219 B. |--- | &nbsp; || Začetek proizvodnje prvega prototipa. |--- | marec 1942 || Bombni napad uniči 80 % delavniških načrtov He 219. |--- | [[17. avgust]] 1942 || Kammhuber določi rok Heinklu za dostavo letal v enote nočnih lovcev do marca 1943. |--- | [[6. november]] 1942 || Prvi polet V1. |--- | december 1942 || Preskus orožja v [[Peenemünde]]ju. |--- | [[23. marec]] [[1943]] || Preskusni let majorja Hajo Herrmanna. Zaključek izdelave prvih 4 preskusnih modelov. |--- | [[25. marec]] 1943 || Primerjalni preskusni let V1, ki ga je izvedel major Streib z neoboroženim Junkers Ju 188 in Dornier Do 217 N2. Rezultati so pozitivni za Heinklovo letalo. Naročilo povečajo na 300 enot. |--- | april 1943 || Preskušanje orožja v Tarnewitzu. |--- | [[6. april]] 1943 || Heinkel poroča Kammhuberju: zaradi pomanjkanja surovin, sovražnikovih zračnih napadov tovarna ne more doseči izdelave več kot 10 letal na mesec. |--- | [[11. junij]] 1943 || Prvi bojni polet He 219 (V9, G9#FB), pilot Werner Streib: sestreljenih 5 britanskih težkih bombnikov [[Avro Lancaster]]. |--- | [[15. junij]] 1943 || Sestanek z RLM: Milch poskuša ustaviti izdelavo He 219. |--- | julij 1943 || Predserijski model izdelan na Dunaju (He 219 A-0/R3). |--- | avgust 1943 || Prva preskušanja »schräge Musik« na V19. |--- | september 1943 || Proizvodnjo razširijo v Rostock in Mielec. |--- | [[5. december]] 1943 || Drugi Milchev poskus prekinitve proizvodnje He 219 na proizvodnem sestanku. |--- | december 1943 || Sestanejo se T.A., Generalluftzeugmeister in Heinkel: T.A. pritisne na Heinkla naj doseže proizvodnjo do 100 letal na mesec in po potrebi izdeluje letale še v Marieneheju. Drugače bodo Heinklove zmogljivosti preusmerili na izdelavo Ju 88. |--- | marec [[1944]] || Prve izročitve He 219 A-5. |--- | [[13. junij]] 1944 || Prva predstavitev He 219 A-7. |} Milch se je nenadoma spomnil, da bodo nočni lovci morali preživeti z manj specializiranimi letali za svoje delo in je decembra 1943, ko se je proizvodnja začela utekati, ukazal, da jo je potrebno zavreti v korist drugih še nepreskušenih tipov nočnih lovcev. Zaradi nekaterih nerazložljivih vzrokov so program He 219 na Milchev ukaz ustavili v maju 1944 in po 262. izdelanem letalu, ter kar 20. prototipih prepovedali nadaljnjo proizvodnjo. Kjub temu je Luftwaffe v svojih delavnicah iz nadomestnih delov naskrivaj sestavila še 6 He 219, s čimer je na nenavaden način pokazala svoje nesoglasje z odločitvijo ministrstva za letalstvo. Heinklu je bila ta demonstracija le v slabo tolažbo, saj je bil He 219 le še en dokaz, da kljub daljnovidnosti, pogumu in trdemu delu svojih konstrukterjev ni v vseh vojnih letih ustvaril nobenega letala, ki bi mu ne prineslo le slave, marveč tudi [[denar]]. In to je bil za [[konstrukter]]ja in [[pionir letalstva|pionirja letalstva]], ki je svoje ime dal več kot 130. tipom letal, ustvaril jih je bodisi sam, bodisi so vsaj nastali pod njegovim vodstvom, zelo žalosten zaključek neverjetno plodnega življenjskega dela. Čeprav je He 219 prišel precej pozno, je imel odlično priložnost ustaviti britanski nočni 'teror' in je bil zaradi tega tako privlačen. Če bi vsak mesec jeseni in zime 1943 izdelali 200 He 219 na mesec, kot je zahteval vodja nemške mreže nočnih lovcev Kammhuber, bi britanske izgube zagotovo presegle kritičnih 15 % za dolgo časa. == Dostave He 219 v enote Luftwaffe == {| class="wikitable" |--- | [[1943]] || prototipi || 15 enot |--- | &nbsp; || proizvodnja || 11 enot |--- | [[1944]] || proizvodna v Schwechatu || 108 enot |--- | &nbsp; || proizvodnja v Marieneheju || 106 enot |--- | [[1945]] || konec proizvodnje || &nbsp; |--- | &nbsp; || modelni prototipi || 20 enot |} == Bojne enote, ki so uporabljale He 219 == * Nachtjagdgeschwader [[NJG 1]] - skupine I, II, in IV, [[Venlo]], [[Nizozemska]]; [[Westerland]], otok [[Sylt]], [[Tretji rajh]] * Nachtjagdgruppe [[NJGr 10]] - 3. staffel * Nachtjagdstaffel Norwegen (Luftflotte 5 - West) * 2./NJG 1, [[Münster]]-Handolf, 2. NJG 4 * 3./NJG 3 * 4./NJG 4 * 7./NJG 5 == Piloti He 219 == * [[stotnik]] [[Werner Baake]], [[letalski as]] * letalski [[stotnik]] [[Peter Gotthold]] * [[major]] [[Hajo Herrmann]] * [[generalmajor]] [[Josef Kammhuber]] * [[stotnik]] [[Ernst-Wilhelm Modrow]], letalski as, (2./NJG1, Venlo) * letalski [[narednik]] [[Wilhelm Morlock|Wilhelm »Willi« Morlock]], letalski as, (3./NJG 1) * [[polkovnik]] [[Werner Streib]], letalski as == Ohranjena letala == [[Slika:He 219 Rumpf 1.jpg|thumb|right|250px|Ohranjeni in obnovljeni trup He 219 A-2 Uhu v Središču Stevena Ferencza Udvar-Hazyja v [[Chantilly, Virginija|Chantillyju]], [[Virginija]], podružnici NASM]] [[Slika:He 219 Rumpf 2.jpg|thumb|right|250px|Ohranjeni in obnovljeni trup He 219 A-2 Uhu]] [[Slika:Heinkel He-219 A-5 R1 1-72 1001.JPG|thumb|right|250px|He 219 A-5/R1, 1:72 plastični model Revell]] [[16. junij]]a 1945 je obveščevalna služba [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA]] v okviru »[[Operacija Lusty|Operacije Lusty]]« (LUftwaffe Secret TechnologY, ''skrivna tehnologija nemškega vojnega letalstva'') zasegla tri He-219 v [[Grove, Danska|Groveju]] na južni [[Jutlandija|Jutlandiji]], v nemškem oporišču prve nočno-lovske eskadrilje. Ocenili so jih kot sposobne za letenje in jih prestavili v [[Cherbourg-Octeville|Cherbourg]] v [[Francija|Francijo]]. He 219 A-2 (Wrk.Nr. 290202) so skupaj z 21 drugimi zaseženemi nemškimi letali prepeljali v [[Združene države Amerike|ZDA]] na krovu [[Kraljeva vojna mornarica|britanske]] [[letalonosilka|letalonosilke]] [[HMS Reaper|HMS ''Reaper'']]. V Fort Fieldu pri [[Newark, New Jersey|Newarku]] v [[New Jersey]]ju so jih razstavili in ponovno sestavili. Letalu so zamenjali delovno številko 290202 s številko tuje opreme FE-614 in kasneje s T2-614. Letalo je poletelo na preskusni poligon Freeman Field v [[Indiana|Indiani]], kjer so preskusili njegove letalne sposobnosti. Tu so preskusili tudi dugega od treh He 219: He 219 A-5, (Wrk.Nr. 290060), ki je dobil registracijsko številko FE-612. Po preskušanju so ga prestavili na letališče Orchard Place Airport v [[Park Ridge, Illinois|Park Ridgeu]], [[Illinois]]. Tu so ga shranili v opuščeno [[letalska tovarna|letalsko tovarno]] in ga nato [[3. januar]]ja [[1949]] prestavili v Smithsonov narodni letalski muzej. Končno so ga zgodaj leta [[1955]] prestavili na Smithsonov skladiščni prostor v Silver Hillu, [[Maryland]]. Trenutno v zbirki [[Narodni letalski in vesoljski muzej|Smithonovega narodnega letalskega in vesoljskega muzeja]] (NASM) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] obnavljajo He 219 A-2. Razstavljen je trup, krili pa še ne. Na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] so na letališču v [[Žatec|Žatcu]] v zgodnjih [[1950.|50.]] letih uporabljali nekaj zaplenjenih He 219 A-5 za nočno patruljiranje ob češkoslovaško-nemški meji. == Viri == : [1] Jim Zeske, ''Most Wanted He 219 Uhu from Tamiya'', Heinkel He 219A-7 Uhu, FineScale Modeler, 3. 1998, 16, : [2] ''Lovci razdalj'' (Ilustrirana zgodovina letalstva), (prevod in priredba Zoran Jerin, Mladinska knjiga, Ljubljana 1988), : [3] ''Revell, Heinkel He-219 A-5/R1 »UHU«'', plastični model 1:72, 4116-0389, Revell AG, Buende 1992. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam nočnih lovcev druge svetovne vojne]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Heinkel He 219}} * [http://www.lexikon-der-wehrmacht.de/Waffen/He219.htm Heinkel He 219 »Uhu«] {{ikona de}} * [http://web.archive.org/20030510214724/www.xs4all.nl/~fbonne/warbirds/ww2htmls/heinhe219.html#heinhe219verstab The Heinkel He 219 Uhu] {{ikona en}} * [http://jpgleize.club.fr/aces/ww2nach.htm Letalski asi nočnih lovcev Luftwaffe] {{ikona en}} * [http://www.airwar.ru/enc/fww2/he219.html He.219 Uhu] na airwar.ru {{ikona ru}} {{-}} {{Heinkel aircraft}} {{RLM aircraft designations}} [[Kategorija:Nočni lovci druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Letala Heinkel]] {{normativna kontrola}} 7epaogl1jfeo1y23h670aboke3t62js Park Tivoli (razločitev) 0 97188 5729456 5619776 2022-08-09T13:14:46Z A09090091 188929 np wikitext text/x-wiki '''Park Tivoli''' ima več pomenov: * [[Park Tivoli, Ljubljana]], največji park v Ljubljani * [[Park Tivoli, Berg en Dal]], park na [[Nizozemska|Nizozemskem]] *[[Tivoli (zabaviščni park)|zabaviščni park Tivoli]], [[København]] ([[Danska]]) * [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] *[[Park Tivoli, Minsk]], mestni park, športni center in klub v [[Minsk|Minsku]] ([[Belorusija]]) {{razločitev}} piuscwl3930t7qslcu1ygeixgky4gb8 Krajinski park Strunjan 0 97881 5729450 5700593 2022-08-09T13:08:18Z A09090091 188929 /* Pinjev drevored */ pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Krajinski park Strunjan | iucn_category = V | photo = Strunjan protected area of Slovenia.jpg | photo_caption = Krajinski park Strunjan | location = [[Strunjan]], [[Slovenija]] | map = Slovenija | map_captionStrunjan protected area of Slovenia.jpg = Geografski položaj v Sloveniji | relief = yes | nearest_city = [[Piran]] [[Izola]] | lat_d = 45 | lat_m = 32 | lat_s = 2.61 | lat_NS = N | long_d = 13 | long_m = 36 | long_s = 24.50 | long_EW = E | area = 429&nbsp;km² | established = 1989, 2004 <ref>{{navedi splet |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3398|title= Uredba vlade RS o Krajinskem parku Strunjan|accessdate=21. februar 2017|date= |format= |work= }}</ref> | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Javni zavod Krajinski park Strunjan |website=https://parkstrunjan.si/}} '''Krajinski park Strunjan''' obsega večji del Strunjanskega polotoka, ki predstavlja značilen vzorec [[fliš]]ne pokrajine obalnega območja, s pripadajočim [[morje|morskim akvatorijem]]. Njegove posebnosti in vrednote so razloženi tip poselitve, kulturne terase, soline (etnološki in tehnični spomenik) ter sedem domačij (etnološki spomenik). Spomenika oblikovane narave sta park ob [[Vila Tartini|Vili Tartini]] ter dvostranski drevored pinij ob magistralni cesti. Naravovarstveno so zanimivi predvsem [[laguna]] [[Stjuža]], [[Strunjanske soline]] in severna stran polotoka. Laguna in soline so stičišče morskega in kopnega vodnega okolja s specifičnimi ekološkimi razmerami, ki pogojujejo posebej prilagojene življenjske oblike. Zaradi svojih geoloških in [[geomorfologija|geomorfoloških]] značilnosti, velike [[biotska raznovrstnost|biotske pestrosti]] so izjemnega pomena z vidika varovanja naše naravne dediščine. Obalno območje od [[Simonov zaliv|Simonovega zaliva]] do [[Strunjan]]a je najdaljši neprekinjen del naravne obale v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. V krajinskem parku strunjan se konča slovenski del [[Evropska pešpot E-6|evropske pešpoti E-6]] ([[Evropska pešpot E-6#Potek pešpoti v Sloveniji|Ciglarjeva pot]]). [[Slika:Naturpark Strunjan in Slowenien.jpg|250px|Thumb|desno|Oznaka Krajinskega parka Strunjan]] == Zavarovana območja znotraj parka == === Naravni rezervat Strunjan === {{glavni|Naravni rezervat Strunjan}} Obsega severno obrežje Strunjanskega polotoka s pripadajočim 200 metrskim pasom morja. Površina celotnega rezervata je 160 ha, Strunjanski [[klif]] z morskim akvatorijem in neposrednim zaledjem. === Naravni rezervat Stjuža === Stjuža je edina laguna na slovenski obali Istre. Nekoč je bil to odprt morski zaliv, pred več kot 200 leti so med morjem in zalivom zgradili nasip. Danes je laguna povezana z morjem le preko kanala. Ime Stjuža izvira iz italijanske besede chiusa - zaprta. Laguna je zelo plitva. Na gibanje vode vplivata plima in oseka, ni pa valov in morskih tokov. V Stjuži so nekoč gojili ribe, ribogojstvo so opustili že v tridesetih letih 20. stoletja. Na splošno so vse morske lagune na severnem delu Jadranskega morja bile že od nekdaj znane po številnih vrstah ptic in gojenju rib. V blatnih rovih dna lagune živi do 5 cm velik rak imenovan škardobola, znanstveno ime zanj je ''Upogebia prusilla'', ribiči te rake lovijo za vabe pri ribolovu na različne vrste bele ribe. Dno lagune prekriva travnik kolenčaste cimodoceje in prave ter male morske trave. Podvodni travnik je bogat z različnimi vrst rakov, mehkužcev, rib in drugih živali. Laguna je sestavni del Krajinskega parka Strunjan, v katerega sodijo tudi [[Strunjanske soline]]. === Pinjev drevored=== [[Slika:Piran Slo (21167671293).jpg|250px|thumb|Pinjev drevored v Strunjanu]] Ob [[Glavna cesta|glavni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje) stoji [[drevored]] [[pinija|pinij]]. Drevored je star okoli osemdeset ali morda celo devetdeset let, začne se malo pred odcepom na lokalno cesto v Strunjan. Zasajen je bil med letoma 1920 in 1930. S svojimi sto šestnajstimi drevesi je najbolje ohranjen drevored pinij v celotni Sloveniji (z njim se lahko primerja le še nekoliko krajši drevored v Izoli). Strunjanski drevored je zaščiten in ima status naravnega spomenika. V [[Strunjan|Strunjanu]] pa je še en drevored pinij. V devetdesetih letih [[20. stoletje|20. stoletja]] so v takratnem [[zdravilišče|zdravilišču]] (sedaj [[Talaso Strunjan]]) sprejeli odločitev, da se ob Stjuži od plaže do glavne ceste zasadijo pinije. Tako je nastal kilometer in pol dolg drevored s sto šestimi pinijami, ob morski laguni Stjuža.<ref>Kovačič Petrovič, Jasna.Drevored pinij in laguna Stjuža v Strunjanu. Teme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> slika:Mesecev zaliv - panoramio.jpg|Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom slika:Klif v Strunjanskem parku.jpg|Eden izmed manjših klifov slika:Beli križ pri Strunjanu.jpg|Spominski križ na vrhu griča Ronek Slika:Strunjan rezervat 1.jpg|Stjuža slika:Slovenian Sign 53.JPG|Oznaka evropske pešpoti E6 slika:Salt field worker.JPG|Proizvodnja soli na [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]] poteka na tradicionalni ročni način </gallery> == Glej tudi == * [[Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] * [[Strunjanske soline]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Mencinger, Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Strunjan Natural Park|Krajinski park Strunjan}} *[http://www.pisrs.si/Pis.web/pravniRedRSSearch?search=Uredba+o+Krajinskem+parku+Strunjan Uredba o Krajinskem parku Strunjan] pridobljenoː 21.2.2017 *[http://www.parkstrunjan.si/ Uradna stran Krajinskega parka Strunjan] pridobljenoː 21.2.2017 [[Kategorija:Tržaški zaliv]] [[Kategorija:Krajinski parki Slovenije|Strunjan]] [[Kategorija:Strunjan]] ini5yioxk59w53l2rcggfr4txx8h51n 5729451 5729450 2022-08-09T13:09:36Z A09090091 188929 pospr. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Krajinski park Strunjan | iucn_category = V | photo = Strunjan protected area of Slovenia.jpg | photo_caption = Krajinski park Strunjan | location = [[Strunjan]], [[Slovenija]] | map = Slovenija | map_captionStrunjan protected area of Slovenia.jpg = Geografski položaj v Sloveniji | relief = yes | nearest_city = [[Piran]] [[Izola]] | lat_d = 45 | lat_m = 32 | lat_s = 2.61 | lat_NS = N | long_d = 13 | long_m = 36 | long_s = 24.50 | long_EW = E | area = 429&nbsp;km² | established = 1989, 2004 <ref>{{navedi splet |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3398|title= Uredba vlade RS o Krajinskem parku Strunjan|accessdate=21. februar 2017|date= |format= |work= }}</ref> | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Javni zavod Krajinski park Strunjan |website=https://parkstrunjan.si/}} '''Krajinski park Strunjan''' obsega večji del Strunjanskega polotoka, ki predstavlja značilen vzorec [[fliš]]ne pokrajine obalnega območja, s pripadajočim [[morje|morskim akvatorijem]]. Njegove posebnosti in vrednote so razloženi tip poselitve, kulturne terase, soline (etnološki in tehnični spomenik) ter sedem domačij (etnološki spomenik). Spomenika oblikovane narave sta park ob [[Vila Tartini|Vili Tartini]] ter dvostranski drevored pinij ob magistralni cesti. Naravovarstveno so zanimivi predvsem [[laguna Stjuža]], [[Strunjanske soline]] in severna stran polotoka. Laguna in soline so stičišče morskega in kopnega vodnega okolja s specifičnimi ekološkimi razmerami, ki pogojujejo posebej prilagojene življenjske oblike. Zaradi svojih geoloških in [[geomorfologija|geomorfoloških]] značilnosti, velike [[biotska raznovrstnost|biotske pestrosti]] so izjemnega pomena z vidika varovanja naše naravne dediščine. Obalno območje od [[Simonov zaliv|Simonovega zaliva]] do [[Strunjan]]a je najdaljši neprekinjen del naravne obale v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. V krajinskem parku strunjan se konča slovenski del [[Evropska pešpot E-6|evropske pešpoti E-6]] ([[Evropska pešpot E-6#Potek pešpoti v Sloveniji|Ciglarjeva pot]]). [[Slika:Naturpark Strunjan in Slowenien.jpg|250px|Thumb|desno|Oznaka Krajinskega parka Strunjan]] == Zavarovana območja znotraj parka == === Naravni rezervat Strunjan === {{glavni|Naravni rezervat Strunjan}} Obsega severno obrežje Strunjanskega polotoka s pripadajočim 200 metrskim pasom morja. Površina celotnega rezervata je 160 ha, Strunjanski [[klif]] z morskim akvatorijem in neposrednim zaledjem. === Naravni rezervat Stjuža === Stjuža je edina laguna na slovenski obali Istre. Nekoč je bil to odprt morski zaliv, pred več kot 200 leti so med morjem in zalivom zgradili nasip. Danes je laguna povezana z morjem le preko kanala. Ime Stjuža izvira iz italijanske besede ''chiusa'' - zaprta. Laguna je zelo plitva. Na gibanje vode vplivata plima in oseka, ni pa valov in morskih tokov. V Stjuži so nekoč gojili ribe, ribogojstvo so opustili že v tridesetih letih 20. stoletja. Na splošno so vse morske lagune na severnem delu Jadranskega morja bile že od nekdaj znane po številnih vrstah ptic in gojenju rib. V blatnih rovih dna lagune živi do 5 cm velik rak imenovan škardobola (znanstveno ime ''Upogebia prusilla''), ribiči te rake lovijo za vabe pri ribolovu na različne vrste bele ribe. Dno lagune prekriva travnik kolenčaste cimodoceje in prave ter male morske trave. Podvodni travnik je bogat z različnimi vrst rakov, mehkužcev, rib in drugih živali. Laguna je sestavni del Krajinskega parka Strunjan, v katerega sodijo tudi [[Strunjanske soline]]. === Pinjev drevored=== [[Slika:Piran Slo (21167671293).jpg|250px|thumb|Pinjev drevored v Strunjanu]] Ob glavni cesti G2-111 (Izola-Sečovlje) stoji [[drevored]] [[pinija|pinij]]. Drevored je star okoli osemdeset ali morda celo devetdeset let, začne se malo pred odcepom na lokalno cesto v Strunjan. Zasajen je bil med letoma 1920 in 1930. S svojimi sto šestnajstimi drevesi je najbolje ohranjen drevored pinij v celotni Sloveniji (z njim se lahko primerja le še nekoliko krajši drevored v Izoli). Strunjanski drevored je zaščiten in ima status naravnega spomenika. V [[Strunjan|Strunjanu]] pa je še en drevored pinij. V devetdesetih letih 20. stoletja so v takratnem [[zdravilišče|zdravilišču]] (sedaj [[Talaso Strunjan]]) sprejeli odločitev, da se ob Stjuži od plaže do glavne ceste zasadijo pinije. Tako je nastal kilometer in pol dolg drevored s sto šestimi pinijami, ob morski laguni Stjuža.<ref>Kovačič Petrovič, Jasna.Drevored pinij in laguna Stjuža v Strunjanu. Teme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> slika:Mesecev zaliv - panoramio.jpg|Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom slika:Klif v Strunjanskem parku.jpg|Eden izmed manjših klifov slika:Beli križ pri Strunjanu.jpg|Spominski križ na vrhu griča Ronek Slika:Strunjan rezervat 1.jpg|Stjuža slika:Slovenian Sign 53.JPG|Oznaka evropske pešpoti E6 slika:Salt field worker.JPG|Proizvodnja soli na [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]] poteka na tradicionalni ročni način </gallery> == Glej tudi == * [[Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] * [[Strunjanske soline]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Mencinger, Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Strunjan Natural Park|Krajinski park Strunjan}} *[http://www.pisrs.si/Pis.web/pravniRedRSSearch?search=Uredba+o+Krajinskem+parku+Strunjan Uredba o Krajinskem parku Strunjan] pridobljenoː 21.2.2017 *[http://www.parkstrunjan.si/ Uradna stran Krajinskega parka Strunjan] pridobljenoː 21.2.2017 [[Kategorija:Tržaški zaliv]] [[Kategorija:Krajinski parki Slovenije|Strunjan]] [[Kategorija:Strunjan]] dxces7bympr57kqikpkzysnwsrg03z0 Nightwish 0 97992 5729649 5430140 2022-08-10T08:49:34Z SamiKullström 195677 /* Diskografija */ wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nightwish | Background = group_or_band | Origin = {{ikonazastave|Finska}} [[Kitee]], [[Finska]] | Genre = [[Simfonični metal]]<br />[[Power metal]] | Years_active = [[1996]]–danes | Label = Spinefarm, Nuclear Blast, Roadrunner, NEMS Enterprises, Century Media, Drakkar Entertainment | Associated_acts = | Current_members = Tuomas Holopainen<br />Emppu Vuorinen<br />Jukka Nevalainen<br />Marco Hietala<br />Floor Jansen<br />Troy Donockley | Past_members = Tarja Turunen<br />Sami Vänskä<br />Anette Olzon }} '''Nightwish''' je finska [[symphonic metal]] skupina, nastala leta 1996 v mestu Kitee, v vzhodni [[Finska|Finski]]. Nightwish so po mnenju mnogih med skupinami, ki so odgovorne za razvoj in popularizacijo symphonic metala proti koncu 1990ih, kot tudi za nastanek podzvrsti symphonic /gothic metal.<br /><br /> Čeprav so bili v domači državi znani že od izdaje prvega singla, “[[The Carpenter]]” (1997) in prvega albuma [[Angels Fall First]], so dosegli svetovno slavo šele ob izdaji albumov [[Oceanborn]] in [[Wishmaster]], ki sta izšla v letih 1998 in 2000. Album iz leta 2004, [[Once]], je vodil do predvajanja njihovih spotov na MTV v ZDA in v ameriških filmih. Njihov največji singl v ZDA, “[[Wish I Had an Ange]]l” (2004), je bil vključen v tri ameriške filme, z namenov promocije njihove Severno-Ameriške turneje. Leta 2005 so iz skupine odpustili pevko [[Tarja Turunen|Tarjo Turunen]], ki je bila najbolj prepoznavna članica skupine. Slovela je s svojim klasično šolanim glasom, saj je po poklicu operna pevka.<br /><br /> Maja 2007, so razkrili ime nove pevke. To je [[Anette Olzon]], bivša pevka skupine Alyson Avenue. Pozno jeseni so izdali nov album, [[Dark Passion Play]].Album so podprli s turnejo, ki se je začela 6. oktobra 2007 in končala 19.septembra 2009. Vmes je skupina izdala še EP z naslovom '''Made in Hong Kong (And in Various Other Places)'''<br /> Leta 2009 so najavili 7 studijski album '''Imaginaerum''', ki je izšel leta 2011. Na tem albumu so še bolj vključila Troy-a Donockley-a ("irske" dude, piščal), ki je postal tudi gost banda na turneji. Na koncertni turneji po severni Ameriki so se razšli s pevko Annete in prosili pevko Floor Jansen (ReVamp, After Forefer), če bi vskočila kot pevka do konca turneje.<br /> 9.oktobra 2013 je skupina uradno sporočila, da je njihova nova pevka Nizozemka Floor Jansen in da je Troy Donockley polnopravni član benda. Najavili so tudi nov studijski album z izidom leta 2015.Novembra pa so izdali live album in DVD z naslovom Showtime/Storytime.<br /> 13.febrauraja 2015 skupina izda EP "Élan", 27 marec 2015 pa je datum izida albuma '''Endless Forms Most Beautiful'''. Zaradi nespečnosti je bobnar Jukka Nevalainen pri snemanju albuma vzel odmor. Nadomestil ga je Kai Hahto (Wintersun). 14. septembra 2005 so v okviru turneje nastopili tudi v Ljubljani (Križanke), ponovno 4. marca 2008 v Hali Tivoli v okviru turneje Dark Passion Play, 3. julija 2009 na Metal Campu v Tolminu. 9. maja 2012 bi morali nastopati v Hali Tivoli v okviru turneje Imaginaerum European Tour je pa bil koncert odpovedan. == Diskografija == * [[Angels Fall First]] (1997) * [[Oceanborn]] (1998) * [[Wishmaster]] (2000) * [[Century Child]] (2002) * [[Once (album)|Once]] (2004) * [[Dark Passion Play]] (2007) * [[Imaginaerum]] (2011) * [[Endless Forms Most Beautiful]] (2015) * [[Human. :II: Nature.]] (2020) == Glej tudi == * [http://www.rockonnet.com/clanek.php?id=4&article=3852 RockOnNet] o koncertu v Ljubljani * [http://www.koncerti.net/foto/nightwish/nightwish.htm Koncerti.net], fotografije iz [[Dunaj]]skega [[koncert (glasbena prireditev)|koncerta]], [[25. april]] [[2004]] * [http://www.lyrko.com/artist/nightwish Lyrko.com], besedila Nightwishevih skladb == Zunanje povezave == {{Zbirka|Nightwish}} * [http://www.nightwish.com/ uradna stran skupine] {{nightwish}} [[Kategorija:Finske metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1996]] [[Kategorija:Nightwish|*]] {{normativna kontrola}} opnvmei3m18c0qicgco5f2bvlns8415 BS3 0 100531 5729437 5511763 2022-08-09T12:54:20Z A09090091 188929 /* Infrastruktura */ -np wikitext text/x-wiki [[Slika:Trebinjska.jpg|thumb|170px|Nizki bloki na Trebinjski ulici]] [[Slika:Vojkova.jpg|thumb|170px|Stolpnice ob Vojkovi cesti]] [[Slika:BS3 stolpnice 01.jpg|thumb|170px|Pogled na stolpnice z [[Arena Stožice|Arene Stožice]]]] '''BS3''' (oz. '''Bežigrajska soseska 3''', tudi '''Nove [[Stožice]]''') je bivalno naselje, ki se nahaja v [[Ljubljana|Ljubljani]] za [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigradom]] in spada v okvir [[Četrtna skupnost Bežigrad|Četrtne skupnosti Bežigrad]]. ==Lega== Naselje oklepajo na severu [[ljubljanska obvoznica]], na jugu Baragova ulica, na vzhodu [[Vojkova cesta, Ljubljana|Vojkova cesta]], na koncu katere je v križišču z Reboljevo obračališče [[Ljubljanski potniški promet|mestnih avtobusnih linij]] številka [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''' in '''20Z''']], ki sosesko povezujeta s centrom mesta, in na zahodu Štembalova ulica. Ulice, ki se nahajajo v BS3, so: *Puhova, *Trebinjska, *Maroltova, *Reboljeva in *Vojkova cesta Del naselja sestavljajo nizki štirinadstropni bloki, grajeni v letih 1976–1978 po načrtih [[arhitekt]]a [[Ilija Arnautović|Ilije Arnautovića]], in dva kompleksa visokih dvajsetnadstropnih stanovanjskih stolpnic, zgrajenih leta 1981. ==Infrastruktura== V naselju so pošta, banka in lekarna. Naselje ima Lidl ter tri Mercatorjeve trgovine z živili, v sklopu vsake trgovine je na voljo bankomat NLB. V naselju so tudi knjižnica Dr. [[France Škerl]] (enota [[Knjižnica Bežigrad|knjižnice Bežigrad]]), godbeni dom [[Pihalni orkester Bežigrad|Pihalnega orkestra Bežigrad]], več manjših barov in okrepčevalnic, nekaj frizerskih salonov, balinarsko društvo, tri enote vrtca Ciciban (Mehurčki, Lenka in Žabice) ter [[Osnovna šola Milana Šuštaršiča Ljubljana|osnovna šola Milana Šuštaršiča]]. ==Bližnja okolica== V bližini ob [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajski cesti]] stoji ena najvišjih ljubljanskih poslovnih stolpnic WTC, poslovna stavba podjetja Smelt, hotel, bencinska črpalka, stavba [[Avto-moto zveza Slovenije|AMZS]], ... V bližini se nahajata dva športna objekta, in sicer preko severne obvoznice stoji [[hipodrom Stožice]], preko Vojkove ceste pa [[Športni park Stožice]]. {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Bežigrad]] mdonl7etfn2hy75k017h1bgstza5fcl Seznam slapov v Sloveniji 0 103184 5729553 5714998 2022-08-09T21:03:48Z Amanesciri2021 205950 /* Ostali slapovi */ wikitext text/x-wiki [[Slika:SlikaBoka.jpg|thumb|right|200px|[[Boka]] je najmogočnejši slovenski slap]] '''[[Seznam]] [[slap]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]]'''. __TOC__ === Slapovi višine nad 100 metrov === # [[Kloma]] (128 m) # [[Skok]] (118 m) # [[Fratarica]] (''Veliki Drsnik'', 112 m) # [[Paverjev slap]], »Po Dolu« (110 m) # [[Boka]] (106 m) # Suha (105 m) (= [[Ukanška Suha]]?) # [[Brinta]] (104 m) # [[Pirašiški slap|Pirašica]] (102 m) # [[Zgornji Martuljški slap]] (Gornje stopnje - 101 m) [http://www.burger.si/Slapovi/KGora/MartuljskiSlapovi.htm] # [[Jurežev slap]] (najvišji slap v [[Karavanke|Karavankah]]) (100 m) # [[Slapovi Suhega potoka]], Zadnja Trenta (111 m, 6 m, 15 m, 12 m) === Ostali slapovi === {{col-start}} {{col-3}} * [[Rinka]] - slap [[Savinja|Savinje]] (90 m) * [[Jurežev slap]] (7 zaporednih slapov višine več kot 100 m) *[[Sinji slap]] na Jezerskem; [[Vikijeva sveča]]? * [[Hudi žleb]] (90 m) * [[Gregorčičev slap]] (88 m) * [[Savica]] (78 m) * [[Palenk]] (78 m) ([[Slapišče Palenk]], Igla, Savinjska dolina) * [[Črne vode]] (70 m) ([[Slap Črne vode]] pod Slemenovo špico) * [[Sapet - Globišča]] (60 m) * [[Cuc]] (60 m) * [[Sovpat]] (60 m) * [[Predelski slap]] (54 m) * Spodnji [[Peričnik]] (52 m) [http://www.burger.si/Slapovi/Mojstrana/Pericnik/Pericnik.htm] * [[Klavški slap]] (50 m) * Skok - Parabola ([[Fratarica]]) (48 m) * [[Brložniški slap]] (40 m) * [[Slap v Hudičevem žlebu]] (40 m) * [[Azmiški slap]] (40 m) * [[Orličje]] oz. [[Orglice_(slap)|Orglice]] (40 m) * [[Pršjak]] (40 m, 8 m, 10 m, 7 m, 20 m, 8 m) * [[Skočniki Belega potoka]] (31 m, 14 m, 27 m) * [[Slapovi Zale]] (35 m, 12 m, 10 m) * [[Slap Strešica]] (35 m) * [[Čedca]] (do podora leta 2008 najvišji slap v Sloveniji) (30 m) * [[Podlebelca]] (30 m) * [[Zaročenca]] (30 m) * [[Poličanka - drugi slap]] (30 m) * [[Slap Male Pišnice]] (30 m) * [[Kobilji curek]] (30 m) *[[Ankova slapova]] (Jezersko) (7 m) {{col-3}} * [[Savinka]] v bližini Kambreškega (29 m) z dvema manjšima slapovoma nad in pod njim * [[Spodnji Martuljški slap]] (spodnja stopnja) (26 m) * [[Veliki in Mali Beri]] (11 m, 36 m) * [[Poličanka - tretji slap]] (25 m) * Veliki Šumik - [[Lobnica]] (24 m) * [[Božičev slap]] (25 m) * [[Mostniški slapovi]] (Slapovi Mostnice) (21 m, 5 m, 5 m) * [[Slap Stranice pod Trebešami]] (20 m) * [[Slap Jelovščka]] (20 m) * [[Slapišče Kosce]] (20 m) * [[Slap Luknja]] (20 m) * [[Nemiljski šum]] (20 m) * Pekel - tretji slap - »Kozjak« ([[Pekel pri Borovnici]]) (20 m) * [[Slap Zob|Slap »Zob« Desnega Pščaka]] (20 m) * [[Rastočki slapovi]] (20 m, 20 m) * [[Veliki Možniški slap]] (18 m) * [[Jermanovi slapovi]] (8 m, 15 m, 18 m) * [[Tominčev slap]] (18 m) * [[Slap Virje]] (17 m) * Pekel - peti slap ([[Pekel pri Borovnici]]) (17 m) * Pekel - drugi slap ([[Pekel pri Borovnici]]) (17 m) * [[Slap Pekel]] - Bohor (17 m) * Zgornji [[Peričnik]] (16 m) * [[Framski slap]] tudi Skalce (16 m) * [[Nežica (slap)]] (Tišenpoljski slapovi: 8 m, 15 m, 10 m; 20 m) * [[Belopotoška slapova, Zadnjica]] (4 m, 15 m) * ([[Beli slap]] na Savi med Trbovljami in Hrastnikom) * [[Slap pod Iglico]] {{col-3}} * [[Slap Bojanca]] (15 m) * [[Bezena|Bezenski slap]] na [[Pokljuka|Pokljuki]] (15 m) * [[Spodnji Gregorčičev slap]] (15 m) * [[Ruscov slap]] (15 m) * [[Slap Kozjak|Kozjak]] (15 m) * [[Slap pod Kopišči]] (15 m) * [[Slapova Ribnice]] v [[Bohinj]]u (10 m, 15 m) * [[Korošaški slapovi]] (10 m, 6 m, 5 m, 6 m, 15 m) * [[Slap Kopiščnice]] (15 m) * [[Vintgarski Šum]] v [[Blejski Vintgar|Blejskem Vintgarju]] (13 m) * [[Bistriški Šum]] (13 m) * [[Stegovniški slap]] (12 m ali 15? m) * [[Slap Hudič babo pere]] (Slap pod Gozdašnico), 10 m * Mali Šumik - [[Lobnica]] (10 m) * [[Slapovi na Šumniku]] (10 slapov med 5 in 15 m) * [[Slap Loke]] (8 m) * [[Rezmanov slap]] (8 m) * [[Grmečica]] (8 m) * [[Veli vir]] (8 m) * [[Slap Ubijavnik]] (7 m) * [[Lucifer (slap)|Slap Lucifer]] ([[Mokre peči]]) * [[Bajdinški slapovi]] (8 m, 10 m, 5 m, 5 m) * [[Driselpoh]] (7 m) * [[Ptončev slap]] (7 m, 10 m) * [[Lehnjakov slap]] (6 m) * [[Lahomniški sopot]] (4 m, 8 m) * [[Mitovški slap]] * [[Brdarjev slap]] *[[Mošeniško slapišče]]{{col-end}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Slovenija}} {{stublist}} [[Kategorija:Slapovi v Sloveniji|*]] 4o6aijdg9us6fpuyf3ztwrotos2p163 5729555 5729553 2022-08-09T21:05:15Z Amanesciri2021 205950 /* Ostali slapovi */ wikitext text/x-wiki [[Slika:SlikaBoka.jpg|thumb|right|200px|[[Boka]] je najmogočnejši slovenski slap]] '''[[Seznam]] [[slap]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]]'''. __TOC__ === Slapovi višine nad 100 metrov === # [[Kloma]] (128 m) # [[Skok]] (118 m) # [[Fratarica]] (''Veliki Drsnik'', 112 m) # [[Paverjev slap]], »Po Dolu« (110 m) # [[Boka]] (106 m) # Suha (105 m) (= [[Ukanška Suha]]?) # [[Brinta]] (104 m) # [[Pirašiški slap|Pirašica]] (102 m) # [[Zgornji Martuljški slap]] (Gornje stopnje - 101 m) [http://www.burger.si/Slapovi/KGora/MartuljskiSlapovi.htm] # [[Jurežev slap]] (najvišji slap v [[Karavanke|Karavankah]]) (100 m) # [[Slapovi Suhega potoka]], Zadnja Trenta (111 m, 6 m, 15 m, 12 m) === Ostali slapovi === {{col-start}} {{col-3}} * [[Rinka]] - slap [[Savinja|Savinje]] (90 m) * [[Jurežev slap]] (7 zaporednih slapov višine več kot 100 m) *[[Sinji slap]] na Jezerskem; [[Vikijeva sveča]]? * [[Hudi žleb]] (90 m) * [[Gregorčičev slap]] (88 m) * [[Savica]] (78 m) * [[Palenk]] (78 m) ([[Slapišče Palenk]], Igla, Savinjska dolina) * [[Črne vode]] (70 m) ([[Slap Črne vode]] pod Slemenovo špico) * [[Sapet - Globišča]] (60 m) * [[Cuc]] (60 m) * [[Sovpat]] (60 m) * [[Predelski slap]] (54 m) * Spodnji [[Peričnik]] (52 m) [http://www.burger.si/Slapovi/Mojstrana/Pericnik/Pericnik.htm] * [[Klavški slap]] (50 m) * Skok - Parabola ([[Fratarica]]) (48 m) * [[Brložniški slap]] (40 m) * [[Slap v Hudičevem žlebu]] (40 m) * [[Azmiški slap]] (40 m) * [[Orličje]] oz. [[Orglice_(slap)|Orglice]] (40 m) * [[Pršjak]] (40 m, 8 m, 10 m, 7 m, 20 m, 8 m) * [[Skočniki Belega potoka]] (31 m, 14 m, 27 m) * [[Slapovi Zale]] (35 m, 12 m, 10 m) * [[Slap Strešica]] (35 m) * [[Čedca]] (do podora leta 2008 najvišji slap v Sloveniji) (30 m) * [[Podlebelca]] (30 m) * [[Zaročenca]] (30 m) * [[Poličanka - drugi slap]] (30 m) * [[Slap Male Pišnice]] (30 m) * [[Kobilji curek]] (30 m) {{col-3}} * [[Savinka]] v bližini Kambreškega (29 m) z dvema manjšima slapovoma nad in pod njim * [[Spodnji Martuljški slap]] (spodnja stopnja) (26 m) * [[Veliki in Mali Beri]] (11 m, 36 m) * [[Poličanka - tretji slap]] (25 m) * Veliki Šumik - [[Lobnica]] (24 m) * [[Božičev slap]] (25 m) * [[Mostniški slapovi]] (Slapovi Mostnice) (21 m, 5 m, 5 m) * [[Slap Stranice pod Trebešami]] (20 m) * [[Slap Jelovščka]] (20 m) * [[Slapišče Kosce]] (20 m) * [[Slap Luknja]] (20 m) * [[Nemiljski šum]] (20 m) * Pekel - tretji slap - »Kozjak« ([[Pekel pri Borovnici]]) (20 m) * [[Slap Zob|Slap »Zob« Desnega Pščaka]] (20 m) * [[Rastočki slapovi]] (20 m, 20 m) * [[Veliki Možniški slap]] (18 m) * [[Jermanovi slapovi]] (8 m, 15 m, 18 m) * [[Tominčev slap]] (18 m) * [[Slap Virje]] (17 m) * Pekel - peti slap ([[Pekel pri Borovnici]]) (17 m) * Pekel - drugi slap ([[Pekel pri Borovnici]]) (17 m) * [[Slap Pekel]] - Bohor (17 m) * Zgornji [[Peričnik]] (16 m) * [[Framski slap]] tudi Skalce (16 m) * [[Nežica (slap)]] (Tišenpoljski slapovi: 8 m, 15 m, 10 m; 20 m) * [[Belopotoška slapova, Zadnjica]] (4 m, 15 m) * ([[Beli slap]] na Savi med Trbovljami in Hrastnikom) * [[Slap pod Iglico]] {{col-3}} * [[Slap Bojanca]] (15 m) * [[Bezena|Bezenski slap]] na [[Pokljuka|Pokljuki]] (15 m) * [[Spodnji Gregorčičev slap]] (15 m) * [[Ruscov slap]] (15 m) * [[Slap Kozjak|Kozjak]] (15 m) * [[Slap pod Kopišči]] (15 m) * [[Slapova Ribnice]] v [[Bohinj]]u (10 m, 15 m) * [[Korošaški slapovi]] (10 m, 6 m, 5 m, 6 m, 15 m) * [[Slap Kopiščnice]] (15 m) * [[Vintgarski Šum]] v [[Blejski Vintgar|Blejskem Vintgarju]] (13 m) * [[Bistriški Šum]] (13 m) * [[Stegovniški slap]] (12 m ali 15? m) * [[Slap Hudič babo pere]] (Slap pod Gozdašnico), 10 m * Mali Šumik - [[Lobnica]] (10 m) * [[Slapovi na Šumniku]] (10 slapov med 5 in 15 m) * [[Slap Loke]] (8 m) * [[Rezmanov slap]] (8 m) * [[Grmečica]] (8 m) * [[Veli vir]] (8 m) * [[Slap Ubijavnik]] (7 m) * [[Lucifer (slap)|Slap Lucifer]] ([[Mokre peči]]) * [[Bajdinški slapovi]] (8 m, 10 m, 5 m, 5 m) * [[Driselpoh]] (7 m) * [[Ptončev slap]] (7 m, 10 m) * [[Ankova slapova]] (Jezersko) (7 m) * [[Lehnjakov slap]] (6 m) * [[Lahomniški sopot]] (4 m, 8 m) * [[Mitovški slap]] * [[Brdarjev slap]] *[[Mošeniško slapišče]]{{col-end}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Slovenija}} {{stublist}} [[Kategorija:Slapovi v Sloveniji|*]] 4tkaumsrokd1gbuy05ex02zhuoznhdr Avtocesta A4 0 103599 5729414 5556952 2022-08-09T12:08:07Z TadejM 738 manjka vir! wikitext text/x-wiki {{posodobi|razlog=dograditev odseka Draženci-Gruškovje}} {| cellpadding="6" style="border:1px solid #aaa; border-spacing:3px; background-color:#f9f9f9; color:black; margin: 0.5em 0 0.5em 1em; cellpadding: 0.2em; float:right; clear:right; border-collapse:collapse; line-height:1.2em; font-size:90%;" !colspan="2" style="width:100%; text-align:center; color:#ffffff; background-color:#009140; font-size: 1.25em; white-space: nowrap;"| Avtocesta A4 |- ! colspan="2" |[[Slika:Avtocesta A4.svg|90px]] |- |colspan="2" align="center"|[[Slika:Karte A4 SI.svg|300px]] |- |colspan="2" align="center"|[[Slika:Slivnica-Draženci Highway near Marjeta - panoramio.jpg|300px]] |- !colspan="2" style="color:white;background-color:#009140;text-align:center;"| Osnovni podatki |- |colspan="2" | '''Skupna dolžina:''' 33,7&nbsp;km{{cn}} |- |colspan="2" | '''Čas izgradnje:''' 2007–2018 |- !colspan="2" style="color:white;background-color:#009140;text-align:center;"| Potek |- | [[Slika:AB-Kreuz-grün.svg|link=]] (7) [[Avtocestni razcep|Razcep]] [[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]] [[Slika:Avtocesta A1.svg|link=Avtocesta A1|30px]] {{BAB-E|59}} {{BAB-E|57}} | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (1) [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Maribor]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (2) [[Marjeta na Dravskem polju]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (3) [[Zlatoličje]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Tank.svg|link=]] [[Slika:AB-Rast.svg|link=]] Počivališče [[Dravsko polje]] [[Slika:Pfeil unten.svg|link=|10px]] [[Slika:Pfeil oben.svg|link=|10px]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (4) [[Občina Hajdina|Hajdina]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Brücke.svg|link=]] [[Viadukt]] [[Občina Hajdina|Hajdina]] <small>284 m</small> | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Kreuz-grün.svg|link=]] (5) Razcep [[Draženci]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (6) [[Lancova vas]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (7) [[Podlehnik]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Tank.svg|link=]] [[Slika:AB-Rast.svg|link=]] Počivališče [[Podlehnik]] [[Slika:Pfeil unten.svg|link=|10px]] [[Slika:Pfeil oben.svg|link=|10px]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (8) [[Zakl, Podlehnik|Zakl]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Brücke.svg|link=]] Viadukt [[Maceljščica]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Tunnel.svg|link=]] [[Predor]] [[Log, Rogatec|Log]] <small>225 m/147 m</small> | align="right" | x,x km |- | [[Slika:BAB-Grenze.svg|link=]] Mejni prehod [[Gruškovje]] | align="right" | x,x km |- | Nadaljevanje ceste na [[Avtoceste na Hrvaškem|Hrvaškem]] [[Slika:Motorway-A2-Hex-Green.svg|link=Avtocesta A2, Hrvaška|30px]] {{BAB-E|59}} | align="right" | [[Avtocesta A2, Hrvaška|A2]] |} '''Avtocesta A4''' (''Podravska avtocesta'') je [[avtocesta]] od [[avtocestni razcep|avtocestnega razcepa]] [[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]] proti [[mejni prehod|mejnemu prehodu]] [[Gruškovje]] na meji z [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]]. Na hrvaški strani se nadaljuje po [[a2 (Hrvaška)|avtocesti A2]] proti [[Zagreb]]u. Avtocesta A4 je sestavni del [[Evropska pot E59|evropske poti E59]]. == Gradnja == === Odsek Slivnica–Draženci === Odsek, sproščen v promet v juliju 2009, se začne v razcepu [[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], kjer se odcepi od [[Avtocesta A1|avtoceste A1]]. V nadaljevanju poteka južno od [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|mariborskega letališča]], mimo [[Rače|Rač]], po [[Dravsko polje|Dravskem polju]] in mestoma tik ob kanalu [[Hidroelektrarna Zlatoličje|hidroelektrarn]] SD-1. Od tu dalje se mimo naselij [[Gerečja vas]] in [[Kungota pri Ptuju]] spusti do [[Občina Hajdina|Hajdine]] pri [[Ptuj]]u, kjer s priključkom za Ptuj prečka [[Glavna cesta|glavno cesto]] G1-2, poteka preko viadukta za [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|železniško progo Pragersko–Ormož]] in do razcepa [[Draženci]], kjer se je pred izgradnjo naslednjega odseka avtocesta končala in nadaljevala kot [[glavna cesta]] G1-9. === Odsek Draženci–Gruškovje === Odsek Draženci–Gruškovje poteka po trasi nekdanje glavne ceste G1-9. Za ta odsek se je v letih 2011–2012 izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in odkupujejo zemljišča v skladu s sprejetim [[državni lokacijski načrt|državnim lokacijskim načrtom]]. Gradnja odseka je potekala v dveh etapah. Gradnja prve etape Draženci–Podlehnik, dolge 7,3 km, se je pričela julija 2015 in je trajala do novembra 2017,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/video-stekel-bo-promet-po-novem-avtocestnem-odseku-med-drazenci-in-podlehnikom.html|title=Slovesno odprli prvi del avtocestnega odseka med Draženci in Podlehnikom|date=22. 11. 2017|work=24ur.com|accessdate=2. 12. 2018|language=sl}}</ref> hkrati pa so pričela dela na uvodnih delih druge etape. Pogodba za drugo etapo avtoceste od Podlehnika do MMP Gruškovje je bila podpisana 25. 4. 2016.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/Novice/S_podpisom_pogodbe_pricetek_izgradnje_2a_etape_avtoceste_Drazenci_%E2%80%93_MMP_Gruskovje_1435.aspx|title=S podpisom pogodbe pričetek izgradnje 2.a etape avtoceste Draženci – MMP Gruškovje|date=25. 4. 2016|accessdate=26. 4. 2016|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|Dars]] je 30. 11. 2018 predal prometu še zadnji, 5,8 kilometra dolg odsek avtoceste od Podlehnika do Gruškovja. Poleg avtoceste je urejena tudi celotna infrastruktura v širšem območju, vključno z novo povezovalno cesto, ki bo prebivalcem okoliških naselij znatno izboljšala življenjske pogoje. Vrednost izvedbe zadnjega odseka je 240 milijonov evrov, 66 milijonov tega denarja pa je Dars dobil iz virov EU.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/podlehnik-gruskovje-odprt-se-zadnji-del-podravske-avtoceste-6621982|title=(FOTO in VIDEO) Podlehnik-Gruškovje: Odprt še zadnji del podravske avtoceste|date=30. 11. 2018|newspaper=Večer|accessdate=2. 12. 2018|language=sl}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Gradnja viadukta preko železniške proge Pragersko-Ormož.jpg|thumb|left|160px |Gradnja viadukta preko železniške proge Pragersko–Ormož]] Avtocesta A4 je zgrajena kot štiripasovna avtocesta z ločenimi smernimi vozišči in odstavnim pasom. Celoten prečni prerez znaša 26,20 m in sicer dva vozna pasova širine 3,75 m, dva prehitevalna pasova širine 3,75 m, dva robna pasova širine 0,50 m, dva odstavna pasova širine 2,50 m, ločilni pas širine 3,2 m in dve bankini širine 1 m. Ker poteka po pretežno ravninskem terenu, je večina križanj z drugimi cestami z nadvozi. Na avtocesti sta urejena dva obojestranska oskrbna centra z bencinskim servisom, bifejem in parkiriščem. Na tem odseku sta bili zgrajeni tudi cestninski postaji [[Prepolje]] zahod in Prepolje vzhod, namenjeni cestninjenju vozil, težjih od 3,5 t, in avtobusov. Cestninska postaja je bila zgrajena tako, da je bil omogočen prost promet osebnih vozil z [[Vinjeta|vinjetami]], ostala vozila pa so morala skozi ločeno cestninsko postajo in plačati cestnino. Ob uvedbi elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, sta bili odstranjeni. Za dobro povezanost z ostalimi cestami in naselji so zgrajeni priključki [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Maribor]], [[Marjeta na Dravskem Polju|Marjeta]], [[Zlatoličje]], [[Občina Hajdina|Hajdina]], [[Lancova vas]], [[Podlehnik]] in [[Zakl, Podlehnik|Zakl]], preko razcepa Draženci pa poteka tudi navezava na glavno cesto G1-2 [[Ptuj]]–[[Ormož]]. {{posodobi|razlog=dograjen odsek Draženci - Gruškovje}} == Objekti == Na 20,7 km dolgem odseku so bili zgrajeni naslednji premostitveni objekti: * 4 [[Most|mostovi]] * 17 [[nadvoz|nadvozov]] * 6 [[podvoz (objekt)|podvozov]] * 5 [[Viadukt|viaduktov]] (1 viadukt dolžine 286 m v Slivnici, 2 čez železnico v Hajdini dolžine 281 m desni in 281 levi.) Ker je avtocesta med Draženci in Gruškovjem povozila obstoječo glavno cesto, je bila v sklopu njene izgradnje zgrajena tudi vzporedna lokalna cesta v dolžini 13,9 km.<ref name=":0" /> == Mednarodni mejni prehod Gruškovje == [[Slika:Gruskovje.JPG|alt=|sličica|250x250_pik|MMP Gruškovje na meji z R Hrvaško]] V trasi bodoče avtoceste je bil spomladi leta 2003 zgrajen mednarodni [[mejni prehod Gruškovje]], kar je bil pogoj za vstop Slovenije v [[Schengenski sporazum|Schengenski prostor]], leta 2009 pa tudi odsek bodoče avtoceste do mejne črte z Republiko [[Hrvaška|Hrvaško]], kjer se ta pri [[Macelj|Maclju]] naveže na hrvaško avtocestno omrežje. V območju mejnega prehoda sta poleg objektov za mejno kontrolo in fitosanitarno ter veterinarsko kontrolo, zgrajena tudi 2 nadvoza z deviacijo bodoče regionalne ceste. == Glej tudi == * [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.dars.si/ Spletna stran DARS] * [http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/vpogled_v_postopke_priprave_drzavnih_prostorskih_aktov/ Državni prostorski načrt za A4 Draženci–Gruškovje] {{dars}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] gbwejs55p81ce3gdgjifgn7awi82t42 5729479 5729414 2022-08-09T14:43:03Z Andrejj 94 ref wikitext text/x-wiki {{posodobi|razlog=dograditev odseka Draženci-Gruškovje}} {| cellpadding="6" style="border:1px solid #aaa; border-spacing:3px; background-color:#f9f9f9; color:black; margin: 0.5em 0 0.5em 1em; cellpadding: 0.2em; float:right; clear:right; border-collapse:collapse; line-height:1.2em; font-size:90%;" !colspan="2" style="width:100%; text-align:center; color:#ffffff; background-color:#009140; font-size: 1.25em; white-space: nowrap;"| Avtocesta A4 |- ! colspan="2" |[[Slika:Avtocesta A4.svg|90px]] |- |colspan="2" align="center"|[[Slika:Karte A4 SI.svg|300px]] |- |colspan="2" align="center"|[[Slika:Slivnica-Draženci Highway near Marjeta - panoramio.jpg|300px]] |- !colspan="2" style="color:white;background-color:#009140;text-align:center;"| Osnovni podatki |- |colspan="2" | '''Skupna dolžina:''' 33,7&nbsp;km<ref>https://www.dars.si/Zgodovina_gradnje/A4_Slivnica_-_Gruskovje</ref> |- |colspan="2" | '''Čas izgradnje:''' 2007–2018 |- !colspan="2" style="color:white;background-color:#009140;text-align:center;"| Potek |- | [[Slika:AB-Kreuz-grün.svg|link=]] (7) [[Avtocestni razcep|Razcep]] [[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]] [[Slika:Avtocesta A1.svg|link=Avtocesta A1|30px]] {{BAB-E|59}} {{BAB-E|57}} | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (1) [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Maribor]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (2) [[Marjeta na Dravskem polju]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (3) [[Zlatoličje]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Tank.svg|link=]] [[Slika:AB-Rast.svg|link=]] Počivališče [[Dravsko polje]] [[Slika:Pfeil unten.svg|link=|10px]] [[Slika:Pfeil oben.svg|link=|10px]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (4) [[Občina Hajdina|Hajdina]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Brücke.svg|link=]] [[Viadukt]] [[Občina Hajdina|Hajdina]] <small>284 m</small> | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Kreuz-grün.svg|link=]] (5) Razcep [[Draženci]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (6) [[Lancova vas]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (7) [[Podlehnik]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Tank.svg|link=]] [[Slika:AB-Rast.svg|link=]] Počivališče [[Podlehnik]] [[Slika:Pfeil unten.svg|link=|10px]] [[Slika:Pfeil oben.svg|link=|10px]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (8) [[Zakl, Podlehnik|Zakl]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Brücke.svg|link=]] Viadukt [[Maceljščica]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Tunnel.svg|link=]] [[Predor]] [[Log, Rogatec|Log]] <small>225 m/147 m</small> | align="right" | x,x km |- | [[Slika:BAB-Grenze.svg|link=]] Mejni prehod [[Gruškovje]] | align="right" | x,x km |- | Nadaljevanje ceste na [[Avtoceste na Hrvaškem|Hrvaškem]] [[Slika:Motorway-A2-Hex-Green.svg|link=Avtocesta A2, Hrvaška|30px]] {{BAB-E|59}} | align="right" | [[Avtocesta A2, Hrvaška|A2]] |} '''Avtocesta A4''' (''Podravska avtocesta'') je [[avtocesta]] od [[avtocestni razcep|avtocestnega razcepa]] [[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]] proti [[mejni prehod|mejnemu prehodu]] [[Gruškovje]] na meji z [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]]. Na hrvaški strani se nadaljuje po [[a2 (Hrvaška)|avtocesti A2]] proti [[Zagreb]]u. Avtocesta A4 je sestavni del [[Evropska pot E59|evropske poti E59]]. == Gradnja == === Odsek Slivnica–Draženci === Odsek, sproščen v promet v juliju 2009, se začne v razcepu [[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], kjer se odcepi od [[Avtocesta A1|avtoceste A1]]. V nadaljevanju poteka južno od [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|mariborskega letališča]], mimo [[Rače|Rač]], po [[Dravsko polje|Dravskem polju]] in mestoma tik ob kanalu [[Hidroelektrarna Zlatoličje|hidroelektrarn]] SD-1. Od tu dalje se mimo naselij [[Gerečja vas]] in [[Kungota pri Ptuju]] spusti do [[Občina Hajdina|Hajdine]] pri [[Ptuj]]u, kjer s priključkom za Ptuj prečka [[Glavna cesta|glavno cesto]] G1-2, poteka preko viadukta za [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|železniško progo Pragersko–Ormož]] in do razcepa [[Draženci]], kjer se je pred izgradnjo naslednjega odseka avtocesta končala in nadaljevala kot [[glavna cesta]] G1-9. === Odsek Draženci–Gruškovje === Odsek Draženci–Gruškovje poteka po trasi nekdanje glavne ceste G1-9. Za ta odsek se je v letih 2011–2012 izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in odkupujejo zemljišča v skladu s sprejetim [[državni lokacijski načrt|državnim lokacijskim načrtom]]. Gradnja odseka je potekala v dveh etapah. Gradnja prve etape Draženci–Podlehnik, dolge 7,3 km, se je pričela julija 2015 in je trajala do novembra 2017,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/video-stekel-bo-promet-po-novem-avtocestnem-odseku-med-drazenci-in-podlehnikom.html|title=Slovesno odprli prvi del avtocestnega odseka med Draženci in Podlehnikom|date=22. 11. 2017|work=24ur.com|accessdate=2. 12. 2018|language=sl}}</ref> hkrati pa so pričela dela na uvodnih delih druge etape. Pogodba za drugo etapo avtoceste od Podlehnika do MMP Gruškovje je bila podpisana 25. 4. 2016.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/Novice/S_podpisom_pogodbe_pricetek_izgradnje_2a_etape_avtoceste_Drazenci_%E2%80%93_MMP_Gruskovje_1435.aspx|title=S podpisom pogodbe pričetek izgradnje 2.a etape avtoceste Draženci – MMP Gruškovje|date=25. 4. 2016|accessdate=26. 4. 2016|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|Dars]] je 30. 11. 2018 predal prometu še zadnji, 5,8 kilometra dolg odsek avtoceste od Podlehnika do Gruškovja. Poleg avtoceste je urejena tudi celotna infrastruktura v širšem območju, vključno z novo povezovalno cesto, ki bo prebivalcem okoliških naselij znatno izboljšala življenjske pogoje. Vrednost izvedbe zadnjega odseka je 240 milijonov evrov, 66 milijonov tega denarja pa je Dars dobil iz virov EU.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/podlehnik-gruskovje-odprt-se-zadnji-del-podravske-avtoceste-6621982|title=(FOTO in VIDEO) Podlehnik-Gruškovje: Odprt še zadnji del podravske avtoceste|date=30. 11. 2018|newspaper=Večer|accessdate=2. 12. 2018|language=sl}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Gradnja viadukta preko železniške proge Pragersko-Ormož.jpg|thumb|left|160px |Gradnja viadukta preko železniške proge Pragersko–Ormož]] Avtocesta A4 je zgrajena kot štiripasovna avtocesta z ločenimi smernimi vozišči in odstavnim pasom. Celoten prečni prerez znaša 26,20 m in sicer dva vozna pasova širine 3,75 m, dva prehitevalna pasova širine 3,75 m, dva robna pasova širine 0,50 m, dva odstavna pasova širine 2,50 m, ločilni pas širine 3,2 m in dve bankini širine 1 m. Ker poteka po pretežno ravninskem terenu, je večina križanj z drugimi cestami z nadvozi. Na avtocesti sta urejena dva obojestranska oskrbna centra z bencinskim servisom, bifejem in parkiriščem. Na tem odseku sta bili zgrajeni tudi cestninski postaji [[Prepolje]] zahod in Prepolje vzhod, namenjeni cestninjenju vozil, težjih od 3,5 t, in avtobusov. Cestninska postaja je bila zgrajena tako, da je bil omogočen prost promet osebnih vozil z [[Vinjeta|vinjetami]], ostala vozila pa so morala skozi ločeno cestninsko postajo in plačati cestnino. Ob uvedbi elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, sta bili odstranjeni. Za dobro povezanost z ostalimi cestami in naselji so zgrajeni priključki [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Maribor]], [[Marjeta na Dravskem Polju|Marjeta]], [[Zlatoličje]], [[Občina Hajdina|Hajdina]], [[Lancova vas]], [[Podlehnik]] in [[Zakl, Podlehnik|Zakl]], preko razcepa Draženci pa poteka tudi navezava na glavno cesto G1-2 [[Ptuj]]–[[Ormož]]. {{posodobi|razlog=dograjen odsek Draženci - Gruškovje}} == Objekti == Na 20,7 km dolgem odseku so bili zgrajeni naslednji premostitveni objekti: * 4 [[Most|mostovi]] * 17 [[nadvoz|nadvozov]] * 6 [[podvoz (objekt)|podvozov]] * 5 [[Viadukt|viaduktov]] (1 viadukt dolžine 286 m v Slivnici, 2 čez železnico v Hajdini dolžine 281 m desni in 281 levi.) Ker je avtocesta med Draženci in Gruškovjem povozila obstoječo glavno cesto, je bila v sklopu njene izgradnje zgrajena tudi vzporedna lokalna cesta v dolžini 13,9 km.<ref name=":0" /> == Mednarodni mejni prehod Gruškovje == [[Slika:Gruskovje.JPG|alt=|sličica|250x250_pik|MMP Gruškovje na meji z R Hrvaško]] V trasi bodoče avtoceste je bil spomladi leta 2003 zgrajen mednarodni [[mejni prehod Gruškovje]], kar je bil pogoj za vstop Slovenije v [[Schengenski sporazum|Schengenski prostor]], leta 2009 pa tudi odsek bodoče avtoceste do mejne črte z Republiko [[Hrvaška|Hrvaško]], kjer se ta pri [[Macelj|Maclju]] naveže na hrvaško avtocestno omrežje. V območju mejnega prehoda sta poleg objektov za mejno kontrolo in fitosanitarno ter veterinarsko kontrolo, zgrajena tudi 2 nadvoza z deviacijo bodoče regionalne ceste. == Glej tudi == * [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.dars.si/ Spletna stran DARS] * [http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/vpogled_v_postopke_priprave_drzavnih_prostorskih_aktov/ Državni prostorski načrt za A4 Draženci–Gruškovje] {{dars}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] 6spcmfbdelkv2jm1beogw7biv85euo0 5729499 5729479 2022-08-09T16:19:53Z TadejM 738 popravek; če seštejem dolžine po tem viru, je 33,4 km wikitext text/x-wiki {{posodobi|razlog=dograditev odseka Draženci-Gruškovje}} {| cellpadding="6" style="border:1px solid #aaa; border-spacing:3px; background-color:#f9f9f9; color:black; margin: 0.5em 0 0.5em 1em; cellpadding: 0.2em; float:right; clear:right; border-collapse:collapse; line-height:1.2em; font-size:90%;" !colspan="2" style="width:100%; text-align:center; color:#ffffff; background-color:#009140; font-size: 1.25em; white-space: nowrap;"| Avtocesta A4 |- ! colspan="2" |[[Slika:Avtocesta A4.svg|90px]] |- |colspan="2" align="center"|[[Slika:Karte A4 SI.svg|300px]] |- |colspan="2" align="center"|[[Slika:Slivnica-Draženci Highway near Marjeta - panoramio.jpg|300px]] |- !colspan="2" style="color:white;background-color:#009140;text-align:center;"| Osnovni podatki |- |colspan="2" | '''Skupna dolžina:''' 33,4&nbsp;km<ref>https://www.dars.si/Zgodovina_gradnje/A4_Slivnica_-_Gruskovje</ref> |- |colspan="2" | '''Čas izgradnje:''' 2007–2018 |- !colspan="2" style="color:white;background-color:#009140;text-align:center;"| Potek |- | [[Slika:AB-Kreuz-grün.svg|link=]] (7) [[Avtocestni razcep|Razcep]] [[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]] [[Slika:Avtocesta A1.svg|link=Avtocesta A1|30px]] {{BAB-E|59}} {{BAB-E|57}} | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (1) [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Maribor]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (2) [[Marjeta na Dravskem polju]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (3) [[Zlatoličje]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Tank.svg|link=]] [[Slika:AB-Rast.svg|link=]] Počivališče [[Dravsko polje]] [[Slika:Pfeil unten.svg|link=|10px]] [[Slika:Pfeil oben.svg|link=|10px]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (4) [[Občina Hajdina|Hajdina]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Brücke.svg|link=]] [[Viadukt]] [[Občina Hajdina|Hajdina]] <small>284 m</small> | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Kreuz-grün.svg|link=]] (5) Razcep [[Draženci]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (6) [[Lancova vas]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (7) [[Podlehnik]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Tank.svg|link=]] [[Slika:AB-Rast.svg|link=]] Počivališče [[Podlehnik]] [[Slika:Pfeil unten.svg|link=|10px]] [[Slika:Pfeil oben.svg|link=|10px]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-AS-grün.svg|link=]] (8) [[Zakl, Podlehnik|Zakl]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Brücke.svg|link=]] Viadukt [[Maceljščica]] | align="right" | x,x km |- | [[Slika:AB-Tunnel.svg|link=]] [[Predor]] [[Log, Rogatec|Log]] <small>225 m/147 m</small> | align="right" | x,x km |- | [[Slika:BAB-Grenze.svg|link=]] Mejni prehod [[Gruškovje]] | align="right" | x,x km |- | Nadaljevanje ceste na [[Avtoceste na Hrvaškem|Hrvaškem]] [[Slika:Motorway-A2-Hex-Green.svg|link=Avtocesta A2, Hrvaška|30px]] {{BAB-E|59}} | align="right" | [[Avtocesta A2, Hrvaška|A2]] |} '''Avtocesta A4''' (''Podravska avtocesta'') je [[avtocesta]] od [[avtocestni razcep|avtocestnega razcepa]] [[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]] proti [[mejni prehod|mejnemu prehodu]] [[Gruškovje]] na meji z [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]]. Na hrvaški strani se nadaljuje po [[a2 (Hrvaška)|avtocesti A2]] proti [[Zagreb]]u. Avtocesta A4 je sestavni del [[Evropska pot E59|evropske poti E59]]. == Gradnja == === Odsek Slivnica–Draženci === Odsek, sproščen v promet v juliju 2009, se začne v razcepu [[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], kjer se odcepi od [[Avtocesta A1|avtoceste A1]]. V nadaljevanju poteka južno od [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|mariborskega letališča]], mimo [[Rače|Rač]], po [[Dravsko polje|Dravskem polju]] in mestoma tik ob kanalu [[Hidroelektrarna Zlatoličje|hidroelektrarn]] SD-1. Od tu dalje se mimo naselij [[Gerečja vas]] in [[Kungota pri Ptuju]] spusti do [[Občina Hajdina|Hajdine]] pri [[Ptuj]]u, kjer s priključkom za Ptuj prečka [[Glavna cesta|glavno cesto]] G1-2, poteka preko viadukta za [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|železniško progo Pragersko–Ormož]] in do razcepa [[Draženci]], kjer se je pred izgradnjo naslednjega odseka avtocesta končala in nadaljevala kot [[glavna cesta]] G1-9. === Odsek Draženci–Gruškovje === Odsek Draženci–Gruškovje poteka po trasi nekdanje glavne ceste G1-9. Za ta odsek se je v letih 2011–2012 izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in odkupujejo zemljišča v skladu s sprejetim [[državni lokacijski načrt|državnim lokacijskim načrtom]]. Gradnja odseka je potekala v dveh etapah. Gradnja prve etape Draženci–Podlehnik, dolge 7,3 km, se je pričela julija 2015 in je trajala do novembra 2017,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/video-stekel-bo-promet-po-novem-avtocestnem-odseku-med-drazenci-in-podlehnikom.html|title=Slovesno odprli prvi del avtocestnega odseka med Draženci in Podlehnikom|date=22. 11. 2017|work=24ur.com|accessdate=2. 12. 2018|language=sl}}</ref> hkrati pa so pričela dela na uvodnih delih druge etape. Pogodba za drugo etapo avtoceste od Podlehnika do MMP Gruškovje je bila podpisana 25. 4. 2016.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/Novice/S_podpisom_pogodbe_pricetek_izgradnje_2a_etape_avtoceste_Drazenci_%E2%80%93_MMP_Gruskovje_1435.aspx|title=S podpisom pogodbe pričetek izgradnje 2.a etape avtoceste Draženci – MMP Gruškovje|date=25. 4. 2016|accessdate=26. 4. 2016|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|Dars]] je 30. 11. 2018 predal prometu še zadnji, 5,8 kilometra dolg odsek avtoceste od Podlehnika do Gruškovja. Poleg avtoceste je urejena tudi celotna infrastruktura v širšem območju, vključno z novo povezovalno cesto, ki bo prebivalcem okoliških naselij znatno izboljšala življenjske pogoje. Vrednost izvedbe zadnjega odseka je 240 milijonov evrov, 66 milijonov tega denarja pa je Dars dobil iz virov EU.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/podlehnik-gruskovje-odprt-se-zadnji-del-podravske-avtoceste-6621982|title=(FOTO in VIDEO) Podlehnik-Gruškovje: Odprt še zadnji del podravske avtoceste|date=30. 11. 2018|newspaper=Večer|accessdate=2. 12. 2018|language=sl}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Gradnja viadukta preko železniške proge Pragersko-Ormož.jpg|thumb|left|160px |Gradnja viadukta preko železniške proge Pragersko–Ormož]] Avtocesta A4 je zgrajena kot štiripasovna avtocesta z ločenimi smernimi vozišči in odstavnim pasom. Celoten prečni prerez znaša 26,20 m in sicer dva vozna pasova širine 3,75 m, dva prehitevalna pasova širine 3,75 m, dva robna pasova širine 0,50 m, dva odstavna pasova širine 2,50 m, ločilni pas širine 3,2 m in dve bankini širine 1 m. Ker poteka po pretežno ravninskem terenu, je večina križanj z drugimi cestami z nadvozi. Na avtocesti sta urejena dva obojestranska oskrbna centra z bencinskim servisom, bifejem in parkiriščem. Na tem odseku sta bili zgrajeni tudi cestninski postaji [[Prepolje]] zahod in Prepolje vzhod, namenjeni cestninjenju vozil, težjih od 3,5 t, in avtobusov. Cestninska postaja je bila zgrajena tako, da je bil omogočen prost promet osebnih vozil z [[Vinjeta|vinjetami]], ostala vozila pa so morala skozi ločeno cestninsko postajo in plačati cestnino. Ob uvedbi elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, sta bili odstranjeni. Za dobro povezanost z ostalimi cestami in naselji so zgrajeni priključki [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Maribor]], [[Marjeta na Dravskem Polju|Marjeta]], [[Zlatoličje]], [[Občina Hajdina|Hajdina]], [[Lancova vas]], [[Podlehnik]] in [[Zakl, Podlehnik|Zakl]], preko razcepa Draženci pa poteka tudi navezava na glavno cesto G1-2 [[Ptuj]]–[[Ormož]]. {{posodobi|razlog=dograjen odsek Draženci - Gruškovje}} == Objekti == Na 20,7 km dolgem odseku so bili zgrajeni naslednji premostitveni objekti: * 4 [[Most|mostovi]] * 17 [[nadvoz|nadvozov]] * 6 [[podvoz (objekt)|podvozov]] * 5 [[Viadukt|viaduktov]] (1 viadukt dolžine 286 m v Slivnici, 2 čez železnico v Hajdini dolžine 281 m desni in 281 levi.) Ker je avtocesta med Draženci in Gruškovjem povozila obstoječo glavno cesto, je bila v sklopu njene izgradnje zgrajena tudi vzporedna lokalna cesta v dolžini 13,9 km.<ref name=":0" /> == Mednarodni mejni prehod Gruškovje == [[Slika:Gruskovje.JPG|alt=|sličica|250x250_pik|MMP Gruškovje na meji z R Hrvaško]] V trasi bodoče avtoceste je bil spomladi leta 2003 zgrajen mednarodni [[mejni prehod Gruškovje]], kar je bil pogoj za vstop Slovenije v [[Schengenski sporazum|Schengenski prostor]], leta 2009 pa tudi odsek bodoče avtoceste do mejne črte z Republiko [[Hrvaška|Hrvaško]], kjer se ta pri [[Macelj|Maclju]] naveže na hrvaško avtocestno omrežje. V območju mejnega prehoda sta poleg objektov za mejno kontrolo in fitosanitarno ter veterinarsko kontrolo, zgrajena tudi 2 nadvoza z deviacijo bodoče regionalne ceste. == Glej tudi == * [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.dars.si/ Spletna stran DARS] * [http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/vpogled_v_postopke_priprave_drzavnih_prostorskih_aktov/ Državni prostorski načrt za A4 Draženci–Gruškovje] {{dars}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] mz8m6iet4nwx81mk85rrwodreqcah0t Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici 0 104781 5729607 5509441 2022-08-10T06:05:48Z Lanko 5118 Spremenil ime trenutnega dekana, dodal imena preteklih dekanov in dodal še en raziskovalni center, s katerim je FH tesno povezana. wikitext text/x-wiki '''Fakulteta za humanistiko''' ([[kratica]] '''FH'''), s sedežem v [[Nova Gorica|Novi Gorici]], je [[fakulteta]], ki je članica [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]]. Trenutno na Fakulteti za humanistiko potekata progama Slovenistika in Kulturna zgodovina na prvi stopnji po [[Bolonjski proces|bolonjskem procesu]]. Hkrati potekajo na Fakulteti za humanistiko tudi trije programi druge stopnje: Slovenistika - smer Jezikoslovje, Slovenistika - smer Literarne vede ter Migracije in medkulturni odnosi. Trenutni [[dekan (šolstvo)|dekan]] Fakultete za humanistiko je izr. prof. dr. Peter Purg. Fakulteta za humanistiko sodeluje z Raziskovalnim centrom za humanistiko in Centrom za kognitivne znanosti jezika, pa tudi s Fakulteto za podiplomski študij, kjer v okviru študijskih programov Teoretično in eksperimentalno Jezikoslovje ter Humanistika delujejo nekateri predavatelji Fakultete za humanistiko. Predhodno se je imenovala ''Fakulteta za slovenske študije [[Stanislav Škrabec|Stanislava Škrabca]]''. Dosedanji dekani FH: * [[Oto Luthar]] * [[Franc Marušič]] * [[Katja Mihurko Poniž]] * [[Aleš Vaupotič]] * Eda Čufer Conover * Željko Oset (v.d. 2021) == Glej tudi == * [[seznam fakultet v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== * [http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/4000/ Spletna stran Fakultete za humanistiko] * [http://www.ung.si/si/raziskave/center-humanistike/ Spletna stran Raziskovalnega centra za humanistiko] * [http://www.ung.si/ckzj/ Spletna stran Centra za kognitivne znanosti jezika] {{Uni_NG}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novi Gorici]] [[Kategorija:Fakultete v Novi Gorici]] [[Kategorija:Članice Univerze v Novi Gorici]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2007]] [[Kategorija:Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici|*]] {{normativna kontrola}} pmsllaxm6i75pdfw10uwr44cw1s4ra7 Gozd (razločitev) 0 107666 5729714 5702143 2022-08-10T11:40:50Z Amanesciri2021 205950 /* Toponimi drugod oz. slovenski eksonimi */ wikitext text/x-wiki '''Gozd''' je lahko: * [[gozd]] – skupek večjega števila [[drevo|dreves]], z drevjem zaraščena zemeljska površina, tudi poseben [[ekosistem]] * [[drevo (teorija grafov)|gozd]] – nepovezana unija dreves v teoriji grafov *[[borealni gozd]] *[[tropski deževni gozd]] *[[Listopadni gozd zmernega pasu]] *[[iglasti gozd]] *[[pragozd]] *[[mestni gozd]] *[[gozdni rezervat]] === Naselja v Sloveniji === * [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]], Občina Ajdovščina * [[Gozd, Kamnik|Gozd]], Občina Kamnik * [[Gozd, Tržič|Gozd]], Občina Tržič * [[Gozd Martuljek]], Občina Kranjska Gora * [[Gozd - Reka]], Občina Šmartno pri Litiji === Naselja drugod === * [[Gozd, Poljska|Gozd]], Zahodnopomorjansko vojvodstvo, Poljska === Drugi toponimi v Sloveniji === * [[Cimerov gozd]] ([[Prekmurje|Prekmurje,]] [[Dobrovniško dolinsko]]) *[[Krakovski gozd]] * [[Trnovski gozd]] * [[Lenarščov gozd]] pri [[Vrhnika|Vrhniki]] * [[Ljubljanski gozd]] (severno od Ljubljanskega polja) * [[Mestni gozd]] (Celje) *[[Mestni gozd Golovec]] (Ljubljana) *[[Otoški gozd]] ([[Otočec]]) *[[Pahernikovi gozdovi]] na [[Pohorje|Pohorju]] * [[Stražunski gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Studenški gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Betnavski gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Pekrski gozd]] (primestni [[gozd]], Maribor) *[[Tezenski gozd]] (primestni gozd?, [[Tezno]], Maribor) *[[Hoški gozd]] ([[Hoče]] pri Mariboru) *[[Urbarialni gozd]] ([[Prekmurje]], [[Dobrovniško dolinsko]]) *glej tudi [[Murska šuma]] (Prekmurje) === Toponimi drugod oz. slovenski eksonimi === * [[Bakonjski gozd]] ([[Madžarska]]) *[[Barbizonski gozd]] ([[Francija]], [[Barbizon]]) *[[Bolonjski gozd]] (''Bois de Boulogne'', mestni park v [[Pariz]]<nowiki/>u, Francija) *[[Češki les]] (''Český les'', tudi [[češki gozd]]) in [[Bavarski gozd|Bavarski go]]<nowiki/>[[Bavarski gozd|zd]] (''Bayernwald'') *[[Črni gozd]] ([[Schwarzwald]]) ([[Nemčija]]) *[[Dunajski gozd]] (''Wienerwald''), Avstrija *[[Frankenwald]] (''Frankovski gozd''), Nemčija *[[Katiński gozd]] (pri [[Smolensk]]<nowiki/>u, Rusija) *[[Pfalški gozd]] === Sopomenke<nowiki/> za gozd === *[[gmajna]], v gorenjskem narečju sopomenka za gozd *hosta, narečni izraz za gozd *[[les]], narečni izraz za gozd *[[šuma]], narečni izraz za gozd {{razločitev}} 7wdddd3uwl7k8rgzs3sicpy8vgjhqat 5729715 5729714 2022-08-10T11:41:14Z Amanesciri2021 205950 /* Toponimi drugod oz. slovenski eksonimi */ wikitext text/x-wiki '''Gozd''' je lahko: * [[gozd]] – skupek večjega števila [[drevo|dreves]], z drevjem zaraščena zemeljska površina, tudi poseben [[ekosistem]] * [[drevo (teorija grafov)|gozd]] – nepovezana unija dreves v teoriji grafov *[[borealni gozd]] *[[tropski deževni gozd]] *[[Listopadni gozd zmernega pasu]] *[[iglasti gozd]] *[[pragozd]] *[[mestni gozd]] *[[gozdni rezervat]] === Naselja v Sloveniji === * [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]], Občina Ajdovščina * [[Gozd, Kamnik|Gozd]], Občina Kamnik * [[Gozd, Tržič|Gozd]], Občina Tržič * [[Gozd Martuljek]], Občina Kranjska Gora * [[Gozd - Reka]], Občina Šmartno pri Litiji === Naselja drugod === * [[Gozd, Poljska|Gozd]], Zahodnopomorjansko vojvodstvo, Poljska === Drugi toponimi v Sloveniji === * [[Cimerov gozd]] ([[Prekmurje|Prekmurje,]] [[Dobrovniško dolinsko]]) *[[Krakovski gozd]] * [[Trnovski gozd]] * [[Lenarščov gozd]] pri [[Vrhnika|Vrhniki]] * [[Ljubljanski gozd]] (severno od Ljubljanskega polja) * [[Mestni gozd]] (Celje) *[[Mestni gozd Golovec]] (Ljubljana) *[[Otoški gozd]] ([[Otočec]]) *[[Pahernikovi gozdovi]] na [[Pohorje|Pohorju]] * [[Stražunski gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Studenški gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Betnavski gozd]] (primestni gozd, Maribor) *[[Pekrski gozd]] (primestni [[gozd]], Maribor) *[[Tezenski gozd]] (primestni gozd?, [[Tezno]], Maribor) *[[Hoški gozd]] ([[Hoče]] pri Mariboru) *[[Urbarialni gozd]] ([[Prekmurje]], [[Dobrovniško dolinsko]]) *glej tudi [[Murska šuma]] (Prekmurje) === Toponimi drugod oz. slovenski eksonimi === * [[Bakonjski gozd]] ([[Madžarska]]) *[[Barbizonski gozd]] ([[Francija]], [[Barbizon]]) *[[Bolonjski gozd]] (''Bois de Boulogne'', mestni park v [[Pariz]]<nowiki/>u, Francija) *[[Češki les]] (''Český les'', tudi [[češki gozd]]) in [[Bavarski gozd|Bavarski go]]<nowiki/>[[Bavarski gozd|zd]] (''Bayernwald'') *[[Črni gozd]] ([[Schwarzwald]]) ([[Nemčija]]) *[[Dunajski gozd]] (''Wienerwald''), Avstrija *[[Frankenwald]] (''Frankovski gozd''), Nemčija *[[Katiński gozd]] (pri [[Smolensk]]<nowiki/>u, Rusija) *[[Pfalški gozd]], Nemčija === Sopomenke<nowiki/> za gozd === *[[gmajna]], v gorenjskem narečju sopomenka za gozd *hosta, narečni izraz za gozd *[[les]], narečni izraz za gozd *[[šuma]], narečni izraz za gozd {{razločitev}} ld2kigadckbu9ol1ffc8g7onf8gebxl Spodnje Jezersko 0 108014 5729581 5336100 2022-08-09T23:22:08Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jezersko}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103258_b4 | latd = 46 |latm = 22 |lats = 54.81 |latNS = N | longd = 14 |longm = 28 |longs = 7.28 |longEW = E |najdisi=Spodnje+Jezersko |image=Spodnje Jezersko Slovenia 2.jpg |povrsina=27,840 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=78 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=715,2 |postna=4206 |posta=Zgornje Jezersko |obcina=Jezersko |pokrajina=Koroška |regija=Gorenjska regija }} '''Spodnje Jezersko''' ({{Audio|Sl-SpodnjeJezersko.oga|izgovorjava}}) je manjše izmed dveh [[naselje|naselij]] v [[občina Jezersko|Občini Jezersko]]. ==Nahajališče lehnjaka== Na levem bregu reke [[Kokra|Kokre]] na nadmorski višini 825 m, okoli 2&nbsp;km od Spodnjega Jezerskega je večje nahajališče [[lehnjak]]a [[kvartar]]ne starosti. Debelina lehnjaka znaša na vzhodnem koncu 20 m, proti zahodu pa se izklini. Je eden največjih in najdebelejših lehnjakovih skladov v Sloveniji. V svetlorjavkastem lehnjaku je lepo ohranjena struktura okamenelih [[mah]]ov, stebel, listov in korenin. Na [[Gorenjska|Gorenjskem]] so lehnjak včasih uporabljali predvsem za klesance in stavbne detajle, od [[19. stoletje|19. stoletja]] naprej pa z njim oblagajo stavbe. Lehnjak občasno izkorišča podjetje [[Marmor Hotavlje]]. Izkoriščanje je omejeno, predvsem za potrebe [[restavriranje|restavriranja]] in v obsegu, ko so še ohranjene značilnosti lehnjakovega sklada. == Viri == * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1988 * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Zgornje Jezersko]] {{Jezersko}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Jezersko]] dtk93zt7fhoqu9pmz89gnl2ebry3v0k Zgornje Jezersko 0 108015 5729549 5387746 2022-08-09T20:55:09Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jezersko}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103665_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 42.19 |latNS = N | longd = 14 |longm = 29 |longs = 47.9 |longEW = E |najdisi=Zgornje+Jezersko |image=Zgornje Jezersko-2019.jpg |povrsina=40,969 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=547 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=889,3 |postna=4206 |posta=Zgornje Jezersko |obcina=Jezersko |pokrajina=Koroška |regija=Gorenjska regija }} '''Zgornje Jezersko''' ({{Audio|Sl-ZgornjeJezersko.oga|izgovorjava}}) je [[naselje]] v [[občina Jezersko|Občini Jezersko]]. ==Opis== Obmejno razloženo hribovsko naselje se nahaja v kotlini v dolini potoka [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] in v ledeniških dolinah Ravenski in Makekovi Kočni, na meji med [[Karavanke|Karavankami]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskimi Alpami]]. Sestavljajo ga gručasto jedro Ravne in številne samotne kmetije. Ledeniški dolini sta poseljeni le ob vznožjih okoliških vrhov. [[Slika:Zgornje Jezersko, straatzicht foto3 2011-07-21 09.43.jpg|250px|sličica|levo]] ===Znamenitosti=== Ob izteku Ravenske Kočne je [[Planšarsko jezero]], ki ga napaja [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]]. V zgornjem delu Makekove Kočne je nekdaj najvišji slovenski [[slap Čedca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{Jezersko}} [[Kategorija:Naselja Občine Jezersko]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} s3tgzh5lwybnftdiwjuo4nd3214n051 5729580 5729549 2022-08-09T23:17:00Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jezersko}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103665_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 42.19 |latNS = N | longd = 14 |longm = 29 |longs = 47.9 |longEW = E |najdisi=Zgornje+Jezersko |image=Zgornje Jezersko-2019.jpg |povrsina=40,969 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=547 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=889,3 |postna=4206 |posta=Zgornje Jezersko |obcina=Jezersko |pokrajina=Koroška |regija=Gorenjska regija }} '''Zgornje Jezersko''' ({{Audio|Sl-ZgornjeJezersko.oga|izgovorjava}}) je največje [[naselje]] in središče [[občina Jezersko|Občine Jezersko]]. ==Opis== Obmejno razloženo hribovsko naselje se nahaja v kotlini v dolini potoka [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] in v ledeniških dolinah Ravenski in Makekovi Kočni, na meji med [[Karavanke|Karavankami]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskimi Alpami]]. Sestavljajo ga gručasto jedro Ravne in številne samotne kmetije. Ledeniški dolini sta poseljeni le ob vznožjih okoliških vrhov. [[Slika:Zgornje Jezersko, straatzicht foto3 2011-07-21 09.43.jpg|250px|sličica|levo]] ===Znamenitosti=== Ob izteku Ravenske Kočne je [[Planšarsko jezero]], ki ga napaja [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]]. V zgornjem delu Makekove Kočne je nekdaj najvišji slovenski [[slap Čedca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Spodnje Jezersko]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{Jezersko}} [[Kategorija:Naselja Občine Jezersko]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} 89g8kdkkhofw8cdhv4kydtb4bk5jwmu 5729582 5729580 2022-08-09T23:23:43Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jezersko}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103665_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 42.19 |latNS = N | longd = 14 |longm = 29 |longs = 47.9 |longEW = E |najdisi=Zgornje+Jezersko |image=Zgornje Jezersko-2019.jpg |povrsina=40,969 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=547 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=889,3 |postna=4206 |posta=Zgornje Jezersko |obcina=Jezersko |pokrajina=Koroška |regija=Gorenjska regija }} '''Zgornje Jezersko''' ({{Audio|Sl-ZgornjeJezersko.oga|izgovorjava}}) je daleč največje izmed dveh [[naselje|naselij]] v [[občina Jezersko|Občini Jezersko]] in hkrati njeno središče. ==Opis== Obmejno razloženo hribovsko naselje se nahaja v kotlini v dolini potoka [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] in v ledeniških dolinah Ravenski in Makekovi Kočni, na meji med [[Karavanke|Karavankami]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskimi Alpami]]. Sestavljajo ga gručasto jedro Ravne in številne samotne kmetije. Ledeniški dolini sta poseljeni le ob vznožjih okoliških vrhov. [[Slika:Zgornje Jezersko, straatzicht foto3 2011-07-21 09.43.jpg|250px|sličica|levo]] ===Znamenitosti=== Ob izteku Ravenske Kočne je [[Planšarsko jezero]], ki ga napaja [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]]. V zgornjem delu Makekove Kočne je nekdaj najvišji slovenski [[slap Čedca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Spodnje Jezersko]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{Jezersko}} [[Kategorija:Naselja Občine Jezersko]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} 2pxa2mj15gh8xgu0nj78m8ip2e6n52g 5729583 5729582 2022-08-09T23:24:08Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jezersko}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103665_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 42.19 |latNS = N | longd = 14 |longm = 29 |longs = 47.9 |longEW = E |najdisi=Zgornje+Jezersko |image=Zgornje Jezersko-2019.jpg |povrsina=40,969 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=547 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=889,3 |postna=4206 |posta=Zgornje Jezersko |obcina=Jezersko |pokrajina=Koroška |regija=Gorenjska regija }} '''Zgornje Jezersko''' ({{Audio|Sl-ZgornjeJezersko.oga|izgovorjava}}) je daleč največje izmed obeh [[naselje|naselij]] v [[občina Jezersko|Občini Jezersko]] in hkrati njeno središče. ==Opis== Obmejno razloženo hribovsko naselje se nahaja v kotlini v dolini potoka [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] in v ledeniških dolinah Ravenski in Makekovi Kočni, na meji med [[Karavanke|Karavankami]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskimi Alpami]]. Sestavljajo ga gručasto jedro Ravne in številne samotne kmetije. Ledeniški dolini sta poseljeni le ob vznožjih okoliških vrhov. [[Slika:Zgornje Jezersko, straatzicht foto3 2011-07-21 09.43.jpg|250px|sličica|levo]] ===Znamenitosti=== Ob izteku Ravenske Kočne je [[Planšarsko jezero]], ki ga napaja [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]]. V zgornjem delu Makekove Kočne je nekdaj najvišji slovenski [[slap Čedca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Spodnje Jezersko]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{Jezersko}} [[Kategorija:Naselja Občine Jezersko]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} 2ci7poxayrxlob23urz3ltpnunhdt05 5729624 5729583 2022-08-10T08:20:46Z Amanesciri2021 205950 /* Znamenitosti */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jezersko}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103665_b4 | latd = 46 |latm = 23 |lats = 42.19 |latNS = N | longd = 14 |longm = 29 |longs = 47.9 |longEW = E |najdisi=Zgornje+Jezersko |image=Zgornje Jezersko-2019.jpg |povrsina=40,969 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=547 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=889,3 |postna=4206 |posta=Zgornje Jezersko |obcina=Jezersko |pokrajina=Koroška |regija=Gorenjska regija }} '''Zgornje Jezersko''' ({{Audio|Sl-ZgornjeJezersko.oga|izgovorjava}}) je daleč največje izmed obeh [[naselje|naselij]] v [[občina Jezersko|Občini Jezersko]] in hkrati njeno središče. ==Opis== Obmejno razloženo hribovsko naselje se nahaja v kotlini v dolini potoka [[Jezernica (Jezersko)|Jezernice]] in v ledeniških dolinah Ravenski in Makekovi Kočni, na meji med [[Karavanke|Karavankami]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskimi Alpami]]. Sestavljajo ga gručasto jedro Ravne in številne samotne kmetije. Ledeniški dolini sta poseljeni le ob vznožjih okoliških vrhov. [[Slika:Zgornje Jezersko, straatzicht foto3 2011-07-21 09.43.jpg|250px|sličica|levo]] ===Znamenitosti=== Ob izteku Ravenske Kočne je [[Planšarsko jezero]], ki ga napaja [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]]. V zgornjem delu Makekove Kočne je nekdaj najvišji slovenski [[slap Čedca]]. V bližini naselja izvira [[Jezerska slatina]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Spodnje Jezersko]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{Jezersko}} [[Kategorija:Naselja Občine Jezersko]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} ohe47488ghhakonhjdoilk14kr4j7f8 Potok (razločitev) 0 109209 5729557 5727436 2022-08-09T21:06:31Z Amanesciri2021 205950 /* Potoki v Sloveniji s tem imenom */ wikitext text/x-wiki '''[[Potok|Potok]]''' je manjši tok tekoče vode, manjši od [[reka|reke]]. == Potoki v Sloveniji s tem imenom == V Sloveniji so potoki, ki imajo ta toponim '''v imenu''': {{div col|colwidth=24em|rules=3}} *[[Adrijanski potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] (Jezersko) *[[Antonski potok]] *[[Bajdinški potok]] ([[Bajdinc]]) *[[Bavharski potok]] *[[Bavški potok]] *[[Beli potok]] (razločitev - več potokov) *[[Belski potok]] *[[Berečanov potok]] *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blatni potok]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *[[Bokrački potok]] *[[Boračevski potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Brdski potok]] *[[Brejščkov potok]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Brezniški potok (razločitev)]] *[[Brezoviški potok]] *[[Brezovski potok]] *[[Briški potok]] *[[Brniški potok]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Cecinjski potok]] *[[Cogetinski potok]] *[[Cvarjev potok]] *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Česniški potok]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni potok (razločitev)]] (več potokov) *[[Črnuški potok]] (Črnušnica) *[[Divji potok]] *[[Dobjanski potok]] *[[Dobljanski potok]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]] (3) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski potok]] *[[Dovški potok]] *[[Dragomilski potok]] *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dvorski potok]] *[[Erzeljski potok]] *[[Framski potok]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačniški potok]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gerš potok]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Globoki potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Gomilski potok]] *[[Goriški potok]] *[[Goštaldski potok]] *[[Grabski potok]] *[[Grački potok]] *[[Gradolski potok]] *[[Grajski potok]] *[[Grižanski potok]] *[[Habidov potok]] *[[Hajnski potok]] *[[Hočki potok]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hrastovski potok]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševski potok]] (Graben) *[[Hruški potok]] *[[Hudi potok]] *[[Hujski potok]] (Rudniški potok, Rača) *[[Impoljski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jarčinski potok]] *[[Janreninski potok]] *[[Javorski potok (Dobrunjščica)]] *[[Javorski potok (Želimeljščica)]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenji potok]] *[[Jelovški potok]] *[[Jelšanski potok]] *[[Jernejski potok]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezerski potok]] *[[Josipdolski potok]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Kamenski potok]] *[[Kamníški potok]] *[[Karlovski potok]] *[[Kisovški potok]] *[[Kmetov potok]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kolaški potok]] *[[Konjski potok (razločitev)|Konjski potok]] (več potokov) *[[Konopljin potok]] *[[Koritiški potok]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Kraljev potok]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krnski potok]] *[[Krvavi potok]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Lačni potok]] *[[Lahki potok]] *[[Lahovški potok]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (Krajnica) *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Libuški potok]] *[[Liskurski potok]] *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Lokavški potok]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokvanski potok]] *[[Loški potok (potok)]] - potok pri [[Litija|Litiji]] * [[Loški potok (Sava)]] - potok pri [[Sevnica|Sevnici]] *[[Loški potok (Travnik)]] - potok [[Travnik, Loški potok]] *[[Lovšetov potok]] *[[Mačkovski potok]] *[[Mali potok]] *[[Markovski potok]] *[[Martjanski potok]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Mišji potok]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mlinski potok]] *[[Modriški potok]] *[[Mokri potok]] (Kočevska Reka) *[[Morski potok]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzli potok (Bohinj)|Mrzli potok]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstriški potok]] *[[Olimski potok]] *[[Orliški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ožbalški potok]]/[[Ožbalški potok]] *[[Partinjski potok]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Pekrski potok]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]] (2) *[[Pijavški potok]] *[[Piroški potok]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plitvički potok]] *[[Podborški potok]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvrški potok]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polnarjev potok]] *[[Polšniški potok]] *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Potočnikov potok]] *potok Potok (v Kostelu) *potok Potok (pri Premu) *potok Potok ([[Potok, Straža]]) *[[Potok sv. Neže]] *[[Presenčev potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Prifarski potok]] ([[Nežica (slap)|Nežica]]) *[[Prilipski potok]] *[[Puconski potok]] *[[Pušenski potok]] *[[Račički potok]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radovski potok]] *[[Radečki potok]] *[[Radvanjski potok]] *[[Rakovški potok]] *[[Rančki potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratkovski potok]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rebrski potok]] *[[Remšniški potok]] *[[Ribniški potok]] *[[Robnikov potok]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rudniški potok, Rača]] (Hujski potok) *[[Ruški potok]] *[[Samčev potok]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinski potok]] (2) *[[Smolinski potok]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrski potok]] *[[Stajniški potok]] *[[Stanetinski potok]] *[[Starovaški potok]] *[[Stebovniški potok]] *[[Stiški potok]] *[[Struški potok]] *[[Studenški potok]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suhi potok]] *Suhi potok ([[Ojstrica (razločitev)|Ojstrica]]) *[[Sušački potok]] *[[Svobodni potok]] *[[Ščurkov potok]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentviški potok]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škrjanški potok]] *[[Šmarski potok]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Šturmov potok]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topliški potok]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Turški potok]] *[[Vardovski potok]] *[[Vaški potok]] *[[Veliki potok]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Vinarski potok]] *[[Vintarjevski potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] *[[Vukovski potok]] *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)|Zali potok]] *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zel potok]] *[[Zelenbreški potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibiški potok]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberški potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želinski potok]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Župetinski potok]] {{div col end}} == Naselbinska imena == '''Potok''' je tudi pogosto [[naselbinsko ime]] ali del imena. === v Sloveniji === * [[Črni Potok pri Dragi]], občina Loški Potok * [[Črni Potok pri Kočevju]], občina Kočevje * [[Črni Potok pri Velikih Laščah]], občina Ribnica * [[Črni Potok, Šmartno pri Litiji]], občina Šmartno pri Litiji * [[Hrib - Loški potok]], občina Loški Potok * [[Mokri Potok]], občina Kočevje * [[Potok pri Komendi]], občina Komenda * [[Potok pri Muljavi]], občina Ivančna Gorica * [[Potok pri Vačah]], občina Litija * [[Potok v Črni]], občina Kamnik * [[Potok, Idrija]], občina Idrija * [[Potok, Kamnik]], občina Kamnik * [[Potok, Kostel]], občina Kostel * [[Potok, Nazarje]], občina Nazarje * [[Potok, Straža]], občina Straža * [[Potok, Trebnje]], občina Trebnje * [[Potok, Železniki]], občina Železniki * [[Srednja vas - Loški Potok]], občina Loški Potok * [[Suhi Potok]], občina Kočevje * [[Volčji Potok]], občina Kamnik {{div col end}} === v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] === *Potok, pri Bilčovsu, nem. Bach, občina [[Bilčovs]] * Potok, pri Vetrinju, nem. Bach, mesto [[Celovec]] * Potok, pri Čajni, nem. Bach, p. št. 9612 Šentjurij v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], občina [[Čajna]] v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]] * Potok, pri [[Štefan na Zilji|Štefanu na Zilji]], nem. Bach, občina [[Štefan na Zilji]] * Potok, pri Šentpetru na Vašinjah, nem. Bach, mestna občina [[Velikovec]] * Potok, pri Lipi, nem. Bach, tržna občina [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ter * Na Potoku (pri Črešnjah na [[Kostanje, Koroška|Kostanjah]], nem. Am Bach, tržna občina [[Vrba na Koroškem|Vrba]] in * Potoče, pri Labotu, nem. Bach, občina [[Suha, Koroška|Suha]] * Potoče, pri Šmohorju, nem. Potschach, p. št. 9624 Brdo pri Šmohorju, mestna občina [[Šmohor]]-Preseško jezero === na [[Hrvaška|Hrvaškem]] === * [[Potok Bosiljevski]] * [[Potok Kalnički]] * [[Potok Musulinski]] * [[Potok Tounjski]] * [[Potok, Berek]] * [[Potok, Popovača]] *[[Rakov Potok]] *[[Crni Potok, Topusko]] (Hrvaška) *[[Crni Potok, Podcrkavlje]] (Hrvaška) *[[Horvatski potok]] (vodotok - potok v [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškem Zagorju]]) === v [[Srbija|Srbiji]] === * [[Potok, Prijepolje]] * [[Babin Potok, Srbija|Babin Potok]] * [[Beli Potok, Voždovac]] * [[Beli Potok, Knjaževac]] * [[Beli Potok, Sokobanja]] * [[Zubin potok]] ([[Kosovo]]) == Glej tudi == * [[Potoki]] (razločitev) *[[Potočari]] (razločitev) *[[Potoče]] (razločitev) *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] (razločitev) *[[Potočni rak]] *[[Potočni škržek]] *[[Potočni glavoč]] *[[Beli potok (razločitev)]] *[[Črni potok (razločitev)]] *[[Crni Potok (razločitev)|Crni potok (razločitev)]] *[[Suhi potok]] (razločitev) *[[Občina Loški Potok]] *priimek [[Potočnik]] *priimek [[Potokar]] *priimek [[Potočar]] {{georaz}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] 5i928icucwh4mt55qnhxkv9tbqfr9jm Sonata Arctica 0 116275 5729651 5398349 2022-08-10T08:52:17Z SamiKullström 195677 /* Diskografija */ wikitext text/x-wiki '''Sonata Arctica''' so [[power metal]] [[glasbena skupina|skupina]] iz [[Finska|Finske]], nastala leta 1996 v mestu [[Kemi]]. == Zasedba == ; Trenutna zasedba * Tommy Portimo (Drums) * Pasi Kauppineno (Bass) * Tony Kakko (Vocals & Keyboards) * Elias Viljanen (Guitars) * Henrik Klingenberg (Keyboards) 15.11.2008 so prvič nastopili v Sloveniji(Maribor,Štuk) == Diskografija == * Songs Of Silence (1998) * Ecliptica (1999) * Silence (2001) * Winterheart's Guild (2003) * Reckoning Night (2004) * The End Of This Chapter (2005) * For The Sake Of Revenge (2006) * Unia (2007) * The Days of Grays (2009) * Stones Grow Her Name (2012) * Pariah's Child (2014) * The Ninth Hour (2016) * Talviyö (2019) * Acoustic Adventures – Volume 1 (2022) * Acoustic Adventures - Volume 2 (2022) == Zunanje povezave == * [http://www.sonataarctica.info Uradna stran skupine] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1996]] [[Kategorija:Finske metal skupine]] {{normativna kontrola}} 4j487v52vnbc9zgcxlje0r0i8vyavdf Melina Merkuri 0 118248 5729522 5347531 2022-08-09T17:14:50Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Melina Merkouri]] na [[Melina Merkuri]]: slo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maria Amalia Mercouri''', [[Grki|grška]] [[filmska igralka]] in [[političarka]] , * [[18. oktober]] [[1920]], [[Atene]], [[Grčija]], † [[6. marec]] [[1994]], [[New York]]. Melina Merkouri je kot igralka prejela več mednarodnih nagrad in postala znana po vsem svetu. Kot politik se je uveljavila, ko je bila v letih 1981−1989 in 1993-1994 v vladi socialistične stranke PASOK imenovana za Ministrico za kulturo in se je med drugim zavzemala tudi za povratek marmornatih reliefov oz. »[[fris]]ov« s [[Partenon]]a, znanih kot Elginovi marmorji (zbirka je poimenovana po lordu Elginu, ki je dal marmornate reliefe z atenskega Partenona konec 19. stoletja prenesti v London) nazaj v Grčijo. Leta 1938 se je vpisala v šolo za igralce Grškega Narodnega gledališča in leta 1944 pričela svojo bogato kariero v atenskem gledališču. Leta 1951 je pričela sodelovati tudi s francoskimi reżiserji. Med leti diktature v Grčiji 1967-1974 je żivela in ustvarjala v [[Pariz]]u in [[New York]]u, ter se vrnila v [[Grčija|Grčijo]] šele po padcu vojaškega reżima. Največje mednarodno priznanje kot igralka je prejela z nagrado za glavno żensko vlogo na [[Cannes (filmski festival)|Mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu]] leta 1960, za vlogo v filmu ''[[Nikoli v Nedeljo]]'' (''Never on Sunday''), v katerem je odpela tudi popevko »[[Ta Pedia tou Pirea]]« na Slovenskem znano kot »Otroci Pireja«. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Melina Mercouri}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Merkouri, Melina}} [[Kategorija:Grški filmski igralci]] [[Kategorija:Grški pevci]] [[Kategorija:Grški politiki]] [[Kategorija:Ministri za kulturo Grčije]] [[Kategorija:Umrli za pljučnim rakom]] [[Kategorija:Grki v 20. stoletju]] a2kmbj6wkg3uw96kfyt0k9r2tkj114w 5729524 5729522 2022-08-09T17:17:10Z Upwinxp 126544 ou->u, ż->ž wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maria Amalia Merkuri''', [[Grki|grška]] [[filmska igralka]] in [[političarka]] , * [[18. oktober]] [[1920]], [[Atene]], [[Grčija]], † [[6. marec]] [[1994]], [[New York]]. Melina Merkuri je kot igralka prejela več mednarodnih nagrad in postala znana po vsem svetu. Kot politik se je uveljavila, ko je bila v letih 1981−1989 in 1993-1994 v vladi socialistične stranke PASOK imenovana za Ministrico za kulturo in se je med drugim zavzemala tudi za povratek marmornatih reliefov oz. »[[fris]]ov« s [[Partenon]]a, znanih kot Elginovi marmorji (zbirka je poimenovana po lordu Elginu, ki je dal marmornate reliefe z atenskega Partenona konec 19. stoletja prenesti v London) nazaj v Grčijo. Leta 1938 se je vpisala v šolo za igralce Grškega Narodnega gledališča in leta 1944 pričela svojo bogato kariero v atenskem gledališču. Leta 1951 je pričela sodelovati tudi s francoskimi režiserji. Med leti diktature v Grčiji 1967-1974 je živela in ustvarjala v [[Pariz]]u in [[New York]]u, ter se vrnila v [[Grčija|Grčijo]] šele po padcu vojaškega režima. Največje mednarodno priznanje kot igralka je prejela z nagrado za glavno žensko vlogo na [[Cannes (filmski festival)|Mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu]] leta 1960, za vlogo v filmu ''[[Nikoli v Nedeljo]]'' (''Never on Sunday''), v katerem je odpela tudi popevko »[[Ta Pedia tou Pirea]]« na Slovenskem znano kot »Otroci Pireja«. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Melina Mercouri}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Merkuri, Melina}} [[Kategorija:Grški filmski igralci]] [[Kategorija:Grški pevci]] [[Kategorija:Grški politiki]] [[Kategorija:Ministri za kulturo Grčije]] [[Kategorija:Umrli za pljučnim rakom]] [[Kategorija:Grki v 20. stoletju]] 0rsmfam4b927iha7y7ngfwoxky9hi00 BA Tango 0 120145 5729432 5706575 2022-08-09T12:51:25Z A09090091 188929 slog, -npov, cn wikitext text/x-wiki [[Slika:BAtango1.jpg|thumb|326x326px|right|Slovenska plesalca tanga - [[Blaž Bertoncelj]] in [[Andreja Podlogar]]]] '''BA Tango''' sta plesalca [[Andreja Podlogar]] in [[Blaž Bertoncelj]]. Sta slovenska plesalca in koreografa argentinskega [[tango|tanga]]. V letu 1998 sta si priborila naslov svetovnih prvakov v [[tango|argentinskem tangu]], pet let pozneje pa sta s svojim nastopom na ''V. Mednarodnem festivalu argentinskega tanga'' v [[Buenos Aires]]u navdušila argentinsko publiko in medije.{{Cn}} S svojim plesom sta se predstavila tudi v [[Združene države Amerike|ZDA]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], v [[Hong Kong]]u, [[Turčija|Turčiji]], [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Belgija|Belgiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Srbija|Srbiji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v Sloveniji. Andreja in Blaž sta tudi [[koreograf]]a. Za koreografije v plesni predstavi »''Tango Prohibido''« sta prejela stanovsko [[nagrada Povodni mož|nagrado Povodni mož]]. Ob 10. obletnici njunega izvajanja argentinskega tanga sta ustvarila novo plesno predstavo z naslovom »''Harmonia''«, ki je bila premierno uprizorjena v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] 29. septembra 2006. == Najbolj odmevni dosežki == #Nastop na otvoritvi poletnega festivala bavarske državne opere »HVB Festspiel-Nacht«, Junij 2009 #Tango koreografija v »Operi za tri groše«, Hrvatsko narodno kazalište, - HNK Zagreb, November 2007 #Nastop na festivalu DRUGA GODBA kot gosta skupine ''Astorpia,'' maj 2007 #Celovečerna plesna predstava ''Harmonia'' Premiera, september 2006 #Nastop na 3. [[Beograd|beograjskem]] tango festivalu, september 2006 #Koreografija za predstavo ''Češnjev vrt'', [[SNG-Drama|SNG Drama]], 2006 #Nastop na 2. [[Beograd|beograjskem]] tango festivalu, september 2005 #Nastop s kvintetom ''Distango'' v Baltski Filharmoniji v [[Gdansk]]u, 2004 #Nastop na ''V. Mednarodnem festivalu tanga'' v Buenos Airesu, marec 2003 #Kratek igrano-dokumentarni film »''Tango-5''«, januar 2003 - produkcija [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] #Plesna predstava »''Tango e-mocion''«, prva multimedijska tango predstava; premierno uprizorjena oktobra 2002 v [[Prešernovo gledališe, Kranj|Prešernovem gledališču]] v [[Kranj]]u #Koreografije za dramo »''Benetke''«, v režiji argentinskega režiserja Omarja Viale in produkciji Prešernovega gledališča Kranj #Dobitnika stanovske nagrade Povodni mož kot koreografa #Plesna predstava ''Tango prohibido'', premierno uprizorjena na ''[[Dubrovnik|Dubrovniškem]] festivalu'' 2001 #Naslov svetovnih prvakov - IDO World Championship v Franciji, november 1998 == Zunanje povezave == * [http://www.ba-tango.com Uradna stran BA Tango] * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/zgodbe-izza-obrazov/126633078 Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj, dokumentarna serija, 1. oddaja, MMC RTV SLO]. 4d.rtvslo.si * [http://edant.clarin.com/diario/2003/03/05/s-02902.htm članek v argentinskem dnevniku Clarin 2003] * [http://www.clarin.com/espectaculos/amor-tango_0_388161293.html članek v argentinskem dnevniku Clarin 2010] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] [[Kategorija:Tango]] nm2v148oiiptner0vahu6btsrlrrpzx Slatina 0 120492 5729627 5588689 2022-08-10T08:25:07Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Slatina''' je ime več krajev: * [[Slatina Pokupska]] (Hrvaška) * [[Slatina pri Dobjem]] (Slovenija) * [[Slatina pri Ponikvi]] (Slovenija) * [[Slatina Svedruška]] (Hrvaška) * [[Slatina v Rožni dolini]] (Slovenija) * [[Slatina, Bor]] (Srbija) * [[Slatina, Cazin]] (Bosna in Hercegovina) * [[Slatina, Cirkulane]] (Slovenija) * [[Slatina, Donji Vakuf]] (Bosna in Hercegovina) * [[Slatina, Foča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Slatina, Jablanica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Slatina, Jagodina]] (Srbija) * [[Slatina, Knjaževac]] (Srbija) * [[Slatina, Kruševac]] (Srbija) * [[Slatina, Kungota]] (Slovenija) * [[Slatina, Laktaši]] (Bosna in Hercegovina) * [[Slatina, Leskovac]] (Srbija) * [[Slatina, Loznica]] (Srbija) * [[Slatina, Negotin]] (Srbija) * [[Slatina, Novi Pazar]] (Srbija) * [[Slatina, Preseka]] (Hrvaška) * [[Slatina, Prijepolje]] (Srbija) * [[Slatina, Sopot]] (Srbija) * [[Slatina, Teslić]] (Bosna in Hercegovina) * [[Slatina, Tuzla]] (Bosna in Hercegovina) * [[Slatina, Ub]] (Srbija) * [[Slatina, Virovitiško-podravska županija]] (Hrvaška) * [[Slatina, Čačak]] (Srbija) * [[Slatina, Šabac]] (Srbija) * [[Slatina, Šmartno ob Paki]] (Slovenija) * [[Slatina, Andrijevica]] (Črna gora) * [[Slatina, Danilovgrad]] (Črna gora) * [[Slatina, Pljevlja]] (Črna gora) * [[Slatina, Šavnik]] (Črna gora) *[[Bjala Slatina]] (Bolgarija) '''Slatina''' je lahko tudi: * [[Slatina (voda)|Slatina]], mineralna voda iz naravnega vrelca ** Radenska slatina ([[Radenci]]) ** [[Rogaška slatina]] ** [[Jezerska slatina]] {{razločitev}} 4j5yvfjdzsf7m9qofbvdl2xvr8m5k0u Orehovica, Zagorje ob Savi 0 124613 5729427 5729392 2022-08-09T12:45:58Z A09090091 188929 slog wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Orehovica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Orehovica |geopedia=#L410_T13_F10145775_b4 | latd = 46 |latm = 9 |lats = 54.58 |latNS = N | longd = 14 |longm = 54 |longs = 54.19 |longEW = E |najdisi=Orehovica+Izlake |nadmorska=335,9 |povrsina=0,80 |prebivalstvo=138 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1411 |posta=Izlake |obcina=Zagorje ob Savi |pokrajina=Gorenjska |regija=Zasavska regija }} '''Orehovica''' je [[naselje]] v [[občina Zagorje ob Savi|Občini Zagorje ob Savi]], ki stoji ob glavni cesti proti [[Trojane|Trojanam]]. Večina prebivalcev se ukvarja s [[kmetijstvo]]m, nekateri pa so zaposleni v tovarni Eta na [[Izlake|Izlakah]]. Otroci obiskujejo osnovno šolo na Izlakah. Ob robu ceste je na severni strani vasi intimen spomenik žrtvam nemške okupacije. Avtor spomenika je arhitekt [[Anton Bitenc]], leseno skulpturo je oblikoval rezbar Jože Lapuh. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Zagorje ob Savi}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Zagorje ob Savi]] 5l815ryfjnu0rs9omc0vyenquywll3j Sveti Venceslav 0 140468 5729648 5488283 2022-08-10T08:48:30Z Octopus 13285 /* Venceslavova dobra dela */ Kategorija:Přemyslidi wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Venceslav''' (češ. Václav; nem. Wenzel) je bil [[sin]] češkega [[vojvoda|vojvode]] Vratislava I. in njegove [[žena|žene]] Dragomire, ter [[vnuk]] svete Ljudmile. (* 908, 903 ali 910; † [[28. september]] 929 ali 935) == Otroška leta == [[Slika:Svaty Vaclav a Svata Ludmila - glass window.jpg|left|thumb|200px|Sveti Venceslav <!-- star 14 let. See English description of the image for correction.-->z babico Sveto Ljudmilo]] Prvo krščansko vzgojo mu je dala stara mati (babica) Ljudmila, ki je bila prva češka krščanska vojvodinja, krstil jo je osebno sv. [[Ciril in Metod|Metod]]. Oče mu je zgodaj umrl. Ker je bil še mladoleten, takrat ni mogel vladati sam. Namesto njega je vladala [[mati]] Dragomira. Ta je sicer bila [[krst|krščena]], vendar je bila slaba [[krščanstvo|kristjanka]]. Zato je hitro prišla v konflikt zaradi vpliva pobožne vzgoje Ljudmile na Venceslava in običajev, ki so tedaj vladali. Dobra duša sv. Ljudmila, se je rajši umaknila v dvorec Tetin, kjer pa sta jo v noči 16. septembra 921 ubila dva Dragomirina dvorjana. == Čas vladanja == Venceslav je imel v načrtu čim bolj dosledno uvajanje krščanstva v deželo, da bi na ta način postal čim manj odvisen od vpliva Nemškega cesarstva. Prav to pa je hotela Dragomira preprečiti. Venceslavovo vladanje so hvalili z vseh strani, ker je mnogo storil za blagostanje vseh ljudi, veliko je dal tudi za okrasitev cerkva. Hotel je iti celo tako daleč, da bi predali vladanje mlajšemu [[brat]]u. Želel je oditi v [[Rim]] in zaprositi [[papež]]a, da bi postal [[redovnik]]. Zaradi tega ni razumljiva [[zarota]] njegovih [[pogan]]skih velikašev in lastnega brata Boleslava, ki so Venceslava med vrati cerkve ubili. == Venceslavova dobra dela == Bil je celo tako marljiv kristjan, da je celo osebno goljil in obdeloval [[vinograd]] iz katerega je pripravljal vino za [[maša|mašo]]. Zaradi svojih visokih moralnih kvalitet in svoje učenosti, je ta mladi [[knez]] postal najpopularnejši češki [[svetnik]] in temeljni [[kamen]] češke državnosti. Je zavetnik [[Češka|Češke]], [[Praga|Prage]], pokrajine [[Moravska|Moravske]] in pridelovalcev [[vino|vina]] in [[pivo|piva]]. Telo svetnika so kasneje prenesli v [[katedrala|katedralo]] [[sveti Vid|sv. Vida]] v Pragi. Zanimivo je, da je ravno Venceslav za časa svojega življenja prenesel relikvije sv. Vida v to katedralo. Najlepši praški trg je imenovan po njem – »Václavské náměstí«. Tu se nahaja najbolj slaven svetnikov [[spomenik]], ki ga prikazuje na [[konj]]u obkroženega s [[kip]]i drugih čeških svetnikov (sv. Prokopija, sv. Vojteha, sv. Ljudmile in sv. Agneze Češke). Njegov [[god]] je [[28. september|28. septembra]] po [[katoliški koledar|katoliškem koledarju]]. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Venceslav}} [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Mučenci]] [[Kategorija:Češki svetniki]] [[Kategorija:Přemyslidi]] bfp75zfm3n5e8wr254qm32b1g2576tg Dolina, Trst 0 146368 5729674 5715238 2022-08-10T09:34:26Z Erardo Galbi 166658 /* Prebivalstvo */ wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|dolina (razločitev)}}{{Infobox Italian comune | name = Dolina | official_name = Comune di San Dorligo della Valle / Občina Dolina | native_name = | image_skyline = Dolina(TS).jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Dolina | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 37 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 51 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(6,019)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Tržaška pokrajina|Trst]] <small>(1922–2017)<small> | frazioni = [[Boljunec]] (Bagnoli della Rosandra),<br>[[Botač]] (Bottazzo),<br>[[Mačkolje]] (Caresana),<br>[[Križpot]] (Crociata),<br>[[Domjo]] (Domio),<br>[[Draga, Dolina|Draga]],<br>[[Frankovec]] (Francovez),<br>[[Gročana]] (Grozzana),<br>[[Hrvati, Dolina|Hrvati]] (Hervati),<br>[[Lakotišče]] (Lacotisce),<br>[[Log, Dolina|Log]],<br>[[Krmenka]] (Mattonaia),<br>[[Pesek, Dolina|Pesek]],<br>[[Prebeneg]],<br>[[Pulje]] (Puglie),<br>[[Boršt, Dolina|Boršt]] (Sant'Antonio in Bosco),<br>Dolina,<br>[[Ricmanje]] (San Giuseppe della Chiusa),<br>[[Jezero, Dolina|Jezero]] (San Lorenzo) | mayor_party =[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] | mayor = [[Sandy Klun]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 24,5 | population_footnotes = | population_total = 6019 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = [[Ulrik Augsburški|Sveti Urh]] | day = 4. julij | postal_code = 34018 | area_code = 040 | website = http://www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it/|http://www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it/ | footnotes = }} [[Slika:DOLINA-VEDUTA SULLA PIEVE DI SANT'ULDERCIO , COPYRIGHT 2020, Central European Institute "J.Pangerc".jpg|sličica|331x331_pik|Pogled na pražupnijsko cerkev sv. Urha škofa v Dolini pri Trstu in na cerkveno obzidje]] '''Dolina''' ([[italijanščina|italijansko]] občina ''San Dorligo della Valle / Dolina'' [sàn dorlìgo dèlla vàlle dolìna], naselje pa le ''Dolina'') je [[istra|istrsko]] [[naselje]] in [[občina]], nahaja se okoli 4 [[km]] jugovzhodno od [[Trst]]a. Dolina, v kateri po popisu iz leta [[2004]] živi 6019 prebivalcev, leži v bližini [[italija]]nsko-[[Slovenija|slovenske]] [[državna meja|državne meje]], pod [[Socerb]]om. V občini živi 70,5 % slovensko in 29,5 % italijansko govorečih prebivalcev. Nekoč veliko obširnejša občina, se danes razprostira nekako na [[geologija|geološki]] meji med [[Kras|kraškim]] in [[fliš]]nim svetom, saj severni del občine leži na kraški planoti ob reški cesti proti [[Kozina|Kozini]] in delno pod kraškim robom v [[Kraški rob|Bregu oz. Bržaniji]]. Naselje Dolina je s cesto povezano s [[Trst]]om in preko maloobmejnega prehoda do [[Kastelec|Kastelca]] ter dalje do ceste [[Kozina]]-[[Koper]]. == Zgodovina == === Od prazgodovine do antike === Čeprav arheološka izkopavanja in najdbe v številnih jamah [[Dolina Glinščice pri Trstu|soteske Glinščice]] dokazujejo poselitev današnjega občinskega območja že v [[prazgodovina|prazgodovini]], so se prva večja naselja na teritoriju začela razvijati šele v [[bronasta doba|bronasti dobi]], ko so bili ti kraji poseljeni z ilirskimi plemeni [[Histri|Histrov]]. Ti so si v današnji dolinski občini uredili več utrjenih naselbin - [[gradišče|gradišč]], med katerimi sta verjetno najbolj zanimiva gradišče Sela na Malem Krasu, ki je največje gradišče na [[Kras|tržaškem krasu]] in se delno širi v bližnjo občino [[Občina Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] <ref>http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=9164</ref>, ter gradišče na Sv. Mihaelu nad [[Boljunec|Boljuncem]], katerega trojno obzidje je še danes dobro vidno iz ravninskega dela dolinskega Brega. Iz tega obdobja je še Velika Groblja pod Kokošjo, kjer gre za monumentalno gomilo, ki je bila le delno raziskana. Prihov Rimljanov v 2.stol. pr.n.št. je kmalu nakazal tudi strateško pomembnost dolinskega Brega, saj so v naplavinski ravnini reke Glinščice, na griču Koromačnik pri [[Boljunec|Boljuncu]], še vidni sledovi večjega rimskega tabora iz časa histrskih vojn. Ta postojanka je bila zgrajena na mestu, od koder je po dolini Glinščice ugoden prehod vse do [[Podpeč|Podpeči]] v slovenski [[Istra|Istri]]. <ref>Božidar Premrl, ''Cerkev sv. Valentina v Črnem Kalu. Ob stoletnici njene dograditve'', Župnija Predloka, Divača 2012, str. 9</ref>, ki predstavlja naravni prehod s [[Kras|kraške]] planote proti notranjosti [[Istra|Istre]]. Nekateri zgodovinarji so celo mnenja, da gre za utrdbo, o kateri govori rimski zgodovinar [[Tit Livij]] v svoji kroniki o vojnah med Rimljani in Histri <ref>Tit Livij, Ab urbe condita, XLI</ref>, v katerih pa so Histri premagali Rimljane in tako zaustavili prodor rimskih čet v srce Istre leta 178 pr.n.št. <ref>{{navedi knjigo |author=Radacich, Maurizio |year=2009 |title=Val Rosandra / Dolina Glinščice: guida alla sua storia e ai suoi piccoli segreti |publisher=edizioni Italo Svevo |isbn= |cobiss= |pages=49-51}}</ref> Zmaga Histrov pa je bila res kratkega veka, saj so že leto kasneje Rimljani dokončno predrli do [[Nezakcij|Nezakcija]] in tam premagali [[Epulon|Epulonovo]] vojsko. Nekaj desetletij kasneje je bila uradno ustanovljena rimska kolonija »Tergeste«, tj. današnji [[Trst]]. Na nastanek in razvoj tržaškega mesta so bile vezane tudi spremembe na območju Doline, z dograditvijo [[rimske ceste|rimske ceste]], ki je skozi Breg in čez [[Škofije|Škofijski prag]] povezovala [[Trst]] (Tergeste) z mesti na obalah [[Istra|Istre]]. Prvo zgodovinsko poročilo o tej cestni povezavi sega v leti 78 in 79 našega štetja, ko je rimski cesar Tit Flavij Vespazijan dal zgraditi cesto od Trsta do [[Pulj]]a. Dokončal jo je njegov sin in po njunem rodbinskem imenu je dobila ime Via Flavia. Zaradi vse večjih potreb po pitni vodi, so v Trst iz [[Dolina Glinščice pri Trstu|soteske Glinščice]], točneje iz »Zvirka« speljali vodovod, katerega trasa še danes spremlja stezo, ki se vije ob potoku in njegovih tolmunih. V rodovitni dolini pod kraškim robom pa so se naselili bogati Rimljani, ki so si tu med vinogradi zgradili bogate [[villa rustica|ville rustike]]. O pestri naseljenosti Doline priča tudi večje žarno grobišče pri »Zaboljuncu«. === Srednji vek === Propadu rimskega cesarstva je sledilo nevarno obdobje brezvladja in selitve narodov, v katerem so se tu križali različni interesi [[Langobardi|Langobardov]], [[Bizanc|Bizantincev]] in [[Franki|Frankov]]. Romanizirani prebivalci so se vse bolj zapirali v utrjena obalna mesta, kakršna sta bila [[Trst]] in [[Koper]], prebivalci podeželja pa po različnih zavetiščih, ki so jim nudila vsaj delno varnost, kot so bila tista v soteski Glinščice, na skalnati polici »Počivenci«, kjer so našli grob poznoantičnega bojevnika, ali v utrjeni jami »Železni prton« visoko pod [[Kraški rob|kraškim robom]]. Na večinoma izpraznjenem območju so se sčasoma naselili najprej [[Kelti]], za njimi pa prvi [[Slovani]], kakor dokazujejo izkopavanja v bližji [[Predloka|Predloki]] v Bržaniji. [[Rižanski zbor]] nas prenese v čas, ko so v Istri dokončno zavladali Franki, tj. leta 788 n.št. Po tem datumu je za dolinsko ozemlje bilo zelo pomembno leto 948, ko je podelil cesar v fevd tržaškemu [[Škof|knezoškofu]] mesto [[Trst]] z vso širšo okolico. To je obdobje, ko se tudi prvič uradno definira teritorij, iz katerega se je v teku stoletij razvila današnja dolinska občina. Verjetno je v tem obdobju bila zgrajena na Bregu prva župnijska cerkev, znotraj tržaškega škofijskega ozemlja, izven mestnega okrožja, to je današnja cerkev [[sv. Urh|sv. Urha]] v Dolini. Cerkev je postala lokalni verski center škofijskega okraja, na katerem je lahko škof udejanjal vse svoje pravice visokega fevdalnega gospoda. Okoli tega prvotnega verskega jedra se je v teku stoletij razvil zaselek Dolina, današnje občinsko središče. Po eni strani je bila Dolina verski center [[Župnija|župnije]], z [[župnijska cerkev|župnijska cerkvijo]] sv. Urha, po drugi strani pa so nad Dolino in nad dolinskim Bregom fevdalno oblast izvajali tudi z [[Muhov grad|Muhovega gradu]], ki ga je dal škof zgraditi verjetno na temeljih starejše utrdbe. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je pomembno vlogo imela trgovska pot, ki je dolinski Breg povezovala z ostalo [[Primorska|Primorsko]], s [[Kranjska|Kranjsko]] in dalje vse do [[Dunaj|Dunaja]]. Za kontrolo poti in prometa na njej sta se stoletja borila in vojskovala [[Trst|tržaška]] in [[Koper|koprska]] komuna, zatem pa [[Beneška republika]] ter [[Habsburžani]]. Pot je ves srednji vek potekala po ozemlju današnje občine, od prelaza »Ključ« pri [[Katinara|Katinari]] nad Trstom, po dolinskem Bregu proti [[Osp|Osapski dolini]] in naprej v [[Istra|Istro]]. Kasnejša varianta ceste pa je bila speljana ob [[Muhov grad|Muhovem gradu]], z namenom, da bi jo tedanji lastniki gradu lažje kontrolirali. Zgodovinska vloga gradu je jasna, saj se je škofijski okraj nazivno spremenil v »Muhov okraj«, s sedežem v istoimenskem gradu, s katerega je nato upravo izvajala najprej tržaška komuna, nekajkrat pa začasno [[Beneška republika]]. === Novi vek === Leta 1511, po skoraj petdesetletni nadvladi [[Beneška republika|benečanov (koprčanov)]] nad Muhovim gradom, tega zavzamejo tržačani in ga porušijo. Muhov okraj cesar zaupa tržaškemu poveljniku [[Nikolaj Ravbar|Nikolaju Ravbarju]]. V sedemnajstem stoletju se ozemlje Muhovega okraja pod oblastjo družine »Petačev« preoblikuje v [[Grad Socerb|Socerbsko gospostvo]] s sedežem v istoimenskim gradom nad Bregom. Gospodje v teku tega stoletja zgradijo kar dva dvorca v dolini pod kraškim robom. Dvorec pri Lakotišču postavijo v nižinskem delu Brega in prav zaradi nesrečne izbire lokacije kmalu zapustijo, saj je bil ta predel zelo vlažen in neprimeren za bivanje. Kmalu zatem postavijo novi dvorec prav pod ruševinami nekdanjega mogočnega Muhovega grada pri [[Zabrežec|Zabrežcu]], za katerega je v zgodovinskih virih ohranjeno ime Fimfinberg, kasneje pa je znan pod imenom Fünfenberg. Zanj se je med domačini ohranilo ime »dvorec Robida«, zaradi bližine opustošenega srednjeveškega gradu. Oba dvorca žal nista preživela zadnjega, iz raznih zornih kotov burnega stoletja. Sedemnajsto stoletje se je začelo med drugim tudi s hudo Uskoško vojno, ki se je nekako začela prav v Dolini, z napadom na Socerbski grad, opustošenjem Prebenega, Brc in Doline, uničenjem prastare župnijske cerkve sv. Urha ter bitko pri Žaveljskih solinah. Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad današnjo Tržaško pokrajino in Istro. Socerbsko gospostvo se je več stoletij razvijalo samostojno, vezano bolj na [[Kranjska|Kranjsko]], h kateri je politično spadalo. Upravno je bila Dolina v okviru gospostva del Kranjske vse do leta [[1814]] ko so jo priključili Trstu. S tlačansko odvezo leta [[1848]] se je zaključil obstoj Socerbskega gospostva, katerega ozemlje je bilo razpolovljeno, ter sta nastali občina [[Materija]] in občina Dolina, s sedežem v istoimenski vasi v Bregu. Razvoj tržaškega pristanišča v osemnajstem in še bolj v devetnajstem stoletju premaknil ravnovesje v Dolini iz zaledja čedalje bolj na nastajajoče veliko mesto. Lokalna ekonomija, ki je bila prej osnovana le na proizvodnji za lastne potrebe, se je osredotočila bolj na mestno tržišče, tako je ovčjerejo zamenjala govedoreja, ženske pa so začele služiti v Trstu. Današnja občina Dolina je tako v zelo zanimivi zgodovinski kontinuiteti nekoč obsegala območje srednjeveškega škofijskega okraja, za njim pa muhovega okraja, iz katerega se je razvilo Socerbsko gospostvo. === Kulturni preporod Leta [[1878]] je bil tu znameniti ''Dolinski tabor'', ki je razgibal slovensko narodnostno gibanje na Tržaškem. Istega leta je bilo ustanovljeno ''Bralno in pevsko društvo'' imenovano po [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]]. === Prva svetovna vojna === [[Slika:Dolina-pri-trstu.jpg|thumb|Razglednica iz Doline pri Trstu iz leta 1886|317x317_pik]] Za časa [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je država uredila po dolinskem bregu več obrambnih sistemov, ki so še danes dobro vidni, zlasti v območju [[Naravni rezervat doline Glinščice|deželnega rezervata Doline Glinščice]]. Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920, je Dolina in [[Trst]] skupaj z [[Istra|Istro]] ter [[Kvarner]]skimi otoki prešla pod [[Kraljevina Italija|Italijo]]. Občinsko ozemlje je ob spremembi oblasti ostalo nespremenjeno, edino leta [[1923]] so občino priključili novonastali [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]], da bi tako lažje nadaljevali načrtno raznarodovanje, ki so se mu prebivalci dolinske občine na različne načine goreče upirali. === Druga svetovna vojna === Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je ozemlje hudo trpelo zaradi požigov, bombardiranj in vseh žal znanih vojnih grozot. === Povojno obdobje === Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Dolina od leta [[1946]] do 5. oktobra [[1954]] del cone A [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Po vojni so nove, tuje začrtane meje okrnile občino velikega dela nekdanjega teritorija, na italijanski strani je ostalo staro jedro občine z dolinskim Bregom in delom kraške planote, na slovenski pa vsa [[Socerb]]ska planota in dolinski del [[Brkini|Brkinov]]. Angloameričani so upravljali severni del Svobodnega tržaškega ozemlja (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona A s Trstom vred pa je bila priključena Italiji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z industrializacijo in povojnem širjenjem Trsta se je pričelo v dolinsko občino priseljevati vse več italijanskega prebivalstva, večji del kmetijskih zemljišč so razlastili za izgradnjo industrijskih obratov, tako da je občina začela počasi zgubljati dotedanjo pretežno homogeno slovensko narodnostno sestavo, tako da danes predstavlja italijanska manjšina že skoraj 30 % prebivalstva. == Ljudski običaji in praznovanja == === Majenca === [[Slika:Majenca, Dolina 02.JPG|thumb|Znamenito drevo mlaj, pod katerim plešejo mlada dekleta in fantje]] Med slovenskimi ljudskimi običaji je v Dolini vsako prvo nedeljo v maju ''majenca'' z dviganjem mlaja. Na ta dan je v Dolini kulturni praznik, ob katerem priložnostno pripravijo razstavo domačih izdelkov. == Prebivalstvo == [[Slika:Facciata Chiesa Plebaniale di Sant'Ulderico a Dolina.jpg|alt=|sličica|Pražupnijska cerkev sv. Urha škofa v Dolini pri Trstu, sedež starodavne pražupnije in dekanata.]] V občini Dolina je 24 naselij: * [[Boljunec]] *[[Boršt, Trst|Boršt]] * [[Botač]] * Dolina * [[Domjo]] *[[Draga, Trst|Draga]] * [[Frankovec]] * [[Gornji Konec]] * [[Gročana]] *[[Hrvati, Trst|Hrvati]] *[[Jezero, Trst|Jezero]] *[[Križpot]] * [[Krmenka]] * [[Kroglje]] * [[Lakotišče]] *[[Log, Trst|Log]] * [[Mačkolje]] * [[Mont]] *[[Pesek, Trst|Pesek]] * [[Prebeneg]] * [[Pulje]] * [[Ricmanje]] * [[Zabrežec]] * [[Žavlje]] == Uprava == {| class="wikitable sortable" ! colspan="2" |Obdobje !''primo cittadino'' !Stranka ! |- |18. junij 1985 |29. junij 1990 |Edvin Švab |[[Italijanska komunistična partija]] |župan |- |5. julij 1990 |24. april 1995 |Marino Pečenik |[[Italijanska socialistična stranka]] |župan |- |25. april 1995 |14. junij 1999 |Boris Pangerc |leva sredina |župan |- |14. junij 1999 |28. junij 2004 |Boris Pangerc |leva sredina |župan |- |14. junij 2004 |8. junij 2009 |Fulvia Premolin |leva sredina |župan |- |8. junij 2009 |26. maj 2014 |Fulvia Premolin |leva sredina |župan |- |26. maj 2014 |27. maj 2019 |Sandy Klun |Komunistična prenova in državljanske liste |župan |- |27. maj 2019 |mandat traja |Sandy Klun |Komunistična prenova in državljanske liste |župan |} ==Sklici== {{opombe}} ==Viri== * Stanko Flego, Matej Župančič, ''Arheološka topografija občine Dolina (Tržaška pokrajina, Italija)'', Narodna in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino, Trst 1991 * Fulvio Colombo, ''Moccò – castello e distretto. Quattro secoli di medioevo alle porte di Trieste'', v »Archeografo Triestino«, CVII, 1999, str. 409-482 ('''v italijanščini''') * Boris Kuret, ''Pozdrav iz Brega. Breg na starih in novih razglednicah'', Občina Dolina, Trst 2002 * Dario Gasparo (uredil), ''Glinščica in njena slikovita krajina'', Comune di San Dorligo della Valle – Občina Dolina, Nova Gorica 2008 * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * Bufon, Milan; Kalc, Aleksej ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, prva knjigaː Tržaška pokrajina'' Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Trst, Založništvo tržaškega tiska d.d., 1990, {{COBISS|ID=6336261}} * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * Paolo Cammarosano (uredil), ''Medioevo a Trieste. Istituzioni, arte, società nel Trecento (atti del convegno)'', Viella, Città di Castello (PG) 2009 ('''v italijanščini''') * Maurizio Radacich, ''Val Rosandra / Dolina Glinščice: guida alla sua storia e ai suoi piccoli segreti'', edizioni Italo Svevo, Trieste 2009 ('''v italijanščini''') * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} {{kategorija v Zbirki|Dolina (Italy|Dolina, Trst}} == Glej tudi == * [[Dolina]] *[[Dolina Glinščice pri Trstu]] * [[Muhov grad]] * [[Grad Socerb]] * [[Josip Pangerc]] *[[:it:Chiesa_di_Sant'Ulderico_(San_Dorligo_della_Valle)|Pražupnija svetega Urha škofa v Dolini pri Trstu]] *[https://dolina-pieve.eu Uradna spletna stran pražupnije Sv. Urha v Dolini pri Trstu] ==Zunanje povezave== * [https://majenca.com/ Majenca - starodavni ljudski praznik] * [https://skupnestezice.eu/ Te skupne stezice - vodič po petih čezmejnih pešpoteh] * [https://dolgakronadolina.eu/ Center za promocijo krajevnih proizvodov zadruge Dolga krona Dolina] * [http://www.zlateroke-manidoro.eu/index.html Zlate roke - projekt o Bregu oz. Bržaniji in Brški noši] {{Istra}} {{Province of Trieste}} {{normativna kontrola}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Naselja v Bregu]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Dolina, Trst|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] btga135g9i7s4kgxyxx61ilhtvak9mo 5729682 5729674 2022-08-10T09:51:54Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni|dolina (razločitev)}}{{Infobox Italian comune | name = Dolina | official_name = Comune di San Dorligo della Valle - Občina Dolina | native_name = | image_skyline = Dolina(TS).jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Dolina | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 37 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 51 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(6,019)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Tržaška pokrajina|Trst]] <small>(1922–2017)<small> | frazioni = [[Boljunec]] (Bagnoli della Rosandra),<br>[[Botač]] (Bottazzo),<br>[[Mačkolje]] (Caresana),<br>[[Križpot]] (Crociata),<br>[[Domjo]] (Domio),<br>[[Draga, Dolina|Draga]],<br>[[Frankovec]] (Francovez),<br>[[Gročana]] (Grozzana),<br>[[Hrvati, Dolina|Hrvati]] (Hervati),<br>[[Lakotišče]] (Lacotisce),<br>[[Log, Dolina|Log]],<br>[[Krmenka]] (Mattonaia),<br>[[Pesek, Dolina|Pesek]],<br>[[Prebeneg]],<br>[[Pulje]] (Puglie),<br>[[Boršt, Dolina|Boršt]] (Sant'Antonio in Bosco),<br>Dolina,<br>[[Ricmanje]] (San Giuseppe della Chiusa),<br>[[Jezero, Dolina|Jezero]] (San Lorenzo) | mayor_party =[[Demokratska stranka (Italija)|Demokratska stranka]] | mayor = [[Sandy Klun]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 24,5 | population_footnotes = | population_total = 6019 | population_as_of = december 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | istat = | saint = [[Ulrik Augsburški|Sveti Urh]] | day = 4. julij | postal_code = 34018 | area_code = 040 | website = http://www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it/|http://www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it/ | footnotes = }} [[Slika:DOLINA-VEDUTA SULLA PIEVE DI SANT'ULDERCIO , COPYRIGHT 2020, Central European Institute "J.Pangerc".jpg|sličica|331x331_pik|Pogled na pražupnijsko cerkev sv. Urha škofa v Dolini in na cerkveno obzidje]] '''Dolina''' ([[italijanščina|italijansko]] ''San Dorligo della Valle - Dolina'',<ref>[sàn dorlìgo délla vàlle dolìna]</ref> naselje pa le ''Dolina'') je [[Istra|istrsko]] [[naselje]] in [[občina]], nahaja se okoli 4 [[km]] jugovzhodno od [[Trst]]a. Dolina, v kateri po popisu iz leta [[2004]] živi 6.019 prebivalcev, leži v bližini [[italija]]nsko-[[Slovenija|slovenske]] [[državna meja|državne meje]], pod [[Socerb]]om. V občini živi 70,5 % slovensko in 29,5 % italijansko govorečih prebivalcev. Nekoč veliko obširnejša občina, se danes razprostira nekako na [[geologija|geološki]] meji med [[Kras|kraškim]] in [[fliš]]nim svetom, saj severni del občine leži na kraški planoti ob reški cesti proti [[Kozina|Kozini]] in delno pod kraškim robom v [[Kraški rob|Bregu oz. Bržaniji]]. Naselje Dolina je s cesto povezano s [[Trst]]om in preko maloobmejnega prehoda do [[Kastelec|Kastelca]] ter dalje do ceste [[Kozina]]-[[Koper]]. == Zgodovina == === Od prazgodovine do antike === Čeprav arheološka izkopavanja in najdbe v številnih jamah [[Dolina Glinščice pri Trstu|soteske Glinščice]] dokazujejo poselitev današnjega občinskega območja že v [[prazgodovina|prazgodovini]], so se prva večja naselja na teritoriju začela razvijati šele v [[bronasta doba|bronasti dobi]], ko so bili ti kraji poseljeni z ilirskimi plemeni [[Histri|Histrov]]. Ti so si v današnji dolinski občini uredili več utrjenih naselbin - [[gradišče|gradišč]], med katerimi sta verjetno najbolj zanimiva gradišče Sela na Malem Krasu, ki je največje gradišče na [[Kras|tržaškem krasu]] in se delno širi v bližnjo občino [[Občina Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] <ref>http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=9164</ref>, ter gradišče na Sv. Mihaelu nad [[Boljunec|Boljuncem]], katerega trojno obzidje je še danes dobro vidno iz ravninskega dela dolinskega Brega. Iz tega obdobja je še Velika Groblja pod Kokošjo, kjer gre za monumentalno gomilo, ki je bila le delno raziskana. Prihov Rimljanov v 2.stol. pr.n.št. je kmalu nakazal tudi strateško pomembnost dolinskega Brega, saj so v naplavinski ravnini reke Glinščice, na griču Koromačnik pri [[Boljunec|Boljuncu]], še vidni sledovi večjega rimskega tabora iz časa histrskih vojn. Ta postojanka je bila zgrajena na mestu, od koder je po dolini Glinščice ugoden prehod vse do [[Podpeč|Podpeči]] v slovenski [[Istra|Istri]]. <ref>Božidar Premrl, ''Cerkev sv. Valentina v Črnem Kalu. Ob stoletnici njene dograditve'', Župnija Predloka, Divača 2012, str. 9</ref>, ki predstavlja naravni prehod s [[Kras|kraške]] planote proti notranjosti [[Istra|Istre]]. Nekateri zgodovinarji so celo mnenja, da gre za utrdbo, o kateri govori rimski zgodovinar [[Tit Livij]] v svoji kroniki o vojnah med Rimljani in Histri <ref>Tit Livij, Ab urbe condita, XLI</ref>, v katerih pa so Histri premagali Rimljane in tako zaustavili prodor rimskih čet v srce Istre leta 178 pr.n.št. <ref>{{navedi knjigo |author=Radacich, Maurizio |year=2009 |title=Val Rosandra / Dolina Glinščice: guida alla sua storia e ai suoi piccoli segreti |publisher=edizioni Italo Svevo |isbn= |cobiss= |pages=49-51}}</ref> Zmaga Histrov pa je bila res kratkega veka, saj so že leto kasneje Rimljani dokončno predrli do [[Nezakcij|Nezakcija]] in tam premagali [[Epulon|Epulonovo]] vojsko. Nekaj desetletij kasneje je bila uradno ustanovljena rimska kolonija »Tergeste«, tj. današnji [[Trst]]. Na nastanek in razvoj tržaškega mesta so bile vezane tudi spremembe na območju Doline, z dograditvijo [[rimske ceste|rimske ceste]], ki je skozi Breg in čez [[Škofije|Škofijski prag]] povezovala [[Trst]] (Tergeste) z mesti na obalah [[Istra|Istre]]. Prvo zgodovinsko poročilo o tej cestni povezavi sega v leti 78 in 79 našega štetja, ko je rimski cesar Tit Flavij Vespazijan dal zgraditi cesto od Trsta do [[Pulj]]a. Dokončal jo je njegov sin in po njunem rodbinskem imenu je dobila ime Via Flavia. Zaradi vse večjih potreb po pitni vodi, so v Trst iz [[Dolina Glinščice pri Trstu|soteske Glinščice]], točneje iz »Zvirka« speljali vodovod, katerega trasa še danes spremlja stezo, ki se vije ob potoku in njegovih tolmunih. V rodovitni dolini pod kraškim robom pa so se naselili bogati Rimljani, ki so si tu med vinogradi zgradili bogate [[villa rustica|ville rustike]]. O pestri naseljenosti Doline priča tudi večje žarno grobišče pri »Zaboljuncu«. === Srednji vek === Propadu rimskega cesarstva je sledilo nevarno obdobje brezvladja in selitve narodov, v katerem so se tu križali različni interesi [[Langobardi|Langobardov]], [[Bizanc|Bizantincev]] in [[Franki|Frankov]]. Romanizirani prebivalci so se vse bolj zapirali v utrjena obalna mesta, kakršna sta bila [[Trst]] in [[Koper]], prebivalci podeželja pa po različnih zavetiščih, ki so jim nudila vsaj delno varnost, kot so bila tista v soteski Glinščice, na skalnati polici »Počivenci«, kjer so našli grob poznoantičnega bojevnika, ali v utrjeni jami »Železni prton« visoko pod [[Kraški rob|kraškim robom]]. Na večinoma izpraznjenem območju so se sčasoma naselili najprej [[Kelti]], za njimi pa prvi [[Slovani]], kakor dokazujejo izkopavanja v bližji [[Predloka|Predloki]] v Bržaniji. [[Rižanski zbor]] nas prenese v čas, ko so v Istri dokončno zavladali Franki, tj. leta 788 n.št. Po tem datumu je za dolinsko ozemlje bilo zelo pomembno leto 948, ko je podelil cesar v fevd tržaškemu [[Škof|knezoškofu]] mesto [[Trst]] z vso širšo okolico. To je obdobje, ko se tudi prvič uradno definira teritorij, iz katerega se je v teku stoletij razvila današnja dolinska občina. Verjetno je v tem obdobju bila zgrajena na Bregu prva župnijska cerkev, znotraj tržaškega škofijskega ozemlja, izven mestnega okrožja, to je današnja cerkev [[sv. Urh|sv. Urha]] v Dolini. Cerkev je postala lokalni verski center škofijskega okraja, na katerem je lahko škof udejanjal vse svoje pravice visokega fevdalnega gospoda. Okoli tega prvotnega verskega jedra se je v teku stoletij razvil zaselek Dolina, današnje občinsko središče. Po eni strani je bila Dolina verski center [[Župnija|župnije]], z [[župnijska cerkev|župnijska cerkvijo]] sv. Urha, po drugi strani pa so nad Dolino in nad dolinskim Bregom fevdalno oblast izvajali tudi z [[Muhov grad|Muhovega gradu]], ki ga je dal škof zgraditi verjetno na temeljih starejše utrdbe. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je pomembno vlogo imela trgovska pot, ki je dolinski Breg povezovala z ostalo [[Primorska|Primorsko]], s [[Kranjska|Kranjsko]] in dalje vse do [[Dunaj|Dunaja]]. Za kontrolo poti in prometa na njej sta se stoletja borila in vojskovala [[Trst|tržaška]] in [[Koper|koprska]] komuna, zatem pa [[Beneška republika]] ter [[Habsburžani]]. Pot je ves srednji vek potekala po ozemlju današnje občine, od prelaza »Ključ« pri [[Katinara|Katinari]] nad Trstom, po dolinskem Bregu proti [[Osp|Osapski dolini]] in naprej v [[Istra|Istro]]. Kasnejša varianta ceste pa je bila speljana ob [[Muhov grad|Muhovem gradu]], z namenom, da bi jo tedanji lastniki gradu lažje kontrolirali. Zgodovinska vloga gradu je jasna, saj se je škofijski okraj nazivno spremenil v »Muhov okraj«, s sedežem v istoimenskem gradu, s katerega je nato upravo izvajala najprej tržaška komuna, nekajkrat pa začasno [[Beneška republika]]. === Novi vek === Leta 1511, po skoraj petdesetletni nadvladi [[Beneška republika|benečanov (koprčanov)]] nad Muhovim gradom, tega zavzamejo tržačani in ga porušijo. Muhov okraj cesar zaupa tržaškemu poveljniku [[Nikolaj Ravbar|Nikolaju Ravbarju]]. V sedemnajstem stoletju se ozemlje Muhovega okraja pod oblastjo družine »Petačev« preoblikuje v [[Grad Socerb|Socerbsko gospostvo]] s sedežem v istoimenskim gradom nad Bregom. Gospodje v teku tega stoletja zgradijo kar dva dvorca v dolini pod kraškim robom. Dvorec pri Lakotišču postavijo v nižinskem delu Brega in prav zaradi nesrečne izbire lokacije kmalu zapustijo, saj je bil ta predel zelo vlažen in neprimeren za bivanje. Kmalu zatem postavijo novi dvorec prav pod ruševinami nekdanjega mogočnega Muhovega grada pri [[Zabrežec|Zabrežcu]], za katerega je v zgodovinskih virih ohranjeno ime Fimfinberg, kasneje pa je znan pod imenom Fünfenberg. Zanj se je med domačini ohranilo ime »dvorec Robida«, zaradi bližine opustošenega srednjeveškega gradu. Oba dvorca žal nista preživela zadnjega, iz raznih zornih kotov burnega stoletja. Sedemnajsto stoletje se je začelo med drugim tudi s hudo Uskoško vojno, ki se je nekako začela prav v Dolini, z napadom na Socerbski grad, opustošenjem Prebenega, Brc in Doline, uničenjem prastare župnijske cerkve sv. Urha ter bitko pri Žaveljskih solinah. Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad današnjo Tržaško pokrajino in Istro. Socerbsko gospostvo se je več stoletij razvijalo samostojno, vezano bolj na [[Kranjska|Kranjsko]], h kateri je politično spadalo. Upravno je bila Dolina v okviru gospostva del Kranjske vse do leta [[1814]] ko so jo priključili Trstu. S tlačansko odvezo leta [[1848]] se je zaključil obstoj Socerbskega gospostva, katerega ozemlje je bilo razpolovljeno, ter sta nastali občina [[Materija]] in občina Dolina, s sedežem v istoimenski vasi v Bregu. Razvoj tržaškega pristanišča v osemnajstem in še bolj v devetnajstem stoletju premaknil ravnovesje v Dolini iz zaledja čedalje bolj na nastajajoče veliko mesto. Lokalna ekonomija, ki je bila prej osnovana le na proizvodnji za lastne potrebe, se je osredotočila bolj na mestno tržišče, tako je ovčjerejo zamenjala govedoreja, ženske pa so začele služiti v Trstu. Današnja občina Dolina je tako v zelo zanimivi zgodovinski kontinuiteti nekoč obsegala območje srednjeveškega škofijskega okraja, za njim pa muhovega okraja, iz katerega se je razvilo Socerbsko gospostvo. === Kulturni preporod Leta [[1878]] je bil tu znameniti ''Dolinski tabor'', ki je razgibal slovensko narodnostno gibanje na Tržaškem. Istega leta je bilo ustanovljeno ''Bralno in pevsko društvo'' imenovano po [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]]. === Prva svetovna vojna === [[Slika:Dolina-pri-trstu.jpg|thumb|Razglednica iz Doline pri Trstu iz leta 1886|317x317_pik]] Za časa [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je država uredila po dolinskem bregu več obrambnih sistemov, ki so še danes dobro vidni, zlasti v območju [[Naravni rezervat doline Glinščice|deželnega rezervata Doline Glinščice]]. Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920, je Dolina in [[Trst]] skupaj z [[Istra|Istro]] ter [[Kvarner]]skimi otoki prešla pod [[Kraljevina Italija|Italijo]]. Občinsko ozemlje je ob spremembi oblasti ostalo nespremenjeno, edino leta [[1923]] so občino priključili novonastali [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]], da bi tako lažje nadaljevali načrtno raznarodovanje, ki so se mu prebivalci dolinske občine na različne načine goreče upirali. === Druga svetovna vojna === Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je ozemlje hudo trpelo zaradi požigov, bombardiranj in vseh žal znanih vojnih grozot. === Povojno obdobje === Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Dolina od leta [[1946]] do 5. oktobra [[1954]] del cone A [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Po vojni so nove, tuje začrtane meje okrnile občino velikega dela nekdanjega teritorija, na italijanski strani je ostalo staro jedro občine z dolinskim Bregom in delom kraške planote, na slovenski pa vsa [[Socerb]]ska planota in dolinski del [[Brkini|Brkinov]]. Angloameričani so upravljali severni del Svobodnega tržaškega ozemlja (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona A s Trstom vred pa je bila priključena Italiji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z industrializacijo in povojnem širjenjem Trsta se je pričelo v dolinsko občino priseljevati vse več italijanskega prebivalstva, večji del kmetijskih zemljišč so razlastili za izgradnjo industrijskih obratov, tako da je občina začela počasi zgubljati dotedanjo pretežno homogeno slovensko narodnostno sestavo, tako da danes predstavlja italijanska manjšina že skoraj 30 % prebivalstva. == Ljudski običaji in praznovanja == === Majenca === [[Slika:Majenca, Dolina 02.JPG|thumb|Znamenito drevo mlaj, pod katerim plešejo mlada dekleta in fantje]] Med slovenskimi ljudskimi običaji je v Dolini vsako prvo nedeljo v maju ''majenca'' z dviganjem mlaja. Na ta dan je v Dolini kulturni praznik, ob katerem priložnostno pripravijo razstavo domačih izdelkov. == Prebivalstvo == [[Slika:Facciata Chiesa Plebaniale di Sant'Ulderico a Dolina.jpg|alt=|sličica|Pražupnijska cerkev sv. Urha škofa v Dolini pri Trstu, sedež starodavne pražupnije in dekanata.]] V občini Dolina je 24 naselij: * [[Boljunec]] *[[Boršt, Trst|Boršt]] * [[Botač]] * Dolina * [[Domjo]] *[[Draga, Trst|Draga]] * [[Frankovec]] * [[Gornji Konec]] * [[Gročana]] *[[Hrvati, Trst|Hrvati]] *[[Jezero, Trst|Jezero]] *[[Križpot]] * [[Krmenka]] * [[Kroglje]] * [[Lakotišče]] *[[Log, Trst|Log]] * [[Mačkolje]] * [[Mont]] *[[Pesek, Trst|Pesek]] * [[Prebeneg]] * [[Pulje]] * [[Ricmanje]] * [[Zabrežec]] * [[Žavlje]] == Uprava == {| class="wikitable sortable" ! colspan="2" |Obdobje !''primo cittadino'' !Stranka ! |- |18. junij 1985 |29. junij 1990 |Edvin Švab |[[Italijanska komunistična partija]] |župan |- |5. julij 1990 |24. april 1995 |Marino Pečenik |[[Italijanska socialistična stranka]] |župan |- |25. april 1995 |14. junij 1999 |Boris Pangerc |leva sredina |župan |- |14. junij 1999 |28. junij 2004 |Boris Pangerc |leva sredina |župan |- |14. junij 2004 |8. junij 2009 |Fulvia Premolin |leva sredina |župan |- |8. junij 2009 |26. maj 2014 |Fulvia Premolin |leva sredina |župan |- |26. maj 2014 |27. maj 2019 |Sandy Klun |Komunistična prenova in državljanske liste |župan |- |27. maj 2019 |mandat traja |Sandy Klun |Komunistična prenova in državljanske liste |župan |} ==Sklici== {{opombe}} ==Viri== * Stanko Flego, Matej Župančič, ''Arheološka topografija občine Dolina (Tržaška pokrajina, Italija)'', Narodna in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino, Trst 1991 * Fulvio Colombo, ''Moccò – castello e distretto. Quattro secoli di medioevo alle porte di Trieste'', v »Archeografo Triestino«, CVII, 1999, str. 409-482 ('''v italijanščini''') * Boris Kuret, ''Pozdrav iz Brega. Breg na starih in novih razglednicah'', Občina Dolina, Trst 2002 * Dario Gasparo (uredil), ''Glinščica in njena slikovita krajina'', Comune di San Dorligo della Valle – Občina Dolina, Nova Gorica 2008 * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * Bufon, Milan; Kalc, Aleksej ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, prva knjigaː Tržaška pokrajina'' Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Trst, Založništvo tržaškega tiska d.d., 1990, {{COBISS|ID=6336261}} * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * Paolo Cammarosano (uredil), ''Medioevo a Trieste. Istituzioni, arte, società nel Trecento (atti del convegno)'', Viella, Città di Castello (PG) 2009 ('''v italijanščini''') * Maurizio Radacich, ''Val Rosandra / Dolina Glinščice: guida alla sua storia e ai suoi piccoli segreti'', edizioni Italo Svevo, Trieste 2009 ('''v italijanščini''') * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} {{kategorija v Zbirki|Dolina (Italy|Dolina, Trst}} == Glej tudi == * [[Dolina]] *[[Dolina Glinščice pri Trstu]] * [[Muhov grad]] * [[Grad Socerb]] * [[Josip Pangerc]] *[[:it:Chiesa_di_Sant'Ulderico_(San_Dorligo_della_Valle)|Pražupnija svetega Urha škofa v Dolini pri Trstu]] *[https://dolina-pieve.eu Uradna spletna stran pražupnije Sv. Urha v Dolini pri Trstu] ==Zunanje povezave== * [https://majenca.com/ Majenca - starodavni ljudski praznik] * [https://skupnestezice.eu/ Te skupne stezice - vodič po petih čezmejnih pešpoteh] * [https://dolgakronadolina.eu/ Center za promocijo krajevnih proizvodov zadruge Dolga krona Dolina] * [http://www.zlateroke-manidoro.eu/index.html Zlate roke - projekt o Bregu oz. Bržaniji in Brški noši] {{Istra}} {{Province of Trieste}} {{normativna kontrola}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Naselja v Bregu]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Dolina, Trst|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] czbwj58qn53v6bg2zccf98c3fu7pyao Fran Šuklje 0 156459 5729466 5376902 2022-08-09T13:43:55Z Maisterjev 214055 Šukljeva ideja o Istri vir:https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-je-hrvaska-dobila-savudrijo-ceprav-tam-niso-ziveli-hrvati-445693 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=<!-- Wikipodatki -->|awards=[[Leopoldov red]]|children=Franc, Minka, Vladimir, Milan, Janko, Lujo|parents=Martin Šuklje in Ana Šuklje (rojena Grüneis)|relatives=[[Vladimir Šuklje]] (vnuk), [[Gizela Šuklje]] (vnukinja), Svetozara Šuklje (vnukinja), [[Lujo Šuklje]] (vnuk), [[Rapa Šuklje]] (vnukinja), [[Majolka Šuklje]] (vnukinja)|spouse(s)=Roza (rojena Rosina) (poročen 1873–1823)|title=}} '''Fran Šuklje''' [fràn šúklje], [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[24. oktober]] [[1849]], [[Ljubljana]], † [[18. avgust]] [[1935]], [[grad Kamen, Novo mesto|grad Kamen]] ([[Novo mesto]]). == Življenjepis == Še preden je [[matura|maturiral]] je kot prostovoljec sodeloval v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni leta 1866]]; med [[bitka pri Hradcu Královém|bitko pri Hradcu Královém]] je bil ranjen in ujet, a je bil že kmalu izpuščen zaradi [[premirje|premirja]]. Po vrnitvi je opravil maturo, nakar se je vpisal na [[Univerza na Dunaju|Univerzo na Dunaju]], kjer je študiral pravo in filozofijo ter leta 1872 končal [[rigoroz]] iz [[zgodovina|zgodovine]] (bil je [[Knafljeva ustanova|Knafljev štipendist]]). Po vrnitvi na [[Kranjska|Kranjsko]] je opravil učiteljske izpite in postal [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]]; učil je v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Gorica|Gorici]], [[Novo mesto|Novem mestu]] in na [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Leta 1882 je vstopil v aktivno politično življenje, ko je bil izvoljen v [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|ljubljanski mestni svet]]. Naslednje leto je bil izvoljen v [[kranjski deželni zbor]] kot [[dolenjska|dolenjski]] poslanec, leta 1885 pa še v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajski državni zbor]]. Med letoma 1884 in 1885 je izdajal provladni ''[[Ljubljanski list]]''. Leta 1889 je bil ponovno izvoljen v deželni zbor in leta 1891 v državni zbor. Toda leta 1894 je zapustil državni zbor; pozneje je postal [[dvorni svetnik]]. Leta 1897 se je vrnil v državni zbor, leta 1903 bil še enkrat izvoljen, leta 1906 pa ponovno v kranjski deželni zbor. Kot deželni in državni poslanec je bil od leta 1889 skupaj z baronom [[Jožef Schwegel|Jožefom Schweglom]] glavni pobudnik za gradnjo dolenjske železnice, vse do njene otvoritve leta 1893. [[Slika:Šuklje family coat of arms.jpg|alt=Grb družine Šuklje|sličica|Grb družine Šuklje, ki ga je leta 1908 [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški]] podelil Franu Šukljetu.]] Leta 1908 je postal [[deželni glavar Kranjske]]. Predčasno je zaradi strankarskih nesoglasij z [[Ivan Šusteršič|Ivanom Šusteršičem]] leta 1911 odstopil tako s pozicije [[Deželni glavar|deželnega glavarja]] kot iz [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]]. S tem se je končala njegova aktivna udeležba v politiki. Leta 1889 mu je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] za njegove zasluge podelil viteški naslov [[Leopoldov red|Leopoldovega reda]] in ga leta 1908 povzdignil v dedni [[plemiški naziv|plemiški stan]] (plemeniti Šuklje). Oktobra 1918 je predlagal, da bi bila vsa Istra del Slovenije. To idejo sta napadla [[Ivan Tavčar]] in [[Ivan Hribar|Ivan Hribar.]] Umrl je 18. avgusta 1935 na gradu Kamen, kjer je živel od svoje upokojitve. Po njem se danes imenuje [[Šukljetova ulica, Novo mesto|ulica]] v Novem mestu. == Viri == * {{SloBio|id=675566|avtor=Kranjec, Silvo|ime=Šuklje Fran|vir=SBL}} * Šuklje, Fran. ''Iz mojih spominov''. Katoliško tiskovno društvo, Ljubljana 1926–1929 {{COBISS|ID=652289}} * Rugále, Mariano; Preinfalk, Miha. ''Blagoslovljeni in prekleti. Del 1, Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem''. Viharnik, Ljubljana 2010. {{COBISS|ID=253240832}} {{ISBN|978-961-6057-77-6}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki}} *{{dlib|ime=Fran Šuklje}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šuklje, Fran}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani avstrijsko-pruske vojne]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Člani Reichsrata (Avstrija)]] [[Kategorija:Deželni glavarji Kranjske]] [[Kategorija:Vojni ujetniki avstrijsko-pruske vojne]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] b51kd5ffijxw7i81subha52hftu2rii Uporabnik:Octopus 2 161039 5729605 5722780 2022-08-10T05:52:50Z Octopus 13285 /* Biografije */ urejanje wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Octopus''' |--- |{{Uporabnik kemik}} |--- |{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-2}} |--- | {{user hr-3}} |--- | {{user sr-3}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|53}} |-- |{{Uporabnik IS|4}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |} Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo. {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]] | [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET) |- | [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]] | Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=<br>Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:07, 8. december 2008 (CET)}} |- | [[Slika:Dyk25.png|left|60px]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET) |- | [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]] | Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST) |- | [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST) |- | [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=<br>Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=<br>Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]] | Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 23. april 2013 (CEST)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}} |- | [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]] | Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 19. november 2014 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}} |- | [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]] | Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017 |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=<br>[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET)}} |- | [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]] | Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:03, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:53, 4. junij 2022 (CEST) |} ==Urejal sem== ===Izbrani članki=== [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]] ===Kemija, mineralogija, geologija=== [[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] - [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] - [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]] - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] - [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] - [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] - [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] - [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] - [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] - [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]] - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]] - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] - [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] - [[Stiren]] - [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] - [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] - [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] - [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]] ;'''Minerali''' [[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] - [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jokokuit]] - [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] - [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] - [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] - [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]- [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]] - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]- [[Plumbokalcit]] - [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] - [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] - [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] - [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]] ===Biografije=== '''A'''<br> [[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agafija Svjatoslavovna]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agneza Babenberška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] - [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]] [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] ‎- [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] - [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] - [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] - [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]]- [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej |Amirtej]] - [[Amitis]] - [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] - [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] - [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] - [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] - [[Arkamani]] - [[Arminij]] - [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] - [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] - [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] - [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]] '''B'''<br> [[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]] - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] - [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] - [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Boleslav IV. Kodravi]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Břetislav I.]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Burebista]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]] '''C'''<br> [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]] '''Č'''<br> [[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]] '''D'''<br> [[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] - [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]] - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]] - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]] '''E'''<br> [[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] - [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtropij]] '''F'''<br> [[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] - [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] - [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]] '''G'''<br> [[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]] - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]] '''H'''<br> [[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] -‎ [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] - [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] - [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]] '''I'''<br> [[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] - [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] - [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] - [[Irena Dukas]] - [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] - [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] -[[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]] '''J'''<br> [[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]] - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]] '''K'''<br> [[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] - [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] - [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] - [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] - [[Kasij Dion]] - [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad I. Mazovski]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] - [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]] '''L'''<br> [[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lešek I. Beli]] - [[Libaja]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]] '''M'''<br> [[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] - [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ‎]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]] - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] - [[Mlajša gospa]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Mstislav II. Kijevski]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]] [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]] '''N'''<br> [[Nabonasar]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] - [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] - [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]] '''O'''<br> [[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]] '''P'''<br> [[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] - [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] - [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] - [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]] '''R'''<br> [[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] - [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] - [[Radu Leon]] ‎- [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] - [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]] '''S'''<br> [[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] - [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]] - [[Svjatopolk II. Kijevski]] - [[Svjatoslav III. Igorjevič]] '''Š'''<br> [[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] - [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] - [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]] '''T'''<br> [[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert I.]] - [[Teodebert II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] - [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] -‎ [[Tervel]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]] - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] - [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] - [[Tudhalija I.]] ‎- [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]] '''U'''<br> [[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] - [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] - [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]] '''V'''<br> [[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Vitelij]] - [[Vjačeslava Novgorodska]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav II. Izgnanec]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] - [[Vlastimir (srbski knez)]] - [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]] '''W'''<br> [[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]] '''Y'''<br> [[Yaghi-Siyan]] '''Z'''<br> [[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zbislava Kijevska]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]] ===Stare države in pokrajine=== [[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]] - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] - [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] - [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]] - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] - [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]] - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] - [[Križarske države]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]] - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] - [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]] - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] - [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] - [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]] ===Vojna zgodovina=== '''A''' [[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] - [[Azabi]] - [[Azeb]] '''B''' [[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] - [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri Pákozdu]] - [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]] - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]] '''C''' [[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] - [[Centurion]] '''D''' [[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]] '''E''' [[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]] '''G''' [[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]] '''H''' [[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]] '''I''' [[Ilirske vojne]] '''J''' [[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]] '''K''' [[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]] '''L''' [[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]] '''M''' [[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]] - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] - '''N''' [[Novi Navarino]] '''O''' [[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]] '''P''' ''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]] '''R''' [[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]] '''S''' [[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] ‎- [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Szegedski mirovni sporazum]] '''Š''' [[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]] '''T''' [[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna ]] '''U''' [[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]] '''V''' [[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]] '''Z''' [[Zuhabski mir]] ====Rimske legije==== [[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VIII. legija Augusta]] - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]] ===Drugo=== '''A''' Abbottov papirus - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]] - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] - [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] - [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] - [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] - [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]] '''B''' [[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]] - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bazilika Svetega groba]] - [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] - [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] -''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Buto]] '''C''' [[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]] '''Č''' [[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuvaši]] '''D''' [[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - Dea Gravida - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]] '''E''' [[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] - [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]] - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] ‎- [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]] '''F''' [[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]] - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]] '''G''' [[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] - [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]] '''H''' [[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]] - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]] '''I''' [[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]] '''J''' [[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]] '''K''' [[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] - [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] - [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] - [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] - [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] - [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] ‎- [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]] '''L''' [[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]] - [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] -[[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]] '''M''' [[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] - [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] - [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mangup]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] - [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] - [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] - [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] - [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]] '''N''' [[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]] '''O''' [[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]] '''P''' [[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] - [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]] '''Q''' [[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]] '''R''' [[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]] - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rundetaarn]] '''S''' [[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] - [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] - [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]] - [[Spiška Kapitula]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] - [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] - [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]] '''Š''' [[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]] '''T''' [[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]] - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] - [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]] - [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] - [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]] '''U''' [[Ubaidsko obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]] '''V''' [[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]] - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] - [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] - [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]] '''W''' [[Weld-Blundellova prizma]] '''Z''' [[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]] '''Ž''' [[Žehra]] - [[Ženski sultanat]] ==CEE 2021== [[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] • [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] • [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] • [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] • [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] • [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] • [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]] ==CEE 2022== [[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] - [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]] ==Izbrane slike== <gallery> Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) </gallery> fblqfv3q3k591n6kbzaz56u9gfjcenf 5729606 5729605 2022-08-10T06:03:25Z Octopus 13285 /* Stare države in pokrajine */ wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Octopus''' |--- |{{Uporabnik kemik}} |--- |{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-2}} |--- | {{user hr-3}} |--- | {{user sr-3}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|53}} |-- |{{Uporabnik IS|4}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |} Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo. {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]] | [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET) |- | [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]] | Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=<br>Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:07, 8. december 2008 (CET)}} |- | [[Slika:Dyk25.png|left|60px]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET) |- | [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]] | Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST) |- | [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST) |- | [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=<br>Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=<br>Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]] | Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 23. april 2013 (CEST)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}} |- | [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]] | Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 19. november 2014 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}} |- | [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]] | Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017 |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=<br>[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET)}} |- | [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]] | Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:03, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:53, 4. junij 2022 (CEST) |} ==Urejal sem== ===Izbrani članki=== [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]] ===Kemija, mineralogija, geologija=== [[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] - [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] - [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]] - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] - [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] - [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] - [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] - [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] - [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] - [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]] - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]] - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] - [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] - [[Stiren]] - [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] - [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] - [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] - [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]] ;'''Minerali''' [[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] - [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jokokuit]] - [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] - [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] - [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] - [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]- [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]] - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]- [[Plumbokalcit]] - [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] - [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] - [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] - [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]] ===Biografije=== '''A'''<br> [[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agafija Svjatoslavovna]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agneza Babenberška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] - [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]] [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] ‎- [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] - [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] - [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] - [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]]- [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej |Amirtej]] - [[Amitis]] - [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] - [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] - [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] - [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] - [[Arkamani]] - [[Arminij]] - [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] - [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] - [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] - [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]] '''B'''<br> [[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]] - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] - [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] - [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Boleslav IV. Kodravi]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Břetislav I.]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Burebista]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]] '''C'''<br> [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]] '''Č'''<br> [[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]] '''D'''<br> [[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] - [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]] - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]] - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]] '''E'''<br> [[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] - [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtropij]] '''F'''<br> [[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] - [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] - [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]] '''G'''<br> [[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]] - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]] '''H'''<br> [[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] -‎ [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] - [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] - [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]] '''I'''<br> [[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] - [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] - [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] - [[Irena Dukas]] - [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] - [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] -[[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]] '''J'''<br> [[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]] - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]] '''K'''<br> [[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] - [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] - [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] - [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] - [[Kasij Dion]] - [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad I. Mazovski]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] - [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]] '''L'''<br> [[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lešek I. Beli]] - [[Libaja]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]] '''M'''<br> [[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] - [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ‎]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]] - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] - [[Mlajša gospa]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Mstislav II. Kijevski]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]] [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]] '''N'''<br> [[Nabonasar]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] - [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] - [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]] '''O'''<br> [[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]] '''P'''<br> [[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] - [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] - [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] - [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]] '''R'''<br> [[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] - [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] - [[Radu Leon]] ‎- [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] - [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]] '''S'''<br> [[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] - [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]] - [[Svjatopolk II. Kijevski]] - [[Svjatoslav III. Igorjevič]] '''Š'''<br> [[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] - [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] - [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]] '''T'''<br> [[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert I.]] - [[Teodebert II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] - [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] -‎ [[Tervel]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]] - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] - [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] - [[Tudhalija I.]] ‎- [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]] '''U'''<br> [[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] - [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] - [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]] '''V'''<br> [[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Vitelij]] - [[Vjačeslava Novgorodska]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav II. Izgnanec]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] - [[Vlastimir (srbski knez)]] - [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]] '''W'''<br> [[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]] '''Y'''<br> [[Yaghi-Siyan]] '''Z'''<br> [[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zbislava Kijevska]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]] ===Stare države in pokrajine=== [[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]] - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] - [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] - [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]] - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamag Mongol]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] - [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kabulistan]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]] - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] - [[Križarske države]] - [[Krona kraljevine Poljske]] - [[Kujavija]] - [[Kumanija]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]] - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] - [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]] - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] - [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Rdeča Rutenija]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Samogitija]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] - [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Seniorska provinca]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Velikopoljska]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]] ===Vojna zgodovina=== '''A''' [[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] - [[Azabi]] - [[Azeb]] '''B''' [[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] - [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri Pákozdu]] - [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]] - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]] '''C''' [[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] - [[Centurion]] '''D''' [[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]] '''E''' [[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]] '''G''' [[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]] '''H''' [[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]] '''I''' [[Ilirske vojne]] '''J''' [[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]] '''K''' [[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]] '''L''' [[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]] '''M''' [[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]] - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] - '''N''' [[Novi Navarino]] '''O''' [[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]] '''P''' ''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]] '''R''' [[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]] '''S''' [[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] ‎- [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Szegedski mirovni sporazum]] '''Š''' [[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]] '''T''' [[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna ]] '''U''' [[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]] '''V''' [[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]] '''Z''' [[Zuhabski mir]] ====Rimske legije==== [[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VIII. legija Augusta]] - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]] ===Drugo=== '''A''' Abbottov papirus - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]] - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] - [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] - [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] - [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] - [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]] '''B''' [[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]] - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bazilika Svetega groba]] - [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] - [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] -''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Buto]] '''C''' [[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]] '''Č''' [[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuvaši]] '''D''' [[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - Dea Gravida - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]] '''E''' [[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] - [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]] - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] ‎- [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]] '''F''' [[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]] - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]] '''G''' [[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] - [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]] '''H''' [[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]] - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]] '''I''' [[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]] '''J''' [[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]] '''K''' [[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] - [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] - [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] - [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] - [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] - [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] ‎- [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]] '''L''' [[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]] - [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] -[[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]] '''M''' [[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] - [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] - [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mangup]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] - [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] - [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] - [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] - [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]] '''N''' [[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]] '''O''' [[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]] '''P''' [[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] - [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]] '''Q''' [[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]] '''R''' [[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]] - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rundetaarn]] '''S''' [[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] - [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] - [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]] - [[Spiška Kapitula]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] - [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] - [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]] '''Š''' [[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]] '''T''' [[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]] - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] - [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]] - [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] - [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]] '''U''' [[Ubaidsko obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]] '''V''' [[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]] - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] - [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] - [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]] '''W''' [[Weld-Blundellova prizma]] '''Z''' [[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]] '''Ž''' [[Žehra]] - [[Ženski sultanat]] ==CEE 2021== [[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] • [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] • [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] • [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] • [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] • [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] • [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]] ==CEE 2022== [[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] - [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]] ==Izbrane slike== <gallery> Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) </gallery> e00sexo8k31t48cln71jz307wncidgb Majda Koren 0 164658 5729519 5594971 2022-08-09T17:12:33Z 85.10.19.117 /* Življenjepis */ nekaj popravkov in dopolnitev: wikitext text/x-wiki {{Uredi}}{{Infopolje Oseba}} '''Majda Koren''', [[Slovenci|slovenska]] mladinska [[pisatelj]]ica, [[scenaristka]] otroških oddaj in [[učiteljica]] razrednega pouka, * [[12. marec]] [[1960]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Obiskovala je [[Gimnazija Poljane|Poljansko gimnazijo]]. Leta 1982 je diplomirala na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti]] - smer razredni pouk - z diplomsko nalogo iz mladinske književnosti. == Delo == Piše zgodbe za mladino (''Mala pošast Mici'', ''Ta knjiga ne grize'', ''Pošasti'', ''Teta kuha'', ''Protideževna juha'' ...), v katerih sem in tja (''Julija je zaljubljena LOL'', ''Maj za vedno :)'') uporabi SMS-jezik,<ref>Sandra Krkoč, Spletni jezik v literaturi: Ko *) (* pomeni poljub na vrat, Dnevnik 12. 10. 2013 [http://knjiga.dnevnik.si/sl/Premisleki/1493/Spletni+jezik+v+literaturi%3A+Ko+*%29+%28*+pomeni+poljub+na+vrat+]</ref> in strokovna pedagoška dela, ki služijo kot pripomoček pri pouku v nižjih razredih osnovne šole (''Zgodbice za matematiko,'' ''Besedne zmešnjave, Beremo z Iksom''). To so zbirke uporabnih nalog, zavitih v pravljično vsebino. Objavlja v [[revija|reviji]] [[Ciciban (revija)|Ciciban]], na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] je sodelovala kot [[scenarist]]ka pri otroških oddajah ([[Radovedni taček|Radovedni Taček]], Iz popotne torbe). Delala je tudi za [[Radio Slovenija|radio]] (Pravljice za lahko noč) in napisala radijsko igro ''Zajčji radio''. Od januarja [[2001]] do 2010 je pisala in urejala spletni časopis za otroke zupca.net. <ref>[http://www.zupca.net]</ref> Objavlja strokovne članke s področja vzgoje in izobraževanja, predava o izkušnjah poučevanja po metodi [[Maria Montessori|Marie Montessori]], kot avtorica zgodb za najmlajše obiskuje domače osnovne šole, pa tudi slovenske razrede v ZDA, v Veliki Britaniji, v Bosni, na Hrvaškem, v Nemčiji in na Nizozemskem. == Metalepsa == Njena literarna oseba Julija je zaljubljena, je prvi znan primer metalepse oz. prestopa (individualne) literarne osebe iz slovenskega leposlovja (fikcije) v družbeno konstruirano realnost in sicer znotraj družabnega omrežja, kjer ima svoj "osebni" profil, enako kot ga imajo resnični posamezniki, in tam sklepa z njimi prijateljstva, na enak način kot to počno med seboj resnične osebe prek svojih profilov. == Bibliografija == === Zgodbe za mladino === *''Mala pošast Mici'' (1994, 2014, 2015) *''Mici v mestu'' (1996) *''Ta knjiga ne grize'' (1997) *''Pikapolonica na prašni cesti'' (1997) *''Pošasti'' (1998) *''Metulj na dežju'' (2002) *''Teta kuha'' (2003) *''Župcin dnevnik'' (2004) *''Zgodbe zajca Zlatka'' (2006) *''Eva in kozel'' (2006) *''Tia'' (2007) *''Še zgodbe zajca Z.'' (2007) *''Lojza iz vesolja'' (2008) *''Julija je zaljubljena lol'' (2008) *''Mici iz 2.a'' (2009, 2017) *''Maj za vedno :)'' (2009) *''Bert, grad in domača naloga'' (2009) *Bert v slikarski šoli ali Kaj je to Kijaro s kuro (2011) *''Mihec'' (2011) *''Že spet ta Mici iz 2.a'' (2012, 2017) === Slikanice === *''Zgodbice za matematiko'' (1992) *''Zgodbice za matematiko 2'' (1993) *''Večje-manjše'' (1993) *''Učimo se igraje'' (1993) *''A A A abeceda'' (1993) *''Štejem do 10'' (1993) *''Besedne zmešnjave 1,2,3,4'' (1994) *''Medved in miška 1'' (2010) *''Nace in Rudi/Lipe'' (2012) *Medved in miška 2 (2014) *Inšpektor Jože (2014) *Skuhaj mi pravljico! (2016) *Medved in miška 3 (2017) *Kapo in Bundo (2020) *Inšpektor Jože, prvi del in pol (2021) *Čarobna kost (2022) === Objave v berilih za osnovno šolo === *Drugo berilo (DZS): Mici iz 2.a *''Četrto berilo (MK): Protideževna juha'' *''Tretje berilo (DZS): Mihec - matematični test'' *Četrto berilo (Rokus): Protideževna juha === Objave v revijah za mlade === *''prva objava v reviji [[Ciciban (revija)|Ciciban]] leta [[1982]], s katero sodeluje še danes *''Ciciban in priloga Veternica'' (april [[1992]] do junij [[1993]]) *''Firbec in priloga Firbček'' (december [[1997]] do junij [[2000]]) *''Galeb'' *''Pikapolonica'' == Nagrade in priznanja == Za knjigo ''Eva in kozel'' (založba [[Mladinska knjiga]]) je dobila nagrado [[večernica (nagrada)|večernica]] [[2006]] (nagrada, ki jo za najboljšo slovensko otroško in mladinsko literarno delo zadnjega leta podeljuje časopis ''Večer''). Isto delo je leta 2008 prejelo naziv bela vrana - White Raven's Selection 2008, International Youth Library. Druga nagrada na javnem anonimnem natečaju za izvirno slovensko pravljico Lahko noč, otroci Radia Slovenija za delo ''Skuhaj mi pravljico'' (2010). [[Levstikova nagrada]] 2011 za delo ''Mici iz 2.a''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladinska.com/knjige/knjizne_nagrade/levstikove__nagrade |title=Mladinska knjiga-Levstikove nagrade |accessdate=4.9.2011}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] == Opombe == {{opombe}} == Viri == *http://www.majdakoren.si/ *https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/majda-koren-otroci-vedo-da-ni-vse-roznato-kot-v-reklamah.html *http://sio.edus.si/list/3.1/123/predstavitev_zupce1.htm * http://www.zupca.net/klet/strani_delajo/majda_koren.htm {{Vecernica}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Koren, Majda}} [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] an9fnvv1j2ilvn9fkx759m307c9rnq3 Slatina (voda) 0 172551 5729626 1705497 2022-08-10T08:23:38Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Slatina}} '''Slatina''', tudi »mineralna voda«, je [[voda]] iz naravnega [[vrelec|vrelca]], ki vsebuje večjo količino raztopljenih [[mineral]]nih [[snov]]i (kot so [[sol]]i [[magnezij]]a, [[natrij]]a, [[kalij]]a in druge) in veliko [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Slatina se uporablja za pitje (same slatine) ali mešanje z drugimi pijačami, in za zdravilne kopeli. V [[Slovenija|Sloveniji]] je več velikih vrelcev slatine, kjer so se ob vrelcih razvila [[zdravilišče|zdravilišča]], vodo pa tudi stekleničijo za prodajo. Taki vrelci so predvsem v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] in [[Radenci|Radencih]]. Manjši vrelci pa so še v drugih krajih npr. na: [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]] (izvir [[Jezerska slatina|Jezerske slatine]] v Ravnu), [[Logarska dolina|Logarski dolini]] ([[Železna voda]]) in drugje. {{škrbina}} [[Kategorija:Voda]] dnjvakjw13li6rjox00bj86we3zvvso Lehnjak 0 177919 5729585 4825346 2022-08-09T23:35:06Z Amanesciri2021 205950 /* Nahajališča v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki [[Slika:01-2007-TronaPinnacles-tufacloseup.jpg|thumb|Lehnjak]] '''Lehnjak''' je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko [[voda]], ki vsebuje [[kalcijev karbonat]] teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira). Je močno [[poroznost|porozna]], lahka in luknjičava kamnina. Lehnjak je navadno svetlo rumenorjave barve in ima lepo ohranjeno strukturo okamnelih organskih delcev, ki jo primesi [[železo]]vih spojin obarvajo rjavkasto. Lehnjak je lahko krušljiv in enostaven za obdelovanje. V sodobnem času je postal cenjena [[surovina]] v industriji naravnega kamna. Iz blokov in manjših kosov žagajo plošče za oblogo zunanjih sten in druge fasadne elemente (nenosilni oboki, stebrički, police), iz njega pa izdelujejo tudi okrasne predmete. Je ena redkih kamnin, ki plavajo na vodi. == Nastanek lehnjaka == Nastanek lehnjaka pogojujejo fizikalno kemijski in /ali biološki vzroki. Vzroka anorganskega izločanja karbonata sta sprememba temperature in znižanje parcialnega tlaka CO2 v vodi (uhajanje CO2). Podzemna voda, ki vsebuje ogljikov dioksid se na svoji poti obogati z raztopljenim apnencem (CaCO3) in v kraških izvirih, pri katerih pride voda v stik z atmosfero se CO2 sprosti. Biološki vzrok za nastanek je presnova vodnih rastlin, ki porabljajo CO2 za fotosintezo, kar zmanjša njegov parcialni tlak in povzroča njegovo izločanje. Kadar se karbonat izloča v manj poroznih ritmičnih ponavljanjih, nastaja gostejši in trdnejši [[travertin]]. == Nahajališča v Sloveniji == [[Slika:Jezersko lehnjak (1).JPG|thumb|300 px|Kamnolom lehnjaka na Jezerskem]] V [[Slovenija|Sloveniji]] je lehnjak značilna kamnina rek [[Krka|Krke]], [[Kolpa|Kolpe]] in drugih, kjer tvori tudi manjša [[slap]]išča in predvsem pragove. Lehnjak je na slapovih [[Kobilji curek]] pri [[Rob]]<nowiki/>u in [[Nežica (slap)|Nežici]] pri [[Kostelsko|Kostelu]] ter v izvirih na Berju pri Bledu. Večje nahajališče te kamnine je v dolini Komatevre na [[Jezersko|Jezerskem]] v dolini [[Kokra|Kokre]], kjer je tudi [[kamnolom]] v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]]. Leta 2004 je bilo območje kamnoloma in nastajajočega recentnega lehnjakovega pobočja z izvirom glede na Zakon o ohranjanju narave iz leta 1999 in Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) preimenovano iz geološke dediščine v naravno vrednoto in uvrščeno med geološke naravne vrednote državnega pomena (ID1247). Je tudi druga točka [[Slovenska geološka pot|Slovenske geološke poti]]. == Pojavljanje po svetu == Lehnjak je pogosta v mnogih delih sveta. Nekatere pomembne lokacije so: *[[Jezero Piramida (Nevada)|Jezero Piramida]], [[Nevada]], ZDA – lehnjakotvorno *[[Jezero Mono]], [[Kalifornija]], ZDA – lehnjakovi stebri *[[Trona Pinnacles]], Kalifornija, ZDA – lehnjakovi stebri *[[Matlock Bath]], Derbyshire, [[Združeno kraljestvo]] *[[Plitvička jezera]], [[Hrvaška]] *Različni kraji v [[Armenija|Armeniji]], kot je [[Ashtarak]] *Jugozahodna obala [[Zahodna Avstralija|Zahodne Avstralije]] *Blizu [[Groot Marico]] v Provinci Severozahod, [[Republika Južna Afrika|Južna Afrika]] *[[Kadishi Tufa]], kanjon reke Blyde, Provinca Mpumalanga, Južna Afrika Nekateri viri kažejo, da je bil lehnjak uporabljen kot primarni gradbeni material pri večini [[graščina|graščin]] v dolini [[Loara|Loare]] v [[Francija|Franciji]]. To je posledica napačnega prevoda izraza ''tuffeau janube'' in ''tuffeau blanc'', ki sta porozni obliki v morskega apnenca iz obdobja pozne [[kreda|krede]] znani kot [[kreda (mineral)|kreda]]. <ref>{{cite journal|doi=10.1144/GSL.QJEGH.1996.029.P3.01|last1=Forster|first1=A.|last2=Forster|first2=S.C.|year=1996|title=Troglodyte dwellings of the Loire Valley, France|journal=Quarterly Journal of Engineering Geology and Hydrogeology|volume=29|pages=193–197|issue=3}}</ref><ref>{{cite web|url=http://dominique.millet2.free.fr/histouraine5.html|title=Au Turonien|work=Une histoire de la Touraine à travers ses roches|accessdate=2010-10-01|language=fr}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:f0ZSqg_i4C4J:www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2011/Subic_2588.pdf+lehnjak&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESjXnEX6wQPk7zcc8lqK-vP3cl_xMmMOlImdr2569SZQUPXx71oEI7Tp_Dp46_B2m6MjU5lZGq2t8qDNRWk2nsE3k6HeS51_TmXhRhOrDyVVIVPJF1_oUWy3h1TdaZ1pjcyK8FiE&sig=AHIEtbTZM8LyK_VAMYfp04vS7cwetfgtpg Naravna vrednota Spodnje Jezersko] * [http://www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2008/tabla__lehnjak_2_popr_1105.JPG ZRSVN] == Zunanje povezave == {{commons category|Tufa}} * [http://www.marmor-hotavlje.si/sl/kamnolomi/kamnolom-jezersko Kamnolom Jezersko] * [http://www.slotraveler.com/magazines/show/12/5/2009.html#content Minerali v Sloveniji] *[http://www.monolake.org/about/geotufa Mono Lake Committee: "Tufa"] [[Kategorija:Sedimentne kamnine]] [[Kategorija:Apnenec]] [[Kategorija:Izviri]] [[Kategorija:Kalcijevi minerali]] bigdfkwpkejuib76zrfg1uwulw99qpj Blaž Bertoncelj 0 178419 5729434 5729357 2022-08-09T12:52:22Z A09090091 188929 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=BAtango1.jpg|caption=Slovenska plesalca tanga - Blaž Bertoncelj in [[Andreja Podlogar]]}} '''Blaž Bertoncelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[ples]]alec, * [[1975]]. - 2021/2? Blaž je slovenski plesalec in [[koreograf]] [[Argentina|argentinskega]] [[tango|tanga]]. Vodi studio [[BA Tango]]. Leta 1998 si je z Andrejo Podlogar v Franciji priboril naslov svetovnih prvakov v [[tango|argentinskem tangu]], pet let kasneje pa sta s svojim nastopom na ''V. Mednarodnem festivalu argentinskega tanga'' v [[Buenos Aires]]u navdušila argentinsko publiko in medije. S svojim plesom sta se predstavila tudi v [[Združene države Amerike|ZDA]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], v [[Hong Kong]]u, [[Turčija|Turčiji]], [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Belgija|Belgiji]], [[Poljska|Poljski]], [[Srbija|Srbiji]], [[Hrvaška|Hrvaški]], [[Republika Južna Afrika|Južnoafriški republiki]] in v različnih krajih Slovenije. V številnih državah sta tudi poučevala. V Sloveniji kontinuirano poučujeta že 15 let. Par se posveča butičnemu poučevanju posameznikov in manjših skupin. Blaž je skupaj s sodelavci zasnoval in koreografiral gledališko tango predstavo Othello. Leta 2015 je napisal magistrsko delo z naslovom ''Integracija novih medijev in tehnologij v plesno uprizoritveno umetnost'' ([[Univerza v Novi Gorici]], Visoka šola za umetnost). ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih plesalcev]] *[[BA Tango]] {{artist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bertoncelj, Blaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] [[Kategorija:Tango]] qalub2no55njxveti1msr0sjxtf1m0z Pesniška dolina 0 178500 5729444 4572139 2022-08-09T13:06:27Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina|country={{SLO}}|watercourses=[[Pesnica]]|photo=Pernica2.jpg|photo_caption=Osrednji del doline s [[Pernica|Pernico]] in [[Perniško jezero|Perniškim jezerom]]|length=50 km|range=[[Slovenske gorice]]|city1=[[Zgornja Kungota]]|border=[[Ptujsko polje]]|lake1=[[Perniško jezero|Perniško]], [[Pristava (jezero)|Pristava]], [[Komarniško jezero|Komarniško]], [[Radehova (jezero)|Radehova]], [[Trojiško jezero|Trojiško]]}} '''Pesniška dolina''' je okrog 50 km dolga [[dolina]] v severovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], po kateri teče reka [[Pesnica (reka)|Pesnica]]. Dolina seka [[Slovenske gorice]], [[geologija|geološko]] pa jo delimo na tri dele. V zgornjem delu doline, od izvira reke do naselja [[Zgornja Kungota]], je ravnica ob reki ozka. V srednjem delu (od Kungote do naselja [[Gočova]]) se ravnica širi in dosega obseg dveh kilometrov, v spodnjem delu, kjer se v okolici naselja [[Pacinje]] spoji s [[Ptujsko polje|Ptujskim poljem]], pa je široka do 4 km in v geološkem smislu predstavlja [[tektonski jarek]]. Zaradi pogostih naplavin so se naselja večinoma razvijala ob vznožjih hribovja. Reka je predstavljala tudi slabe pogoje za [[poljedelstvo]], zato je bila v drugi polovici 20. stoletja urejena obsežna [[hidromelioracija]]. Poleg nasipov in odtočnih jarkov so bila urejena umetna jezera: [[Perniško jezero|Pernica]], [[Pristava (jezero)|Pristava]], [[Komarnik (jezero)|Komarnik]], [[Radehova (jezero)|Radehova]] in [[Trojiško jezero]]. Po dolini poteka prometnica, ki povezuje [[Ptuj]] oziroma [[Ormož]] preko [[Trnovska vas|Dornave]], Trnovske vasi z [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartom v Slovenskih goricah]], od tam pa preko naselij [[Pernica]] in [[Pesnica pri Mariboru]] z [[Jurski Vrh|Jurskim Vrhom]] na slovensko-avstrijski državni meji. V začetku 21. stoletja je bila po srednjem delu doline zgrajena [[Avtocesta A5|avtocesta]], katera je zelo spremenila izgled pesniške doline, od [[Avtocestni razcep|razcepa]] [[Dragučova]] do naselja [[Spodnja Senarska]]. ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Pesnica Valley|Pesniška dolina}} *[http://www.geopedia.si/#b4_x563581_y154805_s12 Zemljevid Pesniške doline na spletni strani Geopedija] *[http://maps.google.com/?ie=UTF8&t=k&ll=46.503828,15.931892&spn=0.125481,0.277405&z=12 Satelitska slika spodnjega dela Pesniške doline na Google maps] [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] r6d27e5leq14mdjgqaszmqc70g27ftk Slovensko avtocestno omrežje 0 181903 5729428 5729400 2022-08-09T12:46:50Z A09090091 188929 /* Cestninjenje */ slog wikitext text/x-wiki [[Slika:Motorways-SLO-map 2018.jpg|sličica|300x300_pik|Zemljevid avtocestnega omrežja (stanje 2020)|alt=]] [[Slika:Avtocesta A1 v Vodolah.jpg|sličica|300px|Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole]] '''Slovensko avtocestno omrežje''' (tudi avtocestni križ) obsega pet [[Avtocesta|avtocest]] in pet [[Hitra cesta|hitrih cest]], katerih skupna dolžina je avgusta 2022 znašala 625 km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |title= Odziv družbe DARS v zvezi z avtocestno policijo |date=2. 8. 2022 |publisher=DARS}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6323|title=Uredba o kategorizaciji državnih cest|accessdate=1. 1. 2020|website=pisrs.si}}</ref> Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS). V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah. Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. [[Pan-evropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]]. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva. Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v [[Slovenija|Sloveniji]] (in tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) je predstavljal odsek [[Vrhnika]]–[[Postojna]], ki je v uporabi od 29. decembra 1972. == Avtoceste == {| class="wikitable" |+ !Avtocesta !Potek !Dolžina |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]] |[[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] ([[Avstrija]])–[[Maribor]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]–[[Postojna]]–[[Koper]] (Srmin, H5) |245,3&nbsp;km |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]] |[[Avtocestni predor Karavanke|Karavanke]] ([[Avstrija]])–[[Kranj]]–[[Ljubljana]] (Kozarje, A1)–[[Ljubljana]] (Malence, A1)–[[Novo mesto]]–[[Obrežje, Brežice|Obrežje]] ([[Hrvaška]]) |175,5 km |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A3.svg|50px|link=Avtocesta A3]] |[[Divača]] ([[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], A1)–[[Sežana]]–[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] ([[Italija]]) |12,3 km |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A4.svg|50px|link=Avtocesta A4]] |[[Maribor]] ([[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], A1)–[[Ptuj]]–[[Zgornje Gruškovje|Gruškovje]] ([[Hrvaška]]) |34,6 km |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A5.svg|50px|link=Avtocesta A5]] |[[Maribor]] ([[Dragučova]], A1)–[[Murska Sobota]]–[[Pince]] ([[Madžarska]]) |79,6 km |} == Hitre ceste == {| class="wikitable" |+ !Hitra cesta !Potek !Dolžina |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 3.svg|50px|link=Hitra cesta H3]] |[[Ljubljana]] ([[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], A1)–[[Ljubljana]] ([[Koseze, Ljubljana|Koseze]], A2) |10,2&nbsp;km |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 4.svg|50px|link=Hitra cesta H4]] |[[Razdrto, Postojna|Razdrto]] ([[Nanos, Vipava|Nanos]], A1)–[[Ajdovščina]]–[[Vrtojba]] ([[Italija]]) |42,1&nbsp;km |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]] |[[Plavje]] ([[Italija]])–[[Koper]] |7,8&nbsp;km |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]] |[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]], H5)–[[Izola]] |5,2&nbsp;km |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 7.svg|50px|link=Hitra cesta H7]] |[[Lendava]] ([[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]], A5)–[[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]] ([[Madžarska]]) |3,5&nbsp;km |} == Cestninjenje == [[Slika:Toll station Log Slovenia 1.jpg|sličica|Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1]] Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom [[Vinjeta|vinjete]], medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo [[elektronsko cestninjenje]]. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za [[avtocestni predor Karavanke]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/CESTNINJENJE|title=Cestninski sistem|accessdate=6. 12. 2019|website=www.dars.si}}</ref> Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.<ref>{{Navedi novice|title=Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti|date=13. 9. 2006|url=https://www.dnevnik.si/200714|newspaper=Dnevnik}}</ref> Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.<ref name=":0" /> Od leta 2018 je potekalo rušenje cestninskih postaj (skupno jih je bilo 34), od tega jih je leta 2018 bilo odstranjenih 12, leto kasneje pa 21.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojprihranek.si/izpostavljeno/druzba-in-zakonodaja/poslavlja-se-se-zadnja-cestninska-postaja/|title=Poslavlja se še zadnja cestninska postaja|accessdate=29. 10. 2021|website=www.mojprihranek.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Highways in Slovenia}} * [http://www.dars.si Dars.si] {{Slovenske avtoceste}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji|*]] mtvo3kyis3gg1wx4mljheezilg7w5ep 5729692 5729428 2022-08-10T10:18:57Z TadejM 738 /* Avtoceste */ popravek dolžine avtoceste A4 wikitext text/x-wiki [[Slika:Motorways-SLO-map 2018.jpg|sličica|300x300_pik|Zemljevid avtocestnega omrežja (stanje 2020)|alt=]] [[Slika:Avtocesta A1 v Vodolah.jpg|sličica|300px|Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole]] '''Slovensko avtocestno omrežje''' (tudi avtocestni križ) obsega pet [[Avtocesta|avtocest]] in pet [[Hitra cesta|hitrih cest]], katerih skupna dolžina je avgusta 2022 znašala 625 km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/1/Splosne_novice/2034/Odziv_druzbe_DARS_v_zvezi_z_avtocestno_policijo |title= Odziv družbe DARS v zvezi z avtocestno policijo |date=2. 8. 2022 |publisher=DARS}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6323|title=Uredba o kategorizaciji državnih cest|accessdate=1. 1. 2020|website=pisrs.si}}</ref> Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS). V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah. Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. [[Pan-evropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]]. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva. Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v [[Slovenija|Sloveniji]] (in tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) je predstavljal odsek [[Vrhnika]]–[[Postojna]], ki je v uporabi od 29. decembra 1972. == Avtoceste == {| class="wikitable" |+ !Avtocesta !Potek !Dolžina |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]] |[[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] ([[Avstrija]])–[[Maribor]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]–[[Postojna]]–[[Koper]] (Srmin, H5) |245,3&nbsp;km |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]] |[[Avtocestni predor Karavanke|Karavanke]] ([[Avstrija]])–[[Kranj]]–[[Ljubljana]] (Kozarje, A1)–[[Ljubljana]] (Malence, A1)–[[Novo mesto]]–[[Obrežje, Brežice|Obrežje]] ([[Hrvaška]]) |175,5 km |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A3.svg|50px|link=Avtocesta A3]] |[[Divača]] ([[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], A1)–[[Sežana]]–[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] ([[Italija]]) |12,3 km |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A4.svg|50px|link=Avtocesta A4]] |[[Maribor]] ([[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], A1)–[[Ptuj]]–[[Zgornje Gruškovje|Gruškovje]] ([[Hrvaška]]) |33,4 km |- |align="center" |[[Slika:Avtocesta A5.svg|50px|link=Avtocesta A5]] |[[Maribor]] ([[Dragučova]], A1)–[[Murska Sobota]]–[[Pince]] ([[Madžarska]]) |79,6 km |} == Hitre ceste == {| class="wikitable" |+ !Hitra cesta !Potek !Dolžina |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 3.svg|50px|link=Hitra cesta H3]] |[[Ljubljana]] ([[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], A1)–[[Ljubljana]] ([[Koseze, Ljubljana|Koseze]], A2) |10,2&nbsp;km |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 4.svg|50px|link=Hitra cesta H4]] |[[Razdrto, Postojna|Razdrto]] ([[Nanos, Vipava|Nanos]], A1)–[[Ajdovščina]]–[[Vrtojba]] ([[Italija]]) |42,1&nbsp;km |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]] |[[Plavje]] ([[Italija]])–[[Koper]] |7,8&nbsp;km |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]] |[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]], H5)–[[Izola]] |5,2&nbsp;km |- |align="center" |[[Slika:Hitra cesta 7.svg|50px|link=Hitra cesta H7]] |[[Lendava]] ([[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]], A5)–[[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]] ([[Madžarska]]) |3,5&nbsp;km |} == Cestninjenje == [[Slika:Toll station Log Slovenia 1.jpg|sličica|Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1]] Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom [[Vinjeta|vinjete]], medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo [[elektronsko cestninjenje]]. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za [[avtocestni predor Karavanke]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/CESTNINJENJE|title=Cestninski sistem|accessdate=6. 12. 2019|website=www.dars.si}}</ref> Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.<ref>{{Navedi novice|title=Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti|date=13. 9. 2006|url=https://www.dnevnik.si/200714|newspaper=Dnevnik}}</ref> Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.<ref name=":0" /> Od leta 2018 je potekalo rušenje cestninskih postaj (skupno jih je bilo 34), od tega jih je leta 2018 bilo odstranjenih 12, leto kasneje pa 21.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojprihranek.si/izpostavljeno/druzba-in-zakonodaja/poslavlja-se-se-zadnja-cestninska-postaja/|title=Poslavlja se še zadnja cestninska postaja|accessdate=29. 10. 2021|website=www.mojprihranek.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Highways in Slovenia}} * [http://www.dars.si Dars.si] {{Slovenske avtoceste}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji|*]] 8i2oo6mnk4359nns1k7ybsqs429a08t Predloga:Podatki države Bedfordshire 10 186290 5729471 4514900 2022-08-09T14:16:49Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Bedfordshire's_Flag.svg z [[:commons:Image:Bedfordshire_County_Flag.svg|Bedfordshire_County_Flag.svg]] wikitext text/x-wiki {{ {{{1<noinclude>|country showdata</noinclude>}}} | alias = Bedfordshire | alias2 = Bedfordshira | flag alias = Bedfordshire County Flag.svg | size = {{{size|}}} | name = {{{name|}}} }} 77i70wipbjruvuu8lxre7p8bmzxlkwe Aleksandros Papagos 0 191700 5729520 5085239 2022-08-09T17:13:34Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Alexandros Papagos]] na [[Aleksandros Papagos]] prek preusmeritve: slo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alexandros Papagos |lived=[[1883]] - [[1955]] |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Greece.svg|25px|Grčija]] [[Grčija]] |branch= |serviceyears=1906-1951 |rank=[[Feldmaršal]] |unit= |commands= |battles=[[Balkanski vojni]]<br />[[Grško-turška vojna]]<br />[[Prva svetovna vojna]]<br />[[Druga svetovna vojna]]<br />[[Grška državljanska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Alexandros Papagos''', [[Grki|grški]] [[maršal]], * [[9. december]] [[1883]], [[Atene]], † [[4. oktober]] [[1955]], Atene. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam grških feldmaršalov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Papagos/Aleksandros/Greece.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Papagos, Aleksandros}} [[Kategorija:Rojeni leta 1883]] [[Kategorija:Umrli leta 1955]] [[Kategorija:Grški feldmaršali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Grčije]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Grčije]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Oboroženih sil Grčije]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Grčije]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Veterani balkanskih vojn]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Grki v 20. stoletju]] bpmzy4w61bcmv2xwyra1xic1uoe0jmp Delavska godba Trbovlje 0 192900 5729433 5654039 2022-08-09T12:51:57Z Dhmo 90839 posodobitev wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | Name = Delavska godba Trbovlje | Img = Dgt-logo.png | Img_capt = logotip Delavske godbe Trbovlje | Background = group_or_band | Alias = | Origin = [[Slika:Trbovlje.png|20px|Grb Trbovelj]] [[Trbovlje]], {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenija]] | Genre = [[klasična glasba]], [[filmska glasba|filmska]], [[jazz]] | Occupation = [[pihalni orkester]] | Years_active = 1903 – ''danes'' | Associated_acts = | URL = | Current_members = '''dirigent'''<br>[[Jože Kotar (klarinetist)|prof. Jože Kotar]] | Past_members = '''nekdanji dirigenti'''<br>[[Anton Hudarin]]<br>[[Mihael Gunzek|prof. Mihael Gunzek]]<br>[[Alojz Zupan|prof. Alojz Zupan-Vuj]] }} '''Delavska godba Trbovlje''' je ena najstarejših [[glasbena skupina|glasbenih skupin]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so godbo sestavljali [[rudnik|rudniški]] delavci. ==Zgodovina== ===Začetki=== Začetki trboveljske godbe niso dokumentirani. Na podlagi zapisov naj bi prvo rudniško godbo ustanovila Vodenska premogokopna družba med letoma 1867 in 1870. Razpustili naj bi jo zaradi revolucionarnosti večine njenih članov že leta 1870.<ref>{{navedi novice|last=|first=|title=Iz življenja in dela naših rudarskih "Svobod"|pages=1-2|newspaper=Velenjski rudar|location=Velenje|date=17. april 1955|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4V2Z8VT}}</ref> Za praznik sv. Barbare in za binkoštni ponedeljek so obhajali skupaj rudniška gospoda in delavci. Po letu 1873 (takrat je trboveljske rudnike že upravljala TPD) so za binkošti prirejali izlet na [[Sveta Planina|sv. Planino]] ali v [[Retje nad Trbovljami|Retje]], delavce pa je spremljala godba. Ob vrnitvi so se ustavili pri Rošu v Trbovljah ali na Dobrni, kjer so jih pogostili. Zvečer je bila običajno veselica in tudi Terpotitz (ravnatelj trboveljskega rudnika v letih 1884 in 1897) je zaplesal.<ref name="orožen2">Orožen, str. 522.</ref> Po tem zapisu lahko sklepamo, da je godba obstajala, pa tudi sicer si težko predstavljamo, da bi kakšen praznik ali veselica lahko minila brez nje. Znan kapelnik iz tistega časa je bil Herman.<ref>{{navedi novice|last=Tavčar|first=Anton|title=Prvi kapelnik je hodil peš preko Mrzlice|pages=|newspaper=Večer|location=Maribor|date=29. junij 2000|url=}}</ref> Morala je obstajati, saj če je ne bi bilo, je tudi ukiniti ne bi mogli, kakor beremo iz zapisa, ko naj bi jo po stavki leta 1903 razpustili. Vendar je bila potreba po godbi tako velika, da so na pobudo tajnika delavske strokovne zveze Mlakarja še isto leto ustanovili novo – delavsko godbo. Kljub vsemu naštetemu velja za uradno leto ustanovitve godbe leto 1903. Godbeniki to utemeljujejo z dejstvom, da se od tega leta godba imenuje delavska in to ime se je ohranilo do danes. Isto leto je tudi uprava trboveljskega rudnika ustanovila Pazniško delavsko godbo (leta 1925 je bilo društvo razpuščeno). Prvi kapelnik je bil Gašper Turnšek, pomagal mu je Simon Grohar iz [[Zagorje ob Savi|Zagorja]], glasbeni strokovnjak in učitelj večine takratnih glasbenikov. Za Turnškom so se do prve svetovne vojne zvrstili še Alojz Draksler, Ivan Kreča, Korndorfer, Kačnik in Stanko Kolenc. Med prvo svetovno vojno je godba životarila, saj so večino godbenikov vpoklicali v vojsko. Zasluge za to, da se niso razšli, je imel takratni trinajstletni klarinetist [[Anton Hudarin|Tone Hudarin]], pozneje njihov dolgoletni dirigent.<ref name="orožen2"/> Po prvi svetovni vojni je godbo zopet za eno leto prevzel Stanko Kolenc, iz vojske se je vrnil kot invalid, leta 1918 pa ga je zamenjal Alojz Draksler in ostal do smrti leta 1927. Za njim je godbo vse do leta 1963 vodil Tone Hudarin. Prve vaje so imeli v kmečki hiši pri Gagel, na mestu poznejše Hauckove hiše pod [[Klek, Trbovlje|Klekom]]. Pozneje so dobili prostor v gostilni pri Lesjak (na mestu današnje otroške bolnišnice), po letu 1910 pa v novozgrajenem Delavskem domu, v bližini današnje stavbe Delavskega doma Trbovlje. Godba takrat še ni prirejala letnih koncertov, sodelovala pa je na številnih delavskih manifestacijah in praznikih. Zanimivo je bilo njihovo prestižno tekmovanje s pazniško godbo, kamor so rudniški uradniki zvabljali najboljše inštrumentaliste z obljubo boljših delovnih mest pri rudniku. Vendar je delavska godba vedno prednjačila s kvaliteto in številom nastopov na javnih prireditvah. Vanjo so se vključevali predvsem rudarji, zato se je je prijelo ime rudarska godba, vedno več pa je bilo tudi ostalih delavcev. Godba je zaradi igranja na različnih zabavnih in drugih prireditvah ustanovila več zabavnih ansamblov: leta 1922 Ansambel Šramel (deloval do leta 1939), leta 1928 Salonski orkester (do leta 1933) in leta 1933 Godalni orkester (deloval je do leta 1935). Vse je ustanovil in jim tudi dirigiral Tone Hudarin. ===Obdobje prvih uspehov in uveljavitve doma=== Obdobje, ko je godbo vodil Tone Hudarin, zaznamuje kapelnikovo plodno in predano delo, ki se je izrazilo v vedno boljši kvaliteti. Hudarin je godbi posvetil vse življenje. Veliko pozornost je posvečal redu in disciplini. Za nastope, čisto navadne pogrebe ali paradne nastope, so se morali inštrumenti svetiti, čevlji pa so morali biti črni. Sicer je kapelnik poslal godca domov. Pri tem je bil sila natančen, izjem ni dopuščal. Enako je veljalo za veterana in začetnika. Notno gradivo so takrat pripravljali kapelniki sami, izposojali so si ga pri sosednjih godbah ali tudi pri vojaških, če so imeli zveze. V prvem obdobju je bilo prepisovanje gradiva ročno, pozneje pa so uporabljali šapirograf in ciklostil. Tonetu Hudarinu je rudniška uprava dovolila tudi med delovnim časom pripravljati gradivo za godbo. Godba je igrala pod pokroviteljstvom druge rudarske skupine, ki jo je tudi vzdrževala. Deloma je kupovala inštrumente tudi godba sama iz samoprispevka rudarjev. Pričeli so prirejati vsakoletne koncerte. Z njimi so boljšali kvaliteto znanja, posegati pa so morali tudi po vedno težjih skladbah. V obdobju gospodarske krize so leta 1935 štirinajst dni koncertirali na ljubljanskem velesejmu, kar je še istega leta privedlo tudi do prvega snemanja za ljubljanski radio. Skrb so povečali tudi izobraževanju novih kadrov, dopolnjevanju inštrumentov in kvaliteti izvedbe. Takrat so pričeli prirejati promenadne koncerte v delavskih kolonijah in tudi v zgornjih Trbovljah. Igrali so tudi na pogrebih umrlih rudarjev in svojcev. Sodelovali so pri praznovanju prvega maja in na izletih Svobod v [[Celje|Celju]], [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Maribor]]u. Skratka, godba je sodelovala skoraj na vseh prireditvah, ki so se takrat odvijale v Trbovljah. Kvaliteta je bila očitna, saj so se Trboveljčani povsem enakopravno kosali z godbo Dravske garnizije, ki je bila poklicna.<ref name="golob1">{{navedi revijo|last1=Golob|first1=Brane|date=3.-9. maj 1975|title=Trboveljski pleharji - prvomajska budnica|journal=[[Stop (revija)|Stop]]|volume=8|issue=18|pages=10−12}}</ref> Takrat sta poleg rudarske godbe delovali tudi sokolska in železničarska. V primerjavi s knapi so bili precej na boljšem, saj niso bili v nevarnosti, da bi izgubili delo. Knapi pa so bili rdeči, revolucionarni in zato nevarni. Vendar so kljub težavam ostajali zvesti svojemu stanu in godbi. Z igranjem so preganjali grenke misli. Posebno pa so radi hodili v [[Savinjska dolina|Savinjsko dolino]], kamor so jo največkrat ubrali kar peš. V najboljšem primeru z lojtrskim vozom. Tam so igrali skoraj vsako soboto in nedeljo. Vendar se ni vedno mirno končalo. Savinjski fantje so ljubosumno gledali muzikante, ki so jim pobrali prenekatero dobro »partijo«. Jeze niso znali zmerom krotiti, zato so včasih začeli metati kozarce.<ref name="golob1"/> Med drugo svetovno vojno so odšli prvi godbeniki v partizane leta 1943, zato jih je pri godbi ostalo le še 18. Tudi ti so se naslednje leto organizirano pridružili svojim kolegom v partizanih.<ref name="golob1"/> Na osvobojenem ozemlju Savinjske doline je bila ustanovljena godba štaba [[Četrta operativna cona|IV. operativne cone]], v kateri so sodelovali tudi trboveljski godbeniki (skupaj 35). Nastopali so na mitingih, zborovanjih, proslavah, … To je trajalo do decembra 1944, ko je bila zaradi okupatorjeve ofenzive na [[Zgornja Savinjska dolina|Gornjo Savinjsko dolino]] godba razpuščena. Godbenike so razporedili v posamezne enote, inštrumente pa skrili v grobnico cerkve v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]]. Po končani vojni se iz hoste ni vrnilo 14 članov godbe. Po drugi svetovni vojni so najprej igrali le na stare inštrumente, ki jih niso odnesli v partizane.<ref name="golob1"/> Postopoma so obnovili tudi uničeno in izgubljeno notno gradivo, pri čemer jim je priskočila na pomoč pihalna godba Sloga iz Ljubljane. Vztrajno so prepisovali notno gradivo. Prvič so nastopili že maja 1945. Po drugi svetovni vojni je godba nekaj časa delovala kot godba SKUD (Sindikalno kulturno umetniško društvo) [[Lojze Hohkraut|Alojza Hohkrauta]], po letu 1952, ko so ustanovili Svobode, pa v okviru trboveljske Svobode - Center. Za godbo je bil nepozaben 25. januar 1950. V [[Beograd]]u so osvojili prvo nagrado in za nagrado so jeseni 1952 gostovali v [[Avstrija|Avstriji]], na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].<ref>{{navedi novice|last=|first=|title=Kako je trboveljska godba na pihala dosegla uspeh na zveznem tekmovanju v Beogradu|pages=|newspaper=Zasavski udarnik|location=|date=10. februar 1950|url=}}</ref> S koncertom v [[Celovec|Celovcu]] je godba potrdila svoj beograjski uspeh, z nastopi po vaseh pa navezala stike z zamejskimi Slovenci. Po vseh doseženih uspehih so si več kot zaslužili nove inštrumente. Večje kvalitete iz starih inštrumentov ni bilo več mogoče izstisniti. Konec decembra 1956 so dobili popolnoma nove češke inštrumente, še več, v pošiljki so bili tudi inštrumenti za zabavni orkester.<ref>{{navedi novice|last=|first=|title=Glasbila, glasbila - člani Delavske godbe v Trbovljah so pregledali svoje delo|pages=|newspaper=Delavska enotnost|location=|date=13. januar 1956|url=}}</ref> Jeseni 1957 je [[Mihael Gunzek]] z navdušenimi glasbeniki ustanovil zabavni orkester. Dozorel je kar čez noč, saj je za novoletni ples igral že v polni zasedbi. Tako kot godba je doživljal uspehe. Že naslednje leto si je na republiškem tekmovanju priboril pravico nastopa na zveznem festivalu amaterskih orkestrov na [[Ohrid]]u. Tako kot godba je zasedel prvo mesto.<ref>{{navedi novice|last=Trinkhaus|first=Vinko|title=Ohridska razmišljanja - po prvem zveznem festivalu amaterskih inštrumentalnih skupin|pages=|newspaper=Delavska enotnost|location=|date=2. avgust 1959|url=}}</ref><ref>{{navedi novice|last=|first=|title=Ohrid v spominu naših amaterjev|pages=|newspaper=[[Slovenski poročevalec]]|location=|date=2. avgust 1959|url=}}</ref> Ne moremo tudi mimo omembe mladinske godbe. Godba jo je v svojem okrilju ustanovila leta 1953. Vodil jo je dirigent Andrej Tavšič, že naslednje leto je s samostojnimi koncerti gostovala v Ljubljani, Celju, Mariboru, [[Koper|Kopru]], na [[Jesenice|Jesenicah]]<ref>{{navedi novice|last=|first=|title=Slavčki in Mladinska godba iz Trbovelj so bili na Jesenicah v gosteh|pages=|newspaper=Zasavski tednik|location=|date=julij 1955|url=}}</ref> in v Beogradu. Leta 1954 so zaigrali predsedniku [[Tito|Titu]] za njegov rojstni dan. Godba je delovala do leta 1958, ko so jo pripojili Delavski godbi. Po večkratnih selitvah iz objekta v objekt, iz prostora v prostor, so leta 1948 v bližini starega delavskega doma zgradili lasten godbeni dom. Zaradi gradnje novega Delavskega doma pa so se morali leta 1953 izseliti in zopet so se prestavljali iz poslopja v poslopje. Neprimerni prostori so ovirali delo, predvsem pri vzgoji mladih kadrov. Z izdatno pomočjo [[Premogovnik Trbovlje|rudnika]], ostalih gospodarskih organizacij in občinskega ljudskega odbora so se leta 1962 preselili v prostore nekdanjega obrtnega obrata Jugometalija, kjer so še danes.<ref>{{navedi novice|last=|first=|title=Novi dom Delavske godbe|pages=|newspaper=Zasavski tednik|location=|date=28. januar 1962|url=}}</ref> ===Obdobje mednarodne uveljavitve=== Vsa povojna leta do 1963 je godbenike vodil Tone Hudarin. Ko je zbolel, je njegovo mesto zasedel Mihael Gunzek. Profesor je nadaljeval pot kakovosti in po njej vodil godbo še naprej. Leta 1968 so prvič posneli [[Trieste Austro-Ungarica, Marce tradizionali triestine|vinilno LP ploščo]], ki je bila takoj razprodana, kar je bil še en dokaz kvalitete. Razlike med profesionalci in amaterji so se skoraj zabrisale. To so dokazovala tekmovanja, na katerih so kar po vrsti dosegali najvišja priznanja. Najbolj je prišlo to so izraza na svetovnih tekmovanjih. V [[Kerkrade]]ju na [[Nizozemska|Nizozemskem]], ki velja med strokovnjaki za najpomembnejše svetovno godbeniško tekmovanje, se vsaka štiri leta zberejo pihalni orkestri z vsega sveta. Godba se ga je prvič udeležila leta 1974, potem pa v tem obdobju še leta 1978 in 1981. Vsakič so odšli domov z osvojenim prvim mestom.<ref>{{navedi novice|last=Lenarčič|first=Tine|title=Uspeh pihalnih godb na svetovnem prvenstvu|pages=|newspaper=Srečno|location=|date=avgust 1981|url=}}</ref> Svetovno prvenstvo se je odvijalo 27. julija 1974 v novi dvorani Rodahal s 3000 sedeži. V skoraj enem mesecu se je zvrstilo okrog 50 godb z vsega sveta. S pripravami so pričeli godbeniki že januarja 1974, spremljale pa so jih številne težave. Od možnosti nabave novih inštrumentov do njihovega uvoza, rednega prihajanja godbenikov na vaje, vmesni koncerti in nastopi in podobno. Končno so se v sredo, 24. julija, vendarle odpotovali z dvema avtobusoma izpred godbenega doma. Cilj je bilo mesto Kerkrade, šest kilometrov oddaljeno od [[Aachen|Aachna]] na meji med Nemčijo in Nizozemsko.<ref>{{cite web|url=https://www.google.si/maps/place/Kerkrade,+Nizozemska/@50.8682113,6.0093081,13z/data=!3m1!4b1!4m5!3m4!1s0x47c0b7af23ba0e51:0x5e94624e0d592a9!8m2!3d50.8659457!4d6.0705486|title=Kerkrade, Nizozemska|work=google.si|accessdate=15. avgust 2016}}</ref> Tekmovanje se je odvijalo v soboto. Dosegli so 331,5 točk od 360 možnih (le domači orkester je dosegel več točk (354), meja za pridobitev prve nagrade pa je bila 285 točk).<ref>{{navedi novice|last=Pikš|first=Bogomir|title=Srečno|pages=22-23|newspaper=Srečno|location=|date=avgust 1974|url=}}</ref> Tako visokega števila tudi pozneje niso dosegli ali presegli. Proslavljanje se je nadaljevalo pozno v noč. V ponedeljek so se odpeljali domov, kjer jih je v Ljubljani pričakal reporter [[RTV Ljubljana]], doma v Trbovljah pa ogromna, navdušena množica ljudi, godba iz Zagorja in pevci. Takšnega sprejema ni nihče pričakoval. Za svoje kadre je godba do konca druge svetovne vojne skrbela sama. Godbeniki z daljšim stažem in nekaj pedagoške žilice so sami poučevali novince igranja posameznih inštrumentov. Po drugi svetovni vojni je njihovo delo prevzela novoustanovljena glasbena šola. Osnovna glasbena izobrazba in udejstvovanje pri godbi sta mnogim dali takšno osnovo, da so lahko nadaljevali glasbeno šolanje na srednji glasbeni šoli in tudi na glasbeni akademiji. Mnogi so se (in se še) kot poklicni glasbeniki zaposlili v priznanih slovenskih orkestrih ([[Slovenska filharmonija]], [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfonični orkester RTV]], [[Policijski pihalni orkester|Pihalni orkester slovenske policije]], …) ali kot pedagogi podajali svoje znanje dijakom na srednji glasbeni šoli ([[Alojz Zupan]], [[Jože Kotar (klarinetist)|Jože Kotar]], …) ali študentom na glasbeni akademiji (Mihael Gunzek, Alojz Zupan, Jože Kotar, …). V godbi so poskrbeli, da so najobetavnejši godbeniki dobili štipendije za nadaljnje šolanje. Odlični uspehi, ki so jih dosegali doma in v tujini, so dajali občutek, da je lahko samo tako in nič drugače. Vendar so tudi godbeniki samo ljudje. Najtežje pa je ohranjati tako visoko kvaliteto ob vedno hujši konkurenci številnih in odličnih pihalnih orkestrov po Sloveniji. Napori za ohranitev kvalitete so se strnili v mnenje, da bi morali organizirati strokovni štab, ki bi skrbel za kvalitetni nivo, saj dirigent, še tako dober, sam tega enostavno ne zmore in organizirati dodatni pouk posameznih inštrumentov. V občinskem merilu naj bi se organiziral sklad za nabavo in obnovo inštrumentov. Zaposleni so dajali prispevek za godbo od mesečne plače. Mihael Gunzek je bil zelo obremenjen tudi z drugimi aktivnostmi, zato je prišlo že kmalu po njegovem prevzemu godbe do vprašanja njegove zamenjave. Leta 1972 ga je zato za pol leta zamenjal [[Marijan Korošec]], ki je takrat igral trobento v simfoničnem orkestru RTV Ljubljana.<ref>{{cite web|url=http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&action=avtor&id=99|title=Baza oseb: Marijan Korošec|work=sigic.nuk.uni-lj.si|accessdate=15. avgust 2016}}</ref> Po Koroščevih besedah je bil sam Gunzek tisti, ki ga je nagovarjal, da bi prevzel godbo. Odnosi v godbi pa takrat niso bili najboljši in zamenjava se ni pokazala za najboljšo rešitev. ===Novi časi in potrjevanje doseženega=== Aprila leta 1989 je godbo zapustil dirigent prof. Mihael Gunzek. Nadomestil ga je [[Alojz Zupan|prof. Alojz Zupan]], ki je bil že prej njegov namestnik. V njegovem obdobju so se zgodile spremembe, ki so nam prinesle svojo državo, godbi pa težave, kakršnih prej ni poznala ali pa so se le-te odražale v manjši meri. Zaradi dirigentove preobremenjenosti, saj je njegovo službeno in solistično delo potekalo v Ljubljani, sta mu pri godbi pomagal [[Bogomir Pikš]] in [[Teodor Forte]]. Zavedali so se, da morajo obdržati kvaliteto, saj le tako lahko obstanejo. Trud se jim je poplačal z doseženim prvim mestom na tekmovanju leta 1991 v Ljubljani.<ref>{{navedi novice|last=Učakar|first=Bogdan|title=Tekmovanje pihalnih orkestrov|pages=|newspaper=[[Delo]]|location=Ljubljana|date=15. januar 1991|url=}}</ref> Po letu 1991 se je pojavil še nov problem – financiranje godbe. Pred tem letom, ko so obstajale interesne skupnosti, tega problema ni bilo, ko pa je prešlo vse financiranje na občinski proračun, so se pojavile težave. Še leta 1992 je bila občina pri financiranju godbe udeležena s 30 odstotki, leta 1993 pa le še z 19 odstotki. ZKO je leta 1993 nakazala godbi komaj 0,6 odstotka sredstev. Zato so morali ustvariti več lastnih sredstev z nastopi, članarino upokojencev, prodanimi kasetami in zgoščenkami ter s sredstvi sponzorjev. Na ta način so leta 1993 uspeli zamenjati precejšnje število inštrumentov z novimi. Lahko so se udeležili tekmovanja v Holandiji in izvedli proslavo godbine 90-letnice,<ref>{{navedi novice|last=Planinc|first=Marko|title=Izjemen koncert|pages=|newspaper=Zasavc|location=Ljubljana|date=10. december 1993|url=}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Zadnikar|first=Miha|title=Naj igra naša muzika!|pages=|newspaper=[[Delo]]|location=Ljubljana|date=13. december 1993|url=}}</ref> čeprav so še štirinajst dni pred tekmovanjem na Nizozemskem razmišljali o poslovilnem koncertu, saj ni kazalo, da bodo lahko zbrali sredstva za pot. Vse tegobe so bile poplačane z doseženim (že spet) prvim mestom v Kerkradeju (Nizozemska) julija 1993. Dosegli so 315 točk.<ref>{{navedi revijo|last1=Planinc|first1=Marko|date=22. julij 1993|title=Zlati trboveljski godbeniki|journal=Zasavc|volume=|issue=25|pages=36}}</ref> Leta 1996 sta postala uradna namestnika dirigenta Jože Kotar in Bogomir Pikš. Leta 1998 je godba ob 95. obletnici izdala [[Delavska godba Trbovlje - V živo|zgoščenko s posnetki s koncertov]], v začetku novembra, pa je izvedla koncert v Slovenski filharmoniji z istim programom kot na jubilejnem koncertu maja v Trbovljah. V tem letu je godba izvedla tri samostojne koncerte, koncerta ob 95-letnici in novoletnega je posnel tudi [[RTV Slovenija|Radio Slovenija]]. Šele leta 1999 se je sodelovanje z glasbeno šolo izboljšalo, v letu 1998/99 so prišli h godbi trije klarinetisti, osem trobentačev, dve flavtistki in en tolkalec. Tudi v tem letu je godba izvedla tri samostojne koncerte, poleg njih pa je sodelovala na sedmih proslavah, izvedla je šest promenadnih koncertov, sodelovali so na dveh revijah pihalnih orkestrov Zasavja, na komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve ter v sprevodu dedka Mraza in v pustni povorki. Izven Trbovelj so na mednarodnem kemijskem simpoziju izvedli gala koncert v [[Grand Hotel Bernardin, Portorož|Grand hotelu Emona v Bernardinu]].<ref>{{cite web|title=Past ISE Sponsored Scientific Meetings|url=http://www.ise-online.org/sponsmeet/past_sponsered_events.php|work=Times News|accessdate=29. maj 2016}}</ref> Zaradi vse večjega zanimanja za godbine novoletne koncerte so morali decembra 2000 izvesti dva novoletna koncerta, vendar ne istega dne. Leta 2000 so posneli tudi TV oddajo za nacionalno televizijo, ponatisnili [[Z Delavsko godbo Trbovlje okrog sveta|zgoščenko, ki je izšla ob 95-letnici godbe]], ob vrnitvi z Nizozemske pa so izdali tudi [[Delavska godba Trbovlje - V živo|zgoščenko s posnetki s svetovnega tekmovanja]]. Godba je tega leta postala članica [[WASBE]] (World Association of Symphonic Bands and Ensembles), mednarodne organizacije pihalnih orkestrov, njihovih skladateljev, dirigentov, … Leta 2001 jim je ministrstvo za kulturo kot edini slovenski godbi priznalo petletni status društva, ki deluje v javnem interesu. Leta 2001 so se udeležili svetovnega tekmovanja pihalnih godb vsega sveta, tako kot že štirikrat prej, v Kerkradeju na Nizozemskem. Povabilo so dobili za nastop v najvišji kakovostni skupini – v koncertni skupini, v kateri nastopajo najboljši orkestri sveta.<ref>{{navedi revijo|last1=Grošelj|first1=Mateja|date=13. marec 2001|title=Delavska godba Trbovlje, svetovni prvak, bo branila naslov|journal=[[Večer (časopis)|Večer]]|volume=|issue=|pages=}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1=Lenarčič|first1=Tine|date=19. julij 2001|title=Delavska godba Trbovlje na svetovno prvenstvo|journal=Zasavc|volume=|issue=|pages=}}</ref> Ta tekmovalna skupina je bila uvedena leta 1985, ker je bilo očitno preveč dobrih orkestrov v prvi skupini. Sicer je potrebno omeniti, da potekajo tekmovanja WMC v Kerkradeju od leta 1951 naprej vsaka štiri leta, torej je bilo leto 2001 jubilejno – petdeseto. Slovenske godbe je v tej skupini poleg trboveljske zastopal tudi [[Pihalni orkester železarjev Ravne]]. V tej skupini je nastopalo enajst orkestrov, trboveljski se je uvrstil z 90.08 točk na osmo mesto (tik pred Ravenčane, ki so dosegli 90.00 točk).<ref>{{navedi revijo|last1=Jan|first1=Branka|date=26. julij 2001|title=Bučen aplavz za Trboveljčane|journal=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|volume=|issue=|pages=}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1=Lenarčič|first1=Tine|date=2. avgust 2001|title=Delavska godba Trbovlje požela vsa priznanja|journal=Zasavc|volume=|issue=|pages=}}</ref> Razlika med nastopom v koncertni skupini in ostalimi skupinami je v tem, da v ostalih skupinah vsak orkester odigra obvezno skladbo in eno skladbo po izbiri, v koncertni skupini pa je treba odigrati koncert. Ta ne sme biti krajši od 45 minut in ne daljši od ene ure (za prekratkega in predolgega se odbijajo točke). Poleg vsega ostalega, kar se ocenjuje v ostalih skupinah (fraziranje, intonacija, ritem, …), se v koncertni ocenjuje tudi sestava programa, celoten vtis orkestra, torej sam dogodek.<ref>{{navedi revijo|last1=Špajzer|first1=Gregor|date=16. avgust 2001|title=Uspeh pa je vsekakor bil - pravijo trboveljski godbeniki|journal=Zasavc|volume=|issue=16|pages=14-15}}</ref> Komentarji na zasedeno mesto so bili seveda različni, vendar je obveljalo splošno mnenje, da je bil to vsekakor velik uspeh. Na tekmovanju je sodelovalo 64 orkestrov, trajalo pa je od 28. junija do 22. julija. Izredno navdušujoč sprejem pri publiki je doživel solist klarinetist Jože Kotar (sedanji dirigent), ki mu je publika (preko 3000 obiskovalcev) več minut stoje ploskala. Fantastično je zaigral skladbo [[Gioacchino Rossini|Gioacchina Rossinija]] Introduction, Theme and Variations for Bb Clarinet and Band v transkripciji R. Hermanna. Leta 1974 je godba v Kerkradeju osvojila absolutno prvo mesto med tujimi orkestri, kar jim do sedaj ni uspelo ponoviti, vendar godbeniki obljubljajo, da bodo ta uspeh poizkusili ponovno doseči. Veliko priznanje godbi ob praznovanju stoletnice je bilo povabilo za nastop na WASBE konferenci v [[Jönköping]]u, na [[Švedska|Švedskem]],<ref>{{cite web|url=http://www.wasbe.org/conference-details.php?id=8|title=2003 WASBE conference|work=wasbe.org|date=|accessdate=29. maj 2016}}</ref> vendar se godba konference ni udeležila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Po Antonu Hudarinu, prof. Mihaelu Gunzku in prof. Alojzu Zupanu je leta 2007 vodenje prevzel prof. Jože Kotar, dolgoletni član godbe, redni profesor za klarinet na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|ljubljanski Akademiji za glasbo]] in solo klarinetist v [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnem orkestru RTV Slovenija]].<ref>{{cite web|url=http://www.jozekotar.com/si/zivljenjepis|title=Jože Kotar: Življenjepis|work=jozekotar.com|accessdate=15. avgust 2016}}</ref> Kljub zaostreni gospodarski situaciji in pomanjkanju finančnih sredstev se je godba v zadnjih letih uspešno pomladila, tudi na prej deficitarnih inštrumentih, to pa je zagotovilo, da bo tudi naprej lahko dobro in uspešno delala. == Člani == [[Slika:Dgtrbovlje.png|thumb|right|220px|Nekdanji logotip Delavske godbe Trbovlje.]] {{Div col|cols=4}} ;Dirigent * [[Jože Kotar (klarinetist)|Jože Kotar]] ; Flavta * Anja Brglez * Tjaša Forte * Klara Gostej * Matej Grahek * Alja Oblak * Hana Stošicki ; Oboa * [[Irmgard Anderl Krajter]] * Ana Kunšek ; Klarinet * Darko Abram * [[Janez Benko]] * Gašper Glas * Dominik Hribovšek * Matej Klemen * Urban Knez * Urška Kočar * Matic Nejc Kreča * Iztok Kunšek * Luka Kunšek * Bogomir Pikš * Miha Potrbin * Uroš Razpotnik * Martin Špajzer ; Fagot * Damir Huljev * Tonko Huljev ; Saksofon * Boris Lesjak * Miran Ovnič * Špela Savšek * Gregor Špajzer * Sašo Špec * Bogo Tominšek ; Rog * Teodor Forte * Luka Zupan ; Trobenta * Andrej Anžel * Luka Bajde * Matej Bovhan * Matic Bovhan * Andraž Knez * Blaž Kozjek * Gal Kukovič * Ivo Muhič * Nejc Pajk * Matej Perc * Blaž Šoba * Simon Štendler * Janez Zaplotnik ; Pozavna * Edi Ceferin * Aljoša Frelih * Ajda Grabnar * Ante Rota ; Bariton * Janez Fele * Jan Flis * [[Matej Krajter]] * Simon Špajzer * Vid Verk ; Tuba * Izak Špajzer * Blaž Umek * Janez Žnidaršič ; Tolkala * Aljaž Bastič * Sony Čevdek * Teo Klančišar * Miha Koritnik * Lucijan Kotar * Gašper Šemrov * Jaka Škof * Rok Zupan ; Kontrabas * Tomaž Štular ; Bas kitara * Andrej Ikica {{Div col end}} == Diskografija == Delavska godba Trbovlje je že zgodaj začela snemati skladbe za arhiv [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Ljubljane]], saj so godbeniki prvi posnetek naredili leta 1935. Posnetki s tega časa na žalost niso ohranjeni. * ''[[Trieste Austro-Ungarica, Marce tradizionali triestine]]'' (1969) * ''[[Marce triestine]]'' (1971) * ''[[Srečno]]'' (1972) * ''[[Veselju naproti]]'' (1977) * ''[[1903 - 1983]]'' (1983, 2009) * ''[[Z Delavsko godbo Trbovlje okrog sveta]]'' (1993) * ''[[Delavska godba Trbovlje - V živo]]'' (1998) * ''[[V vesolju]]'' (2001) * ''[[Ad Iubileum]]'' (2003) === Kompilacije === * ''[[Slovenske koračnice]]'' (1986) * ''[[Slovenian Wind Orchestra Music]]'' (2006) ==Nagrade in priznanja== ===Tekmovanja=== * [[1949]]: Celje – republiško tekmovanje pihalnih orkestrov; osvojeno prvo mesto * [[1950]]: Beograd – zvezna revija pihalnih godb; osvojeno absolutno prvo mesto * [[1955]]: Kreka – zvezni festival rudarskih društev; osvojeno absolutno prvo mesto * [[1955]]: Velenje – kulturna revija rudarskih svobod; osvojeno prvo mesto * [[1958]]: Ohrid – festival amaterskih skupin; osvojeno absolutno prvo mesto v skupini zabavnih orkestrov * [[1958]]: Ohrid – festival amaterskih skupin; osvojeno absolutno prvo mesto v skupini godb * [[1959]]: Ravne na Koroškem – republiška revija pihalnih godb in orkestrov; osvojeno prvo mesto * [[1963]]: Postojna – 1. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije; osvojeno prvo mesto * [[1969]]: Koper – republiško tekmovanje pihalnih orkestrov; osvojeno prvo mesto * [[1973]]: Koper – 4. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije; osvojeno prvo mesto * [[1974]]: Kerkrade, Nizozemska – svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov; zlata medalja, osvojena v 1. skupini ter pohvala za najboljši tuji orkester * [[1977]]: Rogaška Slatina – 5. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije; osvojeno prvo mesto v umetniški kategoriji * [[1978]]: Kerkrade, Nizozemska – svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov; zlata medalja, osvojena v 1. skupini * [[1981]]: Bled – 6. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije; osvojeno absolutno prvo mesto * [[1981]]: Kerkrade, Nizozemska – svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov; zlata medalja, osvojena v 1. skupini * [[1985]]: Ljubljana – 8. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije; osvojeno absolutno prvo mesto * [[1991]]: Ljubljana – 12. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije; zlata plaketa s pohvalo v koncertno umetniški kategoriji, osvojeno absolutno prvo mesto * [[1993]]: Kerkrade, Nizozemska – svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov; zlata medalja, osvojena v 1. skupini * [[1995]]: Maribor – 16. tekmovanje slovenskih godb; zlata plaketa s pohvalo v koncertno umetniški kategoriji, osvojeno absolutno prvo mesto * [[2000]]: Krško – 20. tekmovanje slovenskih godb; zlata plaketa s posebno pohvalo v koncertni stopnji, osvojeno absolutno prvo mesto * [[2001]]: Kerkrade, Nizozemska – svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov; osvojeno osmo mesto v koncertni skupini * [[2003]]: Trbovlje – 23. tekmovanje slovenskih godb; zlata plaketa s posebno pohvalo v koncertni težavnostni stopnji, osvojeno absolutno prvo mesto * [[2009]]: Maribor – 29. tekmovanje slovenskih godb; zlata plaketa v koncertni težavnostni stopnji, osvojeno absolutno prvo mesto * [[2015]]: Maribor – 35. tekmovanje slovenskih godb; zlata plaketa s posebno pohvalo v koncertni težavnostni stopnji, osvojeno drugo mesto ===Ostalo=== * [[1968]]: Državno odlikovanje Medalja zaslug za narod s srebrnimi žarki – podeljeno ob 65-letnici orkestra * [[1969]]: Prvojunijska nagrada občine Trbovlje * [[1973]]: Gallusova plaketa Zveze kulturnih organizacij Slovenije – podeljena ob 70-letnici orkestra * [[1975]]: [[Prešernova nagrada|Nagrada Prešernovega sklada Slovenije]] * [[1975]]: Plaketa Tončke Čeč – podeljena s strani Kulturne skupnosti Trbovlje * [[1978]]: Zlati Orfej Zveze kulturnih organizacij Slovenije – podeljen ob 75-letnici orkestra * [[1983]]: Prvojunijska nagrada občine Trbovlje – podeljena ob 80-letnici orkestra * [[2001]]: Zlata vrtnica – podeljena s strani Turističnega društva Trbovlje * [[2003]]: Nagrada Tončke Čeč – podeljena s strani občine Trbovlje ob 100-letnici orkestra * [[2003]]: [[Častni znak svobode Republike Slovenije]] == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih orkestrov]] *[[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] *[[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{navedi knjigo|last1=Zupan|first1=Uroš|last2=Ivančič Lebar|first2=Irena|last3=Gulič|first3=Aleš|last4=Pintar|first4=Albin|last5=Špajzer|first5=Gregor|title=Trboveljska rapsodija : Delavska godba Trbovlje 1903-2003|location=Trbovlje|publisher=Samozaložba|year=2003|cobiss=221701888}} * {{navedi knjigo|last1=Lenarčič|first1=Tine|title=80 let Delavske godbe Trbovlje : 1903-1983|location=Trbovlje|publisher=Samozaložba|year=1983|cobiss=33475072}} * {{navedi knjigo|last1=Orožen|first1=Janko|title=Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola|year=1958|publisher=Občinski ljudski odbor|location=Trbovlje|page=|cobiss=31119361}} ==Zunanje povezave== * {{official|https://dgt.si/}} * [http://www.sigic.si/?mod=search&action=zasedba&id=788 DGT na sigic.si] * {{discogs artist}} * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/koncerti/47613632 Nastop Delavske godbe Trbovlje na 29. tekmovanju slovenskih godb 2009] {{DGT}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1903]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Trbovlje]] [[Kategorija:Slovenski komorni ansambli]] [[Kategorija:Delavska godba Trbovlje|*]] [[Kategorija:Pihalni orkestri v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenski orkestri]] [[Kategorija:Godbe v Sloveniji]] fg12dddwvy16pz7czd8fbsd7fo3c6a2 Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji 0 194202 5729630 5469098 2022-08-10T08:30:58Z Amanesciri2021 205950 /* Termalni vrelci */ wikitext text/x-wiki {{Uredi}}[[Slika:Water droplet blue bg05.jpg|thumb|right|Termalne in mineralne vode imajo številne zdravilne učinke]] '''Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji''' so tisti vrelci, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj celzija, oziroma ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode. Poleg termalnih izvirata v Sloveniji tudi dva mineralna vrelca: Donat Mg v Zdravilišču Rogaška Slatina in Radenska v zdravilišču Radenci. ==Balneologija== Pojem [[balneologija|balneologija]] izvira iz izraza “balneum” in “logos” (razprava oz. raziskovanje kopeli) in je torej veda o zdravilnih vodah ali o [[zdravilno blato|zdravilnem blatu]]. Obsega skupek metod zdravljenja in [[rehabilitacija|rehabilitacije]] s pomočjo naravnih zdravilnih vrelcev oz. termalnih in mineralnih ter [[akratotermalna voda|akratotermalnih vod]] na izviru ali vrtini, poleg tega pa se za zdravljenje uporablja tudi obloge iz zdravilnih blat oziroma peloidov. Po širši definiciji balneologije poleg tega uporabljamo vrelce v pitne namene, kot inhalacije, kot dietalno terapijo, sprehajalne, glasbene kure in vzporedne metode [[tradicionalna medicina|tradicionalne medicine]]. Z metodami balneologije lahko nadaljujemo bolnišnično zdravljenje ali pa zdravimo bolezenska stanja, ki sicer niso nadaljevane bolnišničnega zdravljenja. Tako je balneoterapija učinkovita pri bolezenskih stanjih gibalnega sistema, boleznih živčnega sistema, prebavnega sistema, pri [[endokrinološka bolezen|endokrinoloških boleznih]], boleznih kardiovaskularnega sistema, ginekoloških in rakovih boleznih ter pri boleznih pljuč. ==Mineralni vrelci== ===Mineralne vode=== Mineralne vode so po definiciji tiste naravne vode, ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode. Pravilnik o naravni mineralni in izvirski vodi (Ur. l. RS, št. 26/2000) poleg tega določa še, da ima naravna mineralna voda svoj izvor v podzemnem vodnem viru, je čista, ima lahko določene učinke, ki so ugodni za zdravje in izhajajo iz vsebnosti [[mineral|mineralov]], elementov v sledeh ali pa drugih sestavin. Mineralne vode so razvrščene glede na pripadajoče vrednosti vseh sestavin, ki presegajo 20 ekvivalentnih deležev v procentih, najprej za [[kation|katione]] in nato za [[anion|anione]]. Tako so npr. mineralne vode lahko glede na katione natrijeve, kalcijeve ali magnezijeve in glede na anione kloridne, hidrogenkarbonatne, sulfatne. Če mineralne vode vsebujejo vsaj 1000 mg prostega raztopljenega CO2 na liter, jih dodatno imenujemo tudi kislice - kisle vode. Vode, ki vsebujejo za zdravje pomembne elemente v določenih količinah, imajo v opisu imena to posebej navedeno. Za naravne zdravilne vode so dopustna nihanja v sestavi do 20 %. ===Nastanek mineralnih vod=== Medtem ko [[padavinska voda|padavinske vode]] prehajajo skozi pore v [[zemeljska skorja|zemeljski skorji]] in skozi razpoke v kameninah, vanje prehajajo minerali. Kateri in koliko jih preide, je odvisno od topnosti in sestave kamenin, dolžine vodnih poti, velikosti stičnih površin, od časa stika ter od količine prisotnega [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Mineralne vode so navadno mešanica različnih tipov vod (monotopne in politopne), ki se v podzemlju združujejo in zadržujejo skozi različna obdobja. Nekatere mineralne vode so zelo stare in izvirajo že iz časa začetka trajanja [[geološke dobe|geoloških dob]] (fosilne vode, slanice – ostanki nekdanjih morij), druge so stare nekaj tisočletij (stare podtalnice meteorskega izvora) ali samo nekaj desetletij oz. let - podtalnice današnjega časa. ===Slovenske mineralne vode=== V Sloveniji izkoriščamo za stekleničenje dva mineralna vrelca: [[Donat Mg]] v Zdravilišču [[Rogaška Slatina]] in [[Zdravilni vrelec]] ([[Radenska]]) v Zdravilišču [[Radenci]]. Mineralna voda Donat Mg je magnezijevo-natrijeva hidrogenkarbonatna sulfatna kislica. S 50 mmol magnezija na liter je najbogatejša mineralna voda z magnezijem na svetu. Današnja zajetja mineralne vode Donat Mg so v globinah med 280 do skoraj 600 metrov. Povprečna starost mineralne vode (ocenjena z [[metoda 14 C|metodo 14 °C]]) je približno 8000 let. V Zdravilišču Rogaška jo uporabljajo za zdravljenju pri pitnih kurah in inhalacijah. Zdravilno učinkuje na prebavila, sistemsko preko delovanja absorbiranih [[elektrolit|elektrolitov]] in preko izločanja elektrolitov skozi ledvica. Zdravilni vrelec (Radenska) je natrijeva hidrogen-karbonatna kislica in vsebuje 9,8 g/L raztopljenih snovi. Uporablja se v obliki pitnih kur in sicer kot [[antacid|antacid]], verjetno ima ugodne učinke na inhibicijo [[kristalizacija|kristalizacije]] seča. Poleg zgoraj omenjenih dveh vrelcev je v Sloveniji še vrsta manjših mineralnih vrelcev, ki zaradi majhnosti ali pa zaradi manj prijetnega okusa niso gospodarsko izkoriščeni: *[[Rimski vrelec]] v dolini [[Kotlje|Kotelj]], ob vznožju [[Uršlja gora|Uršlje gore]].<ref>http://kraji.eu/slovenija/rimski_vrelec/slo</ref> *[[Očeslavci|Očeslavska]] slatina <ref name="slatinski vrelci">http://www.litrop.net/archives/category/slatinski-vrelci</ref> *[[Ivanjševci ob Ščavnici|Ivanjševska]] slatina *Kralova slatina *[[Jezerska slatina]] v Ravnu ([[Zgornje Jezersko]]) *[[Železova voda]] pod [[Olševa|Olševo]] ==Termalni vrelci== ===Termalne vode=== Termalne vode so tiste vode, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj celzija. Niso namenjene pitju ampak kopanju. Glede na temperaturo jih delimo v hipotermalne (20-34 stopinj celzija), homeo ali izotermalne (34-38 stopinj celzija) ter hipertermalne (več kot 38 stopinj celzija). Pri zdraviliški zdravstveni dejavnosti se izkorišča njihovo mehanično in termično delovanje. Zaradi [[hidrostatski pritisk|hidrostatskega pritiska]], ki deluje na potopljeni del telesa, se izboljša [[cirkulacija|cirkulacija]] v [[visceralni organi|visceralnih organih]], izpraznijo se periferne ven in limfni vodi. Termično delovanje preko toplote ugodno vpliva na celotno telo (zvišanje temperature v posameznih tkivih, vazodilatacija, izboljšanje cirkulacije, protibolečinsko delovanje, zmanjšanje mišične tenzije, sedacija bolnika, zvišana aktivnost lokalnega [[metabolizem|metabolizma]], večanje transudacije, stimulacija [[imunski sistem|imunskega sistema]], občutek sproščenosti). Vendar je v določenih primerih uporaba termalnih voda odsvetovana (bolniki s povišanim krvnim pritiskom, s kardiovaskularnimi težavami, z aterosklerozo in z epilepsijo). ===Nastanek termalnih voda=== Vodonosnik je karbonatna kamenina ([[dolomit|dolomit]], manj [[apnenec|apnenec]]), nakopičena z zalogami toplote. Voda, ki jo zadržuje nad seboj, in ki je na svoji podzemski poti spremenila snovno sestavo, je zato termalna. Ker je [[geometrični gradient|geometrični gradient]] v posameznih delih Slovenije različen, je tudi temperatura termalne vode, zajete v enakih globinah, različna. ===Slovenske termalne vode=== V Sloveniji je veliko termalnih vod. Vsa zdravilišča jih uporabljajo pri rehabilitaciji gibalnega sistema, živčnega sistema ter stanj po poškodbah in operacijah gibalnega aparata. Termalne vode se uporabljajo tudi v športno-rekreativne namene. ==Nekatera slovenska zdravilišča== ===Zdravilišče Laško=== Zdravilišče Laško je bilo ustanovljeno leta 1854. Skoraj sto let kasneje, 1953. leta, je bil ustanovljen Zavod za medicinsko rehabilitacijo Laško. Naravni dejavnik je akratotermalna voda, s temperaturo 32- 35 stopinj C. Zdravilni učinek termalne vode uspešno združujejo z različnimi gibalnimi tehnikami, ki jih izvajajo v bazenu in [[Hubbardova kad|Hubbardovi kadi]].Medicinsko dejavnost sestavljajo progami osnovnega zdravstva, [[diagnostika|diagnostike]], preventive, obnovitvene rehabilitacije in zdraviliškega zdravljenja. Najobsežnejši so programi zdraviliškega zdravljenja, namenjeni osebam, ki imajo operirana gibala, [[degenerativno obolenje|degenerativna obolenja]] mišic in sklepov, rakava obolenja v mali medenici, nevrološka obolenja in posledice po možganski kapi. Terapija ni primerna pri poslabšanju kroničnih bolezni, pri nezdravljenih rakastih obolenjih, akutnih [[psihoza|psihozah]] in pri visokem krvnem pritisku. ===Terme Lendava=== {{glavni|Terme Lendava}} Leta 1965 so v Petišovcih pri odpiranju [[naftni sloj|naftnega sloja]] v globini 822 m našli toplo vodo. Po rezultatih fizikalnokemijskih analiz in [[klinična študija|kliničnih študij]] je Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo voda leta 1981 proglasil za naravno zdravilno sredstvo. Poleg balneoterapije uporabljajo tudi vse oblike sodobne fizikalne terapije. Glavno vlogo pri balneoterapiji v zdravilišču Terme Lendava igra naravna termalna voda. Po fizikalnih kriterijih je hiperterma, saj je na izvoru temperatura vode 62 °C. Njena posebnost je visoka vsebnost [[parafin|parafina]], kar pomeni, da je taka voda še posebej primerna za preventivo in zdravljenje bolezni gibalnega sistema. Parafin ima namreč veliko [[toplotna kapaciteta|toplotno kapaciteto]] in nizko prevodnost, zato počasi oddaja toploto. Posledični biološki odgovor je: analgetični učinek, vazodilatacija in posledična hiperemija, zmanjšanje mišičnega tonusa, [[fibrolitični učinek|fibrolitični učinek]] in antiflogistični učinek, še posebej pri kroničnem vnetju. Torej so terme Lendava primerne za osebe z vnetnim in degenerativnim revmatizmom, za stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema, po boleznih in poškodbah perifernega živčevja, stanja po opeklinah ( parafin izboljša elastičnost, prožnost brazgotine in s tem privede do izboljšanje funkcije). Niso pa primerne pri vročinskih stanjih, infekcijskih boleznih, kroničnih bolezni v fazi [[dekomepenzacija|dekompenzacije]], malignih obolenjih, akutnih fazah [[revmatska obolenja|revmatskih obolenj]] in med nosečnostjo. ===Zdravilišče Moravske toplice=== {{glavni|Terme 3000}} Moravske Toplice se nahajajo na severovzhodu Slovenije, nedaleč od tromeje z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Naravni faktor je termomineralna voda in [[peloid|peloid]] iz Negovskega jezera. Voda ima pri izviru temperaturo 72 stopinj Celzija, je motnega videza, slanega okusa, rahlo diši po [[nafta|nafti]] in vsebuje v nestalni obliki prisoten prost in vezan ogljikov dioksid. Hidrogenkarbonatne hiperterme so običajno hladne, zato je voda v Moravskih Toplicah še toliko bolj dragocena in redkost ne samo v Evropi. Vplivi termomineralne vode na organizem so: tonizira organizem, analgetičen učinek (ker je slanica), vazodilatacija (ker je hidrogen karbonatna voda; zaradi vazodilatacije ima izredno pozitiven vpliv na kronične vnetne procese različnih lokacij in vzrokov), [[sedativni učinek|sedativni učinek]], [[fotosenzibilnost|fotosenzibilni]] vpliv na kožo (na soncu izredno hitro porjavi). Indikacije za uporabo so degenerativni revmatizem (artroze, spondiloze in spondilartroze, lumbalne in cervikalne diskopatije s spondilogenimi sindromi), nesklepni revmatizem (humeroskapularne periartropatije, fibrofitisi), kronične vnetne revmatske bolezni (kronični vnetni revmatizem, revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis), stanja po poškodbah in operacijah [[lokomotorni sistem|lokomotornega sistema]] s funkcijsko prizadetostjo, kožne bolezni (psoriasis vulgaris), pljučne bolezni (kronična obstruktivna obolenja pljuč) ===Terme Čatež=== {{glavni|Terme Čatež}} Odkritje vrelcev termalne vode v koritu Save leta 1797 pomeni začetek razvoja zdravilišča Terme Čatež. Podrobne analize termalne vode v Termah Čatež kažejo, da gre za vodo s temperaturo 41 - 62 stopinj Celzija in [[radioaktivnost|radioaktivnostjo]] do 10,2 [[Macherjeva enota|Macherjeve enote]]. Voda izvira iz enajstih vrtin pod pritiskom 2 atmosfer in ima pretok 125 l/sek. Primerna za bolnike z vnetnimi degenerativnimi boleznimi, degenerativnim revmatizmom in revmatizmom mehkih tkiv, s stanji po poškodbah in operacijah gibalnega sistema ter za rehabilitacijo bolnikov z nevrološkimi boleznimi, poškodbami, [[paraplegija|paraplegijo]], tetraplegijo in tudi za rehabilitacijo bolnic po operativnem zdravljenju karcinoma dojke. ===Terme Dobrna=== {{glavni|Terme Dobrna}} Po pismenih virih iz leta 1403 so Toplice Dobrna najstarejše delujoče zdravilišče v Sloveniji, sam vrelec pa je znan že iz 12.stoletja. Termalni zdraviliški vrelec v Termah Dobrna je akratoterma s temperaturo 36 stopinj Celzija na izviru in 33 stopinj Celzija v notranjih bazenih. Ima 3,4 % plinskega CO2 in je blago radioaktivna voda (1,658 Macherjevih enot). Dobrna je primerna kot rehabilitacijski center za zdravljenje ženskih [[ginekološke bolezni|ginekoloških bolezni]], rehabilitacijo revmatičnih, [[ortopedske bolezni|ortopedskih bolezni]], popoškodbenih stanj in športnih poškodb, po operativnih posegih v predelu rodil in genitalij, različna nevrološka obolenja, psihonevroze ter motnje cirkulacije. ===Zdravilišče Dolenjske toplice=== {{glavni|Terme Dolenjske Toplice}} V zgodovinskih virih so Dolenjske Toplice prvič omenjene leta 1228. Prvi zapis o zdraviliški dejavnosti in o zdraviliškem zdravniku je iz leta 1658. Dolenjske Toplice uvrščamo med [[tektonske toplice|tektonske toplice]]. Obstajajo trije [[izvir|izviri]] termalne vode, ki naj bi imeli svoj izvor v globini okoli 1000 m. Njihova temperatura je 36 stopinj Celzija s pretokom 30 l/s. Po sestavi je termalna voda nizko mineralizirana, brez proste ogljikove kisline, kalcijevo-magnezijevega hidrokarbonatnega tipa. Zdravilišče je primerno za vnetne revmatske bolezni, degenerativne revmatske bolezni,zunajsklepne revmatske bolezni, stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem aparatu in ginekološke bolezni. === Terme Olimia === {{glavni|Terme Olimia}} Že v davnini so verjeli, da tam, kjer je v naravi nekaj nenavadnega, skrivnostnega, prebiva neka moč, ki odpravlja bolečine in težave. Pod skalo v Harinih Zlakah je bil mlačen, bistri potoček, ki je pregnal bolečine v nogah utrujenemu popotniku, kadar si jih je umil v tej čudežni vodi. Ustno izročilo govori, da so pozimi domačinke bose prale perilo v tej vodi. In ne samo, da so oprale perilo, tudi bolečine v nogah so čudežno izginile. Tudi [[rana|rane]] na nogah ali kjerkoli drugje so se hitro celile in se niso zagnojile, če so jih prepustili vplivom te vode. Prvi zapiski o termalni vodi sicer segajo v čas pred 2. svetovno vojno, a pravi razvoj toplic oz. zdravilišča se je začel šele po letu 1965. [[Analiza|Analiza]] termalne vode, ki jo je opravil Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane, je pokazala, da gre za termalno vodo z blago radioaktivnostjo na osnovi radona, [[radij|radija]] in [[uran|urana]]. Prvotno imenovano ''Zdravilišče Atomske toplice'', danes ''Terme Olimia'' je primerno za bolnike z revmatičnimi obolenji lokomotornega sistema, za stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter za nenalezljive [[kronična bolezen|kronične bolezni]]. Zelo zanimiva je pitna kura, saj so obiskovalci začeli to vodo tudi piti. Tako je po pitju atomske termalne vode opisanih več primerov ozdravitve oz. omilitve težav z želodcem. ===Terme Ptuj=== {{glavni|Terme Ptuj}} Naravna voda [[vrtina|vrtine]] se nahaja v globini 1065 m in pronica skozi več vodopropustnih [[peščeni sloj|peščenih slojev]]. Na površino izvira pod [[arteški pritisk|arteškim pritiskom]], to je v prostem izteku cca 1,1 l/sek. Po fizikalnih kriterijih jo uvrščamo med termalne vode s temperaturo ob izviru cca 39 stopinj Celzija. Po kemičnih kriterijih gre za nizkomineralno vodo, pri čemer med kationi dominira natrij, med anioni pa hidrogenkarbonat. Torej glede na podane karakteristike je naravna voda v Termah Ptuj opredeljena kot natrij-hidrogenkarbonatna blago alkalna akratoterma. Glede fizikalno-kemijskih lastnosti je termalna voda posebej učinkovita pri degenerativne bolezni hrbtenice in sklepov, sistemske vezivnotkivne bolezni, [[artritis|artritisi]], združeni s spondilitisom, bolezni kosti in hrustanca, zunajsklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu in nekatera nevrološka obolenja. ===Zdravilišče Radenci=== {{glavni|Terme Radenci}} Radenske vrelce so odkrili 1833. leta. 50 let je bilo potrebnih, da so opravili prvo kopel in le okrog 15 let manj, da so napolnili prvo steklenico z mineralno vodo. Zdravilišče je znano doma in po svetu po mineralni vodi »Tri srca« oziroma po mineralnih vrelcih, na katerih se je razvilo zdravilišče, usmerjeno predvsem v zdravljenje bolezni srca in ožilja, in polnilnice mineralne vode, ki sodijo med večje v Evropi. Naravni zdravilni dejavniki so CO2 mineralna voda, termomineralna voda, [[sladkovodno blato|sladkovodno blato]] in nekatere ugodnosti predalpsko-panonske [[klima|klime]]. Primerna za bolezni srca in ožilja, obolenja ledvic in sečnih poti, bolezni presnove, degenerativna obolenja sklepov in stanja po poškodbah ali operacijah lokomotornega aparata. ===Zdravilišče Rogaška=== {{glavni|Zdravilišče Rogaška}} Zdravilna mineralna voda se na območju Rogaške Slatine v pisnih zgodovinskih virih prvič pojavlja v zemljiškoknjižnih zapisih salzburške nadškofij že v 13. stoletju. 1572. leta je takratni slavni [[alkimija|alkimist]] Leonhard Thurneysser v delu Pison, ki je izšlo v Frankfurtu na Odri, prvič objavil analizo mineralne vode iz Rogaške Slatine. Posebej bi veljalo omeniti monografijo Roitschocrene Johanna Benedikta Gründla iz leta 1685, ki je objavil obsežno monografijo o zdravilnih mineralnih vrelcih iz Rogaške Slatine. Knjiga je ohranjena v Pokrajinskem muzeju v Celju. Rogaška Slatina razpolaga z naslednjimi naravnimi zdravilnimi faktorji: zdravilna mineralna voda Donat Mg (magnezijeva hidrogenkarbonatna sulfatna kislica), termomineralna voda, naravne kopeli CO2 (mineralne kopeli), [[fangoobloga|fangoobloge]] (učinkovina je naravna primarna glina [[bentonit|bentonit]]). Zdravilišče je primerno za rehabilitacijo bolnikov z gastroenterološkimi in metabolnimi boleznimi. ===Zdravilišče Šmarješke toplice=== {{glavni|Terme Šmarješke Toplice}} Prvi pisni viri o zdravilnosti vode na tem območju so stari 200 let. Zdravilni učinek ima vrelec, kjer ima voda 32 stopinj Celzija in je oplemenitena z ogljikovim dioksidom, [[magnezij|magnezijem]] in [[kalcij|kalcijem]]. Indikacije za zdravljenje so bolezni srca in ožilja, psihosomatske bolezni, rehabilitacija športnikov in bolnikov s športnimi poškodbami ter bolezni in poškodbe lokomotornega aparata. Odsvetovano pa je pri akutnih nalezljivih boleznih, akutnih vnetjih in akutnih dekompenzacijah organskih sistemov. ===Terme Topolšica=== V postopke rehabilitacije in zdravljenja je kot osnovni dejavnik vključena hipotermalna voda s temperaturo 32 stopinj Celzija. Gre za oligomineralno vodo, ki vsebuje katione: natrij, kalij, kalcij, magnezij, stroncij, železo in anione: klorid, fluorid, jod, nitrat, sulfat, hidrogenkarbonat. Na podlagi biotropne akratoterme iz vrelcev ter učinkovitosti srednje gorske klime so bile določene naslednje [[indikacija|indikacije]]:degenerativni in izvensklepni revmatizem, bolezni sklepov in hrbtenice, vertebrogeni sindromi, stanja po poškodbah in operacijah(predvsem gibalnega aparata), mišične in nevrološke bolezni, [[multipla skleroza|multipla skleroza]], obolenja dihal in kronične bolezni srca ter ožilja, periferne vazopatije z motnjami v cirkulaciji udov. ===Terme Zreče=== Terme Zreče se nahajajo na jugovzhodnem robu Pohorja na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 395 m. Naravni zdravilni faktor v Termah Zreče je akrotermalna [[voda|voda]] - kalcijev magnezijev hidrogen karbonat.Temperatura vode znaša pri izviru v [[Dobrovlje, Zreče|Dobrovljah]], 34,5 °C. Terme so priporočljive za bolnike pri stanjih po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema s funkcijsko prizadetostjo, pri degenerativnem izvensklepnem revmatizmom ter pri vnetnih revmatskih boleznih == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč]] (2000), ''Osnove zdraviliškega zdravljenja - balneologija in balneoterapija'' * [[Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč]] (2005), ''Metode in uspešnost zahtevnejše rehabilitacije v naravnih zdraviliščih-1'' * [[Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč]] (2001), ''Medicinska rehabilitacija v slovenskih naravnih zdraviliščih'' {{opombe}} [[Kategorija:zdravilstvo]] [[Kategorija:Izviri]] [[Kategorija:Pitna voda]] [[Kategorija:Vodna kemija]] [[Kategorija:Geomorfologija]] ahttwu0ppjyg7c72254vd7nz0hkukp1 5729643 5729630 2022-08-10T08:41:23Z Amanesciri2021 205950 /* Terme Lendava */ wikitext text/x-wiki {{Uredi}}[[Slika:Water droplet blue bg05.jpg|thumb|right|Termalne in mineralne vode imajo številne zdravilne učinke]] '''Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji''' so tisti vrelci, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj celzija, oziroma ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode. Poleg termalnih izvirata v Sloveniji tudi dva mineralna vrelca: Donat Mg v Zdravilišču Rogaška Slatina in Radenska v zdravilišču Radenci. ==Balneologija== Pojem [[balneologija|balneologija]] izvira iz izraza “balneum” in “logos” (razprava oz. raziskovanje kopeli) in je torej veda o zdravilnih vodah ali o [[zdravilno blato|zdravilnem blatu]]. Obsega skupek metod zdravljenja in [[rehabilitacija|rehabilitacije]] s pomočjo naravnih zdravilnih vrelcev oz. termalnih in mineralnih ter [[akratotermalna voda|akratotermalnih vod]] na izviru ali vrtini, poleg tega pa se za zdravljenje uporablja tudi obloge iz zdravilnih blat oziroma peloidov. Po širši definiciji balneologije poleg tega uporabljamo vrelce v pitne namene, kot inhalacije, kot dietalno terapijo, sprehajalne, glasbene kure in vzporedne metode [[tradicionalna medicina|tradicionalne medicine]]. Z metodami balneologije lahko nadaljujemo bolnišnično zdravljenje ali pa zdravimo bolezenska stanja, ki sicer niso nadaljevane bolnišničnega zdravljenja. Tako je balneoterapija učinkovita pri bolezenskih stanjih gibalnega sistema, boleznih živčnega sistema, prebavnega sistema, pri [[endokrinološka bolezen|endokrinoloških boleznih]], boleznih kardiovaskularnega sistema, ginekoloških in rakovih boleznih ter pri boleznih pljuč. ==Mineralni vrelci== ===Mineralne vode=== Mineralne vode so po definiciji tiste naravne vode, ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode. Pravilnik o naravni mineralni in izvirski vodi (Ur. l. RS, št. 26/2000) poleg tega določa še, da ima naravna mineralna voda svoj izvor v podzemnem vodnem viru, je čista, ima lahko določene učinke, ki so ugodni za zdravje in izhajajo iz vsebnosti [[mineral|mineralov]], elementov v sledeh ali pa drugih sestavin. Mineralne vode so razvrščene glede na pripadajoče vrednosti vseh sestavin, ki presegajo 20 ekvivalentnih deležev v procentih, najprej za [[kation|katione]] in nato za [[anion|anione]]. Tako so npr. mineralne vode lahko glede na katione natrijeve, kalcijeve ali magnezijeve in glede na anione kloridne, hidrogenkarbonatne, sulfatne. Če mineralne vode vsebujejo vsaj 1000 mg prostega raztopljenega CO2 na liter, jih dodatno imenujemo tudi kislice - kisle vode. Vode, ki vsebujejo za zdravje pomembne elemente v določenih količinah, imajo v opisu imena to posebej navedeno. Za naravne zdravilne vode so dopustna nihanja v sestavi do 20 %. ===Nastanek mineralnih vod=== Medtem ko [[padavinska voda|padavinske vode]] prehajajo skozi pore v [[zemeljska skorja|zemeljski skorji]] in skozi razpoke v kameninah, vanje prehajajo minerali. Kateri in koliko jih preide, je odvisno od topnosti in sestave kamenin, dolžine vodnih poti, velikosti stičnih površin, od časa stika ter od količine prisotnega [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Mineralne vode so navadno mešanica različnih tipov vod (monotopne in politopne), ki se v podzemlju združujejo in zadržujejo skozi različna obdobja. Nekatere mineralne vode so zelo stare in izvirajo že iz časa začetka trajanja [[geološke dobe|geoloških dob]] (fosilne vode, slanice – ostanki nekdanjih morij), druge so stare nekaj tisočletij (stare podtalnice meteorskega izvora) ali samo nekaj desetletij oz. let - podtalnice današnjega časa. ===Slovenske mineralne vode=== V Sloveniji izkoriščamo za stekleničenje dva mineralna vrelca: [[Donat Mg]] v Zdravilišču [[Rogaška Slatina]] in [[Zdravilni vrelec]] ([[Radenska]]) v Zdravilišču [[Radenci]]. Mineralna voda Donat Mg je magnezijevo-natrijeva hidrogenkarbonatna sulfatna kislica. S 50 mmol magnezija na liter je najbogatejša mineralna voda z magnezijem na svetu. Današnja zajetja mineralne vode Donat Mg so v globinah med 280 do skoraj 600 metrov. Povprečna starost mineralne vode (ocenjena z [[metoda 14 C|metodo 14 °C]]) je približno 8000 let. V Zdravilišču Rogaška jo uporabljajo za zdravljenju pri pitnih kurah in inhalacijah. Zdravilno učinkuje na prebavila, sistemsko preko delovanja absorbiranih [[elektrolit|elektrolitov]] in preko izločanja elektrolitov skozi ledvica. Zdravilni vrelec (Radenska) je natrijeva hidrogen-karbonatna kislica in vsebuje 9,8 g/L raztopljenih snovi. Uporablja se v obliki pitnih kur in sicer kot [[antacid|antacid]], verjetno ima ugodne učinke na inhibicijo [[kristalizacija|kristalizacije]] seča. Poleg zgoraj omenjenih dveh vrelcev je v Sloveniji še vrsta manjših mineralnih vrelcev, ki zaradi majhnosti ali pa zaradi manj prijetnega okusa niso gospodarsko izkoriščeni: *[[Rimski vrelec]] v dolini [[Kotlje|Kotelj]], ob vznožju [[Uršlja gora|Uršlje gore]].<ref>http://kraji.eu/slovenija/rimski_vrelec/slo</ref> *[[Očeslavci|Očeslavska]] slatina <ref name="slatinski vrelci">http://www.litrop.net/archives/category/slatinski-vrelci</ref> *[[Ivanjševci ob Ščavnici|Ivanjševska]] slatina *Kralova slatina *[[Jezerska slatina]] v Ravnu ([[Zgornje Jezersko]]) *[[Železova voda]] pod [[Olševa|Olševo]] ==Termalni vrelci== ===Termalne vode=== Termalne vode so tiste vode, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj celzija. Niso namenjene pitju ampak kopanju. Glede na temperaturo jih delimo v hipotermalne (20-34 stopinj celzija), homeo ali izotermalne (34-38 stopinj celzija) ter hipertermalne (več kot 38 stopinj celzija). Pri zdraviliški zdravstveni dejavnosti se izkorišča njihovo mehanično in termično delovanje. Zaradi [[hidrostatski pritisk|hidrostatskega pritiska]], ki deluje na potopljeni del telesa, se izboljša [[cirkulacija|cirkulacija]] v [[visceralni organi|visceralnih organih]], izpraznijo se periferne ven in limfni vodi. Termično delovanje preko toplote ugodno vpliva na celotno telo (zvišanje temperature v posameznih tkivih, vazodilatacija, izboljšanje cirkulacije, protibolečinsko delovanje, zmanjšanje mišične tenzije, sedacija bolnika, zvišana aktivnost lokalnega [[metabolizem|metabolizma]], večanje transudacije, stimulacija [[imunski sistem|imunskega sistema]], občutek sproščenosti). Vendar je v določenih primerih uporaba termalnih voda odsvetovana (bolniki s povišanim krvnim pritiskom, s kardiovaskularnimi težavami, z aterosklerozo in z epilepsijo). ===Nastanek termalnih voda=== Vodonosnik je karbonatna kamenina ([[dolomit|dolomit]], manj [[apnenec|apnenec]]), nakopičena z zalogami toplote. Voda, ki jo zadržuje nad seboj, in ki je na svoji podzemski poti spremenila snovno sestavo, je zato termalna. Ker je [[geometrični gradient|geometrični gradient]] v posameznih delih Slovenije različen, je tudi temperatura termalne vode, zajete v enakih globinah, različna. ===Slovenske termalne vode=== V Sloveniji je veliko termalnih vod. Vsa zdravilišča jih uporabljajo pri rehabilitaciji gibalnega sistema, živčnega sistema ter stanj po poškodbah in operacijah gibalnega aparata. Termalne vode se uporabljajo tudi v športno-rekreativne namene. ==Nekatera slovenska zdravilišča== ===Zdravilišče Laško=== Zdravilišče Laško je bilo ustanovljeno leta 1854. Skoraj sto let kasneje, 1953. leta, je bil ustanovljen Zavod za medicinsko rehabilitacijo Laško. Naravni dejavnik je akratotermalna voda, s temperaturo 32- 35 stopinj C. Zdravilni učinek termalne vode uspešno združujejo z različnimi gibalnimi tehnikami, ki jih izvajajo v bazenu in [[Hubbardova kad|Hubbardovi kadi]].Medicinsko dejavnost sestavljajo progami osnovnega zdravstva, [[diagnostika|diagnostike]], preventive, obnovitvene rehabilitacije in zdraviliškega zdravljenja. Najobsežnejši so programi zdraviliškega zdravljenja, namenjeni osebam, ki imajo operirana gibala, [[degenerativno obolenje|degenerativna obolenja]] mišic in sklepov, rakava obolenja v mali medenici, nevrološka obolenja in posledice po možganski kapi. Terapija ni primerna pri poslabšanju kroničnih bolezni, pri nezdravljenih rakastih obolenjih, akutnih [[psihoza|psihozah]] in pri visokem krvnem pritisku. ===Terme Lendava=== {{glavni|Terme Lendava}} Leta 1965 so v [[Petišovci|Petišovcih]] pri odpiranju [[naftni sloj|naftnega sloja]] v globini 822 m našli toplo vodo. Po rezultatih fizikalnokemijskih analiz in [[klinična študija|kliničnih študij]] je Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo voda leta 1981 proglasil za naravno [[zdravilno sredstvo]]. Poleg [[balneoterapije]] uporabljajo tudi vse oblike sodobne [[fizikalne terapije]]. Glavno vlogo pri balneoterapiji v zdravilišču Terme Lendava igra [[naravna termalna voda]]. Po fizikalnih kriterijih je hiperterma, saj je na izvoru temperatura vode 62 °C. Njena posebnost je visoka vsebnost [[parafin|parafina]], kar pomeni, da je taka voda še posebej primerna za preventivo in zdravljenje bolezni gibalnega sistema. Parafin ima namreč veliko [[toplotna kapaciteta|toplotno kapaciteto]] in nizko prevodnost, zato počasi oddaja toploto. Posledični biološki odgovor je: analgetični učinek, vazodilatacija in posledična hiperemija, zmanjšanje mišičnega tonusa, [[fibrolitični učinek|fibrolitični učinek]] in [[antiflogistični učinek]], še posebej pri kroničnem vnetju. Torej so terme Lendava primerne za osebe z vnetnim in degenerativnim revmatizmom, za stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema, po boleznih in poškodbah perifernega živčevja, stanja po opeklinah ( parafin izboljša elastičnost, prožnost brazgotine in s tem privede do izboljšanje funkcije). Niso pa primerne pri vročinskih stanjih, infekcijskih boleznih, kroničnih bolezni v fazi [[dekomepenzacija|dekompenzacije]], malignih obolenjih, akutnih fazah [[revmatska obolenja|revmatskih obolenj]] in med nosečnostjo. ===Zdravilišče Moravske toplice=== {{glavni|Terme 3000}} Moravske Toplice se nahajajo na severovzhodu Slovenije, nedaleč od tromeje z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Naravni faktor je termomineralna voda in [[peloid|peloid]] iz Negovskega jezera. Voda ima pri izviru temperaturo 72 stopinj Celzija, je motnega videza, slanega okusa, rahlo diši po [[nafta|nafti]] in vsebuje v nestalni obliki prisoten prost in vezan ogljikov dioksid. Hidrogenkarbonatne hiperterme so običajno hladne, zato je voda v Moravskih Toplicah še toliko bolj dragocena in redkost ne samo v Evropi. Vplivi termomineralne vode na organizem so: tonizira organizem, analgetičen učinek (ker je slanica), vazodilatacija (ker je hidrogen karbonatna voda; zaradi vazodilatacije ima izredno pozitiven vpliv na kronične vnetne procese različnih lokacij in vzrokov), [[sedativni učinek|sedativni učinek]], [[fotosenzibilnost|fotosenzibilni]] vpliv na kožo (na soncu izredno hitro porjavi). Indikacije za uporabo so degenerativni revmatizem (artroze, spondiloze in spondilartroze, lumbalne in cervikalne diskopatije s spondilogenimi sindromi), nesklepni revmatizem (humeroskapularne periartropatije, fibrofitisi), kronične vnetne revmatske bolezni (kronični vnetni revmatizem, revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis), stanja po poškodbah in operacijah [[lokomotorni sistem|lokomotornega sistema]] s funkcijsko prizadetostjo, kožne bolezni (psoriasis vulgaris), pljučne bolezni (kronična obstruktivna obolenja pljuč) ===Terme Čatež=== {{glavni|Terme Čatež}} Odkritje vrelcev termalne vode v koritu Save leta 1797 pomeni začetek razvoja zdravilišča Terme Čatež. Podrobne analize termalne vode v Termah Čatež kažejo, da gre za vodo s temperaturo 41 - 62 stopinj Celzija in [[radioaktivnost|radioaktivnostjo]] do 10,2 [[Macherjeva enota|Macherjeve enote]]. Voda izvira iz enajstih vrtin pod pritiskom 2 atmosfer in ima pretok 125 l/sek. Primerna za bolnike z vnetnimi degenerativnimi boleznimi, degenerativnim revmatizmom in revmatizmom mehkih tkiv, s stanji po poškodbah in operacijah gibalnega sistema ter za rehabilitacijo bolnikov z nevrološkimi boleznimi, poškodbami, [[paraplegija|paraplegijo]], tetraplegijo in tudi za rehabilitacijo bolnic po operativnem zdravljenju karcinoma dojke. ===Terme Dobrna=== {{glavni|Terme Dobrna}} Po pismenih virih iz leta 1403 so Toplice Dobrna najstarejše delujoče zdravilišče v Sloveniji, sam vrelec pa je znan že iz 12.stoletja. Termalni zdraviliški vrelec v Termah Dobrna je akratoterma s temperaturo 36 stopinj Celzija na izviru in 33 stopinj Celzija v notranjih bazenih. Ima 3,4 % plinskega CO2 in je blago radioaktivna voda (1,658 Macherjevih enot). Dobrna je primerna kot rehabilitacijski center za zdravljenje ženskih [[ginekološke bolezni|ginekoloških bolezni]], rehabilitacijo revmatičnih, [[ortopedske bolezni|ortopedskih bolezni]], popoškodbenih stanj in športnih poškodb, po operativnih posegih v predelu rodil in genitalij, različna nevrološka obolenja, psihonevroze ter motnje cirkulacije. ===Zdravilišče Dolenjske toplice=== {{glavni|Terme Dolenjske Toplice}} V zgodovinskih virih so Dolenjske Toplice prvič omenjene leta 1228. Prvi zapis o zdraviliški dejavnosti in o zdraviliškem zdravniku je iz leta 1658. Dolenjske Toplice uvrščamo med [[tektonske toplice|tektonske toplice]]. Obstajajo trije [[izvir|izviri]] termalne vode, ki naj bi imeli svoj izvor v globini okoli 1000 m. Njihova temperatura je 36 stopinj Celzija s pretokom 30 l/s. Po sestavi je termalna voda nizko mineralizirana, brez proste ogljikove kisline, kalcijevo-magnezijevega hidrokarbonatnega tipa. Zdravilišče je primerno za vnetne revmatske bolezni, degenerativne revmatske bolezni,zunajsklepne revmatske bolezni, stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem aparatu in ginekološke bolezni. === Terme Olimia === {{glavni|Terme Olimia}} Že v davnini so verjeli, da tam, kjer je v naravi nekaj nenavadnega, skrivnostnega, prebiva neka moč, ki odpravlja bolečine in težave. Pod skalo v Harinih Zlakah je bil mlačen, bistri potoček, ki je pregnal bolečine v nogah utrujenemu popotniku, kadar si jih je umil v tej čudežni vodi. Ustno izročilo govori, da so pozimi domačinke bose prale perilo v tej vodi. In ne samo, da so oprale perilo, tudi bolečine v nogah so čudežno izginile. Tudi [[rana|rane]] na nogah ali kjerkoli drugje so se hitro celile in se niso zagnojile, če so jih prepustili vplivom te vode. Prvi zapiski o termalni vodi sicer segajo v čas pred 2. svetovno vojno, a pravi razvoj toplic oz. zdravilišča se je začel šele po letu 1965. [[Analiza|Analiza]] termalne vode, ki jo je opravil Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane, je pokazala, da gre za termalno vodo z blago radioaktivnostjo na osnovi radona, [[radij|radija]] in [[uran|urana]]. Prvotno imenovano ''Zdravilišče Atomske toplice'', danes ''Terme Olimia'' je primerno za bolnike z revmatičnimi obolenji lokomotornega sistema, za stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter za nenalezljive [[kronična bolezen|kronične bolezni]]. Zelo zanimiva je pitna kura, saj so obiskovalci začeli to vodo tudi piti. Tako je po pitju atomske termalne vode opisanih več primerov ozdravitve oz. omilitve težav z želodcem. ===Terme Ptuj=== {{glavni|Terme Ptuj}} Naravna voda [[vrtina|vrtine]] se nahaja v globini 1065 m in pronica skozi več vodopropustnih [[peščeni sloj|peščenih slojev]]. Na površino izvira pod [[arteški pritisk|arteškim pritiskom]], to je v prostem izteku cca 1,1 l/sek. Po fizikalnih kriterijih jo uvrščamo med termalne vode s temperaturo ob izviru cca 39 stopinj Celzija. Po kemičnih kriterijih gre za nizkomineralno vodo, pri čemer med kationi dominira natrij, med anioni pa hidrogenkarbonat. Torej glede na podane karakteristike je naravna voda v Termah Ptuj opredeljena kot natrij-hidrogenkarbonatna blago alkalna akratoterma. Glede fizikalno-kemijskih lastnosti je termalna voda posebej učinkovita pri degenerativne bolezni hrbtenice in sklepov, sistemske vezivnotkivne bolezni, [[artritis|artritisi]], združeni s spondilitisom, bolezni kosti in hrustanca, zunajsklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu in nekatera nevrološka obolenja. ===Zdravilišče Radenci=== {{glavni|Terme Radenci}} Radenske vrelce so odkrili 1833. leta. 50 let je bilo potrebnih, da so opravili prvo kopel in le okrog 15 let manj, da so napolnili prvo steklenico z mineralno vodo. Zdravilišče je znano doma in po svetu po mineralni vodi »Tri srca« oziroma po mineralnih vrelcih, na katerih se je razvilo zdravilišče, usmerjeno predvsem v zdravljenje bolezni srca in ožilja, in polnilnice mineralne vode, ki sodijo med večje v Evropi. Naravni zdravilni dejavniki so CO2 mineralna voda, termomineralna voda, [[sladkovodno blato|sladkovodno blato]] in nekatere ugodnosti predalpsko-panonske [[klima|klime]]. Primerna za bolezni srca in ožilja, obolenja ledvic in sečnih poti, bolezni presnove, degenerativna obolenja sklepov in stanja po poškodbah ali operacijah lokomotornega aparata. ===Zdravilišče Rogaška=== {{glavni|Zdravilišče Rogaška}} Zdravilna mineralna voda se na območju Rogaške Slatine v pisnih zgodovinskih virih prvič pojavlja v zemljiškoknjižnih zapisih salzburške nadškofij že v 13. stoletju. 1572. leta je takratni slavni [[alkimija|alkimist]] Leonhard Thurneysser v delu Pison, ki je izšlo v Frankfurtu na Odri, prvič objavil analizo mineralne vode iz Rogaške Slatine. Posebej bi veljalo omeniti monografijo Roitschocrene Johanna Benedikta Gründla iz leta 1685, ki je objavil obsežno monografijo o zdravilnih mineralnih vrelcih iz Rogaške Slatine. Knjiga je ohranjena v Pokrajinskem muzeju v Celju. Rogaška Slatina razpolaga z naslednjimi naravnimi zdravilnimi faktorji: zdravilna mineralna voda Donat Mg (magnezijeva hidrogenkarbonatna sulfatna kislica), termomineralna voda, naravne kopeli CO2 (mineralne kopeli), [[fangoobloga|fangoobloge]] (učinkovina je naravna primarna glina [[bentonit|bentonit]]). Zdravilišče je primerno za rehabilitacijo bolnikov z gastroenterološkimi in metabolnimi boleznimi. ===Zdravilišče Šmarješke toplice=== {{glavni|Terme Šmarješke Toplice}} Prvi pisni viri o zdravilnosti vode na tem območju so stari 200 let. Zdravilni učinek ima vrelec, kjer ima voda 32 stopinj Celzija in je oplemenitena z ogljikovim dioksidom, [[magnezij|magnezijem]] in [[kalcij|kalcijem]]. Indikacije za zdravljenje so bolezni srca in ožilja, psihosomatske bolezni, rehabilitacija športnikov in bolnikov s športnimi poškodbami ter bolezni in poškodbe lokomotornega aparata. Odsvetovano pa je pri akutnih nalezljivih boleznih, akutnih vnetjih in akutnih dekompenzacijah organskih sistemov. ===Terme Topolšica=== V postopke rehabilitacije in zdravljenja je kot osnovni dejavnik vključena hipotermalna voda s temperaturo 32 stopinj Celzija. Gre za oligomineralno vodo, ki vsebuje katione: natrij, kalij, kalcij, magnezij, stroncij, železo in anione: klorid, fluorid, jod, nitrat, sulfat, hidrogenkarbonat. Na podlagi biotropne akratoterme iz vrelcev ter učinkovitosti srednje gorske klime so bile določene naslednje [[indikacija|indikacije]]:degenerativni in izvensklepni revmatizem, bolezni sklepov in hrbtenice, vertebrogeni sindromi, stanja po poškodbah in operacijah(predvsem gibalnega aparata), mišične in nevrološke bolezni, [[multipla skleroza|multipla skleroza]], obolenja dihal in kronične bolezni srca ter ožilja, periferne vazopatije z motnjami v cirkulaciji udov. ===Terme Zreče=== Terme Zreče se nahajajo na jugovzhodnem robu Pohorja na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 395 m. Naravni zdravilni faktor v Termah Zreče je akrotermalna [[voda|voda]] - kalcijev magnezijev hidrogen karbonat.Temperatura vode znaša pri izviru v [[Dobrovlje, Zreče|Dobrovljah]], 34,5 °C. Terme so priporočljive za bolnike pri stanjih po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema s funkcijsko prizadetostjo, pri degenerativnem izvensklepnem revmatizmom ter pri vnetnih revmatskih boleznih == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč]] (2000), ''Osnove zdraviliškega zdravljenja - balneologija in balneoterapija'' * [[Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč]] (2005), ''Metode in uspešnost zahtevnejše rehabilitacije v naravnih zdraviliščih-1'' * [[Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč]] (2001), ''Medicinska rehabilitacija v slovenskih naravnih zdraviliščih'' {{opombe}} [[Kategorija:zdravilstvo]] [[Kategorija:Izviri]] [[Kategorija:Pitna voda]] [[Kategorija:Vodna kemija]] [[Kategorija:Geomorfologija]] j8plwno2jptln1d1ri18kopxfsexwd9 5729645 5729643 2022-08-10T08:42:09Z Amanesciri2021 205950 /* Terme Lendava */ wikitext text/x-wiki {{Uredi}}[[Slika:Water droplet blue bg05.jpg|thumb|right|Termalne in mineralne vode imajo številne zdravilne učinke]] '''Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji''' so tisti vrelci, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj celzija, oziroma ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode. Poleg termalnih izvirata v Sloveniji tudi dva mineralna vrelca: Donat Mg v Zdravilišču Rogaška Slatina in Radenska v zdravilišču Radenci. ==Balneologija== Pojem [[balneologija|balneologija]] izvira iz izraza “balneum” in “logos” (razprava oz. raziskovanje kopeli) in je torej veda o zdravilnih vodah ali o [[zdravilno blato|zdravilnem blatu]]. Obsega skupek metod zdravljenja in [[rehabilitacija|rehabilitacije]] s pomočjo naravnih zdravilnih vrelcev oz. termalnih in mineralnih ter [[akratotermalna voda|akratotermalnih vod]] na izviru ali vrtini, poleg tega pa se za zdravljenje uporablja tudi obloge iz zdravilnih blat oziroma peloidov. Po širši definiciji balneologije poleg tega uporabljamo vrelce v pitne namene, kot inhalacije, kot dietalno terapijo, sprehajalne, glasbene kure in vzporedne metode [[tradicionalna medicina|tradicionalne medicine]]. Z metodami balneologije lahko nadaljujemo bolnišnično zdravljenje ali pa zdravimo bolezenska stanja, ki sicer niso nadaljevane bolnišničnega zdravljenja. Tako je balneoterapija učinkovita pri bolezenskih stanjih gibalnega sistema, boleznih živčnega sistema, prebavnega sistema, pri [[endokrinološka bolezen|endokrinoloških boleznih]], boleznih kardiovaskularnega sistema, ginekoloških in rakovih boleznih ter pri boleznih pljuč. ==Mineralni vrelci== ===Mineralne vode=== Mineralne vode so po definiciji tiste naravne vode, ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode. Pravilnik o naravni mineralni in izvirski vodi (Ur. l. RS, št. 26/2000) poleg tega določa še, da ima naravna mineralna voda svoj izvor v podzemnem vodnem viru, je čista, ima lahko določene učinke, ki so ugodni za zdravje in izhajajo iz vsebnosti [[mineral|mineralov]], elementov v sledeh ali pa drugih sestavin. Mineralne vode so razvrščene glede na pripadajoče vrednosti vseh sestavin, ki presegajo 20 ekvivalentnih deležev v procentih, najprej za [[kation|katione]] in nato za [[anion|anione]]. Tako so npr. mineralne vode lahko glede na katione natrijeve, kalcijeve ali magnezijeve in glede na anione kloridne, hidrogenkarbonatne, sulfatne. Če mineralne vode vsebujejo vsaj 1000 mg prostega raztopljenega CO2 na liter, jih dodatno imenujemo tudi kislice - kisle vode. Vode, ki vsebujejo za zdravje pomembne elemente v določenih količinah, imajo v opisu imena to posebej navedeno. Za naravne zdravilne vode so dopustna nihanja v sestavi do 20 %. ===Nastanek mineralnih vod=== Medtem ko [[padavinska voda|padavinske vode]] prehajajo skozi pore v [[zemeljska skorja|zemeljski skorji]] in skozi razpoke v kameninah, vanje prehajajo minerali. Kateri in koliko jih preide, je odvisno od topnosti in sestave kamenin, dolžine vodnih poti, velikosti stičnih površin, od časa stika ter od količine prisotnega [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Mineralne vode so navadno mešanica različnih tipov vod (monotopne in politopne), ki se v podzemlju združujejo in zadržujejo skozi različna obdobja. Nekatere mineralne vode so zelo stare in izvirajo že iz časa začetka trajanja [[geološke dobe|geoloških dob]] (fosilne vode, slanice – ostanki nekdanjih morij), druge so stare nekaj tisočletij (stare podtalnice meteorskega izvora) ali samo nekaj desetletij oz. let - podtalnice današnjega časa. ===Slovenske mineralne vode=== V Sloveniji izkoriščamo za stekleničenje dva mineralna vrelca: [[Donat Mg]] v Zdravilišču [[Rogaška Slatina]] in [[Zdravilni vrelec]] ([[Radenska]]) v Zdravilišču [[Radenci]]. Mineralna voda Donat Mg je magnezijevo-natrijeva hidrogenkarbonatna sulfatna kislica. S 50 mmol magnezija na liter je najbogatejša mineralna voda z magnezijem na svetu. Današnja zajetja mineralne vode Donat Mg so v globinah med 280 do skoraj 600 metrov. Povprečna starost mineralne vode (ocenjena z [[metoda 14 C|metodo 14 °C]]) je približno 8000 let. V Zdravilišču Rogaška jo uporabljajo za zdravljenju pri pitnih kurah in inhalacijah. Zdravilno učinkuje na prebavila, sistemsko preko delovanja absorbiranih [[elektrolit|elektrolitov]] in preko izločanja elektrolitov skozi ledvica. Zdravilni vrelec (Radenska) je natrijeva hidrogen-karbonatna kislica in vsebuje 9,8 g/L raztopljenih snovi. Uporablja se v obliki pitnih kur in sicer kot [[antacid|antacid]], verjetno ima ugodne učinke na inhibicijo [[kristalizacija|kristalizacije]] seča. Poleg zgoraj omenjenih dveh vrelcev je v Sloveniji še vrsta manjših mineralnih vrelcev, ki zaradi majhnosti ali pa zaradi manj prijetnega okusa niso gospodarsko izkoriščeni: *[[Rimski vrelec]] v dolini [[Kotlje|Kotelj]], ob vznožju [[Uršlja gora|Uršlje gore]].<ref>http://kraji.eu/slovenija/rimski_vrelec/slo</ref> *[[Očeslavci|Očeslavska]] slatina <ref name="slatinski vrelci">http://www.litrop.net/archives/category/slatinski-vrelci</ref> *[[Ivanjševci ob Ščavnici|Ivanjševska]] slatina *Kralova slatina *[[Jezerska slatina]] v Ravnu ([[Zgornje Jezersko]]) *[[Železova voda]] pod [[Olševa|Olševo]] ==Termalni vrelci== ===Termalne vode=== Termalne vode so tiste vode, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj celzija. Niso namenjene pitju ampak kopanju. Glede na temperaturo jih delimo v hipotermalne (20-34 stopinj celzija), homeo ali izotermalne (34-38 stopinj celzija) ter hipertermalne (več kot 38 stopinj celzija). Pri zdraviliški zdravstveni dejavnosti se izkorišča njihovo mehanično in termično delovanje. Zaradi [[hidrostatski pritisk|hidrostatskega pritiska]], ki deluje na potopljeni del telesa, se izboljša [[cirkulacija|cirkulacija]] v [[visceralni organi|visceralnih organih]], izpraznijo se periferne ven in limfni vodi. Termično delovanje preko toplote ugodno vpliva na celotno telo (zvišanje temperature v posameznih tkivih, vazodilatacija, izboljšanje cirkulacije, protibolečinsko delovanje, zmanjšanje mišične tenzije, sedacija bolnika, zvišana aktivnost lokalnega [[metabolizem|metabolizma]], večanje transudacije, stimulacija [[imunski sistem|imunskega sistema]], občutek sproščenosti). Vendar je v določenih primerih uporaba termalnih voda odsvetovana (bolniki s povišanim krvnim pritiskom, s kardiovaskularnimi težavami, z aterosklerozo in z epilepsijo). ===Nastanek termalnih voda=== Vodonosnik je karbonatna kamenina ([[dolomit|dolomit]], manj [[apnenec|apnenec]]), nakopičena z zalogami toplote. Voda, ki jo zadržuje nad seboj, in ki je na svoji podzemski poti spremenila snovno sestavo, je zato termalna. Ker je [[geometrični gradient|geometrični gradient]] v posameznih delih Slovenije različen, je tudi temperatura termalne vode, zajete v enakih globinah, različna. ===Slovenske termalne vode=== V Sloveniji je veliko termalnih vod. Vsa zdravilišča jih uporabljajo pri rehabilitaciji gibalnega sistema, živčnega sistema ter stanj po poškodbah in operacijah gibalnega aparata. Termalne vode se uporabljajo tudi v športno-rekreativne namene. ==Nekatera slovenska zdravilišča== ===Zdravilišče Laško=== Zdravilišče Laško je bilo ustanovljeno leta 1854. Skoraj sto let kasneje, 1953. leta, je bil ustanovljen Zavod za medicinsko rehabilitacijo Laško. Naravni dejavnik je akratotermalna voda, s temperaturo 32- 35 stopinj C. Zdravilni učinek termalne vode uspešno združujejo z različnimi gibalnimi tehnikami, ki jih izvajajo v bazenu in [[Hubbardova kad|Hubbardovi kadi]].Medicinsko dejavnost sestavljajo progami osnovnega zdravstva, [[diagnostika|diagnostike]], preventive, obnovitvene rehabilitacije in zdraviliškega zdravljenja. Najobsežnejši so programi zdraviliškega zdravljenja, namenjeni osebam, ki imajo operirana gibala, [[degenerativno obolenje|degenerativna obolenja]] mišic in sklepov, rakava obolenja v mali medenici, nevrološka obolenja in posledice po možganski kapi. Terapija ni primerna pri poslabšanju kroničnih bolezni, pri nezdravljenih rakastih obolenjih, akutnih [[psihoza|psihozah]] in pri visokem krvnem pritisku. ===Terme Lendava=== {{glavni|Terme Lendava}} Leta 1965 so v [[Petišovci|Petišovcih]] pri odpiranju [[naftni sloj|naftnega sloja]] v globini 822 m našli toplo vodo. Po rezultatih fizikalnokemijskih analiz in [[klinična študija|kliničnih študij]] je Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo voda leta 1981 proglasil za naravno [[zdravilno sredstvo]]. Poleg [[Balneoterapija|balneoterapije]] uporabljajo tudi vse oblike sodobne [[Fizikalna terapija|fizikalna terapije]]. Glavno vlogo pri balneoterapiji v zdravilišču Terme Lendava igra [[naravna termalna voda]]. Po fizikalnih kriterijih je hiperterma, saj je na izvoru temperatura vode 62 °C. Njena posebnost je visoka vsebnost [[parafin|parafina]], kar pomeni, da je taka voda še posebej primerna za preventivo in zdravljenje bolezni gibalnega sistema. Parafin ima namreč veliko [[toplotna kapaciteta|toplotno kapaciteto]] in nizko prevodnost, zato počasi oddaja toploto. Posledični biološki odgovor je: analgetični učinek, vazodilatacija in posledična hiperemija, zmanjšanje mišičnega tonusa, [[fibrolitični učinek|fibrolitični učinek]] in [[antiflogistični učinek]], še posebej pri kroničnem vnetju. Torej so terme Lendava primerne za osebe z vnetnim in degenerativnim revmatizmom, za stanja po poškodbah in operacijah gibalnega sistema, po boleznih in poškodbah perifernega živčevja, stanja po opeklinah ( parafin izboljša elastičnost, prožnost brazgotine in s tem privede do izboljšanje funkcije). Niso pa primerne pri vročinskih stanjih, infekcijskih boleznih, kroničnih bolezni v fazi [[dekomepenzacija|dekompenzacije]], malignih obolenjih, akutnih fazah [[revmatska obolenja|revmatskih obolenj]] in med nosečnostjo. ===Zdravilišče Moravske toplice=== {{glavni|Terme 3000}} Moravske Toplice se nahajajo na severovzhodu Slovenije, nedaleč od tromeje z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Naravni faktor je termomineralna voda in [[peloid|peloid]] iz Negovskega jezera. Voda ima pri izviru temperaturo 72 stopinj Celzija, je motnega videza, slanega okusa, rahlo diši po [[nafta|nafti]] in vsebuje v nestalni obliki prisoten prost in vezan ogljikov dioksid. Hidrogenkarbonatne hiperterme so običajno hladne, zato je voda v Moravskih Toplicah še toliko bolj dragocena in redkost ne samo v Evropi. Vplivi termomineralne vode na organizem so: tonizira organizem, analgetičen učinek (ker je slanica), vazodilatacija (ker je hidrogen karbonatna voda; zaradi vazodilatacije ima izredno pozitiven vpliv na kronične vnetne procese različnih lokacij in vzrokov), [[sedativni učinek|sedativni učinek]], [[fotosenzibilnost|fotosenzibilni]] vpliv na kožo (na soncu izredno hitro porjavi). Indikacije za uporabo so degenerativni revmatizem (artroze, spondiloze in spondilartroze, lumbalne in cervikalne diskopatije s spondilogenimi sindromi), nesklepni revmatizem (humeroskapularne periartropatije, fibrofitisi), kronične vnetne revmatske bolezni (kronični vnetni revmatizem, revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis), stanja po poškodbah in operacijah [[lokomotorni sistem|lokomotornega sistema]] s funkcijsko prizadetostjo, kožne bolezni (psoriasis vulgaris), pljučne bolezni (kronična obstruktivna obolenja pljuč) ===Terme Čatež=== {{glavni|Terme Čatež}} Odkritje vrelcev termalne vode v koritu Save leta 1797 pomeni začetek razvoja zdravilišča Terme Čatež. Podrobne analize termalne vode v Termah Čatež kažejo, da gre za vodo s temperaturo 41 - 62 stopinj Celzija in [[radioaktivnost|radioaktivnostjo]] do 10,2 [[Macherjeva enota|Macherjeve enote]]. Voda izvira iz enajstih vrtin pod pritiskom 2 atmosfer in ima pretok 125 l/sek. Primerna za bolnike z vnetnimi degenerativnimi boleznimi, degenerativnim revmatizmom in revmatizmom mehkih tkiv, s stanji po poškodbah in operacijah gibalnega sistema ter za rehabilitacijo bolnikov z nevrološkimi boleznimi, poškodbami, [[paraplegija|paraplegijo]], tetraplegijo in tudi za rehabilitacijo bolnic po operativnem zdravljenju karcinoma dojke. ===Terme Dobrna=== {{glavni|Terme Dobrna}} Po pismenih virih iz leta 1403 so Toplice Dobrna najstarejše delujoče zdravilišče v Sloveniji, sam vrelec pa je znan že iz 12.stoletja. Termalni zdraviliški vrelec v Termah Dobrna je akratoterma s temperaturo 36 stopinj Celzija na izviru in 33 stopinj Celzija v notranjih bazenih. Ima 3,4 % plinskega CO2 in je blago radioaktivna voda (1,658 Macherjevih enot). Dobrna je primerna kot rehabilitacijski center za zdravljenje ženskih [[ginekološke bolezni|ginekoloških bolezni]], rehabilitacijo revmatičnih, [[ortopedske bolezni|ortopedskih bolezni]], popoškodbenih stanj in športnih poškodb, po operativnih posegih v predelu rodil in genitalij, različna nevrološka obolenja, psihonevroze ter motnje cirkulacije. ===Zdravilišče Dolenjske toplice=== {{glavni|Terme Dolenjske Toplice}} V zgodovinskih virih so Dolenjske Toplice prvič omenjene leta 1228. Prvi zapis o zdraviliški dejavnosti in o zdraviliškem zdravniku je iz leta 1658. Dolenjske Toplice uvrščamo med [[tektonske toplice|tektonske toplice]]. Obstajajo trije [[izvir|izviri]] termalne vode, ki naj bi imeli svoj izvor v globini okoli 1000 m. Njihova temperatura je 36 stopinj Celzija s pretokom 30 l/s. Po sestavi je termalna voda nizko mineralizirana, brez proste ogljikove kisline, kalcijevo-magnezijevega hidrokarbonatnega tipa. Zdravilišče je primerno za vnetne revmatske bolezni, degenerativne revmatske bolezni,zunajsklepne revmatske bolezni, stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem aparatu in ginekološke bolezni. === Terme Olimia === {{glavni|Terme Olimia}} Že v davnini so verjeli, da tam, kjer je v naravi nekaj nenavadnega, skrivnostnega, prebiva neka moč, ki odpravlja bolečine in težave. Pod skalo v Harinih Zlakah je bil mlačen, bistri potoček, ki je pregnal bolečine v nogah utrujenemu popotniku, kadar si jih je umil v tej čudežni vodi. Ustno izročilo govori, da so pozimi domačinke bose prale perilo v tej vodi. In ne samo, da so oprale perilo, tudi bolečine v nogah so čudežno izginile. Tudi [[rana|rane]] na nogah ali kjerkoli drugje so se hitro celile in se niso zagnojile, če so jih prepustili vplivom te vode. Prvi zapiski o termalni vodi sicer segajo v čas pred 2. svetovno vojno, a pravi razvoj toplic oz. zdravilišča se je začel šele po letu 1965. [[Analiza|Analiza]] termalne vode, ki jo je opravil Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane, je pokazala, da gre za termalno vodo z blago radioaktivnostjo na osnovi radona, [[radij|radija]] in [[uran|urana]]. Prvotno imenovano ''Zdravilišče Atomske toplice'', danes ''Terme Olimia'' je primerno za bolnike z revmatičnimi obolenji lokomotornega sistema, za stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter za nenalezljive [[kronična bolezen|kronične bolezni]]. Zelo zanimiva je pitna kura, saj so obiskovalci začeli to vodo tudi piti. Tako je po pitju atomske termalne vode opisanih več primerov ozdravitve oz. omilitve težav z želodcem. ===Terme Ptuj=== {{glavni|Terme Ptuj}} Naravna voda [[vrtina|vrtine]] se nahaja v globini 1065 m in pronica skozi več vodopropustnih [[peščeni sloj|peščenih slojev]]. Na površino izvira pod [[arteški pritisk|arteškim pritiskom]], to je v prostem izteku cca 1,1 l/sek. Po fizikalnih kriterijih jo uvrščamo med termalne vode s temperaturo ob izviru cca 39 stopinj Celzija. Po kemičnih kriterijih gre za nizkomineralno vodo, pri čemer med kationi dominira natrij, med anioni pa hidrogenkarbonat. Torej glede na podane karakteristike je naravna voda v Termah Ptuj opredeljena kot natrij-hidrogenkarbonatna blago alkalna akratoterma. Glede fizikalno-kemijskih lastnosti je termalna voda posebej učinkovita pri degenerativne bolezni hrbtenice in sklepov, sistemske vezivnotkivne bolezni, [[artritis|artritisi]], združeni s spondilitisom, bolezni kosti in hrustanca, zunajsklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu in nekatera nevrološka obolenja. ===Zdravilišče Radenci=== {{glavni|Terme Radenci}} Radenske vrelce so odkrili 1833. leta. 50 let je bilo potrebnih, da so opravili prvo kopel in le okrog 15 let manj, da so napolnili prvo steklenico z mineralno vodo. Zdravilišče je znano doma in po svetu po mineralni vodi »Tri srca« oziroma po mineralnih vrelcih, na katerih se je razvilo zdravilišče, usmerjeno predvsem v zdravljenje bolezni srca in ožilja, in polnilnice mineralne vode, ki sodijo med večje v Evropi. Naravni zdravilni dejavniki so CO2 mineralna voda, termomineralna voda, [[sladkovodno blato|sladkovodno blato]] in nekatere ugodnosti predalpsko-panonske [[klima|klime]]. Primerna za bolezni srca in ožilja, obolenja ledvic in sečnih poti, bolezni presnove, degenerativna obolenja sklepov in stanja po poškodbah ali operacijah lokomotornega aparata. ===Zdravilišče Rogaška=== {{glavni|Zdravilišče Rogaška}} Zdravilna mineralna voda se na območju Rogaške Slatine v pisnih zgodovinskih virih prvič pojavlja v zemljiškoknjižnih zapisih salzburške nadškofij že v 13. stoletju. 1572. leta je takratni slavni [[alkimija|alkimist]] Leonhard Thurneysser v delu Pison, ki je izšlo v Frankfurtu na Odri, prvič objavil analizo mineralne vode iz Rogaške Slatine. Posebej bi veljalo omeniti monografijo Roitschocrene Johanna Benedikta Gründla iz leta 1685, ki je objavil obsežno monografijo o zdravilnih mineralnih vrelcih iz Rogaške Slatine. Knjiga je ohranjena v Pokrajinskem muzeju v Celju. Rogaška Slatina razpolaga z naslednjimi naravnimi zdravilnimi faktorji: zdravilna mineralna voda Donat Mg (magnezijeva hidrogenkarbonatna sulfatna kislica), termomineralna voda, naravne kopeli CO2 (mineralne kopeli), [[fangoobloga|fangoobloge]] (učinkovina je naravna primarna glina [[bentonit|bentonit]]). Zdravilišče je primerno za rehabilitacijo bolnikov z gastroenterološkimi in metabolnimi boleznimi. ===Zdravilišče Šmarješke toplice=== {{glavni|Terme Šmarješke Toplice}} Prvi pisni viri o zdravilnosti vode na tem območju so stari 200 let. Zdravilni učinek ima vrelec, kjer ima voda 32 stopinj Celzija in je oplemenitena z ogljikovim dioksidom, [[magnezij|magnezijem]] in [[kalcij|kalcijem]]. Indikacije za zdravljenje so bolezni srca in ožilja, psihosomatske bolezni, rehabilitacija športnikov in bolnikov s športnimi poškodbami ter bolezni in poškodbe lokomotornega aparata. Odsvetovano pa je pri akutnih nalezljivih boleznih, akutnih vnetjih in akutnih dekompenzacijah organskih sistemov. ===Terme Topolšica=== V postopke rehabilitacije in zdravljenja je kot osnovni dejavnik vključena hipotermalna voda s temperaturo 32 stopinj Celzija. Gre za oligomineralno vodo, ki vsebuje katione: natrij, kalij, kalcij, magnezij, stroncij, železo in anione: klorid, fluorid, jod, nitrat, sulfat, hidrogenkarbonat. Na podlagi biotropne akratoterme iz vrelcev ter učinkovitosti srednje gorske klime so bile določene naslednje [[indikacija|indikacije]]:degenerativni in izvensklepni revmatizem, bolezni sklepov in hrbtenice, vertebrogeni sindromi, stanja po poškodbah in operacijah(predvsem gibalnega aparata), mišične in nevrološke bolezni, [[multipla skleroza|multipla skleroza]], obolenja dihal in kronične bolezni srca ter ožilja, periferne vazopatije z motnjami v cirkulaciji udov. ===Terme Zreče=== Terme Zreče se nahajajo na jugovzhodnem robu Pohorja na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 395 m. Naravni zdravilni faktor v Termah Zreče je akrotermalna [[voda|voda]] - kalcijev magnezijev hidrogen karbonat.Temperatura vode znaša pri izviru v [[Dobrovlje, Zreče|Dobrovljah]], 34,5 °C. Terme so priporočljive za bolnike pri stanjih po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema s funkcijsko prizadetostjo, pri degenerativnem izvensklepnem revmatizmom ter pri vnetnih revmatskih boleznih == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč]] (2000), ''Osnove zdraviliškega zdravljenja - balneologija in balneoterapija'' * [[Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč]] (2005), ''Metode in uspešnost zahtevnejše rehabilitacije v naravnih zdraviliščih-1'' * [[Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč]] (2001), ''Medicinska rehabilitacija v slovenskih naravnih zdraviliščih'' {{opombe}} [[Kategorija:zdravilstvo]] [[Kategorija:Izviri]] [[Kategorija:Pitna voda]] [[Kategorija:Vodna kemija]] [[Kategorija:Geomorfologija]] 0vq7oa7zbx3uaz4vyi3m46cp4sef2wt Jurežev slap 0 204310 5729468 5707809 2022-08-09T13:48:52Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Slap|watercourse=[[Jurežev graben]]|location=[[Srednji Vrh, Kranjska Gora]], {{SLO}}|height=okrog 100 m|map=Slovenija}} '''Jurežev slap''' je [[slap]] na potoku [[Jurežev graben]] in je najvišji slap v slovenskem delu [[Karavanke|Karavank]]. Nahaja se blizu vasi [[Srednji Vrh, Kranjska Gora|Srednji vrh]] pri [[Gozd Martuljek|Gozdu Martuljku]]. Ime je dobil po osamljeni domačiji, ki stoji v bližini. Skupna dolžina slapu je okoli 100 metrov, na dnu zadnje stopnje se [[voda]] zbere v večji potok (Jurežev Graben), ki se kasneje izlije v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]. ==Glej tudi== *[[seznam slapov v Sloveniji]] {{Hidrografija Slovenije}} {{si-hidro-stub}} [[Kategorija:Slapovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Karavanke]] l2g6hwigz1w993jw21w3tmqz0mtosmt Završnica (jezero) 0 207975 5729457 5623061 2022-08-09T13:15:53Z A09090091 188929 /* Zunanje povezave */ -ne spada sem wikitext text/x-wiki :''Za druge pomene glej: [[Završnica]]''. {{Infopolje Jezero | lake_name = Akumulacijsko jezero HE Završnica</br>Završniško jezero | image_lake = Zajezitveno jezero Završnica - panorama.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Občina Žirovnica]] | coords = {{koord|46|24|24.3|N|14|8|52.56|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[akumulacijsko jezero]] | group = | inflow = [[Završnica (potok)|Završnica]] | outflow = potok Završnica | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = 2,5 ha | depth = | max-depth = 10 | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 640 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} [[Slika:Završnica Panorama.jpg|alt=Završnica Panorama|sličica|261x261px|Panorama Završnice]] [[Slika:2 slika jezero.jpg|sličica|261x261_pik|Završniško jezero]] '''Akumulacijsko jezero HE Završnica''' (tudi '''Završniško jezero''') je [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]], umetno zajezen potok v [[Završnica (dolina)|dolini Završnice]] pod [[Stol (gora)|Stolom]] (2236 m) v [[Karavanke|Karavankah]]. Je v bližini naselja [[Moste, Žirovnica|Moste]] v [[občina Žirovnica|občini Žirovnica]], polni pa ga [[Završnica (potok)|potok Završnica]], ki izvira na Zelenici pod Stolom. Leži na nadmorski višini 640 m, ima površino 2,5 [[hektar|ha]] in največjo globino 10 m. V njem kopanje ni dovoljeno: jezero je bilo urejeno leta [[1914]] zaradi potrebe akumulacije vode za [[hidroelektrarna Završnica|hidroelektrarno Završnica]], ki je bila prva javna [[hidroelektrarna]] v Sloveniji. == Tehnični muzej Završnica == ''Tehnični muzej Završnica'', nekoč HE Završnica, je bila prva slovenska javna elektrarna. Z gradno so pričeli leta 1911. 25. februarja 1915 je prvič oddala električno energijo v omrežje. Elektrarna je neprekinjeno delovala 90 let. Kot spomenik tehniške kulture so objekt in naprave obnovile Savske elektrarne Ljubljana in ga leta 2005 odprle za javnost. Proizvodnjo električne energije je leta 1952 prevzela [[Hidroelektrarna Moste]], prva elektrarna na reki [[Sava|Savi]], ki izkorišča tudi vodno zajetje nekdanje HE Završnica. Ogled obeh elektrarn poteka v spremstvu strokovnega vodnika. HE Završnica sestavljajo: pregrada v dolini Završnice, ki ustvarja akumulacijsko jezero. Na levem bregu je stolpno zajetje z zapornicami z grobimi grabljami. Derivacijski tlačni rov višine 2 m in dolžine 800 m je speljan do vodostana, ki je nad naseljem Žirovnica in s svojim zanimivim, daleč opaznim pročeljem predstavlja markantno podobo v veduti Žirovnice. V 16 metrov visok železobetonski vodni zadrževalnik, ki mu domačini pravijo ''waseršlus'', voda priteka iz jezera v Završnici in odteka po 900 m dolgi cevi v strojnico elektrarne. Strojnica stoji v dolini reke Save, neposredno ob strojnici HE Moste. Prvotno sta bila instalirani dve Peltonovi turbini, ki sta danes na ogled v tehničnem muzeju Završnica.<ref>HE Završnica[https://visitzirovnica.si/tehnicni-muzej-zavrsnica/]</ref> ==Glej tudi== *[[seznam jezer v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{commonscat-inline|Lake Završnica|Završnica (jezero)}} *[http://kraji.eu/slovenija/zavrsnica/slo Završnica (jezero) na kraji.eu] *[https://visitzirovnica.si/tehnicni-muzej-zavrsnica/ HE Završnica] {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Akumulacijska jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Žirovnica]] el97uz7go88km3hd0hoyloasw2onr5y Mannheim 0 210085 5729570 5707131 2022-08-09T21:57:39Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Mannheim |nickname = |motto = |settlement_type = Mesto |image_skyline = Mannheim Wasserturm.jpg |imagesize = |image_caption = Vodni stolp, simbol Mannheima. |image_flag = |image_seal = |image_shield = Wappen Mannheim.svg |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Nemčija | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{GER}} |subdivision_type1 = [[Nemška zvezna dežela|Zvezna dežela]] |subdivision_name1 = [[Slika:Flag of Baden-Württemberg.svg|22px|Zastava Baden-Württemberga]] [[Baden-Württemberg]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Peter Kurz |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |area_total_km2 = 144,97 |population_as_of = |population_note = <ref>Nach Nationalität und Geschlecht am 31. Dezember 2020 (CSV-Datei) (Hilfe dazu).</ref> |population_total = 309.721 |population_density_km2 = 2136 |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=49|latm=29|lats=20 |latNS=N |longd=8|longm=28|longs=9 |longEW=E |elevation_m = 97 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Nemčiji|Poštne številke]] |postal_code = 68159–68309 |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = MA |website = {{URL|http://www.mannheim.de}} |footnotes = }} '''Mannheim''' je med največjimi [[mesto|mesti]] v [[Nemčija|nemški]] [[nemške zvezne dežele|zvezni deželi]] [[Baden-Württemberg]]. Z več kot 300.000 prebivalci je drugo največje mesto v deželi za [[Stuttgart|Stuttgartom]] in pred [[Karlsruhe|Karlsruhejem]] in je [[univerzitetno mesto]]. Leži med [[Stuttgart]]om in [[Frankfurt na Majni|Frankfurtom na Majni]], ob izlivu reke [[Neckar]] v [[Ren]]. Nekdanje stanovanjsko mesto (1720-78) volilnega [[Palatinat]]a z baročno palačo, enim največjih palačnih kompleksov na svetu, tvori gospodarsko in kulturno središče [[metropolitansko območje|metropolitanske regije]] Ren-Neckar z 2,35 milijona prebivalcev. Mannheim leži v severozahodnem kotu dežele Baden-Württemberg na tromeji z deželama [[Porenje - Pfalška|Porenje-Pfalška]] in [[Hessen]]. Od sosednjega mesta [[Ludwigshafen]] am Rhein v deželi Porenje-Pfalško, s katerim tvori somestje oziroma sklenjeno urbano/mestno območje, ga loči reka [[Ren]]. Mannheim je prvič omenjen leta 766 v Lorschovem kodeksu, mestne privilegije pa je prejel leta 1607, potem ko je volilni knez [[Friedrich IV. Pfalški]] položil temeljni kamen za gradnjo trdnjave [[Friedrichsburg]]. V središču mesta se je ohranil mrežast ulični sistem z bloki hiš namesto ulic, ki je bil takrat urejen za mesto Mannheim, ki je bilo povezano s trdnjavo. Od tod izvira ime [[Quadratestadt]]. Mannheim je veliko mesto od leta 1896, zdaj pa je pomembno industrijsko in trgovsko mesto, univerzitetno mesto in pomembno prometno središče med Frankfurtom na Majni in Stuttgartom, vključno s vozliščem ICE, drugo največjo ranžirno postajo v Nemčiji in eno najpomembnejših celinskih pristanišč v Evropi. Veliko pomembnih izumov prihaja iz Mannheima: *Leta 1817 je [[Karl Drais]] tukaj zgradil prvi dvokolesnik, *Leta 1880 je [[Werner von Siemens]] predstavil prvo električno dvigalo, *Leta 1886 je na ulice pripeljal prvi avtomobil [[Carl Benz|Carla Benza]], *Leta 1921 je sledil [[Lanz Bulldog]], *1971 [[Werner Teich]] je prvič uporabil pretvornike v lokomotivah. [[Andreas Flocken]], ki je leta 1888 izumil prvi nemški [[električni avtomobil]], je delal tudi v tovarni kmetijskih strojev Heinrich Lanz AG. Leta 1924 je [[Hugo Stotz]] prejel patent za izum odklopnika. Leta 1929 je [[Julius Hatry]] iz Mannheima konstruiral prvi [[raketno letalo|raketoplan]] na svetu. Standardi za globalno zbiranje vremenskih podatkov so bili tu vzpostavljeni že v 18. stoletju. To vključuje dnevne ure za merjenje, znane kot [[Mannheimska ura.]] V Mannheimu je bil že leta 1868 podpisan revidirani [[zakon o plovbi po Renu]] z dne 17. oktobra 1868, v katerem so se vse nemške države in Francija izrekle za brezcarinsko plovbo po Renu. Ta pogodba je danes znana tudi kot ''Mannheimski akt''. Z narodnim gledališčem Mannheim, znanim kot ''Schillerbühne'', Kunsthalle Mannheim, muzeji Reiss-Engelhorn in Technoseumom, je Mannheim nacionalno pomembna gledališka in muzejska lokacija. Pop akademija Baden-Württemberg in živahna glasbena scena sta Mannheim tudi pomembno središče nemške pop glasbe. Mannheim je od leta 2014 Unescovo mesto glasbe. Hkrati pa je sodobno nadaljevanje Mannheimske šole, ki je sredi 18. stoletja v Mannheim pripeljala številne glasbenike (tudi [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]]) in obogatila takratno glasbeno sceno. Mannheim je znan tudi po svoji [[Univerza Mannheim|univerzi]] (''Universität Mannheim''), ki je ena najboljših poslovnih univerz v Nemčiji in vedno znova prejema najvišje ocene iz poslovne administracije. Mannheim ima zvezno univerzo z oddelkom za vojaško upravo, glasbeno univerzo, dvojno univerzo, univerzo Zveznega zavoda za zaposlovanje in medicinsko fakulteto [[Univerza v Heidelbergu|Univerze v Heidelbergu]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://mannheim.de Uradna spletna stran] * [http://www.tourist-mannheim.de/de/Startseite Uradna turusticna stran] * [http://www.bertha-benz.de Bertha Benz Memorial Route (Mannheim-Pforzheim-Mannheim)] {{de-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Baden-Württembergu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Neckarju]] [[Kategorija:Naselja ob Renu]] {{normativna kontrola}} espni8tbm8sj7a0ti9ayg9fry07jhal 5729571 5729570 2022-08-09T21:58:13Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Mannheim |nickname = |motto = |settlement_type = Mesto |image_skyline = Mannheim Wasserturm.jpg |imagesize = |image_caption = Vodni stolp, simbol Mannheima. |image_flag = |image_seal = |image_shield = Wappen Mannheim.svg |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Nemčija | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{GER}} |subdivision_type1 = [[Nemška zvezna dežela|Zvezna dežela]] |subdivision_name1 = [[Slika:Flag of Baden-Württemberg.svg|22px|Zastava Baden-Württemberga]] [[Baden-Württemberg]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Peter Kurz |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |area_total_km2 = 144,97 |population_as_of = |population_note = <ref>Nach Nationalität und Geschlecht am 31. Dezember 2020 (CSV-Datei) (Hilfe dazu).</ref> |population_total = 309.721 |population_density_km2 = 2136 |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=49|latm=29|lats=20 |latNS=N |longd=8|longm=28|longs=9 |longEW=E |elevation_m = 97 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Nemčiji|Poštne številke]] |postal_code = 68159–68309 |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = MA |website = {{URL|http://www.mannheim.de}} |footnotes = }} '''Mannheim''' je med največjimi [[mesto|mesti]] v [[Nemčija|nemški]] [[nemške zvezne dežele|zvezni deželi]] [[Baden-Württemberg]]. Z več kot 300.000 prebivalci je drugo največje mesto v deželi za [[Stuttgart|Stuttgartom]] in pred [[Karlsruhe|Karlsruhejem]] in je [[univerzitetno mesto]]. Leži med [[Stuttgart]]om in [[Frankfurt na Majni|Frankfurtom na Majni]], ob izlivu reke [[Neckar]] v [[Ren]]. Nekdanje stanovanjsko mesto (1720-78) volilnega [[Palatinat]]a z baročno palačo, enim največjih palačnih kompleksov na svetu, tvori gospodarsko in kulturno središče [[metropolitansko območje|metropolitanske regije]] [[Ren-Neckar]] z 2,3 milijona prebivalcev. Mannheim leži v severozahodnem kotu dežele Baden-Württemberg na tromeji z deželama [[Porenje - Pfalška|Porenje-Pfalška]] in [[Hessen]]. Od sosednjega mesta [[Ludwigshafen]] am Rhein v deželi Porenje-Pfalško, s katerim tvori somestje oziroma sklenjeno urbano/mestno območje, ga loči reka [[Ren]]. Mannheim je prvič omenjen leta 766 v Lorschovem kodeksu, mestne privilegije pa je prejel leta 1607, potem ko je volilni knez [[Friedrich IV. Pfalški]] položil temeljni kamen za gradnjo trdnjave [[Friedrichsburg]]. V središču mesta se je ohranil mrežast ulični sistem z bloki hiš namesto ulic, ki je bil takrat urejen za mesto Mannheim, ki je bilo povezano s trdnjavo. Od tod izvira ime [[Quadratestadt]]. Mannheim je veliko mesto od leta 1896, zdaj pa je pomembno industrijsko in trgovsko mesto, univerzitetno mesto in pomembno prometno središče med Frankfurtom na Majni in Stuttgartom, vključno s vozliščem ICE, drugo največjo ranžirno postajo v Nemčiji in eno najpomembnejših celinskih pristanišč v Evropi. Veliko pomembnih izumov prihaja iz Mannheima: *Leta 1817 je [[Karl Drais]] tukaj zgradil prvi dvokolesnik, *Leta 1880 je [[Werner von Siemens]] predstavil prvo električno dvigalo, *Leta 1886 je na ulice pripeljal prvi avtomobil [[Carl Benz|Carla Benza]], *Leta 1921 je sledil [[Lanz Bulldog]], *1971 [[Werner Teich]] je prvič uporabil pretvornike v lokomotivah. [[Andreas Flocken]], ki je leta 1888 izumil prvi nemški [[električni avtomobil]], je delal tudi v tovarni kmetijskih strojev Heinrich Lanz AG. Leta 1924 je [[Hugo Stotz]] prejel patent za izum odklopnika. Leta 1929 je [[Julius Hatry]] iz Mannheima konstruiral prvi [[raketno letalo|raketoplan]] na svetu. Standardi za globalno zbiranje vremenskih podatkov so bili tu vzpostavljeni že v 18. stoletju. To vključuje dnevne ure za merjenje, znane kot [[Mannheimska ura.]] V Mannheimu je bil že leta 1868 podpisan revidirani [[zakon o plovbi po Renu]] z dne 17. oktobra 1868, v katerem so se vse nemške države in Francija izrekle za brezcarinsko plovbo po Renu. Ta pogodba je danes znana tudi kot ''Mannheimski akt''. Z narodnim gledališčem Mannheim, znanim kot ''Schillerbühne'', Kunsthalle Mannheim, muzeji Reiss-Engelhorn in Technoseumom, je Mannheim nacionalno pomembna gledališka in muzejska lokacija. Pop akademija Baden-Württemberg in živahna glasbena scena sta Mannheim tudi pomembno središče nemške pop glasbe. Mannheim je od leta 2014 Unescovo mesto glasbe. Hkrati pa je sodobno nadaljevanje Mannheimske šole, ki je sredi 18. stoletja v Mannheim pripeljala številne glasbenike (tudi [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]]) in obogatila takratno glasbeno sceno. Mannheim je znan tudi po svoji [[Univerza Mannheim|univerzi]] (''Universität Mannheim''), ki je ena najboljših poslovnih univerz v Nemčiji in vedno znova prejema najvišje ocene iz poslovne administracije. Mannheim ima zvezno univerzo z oddelkom za vojaško upravo, glasbeno univerzo, dvojno univerzo, univerzo Zveznega zavoda za zaposlovanje in medicinsko fakulteto [[Univerza v Heidelbergu|Univerze v Heidelbergu]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://mannheim.de Uradna spletna stran] * [http://www.tourist-mannheim.de/de/Startseite Uradna turusticna stran] * [http://www.bertha-benz.de Bertha Benz Memorial Route (Mannheim-Pforzheim-Mannheim)] {{de-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Baden-Württembergu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Neckarju]] [[Kategorija:Naselja ob Renu]] {{normativna kontrola}} m4in3uh5avcai9qlusgcf9jdyncmktn 5729572 5729571 2022-08-09T21:58:28Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Mannheim |nickname = |motto = |settlement_type = Mesto |image_skyline = Mannheim Wasserturm.jpg |imagesize = |image_caption = Vodni stolp, simbol Mannheima. |image_flag = |image_seal = |image_shield = Wappen Mannheim.svg |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Nemčija | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{GER}} |subdivision_type1 = [[Nemška zvezna dežela|Zvezna dežela]] |subdivision_name1 = [[Slika:Flag of Baden-Württemberg.svg|22px|Zastava Baden-Württemberga]] [[Baden-Württemberg]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Peter Kurz |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |area_total_km2 = 144,97 |population_as_of = |population_note = <ref>Nach Nationalität und Geschlecht am 31. Dezember 2020 (CSV-Datei) (Hilfe dazu).</ref> |population_total = 309.721 |population_density_km2 = 2136 |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=49|latm=29|lats=20 |latNS=N |longd=8|longm=28|longs=9 |longEW=E |elevation_m = 97 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Nemčiji|Poštne številke]] |postal_code = 68159–68309 |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = MA |website = {{URL|http://www.mannheim.de}} |footnotes = }} '''Mannheim''' je med največjimi [[mesto|mesti]] v [[Nemčija|nemški]] [[nemške zvezne dežele|zvezni deželi]] [[Baden-Württemberg]]. Z več kot 300.000 prebivalci je drugo največje mesto v deželi za [[Stuttgart|Stuttgartom]] in pred [[Karlsruhe|Karlsruhejem]] in je [[univerzitetno mesto]]. Leži med [[Stuttgart]]om in [[Frankfurt na Majni|Frankfurtom na Majni]], ob izlivu reke [[Neckar]] v [[Ren]]. Nekdanje stanovanjsko mesto (1720-78) volilnega [[Palatinat]]a z baročno palačo, enim največjih palačnih kompleksov na svetu, tvori gospodarsko in kulturno središče [[metropolitansko območje|metropolitanske regije]] [[Ren-Neckar]] z 2,3 milijona prebivalci. Mannheim leži v severozahodnem kotu dežele Baden-Württemberg na tromeji z deželama [[Porenje - Pfalška|Porenje-Pfalška]] in [[Hessen]]. Od sosednjega mesta [[Ludwigshafen]] am Rhein v deželi Porenje-Pfalško, s katerim tvori somestje oziroma sklenjeno urbano/mestno območje, ga loči reka [[Ren]]. Mannheim je prvič omenjen leta 766 v Lorschovem kodeksu, mestne privilegije pa je prejel leta 1607, potem ko je volilni knez [[Friedrich IV. Pfalški]] položil temeljni kamen za gradnjo trdnjave [[Friedrichsburg]]. V središču mesta se je ohranil mrežast ulični sistem z bloki hiš namesto ulic, ki je bil takrat urejen za mesto Mannheim, ki je bilo povezano s trdnjavo. Od tod izvira ime [[Quadratestadt]]. Mannheim je veliko mesto od leta 1896, zdaj pa je pomembno industrijsko in trgovsko mesto, univerzitetno mesto in pomembno prometno središče med Frankfurtom na Majni in Stuttgartom, vključno s vozliščem ICE, drugo največjo ranžirno postajo v Nemčiji in eno najpomembnejših celinskih pristanišč v Evropi. Veliko pomembnih izumov prihaja iz Mannheima: *Leta 1817 je [[Karl Drais]] tukaj zgradil prvi dvokolesnik, *Leta 1880 je [[Werner von Siemens]] predstavil prvo električno dvigalo, *Leta 1886 je na ulice pripeljal prvi avtomobil [[Carl Benz|Carla Benza]], *Leta 1921 je sledil [[Lanz Bulldog]], *1971 [[Werner Teich]] je prvič uporabil pretvornike v lokomotivah. [[Andreas Flocken]], ki je leta 1888 izumil prvi nemški [[električni avtomobil]], je delal tudi v tovarni kmetijskih strojev Heinrich Lanz AG. Leta 1924 je [[Hugo Stotz]] prejel patent za izum odklopnika. Leta 1929 je [[Julius Hatry]] iz Mannheima konstruiral prvi [[raketno letalo|raketoplan]] na svetu. Standardi za globalno zbiranje vremenskih podatkov so bili tu vzpostavljeni že v 18. stoletju. To vključuje dnevne ure za merjenje, znane kot [[Mannheimska ura.]] V Mannheimu je bil že leta 1868 podpisan revidirani [[zakon o plovbi po Renu]] z dne 17. oktobra 1868, v katerem so se vse nemške države in Francija izrekle za brezcarinsko plovbo po Renu. Ta pogodba je danes znana tudi kot ''Mannheimski akt''. Z narodnim gledališčem Mannheim, znanim kot ''Schillerbühne'', Kunsthalle Mannheim, muzeji Reiss-Engelhorn in Technoseumom, je Mannheim nacionalno pomembna gledališka in muzejska lokacija. Pop akademija Baden-Württemberg in živahna glasbena scena sta Mannheim tudi pomembno središče nemške pop glasbe. Mannheim je od leta 2014 Unescovo mesto glasbe. Hkrati pa je sodobno nadaljevanje Mannheimske šole, ki je sredi 18. stoletja v Mannheim pripeljala številne glasbenike (tudi [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]]) in obogatila takratno glasbeno sceno. Mannheim je znan tudi po svoji [[Univerza Mannheim|univerzi]] (''Universität Mannheim''), ki je ena najboljših poslovnih univerz v Nemčiji in vedno znova prejema najvišje ocene iz poslovne administracije. Mannheim ima zvezno univerzo z oddelkom za vojaško upravo, glasbeno univerzo, dvojno univerzo, univerzo Zveznega zavoda za zaposlovanje in medicinsko fakulteto [[Univerza v Heidelbergu|Univerze v Heidelbergu]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://mannheim.de Uradna spletna stran] * [http://www.tourist-mannheim.de/de/Startseite Uradna turusticna stran] * [http://www.bertha-benz.de Bertha Benz Memorial Route (Mannheim-Pforzheim-Mannheim)] {{de-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Baden-Württembergu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Neckarju]] [[Kategorija:Naselja ob Renu]] {{normativna kontrola}} m31e5fecnabsua6tmaa5alzo0d40nfx 5729675 5729572 2022-08-10T09:37:19Z Ljuba brank 92351 dodano iz de wiki wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Mannheim |nickname = |motto = |settlement_type = Mesto |image_skyline = Mannheim Wasserturm.jpg |imagesize = |image_caption = Vodni stolp, simbol Mannheima. |image_flag = |image_seal = |image_shield = Wappen Mannheim.svg |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Nemčija | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{GER}} |subdivision_type1 = [[Nemška zvezna dežela|Zvezna dežela]] |subdivision_name1 = [[Slika:Flag of Baden-Württemberg.svg|22px|Zastava Baden-Württemberga]] [[Baden-Württemberg]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Peter Kurz |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |area_total_km2 = 144,97 |population_as_of = |population_note = <ref>Nach Nationalität und Geschlecht am 31. Dezember 2020 (CSV-Datei) (Hilfe dazu).</ref> |population_total = 309.721 |population_density_km2 = 2136 |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=49|latm=29|lats=20 |latNS=N |longd=8|longm=28|longs=9 |longEW=E |elevation_m = 97 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Nemčiji|Poštne številke]] |postal_code = 68159–68309 |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = MA |website = {{URL|http://www.mannheim.de}} |footnotes = }} '''Mannheim''' je med največjimi [[mesto|mesti]] v [[Nemčija|nemški]] [[nemške zvezne dežele|zvezni deželi]] [[Baden-Württemberg]]. Z več kot 300.000 prebivalci je drugo največje mesto v deželi za [[Stuttgart|Stuttgartom]] in pred [[Karlsruhe|Karlsruhejem]] in je [[univerzitetno mesto]]. Leži med [[Stuttgart]]om in [[Frankfurt na Majni|Frankfurtom na Majni]], ob izlivu reke [[Neckar]] v [[Ren]]. Nekdanje stanovanjsko mesto (1720-78) volilnega [[Palatinat]]a z baročno palačo, enim največjih palačnih kompleksov na svetu, tvori gospodarsko in kulturno središče [[metropolitansko območje|metropolitanske regije]] [[Ren-Neckar]] z 2,3 milijona prebivalci. == Geografija == Mannheim leži v severnem območju Zgornjega Porenja ob sotočju rek [[Neckar|Neckar]] in [[Ren]]. Okrožja so razporejena na desnem bregu Rena na obeh straneh reke Neckar. Mesto je v metropolitanski regiji Rhine-Neckar, metropolitansko območje z 2,35 milijona prebivalcev, ki vključuje dele južnega Hessna in Porenje-Pfalško Vorderpfalz v Baden-Württembergu, dve mestni okrožji Mannheim in Heidelberg ter zahodni in južni skupnosti kroga Rhine-Neckar. Znotraj regije Rhine-Neckar tvori Mannheim regionalno središče poleg [[Heidelberg]]a, od katerega je bilo v skladu z državnim razvojnim načrtom iz leta 2002 skupno določenih 14 za ves Baden-Württemberg. Regionalno središče Mannheim prevzame funkcijo osrednjega območja za občine Edingen-Neckarhausen, Heddesheim, Ilvesheim in Ladenburg. Obstajajo tudi povezave z občinami v Hessnu in Porenju-Pfalškem ter tamkajšnjimi osrednjimi območji. Najbližja večja mesta so [[Frankfurt na Majni]], približno 70 kilometrov severno, [[Karlsruhe]], približno 50 kilometrov jugozahodno in [[Stuttgart]], približno 95 kilometrov jugovzhodno. Mannheim je zaradi svoje lege neposredno na deželni meji Baden-Württemberg s Porenje-Pfalško in Hessnom edino večje mesto v Nemčiji, poleg mesta [[Hamburg]]a, ki neposredno meji na dve državi. V mestu Mannheim obstaja devet naravnih rezervatov.<ref>vgl. [http://rips-dienste.lubw.baden-wuerttemberg.de/rips/ripsservices/apps/naturschutz/schutzgebiete/select.aspx Schutzgebietsverzeichnis der Landesanstalt für Umwelt (Gebietsart und Stadt- bzw. Landkreis auswählen)], abgerufen am 7. April 2016.</ref> To pomeni da je 699,4 ha urbanega območja zavarovanega z naravo, kar je 4,8 %. === Podnebje === Zaradi svoje lege v dolini Zgornjega Porenja, zaščitenega s Pfalškim gozdom in Odenwaldom, ima Mannheim po srednjeevropskih standardih zelo milo podnebje.<ref>''Kreisbeschreibung.'' Bd. 1, S. 54.</ref> Med letoma 1971 in 2000 so meritve na klimatski postaji DWD v Mannheim-Vogelstangu pokazale povprečno temperaturo 10,5 °C. Najtoplejši mesec je julij s povprečno temperaturo 19,9 °C, najhladnejši januar z 1,8 °C. Temperature nad 30 °C sredi poletja niso redkost. Najvišja vrednost je bila izmerjena 7. avgusta 2015 pri 39,8 °C<ref name="focus-4868280">{{Internetquelle | url=http://www.focus.de/tagesthema/wetter-dwd-misst-erneut-40-3-grad-in-kitzingen_id_4868280.html | titel=Wetter: DWD misst erneut 40,3 Grad in Kitzingen | autor=DPA-InfolineRS | werk=Focus Online | datum=2015-08-08 |zugriff=2018-10-14}}</ref> (meritev vremenske postaje DWD, zasebne vremenske postaje v Mannheim-Seckenheimu je 8. avgusta 2003 pokazala 40,1 °C). Presenetljiva je nizka količina padavin v Mannheimu za zahodno Nemčijo. V enem letu pade povprečno le 668 mm padavin. Vrhunec je spet julij. Naklonjena Renu in Neckarju, zlasti jeseni se lahko pojavi [[megla]]. Dve reki in poplavne pokrajine na Renu zagotavljajo tudi nadpovprečno vlažnost, ki lahko zlasti sredi poletja povzroči zatirajočo, bioklimatsko stresno vlago. == Zgodovina == <div style="float:right;">[[Slika:MannheimRheinschanze.jpg|thumb|Mannheimer Rheinschanze in citadela leta 1620]]</div> === Začetki === Opekarna, ki je bila izkopana leta 1929 v okrožju Seckenheim in je delovala od leta 74 našega štetja do začetka 2. stoletja, dokazuje naselbino v rimskih časih.<ref>Ulrich Brandl und Emmi Federhofer: ''Ton + Technik. Römische Ziegel.'' Theiss, Stuttgart 2010, ISBN 978-3-8062-2403-0 (''Schriften des Limesmuseums Aalen.'' Nr. 61)</ref> Vas Mannenheim (= dom Manna) je bila prvič omenjena v ''kodeksu Lorscha'' leta 766.<ref>{{Internetquelle |url=http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/minst1968bd2/0199 |titel=Lorscher Codex (Band 2), Urkunde 549, 11. März 766 – Reg. 20 |werk= Heidelberger historische Bestände – digital |autor=Karl Josef Minst [Übers.] |hrsg=Universitätsbibliothek Heidelberg |seiten=197 |zugriff=2016-01-29}}</ref> S številnimi donacijami v kratkem času<ref>[http://www.ub.uni-heidelberg.de/cgi-bin/lorschercodex.cgi?ort=812 Ortsliste zum Lorscher Codex, Mannheim], Archivum Laureshamense – digital, Universitätsbibliothek Heidelberg.</ref> je [[Benediktinski samostan Lorsch|samostan Lorsch]] prejel 160 ½ dni hektarjev, kar ustreza zaslužku sena srednje velikega kraljevega dvora.<ref>Mannheimer Morgen, 19. März 2016, Seite 21, „Doch kein armes Fischerdorf“, online auf [http://www.morgenweb.de/mannheim/mannheim-stadt/doch-kein-armes-fischerdorf-1.2693579] www.morgenweb.de, abgerufen am 21. März 2016.</ref> Leta 1284 je Mannheim pripadel Palatinskemu grofu blizu Rena od hiše [[Wittelsbachi|Wittelsbach]]. Carinski grad Eichelsheim, zgrajen leta 1349 na današnjem Lindenhofu, je pridobil regionalni pomen in zahteval plačilo od renskih čolnarjev. Leta 1415 je bil v njem odstavljeni [[protipapež Janez XXIII.]] ujet po ukazu cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Z zmago v bitki pri Seckenheimu leta 1462 nad vojsko svojih zavezniških nasprotnikov, württemberškega grofa, badenskega mejnega grofa in metškega škofa, je volilni knez Friedrich von der Pfalz »Zmagoslavni« vzpostavil pfalško nadoblast v srednjem Zgornjem Renu. Leta 1566 je bil Mannheim s približno 700 prebivalci ena največjih vasi v Oberamt Heidelbergu. === Nastanek mesta === Mannheim je dobil mestne privilegije 24. januarja 1607, potem ko je 17. marca 1606 volilni knez Friedrich IV. Pfalški položil temeljni kamen za gradnjo trdnjave [[Friedrichsburg]]. Ohranjeno je takratno načrtovanje mreže cest v obliki mreže, ki je povezano s trdnjavo. Med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] (1618-1648), v kateri se je Mannheim boril na strani protestantske unije, so ga leta 1622 prvič uničile čete. Vojna in epidemije so povzročile resne izgube prebivalstva v Mannheimu, ki je leta 1618 štel okoli 1200 prebivalcev. Ko se je volilni knez Karl Ludwig von der Pfalz leta 1649 vrnil v volilni palatinat, je našel državo, ki je zaradi vojnega uničenja v veliki meri izpraznjena in gospodarsko uničena. Novi regent se je odločno zavzemal za obnovo Mannheima, ki je bil izbran za središče industrije in trgovine v volilnem palatinatu zaradi njegove ugodne lege ob izlivu Neckarja v Ren. V [[Devetletna vojna|Pfalški nasledstveni vojni]] so Mannheim leta 1688 osvojile francoske čete in ga marca 1689 popolnoma uničile, prebivalstvo pa izgnale. Po tem uničenju je bil volilni knez Johann Wilhelm v veliki meri odgovoren za ponovno obnovo. Že pred sklenitvijo mirovne pogodbe je volilni knez leta 1697 napisal razglas, v katerem je ukazal obnovo mesta in prosil begunce, naj se vrnejo. Po začetku obnove se je prebivalstvo dokaj hitro spet povečalo. === Rezidenčno mesto volilnega palatinata === Leta 1720 je volilni knez Karl Filip preselil svoj dvor iz Heidelberga v Mannheim in začel graditi [[Mannheimska palača|palačo]] (dokončana leta 1760 skupaj z [[Jezuitska cerkev (Mannheim)|jezuitsko cerkvijo]]). Mannheim je postal rezidenca volilnega [[Palatinat]]a in za mesto, ki ima 25.000 prebivalcev, se je začelo veličastno obdobje sijaja, ki je trajalo le 58 let. Palatinski dvor je spodbujal umetnost in glasbo, znanost in trgovino. V Mannheimu so ostali [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Friedrich Schiller|Schiller]] in [[Gotthold Ephraim Lessing|Lessing]], prav tako [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]]. Leta 1778 je volilni knez Karl Teodor preselil svojo rezidenco v [[München]], da bi lahko sprejel svojo bavarsko dediščino. V Mannheimu se je začelo gospodarsko in kulturno prelivanje krvi. V središču mesta se je ohranil mrežast ulični sistem z bloki hiš namesto ulic, ki je bil takrat urejen za mesto Mannheim, ki je bilo povezano s trdnjavo. Od tod izvira ime [[Quadratestadt]]. === Industrijsko mesto Baden === Leta 1795 so mesto zasedli Francozi, nato pa so ga ponovno zavzele avstrijske čete. Leta 1803 je Mannheim dokončno izgubil svoj politični položaj: med Reichsdeputationshauptschluss je mesto pripadlo Badnu, v katerem je imelo – geografsko potisnjeno na severozahodni rob – le še status obmejnega mesta. Med podnebno katastrofo v »[[Leto brez poletja|letu brez poletja]]« 1816, ki jo je povzročil izbruh vulkana [[Tambora]] in povzročil stradanje in pogin konj, je Karl Drais izumil dvokolesnik in s tem mehaniziral zasebni prevoz. Leta 1828 je bilo odprto pristanišče v Renu, leta 1840 pa prva badenska železniška proga od Mannheima do Heidelberga. Zaznamovan z gospodarskim vzponom buržoazije, je Mannheim postopoma znova začel cveteti. V [[marčna revolucija|marčni revoluciji]] leta 1848 je bilo mesto središče političnega in revolucionarnega gibanja. Leta 1865 je Friedrich Engelhorn ustanovil ''Badische Anilin und Soda-Fabrik'' (BASF), ki je bila kasneje premeščena v [[Ludwigshafen]]. Tovarna barv je postala največje kemično podjetje na svetu. Leta 1880 je [[Ernst Werner von Siemens|Werner von Siemens]] v Mannheimu predstavil prvo električno [[dvigalo]] na svetu. Leta 1886 je [[Carl Friedrich Benz|Carl Benz]] patentiral svoj ''velociped, ki ga je poganjal plinski motor''. Leta 1909 sta Karl Lanz in Johann Schütte ustanovila podjetje ''Schütte-Lanz'', ki je skupaj zgradilo 22 zračnih ladij. Podjetje je bilo glavni konkurent tovarni ''Zeppelin''. [[Andreas Flocken]], ki je leta 1888 izumil prvi nemški [[električni avtomobil]], je delal tudi v tovarni kmetijskih strojev Heinrich Lanz AG. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Heinrich Lanz AG predstavil ''Bulldog'', najuspešnejši traktor na težko kurilno olje. Dizelski motor s predkomoro, ki ga je izumil Prosper L'Orange v ''Mannheim Motor Works'', je leta 1923 nadalje razvil Benz & Cie in postal prvi dizelski motor za kompaktna vozila na svetu. Leta 1922 je začela obratovati velika elektrarna Mannheim. Leta 1924 je [[Hugo Stotz]] prejel patent za izum odklopnika. Leta 1929 je [[Julius Hatry]] iz Mannheima konstruiral prvi [[raketno letalo|raketoplan]] na svetu. Okoli leta 1930 je imelo mesto skupaj s pobratenim mestom Ludwigshafen, ki se je razvilo iz starega Rheinschanze v Mannheimu, 385.000 prebivalcev. Mannheim je veliko mesto od leta 1896, zdaj pa je pomembno industrijsko in trgovsko mesto, univerzitetno mesto in pomembno prometno središče med Frankfurtom na Majni in Stuttgartom, vključno s vozliščem ICE, drugo največjo ranžirno postajo v Nemčiji in eno najpomembnejših celinskih pristanišč v Evropi. Standardi za globalno zbiranje vremenskih podatkov so bili tu vzpostavljeni že v 18. stoletju. To vključuje dnevne ure za merjenje, znane kot [[Mannheimska ura]]. V Mannheimu je bil že leta 1868 podpisan revidirani [[zakon o plovbi po Renu]] z dne 17. oktobra 1868, v katerem so se vse nemške države in Francija izrekle za brezcarinsko plovbo po Renu. Ta pogodba je danes znana tudi kot ''Mannheimski akt''. == Znamenitosti == Z narodnim gledališčem Mannheim, znanim kot ''Schillerbühne'', Kunsthalle Mannheim, muzeji Reiss-Engelhorn in Technoseumom, je Mannheim nacionalno pomembna gledališka in muzejska lokacija. Pop akademija Baden-Württemberg in živahna glasbena scena sta Mannheim tudi pomembno središče nemške pop glasbe. Mannheim je od leta 2014 Unescovo mesto glasbe. Hkrati pa je sodobno nadaljevanje Mannheimske šole, ki je sredi 18. stoletja v Mannheim pripeljala številne glasbenike (tudi [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]]) in obogatila takratno glasbeno sceno. Mannheim je znan tudi po svoji [[Univerza Mannheim|univerzi]] (''Universität Mannheim''), ki je ena najboljših poslovnih univerz v Nemčiji in vedno znova prejema najvišje ocene iz poslovne administracije. Mannheim ima zvezno univerzo z oddelkom za vojaško upravo, glasbeno univerzo, dvojno univerzo, univerzo Zveznega zavoda za zaposlovanje in medicinsko fakulteto [[Univerza v Heidelbergu|Univerze v Heidelbergu]]. <gallery> Mannheim Nationaltheater 2005.jpg|Narodno gledališče Mannheim Mannheim-2014-Kunsthalle-MA-051-053.jpg|Kunsthalle Multihalle Mannheim, Innenraum große Halle.jpg|Multihalle v Herzogenriedpark Mannheim Technoseum 20100917.jpg|Tehnični muzej Zeughaus Mannheim at Night.jpg|Muzej Zeughaus v C5 </gallery> == Pobratena mesta == Mannheim vzdržuje [[mestno partnerstvo]] z naslednjimi mesti:<ref name="stadt1">{{Internetquelle |url=https://www.mannheim.de/stadt-gestalten/partner-und-freundesstaedte |titel=Partner- und Freundesstädte |hrsg=Stadt Mannheim |werk= |zugriff=2018-12-11 |offline=ja |archiv-url=https://web.archive.org/web/20140407090902/https://www.mannheim.de/stadt-gestalten/partner-und-freundesstaedte |archiv-datum=2014-04-07}}:</ref> <ref name="Twins">{{Internetquelle |url=https://www.mannheim.de/de/stadt-gestalten/europa-und-internationales/partner-und-freundesstaedte |titel=Partner- und Freundesstädte &#x01C0; Mannheim.de |autor= |werk= |hrsg= |datum= |abruf=2022-01-16}}</ref> * {{GBR}} Swansea, od 1957 * {{FRA}} [[Toulon]], od 1959 * {{DEU}} Berliner Bezirk Charlottenburg-Wilmersdorf, od 1961 * {{CAN}} Windsor (Ontario), [[Kanada]], od 1980 * {{DEU}} Riesa, od 1988 * {{MDA}} Chișinău, od 1989 * {{POL}} Bydgoszcz, od 1991 * {{LTU}} [[Klaipeda]] (od 1923: dt. ''Memel''), [[Litva]], od 2002 (Sponzorstvo z Memelom obstaja od 1915) * {{CHN}} Zhenjiang, od 2004 * {{ISR}} [[Haifa]], od 2009 * {{CHN}} Qingdao, od 2016<ref>[https://www.mannheim.de/de/stadt-gestalten/europa-und-internationales/partner-und-freundesstaedte/qingdao Abschnitt zur Partnerschaft zu Qingdao auf der Homepage der Stadt Mannheim] Abgerufen am 18. März 2019, 19:22</ref> * {{UKR}} Černowic, od 2022<ref>[https://www.mannheim.de/de/nachrichten/staedtepartnerschaft-von-mannheim-und-czernowitz]</ref> Obstajajo tudi sporazumi o prijateljstvu (1989) z El Viejo v Nikaragvi<ref name="stadt2">{{Internetquelle |url=https://www.mannheim.de/de/stadt-gestalten/europa-und-internationales/partner-und-freundesstaedte/el-viejo |titel=El Viejo |hrsg=Stadt Mannheim |werk= |zugriff=2018-12-11}}</ref> in (2011) z Beyoğlu, mestnim okrožjem [[Carigrad]]a. Decembra 2013 sta Mannheim in Hebron (avtonomna palestinska ozemlja) sklenila sporazum o sodelovanju, ki je sprva veljal dve leti.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.mannheim.de/nachrichten/kooperationsvertrag-hebron-unterzeichnet |titel=Kooperationsvertrag mit Hebron unterzeichnet |hrsg=Stadt Mannheim |datum=2013-12-05 |zugriff=2014-07-17}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://mannheim.de Uradna spletna stran] * [http://www.tourist-mannheim.de/de/Startseite Uradna turusticna stran] * [http://www.bertha-benz.de Bertha Benz Memorial Route (Mannheim-Pforzheim-Mannheim)] [[Kategorija:Mesta v Baden-Württembergu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Neckarju]] [[Kategorija:Naselja ob Renu]] {{normativna kontrola}} 5q0br0vmuevw0l80j4zo2kg7avfc0s5 Monteriggioni 0 212139 5729710 4753316 2022-08-10T11:16:33Z WikiRomaWiki 214076 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Monteriggioni | official_name = Comune di Monteriggioni | native_name = | image = Panorama of Monteriggioni.jpg | image_skyline = Panorama of Monteriggioni.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Panorama | image_shield = Monteriggioni-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of Monteriggioni (province of Siena, region Tuscany, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Monteriggioni v pokrajini Siena | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 43 |latm = 23 |lats =24.01 |latNS = N | longd = 11 |longm = 13 |longs = 23.95 |longEW = E | coordinates_type = type:city(1,397)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Toskana]] | province = [[Siena (pokrajina)|Siena]] (SI) | frazioni = Abbadia a Isola, Badesse, Basciano, Belverde, Castellina Scalo, Ceppo, Colonna di Monteriggioni, Fontebecci, Quercegrossa, Riciano, Santa Colomba, Scorgiano, Stomennano, Strove, Uopini | mayor_party = Demokratska stranka | mayor = Bruno Valentini | area_footnotes = | area_total_km2 = 99 | population_footnotes = | population_total = 8168 | population_as_of = 31. december 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Monteriggionesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 200 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Marijino vnebovzetje|Maria S.ma Assunta]] | day = 15. avgust | postal_code = 53035 | area_code = 0577 | website = {{Official website|http://www.comune.monteriggioni.si.it/}} | footnotes = }} '''Monteriggioni''' je naselje in istoimenska občina v pokrajini [[Siena (pokrajina)|Siena]] v [[italija]]nski deželi [[Toskana]]. Meji na občine [[Casole d'Elsa]], [[Castellina in Chianti]], [[Castelnuovo Berardenga]], [[Colle di Val d'Elsa]], [[Poggibonsi]], [[Siena]] in [[Sovicille]]. Monteriggioni je majhno srednjeveško naselje, ki je znano po popolnoma ohranjenem mestnem obzidju. Nahaja se na vrhu manjšega griča. V 13. stoletju so ga zgradili sienski [[fevd]]ni gospodje. V tem času je predstavljal pomembno strateško točko na cesti Cassia, ki je potekala skozi naselji Val d'Elsa in Val Staggia proti zahodu Monteriggionja. Danes je naselje središče istoimenske občine, ki obsega 19,49 km<sup>2</sup> ozemlja. Oddaljenosti od večjih naselij so: [[Siena]] - 15 km; [[Volterra]] - 39 km; [[Firence]] 50 km; [[Pisa]] 157 km; [[Lucca]] - 123 km; [[Arezzo]] - 121 km; [[Rim]] - 250& km. Razen nekaterih obnovitvenih del, ki so potekala že v 16. stoletju, je bilo od ustanovitve dalje na mestnih zgradbah oz. obzidju storjenih le malo arhitekturnih sprememb. Tako so zgradbe in obzidje Monteriggionija najbolje ohranjeni primer svoje vrste v celotni Italiji in privaljajo številne turiste, pa tudi arhitekte, zgodovinarje in arheologe. ==Zunanje povezave== {{commonscat}} *[http://www.comune.monteriggioni.si.it/ Uradna spletna stran] {{Province of Siena}} {{normativna kontrola}} kv15jnl1uor8j5jmu91vqs4o21bwgup Donald Edward Machholz 0 219070 5729691 4511210 2022-08-10T10:18:25Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Donald Edward Machholz''', [[Američani|ameriški]] ljubiteljski [[astronom]], * [[7. oktober]] [[1952]], [[Portsmouth]], [[Virginija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[9. avgust]] [[2022]]. == Delo == Donald Machholz je eden izmed najuspešnejših iskalcev [[komet]]ov v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Živi in dela v [[Colfax, Kalifornija|Colfaxu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Do konca leta 2004 je odkril 10 kometov vključno s kometoma [[Komet Machholz 1|Machholz 1]] (96/P Machholz 1) in [[141P/Machholz]]. Zadnje njegovo pomembno odkritje je bilo odkritje neperiodičnega kometa [[C/2004 Q2]], ki je bil dobro viden v [[binokular]]jih v letu 2004 in 2005. Donald Machholz je tudi eden izmed predlagateljev za tekmovanja v opazovanju [[Messierjev katalog|Messierjevih teles]], ki se imenuje [[Messierjev maraton]]. V tem tekmovanju je cilj tekmovalcev najti čim več teles iz [[Messierjev katalog|Messierjevega kataloga]]. Tekmovanje se imenuje po [[Francozi|francoskem]] [[astronom]]u [[Charles Messier|Charlesu Messierju]] (1730 – 1817). == Pregled odkritih kometov == {| {{prettytable|width=100%}} |- style="text-align:center" ! Komet!! Ime kometa !!Druga imena !! Datum odkritja !! Datum prehoda prisončja |- |- style="text-align:center" | [[C/1978 R3]] || Machholz || 1978 XIII, 1978l || 12. september 1978 || 13. avgust 1978 |- |- style="text-align:center" | [[C/1985 K1]] || Machholz || 1985 VIII, 1985e || 27. maj 1985 || 28. junij 1985 |- |- style="text-align:center" | [[Komet Machholz 1|96P/Machholz]] || Machholz 1 || 1986 J2, 1991 XII, 1986e, 1986 VII || 12. maj 1986 || 23. april 1986 |- |- style="text-align:center" | [[C/1988 P1]] || Machholz || 1988 XV, 1988j || 6. avgust 1988 || 17. september 1988 |- |- style="text-align:center" | [[Komet Tanaka-Machholz|C/1992 F1]] || Tanaka-Machholz || 1992 X, 1992d || 31. marec 1992 || 22. april 1992 |- |- style="text-align:center" | [[C/1992 N1]] || Machholz || 1992 XVII, 1992k || 2. julij 1992 || 10. julij 1992 |- |- style="text-align:center" | [[Komet Nakamura-Nišimura-Machholz|C/1994 N1]] || Nakamura-Nišimura-Machholz || 1994 XX, 1994m || 6. julij 1994 || 12. julij 1994 |- |- style="text-align:center" | [[Komet Machholz 2|141P/Machholz]] || Machholz 2 || 1994 XXVI, 1994o || 13. avgust 1994 || 18. september 1994 |- |- style="text-align:center" | [[C/1994 T1]] || Machholz || 1994 XXVII, 1994r || 8. oktober 1994 || 2. oktober 1994 |- |- style="text-align:center" | [[Komet Machholz|C/2004 Q2]]|| Machholz || || 27. avgust 2004 || 24. januar 2005 |- |} <br clear=all> ==Sklici== {{portal|Astronomija|{{ispa}}}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o astronomu}} {{DEFAULTSORT:Machholz, Donald Edward}} [[Kategorija:Ameriški astronomi]] [[Kategorija:Odkritelji kometa]] 84v5pgyutnww3gndlir8s48u0z9pfai Karel Kotnik 0 228142 5729426 5001367 2022-08-09T12:45:03Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|parents=[[Franc Kotnik starejši]]|relatives=[[Franc Kotnik mlajši]] (brat)}} '''Karel Kotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]] in lastnik velikega [[kmetijstvo|kmetijskega]] [[posestvo|posestva]], * [[30. september]] [[1875]], [[Verd]], † [[28. februar]] [[1910]], Verd. == Življenjepis == Karel Kotnik, mlajši sin [[Franc Kotnik (1828)|Franca Kotnika]] je bil od leta 1889 do 1894 študent [[realka|realke]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], ter nato tehnike na [[Dunaj]]u, kjer je v času študija ustanovil klub slovenskih tehnikov. Po smrti brata [[Franc Kotnik (1871)|Franca Kotnika]] je 1891 prevzel posestvo, [[tovarna|tovarno]] [[parket]]a in opekarno na Verdu.<ref>''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU</ref> == Glej tudi == * priimek [[Kotnik (priimek)|Kotnik]] == Viri == {{opombe}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kotnik, Karel}} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] qvj58cetnkns4lsdqnplhkcj0hqbp64 Franc Kotnik mlajši 0 228145 5729425 5001302 2022-08-09T12:44:08Z A09090091 188929 dp inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|parents=[[Franc Kotnik starejši]]|relatives=[[Karel Kotnik]] (brat)}} '''Franc Kotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]] in lastnik velikega [[kmetijstvo|kmetijskega]] [[posestvo|posestva]], * [[6. april]] [[1871]], [[Verd]], † [[2. avgust]] [[1891]], Verd. == Življenjepis == Franc Kotnik, starejši sin [[Franc Kotnik (1828)|Franca Kotnika]], je bil od leta 1883 do 1888 študent [[realka|realke]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po očetovi smrti 1890 je prevzel posestvo, [[tovarna|tovarno]] [[parket]]a in opekarno na Verdu.<ref>''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU</ref> == Glej tudi == * priimek [[Kotnik (priimek)|Kotnik]] == Viri == {{opombe}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kotnik, Franc}} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] f0jn0x5mpn60ov0j2jwl3euj9sp5v90 Franc Kotnik starejši 0 228147 5729424 5729394 2022-08-09T12:43:12Z A09090091 188929 dp inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|children=[[Franc Kotnik mlajši]], [[Karel Kotnik]]}} '''Franc Kotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]], [[podjetnik]] in lastnik velikega [[kmetijstvo|kmetijskega]] [[posestvo|posestva]], * [[25. september]] [[1828]], [[Verd]], † [[15. avgust]] [[1890]], Verd. == Življenjepis == Franc Kotnik je leta 1858 dokončal tehniško visoko šolo na [[Dunaj]]u; ustanovil v Verdu [[tovarna|tovarno]] [[parket]]a in opekarno, bil od leta 1869 do 1870 deželni poslanec (kmetske občine Ljubljana-Vrhnika) ter od 1870 do 1877 za volilno okrožje Postojna-Vrhnika-Lož. Bil je tudi namestnik v deželni komisiji za uravnavo zemljiškega davka (1874) in član okrajnega šolskega sveta za ljubljansko okolico (1877). Sodeloval je pri gospodarskem in narodnem preporodu [[Vrhnika|Vrhnike]].<ref>''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU</ref> == Glej tudi == * priimek [[Kotnik (priimek)|Kotnik]] * [[Franc Kotnik mlajši]] * [[Karel Kotnik]] == Viri == {{opombe}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kotnik, Franc}} [[Kategorija:Slovenski inženirji]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] 7qhudj919qit4woqauizqzkk83pgoeu Toaletni papir 0 231478 5729592 5443156 2022-08-10T00:10:38Z 31.15.130.197 wikitext text/x-wiki [[Slika:Toiletpapier (Gobran111).jpg|thumb|right|Zvitek toaletnega papirja]] '''Toaletni papir''' ali '''straniščni papir''' (pogovorno tudi '''WC-papir''' ali kar '''rolica''', ker je navit na tulec v obliki role, zvitka) je (po navadi) mehek izdelek iz papirja, ki se ga uporablja pri [[osebna higiena|osebni higieni]] po opravljeni [[defekacija|defekaciji]] ali [[urinacija|urinaciji]]. Iznajdla ga je Maria Cecilia Draščič. Prav tako se lahko uporabi za druge namene, kot na primer za brisanje manjšega razlitja (npr. ko se Mario Cecilio napade alergija). Od navadnih [[robček|robčkov]] se razlikuje prav v sestavi, oblikovan je namreč tako, da se v [[greznica]]h lažje razgrajuje. Toaletni papir je lahko eno-, dvo-, tro- ali večslojen, kar pomeni da je v enem kosu združenih več lističev za udobnejšo uporabo, ojačanje ali povečanje vpojnosti. Pogosto je tudi obarvan, porisan (najrazličnejši vzorci ali celo [[sudoku]]), ima vtisnjen žig ali dodane vonjave, kar pa občasno povzroča težave pri potrošnikih z različnimi alergijami. Prav tako obstajata dva načina [[Orientacija toaletnega papirja|orientacije toaletnega papirja]]. Največja razlika med vrstami toaletnega papirja je v uporabljenem papirju. Zaradi varovanja okolja je danes večinama izdelan iz recikliranega papirja. Njegov izvor sega v leto [[1862]]. Kljub temu pa prve omembe uporabe papirja za toaletne namene segajo v [[6. stoletje]] na [[Zgodovina Kitajske|Kitajskem]]. == Glej tudi == * [[feces]] * [[higiena]] * [[papir]] * [[stranišče]] * [[držalo za toaletni papir]] * [[Paloma]] == Zunanje povezave == {{commons|Toilet paper}} * [http://www.answers.com/Toilet+paper+?cat=technology Informacije na Answers.com] * [http://www.tagyerit.com/tp/index.html The Whole World Toilet Paper Museum] [[Kategorija:Toaletni papir| ]] [[Kategorija:Izdelki za osebno higieno]] [[Kategorija:Izdelki iz papirja]] {{normativna kontrola}} 99svzpkop58nws0y5m8vcab4mmms35q 5729593 5729592 2022-08-10T00:11:51Z 31.15.130.197 wikitext text/x-wiki [[Slika:Toiletpapier (Gobran111).jpg|thumb|right|Zvitek toaletnega papirja]] '''Toaletni papir''' ali '''straniščni papir''' (pogovorno tudi '''WC-papir''' ali kar '''rolica''', ker je navit na tulec v obliki role, zvitka) je (po navadi) mehek izdelek iz papirja, ki se ga uporablja pri [[osebna higiena|osebni higieni]] po opravljeni [[defekacija|defekaciji]] ali [[urinacija|urinaciji]]. Iznajdla ga je Maria Cecilia Draščič. Prav tako se lahko uporabi za druge namene, kot na primer za brisanje manjšega razlitja (npr. ko Mario Cecilio napade alergija). Od navadnih [[robček|robčkov]] se razlikuje prav v sestavi, oblikovan je namreč tako, da se v [[greznica]]h lažje razgrajuje. Toaletni papir je lahko eno-, dvo-, tro- ali večslojen, kar pomeni da je v enem kosu združenih več lističev za udobnejšo uporabo, ojačanje ali povečanje vpojnosti. Pogosto je tudi obarvan, porisan (najrazličnejši vzorci ali celo [[sudoku]]), ima vtisnjen žig ali dodane vonjave, kar pa občasno povzroča težave pri potrošnikih z različnimi alergijami. Prav tako obstajata dva načina [[Orientacija toaletnega papirja|orientacije toaletnega papirja]]. Največja razlika med vrstami toaletnega papirja je v uporabljenem papirju. Zaradi varovanja okolja je danes večinama izdelan iz recikliranega papirja. Njegov izvor sega v leto [[1862]]. Kljub temu pa prve omembe uporabe papirja za toaletne namene segajo v [[6. stoletje]] na [[Zgodovina Kitajske|Kitajskem]]. == Glej tudi == * [[feces]] * [[higiena]] * [[papir]] * [[stranišče]] * [[držalo za toaletni papir]] * [[Paloma]] == Zunanje povezave == {{commons|Toilet paper}} * [http://www.answers.com/Toilet+paper+?cat=technology Informacije na Answers.com] * [http://www.tagyerit.com/tp/index.html The Whole World Toilet Paper Museum] [[Kategorija:Toaletni papir| ]] [[Kategorija:Izdelki za osebno higieno]] [[Kategorija:Izdelki iz papirja]] {{normativna kontrola}} cccgyxqrx6ins2unr7ex6xe0eky9p8b 5729609 5729593 2022-08-10T06:30:54Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/31.15.130.197|31.15.130.197]] ([[User talk:31.15.130.197|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Toiletpapier (Gobran111).jpg|thumb|right|Zvitek toaletnega papirja]] '''Toaletni papir''' ali '''straniščni papir''' (pogovorno tudi '''WC-papir''' ali kar '''rolica''', ker je navit na tulec v obliki role, zvitka) je (po navadi) mehek izdelek iz papirja, ki se ga uporablja pri [[osebna higiena|osebni higieni]] po opravljeni [[defekacija|defekaciji]] ali [[urinacija|urinaciji]]. Prav tako se lahko uporabi za druge namene, kot na primer za brisanje manjšega razlitja. Od navadnih [[robček|robčkov]] se razlikuje prav v sestavi, oblikovan je namreč tako, da se v [[greznica]]h lažje razgrajuje. Toaletni papir je lahko eno-, dvo-, tro- ali večslojen, kar pomeni da je v enem kosu združenih več lističev za udobnejšo uporabo, ojačanje ali povečanje vpojnosti. Pogosto je tudi obarvan, porisan (najrazličnejši vzorci ali celo [[sudoku]]), ima vtisnjen žig ali dodane vonjave, kar pa občasno povzroča težave pri potrošnikih z različnimi alergijami. Prav tako obstajata dva načina [[Orientacija toaletnega papirja|orientacije toaletnega papirja]]. Največja razlika med vrstami toaletnega papirja je v uporabljenem papirju. Zaradi varovanja okolja je danes večinama izdelan iz recikliranega papirja. Njegov izvor sega v leto [[1862]]. Kljub temu pa prve omembe uporabe papirja za toaletne namene segajo v [[6. stoletje]] na [[Zgodovina Kitajske|Kitajskem]]. == Glej tudi == * [[feces]] * [[higiena]] * [[papir]] * [[stranišče]] * [[držalo za toaletni papir]] * [[Paloma]] == Zunanje povezave == {{commons|Toilet paper}} * [http://www.answers.com/Toilet+paper+?cat=technology Informacije na Answers.com] * [http://www.tagyerit.com/tp/index.html The Whole World Toilet Paper Museum] [[Kategorija:Toaletni papir| ]] [[Kategorija:Izdelki za osebno higieno]] [[Kategorija:Izdelki iz papirja]] {{normativna kontrola}} 2k6j30jjqfgqtwzytawlykgsr6kc9ih Ozonosfera 0 233310 5729536 4060710 2022-08-09T18:41:42Z 188.196.43.212 Clanek je bullshit wikitext text/x-wiki . == Kaj uničuje ozonsko plast in povečuje ozonsko luknjo? == [[Znanstvenik]]i so odkrili, da večino [[ozonska luknja|ozonske luknje]] povečuje skupina [[plin]]ov imenovana CFC oz. klorofloroogljikovodiki ali [[freon]]i. Freoni so bili zaradi nizke reaktivnosti v uporabi v klimatskih napravah, hladilnikih, sprejih, zmrzovalnih skrinjah…, a je po letu 2000 skoraj popolnoma prepovedana uporaba teh škodljivih plinov. Vendar CFC plini ostanejo v atmosferi še dolgo časa. Ozonska luknja je najbolj izrazita na južni polobli in sicer nad [[Antarktika|Antarktiko]], tam ob koncu [[zima|zime]] in na začetku [[pomlad]]i (od avgusta do novembra) [[ozon]] na višini med 14 do 21&nbsp;km skoraj povsem izgine. Tudi nad severno poloblo se ob koncu zime ozonska plast v zmernih širinah in više proti severu stanjša, vendar bistveno manj kot nad južnim polom. Ozonska luknja se iz leta v leto spreminja tako po obsegu, trajanju in tudi po količini uničenega ozona. Razlike so odvisne od velikosti in jakosti zračnega vrtinca nad polarnim območjem ter od temperature in prisotnosti ledenih kristalčkov. == Kako UV sevanje deluje na zdravje ljudi? == Prevelika doza UV sevanja slabi [[imunski sistem]], škoduje [[oko|očem]] in [[koža|koži]] (pospeši njeno staranje, povzroča [[opeklina|opekline]], kožnega raka, ki je v večini primerov [[benigna tvorba]]). Ten kože določa vašo dovzetnost (svetlopolti ljudje so bolj občutljivi od temnopoltih), način obnašanja (nošenje širokokrajnih pokrival, opoldansko zadrževanje v prostorih, kvalitetna zaščitna sredstva za sončenje) pa vpliva na sprejeto količino [[Ultravijolično valovanje|UV sevanja]]. V zmernih količinah ima ultravijolično sevanje tudi koristne učinke, npr.:ugodno deluje na psihično počutje, sodeluje v procesu nastajanja [[vitamin D|vitamina D]], uporabljajo pa ga tudi za zdravljenje kožnih bolezni. == Viri == * J. F. Luhr: Velika ilustrirana enciklopedija Zemlja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008 * http://www.arso.gov.si/ == Zunanje povezave == http://www.youtube.com/watch?v=cuhOxSIN6Yo [[Kategorija:Atmosfera Zemlje]] [[Kategorija:Ozon]] qr78c091x10xd8jizyricosfxlo2j2h 5729538 5729536 2022-08-09T18:47:25Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.196.43.212|188.196.43.212]] ([[User talk:188.196.43.212|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Kolega2357-Bot|Kolega2357-Bot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Raggi UV e Ozono.jpg|thumb|right|300px|Prehod UV žarkov skozi ozonosfero]] '''Ozonosfera''' je del [[ozračje|atmosfere]] in se nahaja 25–50&nbsp;km od zemeljskega površja v [[stratosfera|stratosferi]]. Debela je skromnih 3&nbsp;mm in nas v prvi vrsti varuje pred [[UV]] žarki, škodljivimi za mnoga bitja in uravnava [[temperatura|temperaturo]] zemeljskega površja in atmosfere. == Kaj uničuje ozonsko plast in povečuje ozonsko luknjo? == [[Znanstvenik]]i so odkrili, da večino [[ozonska luknja|ozonske luknje]] povečuje skupina [[plin]]ov imenovana CFC oz. klorofloroogljikovodiki ali [[freon]]i. Freoni so bili zaradi nizke reaktivnosti v uporabi v klimatskih napravah, hladilnikih, sprejih, zmrzovalnih skrinjah…, a je po letu 2000 skoraj popolnoma prepovedana uporaba teh škodljivih plinov. Vendar CFC plini ostanejo v atmosferi še dolgo časa. Ozonska luknja je najbolj izrazita na južni polobli in sicer nad [[Antarktika|Antarktiko]], tam ob koncu [[zima|zime]] in na začetku [[pomlad]]i (od avgusta do novembra) [[ozon]] na višini med 14 do 21&nbsp;km skoraj povsem izgine. Tudi nad severno poloblo se ob koncu zime ozonska plast v zmernih širinah in više proti severu stanjša, vendar bistveno manj kot nad južnim polom. Ozonska luknja se iz leta v leto spreminja tako po obsegu, trajanju in tudi po količini uničenega ozona. Razlike so odvisne od velikosti in jakosti zračnega vrtinca nad polarnim območjem ter od temperature in prisotnosti ledenih kristalčkov. == Kako UV sevanje deluje na zdravje ljudi? == Prevelika doza UV sevanja slabi [[imunski sistem]], škoduje [[oko|očem]] in [[koža|koži]] (pospeši njeno staranje, povzroča [[opeklina|opekline]], kožnega raka, ki je v večini primerov [[benigna tvorba]]). Ten kože določa vašo dovzetnost (svetlopolti ljudje so bolj občutljivi od temnopoltih), način obnašanja (nošenje širokokrajnih pokrival, opoldansko zadrževanje v prostorih, kvalitetna zaščitna sredstva za sončenje) pa vpliva na sprejeto količino [[Ultravijolično valovanje|UV sevanja]]. V zmernih količinah ima ultravijolično sevanje tudi koristne učinke, npr.:ugodno deluje na psihično počutje, sodeluje v procesu nastajanja [[vitamin D|vitamina D]], uporabljajo pa ga tudi za zdravljenje kožnih bolezni. == Viri == * J. F. Luhr: Velika ilustrirana enciklopedija Zemlja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008 * http://www.arso.gov.si/ == Zunanje povezave == http://www.youtube.com/watch?v=cuhOxSIN6Yo [[Kategorija:Atmosfera Zemlje]] [[Kategorija:Ozon]] r3gxnri6y0bmukc3lvz1x7i0b5tb2f1 Mala Lešnica 0 252396 5729612 5224344 2022-08-10T06:45:02Z Upwinxp 126544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Mala Lešnica.jpg |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]] |mesto=[[Delnice, Primorsko-goranska županija|Delnice]] |nadmorska=247 |prebivalstvo=8 |prebivalstvo_od=2011 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Navedi splet|title=Grad Delnice – Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2011.|url=https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup08_0698.html|website=www.dzs.hr|language=hr}}</ref> |postna=51301 |posta=Brod na Kolpi }} '''Mala Lešnica''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Delnice|mesto Delnice]]; le-to pa spada pod [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="16" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] || [[2011]] |- | 52 || 53 || 46 || 46 || 41 || 47 || 45 || 37 || 22 || 18 || 17 || 13 || 9 || 9 || 2 || 8 |- |} == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] 35p7utfdpq1il6r4rrz0822svaoz853 Ozonska plast 0 266521 5729477 5681573 2022-08-09T14:41:15Z Meta in melisa 214057 lektura wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=slaba slovnica in pravopis, manjkajoče ali napačno postavljene vejice|datum=maj 2012}} '''Ozonska plast''' je del v [[zemlja|zemeljski]] [[Ozračje|atmosferi]], ki vsebuje relativno visoke koncentracije [[ozon]]a (o<sub>3</sub>). Absorbira od 97 do 99 % [[Sončevo sevanje|Sončevega sevanja]], ki je škodljivo za zemeljsko življenje. V glavnem leži v spodnjem delu [[statosfera|statosfere]] na višini približno 13&nbsp;km do 40&nbsp;km, vendar se njegova debelina spreminja sezonsko in [[geografija|geografsko]]. == Odkritje in raziskovanje == Ozonsko plast sta leta 1913 odkrila francoska fizika [[Charles Fabry]] in [[Henri Buisson]]. Njene lastnosti je podrobno raziskal britanski meteorolog [[G.M.B. Dobson]], ki je razvil preprost [[spektrometer]], ki ga je lahko uporabil za merjenje [[statosferskega]] ozona kar z Zemlje. Med letoma 1928 in 1958 Dobson po vsem svetu postavi mrežo postaj za spremljanje ozona, ki delujejo še danes. == Izvor == [[Image:Ozone cycle.svg|thumb|350px|[[Ozon-kisik cikel]] na ozonski plašč.]] [[fotokemični|Fotokemične]] mehanizme, ki povzročajo [[ozon]]sko plast, je odkril britanski fizik [[Sydney Chapman]] leta 1930. Ozon se v stratosferi Zemlje ustvarja z ultravijolično [[svetloba|svetlobo]] stavkajoče [[molekula|molekule]] [[kisik]]a, ki vsebujejo dva [[atom]]a kisika O<sub>2</sub>, delijo na posamezne atome kisika (atomski kisik); atomski kisik potem združujejo z nepoškodovanim O<sub>2</sub> za ustvarjanje ozona, O<sub>3</sub>. Molekula ozona je prav tako nestabilna (čeprav je v [[stratosfera|stratosferi]] dolgo obstojna) in ko ultravijolična svetloba zadene ozon, ga razdeli na molekulo O<sub>2</sub> in atom kisika, trajni proces se imenuje [[cikel]] ozonskega [[kisik]]a, s čimer se ozonski plašč v stratosferi giblje v regiji od 10 do 50&nbsp;km nad površino Zemlje. Približno 90% ozona v našem ozračju se nahaja v stratosferi. Koncentracije ozona so največje med približno 20&nbsp;km in 40&nbsp;km nad zemeljsko površino, kjer so približno v razmerjih od 2 do 8 delov na milijon. Če bi bil ves ozon stisnjen na [[tlak]] zraka na morski gladini, bi ga bilo le za nekaj mm debelo plast. == Ultravijolična svetloba == [[Image:Ozone altitude UV graph.jpg|thumb|280px|left|Ravni ozona na različnih višinah in blokiranje [[ultravijoličnega sevanja]].]] [[Image:Ozone solar UV absorb DNA action.jpg|thumb|300px|UV-B raven energije na več višinah. Modra črta prikazuje DNA občutljivost. Rdeča črta prikazuje površinsko raven [[energija|energije]] z 10% zmanjšanjem v ozonu.]] Čeprav je koncentracija ozona v ozonski plasti zelo majhna, je bistvenega pomena za življenje, saj absorbira biološko ultravijolično (UV) sevanje ki prihaja od sonca.Ultravijolično sevanje je razdeljeno v tri kategorije, ki temeljijo na valovni dolžini in so navedene kot UV-A (400-315&nbsp;nm), UV-B (315-280&nbsp;nm) in UV-C (280-100&nbsp;nm).UV-C sevanja, katera bi bila zelo škodljiva za živeče stvari, je popolna zaščita izvedena z ozonom na približni višini 35&nbsp;km.UV-B sevanje je lahko škodljivo za kožo in je glavni vzrok za sončne [[opeklina|opekline]], prekomerna izpostavljenost pa lahko povzroči genetske okvare in nastanek [[kožni rak|kožnega raka]].Ozonski plašč je zelo učinkovit pri izločanju UV-B sevanja z valovno dolžino 290&nbsp;nm, intenziteta na vrhu ozračja pa je 350 milijonov krat večje kot na površini zemlje, vendar pa nekatera UV-B dosežejo površino.Večina UV-A sevanja doseže površino, a je to sevanje znatno manj škodljivo, čeprav lahko potencialno povzroči [[genetska sprememba|genetske spremembe]]. == Razporeditev ozona v statosferi == Debelina ozonske plasti (to je skupna količina ozona v vrhu stolpca), se deli glede na: velik dejavnik v svetu, ki se na splošno manjša v bližini ekvatorja in veča proti poloma. Prav tako se spreminja glede na sezono, in je načeloma debelejša spomladi in tanjša jeseni na severni polobli. Razlogi za razliko po zemljepisni širini in sezonski odvisnosti so zapleteni, vključujejo promet, vzorce zraka, kot tudi sončne intenzivnosti. Ker je stratosferski ozon povzročilo sončno sevanje UV, bi lahko pričakovali, da bi našli najvišje ravni ozona v tropih in najnižje pa na polarnih območjih. Isti argument bi tudi pričakovali za najvišje ravni ozona v poletnih mesecih, najnižje pa v zimskem času. Opažena obnašanja so zelo različna: večina ozona se nahaja v sredini na visokih zemljepisnih širinah severne in južne poloble, najvišjo najdemo spomladi in ne poleti,najnižjo pa na severni polobli jeseni, ne pa pozimi. Pozimi, se ozonski plašč dejansko poveča v globino. To uganko je mogoče razložiti s prevladujočimi stratosferskimi veternimi vzorci, znanimi kot Brewer-Dobsonov promet. Medtem ko se je večina ozona ustvari nad tropi, ga stratosferski promet, potem prepelje navzdol do spodnje stratosfere na visokih zemljepisnih širinah. Vendar pa na južni polobli, zaradi pojava ozonske luknje najdemo najnižje količine ozona nad Antarktiko v obdobju pomladi, septembra in oktobra. [[Image:Nimbus ozone Brewer-Dobson circulation.jpg|thumb|Brewer-Dobson cirkulacija na ozonski plašč.]] Ozonski plašč je višji v nadmorski višini v tropih in nižji v nadmorski višini v ekstratropih, še posebej pa v polarnih regijah.Ta višina variacije ozona je rezultat počasnega obtoka zraka v ozonu iz traposfere v tratosfero.Ker se ta zrak počasi dviga v tropih, ozon proizvaja v tropih fotolizne molekule kisika.Ker je ta cirkulacija zavojev počasna do srednje geografske širine, je koncentracija ozona pri visokih zemljepisnih širinah posledica kopičenja ozona na nižjih višinah. Brewer-Dobson cirkulacija se pomika zelo počasi.Čas, ki je potreben za dviganje zraka iz tropskega območja tropopavze nekje od 16&nbsp;km (50000&nbsp;ft) na 20&nbsp;km je približno 4-5 mesecev ( 30 čevljev (9.1m na dan)). == Ozonska plast == [[File:Future ozone layer concentrations.jpg|thumb|NASA projekcija koncentracije stratosferskega ozona, če klorofluoroogljikovodiki ne bi biliprepovedani.]] Ozonska plast je del Zemljine atmosfere, ki vsebuje dokaj visoke [[koncentracija|koncentracije]] [[plin]]a, imenovanega [[ozon]](03). Dokaj visoke pomeni, nekaj delcev na milijon, kar je še vedno veliko večja vrednost, kot pa v nižjih delih atmosfere. Vseeno pa je manjša kot v glavnih komponentah atmosfere. Čeprav je torej ta [[koncentracija]] ozona v tej plasti na nek način majhna, pa je vseeno bistvenega pomena za [[življenje]], saj absorbira nevarno [[Ultravijolično valovanje|UV sevanje]] sonca . Debelost ozonskega plašča pomeni količina ozona v stolpcu, kateri je različen po celem [[svet]]u. Na področju [[ekvator]]ja je ta dokaj majhna, vendar pa se odebeli, kadar se premikamo proti poloma. Prav tako pa niha tudi z letnimi časi. V spomladanskih mesecih je ta plast debelejša, v jesenskih pa tanjša. Tanjšanje ozonske plasti je relativno nov pojem, katerega smo uvedli v zadnjih nekaj [[desetletje|desetletjih]], ko so [[znanstvenik]]i začeli odkrivati posledice modernizacije. S tem pojmom opišemo opazovano izgubo ozona v stratosferi v zadnjih petdesetih letih, česar posledica je [[ozonska luknja]]. Ta zajema tako enakomerno tanjšanje ozona na ekvatorialnem delu, kot tudi katastrofalne pomladanske padce na polih, kar imenujemo ozonska luknja. == Ukrepi == Leta 1978 so Združene države, Kanada in Norveška sprejele prepoved o CFC-aerosolnih razpršilcih, ker so mislili, da škodujejo ozonski plasti. Evropska [[skupnost]] je zavrnila podoben predlog in storila enako kot Združene države. V ZDA klorofluoroogljikovodike še naprej uporabljajo v drugih [[aplikacija]]h, kot so [[hlajenje]] in čiščenje [[objekt]]ov in opreme. Šele po odkritju ozonske luknje na [[Antarktika|Antarktiki]] leta 1985 so po pogajanjih o [[mednarodna pogodba|mednarodni pogodbi]] (Montrealski protokol), CFC [[produkcija|proizvodnjo]] v začetkih leta 1987 močno omejili in jo postopno odpravili do leta 1996. 2.avgusta 2003 so znanstveniki napovedali, da lahko tanjšanje ozonske plasti še upočasnijo zaradi mednarodne prepovedi o TOD. Tri [[satelit]]e in tri zemljske postaje so potrdile, da se je v zgornji atmosferi stopnja ozona znatno upočasnila v zadnjem desetletju. Študijo je organiziral American Geophysical združenje. Nekatere slabosti se lahko pričakuje, če bo še naprej zaradi CFC-ja, ki ga uporabljajo [[narod]]i, kateri jih niso prepovedali in zaradi [[plin]]ov so že v atmosferi.CFC-ji imajo zelo dolgo življenjsko dobo v [[ozračje|ozračju]] in to od 50 do več kot 100let. ==Viri== * [http://www.nas.nasa.gov/About/Education/Ozone/ozonelayer.html Ozonski plašč|obnovljeno=2007-09-23] * [http://www.ozonelayer.noaa.gov/science/basics.htm Znanost: Osnove ozona.|obnovljeno=2007-01-29] * [http://www.eia.doe.gov/oiaf/1605/archive/gg97rpt/chap5.html Halogenirani ogljikovodiki in drugi plini|obnovljeno=2008-06-24|Uprava/emisij toplogrednih plinov v ZDA leta 1996|Obnovljeno=2008-06-24] * [http://www.noaanews.noaa.gov/stories2009/20090827_ozone.html Študija NOAA, August 27, 2009] * [http://www.ecozine.co.uk/OzoneLayer.htm Ozonski_plašč|obnovljeno=2010-11-09] * [http://web.archive.org/web/20060830060353/] * [http://www.ecozine.co.uk/OzoneLayer.htm] * [http://www.epa.gov/ozone/defns.html#hcfc Tanjšanje ozonske plasti|Obnovljeno=2008-09-03] ==Glej tudi== *[[OzonAction Programme]] ==Zunanje povezave== *[http://www.ccpo.odu.edu/SEES/ozone/oz_class.htm Elektronski učbenik: Stratosferski ozon] * http://www.unep.org/ozone/Public_Information/4Aii_PublicInfo_Facts_OzoneLayer.asp * NASA. ''Preučevanje zemeljskega okolja iz vesolja.'' June 2000. (accessed November 3, 2010) * http://www.ccpo.odu.edu/~lizsmith/SEES/index.html. * http://www.bodieko.si/tag/ozonski-plasc ECO [[Kategorija:Atmosfera Zemlje]] [[Kategorija:Kisik]] [[Kategorija:Ozon]] {{normativna kontrola}} gxqvjvhc5lhd7v1ts17rzly8ihw7wn3 Ziljica 0 268400 5729561 5641376 2022-08-09T21:17:59Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka|country=[[Avstrija]], [[Italija]]|length=29,5 km|discharge1=7,9 m<sup>3</sup>/s|basin_size=212 km<sup>2</sup>}} '''Ziljica''' (tudi [[Jezernica]], it. ''Rio del Lago'' in ''(Torrente) Slizza'', nem. ''Gailitz'') je reka, ki izvira pod [[Nevejski prelaz|Nevejskim prevalom]] v Italiji in teče po [[Rabeljska|Rabeljski]] oz. [[Jezerska dolina|Jezerski dolini]] preko [[Rabeljsko jezero|Rabeljskega jezera]] skozi [[Rabelj]] (''Cave del Predil'') proti [[Trbiž|Trbižu]], kjer z zahoda priteče vanjo ''Trebiža'', pri [[Vrata-Megvarje|Vratih-Megvarjah]] (''Thörl-Maglern''), prečka mejo z [[Avstrija|Avstrijo]], teče mimo istoimenskega naselja (vasi) [[Gailitz]] (''Ziljica'') pri [[Podklošter|Podkloštru]], kjer se nato v bližini nje izliva v [[Zilja|Ziljo]]. == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Ziljska dolina}} {{reka-stub}} [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Reke v Avstriji]] biz0gde0qp682cngtjinvirdek0f111 Vida Čadonič Špelič 0 269396 5729631 5695211 2022-08-10T08:31:34Z Slovenka90 162939 dodali fotografijo poslanke wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=[[File:Vida Čadonič Špelič.jpg|thumb|]]}} '''Vida Čadonič Špelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinar]]ka in [[političarka]], * [[16. julij]] [[1959]], [[Balkovci]]. == Življenjepis == Leta [[1993]] je postala poslanka [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]], pri čemer je [[23. februar]]ja [[1993]] nadomestila [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]] (do [[31. oktober|31. oktobra]] [[1994]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za vprašanja invalidov Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za vprašanja invalidov]], * [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj]], * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] in * [[Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo]]. Med 8. decembrom 2000 in 31. avgustom 2004 je bila [[državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]. Trenutno (<small>2017</small>) je direktorica občinske uprave [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidirala na listi [[NSi]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Čadonič Špelič, Vida}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] [[Kategorija:Generalni direktorji Veterinarske uprave Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] ka47r3j97xgfw3mkmcpx4alohri2wzj 5729706 5729631 2022-08-10T10:49:48Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Vida_Čadonič_Špelič.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:L|Copyright violation]]: taken from https://nsi.si/ljudje/poslanska-skupina-v-dz/ (© 2020 Nova Slovenija). Odstranjevanje. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image= }} '''Vida Čadonič Špelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinar]]ka in [[političarka]], * [[16. julij]] [[1959]], [[Balkovci]]. == Življenjepis == Leta [[1993]] je postala poslanka [[1. državni zbor Republike Slovenije|1. državnega zbora Republike Slovenije]], pri čemer je [[23. februar]]ja [[1993]] nadomestila [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]] (do [[31. oktober|31. oktobra]] [[1994]]); v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za vprašanja invalidov Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za vprašanja invalidov]], * [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj]], * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] in * [[Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo]]. Med 8. decembrom 2000 in 31. avgustom 2004 je bila [[državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]. Trenutno (<small>2017</small>) je direktorica občinske uprave [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidirala na listi [[NSi]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Čadonič Špelič, Vida}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] [[Kategorija:Generalni direktorji Veterinarske uprave Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] baui67xmr06dr1x1s5vand3jwef1fh3 Konstantinos Stefanopulos 0 270576 5729501 5085938 2022-08-09T16:45:56Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Konstantinos Stephanopoulos]] na [[Konstantinos Stefanopulos]]: slo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Konstantinos Stephanopoulos''', [[Grki|grški]] [[pravnik]] in [[politik]], * [[15. avgust]] [[1926]], [[Patras]], [[Grčija]], † [[20. november]] [[2016]], [[Atene]]. Med letoma 1995 in 2005 je bil [[predsednik Grčije]]. == Odlikovanja in nagrade == Leta 1999 je prejel [[zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge pri utrjevanju prijateljskih meddržavnih odnosov med Republiko Slovenijo in Helensko republiko«<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]</ref>. == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{Normativna kontrola}} {{law-bio-stub}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Stephanopoulos, Konstantinos}} [[Kategorija:Grški pravniki]] [[Kategorija:Grški politiki]] [[Kategorija:Člani Parlamenta Grčije]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Grčije]] [[Kategorija:Ministri za družbene službe Grčije]] [[Kategorija:Ministri za predsedstvo Grčije]] [[Kategorija:Predsedniki Grčije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda treh zvezd]] [[Kategorija:Grki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Grki v 21. stoletju]] aj6n91vnemhas3t525jk4yk827rev62 5729503 5729501 2022-08-09T16:46:41Z Upwinxp 126544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Konstantinos »Kostis« Stefanopulos''', [[Grki|grški]] [[pravnik]] in [[politik]], * [[15. avgust]] [[1926]], [[Patras]], [[Grčija]], † [[20. november]] [[2016]], [[Atene]]. Med letoma 1995 in 2005 je bil [[predsednik Grčije]]. == Odlikovanja in nagrade == Leta 1999 je prejel [[zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge pri utrjevanju prijateljskih meddržavnih odnosov med Republiko Slovenijo in Helensko republiko«<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]</ref>. == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{Normativna kontrola}} {{law-bio-stub}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Stefanopulos, Konstantinos}} [[Kategorija:Grški pravniki]] [[Kategorija:Grški politiki]] [[Kategorija:Člani Parlamenta Grčije]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Grčije]] [[Kategorija:Ministri za družbene službe Grčije]] [[Kategorija:Ministri za predsedstvo Grčije]] [[Kategorija:Predsedniki Grčije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda treh zvezd]] [[Kategorija:Grki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Grki v 21. stoletju]] eis8bgbiwxk72tlde0niww6492actx5 Aljaž Bedene 0 281633 5729625 5726999 2022-08-10T08:21:41Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox Tenis biografija | playername = Aljaž Bedene | image = | nickname = | country = {{SLO}}<br>{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo|Zd. kraljestvo]] <small>(2015–17)</small> | residence = [[London]], [[Združeno kraljestvo|V. Britanija]] | coach = Markus Wislsperger | datebirth = | placebirth = | height = 1,83 m | weight = | turnedpro = 2008 | retired = | plays = z desno (dvor. bekhend) | careerprizemoney = $5,062,997 | singlesrecord = 139–159 | singlestitles = | highestsinglesranking = 43 (19. februar 2018) | currentsinglesranking = 284 (8. avgust 2022) | AustralianOpenresult = 2R (2020) | FrenchOpenresult = 3R (2016, 2020, 2022) | Wimbledonresult = 3R (2017, 2020) | USOpenresult = 3R (2019) | Othertournaments = | doublesrecord = 20-48 | doublestitles = 0<br><small>1 [[Challenger]], 2 Futures | highestdoublesranking = 127 (7. oktober 2013) | currentdoublesranking = | grandslamsdoublesresults = 1 | AustralianOpenDoublesresult = 1R (2016) | FrenchOpenDoublesresult = 2R (2013, 2020) | WimbledonDoublesresult = 1R (2013, 2015, 2022) | USOpenDoublesresult = 1R (2015) | OthertournamentsDoubles = | updated = 8. avgust 2022 }} '''Aljaž Bedene''', [[Slovenci|slovensko]]-[[Britanci|britanski]] [[tenisač]], * [[18. julij]] [[1989]], [[Ljubljana]]. Od leta 2008 živi v Angliji, marca 2015 je pridobil britansko državljanstvo in do leta 2018 tekmoval za Združeno kraljestvo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/sport/tenis/aljaz-bedene-dobil-britanski-potni-list.html |title= Aljaž Bedene dobil britanski potni list |accessdate=18. julija 2015 |date=26. marec 2015 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Od leta 2018 pa ponovno tekmuje za Slovenijo. ==Kariera== ===2011=== Če ne štejemo Davisovega pokal je prvi turnir serije ATP na katerem je nastopil na [[2011 Erste Bank Open]] na [[Dunaj]]u. Tam je v 2. krogu izgubil z 6-4, 4-6, 1-6 proti Tommy Haasu. ===2012=== Bedene je do svojega prvega četrt finala v karieri na ATP prišel na [[2012 Erste Bank Open]] na Dunaju. V četrtfinalu je izgubil z 2-6, 2-4, b.b. proti Janku Tipsareviću. ===2013=== Njegov največki uspeh kariere in hkrati prvi nastop v polfinalu ATP pa je nastop na [[2013 Aircel Chennai Open]] v [[Chennai]]u, [[Indija]]. kjer je z 6-4, 2-6, 2-6 izgubil proti Janku Tipsareviću. Direktno se je uvrstil v glavni žreb [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtega prvenstva Avstralije 2013]] in prvič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 6-4, 3-6, 5-7, 6–7<sup>(1–7)</sup> izgubil dvoboj proti nemcu [[Benjamin Becker]]ju. Na turnirju [[2013 BNP Paribas Open]] v [[Indian Wells, California|Indian Wells]]u je prvič v karieri zaigral v glavnem žrebu turnirjev serije Masters 1000. v prvem krogu je z 4-6, 3-6 izgubil proti Fabio Fogniniju. Na turnirju [[2013 Sony Open Tennis|2013 Miami Masters]] je prvič v karieri zaigral drugem krogu turnirjev serije Masters 1000. Tam je z 5-7, 7-5, 5-7 izgubil proti Andreasu Seppiju. Na [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtem prvenstvu Francije 2013]] je nastopil prvič in drugič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 2-6, 2-6, 3-6 izgubil dvoboj proti francozu [[Jo-Wilfried Tsonga]]ju. V moških dvojicah je v 2. krogu OP Francije z [[Grega Žemlja|Grego Žemljo]] izgubil z 5-7, 1-6 proti dvojici [[Aisam-ul-Haq Qureshi]]/[[Jean-Julien Rojer]]. Z zmago v prvem krogu sta postala prva slovenca v zgodovini, ki sta zmagala dvoboj moških dvojic na turnirjih za Grand Slam. V Wimbledonu je prvič in tretjič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. Nastop posamično je izgubil v 1. krogu. V moških dvojicah je v 1. krogu z [[Grega Žemlja|Grego Žemljo]] izgubil z 3-6, 4-6, 7-5, 6-7 proti tajski dvojici [[Sanchai Ratiwatana]]/[[Sonchat Ratiwatana]]. To je tudi sploh prvi nastop Slovenskih moških dvojic vWimbledonu. Na [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprtem prvenstvu ZDA]] je nastopil prvič in četrtič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 5-7, 6-4, 3-6, 0-6 izgubil dvoboj proti rusu [[Dmitry Tursunov]]u. ==ATP finali== [[Slika:Aljaz Bedene (SLO) (9618535210).jpg|thumb|right|250px|Bedene na [[Odprto prvenstvo ZDA 2013|Odprtem prvenstvu ZDA 2013]]]] ===Posamično: 4 (4 finalist)=== {| |- valign="top" | {|class="wikitable" !Legend |- style="background:#f3e6d7;" |Grand Slam tournaments (0–0) |- style="background:#ffffcc;" |ATP World Tour Finals (0–0) |- style="background:#e9e9e9;" |ATP World Tour Masters 1000 (0–0) |- style="background:#d4f1c5;" |ATP World Tour 500 Series (0–0) |- |ATP World Tour 250 Series (0–4) |} | {|class="wikitable" !Po podlagi |- |Trda (0–2) |- |Pesek (0–2) |- |Trava (0–0) |} | {|class="wikitable" !Po prostoru |- |Zunaj (0–3) |- |Dvorana (0–1) |} |} {|class="sortable wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Izid |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–1</small> |Januar 2015 |Chennai, Indija |250 Series |Trda |{{flagicon|SUI}} [[Stan Wawrinka]] |4–6, 3–6 |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–2</small> |April 2017 |Budimpešta, Madžarska |250 Series |Pesek |{{flagicon|FRA}} [[Lucas Pouille]] |3–6, 1–6 |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–3</small> |Februar 2018 |Buenos Aires, Argentina |250 Series |Pesek |{{flagicon|AUT}} [[Dominic Thiem]] |2–6, 4–6 |- | bgcolor=FFA07A|Poraz | <small>0–4</small> | September 2019 | Metz, Francija | 250 Series | Trda (i) | {{flagicon|FRA}} [[Jo-Wilfried Tsonga]] | 7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–7<sup>(4–7)</sup>, 3–6 |} == Davisov pokal == === Posamično (8–1) === {| class="wikitable" style="font-size:97%;" |- bgcolor="#eeeeee" !Skupina !Krog !Datum !Proti !Podlaga !Nasprotnik !Izid !Rezultat |- bgcolor=FADA5E | rowspan=1 bgcolor=#efefef|II. evroafriška skupina (2010) | rowspan=1 align=center|1R | rowspan=1|07-03-2010 | rowspan=1|{{ikonazastave|NOR}} Norveška | rowspan=1|trda | {{ikonazastave|NOR}} Stian Boretti | bgcolor=98FB98|zmaga | 6–3, 6–2 |- bgcolor=FFDDF4 | rowspan=1 bgcolor=#efefef|I. evroafriška skupina (2011) | rowspan=1 align=center|2R | rowspan=1|10-07-2011 | rowspan=1|{{ikonazastave|ITA}} Italija | rowspan=1|pesek | {{ikonazastave|ITA}} Fabio Fognini | bgcolor=FFA07A|poraz | 2–6, 2–2, b.b. |- bgcolor=FFDDF4 | rowspan=1 bgcolor=#efefef|I. evroafriška skupina (2012) | rowspan=1 align=center|1R | rowspan=1|12-02-2012 | rowspan=1|{{ikonazastave|DEN}} Danska | rowspan=1|trda | {{ikonazastave|DEN}} Thomas Kromann | bgcolor=98FB98|zmaga | 6-3, 3-6, 6-4 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=4|II. evroafriška skupina (2018) |align=center rowspan=2|1R |03-02-2018 |rowspan=2|{{flagicon|POL}} Poljska |rowspan=2|trda (I) |{{flagicon|POL}} Kamil Majchrzak |bgcolor=98FB98|zmaga |6–3, 6–4 |-bgcolor=FADA5E |04-02-2018 |{{flagicon|POL}} Hubert Hurkacz |bgcolor=98FB98|zmaga |6–4, 7–5 |-bgcolor=96DED1 |align=center rowspan=2|PO |07-04-2018 |rowspan=2|{{flagicon|TUR}} Turčija |rowspan=2|pesek |{{flagicon|TUR}} Altuğ Çelikbilek |bgcolor=98FB98|zmaga |6–4, 6–2 |-bgcolor=96DED1 |08-04-2018 |{{flagicon|TUR}} Cem İlkel |bgcolor=98FB98|zmaga |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–2 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=2|II. evroafriška skupina (2019) |align=center rowspan=2|1R |13-09-2019 |rowspan=2|{{flagicon|EGY}} Egipt |rowspan=2|pesek |{{flagicon|EGY}} Karim-Mohamed Maamoun |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 4–1, b.b. |-bgcolor=FADA5E |14-09-2019 |{{flagicon|EGY}} Mohamed Safwat |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 7–5 |} === Dvojice (1–2) === {|class=wikitable style=font-size:97% !Skupina !Krog !Datum !Proti !Podlaga !Partner !Nasprotnik !Izid !Rezultat |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=2|II. evroafriška skupina (2018) |align=center|1R |04-02-2018 |{{flagicon|POL}} Poljska |trda (I) |{{flagicon|SLO}} [[Blaž Rola]] |{{flagicon|POL}} Marcin Matkowski<br>{{flagicon|POL}} Mateusz Kowalczyk |bgcolor=FFA07A|poraz |7–5, 6–7<sup>(5–7)</sup>, 4–6 |-bgcolor=96DED1 |align=center|PO |08-04-2018 |{{flagicon|TUR}} Turčija |pesek |{{flagicon|SLO}} Tom Kočevar-Dešman |{{flagicon|TUR}} Cem İlkel<br>{{flagicon|TUR}} Anıl Yüksel |bgcolor=FFA07A|poraz |3–6, 6–3, 3–6 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef|II. evroafriška skupina (2019) |align=center|1R |14-09-2019 |{{flagicon|EGY}} Egipt |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Blaž Rola]] |{{flagicon|EGY}} Sherif Sabry<br />{{flagicon|EGY}} Mohamed Safwat |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 6–3 |} == Posamični nastopi == Po turnirju ''2022 Croatia Open Umag'' {|class=wikitable style=text-align:center;font-size:97% !Tournament!!2009!!2010!!2011!!2012!!2013!!2014!!2015!!2016!!2017!!2018!!2019!!2020!!2021!!2022!!SR!!W–L |- |colspan=17 align=left|'''[[Grand Slam]] |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Avstralije|Australian Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |A |0 / 9 |1–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Francije|French Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |0 / 9 |8–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]] |A |Q2 |A |Q1 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|NH |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 9 |6–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo ZDA|US Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |Q3 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|1R |A | |0 / 7 |3–7 |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Zmage–porazi !0–0 !0–0 !0–0 !0–0 !0–4 !0–2 !2–4 !2–4 !3–4 !1–4 !2–4 !3–3 !3–3 !2–2 !0 / 34 !18–34 |- |colspan=17 align=left|'''ATP World Tour Masters 1000 |- |align=left|Indian Wells Masters |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A |Q1 |bgcolor=afeeee|1R |A |A |A |colspan=2 style="color:#ccc;"|P |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |0–3 |- |align=left|Miami Masters |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |Q1 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|P |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 8 |5–8 |- |align=left|Monte-Carlo Masters |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|P |A |A |0 / 3 |2–3 |- |align=left|Madrid Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |style="color:#ccc;"|P |A |A |0 / 0 |0–0 |- |align=left|Rome Masters |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |A |0 / 4 |3–4 |- |align=left|Canada Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |style="color:#ccc;"|P |A |A |0 / 0 |0–0 |- |align=left|Cincinnati Masters |A |A |A |A |Q1 |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|3R |A | |0 / 1 |2–1 |- |align=left|Shanghai Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |A |style="color:#ccc;" colspan=2|P | |0 / 1 |1–1 |- |align=left|Paris Masters |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A | |0 / 2 |1–2 |- !style=text-align:left|Zmage–porazi !0–0 !0–0 !0–0 !0–0 !1–2 !2–1 !1–1 !2–4 !2–3 !3–3 !0–2 !2–2 !1–2 !0–2 !0 / 22 !14–22 |- |colspan=17 align=left|'''Kariera |- !style=text-align:left|Naslovi / Finali !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 1 !0 / 0 !0 / 1 !0 / 1 !0 / 1 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !colspan=2|0 / 4 |- !style=text-align:left|Skupno zmage–porazi !0–0 !1–0 !1–2 !4–4 !11–18 !5–9 !17–17 !12–19 !19–18 !21–19 !20–17 !10–12 !15–15 !3–9 !colspan=2|139–159 |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Zmage % | – |100% |33% |50% |38% |36% |50% |39% |51% |52% |53% |53% |50% |25% !colspan=2|47% |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Letna lestvica |303 |540 |165 |98 |87 |145 |45 |101 |49 |67 |58 |58 |109 | |colspan=2| |} == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{ATP|BH09}} * {{ITF male profile|100062100}} * {{DavisCupplayerlink|100062100}} {{DEFAULTSORT:Bedene, Aljaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Britanski tenisači]] aijjozt1ne8p8qirkhikyfts3gzfbcr Georgios Colakoglu 0 281963 5729513 5085250 2022-08-09T17:08:33Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Georgios Tsolakoglou]] na [[Georgios Colakoglu]]: sl wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Georgios Tsolakoglou |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Greece.svg|25px|Grčija]] [[Grčija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Georgios Tsolakoglou''', [[Grki|grški]] [[general]], * [[april]] [[1886]], † [[22. maj]] [[1948]]. == Glej tudi == * [[seznam grških generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Tsolakoglou/Georgios/Greece.html Generals.dk] {{en}} {{Heads of government of Greece}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tsolakoglou, Georgios}} [[Kategorija:Grški generali]] [[Kategorija:Grški vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Grški kolaboracionisti]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Grčije]] [[Kategorija:Umrli v zaporu]] [[Kategorija:Grki v 19. stoletju]] [[Kategorija:Grki v 20. stoletju]] 42cuplxc1nahmo547skg5y0cy1jkafh Klun 0 292789 5729688 5711775 2022-08-10T10:02:26Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki '''Klun''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 481 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Albert Klun]] (1926—2002), polkovnik, zgodovinar prekomorskih brigad * [[Boris Klun]] (1925—2017), zdravnik nevrokirurg * [[Boštjan Klun]] (*1979), komunikator, voditelj RTV-oddaj, pred. * [[Branko Klun]] (*1968), filozof in teolog, prof. TEOF * [[Dušan Klun]] (*1948), slikar, ilustrator in grafični oblikovalec * [[Franci Klun]], kolesar * [[Ivan Klun]] (1920—?), prekomorski borec * [[Josip (Pino) Klun]] (1910—1971), trgovec in Tigrovec * [[Karel Klun]] (1841—1896), duhovnik in politik * [[Katja Klun]] (*1978), univ. dipl. slovenistka, pesnica *Katja Klun, [[Morska biološka postaja Piran]] * [[Klemen Klun]] (*1971), pravnik, filozof in teolog * [[Maja Klun]] (*1969), strok.za javne finance in davke, univ. prof. * [[Mario Klun]], jadralec (memorial) * [[Miroslav Klun]], podjetnik, politik, župan * [[Monika Klun]], poslovna informatičarka * [[Olga Klun]] (1914—1963), športna in prosvetna delavka * [[Robert Klun]] (*1972), arhitekt * [[Sandy Klun]] (*1958), zamejski politik v Italiji * [[Vinko Fereri Klun]] (1823—1875), zgodovinar, geograf in politik * [[Zlatko Klun|Zlatko-"Zlati" Klun]], glasbenik, producent, urednik (TV) == Glej tudi == * priimek [[Kljun (priimek)]] * [[kljun]] (organ pri ptičih) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Klun}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] i9iqa0imufw1738b8gqkccg896pj4qk 5729689 5729688 2022-08-10T10:03:41Z Erardo Galbi 166658 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Klun''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 481 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Albert Klun]] (1926—2002), polkovnik, zgodovinar prekomorskih brigad * [[Boris Klun]] (1925—2017), zdravnik nevrokirurg * [[Boštjan Klun]] (*1979), komunikator, voditelj RTV-oddaj, pred. * [[Branko Klun]] (*1968), filozof in teolog, prof. TEOF * [[Dušan Klun]] (*1948), slikar, ilustrator in grafični oblikovalec * [[Franci Klun]], kolesar * [[Ivan Klun]] (1920—?), prekomorski borec * [[Josip (Pino) Klun]] (1910—1971), trgovec in Tigrovec * [[Karel Klun]] (1841—1896), duhovnik in politik * [[Katja Klun]] (*1978), univ. dipl. slovenistka, pesnica *Katja Klun, [[Morska biološka postaja Piran]] * [[Klemen Klun]] (*1971), pravnik, filozof in teolog * [[Maja Klun]] (*1969), strok.za javne finance in davke, univ. prof. * [[Mario Klun]], jadralec (memorial) * [[Miroslav Klun]], podjetnik, politik, župan * [[Monika Klun]], poslovna informatičarka * [[Olga Klun]] (1914—1963), športna in prosvetna delavka * [[Robert Klun]] (*1972), arhitekt * [[Sandy Klun]] (*1958), slovenski politik v Italiji, župan Doline pri Trstu * [[Vinko Fereri Klun]] (1823—1875), zgodovinar, geograf in politik * [[Zlatko Klun|Zlatko-"Zlati" Klun]], glasbenik, producent, urednik (TV) == Glej tudi == * priimek [[Kljun (priimek)]] * [[kljun]] (organ pri ptičih) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Klun}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gvja7a8drnwfic3mgcz1wtaygnusr1q Lobe 0 297121 5729718 5716198 2022-08-10T11:55:51Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Lobe''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == * [[Bojana Lobe]], sociologinja, družboslovna informatičarka * [[Dragutin Lobe|Dragutin (Karlo) Lobe]] (1833—1924) in sin [[Miroslav Lobe]] (1861—1939), hrvaška pivovarja ([[Ožujsko pivo]]) * [[Feliks Lobe]] (1894—1970), strojnik in izumitelj, univerzitetni profesor, akademik *[[Franc Lobe]] (1923—2002), dr. * [[Hilda Lobe]] (1903—1995), violončelistka *[[Hinko Lobe]], dr. prava, spiker Radia Trst, politični begunec * [[Ivan Lobe]] (1843—1935), agronom *[[Mateja Lobe Prebil]], dr. veterinar.med., strok. za zdravilne rastline * [[Peter Lobe]] (*1938), strojnik * [[Špela Lobe]] (*1989), novinarka == Glej tudi == * priimek [[Lobnik]] * priimek [[Lobnikar]] * priimek [[Loborec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lobe}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0inmyr4jej4pxtnuors2mfz5g0wy24j Kevin Kampl 0 301605 5729443 5360106 2022-08-09T13:06:05Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši RB Leipziga]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = <!--WD--> | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | height = 178 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[RB Leipzig]] | clubnumber = 44 | youthyears1 = 1994–1997 | youthclubs1 = Solingen | youthyears2 = 1997–2008 | youthclubs2 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] | years1 = 2008–2010 | clubs1 = [[Bayer Leverkusen II]] | caps1 = 22 | goals1 = 1 | years2 = 2009–2010 | clubs2 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] | caps2 = 0 | goals2 = 0 | years3 = 2010 | clubs3 = [[SpVgg Greuther Fürth|Greuther Fürth]] | caps3 = 1 | goals3 = 0 | years4 = 2010 | clubs4 = [[SpVgg Greuther Fürth II]] | caps4 = 7 | goals4 = 0 | years5 = 2011 | clubs5 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] | caps5 = 0 | goals5 = 0 | years6 = 2011–2012 | clubs6 = [[VfL Osnabrück]] | caps6 = 35 | goals6 = 2 | years7 = 2012 | clubs7 = [[VfR Aalen]] | caps7 = 3 | goals7 = 2 | years8 = 2012–2014 | clubs8 = [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] | caps8 = 74 | goals8 = 18 | years9 = 2015 | clubs9 = [[Borussia Dortmund]] | caps9 = 14 | goals9 = 0 | years10 = 2015–2017 | clubs10 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] | caps10 = 53 | goals10 = 4 | years11 = 2017– | clubs11 = [[RB Leipzig]] | caps11 = 0 | goals11 = 0 | nationalyears1 = 2009–2012 | nationalteam1 = Slovenija U21 | nationalcaps1 = 17 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2012– | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps2 = 14 | nationalgoals2 = 1 }} '''Kevin Kampl''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[9. oktober]] [[1990]], [[Solingen]], [[Nemčija]]. Kampl je [[vezni igralec (nogomet)|vezist]] kluba [[RB Leipzig]] v [[Nemška nogometna liga|nemški ligi]] in [[slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. ==Kariera== Kampl je svojo nogometno kariero začel pri [[klub]]u [[Bayer Leverkusen]]. Po nekaj letih igranja za mladinsko vrsto [[Bayer Leverkusen II]] je podpisal prvo člansko pogodbo s klubom [[SpVgg Greuther Fürth]]. 30. avgusta 2010 je podpisal triletno pogodbo s klubom [[SpVgg Greuther Fürth]], za katerega je v prvič zaigral 29. oktobra 2010 kot zamenjava na tekmi [[2. Fußball-Bundesliga|2. nemške lige]] proti klubu [[FC Erzgebirge Aue|Erzgebirge Aue]]<ref>{{cite news |title=Kern: Eine Aktion, drei Punkte für Aue |url=http://www.kicker.de/news/fussball/2bundesliga/spieltag/2-bundesliga/2010-11/10/1013613/spielbericht_spvgg-greuther-fuerth-82_erzgebirge-aue-64.html |publisher=Kicker |date=29. oktober 2010 |accessdate=17. novembra 2010 |language=de }}</ref>, ki se je končala z neodločenim izidom. Na polovici sezone se je med zimskim prestopnim rokom vrnil v Bayer Leverkusen<ref>{{cite web|title=Stocksauer auf den Schiedsrichter|trans-title=Very angry at the referee|language=de|date=19. december 2010|accessdate=23. decembra 2010|publisher=Nürnberger Zeitung|url=http://www.nordbayern.de/nuernberger-zeitung/nz-sport/stocksauer-auf-den-schiedsrichter-1.390510}}</ref>. Za Bayer Leverkusen je prvič zaigral v [[Liga Evropa|Ligi Evropa]], ko je v drugem polčasu vstopil kot zamenjava na tekmi proti klubu [[Metalist Kharkiv]]. Poleti 2011 je nato prestopil v tretjeligaški klub [[VfL Osnabrück]]<ref>{{cite web|title=Erstes Training, weitere Verpflichtungen|trans-title=First training, more signings|language=de|date=19. junij 2011|accessdate=19. junija 2011|publisher=[[VfL Osnabrück]]|work=official website|url=http://www.vfl.de/news/news/article/erstes-training-weitere-verpflichtungen.html}}</ref>.Med letoma 2012 in 2014 je igral v klubu [[Red Bull Salzburg]], kjer je igral zelo dobro in na 72 tekmah zadel osemnajstkrat. V zimskem prestopnem roku v sezoni 2014/15 pa je prestopil v nemškega prvoligaša [[Borussia Dortmund]], kjer je zadel že na prvi tekmi v dresu Borussie, na prijateljski tekmi. Avgusta 2015 se je vrnil k Bayerju, v tem času se njegova vrednost giblje okrog 10 milijonov €. ==Statistika== Pri Leverkusnu (26.9.2015) {|class="wikitable" style="text-align: center" style="font-size: 95%; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; clear:center; width: 60% " |- !rowspan="2"|Sezona !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Liga !colspan="2" width=8%|Liga !colspan="2" width=8%|[[DFB-Pokal]] !colspan="2" width=8%|[[Evropska liga|Liga evropa]]'''/[[Nogometna Liga prvakov|Liga Prvakov]]''' !colspan="2" width=8%|Skupaj |- !Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli |- |2010/11 |align=center|'''[[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]]''' |align=center|'''[[Bundesliga|Fußball-Bundesliga]] |align="center"|0 |align="center"|0 |align="center"|0 |align="center"|0 |align="center"|1 |align="center"|0 |align="center"|'''1''' |align="center"|'''0''' |- |2015/16 |align=center|'''[[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]]''' |align=center|'''[[Bundesliga|Fußball-Bundesliga]] |align="center"|4 |align="center"|1 |align="center"|0 |align="center"|0 |align="center"|1 |align="center"|0 |align="center"|5 |align="center"|1 |- ! colspan="3" |'''Skupaj v karieri''' ! align="center" |4 ! align="center" |1 ! align="center" |'''0''' ! align="center" |'''0''' ! align="center" |2 ! align="center" |'''0''' ! align="center" |6 ! align="center" |1 |- |}V celotni karjeri (26.9.2015) {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Club ! rowspan="2" |Season ! colspan="3" |League ! colspan="2" |Cup ! colspan="2" |Continental ! colspan="2" |Total ! rowspan="2" |<abbr>Ref.</abbr> |- !League !Apps !Goals !Apps !Goals !Apps !Goals !Apps !Goals |- | rowspan="4" |Bayer Leverkusen II |2008–09 | rowspan="3" |Regionalliga West |1 |0 | colspan="4" rowspan="3" |— |'''1''' |'''0''' |<sup>[12]</sup> |- |2009–10 |21 |1 |'''21''' |'''1''' |<sup>[13]</sup> |- |2010–11 |14 |4 |'''14''' |'''4''' |<sup>[14]</sup> |- ! colspan="2" |Club totals !36 !5 ! colspan="4" |— !36 !5 !— |- |Greuther Fürth |2010–11 |2. Bundesliga |1 |0 |0 |0 | colspan="2" rowspan="2" |— |'''1''' |'''0''' |<sup>[14]</sup> |- |Greuther Fürth II |2010–11 |Regionalliga Süd |7 |0 | colspan="2" |— |'''7''' |'''0''' |<sup>[14]</sup> |- |Bayer Leverkusen |2010–11 |Bundesliga |0 |0 |0 |0 |1 |0 |'''1''' |'''0''' |<sup>[14]</sup> |- |VfL Osnabrück |2011–12 |3. Liga |35 |2 |1 |0 | colspan="2" rowspan="2" |— |'''36''' |'''2''' |<sup>[15]</sup> |- |VfR Aalen |2012–13 |2. Bundesliga |3 |2 |1 |0 |'''4''' |'''2''' |<sup>[16]</sup> |- | rowspan="4" |Red Bull Salzburg |2012–13 | rowspan="3" |Austrian Bundesliga |23 |4 |4 |0 |0 |0 |'''27''' |'''4''' |<sup>[14]</sup> |- |2013–14 |33 |9 |5 |2 |13 |3 |'''51''' |'''14''' |<sup>[14]</sup> |- |2014–15 |18 |5 |3 |2 |10 |4 |'''31''' |'''11''' |<sup>[14]</sup> |- ! colspan="2" |Club totals !74 !18 !12 !4 !23 !7 !109 !29 !— |- | rowspan="3" |Borussia Dortmund |2014–15 | rowspan="2" |Bundesliga |13 |0 |2 |0 |1 |0 |'''16''' |'''0''' |<sup>[14]</sup> |- |2015–16 |1 |0 |0 |0 |2 |0 |'''3''' |'''0''' |<sup>[14]</sup> |- ! colspan="2" |Club totals !14 !0 !2 !0 !3 !0 !19 !0 !— |- |Bayer Leverkusen |2015–16 |Bundesliga |4 |1 |0 |0 |1 |0 |5 |1 |<sup>[14]</sup> |- | ! colspan="2" |Club totals !4 !1 !0 !0 !1 !0 !5 !1 !— |- ! colspan="3" |Career totals !174 !28 !16 !4 !27 !7 !218 !35 !—<br> <br> |} ==Reprezentančna kariera== Kampl je član [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]]. In na 19 tekmah zadel 2 gola. Reprezentančni zadetki (26.9.2015) {| class="wikitable" !# !Date !Venue !Opponent !Score !Result !Competition |- |1 |6 September 2013 |Stožice Stadium, Ljubljana, Slovenia |Albania |'''1'''–0 |1–0 |FIFA World Cup 2014 Qualification |- |2 |27 March 2015 |Stožice Stadium, Ljubljana, Slovenia |San Marino |'''2'''–0 |6–0 |UEFA Euro 2016 Qualification |} Reprezantančne tekme (27.9.2015) {| class="wikitable" !Reprezantanca !tekme !goli |- |Slovenija U-21 |17 |2 |- |[[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |19 |2 |} ==Reference== {{opombe}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * {{NZS|R0013}} * {{transfermarkt|en|53418}} * [http://www.uefa.com/uefaeuropaleague/clubs/player=250014636/index.html Kevin Kampl at UEFA] * [http://www.kicker.de/news/fussball/2bundesliga/vereine/2-bundesliga/2010-11/spvgg-greuther-fuerth-82/57894/spieler_kampl-kevin.html Kevin Kampl at Kicker Online] {{DEFAULTSORT:Kampl, Kevin}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Bayer 04 Leverkusna]] [[Kategorija:Nogometaši SpVgg Unterhachinga]] [[Kategorija:Nogometaši VfL Osnabrücka]] [[Kategorija:Nogometaši VfR Aalena]] [[Kategorija:Nogometaši Red Bull Salzburga]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Dortmund]] [[Kategorija:Nogometaši RB Leipziga]] 80fr9tlt4h4l3dboxg1g0k38hf4971o Plut (priimek) 0 302785 5729685 5616321 2022-08-10T09:57:34Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Plut}} '''Plut''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 760 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alojzij Plut]] (1841—1917), duhovnik-misijonar v Ameriki, minesotski pionir * [[Bojan Plut]] (1967—1986), morilec * [[Boni Pajntar Plut]], psihologinja, psihoterapevtka * [[Boža Plut]] (*1959), borka za zaščito otrokovih pravic * [[Dušan Plut]] (*1950), geograf, univ. profesor, ekolog, politik in publicist * [[Eli Plut]] (*1994), alpska smučarka * [[Ivan John Plut]] (1934—2015), kanadski Slovenec, nosilec častnega znaka svobode Republike Slovenije * [[Jadranka Plut]], kustosinja, kuratorica in umetniška vodja galerije Alcatraz * [[Josip Plut]] (1891—1952), gledališki igralec * [[Jože Plut]] (*1964), duhovnik, vojaški vikar * [[Katja Plut]] (*1979), pesnica * [[Leopoldina Plut Pregelj]] (*1946), pedagoginja, didaktičarka * [[Marjana Plut]], namiznoteniška igralka * [[Milan Plut]] (1881—1925), časnikar, urednik * [[Silvo Plut]] (1968—2007), serijski morilec * [[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900—1975), častni član Prirodoslovnega društva Slovenije (1969) * [[Štefan Plut]] (1928—2016), zdravnik pediater in medicinski pedagog * [[Theresa Plut]], kanadsko-slovenska sopranistka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Plut}} {{priimek|Plut}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1mv6vyuvndsoqk0h6fh9otn9kqik0qu 5729686 5729685 2022-08-10T09:57:47Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Plut}} '''Plut''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 760 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alojzij Plut]] (1841—1917), duhovnik-misijonar v Ameriki, minesotski pionir * [[Bojan Plut]] (1967—1986), morilec * [[Boni Pajntar Plut]], psihologinja, hipno-psihoterapevtka * [[Boža Plut]] (*1959), borka za zaščito otrokovih pravic * [[Dušan Plut]] (*1950), geograf, univ. profesor, ekolog, politik in publicist * [[Eli Plut]] (*1994), alpska smučarka * [[Ivan John Plut]] (1934—2015), kanadski Slovenec, nosilec častnega znaka svobode Republike Slovenije * [[Jadranka Plut]], kustosinja, kuratorica in umetniška vodja galerije Alcatraz * [[Josip Plut]] (1891—1952), gledališki igralec * [[Jože Plut]] (*1964), duhovnik, vojaški vikar * [[Katja Plut]] (*1979), pesnica * [[Leopoldina Plut Pregelj]] (*1946), pedagoginja, didaktičarka * [[Marjana Plut]], namiznoteniška igralka * [[Milan Plut]] (1881—1925), časnikar, urednik * [[Silvo Plut]] (1968—2007), serijski morilec * [[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900—1975), častni član Prirodoslovnega društva Slovenije (1969) * [[Štefan Plut]] (1928—2016), zdravnik pediater in medicinski pedagog * [[Theresa Plut]], kanadsko-slovenska sopranistka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Plut}} {{priimek|Plut}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] h3g0jjj42tsq0yxiqddgl7gal3ca9tn Šetinc 0 306233 5729666 5665303 2022-08-10T09:14:17Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Šetinc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Franc Šetinc]] (1929-2016), novinar, politik, publicist in pisatelj * [[Janko Šetinc]] (1932-2022), pianist in čembalist; glasbeni pedagog, organizator in kritik * [[Jasna Šetinc Simoniti]], klasična filologinja * [[Katarina Šetinc]], violinistka in etno-pevka * [[Lenart Šetinc]] (*1948), novinar, komunikolog, publicist, politik * [[Madita Šetinc Salzmann]], germanistka * [[Marjan Šetinc]] (*1949), socialni psiholog, urednik, politik, dipomat * [[Marko Šetinc]], ddr; dr. kemijskega inženirstva, dr. informacijsko upravljalskih ved, podjetnik, predavatelj * [[Matej Šetinc]] (*1964), nemcist in liter. komparativist * [[Mile Šetinc]] (*1956), novinar, politik, lobist * [[Mojca Šetinc Pašek]], novinarka * [[Senta Šetinc]], nemcistka, predavateljica nemškega jezika in književnosti * [[Zlatko Šetinc]] (*1950), novinar, časnikar (urednik) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šetinc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] pqxhl61swv83gmw2mrbginpklxty614 Pristava (jezero) 0 328317 5729438 5190919 2022-08-09T12:57:37Z A09090091 188929 dp inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Jezero Pristava | image_lake = | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[občina Lenart]] | coords = {{koord novi|46|33|55.47|N|15|45|56.51|E|display =inline,title}} | pushpin_map = Slovenija | type = umetno akumulacijsko jezero | inflow = [[Pesnica]] | outflow = Pesnica | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = 750 m | width = 500 m | area = 31 ha | depth = | max-depth = 3 m | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 280 m | frozen = | islands = | cities = | reference = |other_name=Šikerjev ribnik}} '''Pristava''' (tudi '''Šikerjev ribnik''') je [[jezero]] v [[Močna|Močni]]. Ribnik je znan že iz prejšnjih stoletij, saj je bil v lasti grofov [[Herbersteini|Herbersteinov]] in je bil namenjen gojenju rib. Prvotni ribnik so povečali v zadrževalnik visokih voda reke [[Pesnica (reka)|Pesnice]], na kateri je tudi pregrada. Jezero je namenjeno tudi ribolovu. Ribe, ki jih najdemo v Pristavi so: [[ščuka]], [[smuč]], [[klen]], [[krap]], [[som]] in [[somič]]. Je nadvse pomemben vodni prostor za prezimovanje [[ptice|ptic]], ki se tu zadržujejo tudi občasno, med selitvijo. Tu najdemo tudi rastišča redkega [[ščitastolistni plavček|ščitastolistega plavčka]] in [[beli lokvanj|belega lokvanja]]. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Peter Firbas |year=2001 |title=Vsa slovenska jezera |publisher=DZS, Ljubljana |isbn=86-341-2332-4 |cobiss=110125568 |pages=}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Lenart]] f6h6xl9r5q04fr2uk7i8p5d0oyukmo9 Šentjur 0 336340 5729537 5717271 2022-08-09T18:41:53Z 77.38.96.231 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Šentjur}} {{drugipomeni2|Sveti Jurij}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10135982_b4 | latd = 46 |latm = 13 |lats = 3.31 |latNS = N | longd = 15 |longm = 23 |longs = 45.53 |longEW = E |najdisi=Šentjur |zgodovinsko ime = Sveti Jurij pri Celju <small>(do 1952)</small> |image=ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg |grb=Šentjur pri Celju.png |povrsina=6,8 |prebivalstvo=4940 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=262,5 |postna=3230 |posta=Šentjur |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Šentjur pri Celju - Zgornji trg | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6. september 1996 | refšt= 9036 | občina = Šentjur }} }} '''Šentjur''' ({{Audio|Sl-Sentjur.oga|izgovorjava}}) je [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]], središče [[občina Šentjur|istoimenske občine]], ki leži okoli 11&nbsp;km vzhodno od [[Celje|Celja]]. Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: ''Zgornji trg'', staro [[Srednji vek|srednjeveško]] jedro, in ''Spodnji trg'', ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla [[Južna železnica]], s katero je Šentjur dobil [[Železniška postaja Šentjur|železniško postajo]]. Iz časa začetkov železne ceste na Slovenskem je danes v [[Muzej južne železnice|Muzeju južne železnice]], ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave. Kraj se je nekdaj imenoval [[Sveti Jurij]], Sveti Jurij pri Celju in Šentjur pri Celju. Danes je edino pravilno ime Šentjur. Mesto je član [[Združenje zgodovinskih mest Slovenije|Združenja zgodovinskih mest Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Šentjur|url=https://www.zgodovinska-mesta.si/mesta/sentjur/|website=ZZMS|accessdate=2021-04-14|language=sl-SI}}</ref> Obsega predele: Gornji trg, Spodnji trg, Kmetijsko šolo in nekdanje vasi Tičnica, Pešnica, Nova vas pod Rifnikom, Podgorje (pod Resevino), Zdenica in Hruševec. [[Slika:2014-8-Šentjur pri Celju.JPG|sličica|Šentjur z [[Rifnik (hrib)|Rifnika]] (2014)|alt=|280x280_pik]] == Ime == Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri [[Celje|Celju]]. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> == Znamenitosti == V Zgornjem trgu izstopa župnijska [[Cerkev sv. Jurija, Šentjur|cerkev sv. Jurija]] iz leta [[1721]]. Oltarje je izdelal [[Ivan Šubic]], križev pot pa je delo slikarja [[Janez Šubic|Janeza Šubica]]. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v ''[[Ipavčeva hiša|bidermajerski hiši]]'' (danes: [[Ipavčeva hiša]]), ki je bila obnovljena po skicah [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki [[Alojz Ipavec|Alojz]], [[Benjamin Ipavec|Benjamin]], [[Gustav Ipavec|Gustav]] in [[Josip Ipavec]]. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo. Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom [[Rifnik (hrib)|Rifnik]], na katerem so našli najdbe, ki segajo od pozne [[kamena doba|kamene dobe]] do [[srednji vek|srednjega veka]], so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, [[starokrščanstvo|starokrščanske]] in [[arijanstvo|arijanske]], sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu. == Izobraževalne ustanove == * [[Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur|Osnovna šola Franja Malgaja]] * [[Osnovna šola Hruševec - Šentjur|Osnovna šola Hruševec]] * [[Šolski center Šentjur]] (srednja in višja strokovna šola) * [[Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur|Glasbena šola skladateljev Ipavcev]] * [[Ljudska univerza Šentjur]] == Mediji == V mestu izhaja časopis ''Šentjurčan'', prav tako je v njem sedež radijske postaje [[Štajerski val]].<ref>{{Navedi splet|title=Radio Štajerski val od danes naprej v Šentjurju|url=https://kozjansko.info/2010/09/radio-stajerski-val-od-danes-naprej-v-sentjurju/|website=Kozjansko.info|date=2010-09-01|accessdate=2022-01-06|language=sl-SI}}</ref> == Znani meščani == * [[Urška Arlič Gololičič|Urška Arlič Gololočič]] - sopranistka * [[Alfred Brežnik]] - elektroinženir, podjetnik * [[Anžej Dežan]] - pevec * [[Marko Diaci]] - ekonomist, politik in župan Občine Šentjur (2010- ) * [[Igor Grdina|ddr. Igor Grdina]] - zgodovinar in literarni zgodovinar * [[Franc Ipavec]], zdravnik * [[Gustav Ipavec]] - skladatelj in zdravnik, več let šentjurski župan. * [[Benjamin Ipavec]] - skladatelj in primarij * [[Josip Ipavec]] - skladatelj * [[Jasmina Kandorfer]] - voditeljica oddaje Klepet ob Kavi, predavateljica nevromarketinga * [[Dušan Kveder]] - španski borec * [[Franjo Malgaj]] - borec za severno mejo, narodni heroj * [[Jožef (Josip) Drofenik]] (1884—1953), politik, državni poslanec v Kraljevini SHS * [[Josip Čretnik]] (1872-1953), obrtnik, narodni buditelj, politik, šentjurski župan * [[Jurij Malovrh]] - vinar politik, župan Občine Šentjur (1994-2002) * [[Oto Pungartnik]] - diplomat, veleposlanik Republike Slovenije v Združenih arabskih emiratih * [[Ana Pusar Jerič]], slovenska sopranistka * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - duhovnik in pesnik * [[Franc Valentin Slemenik]], slovenski pisatelj in časnikar * [[Jernej Stante]], slovenski pravnik, pesnik in dramatik * [[Štefan Tisel]] - urolog, politik in župan Občine Šentjur (2002-2010) * [[Franc Žličar]], slovenski katoliški duhovnik in prevajalec == Glej tudi: == * [[Muzej južne železnice]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Zunanje povezave == * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/%C5%A0entjur.htm?_ctg_kraji=3105&lng=1 Šentjur na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] {{commons|category:Šentjur}} {{Mesta-Slovenija}} {{Šentjur}} {{normativna kontrola}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] [[Kategorija:Šentjur|*]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 6kpq0sutx711z7fkjsaq0nrisp3zbe3 5729540 5729537 2022-08-09T19:04:35Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/77.38.96.231|77.38.96.231]] ([[User talk:77.38.96.231|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Pv21|Pv21]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Šentjur}} {{drugipomeni2|Sveti Jurij}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10135982_b4 | latd = 46 |latm = 13 |lats = 3.31 |latNS = N | longd = 15 |longm = 23 |longs = 45.53 |longEW = E |najdisi=Šentjur |zgodovinsko ime = Sveti Jurij pri Celju <small>(do 1952)</small> |image=ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg |grb=Šentjur pri Celju.png |povrsina=6,8 |prebivalstvo=4940 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=262,5 |postna=3230 |posta=Šentjur |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Šentjur pri Celju - Zgornji trg | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6. september 1996 | refšt= 9036 | občina = Šentjur }} }} '''Šentjur''' ({{Audio|Sl-Sentjur.oga|izgovorjava}}) je [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]], središče [[občina Šentjur|istoimenske občine]], ki leži okoli 11&nbsp;km vzhodno od [[Celje|Celja]]. Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: ''Zgornji trg'', staro [[Srednji vek|srednjeveško]] jedro, in ''Spodnji trg'', ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla [[Južna železnica]], s katero je Šentjur dobil [[Železniška postaja Šentjur|železniško postajo]]. Iz časa začetkov železne ceste na Slovenskem je danes v [[Muzej južne železnice|Muzeju južne železnice]], ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave. Kraj se je nekdaj imenoval [[Sveti Jurij]], Sveti Jurij pri Celju in Šentjur pri Celju. Danes je edino pravilno ime Šentjur. Mesto je član [[Združenje zgodovinskih mest Slovenije|Združenja zgodovinskih mest Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Šentjur|url=https://www.zgodovinska-mesta.si/mesta/sentjur/|website=ZZMS|accessdate=2021-04-14|language=sl-SI}}</ref> Obsega predele: Gornji trg, Spodnji trg, Kmetijsko šolo in nekdanje vasi Tičnica, Pešnica, Nova vas pod Rifnikom, Podgorje (pod Resevino), Zdenica in Hruševec. [[Slika:2014-8-Šentjur pri Celju.JPG|sličica|Šentjur z [[Rifnik (hrib)|Rifnika]] (2014)|alt=|280x280_pik]] == Ime == Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri [[Celje|Celju]]. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> == Znamenitosti == V Zgornjem trgu izstopa župnijska [[Cerkev sv. Jurija, Šentjur|cerkev sv. Jurija]] iz leta [[1721]]. Oltarje je izdelal [[Ivan Šubic]], križev pot pa je delo slikarja [[Janez Šubic|Janeza Šubica]]. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v ''[[Ipavčeva hiša|bidermajerski hiši]]'' (danes: [[Ipavčeva hiša]]), ki je bila obnovljena po skicah [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki [[Alojz Ipavec|Alojz]], [[Benjamin Ipavec|Benjamin]], [[Gustav Ipavec|Gustav]] in [[Josip Ipavec]]. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo. Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom [[Rifnik (hrib)|Rifnik]], na katerem so našli najdbe, ki segajo od pozne [[kamena doba|kamene dobe]] do [[srednji vek|srednjega veka]], so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, [[starokrščanstvo|starokrščanske]] in [[arijanstvo|arijanske]], sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu. == Izobraževalne ustanove == * [[Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur|Osnovna šola Franja Malgaja]] * [[Osnovna šola Hruševec - Šentjur|Osnovna šola Hruševec]] * [[Šolski center Šentjur]] (srednja in višja strokovna šola) * [[Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur|Glasbena šola skladateljev Ipavcev]] * [[Ljudska univerza Šentjur]] * [[Izobraževalni center Eksena]] == Mediji == V mestu izhaja časopis ''Šentjurčan'', prav tako je v njem sedež radijske postaje [[Štajerski val]].<ref>{{Navedi splet|title=Radio Štajerski val od danes naprej v Šentjurju|url=https://kozjansko.info/2010/09/radio-stajerski-val-od-danes-naprej-v-sentjurju/|website=Kozjansko.info|date=2010-09-01|accessdate=2022-01-06|language=sl-SI}}</ref> == Znani meščani == * [[Urška Arlič Gololičič|Urška Arlič Gololočič]] - sopranistka * [[Alfred Brežnik]] - elektroinženir, podjetnik * [[Anžej Dežan]] - pevec * [[Marko Diaci]] - ekonomist, politik in župan Občine Šentjur (2010- ) * [[Igor Grdina|ddr. Igor Grdina]] - zgodovinar in literarni zgodovinar * [[Franc Ipavec]], zdravnik * [[Gustav Ipavec]] - skladatelj in zdravnik, več let šentjurski župan. * [[Benjamin Ipavec]] - skladatelj in primarij * [[Josip Ipavec]] - skladatelj * [[Jasmina Kandorfer]] - voditeljica oddaje Klepet ob Kavi, predavateljica nevromarketinga * [[Dušan Kveder]] - španski borec * [[Franjo Malgaj]] - borec za severno mejo, narodni heroj * [[Jožef (Josip) Drofenik]] (1884—1953), politik, državni poslanec v Kraljevini SHS * [[Josip Čretnik]] (1872-1953), obrtnik, narodni buditelj, politik, šentjurski župan * [[Jurij Malovrh]] - vinar politik, župan Občine Šentjur (1994-2002) * [[Oto Pungartnik]] - diplomat, veleposlanik Republike Slovenije v Združenih arabskih emiratih * [[Ana Pusar Jerič]], slovenska sopranistka * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - duhovnik in pesnik * [[Franc Valentin Slemenik]], slovenski pisatelj in časnikar * [[Jernej Stante]], slovenski pravnik, pesnik in dramatik * [[Štefan Tisel]] - urolog, politik in župan Občine Šentjur (2002-2010) * [[Franc Žličar]], slovenski katoliški duhovnik in prevajalec == Glej tudi: == * [[Muzej južne železnice]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Zunanje povezave == * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/%C5%A0entjur.htm?_ctg_kraji=3105&lng=1 Šentjur na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] {{commons|category:Šentjur}} {{Mesta-Slovenija}} {{Šentjur}} {{normativna kontrola}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] [[Kategorija:Šentjur|*]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] f67pllgfzkpzhqw9429udalh1cnk2fa Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva 0 342195 5729657 5677483 2022-08-10T08:58:47Z Romanm 13 /* Zunanje povezave */ URL wikitext text/x-wiki '''Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva''' so leta 1994 nadomestile '''Žagarjeve nagrade''', poimenovane po učitelju in narodnem heroju [[Stane Žagar|Stanetu Žagarju]], ki so se podeljevale od leta 1966 za izjemne dosežke ali pa za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Žagarjeve nagrade so leta 1966 obnovile nagrade, ki jih je zaslužnim prosvetnim delavcem leta 1957 in 1958 podeljeval Svet za šolstvo LR Slovenije. Vsako leto podelijo do 11 nagrad posameznikom ali inštitucijam, ki so dejavni na poljih predšolske vzgoje, obveznega osnovnega šolstva, osnovnega glasbenega šolstva, izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, srednjega šolstva, izobraževanja odraslih, višjega in visokega šolstva, dijaških in študentskih domov, šolstva pripadnikov madžarske in italijanske narodnostne skupnosti in Romov, šolstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu. ==Nagrajenci== *'''2019''': [[Društvo BRAVO]], [[Katja Gruber]], [[Branka Kovaček]], [[Nina Jelen]], [[Maja Ahačič]], [[Marjana Kolenko]], [[Mojca Dimec]], [[Lidija Golc]], [[Igor Saksida]], [[Boris Aberšek]], [[Bojan Dekleva]] *'''2018''': [[Tatjana Gulič]], [[Darja Štiherl]], [[Zdenka Keuc]], [[Bogdan Zdovc]], [[Alojz Razpet]], [[Zdenko Kodelja]], [[Saša Aleksij Glažar]], [[Metod Resman]], [[Mitja Krajnčan]], [[Tanja Vilič Klenovšek]], [[Vladimir Wakounig]] *'''2017''': [[Mladen Kopasić]], [[Ivan Dović]], [[Majda Schmidt Krajnc]], [[Bogdana Borota]], [[Mojca Čepič]], [[Justina Erčulj]], [[Marta Korošec]], [[Stane Berzelak]], [[Majda Šlajmer - Japelj]], [[Janko Strel]] *'''2016''': [[Helena Fojkar Zupančič]], [[Breda Forjanič]], [[Osnovna šola Bistrica ob Sotli]], [[Javni zavod Park Škocjanske jame]], [[Slavko Gaber]], [[Rajko Šugman]], [[Sonja Pečjak]], [[Črtomir Frelih]], [[Darjo Felda]], [[Olga Rupnik Krže]], [[Marko Strle]] *'''2015''': [[Mojca Zupan]], [[Branka Potočnik Krajnik]], [[Anton Baloh (učitelj)|Anton Baloh]], [[Frančiška Al-Mansour]], [[Andrej Podobnik]], [[Alenka Kobolt]], [[Marija Kavkler]], [[Majda Cencič]], [[Marjeta Gašperšič]], [[Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca v Ljubljani]], [[Teodor Domej]] *'''2014''': [[Ksenija Trotovšek Brlek]], [[Maja Cilenšek]], [[Svetlana Lučka Joksić]], [[Hiša eksperimentov]], [[Marjan Prevodnik]], [[Anton Šepetavc]], [[Janez Demšar]], [[Ivan Gerlič]], [[Vida Medved Udovič]], [[Zvonka Pangerc Pahernik]], [[Aleksander Vališer]] *'''2013''': [[Vrtec Vodmat Ljubljana]]; [[Marija Mahne]], [[Marinka Šuštar]]; [[Majda Škrinar Majdič]], [[Damijan Močnik]], [[Marina Rugelj]]; [[Lucija Čok]], [[Zdenko Medveš]], [[Mara Cotič]]; [[Ida Srebotnik]]; [[Franci M. Kolenec]] *'''2012''': [[Jožica Pantar]], [[Magdalena Bobek]], [[Marija Zupan]], [[Karla Zajc Berzelak]], [[Olga Dečman Dobrnjič]], [[Miran Hladnik]], [[Andrej Brodnik]], [[Igor Dekleva]], [[Andragoški zavod Maribor]], [[Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje]] *'''2011''': [[Ljudmil Rus]], [[Doroteja Jelenc]], [[Marko Razpet]], [[Robert Kroflič]], [[Helena Kozar]], [[Viljem Vesenjak]], [[Irma Lipovec]], [[Rožana Koštiál]], [[Marjana Zupančič]], [[Gabrijela Hauptman]] *'''2010''': [[Suzana Antič]], [[Terezija Draginc]], [[Jožefa Polanc]], [[Valentin Kubale]], [[Tomaž Janez Geršak]], [[Peter Glavič]], [[Simona Tancig]], [[Vida Mohorčič Špolar]], [[Ksenija Preželj]], [[Darinka V. Kabelka]], [[Loredana Sabaz]], [[Valerija Perger]] *'''2009''': [[Ivana Leskovar]], [[Aleksandra Pirkmajer Slokan]], [[Martin Dušič]], [[Vinko Cuderman]], [[Štefan David]], [[Izidor Hafner]], [[Ljubica Marjanovič Umek]], [[Breda Kroflič]], [[Mojca Kovač Šebart]], [[Marijan Lačen]], [[Miroslava (Mirka) Brajnik]] *'''2008''': [[Dane Katalinič]], [[Mojca Starešinič]], [[Majda Jurkovič]], [[Verena Koch]], [[Anton Gams]], [[Mirjana Pretnar]], [[Anton Kotar]], [[Jože Horvat]], [[Miroslav Kališnik]], [[Lucia Barei]], [[Igor Štuhec]] *'''2007''': [[Betka Vrbovšek]], [[Ciciban (revija)|Revija Ciciban]], [[Jožek Horvat Muc]], [[Zmagoslav Barič]], [[Miro Bornšek]], [[Alojz Širec]], [[Ljubica Podboršek]], [[Jan Ulaga]], [[Mirko Slosar]], [[Franc Pediček]] *'''2006''': [[Nada Verbič]], [[Marija Meta Budnar]], [[Sonja Peternel]], [[Edvard Trdan]], [[Boža Krakar Vogel]], [[Pavel Zgaga]], [[Martin Kramar]], [[Breda Podboj]], [[Frančišek Okorn]], [[Egidija Novljan]], [[Magdalena Frančiška Božnar]] *'''2005''': Božena Bratuž, Marija Grginič, [[Osnovna šola Brežice]], Tatjana Koren, Helena Fortič, Jožko Battestin, Alenka Knez, Valentin Peternel, [[Primož Kuret]], Roman Brvar, Jožica Bezjak *'''2004''': Metka Čas, Drago Ivanšek, Mojca Samardžija, Slavko Deržek, [[Edvard Majaron]], [[Gabrijela Čačinovič Vogrinčič]], [[Olga Drofenik]], Ivan Škoflek, Erika Glanz, Aleksandra Čeferin, Marijan Prosen *'''2003''': [[Laura Salama Giachin]], [[Janko Koren]], [[Meta Puklavec]], [[Milan Meža]], [[Dragica Čadež Lapajne]], [[Jože Duhovnik]], [[Peter Raspor]], [[Stane Košir]], [[Stanislava Sostič Čuk]], [[Tomaž Skulj]], skupina avtoric [[Nana Cajhen]], [[Nevenka Drusany]], [[Dragica Kapko Bakič]], [[Martina Križaj Ortar]], [[Marja Bešter Turk]] *'''2002''': [[Štefanija Meršnik]], [[Leopold Sever]], [[Marinka Marovt]], [[Alenka Vilfan Kozinc]], [[Dušan Kaplan]], [[Marija Tome]], [[Franček Lasbaher]], [[Jože Vauhnik]], [[Helga Glušič]], [[Darij Pobega]], [[Ivan Kejžar]] *'''2001''': [[Tatjana Vonta]], [[Saša Tomažič]], [[Alenka Aškerc Mikeln]], [[Jože Zupančič]], [[Marjan Štrancar]], [[Stanko Šimenc]], [[Herta Orešič]], [[Cveta Razdevšek Pučko]], [[Ivan Marin]], [[Ema Škerjanc Ogorevc]], [[Dušana Findeisen]] *'''2000''': [[Erika Jovanovski]], [[Amalija Ljuba Novak]], [[Sonja Zofija Mirtič]], [[Marjan Polanec]], [[Davorin Žitnik]], [[Peter Legiša]], [[Jurij Kunaver]], [[Jurij Kržnič]], [[Vinko Skalar]], [[Jasna Dominko Baloh]], [[Evgen Titan]] *'''1999''': [[Emilija Pešec]], [[Tone Pfajfar]], [[Karel Šmigoc]], [[Viktorija Slabe]], [[Tomaž Šegula]], [[Janez Šušteršič]], [[Metka Zevnik]], [[Mira Avsec]], [[Božidar Kranjčič]], [[Živa Gruden]], [[Bogomil Jakopič]] *'''1998''': [[Katja Makarovič]], [[Lucija Selan]], [[Cvetko Budkovič]], [[Miha Mohor]], [[Alfonz Vreznik]], [[Anton Skok]], [[Božidar Opara]], [[Nada Pertot]], [[Jože Flašker]], skupina učiteljev in sodelavcev pedagoške fakultete v ljubljani na področju naravoslovja: [[Barbara Bajd]], [[Janez Ferbar]], [[Saša Aleksij Glažar]], [[Matjaž Jaklin]], [[Dušan Krnel]], [[Danica Mati]], [[Darja Skribe Dimec]], [[Anton Moljk]] (66 predlogov) *'''1997''': [[Marija Dornik]], [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]], [[Tomaž Habe]], [[Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku]], [[Gregor Pavlič]], [[Valentin Pivk]], [[Sonja Klemenčič]], [[Meta Grosman]], [[Zinka Zorko]], [[Angela Klanšek]], [[Katica Kovač]], [[Marija Markež]] (44 predlogov) *'''1996''': [[Ana Četkovič Vodovnik]], [[Vzgojnoizobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik]], [[Mira Turk Radikovič]], [[Janez Bitenc]], [[Marija Gabrijelčič]], [[Genija Lipar Kadunc]], [[Milan Marušič]], [[Franc Savnik]], [[Jurij Jug]], [[Andrej Šalehar]], [[Vladimir Klemenčič]] (33 predlogov) *'''1995''': [[Milena Bertoncelj]], [[Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih iz Ljubljane]], [[Edvin Švab]], [[Viljenka Jalovec]], [[Dušica Kunaver]], [[Franc Černigoj]], [[Vesna Falatov]], [[Mirjam Perovič]], [[Zoran Jelenc]], [[Milan Divjak]], [[Ana Zlata Dragaš]] (33 predlogov) *'''1994''': [[Ljudmila Žalik]] in [[Ignac Žalik]], [[Alenka Knez]], Breda Oblak, [[Dušan Parazajda]], [[Slavko Brinovec]], [[Silvo Fatur]], [[Marija Velikonja]], [[Ivan Toličič]], [[Jože Lep]], [[Nadia Vidovich]], [[Franc Kukovica]] (43 predlogov) *V letih '''1991-1993''' se nagrada ni podeljevala. *'''1990''': [[Tilka Jan]], [[Franjo Karažinec]], [[Irena Velkavrh]], [[Tone Turičnik]], [[Barica Marentič Požarnik]], [[Terezija Uran]], [[Marija Šemrl]] (23 predlogov, 21.000.000 din), priznanja: Glasbena matica v Trstu, [[Slovenski šolski muzej]], Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani (25.000.000 din) *'''1989''': [[Joža Ferjančič]], [[Stane Florjančič]], [[Berta Golob]], [[Karel Kordeš]], [[Jože Prelog]], [[France Režun]], [[France Strmčnik]] (31 predlogov, 8.000.000 din), priznanja: OŠ France Bevk v Ljubljani, Srednja šola za gostinstvo in turizem v Mariboru, ''Mladi rod'', mladinski list na avstrijskem Koroškem (7.000.000 din) *'''1988''': [[Danica Cedilnik]], [[Jože Dolinšek]], [[Jože Filo]], [[Ana Krajnc]], [[Bojan Pavletič]], [[Ivan Vidav]], [[Pavla Zdovc]] (30 predlogov, 2.000.000 din), priznanja: OŠ v Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino dr. Marko Gerbec, Šentvid pri Stični, Visoka ekonomsko-komercialna šola v Mariboru, [[Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije]] (3.000.000 din) *'''1987''': [[Irena Levičnik]], [[Janez Karlin]], [[Nives Rustja]], [[Janez Sagadin]], [[Marija Skledar]], [[Jožica Kavčič]], [[Ada Vidmar (24 predlogov, 700.000 din), priznanja: OŠ Postojna, Srednja šola Edvarda Kardelja Ravne na Koroškem, Uredništvo izobraževalnih oddaj pri Radiu Ljubljana (1.500.000 din) *'''1986''': [[Lea Brodnjak]], [[Milan Kabaj]], [[Vera Kušljan]], [[Stanko Londrant]], [[Marica Nakrst]], [[Jože Valentinčič]], [[Ivan Žele]] (31 predlogov, 360.000 din), priznanja: Center za glasbeno vzgojo Koper, OŠ bratov Ribarjev Brežice, Srednja šola tehniških strok Franc Leskovšek - Luka v Ljubljani *'''1985''': [[Marija Brezovar]], [[Leopold Kejžar]], [[Janez Kerčmar]], [[Vida Kovač]], [[Franc Lazarini]], [[Franc Pečnik]], [[Vera Vezovnik]] (42 predlogov, 200.000 din), priznanja: celodnevna OŠ 25. maj, Prestranek, celodnevna OŠ Gorenjskega odreda v Žirovnici, Železarna Ravne na Koroškem *'''1984''': [[Joško Budin]], [[Boris Feldin]], [[Lojze Gobec]], [[Justi Kavšek]], [[Janez Kuhar]], [[Ivan Štalec]], [[Branko Vesel]] (37 predlogov, 120.000 din), priznanja: OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Slavka Šlandra Prebold, Zavod za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem *'''1983''': [[Vikica Kos]], [[Drago Ocepek]], [[Janez Pešec]], [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]], [[Marija Vogrič]], [[Albin Završnik]], [[Martin Zorič]] (32 predlogov, 50.000 din), priznanja: OŠ Karel Destovnik Kajuh, pedagogi v UKC Ljubljana, Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja v Dornavi *'''1982''': [[Cilka Dimec Žerdin]], [[Franc Forstnerič]], [[Drago Glogovšek]], [[Jožica Jagodic]], [[Vojko Lovše]], [[Mimica Pelcl]], [[Jurče Vraže]] (36 predlogov, 40.000 din), priznanja: Celodnevna osnovna šola Trbovlje, Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, Komisija za tisk ... pri društvu matematikov, fizikov in astronomov SRS *'''1981''': [[Stane Habe]], [[Ivanka Milovanovič]], [[Tanja Plemenitaš]], [[Hrabroslav Pramelč]], [[Vesela šola]] pri ''Pionirskem listu'' (France Demšar, Maksa Kalin, [[Božo Kos]], Suzana Šoster), [[Mira Voglar]], [[Truda Žoher Durjava]] (24 predlogov, 40.000 din), priznanja: [[Gimnazija Črnomelj]], [[Osnovna Šola Dante Alighieri Izola]], [[Osnovna šola Vuzenica]] *'''1980''': Vida Blažko, Franc Fister, [[Severin Golmajer]], Milena Kokotec, Stane Kranjc; priznanja: celodnevna OŠ 7. maj, Dobova, OŠ Katja Rupena, Novo mesto, revija ''Otrok in družina'' (32 predlogov za nagrade, 10 za priznanja, 40.000 din) *'''1979''': Mija Artač, [[Vladimir Bračič]], Janez Drnovšek, Jože Geršak, [[Avgustin Lah]], [[Vida Matičetova]]; priznanja: [[Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana|Zavod za slepo in slabovidno mladino]], Svet za delo s pionirji pri Občinski zvezi prijateljev mladine Trbovlje, učiteljski kolektiv dvojezične osnovne šole Drago Lugarič, Lendava (16 predlogov za nagrade, 4 za priznanja, 35.000 din) *'''1978''': Janez Grašič, [[Miran Hasl]], [[Aleksandra Kornhauser]], Frane Mohorko, Marija Operčkal, Svetoslava Zorč (31 predlogov, 30.000 din) *'''1977''': Vida Herman, Danica Jandl, Jože Kocijan, Viktor Krenčič, Miro Lužnik, [[Egon Mihelič]] (17 predlogov, 20.000 din) *'''1976''': Slavko Brataševec, Karel Kos, Franc Munih, Frane Turičnik, [[Učiteljski pevski zbor Emil Adamič]] (10 predlogov, 20.000 din) *'''1975''': [[Marica Dekleva Modic]], [[Festival Kurirček]], [[Boris Lipužič]], [[Marta Paulin Schmidt - Brina]], [[Marija Volf]], [[Milan Vrtačnik]] (9 predlogov, 16.000 din) *'''1974''': [[Marija Koman]], [[Živa Kraigher]], [[Milica Lugarič]], [[Stane Mihelič]], [[Rezka Pirc]], [[Leopold Zemljak]], [[Slavica Zirkelbach]] (14 predlogov, 10.000 din) *'''1973''': [[Breda Cilenšek]], [[Janko Černut]], [[Anton Golčer]], [[Vilko Kolar]], [[Srečko Rot]], [[Marjanca Šeme]], [[Avgust Šuligoj]], [[Dina Urbančič]] (20 predlogov, 8000 din) *'''1972''': [[Mara Burja]], [[Jože Jurančič]], [[Franjo Klojčnik]], [[Milena Kos]], [[Danica Marion]], [[Vladimir Močan]], [[Tone Troha]], [[Drago Vončina]] (26 predlogov, 8000 din) *'''1971''': [[Ivan Knez]], [[Desa Mušič]], [[Drago Pahor]], [[Vida Rudolf]], [[Marija Saje]], [[Andrej Šavli]], [[Iva Šegula]] (20 predlogov, 8000 din) *'''1970''': [[Tilka Blaha]], [[Stanko Gogala]], [[Zora Kolar]], [[Fran Roš]], [[Venceslav Winkler]], [[Ivan Vokač]], ([[Pavel Kunaver]])<ref>Pavel Kunaver naj bi dobil nagrado že leta 1958.</ref> (31 predlogov, 7000 din) *'''1969''': [[Anica Dolanc]], [[Tone Ferlinc]], [[Peter Martinc]], [[Marijan Pavčič]], [[Nanka Pučko]] (36 predlogov, 500.000 din) *'''1968''': [[Ivan Bertoncelj]], [[Miroslav Faletov]], [[Lea Smasek]], [[Anka Zevnik]], [[Albert Žerjav]] (15 predlogov, 400.000 S din) *'''1967''': [[Dušan Bavdek]], [[Jože Brilej (učitelj)|Jože Brilej]], [[Vladimir Cvetko]], [[Jože Povšič]], [[Henrik Zdešar (učitelj)|Henrik Zdešar]] (37 predlogov, 400.000 S din) *'''1966''': [[Franček Bohanec]], [[Slavica Božič]], [[Venceslav Čopič]], [[Nada Vreček]], [[France Ostanek]] (39 predlogov, 300.000 S din)<ref>Podatki od leta 1966 so iz arhiva Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, od 2004 dalje pa s spletnih strani ministrstva.</ref> *'''1958''': [[Simon Gorišek]], [[Bela Horvat]], [[Draga Humek]], [[Miroslav Kokolj]], [[Pavel Kunaver]], [[Albin Ogorelec]], [[Helena Puhar]], [[Franc Sušnik]], [[Rudi Završnik]] *'''1957''': [[Vladimir Batič]], [[Mirko Brumen]], [[Avgust Gojkovič]], [[Vlado Mušič]], [[Lado Smrekar]], [[Gustav Šilih]], [[Jože Unverdorben]] ==Glej tudi== *[[w:sl:Kategorija:Žagarjevi nagrajenci|Žagarjevi nagrajenci]] *Miran Hladnik, [[:wikiversity:sl:Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012|Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012]]. ==Opombe== <references /> ==Zunanje povezave== * [https://www.gov.si/teme/drzavne-nagrade-na-podrocju-solstva/ Nagrade RS na področju šolstva] * ''Narodni heroj Stanko Žagar: Ljudski učitelj in revolucionar''. Ljubljana: Komunist, 1982. {{COBISS|ID=20738055}} [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] 15j1xpl3uix3h1dapvqwviyz0sbbb4i 5729658 5729657 2022-08-10T09:01:31Z Romanm 13 /* Nagrajenci */ 2020 wikitext text/x-wiki '''Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva''' so leta 1994 nadomestile '''Žagarjeve nagrade''', poimenovane po učitelju in narodnem heroju [[Stane Žagar|Stanetu Žagarju]], ki so se podeljevale od leta 1966 za izjemne dosežke ali pa za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Žagarjeve nagrade so leta 1966 obnovile nagrade, ki jih je zaslužnim prosvetnim delavcem leta 1957 in 1958 podeljeval Svet za šolstvo LR Slovenije. Vsako leto podelijo do 11 nagrad posameznikom ali inštitucijam, ki so dejavni na poljih predšolske vzgoje, obveznega osnovnega šolstva, osnovnega glasbenega šolstva, izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, srednjega šolstva, izobraževanja odraslih, višjega in visokega šolstva, dijaških in študentskih domov, šolstva pripadnikov madžarske in italijanske narodnostne skupnosti in Romov, šolstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu. ==Nagrajenci== *'''2020'''<ref name="nagrade2020">[https://www.gov.si/novice/2020-12-08-podeljene-so-najvisje-drzavne-nagrade-za-izjemno-delo-na-podrocju-solstva-za-leto-2020/ Podeljene so najvišje državne nagrade za izjemno delo na področju šolstva za leto 2020]</ref>: [[Milena Brusnjak]], [[Jožica Frigelj]], [[Albin Vrabič]], [[Jurka Lepičnik Vodopivec]], [[Ivanka Stopar]], [[Natalija Čerček]], [[Katarina Virant Iršič]], [[Biotehniški izobraževalni center Ljubljana]], [[Mojca Juriševič]], [[Branka Jurišič]], [[Razlagamo.si]] *'''2019''': [[Društvo BRAVO]], [[Katja Gruber]], [[Branka Kovaček]], [[Nina Jelen]], [[Maja Ahačič]], [[Marjana Kolenko]], [[Mojca Dimec]], [[Lidija Golc]], [[Igor Saksida]], [[Boris Aberšek]], [[Bojan Dekleva]] *'''2018''': [[Tatjana Gulič]], [[Darja Štiherl]], [[Zdenka Keuc]], [[Bogdan Zdovc]], [[Alojz Razpet]], [[Zdenko Kodelja]], [[Saša Aleksij Glažar]], [[Metod Resman]], [[Mitja Krajnčan]], [[Tanja Vilič Klenovšek]], [[Vladimir Wakounig]] *'''2017''': [[Mladen Kopasić]], [[Ivan Dović]], [[Majda Schmidt Krajnc]], [[Bogdana Borota]], [[Mojca Čepič]], [[Justina Erčulj]], [[Marta Korošec]], [[Stane Berzelak]], [[Majda Šlajmer - Japelj]], [[Janko Strel]] *'''2016''': [[Helena Fojkar Zupančič]], [[Breda Forjanič]], [[Osnovna šola Bistrica ob Sotli]], [[Javni zavod Park Škocjanske jame]], [[Slavko Gaber]], [[Rajko Šugman]], [[Sonja Pečjak]], [[Črtomir Frelih]], [[Darjo Felda]], [[Olga Rupnik Krže]], [[Marko Strle]] *'''2015''': [[Mojca Zupan]], [[Branka Potočnik Krajnik]], [[Anton Baloh (učitelj)|Anton Baloh]], [[Frančiška Al-Mansour]], [[Andrej Podobnik]], [[Alenka Kobolt]], [[Marija Kavkler]], [[Majda Cencič]], [[Marjeta Gašperšič]], [[Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca v Ljubljani]], [[Teodor Domej]] *'''2014''': [[Ksenija Trotovšek Brlek]], [[Maja Cilenšek]], [[Svetlana Lučka Joksić]], [[Hiša eksperimentov]], [[Marjan Prevodnik]], [[Anton Šepetavc]], [[Janez Demšar]], [[Ivan Gerlič]], [[Vida Medved Udovič]], [[Zvonka Pangerc Pahernik]], [[Aleksander Vališer]] *'''2013''': [[Vrtec Vodmat Ljubljana]]; [[Marija Mahne]], [[Marinka Šuštar]]; [[Majda Škrinar Majdič]], [[Damijan Močnik]], [[Marina Rugelj]]; [[Lucija Čok]], [[Zdenko Medveš]], [[Mara Cotič]]; [[Ida Srebotnik]]; [[Franci M. Kolenec]] *'''2012''': [[Jožica Pantar]], [[Magdalena Bobek]], [[Marija Zupan]], [[Karla Zajc Berzelak]], [[Olga Dečman Dobrnjič]], [[Miran Hladnik]], [[Andrej Brodnik]], [[Igor Dekleva]], [[Andragoški zavod Maribor]], [[Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje]] *'''2011''': [[Ljudmil Rus]], [[Doroteja Jelenc]], [[Marko Razpet]], [[Robert Kroflič]], [[Helena Kozar]], [[Viljem Vesenjak]], [[Irma Lipovec]], [[Rožana Koštiál]], [[Marjana Zupančič]], [[Gabrijela Hauptman]] *'''2010''': [[Suzana Antič]], [[Terezija Draginc]], [[Jožefa Polanc]], [[Valentin Kubale]], [[Tomaž Janez Geršak]], [[Peter Glavič]], [[Simona Tancig]], [[Vida Mohorčič Špolar]], [[Ksenija Preželj]], [[Darinka V. Kabelka]], [[Loredana Sabaz]], [[Valerija Perger]] *'''2009''': [[Ivana Leskovar]], [[Aleksandra Pirkmajer Slokan]], [[Martin Dušič]], [[Vinko Cuderman]], [[Štefan David]], [[Izidor Hafner]], [[Ljubica Marjanovič Umek]], [[Breda Kroflič]], [[Mojca Kovač Šebart]], [[Marijan Lačen]], [[Miroslava (Mirka) Brajnik]] *'''2008''': [[Dane Katalinič]], [[Mojca Starešinič]], [[Majda Jurkovič]], [[Verena Koch]], [[Anton Gams]], [[Mirjana Pretnar]], [[Anton Kotar]], [[Jože Horvat]], [[Miroslav Kališnik]], [[Lucia Barei]], [[Igor Štuhec]] *'''2007''': [[Betka Vrbovšek]], [[Ciciban (revija)|Revija Ciciban]], [[Jožek Horvat Muc]], [[Zmagoslav Barič]], [[Miro Bornšek]], [[Alojz Širec]], [[Ljubica Podboršek]], [[Jan Ulaga]], [[Mirko Slosar]], [[Franc Pediček]] *'''2006''': [[Nada Verbič]], [[Marija Meta Budnar]], [[Sonja Peternel]], [[Edvard Trdan]], [[Boža Krakar Vogel]], [[Pavel Zgaga]], [[Martin Kramar]], [[Breda Podboj]], [[Frančišek Okorn]], [[Egidija Novljan]], [[Magdalena Frančiška Božnar]] *'''2005''': Božena Bratuž, Marija Grginič, [[Osnovna šola Brežice]], Tatjana Koren, Helena Fortič, Jožko Battestin, Alenka Knez, Valentin Peternel, [[Primož Kuret]], Roman Brvar, Jožica Bezjak *'''2004''': Metka Čas, Drago Ivanšek, Mojca Samardžija, Slavko Deržek, [[Edvard Majaron]], [[Gabrijela Čačinovič Vogrinčič]], [[Olga Drofenik]], Ivan Škoflek, Erika Glanz, Aleksandra Čeferin, Marijan Prosen *'''2003''': [[Laura Salama Giachin]], [[Janko Koren]], [[Meta Puklavec]], [[Milan Meža]], [[Dragica Čadež Lapajne]], [[Jože Duhovnik]], [[Peter Raspor]], [[Stane Košir]], [[Stanislava Sostič Čuk]], [[Tomaž Skulj]], skupina avtoric [[Nana Cajhen]], [[Nevenka Drusany]], [[Dragica Kapko Bakič]], [[Martina Križaj Ortar]], [[Marja Bešter Turk]] *'''2002''': [[Štefanija Meršnik]], [[Leopold Sever]], [[Marinka Marovt]], [[Alenka Vilfan Kozinc]], [[Dušan Kaplan]], [[Marija Tome]], [[Franček Lasbaher]], [[Jože Vauhnik]], [[Helga Glušič]], [[Darij Pobega]], [[Ivan Kejžar]] *'''2001''': [[Tatjana Vonta]], [[Saša Tomažič]], [[Alenka Aškerc Mikeln]], [[Jože Zupančič]], [[Marjan Štrancar]], [[Stanko Šimenc]], [[Herta Orešič]], [[Cveta Razdevšek Pučko]], [[Ivan Marin]], [[Ema Škerjanc Ogorevc]], [[Dušana Findeisen]] *'''2000''': [[Erika Jovanovski]], [[Amalija Ljuba Novak]], [[Sonja Zofija Mirtič]], [[Marjan Polanec]], [[Davorin Žitnik]], [[Peter Legiša]], [[Jurij Kunaver]], [[Jurij Kržnič]], [[Vinko Skalar]], [[Jasna Dominko Baloh]], [[Evgen Titan]] *'''1999''': [[Emilija Pešec]], [[Tone Pfajfar]], [[Karel Šmigoc]], [[Viktorija Slabe]], [[Tomaž Šegula]], [[Janez Šušteršič]], [[Metka Zevnik]], [[Mira Avsec]], [[Božidar Kranjčič]], [[Živa Gruden]], [[Bogomil Jakopič]] *'''1998''': [[Katja Makarovič]], [[Lucija Selan]], [[Cvetko Budkovič]], [[Miha Mohor]], [[Alfonz Vreznik]], [[Anton Skok]], [[Božidar Opara]], [[Nada Pertot]], [[Jože Flašker]], skupina učiteljev in sodelavcev pedagoške fakultete v ljubljani na področju naravoslovja: [[Barbara Bajd]], [[Janez Ferbar]], [[Saša Aleksij Glažar]], [[Matjaž Jaklin]], [[Dušan Krnel]], [[Danica Mati]], [[Darja Skribe Dimec]], [[Anton Moljk]] (66 predlogov) *'''1997''': [[Marija Dornik]], [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]], [[Tomaž Habe]], [[Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku]], [[Gregor Pavlič]], [[Valentin Pivk]], [[Sonja Klemenčič]], [[Meta Grosman]], [[Zinka Zorko]], [[Angela Klanšek]], [[Katica Kovač]], [[Marija Markež]] (44 predlogov) *'''1996''': [[Ana Četkovič Vodovnik]], [[Vzgojnoizobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik]], [[Mira Turk Radikovič]], [[Janez Bitenc]], [[Marija Gabrijelčič]], [[Genija Lipar Kadunc]], [[Milan Marušič]], [[Franc Savnik]], [[Jurij Jug]], [[Andrej Šalehar]], [[Vladimir Klemenčič]] (33 predlogov) *'''1995''': [[Milena Bertoncelj]], [[Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih iz Ljubljane]], [[Edvin Švab]], [[Viljenka Jalovec]], [[Dušica Kunaver]], [[Franc Černigoj]], [[Vesna Falatov]], [[Mirjam Perovič]], [[Zoran Jelenc]], [[Milan Divjak]], [[Ana Zlata Dragaš]] (33 predlogov) *'''1994''': [[Ljudmila Žalik]] in [[Ignac Žalik]], [[Alenka Knez]], Breda Oblak, [[Dušan Parazajda]], [[Slavko Brinovec]], [[Silvo Fatur]], [[Marija Velikonja]], [[Ivan Toličič]], [[Jože Lep]], [[Nadia Vidovich]], [[Franc Kukovica]] (43 predlogov) *V letih '''1991-1993''' se nagrada ni podeljevala. *'''1990''': [[Tilka Jan]], [[Franjo Karažinec]], [[Irena Velkavrh]], [[Tone Turičnik]], [[Barica Marentič Požarnik]], [[Terezija Uran]], [[Marija Šemrl]] (23 predlogov, 21.000.000 din), priznanja: Glasbena matica v Trstu, [[Slovenski šolski muzej]], Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani (25.000.000 din) *'''1989''': [[Joža Ferjančič]], [[Stane Florjančič]], [[Berta Golob]], [[Karel Kordeš]], [[Jože Prelog]], [[France Režun]], [[France Strmčnik]] (31 predlogov, 8.000.000 din), priznanja: OŠ France Bevk v Ljubljani, Srednja šola za gostinstvo in turizem v Mariboru, ''Mladi rod'', mladinski list na avstrijskem Koroškem (7.000.000 din) *'''1988''': [[Danica Cedilnik]], [[Jože Dolinšek]], [[Jože Filo]], [[Ana Krajnc]], [[Bojan Pavletič]], [[Ivan Vidav]], [[Pavla Zdovc]] (30 predlogov, 2.000.000 din), priznanja: OŠ v Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino dr. Marko Gerbec, Šentvid pri Stični, Visoka ekonomsko-komercialna šola v Mariboru, [[Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije]] (3.000.000 din) *'''1987''': [[Irena Levičnik]], [[Janez Karlin]], [[Nives Rustja]], [[Janez Sagadin]], [[Marija Skledar]], [[Jožica Kavčič]], [[Ada Vidmar (24 predlogov, 700.000 din), priznanja: OŠ Postojna, Srednja šola Edvarda Kardelja Ravne na Koroškem, Uredništvo izobraževalnih oddaj pri Radiu Ljubljana (1.500.000 din) *'''1986''': [[Lea Brodnjak]], [[Milan Kabaj]], [[Vera Kušljan]], [[Stanko Londrant]], [[Marica Nakrst]], [[Jože Valentinčič]], [[Ivan Žele]] (31 predlogov, 360.000 din), priznanja: Center za glasbeno vzgojo Koper, OŠ bratov Ribarjev Brežice, Srednja šola tehniških strok Franc Leskovšek - Luka v Ljubljani *'''1985''': [[Marija Brezovar]], [[Leopold Kejžar]], [[Janez Kerčmar]], [[Vida Kovač]], [[Franc Lazarini]], [[Franc Pečnik]], [[Vera Vezovnik]] (42 predlogov, 200.000 din), priznanja: celodnevna OŠ 25. maj, Prestranek, celodnevna OŠ Gorenjskega odreda v Žirovnici, Železarna Ravne na Koroškem *'''1984''': [[Joško Budin]], [[Boris Feldin]], [[Lojze Gobec]], [[Justi Kavšek]], [[Janez Kuhar]], [[Ivan Štalec]], [[Branko Vesel]] (37 predlogov, 120.000 din), priznanja: OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Slavka Šlandra Prebold, Zavod za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem *'''1983''': [[Vikica Kos]], [[Drago Ocepek]], [[Janez Pešec]], [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]], [[Marija Vogrič]], [[Albin Završnik]], [[Martin Zorič]] (32 predlogov, 50.000 din), priznanja: OŠ Karel Destovnik Kajuh, pedagogi v UKC Ljubljana, Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja v Dornavi *'''1982''': [[Cilka Dimec Žerdin]], [[Franc Forstnerič]], [[Drago Glogovšek]], [[Jožica Jagodic]], [[Vojko Lovše]], [[Mimica Pelcl]], [[Jurče Vraže]] (36 predlogov, 40.000 din), priznanja: Celodnevna osnovna šola Trbovlje, Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, Komisija za tisk ... pri društvu matematikov, fizikov in astronomov SRS *'''1981''': [[Stane Habe]], [[Ivanka Milovanovič]], [[Tanja Plemenitaš]], [[Hrabroslav Pramelč]], [[Vesela šola]] pri ''Pionirskem listu'' (France Demšar, Maksa Kalin, [[Božo Kos]], Suzana Šoster), [[Mira Voglar]], [[Truda Žoher Durjava]] (24 predlogov, 40.000 din), priznanja: [[Gimnazija Črnomelj]], [[Osnovna Šola Dante Alighieri Izola]], [[Osnovna šola Vuzenica]] *'''1980''': Vida Blažko, Franc Fister, [[Severin Golmajer]], Milena Kokotec, Stane Kranjc; priznanja: celodnevna OŠ 7. maj, Dobova, OŠ Katja Rupena, Novo mesto, revija ''Otrok in družina'' (32 predlogov za nagrade, 10 za priznanja, 40.000 din) *'''1979''': Mija Artač, [[Vladimir Bračič]], Janez Drnovšek, Jože Geršak, [[Avgustin Lah]], [[Vida Matičetova]]; priznanja: [[Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana|Zavod za slepo in slabovidno mladino]], Svet za delo s pionirji pri Občinski zvezi prijateljev mladine Trbovlje, učiteljski kolektiv dvojezične osnovne šole Drago Lugarič, Lendava (16 predlogov za nagrade, 4 za priznanja, 35.000 din) *'''1978''': Janez Grašič, [[Miran Hasl]], [[Aleksandra Kornhauser]], Frane Mohorko, Marija Operčkal, Svetoslava Zorč (31 predlogov, 30.000 din) *'''1977''': Vida Herman, Danica Jandl, Jože Kocijan, Viktor Krenčič, Miro Lužnik, [[Egon Mihelič]] (17 predlogov, 20.000 din) *'''1976''': Slavko Brataševec, Karel Kos, Franc Munih, Frane Turičnik, [[Učiteljski pevski zbor Emil Adamič]] (10 predlogov, 20.000 din) *'''1975''': [[Marica Dekleva Modic]], [[Festival Kurirček]], [[Boris Lipužič]], [[Marta Paulin Schmidt - Brina]], [[Marija Volf]], [[Milan Vrtačnik]] (9 predlogov, 16.000 din) *'''1974''': [[Marija Koman]], [[Živa Kraigher]], [[Milica Lugarič]], [[Stane Mihelič]], [[Rezka Pirc]], [[Leopold Zemljak]], [[Slavica Zirkelbach]] (14 predlogov, 10.000 din) *'''1973''': [[Breda Cilenšek]], [[Janko Černut]], [[Anton Golčer]], [[Vilko Kolar]], [[Srečko Rot]], [[Marjanca Šeme]], [[Avgust Šuligoj]], [[Dina Urbančič]] (20 predlogov, 8000 din) *'''1972''': [[Mara Burja]], [[Jože Jurančič]], [[Franjo Klojčnik]], [[Milena Kos]], [[Danica Marion]], [[Vladimir Močan]], [[Tone Troha]], [[Drago Vončina]] (26 predlogov, 8000 din) *'''1971''': [[Ivan Knez]], [[Desa Mušič]], [[Drago Pahor]], [[Vida Rudolf]], [[Marija Saje]], [[Andrej Šavli]], [[Iva Šegula]] (20 predlogov, 8000 din) *'''1970''': [[Tilka Blaha]], [[Stanko Gogala]], [[Zora Kolar]], [[Fran Roš]], [[Venceslav Winkler]], [[Ivan Vokač]], ([[Pavel Kunaver]])<ref>Pavel Kunaver naj bi dobil nagrado že leta 1958.</ref> (31 predlogov, 7000 din) *'''1969''': [[Anica Dolanc]], [[Tone Ferlinc]], [[Peter Martinc]], [[Marijan Pavčič]], [[Nanka Pučko]] (36 predlogov, 500.000 din) *'''1968''': [[Ivan Bertoncelj]], [[Miroslav Faletov]], [[Lea Smasek]], [[Anka Zevnik]], [[Albert Žerjav]] (15 predlogov, 400.000 S din) *'''1967''': [[Dušan Bavdek]], [[Jože Brilej (učitelj)|Jože Brilej]], [[Vladimir Cvetko]], [[Jože Povšič]], [[Henrik Zdešar (učitelj)|Henrik Zdešar]] (37 predlogov, 400.000 S din) *'''1966''': [[Franček Bohanec]], [[Slavica Božič]], [[Venceslav Čopič]], [[Nada Vreček]], [[France Ostanek]] (39 predlogov, 300.000 S din)<ref>Podatki od leta 1966 so iz arhiva Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, od 2004 dalje pa s spletnih strani ministrstva.</ref> *'''1958''': [[Simon Gorišek]], [[Bela Horvat]], [[Draga Humek]], [[Miroslav Kokolj]], [[Pavel Kunaver]], [[Albin Ogorelec]], [[Helena Puhar]], [[Franc Sušnik]], [[Rudi Završnik]] *'''1957''': [[Vladimir Batič]], [[Mirko Brumen]], [[Avgust Gojkovič]], [[Vlado Mušič]], [[Lado Smrekar]], [[Gustav Šilih]], [[Jože Unverdorben]] ==Glej tudi== *[[w:sl:Kategorija:Žagarjevi nagrajenci|Žagarjevi nagrajenci]] *Miran Hladnik, [[:wikiversity:sl:Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012|Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012]]. ==Opombe== <references /> ==Zunanje povezave== * [https://www.gov.si/teme/drzavne-nagrade-na-podrocju-solstva/ Nagrade RS na področju šolstva] * ''Narodni heroj Stanko Žagar: Ljudski učitelj in revolucionar''. Ljubljana: Komunist, 1982. {{COBISS|ID=20738055}} [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] pp1zfn4vtpfjya3ylt6wli24pn3vo2j 5729659 5729658 2022-08-10T09:04:58Z Romanm 13 /* Nagrajenci */ 2021 wikitext text/x-wiki '''Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva''' so leta 1994 nadomestile '''Žagarjeve nagrade''', poimenovane po učitelju in narodnem heroju [[Stane Žagar|Stanetu Žagarju]], ki so se podeljevale od leta 1966 za izjemne dosežke ali pa za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Žagarjeve nagrade so leta 1966 obnovile nagrade, ki jih je zaslužnim prosvetnim delavcem leta 1957 in 1958 podeljeval Svet za šolstvo LR Slovenije. Vsako leto podelijo do 11 nagrad posameznikom ali inštitucijam, ki so dejavni na poljih predšolske vzgoje, obveznega osnovnega šolstva, osnovnega glasbenega šolstva, izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, srednjega šolstva, izobraževanja odraslih, višjega in visokega šolstva, dijaških in študentskih domov, šolstva pripadnikov madžarske in italijanske narodnostne skupnosti in Romov, šolstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu. ==Nagrajenci== *'''2021'''<ref name="nagrade2021">[https://www.gov.si/novice/2021-10-06-podelitev-nagrad-republike-slovenije-na-podrocju-solstva-za-leto-2021/ Podelitev nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2021]</ref>: [[Radica Slavković]], [[Nives Počkar]], [[Dragica Motik]], [[Jožko Lango]], [[Polonca Legvart]], [[Samo Kralj]], [[Jelena Sitar Cvetko]], [[Aksinija Kermauner]], [[Tanja Možina]], [[Andreja Duhovnik Antoni]] *'''2020'''<ref name="nagrade2020">[https://www.gov.si/novice/2020-12-08-podeljene-so-najvisje-drzavne-nagrade-za-izjemno-delo-na-podrocju-solstva-za-leto-2020/ Podeljene so najvišje državne nagrade za izjemno delo na področju šolstva za leto 2020]</ref>: [[Milena Brusnjak]], [[Jožica Frigelj]], [[Albin Vrabič]], [[Jurka Lepičnik Vodopivec]], [[Ivanka Stopar]], [[Natalija Čerček]], [[Katarina Virant Iršič]], [[Biotehniški izobraževalni center Ljubljana]], [[Mojca Juriševič]], [[Branka Jurišič]], [[Razlagamo.si]] *'''2019''': [[Društvo BRAVO]], [[Katja Gruber]], [[Branka Kovaček]], [[Nina Jelen]], [[Maja Ahačič]], [[Marjana Kolenko]], [[Mojca Dimec]], [[Lidija Golc]], [[Igor Saksida]], [[Boris Aberšek]], [[Bojan Dekleva]] *'''2018''': [[Tatjana Gulič]], [[Darja Štiherl]], [[Zdenka Keuc]], [[Bogdan Zdovc]], [[Alojz Razpet]], [[Zdenko Kodelja]], [[Saša Aleksij Glažar]], [[Metod Resman]], [[Mitja Krajnčan]], [[Tanja Vilič Klenovšek]], [[Vladimir Wakounig]] *'''2017''': [[Mladen Kopasić]], [[Ivan Dović]], [[Majda Schmidt Krajnc]], [[Bogdana Borota]], [[Mojca Čepič]], [[Justina Erčulj]], [[Marta Korošec]], [[Stane Berzelak]], [[Majda Šlajmer - Japelj]], [[Janko Strel]] *'''2016''': [[Helena Fojkar Zupančič]], [[Breda Forjanič]], [[Osnovna šola Bistrica ob Sotli]], [[Javni zavod Park Škocjanske jame]], [[Slavko Gaber]], [[Rajko Šugman]], [[Sonja Pečjak]], [[Črtomir Frelih]], [[Darjo Felda]], [[Olga Rupnik Krže]], [[Marko Strle]] *'''2015''': [[Mojca Zupan]], [[Branka Potočnik Krajnik]], [[Anton Baloh (učitelj)|Anton Baloh]], [[Frančiška Al-Mansour]], [[Andrej Podobnik]], [[Alenka Kobolt]], [[Marija Kavkler]], [[Majda Cencič]], [[Marjeta Gašperšič]], [[Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca v Ljubljani]], [[Teodor Domej]] *'''2014''': [[Ksenija Trotovšek Brlek]], [[Maja Cilenšek]], [[Svetlana Lučka Joksić]], [[Hiša eksperimentov]], [[Marjan Prevodnik]], [[Anton Šepetavc]], [[Janez Demšar]], [[Ivan Gerlič]], [[Vida Medved Udovič]], [[Zvonka Pangerc Pahernik]], [[Aleksander Vališer]] *'''2013''': [[Vrtec Vodmat Ljubljana]]; [[Marija Mahne]], [[Marinka Šuštar]]; [[Majda Škrinar Majdič]], [[Damijan Močnik]], [[Marina Rugelj]]; [[Lucija Čok]], [[Zdenko Medveš]], [[Mara Cotič]]; [[Ida Srebotnik]]; [[Franci M. Kolenec]] *'''2012''': [[Jožica Pantar]], [[Magdalena Bobek]], [[Marija Zupan]], [[Karla Zajc Berzelak]], [[Olga Dečman Dobrnjič]], [[Miran Hladnik]], [[Andrej Brodnik]], [[Igor Dekleva]], [[Andragoški zavod Maribor]], [[Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje]] *'''2011''': [[Ljudmil Rus]], [[Doroteja Jelenc]], [[Marko Razpet]], [[Robert Kroflič]], [[Helena Kozar]], [[Viljem Vesenjak]], [[Irma Lipovec]], [[Rožana Koštiál]], [[Marjana Zupančič]], [[Gabrijela Hauptman]] *'''2010''': [[Suzana Antič]], [[Terezija Draginc]], [[Jožefa Polanc]], [[Valentin Kubale]], [[Tomaž Janez Geršak]], [[Peter Glavič]], [[Simona Tancig]], [[Vida Mohorčič Špolar]], [[Ksenija Preželj]], [[Darinka V. Kabelka]], [[Loredana Sabaz]], [[Valerija Perger]] *'''2009''': [[Ivana Leskovar]], [[Aleksandra Pirkmajer Slokan]], [[Martin Dušič]], [[Vinko Cuderman]], [[Štefan David]], [[Izidor Hafner]], [[Ljubica Marjanovič Umek]], [[Breda Kroflič]], [[Mojca Kovač Šebart]], [[Marijan Lačen]], [[Miroslava (Mirka) Brajnik]] *'''2008''': [[Dane Katalinič]], [[Mojca Starešinič]], [[Majda Jurkovič]], [[Verena Koch]], [[Anton Gams]], [[Mirjana Pretnar]], [[Anton Kotar]], [[Jože Horvat]], [[Miroslav Kališnik]], [[Lucia Barei]], [[Igor Štuhec]] *'''2007''': [[Betka Vrbovšek]], [[Ciciban (revija)|Revija Ciciban]], [[Jožek Horvat Muc]], [[Zmagoslav Barič]], [[Miro Bornšek]], [[Alojz Širec]], [[Ljubica Podboršek]], [[Jan Ulaga]], [[Mirko Slosar]], [[Franc Pediček]] *'''2006''': [[Nada Verbič]], [[Marija Meta Budnar]], [[Sonja Peternel]], [[Edvard Trdan]], [[Boža Krakar Vogel]], [[Pavel Zgaga]], [[Martin Kramar]], [[Breda Podboj]], [[Frančišek Okorn]], [[Egidija Novljan]], [[Magdalena Frančiška Božnar]] *'''2005''': Božena Bratuž, Marija Grginič, [[Osnovna šola Brežice]], Tatjana Koren, Helena Fortič, Jožko Battestin, Alenka Knez, Valentin Peternel, [[Primož Kuret]], Roman Brvar, Jožica Bezjak *'''2004''': Metka Čas, Drago Ivanšek, Mojca Samardžija, Slavko Deržek, [[Edvard Majaron]], [[Gabrijela Čačinovič Vogrinčič]], [[Olga Drofenik]], Ivan Škoflek, Erika Glanz, Aleksandra Čeferin, Marijan Prosen *'''2003''': [[Laura Salama Giachin]], [[Janko Koren]], [[Meta Puklavec]], [[Milan Meža]], [[Dragica Čadež Lapajne]], [[Jože Duhovnik]], [[Peter Raspor]], [[Stane Košir]], [[Stanislava Sostič Čuk]], [[Tomaž Skulj]], skupina avtoric [[Nana Cajhen]], [[Nevenka Drusany]], [[Dragica Kapko Bakič]], [[Martina Križaj Ortar]], [[Marja Bešter Turk]] *'''2002''': [[Štefanija Meršnik]], [[Leopold Sever]], [[Marinka Marovt]], [[Alenka Vilfan Kozinc]], [[Dušan Kaplan]], [[Marija Tome]], [[Franček Lasbaher]], [[Jože Vauhnik]], [[Helga Glušič]], [[Darij Pobega]], [[Ivan Kejžar]] *'''2001''': [[Tatjana Vonta]], [[Saša Tomažič]], [[Alenka Aškerc Mikeln]], [[Jože Zupančič]], [[Marjan Štrancar]], [[Stanko Šimenc]], [[Herta Orešič]], [[Cveta Razdevšek Pučko]], [[Ivan Marin]], [[Ema Škerjanc Ogorevc]], [[Dušana Findeisen]] *'''2000''': [[Erika Jovanovski]], [[Amalija Ljuba Novak]], [[Sonja Zofija Mirtič]], [[Marjan Polanec]], [[Davorin Žitnik]], [[Peter Legiša]], [[Jurij Kunaver]], [[Jurij Kržnič]], [[Vinko Skalar]], [[Jasna Dominko Baloh]], [[Evgen Titan]] *'''1999''': [[Emilija Pešec]], [[Tone Pfajfar]], [[Karel Šmigoc]], [[Viktorija Slabe]], [[Tomaž Šegula]], [[Janez Šušteršič]], [[Metka Zevnik]], [[Mira Avsec]], [[Božidar Kranjčič]], [[Živa Gruden]], [[Bogomil Jakopič]] *'''1998''': [[Katja Makarovič]], [[Lucija Selan]], [[Cvetko Budkovič]], [[Miha Mohor]], [[Alfonz Vreznik]], [[Anton Skok]], [[Božidar Opara]], [[Nada Pertot]], [[Jože Flašker]], skupina učiteljev in sodelavcev pedagoške fakultete v ljubljani na področju naravoslovja: [[Barbara Bajd]], [[Janez Ferbar]], [[Saša Aleksij Glažar]], [[Matjaž Jaklin]], [[Dušan Krnel]], [[Danica Mati]], [[Darja Skribe Dimec]], [[Anton Moljk]] (66 predlogov) *'''1997''': [[Marija Dornik]], [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]], [[Tomaž Habe]], [[Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku]], [[Gregor Pavlič]], [[Valentin Pivk]], [[Sonja Klemenčič]], [[Meta Grosman]], [[Zinka Zorko]], [[Angela Klanšek]], [[Katica Kovač]], [[Marija Markež]] (44 predlogov) *'''1996''': [[Ana Četkovič Vodovnik]], [[Vzgojnoizobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik]], [[Mira Turk Radikovič]], [[Janez Bitenc]], [[Marija Gabrijelčič]], [[Genija Lipar Kadunc]], [[Milan Marušič]], [[Franc Savnik]], [[Jurij Jug]], [[Andrej Šalehar]], [[Vladimir Klemenčič]] (33 predlogov) *'''1995''': [[Milena Bertoncelj]], [[Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih iz Ljubljane]], [[Edvin Švab]], [[Viljenka Jalovec]], [[Dušica Kunaver]], [[Franc Černigoj]], [[Vesna Falatov]], [[Mirjam Perovič]], [[Zoran Jelenc]], [[Milan Divjak]], [[Ana Zlata Dragaš]] (33 predlogov) *'''1994''': [[Ljudmila Žalik]] in [[Ignac Žalik]], [[Alenka Knez]], Breda Oblak, [[Dušan Parazajda]], [[Slavko Brinovec]], [[Silvo Fatur]], [[Marija Velikonja]], [[Ivan Toličič]], [[Jože Lep]], [[Nadia Vidovich]], [[Franc Kukovica]] (43 predlogov) *V letih '''1991-1993''' se nagrada ni podeljevala. *'''1990''': [[Tilka Jan]], [[Franjo Karažinec]], [[Irena Velkavrh]], [[Tone Turičnik]], [[Barica Marentič Požarnik]], [[Terezija Uran]], [[Marija Šemrl]] (23 predlogov, 21.000.000 din), priznanja: Glasbena matica v Trstu, [[Slovenski šolski muzej]], Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani (25.000.000 din) *'''1989''': [[Joža Ferjančič]], [[Stane Florjančič]], [[Berta Golob]], [[Karel Kordeš]], [[Jože Prelog]], [[France Režun]], [[France Strmčnik]] (31 predlogov, 8.000.000 din), priznanja: OŠ France Bevk v Ljubljani, Srednja šola za gostinstvo in turizem v Mariboru, ''Mladi rod'', mladinski list na avstrijskem Koroškem (7.000.000 din) *'''1988''': [[Danica Cedilnik]], [[Jože Dolinšek]], [[Jože Filo]], [[Ana Krajnc]], [[Bojan Pavletič]], [[Ivan Vidav]], [[Pavla Zdovc]] (30 predlogov, 2.000.000 din), priznanja: OŠ v Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino dr. Marko Gerbec, Šentvid pri Stični, Visoka ekonomsko-komercialna šola v Mariboru, [[Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije]] (3.000.000 din) *'''1987''': [[Irena Levičnik]], [[Janez Karlin]], [[Nives Rustja]], [[Janez Sagadin]], [[Marija Skledar]], [[Jožica Kavčič]], [[Ada Vidmar (24 predlogov, 700.000 din), priznanja: OŠ Postojna, Srednja šola Edvarda Kardelja Ravne na Koroškem, Uredništvo izobraževalnih oddaj pri Radiu Ljubljana (1.500.000 din) *'''1986''': [[Lea Brodnjak]], [[Milan Kabaj]], [[Vera Kušljan]], [[Stanko Londrant]], [[Marica Nakrst]], [[Jože Valentinčič]], [[Ivan Žele]] (31 predlogov, 360.000 din), priznanja: Center za glasbeno vzgojo Koper, OŠ bratov Ribarjev Brežice, Srednja šola tehniških strok Franc Leskovšek - Luka v Ljubljani *'''1985''': [[Marija Brezovar]], [[Leopold Kejžar]], [[Janez Kerčmar]], [[Vida Kovač]], [[Franc Lazarini]], [[Franc Pečnik]], [[Vera Vezovnik]] (42 predlogov, 200.000 din), priznanja: celodnevna OŠ 25. maj, Prestranek, celodnevna OŠ Gorenjskega odreda v Žirovnici, Železarna Ravne na Koroškem *'''1984''': [[Joško Budin]], [[Boris Feldin]], [[Lojze Gobec]], [[Justi Kavšek]], [[Janez Kuhar]], [[Ivan Štalec]], [[Branko Vesel]] (37 predlogov, 120.000 din), priznanja: OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Slavka Šlandra Prebold, Zavod za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem *'''1983''': [[Vikica Kos]], [[Drago Ocepek]], [[Janez Pešec]], [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]], [[Marija Vogrič]], [[Albin Završnik]], [[Martin Zorič]] (32 predlogov, 50.000 din), priznanja: OŠ Karel Destovnik Kajuh, pedagogi v UKC Ljubljana, Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja v Dornavi *'''1982''': [[Cilka Dimec Žerdin]], [[Franc Forstnerič]], [[Drago Glogovšek]], [[Jožica Jagodic]], [[Vojko Lovše]], [[Mimica Pelcl]], [[Jurče Vraže]] (36 predlogov, 40.000 din), priznanja: Celodnevna osnovna šola Trbovlje, Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, Komisija za tisk ... pri društvu matematikov, fizikov in astronomov SRS *'''1981''': [[Stane Habe]], [[Ivanka Milovanovič]], [[Tanja Plemenitaš]], [[Hrabroslav Pramelč]], [[Vesela šola]] pri ''Pionirskem listu'' (France Demšar, Maksa Kalin, [[Božo Kos]], Suzana Šoster), [[Mira Voglar]], [[Truda Žoher Durjava]] (24 predlogov, 40.000 din), priznanja: [[Gimnazija Črnomelj]], [[Osnovna Šola Dante Alighieri Izola]], [[Osnovna šola Vuzenica]] *'''1980''': Vida Blažko, Franc Fister, [[Severin Golmajer]], Milena Kokotec, Stane Kranjc; priznanja: celodnevna OŠ 7. maj, Dobova, OŠ Katja Rupena, Novo mesto, revija ''Otrok in družina'' (32 predlogov za nagrade, 10 za priznanja, 40.000 din) *'''1979''': Mija Artač, [[Vladimir Bračič]], Janez Drnovšek, Jože Geršak, [[Avgustin Lah]], [[Vida Matičetova]]; priznanja: [[Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana|Zavod za slepo in slabovidno mladino]], Svet za delo s pionirji pri Občinski zvezi prijateljev mladine Trbovlje, učiteljski kolektiv dvojezične osnovne šole Drago Lugarič, Lendava (16 predlogov za nagrade, 4 za priznanja, 35.000 din) *'''1978''': Janez Grašič, [[Miran Hasl]], [[Aleksandra Kornhauser]], Frane Mohorko, Marija Operčkal, Svetoslava Zorč (31 predlogov, 30.000 din) *'''1977''': Vida Herman, Danica Jandl, Jože Kocijan, Viktor Krenčič, Miro Lužnik, [[Egon Mihelič]] (17 predlogov, 20.000 din) *'''1976''': Slavko Brataševec, Karel Kos, Franc Munih, Frane Turičnik, [[Učiteljski pevski zbor Emil Adamič]] (10 predlogov, 20.000 din) *'''1975''': [[Marica Dekleva Modic]], [[Festival Kurirček]], [[Boris Lipužič]], [[Marta Paulin Schmidt - Brina]], [[Marija Volf]], [[Milan Vrtačnik]] (9 predlogov, 16.000 din) *'''1974''': [[Marija Koman]], [[Živa Kraigher]], [[Milica Lugarič]], [[Stane Mihelič]], [[Rezka Pirc]], [[Leopold Zemljak]], [[Slavica Zirkelbach]] (14 predlogov, 10.000 din) *'''1973''': [[Breda Cilenšek]], [[Janko Černut]], [[Anton Golčer]], [[Vilko Kolar]], [[Srečko Rot]], [[Marjanca Šeme]], [[Avgust Šuligoj]], [[Dina Urbančič]] (20 predlogov, 8000 din) *'''1972''': [[Mara Burja]], [[Jože Jurančič]], [[Franjo Klojčnik]], [[Milena Kos]], [[Danica Marion]], [[Vladimir Močan]], [[Tone Troha]], [[Drago Vončina]] (26 predlogov, 8000 din) *'''1971''': [[Ivan Knez]], [[Desa Mušič]], [[Drago Pahor]], [[Vida Rudolf]], [[Marija Saje]], [[Andrej Šavli]], [[Iva Šegula]] (20 predlogov, 8000 din) *'''1970''': [[Tilka Blaha]], [[Stanko Gogala]], [[Zora Kolar]], [[Fran Roš]], [[Venceslav Winkler]], [[Ivan Vokač]], ([[Pavel Kunaver]])<ref>Pavel Kunaver naj bi dobil nagrado že leta 1958.</ref> (31 predlogov, 7000 din) *'''1969''': [[Anica Dolanc]], [[Tone Ferlinc]], [[Peter Martinc]], [[Marijan Pavčič]], [[Nanka Pučko]] (36 predlogov, 500.000 din) *'''1968''': [[Ivan Bertoncelj]], [[Miroslav Faletov]], [[Lea Smasek]], [[Anka Zevnik]], [[Albert Žerjav]] (15 predlogov, 400.000 S din) *'''1967''': [[Dušan Bavdek]], [[Jože Brilej (učitelj)|Jože Brilej]], [[Vladimir Cvetko]], [[Jože Povšič]], [[Henrik Zdešar (učitelj)|Henrik Zdešar]] (37 predlogov, 400.000 S din) *'''1966''': [[Franček Bohanec]], [[Slavica Božič]], [[Venceslav Čopič]], [[Nada Vreček]], [[France Ostanek]] (39 predlogov, 300.000 S din)<ref>Podatki od leta 1966 so iz arhiva Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, od 2004 dalje pa s spletnih strani ministrstva.</ref> *'''1958''': [[Simon Gorišek]], [[Bela Horvat]], [[Draga Humek]], [[Miroslav Kokolj]], [[Pavel Kunaver]], [[Albin Ogorelec]], [[Helena Puhar]], [[Franc Sušnik]], [[Rudi Završnik]] *'''1957''': [[Vladimir Batič]], [[Mirko Brumen]], [[Avgust Gojkovič]], [[Vlado Mušič]], [[Lado Smrekar]], [[Gustav Šilih]], [[Jože Unverdorben]] ==Glej tudi== *[[w:sl:Kategorija:Žagarjevi nagrajenci|Žagarjevi nagrajenci]] *Miran Hladnik, [[:wikiversity:sl:Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012|Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012]]. ==Opombe== <references /> ==Zunanje povezave== * [https://www.gov.si/teme/drzavne-nagrade-na-podrocju-solstva/ Nagrade RS na področju šolstva] * ''Narodni heroj Stanko Žagar: Ljudski učitelj in revolucionar''. Ljubljana: Komunist, 1982. {{COBISS|ID=20738055}} [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] 9o3ikkh7bvno1ovrvvt1m25dr0zyibp Amorphis 0 347402 5729637 5649172 2022-08-10T08:39:41Z SamiKullström 195677 /* Daljše igre, singli in demoti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Amorphis |Background = group_or_band |Birth_name = |Alias = |Origin = [[Helsinki]], [[Finska]] |Instrument = |Genre = [[Melodic death metal]], [[Death metal]], [[Heavy metal]], [[Folk metal]], [[Gothic metal]] |Occupation = |Years_active = 1990- |Label = [[Virgin Records|Virgin]]<br /> [[Relapse Records|Relapse]]<br /> [[Nuclear Blast]] |Associated_acts = |Current_members = [[Tomi Joutsen]]<br /> [[Esa Holopainen]]<br /> [[Tomi Koivusaari]]<br /> [[Niclas Etelävuori]]<br /> [[Santeri Kallio]]<br /> Jan Rechberger |Past_members = [[Pasi Koskinen]]<br /> [[Olli-Pekka Laine]]<br /> [[Pekka Kasari]]<br /> [[Kim Rantala]]<br /> [[Kasper Mårtenson]] }} '''Amorphis''' je [[Finska|finska]] [[Heavy Metal|heavy metal]] [[glasbena skupina]]<ref> {{cite web|author=Sharpe-Young, Garry. | url=http://www.musicmight.com/artist/finland/helsinki/amorphis |title=Amorphis |publisher=MusicMight.com |date= |accessdate=17.1.2013}}</ref>. Ustanovili so jo [[Jan Rechberger]], [[Tomi Koivusaari]] in [[Esa Holopainen]] leta 1990.Sprva je skupina eksluzivno igrala le [[Death metal| death metal]], vendar se je njihova glasba v naslednjih albumih razvila tudi s prvinami [[Heavy Metal|heavy]], [[Progressive metal|progresivnega]] in [[Folk Metal|folk]] metala. ==Zgodovina== Ime skupine Amorphis izvira iz besede "amorphous" (brez definirane forme, brezobličen). Skupina se je v prvotni zasedbi oblikovala leta 1990 v sodelovanju treh ljudi, [[Jan Rechberger]], [[Tomi Koivusaari]] in [[Esa Holopainen]].[[Jan Rechberger]] in [[Esa Holopainen]] sta leta 1989 igrala v glasbeni skupini Violent Solution, katero je že leto prej zapustil [[Tomi Koivusaari]] in ustanovil lastno skupino Abhorrence. Medtem pa je Violent Solution začel počasi razpadati in sta [[Jan Rechberger]] in [[Esa Holopainen]] ustvarila še eno death metal skupino - Amorphis. V začetku leta 1990 se je skupini pridružil [[Tomi Koivusaari]] kot vokalist in [[Olli-Pekka Laine]] kot basist. V istem letu je [[Tomi Koivusaari]] še vedno igral v skupini Abhorrence a se je ta kmalu razšla kar je dalo [[Tomi Koivusaari]] več časa za igranje v Amorphis. Tomi ni bil le vokalist ampak je igral tudi ritmično kitaro, kar je bilo vzrok za to da je skupina odvrgla originalne kompozicije in začela ponovno. Tako je bil leta 1991 posnet prvi demo kaseto z naslovom ''Disment of Soul'' z Timo Tolkki v TTT Studios. Po posnetju prve demo kasete je skupina Abhorrence dobila ponudbo za pogodbo z Relapse Records. Vendar ker ta skupina ni več bila aktivna so nazaj poslali lasten demo in si tako prislužili svojo prvo glasbeno pogodbo. Kmalu po podpisu pogodbe so 1. 11. 1992 izdali svoj prvi album [[The Karelian Isthmus]]. Njihov naslednji album je izšel dve leti pozneje pod naslovom [[Tales from the Thousand Lakes]], ki je črpal navdih iz finskega nacionalnega epa. Ta album je začel definirati skupinin zvok v naslednjih letih. Še vedno je imel vplive death metal žanra vendar je imel čiste vokale skupaj s primesmi tradicionalne folk, progresivne in psihadelične glasbe. Prvič se je zasedba skupine spremenila po koncertih ob zadnjem izdanem albumu. Kasper na klaviaturah je zapustil skupino. Zamenjal ga je Kim Rantala. Jan je bil zamenjan z Pekka Kasari. Skupini se je pridružil tudi še nov član, Pasi Koskinen kot vokalist. Tretji album, [[Elegy]] je bil izdan leta 1996, ponovno pod vplivom finske mitologije. Po letu in pol koncertov, ki so sledili izdaji albuma, se je skupina odločila za odmor in izdala naslednji album leta 1999 z naslovom [[Tuonela]]. Ob deseti obletnici skupine je ta doživela ponovne spremembe v svoji zasedbi. Santeri se je pridružil skupini na klaviaturah kot stalen član (predhodno je že sodeloval s skupino leta 1998). Z odhodom Oppu-ja je pozicijo basista prevzel Niclas Etelävuori. Naslednji album [[Am Universum]] izdan leta 2001 je bil eden izmed bolj eksperimentalnih albumov izdanih s strani skupine in je vključeval velik poudarek na zvokih klaviatur in saksophona. Hkrati pa je bil ta album tudi zadnji z Relapse Records. Tako je naslednji album, [[Far from the Sun]], izdala skupina neodvisno. Skupini se je v tem času ponovno pridružil bobnar Jan Rechberger ko je Pekka Kasari zapustil skupino zaradi družinskih dolžnosti. Prav tako pa je skupino leta 2004 zapustil Pasi po devetih letih sodelovanja. Iskanje novega vokalista se je nadaljevalo vse do leta 2005, ko se je skupina dokončno odločila da medse sprejmejo [[Tomi Joutsen]]a. Tako je pod vplivi Joutsena izšel naslednji album [[Eclipse]] leto po njegovem prihodu v skupino. Album je bil sprejet z velikim navdušenjem in poimenovan kot vrnitev v formo s strani nekaterih kritikov. S tem albumom in prav tako z naslednjim naslovljenim [[Silent Waters]] in izdanim v letu 2007 so si prislužili zlati certifikat na finskem. V podporu zadnjega albuma se je skupina ponovno odpravila na turnejo vendar prvič v Zahodni Ameriki. Njihov naslednji album [[Skyforger]] je bil izdan leta 2009 pod okriljem Nuclear Blast Records in je bil tretji zaporedni album ki si je na finskem prislužil zlati certifikat. Trenutno njihov zadnji izdani album [[The Beginning of Times]] izdan leta 2011. Njihov naslednji album pa je že napovedan za leto 2013 z naslovom [[Circle]]. ==Člani== ===Trenutni člani=== * [[Esa Holopainen]] – glavna kitara (1990–) * [[Tomi Koivusaari]] – ritmična kitara (1990–), vokali (1990–1997, 2010) * [[Jan Rechberger]] – bobni(1990–1995, 2002–) * [[Niclas Etelävuori]] – bas kitara, podporni vokali (2000–) * [[Santeri Kallio]] – klaviatura(1998, 1999–) * [[Tomi Joutsen]] – vokali (2005–) ===Nekdanji člani=== * [[Pasi Koskinen]] – vokali (1995–2004) * [[Olli-Pekka Laine]] – bas kitara(1990–2000) * [[Pekka Kasari]] – bobni(1995–2002) * [[Kim Rantala]] – klaviatura(1995–1997) * [[Kasper Mårtenson]] – klaviatura(1993–1995) ==Diskografija== ===Albumi=== *''[[The Karelian Isthmus]]'' (1992) *''[[Tales from the Thousand Lakes]]'' (1994) *''[[Elegy (Amorphis album)|Elegy]]'' (1996) *''[[Tuonela (album)|Tuonela]]'' (1999) *''[[Am Universum]]'' (2001) *''[[Far from the Sun]]'' (2003) *''[[Eclipse (Amorphis album)|Eclipse]]'' (2006) *''[[Silent Waters (Amorphis album)|Silent Waters]]'' (2007) *''[[Skyforger (album)|Skyforger]]'' (2009) *''[[The Beginning of Times]]'' (2011) *''[[CIRCLE (album)|Circle]]'' (2013) *''[[Under the Red Cloud]]'' (2015) *''[[Queen of Time]]'' (2018) *''[[Halo (album)|Halo]]'' (2022) ===Daljše igre, singli in demoti=== * ''Disment of Soul'' (demo, 1991) * ''Amorphis'' (demo, 1991) * ''Privilege of Evil'' (daljša igra, 1993) * ''Black Winter Day'' (daljša igra, 1995) * ''My Kantele'' (daljša igra, 1997) * "Divinity" (singl, 1999) * "Alone" (singl, 2001) * "Day of Your Beliefs" (singl, 2003) * "Evil Inside" (singl, 2003) * "House of Sleep'' (singl, 2005) * "The Smoke" (singl, 2006) * "Silent Waters" (singl, 2007) * "Silver Bride" (singl, 2009) * ''Martyr of the Free Word / From the Heaven of My Heart|From the Heaven of My Heart'' (singl, 2009) * "You I Need" (singl,2011) * Hopeless Days (singl, 2013) * The Wanderer (singl, 2013) * Death of a King (singl, 2015) * Sacrifice (singl, 2015) * Separated (singl, 2016) * The Bee (singl, 2018) * On The Dark Waters (2022) ===Videospoti=== * "Black Winter Day" (1994) * "Against Widows" (1996) * "My Kantele" (1996) * "Divinity" (1999) * "Alone" (2001) * "Evil Inside" (2003) * "House of Sleep" (2006) * "The Smoke" (2006) * "Silent Waters" (2007) * "Silver Bride" (2009) * "From the Heaven of My Heart" (2010) * "You I Need" (2011) * "Hopeless Days" (2013) * "Sacrifice" (2015) * "Death of a King (2015) * "The Four Wises Ones (2016) * "The Bee" (2018) * "Amongst Stars" (2018) * "Wrong Direction" (2018) ===Albumi v živo in kompilacije=== {|class="wikitable" |- !Naslov !Izdano |- |''Story - 10th Anniversary'' |10. 5. 2000 |- |''Chapters '' (CD in DVD) |17. 6. 2003 |- |''Forging the Land of Thousand Lakes (CD/DVD)'' | 9. 7. 2010 |- |''Magic & Mayhem – Tales from the Early Years'' |17. 9. 2010 |} ==Viri== *{{Reflist}} *http://amorphis.net/?page_id=2|Amorphis.com ==Zunanje povezave== {{Commons|Amorphis}} *{{Official website|http://www.amorphis.net}} *[https://www.facebook.com/amorphis Facebook stran] *[http://www.youtube.com/user/amorphisofficial Uradni Youtube.com kanal] *[http://en.wikipedia.org/wiki/Amorphis Amorphis (ang wiki)] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Amorphis}} [[Kategorija:Death metal skupine]] [[Kategorija:Gothenburg metal]] [[Kategorija:Finske metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1990]] <!-- interwiki --> 9d1tgcquyhzjs9q0i1em7yvssp9x0wj 5729638 5729637 2022-08-10T08:40:03Z SamiKullström 195677 /* Videospoti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Amorphis |Background = group_or_band |Birth_name = |Alias = |Origin = [[Helsinki]], [[Finska]] |Instrument = |Genre = [[Melodic death metal]], [[Death metal]], [[Heavy metal]], [[Folk metal]], [[Gothic metal]] |Occupation = |Years_active = 1990- |Label = [[Virgin Records|Virgin]]<br /> [[Relapse Records|Relapse]]<br /> [[Nuclear Blast]] |Associated_acts = |Current_members = [[Tomi Joutsen]]<br /> [[Esa Holopainen]]<br /> [[Tomi Koivusaari]]<br /> [[Niclas Etelävuori]]<br /> [[Santeri Kallio]]<br /> Jan Rechberger |Past_members = [[Pasi Koskinen]]<br /> [[Olli-Pekka Laine]]<br /> [[Pekka Kasari]]<br /> [[Kim Rantala]]<br /> [[Kasper Mårtenson]] }} '''Amorphis''' je [[Finska|finska]] [[Heavy Metal|heavy metal]] [[glasbena skupina]]<ref> {{cite web|author=Sharpe-Young, Garry. | url=http://www.musicmight.com/artist/finland/helsinki/amorphis |title=Amorphis |publisher=MusicMight.com |date= |accessdate=17.1.2013}}</ref>. Ustanovili so jo [[Jan Rechberger]], [[Tomi Koivusaari]] in [[Esa Holopainen]] leta 1990.Sprva je skupina eksluzivno igrala le [[Death metal| death metal]], vendar se je njihova glasba v naslednjih albumih razvila tudi s prvinami [[Heavy Metal|heavy]], [[Progressive metal|progresivnega]] in [[Folk Metal|folk]] metala. ==Zgodovina== Ime skupine Amorphis izvira iz besede "amorphous" (brez definirane forme, brezobličen). Skupina se je v prvotni zasedbi oblikovala leta 1990 v sodelovanju treh ljudi, [[Jan Rechberger]], [[Tomi Koivusaari]] in [[Esa Holopainen]].[[Jan Rechberger]] in [[Esa Holopainen]] sta leta 1989 igrala v glasbeni skupini Violent Solution, katero je že leto prej zapustil [[Tomi Koivusaari]] in ustanovil lastno skupino Abhorrence. Medtem pa je Violent Solution začel počasi razpadati in sta [[Jan Rechberger]] in [[Esa Holopainen]] ustvarila še eno death metal skupino - Amorphis. V začetku leta 1990 se je skupini pridružil [[Tomi Koivusaari]] kot vokalist in [[Olli-Pekka Laine]] kot basist. V istem letu je [[Tomi Koivusaari]] še vedno igral v skupini Abhorrence a se je ta kmalu razšla kar je dalo [[Tomi Koivusaari]] več časa za igranje v Amorphis. Tomi ni bil le vokalist ampak je igral tudi ritmično kitaro, kar je bilo vzrok za to da je skupina odvrgla originalne kompozicije in začela ponovno. Tako je bil leta 1991 posnet prvi demo kaseto z naslovom ''Disment of Soul'' z Timo Tolkki v TTT Studios. Po posnetju prve demo kasete je skupina Abhorrence dobila ponudbo za pogodbo z Relapse Records. Vendar ker ta skupina ni več bila aktivna so nazaj poslali lasten demo in si tako prislužili svojo prvo glasbeno pogodbo. Kmalu po podpisu pogodbe so 1. 11. 1992 izdali svoj prvi album [[The Karelian Isthmus]]. Njihov naslednji album je izšel dve leti pozneje pod naslovom [[Tales from the Thousand Lakes]], ki je črpal navdih iz finskega nacionalnega epa. Ta album je začel definirati skupinin zvok v naslednjih letih. Še vedno je imel vplive death metal žanra vendar je imel čiste vokale skupaj s primesmi tradicionalne folk, progresivne in psihadelične glasbe. Prvič se je zasedba skupine spremenila po koncertih ob zadnjem izdanem albumu. Kasper na klaviaturah je zapustil skupino. Zamenjal ga je Kim Rantala. Jan je bil zamenjan z Pekka Kasari. Skupini se je pridružil tudi še nov član, Pasi Koskinen kot vokalist. Tretji album, [[Elegy]] je bil izdan leta 1996, ponovno pod vplivom finske mitologije. Po letu in pol koncertov, ki so sledili izdaji albuma, se je skupina odločila za odmor in izdala naslednji album leta 1999 z naslovom [[Tuonela]]. Ob deseti obletnici skupine je ta doživela ponovne spremembe v svoji zasedbi. Santeri se je pridružil skupini na klaviaturah kot stalen član (predhodno je že sodeloval s skupino leta 1998). Z odhodom Oppu-ja je pozicijo basista prevzel Niclas Etelävuori. Naslednji album [[Am Universum]] izdan leta 2001 je bil eden izmed bolj eksperimentalnih albumov izdanih s strani skupine in je vključeval velik poudarek na zvokih klaviatur in saksophona. Hkrati pa je bil ta album tudi zadnji z Relapse Records. Tako je naslednji album, [[Far from the Sun]], izdala skupina neodvisno. Skupini se je v tem času ponovno pridružil bobnar Jan Rechberger ko je Pekka Kasari zapustil skupino zaradi družinskih dolžnosti. Prav tako pa je skupino leta 2004 zapustil Pasi po devetih letih sodelovanja. Iskanje novega vokalista se je nadaljevalo vse do leta 2005, ko se je skupina dokončno odločila da medse sprejmejo [[Tomi Joutsen]]a. Tako je pod vplivi Joutsena izšel naslednji album [[Eclipse]] leto po njegovem prihodu v skupino. Album je bil sprejet z velikim navdušenjem in poimenovan kot vrnitev v formo s strani nekaterih kritikov. S tem albumom in prav tako z naslednjim naslovljenim [[Silent Waters]] in izdanim v letu 2007 so si prislužili zlati certifikat na finskem. V podporu zadnjega albuma se je skupina ponovno odpravila na turnejo vendar prvič v Zahodni Ameriki. Njihov naslednji album [[Skyforger]] je bil izdan leta 2009 pod okriljem Nuclear Blast Records in je bil tretji zaporedni album ki si je na finskem prislužil zlati certifikat. Trenutno njihov zadnji izdani album [[The Beginning of Times]] izdan leta 2011. Njihov naslednji album pa je že napovedan za leto 2013 z naslovom [[Circle]]. ==Člani== ===Trenutni člani=== * [[Esa Holopainen]] – glavna kitara (1990–) * [[Tomi Koivusaari]] – ritmična kitara (1990–), vokali (1990–1997, 2010) * [[Jan Rechberger]] – bobni(1990–1995, 2002–) * [[Niclas Etelävuori]] – bas kitara, podporni vokali (2000–) * [[Santeri Kallio]] – klaviatura(1998, 1999–) * [[Tomi Joutsen]] – vokali (2005–) ===Nekdanji člani=== * [[Pasi Koskinen]] – vokali (1995–2004) * [[Olli-Pekka Laine]] – bas kitara(1990–2000) * [[Pekka Kasari]] – bobni(1995–2002) * [[Kim Rantala]] – klaviatura(1995–1997) * [[Kasper Mårtenson]] – klaviatura(1993–1995) ==Diskografija== ===Albumi=== *''[[The Karelian Isthmus]]'' (1992) *''[[Tales from the Thousand Lakes]]'' (1994) *''[[Elegy (Amorphis album)|Elegy]]'' (1996) *''[[Tuonela (album)|Tuonela]]'' (1999) *''[[Am Universum]]'' (2001) *''[[Far from the Sun]]'' (2003) *''[[Eclipse (Amorphis album)|Eclipse]]'' (2006) *''[[Silent Waters (Amorphis album)|Silent Waters]]'' (2007) *''[[Skyforger (album)|Skyforger]]'' (2009) *''[[The Beginning of Times]]'' (2011) *''[[CIRCLE (album)|Circle]]'' (2013) *''[[Under the Red Cloud]]'' (2015) *''[[Queen of Time]]'' (2018) *''[[Halo (album)|Halo]]'' (2022) ===Daljše igre, singli in demoti=== * ''Disment of Soul'' (demo, 1991) * ''Amorphis'' (demo, 1991) * ''Privilege of Evil'' (daljša igra, 1993) * ''Black Winter Day'' (daljša igra, 1995) * ''My Kantele'' (daljša igra, 1997) * "Divinity" (singl, 1999) * "Alone" (singl, 2001) * "Day of Your Beliefs" (singl, 2003) * "Evil Inside" (singl, 2003) * "House of Sleep'' (singl, 2005) * "The Smoke" (singl, 2006) * "Silent Waters" (singl, 2007) * "Silver Bride" (singl, 2009) * ''Martyr of the Free Word / From the Heaven of My Heart|From the Heaven of My Heart'' (singl, 2009) * "You I Need" (singl,2011) * Hopeless Days (singl, 2013) * The Wanderer (singl, 2013) * Death of a King (singl, 2015) * Sacrifice (singl, 2015) * Separated (singl, 2016) * The Bee (singl, 2018) * On The Dark Waters (2022) ===Videospoti=== * "Black Winter Day" (1994) * "Against Widows" (1996) * "My Kantele" (1996) * "Divinity" (1999) * "Alone" (2001) * "Evil Inside" (2003) * "House of Sleep" (2006) * "The Smoke" (2006) * "Silent Waters" (2007) * "Silver Bride" (2009) * "From the Heaven of My Heart" (2010) * "You I Need" (2011) * "Hopeless Days" (2013) * "Sacrifice" (2015) * "Death of a King (2015) * "The Four Wises Ones (2016) * "The Bee" (2018) * "Amongst Stars" (2018) * "Wrong Direction" (2018) * "On The Dark Waters" (2022) ===Albumi v živo in kompilacije=== {|class="wikitable" |- !Naslov !Izdano |- |''Story - 10th Anniversary'' |10. 5. 2000 |- |''Chapters '' (CD in DVD) |17. 6. 2003 |- |''Forging the Land of Thousand Lakes (CD/DVD)'' | 9. 7. 2010 |- |''Magic & Mayhem – Tales from the Early Years'' |17. 9. 2010 |} ==Viri== *{{Reflist}} *http://amorphis.net/?page_id=2|Amorphis.com ==Zunanje povezave== {{Commons|Amorphis}} *{{Official website|http://www.amorphis.net}} *[https://www.facebook.com/amorphis Facebook stran] *[http://www.youtube.com/user/amorphisofficial Uradni Youtube.com kanal] *[http://en.wikipedia.org/wiki/Amorphis Amorphis (ang wiki)] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Amorphis}} [[Kategorija:Death metal skupine]] [[Kategorija:Gothenburg metal]] [[Kategorija:Finske metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1990]] <!-- interwiki --> 459u348tlzwr91b327msrsvt5mm5nm9 Fratarica 0 349355 5729465 5707806 2022-08-09T13:36:31Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka|country={{SLO}}|waterfalls=29 slapov, več skočnikov|mouth=[[Koritnica]]|source1=Pri snegu|source1_elevation=1600 m|etymology=frate, tip travnika|mouth_location=[[Log pod Mangartom]]}} '''Fratarica''' je potok, ki izvira izpod večnega snežišča imenovanega Pri snegu (1600 m) pod [[Oblica|Oblic]]o (2240 m) v [[Loška stena|Loški steni]]. Napajajo jo snežišča. Izliva se v [[Koritnica, Bovec|Koritnic]]o pri [[Log pod Mangartom|Logu pod Mangartom]]. Na svoji poti premaga 1000 višinskih metrov in ustvari 29 [[slap]]ov in več skočnikov. Dostop do slapov na Fratarici je omogočen običajnim planincem do spodnjega dela. Najprej potok teče med zagozdenimi balvani do prvega 5 m slapa. Sledijo Dvojne latvice, posebej zanimiva tvorba slapiča in tolmuna, ki je smaragdno zelene barve. Prva stopnja je visoka 2 m, druga pa 4 m. Za Latvicami sledita Škropilnik in Ihta, pri katerima je možen prehod na lepe travnike imenovane frate (od tod ime Fratarica). Po toku navzgor je naslednji slap imenovan Katedrala. Visok je 18 m. Voda priteče pod mogočnim gotsko oblikovanim obokom in daje vtis dvorane, ki daje slapu ime. Kmalu sledi približno 50 m visoka Parabola saj curek pada v tolmun v obliki parabole. Za krajšo uravnavo se potok spet dvigne in tvori dva manjša slapova. Naslednji večji slap gorvodno je Dvojni ribežen. Je dvostopenjski in visok okoli 15 m. Tukaj se nahaja zatrep Krniške stene. Preko stene ob visokih vodah pada 150 do 200 m visok slap, sicer pa polzi po steni. Nad tem sta še 10 in 8 m slapova, nakar je v steni sotočje več grap. Takoj nad sotočjem je Slap s kadico v katero pada voda iz višine 7 m. Tolmun je pravokoten in globok 2 m. Nad tem slapom so trije skočniki s tolmuni, nad njimi pa se dviga 112 m visok Veliki Drsnik. Nad Velikim Drsnikom je cela vrsta slapov, ki pa so dostopni samo veščim zahtevnega plezanja s primerno opremo. == Viri == * {{navedi knjigo |first=Rok |last=Kušlan |year=2008 |title=Slapovi |publisher=Sidarta |location=Ljubljana |isbn=978-961-6027-52-6 |cobiss=239153920 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Žužek |first1=Miha |last2=Merše |first2=Janko |last3=Perme |first3=Metod |year=1998 |title=Sto slapov v dolini Loške Koritnice. |location=Ljubljana |publisher=Župnijski urad Ljubljana-Dravlje |isbn=961-6123-24-6 |cobiss=73585152 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Seznam slapov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.burger.si/Slapovi/Posocje/LogPodMangartom/Fratarica/Fratarica.htm Fratarica] * [http://www.slotrips.si/slo/naravne-znamenitosti/trip/1055/Slapovi-fratarice Slapovi Fratarice] {{Hidrografija Slovenije}} {{koord|46.401452|N|13.610909|E|type:landmark_region:SI|display=title}} [[Kategorija:Slapovi v Sloveniji]] ps93ggftdkrqxit5xxn1lpd6khwtnbb Globovnica 0 358999 5729440 5147222 2022-08-09T12:59:27Z A09090091 188929 dp inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Globovnica | image = | image_caption = | source1 = pod vasjo [[Šomat]]<br />{{koord|46|40|38.57|N|15|43|24.80|E|region:SI-003_type:waterbody}} | mouth = v [[Velka (Pesnica)|Velko]] pri [[Radehova|Radehovi]]<br />{{koord|46|33|57.31|N|15|51|33.83|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 19 km | source1_elevation = 360 m | mouth_elevation = 230 m |geopedia=#T105_x563535.094_y159610.398_s14_b4 |country={{SLO}}|cities=[[Jurovski dol]], [[Lenart v Slovenskih goricah]]}} '''Globóvnica''' je desni pritok [[Velka (Pesnica)|Velke]] pri [[Radehova|Radehovi]] v severnem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Izvira v dnu gozdnate grape pod vasjo [[Šomat]] in teče večinoma proti jugovzhodu, sprva po razmeroma ozki dolini z mokrotnim ravnim dnom, pri [[Jurovski Dol|Jurovskem Dolu]] pa se dolina precej razširi in pri [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu]] preide v široko [[Pesniška dolina|Pesniško dolino]]. Nekoč se je stekala naravnost v [[Pesnica|Pesnico]], v okviru obsežnih melioracij v 60. letih prejšnjega stoletja pa so jo speljali v umetno [[jezero Radehova]] in od tam po umetnem kanalu v [[Velka (Pesnica)|Velko]]. Iz nizkega gričevja na obeh straneh se vanjo stekajo številni kratki in majhni pritoki, nekoliko večji je le Vardovski potok z desne strani. Dolinsko dno ob Globovnici je bilo nekoč zaradi majhnega strmca in ilovnatih prsti precej mokrotno in pogosto poplavljeno, zato so bili na njem predvsem travniki, redke domačije pa so bile postavljene na obrobju doline v nekoliko višjih legah, izven dosega pogostih poplav. Tik ob vodi so bili samo manjši kmečki mlini. V urbarju gospoščine Maribor – spodnji grad iz leta 1542 je zabeležen en mlin na Globovnici<ref>{{navedi revijo| title = Urbarji gospoščine Maribor – spodnji grad}}</ref>, po popisu iz leta 1840 pa je na območju [[Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Svetega Jurija v Slovenskih goricah]] delovalo pet mlinov na vodo s po dvema kamnoma, na območju [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenarta]] pa trije mlini s po tremi kamni.<ref>{{navedi knjigo |last1=Kuret|first1=Niko|year=1985|title=Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818 [i. e. 1811]) in Georga Götha (1842)|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|isbn=86-7131-028-0|cobiss=3820544}}</ref> V pisnih virih je Globovnica prvič omenjena leta 1298 kot Glogowiz, leta 1624 pa kot pächl Glogobniz. Na starem avstrijskem zemljevidu iz začetka 19. stoletja se potok imenuje Glogonicz Bach, v spodnjem toku pa je zapisano ime Leonharder B. (B. Bach = potok).<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/de/map/secondsurvey|title=Franziszeische Landesaufnahme (1806-1869)|accessdate=6. novembra 2017}}</ref> V zgornjem in srednjem toku je potok ostal v bolj ali manj naravnem stanju in drobno vijuga med travniki in njivami, obdan z obvodnim grmovnim in drevesnim rastjem. Tu in tam so se ohranili še drobni mrtvi rokavi, ki so pomembni mokrotni habitati. Dolvodno od [[Jurovski Dol|Jurovskega Dola]] so v dnu doline do leta 1979 izvedli obsežne melioracije (ok. 170 ha zemljišč) in potok speljali v umetno strugo s pravilnim trapezastim profilom in skoraj golimi brežinami, kar je povsem spremenilo življenjske razmere za nekoč bogat vodni živelj. Obsežne njive segajo prav do potoka, zaradi česar je ta izpostavljen neposrednemu dotoku hranil in kemikalij z intenzivno obdelanih njivskih površin, vanj se stekajo tudi številni drenažni jarki. V tem delu so se tudi povsem spremenile vodne razmere: ob koncu 18. stoletja se je Globovnica še izlivala neposredno v [[Pesnica (reka)|Pesnico]]<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/en/map/firstsurvey|title=Josephinische Landesaufnahme (1763-1787)|accessdate=6. novembra 2017}}</ref>, nato pa se je ob nekem dogodku njen tok preusmeril proti [[Velka (Pesnica)|Velki]].<ref>{{navedi splet |url=http://mapire.eu/de/map/secondsurvey|title=Franziszeische Landesaufnahme (1806-1869)}}</ref> V okviru obsežnih melioracij v [[Pesniška dolina|Pesniški dolini]] so Globovnico speljali v umetno [[jezero Radehova]], ki je bilo prvotno namenjeno zadrževanju poplavnih voda. Pri športno-rekreacijskem centru Polena v [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu]] je še ohranjen del njene nekdanje struge, nekoliko niže je na levem bregu Globovnice čistilna naprava Lenart. V njeni neposredni bližini so tik ob regulirani strugi zaradi delnega uničenja gozda Kamenšak ob gradnji [[Avtocesta A5|pomurske avtoceste]] uredili več hektarov velik nadomestni habitat kot približek izgubljenih naravnih habitatov.<ref>{{navedi revijo|url=http://mvd20.com/LETO2007/R29.pdf|last1 = Mišič|first1 = Timotej|last2 = Kovačič|first2 = Alenka|last3 = Bukovnik|first3 = Stanko|title = Ureditev nadomestnega habitata Mokrotni travnik ob Globovnici|year=2007|journal = 18. Mišičev vodarski dan 2007|pages = 197–202|publisher = Vodnogospodarski biro Maribor|location = Maribor|accessdate=6. novembra 2017}}</ref> Zaradi dobro ohranjene struge je v potoku, še zlasti pa v [[Jezero Radehova|jezeru Radehova]], bogat ribji in drug živelj, mdr. živijo tu [[evropski som]] (''Silurus glanis''), [[smuč]] (''Sander lucioperca''), [[ploščič]] (''Abramis brama''), [[rdečeoka]] (''Rutilus rutilus'') idr.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ribiskekarte.si/rd-pesnica-lenart/globovnica|title=Potok Globovnica. Ribiška družina Pesnica - Lenart|accessdate=7. novembra 2017}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] 2cmnb45wbg6rue1oajdvp0aibl9fs8e Boeing 787 0 361496 5729459 5647400 2022-08-09T13:21:47Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke B787-800v1.0.png z [[:commons:Image:Boeing_787-800_Dreamliner_v1.0.png|Boeing_787-800_Dreamliner_v1.0.png]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= Boeing 787 Dreamliner |image= All Nippon Airways Boeing 787-8 Dreamliner JA801A OKJ in flight.jpg |caption= Prvi [[All Nippon Airways]] Boeing 787 }}{{Infobox aircraft type |national origin= [[ZDA]] |type= [[širokotrupno letalo|širokotrupno]] dvomotorno reaktivno [[potniško letalo]] |manufacturer= [[Boeing Commercial Airplanes]] |first flight= 15. december 2009 |introduced= 26. oktober 2011, z [[All Nippon Airways]] |status= v proizvodnji, v uporabi |produced= 2007 do danes |primary user= [[All Nippon Airways]]<!--Limit one (1) primary user. Top four (4) users listed in 'primary user' and 'more users' fields based on numbers in their fleets. See Operators section.--> |more users= [[Japan Airlines]] <br />[[United Airlines]] <br />[[Air India]] <!--Limit is THREE (3) in "more users" field. Please separate with <br />. Others are listed in the Operators section below. --> |number built= 73 (julij [[2013]]) |program cost=US$32 billion (Boeing's expenditure as of 2011)<ref>{{Cite news |last=Gates, Dominic |title=Boeing celebrates 787 delivery as program's costs top $32 billion |url=http://seattletimes.nwsource.com/html/businesstechnology/2016310102_boeing25.html |work=Seattle Times |date=September 24, 2011 |accessdate=September 26, 2011}}</ref> |unit cost= 787-8: US$211.8&nbsp;million (2013)<ref name="prices">{{cite web |url= http://www.boeing.com/commercial/prices/ |title= Boeing Commercial Airplanes prices |publisher=Boeing |accessdate=August 15, 2013}}</ref> <br />787-9: US$249.5&nbsp;million (2013)<ref name="prices"/> <br />787-10: US$288.7&nbsp;million (2013)<ref name="prices"/> |variants with their own articles= |developed from= }} |} [[Slika:Boeing 787 Roll-out.jpg|thumb|right|300px|Predstavitvena ceremonija]] '''Boeing 787''', imenovan tudi Dreamliner, je srednje veliko [[širokotrupno letalo]] ameriškega proizvajalca [[Boeing Commercial Airplanes]]. Po navadi ima 220-330 sedežev in je nabolj varčno Boeingovo letalo. Porabi približno 20-30% manj goriva kot sedanja letala enake velikosti. Velja za prvo [[potniško letalo]], ki primarno uporablja kompozitne materiale, kot so [[ogljikova vlakna]]. Letalo uporablja več električnih sistemov kot sedanja letala, npr. električni sistem dovajanja zraka v kabino. Pritisk zraka v kabini je večji kot pri tekmecih, kar omogoča bolj prijeten let. Povečali so tudi okna in namestili električne sisteme za zasenčevanje. Do uradne predstavitve leta [[2007]] je zbral 677 naročil, kar je rekord za širokotrupna letala. Do leta [[2013]] je zbral 890 naročil od 58 strank od tega je dobavil 73 letal. Boeing 787 je imel ob vstopu težave z litij ionsko baterijo, zato je bil nekaj časa prizemljen. Litij ionska baterija je lažja od trenutno uporabljenih nikelj kadmijevih, vendar ima težave s pregrevanjem. 27. aprila [[2007]] se je 787 vrnil v normalo redno uporabo. Letalo 787 so zasnovali zaradi težnje letalskih družb k manjši porabi goriva, manj vpliva na okolje s škodljivimi emisijami in precej nižjimi operativnimi stroški. Prav zaradi teh razlogov je propadel Boeingov predlog [[Sonic Cruiser|Boeing Sonic Cruiser]], ki bi letel pri Machu 0.95, vendar bi bila večja tudi poraba goriva. Boeing 787 se je najprej imenoval 7E7, po približno 500.000 spletnih glasovih so ga preimenovali v 787 Dreamliner. Boeing je letalo zasnoval precej drugače kot trenutna aluminijsta letala, ki uporabljajo kovice. Namesto tega je uporabil sodčkasto konstrukcijo iz enega dela. Letalo naj bi bilo sposobno 330 minutnega [[ETOPS]], kar pomeni da lahko v primeru odpovedi enega motorja leti največ 330 minut na enem motorju do najbljižjega letališča. To pomeni, da lahko leti po skoraj celotni zemeljski obli brez limitacij. Pred uvedbo ETOPSA so lahko dvomotorna letala letela največ uro na enem motorju do najbljižjega letališča, kar je pri letih na daljše razdalje resno omejevalo uporabo bolj ekonomičnih dvomotornih letal. Boeing 787 je prvo letalo, ki ima enake vmesnike za motorje RR [[Trent]] ali [[GENX]]. Precejšen del letala izdelajo v tujini na Japonskem, Italiji, Franciji, Indiji in drugje. Letalo do končne konfiguracije sestavijo v kraju [[Everett]], Washington, kjer sestavljajo trenutno vsa Boeingova širokotrupna letala. Drugo proizvodno linijo bodo odprli v North Charlestonu, Carolina. == Tehnične karakteristike letala == [[Slika:Boeing 787-800 Dreamliner v1.0.png|thumb|right|300px|Shematika 787-8]] {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !Model !! 787-8 !! 787-9 !! 787-10 |- !Posadka |colspan=3 | 2 |- !Kapaciteta sedežev | 242 (3 razredi)<br />296 (2 razreda)<br />381 (maksimum) || 280 (3 razredi)<!-- <br />TBA (2 razreda)<br />TBA (maksimum) --> || 323 (3 razredi) |- !Dolžina | {{convert|186|ft|m|abbr=on}}|| {{convert|206|ft|m|abbr=on}}|| {{convert|224|ft|m|abbr=on}} |- !Razpon krila | colspan="3" |{{convert|197|ft|3|in|m|abbr=on|}} |- !Površina kril | colspan=3 | 325 m2 |- !Naklon kril | colspan=3 |32.2 stopinj |- !Višina | colspan=3 |{{convert|55|ft|6|in|m|abbr=on}} |- !Dimenzije trupa | colspan=3| Širina: {{convert|18|ft|11|in|abbr=on}} / Višina: {{convert|19|ft|7|in|abbr=on}} |- !Maks. širina kabine | colspan=3| {{convert|18|ft|m|2|abbr=on}} |- !Tovor | {{convert|4826|cuft|abbr=on}} <br /> 28× [[LD3]]<br />ali 9x (88x125) palete<br />ali 8x (96x125) palete + 2x LD3|| {{convert|6086|cuft|abbr=on}} <br /> 36× LD3<br />ali 11x (88x125) palete<br />ali 11x (96x125) palete||{{convert|6187|cuft|abbr=on}} <br /> 40× LD3<br />ali 13x (88x125) palete<br />ali 13x (96x125) palete |- !Maks. vzletna teža | {{convert|502500|lb|kg|abbr=on}}|| colspan=2| {{convert|553000|lb|kg|abbr=on}} |- !Maks. pristajalna teža | {{convert|380000|lb|kg|abbr=on}}|| {{convert|425000|lb|kg|abbr=on}}|| {{convert|445000|lb|kg|abbr=on}} |- !Maks. teža brez goriva | {{convert|355000|lb|kg|abbr=on}}|| {{convert|400000|lb|kg|abbr=on}}|| {{convert|425000|lb|kg|abbr=on}} |- !Prazna teža | {{convert|259500|lb|kg|abbr=on}}|| N/A || N/A |- !Potovalna hitrost | colspan=3 |[[Machovo število|Mach]] 0,85 (567&nbsp;mph, 490 [[vozel (enota)|vozlov]], 913&nbsp;km/h na 35.000&nbsp;ft/10,700&nbsp;m)<!-- Speeds are at altitude, not sea level. See [[mach number]] for details. --><ref>For same speed of Mach 0,85 ma 35.000 ft, Boeing lists 567 mph and 913&nbsp;km/h on the 747-400's [http://www.boeing.com/commercial/747family/pf/pf_400_prod.html technical characteristics page]</ref> |- !Največja hitrost | colspan="3" |Mach 0,90 (593&nbsp;mph, 515 vozlov, 954&nbsp;km/h na 35.000&nbsp;ft/10.700&nbsp;m) |- !Dolet | {{convert|7650|-|8200|nmi|km|abbr=on}}|| {{convert|8000|-|8500|nmi|km|abbr=on}}|| {{convert|7000|nmi|km|abbr=on}} |- !Vzletna razdalja | {{convert|10300|ft|m|abbr=on}}<br /> ''High Thrust Rating:'' {{convert|8500|ft|m|abbr=on}}<ref name="Airport">{{Cite journal |url=http://www.boeing.com/commercial/airports/acaps/787.pdf |title=D6-58331, Boeing 787 Airplane Characteristics for Airport Planning |date= July 2012 |publisher=Boeing Commercial Aircraft |page=25 |format=PDF |accessdate=October 10, 2012|archiveurl=http://web.archive.org/web/20120907001711/http://www.boeing.com/commercial/airports/acaps/787.pdf|archivedate=September 7, 2012}}</ref> || N/A || N/A |- !Kapaciteta goriva | {{convert|33340|USgal|L|abbr=on}}|| colspan=2| {{convert|36641|USgal|L|abbr=on}} |- !Višina leta | colspan=3| {{convert|43000|ft|m|abbr=on}} |- !Motorji (×2) | colspan=3| [[General Electric GEnx|General Electric GEnx-1B]] ''or'' [[Rolls-Royce Trent 1000]] |- !Potisk motorjev (×2) | 64000lbf || 71000lbf|| 76000lbf |} Sources: Boeing 787 airport documents,<ref name=Boe_787_brochure>[http://web.archive.org/web/20060524072513/http://www.boeing.com/commercial/airports/acaps/787brochure.pdf Boeing 787 Airport Compatibility Brochure]. Boeing, March 2011.</ref><ref name=787_Airport_report>{{cite web |url=http://www.boeing.com/commercial/airports/acaps/787.pdf |title=D6-58331, Boeing 787 Airplane Characteristics for Airport Planning |chapter= Sections 2 and 3 |publisher=Boeing Commercial Aircraft |date= October 2012 |format=PDF |accessdate=June 20, 2013|archiveurl=http://web.archive.org/web/20120907001711/http://www.boeing.com/commercial/airports/acaps/787.pdf|archivedate=September 7, 2012}}</ref> 787 fact sheets,<ref name="787-8 specs">{{cite web |url=http://www.boeing.com/commercial/787family/787-8prod.html |title=Boeing 787-8 Dreamliner Fact Sheet |publisher=Boeing |accessdate=June 20, 2013}}</ref><ref name="787-9 specs">{{cite web |url=http://www.boeing.com/commercial/787family/787-9prod.html |title=Boeing 787-9 Dreamliner Fact Sheet |publisher=Boeing |accessdate=June 20, 2013}}</ref> 787-10<ref name="787-10 specs">{{cite web |url=http://www.newairplane.com/787/787-10_announcement/ |title=A Perfect 10 |publisher=Boeing |accessdate=June 24, 2013}}</ref><ref>[http://www.boeing.com/paris2013/pdf/Paris_2013_Twin-Aisle_development_briefing.pdf "Boeing Twin-Aisle Development"]. Boeing, June 18, 2013</ref> == Sklici in literatura == {{sklici|1}} {{-}} {{Boeing model numbers}} {{Boeing7x7}} {{Potniška letala}} [[Kategorija:Letala Boeing|787]] [[Kategorija:Letala Boeing|747]] [[Kategorija:Potniška letala]] {{normativna kontrola}} jom9uzfl5v5opjq1ssmcnq4jnscwbod Boeing 717 0 361690 5729460 5119092 2022-08-09T13:22:23Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke MD82v1.0.png z [[:commons:Image:McDonnell_Douglas_MD-82_v1.0.png|McDonnell_Douglas_MD-82_v1.0.png]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= Boeing 717 |image= Boeing 717-23S - EC-KNE.jpg |caption=[[Spanair]] 717 }}{{Infobox aircraft type|type= reaktivno [[potniško letalo]] |national origin= [[ZDA]] |manufacturer= [[Boeing Commercial Airplanes]] |designer= [[McDonnell Douglas]] |first flight= 2. september 1998<ref name=The_Boeing_717>{{Cite web |title=The Boeing 717 |publisher=Boeing Commercial Airplanes |url=http://www.boeing.com/commercial/717/index.html |accessdate=January 4, 2011}}</ref> |introduction= 12. oktober 1999 pri [[AirTran Airways]]<ref name=The_Boeing_717/> |status= izven proizvodnje, v obratovanju |primary user= [[AirTran Airways]] <!--Limit one (1) primary user. Top 4 users listed in 'primary user' and 'more users' fields based on number of their fleets. --> |more users= [[Hawaiian Airlines]] <br/>[[Cobham Aviation Services Australia|Cobham]] <br/>[[Volotea]] <!--Limit is THREE (3) total in 'more users' field (4 total users). Listed in by number in use, i.e. top users listed. Please separate with <br/>.--> |produced= 1998–2006 |number built= 156 |unit cost= |developed from= [[McDonnell Douglas DC-9]] |variants with their own articles= }} |} [[Slika:HAL Kailua-Kona.jpg|thumb|right|300px|Boeing 717]] '''Boeing 717''' je [[ozkotrupno letalo]] dvomotorno potniško [[letalo]] ameriškega proizvajalca [[Boeing]]. Zasnoval ga ameriški [[McDonnell Douglas]] pod oznako MD-95, kot tretja generacija letal [[DC-9]]. Letalo ima 117 sedežev in doseg 3800 kilometrov. Poganjajo ga [[Rolls Royce]]ovi turboventilatorski motorji BR715. Izdelovati so jih začeli leta 1995, leta 1998 pa je Boeing prevzel firmo McDonell Douglas in preimenoval letalo v 717. Vsega je bilo izdelano 156 letal do leta 2006. Letalo je bazirano na letalu Douglas DC-9 (976 izdelanih) in Mcdonell Douglas MD-80/90 (1200 izdelanih). ==Specifikacije== [[File:McDonnell Douglas MD-82 v1.0.png|thumb|Primerjava Boeinga 717, [[McDonnell Douglas DC-9]] in [[McDonnell Douglas MD-80]]]] {| class=wikitable style="text-align: center; font-size:97%; color:black" |- ! ! 717-200 <br>Osnovni model ! 717-200 <br>Povečana teža |- !Posadka |colspan="2" | 2 |- !Število sedežev |colspan="2" | 117 (1-razred, tipično) <br/>106 (2-razreda, tipično) |- ! Dolžina |colspan="2" | 124&nbsp;ft 0 in (37,8 m) |- ! Razpon kril |colspan="2" | 93&nbsp;ft 5 in (28,47 m) |- ! Višina |colspan="2" | 29&nbsp;ft 1 in (8,92 m) |- ! Širina trupa |colspan=2 | 131.6 in (334,2&nbsp;cm) |- ! Širina kabine |colspan=2 | 123.8 in (314,5&nbsp;cm) |- ! Prazna teža | 67500&nbsp;lb (30617&nbsp;kg) | 68500&nbsp;lb (31071&nbsp;kg) |- ! Maks. vzletna teža | 110000&nbsp;lb (49900&nbsp;kg) | 121000&nbsp;lb (54900&nbsp;kg) |- ! Kapaciteta tovora | 935&nbsp;ft³ &nbsp;(26,5&nbsp;m³) | 730&nbsp;ft³ &nbsp;(20,7&nbsp;m³) |- ! Višina leta |colspan=2 |{{convert|37100|ft|m|sigfig=3}} (največ) <br>{{convert|34100|ft|m|sigfig=3}} (tipično) |- ! Potovalna hitrost |colspan=2 | [[Mach]] 0,77 (504&nbsp;mph, 438&nbsp;vozlov, 811&nbsp;km/h) <br />na višini {{convert|34100|ft|m|sigfig=3}} |- ! Največji dolet | 1430 nmi (2645&nbsp;km) | 2060 nmi (3815&nbsp;km) |- ! Maks. kapaciteta goriva | 13903 L | 16665 L |- ! Motor (2x) | [[Rolls-Royce BR700|Rolls Royce BR715-A1-30]] | Rolls Royce BR715-C1-30 |- ! Potisk motorja | 18500 bf (82,3 kN]]) | 21000 lbf (93,4&nbsp;kN) |} Viri: Boeing 717 Characteristics<ref>[http://www.boeing.com/commercial/717/pf/pf_product.html 717-200 Technical Characteristics]</ref> 717 Airport planning report<ref>[http://www.boeing.com/commercial/airports/acaps/717.pdf "717-200 Airplane Characteristics for Airport Planning"]. Boeing, May 2011. Retrieved: June 19, 2012.</ref> Boeing 717 Specifications<ref>[http://www.airlines-inform.com/commercial-aircraft/Boeing-717.html "Boeing 717 Specifications"]</ref> == Sklici in literatura == {{sklici|1}} {{-}} {{Boeing model numbers}} {{Boeing7x7}} {{Potniška letala}} [[Kategorija:Letala Boeing|747]] [[Kategorija:Potniška letala]] {{normativna kontrola}} 6fvgk98w9s0g5d3ad13njpihfslsqzg Brinta 0 364885 5729464 5707805 2022-08-09T13:30:17Z A09090091 188929 inf. slog, np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Slap|watercourse=Malenšček|location=[[Selce, Tolmin]], {{SLO}}|height=104 m|number_drops=1|type=pramenast slap|elevation=318 mnm (dno)<ref>{{navedi splet|url=http://www.burger.si/Slapovi/Posocje/Tolmin/Kamno/Brinta.htm|title=Slovenija - slapovi: Slap Brinta|publisher=burger.si|accessdate=2013-11-13}}</ref>|map=Slovenija}} '''Slap Brinta''' je 104 metre visok [[slap]] na Tolminskem. Do njega dostopamo peš iz vasi [[Selce, Tolmin|Selce]]. V bližini je še več slapov, med katerimi je najbolj znan [[Gregorčičev slap]]. ==Reference== {{refsez}} {{Hidrografija Slovenije}} {{geo-stub}} {{DEFAULTSORT:Brinta, slap}} [[Kategorija:Slapovi v Sloveniji]] 04wg0shhbk018brfyzgyo66wvvupej9 Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II 0 366767 5729448 5717970 2022-08-09T13:07:37Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Fairchild_A-10_Thunderbolt.svg z [[:commons:Image:Fairchild_Republic_A-10_Thunderbolt_II_3-view.svg|Fairchild_Republic_A-10_Thunderbolt_II_3-view.svg]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= A-10 Thunderbolt II |image= A-10 Thunderbolt II In-flight-2.jpg |caption= A-10 81. lovske eskadrilje ZDA iz zračnega oporišča v [[Spangdahlem]]u, Nemčija }}{{Infobox aircraft type |type= [[jurišnik]] |manufacturer= [[Fairchild Aircraft|Fairchild Industries]] |designer= |first flight= 10. maj 1972 |introduced= marec 1977 |retired= |number built= 716<ref name=Jenkins_p42>Jenkins (1998), str. 42.</ref> |status=operativen |primary user= [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike]] |more users= |produced= 1972–1984<ref>Spick (2000), str. 17, 52.</ref> |unit cost= 11,8&nbsp;milijona [[Ameriški dolar|USD]] <small>(povp., 1994)</small><ref>{{navedi dokument| url=http://www.au.af.mil/au/awc/awcgate/gao/nsiad97134/app_04.htm |title=Appendix IV: Cost and performance of the aircraft and munitions in Desert Storm |work=Operation Desert Storm: Evaluation of the Air Campaign (GAO/NSIAD-97-134) |publisher=U.S. General Accounting Office |date=12.6.1997 |accessdate=21.12.2013}}</ref> |variants with their own articles= }} |} '''Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II''' (''[[strela]] II'') je dvomotorno [[reaktivno letalo|reaktivno]] [[vojaško letalo]] ameriškega proizvajalca [[Fairchild Aircraft|Fairchild Industries]], razvito v zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja. Njegova glavna vloga je neposredna [[zračna podpora]] [[Kopenska vojska|kopenskim silam]] in je edino letalo [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva ZDA]], ki je bilo zasnovano izključno za napade na [[Oklepno bojno vozilo|oklepna bojna vozila]] ter druge kopenske cilje ob omejeni [[Zračna obramba|zračni obrambi]]. Uradno ime izhaja iz imena bojnega letala [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] [[Republic P-47 Thunderbolt]], ki je bilo posebej učinkovito v vlogi jurišnika. Letalo je zaradi ne ravno elegantnega videza znano tudi po vzdevkih '''warthog''' ([[Phacochoerus aethiopicus|svinja bradavičarka]]) oz. '''hog''' (''[[merjasec]]''). Celotno letalo je bilo zasnovano okrog 30-milimetrskega [[rotirajoči top|rotirajočega topa]] [[GAU-8 Avenger]], ki je njegovo glavno orožje in najtežji tovrsten [[Avtomatsko orožje|avtomatski]] top, vgrajen v katerikoli zrakoplov. Druga posebnost letala je izjemno robustna konstrukcija za zaščito pred ognjem s tal, ki omogoča nadaljevanje leta kljub obsežnejšim poškodbam, med drugim je okoli [[pilotska kabina|pilotske kabine]] in ključnih sistemov vgrajenih za več kot pol tone [[oklep]]nih plošč. Edina izdelana izvedenka je enosedežnik A-10A, le en primerek je bil kasneje predelan v dvosedežnika A-10B. Med letoma 2005 in 2011 so letala nadgradili v konfiguracijo A-10C. Njegova drugotna vloga je usmerjanje zračne podpore - označevanje kopenskih ciljev za napade z drugimi letali. Warthogi, uporabljeni v ta namen, imajo oznako OA-10. Trenutno je v teku počasno zmanjševanje bojne flote teh letal, vendar zaradi svoje učinkovitosti in zanesljivosti ostajajo v operativni uporabi že četrto desetletje po uvedbi. == Razvoj == === Ozadje === [[Slika:Crashed Douglas A-1E Skyraider in Vietnam, circa in 1967 (051123-F-1234P-001).jpg|thumb|V Vietnamu sestreljen A-1 Skyraider (1966)]] Razvoj so spodbudile kritike na račun Vojnega letalstva ZDA, da ne jemlje resno zračne podpore.<ref name=Burton>Burton (1993)</ref><ref name=Boyd>Coram (2004)</ref> V [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]] je bilo veliko jurišnikov sestreljenih z ognjem malokalibrskega orožja, [[Izstrelek zemlja-zrak|izstrelki zemlja-zrak]] in protiletalskim ognjem na nizkih višinah, kar je izpostavilo potrebo po letalu, ki bi bilo sposobno prestati tak ogenj. Poleg tega helikopterji [[Bell UH-1 Iroquois|UH-1 Iroquois]] in [[Bell AH-1 Cobra|AH-1 Cobra]], ki so imeli takrat vlogo neposredne zračne podpore, niso bili učinkoviti proti oklepnikom, saj so nosili samo protipehotne [[Avtomatsko orožje|strojnice]] in nevodljive rakete, namenjene neoklepljenim tarčam. Tudi hitri reaktivci, kot so [[North American F-100 Super Sabre|F-100 Super Sabre]], [[Republic F-105 Thunderchief|F-105 Thunderchief]] in [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]], se niso izkazali v tej vlogi, saj piloti zaradi velike hitrosti niso mogli natančno ciljati in krožiti nad bojnim območjem. Zato je imel glavno vlogo neposredne zračne podpore zanesljivi, a zastareli jurišnik iz obdobja [[korejska vojna|korejske vojne]] [[Douglas A-1 Skyraider|A-1 Skyraider]].<ref name=Donald_p8>Donald & March (2004), str. 8.</ref><ref>Spick (2000), str. 10–12.</ref> === Program A-X === Leta 1966 je USAF ustanovila programsko pisarno Attack Experimental (A-X)<ref>Jenkins (1998), str. 12.</ref> in 6. marca 1967 poslala 21 pogodbenim orožarskim podjetjem poizvedbo o zmogljivostih. Cilj je bil ustvariti študijo nizkocenovnega jurišnika.<ref name=Boyd/> Leta 1969 je sekretar Vojnega letalstva zaprosil oblikovalca [[Pierre Sprey|Pierra Spreyja]], naj napiše natančne specifikacije predlaganega projekta. Njegov začetni doprinos je bil prikrit zaradi njegove predhodne vpletenosti v kontroverzni program F-X.<ref name=Boyd/> Sprey je stopil v stik s piloti letala A-1 Skyraider, ki so služili v Vietnamu, in analiziral letala, takrat v uporabi v tej vlogi. Prišel je do zaključka, da bi moralo imeti idealno letalo dolg zadrževalni čas, dobro okretnost pri nizkih hitrostih, mogočen top in izjemno sposobnost preživetja. Povedano drugače, združevati bi moralo najboljše lastnosti letal [[Iljušin Il-2]], [[Henschel Hs 129]] in A-1 Skyraider, poleg tega pa bi moral primerek stati manj kot 3 milijone USD.<ref name=Boyd/> Sodelavcem programa je Sprey naročil, naj preberejo biografijo letalskega asa iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] [[Hans-Ulrich Rudel|Hansa-Ulricha Rudla]] za navdih.<ref>Coram (2004), str. 235.</ref> Projekt je predstavljal prvo letalo Vojnega letalstva, načrtovano izključno za neposredno zračno podporo.<ref name=GAO-07-415>{{navedi dokument| url=http://www.gao.gov/htext/d07415.html |title=GAO-07-415: Tactical Aircraft, DOD Needs a Joint and Integrated Investment Strategy |publisher=U.S. Government Accountability Office |date=april 2007 |accessdate=16.5.2014}}</ref> Maja 1970 je USAF izdala predelan in mnogo natančnejši zahtevek za ponudbe za letalo. V tem obdobju so poveljniki spoznali, da se krepi grožnja sovjetskih oklepnih sil na vietnamskem bojišču, hkrati pa so uvideli potrebo po ofenzivnem delovanju v vsakem vremenu. V specifikacijah je bila zdaj zahteva, da mora biti letalo posebej načrtovano za opremljanje s 30-mm topom. Druge zahteve so bile še najvišja hitrost 740 km/h (400 [[Vozel (enota)|vozlov]]), vzletna razdalja 1.200 m, 7300 kg zunanje nosilnosti, 460-kilometrski [[bojni radij]] in cena 1,4 milijona USD na primerek.<ref>Jenkins (1998), str. 16–17.</ref> Istočasno je izšel ločen zahtevek za ponudbe za A-X-ov 30-milimetrski top, z zahtevo po visoki hitrosti streljanja (4.000 nabojev na minuto) in visoki izstopni hitrosti.<ref>Jenkins (1998), str. 19.</ref> Od šestih podjetij, ki so poslala ponudbe za letalo, je USAF izbrala [[Northrop Corporation|Northrop]] in [[Fairchild Aircraft|Fairchild Republic]] za izdelavo prototipov z oznakama [[Northrop YA-9|YA-9A]] in YA-10A, podjetji General Electric in Philco-Ford sta pa dobili nalogo gradnje in preskusa prototipa topa [[GAU-8 Avenger|GAU-8]].<ref>Jenkins (1998), str. 18, 20.</ref> {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 200 | image1 = YA-10A Thunderbolt II.jpg | image2 = Northrop YA-9 prototype.jpg | footer = YA-10A (zgoraj) in njegov konkurent, [[Northrop YA-9|Northrop YA-9A]] (spodaj) | footer_align = left }} Prvi YA-10A je bil zgrajen v kraju [[Hagerstown, Maryland|Hagerstown]] ([[Maryland]]), krstni polet je izvedel 10. maja 1972. Po preskusu in primerjalnem testu proti YA-9A je Vojno letalstvo 18. januarja 1973 oznanilo, da dobi pogodbo za proizvodnjo podjetje Fairchild-Republic,<ref>Spick (2000), str. 18.</ref> podjetje General Electric pa je bilo junija tega leta izbrano za proizvodnjo topa GAU-8.<ref>Jenkins (1998), str. 21.</ref> Da bi dokazali potrebo po nakupu novega jurišnika, so YA-10 preskusili tudi ob boku letala Ling-Temco-Vought [[LTV A-7 Corsair II|A-7D Corsair II]], glavnega dotedanjega jurišnika Vojnega letalstva ZDA. Prvi serijski primerek A-10 je poletel oktobra 1975, dobava vojski pa se je pričela marca naslednje leto. Skupno je bilo zgrajenih 715 letal, zadnji primerek je bil dobavljen leta 1984.<ref name=globalsecurity>{{navedi splet| last=Pike |first=John |url=http://www.globalsecurity.org/military/systems/aircraft/a-10-history.htm |title=A-10/OA-10 Thunderbolt II. |publisher=GlobalSecurity.org |accessdate=16.5.2014}}</ref> En warthog je bil predelan v dvosedežno različico A-10 N/AW (''Night/Adverse Weather'' - »letenje ponoči/v slabem vremenu«).<ref name=NAW_A-10>{{navedi splet| url=http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=3206 |title=Fact Sheet: Republic Night/Adverse Weather A-10 |publisher=National Museum of the United States Air Force |accessdate=20.5.2014}}</ref> N/AW je bil predelan preskusni A-10, imel je dodaten sedež za oficirja, odgovornega za [[elektronski protiukrepi|elektronske protiukrepe]], navigacijo in označevanje ciljev. Podjetje Fairchild ga je ponudilo vojski, vendar ne USAF, ne morebitni kupci iz tujine niso pokazali zanimanja. USAF je leta 1981 naročila dvosedežno [[šolsko vojaško letalo|trenažno]] različico, vendar je [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriški Kongres]] ukinil financiranje, zato ni bil izdelan noben primerek.<ref>Spick (2000), str. 52–55.</ref> Edini dvosedežni primerek A-10 se zdaj nahaja v letalskem muzeju v sklopu oporišča [[Edwards Air Force Base]].<ref>{{cite web| url=http://afftcmuseum.org/afft-museum/museum-aircraft-exhibits |title=Aircraft inventory |publisher=Flight Test Historical Foundation |accessdate=16.5.2014}}</ref> == Konstrukcija in lastnosti == A-10 je okreten pri nizkih višinah in hitrostih zaradi velike površine [[Letalsko krilo|kril]], njihove [[Vitkost (krilo)|vitkosti]] in velikih [[zakrilce|zakrilc]]. Vitka krila omogočajo tudi [[STOL|kratko vzletno in pristajalno razdaljo]], kar omogoča delovanje s slabše urejenih letališč blizu frontnih linij. Letalo se lahko dlje časa zadržuje nad bojnim poljem in operira na višinah pod 300 m pri vidljivosti 2,4 km. Običajno leti z razmeroma nizko hitrostjo 560 km/h (300 vozlov), zaradi česar je mnogo učinkovitejše od hitrejših [[Lovski bombnik|lovskih bombnikov]], ki imajo pogosto težave z majhnimi ali premičnimi cilji.<ref name=Donald_p8/> Sprednji rob krila je prekrit s satastimi kovinskimi ploščami, kar povečuje trdnost ob minimalnem povečanju teže. Podobne plošče prekrivajo tudi krmilne površine.<ref name=AI_May_74_p224>''Air International'' (maj 1974), str. 224.</ref> Oporne gredi so neločljiv del plošč, ki tvorijo ostalo zunanjo površino, sodeč po izkušnjah v boju je tak tip plošč odpornejši na poškodbe. Ker ne nosijo teže, jih je možno zamenjati kar na terenu, po potrebi tudi s provizoričnimi materiali.<ref>Drendel (1981), str. 12.</ref> [[Krilce|Krilca]] so blizu konca kril in imajo še dve posebnosti, ki povečujeta okretnost: so večja kot običajno in obsegajo skoraj polovico razpona kril, poleg tega pa so razcepljena (t. i. [[deceleron]]i).<ref name=Janes_82_p363-4>Taylor 1982, str. 363–364.</ref> A-10 je zasnovan za vzdrževanje, oboroževanje in dotakanje goriva z minimalno količino opreme,<ref>Spick (2000), str. 64–65.</ref> tudi mnoga popravila je možno izvajati na terenu.<ref name=Donald_p18>Donald & March (2004), str. 18.</ref> Prav tako so (kar je sicer nenavadno) številni deli izmenljivi med levo in desno stranjo, vključno z motorji, pristajalnimi kolesi in navpičnimi stabilizatorji. Robustna pristajalna kolesa in ravna krila omogočajo delovanje s kratkih in grobih stez tudi pri velikih obtežitvah, zato lahko za vzletanje ter pristajanje uporablja pomožne površine poškodovanih zračnih oporišč in celo ravne odseke [[avtocesta|avtocest]].<ref name=Jenkins_p58>Jenkins (1998), str. 58.</ref> Opremljen je s parom [[Turboventilatorski motor|turboventilatorskih motorjev]] General Electric TF-34-100/A, ki sta pritrjena na nosilce na zunanjosti trupa, tik nad in za krili. Če motor zaradi zadetka eksplodira, je na ta način trup zaščiten pred poškodbami.<ref name=globalsecurity/> Motorja oddajata razmeroma malo [[Infrardeče valovanje|infrardečega]] sevanja, postavitev nad repnimi stabilizatorji pa zakriva izpuh od spodaj, s čimer je zmanjšana zaznavnost za toplotno vodene rakete zemlja-zrak. Obrnjena sta navzgor za 9 º, kar izniči silo zaradi postavitve nad aerodinamičnim težiščem letala.<ref name=Bell_p64>Bell (1986), str. 64.</ref> [[Slika:A10WarthogFront.jpg|thumb|Pogled od spredaj na top in zaradi topa zamaknjeno sprednje pristajalno kolo]] Sprednje pristajalno kolo je značilno zamaknjeno na desno, zato da je lahko topovska cev vgrajena vzdolž osi letala, saj bi sicer streljanje zaradi močnega [[odsun]]a povzročilo zanašanje iz smeri.<ref name=Spick_p44>Spick (2000), str. 44.</ref> Posledično pri vožnji po tleh ostreje obrača na desno kot na levo. Glavni pristajalni kolesi v uvlečenem položaju deloma molita iz ležišč in nista pokriti, zaradi česar je manj poškodb pri zasilnem pristanku na trebuhu. Vsa kolesa se izvlačijo proti repu, na ta način lahko ob odpovedi hidravlike pri izvlačenju pomaga [[zračni upor]].<ref name=Janes_82_p363-4>Taylor 1982, str. 363–364.</ref> === Oborožitev === [[Slika:GAU-8 in A-10.jpg|thumb|left|Položaj topa GAU-8 v nosu letala]] A-10 lahko nosi soliden nabor zunanje oborožitve, vendar je njegovo glavno orožje vgrajeni 30-milimetrski rotirajoči top [[GAU-8 Avenger|GAU-8/A Avenger]], eden najmočnejših letalskih topov vseh časov, ki izstreljuje protioklepne granate z [[osiromašeni uran|osiromašenim uranom]]. V izvirniku je lahko pilot preklapljal med 2100 in 4200 izstrelki na minuto<ref>Stephens (1995), str. 18.</ref> kasneje pa je bila hitrost streljanja fiksirana na 3900 na minuto.<ref>TCTO 1A-10-1089, Flight manual TO 1A-10A-1 (20 February 2003, Change 8), page vi, 1-150A.</ref> Top ob sprožitvi potrebuje približno pol sekunde, da se zavrti na delovno hitrost. V prvi sekundi tako top izstreli 50 granat, nato pa 65 do 70 na sekundo. Natančen je toliko, da med letom 80 % izstrelkov pristane v krogu premera 12,4 metra na oddaljenosti 1220 m.<ref>Sweetman (1987), str. 46.</ref> Optimiziran je za razdaljo do cilja {{convert|1220|m|ft|sigfig=3}} pri 30-stopinjskem spustu.<ref name=Jenkins_p64>Jenkins (1998), str. 64–73.</ref> Njegov mehanizem je premaknjen rahlo na levo od vzdolžne osi, cev pa je poravnana z osjo. Boben za strelivo meri 1,8 m v dolžino in lahko nosi 1350 granat,<ref name=Spick_p44>Spick (2000), str. 44.</ref> običajno pa vanj naložijo 1174 granat.<ref name=Jenkins_p64/> Je posebej zaščiten s ploščami oklepa različnih debelin, ki so oblikovane tako, da detonirajo izstrelke. Zadnja plast oklepa okrog samega bobna ga ščiti pred drobci.<ref name=Spick_p44/><ref name=AI_Jun_79_p270>''Air International'' (junij 1979), str. 270.</ref> Povprečen odsun pri streljanju znaša 45&nbsp;[[Newton|kN]],<ref>{{cite web |url=http://www.gd-ots.com/armament_systems/ags_A-10.html |title= Armament Systems: Aircraft Gun Systems |publisher=General Dynamics Armament and Technical Products |accessdate=6.3.2014}}</ref> kar je več kot pol celotnega potiska, ki ga generirata warthogova motorja (40,3 kN vsak).<ref>{{cite web|url=http://www.globalsecurity.org/military/systems/aircraft/systems/tf34.htm |title=TF34 Engine |publisher=GlobalSecurity.org |accessdate=14.9.2009}}</ref> Kljub veliki sili pa streljanje pri vodoravnem letu upočasni letalo le malenkostno, saj piloti zaradi pregrevanja streljajo v največ nekajsekundnih rafalih.<ref name=Jenkins>Jenkins (1998)</ref> Od ostale oborožitve je najpogosteje opremljen z raketami zrak-zemlja [[AGM-65 Maverick]] z elektro-optičnim (televizijskim) ali infrardečim vodenjem. Te so uporabne na večjih razdaljah do cilja, kjer je manjše tveganje zaradi protiletalskega ognja. Med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]], ko warthogi še niso imeli infrardečih kamer za nočno gledanje, so piloti improvizirali in ponoči uporabljali kar kamere na raketah.<ref name=Stephens_WAPJ_16_p53-4>Stephens (pomlad 1994), str. 53–54.</ref> Med ostalo običajno oborožitvijo so še [[kasetna bomba|kasetne bombe]] in nevodljive rakete [[Hydra 70]].<ref name=Stephens_WAPJ_16_p54-6>Stephens (pomlad 1994), str. 54–56.</ref> A-10 lahko nosi tudi [[Lasersko vodena bomba|lasersko vodene bombe]], vendar jih uporabljajo razmeroma redko.<ref name=Stephens_WAPJ_16_p57>Stephens (pomlad 1994), str. 57.</ref> Običajno letijo s kompletom za elektronske protiukrepe ALQ-131 pod enim krilom in raketama zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]] na konicah kril za samoobrambo,<ref name=Stephens_WAPJ_16_p53>Stephens (pomlad 1994), str. 53.</ref> vendar se v zračnih bojih ne morejo kosati z lovskimi letali. === Robustnost === [[Slika:Kim campbell damage a10.jpg|thumb|250px|Letalo A-10 Thunderbolt II, ki je bilo močno poškodovano med napadom na Bagdad, a se je kljub odpovedi obeh sistemov hidravličnega krmiljenja in poškodbam enega motorja uspešno vrnilo v bazo]] [[Slika:A-10 Thunderbolt II takeoff on Autobahn DoD DF-ST-85-05084.jpg|thumb|250px|A-10 vzleta z avtoceste A29 blizu [[Ahlhorn]]a v Nemčiji med Natovo vojaško vajo]] A-10 slovi kot izjemno trpežen, sposoben je prestati neposredne zadetke protioklepnih in visokoeskplozivnih izstrelkov do kalibra 23 mm. Ima rezervni sistem za [[hidravlika|hidravlično]] krmiljenje in dodaten mehanski sistem za neposredno ročno krmiljenje, za primer, če odpovesta oba hidravlična sistema. V neposrednem načinu je letalo dovolj upravljivo za vrnitev v oporišče, le povratne sile, ki delujejo na ročice, so večje. Warthog je zasnovan tako, da lahko leti brez enega motorja, polovice repa ali polovice enega krila.<ref>{{navedi splet| url=http://www.popularmechanics.com/technology/military/planes-uavs/the-fate-of-the-a-10-warthog-which-side-are-you-on-16771409 |title=The Fate of the A-10 Warthog: Which Side Are You On? |first=Joe |last=Pappalardo |date=7.5.2014 |accessdate=18.5.2014 |work=Popular Mechanics}}</ref> Kokpit in deli krmilnega sistema so obdani s 540 kg oklepnih plošč iz [[Titan (element)|titana]], kar znaša skoraj 6 % prazne teže letala. Zaradi svoje razporeditve so dobile vzdevek »kopalna kad« (angleško ''bathtub'').<ref name=Jenkins_tub>Jenkins (1998), str. 47, 49.</ref><ref>Spick (2000), str. 32.</ref> Oklep preizkušeno prenese rafale iz 23-mm topov in posamične zadetke 57-milimetrskih izstrelkov.<ref name=Donald_p18/><ref name=Jenkins_tub/> Titanove plošče so različnih debelin, od 13 do 38 mm, razporejene glede na predvidene trajektorije izstrelkov v boju. Vse notranje površine kadi, ki se neposredno odpirajo proti pilotu, so dodatno prekrite z večplastnim [[najlon]]skim ščitom, ki varuje pred okruški.<ref name=Stephens_WAPJ_16_p42/><ref name=AI_Jun_79_p270/> Steklen pokrov kokpita je odporen proti strelom iz malokalibrskega orožja.<ref>Spick (2000), str. 30–33.</ref> Ranljive zaloge goriva so spravljene v rezervoarjih blizu sredine trupa, ločeno od ogrodja. Na ta način morajo izstrelki predreti zunanjo površino letala in še obod rezervoarja preden dosežejo gorivo.<ref name=Stephens_WAPJ_16_p42>Stephens (pomlad 1994), str. 42.</ref><ref name=AI_Jun_79_p270>''Air International'' (junij 1979), str. 270.</ref> Cevi za gorivo so opremljene s samozatesnitveno peno, če pa so poškodbe prehude, se zaprejo ventili do prizadetega dela. Večina komponent sistema za gorivo se nahaja znotraj rezervoarjev, tako da gorivo ne pušča navzven ob mehanskih okvarah.<ref name=Wilson_p714>Wilson (1976), str. 714.</ref> Zunanja in notranja stena rezervoarjev sta prekriti s [[poliuretan]]sko peno, ki zadržuje odpadke in omeji iztekanje goriva ob morebitni poškodbi. Motorja sta pregrajena s [[požarna pregrada|požarnimi pregradami]] in imata gasilsko opremo. V primeru, da odpovejo vsi štirje glavni rezervoarji, je v rezervnih dovolj goriva za 370 km leta.<ref name=Stephens_WAPJ_16_p42/><ref name=AI_Jun_79_p270/> A-10 je zasnovan za delovanje s slabše pripravljenih in improviziranih letališč, kjer je velika nevarnost za poškodbe motorjev zaradi smeti. Visoka postavitev njegovih motorjev zmanjšuje nevarnost poškodb zaradi vstopa večjih trdnih predmetov, poleg tega pa omogoča servisiranje letala in opremljanje z orožjem brez zaustavitve, kar skrajša čas med poleti. Tudi nizka postavitev kril olajša servisiranje in opremljanje z orožjem.<ref name=Bell_p64/> === Kasnejše nadgradnje === [[Slika:A-10C Warthog Cockpit.jpg|thumb|left|[[Stekleni kokpit]] različice A-10C]] Skozi leta je bilo letalo deležno več nadgradenj in posodobitev. Od leta 1978 ima laserski sledilnik [[Pave Penny]] za hitrejšo in zanesljivejšo identifikacijo lasersko označenih ciljev,<ref name=Spick_p48>Spick (2000), str. 48.</ref><ref>Jenkins (1998), str. 652.</ref> od leta 1980 pa sistem za [[Inercialna navigacija|inercijsko navigacijo]].<ref name=Spick_p49>Spick (2000), str. 49.</ref> Nadgradnja varnostnih sistemov za let pri nizkih višinah in namerilnikov (Low-Altitude Safety and Targeting Enhancement oz. LASTE) je dodala računalniško podprte namerilnike, [[avtopilot]]a in sistem za opozarjanje na bližino tal. Warthogova elektronika je zdaj združljiva tudi z očali za [[nočno gledanje]]. Leta 1999 je bila izvedena nova nadgradnja, tokrat so letala dobila [[Globalni sistem pozicioniranja|GPS-sprejemnik]] in večfunkcijski prikazovalnik,<ref>Donald & March (2004), str. 46.</ref> sistem LASTE pa je dobil integriran računalniški sistem za nadzor nad letom in streljanjem (IFFCC).<ref>{{navedi revijo| last=Jensen |first=David |url=http://www.aviationtoday.com/av/categories/military/1219.html |title=All New Warthog |journal=Avionics Magazine |date=1.12.2005}}</ref> Leta 2005 je bil zagnan projekt Precizni boj (''Precision Engagement'', PE) nadgradnje celotne flote A-10 z izboljšanim sistemom za nadzor ognja, elektronskimi protiukrepi in sistemom za vodenje pametnih bomb. Tako posodobljena letala imajo novo oznako A-10C. Projekt s predvideno ceno 420 milijonov USD<ref name=GAO-07-415/> je bil končan julija 2011.<ref name="A-10C roll-out">{{navedi novice |url=http://www.hilltoptimes.com/node/4808 |title=A-10 Precision Engagement program holds its final roll-out ceremony |work=Hilltop Times |date=14.7.2011 |accessdate=18.5.2014}}</ref> Druga večja posodobitev, ki je še v teku, je podaljšanje življenjske dobe, v sklopu katere je med drugim načrtovana zamenjava kril na 242 warthogih, ki naj bi bila končana do leta 2018. 2 milijardi USD vredno pogodbo je dobilo podjetje [[Boeing]], a izvajanje posodobitve ne poteka po načrtih zaradi zakasnitev proizvajalca, finančnih težav in negotove prihodnosti flote A-10.<ref>{{navedi novice| url=http://www.bloomberg.com/news/2011-09-27/boeing-s-other-delay-new-wings-for-the-warthog.html |title=Boeing Delay on Warthog Contract Draws Senate Cut |first=Tony |last=Capaccio |date=27.9.2011 |work=Bloomberg |accessdate=18.5.2014}}</ref> Negotovost ogroža tudi redno posodabljanje [[programska oprema|programske opreme]], ki je ključna za komunikacijo z drugimi enotami, s tem pa za delovanje na sodobnem bojišču.<ref>{{navedi novice| url=http://www.arizonadailyindependent.com/2014/01/28/ayotte-acts-to-prevent-air-force-from-vioating-a-10-law/ |title=Ayotte acts to prevent Air Force from violating A-10 law |date=28.1.2014 |work=Arizona Daily Independent |accessdate=18.5.2014}}</ref> === Barvna shema in oznake === [[Slika:A-10A Thunderbolt II 23rd FW 74th FS Flying Tigers EL 82-665 - 1990.JPG|thumb|A-10A Thunderbolt II 23. lovskega krila 74. lovske eksadrilje »Flying Tigers« EL 82-665, 1990]] Ker A-10 med bojnimi nalogami leti nizko nad tlemi pri podzvočni hitrosti, je zanj pomembno, da je nevpadljivo. V desetletijh operativne uporabe je Vojno letalstvo ZDA preskušalo mnogo različnih barvnih shem, med drugim »arašidno shemo« z vzorcem peščene, rumene in sivorjave barve, črno-belo shemo za zimske operacije ter gozdno kamuflažo s svetlo rjavim, zelenim in rjavim vzorcem.<ref>Neubeck (1999), str. 92.</ref> Mnogi so imeli naslikan lažen pokrov pilotske kabine v temno sivi barvi na spodnji strani, tik za topom, kar naj bi opazovalcem s tal otežilo določanje višine in smeri leta.<ref>Neubeck (1999), str. 72, 73, 76, 77.</ref><ref>Shaw (1985), str. 382.</ref> Pogosto imajo tudi nosne poslikave, kot so usta morskega psa ali merjaščevi čekani. V 1980. in zgodnjih 1990. letih je bila najpogostejša barvna shema gozdna kamuflaža, saj so načrtovalci presodili, da predstavljajo največje tveganje za letalo napadi sovražnih lovcev z višine. Po koncu hladne vojne in na podlagi izkušenj iz zalivske vojne pa je postalo jasno, da je grožnja ognja s tal večja, zato so bili warthogi prebarvani v dva odtenka sive, s temnejšim na vrhu in svetlejšim na dnu, kar zmanjšuje vidljivost s tal.<ref name=Stephens_WAPJ_16_p47>Stephens (pomlad 1994), str. 47.</ref> == Operativna zgodovina == === Uvedba === [[Slika:188th FW A-10 Warthog fires Maverick in training.jpg|thumb|A-10C Zračne nacionalne garde Arkansasa je izstrelil raketo [[AGM-65 Maverick|AGM-65]] na vadišču zračnega oporišča Davis-Monthan]] Prva enota, ki je dobila letala A-10, je bilo 355. taktično lovsko krilo (355th TFW) Vojnega letalstva ZDA, nastanjeno v zračnem oporišču Davis-Monthan v [[Arizona|Arizoni]], marca 1976. Prva enota, ki je dosegla polno bojno pripravljenost, pa je bilo 354. taktično lovsko krilo iz oporišča Myrtle Beach v [[Južna Karolina|Južni Karolini]] (1978). Postopoma so warthoge uvajali v različnih oporiščih v ZDA, [[Evropa|Evropi]] in [[Južna Koreja|Južni Koreji]].<ref name=Jenkins_p56>Jenkins (1998), str. 56–59.</ref> Mnogi lovski piloti, ki tradicionalno dajo veliko na hitrost in izgled svojih letal, novosti niso sprejeli z odobravanjem.<ref>Campbell (2003), str. 117, 175–183.</ref> Leta 1987 je bila številnim warthogom dodeljena nova vloga usmerjanja zračnega ognja (''Forward Air Control'', FAC), ti so dobili oznako OA-10.<ref name=Jenkins_p63>Jenkins (1998), str. 63.</ref> OA-10 imajo običajno do šest nosilcev s 70-mm raketami Hydra z dimnimi konicami ali z [[beli fosfor|belim fosforjem]] za označevanje ciljev. V vseh drugih pogledih so ta letala nespremenjena in imajo kljub novi oznaki enake bojne sposobnosti.<ref name=Stephens_WAPJ_p50_56>Stephens (pomlad 1994), str. 50, 56.</ref> === Zalivska vojna in balkanske vojne === [[Slika:A-10A Thunderbolt II Desert Storm.jpg|thumb|left|A-10A med [[Zalivska vojna|operacijo Puščavski vihar]], 1992]] Prvič so bili warthogi uporabljeni v boju med zalivsko vojno leta 1991. Uničili so več kot 900 iraških tankov, 2000 drugih vojaških vozil in 1200 kosov topniškega orožja, s čimer so bili daleč najučinkovitejša letala, uporabljena v tej vojni.<ref name=Burton/> Dosegli so tudi prvi zračni zmagi, ko so s topom GAU-8 sestrelili dva iraška helikopterja.<ref>{{navedi revijo| last=Coyne |first=James P. |url=http://www.airforce-magazine.com/MagazineArchive/Pages/1992/June%201992/0692total.aspx |title=Total Storm |journal=Air Force magazine |date=junij 1992 |issue=6}}</ref> Med spopadom so bili sestreljeni štirje A-10 in dva OA-10, vsi z raketami zemlja-zrak, še trije pa so bili v boju tako poškodovani, da so jih morali po vrnitvi v oporišča odpisati (nekateri so bili dodatno poškodovani ob zasilnem pristanku).<ref name=aaloss>{{navedi dokument| url=http://www.afhso.af.mil/shared/media/document/AFD-100927-065.pdf |chapter=Aircraft and Personnel Losses |title=Gulf War Airpower Survey |volume=5: A Statistical Compendium and Chronology |year=1993 |last=Cohen |first=Eliot A. |publisher=U.S. Government Printing Office |isbn=0-16-042055-5 |pages=637–660}}</ref><ref>Friedman, Norman. "Desert Victory." ''World Air Power Journal''.</ref> Skupno so imeli 95,7-odstotno razpoložljivost, izvedli so 8100 bojnih poletov in izstrelili 90 % vseh raket [[AGM-65 Maverick]], izstreljenih v tem spopadu.<ref name=USAF_factsh>{{navedi splet| archiveurl=http://archive.is/20120804084539/http://www.af.mil/information/factsheets/factsheet.asp?id=70 |url=http://www.af.mil/information/factsheets/factsheet.asp?id=70 |title=A-10/OA-10 fact sheet |publisher=Vojno letalstvo ZDA |date=21.5.2012 |archivedate=4.8.2012 |accessdate=20.5.2014}}</ref> Ker so se tako dobro izkazali, je kmalu po koncu zalivske vojne Vojno letalstvo ZDA opustilo zamisel zamenjave A-10 z neposredni zračni podpori prirejeno različico lovca [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].<ref name=F/A-16>{{navedi splet| url=http://www.f-16.net/f-16_versions_article18.html |title=A-16 Close Air Support |work=F-16.net |accessdate=20.5.2014}}</ref> [[Slika:A10Thunderbolt2 990422-F-7910D-517.jpg|thumb|A-10A med [[Operacija Zavezniška sila|operacijo Zavezniška sila]]]] Med [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnami v nekdanji Jugoslaviji]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] so skupno izstrelili okrog 10.000 30-milimetrskih granat. Med drugim so sodelovali v napadu na srbsko enoto, ki je zasegla težko orožje iz skladišča OZN v [[Ilidža, mesto|Ilidži]], in uničili protiletalski top.<ref>{{navedi novice| last=Sudetic |first=Chuck |url=http://www.nytimes.com/1994/08/06/world/us-hits-bosnian-serb-target-in-air-raid.html?pagewanted=1 |title=U.S. Hits Bosnian Serb Target in Air Raid |work=[[The New York Times]] |date=6.8.1994 |accessdate=18.5.2014}}</ref> Ko je avgusta 1995 zveza NATO začela z ofenzivo proti srbskim silam, so A-10 izvajali neposredno zračno podporo, konec septembra pa so jih znova prerazporedili v zračne patrulje.<ref name=Donald_March_p42-3>Donald & March (2004), str. 42–43.</ref> Znova so bili A-10 v akciji nad Balkanom leta 1999 kot del Natove [[Operacija Zavezniška sila|operacije Zavezniška sila]] na Kosovem.<ref name= Donald_March_p42-3/> Najprej so leteli v podporo iskalnih in reševalnih misij, med drugim tudi v znameniti akciji reševanja sestreljenega pilota [[Lockheed F-117|F-117]],<ref>[http://www.airforcetimes.com/news/2009/04/airforce_zelko_rescuereunion_042609/ "Pilot Gets 2nd Chance to Thank Rescuer."] ''Air Force Times,'' 27 April 2009.</ref> v kasnejših fazah operacije pa so dobivali vse več nalog napadanja kopenskih ciljev. Prvi uspešen napad so izvedli 6. aprila 1999 in ostali v akciji do zaključka spopadov konec junija 1999.<ref>{{navedi knjigo |editor-last1=Haave |editor-first1=Christopher E. |editor-last2=Haun |editor-first2=Phil M. |year=2003 |title=A-10s over Kosovo |publisher=Air University Press |isbn=1-58566-122-8}}</ref> === Vojne v Afganistanu, Iraku in Libiji === [[Slika:USAF A-10 Thunderbolt II after taking on fuel over Afghanistan.jpg|thumb|A-10 med prečrpavanjem goriva nad Afganistanom, 2011]] V začetnih fazah ameriške [[Invazija na Afganistan 2001|invazije na Afganistan]] A-10 niso sodelovali, kasneje pa je bilo več eskadrilj vključenih v kampanjo proti [[Talibani|Talibanom]] in [[Al Kaida|Al Kaidi]]. Iz oporišč v Afganistanu in [[Pakistan]]u so pričeli delovati marca 2002, sodelovali so denimo v [[Operacija Anakonda|operaciji Anakonda]] in tudi kasneje v bojih proti ostankom islamskih sil.<ref>Donald & March (2004), str. 44.</ref> 20. marca 2003 se je pričela [[iraška vojna]], v kateri je že od začetka delovalo 60 letal A-10 in OA-10.<ref>Donald & March (2004), str. 44–45.</ref> Iz poročila Vojnega letalstva je razvidno, da so imeli warthogi v času vojne 85-odstotno bojno pripravljenost, izstrelili pa so 311.597 granat. V boju je bil sestreljen samo en A-10. Izvedli so tudi 32 poletov, med katerimi so nad Irakom odmetavali propagandno gradivo.<ref>{{navedi dokument| url=http://www.globalsecurity.org/military//library/report/2003/uscentaf_oif_report_30apr2003.pdf |title=Operation IRAQI FREEDOM – By The Numbers |publisher=Osrednje poveljstvo letalskih sil ZDA (USCENTAF) |date=30.4.2003 |accessdate=5.3.2010}}</ref> [[Slika:A10sTallilAirBase.jpg|thumb|left|Letala A-10 442. lovskega krila v zračnem oporišču Talil v Iraku, 2009]] Nadgrajeno različico A-10C so prvič uporabili v Iraku v tretji četrtini leta 2007, v 104. lovski eskadrilji Zračne nacionalne garde Marylanda.<ref>{{navedi novice| last=Maier |first=Markus |archiveurl=http://archive.is/20120720004422/http://www.af.mil/news/story.asp?id=123074946 |url=http://www.af.mil/news/story.asp?id=123074946 |title=Upgraded A-10s prove worth in Iraq |publisher=Vojno letalstvo ZDA |date=7.11.2007 |archivedate=20.7.2012 |accessdate=21.5.2014}}</ref> Digitalna avionika in komunikacijski sistemi so bistveno skrajšali čas iskanja in napada na cilj v vlogi neposredne zračne podpore.<ref>{{navedi novice| last=Doscher |first=Thomas J. |url=http://www.acc.af.mil/news/story_print.asp?id=123087237 |title=A-10C revolutionizes close air support |work=Print News Today |publisher=Vojno letalstvo ZDA |date=21.2.2008 |accessdate=21.5.2014}}</ref> Skupno so warthogi izvedli 32 % vseh bojnih poletov med operacijama [[Operacija Iraška svoboda|Iraška svoboda]] in [[Operacija Trajna svoboda|Trajna svoboda]]. Med letoma 2009 in 2012 se je število bojnih poletov gibalo med 27.800 in 34.500 letno, v prvi polovici leta 2013 pa so izvedli še 11.189 poletov v Afganistanu.<ref name="sortie">{{navedi novice| |last=Magnusson |first=Stew |url=http://www.nationaldefensemagazine.org/archive/2013/September/Pages/FighttoKeepA-10WarthoginAirForceInventoryReachesEndGame.aspx |title=Fight to Keep A-10 Warthog in Air Force Inventory Reaches End Game |work=National Defense |date=september 2013 |accessdate=21.5.2014}}</ref> Od začetka leta 2006 do oktobra 2013 so izvedli 19 % vseh akcij neposredne zračne podpore, kar je več kot letala [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15E Strike Eagle]] in [[Rockwell B-1 Lancer|B-1B Lancer]], a manj kot letala F-16.<ref name="clash">{{navedi novice| url=http://www.militarytimes.com/article/20140429/NEWS05/304290069/Air-Force-lawmakers-clash-over-future-10-again |title=Air Force, lawmakers clash over future of A-10 again |last=Mehta |first=Aaron |date=29.4.2014 |work=Military Times |accessdate=21.5.2014}}</ref> Marca 2011 je bila 81. lovska eskadrilja, opremljena z letali A-10, poslana kot del operacije zahodne koalicije [[Operacija Odisejeva zora|Odisejeva zora]] v Libijo, kjer je sodelovala v napadih na libijske kopenske in morske enote.<ref>{{navedi revijo |last=Pappalardo |first=Joe |title=Air War over Libya, in The Pilots' Words |url=http://www.popularmechanics.com/technology/military/planes-uavs/air-war-over-libya-in-the-pilots-words-5486669 |date=31.3.2011 |journal=Popular Mechanics |accessdate=21.5.2014}}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.airforcetimes.com/article/20110329/NEWS/103290325/P-3C-10-fire-Libyan-patrol-vessels |title=P-3C, A-10 fire on Libyan patrol vessels |date=29.3.2011 |work=Air Force Times |accessdate=21.5.2014}}</ref><ref>{{navedi novice| last=Schmitt |first=Eric |url=http://www.nytimes.com/2011/03/29/us/29military.html?partner=rss&emc=rss |title=U.S. Gives Its Air Power Expansive Role in Libya |work=The New York Times |date=29.3.2011 |accessdate=20.5.2014}}</ref> === Druga uporaba === [[Slika:thunderbolt.a10.fairford.arp.jpg|thumb|A-10 v oporišču [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] [[RAF Fairford|Fairford]], 2005]] 25. marca 2010 je bil en A-10 uporabljen za preskus mešanice z [[biogorivo]]m. V poletu nad zračnim oporiščem Eglin je bila uporabljena mešanica iz enakih delov standardnega [[kerozin]]a JP-8 in [[Ričkovo olje|ričkovega olja]].<ref>{{navedi novice| last=Graham |first=Ian |archiveurl=http://archive.is/20120717014519/http://www.af.mil/news/story.asp?id=123197415 |url=http://www.af.mil/news/story.asp?id=123197415 |title=Air Force scientists test, develop bio jet fuels |publisher=Vojno letalstvo ZDA |date=30.3.2010 |archivedate=17.7.2012 |accessdate=21.5.2014}}</ref> 28. junija 2012 je postal A-10 prvo letalo, ki je letelo z novo mešanico alkoholnega goriva. To gorivo z oznako ATJ (Alcohol-to-Jet) pridobivajo iz [[celuloza|celuloze]] v lesu, papirju, posušeni travi in drugih snoveh rastlinskega izvora, ki jo s [[fermentacija (biokemija)|fermentacijo]] predelajo v alkohole, te pa v letalsko gorivo.<ref>{{navedi splet| url=http://www.eglin.af.mil/news/story.asp?id=123308144 |title=46th tests alcohol-based fuel in A-10 |publisher=Eglin Air Force Base |date=2.7.2012 |accessdate=18.5.2014}}</ref> Leta 2011 je [[Nacionalna znanstvena fundacija]] (''National Science Foundation'', NSF) podelila podiplomski mornariški šoli [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojne mornarice ZDA]] 11 milijonov USD vreden projekt za predelavo enega A-10 za raziskave [[vreme]]na, kot nadomestilo za upokojeno letalo [[North American T-28 Trojan]]. Zaradi njegove robustnosti pričakujejo, da bo uspešno kljuboval ekstremnim razmeram, ki vladajo v nevihtnih oblakih na velikih višinah.<ref name=sci>{{navedi revijo| last=Malakoff |first=David |date=11.11.2011 |title=NSF to Turn Tank Killer Into Storm Chaser |journal=[[Science]] |volume=334 |issue=6057 |pages=747 |doi=10.1126/science.334.6057.747}}</ref> Letalo naj bi bilo operativno do leta 2017,<ref>{{navedi novice| url=http://www.newson6.com/story/28040199/a-10-warthog-to-take-on-oklahomas-thunderstorms |title=A-10 Warthog To Take On Oklahoma's Thunderstorms |last=Meyer |first=Travis |date=6.2.2015 |work=News On 6 |accessdate=21.7.2015}}</ref> a je projekt obtičal zaradi visokih stroškov predelave in pomanjkanja vizije, iz njega pa je izstopila tudi mornariška šola. Delno predelani A-10 je zdaj shranjen v hangarju Nacionalnega centra za atmosferske raziskave brez jasnih načrtov o nadaljnjih korakih.<ref>{{navedi splet |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/23088/the-tragic-tale-of-the-a-10-thunderhog-storm-chasing-jet |title=The Tragic Tale Of The A-10 Thunderhog Storm Chasing Jet That Almost Was |last=Rogoway |first=Tyler |date=24.9.2018 |work=The Drive |accessdate=24.2.2020}}</ref> === Načrti za upokojitev === Prihodnost uporabe letal Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II je trenutno negotova, v teku pa je tudi postopno zmanjševanje števila aktivnih letal. Že konec 1980. let so nastali prvi načrti njihove zamenjave z bolj vsestranskimi letali (takrat konkretno predelanimi F-16), a je prevladalo mnenje, da bi ta odločitev utegnila prizadeti taktično pripravljenost ameriške vojske.<ref>{{navedi dokument| url=http://www.gao.gov/products/NSIAD-88-211 |title=Status of the Air Force's Efforts to Replace the A-10 Aircraft |date=2.9.1988 |publisher=U.S. Government Accountability Office |accessdate=18.5.2014}}</ref> Znotraj Vojnega letalstva sta se okrog tega vprašanja oblikovali dve struji: vrhovni poveljniki želijo z upokojitvijo flote A-10 privarčevati denar za nove projekte, predvsem večnamenskega lovca [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]], ki naj bi nadomestil A-10 v vlogi neposredne zračne podpore. Temu nasprotujejo oficirji nižjega ranga in kongresniki iz zveznih držav, kjer so letala nastanjena, ki izpostavljajo njegovo izjemno učinkovitost in zanesljivost ter vztrajajo, da je zaenkrat nenadomestljiv.<ref name="sortie"/><ref name="clash"/><ref>{{navedi novice |url=http://www.pbs.org/newshour/updates/air-force-brass-vetoes-lower-ranks-retiring-workhorse-10-plane |title=Airmen at odds with Air Force brass over future of beloved A-10 plane |last=Sagalyn |first=Dan |date=8.4.2014 |work=PBS Newshour |accessdate=18.5.2014}}</ref> Kritiki upokojevanja izpostavljajo tudi visoko in še naraščajočo ceno letal F-35, ki poleg tega trenutno ne bi zmogla opraviti toliko bojnih poletov, kar bi po njihovem mnenju predstavljalo velik korak nazaj v bojni pripravljenosti ameriške vojske.<ref name=jsfa030611>{{navedi novice| last=Goozner |first=Merill |url=http://www.thefiscaltimes.com/Articles/2011/02/10/F-35-Has-Plenty-of-Support-in-Congress.aspx |title=$382 Billion for a Slightly Better Fighter Plane?: F-35 has plenty of support in Congress |work=The Fiscal Times |date=11.2.2011 |accessdate=21.5.2014}}</ref><ref>{{navedi novice| last=Majumdar |first=Dave |url=http://www.flightglobal.com/news/articles/usaf-f-35b-cannot-generate-enough-sorties-to-replace-a-10-371985/ |title=F-35B cannot generate enough sorties to replace A-10 |work=Flightglobal |date=16.5.2012 |accessdate=21.5.2014}}</ref> Rezultat te dolgoletne bitke v [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriškem Kongresu]] so bili različni predlogi o prihodnosti A-10, od podaljšanja njegove operativne dobe do leta 2028 ali dlje,<ref>{{navedi novice| last=Trimble |first=Steven |url=http://www.flightglobal.com/articles/2007/08/29/216249/us-air-force-may-extend-fairchild-a-10-beyond-2028.html |title=US Air Force may extend Fairchild A-10 life beyond 2028 |work=Flightglobal |date=29.8.2007 |accessdate=21.5.2014}}</ref> do takojšnjega zmanjšanja flote za skoraj tretjino.<ref name="sortie"/><ref>{{navedi novice| last=Schogol |first=Jeff |url=http://www.airforcetimes.com/news/2012/02/air-force-proposed-a10-cuts-could-total-34-inventory-010212/ |title=Proposed A-10 cuts total 29% of inventory |work=Air Force Times |date=1.2.2012 |accessdate=21.5.2014}}</ref> Novembra 2013 je bilo v uporabi še 320 warthogov ob načrtu za postopno zmanjšanje števila na 283 do konca leta 2016,<ref name="on_hold">{{navedi novice| url=http://www.flightglobal.com/news/articles/additional-a-10-retirements-on-hold-until-at-least-end-of-394536 |title=Additional A-10 retirements on hold until at least end of year |first=Jon |last=Hemmerdinger |work=Flightglobal |date=1.3.2014 |accessdate=18.5.2014}}</ref> predlogi za hitrejše zmanjševanje števila pa so bili za fiskalno leto 2015 zavrnjeni.<ref>{{navedi novice| url=http://www.militarytimes.com/article/20140508/NEWS05/305080031/HASC-OKs-600B-2015-DoD-Spending-nixes-10-retirement-plans |title=HASC OKs $600B in 2015 DoD spending, nixes A-10 retirement plans |work=Military Times |date=8.5.2014 |accessdate=18.5.2014 |last=Bennett |first=John T.}}</ref> == Različice == [[Slika:A-10C arrives in Davis-Monthan.jpg|thumb|Na novo nadgrajen A-10C v oporišču Davis-Monthan AFB, 29. november 2006.]] ;YA-10A : Prototipna različica, 12 primerkov.<ref>Donald & March (2004), str. 9–10.</ref> ;A-10A : Enosedežna različica za neposredno zračno podporo in jurišno delovanje. ;OA-10A : A-10A za usmerjanje zračne podpore. ;YA-10B N/AW: Preskusni dvosedežnik za delovanje ponoči in v slabem vremenu. Edini primerek je bil predelan iz enega od A-10A.<ref>Jenkins (1998), str. 92–93.</ref> ;A-10C : Letala A-10A, nadgrajena v programu Precision Engagement (PE).<ref name="A-10C roll-out"/> ;''A-10 PCAS'' : Predlagana različica za precizno neposredno zračno podporo (''Precision Close Air Support'', PCAS), ki jo razvijata podjetji [[Raytheon]] in Aurora Flight Sciences v okviru programa agencije [[Agencija za napredne obrambne analize ZDA|DARPA]]. Sprva je bil v načrtu tudi razvoj brezpilotnega načina, kasneje pa so se preusmerili na zunanje upravljanje warthogovih orožij. Namen je omogočiti izvidnikom na tleh neposredno proženje in vodenje bomb in raket, ki jih nosi letalo, kar bi bistveno skrajšalo čas posredovanja.<ref>{{navedi novice| last=Warwick |first=Graham |date=10.9.2013 |url=http://aviationweek.com/defense/darpa-refocuses-precision-close-air-support-effort |title=Darpa Refocuses Precision Close Air Support Effort |work=Aviation Week |accessdate=21.5.2014}}</ref> ;''civilni A-10'' : Predlagana predelava v znanstvene namene kot zamenjava za letalo [[North American T-28 Trojan]], s katerim Višja šola za rudarstvo in tehnologijo Južne Dakote preučuje nevihtne oblake.<ref name=sci/> == Uporabniki == [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike]] in njegovi rezervni sestavi, [[Poveljstvo rezervnih letalskih sil]] (''Air Force Reserve Command'', AFRC) ter [[Zračna nacionalna garda]] (''Air National Guard'', ANG), so edini uporabniki letal A-10. Septembra 2011 je bilo v uporabi 345 letal vseh različic, od tega 191 v aktivni službi, 106 pri ANG in 48 pri AFRC.<ref name=USAF_Almanac>Mehuron, Tamar A., Assoc. Editor. [http://www.airforce-magazine.com/MagazineArchive/Magazine%20Documents/2012/May%202012/0512facts_figs.pdf "USAF Almanac, Fact and Figures (PDF)"] ''Air Force Magazine'', May 2012. Retrieved: 17 May 2012.</ref> To število je novembra 2013 znašalo 320, saj USAF zmanjšuje floto s hitrostjo približno dve letali na mesec.<ref name="on_hold"/> Leta 2011 so bila v uporabi v naslednjih enotah:<ref name=USAF_Almanac/> '''[[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike]]''' :'''[[Taktično zračno poveljstvo]]''' 1977–1992 :'''[[Poveljstvo za zračno bojevanje]]''' 1992–danes * 23. krilo - [[Moody Air Force Base]], [[Georgia]] :: 74. lovska eskadrilja :: 75. lovska eskadrilja * 51. lovsko krilo - [[Osan Air Base]], [[Južna Koreja]] :: 25. lovska eskadrilja * 53. krilo - [[Eglin Air Force Base]], [[Florida]] :: 422. eskadrilja za testiranje in evaluacijo ([[Nellis Air Force Base]], [[Nevada]]) * 57. krilo - [[Nellis Air Force Base]], Nevada :: 66. orožna eskadrilja * 355. krilo - [[Davis-Monthan Air Force Base]], [[Arizona]] :: 354. lovska eskadrilja :: 357. lovska eskadrilja :: 358. lovska eskadrilja [[Slika:Thunderbolt - Formation.jpg|thumb|Štirje warthogi 111. lovskega krila Zračne nacionalne garde Pensilvanije v formaciji (2005; enota je bila kasneje razpuščena)]] :'''[[Zračna nacionalna garda]]''' * 122. lovsko krilo - [[Fort Wayne]], [[Indiana]] ::163. lovska eskadrilja * 124. lovsko krilo - [[Letališče Boise|Zračni terminal Boise]], [[Idaho]] ::190. lovska eskadrilja * 127. krilo - [[Selfridge ANGB]], [[Michigan]] ::107. lovska eskadrilja * 175. krilo - [[Martin State Airport]], [[Maryland]] ::104. lovska eskadrilja * 188. lovsko krilo - [[Fort Smith, Arkansas]] ::184. lovska eskadrilja :'''[[Poveljstvo rezervnih letalskih sil]]''' * 442. lovsko krilo - [[Whiteman Air Force Base]], [[Misuri]] ::47. lovska eskadrilja (Davis-Monthan AFB, AZ) ::303. lovska eskadrilja * 476. lovska skupina (Associate) - [[Moody AFB]], [[Georgia]] ::76. lovska eskadrilja * 924. lovska skupina (Associate) - [[Davis-Monthan AFB]], [[Arizona]] ::45. lovska eskadrilja == Specifikacije (A-10A) == Podatki so iz knjig ''The Great Book of Modern Warplanes''<ref>Spick (2000), str. 21, 44–48.</ref> in ''Fairchild-Republic A/OA-10''<ref name=Jenkins_p54>Jenkins (1998), str. 54.</ref> ter preglednice USAF.<ref name=USAF_factsh/> [[Slika:Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II 3-view.svg|right|300px]] ;Splošne * Posadka: 1 * Dolžina: 16,26 m * Razpon kril: 17,53 m * Višina: 4,47 m * Površina kril: 47,0 m² * Aerodinamični profil kril: koren NACA 6716, konica NACA 6713 * Neto teža: 11.321 kg * Bruto teža: 13.782 kg *: Pri nalogah neposredne zračne podpore: 21.361 kg *: Pri protioklepnem delovanju: 19.083 kg * [[Največja vzletna masa]]: 23.000 kg * Pogon: dva turboventilatorska motorja General Electric TF-34-GE100 s po 4112 kg (40,32 kN) potiska * Kapaciteta notranjih rezervoarjev goriva: 4.990 kg ;Zmogljivost * Nepresegljiva hitrost: 450 [[Vozel (enota)|vozlov]] (833 km/h) na 1.500 m višine z 18 bombami Mk 82.<ref>Flight manual TO 1A-10A-1 (20 February 2003, Change 8), str. 5–24.</ref> * Maksimalna hitrost: 381 vozlov (706 km/h) tik nad morsko gladino<ref name=Jenkins_p54>Jenkins (1998), str. 54.</ref> * Potovalna hitrost: 300 vozlov (560 km/h) * Hitrost [[Vrij|porušenja vzgona]]: 120 vozlov (220 km/h) * Bojni radij: *: Pri nalogah neposredne zračne podpore: 250 [[Morska milja|nmi]] (460 km) z 1,88 ure zadrževanja nad bojiščem na višini 1500 m in 10 minutami boja *: Pri protioklepnem delovanju: 252 nmi (467 km) s ciljem v višini morske gladine in 30 minutami boja * Največji doseg: 2.240 nmi (4.150 km) z vetrom v prsi hitrosti 50 vozlov (90 km/h) in 20 minutami rezerve * [[Višina leta]]: 13.700 m * Vzpenjanje: 30 m/s * Obtežitev kril: 482 kg/m² * [[Razmerje potisk/teža]]: 0,36 ;Oborožitev * Top: 1× rotirajoči 30-mm top GAU-8/A Avenger z 1.174 naboji (največja kapaciteta 1.350) * Nosilci: 11 (8 pod krili in 3 pod trupom) s kapaciteto 7.260 kg za naslednje kombinacije tovora: ** Nevodljive rakete: *** 4× raketni nosilci LAU-61/LAU-68 (vsak z 19 oz. 7 raketami Hydra 70) *** 4× raketni nosilci LAU-5003 (vsak z 19 70-mm raketami CRV7) *** 6× raketni nosilci LAU-10 (vsak s 4 127-mm raketami Zuni) ** Vodljive rakete: *** 2× raketa zrak-zrak AIM-9 Sidewinder *** 6× raketa zrak-zemlja AGM-65 Maverick ** Bombe: *** nevodljive železne bombe serije Mark 80 ''ali'' *** zažigalne bombe Mk 77 ''ali'' *** kasetne bombe BLU-1, BLU-27/B Rockeye II, Mk20, BL-755 in CBU-52/58/71/87/89/97 ''ali'' *** lasersko vodene bombe serije Paveway ''ali'' *** [[JDAM|Joint Direct Attack Munition]] (A-10C) ''ali'' *** Wind Corrected Munitions Dispenser (A-10C) ** Drugo *** metalec svetlobnih/infrardečih vab SUU-42A/A in radarskih vab ''ali'' *** komplet za elektronske protiukrepe AN/ALQ-131 ali AN/ALQ-184 ''ali'' *** komplet za ciljanje Lockheed Martin Sniper XR ali LITENING (A-10C) ''ali'' *** 2× [[Odvrgljiv rezervoar|zunanji rezervoar za gorivo]] Sargent Fletcher ;Avionika * laserski sledilnik AN/AAS-35(V) [[Pave Penny]] (pritrjen na desni strani pod pilotsko kabino) za proženje lasersko vodenih bomb Paveway * [[Head-up display]] (HUD) == Sklici == {{Opombe|2}} == Viri == * {{navedi knjigo| last=Bell |first=Dana |title=A-10 Warthog in Detail & Scale |location=Blue Ridge Summit, PA |publisher=TAB Books |year=1986 |isbn=0-8168-5030-5}} * {{navedi knjigo| last=Burton |first=James G. |title=The Pentagon Wars: Reformers Challenge the Old Guard |location=Annapolis, MD |publisher=Naval Institute Press |year=1993 |isbn=1-55750-081-9}} * {{navedi knjigo| last=Coram |first=Robert |title=Boyd: The Fighter Pilot Who Changed the Art of War |location=Los Angeles |publisher=Back Bay Books |year=2004 |isbn=0-316-79688-3}} * {{navedi knjigo| editor-last1=Donald |editor-first1=David |editor-last2=March |editor-first2=Daniel J. |chapter=A-10 Fighting Warthog |title=Modern Battlefield Warplanes |location=Norwalk, CT |publisher=AIRtime |year=2004 |isbn=1-880588-76-5}} * {{navedi revijo| title=The Fairchild A-10A: More Thunder for the USAF |journal=Air International |volume=6 |issue=5 |date=maj 1974 |pages=219–225, 263 |location=Bromley |publisher=Pilot Press |issn=0306-5634}} * {{navedi revijo| title=The Fairchild Can-Opener: Shturmovik of the Eighties? |journal=Air International |volume=16 |issue=6 |date=junij 1979 |pages=267–272, 287 |location=Bromley, UK |publisher=Pilot Press |issn=0306-5634}} * {{navedi knjigo| last=Jenkins |first=Dennis R. |title=Fairchild-Republic A/OA-10 Warthog |location=North Branch, MN |publisher=Specialty Press |year=1998 |isbn=1-58007-013-2}} * {{navedi knjigo| last=Neubeck |first=Ken |title=A-10 Warthog Walk Around |location=Carrollton, TX |publisher=Squadron/Signal Publications |year=1999 |isbn=0-89747-400-7}} * {{navedi knjigo| last=Spick |first=Mike |title=The Great Book of Modern Warplanes |location=London |publisher=Salamander Books |year=2000 |isbn=1-84065-156-3}} * {{navedi revijo| last=Stephens |first=Rick |title=Fairchild A-10: Fighting Warthog |journal=World Air Power Journal |volume=16 |date=pomlad 1994 |pages=32–83 |publisher=Aerospace Publishing |location=London |isbn=1-874023-36-0 |issn=0959-7050}} * {{navedi knjigo| last=Stephens |first=Rick |title=A-10 Thunderbolt II (World Air Power Journal special) |year=1995 |publisher=Aerospace Publishing Ltd. |isbn=1-874023-54-9}} * {{navedi knjigo| last=Sweetman |first=Bill |title=The Great Book of Modern Warplanes |location=New York |publisher=Portland House |year=1987 |isbn=0-517-63367-1}} * {{navedi knjigo| last=Taylor |first=John W.R. |title=Jane's All The World's Aircraft 1982–83 |location=London |publisher=Jane's Yearbooks |year=1982 |isbn=0-7106-0748-2}} * {{navedi revijo| last=Wilson |first=Michael |url=http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1976/1976%20-%200473.html |title=Fairchild A-10 |journal=Flight International |date=20.3.1976 |volume=109 |issue=3497 |pages=707–717}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|A-10 Thunderbolt II|Fairchild A-10 Thunderbolt II}} * [http://archive.is/20120804084539/http://www.af.mil/information/factsheets/factsheet.asp?id=70 Osnovni podatki] {{letala fairchild}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ameriški jurišniki]] [[Kategorija:Sodobni jurišniki]] [[Kategorija:Letala Fairchild]] {{normativna kontrola}} pbxqppmb2jvmohg9ybx2ia7ok7oreop McDonnell Douglas MD-80 0 370957 5729461 5119143 2022-08-09T13:22:48Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke MD82v1.0.png z [[:commons:Image:McDonnell_Douglas_MD-82_v1.0.png|McDonnell_Douglas_MD-82_v1.0.png]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= MD-80 series |image= Iberia.md-88.ec-foz.arp.jpg |caption= [[Iberia Airlines|Iberia]] MD-88 |alt=Jet airliner with two rear-mounted engines on takeoff }}{{Infobox aircraft type |type= [[IOzkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[reaktivni motor|reaktivno]] [[potniško letalo]] |manufacturer= [[McDonnell Douglas]]<br/>[[Boeing]] |designer= |first flight= October 18, 1979 |introduction= 1980 z [[Swissair]] in [[Austrian Airlines]] |retired= |status= V uporabi |primary user= [[American Airlines]] <!--Limit one (1) primary user. Top 4 users listed in 'primary user' and 'more users' fields based on number of their fleets in service. --> |more users= [[Delta Air Lines]] <br />[[Allegiant Air]] <br /> <!-- Limited to THREE (3) 'more users' field here, four (4) total users with primary user. Separate users with <br />. --> |produced= 1979–1999 |number built= 1 191 |unit cost= [[United States dollar|US$]]41,5–48,5&nbsp;milijonov |developed from= [[McDonnell Douglas DC-9]] |variants with their own articles= [[McDonnell Douglas MD-90]] <br />[[Boeing 717]] }} |} [[Slika:Delta MD-80-90 aircraft in an airport.jpg|sličica|Delta Airlines MD-80]] [[Slika:MD-83 flight deck.jpg|sličica|MD-83 pilotska kabina]] [[Slika:Sas.md-81.oy-khn.arp.jpg|sličica|Skandinavski (SAS) MD-81]] '''McDonnell Douglas MD-80''' je družina dvomotornih [[IOzkotrupno letalo|ozkotrupnih]] [[reaktivni motor|reaktivnih]] [[potniško letalo|potniških letal]] s kratkim oziroma srednjim dosegom. MD-80 je podaljšana in modernizirana verzija letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]]. V uporabo je vstopil leta 1980 z Swissairom. Različice letala so bile MD-81, MD-82, MD-83, MD-87, in MD-88. Vse imajo enako dolžino razen krajšega MD-87. MD-80 so pozneje predelali v [[McDonnell Douglas MD-90|MD-90]] (leta 1995) in [[Boeing 717|MD-95/Boeing 717]] leta 1999. [[Douglas Aircraft Company|Douglas Aircraft]] je razvil DC-9 v 1960ih kot letalo s kratkim dosegom, ki bi dopolnjeval večjega [[Douglas DC-8|DC-8]].<ref name=douglas>{{navedi knjigo |author1=Norris, Guy|author2=Wagner, Mark |year=1999 |title=Douglas Jetliners |publisher=Osceola, WI: MBI Publishing |isbn=0-7603-0676-1 |cobiss= |pages=}}</ref> DC-9 je bil povsem nov dizajn, uporabljal je dva [[turboventilatorski motor|turboventilatorska motorja]] na repu, rep T-oblike in gladko krilo, podobno kot [[Sud Aviation Caravelle]] pred njim. V vrsti je bilo razporejenih pet sedežev, skupaj je lahko prevažal 80-135 potnikov. MD-80 lahko prevaža 130-172 potnikov. MD-80 je druga generacija DC-9, sprva je imel oznako DC-9-80 series in DC-9 Super 80<ref>[http://www.boeing.com/history/chronology/chron12.html History - Chronology - 1977-1982], The Boeing Company, Retrieved 2007-12-14</ref> Družina letal DC-9 in poznejših verzij MD-80/90, ter 717 je tretja najuspešnejša družina reaktivnih potniških letal po številu zgrajenih (več kot 2400 zgrajenih letal). Prvi je [[Boeing 737]], drugi pa [[Airbus A320]] MD-80 z relativno starimi [[JT8D]] motorji porabi na tipičnem letu okrog 4000 litrov goriva na uro, medtem ko novejši in večji [[Airbus A320]] in [[Boeing 737]] porabita okvirno 3200 litrov na uro, okrog 19% manj. Letala MD-80 in njegovega predhodnika DC-9 je v uporabljala tudi slovenska Adria Airways, na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]] je na ogled eksponat letala MD-82 v lasti [[Letalski center Maribor|Letalskega centra Maribor]]. ==Tehnične specifikacije== [[File:McDonnell Douglas MD-82 v1.0.png|thumb|Primerjava [[McDonnell Douglas DC-9]], [[Boeing 717]] in različnih MD80]] {| style="text-align:center; font-size:96%; border-collapse:collapse; background:#eee;" border="1" |- style="background:skyBlue;" ! !! MD-81 !! MD-82 /<br /> MD-88 !! MD-83 !! MD-87 |- ! Posadka | colspan=4| 2 |- ! Število sedežev, <br> | colspan=3| 172 (1-razred) <br> 155 (2 razreda) | 139 (1-razred) <br> 130 (2 razred) |- ! Dolžina | colspan=3 | {{convert|147|ft|8|in|m|2|abbr=on}} | {{convert|130|ft|4|in|m|2|abbr=on}} |- ! Razpon kril | colspan=4 | {{convert|107|ft|8|in|m|2|abbr=on}} |- ! Površina kril | colspan=4| {{convert|1209|sqft|m2|1|abbr=on}} |- ! Višina repa | colspan=3 | {{convert|29|ft|7|in|m|2|abbr=on}} | {{convert|30|ft|4|in|m|2|abbr=on}} |- ! Širina trupa | colspan=4| {{convert|11|ft|m|2|abbr=on}} |- ! Kapaciteta tovor | colspan=2| {{convert|1253|cuft|m3|1|abbr=on}} | {{convert|1103|cuft|m3|1|abbr=on}} | {{convert|937|cuft|m3|1|abbr=on}} |- ! Prazna teža | {{convert|77900|lb|kg|-2|abbr=on}} | {{convert|78000|lb|kg|-2|abbr=on}} | {{convert|79700|lb|kg|-2|abbr=on}} | {{convert|73300|lb|kg|-2|abbr=on}} |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|140000|lb|kg|-2|abbr=on}} | {{convert|149500|lb|kg|-2|abbr=on}} | {{convert|160000|lb|kg|-2|abbr=on}} | {{convert|140000|lb|kg|-2|abbr=on}} |- ! Potovalna hitrost | colspan=6 | [[Mach number|Mach]] 0.76 (504&nbsp;mph, 811&nbsp;km/h) |- ! Maks. dolet (polno naložen) | {{convert|1570|nmi|abbr=on|lk=in}} | {{convert|2050|nmi|abbr=on}} | {{convert|2500|nmi|abbr=on}} | {{convert|2370|nmi|abbr=on}} |- ! Vzletna razdalja pri MTOW <br>(nivo morja, [[MSA]]) | {{convert|7,200|ft|m|abbr=on}} | {{convert|7,300|ft|m|abbr=on}} | {{convert|8,000|ft|m|abbr=on}} | {{convert|7,500|ft|m|abbr=on}} |- ! Količina goriva | {{convert|5850|USgal|L|abbr=on}} | {{convert|5850|USgal|L|abbr=on}} | {{convert|7000|USgal|L|abbr=on}} | {{convert|5840|USgal|L|abbr=on}} |- ! Motorji (×2) | colspan=4| [[Pratt & Whitney JT8D|Pratt & Whitney JT8D-200 series]] |- ! Potisk (×2) | colspan=4| {{convert|18500|-|21000|lbf|kN|abbr=on}} |} Viri: Official MD-80 specifications,<ref name=MD-80_specs>[http://www.boeing.com/commercial/md-80/product.html MD-80 general specifications], Boeing.</ref> MD-80 Airport report<ref name=Airport_report>[http://www.boeing.com/commercial/airports/m80.htm MD-80 airport report], McDonnell Douglas, December 1989.</ref> Detailed MD-80 specifications,<ref>[http://www.boeing.com/boeing/commercial/airports/m80.page Detailed MD-80 specifications], Boeing.</ref> ==Glej tudi== * [[McDonnell Douglas DC-9]] * [[McDonnell Douglas MD-90]] * [[Boeing 717]] * [[Comac ARJ21]] * [[Airbus A320]] * [[Boeing 737]] ==Sklici in reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{commons|McDonnell Douglas MD-80/MD-90}} * [http://www.boeing.com/commercial/md-80-90/index.html MD-80 page on Boeing.com] * [http://www.boeing.com/history/mdc/md-80md-90.htm MD-80 and MD-90 history on Boeing.com] * [http://www.airliners.net/info/stats.main?id=109 MD-81/82/83/88] and [http://www.airliners.net/info/stats.main?id=278 MD-87 pages on Airliners.net] * [http://www.flightglobal.com/landingpage/boeing%20md-82.aspx Boeing MD-82 landing page on Flightglobal.com] [[Kategorija:Potniška letala]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Letala McDonnell Douglas ]] {{letala md}} {{Potniška letala}} {{normativna kontrola}} ss336e8l788zxdmh7k8ymynhg1j2lxq Douglas DC-4 0 373825 5729418 5214380 2022-08-09T12:18:01Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke DC4_Silh.jpg z [[:commons:Image:Douglas_DC-4_3-view_silhouette.jpg|Douglas_DC-4_3-view_silhouette.jpg]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name= Douglas DC-4 |image= Pacific_Western_Airlines_DC-4.jpg |caption= Douglas DC-4 letalske družbe [[Pacific Western Airlines]] leta 1959 }}{{Infobox Aircraft Type |type= [[potniško letalo | potniško]] / [[transportno letalo]] |national origin= [[ZDA]] |manufacturer= [[Douglas Aircraft Company]] |designer= |first flight=14. februar 1942 (C-54)<ref>[http://www.boeing.com/history/mdc/dc-4.htm "History: DC-4/C-54 Skymaster Transport."] ''Boeing''. Retrieved: December 4, 2011.</ref> |introduced= |retired= |status= |primary user=<!--please list only one--> |more users=<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced=1942 - avgust 1947 |number built=80 DC-4 in 1.163 C-54/R5D |unit cost= |developed from = [[Douglas DC-4E]] |variants with their own articles = [[Douglas C-54 Skymaster|C-54 Skymaster]] <br/> [[Canadair North Star]] <br> [[Aviation Traders Carvair|Aviation Traders ATL-98 Carvair]] |developed into =[[Douglas DC-6]] }} |} '''Douglas DC-4''' je bilo štirimotorno propelersko [[Potniško letalo|potniško]] / t[[transportno letalo|ransportno letalo]] ameriškega proizvajalca [[Douglas Aircraft Company]]. Uporabljal se je v 2. SV in za zračni transport med Berlinsko blokado, po letu 1945 pa kot potniško letalo. Prototip [[Douglas DC-4E|DC-4E]] s 54 sedeži se je izkazal za zelo negospodarnega in preveč zapletenega za vzdrževanje, zato sta letalski družbi [[Eastern Air Lines|Eastern]] in [[United Air Lines|United]] zahtevali manjše in bolj gospodarno letalo. Med 2. svetovno vojno je dobil pri [[USAAF]] (Ameriškem armadnem vojnem letalstvu) vojaško oznako '''[[Douglas C-54 Skymaster|C-54 Skymaster]]''', pri mornarici pa '''Douglas R5D'''. Prvi C-54 je poletel 14. februarja 1942. DC-4 je imel [[pristajalno podvozje]] tipa tricikel, ki je omogočalo enakomeren presek trupa po skoraj celotni dolžini in krajši vzlet. Trup DC-4 so pozneje z dodatnim modulom podaljšali in tako je nastal še '''[[Douglas DC-6|DC-6]]'''. Zaradi enakomernega preseka potniškega dela trupa se je ta inovativni način krajšanja ali daljšanja potniških letal ohranil vse do danes - npr. Airbus A-318 (najkrajša verzija), A-319 (krajša verzija), A-320 (normalna verzija) in A-321 (daljša verzija). Med vojno so zgradili 1.163 C-54 / R5D in 79 DC-4 po vojni do leta 1947. Po 2. SV so okoli 500 vojaških C-54 predelali v potniška letala. DC-4 / C-54 se je izkazal za priljubljeno in zanesljivo letalo. Nekaj težav je bilo sprva le s poddimenzioniranim sistemom za napajanje z gorivom, ko so začeli vgrajevati močnejše (in potratnejše) motorje. Kljub temu, da ga že dolgo let več ne izdelujejo, je še vedno v uporabi nekaj letal, npr. pri [[Buffalo Airways]].<ref>Stapleton, Rob. [http://www.alaskajournal.com/stories/081509/bus_img18_001.shtml "Brooks Fuel keeps Alaska supplied using legacy aircraft."] ''Alaska Journal of Commerce,'' August 15, 2009. Retrieved: August 26, 2009.</ref> [[File:Aerolineas Argentinas DC4 atEZE 1958.jpg|right|thumb|Aerolíneas Argentinas DC-4 leta 1958.]] ==Tehnične specifikacije(DC-4-1009)== [[File:Douglas DC-4 3-view silhouette.jpg|right|300px]] {{aircraft specifications |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop |ref= |crew=štiri |capacity=do 86 potnikov |payload main= |payload alt= |length main= 93 ft 10 in |length alt= 28,6 m |span main= 117 ft 6 in |span alt= 35,8 m |height main= 27 ft 6 in |height alt= 8,38 m |area main= 1 460 sq ft |area alt= 135,6 m² |airfoil= |empty weight main= 43 300 lb |empty weight alt= 19.640 kg |loaded weight main= 63 500 lb |loaded weight alt= 28.800 kg |useful load main= |useful load alt= |max takeoff weight main= 73 000 lb |max takeoff weight alt= 33.100 kg |more general= |engine (prop)= [[Pratt & Whitney R-2000]] [[Twin Wasp]] 14-valjni [[ zvezdasti motor]] zračno hlajen motor |type of prop= |number of props=4 |power main= 1.450 KM |power alt= 1.081 kW |power original= |max speed main=280 mph |max speed alt= 450 km/h |cruise speed main= 227 mph/197 vozlov |cruise speed alt=365 km/h |stall speed main= |stall speed alt= |never exceed speed main= |never exceed speed alt= |range main= 4 250 mi |range alt= 6.839 km |ceiling main= 22 300 ft |ceiling alt= 6.800 m |climb rate main= |climb rate alt= |loading main=43,5 lb/sq ft |loading alt=212,4 kg/m² |thrust/weight= |power/mass main= 10,9 lb/KM |power/mass alt=6,6 kg/kW |more performance= |armament= |avionics= }} ==Glej tudi== * [[Aviation Traders Carvair]] * [[Canadair North Star]] * [[Douglas DC-4E]] * [[Douglas C-54 Skymaster]] * [[Douglas DC-6]] * [[Douglas DC-7]] * [[Boeing 307]] * [[Lockheed Constellation]] * [[Lockheed L-049 Constellation]] ==Sklici in reference== {{sklici|1}} == Bibliografija == * Berry, Peter et al. ''The Douglas DC-4.'' Tonbridge, Kent, UK: Air-Britain (Historians) Ltd, 1967. * {{navedi knjigo |author=Blewett, Roy |year=2007 |title=Survivors : a survey of surviving classic transport aircraft. |publisher=Surrey : Gatwick Aviation Society/Avation Classics |isbn=978-0-9530413-4-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Francillon, René |year=1979 |title=McDonnell Douglas Aircraft Since 1920: Volume I. |publisher=London: Putnam |isbn=9780870214288 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pearcy, Arthur |year=1995 |title=Douglas Propliners: DC-1–DC-7. |publisher=Shrewsbury, UK: Airlife Publishing |isbn=9781853102615 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Yenne, Bill |year=1985 |title=McDonnell Douglas: A Tale of Two Giants. |publisher=Greenwich, Connecticut: Bison Books |isbn=9780517442876 |cobiss= |pages=}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Douglas DC-4}} * [http://www.boeing.com/history/mdc/dc-4.htm Boeing McDonnell Douglas page on DC-4] * [http://historicflight.co.za/lebombogallery1.html The last passenger certified & built DC-4s in the world] * [http://www.vintagewings.ca/page?a=543&lang=en-CA Vintage Wings of Canada Canadair North Star showing RR Merlin installation] * [https://www.google.com/search?q=douglas+cargo++planes+elisofon&q=source%3Alife&biw=1440&bih=688&sei=9TegT_yODM2o8QPhx7mWAQ&tbm=isch ''Life'' magazine photos by Eliot Elisofon of first production batch of DC-4s being completed (partly outdoors) as military C-54s (note absence of cargo door on these), and including early air-to-air photos of 42-10237 the first DC-4/C-54 to fly] [[Kategorija:Letala Douglas]] [[Kategorija:Potniška letala]] [[Kategorija:Propelerska letala]] {{letala md}} {{Potniška letala}} {{normativna kontrola}} h68cs6t57jrpb5yx3c01y3d1ip3jgcf Trapezno krilo 0 376969 5729423 4476614 2022-08-09T12:38:58Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke F-104_3-view.jpg z [[:commons:Image:Lockheed_F-104_Starfighter_3-view.jpg|Lockheed_F-104_Starfighter_3-view.jpg]] wikitext text/x-wiki [[Image:Douglas X-3 line drawing.png|right|thumb|200px|[[Douglas X-3 Stiletto]]]] [[Image:Lockheed F-104 Starfighter 3-view.jpg|right|thumb|200px|[[Lockheed F-104 Starfighter]]]] [[Image:F-22 Raptor shows its weapon bay.jpg|right|thumb|200px|[[Lockheed Martin F-22 Raptor]]]] [[Image:F-35 Lightning II.jpg|right|thumb|200px|[[Lockheed Martin F-35 Lightning II]]]] '''Trapezno krilo''' (redko tudi diamantno krilo) je vrsta [[letalsko krilo|letalskega krila]], ki ima obliko [[trapez|trapeza]]. Po navadi ima majhno [[Vitkost (krilo)|vitkost]]. Trapezna krila so trdno grajena, tanka in imajo nizek [[zračni upor]] pri velikih hitrostih. Večina letal s trapeznimi krili prihaja iz [[ZDA]]. ==Letala s trapeznimi krili== ===[[X-plane]]=== * [[Douglas X-3 Stiletto]] * [[Lockheed X-7]] * [[North American X-15]] * [[Lockheed CL-1200|Lockheed X-27]] ===Vojaška letala=== * [[Lockheed F-104 Starfighter]] * [[Lockheed Martin F-22 Raptor]] * [[Northrop YF-23]] * [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] * [[Lockheed YF-22]] ===Civilna letala=== * [[Mudry CAP 230]] == Glej tudi == * [[letalsko krilo]] * [[delta krilo]] * [[kantilever krilo]] * [[puščičasto krilo]] * [[krilo z negativnim naklonom]] * [[gibljivo krilo]] * [[krilo s spremenljivim geometrijskim kotom]] [[Kategorija:Deli letal]] gf5acikr522b0ihjgfhkzoepbry2onb North American T-6 Texan 0 377158 5729411 5620944 2022-08-09T12:00:30Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke SNJ_BuAer_3_side_view.jpg z [[:commons:Image:North_American_SNJ_BuAer_3_side_view.jpg|North_American_SNJ_BuAer_3_side_view.jpg]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name =T-6 Texan/SNJ/Harvard |image =AT-6C Texans in flight 1943.jpg |caption =USAAF AT-6Cs leta 1943 }}{{Infobox Aircraft Type |type =Propelersko [[šolsko vojaško letalo]] |manufacturer =[[North American Aviation]] |designer = |first flight =1. april 1935 |introduced = |retired = |status = |primary user = [[USAAF]] |more users = [[Ameriška mornarica]] <br /> [[RAF]] <br /> [[Južnoafriške letalske sile]] |produced = |number built =15495 |unit cost = |developed from =[[North American NA-16]] |variants with their own articles = [[North American A-27]] |developed into = [[North American T-28 Trojan]] }} |} '''North American Aviation T-6 Texan''' je bilo enomotorno propelersko [[šolsko vojaško letalo]] ameriškega proizvajalca [[North American Aviation]]. Veliko se je uporabljal med 2. svetovno vojno za treniranje pilotov letalskih sil ameriške kopenske vojske ([[USAAF]]), Ameriške mornarice, Kraljevih letalskih sil ([[RAF]]) in letalskih sil drugih zaveznikov. USAAC in USAAF oznaka je bila '''AT-6''', oznaka ameriške mornarice je bila '''SNJ''', britanska oznaka pa '''Harvard''', po letu 1962 pa '''T-6'''. Letalo je zelo popularno na letalskih mitingih. [[File:T-6s - a Texan II and a Texan too.JPG|thumb|right|Originalni T-6 Texan in njegov turbopropelerski naslednik [[T-6 Texan II]] leta 2007]] [[File:Harvard cockpits-001.jpg|thumb|Študentov kokpit na levi in inštruktorski kokpit na desni]] ==Tehnične specifikacije (T-6G)== [[File:North American SNJ BuAer 3 side view.jpg|thumb|300px|Projekcija T-6/SNJ]] {{aircraft specifications <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop |ref=Jane’s Fighting Aircraft of World War II |crew=2 (pilot in inštruktor) |length main=29 ft |length alt=8,84 m |span main=42 ft |span alt=12,81 m |height main=11 ft 8 in |height alt=3,57 m |area main=253,7 ft² |area alt=23,6 m² |empty weight main=4158 lb |empty weight alt=1886 kg |loaded weight main=5617 lb |loaded weight alt=2548 kg |max takeoff weight main= |max takeoff weight alt= |engine (prop)=[[Pratt & Whitney R-1340]]-AN-1 Wasp |type of prop=[[zvezdasti motor]] |number of props=1 |power main=600 KM |power alt=450 kW |max speed main=208 mph na 5000 ft |max speed alt=335 km/h na 1500 m |cruise speed main=145 mph |cruise speed alt=233 km/h |range main=730 milj |range alt=1175 km |ceiling main=24200 ft |ceiling alt=7400 m |climb rate main=1200ft/min |climb rate alt= 6,1 m/s |loading main= 22,2 lb/ft² |loading alt= 108 kg/m² |power/mass main=0,11 KM/lb |power/mass alt=kW/kg |armament= *Do 3× 0,30 in (7,62 mm) strojnice }} ==Glej tudi== * [[T-6 Texan variants]] * [[T-6 Texan II]] * [[North American NA-16]] * [[North American BT-9]] * [[North American A-27]] * [[North American P-64]] * [[CAC Wirraway]] * [[Arado Ar 96]] * [[Fiat G.49]] * [[Kyushu K10W]] * [[I.Ae. 22 DL|FMA I.Ae. 22 DL]] * [[Macchi MB.323]] * [[Miles Master]] * [[Piaggio P.150]] * [[Soko 522]] * [[Valmet Vihuri]] * [[VL Pyry]] * [[Jakovljev Jak-11]] ==Sklici in reference== {{Reflist}} ==Bibliografija== * Becker, Dave and Brent, Winston. ''AT-6 Harvard in South African Service (African Aviation Series No.1)''. Nelspruit, South Africa:, Freeworld Publications CC, 2000. ISBN 0-9583880-2-4. * Bergése, Francis. ''North American T-6'' (in French). Rennes, France: Ouest France, 1979. ISBN 2-85882-183-6. * Davis, Larry. ''T-6 Texan in Action (Aircraft Number 94)''. Carrollton, TX: Squadron/Signal Publications, Inc., 1989. ISBN 0-89747-224-1. * Donald, David. ''American Warplanes of World War II''. London:Aerospace Publishing, 1995. ISBN 1-874023-72-7. * Fletcher, David C. and MacPhail, Doug. ''Harvard! the North American Trainers in Canada''. San Josef,BC/Dundee,Ont: DCF Flying Books, 1990. ISBN 0-9693825-0-2. * Hagedorn, Dan. ''North American NA-16/AT-6/SNJ (WarbirdTech Volume 11)''. North Branch, MN: Speciality Press, 1997. ISBN 0-933424-76-0. * Hamlin, John F. ''The Harvard File''. Tonbridge, Kent, UK: Air-Britain (Historians) Ltd., 1988. ISBN 0-85130-160-6. * Jesse. William. ''T-6 Texan, the Immortal Pilot Trainer''. London: Osprey Publishing Ltd., 1991. ISBN 1-85532-154-8. * Kohn, Leo J. ''The Story of the Texan (American Flight Manuals)''. Aviation Publications Co., 1975. ISBN 0-87994-034-4. * MacPhail, Doug and Östberg, Mikael. ''Triple Crown BT-9: The ASJA/Saab Sk 14, A Pictorial Essay'' (in English/Swedish). San Josef,BC/Dundee,Ont: DCF Flying Books, 2003. * Marchand, Patrick and Takamori, Junko. ''North American T-6 et derives'' (in French). Le Muy, France: Editions d’Along, 2004. ISBN 2-914403-21-6. * Morgan, Len. ''Famous Aircraft Series: The AT-6 Harvard''. New York: Arco Publishing Co., Inc., 1965. * Olrich, Walter and Ethell, Jeffrey L. ''Pilot maker; the Incredible T-6''. North Branch, MN: Specialty Press, 1982. ISBN 0-933424-34-5. * Smith, Peter Charles. ''North American T-6: SNJ, Harvard and Wirraway''. Ramsbury, Marlborough, Wiltshire, UK: The Crowood Press Ltd., 2000. ISBN 1-86126-382-1. * Smith, Peter Charles. ''T-6: The Harvard, Texan & Wirraway - A Pictorial Record''. North Branch, MN: Speciality Press, 1995. ISBN 0-7603-0191-3. * Spring, Ivan and Rivers, Reg. ''Colour schemes and special markings of the North American "Harvard" in service with the SAAF 1940 to 1995''. Pretoria, SOuth Africa: Spring Air Publishers, 1996. ISBN 0-9583977-3-2. * Starkings, Peter. ''From American Acorn to Japanese Oak - The tale of an unsung Japanese training aircraft with roots extending across the Pacific Ocean''. Arawasi International, Asahi Process, September–December 2007, Issue 7. * Swanborough, Gordon and Bowers, Peter M. ''United States Military Aircraft since 1909''. London:Putnam, 1963. * Wache, Siegfried. ''CCF Harvard Mk. IV (T-6) (series F-40 - Die Flugzeuge der Bundeswehr Nr.09)'' (in German). Buchholz, Germany: Buchholz Medien Verlag, 1989. ISBN 3-935761-09-0. ==Zunanje povezave== {{Commons|T-6 Texan}} * [http://www.warbirdalley.com/t6.htm Warbird Alley: T-6/SNJ/Harvard page] - History, photos, specs, and links * [http://www.warbirdregistry.org/texanregistry/texanregistry.html Texan, Harvard & SNJ Registry] - Lists approximately 1,200 extant T-6's by serial number * [http://www.harvards.com/ The Canadian Harvard Aircraft Association] * [http://www.aviation.technomuses.ca/collections/artifacts/aircraft/NorthAmericanHarvard4/ Backgrounder on the Harvard 4] (includes photographs) * [http://www.airbum.com/pireps/PirepT-6.html AT-6: School Marm With an Attitude] (pilot report) *[http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1939/1939%20-%200208.html "A Yank at Grantham: First North American "Basic" Trainer Delivered to the R.A.F. : The Harvard Described] ''Flight'' 1939 *[http://www.scribd.com/doc/73266005 T.O. TT-6C-2 Handbook Erection and Maintenance Instructions T-6, -6A, 6B USAF Model T-6C, T-6D Navy Models SNJ-3, SNJ-4, SNJ-5, SNJ-6] (1956) {{Šolska vojaška letala}} {{North American Aviation aircraft}} [[Category:Letala North American]] [[Category:Šolska vojaška letala]] [[Category:Propelerska letala]] {{aero-stub}} {{normativna kontrola}} 6s2xbm5mg2t13cxzg38ztelzfmqa77a Martin PBM Mariner 0 378888 5729454 5448860 2022-08-09T13:12:12Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke PBM-5S_BuAer_3_side_view.jpg z [[:commons:Image:Martin_PBM-5S_Mariner_BuAer_3_side_view.jpg|Martin_PBM-5S_Mariner_BuAer_3_side_view.jpg]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name = PBM Mariner |image = Martin PBM-5 Mariner in flight c1945.jpeg |caption = PBM-5 Mariner ameriške mornarice }}{{Infobox Aircraft Type |type = [[leteči čoln]], [[amfibijsko letalo]] |manufacturer = Martin |designer = |first flight = 18. februar 1939 |introduced = september [[1940]] |retired = 1964 ([[Urugvaj]]) |status = |primary user = [[Ameriška mornarica (USN)]] |more users = [[Ameriška obalna straža (US Coast Guard - USCG))]]<br/>[[Avstralsko kraljevo vojno letalstvo (RAAF)]]<br/>[[Argentinska mornarica]] |produced = 1937-1949<ref>[http://www.ianallanpublishing.com/pbm-mariner-in-action-squadron-signal-aircraft-in-action-1074.html "PBM Mariner in Action."]</ref> |number built = 1.366 |unit cost = |developed from = <!-- the aircraft which formed the basis for the topic type --> |variants with their own articles = [[Martin P5M Marlin]] }} |} '''Martin PBM Mariner''' (''Mornar'') je bil dvomotorni [[letalski vijak|propelerski]] [[patruljno letalo|patruljni]] in [[bombnik|bombniški]] [[leteči čoln]] / [[amfibijsko letalo]] iz obdobja druge svetovne vojne. Leta 1937 je podjetje [[Glenn L. Martin Company]] zasnovalo dvomotorni leteči čoln '''Model 162''' kot naslednika predhodnika [[Consolidated P2Y|Martin P3M]]. Za testiranje so zgradili ⅜ model Martin 162A Tadpole Clipper, ki ga je poganjal 120 konjski Chevroletov avtomobilski motor. Na PBM so uporabili [[galebje krilo|galebje krilo]], da bi bila motorja čim višje nad gladino vode pri vzletih in pristankih. Prvi let PBM-1 je bil 18. februarja 1939, skupaj so zgradili 1.366 letal. [[File:PBM-1 Mariner VP-56 1940.jpg|thumb|Ameriški PBM-1 leta 1940]] ==Tehnične specifikacije (PBM-1)== [[Image:Martin PBM-5S Mariner BuAer 3 side view.jpg|right|300px]] {{aircraft specifications| <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop |ref=Jane’s Fighting Aircraft of World War II |crew=7 |length main=79 ft 10 in |length alt=23,50 m |span main=118 ft 0 in |span alt=36 m |height main=27 ft 6 in |height alt=5,33 m |area main=1 408 sq ft |area alt=131 m² |empty weight main=33 175 lb |empty weight alt=15.048 kg |loaded weight main=56 000 lb |loaded weight alt=25.425 kg |useful load main= |useful load alt= |max takeoff weight main= |max takeoff weight alt= |engine (prop)=[[Wright R-2600]]-6 |type of prop=14-valjni [[zvezdasti motor]] |number of props=2 |power main=1.600 KM |power alt=1.194 kW |max speed main=178 vozlov |max speed alt=205 mph, 330 km/h |cruise speed main= |cruise speed alt= |stall speed main= |stall speed alt= |never exceed speed main= |never exceed speed alt= |range main=2 600 nmi |range alt=3 000 mi, 4.800 km |ceiling main=19 800 ft |ceiling alt=6.040 m |climb rate main=800 ft/min |climb rate alt=4,1 m/s |loading main= |loading alt= |power/mass main= |power/mass alt= |guns= 8 × .50 in (12,7 mm) [[M2 Browning]] strojnic |bombs=4 000 lb (1.800 kg) bomb, [[Globinska bomba|globinskih bomb]] ali [[Mark 13 torpedo]] }} {{clear}} ==Glej tudi== * [[Martin P5M Marlin]] * [[Berijev Be-6]] * [[Consolidated PBY Catalina]] * [[Consolidated PB2Y Coronado]] * [[Short Sunderland]] * [[Kawanishi H6K]] "Mavis" * [[Kawanishi H8K]] "Emily" * [[Seznam bombnikov]] * [[Seznam vodnih in amfibijskih letal]] * [[Seznam letal iz 2. svetovne vojne]] ==Sklici in reference== {{sklici|1}} == Bibliografija == *Bridgeman, Leonard. “The Martin Model 162 Mariner.” ''Jane's Fighting Aircraft of World War II.'' London: Studio, 1946. ISBN 1-85170-493-0. *Donald, David, ed. ''American Warplanes of World War II''. London: Aerospace Publishing, 1995. ISBN 1-874023-72-7. *Dorr, Robert F. "Variant Briefing: Martin Flying Boats: Mariner, Mars and Marlin". ''Wings of Fame'', Volume 7, 1997, pp.&nbsp;114–133. London: Aerospace Publishing, ISBN 1-874023-97-2. *Green, William. ''War Planes of the Second World War: Volume Five Flying Boats''. London: Macdonald, 1968. ISBN 0-356-01449-5. *Hoffman, Richard A. "Dutch Mariners: PBMs in Service with the Netherlands Navy". ''[[Air Enthusiast]]'', No. 97, January/February 2002, pp.&nbsp;73–77. Stamford, UK:Key Publishing. ISSN 0143-5450. *Hoffman, Richard A. ''The Fighting Flying Boat: A History of the Martin PBM Mariner.'' Annapolis, Maryland: US Naval Institute Press, 2004. ISBN 978-1-59114-375-8. *Hoffman, Richard A. "South American Mariners: Martin PBMs in Argentina and Uruguay". ''Air Enthusiast'', No. 104, March/April 2003, pp.&nbsp;29–33. Stamford, UK: Key Publishing. ISSN 0143-5450. * {{navedi knjigo |author=Jefford, C.G. |year=1988 |title=RAF Squadrons, a Comprehensive record of the Movement and Equipment of all RAF Squadrons and their Antecedents since 1912. |publisher=Shrewsbury, Shropshire, UK: Airlife Publishing |isbn=1-85310-053-6 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=March, Daniel J. |year=1998 |title=British Warplanes of World War II. |publisher=London: Aerospace Publishing |isbn=1-874023-92-1 |cobiss= |pages=}} *''Martin PBM-3C US Navy Pilot's Handbook (MTPBM3C-POH-C)''. Washington, D.C.: The Bureau of Aeronautics, Navy Department, 1944. *''Martin PBM-3D 1943 Pilot's Handbook of Flight Operating Instructions (AN 01-35QF-1)''. Washington, D.C.: The Bureau of Aeronautics, Navy Department, 1944. *''Martin PBM-3D 1945 Pilot's Handbook of Flight Operating Instructions (AN 01-35EE-1)''. Washington, DC: The Bureau of Aeronautics, Navy Department, 1944. *''Martin PBM-5 1947 Navy Model Pilot's Handbook (AN 01-35ED-1)''. Washington, D.C.: The Bureau of Aeronautics, Navy Department, 1944. *''PBM-3S PNM-3D Handbook of Structural Repair Navy Model'' (A.N. 01-35QG-3). Washington, D.C.: The Bureau of Aeronautics, Navy Department, 1944. *Roberts, Michael D. ''[http://www.history.navy.mil/branches/dictvol2.htm ''Dictionary of American Naval Aviation Squadrons: Volume 2: The History of VP, VPB, VP(HL) and VP(AM) Squadrons.''] Washington, D.C.: Naval Historical Center, 2000. *Smith, Bob. ''PBM Mariner in action - Aircraft No. 74''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1986. ISBN 978-0-89747-177-0. *Swanborough, Gordon and Peter M. Bowers. ''United States Navy Aircraft since 1911''. London: Putnam, 1976. ISBN 0-370-10054-9. *Sweet, Donald H. et al. ''The Forgotten Heroes: The Story of Rescue Squadron VH-3 in World War II.''Ho-Ho-Kus, New Jersey:DoGO, 2000. ISBN 0-9679889-8-5. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.uswarplanes.net/marinermarlin.html US Warplanes] *[http://www.marylandaviationmuseum.org/history/martin_aircraft/12_pbm.html Maryland Aviation Museum] *[http://www.vectorsite.net/avmars.html The Martin Mariner, Mars, & Marlin Flying Boats at Greg Goebel's site] *[http://www.history.navy.mil/branches/hist-ac/pbm.pdf PBM history with U.S. Navy] *[http://www.history.navy.mil/avh-vol2/appen1-2.pdf U.S. Navy patrol aircraft] *[http://www.adf-serials.com/2a70.shtml RAAF PBMs] *[http://findarticles.com/p/articles/mi_qa3901/is_200307/ai_n9263965/ RAF Mariner GR I Air Classics article] *[http://www.youtube.com/watch?v=F0uAa1WH51U PBM launch & in flight (color film footage)] {{Martin aircraft}} [[Kategorija:Letala Martin]] [[Kategorija:Propelerska letala]] [[Kategorija:Hidroplani in leteče ladje]] [[Kategorija:Ameriški bombniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Protipodmorniška letala]] {{Leteči čolni}} {{Bombniki}} 4hejm58g0ag1vpxeuiv61dp726p98rq Gregorčičev slap 0 379356 5729467 5707808 2022-08-09T13:45:07Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Slap|map=Slovenija|location=med [[Selce, Tolmin|Selcem]] in [[Vrsno|Vrsnim]]|watercourse=Volarja|height=88 m|type=pramenast slap|elevation=454 mnm (dno)<ref>{{navedi splet|url=http://www.burger.si/Slapovi/Posocje/Tolmin/Kamno/Gregorcic.htm|title=Slovenija - slapovi: Gregorčičev slap|publisher=burger.si|accessdate=2014-10-15}}</ref>}} '''Gregorčičev slap''' je prvi in najvišji slap na potoku [[Volarja]]. Visok je 88 m in se nahaja med vasjo [[Selce, Tolmin|Selce]] in [[Vrsno]]. Ime je slap dobil po pesniku [[Simon Gregorčič|Simonu Gregorčiču]]. Do slapu pelje pešpot z izhodiščem v vasi Selce. Pohod traja približno eno uro. Poleg tega slapa je v t. i. Dolini slapov nad vasjo Selce še nekaj drugih slapov na potoku [[Malenšček]] in [[Volarja]]. Največji je slap [[Brinta]], znan pa je še [[spodnji Gregorčičev slap]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Slapovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Tolmin]] 1o6wrdc06slmvb2ieumey5djxp3j9x2 Douglas C-47 Skytrain 0 380990 5729417 5647558 2022-08-09T12:15:34Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke C-47.gif z [[:commons:Image:Douglas_C-47_Skytrain_3-view_line_drawing.gif|Douglas_C-47_Skytrain_3-view_line_drawing.gif]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name= C-47 Skytrain<br/>C-53 Skytrooper<br/>Dakota |image=Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg |caption=Padalsko prvenstvo - [[Letalski center Maribor]] 1961 }}{{Infobox Aircraft Type |type=[[Transportno letalo]] |national origin= [[ZDA]] |manufacturer=[[Douglas Aircraft Company]] |designer=[[Douglas Aircraft]] |first flight=23. december 1941<ref>[http://www.boeing.com/history/mdc/skytrain.htm "C-47 Skytrain."] ''Boeing''. Retrieved: 1 August 2010.</ref> |introduced= |retired= |status=V uporabi |primary user= [[USAAF]] |more users= [[Kraljeve letalske sile]]<br/>[[Ameriška mornarica]] |produced= |number built=10000+ |unit cost= |developed from = [[Douglas DC-3]] |variants with their own articles = [[Douglas XCG-17]]<br/>[[Douglas AC-47 Spooky]] |developed into= }} |} '''Douglas C-47 Skytrain''' tudi (britanska oznaka '''Dakota''') je dvomotorno batno gnano vojaško [[transportno letalo]]. Bil je eno izmed najbolj pomembnih letal 2. svetovne vojne in kljub starosti še vedno v uporabi. Razvit je bil na podlagi potniškega [[Douglas DC-3]], ki je revolucioniral komercialni transport. C-47 ima pristajalno podvozje z repnim kolesom, glavni kolesi se ne povsem uvlačita. Poganjal sta ga dva 14-valjna zračnohaljena bencinska zvezdasta motorja [[Pratt & Whitney R-1830]]. Potovalna hitrost je bila okrog 250 km/h. Lahko je prevažal do 30 vojakov ali pa okrog tri tone tovora. [[Slika:C-47s at Tempelhof Airport Berlin 1948.jpg|sličica|C-47 na berlinskem letališču Tempelhof]] Verzija "C-53 Skytrooper" se je uporabljala za vleko [[Vojaško jadralno letalo|vojaških jadralnih letal]] in odmetavanje padalcev. Jugoslovanske zračne sile so imele v uporabi 41 letal C-47 Dakota v letih 1953 do 1974. ==Specifikacije (C-47B-DK)== [[Slika:Otok,_Metlika_-_Douglas_Dakota_DC3_2.jpg|sličica|Metlika - Douglas C-47 Dakota ]] [[File:Douglas C-47 Skytrain 3-view line drawing.gif|right|300px|Ortografska projekcija C-47 Skytrain]] {{aircraft specifications <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> <!-- please answer the following questions --> |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop <!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with a right parenthesis ")" and start a new, fully-formatted line with beginning with an asterisk "*" --> |ref=McDonnell Douglas Aircraft since 1920 |crew=4 (Pilot, Kopilot, Navigator, Radio Operater) |capacity=28 vojakov |payload main=6000 lb |payload alt=2700 kg |payload more= |length main=63 ft 9 in |airfoil=NACA2215 / NACA2206 |length alt=19,43 m |span main=95 ft 6 in |span alt=29,41 m |height main=17 ft 0 in |height alt=5,18 m |area main=987 ft² |area alt=91,70 m² |empty weight main=18135 lb |empty weight alt=8226 kg |loaded weight main=26000 lb |loaded weight alt=11793 kg |max takeoff weight main=31000 lb |max takeoff weight alt=14061 kg |engine (prop)=[[Pratt & Whitney R-1830]]-90C Twin Wasp |type of prop=14-valjni [[radialni motor]] |number of props=2 |power main=1200 KM |power alt=895 kW |max speed main=224 mph |max speed alt=195 vozlov, 360 km/h |max speed more=10000 ft (3050 m) |cruise speed main=160 mph |cruise speed alt=139 vozlov, 257 km/h |range main=1600 mi |range alt=1391 nmi, 2575 km |ferry range main=3600 mi |ferry range alt=3130 nmi, 5795 km |ceiling main=26400 ft |ceiling alt=8045 m |climb rate main= |climb rate alt= |loading main= |loading alt= |power/mass main= |power/mass alt= |more performance=*'''Čas do 10000 ft (3050 m):''' 9,5 min }} ==Glej tudi== *[[Douglas AC-47 Spooky]] *[[Douglas DC-3]] *[[Douglas XCG-17]] *[[Lisunov Li-2]] *[[Showa/Nakajima L2D]] *[[Basler BT-67]] *[[Curtiss C-46 Commando]] *[[Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov]] ==Sklici== {{Reflist|30em}} == Bibliografija == *Chorlton, Martyn. ''Paths in the wood''. Cowbit: Old Forge Publishing Ltd, 2003. ISBN 0-9544507-0-1. * {{navedi knjigo |author= |editor=Donald, David|year=1997 |title=The Complete Encyclopedia of World Aircraft |publisher=New York: Barnes & Noble Books |isbn=0-7607-0592-5 |cobiss=114035712 |pages=}} *Flintham, Victor. ''Air Wars and Aircraft: A Detailed Record of Air Combat, 1945 to the Present''. New York: Facts on File, 1990. ISBN 0-8160-2356-5. * {{navedi knjigo |author=Francillon, René J. |year=1979 |title=McDonnell Douglas Aircraft since 1920 |publisher=London: Putnam |isbn=0-370-00050-1 |cobiss=26471941 |pages=}} *Gradidge, Jennifer M. ''The Douglas DC-1, DC-2, DC-3: The First Seventy Years''. Two volumes. Tonbridge, UK: Air-Britain (Historians) Ltd., 2006. ISBN 0-85130-332-3. *Pearcy, Arthur Jr. "Douglas R4D variants (US Navy's DC-3/C-47)". ''Aircraft in Profile, Volume 14''. Windsor, Berkshire, UK: Profile Publications Ltd., 1974, pp.&nbsp;49–73. ISBN 0-85383-023-1. * {{navedi knjigo |author=Yenne, Bill |year=1985 |title=McDonnell Douglas: A Tale of Two Giants. |publisher=Greenwich, Connecticut: Bison Books |isbn=9780517442876 |cobiss= |pages=}} ==Zunanje povezave== {{Commons|C-47 Skytrain}} *[http://www.scribd.com/doc/53264079 Manual: (1943) T.O. No. 01-40NC-1 Pilot's Flight Operating Instructions C-47 Airplane] *{{YouTube|id=OVXpGYKH0SY|title="How to Fly the C-47"}} *{{cite web | title =Our Tow Ships | publisher =National WWII Glider Pilots Association, Inc. 09 July 2014 | url = http://www.ww2gp.org/OurTowShips/index.php }} {{Douglas aircraft}} [[Kategorija:Letala Douglas]] [[Kategorija:Propelerska letala]] [[Kategorija:Transportna letala]] [[Kategorija:Ameriška transportna letala]] {{Transportna letala}} be1ezjgwjmotphz2ploc6piubt30z56 Lockheed L-100 Hercules 0 381165 5729435 5468577 2022-08-09T12:52:37Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke C-130-3-view.png z [[:commons:Image:Lockheed_C-130_Hercules_3-view.png|Lockheed_C-130_Hercules_3-view.png]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name = L-100 Hercules |image = Tepper-l382-N3867X-061120-03cr-10.jpg |caption = [[Tepper Aviation]] L-100 }}{{Infobox Aircraft Type |type = [[Transportno letalo]] |national origin = [[ZDA]] |manufacturer = [[Lockheed Corporation|Lockheed]] |designer = |first flight = 20. april 1964 |introduction = 30. september 1965 |retired = |status =Active |primary user = [[Indonezijske letalske sile]] |more users = [[Safair]]<br/>[[Lynden Air Cargo]]<br/>[[Transafrik International]]<!-- Only THREE 'more users' here. Separate users with <br/>. Users of C{{nbhyph}}130 variants with their own articles should be listed there, not here. --> |produced =114 |unit cost = |developed from = [[Lockheed Martin C-130 Hercules]] |variants with their own articles = }} |} '''Lockheed L-100 Hercules''' je civilna verzija vojaškega [[transportno letalo|transportnega letal]]a [[C-130]] Hercules. L-100 poganjajo štirje [[turbopropelerski motor|turbopropelerski motorji]] [[Allison T56]]. Lahko prevaža do 23 ton tovora. Zgradili so 114 letal L-100, proizvodnja vojaških C-130 je obsegala čez 2300 letal. Nekdanji JNA leta 1991 naročil dva L-100-30, kot nadomestilo za An-12, pa je razpad SFRJ preprečil dostavo. ==Specifikacije (L‑100‑30)== [[File:Lockheed C-130 Hercules 3-view.png|right|300px]] {{Aircraft specifications |jet or prop?=prop |plane or copter?=plane |ref= International Directory of Civil Aircraft <!-- Characteristics --> |crew=3-4: (2 pilota, navigator in tovornik) |capacity= |payload main=51050 lb |payload alt=23150 kg |payload more= |length main=112 ft 9 in |length alt=34,35 m |span main=132 ft 7 in |span alt=40,4 m |height main=38 ft 3 in |height alt=11,66 m |area main=1745 ft² |area alt=162,1 m² |empty weight main=77740 lb |empty weight alt=35260 kg |loaded weight main=<!-- lb--> |loaded weight alt=<!-- kg--> |useful load main= |useful load alt= |max takeoff weight main=155000 lb |max takeoff weight alt=70300 kg |more general= <!-- Powerplant --> |engine (prop)= [[Allison T56]] |type of prop= [[turboprop]] |number of props=4 |power main=4510 KM |power alt=3360 kW <!-- Performance --> |max speed main=308 vozlov |max speed alt={{convert|354|mph|km/h|abbr=on}} |max speed more=at {{convert|20000|ft|m|abbr=on}} |cruise speed main=292 vozlov |cruise speed alt={{convert|336|mph|km/h|abbr=on}} |range main=1334 nmi |range alt={{convert|1535|mi|km|abbr=on}} |range more= |ferry range main=4830 nmi |ferry range alt={{convert|5554|mi|km|abbr=on}} |ferry range more= |ceiling main=23000 ft |ceiling alt=7000 m |climb rate main= 1830 ft/min |climb rate alt= 9,3 m/s |loading main=<!-- lb/ft²--> |loading alt=<!-- kg/m²--> |power/mass main=<!-- hp/lb--> |power/mass alt=<!-- W/kg--> |more performance= <!-- Armament & avionics --> |armament=<!-- if you want to use the following specific parameters, do not use this line at alL--> |avionics= }} ==Glej tudi== * [[Lockheed Martin C-130 Hercules]] * [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules]] * [[Lockheed AC-130]] * [[Lockheed DC-130]] * [[Lockheed EC-130]] * [[Lockheed HC-130]] * [[Lockheed LC-130]] * [[Lockheed MC-130]] * [[Lockheed WC-130]] * [[Antonov An-10]] * [[Blackburn Beverley]] * [[Shaanxi Y-8]] * [[Transall C-160]] * [[Short Belfast]] ==Reference== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Lockheed L-100 Hercules}} * [http://www.airliners.net/info/stats.main?id=270 Lockheed L-}100 Hercules]. airliners.net * [http://www.chapman-freeborn.com/en/cargo_aircraft_specifications Lockheed L-100 Hercules specifications in comparison to other air cargo aircraft] {{Lockheed}} [[Kategorija:Letala Lockheed]] [[Kategorija:Transportna letala]] [[Kategorija:Turbopropelerska letala]] [[Kategorija:Ameriška transportna letala]] {{Transportna letala}} {{aero-stub}} 1e77zwtct5gpv9wu7lf3arpuirt96sb Lockheed P-2 Neptune 0 381289 5729413 5176502 2022-08-09T12:01:45Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke P-2H_3-view_drawing.jpg z [[:commons:Image:Lockheed_P-2H_Neptune_3-view_drawing.jpg|Lockheed_P-2H_Neptune_3-view_drawing.jpg]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name = P-2 (P2V) Neptune |image = P2V-7 VP-7 1954.jpg |caption = SP-2H nad Atlantikom v 1960ih }}{{Infobox Aircraft Type |type = Patruljni [[bombnik]] |manufacturer = [[Lockheed Corporation|Lockheed]] |designer = |first flight = 17. maj 1945 |introduced = Marec 1947 |retired = 1984 |produced = |number built = |status = |unit cost = |primary user = [[Ameriška mornarica]] |more users = [[Japonske letalske sile]] <br/> [[Kraljeve Avstralske letalske sile]] <br/> [[Kraljeve Kanadske letalske sile]] |developed from = |variants with their own articles = [[Kawasaki P-2J]] }} |} '''Lockheed P-2 Neptune''' (starejša oznaka '''P2V''' (do 1962)) je bil ameriški [[patruljno letalo|patruljni]] [[bombnik]]. P-2 je bil naslednik starejših [[Lockheed Ventura|Lockheed PV-1 Ventura in PV-2 Harpoon]]. Naslednik P-2-ja pa je turbopropelerski [[Lockheed P-3 Orion]]. P-2 je bil načrtovan kot [[palubno letalo]], vendar ni nikoli operiral z [[letalonosilka|letalonosilk]]. Namenjen je bil patruliranju morja ter napadom na ladje in podmornice. Možna je bila tudi oborožitev z jedrskim orožjem. [[File:XP2V-1 Dec-1945.jpg|thumb|right|XP2V-1 prototip leta1945]] [[File:P2V-2 NAS Jacksonville 1952.jpg|right|thumb|P2V-2 leta 1953]] P-2 poganjata dva bencinska [[Zvezdasti motor|zvezdasta motorja]], različica P-2H (P2V-7) ima tudi dva [[Turboreaktivni motor|turboreaktivna motorja]]. ==Specifikacije== ===P2V-3=== {{Aircraft specifications <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> <!-- please answer the following questions --> |plane or copter?= plane |jet or prop?= prop |ref=Combat Aircraft since 1945<ref name="Wilson">Wilson 2000, p. 82.</ref> <!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For instructions on using |ref=, |more general=, |more performance=, |power original=, and |thrust original= see [[Template talk:Airtemp]]. --> |crew= 9-11 |length main= 77 ft 10 in |length alt= 23,72 m |span main= 100 ft 0 in |span alt= 30,48 m |height main= 28 ft 4 in |height alt= 8,56 m |area main= 1000 ft² |area alt= 92,9 m² |empty weight main= 34875 lb |empty weight alt= 15819 kg |loaded weight main= |loaded weight alt= |max takeoff weight main= 64100 lb |max takeoff weight alt= 29076 kg |more general= |engine (prop)= [[Wright R-3350]]-26W Cyclone-18 |type of prop= Bencinska zvezdasta motorja |number of props= 2 |power main= 3200 KM |power alt= 2386 kW |power more= |propeller or rotor?= propeler |propellers= 3-kraki |number of propellers per engine= 1 |propeller diameter main= |propeller diameter alt= |max speed main= 278 vozlov (313 mph) |max speed alt= 515 km/h |cruise speed main= 155 vozlov (174 mph) |cruise speed alt= 286 km/h |cruise speed more= (max) |range main= 3458 nmi (3903 mi) |range alt= 6406 km |ceiling main= |ceiling alt= |climb rate main= |climb rate alt= |loading main= |loading alt= |more performance= |bombs= 8000 lb (3629 kg) bomb, globinskih bomb ali torpedov |rockets= 2.75 in (70 mm) FFAR rakete }} ===P-2H (P2V-7)=== [[File:Lockheed P-2H Neptune 3-view drawing.jpg|right|300px|Lockheed P2V-7(P-2H) Neptune]] {{Aircraft specifications <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> <!-- please answer the following questions --> |plane or copter?= plane |jet or prop?= both |ref=Combat Aircraft since 1945<ref name="Wilson"/> <!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For instructions on using |ref=, |more general=, |more performance=, |power original=, and |thrust original= see [[Template talk:Airtemp]]. --> |crew= 7–9 |length main= 91 ft 8 in |length alt= 27,94 m |span main= 103 ft 10 in |span alt= 31,65 m |height main= 29 ft 4 in |height alt= 8,94 m |area main= 1000 ft² |area alt= 92,9 m² |empty weight main= 49935 lb |empty weight alt= 22650 kg |loaded weight main= |loaded weight alt= |max takeoff weight main= 79895 lb |max takeoff weight alt= 35240 kg |more general= |engine (prop)= Wright R-3350-32W Cyclone |type of prop= Turbokompaundna zvezdasta motorja |number of props= 2 |power main= 3700 KM |power alt= 2759 kW |power more= |engine (jet)=[[Westinghouse J34]] |type of jet=[[turboreaktivni motor]] |number of jets=2 |thrust main=3400 lbf |thrust alt=15,2 kN |propeller or rotor?= propeler |propellers= 4-kraki |number of propellers per engine= 1 |propeller diameter main= |propeller diameter alt= |engine (jet)=[[Westinghouse J34]]-WE-34 |type of jet= [[turboreaktivni motor]] |number of jets= 2 |thrust main= 3400 lbf |thrust alt= 15,1 kN |max speed main= 316 vozlov (363 mp/h) |max speed alt= 586 km/h |max speed more= |cruise speed main= 180 vozlov (207 mp/h) |cruise speed alt= 333 km/h |cruise speed more= (maks.) |range main= 1912 nmi (2157 mi) |range alt= 3540 km |ceiling main= 22400 ft |ceiling alt= 6827 m |climb rate main= |climb rate alt= |loading main= |loading alt= |more performance= |bombs= 8000 lb (3629 kg) bomb, globinskih bomb ali torpedov |rockets= 2.75 in (70 mm) FFAR rakete }} ==Glej tudi== * [[Kawasaki P-2J]] * [[Avro Shackleton]] * [[Berijev Be-12]] * [[Breguet Atlantic]] * [[Canadair CP-107 Argus]] * [[Consolidated PB4Y-2 Privateer]] * [[Iljušin Il-38]] * [[Martin P4M Mercator]] ==Reference== {{sklici|1}} == Bibliografija == * {{navedi knjigo |author= |editor=Donald, David|year=1997 |title=The Complete Encyclopedia of World Aircraft |publisher=New York: Barnes & Noble Books |isbn=0-7607-0592-5 |cobiss=114035712 |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Eden, Paul|year=2004 |title=Encyclopedia of Modern Military Aircraft. |publisher=London: Amber Books |isbn=1-904687-84-9 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Francillon, René J. |year=1982 |title=Lockheed Aircraft since 1913. |publisher=London: Putnam |isbn=0-370-30329-6 |cobiss=26471685 |pages=}} * Howard, Peter J. "The Lockheed Neptune in R.A.F. Service: Part 1". ''[[Air Pictorial]]'', Vol. 34, No. 8, August 1972, pp.&nbsp;284–289, 294. * Howard, Peter J. "The Lockheed Neptune in R.A.F. Service: Part 2". ''Air Pictorial'', Vol. 34, No. 9, September 1972, pp.&nbsp;356–360. * Mutza, Wayne. "Army Neptunes...Over South East Asia". ''[[Air Enthusiast]]'', Twenty-nine, November 1985 – February 1986. pp.&nbsp;35–42, 73–77. ISSN 0143-5450. * Scutts, Jerry. "Tractable Turtle: The Lockheed Neptune Story: Part 1". ''[[Air International]]'', Vol. 48, No. 1, January 1995. pp.&nbsp;42–46. ISSN 0306-5634. * Scutts, Jerry. "Tractable Turtle: The Lockheed Neptune Story: Part 2". ''Air International'', Vol. 48, No. 2, February 1995. pp.&nbsp;80–87. ISSN 0306-5634. * Swanborough, Gordon and Peter M. Bowers. ''United States Navy Aircraft since 1911''. London: Putnam, Second edition, 1976. ISBN 0-370-10054-9. * Sullivan, Jim, ''P2V Neptune in action''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1985. ISBN 978-0-89747-160-2. * {{navedi knjigo |author=Wilson, Stewart |year=2000 |title=Combat Aircraft since 1945 |publisher=Fyshwick, Australia: Aerospace Publications |isbn=1-875671-50-1 |cobiss= |pages=}} *{{Cite book |last1= Núñez Padin |first1= Jorge |title= Lockheed P-2 Neptune |year=2009 |editor-first=Jorge Felix |editor-last= Núñez Padin |publisher= Fuerzas Aeronavales |series= Serie Aeronaval |volume=23 |language=es |isbn= |location= Bahía Blanca, Argentina |accessdate=2014-08-01 |url= http://www.fuerzasaeronavales.com/?p=33 }} *{{cite web |url= http://www.histarmar.com.ar/Armada%20Argentina/AviacionNaval/EscAExploracion.htm |title= 50° ANIVERSARIO DE LA ESCUADRILLA AERONAVAL DE EXPLORACION |last1=Arbeletche |first1=Pablo Marcelo |language=es |date= |website= Historia y Arqueologia Marítima (Histarmar) |publisher= Carlos Mey |accessdate=2014-08-01 }} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [http://p2vneptune.com Patrol Squadron 65 History with the Neptune] * [http://p2vneptune.com/v135.shtml P2 development history] * [http://www.maam.org/neptune/p2_1.html Mid-Atlantic Air Museum: Lockheed P2V Neptune] * [http://frenchnavy.free.fr/aircraft/neptune/neptune.htm French Navy Neptune] * [http://www.vpnavy.com/aircraft_p2_history.html U.S. Navy Patrol Squadrons: Lockheed P2 Neptune] * [http://www.vpnavy.com/turtle_01.html U.S. Navy Patrol Squadrons: "Flight of the Truculent Turtle"] * [http://www.aerounion.com Aero Union Corporation] * [http://missoulian.com/articles/2005/07/09/news/top/news01.txt Missoulian article on Neptune's P2V water bombers and their proposed replacement with Q300s] * [http://skaneateles.org/navy/neptunes.html Listing of the carrier launch conversions] * [http://www.VO-67.org Observation Squadron Sixty-Seven] * [https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/95unclass/Leary.html Robert Fulton's Skyhook and Operation Coldfeet, use of P2V aircraft] * [http://www.vaq34.com/vxe6/p2v.htm Use of P2V aircraft for Operation Deep Freeze by the U.S. Navy's squadron VX-6] * [http://www.aero-web.org/locator/manufact/lockheed/p-2.htm AeroWeb: List of P-2 Neptunes on display.] * [http://www.airforce.forces.gc.ca/v2/equip/hst/neptune-eng.asp DND – Canada's Air Force – Lockheed CP-127 (P2V-7) Neptune] * [http://www.theqam.org/ Quonset Air Museum Website, Collections Tab on P-2V Neptune as direct link is not available] * [http://www.aeroflight.co.uk/waf/americas/arg/Navy/Argentina-naf-P2.htm List of Lockheed P2V-5/P-2E/F/H ''Neptune'' used by the "Escuadrilla Aeronaval de Exploración" (Argentine Naval Aviation)] {{Lockheed}} [[Kategorija:Letala Lockheed]] [[Kategorija:Propelerska letala]] [[Kategorija:Mornariška patruljna letala]] {{aero-stub}} {{normativna kontrola}} csszshn0xavspgkn75mhs7m0312iyh9 North American A-5 Vigilante 0 382727 5729421 5692498 2022-08-09T12:23:27Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke A-5A_3-view.svg z [[:commons:Image:North_American_A-5A_Vigilante_3-view.svg|North_American_A-5A_Vigilante_3-view.svg]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name=A-5 (A3J) Vigilante |image=A-5 Vigilante ECN-231.jpg |caption=A-5 Vigilante }}{{Infobox Aircraft Type |type=[[Bombnik]]/[[izvidnik]] |manufacturer=[[North American Aviation]] |designer= |first flight=31. avgust 1958 |introduced=Junij 1961 |retired=20. november 1979 |status= |primary user=[[Ameriška mornarica]] |more users= |produced=1956–63<br/>1968–70 |number built=156 |unit cost= |variants with their own articles= }} |} [[File:North American A3J-1 Vigilante during trials aboard USS Saratoga (CVA-60), in July 1960.jpg|thumb|A3J-1 (A-3A) na letalonosilki CV-60 Saratoga leta 1960]] '''North American A-5 Vigilante''' tudi '''A3J Vigilante''' je bil dvomotorni nadzvočni ([[Mach]] 2) [[palubnno letalo|palubni]] [[bombnik]], ki ga je zasnoval [[North American Aviation]] za [[Ameriška mornarica|Ameriško mornarico]]. A-5 je bil namenjen napadom z [[jedrsko orožje|jedrskim orožjem]], lahko pa tudi s konvencionalnim. Med [[Vietnamska vojna|Vietnamsko vojno]] se je uporabljal kot taktični bombnik in [[izvidniško letalo]]. [[Slika:A3J-1s VAH-7 CVAN-65 NAN11-62.jpg|sličica|A3J na letalonosilki]] [[Slika:RA-5C Vigilante RVAH-7 1979.jpg|sličica|RA-5C Vigilante]] ==Specifikacije (A-5A Vigilante)== [[File:North American A-5A Vigilante 3-view.svg|right|300px|Ortografska projekcija A-5A Vigilante]] [[File:A-5A Vigilante cockpit control panel.jpg|thumb|Kokpit]] {{aircraft specifications |jet or prop?=jet |plane or copter?=plane |ref=North American Rockwell A3J (A-5) Vigilante |crew=2 |capacity= |length alt=23,32 m |length main=76 ft 6 in |span alt=16,16 m |span main=53 ft 0 in |height alt=5,91 m |height main=19 ft 4¾ in |area alt=65,1 m² |area main=700 ft² |empty weight alt=14870 kg |empty weight main=32714 lb |loaded weight alt=21605 kg |loaded weight main=47530 lb |useful load alt= |useful load main= |max takeoff weight alt=28615 kg |max takeoff weight main=62953 lb |engine (jet)=[[General Electric J79]]-GE-8 |type of jet=turboreaktivna motorja z dodatnim zgorevanjem |number of jets=2 |thrust main=10900 lbf |thrust alt=48 kN |afterburning thrust main=17000 lbf |afterburning thrust alt=76 kN |max speed main=[[Mach]] 2,0 |max speed alt=1149 vozlov, 1320 mph, 2123 km/h |max speed more=na višini 40000 ft (12200 m) |cruise speed main= |cruise speed alt= |combat radius main=1121 nmi |combat radius alt=1289 milj, 2075 km |ferry range main=1571 nmi |ferry range alt=1807 milj, 2909 km |ceiling main=52100 ft |ceiling alt=15880 m |climb rate main=8000 ft/min |climb rate alt=40,6 m/s |loading main=80,4 lb/ft² |loading alt=308,3 kg/m² |thrust/weight=0,72 |bombs=<br/> ** 1× jedrska bomba Mark 27, B28 ali B43 v notranjem prostoru ** 2× B43, [[Mark 83]], ali [[Mark 84]] bombe na dveh zunanjih nosilcih |avionics= ''Sistem na A-5 ali RA-5C''<ref name="Designation Systems">Parsch, Andreas. [http://www.designation-systems.net/usmilav/electronics.html#_JETDS_AN_Listings "Designations of US Military Electronic and Communications Equipment."] ''Designation Systems,'' 5 June 2011. Retrieved: 31 January 2012.</ref><ref name= "Aircraft Anatomy">Eden 2009, pp. 220, 221.</ref> * AN/ASB-12 Radar (A-5, RA-5C) * Westinghouse AN/APD-7 SLAR (RA-5C) * Sanders AN/ALQ-100 E/F/G/H-Band Radar Jammer (RA-5C) * Sanders AN/ALQ-41 X-Band Radar Jammer (A-5, RA-5C) * AIL AN/ALQ-61 Radio/Radar/IR ECM Receiver (RA-5C) * Litton ALR-45 "COMPASS TIE" 2-18 GHz Radar Warning Receiver (RA-5C) * Magnavox AN/APR-27 SAM Radar Warning Receiver (RA-5C) * Itek AN/APR-25 S/X/C-Band Radar Detection and Homing Set (RA-5C) * Motorola AN/APR-18 Electronic Reconnaissance System (A-5, RA-5C) * AN/AAS-21 IR Reconnaissance Camera (RA-5C) }} ==Glej tudi== *[[North American XF-108 Rapier]] *[[BAC TSR-2]] *[[Tupoljev Tu-22]] *[[Dassault Mirage IV]] *[[Seznam bombnikov]] ==Reference== {{sklici|1}} == Bibliografija == * {{navedi knjigo |author=Buttler, Tony |year=2007 |title=American Secret Projects: Fighters & Interceptors 1945–1978. |publisher=Hinckley, Leicestershire, UK: Midland Publishing|edition=1 |isbn=978-1-85780-264-1 |cobiss= |pages=}} * Buttler, Tony. "Database: North American A3J/A-5 Vigilante". ''[[Aeroplane Monthly|Aeroplane]]'', Vol. 42, No. 7, July 2014. pp. 69–84. * Butowski, Piotr with Jay Miller. ''OKB MiG: A History of the Design Bureau and Its Aircraft.'' Leicester, UK: Midland Counties Publications, 1991. ISBN 0-455-84725-6. * Dean, Jack. "Sleek Snooper." ''Airpower'', Volume 31, No. 2, March 2001. * {{navedi knjigo |author1=Donald, David|author2=Lake, Jon |year=1996 |title=Encyclopedia of World Military Aircraft. |publisher=London: AIRtime Publishing |isbn=1-880588-24-2 |cobiss= |pages=}} * Eden. Paul. ''Modern Military Aircraft Anatomy.'' London: Amber Books, 2009. ISBN 978-1-905704-77-4. * Ellis, Ken, ed. "North American A-5 Vigilante" (In Focus). ''Flypast'', August 2008. * Goodspeed, M. Hill. "North American Rockwell A3J (A-5) Vigilante". ''Wings of Fame'', Volume 19, pp.&nbsp;38–103. London: Aerospace Publishing, 2000. ISBN 1-86184-049-7. * Gunston, Bill. ''Bombers of the West''. London: Ian Allan Ltd., 1973, pp.&nbsp;227–35. ISBN 0-7110-0456-0. * Powell, Robert. ''RA-5C Vigilante Units in Combat (Osprey Combat Aircraft #51)''. Oxford, UK: Osprey Publishing Limited, 2004. ISBN 1-84176-749-2. * Siuru, William. "Vigilante: Farewell to the Fleet's Last Strategic Bomber!" ''Airpower'', Volume 11, No. 1, January 1981. * [[John W. R. Taylor|Taylor, John W. R.]] ''Jane's All The World's Aircraft 1965–66''. London: Sampson Low, Marston, 1965. * Taylor, John W.R. "North American A-5 Vigilante." ''Combat Aircraft of the World from 1909 to the Present''. New York: G.P. Putnam's Sons, 1969. ISBN 0-425-03633-2. * Thomason, Tommy H. "Strike from the Sea". North Branch, Minnesota: Specialty Press, 2009. ISBN 978-1580071321 . * Wagner, Ray. ''American Combat Planes''. Garden City, New York: Doubleday & Company, third edition 1982. ISBN 0-385-13120-8. * {{navedi knjigo |author=Wilson, Stewart |year=2000 |title=Combat Aircraft since 1945 |publisher=Fyshwick, Australia: Aerospace Publications |isbn=1-875671-50-1 |cobiss= |pages=}} ==Zunanje povezave== {{Commons|A-5 Vigilante}} * [http://www.history.navy.mil/branches/avchr9.htm Department of the Navy - Naval Historical Center] * [http://broadcast.illuminatedtech.com/display/story.cfm?bp=112&sid=8126 National Museum of Naval Aviation] * [http://www.vectorsite.net/ava5.html A-5/RA-5 Vigilante at vectorsite.net] * [http://www.youtube.com/watch?v=4Pe1UZYXQfY A-5 Vigilante at Subic Bay youtube link] * [http://i37.photobucket.com/albums/e68/GTwiner/RockwellNAANR-349IMI02_zpsc93dea75.jpg NR-349 model] * [http://i37.photobucket.com/albums/e68/GTwiner/RockwellNAANR-349IMI01_zps0eb58cd4.jpg NR-349 model] * [http://i1151.photobucket.com/albums/o627/AGRA105/elint-vigi.png NR-349 proposal image] {{North American Aviation aircraft}} [[Kategorija:Letala North American]] [[Kategorija:Palubna letala]] [[Kategorija:Bombniki vietnamske vojne]] [[Kategorija:Ameriški bombniki]] {{Bombniki}} {{normativna kontrola}} 3nargs6imh9x7gmx5y6s7r5rl1ah8ws Fieseler Fi 156 Storch 0 383183 5729441 4772758 2022-08-09T13:05:11Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Fiesler_156_c3_Storch.svg z [[:commons:Image:Fiesler_Fi_156_C-3_Storch.svg|Fiesler_Fi_156_C-3_Storch.svg]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Fi 156 ''Storch'' |image =Fieseler Storch (7582553016).jpg |caption =Fiesler Storch }}{{Infobox aircraft type |type =[[STOL]] letalo |national origin = [[Nemčija]] |manufacturer =[[Fieseler]] <br> [[Morane-Saulnier]] |designer =Gerhard Fieseler, Reinhold Mewes, Erich Bachem |first flight =24. maj 1936 |introduced =1937 |retired =Nemčija: 1945<br>Francija: 1970 |status = |primary user =[[Luftwaffe]] |more users =[[Francoska vojska]] <br> [[Francoske letalske sile]] |produced =1937–1949 (1965 za verzijo MS 500) |number built =Čez 2900 |program cost = |unit cost = |developed from = |variants with their own articles = }} |} [[Image:Fieseler Fi156.jpg|thumb|right|Fi 156 v letu]] '''Fieseler Fi 156 ''Storch''''' ("[http://Štorklja Štorklja]") je bilo lahko enomotorno [[STOL]] letalo, ki ga je razvil [[Fieseler]] pred 2. svetovno vojno. Letalo se je uporabljajo za opazovanje (izvidništvo) in lahki transport. Imel je [[predkrilca]] na celotnem sprednjem krili, na celotnem zadnjem robu so bile ravno tako kontrolne površine - notranjih 50% so bila [[zakrilca]], zunanjih 50% pa [[krilca]]. Za vzlet in pristanek je potreboval vsega nekaj deset metrov steze. Lahko je pristajal s slabo pripravljenih in nagnjenih stez. Letalo so proizvajali v Nemčji, Franciji, Sovjettski zvezi, Čehoslovaški in Romuniji. ==Specifikacije (Fi 156)== [[File:Fiesler Fi 156 C-3 Storch.svg|300px|right]] {{Aircraft specifications |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop |ref= |crew=2 |length main=9,9 m |length alt=32 ft 6 in |span main=14,3 m |span alt=46 ft 9 in |height main=3,1 m |height alt=10 ft 0 in |area main=26 m² |area alt=280 ft² |empty weight main=860 kg |empty weight alt=1900 lb |loaded weight main=1260 kg |loaded weight alt=2780 lb |maximum takeoff weight main=<!-- lb--> |maximum takeoff weight alt=<!-- kg--> |engine (prop)=[[Argus As 10]] |type of prop=Zračnohlajeni 8-valjni obratni [[V-motor]] |number of props=1 |power main=180 kW |power alt=240 KM |max speed main=175 km/h |max speed alt=109 mph |max speed more=na višini 300 m (1000 ft) |Stall speed=46km/h |range main=380 km |range alt=210 nmi, 240 milj |ceiling main=4600 m |ceiling alt=15090 ft |climb rate main=4,8 m/s |climb rate alt=945 ft/min |loading main=48,5 kg/m² |loading alt=9,9 lb/ft² |power/mass main=143 W/kg |power/mass alt=0,087 KM/lb |guns=[[MG 15]] strojnica }} ==Glej tudi== * [[Carlson Criquet]] * [[Fieseler Fi 97]] * [[Aero L-60 Brigadýr]] * [[Dornier Do 27]] * [[Helio Courier]] * [[Henschel Hs 126]] * [[Ikarus Kurir]] * [[Kobeseiko Te-Go]] * [[Kokusai Ki-76]] "Stella" * [[Meridionali Ro.63]] * [[Messerschmitt Bf 163]] * [[Piper J-3|Piper L-4]] * [[Polikarpov Po-2]] * [[Siebel Si 201]] * [[Stinson Vigilant|Vultee L-1A Vigilant]] * [[Westland Lysander]] ==Reference== {{Reflist}} ==Bibliografija== * Axworthy Mark. "On Three Fronts: Romania's Aircraft Industry During World War Two." ''[[Air Enthusiast]] No.56,'' pp.&nbsp;8–27. Stamford: Key Publishing, 1994. ISSN 0143-5450. * Axworthy Mark, Cornel Scafes and Cristian Craciunoiu. ''Third Axis Fourth Ally: Romanian Armed Forces in the European War, 1941–1945''. London: Arms & Armour Press, 1995. ISBN 1-85409-267-7. * Bateson, Richard. ''Fieseler Fi 156 Storch'' Aircraft Profile No. 228. Windsor, Berkshire, UK: Profile Publications Ltd., 1971. ASIN: B000J443X2. * Beevor, Antony. ''Berlin: The Downfall 1945''. London: Penguin Books, 2002. ISBN 0-670-88695-5. * Karnas, Dariusz and Pawel Przymusiala. ''Fi 156 Storch Vol.1'' (Militaria n.68). Warsaw: Wydawnictwo, 1998. ISBN 83-7219-019-4. * Karnas, Dariusz and Pawel Przymusiala. ''Fi 156 Storch Vol.2'' (Militaria n.100) Warsaw: Wydawnictwo, 1999. ISBN 83-7219-059-3. * Ricco, Philippe and Jean-Claude Soumille. ''Les Avions Allemands aux Couleurs Francaises, Tome 1''. Rochemaure, France: Airdoc, 1997. ISBN 2-9509485-5-3. * Soumille, Jean-Claude. ''L'Aviation Francaise en Indochine 1946–1954, Tome 2''. Rochemaure: Airdoc, 1997. * Winchester Jim. ''Aircraft of World War II''. San Diego, California: Thunder Bay Press, 2004. ISBN 1-59223-224-8. ==Zunanje povezave== {{commons|Fieseler Fi 156}} *[http://www.fliegendes-museum.de/Morane_Saulnier_MS_505.html Fliegendes Museum] *[http://users.skynet.be/BAMRS/Fiesler/fi-156-en.htm a restored ''Storch'' – the Fi 156 ''Storch'' C3 of the Brussels Air Museum Restoration Society] {{Fieseler aircraft}} {{Morane-Saulnier aircraft}} {{RLM aircraft designations}} [[Kategorija:Letala Fieseler]] [[Kategorija:Propelerska letala]] {{normativna kontrola}} jfqzsr50ivarcbi8w33v8fgoczo7e4n McDonnell F3H Demon 0 383937 5729439 5452737 2022-08-09T12:58:51Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke F3H-2M_3sd_NAN3-74.jpg z [[:commons:Image:McDonnell_F3H-2M_Demon_3sd_NAN3-74.jpg|McDonnell_F3H-2M_Demon_3sd_NAN3-74.jpg]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name=F3H Demon |image=McDonnell F3H-2N Demon in flight in 1956.jpg |caption=F3H-2N ''Demon'', leta 1956 }}{{Infobox aircraft type |type=Palubno [[lovsko letalo]] |manufacturer=[[McDonnell Aircraft|McDonnell Aircraft Corporation]] |designer= |first flight=7. avgust 1951 |introduced=7. marec 1956 |retired=1964 |status=Upokojen |primary user=[[Ameriška mornarica]] |more users= |produced= |number built=519 |unit cost= |variants with their own articles= }} |} [[Slika:First McDonnell F3H-1N Demon in flight in 1954.jpg|sličica|Prvi McDonnell F3H-1N Demon]] '''McDonnell F3H Demon''' je bil podzvočni reaktivni [[palubno letalo|palubni]] [[lovsko letalo|lovec]], ki so ga zgradili pri McDonnellu v zgodnjih 1950-ih. F3H je bil zasnovan kot naslednik [[McDonnell F2H Banshee|McDonnell-a F2H Banshee]], ima pa F3H za razliko [[puščičasto krilo|puščičasta krila]]. Podzvočni Demon se je uporabljal poleg nadzvočnih prestreznikov [[Vought F-8 Crusader]] in [[Grumman F-11 Tiger]]. F3H Demon je bil umaknjen iz uporabe preden se je začela [[Vietnamska vojna]], nadomestil ga je bolj sposobni [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]]. [[McDonnell F-101 Voodoo|F-101 Voodoo]] je po konfiguraciji precej podoben Demonu, vendar F-101 izhaja iz [[McDonnell XF-88 Voodoo|McDonnell-a XF-88 Voodoo]], XF-88 je sicer vplival tudi na F3H. ==Specifikacije (F3H-2)== [[Image:McDonnell F3H-2M Demon 3sd NAN3-74.jpg|right|300px|F3H-2M Demon]] {{aircraft specifications |plane or copter?=plane |jet or prop?=jet |ref=The American Fighter, Angelucci and Bowers 1987, p. 306. |crew=1 |length main=59 ft 0 in |length alt=17,98 m |span main=35 ft 4 in |span alt=10,76 m |height main=14 ft 7 in |height alt=4,44 m |area main=519 ft² |area alt=48,21 m² |empty weight main=21133 lb |empty weight alt=10040 kg |loaded weight main=33900 lb |loaded weight alt=15377 kg |engine (jet)= [[Allison J71]]-A-2E |type of jet= [[turboreaktivni motor]] |number of jets= 1 |thrust main=9700 lbf |thrust alt=43,25 kN |afterburning thrust main= 14750 lbf |afterburning thrust alt= 65,77 kN |max speed main=716 mph |max speed alt=622 vozlov, 1,152 km/h |max speed more=na nivoju morja, 647 mph (563 vozlov, 1,041&nbsp;km/h) na višini 30000 ft (9150 m) |range main=1370 milj |range alt=1899 km |endurance= |ceiling main=35050 ft |ceiling alt=10683 m |climb rate main=12795 ft/min |climb rate alt=65,0 m/s |avionics= * AN/APG-51A, B, in C [[radar]] |guns=4x 20 mm (0.79 in) [[Colt Mk 12]] topovi, vsak s 150 naboji |missiles=4x rakete zrak-zrak [[AIM-7 Sparrow]] ali [[AIM-9 Sidewinder]] |bombs=6000 lb (2720 kg) bomb |rockets= }} ==Glej tudi== *[[McDonnell F2H Banshee]] *[[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]] *[[Dassault Étendard IV]] *[[Supermarine Scimitar]] *[[North American F-100 Super Sabre]] *[[de Havilland Sea Vixen]] *[[Seznam lovskih letal]] *[[Seznam palubnih letal]] ==Reference== {{Reflist}} == Bibliografija == * {{navedi knjigo |author1=Angelucci, Enzo|author2=Bowers, Peter |year=1987 |title=The American Fighter. |publisher=Yeovil, UK: Haynes Publishing Group |isbn=0-85429-635-2 |cobiss= |pages=}} *Dorr, Robert F. "McDonnell F3H Demon". ''[[Aeroplane Monthly|Aeroplane]]'', Volume 36, No. 3, March 2008, pp.&nbsp;58–73. London: IBC. *Elward, Brad A. and Peter Davies. [http://books.google.com/books?id=t7UMK2au4JoC&pg=PA13&lpg=PA13&dq=F-4+phantom+demon&source=bl&ots=BYjD61bd54&sig=AoJnQNpqeUshq_vroMcutw_ldKY&hl=en&ei=sH6NSq-vH4S6NaGvyccK&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=3#v=onepage&q=F-4%20phantom%20demon&f=false ''US Navy F-4 Phantom II MiG Killers 1965–70, Part 1'' (Osprey Combat Aircraft).] London: Osprey Publishing, 2001. ISBN 978-1-84176-163-3. * {{navedi knjigo |author=Gunston, Bill |year=1981 |title=Fighters of the Fifties. |publisher=Cambridge, UK: Patrick Stephens Limited |isbn=9780850594638 |cobiss= |pages=}} *[http://www.history.navy.mil/nan/backissues/1970s/1974/mar74.pdf "Naval Aircraft: Demon".] ''Naval Aviation News'', March 1974, pp. 22–23. *Spick, Mike. "A Demon Possessed". ''[[Air Enthusiast]]'', Forty-three, 1991, pp. 40–49. Stamford, UK: Key Publishing. ISSN 0143-5450. ==Zunanje povezave== {{commons category}} *[http://www.joebaugher.com/navy_fighters/f3.html ''F3H Demon Index''] *[http://modelingmadness.com/reviews/korean/us/cleaverf3h.htm Modeling Madness Demon History] *[http://f3hdemon.homestead.com/ Demon Drivers] *[http://www.bobjellison.com/f3h_demon.htm Bob Jellison's F3H Demon] *[http://www.globalsecurity.org/military/systems/aircraft/f-3.htm Global Security] *{{Internet Archive film clip|id=CarrierQualificationoftheF3H-2N|description=of the F3H-2N}} {{McDD aircraft}} {{Reaktivna lovska letala}} [[Kategorija:Letala McDonnell]] [[Kategorija:Lovska letala]] [[Kategorija:Palubna letala]] [[Kategorija:Lovci prve generacije]] {{normativna kontrola}} hipgpw4vzmgb5v1u9o7dwqu42sf8akq Neresheim 0 384757 5729574 5190296 2022-08-09T23:03:42Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Neresheim |nickname = |motto = |image_skyline = Abtei Neresheim.JPG |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = DEU Neresheim COA.svg |settlement_type = Mesto |image_map = Neresheim in AA.svg |pushpin_label_position = bottom | pushpin_map = Nemčija | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates_display = inline,title |coordinates_display=inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{GER}} |subdivision_type2 = [[Nemška zvezna dežela|Zvezna dežela]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Baden-Württemberg.svg|22px|Zastava Baden-Württemberga]] [[Baden-Württemberg]] |subdivision_type3 = Admin. regija |subdivision_name3 = Stuttgart |leader_title = župan |leader_name = Gerd Dannenmann |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_total_km2 = 118,56 |population_total = 7906 |population_as_of = 31. dec. 2013 |population_footnotes = |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |latd=48|latm=45|lats= |latNS=N |longd=10|longm=20|longs= |longEW=E |elevation_m = 503 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Nemčiji|Poštne številke]] |postal_code = 73450-73441 |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = AA, GD |website = [http://www.neresheim.de/ www.neresheim.de] |footnotes = }} [[Slika:NeresheimKloster.jpg|thumb|Neresheim z benediktinsko opatijo]] [[Slika:NeresheimRathausHauptSt.jpg|thumb| Glavna cesta z Mestno hišo]] '''Neresheim''' je mesto z okoli 8.000 prebivalci v [[Ostalbkreis]] na vzhodu zvezne dežele [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]]. == Geografija == Neresheim se nahaja v osrčju Härtsfeldsa med Aalenom in Nördlingenom, v vzhodnem delu švabskih Alb (''Schwäbischen Alb''). Vzhodno in v bližini Neresheima je več izvirov reke Egau, ki se izliva v [[Donava|Donavo]] po približno 40 km, pri [[Dillingen na Donavi|Dillingen]]u. [[Mesto]] meji na severu z mestom Bopfingen in [[občina|občino]] Riesbürg, na vzhodu z [[Bavarska|bavarskimi]] občinami Nördlingen, Edersheim in Forheim, na jugu so Dischingen, Nattheim in mesto Heidenheim an der Brenz, vsi trije v okrožju Heidenheim, ter na zahodu okrožje [[Aalen]]. V mesto Neresheim, včasih samostojni občini, spada 22 krajev <ref name="kohlhammer">''Das Land Baden-Württemberg. Amtliche Beschreibung nach Kreisen und Gemeinden. Band&nbsp;IV: Regierungsbezirk Stuttgart, Regionalverbände Franken und Ostwürttemberg.'' Kohlhammer, Stuttgart 1980, ISBN 3-17-005708-1, S.&nbsp;763–768.</ref>: * Dorfmerkingen z zaselki Dossingen Hohenlohe in Weilermerkingen in dvorec Hölzleshof in Schlosshof * Elchingen * Kösingen z zaselkom Hohlenstein in kmetije Fluertshäuserhof * Neresheim z zaselki grad Neresheim in Stetten, dvorec Eichplatte, Gallusmühle, Lichshöfe, Sägmühle in Steinmühle in hiša Härtsfeldwerke * Ohmenheim z zaselkom Dehlingen * Schweindorf z zaselkom Mörting Zunaj mesta so še: * Elchingen: Lebern * Neresheim: Eschenbach in Marterfelden (?) * Ohmenheim: Fartesheim, Echenwanc, Hecelesberc, Adellohesberc, Buch, Mittel- ali Michelstetten in Sommerhof == Zgodovina == Čeprav je bilo območje naseljeno že veliko prej, je Neresheim prvič omenjen leta 1095 v darovnici, leta 1350 pa dobi status mesta. Leta 1634, po krvavi noči v Neresheimu v času [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]], je mesto štelo le 250 prebivalcev. Mesto se je nato počasi znova razvilo. Leta 1796 so Neresheim zasedle francoske čete. Omemba mesta v napisu na [[Slavolok zmage, Pariz|slavoloku v Parizu]] se nanaša na bitko pri Neresheimu leta 1796. Po štirih letih pod upravo [[Bavarska|Bavarske]], je leta 1810 Neresheim prešel kot ''Königlich Württembergisches Oberamt Neresheim'' z ustreznimi organi, kot so občinsko sodišče in zapor, kasneje pa bolnišnica in visoke šole, pod upravo [[Baden-Württemberg|Württemberga]]. Tak položaj je imel do leta 1938, ko je bil Neresheim dodeljen v na novo oblikovan okraj Aalen. [[Slika:T33 Haertsfeldwerke.jpg|thumb|links|T33 der Härtsfeldbahn]] 1900 se je začela gradnja proge ''Härtsfeldbahn'' med Aalenom in Dillingenom, z Neresheimom kot operativnim centrom. [[Železniška proga|Železnica]] je bila ozkotirna (tirna širina en meter) in je služila poleg potnikom predvsem za prevoz [[les]]a iz okoliških [[gozd]]ov družine [[Thurn und Taxis]] in prevoz [[apnenec|apnenca]] iz tamkajšnjih [[kamnolom]]ov. Železnica je prenehala delovati leta 1972. Odsek je bil ponovno odprt leta 2001 kot muzejska železniška in tehnična dediščina. Leta 1945 je bil Neresheim eno od pomembnih mest z okoli 900 prebivalci, s pretežno podeželsko strukturo in je moral prevzeti približno enako število beguncev. Kot del reforme lokalne samouprave v Baden-Württembergu, so bile 1. januarja 1971 občine Schweindorf in Kösingen, 1. marca 1972 občina Dorfmerkingen in 1. maj 1972 občina Elchingen vključene v Härtsfeld in 1. januarja 1975 še občina Ohmenheim. === Religija === V Neresheimu je močno zakoreninjena katoliška vera zaradi vpliva [[Opatija Neresheim|benediktinske opatije]]. Kljub temu pa je bilo nekaj, predvsem priseljencev, uradnikov Uprave, [[Protestantizem|protestantov]], ki so bili močno zastopani v mestni hiši - imeli so stolp - in kasneje v Hiši Franzke (zdaj Zuckermann), kjer so imeli svojo molitveno dvorano. Mesto ima tudi dve katoliški cerkvi z značilno čebulasto streho na [[zvonik]]u. Del mesta, ki ima svoje katoliške cerkve, je močno zaprta verska skupnost. Vsi pripadajo dekanatu Ostalb, škofije Rottenburg-Stuttgart. Izjema je predmestje Schweindorf, ki pripada protestantskemu Nördlingenu, in so skupaj s Härtsfeldom, vedno oblikovali protestantski otok z lastno cerkvijo. Pritok beguncev ob koncu druge svetovne vojne, je odstotek protestantov povečal na 25%. Po začetni podpori pastorja Wagnerja iz Schweindorfa, je Neresheim dobil leta 1956 protestantskega župnika Eberharda Gaierja, župnika s podjetniškim talentom in energijo, da je kasneje zgradil svojo cerkev, svojo župnijo širil na druge kraje in danes spada v evangeličansko diakonijo Samaritanskega samostana, ustanovljenega kot bratje in sestre ''Haus am Sohl''. Benediktinska opatija je vedno imela sedež in glas v občinskem svetu in je vplivala na politiko in razvoj mesta, kar je pomenilo, da so bile narejene le majhne spremembe. Danes je priljubljeno nakupovalno in rekreacijsko območje s [[samostan]]om kot centrom. == Razvoj urbanega prostora == S komasacijo leta 1957 in preselitvijo skoraj vseh kmetij v Lichshöfen in Eichplatte, se je za Neresheim začela pretvorba v »pravo« mesto. Leta 1958 je bil Härtsfeld, takratno upravno središče, razvrščen kot območja sanacije in občina Neresheim je prejela znatna finančna sredstva za svoje občinske ukrepe. Tako so uredili oskrbo z vodo in čiščenje odplak, nato pa šolske in športne objekte bodisi obnovili ali na novo zgradili. Z industrijsko cono niso bili prav uspešni, zato pa je Neresheim postal priljubljena stanovanjska destinacija za vozače v industrijska podjetja v Heidenheimu in Aalenu. Šele leta 1980 so bili, v okviru razvoja mest, obnovljeni [[Mestna hiša]], Marienplatz, ulice in trgi, začelo pa se je tudi rušenje in sanacija propadlih stavb. Ta reorganizacija še ni končana, vendar pa je center že napolnjen z novim življenjem. == Uprava == Neresheim upravlja občinski svet v katerem je 16 članov in [[župan]]. [[Grb]] vsebuje ščit iz zlate in rdeče, v sredini prekrit z modrim ščitom, na vrhu je rdeč, spodaj pa zlat železen ščit. Srednji ščit na obeh straneh izpolnjuje, s konico usmerjeno navzven, železen klobuk v rdeče zlati barvi. Grb je prekrit s prekrižanima srebrnima palicama. Neresheim ima okrajno [[sodišče]] z [[notar]]ji, ki spada okrajno sodišče Ellwangen in višje deželno sodišče v Stuttgartu. Mesto je sedež katoliške dekanije [[škofija|škofije]] Neresheim Rottenburg-Stuttgart, ki je združena z dekanijami Aalen, Ellwangen in [[Schwäbisch Gmünd]] od leta 2006 v dekanat Ostalb. === Partnerska mesta === Neresheim ohranja partnerstva od leta 1976 z avstrijskim Steinach am Brenner na Tirolskem, od leta 1994 z italijansko občino Bagnacavallo v Emilii-Romanji in od leta 1996 z občino Aix-en-Othe v severni Franciji. == Znamenitosti == === Muzeji === [[Slika:NeresheimRathausMuseum.jpg|thumb|Härtsfeld muzej z mestno hišo v ozadju]] [[Slika:Neresheim Abteikirche.jpg|thumb|Opatijska cerkev Neresheim]] [[Slika:Neresheim-fresko2.jpg|thumb|Poslikava kupole, Knoller]] [[Slika:Postamt_Neresheim_4.jpg|thumb|Pošta iz leta 1911]] * muzej Härtsfeld ponuja vpogled v kulturni razvoj Härtsfelda. * muzej Härtsfeldbahn na stari postaji prikazuje zgodovino železnice. * Mestna hiša je bila obnovljena v prejšnje stanje z oboki in dostopom do ječe. * Na Marktstraße je trški vodnjak, kot tudi izvir Egau. * Na pokopališču je bil obnovljen del nekdanjega mestnega obzidja === Zgradbe === Izjemno zanimiva je leta 1095 ustanovljena [[Opatija Neresheim]]. Cerkev je zasnoval [[Balthasar Neumann]] in je eden izmed največjih [[Baročna arhitektura|baročnih]] dvoranskih objektov v južni Nemčiji. Cerkvena kupola ima freske slikarja [[Martin Knoller|Martina Knollerja]] iz Steinach am Brennerja na Tirolskem. Glavne [[orgle]] v opatijski cerkvi so bile zgrajene med letoma 1792-1797, izdelal jih je Johann Nepomuk Holzhey iz Ottobeurena. Še en dokaz iz preteklih obdobij v mestu in okolici sta grad Taxisov Katzenstein v Kapfenburgu in ruševine v Kartäusertalu. Tudi v naselju so cerkve s [[freska]]mi, slikami in bogato okrašeno oltarno opremo. Najstarejša stavba v Neresheimu je najbrž ''Vogt- und Schießhaus'', ki je bila zgrajena leta 1531 po požaru in v kateri zdaj domuje [[muzej]] Härtsfeld. Stoji zraven mestne hiše, katere starost ni jasna, verjetno iz 1405 in leta 1640 najmanj obnovljena. Služila je kot trgovski center (''Schrannenplatz''). Z visoko enokapno streho je imela štiri nadstropja za shranjevanje žita. Protestantska cerkev, v stavbi so dolgo časa imeli molitveno sobo, ustanovljena 1893, ima koničast [[zvonik]]. Potem, ko je bil zvon prestavljen v novo protestantsko cerkev, je stolp z 18 zvonovi samodejno zazvonil trikrat dnevno ali ročno ljudske melodije. Izven starega mesta je na desetine skednjev iz okoli leta 1600, zdaj stojijo prazni v zasebnih rokah, in jih, zaradi nepojasnjenih določil restavriranja, ne morejo uporabljati. Spomeniško zaščitena je nekdanja pošta iz leta 1911 z značilnim zvonikom iz bakra, ki je tudi v zasebnih rokah. == Znane osebnosti == === Častni meščani === * Karl Ludwig Wilhelm Lang (1852–1914), od 1892 * Gottlieb Immanuel Marschall (1840–1905), od 1896 * Kaspar Vogler (1830–1910), od 1901 * Hugo Präg (1868–1936), od 1928 * Bernhard Durst (1882–1966), od 1957 * Adalbert Seifriz (1902–1990), od 1962 * Otto Häfele (1896–1978), od 1967 * Johann Kraus (1904–1977), od 1977 * Erich Ganzenmüller, (1914–1983) od 1977 * Anton Hegele (1917–1992), od 1985 == Sinovi in hčere mesta == * Karl von Hohl (1825–1899), pravnik in politik * Joseph von Eisenbarth (1844–1913), katoliški kaplan * Oscar Mayer (1859–1955), tovarnar v ZDA * Karl Bonhoeffer (1868–1948), prihiater in nevrolog * Otto Gauß (1877–1970), organist in komponist * Julius von Jan (1897–1964), pater in borec proti nacizmu * Adalbert Seifriz (1902–1990), politik * Helmut Weihenmaier (1905–1995), župan == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Heckmann et al.: Neresheim die Härtsfeldstadt, Süddeutscher Zeitungsdienst, ISBN 3-9806438-3-2 == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{Wikivoyage}} {{Wikisource|Beschreibung des Oberamts Neresheim|Neresheim und zuvor selbständige Stadtteile in der Beschreibung des Oberamts Neresheim von 1872}} * [http://www.neresheim.de/ Internetpräsenz der Stadt Neresheim] [[Kategorija:Mesta v Baden-Württembergu]] {{normativna kontrola}} hypie4gpfc9ybyiy5zuwie62q7tq40c 5729647 5729574 2022-08-10T08:46:27Z Ljuba brank 92351 Redakcija 5729574 uporabnika [[Special:Contributions/Amanesciri2021|Amanesciri2021]] ([[User talk:Amanesciri2021|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Neresheim |nickname = |motto = |image_skyline = Abtei Neresheim.JPG |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = DEU Neresheim COA.svg |settlement_type = Mesto |image_map = Neresheim in AA.svg |pushpin_label_position = bottom | pushpin_map = Nemčija | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Nemčiji | coordinates_display = inline,title |coordinates_display=inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{GER}} |subdivision_type2 = [[Nemška zvezna dežela|Zvezna dežela]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Baden-Württemberg.svg|22px|Zastava Baden-Württemberga]] [[Baden-Württemberg]] |subdivision_type3 = Admin. regija |subdivision_name3 = Stuttgart |leader_title = župan |leader_name = Gerd Dannenmann |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_total_km2 = 118,56 |population_total = 7906 |population_as_of = 31. dec. 2013 |population_footnotes = |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |latd=48|latm=45|lats= |latNS=N |longd=10|longm=20|longs= |longEW=E |elevation_m = 503 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Nemčiji|Poštne številke]] |postal_code = 73450-73441 |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = AA, GD |website = [http://www.neresheim.de/ www.neresheim.de] |footnotes = }} [[Slika:NeresheimKloster.jpg|thumb|Neresheim z benediktinsko opatijo]] [[Slika:NeresheimRathausHauptSt.jpg|thumb| Glavna cesta z Mestno hišo]] '''Neresheim''' je mesto v Ostalbkreis na vzhodu zvezne dežele [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]]. == Geografija == Neresheim se nahaja v osrčju Härtsfeldsa med Aalenom in Nördlingenom, v vzhodnem delu švabskih Alb (''Schwäbischen Alb''). Vzhodno in v bližini Neresheima je več izvirov reke Egau, ki se izliva v [[Donava|Donavo]] po približno 40 km, pri [[Dillingen na Donavi|Dillingen]]u. [[Mesto]] meji na severu z mestom Bopfingen in [[občina|občino]] Riesbürg, na vzhodu z [[Bavarska|bavarskimi]] občinami Nördlingen, Edersheim in Forheim, na jugu so Dischingen, Nattheim in mesto Heidenheim an der Brenz, vsi trije v okrožju Heidenheim, ter na zahodu okrožje [[Aalen]]. V mesto Neresheim, včasih samostojni občini, spada 22 krajev <ref name="kohlhammer">''Das Land Baden-Württemberg. Amtliche Beschreibung nach Kreisen und Gemeinden. Band&nbsp;IV: Regierungsbezirk Stuttgart, Regionalverbände Franken und Ostwürttemberg.'' Kohlhammer, Stuttgart 1980, ISBN 3-17-005708-1, S.&nbsp;763–768.</ref>: * Dorfmerkingen z zaselki Dossingen Hohenlohe in Weilermerkingen in dvorec Hölzleshof in Schlosshof * Elchingen * Kösingen z zaselkom Hohlenstein in kmetije Fluertshäuserhof * Neresheim z zaselki grad Neresheim in Stetten, dvorec Eichplatte, Gallusmühle, Lichshöfe, Sägmühle in Steinmühle in hiša Härtsfeldwerke * Ohmenheim z zaselkom Dehlingen * Schweindorf z zaselkom Mörting Zunaj mesta so še: * Elchingen: Lebern * Neresheim: Eschenbach in Marterfelden (?) * Ohmenheim: Fartesheim, Echenwanc, Hecelesberc, Adellohesberc, Buch, Mittel- ali Michelstetten in Sommerhof == Zgodovina == Čeprav je bilo območje naseljeno že veliko prej, je Neresheim prvič omenjen leta 1095 v darovnici, leta 1350 pa dobi status mesta. Leta 1634, po krvavi noči v Neresheimu v času [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]], je mesto štelo le 250 prebivalcev. Mesto se je nato počasi znova razvilo. Leta 1796 so Neresheim zasedle francoske čete. Omemba mesta v napisu na [[Slavolok zmage, Pariz|slavoloku v Parizu]] se nanaša na bitko pri Neresheimu leta 1796. Po štirih letih pod upravo [[Bavarska|Bavarske]], je leta 1810 Neresheim prešel kot ''Königlich Württembergisches Oberamt Neresheim'' z ustreznimi organi, kot so občinsko sodišče in zapor, kasneje pa bolnišnica in visoke šole, pod upravo [[Baden-Württemberg|Württemberga]]. Tak položaj je imel do leta 1938, ko je bil Neresheim dodeljen v na novo oblikovan okraj Aalen. [[Slika:T33 Haertsfeldwerke.jpg|thumb|links|T33 der Härtsfeldbahn]] 1900 se je začela gradnja proge ''Härtsfeldbahn'' med Aalenom in Dillingenom, z Neresheimom kot operativnim centrom. [[Železniška proga|Železnica]] je bila ozkotirna (tirna širina en meter) in je služila poleg potnikom predvsem za prevoz [[les]]a iz okoliških [[gozd]]ov družine [[Thurn und Taxis]] in prevoz [[apnenec|apnenca]] iz tamkajšnjih [[kamnolom]]ov. Železnica je prenehala delovati leta 1972. Odsek je bil ponovno odprt leta 2001 kot muzejska železniška in tehnična dediščina. Leta 1945 je bil Neresheim eno od pomembnih mest z okoli 900 prebivalci, s pretežno podeželsko strukturo in je moral prevzeti približno enako število beguncev. Kot del reforme lokalne samouprave v Baden-Württembergu, so bile 1. januarja 1971 občine Schweindorf in Kösingen, 1. marca 1972 občina Dorfmerkingen in 1. maj 1972 občina Elchingen vključene v Härtsfeld in 1. januarja 1975 še občina Ohmenheim. === Religija === V Neresheimu je močno zakoreninjena katoliška vera zaradi vpliva [[Opatija Neresheim|benediktinske opatije]]. Kljub temu pa je bilo nekaj, predvsem priseljencev, uradnikov Uprave, [[Protestantizem|protestantov]], ki so bili močno zastopani v mestni hiši - imeli so stolp - in kasneje v Hiši Franzke (zdaj Zuckermann), kjer so imeli svojo molitveno dvorano. Mesto ima tudi dve katoliški cerkvi z značilno čebulasto streho na [[zvonik]]u. Del mesta, ki ima svoje katoliške cerkve, je močno zaprta verska skupnost. Vsi pripadajo dekanatu Ostalb, škofije Rottenburg-Stuttgart. Izjema je predmestje Schweindorf, ki pripada protestantskemu Nördlingenu, in so skupaj s Härtsfeldom, vedno oblikovali protestantski otok z lastno cerkvijo. Pritok beguncev ob koncu druge svetovne vojne, je odstotek protestantov povečal na 25%. Po začetni podpori pastorja Wagnerja iz Schweindorfa, je Neresheim dobil leta 1956 protestantskega župnika Eberharda Gaierja, župnika s podjetniškim talentom in energijo, da je kasneje zgradil svojo cerkev, svojo župnijo širil na druge kraje in danes spada v evangeličansko diakonijo Samaritanskega samostana, ustanovljenega kot bratje in sestre ''Haus am Sohl''. Benediktinska opatija je vedno imela sedež in glas v občinskem svetu in je vplivala na politiko in razvoj mesta, kar je pomenilo, da so bile narejene le majhne spremembe. Danes je priljubljeno nakupovalno in rekreacijsko območje s [[samostan]]om kot centrom. == Razvoj urbanega prostora == S komasacijo leta 1957 in preselitvijo skoraj vseh kmetij v Lichshöfen in Eichplatte, se je za Neresheim začela pretvorba v »pravo« mesto. Leta 1958 je bil Härtsfeld, takratno upravno središče, razvrščen kot območja sanacije in občina Neresheim je prejela znatna finančna sredstva za svoje občinske ukrepe. Tako so uredili oskrbo z vodo in čiščenje odplak, nato pa šolske in športne objekte bodisi obnovili ali na novo zgradili. Z industrijsko cono niso bili prav uspešni, zato pa je Neresheim postal priljubljena stanovanjska destinacija za vozače v industrijska podjetja v Heidenheimu in Aalenu. Šele leta 1980 so bili, v okviru razvoja mest, obnovljeni [[Mestna hiša]], Marienplatz, ulice in trgi, začelo pa se je tudi rušenje in sanacija propadlih stavb. Ta reorganizacija še ni končana, vendar pa je center že napolnjen z novim življenjem. == Uprava == Neresheim upravlja občinski svet v katerem je 16 članov in [[župan]]. [[Grb]] vsebuje ščit iz zlate in rdeče, v sredini prekrit z modrim ščitom, na vrhu je rdeč, spodaj pa zlat železen ščit. Srednji ščit na obeh straneh izpolnjuje, s konico usmerjeno navzven, železen klobuk v rdeče zlati barvi. Grb je prekrit s prekrižanima srebrnima palicama. Neresheim ima okrajno [[sodišče]] z [[notar]]ji, ki spada okrajno sodišče Ellwangen in višje deželno sodišče v Stuttgartu. Mesto je sedež katoliške dekanije [[škofija|škofije]] Neresheim Rottenburg-Stuttgart, ki je združena z dekanijami Aalen, Ellwangen in [[Schwäbisch Gmünd]] od leta 2006 v dekanat Ostalb. === Partnerska mesta === Neresheim ohranja partnerstva od leta 1976 z avstrijskim Steinach am Brenner na Tirolskem, od leta 1994 z italijansko občino Bagnacavallo v Emilii-Romanji in od leta 1996 z občino Aix-en-Othe v severni Franciji. == Znamenitosti == === Muzeji === [[Slika:NeresheimRathausMuseum.jpg|thumb|Härtsfeld muzej z mestno hišo v ozadju]] [[Slika:Neresheim Abteikirche.jpg|thumb|Opatijska cerkev Neresheim]] [[Slika:Neresheim-fresko2.jpg|thumb|Poslikava kupole, Knoller]] [[Slika:Postamt_Neresheim_4.jpg|thumb|Pošta iz leta 1911]] * muzej Härtsfeld ponuja vpogled v kulturni razvoj Härtsfelda. * muzej Härtsfeldbahn na stari postaji prikazuje zgodovino železnice. * Mestna hiša je bila obnovljena v prejšnje stanje z oboki in dostopom do ječe. * Na Marktstraße je trški vodnjak, kot tudi izvir Egau. * Na pokopališču je bil obnovljen del nekdanjega mestnega obzidja === Zgradbe === Izjemno zanimiva je leta 1095 ustanovljena [[Opatija Neresheim]]. Cerkev je zasnoval [[Balthasar Neumann]] in je eden izmed največjih [[Baročna arhitektura|baročnih]] dvoranskih objektov v južni Nemčiji. Cerkvena kupola ima freske slikarja [[Martin Knoller|Martina Knollerja]] iz Steinach am Brennerja na Tirolskem. Glavne [[orgle]] v opatijski cerkvi so bile zgrajene med letoma 1792-1797, izdelal jih je Johann Nepomuk Holzhey iz Ottobeurena. Še en dokaz iz preteklih obdobij v mestu in okolici sta grad Taxisov Katzenstein v Kapfenburgu in ruševine v Kartäusertalu. Tudi v naselju so cerkve s [[freska]]mi, slikami in bogato okrašeno oltarno opremo. Najstarejša stavba v Neresheimu je najbrž ''Vogt- und Schießhaus'', ki je bila zgrajena leta 1531 po požaru in v kateri zdaj domuje [[muzej]] Härtsfeld. Stoji zraven mestne hiše, katere starost ni jasna, verjetno iz 1405 in leta 1640 najmanj obnovljena. Služila je kot trgovski center (''Schrannenplatz''). Z visoko enokapno streho je imela štiri nadstropja za shranjevanje žita. Protestantska cerkev, v stavbi so dolgo časa imeli molitveno sobo, ustanovljena 1893, ima koničast [[zvonik]]. Potem, ko je bil zvon prestavljen v novo protestantsko cerkev, je stolp z 18 zvonovi samodejno zazvonil trikrat dnevno ali ročno ljudske melodije. Izven starega mesta je na desetine skednjev iz okoli leta 1600, zdaj stojijo prazni v zasebnih rokah, in jih, zaradi nepojasnjenih določil restavriranja, ne morejo uporabljati. Spomeniško zaščitena je nekdanja pošta iz leta 1911 z značilnim zvonikom iz bakra, ki je tudi v zasebnih rokah. == Znane osebnosti == === Častni meščani === * Karl Ludwig Wilhelm Lang (1852–1914), od 1892 * Gottlieb Immanuel Marschall (1840–1905), od 1896 * Kaspar Vogler (1830–1910), od 1901 * Hugo Präg (1868–1936), od 1928 * Bernhard Durst (1882–1966), od 1957 * Adalbert Seifriz (1902–1990), od 1962 * Otto Häfele (1896–1978), od 1967 * Johann Kraus (1904–1977), od 1977 * Erich Ganzenmüller, (1914–1983) od 1977 * Anton Hegele (1917–1992), od 1985 == Sinovi in hčere mesta == * Karl von Hohl (1825–1899), pravnik in politik * Joseph von Eisenbarth (1844–1913), katoliški kaplan * Oscar Mayer (1859–1955), tovarnar v ZDA * Karl Bonhoeffer (1868–1948), prihiater in nevrolog * Otto Gauß (1877–1970), organist in komponist * Julius von Jan (1897–1964), pater in borec proti nacizmu * Adalbert Seifriz (1902–1990), politik * Helmut Weihenmaier (1905–1995), župan == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Heckmann et al.: Neresheim die Härtsfeldstadt, Süddeutscher Zeitungsdienst, ISBN 3-9806438-3-2 == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{Wikivoyage}} {{Wikisource|Beschreibung des Oberamts Neresheim|Neresheim und zuvor selbständige Stadtteile in der Beschreibung des Oberamts Neresheim von 1872}} * [http://www.neresheim.de/ Internetpräsenz der Stadt Neresheim] [[Kategorija:Mesta v Baden-Württembergu]] {{normativna kontrola}} s24l0d5esomfoyqp0h3g5jw4z1m2md6 Uporabnik:Shabicht/peskovnik 2 386841 5729535 5729222 2022-08-09T18:36:54Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja | native_name = Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | native_name_a = | native_name_r = | type = | seal = Emblem of the Papacy SE.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež dikasterija | image_alt = | formed = 19.marec 2022 | preceding1 = Kongregacija za redovne in podobne družbe | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = dikasterij Rimske kurije | jurisdiction = | status = aktiven | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = [[João Bráz de Aviz]] | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = [http://www.congregazionevitaconsacrata.va/content/vitaconsacrata/it.html uradna spletna stran] | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Dicasterium pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[dikasterij]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ustanovljen z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Dikasterij je nadomestil poprejšnjo [[Kongregacija za redovne in podobne družbe|Kongregacijo za redovne in podobne družbe]]. Dikasterij je od poprejšnje Kongregacije za redovne družbe prevzel vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojen je tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Nima ozemeljskih omejitev, vendar lahko nekatere zadeve posreduje v reševanje bolj pristojnim diksaterijem Rimske kurije. Diksaterij obravnava tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo [[tretji red|tretjih redov]]. == Zgodovina== Nekdanja Kongregacija za redovne družbe je izvirala iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 27. maja 1586. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} {{normativna kontrola} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Dikasteriji Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] [[Kategorija:Rimska kurija]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] j6fqaezqijdb81ah79sfoayd0quiseu Claas 0 400870 5729613 4757429 2022-08-10T06:58:08Z Sillerkiil 204482 Dron video CLAAS Tucano 430 (2022) wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = CLAAS KGaA mbH | logo = [[File:Claas Logo.svg|200px|Claas logo]] | type = [[GmbH & Co. KGaA]] | company_slogan = | foundation = 1913, (ustanovitelj [[August Claas]]) | location_city = [[Harsewinkel]] | location_country = [[Nemčija]] | key_people = Theo Freye | num_employees = 9697 (2013) | revenue = € 3,8246 milijard (2013) <ref>{{cite web|title=Annual Report - Statistics|url=http://www.claas-group.com/investor/annual-report/annual-report-2013/statistics|publisher=CLAAS Group|accessdate=21 January 2014}}</ref> | industry = Kmetijski stroji | homepage = [http://www.claas.com/ www.claas.com] }} [[Slika:Claas Luftbild.jpg|sličica|Tovarna v Harsewinklu]] [[File:Claas-lexion-570-1.jpg|thumb|Claas kombajn]] [[File:Heuschwader Claas.jpg|thumb|Stroj za seno]] [[File:Feldhaecksler-Mais.jpg|thumb|Claas traktorj in Claas stroj za krmo]] [[File:Claas Jaguar 850.jpg|thumb|Claas Jaguar 850]] [[Slika:Drone video of combine harvester and tractor on a field in Jõgevamaa, Estonia (July 2022).webm|sličica|Dron video CLAAS Tucano 430 (2022)]] '''CLAAS''' je nemški proizvajalec [[traktor|traktorjev]], [[kombajn|kombajnov]] in drugih [[kmetijski stroj|kmetijskih strojev]]. Claas je en izmed največjih proizvajalcev kombajnov na svetu, leta 2013 je dostavil 450000-ti kombajn. Podjetje je ustanovil [[August Claas]] leta [[1913]] v [[Clarholz]]u.<ref>http://www.claas-group.com/cc/servlet/generator/cl-gr/en/company/history/milestones/start,bpSite=35108.html</ref>Pozneje, leta [[1919]], so se preselili v [[Harsewinkel]], kjer imajo še danes tovarno. Claas je skupaj z ameriškim [[Caterpillar Inc.]] ustanovil blagovno zmanko [[Lexion]], ki prodaja kombajne v ZDA: ==Kombajni Lexion== {| class="wikitable" !style="width:300px;"| Serija 600/700 (2013.–danes) !! style="width:175px;" | Širina pobiralca (v metrih) !! style="width:175px;" | Moč motorja kW (KM) !!style="width:175px;"| Kapaciteta zalogovnik (v litrih) |- | LEXION 620 | 5,40 do 6,60 | 224 (305) | 8000 / 9000 opcija |- | LEXION 630 / 630 Montana | 5,40 do 6,60 | 239 (325) | 9000 |- | LEXION 650 | 6,00 do 7,50 | 239 (325) | 9000 / 10000 opcija |- | LEXION 660 | 6,60 do 7,50 | 269 (366) | 10000 / 11000 opcija |- | LEXION 670 / 670 Montana / 670 Terra Trac * | 6,60 do 9,00 | 305 (415) | 10000(Montana) / 11000 |- | LEXION 740 | 7,50 do 9,00 | 269 (366) | 9000 / 10000 opcija |- | LEXION 750 / 750 Terra Trac * | 7,50 do 9,00 | 305 (415) | 10000 |- | LEXION 760 / 760 Montana / 760 Terra Trac * | 9,00 do 10,50 | 330 (449) | 10000(Montana) / 11000 |- | LEXION 770 / 770 Terra Trac * | 9,00 do 12,00 | 370 (503) | 11500 / 12500 opcija |- | LEXION 780/780 Terra Trac * | 10,50 do 13,50 | 405 (551) | 12500 |- |} ==Traktorji Axion== {| class="wikitable" !Serija !Moč motorja kW (KM) !Število cilindrov !Delovna prostornina motorja (v L) !Masa (kg) |- | colspan=5 align=center| '''Serija AXION''' |- | '''810''' | 129 (176) | 6 Turbo | 6,788 | 7148 |- | '''820''' | 142 (193) | 6 Turbo | 6,788 | 7396 |- | '''830''' | 154 (209) | 6 Turbo | 6,788 | 7396 |- | '''840''' | 154 (210) | 6 Turbo | 6,788 | 7416 |- | '''850''' | 169 (230) | 6 Turbo | 6,788 | 8098 |- | '''920''' | 232 (315) | 6 Turbo | 8,710 | 12840 |- | '''930''' | 254 (345) | 6 Turbo | 8,710 | 12840 |- | '''940''' | 276 (375) | 6 Turbo | 8,710 | 13060 |- | '''950''' | 298 (405) | 6 Turbo | 8,710 | 13060 |} ==Traktorji Xerion== === Claas Xerion (traktorji) === {| class="wikitable" !Serija !Moč motorja kW (KM) !Število cilindrov !Delovna prostornina motorja (v L) !Masa (kg) |- | colspan=5 align=center| '''Serija Xerion''' |- | '''4000''' | 308 (419) | 6 Turbo | 10,6 | 16170 |- | '''4500''' | 352 (479) | 6 Turbo | 12,8 | 16570 |- | '''5000''' | 390 (520) | 6 Turbo | 12,8 | 16570 |} ==Reference== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category-inline|Claas}} * [http://www.claas.com/ Uradna stran] {{Proizvajalci traktorjev}} [[Kategorija:Proizvajalci traktorjev]] [[Kategorija:Proizvajalci kmetijskih strojev]] [[Kategorija:Podjetja Nemčije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1913]] {{normativna kontrola}} q2ubi4fo2ybanjgh5dmoi1jj8ddxrfi 5729687 5729613 2022-08-10T09:58:31Z A09090091 188929 -np, pp podnapisi wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = CLAAS KGaA mbH | logo = [[File:Claas Logo.svg|200px|Claas logo]] | type = [[GmbH & Co. KGaA]] | company_slogan = | foundation = 1913, (ustanovitelj [[August Claas]]) | location_city = [[Harsewinkel]] | location_country = [[Nemčija]] | key_people = Theo Freye | num_employees = 9697 (2013) | revenue = € 3,8246 milijard (2013) <ref>{{cite web|title=Annual Report - Statistics|url=http://www.claas-group.com/investor/annual-report/annual-report-2013/statistics|publisher=CLAAS Group|accessdate=21 January 2014}}</ref> | industry = Kmetijski stroji | homepage = [http://www.claas.com/ www.claas.com] }} [[Slika:Claas Luftbild.jpg|sličica|Tovarna v Harsewinklu]] [[File:Claas-lexion-570-1.jpg|thumb|Claas kombajn]] [[File:Heuschwader Claas.jpg|thumb|Stroj za seno]] [[File:Feldhaecksler-Mais.jpg|thumb|Claas traktor in silirni kombajn za koruzo Claas]] [[Slika:Drone video of combine harvester and tractor on a field in Jõgevamaa, Estonia (July 2022).webm|sličica|Zračni posnetek delovanja Claas kombajna in traktorja]] '''CLAAS''' je nemški proizvajalec [[traktor|traktorjev]], [[kombajn|kombajnov]] in drugih [[kmetijski stroj|kmetijskih strojev]]. Claas je en izmed največjih proizvajalcev kombajnov na svetu, leta 2013 je dostavil 450.000. kombajn. Podjetje je ustanovil [[August Claas]] leta 1913 v [[Clarholz]]u.<ref>http://www.claas-group.com/cc/servlet/generator/cl-gr/en/company/history/milestones/start,bpSite=35108.html</ref> Pozneje, leta 1919, so se preselili v [[Harsewinkel]], kjer imajo še danes tovarno. Claas je skupaj z ameriškim [[Caterpillar Inc.]] ustanovil blagovno zmanko [[Lexion]], ki prodaja kombajne v ZDA: ==Kombajni Lexion== {| class="wikitable" !style="width:300px;"| Serija 600/700 (2013.–danes) !! style="width:175px;" | Širina pobiralca (v metrih) !! style="width:175px;" | Moč motorja kW (KM) !!style="width:175px;"| Kapaciteta zalogovnik (v litrih) |- | LEXION 620 | 5,40 do 6,60 | 224 (305) | 8000 / 9000 opcija |- | LEXION 630 / 630 Montana | 5,40 do 6,60 | 239 (325) | 9000 |- | LEXION 650 | 6,00 do 7,50 | 239 (325) | 9000 / 10000 opcija |- | LEXION 660 | 6,60 do 7,50 | 269 (366) | 10000 / 11000 opcija |- | LEXION 670 / 670 Montana / 670 Terra Trac * | 6,60 do 9,00 | 305 (415) | 10000(Montana) / 11000 |- | LEXION 740 | 7,50 do 9,00 | 269 (366) | 9000 / 10000 opcija |- | LEXION 750 / 750 Terra Trac * | 7,50 do 9,00 | 305 (415) | 10000 |- | LEXION 760 / 760 Montana / 760 Terra Trac * | 9,00 do 10,50 | 330 (449) | 10000(Montana) / 11000 |- | LEXION 770 / 770 Terra Trac * | 9,00 do 12,00 | 370 (503) | 11500 / 12500 opcija |- | LEXION 780/780 Terra Trac * | 10,50 do 13,50 | 405 (551) | 12500 |- |} ==Traktorji Axion== {| class="wikitable" !Serija !Moč motorja kW (KM) !Število cilindrov !Delovna prostornina motorja (v L) !Masa (kg) |- | colspan=5 align=center| '''Serija AXION''' |- | '''810''' | 129 (176) | 6 Turbo | 6,788 | 7148 |- | '''820''' | 142 (193) | 6 Turbo | 6,788 | 7396 |- | '''830''' | 154 (209) | 6 Turbo | 6,788 | 7396 |- | '''840''' | 154 (210) | 6 Turbo | 6,788 | 7416 |- | '''850''' | 169 (230) | 6 Turbo | 6,788 | 8098 |- | '''920''' | 232 (315) | 6 Turbo | 8,710 | 12840 |- | '''930''' | 254 (345) | 6 Turbo | 8,710 | 12840 |- | '''940''' | 276 (375) | 6 Turbo | 8,710 | 13060 |- | '''950''' | 298 (405) | 6 Turbo | 8,710 | 13060 |} ==Traktorji Xerion== === Claas Xerion (traktorji) === {| class="wikitable" !Serija !Moč motorja kW (KM) !Število cilindrov !Delovna prostornina motorja (v L) !Masa (kg) |- | colspan=5 align=center| '''Serija Xerion''' |- | '''4000''' | 308 (419) | 6 Turbo | 10,6 | 16170 |- | '''4500''' | 352 (479) | 6 Turbo | 12,8 | 16570 |- | '''5000''' | 390 (520) | 6 Turbo | 12,8 | 16570 |} ==Reference== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category-inline|Claas}} * [http://www.claas.com/ Uradna stran] {{Proizvajalci traktorjev}} [[Kategorija:Proizvajalci traktorjev]] [[Kategorija:Proizvajalci kmetijskih strojev]] [[Kategorija:Podjetja Nemčije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1913]] {{normativna kontrola}} m9yazfwg1bi5ybb7q9fhw7mofq9wyko Louis Renault (pravnik) 0 405055 5729470 5048920 2022-08-09T14:14:47Z Romanm 13 /* Življenje in delo */ [[Haaški konvenciji leta 1899 in leta 1907]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Louis Renault''', [[Francija|francoski]] [[pravnik]], [[učitelj]], [[nobelovec]], * [[21. maj]] [[1843]], † [[8. februar]] [[1918]] Bil je eden od dveh so nagrajencev (drugi je [[Ernesto Teodoro Moneta]]) [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] leta 1907. == Življenje in delo == Renault je bil rojen v [[Autun]]<nowiki/>u. Od leta 1868 do 1873 je Renault bil profesor rimskega in tržnega prava univerze v [[Dijon]]u. Od 1873 do svoje smrti je bil profesor pravne fakultete pariške univerze, kjer je leta 1881 postal profesor mednarodnega prava. Leta 1890 je bil imenovan za pravnega svetovalca francoskega ministrstva za zunanje zadeve. Položaj je bil prirejen posebej zanj, da je lahko podrobno preučil francosko zunanjo politiko v luči mednarodnega prava. S takšnim položajem je nastopal in zastopal Francijo v mnogih konferencah, še posebej se je izpostavil pri oblikovanju dveh [[Haaški konvenciji leta 1899 in leta 1907|Haških konvencij]] (1899 in 1907) ter Londonske pomorske konference iz obdobja 1908-09. Renault je bil pomemben arbiter, eden njegovih pomembnejših primerov je bil primer davčenja na Japonskem (1905), pravica do azila in izročitve pri indijskih nacionalnih teroristih (1911). Med njegovimi pisanji so tudi članki in monografije o specializiranih področjih mednarodnega prava. Skupaj s prijateljem C.Lyon-Caenom je napisal dela o tržnem pravu in velik zbornik znanja s področja pogodb in prava in pravni priročnik. Leta 1879 je Renault natisnil ''Uvod v študij mednarodnega prava'' in leta 1917 ''Prve nemške kršitve mednarodnega prava''. Slednje delo se ukvarja z vdorom v Belgijo in Luksemburg in pogodbene kršitve, ki jih je s tem kršila Nemčija. == Viri == === Reference === {{reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1907/renault-bio.html Louis Renault: biografija na nobelprize.org ] {{ikona en}} {{Nobelova nagrada za mir}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Renault, Louis}} [[Kategorija:Rojeni leta 1843]] [[Kategorija:Umrli leta 1918]] [[Kategorija:Francoski pravniki]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] ile96fie92ys5eteb9rnh7862e6zluc North American Sabreliner 0 405402 5729412 4487085 2022-08-09T12:01:23Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke T-39_SABRELINER_3siteview_NAVY.png z [[:commons:Image:North_American_T-39_Sabreliner_3-view_Navy.png|North_American_T-39_Sabreliner_3-view_Navy.png]] wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name = Sabreliner |image = CT-39E Sabreliner VR-30 in flight 1980.JPEG |caption = CT-39E Ameriške mornarice, leta 1980 }}{{Infobox Aircraft Type |type = [[Poslovno letalo]] |manufacturer = [[North American Aviation]] <br/>[[Rockwell International]] |designer = |first flight = 16. september 1958<ref name="Boeing History">[http://www.boeing.com/history/bna/t39.htm T-39 Sabreliner at Boeing History]</ref> |introduced = 1962 |retired = |status = V uporabi |primary user = [[Ameriške letalske sile]] |more users = [[Ameriška mornarica]]<br/>[[Ameriški marinci]] |produced = [[1959]]–[[1982]]<!--years in production, e.g. 1970-1999, if still in active use but no longer built--> |number built = 800+<ref name="anet_sabreliner">[http://www.airliners.net/info/stats.main?id=345 The Rockwell Sabreliner on Airliners.net]</ref> |unit cost = |developed from = |variants with their own articles = }} |} [[File:Bae-ct39-N39FS-071109-04-16.jpg|thumb|right|T-39A na letališču Mojave]] [[File:Ntps-sabreliner-N211BR-071112-01-16.jpg|thumb|right|Series 60 Sabreliner]] '''North American Sabreliner''' (kasneje '''Rockwell Sabreliner''', vojaška oznaka '''T-39 Sabreliner''') je bilo 5-7 sedežno reaktivno [[poslovno letalo]] ameriškega proizvajalca [[North American Aviation]]. Bil je eno izmed prvih reaktivnih poslovnih letal. Ime "Sabreliner" so izbrali, ker je imel podobno [[letalsko krilo|krilo]] in rep kot lovec [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]]<ref name="Boeing History"/><ref name="nmusa_t39f">"[http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=573 Fact Sheets: North American T-39A Sabre Liner]." [[National Museum of the United States Air Force]].</ref> ==Specifikacije (T3J-1/T-39D)== [[File:North American T-39 Sabreliner 3-view Navy.png|right|300px|T-39N Ameriške mornarice]] {{Aircraft specifications |plane or copter?=plane |jet or prop?=jet |ref=T-39 Sabreliner on Boeing History site |crew= |capacity=5-do 7 potnikov |length main=44 ft |length alt=13,41 m |span main=44 ft 6 in |span alt=13,56 m |height main=16 ft |height alt=4,88 m |area main=342,1 ft² |area alt=31,79 m² |airfoil= |empty weight main=9257 lb |empty weight alt=4199 kg |loaded weight main=16340 lb |loaded weight alt=7412 kg |useful load main=<!-- lb --> |useful load alt=<!-- kg --> |max takeoff weight main=17760 lb |max takeoff weight alt=8056 kg |more general= |engine (jet)=[[Pratt & Whitney J60-P-3]] |type of jet= [[turboreaktivni motor]] |number of jets=2 |thrust main=3000 lbf |thrust alt=13,3 kN |thrust original= |afterburning thrust main=<!-- lbf --> |afterburning thrust alt=<!-- kN --> |engine (prop)= |type of prop= |number of props= |power main=<!-- hp --> |power alt=<!-- kW --> |power original= |max speed main=478 vozlov |max speed alt=550 mph, 885 km/h |cruise speed main=435 vozlov |cruise speed alt=500 mph, 800 km/h |never exceed speed main=<!-- knots --> |never exceed speed alt=<!-- mph, km/h --> |stall speed main= |stall speed alt= |range main=2170 nmi |range alt=2500 milj, 4020 km |ceiling main=40000+ ft |ceiling alt=12200+ m |climb rate main=<!-- ft/min --> |climb rate alt=<!-- m/s --> |loading main=<!-- lb/ft² --> |loading alt=<!-- kg/m² --> |thrust/weight=0,338 |power/mass main= |power/mass alt= |more performance= |armament= |avionics= }} ==Glej tudi== * [[Raytheon T-1 Jayhawk]] * [[British Aerospace 125]] ==Sklici== {{Reflist}} ==Bibliografija== * "The Stylish Sabreliner". ''[[Air International]]'', Volume 11, No. 1, July 1976. pp.&nbsp;7–14, 36–39. ==Zunanje povezave== {{Commons category|North American Sabreliner}} * [http://www.sabreliner.com/ Sabreliner stran], * [http://www.globalsecurity.org/military/systems/aircraft/ct-39.htm T-39 / CT-39 Sabreliner na GlobalSecurity.org.] * [http://rgl.faa.gov/Regulatory_and_Guidance_Library/rgMakeModel.nsf/0/38fde49252f0607486256df100529bf3/$FILE/a2we.pdf Type Certificate Data Sheet A2WE] * {{cite web|url=http://www.dtic.mil/whs/directives/corres/pdf/412015l_0504/p412015l.pdf|format=PDF|title=Model Designation of Military Aerospace Vehicles|publisher=United States Department of Defense|date=2004-05-12|pages=60–61|accessdate=2007-01-20}} {{North American Aviation aircraft}} {{Poslovna letala}} [[Kategorija:Letala North American]] [[Kategorija:Letala Rockwell]] [[Kategorija:Poslovna letala]] tbfjfhgnus1dvxnvw2be6qpo6cx347s Skok z elastiko 0 405509 5729482 5126567 2022-08-09T15:04:01Z Meta in melisa 214057 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Skok z elastiko''' (angl. Bungee jumping) je aktivnost, ki vključuje skakanje iz visokih struktur, ko si privezan na veliko gumijasto vrvico. Visoke strukture so pogosto objekti kot npr: stavbe, [[most]]ovi ter [[Dvigalo|dvigal]]a. Možno je, da skočite tudi iz premičnega objekta kot je [[balon]] ali [[helikopter]], ki letita nad tlemi. Vznemirjenje prihaja pri prostem padu ter pri preobratu<ref>Kockelman JW, Hubbard M. Bungee jumping cord design using a simple model. ''Sports Engineering'' 2004; 7(2):89-96</ref>. Ko oseba skoči se gumijasta vrvica razteza in ko se raztegne do konca skakalca odbije nazaj in tako niha gor in dol, dokler ne preneha delovati [[kinetična energija]]. ==Zgodovina== Prvi moderni skoki z gumico so bili 1. aprila 1979 na 76 m visokem visečem mostu Clinfton v [[Bristol]]u. Skočila sta člana Oxford University Dangerous Sports Club<ref>Aerial Extreme Sports (2008). [http://library.thinkquest.org/C0123122/historybungee.htm ''History of Bungee'']. Retrieved on 17 October 2008.</ref> David Kirke in Simon Kelling<ref name="MyUser_BBC_November_10_2014c">{{cite web |url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-29819029 |title=World's 'first' bungee jump in Bristol captured on film |newspaper=BBC |date= November 10, 2014 |author= |accessdate=November 10, 2014}}</ref>. Skakalca so aretirali kmalu po skoku, kljub temu pa sta nadaljevala s skoki v ZDA iz mostu Golden Gate in mostu Royal Gorge Bridge. Organizirane komercialne skoke z vrvico je začel Novozelandec AJ Hackett, ki je imel svoj prvi skok z mostu Greenhithe Bridge v Aucklandu leta 1986. V naslednjih letih je Hackett izvedel številne skoke iz mostov in drugih objektov (vključno z Eifflovega stolpa). Aprila 2008 je 37 letni Carl Mosca Dionisio skočil zgodovinski skok. Skočil je s 30 m visokega stolpa, pritrjen na vrvico, ki je bila v celoti izdelana iz 18.500 [[kondom]]ov. ==Beseda "bungee"== Beseda "bungee" izvira iz zahodnjaškega narečja angleškega jezika (angl. West Country), ki pomeni "Karkoli debelo in nezakonito" (angl. "Anything thick and squat"). Za ta pomen besede se uporablja tudi poimenovanje elastični pas in bungee kabel. ==Oprema== Elastična vrv je tovarniško izdelana in spletena v šopa kablov. Ta posebna vrv je sestavljena iz številnih pramenov [[lateks]]a, ki jih zapira trden zunanji ovoj. Skakalec si vrv lahko pritrdi samo na [[gležnj|gležn]]ju, vendar je nevarnost za poškodbe večja, zato udeleženci uporabljajo jermene za [[telo]], kot podpora za priponko na gležnju. Telesni pasovi običajno izhajajo iz [[Plezalna oprema|plezalne opreme]]. ==Najvišji skok== Najvišji skok na svetu je dosegel AJ Hackett avgusta leta 2005 s stolpa Macau Tower<ref>{{cite web|url=http://www.macautower.com.mo/eng/press/award02.asp |title=Guinness World Record - the Highest Commercial Decelerator Descent |publisher=Intercommunicate |date=2005-08-17 |accessdate=2010-05-18}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref>. Skočil je z višine 233 metrov. Ker pa ni uporabil elastične vrvi (imel je vpliv na hitrost spuščanja), ga niso označili kot najvišji skok na svetu, saj ni bil natačno gledano bungee skok. Dne 17. decembra 2006 je stolp Macau Tower začel delovati za pravilne bungee skoke z elastično vrvjo in postal komercialno gledano najvišji bungee skok na svetu, kar je zabeleženo v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]]. ==Različice== * Katapult (angl. Catapult): "skakalec" začne na tleh. Skakalec je zavarovan, kabel pa natezen, nato se sprosti in izstreli skakalca v zrak. * Prožna ponjava (angl. Bungy Trampoline) je sestavljena, kot že samo ime pove, iz elementov bungee skoka in prožnega skoka. Udeleženec začne na trampolinu. Pas, podoben tistemu pri bungee jumpingu, se pripne okrog pasu uporabnika. Pasu so dodane vrvi, ki vodijo do jeklene konstrukcije. Uporabnik se lahko začne sam odrivati in z vsakim skokom so vrvi bolj natezne in skakalcu omogočajo višji skok, kot bi ga običajno dosegel pri skoku na trampolinu brez vrvi. * Klančina (angl. Ramp): dve gumijasti vrvici - imenovani "bungees" - sta vezani okoli pasu udeleženca. Ti dve vrvi sta povezani na jeklene kable vzdolž katerih lahko drsijo. Udeleženci se spustijo s kolesi, sanmi ali smučmi pred skokom. * Skok v visečo mrežo (angl. Suspended Catch Air Device) je podoben skoku z gumico, z razliko, da se udeleženec spusti z višine, vendar v tem primeru se ne uporabi vrv, ampak udeleženec prosto pade v mrežo. ==Varnost in možne poškodbe== Poškodbe skokov z vrvico lahko razdelimo na [[nezgoda|nezgod]]e ali tragične nesreče zaradi opreme ali poškodbe, ki se pojavijo kljub varnostnim ukrepom. Pri prvi stopnji lahko do poškodbe pride, če se pretrga varnostni pas, če je dolžina vrvi napačno izračunana ali če vrv ni pravilno pritrjena na skakalno ploščad. Poškodbe, ki nastanejo kljub varnostnim ukrepom, se na splošno nanašajo na nenaden porast [[intravaskularni tlak|intravaskularnega tlaka]] v zgornjem delu telesa med skokom z gumico. Najbolj pogost zaplet je poškodba [[vid]]a. Okvara vida (krvavitev mrežnice) je lahko prehodna ali pa traja tudi več tednov, da se popravi. V nekem primeru 26 letne ženske je vid še vedno oslabljen po 7 mesecih. Pri skoku si lahko udeleženec poškoduje vrat, na primer, če se mu okoli vratu zaplete vrv (lahko pride do zloma [[vrat]]u). Pri skoku lahko pride tudi do [[Možganska kap|možganske kapi]]. Vse te poškodbe so se že zgodile pri vitalnih in zdravih ljudeh, pri njihovih dvajsetih in tridesetih letih. Pri bungee skoku je bilo tudi dokazano, da povečuje stres in zmanjša delovanje [[Imunski sistem|imunskega sistema]]. ==Glej tudi== *[[Solkanski most (cestni)]] ==Viri== {{Opombe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rekreacija na prostem]] 2yyzrvbf6ipx73abdoad1t9dal8gs1l 5729495 5729482 2022-08-09T15:53:45Z Sporti 5955 slika wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} [[Slika:Scheveningen The-Netherlands-Pier-02.jpg|thumb|right|250px|Skakalec iz namenskega stolpa na pomolu v [[Haag]]u]] '''Skok z elastiko''' (angl. Bungee jumping) je aktivnost, ki vključuje skakanje iz visokih struktur, ko si privezan na veliko gumijasto vrvico. Visoke strukture so pogosto objekti kot npr: stavbe, [[most]]ovi ter [[Dvigalo|dvigal]]a. Možno je, da skočite tudi iz premičnega objekta kot je [[balon]] ali [[helikopter]], ki letita nad tlemi. Vznemirjenje prihaja pri prostem padu ter pri preobratu<ref>Kockelman JW, Hubbard M. Bungee jumping cord design using a simple model. ''Sports Engineering'' 2004; 7(2):89-96</ref>. Ko oseba skoči se gumijasta vrvica razteza in ko se raztegne do konca skakalca odbije nazaj in tako niha gor in dol, dokler ne preneha delovati [[kinetična energija]]. ==Zgodovina== Prvi moderni skoki z gumico so bili 1. aprila 1979 na 76 m visokem visečem mostu Clinfton v [[Bristol]]u. Skočila sta člana Oxford University Dangerous Sports Club<ref>Aerial Extreme Sports (2008). [http://library.thinkquest.org/C0123122/historybungee.htm ''History of Bungee'']. Retrieved on 17 October 2008.</ref> David Kirke in Simon Kelling<ref name="MyUser_BBC_November_10_2014c">{{cite web |url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-29819029 |title=World's 'first' bungee jump in Bristol captured on film |newspaper=BBC |date= November 10, 2014 |author= |accessdate=November 10, 2014}}</ref>. Skakalca so aretirali kmalu po skoku, kljub temu pa sta nadaljevala s skoki v ZDA iz mostu Golden Gate in mostu Royal Gorge Bridge. Organizirane komercialne skoke z vrvico je začel Novozelandec AJ Hackett, ki je imel svoj prvi skok z mostu Greenhithe Bridge v Aucklandu leta 1986. V naslednjih letih je Hackett izvedel številne skoke iz mostov in drugih objektov (vključno z Eifflovega stolpa). Aprila 2008 je 37 letni Carl Mosca Dionisio skočil zgodovinski skok. Skočil je s 30 m visokega stolpa, pritrjen na vrvico, ki je bila v celoti izdelana iz 18.500 [[kondom]]ov. ==Beseda "bungee"== Beseda "bungee" izvira iz zahodnjaškega narečja angleškega jezika (angl. West Country), ki pomeni "Karkoli debelo in nezakonito" (angl. "Anything thick and squat"). Za ta pomen besede se uporablja tudi poimenovanje elastični pas in bungee kabel. ==Oprema== Elastična vrv je tovarniško izdelana in spletena v šopa kablov. Ta posebna vrv je sestavljena iz številnih pramenov [[lateks]]a, ki jih zapira trden zunanji ovoj. Skakalec si vrv lahko pritrdi samo na [[gležnj|gležn]]ju, vendar je nevarnost za poškodbe večja, zato udeleženci uporabljajo jermene za [[telo]], kot podpora za priponko na gležnju. Telesni pasovi običajno izhajajo iz [[Plezalna oprema|plezalne opreme]]. ==Najvišji skok== Najvišji skok na svetu je dosegel AJ Hackett avgusta leta 2005 s stolpa Macau Tower<ref>{{cite web|url=http://www.macautower.com.mo/eng/press/award02.asp |title=Guinness World Record - the Highest Commercial Decelerator Descent |publisher=Intercommunicate |date=2005-08-17 |accessdate=2010-05-18}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref>. Skočil je z višine 233 metrov. Ker pa ni uporabil elastične vrvi (imel je vpliv na hitrost spuščanja), ga niso označili kot najvišji skok na svetu, saj ni bil natačno gledano bungee skok. Dne 17. decembra 2006 je stolp Macau Tower začel delovati za pravilne bungee skoke z elastično vrvjo in postal komercialno gledano najvišji bungee skok na svetu, kar je zabeleženo v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]]. ==Različice== * Katapult (angl. Catapult): "skakalec" začne na tleh. Skakalec je zavarovan, kabel pa natezen, nato se sprosti in izstreli skakalca v zrak. * Prožna ponjava (angl. Bungy Trampoline) je sestavljena, kot že samo ime pove, iz elementov bungee skoka in prožnega skoka. Udeleženec začne na trampolinu. Pas, podoben tistemu pri bungee jumpingu, se pripne okrog pasu uporabnika. Pasu so dodane vrvi, ki vodijo do jeklene konstrukcije. Uporabnik se lahko začne sam odrivati in z vsakim skokom so vrvi bolj natezne in skakalcu omogočajo višji skok, kot bi ga običajno dosegel pri skoku na trampolinu brez vrvi. * Klančina (angl. Ramp): dve gumijasti vrvici - imenovani "bungees" - sta vezani okoli pasu udeleženca. Ti dve vrvi sta povezani na jeklene kable vzdolž katerih lahko drsijo. Udeleženci se spustijo s kolesi, sanmi ali smučmi pred skokom. * Skok v visečo mrežo (angl. Suspended Catch Air Device) je podoben skoku z gumico, z razliko, da se udeleženec spusti z višine, vendar v tem primeru se ne uporabi vrv, ampak udeleženec prosto pade v mrežo. ==Varnost in možne poškodbe== Poškodbe skokov z vrvico lahko razdelimo na [[nezgoda|nezgod]]e ali tragične nesreče zaradi opreme ali poškodbe, ki se pojavijo kljub varnostnim ukrepom. Pri prvi stopnji lahko do poškodbe pride, če se pretrga varnostni pas, če je dolžina vrvi napačno izračunana ali če vrv ni pravilno pritrjena na skakalno ploščad. Poškodbe, ki nastanejo kljub varnostnim ukrepom, se na splošno nanašajo na nenaden porast [[intravaskularni tlak|intravaskularnega tlaka]] v zgornjem delu telesa med skokom z gumico. Najbolj pogost zaplet je poškodba [[vid]]a. Okvara vida (krvavitev mrežnice) je lahko prehodna ali pa traja tudi več tednov, da se popravi. V nekem primeru 26 letne ženske je vid še vedno oslabljen po 7 mesecih. Pri skoku si lahko udeleženec poškoduje vrat, na primer, če se mu okoli vratu zaplete vrv (lahko pride do zloma [[vrat]]u). Pri skoku lahko pride tudi do [[Možganska kap|možganske kapi]]. Vse te poškodbe so se že zgodile pri vitalnih in zdravih ljudeh, pri njihovih dvajsetih in tridesetih letih. Pri bungee skoku je bilo tudi dokazano, da povečuje stres in zmanjša delovanje [[Imunski sistem|imunskega sistema]]. ==Glej tudi== *[[Solkanski most (cestni)]] ==Viri== {{Opombe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rekreacija na prostem]] efhna05r651iwy1vnj7n33bbho0gwi7 5729496 5729495 2022-08-09T15:54:04Z Sporti 5955 tn wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} [[Slika:Scheveningen The-Netherlands-Pier-02.jpg|thumb|right|250px|Skakalec z namenskega stolpa na pomolu v [[Haag]]u]] '''Skok z elastiko''' (angl. Bungee jumping) je aktivnost, ki vključuje skakanje iz visokih struktur, ko si privezan na veliko gumijasto vrvico. Visoke strukture so pogosto objekti kot npr: stavbe, [[most]]ovi ter [[Dvigalo|dvigal]]a. Možno je, da skočite tudi iz premičnega objekta kot je [[balon]] ali [[helikopter]], ki letita nad tlemi. Vznemirjenje prihaja pri prostem padu ter pri preobratu<ref>Kockelman JW, Hubbard M. Bungee jumping cord design using a simple model. ''Sports Engineering'' 2004; 7(2):89-96</ref>. Ko oseba skoči se gumijasta vrvica razteza in ko se raztegne do konca skakalca odbije nazaj in tako niha gor in dol, dokler ne preneha delovati [[kinetična energija]]. ==Zgodovina== Prvi moderni skoki z gumico so bili 1. aprila 1979 na 76 m visokem visečem mostu Clinfton v [[Bristol]]u. Skočila sta člana Oxford University Dangerous Sports Club<ref>Aerial Extreme Sports (2008). [http://library.thinkquest.org/C0123122/historybungee.htm ''History of Bungee'']. Retrieved on 17 October 2008.</ref> David Kirke in Simon Kelling<ref name="MyUser_BBC_November_10_2014c">{{cite web |url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-29819029 |title=World's 'first' bungee jump in Bristol captured on film |newspaper=BBC |date= November 10, 2014 |author= |accessdate=November 10, 2014}}</ref>. Skakalca so aretirali kmalu po skoku, kljub temu pa sta nadaljevala s skoki v ZDA iz mostu Golden Gate in mostu Royal Gorge Bridge. Organizirane komercialne skoke z vrvico je začel Novozelandec AJ Hackett, ki je imel svoj prvi skok z mostu Greenhithe Bridge v Aucklandu leta 1986. V naslednjih letih je Hackett izvedel številne skoke iz mostov in drugih objektov (vključno z Eifflovega stolpa). Aprila 2008 je 37 letni Carl Mosca Dionisio skočil zgodovinski skok. Skočil je s 30 m visokega stolpa, pritrjen na vrvico, ki je bila v celoti izdelana iz 18.500 [[kondom]]ov. ==Beseda "bungee"== Beseda "bungee" izvira iz zahodnjaškega narečja angleškega jezika (angl. West Country), ki pomeni "Karkoli debelo in nezakonito" (angl. "Anything thick and squat"). Za ta pomen besede se uporablja tudi poimenovanje elastični pas in bungee kabel. ==Oprema== Elastična vrv je tovarniško izdelana in spletena v šopa kablov. Ta posebna vrv je sestavljena iz številnih pramenov [[lateks]]a, ki jih zapira trden zunanji ovoj. Skakalec si vrv lahko pritrdi samo na [[gležnj|gležn]]ju, vendar je nevarnost za poškodbe večja, zato udeleženci uporabljajo jermene za [[telo]], kot podpora za priponko na gležnju. Telesni pasovi običajno izhajajo iz [[Plezalna oprema|plezalne opreme]]. ==Najvišji skok== Najvišji skok na svetu je dosegel AJ Hackett avgusta leta 2005 s stolpa Macau Tower<ref>{{cite web|url=http://www.macautower.com.mo/eng/press/award02.asp |title=Guinness World Record - the Highest Commercial Decelerator Descent |publisher=Intercommunicate |date=2005-08-17 |accessdate=2010-05-18}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref>. Skočil je z višine 233 metrov. Ker pa ni uporabil elastične vrvi (imel je vpliv na hitrost spuščanja), ga niso označili kot najvišji skok na svetu, saj ni bil natačno gledano bungee skok. Dne 17. decembra 2006 je stolp Macau Tower začel delovati za pravilne bungee skoke z elastično vrvjo in postal komercialno gledano najvišji bungee skok na svetu, kar je zabeleženo v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]]. ==Različice== * Katapult (angl. Catapult): "skakalec" začne na tleh. Skakalec je zavarovan, kabel pa natezen, nato se sprosti in izstreli skakalca v zrak. * Prožna ponjava (angl. Bungy Trampoline) je sestavljena, kot že samo ime pove, iz elementov bungee skoka in prožnega skoka. Udeleženec začne na trampolinu. Pas, podoben tistemu pri bungee jumpingu, se pripne okrog pasu uporabnika. Pasu so dodane vrvi, ki vodijo do jeklene konstrukcije. Uporabnik se lahko začne sam odrivati in z vsakim skokom so vrvi bolj natezne in skakalcu omogočajo višji skok, kot bi ga običajno dosegel pri skoku na trampolinu brez vrvi. * Klančina (angl. Ramp): dve gumijasti vrvici - imenovani "bungees" - sta vezani okoli pasu udeleženca. Ti dve vrvi sta povezani na jeklene kable vzdolž katerih lahko drsijo. Udeleženci se spustijo s kolesi, sanmi ali smučmi pred skokom. * Skok v visečo mrežo (angl. Suspended Catch Air Device) je podoben skoku z gumico, z razliko, da se udeleženec spusti z višine, vendar v tem primeru se ne uporabi vrv, ampak udeleženec prosto pade v mrežo. ==Varnost in možne poškodbe== Poškodbe skokov z vrvico lahko razdelimo na [[nezgoda|nezgod]]e ali tragične nesreče zaradi opreme ali poškodbe, ki se pojavijo kljub varnostnim ukrepom. Pri prvi stopnji lahko do poškodbe pride, če se pretrga varnostni pas, če je dolžina vrvi napačno izračunana ali če vrv ni pravilno pritrjena na skakalno ploščad. Poškodbe, ki nastanejo kljub varnostnim ukrepom, se na splošno nanašajo na nenaden porast [[intravaskularni tlak|intravaskularnega tlaka]] v zgornjem delu telesa med skokom z gumico. Najbolj pogost zaplet je poškodba [[vid]]a. Okvara vida (krvavitev mrežnice) je lahko prehodna ali pa traja tudi več tednov, da se popravi. V nekem primeru 26 letne ženske je vid še vedno oslabljen po 7 mesecih. Pri skoku si lahko udeleženec poškoduje vrat, na primer, če se mu okoli vratu zaplete vrv (lahko pride do zloma [[vrat]]u). Pri skoku lahko pride tudi do [[Možganska kap|možganske kapi]]. Vse te poškodbe so se že zgodile pri vitalnih in zdravih ljudeh, pri njihovih dvajsetih in tridesetih letih. Pri bungee skoku je bilo tudi dokazano, da povečuje stres in zmanjša delovanje [[Imunski sistem|imunskega sistema]]. ==Glej tudi== *[[Solkanski most (cestni)]] ==Viri== {{Opombe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rekreacija na prostem]] e48g1nfhw7zoclc1q7l2txsnt9f0e96 Govorica telesa 0 405579 5729480 5052168 2022-08-09T14:43:19Z Meta in melisa 214057 lektura wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Govorica telesa''' je oblika [[Neverbalna komunikacija|neverbalne komunikacije]]. [[Komunikacija]] poteka na podlagi [[obnašanje|obnašanj]]a in to obliko komuniciranja uporabljajo tako [[živali]] kot [[ljudje]]. Del tega obnašanja poteka [[podzavest]]no in se razlikuje od [[znakovno komuniciranje|znakovnega komuniciranja]]. Znakovno komuniciranje poteka namerno, medtem ko govorica [[Telo|tel]]esa poteka nenamerno. Oblike, ki tvorijo govorico telesa, vključujejo držo telesa, [[kretnja|kretnj]]e, obrazne poteze in pa premikanje [[oči]]. Lahko zagotavljajo stanje duha določene osebe, kar lahko vključuje [[agresija|agresij]]o, [[pozornost]], [[dolgčas]], mirno [[sproščenost|sproščeno]] stanje, [[zadovoljstvo]]. Govorica telesa je pomemben del komunikacije in odnosov<ref>Onsager, Mark. [http://www.body-language-dictionary.com] "Understanding the Importance of Non-Verbal Communication"], ''[[Body Language Dictionary]]'', New York, 19 May 2014. Retrieved on 26 October 2014.</ref>. Je pomemben del managementa in vodilnih poslovnežev in tudi na krajih, kjer je lahko opazovana s strani več ljudi. Je pogosto v pomoč pri [[zmenek|zmenkih]], [[starši|starš]]em pri [[Vzgoja|vzgoj]]i otrok in družini nasploh. Kljub temu, da je govorica telesa ne verbalna, se ne govori, lahko odkrije zelo veliko o [[Čustva|čustv]]ih in občutjih človeka do drugih in obratno. Poteka lahko na zavestni ali podzavestni ravni. ==Besednjak govorice telesa== Govorica telesa je ne govorljiva oblika komunikacije in je netočna, zato mora biti oseba pazljiva kako jo interpetira. Določen premik ali izraz na obrazu ima lahko kar velik pomen, ali pa ne pomeni čisto nič. ===Pozitivna govorica telesa=== Pozitivna govorica telesa je na splošno zanesljiv indikator osebnih občutkov. Odraža lahko interese do osebe v komunikaciji. Sproščena drža – udobno sedenje, sproščeno dihanje. Nobenih ovir ni vidnih pri komunikaciji. Sproščene roke – ne prekrižane roke in odprte dlani so znak odprtosti. Dober očesni kontakt – gledanje v oči druge osebe, še posebej ko govorijo, odražajo interese do osebe. Primeren očesni kontakt vključuje občasno pogled stran, v izogib strmenju v osebo. Zapisovanje besed – izkazovanje interesa, ko oseba govori in si druga oseba to zapisuje. Nasmeh/dodajanje humorja – zelo pozitiven znak. Razkazuje toplo obliko osebne zveze. Nagibanje naprej – zmanjševanje oddaljenosti dveh oseb, še posebej ko ena od teh dveh oseb govori. ===Negativna govorica telesa=== Negativna govorica telesa je manj zanesljiva kot pozitivna govorica. Dejanja, ki na splošno veljajo za negativna, lahko odražajo samo neudobje osebe, lahko odražajo da je oseba [[Utrujenost|utrujen]]a, ali pa odražajo različna dejanja, ki se tehtajo v mislih osebe. Prekrižane roke – lahko odražajo odpor do nečesa, kar je bilo povedano. Roke na obrazu – so zaprta gesta. Naslanjanje na komolce z brado na dlaneh lahko odražajo dolgčas. Biti nemiren – premikanje naokoli, igranje s stvarmi in prsti, lahko odražajo dolgčas, nemirnost in živčnost. Roke za glavo, naslanjanje nazaj – lahko je sproščena gesta. Izraža željo po moči in kontroli. [[Zehanje]] – izraža dolgčas. Oseba preveč govori, ali pa govori preveč monotono. Nemirnost – poskušanje prekiniti govorjenje druge osebe. Nagibanje nazaj – izogibanje premiku naprej, še posebej takrat, ko se osebi kaj daje. Negativne obrazne poteze – vključujejo stresanje z glavo, zoožanje oči. ==Glej tudi== *[[Telo]] *[[Komunikacija]] ==Viri== {{Opombe}} [[Kategorija:Nebesedno sporazumevanje]] [[Kategorija:Komunikacija]] [[Kategorija:Komunikologija]] {{normativna kontrola}} jx888xiik5f4z2ua2zcu65o07ulm6lu Heinkel He 177 Greif 0 406275 5729415 5655487 2022-08-09T12:09:28Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke He_177_A-5_3-Seitenriss.jpg z [[:commons:Image:Heinkel_He_177_A-5_3-seitenriss.jpg|Heinkel_He_177_A-5_3-seitenriss.jpg]] wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Heinkel He 177 ''Greif''}} {|{{Infobox aircraft begin |name =He 177 |image =Heinkel He 177A-02 in flight 1942.jpg |caption =He 177A-0<ref>{{cite book |title=Heinkel He 177-277-274 |last1=Griehl |first1=Manfred |last2=Dressel |first2=Joachim |year=1998 |publisher=Airlife Publishing |location=Shrewsbury |isbn= |page=232}}</ref> }}{{Infobox aircraft type |type =[[Bombnik]] |manufacturer =[[Heinkel|Heinkel Flugzeugwerke]]<br>([[Arado Flugzeugwerke|Arado]] - licenčno) |designer =Siegfried Günter |first flight =November 1939 |introduced =1942 |retired =1945 |status = |primary user =[[Luftwaffe]] |more users = |produced = |number built =1169 |unit cost = |developed from = |variants with their own articles =[[Heinkel He 274]]<br>[[Heinkel He 277]] ''[[Amerika Bomber]]'' }} |} [[Slika:Daimler Benz DB 610.jpg|sličica|Daimler Benz DB 610]] [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-676-7972A-14, Flugzeug Heinkel He 177.jpg|sličica|He 177]] '''Heinkel He 177 ''Greif''''' ("[[grifin]]") je bil nemški dvomotorni [[bombnik]] iz 2. svetovne vojne. Bil je edini nemški bombnik z dolgim [[dolet|dosegom]]. He 177 je bil po sposobnostih in doletu podoben Ameriškim in Britanskim bombnikom. Posadke so mu dale vzdevek ''Luftwaffenfeuerzeug'' (leteči vžigalnik) zaradi številnih težav pri vstopu v uporabo. ==Specifikacije (He 177 A-5/R2)== [[File:Heinkel He 177 A-5 3-seitenriss.jpg|right|300px|Ortografska projekcija He 177]] {{aircraft specifications |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop |ref=Griehl and Dressel 1998, pp. 223, 229. |crew=6 |capacity= |payload main= |payload alt= |length main=22 m |length alt=72 ft 2 in |span main=31,44 m |span alt=103 ft 1¾ in |height main=6,67 m |height alt=21 ft 10 in |area main=100,00 m² |area alt=1076,40 ft² |airfoil= |empty weight main=16800 kg |empty weight alt=37038 lb |loaded weight main=32000 kg |loaded weight alt=70548 lb |useful load main= |useful load alt= |max takeoff weight main= |max takeoff weight alt= |more general= |engine (prop)=[[Daimler-Benz DB 605|Daimler-Benz DB 610]] |type of prop=24-valjni tekočinsko hlajeni motor |number of props=2 |power main=2900 KM |power alt=2133 kW |power original= |max speed main=565 km/h |max speed alt=351 mph |max speed more=na višini 6000 m (19685 ft) |cruise speed main= |cruise speed alt= |stall speed main=135 km/h |stall speed alt=84 mph |never exceed speed main= |never exceed speed alt= |combat radius main=1540 km |combat radius alt=957 milj |ferry range main=5600 km |ferry range alt=3480 milj |ceiling main=8000 m |ceiling alt=26246 ft |climb rate main=190 m/min |climb rate alt=623 ft/min |loading main=303,9 kg/m² |loading alt=62,247 lb/ft² |power/mass main= |power/mass alt= |more performance= |guns= ** 1 × 7.92 mm [[MG 81]] strojnica v nosu ** 1 × 20 mm [[MG 151]] v sprednjem spodnjem delu ** 1 × 13 mm [[MG 131]] v zadnjem spodnjem delu ** 2 × 13 mm [[MG 131]] na zadnjem delu ** 1 × 13 mm [[MG 131]] na zgornjem delu ** 1 × 20 mm [[MG 151/20]] v repu |bombs=Do 7300 kg tovora: prostopadajoče bombe, torpedi, vodljive bombe [[Fritz X]] ali [[Henschel Hs 293]] |avionics= }} ==Glej tudi== * [[Heinkel He 274]] * [[Heinkel He 277]] * [[Avro Manchester]] * [[Boeing B-17 Flying Fortress]] * [[Dornier Do 317]] * [[Nakajima G8N]] * [[Petljakov Pe-8]] * [[Seznam bombnikov]] ==Sklici== {{Reflist|30em}} == Bibliografija == * Brown, Eric. ''Wings on My Sleeve: The World's Greatest Test Pilot tells his story.'' London: Phoenix Press, 2007. ISBN 978-0-75382-209-8. * Brown, Eric. ''Wings of the Luftwaffe''. Ramsbury, Marlborough, Wiltshire, UK: Crowood, 1993. ISBN 978-1-85310-413-8. * Chant, Christopher. ''Aircraft of World war II''. Grange Books, 2000. ISBN 1-84013-336-8. * Darling, Kev. ''Heinkel He 177 (Warpaint Series No. 33)''. Milton Keynes, Buckinghamshire, UK: Hall Park Books Ltd., 2000. * Griehl, Manfred and Joachim Dressel. ''Heinkel He 177 - 277 - 274''. Shrewsbury, UK: Airlife Publishing 1998. ISBN 1-85310-364-0. (Main reference for article) * Hirsch, R.S., Uwe Feist and Heinz J. Nowarra. ''Heinkel 177 "Greif" (Aero Series 13)''. Fallbrook, CA: Auro Publishers Inc., 1967. ISBN 0-8168-0548-2. * Mondey, David. ''The Hamlyn Concise Guide to Axis Aircraft of World War II''. London, UK: Chancellor Press, 2004. ISBN 1-85152-966-7. * Munson, Kenneth. ''Bombers 1939 – 45''. London, UK: Bounty Books, 2004. ISBN 0-7537-0919-8. * Price, Alfred. "Heinkel He 177 Greif (Griffon)". ''Aircraft in Profile, Volume 11''. Windsor, Berkshire, UK: Profile Publications Ltd., 1972. p.&nbsp;265–288. * Price, Alfred. "He 177 Greif: The Luftwaffe's Lighter". ''International Air Power Review, Volume 11''. Norwalk, Connecticut, USA: AirTime Publishing, 2004. ISBN 1-880588-60-9. * {{navedi knjigo |author1=Smith, J.R.|author2=Kay, Antony J. |year=1972 |title=German Aircraft of the Second World War. |publisher=London: Putnam |isbn=0-85177-836-4 |cobiss= |pages=}} * Wagner, Ray and Heinz Nowarra. ''German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945''. New York: Doubleday, 1971. ==Zunanje povezave== {{commons|Heinkel He 177}} * [http://www.cockpitinstrumente.de/archiv/Dokumente/ABC/h/Heinkel/He%20177/Kurzbeschreibung%20He%20177%20A-3/Kurzbeschreibung%20He%20177%20A-3.pdf Opis He 177 A-3] * [http://www.cockpitinstrumente.de/archiv/Dokumente/ABC/h/Heinkel/He%20177/He%20177%20A-3%20Schusswaffenanlage.pdf He 177 A-3 priročik] * [http://www.youtube.com/watch?v=8gf5kZC0qyU 1942 Britanski film o He 177A] * [http://www.youtube.com/watch?v=Oj_ge-WoUyc YouTube video o He 177 prototipih] * [http://www.deutscheluftwaffe.de/Flugzeuge/Bomber/He%20177/cockpit/He%20177%20cockpit.html German-language He 177A kokpit (v nemščini)] {{Heinkel aircraft}} {{RLM aircraft designations}} {{Bombniki}} [[Kategorija:Letala Heinkel]] [[Kategorija:Nemški bombniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Propelerska letala]] {{normativna kontrola}} 84nz6sm1e944xqglbhg6ttedtl9zbno Skupina Elektro Maribor 0 406313 5729419 5606762 2022-08-09T12:22:53Z 188.230.129.54 Pogodba o prodaji družbe energija plus je bila podpisana 9.6.2021, z junijem 2022 pa je družba ze v registru HSE wikitext text/x-wiki [[Slika:Skupina_Elektro_Maribor.JPG|right|thumb|300px|Logotipi]]'''Skupino Elektro Maribor''' sestavljata družbi [[Elektro Maribor]] d.d. ter družba[[OVEN Elektro Maribor]] d.o.o. == Nastanek skupine == Družbe v skupini so družbe, ki morajo biti v skladu z zakonom o gospodarskih družbah vključene v konsolidirano letno poročilo. Družba Elektro Maribor kot obvladujoča družba sestavlja konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano letno poročilo. V konsolidacijo sta vključeni obe odvisni družbi Energija Plus in OVEN Elektro Maribor. Skupina Elektro Maribor je nastala leta 2011 z izčlenitvijo dela družbe Elektro Maribor d.d. == Sestava skupine == Skupino Elektro Maribor sestavljajo obvladujoča družba Elektro Maribor d.d. in dve odvisni družbi, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe: * Energija plus d.o.o., * OVEN Elektro Maribor d.o.o. === Elektro Maribor d.d. === Družba [[Elektro Maribor]], podjetje za distribucijo električne energije, d.d., je sestavni del elektroenergetskega sistema Republike Slovenije in eno izmed petih podjetij za distribucijo električne energije v Republiki Sloveniji. Osnovne dejavnosti družbe so obratovanje in tehnološki razvoj elektrodistribucijskega sistema (zagotavljanje moči in zanesljiva dobava električne energije z minimalnimi časi prekinitev zaradi lastnih vzrokov), vzdrževanje omrežja in naprav (ohranjanje kakovosti stanja distribucijskega elektroenergetskega sistema, ki omogoča obratovalne sposobnosti in oskrbe odjemalcev z električno energijo, kot je določeno s projektnimi parametri ob gradnji naprav in objektov), storitve distribucijskega omrežja (poslovni odnos z odjemalci je v vseh sistemskih storitvah gospodarske javne službe grajen na enakopraven, partnerski način, ki temelji na transparentnih, zakonitih ter fleksibilnih postopkih), elektromontažne storitve (0pravljanje elektromontažnih storitev za tuje naročnike in realizacija investicij v elektroenergetske objekte) in merilni laboratorij. Upravljanje družbe deluje po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo. Statut družbe določa, da ima uprava enega člana. Delovanje uprave nadzoruje nadzorni svet, ki ima šest članov. Štiri člane predstavnike delničarjev imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov navzočih delničarjev, dva člana predstavnika delavcev pa imenuje svet delavcev. Delničarji svoje pravice v zvezi z družbo uresničujejo na skupščini. === Energija plus d.o.o. === Družbo [[Energija Plus|Energija plus]] je z izčlenitvijo tržne dejavnosti nakupa in prodaje električne energije leta 2011 ustanovila družba Elektro Maribor d.d. Organizirana je kot družba z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti matične družbe Elektro Maribor d.d. Poslanstvo družbe Energija plus je celovita oskrba odjemalcev z energenti. Najpomembnejši dejavnosti družbe sta nakup in prodaja energentov (električna energija, toplotna energija, prodaja plina in peletov) tako za gospodinjstva kakor tudi velike poslovne sisteme. V Energiji plus kupcem ponujajo in zagotavljajo učinkovito in celovito energetsko oskrbo ob sočasni skrbi za trajnostni razvoj. Družba ima enotirni sistem upravljanja. Funkcijo nadzora opravlja predsednik uprave ustanoviteljice, ki prav tako predstavlja Skupščino družbe. Družbo vodi, zastopa in predstavlja skladno z Aktom o ustanovitvi direktor. === OVEN Elektro Maribor d.o.o. === Družbo [[OVEN Elektro Maribor]] je z izčlenitvijo dejavnosti proizvodnje električne energije leta 2002 ustanovila družba Elektro Maribor d.d. Organizirana je kot družba z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti matične družbe Elektro Maribor d.d. Družba OVEN Elektro Maribor d.o.o. upravlja s štirimi malimi hidroelektrarnami (MHE), eno srednjo hidroelektrarno (SHE) in 18 malimi fotonapetostnimi elektrarnami (MFE). Osnovne dejavnosti družbe so: proizvodnja električne energije v malih hidroelektrarnah in v fotonapetostnih elektrarnah, vzdrževanje hidroelektrarn in fotonapetostnih elektrarn, trženje povezanih produktov s področja obnovljivih virov energije (trženje v svojem imenu za tuj račun). Družba ima enotirni sistem upravljanja. Funkcijo nadzora opravlja predsednik uprave ustanoviteljice, ki prav tako predstavlja Skupščino družbe. Družbo vodi, zastopa in predstavlja skladno z Aktom o ustanovitvi direktor. == Dejavnost skupine == Skupina Elektro Maribor deluje na naslednjih trgih: * električne energije (nakup, prodaja, distribucija, učinkovita raba energije in druge storitve), * oskrba z zemeljskim plinom, * oskrba z daljinsko toploto, * oskrba s peleti, * proizvodnja električne energije (iz obnovljivih virov in iz naprav z visokim izkoristkom). == Poslovanje skupine == [[Slika:Skupina_Elektro_Maribor_-_čisti_poslovni_izid.jpg|right|thumb|400px|Čisti poslovni izid skupine Elektro Maribor]] Konec leta 2014 je bilo v skupini Elektro Maribor 831 zaposlenih. V letu 2014 so znašali prihodki 178.618.598 EUR, dodana vrednost 64.546.123 EUR in EBITDA 34.870.531 EUR. Čisti poslovni izid skupine Elektro Maribor je v letu 2014 znašal 11.492.681 EUR. Glede na preteklo leto je poslovni izid boljši za 24 % oz. za 2.212.210 EUR, kar je predvsem posledica višjega poslovnega izida iz poslovanja. Denarni izid skupine je bil v letu 2014 pozitiven v višini 2.580.277 EUR. V letu 2014 so investicijska vlaganja skupine Elektro Maribor znašala 24.786.234 EUR in so za 6 % višja kot v preteklem letu. == Zgodovina družb v skupini == Dan ali dva pred 4. aprilom 1883 je v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem, komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko. Električno razsvetljavo s 36 žarnicami je v svojem parnem mlinu in v stanovanjskih prostorih na Grajskem trgu uvedel mariborski podjetnik Karl Scherbaum, ki je na parni stroj (lokomobilo) namestil Siemensov dinamo. To pomeni prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije na slovenskem ozemlju oziroma začetek elektrifikacije Slovenije. Leta 1900 je Franc Neger, lastnik tovarne koles in šivalnih strojev, v svoji tovarni instaliral dinamo, ki ga je poganjal dizelski motor in ki je proizvajal električno energijo za lastne potrebe, delno pa jo je na osnovi koncesije mestne občine dobavljal 36 obrtnikom in Kralikovi tiskarni. Leta 1902 (po nekaterih virih pa leta 1909) je lastnica Plinarne v Mariboru »Vereinigte Gaswerke« zgradila v Mariboru malo elektrarno z dvema plinskima motorjema in dvema dinamo strojema, ki sta z električno energijo enosmerne napetosti 350 V polnila veliko akumulatorsko baterijo, ta pa je z enosmerno napetostjo 150 V napajala sodišče, mestno gledališče, kaznilnico, okrajno glavarstvo ter zgradbe nekaterih meščanov. Leta 1917 (po nekaterih virih je bilo Mestno elektriško podjetje ustanovljeno šele leta 1920, po drugih pa je začelo poslovati leta 1919) je že delovalo Mestno električno podjetje Maribor (Städtische Elektrizitäts Unternehmung Marburg). Mestno električno podjetje je nadaljevalo z izgradnjo električnega omrežja in pričelo izvajati svoje osnovno poslanstvo, to je zagotavljati nemoteno in zadostno dobavo kakovostne električne energije, hkrati pa je skrbelo za postopke plačevanja in finančnega poslovanja nasploh. Leta 1951 je bilo ustanovljeno Podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor s sedežem v Mariboru. Leta 1990 se je delovna organizacija Elektro Maribor preoblikovala v podjetje v družbeni lastnini: Elektro Maribor - javno podjetje za distribucijo električne energije p.o. 20. maja 1988 se je Elektro Maribor, p.o., javno podjetje v lasti Republike Slovenije preoblikovalo v delniško družbo s polnim imenom Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Leta 2003 je bilo ustanovljeno hčerinsko podjetje Male hidroelektrarne Elektro Maribor d.o.o. V Elektro Maribor d.d. so leta 2008 razvili blagovno znamko OVEN, ki predstavlja celovito ponudbo projektiranja in gradnje, proizvodnje in trženja električne energije iz obnovljivih virov. S 1. decembrom 2011 je prišlo do izčlenitve tržne dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo [[Elektro Maribor Energija plus]] d.o.o. S tem je prodajo električne energije prevzela nova družba Energija plus d.o.o. Družba Elektro Maribor d.d. še naprej opravlja dejavnost distribucije električne energije. == Skupina v medijih == * [http://www.vecer.com/clanek2013053105922173. Večer: Skupina Elektro Maribor] * [http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2291/Elektro-Maribor-uspesno-znizuje-svoj-ogljicni-odtis.aspx. Naš stik: Elektro Maribor uspešno znižuje svoj ogljični odtis] * [https://www.sta.si/2168904/elektrogospodarstvo-in-premogovnistvo-lani-z-nizjim-dobickom. STA: Skupina Elektro Maribor.] == Viri == * Letna poročila Elektro Maribor, http://www.elektro-maribor.si/index.php/o-podjetju/94-delnicarji/letno-porocilo-poslovanja * Letna poročila Energija plus, http://www.energijaplus.si/porocila-o-poslovanju * Letna poročila OVEN Elektro Maribor, http://www.oven-em.si/podjetje/o-podjetju/ * Portal energetika: poslovanje družb elektrogospodarstva in premogovništva, http://www.energetika-portal.si/dokumenti/poslovna-porocila/poslovanje-druzb-elektrogospodarstva-in-premogovnistva/ * Slovenski državni holding: http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/najvecje-druzbe/elektro-maribor == Zunanje povezave == * [http://www.elektro-maribor.si/. Spletno mesto Elektro Maribor] * [http://www.energijaplus.si/. Spletno mesto Energija plus] * [http://www.oven-em.si/. Spletno mesto OVEN Elektro Maribor] [[Kategorija:Elektro Maribor]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2011]] 1qjmwl4ogbw30o792xbc578xrjgni2w 5729420 5729419 2022-08-09T12:23:14Z 188.230.129.54 Presledek wikitext text/x-wiki [[Slika:Skupina_Elektro_Maribor.JPG|right|thumb|300px|Logotipi]]'''Skupino Elektro Maribor''' sestavljata družbi [[Elektro Maribor]] d.d. ter družba [[OVEN Elektro Maribor]] d.o.o. == Nastanek skupine == Družbe v skupini so družbe, ki morajo biti v skladu z zakonom o gospodarskih družbah vključene v konsolidirano letno poročilo. Družba Elektro Maribor kot obvladujoča družba sestavlja konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano letno poročilo. V konsolidacijo sta vključeni obe odvisni družbi Energija Plus in OVEN Elektro Maribor. Skupina Elektro Maribor je nastala leta 2011 z izčlenitvijo dela družbe Elektro Maribor d.d. == Sestava skupine == Skupino Elektro Maribor sestavljajo obvladujoča družba Elektro Maribor d.d. in dve odvisni družbi, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe: * Energija plus d.o.o., * OVEN Elektro Maribor d.o.o. === Elektro Maribor d.d. === Družba [[Elektro Maribor]], podjetje za distribucijo električne energije, d.d., je sestavni del elektroenergetskega sistema Republike Slovenije in eno izmed petih podjetij za distribucijo električne energije v Republiki Sloveniji. Osnovne dejavnosti družbe so obratovanje in tehnološki razvoj elektrodistribucijskega sistema (zagotavljanje moči in zanesljiva dobava električne energije z minimalnimi časi prekinitev zaradi lastnih vzrokov), vzdrževanje omrežja in naprav (ohranjanje kakovosti stanja distribucijskega elektroenergetskega sistema, ki omogoča obratovalne sposobnosti in oskrbe odjemalcev z električno energijo, kot je določeno s projektnimi parametri ob gradnji naprav in objektov), storitve distribucijskega omrežja (poslovni odnos z odjemalci je v vseh sistemskih storitvah gospodarske javne službe grajen na enakopraven, partnerski način, ki temelji na transparentnih, zakonitih ter fleksibilnih postopkih), elektromontažne storitve (0pravljanje elektromontažnih storitev za tuje naročnike in realizacija investicij v elektroenergetske objekte) in merilni laboratorij. Upravljanje družbe deluje po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo. Statut družbe določa, da ima uprava enega člana. Delovanje uprave nadzoruje nadzorni svet, ki ima šest članov. Štiri člane predstavnike delničarjev imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov navzočih delničarjev, dva člana predstavnika delavcev pa imenuje svet delavcev. Delničarji svoje pravice v zvezi z družbo uresničujejo na skupščini. === Energija plus d.o.o. === Družbo [[Energija Plus|Energija plus]] je z izčlenitvijo tržne dejavnosti nakupa in prodaje električne energije leta 2011 ustanovila družba Elektro Maribor d.d. Organizirana je kot družba z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti matične družbe Elektro Maribor d.d. Poslanstvo družbe Energija plus je celovita oskrba odjemalcev z energenti. Najpomembnejši dejavnosti družbe sta nakup in prodaja energentov (električna energija, toplotna energija, prodaja plina in peletov) tako za gospodinjstva kakor tudi velike poslovne sisteme. V Energiji plus kupcem ponujajo in zagotavljajo učinkovito in celovito energetsko oskrbo ob sočasni skrbi za trajnostni razvoj. Družba ima enotirni sistem upravljanja. Funkcijo nadzora opravlja predsednik uprave ustanoviteljice, ki prav tako predstavlja Skupščino družbe. Družbo vodi, zastopa in predstavlja skladno z Aktom o ustanovitvi direktor. === OVEN Elektro Maribor d.o.o. === Družbo [[OVEN Elektro Maribor]] je z izčlenitvijo dejavnosti proizvodnje električne energije leta 2002 ustanovila družba Elektro Maribor d.d. Organizirana je kot družba z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti matične družbe Elektro Maribor d.d. Družba OVEN Elektro Maribor d.o.o. upravlja s štirimi malimi hidroelektrarnami (MHE), eno srednjo hidroelektrarno (SHE) in 18 malimi fotonapetostnimi elektrarnami (MFE). Osnovne dejavnosti družbe so: proizvodnja električne energije v malih hidroelektrarnah in v fotonapetostnih elektrarnah, vzdrževanje hidroelektrarn in fotonapetostnih elektrarn, trženje povezanih produktov s področja obnovljivih virov energije (trženje v svojem imenu za tuj račun). Družba ima enotirni sistem upravljanja. Funkcijo nadzora opravlja predsednik uprave ustanoviteljice, ki prav tako predstavlja Skupščino družbe. Družbo vodi, zastopa in predstavlja skladno z Aktom o ustanovitvi direktor. == Dejavnost skupine == Skupina Elektro Maribor deluje na naslednjih trgih: * električne energije (nakup, prodaja, distribucija, učinkovita raba energije in druge storitve), * oskrba z zemeljskim plinom, * oskrba z daljinsko toploto, * oskrba s peleti, * proizvodnja električne energije (iz obnovljivih virov in iz naprav z visokim izkoristkom). == Poslovanje skupine == [[Slika:Skupina_Elektro_Maribor_-_čisti_poslovni_izid.jpg|right|thumb|400px|Čisti poslovni izid skupine Elektro Maribor]] Konec leta 2014 je bilo v skupini Elektro Maribor 831 zaposlenih. V letu 2014 so znašali prihodki 178.618.598 EUR, dodana vrednost 64.546.123 EUR in EBITDA 34.870.531 EUR. Čisti poslovni izid skupine Elektro Maribor je v letu 2014 znašal 11.492.681 EUR. Glede na preteklo leto je poslovni izid boljši za 24 % oz. za 2.212.210 EUR, kar je predvsem posledica višjega poslovnega izida iz poslovanja. Denarni izid skupine je bil v letu 2014 pozitiven v višini 2.580.277 EUR. V letu 2014 so investicijska vlaganja skupine Elektro Maribor znašala 24.786.234 EUR in so za 6 % višja kot v preteklem letu. == Zgodovina družb v skupini == Dan ali dva pred 4. aprilom 1883 je v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem, komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko. Električno razsvetljavo s 36 žarnicami je v svojem parnem mlinu in v stanovanjskih prostorih na Grajskem trgu uvedel mariborski podjetnik Karl Scherbaum, ki je na parni stroj (lokomobilo) namestil Siemensov dinamo. To pomeni prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije na slovenskem ozemlju oziroma začetek elektrifikacije Slovenije. Leta 1900 je Franc Neger, lastnik tovarne koles in šivalnih strojev, v svoji tovarni instaliral dinamo, ki ga je poganjal dizelski motor in ki je proizvajal električno energijo za lastne potrebe, delno pa jo je na osnovi koncesije mestne občine dobavljal 36 obrtnikom in Kralikovi tiskarni. Leta 1902 (po nekaterih virih pa leta 1909) je lastnica Plinarne v Mariboru »Vereinigte Gaswerke« zgradila v Mariboru malo elektrarno z dvema plinskima motorjema in dvema dinamo strojema, ki sta z električno energijo enosmerne napetosti 350 V polnila veliko akumulatorsko baterijo, ta pa je z enosmerno napetostjo 150 V napajala sodišče, mestno gledališče, kaznilnico, okrajno glavarstvo ter zgradbe nekaterih meščanov. Leta 1917 (po nekaterih virih je bilo Mestno elektriško podjetje ustanovljeno šele leta 1920, po drugih pa je začelo poslovati leta 1919) je že delovalo Mestno električno podjetje Maribor (Städtische Elektrizitäts Unternehmung Marburg). Mestno električno podjetje je nadaljevalo z izgradnjo električnega omrežja in pričelo izvajati svoje osnovno poslanstvo, to je zagotavljati nemoteno in zadostno dobavo kakovostne električne energije, hkrati pa je skrbelo za postopke plačevanja in finančnega poslovanja nasploh. Leta 1951 je bilo ustanovljeno Podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor s sedežem v Mariboru. Leta 1990 se je delovna organizacija Elektro Maribor preoblikovala v podjetje v družbeni lastnini: Elektro Maribor - javno podjetje za distribucijo električne energije p.o. 20. maja 1988 se je Elektro Maribor, p.o., javno podjetje v lasti Republike Slovenije preoblikovalo v delniško družbo s polnim imenom Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Leta 2003 je bilo ustanovljeno hčerinsko podjetje Male hidroelektrarne Elektro Maribor d.o.o. V Elektro Maribor d.d. so leta 2008 razvili blagovno znamko OVEN, ki predstavlja celovito ponudbo projektiranja in gradnje, proizvodnje in trženja električne energije iz obnovljivih virov. S 1. decembrom 2011 je prišlo do izčlenitve tržne dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo [[Elektro Maribor Energija plus]] d.o.o. S tem je prodajo električne energije prevzela nova družba Energija plus d.o.o. Družba Elektro Maribor d.d. še naprej opravlja dejavnost distribucije električne energije. == Skupina v medijih == * [http://www.vecer.com/clanek2013053105922173. Večer: Skupina Elektro Maribor] * [http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2291/Elektro-Maribor-uspesno-znizuje-svoj-ogljicni-odtis.aspx. Naš stik: Elektro Maribor uspešno znižuje svoj ogljični odtis] * [https://www.sta.si/2168904/elektrogospodarstvo-in-premogovnistvo-lani-z-nizjim-dobickom. STA: Skupina Elektro Maribor.] == Viri == * Letna poročila Elektro Maribor, http://www.elektro-maribor.si/index.php/o-podjetju/94-delnicarji/letno-porocilo-poslovanja * Letna poročila Energija plus, http://www.energijaplus.si/porocila-o-poslovanju * Letna poročila OVEN Elektro Maribor, http://www.oven-em.si/podjetje/o-podjetju/ * Portal energetika: poslovanje družb elektrogospodarstva in premogovništva, http://www.energetika-portal.si/dokumenti/poslovna-porocila/poslovanje-druzb-elektrogospodarstva-in-premogovnistva/ * Slovenski državni holding: http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/najvecje-druzbe/elektro-maribor == Zunanje povezave == * [http://www.elektro-maribor.si/. Spletno mesto Elektro Maribor] * [http://www.energijaplus.si/. Spletno mesto Energija plus] * [http://www.oven-em.si/. Spletno mesto OVEN Elektro Maribor] [[Kategorija:Elektro Maribor]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2011]] anf5ey1dxzwutoic4wgff44s3chjqua Donald Trump 0 414948 5729449 5692159 2022-08-09T13:08:10Z Radek 89714 /* Zasebno življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik |name =Donald Trump |image = <!-- Wikidata --> | order = 45. [[predsednik Združenih držav Amerike]] | term_start = 20. januar 2017 | term_end =20. januar 2021 | vicepresident = [[Mike Pence]] | predecessor = [[Barack Obama]] | successor=[[Joe Biden]] |nationality = {{flagicon|USA}} [[Američani|Američan]] |years_active = od 1968 |religion = [[Prezbiterijanstvo]]|children = [[Donald Trump Jr.]], [[Ivanka Trump]], [[Eric Trump]], [[Tiffany Trump]], [[Barron Trump]] |spouse = [[Melania Trump]] <small>(od 2005)</small> |parents = [[Fred Trump]], [[Mary Anne MacLeod]] |party = [[Republikanska stranka (ZDA)]]|caption=Uradni portret, 2017}} '''Donald John Trump''', [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]], televizijska osebnost in [[politik]], 45. [[predsednik ZDA]], * [[14. junij]] [[1946]], [[New York]], [[Združene države Amerike]]. Trump se je rodil in je odrastel v četrti [[Queens]] mesta [[New York]]. Študiral je na univerzi Fordham in diplomiral na poslovni šoli Wharton na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]]. Leta 1971 je prevzel upravljanje družinskih nepremičnin, posel preimenoval v Organizacijo Trump in ga razširil iz Queensa in [[Brooklyn]]a na [[Manhattan]]. Podjetje je gradilo in obnavljalo nebotičnike, hotele, kazinoje in igrišča za golf. Trump je pozneje ustanovil več drugih podjetij. Od leta 1996 do leta 2015 je imel v lasti lepotno tekmovanje [[Miss Universe]], od leta 2003 do leta 2015 je produciral in vodil [[resničnostni šov]] ''Vajenec''. Medijska družba ''[[Forbes]]'' je leta 2020 ocenila, da ima Trump v lasti premoženje v vrednosti 2,1 milijarde ameriških dolarjev. Trump je leta 2016 na volitvah za predsednika kandidiral kot [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanec]] in je na strankarskih volitvah premagal 16 drugih kandidatov. Politični položaj Donalda Trumpa opisujejo kot [[populizem|populističen]], [[protekcionizem|protekcionističen]] in [[nacionalizem|nacionalističen]]. Kljub temu, da mu pred volitvami večinoma niso obetali zmage, je novembra 2016 premagal kandidatko [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]] [[Hillary Clinton]], čeprav je prejel manj glasov volivcev od nje. Postal je najstarejši predsednik ZDA s prvim mandatom in prvi brez predhodnih vojaških ali političnih izkušenj. Njegova izvolitev in politična dejanja so sprožili številne proteste. Trump je med kampanjo in predsedovanjem izrekel več neresničnih ali zavajajočih trditev, kar so mediji opisali kot do takrat nevideni pojav v ameriški politiki. Nekatere njegove komentarje in dejanja so nasprotniki in mediji označili za rasno obarvane ali rasistične. Trump je med predsedovanjem zaradi varnosti prepovedal vstop državljanom nekaterih držav z muslimansko večino. Razglasil je razbremenilni davčni paket za posameznike in podjetja. Imenoval je tri [[Vrhovno sodišče ZDA|vrhovne sodnike]] [[Neil Gorsuch|Neila Gorsucha]], [[Brett Kavanaugh|Bretta Kavanaugha]] in [[Amy Coney Barrett]]. Ob [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo bolezni COVID-19]] je zmanjševal pomen grožnje virusa in nasprotoval priporočilom zdravstvene stroke. V zunanji politiki je ZDA umaknil iz transpacifiških trgovinskih pogajanj, [[Pariški podnebni dogovor|pariškega podnebnega dogovora]] in [[Iranski jedrski program|dogovora o iranskem jedrskem orožju]]. Za glavno mesto [[Izrael]]a je priznal [[Jeruzalem]], z uvedbo uvoznih [[carina|carinskih dajatev]] sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko in umaknil ameriške vojake iz severne [[Sirija|Sirije]]. Trikrat se je sestal s [[Severna Koreja|severnokorejskim]] voditeljem [[Kim Džong-un|Kim Džong-unom]], a pogajanja za denuklearizacijo države niso uspela. Posebna svetovalna preiskava v letih od 2017 do 2019 je nakazala, da sta Trump in njegov volilni štab leta 2016 zaradi pričakovane politične koristi spodbujala vmešavanje [[Rusija|Rusije]] v ameriške volitve, a ni našla zadostnih dokazov, da bi lahko Trumpa obtožili zarote ali »usklajevanja« z Rusijo. Potem ko je Trump pritiskal na [[Ukrajina|Ukrajino]], da bi ta sprožila javno preiskavo njegovih političnih tekmecev, je [[Predstavniški dom Združenih držav Amerike|predstavniški dom]] decembra 2020 proti njemu sprožil [[ustavna obtožba|ustavno obtožbo]] (''impeachment'') zaradi zlorabe oblasti in obstrukcije kongresa. Sledil je proces pred [[Senat Združenih držav Amerike|senatom]], v katerem je bil na koncu oproščen. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah 2020]] je Trump izgubil proti [[Joe Biden|Joeu Bidnu]]. Izid je izpodbijal in zatrjeval, da je prišlo do volilnih prevar, domnevno pritiskal na vladne uradnike in oviral prenos oblasti. Med preštevanjem [[Elektorski kolegij ZDA|elektorskih glasov]] 6. januarja 2021 naj bi v govoru spodbujal svoje podpornike, naj se odpravijo na [[Kapitol ZDA|Kapitol]], ki so ga slednji nato [[Napad na Kapitol (2021)|napadli in zasedli]]; v napadu je umrlo pet ljudi, kongres pa so morali evakuirati. Sedem dni po izgredu je predstavniški dom proti Trumpu vložil novo ustavno obtožbo zaradi vzpodbujanja upora, s čimer je postal edini pripadnik zvezne vlade z dvema ustavnima obtožbama. Tudi v drugem postopku obtožbe ni bil spoznan za krivega.[[Slika:Shinzo Abe and Donald Trump playing golf.jpg|sličica|Trump med igro golfa s [[Šinzo Abe|Šinzom Abejem]].]] == Življenjepis == Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v [[Queens]]u (New York) očetu Fredu in mami Mary Anne MacLeod. Njegov ded Friderick Trump je kot iskalec boljšega življenja v ZDA prišel iz [[Nemčija|Nemčije]], zaradi birokratskih zapletov pa je moral v Združenih državah ostati trajno. Donald se je šolal na vojaški akademiji in kasneje diplomiral iz ekonomije. Leta 1971 je prevzel očetovo nepremičninsko podjetje - TRUMP. Sodeloval je v resničnostnih šovih - najbolj znan je resničnostni šov ''Vajenec''. Revija [[Forbes]] ga je leta 2016 uvrstila na 324. mesto med najbogatejšimi ljudmi na svetu in na 156. mesto na lestvici najbogatejših Američanov s skupnim premoženjem od 4,5 milijarde evrov. Po tem ko sta leta 2021 podjetji [[Twitter]] in [[Facebook]] ukinili Trumpove račune, je maja istega leta ustvaril spletno stran "From the Desk of Donald J. Trump", ki je bila v manj kot mesecu dni odstranjena. Kmalu za tem je ustvaril socialno omrežje [[Truth Social]], ki je na aplikaciji [[App Store]] na voljo od februarja 2022. === Zasebno življenje === Trump je bil poročen trikrat. V prvem zakonu z [[Ivana Trump|Ivano Trump]] so se mu rodili trije otroci, Donald ml., Eric in Ivanka. Po ločitvi od Ivane se je poročil z Marlo Maples, s katero ima hčer Tiffany. Od leta 2005 je poročen z [[Melania Trump|Melanio Trump]], s katero imata sina Barrona, ki govori tudi [[Slovenščina|slovensko]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslušajte, kako govori sin ameriškega predsednika: Barron Trump ima Melaniin naglas (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/svet/poslusajte-kako-govori-sin-ameriskega-predsednika-barron-trump-ima-melaniin-naglas-639477|website=Revija Reporter|accessdate=2019-03-03}}</ref> == Politična kariera == V politiki se je prvič preskusil leta 2000, ko je organiziral poskusno kampanjo za izvolitev za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah 2000]]. Takrat še kot predstavnik Reformne stranke Združenih držav Amerike. === Predsedniške volitve 2016 === Od 16. julija 2015 je bil vodilni kandidat [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanske stranke]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|ameriških predsedniških volitvah 2016]]. 19. julija 2016 je na konvenciji republikanske stranke prejel uradno nominacijo stranke skupaj s podpredsedniškim kandidatom [[Mike Pence|Mikom Pencom]]. Pod geslom ''"Make America Great Again!"'' (Naredimo Ameriko spet veliko!) je zagovarjal predvsem končanje izkoriščanja Združenih držav Amerike s strani ostalega sveta, gradnjo [[Zid|zidu]] na meji z [[Mehika|Mehiko]], ki naj bi ga slednja tudi plačala. Iz Mehike naj bi po njegovih besedah prihajali [[Kriminal|kriminalci]], [[Posilstvo|posiljevalci]] in preprodajalci [[Mamila|mamil]]. [[Slika:Donald Trump Cabinet meeting 2017-03-13 04.jpg|levo|sličica|210x210_pik|Srečanje ameriške vlade (13. marec 2017)]] Njegova kampanja, ki je želela pritegniti predvsem razočarane demokratske volivce, je bila deležna mnogih kritik o ksenofobiji in seksizmu. Slednje je sprožilo več pričanj žensk, katerim bi naj Trump plačal za molčečnost ter posnetek, v katerem Trump novinarju v avtobusu pripoveduje, kako lahko osvoji žensko zaradi svojega vpliva<ref>{{Citat|title=Trump defends crude language from 2005 as "locker room" talk|url=https://www.youtube.com/watch?v=wFEqVARTYkY|date=2016-10-07|accessdate=2019-03-03|last=CBS News}}</ref>. Skoti kampanjo je Trump večkrat okrcal tudi medije in t.i. "fake news" (lažne novice), ki so o njem, njegovem življenju in družinskih članih namerno poročali lažno in negativistično. Javnomnenjske ankete so nekoliko več možnosti za zmago namenile demokratski kandidatki [[Hillary Clinton]], katere podpredsedniški kandidat je bil [[Tim Kaine|Tim Caine]]. 9. novembra 2016 je bil Donald Trump izvoljen za 45. [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]]. Čeprav Hillary Clinton dobila skoraj 3 milijone več glasov volivcev kot Trump, je ta prejel več elektorskih glasov (304 od 538 glasov)<ref>{{Navedi splet|title=US Election 2016 Results|url=https://www.bbc.com/news/election/us2016/results|website=BBC News|accessdate=2019-03-03|language=en-GB}}</ref>, ki so ga ustoličili na mesto predsednika. Zmago si je priboril v večini ameriških zveznih držav in sicer na Aljaski, v Kentuckiju, Indiani, Zahodni Virginiji, Oklahomi, Misisipiju, v [[Južna Karolina|Južni]] in [[Severna Karolina|Severni Karolini]], [[Alabama|Alabami]], [[Kansas|Kansasu]], [[Wyoming|Wyomingu]], [[Južna Dakota|Južni Dakoti]], [[Severna Dakota|Severni Dakoti]], tradicionalno republikanskemu [[Teksas|Teksasu]]; v [[Arkansas|Arkansasu]], [[Arizona|Arizoni]], [[Louisiana|Louisiani]], [[Nebraska|Nebraski]], [[Ohio|Ohiou]], [[Misuri|Misuriju]], v [[Montana|Montani]], na [[Florida|Floridi]], [[Idaho|Idahu]], v [[Utah|Utahu]], [[Iowa|Iowai]], [[Georgia|Georgiji]], [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], [[Tennessee|Tennesseeiu]] in [[Wisconsin|Wisconsinu]]. Po zmagi je v javnem nagovoru dejal: ''"obljubljam, da bom predsednik vsem Američanom"'' <ref>{{Navedi splet|title=Trump bo kot novi predsednik ZDA prisegel 20. januarja|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2016/trump-bo-kot-novi-predsednik-zda-prisegel-20-januarja/407059|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-01|language=sl}}</ref>. Kmalu po zmagi mu je čestital tudi takratni predsednik [[Barack Obama]] ter ga pred inavguracijo povabil na pogovor v [[Bela hiša|Belo hišo]]. Inavguracija je potekala [[20. januar|20. januarja]] 2017 v Washingtonu<ref>{{Navedi splet|title=Inavguracija Donalda Trumpa|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174450404|website=RTV 4D|accessdate=2019-03-03|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref>. === Predsedniške volitve 2020 === [[Slika:Donald Trump (50548265318).jpg|sličica|Trump med kampanjo, 2020.]] ''Glavni članek: [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020]]'' Ves prvi mandat je namigoval na tudi ponovno kandidaturo in izvolitev, uradno pa je kampanjo napovedal in začel 18. junija 2019 v [[Orlando|Orlandu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/zdaj-tudi-uradno-donald-trump-znova-v-bitki-za-belo-hiso/492320|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-06-18}}</ref> V novi kampanji je slogan ''"Make America Great Again"'' (''"Naredimo Ameriko spet veliko"'') spremenil v ''"Keep America Great" ("Ohranimo Ameriko veliko")'', obdržal pa je podpredsedniškega kandidata [[Mike Pence|Mikea Pencea]]. Na volitvah je prejel 74.216.747 glasov oz. 46,8 % glasov, njegov protikandidat, demokrat [[Joe Biden]] pa 51,3 %, s čimer je bil izvoljen za novega ameriškega predsednika. Trump poraza sprva ni priznal in vložil več tožb zaradi domnevnih nepravilnostih na volitvah.<ref>{{navedi novice|last=Haberman|first=Maggie|last2=Corasaniti|first2=Nick|last3=Rutenberg|first3=Jim|last4=Feuer|first4=Alan|last5=Thrush|first5=Glenn|last6=Gray|first6=Kathleen|date=2020-11-19|title=Presidential Transition Live Updates: Trump Invites State Lawmakers to White House in Bid to Subvert Election|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2020/11/19/us/joe-biden-trump-updates/trump-tries-to-subvert-the-election-inviting-michigan-gop-lawmakers-to-the-white-house|access-date=2020-11-23|issn=0362-4331}}</ref><ref>* {{navedi splet|url=https://twitter.com/DecisionDeskHQ/status/1324710866516905984|number=1324710866516905984|date=6. november 2020|title=Decision Desk HQ projects that @JoeBiden has won Pennsylvania and its 20 electoral college votes for a total of 273. Joe Biden has been elected the 46th President of the United States of America. Race called at 11-06 08:50 AM EST|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107165620/https://twitter.com/DecisionDeskHQ/status/1324710866516905984|archive-date=7. november 2020}} * {{navedi novice|last1=Matthews|first1=Dylan|date=6. november 2020|title=Joe Biden has won. Here's what comes next.|work=Vox|url=https://www.vox.com/2020/11/6/21534594/joe-biden-wins-2020-presidential-election|access-date=7. november 2020}} * {{navedi novice|last1=Sheth|first1=Sonam|last2=Relman|first2=Eliza|last3=Walt|date=6. november 2020|title=IT'S OVER: Biden defeats Trump as US voters take the rare step to remove an incumbent president|work=[[Business Insider]]|url=https://www.businessinsider.com/joe-biden-wins-general-election-against-donald-trump-2020-11|access-date=7. november 2020}} * {{navedi splet|title=Presidential election results: Live map of 2020 electoral votes|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-elections/president-results|access-date=7. november 2020|work=NBC News}} * {{navedi splet|first1=Stephen|last1=Collinson|first2=Maeve|last2=Reston|title=Joe Biden to become the 46th president of the United States, CNN projects|url=https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/joe-biden-wins-us-presidential-election/index.html|access-date=7. november 2020|work=CNN}} * {{navedi splet|title=Election 2020 updates: Biden warns of 'dark winter,' pushes masks in pandemic plan|url=https://abcnews.go.com/Politics/live-updates/2020-election-campaign-vote/?id=73960714|access-date=11. november 2020|website=ABC News}} * {{navedi novice|last1=Martin|first1=Jonathan|last2=Burns|first2=Alexander|date=7. november 2020|title=Biden Wins Presidency, Ending Four Tumultuous Years Under Trump|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/11/07/us/politics/biden-election.html|access-date=7. november 2020|issn=0362-4331}} * {{navedi splet|last=Steinhauser|first=Paul|date=7. november 2020|title=Biden wins presidency, Trump denied second term in White House, Fox News projects|url=https://www.foxnews.com/politics/biden-wins-presidency-trump-fox-news-projects|access-date=7. november 2020|work=Fox News}} * {{navedi novice|title=Election 2020|url=https://www.reuters.com/live-events/election-2020-15-id2942501|access-date=7. november 2020|agency=Reuters}}</ref> Večino teh so sodišča zavrnila. Trumpovi podporniki so protestirali na ulicah mest, 6. januarja je prišlo iz strani nekaj protestnikov do vdora v Kapitol. Trump jih je pozval, naj se vrnejo domov. Protestniki so od podpredsednika [[Mike Pence|Penceja]] in republikanskih senatorjev zahtevali, da Bidna ne potrdijo za novega predsednika. Nekateri senatorji so na glasovanju odrekli podporo novemu predsedniku, Trump je poraz priznal 7. januarja 2021, dan po [[Napad na Kapitol (2021)|nasilnem vdoru njegovih podpornikov v Kapitol]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2021/01/07/politics/trump-biden-us-capitol-electoral-college-insurrection/index.html|title=Trump publicly acknowledges he won't serve a second term day after inciting mob|last1=Liptak|first1=Kevin|last2=Stracqualursi|first2=Veronica|last3=Malloy|first3=Allie|date=January 7, 2021|publisher=CNN|access-date=January 7, 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://apnews.com/article/donald-trump-orderly-transition-f03215c31a400f815a8f62960a430063|title=After excusing violence, Trump acknowledges Biden transition|last1=Miller|first1=Zeke|last2=Colvin|first2=Jill|date=January 8, 2021|publisher=Associated Press|access-date=January 9, 2021}}</ref> Zaradi izgredov je bila Trumpu izglasovana druga ustavna obtožba.<ref>{{Navedi splet|title=Druga ustavna obtožba Donalda Trumpa v senatu v ponedeljek|url=https://www.dnevnik.si/1042947720|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-25}}</ref> Trump se je odločil, da se invaguracije Joeja Bidna ne bo udeležil, se je je pa njegov podpredsednik [[Mike Pence]]. Trumpu je bil dostop do njegovih računov preprečen že 7. januarja, le dan po vdoru v Kapitol.<ref>{{Navedi splet|title=Trump responds after Facebook ban extended pending additional review|url=https://abcnews.go.com/Politics/trump-remain-banned-facebook-now-oversight-board-rules/story?id=77503217|website=ABC News|accessdate=2021-06-04|language=en|first=A. B. C.|last=News}}</ref> Zaradi dolgotrajnih kršitev Facebookovih smernic in pravil je bil 4. junija blokiran do leta 2023, po preteku izgona pa se bo vodstvo odločilo, ali Trump še predstavlja narodno grožnjo.<ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump banned from Facebook for at least two years|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/donald-trump-facebook-ban-capitol-b1859937.html|website=The Independent|date=2021-06-04|accessdate=2021-06-04|language=en}}</ref> Hkrati je tudi zatrdil, da je nedoločena blokada Trumpa neprimerna, Trump pa se je na blokado odzval, da je to sramota.<ref>{{Navedi splet|title=Trump slams Facebook ban as 'total disgrace,' says Big Tech companies 'must pay a political price'|url=https://www.foxnews.com/politics/trump-facebook-ban-reaction-big-tech-companies-political-price|website=Fox News|date=2021-05-05|accessdate=2021-06-04|language=en-US|first=Brooke|last=Singman}}</ref> Facebook je spremenil svoje smernice, ki sedaj politike enačijo z drugimi osebami.<ref>{{Navedi novice|title=Facebook Says Trump’s Ban Will Last at Least 2 Years|url=https://www.nytimes.com/2021/06/04/technology/facebook-trump-ban.html|newspaper=The New York Times|date=2021-06-04|accessdate=2021-06-04|issn=0362-4331|language=en-US|first=Mike|last=Isaac|first2=Sheera|last2=Frenkel}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.whitehouse.gov/administration/president-trump O Donaldu Trumpu na uradnih straneh [[Bela hiša|Bele hiše]]] * [https://twitter.com/POTUS Donald Trump] na spletišču Twitter (uradni profil) * [https://twitter.com/realDonaldTrump Donald Trump] na spletišču Twitter (zasebni profil)<!-- DO NOT CHANGE without prior consensus, see [[Talk:Donald Trump#Current consensus]], item 9. --> * {{Facebook}} * [https://www.britannica.com/EBchecked/topic/607230 Donald Trump] na ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [https://www.nytimes.com/topic/person/donald-trump "Donald Trump - zbrane novice in komentarji"]. ''The New York Times''. * [https://www.c-span.org/person/?donaldtrump Donald Trump appearances] na spletišču C-SPAN * [https://www.imdb.com/name/nm0874339/ Donald Trump] na spletišču [[Internet Movie Database]] {{Kategorija v zbirki}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[Barack Obama]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Združenih držav Amerike]]|years=2017}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Predsedniki ZDA}} {{ZDA republikanski kandidati}} {{Države G8}} {{Time Person of the Year}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trump, Donald}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Milijarderji]] [[Kategorija:Člani Republikanske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Predsedniki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Osebnosti leta revije Time]] [[Kategorija:Družina Trump]] [[Kategorija:Donald Trump| ]] jjl0gerdn7hs8zw9cys3owot4shwy2r Miha Kordiš 0 415249 5729469 5712481 2022-08-09T14:08:58Z Josephinoy 214056 Kordiševe želje o nacionalizaciji wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Miha Kordiš | image = <!-- Wikidata --> | caption = |alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]| birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place =<!-- Wikidata --> | death_date =<!-- Wikidata --> | death_place =<!-- Wikidata --> | other_names = |image_size=180px| known_for = | occupation = <!-- Wikidata --> | nationality = | party = [[Levica (stranka)|Levica]] }} '''Miha Kordiš''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[aktivist]], * [[6. marec]] [[1989]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Je aktualni poslanec [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državnega zbora RS]]. == Izobrazba == Leta 2008 je maturiral na [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnaziji Škofja Loka]], na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] pa je leta 2016 diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi poslanci? #biografije|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-novi-poslanci-biografije-470402|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=15. junij 2018}}</ref> == Politika == Bil je aktiven v študentski politiki. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah v Sloveniji 2014]] je bil kandidat [[Združena levica|Združene levice]] v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], kjer je bil izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah 2018]] je uspeh ponovil na listi [[Levica (politična stranka)|Levice]] v volilni enoti Kranj. === Spori === Pozval je k nacionalizaciji podjetij [[Ivo Boscarol|Iva Boscarola]] in [[Igor Akrapovič|Igorja Akrapoviča]], ko sta izrazila nezadovoljstvo nad davčno politiko v Sloveniji. Sicer se zavema za splošno nacionalizacijo zasebnih podjetij, saj da kapitalisti izčrpavajo delavce, lastniki podjetij pa so finančni skladi iz Washingtona.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice Boscarolu in Akrapoviču 'grozi' z nacionalizacijo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-levice-na-facebooku-boscarolu-in-akrapovicu-grozi-z-nacionalizacijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-14|date=31. avgust 2018}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref> Opravičil se je za označitev dela zdravnikov z mazači, čeprav je Levica trdila, da gre pri celotni zgodbi za manipulacijo s strani stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Zdravniki mazači? Levica in Kordiš se posipata s pepelom. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-mazaci-levica-in-kordis-se-posipata-s-pepelom-536622|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=14. oktober 2020}}</ref> V državnem zboru je nosil majico s podobo [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-med-pogajanji-v-parlamentu-s-titovo-majico.html|title=Poslanec med pogajanji v parlamentu s Titovo majico|date=30.7.2018|accessdate=13.5.2020|website=24ur.com|publisher=ProPlus|last=P.|first=N.}}</ref> in zaščitno masko z [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]], drugače pa tudi majico s [[Che Guevara|Che Guevaro]], s čimer si je prislužil kritike desničarskih medijev,<ref>{{Navedi splet|title=Nov modni trend: Tito majice v državnem zboru|url=https://www.domovina.je/nov-modni-trend-tito-mikice-v-drzavnem-zboru/|website=Domovina|date=2018-08-02|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI|first=Eva|last=Gregorc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Kordiš brezsramno paradiral po hodnikih parlamenta s Titovo majico, Brščič njegov stil oblačenja komentira: Čaščenje psihopatov naj bo v zasebni domeni, v državni instituciji pa nima kaj početi!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/poslanec-kordis-brezsramno-paradiral-po-hodnikih-parlamenta-s-titovo-majico-brscic-njegov-stil-oblacenja-komentira-cascenje-psihopatov-naj-bo-v-zasebni-domeni-v-drzavni-instituciji-pa-nima-kaj-poce/|date=2018-07-30|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/komentar/rdeca-zvezda-ne-sodi-v-drzavni-zbor-rs-in-pika/|title=Rdeča zvezda ne sodi v Državni zbor RS in pika!|date=3. februar 2021|accessdate=22. avgust 2021|website=demokracija.si|last=Kopše|first=Davorin}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sprevrženo: Miha Kordiš – promotor z likom množičnega morilca|url=https://nova24tv.si/lokalno/sprevrzeno-miha-kordis-promotor-z-likom-mnozicnega-morilca/|date=2018-04-23|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref> ki so ga označili za brezdelneža,<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Kordiš, ki nikoli v življenju ni resno delal: “Drobno gospodarstvo je kramarsko gospodarstvo in ne opravlja razvojne funkcije”|url=https://nova24tv.si/slovenija/poslanec-kordis-ki-nikoli-v-zivljenju-ni-resno-delal-drobno-gospodarstvo-je-kramarsko-gospodarstvo-in-ne-opravlja-razvojne-funkcije/|date=2017-05-25|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref> Mihija Kradiša in Kukavičjega Mihca (po literarnem liku [[Pavle Zidar|Pavla Zidarja]]).<ref>{{Navedi splet|title=Mihi Kradiš: KUKAVIČJI MIHEC|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/mihi-kradis-kukavicji-mihec/|website=Demokracija|date=2020-11-25|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mihec Kradiš: Gospodarski čudež (pozor, politična poezija)|url=https://vipavska.javnost.si/2020/03/21/mihec-kradis-gospodarski-cudez-pozor-politicna-poezija/|website=Vipavska.eu|date=2020-03-21|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref> [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] je protestirala proti njegovi izjavi, da je drobno gospodarstvo kramarsko gospodarstvo in da ne opravlja razvojne funkcije.<ref>{{Navedi splet|title=Besede poslanca Mihe Kordiša žaljive za obrtnike in podjetnike|url=https://www.ozs.si/novice/besede-poslanca-mihe-kordisa-zaljive-za-obrtnike-in-podjetnike-5c94ea41c2a0822410417434|website=www.ozs.si|accessdate=2021-08-21|date=24. maj 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/jY9BC4JAEIV_iwevO1OWVLeVQNA6lIg2l9DYVmF1Zd0S-vUJHStxbu_xfQ8GCHKgtnjWsrC1bgs15gv512gb8ygOFxguz2s87ZfBMUEPEx8hmwJWAQLN8fHP8Zn-BEDT8xGQVLr8vMrb0ttIICPuwgjDHmasK2u7fueii8MwMKm1VILddMN65eIvq9K9hfwLhq5J0_x1EBl3nDfQmAO9/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P262 Profil] na straneh Državnega zbora Republike Slovenije {{politician-stub}}{{8DZRS}}{{7DZRS}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kordiš, Miha}} [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] 0yvqch6ai4gpo2i73l1zwpog6gy70kq 5729492 5729469 2022-08-09T15:48:52Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Josephinoy|Josephinoy]] ([[User talk:Josephinoy|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Zm05gamer|Zm05gamer]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Miha Kordiš | image = <!-- Wikidata --> | caption = |alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]| birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place =<!-- Wikidata --> | death_date =<!-- Wikidata --> | death_place =<!-- Wikidata --> | other_names = |image_size=180px| known_for = | occupation = <!-- Wikidata --> | nationality = | party = [[Levica (stranka)|Levica]] }} '''Miha Kordiš''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[aktivist]], * [[6. marec]] [[1989]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Je aktualni poslanec [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državnega zbora RS]]. == Izobrazba == Leta 2008 je maturiral na [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnaziji Škofja Loka]], na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] pa je leta 2016 diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi poslanci? #biografije|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-novi-poslanci-biografije-470402|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=15. junij 2018}}</ref> == Politika == Bil je aktiven v študentski politiki. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah v Sloveniji 2014]] je bil kandidat [[Združena levica|Združene levice]] v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], kjer je bil izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah 2018]] je uspeh ponovil na listi [[Levica (politična stranka)|Levice]] v volilni enoti Kranj. === Spori === Pozval je k nacionalizaciji podjetij [[Ivo Boscarol|Iva Boscarola]] in [[Igor Akrapovič|Igorja Akrapoviča]], ko sta izrazila nezadovoljstvo nad davčno politiko v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice Boscarolu in Akrapoviču 'grozi' z nacionalizacijo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-levice-na-facebooku-boscarolu-in-akrapovicu-grozi-z-nacionalizacijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-14|date=31. avgust 2018}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref> Opravičil se je za označitev dela zdravnikov z mazači, čeprav je Levica trdila, da gre pri celotni zgodbi za manipulacijo s strani stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Zdravniki mazači? Levica in Kordiš se posipata s pepelom. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-mazaci-levica-in-kordis-se-posipata-s-pepelom-536622|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=14. oktober 2020}}</ref> V državnem zboru je nosil majico s podobo [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-med-pogajanji-v-parlamentu-s-titovo-majico.html|title=Poslanec med pogajanji v parlamentu s Titovo majico|date=30.7.2018|accessdate=13.5.2020|website=24ur.com|publisher=ProPlus|last=P.|first=N.}}</ref> in zaščitno masko z [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]], drugače pa tudi majico s [[Che Guevara|Che Guevaro]], s čimer si je prislužil kritike desničarskih medijev,<ref>{{Navedi splet|title=Nov modni trend: Tito majice v državnem zboru|url=https://www.domovina.je/nov-modni-trend-tito-mikice-v-drzavnem-zboru/|website=Domovina|date=2018-08-02|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI|first=Eva|last=Gregorc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Kordiš brezsramno paradiral po hodnikih parlamenta s Titovo majico, Brščič njegov stil oblačenja komentira: Čaščenje psihopatov naj bo v zasebni domeni, v državni instituciji pa nima kaj početi!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/poslanec-kordis-brezsramno-paradiral-po-hodnikih-parlamenta-s-titovo-majico-brscic-njegov-stil-oblacenja-komentira-cascenje-psihopatov-naj-bo-v-zasebni-domeni-v-drzavni-instituciji-pa-nima-kaj-poce/|date=2018-07-30|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/komentar/rdeca-zvezda-ne-sodi-v-drzavni-zbor-rs-in-pika/|title=Rdeča zvezda ne sodi v Državni zbor RS in pika!|date=3. februar 2021|accessdate=22. avgust 2021|website=demokracija.si|last=Kopše|first=Davorin}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sprevrženo: Miha Kordiš – promotor z likom množičnega morilca|url=https://nova24tv.si/lokalno/sprevrzeno-miha-kordis-promotor-z-likom-mnozicnega-morilca/|date=2018-04-23|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref> ki so ga označili za brezdelneža,<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Kordiš, ki nikoli v življenju ni resno delal: “Drobno gospodarstvo je kramarsko gospodarstvo in ne opravlja razvojne funkcije”|url=https://nova24tv.si/slovenija/poslanec-kordis-ki-nikoli-v-zivljenju-ni-resno-delal-drobno-gospodarstvo-je-kramarsko-gospodarstvo-in-ne-opravlja-razvojne-funkcije/|date=2017-05-25|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref> Mihija Kradiša in Kukavičjega Mihca (po literarnem liku [[Pavle Zidar|Pavla Zidarja]]).<ref>{{Navedi splet|title=Mihi Kradiš: KUKAVIČJI MIHEC|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/mihi-kradis-kukavicji-mihec/|website=Demokracija|date=2020-11-25|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mihec Kradiš: Gospodarski čudež (pozor, politična poezija)|url=https://vipavska.javnost.si/2020/03/21/mihec-kradis-gospodarski-cudez-pozor-politicna-poezija/|website=Vipavska.eu|date=2020-03-21|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref> [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] je protestirala proti njegovi izjavi, da je drobno gospodarstvo kramarsko gospodarstvo in da ne opravlja razvojne funkcije.<ref>{{Navedi splet|title=Besede poslanca Mihe Kordiša žaljive za obrtnike in podjetnike|url=https://www.ozs.si/novice/besede-poslanca-mihe-kordisa-zaljive-za-obrtnike-in-podjetnike-5c94ea41c2a0822410417434|website=www.ozs.si|accessdate=2021-08-21|date=24. maj 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/jY9BC4JAEIV_iwevO1OWVLeVQNA6lIg2l9DYVmF1Zd0S-vUJHStxbu_xfQ8GCHKgtnjWsrC1bgs15gv512gb8ygOFxguz2s87ZfBMUEPEx8hmwJWAQLN8fHP8Zn-BEDT8xGQVLr8vMrb0ttIICPuwgjDHmasK2u7fueii8MwMKm1VILddMN65eIvq9K9hfwLhq5J0_x1EBl3nDfQmAO9/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P262 Profil] na straneh Državnega zbora Republike Slovenije {{politician-stub}}{{8DZRS}}{{7DZRS}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kordiš, Miha}} [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] 9mjp0gd223e78nict7cbo032hhlziua Uporabnik:Dhmo/Peskovnik 2 417016 5729478 5637846 2022-08-09T14:42:32Z Dhmo 90839 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} ==Časovnica== <div style="text-align:center;"> <timeline> ImageSize = width:900 height:auto barincrement:18 PlotArea = left:110 bottom:75 top:0 right:25 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/01/1945 till:06/25/1991 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Colors = id:conductor value:red legend:Dirigent id:saxophone value:yellow legend:Saksofon id:trumpet value:skyblue legend:Trobenta id:trombone value:coral legend:Pozavna id:guitar value:green legend:Kitara id:keys value:purple legend:Klavir id:bass value:blue legend:Bas id:drums value:orange legend:Bobni id:percussion value:claret legend:Tolkala id:lines value:black legend:Studijski_albumi id:bars value:gray(0.92) Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4 BackgroundColors = bars:bars ScaleMajor = increment:2 start:1945 ScaleMinor = increment:1 start:1945 BarData = bar:Adamič text:Bojan Adamič bar:Privšek text:Jože Privšek bar:Martinc1 text:Tone Martinc bar:Veble text:Dušan Veble bar:Prevoršek text:Dušan Prevoršek bar:Martinc2 text:Janez Martinc bar:Komac text:Zoran Komac bar:Gunzek text:Miha Gunzek bar:Ovsenik text:Vilko Ovsenik bar:Soss2 text:Ati Soss bar:Podgornik text:Albert Podgornik bar:Bučar text:Borut Bučar bar:Kampič text:Jože Kampič bar:Janša text:Tone Janša bar:Arnol text:Andrej Arnol bar:Forembacher text:Josip Forembacher bar:Lazar text:Milko Lazar bar:Šekoranja text:Hugo Šekoranja bar:Sancin text:Mario Sancin bar:Koder text:Urban Koder bar:Kelbl text:Jože Kelbl bar:Zupančič text:Ladislav Zupančič bar:Sepe text:Mojmir Sepe bar:Oman text:Pavel Oman bar:Košir text:Franc Košir bar:Osana text:Andrej Osana bar:Grašič1 text:Pavel Grašič bar:Misjak text:Marko Misjak bar:Ugrin text:Petar Ugrin bar:Grintal text:Tomaž Grintal bar:Krajnčan2 text:Dominik Krajnčan bar:Ogrizek text:Franci Ogrizek bar:Jarec text:Bogo Jarec bar:Soss1 text:Mik Soss bar:Fuchs text:Marcel Fuchs bar:Gjura text:Jože Gjura bar:Globokar text:Vinko Globokar bar:Puhar text:Franci Puhar bar:Trtnik text:Mitja Trtnik bar:Bezgovšek text:Alojz Bezgovšek bar:Grašič2 text:Aleksander Grašič bar:Spruk text:Emil Spruk bar:Krajnčan1 text:Lojze Krajnčan bar:Rajh text:Breda Rajh-Divjak bar:Rijavec text:Mario Rijavec bar:Lesjak text:Borut Lesjak bar:Stingl text:Silvester Stingl bar:Ponikvar text:Lev Ponikvar bar:Zupan text:Kajetan Zupan bar:Ferlež text:Milan Ferlež bar:Hočevar text:Miško Hočevar bar:Kofol text:Boris Kofol bar:Rebrek text:Ladislav Rebrek bar:Novak text:Karel Novak bar:Skale text:Aleksander Skale bar:Jagodic text:Franc Jagodic bar:Divjak text:Ratko Divjak PlotData= width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(11,-4) bar:Adamič from:06/27/1945 till:01/01/1947 color:conductor bar:Adamič from:01/01/1948 till:01/01/1951 color:conductor bar:Adamič from:01/01/1952 till:01/01/1963 color:conductor bar:Privšek from:09/01/1954 till:01/01/1963 color:keys bar:Privšek from:09/01/1960 till:01/01/1963 color:conductor width:3 bar:Privšek from:01/01/1963 till:end color:conductor bar:Veble from:06/27/1945 till:06/01/1983 color:saxophone bar:Veble from:06/01/1983 till:end color:saxophone width:3 bar:Martinc2 from:06/27/1945 till:01/01/1948 color:saxophone bar:Komac from:06/27/1945 till:04/01/1986 color:saxophone bar:Komac from:04/01/1986 till:end color:saxophone width:3 bar:Gunzek from:01/01/1947 till:01/01/1948 color:conductor width:3 bar:Gunzek from:01/01/1951 till:01/01/1952 color:conductor width:3 bar:Ovsenik from:01/01/1949 till:01/01/1972 color:saxophone bar:Soss2 from:01/01/1949 till:01/01/1980 color:saxophone bar:Soss2 from:01/01/1980 till:09/21/1986 color:saxophone width:3 bar:Podgornik from:01/01/1948 till:01/01/1955 color:saxophone width:3 bar:Podgornik from:01/01/1955 till:end color:saxophone bar:Kampič from:01/01/1953 till:06/11/1961 color:saxophone bar:Forembacher from:09/01/1972 till:06/01/1979 color:saxophone bar:Forembacher from:01/01/1991 till:end color:saxophone bar:Janša from:01/01/1972 till:09/01/1974 color:saxophone width:3 bar:Janša from:09/01/1974 till:03/01/1984 color:saxophone bar:Janša from:03/01/1984 till:11/01/1986 color:saxophone width:3 bar:Arnol from:01/01/1975 till:end color:saxophone bar:Lazar from:11/01/1986 till:end color:saxophone bar:Šekoranja from:09/01/1988 till:end color:saxophone bar:Koder from:06/27/1945 till:12/31/1970 color:trumpet bar:Zupančič from:01/01/1946 till:07/01/1982 color:trumpet bar:Sepe from:09/01/1949 till:12/31/1949 color:trumpet width:3 bar:Sepe from:01/01/1950 till:12/31/1970 color:trumpet bar:Oman from:01/01/1949 till:12/31/1953 color:trumpet width:3 bar:Oman from:01/01/1954 till:12/31/1961 color:trumpet bar:Oman from:01/01/1964 till:12/31/1966 color:bass bar:Košir from:01/01/1952 till:12/31/1959 color:trumpet bar:Osana from:01/01/1955 till:01/26/1974 color:trumpet bar:Grašič1 from:01/01/1963 till:12/31/1963 color:trumpet width:3 bar:Grašič1 from:01/01/1964 till:end color:trumpet bar:Misjak from:01/01/1972 till:end color:trumpet bar:Ugrin from:09/01/1972 till:end color:trumpet bar:Grintal from:01/01/1974 till:end color:trumpet bar:Krajnčan2 from:09/01/1990 till:end color:trumpet bar:Ogrizek from:06/27/1945 till:12/31/1960 color:trombone bar:Soss1 from:06/27/1945 till:12/31/1959 color:trombone bar:Gjura from:01/01/1950 till:12/31/1980 color:trombone bar:Globokar from:01/01/1951 till:01/01/1955 color:trombone bar:Fuchs from:06/01/1955 till:09/01/1955 color:trombone bar:Puhar from:01/01/1955 till:end color:trombone bar:Trtnik from:01/01/1961 till:12/31/1973 color:trombone bar:Bezgovšek from:01/01/1963 till:12/31/1963 color:trombone width:3 bar:Bezgovšek from:01/01/1964 till:end color:trombone bar:Grašič2 from:01/01/1974 till:end color:trombone bar:Spruk from:05/01/1983 till:end color:trombone bar:Krajnčan1 from:11/01/1984 till:end color:trombone bar:Rajh from:06/27/1945 till:10/08/1945 color:keys bar:Rijavec from:10/09/1945 till:12/31/1963 color:keys bar:Rijavec from:01/01/1947 till:01/01/1948 color:conductor width:3 bar:Stingl from:01/01/1964 till:12/31/1964 color:keys width:3 bar:Stingl from:01/01/1965 till:end color:keys bar:Ponikvar from:06/27/1945 till:12/31/1959 color:guitar bar:Zupan from:01/01/1960 till:06/30/1967 color:guitar bar:Ferlež from:07/01/1967 till:end color:guitar bar:Hočevar from:06/27/1945 till:12/31/1961 color:bass bar:Kofol from:01/01/1962 till:12/31/1963 color:bass bar:Rebrek from:01/01/1967 till:end color:bass bar:Novak from:01/01/1978 till:12/31/1983 color:bass width:3 bar:Skale from:06/27/1945 till:12/31/1946 color:drums width:3 bar:Skale from:06/27/1945 till:12/31/1946 color:trumpet bar:Skale from:01/01/1947 till:12/31/1958 color:drums bar:Jagodic from:01/01/1959 till:12/31/1972 color:drums bar:Jagodic from:01/01/1973 till:02/01/1990 color:percussion bar:Divjak from:10/01/1972 till:12/31/1972 color:drums width:3 bar:Divjak from:01/01/1973 till:end color:drums </timeline> </div> h5vnpra76wnqqnrvpwsw8x4nw1z08ia Joshua Kimmich 0 421185 5729442 5211937 2022-08-09T13:06:00Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši RB Leipziga]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Joshua Kimmich | image = | birth_date = | birth_place = | height = 1.76 m | position = | currentclub = [[FC Bayern Munich|Bayern Munich]] | clubnumber = 32 | youthyears1 = | youthclubs1 = VfB Bösingen | youthyears2 = | youthclubs2 = [[VfB Stuttgart]] | years1 = 2013–2015 | clubs1 = [[RB Leipzig]] | caps1 = 53 | goals1 = 3 | years2 = 2015– | clubs2 = [[FC Bayern Munich|Bayern Munich]] | caps2 = 23 | goals2 = 0 | nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U-17]] | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam2 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U-18]] | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2013–2014 | nationalteam3 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U-19]] | nationalcaps3 = 9 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2014– | nationalteam4 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija U-21]] | nationalcaps4 = 14 | nationalgoals4 = 2 | nationalyears5 = 2016– | nationalteam5 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] | nationalcaps5 = 4 | nationalgoals5 = 0 | pcupdate = 7. maj 2016 | ntupdate = 2. julij 2016 | medaltemplates = {{Medal|Team|{{fb|Germany}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu]]}} {{Medal|B|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]]|}} {{MedalCompetition|[[Pokal konfederacij]]}} {{Medal|G|[[Pokal konfederacij 2017|2017]]|}} }} '''Joshua Kimmich''', [[Nemci|nemški]] [[nogomet|nogometaš]], * [[8. februar]] [[1995]], [[Rottweil]], [[Nemčija]]. Trenutno igra za nemški klub [[FC Bayern München|Bayern Munich]]. == Zunanje povezave == {{commonscat}} * {{Fussballdaten|kimmichjoshua}} {{Bayern Munich Squad}} {{Germany squad UEFA Euro 2016}} {{Germany squad 2017 FIFA Confederations Cup}} {{škrbina o nogometašu}} [[Kategorija:Rojeni leta 1995]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Nogometaši VfB Stuttgarta]] [[Kategorija:Nogometaši RB Leipziga]] {{normativna kontrola}} mczllma1sn18gnmtbcudfm8e4kghr26 Krajinska arhitektura 0 424085 5729489 5354419 2022-08-09T15:38:21Z Ljuba brank 92351 /* Primeri */ np wikitext text/x-wiki [[File:Pantheon (8350771972).jpg|thumb|300px| Stourhead v Wiltshireu, Anglija, oblikovanje Henry Hoare (1705–1785), "prvi krajinski vrtnar, ki je v enem delu pokazal genialnost najvišjega reda"<ref name=Hyams>{{cite book|last=Hyams|first=Edward|title=A History of Gardens and Gardening|date=1971|publisher=Praeger Publishers|location=New York, Washington|pages=239}}</ref>]] '''Krajinska arhitektura''' je dejavnost oblikovanja zunanjih javnih površin, znamenitosti in struktur za doseganje okoljskih, socialnih, vedenjskih ali estetskih rezultatov. <ref>Sir Geoffrey Jellicoe, Susan Jellicoe, The Landscape of Man: Shaping the Environment from Prehistory to the Present Day ISBN 9780500274316</ref> Gre za sistematično raziskavo obstoječih socialnih, ekoloških in pogojev tal in procesov v pokrajini in načrtovanje posegov, da bi dosegli želene rezultate. Obseg stroke vključuje krajinsko oblikovanje, načrtovanje območij, upravljanje z meteornimi vodami, obnova okolja, parki in načrtovanje rekreacijskih površin, upravljanje vizualnih virov, načrtovanje in zagotavljanje zelene infrastrukture, urejanje, načrtovanje in projektiranje zasebnih in rezidenčnih nepremičnin, vse na različnih stopnjah oblikovanja, načrtovanja in upravljanja. Strokovni delavec v stroki krajinske arhitekture se imenuje [[krajinski arhitekt]]. == Definicija == Krajinska arhitektura je multidisciplinarno področje, ki vključuje [[botanika|botaniko]], [[vrtnarstvo]], [[likovna umetnost|likovno umetnost]], [[arhitektura|arhitekturo]], [[industrijsko oblikovanje]], [[pedosfera|znanost o tleh]], okoljsko psihologijo, [[geografija|geografijo]] in [[ekologija|ekologijo]]. Dejavnosti krajinskega arhitekta lahko segajo od oblikovanja javnih parkov in parkovnih poti pri načrtovanju območij za univerzitetnih središč ali podjetij, od načrtovanja stanovanjskih naselij so oblikovanja javne infrastrukture in upravljanja velikih območij [[divjina|divjine]] ali obnavljanja degradirane pokrajine kot so [[rudnik]]i ali [[odlagališče|odlagališča]]. Krajinski arhitekti delajo tako na strukturah kot zunanjih prostorih z omejitvami glede pokrajine ali parka z vidika oblikovanja - velik ali majhen, mestni, primestni in podeželski in iz "trdnih" (zgrajenih) in "mehkih" (zasajenih) materialov, pri čemer vključuje ekološko trajnost. Najbolj dragocen prispevek je lahko izveden v prvi fazi projekta za pridobivanje idej s tehničnim razumevanjem in ustvarjalnim smislom za načrtovanje, organizacijo in uporabo prostorov. Krajinski arhitekt si lahko zamisliti celoten koncept in pripravi glavni projekt, iz katerega se izdelajo podrobne risbe in tehnične specifikacije. Prav tako pregleda tudi predloge za odobritev in nadzor pogodbe za gradbena dela. Druga dela so še priprava ocen učinka načrtovanja, izvajanje okoljskih ocen in revizij, deluje tudi kot izvedenec pri vprašanjih rabe zemljišč. == Področja oktivnosti == [[File:Kew Gardens Palm House, London - July 2009.jpg|thumb|300px|Kraljevi botanični vrt Kew, London, ustanovljen 1759,<br> Palm House zgrajena 1844–1848, delo Richarda Turnerja za Decimusa Burtona]] [[File:Water feature Silence, Mayfair, London.JPG|thumb|300px|Urbani načrt mestnega trga. Vodni elementi v Londonu, Tadao Ando dela tudi pokrajine in parke ]] Raznolikost strokovnih nalog, ki jih izvajajo krajinski arhitekti je zelo široka. Nekateri primeri projektov so <ref>{{cite web|url=http://www.asla.org/design |title=Landscape Architecture - Your Environment. Designed |publisher=Asla.org |date= |accessdate=2013-04-06}}</ref>: * Načrtovanje, oblikovanje, obseg in lokacije novih prostorov * Parki - splošno oblikovanje in javna infrastruktura * Trajnostni razvoj * Upravljanje z meteornimi vodami, vključno deževni vrtovi, zelene strehe, obnavljanje [[podtalnica|podtalnice]], zelena infrastruktura in sanacije [[mokrišče|mokrišč]] * Oblikovanje krajine za potrebe izobraževanja in oblikovanje prostorov za javne in vladne ustanove * [[Park]]i, [[botanični vrt]]ovi, [[arboretum]]i, zelene poti in [[naravni rezervat]]i * Rekreacijski objekti: igrišča, igrišča za [[golf]], [[tematski park]]i in športni objekti * Stanovanjska območja, industrijski parki in gospodarski objekti * Načrtovanje in projektiranje krajine na posestvih in ob rezidencah * Avtoceste, transportni objekti, mostovi in tranzitni koridorji * [[Urbanistično načrtovanje]], mestni in občinski trgi, cone za pešce in parkirišča * Naravni parki, turistične destinacije in obujanje zgodovinske pokrajine, zgodovinski vrt in konzervatorske študije * Rezervoarji, jezovi, elektrarne, kultiviranje ali ublažitev velikih industrijskih projektov * Presoje vplivov na okolje in krajino, načrtovanje, svetovanje in upravljanje zemljišč. * Razvoj in ublažitev obalnih in odprtih prostorov * Ekološko oblikovanje vseh vidikov oblikovanja, ki zmanjšuje okolju škodljive vplive tako, da se povezuje z naravnimi procesi in trajnostjo. Krajinski menedžerji uporabljajo svoje znanje krajinskih procesov za svetovanje o dolgotrajni oskrbi in razvoju krajine. Pogosto delajo v gozdarstvu, varstvu narave in kmetijstvu. Znanstveniki so specializirani na področjih kot so znanost o prsti, [[hidrologija|hidrologiji]], [[geomorfologija|geomorfologiji]] in botaniki, in se nanašajo na konkretne težave pri delu s krajino. Njihovi projekti lahko segajo od raziskav in ekološke ocene širših območij za namene načrtovanja in upravljanja. Prav lahko pa poročajo tudi o vplivu razvoja ali pomembnosti posameznih vrst na določenem področju. Krajinski načrtovalci se ukvarjajo s krajinskim planiranjem glede lokacije, slikovitosti, ekoloških in rekreacijskih vidikov mest, podeželja in obalne rabe tal. Njihovo delo je vključeno v pisne izjave politike in strategije. Obstajajo tudi specializacije kot so krajinska arheologija ali zakonodajni procesi načrtovanja krajine. Oblikovalci zelenih streh (ali natančneje, vegetativnih streh) oblikujejo obsežne in intenzivne [[strešni vrt|strešne vrtove]] za upravljanje z neurji, evapo-transpirativno hlajenje, trajnostno arhitekturo, estetiko in ustvarjanje habitatov. <ref>{{Cite web|title = Extensive Vegetative Roofs {{!}} Whole Building Design Guide|url = https://www.wbdg.org/resources/greenroofs.php|website = www.wbdg.org|accessdate = 2015-12-28}}</ref> == Zgodovina krajinske arhitekture == [[File:Orangerie.jpg|thumb|300px|Oranžerija v Versajski palači, Pariz]] Za obdobje pred letom 1800, zgodovina krajinskega vrtnarjenja (kasneje imenovana krajinska arhitektura) je bila v veliki meri mojstrsko načrtovanje in oblikovanje vrtov oziroma parkov za dvorce, palače in kraljeve rezidence, verske komplekse in centrov vlade. Tak primer je obsežno delo, ki ga izvedel [[André Le Notre]] na [[Vaux-le-Vicomte]] za kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] v [[Versajska palača|Versajski palači]]. Prva oseba, ki je pisala o oblikovanju pokrajine je bil [[Joseph Addison]] leta 1712. Izraz krajinska arhitektura je izumil [[Gilbert Laing Meason]] leta 1828. [[John Claudius Loudon]] (1783-1843) je bil ključnega pomena pri sprejemanju izraza krajinske arhitekture kot modernega poklica. Prevzel je izraz od Measona in ga publiciral v svojih enciklopedij in v svoji knjigi o ''Landscape Gardening and Landscape Architecture of the Late Humphry Repton'' iz leta 1840. <ref>London: Longman.</ref> Praksa krajinske arhitekture se je razširila iz starega v novi svet. Izraz "krajinski arhitekt" sta kot strokovni naziv uporabila [[Frederick Law Olmsted]] v Združenih državah Amerike leta 1863 in Andrew Jackson Downing (1815-1852) <ref>[http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=6412257 Find a Grave]</ref>, še en zgodnji ameriški krajinski oblikovalec je bil urednik revije ''The Horticulturist'' (1846-1852). Leta 1841 je izšla njegova prva knjiga ''Razprava o teoriji in praksi urejanja okolice, ki je prilagojena za Severno Ameriko'' (''A Treatise on the Theory and Practice of Landscape Gardening, Adapted to North America''), ki je doživela velik uspeh. <ref>{{cite web|title=History of Horticulture|url=http://www.hcs.ohio-state.edu/hort/history/159.html|publisher=Ohio State University|accessdate=July 24, 2012}}</ref> V 19. stoletju se je izraz krajinski arhitekt začel v stroki redno uporabljati. V letu 1899 je bilo ustanovljeno tudi Ameriško društvo krajinskih arhitektov (ASLA). IFLA je bila ustanovljena na Univerzi v Cambridgeu, Anglija, leta 1948, njegov prvi predsednik Sir Geoffrey Jellicoe je zastopal 15 držav iz Evrope in Severne Amerike. Kasneje leta 1978, so sedež IFLA prenesli v Versaillesu. <ref name=IFLAbook>IFLA Past, Present, Future - A publication about the history of IFLA. ISBN 3-9522080-0-0</ref><ref>[http://unesdoc.unesco.org/Ulis/cgi-bin/ulis.pl?catno=123501&set=48C9DF56_2_0&gp=0&lin=1 UNCESCO Documents and Publications]</ref><ref>[http://www.iflaonline.org/ The International Federation of Landscape Architects (IFLA)]</ref> == Razmerje do urbanističnega planiranja == [[File:Central park photo D Ramey Logan.jpg|thumb|right|333px|Kombinacija tradicionalne vrtne krajine in nastajajoče načrtovanje mesta v kombinaciji s krajinsko arhitekturo je edinstven primer. Frederick Law Olmsted je prvič uporabil izraz krajinska arhitektura pri oblikovanju Centralnega parka v New Yorku. ]] V 19. stoletju je urbanistično načrtovanje postalo osrednja točka in osrednje vprašanje v mestih. Kombinacija tradicije urejanja okolice in nastajajoče področje urbanizma je ponudila krajinskim arhitektom priložnost za zadovoljevanje teh potreb. <ref>Van Assche, K., Beunen, R., Duineveld, M., & de Jong, H. (2013). Co-evolutions of planning and design: Risks and benefits of design perspectives in planning systems. Planning Theory, 12(2), 177-198.</ref> V drugi polovici stoletja je Frederick Law Olmsted zaključil vrsto parkov, ki imajo še danes velik vpliv na prakso krajinske arhitekture. Med njimi so bili Central Park v New Yorku, Prospect Park v Brooklynu, New York in bostonski sistem Emerald Necklace Park. Jens Jensen je zasnoval prefinjene in naturalistične mestne in regijske parke v Chicagu, Illinois in na zasebni posesti za družino Ford, vključno Fair Lane in Gaukler Point. Ena od desetih ustanovnih članov ''American Society of Landscape Architects'' (ASLA) in edina ženska, je bila Beatrix Farrand. Bila je svetovalec pri zasnovi več kot deset univerz, vključno: Princeton v Princeton, New Jersey; Yale v New Haven, Connecticut in Arnold Arboretum za Harvard v Bostonu, Massachusetts. Njeni številni zasebni nepremičninski projekti so Dumbarton Oaks v Georgetownu okolici Washingtona. <ref>{{Cite book| publisher = U.S. Dept. of the Interior| last = National Park Service| title = Cultural Landscape Report: Dumbarton Oaks Park, Rock Creek Park| location = Washington, D.C.| year = 2000}}</ref> Od tega obdobja se je urbanistično planiranje razvilo v ločeno stroko, ki je vključevala pomembne prispevke iz drugih področij, kot so gradbeništvo, arhitektura in javna uprava. [[Urbanist]]i so usposobljeni za opravljanje nalog, ki so neodvisni od krajinskih arhitektov in kurikulum programov krajinske arhitekture ne pripravi študentov da postanejo urbanisti. Krajinska arhitektura se še naprej razvija kot oblikovalska stroka in se je odzivala na različna gibanja v arhitekturi in oblikovanju skozi 20. in 21. stoletje. Thomas Church predstavlja prelomnico v krajinski arhitekturi sredi stoletja. [[Roberto Burle Marx]] v [[Brazilija|Braziliji]] je kombiniral mednarodni slog in domače brazilske rastline in kulturo z novo estetiko. Inovativnost se danes nadaljuje pri reševanju zahtevnih problemov s sodobno zasnovo rešitev za prostorsko načrtovanje, krajino in vrtove. Ian McHarg je bil znan po uvajanju okoljskih vprašanj v krajinsko arhitekturo. [14] [15] Populariziral je sistem analize plasti na kraju samem, da bi pridobil popolno razumevanje kakovostnih lastnosti kraja. Ta sistem je postal temelj današnjih[[geografski informacijski sistem| geografskih informacijskih sistemov]] (GIS). McHarg je na primer dal vsakemu kakovostnemu vidiku mesta sloj, kot so zgodovina, hidrologije, topografije, vegetacijo, itd. GIS programska oprema se danes uporablja povsod v krajinski arhitekturi za analizo materialov v in na zemeljskem površju in jo prav tako uporabljajo urbanisti, geografi, gozdarstvo, strokovnjaki naravne vire, itd. == Primeri == <gallery> File:Laibach (13891049430).jpg|[[Park Tivoli, Ljubljana]] File:Molières (24) Sautet potager (2).JPG| Potager v Molières, [[Dordogne]], Francija File:Kloster Bebenhausen Alte Bewässerungsgräben.jpg|[[Samostanski vrt]] v Bebenhausenu v [[Baden-Württemberg]]u, Nemčija File:Arch at entrance to walled kitchen garden - geograph.org.uk - 935467.jpg|Vhod v zidu Kuhinjskega vrta v Norfolku, Anglija File:Coulommiers Vue Jardin Medieval.jpg|Srednjeveški vrt (rekonstrukcija) v Île-de-France, Francija File:Saihouji-kokedera01.jpg|Gozd v Saihō-ji, Kjoto, Japonska File:Shigain-monzeki05s4592.jpg|[[Japonski vrt]] v Ōcu, Šiga File:Chinese garden.jpg|Klasični [[kitajski vrt]] File:Pinjore Gardens at night.jpg|Vrtna razsvetljava, Pinjore, Indija File:Henckelska gården 3.jpg|Topiari v Helsingborgu, Švedska File:Crow Asian Sculpture Garden 01.jpg|Azijski vrt skulptur v Texasu, ZDA File:The monolith.JPG|Gustav Vigeland, ''Park kipov'' v [[Oslo|Oslu]], Norveška File:Giardini pensili 2.jpg|Strešni vrt Ventimiglia, Italija File:El Escorial-Gardens.jpg|Formalni vrt v palači [[El Escorial]], [[Madrid]], Španija File:Medieval garden of Sainte-Agnes.jpg|Mediteranski vrt v Alpes-Maritimes, Francija File:Herb Garden - geograph.org.uk - 1404860.jpg|Zeliščni vrt v Warwickshireu, Anglija File:Villa la magia 03.JPG|Uporaba stopnic v Villa la Magia, Quarrata, Italija. </gallery> == Sklici == {{sklici}} {{Commons category|Landscape architecture}} ==Zunanje povezave== * [http://www.dkas.si/ Društvo krajinskih arhitektorv Slovenije] * [http://www.dggl.org DGGL] - Deutsche Gesellschaft für Gartenkunst und Landschaftskultur e.V. [[Kategorija:Krajinska arhitektura| ]] [[Kategorija:Vede o okolju]] [[Kategorija:Okolje in družba]] {{normativna kontrola}} 5xt305o3hmp0wl516x3oajol8u060lc RB Leipzig 0 424702 5729446 5397560 2022-08-09T13:07:13Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:RB Leipzig]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''RasenBallsport Leipzig e.V.''' ali preprosto '''RB Leipzig''' je [[Nemčija|nemški]] [[nogomet]]ni klub iz mesta [[Leipzig]]. Klub je bil ustanovljen [[19. maj|19. maja]] [[2009]] in trenutno igra v 1. [[Bundesliga|Bundesligi]]. V inavguralni sezoni [[2009]]/[[2010|10]] je Leipzig dominiral v regionalni ligi in bil tako promoviran v severno regionalno ligo. V sezoni [[2012]]/[[2013|13]] je bil Leipzig zmagovalec severnovzhodne lige in tako napredoval v 3. nemško ligo (3. Bundesliga). V tej ligi je v sezoni [[2013]]/[[2014|14]] končal kot podprvak in bil tako promoviran v 2. nemško ligo (2. Bundesliga). S tem je postal prvi klub, ki je po uveljavitvi 3. nemške lige promoviral v 2. ligo že po eni sezoni. [[8. maj|8. maja]] [[2016]] pa je po zmagi nad [[Karlsruher SC]] z 2-0 v zadnjem kolu napredoval v 1. Bundesligo. Z osvojitvijo 2. mesta v Bundesligi v sezoni [[2016]]/[[2017|17]] pa se je klub prvič uvrstil v [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], kjer je v skupini s [[Turčija|turškim]] [[Beşiktaş JK|Beşiktaşem]], [[Portugalska|portugalskim]] [[FC Porto|Portom]] in [[Monako|monaškim]] [[AS Monaco|Monacom]] osvojil 3. mesto [2 zmagi, 1 remi, 3 porazi] in se tako uvrstil v šestnajstino finala [[Evropska liga|Evropske lige]], kjer je pozneje premagal najprej [[S.S.C. Napoli|Napoli]] (1-3, 2-0), nato [[FC Zenit|Zenit]] (2-1, 1-1), a potlej klonil proti [[Olympique de Marseille|Marseillu]] (1-0, 2-5) v četrtfinalu. V sezoni [[2018]]/[[2019|19]] je z osvojitvijo 6. mesta v domači ligi nastopil v Evropski ligi, kjer pa je v skupini z "bratskim" [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburgom]] iz [[Avstrija|Avstrije]], [[Škotska|škotskim]] [[Celtic F.C.|Celticom]] in [[Norveška|norveškim]] [[Rosenborg BK|Rosenborgom]] končal kot tretji. V sezoni [[2019]]/[[2020|20]] pa je z osvojitvijo 3. mesta v domači ligi ponovno nastopil v [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Leipzigov domači stadion je [[Red Bull Arena]], ki sprejme 44.345 gledalcev. Barvi dresov sta rdeča in bela. Nadimka nogometašev sta ''Die Bullen'' (biki) in ''Die roten Bullen'' (rdeči biki). == Moštvo sezone 2020/21 == {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Vratarji (GK) </span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 1|| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Péter Gulácsi|Péter '''GULÁCSI''']] {{Birth date and age|1990|5|6| df=yes}} |- | 13|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Philipp Tschauner|Philipp '''TSCHAUNER''']] {{Birth date and age|1985|11|3| df=yes}} |- | 32|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Tim Schreiber|Tim '''SCHREIBER''']] {{Birth date and age|2002|4|24| df=yes}} |- | 33|| {{ikonazastave|Španija}} [[Josep Martínez|Josep '''MARTÍNEZ''']] {{Birth date and age|1998|5|27| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Branilci (DF)</span> |- | 3|| {{ikonazastave|Španija}} [[Angeliño|'''ANGELIÑO''']] {{Birth date and age|1997|1|4| df=yes}} |- | 4|| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Willi Orbán|Willi '''ORBÁN''']] {{Birth date and age|1992|11|3| df=yes}} |- | 5|| {{ikonazastave|Francija}} [[Dayot Upamecano|Dayot '''UPAMECANO''']] {{Birth date and age|1998|10|27| df=yes}} |- | 6|| {{ikonazastave|Francija}} [[Ibrahima Konaté|Ibrahima '''KONATÉ''']] {{Birth date and age|1999|5|25| df=yes}} |- | 16|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Lukas Klostermann|Lukas '''KLOSTERMANN''']] {{Birth date and age|1996|6|3| df=yes}} |- | 22|| {{ikonazastave|Francija}} [[Nordi Mukiele|Nordi '''MUKIELE''']] {{Birth date and age|1997|11|1| df=yes}} |- | 23|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marcel Halstenberg|Marcel '''HALSTENBERG''']] {{Birth date and age|1991|9|27| df=yes}} |- | 39|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Benjamin Henrichs|Benjamin '''HENRICH''']] {{Birth date and age|1997|2|23| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Vezisti (MF)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 7|| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Marcel Sabitzer|Marcel '''SABITZER''']] {{Birth date and age|1994|3|17| df=yes}} [[Image:Captain sports.svg|12px]] |- | 8|| {{ikonazastave|Mali}} [[Amadou Haidara|Amadou '''HAIDARA''']] {{Birth date and age|1998|1|31| df=yes}} |- | 10|| {{ikonazastave|Švedska}} [[Emil Forsberg|Emil '''FORSBERG''']] {{Birth date and age|1991|10|23| df=yes}} |- | 14|| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Tyler Adams|Tyler '''ADAMS''']] {{Birth date and age|1999|2|14| df=yes}} |- | 18|| {{ikonazastave|Francija}} [[Christopher Nkunku|Christopher '''NKUNKU''']] {{Birth date and age|1997|11|14| df=yes}} |- | 20|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Lazar Samardžić|Lazar '''SAMARDŽIĆ''']] {{Birth date and age|2002|2|24| df=yes}} |- | 25|| {{ikonazastave|Španija}} [[Dani Olmo|Dani '''OLMO''']] {{Birth date and age|1998|5|7| df=yes}} |- | 27|| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Konrad Laimer|Konrad '''LAIMER''']] {{Birth date and age|1997|5|27| df=yes}} |- | 44|| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Kevin Kampl|Kevin '''KAMPL''']] {{Birth date and age|1990|10|9| df=yes}} |- | 47|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Joscha Wosz|Joscha '''WOSZ''']] {{Birth date and age|2002|7|20| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Napadalci (FW)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 9|| {{ikonazastave|Danska}} [[Yussuf Poulsen|Yussuf '''POULSEN''']] {{Birth date and age|1994|6|15| df=yes}} |- | 11|| {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Hwang Hee-chan|Hee-chan '''HWANG''']] {{Birth date and age|1996|1|26| df=yes}} |- | 19|| {{ikonazastave|Norveška}} [[Alexander Sørloth|Alexander '''SØRLOTH''']] {{Birth date and age|1995|12|5| df=yes}} |- | 21|| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Justin Kluivert|Justin '''KLUIVERT''']] {{Birth date and age|1999|5|5| df=yes}} |- | 35|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Fabrice Hartmann|Fabrice '''HARTMANN''']] {{Birth date and age|2001|3|2| df=yes}} |- | 38|| {{ikonazastave|Španija}} [[Hugo Novoa|Hugo '''NOVOA''']] {{Birth date and age|2003|1|24| df=yes}} |- | 41|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Dennis Borkowski|Dennis '''BORKOWSKI''']] {{Birth date and age|2002|1|26| df=yes}} |- |} {|class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin:0.5em;" !colspan="2" align=center bgcolor="#DDDDDD"|<span style="color:#000000;">Trener</span> |- |{{ikonazastave|Nemčija}} ||[[Julian Nagelsmann|Julian '''NAGELSMANN''']] {{Birth date and age|1987|7|23| df=yes}} |- |} {{-}} [[Kategorija:Nemški nogometni klubi]] [[Kategorija:Leipzig]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2009]] [[Kategorija:RB Leipzig|*]] {{normativna kontrola}} aks6o55s8nimtdz886wqr9hzvmp32yi Esslingen am Neckar 0 427547 5729573 5500797 2022-08-09T22:54:10Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Esslingen am Neckar |nickname = |motto = |image_skyline = Esslingen am Neckar 2005.jpg |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = DEU Esslingen am Neckar COA.svg |settlement_type = mesto |image_map = Esslingen_am_Neckar_in_ES.svg |pushpin_label_position = bottom |coordinates_display=inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = država |subdivision_name = [[Nemčija]] [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]] |subdivision_type2 = Zvezna dežela |subdivision_name2 = [[Baden-Württemberg]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = Stuttgart |leader_title = župan |leader_name = Jürgen Zieger |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_total_km2 = 46,43 |population_total = 91.271 |population_as_of = 31. december 2015 |population_footnotes = |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | latd = 48 | latm = 44| lats = 0 | latNS = N | longd= 9 | longm =19| longs= 0 | longEW= E |elevation_m = 241 |postal_code_type = |postal_code = 73701–73734 |area_code = 0711 |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = ES |website = [http://www.esslingen.de/ www.esslingen.de] |footnotes = }} '''Esslingen am Neckar''' je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji [[Stuttgart]] v zvezni deželi [[Baden-Württemberg]] v južni [[Nemčija|Nemčiji]]. Mesto leži ob reki [[Neckar]], približno 14 kilometrov jugovzhodno od [[Stuttgart]]a. Regije, ki obkrožajo mesto Esslingen, so tudi najrazvitejše. Esslingen je bil [[svobodno cesarsko mesto]] kar nekaj stoletij, dokler ni bil leta 1802 priključen Württembergu. == Geografija == === Lega === [[File:Esslingen-Aerial View.jpg|thumb|left|Esslingen am Neckar 2011]] Esslingen leži v ozkem delu doline reke Neckar, jugovzhodno od Stuttgarta. Reka prečka mesto od jugovzhoda do severozahoda, severno od nje je staro mesto. Reka je zajezena, od leta 2011 je na njej hidroelektrarna. Na vzhodu sega do Schurwalda in na jugu do vznožja pri ravnini Filder. Mesto leži na nadmorski višini 230 do 498 metrov v dolini reke Neckar. === Raba tal === Esslingen ima površino 4643 hektarjev. Od tega je 1193 hektarjev [[gozd]]ov in 112 [[voda]]. Na 93 hektarjih gojijo [[vinograd]]e, ki so del vinorodne dežele Württemberg. 1662 hektarjev je pozidano zemljišče, na katerem živi okoli 90.000 prebivalcev, preostalo so ulice, trgi, ceste in železnice. === Upravna delitev === Mesto sestavlja 24 četrti: Berkheim, Brühl, Hegenberg, Hohenkreuz, Innenstadt, Kennenburg, Kimmichsweiler/Oberhof, Krummacker, Liebersbronn, Mettingen, Neckarhalde, Oberesslingen, Obertal, Pliensauvorstadt, Rüdern, Zerah, Sankt Bernhardt, Sirnau, Sulzgries, Wäldenbronn, Weil, Wiflingshausen, Zell, Zollberg. K Esslingenu spada tudi [[eksklava]] ''Stadtwald Esslingen am Neckar Stiftswald'' v mestni četrti Stuttgart. == Zgodovina == === Prazgodovina === Imamo arheološke dokaze, da je bilo območje sedanjega mesta naseljeno že v [[neolitik]]u. Sledovi poselitve na območju mestne cerkve segajo v leto 1000 pr. n. št. === Rimsko obdobje === V 1. stoletju n. št. je regija Esslingen postala del [[Rimski imperij|rimskega imperija]]. Na območju Oberesslingen so imeli rimsko skladišče. Najbližji večji rimski naselbini in garniziji sta bili Cannstatt in Köngen. === Srednji vek === Iz porimskega obdobja v dolini Neckar v Esslingenu ni zgodnjealemanskih odkritij, so pa v Filderju. Najdbe iz Rüderna kažejo bogat grob z vzhodnimi vplivi, kot je skupina treh krilatih puščic. Ime s končnico -ingen označuje osebe v kraju, moški z imenom Hezzilo ali Hetsilo je imel vplivno vlogo kot lastnik ali glava družine. To ime skupaj z "-ingen" je dalo ime naselja in nato mesta. V 6. stoletju so si frankovski vladarji [[Merovingi]] pod kraljem [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] podredili [[Alemani|Alemane]], vendar pa so Alemani tudi pod frankovsko nadvlado prevzeli upravne naloge in oblikovali vojvodino v frankovski državi. V 8. stoletju so poskušali ponovno vzpostaviti samostojno oblast. Poskus leta 746 v Cannstattu ni uspel. S krvavim zatrtjem je bilo konec alemanske vojvodine. Esslingen se prvič omenja leta 777 kot ''Ezelinga'' v oporoki opata Fulrada iz [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis |Saint-Denisa]] (blizu [[Pariz]]a), kaplana [[Pipin Mali|Pipina]] in [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Opat je v Esslingen prinesel kosti svetega Denisa in je zaradi tega postal cilj romarjev. S tem je omogočil rast kraja. [[File:Reutlingen, Esslingen, Weil Imperial Cities.JPG|thumb|left|Območje svobodnega cesarskega mesta Esslingen]] Okoli leta 800 je Esslingen postal [[Trg (naselje)|trg]] – tržne pravice so bile potrjene leta 866. V letih 949 do 953 je bil v lasti Liudolfa, švabskega vojvode. [[Friderik I. Barbarossa|Barbarosa]] je leta 1181 kraju dodelil naslov cesarsko mesto. 30. decembra 1213 je cesar [[Friderik II. Hohenstaufen |Friderik II.]] podelil [[mestna cerkev svetega Dionizija|mestno cerkev svetega Dionizija]] stolničnemu kapitlju [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer |v Speyer]]<nowiki/>ju. Esslingen je dobil mestne pravice leta 1229, podelil mu jih je cesar [[Friderik II. Hohenstaufen |Friderik II.]] V 13. stoletju so začeli graditi številne velike zgradbe. Zgrajen je bil most čez reko Neckar, ki je pripomogel, da je mesto postalo glavno središče za trgovino med Italijo, Švico in severno Nemčijo. Mostnina in sejmi so omogočili nadaljnjo rast mesta, prav tako pa tudi izvoz cenjenih vin iz regije. V 13. stoletju je bila v zgodnjegotskem slogu zgrajena tudi katoliška cerkev svetega Pavla, najstarejša ohranjena cerkev ubožnega reda v Nemčiji. V obdobju med 13. in 16. stoletjem je bilo veliko sporov med svobodnim cesarskim mestom in grofi Württemberškimi (pozneje vojvodino Württemberg). Približno polovica prebivalstva je zaradi lakote ali epidemij umrla v [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] med letoma 1618 in 1648. Esslingen je izgubil svojo neodvisnost kot cesarsko mesto v letih 1802 in 1803, ko je postal del vojvodine Württemberg. ==== Most čez reko Neckar ==== Zgrajen je bil med letoma 1213 in 1286, znan tudi kot ''zunanji most'': Bil je kamnit s tremi stolpi in v tistem času eden največjih mostov v Nemčiji. Srednji stolp je bil porušen leta 1819, zunanji stolp pa leta 1837. Po vojni je bil triločni kamniti most nadomeščen z 52 m dolgimi jeklenimi nosilci na območju novozgrajenega kanala. Prejšnji most z 12 oboki ima danes le 5 obokov. Novi most delno odstopa od vzdolžne osi in nato preide na preostali stolp. ''Pliensaubrücke'' zdaj uporabljajo le kolesarji in pešci. Dolg je 200 m. [http://www.karl-gotsch.de/Bilder/Pliensau.jpg]. === 19. stoletje do danes === [[File:Ferdinand von Hochstetter (Heliogravure).jpg|thumb|170px|Ferdinand von Hochstetter]] Na začetku 19. stoletja se je začela industrializacija. Izdelava rokavic, predelava hrane, tekstilna in kovinska industrija so bile med prvimi v Esslingenu. 20. novembra 1845 je od Cannstatta do Esslingena pripeljal prvi vlak. Esslingen so aprila 1945 zasedli ameriški vojaki, proti koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med vojno mesto ni bilo močno poškodovano, zato je srednjeveška narava središča mesta večinoma ohranjena. Po drugi svetovni vojni se je v Esslingen priselilo okoli 47.000 ljudi, večinoma beguncev in razseljenih oseb iz Vzhodne Nemčije. V Oberesslingenu in Zollbergu so bile zgrajene nove stanovanjske soseske. Leta 1973 se je okraj Nürtingen združil z Esslingenom, ki je postal sedež precej razširjenega okrožja. == Izobraževanje == Mesto je sedež univerze uporabnih znanosti (nemško ''Hochschule Esslingen''). Znana je po strojništvu in strokovnih predmetih iz avtomobilizma, pa tudi treh mednarodnih magistrskih programih (MBA – International Industrial Management, [3] MEng – Automotive Systems, [4] MEng – oblikovanje in razvoj avtomobilske industrije in strojništva) [5] s podiplomskim študijem, poučujejo v angleškem jeziku. == Pobratena mesta == [[File:Carl Ludwig Deffner.jpg|thumb|150px|Karl Ludwig Deffner]] Pobraten je z več mesti:<ref>{{cite web |url=http://www.esslingen.de/,Lde/start/es_themen/Partnerstaedte.html |title=Esslingen und seine Partnerstädte |publisher=Städtepartnerschaften, Stadt Esslingen am Neckar |language=de |type=official website |website=Esslingen.de |accessdate=2014-11-17}}</ref> {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|FRA}} Vienne, Isère, Francija *{{flagicon|WAL}} Neath Port Talbot, [[Wales]]<ref name="Neath Port Talbot twinnings">{{cite web|url=http://www.npt.gov.uk/default.aspx?page=1988|title=Neath Port Talbot Twin Towns|accessdate=2013-08-22|work=Neath Port Talbot County Borough Council}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Videm, Italija|Videm]], Italija *{{flagicon|SWE}} [[Norrköping]], Švedska *{{flagicon|NED}} Schiedam, Nizozemska || *{{flagicon|USA}} [[Sheboygan, Wisconsin]], ZDA *{{flagicon|SVN}} [[Velenje]], Slovenija *{{flagicon|BLR}} Maladzyechna, Belorusija *{{flagicon|HUN}} [[Eger]], Madžarska *{{flagicon|POL}} Piotrków Trybunalski, Poljska |} == Pomembni ljudje == [[File:Julius Motteler.jpg|thumb|150px|Julius Motteler]] * Wilhelm Christian Hochstetter (1825–1881), botanik, univerzitetni vrtnar in inšpektor botaničnega vrta v Tübingenu; *Ferdinand von Hochstetter (1829–1884), geograf, geolog in naravovarstvenik; *Emil von Kessler (1813–1867), ustanovitelj tovarne lokomotiv (Maschinenfabrik Esslingen); *Georg Christian von Kessler (1787–1842), ustanovitelj še vedno delujoče vinske kleti za penino – Kessler Sekt; *Hermann Kurz (1813–1873), pesnik, pisatelj in prevajalec, oče Isolde Kurz; * Julius Motteler (1838–1907), vodilni član zgodnjega nemškega delavskega gibanja. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Esslingen am Neckar}} *{{Official website|http://www.esslingen.de }} *[http://www.eslebt.de City Portal] *[http://www.hs-esslingen.de Esslingen University of Applied Sciences] *[http://www.graduate-school.de Esslingen Graduate School] [[Kategorija:Mesta v Baden-Württembergu]] [[Kategorija:Naselja ob Neckarju]] {{normativna kontrola}} 19yweiv5hepg5bqnhjkjw3maak9bzwl Umetna inteligenca v igrah 0 440626 5729484 5661322 2022-08-09T15:06:03Z Meta in melisa 214057 dodana povezava wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} Umetna inteligenca se dandanes čedalje večkrat pojavi v več vrstah [[Videoigra|video iger]] in sicer da ustvarijo inteligentno obnašanje nečloveških računalniških vodenih likih, ki jim večkrat pravimo tudi boti. Tako obnašanje je ustvarjeno z uporabo algoritmov. Cilj teh likov oziroma botov je oponašati človeka v največji možni meri, kar vključuje tudi zavest in čustva. == Razvoj umetne inteligence v igrah == Umetna inteligenca v igrah se razvija zelo hitro v primerjavi z "pravo" umetno inteligenco. Umetne inteligence in tiste v igrah ne moremo popolnoma enačiti, ker naj bi se prava umetna inteligenca učila iz zunanjih podatkov in iz svojih napak. V veliko igrah, za primer lahko vzamemo eno izmed najbolj popularnih iz današnjega časa Counter strike global offensive, boti le izvajajo določeno zaporedje ukazov ter upoštevajo nekatera v naprej določena pravila. V tej "streljačini", se boti le premikajo na vnaprej določena območja in te po veliko neuspelih poskusih ubijejo, če jih mi ne prej. Ti boti se ne naučijo, kje smo jih ubili, zato lahko to izkoriščamo in jih lahko vsakič premagamo po isti strategiji. Ravno to je razlog, da se ta vrsta umetne inteligence lahko hitreje razvija. "Prava umetna inteligenca" se razvija precej počasi, glavni razlog zato pa je premajhna zmogljivost računalnikov. == Zgodovina == Nekateri izmed prvih računalniških programov so bili ustvarjeni za premagovanje človeških igralcev. Program, ki ga je je napisal Arthur Samuel na začetku šestdesetih let je prvi, ki je uspel premagati amaterskega igralca dame. Mejnik v umetni inteligenci, ki se uporablja v igrah, je postavil IBM-ov računalnik Deep Blue, ki je leta 1997 premagal šahovskega velemojstra Garryja Kasparova v nizu šahovskih iger. Umetna inteligenca je tudi temelj veliko arkadnih iger v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. UI se je kasneje razvil tudi v več strategijskih igrah, ena izmed bolj zahtevnih za računalnik danes je Freeciv, kjer mora računalnik obdelati zelo veliko informacij naenkrat. Do današnjega dne se je UI razvil v veliko vrst iger. == Uporaba == === Današnje igre === Umetna inteligenca se danes uporablja v zelo veliko vrstah iger, morda še najbolj na področju prvo osebnih streljačinah oziroma FPS. V večini takih in podobnih igricah se pojavi nekakšen spopad med NPC (Non- Player Charachter) oziroma računalnikom in samim igralcem. Da se NPC obnaša čim bolj človeku podobno in je za igralca zanimiv in vsakič drugačen izziv je potrebna sposobna umetna inteligenca. Poglavitna naloga NPC-ja je podati čim bolj človeški odziv na igralčeve poteze. Na začetku so bile igre bolj nezanimive in toge, ker je bila UI manj razvita in ni imela več različnih funkcij, ki jih danes poznamo. === Uporaba v namiznih igrah === Umetna inteligenca se uporablja v zelo veliko namiznih igrah, naštetih je le nekaj najbolj znanih v kateri najdemo UI. * šah * dama * poker * bridž * go * pasjansa Spodaj je na kratko predstavljen računalniški program AlphaGo. AlphaGo je program, ki je večkrat premagal najboljše igralce igre Go v zadnjih letih. Je prvi program, ki je premagal svetovnega prvaka v tej igri in najmočnejši igralec igre Go. Program AlphaGo ima podporo osebja iz podjetaja Google DeepMind. Ta program je ogromen dosežek na področju umetne inteligence, ker je Go igra, ki ima ogromno različnih možnosti in je zato zelo zahtevna za računalnik. Igra go se je razvija na Kitajskem in stara več tisočletij. Popularna ostaja, ker se je vsak posameznik zmožen naučiti pravil zelo hitro, izkušene igralce pa ohranja s tem, da lahko postane zelo zapletena in ima nešteto možnih zapletov, tako podobno kot šah. == Prihodnost UI v igrah == Umetna inteligenca v igrah je relativno novo področje in ima še ogromno področje, ki se ga da izpopolniti. Velika oviro pir tem predstavljajo premalo zmogljivi računalniki, ki pa so čedalje zmogljivejši in morda bo UI v igricah tako razvita, da bo lahko s človekom normalno komunicirala in podajala povsem človeške odzive. Zanimivo bo videti, kako bo razvoj umetne inteligence vplival na razvoj prave umetne inteligence. [[Kategorija:Umetna inteligenca|Igre]] [[Kategorija:Videoigre]] r38afqsnr2um54qpoam4q4xl74wb035 Nihon Šoki 0 443583 5729541 4939266 2022-08-09T19:10:03Z Ljuba brank 92351 tp wikitext text/x-wiki '''''Nihon Šoki''''' (日本書紀, "japonske kronike") ali '''''Nihongi''''' (日本紀, "japonske kronike") je druga najstarejša knjiga klasične japonske zgodovine. Napisana je v klasični [[kitajščina|kitajščini]], kot je za uradne dokumente tistega obdobja značilno. Je bolj obsežna in detajlna kot ''[[Kodžiki]]'', zaradi tega pa tudi uporabnejša za zgodovinarje in arheologe. Knjiga je bila dokončana leta 720 pod vodstvom [[Princa Toneri|princa Tonerija]] s pomočjo [[O no Jasumaro|O no Jasumara]], posvečena [[Cesarica Genšo|cesarici Genšo]]. == Vsebina == ''Nihon Šoki'' se začne z [[Mit stvarjenja (šintoizem)|japonskim mitom stvarjenja]], ki pojasni poreklo sveta in prvih sedmih generacij božanskih bitij (začenjajoč s Kuninotokotačijem), opiše številne mite, z opisi pa nadaljuje vse do 8. stoletja. Knjiga se osredotoča na lastnosti zaslužnih in napake slabih vladarjev, pa tudi na diplomatske stike z drugimi državami. Verjamejo, da natančno opiše vladavine cesarjev [[Cesar Tendži|Tendžija]], [[Cesar Tenmu|Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]], mnogi drugi podatki iz časa nastanka cesarske linije pa niso preverljivi. Strokovnjaki se strinjajo, da so dolžine vladavin mnogih vladarjev pretirane, da se je ustanovitev Japonske umetno nastavila na leto 660 pr. n. št. S tem je postala cesarska družina dovolj starodavna za legitimacijo. Vsebinsko je ''Nihon Šoki'' sinteza starejših dokumentov, predvsem dvornih zapisov dvora Jamato od 6. stoletja naprej in zapiskov ter folklore podrejenih klanov. Pomembni viri informacij so bili tudi dokumenti iz kraljestva Baekje. Starejši podobni deli Ten'noki in Kokki sta zgoreli v [[Incident v letu išši|incidentu ''išši'']]. Ena izmed zgodb, ki se prvič pojavi v ''Nihon Šokiju'', je [[zgodba o Urašimu Tarouju]], ki vsebuje eno najstarejših omemb motiva [[potovanje v času|potovanja skozi čas]]. [[Kategorija:Japonska mitologija]] [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] {{normativna kontrola}} nwt8d7jl29npcm3ljgc3si9yjsetaui Kvatropirci 0 445275 5729696 5349242 2022-08-10T10:21:25Z A09090091 188929 -napačna oznaka wikitext text/x-wiki '''Kvatropirci''' so slovenska [[glasbena skupina]], ki jo sestavljajo [[basist]] [[Gorazd Zapušek]], [[baritonist]] [[Jure Jaklič]] in [[tenorist]]a [[Samo Kališnik]] ter [[Tomaž Krt]]. Skupina deluje od leta 2011. Člani skupine so se spoznali v kamniškem mešanem pevskem zboru Odmev, v katerem so vsi več let prepevali. V letu 2019 se jim je pridružil nov basist [[Matej Kocen]].<ref>http://kvatropirci.com/, vpogled: 10. 2. 2018.</ref><ref>http://veseljak.si/izvajalci/54ddd316150aa/kvatropirci, vpogled: 10. 2. 2018.</ref> Leta 2016 so s skladbo ''Pesem'', ki so jo zapeli skupaj z [[Manca Špik|Manco Špik,]] na [[Melodije morja in sonca 2016|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva<ref>https://www.dnevnik.si/1042746511, vpogled: 10. 2. 2018.</ref> in skupno dosegli drugo mesto. == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2016|2016]]: ''Pesem - 2. mesto'' (z Manco Špik) == Sklici == {{sklici}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2011]] {{normativna kontrola}} aupsofhbynl908g2vwc2t7xtryz6xod 5729698 5729696 2022-08-10T10:26:49Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | birth_date = 2011 | birth_place = Kamnik | origin = [[Kamnik]], {{SLO}} | instruments = moški glasovi [[bas]], [[bariton]], [[tenor]] | current_members = Gorazd Zapužek ([[bas]])<br/>Jure Jaklič ([[bariton]])<br/>Samo Kališnik ([[tenor]])<br/>Tomaž Krt ([[tenor]])<br/>Matej Kocen ([[bas]], 2019) }} '''Kvatropirci''' so slovenska [[glasbena skupina]], ki jo sestavljajo [[basist]] [[Gorazd Zapušek]], [[baritonist]] [[Jure Jaklič]] in [[tenorist]]a [[Samo Kališnik]] ter [[Tomaž Krt]]. Skupina deluje od leta 2011. Člani skupine so se spoznali v kamniškem mešanem pevskem zboru Odmev, v katerem so vsi več let prepevali. V letu 2019 se jim je pridružil nov basist [[Matej Kocen]].<ref>http://kvatropirci.com/, vpogled: 10. 2. 2018.</ref><ref>http://veseljak.si/izvajalci/54ddd316150aa/kvatropirci, vpogled: 10. 2. 2018.</ref> Leta 2016 so s skladbo ''Pesem'', ki so jo zapeli skupaj z [[Manca Špik|Manco Špik,]] na [[Melodije morja in sonca 2016|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva<ref>https://www.dnevnik.si/1042746511, vpogled: 10. 2. 2018.</ref> in skupno dosegli drugo mesto. == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2016|2016]]: ''Pesem - 2. mesto'' (z Manco Špik) == Sklici == {{sklici}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2011]] {{normativna kontrola}} 1utthnrbf7l4zvu81w65k2gyjddi409 Rudi Vaupotič 0 445294 5729498 5511521 2022-08-09T16:07:22Z VidaC 207382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Rudi Vaupotič''' (tudi '''Vavpotič'''), [[Slovenci|slovenski]] [[filmski snemalec]], * [[24. marec]] [[1919]], [[Maribor]], † [[26. junij]] [[2003]], [[Ljubljana]]. Vaupotič je kot [[direktor fotografije]] sodeloval pri preko šestdesetih filmih, od tega pri petnajstih celovečernih. Leta 1967 je prejel [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za »snemalno delo pri kratkem filmu ''Podobe iz sanj'' in celovečernem igranem filmu ''[[Zgodba, ki je ni]]''«, leta 2003 pa [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]], ki se podeljuje za življenjsko delo na filmskem področju. ==Filmografija (kot direktor fotografije)== * ''[[Praznovanje pomladi]]'' (1978, celovečerni igrani film) * ''Pomorska impresija'' (1977, kratki dokumentarni propagandni film) * ''Lutkarji'' (1977, kratki dokumentarni film) * ''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' (1975, celovečerni igrani film) * ''Kras - pravljični svet'' (1974, kratki dokumentarni turistično-propagandni film) * ''Razstava gotske plastike na Slovenskem'' (1974, kratki dokumentarni film o umetnosti) * ''[[Pastirci (film)|Pastirci]]'' (1973, celovečerni igrani film) * ''Kamnik'' (1973, kratki dokumentarni film) * ''SLO v Beli krajini'' (1972, kratki dokumentarni film) * ''[[Poslednja postaja]]'' (1971, celovečerni igrani film) * ''[[Opklada]]'' (1971, celovečerni igrani film) * ''[[Oxygen (film)|Oxygen]]'' (1970, celovečerni igrani film) * ''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' (1969, celovečerni igrani film) * ''[[Kekčeve ukane]]'' (1968, celovečerni igrani film) * ''[[Zgodba, ki je ni]]'' (1967, celovečerni igrani film) * ''[[Na papirnatih avionih]]'' (1967, celovečerni igrani film) * ''Kje je bil rojen Jacobus Gallus'' (1967, kratki dokumentarni film) * ''Podobe iz sanj'' (1967, kratki igrani film) * ''Podobe neke mladosti'' (1966, kratki dokumentarni film) * ''Zgodba o dveh letih'' (1965, kratki dokumentarni propagandni film) * ''Metalna'' (1965, kratki dokumentarni propagandni film) * ''Žičnica'' (1965, kratki dokumentarni reklamni film) * ''Ljubljana je ljubljena'' (1965, kratki igrani eksperimentalni film) * ''Naročeni ženin'' (1965, kratki dokumentarni film) * ''Malo potepanje'' (1964, kratki dokumentarni propagandni film) * ''Strupi'' (1964, kratki dokumentarni propagandni film) * ''Strogo zaupno'' (1963, kratki dokumentarni) * ''Mali omnibus'' (1962, kratki igrani satirični film) * ''Deklica z rdečim glavnikom'' (1962, kratki igrani film) * ''Zadnja šolska naloga'' (1961, kratki dokumentarni film) * ''[[Balada o trobenti in oblaku (film)|Balada o trobenti in oblaku]]'' (1961, celovečerni igrani film) * ''Romanca o solzi'' (1961, kratki igrani film) * ''Sobota, njegov dan'' (1960, kratki igrani film) * ''Zeleno zlato'' (1960, kratki dokumentarni gospodarstveni film) * ''Janez Cesar'' (1959, kratki dokumentarni film) * ''[[Tri četrtine sonca]]'' (1959, celovečerni igrani film) * ''100 km življenja'' (1958, kratki dokumentarni reportažni film) * ''Poberi denar'' (1956, kratki dokumentarni film) * ''[[Dolina miru]]'' (1956, celovečerni igrani film) * ''[[Tri zgodbe]]'' (1955, celovečerni igrani film) * ''Plat zvona'' (1955, kratki dokumentarni film) * ''Na svidenje na Ostrožnem'' (1954, kratki dokumentarni film) * ''Nesrečna kost'' (1954, kratki reklamni film) * ''Na-Ma'' (1953, kratki reklamni film) * ''Dedek Mraz veselja čas'' (1953, kratki dokumentarni reportažni film) * ''Mojster Plečnik'' (1953, kratki dokumentarni film) * ''Slovo od Borisa Kidriča'' (1953, kratki dokumentarni reportažni film) * ''Spomini na partizanska leta'' (1952, kratki dokumentarni film) * ''Prvi maj 1952'' (1952, kratki dokumentarni reportažni film) * ''[[Trst (film)|Trst]]'' (1951, celovečerni igrani film) * ''Planica Jugoslavija'' (1950, kratki dokumentarni reportažni film) * ''Za novo zemljo in kruh'' (1950, kratki dokumentarni propagandni film) * ''S Titovimi fiskulturniki v Pragi'' (1949, kratki dokumentarni reportažni film) * ''Planica 1949'' (1949, kratki dokumentarni reportažni film) * ''Vode nam bodo pokorne'' (1949, kratki dokumentarni film) * ''Med zagorskimi rudarji'' (1949, kratki dokumentarni film) * ''Uničujmo koloradskega hrošča'' (1948, kratki dokumentarni) * ''Filmski obzornik 29'' (1948, kratki dokumentarni novičarski film) * ''Filmski obzornik 32'' (1948, kratki dokumentarni novičarski film) * ''Filmski obzornik 31'' (1948, kratki dokumentarni novičarski film) * ''Balkanijada v vajah na orodju'' (1948, kratki dokumentarni reportažni film) * ''Filmski obzornik 28'' (1948, kratki dokumentarni novičarski film) * ''O gradnjah LRS v letu 1947 v borbi za plan'' (1948, kratki dokumentarni propagandni film) ==Zunanje povezave== * {{SloBio |id=764069 |avtor=Brenk, France |ime=Vaupotič, Rudi |vir=SBL}} * [https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/4378/rudi-vaupotic/ Profl] na film-center.si * {{IMDb-ime|id=0891351}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Vaupotič, Rudi}} [[Kategorija:Slovenski direktorji fotografije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Badjurovi nagrajenci]] hksl3zq4a4oifngp85mikduog2y97a9 Anne, kraljevska princesa 0 445695 5729717 4960018 2022-08-10T11:44:53Z 89.212.162.104 /* Prvi zakon */ popravil nesmisel wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty|name=Anne|full name=Anne Elizabeth Alice Louise|title=Kraljevska princesa|image=<!--Wikidata-->|spouse=[[Mark Phillips]] <small>(1973 - 1992)</small><br>[[Timothy Laurence]] <small>(1992 - danes)</small>|issue=[[Peter Phillips]]<br>[[Zara Tindall]]|house=[[Windsor]]|birth_date=<!--Wikidata-->|birth_place=<!--Wikidata-->|father=[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]]|mother=[[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]]|religion=[[Anglikanizem]]|signature=}} '''Anne, kraljevska princesa''' (polno ime Anne Elizabeth Alice Louise), rojena [[15. avgust|15. avgusta]] [[1950]], je drugi otrok in edina hči britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa, vojvode Edinburškega]]. V času rojstva je bila tretja v vrsti za nasledstvo britanskega prestola, za mamo (takrat še princeso) Elizabeto in starejšim bratom [[Charles, valižanski princ|Charlesom]]. Po začetku materinega vladanja je napredovala na drugo mesto, vendar je trenutno že na 12. mestu.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20111217082602/http://www.debretts.com/forms-of-address/titles/knight/knights-of-orders-of-chivalry.aspx|title=Knights of the Orders of Chivalry|date=17. 12. 2011|accessdate=24. 2. 2018|website=Forms of Address|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20120606005354/http://www.royal.gov.uk/LatestNewsandDiary/Pressreleases/2012/NewappointmentstotheOrderoftheThistle25May2012.aspx|title=New appointments to the Order of the Thistle|date=6. 6. 2012|accessdate=24. 2. 2018|website=Royal.gov.uk|publisher=|last=|first=}}</ref> Anne je poznana po svoji dobrodelnosti in je pokroviteljica več kot 200 organizacijam. Znana je tudi po svojem konjeniškem talentu. Na evropskih prvenstvih je osvojila dve srebrni medalji (1975) in eno zlato (1971), postala pa je tudi prva članica britanske kraljeve družine, ki je tekmovala na olimpijskih igrah, in sicer je nastopila na [[Poletne olimpijske igre 1976|poletnih olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976]]. Od leta 1987 nosi naziv kraljevska princesa in je sedma nosilka tega naziva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.britisheventing.com/asp-net/page.aspx?section=264&sectionTitle=Senior..|title=Senior European Championship Results|date=|accessdate=24. 2. 2018|website=British Eventing|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1973 se je poročila s kapitanom [[Mark Phillips|Markom Phillipsom]], s katerim ima dva otroka in tri vnuke. Ločila sta se leta 1992. Nekaj mesecev po ločitvi se je poročila s poveljnikom [[Timothy Laurence|Timothyjem Laurenceom]]. == Zgodnje življenje in izobrazba == [[File:Elizabeth, Philip, Charles and Anne.jpg|thumb|upright|left|Princesa Anne s staršema in starejšim bratom oktobra 1957.]] Anne se je rodila v kraljevi rezidenci Clarence House v [[London|Londonu]] 15. avgusta 1950 ob 11:50 kot drugi otrok in edina hči britanske princese Elizabete in princa Filipa, vojvode Edinburškega ter drugi vnuk britanskega kralja [[Jurij VI. Britanski|Jurija VI]]. in kraljice Elizabete. Krščena je bila v glasbeni sobi v buckinghamski palači 21. oktobra 1950. Krstil jo je yorški nadškof [[Cyril Garbett]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/38995/page/4197|title=Issue:38995 Page:4197|date=16. 8. 1950|accessdate=24. 2. 2018|website=The Gazette|publisher=|last=|first=}}</ref> Skrb zanjo in za njeno zgodnjo izobrazbo v buckinghamski palači je bila prepuščena guvernanti Catherine Peebles, ki je predhodno vzgajala že njenega starejšega brata Charlesa. Po smrti kralja Jurija VI. je njena mama Elizabeta postala kraljica. Ker je bila Anne takrat še zelo majhna, se ni udeležila kronanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.royal.uk/|title=HRH The Princess Royal> Early Life and Education|date=22. 10. 2008|accessdate=24. 2. 2018|website=The Royal Family|publisher=|last=|first=}}</ref> [[File:1970s royal visit to the USA.jpg|thumb|Anne in Charles v Beli hiši s Tricio Nixon Cox, Julie Nixon Eisenhower in Davidom Eisenhowerjem junija 1970.]] Maja 1959 so jo vključili v ponovno ustanovljeno družbo Girl Guides, ki sta jo nekoč obiskovali tudi njeni mama in teta. V njem se je Anne lahko družila z dekleti svoje starosti. Družba je delovala do leta 1963, ko je bila Anne poslana v internat. Istega leta so jo vpisali na šolo Benenden. Zaključila jo je leta 1968 z odličnimi ocenami: šestimi O-ji po lestvici GCE (General Certificate of Education) in dvema A-jema.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20090124230434/http://www.royal.gov.uk/output/Page5951.asp|title=ROYAL SUPPORT FOR THE SCOUTING AND GUIDING MOVEMENTS|date=|accessdate=24. 2. 2018|website=Royal Insight|publisher=|last=|first=}}</ref> V naslednjih letih je začela hoditi na zmenke. Njen prvi fant je bil leta 1970 [[Andrew Parker Bowles]], ki se je kasneje poročil s Camillo Shand. Pozneje sta se ločila in Camilla je čez leta postala druga žena Anninega brata Charlesa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hellomagazine.com/royalty/201001192765/princess-anne/rosemary-parker-bowles/funeral/|title=Princess Anne comforts Andrew Parker Bowles at funeral of his wife Rosemary|date=19. 1. 2010|accessdate=24. 2. 2018|website=Hello!|publisher=|last=|first=}}</ref> == Prvi zakon == [[File:Anne, Princess Royal in Ethiopia 1973.jpg|thumb|upright|left|Anne v Massawi v Etiopiji februarja 1973.]] V sredo, 14. novembra 1973, na petindvajseti rojstni dan njenega brata princa Charlesa, se je princesa Anne poročila z Markom Phillipsom, poročnikom v kraljičini gardi. Obred, ki je potekal v opatiji Westminster, je preko televizije po vsem svetu spremljalo okoli 100 milijonov ljudi. Po poroki je par zaživel na posestvu Gatcombe Park. Mark je na začetku leta 1974 napredoval v kapetana, obenem pa je bil imenovan za osebnega pomočnika kraljice Elizabete II. Leta 1989 sta Anne in Mark napovedala, da se nameravata ločiti, saj je njun zakon že več let propadal. Ločila sta se 23. aprila 1992.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.upi.com/Archives/Audio/|title=Archives|date=|accessdate=24. 2. 2018|website=Upi|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url=|title=Chronicle|last=Brozan|first=Nadine|date=24. 4. 1992|journal=New York Times|accessdate=24. 2. 2018}}</ref> Ob poroki so Marku, ki ni imel nobenega dednega naziva, ponudili naziv grofa, vendar je to zavrnil. Zaradi tega tudi njuna otroka, [[Peter Phillips|Peter]] in [[Zara Phillips]], ne nosita plemiških nazivov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20170714062225/https://www.royal.uk/the-princess-royal?ch=4|title=Princess Royal|date=14. 7. 2017|accessdate=24. 2. 2018|website=The Royal Family|publisher=|last=|first=}}</ref> Anne je 29. decembra 2010 prvič postala babica, ko sta sin Peter in njegova žena Autumn dobila hčerko Savannah. 29. marca 2012 sta dobila še drugo hčerko Islo. Tretja vnukinja Mia Grace, prvi otrok hčere Zare in njenega moža [[Mike Tindall|Mikea Tindalla]], se je rodila 17. januarja 2014. 5. januarja 2018 sta Zara in Mike sporočila, da poleti pričakujeta svojega drugega otroka.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-42582168|title=Zara Tindall: Queen's granddaughter announces pregnancy|date=5. 1. 2018|accessdate=24. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> == Poskus ugrabitve == [[File:Visit of Princess Anne to Washington, 1974 (9713931669).jpg|thumbnail|Anne med obiskom v Washingtonu v provinci Tyne and Wear na severu Anglije leta 1974.]] Ko sta se princesa Anne in Mark Phillips 20. marca 1974 vračala z dobrodelne prireditve na Pall Mallu v buckinghamsko palačo, je bil njun šofer prisiljen ustaviti, saj jih je blokiral [[Ford Motor Company|ford]] escort. Voznik forda Ian Ball je skočil iz avtomobila in začel streljati s pištolo. Na to se je odzval inšpektor James Beaton, princesin osebni varnostnik, ki je skočil iz avtomobila in poskusil zaščititi princeso ter razorožiti Balla. Beatonovo orožje se je zataknilo in v tem času ga je ustrelil Annin voznik Alex Callender, ki je skušal streljati na Balla. Novinar Brian McConnell, ki je bil v bližini in je skušal posredovati, je bil ustreljen v prsi. Ball se je približal Anninemu avtomobilu in ji povedal, da jo namerava ugrabiti in jo zadrževati do izplačila odkupnine med dvema in tremi milijoni funtov, ki bi jih dal državni zdravstveni službi. Nato jo je želel prisiliti, da bi izstopila iz avtomobila, vendar se mu je uprla in ga začela tolči. Nato mu je ušla skozi vrata na drugi strani limuzine, kakor je to prej storila njena spremljevalka Rowena Brassey. V bližini se je nahajal nekdanji boksar [[Ron Russell]], ki je udaril Balla po zadnji strani glave, nato pa odvedel Anne na varno. Policist Michael Hills je uspel poklicati okrepitve tik preden ga je Ball ustrelil. Na pomoč je prihitel policist Peter Edmonds, ki je aretiral Balla.<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Daily Express|date=21. 8. 1974}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/march/20/newsid_2524000/2524489.stm|title=1974: Kidnap attempt on Princess Anne|date=20. 3. 2008|accessdate=24. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/news/2004/jul/17/guardianobituaries.roygreenslade|title=Brian McConnell|date=17. 7. 2004|accessdate=24. 2. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Greenslade|first=Roy}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/4139187.stm|title=Princess foiled 1974 kidnap plot|date=1. 1. 2005|accessdate=24. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theage.com.au/news/People/Kidnap-the-Princess-Not-bloody-likely/2005/01/01/1104345033974.html|title=Kidnap the Princess? Not bloody likely!|date=2. 1. 2005|accessdate=24. 2. 2018|website=The Age|publisher=|last=|first=}}</ref> Beaton, Hills, Callender in McConnell so bili vsi prepeljani v bolnišnico in so uspešno okrevali. Kraljica je bila v času incidenta na obisku v [[Indonezija|Indoneziji]]. Po vrnitvi je odlikovala vse, ki so rešili njeno hčer. Beaton je za obrambo princese Anne dobil kraljičino odlikovanje Jurijev križ (George Cross), Hills in Russell pa Jurijevo medaljo (George Medal). Callender, McConnell in Edmonds so bili odlikovani s Kraljičino galantno medaljo (Queen's Gallantry Medal). Anne je obiskala Beatona v bolnišnici in se mu zahvalila za pomoč. O dogodku je spregovorila tudi v televizijski oddaji [[Parkinson (oddaja)|Parkinson]] leta 1974, kjer je povedala, da se je do potencialnega ugrabitelja obnašala trezno in vljudno, saj je menila, da bi bilo neumno, če bi se v tistem trenutku obnašala vzvišeno.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thecrownchronicles.co.uk/history/history-posts/the-windsors/royal-rewind-kidnap-attempt-princess-anne/|title=Royal Rewind – kidnap attempt on Princess Anne|date=20. 3. 2017|accessdate=24. 2. 2018|website=The Crown Chronicles|publisher=|last=Howard|first=Victoria}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/46354/supplement/8013|title=Supplement:46354 Page:8013|date=26. 9. 1974|accessdate=24. 2. 2018|website=The Gazette|publisher=|last=|first=}}</ref> Ball je priznal krivdo za poskus umora in ugrabitve. Leta 2011 je bil še zmeraj pridržan v Broadmoorju v skladu z Zakonom o duševnem zdravju. Ta poskus ugrabitve je spodbudil zvišanje varnosti za kraljevo družino. O incidentu so leta 2006 posneli dokumentarec ''To Kidnap a Princess'', zgodba pa je bila tudi navdih za roman Toma Clancyja ''Patriot Games'' in roman Antonie Fraser ''Your Royal Hostage''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.smithsonianmag.com/history/bloody-attempt-kidnap-british-princess-180950202/?no-ist|title=The Bloody Attempt to Kidnap a British Princess|date=20. 3. 2014|accessdate=24. 2. 2018|website=Smithsonian|publisher=|last=Hagen|first=Carrie}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://archive.is/20180121032154/http://www.swindonadvertiser.co.uk/news/8326459.Swindon_Speedway_boss_Ronnie_Russell_recalls_the_night_he_saved_Princess_Anne_s_life/|title=Swindon Speedway boss Ronnie Russell recalls the night he saved Princess Anne's life|date=12. 8. 2010|accessdate=24. 2. 2018|website=Swindon Advertiser|publisher=|last=Dunn|first=Emma}}</ref> == Drugi zakon == Anne se je poročila s poveljnikom v kraljevi mornarici Timothyjem Laurenceom 12. decembra 1992. Obred je potekal v cerkvi Crathie Kirk blizu gradu Balmoral na [[Škotska|Škotskem]], saj angleška cerkev takrat ni dovolila ponovnega poročanja razvezanim osebam, čigar prejšnji zakonci so bili še vedno živi, v svojih cerkvah. Škotska cerkev zakona ne šteje med zakramente, zato nima nobenega moralnega zadržka do ponovnega poročanja ločenih. S to poroko je Anne postala prva kraljeva ločenka, ki se je ponovno poročila, po vnukinji kraljice [[Viktorija Britanska|Viktorije]], princesi Viktoriji, vojvodinji Hesseja in Rhineja, ki se je leta 1905 poročila z vojvodo Cyrilom Vladimirovichem iz [[Rusija|Rusije]]. Tako kot Mark pred njim tudi Timothy ni sprejel plemiškega naziva. Par si je kupil stanovanje na Dolphin Squareju v Londonu. Pozneje sta ga prodala in sedaj prebivata izmenično v palači St James in na posestvu Park Gatcombe. Otrok nimata, prav tako Timothy nima otrok iz prejšnjih zvez.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.churchofscotland.org.uk/__data/assets/pdf_file/0019/2449/guide_marriage.pdf|title=FREQUENTLY ASKED QUESTIONS (marriage)|date=|accessdate=24. 2. 2018|website=Worship on the Web|publisher=|last=|first=}}</ref> == Sodne sankcije == Marca 2001 je Anne plačala kazen v višini 400 funtov zaradi prehitre vožnje. Kaznovana je bila tudi leto pozneje, ko je njen pes Dotty napadel dva otroka v kraljevem parku Windsor Great Park. Naložena ji je bila globa v višini 500 funtov in dodatno usposabljanje za psa.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/1218009.stm|title=Princess Anne fined for speeding|date=13. 3. 2001|accessdate=24. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2497531.stm|title=Princess Royal fined over dog attack|date=21. 11. 2002|accessdate=24. 2. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> == Konjeništvo == Ko je bila stara 21 let, je Anne postala evropska prvakinja s konjem po imenu Doublet. Leta 1971 je bila tudi izglasovana za BBC-jevo športno osebnost leta. Več kot pet let je tekmovala tudi z britansko ekipo in leta 1975 na evropskem prvenstvu osvojila srebro tako z ekipo kot tudi med posamezniki. Naslednje leto je s kraljičinim konjem Goodwillom kot članica britanske ekipe tekmovala tudi na olimpijskih igrah v [[Montréal|Montrealu]]. Po koncu aktivne kariere je bila med letoma 1986 in 1994 predsednica Mednarodne konjeniške zveze. V tem času je 5. februarja 1987 kot prva članica kraljeve družine sodelovala kot tekmovalka v [[BBC]]-jevem televizijskem kvizu A Question of Sport.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fei.org/about-us/history|title=History|date=|accessdate=24. 2. 2018|website=FEI|publisher=|last=|first=}}</ref> == Viri == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Rojeni leta 1950]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rodbina Windsor]] [[Kategorija:Britanske princese]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Združeno kraljestvo]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih olimpijskih iger 1976]] {{normativna kontrola}} 4rm1j39jmqwaarick3a4kyg88ast74n Konrad III. Nemški 0 446481 5729556 5000559 2022-08-09T21:05:46Z Romanm 13 /* Značilnosti Konradovega vladanja */ [[Agneza Babenberška]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Konrad III. | image = <!-- WD --> | caption = kralj Konrad III. (''Cunradus rex'') miniatura iz kölnskega samostana sv. Panataleona ''Chronica sancti Pantaleonis'' | succession = [[Rimsko-nemški kralj|nemški kralj]] | reign = 1138–1152 | coronation = 13. marec 1138, [[Aachen]] | predecessor = [[Lotar III. Supplinburški|Lotar III.]] | successor = [[Friderik I. Barbarossa|Friderik I. Barbarosa]] | succession1 = italijanski kralj | reign1 = 1128–1135 | coronation1 =1128, [[Milano]] | predecessor1=[[Henrik V. Nemški|Henrik V.]] | successor1 = [[Friderik I. Barbarossa|Friderik I. Barbarosa]] | house = [[Staufovci]] | father = [[Friderik I. Švabski]] | mother = [[Agneza Waiblinška|Agneza]] | spouse = Gertruda Comburška<br>Gertruda Sulzbaška | issue = Henrik Berengar<br>Friderik IV. Švabski | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | religion = [[katoličan]] }} '''Konrad III.''', [[Rimsko-nemški kralj|nemški]] [[kralj]], * [[1093]], † [[15. februar]] [[1152]], [[Bamberg]]. Konrad je v sporu za [[Salijci|salijsko]] dediščino (med nemškim kraljem [[Lotar Supplinburški|Lotarjem Supplinburškim]] in [[Staufovci|Štaufovci]]) prevzel vlogo protikralja. Potem ko so Štaufovci spor izgubili, se je podredil Lotarju in ga spremljal na vojaškem pohodu v Italijo. Dobri stiki, ki jih je pri tem navezal s [[Sveti sedež|svetim sedežem]], so ga po Lotarjevi smrti pripeljali na nemški prestol. Vladal je v soglasju s cerkvijo. Notranje spore v kraljestvu je skušal obvladovati z dodeljevanjem pomembnih položajev članom svoje zelo razvejane rodbine (Štaufovci in [[Babenberžani]]) in ženine družine ([[Sulzbachi]]) ter s sklepanjem zakonskih zvez z močnimi dinastijami. Odvisnost od cerkve ga je pripravila do tega, da se je udeležil [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]], čeprav nemiri v kraljestvu tega niso dopuščali. Neuspeh križarskega pohoda in bolezen, ki si jo je pri tem nakopal, sta mu po povratku onemogočila, da bi uredil razmere v kraljestvu in dokončal spor z rivalsko [[Rodbina Welf|rodbino Welfov]]; to delo je ostalo njegovemu nasledniku, nečaku [[Friderik I. Barbarossa|Frideriku I. Barbarosi]]. ==Iz rodbine Štaufovcev== Konrad III. je bil sin švabskega vojvode [[Friderik I. Švabski|Friderika I.]] in njegove žene [[Agneza Waiblinška|Agneze (Neže)]], hčerke cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] Očeta, ki je umrl leta 1105, je v [[Vojvodina Švabska|vojvodini Švabski]] nasledil njegov tri leta starejši brat [[Friderik II. Švabski|Friderik II.]] Mati Agneza se je naslednje leto drugič poročila, to pot z Babenberžanom, [[Vojvodina Avstrija#Uvod (mejna grofija)|avstrijskim]] mejnim grofom [[Leopold III. Babenberški|Leopoldom III. Pobožnim]] in mu rodila še veliko otrok, od katerih jih je 11 preživelo. Poroka je dodobra povezala rodbini [[Staufovci|Štaufovcev]] in [[Babenberžani|Babenberžanov]], kar je kasneje dajalo poseben pečat Konradovemu vladanju. Ena od Konradovih sester, Gertruda, se je poročila z grofom Hermanom von Stahleckom. Konrad se je okrog leta 1115 poročil z Gertrudo von Comburg<ref>danes na območju mesta [[Schwäbisch Hall]].</ref>-Rothenburg in tako dobil grofovske pravice na območju [[Rothenburg ob der Tauber|Rothenburga]] in v dolini reke Kocher (Kochergau). Stric Henrik V. ga je imenoval (1116) za vojvodo vzhodnih Frankov. Vedno je deloval v soglasju z bratom, tudi ko je šlo za nasprotovanje stricu v sporu ob imenovanju würzburškega škofa Gebharda Henneberškega (1122).<ref name=«H«>Hausmann.</ref> ==Obdobje vladanja kralja Lotarja Supplinburškega== Leta 1124 je Konrad odšel na romanje v [[Jeruzalem]] in se vrnil šele leta 1127. V času njegove odsotnosti je umrl cesar Henrik V. (1125), ki ni imel otrok. Štaufovci so se, kot Henrikovi najbližji sorodniki, imeli za dediče salijskih posesti in tudi krone. Pričakovali so, da bo Henrika na prestolu nasledil njegov nečak [[Friderik II. Švabski]], a so knezi za novega nemškega kralja izvolili saškega vojvodo [[Lotar Supplinburški|Lotarja Supplinburškega]]. Friderik II. Švabski se je sprva podredil novemu kralju in mu prisegel zvestobo. Ko pa je ta zahteval vrnitev vseh posesti, kraljevih in tudi [[alod]]ijalnih salijskih, so se Štaufovci uprli. Prvi uspehi v nastali državljanski vojni so opogumili njihove frankovske, švabske in bavarske pristaše, da so za protikralja izvolili Konrada, ki zaradi odsotnosti ni, tako kot Friderik, osebno prisegel zvestobe kralju. Konrad je bojevanje z Lotarjem prepustil bratu in odšel v Italijo, da tam prehiti tekmeca in si najde zaledje. [[Milano|Milanski]] nadškof Anselm ga je 29. junija 1128 v [[Monza|Monzi]] kronal z [[Železna krona Langobardov|lombarsko železno krono]]. Vendar Konrad ni, kot je želel, uspel pridobiti posesti [[Matilda Toskanska|Matilde Toskanske]], ki jih je imel za salijsko dediščino. Ob nastopu dveh nasprotujočih si papežev (1130), [[Papež Inocenc II.|Inocenca II.]] in [[Protipapež Anaklet II.|Anakleta II.]], je upal, da ga bo eden od obeh priznal. A to se ni zgodilo; brez izgledov za uspeh je zapustil Italijo in se vrnil v Nemčijo. Lotar je med tem pridobil prednosti na vseh nivojih. Leta 1133 ga je papež Inocenc II. v Rimu kronal za cesarja. Ko se je vrnil v Nemčijo sta skupaj z zetom [[Henrik X. Bavarski|Henrikom Ponosnim]] premagala Štaufovce. Konflikt je bil zaključen oktobra 1135, potem ko sta se brata javno ponižala (vsak zase sta bosa in v spokorniških oblačilih prosila kralja za odpuščanje) in se podredila kralju. Vrnjeno jima je bilo prej zaplenjeno imetje. Friderik II. je smel ostati švabski vojvoda, Konrad pa se je odpovedal kraljevemu položaju. Leta 1135 ali 1136 se je poročil z Gertrudo [[Sulzbach|Sulzbaško]] (prva žena je pet let prej umrla). Konrad je v naslednjih letih predano služil cesarju. Leta 1136 ga je kot zastavonoša<ref>po rangu takoj za Henrikom Ponosnim.</ref> spremljal v Italijo in si pridobil velik vojaški ugled. 8. novembra 1136 je pred [[Pavia|Pavio]] premagal posadko mesta. Leta 1137 je zasedel Castell Ragnano pri kraju [[Siponto]] in oblegal San Angelo na [[Monte Gargano|gori Gargano]]. Pri tem pa ni bil politično nedejaven. Znal si je pridobiti naklonjenost papeža in zlasti [[trier]]skega nadškofa Albera, ki je užival veliko zaupanje [[Rimska kurija|rimske kurije]]. Očitno je že imel v mislih naslednje volitve nemškega kralja. Lotar je bil star in bolan. Njegova edina hči je bila poročena z bavarskim vojvodo Henrikom Ponosnim, katereg si papež ni želel za naslednika v cesarstvu.<ref name =«B«> Bernhardi.</ref> ==Izvolitev za nemškega kralja== 4. decembra 1137 je cesar Lotar umrl. Njegov zet Henrik Ponosni iz [[Rodbina Welf|rodbine Welfov]], [[Saška (plemenska vojvodina)|saški]] in [[Vojvodina Bavarska|bavarski]] vojvoda, [[Toskana|toskanski]] mejni grof, ki je imel pravico upravljati tudi z nekdanjimi posestmi Matilde Toskanske, je bil njegov najverjetnejši naslednik na kraljevem prestolu. Vendar so dejavnost papeževega odposlanca [[kardinal]]a Theodina in spretnost [[trier]]skega nadškofa Albera prekrižali njegove upe. Volilni zbor knezov je bil sklican za 22. maj 1138. Že pred tem, 7. marca, se je pod vodstvom trierskega nadškofa Albera<ref>Albero von Montreuil ali francosko Albéron de Montreuil, bil je francoskega rodu.</ref> in kardinala Theodina v [[Koblenz]]u sestalo manjše število knezov in izvolilo Konrada za kralja. 13. marca ga je kardinal Theodin v [[Aachen|Aachnu]] kronal za nemškega kralja. Čeprav so bile s tem kršene ustaljene norme kraljevih volitev, so se za [[binkošti]] 1138 prvega državnega zbora v [[Bamberg]]u udeležili posvetni in cerkveni knezi s skoraj vseh območij kraljestva, da bi priznali volitve in se poklonili kralju. Manjkal je le najmočnejši, vojvoda Bavarske in Saške, kateremu je Lotar zaupal v varstvo kraljeve insignije. ==Spor z rodbino Welfov== Henrik Ponosni je sicer insignije poslal v [[Regensburg]], toda med njim in Konradom ni prišlo do zbližanja. Novi kralj rodbini Welfov ni hotel priznati obeh vojvodin, Henrik pa se nobeni ni hotel prostovoljno odreči. Konrad je zato na zboru v [[Würzburg]]u izločil Henrika iz pravnega reda<ref>nad njim je izrekel ''reichsacht''</ref> in vojvodino Saško podelil grofu Severne marke [[Albert Medved|Albertu Medvedu]]. Vdova po cesarju Lotarju, Richenza, je stopila na čelo gibanja v korist zeta. Ta se je na začetku leta 1139 z vojsko pojavil na Saškem. Albert Medved je s pristaši zbežal s Saškega. Konrad, ki je med tem Welfom odvzel tudi vojvodino Bavarsko in jo podelil svojemu polbratu, avstrijskemu grofu [[Leopold IV. Babenberški|Leopoldu IV.]], je razglasil pohod kraljeve vojske nad uporno Saško. Avgusta 1139 sta vojski Konrada in Henrika pri [[Creuzburg]]u taborili na nasprotnih straneh reke Werre. Vendar ni prišlo do spopada. S posredovanjem škofov je bilo za čas do binkošti 1140 sklenjeno premirje, katerega konca pa Henrik ni dočakal; 20. oktobra 1139 je v [[Quedlinburg]]u umrl. Kot dediča svojih zahtev je zapustil desetletnega sina [[Henrik Lev|Henrika]], ki ga je vzela v zaščito babica Richenza. Podprli so ga tudi saški knezi. Upor je izbruhnil tudi na Bavarskem. Brat Henrika Ponosnega, poimenovan Welf VI., je stopil na čelo gibanja. Kralj je 20. decembra 1140 zavzel njegov grad Weinsberg blizu [[Heilbronn]]a, ni pa dosegel Welfove podreditve. Za leto 1141 je načrtoval vojaški pohod na Saško. Ker pa je 10. junija 1141 umrla Richenza in 18. oktobra tudi Konradov polbrat Leopold IV., je boj proti Sasom opustil. Na prizadevanje [[Mainz|mainškega]] nadškofa Markolfa so naslednje leto (1142) v Frankfurtu sklenili mir. Albert Medved se je moral odpovedati Saški, ki jo je kralj dal v [[fevd]] mlademu [[Henrik Lev|Henriku Levu]], sinu Henrika Ponosnega. Vojvodino Bavarsko je kralj prepustil svojemu polbratu Babenberžanu [[Henrik Jasomirgott|Henriku Jasomirgottu]], ki je bil dotlej grof [[Palatinat|Renskega palatinata]]. Da bi dosegel pomiritev z rodbino Welfov, se je ta poročil z vdovo Henrika Ponosnega, Gertrudo, ki pa je že naslednje leto umrla. Welf VI. pomiritve ni sprejel, še naprej je zahteval vojvodo Bavarsko kot dediščino po bratu in začel [[Fajda|fajdo]] proti kralju. ==Značilnosti Konradovega vladanja== Konrad je prišel na kraljevi položaj s pomočjo cerkve in ji ostal zvest ves čas vladanja. Vladal je po načelu ''concordia et consensus'' (sloga in soglasje). Ni poskušal dobiti nazaj, tako kot njegova predhodnika, izgubljene kraljeve pristojnosti nastavljanja škofov in se je držal [[Wormški konkordat|wormškega konkoradata]]. Cerkvenim dostojanstvenikom je dajal posesti in pomembne politične naloge. Konrad je svojo oblast krepil z dodeljevanjem pomembnih položajev svojim sorodnikom ter s pletenjem novih dinastičnih vezi. Sproščeni [[Palatinat|Renski palatinat]]<ref>potem ko je Henrik Jasomirgott postal bavarski vojovda.</ref> je dodelil svojemu svaku, grofu Hermanu von Stahlecku (1142)<ref>poročen je bil s Konradovo sestro Gertrudo.</ref>. Ker je že prej (1139) sosednjo vojvodino [[Spodnja Lorena|Spodnjo Lotaringijo]] dodelil Gotfridu, grofu [[Leuven]]a in [[Brabant]]a, poročenem z Luitgardo, sestro kraljice Gertrude, si je v spodnjem Porenju ustvaril močno rodbinsko osnovo. Z dodelitvijo [[Škofija Freising|škofije Freising]] polbratu Otonu in škofije [[Passau]] polbratu Konradu je na Bavarskem okrepil oblast polbrata Henrika Jasomirgotta. Vojvodino [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]] je dal v fevd Vladislavu II. iz rodbine Přemysl le pod pogojem, da se poroči z njegovo babenberško polsestro Gertrudo. Polsestra [[Agneza Babenberška|Agneza]] se je poročila s poljskim knezom in šlezijskim vojvodo [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislavom II.]] (1125). Bizantinski cesar [[Manuel I. Komnen]] se je poročil s kraljičino sestro Berto, svojega sina Henrika pa je Konrad zaročil s hčerjo ogrskega kralja [[Béla II. Ogrski|Béle II. Slepega]].<ref>zaradi kasnejšega poslabšanja odnosov potem do poroke ni prišlo.</ref> ==Vojaška pohoda na Češko in Poljsko== Dinastične zveze pa so Konradu prinesle tudi obveznosti. Konrad je leta 1142 odšel na vojni pohod proti Čehom, ki so pregnali njegovega svaka vojvodo Vladislava II.; v kratkem času mu je uspelo ponovno ustoličiti ga. Ta hitri uspeh je kralju dvignil ugled. Manj srečno je bilo posredovanje na Poljskem. Knez [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]], ki je leta 1138 umrl, je deželo [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov#Razdelitev poljske države|razdelil med sinove]], pri čemer je dal najstarejšemu Vladislavu vrhovno oblast. A kmalu so med njimi izbruhnili spori in bratje so Vladislava izgnali. Vladislav je prišel k svaku po pomoč. Ta je leta 1146 poslal vojsko na Poljsko, a so se mlajši bratje uspešno izmikali spopadu, tako da se je vojska vrnila brez uspeha. Konrad je dobil le najmlajšega brata Kazimirja za talca in obljubo, da bodo na naslednjem dvornem zboru prisluhnili Konradovim zahtevam. Kraljev ugled je bil okrnjen, ko se bratje zbora niso udeležili. Konrad je svaku Vladislavu za bivaje prepustil grad [[Altenburg]]. ==Križarski vojaški pohod v Sveto deželo== [[Slika:III Konrad atvonul Magyarorszagon.jpg|thumb|Konrad III. z vojsko na poti skozi Ogrsko. Slika iz [[Ilustrirana kronika|Ilustrirane kronike]] .]] Leta 1144 so muslimani zavzeli križarsko [[Grofija Edesa|grofijo Edeso]]. Konec leta 1145 je [[papež Evgen III.]] pozval plemiče Zahoda na [[Druga križarska vojna|križarsko vojno]]. Opat [[Bernard iz Clairvauxa|Bernard]] iz opatije Clairvaux (Claire Vallée) je nagovoril francoskega kralja [[Ludvik VII. Francoski|Ludvika VII.]], da popelje vojsko v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Konradu notranjepolitični spori niso dovoljevale daljše odsotnosti, zato ob prvem srečanju z Bernardom ni kazal nobene pripravljenosti za sodelovanje. Mnogo bližji bi mu bil boj proti [[Rogerij II. Sicilski|Rogeriju II. Sicilskemu]], ki je grofa Welfa ščuval k uporu in kršil pravice cesarstva v Italiji. Toda Bernard se ni pustil odgnati. Najprej je dosegel od Welfa VI. pristanek na udeležbo v križarskem pohodu in potem znal na božičnem državnem zboru (1146) v [[Speyer]]ju kot govornik ustvariti vzdušje, v katerem so kralj, njegov nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik III. Švabski]]<ref>kasnejši cesar Friderik Barbarosa.</ref> in drugi knezi iz njegovih rok sprejeli romarski križ. S tem je kocka padla. [[Henrik Lev|Henriku Levu]] in njegovim saškim pristašem je bilo dovoljeno, da so svoj križarski pohod usmerili proti sosednjim poganskim [[Slovani|Slovanom]]. Podrobnosti o križarskem pohodu in notranjepolitičnih vprašanjih so, ponovno ob Bernardovi prisotnosti, uredil na državnem zboru v [[Frankfurt]]u marca 1147. Konrad je objavil splošni državni mir in dosegel, da so njegovega desetletnega sina Henrika Beringerja izvolili za sokralja, ki naj bi v času kraljeve odsotnosti vladal ob pomoči regentov. Konec maja 1147, nekaj tednov pred Francozi, je Konradova vojska (kakih 20.000 mož<ref>Thomas Gregor Wagner: ''Die Seuchen der Kreuzzüge. Krankheit und Krankenpflege auf den bewaffneten Pilgerfahrten ins Heilige Land.'' Würzburg 2009, str. 189.</ref>) [[Druga križarska vojna|odkorakala]] iz [[Regensburg]]a po poti prve križarske vojske preko [[Ogrska|Ogrske]] in [[Konstantinopel|Konstantinopla]] v [[Mala Azija|Malo Azijo]]. V [[İznik|Nikeji]] se je velika vojska razdelila na dva dela. Glavnino, ki jo je vodil Konrad in se je napotila v smeri [[Konya|Konyje]], so 25. oktobra 1147 v bitki pri Dorileju skoraj popolnoma uničili [[Seldžuki]]. Manjši del, ki je korakal ob sredozemski obali in ga je vodil škof Oton Freisinški, je doživela skoraj enako usodo v bližini [[Laodikea|Laodikeje]]. Konrad se je s preostankom svoje vojske pridružil Francozom, ki so šele tedaj prišli za njim, vendar je za božič v [[Efez]]u zbolel in se vrnil v Konstantinopel. Ko se je bolezen polegla, je nadaljeval pot po morju in aprila 1148 pristal v [[Akkon]]u. Po obisku [[Jeruzalem]]a so preostali križarji konec julija poskusili zavzeti [[Damask]], a niso uspeli. Konrad se je po morju vrnil v [[Solun]], kjer je konec leta 1148 z bizantinskim cesarjem sklenil sporazum o skupnem bojevanju proti [[Rogerij II. Sicilski|Rogeriju II. Sicilskemu]]. Sporazum so podkrepili s poroko med Konradovim polbratom, bavarskim vojvodo [[Henrik Jesomirtgott|Henrikom]], in nečakinjo cesarja Manuela I., Teodoro Komeno. ==Vrnitev v Nemčijo== Maja 1149 se je Konrad vrnil v Nemčijo in jo našel v žalostnem stanju. Mladi sokralj ni mogel krotiti naraščajočih notranjih sporov. Grof Welf VI., ki se je s križarskega pohoda vrnil pred kraljem, je ravno začel pleniti kraljeve posesti in poskušal k vstaji pritegniti tudi druge plemiče. Konrad je bil prisiljen odložiti nameravani pohod v Italijo in najprej vzpostaviti mir doma. Pri tem ga je avgusta 1149 zaustavila ponovitev bolezni, ki se je zavlekla v leto 1150. 8. februarja 1151 je kraljeva vojska pri Flochbergu na Švabskem vendarle premagala grofa Welfa VI., ki se je podredil kralju. Na njegovo mesto pa je takoj stopil veliko nevarnejši nasprotnik, saški vojvoda [[Henrik Lev]]. S poroko se je povezal z močno rodbino Zähringov in pozimi 1150/51 z vojsko vdrl na Bavarsko. Ni se oziral na kraljeve pozive, da sporne zadeve rešijo na državnem zboru. Zato je Konrad decembra 1151 s presenečenjem napadel [[Braunschweig]], a se napad ni posrečil. Konrad je konec leta 1151 poslal k papežu številčno delegacijo, ki naj bi za naslednje leto pripravila njegov vojaški pohod v Italijo. A se je pojavil nov izbruh njegove bolezni ([[Malarija|malarije]]<ref>Thomas Gregor Wagner: ''Die Seuchen der Kreuzzüge. Krankheit und Krankenpflege auf den bewaffneten Pilgerfahrten ins Heilige Land.'' Würzburg 2009, str. 193.</ref>) in 15. februarja 1152 je v [[Bamberg]]u umrl. Njegov starejši sin, sokralj Henrik Berengar je umrl že leta 1150, mlajši sin Friderik pa je bil za kraljevanje še premlad. Zato je Konrad pred smrtjo za naslednika predlagal nečaka Friderika III. Švabskega, sina švabskega vojvode Friderika II. Švabskega in Judite, sestre Henrika Ponosnega. Tri tedne po Konradovi smrti so ga knezi na volilnem zboru v [[Frankfurt]]u izvolili za nemškega kralja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika I.]], ki je kasneje dobil vzdevek Barbarosa. ==Zaključek== Konrad je kraljestvo zapustil v žalostnem stanju. Napačna politika in mehkost Konradovega značaja sta razrahljali moč države. Avtoriteta kralja je bila omajana, plemiči so si krojili pravico z orožjem sami. Konradov osebni pogum in dobrohotna prijaznost nista mogla nadomestiti državotvornosti. Usodno za njegovo vladanje je bilo, da se ni mogel rešiti vpliva cerkve in je podlegel čustvenemu pritisku Bernardove pridige.<ref name=«B«/> Po drugi strani je Konradovo sistematično tkanje družinskih vezi pripravilo njegovemu nasledniku osnovo za uspešno politiko.<ref name=«H«/> ==Družina== Konrad se je leta 1115 poročil z Gertrudo (†1130/1131), hčerko grofa Henrika von Comburg-Rothenburg. Imela sta tri hčere: *Agneza (†1151) ∞ morda kijevski knez Izjaslav II. (1097 – 1154) *Berta, opatinja v [[Erstein]]u *Gertruda. Leta 1136 se je poročil drugič, to pot z Gertrudo (†1146), hčerko grofa Berengarja von Sulzbacha in Adelajde von Wolfratshausen. Z njo je imel dva sina: *Henrik Berengar (1136/7–1150), nemški sokralj *[[Friderik IV. Švabski|Friderik]] (1145–1167), švabski vojvoda ∞ Gertruda († 1196), hči saškega in bavarskega vojvode [[Henrik Lev|Henrika Leva]]. ==Sklici in opombe== {{opombe}} ==Viri== *Hausmann, Friedrich: [https://www.deutsche-biographie.de/sfz70405.html#ndbcontent ''Konrad III.''] Neue Deutsche Biographie 12 (1979), str. 496-499. *Bernhardi: [https://www.deutsche-biographie.de/sfz70405.html#adbcontent ''Konrad III.''] Allgemeine Deutsche Biographie 16 (1882), str. 556-562. {{DEFAULTSORT:Konrad III. Nemški}} [[Kategorija:Nemški kralji]] [[Kategorija:Štaufovci]] {{normativna kontrola}} 9om8d880ojnakgnnjwsdpxzvymma4of Branden Garrett 0 455061 5729664 5683763 2022-08-10T09:11:58Z Branden Garrett 175193 /* Filmografija */ wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Branden Garrett|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]]<br>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani]]<br>[[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]]<br>[[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]]}} '''Branden Garrett''' (pravo ime '''Borut Grošičar'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Televizijski igralec|televizijski]] in [[filmski igralec]] ter [[Srednja šola|srednješolski]] [[profesor]], * [[Šempeter pri Gorici]] Branden je najprej diplomiral iz [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in začel svojo poklicno pot na [[Soške elektrarne Nova Gorica|Soških elektrarnah]]<ref>SOŠKE elektrarne (Nova Gorica) Zgodba o luči : Soške elektrarne Nova Gorica : 60 let / [tekst Aleksandra Pavšič Milost ; fotografija arhiv SENG, arhiv Mestni muzej Idrija]. - Nova Gorica : Soške elektrarne : Pokrajinski arhiv, 2007. str. 106. Dostopno na https://www.seng.si/mma/zbornik-60-letpdf/2018030611000073/, prodobljeno 31. oktobra 2020.</ref>. Po nekaj letih dela v razvoju elektronskih vezij se je ponovno odločil za nadaljevanje rednega študija in tako kasneje diplomiral iz pedagoške fizike. Po univerzitetni diplomi je na [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] nadaljeval podiplomsko specializacijo iz izobraževalne fizike. Po več letih dela na gimnaziji{{Navedi vir}} je nadaljeval z raziskovalnim delom na odseku Eksperimentalna fizika osnovnih delcev - F9 na [[Institut "Jožef Stefan"|Inštitutu Jožef Stefan]]. V tem času je opravil znanstveni magisterij iz medicinske fizike, svojega raziskovalnega področja (2012). === Igralstvo === Nastopati je začel v [[Televizijski oglas|reklamah]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=About|url=https://www.branden-garrett.com/about|website=branden-garrett|accessdate=2020-10-31|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> in kasneje najprej v slovenskih filmih. Za igralstvo ga je opogumil prijatelj iz Nemčije.<ref>{{Navedi splet|title=A Slovenian Physicist in Hollywood|url=https://www.slovenology.co.uk/post/a-slovenian-physicist-in-hollywood|website=slovenology.co.uk|date=2018-05-19|accessdate=2020-10-31|language=en|last=Charney|publisher=|first=Noah}}</ref> Od leta 2012 se izobražuje po metodi Leeja Strasberga, ki temelji na učenju ruskega igralca, režiserja in pedagoga Konstantina Sergejeviča Stanislavskega. Večji uspeh je bila vloga poljskega delavca Tadeusza v nemški produkciji trilogije Winnetou (2015), ki je bila odskočna deska za snemanja v tujini. Leta 2013 prvič odide v Hollywood, kjer je še danes aktivno prisoten kot igralec. == Zasebno == Ima brata in dve sestri. Ukvarja se s [[Fotografija|fotografijo]].<ref name=":0" /> == Filmografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga |- | 2014 || ''Mamin dan'' (TV serija) || varnostnik |- | 2014 || ''Oni'' (kratki film) || Herbi |- |2014 |''In the French Style'' (slovenski kratki film) |Walter |- |2015 |''Šuplje priče: Zdej te je, a zdej te ni'' (film) |kolega |- | 2015 || ''Bićemo prvaci sveta'' (film) || kolporter |- | 2016 || ''[[Usodno vino]]'' (TV serija) || dr. Jamnik |- | 2016 || ''Winnetou - Der letzte Kampf'' (film) || Pole Tadeusz |- |2016 |''Winnetou - Eine neue Welt'' (film) |Pole Tadeusz |- |2018 |Last Man (slovenski film) |Citizen |- |2018 |In Search of Winnetou (glasbeni video) |Violinist |- |2018 |Legends of the Lost with Megan Fox (TV serija) |Neolithic Man |- |2018 |Heartbeat (kratki film) |Lucas |- |2019 |Outsider (film) |Cowboy |- |2020 |''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]'' (TV serija) |Tanjin ginekolog |- |2020 |Buried in the Backyard (TV serija) |David |- |2020 |Doug (film) |Actor |- |2021 |V moji kletki (slovenski kratki film) |Anin oče |- |2021 |Westworld 4. sezona (TV serija) |Gaunt Caleb |- |2022 |''[[Ja, chef (televizijska serija)|Ja, chef]]'' (TV serija) |Ginekolog |- |} == Sklici == {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb-ime|5562928}} *[https://www.e-talenta.eu/members/profile/branden-garrett Profil] na e-Talenta *[https://www.branden-garrett.com Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Garrett, Branden}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Ljubljani]] 4x5q46agw0wpfv2beygjhg6e60qo3vo 5729677 5729664 2022-08-10T09:38:35Z Branden Garrett 175193 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Branden Garrett|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]]<br>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani]]<br>[[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]]<br>[[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]]}} '''Branden Garrett''' (pravo ime '''Borut Grošičar'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Televizijski igralec|televizijski]] in [[filmski igralec]] ter [[Srednja šola|srednješolski]] [[profesor]], * [[Šempeter pri Gorici]] Branden je najprej diplomiral iz [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in začel svojo poklicno pot na [[Soške elektrarne Nova Gorica|Soških elektrarnah]]<ref>SOŠKE elektrarne (Nova Gorica) Zgodba o luči : Soške elektrarne Nova Gorica : 60 let / [tekst Aleksandra Pavšič Milost ; fotografija arhiv SENG, arhiv Mestni muzej Idrija]. - Nova Gorica : Soške elektrarne : Pokrajinski arhiv, 2007. str. 106. Dostopno na https://www.seng.si/mma/zbornik-60-letpdf/2018030611000073/, prodobljeno 31. oktobra 2020.</ref>. Po nekaj letih dela v razvoju elektronskih vezij se je ponovno odločil za nadaljevanje rednega študija in tako kasneje diplomiral iz pedagoške fizike. Po univerzitetni diplomi je na [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] nadaljeval podiplomsko specializacijo iz izobraževalne fizike. Po več letih dela na gimnaziji{{Navedi vir}} je nadaljeval z raziskovalnim delom na odseku Eksperimentalna fizika osnovnih delcev - F9 na [[Institut "Jožef Stefan"|Inštitutu Jožef Stefan]]. V tem času je opravil znanstveni magisterij iz medicinske fizike, svojega raziskovalnega področja (2012). === Igralstvo === Nastopati je začel v [[Televizijski oglas|reklamah]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=About|url=https://www.branden-garrett.com/about|website=branden-garrett|accessdate=2020-10-31|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> in kasneje najprej v slovenskih filmih. Za igralstvo ga je opogumil prijatelj iz Nemčije.<ref>{{Navedi splet|title=A Slovenian Physicist in Hollywood|url=https://www.slovenology.co.uk/post/a-slovenian-physicist-in-hollywood|website=slovenology.co.uk|date=2018-05-19|accessdate=2020-10-31|language=en|last=Charney|publisher=|first=Noah}}</ref> Od leta 2012 se izobražuje po metodi Leeja Strasberga, ki temelji na učenju ruskega igralca, režiserja in pedagoga Konstantina Sergejeviča Stanislavskega. Večji uspeh je bila vloga poljskega delavca Tadeusza v nemški produkciji trilogije Winnetou (2015), ki je bila odskočna deska za snemanja v tujini. Leta 2013 prvič odide v Hollywood, kjer je še danes aktivno prisoten kot igralec. == Zasebno == Ima brata in dve sestri. Ukvarja se s [[Fotografija|fotografijo]].<ref name=":0" /> == Filmografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga |- | 2014 || ''Mamin dan'' (TV serija) || varnostnik |- | 2014 || ''Oni'' (kratki film) || Herbi |- |2014 |''In the French Style'' (slovenski kratki film) |Walter |- |2015 |''Šuplje priče: Zdej te je, a zdej te ni'' (film) |kolega |- | 2015 || ''Bićemo prvaci sveta'' (film) || kolporter |- | 2016 || ''[[Usodno vino]]'' (TV serija) || dr. Jamnik |- | 2016 || ''Winnetou - Der letzte Kampf'' (film) || Pole Tadeusz |- |2016 |''Winnetou - Eine neue Welt'' (film) |Pole Tadeusz |- |2018 |Last Man (slovenski film) |Citizen |- |2018 |In Search of Winnetou (glasbeni video) |Violinist |- |2018 |Legends of the Lost with Megan Fox (TV serija) |Neolithic Man |- |2018 |Heartbeat (kratki film) |Lucas |- |2019 |Outsider (film) |Cowboy |- |2020 |''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]'' (TV serija) |Tanjin ginekolog |- |2020 |Buried in the Backyard (TV serija) |David |- |2020 |Doug (film) |Actor |- |2021 |V moji kletki (slovenski kratki film) |Anin oče |- |2021 |Westworld 4. sezona (TV serija) |Gaunt Caleb |- |2022 |''[[Ja, Chef! (nanizanka)|Ja, Chef!]]'' (TV serija) |Ginekolog |- |} == Sklici == {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb-ime|5562928}} *[https://www.e-talenta.eu/members/profile/branden-garrett Profil] na e-Talenta *[https://www.branden-garrett.com Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Garrett, Branden}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Ljubljani]] n9n8ayq1ko4dm72ysmi99tys7a9nj56 5729678 5729677 2022-08-10T09:40:51Z Branden Garrett 175193 /* Filmografija */ wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Branden Garrett|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]]<br>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani]]<br>[[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]]<br>[[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]]}} '''Branden Garrett''' (pravo ime '''Borut Grošičar'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Televizijski igralec|televizijski]] in [[filmski igralec]] ter [[Srednja šola|srednješolski]] [[profesor]], * [[Šempeter pri Gorici]] Branden je najprej diplomiral iz [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in začel svojo poklicno pot na [[Soške elektrarne Nova Gorica|Soških elektrarnah]]<ref>SOŠKE elektrarne (Nova Gorica) Zgodba o luči : Soške elektrarne Nova Gorica : 60 let / [tekst Aleksandra Pavšič Milost ; fotografija arhiv SENG, arhiv Mestni muzej Idrija]. - Nova Gorica : Soške elektrarne : Pokrajinski arhiv, 2007. str. 106. Dostopno na https://www.seng.si/mma/zbornik-60-letpdf/2018030611000073/, prodobljeno 31. oktobra 2020.</ref>. Po nekaj letih dela v razvoju elektronskih vezij se je ponovno odločil za nadaljevanje rednega študija in tako kasneje diplomiral iz pedagoške fizike. Po univerzitetni diplomi je na [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] nadaljeval podiplomsko specializacijo iz izobraževalne fizike. Po več letih dela na gimnaziji{{Navedi vir}} je nadaljeval z raziskovalnim delom na odseku Eksperimentalna fizika osnovnih delcev - F9 na [[Institut "Jožef Stefan"|Inštitutu Jožef Stefan]]. V tem času je opravil znanstveni magisterij iz medicinske fizike, svojega raziskovalnega področja (2012). === Igralstvo === Nastopati je začel v [[Televizijski oglas|reklamah]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=About|url=https://www.branden-garrett.com/about|website=branden-garrett|accessdate=2020-10-31|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> in kasneje najprej v slovenskih filmih. Za igralstvo ga je opogumil prijatelj iz Nemčije.<ref>{{Navedi splet|title=A Slovenian Physicist in Hollywood|url=https://www.slovenology.co.uk/post/a-slovenian-physicist-in-hollywood|website=slovenology.co.uk|date=2018-05-19|accessdate=2020-10-31|language=en|last=Charney|publisher=|first=Noah}}</ref> Od leta 2012 se izobražuje po metodi Leeja Strasberga, ki temelji na učenju ruskega igralca, režiserja in pedagoga Konstantina Sergejeviča Stanislavskega. Večji uspeh je bila vloga poljskega delavca Tadeusza v nemški produkciji trilogije Winnetou (2015), ki je bila odskočna deska za snemanja v tujini. Leta 2013 prvič odide v Hollywood, kjer je še danes aktivno prisoten kot igralec. == Zasebno == Ima brata in dve sestri. Ukvarja se s [[Fotografija|fotografijo]].<ref name=":0" /> == Filmografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga |- | 2014 || ''Mamin dan'' (TV serija) || varnostnik |- | 2014 || ''Oni'' (kratki film) || Herbi |- |2014 |''In the French Style'' (slovenski kratki film) |Walter |- |2015 |''Šuplje priče: Zdej te je, a zdej te ni'' (film) |kolega |- | 2015 || ''Bićemo prvaci sveta'' (film) || kolporter |- | 2016 || ''[[Usodno vino]]'' (TV serija) || dr. Jamnik |- | 2016 || ''Winnetou - Der letzte Kampf'' (film) || Pole Tadeusz |- |2016 |''Winnetou - Eine neue Welt'' (film) |Pole Tadeusz |- |2018 |Last Man (slovenski film) |Citizen |- |2018 |In Search of Winnetou (glasbeni video) |Violinist |- |2018 |Legends of the Lost with Megan Fox (TV serija) |Neolithic Man |- |2018 |Heartbeat (kratki film) |Lucas |- |2019 |Outsider (film) |Cowboy |- |2020 |''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]'' (TV serija) |Tanjin ginekolog |- |2020 |Buried in the Backyard (TV serija) |David |- |2020 |Doug (film) |Actor |- |2021 |V moji kletki (slovenski kratki film) |Anin oče |- |2021 |Westworld 4. sezona (TV serija) |Gaunt Caleb |- |2022 |[[Ja, Chef!]] |Ginekolog |- |} == Sklici == {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb-ime|5562928}} *[https://www.e-talenta.eu/members/profile/branden-garrett Profil] na e-Talenta *[https://www.branden-garrett.com Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Garrett, Branden}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Ljubljani]] h0b3hsxsz78b24y0prsdnwj6cdl3rwg Tadej Pogačar 0 461397 5729619 5727494 2022-08-10T08:11:01Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176cm |weight = 66kg | currentteam = [[UAE Team Emirates]] | discipline = Cestno kolesarstvo | role = Kolesar | ridertype = Vsestranski, Specialist za etapne dirke | amateuryears1 = 2018 | amateurteam1 = Ljubljana Gusto Xaurum | amateuryears2 = 2008-2017 | amateurteam2 = ROG Ljubljana | amateuryears3 = | amateurteam3 = | amateuryears4 = | amateurteam4 = | amateuryears5 = | amateurteam5 = | amateuryears6 = | amateurteam6 = | amateuryears7 = | amateurteam7 = | amateuryears8 = | amateurteam8 = | amateuryears9 = | amateurteam9 = | amateuryears10 = <!-- up to amateuryears15 --> | amateurteam10 = <!-- up to amateurteam15 --> | proyears1 = 2019- | proteam1 = UAE Team Emirates | proyears2 = | proteam2 = | proyears3 = | proteam3 = | proyears4 = | proteam4 = | proyears5 = | proteam5 = | proyears6 = | proteam6 = | proyears7 = | proteam7 = | proyears8 = | proteam8 = | proyears9 = | proteam9 = | proyears10 = <!-- up to proyears25 --> | proteam10 = <!-- up to proteam25 --> | manageyears1 = | manageteam1 = | manageyears2 = | manageteam2 = | manageyears3 = | manageteam3 = | manageyears4 = | manageteam4 = | manageyears5 = | manageteam5 = | manageyears6 = | manageteam6 = | manageyears7 = | manageteam7 = | manageyears8 = | manageteam8 = | manageyears9 = | manageteam9 = | manageyears10 = <!-- up to manageyears25 --> | manageteam10 = <!-- up to manageteam25 --> | majorwins = '''[[Olimpijske igre]]''' :3. mesto (cestna dirka) [[Poletne olimpijske igre 2020]] '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Tour de France 2020]]''' in '''[[Tour de France 2021|2021]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]]'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]]najboljši kolesar gorskih etap ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]][[Najboljši mladi kolesar Tour de France|mladi kolesarji]] ::9 etapnih zmag :'''[[La Vuelta 2019]]''' ::'''[[3. mesto v generalni razvrstitvi]]''' :: 3 etapne zmage (9.,13.,20.etapa) :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar '''[[Etapna dirka]]''' :'''[[Dirka po Sloveniji 2021]]''' ::'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' :'''[[Volta ao Algarve 2019]]''' :: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: ena etapna zmaga (2. etapa) :'''[[Amgen Tour of California 2019]]''' :: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: ena etapna zmaga (6. etapa) :'''[[Tour of the Basque Country 2019]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: '''[[6. mesto v generalni razvrstitvi]]''' '''[[Enodnevne dirke]]''' :: [[Liège–Bastogne–Liège]] 2021 :: Državni prvak v vožnji na čas 2019 | medaltemplates = | show-medals = }} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec pri Komendi]]{{navedi vir}}. Trenutno je na vrhu svetovne lestvice [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]], kjer je skupno vodilni že 56 tednov. Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Aprila 2022 je kot prvi kolesar v zgodovini presegel mejo 6000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-prvi-v-zgodovini-prek-sest-tisoc-tock/618307 |title=Pogačar prvi v zgodovini prek šest tisoč točk |accessdate=2022-04-05 |date=2022-04-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Že v prvi profesionalni sezoni 2019 je osvojil dve enotedenski etapni dirki, [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Dirka po Kaliforniji|Dirko po Kaliforniji]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref>. V svojem prvem nastopu na [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], je osvojil tri etapne zmage in skupno tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]],<ref>{{cite web|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref> z ubranitvijo zmage leta [[Dirka po Franciji 2021|2021]] je postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem prvem nastopu na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil bronasto medaljo na cestni dirki. Leta 2021 je zmagal tudi na dveh klasičnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. == Življenjepis == {{ton|datum=november 2019}} Rodil se je v vasi [[Klanec, Komenda|Klanec]] pri Komendi, v šestčlanski družini. V Komendi je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda. Za zamenjavo športa je zaslužen trener Miha Koncilja, ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. == Kariera kolesarja == Njegov prvi in v bistvu edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]]. Član kluba je postal pri devetih letih. V naslednjih letih so ga trenirali različni trenerji in od vsakega je prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov so ga opazili v profesionalni ekipi UAE in prvo predpogodbo je podpisal že leta 2017. Julija 2018 je s to ekipo podpisal pogodbo o sodelovanju. S 1. januarjem 2019 se je ekipi tudi dejansko pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju podaljšali do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|right|250px|Pogačar ob zmagi na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]] 2020]] [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|250px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|državnem prvenstvu v kronometru]] leta 2020 na [[Pokljuka|Pokljuki]]]] Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]] Tour Down Under. Čeprav se je šel na dirko »učit« in opazovat, je dosegel v skupni razvrstitvi 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila enotedenska dirka po [[Portugalska|portugalski]] pokrajini Algarve – Volta ao Algarve, kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo več etapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika Strade Bianche<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]] in za njimi prvi cilj sezone, ki je bil v planu že od začetka, Dirka po [[Kalifornija|Kaliforniji]] – Amgen Tour of California. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je odločilno 6. etapo s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico vodilnega in naslednji dan s pomočjo ekipe na zadnji etapi majico uspel ubraniti. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo [[državno prvenstvo]] v [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka v vožnji na čas. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil četrto mesto v skupni razvrstitvi in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki. Obenem je bil v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in s tem skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042889630|title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državno prvenstvo]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost tekmovalci ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno sedmo mesto in tudi majico državnega prvaka v kategoriji do 23 let. Septembra je štartal svoj prvi Grand Tour – La [[Dirka po Španiji|Vuelta]], za katerega v začetku sploh ni bil predviden. Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Osvojil je izjemne tri zmage v treh najtežjih etapah. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818|title=Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja in slavil tri etapne zmage.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji (l. 2017) je nabiral izkušnje in kljub mladosti že bil prvi mož ljubljanske ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi in prekaljenimi kolesarskimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. == Rezultati v mlajših selekcijah == Prvi kolesarski rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Njegova pot navzgor pa se je začela v kategoriji starejših mladincev, najprej leta 2015, ko je zmagal na etapni dirki v [[Kranj|Kranju]],<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> ter še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/|title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še tretje mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Tritedenske etapne dirke === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|250px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] leta 2021]] [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|250px|Pogačar v [[rumena majica|rumeni majici]] ob drugi zmagi na dirke [[Tour de France 2021|Tour de France]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | |} === Velike enotedenske etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:5px"|Klasike ! style="border-top-width:5px"|2017 ! style="border-top-width:5px"|2018 ! style="border-top-width:5px"|2019 ! style="border-top-width:5px"|2020 ! style="border-top-width:5px"|2021 ! style="border-top-width:5px"|2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Omloop Het Nieuwsblad | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |1 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} E3 Saxo Bank Classic | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Gent–Wevelgem | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} {{Abbr|Mini Flandrija|Dwars door Vlaanderen}} | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | style="background:#ddf;" |10 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNF | 12 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} Hamburg Cyclassics | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} {{Abbr|Bretonska klasika|Bretagne Classic}} | — | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Québec | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Montréal | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|4 | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |'''1''' | bgcolor=#E8F48C |'''1''' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! scope="row" | Cestna dirka | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | Kronometer | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! scope="row" | Cestna dirka | — | — | 18 | 33 | 37 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | Kronometer | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1992 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — |} ==Rezultati== {{div col|colwidth=22em}} ;2016 : 1. mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::1 etapna zmaga - 3. Etapa : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji]] ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2017|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::ena etapna zmaga 3.etapa : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 3.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Poreč Trophy]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto [[UCI Road World Championships – Mlajši člani U-23 cestna dirka|Cestna dirka]], [[2018 UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji|UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji Mlajši člani U-23Road ]] : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour of California]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::1 etapna zmaga 6.etapa : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::1 etapna zmaga 2.etapa : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::3 etapne zmage: 9.etapa, 13.etapa in 20.etapa : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2019|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 : 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2020]] ;2021 : 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2021]] : 3. mesto [[Poletne olimpijske igre 2020]] Cestna dirka {{div col end}} 2022 2.Tour se France 1.[[File:Jersey White.svg|20px]] ==Odlikovanja== Leta 2021 je prejel odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> Leta 2021 je dobil nagrado zlato kolo, ki jo konec vsake sezone podeljuje kolesarsko društvo Rog.<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{official|https://tadej-pogacar.com/}} * {{twitter|TamauPogi}} * {{instagram|tadejpogacar}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] lefwo9710sslkizxcjl396jmx7zpmew Tamara Zidanšek 0 464771 5729621 5727000 2022-08-10T08:13:50Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography |name= Tamara Zidanšek |image= |caption = |fullname = |country= {{SLO}} |residence= [[Doha]], [[Katar]] |height= 1,68 m |turnedpro= |plays= desničarka<br>(dvoročni backhand) |careerprizemoney= 2,576,334 $ |singlesrecord= 264–129 |singlestitles= 1WTA, 2 WTA 125K, 17 ITF |highestsinglesranking= Št. 22 (28. februar 2022) |currentsinglesranking = Št. 85 (9. avgust 2022) | AustralianOpenresult = 2. krog (2019, 2020) | FrenchOpenresult = polfinale (2021) | Wimbledonresult = 2. krog (2019) | USOpenresult = 2. krog (2021) | doublesrecord = 86–55 | doublestitles = 4 WTA, 4 ITF | highestdoublesranking = Št. 56 (25. januar 2021) | currentdoublesranking = Št. 71 (9. avgust 2022) | AustralianOpenDoublesresult = 2R (2021) | FrenchOpenDoublesresult = 2R (2020, 2021, 2022) | WimbledonDoublesresult = 2R (2019, 2021) | USOpenDoublesresult = 1R (2019, 2021) | updated = 7. avgust 2022 }} '''Tamara Zidanšek''', [[Slovenci|slovenska]] [[tenisačica]], * [[26. december]] [[1997]], [[Postojna]]. ==Kariera== Njen trener v otroštvu je bil Zmago Tajnšek, ki je vodil klub iz Slovenskih Konjic. 6. junija 2021 se je uvrstila v četrtfinale [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtega prvenstva Francije]], s čimer je postala prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije, ki se je uvrstila v četrtfinale turnirja za [[Grand Slam]]. V osmini finala je premagala Romunko Sorano Cristeo.<ref>{{Navedi splet|title=Zidanškova za zgodovino, konec za Sereno Williams|url=https://siol.net/sportal/tenis/op-francije-wta-8-dan-553933|website=siol.net|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> V četrtfinalu je premagala Španko Paulo Badoso in se uvrstila v polfinale odprtega prvenstva Francije<ref>{{Navedi splet|title=Teniška 'poezija' izjemne Zidanškove, Slovenka v polfinalu Roland Garrosa!|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/zidanskova-z-izjemno-igro-na-pragu-polfinala-op-francije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref>, kjer je proti Rusinji Anastaziji Pavljučenkovi zgubila v dveh nizih. Uvrstitev v polfinale turnirja za Grand Slam je od slovenskih tenisačev prej uspela samo še [[Mima Jaušovec|Mimi Jaušovec]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovo Zidanškove od OP Francije, Rusinja je bila premočna|url=https://siol.net/sportal/tenis/tamara-zidansek-za-finale-op-francije-proti-ubijalski-rusinji-1-554286|website=siol.net|accessdate=2021-06-10|language=sl}}</ref> ==Časovnica== [[Slika:Tamara Zidansek (49986143201) (cropped) (cropped).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Francije 2019|OP Francije 2019]]]] [[Slika:Zidansek WM19 (29) (48521850812).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Anglije 2019|OP Anglije 2019]]]] ===Posamično=== ''Po turnirju 2022 Ladies Open Lausanne. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2022 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=10 align=left|'''[[Grand Slam]]''' |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Avstralije|OP Avstralije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |4–4 |50% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Francije|OP Francije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=yellow|SF |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |6–4 |60% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]] |Q1 |Q3 |bgcolor=afeeee|2R |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |1–3 |25% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|US Open]] |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|2R | |0 / 3 |1–3 |25% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |2–4 |1–2 |6–4 |3–3 |0 / 14 |12–14 |46% |- |colspan=10 align=left|'''WTA 1000''' |- |align=left|Dubai / Qatar Open |A |A |A |A |A |A |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Indian Wells Masters |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |1–2 |33% |- |align=left|Miami Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |style=color:#ccc|NH |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |0–2 |0% |- |align=left|Madrid Open |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |2–2 |50% |- |align=left|Italian Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |0–3 |0% |- |align=left|Canadian Open |A |A |A |style=color:#696969|NH |A |A |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Cincinnati Open |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|Wuhan Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |colspan="2" style="color:#696969"|NH | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|China Open |A |A |A | colspan="2" style=color:#696969|NH | |0 / 0 |0–0 |0% |- |colspan=10 align=left|'''WTA karierna statistika''' |-style=background:#efefef |align=left|'''Turnirji''' |0 |7 |18 |9 |19 |14 |colspan=3|'''67''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |0 |0 |1 |0 |colspan=3|1 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |1 |0 |2 |0 |colspan=3|3 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |0–0 |7–7 |15–18 |6–10 |24–18 |9–13 |1 / 67 |61–66 |48% |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |180 |70 |64 |87 |30 | |colspan=3|'''$2,576,334''' |} ==WTA finali== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 / WTA 1000 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier / WTA 500 (0–0) |- |International / WTA 250 (1–2) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (0–0) |- |Trava (0–0) |- |Pesek (1–2) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnica !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–1</small> |Maj 2019 |Nuremberg Cup, Nemčija |International |pesek |{{flagicon|KAZ}} Julija Putinceva |6–4, 4–6, 2–6 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–2</small> |Apr 2021 |Copa Colsanitas, Kolumbija |WTA 250 |pesek |{{flagicon|COL}} María Camila Osorio Serrano |7–5, 3–6, 4–6 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–2</small> |Jul 2021 |Swiss Open Lausanne, Švica |WTA 250 |pesek |{{flagicon|FRA}} Clara Burel |4–6, 7–6<sup>(7–5)</sup>, 6–1 |} ===Dvojice: 6 (4 naslovi, 2 finale)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier (0–1) |- |International / WTA 250 (4–0) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (2–1) |- |Trava (1–0) |- |Pesek (1–1) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partnerka !Nasprotnici !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–0</small> |Sep 2018 |Tashkent Open, Uzbekistan |International |trda |{{flagicon|SRB}} Olga Danilović |{{flagicon|ROU}} Irina-Camelia Begu <br /> {{flagicon|ROU}} Raluca Olaru |7–5, 6–3 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>1–1</small> |Sep 2019 |bgcolor=d4f1c5|Zhengzhou Open, Kitajska |bgcolor=d4f1c5|Premier |trda |{{flagicon|BEL}} Yanina Wickmayer |{{flagicon|USA}} Nicole Melichar <br /> {{flagicon|CZE}} Květa Peschke |1–6, 6–7<sup>(2–7)</sup> |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>2–1</small> |Avg 2020 |Internazionali di Palermo, Italija |International |pesek |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|ITA}} Elisabetta Cocciaretto <br /> {{flagicon|ITA}} Martina Trevisan |7–5, 7–5 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>3–1</small> |Nov 2020 |Linz Open, Avstrija |International |trda (i) |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|CZE}} Lucie Hradecká <br /> {{flagicon|CZE}} Kateřina Siniaková |6–3, 6–4 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>4–1</small> |Jun 2022 |Rosmalen Open, Netherlands |WTA 250 |trava |{{flagicon|AUS}} Ellen Perez | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;Veronika Kudermetova <br /> {{flagicon|BEL}} Elise Mertens |6–3, 5–7, [12–10] |- |bgcolor=FFA07A|poraz |<small>4–2</small> |Jul 2022 |Lausanne Open, Švica |WTA 250 |pesek |{{flagicon|NOR}} Ulrikke Eikeri |{{flagicon|SRB}} Olga Danilović <br /> {{flagicon|FRA}} Kristina Mladenovic |brez boja |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično}} * {{WTA|id=323079}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zidanšek, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] ab1zwlrcv4unq6lc1i9zjn6x3rxlt9e 5729622 5729621 2022-08-10T08:14:27Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography |name= Tamara Zidanšek |image= |caption = |fullname = |country= {{SLO}} |residence= [[Doha]], [[Katar]] |height= 1,68 m |turnedpro= |plays= desničarka<br>(dvoročni backhand) |careerprizemoney= 2,576,334 $ |singlesrecord= 264–129 |singlestitles= 1WTA, 2 WTA 125K, 17 ITF |highestsinglesranking= Št. 22 (28. februar 2022) |currentsinglesranking = Št. 85 (8. avgust 2022) | AustralianOpenresult = 2. krog (2019, 2020) | FrenchOpenresult = polfinale (2021) | Wimbledonresult = 2. krog (2019) | USOpenresult = 2. krog (2021) | doublesrecord = 86–55 | doublestitles = 4 WTA, 4 ITF | highestdoublesranking = Št. 56 (25. januar 2021) | currentdoublesranking = Št. 71 (8. avgust 2022) | AustralianOpenDoublesresult = 2R (2021) | FrenchOpenDoublesresult = 2R (2020, 2021, 2022) | WimbledonDoublesresult = 2R (2019, 2021) | USOpenDoublesresult = 1R (2019, 2021) | updated = 8. avgust 2022 }} '''Tamara Zidanšek''', [[Slovenci|slovenska]] [[tenisačica]], * [[26. december]] [[1997]], [[Postojna]]. ==Kariera== Njen trener v otroštvu je bil Zmago Tajnšek, ki je vodil klub iz Slovenskih Konjic. 6. junija 2021 se je uvrstila v četrtfinale [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtega prvenstva Francije]], s čimer je postala prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije, ki se je uvrstila v četrtfinale turnirja za [[Grand Slam]]. V osmini finala je premagala Romunko Sorano Cristeo.<ref>{{Navedi splet|title=Zidanškova za zgodovino, konec za Sereno Williams|url=https://siol.net/sportal/tenis/op-francije-wta-8-dan-553933|website=siol.net|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> V četrtfinalu je premagala Španko Paulo Badoso in se uvrstila v polfinale odprtega prvenstva Francije<ref>{{Navedi splet|title=Teniška 'poezija' izjemne Zidanškove, Slovenka v polfinalu Roland Garrosa!|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/zidanskova-z-izjemno-igro-na-pragu-polfinala-op-francije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref>, kjer je proti Rusinji Anastaziji Pavljučenkovi zgubila v dveh nizih. Uvrstitev v polfinale turnirja za Grand Slam je od slovenskih tenisačev prej uspela samo še [[Mima Jaušovec|Mimi Jaušovec]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovo Zidanškove od OP Francije, Rusinja je bila premočna|url=https://siol.net/sportal/tenis/tamara-zidansek-za-finale-op-francije-proti-ubijalski-rusinji-1-554286|website=siol.net|accessdate=2021-06-10|language=sl}}</ref> ==Časovnica== [[Slika:Tamara Zidansek (49986143201) (cropped) (cropped).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Francije 2019|OP Francije 2019]]]] [[Slika:Zidansek WM19 (29) (48521850812).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Anglije 2019|OP Anglije 2019]]]] ===Posamično=== ''Po turnirju 2022 Ladies Open Lausanne. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2022 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=10 align=left|'''[[Grand Slam]]''' |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Avstralije|OP Avstralije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |4–4 |50% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Francije|OP Francije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=yellow|SF |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |6–4 |60% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]] |Q1 |Q3 |bgcolor=afeeee|2R |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |1–3 |25% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|US Open]] |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|2R | |0 / 3 |1–3 |25% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |2–4 |1–2 |6–4 |3–3 |0 / 14 |12–14 |46% |- |colspan=10 align=left|'''WTA 1000''' |- |align=left|Dubai / Qatar Open |A |A |A |A |A |A |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Indian Wells Masters |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |1–2 |33% |- |align=left|Miami Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |style=color:#ccc|NH |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |0–2 |0% |- |align=left|Madrid Open |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |2–2 |50% |- |align=left|Italian Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |0–3 |0% |- |align=left|Canadian Open |A |A |A |style=color:#696969|NH |A |A |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Cincinnati Open |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|Wuhan Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |colspan="2" style="color:#696969"|NH | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|China Open |A |A |A | colspan="2" style=color:#696969|NH | |0 / 0 |0–0 |0% |- |colspan=10 align=left|'''WTA karierna statistika''' |-style=background:#efefef |align=left|'''Turnirji''' |0 |7 |18 |9 |19 |14 |colspan=3|'''67''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |0 |0 |1 |0 |colspan=3|1 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |1 |0 |2 |0 |colspan=3|3 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |0–0 |7–7 |15–18 |6–10 |24–18 |9–13 |1 / 67 |61–66 |48% |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |180 |70 |64 |87 |30 | |colspan=3|'''$2,576,334''' |} ==WTA finali== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 / WTA 1000 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier / WTA 500 (0–0) |- |International / WTA 250 (1–2) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (0–0) |- |Trava (0–0) |- |Pesek (1–2) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnica !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–1</small> |Maj 2019 |Nuremberg Cup, Nemčija |International |pesek |{{flagicon|KAZ}} Julija Putinceva |6–4, 4–6, 2–6 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–2</small> |Apr 2021 |Copa Colsanitas, Kolumbija |WTA 250 |pesek |{{flagicon|COL}} María Camila Osorio Serrano |7–5, 3–6, 4–6 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–2</small> |Jul 2021 |Swiss Open Lausanne, Švica |WTA 250 |pesek |{{flagicon|FRA}} Clara Burel |4–6, 7–6<sup>(7–5)</sup>, 6–1 |} ===Dvojice: 6 (4 naslovi, 2 finale)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier (0–1) |- |International / WTA 250 (4–0) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (2–1) |- |Trava (1–0) |- |Pesek (1–1) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partnerka !Nasprotnici !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–0</small> |Sep 2018 |Tashkent Open, Uzbekistan |International |trda |{{flagicon|SRB}} Olga Danilović |{{flagicon|ROU}} Irina-Camelia Begu <br /> {{flagicon|ROU}} Raluca Olaru |7–5, 6–3 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>1–1</small> |Sep 2019 |bgcolor=d4f1c5|Zhengzhou Open, Kitajska |bgcolor=d4f1c5|Premier |trda |{{flagicon|BEL}} Yanina Wickmayer |{{flagicon|USA}} Nicole Melichar <br /> {{flagicon|CZE}} Květa Peschke |1–6, 6–7<sup>(2–7)</sup> |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>2–1</small> |Avg 2020 |Internazionali di Palermo, Italija |International |pesek |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|ITA}} Elisabetta Cocciaretto <br /> {{flagicon|ITA}} Martina Trevisan |7–5, 7–5 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>3–1</small> |Nov 2020 |Linz Open, Avstrija |International |trda (i) |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|CZE}} Lucie Hradecká <br /> {{flagicon|CZE}} Kateřina Siniaková |6–3, 6–4 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>4–1</small> |Jun 2022 |Rosmalen Open, Netherlands |WTA 250 |trava |{{flagicon|AUS}} Ellen Perez | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;Veronika Kudermetova <br /> {{flagicon|BEL}} Elise Mertens |6–3, 5–7, [12–10] |- |bgcolor=FFA07A|poraz |<small>4–2</small> |Jul 2022 |Lausanne Open, Švica |WTA 250 |pesek |{{flagicon|NOR}} Ulrikke Eikeri |{{flagicon|SRB}} Olga Danilović <br /> {{flagicon|FRA}} Kristina Mladenovic |brez boja |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično}} * {{WTA|id=323079}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zidanšek, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] faghtw96hjv4q8t6og2vp40enz2fb2i Predloga:Vodje držav članic Evropske unije 10 478555 5729491 5720964 2022-08-09T15:40:15Z Upwinxp 126544 slo wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Vodje držav članic Evropske unije | title = [[Slika:European stars.svg|20px]] [[vodja države|<span style="color:white;">Vodje držav članic Evropske unije]] [[Slika:European stars.svg|20px]] |basestyle= background:#0970ba; | bodyclass = hlist | above = | image = <!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --> | imageleft = <!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --> | list1 = * {{Nowrap|{{flagicon|Austria}} [[Alexander Van der Bellen|Van der Bellen]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Belgium}} [[Filip Belgijski|Filip]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Bulgaria}} [[Rumen Radev|Radev]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Croatia}} [[Zoran Milanović|Milanović]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Cyprus}} [[Nikos Anastasiades|Anastasiades]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Czech Republic}} [[Miloš Zeman|Zeman]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Denmark}} [[Margareta II. Danska|Margareta II.]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Estonia}} [[Alar Karis|Karis]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Finland}} [[Sauli Niinistö|Niinistö]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|France}} [[Emmanuel Macron|Macron]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Germany}} [[Frank-Walter Steinmeier|Steinmeier]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Greece}} [[Katerina Sakelaropulu|Sakelaropulu]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Hungary}} [[Katalin Novák|Novák]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Ireland}} [[Michael D. Higgins|Higgins]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Italy}} [[Sergio Mattarella|Mattarella]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Latvia}} [[Egils Levits|Levits]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Lithuania}} [[Gitanas Nausėda|Nausėda]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Luxembourg}} [[Veliki vojvoda Henri Luksemburški|Henri]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Malta}} [[George Vella|Vella]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Netherlands}} [[Viljem-Aleksander Nizozemski|Willem Alexander]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Poland}} [[Andrzej Duda|Duda]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Portugal}} [[Marcelo Rebelo de Sousa|Rebelo de Sousa]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Romania}} [[Klaus Iohannis|Iohannis]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Slovakia}} [[Zuzana Čaputová|Čaputová]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Slovenia}} [[Borut Pahor|Pahor]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Spain}} [[Filip VI. Španski|Filip VI.]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Sweden}} [[Karel XVI. Gustav Švedski|Karel XVI. Gustav]]}} | below = [[Evropska unija]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Evropsko unijo]] </noinclude> a6xx8lcrir08k3khexkd3pw6lxfumws Predsednik Poljske 0 481983 5729709 5454866 2022-08-10T11:06:48Z Nauall 214075 Change not active link into correct one (income of Polish President) wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | body = <br />Republike Poljske | image name = | image name1 = Flag of Poland.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Andrzej Duda]] | incumbentsince = [[6. avgust|6. avgusta]] [[2015]] | member_of = [[Svet za nacionalno varnost (Poljska)|Varnostni svet Poljske]]<br>[[Nacionalni razvojni svet]] | termlength = 5 let | first = [[Gabriel Narutowicz]] | residence = [[Predsedniška palača, Varšava]] | website = http://www.prezydent.pl | image = File:Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej Andrzej Duda.jpg | salary = 68,000 € letno<ref>https://www.gowork.pl/poradnik/20/zarobki/pensja-prezydenta-ile-wynosi-jaka-jest-wysokosc-emerytury-prezydenta-polski/</ref><ref>https://www.xe.com/currencyconverter/convert/?Amount=294000&From=PLN&To=EUR</ref> | formation = [[11. december]] [[1922]] }}'''Predsednik Poljske''' ''(poljsko:'' ''Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej)'' je vodja [[Poljska|Republike Poljske]]. Njegove pravice in dolžnosti so zavedene v poljski ustavi. Vodi izvršilno vejo oblasti, zastopa državo v mednarodnem okolju in ima pravico razpustiti parlament ter vložiti veto na zakonodajo. Trenutni predsednik je [[Andrzej Duda]].<ref>{{Navedi splet|title=Oficjalna strona Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej / Prezydent / Biografia Andrzeja Dudy|url=https://www.prezydent.pl/prezydent/biografia-andrzeja-dudy/|website=www.prezydent.pl|accessdate=2020-07-15}}</ref> == Predsedniška poslopja == * Predsedniška palača je največja palača v [[Varšava|Varšavi]] in ​​uradni sedež predsednika Republike Poljske od leta 1993. Prvi predsednik, ki jo je zasedal, je bil [[Lech Wałęsa]], ki se je leta 1994 iz Belwederja preselil v palačo. * Belweder v Varšavi je bil uradni sedež predsednika do leta 1993, trenutno pa je v lasti predsednikovega urada kot uradna rezidenca predsednika in ga predsednik ter [[Vlada Republike Poljske|vlada]] uporabljata v svečane namene. Palača služi tudi kot uradna rezidenca za voditelje držav na uradnih obiskih na [[Poljska|Poljskem]] in druge pomembne goste. * Predsedniški grad v [[Visla|Visli]], zgrajen za Habsburžane kot njihovo lovsko kočo, je predsednik [[Ignacy Mościcki]] uporabljal kot rekreacijsko rezidenco. Od leta 2002 je spet last predsednika, ki ga je leta 2005 obnovil in odprl predsednik [[Aleksander Kwaśniewski]]. Danes je rekreacijski in konferenčni center za predsednika ter hotel. * Rezidenca predsednika Republike Poljske v [[Łucień|Łucieńu]]. * Dvorec predsednika Republike Poljske v Ciechocineku. * Predsedniška rezidenca "Jurata-Hel" v [[Hel|Helu]] <gallery> Slika:5 Warszawa 083.jpg|Palača Belweder Slika:POL palac prezydencki gabinet prezydenta.jpg|Pisarna predsednika </gallery> == Seznam predsednikov == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Portret ! rowspan="2" |Ime ! colspan="2" |Mandat ! rowspan="2" |Politična stranka |- !Začetek !Konec |- ! style="background:#ffa1a1" |1. |[[File:Gen._Wojciech_Jaruzelski_13_grudnia_1981.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Gen._Wojciech_Jaruzelski_13_grudnia_1981.JPG|100x100_pik]] |'''[[Wojciech Jaruzelski]]''' <small>(1923–2014)</small> |19. julij 1989 |22. december 1990 |''Polska Zjednoczona Partia Robotnicza''{{-}}{{small|(''do 30. januarja 1990'')}} |- ! style="background:#f7d09e" |2. |[[File:Lech_Wałęsa_prezydent_RP.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Lech_Wa%C5%82%C4%99sa_prezydent_RP.jpg|110x110_pik]] |'''[[Lech Wałęsa]]''' <small>(1943)</small> |22. december 1990 |22. december 1995 |''Komitet Obywatelski "Solidarność'' |- ! style="background:#f79e9e" |3. |[[File:Aleksander_kwasniewski_konferencja_(cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Aleksander_kwasniewski_konferencja_(cropped).jpg|102x102_pik]] |'''[[Aleksander Kwaśniewski]]''' <small>(1954)</small> |23. december 1995 |23. december 2005 |''Nowa Lewica'' |- ! style="background:#a1a2ff" |4. |[[File:Lech_Kaczyński.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Lech_Kaczy%C5%84ski.jpg|91x91_pik]] |'''[[Lech Kaczyński]]''' <small>(1949–2010)</small> |23. december 2005 |10. april 2010{{-}}{{small|(''Died in office'')}} |''Prawo i Sprawiedliwość'' |- ! style="background:#ffda75" |– |<small>[[File:KPRP_20130131_WG_305_BRONISLAW_KOMOROWSKI.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:KPRP_20130131_WG_305_BRONISLAW_KOMOROWSKI.jpg|101x101_pik]]</small> |[[Bronisław Komorowski|<small>''Bronisław Komorowski''</small>]] <small>''(1952)''</small> <small>''v. d.''</small> |<small>''10. april 2010''</small> |<small>''8. julij 2010''</small> |''<small>Platforma Obywatelska</small>'' |- ! style="background:#ffda75" |– |<small>[[File:Bogdan_Borusewicz_Kancelaria_Senatu_2015.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bogdan_Borusewicz_Kancelaria_Senatu_2015.jpg|96x96_pik]]</small> |[[Bogdan Borusewicz|<small>''Bogdan Borusewicz''</small>]] <small>''(1949)''</small> <small>''v. d.''</small> |<small>''8. julij 2010''</small> |<small>''8. julij 2010''</small> |''<small>Platforma Obywatelska</small>'' |- ! style="background:#ffda75" |– |<small>[[File:Grzegorz_Schetyna_Sejm_2019.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Grzegorz_Schetyna_Sejm_2019.jpg|95x95_pik]]</small> |[[Grzegorz Schetyna|<small>''Grzegorz Schetyna''</small>]] <small>''(1963)''</small> <small>''v. d.''</small> |<small>''8. julij 2010''</small> |<small>''6. avgust 2010''</small> |''<small>Platforma Obywatelska</small>'' |- ! style="background:#ffda75" |5. |[[File:KPRP_20130131_WG_305_BRONISLAW_KOMOROWSKI.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:KPRP_20130131_WG_305_BRONISLAW_KOMOROWSKI.jpg|101x101_pik]] |'''[[Bronisław Komorowski]]''' <small>(1952)</small> |6. avgust 2010 |6. avgust 2015 |''Platforma Obywatelska'' |- ! style="background:#a1a2ff" |6. |[[File:Prezydent_Rzeczypospolitej_Polskiej_Andrzej_Duda.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Prezydent_Rzeczypospolitej_Polskiej_Andrzej_Duda.jpg|110x110_pik]] |'''[[Andrzej Duda]]''' <small>(1972)</small> |6. avgust 2015 |''danes'' |''Prawo i Sprawiedliwość'' |} == Sklici == <references /> [[Kategorija:Predsedniki Poljske| ]] {{normativna kontrola}} 3bqltioz4mn0xacvg6nn7a8xfiy2mmq Zgodovina vrtov 0 482477 5729490 5408988 2022-08-09T15:39:53Z Ljuba brank 92351 /* Kitajski in japonski vrtovi */ wikitext text/x-wiki [[File:Villandry Jardins style Renaissance.jpg|thumb|300px|Renesančni vrtovi [[Château de Villandry]].]] [[File:Taj Mahal (Edited).jpeg|thumb|300px|Vrt v mogulskem slogu na poti do [[Tadž Mahal]]a.]] '''Zgodovina vrtov''' ali '''zgodovina parkov'''<ref>[https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/urbanisticni/iskalnik?iztocnica=zgodovínski%20párk#v]</ref> lahko velja za [[estetika|estetski]] izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini. == Uvod == [[Image:Forestgarden2.jpg|thumb|200px|Roberta Harta permakulturni vrt v Shropshireu, Anglija.]] Gozdni vrt, na prehranskih rastlinah osnovan sistem, je najstarejša oblika vrtnarjenja na svetu.<ref>{{cite book|title=The Forest Farms of Kandy: And Other Gardens of Complete Design|author=Douglas John McConnell|year=2003|page=1|url=https://books.google.com/books?id=QYBSfUJPQXcC&lpg=PP1&dq=the%20forest%20farms%20of%20kandy%20and%20other%20gardens%20of%20complete%20design&pg=PA1#v=onepage&q&f=false|isbn=9780754609582}}</ref> Taki vrtovi so nastajali v prazgodovini ob bregovih rek v džungli in v vlažnih predgorjih monsunskih regij. V postopnem procesu družinskega izboljševanja neposrednega okolja so bile prepoznane, zaščitene in izboljšane uporabne vrste dreves in vinske trte, medtem ko so bile nezaželene vrste odstranjene. Na koncu so bile izbrane tudi tujerodne vrste in vključene v vrtove.<ref>{{cite book|title=The forest-garden farms of Kandy, Sri Lanka|author=Douglas John McConnell|year=1992|page=1|url=https://books.google.com/books?id=G3QPo7lThXsC&lpg=PP1&dq=The%20forest-garden%20farms%20of%20Kandy%2C%20Sri%20Lanka.&pg=PA1#v=onepage&q&f=false|isbn=9789251028988}}</ref> Zapiranje zunanjega prostora se je začelo leta 10.000 pred našim štetjem. Čeprav nihče ne pozna posebnih podrobnosti prvega vrta, zgodovinarji domnevajo, da je bil prvi ograjen prostor vrsta ovire za izključevanje živali in plenilcev. Gradnja in oblikovanje vrtov je bil glavni predhodnik [[Krajinska arhitektura|krajinske arhitekture]] in se je začel v zahodni Aziji, sčasoma pa se je razširil proti zahodu v Grčijo, Španijo, Nemčijo, Francijo in Britanijo. Sodobna beseda ''vrt'' iz stcslovan. ''vrъtъ'' in hrv. ''vȑt'' ‛vrt’ prevzeto iz neke stare rom. predloge, sorodne z it. ''òrto'' ‛vrt’, ki se je razvila iz lat. ''hortus'' ‛vrt’ (Sk III, 631). Beseda je glede na glasovno strukturo prevzeta že v prvem tisočletju.<ref>[http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4293674/vt?View=1&Query=vrt&All=vrt&FilteredDictionaryIds=193&FilteredDictionaryIds=20 Slovenski etimološki slovar]</ref> Po nastanku prvih civilizacij so bogati državljani začeli ustvarjati vrtove za čisto estetske namene. Slike [[Stari Egipt|egipčanskih]] grobnic 16. stoletja pred našim štetjem so nekateri najzgodnejši fizični dokazi okrasnega vrtnarstva in krajinskega oblikovanja; upodabljajo ribnike [[lotos]]a, obdane s simetričnimi vrstami [[akacija|akacij]] in [[palme|palm]]. Druga starodavna tradicija je Perzija: [[Darej I.]] Veliki je rekel, da je imel ''[[rajski vrt]]'' in [[Babilonski viseči vrtovi]] so bili znani kot eno od [[Sedem čudes starega veka|sedmih čudes starodavnega sveta]]. Perzijski vrtovi so bili oblikovani vzdolž osrednje osi [[simetrija|simetrije]]. Perzijski vplivi so se razširili na helenistično Grčijo po [[Aleksander Veliki|Aleksandru Velikem]]. Okoli 350 pred našim štetjem so nastali vrtovi [[Platonova Akademija|Atenske akademije]] in [[Teofrast]], ki je pisal o [[botanika|botaniki]], naj bi podedoval vrt od [[Aristotel]]a. [[Epikur]] je imel vrt, kjer se je sprehajal in učil in ga je zapustil Hermarhu iz Mitilene. Alkifron se je v svojem pisanju tudi skliceval na zasebne vrtove. Najvplivnejši starodavni vrtovi v zahodnem svetu so bili [[Ptolemaj]]a v [[Aleksandrija|Aleksandriji]], Egiptu in vrtnarska tradicija, ki jo je [[Lukul]] prinesel v Rim. Stenske slike v [[Pompeji]]h v Italiji potrjujejo poznejši razvoj. Najbogatejši Rimljani so ob vilah gradili obsežne vrtove z vodnimi lastnostmi, vključno s fontanami in potoki, ''[[topiarij]]em'', vrtnicami in senčenimi arkadami. Na najdiščih, kot je [[Hadrijanova vila]], obstajajo arheološki dokazi. [[Vitruvij]], rimski avtor in inženir, je napisal najstarejši obstoječi oblikovalski priročnik leta 27 pr. n. št. ''De architectura libri decem'' (Deset knjig o arhitekturi) se je lotevalo teorije oblikovanja, krajinske arhitekture, inženiringa, oskrbe z vodo in javnih projektov, kot so parki in trgi. Vitruvij je trdil, da so bili glavni cilji oblikovanja ''firmitas'' (čvrstost, trpežnost, trdnost), ''utilitas'' (blago, udobje, uporabnost) in ''venustas'' (slast, ljubkost, lepota). Nekateri še vedno menijo, da so ti elementi bistveni za kakovostno oblikovanje krajine. [[Bizantinsko cesarstvo]] in [[Al Andaluz|mavrska Španija]] sta nadaljevali vrtnarske tradicije po 4. stoletju našega štetja in padcu Rima. Do takrat se je na Kitajskem oblikovala ločena vrtnarska tradicija, ki se je prenesla na Japonsko, kjer se je razvila v plemiške vrtove z miniaturnimi in simuliranimi naravnimi krajinami, osredotočenimi na ribnike, in strogo obliko [[Japonski skalni vrt|zen vrta]] v templjih. V Evropi je vrtnarjenje v 13. stoletju oživelo v [[Languedoc]]u in [[Île-de-France]]u. Ponovno odkrivanje opisov antičnih rimskih vil in vrtov je v poznem 15. in začetku 16. stoletja ustvarilo novo obliko vrta, [[italijanski renesančni vrt]]. Španska krona je zgradila prve javne parke te dobe v 16. stoletju, tako v Evropi kot v Ameriki. Formalni [[Francoski park|vrt à la française]], ki ga ponazarjajo [[Versajski vrtovi]], je postal prevladujoč vrtnarski slog v Evropi do sredine 18. stoletja, ko sta [[angleški park|angleški krajinski vrt]] in francoski krajinski vrt začela prevladovati. V 19. stoletju se je pojavilo neozgodovinsko in romantično vrtnarjenje. V Angliji sta bila William Robinson in Gertrude Jekyll vplivna zagovornika divjega vrta in trajnostnega vrta. Andrew Jackson Downing in Frederick Law Olmsted sta prilagodila evropske oblike za Severno Ameriko, zlasti sta vplivala na oblikovanje javnih parkov, kampusov in primestnih pokrajin. Olmstedov vpliv se je razširil tudi v 20. stoletje. V 20. stoletju je vplival modernizem: od poudarjene jasnosti Thomasa Churcha do drznih barv in oblik Brazilca Roberta Burleja Marxa. Okoljska zavest in trajnostne prakse oblikovanja, kot so [[zelena streha|zelene strehe]] in zbiranje deževnice, postajajo široko uveljavljene, saj se inovacije na teh področjih še naprej razvijajo. == Zgodovinski razvoj vrtnih slogov == === Mezoameriški vrtovi === Na zahodni polobli so imele različne mezoameriške kulture, kot so [[Maji]], [[Misteki]] in [[Ljudstvo Nahuatl|Nahuatl]] (vključno z [[Azteki]]) tako praktične kot estetske vrtnarske tradicije. Maji so gozdne vrtove veliko uporabljali za pridelavo hrane in zdravilnih rastlin, tudi s svojimi mesti.<ref>{{cite journal |last1=Isendahl & Smith |first1=C. & M. |title=Sustainable agrarian urbanism: The low-density cities of the Mayas and Aztecs |journal=Cities |date=April 2013 |volume=31 |issue=C |page=132–143 |doi=10.1016/j.cities.2012.07.012 }}</ref> Azteška elita je v Mehiški kotlini zgradila dovršene vrtove užitka, sestavljene iz različnih vrst rastlin in vodnih lastnosti, kot so vodnjaki, ki so jih napajali z akvaduktom.<ref>{{cite journal |last=Evans |first = Susan Toby |title = Aztec royal pleasure parks: Conspicuous consumption and elite status rivalry |journal=Studies in the History of Gardens & Designed Landscapes |year=2000 |volume=20 |issue=3 |pages = 206–228 |doi = 10.1080/14601176.2000.10435621 }}</ref> Vrtovi Aztekov in Majev so se zaradi svoje predvsem kmetijske narave močno osredotočili na rodnost<ref>{{cite journal |last=Granziera |first = Patrizia |title = Huaxtepec: The Sacred Garden of an Aztec Emperor |journal=Landscape Research |date=23 January 2003 |volume=30 |page = 81–107 |doi = 10.1080/0142639042000324776 }}</ref>. Azteki so gojili tudi močno ljubezen do rož, ki so jim dajali velik verski, metaforični in filozofski pomen.<ref>{{cite web |last=Ian |first=Mursell |title=Aztec pleasure gardens |url = https://www.mexicolore.co.uk/aztecs/aztefacts/aztec-pleasure-gardens |website=Mexicolore |publisher=Mexicolore |access-date=8 November 2019 }}</ref> === Mezopotamski vrtovi === [[File:tigr-euph.png|thumb|right|200px|Zemljevid prikazuje reki Tigris in Evfrat]] [[Mezopotamija]], 'dežela med rekama' [[Tigris]] in [[Evfrat]], obsega gričevnato in gorato severno območje ter raven aluvialen jug. Njeni narodi ([[Sumerija|Sumerci]], [[Akadsko kraljestvo|Akadci]], [[Asirija|Asirci]] in [[Babilonija|Babilonci]]) so bili urbanizirani in pismeni od približno 3000 pred našim štetjem. Dokazi za njihove vrtove izhajajo iz pisnih besedil, slikovnih skulptur in arheologije. V zahodni tradiciji je bila Mezopotamija mesto [[rajski vrt|rajskega vrta]] in [[Babilonski viseči vrtovi|Babilonskih visečih vrtov]]. Tempeljski vrtovi so se razvili iz upodobitve svetega nasada; znanih je tudi več različnih slogov kraljevega vrta. '''Dvorni vrt''' je bil obdan s stenami palače ali v večjem obsegu obdelan prostor znotraj mestnega obzidja. V mestu [[Mari]]na srednjem Evfratu (približno 1800 pred našim štetjem) se je eno od ogromnih palačnih dvorišč v sodobnih pisnih zapisih imenovalo ''Dvor palm''. Prečkali so ga dvignjeni hodniki iz žgane opeke; vladar in njegovo spremstvo bi tam večerjali. V [[Ugarit]]u (približno 1400 pr. n. št.) je bil kamniti vodni bazen, ki ni nameščen središčno kot v kasnejših perzijskih vrtovih, saj je bila osrednja značilnost verjetno drevo (datelj, palma ali tamariša). V 7. stoletju pred našim štetjem je asirski kralj [[Asurbanipal]] prikazan na skulpturi, ko se pogovarja s svojo kraljico in se naslanja na kavč pod pergolo trte, in mu igrajo glasbeniki. Na ogled so osvajalske trofeje, med njimi razstavljena glava kralja [[Elam]]a, ki visi z dišeče borove veje. Babilonsko besedilo iz istega obdobja je razdeljeno na odseke, kot da prikazuje vrste zemlje z imeni zdravilnih, zelenjavnih in zeliščnih rastlin, zapisanih na vsakem odseku, ki morda predstavljajo [[Parter (vrtna umetnost)|parter]]no zasnovo. V širšem obsegu so bili urejeni kraljevi lovski parki za gojenje eksotičnih živali in rastlin, ki jih je kralj pridobil pri svojih akcijah v tujini. Kralj [[Tiglat-Pileser I.]] (približno 1000 pr. n. št.) našteva konje, volove, osle, jelene dveh vrst, gazele in ibex in se ponaša z »oštevilčil sem jih kot čredo ovac«.<ref>Grayson AK, (1991) ''Assyrian Rulers of the Early First Millennium BC'', vol 1, Royal Inscriptions of Mesopotamia, Assyrian Periods 2.</ref> Od približno 1000 pred našim štetjem so asirski kralji razvili slog mestnega vrta, ki je vseboval naravoslovno postavitev, tekočo vodo, ki se je dovajala iz rečnih strug in eksotične rastline iz svojih tujih kampanj. [[Ašurnasirpal II.]] (883–859 pr. n. št.) našteva različne vrste bora, cipres in brinov, mandlje, datlje, ebenovce, rožna drevesa, oljke, hrast, tamarišo, oreh, jesen, granatno jabolko, hruške, kutine, fige in vinsko trto: »Voda iz kanala doteka v vrtove; dišava se pretaka po hodnikih; v vrtu užitkov tečejo tokovi vode, kakor nebesne zvezde. Kot veverica nabiram sadje na vrtu dobrot.« Mestni vrt je dosegel svoj zenit s [[Sanherib]]ovo palačo (704–681 pr. n. št.), katere vodni sistem se je raztezal 50&nbsp;km do hribov, katere vrt je bil višji in bolj okrašen kot kateri koli drugi in ki se je pohvalil s kompleksnimi tehnologijami, ki jih je uporabil, in ki svojo palačo in vrt imenuje »čudo za vse narode«. Biblijska knjiga Geneza omenja Tigris in Evfrat kot dve od štirih rek, ki omejujejo rajski vrt.<ref>[https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Mz+2&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Geneza 2: 10–14]</ref> Noben poseben kraj ni bil določen, čeprav obstaja veliko teorij. Babilonski viseči vrtovi klasični grški pisci navajajo kot eno od sedmih čudes starega sveta - kraje, ki si jih je treba ogledati, preden umreš. Izkopane ruševine Babilona ne razkrivajo nobenih primernih dokazov, zaradi česar so nekateri učenjaki domnevali, da so morda povsem legendarni.<ref>Finkel, Irving (1988) "The Hanging Gardens of Babylon" in ''The seven Wonders of the Ancient World'', ed. Peter Clayton and Martin Price, Routledge {{ISBN|0-415-05036-7}}</ref> Zgodba je morda izvira iz Senheribovega vrta v [[Ninive|Ninivah]].<ref>Dalley, Stephanie, (2013) ''The Mystery of the Hanging Garden of Babylon: an elusive World Wonder traced'', Oxford University Press. {{ISBN|978-0-19-966226-5}}.</ref> === Vrtovi indijskega podkontinenta === ==== Indijski vrtovi ==== <gallery widths="200" heights="200"> File:Bamboo garden (Venuvana) at Rajagriha, the visit of Bimbisara.jpg|Magadinjski kralj Bimbisara obišče Bambusov vrt (Venuvana) v Rajagrihi; umetniška dela iz Sančija. File:Maota Lake.JPG|Jezero Maota in žafranov vrt predstavljata starodavne indijske vrtne sloge. File:Srinagar - Shalimar Gardens 19.JPG|Jezera in paviljoni ter ploščad so starodavne indijske vrtne zasnove, kot jih vidimo v Šalimar Bagu, Šrinagar, Indija. File:Agra Fort 20180908 144024.jpg|Dvoriščni vrt v mogulskem slogu v Agri. File:Amber Fort P1080245 37114636191.jpg|Hindujski dvoriščni vrt v Rajput slogu pri trdnjavi Amer. File:Emperor Ashoka and his Queen at the Deer Park.jpg|Cesar Ašoka in njegova krajica Deer Park, Sarnat File:Jetavana Garden at Sravasti Bodh Gaya relief.jpg|Vrtnarji vrtnarijo v Jetavani, Bodh Gaya 2.-1. st. pr. n. št. </gallery> Starodavni indijski vrtovi so omenjeni v več starodavnih hindujskih besedilih, vključno v [[Rigveda|Rigvedi]], ''[[Ramajana|Ramajani]]'' in ''[[Mahabharata|Mahabharati]]''. V budističnih poročilih je omenjen nasad bambusa, ki ga je kralj Bimbisara podaril Budi. ''Digha Nikaja'', budistično besedilo, omenja tudi, da je Buda bival v mangovem sadovnjaku samostana Jivaka, ki ga je podaril zdravnik Jivaka. ''Arama'' v [[sanskrt]]u pomeni 'vrt', ''sangharama'' pa kraj, kjer je budistična skupnost menihov (''sangha'') živela na vrtu kot prostoru. V Budovem času je bil Vaišali (sodobni [[Bihar]]) uspešno in naseljeno mesto, polno parkov in vrtov, po ''[[Lalitavistara Sūtra|Lalitavistara sutri]]'' pa je spominjalo na božje mesto. Napisi cesarja [[Ašoka Veliki|Ašoke]] omenjajo vzpostavitev botaničnih vrtov za sajenje zdravilnih zelišč, rastlin in dreves. Vsebovali so bazene z vodo, bili so postavljeni v mrežaste vzorce in običajno so vsebovali paviljone (''čatri''). ''[[Kama sutra]]'' omenja podrobnosti o hišnih vrtovih in da bi morala dobra žena posaditi zelenjavo, šopke sladkornega trsa, gruče figovcev, gorčico, peteršilj in koromač, različno cvetje, kot je jasmin, vrtnica in druge podobne rastline, narediti sedeže in ograde in sredi vrta naj bi bil vodnjak, rezervoar ali ribnik, različne druge razprave omenjajo tudi postavitev kopeli v obliki lotosa, jezera, sedeže v obliki lotosa, gugalnice, vrtiljak, menažerije.<ref name=":0">{{Cite journal |language=en |jstor = 1587216|title = The Indian Gardening Tradition and the Sajjan Niwas Bagh, Udaipur|journal = Garden History|volume = 27|issue = 2|pages = 189–205|last1 = Bowe|first1 = Patrick|year = 1999|doi = 10.2307/1587216}}</ref> Kitajski budistični romar [[Xuanzang]] omenja zapise o Nalandi, kjer »azurni bazen vijuga okoli samostanov, okrašen s polno razcvetenimi skodelami modrega lotosa; tu in tam visijo bleščeče rdeči cvetovi ljubke kanake, zunaj pa nasadi mangovih dreves prebivalcem ponujajo svojo gosto in zaščitno senco. V starodavni Indiji so zapisi o štirih vrtovih: ''udjan'', ''paramadodjana'', ''vrikšavatika'' in ''nandanavana''. ''Vatika'' je bil majhen vrt znotraj doma. ''Margešu vrikša'' je bila navada, da sadijo drevesa ob cesti zaradi sence. Besedilo iz 20. stoletja, ''Manasollasa'', ki vsebuje podrobnosti o zasnovi vrta, trdi, da bi moral vsebovati kamnine in dvignjene gomile vrhov, olepšane z rastlinami in drevesi različnih sort, umetnimi ribniki in tekočimi potoki.<ref name="sadhalenenebim">Nalini Sadhale and YL Nene (2010), Bhudharakrida in Manasollasa, ''Asian Agri-History'', Vol. 14, No. 4, pages 319–335</ref> Opisuje ureditev, tla, semena, razdaljo med vrstami rastlin in dreves, načine priprave gnoja, pravilno gnojenje in vzdrževanje vrta, katere rastline in drevesa je najbolje posaditi najprej, kdaj posaditi druge, zalivanje, znake površinske in podvodne vode, plevela, sredstva za zaščito vrta in druge podrobnosti. Opisani so tako javni parki kot gozdni vrtovi, pri čemer je približno 40 vrst dreves, ki jih priporoča za park v poglavju ''Vana-krida''. V [[Srednjeveška Indija|srednjeveški Indiji]] so dvoriščni vrtovi tudi bistveni elementi mogulskih in Rajput palač. Indijsko besedilno ''silparatna'' (16. stoletje n. št.) navaja, da bi se moral Pušpavatika (cvetlični vrt ali javni park) nahajati na severnem delu mesta. Po Kalidasovem mnenju je bil vrt natančno zasnovan s cisternami, plezalkami, sedeži (''Kridasaila''), navideznimi griči, gugalnicami v školjkah ali odprtih, dvignjenih sedežih ali ''vedika'' pod velikim senčnim drevesom. Razprava ''Arthašastra'', spis ''Sukraniti'' in Kamandakanti omenjajo javne vrtove, ki so bili urejeni zunaj mesta in jih je zagotovila vlada, kamor bi ljudje hodili in cel dan preživeli na piknikih, [[Pāṇini]] (antični sanskrtski filolog, slovničar in cenjeni učenjak) omenja neke vrste vrtni šport, značilen za vzhodno Indijo (''pracam kridayam''), ''Salabhanjika'' je bila dejavnost rezanja cvetov in porabe časa v veselem izdelovanju.<ref>{{Cite journal|last=Singh|first=Ram Bachan|title=Cities and parks in ancient India|journal=Ekistics|volume=42|issue=253|pages=372–376|jstor=43618748|year=1976}}</ref> Poglavje ''Upavan Vinoda'' v ''Šarngadhara-padhatiju'' (14. stoletje n. št.) je enciklopedično delo posvečeno vrtnarstvu in vrtnarjenju. Indijski vrtovi so bili zgrajeni tudi okoli velikih zbiralnikov vode ali cistern za vodo, ki so bili zgrajeni tudi vzdolž reke. [[File:SriLanka Sigiriya gardens.jpg|thumb|183x183px|Bazen v vrtnem kompleksu]] === Šrilanški vrtovi === Vodni vrtovi [[Sigirija|Sirigije]] so vidni v osrednjem delu zahodnega območja. Tu so trije glavni vrtovi. Prvi vrt je sestavljen iz parcele, obkrožene z vodo. Z glavnim območjem je povezan s štirimi pešpotmi, na čelu vsake poti so nameščeni vhodi. Ta vrt je zgrajen po starodavni vrtni obliki, znani kot ''[[char bagh]]'' in je eden najstarejših ohranjenih modelov te oblike. [[File:Sigiriya terraced gardens.jpg|thumb|183x183px|Vrtovi Sigirije, kot se vidijo z vrha skale Sigirija]] Drugi vsebuje dva dolga, globoka bazena, postavljena na obeh straneh poti. V ta bazena vodita dva plitva, vijugasta potoka. Tu so postavljene fontane iz krožnih apnenčastih plošč. Podzemni vodni tokovi oskrbujejo vodo teh vodnjakov, ki še vedno delujejo, zlasti v deževnem obdobju. Dva velika otočka sta na obeh straneh drugega vodnega vrta. Na sploščenih površinah teh otokov so zgrajene poletne palače. Še dva otoka sta na severu in jugu. Ti otoki so zgrajeni na način, podoben otoku v prvem vodnem vrtu. Tretji vrt je postavljen na višji nivo kot drugi. Na svojem severovzhodnem vogalu vsebuje velik osmerokotni bazen z dvignjenim stopniščem. Velika opečna in kamnita stena citadele je na vzhodnem robu tega vrta. Vodni vrtovi so zgrajeni simetrično na osi vzhod-zahod. Povezani so z zunanjim jarkom na zahodu in velikim umetnim jezerom južno od skale Sigirija. Vsi bazeni so med seboj povezani tudi s podzemno mrežo kanalov, ki jo napaja jezero in povezani z jarki. Miniaturni vodni vrt je zahodno od prvega vodnega vrta, sestavljen iz več majhnih bazenov in vodotokov. Zdi se, da je bil pred kratkim odkrit manjši vrt, ki je bil zgrajen po obdobju Kašjapan, verjetno med 10. in 13. stoletjem. === Perzijski vrtovi === {{glavni|Perzijski vrtovi}} [[Image:40sotoon.jpg|thumb|Chehel Sotounovi vrtovi v perzijskem slogu.]] Vsi perzijski vrtovi, od antike do visoke klasike, so bili razviti v nasprotju s surovo in sušno pokrajino Iranske planote. Za razliko od zgodovinskih evropskih vrtov, ki so bili videti izklesani ali preurejeni znotraj obstoječe [[Krajina (ozemlje)|krajine]], so se perzijski vrtovi pojavili kot nemogoče. Njihove eterične in občutljive lastnosti so poudarjale njihovo notranje nasprotje s sovražnim okoljem. Drevesa in nasadi so v veliki meri značilni kot biotski odtenek; [[paviljon]]i in [[zid]]ovi so strukturno vidni tudi pri blokiranju sonca. V vročini ima tudi voda pomembno vlogo, tako pri načrtovanju kot vzdrževanju vrta. Potrebno je [[namakanje]] in oskrba s pomočjo predora, imenovanega [[kanat]], ki prenaša vodo iz lokalnega [[vodonosnik]]a. Izvirom podobne strukture se nato povežejo s kanatom, kar omogoča črpanje vode. Ali pa bi perzijski vodnjak, ki ga poganjajo živali, črpal vodo na površje. Takšni kolesni sistemi so premikali vodo tudi okoli sistemov površinske vode, kot so tisti v slogu ''chahar bāgh''. Drevesa so pogosto zasadili v jarku, imenovanem ''juy'', kar je preprečilo izhlapevanje vode in vodi omogočilo hiter dostop do korenin dreves. Perzijski slog se pogosto skuša povezati v zaprtih prostorih z zunanjimi prek povezave okoliškega vrta z notranjim dvoriščem. Oblikovalci pogosto postavljajo arhitekturne elemente, kot so oboki med zunanjimi in notranjimi območji, da bi odprli razkorak med njimi. === Egipčanski vrtovi === [[Image:Le_Jardin_de_Nébamoun.jpg|thumb|left|Pravokoten ribnik z racami in lotosi, zasajen okrog z datljevimi palmami in sadnimi drevesi, v freski iz grobnice Nebamuna, Tebe, 18. dinastija]] Vrtovi so bili v egiptovskih časih zelo negovani in so jih urejali tako za posvetne namene kot v templjih. Vrtovi v zasebnih domovih in vilah pred Novim kraljestvom so se večinoma uporabljali za gojenje zelenjave in so bili blizu kanala ali reke. Vendar so jih v Novem kraljestvu pogosto obdali z obzidjem in njihov namen je poleg uporabnosti vključeval tudi užitek in lepoto. Vrtni proizvodi so predstavljali pomemben del živil, vendar so cvetje gojili tudi za uporabo v girlandah za praznične priložnosti in v zdravilne namene. Medtem ko so revni obdržali zaplate za gojenje zelenjave, so si bogataši lahko privoščili vrtove, obdane z zavetjem dreves in okrasne bazene z ribami in vodnimi pticami. Poznali so lesene konstrukcije, pergole za podporo trte, iz katerih so se pridobivali rozine in vino. [[Image:Model of a Porch and Garden MET DP350593.jpg|thumb|upright|Pogrebni model vrta iz 11. egiptovske dinastije, c. 2009–1998 pr. n. št. Izdelan je iz barvanega in gesso lesa, izvira iz Teb.]] Tempeljski vrtovi so imeli parcele za gojenje posebne zelenjave, rastlin ali zelišč, ki so veljali za svete določenemu božanstvu in ki so bila potrebna v obredih in v daritvah, kot solata za [[Min (mitologija)|Min]]. Sakralni nasadi in okrasna drevesa so bili zasajeni pred ali blizu obeh: kultnega templja in pogrebnega templja. Ker so templji predstavljali nebo in so bili zgrajeni kot dejanski božji dom, so bili vrtovi postavljeni po istem principu. Avenija do vhoda je lahko bila obložena z drevesi, na dvoriščih so lahko bili majhni vrtovi, med tempeljskimi stavbami pa so bili vzdrževani vrtovi z drevesi, vinogradi, rožami in ribniki. Staroegipčanski vrt bi bil videti drugače kot sodoben vrt. Zdel bi se bolj kot zbirka zelišč ali zaplata divjega cvetja, ki bi mu manjkalo danes posebej vzgojeno cvetje. Rože, kot so iris, krizantema, lilija in delphinium (modre barve), so zagotovo poznali, vendar v vrtnih prizorih niso bile pogosto prikazane. Zdi se, da so bili formalni bosketi sestavljeni iz mandragore, [[mak]]a, [[Modri glavinec|modrega glavinca]] in / ali [[lotos]]a in [[papirus]]a. Zaradi suhega podnebja v Egiptu so negovani vrtovi pomenili stalno pozornost in so bili odvisni od namakanja. Kvalificirani vrtnarji so bili zaposleni v templjih in gospodinjstvih premožnih. Dolžnosti so vključevale sajenje, pletje, zalivanje s [[šaduf]]om, obrezovanje sadnih dreves, kopanje tal in nabiranje plodov. === Grški in rimski vrtovi === Razlikujemo med grškimi vrtovi, ki so bili narejeni v antični Grčiji in helenističnimi vrtovi, ki so bili narejeni pod vplivom grške kulture v poznih klasičnih obdobjih. O tem se ve le malo. Minojska kultura predstavljala vrtove v obliki subtilno ukrojenih divjih navideznih krajinah, prikazanih na freskah, predvsem v stilizirani sveti cvetni krajini z nekaterimi egiptovskimi značilnostmi, predstavljenimi na drobcih srednje minojske freske v vili v Amnisosu, severovzhodno od [[Knosos]]a.<ref>Maria C. Shaw, "The Aegean Garden" ''American Journal of Archaeology'' '''97'''.4 (October 1993:661-685); see also J. Schäfer, "The role of 'gardens' in Minoan civilisation", in V. Karageorghis, ''The Civilisations of the Aegean and their diffusion in Cyprus and the eastern Mediterranean'' 2000-600 B.C.'' (Larnaca, 1992:85-87).</ref> ==== Grški vrtovi ==== [[File:Temple of Hephaestus.jpg|thumb|Hefajstov tempelj v Atenah je bil v 3. stoletju zasajen v sadilnih jamah z mirto in granatnim jabolkom]] Zanimivo je, da Grki niso imeli v lasti zasebnih vrtov, čeprav so Egipčani in Rimljani močno vrtnarili. Okoli templjev so postavili vrtove, krasili so sprehajalne poti in ceste s kipi, vendar okrašeni in vrtovi za zabavo, ki bi kazali bogastvo v drugih skupnostih, so na videz odsotni. Arheologi niso našli zasajenih dvorišč znotraj palač mikenske kulture niti v grških hišah iz obdobja klasike. V Atenah 5. in 4. stoletja so na javnih mestih zasadili drevesa <ref>Znamenita drevesa, omenjena v napisih, na kratko opazita Thompson and Griswold 1963, p. 9.</ref>, kot je Platon naročil v svojih zakonih: »Vodnjaki vode, bodisi reke ali izviri, so okrašeni z nasadi in zgradbami za lepoto«. Leta 1936 je bila okolica Hefajstovega templja v Atenah izkopana do gole skale, v kateri so bile prepoznane pravokotne zasaditvene jame, ki so potekale okrog treh strani templja, ne pa čez njegovo sprednjo stran. V njihovih podlagah so bili razbiti ostanki cvetličnih loncev. Celinska Grčija, mati demokracije in zahodnih kulturnih tradicij, ni bila mati evropskih vrtov: velik helenistični vrt je bil vrt [[Ptolemajci|Ptolemajcev]] v Aleksandriji, velika, obzidana rajska krajina, ki je vključevala znamenito [[Aleksandrijska knjižnica|Aleksandrijsko knjižnico]]. [[Image:Ricostruzione del giardino della casa dei vetii di pompei (mostra al giardino di boboli, 2007) 01.JPG|thumb|Rekonstrukcija rimskega vrta Hiše Vettii v Pompejih]] ==== Rimski vrtovi ==== Rimski vrtovi so bili kraj miru in samote, zatočišče mestnega življenja. [[Gaj Kilnij Mecen]], kulturno vpliven zaupnik cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]], je zgradil prvo zasebno vrtno posestvo v [[Rim]]u, da je izpolnil svoje ustvarjalne ambicije in povrnil svoje občutljivo zdravje. [18] Za [[Seneka mlajši|Seneko mlajšega]] je značilno mešanica vrtnarske umetnosti, narave in vode kot da je »zaskrbljeni um preusmeril z zvokom razburkanih voda«. [19] V času [[Starorimska civilizacija|starorimske civilizacije]] je okrasno vrtnarstvo postalo zelo razvito. Administratorji rimskega cesarstva (c. 100 pr. n. št. - 500 n. št.) so aktivno izmenjevali informacije o kmetijstvu, vrtnarstvu, živinoreji, hidravliki in botaniki. Semena in rastline so bile zelo razširjene. Lukulovi vrtovi (''Horti Lucullani'') na griču Pincian na robu Rima so Evropi približali perzijski vrt okoli 60. pr. n. št. === Kitajski in japonski vrtovi === {{glavni|Kitajski vrt|Japonski vrt}} [[Image:Liuyuan.jpg|thumb|left|Sklana skulptura iz "vrta Lingering " iz Sudžouja na Kitajskem]] Kitajsko in japonsko oblikovanje vrta je tradicionalno namenjeno vzbujanju naravne pokrajine gora in rek. Vendar se predvidena razgledna točka vrtov razlikuje: kitajske vrtove smo si želeli ogledati znotraj vrta in so bili namenjeni okolju za vsakdanje življenje. Japonske vrtove, z nekaj izjemami, naj bi si ogledali od znotraj hiše, nekoliko kot diorama. Poleg tega so kitajski vrtovi pogosto vključevali vodno funkcijo, medtem ko so japonski vrtovi, postavljeni v vlažnejšem podnebju, pogosto obšli vodo s pomočjo na primer peska ali kamenčkov, zavitih v valovni vzorec. Tudi tradicionalni kitajski vrtovi rastline obravnavajo naravoslovno, medtem ko imajo tradicionalni japonski vrtovi rastline, strižene v gorske ali oblačne oblike. To je v nasprotju z ravnanjem s kamnitimi elementi: na japonskem vrtu so stopni kamni postavljeni v skupine kot del pokrajine, v kitajskem vrtu pa bi lahko posebej izbran kamen postavili celo na podstavek na vidnem mestu, tako da bi ga bilo mogoče lažje ceniti. ==== Kitajski vrtovi učenjakov ==== Slog kitajskega vrta se razlikuje med gospodarskimi skupinami in se razlikuje po dinastijah. Kamnine, voda, mostovi in paviljoni so med najpogostejšimi značilnostmi znanstvenih vrtov bogatih razredov, dvorišča, izviri in terakota ribniki pa so običajni med splošno populacijo. V obeh skupinah so vidne tudi druge lastnosti, kot so lunina vrata in puščajoča okna (odprti zasloni, ki prebijajo okoliške stene). Razvoj krajinskega oblikovanja na Kitajskem so zgodovinsko vodili filozofi tako [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]] kot [[Daoizem|daoizma]]. Geometrična simetrija in krepitev razrednih mej sta bili značilni značilnosti krajinskega oblikovanja v azijskih mestih, obe značilnosti pa odražata [[Konfucij]]eve ideale. Medtem ko so Britanci naravo zunaj doma uporabljali za zagotavljanje zasebnosti, so bili kitajski domovi sestavljeni iz številnih stavb, ki so se vse soočale z enim ali več dvorišči ali skupnimi površinami. Kitajci so namesto okoli doma, cenili naravne prostore v naselju, kjer se je družina družila. Poleg tega so dvorišča v kitajskem domu odražala daoistično filozofijo, kjer bi družine poskušale ustvariti abstrakcije narave, ne pa njihove rekreacije. Na primer, daoistični vrt bi se izogibal ravnim črtam in namesto dreves uporabljal kamen in vodo, medtem ko so azijska mesta sledila konfucijanskemu, geometrijskemu oblikovanju.<ref>{{cite journal|last=Fraser|first=E.D.|author2=W. Andrew Kenney|title=Cultural background and landscape history as factors affecting perceptions of the urban forest|journal=Journal of Arboriculture|year=2000|volume=26|issue=2|page=106}}</ref> Obstajata dva načina pogleda na značilnosti oblikovanja kitajskega vrta: koncept [[Jin in jang]] in drugo; miti o dolgoživosti, ki so se pojavili v času [[dinastija Čin|dinastije Čin]]. Filozofija Jin in jang prikazuje idejo ravnotežja in harmonije. Kitajski vrt izraža odnos do narave in idejo o ravnotežju z umetnostjo posnemanja naravne okolice, s tem pa obstoja gora, kamnin, vode in vetrovnih elementov. Jin in jang se medsebojno dopolnjujeta z nasprotjem: kolikor je trdna kamnina, lahko mehkoba vode to raztopi. Najpomembnejši primer so skale iz jezera Tai, apnenec, ki ga je erodirala voda jezera Tai. Voda, zrak in svetloba tečejo skozi skalo, saj je še vedno na ogled. Prepustna okna kitajske vrtne stene prikazujejo tako stabilnost kot gibanje. Okna pa na stenah ustvarijo trdno barvo, da se vztrajnost spremeni, ko piha veter ali se premikajo oči. [[File:Gaoliang Bridge.JPG|thumb|''Most Žadastega traku'' v poletni palači v Pekingu]] Struktura kitajskega vrta temelji na mitu o ustvarjanju kulture, ukoreninjenem v skalah in vodi. Imeti dolgoživost je živeti med gorami in vodo; to je živeti z naravo, živeti kot nesmrtno bitje (''Xian''). Vrt vzbuja zdrav življenjski slog, zaradi katerega je eden nesmrten, osvobojen civilizacijskih težav. Tako je kitajska pokrajina znana kot Šan (''Shan'' – gora) in Šui (''Shui'' - voda). Simbolika je ključni element kitajskega oblikovanja vrta. K zemeljskim tonom kitajskega vrta se pogosto doda pridih rdeče ali zlate barve, da se ustvari Jin / Jang kontrast. Rdeči in zlati barvi prav tako predstavljata srečo in bogastvo. Netopirji, zmaji in druga mistična bitja, izklesana na lesenih vratih, pogosto najdemo tudi na kitajskih vrtovih; ti se vidijo kot znaki sreče in zaščite. Krogi prikazujejo povezanost, zlasti za družinske člane, upodobljeni so v luninih vratih, [[lunin most|luninih mostovih]] in okroglih mizah, postavljenih znotraj kvadratnih ozadij. [[Lunina vrata]] in druga čudaška vrata prav tako delujejo na okvirje pogledov in silijo gledalca v pavzo za prehod v nov prostor. Poti v kitajskih vrtovih so pogosto neenakomerne in včasih zavestno cikcak. Te poti so kot prehodi človeškega življenja. Vedno je nekaj novega ali drugačnega, če ga pogledamo iz drugega zornega kota, medtem ko je prihodnost neznana in nepredvidljiva. === Evropski vrtovi === ==== Vrtovi Bizanca ==== [[Bizantinsko cesarstvo]] je obsegalo obdobje več kot 1000 let (330–1453) in geografsko območje od sodobne Španije in Britanije do Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Verjetno zaradi tega časovnega in geografskega širjenja in njegove burne zgodovine ni niti enega prevladujočega vrtnega sloga, ki bi ga lahko označili za 'bizantinski slog'. Arheološki dokazi o javnih, cesarskih in zasebnih vrtovih so v najboljšem primeru maloštevilni, raziskovalci pa so se skozi leta sklicevali na literarne vire, da bi dobili namige o glavnih značilnostih bizantinskih vrtov. Romantični romani, kot sta ''Hysmine in Hysminias'' (12. stoletje), so vsebovali podrobne opise vrtov in njihova priljubljenost je bila priča navdušenju Bizantincev nad vrtovi užitka (''[[locus amoenus]]''). Bolj uradna besedila o vrtnarjenju, na primer ''Geoponika'' (10. stoletje), so bila v resnici enciklopedije nakopičenih kmetijskih praks (cepljenje, zalivanje) in poganske veščine (astrologija, sočutje rastlin / antipatije), ki segajo že v [[Heziod]]ov čas. Njihove ponavljajoče se publikacije in prevodi v druge jezike že v 16. stoletju dokazujejo vrednost, ki jo pripisujejo hortikulturnemu znanju antike. Ti literarni viri so delovali kot priročniki in promovirali koncepte obzidanih vrtov z rastlinami, razporejenimi po vrsti. Takšni ideali so našli izraz v predmestnih parkih (Philopatium, Aretai) in palačnih vrtovih (Mesokepion, Mangana) [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Na bizantinsko vrtno tradicijo so vplivali močni podtoni zgodovine, ki jim je bilo izpostavljeno samo cesarstvo. Prvi in glavni vpliv je bilo sprejetje krščanstva kot uradna religija cesarstva s strani njegovega ustanovitelja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]]. Nova religija je nakazovala odmik od okrasnih poganskih skulptur grško-rimskega vrtnega sloga. Drugi vpliv je bil vse večji stik z islamskimi narodi na Bližnjem vzhodu, zlasti po 9. stoletju. O tem kaže razkošna oprema v cesarski palači in sprejemanje avtomatonov na palačah. Tretji dejavnik je bil temeljni premik v zasnovi bizantinskih mest po 7. stoletju, ko so postala manjša po številu prebivalstva, pa tudi bolj podeželska. Verjetno se je zmanjšal tudi razred bogatih aristokratov, ki so lahko financirali in vzdrževali dovršene vrtove. Končni dejavnik je bil premikajoč se pogled na bolj 'zaprt' vrtni prostor (''[[hortus conclusus]]''), ki je bil takrat prevladujoč trend v Evropi. Odprte poglede in razgledne poti, ki so jih najljubši vrtnarji rimskih vil zamenjali z vrtnimi stenami in slikovitimi pogledi, naslikani na notranji strani teh sten. Koncept nebeškega raja je bil zaprti vrt, ki je v tem času pridobil priljubljenost, zlasti po ikonoklastičnem obdobju (7. stoletje), s poudarkom na božji kazni in kesanju. Območje vrtnarstva, ki je cvetelo skozi dolgo zgodovino Bizanca, je bilo samostansko območje. Čeprav so arheološki dokazi zagotovili omejene dokaze o samostanskem vrtnarstvu, lahko veliko ugotovimo s preučevanjem temeljnih dokumentov (τυπικόν, ''tipikon'') številnih krščanskih samostanov, pa tudi življenjepisov svetnikov, ki opisujejo njihovo vrtnarsko dejavnost. Iz teh virov izvemo, da so samostani vzdrževali samostanske vrtove zunaj svojih zidov in jih zalivali s kompleksnimi namakalnimi sistemi, ki so jih napajali izviri ali deževnica. Na teh vrtovih so bili vinogradi, širokolistna zelenjava in sadno drevje za prehrano menihov in romarjev. Vlogo vrtnarja so menihi pogosto prevzeli kot ponižno dejanje. Samostanske vrtnarske prakse, ki so bile takrat uveljavljene, se še vedno uporabljajo v krščanskih samostanih po vsej Grčiji in na Bližnjem vzhodu. ==== Srednjeveški vrtovi ==== Samostani so v srednjeveškem obdobju v Evropi nosili tradicijo oblikovanja vrtov in intenzivne vrtnarske tehnike. Namesto da bi uporabil katero koli vrtnarsko tehniko, je različnost različnih namenov, ki so jih imeli samostani za svoje vrtove, dokaz njihove prefinjenosti. Kar zadeva vrtnarske prakse, so zapisi omejeni in ni obstoječih samostanskih vrtov, ki bi povsem ustrezali prvotni obliki. Obstajajo pa zapisi in načrti, ki nakazujejo vrste vrta, ki jih je imel samostan, na primer vrt za St. Gall v Švici. Na splošno so samostanski tipi vrtov sestavljali kuhinjske vrtove, zdravilne rastline, sadovnjake, vrt križnega hodnika in vinograde. Posamezni samostani so lahko imeli tudi 'zeleni dvor', parcelo trave in dreves, na katerih so se lahko pasli konji, pa tudi kletarski vrt ali zasebne vrtove za laike, menihe, ki so v samostanu opravljali posebna dela. [[Image:Tacuinum Sanitatis-cabbage harvest.jpg|thumb|left|Panel iz protja preprečuje živalim dostop do zelja, 15. stoletje (''Tacuinum Sanitatis'', Rouen)]] Z utilitarističnega stališča so zelenjavni in zeliščni vrtovi pomagali zagotoviti hranljive in zdravilne pridelke, ki bi jih lahko uporabljali za prehrano ali zdravljenje menihov in ponekod zunanje skupnosti. Kot je podrobno opisano v načrtih za St. Gall, so bili ti vrtovi postavljeni v pravokotne parcele z ozkimi potmi, da bi olajšali zbiranje pridelka. Te parcele so bile pogosto obdane z ograjo iz protja, da se živalim prepreči vstop. Na kuhinjskih vrtovih so lahko gojili koromač, zelje, čebulo, česen, por, redkvico in pastinak, pa tudi grah, lečo in fižol, če jim je to dopuščal prostor. V zdravilnih vrtovih so med drugimi zelišči gojili ''Rosa gallica'' ('francoski šipek'), [[Vrtni šetraj|šetraj]], dišečo balzaminko, [[grško seno]], [[navadni rožmarin]], [[poprova meta|poprovo meto]], [[vinska rutica|vinsko rutico]], [[perunika|iris]], [[žajbelj]], bergamot, meto, lovorov, koromač in kumino. Zeliščni in zelenjavni vrtovi so služili namenu, ki presega namen pridelave, zato je bilo z njihovo namestitvijo in vzdrževanjem menihom omogočeno, da izpolnjujejo ročno delovno sestavino religioznega načina življenja, ki ga je predpisalo pravilo svetega [[Benedikt Nursijski|Benedikta]]. Sadovnjaki so služili tudi kot mesta za proizvodnjo hrane in kot prostor za ročno delo, taki kot je podrobno opisan v načrtu za St. Gall, pa so pokazali še večjo vsestranskost. Sadovnjak ni le obrodil sadje, ampak se je manifestiral kot naravni simbol rajskega vrta. Ta koncept vrta kot prostora, ki je zadoščal tako fizičnim kot duhovnim potrebam, je bil prenesen na vrt križnega hodnika. Klaustrum, sestavljen iz viridarija, pravokotne ploskve trave, obkrožene s peristilnimi arkadami, je bil laikom prepovedan in je služil predvsem kot kraj umika, ''vita premisplativa''.<ref>(Stokstad and Stannard 56)</ref> Viridarij je bil pogosto razdeljen ali razrezan s potmi, pogosto pa je imel na sredini ali ob strani pokrit vodnjak, ki je služil kot glavni vir vode za umivanje in namakanje, zadovoljeval pa še več fizičnih potreb. Na nekaterih samostanskih vrtovih so bili tudi majhni ribniki, še en vir hrane za skupnost. Arkade so uporabljali za poučevanje, sedenje in meditacijo ali za sprehode v slabšem vremenu. Obstaja veliko domnev o načinih, kako je kvadratni vrt služil kot duhovna pomoč. [[Umberto Eco]] opisuje zeleni pas kot nekakšen balzam, na katerem lahko menih spočije utrujene oči, da bi se z novo močjo vrnil k branju.<ref>(Turner 123)</ref> Nekateri znanstveniki menijo, da bi bil rastlinski material, ki ga najdemo v samostanskem vrtu, čeprav le redko posajen, navdih različnih verskih vizij.<ref name="Hindsley 8">(Hindsley 8)</ref> Ta težnja po zasaditvi vrta s simboličnimi vrednotami ni bila lastna samo religioznim redovom, ampak je bila značilnost srednjeveške kulture na splošno. Vrt križnega hodnika samostana naj bi predstavljal štiri točke kompasa in tako vesolje kot celoto. Kot je povedal Turner, {{citatni blok|Avguštin je navdihnil srednjeveške ustvarjalce vrtov, da so se uprli zemeljskim očem in pogledali navzgor za božanski navdih. Popoln kvadrat z okroglim bazenom in peterokotnim vodnjakom je postal mikrokozmos, ki je osvetljeval matematični red in božansko milost makrokozmosa (vesolja).<ref>(Turner 115)</ref>}} Hoja okoli križnega hodnika je način meditacije, kako se posvetiti 'življenjski poti'; vsak samostanski vrt je bil prežet tako s simboliko kot z otipljivo vrednostjo, kar priča o iznajdljivosti njenih ustvarjalcev. V poznejšem srednjem veku besedila, umetniška in literarna dela ponujajo sliko razvoja vrtnega oblikovanja. V poznih 12. do 15. stoletju so bila evropska mesta obzidana zaradi obrambe in za nadzor trgovine. Čeprav je bil prostor znotraj teh sten omejen, ohranjeni dokumenti kažejo, da so imeli znotraj mestnih meja živali, sadno drevje in kuhinjski vrtovi. Pietro Crescenzi, bolonjski odvetnik, je napisal dvanajst zvezkov o praktičnih vidikih kmetovanja v 13. stoletju, ki ponuja opis srednjeveških vrtnarskih praks. Iz njegovega besedila vemo, da so bili vrtovi obdani s kamnitimi zidovi, debelo živo mejo ali ograjo ter so vključevali latnike in [[pergola|pergole]]. Svojo obliko so si izposodili iz kvadratne ali pravokotne oblike križnega hodnika in vključili kvadratne sadilne gredice. Tudi travo so prvič opazili na srednjeveškem vrtu. V ''De Vegetabilibus'' Albertusa Magnusa, napisan okoli leta 1260, so navodila za sajenje travnatih parcel. Dvignjene brežine, pokrite s travnato površino, imenovane 'rušnati sedež', so bile zgrajene za zagotavljanje sedenja na vrtu. Razširjena so bila sadna drevesa in pogosto cepljena, da bi ustvarili nove sorte sadja. Vrtovi so vsebovali dvignjen nasip ali grič, ki je služil kot prizorišče za ogled, zasaditve gredic pa so bile običajno dvignjene na dvignjenih ploščadih. V splošnih nasvetih za gospodinjstvo v ''Le Ménagier de Paris'' iz leta 1393, so bila navedena različna zelišča, cvetje, sadno drevje in grmovje z navodili o njihovem gojenju. ''Ménagier'' ponuja sezonsko svetovanje o setvi, sajenju in cepljenju. Najbolj izpopolnjeno vrtnarjenje v srednjem veku je bilo opravljeno v samostanih. Menihi so razvili vrtnarske tehnike in gojili zelišča, sadje in zelenjavo. Z uporabo zdravilnih zelišč, ki so jih gojili, so menihi zdravili tiste, ki so trpeli v samostanu in v okoliških skupnostih. Med srednjim vekom so mislili, da so vrtovi združili zemeljsko z božanskim. Zaprti vrt kot alegorija za raj ali 'izgubljeni raj' se je imenoval ''[[hortus conclusus]]''. V likovnih delih so bili pogosto upodobljeni zaprti vrtovi, ki upodabljajo Devico Marijo, vodnjak, samoroga in vrtnice znotraj zaprtega območja. Čeprav srednjeveškim vrtovom primanjkuje številnih značilnosti renesančnih vrtov, ki so jim sledili, so nekatere značilnosti teh vrtov še danes prisotne. [[Image:VillaPetraia.gif|thumb|Medičejska vila Petraia v bližini Firenc, ki jo je postavil Niccolò Tribolo, predstavlja italijanski vrt zgodnje renesanse, še pred veličastnimi arhitekturnimi shemami 16. stoletja.]] ==== Renesančni vrtovi ==== {{glavni| Italijanski renesančni vrt | Francoski renesančni vrtovi }} [[Italijanska renesansa]] je navdihnila revolucijo v zasebnem vrtnarjenju. Renesančni zasebni vrtovi so bili polni prizorov iz starodavne mitologije in drugih naučenih aluzij. Voda je bila v tem času še posebej simbolična: povezana je bila s plodnostjo in obiljem narave. Prve [[Park|javne vrtove]] je v 16. stoletju, v Evropi in Ameriki postavila Španska krona. ====Francoski vrtovi ==== {{glavni|Francoski park}} Vrt ''à la française'' ali baročni francoski vrtovi v tradiciji [[André le Notre|André Le Nôtre]]. [[Image:Andre-Le-Nostre1.jpg|left|thumb|200px|Portret Andréja Le Nôtreja (12. marec 1613–15. septembra 1700), avtorja Carla Maratta]] Francoski klasični vrtni slog ali [[Francoski park|vrt à la française]], ki je doživel vrhunec v času kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] (1638–1715) in njegovega oblikovalca [[Versajski vrtovi|Versajskiih vrtov]], Andréa Le Nôtreja (1613–1700). Navdih za te vrtove je sprva prišel iz italijanskega renesančnega vrta 14. in 15. stoletja in idej francoskega filozofa [[René Descartes|Renéja Descartesa]] (1576–1650). Francozi so v tem času vrt razvili do ogromnih razsežnosti v primerjavi z njihovim italijanskim predhodnikom. Njihovi vrtovi izražajo monarha in človeka, ki prevladuje in nadzira naravo, da bi pokazal svojo avtoriteto, bogastvo in moč.<ref>(Rogers, 165-167)</ref> Renée Descartes, ustanovitelj analitične geometrije, je menil, da je naravni svet objektivno merljiv in da je prostor neskončno deljiv. Njegovo prepričanje, da je »vsako gibanje ravna črta, je torej vesolje mreža matematičnih koordinat in vse se lahko nahaja na njegovih neskončno raztegljivih ravninah« nam je dalo [[kartezični koordinatni sistem]]. Skozi klasične francoske vrtove je ta koordinatni sistem in filozofija zdaj fizično in vizualno predstavljena. Ta francoski formalni in osni vrtni slog je hišo postavil v središče na ogromno in predvsem ravno zemljišče. Velika osrednja os, ki se od glavne hiše bolj oži, sili gledalčev pogled na črto obzorja, zaradi česar je posest videti še večja. Gledalec mora posest videti kot kohezivno celoto, hkrati pa ne more videti vseh sestavnih delov vrta. Eno je treba voditi skozi logičen napredek ali zgodbo in presenetiti elemente, ki niso vidni, dokler se jim ne približamo. Obstaja alegorična zgodba, ki se nanaša na lastnika s kipi in vodnimi značilnostmi, ki imajo mitološke reference. Obstajajo majhne, skoraj neopazne spremembe ocene, ki pomagajo prikrivati presenečenja vrtov in podaljšati poglede na vrtove.<ref>(Rogers, 166-179)</ref> Ti veliki vrtovi imajo organizirane prostore, ki naj bi predstavljali dober oder za zabavo dvora in gostov z igrami, koncerti in ognjemeti. Uporabljen je bil naslednji seznam vrtnih elementov: {{Div col|colwidth=16em}} *[[aleja]] *os simetrije *[[šopek|bosquet]] *[[Vezenina|Broderie]] *[[prekop|kanal]] *[[slepa pot|cul de sac]] *[[vodna fontana]] *[[glorieta]] *[[grotto]] umetna sli naravna jama *[[jeux d'eau]] (vodne lastnosti) *[[oranžerija]] *[[Parter (vrtna umetnost)|parter]] *[[patte d'oie]] *[[gozdno gledališče]] *[[tapis vert]] *[[topiarij]] (umetnost obrezovanja) {{div col end}} ====Mediteranski vrtovi ==== Mediteranska tla so bila zaradi tega, ker so bila zgodnje središče zahodne družbe in so jo stoletja uporabljali, krhka, zato je mogoče krajinsko kulturo v regiji misliti kot spopad med plodnostjo in varčnostjo. Območje so v veliki meri sestavljale manjše kmetijske parcele. Pozneje, po drugi svetovni vojni, so sredozemski priseljenci ta kmetijski slog pripeljali v Kanado, kjer so sadna drevesa in zelenjava na dvorišču postali pogosti. [28 ==== Slikoviti in angleški krajinski vrtovi ==== {{glavni| Angleški park}} [[Slika:Powerscourt Fountain.JPG|thumb|Pogled z ribnika na dvorec Powerscourt]] Gozdna območja so imela za Britance v srednjem veku številne vloge, ena od teh vlog pa je bila gojenje divjadi za plemstvo. Gospodarji dragocene zemlje naj bi med kraljevimi obiski zagotovili množico živali za lov. Lovski dvorci so, kljub naravnim danostim, simbolizirali status, bogastvo in moč. Po [[industrijska revolucija|industrijski revoluciji]] se je britanska gozdarska industrija krčila, dokler ni izginila. V odgovor na to se je v začetku 20. stoletja začelo ''gibanje Garden City'', v industrijsko razvita območja so vnesli urbanistično načrtovanje, da bi izravnali negativne industrijske učinke, kot je onesnaževanje.<ref>{{cite journal|last=Fraser|first=E.D.|author2=W. Andrew Kenney|title=''Cultural background and landscape history as factors affecting perceptions of the urban forest''|journal=Journal of Arboriculture|year=2000|volume=26|issue=2|pages=106–107}}</ref> Na angleško vrtnarjenje je v 18. stoletju vplivalo več tradicij, prva je bila zasaditev gozdov okoli domov. Sredi 17. stoletja je pomlajevanje gozdov postalo dosledno in je veljalo za vizualno in estetsko. Medtem ko so bila gozdnata območja v srednjem veku v Veliki Britaniji bolj uporabna za lovske namene, vzorci iz 18. stoletja kažejo nadaljnje odstopanje v vrtnarskem pristopu od praktičnosti do zasnove, ki naj bi ugajala čutom.<ref name=Phibbs>{{cite journal|last=Phibbs|first=John|title=''The Persistence of Older Traditions in Eighteenth-Century Gardening''|journal=Garden History|year=2009|volume=37| issue=2|page=174}}</ref> Prav tako so na angleške užitke vplivali srednjeveški nasadi, od katerih so v Veliki Britaniji v 18. stoletju nekateri še obstajali. Ta vpliv se kaže v obliki grmičevja, včasih organiziranega v labirintih ali temu podobnih oblik. In čeprav tudi starodavno, je drobljenje postalo običajna značilnost teh zgodnjih vrtov, saj je metoda omogočila, da je svetloba vstopila do podrasti. Rezanje je bilo uporabljeno za izdelavo vrtnih nasadov, ki so v idealnem primeru vključevali sadovnjak s sadnimi drevesi, dišečimi zelišči in cvetovi ter poti, prekrite z mahom. Medtem ko je bil najzgodnejši botanični vrt v Pisi leta 1543, je bil prvi odkrit angleški botanični vrt v Oxfordu leta 1621.<ref>{{cite web|last1=Herklots| first1= G. A.| last2= Perrott| first2= R.| last3= Synge| first3= P. M.| date=31 August 2016| title= Gardening| website=Encyclopaedia Britannica| access-date= 14 February 2019| url=https://www.britannica.com/science/gardening}}</ref> V bližini Londona leta 1759 Avgusta, vdova princesa Walesa, ustanovila vrt v Kewu<ref name="Kew Gardens">{{cite web| author=The Editors of Encyclopaedia Britannica| date=7 August 2018| title= Kew Gardens| website=Encyclopaedia Britannica|access-date= 20 February 2019| url=https://www.britannica.com/place/Kew-Gardens}}</ref> in sodelovala z znanima takratnim botanikoma, lordom Buteom in Stephenom Halesom, da je vrt razširila z eksotičnimi rastlinami.<ref>{{cite web|title=Princess Augusta, Marianne North and Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=23 February 2019| url=https://historicengland.org.uk/research/inclusive-heritage/womens-history/registered-parks-gardens/princess-augusta/|website=Historic England}}</ref> Do leta 1769 je Kew Gardens vseboval več kot 3400 različic rastlin. [[File:Sheffield Park Gardens, Fletching, Sussex - geograph.org.uk - 1582535.jpg|thumb|left| Sheffield Park Garden, krajinski park, ki ga je v 18. stoletju zasnoval Capability Brown]] Slikovit vrtni slog se je pojavil v Angliji v 18. stoletju, ena od rastočih struj večjega [[romantika|romantičnega gibanja]]. Vrtni oblikovalci, kot sta William Kent in Capability Brown, so posnemali alegorične krajinske slike evropskih umetnikov, zlasti [[Claude Lorraine|Clauda Lorraina]], [[Nicolas Poussin|Poussina]] in [[Salvator Rosa|Salvatora Rose]]. V krajino so vgradili negovane griče, jezera in drevesa, posuta z alegoričnimi templji. Do 1790-ih je nastala reakcija proti tem stereotipnim kompozicijam; številni misleci so začeli promovirati idejo o slikovitih vrtovih. Vodja gibanja je bil teoretik krajine William Gilpin, izurjen umetnik, znan po realističnih upodobitvah narave. Prednost je dajal naravni krajini pred negovanimi in pozval oblikovalce, naj se odzovejo na topografijo določenega terena. Opozoril je tudi, da je bila klasična lepota povezana z gladkim in lepim, a slikovita lepotica je imela divjo, neukročeno kakovost. Slikovit slog je vseboval tudi arhitekturne dodatke - gradove, gotske ruševine, kmečke koče - zgrajene z namenom, da pokrajini dodajo zanimanje in globino. Spor med slikovito šolo in zagovorniki bolj negovanega vrta je vzniknil že v 19. stoletju. Krajinski oblikovalec Humphry Repton je podprl Gilpinove zamisli, zlasti vrtni harmoniji z okoliškimi oblikami terena. V tisku sta ga napadla dva rivala, teoretika, Richard Payne Knight in Uvedale Price. Repton, ki je opozoril s poudarjanjem razlik med slikarstvom in krajinskim vrtnarjenjem, je William Shenstone zaslužen za uvedbo pojma 'krajinsko vrtnarjenje'.<ref>http://www.revolutionaryplayers.org.uk/shenstone-and-the-creation-of-the-natural-landscape/</ref> Gledalec se za razliko od slike premika po vrtu in nenehno premika razgledišče. [[Francoski krajinski vrt]], imenovan tudi ''jardin anglais'' ali ''jardin pittoresque'', so vplivali sodobni angleški vrtovi. V francoskih vrtovih v 18. stoletju prevladujejo lastnosti [[rokoko]]ja, kot so turški šotori in kitajski mostovi. Francoski slikoviti vrtni slog spada v dve kategoriji: tiste, ki so jih uprizorili, skoraj kot gledališki prizor, navadno rustikalni in eksotični, imenovani ''jardin anglo-chinois'' in tiste, napolnjene s pastoralno romantiko in bukoličnimi občutki, na katere je vplival [[Jean-Jacques Rousseau]]. Slog predstavljata Désert de Retz in Parc Monceau, pozneje pa Moulin Jolie. Rustikalnost, ki jo najdemo v francoskih slikovitih vrtovih, izhaja tudi iz občudovanja nizozemskega krajinskega slikarstva iz 17. stoletja in del francoskih umetnikov 18. stoletja Clauda-Henrija Wateleta, Françoisa Boucherja in Huberta Roberta.<ref>Rogers, Elizabeth Barlow. ''Landscape Design''. New York: Harry N. Abrams, 2001.</ref> Angleški vrt je običajni izraz v angleško govorečem svetu za interpretacije, izpeljave in oživitve v slogu izvirnih primerov krajinskih vrtov. ==== Divji vrtovi in zelene meje ==== Main articles: Wildlife garden and Herbaceous border Knjige Williama Robinsona, ki opisujejo njegovo "divje" vrtnarjenje v dvorcu Gravetye v Sussex, in sentimentalna slika rožnatega, idealiziranega 'hišnega vrta', ki ga je upodobila Kate Greenaway, ki je komajda obstajal zgodovinsko, sta vplivali na razvoj mešane zelene meje, ki jih je zagovarjala Gertrude Jekyll v Munstead Woodu v Surreyu iz 1890-ih. Njene zasaditve, ki so mešale grmičevje s trajnicami in enoletnimi rastlinami ter čebulicami v globokih gredicah znotraj formalnejših struktur teras in stopnic, ki jih je oblikoval Edwin Lutyens, so postavili model visokega sloga, visoko vzdrževalnega vrtnarjenja do druge svetovne vojne. Vrt Vite Sackville-West na gradu Sissinghurst v Kentu je najbolj znan in najvplivnejši vrt tega zadnjega razcveta romantičnega sloga, ki ga bil objavljen v vrtnarski kolumni ''The Observer''. Trend se je nadaljeval na vrtu Margery Fish v dvorcu East Lambrook. V zadnji četrtini 20. stoletja je manj strukturirano vrtnarjenje z divjimi živalmi poudarjalo ekološki okvir podobnih vrtov z uporabo avtohtonih rastlin. Vodilni zagovornik v ZDA je bil krajinski arhitekt Jens Jensen. Oblikoval je mestne in regionalne parke ter zasebna posestva z odkrito estetiko umetnosti in narave. === Sodobni vrtovi === [[File:Contemporarygarden2.jpg|thumb|left|Sodobni vrt v Colchesterju, Združeno kraljestvo]] V 20. stoletju je postalo pomembno moderno oblikovanje vrtov, saj so arhitekti začeli načrtovati stavbe in rezidence s pozornostjo na inovacije in racionalizirati formalne Beaux-Arts in izpeljane neo-sloge, s čimer so odstranili nepotrebne reference in olepšave. Vrtna zasnova, navdihnjena s sodobno arhitekturo, je seveda sledila isti filozofiji 'oblika, ki sledi funkciji', kar zadeva številne filozofije zrelosti rastlin. V povojnih bivališčih in domačih okoljih ZDA so postajali bolj usmerjeni na prostem, zlasti v zahodnih državah, kot jih je spodbujal ''Sunset'', dvorišče pa je pogosto postajalo zunanja soba. [[File:Fallingwater miniature model at MRRV, Carnegie Science Center.JPG|thumb|Stopničast model stavbe Fallingwater, Znanstveni center Carnegie v Pittsburghu]] [[Frank Lloyd Wright]] je svojo interpretacijo modernega vrta demonstriral z zasnovo domov v popolni harmoniji z naravnim okoljem. Taliesin in Fallingwater sta oba primera skrbnega umeščanja arhitekture v naravo, tako da postane odnos med bivališčem in okolico brezhiben. Njegov sin Lloyd Wright se je z očetom in arhitektom Irvingom Gillom izučil v arhitekturi in [[krajinska arhitektura|krajinski arhitekturi]] v pisarni bratov Olmsted. V svojih delih je uveljavljal inovativno organsko povezovanje strukture in pokrajine. Kasneje so se Garrett Eckbo, James Rose in Dan Kiley - znani kot 'slabi fantje s Harvarda' - spoznali med študijem tradicionalne krajinske arhitekture, postali pomembni pionirji pri oblikovanju modernih vrtov. Ker je Harvard v svoji šoli za arhitekturo sprejel [[Moderna arhitektura|sodoben dizajn]], so ti oblikovalci želeli interpretirati in vključiti te nove ideje v krajinsko oblikovanje. Zanimali so se za razvoj funkcionalnega prostora za bivanje na prostem z dizajni, ki odmevajo v naravni okolici. Sodobne vrtove odlikujejo sveža kombinacija ukrivljenih in arhitektonskih modelov, mnogi pa vključujejo abstraktno umetnost v geometriji in kiparstvu. Prostori so definirani s premišljeno postavitvijo dreves in zasaditev. Thomas Church je vplival z delom v Kaliforniji in svojimi knjigami in drugimi publikacijami. V okrožju Sonoma v Kaliforniji je njegov [[bazen]] v Donnell Garden iz leta 1948, v obliki ledvic z abstraktno skulpturo, postal ikona sodobnega bivanja na prostem. V Mehiki je [[Luis Barragán]] raziskal sintezo modernizma v mednarodnem slogu z domačo mehiško tradicijo v zasebnih posestih in stanovanjskih razvojnih projektih, kot sta Jardines del Pedregal in San Cristobal 'Los Clubes' v [[Ciudad de México]].<ref>[[:File:Fuente de los Amantes.JPG|photo: Fuente de los Amantes]]</ref> V Naucalpanu je Torres de Satélite v civilnem dizajnu urbane skulpture velikih dimenzij. Njegova hiša, studio in vrtovi, zgrajeni leta 1948 v Ciudad de México, so bili leta 2004 uvrščeni na seznam Unescove svetovne dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.casaluisbarragan.org/main.html |title=casaluisbarragan.org |publisher=casaluisbarragan.org |accessdate=2010-06-01 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100924032916/http://www.casaluisbarragan.org/main.html |archivedate=2010-09-24 }}</ref> [[Roberto Burle Marx]] je akreditiran, da je v Brazilijo uvedel modernistično krajinsko arhitekturo. Bil je znan kot sodobni umetnik narave in ljudski oblikovalec urbanega prostora.<ref>[https://www.nytimes.com/2009/01/21/arts/design/21burl.html N.Y. Times "A New Look at the Landscaping Artist Roberto Burle Marx"]</ref> Bil je krajinski arhitekt (pa tudi botanik, slikar, tiskar, ekolog, naravoslovec, umetnik in glasbenik), ki je zasnoval parke in vrtove v Braziliji, Argentini, Venezueli, Kuala Lumpurju v Maleziji in v Združenih državah Amerike na Floridi. Z arhitektoma Lúcioom Costo in [[Oscar Niemeyer|Oscarjem Niemeyerjem]] je sodeloval pri oblikovanju krajine za nekatere vidne modernistične vladne zgradbe v brazilski prestolnici [[Brasília]]. == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === {{refbegin|40em}} *Albardonedo Freire, Antonio, El Urbanismo de Sevilla durante el reinado de Felipe II. Sevilla, Guadalquivir Ediciones, 2002, {{ISBN|84-8093-115-9}}, pp.&nbsp;191–208. *Amirsadeghi, Hossein, editor. ''The Arts of Persia''. New Haven: Yale University Press, 1989. *Brooke, Christopher Nugent Lawrence.'' The Age of the Cloister: The Story of Monastic Life in the Middle Ages''. New Jersey: Hidden Spring, 2003. *Gerard Ciolek. ''Ogrody polskie (Gardens of Poland).'' Revised edition of the 1954 publication under the same title, updated and expanded by Janusz Bogdanowski. Warszawa: Arkady *Carroll, Maureen. ''Earthly Paradises: Ancient Gardens in History and Archaeology.'' London: British Museum Press, 1986. * {{cite book |last1=Fischer|first1=Hubertus|last2=Remmert|first2=Volker R. |last3=Wolschke-Bulmahn |first3=Joachim |title=Gardens, Knowledge and the Sciences in the Early Modern Period |url = https://books.google.com/books?id=N5NPDAAAQBAJ |year=2016 |publisher=Birkhäuser |isbn = 978-3-319-26342-7 }} *Hindsley, Leonard Patrick. ''The Mystics of Engelthal: Writings from a Medieval Monastery''. New York: St. Martin's Press, 1998. *Khansari, Mehdi et al. ''The Persian Garden, Echoes of Paradise.'' Washington, D.C.: Mage Publishing, 1998. *Lauterbach, Iris. ''[http://nbn-resolving.de/urn:nbn:de:0159-2012112916 '' Der europäische Landschaftsgarten, ca. 1710–1800'']''. Mainz: Leibniz Institute of European History, 2012, last retrieved: 20.02.2013. *Lawrence, C.H. ''Medieval Monasticism : Forms of Religious Life in Western Europe in the Middle Ages''. New York: Longman, 2001. *Littlewood, Anthony, Henry Maguire, and Joachim Wolschke-Bulmahn. ''Byzantine Garden Culture''. Washington, D.C.: Dumbarton Oaks, 2002. *Francesco Pona, Sileno overo Delle Bellezze del Luogo dell'Ill.mo Sig. Co. Gio. Giacomo Giusti, 1620 Angelo Tamo, Verona *Francesco Pona, Il Paradiso de' Fiori overo Lo archetipo de' Giardini, 1622 Angelo Tamo, Verona *Rogers, Elizabeth Barlow, ''Landscape Design: A Cultural and Architectural History''. New York: Harry N. Abrams, Inc. 2001. *Stockstad, Marilyn and Jerry Stannard. ''Gardens of the Middle Ages''. Kansas: University of Kansas, 1983. *Taylor, Patrick'', The Oxford Companion to the Garden''. Oxford: Oxford University Press, 2006. *Thacker, Christopher, ''The History of Gardens''. California, University of California Press, 1979. *Threlfall-Homes, Miranda. ''Monks and Markets: Durham Cathedral Priory 1460–1520'', Oxford: Oxford University Press, 2005. *Turner, Tom. ''Garden History, Philosophy and Design, 2000 BC–2000 AD.'' New York: Spon Press, 2005. *[[commons:File:Accademia di Belle Arti Bologna, GIARDINO GIUSTI (Verona Storia dell'Arte giardino all'italiana), Tesi di Diploma di Paolo Villa, A.A. 1993-94, relatori Eleonora Frattarolo e Fabia Farneti ed 2013 con immagini.pdf|Villa, Paolo, Giardino Giusti 1993-94 pdf]], with maps and 200 photos. *Marek Żukow-Karczewski. ''Ogrody i sady w dawnej Polsce'' (Gardens and orchards in the old Poland), "AURA" (A Monthly for the Protection and Shaping of Human Environment), 11, 1987. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{div col|colwidth=30em}} *[http://www.gardendigest.com/timegl.htm Gardening History Timeline] *[http://www.hort.purdue.edu/newcrop/history/egypt/default.html Horticulture in Ancient Egypt] *[http://www.lrgt.org Leicestershire & Rutland Gardens Trust] *[https://web.archive.org/web/20080512023413/http://hcs.osu.edu/history/history/034.html History of Horticulture] *[http://www.gardenhistorysociety.org/ The Garden History Society] *[http://www.americangardenmuseum.com/ The American Garden Museum] {{div col end}} [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] [[Kategorija:Vrtnarstvo]] 1riihadc6oipk1xrlixyaqvm4efq0y9 Podmorski komunikacijski kabel 0 492545 5729614 5729101 2022-08-10T07:25:22Z Yerpo 8417 /* Pomembni dogodki */ tn wikitext text/x-wiki [[Slika:Submarine_cable_cross-section_3D_plain.svg|desno|sličica|312x312_pik| Prerez sodobnega podmorskega komunikacijskega kabla.<br /><br /><br /><br /><nowiki></nowiki> 1.{{Color box|#C0D483}}- [[Polieten|Polietilen]]<br /><br /><br /><br /><nowiki></nowiki> 2.{{Color box|#A493DC}}- Mylar trak<br /><br /><br /><br /><nowiki></nowiki> 3.{{Color box|#89B0D1}}- [[Jeklo|jeklene]] žice<br /><br /><br /><br /><nowiki></nowiki> 4.{{Color box|#C9C9C9}}- [[Aluminij|Aluminijasta]] vodna pregrada<br /><br /><br /><br /><nowiki></nowiki> 5.{{Color box|#A6A6A6}}- polikarbonat<br /><br /><br /><br /><nowiki></nowiki> 6.{{Color box|#E5AA5A}}- [[Baker|Bakrena]] ali aluminijasta cev<br /><br /><br /><br /><nowiki></nowiki> 7.{{Color box|#E5D56D}}- Naftni žele<br /><br /><br /><br /><nowiki></nowiki> 8.{{Color box|#EEEEFF}}- [[Optično vlakno|Optična vlakna]]]] [[Slika:France_Telecom_Marine_Rene_Descartes_p1150247.jpg|sličica| Podmorski kabli se polagajo s posebnimi ladjami za polaganje kablov, kot je npr. ladja {{Medjezikovna povezava|René Descartes (ship)|fr|René Descartes (câblier)}}, ki jo upravlja Orange Marine .]] '''Podmorski komunikacijski kabel''' je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz. oceana. Preko položenega kabla poteka pretok telekomunikacijskih signalov. Prvi podmorski komunikacijski kabli so bili položeni v začetku petdesetih let 19. stoletja in so prenašali telegrafski promet. Prvi čezatlantski telegrafski kabel je začel delovati 16. avgusta 1858 vendar so se kmalu pojavile težave zaradi velike razdalje in nedodelane tehnologije. Naslednje generacije kablov so prenašale [[Telefon|telefonski]] promet temu pa je sledil podatkovni promet. Sodobni kabli za prenos podatkov uporabljajo tehnologijo [[Optično vlakno|optičnih vlaken]]. Danes se preko kablov v digitalni obliki prenaša telefonski, [[Internet|internetni]] in zasebni podatkovni promet. Sodobni globokomorski kabli imajo običajno premer 25 mm in tehtajo približno 1,4 tone na kilometer. Za plitve odseke blizu obale uporabljajo večje in težje kable. <ref>[https://web.archive.org/web/20160526231647/http://www.techteledata.com/how-submarine-cables-are-made-laid-operated-and-repaired/ "How Submarine Cables are Made, Laid, Operated and Repaired"], TechTeleData</ref> <ref>[http://image.guardian.co.uk/sys-images/Technology/Pix/pictures/2008/02/01/SeaCableHi.jpg "The internet's undersea world"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101223170755/http://image.guardian.co.uk/sys-images/Technology/Pix/pictures/2008/02/01/SeaCableHi.jpg|date=2010-12-23}}&nbsp;– annotated image, ''The Guardian''.</ref> Podmorski kabli povezujejo vse naseljene [[Celina|celine]] (razen [[Antarktika|Antarktike]]). Zadnja povezava je bila vzpostavljena leta 1871 ko so povezali [[Java|Javo]] z [[Darwin (mesto)|Darwinom na severnem teritoriju]] Avstralije. Leto kasnej je bila dokončana zemeljska linija ki je povezala [[Adelaide|Adelaide v Južni Avstraliji]] ter nato preostale predele Avstralije. <ref>Anton A. Huurdeman, ''The Worldwide History of Telecommunications'', pp. 136–140, John Wiley & Sons, 2003 {{ISBN|0471205052}}.</ref> == Zgodovina: telegrafski in koaksialni kabli == === Prva uspešna testiranja === Potem ko sta William Cooke in [[Charles Wheatstone]] leta 1839 predstavila svoj delujoči telegraf je ideja o podmorskem kable čez [[Atlantski ocean]] postala realna. [[Samuel Finley Breese Morse|Samuel Morse]] je idejo predstavil že leta 1840 leta 1842 pa je izvedel test v katerem je žice izoliran s konopljo in naravno gumo, <ref>[Heroes of the Telegraph&nbsp;– Chapter III.&nbsp;– Samuel Morse] {{Navedi splet|url=http://www.globusz.com/ebooks/Telegraph/00000013.htm|title=Archived copy|accessdate=2008-02-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130414134741/http://www.globusz.com/ebooks/Telegraph/00000013.htm|archivedate=April 14, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://inventors.about.com/library/inventors/bl_morse_timeline1.htm|title=Timeline&nbsp;– Biography of Samuel Morse|publisher=Inventors.about.com|date=2009-10-30|accessdate=2010-04-25}}</ref> potopil v pristanišče New Yorka, in preko nje pošiljal telegrafska sporočila. Naslednjo jesen je Wheatstone izvedel podoben poskus v zalivu Swansea. Za uspeh podvodnega kabla je bil ključen dober [[Električni izolator|izolator]], ki bi prekril žico in tako preprečil uhajanje električnega toka v vodo. Za ta namen se je zelo dobro izkazala naravna guma, ji jo je že v začetku 19. stoletja preizkušal [[Prusija|pruski]] [[Elektrotehnika|inženir elektrotehnike]] Moritz von Jacobi . Leta 1842 se je pojavila še ena možnost izolacije podobne gumi, ki jo je bilo mogoče topiti s toploto in enostavno nanašati na žico. Gutta-percha, lepilni sok drevesa ''gutte Palaquium'' oz. naravni lateks. V Evropi ga je prvi predstavil William Montgomerie [[Škotska|škotski]] [[Kirurgija|kirurg]] v službi [[Britanska vzhodnoindijska družba|britanske vzhodnoindijske družbe]] . <ref name="Haigh">{{Navedi knjigo|last=Haigh|first=Kenneth Richardson|title=Cable Ships and Submarine Cables|year=1968|publisher=[[Adlard Coles]]|location=London|isbn=9780229973637}}</ref> {{Rp|26–27}} Dvajset let prej je Montgomerie v [[Singapur|Singapurju]] videl biče izdelane iz gutta-parcha in je verjel, da bo ta snov koristno pri izdelavi kirurških aparatov. [[Michael Faraday]] in Wheatstone sta kmalu odkrila prednosti gutta-parcha kot izolatorja in leta 1845 je slednji predlagal, da bi jo uporabili za izolacijo kabla, ki naj bi ga položili med [[Dover|Doverom]] do [[Calais|Calaisom]] . <ref name="guarnieri 7-1">{{Navedi časopis|last=Guarnieri|first=M.|year=2014|title=The Conquest of the Atlantic|journal=IEEE Industrial Electronics Magazine|volume=8|issue=1|pages=53–56/67|doi=10.1109/MIE.2014.2299492}}</ref> Leta 1847 je William Siemens, tedanji častnik pruske vojske, položil prvi uspešen podvodni kabel z izolacijo iz gutta-parcha čez [[Ren]] med Deutzom in [[Köln|Kölnom]]. <ref>{{Navedi časopis|date=1875|title=C William Siemens|journal=The Practical Magazine|volume=5|issue=10|page=219}}</ref> Leta 1849 je Charles Vincent Walker, električar Jugovzhodne železnice, ob obali Folkestona uspešno testiral dve milji dolg kabel izoliran s gutta-parcha. {{Rp|26–27}} === Prvi komercialni kabli === [[Slika:British_&_Irish_Magnetic_Telegraph_Co._Limited_3_shilling_stamp_c._1862_remaindered_without_control_number.jpg|desno|sličica| Telegrafski žig British & Irish Magnetic Telegraph Co. Limited (ok. 1862).]] Avgusta 1850 je John Watkins Brett iz podjetja English Cahannel Submarine Telegraph Company položil prvi kabel čez [[Rokavski preliv]] z uporabo predelanega [[Ladijski vlačilec|vlačilca]] ''Goliath''. To je bila preprosto bakrena žica prevlečena z gutta-parcha, brez kakršne koli druge zaščite. Kabel ni deloval. <ref name="Haigh">{{Navedi knjigo|last=Haigh|first=Kenneth Richardson|title=Cable Ships and Submarine Cables|year=1968|publisher=[[Adlard Coles]]|location=London|isbn=9780229973637}}</ref> {{Rp|192–193}} <ref>The company is referred to as the English Channel Submarine Telegraph Company</ref> Septembra 1851 je novi dodatno zaščiten kabel položilo podjetje Submarine Telegraph Company, ki je deloval. {{Rp|192–193}} <ref name="Brett">{{Navedi časopis|last=Brett|first=John Watkins|date=March 18, 1857|title=On the Submarine Telegraph|url=http://www.atlantic-cable.com/Article/Brett/index.htm|url-status=dead|journal=Royal Institution of Great Britain: Proceedings|type=transcript|volume=II, 1854–1858|archive-url=https://web.archive.org/web/20130517155316/http://www.atlantic-cable.com/Article/Brett/index.htm|archive-date=17 May 2013|access-date=17 May 2013}}</ref> <ref name="guarnieri 7-1">{{Navedi časopis|last=Guarnieri|first=M.|year=2014|title=The Conquest of the Atlantic|journal=IEEE Industrial Electronics Magazine|volume=8|issue=1|pages=53–56/67|doi=10.1109/MIE.2014.2299492}}</ref> Leta 1853 so bili uspešno položeni kabli, ki so povezali Veliko Britanijo z [[Irska (otok)|Irsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]] ter [[Danska|Dansko]]. <ref name="Haigh">{{Navedi knjigo|last=Haigh|first=Kenneth Richardson|title=Cable Ships and Submarine Cables|year=1968|publisher=[[Adlard Coles]]|location=London|isbn=9780229973637}}</ref> {{Rp|361}} British &amp;amp; Irish Magnetic Telegraph Company je 23. maja zaključilo prvo uspešno povezavo z irsko med krajema Portpatrick in Donaghadee z uporabo tovorne ladje za prevoz premoga ''William Hutt'' . {{Rp|34–36}} Isto ladjo je za povezavo od Doverja do Ostende v Belgiji uporabljalo podjetje Submarine Telegraph Company. {{Rp|192–193}} Medtem je družba Electric &amp;amp; International Telegraph Company dokončala dva kabla čez [[Severno morje]] od Orforda Nessa do Scheveningena na Nizozemskem. Te kable je položil parnik na kolo ''Monarch'', ki je kasneje postal prvo plovilo s stalno opremo za polaganje kablov. {{Rp|195}} Leta 1858 so za polaganje telegrafskega kabla od [[Jersey|Jerseyja]] do Guernseyja ter naprej do [[Alderney|Alderneyja]] in nato do Weymoutha uporabili parnik Elba. Polaganje je bilo uspešno končano septembra istega leta. Vendar so se kmalu začele pojavljati težave. Do leta 1860 je prišlo, do enajstih prelomov, ki so se pojavili zaradi neviht, plimovanja in gibanja peska ter obrabe na skalah. Poročilo inženirjev iz leta 1860 navaja težave, ki jih je potrebno upoštevati in rešiti pri nadalnih operacijah polaganja kabla. <ref>{{Navedi knjigo|title=Minutes of Proceedings of the Institution of Civil Engineers|page=26}}</ref> === Čezatlantski telegrafski kabel === Prvi poskus polaganja čezatlantskega telegrafskega kabla je spodbudil Cyrus West Field, ki je britanske industrijalce prepričal, da so ga financirali in položili leta 1858. <ref name="guarnieri 7-1">{{Navedi časopis|last=Guarnieri|first=M.|year=2014|title=The Conquest of the Atlantic|journal=IEEE Industrial Electronics Magazine|volume=8|issue=1|pages=53–56/67|doi=10.1109/MIE.2014.2299492}}</ref> Takratna tehnologija, ni bila dovolj dodelana zato se je projekt polaganja ves čas soočal s tehničnimi težavami položeni kabel pa je deloval le mesec dni. Poizkusi v letih 1865 in 1866 so z uporabo največjega takratnega parnika [[Great Eastern|SS ''Great Eastern'']] ter novejšo tehnologijo omogočili polaganje delujočega podmorskega kabla. ''Great Eastern'' je leta 1870 položil prvi kabel, ki je Indijo povezal z Adenom v Jemnu ter naprej z Evropo. === Britanska prevlada === [[Slika:Telegraph_QE3_19.jpg|sličica| Operaterji v telegrafski sobi pri Centralnem telegrafskem uradu v Londonu c. 1898]] Od leta 1850 do leta 1911 so britanski podmorski kabelski sistemi prevladovali na najpomembnejšem trgu, [[Atlantski ocean|Severnem Atlantskem oceanu]]. Britanci so imeli prednosti tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja. Kar zadeve dobave je imela Britanija veliko podjetij, ki so bila pripravljena vložiti ogromno kapitala, potrebnega za izgradnjo, polaganje in vzdrževanje podvodnih kablov. Kar zadeva povpraševanje je [[Britanski imperij|britanski kolonialni imperij]] privedel do tega, da so bila britanska kabelska podjetja zelo iskanja s strani tiskovnih agencij, trgovskih in ladijskih podjetij ter britanske vlade. Številne britanske kolonije so imele veliko evropskih priseljencev, ki so z domovino komunicirali preko kablov. Britanski uradniki so verjeli, da odvisno od telegrafskih linij, ki potekajo po tujem ozemlju, predstavlja varnostno tveganje saj se te lahko med vojno prekinejo. Zato so si prizadevali za vzpostavitev svetovnega omrežja znotraj imperija, ki je postalo znano kot All Red Line (Vse rdeča črta) ter pripravili strategijo za hitro prekinitev sovražnikovih komunikacij. <ref name="kennedy197110">{{Navedi časopis|last=Kennedy, P. M.|date=October 1971|title=Imperial Cable Communications and Strategy, 1870–1914|journal=The English Historical Review|volume=86|issue=341|pages=728–752|doi=10.1093/ehr/lxxxvi.cccxli.728|jstor=563928}}</ref> Britanski prvi ukrep ob izbruhu vojne med Veliko Britanijo in Nemčijo leta 1914 je bil, da je ladja ''Alert'' (ni bila CS ''Telconia,'' kot se pogosto poroča) <ref>Rhodri Jeffreys-Jones, ''In Spies We Trust: The Story of Western Intelligence'', page 43, Oxford University Press, 2013 {{ISBN|0199580979}}.</ref> prerezala pet kablov, ki so povezovali Nemčijo s Francijo, Španijo in Azori ter preko njih Severno Ameriko. <ref>Jonathan Reed Winkler, ''Nexus: Strategic Communications and American Security in World War I'', pages 5–6, 289, Harvard University Press, 2008 {{ISBN|0674033906}}.</ref> Po tem dogodku je Nemčija lahko komunicirala le brezžično kar je pomenilo, da so lahko britanski obveščevalci v sobi 40 prestrezali ves radijski promet. Od podmorskih kablov so imela ogromno gospodarsko in finančno korist trgovska podjetja, saj so lahko lastniki ladij komunicirali s kapitani ko so ti prispeli na cilj in na podlagi objavljenih informacij o cenah in dobavi podali navodila kam dostaviti tovor. Britanska vlada je izdatno uporabila kable za komuniciranje z guvernerji po vsem svojem imperiju za potrebe diplomacije ter komunikacijo s svojimi vojaškimi enotami v vojnem in mirnem času. Geografska lega britanskega ozemlja je bila tudi prednost saj je med Irsko in Novo Fundlandijo potekala najkrajša pot čez Atlantski ocean ker je znatno skrajšalo stroške. Leta 1896 je bilo na svetu 30 ladij za polaganje kabla. Od tega jih je bilo 24 v lasti britanskih podjetij. Leta 1892 so britanske družbe upravljale z dvema tretjinama kablov po celem svetu, leta 1923 je njihov delež še vedno znašal 42,7 procentov. Med prvo svetovno vojno so britanske kabelske zveze ostale skoraj popolnoma nepoškodovane medtem ko so Britanci prerezali večino kablov, ki so Nemčijo povezovali z zunanjim svetom. === Povezava do Indije, Singapurja, Daljnega vzhoda in Avstralije === [[Slika:1901_Eastern_Telegraph_cables.png|sličica|300x300_pik| Omrežje Vzhodne telegrafske družbe leta 1901. Črtkane črte čez Tihi ocean kažejo na načrtovane kable, ki je bil položene v letih 1902–03.]] Skozi šestdeseta in sedemdeseta let 19. stoletja se je britanski kabel širil proti vzhod v Sredozemsko morje in Indijski ocean. Kabel položen, leta 1863 do Bombaja (danes [[Mumbaj]]) v Indiji je predstavljal ključno povezavo do [[Saudova Arabija|Savdske Arabije]]. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.telegraphindia.com/1080203/jsp/frontpage/story_8856997.jsp|title=The Telegraph&nbsp;– Calcutta (Kolkata) &#124; Frontpage &#124; Third cable cut, but India's safe|publisher=Telegraphindia.com|date=2008-02-03|accessdate=2010-04-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100903041957/http://www.telegraphindia.com/1080203/jsp/frontpage/story_8856997.jsp|archivedate=2010-09-03}}</ref> Leta 1870 so Bombaj po naročilu britanske povezali z Londonom preko podmorskega kabla. Leta 1872 so se združile štiri telegrafske družba s čimer je nastala Vzhodna telegrafska družba (Eastern Telegraph Company) katere lastnik je bil John Pender. Podružnica podjetja Eastern Telegraph Company je bila druga sestrska družba, Eastern Extension, China in Australasia Telegraph Company, splošno znana kot "Extension". Leta 1872 je bila Avstralija prek Singapura in Kitajske po kablu povezana z Bombajem, leta 1876 pa je bil britanski imperij povezala od Londona do Nove Zelandije. <ref>"Landing the New Zealand cable", pg 3, ''[[The Nelson Mail|The Colonist]]'', 19 February 1876</ref> === Podmorski kabli čez Tihi ocean === Prvi transpacifiški kabli, ki so zagotavljali telegrafske storitve, so bili dokončani v letih 1902 in 1903. Povezali so celinsko ZDA s [[Havaji]] leta 1902 in [[Gvam|Guam]] s [[Filipini]] leta 1903. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.brainyhistory.com/events/1903/july_4_1903_69271.html|title=Pacific Cable (SF, Hawaii, Guam, Phil) opens, President TR sends message July 4 in History|publisher=Brainyhistory.com|date=1903-07-04|accessdate=2010-04-25}}</ref> Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Fidži so bile leta 1902 povezane s čezpacifiškim odsekom imenovanim All Red Line . <ref>{{Navedi splet|url=http://www.canadainternational.gc.ca/australia-australie/bilateral_relations_bilaterales/history-histoire.aspx?lang=eng|title=History of Canada-Australia Relations|publisher=Government of Canada|accessdate=2014-07-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140720185110/http://www.canadainternational.gc.ca/australia-australie/bilateral_relations_bilaterales/history-histoire.aspx?lang=eng|archivedate=2014-07-20}}</ref> Japonska je bila v sistem priključena leta 1906. Storitev onkraj atola Midway je bila leta 1941 opuščena zaradi druge svetovne vojne preostanek pa je ostal v obratovanju do leta 1951, ko je FCC dal dovoljenje za prenehanje delovanja. <ref>{{Navedi splet|title=The Commercial Pacific Cable Company|url=http://atlantic-cable.com/CableCos/ComPacCable|publisher=Atlantic Cable|website=atlantic-cable.com|accessdate=September 24, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160927110415/http://atlantic-cable.com/CableCos/ComPacCable|archivedate=September 27, 2016}}</ref> Prvi transpacifiški telefonski kabel je bil položen med Havajev in Japonsko leta 1964 s podaljškom od Guama in Filipinov. <ref>{{Navedi splet|title=Milestones:TPC-1 Transpacific Cable System, 1964|publisher=Engineering and Technology History WIKI|website=ethw.org|url=http://ethw.org/Milestones:TPC-1_Transpacific_Cable_System,_1964|accessdate=September 24, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160927020609/http://ethw.org/Milestones:TPC-1_Transpacific_Cable_System,_1964|archivedate=September 27, 2016}}</ref> Leta 1964 je med Sydneyja in Vancouvrom začel delovati kabel Commonwealth Pacific Cable System (COMPAC) z zmogljivostjo 80 telefonskih kanalov, leta 1967 pa je bil za telefonski promet odprt sistem South East Commonwealth (SEACOM) s 160 telefonskimi kanali. Ta sistem je uporabljal mikrovalovni radio od Sydneyja do Cairnsa (Queensland), kabel od Cairnsa do Madanga ([[Papuanska Nova Gvineja|Papua Nova Gvineja]]), [[Gvam|Guama]], [[Hong Kong|Hongkonga]], Kota Kinabalu (glavno mesto Sabaha, Malezija), [[Singapur|Singapurja]], nato pa po kopnem z mikrovalovnim radiom do [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurja]]. Leta 1991 je bil severno tihomorski kabelski sistem (NPC- North Pacific Cable) prvi regenerativni sistem (z [[Ponavljalnik|repetitorji]]), ki je v celoti prečkal Tihi ocean od celinske ZDA do Japonske. Ameriški del NPC-ja so izdelovali v Portlandu v državi Oregon med leti 1989 in 1991 v podjetju STC Submarine Systems in kasneje v Alcatel Submarine Networks. Sistem je zgradil Cable & Wireless Marine z ladjo ''CS Cable Venture'' . === Gradnja === [[Slika:Bundesarchiv_Bild_102-01035,_New_York,_Verlegen_von_Unterseekabel.jpg|desno|sličica|280x280_pik| Polaganje kabla med Italijo in ZDA (dolg 4.704 morskih milj) na plaži Rockoway v New Yorku, januar 1925.]] Čezatlantski kabli 19. stoletja so bili sestavljeni iz zunanje železa plasti in kasneje jeklene žice, ki je ovijala indijsko gumo ter izolacijo gutta-percha, ki je v jedru obdajala pleteno bakreno žico. Deli kabla, ki je potekal blizu kopnega je bil zaščiten z dodatnim zunanjim oklopom zaščitne žice. Ggutta-percha naravni polimer podoben gumi je imel skoraj idealne lastnosti za izolacijo podmorskih kablov. Njegova slabost je bila precej visoke [[Dielektrik|dielektrične]] konstante zaradi katere je bila [[kapacitivnost]] kablov velika kar je pomenilo, da je signal na velikih razdaljah hitro slabel. William Thomas Henley je leta 1837 razvil stroj za pokrivanje žic s svilenimi ali bombažnimi nitmi, ki ga je nato predelal v stroj za izdelavo podmorskih kablov. Leta 1857 je ustanovil podjetje za idelavo podmorskih kablov WT Henley's Telegraph Works Co., Ltd. <ref>{{Navedi splet|title=Machine used for covering wires with silk and cotton, 1837|publisher=The Science Museum Group|url=https://collection.sciencemuseumgroup.org.uk/objects/co44548|accessdate=24 January 2020}}</ref> Z izdelavo in polaganjem kabla se je ukvarjala tudi družba India Rubber, Gutta Percha in Telegraph Works, ki jo je ustanovila družina Silver po kateri se imenuje del Londona. Leta 1870 je William Hooper ustanovil Hooper's Telegraph Works, da bi izdelal svoj kabel s patentiranim jedrom [[Vulkanizacija|iz vulkanizirane gume]]. Sprav je delal za druga podjetja kasneje pa se je podjetje razširilo na celotno proizvodnjo kablov in polaganje kablov. Podjetje je dalo zgraditi prvo ladjo izključno zasnovano za polaganje čezatlantskih kablov. <ref name="Bright">{{Navedi knjigo|last=Bright|first=Charles|year=1898|title=Submarine telegraphs: Their History, Construction, and Working|location=London|publisher=C. Lockwood and son|isbn=9781108069489|lccn=08003683|pages=125, 157–160, 337–339|url=https://books.google.com/books?id=3DfeAgAAQBAJ&pg=PA157|accessdate=27 January 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Glover|first=Bill|title=History of the Atlantic Cable & Undersea Communications—CS Hooper/Silvertown|publisher=The Atlantic Cable|date=7 February 2019|url=https://atlantic-cable.com/Cableships/Silvertown/index.htm|accessdate=27 January 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Glover|first=Bill|title=History of the Atlantic Cable & Undersea Communications—British Submarine Cable Manufacturing Companies|publisher=The Atlantic Cable|date=22 December 2019|url=https://atlantic-cable.com/CableCos/BritishMfrs/index.htm|accessdate=27 January 2020}}</ref> Gutta-percha in guma sta bila nenadomestljiva izolacijska materiala kablov dokler v tridesetih letih 20. stoletja niso odkrili [[Polieten|polietilena]]. Material je bil dolgo časa na voljo samo vojski. Prvi podmorski kabel, ki ga je uporabljal pa je bil položen šele leta 1945 med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] čez [[Rokavski preliv]] . <ref>Ash, Stewart, "The development of submarine cables", ch. 1 in, Burnett, Douglas R.; Beckman, Robert; Davenport, Tara M., ''Submarine Cables: The Handbook of Law and Policy'', Martinus Nijhoff Publishers, 2014 {{ISBN|9789004260320}}.</ref> V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je ameriška vojska eksperimentirala z gumijasto izoliranimi kabli kot alternativo gutta-perchi, saj so imeli Američani do neomejenih zaloge gume niso pa imeli dostopa do gutta-perche. Leta 1926 je John T. Blake razvil deproteinizirane gumo ter tako izboljšal neprepustnost kablov za vodo. <ref>{{Navedi časopis|last=Blake|first=J. T.|last2=Boggs, C. R.|year=1926|title=The Absorption of Water by Rubber.|journal=Industrial & Engineering Chemistry|volume=18|issue=3|pages=224–232|doi=10.1021/ie50195a002}}</ref> Številni zgodnji kabli so bili poškodovani zaradi morskega življenja. Izolacijo so poškodovali vrste ''Teredo'' (ladijski črv) in ''Xylophaga''. Poškodovani oklep iz jeklene žice je omogočil vdor morskega življenja v notranjost kabla tam pa se je to prehranjevalo z izolacijo iz konoplje, gume in lateksa. Zabeleženi so bili primeri [[Morski psi|morskih psov, ki so]] pregriznili kable ter napadi žagastih rib. Leta 1873 je bil zabeležen primer ko je kit poškodoval kabel med [[Karači|Karačijem]] in Gwadarjem. Kit je očitno kabel poskušal uporabiti za odstranjevanje [[Vitičnjaki|vitičnjakov]] iz površine kože, kjer je ta prosto visel nad strmo sotesko. Nesrečnemu kitu se je rep zapletel v zanke kabla in ta se je nato utopil. Ladja za popravilo kablov ''Amber Witch'' je kabel in truplo kita le s težavo potegnila na površino. <ref>[https://books.google.co.uk/books?id=_hwAAAAAMAAJ&pg=PA311 "On Accidents to Submarine Cables"], ''Journal of the Society of Telegraph Engineers'', vol. 2, no. 5, pp. 311–313, 1873</ref> === Težave s pasovno širino === Prvi podmorski telegrafski kabli so imeli zaradi velikih razdalj veliko električnih težav. Za razliko od sodobnih kablov tehnologija 19. stoletja v kablu ni omogočala vgradnje ojačevalnika oz. repetitorja. Težavo so reševali z visoko [[Električna napetost|napetostjo]] s katero so poskušali premagati [[električni upor]] kabla, ki se je povečal z njegovo razdaljo. S tem pa niso odpravili [[kapacitivnost]]<nowiki/>i in [[induktivnost]]<nowiki/>i kablov, ki sta popačili telegrafske impulze na liniji ter tako zmanjšali [[Pasovna širina|pasovno širino]] kabla. Hitrost prenosa podatkov je bila zaradi tega nizka in je znašal 10 do 12 besed na minuto. Že leta 1816 je Francis Ronalds opazil, da so električni signali upočasnjeni pri prehodu skozi izolirano žico položeno v zemljo pojav je povezal z dogajanjem v leydenovem kozarcu. <ref>{{Navedi knjigo|title=Sir Francis Ronalds: Father of the Electric Telegraph|last=Ronalds|first=B.F.|publisher=Imperial College Press|year=2016|isbn=978-1-78326-917-4|location=London}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Ronalds|first=B.F.|date=Feb 2016|title=The Bicentennial of Francis Ronalds's Electric Telegraph|journal=Physics Today|volume=69|issue=2|pages=26–31|doi=10.1063/PT.3.3079|doi-access=free}}</ref> Enak pojav je opazil Latimer Clark (1853) na žici potopljeni v vodo, zlasti na dolgem kablu položenim med Anglijo in Haagom. [[Michael Faraday|Michael Faraday je]] dokazal, da učinek povzroči kapacitivnost med žico in zemljo (ali vodo), ki jo obdaja. Faraday je opazil, da kadar se žica priklopi na akumulatorja (na primer pri pritisku na telegrafsko tipko), [[električni naboj]] v žici inducira nasprotni naboj v vodi. Leta 1831 je Faraday ta učinek opisal v tako imenovanem [[Indukcijski zakon|faradayevem zakonu indukcije]]. Ko se oba naboja privlačita je vzbujen naboj upočasnjen. Jedro tako deluje kot [[kondenzator]] razporejen po celotni dolžini kabla, ki skupaj z upornostjo in [[Induktivnost|induktivnostjo]] kabla omejuje hitrost s katero signal potuje skozi [[Električna prevodnost|vodnik]] kabla. Pri prvih kablih teh učinkov niso pravilno analizirali in upoštevali. Znano je, da je EOW Whitehouse težave zanemaril in vztrajal, da je čezatlantski kabel izvedljiv. Ko je pozneje postal glavni električar družbe Atlantic Telegraph Company se je vpletel v javni spor z [[William Thomson|Williamom Thomsonom]], ki je opozarjal na težave. Whitehouse je verjel, da je z dovolj napetosti mogoče komunicirati skozi kateri koli kabel. Thomson pa je verjel, da njegov zakon kvadratov kaže, da slabljenje ni mogoče premagati z višjo napetostjo. Za pravilno delovanje je priporočal večji kabel. Zaradi prevelikih napetosti, ki jih je priporočal Whitehouse prvi čezatlantski kabel nikoli ni deloval zanesljivo in je sčasoma prišlo do električnega preboja (kratek stik med jedrom in vodo), ko je Whitehouse povečal napetost preko načrtovane meje kabla. Thomson je zasnoval zapleten generator električnega polja, ki je zmanjšal tok z [[Resonanca|resonanco]] kabla in občutljiv zrcalni galvanometer za detekcijo šibkih telegrafskih signalov. Z izumi je obogatel in bil povišan v [[William Thomson|lorda Kelvina]] zaradi prispevkov na področju telegrafije. Predvsem zaradi natančnega matematičnega modela kabla, ki je omogočal izdelavo opreme za natančno telegrafijo. Učinki atmosferske elektrike in geomagnetnega polja na podmorske kable so motivirali tudi številne zgodnje polarne odprave . Thomson je izdelal matematično analizo širjenja električnih signalov v telegrafske kable na podlagi njihove kapacitivnosti in upornosti. Ker pa dolgi podmorski kabli signal prenašajo počasi v analizo ni vključil učinkov induktivnosti. Do devetdesetih let 19. stoletja je [[Oliver Heaviside]] ustvaril sodobno splošno obliko [[Telegrafski enačbi|telegrafske enačbe]], ki je vključevala tudi učinke induktivnosti in je bila bistvenega pomena pri razumevanju delovanja vodnikov pri visokih [[Frekvenca|frekvencah]] potrebnih za hitri prenos podatkov in glasu. === Čezatlantska telefonija === [[Slika:Submarine_Telephone_Cables_PICT8182_1.JPG|desno|sličica| Podmorski komunikacijski kabli, ki prečkajo škotsko obalo pri mestu Scad Head na Hoyu v Orkneyju .]] O čezatlantskem telefonskem kablu so resno razmišljali že v dvajsetih letih 20. stoletja, zamisel v praksi ni bila izvedljiva saj se je ustrezna ekonomsko upravičena tehnologija razvila šele desetletje kasneje. Prvi poskus polaganja telefonskega kabla je propadel v zgodnjih tridesetih letih zaradi [[Velika gospodarska kriza|velike depresije]]. Od leta 1927 so bili preko Atlantika možni le telefonski pogovori, ki so potekali preko radijskih valov. TAT-1 (Transatlantic No. 1) je bil prvi čezatlantski telefonski kabelski sistem. Med letoma 1955 in 1956 je bil kabel položen med zalivom Gallanach blizu Obana na Škotskem in Clarenvilleom, Nova Fundlandija in Labrador. Delovati je začel 25. septembra 1956 in je na začetku imel le 36 telefonskih kanalov. V šestdesetih letih so klasične podmorske kable začeli nadomeščati [[Koaksialni kabel|koaksialni kabli]] skozi katere se je govorni signal prenašal preko frekvenčnega multipleksa. Visokonapetostni enosmerni tok pa je na notranji žili napajal repetitorje (dvosmerni ojačevalniki so bili v presledkih nameščeni vzdolž kabla). Repetitorji prve generacije so bili izdelani na osnovi [[Elektronka|vakuumskih cevi]] in so bili najbolj zanesljivi vakumskih ojačevalnikov, ki so jih kadar koli razvili. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.iscpc.org/information/Timeline_History.htm|title=Learn About Submarine Cables|publisher=International Submarine Cable Protection Committee|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071213042957/http://www.iscpc.org/information/Timeline_History.htm|archivedate=2007-12-13|accessdate=2007-12-30}}. From this page: In 1966, after ten years of service, the 1,608 tubes in the repeaters had not suffered a single failure. In fact, after more than 100 million tube-hours over all, AT&T undersea repeaters were without failure.</ref> Kasneje so jih nadomestili tranzistorski ojačevalniki. Mnogi od teh kablov so še vedno uporabni vendar so bili kljub temu opuščeni, ker so njihove zmogljivosti premajhne, da bi bile komercialno upravičene. Nekateri so bili kasneje uporabljeni kot znanstveni instrumenti za merjenje potresnih valov in drugih geomagnetnih dogodkov. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.whoi.edu/science/GG/DSO/H2O/EOSarticle/H2O_article_revised_9.pdf|title=The Hawaii-2 Observatory (H2O)|last=Butler, R.|last2=A. D. Chave|last3=F. K. Duennebier|last4=D. R. Yoerger|last5=R. Petitt|last6=D. Harris|last7=F.B. Wooding|last8=A. D. Bowen|last9=J. Bailey|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080226234700/http://www.whoi.edu/science/GG/DSO/H2O/EOSarticle/H2O_article_revised_9.pdf|archivedate=2008-02-26}}</ref> === Drugi nameni uporabe === Leta 1942 sta brata Siemens iz New Charltona v Londonu v sodelovanju z Nacionalnim fizikalnim laboratorijem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] prilagodila podmorsko komunikacijsko kabelsko tehnologijo z namenom, da bi med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ustvarila prvi podmorski cevovod za nafto (kodno ime operacija Pluto). == Sodobna zgodovina == === Optični telekomunikacijski kabli === {{External media|topic=|image1=[http://www.submarinecablemap.com/ Map] of sea cables}} [[Slika:World_map_of_submarine_cables.png|alt=|sličica|Zemljevid podmorskih kablov leta 2007 ]] V osemdesetih letih so razvili [[Optično vlakno|optične kable]]. Prvi čezatlantski telefonski kabel, ki uporablja optična vlakna, je bil TAT-8, začel delovati leta 1988. Optični kabel vsebuje več parov vlaken. Vsak par ima po eno vlakno v vsako smer. TAT-8 je imel dva operativna para in en rezervni par. Sodobni repetitorji v optičnih kablih uporabljajo polprevodniški [[optični ojačevalnik]]. Po navadi so to ojačevalniki na osnovi erbija. Vsak repetitor vsebuje ojačevalnik za vsako vlakno posebej. Te izvajajo reformiranje signala, merjenje napak in krmiljenje. Polprevodniški laser v ojačevalniku odda signal proti naslednjemu repetitorju vzdolž vlakna. Ta sistem omogoča tudi [[WDM|multipleksiranje z valovno dolžino]], kar dramatično poveča kapaciteto vlaken. Repetitorji se napajajo s konstantnim enosmernim tokom, ki se prenaša po vodniku blizu središča kabla zato so vsi repetitorji v kablu vezani zaporedoma. Oprema za napajanje je nameščena na terminalnih postajah. Običajno si oba konca delita generiranje toka s tem da en konec daje pozitivno napetost drugi pa negativno napetost. Virtualna ozemljitvena točka se nahaja približno na pol poti vzdolž kabla. Ojačevalniki ali repetitorji svojo moč črpajo iz potencialne razlike med njima. Napetost, ki se prenaša po kablu znaša od 3000 do 15.000VDC pri toku do 1.100mA, pri čemer se tok povečuje z zmanjševanjem napetosti; tok pri 10.000 VDC je tako 1.650 mA. Zato skupna količina moči poslane v kabel pogosto doseže 16,5kW. <ref>https://www.networkworld.com/article/2235353/the-incredible-international-submarine-cable-systems.html</ref> <ref>{{Navedi konferenco|url=https://www.suboptic.org/wp-content/uploads/2014/10/255_Poster_EC_04.pdf|title=Very Compact and High Voltage Power Feeding Equipment (PFE) for Advanced Submarine Cable Network|conference=SubOptic|date=2010|first=Tomoyuki|last=Kaneko|first2=Yoshinori|last2=Chiba|first3=Kaneaki|last3=Kunimi|first4=Tomotaka|last4=Nakamura|accessdate=2020-08-08|archivedate=2020-08-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200808071549/https://www.suboptic.org/wp-content/uploads/2014/10/255_Poster_EC_04.pdf}}</ref> Optična vlakna v pomorskih kablih so izjemno jasna kar pomeni, da so lahko ojačevalniki med seboj oddaljeni več kot 100 km. S tem se zmanjša število ojačevalnikov in popačen, ki jih ti povzročajo. Kabli brez repetitorjev so cenejši od kablov z repetitorji. Njihova največja oddajna razdalja je omeja. Z razvojem tehnologije pa se je njihova največja oddajna razdalja z leti povečala; leta 2014 so bili v uporabi kabli brez repetitorjev dolžine do 380 km; vendar pa zahteva da se repetitorji postavijo vsakih 100 km. <ref name="art">{{Navedi konferenco|url=https://www.suboptic.org/wp-content/uploads/2014/10/We2.19.pdf|title=Unrepeatered Systems: State of the Art Capabiltiy|first=Nicolas|last=Tranvouez|first2=Eric|last2=Brandon|first3=Marc|last3=Fullenbaum|first4=Philippe|last4=Bousselet|first5=Isabelle|last5=Brylski|conference=|accessdate=2020-08-08|archivedate=2020-08-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200808070142/https://www.suboptic.org/wp-content/uploads/2014/10/We2.19.pdf}}</ref> [[Slika:Submarine_cable_repeater_SVG.svg|levo|sličica|300x300_pik| Diagram optičnega podmorskega kabelskega repetitorja]] Naraščajoče povpraševanje po optičnih kablih je preseglo zmogljivosti ponudnikov kot je AT&T. Zaradi preusmeritve prometa na satelite so bili signali slabše kakovosti. Za reševanje tega vprašanja je moral AT&T izboljšati svoje zmogljivosti polaganja kablov. V izgradnjo dveh specializiranih plovil za polaganje optičnih kablov je vložila 100 milijonov dolarjev. Del projekta izgradnje so bili tudi laboratoriji na ladjah za spajanje kablov in preizkušanje njegovih električnih lastnosti. Tak nadzor na terenu je pomemben, ker je steklo optičnega kabla manj upogljiva kot bakreni kabel. Ladje so opremljene s [[Potisnik na premcu|potiski,]] ki povečajo njihovo okretnost. Ta sposobnost je pomembna, ker je treba optični kabel položiti naravnost s krme teh težav pa niso imele ladje, ki so polagale bakreni kabel. <ref name="keith">{{Navedi novice|last=Bradsher|first=Keith|title=New Fiber-Optic Cable Will Expand Calls Abroad, and Defy Sharks|url=https://www.nytimes.com/1990/08/15/business/business-technology-new-fiber-optic-cable-will-expand-calls-abroad-defy-sharks.html|accessdate=14 January 2020|work=New York Times|date=15 August 1990}}</ref> Prvotno so podmorski kabli povezovali dve točki na kopnem. Z razvojem podmorskih odcepnih enot (SBU) pa je možno z enim kablom povezati več točk na kopnem. Sodobni kabelski sistemi imajo arhitekturo obroča s čimer se poveča njiva zanesljivost pri čemer podmorski odseki potekajo po različnih poteh. Eden od razlogov za tak razvoj je velika količina podatkov, ki se pretaka skozi kable. V primeru izpada satelitske povezave ne morajo popolnoma nadomestiti kabelske, zato so kabelski sistemi podvojeni in zgrajeni tako, da delujejo kar se da zanesljivo in učinkovito. Vse telekomunikacijske organizacije ne želijo izkoristiti dvojne zmogljivosti kablov, zato imajo lahko sodobni kabelski sistemi v nekaterih državah dvojna priključna mesta na kopnem (tam kje se zahteva za večjo zanesljivost) v drugih državah pa samo enojna kopenska priklopna mesta, kjer rezerva ni potrebna saj je izpad zaradi majhne potrebe po prenosu podatkov možno nadomestiti s drugimi sredstvi. Novost na področju zagotavljanja nadomestnih poti je t.i. "Mesh Network" pri katerem oprema za hitro preklapljanje poskrbi za nove prenosne poti pri čemer ne pride do izpadov ali pa so ti zelo majhni. Ko je na voljo več poti za prenos podatkov med dvema točkama je manj verjetnosti, da bo prišlo do popolnega izpada storitve. Od leta 2012 so operaterji "uspešno dokazali dolgoročni prenos brez napak pri 100&nbsp;Gbps čez Atlantski ocean" do {{Convert|6000|km|-2|abbr=on}}. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.submarinenetworks.com/systems/trans-atlantic/hibernia-atlantic/hibernia-atlantic-trials-100g-transatlantic|title=Submarine Cable Networks&nbsp;– Hibernia Atlantic Trials the First 100G Transatlantic|publisher=Submarinenetworks.com|accessdate=2012-08-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120622130600/http://submarinenetworks.com/systems/trans-atlantic/hibernia-atlantic/hibernia-atlantic-trials-100g-transatlantic|archivedate=2012-06-22}}</ref> Kar pomeni, da lahko tipičen kabel v tujino prenese več deset terabitov podatkov na sekundo. Hitrosti so se v zadnjih nekaj letih izboljšale, le tri leta prej,2009, je hitrost znašala 40&nbsp;Gbit/s. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.lightreading.com/document.asp?doc_id=180473|title=Light Reading Europe&nbsp;– Optical Networking&nbsp;– Hibernia Offers Cross-Atlantic 40G&nbsp;– Telecom News Wire|publisher=Lightreading.com|accessdate=2012-08-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120729194852/http://www.lightreading.com/document.asp?doc_id=180473|archivedate=2012-07-29}}</ref> Preklapljanje in preusmerjanje komunikacij po morju običajno poveča razdaljo in s tem zakasnitev povratnega signala za več kot 50%. Na primer zakasnitev povratnega signala (RTD) ali zakasnitev najhitrejših čezatlantskih povezav je manjša od 60&nbsp;ms, blizu teoretične optimalne hitrosti podmorskih kablov. Med Londonom in New Yorkom je le 5.600 km. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.gcmap.com/mapui?P=NYC-LCY&DU=km|title=Great Circle Mapper|publisher=Gcmap.com|accessdate=2012-08-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120725194235/http://www.gcmap.com/mapui?P=NYC-LCY&DU=km|archivedate=2012-07-25}}</ref> Kabel mora pri tem prečkati več kopenskih mas ([[Irska (otok)|Irska]], [[Nova Fundlandija]], [[Otok princa Edvarda|otok Princa Edwarda]] in polotok, ki povezuje [[Novi Brunswick|New Brunswick]] z [[Nova Škotska|Novo Škotsko]]), pa tudi zaliv Fundy kjer so močne plime, kopensko pot vzdolž severnih obal [[Massachusetts|Massachusettsa]] od [[Gloucester, Anglija|Gloucestera]] do [[Boston, Massachusetts|Bostona]] in močno pozidano območja vse do samega [[Manhattan|Manhattna]]. Uporaba te delne kopenske poti lahko povzroči čas povratnega signala pod 40&nbsp;ms brez upoštevanja preklopov. Na progah z manj kopnega se lahko časi povratnih signalov dolgoročno približajo minimalni hitrosti [[Hitrost svetlobe|svetlobe]]. Obstajata dve vrsti podmorskih kablov: brez repetitorjev in z repetitorji. Kabli brez repetitorjev so najprimernejši za kratke razdalje. Ker ne zahtevajo repetitorjev so cenejši; vendar pa je zaradi tega njihova največja prenosna razdalja omejena. Pri podmorskih optičnih kablih se pogosto uporabljajo optična vlakna tipa PCSF (čisto silicijevo jedro) saj imajo malo izgub, 0,172 dB na kilometer pri prenašanju laserske svetlobe z valovno dolžino 1.550 nm. Vlakna PCSF imajo veliko kromatično disperzijo kar pomeni, da je za njegovo uporabo potrebna oddajna in sprejemna oprema, ki je prilagojena temu. Ta lastnost se lahko uporabi tudi za zmanjšanje motenj pri prenosu več kanalov skozi eno vlakno z uporabo multipleksorja valovnih dolžin (WDM). Ta omogoča prenos večjega števila optičnih nosilnih kanalov skozi eno vlakno, od katerih ima vsak svoje podatke. WDM je omejen z optično pasovno širino ojačevalnikov, ki se uporabljajo za prenos podatkov po kablu in z razmikom med frekvencami optičnih nosilcev. Najmanjši razmik je omejen pri čemer je najmanjši razmik pogosto 50 GHz (0,4 nm). Uporaba WDM lahko zmanjša največjo dolžino kabla čeprav je to mogoče odpraviti z uporabo prave opreme. Optični ojačevalniki, ki se uporabljajo za povečanje moči signala uporabljajo za delovanje lasersko diodo dopirano z erbijem. Pogosto se uporabljajo visoko zmogljive diode z valovno dolžino 980 ali 1480nm. Te omogočajo, na cenovno ogoden način, ojačanje signala do + 24dBm. Uporabljajo se tudi diode dopiranih z erbijem-itterbijem, ki omogočajo ojačanje do + 33dBm, vendar je problem omejitev energije, ki se dovaja v vlakno. Zaradi Kerrovega učinek (zaradi lomljena svetlobe se signal fazno zamakne) je moč ojačanja omejena na +18 dBm na vlakno. Pri uporabi multipleksarja namesto tega prevladuje omejitev zaradi medfazne modulacije. Optični predojačevalniki se pogosto uporabljajo za izravnavo toplotnega šuma sprejemnika. Ojačanje z laserjem valovne dolžine 980 nm povzroči hrup največ 3,5 dB pri čemer 1.480 nm laser povzroči hrup 5dB. Šum se filtrila z optičnimi filtri. Ramanova ojačitev se lahko uporabi za razširitev dosega ali zmogljivosti kabla brez ojačevalnikov. Pri tem se v vlaknu uporabljata dve frekvenci, ena nosi podatkovne signale pri 1550nm, druga pa se pri 1450nm uporablja za ojačanje. Pri tem načinu ojalčanja povečanje moči za en vat povzroči povečanje dosega za 45 km kar je šestkratno povečanje zmogljivosti. Drug način za povečanje dosega kabla je uporaba pasivnih repetitorjev imenovanih oddaljeni optični predojačevalniki (ROPA - remote optical pre-amplifiers). Kabli s temi s temu ojačevalniki se še vedno štejejo med kable brez repetitorjev saj ti ojačevalniki za delovanje ne potrebujejo električne energije. Za svoje delovanje potrebujejo dodaten vir svetlobe, ki se prenaša vzporedno z optičnimi podatki. Dodaten vir svetlobe se pogosto prenaša po ločenem vlaknu. Ta svetloba nato ojača signale, ki se prenašajo po stalih vlaknih. <ref name="art">{{Navedi konferenco|url=https://www.suboptic.org/wp-content/uploads/2014/10/We2.19.pdf|title=Unrepeatered Systems: State of the Art Capabiltiy|first=Nicolas|last=Tranvouez|first2=Eric|last2=Brandon|first3=Marc|last3=Fullenbaum|first4=Philippe|last4=Bousselet|first5=Isabelle|last5=Brylski|conference=|accessdate=2020-08-08|archivedate=2020-08-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200808070142/https://www.suboptic.org/wp-content/uploads/2014/10/We2.19.pdf}}</ref> === Pomen podmorskih kablov === Trenutno 99% podatkovnega prometa, ki prečka svetovne oceane prenašajo podmorski kabli. <ref>{{Navedi novice|url=http://europe.newsweek.com/undersea-cables-transport-99-percent-international-communications-319072?rm=eu|title=Undersea Cables Transport 99 Percent of International Data|work=Newsweek|accessdate=2016-11-16}}</ref> Zanesljivost podmorskih kablov je visoka zlasti kadar je na voljo več obvodnih poti v primeru preloma kabla. Prav tako se skupni podatkovni promet preko kablov meri v terabitih na sekundo medtem ko sateliti običajno ponujajo le 1.000 megabitov na sekundo in imajo večjo [[Latenca|zakasnitev]]. Vendar pa je za izgradnjo običajnega čezatlantskega podmorskega kabelskega sistema z več terabiti prenosa potrebno nekaj sto milijonov dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.wired.com/epicenter/2008/02/googles-submari|title=Google's Submarine Cable Plans Get Official|last=Gardiner, Bryan|format=PDF|work=Wired|date=2008-02-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120428222444/http://www.wired.com/epicenter/2008/02/googles-submari|archivedate=2012-04-28}}</ref> Zaradi stroškov in njihove uporabnosti jih visoko cenijo ne le korporacije, ki jih gradijo in upravljajo z dobičkom, temveč tudi nacionalne vlade. Avstralska vlada je mnenja, da so njeni podmorski kabelski sistemi "ključni za nacionalno gospodarstvo". V skladu s tem je avstralska uprava za komunikacije in medije (ACMA) ustvarila zaščitena območja, ki omejujejo dejavnosti, ki bi lahko poškodovale kable, ki povezujejo Avstralijo s preostalim svetom. ACMA ureja tudi vse projekte izgradnje novih podmorskih kablov. Podmorski kabli so pomembni tako za sodobno vojsko, obveščevalne službe kot tudi za zasebna podjetja. [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] na primer uporablja podmorsko kabelsko omrežje za prenos podatkov s konfliktnih območij v poveljstva v ZDA. Prekinitev kabelskega omrežja med intenzivnimi operacijami bi lahko imela neposredne posledice za vojake na terenu. <ref>{{Navedi časopis|last=Clark|first=Bryan|date=15 June 2016|title=Undersea cables and the future of submarine competition|journal=Bulletin of the Atomic Scientists|volume=72|issue=4|pages=234–237|doi=10.1080/00963402.2016.1195636|doi-access=free}}</ref> === Naložbe in financiranje podmorskih kablov === [[Slika:African_undersea_cables_v44.jpg|alt=Modern fiber-optic cable around Africa's coast.|sličica| Zemljevid aktivnih in predvidenih podmorskih komunikacijskih kablov, ki povezujejo afriško celino.]] Skoraj vse optične kable kot je TAT-8 leta 1988 do približno leta 1997 so izdelali konzorciji operaterjev. Na primer projekt TAT-8 je štel 35 udeležencev, vključno z večino največjih mednarodnih operaterjev tistega časa kot je AT&amp;amp;T Corporation . <ref>{{Citat|journal=The Rotarian|title=Talking the Light Fantastic|last=Dunn, John|date=March 1987}}</ref> Dva zasebno financirana kabla sta bila zgrajena konec devetdesetih let prejšnjega stoletja kar je med leti 1999 in 2001 povzročilo razmah pri gradnji novih zasebnih kablov v vrednosti 22 milijard ameriških dolarjev. Pri tem pa je prišlo tudi do številnih špekulacij, ki so vodile v bankrot številnih kabelskih operaterjev in njihovo reorganizacijo Sledil je bankrot in reorganizacija kabelskih operaterjev, kot so Global Crossing, 360networks, FLAG, Worldcom in Asia Global Crossing. Globalno omrežje Tata Communications (TGN) je edino optično omrežje v zasebni lasti, ki obkroži planeta. <ref>{{Navedi splet|last=Dormon|first=Bob|title=How the Internet works: Submarine fiber, brains in jars, and coaxial cables|url=https://arstechnica.com/information-technology/2016/05/how-the-internet-works-submarine-cables-data-centres-last-mile/|website=Ars Technica|publisher=Condé Nast|accessdate=November 28, 2020}}</ref> V zadnjih letih narašča težnja po razširitvi podmorskih kabelskih zmogljivostih v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] (pred tem je imelo prednost polaganje kablov čez Atlantski ocean, ki ločuje ZDA in Evropo). Na primer, med letoma 1998 in 2003 je bilo v Tihem oceanu položenih približno 70% podmorskih optičnih kablov. To je delno odgovor na naraščajoč pomen azijskih trgov v svetovnem gospodarstvu. <ref>Lindstrom, A. (1999, January 1). Taming the terrors of the deep. America's Network, 103(1), 5–16.</ref> Čeprav je bil velik del naložb v podmorske kable usmerjen na razvite trge, kot so čezatlantske in transpacifiške poti, se v zadnjih letih vse bolj trudijo razširiti podmorsko kabelsko omrežje, da bi služilo državam v razvoju. Na primer, julija 2009 je podvodna optična kabelska linija [[Vzhodna Afrika|vzhodno Afriko]] priključila na širokopasovni internet. Družba, ki je zagotovila ta novi kabel, je bila SEACOM, in je v 75-odstotni lasti Afričanov. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.seacom.mu/index2.asp|title=Archived copy|accessdate=2010-04-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100208221700/http://www.seacom.mu/index2.asp|archivedate=2010-02-08}} SEACOM (2010)</ref> Projekt je bil zaradi povečanega [[Piratstvo|piratstva]] ob obali zakasnjen za en mesec. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.cnn.com/2009/TECH/07/22/seacom.on/index.html|title=Cable makes big promises for African Internet|last=McCarthy, Diane|work=CNN|date=2009-07-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091125042844/http://www.cnn.com/2009/TECH/07/22/seacom.on/index.html|archivedate=2009-11-25}}</ref> === Antarktika === [[Antarktika]] je edina celina, ki je še ni dosegel podmorski telekomunikacijski kabel. Ves telefonski, video in e-poštni promet je potrebno prenašati prek [[Satelit|satelitskih]] povezav. Baze na sami celini lahko med seboj komunicirajo preko [[Radio|radia]], vendar je to le lokalno omrežje. Da bi bil optični kabel izvedljiva alternativa, bi moral biti sposoben prenesti temperature {{Convert|-80|C|}} pa tudi ogromen premike v ledu, ki se lahko premakne tudi do {{Convert|10|m|}} na leto. Priključitev Antarktike na širokopasovni podatkovni kabel je za današnje razmere neizvedljiv gospodarski in tehnični izziv. <ref>{{Citat|last=Conti|first=Juan Pablo|date=2009-12-05|url=http://eandt.theiet.org/magazine/2009/21/frozen-out-of-broadband.cfm|title=Frozen out of broadband|journal=Engineering & Technology|volume=4|number=21|pages=34–36|issn=1750-9645|doi=10.1049/et.2009.2106|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120316161253/http://eandt.theiet.org/magazine/2009/21/frozen-out-of-broadband.cfm|archivedate=2012-03-16}}</ref> == Popravilo kablov == [[Slika:Submarine_cable_repair_animation.gif|desno|sličica| Animacija prikazuje metodo popravila podmorskih komunikacijskih kablov.]] Kable lahko poškodujejo vlečne ribiške mreže, sidra, potresi, morski tokovi in celo ugrizi morskih psov. <ref name="dangerstocables">{{Navedi novice|last=Tanner|first=John C.|title=2,000 Meters Under the Sea|date=1 June 2001|work=America's Network|publisher=bnet.com|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m0DUJ/is_9_105/ai_n27568414/|archiveurl=https://archive.today/20120708035409/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0DUJ/is_9_105/ai_n27568414/|archivedate=8 July 2012|accessdate=9 August 2009}}</ref> Na podlagi analiz prekinitev v Atlantskem oceanu in Karibskem morju je bilo ugotovljeno, da je bilo med letoma 1959 in 1996 manj kot 9% prekinitev posledica naravnih dogodkov. Kot odziv na to grožnjo komunikacijskemu omrežju se je razvila praksa zakopavanja kabla. Povprečna pogostost napak na kablih je bila 3,7 na {{Convert|1000|km|-1|abbr=on}} na leto od leta 1959 do 1979. Ta stopnja se je zmanjšala na 0,44 napake na 1.000&nbsp;km na leto po letu 1985 zaradi uporabe metode zakopavanja kabla, ki se je začela uporabljati leta 1980. <ref>{{Navedi splet|last=Shapiro, S.|last2=Murray, J.G.|last3=Gleason, R.F.|last4=Barnes, S.R.|last5=Eales, B.A.|last6=Woodward, P.R.|date=1987|url=http://www.scig.net/Section07b.pdf|title=Threats to Submarine Cables|accessdate=2010-04-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041015081858/http://www.scig.net/Section07b.pdf|archivedate=2004-10-15}}</ref> Kljub temu pa poškodbe kablov nikakor niso preteklost, saj je samo v Atlantiku več kot 50 popravil letno <ref>{{Navedi novice|url=http://www.technologyreview.com/Infotech/20152/?a=f|date=February 5, 2008|title=Analyzing the Internet Collapse: Multiple fiber cuts to undersea cables show the fragility of the Internet at its choke points.|last=John Borland|work=Technology Review}}</ref> v letih 2006, 2008, 2009 in 2011 pa je prišlo do povečanega števila prekinitev. Ribiške mreže, kot vzrok za poškodovanje podmorskih kablov, so pogosto izkoriščali med [[Hladna vojna|hladne vojne]]. Na primer, februarja 1959 se je na petih ameriških čezatlantskih komunikacijskih kablih zgodila serija 12 prekinitev. Med preiskavo dogodka je ameriško mornariško plovilo USS ''Roy O. Hale'' pridržalo in preiskalo sovjetsko ribiško ladjo ''Novorosiysk''. Pregled ladijskega dnevnika je pokazal, da je bil v območju kablo, ko je prišlo, do prekinitev. Poškodovani odseki kabla so bili najdeni tudi na krovu ''Novorosiyska''. Videti je bilo kakor, da so z mrežami zapeli za kabel ter ga nato potegnili na krov. Tam so ga prežagali in tako sprostili mreže. Sovjetska zveza je vse zanikala, vendar so ZDA kot dokaz kršitve mednarodne konvencije navedle Konvencijo o zaščiti podmorskih telegrafskih kablov iz leta 1884, ki jo je podpisala tudi Rusija (pred ustanovitvijo Sovjetske zveze). <ref>The Embassy of the United States of America. (1959, March 24). U.S. note to Soviet Union on breaks in trans-Atlantic cables. The New York Times, 10.</ref> Obalne postaje lahko določijo mesto prekinitve kabla z električnimi meritvami, na primer z reflektometrijo s časovno domeno s širjenim spektrom (SSTDR), vrsto reflektometrije s časovno domeno, ki jo je mogoče v delujočih sistemih zelo hitro uporabiti. Trenutno lahko SSTDR zbere celoten nabor podatkov v 20&nbsp;ms. <ref>Smith, Paul, Furse, Cynthia, Safavi, Mehdi, and Lo, Chet. "Feasibility of [http://livewiretest.com/analysis-of-spread-spectrum-time-domain-reflectometry-for-wire-fault-location/ Spread Spectrum Sensors for Location of Arcs on Live Wires] Spread Spectrum Sensors for Location of Arcs on Live Wires." ''IEEE Sensors Journal''. December, 2005. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101231231446/http://livewiretest.com/analysis-of-spread-spectrum-time-domain-reflectometry-for-wire-fault-location|date=December 31, 2010}}</ref> Signali razširjenega spektra se pošljejo po žici in se nato opazuje odbiti signal. Z algoritmi se nato analizira čas in oblika signala na podlagi tega pa se nato določi mesto prekinitve. Na lokacijo poškodbe se pošlje ladjo za popravilo kablov, ki v bližino poškodovanega odseka suti označevalno bojo. Ladja kabel na površje dvigne z posebnimi grabljami. Uporablja se več vrst grabil, odvisno od situacije. Če je morsko dno peščeno, se za oranje pod površino in ulov kabla uporablja grabež s togimi roglji. Če je kabel na skalnatem morskem dnu je grabež bolj prožen, s kavlji po svoji dolžini, da se lahko prilagodi spreminjajoči se površini. <ref>[https://books.google.com/books?id=TuQDAAAAMBAJ&pg=PA621#v=onepage&q&f=true "When the ocean floor quakes"] ''Popular Mechanics'', '''vol.53''', no.4, pp.618–622, April 1930, {{ISSN|0032-4558}}, pg 621: various drawing and cutaways of cable repair ship equipment and operations</ref> V posebej globoki vodi kabel morda ni dovolj močan, da bi ga lahko dvignili kot eno samo enoto, zato se uporabi posebna prijemala, ki kabel prereže kmalu po tem, ko je ulovljen, in se na površje pripelje le eno konec kabla, nakar se ta spoji z novim odsekom. <ref>Clarke, A. C. (1959). ''Voice Across the Sea''. New York, N.Y.: Harper & Row, Publishers, Inc.. p. 113</ref> Popravljeni kabel je daljši od prvotnega zato se presežek kabla na morsko dno položi v obliki črke "U" . [[Podvodno plovilo|Podmornica]] se lahko uporablja za popravilo kablov, ki ležijo v plitvejših vodah. Številna pristanišča v bližini pomembnih kabelskih poti so postala domovi za posebne ladje za popravilo kablov. [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]] v [[Nova Škotska|Novi Škotski]] je bil večino 20. stoletja dom pol ducata takih plovil kot so CS ''Cyrus West Field'', CS ''Minia'' in ''CS Mackay-Bennett'' . S slednjima dvema sta bili sklenjeni pogodbi za iskanje žrtev po [[Potop ladje RMS Titanic|potopitvi RMS ''Titanica'']] . Posadke teh plovil so razvile številne nove tehnike in naprave za popravilo in izboljšanje polaganja kablov. == Zbiranje obveščevalnih podatkov == Podvodne kable ni mogoče imeti pod stalnim nadzorom zato so že od konca 19. stoletja zanimivi za agencija, ki zbirajo obveščevalne podatke. Na začetku vojen so države pogosto prerezale kable nasprotni strani, da bi preusmerile pretok informacij v kable, ki so jih same nadzorovale. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so britanske in nemške sile poskušale uničiti komunikacijske kable nasprotne strani z rezanjem kablov s površinskimi ladjami ali podmornicami ter napadi na obalne postaje. <ref>Jonathan Reed Winkler, ''Nexus: Strategic Communications and American Security in World War I'' (Cambridge, MA: [[Harvard University Press]], 2008)</ref> Med [[Hladna vojna|hladno vojno]] je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški mornarici]] in [[Nacionalna varnostna agencija|Agenciji za nacionalno varnost]] (NSA) v operaciji Ivy Bells uspelo namestiti snemalnike na sovjetske podvodne komunikacijske linije. == Posledice na okolje == Glavna točka interakcije kablov z morskim življenjem je morsko dno kjer leži večina kablov. Študije v letih 2003 in 2006 so pokazale, da kabli minimalno vplivajo na življenje v teh okoljih. Pri vzorčenju sedimentov okoli kablov in površin kablov je bilo malo statistično pomembnih razlik v raznolikosti ali številčnosti organizmov. Glavna razlika je bila v tem, da so kabli zagotavljali pritrdilno točko za anemone, ki običajno niso mogle rasti v mehkih usedlinah. Podatki od 1877 do 1955 so pokazali skupno 16 napak v kablih, ki so nastale zaradi zapletanje kitov v kable. Takšna zapletanja so se v celoti prenehala z uvajanjem sodobnih koaksialnih in optičnih kablov, ki so manj nagnjeni k samonavijanju v spiralo, ko ležijo na morskem dnu. <ref>{{Navedi splet|last=Carter, L.|last2=Burnett, D.|last3=Drew, S.|last4=Marle, G.|last5=Hagadorn, L.|last6=Bartlett-McNeil D.|last7=Irvine N.|date=December 2009|page=31|url=http://www.iscpc.org/publications/ICPC-UNEP_Report.pdf|title=Submarine cables and the oceans: connecting the world|accessdate=2013-08-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131207182011/http://www.iscpc.org/publications/ICPC-UNEP_Report.pdf|archivedate=2013-12-07}}</ref> == Varnost == Podmorski kabli so z varnostnega vidika problematični, ker so zemljevidi podmorskih kablov javno dostopni. Po drugi strani pa zemljevidi morajo biti javno dostopni, da ladje ne poškodujejo kablov. Te informacije pa so lahko dostopne tudi kriminalcem. <ref>{{Navedi časopis|last=Martinage|first=R|date=2015|title=Under the Sea, vulnerability of commons|journal=Foreign Affairs|pages=117–126}}</ref> Vladno prisluškovanje predstavlja tudi vprašanja kibernetske varnosti. <ref>{{Navedi novice|last=Emmott|first=Robin|title=Brazil, Europe plan undersea cable to skirt U.S. spying|url=https://www.reuters.com/article/us-eu-brazil-idUSBREA1N0PL20140224|accessdate=5 July 2019|work=Reuters}}</ref> == Pravne težave == Podmorski kabli imajo številne pravne težave. Ker kable gradijo in vgrajujejo zasebni konzorciji že od samega začetka obstaja težava z odgovornostjo. Prvič, dodelitev odgovornosti znotraj konzorcija je lahko težavna: ker ni jasnega vodilnega podjetja, ki bi ga lahko označili kot odgovornega to lahko povzroči zmedo, ko kabel potrebuje vzdrževanje. Drugič, težko je naslavljati vprašanje poškodb kablov po mednarodnem pravnem režimu, saj so ga namesto zasebnih podjetij podpisale in oblikovale nacionalne države. Tako se je težko odločiti, kdo bi moral biti odgovoren za poškodbe in popravila - podjetje, ki je zgradilo kabel, podjetje, ki je plačalo kabel ali vlada države v katerih se kabel zaključi. <ref>{{Navedi časopis|last=Davenport|first=Tara|date=2005|title=Submarine Cables, Cybersecurity and International Law: An Intersectional Analysis|journal=Catholic University Journal of Law and Technology|volume=24|issue=1|pages=57–109}}</ref> Drugo pravno vprašanje je zastarelost pravnih sistemov. Na primer, Avstralija še vedno uporablja globe, ki so bile določene med podpisom pogodbe o podmorski kabli iz leta 1884: 2.000 avstralskih dolarjev za današnje čase majna cena. <ref>{{Navedi časopis|last=Davenport|first=Tara|date=2015|title=Submarine Cables, Cybersecurity and International Law: An Intersectional Analysis|journal=The Catholic University Journal of Law and Technology|pages=83–84}}</ref> == Vpliv kabelskih omrežij na moderno zgodovino == Podmorski komunikacijski kabli so imeli najrazličnejše vplive na družbo. Poleg tega, da so omogočili učinkovito medcelinsko trgovanje in podpirali borze, so močno vplivali na mednarodno diplomatsko delovanje in odločanje. Pred obstojem podmorskih komunikacij so imeli diplomati v rokah veliko več moči, saj jih njihovi neposredni nadzorniki (vlade držav, ki so jih zastopali) niso mogli takoj preveriti. Pridobivanje navodil diplomatom v oddaljeni tuji državi je pogosto trajalo tedne ali celo mesece. Diplomati so morali pri pogajanjih s tujino uporabljati lastno pobudo le občasno podprto s strani vlade. Zaradi te počasne povezave so se diplomati med čakanjem na ukaze ukvarjali s prostočasnimi dejavnostmi. Širitev telegrafskih kablov je močno skrajšala odzivni čas, potreben za izdajo navodil diplomatom. Sčasoma je to privedlo do splošnega zmanjšanja prestiža in moči posameznih diplomatov v mednarodni politiki in je pomenilo profesionalizacijo diplomatskega zbora, ki je moral opustiti prostočasne dejavnosti. <ref>{{Navedi knjigo|last=Paul|first=Nickles|editor-last=Bernard Finn|title=Communications Under the Seas: The Evolving Cable Network and Its Implications|publisher=MIT Press|isbn=978-0-262-01286-7|pages=209–226|year=2009}}</ref> == Pomembni dogodki == Leta 1914 je Nemčija napadla kabelsko postajo na otoku Fanning na Tihem oceanu. <ref>{{Navedi splet|last=Starosielski|first=Nicole|title=In our Wi-Fi world, the internet still depends on undersea cables|url=https://theconversation.com/in-our-wi-fi-world-the-internet-still-depends-on-undersea-cables-49936|website=The Conversation|accessdate=November 28, 2020}}</ref> Potres na Novi Fundlandiji leta 1929 je sprožil podmorski plaz, ki je prekinil številne pomorske kable. Na podlagi zaporedja odpovedi kablov so znanstvenitki opazovali hitrost premikanje plazu. <ref>{{Navedi časopis|last=Fine|first=I. V.|last2=Rabinovich|first2=A. B.|last3=Bornhold|first3=B. D.|last4=Thomson|first4=R. E.|last5=Kulikov|first5=E. A.|year=2005|title=The Grand Banks landslide-generated tsunami of November 18, 1929: preliminary analysis and numerical modeling|url=http://www.pac.dfo-mpo.gc.ca/SCI/osap/projects/tsunami/documents/1929.pdf|url-status=dead|journal=Marine Geology|publisher=[[Elsevier]]|volume=215|issue=1–2|pages=45–47|doi=10.1016/j.margeo.2004.11.007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070630105626/http://www.pac.dfo-mpo.gc.ca/SCI/osap/projects/tsunami/documents/1929.pdf|archive-date=June 30, 2007}}</ref> Leta 1986 <ref>Douglas R. Burnett, Robert Beckman, Tara M. Davenport (eds), ''Submarine Cables: The Handbook of Law and Policy'', p. 389, Martinus Nijhoff Publishers, 2013 {{ISBN|9004260331}}.</ref> med preskušanjem prototipov in predprodukcijskim optičnim kablom TAT-8 in postopki določitve, ki jih je AT&amp;amp;T izvajal na območju [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]], je prišlo do poškodbe kabla zaradi ugriza morskega psa. To je bil dokaz, da se morski psi potapljajo do globine {{Convert|1|km}}. Ta globina je presenetila morske biologe, ki so do takrat mislili, da morski psi v takih globinah niso prisotni. Podmorska kabelska povezava TAT-8 je bila odprta leta 1988. <ref name="under-seas">{{Navedi knjigo|last=Hecht|first=Jeff|title=Communications Under the Seas: The Evolving Cable Network and Its Implications|publisher=MIT Press|isbn=978-0-262-01286-7|page=52|year=2009|editor-last=Bernard Finn}}</ref> Julija 2005 je prišlo do okvare podmorskega kabla SEA-ME-WE 3 {{Convert|35|km|0}} južno od [[Karači|Karačija]]. Ker kabel predstavlja glavno zunanjo komunikacijo [[Pakistan|Pakistana]] je brez spleta ostalo preko 10 milijonov uporabnikov. <ref>{{Navedi novice|url=http://pakistantimes.net/2005/07/06/top5.htm|title=Top Story: Standby Net arrangements terminated in Pakistan|work=Pakistan Times|accessdate=2010-04-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110213044412/http://pakistantimes.net/2005/07/06/top5.htm|archivedate=2011-02-13}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.smh.com.au/news/breaking/communication-breakdown-in-pakistan/2005/06/29/1119724673577.html?from=moreStories|title=Communication breakdown in Pakistan&nbsp;– Breaking&nbsp;– Technology|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=2005-06-29|accessdate=2010-04-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100902150043/http://www.smh.com.au/news/breaking/communication-breakdown-in-pakistan/2005/06/29/1119724673577.html?from=moreStories|archivedate=2010-09-02}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://articles.timesofindia.indiatimes.com/2005-06-28/pakistan/27867464_1_submarine-cable-ptcl-karachi|title=Pakistan cut off from the world|work=The Times of India|date=2005-06-28|accessdate=2010-04-25}}</ref> 26. decembra 2006 je potres v Hengchunu onemogočil delovanje številnih kablov med [[Tajvan|Tajvanom]] in [[Filipini]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://www.eeri.org/lfe/pdf/taiwan_December_26_2006_EQ.pdf|title=Learning from Earthquakes The ML 6.7 (MW 7.1) Taiwan Earthquake of December 26, 2006|publisher=Earthquake Engineering Research Institute|accessdate=17 January 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151121001232/https://www.eeri.org/lfe/pdf/taiwan_December_26_2006_EQ.pdf|archivedate=21 November 2015}}</ref> Marca 2007 so [[Piratstvo|pirati]] ukradli {{Convert|11|km|0|adj=on}} odsek podmorskega kabla TVH, ki je povezoval [[Tajska|Tajsko]], [[Vietnam]] in [[Hong Kong|Hongkong]], kar je prizadelo vietnamske uporabnike interneta saj je hitros interneta drastično padla. Tatovi so 100 ton kabla poskušali prodati kot odpadke. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.lirneasia.net/2007/06/vietnams-submarine-cable-lost-and-found/|title=Vietnam's submarine cable 'lost' and 'found' at LIRNEasia|publisher=Lirneasia.net|accessdate=2010-04-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100407023313/http://lirneasia.net/2007/06/vietnams-submarine-cable-lost-and-found|archivedate=2010-04-07}}</ref> Prekinitev podmorskih komunikacij leta 2008 je bila serija izpadov kablov, dva od treh kablov [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]], dve prekinitvi v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] in ena v Maleziji. V [[Indija|Indiji]] in na [[Srednji vzhod|Bližnjem vzhodu]] je prišlo do velikih motnje v komunikaciji. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nbcnews.com/id/22938899|title=Finger-thin undersea cables tie world together&nbsp;– Internet&nbsp;– NBC News|publisher=NBC News|date=2008-01-31|accessdate=2010-04-25}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.asiamedia.ucla.edu/article-southasia.asp?parentid=86456|title=AsiaMedia: Bangladesh: Submarine Cable Snapped in Egypt|publisher=Asiamedia.ucla.edu|date=2008-01-31|accessdate=2010-04-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100901184434/http://www.asiamedia.ucla.edu/article-southasia.asp?parentid=86456|archivedate=2010-09-01}}</ref> Aprila 2010 je prišlo do izpada podmorskega kabla SEA-ME-WE 4 . Kabel, Jugovzhodna Azija - Bližnji vzhod - Zahodno Evroa 4 (SEA-ME-WE 4), povezuje Azijo in Evropo naj bi bil prerezan na treh mestih blizu [[Palermo|Palerma v Italiji]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://propakistani.pk/2010/04/24/sea-me-we-4-repair-may-take-another-4-days|title=SEA-ME-WE-4 Outage to Affect Internet and Telcom Traffic|website=propakistani.pk|accessdate=2017-04-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170405165915/https://propakistani.pk/2010/04/24/sea-me-we-4-repair-may-take-another-4-days|archivedate=2017-04-05}}</ref> [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|Potres in cunami v Tohokuju leta 2011]] sta poškodovala številne podmorske kable, ki so se zaključili na japonskem, med drugim: <ref>{{Navedi splet|last=PT|url=http://gigaom.com/broadband/in-japan-many-under-sea-cables-are-damaged|title=In Japan, Many Undersea Cables Are Damaged|publisher=Gigaom|date=2011-03-14|accessdate=2011-03-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110315060910/http://gigaom.com/broadband/in-japan-many-under-sea-cables-are-damaged/|archivedate=2011-03-15}}</ref> * APCN-2, azijski kabel, ki tvori obroč in povezuje Kitajsko, Hongkong, Japonsko, Republiko Korejo, Malezijo, Filipine, Singapur in Tajvan * Pacific Crossing West in Pacific Crossing North * Segmenti mreže East Asia Crossing (poroča PacNet ) * Segment japonski ameriškega omrežja (poroča Korea Telecom ) * Podmorski kabelski sistem PC-1 (poročal NTT ) Februarja 2012 je zaradi poškodb na kablih EASSy in TEAMS do izpada interneta v Keniji in Ugandi. <ref>See [[TEAMS (cable system)]] article.</ref> Marca 2013 so potapljači blizu Egipta prekinili povezavo SEA-ME-WE-4 med Francijo in Singapurjem. <ref name="cw2010327">{{Navedi revijo|last=Kirk, Jeremy|date=27 March 2013|title=Sabotage suspected in Egypt submarine cable cut|url=http://www.computerworld.com/s/article/9237946/Sabotage_suspected_in_Egypt_submarine_cable_cut|magazine=ComputerWorld|archive-url=https://web.archive.org/web/20130925173638/http://www.computerworld.com/s/article/9237946/Sabotage_suspected_in_Egypt_submarine_cable_cut|archive-date=2013-09-25|access-date=2013-08-25}}</ref> Novembra 2014 je SEA-ME-WE 3 zaradi neznane napake na kablu ustavil ves promet iz [[Perth, Zahodna Avstralija|avstralskega Pertha]] v Singapur. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.smh.com.au/digital-life/digital-life-news/australian-internet-connections-slowed-down-by-submarine-cable-fault-20141202-11yc8m.html|title=Internet a bit slow today? Here's why|last=Grubb|first=Ben|date=2014-12-02|language=en-US|accessdate=2016-09-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161011021020/http://www.smh.com.au/digital-life/digital-life-news/australian-internet-connections-slowed-down-by-submarine-cable-fault-20141202-11yc8m.html|archivedate=2016-10-11}}</ref> Avgusta 2017 je napaka v podmorskem kablu IMEWE (Indija-Bližnji vzhod-Zahodna Evropa) blizu [[Džeda|Jedde v Saudovi Arabiji]] motila delovanje internet v Pakistanu. Podmorski kabel IMEWE je podvodni kabelski sistem z visoko zmogljivostjo optičnih vlaken, ki povezuje Indijo in Evropo prek Bližnjega vzhoda. 12.091&nbsp;km dolg kabel ima devet terminalov, ki jih upravljajo vodilni telekomunikacijski operaterji iz osmih držav. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.dawn.com/news/1349860+&cd=1&hl=en&ct=clnk&gl=ph|title=IMEWE submarine cable fault|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180427234546/https://www.dawn.com/news/1349860+%26cd%3D1%26hl%3Den%26ct%3Dclnk%26gl%3Dph|archivedate=2018-04-27}}</ref> AAE-1 je dolg preko {{Convert|25,000|km}} in preko Egipta povezuje jugovzhodno Azijo z Evropo. Gradnja je bila končana leta 2017. <ref>{{Navedi splet|url=https://ptcl.com.pk/Home/PressReleaseDetail/?ItemId=545&linkId=130|title=PTCL commissions Pakistan operations of AAE-1 submarine cable system}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Navedi knjigo|title=Submarine Telegraphs: Their History, Construction, and Working|url=https://archive.org/details/submarinetelegr00briggoog|last=Charles Bright|year=1898|publisher=Crosby Lockward and Son}} * {{Navedi knjigo|title=A Retrospective Technology Assessment: The Transatlantic Cable of 1866|last=Vary T. Coates and Bernard Finn|year=1979|publisher=San Francisco Press}} * {{Navedi knjigo|title=The Atlantic Cable|last=Bern Dibner|year=1959|publisher=Burndy Library}} * {{Navedi knjigo|title=Communications Under the Seas:The Evolving Cable Network and Its Implications|editor-last=Bernard Finn|year=2009|publisher=MIT Press}} * {{Navedi knjigo|title=Cableships and Submarine Cables|last=K.R. Haigh|year=1968|publisher=United States Underseas Cable Corporation}} * {{Navedi knjigo|title=Cableships|last=Norman L. Middlemiss|year=2000|publisher=Shield Publications}} * {{Navedi knjigo|title=The Undersea Network (Sign, Storage, Transmission)|last=Nicole Starosielski|year=2015|isbn=978-0822357551|publisher=Duke University Press}} == Zunanje povezave == * [https://www.submarinecablemap.com/ Interaktivni zemljevid podmorskih kablov] * [http://www.iscpc.org/ Mednarodni odbor za zaščito kablov]&nbsp;- vključuje register podmorskih kablov po vsem svetu (čeprav se ne posodablja vedno tako pogosto, kot bi upali) * [http://www.atlantic-cable.com/Cables/CableTimeLine/index.htm Časovnica podmorskih komunikacijskih kablov, 1850–2010] * [http://www.kisca.org.uk/ Informacijska služba Kingfisher&nbsp;- ozaveščenost o kablih; Spletno mesto za ozaveščanje podmorskih kablov UK Fisherman] * [http://www.sigcables.com Informacije o Orange's Fishermen's / Submarine Cable] * [http://www.ofcc.com/ Oregonski ribiški odbor] === Članki === * [http://www.atlantic-cable.com/Article/WireRope/wirerope.htm Zgodovina atlantske kabelske in podmorske telegrafije&nbsp;- Žična vrv in podmorska kabelska industrija] * [https://www.wired.com/wired/archive/4.12/ffglass.html Mati Zemlja Mati&nbsp;- Žični članek Neala Stephensona o podmorskih kablih] * [http://www.nature.com/nature/journal/v290/n5805/abs/290392a0.html Članek o naravi&nbsp;- Geomagnetna indukcija na čezatlantskem komunikacijskem kablu] * [https://web.archive.org/web/20050226105535/http://www.europhysicsnews.com/full/30/article2/article2.html Hunt, Bruce J. ''Lord Cable'' .] [https://web.archive.org/web/20050226105535/http://www.europhysicsnews.com/full/30/article2/article2.html Europhysics News (2004), letn. 35 št. 6.] * [http://www.hup.harvard.edu/catalog/WINNEX.html Winkler, Jonathan Reed.] [http://www.hup.harvard.edu/catalog/WINNEX.html Nexus: Strateške komunikacije in ameriška varnost v 1. svetovni vojni (Cambridge, MA: Harvard University Press, 2008)] Poročilo o tem, kako je ameriška vlada med prvo svetovno vojno odkrila strateški pomen komunikacijskih vodov, vključno s podmorskimi kabli. * [https://web.archive.org/web/20080129082716/http://www1.alcatel-lucent.com/submarine/how/index.htm Animacije Alcatela, ki prikazujejo, kako so nameščeni in popravljeni podmorski kabli] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/technology/7228315.stm Work begins to repair severed net] * [https://www.oceannews.com/feature-story/2015/01/05/december-editorial-focus Prilagodljivost v podmorskih omrežjih - revija Ocean News & Technology, december 2014] === Zemljevidi === * [http://qz.com/657898/this-map-shows-the-explosive-growth-of-underwater-cables-the-power-the-global-internet/ Zemljevid, ki prikazuje eksplozivno rast podvodnih kablov, ki poganjajo svetovni internet, med letoma 1991 in 2016] (vir: TeleGeography) * [http://www.submarinecablemap.com Interaktivni in redno posodabljan podmorski kabelski zemljevid podjetja TeleGeography] * [https://web.archive.org/web/20140308180835/http://www.telegeography.com/telecom-resources/map-gallery/index.html Podmorski kabelski zemljevidi podjetja TeleGeography], ki kažejo razvoj od leta 2000. [http://image.guardian.co.uk/sys-images/Technology/Pix/pictures/2008/02/01/SeaCableHi.jpg Zemljevid 2008 v ''Guardianu''] ; [http://edition.cnn.com/2014/03/04/tech/gallery/internet-undersea-cables/index.html Zemljevid 2014 na CNN] . * [http://eyeball-series.org/cable-eyeball.htm Zemljevidi in satelitski pogledi ameriških postaj za čezatlantske kable] * [http://eyeball-series.org/cablew-eyeball.htm Zemljevidi in sateliti na ameriških postaj za transpacifične kable] * [https://web.archive.org/web/20081222010717/http://www.kisca.org.uk/charts.htm Položaji in informacije o poteh podmorskih kablov v morjih po Veliki Britaniji] * [http://submarine-cable-map-2016.telegeography.com/ Podmorski kabelski zemljevid 2016.] [[Kategorija:Zgodovina telekomunikacij]] [[Kategorija:Telekomunikacijska oprema]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] fmtnmpsxwmfm681b460woq181ld31nf Predsednik Grčije 0 498864 5729509 5710373 2022-08-09T17:04:46Z Upwinxp 126544 zapis imen, smrti wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | residence = [[Atene]] | salary = 138.732 € letno<ref>{{cite web |url= http://www.protothema.gr/politics/article/?aid=223170 |date= 14 September 2012 |script-title=el:Κούρεμα 50% στο μισθό του Προέδρου της Δημοκρατίας |publisher= protothema.gr|language=el}}</ref> | formation = 18. december 1974 | constituting_instrument = [[Ustava Grčije]] | termlength = 5 let<br />{{small|z možnostjo ene ponovitve}} | appointer = Parlament | nominator = [[Predsednik vlade Grčije|predsednik vlade]] | style = | body = Grčije | incumbentsince = 13. marca 2020 | incumbent = [[Katerina Sakelaropulu]] | imagesize = | image = Katerina Sakellaropoulou (head shot).jpg | insigniasize = 70px | insignia = Flag of Greece.svg | native_name = {{small|Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας}} | website = {{URL|https://www.presidency.gr/}} }} '''Predsednik Grčije''' ali '''predsednik Helenske republike''' ({{Jezik-el|Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας|Próedros tis Ellinikís Dimokratías}}) je [[vodja države]] [[Grčija|Grčije]]. Izvoli ga [[Helenski parlament|grški parlament]]; funkcija je bila od ustavne reforme leta 1986 predvsem ceremonialna. Predsedniško mesto je bilo uradno ustanovljeno z [[Ustava Grčije|grško ustavo]] leta 1975, vendar ima predhodnika v [[Druga helenska republika|Drugi helenski republiki]] 1924–1935 in [[Grška vojaška hunta|grški hunti]] 1973–1974, ki je veljala pred prehodom na sedanjo [[Tretja helenska republika|tretjo helensko republiko]]. Od leta 2020 je predsednica države [[Katerina Sakelaropulu]].<ref>{{Navedi novice|date=22 January 2020|title=Κατερίνα Σακελλαροπούλου: Πρόεδρος της Δημοκρατίας με 261 ψήφους|work=NewsIT|url=https://www.newsit.gr/politikh/katerina-sakellaropoulou-proedros-tis-dimokratias-me-261-psifous/2959824/}}</ref> == Pristojnosti == Predsednik je nominalni [[vrhovni poveljnik]] [[Grške oborožene sile|grških oboroženih sil]] in je v državi prvi človek po hierarhiji. Čeprav je grška ustava iz leta 1974 predsedstvu podelila precejšnja pooblastila na papirju, so v praksi imeli predsedniki predvsem ceremonialno vlogo; [[Predsednik vlade Grčije|predsednika grške vlade]] je vodja izvršne veje oblasti – grške vlade in vodilna politična osebnost države. Vloga predsednika je bila formalno usklajena s prakso z ustavnim amandmajem iz leta 1986, ki mu je zmanjšal uradne pristojnosti. == Volitve == V skladu z 32. členom grške ustave grški parlament predsednika izvoli na posebnem zasedanju najmanj mesec dni pred iztekom mandata, in sicer za dobo petih let Glasovanje poteka v dveh fazah, vsaka največ tri glasovnice, ločene največ pet dni.<ref name="presidency">{{Navedi splet|url=http://www.presidency.gr/?page_id=19&lang=en|title=President: Election of the President|publisher=Presidency of the Hellenic Republic|accessdate=17 February 2015}}</ref> Prvem in drugem glasovanju je za potrditev potrebnih vsaj 200 od 300 glasov v parlamentu, zahtevan nivo na tretjem glasovanju pade na 180 glasov. Za četrto glasovanje je potrebna [[Večina|navadna večina]], t. j. 151 glasov. Nato se na petem in zadnjem glasovanju potegujeta kandidata z največ glasovi, o zmagovalcu odloča relativna večina.<ref name="presidency"/> == Prisega == Pred uradnim nastopom funkcije mora predsednik v skladu z drugim odstavkom 33. člena grške ustave priseči pred parlamentom. == Uradna rezidenca == [[Slika:Presidential_Mansion_in_Athens.jpg|sličica|230x230px| Predsedniški dvorec v Atenah]] Uradna rezidenca grškega predsednika je predsedniški dvorec, nekdaj Nova kraljeva palača, v osrednjih [[Atene|Atenah]]. == Seznam predsednikov == ''Za predsednike vseh republik glej: [[Seznam predsednikov Grčije]]'' {| class="wikitable" ! colspan="5" |Predsedniki Tretje helenske republike (1974–) |- !# ! colspan="2" |Predsednik !Rojen–Umrl !Mandat |- !(-) | |''General '''[[Fedon Gizikis]]''''' |''[[1917]]–[[1999]]'' |''[[24. julij]] [[1974]]–[[18. december]] [[1974]]'' |- !1. | |'''[[Mihail Stasinopulos]]''' |[[1903]]–[[2002]] |[[18. december]] [[1974]]–[[19. junij]] [[1975]] |- !2. |[[File:Konstantinos_Tsatsos.JPG|71x71_pik]] |'''[[Konstantinos Cacos]]''' |[[1899]]–[[1987]] |[[19. junij]] [[1975]]–[[15. maj]] [[1980]] |- !3. |[[File:Bezoek_premier_Karamanlis_van_Griekenland_Van_Agt_in_gesprek_met_Karamanlis,_Bestanddeelnr_929-6548_(cropped).jpg|80x80_pik]] |'''[[Konstantinos Karamanlis]]''' |[[1907]]–[[1998]] |[[15. maj]] [[1980]]–[[10. marec]] [[1985]] |- !(-) |[[File:Ioannis_Alevras.jpg|60x60_pik]] |'''[[Joanis Alevras]]''' |[[1912]]–[[1995]] |[[10. marec]] [[1985]]–[[30. marec]] [[1985]] |- !4. |[[File:Christos_Sartzetakis_(1989)_cropped.jpg|77x77_pik]] |'''[[Hristos Sardzetakis]]''' |[[1929]]–[[2022]] |[[30. marec]] [[1985]]–[[4. maj]] [[1990]] |- !(3.) |[[File:Bezoek_premier_Karamanlis_van_Griekenland_Van_Agt_in_gesprek_met_Karamanlis,_Bestanddeelnr_929-6548_(cropped).jpg|80x80_pik]] |'''[[Konstantinos Karamanlis]]''' |[[1907]]–[[1998]] |[[4. maj]] [[1990]]–[[10. marec]] [[1995]] |- !5. |[[File:Konstantinos_Stefanopoulos_2000.jpg|82x82_pik]] |'''[[Konstantinos Stefanopulos|Kostis Stefanopulos]]''' |[[1926]]–[[2016]] |[[10. marec]] [[1995]]–[[12. marec]] [[2005]] |- !6. |[[File:Karolos_Papoulias.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Karolos_Papoulias.jpg|77x77_pik]] |'''[[Karolos Papulias]]''' |[[1929]]–[[2021]] |[[12. marec]] [[2005]]–[[13. marec]] [[2010]] |- !7. |[[File:Prokopis_Pavlopoulos_2016-01-15.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Prokopis_Pavlopoulos_2016-01-15.jpg|84x84_pik]] |'''[[Prokopis Pavlopulos]]''' |[[1950]]– |[[13. marec]] [[2010]]–[[13. marec]] [[2020]] |- !8. |[[File:Katerina Sakellaropoulou (head shot).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Katerina Sakellaropoulou (head shot).jpg|79x79_pik]] |'''[[Katerina Sakelaropulu]]''' |[[1956]]– |14. marec 2020–''danes'' |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam predsednikov Grčije|Seznam grških voditeljev]] * [[Predsednik vlade Grčije]] [[Kategorija:Predsedniki Grčije|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1974]] if36rk70gy6dxkor55q4rp18dhff5sh 5729511 5729509 2022-08-09T17:06:02Z Upwinxp 126544 {{združi iz}} wikitext text/x-wiki {{združi iz|Seznam predsednikov Grčije}} {{Infobox official post | post = Predsednik | residence = [[Atene]] | salary = 138.732 € letno<ref>{{cite web |url= http://www.protothema.gr/politics/article/?aid=223170 |date= 14 September 2012 |script-title=el:Κούρεμα 50% στο μισθό του Προέδρου της Δημοκρατίας |publisher= protothema.gr|language=el}}</ref> | formation = 18. december 1974 | constituting_instrument = [[Ustava Grčije]] | termlength = 5 let<br />{{small|z možnostjo ene ponovitve}} | appointer = Parlament | nominator = [[Predsednik vlade Grčije|predsednik vlade]] | style = | body = Grčije | incumbentsince = 13. marca 2020 | incumbent = [[Katerina Sakelaropulu]] | imagesize = | image = Katerina Sakellaropoulou (head shot).jpg | insigniasize = 70px | insignia = Flag of Greece.svg | native_name = {{small|Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας}} | website = {{URL|https://www.presidency.gr/}} }} '''Predsednik Grčije''' ali '''predsednik Helenske republike''' ({{Jezik-el|Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας|Próedros tis Ellinikís Dimokratías}}) je [[vodja države]] [[Grčija|Grčije]]. Izvoli ga [[Helenski parlament|grški parlament]]; funkcija je bila od ustavne reforme leta 1986 predvsem ceremonialna. Predsedniško mesto je bilo uradno ustanovljeno z [[Ustava Grčije|grško ustavo]] leta 1975, vendar ima predhodnika v [[Druga helenska republika|Drugi helenski republiki]] 1924–1935 in [[Grška vojaška hunta|grški hunti]] 1973–1974, ki je veljala pred prehodom na sedanjo [[Tretja helenska republika|tretjo helensko republiko]]. Od leta 2020 je predsednica države [[Katerina Sakelaropulu]].<ref>{{Navedi novice|date=22 January 2020|title=Κατερίνα Σακελλαροπούλου: Πρόεδρος της Δημοκρατίας με 261 ψήφους|work=NewsIT|url=https://www.newsit.gr/politikh/katerina-sakellaropoulou-proedros-tis-dimokratias-me-261-psifous/2959824/}}</ref> == Pristojnosti == Predsednik je nominalni [[vrhovni poveljnik]] [[Grške oborožene sile|grških oboroženih sil]] in je v državi prvi človek po hierarhiji. Čeprav je grška ustava iz leta 1974 predsedstvu podelila precejšnja pooblastila na papirju, so v praksi imeli predsedniki predvsem ceremonialno vlogo; [[Predsednik vlade Grčije|predsednika grške vlade]] je vodja izvršne veje oblasti – grške vlade in vodilna politična osebnost države. Vloga predsednika je bila formalno usklajena s prakso z ustavnim amandmajem iz leta 1986, ki mu je zmanjšal uradne pristojnosti. == Volitve == V skladu z 32. členom grške ustave grški parlament predsednika izvoli na posebnem zasedanju najmanj mesec dni pred iztekom mandata, in sicer za dobo petih let Glasovanje poteka v dveh fazah, vsaka največ tri glasovnice, ločene največ pet dni.<ref name="presidency">{{Navedi splet|url=http://www.presidency.gr/?page_id=19&lang=en|title=President: Election of the President|publisher=Presidency of the Hellenic Republic|accessdate=17 February 2015}}</ref> Prvem in drugem glasovanju je za potrditev potrebnih vsaj 200 od 300 glasov v parlamentu, zahtevan nivo na tretjem glasovanju pade na 180 glasov. Za četrto glasovanje je potrebna [[Večina|navadna večina]], t. j. 151 glasov. Nato se na petem in zadnjem glasovanju potegujeta kandidata z največ glasovi, o zmagovalcu odloča relativna večina.<ref name="presidency"/> == Prisega == Pred uradnim nastopom funkcije mora predsednik v skladu z drugim odstavkom 33. člena grške ustave priseči pred parlamentom. == Uradna rezidenca == [[Slika:Presidential_Mansion_in_Athens.jpg|sličica|230x230px| Predsedniški dvorec v Atenah]] Uradna rezidenca grškega predsednika je predsedniški dvorec, nekdaj Nova kraljeva palača, v osrednjih [[Atene|Atenah]]. == Seznam predsednikov == ''Za predsednike vseh republik glej: [[Seznam predsednikov Grčije]]'' {| class="wikitable" ! colspan="5" |Predsedniki Tretje helenske republike (1974–) |- !# ! colspan="2" |Predsednik !Rojen–Umrl !Mandat |- !(-) | |''General '''[[Fedon Gizikis]]''''' |''[[1917]]–[[1999]]'' |''[[24. julij]] [[1974]]–[[18. december]] [[1974]]'' |- !1. | |'''[[Mihail Stasinopulos]]''' |[[1903]]–[[2002]] |[[18. december]] [[1974]]–[[19. junij]] [[1975]] |- !2. |[[File:Konstantinos_Tsatsos.JPG|71x71_pik]] |'''[[Konstantinos Cacos]]''' |[[1899]]–[[1987]] |[[19. junij]] [[1975]]–[[15. maj]] [[1980]] |- !3. |[[File:Bezoek_premier_Karamanlis_van_Griekenland_Van_Agt_in_gesprek_met_Karamanlis,_Bestanddeelnr_929-6548_(cropped).jpg|80x80_pik]] |'''[[Konstantinos Karamanlis]]''' |[[1907]]–[[1998]] |[[15. maj]] [[1980]]–[[10. marec]] [[1985]] |- !(-) |[[File:Ioannis_Alevras.jpg|60x60_pik]] |'''[[Joanis Alevras]]''' |[[1912]]–[[1995]] |[[10. marec]] [[1985]]–[[30. marec]] [[1985]] |- !4. |[[File:Christos_Sartzetakis_(1989)_cropped.jpg|77x77_pik]] |'''[[Hristos Sardzetakis]]''' |[[1929]]–[[2022]] |[[30. marec]] [[1985]]–[[4. maj]] [[1990]] |- !(3.) |[[File:Bezoek_premier_Karamanlis_van_Griekenland_Van_Agt_in_gesprek_met_Karamanlis,_Bestanddeelnr_929-6548_(cropped).jpg|80x80_pik]] |'''[[Konstantinos Karamanlis]]''' |[[1907]]–[[1998]] |[[4. maj]] [[1990]]–[[10. marec]] [[1995]] |- !5. |[[File:Konstantinos_Stefanopoulos_2000.jpg|82x82_pik]] |'''[[Konstantinos Stefanopulos|Kostis Stefanopulos]]''' |[[1926]]–[[2016]] |[[10. marec]] [[1995]]–[[12. marec]] [[2005]] |- !6. |[[File:Karolos_Papoulias.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Karolos_Papoulias.jpg|77x77_pik]] |'''[[Karolos Papulias]]''' |[[1929]]–[[2021]] |[[12. marec]] [[2005]]–[[13. marec]] [[2010]] |- !7. |[[File:Prokopis_Pavlopoulos_2016-01-15.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Prokopis_Pavlopoulos_2016-01-15.jpg|84x84_pik]] |'''[[Prokopis Pavlopulos]]''' |[[1950]]– |[[13. marec]] [[2010]]–[[13. marec]] [[2020]] |- !8. |[[File:Katerina Sakellaropoulou (head shot).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Katerina Sakellaropoulou (head shot).jpg|79x79_pik]] |'''[[Katerina Sakelaropulu]]''' |[[1956]]– |14. marec 2020–''danes'' |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam predsednikov Grčije|Seznam grških voditeljev]] * [[Predsednik vlade Grčije]] [[Kategorija:Predsedniki Grčije|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1974]] flv3cqqbuqdgtj9fjx2pnpf6xbyhulb Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022 4 513655 5729518 5726575 2022-08-09T17:11:04Z Upwinxp 126544 +1 wikitext text/x-wiki Arhiv '''[[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2022'''. == Januar 2022 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Stane Saksida}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Janez Jerovšek}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Primerjava ponudnikov spletne pošte}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Celovito delavčevo zdravje}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam prvih}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam Rotary klubov v Sloveniji}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam čebelarskih društev v Sloveniji}} == Februar 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Novejša potniška letala}} == Marec 2022 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Matej Kapus}} == April 2022 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Cristian Marino}} ==Maj 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Marko Žerjal}} ==Junij 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudolf Schumann}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam gejev, lezbijk in biseksualcev}} ==Julij 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Intervencijske spretnosti}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Simon Trussevich}} ==Avgust 2022== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Eksplanatorne teorije, Tehnološke teorije, Diagnostične spretnosti}} [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji|Arhiv 2022]] 57so2o1omcsz14g8rdd1h5feb7dvyto Melodije morja in sonca 2022 0 514782 5729673 5721272 2022-08-10T09:26:43Z Rutarson7 214072 /* Tekmovalne skladbe */ popravek Izvajalca. Šlo je namreč za duet z isaacom palmo in skupino il divji wikitext text/x-wiki '''41. [[Melodije morja in sonca]]''' so potekale 9. julija 2022 v Amfiteatru [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]]. Vodili so jih [[Lorella Flego]], Iztok Gustinčič in [[Tomaž Klepač]]. Zmagali sta [[Anika Horvat]] in [[Tinkara Kovač]] z »Do roba in še čez«. ==Javni razpis in izbor skladb== Javni razpis za udeležbo na festivalu je bil objavljen 14. marca 2022, zbiranje prijav pa je trajalo do 20. aprila. Pravila razpisa so med drugim določala: * da avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli (skladba, besedilo), * da je skladba lahko dolga največ tri minute in pol ter mora biti v slovenskem ali italijanskem jeziku, * da na odru lahko nastopi največ 5 izvajalcev in * da morajo vsi izvajalci do 8. julija 2022 dopolniti najmanj 17 let. Strokovna komisija za izbor, ki so jo sestavljali Eva Cimbola, David Morgan, Andrea F (predsednik), Alesh Maatko, Emanuela Montanič Sekulović, [[Rebeka Dremelj]] in Rok Smolej, je izmed 74 prijav za festival izbrala oziroma potrdila 12 tekmovalnih − najmanj 8 z razpisa, največ 4 od povabljenih avtorjev oziroma izvajalcev, ki jih je k sodelovanju povabil Organizacijski odbor festivala − ter 2 rezervni skladbi (»V laseh polno imaš soli« in »Majhne stvari«). Za festival je bila prvotno izbrana pesem »Čas je zdaj« v izvedbi Hvala Brothers & [[Manuela Brečko|Manu]], za katero je bilo naknadno ugotovljeno, da je bila delno že javno predvajana, zato je bila diskvalificirana. Nadomestila jo je prva rezerva, »V laseh polno imaš soli« v izvedbi Žige Jana. ==Tekmovalne skladbe== {| class="wikitable" |- ! # !! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |-bgcolor="gold" | 1. || [[Anika Horvat]] & [[Tinkara Kovač]]|| »Do roba in še čez« || Aleš Klinar <small>(ga)</small>, Leon Oblak <small>(b)</small> |- | 2. || [[San Di Ego]]|| »Človek mora imeti sanje« || Mitja Kobal <small>(gb)</small>, San Di Ego <small>(a)</small> |- | 3. || [[Tosca Beat]]|| »Colori della natura« || Zala Hodnik <small>(gb)</small>, Urška Kastelic <small>(gb)</small>, Eva Pavli <small>(gb)</small>, Peter Penko <small>(a)</small> |- | 4. || [[Isaac Palma]] <small>&</small> [[IL Divji]]|| »Zdaj je čas« || [[Rok Lunaček]] <small>(g)</small>, [[Anja Rupel]] <small>(b)</small>, Miha Gorše <small>(a)</small> |- | 5. || Nina Lampret || »Modrina« || Nina Lampret <small>(gb)</small>, Borut Zadravec <small>(ga)</small>, Andraž Klepačar <small>(b)</small> |- | 6. || Moya || »Luna« || Mojca Štoka <small>(gb)</small>, Jan Baruca <small>(ga)</small> |- | 7. || [[Nuša Derenda]]|| »Valček« || [[Raay]] <small>(g)</small>, [[Marjetka Vovk]] <small>(b)</small>, Raay Music <small>(a)</small> |- | 8. || Radar || »Moje meje« || Franko Reja <small>(gba)</small>, Alex Komic <small>(ga)</small>, Andrea Butkovič <small>(b)</small> |- | 9. || Ninnay || »Nočem tja« || Borut Zadravec <small>(ga)</small>, Ninnay <small>(b)</small>, Andraž Klepačar <small>(b)</small>, Roman Sarjaš <small>(a)</small> |- | 10. || BosaZnova || »Želje« || Matjaž Romih <small>(gba)</small>, Žare Pak <small>(a)</small> |- | 11. || Žiga Jan || »V laseh polno imaš soli« || Žiga Jan Krese <small>(gba)</small> |- | 12. || [[Mia Guček]]|| »Adrenalin« || Mia Guček <small>(gb)</small>, Patrick Jamnik <small>(ga)</small>, Octavian Rasinariu <small>(g)</small>, Patrick Liegl <small>(ga)</small> |} Nastopajoči so skladbe izvedli v živo ob spremljavi MMS benda, ki ga je vodil Tomi Purič. Spremljevalni pevci so bili Sara Lamprečnik, Lucija Marčič in [[Žiga Rustja]]. ==Nagrade== ===Velika nagrada MMS 2022=== O prejemniku velike nagrade MMS 2022 so odločali glasovi: * občinstva v Avditoriju (individualne QR-kode), * strokovne žirije, * izbranih radijskih postaj in * javnosti (telefonsko glasovanje prek stacionarnih in mobilnih telefonov). V primeru izenačenja v skupnem seštevku se višje uvrsti tista skladba, ki je prejela več točk od občinstva v Avditoriju. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! class="unsortable"|Skladba <small>(izvajalec)</small> !! {{abbr|Av|Avditorij}} !! {{abbr|Ži|Žirija}} !! {{abbr|Ra|Radio}} !! {{abbr|Te|Telefon}} !! Σ !! <small>Mesto</small> |-bgcolor="gold" | style="text-align:left"|Do roba in še čez <small>(Anika Horvat & Tinkara Kovač)</small> || 12 || 12 || 12 || 6 || 42 || 1. |- | style="text-align:left"|Človek mora imeti sanje <small>(San Di Ego)</small> || 2 || 4 || 4 || || 10 || 9. |- | style="text-align:left"|Colori della natura <small>(Tosca Beat)</small> || || 3 || 1 || 3 || 7 || 10. |- | style="text-align:left"|Zdaj je čas <small>(Isaac Palma & IL Divji)</small> || 10 || 8 || 3 || 12 || 33 || 3. |- | style="text-align:left"|Modrina <small>(Nina Lampret)</small> || || 2 || 7 || 4 || 13 || 7. |- | style="text-align:left"|Luna <small>(Moya)</small> || 1 || 1 || 5 || 5 || 12 || 8. |- | style="text-align:left"|Valček <small>(Nuša Derenda)</small> || 8 || 10 || 6 || 10 || 34 || 2. |- | style="text-align:left"|Moje meje <small>(Radar)</small> || 4 || || || || 4 || 11. |- | style="text-align:left"|Nočem tja <small>(Ninnay)</small> || 5 || 6 || 8 || 2 || 21 || 6. |- | style="text-align:left"|Želje <small>(BosaZnova)</small> || 6 || 5 || 10 || 7 || 28 || 4. |- | style="text-align:left"|V laseh polno imaš soli <small>(Žiga Jan)</small> || 7 || 7 || 2 || 8 || 24 || 5. |- | style="text-align:left"|Adrenalin <small>(Mia Guček)</small> || 3 || || || 1 || 4 || 12. |} Veliko nagrado MMS 2022 sta prejeli '''Anika Horvat''' in '''Tinkara Kovač''' kot izvajalki skladbe '''»Do roba in še čez«'''. ===Nagrade strokovne žirije=== Strokovna žirija, ki so jo sestavljali [[Steffy|Štefica Grasselli − Steffy]] (predsednica), Zdenko Cotič – Coto in [[Patrik Greblo]], je podelila dve nagradi: * nagrado Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja: '''Ninnay''' * nagrado za najboljšo skladbo v celoti: '''»Do roba in še čez«''' v izvedbi '''Anike Horvat''' in '''Tinkare Kovač''' Nagrad za najboljše besedilo in najboljšo glasbo žirija ni podelila, saj je presodila, da nobeno besedilo ali glasba nista posebej izstopala. ==Viri== {{sklici|1}} * [https://www.avditorij.si/files/static/256 Javni razpis za udeležbo na 41 festivalu MMS 2022] * [https://www.avditorij.si/files/static/258 Pravilnik 41. festivala MMS 2022] * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/festival-melodije-morja-in-sonca-vabi-k-sodelovanju/615785 |title=Festival Melodije morja in sonca vabi k sodelovanju |accessdate=16. 3. 2022 |date=15. 3. 2022 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://evrovizija.com/to-je-ducat-izbranih-pesmi-za-melodije-morja-in-sonca-2022/|title=TO je ducat izbranih pesmi za Melodije morja in sonca 2022 |accessdate=18. 5. 2022 |date=18. 5. 2022 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://evrovizija.com/melodije-morja-in-sonca-2022-bodo-vodili-kar-trije-voditelji/ |title=Melodije morja in sonca 2022 bodo vodili kar trije zgovorni voditelji |accessdate=9. 6. 2022 |date=7. 6. 2022 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-melodijah-morja-in-sonca-slavili-anika-horvat-in-tinkara-kovac-s-skladbo-do-roba-in-se-cez/633705 |title=Na Melodijah morja in sonca slavili Anika Horvat in Tinkara Kovač s skladbo Do roba in še čez |accessdate=10. 7. 2022 |date=9. 7. 2022 |format= |work= }} {{Melodije morja in sonca}} [[Kategorija:Melodije morja in sonca]] [[Kategorija:2022 v glasbi]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] 5og2sqo84nzb59n5tmm3y37n0wmbxra Mješko IV. Krivonogi 0 516577 5729510 5691408 2022-08-09T17:05:29Z Octopus 13285 popravek wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Mješko IV. Krivonogi | title = Vojvoda [[Krakov]]a <br>Vojvoda [[Racibórz]]a in [[Opole|Opol]] | image = Mieszko IV.JPG | image_size = 200px | caption = | succession = Veliki vojvoda Poljske | predecessor = [[Lešek I. Beli]] | successor = [[Lešek I. Beli]] | reign = 1210–1211 | coronation = | succession1 = Vojvoda Šlezije | predecessor1 = Boleslav IV. Kodravi | successor1 = Boleslav I. Visoki | reign1 = 1163–1173 | spouse = Ljudmila | issue = Kazimir I. Opolski | house = Šlezijski Pjasti | father = Vladislav II. Izgnani | mother = Agneza Babenberška | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = | death_date = <!-- wd --> | death_place = | place of burial = }} '''Mješko (Mječislav) IV. Krivonogi''' ([[Poljščina|poljsko]] Mieszko IV Plątonogi) je bil od 9. junija 1201 do svoje smrti leto kasneje vojvoda [[Krakov]]a in veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * okoli [[1130]], † [[16. maj]] [[1211]], [[Krakov]]. Skupaj z bratom kot sovladarjem je bil od leta 1163 do 1173 tudi vojvoda [[Šlezija|Šlezije]], od leta 1173 vojvoda [[Racibórz]]a in od leta 1202 vojvoda [[Opole|Opol]]. Vzdevek Krivonogi (Plątonogi) se je pojavil v kronikah iz 14. in 15. stoletja. V ''Letopisu Sędziwoja'' (''Rocznik Sędziwoja''), napisanem sredi 15. stoletja, je v vnosu za leto 1192 zapis: ''"Cracovia civitas devastata est a Mescone loripede dicto Platonogy nepote ducis Kazimiriensis filio Wladislai exulis"'' (''Mesto Krakov je opustošil krivonogi Mješko, imenovan Krivonogi, nečak vojvode Kazimirja, sin Vladislava Izgnanca'').<ref group=op>Zanimivo je, da je imel Mješko IV., omembi navkljub, leta 1192 malo opravka s Krakovom. Omemba se nanaša verjetno na Mješka II. Starejšega in morda na njegovega sina Mješka III. Mlajšega, izzivalca [[Kazimir II. Poljski|Kazimirja II.]], ki je vladal samo v Krakovu in provinci Seniorat.</ref> ==Biografija== ===Zgodnje življenje=== Mješko je bil drugi sina Vladislava II. Izgnanega in Agneze Babenberške. Po Vladislavovi odstavitvi leta 1146 so on in njegova družina živeli večinoma v [[Altenburg (Bamberg)|Altenburgu]] na [[Saška|Saškem]], ki ga je dobil Vladislav II. v začasno posest od Agnezinega polbrata, kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Nemškega]]. Mješko se je v izgnanstvu šolal v Mihaelsbergu in [[Bamberg|Bambergu]]. Za Vladislava II. je začasno izgnanstvo postalo trajno, jer je leta 1159 v Altenburgu umrl. Njegovi sinovi so nadaljevali borbo za svojo dediščino in tri leta kasneje sta se Mješko in njegov starejši brat Boleslav I. Visoki s posredovanjem cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika I. Barbarose]] vrnila v Šlezijo. ===Raciborški vojvoda=== Mješko in Boleslav I. Visoki sta kot sovladarja vladala v Vroclavski vojvodini od leta 1163 do 1173. Na začetku sta vladala samo v glavnih šleskih mestih, drugi deli Šlezije pa so ostali pod oblastjo Boleslava IV. Kodravega, takrat velikega vojvode Poljske. Brata sta leta 1165 izkoristila odhod Boleslava IV. na križarsko vojno proti [[Prusi|Prusom]] in zasedla celo vojvodino. Mješko se je zatem začel prizadevati, da bi dobil svojo vojvodino, delno tudi zato, ker je starejši brat prevzel vso oblast v Šleziji. Leta 1172 se je odkrito uprl starejšemu bratu in podprl Boleslavovega starejšega sina Jaroslava, ki je bil zaradi spletk njegove mačehe Kristine prisiljen postati duhovnik. Kristina je želela, da bi bili edini nasledniki njeni otroci. Upor je Boleslava popolnoma presenetil in ga prisilil na beg v [[Erfurt]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po cesarjevem posredovaju se je Boleslav kmalu vrnil, vendar je moral Mješku in Jaroslavu podeliti del svojega ozemlja. Mješko je dobil mesti [[Racibórz]] in Cieszyn, Jaroslav pa [[Opole]]. ===Bytom in Oświęcim=== Leta 1177 je Mješko podprl svojega strica in soimenjaka Mješka III. Starega, ko se je moral boriti za ohranitev svoje oblasti nad Krakovsko vojvodino. To je obnovilo spore med njim in Boleslavom I. Visokim, ki je želel zase pridobiti vojvodino in s tem Seniorat. Boleslava sta Mješko in njegov lastni sin Jaroslav porazila, kar ga je odvrnilo od napredovanja proti Krakovu. Na njegovo mesto je stopil njegov mlajši stric in zaveznik Kazimir II. Pravični, ki je zavzel mesto in bil razglašen za novega visokega vojvodo Poljske. Mješko III. Stari se je znašel v izgnanstvu v Racibórzu in zdelo se je, da je vojna med Mješkom Krivonogim in Kazimirjem II. Pravičnim le še vprašanje časa. Kazimir II. se je odločil za drugo pot: da bi pridobil naklonjenost vojvode Racibóškega, je dal Mješku mesti [[Oświęcim]] in [[Bytom]] s trdnjavami Oświęcim, Bytom, Mikołów, Siewierz in Pszczyna. Nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da so mu te trdnjave pripadale šele od leta 1179. Po drugi strani je Boleslav Visoki utrpel še dodatno zmanjšanje svojega ozemlja, ko je bil prisiljen dati [[Głogów]] svojemu najmlajšemu bratu Konradu, ki se je pred kratkim vrnil iz Nemčije in zahteval svoj delež v šleski dediščini. Leta 1195 sta Mješko in njegov nečak Jaroslav podprla Mješka III. Starega v njegovem novem poskusu, da si povrne Krakov in Seniorat. Smrt Kazimirja II. Pravičnega in majhno število njegovih sinov so jima dali priložnost za napad in ponovno pridobitev oblasti nad Malopoljsko. Krakovsko in sandomiersko plemstvo pod vodstvom vojvode Nikolaja je imelo drugačne narte od njunih. Odločilo se je podpreti Lešeka Belega, najstarejšega sina Kazimirja II. Sprti strani sta se 13. septembra 1195 spopadli v krvavi bitki pri Mozgavi pri Jędrzejówu, v kateri je bil Mješko III. hudo ranjen, njegov sin Boleslav Kujavski pa ubit. Šleske čete pod poveljstvom Mješka in Jaroslava so na bojišče prišle prepozno, Mješko III. pa se je kmalu zatem umaknil v Kalisz. Nad silami palatinskega grofa Goworeka, ki je prav tako prišel na pomoč Leszekovim četam, so Šlezijci dosegli veliko zmago. Ker se Mješko III. bitke ni udeležil, je bil deležen samo nekaj prestiža in dekaq odkupnine, pridobljene od ujetih sandomiških plemičev. ===Opolski vojvoda=== 22. januarja 1201 je vojvoda Jaroslav Opolski umrl. Opolsko vojvodino je nasledil njegov oče Boleslav Visoki, s katerim se je pokojni vojvoda malo pred smrtjo spravil, in devet mesecev kasneje tudi sam umrl. Vse svoje posesti je pred smrtjo zapustil edinemu še živemu sinu Henriku I. Bradatemu. Mješko se je odločil pridobiti Opole in je v začetku leta 1202 izpeljal nepričakovan in uspešen napad nanje. Po zmagi je želel pridobiti še druga ozemlja, kar je bilo v nasprotju z interesi Cerkve, ki je močno podpirala Henrika I. Bradatega. Zahvaljujoč posredovanju Henrika Kietlicza, nadškofa v Gnieznu, in Ciprijana, škofa v [[Vroclav]]u, je Henrik I. obdržal svoje posesti, vendar je moral svojim podpornikom plačati 1000 srebrnikov. ===Veliki vojvoda Poljske=== 9. junija 1210 je papež [[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]] izdal papeško bulo, po kateri so bili vsi vladarji seniorata, vključno z velikim vojvodom Lešekom Belim, odstavljeni in izobčeni. Bula je zahtevala, da se knezi Pjasti držijo oporoke [[Boleslav III. Krivousti|Boleslava III. Krivoustega]], ki je predlagal, da je vladar v senioratu najstarejši pjastski vojvoda. Nenavadno je, da je bil v buli iz prepovedi izvzet neimenovan vojvoda Šlezije, za katerega se domneva, da je bil Henrik I. Bradati. Država je bila polna pretresov, saj nihče ni vedel, kdo resnično ima oblast. Nadškof Henrik Ketlicz se je odločil, da bo sklical sinodo v Borzykowi, na kateri bi poskušali najti izhod iz tega kaotičnega stanja. Zbora so se poleg cerkvene hierarhije udeležili tudi Henrik I. Bradati in drugi nižji vojvode. Lešek Beli, ki je želel zagotoviti podporo Cerkve, ji je skupaj z drugimi knezi Pjasti dal velik privilegij, ki je zagotovil celovitost zemljiških posesti škofov. Privilegija nista podpisala Henrik I. in Vladislav III. Tankonogi, a sta kljub temu spoštovala njegova določila. Mješka na zboru v Borzykowi ni bilo.<ref group=op>Mješko Krivonogi je bil takrat najstarejši vojvoda med Pjasti in se morda ravno zato ni udeležil sinode, ker je vedel, da je upravičenec papeške bule, kot je bila zapisana. Morda je bil tudi izvzet kot vojvoda Šlezije, čeprav je bil dejansko vojvoda Racibórza-Opole.</ref> S pomočjo družine Gryfici se je odločil, da bo povedel svojo vojsko na pohod v Krakov, kjer je v popolni zmedi med meščani brez boja prevzel oblast v mestu. Prevzem oblasti je bil višek njegove kariere. Manj kot leto kasneje je 16. maja 1211 umrl. Po mnenju Jana Długosza je bil pokopan morda v krakovski stolnici na [[Vavelska stolnica|Vavelu]]. Po Mješkovi smrti se je lahko Lešek Beli brez večjih težav vrnil v Krakov. ==Poroka in otroci== Mješko se je v letih 1170-1178 poročil z Ljudmilo, ki je umrla po 20. oktobru 1210. Njeno poreklo ni znano. Po imenu sodeč bi lahko bila [[Čehi]]nja, morda iz rodbine [[Přemyslidi|Přemyslov]]. Po mnenju večine zgodovinarjev bi lahko bila hči Otona III. Detleba, vojvode [[Olomuc|Olomuškega]] in njegove žene Durancije, hčerke [[Kijevska Rusija|kijevskega]] kneza Mścisława I.<ref>W. Brzeziński. ''Pochodzenie Ludmiły, żony Mieszka Plątonogiego. Przyczynek do dziejów czesko-polskich w drugiej połowie XII w''. Europa Środkowa i Wschodnia w polityce Piastów, pod red. K. Zielińskiej-Melkowskiej, Toruń 1997. str. 213-219.</ref> Obstajajo tudi druge hipoteze, ki jo imajo za hčerko češkega vojvode Soběslava I., znojmskega vojvode Konrada II.<ref>J. Horwat. ''Książęta górnośląscy z dynastii Piastów''. str. 21-22.</ref> ali olomouškega vojvode Vladimirja,<ref>N. Mika. ''Mieszko syn Władysława II Wygnańca, książę raciborski i pan Krakowa – dzielnicowy władca Polski''. Racibórz 2006, str. 86-90.</ref> sina Otona III. Detleba, ki je bil po mnenju večine njen brat. Mješko in Ljudmila sta imela pet otrok: * Kazimirja I. Opolskega (rojen okoli 1178/1180, umrl 13. maja 1230) * Ljudmilo (umrla 24. januarja po letu 1200) * Agnezo (umrla 9. maja po letu 1200) * Eufrozino (umrla 25 maja po letu 1200) * Rikso (?)<ref group=op>Njeni starši niso zanesljivo znani. Omenjena je samo v dokumentu Mješka II. Debelega, ki jo imenuje moja teta (Amita), kar pomeni, da bi lahko bila tudi sestra njegove matere Viole.</ref> ==Opombe== {{Reflist|group=op}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{S-hou|Šlezijski Pjasti ||okoli 1130|16. maj|1211|}} {{s-bef|before=Boleslav IV. Kodravi}} {{s-ttl|title=Vojvoda Šlezije|regent1=Boleslavom I. Visokim|years=1163–1173}} {{s-aft|after= Boleslav I. Visoki}} {{s-bef|before= Henrik I. Bradati}} {{s-ttl|title=Vojvoda Opol |years=1202–1211}} {{s-aft|after=Kazimir I. Opolski }} {{s-bef|before= Lešek I. Beli }} {{s-ttl|title=Veliki vojvoda Poljske |years=1210–1211}} {{s-aft|after=Lešek I. Beli}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljski kralji]] [[Kategorija:Pjasti]] b5r8e55uyzd2f950aoaokwkpkeh8jst Otokar I. Češki 0 516679 5729652 5693680 2022-08-10T08:53:16Z Octopus 13285 /* Sklici */ Kategorija:Přemyslidi wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Otokar I. Češki | title = Vojvoda Češke <br>Kralj Češke | image = OttocarusPrimus.jpg | image_size = 200px | caption= Sodobni relief Otokarja I. na timpanonu konventa sv. Jurija v Pragi | reign = 1192–1193<br/> 1200{{sfn|Sommer|Třeštík|Žemlička|2009|p=209}}–1230{{sfn|France|2006|page=233}} | coronation = 1203, [[Praga]] | full name = | spouses = Adelajda Meissenska<br>Konstanca Ogrska | issue = [[Venčeslav I. Češki]]<br>Dagmar, danska kraljica<br>Ana, vojvodinja Šlezije<br>Vladislav II. Moravski<br>Agneza, svetnica | issue-link = #Family | issue-pipe = več... | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = Vladislav II, vojvoda Češke | mother = Judita Turinška | birth_date = okoli [[1155]] | birth_place = [[Češka]] | death_date = [[15. december]] [[1230]] (star 75 let) | death_place = [[Praga]] | date of burial = | place of burial = [[Stolnica svetega Vida, Praga]] |}} '''Otokar I. Přemysl''' ([[Češčina|češko]] Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]], nato leta 1203 od [[Oton IV. Nemški|Otona IV. Brunsviškega]] in leta 1212 od [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]], * okoli [[1155]], † [[15. december]] [[1230]], [[Praga]]. ==Zgodnja leta== Otokar je bil sin češkega vojvode Vladislava II. in Judite Turingijske.<ref>Wihoda 2015, str. 298.</ref> V njegovih zgodnjih letih je v celi državi vladala anarhija. Po več bojih ga je za vladarja Češke leta 1192 priznal [[Sveto rimsko cesarstvo|sveti rimski cesar]] [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrik VI.]], vendar so ga že kmalu zatem odstavili, ker se je pridružil zaroti nemških knezov, da bi zrušili Hohenstaufensko dinastijo. Leta 1197 je Otokar prisilil svojega brata, vojvodo Vladislava III. Henrika, da mu je prepustil Češko in se sam zadovoljil z [[Moravska|Moravsko]]. Otokar je izkoristil državljansko vojno v Nemčiji med štaufovskim kandidatom Filipom Švabskim in kandidatom Welfov [[Oton IV. Nemški|Otonom IV.]] za nemški prestol in se leta 1198 razglasil za češkega kralja.<ref name=ref4>Merinsky & Meznik 1998, str. 51.</ref> Kronan je bil v [[Mainz]]u.<ref name=ref5>Lyon 2013, str. 146.</ref> Njegov novi naslov je podprl Filip Švabski, ki je potreboval vojaško podporo Čehov v vojni proti Otonu IV. Leta 1199 se je ločil od svoje žene Adalajde Meissenske<ref name=ref5/> iz Wettinske dinastije, da bi se poročil s [[Konstanca Ogrska|Konstanco Ogrsko]], mlajšo hčerko ogrskega kralja [[Béla III.|Béle III.]]<ref>Lyon 2013, str. 146-147.</ref> Leta 1200 je Otokar z Otonom IV. na čelu opustil pakt s Filipom Švabskim in se razglasil za frakcijo Welfov. Oton IV. in za njim papež [[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]]<ref name=ref7>Berend, Urbańczyk & Wiszewski 2013, str. 410.</ref> sta sprejela Otokarja za dednega češkega kralja.<ref>Bradbury 2004, str. 70.</ref> ==Sicilska zlata bula== Otokarja je cesarjevo imenovanje Děpolta III. za novega češkega vojvode hitro prisilila na vrnitev v Filipovo tabor. Če je želel obdržati Filipovo priznanje za vojvodo, je moral tudi dovoliti svoji ločeni ženi vrnitev na Češko.<ref name=ref7/> Ko je izpolnil ta pogoj, se je lahko vrnil med Filipove privržence in zatem med privržence mladega cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] Leta 1212 je Friderik II. s [[Sicilska zlata bula|Sicilsko zlato bulo]] priznal Otokarja in njegove naslednike za dedne češke kralje.<ref name=ref4/> Češki kralj ni bil več oseba, ki jo je imenoval cesar, in se je moral udeleževati zborov le blizu češke meje. Čeprav je bil podložnik [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], naj bi bil vodilni volilni knez Svetega rimskega cesarstva in moral vsem poznejšim cesarjem zagotoviti telesno stražo 300 vitezov, ko so odšli na kronanje v Rim. Otokarjeva vladavina je bila pomembna tudi po začetku nemškega priseljevanja na Češko in rasti mest na do tedaj gozdnih zemljiščih. Leta 1226 je Otokar začel vojno proti avstrijskemu vojvodi Leopoldu VI., potem ko je ta prelomil sporazum, s katerim naj bi se Otokarjeva hčerka (sveta Agneza Češka) poročila s sinom Friderika II., Henrikom II. Sicilskim. Otokar je nato nameraval Agnezo poročiti s [[Henrik III. Angleški|Henrikom III. Angleškim]]. Cesar je poroko preprečil z vetom, ker je vedel, da je Henrik nasprotnik dinastije [[Staufovci|Hohenstaufen]]. Z Agnezo se je kot vdovec želel poročiti kar sam, vendar se Agneza ni želela zaplesti v politične igrice in je s papeževo pomočjo odšla v samostan. ==Družina== [[Slika:Premyl1 konstancie.jpg|thumb|Otokar in Konstanca; ''Landgrafenpsalter'' (1211–1213)]] Otokar je bil poročen najprej z Adelajdo Meissensko (po 1160–2. februar 1211),<ref name=ref9>Wihoda 2015, str. 299.</ref> s katero je imel štiri otroke: * Vratislava (umrl pred 1225),<ref name=ref9/> * Dagmar (umrla 24. maja 1212),<ref name=ref9/> poročeno s kraljem Valdemarjem II. Danskim, * Božislavo (umrla 6. februarja pred 1238), poročeno z grofom Henrikom I. Ortenberškim, in * Hedviko, nuno v Genrodeju. Leta 1199 se je poročil s Konstanco Ogrsko (1181–6. december 1240),<ref name=ref9/>s katero je imel devet otrok: * Vratislava (okoli 1200–pred 1209),<ref name=ref9/> * Judito (?-2. junij 1230), poročeno s koroškim vojvodom Bernhardom von Spanheimom,<ref>Loud & Schenk 2017, str. xxxii. </ref> * Ano (Anna Lehnická) (1204-23. junij 1265), poročeno s Henrikom II. Pobožnim, velikim vojvodom Poljske<ref>Klaniczay 2000, str. 204.</ref> * Agnežko (umrla v mladosti), * Venčeslava (okoli 1205-23. September 1253), kasnejšeka kralja [[Venčeslav I. Češki|Venčeslava I. Češkega]],<ref name=ref9/> * Vladislava (1207-18. februar 1227), mejnega grofa Moravske,<ref name=ref9/> * Přemisla (1209-16. oktober 1239), mejnega grofa Moravske, poročenega z * Margareto Meranijsko, hčerko meranijskega vojvode Otona I., * Viljemino (Guglielmina) (1210-24. oktober 1281) in * sveto Agnezo (Anežka Česká) (20. januar 1211- 6. marec 1282). ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-začetek}} {{s-hou|[[Přemyslidi]]||okoli 1155|15. december |1230}} {{s-reg|}} {{succession box|title=Vojvoda Češke | before= vojvoda Venčeslav II.| after= Henrik Břetislav III.| years=1192–1193}} |- {{succession box|title=Kralj Češke | before=Vladislav Henrik| after= [[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I. ]]| years=1198–1230}} |- {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1155]] [[Kategorija:Umrli leta 1230]] [[Kategorija:Češki kralji]] [[Kategorija:Přemyslidi]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] 11nmi5dsmhexgu95zvx4taep9owsvsm Zgodovina Ukrajine 0 517312 5729548 5688145 2022-08-09T20:54:53Z Upwinxp 126544 zasilni popravki dela članka wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Ukraine.svg|sličica|312x312_pik|[[Zastava Ukrajine]]]] '''Zgodovina Ukrajine''' zajema dogajanje na ozemlju današnje države [[Ukrajina|Ukrajine]] od prazgodovine do danes.<ref>Matossian ''Shaping World History'' p. 43</ref><ref>{{cite web|url=http://imh.org/history-of-the-horse/legacy-of-the-horse/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur.html/|title=What We Theorize – When and Where Did Domestication Occur|access-date=12 December 2010|work=International Museum of the Horse}}{{Dead link|date=December 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}(Citation does not exist anymore)</ref><ref name="cbc.ca">{{cite news|title=Horsey-aeology, Binary Black Holes, Tracking Red Tides, Fish Re-evolution, Walk Like a Man, Fact or Fiction|url=http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|work=Quirks and Quarks Podcast with Bob Macdonald|publisher=[[CBC Radio]]|date=7 March 2009|access-date=18 September 2010}}(Link does not exist anymore)</ref> == Prazgodovina, antika in zgodnji srednji vek == [[Slika:Yamna-en.svg|levo|sličica|Obseg bakrenodobne "jamne kulture" ali "kulture jamskih grobov", 3. tisočletje pr. n. št.]] Prisotnost vrste homo sapiens v Ukrajini sega v leto 32.000 pr. n. št., kot izhaja iz najdb zgornjega paleolitika Gravettiano v Krimskih gorah.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/science/science-news/8963177/Neanderthals-built-homes-with-mammoth-bones.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20111221004746/http://www.telegraph.co.uk/science/science-news/8963177/Neanderthals-built-homes-with-mammoth-bones.html|url-status=dead|archive-date=21 December 2011|title=Neanderthals built homes with mammoth bones|work=Telegraph.co.uk|first=Richard|last=Gray|date=18 December 2011}}</ref><ref>[http://archaeology.about.com/od/mterms/g/molodova.htm Molodova I and V (Ukraine)]</ref> Od leta 4500 pr. n. št. je kultura Cucuteni cvetela v deželah [[Južna Evropa|južne Evrope]], zlasti v [[Tripilija|Tripiliji]] in v regiji [[Dneper-Dnjester]]. Od 11. stoletja pr. n. št. so ozemlje današnje Ukrajine so naselili Kimerijci. V sedmem stoletju pr. n. št. so to ljudstvo izgnali skitski nomadi iranskega rodu, ki so živeli v regiji dolga stoletja, se organizirali v kraljestvu [[Skitije]] in zapustili pomembne arheološke ostanke. Njim smo dolžni pravzaprav tako imenovane kurgane, gomile in njihove znamenite komplete zlatih draguljev.<ref name="#1">Mangerud, J. et al. (2004). ''Ice-dammed lakes and rerouting of the drainage of northern Eurasia during the Last Glaciation.'' Quaternary Science Reviews 23 (2004), pp. 1313–1332. [https://wayback.archive-it.org/all/20120713215548/http://www.geol.lu.se/personal/prm/PDF_papers%20full%20text/QSR_2004_QUEEN_mangerud.pdf] (accessed 30 November 2006)</ref> Od 2. stoletja pr. n. št. so Skiti trpeli pritisk drugih krvnih linij iranskih nomadov, skupaj imenovanih [[Sarmati]], zlasti [[Jazigi]] in [[Roksolani|Rossolani]]. Hkrati pa so bile od šestega stoletja pr. n. št. na obalah [[Črno morje|Črnega morja]] ustanovljene nekatere kolonije Mileta, vključno z Olbijo, Tirasom (danes Bilhorod-Dnistrovski) in Boristenom. Od 1. stoletja n. št. je Tiras užival zaščito [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]].<ref name="EB-Scyth">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/eb/article-9066426|title=Scythian|access-date=12 September 2007|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> Okrog leta 230 so stepe južne Evrope napadli vzhodnogermanski Goti, ki so ostali na tem območju, dokler jih okoli leta 370 niso izgnali Huni. Huni so vladali regiji približno eno stoletje. Po letu 550 so se Avari pod pritiskom göktürka premaknili proti zahodu in se za približno stoletje naselili na stepskem območju med južno Rusijo in Ukrajino, preden so se premaknili bolj proti zahodu, čeprav se je njihov vpliv razširil vse do konca 7. Dneper, v zahodni Ukrajini.<ref name="history of ukraine27">{{cite book|first=Paul Robert|last=Magocsi|year=1996|title=A History of Ukraine|publisher=[[University of Toronto Press]]|location=[[Toronto]]|isbn=0-8020-0830-5|page=27}}</ref> Okoli leta 630 je sedanja vzhodna Ukrajina postala ozemlje protobolgarskega kanata. Leta 668 so Bolgare izgnali Hazari, ki so dali življenje večstoletnemu kanatu, na območje vzhodne Ukrajine pa so se naselili Madžari, povezani s Hazari, ki so prišli iz uralskih območij in imenovali območje Levédia. Okoli devetega stoletja sledi na območju današnje Ukrajine prihod Pecenegov, organiziranih v osem plemenskih kneževin, povzročil dve razseljenosti madžarskega ljudstva, najprej približno 70 let na območju, ki ga sami imenujejo Etelköz, nato pa prečkanje Karpatov in osvajanje Panonske nižine. == Kijevska Rusija == [[Slika:Kyivan Rus' 1220-1240.png|levo|sličica|258x258_pik|Kijevska Rusija, vključno z ozemljem današnje Ukrajine: zadnjih 20 let države (1220–1240).]] Slovanski narodi so živeli v gozdovih severne Ukrajine vsaj od 6. stoletja. Proti sredini 9. stoletja so se naselili elementi skandinavskega ljudstva [[Rusi]], ki so pripadali veliki skupini Varagov, iz katerih so izhajale tudi druge normanske rodovine, ki so prekrivale [[Slovani|Slovane]]. Rurikov sorodnik Oleg je leta 882 združil vse ruske dežele in postavil glavno mesto svojega kraljestva v [[Kijev]]: to je bila država, ki se je v tem obdobju imenovala [[Kijevska Rusija]]. Rusi so dolgo časa sestavljali vojaško in politično elito regije, vendar so se hitro slavizirali in prevzeli iste tradicije kot ostalo prebivalstvo. Združitev tako velikega ozemlja pod enotno oblastjo je dve stoletji prinesla veliko blaginjo kijevski regiji, ki je postala obvezna trgovska točka ob reki [[Dneper]], med [[Baltsko morje|Baltskim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]], prevažali so dragoceno blago, kot so krzno, vosek, med, morževi okli in sužnji iz današnje Belorusije.<ref name="#1"/> Svjatoslava, Igorjevega sina, so leta 972 ubili Pecenegi, zavezniki Bizantinskega cesarstva, ki so zasedli južni del današnje Ukrajine. Leta 988 se je Vladimir I vrnil iz kraljestva Kijevske Rusije z vsem svojim ljudstvom spreobrnil v carigradsko [[krščanstvo]], se poročil z Ano, sestro bizantinskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] in tako se je začelo obdobje močnega bizantinskega vpliva na kulturo kraljestva (prej se je verjetno začelo leta 957). Nekaj ​​časa je bila pokristjanjevanje Kijevske Rusije le fasada, toda pravoslavna cerkev je imela možnost vstaviti svoje predstavnike v upravljanje naselij Kijevske Rusije in vplivati ​​na dogodke. Jaroslav je leta 1036 dokončno premagal [[Pečenegi|Pečenege]]. Nato so v stepe vdrli Kumani. Zaradi nenehnih vdorov nomadskega turško govorečega prebivalstva (Peceneghi in Cumani), ki so izvajali napade proti Rusom, se je slovansko prebivalstvo selilo na sever, proti varnejšim gozdom, a naseljeno z uralskim prebivalstvom (ugro-finski).<ref>Joseph Roisman,Ian Worthington. "A companion to Ancient Macedonia" John Wiley & Sons, 2011. ISBN 978-1-4443-5163-7 pp 135–138, pp 343–345</ref> V začetku 12. stoletja je regija doživela obdobje nazadovanja: verjetno zaradi previsokih davkov, sporov med plemiči in ponavljajočih se napadov sosednjih nomadskih ljudstev številni prebivalci zapustili regijo, da bi kolonizirali druge dežele, ki so bile na severu, vzhodno ob [[Volga|Volgi]], naseljeno z (ugrofinsko) populacijo. Poskusi vladarjev, da bi zajezili demografski upad, so na ozemlje uvedli prebivalstvo okoliških step, ki je kot prej nomadi začelo živeti trajnejši način življenja. Leta 1054 je Kijevska Rusija razpadla na neodvisne kneževine. Današnja Ukrajina je bila razdeljena med kneževine Halicz ali [[Galicija]], [[Volinja|Volinija]] ali Vladimir Volinskji, Černigov, Novgorod Severskji, Perejaslav in Kijev. Takrat se je prvič pojavilo ime Ukrajine, ki se je uporabljalo za označevanje ozemlja, ki je podvrženo Perejaslavu.<ref name="history of ukraine272">{{cite book|first=Paul Robert|last=Magocsi|year=1996|title=A History of Ukraine|publisher=[[University of Toronto Press]]|location=[[Toronto]]|isbn=0-8020-0830-5|page=27}}</ref> == Mongolsko obdobje == V trinajstem stoletju so evrazijske stepe pretresli vpadi Mongolov, zlasti leta 1240, ko je bil opustošen Kijev. Mongoli niso neposredno osvojili slovanskih kneževin, ampak so jih označili za vazale in jih podvrgli plačilu davka (kot v primeru kneževine Galicija-Volinija). Namesto tega so Kumani vladali neposredno. Okrog sredine trinajstega stoletja se je evropski del mongolske oblasti osamosvojil pod imenom kanat Zlate horde. Ukrajinske kneževine so ostale njene pritoke približno stoletje. Med letoma 1362 in 1399 sta litovska velika vojvoda Algird in Vitoldo osvojila velik del današnje Ukrajine, vse do obal Črnega morja, in tako končala kneževine, dediče Kijevske Rusije. Medtem se je leta 1386 po Krewski uniji Litva pridružila [[Republika obeh narodov|Kraljevini Poljski]], ki je prevzela Galicijo ali Malo Poljsko. Ozemlja, ki so ostala v rokah [[Zlata horda|Zlate horde]], so okoli leta 1430 oblikovala Krimski kanat.<ref name="so">М. Грушевський – "Історія України". Том І, розділ IV, Велике слов'янське розселення: Історія Антів, їх походи, війна з Словянами, боротьба з Аварами, останні звістки, про Антів</ref> == Poljska vladavina == Konec 15. stoletja je prišlo do velikega vala priseljevanja pravoslavnih izgnancev in beguncev, splošno imenovanih [[kozaki]] (beseda, ki je v turščini pomenila »nomad« ali »svoboden«), ki so se združevali v skupino napol nomadskih plemen ob rekah [[Don (reka)|Don]] in Dneper.<ref>[[Natalia Yakovenko|Yakovenko, N.]] ''Ukrainian nobility from the end of 14th century to the mid of 17th century''. Ed.2. {{ill|Krytyka (publisher)|lt=Krytyka|uk|Критика (видавництво)}}. Kyiv 2008. {{ISBN|966-8978-14-5}}.</ref> V zgodnjem novem veku je bila večina ozemlja današnje Ukrajine glede na meje, ki so se skozi čas spreminjale, razdeljena med [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]] (kasneje del [[Republika obeh narodov|poljsko-litovske državne skupnosti]]), [[Moskovska velika kneževina|Moskovsko veliko kneževino]] (od 1547 [[Rusko carstvo]] in od 1721 [[Ruski imperij]]) in [[Krimski kanat]], vazalno državo [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Poljski del je bil razdeljen na Rutensko, Belško, Volinsko, Podolsko, Kijevsko, Černigovsko in Bracławsko vojvodstvo. Poleg tega sta dva dela današnje Ukrajine pripadala drugim državam: Zakarpatska Rutenija je bila del [[Ogrska|Ogrske]] in torej [[Habsburžani|habsburške gospoščine]]; medtem ko sta današnja Črnoviška oblast in jugozahodni del Odese, imenovan [[Budžak]], pripadala [[Kneževina Moldavija|kneževini Moldaviji]], ki je plačevala davke Osmanskemu cesarstvu. Med letoma 1583 in 1657 so bili [[zaporoški kozaki]] podvrženi poljski kroni kot del Kijevskega vojvodstva. Leta 1648 se je [[Bogdan Hmelnicki]] razglasil za [[Ataman|atamana]] kozakov in vodil upor proti Poljski, ki se je končal z ustanovitvijo [[Kozaški hetmanat|avtonomne kozaške države]], sprva vazalne države Poljske. Leta 1654 je Hmelnicki sklenil zavezništvo z ruskim carstvom ([[Perejaslavski sporazum]]), vendar je Hetmanat ostal poljski vazal. Po [[Andrusovsko premirje|Andrusovskem sporazumu]] leta 1667 je bila kozaška država razdeljena vzdolž Dnepra: zahodna polovica je bila vazalna Poljakom, vzhodna pa Rusom. V poljskem delu je bil hetmanat med letoma 1699 in 1704 zatrt.<ref name="Serhy">''Ukraine: Birth of a Modern Nation'' by [[Serhy Yekelchyk]], [[Oxford University Press]] (2007), {{ISBN|978-0-19-530546-3}}</ref> Leta 1708 se je ataman [[Ivan Mazepa]] uprl Rusom s podporo [[Švedi|Švedov]], ki so med [[Velika severna vojna|veliko severno vojno]] napadli Ukrajino. Upor je [[Peter Veliki]] krvavo zatrl. Leta 1764 je kozaško državo zatrla [[Katarina II.]] in jo priključila ruskemu ozemlju. Ukrajina je zaradi svoje geografske lege igrala pomembno vlogo v vojnah med [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] in Osmanskim cesarstvom, ki je moralo po več vojnah z Ruskim carstvom med letoma 1774 in 1784 prepustiti polotok [[Krim (polotok)|Krim]] Rusiji. Približno v istih letih, po [[Delitve Poljske|razdelitvi Poljske]], med letoma 1772 in 1795, so bila poljska ozemlja, naseljena z [[Rutenci]], razdeljena med Avstrijo (Galicija in Lodomirija z [[Lvov|Lvovom]]) in Rusijo (Volinija in Podolija).<ref>A. Jabłonowski, Źródła Dziejowe (Warsaw, 1889) xix: 73</ref> == Rusko carstvo == Znotraj Ruskega carstva je bila današnja Ukrajina razdeljena na Malo Rusijo (Kijevska, Harkovska, Poltavska in Černigovska gubernija), Južno Rusijo (Ekaterinoslavska, Hersonska, Tavridska in deloma Besarabijska gubernija) in Zahodno Rusijo (Volinska in Podolska gubernija).<ref name="The Lithuanian-Ukrainian State2">{{Cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/History.asp#Topic_8|title=History|website=www.encyclopediaofukraine.com}}</ref> Ukrajinski podložniki [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] (kasneje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) so se imenovali Rusini in so bili razdeljeni med [[Kraljevina Galicija in Lodomirija|Kraljevino Galicijo in Lodomirijo]], [[Vojvodina Bukovina|Bukovino]] in [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko]].<ref name="The Lithuanian-Ukrainian State">{{Cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/History.asp#Topic_8|title=History|website=www.encyclopediaofukraine.com}}</ref>  Kljub obljubam o avtonomiji, ki jih je vseboval Perejaslavski sporazum, ukrajinska elita in kozaki nikoli niso prejeli svoboščin, ki so jih pričakovali od Ruskega carstva. Vendar pa so Ukrajinci znotraj imperija lahko dosegli najvišje ravni hierarhije in Ruske pravoslavne cerkve. <ref>Darjusz Kołodziejczyk, as reported by {{cite journal|author=Mikhail Kizilov|year=2007|title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards:The Jews and the Trade in Slaves and Captivesin the Crimean Khanate|url=https://www.academia.edu/3706285|journal=The Journal of Jewish Studies|volume=58|issue=2|pages=189–210|doi=10.18647/2730/JJS-2007}}</ref> V zadnjem obdobju je carski režim izvajal politiko rusifikacije ukrajinskih dežel, pri čemer je zatiral uporabo [[Ukrajinščina|ukrajinskega jezika]] v tisku in javnosti. V habsburškem cesarstvu je bila do Rusinov večja strpnost.<ref>{{cite web|author=Brian Glyn Williams|title=The Sultan's Raiders: The Military Role of the Crimean Tatars in the Ottoman Empire|url=http://www.jamestown.org/uploads/media/Crimean_Tatar_-_complete_report_01.pdf|work=[[The Jamestown Foundation]]|year=2013|page=27|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021092115/http://www.jamestown.org/uploads/media/Crimean_Tatar_-_complete_report_01.pdf|archive-date=21 October 2013|author-link=Brian Glyn Williams}}</ref> V istem obdobju je Ukrajina postala »žitnica Evrope«, Odesa, pristanišče za pošiljanje žita, pa je bila največje ukrajinsko mesto in četrto največje v Ruskem carstvu. Kijev in Harkov sta bila središči tekstilne industrije. Lvov je bil četrto največje mesto Avstro-Ogrske.<ref name="Mukha's Rebellionn">{{Cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CM%5CU%5CMukharebellion.htm|title=Mukha rebellion|website=www.encyclopediaofukraine.com}}</ref> == Sovjetsko obdobje == [[Slika:Map of Ukraine (postcard 1919).jpg|sličica|256x256_pik|Ozemlje Ukrajine leta 1919]] Med letoma 1917 in 1922, po [[Oktobrska revolucija|ruski revoluciji]], je bilo dolgo obdobje [[Ruska državljanska vojna|državljanske vojne]] in anarhije z nenehnimi menjavami frakcij na oblasti. To obdobje je zaznamoval obstoj več ločenih državnih enot: na ukrajinsko govorečih avstro-ogrskih ozemljih je bila razglašena [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]], na območju, ki je pripadalo Ruskemu imperiju, pa sta se spopadli [[Ukrajinska ljudska republika]] z glavnim mestom Kijevom in [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika]] s prestolnico Harkovom. Kijevsko ljudsko republiko je priznalo [[Nemško cesarstvo]], ki je z [[Brestlitovski mir|brest-litovskim sporazumom]] naložilo priznanje boljševikom. Od leta 1918 je bilo tu tudi središče [[Bela garda (Rusija)|Bele garde]].<ref name="subtelny-576">{{cite book|title=Ukraine: A History|author=Subtelny, Orest|publisher=[[University of Toronto Press]]|year=2000|isbn=0-8020-8390-0|page=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/576 576]|author-link=Orest Subtelny|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/576}}</ref> Po koncu obdobja hudih spopadov je [[Riški mirovni sporazum|Riški mir]] Galicijo in Volinijo dodelil [[Poljska|Poljski]], preostanek države je prevzela [[Sovjetska zveza]], leta 1922 pa se je Ukrajina uradno pridružila ZSSR kot [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika]]. Rusinsko govoreča ozemlja Avstro-Ogrske so bila po kratkotrajnem obstoju neodvisnih republik ([[Lemkovsko-rusinska republika]], [[Guculska republika]]) razdeljena med [[Poljska|Poljsko]] (današnja Lvovska, Volinska, Rovnska, Ivano-Frankivska in Ternopilska oblast), [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]] (Zakarpatska oblast) in [[Romunija|Romunijo]] (današnja Črnoviška oblast). Ta ozemlja so Ukrajini (in torej [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]) pripadla šele po drugi svetovni vojni.<ref name="BBCprofileUkraine2">[https://www.bbc.com/news/world-europe-18018002 Ukraine country profile – Overview], [[BBC News]]</ref> [[Slika:Ukraine famine map.png|levo|sličica|238x238_pik|Depopulacija v letih 1929–1933, vključno z golodomorom]] Med letoma 1932 in 1933 je Ukrajino prizadela katastrofalna lakota, znana kot [[golodomor]], ki je v državi terjala med 5 in 6 milijonov žrtev.<ref name="britannica">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/275912/Industrialization-and-collectivization{{spaced ndash}} "The famine of 1932–33"], ''Encyclopædia Britannica''. Quote: "The Great Famine (Holodomor) of 1932–33 – a man-made demographic catastrophe unprecedented in peacetime. Of the estimated six to eight million people who died in the Soviet Union, about four to five million were Ukrainians... Its deliberate nature is underscored by the fact that no physical basis for famine existed in Ukraine... Soviet authorities set requisition quotas for Ukraine at an impossibly high level. Brigades of special agents were dispatched to Ukraine to assist in procurement, and homes were routinely searched and foodstuffs confiscated... The rural population was left with insufficient food to feed itself."</ref><ref>Anne Applebaum. [http://www.h-net.org/reviews/showpdf.php?id=51300 ''Red Famine: Stalin's War on Ukraine'' (2017)].</ref> Potem ko sta septembra 1939 [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]] [[Poljska kampanja (1939)|napadli Poljsko]], se je ozemlje Ukrajinske SSR razširilo proti zahodu. Med letoma 1941 in 1944 so Ukrajino zasedle nemške in italijanske [[sile osi]] v okviru [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruske kampanje]]. [[Nacistična Nemčija]] je na njenem ozemlju ustanovila [[Rajhskomisariat Ukrajina|Rajhskomisariat Ukrajino]]. Več kot 30.000 Ukrajincev se je vpisalo v organizacijo [[Waffen-SS]] v protiboljševiški in protiruski vlogi ter sodelovalo tudi pri [[Holokavst|holokavstu]] v Ukrajini. V tem kontekstu je bila tudi nacionalistična in osamosvojitvena dejavnost ukrajinske vstajniške vojske proti [[Rdeča armada|Rdeči armadi]]. Leta 1945 je Ukrajinska SSR postala ena od ustanovnih članic [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]]. Leta 1954 je ZSSR ob praznovanju »300 let prijateljstva med Ukrajino in Rusijo« (ki je sovpadalo s perejaslavskim mirom) pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] odločila odvzeti Krim Rusiji in ga priključiti nazaj Ukrajini. V sovjetskem obdobju je velik industrijski razvoj doživel [[Donbas|Doneški premogovni bazen]], kar je premaknilo gospodarsko ravnovesje Ukrajine v prid vzhodnejših in rusko govorečih območij. 26. aprila 1986 se je v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]] v bližini [[Pripjat, Ukrajina|Pripjata]] [[Černobilska nesreča|zgodila nesreča]], ki je imela katastrofalne posledice tako v smislu umrlih in ranjenih kot tudi v smislu gospodarske škode in onesnaženja. Posledice nesreče je v državi čutiti še danes. == Samostojna Ukrajina == [[Slika:RIAN archive 848095 Signing the Agreement to eliminate the USSR and establish the Commonwealth of Independent States.jpg|sličica|275x275_pik|Ukrajinski predsednik [[Leonid Kravčuk]] in predsednik [[Rusija|Ruske federacije]] [[Boris Jelcin]] sta 8. decembra 1991 podpisala Beloveški sporazum, s katerim je razpadla Sovjetska zveza.]] Med [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]] je novi parlament 16. julija 1990 sprejel Deklaracijo o suverenosti Ukrajine. Deklaracija je določila načela samoodločbe Ukrajine, demokracije, politične ekonomije in neodvisnosti, prednost ukrajinskega prava na ukrajinskem ozemlju pred sovjetskim pravom. Mesec dni prej je podobno deklaracijo sprejel parlament [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]]. Začelo se je obdobje konfrontacije med osrednjo sovjetsko in novo republiško oblastjo. Po neuspelem [[Avgustovski puč|avgustovskem državnem udaru]] je ukrajinski parlament 24. avgusta 1991 sprejel zakon o neodvisnosti Ukrajine, s katerim je parlament razglasil Ukrajino za samostojno demokratično državo.<ref>Adrian Karatnycky, "Ukraine's Orange Revolution," ''Foreign Affairs,'' Vol. 84, No. 2 (Mar. – Apr. 2005), pp. 35–52 [https://www.jstor.org/stable/20034274 in JSTOR]</ref> Referendum in prve predsedniške volitve so potekale 1. decembra 1991. Tega dne je več kot 90 % volivcev podprlo zakon o osamosvojitvi, za predsednika parlamenta pa je bil izvoljen [[Leonid Kravčuk]], ki je nato postal tudi prvi predsednik države. S srečanjem v [[Brest, Belorusija|Brestu]] v [[Belorusija|Belorusiji]] 8. decembra, čemur je sledilo srečanje v [[Almati|Alma Ati]] 25. decembra, so voditelji Belorusije, Rusije in Ukrajine uradno razglasili razpad Sovjetske zveze in ustanovili [[Skupnost neodvisnih držav]].<ref name="BBCprofileYushchenko">[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4035789.stm Profile: Viktor Yushchenko], [[BBC News]]</ref> Dolgotrajna kriza se je začela 21. novembra 2013, ko je takratni predsednik [[Viktor Janukovič]] prekinil priprave na izvajanje pridružitvenega sporazuma z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Ta odločitev je povzročila množične proteste proevropejcev – dogodke, ki so postali znani kot »[[evromajdan]]« ali »revolucija dostojanstva«. Februarja 2014 se je začela [[rusko-ukrajinska vojna]], ko so ruske sile vstopile na Krim. Konec februarja so nemiri zajeli večinoma rusko govoreče vzhodne in južne predele Ukrajine, od koder je Janukovič črpal večino podpore. V pretežno etnični ruski ukrajinski avtonomni pokrajini Krim je bil izveden referendum in 18. marca 2014 je Rusija priključila Krim. V Donecki in Luganski oblasti Ukrajine se je začela [[vojna v Donbasu]], v kateri so sodelovali proukrajinski in proruski Ukrajinci ter Rusi.<ref>Inozmi, [http://unian.net/eng/news/news-325554.html "Ukraine – macroeconomic economic situation"]. June 2009.</ref> Kriza je negativno vplivala na ukrajinsko gospodarstvo. 24. februarja 2022 je Rusija začela [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|obsežno invazijo na državo]], proti kateri se Ukrajina trenutno bori.<ref name="BBCprofileUkraine2012">[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1102303.stm Ukraine country profile – Overview 2012], [[BBC News]]</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine|*]] [[Kategorija:Zgodovina Avstro-Ogrske]] tupz3u4khmbelqr7umkgq60zgwaa6v3 Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 0 517891 5729544 5728423 2022-08-09T20:01:21Z VidicK01 193275 /* Kandidati */ Sabina Senčar, dr. med. (Resni.ca) wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo devet kandidatov: odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec in filozof Aleš Ernecl. V avgustu jo nameravajo napovedati še: družinska zdravnica dr. Sabina Senčar, nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako bo kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata. V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar | width=100|Ludvik Poljanec | width=100|Aleš Ernecl |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="16" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] hskdeue2so9qw3hm6ent4kzz00pfywi 5729616 5729544 2022-08-10T07:55:43Z VidicK01 193275 /* Uradni */ sklic S. Senčar wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo devet kandidatov: odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec in filozof Aleš Ernecl. V avgustu jo nameravajo napovedati še: družinska zdravnica dr. Sabina Senčar, nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako bo kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata. V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Sabina Senčar]] | družinska zdravnica in ginekologinja | colspan=2 align=center|[[Resni.ca]] | Sreda,<br>10. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=dr. Sabina Senčar kot predsednica Republike Slovenije je zadnje upanje za slovenski narod |url=https://www.bitchute.com/video/qjWQp5NkEKtR/|website=bitchute.com|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> |- |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar | width=100|Ludvik Poljanec | width=100|Aleš Ernecl |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="16" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] kzyvr237mt6kf8ji90oxyx2cstfhz7h Sedbergh 0 518471 5729515 5694751 2022-08-09T17:08:39Z Shabicht 3554 /* Gospodarstvo in ekonomija */ wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> | official_name = Sedbergh | other_name = | nickname = | settlement_type = Naselje | motto = <!-- images and maps -----------> | image_skyline = Sedbergh.jpg | imagesize = 250px | image_caption = | image_blank_emblem = | blank_emblem_type = | blank_emblem_size = | blank_emblem_link = | image_map = | mapsize = 200px | map_caption = | pushpin_map = Anglija | pushpin_map_caption = Lega v Združenem kraljestvu | pushpin_re lief = <!-- Location ------------------> |coordinates = {{koord novi|54.322|-2.526|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{Flagcountry|Združeno kraljestvo}} | subdivision_type1 = Dežela | subdivision_name1 = [[Slika:Flag of England.svg|border|24px]] [[Anglija]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = [[South Lakeland]] | subdivision_type3 = Grofija | subdivision_name3 = [[Slika: Flag of Yorkshire.svg|border|24px]] [[Yorkshire]] (do 1974) <br> [[Slika:County Flag of Cumbria.svg|border|24px]] [[Cumbria]] (od 1974) | subdivision_type4 = Civil Parish | subdivision_name4 = Sedbergh <!-- Politics -----------------> | government_footnotes = | government_type = Parish council <ref>{{navedi splet |url=https://www.sedberghparishcouncil.org.uk/ |title=Sedbergh Parish Council |accessdate=6. maj 2022 |date= |format= |work= }}</ref> | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_title = Prva pisna omemba | established_date = 1086 (Domesday Book) | established_title2 = status naselja | established_date2 = <!-- Area ---------------------> | area_total_km2 = | area_land_km2 = <!-- Population -----------------------> | population_as_of = | population_total = 2.765 <ref name="auto">{{cite web|url=https://citypopulation.de/en/uk/westmidlands/admin/county_of_herefordshire/E04000921__hereford/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200504100955/http://citypopulation.de/en/uk/westmidlands/admin/county_of_herefordshire/E04000921__hereford/|archive-date=2020-05-04|title=Hereford|publisher=City Population}}</ref> <!-- General information ---------------> | timezone = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset = +0 | timezone_DST = [[Britanski poletni čas|BST]] | utc_offset_DST = +1 | coordinates_format = dec | elevation_m = 134 <!-- Area/postal codes & others --------> | postal_code_type = Postcode | postal_code = SEDBERGH | area_code = LA | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | website = https://www.sedbergh.org.uk/ }} '''Sedbergh''' je naselje [[Trg (naselje)|trškega značaja]] in sedež civilne župnije v [[Anglija|angleškem]] okrožju [[South Lakeland]], v grofiji Cumbria [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], z 2.765 prebivalci. Civilna župnija Sedbergh poleg naselja obsega večje območje, vključno z [[Zaselek|zaselki]] Millthrop, Catholes, Marthwaite, Brigflatts, High Oaks, Howgill, Lowgill in Cautley, južnim delom gričevja Howgill Fells in zahodnim delom gričevja Baugh Fell. ==Lega in opis== Sedbergh se nahaja severozahodno od [[Leeds|Leedsa]], 45 km severovzhodno od [[Lancaster|Lancastra]] na severozahodni obali [[Anglija|Anglije]], 16 km vzhodno od Kendala ter približno 16 km severno od Kirkby Lonsdalea, znotraj [[Narodni park |narodnega parka]] Yorkshire Dales. Precej razloženo naselje se razteza pod vznožjem razbrazdanega gričevja Howgill Fells, na desnem bregu reke Rawthey, ki se tri kilometre pod naseljem izliva v reko Lune. == Zgodovina == Sedbergh se v pisnih virih prvič omenja v rokopisu Domesday Book ([[Latinščina|lat.]] Liber de Wintonia), to je splošnem imovinskem popisu, ki je bil sestavljen kakšnih dvajset let po [[normani|normanski]] osvojitvi [[Anglija (kraljevina)|Anglije]] leta 1066. [[Župnijska cerkev]] v Sedberghu, posvečena [[Sveti Andrej|sv. Andreju]], izvira iz 12. stoletja (okoli 1131), vendar je bila kasneje večkrat prezidana. Vsaj še ena hiša v naselju je bila zgrajena v 14. stoletju. Ruševine lokalnega gradu tipa [[Mota (grad)|mota]] naj bi izvirale iz [[Anglosasi|anglosaškega]] obdobja. Skozi zgodovino je bil Sedbergh del okrožja Ewecross v grofiji [[Yorkshire]], med letoma 1894 in 1974 pa je bil sedež lastnega podeželskega okrožja. Leta 1974 je postal del nove grofije Cumbria.<ref>{{Cite web |title=History of Sedbergh, in South Lakeland and West Riding {{!}} Map and description|url=https://www.visionofbritain.org.uk/place/14195 |access-date=25. november 2020|website=www.visionofbritain.org.uk}}</ref> Pomembna dejavnost prebivalcev je bila poleg kmetijstva tudi [[Domača ovca|ovčereja]] in predelava [[volna|volne]] v prejo v lokalnih predilnicah. Domačini so doma tudi pletli ter izdelovali oblačila, kot so kape in [[Rokavičar|rokavice]], te pa prodajali [[rudar|rudarjem]] severovzhodne Anglije. ==Gospodarstvo in ekonomija== [[Slika:Booktown Sedbergh (2) 17.jpg|200px|thumb|levo|knjigarna Sleepy Elephant]] [[Slika:Booktown Sedbergh (2) 01.jpg|230px|thumb|desno|Ena od knjigobežnic v Sedberghu]] Sedbergh je od leta 2003 eno od uradnih krajev [[knjiga|knjige]] (''Book Town'') v Združenem kraljestvu, poleg [[Wales|waleškega]] [[Hay-on-Wye]] in [[Wigtown]]a na [[Škotska|Škotskem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.sedbergh.org.uk/book-town/our-book-town-story |title=Our Book Town Story |accessdate=7. maj 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Četudi je manjši od obeh, je v Sedberghu več neodvisnih knjigarn in prodajaln knjig, v različnih lokalih pa tudi [[Knjižnica|knjigobežnic]]. <br> Poleg šolstva in mikro ter srednjih podjetij imajo v lokalni ekonomiji pomemben delež tudi kmetijstvo, trgovina, gostinstvo in čedalje bolj turizem, ki je razcvet doživel, odkar so Sedbergh predstavili v televizijski seriji [[BBC]] z naslovom ''The Town that Wants a Twin'' (v dvanajstih delih, januarja in februarja 2005), v kateri so prebivalci za pobrateno mesto Sedberga izbrali [[Zreče]].<ref>{{Cite web |url=https://www.gov.uk/government/people/sophie-honey |title=Sophie Honey - GOV.UK |website=www.gov.uk}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://genome.ch.bbc.co.uk/search/0/20?order=asc&q=the+town+that+wants+a+twin&svc=9371535#search |title=Search Results – BBC Genome |website=genome.ch.bbc.co.uk |access-date=27. maj 2017}}</ref> Leta 2001 je v Sedberghu in okolici izbruhnila virusna bolezen [[slinavka in parkljevka]], zaradi katere se je drastično zmanjšala prireja domačih živali. Ker je živinoreja nazadovala, odtlej Sedbergh promovirajo kot destinacijo za pohodnike in sprehajalce. Leta 2015 je bil Sedbergh sprejet v skupino ''Walkers are Welcome'' (popotniki dobrodošli).<ref>{{navedi splet |url=https://walkersarewelcome.org.uk |title=Walkers are welcome |accessdate=7. maj 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Lokalno [[golf|golfišče]] se nahaja na Catholes-Abbott Holme.<ref>{{Cite web |url=http://www.sedberghgolfclub.com/ |title=Sedbergh Golf Club |website=www.sedberghgolfclub.com}}</ref> {{wide image|Sedbergh banner.jpg|1024px}} ==Znamenitosti== * zgodovinska industrijska dejavnost je predstavljena v '''Farfield Millu''' v bližini Sedbergha<ref>http://www.farfieldmill.org.</ref>, kjer je v nekdanji tovarni volne iz 1836 v muzejski postavitvi na ogled industrijska oprema, pa tudi delavnice in izdelki lokalnih obrtnikov ter umetnikov. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:The Parish Church of St Andrew, Sedbergh - geograph.org.uk - 2484406.jpg|Župnijska cerkev sv. Andreja Slika: Main shopping street, Sedbergh - geograph.org.uk - 3345426.jpg|Glavna ulica Slika:Friends Meeting House, Marthwaite, Cumbria-geograph.org.uk-1962028.jpg|Brigflatts Meeting House Slika:Cautley - geograph.org.uk - 30144.jpg|Cross Keys Temperance Inn je 400 let stara pivnica Slika:Farfield wollen mill, Sedbergh, Cumbria.jpg|Farfield Mill iz 1836 Slika:Sedbergh (1) 21.jpg|knjigarna Westwood Books </gallery> ==Promet== [[Slika:Sedbergh Station Building in 2019.jpg|230px|thumb|levo|Stavba nekdanje železniške postaje v Sedberghu]] Do zgraditve lokalne Ingletonske [[železnica|železnice]] leta 1861, je bilo to dokaj samotno naselje dostopno zgolj po lokalnih cestah ali peš, preko strmih gričev. Železniška povezava z Sedberghom je obratovala od 1861 do 1954, proga je bila odstranjena leta 1967. == Mednarodne povezave == * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Zreče]] Sedbergh je od leta 2005 pobraten s [[Zreče|Zrečami]]. Prebivalci Sedbergha so namreč Zreče izbrali med večimi kandidati v sklopu [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-jeve dokumentarne serije ''The Town That Wants A Twin''.<ref>[http://sedberghinternational.blogspot.com/search/label/..Sedbergh%20Town%20Twinning] Pobratenje s Zrečami</ref> == Sklici == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{gb-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja v Angliji]] p5hattssx9ponqkx2y0czdtvg1umo91 Venčeslav I. Češki 0 518558 5729653 5693861 2022-08-10T08:54:44Z Octopus 13285 /* Viri */ Kategorija:Přemyslidi wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Venčeslav I. | succession = Kralj [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] | image = VaclavI.jpg | caption = Pečat Venčeslava I. | reign = 15. december 1230 – 23. september 1253 | predecessor = [[Otokar I. Češki|Otokar I.]] | successor = [[Otokar II. Češki|Otokar II.]] | spouse = Kunigunda Hohenstaufenska | issue = [[Vladislav III. Moravski]]<br>[[Otokar II. Češki]]<br>Beatrice, grofica Brandenburška | issue-link = #Marriage and children | issue-pipe = more... | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = [[Otokar I. Češki]] | mother = [[Konstanca Ogrska]] | birth_date = okoli 1205 | birth_place = Češka | death_date = 23. september 1253 (star okoli 48 let) | death_place = Králův Dvůr, Češka |}} '''Venčeslav I. Češki''' ([[Češčina|češko]] Václav I), znan kot Enooki, je bil od leta 1230 do 1253 kralj [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]], * okoli [[1205]], † [[23. september]] [[1253]]. Venčeslav je bil sin [[Otokar I. Češki|Otokarja I. Češkega]] in njegove druge žene [[Konstanca Ogrska|Konstance Ogrske]].<ref name=ref1>Wihoda 2015, str. 299.</ref> ==Zgodnje vladanje== Venčeslav I. je bil 6. februarja 1228 kronan za očetovega sokralja Češkega kraljestva.<ref name=ref5>Krofta 1968, str. 435.</ref> 15. decembra 1230 je Otokar I. umrl in Venčeslav je zavladal kot samostojen kralj Češke.<ref name=ref5/> Na začetku vladanja ga je najbolj skrbela grožnja, da bo Češko zasedel avstrijski vojvoda [[Friderik II. Prepirljivi|Friderik II.]] Friderikov ekspanzionizem je povzročal zaskrbljenost in proteste tudi drugih evropskih vladarjev. Leta 1236 se je cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] zapletel v vojno proti [[Lombardska zveza|Lombardski zvezi]] in od Venčeslava zahteval, da mu, tako kot drugi vladarji v cesarstvu, prispeva del svoje vojske. Venčeslav je vodil skupino knezov, ki zaradi strahu pred invazijo iz Avstrije ni bila pripravljeni prispevati svojih čet na škodo lastne obrambe in je zahtevala cesarjevo posredovanje.<ref>Poole 1968, str. 101.</ref> Cesar je junija 1236 izobčil avstrijskega vojvodo in proti njemu poslal vojsko, ki ga je prisilila na beg v [[Dunajsko Novo mesto]]. Naslednje leto je še vladal v okrnjeni državi, potem pa je cesar razglasil svojo neposredno oblast v vojvodinah [[Vojvodina Avstrija|Avstriji]] in [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski]]. Za guvernerja vojvodin je bil imenovan nekdanji bamberški škof Ekbert von Andechs-Meranien. Ekbert je vladal do svoje smrti 5. junija 1237.<ref>[http://aeiou.iicm.tugraz.at/aeiou.encyclop.e/e454545.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en ''Aeiou Encyclopedia: article "Ekbert von Andechs-Meranien"''].</ref> Venčeslav s to očitno širitvijo neposredne cesarske oblasti na meje njegovega kraljestva ni bil zadovoljen in je z avstrijskim vojvodom sklenil zavezništvo proti cesarju. Z združenimi močmi sta cesarja prisilila, da je leta 1237 preklical Friderikovo izobčenje, ker ni želel odpirati druge fronte. Venčeslavu je uspelo s pogajanji razširiti svoje kraljestvo na ozemlja severno od Donave, ki mu jih je na račun ohranjanja in utrjevanja zavezništva odstopil vojvoda Friderik II. Venčeslav in Friderik sta na svojo stran dobila tudi bavarskega vojvodo Otona II. Junija 1239 sta Venčeslav in Oton zapustila Reichstag v Egerju in odpovedala služenje izobčenemu cesarju Frideriku II. Poskušala sta izvoliti nemškega protikralja, vendar so bile naslednje volitve šele leta 1246. Tega leta je bil za nemškega kralja izvoljen Henrik Raspe IV., mejni grof [[Turingija|Turingije]], protikandidat cesarja Friderika II. in [[Konrad IV. Nemški|Konrada IV. Nemškega]]. ==Invazija Mongolov== [[Slika:VaclavGelnhausenovekodexu.jpg|right|thumb|Venčeslav I. v ''[[Gelnhausenov kodeks|Gelnhausenovem kodeksu]]'' iz zgodnjega 15. stoletjea]] Leta 1241 je Vaclav uspešno odbil napad [[Batu kan|Batu kanove]] in [[Subedej]]eve vojske na Češko. Napad je bil del [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolske invazije na Evropo]]. Vojska pod poveljstvom [[Bajdar]]ja, [[Kadan]]a in [[Orda kan]]a, ki je štela okoli 20.000 mož, je vdrla v [[Poljska|Kraljevino Poljsko]], [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Moravska|Moravsko]] in povzročila veliko razdejanje. Med mongolsko invazijo na Poljsko je šlezijski vojvoda Henrik II. Pobožni, Venčeslavov svak, zaprosil Venčeslava za pomoč. Venčeslav mu je poslal v Legnico vojsko 5.000 mož, nestrpni Henrik II. pa je napadel Mongole pred prihodom Čehov in v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] doživel katastrofalen poraz.<ref>Hildinger, Erik. [https://www.historynet.com/mongol-invasions-battle-of-liegnitz/?f "Mongol Invasions: Battle of Liegnitz"]. History Net. 12. junij 2006.</ref> Po mongolski zmagi se je Venčeslav vrnil domov, da bi zaščitil Češko. Na poti je svojo vojsko okrepil z vojaki iz [[Turingija|Turingije]] in [[Saška|Saške]] in se zatekel v hribovite dele Češke, kjer je teren zmanjšal mobilnost mongolske konjenice. Ko je mongolska predhodnica napadla Kłodzko v jugozahodni Poljski, jo je češka konjenica zlahka premagala na gorskih prelazih.<ref>Hickman, Kenneth. [https://www.thoughtco.com/mongol-invasions-battle-of-legnica-2360732 ''"Mongol Invasions: Battle of Legnica"'']. ThoughtsCO.com. 29. avgust 2016.</ref><ref>de Hartog, Leo. ''Genghis Khan: Conqueror of the World''. Tauris Parke Paperbacks (17. januar 2004). str. 173. ISBN 978-1860649721.</ref><ref>Zimmermann, Wilhelm. ''A Popular History of Germany from the Earliest Period to the Present Day''. Nabu Press (24. februar 2010). str. 1109. ISBN 978-1145783386.</ref> Po neuspehih v spopadih z Vaclavovo vojsko so Mongoli pod vodstvom Bajdarja in Kadana odšlli iz Češke in Poljske na jug, da bi se ponovno združili z Batujem in Subedejem, ki sta na Ogrskem v [[bitka pri Mohiju|bitki pri Mohiju]] premagala Madžare. Ko je Subedej leta 1242 izvedel za smrt kagana [[Ögedej|Ögedeja]] prejšnje leto, se je mongolska vojska umaknila proti vzhodu, ker je imel Subedej v svoji vojski tri Džingiskanove potomce, kandidate za Ögedejevega naslednika. Princi so se morali vrniti na [[kurultaj]] v [[Karakorum (mesto)|Karakorumu]] na volitve novega kagana. Venčaslavov uspeh proti zavojevalcem je bil tolikšen, da so kronisti cesarju Frideriku II. pošiljali sporočila o njegovi ''"zmagoviti obrambi"''.<ref>[http://www.brrp.org/proceedings/brrp7/hlavacek.pdf ''Christianity, Europe, and (Utraquist) Bohemia''].</ref> ==Vojvodina Avstrija== 15. junija 1246 je bil avstrijski vojvoda Friderik II. ubit v bitki z ogrskim kraljem [[Béla IV. Ogrski|Bélo IV.]] pri reki Lejti.<ref name=ref13>Pál Engel. ''Realm of St. Stephen: A History of Medieval Hungary''. Prevod Tamás Pálosfalvi, ur. Andrew Ayton. I.B. Tauris, 2005. str. 106.</ref> Z njegovo smrtjo se je končala vladavina dinastije [[Babenberžani|Babenberžanov ]] v Avstriji. Friderikova zapuščina je povzročila večletne spore med različnimi dediči. Venčeslavova zunanja politika se je osredotočila na to, da bi Avstrija prišla pod oblast Přemyslidov. Cesarju Frideriku II. je uspelo Avstrijo ponovno postaviti pod neposredno cesarsko oblast, vendar je cesarski guverner Oton von Eberstein naletel na odpor, ki je preprečil takojšnje koristi od priključitve vojvodine.<ref name=ref14>Erich Zöllner. ''Geschichte Österreichs: von den Anfängen bis zur Gegenwart'']. Oldenbourg Verlag, 1990. str. 111.</ref> ''[[Privilegium minus]]'', listina, ki je Avstrijo 17. septembra 1156 povzdignila v vojvodino, je omogočala, da avstrijski prestol nasledi tudi ženska iz Babenberške dinastije. Vojvodino je zato zase zahtevala Friderikova nečakinja, avstrijska vojvodinja Gertruda. Venčeslav je organiziral njeno poroko s svojim najstarejšim sinom, moravskim mejnim grofom Vladislavom. Vladislav je bil razglašen za vojvodo Avstrije in uspel pridobiti podporo dela avstrijskega plemstva, vendar je 3. januarja 1247 nenadoma umrl in Venčeslavov načrt je spodletel. Gertruda je nadaljevala bitko za avstrijsko vojvodstvo in se poročila z badenskim mejnim grofom Hermanom VI. ==Upor češkega plemstva== Leta 1248 se je moral Venčeslav soočiti z uporom češkega plemstva, ki ga je vodil njegov sin Otokar II. Otokarja so nezadovoljni plemiči pregovorili, da se je uprl očetu in dobil vzdevek "mlajši kralj". Venčeslavu je uspelo premagati upornike in zapreti svojega sina. Otokar II. je imel nslov češkega kralja od 31. julija 1248 do novembra 1249. Do konca leta 1250 sta umrla tako cesar Friderik II. kot vojvoda Herman VI., ki ga avstrijski plemiči niso nikoli sprejeli za svojega. Gertruda in njun edini sin, badenski mejni grof Friderik I., sta nadaljevala borbo za avstrijski prestol, Venčeslav pa je napadel Avstrijo in jo do konca leta 1251 zasedel. Osvobodil je sina Otokarja in ga ponovno imenoval za mejnega grofa Moravske. Avstrijsko plemstvo je Otokarja razglasilo za svojega vojvodo. Venčeslav, ki je sklenil zavarovati avstrijske dinastična pravice, je za avstrijsko vojvodinjo imenoval Magareto, sestro vojvode Friderika II. in Gertrudino teto, in jo zaročil s svojim sinom Otokarjem. Margateta je bila vdova po Henriku VII. Nemškemu, ki je umrl leta 1242, in veliko starejša od Otokarja. Zaročenca sta se poročila 11. februarja 1252. Venčeslav ni dolgo slavil svoje zmage, ker je 23. septembra 1253 umrl. Nasledil ga je sin [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]] ==Zapuščina== Češki dvor je med vladavino Venčeslava I. začel gojiti življenjski slog, značilen za sodobno zahodno Evropo, vključno s kulturo tekmovanj in turnirjev ter uživanjem v dvorni poeziji in pesmi. Njegova vladavina je povezana z vzpostavitvijo češke državnosti, povečanjem češkega političnega vpliva v Evropi, vzponom češkega plemstva ter nadaljnjim razvojem mestnega življenja, trgovine in obrti. Venčeslav, njegov oče in sin so podpirali naseljevanje etničnih [[Nemci|Nemcev]] v svojo državo. Venčeslav je bil tudi prvi češki vladar, ki je podelil privilegije [[Judje|Judom]], vendar naj bi zanje plačali precejšnje vsote denarja. ==Mesta, ki jih je ustanovil Venčeslav== * Jihlava, 1233 * [[Brno]], 1238 * [[Olomouc]], c. 1240 * Staro mesto v [[Praga|Pragi]], c. 1240 * Stříbro, ok. 1240 * Loket, ok. 1250 * Žatec, ok. 1250 * Cheb, ok. 1250 * Přerov, 1252 ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book |first=Francis |last=Dvornik |title=The Slavs in European History and Civilization |publisher=Rutgers University Press |year=1962 }} *{{cite book |chapter=Bohemia to the Extinction of the Premyslids |first=Kamil |last=Krofta |title=The Cambridge Medieval History |volume=VI |editor-first1=J.R. |editor-last1=Tanner |editor-first2=C.W. |editor-last2=Previte-Orton |editor-first3=Z.N. |editor-last3=Brooke |publisher=Cambridge University Press |year=1968 }} *{{cite book |first=Jonathan R. |last=Lyon |title=Princely Brothers and Sisters: The Sibling Bond in German Politics, 1100-1250 |publisher=Cornell University Press |year=2013 }} *{{cite book |chapter=Germany in the Reign of Frederick II |first=Austin Lane |last=Poole |title=The Cambridge Medieval History |volume=VI |publisher=Cambridge University Press |year=1968 }} *{{cite book |first=Wolfgang |last=Sturner |title=Friedrich II:Teil 1 Die Konigscheffschaft in Sizilien un Deutschland 1194-1220 |publisher=Wissenschaftliche Buchgesellschaft |language=German |year=1992 }} *{{cite book |first=Martin |last=Wihoda |title=Vladislaus Henry: The Formation of Moravian Identity |translator-first=Katerina |translator-last=Millerova |publisher=Brill |year=2015 }} {{refend}} {{S-začetek}} {{s-hou|[[Přemyslidi]]||okoli 1205|23. september |1253}} {{s-reg|}} {{succession box|title=Kralj Češke | before=[[Otokar I. Češki|Otokar I.]]| after=[[Otokar II. Češki|Otokar II.]]| years=1230–1253}} |- {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Češki kralji]] [[Kategorija:Přemyslidi]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] [[Kategorija:Rojeni leta 1205]] [[Kategorija:Umrli leta 1253]] 89hcdg93yamk4hqjmakp6b8o1a12c8p Cessna 340 0 520259 5729591 5728819 2022-08-09T23:56:11Z Nareto 77605 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name=Cessna 340 |image=Cessna 340A N61DD FDK MD2.jpg|Cessna 340A |caption=Cessna 340A }}{{Infobox aircraft type |type=Šestsedežno kompleksno [[športno letalo]] |manufacturer= [[Cessna]] 1972-84 |designer= Cessna |first flight=1970 |introduced=1971 model 340 <br> 1975 model 340A <br> 1979 model 335 |retired= |status= Izven proizvodnje |primary user= Zasebniki, aeroklubi in letalske šole |more users=<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced=1971-1984 |number built= Cessna 340: 350 <br> Cessna 340A: 948 <br> Cessna 335: 65 |unit cost= Cessna 340A 1975 <br> $365,000<ref name="Cessna 340 all the details">{{navedi novice| url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340|work= Pilotmail|date= |accessdate=13.7.2022}}</ref> ($2 miljona v 2022) |developed from=[[Cessna 310]]}} |} [[File:N340AJ instrument panel.jpg|thumb|Inštrumentalni panel]] [[File:N340AJ InteriorF.JPG|thumb|Potniška kabina]] [[File:N340AJ Interior2.JPG|thumb|Potniška sedeža]] [[File:Cessna 340A Private C-FEPA, YCM St. Catharines, ON (St. Catharines Airport), Canada PP1381570930.jpg|thumb|Zasebna Cessna 340A]] '''Cessna 340''' - '''C340''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] šestsedežno visoko zmogljivo nizkokrilno batno dvomotorno [[letalo]] kabinskega razreda, ki ima kabino pod pritiskom in ga je razvila družba [[Cessna]]. Velja za udobno in luksuzno športno letalo. Cessna 340 je bila razvita iz popularne predhodnice Cessna 310, ki je bila množično uporabljena kot trenažer. Glavna prodajna točka C340 je bila njena prostornina, potniška kabina pod tlakom in prvo preprosto dvomotorno udobno letalo. Razvoj se je pričel leta 1969, prvo letalo pa je bilo dobavljeno leta 1971. Zgodnji modeli imajo dva Continental TSIO-520-K turbomotorja s po 285 KM. Izkazalo se je, da je bila nekoliko podhranjena, zato so naslednico – C340A – opremili z močnejšimi motorji. Od leta 1976 so motorje nadgradili na zmogljivejše motorje Continental TSIO-520-NB s 310 KM. Ta različica je znana kot C340A in vsebuje tudi manjše propelerje s premerom 75,5 palcev (1920 mm) za zmanjšanje hrupa. Rep letala in podvozje je narejeno na osnovi letala [[Cessna 310|Cessna C310]], medtem ko so krila iz letala Cessna C414. '''Cessna 335 - C335''' je bila tržena kot cenena različica brez pritiska, ki jo poganjajo motorji Continental TSIO-520-EB s 300 KM, prototip 335 je prvi let opravil 5. decembra 1978, prvo serijsko letalo je poletelo 1979. Cessna C335 ni bila tržni uspeh, saj so jih izdelali le 64 in proizvodnjo prekinili leta 1980 zaradi pomankanja interesa, njena glavna pomanjkljivost je bila, da je na nizkih višinah bila počasna za višje pa je bilo potrebno nositi maske, kar je oteževalo delo pilotov in ni ustrezalo potnikom. Cessna 340 je bila uspešna in je ostala v proizvodnji do leta 1984 s 1287 zgrajenimi primerki, kar je velika številka za dvomotorno letalo. Prodajna cena v Nemčiji je leta 1976 z opremo za instrumentalno letenje znašala 681.000 DEM. Do konca leta 2015 je bilo v Nemčiji skupno registriranih Cessen varianta C340 34 letal in varianta C340A 95 letal. V potniški kabini, namenjeni štirim osebam, so na voljo individualni sedeži z nastavljivimi nasloni. V kabino se vstopi skozi zadnja leva vrata. Prtljažni prostor v nosu trupa ima nosilnost 159 kg, dva prtljažna prostora sta v krilih za 54 kg in eden v zadnjem delu kabine za 154 kg. Gorivo je shranjeno v sistemu osmih rezervoarjev: šestih krilnih rezervoarjev in dva vizualno vpadljiva krilna rezervoarja v konici krila. Skupna prostornina rezervoarjev je 783 litrov, od tega je uporabnih 768 litrov, letalo uporablja gorivo Avgas 100LL. ==Tehnične specifikacije (Cessna 340A)== {{aircraft specifications <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> <!-- please answer the following questions --> |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop <!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with a right parenthesis ")" and start a new, fully-formatted line beginning with an asterisk "*" --> |ref=''Pilot's Operating Handbook'' |crew=1 pilot |capacity= 5 potnik |length main= 10,46 m |length alt= 34 ft 4 in |span main= 11,61 m |span alt= 38 ft 1 in |height main= 3,84 m |height alt= 12 ft 7 in |area main= 17,1 m<sup>2</sup> |area alt= 184 sq ft |empty weight main= 3,921 lb |empty weight alt= 1779 kg |loaded weight main=<!-- lb--> |loaded weight alt=<!-- kg--> |max takeoff weight main=5990 lb |max takeoff weight alt=2717 kg |engine (prop)= 2 × Continental TSIO-520-NB |type of prop= McCauley Full Feathering 3 bladed 76.5'' props |number of props=2 |power main= 310 BHP |power alt= 230 kW |power more= |never exceed speed main= 234 vozlov IAS |never exceed speed alt= |max speed main= 244 vozlov TAS FL200 |max speed alt= |cruise speed main= 145-229 vozlov |cruise speed alt= |cruise speed more= |stall speed main= 82 vozlov |stall speed alt= 152 km/h |stall speed more= |more performance= *'''Vzletna razdalja do 15 m: asfalt ISA MSL:''' 1620 ft (494 m) *'''Pristajalna razdalja iz 15 m: asfalt ISA MSL:''' 1870 ft (570 m) *'''Pospeševalno-ustavitvena razdalja pri 91 vozlih: asfalt ISA MSL:''' 3000 ft (915 m) *'''Vzletna razdalja do 15 m z odpovedjo motorja: asfalt ISA MSL:''' 3900 ft (1200 m) *'''Minimum Control Speed Air Vmca:''' 84 vozlov *'''Max hitrost zakrilc:''' 160,140 vozlov *'''Max hitrost premikanja koles:''' 140 vozlov *'''Max diferecialni tlak:''' 4.2 PSI (290 hpa) višina kabine 8000 ft na FL200 |more general= '''Maks. teža za voženje:''' {{convert|6025|lb|kg|abbr=on}} *'''Maks. pristajalna teža:''' {{convert|5990|lb|kg|abbr=on}} *'''Maks. teža brez goriva MZFW:''' {{convert|5630|lb|kg|abbr=on}} |range main= 1,406 NM |range alt= 2,604 km <sub></sub> |range more= |ceiling main= 30 000 ft (15 800 ft SE) |ceiling alt= 9150 m (4800 m SE) |climb rate main= 1,650 ft/min (315 ft/min SE) |climb rate alt= 8,4 m/s (1,6 m/s SE) |max loading main= |max loading alt= |max power/mass main= |max power/mass alt= }} ==Glej tudi== * [[Cessna 310]] * [[Piper PA-31 Navajo]] [[Kategorija:Športna letala]] [[Kategorija:Letala Cessna]] ==Viri== 0zif3ey492os09y7djj7o2l3rh8f04g Boris Brunec 0 520816 5729547 5721320 2022-08-09T20:53:17Z Brunec 2004 211765 /* Glasbena dela */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Boris Brunec|birth_date=14. maj 1965|birth_place=Murska Sobota|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|occupation=pisatelj, pesnik, glasbenik, slikar}} '''Boris Brunec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[glasbenik]], ljubiteljski [[slikar]], [[zdravstveni organizator]], * [[14. maj]] [[1965]], [[Murska Sobota]], [[Slovenija]]. == Življenje == Otroštvo je preživel pri starih starših v Dokležovju, saj sta starša, kot mnogi iz pokrajine ob Muri, le nekaj mesecev po njegovem rojstvo, odšla na delo v tujino. Življenje na kmetiji ni bilo lahko, saj niso živeli v izobilju, zato se je že kot otrok navadil trdega dela. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Dokležovju in kasneje v Veržeju, kjer so starši gradili hišo, nakar je odšel na šolanje v Ljubljano. Vpisal se je v Kadetsko šolo za miličnike. Tu je spoznal strogo disciplino in red, ki sta mu v življenju prišla še kako prav. Po končani srednji šoli se je naprej zaposlil na Upravi za notranje zadeve v Novi Gorici, pozneje pa v Murski Soboti. V tem času si je ustvaril tudi družino s katero so skromno živeli v najemniškem stanovanju. Kot pripadnik milice je bil vključen v osamosvojitveno vojno v Sloveniji. Po osmih letih dela v milici, pozneje policiji, ga je pot vodila na šolanje na Dunaj. Z družino so tudi na Dunaju živeli dokaj skromno, saj je družina zaradi njegovega šolanja morala preživeti le z enim dohodkom. Po diplomi na Visoki zdravstveni šoli (nostrifikacija v Sloveniji z nazivom diplomirani zdravstvenik) se je zaposlil na univerzitetni kliniki (Universitätsklinikum AKH) na Dunaju, na področju zdravstvene pedagogike in psihosomatike. Po nekaj letih bivanja, šolanja in dela na Dunaju si je družina ustvarila nov dom v Dokležovju, kamor se je 1998 tudi vrnila. Žena se je znova zaposlila v Avstriji, Boris pa je ustanovil podjetje, v katerem je nekaj časa opravljal svoje delo in hkrati študiral na Fakulteti za upravo v Ljubljani. Diplomiral je leta 2003. Še pred koncem študija pa se mu je ponudila priložnost vodenja javne zdravstvene institucije v Avstriji, ki jo je tudi sprejel in tako leta vodil različne javne in zasebne zavode ter s svojim delom in izobraževanjem pomembno prispeval k razvoju domske oskrbe na avstrijskem Štajerskem. Leta 2008 je opravil specializacijo in prejel avstrijsko licenco za vodenje in upravljanje v zdravstvenem managementu. V letih svojega delovanja v Avstriji je pridobil še nekaj drugih certifikatov. V letih 2006 do 2014 je deloval tudi v lokalni politiki občine Beltinci. Bil je predsednik krajevne skupnosti Dokležovje ter član različnih odborov in komisij, s čimer je prispeval delež k razvoju svojega kraja in občine. Ves prosti čas je poleg gradnje hiše posvetil glasbi, slikarstvu in pisanju. Zato so skozi leta nastajala zanimiva dela, tako na glasbenem kakor tudi na literarnem (pesniška zbirka in trije romani) in slikarskem (olje na platnu, pastel) področju. Je soustanovitelj Foruma Petrovice na Češkem, katerega člani so literati iz Avstrije, Italije, Češke, Švice, Slovenije in drugih vzhodnoevropskih držav. Namen foruma je povezovanje in vzpostavitev literarnih mostov. Skupaj z bratom Jožetom sta pred več kot 20 leti ustanovila glasbeno skupino, ki je pod imenom Duo Holliday delovala na različne načine in se povezovala tudi z drugimi glasbeniki. Boris je pozneje v Avstriji nastopal še samostojno. V zadnjih letih, ko se je nekoliko distanciral od poklica, je začel znova pisati in slikati. Živi in ustvarja v Dokležovju. == Dela == === Romani === * Ljudje in ljubezen ob Muri. Murska Sobota: samozaložba, 1996.{{COBISS|ID=105168643}} * Pot med dvema rekama: ljubezenski roman. Brežice: Primus, 2020.{{COBISS|ID=303874816}} * Balkanska lepotica. Kupšinci: Zavod Droplja, 2022.{{COBISS|ID=105168643}} * Balkanska lepotica [Elektronski vir]{{COBISS|ID=112868867}} === Pesniška zbirka === * Mura, vir življenja. Murska Sobota: samozaložba, 1997{{COBISS|ID=69009664}} === Slikarske razstave === * Likovni salon Kočevje, 1992, uvodna beseda Andrej Pavlovec. * Knjižnica Logatec , 1992, uvodna beseda Andrej Pavlovec. * Ljubljana, 1992, uvodna beseda Andrej Pavlovec. * Kaiser Franz Joseph Spital, Dunaj, 1994 * Grajska dvorana, Murska Sobota, 1996. * Vaški dom Dokležovje, 1996. * Osnovna šola Veržej, 1997. * SPWH St Peter am Ottersbach, 2010. * Dom oskrbovancev Hermengild, Tieschen, 2012. === Glasbena dela === * Stara reka, besedilo, glasba in izvedba, pop verzija, 2008 * Stara reka, besedilo, glasba in izvedba, narodno zabavna verzija, 2008. * Amore Romantika, besedilo, 2011, izvajalec Jože Kovač-Uri. * Mamin rojstni dan, besedilo, 2012, izvajalec Duo Holliday. * Spomin na šolsko ljubezen, besedilo in izvedba, 2012 * Poročne želje, besedilo in izvedba, 2012. * Božična noč, besedilo in izvedba, 2012. * Verži mi smo šampioni, besedilo,2015, izvajalec Duo Holliday. * Himna NK Ižakovci, besedilo, 2017, izvajalec Duo Holliday. * Babica, besedilo: Boris Brunec, glasba: Jože Kovač-Uri, aranžma: Boris Vučkič izvajalec, Mary == Nagrade == * priznanje občine Beltinci za prispevek h kulturnemu in umetniškemu delu, 1999 == Viri == * Rituper, A. Novice iz kulture: Boris Brunec na 1. Forumu Petrovice. Vestnik (1996, 17. okt.), let. 48, št. 42, str. 11. * Brunec, B. Predstavitev romana Pot med dvema rekama. Mali rijtar: informativno glasilo Občine Beltinci, (2020, jun.), let. 17, št. 80, str.24 – 25. * Muhič, J. “Življenje včasih vzame, a tudi veliko prinese”. Soboške novine: časopis Mestne občine Murska Sobota, (2020, 15. jun.), št. 199, str. 27. * Baler, I. O trpljenju, dobroti in lepoti: nov roman Borisa Brunca. Vestnik (2022, 16. jun.), let. 74, št. 24, str. 16 * https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/brunec-boris/ * https://sobotainfo.com/tags/boris-brunec * Brunec, B. Predstavitev romana Balkanska lepotica. Mali rijtar glasilo Občine Beltinci, (2022, jun.) let.XIX-ISSN, št.92, str.37-38 == Zunanje povezave == * TV AS, 17. november 2021 https://www.youtube.com/watch?v=8R-3alvsmjk * Facebook, 31. maj 2020 https://www.facebook.com/brunec65/videos/boris-brunec-stara-reka/2635933373353476/ * TV Ideja, 18. julij 2022 https://www.youtube.com/watch?v=XbNHZ7Coz2w {{DEFAULTSORT:Brunec, Boris}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] 4xl2zk40dm82mda4oztoffreqdst3br Wikipedija:Predlogi za brisanje/Klara Otorepec 4 521896 5729632 5726612 2022-08-10T08:31:38Z GeographieMan 179499 /* Klara Otorepec */ proti wikitext text/x-wiki ===[[:Klara Otorepec]]=== :{{la|Klara Otorepec}} Obrazložitev uporabnika/-ce {{u|212.13.239.242}} s [[Pogovor:Klara Otorepec|pogovorne strani]]: <blockquote> Skladno s pravili Wikipedie je zapis o tej osebi vprašljiv, saj ne gre za znano oziroma odmevno osebo. Ta članek ne dosega kriteria "general notability" v točkah ko so: Indipendent of the subject (članek je evidentno napisan s strani osebe, ki je tesno povezana z osebo v članku (detajli o osebnem življenju, šolanju itd.), saj te podatki niso javni. Prav tako ne dosega kriterija "significant coverege", saj so v članku trivialni podatki, kot so poklic staršev in odmevnost staršev. Ker gre evidentno za članek o relativno nepomembni osebi, ki je narejena s strani osebe same ali pa za promocijo te relativno neznane in nepomembne osebe, brez konkretnih virov, ki bi podkrepili smiselnost vnosa, predlagam izbris. </blockquote> :rahlo {{proti}}; lahko se strinjam, da bi se dalo počistiti nekaj trivialnosti, toda njene aktivnosti so kar odmevne [https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174766108][https://www.dnevnik.si/1042731353/kultura/oder/feministicni-in-kvirovski-festival-rdece-zore-pinceta-ali-panceta][https://old.delo.si/novice/politika/gredo-na-neprijavljen-protest-ker-je-zakon-skodljiv.html] — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:06, 2. avgust 2022 (CEST) :{{komentar}}: "significant coverege", saj so v članku trivialni podatki, kot so poklic staršev in odmevnost staršev": [[WP:POM]] tega ne pokriva, morda bolj primerna smernica bi bila [[WP:NI]]. Vsekakor pa če so podatki omenjeni v [[WP:RS]], naj se pustijo. Vsekakor je potrebna redakcija in ponovno pisanje članka na podlagi npr. Yerpovih virov.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:38, 2. avgust 2022 (CEST) : rahlo {{proti}}; sem enakega mnenja kot [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], že če dam njeno ime v google iskalnik mi najde na 5. straneh več kot dovolj odmevnejših aktivnosti/dosežkov za vključitev v slo. Wiki. Je pa članek potreben čiščenja. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:31, 10. avgust 2022 (CEST) 5rm8jlwanjjvim76zu2dzs97dn3b26b Wikipedija:Predlogi za brisanje/Eksplanatorne teorije, Tehnološke teorije, Diagnostične spretnosti 4 521897 5729516 5726804 2022-08-09T17:10:27Z Upwinxp 126544 zaključen wikitext text/x-wiki ===[[:Eksplanatorne teorije]], [[Tehnološke teorije]], [[Diagnostične spretnosti]] === :{{la|Eksplanatorne teorije}} :{{la|Tehnološke teorije}} :{{la|Diagnostične spretnosti}} Še trije seznami iz iste serije kot [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Intervencijske spretnosti|Intervencijske spretnosti]], že izglasovan za brisanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:28, 2. avgust 2022 (CEST) *{{za}} PMM kandidati za hitro brisanje (premalo za članek)--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:28, 2. avgust 2022 (CEST) *{{za}}[[Uporabnik:Hinko Gnito|Hinko Gnito]] ([[Uporabniški pogovor:Hinko Gnito|pogovor]]) 22:48, 2. avgust 2022 (CEST) Izbrisano. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:10, 9. avgust 2022 (CEST) b4bn32etjlvm88f4h0hf124fvagfstp Brouwerjeva pomorska pot 0 521957 5729539 5728861 2022-08-09T18:47:35Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:The-Brouwer-Route.jpg |sličica|V [[Doba jadrnic|dobi jadrnic]] je Brouwerjeva pomorska pot, ki jo je zasnoval nizozemski pomorščak Hendrik Brouwer leta 1611, močno skrajšala potovanje med [[Rt dobrega upanja|Rtom dobrega upanja]] (nizozemska kapska kolonija) do [[Java|Jave]] ([[nizozemska vzhodna Indija]]) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo.]] '''Brouwerjeva pomorska pot''' je bila pomorska [[trgovska pot]] v 17. stoletju, ki so jo uporabljale ladje, ki so plule od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]], vzhodni krak pomorske poti Rta dobrega upanja. Pot je vodila ladje južno od Rta dobrega upanja (na 34° južne širine) v »Roaring Forties«, nato proti vzhodu čez [[Indijski ocean]], preden je zavila proti severovzhodu proti [[Java|Javi]]. Tako je ladja izkoristila močne zahodne vetrove, po katerih so dobile ime Roaring Forties, in močno povečala potovalno hitrost.<ref>[http://www.nla.gov.au/exhibitions/southland/Trade-Seynbrief.html ''The Seynbrief, Sailing Toward Destiny''], National Library of Australia.</ref> Težava s potjo je bila v tem, da takrat ni bilo natančnega načina za določitev [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]],<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> to je kako daleč proti vzhodu je plovilo potovalo. Opazovanje [[Amsterdam (otok)|otoka Amsterdam]] ali [[Otok Svetega Pavla|otoka Svetega Pavla]] je bil edini znak, da so ladje spremenile smer in se usmerile proti severu.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Unfortunate Dutchman|last=De Witt|first=D.|year=2013|publisher=Nutmeg Publishing|isbn=1301681180}}</ref> Vendar je bilo to odvisno od kapitanovega strokovnega znanja. Posledično je bilo veliko ladij poškodovanih ali razbitih na skalah, grebenih ali otokih na zahodnem [[Kontinentalna polica|epikontinentalnem pasu]] [[Avstralija|Avstralije]], ki je bil takrat Evropejcem skoraj neznan. Pot je zasnoval nizozemski raziskovalec Hendrik Brouwer leta 1611 in ugotovil, da prepolovi trajanje potovanja od Evrope do Jave v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo, ki je vključevala sledenje obali [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]] proti severu in plutje skozi Mozambiški kanal okoli [[Madagaskar]]ja in nato čez Indijski ocean, včasih preko Indije. Od leta 1616 je bila Brouwerjeva pomorska pot obvezna za mornarje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> Za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je kapitan Humphrey Fitzherbert na ''Royal Exchange'' leta 1620 preizkusil pot, ki so jo poimenovali '''''Southern route''''' (Južna smer) in so sprva mislili, da je zelo uspešna, vendar je druga angleška ladja, ki je uporabljala to pot, {{Ladja||Tryall||2}} (včasih napisana ''Trial'' ) napačno ocenila zemljepisno dolžino, plula predaleč proti vzhodu, preden je zavila proti severu in maja 1622 doživela brodolom na Tryal Rocks ob obali Pilbara v Avstraliji. Angleži so se nato smeri naslednji dve desetletji izogibali.<ref name="Lee">{{Navedi časopis|last=Lee|first=I.|author-link=Ida Lee|date=April 1934|title=The First Sighting of Australia by the English|url=http://gutenberg.net.au/ebooks06/0609031h.html|journal=The Geographical Journal|publisher=Royal Geographical Society}}</ref> Brouwerjeva pomorska pot je imela pomembno vlogo pri evropskem odkritju zahodne obale [[Avstralija|Avstralije]]. Številne ladje so se razbile ob obali, vključno z {{Ladja||Batavia|ladja, 1628|2}} leta 1629, {{Ladja||Vergulde Draeck||2}} leta 1656, {{Ladja||Zuytdorp||2}} leta 1712 in {{Ladja||Zeewijk||2}} leta 1727. Leta 1696 je [[Willem de Vlamingh]] raziskoval avstralsko obalo, medtem ko je iskal preživele z {{Ladja||Ridderschap van Holland|1682|2}}, ki je leta 1694 izginila s 302 ljudmi na krovu. Niti preživelih niti ladje niso nikoli našli. == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Appleyard|first=R. T.|last2=Manford|first2=T.|date=1979|title=The Beginning: European Discovery and Early Settlement of Swan River Western Australia|location=Nedlands|publisher=University of Western Australia Press|isbn=0855641460}} * {{Navedi knjigo|last=Henderson|first=J.|date=1993|title=Phantoms of the Tryall|location=Perth|publisher=St. George Books|isbn=0867780533}} [[Kategorija:Trgovske poti]] [[Kategorija:Raziskovanje]] b60plyapmyiuvxob8o5f7a0jev8niar Japonska arhitektura 0 522004 5729488 5729181 2022-08-09T15:35:11Z Ljuba brank 92351 /* Obdobje Hej'an */ wikitext text/x-wiki [[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]] Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata/stena (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji. Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor. Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]]. Leta 894 v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj. Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šodži]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji. Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.<ref name ="sukiya">[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.</ref> Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.<ref>{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}</ref> Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. == Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture == V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.<ref name="hozintro">(Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]]. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]] Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori. Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture. Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. == Prazgodovina == Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št. V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.<ref name="Britannica">{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011 }}</ref> V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;10</ref> Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.<ref name="Arbi2013">{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}</ref><ref name="Robbeets2017">{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}</ref> Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.<ref>Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013 }}</ref> Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''. Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja. <gallery class="center"> File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje </gallery> == Asuka in Nara arhitektura == K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka. Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''[[Kon-dō]]'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.<ref>Bussagli (1989), pp.&nbsp;163-165</ref><ref>Parent, Mary Neighbour. "Irimoyazukuri"[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.</ref> Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;165</ref> Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Tōdai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.<ref>Sickman & Soper (1956), pp.&nbsp;237–238</ref> Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;21</ref> <gallery class="center"> File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706 File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730 File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743 File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju </gallery> == Obdobje Hej'an == {{glavni|Obdobje Hej'an}} Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Hej'an-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa. Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.<ref>Zwerger (2000), pp.&nbsp;34 & 35</ref> Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe. Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta [[japonski vrt|vrt]] je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.<ref name="Bussagli 166">Bussagli (1989), p.&nbsp;166</ref> [[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]] Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.<ref name ="kokufu">[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.</ref> Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.<ref name="Bussagli 168">Bussagli (1989), p.&nbsp;168</ref> V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo. V kasnejšem delu obdobja Hej'an so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.<ref>Parent, Mary Neighbour. "Minka".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053 File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060 File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168 File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171 File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Tottori File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke'' </gallery> == Obdobje Kamakura in Muromači == V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333) in naslednjem [[Obdobje Muromači |obdobju Muromači]] (1336–1573) je japonska budistična arhitektura naredila tehnološki napredek, ki se je oddaljil od kitajske arhitekture. Kot odgovor na domače zahteve, kot so odpornost proti [[potres]]om in zavetje pred močnimi padavinami ter poletno vročino in soncem, so se mizarski mojstri tega časa odzvali z edinstveno vrsto arhitekture<ref name="bowring-kornicki">{{cite book |last1=Bowring |first1=Richard |last2=Peter |first2=Kornicki |title=The Cambridge Encyclopedia of Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, England |isbn=0-521-40352-9 |pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 201–208] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 }}</ref> in ustvarili sloga ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō''.<ref name="coaldrake">{{cite book |last1=Coaldrake |first1=William H. |title=Architecture and Authority in Japan |url=https://archive.org/details/architectureauth00coal_484 |url-access=limited |series=Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series |date=September 20, 1996 |publisher=Routledge |location=Oxford, England |isbn=978-0-415-10601-6 |pages=[https://archive.org/details/architectureauth00coal_484/page/n119 97]–103 }}</ref> Slog ''Vajō'' je bil združen z ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō'', da sta nastala sloga ''Šin-vajō'' in ''Setčūjō'', število templjev v čistem slogu vajō pa se je po 14. stoletju zmanjšalo.<ref>[https://web.archive.org/web/20211225074141/https://kotobank.jp/word/%E6%8A%98%E8%A1%B7%E6%A7%98%E5%BB%BA%E7%AF%89-1554567 Setchūyō.] Kotobank.</ref> Obdobje Kamakura se je začelo s prenosom oblasti na Japonskem s cesarskega dvora na [[šogunat Kamakura]]. Med vojno Genpei (1180–1185) je bilo poškodovanih veliko tradicionalnih stavb v Nari in Kjotu. Na primer, Kōfuku-dži in Tōdai-dži je požgal Taira no Šigehira iz klana Taira leta 1180. Številne od teh templjev in svetišč je pozneje ponovno zgradil šogunat Kamakura, da bi utrdil [[šogun]]ovo oblast.<ref name="Bussagli 1989 p172">Bussagli (1989), p.&nbsp;172</ref> Čeprav je bila arhitektura v obdobju Kamakura manj dovršena kot v obdobju Hej'an, je bila zaradi povezave z vojaškim redom seznanjena s preprostostjo. Nove rezidence so uporabljale slog ''buke-zukuri'', ki je bil povezan s stavbami, obdanimi z ozkimi jarki ali ograjami. Obramba je postala prednostna naloga, saj so bile stavbe združene pod eno streho in ne okoli vrta. Vrtovi hiš iz obdobja Hej'an so pogosto postali vadbena igrišča. Po padcu šogunata Kamakura leta 1333 je nastal šogunat Ašikaga, ki je imel kasneje sedež v kjotskem okrožju Muromači. Bližina šogunata cesarskemu dvoru je povzročila rivalstvo v višjih slojih družbe, kar je povzročilo težnje po luksuznih dobrinah in življenjskem slogu. Aristokratske hiše so bile prilagojene preprostemu slogu ''buke-zukuri'', da bi bile podobne prejšnjemu slogu ''šinden-zukuri''. Dober primer te razkošne arhitekture je [[Kinkaku-dži]] v Kjotu, ki je okrašen z lakom in zlatimi lističi v nasprotju s svojo sicer preprosto stavbo in strehami iz navadnega lubja. [[File:Takagike Kashihara JPN 001.jpg|thumb| Notranjost tipične sobe v slogu ''šoin-zukuri''. Tatami so povsod po tleh, ''fusuma'' na levi, ''čigaidana'' in ''[[tokonoma]]'' na sredini ter ''šodži'' na desni.]] V obdobju Muromachi je slog ''šinden-zukuri'', ki je bil glavni tok rezidenc japonskih plemičev, upadel, ''šoin-zukuri'', ki se je razvil iz ''buke-zukuri'' rezidenc razreda samurajev, pa je postal prevladujoč. ''Šoin-zukuri'' je trajno vplival na poznejša japonska stanovanja in je osnova sodobnih japonskih stanovanj. V starem arhitekturnem slogu so bili ''tatami'' položeni le v delu prostora, v slogu ''šoin-zukuri'' pa so bili tatami položeni po celem prostoru. V tem slogu so za ločevanje prostorov uporabljali drsna vrata, imenovana ''fusuma'', znotraj lesenih polkn pa so vgradili notranje okno, imenovano ''šodži'', ki so ga naredili tako, da so na lesen okvir nalepili papir, prepusten za sončno svetlobo. V sobi sta bili postavljeni ''[[tokonoma]]'' (niša za razstavo umetniških predmetov) in ''čigaidana'' (police, vgrajene v steno) za dekoracijo različnih stvari.<ref name="shoin">[https://web.archive.org/web/20211024032713/https://kotobank.jp/word/%E6%9B%B8%E9%99%A2%E9%80%A0-78777 Shoin-zukuri.] Kotobank.</ref><ref name ="tatami">[https://web.archive.org/web/20210624195255/https://kotobank.jp/word/%E7%95%B3-93406 tatami.] Kotobank.</ref> Da bi zajezili presežek višjih slojev, so mojstri zena uvedli [[Japonski obred pitja čaja|čajni obred]]. V arhitekturi je to spodbudilo zasnovo ''[[čašicu]]'' (čajnic) do skromne velikosti s preprostimi detajli in materiali. Čašicu tipične velikosti je velika 4 1/2 tatamija. V vrtu so načela zena nadomestila vodo s peskom ali gramozom, da bi ustvarili suh vrt (''[[Japonski suhi vrt |karesansui]]''), kot je tisti v [[Rjōan-dži]].<ref name="Bussagli 177">Bussagli (1989), p.&nbsp;177</ref> <gallery class="center"> File:Jyodoji-ono001.JPG| Jōdodō iz Jodo-dži, Ono, Hjōgo, zgrajen leta 1194 File:Koyasan Danjogaran Fudodo.JPG|Dandžogaran Fudo-dō na gori Kōja, Vakajama, zgrajen leta 1197. File:Sanjusangendo temple02s2040.jpg|Sandžūsangen-dō, Kjoto, zgrajen leta 1266 File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|''Bucuden'' Kōzan-dži (Šimonoseki), zgrajen leta 1320 File:Shofukuji Jizo Hall Left Front.JPG|Šōfuku-dži, Tokio, končana leta 1407 File:GinkakujiTemple.jpg|Ginkaku-dži, Kjoto, zgrajen v 15. st. File:Negoroji03s3200.jpg|Pagoda Negoro-dži v Ivade, Vakajama, zgrajen leta 1547. File:RyoanJi-Dry garden.jpg|Rjōan-dži suhi vrt v Kjotu File:Tenryuji Kyoto41n4592.jpg|Vrt Tenrjū-dži v Kjotu </gallery> == Obdobje Azuči-Momojama == V [[obdobje Azuči-Momojama|obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) je Japonska po dolgem obdobju državljanske vojne prestala proces združevanja. Zaznamovala ga je vladavina Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija, mož, ki sta gradila [[japonski grad|gradove]] kot simbole svoje moči; Nobunaga v Azučiju, kjer je bil sedež njegove vlade in Hidejoši v Momojami. Vojna Ōnin v obdobju Muromači je povzročila vzpon grajske arhitekture na Japonskem. Do obdobja Azuči-Momojama je smela vsaka domena imeti en svoj grad. Običajno je bil sestavljen iz osrednjega stolpa ali ''tenšu'' (天守, dobesedno ''obramba nebes''), obdanega z vrtovi in utrjenimi stavbami. Vse to je bilo postavljeno znotraj masivnih kamnitih zidov in obdano z globokimi jarki. Temno notranjost gradov so pogosto okrasili umetniki, prostori so bili ločeni z drsnimi ploščami ''fusuma'' in zložljivimi zasloni ''byōbu''. Slog ''šoin-zukuri'' v obdobju Muromači se je še naprej izpopolnjeval. Verande so povezovale notranjost stanovanjskih stavb z visoko kultiviranimi zunanjimi vrtovi. ''Fusuma'' in ''byōbu'' sta postala zelo okrašena s slikami in pogosto je bila notranja soba s policami in nišo (''[[tokonoma]]'') uporabljena za prikaz umetniških del (običajno visečih zvitkov). V tem obdobju so se pod vplivom čajnice, imenovane ''čašicu'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. [[Grad Matsumoto]], Kumamoto in [[grad Himedži]] (popularno znan kot grad Bele čaplje) so odlični primeri gradov tega obdobja, medtem ko je grad Nijō v Kjotu primer grajske arhitekture, pomešane s cesarsko palačo, da ustvari slog, ki je bolj v skladu s kitajskim vplivom prejšnjih stoletij. <gallery class="center"> File:Himeji Castle 01s2048.jpg| Grad Himedži v Himedžiju, Hjōgo, dokončan leta 1618 File:Matsumoto Castle05s5s4592.jpg| Grad Macumoto v Macumoto, Nagano, dokončan leta 1600. File:Kumamoto Castle 02n3200.jpg| Suhi kamniti zidovi gradu Kumamoto, dokončani leta 1600. File:Nijo Castle.jpg| Palača Ninomaru v gradu Nidžō, Kjoto File:Byobu.jpg| ‘’Byōbu'' s šestimi ploščami iz 17. stoletja </gallery> == Obdobje Edo == [[File:Fabric shop in Nara.jpg|thumb| Tipična ''[[mačija]]'' v Nari]] [[File:Edo l235-1239.jpg|thumb| Zgornja rezidenca Macudaira Tadamasa, kot je prikazana na zaslonih Edo-zu byōbu (17. stoletje)]] Šogunat Tokugava je mesto [[Edo]] (kasneje postalo del današnjega Tokija) prevzel za svojo prestolnico. Zgradili so mogočno trdnjavo, okoli katere so bile zgrajene stavbe državne uprave in rezidence za provincialne daimyō. Mesto je zraslo okoli teh stavb, povezanih z mrežo cest in kanalov. Do leta 1700 je prebivalstvo naraslo na milijon. Zaradi pomanjkanja prostora za stanovanjsko arhitekturo so bile hiše zgrajene v dveh nadstropjih, pogosto na dvignjenih kamnitih podstavkih. Čeprav so ''[[mačija]]'' (mestne hiše) obstajale že od obdobja Hej'an, so se začele izpopolnjevati v obdobju Edo. ''Mačija'' so običajno zasedale globoke, ozke parcele, ki so mejile na ulico (širina parcele je običajno kazala na bogastvo lastnika), pogosto z delavnico ali trgovino v pritličju. Na strehi so namesto slame uporabljali ploščice, izpostavljen les pa so pogosto ometali, da bi zaščitili stavbo pred ognjem.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/m/machiya.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516063458/http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/machiya.htm |archive-date=May 16, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Zgrajene so bile razkošne stavbe, ki so kazale bogastvo in moč fevdalcev, kot sta [[Kamijašiki Macudaira Tadamasa]] ali Ōzone Šimojašiki. Edo je hudo trpel zaradi uničujočih [[požar]]ov in [[veliki požar Meireki]] leta 1657 je bil prelomnica v urbanističnem oblikovanju. Sprva je vlada kot način za zmanjšanje širjenja požara zgradila kamnite nasipe na vsaj dveh lokacijah ob rekah v mestu. Sčasoma so jih podrli in nadomestili s skladišči ''dōzō'', ki so jih uporabljali kot požarne pregrade in za shranjevanje blaga, raztovorjenega iz kanalov. ''Dōzō'' so bili zgrajeni s konstrukcijskim okvirjem iz lesa, prevlečenega s številnimi plastmi zemeljskega ometa na stenah, vratih in strehi. Nad zemeljskimi strehami je bil leseni okvir, ki je nosil streho iz strešnikov.<ref>Itoh (1973), pp.&nbsp;71, 72, 75 & 76</ref> Čeprav so Japonci, ki so študirali z Nizozemci v njihovi naselbini Dedžima (umetni otok pri Nagasakiju, ki je služil kot trgovska baza Portugalcev), zagovarjali gradnjo s kamnom in opeko, tega niso izvedli zaradi njihove občutljivosti na potrese.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;82</ref> ''Mačija'' in skladišča iz poznejšega dela obdobja so značilna po črni barvi zunanjih mavčnih sten. Ta barva je nastala z dodajanjem [[Tuš (likovna umetnost)|indijskega črnila]] žganemu apnu in zdrobljeni lupini ostrig.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111213194614/http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |archive-date=December 13, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Čiste linije posvetne arhitekture v Edu so vplivale na slog ''sukija-zukuri'' stanovanjske arhitekture. Samostojna [[cesarska vila Kacura|palača Kacura]] in cesarska vila Šugaku-in na obrobju Kjota sta dobra primera tega sloga. Ta arhitektura ima preproste linije in dekor ter uporablja les v njegovem naravnem stanju.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;178</ref> Slog ''sukija'' se ni uporabljal le za vile, ampak tudi za ''ryōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa so ga uporabili tudi za rezidence. V zelo poznem delu obdobja ''sankin-kōtai'' je bil zakon, ki je od daimjev zahteval vzdrževanje bivališč v prestolnici, razveljavljen, kar je povzročilo zmanjšanje števila prebivalstva v Edu in sorazmerno zmanjšanje dohodka za šogunat.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;13</ref> <gallery class="center"> File:Matsue castle01bs4592.jpg|Tenšu gradu Macue v prefekturi Šimane, zgrajen leta 1607 File:Hirosakijo.jpg| Tenšu gradu Hirosaki v Hirosakiju, Aomori, dokončan leta 1611 File:Genkyuen03s3000.jpg| Grad Hikone v Hikoneju, Šiga, dokončan leta 1622 File:Kiyomizu-dera in Kyoto-r.jpg| Hondo iz Kijomizu-dera, Kjoto, zgrajen leta 1633 File:Enryakuji Konponchudo04n4272.jpg| Konpončudo iz Enrjaku-ji v Ōcuju, Šiga, zgrajen leta 1641 File:NikkoYomeimon5005.jpg| Jomeimon v šintoističnem svetišču (''tōšō-gū''), Nikkō, Točigi File:Shokin-tei.jpg| Znotraj Šokintei v cesarski vili Kacura, Kjoto, zgrajeno v 17. stoletju File:Kochi Castle04s3872.jpg| Tenšu gradu Kōči v mestu Kōči, prefektura Kōči, zgrajen leta 1748 File:Engyoji05s4592.jpg| Tri dvorane templja Engjō-dži v Himedžiju, Hjōgo, dokončane v 18. stoletju File:Edogura.jpg| Mestna hiša s črno (''edoguro'') barvo do zgornjega nadstropja </gallery> == Meidži, Tajšo in zgodnje Šova obdobje == Proti koncu šogunata Tokugava se je zahodni vpliv v arhitekturi začel kazati v stavbah, povezanih z vojsko in trgovino, zlasti v pomorskih in industrijskih objektih. Po ponovni vrnitvi cesarja Meidžija na oblast (znano kot [[obnova Meidži]]) je Japonska začela hiter proces zahodnjaštva, ki je privedel do potrebe po novih vrstah stavb, kot so šole, banke in hoteli. Na zgodnjo arhitekturo Meidži je sprva vplivala kolonialna arhitektura v kitajskih pogodbenih pristaniščih, kot je [[Hong Kong]]. Britanski trgovec Thomas Glover je v Nagasakiju zgradil lastno hišo v takšnem slogu s pomočjo spretnosti lokalnih mizarjev. Njegov vpliv je pripomogel k karieri arhitekta Thomasa Watersa, ki je leta 1868 zasnoval kovnico v Osaki, dolgo, nizko stavbo iz opeke in kamna z osrednjim [[portik]]om s [[pediment]]om. V Tōkiu je Waters zasnoval Komercialni muzej, ki naj bi bil prva zidana stavba v mestu.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;19-20</ref> V Tokiu je vlada po tem, ko je leta 1872 do tal požgalo območje Cukidži, območje Ginza označila za model modernizacije. Vlada je načrtovala gradnjo ognjevarnih opečnih stavb in večjih, boljših ulic, ki bi povezovale postajo Šimbaši in tujo koncesijo v Cukidžiju ter pomembne vladne stavbe. Zasnove za območje je zagotovil britanski arhitekt Thomas James Waters; za gradnjo je skrbel Gradbeni biro Ministrstva za finance. Naslednje leto je bila dokončana Ginza v zahodnem slogu. Stavbe »Bricktown« so sprva ponujali naprodaj, kasneje oddali v najem, a so zaradi visoke najemnine mnoge ostale nezasedene. Kljub temu je območje cvetelo kot simbol »civilizacije in razsvetljenstva«, zahvaljujoč prisotnosti časopisov in revij, ki so vodile trende. Območje je bilo znano tudi po izložbah, ki so primer sodobnih marketinških tehnik. "Bricktown" v Ginzi je služil kot model za številne druge modernizacijske sheme v japonskih mestih. [[File:Tokyo-Rokumeikan-zenmen-no-kei-1883-1900.png|thumb|''Rokumeikan'' v letih 1883-1900]] Eden glavnih primerov zgodnje zahodne arhitekture je bila ''Rokumeikan'', velika dvonadstropna stavba v Tokiu, dokončana leta 1883, ki naj bi postala kontroverzni simbol zahodnjaštva v obdobju Meidži. Za nastanitev tujih gostov jo je naročil zunanji minister Inoue Kaoru, zasnoval pa jo je Josiah Conder, ugleden tuji vladni svetovalec na Japonskem Meidži (''o-yatoi gaikokujin''). ''Rjōunkaku'' je bil prvi japonski [[nebotičnik]] v zahodnem slogu, zgrajen leta 1890 v Asakusi. Vendar se je tradicionalna arhitektura še vedno uporabljala za nove stavbe, kot je ''Kjūden'' v [[Tokijska cesarska palača |tokijski cesarski palači]], čeprav z značilnimi zahodnjaškimi elementi, kot je brizgajoča vodna fontana v vrtovih.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|title=English: Bird's-eye view of the Meiji palace which was completed in October 1888.|first=Ukiyo-e|last=artist|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619084056/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Former Kaichi School 2009.jpg|thumb|left| Osnovna šola Kaiči, Macumoto, zgrajena leta 1876]] V nasprotju z Watersovo stavbo v neoklasicističnem slogu so japonski tesarji razvili psevdojaponski slog, znan kot ''gijōfū'', ki je v glavnem uporabljal les. Dober primer tega je osnovna šola Kaiči v prefekturi Nagano, zgrajena leta 1876. Tesarski mojster Tateiši Kijošige je odpotoval v Tōkiō, da bi videl, kateri zahodni gradbeni slogi so priljubljeni in jih vključil v šolo s tradicionalnimi gradbenimi metodami. Zgrajena na podoben način kot tradicionalna (''kura'' (倉)) skladišča, lesena stavba, ometana znotraj in zunaj, vključuje osmerokotni kitajski stolp in ima kamnite vogale.<ref>Bognar (1995), p.&nbsp;164</ref> Tradicionalni omet ''namako'' so uporabili na dnu sten, da bi dali vtis, da stavba stoji na kamniti podlagi. Drug primer je bila stavba prve Narodne banke v Tokiu, zgrajena leta 1872.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|title=English: Dai-ichi Kokuritsu Ginko (First National Bank in Japan)|last=Unknown|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619080519/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Nara national museum01s3200.jpg|thumb| Narodni muzej Nara v Nari, arhitekt Tōkuma Katajama, zgrajen leta 1894]] Japonska vlada je povabila tudi tuje arhitekte, da delajo na Japonskem in poučujejo nove japonske arhitekte. Eden od teh, britanski arhitekt Josiah Conder, je nadaljeval z usposabljanjem številnih najvidnejših japonskih arhitektov iz obdobja Meidži, vključno s Kingom Tacuno, Tacuzō Sone in Tokuma Katajama. Tacunova zgodnja dela so imela beneški slog, na katerega je vplival [[John Ruskin]], toda njegova kasnejša dela, kot sta Japonska banka (1896) in Tōkijska postaja (1914), imajo bolj pridih ''Beaux-Arts''. Po drugi strani pa je na Katajamo bolj vplival slog francoskega drugega imperija, ki ga lahko vidimo v Narodnem muzeju Nara (1894) in Narodnem muzeju Kyōto (1895).<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;55–58</ref> Leta 1920 je skupina mladih arhitektov ustanovila prvo organizacijo modernističnih arhitektov. Znani so bili kot ''Bunriha'', dobesedno »secesionistična skupina«, ki so jo delno navdihnili [[Dunajska secesija|dunajski secesionisti]]. Ti arhitekti so bili zaskrbljeni zaradi zanašanja na zgodovinske sloge in dekoracijo ter so namesto tega spodbujali umetniško izražanje. Svoj vpliv so črpali iz evropskih gibanj, kot sta [[ekspresionizem]] in [[Bauhaus]] in pomagali utreti pot k uvedbi mednarodnega stila modernizma.<ref name="Bognar 1995, p 14">Bognar (1995), p.&nbsp;14</ref> [[File:Yamamura house06s3200.jpg|thumb|right| ''Hiša Jamamura'', Ašija, [[Frank Lloyd Wright]], zgrajena leta 1924]] V [[obdobje Tajšo|obdobjih Tajšo]] in zgodnjem Šova sta na Japonskem delovala dva vplivna ameriška arhitekta. Prvi je bil [[Frank Lloyd Wright]], ki je zasnoval hotel Imperial v Tokiu (1913–1923) in gostišče Jodokō (1924), pri čemer sta oba uporabljala lokalno pridobljen kamen Ōja.<ref>Tanigawa (2008), p.&nbsp;53</ref> Wright je imel pod mentorstvom številne japonske vajence, kot je Arata Endo, ki je leta 1930 zgradil hotel Kōšien. Drugi je bil Antonin Raymond, ki je delal za Wrighta pri hotelu Imperial, preden je odšel in ustanovil svoj biro v Tōkiu. Čeprav njegova zgodnja dela, kot je Tōkyō Women's Christian College, kažejo Wrightov vpliv, je kmalu začel eksperimentirati z uporabo in situ armiranega betona, ki ga je podrobno opisal na način, ki spominja na tradicionalne japonske metode gradnje. Med letoma 1933 in 1937 je na Japonskem ostal Bruno Taut. Njegovi spisi, zlasti tisti o cesarski vili Kacura, so ponovno ovrednotili tradicionalno japonsko arhitekturo in jo približali širšemu občinstvu. Tako kot v dobi Meidži so izkušnje iz tujine pridobivali japonski arhitekti, ki so delali v Evropi. Med njimi sta bila Kunio Maekawa in Junzo Sakakura, ki sta delala v [[Le Corbusier]]jevem ateljeju v [[Pariz]]u, ter Bunzō Jamaguči in Čikatada Kurata, ki sta delala z [[Walter Gropius|Walterjem Gropiusom]]. Nekateri arhitekti so svoj ugled zgradili na delih javne arhitekture. Togo Murano, Raymondov sodobnik, je bil pod vplivom [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizma]] in je zasnoval poslovno stavbo Morigo Shoten, Tōkio (1931) in javno dvorano Ube, prefektura Jamaguči (1937). Podobno je racionalistična moderna arhitektura Tecuro Jošida vključevala Tokijsko glavno pošto (1931) in glavno pošto v Ōsaki (1939). [[File:Tokyo National Museum, Honkan 2010.jpg|thumb| Glavna stavba Tokijskega narodnega muzeja, zgrajena leta 1937] V nasprotju z modernizmom na Japonskem je bil tako imenovani slog cesarske krone (''teikan jōšiki''). Za stavbe v tem slogu je bila značilna streha v japonskem slogu, kot sta Tokijski cesarski muzej (1937), arhitekt Hitoši Vatanabe in mestna hiša v Nagoji ter vladni urad prefekture Aiči. Vse bolj militaristična vlada je vztrajala, da so glavne stavbe zasnovane v »japonskem slogu«, kar je omejilo možnosti za modernistično oblikovanje na infrastrukturnih delih [56], kot je Bunzō Jamagučijeva Elektrarna številka 2 za jez Kurobe (1938).<ref>Japan Architect (2005), p.&nbsp;56</ref> Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo izgubljenih veliko stavb iz obdobij Meidži, Tajšo in Šova, kot je ''Rokumeikan''. Taniguči Joširō (谷口 吉郎, 1904–79), arhitekt in Moto Cučikava sta leta 1965 ustanovila Meidži Mura blizu Nagoje, kjer se ponovno sestavi veliko število rešenih stavb. Podoben [[Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio]]. == Pozno obdobje Šova == [[File:Hiroshima Peace Memorial Museum 2009.jpg|thumb| Spominski muzej miru v Hirošimi, zgrajen leta 1955]] Po vojni in pod vplivom vrhovnega poveljnika zavezniških sil generala [[Douglas MacArthur|Douglasa MacArthurja]] se je japonsko politično in versko življenje reformiralo, da bi ustvarili demilitarizirano in demokratično državo. Čeprav je bila leta 1947 sprejeta nova ustava, je Japonska (kot zaveznica Združenih držav Amerike) šele na začetku [[Korejska vojna|korejske vojne]] opazila gospodarsko rast, ki jo je povzročila proizvodnja industrijskega blaga. Leta 1946 je bilo ustanovljeno Združenje montažnih stanovanj, da bi poskušali obravnavati kronično pomanjkanje stanovanj in arhitekti, kot je Kunio Maekawa, so predložili načrte. Vendar pa je vlada zakonsko podprla stanovanja, ki jih je zgradil zasebni sektor, šele s sprejetjem Zakona o javnih stanovanjih leta 1951. Tudi leta 1946 je Odbor za sanacijo vojne škode predstavil ideje za obnovo trinajstih japonskih mest. Arhitekt [[Kenzō Tange]] je predložil predloge za [[Hirošima|Hirošimo]] in [[Maebaši]].<ref>Hein, Diefendorf & Yorifusa (2003), p.&nbsp;25-29</ref> Leta 1949 je Tange z zmagovalnim natečajem za načrtovanje [[Spominski muzej miru v Hirošimi|Spominskega muzeja miru v Hirošimi]] prinesel mednarodno priznanje. Projekt (dokončan leta 1955) je vodil do vrste naročil, vključno s poslovno stavbo prefekture Kagava v Takamacu (1958) in staro mestno hišo Kurašiki (1960). V tem času sta se Tange in Maekava zanimala za tradicijo japonske arhitekture in vpliv lokalnega značaja. To je bilo ponazorjeno v Kagavi z elementi oblikovanja iz obdobja Hej'an, zlitega z mednarodnim slogom.<ref>Frampton (1985), p.&nbsp;260</ref> [[File:National museum of western art05s3200.jpg|thumb|left| Narodni muzej zahodne umetnosti, Tōkiō, zgrajen leta 1955]] Leta 1955 je japonska vlada pozvala Le Corbusierja, naj načrtuje Narodni muzej zahodne umetnosti v Tokiju. Pomagali so mu njegovi trije bivši učenci: Maekawa, Sakakura in Takamasa Jošizaka. Zasnova je temeljila na Le Corbusierjevem muzeju v Ahmedabadu, oba muzeja pa sta kvadratna in dvignjena na pilote.<ref>Reynolds (2001), pp.&nbsp;177 & 178</ref> V veliki meri zaradi Tangejevega vpliva je Svetovna oblikovalska konferenca leta 1960 potekala v Tōkiu. Majhna skupina japonskih oblikovalcev, ki so prišli predstavljati ''Metabolist Movement'', so predstavili svoj manifest in vrsto projektov. V skupini so bili arhitekti Kijonori Kikutake, Masato Ōtaka, Kišo Kurokava in Fumihiko Maki. Prvotno znani kot »šola zgorelega pepela« so se metabolisti povezovali z idejo prenove in regeneracije, zavračali vizualne predstavitve preteklosti in spodbujali idejo, da so posameznik, hiša in mesto deli enega samega organizma. Čeprav so posamezni člani skupine po nekaj letih šli v svojo smer, je trajna narava njihovih publikacij pomenila, da so bili v tujini dalj časa prisotni. Mednarodni simbol Metabolistov, kapsula, se je pojavila kot ideja v poznih 1960-ih in je bila leta 1972 predstavljena v Kurokavinem stolpu ''Nakagin Capsule Tower'' v Tōkiu.<ref>Goldhagen & Legault (2000), pp.&nbsp;279–297</ref> V 1960-ih je na Japonskem prišlo do vzpona in širitve velikih gradbenih podjetij, vključno s Šimizu Corporation in Kadžima. Nikken Sekkei se je pojavil kot celovito podjetje, ki je v svoje stavbe pogosto vključevalo elemente oblikovanja Metabolist. In the 1960s Japan saw both the rise and the expansion of large construction firms, [[File:Kokuritsu Yoyogi Kyōgijō 1.jpg|thumb| '' Jojogi National Gymnasium'', zgrajena za poletne olimpijske igre 1964]] [[Poletne olimpijske igre 1964]] v Tokiu so dale velik zagon novega dizajna. Zgrajena so bila prizorišča in Jojogi National Gymnasium, ki ga je med letoma 1961 in 1964 zgradil Kenzo Tange in je postal znamenita stavba, znana po zasnovi viseče strehe, ki spominja na tradicionalne elemente šintoističnih svetišč. Druge strukture so Nippon Budokan, Komazawa Gymnasium in številne druge. Olimpijske igre so simbolizirale ponovni vzpon Japonske po uničenju v drugi svetovni vojni in odražale novo zaupanje v njeno arhitekturo. V 1960-ih so bili tudi arhitekti, ki na svet arhitekture niso gledali z vidika metabolizma. Na primer, Kazuo Šinohara se je specializiral za majhne stanovanjske projekte, v katerih je raziskoval tradicionalno arhitekturo s preprostimi elementi v smislu prostora, abstrakcije in simbolike. V ''Hiši dežnik'' (1961) je raziskoval prostorsko razmerje med ''doma'' (z zemljo tlakovana notranja tla) in dvignjenim tatamijem v dnevni in spalni sobi. To razmerje je bilo nadalje raziskano s ''Hišo z zemeljskim podom'' (1963), kjer so bila v kuhinjski prostor vključena zbita zemeljska tla. Njegovo uporabo strehe za zasidranje svojega načrta za ''Hišo v belem'' (1966) primerjajo s prerijskimi hišami Franka Lloyda Wrighta. Šinohara je te abstrakcije raziskoval kot »tri sloge«, ki so bila obdobja oblikovanja, ki so segala od zgodnjih šestdesetih do sredine sedemdesetih let.<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;198–205, 268 & 269</ref> Nekdanji uslužbenec Kenza Tangea je bil Arata Isozaki, ki se je sprva zanimal za ''Metabolist Movement'' in je ustvaril inovativne teoretične projekte za City in the Air (1961) in Future City (1962). Vendar se je kmalu oddaljil od tega v smeri bolj manierističnega pristopa, podobnega delu Jamesa Stirlinga. To je bilo še posebej presenetljivo v podružnici Oita za Fukuoka Mutual (1967) s svojimi matematičnimi mrežami, betonsko konstrukcijo in izpostavljenimi servisi. V prefekturnem muzeju Gunma (1971–74) je eksperimentiral s kubičnimi elementi (nekateri med njimi dvanajst metrov na stran), prekritimi s sekundarno mrežo, izraženo z zunanjimi stenskimi ploščami in okni. Na ta ritem opaževanja so morda vplivale Corbusierjeve podrobnosti o Muzeju zahodne umetnosti v Tokiju. Japonska mesta, kjer nimajo evropskih trgov, pogosto poudarjajo odnos ljudi do vsakdanjega delovanja ulice. Fumihiko Maki je bil eden izmed številnih arhitektov, ki jih je zanimal odnos med arhitekturo in mestom, kar je razvidno iz del, kot sta Prefekturni športni center Ōsaka (1972) in Spiral in Tōkyō (1985). Podobno je Takefumi Aidaja: 相田武文 (član skupine, znane kot ArchiteXt) zavrnil ideje gibanja metabolistov in raziskoval urbano semiologijo.<ref>Bognar (1995), pp.&nbsp;21&22</ref> [[File:Rokko Housing Tadao Ando.jpg|thumb|left| Rokkō stanovanje 1, Kōbe, zgrajeno leta 1985]] V poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je Tadao Ando v arhitekturi in teoretičnih spisih raziskoval idejo kritičnega regionalizma – idejo spodbujanja lokalne ali nacionalne kulture v arhitekturi. Andovo interpretacijo tega je pokazal njegova ideja o ponovnem seznanjanju japonske hiše z naravo, odnos, za katerega je menil, da je bil izgubljen z modernistično arhitekturo. Njegovi prvi projekti so bili za majhne mestne hiše z zaprtimi dvorišči (kot je hiša Azuma v Osaki leta 1976). Za njegovo arhitekturo je značilna uporaba betona, vendar je bilo zanj pomembno, da je v svojem delu uporabil prepletanje svetlobe skozi čas s tem in drugimi materiali.<ref>Frampton (1985), p.&nbsp;324</ref> Njegove zamisli o integraciji narave so se dobro pretvorile v večje projekte, kot sta Rokkō Housing 1 (1983) (na strmem mestu na gori Rokkō) in Cerkev na vodi (1988) v Tomamuju na Hokaidoju. Pozna 1980-ta so bila prva dela arhitektov tako imenovane šole ''Šinohara''. To je vključevalo Toyō Itō in Icuko Hasegava, ki ju je zanimalo urbano življenje in sodobno mesto. Itō se je osredotočil na dinamičnost in mobilnost mestnih »urbanih nomadov« s projekti, kot je Tower of Winds (1986), ki je združil naravne elemente, kot sta svetloba in veter, s tehnologijami. Hasegava se je osredotočila na to, kar je poimenovala »arhitektura kot druga narava«. Njen kulturni center Shōnandai v Fudžisavi (1991) je združil naravno okolje z novimi visokotehnološkimi materiali. Visoko individualistični arhitekti poznih 1980-ih so vključevali monumentalne stavbe Shin Takamacuja in »kozmično« delo Masaharuja Takasakija. Takasaki, ki je v 1970-ih sodeloval z avstrijskim arhitektom Güntherjem Domenigom, deli Domenigovo organsko arhitekturo. Njegova ničelna kozmološka hiša iz leta 1991 v prefekturi Kagošima, zgrajena iz betona, ima v središču kontemplativni »ničelni prostor« v obliki jajca.<ref>Takasaki (1998), p.&nbsp;29–43</ref> <gallery class="center"> File:Kanagawa Concert Hall 2009.jpg| Prefekturna knjižnica in glasbena dvorana Kanagave v Jokohami, zgrajena leta 1954 File:26 martyrs museum.jpg| Muzej in spomenik šestindvajsetih mučencev, Nagasaki, zgrajen leta 1962 File:Kobe port tower11s3200.jpg| Pristaniški stolp Kobe, Kōbe, zgrajen leta 1963 File:Azuma house.JPG| Hiša Azuma, Osaka, zgrajena leta 1976 File:Kirin Plaza.JPG| Kirin Plaza, Ōsaka, zgrajena leta 1987 (zdaj porušena) File:ゼロのいえ - Zero House - ZERO COSMOLOGY.jpg| ''Zero House'', Kagošima, zgrajena leta 1991 </gallery> == Obdobje Heisei == [[File:Sendai Mediatheque 2009.jpg|thumb|right|Sendai Mediatheque, Sendai, 2001]] [[File:Rolex Learning Center 07-2009.jpg|thumb|right| Učni center Rolex, Lozana, 2010]] Obdobje Heisei se je začelo s propadom tako imenovanega "ekonomije mehurčkov", ki je prej spodbudilo japonsko gospodarstvo. Naročila za komercialna arhitekturna dela so praktično usahnila in arhitekti so se pri zagotavljanju projektov zanašali na vladne in prefekturne organizacije. Na podlagi elementov iz kulturnega centra Šōnandai je Icuko Hasegava zgradil številne kulturne in skupnostne centre po vsej Japonski. To sta vključevala kulturni center Sumida (1995) in skupnostni center Fukuroi (2001), kjer je vključila javnost v proces oblikovanja, medtem ko je raziskovala lastne zamisli o filtraciji svetlobe skozi zunanje stene v notranjost. V svoji zmagi na natečaju za ''Sendai Mediatheque'' leta 1995 je Toyō Itō nadaljeval svoje prejšnje misli o dinamiki tekočin v sodobnem mestu s »morskim algam podobnim« stebrom, ki podpirajo sedemnadstropno stavbo, ovito v steklo. Njegovo delo pozneje v tem obdobju, na primer knjižnica na umetniški univerzi Tama v Tokiu leta 2007, prikazuje bolj ekspresivne oblike namesto oblikovane estetike njegovih prejšnjih del. Čeprav je Tadao Ando postal znan po svoji uporabi betona, je začel desetletje z načrtovanjem japonskega paviljona na razstavi v Sevilji leta 1992, s stavbo, ki je bila razglašena za »največjo leseno konstrukcijo na svetu«. S tem medijem je nadaljeval v projektih za Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjōgo (1994) in svetišče Komjo-dži v Saidžu (2001).<ref>[https://web.archive.org/web/20041224215751/http://www.famusoa.net/achin/courses/ando/walker.pdf Essay by Keith H. Walker for the Hyatt Foundation, Chicago, sponsors of the Pritzker Architecture Prize]. Retrieved on May 21, 2011</ref><ref>[http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&lang=1&s_typ=31 The History of the World Expostions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527174311/http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&lang=1&s_typ=31 |date=May 27, 2011 }}, Retrieved on May 21, 2011</ref> Praksa Združenega kraljestva, Foreign Office Architects je leta 1994 zmagala na mednarodnem natečaju za načrtovanje Mednarodnega pristaniškega terminala Jokohama. To je valovita struktura, ki izhaja iz okoliškega mesta in oblikuje stavbo, po kateri se lahko sprehodite in vanjo. Klein Dytham Architecture je eden od peščice tujih arhitektov, ki se jim je uspelo močno uveljaviti na Japonskem. Njihova zasnova za Moku Moku Yu (dobesedno »lesna lesna para«), skupno kopališče v Kobučizavi v prefekturi Jamanaši leta 2004, je niz medsebojno povezanih okroglih bazenov in garderob, z ravno streho in oblečenih v barvne navpične lesene elemente.<ref>Sumner & Pollock (2010), p.&nbsp;112</ref> Po [[Potres v Kobeju (1995)|potresu v Kobeju]] leta 1995 je Shigeru Ban razvil kartonske cevi, ki bi jih lahko uporabili za hitro gradnjo zavetišč za begunce, ki so jih poimenovali »papirnate hiše«. Tudi kot del tega prizadevanja za pomoč je zasnoval cerkev z uporabo 58 kartonskih cevi, ki so bile visoke 5 m in so imele natezno streho, ki se je odpirala kot dežnik. Cerkev so rimskokatoliški prostovoljci postavili v petih tednih.<ref>Thompson (2000), pp.&nbsp;93–101</ref> Za Nomadski muzej je Ban uporabil stene iz ladijskih zabojnikov, ki so bili zloženi po štiri visoko in na vogalih združeni z zasukanimi spojniki, ki so ustvarili učinek šahovnice trdnega in praznega. Pomožni prostori so bili izdelani iz papirnatih cevi in plošč iz satja. Muzej je bil zasnovan za razstavljanje in se je nato preselil iz New Yorka v Santa Monico, Tōkio in Mehiko. Študije zgodovinarja in arhitekta Terunobuja Fudžimorija v 1980-ih o tako imenovanih arhitekturnih zanimivostih, ki jih najdemo v mestu, so navdihnile delo mlajše generacije arhitektov, kot so ustanovitelji Atelierja Bow-Wow. Jošiharu Csukamoto in Momojo Kadžima sta za svojo knjigo ''Made in Tokyo'' leta 2001 raziskala mesto glede »neprimerne« arhitekture. Njuno delo skuša zajeti njegov kontekst, namesto da bi ga blokiralo. Čeprav je njihova pisarna v Tōkiō na tesnem mestu, so mesto sprejeli z ogromnimi okni in prostornimi verandami.<ref>Sumner & Pollock (2010), pp.&nbsp;16, 17 & 23</ref> Arhitektura Souja Fudžimota se opira na manipulacijo osnovnih gradnikov za ustvarjanje geometrijskega primitivizma. Njegove stavbe so zelo občutljive na topografsko obliko svojega konteksta in vključujejo niz hiš ter otroški dom na Hokaidu. Dva nekdanja zaposlena pri Toyō Itō, Kazujo Sedžima in Rjue Nišizava, sta leta 1995 ustanovila partnerstvo, imenovano ''SANAA''. Znana sta po ustvarjanju lahkih, preglednih prostorov, ki izpostavljajo fluidnost in gibanje svojih stanovalcev. Njihova trgovina Dior v Šibuju, Tōkiō, leta 2001 je spominjala na Itō's Mediatheque, s hladnimi belimi akrilnimi ploščami na zunanji fasadi, ki filtrirajo svetlobo in delno razkrivajo vsebino trgovine.<ref>Sumner & Pollock (2010), pp.&nbsp;14, 15, 236, 237</ref> Njihovo dinamiko pretočnosti dokazuje izobraževalni center Rolex na École Polytechnique Fédérale de Lausanne, dokončan leta 2010. Ta stavba ima valovito talno ravnino, postavljeno pod neprekinjeno streho iz betonske lupine, ki je bila zlita naenkrat v dveh dneh. Načrt je kot biološka celica, prekinjena z mizami in dvorišči.<ref>Payne (2010), pp.&nbsp;10 & 11</ref> Leta 2009 so zasnovali Paviljon galerije Serpentine v Londonu, ki je obsegal odsevno, lebdečo aluminijasto streho, podprto z vitkimi stebri.<ref>{{cite web |url=http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |title=Gallery |access-date=2011-05-21 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110519141136/http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |archive-date=May 19, 2011 }}. The Serpentine Gallery 2009 Pavilion. Retrieved on May 21, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Church of Light.JPG|[[Church of the Light| Cerkev luči, Ibaraki, Osaka, zgrajena leta 1989 File:Pabellon de japon expo 92.jpg| Japonski paviljon na razstavi v Sevilji leta 1992, zgrajen leta 1992 File:Ki-no-dendo04s3200.jpg| Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjogo, zgrajen leta 1994 File:Osanbashi Pier2.jpg| Mednarodni pristaniški terminal Jokohama, zgrajen med letoma 1994 in 2002 File:Takatori Catholic Church.JPG| Cerkev iz papirja, Kōbe Zgrajena leta 1995 File:Within the dome structure, Yamanashi Fruit Museum and Garden, Japan.jpg| Muzej sadja Jamanaši, zgrajen leta 1996 File:Tama Art University Library.JPG| Univerzitetna knjižnica Tama Art, Tōkiō, zgrajena leta 2007 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}} * {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}} * Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}. * Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}} * Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}} * {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }} * Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve & Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}. * Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}. * Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}} * {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}} * {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}} * Gregory, Rob, August 2007, "Reading Matter", ''Architectural Review'' * Gregory, Rob, August 2007, "Rock Solid", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}} *{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power & Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}} * {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&q=shinto+architecture |access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}} * Payne, James, March 2010, "Lausanne", ''Architecture Today'' * {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}} * {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman & Soper|first=Laurence & Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}} * Slessor, Catherine, October 2001, "Comment", ''Architectural Review'' * Slessor, Catherine, October 2001, "Common Ground", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}} * {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }} * {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }} * {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}} * {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}} * {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }} * Webb, Michael, October 2001, "Layered Media", ''Architectural Review'' * Webb, Michael, May 2006, "Container Art", ''Architectural Review'' * Spring 2005, "Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection", ''The Japan Architect'', No. 57 * Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25 * Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}} == Zunanje povezave == * [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture * [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology [[Kategorija:Japonska arhitektura]] kp0sc5du94gad12u9d70kpcu1ndl55e Predloga:Rimska kurija 10 522006 5729690 5728528 2022-08-10T10:07:51Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Rimska kurija | title = [[Rimska kurija]] | image = [[Slika:Emblem_of_the_Papacy_SE.svg|75px|right|]] | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | wraplinks = true | bodyclass = vCard | hlist = on | liststyle = text-align:left;display:none; ---- | list1name = Državno tajništvo | list1title = '''Državno tajništvo''' | list1 = * Sektor za splošne zadeve * Sektor za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami * Sektor za diplomatski zbor Svetega sedeža | list2name = Dikasteriji | list2title = '''[[Dikasterij|Dikasteriji]]''' | list2 = *[[Dikasterij za evangelizacijo]] *[[Dikasterij za verski nauk]] **Pontifikalna komisija za zaščito mladoletnih **Mednarodna teološka komisija **[[Papeška biblična komisija]] *[[Dikasterij za karitativno služenje]] *[[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] *[[Dikasterij za disciplino zakramentov]] *[[Dikasterij za zadeve svetnikov]] *[[Dikasterij za škofe]] **Pontifikalna komisija za Latinsko Ameriko *[[Dikasterij za duhovništvo]] *[[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] *[[Dikasterij za laike, družino in življenje]] *[[Dikasterij za edinost kristjanov]] **Komisija za verske odnose z Judi *[[Dikasterij za medverski dialog]] **Komisija za verske odnose z muslimani *[[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] *[[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] *[[Dikasterij za zakonodajna besedila]] *[[Dikasterij za komunikacijo]] **[[Radio Vatican]] **[[Tiskovni urad Svetega sedeža]] **[[L’Osservatore Romano]] | list3name = Papeška sodišča | list3title = Sodišča | list3 = *[[Apostolska penitenciarija]] *[[Apostolska signatura]] *[[Rimska rota]] | list4name = Finančne institucije | list4title = Finančne institucije | list4 = *Svet za ekonomijo *Sekretariat za ekonomijo *Uprava premoženja Svetega sedeža *Urad glavnega revizorja *Komisija za zaupne zadeve *Svet za investicije | list5name = Uradi | list5title = Uradi | list5 = *[[Prefektura papeškega gospodinjstva]] *Urad za liturgične obrede in pontifikat *[[Kamerlengo|Urad Kamerlenga]] | list6name = Ustanove | list6title = Ustanove | list6 = *[[Vatikanski arhivi]] *[[Vatikanska knjižnica|Apostolska vatikanska knjižnica]] *Pontifikalna komisija za arheologijo *druge papeške akademije v Rimu *Domus Vaticanae | list7name = Meddikasterijalne komisije | list7title = Meddikasterijalne komisije | list7 = *Meddikasterialna Komisija za posamezne Cerkve *Meddikasterijalna komisija za Cerkve v Vzhodni Evropi *Meddikasterijalna komisija za posvečene vernike *Meddikasterijalna komisija za podelitev [[Zakrament svetega reda|zakramenta Svetega reda]] *Meddikasterijalna komisija za revizijo glavnih pravil Rimske kurije | list8name = Komisije in odbori | list8title = Komisije in odbori | list8 = *Pontifikalni odbor za [[Mednarodni evharistični kongres|Mednarodne evharistične kongrese]] *Pontifikalni odbor za zgodovinske znanosti *Inštitut za verska dela *Pontifikalna komisija za zdravstveni sektor *Pontifikalna komisija za upeljavo in izvajanje pravil Mitis Iudex v italijanski Cerkvi |below = {{category-inline|Rimska kurija}} }}<noinclude> {{clear}} ==Skrčljivi seznami== {{Collapsible lists option | listnames = Državno tajništvo, Dikasteriji, Sodišča, Finančne institucije, Uradi, Ustanove, Meddikasterijalne komisije, Komisije in odbori | example = Dikasteriji<!--(one of the listnames)--> }} [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] </noinclude> t13rsl7ztmyflr0ufwadg3laydngxra Vladislav II. Izgnanec 0 522069 5729552 5728988 2022-08-09T21:03:26Z Romanm 13 /* Poroka in otroci */ [[Agneza Babenberška]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | succession = Veliki vojvoda Poljske | image = Wladyslaw II Wygnaniec.jpg | image_size = 250 | alt = | caption = | predecessor =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | successor =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign =1138–1146 | coronation = | succession1 =Vojvoda Šlezije | successor1 =[[Boleslav IV. Kodravi]] | reign1 =1138–1146 | spouse =[[Agneza Babenberška]] | issue = Boleslav I. Visoki <br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br>Richeza Kastiljska <br>Konrad Vitkonogi | house =[[Pjasti]] | father =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] | mother =[[Zbislava Kijevska]] | birth_date =1105 | birth_place =[[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] | death_date =30. maj1159 (star 54 let) | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = Samostan Pegau | religion =[[katolištvo|rimskokatoliška]] |}} '''Vladislav II. Izgnanec''' ([[poljsko]] Władysław II Wygnaniec) je bil od leta 1138 do izgona leta 1146 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] in prednik šlezijske veje [[Pjasti|Pjastov]], * [[1105]], [[Krakov]], [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], † [[30. maj]] [[1159]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Guverner Šlezije== Bil je najstarejši sin vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], od leta 1107 samostojnega vladarja Poljske, in njegove žene [[Zbislava Kijevska|Zbislave]], hčerke kneza [[Svjatopolk II. Kijevski |Svjatopolka II. Kijevskega]]. Vladislav je bil prvorojenec, zato se je oče odločil, da ga bo aktivno vključil v vlado države. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Boleslav III. Vladislavu pred svojo smrtjo podelil [[Šlezija|Šlezijo]], da bi ustvaril dedni fevd za njegove potomce. Okrog leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Babenberška|Agnezo Babenberško]], hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]]. Zakonska zveza mu je omogočila tesno povezavo s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in [[Nemčija|Nemškim kraljestvom]], ker je bila Agneza po materi je bila vnukinja cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] in polsestra frankonskega vojvode [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Hohenstaufna]], kasnejšega nemškega kralja. Zahvaljujoč se Vladislavu je bila Šlezija med vojnami 1133–1135 s Češko rešena, saj je potem, ko so češke sile prečkale reko [[Odra|Odro]], uspel ustaviti uničenje večjih območij svojega fevda. Leta 1137 je bil Vladislav krstni boter najmlajšega sina češkega vojvode [[Soběslav I. Češki|Soběslava I. Češkega]], bodočega vojvode [[Vladislav II.Češki|Vladislava II.]] Med srečanjem s Soběslavom I. v Niemczi (drugi viri omenjajo Kłodzko) se je odločalo o več spornih zadevah. ==Veliki vojvoda Poljske== [[Slika:Ustawa sukcesyjna Bolesława Krzywoustego.jpg|thumb|left|250px|Poljska leta 1138; Seniorska provinca s [[Pomerelija|Pomerelijo]] je pobarvana rdeče, Šlezija pa modro]] Vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je umrl 28. oktobra 1138. V svoji oporoki si je prizadeval ohraniti enotnost osvojenih sosednjih dežel pod poljsko krono in preprečiti konflikte zaradi dediščine med svojimi sinovi, zato se je določil za nekakšno omiljeno načelo primogeniture: Vladislavu II. je bila kot najstarejšemu sinu dodeljena vrhovna oblast v državi in naslov velikega vojvode (''Princeps''). Poleg Šlezije je prejel [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]], ki se je raztezala od [[Malopoljska|Malopoljske]] pri [[Krakov]]u do vzhodne [[Velikopoljska|Velikopoljske]] in zahodne [[Kujavija|Kujavije]], ter oblast nad [[Pomerelija|pomereljskimi]] deželami v [[Gdansk]]u ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]]. Njegova mlajša polbrata [[Boleslav IV. Kodravi]] in [[Mješko III. Stari]] sta prejela vzhodno vojvodino Mazovijo, sestavljeno iz Mazovije in vzhodne Kujavije, oziroma zahodno Velikopoljsko (preostale dele Velikopoljske z deželo Lubusz). Obe dediščini sta bili dedna [[fevd]]a . Po smrti Boleslavove vdove [[Salomea Berška|Salomee Berške]] naj bi Vladislav prejel tudi njeno doto v Łęczyci, ki se je morala vrniti k Senioratu, po drugi strani pa je bil dolžan svojemu najmlajšemu polbratu Henriku, ko bo postal polnoleten, vendar le doživljenjsko, zagotoviti Sandomiško deželo. Slednja je bila izločena od Seniorata šele leta 1146. Najmlajšemu izmed njegovih polbratov, poznejšemu visokemu vojvodi [[Kazimir II. Poljski|Kazimirju II. Pravičnemu]], ni bila dodeljena nobena provinca. Domneva se, da je bil rojen po smrti Boleslava III. V času očetove smrti je bil Vladislav že odrasel, dolgo poročen in imel vsaj enega preživelega sina Boleslava I. Visokega, rojenega leta 1127. Datum rojstva drugega sina, [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka IV. Krivonogega]], je še vedno sporen in se umešča med leti 1130 in 1146. Po zgledu svojih predhodnikov [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Hrabrega]] leta 992, [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] leta 1032 in lastnega očeta leta 1106 je veliki vojvoda skoraj takoj poskušal obnoviti enotnost države. Glede na njegove življenjske izkušnje in vojaške veščine se je na splošno pričakovalo, da mu bo to na koncu uspelo. ==Prvi spori s polbratoma== Vladislavovi spori z mačeho Salomeo in polbratoma so se odkrito začeli leta 1141, ko je vdova vojvodinja brez vednosti in njegovega soglasja začela deliti svojo provinco Łęczyca med svoja sinova. Poskušala je tudi najti primernega ženina za hčerko Agnezo in z njim primernega zaveznika za svoja sinova. Najprimernejši kandidat za zeta je bil eden od sinov kijevskega velikega kneza [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevoloda II.]] Ko je Vladislav izvedel za dogodke v Łęczyci, se je hitro odzval. Veliki kijevski knez ni le prekinil vseh dogovorov z mlajšima vojvodoma, ampak je poskrbel tudi za zaroko svoje hčerke Zvenislave z Vladislavovim najstarejšim sinom Boleslavom. Poroka je bila leto kasneje, leta 1142. Vezi s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] so mu koristile v letih 1142-1143, ko se je odločil boriti proti svojima bratoma. Vladislavova zmaga je bila nesporna, saj so jo podpirala njegova zavezništva z [[Kijevska Rusija|Rusijo]], [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. == Wlostowičeva afera== V času Vladislavove vladavine je imel največji in najodločnejši vpliv šlezijski vojvoda in grof palatin Piotr Włostowic. Kot trden privrženec vojvode Boleslava III. je kmalu pridobil ogromen politični vpliv v državi in pokrival najpomembnejše dvorne urade. Kot vojvoda je imel pravico imenovati uradnike v lokalnih oblasteh po vsej Poljski, tudi na območjih mlajših vojvod. Bil je oseba, od odločitev katere je bila odvisna usoda države. Zaradi bližajočega se spora med Salomeinima sinovoma in Vladislavom je Boleslavova vdova Salomea začela spletkariti proti njemu, da je moral odstopiti. Zamenjal ga je eden od njenih privržencev. Ko je Vladislav nasledil svojega očeta, je Włostowica vrnil na njegov prejšnji položaj. Njegova moč je povzročala Vladislavove globoke negativne odnose, zlasti z ženo Agnezo Babenberško, ki je Włostowica, ne brez razloga, imela za izdajalca. Salomea Berška je 27. julija 1144 umrla. Njena provinca Łęczyca bi se morala v skladu z vojvodovo oporoko vrniti v Vladislavovo Seniorsko provinco. Salomeina sinova Łęczyce nista nameravala vrniti in sta začela načrtovati državni udar. Vladislav je zaprosil za pomoč Kijevsko Rusijo, vendar ni čakal na prihod njene vojske. Napadel je Boleslava IV. Kodravega in Mješka III. Starega in bil nepričakovano poražen. Vojna se je šele po prihodu Kijevčanov obrnila na njegovo stran. Z bratoma je sklenil mirovni sporazum, ki mu je dovolil prevzeti popolno oblast v Łęczyci, Kijevčanom pa je moral v zameno za pomoč prepustiti poljski grad v Wizni. Napetosti med Vladislavom in Piotrom Włostowicom so se medtem stopnjevale. Grof palatin je, med drugim, očitno nasprotoval državljanski vojni. Njun odnos ni ustrezal Vladislavovemu konceptu avtokracije in je začel razmišljati o popolni odstranitvi svojih bratov iz njihovih dežel. Do leta 1145 se je še zdelo, da je sprava med visokim vojvodom in Włostowicom mogoča, kar dokazuje Włostowičevo vabilo Vladislava na poroko njegovega. Na začetku naslednjega leta pa se je visoki vojvoda odločil, da bo vse stavil na eno karto - za vedno odstraniti Włostowica iz političnega življenja. Svojemu vitezu Dobeku je ukazal, naj Włostowica aretira. Dobek je s svojimi možmi Włostowica aretiral na njegovem gradu v Ołbinu (v današnjem Vroclavu). Velika vojvodinja Agneza je zahtevala Włostowicovo smrt, vendar se je Vladislav odločil, da ga bo za zgled drugim oslepil, pohabil in nato izgnal. Wlostowic je bil spoštovana oseba in je imel veliko prijateljev, zato je njegova usoda povzročila prestop mnogo plemičev na stran Vladislavovih mlajših polbratov. Razen tega je oslepljeni Włostowic pobegnil v Kijevsko Rusijo, ki je dotlej podpirala Vladislava, in kijevskega velikega kneza prepričal, da prekine zavezništvo z njim. ==Odstavitev== V začetku leta 1146 se je Vladislav odločil za končni napad na svoj tekmec polbrat. Sprva se je zdelo, da je njegova zmaga le vprašanje časa, saj mu je uspelo brez odpora zavzeti Mazovijo in prisiliti vojvodo Boleslava IV. Kodravega, da je prenehal braniti svojega brata Mješka III. v Poznanju v Velikopoljski. Tam se je nepričakovano začela Vladislavova katastrofa. Vzrok zanjo je bila nezanesljivost njegovih drugih pokrajin, kjer so izbruhnili veliki upori proti njegovi diktatorski politiki. Uporniki so hitro pridobili moč zahvaljujoč podpori gnjeznenskega nadškofa Jakuba, ki je Vladislava za kazen za pohabljenje vojvode Włostowica izobčil. Vladislavova krutost je povzročila dodaten niz uporov. Vladislavov poraz na koncu ni bil posledica samo združenih sil vojvode Boleslava IV. in njegovega brata, ampak tudi uporov Vladislavovih podložnikov, kar je bilo zanj popolno presenečenje. Veliki vojvoda je bil prisiljen pobegniti v tujino. Kmalu zatem so se mu po neuspešnih poskusih obrambe Krakova pridružili žena Agneza in otroci. Mlajša polbrata sta popolnoma uspela in Vladislav je bil zdaj prepuščen milosti svojih sosedov. Sprva je z družino bival na dvoru svojega soimenjaka in svaka češkega vojvode Vladislava II. na praškem gradu. Naslov velikega vojvode je prevzel [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslav IV.]] Vladislav se ni nikoli vrnil na Poljsko. ==Izgnanstvo== [[Slika:Schloss Altenburg 02.JPG|thumb|250opx|Grad Altenburg]] Kmalu po prihodu na Češko mu je svoje gostoljubje ponudil svak, nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Vladislav se je kmalu zatem preselil v Nemčijo, se poklonil kralju Konradu in ga prosil za pomoč pri ponovni pridobitvi prestola.<ref>[http://www.bund-der-vertriebenen-hessen.de/page_heimat_schlesien.html ''In 1146 Wladislaw accepts imperial souverainty''] (nemško).</ref> Ker je kralju Konradu tik pred tem uspelo ponovno postaviti na prestol Vladislava Češkega, je sprva kazalo, da bo Vladislav zelo kmalu spet prevzel oblast nad Poljsko. Pohod proti mlajšim vojvodam se je začel leta 1146. Zaradi poplavljanja reke Odre in pritiska na nemškega kralja s strani mejnih grofov Alberta Medveda in Konrada Meissenskega, ki nista pokazala zanimanja za oborožen spopad na nemški vzhodni meji, je pohod nazadnje propadel. Vladislav seveda ni izgubil upanja, da bo spremenil svojo usodo, vendar se je moral zaenkrat sprijazniti s preložitvijo vrnitve, zlasti ko sta naslednje leto Konrad III. in francoski kralj [[Ludvik VII. Francoski|Ludvik VII.]] začela [[Druga križarska vojna|drugo križarsko vojno]] v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. V tem času je nekdanji veliki vojvoda upravljal cesarsko palačo v Altenburgu in njene posesti v cesarskem Pleissnerlandu. Vladislav in njegova žena Agneza nista čakala na nemško pomoč in sta za prosila papeža [[Papež Evgen III.|Evgena III.]], vendar je bil tudi ta poskus neuspešen. ==Smrt in zapuščina== Leta 1152 je kralj Konrad III. umrl. Nasledil ga je nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]], s čimer so se Vladislavovi upi o vrnitvi na Poljsko ponovno rodili. Po spodbudah Vladislava in Friderikove tete Agneze Babenberške je sveti rimski cesar leta 1157 sprožil nov pohod na Velikopoljsko. Kampanja je bila uspešna, vendar Friderik Barbarossa ni vrnil Vladislava na poljski prestol, ker se je Boleslav IV. v Krzyszkowu razglasi za cesarskega vazala in mu bil pripravljen plačati davek. Cesar je Boleslava IV. prisilil, da je obljubil vrnitev Šlezije Vladislavovima sinovoma Boleslavu Visokemu in [[Mješko IV. Krivonogi|Mješku IV. Krivonogemu]].<ref>Freed 2016, str. 170.</ref> Zdi se, da je Vladislav takrat že vedel, da je njegova bitka za prevlado na Poljskem dokončno izgubljena. Ostal je v izgnanstvu v Altenburgu, kjer je dve leti kasneje umrl. Boleslav IV. je podelil Šlezijo Vladislavovima sinovoma šele leta 1163. Ne glede na to ali je cesar Šlezijo dejansko podelil Vladislavovima sinovoma ali ne, je med njima in njunimi bratranci [[Pjasti]] na Poljskem prišlo do prekinitve odnosov. V naslednjih stoletjih je bila Šlezija razdeljena na kar 17 vojvodin in podeljena med njune potomce in naslednike, ki so od zgodnjega 14. stoletja postopoma postajali vazali cesarske Kraljevine Češke. S Trenčinskim sporazumom leta 1335 se je poljski kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] odpovedal vsem zahtevam po šlezijskih deželah, ki so ostale pod oblastjo šlezijskih Pjastov, dokler moška linija dinastije ni dokončno izumrla s smrtjo vojvode Jurija Viljema Legniškega leta 1675. ==Poroka in otroci== Leta 1125 se je Vladislav II. poročil z [[Agneza Babenberška|Agnezo Babenberško]] (r. okoli 1108/1113 – 24. januar 1160/1163), hčerko mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III. Avstrijskega]] in Anneze Nemške.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=224}}{{sfn|Wyrzykowska|2016|p=186}} Agneza je bila polsestra nemškega kralja Konrada III. Vladislav in Agneza sta imela pet otrok: * Boleslava I. Visokega (1127 – 8. december 1201)<ref name=ref5>Davies 1982, str. 64.</ref> * [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka I. Krivonogega]] (ok. 1130 – 16. maj 1211)<ref name=ref5/> * Richezo (1140 – 16. junij 1185), poročeno prvič leta 1152 s kraljem Galicije, Kastiljije in Leona Alfonzom VII.,<ref>Reilly 1998, str. 114.</ref> drugič leta 1162 z Ramonom Berenguerjem II., grofom Provanse, in tretjič leta 1167 z grofom Albertom III. Eversteinskim * Konrada Vitkonogega (1146/1157 – 17. januar 1190) * Alberta (umrl mlad okoli 1168) ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book |title=Central Europe in the High Middle Ages: Bohemia, Hungary and Poland, c.900–c.1300 |first1=Nora |last1=Berend |first2=Przemysław |last2=Urbańczyk |first3=Przemysław |last3=Wiszewski |publisher=Cambridge University Press |year=2013 }} *{{cite book |title=God's Playground:A History of Poland |volume=I |last=Davies |first=Norman |publisher=Columbia University Press |year=1982 }} *{{cite book |title=Frederick Barbarossa: The Prince and the Myth |first=John B. |last=Freed |publisher=Yale University Press |year=2016 }} *{{cite book |last=Reilly |first=Bernard F. |title=The Kingdom of León-Castilla under King Alfonso VII, 1126–1157 |publisher=University of Pennsylvania Press |year=1998 }} *{{cite book |chapter=The Cult of Saints of the House of Habsburg in Silesian Baroque Art |first=Malgorzata |last=Wyrzykowska |title=Transregionalität in Kult und Kultur: Bayern, Böhmen und Schlesien zur Zeit der Gegenreformation |editor-first=Marco |editor-last=Bogade |publisher=Bohlau Verlag Koln Weimar Wein |year=2016 }} {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Pjasti]]||1105|30. maj |1159|}} {{s-reg}} {{s-bef| before = [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] }} {{s-ttl| title = Veliki vojvoda Poljske,<br>vojvoda Krakova | years = 1138–1146 }} {{s-aft| rows = 2 | after = [[Boleslav IV. Kodravi]] }} {{s-new|creation}} {{s-ttl| title = Vojvoda Šlezije | years = 1138–1146 }} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1105]] [[Kategorija:Umrli leta 1159]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Pjasti]] 8zvog65fvbhu3gdff0l5le7rqor5t9r Wikipedija:Predlogi za brisanje/Sebastian Bieniek 4 522080 5729610 5728969 2022-08-10T06:34:59Z Yerpo 8417 /* Sebastian Bieniek */ mnenje wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Sebastian Bieniek]]=== :{{la|Sebastian Bieniek}} Viri, ki jih navaja, so povezani z avtorjem in iz njih ni videti, da bi bila oseba dovolj pomembna za članek. Glej tudi [[:en:Wikipedia:Articles for deletion/Sebastian Bieniek]] za debato o izbrisu v angleški wikipediji. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:56, 8. avgust 2022 (CEST) *{{za}} Čisto brez virov.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. avgust 2022 (CEST) *{{za}} - pmm očitna (samo)promocija, v tej obliki neprimerna za sem. Kot razberem po razpravi o brisanju na :enwiki in po prvih nekaj straneh Googlovih zadetkov, ta človek v nekaterih krogih slovi po neokusni samopromociji ([https://www.facebook.com/No.Bieniek/][https://avanthard.wordpress.com/2013/12/02/sebastian-bieniek-fame-and-disgrace/]); nekaj na prvi pogled ustreznih virov sicer obstaja ([https://metalmagazine.eu/en/post/interview/sebastian-bieniek-on-power-gaps-hidden-rules-and-fashion-rocio-g-rus][https://myartisrealmagazine.com/2021/03/doublefaced-a-photography-series-by-sebastian-bieniek/]), a je meni kot nepoznavalcu težko presoditi, koliko so resni. Se strinjam da se briše, dokler se ne pojavi kak poznavalec, ki bi se znašel v tej kalni vodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:34, 10. avgust 2022 (CEST) sbqluiuuxmnb7gmtaj13shvepf9zicb 5729611 5729610 2022-08-10T06:36:11Z Yerpo 8417 + wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Sebastian Bieniek]]=== :{{la|Sebastian Bieniek}} Viri, ki jih navaja, so povezani z avtorjem in iz njih ni videti, da bi bila oseba dovolj pomembna za članek. Glej tudi [[:en:Wikipedia:Articles for deletion/Sebastian Bieniek]] za debato o izbrisu v angleški wikipediji. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:56, 8. avgust 2022 (CEST) *{{za}} Čisto brez virov.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. avgust 2022 (CEST) *{{za}} - pmm očitna (samo)promocija, v tej obliki neprimerna za sem. Kot razberem po razpravi o brisanju na :enwiki in po prvih nekaj straneh Googlovih zadetkov, ta človek v nekaterih krogih slovi po neokusni samopromociji ([https://www.facebook.com/No.Bieniek/][https://avanthard.wordpress.com/2013/12/02/sebastian-bieniek-fame-and-disgrace/]); nekaj na prvi pogled ustreznih virov sicer obstaja ([https://metalmagazine.eu/en/post/interview/sebastian-bieniek-on-power-gaps-hidden-rules-and-fashion-rocio-g-rus][https://myartisrealmagazine.com/2021/03/doublefaced-a-photography-series-by-sebastian-bieniek/]), a je meni kot nepoznavalcu težko presoditi, koliko so resni. Se strinjam da se briše, dokler se ne pojavi kak poznavalec, ki bi se znašel v tej kalni vodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:34, 10. avgust 2022 (CEST) * {{komentar}} da se zadosti načelom, še ping avtorju {{ping|Zelenavokado}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:36, 10. avgust 2022 (CEST) fifihs5brfx817iiujvzr1hokiaeq8r 5729634 5729611 2022-08-10T08:36:35Z GeographieMan 179499 /* Sebastian Bieniek */ za wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Sebastian Bieniek]]=== :{{la|Sebastian Bieniek}} Viri, ki jih navaja, so povezani z avtorjem in iz njih ni videti, da bi bila oseba dovolj pomembna za članek. Glej tudi [[:en:Wikipedia:Articles for deletion/Sebastian Bieniek]] za debato o izbrisu v angleški wikipediji. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:56, 8. avgust 2022 (CEST) *{{za}} Čisto brez virov.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. avgust 2022 (CEST) *{{za}} - pmm očitna (samo)promocija, v tej obliki neprimerna za sem. Kot razberem po razpravi o brisanju na :enwiki in po prvih nekaj straneh Googlovih zadetkov, ta človek v nekaterih krogih slovi po neokusni samopromociji ([https://www.facebook.com/No.Bieniek/][https://avanthard.wordpress.com/2013/12/02/sebastian-bieniek-fame-and-disgrace/]); nekaj na prvi pogled ustreznih virov sicer obstaja ([https://metalmagazine.eu/en/post/interview/sebastian-bieniek-on-power-gaps-hidden-rules-and-fashion-rocio-g-rus][https://myartisrealmagazine.com/2021/03/doublefaced-a-photography-series-by-sebastian-bieniek/]), a je meni kot nepoznavalcu težko presoditi, koliko so resni. Se strinjam da se briše, dokler se ne pojavi kak poznavalec, ki bi se znašel v tej kalni vodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:34, 10. avgust 2022 (CEST) * {{komentar}} da se zadosti načelom, še ping avtorju {{ping|Zelenavokado}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:36, 10. avgust 2022 (CEST) *{{za}}— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:36, 10. avgust 2022 (CEST) ckdbx64kjco8wl6shrzy7jtr689794v 5729697 5729634 2022-08-10T10:24:53Z Upwinxp 126544 za wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Sebastian Bieniek]]=== :{{la|Sebastian Bieniek}} Viri, ki jih navaja, so povezani z avtorjem in iz njih ni videti, da bi bila oseba dovolj pomembna za članek. Glej tudi [[:en:Wikipedia:Articles for deletion/Sebastian Bieniek]] za debato o izbrisu v angleški wikipediji. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:56, 8. avgust 2022 (CEST) *{{za}} Čisto brez virov.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:27, 8. avgust 2022 (CEST) *{{za}} - pmm očitna (samo)promocija, v tej obliki neprimerna za sem. Kot razberem po razpravi o brisanju na :enwiki in po prvih nekaj straneh Googlovih zadetkov, ta človek v nekaterih krogih slovi po neokusni samopromociji ([https://www.facebook.com/No.Bieniek/][https://avanthard.wordpress.com/2013/12/02/sebastian-bieniek-fame-and-disgrace/]); nekaj na prvi pogled ustreznih virov sicer obstaja ([https://metalmagazine.eu/en/post/interview/sebastian-bieniek-on-power-gaps-hidden-rules-and-fashion-rocio-g-rus][https://myartisrealmagazine.com/2021/03/doublefaced-a-photography-series-by-sebastian-bieniek/]), a je meni kot nepoznavalcu težko presoditi, koliko so resni. Se strinjam da se briše, dokler se ne pojavi kak poznavalec, ki bi se znašel v tej kalni vodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:34, 10. avgust 2022 (CEST) * {{komentar}} da se zadosti načelom, še ping avtorju {{ping|Zelenavokado}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:36, 10. avgust 2022 (CEST) *{{za}}— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:36, 10. avgust 2022 (CEST) *{{Za}}, enako kot Yerpo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:24, 10. avgust 2022 (CEST) kmrrl320ii4hbgkt6xdm60v7wnz2b16 Potres in cunami v Tohokuju (2011) 0 522104 5729543 5729164 2022-08-09T19:33:24Z Yerpo 8417 + wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | title = {{Unbulleted list|Potres in cunami|v Tohokuju (2011)}} | image = SH-60B helicopter flies over Sendai.jpg | image alt = | caption = Ameriški helikopterji [[Sikorsky SH-60 Seahawk|SH-60F]] s humanitarno pomočjo letijo proti [[Sendai, Mijagi|Sendaiju]] | map = 2011 Japan shakemap.jpg | map alt = | map_caption = | map2 = {{Location map+|Japan|relief=1|width=260|float=center|border=yes|caption=|places= {{Location map~|Japan|lat=38.322|long=142.369|mark=Bullseye1.png|marksize=40|position=top}} {{Location map~|Japan|lat=35.7|long=139.715|label=Tokio|position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~|Japan|lat=38.26|long=140.87|label=Sendai|position=left|mark=Green pog.svg}}}} | local-date = {{Start date|2011|03|11|df=y}} | local-time = 14:46 [[japonski standardni čas|JST]] | timestamp = 2011-03-11 05:46:24 | anss-url = official20110311054624120_30 | isc-event = 16461282 | duration = 6&nbsp;minut | magnitude = 9,0–9,1 {{M|w|link=y}} | depth = 29 km | location = {{Coord|38.322|N|142.369|E|type:event_scale:50000000|display=inline,title}} | type = [[Tektonski potres|tektonski]] | countries affected = {{ubl|Japonska (tresenje, cunami)|[[Tihooceanski lok]] (cunami)}} | damage = 360 milijard [[USD]] | intensity = {{ubl|IX ([[Mercallijeva lestvica|rušilen]])|JMA 7<ref name="JMA_Earthquake_summary">{{cite web |publisher=Japonska meteorološka agencija |title=Information on the 2011 Great East Japan Earthquake |url=https://www.jma.go.jp/jma/en/2011_Earthquake/Information_on_2011_Earthquake.html |access-date=2021-02-22}}</ref>}} | pga = 2,99 ''g''<ref name="kyoshin-bosai">{{cite web | url= https://www.kyoshin.bosai.go.jp/kyoshin/topics/html20110311144626/main_20110311144626.html | title=平成23年(2011年)東北地方太平洋沖地震による強震動| trans-title=O močnem premikanju tal pred pacifiško obalo, ki ga je povzročil potres v Tohokuju leta 2011 |language=ja |publisher=Kjošin Bosaj | access-date=2021-11-03}}</ref> | pgv = 117,41&nbsp;cm/s | tsunami = do 40,5 m v kraju [[Mijako, Ivate|Mijako]], [[Ivate (prefektura)|Ivate]], [[Tohoku]] | landslide = da | foreshocks = | aftershocks = 13.386 ({{as of|2018|3|6|lc=y}})<ref>{{cite web|url=http://www.jma.go.jp/jma/press/1803/08d/1802offtohokueq.pdf |title=「平成23年(2011年)東北地方太平洋沖地震」について~7年間の地震活動~ |publisher=Japonska meteorološka agencija |trans-title=O potresu v Tohokuju leta 2011 – sedemletna seizmična aktivnost |access-date=2018-06-18}} na dan 6. marca 2018.</ref><!-- Navedeno skupno število (計) na koncu 5. strani vključuje glavni sunek. --> | casualties = {{ubl|19.747 mrtvih|6242 ranjenih|2556 pogrešanih}}<ref name="uradne_stevilke"/> | citations = <ref name="USGS9.0"/><ref name="Asahi-ERI-Takashi"/><ref name=15wcee/><ref name="balance"/><ref name="Jakarta Globe"/><ref name="AP Oregon"/> | native_name = 東北地方太平洋沖地震<br/>東日本大震災 | native_name_lang = ja }} '''Potres in cunami v Tohokuju''' ({{jezik-ja|東北地方太平洋沖地震}}) sta se zgodila 11. marca 2011, ko je [[potres]]ni sunek z magnitudo 9,0–9,1 {{M|w|link=y}} ob 14:46 po lokalnem času (05:46 [[UTC]]) stresel oceansko dno 72 km vzhodno od polotoka [[Ošika]] v [[japonska|japonski]] regiji [[Tohoku]] na severu otoka [[Honšu]]. Trajal je šest minut in sprožil močan [[cunami]], ki je prizadel zlasti vzhodno obalo Japonske, nekaj škode pa je povzročil tudi na drugi strani [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Na Japonskem dogodek imenujejo tudi '''veliki vzhodnojaponski potres''' (東日本大震災, Higaši nihon dajšinsaj) ali še preprosteje '''3.11'''. Šlo je za za najmočnejši potres, kdajkoli zabeležen na Japonskem in četrti najmočnejši potres na svetu od začetka meritev leta 1900. Močan val cunamija je v prefekturi [[Ivate (prefektura)|Ivate]] dosegel višino preko 40 m,<ref name="yomiuri">[http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110415-OYT1T00389.htm 大震災の津波、宮古で38.9 m…明治三陸上回る] by okayasu Akio (岡安 章夫) {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110418144715/http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110415-OYT1T00389.htm |date=2011-04-18}}</ref> na območju mesta [[Sendai, Mijagi|Sendai]] pa so izmerili, da je potoval s hitrostjo 700 km/h,<ref name=w>{{cite book |page=77 | title=Warnings: Finding Cassandras to stop catastrophe |first1=Richard A. |last1=Clarke |author2=Eddy, R.P. |publisher=Harper Collins |year=2017}}</ref> pri čemer je voda prodrla do 10 km v notranjost celine.<ref name="roland buerk">{{cite news|author=Roland Buerk |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12709598 |title=Japan earthquake: Tsunami hits north-east |publisher=BBC |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312003317/http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12709598 |archive-date=2011-03-12 |url-status=live }}</ref> Prebivalci so bili opozorjeni samo osem do deset minut vnaprej in smernice za primer cunamija niso predvidevale tako velikega vala.<ref name=w /> Stanje so poslabšale nizke temperature s sneženjem, ki so močno ovirale reševanje;<ref name="GQ Okawa school">{{cite news|title=Graduation Day|newspaper=[[GQ (revija)|GQ]]|date=2012-03-12 |last=Heath|first=Chris|url=https://www.gq.com/story/japan-tohoku-tsunami-earthquake-disaster|archive-url=https://web.archive.org/web/20210310125134/https://www.gq.com/story/japan-tohoku-tsunami-earthquake-disaster |archive-date=2021-03-10}}</ref><ref name="asahi 20110316">{{navedi novice |title=無情の雪 増す疲労 沿岸真冬並み寒さ 「とにかく燃料必要」 |trans-title=Neusmiljen sneg, vedno večja utrujenost, obalni kraji zmrzujejo kot pozimi |language=ja |newspaper=Ivate Nippo |date=2011-03-17 |url=http://iwate-archive.pref.iwate.jp/wp/?kiseki-year-cat=2011年 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170912091457/http://iwate-archive.pref.iwate.jp/wp/?kiseki-year-cat=2011%E5%B9%B4 |archive-date=2017-09-12 |access-date=2021-08-08 |url-status=live}}</ref> Po uradnih podatkih je zaradi posledic potresa umrlo 19.747 ljudi, 6242 je bilo ranjenih, 2556 pa je bilo leta 2021 še vedno pogrešanih.<ref name="uradne_stevilke"/> Ob četrti obletnici, leta 2015, je bilo preseljenih še skoraj četrt milijona ljudi, bodisi stalno, bodisi so še vedno živeli v začasnih namestitvah.<ref>{{cite news|title=4th Anniversary today|publisher=Kobe Shinbun|date=2015-03-11 |page=1}}</ref> Cunami je povzročil tudi [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|katastrofo v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči]], kjer je zaradi izpada elektrike za hladilni sistem prišlo do taljenja sredice treh [[jedrski reaktor|reaktorjev]]; zaradi evakuacije in izpusta radioaktivno kontaminirane vode je bilo prizadetih več sto tisoč prebivalcev okoliškega območja.<ref>{{cite news |url=http://www.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/06/06/japan.nuclear.meltdown/index.html |title=3 nuclear reactors melted down after quake, Japan confirms |publisher=CNN |access-date=2011-06-07 |date=2011-06-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120725071232/http://www.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/06/06/japan.nuclear.meltdown/index.html| archive-date=25 July 2012| url-status= live}}</ref> Po zgodnjih ocenah je zavarovana škoda potresa znašala 14,5 do 34,6 milijarde [[ameriški dolar|USD]].<ref>{{cite news |first=Molly |last=Hennessy-Fiske |work=Los Angeles Times |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |title=Japan earthquake: Insurance cost for quake alone pegged at $35&nbsp;billion, AIR says |url=https://latimes.com/news/nationworld/world/la-fgw-japan-quake-insurance-20110314,0,866931.story |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002506/http://www.latimes.com/news/nationworld/world/la-fgw-japan-quake-insurance-20110314,0,866931.story |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}</ref> [[Banka Japonske]] je ponudila 15 bilijonov [[japonski jen|jenov]] (183 milijard USD) injekcije v bančni sistem, da bi stabilizirala trg.<ref>{{Cite news|url=https://news.yahoo.com/s/nm/20110314/wl_nm/us_japan_quake |title=New explosion shakes stricken Japanese nuclear plant |last=Uranaka |first=Taiga |last2=Kwon |first2=Ki Joon |date=2011-03-14 |agency=Reuters |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110317002638/http://news.yahoo.com/s/nm/20110314/wl_nm/us_japan_quake/print |archive-date=2011-03-17 |url-status=live}}</ref> Gospodarska škoda je po kasnejši oceni [[Svetovna banka|Svetovne banke]] znašala 235 milijard USD, s čemer je bil potres s cunamijem v Tohokuju najdražja [[naravna katastrofa]] v zgodovini.<ref>{{cite web |last=Zhang |first=Bo |title=Top 5 Most Expensive Natural Disasters in History |url=http://www.accuweather.com/blogs/news/story/47459/top-5-most-expensive-natural-d.asp |website=AccuWeather.com |publisher=News & Video |access-date=2011-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110331005015/http://www.accuweather.com/blogs/news/story/47459/top-5-most-expensive-natural-d.asp |archive-date=2011-03-31 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite news |first=Victoria |last=Kim |work=Los Angeles Times |date=2011-03-21 |access-date=2011-03-21 |title=Japan damage could reach $235&nbsp;billion, World Bank estimates |url=https://latimes.com/business/la-fgw-japan-quake-world-bank-20110322,0,3799976.story |archive-url=https://web.archive.org/web/20110331005023/http://www.latimes.com/business/la-fgw-japan-quake-world-bank-20110322,0,3799976.story |archive-date=2011-03-31 |url-status=live }}</ref> Po eni od študij naj bi posledice potresa povzročile 0,47 odstotne točke nižji prirast [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] Japonske v letu po katastrofi.<ref>{{Cite journal|last1=Carvalho|first1=Vasco M. |last2=Nirei |first2=Makoto |last3=Saito |first3=Yukiko U. |last4=Tahbaz-Salehi |first4=Alireza |date=2020|title=Supply Chain Disruptions: Evidence from the Great East Japan Earthquake* |journal=The Quarterly Journal of Economics |volume=136 |issue=2 |pages=1255–1321|doi=10.1093/qje/qjaa044 |doi-access=free}}</ref> == Osnovne značilnosti potresa == [[File:A seismogram of 2011 Tōhoku earthquake and tsunami.jpg|thumb|left|[[Seizmogram]], zabeležen v [[Massachusetts]]u na vzhodni obali Združenih držav Amerike]] Podmorski [[tektonski potres]] z magnitudo 9,1 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni magnitudni lestvici]] se je zgodil 11. marca 2011 ob 14.46 po lokalnem času ([[japonski standardni čas|JST]]) v severozahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] na razmeroma majhni globini 32 km<ref name=USGS9.0 /><ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2011/mar/11/japan-earthquake-tsunami-questions-answers |title=Japan earthquake and tsunami: what happened and why |work=[[The Guardian]] |accessdate=2011-04-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110314184000/http://www.guardian.co.uk/world/2011/mar/11/japan-earthquake-tsunami-questions-answers |archivedate=2011-03-14}}</ref> z [[epicenter|epicentrom]] približno 72 km vzhodno od polotoka Ošika v japonski regiji Tohoku; trajal je približno šest minut.<ref name="USGS9.0" /><ref name="Asahi-ERI-Takashi"/> Najbližje velemesto, Sendai, stoji približno 130 km zahodno od epicentra, glavno mesto [[Tokio]] pa nekoliko južneje, 373 km jugozahodno od epicentra.<ref name="USGS9.0" /> Glavni sunek je napovedovalo več močnejših [[predpotresni sunek|predpotresnih sunkov]], sledilo pa mu je na stotine [[popotresni sunek|popotresnih]]. Med prvimi je bil sunek 9. marca stopnje 7,2 {{M|w}} približno 40 km od epicentra glavnega sunka, še isti dan so mu sledili trije z magnitudo nad 6,0 {{M|w}}.<ref name="USGS9.0" /><ref>{{Cite news|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110315-japan-earthquake-tsunami-big-one-science/ |title=Japan Earthquake Not the 'Big One'? |last=Lovett |first=Richard A. |date=2011-03-14 |work=[[National Geographic News]] |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002506/http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110315-japan-earthquake-tsunami-big-one-science/ |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}</ref> Glavnemu sunku 11. marca je sledil popotresni sunek z magnitudo 7,4 {{M|w}} ob 15.08 JST, nato popotresni sunek z magnitudo 7,9 {{M|w}} ob 15.15 JST in še en z magnitudo 7,7 {{M|w}} ob 15.26 JST.<ref>{{cite web |url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |title=地震情報 – 2011年3月10日 15時6分 – 日本気象協会 tenki.jp |archive-url=https://www.webcitation.org/5y2MROEAe?url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |archive-date=2011-04-18 |url-status=dead |access-date=2011-03-11 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3616.html |title=地震情報 – 2011年3月11日 15時15分 – 日本気象協会 tenki.jp |archive-url=https://www.webcitation.org/5y2MROEAe?url=http://tenki.jp/earthquake/detail-3612.html |archive-date=18 April 2011 |url-status=dead |access-date=2011-03-11 }}</ref> Skupno je glavnemu sunku sledilo še več kot 800 popotresnih sunkov z magnitudo vsaj 4,5 {{M|w}},<ref>{{cite web|url=http://www.jma.go.jp/en/quake/quake_singendo_index.html |title=Earthquake Information |access-date=2011-03-11 |publisher=Japan Meteorological Agency |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324003148/http://www.jma.go.jp/en/quake/quake_singendo_index.html |archive-date=2011-03-24 |url-status=live }}</ref> vključno z enim 7,1 {{M|w}} 26. oktobra 2013.<ref>{{cite news|url=https://www.thestar.com/news/world/2013/10/25/earthquake_strikes_near_fukushima_region_of_japan.html |title=Earthquake strikes near Japan's Fukushima nuclear plant; no reports of damage |agency=Associated Press |date=2013-10-25 |access-date=2013-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131025232609/http://www.thestar.com/news/world/2013/10/25/earthquake_strikes_near_fukushima_region_of_japan.html |archive-date=2013-10-25 |quote=A 7.3-magnitude earthquake struck early Saturday morning off Japan's east coast [...] Japan's meteorological agency said the quake was an aftershock of the magnitude-9.0 earthquake and tsunami that struck the same area in 2011. |location=Toronto |work=The Star}}</ref> Vzorec popotresnih sunkov je bil skladen z Omorijevim zakonom, po katerem povprečna pogostost in jakost upadata s časom po potresu.<ref name=CBSMcNutt>{{Cite video|people=Marcia McNutt |title=Energy from quake: if harnessed, could power L.A. for a year |url=https://www.youtube.com/watch?v=_C7KKwIMapw |date=2011-03-12 |publisher=CBS News |via=YouTube |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005304/http://www.youtube.com/watch?v=_C7KKwIMapw |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}</ref> Potres je prestavil del otoka Honšu 2,4 m proti vzhodu, premaknil Zemljino vrtilno os za 10 do 25 cm,<ref name="DW">{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=2011-03-14 |access-date=2011-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=2011-03-15 |url-status=live }}</ref><ref name="NYTimes-Chang2011-03-13">{{Cite news |first=Kenneth|last=Chang|title=Quake Moves Japan Closer to U.S. and Alters Earth's Spin |url=https://www.nytimes.com/2011/03/14/world/asia/14seismic.html |work=The New York Times |date=2011-03-13 |access-date=2011-03-14 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110316002603/http://www.nytimes.com/2011/03/14/world/asia/14seismic.html| archive-date= 2011-03-16 | url-status= live}}</ref><ref name="Chai">{{Cite news |url=https://montrealgazette.com/news/Japan+quake+shifts+earth+axis+centimetres/4426356/story.html |title=Japan's quake shifts earth's axis by 25 centimetres |last=Chai |first=Carmen |date=2011-03-11 |work=Montreal Gazette |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314015814/http://www.montrealgazette.com/news/Japan+quake+shifts+earth+axis+centimetres/4426356/story.html |archive-date=2011-03-14 |url-status=live }}</ref> pospešil [[Gibanje Zemlje|vrtenje Zemlje]] za 1,8 [[Mikrosekunda|µs]] na dan,<ref>{{navedi revijo |language = ja|url = http://www.nationalgeographic.co.jp/news/news_article.php?file_id=20110317002&expand&source=gnews|title = 大地震で一日が短縮、軸の振動も変化|magazine = [[National Geographic]]|date = 2011-03-17 |access-date = 2011-03-19 |url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20130513233043/http://www.nationalgeographic.co.jp/news/news_article.php?file_id=20110317002&expand&source=gnews|archive-date = 2013-05-13}}</ref> in vzbudil [[Infrazvok|infrazvočno valovanje]], ki ga je zaznal tudi satelit [[Gravity Field and Steady-State Ocean Circulation Explorer]] (GOCE) v nizki orbiti.<ref name="esa.int">{{cite web |url= http://www.esa.int/Our_Activities/Observing_the_Earth/GOCE/GOCE_the_first_seismometer_in_orbit | date=2013-03-08 |title=GOCE: The First Seismometer in Orbit |access-date= 21 August 2016 |publisher=[[Evropska vesoljska agencija]]}}</ref> Sprva se je pacifiška obala Honšuja zaradi potresa znižala za en meter, po približno treh letih pa se je pričela dvigovati in presegla prvotno višino.<ref>[http://imakawa.net/wp/wp-content/uploads/9f13afd3f43e4db8a55e43ae8294c9fe.pdf 未来を考える力を 気仙沼復興レポート㉘ 地盤の沈下と隆起] 11 June 2016 今川 悟</ref><ref>{{cite news |url=http://headlines.yahoo.co.jp/videonews/jnn?a=20141011-00000027-jnn-soci |title= 震災で沈下の地盤が隆起、高すぎる岸壁に漁師困惑 |archive-date=2014-10-11 |archive-url=https://archive.today/20141011180532/http://headlines.yahoo.co.jp/videonews/jnn?a=20141011-00000027-jnn-soci|access-date=2017-11-02 |date=2014-10-11 |publisher=TBS Newsi}}</ref><ref>[https://www.nikkei.com/article/DGKKASDG20HAE_Y5A300C1CR8000/ 地盤が隆起 漁業者困惑 最大40センチ、積み荷に影響 三陸沿岸で地殻変動か] Nikkei 9. marec 2015</ref><ref>[https://www.nikkei.com/article/DGXLZO13400150W7A220C1TJM000/ 東北沿岸、地震で沈んだ地盤が謎の隆起 マントル影響か] Nikkei 2017-02-27</ref> == Cunami == Navpičen sunek 180 km širokega pasu morskega dna v višini 6 do 8 m je povzročil močan cunami, ki je povzročil razdejanje na pacifiških obalah severnih [[Japonsko otočje|japonskih otokov]], saj je val tako blizu epicentra presegel višino 40 m.<ref name="yomiuri"/> Nato se je širil čez ves Tihi ocean do vzhodnih obal od [[Aljaska|Aljaske]] na severu [[Severna Amerika|Severne Amerike]] do [[Čile|Čila]] na jugu [[Južne Amerike]]. Do tam je val močno upadel, a je vseeno imel posledice.<ref name="a2">{{cite web |url=http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.073000 |title=Tsunami bulletin number 3 |publisher=Pacific Tsunami Warning Center/NOAA/NWS |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110314183704/http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.073000 |archive-date=2011-03-14 |url-status=dead }}</ref><ref name="a3">{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/03/11/tsunami.warning/index.html |title=Tsunami warnings issued for at least 20 countries after quake |publisher=CNN |date=2011-03-11 |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312101731/http://edition.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/03/11/tsunami.warning/index.html |archive-date=2011-03-12 |url-status=live }}</ref><ref name="a4">{{cite web |url=http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.103059 |title=PTWC warnings complete list |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://archive.today/20120530060546/http://www.weather.gov/ptwc/text.php?id=pacific.2011.03.11.103059 |archive-date=30 May 2012 |url-status=dead }}</ref> V Čilu, najdlje od Japonske (17.000 km stran), so valovi dosegli 2 m.<ref>{{cite news|last=Attwood |first=James |url=https://www.bloomberg.com/news/2011-03-12/chile-maintains-tsunami-warning-no-major-damage-reported-1-.html |title=Chile Lifts Tsunami Alerts After Japan Quake Spawns Waves |publisher=Bloomberg |access-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110312162618/http://www.bloomberg.com/news/2011-03-12/chile-maintains-tsunami-warning-no-major-damage-reported-1-.html |archive-date=2011-03-12 |url-status=live |date=2011-03-12 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.publimetro.cl/nota/mundo/marejadas-ingresaron-entre-70-y-100-metros-en-varias-zonas-del-pais/xIQkcl!9ReTs79Sw66U/ |title=Chilean site: (Tsunami) waves penetrated 70–100&nbsp;m in different parts of the country |work=Publimetro.cl |access-date=2011-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110317002503/http://www.publimetro.cl/nota/mundo/marejadas-ingresaron-entre-70-y-100-metros-en-varias-zonas-del-pais/xIQkcl!9ReTs79Sw66U/ |archive-date=2011-03-17 |url-status=dead }}</ref> === Japonska === [[Japonska meteorološka agencija]] je takoj po zaznanem potresu izdala opozorilo pred cunamijem najvišje stopnje, kar je pomenilo val, višji od 3 m.<ref>{{cite web |url=http://www.seisvol.kishou.go.jp/eq/eng/fig/tsunamiinfo.html |title=Tsunami Warning / Advisory and Tsunami Information |access-date=2011-04-18 |archive-date=2011-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://www.seisvol.kishou.go.jp/eq/eng/fig/tsunamiinfo.html |url-status=dead }}</ref> Konkretne napovedi so se razlikovale, najvišja za prefekturo [[Mijagi]] je znašala 6 m.<ref>{{Cite news|url=http://www.jma.go.jp/en/tsunami/info_04_20110311145026.html |title=Tsunami Information (Estimated Tsunami arrival time and Height) |date=2011-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110414005043/http://www.jma.go.jp/en/tsunami/info_04_20110311145026.html |archive-date=2011-04-14 |url-status=live }}</ref> Dejanski val je bil mnogo višji in je poplavil približno 561 km² veliko območje Japonske.<ref>{{cite web |url=http://www.gsi.go.jp/common/000059939.pdf | script-title=ja:津波による浸水範囲の面積(概略値)について(第5報)|publisher=Geospatial Information Authority in Japan(国土地理院) |language=ja|date=2011-04-18 |access-date=2011-06-20 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110623011856/http://www.gsi.go.jp/common/000059939.pdf| archive-date=2011-06-23 | url-status= live}}</ref> Potres se je zgodil ob 14.46 po lokalnem času in ob 15.55 so nadzorne kamere pokazale poplavljanje letališča v Sendaiju, ki leži blizu obale prefekture Mijagi najbližje epicentru.<ref name="AVH1">{{cite web|url=http://avherald.com/h?article=43928907&opt=0 |title=News: Tsunami rolls through Pacific, Sendai Airport under water, Tokyo Narita closed, Pacific region airports endangered |publisher=Avherald.com |date=6 July 2001 |access-date=2011-03-11}}</ref><ref name="10m">{{Cite news|agency=Kyodo News |url=http://www.japantimes.co.jp/text/nn20110311x4.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20111026194858/http://www.japantimes.co.jp/text/nn20110311x4.html|archive-date=26 October 2011|title=10-meter tsunami observed in area near Sendai in Miyagi Pref.|date=2011-03-11 |work=The Japan Times |access-date=2012-03-12}}</ref> Naraščajoča voda je na poti proti notranjosti odnašala avtomobile in letala ter poplavljala okoliške zgradbe.<ref name="nhk-english-stream">{{cite web|url=http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/r0/high.asx |title=World English |access-date=2011-03-12 |date=2011-03-12 |publisher=NHK |archive-url=https://web.archive.org/web/20110330155724/http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/r0/high.asx |archive-date=2011-03-30 |url-status=dead }}</ref><ref name="heraldsun1">{{Cite news|url=http://www.heraldsun.com.au/news/japan-on-tsunami-alert-after-another-quake/story-e6frf7jo-1226019884379 |title=Japan 8.9-magnitude earthquake sparks massive tsunami |work=Herald Sun |location=Australia |agency=Associated Press |access-date=2011-03-11 |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20110316002517/http://www.heraldsun.com.au/news/special-reports/japan-on-tsunami-alert-after-another-quake/story-fn7zkbgs-1226019884379 |archive-date=2011-03-16 |url-status=live }}</ref> Helikopter japonske javne televizije, ki je bil ravno takrat v zraku, je snemal voznike na lokalnih cestah, ki so poskušali ubežati, a jih je voda ujela in odplavila.<ref>NHK News, ~16:00 JST.</ref> Podobno kot v primeru [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|potresa v Indijskem oceanu leta 2004]] je bil cunami mnogo bolj uničujoč in smrtonosen kot sam potres, čeprav občutno bolj lokaliziran. V najbolj prizadetih območjih vzhodnih obal Japonske so bila uničena celotna naselja, v kraju [[Minamisanriku, Mijagi|Minamisanriku]] je tako odplavilo 9500 ljudi,<ref>{{cite news|url=http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77165.html |title=9,500 unaccounted for in Miyagi's Minamisanriku: local gov't |agency=Kyodo News |access-date=2011-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110313081758/http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77165.html |archive-date=2011-03-13 |url-status=live }}</ref> od katerih so jih nato približno tisoč našli mrtvih.<ref>{{navedi novice |url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110315a2.html |title=2,000 more added to death toll in Miyagi |work=The Japan Times 2011-03-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110316002507/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110315a2.html |archivedate=2011-03-16 }}</ref> Med razlogi za tako veliko število žrtev je nepričakovano visok val. [[Morski zid]]ovi so bili zgrajeni proti mnogo manjšim cunamijem, mnogi, ki jih je ujela naraščajoča voda, pa so mislili, da so dovolj visoko.<ref>{{navedi novice |last=Watts |first=Jonathan |title=Quake survivors search for hope and shelter |work=The Japan Times |date=2011-03-26 |pages=13}}</ref> Samo v Tohokuju je voda dosegla in poplavila več kot 100 zatočišč, kamor so bili ljudje napoteni za evakuacijo pred cunamijem.<ref>{{navedi novice |url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110414a4.html |title=Tsunami hit more than 100 designated evacuation sites |work=The Japan Times |date=2011-04-14 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110415044929/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110414a4.html |archivedate=2011-04-15 |accessdate=2022-08-09}}</ref> Komite japonske vlade za preprečevanje katastrof je v svojem poročilu izpostavil, da so bile takratne smernice namenjene varstvu pred takimi cunamiji, ki jih je možo realno pričakovati na krajši rok. Priporočil je preoblikovanje smernic za predvidevanje najvišjih možnih cunamijev; to bi vključevalo gradnjo višjih morskih zidov in navodila prebivalcem za evakuacijo v primeru zelo velikih valov.<ref>{{navedi novice |url = http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110619-OYT1T00584.htm|title = 津波、最大想定に対処…防災会議・中間報告骨子 |work = Jomiuri Šimbun |date = 2011-06-20 |access-date = 2011-08-11 |archive-url=https://archive.today/20130501062216/http://www.yomiuri.co.jp/science/news/20110619-OYT1T00584.htm |archive-date=2013-05-01 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url = http://www.bousai.go.jp/kaigirep/chousakai/tohokukyokun/pdf/tyuukan.pdf|title = 東北地方太平洋沖地震を教訓とした地震・津波対策に関する専門調査会中間とりまとめ|publisher = 中央防災会議 「東北地方太平洋沖地震を教訓とした地震・津波対策に関する専門調査会」|date = 2011-06-26 |access-date = 2011-08-11}}</ref> == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="uradne_stevilke">{{cite web|url=https://www.fdma.go.jp/disaster/higashinihon/items/161.pdf |title=平成23年(2011年)東北地方太平洋沖地震(東日本大震災)について(第161報)(令和3年3月9日)|trans-title=Izjava za tisk št. 161 o potresu v Tohokuju 2011 |language=ja |publisher=Agencija za upravljanje s požari in katastrofami |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210309040708/https://www.fdma.go.jp/disaster/higashinihon/items/161.pdf|archivedate=2021-03-09|accessdate=2021-03-10 |pages=31}}</ref> <ref name="USGS9.0">{{cite web|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=[[United States Geological Survey]] (USGS) |access-date=2016-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005101/http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eqinthenews/2011/usc0001xgp/ |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}</ref> <ref name="Asahi-ERI-Takashi">{{cite web|url=http://www.asahi.com/science/update/0317/TKY201103170129.html |title=震災の揺れは6分間 キラーパルス少なく 東大地震研 |website=Asahi Šimbun |date=2011-03-17 |access-date=2011-03-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110407005044/http://www.asahi.com/science/update/0317/TKY201103170129.html |archive-date=2011-04-07 |url-status=live }}</ref> <ref name=15wcee>{{cite conference|title=Source rupture process of the 2011 Tohoku-Oki earthquake derived from strong-motion records|url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_1650.pdf|first1=W.|last1=Suzuki|first2=S.|last2=Aoi|first3=H.|last3=Sekiguchi|first4=T.|last4=Kunugi|conference=Proceedings of the fifteenth world conference on earthquake engineering|year=2012|location=Lizbona|page=1}}</ref> <ref name="balance">{{cite web|url=https://www.thebalance.com/japan-s-2011-earthquake-tsunami-and-nuclear-disaster-3305662|title=How the 2011 Earthquake in Japan Affected the Global Economy|first=Kimberly|last=Amadeo|website=The Balance|access-date=2017-10-08 |archive-date=2019-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190513143622/https://www.thebalance.com/japan-s-2011-earthquake-tsunami-and-nuclear-disaster-3305662|url-status=dead}}</ref> <ref name="Jakarta Globe">{{cite news|url=http://www.thejakartaglobe.com/news/japan-tsunami-strikes-indonesia-one-confirmed-dead/428545 |title=Japan Tsunami Strikes Indonesia, One Confirmed Dead |date=2011-03-12 |work=Jakarta Globe |access-date=2011-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315085530/http://www.thejakartaglobe.com/news/japan-tsunami-strikes-indonesia-one-confirmed-dead/428545 |archive-date=2011-03-15 |url-status=dead }}</ref> <ref name="AP Oregon">{{cite news |agency=Associated Press |date=2011-04-12 |title=Body of Calif. man killed by tsunami washes up |url=https://www.cbsnews.com/news/body-of-calif-man-killed-by-tsunami-washes-up/ |publisher=CBS News |access-date=2018-07-03 }}</ref> }} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|2011 Tōhoku earthquake|potres in cunami v Tohokuju (2011)}} * [http://isc-mirror.iris.washington.edu/cgi-bin/web-db-v4?event_id=16461282&out_format=IMS1.0&request=COMPREHENSIVE Izčrpni podatki] in [http://isc-mirror.iris.washington.edu/cgi-bin/FormatBibprint.pl?evid=16461282 bibliografija] o potresu (Mednarodni seizmološki center) * [https://www.science.org/action/doSearch?AllField=Tohoku-Oki Special: The Tōhoku-Oki Earthquake, Japan] – zbirka člankov znanstvene revije ''[[Science]]'', povezanih s potresom {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2011]] [[Kategorija:Potresi|Tohoku]] [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] b9uyuqwqu8wdxv828oat7tbkclyqv2l Samra Rahimli 0 522115 5729564 5729149 2022-08-09T21:42:19Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Samra Rahimli | image = ESC2016 - Azerbaijan Meet & Greet 10 (crop).jpg | image_size = 270px | landscape = yes | alt = | caption = Rahimlijeva leta 2016 | native_name = Səmra Rəhimli | native_name_lang = az | birth_name = | alias = Samra | birth_date = {{birth date and age|1994|10|20|df=yes}} | birth_place = [[Baku]], [[Azerbajdžan]] | origin = | death_place = | genre = {{hlist|[[hip-hop]]|[[R&B]]|[[pop]]}} | years_active = 2015–danes | website = }} '''Samra Rahimli''' ({{Jezik-az|Səmra Rəhimli}}), [[Azerbajdžanci|azerbajžanska]] [[pevka]], *[[20. oktober]] [[1994]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.alleurovision.ru/azerbajdzhan-evrovidenie-2016/1151-samra-rahimli-miracle.html|title=Samra Rahimli - Miracle|publisher=alleurovision.ru}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="O səs Türkiyə"dən "Eurovision"a… - 121 yaşlı Səmra|trans-title=From "O Ses Türkiye" to Eurovision - 121-years-old Samra|url=http://www.qafqazinfo.az/medeniyyet-10/o-ses-turkiye-den-eurovision-a-21-yasli-semra-140493|website=qafqazinfo.az|publisher=Qafqaz İnfo|accessdate=11 March 2016|language=az|date=10 March 2016}}</ref> == Kariera == Leta 2015 je tekmovala v oddaji ''O Ses Türkiye'', kjer se je prišla do četrtfinala. Marca leta 2016 je postala finalistka oddaje ''Səs Azərbaycan'' in se na koncu uvrstila na 3. mesto. Dne 10. marca 2016 je bilo objavljeno, da je bila Samra izbrana za azerbajdžansko predstavnico za [[Pesem Evrovizije 2016]] s pesmijo »Miracle«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=samra_will_represent_azerbaijan_in_stockholm|title=Samra will represent Azerbaijan in Stockholm!|date=9 March 2016|last=Omelyanchuk|first=Olena|publisher=EBU}}</ref> Samra Rahimli je nastopila v prvem polfinalu ter osvojila 185 točk. Napredovala je v finale, v katerem je osvojila 17. mesto s 117 točkami.<ref>{{Citat|last=Eurovision Song Contest|title=Samra - Miracle (Azerbaijan) Live at Semi - Final 1 of the 2016 Eurovision Song Contest|date=2016-05-10|url=https://www.youtube.com/watch?v=fmaRaN0MbbI|access-date=2016-05-11}}</ref> Dne 1. decembra 2020 je izdala pesem z naslovom ''Shusha, we are back'' ({{Jezik-az|Şuşa, biz qayıtmışıq}}), v zvezi z [[Azerbajdžanske oborožene sile|azerbajdžanskimi oboroženimi silami]], ki so med vojno v [[Vojna v Gorskem Karabahu (2020)|Gorskem Karabahu leta 2020]] ponovno prevzele [[Bitka za Šušo (2020)|nadzor nad Šušo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://qafqazinfo.az/news/detail/susa-biz-qayitmisiq-video-307089|title="Şuşa, biz qayıtmışıq" - Video|date=1 December 2020|accessdate=5 December 2020|archiveurl=https://archive.today//QUxrn|archivedate=5 December 2020|website=Qafqazinfo|language=az}}</ref> == Diskografija == === Album === * »Göz« <small>(2021)</small> === Pesmi === * »O Sevir« <small>(2015)</small> * »Miracle« <small>(2016)</small> * »Badminton« <small>(2017)</small> * »Ters Gedir« <small>(2018)</small> * »Hypnotized« <small>(2018)</small> * »Пиджак <small>(Pidzhak)</small>« <small>(2018)</small> * »Armas« <small>(2019)</small> * »Queen« <small>(2020)</small> * »Online« <small>(2020)</small> * »Şuşa, Biz Qayıtmışıq« <small>(2020)</small> * »Biri Yox, Biri Var« <small>(2021)</small> * »Göz« <small>(2021)</small> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rahimli, Samra}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1994]] [[Kategorija:Azerbajdžanski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] b84kwzveeaknifn68ki0amuwqp64id8 5729567 5729564 2022-08-09T21:44:13Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Samra Rahimli | image = ESC2016 - Azerbaijan Meet & Greet 10 (crop).jpg | image_size = 270px | landscape = yes | alt = | caption = Rahimlijeva leta 2016 | native_name = Səmra Rəhimli | native_name_lang = az | birth_name = | alias = Samra | birth_date = {{birth date and age|1994|10|20|df=yes}} | birth_place = [[Baku]], [[Azerbajdžan]] | origin = | death_place = | genre = {{hlist|[[hip-hop]]|[[R&B]]|[[pop]]}} | years_active = 2015–danes | website = }} '''Samra Rahimli''' ({{Jezik-az|Səmra Rəhimli}}), [[Azerbajdžanci|azerbajžanska]] [[pevka]], *[[20. oktober]] [[1994]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.alleurovision.ru/azerbajdzhan-evrovidenie-2016/1151-samra-rahimli-miracle.html|title=Samra Rahimli - Miracle|publisher=alleurovision.ru}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="O səs Türkiyə"dən "Eurovision"a… - 121 yaşlı Səmra|trans-title=From "O Ses Türkiye" to Eurovision - 121-years-old Samra|url=http://www.qafqazinfo.az/medeniyyet-10/o-ses-turkiye-den-eurovision-a-21-yasli-semra-140493|website=qafqazinfo.az|publisher=Qafqaz İnfo|accessdate=11 March 2016|language=az|date=10 March 2016}}</ref> == Kariera == Leta 2015 je tekmovala v oddaji ''O Ses Türkiye'' (»Glas Turčije«), kjer je prišla do četrtfinala. Marca leta 2016 je postala finalistka oddaje ''Səs Azərbaycan'' (»Glas Azerbajdžana«) in se na koncu uvrstila na 3. mesto. Dne 10. marca 2016 je bilo objavljeno, da je bila Samra izbrana za azerbajdžansko predstavnico za [[Pesem Evrovizije 2016]] s pesmijo »Miracle«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=samra_will_represent_azerbaijan_in_stockholm|title=Samra will represent Azerbaijan in Stockholm!|date=9 March 2016|last=Omelyanchuk|first=Olena|publisher=EBU}}</ref> Samra Rahimli je nastopila v prvem polfinalu ter osvojila 185 točk. Napredovala je v finale, v katerem je osvojila 17. mesto s 117 točkami.<ref>{{Citat|last=Eurovision Song Contest|title=Samra - Miracle (Azerbaijan) Live at Semi - Final 1 of the 2016 Eurovision Song Contest|date=2016-05-10|url=https://www.youtube.com/watch?v=fmaRaN0MbbI|access-date=2016-05-11}}</ref> Dne 1. decembra 2020 je izdala pesem z naslovom ''Shusha, we are back'' ({{Jezik-az|Şuşa, biz qayıtmışıq}}), v zvezi z [[Azerbajdžanske oborožene sile|azerbajdžanskimi oboroženimi silami]], ki so med vojno v [[Vojna v Gorskem Karabahu (2020)|Gorskem Karabahu leta 2020]] ponovno prevzele [[Bitka za Šušo (2020)|nadzor nad Šušo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://qafqazinfo.az/news/detail/susa-biz-qayitmisiq-video-307089|title="Şuşa, biz qayıtmışıq" - Video|date=1 December 2020|accessdate=5 December 2020|archiveurl=https://archive.today//QUxrn|archivedate=5 December 2020|website=Qafqazinfo|language=az}}</ref> == Diskografija == === Album === * »Göz« <small>(2021)</small> === Pesmi === * »O Sevir« <small>(2015)</small> * »Miracle« <small>(2016)</small> * »Badminton« <small>(2017)</small> * »Ters Gedir« <small>(2018)</small> * »Hypnotized« <small>(2018)</small> * »Пиджак <small>(Pidzhak)</small>« <small>(2018)</small> * »Armas« <small>(2019)</small> * »Queen« <small>(2020)</small> * »Online« <small>(2020)</small> * »Şuşa, Biz Qayıtmışıq« <small>(2020)</small> * »Biri Yox, Biri Var« <small>(2021)</small> * »Göz« <small>(2021)</small> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rahimli, Samra}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1994]] [[Kategorija:Azerbajdžanski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] 64mkucc60wudm2gna88zo02uq6s0cuz 5729568 5729567 2022-08-09T21:47:58Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Samra Rahimli | image = ESC2016 - Azerbaijan Meet & Greet 10 (crop).jpg | image_size = 270px | landscape = yes | alt = | caption = Rahimlijeva leta 2016 | native_name = Səmra Rəhimli | native_name_lang = az | birth_name = | alias = Samra | birth_date = {{birth date and age|1994|10|20|df=yes}} | birth_place = [[Baku]], [[Azerbajdžan]] | origin = | death_place = | genre = {{hlist|[[hip-hop]]|[[R&B]]|[[pop]]}} | years_active = 2015–danes | website = }} '''Samra Rahimli''' ({{Jezik-az|Səmra Rəhimli}}), [[Azerbajdžanci|azerbajžanska]] [[pevka]], *[[20. oktober]] [[1994]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.alleurovision.ru/azerbajdzhan-evrovidenie-2016/1151-samra-rahimli-miracle.html|title=Samra Rahimli - Miracle|publisher=alleurovision.ru}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="O səs Türkiyə"dən "Eurovision"a… - 121 yaşlı Səmra|trans-title=From "O Ses Türkiye" to Eurovision - 121-years-old Samra|url=http://www.qafqazinfo.az/medeniyyet-10/o-ses-turkiye-den-eurovision-a-21-yasli-semra-140493|website=qafqazinfo.az|publisher=Qafqaz İnfo|accessdate=11 March 2016|language=az|date=10 March 2016}}</ref> == Kariera == Leta 2015 je tekmovala v oddaji ''O Ses Türkiye'' (»Glas Turčije«), kjer je prišla do četrtfinala. Marca leta 2016 je postala finalistka oddaje ''Səs Azərbaycan'' (»Glas Azerbajdžana«) in se na koncu uvrstila na 3. mesto. Dne 10. marca 2016 je bilo objavljeno, da je bila Samra izbrana za azerbajdžansko predstavnico za [[Pesem Evrovizije 2016]] s pesmijo »Miracle«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=samra_will_represent_azerbaijan_in_stockholm|title=Samra will represent Azerbaijan in Stockholm!|date=9 March 2016|last=Omelyanchuk|first=Olena|publisher=EBU}}</ref> Samra Rahimli je nastopila v prvem polfinalu ter osvojila 185 točk. Napredovala je v finale, v katerem je osvojila 17. mesto s 117 točkami.<ref>{{Citat|last=Eurovision Song Contest|title=Samra - Miracle (Azerbaijan) Live at Semi - Final 1 of the 2016 Eurovision Song Contest|date=2016-05-10|url=https://www.youtube.com/watch?v=fmaRaN0MbbI|access-date=2016-05-11}}</ref> Dne 1. decembra 2020 je izdala pesem z naslovom v prevodu ''Šuša, vrnili smo se'' ({{Jezik-az|Şuşa, biz qayıtmışıq}}), v zvezi z [[Azerbajdžanske oborožene sile|azerbajdžanskimi oboroženimi silami]], ki so med vojno v [[Vojna v Gorskem Karabahu (2020)|Gorskem Karabahu leta 2020]] ponovno prevzele [[Bitka za Šušo (2020)|nadzor nad Šušo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://qafqazinfo.az/news/detail/susa-biz-qayitmisiq-video-307089|title="Şuşa, biz qayıtmışıq" - Video|date=1 December 2020|accessdate=5 December 2020|archiveurl=https://archive.today//QUxrn|archivedate=5 December 2020|website=Qafqazinfo|language=az}}</ref> == Diskografija == === Album === * »Göz« <small>(2021)</small> === Pesmi === * »O Sevir« <small>(2015)</small> * »Miracle« <small>(2016)</small> * »Badminton« <small>(2017)</small> * »Ters Gedir« <small>(2018)</small> * »Hypnotized« <small>(2018)</small> * »Пиджак <small>(Pidzhak)</small>« <small>(2018)</small> * »Armas« <small>(2019)</small> * »Queen« <small>(2020)</small> * »Online« <small>(2020)</small> * »Şuşa, Biz Qayıtmışıq« <small>(2020)</small> * »Biri Yox, Biri Var« <small>(2021)</small> * »Göz« <small>(2021)</small> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rahimli, Samra}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1994]] [[Kategorija:Azerbajdžanski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] d6jniwg298qbubw7fwiuboyfkplm7gj Uporabniški pogovor:82.192.33.65 3 522129 5729472 5729409 2022-08-09T14:21:35Z 82.192.33.65 Odgovor wikitext text/x-wiki Prosim ne odstranjuj vsebine brez razlage. Svoj namen lahko pojasniš na [[Pogovor:Polistiren‎]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:29, 9. avgust 2022 (CEST) :In prosim ne navajaj neke xy spletne trgovine, tudi če ima poučne članke gor, ker taki izdajatelji ne štejejo za zanesljive po pravilih [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Kot viri za tako vsebino so lahko kvečjemu strokovni članki, knjige ipd. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:47, 9. avgust 2022 (CEST) ::V navodilih za navajanje virov piše, da se lahko dodaja tudi spletne strani. Omenjeno je resda bila trgovina, a je povezava vodila na članek s katerim sem si pomagal pri pisanju in hkrati zagotavlja več in podrobnejše informacije o tematiki. ::Nesmiselno je, da ste iz besedila, ki sem ga napisal in podal vire, obdržali tuje, ki so neuporabni in nesmiselni hkrati (a niso "spam" po vaši presoji), zavrgli pa uporabne, slovenske vire, ki bi bralcu dejansko dodali vrednost, pa čeprav so objavljeni na spletni trgovini. ::Vaši popravki in urejanje tako niso v skladu z nobenim pravilom ali smernico, ki ste jih sam navedel. [[Posebno:Prispevki/82.192.33.65|82.192.33.65]] 16:21, 9. avgust 2022 (CEST) 0qw69m6ww4ujt5nukbwy3gwho7t2y0t Benjamin Šeško 0 522135 5729429 2022-08-09T12:48:31Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Benjamin Šeško | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 194 cm<ref>{{cite web |title=Benjamin Sesko |url=https://www.redbullsalzburg.at/de/fc-red-bull-salzburg/team/bullenherde/sesko |publisher=[[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]]|access-date=25 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102213033/https://www.redbullsalzburg.at/de/fc-red-bull-salzburg/team/bullenherde/sesko |archive-date=2 November 2021 |language=de|url-status=live}}</ref> | currentclub = [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] | clubnumber = 30 | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Radeče|Radeče]] | youthyears2 = {{0|0000}}–2013 | youthclubs2 = [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]] | youthyears3 = 2014–2016 | youthclubs3 = [[NK Radeče|Radeče]] | youthyears4 = 2016–2018 | youthclubs4 = [[NK Krško|Krško]] | youthyears5 = 2018–2019 | youthclubs5 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2019– | clubs1 = [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] | caps1 = 28 | goals1 = 6 | years2 = 2019–2021 | clubs2 = → [[FC Liefering]] (pos.) | caps2 = 44 | goals2 = 22 | nationalyears1 = 2017–2018 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 4 | nationalyears2 = 2018 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 4 | nationalyears3 = 2018–2019 | nationalteam3 = Slovenija do 17 let | nationalcaps3 = 14 | nationalgoals3 = 5 | nationalyears4 = 2020 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2021– | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 13 | nationalgoals5 = 2 }} '''Benjamin Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. maj]] [[2003]], [[Radeče]]. Šeško je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|napadalca]] za avstrijski klub [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Za sezono 2023/24 je podpisal pogodbo z [[Bundesliga|nemškim klubom]] [[RB Leipzig]]. Leta 2019 je pri šestnajstih letih prestopil iz [[NK Domžale|Domžal]] v Red Bull Salzburg<ref>{{Cite web|url=https://www.redbullsalzburg.at/de/fc-red-bull-salzburg/news/saison_2018_19/slowenischer-youngster-wechselt-zu-den-roten-bullen.html|title=Slowenischer Youngster wechselt zu den Roten Bullen|publisher=[[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]]|access-date=8 June 2021|language=de|archive-date=9 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210509073852/https://www.redbullsalzburg.at/de/fc-red-bull-salzburg/news/saison_2018_19/slowenischer-youngster-wechselt-zu-den-roten-bullen.html|url-status=dead}}</ref>, ki ga je za dve sezoni posodil svoji drugi ekipi [[FC Liefering]], kjer je dosegel 22 golov na 44 tekmah druge avstrijske lige.<ref>{{cite web |last1=Gruden |first1=Toni |title=Šeško in Mlakar prva strelca, Iličić pa najpodajalec Kekovih izbrancev |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sesko-in-mlakar-prva-strelca-ilicic-pa-najpodajalec-kekovih-izbrancev/582366 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=8 June 2021 |language=sl |date=1 June 2021}}</ref> Januarja 2021 je debitiral za Red Bull Salzburg in z njim osvojil dva naslova nemškega državnega prvaka in en naslov nemškega pokalnega zmagovalca.<ref>{{Cite web|url=https://int.soccerway.com/matches/2021/01/30/austria/bundesliga/tsv-hartberg/fc-red-bull-salzburg/3341954/|title=Hartberg vs. Salzburg – 30 January 2021 – Soccerway|website=soccerway.com|access-date=8 June 2021}}</ref> Šeško je odigral 25 tekem za slovenske mladinske reprezentance in junija 2021 kot najmlajši nogometaš debitiral za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko člansko reprezentanco]] v starosti osemnajst let in en dan.<ref>{{Cite web|url=https://sportklub.si/nogomet/benjamin-sesko-je-krepko-popravil-slovenski-rekord/|title=Benjamin Šeško je krepko popravil slovenski rekord|date=1 June 2021|publisher=[[Sportklub]]|access-date=8 June 2021|language=sl|first=Rok|last=Viškovič}}</ref> Oktobra istega leta je dosegel svoj prvi reprezentančni zadetek, s čimer je postal najmlajši reprezentančni strelec v zgodovini.<ref>{{cite web |title=Šeško med najmlajšimi reprezentančnimi strelci tudi v Evropi |url=https://snportal.si/reprezentanca/sesko-med-najmlajsimi-reprezentancnimi-strelci-tudi-v-evropi/ |website=Slovenski nogometni portal |access-date=19 October 2021 |language=sl-SI |date=12 October 2021}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{PrvaLiga|90971}} * {{NZS|90971}} * {{Soccerway|benjamin-eko/578376}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Benjamin}} [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Red Bull Salzburga]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lieferinga]] p2akmirx9zhalc5l3shwmkz83mvjf5i Kategorija:Nogometaši RB Leipziga 14 522136 5729445 2022-08-09T13:06:48Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Association football players of RB Leipzig}} {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[RB Leipzig]]a}} [[Kategorija:RB Leipzig]] [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Nemčiji|RB Leipzig]] 6fr0qkojcoxlgsfckskp76oqhpdruhm Kategorija:RB Leipzig 14 522137 5729447 2022-08-09T13:07:37Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Nemški nogometni klubi|RB Leipzig]] 6653mhvkrco2o0ve935yzs5t5wqiiqs Marksizem in religija 0 522138 5729473 2022-08-09T14:35:57Z Zm05gamer 180058 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[Slika:Marx and Engels.jpg|sličica|263x263_pik|[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]], utemeljitelja [[Marksizem|marksizma]], sta religijo opisala "[[opij ljudstva]]".]] Nemški filozof iz 19. stoletja [[Karl Marx]], ustanovitelj in glavni teoretik [[Marksizem|marksizma]], je na religijo gledal kot na "dušo brezdušnih razmer" ali "[[opij ljudstva]]". Po mnenju Karla Marxa je religija v tem svetu izkoriščanja izraz stiske in je hkrati tudi protest proti resnični stiski. Z drugimi besedami je dejal, da religija še naprej preživi zaradi zatiralskih družbenih razmer. Ko bo to zatiralsko in izkoriščevalsko stanje uničeno, bo religija postala nepotrebna. Obenem je Marx vero obravnaval kot obliko protesta delavskih razredov proti njihovim slabim ekonomskim razmeram in njihovi odtujenosti.<ref>Raines, John. 2002. "Introduction". ''Marx on Religion'' (Marx, Karl). Philadelphia: Temple University Press. Page 5-6.</ref> Nekateri marksistični učenjaki so Marxove poglede označili kot privržene postteizmu, filozofskemu stališču, ki obravnava čaščenje božanstev kot sčasoma zastarelo, a začasno potrebno stopnjo v zgodovinskem duhovnem razvoju človeštva.<ref>D. Turner, "Religion: Illusions and liberation", in: Terrell Carver (ed), ''The Cambridge Companion to Marx'' (1991), {{ISBN|978-0-521-36694-6}}, p. 337.</ref>       V [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistični]] interpretaciji so vse moderne religije in cerkve obravnavane kot »organi buržoazne reakcije«, ki se uporabljajo za »izkoriščanje in omamljanje delavskega razreda«. Številne marksistično-leninistične države v 20. stoletju, kot sta [[Sovjetska zveza]] pod vodstvom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] ter [[Ljudska republika Kitajska]] pod vodstvom [[Mao Cetung|Maa Cetunga]], so izvajale protiverske kampanje, ki so uvajale državni [[ateizem]]. Marksistično-leninistične države, ki so izvajale protiverske kampanje za zatiranje religije v najstrožjem načinu, pa so bile [[Albanija]] pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], [[Kambodža]] pod vodstvom [[Pol Pot|Pol Pota]] in [[Severna Koreja]] pod vodstvom [[Kim Il-sung|Kima Il-Sunga]] in [[Kim Džong-il|Kima Džong-ila]]. == Marksistični politični teoretiki in revolucionarji o religiji == === Karl Marx in Friedrich Engels o religiji === Verski pogledi Karla Marxa in Friedricha Engelsa so bili predmet številnih interpretacij. Marx je v svojem delu [[Kritika Heglove filozofije pravice]] iz leta 1843 znamenito izjavil:<blockquote>Osnova nereligijozne kritike je: Človek naredi religijo, religija ne naredi človeka. Religija je pravzaprav samozavedanje in samospoštovanje človeka, ki bodisi še ni zmagal do samega sebe bodisi se je že spet izgubil. Toda človek ni nobeno abstraktno bitje, ki čepi zunaj sveta. Človek je svet človeka – država, družba. Ta država in ta družba proizvajata religijo, ki je obrnjena zavest sveta, ker sta obrnjen svet. Religija je splošna teorija tega sveta, njegov enciklopedični kompendij, njegova logika v ljudski obliki, njegov duhovni point d’honneur, njegov entuziazem, njegova moralna sankcija, njegovo slovesno dopolnilo in njegova univerzalna osnova tolažbe in opravičila. To je fantastično spoznanje človeškega bistva, saj človeško bistvo ni pridobilo nobene prave resničnosti. Boj proti religiji je torej posredno boj proti tistemu svetu, katerega duhovna aroma je religija. Versko trpljenje je hkrati izraz resničnega trpljenja in protest proti resničnemu trpljenju. Religija je vzdihovanje zatiranega bitja, srce brezsrčnega sveta in duša brezdušnih razmer. To je opij ljudstva. Odprava vere kot iluzorne sreče ljudi je zahteva po njihovi resnični sreči. Pozvati jih, naj opustijo svoje iluzije o svojem stanju, pomeni, da jih pozovemo, naj se odpovejo stanju, ki zahteva iluzije. Kritika religije je torej v zametku, kritika tiste doline solz, katere avreola je religija. Kritika je utrgala namišljene rože na verigi ne zato, da bi človek to verigo brez domišljije in tolažbe še naprej nosil, ampak zato, da bi vrgel verigo in utrgal živo rožo. Kritika vere človeka razočara, tako da bo razmišljal, deloval in oblikoval svojo resničnost kot človek, ki je odvrgel svoje iluzije in si povrnil čute, tako da se bo gibal okoli sebe kot svoje pravo Sonce. Religija je samo iluzorno Sonce, ki se vrti okoli človeka, dokler se ta ne vrti okoli sebe. </blockquote>[[Howard Zinn]] pravi, da "nam to pomaga razumeti množično privlačnost verskih šarlatanov s televizijskega zaslona, ​​kot tudi delo teologije osvoboditve pri združevanju duševnosti religije z energijo revolucionarnih gibanj v bedno revnih državah."<ref>{{cite web|last=Zinn|first=Howard|title=Howard Zinn: On Marx and Marxism|url=http://kasamaproject.org/history/1961-93howard-zinn-on-marx-and-marxism|archive-url=https://web.archive.org/web/20141029193519/http://kasamaproject.org/history/1961-93howard-zinn-on-marx-and-marxism|archive-date=2014-10-29}}</ref> Nekateri nedavni znanstveniki so predlagali, da je "opij ljudstva" sam po sebi dialektična metafora, "protest" in "izraz" trpljenja. Marx ni nasprotoval duhovnemu življenju in je menil, da je to potrebno.<ref>McKinnon, AM. (2005). 'Reading 'Opium of the People': Expression, Protest and the Dialectics of Religion'. Critical Sociology, vol 31, no. 1-2, pp. 15-38 [http://aura.abdn.ac.uk/bitstream/2164/3074/1/marx_religion_and_opium_final_author_version.pdf "Opium as Dialectics of Religion: Metaphor, Expression and Protest"].</ref><ref>Roland Boer in International Socialism. Issue 123 [http://isj.org.uk/index.php4?id=560&issue=123 "The full story: on Marxism and religion"].</ref> V poglavju Plača za delo v knjigi [[Ekonomski in filozofski rokopisi|Ekonomskih in filozofskih rokopisih]] iz leta 1844 je Marx zapisal: »Da bi se ljudje razvili v večji duhovni svobodi, morajo ljudje prekiniti suženjstvo svojim telesnim potrebam – prenehati morajo biti sužnji telesa, predvsem pa morajo imeti na razpolago čas za duhovno ustvarjalno dejavnost in duhovno uživanje.«<ref>Shippen, Nichole Marie (2014). ''Decolonizing Time: Work, Leisure, and Freedom'' (illustrated ed.). New York: Springer. {{ISBN|9781137354020}}.</ref> Nekateri menijo, da je bila zgodnja krščanska cerkev, kakršna je opisana v Apostolskih delih, zgodnja oblika komunizma in verskega socializma. Pojavilo se je mnenje, da je bil komunizem samo krščanstvo v praksi in Jezus kot prvi komunist. Ta povezava je bila poudarjena v enem od Marxovih zgodnjih spisov, v katerem je pisalo, da je "Kristus posrednik, na katerega človek razbremeni vso svojo božanskost, vse svoje verske vezi, zato je država posrednik, na katerega prenese vso svojo brezbožnost, vso njegovo človeško svobodo«.<ref name=":0">{{cite book|title=Jesus in History, Legend, Scripture, and Tradition: A World Encyclopedia: A World Encyclopedia|last1=Houlden|first1=Leslie|last2=Minard|first2=Antone|publisher=ABC-CLIO|year=2015|isbn=9781610698047|location=Santa Barbara, CA|pages=357}}</ref> Poleg tega je [[Thomas Müntzer]] med nemško kmečko vojno vodil veliko anabaptistično komunistično gibanje, ki ga je Friedrich Engels analiziral v delu [[Kmečka vojna v Nemčiji]]. Marksistični etos, ki stremi k enotnosti, odseva krščanski univerzalistični nauk, da je človeštvo eno in da obstaja samo en bog, ki ne dela diskriminacije med ljudmi.<ref>{{cite book|title=From Darkness to Light: Class, Consciousness, and Salvation in Revolutionary Russia|last=Halfin|first=Igal|publisher=University of Pittsburgh Press|year=2000|isbn=0822957043|location=Pittsburgh, PA|page=46}}</ref> [[Tristram Hunt]] pripisuje Engelsu versko prepričanje.<ref>{{cite book|last=Hunt|first=Tristram|title=The Frock-Coated Communist: The Revolutionary Life of Friedrich Engels|year=2009|publisher=Metropolitan/Henry Holt & Co.|isbn=9780805080254|oclc=263983621}}</ref> === Vladimir Lenin o religiji === V Odnosu delavske stranke do religije je [[Vladimir Lenin]] zapisal:<blockquote>Religija je opij za ljudstvo: ta Marxov rek je temelj celotne ideologije marksizma o religiji. Vse sodobne religije in cerkve, vse in vse vrste verskih organizacij marksizem vedno obravnava kot organe buržoazne reakcije, ki se uporablja za zaščito izkoriščanja in omamljanja delavskega razreda.</blockquote>Kljub temu je Lenin dovolil kristjanom in drugim vernikom, da so se pridružili boljševiški stranki. Medtem ko je bil zelo kritičen do religije, je Lenin tudi izrecno poudaril, naj je ne vključi v Naš program ali svoje ideološke cilje, ter trdil:<blockquote>Toda pod nobenim pogojem ne smemo pozabiti, da religijsko vprašanje zastavljamo abstraktno, idealistično, kot »intelektualno« vprašanje, nepovezano z razrednim bojem, kot to nemalokrat počnejo radikalni demokrati iz vrst buržoazije. Neumno bi bilo misliti, da bi lahko v družbi, ki temelji na neskončnem zatiranju in ogroževanju delavskih množic, verske predsodke razbijali s čisto propagandnimi metodami. Bila bi buržoazna ozkoglednost, če bi pozabili, da je verski jarem, ki bremeni človeštvo, le produkt in odraz gospodarskega jarma znotraj družbe. Nobeno število pamfletov in nobeno pridiganje ne more razsvetliti proletariata, če ga ne razsvetli njegov lastni boj proti temnim silam kapitalizma. Enotnost v tem resnično revolucionarnem boju zatiranega razreda za ustvarjanje raja na zemlji je za nas pomembnejša od enotnosti proletarskega mnenja o raju v nebesih.</blockquote> === Josif Stalin o religiji === Javne izjave [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] o religiji v letih, ko je bil generalni sekretar [[CPSU]], so bile redke. Leta 1927 je Stalin v odgovoru na vprašanje ameriškega sindikalnega delegata potrdil, da mora komunistična partija obvezno voditi protiversko politiko:<ref name=":1">{{Cite web|last=Stalin|first=Joesph|title=Questions & Answers to American Trade Unionists: Stalin's Interview With the First American Trade Union Delegation to Soviet Russia|url=https://www.marxists.org/reference/archive/stalin/works/1927/09/15.htm|access-date=2022-06-06|website=www.marxists.org|language=en}}</ref><blockquote>Nadaljujemo in bomo še naprej izvajali propagando proti religijskim predsodkom. Naša zakonodaja je državljanom zagotavljala pravico do katere koli vere. To je stvar vesti vsakega posameznika. Prav zato smo izvedli ločitev Cerkve od države. Toda z ločitvijo Cerkve od države in razglasitvijo verske svobode smo hkrati zagotovili pravico vsakega državljana, da se z argumenti, s propagando in agitacijo bori proti kateri koli veri. Partija ne more biti nevtralna do vere in vodi protiversko propagando proti vsem in vsem verskim predsodkom, ker se zavzema za znanost, medtem ko so verski predsodki v nasprotju z znanostjo, ker je vsaka vera nekaj nasprotnega znanosti. Primeri, kakršni so se pred kratkim zgodili v Ameriki, ko so bili darvinisti preganjani na sodišču, pri nas ne morejo priti, ker Partija vodi politiko splošne obrambe znanosti. Partija ne more biti nevtralna do verskih predsodkov in bo še naprej izvajala propagando proti tem predsodkom, ker je to eden najboljših načinov za spodkopavanje vpliva reakcionarne duhovščine, ki podpira izkoriščevalske razrede in pridiga pokornost tem razredom. Partija ne more biti nevtralna do nosilcev verskih predsodkov, do reakcionarne duhovščine, ki zastruplja um delovnih množic. Ali smo zatrli reakcionarno duhovščino? Da, smo. Žalostno je, da ta ni popolnoma likvidirana. Protiverska propaganda je sredstvo, s katerim je treba doseči popolno likvidacijo reakcionarne duhovščine. Dogajajo se primeri, ko nekateri člani partije zavračajo popoln razvoj protiverske propagande. Če so takšni člani izključeni, je to dobro, ker za take »komuniste« v vrstah naše partije ni prostora.</blockquote> === Nikolaj Bukharin in Evgenij Preobražneski o religiji === V svoji vplivni knjigi ABC komunizma sta ruska boljševika [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaj Buharin]] in [[Evgenij Preobraženski]] ostro nastopila proti veri in zapisala, da je »komunizem nezdružljiv z versko vero«.<ref name="abc">{{cite book|title=The ABC of Communism|last1=Bukharin|first1=Nikolai|last2=Preobrazhensky|first2=Evgenii|year=1920|isbn=9780472061129|chapter=Chapter 11: Communism and Religion|chapter-url=http://www.marxists.org/archive/bukharin/works/1920/abc/11.htm|title-link=The ABC of Communism}}</ref> Vendar pa je bil poudarjen pomen sekularizma in nenasilja do vernikov:<blockquote>Toda boj proti zaostalosti množic v tem vprašanju vere je treba voditi s potrpežljivostjo in obzirnostjo, pa tudi z energijo in vztrajnostjo. Lahkoverna množica je izjemno občutljiva na vse, kar prizadene njena čustva. Vsiljevanje ateizma množicam in v povezavi s tem nasilnim poseganjem v verske običaje in norčevanje iz predmetov ljudskega spoštovanja ne bi pomagalo, ampak bi oviralo kampanjo proti veri. Če bi cerkev preganjali, bi pridobila simpatije med množicami, kajti preganjanje bi jih spomnilo na skoraj pozabljene dni, ko je obstajala povezava med vero in obrambo narodne svobode; to bi okrepilo antisemitsko gibanje; in na splošno bi mobilizirali vse ostanke ideologije, ki že začenja izumirati.</blockquote> === Anatolij Lunacharski o religiji === [[Gradnja Boga]] je bila ideja, ki so jo predlagali nekateri vidni zgodnji marksisti iz boljševiške frakcije Ruske socialdemokratske delavske stranke. Navdahnjena z "religijo človeštva" [[Ludwig Feuerbach|Ludwiga Feuerbacha]] je imela nekaj precedensa v [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]] s "kultom razuma". Zamisel je predlagala, da bi namesto odprave religije moral obstajati metareligiozni kontekst, v katerem bi religije obravnavali predvsem v smislu psiholoških in družbenih učinkov rituala, mita in simbolike, da bi to silo izkoristili za pro-komunistične cilje, tako z ustvarjanjem novega rituala in simbolike kot z reinterpretacijo obstoječega rituala in simbolike v socialističnem kontekstu. V nasprotju z Leninovim ateizmom so bogograditelji zavzeli uradno stališče agnosticizma.<ref name="Anatoly Lunacharsky 1908 pg 20">Anatoly Lunacharsky (1908). ''Religion and Socialism''. Moscow. p. 20.</ref> == Religija v marksistično-leninističnih državah == === Religija v Sovjetski zvezi === [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|265x265_pik|5. decembra 1931 so v [[Moskva|Moskvi]], na ukaz [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešenika.]] Sovjetska zveza je bila ateistična država,<ref>{{cite journal|last1=Kowalewski|first1=David|year=1980|title=Protest for Religious Rights in the USSR: Characteristics and Consequences|journal=The Russian Review|volume=39|issue=4|pages=426–441|doi=10.2307/128810|jstor=128810}}</ref><ref>Sabrina Petra Ramet, Ed., Religious Policy in the Soviet Union. Cambridge University Press (1993). P 4</ref><ref>John Anderson, Religion, State and Politics in the Soviet Union and Successor States, Cambridge University Press, 1994, pp 3</ref> v kateri so komunisti vero zelo zavračali in jo tudi redno preganjali.<ref>[https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html "Anti-religious Campaigns"].</ref> [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Sovjetska komunistična partija]] je preganjala religijo, zapirala in ubijala je duhovnike, menihe, patriarhe in škofe, zapirala in rušila je cerkve ter druge verske objekte, šole in medije pa je preplavila z [[Ateizem|ateizmom]]. Po različnih sovjetskih in zahodnih virih pa je kljub obsežnem preganjanju več kot tretjina ljudi v državi še vedno verovala v različne vere (največ vernikov sta imela [[krščanstvo]] in [[islam]]). Kristjani so pripadali različnim cerkvam: [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavni]], ki je imela največ privržencev; [[Katoliška cerkev|katoliška]]; Orientalske pravoslavne (predvsem armenska apostolska cerkev) ter baptistične in druge protestantske veroizpovedi. Večina islamskih vernikov je bila sunitov (z opazno šiitsko manjšino, predvsem v Azerbajdžanu), [[judovstvo]] pa je imelo tudi veliko privržencev. Druge religije, ki jih je izpovedovalo relativno majhno število vernikov, so vključevale budizem in šamanizem. Čeprav se je preganjanje religije v državi najbolj dogajalo v času [[Stalinizem|stalinizma]], pa je Stalin leta 1941 zaradi [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] nekoliko zmanjšal preganjanje in odprl na tisoče templjev, da bi dobili podporo množic. Vendar pa je kmalu po vojni Stalin znova začel izvajati večje preganjanje. Ateistična propaganda se je v manjšem obsegu vrnila v času vladanja [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]], ko je ta sprejel novo protiversko kampanjo, v naslednjih letih v času vladanja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] pa se je protiverska kampanja izvajala v manj strožjem načinu. Vloga vere v vsakdanjem življenju sovjetskih državljanov je bila zelo različna, vendar sta bili dve tretjini sovjetskega prebivalstva neverni. Približno polovica ljudi, vključno s člani vladajoče komunistične partije in visokimi vladnimi uradniki, je zagovarjala ateizem. Za veliko večino sovjetskih državljanov se je religija zdela nepomembna. Pred [[Razpad Sovjetske zveze|njenim razpadom]] konec leta 1991 uradni podatki o veri v Sovjetski zvezi niso bili na voljo. Državni ateizem v Sovjetski zvezi je bil znan kot gosateizem.<ref name="Kowalewski1980">[https://www.jstor.org/stable/128810 Protest for Religious Rights in the USSR: Characteristics and Consequences], David Kowalewski, ''Russian Review'', Vol. 39, No. 4 (Oct., 1980), pp. 426&#x2013;441, Blackwell Publishing on behalf of The Editors and Board of Trustees of the Russian Review</ref> === Religija v Socialistični Ljudski republiki Albaniji === Leta 1967 je [[Enver Hoxha]] razglasil [[Albanija|Albanijo]] za ateistično državo, s čimer je strogo prepovedal vsakršno religijo v državi.<ref>Sang M. Lee writes that Albania was "[o]fficially an atheist state under Hoxha..." [http://www.cbs.dk/centres/cees/network/pdf2000/Lee.pdf Restructuring Albanian Business Education Infrastructure]{{dead link|date=August 2017|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}} August 2000 (Accessed 6 June 2007)</ref> Država je nacionalizirala cerkveno lastnino, veliko cerkva in drugih verskih objektov pa so porušili ali preuredili v druge namene. Na stotine verskih voditeljev so tudi zaprli in jih usmrtili. Skupno so v času Hoxhinega vladanja porušili in uničili več kot polovico vseh cerkva v državi. Vse to so počeli tudi za opravičevanje komunistične drže državnega ateizma med letoma 1967 in 1991.<ref name="Hall1999">[https://www.jstor.org/stable/3060414 Representations of Place: Albania], Derek R. Hall, ''The Geographical Journal'', Vol. 165, No. 2, The Changing Meaning of Place in Post-Socialist Eastern Europe: Commodification, Perception and Environment (Jul., 1999), pp. 161&#x2013;172, Blackwell Publishing on behalf of The Royal Geographical Society (with the Institute of British Geographers)</ref> Ta politika je v glavnem povzročila velike občutne posledice v sedanji samostojni Albaniji, saj je zaradi tega do danes velik del prebivalstva ostal neveren. === Religija v Ljudski republiki Kitajski === [[Ljudska republika Kitajska]] je bila ustanovljena leta 1949 in je večji del svoje zgodnje zgodovine, v času [[Maoizem|maozima]], ohranjala zelo sovražen odnos do religije in jo je označevala za simbol fevdalizma in tujega kolonializma. Verski objekti, vključno s templji, mošejami in cerkvami, so bili nasilno preurejeni v neverske zgradbe za posvetno uporabo, veliko pa so jih tudi porušili. Vendar pa se je sovražni odnos Kitajske do religije leta 1976 po smrti [[Mao Cetung|Maa Cetunga]] in koncu [[Kulturna revolucija|kulturne revolucije]] močno zmanjšal. Ustava Ljudske republike Kitajske iz leta 1978, ki je uveljavila reforme [[Deng Šjaoping|Denga Šjaopinga]], je zagotovila "svobodo veroizpovedi" s številnimi omejitvami. Od sredine devetdesetih letih je potekal obsežen program za obnovo budističnih in taoističnih templjev, ki so bili uničeni v kulturni revoluciji. Vendar [[Komunistična partija Kitajske|kitajska komunistična partija]] še vedno ostaja odločno ateistična in vera je močno omejena, le s posebnimi državnimi cerkvami, mošeje in templji pa so dovoljeni za izvajanje bogoslužja. === Religija v Kambodži === [[Pol Pot]], vodja komunističnega režima [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]], je zatrl kamboško [[Budizem|budistično religijo]], ko so aretirali in zaprli vse [[Menih|menihe]]; templji in artefakti, vključno s kipi [[Gautama Buda|Bude]], so bili porušeni in uničeni; državljane, ki so molili ali izražali druga verska čustva, so največkrat usmrtili. Med najbolj preganjanimi religija sta bili tudi [[Krščanstvo|krščanska]] in [[Islamski koledar|muslimanska]] skupnost. Rimskokatoliško katedralo v [[Phnom Penh|Phnom Penhu]] so komunisti uničili. Rdeči Kmeri so prisilili muslimane, da so jedli [[Svinjina|svinjino]], jed, katere muslimani ne jejo. Veliko tistih, ki so zavrnili svinjino, so usmrtili. Člani krščanske duhovščine in muslimanskih [[Imam|imamov]] je bilo prav tako usmrčeni. <ref>{{cite web|title=Pol Pot - MSN Encarta|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761579038/pol_pot.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20031228100803/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761579038/Pol_Pot.html|archive-date=2003-12-28|url-status=dead}}</ref><ref>[http://countrystudies.us/cambodia/29.htm Cambodia - Society under the Angkar<!-- Bot generated title -->]</ref> Po strmoglavljenju režima Rdečih Kmerov je bila ustanovljena socialistična država, ki je bolj odražala vrednote Vietnama in zaveznikov Sovjetske zveze. Zatiranje verskih skupin je bilo skoraj popolnoma končano in odnosi med verskimi skupnostmi in Ljudsko republiko Kampučijo so bili veliko boljši skozi ves čas njenega obstoja do obnove monarhije desetletje kasneje.  === Religija v Laosu === V nasprotju z brutalnim zatiranjem religije, ki se je izvajala v Kambodži, komunistična vlada [[Laos|Laosa]] ni poskušala v veliki meri nasprotovati ali zatreti budizma v Laosu, temveč so komunistični uradniki od zgodnjih dni vladanja poskušali uporabiti vpliv in spoštovanje, namenjeno budistični duhovščini za doseganje političnih ciljev, medtem ko so niso odvračanja od verskih praks, ki veljajo za škodljive marksističnim ciljem.<ref name="locstudy">{{cite book|title=Laos: A Country Study|author=Savada, Andrea Matles|publisher=GPO for the Library of Congress|year=1994|url=http://countrystudies.us/laos/|location=Washington, D.C.}}</ref> Že v poznih petdesetih letih 20. stoletja so člani komunističnih skupin poskušali spodbuditi podporo komunizmu tako, da so člane Laoške sanghe povezovali s komunistično opozicijo.<ref name="locstudy3">{{cite book|title=Laos: A Country Study|author=Savada, Andrea Matles|publisher=GPO for the Library of Congress|year=1994|url=http://countrystudies.us/laos/|location=Washington, D.C.}}</ref> Čeprav se jim je kraljeva laoška ​​vlada upirala, so bila ta prizadevanja dokaj uspešna in so privedla do povečane podpore, zlasti v podeželskih skupnostih.<ref name="locstudy2">{{cite book|title=Laos: A Country Study|author=Savada, Andrea Matles|publisher=GPO for the Library of Congress|year=1994|url=http://countrystudies.us/laos/|location=Washington, D.C.}}</ref> === Religija v Socialistični republiki Romuniji === V obdobju komunizma je romunska vlada močno nadzorovala [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno cerkev]] in pozorno spremljala versko dejavnost ter spodbujala ateizem med prebivalstvom. Duhovniki disidentov so bili aretirani, deportirani ali zaprti, vendar je pravoslavna cerkev kot celota pristala na zahteve vlade in od nje prejela podporo.<ref name="democratisation1467">Lavinia Stan and Lucian Turcescu. The Romanian Orthodox Church and Post-Communist Democratisation. Europe-Asia Studies, Vol. 52, No. 8 (Dec., 2000), pp. 1467-1488</ref> Za razliko od drugih držav [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]], kjer se je bila duhovščina prisiljena zanašati na donacije ali plače za preživljanje, je pravoslavna duhovščina v Romuniji prejela plačo, ki je enaka povprečni plači prebivalstva, in prejela znatne državne subvencije za obnovo cerkva, uničenih v vojni.<ref name="autogenerated491">Lucian N. Leustean. Between Moscow and London: Romanian Orthodoxy and National Communism, 1960–1965. The Slavonic and East European Review, Vol. 85, No. 3 (Jul., 2007), pp. 491-521</ref> Od leta 1960 je država uporabljala verske uradnike pravoslavne cerkve kot veleposlanike na Zahodu, ki so sodelovali v dialogu z verskimi organizacijami v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref name="autogenerated303">Lucian N. Leustean. Constructing Communism in the Romanian People's Republic. Orthodoxy and State, 1948–49. Europe-Asia Studies, Vol. 59, No. 2 (Mar., 2007), pp. 303-329</ref> Ta razmeroma naklonjen odnos do cerkve se je nadaljeval do smrti romunskega patriarha Justinijana leta 1977, ko je romunski diktator [[Nicolae Ceaușescu]] izvedel novo proticerkveno kampanjo in pripravil številne projekte, ki so vključevali rušenje in uničenje cerkva ter drugih verskih objektov.<ref name="autogenerated1119">Lavinia Stan and Lucian Turcescu. Politics, National Symbols and the Romanian Orthodox Cathedral. Europe-Asia Studies, Vol. 58, No. 7 (Nov., 2006), pp. 1119-1139</ref> === Religija na Kubi === [[Kuba]] je bila do leta 1992 ateistična država in je v skladu s tem preganjala religijo. Toda, ko je gospodarska kriza naraščala, se je vedno več ljudi zateklo k religiji, in leta 1992 je [[Fidel Castro]] kot odziv na to dovolil več pravice do verskega izražanja. Posledično ima danes religija na Kubi večjo avtonomijo. === Religija v Severni Koreji === Čeprav [[Severna Koreja]] od leta 1970 ima svojo ideologijo [[Džuče]], ki je nadomestila marksizem-leninizem, je komunistična država, ki na svetu najbolj preganjanja religijo. V času vladanja [[Kim Il-sung|Kima Il-sunga]] so bili vsi katoliški duhovniki usmrčeni, verniki, ki pa se niso hoteli odreči svoji veri, so bili zaprti in prav tako usmrčeni. Komunisti so zaprli in zapustili tudi vse cerkve in druge verske objekte v državi, od katerih so jih nekaj tudi porušili.<ref>{{cite web|title=Destroyed Church in Wonsan Vicinity|work=Willibroard's Gallery|url=http://picasaweb.google.com/WillibrordDriever/TokwonAbteikircheNachDerZerstorung#5318714733524560162|archive-date=July 18, 2012|archive-url=https://archive.today/20120718033834/http://picasaweb.google.com/WillibrordDriever/TokwonAbteikircheNachDerZerstorung%235318714733524560162|url-status=dead|access-date=January 10, 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=First Church Building Opened in Communist North Korea|work=The Forerunner, December 2007|url=http://www.forerunner.com/forerunner/X0809_Church_opened_North_.html|access-date=January 10, 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120129115833/http://www.forerunner.com/forerunner/X0809_Church_opened_North_.html|archive-date=January 29, 2012}}</ref> Leta 1988 pa so z tujimi donacijami v [[Pjongjang|Pjongjangu]] zgradili štiri cerkvene objekte, ki so odprti in namenjeni samo za tuje obiskovalce, severnokorejcem pa se je strogo prepovedano udeleževati verskih obeleževanj. Branje [[Sveto pismo|biblije]] je v državi strogo prepovedano in pojavilo se je že več incidentov, v katerih so bili kristjani zaprti in usmrčeni zaradi branja svetega pisma.<ref name=":02">{{cite web|title=North Korea executes woman for giving out bibles|work=New York Post, July 24, 2009|url=http://www.nypost.com/p/news/international/item_RtoJPergqcqj7mhgvIhyoM|access-date=January 11, 2012|archive-date=September 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210920233928/https://nypost.com/2009/07/24/north-korea-executes-woman-for-giving-out-bibles/|url-status=live}}</ref> Prebežniki, ki so pobegnili iz države, trdijo, da zaradi obsežnega preganjanja in zatiranja večina Severnokoorejcev ne ve, da cerkev sploh obstaja.<ref name=":32">{{Cite web|title=North Korea|url=https://www.state.gov/reports/2020-report-on-international-religious-freedom/north-korea/|access-date=2022-01-28|website=United States Department of State|language=en-US}}</ref> == Komunizem in abrahamske religije == === Komunizem in krščanstvo === Karl Marx in Friedrich Engels sta v [[Komunistični manifest|Komunističnem manifestu]] leta 1848 zapisala: »Nič ni lažjega kot dati krščanskemu asketizmu socialistični pridih. Ali se ni krščanstvo razglasilo proti zasebni lastnini, proti zakonu, proti državi? Ali ni namesto tega pridigalo ljubezni in revščine, celibata in usmrtitve mesa, meniškega življenja in matere Cerkve? Krščanski socializem je le sveta voda, s katero duhovnik posveti žganje srca aristokrata." Iz knjige [[Socializem: utopičen in znanstveni]] je Engels povzel določeno analogijo med vrsto utopičnega komunalizma nekaterih zgodnjih krščanskih skupnosti in sodobnim komunističnim gibanjem, znanstvenim komunističnim gibanjem, ki predstavlja proletariat v tej dobi in njegovo svetovno zgodovinsko preobrazbo družbe. Engels je opazil tako določene podobnosti kot določena nasprotja.<ref>Engels, Friedrich (1970) [1880]. [https://www.marxists.org/archive/marx/works/1880/soc-utop/index.htm ''Socialism: Utopian and Scientific'']. ''Marx/Engels Selected Works''. '''III'''. Moscow: Progress Publishers. pp. 95–151. Retrieved 1 October 2020 – via Marxists Internet Archive.</ref>  [[Krščanski komunizem]] lahko razumemo kot radikalno obliko [[Krščanski socializem|krščanskega socializma]]. Je teološka in politična teorija, ki temelji na stališču, da nauki Jezusa Kristusa silijo kristjane, da podpirajo komunizem kot idealni družbeni sistem. Čeprav ni splošnega soglasja o točnem datumu ustanovitve krščanskega komunizma, mnogi krščanski komunisti trdijo, da dokazi iz Svetega pisma kažejo, da so prvi kristjani, vključno z apostoli, ustvarili svojo majhno komunistično družbo v letih po Jezusovi smrti in vstajenju. Zagovorniki krščanskega komunizma trdijo, da ga je učil Jezus in izvajali sami apostoli.<ref>{{cite book|last=Kautsky|first=Karl|title=Foundations of Christianity|url=http://www.marxists.org/archive/kautsky/1908/christ/index.htm|date=1953|orig-year=1908|publisher=Russell and Russell|chapter=IV.II. The Christian Idea of the Messiah. Jesus as a Rebel.|chapter-url=http://www.marxists.org/archive/kautsky/1908/christ/ch10.htm#s3|quotation=Christianity was the expression of [[class conflict]] in Antiquity.}}</ref> Sodobni komunizem, vključno s sodobnim krščanskim komunizmom, veliko dolguje marksistični misli – zlasti marksistični ekonomiji. Čeprav se vsi komunisti ne strinjajo v celoti z marksizmom, komunisti delijo marksistično kritiko kapitalizma. Marksizem vključuje zapleteno vrsto pogledov, ki pokrivajo več različnih področij človeškega znanja in zlahka ločijo med marksistično filozofijo, marksistično sociologijo in marksistično ekonomijo. Marksistična sociologija in marksistična ekonomija nimata nobene povezave z verskimi vprašanji in o takih stvareh ne trdita. Po drugi strani pa je marksistična filozofija znana kot ateistična, čeprav so nekateri marksistični učenjaki, tako krščanski kot nekrščanski, vztrajali, da se marksistična filozofija ter Marxova in Engelsova filozofija bistveno razlikujeta druga od druge in da je to razliko treba priznati. Zlasti [[Jose Porfirio Miranda]] je ugotovil, da sta Marx in Engels dosledno nasprotovala determinističnemu materializmu ter bila na splošno naklonjena krščanstvu in besedilu Svetega pisma, čeprav nista verjela v nadnaravno božanstvo.<ref>Miranda, Jose Porfirio (1980). ''Marx Against the Marxists: The Christian Humanism of Karl Marx''. London: SCM Press. {{ISBN|0-334-00975-8}}.</ref> ==== Teologija osvoboditve ==== V 1950-ih in 1960-ih je bila teologija osvoboditve politična praksa latinskoameriških teologov, kot so [[Gustavo Gutiérrez]] iz [[Peru|Peruja]], [[Leonardo Boff]] iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Juan Luis Segundo]] iz [[Urugvaj|Urugvaja]] in [[Jon Sobrino]] iz [[Španija|Španije]], zaradi katerih je postala priljubljena fraza "preferenčna možnost" za revne«. Medtem ko je bila teologija osvoboditve najbolj vplivna v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]], se je razvila tudi v drugih delih sveta, kot je črnska teologija v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]], palestinska teologija osvoboditve, dalitska teologija v [[Indija|Indiji]] in teologija Minjung v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. Teologija osvoboditve, ki je sestavljena iz sinteze krščanske teologije in marksističnih družbenoekonomskih analiz, poudarja družbeno skrb za revne in se zavzema za osvoboditev zatiranih narodov. Poleg tega, da je bila teološka zadeva, je bila teologija osvoboditve pogosto vezana na konkretno politično prakso.<ref>[http://betacanadaandtheworld.com/liberationtheology.html Liberation Theology] [https://web.archive.org/web/20120311004611/http://betacanadaandtheworld.com/liberationtheology.html Archived] March 11, 2012, at the [[Wayback Machine]]., Canada & the World, February 10, 2010</ref> === Komunizem in islam === Od štiridesetih do šestdesetih let 20. stoletja so komunisti, socialisti in islamisti včasih združili moči v nasprotovanju kolonializmu in prizadevanju za nacionalno neodvisnost. Komunistična iranska stranka Tudeh je bila povezana z islamisti v njihovem končno uspešnem uporu proti šahu [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlaviju]] leta 1979, čeprav so se po strmoglavljenju šaha islamisti obrnili proti svojim nekdanjim zaveznikom. Ljudski mudžahedini Irana, politična stranka v izgnanstvu, ki nasprotuje Islamski republiki, je nekoč zagovarjala komunistične ideale, a jih je od takrat opustila.<ref>{{cite web|title=Communism and Islam|publisher=Oxford Islamic Studies Online|url=http://www.oxfordislamicstudies.com/article/opr/t125/e441?_hi=0&_pos=20|access-date=15 November 2008}}</ref> === Komunizem in judovstvo === Med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]] so [[Judje]] veljali za komunistične zaveznike in [[Bela armada]] jih je zato v velikem številu pobila. V obdobju Rdečega straha v Združenih državah Amerike v petdesetih letih 20. stoletja je predstavnik Ameriškega judovskega komiteja močnemu odboru predstavniškega doma za neameriške dejavnosti zagotovil, da sta "judovstvo in komunizem popolnoma nezdružljiva".<ref>{{cite book|last=Diner|first=Hasia R.|author-link=Hasia Diner|title=Jews of the United States, 1654 to 2000|publisher=University of California Press|year=2004|pages=[https://archive.org/details/jewsofunitedstat00dine/page/279 279]|url=https://archive.org/details/jewsofunitedstat00dine|url-access=registration|isbn=9780520227736}}</ref> Po drugi strani pa so nekateri ortodoksni Judje, vključno s številnimi uglednimi verskimi osebnostmi, aktivno podpirali anarhistične ali marksistične različice komunizma. Primeri vključujejo rabina [[Yehud Ashlag|Yehuda Ashlaga]], odkritega libertarnega komunista, ruskega revolucionarnega in teritorialističnega voditelja [[Isaac Steinberg|Isaaca Steinberga]] in rabina Abrahama Bika, ameriškega komunističnega aktivista.<ref>{{Cite web|url=https://seforimblog.com/|title=The Seforim Blog – All about Seforim – New and Old, and Jewish Bibliography|language=en-US|access-date=2019-11-25}}</ref> === Komunizem in bahajstvo === Analiza razkriva, da je religija bahajstvo kot doktrinarni manifest in kot današnja nastajajoča organizirana skupnost zelo kooperativna po naravi z elementi, ki ustrezajo različnim elementom marksistične misli, anarhistične misli in novejših osvobodilnih miselnih inovacij. Takšni elementi vključujejo na primer brez duhovščine in teme, ki se nanašajo na vzajemnost, [[libertarni socializem]] in [[demokratični konfederalizem]]. Med miselnimi šolami je veliko podobnosti in razlik, vendar je ena od najpogostejših stvari, ki si jih delita, časovni okvir, v katerem sta bili ustanovljeni obe ideologiji, kot tudi nekatere družbene in ekonomske perspektive.<ref>{{Cite web|url=http://bahai-library.com/marxism_intro|title=Baháʼí Faith and Marxism|website=bahai-library.com|access-date=2019-11-25}}</ref> Knjiga Združenja za bahajstvo študije je bila napisana kot dialog med obema šolama mišljenja.<ref>{{Cite book|isbn=978-0920904183|title=The Baháʼí Faith and Marxism|last1=Studies|first1=Association for Baháʼí|year=1987}}</ref> == Komunizem in budizem == Rečeno je, da je [[budizem]] združljiv s komunizmom, glede na to, da se oba lahko razlagata kot ateistična in imata verjetno nekaj podobnosti glede njunih pogledov na svet narave in odnos med materijo in umom.<ref name="buddhism">{{cite book|last=Sharma|first=Arvind|title=Our Religions: The Seven World Religions Introduced by Preeminent Scholars from Each Tradition|publisher=HarperCollins|year=1995|pages=[https://archive.org/details/ourreligions00shar/page/82 82]&ndash;83|url=https://archive.org/details/ourreligions00shar|url-access=registration|isbn=9780060677008}}</ref> Ne glede na to, so komunisti še vedno preganjali budiste v nekaterih komunističnih državah, zlasti na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], v [[Mongolija|Mongoliji]] in [[Kambodža|Kambodži]].<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/389335/Mongolia Mongolia]. ''Encyclopædia Britannica'' Online.</ref> Številni podporniki Viet Konga so bili budisti, ki so močno verjeli v združitev [[Vietnam|Vietnama]], pri čemer so mnogi nasprotovali Južnemu Vietnamu zaradi preganjanja budizma s strani nekdanjega predsednika [[Ngo Dinh Diem|Ngo Dinh Diema]] v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Trenutni dalai lama [[Tenzin Gyatso]] pozitivno govori o marksizmu kljub hudemu preganjanju tibetanskega ljudstva s strani kitajske vlade po smrti Maa Cetungu in koncu kulturne revolucije. Dalajlama je nadalje izjavil, da od vseh sodobnih ekonomskih teorij ekonomski sistem marksizma temelji na moralnih načelih, medtem ko se kapitalizem ukvarja le z dobičkom in donosnostjo. Neuspeh režima v nekdanji Sovjetski zvezi za Dalajlama ni bil neuspeh marksizma, temveč neuspeh [[Totalitarizem|totalitarizma]]. Zaradi tega še vedno meni, da je polovični marksist, polovični budist.<ref>{{cite web|url=https://hhdl.dharmakara.net/hhdlquotes1.html|title=Dalai Lama Answers Questions on Various Topics|website=hhdl.dharmakara.net}}</ref> V Indiji je [[B. R. Ambedkar]] v svojem eseju [[Buda ali Karl Marx]] zapisal: "Rusi so ponosni na svoj komunizem. Vendar pozabljajo, da je čudeže vseh čudes to, da je Buda vzpostavil komunizem, kar zadeva Sangh, brez diktature. Morda je bil to komunizem v zelo majhnem obsegu, toda komunizem brez diktature je bil čudež, ki ga Lenin ni uspel narediti.«<ref>https://www.mea.gov.in/Images/attach/amb/Volume_03.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> == Kritike religije do komunizma == Zaradi svoje ateistične narave so mnogi komunizem obsodili, ker preganja religijo. Druga kritika kaže, da je komunizem sam po sebi religija - ali vsaj "karikatura religije".<ref>[http://www.nocommunism.com/communisms_persecution_of_religion.php Communism Persecutes Religion]. NoCommunism.com. Accessed 15 November 2008.</ref> === "Brezbožji komunizem" === Med drugim obdobjem rdečega strahu v poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja se je strah pred »brezbožnim komunistom« zakoreninil kot epitet in opozorilo Združenim državam v spreminjajočem se globalnem okolju. Ko je zaznana grožnja »brezbožnega komunista« in materializma za ameriški način življenja rasla, je bila »izbira med amerikanizmom in komunizmom bistvenega pomena, brez prostora za kompromis«.<ref>Aiello, Thomas. [http://www.americanpopularculture.com/journal/articles/spring_2005/aiello.htm "Constructing 'Godless Communism': Religion, Politics, and Popular Culture, 1954-1960."] ''Americana: The Journal of American Popular Culture (1900-present)'' 4.1 (2005).</ref> == Glej tudi == * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] * [[Preganjanje kristjanov v Severni Koreji]] == Sklici == <references /> == Bibliografija == * {{cite book|last=Myles|first=Robert J.|year=2019|title=Class Struggle in the New Testament|location=Lanham|publisher=Fortress Academic|isbn=978-1-9787-0209-7}} * Smolkin, Victoria/ ''A Sacred Space is Never Empty: A History of Soviet Atheism'' (Princeton UP, 2018) [https://hdiplo.org/to/RT21-56 online reviews] == Zunanje povezave == * [[iarchive:MarxEngelsReligion|''On Religion'']], a collection of writings by Marx and Engels * [[iarchive:leninonreligion|''On Religion'']], a collection of writings by Lenin * [[iarchive:in.ernet.dli.2015.46597|''History Is on Our Side'']] by [[:en:Joseph_Needham|Joseph Needham]] * [[iarchive:MarxismChristianitySymposium|''Marxism and Christianity: A Symposium'']] * [[iarchive:UrgencyMarxistChristianDialogue|''The Urgency of Marxist-Christian Dialogue'']] by [[:en:Herbert_Aptheker|Herbert Aptheker]] * [[iarchive:dialoguechristianitymarxismklugmann|''Dialogue of Christianity and Marxism'']] * [[iarchive:whatkindrevolutionklugmannoestreicher|''What Kind of Revolution? A Christian-Communist Dialogue'']] [[Kategorija:Marksizem]] [[Kategorija:Religija in politika]] o539tmw8zh7e8igarvsuq1fhdvexcyp Religija v Tretjem rajhu 0 522139 5729474 2022-08-09T14:35:59Z Zm05gamer 180058 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[Slika:Hitler with Catholic dignitaries.jpg|sličica|311x311_pik|Hitler se rokuje s škofom [[Ludwig Müller|Ludwigom Müllerjem]] v Nemčiji v tridesetih letih.]] Popis maja 1939, šest let po nastopu [[Nacionalsocializem|nacističnega obdobja]] ter po priključitvi [[Avstrija|Avstrije]] in večinoma [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] k Nemčiji, kaže, da je bilo 54 % prebivalstva protestantov, 40 % 3,5 % katoličanov in 1,5 % ateistov. Protestanti so glasovali za [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistično stranko]] in predstavljali njeno članstvo več kot katoličani.<ref>{{Cite web|url=https://ajps.org/2017/08/10/who-voted-and-didnt-for-hitler-and-why/|title=Who voted (And didn't) for Hitler, and why?|date=10 August 2017}}</ref><ref>{{Cite magazine|last1=Simon|first1=Dan|date=15 January 2021|title=Who Voted for Hitler?|url=https://www.thenation.com/article/politics/trump-hitler-nazi-fascism/}}</ref><ref>https://www.johndclare.net/Weimar6_Geary.htm</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.wilsonquarterly.com/quarterly/summer-2009-thrift-the-double-edged-virtue/who-voted-for-hitler/|title=Who Voted for Hitler?}}</ref><ref>{{cite book|url=https://www.google.com/books/edition/Germany_and_the_Confessional_Divide/gx0rEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&bsq=%22Protestant%20tradition%22|isbn=9781800730885|title=Germany and the Confessional Divide: Religious Tensions and Political Culture, 1871-1989|date=10 December 2021|publisher=Berghahn Books}}</ref> Manjše verske manjšine, kot so [[Jehovove priče]] in [[bahajstvo]], so bile v Nemčiji prepovedane, medtem ko so nacisti poskušali izkoreniniti [[judovstvo]] in so zato izvedli [[Holokavst|genocid nad njegovimi pripadniki]]. Cerkev adventistov sedmega dne je bila izgnana iz Nemčije. Nekatere verske manjšinske skupine so imele bolj zapleten odnos z novo državo, na primer [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]] (LDS) je leta 1938 umaknila svoje voditelje iz Nemčije in Češkoslovaške, vendar je bilo podružnicam nemške cerkve LDS dovoljeno še naprej delovati, ves čas vojne pa so bili prisiljeni nekaj spremeniti v svoji strukturi in naukih.<ref>{{Cite web|title=Chapter Forty: The Saints during World War II|url=https://www.churchofjesuschrist.org/manual/church-history-in-the-fulness-of-times/chapter-forty?lang=eng|access-date=2021-03-26|website=www.churchofjesuschrist.org}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Minert|first=Roger P.|date=2010|title=German and Austrian Latter-day Saints in World War II: An Analysis of the Casualties and Losses|url=https://ensignpeakfoundation.org/wp-content/uploads/2013/03/German-and-Austrian-Latter-day-Saints-in-World-War-II-An-Analysis-of-the-Casualties-and-Losses.pdf|journal=Mormon Historical Studies|volume=11|issue=2|pages=1–21}}</ref> V nacistični stranki so bili ljudje različnih verskih izpovedi. Bili so privrženci [[Krščanstvo|krščanstva]], vendar so bili pogosto v nasprotju s papežem, ki je stranko obsodil s trditvijo, da ima protikatoliški pečat. Bili so tudi antisemiti in druge oblike heterodoksnih verskih prepričanj za [[Herezija|herezijo]]. Poleg tega je bilo osebnih pogledov nacističnih voditeljev na prihodnost vere v Nemčiji različnih. Proticerkveni radikalci so bili Hitlerjev osebni tajnik [[Martin Bormann]], poganistični nacistični filozof [[Alfred Rosenberg]] in poganistični okultist Reichsführer-SS [[Heinrich Himmler]]. Nekateri nacisti, kot je [[Hans Kerrl]], ki je bil Hitlerjev minister za cerkvene zadeve, so zagovarjali "pozitivno krščanstvo", edinstveno nacistično obliko krščanstva, ki je zavračalo judovski izvor krščanstva in Staro zavezo ter prikazovalo "pravo" krščanstvo kot boj proti [[Judje|Judom]], z Jezusom upodobljenim kot arijec.<ref>{{cite book|last=Steigmann-Gall|first=Richard|year=2003|title=The Holy Reich|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=RreXLeUG_AIC&pg=PA13|pages=13–51|isbn=9780521823715}}</ref> Nacizem je hotel spremeniti subjektivno zavest nemškega ljudstva – njegova stališča, vrednote in miselnost – v enoumno, poslušno »narodno skupnost«. Nacisti so verjeli, da bodo zato morali nadomestiti razredne, verske in regionalne pripadnosti. V procesu Gleichschaltung (nacifikacije) je Hitler poskušal ustvariti enotno protestantsko cerkev rajha iz 28 obstoječih protestantskih cerkva v Nemčiji. Načrt je propadel in Cerkev, ki se je izpovedovala, se mu je uprla. Preganjanje katoliške cerkve v Nemčiji je sledilo nacističnemu prevzemu oblasti. Hitler je hitro odpravil politični katolicizem. Med nadlegovanjem Cerkve je bil leta 1933 podpisan konkordat rajha z [[Vatikan|Vatikanom]], ki je obljubljal spoštovanje avtonomije Cerkve. Hitler je redno zanemarjal konkordat in je zaprl vse katoliške ustanove, katerih funkcije niso bile preveč verske. Tarče so bili duhovniki, nune in laični voditelji, v naslednjih letih pa je bilo aretiranih na tisoče kristjanov. Cerkev je režim obtožila "temeljne sovražnosti do Kristusa in njegove Cerkve". Vendar se zgodovinarji upirajo preprosti enačbi nacističnega nasprotovanja tako judovstvu kot krščanstvu.<ref>Antisemitism, Christian Ambivalence and the Holocaust, p. xx Indiana University Press</ref> Nacizem je bil očitno pripravljen uporabiti podporo kristjanov, ki so sprejeli njegovo ideologijo, in nacistično nasprotovanje tako judovstvu kot krščanstvu v mislih nacistov ni bilo povsem podobno. Mnogi zgodovinarji so verjeli, da so Hitler in nacisti, če bi zmagali v [[Druga svetovna vojna|vojni]], nameravali izkoreniniti krščanstvo v Nemčiji.<ref name="Bundle">* Sharkey, [https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CE0DB1F39F930A25752C0A9649C8B63 Word for Word/The Case Against the Nazis; How Hitler's Forces Planned To Destroy German Christianity]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090304051048/http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CE0DB1F39F930A25752C0A9649C8B63|date=4 March 2009}}, ''The New York Times'', 13 January 2002 * [http://org.law.rutgers.edu/publications/law-religion/nurinst1.shtml The Nazi Master Plan: The Persecution of the Christian Churches]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130926204151/http://org.law.rutgers.edu/publications/law-religion/nurinst1.shtml|date=26 September 2013}}, Rutgers Journal of Law and Religion, Winter 2001, publishing evidence compiled by the O.S.S. for the Nuremberg war-crimes trials of 1945 and 1946 * [[Roger Griffin|Griffin, Roger]] ''Fascism's relation to religion'' in Blamires, Cyprian, [https://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&dq World fascism: a historical encyclopedia, Volume 1], p.&nbsp;10, ABC-CLIO, 2006: “There is no doubt that in the long run Nazi leaders such as Hitler and Himmler intended to eradicate Christianity just as ruthlessly as any other rival ideology, even if in the short term they had to be content to make compromises with it.” * [[George Lachmann Mosse|Mosse, George Lachmann]], [https://books.google.com/books?id=_cyR3QyuSdIC&dq Nazi culture: intellectual, cultural and social life in the Third Reich], p.&nbsp;240, Univ of Wisconsin Press, 2003: "Had the Nazis won the war their ecclesiastical policies would have gone beyond those of the German Christians, to the utter destruction of both the Protestant and the Catholic Church." * [[William L. Shirer|Shirer, William L.]], [https://books.google.com/books?id=sY8svb-MNUwC&dq Rise and Fall of the Third Reich: A History of Nazi Germany], pp.&nbsp;240, Simon and Schuster, 1990: “And even fewer paused to reflect that under the leadership of Rosenberg, Bormann and Himmler, who were backed by Hitler, the Nazi regime intended eventually to destroy Christianity in Germany, if it could, and substitute the old paganism of the early tribal Germanic gods and the new paganism of the Nazi extremists.” * [[Jack Fischel|Fischel, Jack R.]], [https://books.google.com/books?id=T4LQDwAAQBAJ&pg=PA161 Historical Dictionary of the Holocaust, p.&nbsp;161], Rowman & Littlefield, 2020: “The objective was to either destroy Christianity and restore the German gods of antiquity or to turn Jesus into an Aryan.” * Dill, Marshall, [https://books.google.com/books?id=xRrGP7L9_hEC&dq Germany: a modern history], p.&nbsp;365, University of Michigan Press, 1970: “It seems no exaggeration to insist that the greatest challenge the Nazis had to face was their effort to eradicate Christianity in Germany or at least to subjugate it to their general world outlook.” * Wheaton, Eliot Barculo [https://books.google.com/books?id=Wi99AQAACAAJ&focus=searchwithinvolume&q=%22to+eradicate+Christianity+in+Germany+root+and+branch%22 The Nazi revolution, 1933–1935: prelude to calamity:with a background survey of the Weimar era], pp.&nbsp;290, 363, Doubleday 1968: The Nazis sought "to eradicate Christianity in Germany root and branch." * Bendersky, Joseph W., [https://books.google.com/books?id=mdEdAAAAQBAJ&pg=PA143&dq=Consequently A concise history of Nazi Germany, p.&nbsp;147], Rowman & Littlefield, 2007: “Consequently, it was Hitler's long range goal to eliminate the churches once he had consolidated control over his European empire.”</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/the-german-churches-and-the-nazi-state The German Churches and the Nazi State in the Holocaust Encyclopedia] * [https://web.archive.org/web/20060920021914/http://www.h-net.msu.edu/reviews/showrev.cgi?path=55161057430311 Review of Richard Steigmann-Gall's ''Holy Reich''] - by [[:en:John_S._Conway_(historian)|John S. Conway]] * [https://web.archive.org/web/20131013212900/http://www.kent.edu/CAS/History/upload/Christianity_and_the_Nazi_Movement_Response.pdf Christianity and the Nazi Movement] - by [[:en:Richard_Steigmann-Gall|Richard Steigmann-Gall]] * [https://web.archive.org/web/20120927235733/http://www.savageleft.com/poli/watw-five.html Faith And Thought] - [[:en:Aurel_Kolnai|Kolnai, Aurel]], ''[[:en:The_War_Against_the_West|The War Against the West]]'' [[Kategorija:Religija v Nemčiji]] gvdy6o0jmhnywbidfl3kfb3ait0xdxw Šodži 0 522140 5729485 2022-08-09T15:11:54Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Italic title|reason=[[:Category:Japanese words and phrases]]}} [[File:Gs01-rinsyun.jpg|thumb|upright=1.35| Drsna vrata iz papirja ''šodži'' v Rinšunkaku v Sankei-en (pomembna kulturna lastnina)]] [[File:Gs02-rinsyun.jpg|thumb|upright=1.35| Vrata ''šodži'' poleg niše ''[[tokonoma]]'', Rinšunkaku]] [[File:Fukiya katayama house03s3200.jpg|thumb|upright=1.35| ''[[Tatami soba]], obdana s papirnatim ''šodžijem'' (papir zunaj, mreža znotraj). ''Šodži'' so obdani z ''engavo'' (veranda/hodnik); ''engava'' je obdana z ''garasu-do'', popolnoma steklenimi drsnimi ploščami.]] '''Šodži''' (障しょう子じ, japonska izgovorjava: [ɕo:dʑi]) je pregrada za vrata, okna ali prostore, ki se uporablja v tradicionalni [[japonska arhitektura|japonski arhitekturi]] in je sestavljena iz prosojnih (ali prozornih) listov na rešetkastem okvirju. Kjer prepustnost svetlobe ni potrebna, se uporablja podobna, vendar neprozorna ''[[fusuma]]''<ref name=fusuma>{{cite web |title=Fusuma vs Shoji |url=https://simplicable.com/new/fusuma-vs-shoji |website=Simplicable}}</ref> (na primer vrata ''ošiire''/omare<ref>{{cite web |title=What is a Futon? |url=https://futontokyo.com/what-is-a-futon/ |website=Futon Tokyo |date=1 October 2015}}</ref>). Šodži običajno drsijo, vendar so lahko občasno obešeni ali na tečajih, zlasti v bolj rustikalnih slogih. Šodži so zelo lahki, zato jih je enostavno potisniti na stran ali odstraniti s tirnic in shraniti v omaro, tako da se prostor odpre v druge prostore ali navzven.<ref name=objects>{{cite web |last1=Larson |first1=Brooke |title=What are Shoji? Complete Guide to Japanese Paper Screens |url=https://japanobjects.com/features/shoji |website=Japan Objects}}</ref><ref name=sukiya>[http://www.rothteien.com/superbait/shojiscreens.htm ''Sukiya Living Magazine'' article about shoji screens]</ref><ref name=JAANUS>{{cite web |title=Shouji 障子 |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/s/shouji.htm |website=JAANUS -- the on-line Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology}}</ref> Popolnoma tradicionalne stavbe imajo lahko le eno veliko sobo pod streho, ki jo podpira okvir s stebri in prekladami, z malo ali brez stalnih notranjih ali zunanjih sten; prostor je po potrebi prilagodljivo razdeljen z odstranljivimi drsnimi stenskimi paneli. Stebrički so na splošno postavljeni za eno dolžino ''[[tatami]]ja'' (približno 2 m) narazen, šodži pa med njimi drsi po dveh vzporednih stezah z lesenimi utori.<ref name=work>{{cite web |title=How do shoji screens work? |url=https://www.eshoji.com/how-do-shoji-screens-work.html |website=www.eshoji.com}}</ref> V sodobni gradnji šodži pogosto ne tvorijo zunanje površine stavbe; sedijo znotraj drsnih steklenih vrat ali okna. Šodži so cenjeni, ker ne postavljajo ostre ovire med notranjostjo in zunanjostjo; Zunanje vplive, kot so zibajoče se silhuete dreves ali zbor žab, je mogoče ceniti iz notranjosti hiše. Kot zunanje stene šodži razpršijo sončno svetlobo v hišo; kot notranje predelne stene med prostori prepuščajo naravno svetlobo globoko v notranjost. Medtem ko šodži blokirajo veter, omogočajo difuzijo zraka, kar je bilo pomembno, ko so se stavbe ogrevale z ogljem. Tako kot zavese tudi šodži zagotavljajo vizualno zasebnost, vendar ne blokirajo zvokov. Šodži naj bi tudi spodbujali prebivalce doma, da govorijo in se gibljejo mehko, umirjeno in graciozno, kar je pomemben del etosa za arhitekturo ''[[sukija-zukuri]]''.<ref name=sf>{{cite web |title=DIY Japanese Shoji Sliding Door Panels |url=https://homeguides.sfgate.com/diy-japanese-shoji-sliding-door-panels-105516.html |website=homeguides.sfgate.com |language=en |author=Linnea Anderson |date=April 16, 2015}}</ref> Drsnih vrat tradicionalno ni mogoče zakleniti. Šodži je postal priljubljen kot sestavni element sloga ''[[šoin-zukuri]]'', ki se je razvil v obdobju Kamakura (1123–1333), ko je izguba dohodka prisilila aristokrate v bolj skromno in zadržano arhitekturo.<ref name=britannica_shoin>{{cite web |title=Shoin-zukuri: Japanese architectural style |url=https://www.britannica.com/art/shoin-zukuri |website=Encyclopedia Britannica |language=en}}</ref> Ta slog je bil poenostavljen v arhitekturi ''sukija-zukuri'', na katero je vplivala čajnica<ref name=JAANUS_sukiya>{{cite web |title=Sukiya-zukuri 数奇屋造 |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/s/sukiyazukuri.htm |website=www.aisf.or.jp |publisher=JAANUS}}</ref> in se razširil v domove navadnih prebivalcev v [[obdobje Edo|obdobju Edo]] (1603–1868), in od takrat so bili šodži večinoma nespremenjeni. Šodži se uporabljajo tako v tradicionalnih japonskih hišah kot v stanovanjih v zahodnem slogu, zlasti v ''vašicu'' (soba v tradicionalnem japonskem slogu).<ref name=work/><ref>{{cite web |last1=Spacey |first1=John |title=Washitsu Traditional Japanese Rooms |url=https://www.japan-talk.com/jt/new/washitsu-traditional-Japanese-rooms |website=Japan Talk}}</ref> Tradicionalna konstrukcija iz lesa in papirja je lahko vnetljiva. == Gradnja == === Okvir === {{multiple image|perrow = 1|total_width=250 | align = left | footer = | image1 = | alt1 = | caption1 = | image2 = Kumiko.jpg | alt2 = | caption2 = Kompleksen kumiko okvir, odprt }} Okvir šodži je plošča, imenovana ''kōši'' (格子, dobesedno »mreža«). Sestavljen je iz prepletenih letev iz lesa ali bambusa, imenovanih ''kumiko''.<ref>{{cite web |title=Kumiko... |url=https://woodskills.com/blogs/news/kumiko |website=WoodSkills}}</ref> ''Kumiko'' dobesedno pomeni »tkano«; razpolovljeni sklepi se izmenjujejo v smeri, tako da se letve prepletajo. Preplet je konstrukcijski, papir (ki ga napnemo s pršenjem z vodo) končno ploščo dodatno utrdi. Okvirje je mogoče zlahka zlomiti, če stopite nanje, ko jih demontirate in slečete za ponovno lepljenje. Tradicionalno se za pritrditev okvirja ne uporabljajo pritrdilni elementi. Riževo lepilo se lahko uporabi tudi za spoje okvirjev.<ref>{{cite web |last1=Riggan |first1=Grace |title=Traditional Shoji Screens |url=http://justthis.austinzencenter.org/2009/05/traditional-shoji-screens_01.html}}</ref> Les iglavcev ima prednost zaradi svojih finih ravnih zrn.<ref name=sora>{{cite news |last1=Akcasu |first1=Audrey |title=Kumiko: The exquisitely delicate side of traditional Japanese woodwork |url=https://soranews24.com/2015/02/25/kumiko-the-exquisitely-delicate-side-of-traditional-japanese-woodwork/ |work=SoraNews24 -Japan News- |date=24 February 2015 |language=en}}</ref> Šodži s ''kōšijem'' iz razcepljenega bambusa se imenujejo ''take-šōdži'' (竹障子). ''Kōši'' so včasih izdelani iz aluminija, oblikovani tako, da spominjajo na les. [[File:Joinery-SimpleHalved.svg|thumb|Razpolovljen sklep]] Večina šodži mrež je pravokotnih. Vendar pa se uporablja približno 200 tradicionalnih vzorcev; vsak ima simboliko, povezano z naravnim vzorcem, ki ga slogovno predstavlja.<ref>{{cite web |last1=Pekovich |first1=Michael |title=Spice up your work with kumiko |url=https://www.finewoodworking.com/2016/12/02/spice-up-your-work-with-kumiko |website=FineWoodworking |date=Mar 19, 2015}}</ref> Vzorci se lahko tudi kombinirajo. Medtem ko se ti tradicionalno uporabljajo za šodži, se vedno pogosteje uporabljajo za druge predmete iz lesa na Japonskem in zunaj nje. Vzorce je mogoče razvrstiti glede na ''džigumi'', temeljno mrežo; ta je lahko kvadratna, v obliki diamanta ali šestkotna. Pravokotni šodži se lahko nagne, v tem primeru se upognjene bambusove vzmeti vstavijo v kratko diagonalo, da jih potisnejo nazaj v kvadrat. Oblikovanje okvirja je lahko precej umetniško. ''Kumiko'' so fine lesene letve zaslona, ''cukeko'' pa so težji členi (običajno okoli roba). Cukeko so spojeni s sklepi z zarezo in čepom, bodisi z ''džaguči'' sklepom ali bolj zapletenim zakrivljenim sklepom.<ref>{{cite web |title=Making Shoji Screens |last1=Billing |first1=Jon |url=https://www.bigsandwoodworking.com/making-shoji-screens/ |website=Big Sand Woodworking |date=16 May 2018}}</ref> ''Džigumi kumiko'' so običajno spojeni s preprostimi razpolovljenimi sklepi, toda kjer se ''džigumi kumiko'' križajo pod nepravim kotom ali se trije križajo na isti točki (''micu-kude''), lahko postanejo koti zapleteni in za njihovo hitro rezanje uporabljajo specializirana orodja.<ref name="Ha-ganna">{{cite web |title=Ha-ganna |url=http://kskdesign.com.au/shoji/tools/special_planes/ha-ganna.html |website=kskdesign.com.au |publisher=D & M King}}</ref> Majhen ''kumiko'' se lahko preprosto pritrdi in prilepi. Medtem ko je okvirje mogoče izdelati z minimalnimi ročnimi orodji, specializirana ročna orodja, električna orodja in šablone za rezanje enakih dolžin in kotov pospešijo postopek. Ta orodja so pogosto doma izdelana; ker je izdelava šodžijev zelo konkurenčna, dajejo obrtnikom ''kumiko'' kritično konkurenčno prednost. Medtem ko so okvirji ročno izdelani, obstaja tudi industrijska množična proizvodnja. Nekatere preproste vrste ''kumiko'' so:<ref name="wasou">{{cite web |title=Shoji Screen types |url=http://wasoudesign.com/shōji-screen/material/#wpcf7-f211-o1 |website=Wasou |date=21 January 2014}}</ref> *''mabarasan šodži'' (疎桟障子) ali ''aragumi šodži'' imajo velike kvadratne odprtine in se hitro sestavijo. To je standardni vzorec, ki se uporablja v večini šodžijev. *''jokošigesan šodži'' (横繁桟障子) ali ''jokošige šodži'' imajo pravokotnike, ki so daljši v vodoravni smeri; pogostejši so na vzhodu Japonske. *''tatehonšigesan šodži'' (竪本繁桟障子) ali ''tatešige šodži'' imajo pravokotnike, ki so daljši v navpični smeri; pogostejši so na zahodu Japonske. ==== Koši (dado) ==== [[File:Gs05-rinsyun.jpg|thumb|right|Plitkejši napušči pomenijo višje [[dado (arhitektura)|parapet]]]] Najnižje dele šodžija, za katere je največja verjetnost, da se zmočijo ali jih brcnejo, so lahko napolnjeni z ''dadom'' iz masivnega lesa, imenovanim ''koši'' (腰; dobesedno »pas ali boki«; ne smemo jih zamenjati s ''kōši'', zgoraj).<ref name=finishing>{{cite web |title=Finishing up the Shojis |url=https://www.bigsandwoodworking.com/finishing-up-the-shojis/ |website=Big Sand Woodworking |date=30 March 2019 |last1=Billing |first1=Jon}}</ref> Takšen šodži se imenuje ''košizuke šodži''. Če je plošča visoka več kot 60 cm ali približno tretjino višine celotnega šodžija, se ta lahko imenuje ''koši-daka-šodži'' (腰高障子; dobesedno »visok koši šodži«). Ti so nekoliko arhaični, saj so bili zasnovani za zaščito pred dežjem. Zdaj, ko so šodži redko izpostavljeni dežju (zaradi stekla), ima oblika, ki je v običajni uporabi, veliko nižjo ploščo in se imenuje ''koši-cuki-šodži'' (腰付障子). ''Manaka košišōdži'' (間中腰障子) imajo centralni ''koši''. Lesene plošče so bile od poznega 16. stoletja dalje pogosto precej bogato okrašene. Zunanjost ''košija'' je lahko prekrita s protjem ali zunanja stran prevlečena s papirjem. Na ploščo ''koši'' (''haricuke-e'', 貼付絵) so bile včasih prilepljene slike na papirju; nalepljene slike so značilne za slog ''Šoin''.<ref>{{cite web |title=haritsuke-e 貼付絵 |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/h/haritsukee.htm |website=www.aisf.or.jp |publisher=JAANUS}}</ref> ''Koši'' deske se lahko pritrdijo na ravne navpične ali vodoravne tirnice, ki se ponašajo z deskami; starejše tirnice so debelejše in pogosto posnete. Tirnice so pogosto združene v grozde; to združevanje se imenuje ''fukijose'' (吹寄). === Polnjenje === ==== Odprto in polodprto ==== <gallery mode="packed" heights="200"> File:大溪公學校校長宿舍欄間.jpg|Nadstreška ''ranma'', nenapolnjena za kroženje zraka. Upoštevajte ''fukijose'', razmik letev v gručah.<ref name=JAANUS_fukiyosegoushi>{{cite web |title=Fukiyosegoushi|url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/f/fukiyosegoushi.htm |website=JAANUS -- the on-line Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology}}</ref> File:Kurashiki Ohashi House02n4592.jpg|Vrata ''kōši'' v zgodovinski hiši, nezapolnjena. File:Soba restaurant by Shadowgate in Higashi-Ueno, Tokyo.jpg|Vrata ''kōši'' v trgovini s sobo, napolnjena s steklom; levo, preprosto okno ''kōši''. File:Jingoji Kyoto Kyoto35n4592.jpg|Ti drsni ''kōši'' so bili neopazno zastekljeni in so manj zaščiteni kot običajno. File:JapanHomes104 REED-SCREEN.jpg|Trstični šodži; ''koši'' z izrezanimi netopirji, zgornji del nezapolnjen. File:蟹仙洞 旧長谷川家住宅主屋(部屋) (cropped to sudare-shoji).jpg|''Sudare-šodži''; onstran, ''sudare bjōbu'' - paravan in ''kami'' (s papirjem napolnjen) šodži. </gallery> Prostori med ''kumiko'' včasih ostanejo odprti, plošča ''kōši'' pa se uporablja kot odprta rešetka <ref name=kyo>{{cite web |title=Kyo-machiya(Kyoto Traditional Townhouses) |url=http://kyoto-machisen.jp/fund_old/english/pdf/machiya_design.pdf}}</ref>, zlasti poleti, za večje kroženje zraka. ''Kōši'' se lahko naredi v okna (''kōši-mado'', 格子窓) ali vrata (''kōši-do'', 格子戸). ''Kōši'', ki so tradicionalno ostali odprti, so zdaj pogosto napolnjeni s steklom; to ne zahteva veliko sprememb v njihovem videzu ali strukturi in glazirani ''kōši'' še vedno veljajo za ''kōši''. Nekateri vzorci mreže imajo heraldične pomene, na primer identificirajo lastnika trgovine. Okvirji so lahko podprti tudi z žično mrežo, za prezračevanje brez insektov. ''Sudare-šōdži'' (簾障子; imenovan tudi ''sudo'', 簾戸) so napolnjeni s fragmitskim trstičjem, stebli mačjega repa, pampaške trave ali finega bambusa, ki jih drži skupaj nekaj vrst niti, prepletenih okoli stebel.<ref name=JAANUS_akarishouji>{{cite web |title=Akari shouji |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/a/akarishouji.htm |website=JAANUS -- the on-line Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology}}</ref><ref name="Natsushouji">{{cite web |title=Natsushouji |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/n/natsushouji.htm |website=JAANUS -- the on-line Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology}}</ref> Zagotavljajo več sence in prezračevanja kot papirnati šodži in se imenujejo tudi ''nacu-šodži'' (夏障子, »poletni šodži«), saj se lahko uporabljajo sezonsko. Na primer, v [[Kjoto|Kjotu]] bodo tako papirnati šodžiji kot ''fusuma'' odstranjeni in nadomeščeni s ''sudo'' vrati in ''sudare'' žaluzijami; to se običajno naredi proti koncu junija, preden se konča deževna sezona in se začne [[Gion Macuri|festival Gion]] (祇園祭).<ref name=kyo_fixtures>{{cite book |chapter=Kyo-machiya Fixtures |chapter-url=http://kyoto-machisen.jp/fund_old/english/pdf/machiya_fixtures.pdf |url=http://kyoto-machisen.jp/fund_old/english/index_book.html |title=Handbook for renovating a Kyo-machiya |publisher=Kyoto Prefecture Cooperative Association of Architecture and Carpentry}} A translation of a couple of illustration-heavy sections from a book published in Japanese.</ref> Je formalno del japonske avtohtone, na naravi temelječe šintoistične vere, njegovprvotni namen pa je bil očiščenje in pomiritev entitet, ki povzročajo bolezni. ==== Blago in papir ==== Šodži so najpogosteje napolnjeni z enim samim listom papirja, ki je nalepljen čez zadnjo stran okvirja (na zunanji strani). Šodži je lahko tudi obojestransko papirnat, kar poveča toplotno izolativnost in zvočno absorpcijo; okvir je še vedno viden v silhueti.<ref name=kitote>{{cite web |title=To Order Shōji |url=https://kitote.jp/en/order/ |website='KITOTE', Shoji screens handcrafted with natural wood. |publisher=Kitote |language=ja}}</ref> * ''fucū'' (»običajni«) šodži (普通障子) imajo okvir na eni strani in papir na drugi. * ''mizugoši šodži'' (水腰障子) imajo okvir stisnjen med dva papirja. Imenuje se tudi ''taiko šodži''. * ''rjōmen šodži'' (両面障子) ima papir stisnjen med dvema okvirjema. Šodži niso narejeni iz [[rižev papir|riževega papirja]], čeprav se to običajno trdi zunaj Japonske, verjetno preprosto zato, ker rižev papir zveni orientalsko. {{multiple image | width = 170 | footer = | image1 = Shoji (3457405185).jpg | caption1 = Papir na šodžiju se tradicionalno vsako leto obnavlja; lepilne črte se namoči in papir odlušči.<ref>{{cite web |title=Shoji Paper|url=https://www.fine-tools.com/shoji.html |website=www.fine-tools.com}}</ref> | image2 = Cleaning Shoji.JPG | caption2 = Če se previdno olupi, lahko papir odstopi v enem kosu. Ostanke papirja pod pritiskom sperejo z okvirja.. | image3 = Suzuki Harunobu - Sakanoue no Korenori.jpg | caption3 = Pesem o mrazu bližajoče se zime ponazarja prizor krpanja šodžija. | image4 = 拾翠亭 - panoramio (1) (cropped to patches).jpg | caption4 = Okrasno zakrpane majhne raztrganine v nenavadnem bledo modrem šodžiju brez ''hikite''. Vaši je bil nanesen v več ozkih trakovih. | align = | direction = | total_width = }} Tradicionalno se je uporabljala tkanina, običajno fina [[svila]], vendar se je uporaba zmanjšala z izboljšavami v kakovosti ''vaši'' (poseben papir, ki še posebej dobro razprši svetlobo in zadrži veter). ''Vaši'' je tradicionalno izdelan iz ''kōzo'' (navadna papirjevka - ''broussonetia papyrifera'', tudi papirnata murva), ''micumata'' (''edgeworthia papyrifera'') ali japonska grmovnica ''gampi'' (''wikstroemia canescens'') ali [[konoplja|konopljinih]] vlaken<ref name=JAANUS_washi>{{cite web |title=washi 和紙 |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/w/washi.htm |website=www.aisf.or.jp |publisher=JAANUS}}</ref> in se prodaja v široki paleti vrst. ''Vaši'' so prej izdelovali v ožjih trakovih, ki so se med lepljenjem prekrivali za nekaj milimetrov; zdaj je na voljo v večjih širinah in v zvitkih ali dolžinah v višini kratkih japonskih vrat. Svetlo bel papir je na Japonskem najbolj priljubljen; na voljo so tudi umazano bele barve, temnejšim barvam pa se izogibajo, saj ne prepuščajo svetlobe. ''Vaši'' so začeli množično proizvajati v 19. stoletju, zaradi česar je bil cenovno veliko bolj dostopen. Sintetična vlakna so bila prvič uporabljena v 1960-ih (sredi obdobja Šōva). Majhen delež sintetičnih vlaken se lahko uporabi za povečanje trdnosti trganja. Optične lastnosti ''vašija'', kot sta njegova odbojnost in razpršenost, izbere izdelovalec. Papir se okrasno zakrpa, če se strga in tradicionalno zamenja enkrat letno konec decembra (včasih manj pogosto, na primer vsaki dve leti). Riževo lepilo, ki se uporablja za pritrditev na ''kumiko'', je vodotopno <ref name=sokui>{{cite web |last1=Friesen |first1=Dave |title=Making Sokui (Rice Paste Glue) - Historical Knifemaking |url=http://islandblacksmith.ca/2015/10/making-sokui-rice-paste-glue/ |website=Crossed Heart Forge |date=27 October 2015}}</ref> (včasih se uporablja tudi pšenična pasta, lahko pa se uporabi tudi dvostranski trak, zlasti za laminiran papir). Laminirani papirji, prevlečeni z vinilom, trajajo dlje in so dovolj vodotesni, da se jih lahko obriše, vendar debelejša kot je plastična folija, težje jo je namestiti. Ko se lepilo posuši, se lahko nelaminiran papir poprši z vodo, da se ga napne, laminiranega papirja pa se ne da. ''Šodži'' papirja ni mogoče uporabiti na mestih, kjer se bo zmočil, kot je kopalnica; celo laminiran papir bo prizadet, saj voda izteka z robov. Tradicionalno je ''abura-šōdži'' (油障子: »olje-šodži«), imenovan tudi ''ama-šōdži'' (雨障子: »dež-šodži«), uporabljal papir (običajno ''niši-no-učigami'', 西の内紙), ki je bil prilepljen s pasto na osnovi kisa in nato naoljen. Zaradi tega so bili vodoodporni, in so jih uporabljali tam, kjer je dež lahko segel pod napušč. Okna iz naoljenega papirja so bila v Evropi pogosta, saj so bila okna v evropskem slogu izpostavljena padavinam. Na Japonskem so bili globoki napušči običajni, okna iz naoljenega papirja pa so bila redka. {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 200 | align = left | footer = | image1 = Geiko 2018 (29966920117) (cropped to hikite).jpg | caption1 = ''Šodži hikite'' (kljuka za vrata) ([[:File:Geiko 2018 (29966920117).jpg|context]]) | image2 = Gochisousan Drama (10) (cropped to hikite).JPG | caption2 = Okrašeni ''šodži hikite'' | direction = }} Zaradi gladkega lista papirja, ki prekriva hrbtno stran šodži-ja, je težko prijeti in zadrsati šodži z zunanje strani. Da bi to rešili, se lahko en sam kvadrat v okvirju polepi samo na nasprotni strani in/ali lahko na zunanji strani okvirja izreže utor. Tako kljuko imenujejo ''hikite''. Medtem ko ''vaši'' papir blokira veter, omogoča razpršitev zraka, kar omogoča kroženje zraka. To je še posebej pomembno pri tradicionalnih stavbah, v katerih kurijo oglje, vlaga pa izhlapeva iz tal v vhodu pod dvignjenim lesenim podom. ''Ranma'' (plošče z nadstropjem/pahljačami nad drsnimi ploščami in ''kamoi'') ima lahko odprtine za nadaljnje spodbujanje vetra, da prehaja skozi stavbo. ==== Plastične plošče in sintetična vlakna ==== Manj tradicionalno se uporabljajo tudi toge plastične plošče, ki razpršijo svetlobo, kot so približno 2 mm debele akrilne ali polikarbonatne, ki jih je mogoče matirati ali prilepiti na natisnjen film. Uporablja se tudi akril, ojačan s steklenimi vlakni. Toge prosojne plošče ni mogoče zlahka spojiti; običajno je treba uporabiti en neprekinjen list na okvir. Plastične plošče so vodotesne in nekatere se lahko uporabljajo na prostem vse leto. Uporabijo se lahko tudi papirnati listi iz plastičnih netkanih tkanin, vključno s polipropilenom (kot se uporablja pri kirurških maskah in drugih oblačilih za enkratno uporabo). Uporablja se tudi ''peel-and-stick'' film iz epoksi smole in belih netkanih steklenih vlaken. Uporabljajo se tudi netkane plošče iz kompozitnih plastičnih (z vinilom prevlečenih poliestrskih) vlaken, ki jih je mogoče pritrditi z odstranljivimi pritrdilnimi elementi namesto z lepilom, čeprav so še vedno za enkratno uporabo. ==== Steklo ==== <gallery mode="packed" heights="200"> File:Yukimi shōji 02.jpg| ''Jukimi šodži'' (šodži za opazovanje zunanjosti) imajo steklene plošče. Omogočajo pogled navzven v hladnem vremenu. To so ''džika'' stekleni ''šodži''. File:雪見障子 (14247536929).jpg| Prosojni deli ''Jukimi šodžijev'' zaradi zasebnosti pogosto drsijo, kot okna s krili (levo, odprto; desno, zaprto; sredina, delno odprto). To se imenuje ''suriage'' ali ''agesage šodži'' (摺上, 上下障子).<ref>{{cite web |title=Suriage shouji |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/s/suriageshouji.htm| website=JAANUS -- the on-line Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology}}</ref><ref name="wasou" /> File:秋田県 角館町 (41580325682).jpg| Drug slog ''jukimi šodži'', ''jokogaku šodži'': steklo polne širine, obdano z lahkimi šipami. File:Okochi Denjiro garden tea house (7123924157).jpg| Drug slog je ''katagaku šodži'': ena osrednja steklena plošča, obdana z običajnim lahkim materialom. File:Japanese old style house interior design 2 和室 (わしつ) の内装 (ないそう).jpg| S papirjem prevlečen ''nekoma šodži'' (z drsno podploščo za pogled) znotraj ''engava'' in popolnoma steklen ''garasu-do'' zunaj. </gallery> ''Nekoma šodži'' (猫間障子, imenovan tudi ''mago šodži'', 孫障子) imajo vodoravno drsečo prosojno podploščo (ali dve, za ''nekoma šodži'' v Osaki), ki ju je mogoče odpreti od znotraj in omogočiti pogled navzven. Do poznega 19. stoletja so bile te majhne plošče edina uporaba stekla v šodžiju; pihano steklo je bilo drago in na voljo v majhnih steklih. Cenejše ploščato steklo je bilo uvedeno na Japonsko v poznem 19. stoletju. Široko so ga uporabljali za tradicionalna vrata ''kōši'', brez večjih sprememb tradicionalne oblike in strukture. Naoljen papir v ''ama-šōdži'' je bil prav tako nadomeščen s steklom. ''Jukimi šodži'' (雪見障子, šodži za opazovanje zunanjosti) ima večji del stekla v celotni širini v višini oči sedečega, kar omogoča pogled navzven v hladnem vremenu. Steklo se lahko uporablja v velikih ploščah ali v majhnih ploščah (''kumiko'' postane ''muntins''). ''Jukimi šodži'' vsebuje tudi neprozorne prosojne dele zaradi zasebnosti. V ''suriage šodži'' je navpično drseč prosojen del; prosojni deli so vodoravno razdeljeni kot okna s krilom. Ko so zaprti, izgledajo podobno kot standardni šodži (glej slike). Prodajajo se tudi filmi za odlepitev in lepljenje, ki dajejo steklu nekaj videza ''vašija''. ''Sukimi šodži'' (月見障子, šodži, ki opazuje luno) so podobni; imajo zgornje plošče, ki dajejo pogled, medtem ko so spodnje prosojne. === Prileganje === <gallery mode="packed" heights="200"> File:Edo-Tokyo Museum - miniature model of Hokusai's studio 01 (15585495469).jpg| Šodži kot običajno nameščen z dvema drsnima ploščama v odprtino. Če želimo popolno odprtino, se plošče odstranijo. 2×2,5 ''ken'' hiša. File:Gs01-rinsyun.jpg| Odpiranje s štirimi ploščami pri Sankeienu, odprto. Najbolj notranja vrata in najbolj zunanja vrata se popolnoma prekrivajo; upoštevajte, da je v zgornji enoslojni ''ranmi'' svetloba svetlejša in silhueta obiskovalke, ki se skloni k svoji torbi, ostrejša. File:Kaisuian Interior window crop.jpg| Zgoraj: ''katabiki šodži'', na notranjih tirnicah, tobogani pred steno. Spodaj desno: ''katabiki šodži'', ki se ne more popolnoma odpreti. File:JapanHomes151 SHŌJI FOR WINDOW.jpg| ''Kake-šōdži'' visijo na kavljih; uporabljajo se za majhna okna v neprozornih stenah. File:松風荘 茶室 (3).jpg| Center, ''kake-šōdži''. Desno, neprozoren ''adžiro'' (網代: "pletenina") na vratih omare. </gallery> Vrata šodži so pogosto zasnovana tako, da se drsno odprejo (in tako prihranijo prostor, ki bi ga potrebovala nihajna vrata); lahko so tudi obešena ali pritrjena. Najpogosteje plošča šodži drsi po žlebasti leseni stezi. Zgornji utor je bistveno globlji od spodnjega utora. Spodnji utor je izrezan v ''shikii'' ali pragu (»shikii je visok« pomeni »težko je obiskati kraj« ali izraža samozavest). Zgornji utor je vrezan v ''kamoi'', preklado med sosednjima stebričkoma. Tradicionalna lesena steza zahteva natančno prileganje. Les se lahko med uporabo obrabi ali zvije zaradi sprememb v vlažnosti. Dobro izdelan tradicionalni sistem utorov je dovolj lahek, da lahko vrata drsijo z enim prstom. Tradicionalno so bili utori voskani; bolj moderno so utori lahko obloženi s plastiko z nizkim trenjem. Šodži so pogosto nameščeni v parih, z dvema ploščama in dvema utoroma v vsaki odprtini. Ko so zaprti, se sosednji drsni šodži prekrivajo za širino roba lesenega okvirja. Šodži so montirani tudi štiri plošče na odprtino. V tem primeru je najbolj notranji par na splošno nameščen na isti tirnici, najbolj zunanji par pa na drugi tirnici; zaobljeno pero in utor sta izrezana tako, da se najbolj notranji par medsebojno ujameta. Dvojni vzporedni utori omogočajo drsenje šodžijev, tako da zavzamejo skoraj polovico svoje zaprte širine; če je potrebna večja odprtina, je treba šodži odstraniti. Ker so plošče običajno nekoliko drugačne, je pomembno, da se jih postavi nazaj v istem vrstnem redu, ne da bi jih zamenjali, tako da bodo še naprej zlahka drsele. Ta vrsta pritrditve, pri kateri se plošče, ko so zaprte, prekrivajo, se imenuje ''hiki-čigai'' (引違). ''Hiki-čigai'' so začeli uporabljati v ''minkah'' (domovih prebivalcev) sredi obdobja Edo (okoli 17. stoletja). [[File:European Shoji Screens in the UK.jpg|thumb| Šodži zaslon v [[Cambridge]]u v Veliki Britaniji.]] ''Katabiki šodži'' (片引障子) so posamezne plošče, ki drsijo v enem utoru. Drsijo po vodilih, nameščenih na trdno steno, in ko so odprte, delno ali v celoti prekrivajo steno. Uporabljajo se za manjša okna v neprozornih stenah; to je običajno pri ''čašicuju'' (glej sliko). Majhna okna in ''katabiki'' pritrditev so uporabljali v ''minki'' do sredine obdobja Edo, vendar so jih nato nadomestile večje odprtine z drsnimi ploščami. Šodži v polni višini, postavljeni tako, da jih je mogoče drseti pred neprozorno steno, na sodobni Japonski niso pogosti. Vaši-na-okviru plošče se lahko uporabljajo tudi za razpršitev umetnega vira svetlobe; v japonskih senčnikih je ta uporaba tako običajna kot tradicionalna. Manj tradicionalno lahko ''hiki'' (引) šodži (drsne plošče) obesite na valje, ki potekajo po kovinskih tirnicah, nameščenih ob strani kamoija. S tem se izognete težavam prileganja, ki jih povzročajo spremembe dimenzij lesa, povezane z vlago. Takšni šodži na tirnici zahtevajo zatič proti nihanju, sicer pa imajo lahko gladek, neoviran prag. Take šodžije je tudi dokaj enostavno odstraniti. == Razvoj in uporaba == === ''Hašira-ma'' oprema === Tradicionalne japonske stavbe so konstrukcije s stebri in prekladami. Zgrajene so okoli navpičnih stebrov, povezanih z vodoravnimi tramovi (špirovci so bili tradicionalno edini strukturni člen, ki ni bil ne vodoraven ne navpičen). Ostali del konstrukcije je nenosilni.<ref name=Morse_Ch1>{{cite book | first=Edward S. | last=Morse | title=Japanese Homes and their Surroundings | publisher=Charles E. Tuttle Company | isbn=0-8048-0998-4 | author-link= |date=1885 |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/52868 |chapter-url=https://www.kellscraft.com/JapaneseHomes/JapaneseHomesCh01.html |chapter=1: The House}}</ref> Streha je dokončana, vse razen najcenejših stavb so dodale tudi dvignjena tla (razen v kuhinji). Preostalo vprašanje je bilo, kaj storiti s prostorom med stebri, ''hašira-ma'' (柱間, はしらま).<ref name=hashirama>{{cite AV media|people=Norihito Nakatani (Producing & Editing), Kenji Seo (Still Photography & Direction), Mayuka Toyoshima (Text), Haruya Susa, Mayuka Toyoshima, and Yohei Jimbo (Drawings), Kazuyuki Okada (web editing) |title=Transition of Kikugetsutei |journal=Cultural Magazine of Hashirama Equipment |date=October 28, 2015 |url=https://madoken.jp/en/research/study-on-hashirama-sochi-equipment-in-between/3079/ |series=Study on Hashirama-Sochi; Equipment In Between |publisher=Waseda University |format=Movie and illustrated text article, both available [[open-access]] online}}</ref> {{multiple image | perrow = 2 | heights = 200 | total_width = 800 | footer = | image1 = Eshi no soshi (Tosa Mitsuoki), part 1.png | caption1 = Družina slavi novo bogastvo; dotrajane mavčne stene, ''maira-do'' in ''fusuma''. Brez šodžija. Kopija dela iz poznega obdobja. | image2 = Honen shonin eden - Ohana debate 01.JPG | caption2 = Zelo zgodnja upodobitev prosojnega šodžija (pozno obdobje Kamakura / začetek 14. stoletja) | align = | direction = }} ''Hašira-ma'' je lahko napolnjena s fiksnimi stenami v cenejših japonskih domovih. Na primer, lahko so stene iz letve in mavca ali v hladnejših območjih slamnate stene; te se še vedno uporabljajo v rustikalnih čajnicah in zgodovinskih stavbah (glej slike). Uporabljene so bile tudi stene iz lubja in bambusa, obložene plošče ter stene iz desk in letev. Kjer pa je bilo cenovno dostopno, je bila težnja proti trajnim zidovom. Namesto tega so bili uporabljeni zasloni, ki jih je bilo mogoče odpreti ali odstraniti, njihova vrsta, število in položaj pa so bili prilagojeni glede na vreme zunaj in dejavnosti znotraj. Te predmete lahko skupaj poimenujemo oprema ''hašira-ma''. Tehnologija opreme se je sčasoma razvila in šodži so bili med temi dogodki. Šodži so uvedli omejitve za druge vrste opreme: ker so prosojni, nepremočljivi, lahki in krhki, potrebujejo zaščito, vendar potrebujejo tudi dostop do svetlobe. === Zgodovina === Dobesedno ''šodži'' pomeni »majhna stvar, ki ovira« (障子; lahko bi ga prevedli kot »zaslon«) in čeprav je ta uporaba zdaj zastarela, se je ''šodži'' prvotno uporabljal za različne plošče, zaslone ali zavese, ki ovirajo pogled, veliko prenosnih, bodisi prostostoječih ali obešenih na prekladah, ki se uporabljajo za razdelitev notranjega prostora stavb. Medtem ko ''šodži'' zdaj izključno pomeni prosojni okvirni zaslon, ''fusuma'' pa neprozornega, je zgodovinska terminologija manj jasna. Okvirne plošče, prekrite s tkanino, ki se prilegajo med stebre (vendar še niso drsele v utorih), so bile izumljene v 600-ih letih. Uporabljali so jih za zastiranje spalnic (kot zavese na postelji z baldahinom) in jih imenovali ''fusuma šodži'' (obstajala so tudi posteljnina, imenovana "fusuma"). Ko so namesto blaga začeli uporabljati papir, so ''fusuma šodži'' imenovali tudi ''karakami šodži''. Od poznih 1100 do zgodnjih 1200 so se prosojni šodži iz blaga in papirja imenovali ''akari-šōdži'' (明障子), »svetleči šodži«. Ni jasno, kdaj so bili prosojni šodži prvič uporabljeni. Simetrični slog ''šinden'' z okroglimi stebri se je razvil sredi 900-ih let za aristokratske palače ob jezeru. Zunanjost je bilo mogoče zapreti s težkimi lesenimi polkni, imenovanimi ''šitomi-do'' (蔀戸), ki so bila običajno vodoravno razcepljena in na tečajih (''hadžitomi''), a so bila občasno tudi navpično razcepljena in na tečajih. Drsne predelne stene (''hiki-do'', 引戸, dobesedno »drsna vrata«) niso prišle v uporabo do zadnjega konca Hej'an in začetka obdobja Kamakura.<ref name=JAANUS_fusuma>{{cite web |title=Fusuma 襖 |url=http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/f/fusuma.htm |website=JAANUS -- the on-line Dictionary of Japanese Architectural and Art Historical Terminology}}</ref> Zgodnja drsna vrata so bila težka; nekatera so bila iz masivnega lesa. Sprva so jih uporabljali v dragih dvorcih, sčasoma pa so jih začeli uporabljati tudi v običajnejših hišah. <gallery mode="packed" heights="200" caption=" Polkna, ki se uporabljajo s šodži "> File:G322-HR07-14.jpg| ''Hadžitomi'' so razcepljeni in na tečajih vodoravno. Tu so bile spodnje polovice dvignjene. Za ''hadžitomi'' so šodži. File:Nijo Castle J09 40 (cropped contrast shoin and sukiya).jpg| Na desni strani trije utori, tri plošče. Maira-do sta odprta in enojna plošča šodži zaprta; polovica območja je še vedno zapolnjena z maira-dojem. Stavba na levi je novejša; njegov zunanji utor poteka zunaj stebrov. Polkna so zapakirana v to-bukuros v vogalih, šodži v notranjih dveh utorih pa tečejo nemoteno (od blizu). File:Mairado-to-amado, shoin-to-sukiya-style.svg| Tloris sistema polkna maira-do in ama-do, ki prikazuje rotator in to-bukuro. Črni kvadratki so stebri. Šodži v beli barvi, polkna v črni barvi, utori v sivi barvi. Oglejte si tudi [https://madoken.jp/en/research/study-on-hashirama-sochi-equipment-in-between/3079/ zunanji film.]. File:JapanHomes103 SECTION THROUGH VERANDAH AND GUEST-ROOM (SVG).svg| Odsek skozi hišo srednjega razreda v slogu Sukija iz zgodnjih 1880-ih </gallery> Gladko prileganje plošče in utora je ključnega pomena, da se plošče zlahka premikajo. Obdelava lesa drsnega mehanizma se je razvila sčasoma (sodobni šodži je mogoče premikati z enim prstom). Preden je ''hiki-čigai'' (drsne plošče, ki se prekrivajo, ko so zaprte) postal standard v obdobju Muromači, je ''hiki-do'' imel osrednjo navpično tirnico (''nakahōdate'', 中方立) na sredini vsake odprtine, da bi pokril režo med ploščami, ko so bile zaprte. V obdobju Muromači se je ''hiki-do'' izboljšal in razvil se je slog arhitekture ''[[šoin-zukuri |šoin]]''. Naraščajoči bojevniški razred, ki je želel posnemati aristokratsko modo in aristokrati, ki so izgubili bogastvo, si niso mogli več privoščiti palač v slogu ''šiden''. Conrad Totman trdi, da je bilo krčenje gozdov dejavnik sprememb sloga, vključno s spremembo lesenih drsnih vrat z opažem na lahke šodži in fusuma s pokritim okvirjem.<ref name=deforestation>{{cite book|last1=Totman|first1=Conrad|title=Japan: An Environmental History|date=2014|publisher=I.B.Tauris & Co Ltd |isbn=9781848851160|pages=129–130}}</ref> Osrednji del sloga je bil ''šoin'' (salon ali studio), soba z mizo, vgrajeno v nišo z oknom šodži, v meniškem slogu; ta mizna niša se je razvila v obdobju Kamakura. Slog ''šoin'' je v veliki meri uporabljal drsna vrata. Dimenzije tatamijev so bile regionalno standardizirane, drugi elementi sobe pa so postali sorazmerni s preprogami; standardizacija gradbenih komponent je zmanjšala količino odpadkov in potrebo po izdelavi po meri ter s tem stroške (standardni les je na primer prišel v natanko takšnih dimenzijah). potrebuje mizar). Stavbe nižjega razreda so prevzele nekaj cenejših elementov sloga šoin, kjer je zakon to dovoljeval (razredne omejitve niso bile odpravljene vse do obdobja Meidži, v poznem 19. stoletju). ''[[Minska|Minke]]'' (meščanske hiše) so v tem času le redko uporabljale drsne opornike in so imele na splošno le majhna okna. V prvi polovici 16. stoletja, na začetku obdobja Edo, je bil skrajni utor premaknjen izven linije stebrov. Lesena polkna, nameščena v ta utor, so bila prepletena od roba do roba in so se imenovala ama-do (雨戸, »dežna vrata«): bila so nevihtna polkna, ki so se uporabljala le ponoči in v slabem vremenu. Lahke šodžije je bilo mogoče enostavno dvigniti in odnesti. Ta nova struktura je omogočila odpiranje celotne strani stavbe, kar je dalo bodisi dvakrat več svetlobe iz neprekinjenega zidu šodži ali neoviran pogled na vrt; vrtovi so se ustrezno spremenili. Do sredine 17. stoletja se je enosledni ''ama-do'' razširil in bil lahko nameščen na zunanji strani ''engava''. Kombinacija arhitekturnih sprememb je zaznamovala konec sloga ''šoin'' in začetek '' [[sukija-zukuri| sloga sukija]]''.[107] <gallery mode="packed" heights="200"> File:Fukagawa Edo Museum on the 30th of october 2010 - 89.jpg| Šodži v muzejski repliki 1×2,5 ''ken'' Edo ''nagaja'' (長屋, vrstna hiša). Kuhinja levo, druga vrata desno; ''munevari nagaja'' je imela le kuhinjska vrata. File:Fukiya katayama house01s3200.jpg| Šodži v ''mačiji'' (hiša trgovca). Svetloba iz ''tōriniva'' v polni višini (通り庭, atrij/kuhinja) vstopa v stranske prostore za tatamije. File:Kawasaki Nihon Minkaen 06.jpg| Šodži v ''nōki'' (農家, kmečka hiša). Podstrešja so bila verjetno nekoč namenjena gojenju sviloprejk. File:Dejima Nagasaki Japan31s3.jpg| Nizozemsko-japonska notranjost iz Dedžima </gallery> Za razliko od slogov šiden in šoin se je sistem sukija uporabljal in se še vedno uporablja v japonskih stavbah vseh razredov. Preprosti šodži so postali dokaj poceni (standardizacija je bila že omenjena), zato niso bili omejeni na domove bogatih. Konstrukcija iz papirja in lesa je zelo dovzetna za požar; gosto strnjene vrstne hiše ''nagaja'' so bile zato znane tudi kot ''jakeja'' (焼く家, やけや, goreče hiše). Požari so bili velik problem v japonskih mestih tudi v obdobju Meidži; domovi (vključno z njihovim pohištvom in standardiziranimi arhitekturnimi moduli, kot so tatami in hiki-do ter celo talne deske) so bili narejeni tako, da jih je bilo mogoče hitro spakirati in odnesti, ko je grozil požar, pri čemer so ostali samo ogoljeni stebri in streha, ki bi jih bilo mogoče enostavno podreti gasilci. Ploščato steklo je bilo uvedeno na Japonsko v poznem 19. stoletju. Uporabljali so ga v ''jukimi šodži'' in v ''garasu-do'' brez papirja (ガラス戸, nizozemska izposojena beseda ''garasu'', steklo). Nekateri zgodnji ''garasu-do'' so bili razdeljeni na stekla z okenskimi križi, kot sodobna zahodna okna. Tehnika ''float stekla'', ki je pocenila velike steklene plošče slikovne kakovosti, je bila razvita v 1950-ih v Veliki Britaniji.<ref>{{cite journal | doi = 10.1098/rspa.1969.0212 | title = Review Lecture. The Float Glass Process | first = L. A. B. | last = Pilkington | journal = Proceedings of the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences | volume = 314 | issue = 1516 | pages = 1–25 | jstor = 2416528 | year = 1969 | publisher = The Royal Society}}</ref><ref name=floatpatent>[http://www.google.com/patents?id=Po1sAAAAEBAJ&dq=2911759 US patent 2911759 &ndash; Manufacture of flat glass]</ref> Postopek je postal dobičkonosen leta 1960, v zgodnjih šestdesetih letih pa so bili obrati licencirani po vsem svetu, tudi na Japonskem. Japonska je do leta 1965 razvila znatno domačo proizvodnjo float stekla. V sodobni Japonski je dokaj običajno imeti ''garasu-do'' (popolnoma steklena drsna vrata) na zunanji strani ''engava'' (veranda pod napuščem) in prosojni šodži na notranji strani, zlasti v hladnih podnebjih. Plast papirnatega šodžija za plastjo stekla pomaga izolirati hišo. ''Ama-do'' se še vedno uporablja za zaščito stekla; na primer, steklena vrata in šodži lahko dobijo po dva utora, ama-do pa en sam dodatni utor tik pred steklom. Šodži so pogosti v ''vašicu sodobnih japonskih domov; lahko se uporabljajo tudi namesto zaves v sobah v zahodnem slogu. <gallery mode="packed" heights="200"> File:Yoshimatsu02.jpg| Engava, obložena s šodžijem, prevlečenim s papirjem (levo, okvir znotraj) in obdana s popolnoma steklenim ''garasu-dojem'' (desno). Spodnje steklo je motno. File:昭和の暮らし (2910417887).jpg| Japonska kuhinja iz sredine 20. stoletja s šodži in drsnimi vrati iz napol motnega stekla File:Nara Irie KyuKyo BookRoom.jpg| Šodži v notranjosti s pohištvom v zahodnem slogu; upoštevajte zunanja vrata iz float stekla File:Ryokan Koaka - 4 (756346060).jpg| Soba s šodži v ''rjokanu'' (gostišču) </gallery> {{multiple image | perrow = 2 | heights = 170 | total_width = 500 | footer = | image1 = Fukagawa Edo Museum on the 30th of october 2010 - 32.jpg | caption1 = Znak na tem šodžiju se glasi "相模屋", "Sagamija". Upoštevajte ''hikite'' (vleča vrata). | image2 = Thatching the roof of house in Japan (1914 by Elstner Hilton).jpg | caption2 = Od šestih šodžijev je en ''jukimi šodži'' in dva z majhnimi znaki. Hiša se lahko odpre tako na ulico kot na vrt. | align = | direction = }} == Estetika in kultura == Silhuete, oddane skozi šodži in vidne na temnejši strani, so cenjene zaradi svojih estetskih učinkov. V svoji knjigi o japonski estetiki in arhitekturi, ''In Praise of Shadows'', Jun'ichirō Tanizaki komentira vlogo šodžijev v interakciji svetlobe in senc. <ref>Jun'ichirō Tanizaki (1933). In Praise of Shadows.</ref> Možnost, da šodži potisnete na stran, jih vzamete ven in pospravite v omaro, pomeni, da je življenjski prostor bolj prostoren, odprt in bolj povezan z zunanjim vrtom. Pomeni tudi, da je mogoče prostore združiti za posebne priložnosti, tako da lahko majhna hiša gosti velika družabna srečanja. Ta lastnost je bila cenjena vsaj od časov Hej'an. Na papir je mogoče slikati. Medtem ko barva blokira svetlobo, so šodži včasih uporabljali za znake. Prenosljivost je spodbudila uporabo šodžijev ob svečanih priložnostih in v gledališču. Oseba, ki jo vržejo skozi šodži, je kliše akcijskega filma.<ref>{{cite web |last1=Spacey |first1=John |title=What is a Shoji Screen? |url=https://www.japan-talk.com/jt/new/shoji |website=Japan Talk}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{cite book |last1=Ōdate |first1=Toshio |title=Making Shoji |publisher=Linden Publishing |isbn=9780941936477|year=2000}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Shōji}} *{{cite web|last1=King|first1=Desmond|last2=King|first2=Mariko|title=Shoji and Kumiko Design|url=https://kskdesign.com.au/|website=kskdesign.com.au}} *[https://www.rothteien.com/superbait/shojiscreens.htm ''Sukiya Living Magazine'' article about shoji screens] *[ https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/s/shouji.htm Shouji] Japanese Architecture and Art Net Users System. [[Kategorija:Japonska arhitektura]] [[Kategorija:Notranja arhitektura]] [[Kategorija:Vrata]] apdej7y5qvyo2smow79xl3m5c01aytu Aleksandropoli 0 522141 5729486 2022-08-09T15:19:28Z Upwinxp 126544 ->[[Aleksandropolis]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Aleksandropolis]] 11pc1u7zi16ttgxq6tlb9rk5xe3cdoz Agneza Babenberška 0 522142 5729500 2022-08-09T16:42:37Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: '''Agneza Babenbergška''' ([[nemško]] Agnes von Babenberg, [[poljsko]] Agnieszka austriacka) iz frankonske veje [[Babenberžani|Babenberžanov]] je bila kot žena poljskega velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] vojvodinja [[Šlezija|Šlezije]] in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. 1108/1113 – 24./25. januar [[1163]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1110. letih]] Kategorija:Umrli le... wikitext text/x-wiki '''Agneza Babenbergška''' ([[nemško]] Agnes von Babenberg, [[poljsko]] Agnieszka austriacka) iz frankonske veje [[Babenberžani|Babenberžanov]] je bila kot žena poljskega velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] vojvodinja [[Šlezija|Šlezije]] in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. 1108/1113 – 24./25. januar [[1163]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1110. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1163]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] 835g0rhbeftaefk0n6anz31lss3x4cd 5729507 5729500 2022-08-09T16:54:11Z Octopus 13285 infopolje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | succession = Velika vojvodinja-žena Poljske | reign = 1138–1146 | coronation = | image = Agnes of Babenberg.JPG | succession1 = Vojvodinja-žena Šlezije | reign1 = 1138–1146 | spouse = [[Vladislav II. Izgnanec]] | issue = Boleslav I. Visoki<br>Mješko I. Krovonogi<br> Richeza, kraljica [[Kastilja in Leon|Kastilje]]<br> Konrad Krivonogi | house = [[Babenberžani]] | father = [[Leopold III. Avstrijski]] | mother = [[Agneza Nemška]] | birth_date = ok. 1108/1113 | birth_place = | death_date = 24./25. januar 1163 | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = samostan Pforta }} '''Agneza Babenbergška''' ([[nemško]] Agnes von Babenberg, [[poljsko]] Agnieszka austriacka) iz frankonske veje [[Babenberžani|Babenberžanov]] je bila kot žena poljskega velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] vojvodinja [[Šlezija|Šlezije]] in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. 1108/1113 – 24./25. januar [[1163]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1110. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1163]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] orawg6pyfyc4fxk8ixuaa8ejavw6dxv 5729527 5729507 2022-08-09T18:03:56Z Octopus 13285 Družina ... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | succession = Velika vojvodinja-žena Poljske | reign = 1138–1146 | coronation = | image = Agnes of Babenberg.JPG | succession1 = Vojvodinja-žena Šlezije | reign1 = 1138–1146 | spouse = [[Vladislav II. Izgnanec]] | issue = Boleslav I. Visoki<br>[[Mješko IV. Krivonogi]]<br> Richeza, kraljica [[Kastilja in Leon|Kastilje]]<br> Konrad Krivonogi | house = [[Babenberžani]] | father = [[Leopold III. Avstrijski]] | mother = [[Agneza Nemška]] | birth_date = ok. 1108/1113 | birth_place = | death_date = 24./25. januar 1163 | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = samostan Pforta }} '''Agneza Babenbergška''' ([[nemško]] Agnes von Babenberg, [[poljsko]] Agnieszka austriacka) iz frankonske veje [[Babenberžani|Babenberžanov]] je bila kot žena poljskega velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] vojvodinja [[Šlezija|Šlezije]] in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. 1108/1113 – 24./25. januar [[1163]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Družina in značaj== Agneza je bila hči avstrijskega mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III.]] in Agneze, hčerke cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] Po materi je bila potomka Salijske dinastije, ki je [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] vladala od leta 1024, dokler ni cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], njen stric po materini strani, umrl brez potomstva leta 1125. Bila je polsestra švabskega vojvode [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] in kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Nemškega]]. Oba sta bila rojena v prvem zakonu njene matere s švabskim vojvodom Friderikom I. Od Agnezinih bratov in sester je bila sestra Judita poročena z markizom Viljemom V. Montferratskim, brat Oton pa je bil freisinški škof in priznan srednjeveški kronist. Poljski kronist in [[krakov]]ski škof Wincenty Kadłubek omenja, da je bila zelo častihlepna in energična ženska, ponosna na svoje poreklo. Njegovo mnenje potrjujejo tudi drugi viri, zato ni nenavadno, da jo škof v ''[[Chronica seu originale regum et principum Poloniae|Poljski kroniki]]'' imenuje "Tigrica". ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1110. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1163]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] s4exqm0w5qgu24erpfea4ba63cp51dq 5729529 5729527 2022-08-09T18:05:03Z Octopus 13285 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | succession = Velika vojvodinja-žena Poljske | reign = 1138–1146 | coronation = | image = Agnes of Babenberg.JPG | succession1 = Vojvodinja-žena Šlezije | reign1 = 1138–1146 | spouse = [[Vladislav II. Izgnanec]] | issue = Boleslav I. Visoki<br>[[Mješko IV. Krivonogi|Mješko I. Krivonogi]]<br> Richeza, kraljica [[Kastilja in Leon|Kastilje]]<br> Konrad Krivonogi | house = [[Babenberžani]] | father = [[Leopold III. Avstrijski]] | mother = [[Agneza Nemška]] | birth_date = ok. 1108/1113 | birth_place = | death_date = 24./25. januar 1163 | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = samostan Pforta }} '''Agneza Babenbergška''' ([[nemško]] Agnes von Babenberg, [[poljsko]] Agnieszka austriacka) iz frankonske veje [[Babenberžani|Babenberžanov]] je bila kot žena poljskega velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] vojvodinja [[Šlezija|Šlezije]] in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. 1108/1113 – 24./25. januar [[1163]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Družina in značaj== Agneza je bila hči avstrijskega mejnega grofa [[Leopold III. Avstrijski|Leopolda III.]] in Agneze, hčerke cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] Po materi je bila potomka Salijske dinastije, ki je [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] vladala od leta 1024, dokler ni cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], njen stric po materini strani, umrl brez potomstva leta 1125. Bila je polsestra švabskega vojvode [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] in kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Nemškega]]. Oba sta bila rojena v prvem zakonu njene matere s švabskim vojvodom Friderikom I. Od Agnezinih bratov in sester je bila sestra Judita poročena z markizom Viljemom V. Montferratskim, brat Oton pa je bil freisinški škof in priznan srednjeveški kronist. Poljski kronist in [[krakov]]ski škof Wincenty Kadłubek omenja, da je bila zelo častihlepna in energična ženska, ponosna na svoje poreklo. Njegovo mnenje potrjujejo tudi drugi viri, zato ni nenavadno, da jo škof v ''[[Chronica seu originale regum et principum Poloniae|Poljski kroniki]]'' imenuje "Tigrica". ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1110. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1163]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] f5b7b8qznrndml45s099rsgizcl84ff 5729554 5729529 2022-08-09T21:04:19Z Romanm 13 /* Družina in značaj */ [[Leopold III. Babenberški]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | succession = Velika vojvodinja-žena Poljske | reign = 1138–1146 | coronation = | image = Agnes of Babenberg.JPG | succession1 = Vojvodinja-žena Šlezije | reign1 = 1138–1146 | spouse = [[Vladislav II. Izgnanec]] | issue = Boleslav I. Visoki<br>[[Mješko IV. Krivonogi|Mješko I. Krivonogi]]<br> Richeza, kraljica [[Kastilja in Leon|Kastilje]]<br> Konrad Krivonogi | house = [[Babenberžani]] | father = [[Leopold III. Avstrijski]] | mother = [[Agneza Nemška]] | birth_date = ok. 1108/1113 | birth_place = | death_date = 24./25. januar 1163 | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = samostan Pforta }} '''Agneza Babenbergška''' ([[nemško]] Agnes von Babenberg, [[poljsko]] Agnieszka austriacka) iz frankonske veje [[Babenberžani|Babenberžanov]] je bila kot žena poljskega velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] vojvodinja [[Šlezija|Šlezije]] in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. 1108/1113 – 24./25. januar [[1163]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Družina in značaj== Agneza je bila hči avstrijskega mejnega grofa [[Leopold III. Babenberški|Leopolda III.]] in Agneze, hčerke cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] Po materi je bila potomka Salijske dinastije, ki je [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] vladala od leta 1024, dokler ni cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], njen stric po materini strani, umrl brez potomstva leta 1125. Bila je polsestra švabskega vojvode [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] in kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Nemškega]]. Oba sta bila rojena v prvem zakonu njene matere s švabskim vojvodom Friderikom I. Od Agnezinih bratov in sester je bila sestra Judita poročena z markizom Viljemom V. Montferratskim, brat Oton pa je bil freisinški škof in priznan srednjeveški kronist. Poljski kronist in [[krakov]]ski škof Wincenty Kadłubek omenja, da je bila zelo častihlepna in energična ženska, ponosna na svoje poreklo. Njegovo mnenje potrjujejo tudi drugi viri, zato ni nenavadno, da jo škof v ''[[Chronica seu originale regum et principum Poloniae|Poljski kroniki]]'' imenuje "Tigrica". ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1110. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1163]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] o7hdh2kinb5vso8ijhg7gs46mgesf5h 5729604 5729554 2022-08-10T05:41:44Z Octopus 13285 /* Družina in značaj */ poroka... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | succession = Velika vojvodinja-žena Poljske | reign = 1138–1146 | coronation = | image = Agnes of Babenberg.JPG | succession1 = Vojvodinja-žena Šlezije | reign1 = 1138–1146 | spouse = [[Vladislav II. Izgnanec]] | issue = Boleslav I. Visoki<br>[[Mješko IV. Krivonogi|Mješko I. Krivonogi]]<br> Richeza, kraljica [[Kastilja in Leon|Kastilje]]<br> Konrad Krivonogi | house = [[Babenberžani]] | father = [[Leopold III. Avstrijski]] | mother = [[Agneza Nemška]] | birth_date = ok. 1108/1113 | birth_place = | death_date = 24./25. januar 1163 | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = samostan Pforta }} '''Agneza Babenbergška''' ([[nemško]] Agnes von Babenberg, [[poljsko]] Agnieszka austriacka) iz frankonske veje [[Babenberžani|Babenberžanov]] je bila kot žena poljskega velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] vojvodinja [[Šlezija|Šlezije]] in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. 1108/1113 – 24./25. januar [[1163]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Družina in značaj== Agneza je bila hči avstrijskega mejnega grofa Leopolda III. Babenberškega in Agneze, hčerke cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] Po materi je bila potomka Salijske dinastije, ki je [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] vladala od leta 1024, dokler ni cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], njen stric po materini strani, umrl brez potomstva leta 1125. Bila je polsestra švabskega vojvode [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] in kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Nemškega]]. Oba sta bila rojena v prvem zakonu njene matere s švabskim vojvodom Friderikom I. Od Agnezinih bratov in sester je bila sestra Judita poročena z markizom Viljemom V. Montferratskim, brat Oton pa je bil freisinški škof in priznan srednjeveški kronist. Poljski kronist in [[krakov]]ski škof Wincenty Kadłubek omenja, da je bila zelo častihlepna in energična ženska, ponosna na svoje poreklo. Njegovo mnenje potrjujejo tudi drugi viri, zato ni nenavadno, da jo škof v ''[[Chronica seu originale regum et principum Poloniae|Poljski kroniki]]'' imenuje "Tigrica". ==Poroka== Poljski vladar, veliki vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav Krivousti]], je želel pridobiti močnega zaveznika proti [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] in nemškemu kralju [[Lotar Supplinburški |Lotarju III.]], zato je sklenil zavezništvo z [[Babenberžani]] in [[Staufovci|Hohenstaufnovci]], ki so bili kot sorodniki izumrle Salijske dinastije naravni Lotarjevi tekmeci. Da bi potrdil zavezništvo, se je dogovoril za poroko svojega najstarejšega sina Vladislava z Agnezo. Poroka je bila okoli leta 1125. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je par že pred poroko prejel od Boleslava III. za darilo vojvodino [[Šlezija|Šlezijo]]. ==Velika vojvodinja Poljske== Boleslav III je umrl 28. oktobra 1138. V oporoki je Poljsko razdelil med svoje sinove. Vladislavu je kot najstarejšemu sinu dodelil naslov velikega vojvode (''princeps'') in vrhovno oblast v državi. Vladislav je poleg Šlezije dobil še [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]] z [[Malopoljska|Malopoljsko]], vzhodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in zahodno [[Kujavija|Kujavijo]] in oblast nad [[Pomorjansko|Pomorjanskim]]. Njegovi polbratje [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslav IV.]], [[Mješko III. Stari|Mješko III.]] in Henrik so kot mlajši vojvode prejeli dedne [[fevd]]e. Po smrti [[Salomea Berška|Salomee Berške]] bi moral Vladilslav dobiti tudi deželo Łęczyca, ki je bila podeljena Salomei v dosmrtno uživanje. Vladislav si je skoraj takoj po prihodu na oblast začel prizadevati, da bi Poljsko združil pod svojo oblastjo. Wincenty Kadłubek je izjavil, da je spopad med Vladislavom II. in njegovimi polbrati v glavnem spodbudila Agneza, ki je verjela, da ima njen mož kot najstarejši sin pravico biti edini vladar celotne države. Da bi okrepila avtoriteto svojega moža, je Agneza s spletkami sodelovala pri padcu enega najmočnejših plemičev v državi, vojvode Piotra Włostowica, ki je podpiral Vladislavove polbrate. Po legendi naj bi Włostowica po Agnezini zaslugi aretirali v njegovem gradu. Dogodek ni potrjen v nobenem sodobnem viru in ga sodobni zgodovinarji na splošno ne sprejemajo. Agneza je zahtevala Włostowicevo smrt, vendar se je njen mož namesto tega odločil, da bo Włostowica drugim za zgled oslepil, onemil in izgnal iz države. ==Odstavitev in izgon== Tiranska vladavina Vladislava II. in Agneze je povzročila, da je veliko njunih podložnikov prešlo na stran mlajšh vojvod. V začetku leta 1146 je bila vojska velikega vojvode dokončno poražena v bližini [[Poznanj]]a. Vladislav II. je pobegnil na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]], Agneza in njuni otroci pa so ostali v [[Krakov]]u, kjer so se z gradu Wawel nekaj časa upirali mlajšim vojvodam. Mesta seveda niso mogli obraniti in Agneza z otroki je pobegnila k svojemu možu. Po kratkem bivanju na češkem dvoru je poljski vojvodski družini ponudil gostoljubje Agnezin polbrat, nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Družina se je preselila na Kaiserpfalz v Altenburgu. Sprva se je zdelo, da bo Vladislav II. kmalu ponovno prevzel oblast na Poljskem. Nemški pohod proti mlajšim vojvodam se je začel leta 1146, vendar zaradi poplavljanja reke [[Odra|Odre]] in pritiskov mejnih grofov Alberta Medveda in Konrada Meissenskega na nemškega kralja ni uspel. Neuspeh odprave Agnezi ni vzel poguma in je nadaljevala s poskusi, da bi obnovila oblast svojega moža. Za posredovanje je zaprosila papeža [[Papež Evgen III.|Evgena III.]], ki se je odločil, da bo to vprašanje sprožil na koncilu v [[Reims]]u leta 1148. Na Poljsko je poslal svojega legata Guya, da bi pokoril mlajše vojvode. Slednji so nasprotovali vrnitvi Vladislava II. in papež je nad Poljsko razglasil prekletstvo. Zaradi enotne podpore poljske cerkvene hierarhije mlajšim vojvodam so imela papeževa dejanja malo odziva. Leta 1152 je kralj Konrad III. umrl. Nasledil pa ga je njegov nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]]. S prihodom tega energičnega vladarja sta Agneza in Vladislav II. upala na vrnitev na Poljsko. S spodbudo svoje tete je novi nemški kralj leta 1157 sprožil pohod proti Poljski. Pohod je bila uspešen, vendar Barbarossa nepričakovano ni vrnil Vladislava II. na poljski prestol. Namesto tega je bil visoki vojvoda Boleslav IV. razglašen za Friderikovega [[vazal]]a in bil prisiljen plačati davek. Boleslav IV. je moral obljubiti, da bo Vladislavovim sinovom vrnil vojvodino Šlezijo. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1110. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1163]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] ldzpw3qog5v8eir1p9qwu7znl4zjpoa 5729618 5729604 2022-08-10T08:10:14Z Octopus 13285 /* Odstavitev in izgon */ Smrt in zapuščina wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | succession = Velika vojvodinja-žena Poljske | reign = 1138–1146 | coronation = | image = Agnes of Babenberg.JPG | succession1 = Vojvodinja-žena Šlezije | reign1 = 1138–1146 | spouse = [[Vladislav II. Izgnanec]] | issue = Boleslav I. Visoki<br>[[Mješko IV. Krivonogi|Mješko I. Krivonogi]]<br> Richeza, kraljica [[Kastilja in Leon|Kastilje]]<br> Konrad Krivonogi | house = [[Babenberžani]] | father = [[Leopold III. Avstrijski]] | mother = [[Agneza Nemška]] | birth_date = ok. 1108/1113 | birth_place = | death_date = 24./25. januar 1163 | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = samostan Pforta }} '''Agneza Babenbergška''' ([[nemško]] Agnes von Babenberg, [[poljsko]] Agnieszka austriacka) iz frankonske veje [[Babenberžani|Babenberžanov]] je bila kot žena poljskega velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] vojvodinja [[Šlezija|Šlezije]] in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. 1108/1113 – 24./25. januar [[1163]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Družina in značaj== Agneza je bila hči avstrijskega mejnega grofa Leopolda III. Babenberškega in Agneze, hčerke cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] Po materi je bila potomka Salijske dinastije, ki je [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] vladala od leta 1024, dokler ni cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], njen stric po materini strani, umrl brez potomstva leta 1125. Bila je polsestra švabskega vojvode [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] in kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Nemškega]]. Oba sta bila rojena v prvem zakonu njene matere s švabskim vojvodom Friderikom I. Od Agnezinih bratov in sester je bila sestra Judita poročena z markizom Viljemom V. Montferratskim, brat Oton pa je bil freisinški škof in priznan srednjeveški kronist. Poljski kronist in [[krakov]]ski škof Wincenty Kadłubek omenja, da je bila zelo častihlepna in energična ženska, ponosna na svoje poreklo. Njegovo mnenje potrjujejo tudi drugi viri, zato ni nenavadno, da jo škof v ''[[Chronica seu originale regum et principum Poloniae|Poljski kroniki]]'' imenuje "Tigrica". ==Poroka== Poljski vladar, veliki vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav Krivousti]], je želel pridobiti močnega zaveznika proti [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] in nemškemu kralju [[Lotar Supplinburški |Lotarju III.]], zato je sklenil zavezništvo z [[Babenberžani]] in [[Staufovci|Hohenstaufnovci]], ki so bili kot sorodniki izumrle Salijske dinastije naravni Lotarjevi tekmeci. Da bi potrdil zavezništvo, se je dogovoril za poroko svojega najstarejšega sina Vladislava z Agnezo. Poroka je bila okoli leta 1125. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je par že pred poroko prejel od Boleslava III. za darilo vojvodino [[Šlezija|Šlezijo]]. ==Velika vojvodinja Poljske== Boleslav III je umrl 28. oktobra 1138. V oporoki je Poljsko razdelil med svoje sinove. Vladislavu je kot najstarejšemu sinu dodelil naslov velikega vojvode (''princeps'') in vrhovno oblast v državi. Vladislav je poleg Šlezije dobil še [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]] z [[Malopoljska|Malopoljsko]], vzhodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in zahodno [[Kujavija|Kujavijo]] in oblast nad [[Pomorjansko|Pomorjanskim]]. Njegovi polbratje [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslav IV.]], [[Mješko III. Stari|Mješko III.]] in Henrik so kot mlajši vojvode prejeli dedne [[fevd]]e. Po smrti [[Salomea Berška|Salomee Berške]] bi moral Vladilslav dobiti tudi deželo Łęczyca, ki je bila podeljena Salomei v dosmrtno uživanje. Vladislav si je skoraj takoj po prihodu na oblast začel prizadevati, da bi Poljsko združil pod svojo oblastjo. Wincenty Kadłubek je izjavil, da je spopad med Vladislavom II. in njegovimi polbrati v glavnem spodbudila Agneza, ki je verjela, da ima njen mož kot najstarejši sin pravico biti edini vladar celotne države. Da bi okrepila avtoriteto svojega moža, je Agneza s spletkami sodelovala pri padcu enega najmočnejših plemičev v državi, vojvode Piotra Włostowica, ki je podpiral Vladislavove polbrate. Po legendi naj bi Włostowica po Agnezini zaslugi aretirali v njegovem gradu. Dogodek ni potrjen v nobenem sodobnem viru in ga sodobni zgodovinarji na splošno ne sprejemajo. Agneza je zahtevala Włostowicevo smrt, vendar se je njen mož namesto tega odločil, da bo Włostowica drugim za zgled oslepil, onemil in izgnal iz države. ==Odstavitev in izgon== Tiranska vladavina Vladislava II. in Agneze je povzročila, da je veliko njunih podložnikov prešlo na stran mlajšh vojvod. V začetku leta 1146 je bila vojska velikega vojvode dokončno poražena v bližini [[Poznanj]]a. Vladislav II. je pobegnil na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]], Agneza in njuni otroci pa so ostali v [[Krakov]]u, kjer so se z gradu Wawel nekaj časa upirali mlajšim vojvodam. Mesta seveda niso mogli obraniti in Agneza z otroki je pobegnila k svojemu možu. Po kratkem bivanju na češkem dvoru je poljski vojvodski družini ponudil gostoljubje Agnezin polbrat, nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Družina se je preselila na Kaiserpfalz v Altenburgu. Sprva se je zdelo, da bo Vladislav II. kmalu ponovno prevzel oblast na Poljskem. Nemški pohod proti mlajšim vojvodam se je začel leta 1146, vendar zaradi poplavljanja reke [[Odra|Odre]] in pritiskov mejnih grofov Alberta Medveda in Konrada Meissenskega na nemškega kralja ni uspel. Neuspeh odprave Agnezi ni vzel poguma in je nadaljevala s poskusi, da bi obnovila oblast svojega moža. Za posredovanje je zaprosila papeža [[Papež Evgen III.|Evgena III.]], ki se je odločil, da bo to vprašanje sprožil na koncilu v [[Reims]]u leta 1148. Na Poljsko je poslal svojega legata Guya, da bi pokoril mlajše vojvode. Slednji so nasprotovali vrnitvi Vladislava II. in papež je nad Poljsko razglasil prekletstvo. Zaradi enotne podpore poljske cerkvene hierarhije mlajšim vojvodam so imela papeževa dejanja malo odziva. Leta 1152 je kralj Konrad III. umrl. Nasledil pa ga je njegov nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]]. S prihodom tega energičnega vladarja sta Agneza in Vladislav II. upala na vrnitev na Poljsko. S spodbudo svoje tete je novi nemški kralj leta 1157 sprožil pohod proti Poljski. Pohod je bila uspešen, vendar Barbarossa nepričakovano ni vrnil Vladislava II. na poljski prestol. Namesto tega je bil visoki vojvoda Boleslav IV. razglašen za Friderikovega [[vazal]]a in bil prisiljen plačati davek. Boleslav IV. je moral obljubiti, da bo Vladislavovim sinovom vrnil vojvodino Šlezijo. ==Smrt in zapuščina== Tako Agneza kot Vladislav sta se zavedala, da je njuna bitka za oblast dokončno izgubljena. Ostala sta v Altenburgu, kjer je 30. maja 1159 Vladislav II. umrl. Agnezin dan smrti viri običajno postavljajo med 24. in 25. januar, vendar je datum med zgodovinarji in viri še vedno sporen. Nekateri viri omenjajo, da je umrla okoli leta 1157.<ref>Peerage.com: Agnes Babenberg.</ref> Agneza je vsekakor preživela svojega moža. Znano je, da se ni vrnila v Šlezijo k svojima sinovoma, ko sta leta 1163 končno dobila svojo dediščino. Pokopali so jo v cistercijanski opatiji Pforta pri Naumburgu ob reki [[Saale]]. ==Otroci== Agneza in Vladislav II. sta imela pet otrok: * Boleslava I. Visoega (1127 – 8. december 1201) * [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka I. Krivonogega]] (1131 – 16. maj 1211) * Richezo (1140 – 16. junij 1185), poročeno prvič leta 1152 z Alfonzom VII., kraljem [[Galicija (Španija)|Galicije]], [[Kastilja in Leon|Kastilje in Leona]],<ref>Reilly 1998, str. 114.</ref> drugič leta 1162 z Ramonom Berenguerjem II., grofom [[Provansa|Provanse]], in tretjič leta 1167 z grofom Albertom III. Eversteinskim * Konrada Vitkonogega (1146/1157 – 17. januar 1180/1190) * Alberta (ok. 1156 - ok. 1168/1178) ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1110. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1163]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] fixjozcxmuub3sachz2i7mswc1igg7x 5729620 5729618 2022-08-10T08:11:58Z Octopus 13285 /* Sklici */ vir wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | succession = Velika vojvodinja-žena Poljske | reign = 1138–1146 | coronation = | image = Agnes of Babenberg.JPG | succession1 = Vojvodinja-žena Šlezije | reign1 = 1138–1146 | spouse = [[Vladislav II. Izgnanec]] | issue = Boleslav I. Visoki<br>[[Mješko IV. Krivonogi|Mješko I. Krivonogi]]<br> Richeza, kraljica [[Kastilja in Leon|Kastilje]]<br> Konrad Krivonogi | house = [[Babenberžani]] | father = [[Leopold III. Avstrijski]] | mother = [[Agneza Nemška]] | birth_date = ok. 1108/1113 | birth_place = | death_date = 24./25. januar 1163 | death_place = Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]] | place of burial = samostan Pforta }} '''Agneza Babenbergška''' ([[nemško]] Agnes von Babenberg, [[poljsko]] Agnieszka austriacka) iz frankonske veje [[Babenberžani|Babenberžanov]] je bila kot žena poljskega velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] vojvodinja [[Šlezija|Šlezije]] in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. 1108/1113 – 24./25. januar [[1163]], Altenburg, [[Sveto rimsko cesarstvo]]. ==Družina in značaj== Agneza je bila hči avstrijskega mejnega grofa Leopolda III. Babenberškega in Agneze, hčerke cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] Po materi je bila potomka Salijske dinastije, ki je [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] vladala od leta 1024, dokler ni cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], njen stric po materini strani, umrl brez potomstva leta 1125. Bila je polsestra švabskega vojvode [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] in kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III. Nemškega]]. Oba sta bila rojena v prvem zakonu njene matere s švabskim vojvodom Friderikom I. Od Agnezinih bratov in sester je bila sestra Judita poročena z markizom Viljemom V. Montferratskim, brat Oton pa je bil freisinški škof in priznan srednjeveški kronist. Poljski kronist in [[krakov]]ski škof Wincenty Kadłubek omenja, da je bila zelo častihlepna in energična ženska, ponosna na svoje poreklo. Njegovo mnenje potrjujejo tudi drugi viri, zato ni nenavadno, da jo škof v ''[[Chronica seu originale regum et principum Poloniae|Poljski kroniki]]'' imenuje "Tigrica". ==Poroka== Poljski vladar, veliki vojvoda [[Boleslav III. Poljski|Boleslav Krivousti]], je želel pridobiti močnega zaveznika proti [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] in nemškemu kralju [[Lotar Supplinburški |Lotarju III.]], zato je sklenil zavezništvo z [[Babenberžani]] in [[Staufovci|Hohenstaufnovci]], ki so bili kot sorodniki izumrle Salijske dinastije naravni Lotarjevi tekmeci. Da bi potrdil zavezništvo, se je dogovoril za poroko svojega najstarejšega sina Vladislava z Agnezo. Poroka je bila okoli leta 1125. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je par že pred poroko prejel od Boleslava III. za darilo vojvodino [[Šlezija|Šlezijo]]. ==Velika vojvodinja Poljske== Boleslav III je umrl 28. oktobra 1138. V oporoki je Poljsko razdelil med svoje sinove. Vladislavu je kot najstarejšemu sinu dodelil naslov velikega vojvode (''princeps'') in vrhovno oblast v državi. Vladislav je poleg Šlezije dobil še [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]] z [[Malopoljska|Malopoljsko]], vzhodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] in zahodno [[Kujavija|Kujavijo]] in oblast nad [[Pomorjansko|Pomorjanskim]]. Njegovi polbratje [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslav IV.]], [[Mješko III. Stari|Mješko III.]] in Henrik so kot mlajši vojvode prejeli dedne [[fevd]]e. Po smrti [[Salomea Berška|Salomee Berške]] bi moral Vladilslav dobiti tudi deželo Łęczyca, ki je bila podeljena Salomei v dosmrtno uživanje. Vladislav si je skoraj takoj po prihodu na oblast začel prizadevati, da bi Poljsko združil pod svojo oblastjo. Wincenty Kadłubek je izjavil, da je spopad med Vladislavom II. in njegovimi polbrati v glavnem spodbudila Agneza, ki je verjela, da ima njen mož kot najstarejši sin pravico biti edini vladar celotne države. Da bi okrepila avtoriteto svojega moža, je Agneza s spletkami sodelovala pri padcu enega najmočnejših plemičev v državi, vojvode Piotra Włostowica, ki je podpiral Vladislavove polbrate. Po legendi naj bi Włostowica po Agnezini zaslugi aretirali v njegovem gradu. Dogodek ni potrjen v nobenem sodobnem viru in ga sodobni zgodovinarji na splošno ne sprejemajo. Agneza je zahtevala Włostowicevo smrt, vendar se je njen mož namesto tega odločil, da bo Włostowica drugim za zgled oslepil, onemil in izgnal iz države. ==Odstavitev in izgon== Tiranska vladavina Vladislava II. in Agneze je povzročila, da je veliko njunih podložnikov prešlo na stran mlajšh vojvod. V začetku leta 1146 je bila vojska velikega vojvode dokončno poražena v bližini [[Poznanj]]a. Vladislav II. je pobegnil na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]], Agneza in njuni otroci pa so ostali v [[Krakov]]u, kjer so se z gradu Wawel nekaj časa upirali mlajšim vojvodam. Mesta seveda niso mogli obraniti in Agneza z otroki je pobegnila k svojemu možu. Po kratkem bivanju na češkem dvoru je poljski vojvodski družini ponudil gostoljubje Agnezin polbrat, nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] Družina se je preselila na Kaiserpfalz v Altenburgu. Sprva se je zdelo, da bo Vladislav II. kmalu ponovno prevzel oblast na Poljskem. Nemški pohod proti mlajšim vojvodam se je začel leta 1146, vendar zaradi poplavljanja reke [[Odra|Odre]] in pritiskov mejnih grofov Alberta Medveda in Konrada Meissenskega na nemškega kralja ni uspel. Neuspeh odprave Agnezi ni vzel poguma in je nadaljevala s poskusi, da bi obnovila oblast svojega moža. Za posredovanje je zaprosila papeža [[Papež Evgen III.|Evgena III.]], ki se je odločil, da bo to vprašanje sprožil na koncilu v [[Reims]]u leta 1148. Na Poljsko je poslal svojega legata Guya, da bi pokoril mlajše vojvode. Slednji so nasprotovali vrnitvi Vladislava II. in papež je nad Poljsko razglasil prekletstvo. Zaradi enotne podpore poljske cerkvene hierarhije mlajšim vojvodam so imela papeževa dejanja malo odziva. Leta 1152 je kralj Konrad III. umrl. Nasledil pa ga je njegov nečak [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]]. S prihodom tega energičnega vladarja sta Agneza in Vladislav II. upala na vrnitev na Poljsko. S spodbudo svoje tete je novi nemški kralj leta 1157 sprožil pohod proti Poljski. Pohod je bila uspešen, vendar Barbarossa nepričakovano ni vrnil Vladislava II. na poljski prestol. Namesto tega je bil visoki vojvoda Boleslav IV. razglašen za Friderikovega [[vazal]]a in bil prisiljen plačati davek. Boleslav IV. je moral obljubiti, da bo Vladislavovim sinovom vrnil vojvodino Šlezijo. ==Smrt in zapuščina== Tako Agneza kot Vladislav sta se zavedala, da je njuna bitka za oblast dokončno izgubljena. Ostala sta v Altenburgu, kjer je 30. maja 1159 Vladislav II. umrl. Agnezin dan smrti viri običajno postavljajo med 24. in 25. januar, vendar je datum med zgodovinarji in viri še vedno sporen. Nekateri viri omenjajo, da je umrla okoli leta 1157.<ref>Peerage.com: Agnes Babenberg.</ref> Agneza je vsekakor preživela svojega moža. Znano je, da se ni vrnila v Šlezijo k svojima sinovoma, ko sta leta 1163 končno dobila svojo dediščino. Pokopali so jo v cistercijanski opatiji Pforta pri Naumburgu ob reki [[Saale]]. ==Otroci== Agneza in Vladislav II. sta imela pet otrok: * Boleslava I. Visoega (1127 – 8. december 1201) * [[Mješko IV. Krivonogi|Mješka I. Krivonogega]] (1131 – 16. maj 1211) * Richezo (1140 – 16. junij 1185), poročeno prvič leta 1152 z Alfonzom VII., kraljem [[Galicija (Španija)|Galicije]], [[Kastilja in Leon|Kastilje in Leona]],<ref>Reilly 1998, str. 114.</ref> drugič leta 1162 z Ramonom Berenguerjem II., grofom [[Provansa|Provanse]], in tretjič leta 1167 z grofom Albertom III. Eversteinskim * Konrada Vitkonogega (1146/1157 – 17. januar 1180/1190) * Alberta (ok. 1156 - ok. 1168/1178) ==Sklici== {{sklici|2}} ==Vir== {{refbegin|2}} *{{cite book|first=Bernard F.|last=Reilly |title=The Kingdom of León-Castilla Under King Alfonso VII, 1126{{snd}}1157|year=1998 |location=Philadelphia |publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=9780812234527}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1110. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1163]] [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] 8uam9iubizm87p6l4f5vj2l4qxufu0d Konstantinos Stephanopoulos 0 522143 5729502 2022-08-09T16:45:56Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Konstantinos Stephanopoulos]] na [[Konstantinos Stefanopulos]]: slo wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Konstantinos Stefanopulos]] bl7pfkelmz0m95hz2y2ehi9trh167js Jaka Bijol 0 522144 5729504 2022-08-09T16:47:59Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jaka Bijol | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm<ref name="soccerway">{{Soccerway|jaka-bijol/490537}}</ref> | image = <!-- WD --> | currentclub = [[Udinese Calcio|Udinese]] | clubnumber = 29 | position = [[Branilec (nogomet)|branilec]]<br />[[obrambni vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2014 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | youthyears2 = 2014–2017 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2017–2018 | clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps1 = 30 | goals1 = 3 | years2 = 2018–2022 | clubs2 = [[NK CSKA Moskva|CSKA Moskva]] | caps2 = 81 | goals2 = 6 | years3 = 2020–2021 | clubs3 = → [[Hannover 96]] (pos.) | caps3 = 30 | goals3 = 0 | years4 = 2022– | clubs4 = [[Udinese Calcio|Udinese]] | caps4 = 0 | goals4 = 0 | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2016–2017 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 10 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2017 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2017–2018 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 4 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2018– | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 31 | nationalgoals6 = 1 }} '''Jaka Bijol''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1999]], [[Vuzenica]]. Bijol je slovenski profesionalni nogometaš, ki igral na položaju [[Branilec (nogomet)|branilca]] za [[Serie A|italijanski klub]] [[Udinese Calcio|Udinese]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Do sezone 2021/22 je igral na položaju [[obrambni vezist|obrambnega vezista]]. Člansko kariero je začel pri klubu [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]], kjer je igral do junija 2018, ko je podpisal petletno pogodbo z ruskim klubom [[NK CSKA Moskva|CSKA Moskva]].<ref name="Jaka Bijol">{{cite web |title=Яка Бийол пополнил состав ПФК ЦСКА |url=https://pfc-cska.com/novosti/vse-novosti/novosti-osnovy/jaka-bijol-popolnil-sostav-pfk-cska/ |website=pfc-cska.com |publisher=[[PFC CSKA Moscow]] |access-date=22 June 2018 |language=Russian |date=22 June 2018}}</ref> Septembra 2020 so ga za eno sezono posodili v [[Bundesliga|nemški klub]] [[Hannover 96]] .<ref>{{cite web |url=https://www.kicker.de/wichtiges-puzzleteil-hannover-leiht-bijol-aus-785014/artikel |title="Wichtiges Puzzleteil": Hannover leiht Bijol aus |website=kicker.de |publisher=[[Kicker (sports magazine)|Kicker]] |date=18 September 2020 |access-date=18 September 2020 |language=de}}</ref> Julija 2022 je podpisal petletno podobno za [[Serie A|italijanski klub]] [[Udinese Calcio|Udinese]], vredno preko 4 milijona €.<ref>{{cite web |title=Udinese sign Slovenia international Bijol |url=https://football-italia.net/udinese-sign-slovenia-international-bijol/ |website=football-italia.net |access-date=14 July 2022 |date=14 July 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{PrvaLiga|74551}} * {{NZS|74551}} {{normativna kontrola}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Bijol, Jaka}} [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši CSKA Moskve]] [[Kategorija:Nogometaši Hannovra 96]] [[Kategorija:Nogometaši Udineseja]] mshkcjqpqds0bzoepz1mrm4ztvm7gu8 5729505 5729504 2022-08-09T16:48:57Z Sporti 5955 tn wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jaka Bijol | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm<ref name="soccerway">{{Soccerway|jaka-bijol/490537}}</ref> | image = <!-- WD --> | currentclub = [[Udinese Calcio|Udinese]] | clubnumber = 29 | position = [[Branilec (nogomet)|branilec]]<br />[[obrambni vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2014 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | youthyears2 = 2014–2017 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2017–2018 | clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps1 = 30 | goals1 = 3 | years2 = 2018–2022 | clubs2 = [[NK CSKA Moskva|CSKA Moskva]] | caps2 = 81 | goals2 = 6 | years3 = 2020–2021 | clubs3 = → [[Hannover 96]] (pos.) | caps3 = 30 | goals3 = 0 | years4 = 2022– | clubs4 = [[Udinese Calcio|Udinese]] | caps4 = 0 | goals4 = 0 | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2016–2017 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 10 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2017 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2017–2018 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 4 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2018– | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 31 | nationalgoals6 = 1 }} '''Jaka Bijol''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1999]], [[Vuzenica]]. Bijol je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Branilec (nogomet)|branilca]] za [[Serie A|italijanski klub]] [[Udinese Calcio|Udinese]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Do sezone 2021/22 je igral na položaju [[obrambni vezist|obrambnega vezista]]. Člansko kariero je začel pri klubu [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]], kjer je igral do junija 2018, ko je podpisal petletno pogodbo z ruskim klubom [[NK CSKA Moskva|CSKA Moskva]].<ref name="Jaka Bijol">{{cite web |title=Яка Бийол пополнил состав ПФК ЦСКА |url=https://pfc-cska.com/novosti/vse-novosti/novosti-osnovy/jaka-bijol-popolnil-sostav-pfk-cska/ |website=pfc-cska.com |publisher=[[PFC CSKA Moscow]] |access-date=22 June 2018 |language=Russian |date=22 June 2018}}</ref> Septembra 2020 so ga za eno sezono posodili v [[Bundesliga|nemški klub]] [[Hannover 96]] .<ref>{{cite web |url=https://www.kicker.de/wichtiges-puzzleteil-hannover-leiht-bijol-aus-785014/artikel |title="Wichtiges Puzzleteil": Hannover leiht Bijol aus |website=kicker.de |publisher=[[Kicker (sports magazine)|Kicker]] |date=18 September 2020 |access-date=18 September 2020 |language=de}}</ref> Julija 2022 je podpisal petletno podobno za [[Serie A|italijanski klub]] [[Udinese Calcio|Udinese]], vredno preko 4 milijona €.<ref>{{cite web |title=Udinese sign Slovenia international Bijol |url=https://football-italia.net/udinese-sign-slovenia-international-bijol/ |website=football-italia.net |access-date=14 July 2022 |date=14 July 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{PrvaLiga|74551}} * {{NZS|74551}} {{normativna kontrola}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Bijol, Jaka}} [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši CSKA Moskve]] [[Kategorija:Nogometaši Hannovra 96]] [[Kategorija:Nogometaši Udineseja]] mytngmfduxt98464fei7lf4jx4zw39m 5729506 5729505 2022-08-09T16:49:26Z Sporti 5955 tn wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jaka Bijol | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm<ref name="soccerway">{{Soccerway|jaka-bijol/490537}}</ref> | image = <!-- WD --> | currentclub = [[Udinese Calcio|Udinese]] | clubnumber = 29 | position = [[Branilec (nogomet)|branilec]]<br />[[obrambni vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2014 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | youthyears2 = 2014–2017 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2017–2018 | clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps1 = 30 | goals1 = 3 | years2 = 2018–2022 | clubs2 = [[NK CSKA Moskva|CSKA Moskva]] | caps2 = 81 | goals2 = 6 | years3 = 2020–2021 | clubs3 = → [[Hannover 96]] (pos.) | caps3 = 30 | goals3 = 0 | years4 = 2022– | clubs4 = [[Udinese Calcio|Udinese]] | caps4 = 0 | goals4 = 0 | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2016–2017 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 10 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2017 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2017–2018 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 4 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2018– | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 31 | nationalgoals6 = 1 }} '''Jaka Bijol''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1999]], [[Vuzenica]]. Bijol je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Branilec (nogomet)|branilca]] za [[Serie A|italijanski klub]] [[Udinese Calcio|Udinese]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Do sezone 2021/22 je igral na položaju [[obrambni vezist|obrambnega vezista]]. Člansko kariero je začel pri klubu [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]], kjer je igral do junija 2018, ko je podpisal petletno pogodbo z ruskim klubom [[NK CSKA Moskva|CSKA Moskva]].<ref name="Jaka Bijol">{{cite web |title=Яка Бийол пополнил состав ПФК ЦСКА |url=https://pfc-cska.com/novosti/vse-novosti/novosti-osnovy/jaka-bijol-popolnil-sostav-pfk-cska/ |website=pfc-cska.com |publisher=[[PFC CSKA Moscow]] |access-date=22 June 2018 |language=Russian |date=22 June 2018}}</ref> Septembra 2020 so ga za eno sezono posodili v [[Bundesliga|nemški klub]] [[Hannover 96]] .<ref>{{cite web |url=https://www.kicker.de/wichtiges-puzzleteil-hannover-leiht-bijol-aus-785014/artikel |title="Wichtiges Puzzleteil": Hannover leiht Bijol aus |website=kicker.de |publisher=[[Kicker (sports magazine)|Kicker]] |date=18 September 2020 |access-date=18 September 2020 |language=de}}</ref> Julija 2022 je podpisal petletno podobno za [[Serie A|italijanski klub]] [[Udinese Calcio|Udinese]], vredno preko 4 milijone €.<ref>{{cite web |title=Udinese sign Slovenia international Bijol |url=https://football-italia.net/udinese-sign-slovenia-international-bijol/ |website=football-italia.net |access-date=14 July 2022 |date=14 July 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{PrvaLiga|74551}} * {{NZS|74551}} {{normativna kontrola}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Bijol, Jaka}} [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši CSKA Moskve]] [[Kategorija:Nogometaši Hannovra 96]] [[Kategorija:Nogometaši Udineseja]] e1fhckfibw7eslhhubqjm35j44hfnzo Georgios Tsolakoglou 0 522145 5729514 2022-08-09T17:08:33Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Georgios Tsolakoglou]] na [[Georgios Colakoglu]]: sl wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Georgios Colakoglu]] fk0maiuml158kwjgv8beshq2ylhw6kf Alexandros Papagos 0 522146 5729521 2022-08-09T17:13:34Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Alexandros Papagos]] na [[Aleksandros Papagos]] prek preusmeritve: slo wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Aleksandros Papagos]] 1j5yfu22g5ktgj9fuehnfwhhoqbz6lg Melina Merkouri 0 522147 5729523 2022-08-09T17:14:50Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Melina Merkouri]] na [[Melina Merkuri]]: slo wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Melina Merkuri]] 5dy3aqxfbxm7r2k3sjnmah0abu1o1ct Japonski vrt 0 522148 5729526 2022-08-09T18:03:01Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, tako da je na Zahodu izjemno redka. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in daje šibek pridih sloga mnogim vrtom. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] auvyvw31toydod4a3sbq2315wq5b1rv 5729528 5729526 2022-08-09T18:04:24Z Ljuba brank 92351 /* Zunanje povezave */ kat wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, tako da je na Zahodu izjemno redka. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in daje šibek pridih sloga mnogim vrtom. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] kusatpx7rfuxfpluvkl7kkirtyv7cmp 5729532 5729528 2022-08-09T18:34:02Z Ljuba brank 92351 dodano wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, tako da je na Zahodu izjemno redka. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in daje šibek pridih sloga mnogim vrtom. == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb| Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōtsū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt Bjōdō-in''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] q8aslkp10u0kd5dlcoqvzpo8qpqci1n 5729542 5729532 2022-08-09T19:18:44Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, tako da je na Zahodu izjemno redka. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in daje šibek pridih sloga mnogim vrtom. == Zgodovina == === Izvor === Zamisli, ki so osrednjega pomena za japonske vrtove, so bile prvič predstavljene na Japonskem v [[obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (pribl. 6. do 7. stoletje). Japonski trgovci so bili priča vrtovom, ki so jih gradili na Kitajskem in domov prinesli številne kitajske vrtnarske tehnike in sloge. [[File:IseShrine.jpg|thumb|right| Ise Džingu, šintoistično svetišče, ki so ga začeli graditi v 7. stoletju, obdano z belim prodom]] Japonski vrtovi so se prvič pojavili na otoku [[Honšu]], velikem osrednjem japonskem otoku. Na njihovo estetiko so vplivale posebne značilnosti pokrajine Honšu: razgibani vulkanski vrhovi, ozke doline, gorski potoki s slapovi in kaskadami, jezera in plaže z majhnimi kamni. Na njih je vplivala tudi bogata raznolikost cvetja in različnih vrst dreves, zlasti zimzelenih dreves, na otokih ter štirje različni letni časi na Japonskem, vključno z vročimi, mokrimi poletji in snežnimi zimami.<ref>Nitschke, L''e Jardin japonais'', pp. 14–15</ref> Japonski vrtovi imajo svoje korenine v nacionalni veri [[šintoizem]] z njeno zgodbo o nastanku osmih popolnih otokov in o ''šinčiju'', jezerih bogov. Prazgodovinska [[šintoistična svetišča]] za ''[[kami]]'', bogove in duhove, najdemo na plažah in v gozdovih po vsem otoku. Pogosto so bili v obliki nenavadnih skal ali dreves, označenih z vrvicami iz riževe slame (''šimenava'') in obdanih z belimi kamni ali kamenčki, simbolom čistosti.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 14–15, and Young, ''The Art of the Japanese Garden''.</ref> Belo gramozno dvorišče je postalo značilnost šintoističnih svetišč, cesarskih palač, budističnih templjev in zen vrtov. Čeprav je njen prvotni pomen nekoliko nejasen, je ena od japonskih besed za vrt – ''niva'' – začela pomeniti kraj, ki je bil očiščen in očiščen v pričakovanju prihoda ''kamijev'' in šintoistično spoštovanje velikih skal, jezer, starodavnih dreves in drugih »dostojanstvenikov narave« bi trajno vplivali na oblikovanje japonskega vrta.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> Na japonske vrtove je močno vplivala tudi kitajska filozofija [[daoizem|daoizma]] in [budizem|[budizma]] Amitābha, uvožena iz Kitajske okoli leta 552 n. št. Daoistične legende so govorile o petih goratih otokih, na katerih je živelo [[osem nesmrtnih]], ki so živeli v popolnem sožitju z naravo. Vsak nesmrtnik je s svojega gorskega doma poletel na hrbtu [[žerjavi|žerjava]]. Sami otoki so bili na hrbtu ogromne [[morske želve]]. Na Japonskem je pet otokov iz kitajske legende postalo en otok, imenovan Horai-zen ali gora Horai. Replike te legendarne gore, simbola popolnega sveta, so pogosta značilnost japonskih vrtov, tako kot skale, ki predstavljajo želve in žerjave.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 22–23</ref> === V antiki === Najzgodnejši zabeleženi japonski vrtovi so bili ''vrtovi užitka'' cesarjev in plemičev. Omenjeni so v več kratkih odlomkih ''[[Nihon Šoki]]'', prve kronike japonske zgodovine, objavljene leta 720 n. št. Spomladi 74 n. št. je kronika zapisala: »[[Cesar Kejko]] je dal nekaj krapov v ribnik in se veselil, ko jih je videl zjutraj in zvečer«. Naslednje leto je »cesar v jezeru Ijiši pri Ihareju spustil čoln z dvojnim trupom in se vkrcal s svojo cesarsko priležnico ter skupaj se razkošno gostila«. Leta 486 je kronika zapisala, da je »[[cesar Kenzo]] odšel v vrt in se gostil ob robu vijugastega potoka«.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 30.</ref> Kitajski vrtovi so imeli zelo močan vpliv na zgodnje japonske vrtove. Okoli leta 552 n. št. je bil budizem uradno prinešen iz Kitajske prek Koreje na Japonsko. Med letoma 600 in 612 n. št. je japonski cesar poslal štiri poslanstva na dvor kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]]. Med letoma 630 in 838 n. št. je japonski dvor poslal še petnajst poslanstev na dvor [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Ta poslanstva z več kot petsto člani so vključevala diplomate, učenjake, študente, budistične menihe in prevajalce. Vrnili so se s kitajsko pisavo, umetniškimi predmeti in podrobnim opisom kitajskih vrtov. Leta 612 n. št. je [[cesarica Sujko]] dala zgraditi vrt z umetno goro, ki je predstavljala Šumi-Sen ali goro Sumeru, za katero v hindujskih in budističnih legendah velja, da je v središču sveta. Med vladavino iste cesarice je eden od njenih ministrov, Soga no Umako, dal v svoji palači zgraditi vrt z jezerom z več majhnimi otoki, ki predstavljajo otoke osmih nesmrtnih, znanih v kitajskih legendah in daoistični filozofiji. Ta palača je postala last japonskih cesarjev, poimenovali so jo »Palača otokov« in je bila večkrat omenjena v ''[[Man'jošu]]'', »Zbirki neštetih listov«, najstarejši znani zbirki japonske poezije. == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb| Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōtsū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt Bjōdō-in''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] 6goeuxx1u8bfnzal0n5udlu16z95brp 5729569 5729542 2022-08-09T21:53:43Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, kar je na Zahodu izjemno redko. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in dajejo blag pridih tega sloga mnogim vrtom. == Zgodovina == === Izvor === Zamisli, ki so osrednjega pomena za japonske vrtove, so bile prvič predstavljene na Japonskem v [[obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (pribl.  6. do 7. stoletje). Japonski trgovci so bili priča vrtovom, ki so jih gradili na Kitajskem in domov prinesli številne kitajske vrtnarske tehnike in sloge. [[File:IseShrine.jpg|thumb|right| Ise Džingu, šintoistično svetišče, ki so ga začeli graditi v 7. stoletju, obdano z belim prodom]] Japonski vrtovi so se prvič pojavili na otoku [[Honšu]], velikem osrednjem japonskem otoku. Na njihovo estetiko so vplivale posebne značilnosti pokrajine Honšu: razgibani vulkanski vrhovi, ozke doline, gorski potoki s slapovi in kaskadami, jezera in plaže z majhnimi kamni. Na njih je vplivala tudi bogata raznolikost cvetja in različnih vrst dreves, zlasti zimzelenih dreves, na otokih ter štirje različni letni časi na Japonskem, vključno z vročimi, mokrimi poletji in snežnimi zimami.<ref>Nitschke, L''e Jardin japonais'', pp. 14–15</ref> Japonski vrtovi imajo svoje korenine v nacionalni veri [[šintoizem]] z njeno zgodbo o nastanku osmih popolnih otokov in o ''šinčiju'', jezerih bogov. Prazgodovinska [[šintoistična svetišča]] za ''[[kami]]'', bogove in duhove, najdemo na plažah in v gozdovih po vsem otoku. Pogosto so bili v obliki nenavadnih skal ali dreves, označenih z vrvicami iz riževe slame (''šimenava'') in obdanih z belimi kamni ali kamenčki, simbolom čistosti.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 14–15, and Young, ''The Art of the Japanese Garden''.</ref> Belo gramozno dvorišče je postalo značilnost šintoističnih svetišč, cesarskih palač, budističnih templjev in zen vrtov. Čeprav je njen prvotni pomen nekoliko nejasen, je ena od japonskih besed za vrt – ''niva'' – začela pomeniti kraj, ki je bil očiščen in očiščen v pričakovanju prihoda ''kamijev'' in šintoistično spoštovanje velikih skal, jezer, starodavnih dreves in drugih »dostojanstvenikov narave« bi trajno vplivali na oblikovanje japonskega vrta.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> Na japonske vrtove je močno vplivala tudi kitajska filozofija [[daoizem|daoizma]] in [budizem|[budizma]] Amitābha, uvožena iz Kitajske okoli leta 552 n. št. Daoistične legende so govorile o petih goratih otokih, na katerih je živelo [[osem nesmrtnih]], ki so živeli v popolnem sožitju z naravo. Vsak nesmrtnik je s svojega gorskega doma poletel na hrbtu [[žerjavi|žerjava]]. Sami otoki so bili na hrbtu ogromne [[morske želve]]. Na Japonskem je pet otokov iz kitajske legende postalo en otok, imenovan Horai-zen ali gora Horai. Replike te legendarne gore, simbola popolnega sveta, so pogosta značilnost japonskih vrtov, tako kot skale, ki predstavljajo želve in žerjave.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 22–23</ref> === V antiki === Najzgodnejši zabeleženi japonski vrtovi so bili ''vrtovi užitka'' cesarjev in plemičev. Omenjeni so v več kratkih odlomkih ''[[Nihon Šoki]]'', prve kronike japonske zgodovine, objavljene leta 720 n. št. Spomladi 74 n. št. je kronika zapisala: »[[Cesar Kejko]] je dal nekaj krapov v ribnik in se veselil, ko jih je videl zjutraj in zvečer«. Naslednje leto je »cesar v jezeru Ijiši pri Ihareju spustil čoln z dvojnim trupom in se vkrcal s svojo cesarsko priležnico ter skupaj se razkošno gostila«. Leta 486 je kronika zapisala, da je »[[cesar Kenzo]] odšel v vrt in se gostil ob robu vijugastega potoka«.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 30.</ref> Kitajski vrtovi so imeli zelo močan vpliv na zgodnje japonske vrtove. Okoli leta 552 n. št. je bil budizem uradno prinešen iz Kitajske prek Koreje na Japonsko. Med letoma 600 in 612 n. št. je japonski cesar poslal štiri poslanstva na dvor kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]]. Med letoma 630 in 838 n. št. je japonski dvor poslal še petnajst poslanstev na dvor [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Ta poslanstva z več kot petsto člani so vključevala diplomate, učenjake, študente, budistične menihe in prevajalce. Vrnili so se s kitajsko pisavo, umetniškimi predmeti in podrobnim opisom kitajskih vrtov. Leta 612 n. št. je [[cesarica Sujko]] dala zgraditi vrt z umetno goro, ki je predstavljala Šumi-Sen ali goro Sumeru, za katero v hindujskih in budističnih legendah velja, da je v središču sveta. Med vladavino iste cesarice je eden od njenih ministrov, Soga no Umako, dal v svoji palači zgraditi vrt z jezerom z več majhnimi otoki, ki predstavljajo otoke osmih nesmrtnih, znanih v kitajskih legendah in daoistični filozofiji. Ta palača je postala last japonskih cesarjev, poimenovali so jo »Palača otokov« in je bila večkrat omenjena v ''[[Man'jošu]]'', »Zbirki neštetih listov«, najstarejši znani zbirki japonske poezije. == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb| Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōtsū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt Bjōdō-in''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] a70wdqn1idkh3e6vdf5t7xy0gk1nmi0 5729708 5729569 2022-08-10T11:04:02Z Ljuba brank 92351 /* Omembe vredni japonski vrtovi */ np wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, kar je na Zahodu izjemno redko. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in dajejo blag pridih tega sloga mnogim vrtom. == Zgodovina == === Izvor === Zamisli, ki so osrednjega pomena za japonske vrtove, so bile prvič predstavljene na Japonskem v [[obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (pribl.  6. do 7. stoletje). Japonski trgovci so bili priča vrtovom, ki so jih gradili na Kitajskem in domov prinesli številne kitajske vrtnarske tehnike in sloge. [[File:IseShrine.jpg|thumb|right| Ise Džingu, šintoistično svetišče, ki so ga začeli graditi v 7. stoletju, obdano z belim prodom]] Japonski vrtovi so se prvič pojavili na otoku [[Honšu]], velikem osrednjem japonskem otoku. Na njihovo estetiko so vplivale posebne značilnosti pokrajine Honšu: razgibani vulkanski vrhovi, ozke doline, gorski potoki s slapovi in kaskadami, jezera in plaže z majhnimi kamni. Na njih je vplivala tudi bogata raznolikost cvetja in različnih vrst dreves, zlasti zimzelenih dreves, na otokih ter štirje različni letni časi na Japonskem, vključno z vročimi, mokrimi poletji in snežnimi zimami.<ref>Nitschke, L''e Jardin japonais'', pp. 14–15</ref> Japonski vrtovi imajo svoje korenine v nacionalni veri [[šintoizem]] z njeno zgodbo o nastanku osmih popolnih otokov in o ''šinčiju'', jezerih bogov. Prazgodovinska [[šintoistična svetišča]] za ''[[kami]]'', bogove in duhove, najdemo na plažah in v gozdovih po vsem otoku. Pogosto so bili v obliki nenavadnih skal ali dreves, označenih z vrvicami iz riževe slame (''šimenava'') in obdanih z belimi kamni ali kamenčki, simbolom čistosti.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 14–15, and Young, ''The Art of the Japanese Garden''.</ref> Belo gramozno dvorišče je postalo značilnost šintoističnih svetišč, cesarskih palač, budističnih templjev in zen vrtov. Čeprav je njen prvotni pomen nekoliko nejasen, je ena od japonskih besed za vrt – ''niva'' – začela pomeniti kraj, ki je bil očiščen in očiščen v pričakovanju prihoda ''kamijev'' in šintoistično spoštovanje velikih skal, jezer, starodavnih dreves in drugih »dostojanstvenikov narave« bi trajno vplivali na oblikovanje japonskega vrta.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> Na japonske vrtove je močno vplivala tudi kitajska filozofija [[daoizem|daoizma]] in [budizem|[budizma]] Amitābha, uvožena iz Kitajske okoli leta 552 n. št. Daoistične legende so govorile o petih goratih otokih, na katerih je živelo [[osem nesmrtnih]], ki so živeli v popolnem sožitju z naravo. Vsak nesmrtnik je s svojega gorskega doma poletel na hrbtu [[žerjavi|žerjava]]. Sami otoki so bili na hrbtu ogromne [[morske želve]]. Na Japonskem je pet otokov iz kitajske legende postalo en otok, imenovan Horai-zen ali gora Horai. Replike te legendarne gore, simbola popolnega sveta, so pogosta značilnost japonskih vrtov, tako kot skale, ki predstavljajo želve in žerjave.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 22–23</ref> === V antiki === Najzgodnejši zabeleženi japonski vrtovi so bili ''vrtovi užitka'' cesarjev in plemičev. Omenjeni so v več kratkih odlomkih ''[[Nihon Šoki]]'', prve kronike japonske zgodovine, objavljene leta 720 n. št. Spomladi 74 n. št. je kronika zapisala: »[[Cesar Kejko]] je dal nekaj krapov v ribnik in se veselil, ko jih je videl zjutraj in zvečer«. Naslednje leto je »cesar v jezeru Ijiši pri Ihareju spustil čoln z dvojnim trupom in se vkrcal s svojo cesarsko priležnico ter skupaj se razkošno gostila«. Leta 486 je kronika zapisala, da je »[[cesar Kenzo]] odšel v vrt in se gostil ob robu vijugastega potoka«.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 30.</ref> Kitajski vrtovi so imeli zelo močan vpliv na zgodnje japonske vrtove. Okoli leta 552 n. št. je bil budizem uradno prinešen iz Kitajske prek Koreje na Japonsko. Med letoma 600 in 612 n. št. je japonski cesar poslal štiri poslanstva na dvor kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]]. Med letoma 630 in 838 n. št. je japonski dvor poslal še petnajst poslanstev na dvor [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Ta poslanstva z več kot petsto člani so vključevala diplomate, učenjake, študente, budistične menihe in prevajalce. Vrnili so se s kitajsko pisavo, umetniškimi predmeti in podrobnim opisom kitajskih vrtov. Leta 612 n. št. je [[cesarica Sujko]] dala zgraditi vrt z umetno goro, ki je predstavljala Šumi-Sen ali goro Sumeru, za katero v hindujskih in budističnih legendah velja, da je v središču sveta. Med vladavino iste cesarice je eden od njenih ministrov, Soga no Umako, dal v svoji palači zgraditi vrt z jezerom z več majhnimi otoki, ki predstavljajo otoke osmih nesmrtnih, znanih v kitajskih legendah in daoistični filozofiji. Ta palača je postala last japonskih cesarjev, poimenovali so jo »Palača otokov« in je bila večkrat omenjena v ''[[Man'jošu]]'', »Zbirki neštetih listov«, najstarejši znani zbirki japonske poezije. == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb| Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōcū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt [[Bjodo-in]]''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] bhkwnp10cati9rp10d5wl34cjco7iej 5729716 5729708 2022-08-10T11:42:01Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Saihouji-kokedera01.jpg|thumb|right|330px| Vrt mahu v templju Saihō-dži v [[Kjoto|Kjotu]] je nastal leta 1339.]] '''Japonski vrtovi''' (日本庭園, ''nihon teien'') so tradicionalni [[vrt|vrtovi]], katerih zasnove spremljajo [[japonska estetika]] in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino. Japonski oblikovalci vrtov na splošno uporabljajo rastline in obrabljene, postarane materiale, da nakazujejo naravno krajino in izražajo krhkost obstoja ter neustavljiv napredek časa.[1] Starodavna [[japonska umetnost]] je navdihnila pretekle oblikovalce vrtov.<ref name="SugaP6">{{cite book |last=Suga |first=Hirofumi |date=2015 |title=Japanese Garden |publisher=The Images Publishing Group Pty Ltd |page=6 |isbn=978-1-86470-648-2 }}</ref> Voda je pomembna značilnost mnogih vrtov, tako kot kamenje in pogosto prod. Kljub temu, da obstaja veliko privlačnih japonskih cvetočih rastlin, imajo zelnate rože v japonskih vrtovih na splošno veliko manjšo vlogo kot na Zahodu, čeprav so pomembni sezonsko cvetoči grmi in drevesa, še toliko bolj dramatični zaradi kontrasta z običajno prevladujočo zeleno barvo. Zimzelene rastline so »okostje vrta« na Japonskem.<ref>Johnson, 30-31, (30 quoted)</ref> Čeprav je cilj naraven videz, japonski vrtnarji svoje rastline, vključno z drevesi, pogosto oblikujejo zelo natančno. [[File:Korakuen 31.JPG|thumb| Otok v vrtovih Kōraku-en, [[Tokio]], s cvetočimi azalejami.]] Japonska literatura o vrtnarjenju sega skoraj tisoč let nazaj. Razvilo se je več različnih slogov vrtov, nekateri z verskimi ali filozofskimi posledicami. Značilnost japonskih vrtov je, da so oblikovani tako, da jih lahko gledamo z določenih točk. Nekateri izmed najpomembnejših različnih tradicionalnih slogov japonskega vrta so ''čisen-šojū-teien'' (»vrt z ribnikom«), ki je bil uvožen iz Kitajske v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185). Ti so bili zasnovani tako, da jih je mogoče videti z majhnih čolnov na osrednjem jezeru. Izvirni primeri teh niso ohranjeni, vendar jih je nadomestil »rajski vrt«, povezan z [[Budizem Čiste dežele|budizmom Čiste dežele]], s svetiščem Bude na otoku v jezeru. Poznejši veliki vrtovi so pogosto v slogu ''kaijū-šiki-teien'' ali »promenadnih vrtov«, zasnovani tako, da jih lahko vidimo s poti, ki kroži okoli vrta, s fiksnimi postajališči za ogled. Posebni slogi, pogosto majhni deli v večjem vrtu, vključujejo »vrt mahu«, »suhi vrt s prodom in skalami«, povezan z [[zen budizem|zen budizmom]], vrt ''rodži'' ali »vrt čajnice«, zasnovan tako, da ga lahko vidimo le s kratke poti in ''cubo-niva'', zelo majhen urbani vrt. Večina sodobnih japonskih domov ima malo prostora za vrt, čeprav slog ''cubo-niva'' z majhnimi vrtovi v prehodih in drugih prostorih, pa tudi [[bonsaj]]i (na Japonskem vedno gojijo zunaj) in sobne rastline to ublažijo, domači vrtni turizem pa je zelo pomemben. Japonska tradicija je že dolgo ohranjanje dobro zasnovanega vrta čim bližje njegovemu prvotnemu stanju<ref>Johnson, 30</ref> in zdi se, da se je veliko slavnih vrtov v nekaj stoletjih malo spremenilo, razen neizogibnega menjavanja rastlin, kar je na Zahodu izjemno redko. [[File:Ritsurin park15s3200.jpg|thumb| Previdno postavljeni kamni okoli ribnika v vrtu Ricurin.]] [[File:Japanese Garden, Tatton Park, wide view.jpg|upright=1.8|thumb| Japonski vrt v vrtovih Tatton Park, Anglija.]] Zavest o japonskem slogu vrtnarjenja je dosegla Zahod proti koncu 19. stoletja in je bila navdušeno sprejeta kot del mode japonizma. Ker se je zahodni vrtnarski okus do takrat obrnil od toge geometrije k bolj naturalističnemu slogu, je bil japonski slog privlačna različica. Takoj so postali priljubljeni v Združenem kraljestvu, kjer je bilo podnebje podobno in so japonske rastline dobro rasle. Japonski vrtovi, običajno del večjega vrta, so še naprej priljubljeni na Zahodu, številne tipične japonske vrtne rastline, kot so japonska češnja (''Prunus serrulata'') in številne sorte ''Acer palmatum'' ali [[Pahljačasti javor|japonski javor]], se uporabljajo tudi v vseh vrstah vrtov in dajejo blag pridih tega sloga mnogim vrtom. == Zgodovina == === Izvor === Zamisli, ki so osrednjega pomena za japonske vrtove, so bile prvič predstavljene na Japonskem v [[obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (pribl.  6. do 7. stoletje). Japonski trgovci so bili priča vrtovom, ki so jih gradili na Kitajskem in domov prinesli številne kitajske vrtnarske tehnike in sloge. [[File:IseShrine.jpg|thumb|right| Ise Džingu, šintoistično svetišče, ki so ga začeli graditi v 7. stoletju, obdano z belim prodom]] Japonski vrtovi so se prvič pojavili na otoku [[Honšu]], velikem osrednjem japonskem otoku. Na njihovo estetiko so vplivale posebne značilnosti pokrajine Honšu: razgibani vulkanski vrhovi, ozke doline, gorski potoki s slapovi in kaskadami, jezera in plaže z majhnimi kamni. Na njih je vplivala tudi bogata raznolikost cvetja in različnih vrst dreves, zlasti zimzelenih dreves, na otokih ter štirje različni letni časi na Japonskem, vključno z vročimi, mokrimi poletji in snežnimi zimami.<ref>Nitschke, L''e Jardin japonais'', pp. 14–15</ref> Japonski vrtovi imajo svoje korenine v nacionalni veri [[šintoizem]] z njeno zgodbo o nastanku osmih popolnih otokov in o ''šinčiju'', jezerih bogov. Prazgodovinska [[šintoistična svetišča]] za ''[[kami]]'', bogove in duhove, najdemo na plažah in v gozdovih po vsem otoku. Pogosto so bili v obliki nenavadnih skal ali dreves, označenih z vrvicami iz riževe slame (''šimenava'') in obdanih z belimi kamni ali kamenčki, simbolom čistosti.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 14–15, and Young, ''The Art of the Japanese Garden''.</ref> Belo gramozno dvorišče je postalo značilnost šintoističnih svetišč, cesarskih palač, budističnih templjev in zen vrtov. Čeprav je njen prvotni pomen nekoliko nejasen, je ena od japonskih besed za vrt – ''niva'' – začela pomeniti kraj, ki je bil očiščen in očiščen v pričakovanju prihoda ''kamijev'' in šintoistično spoštovanje velikih skal, jezer, starodavnih dreves in drugih »dostojanstvenikov narave« bi trajno vplivali na oblikovanje japonskega vrta.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> Na japonske vrtove je močno vplivala tudi kitajska filozofija [[daoizem|daoizma]] in [budizem|[budizma]] Amitābha, uvožena iz Kitajske okoli leta 552 n. št. Daoistične legende so govorile o petih goratih otokih, na katerih je živelo [[osem nesmrtnih]], ki so živeli v popolnem sožitju z naravo. Vsak nesmrtnik je s svojega gorskega doma poletel na hrbtu [[žerjavi|žerjava]]. Sami otoki so bili na hrbtu ogromne [[morske želve]]. Na Japonskem je pet otokov iz kitajske legende postalo en otok, imenovan Horai-zen ali gora Horai. Replike te legendarne gore, simbola popolnega sveta, so pogosta značilnost japonskih vrtov, tako kot skale, ki predstavljajo želve in žerjave.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', pp. 22–23</ref> === V antiki === Najzgodnejši zabeleženi japonski vrtovi so bili ''vrtovi užitka'' cesarjev in plemičev. Omenjeni so v več kratkih odlomkih ''[[Nihon Šoki]]'', prve kronike japonske zgodovine, objavljene leta 720 n. št. Spomladi 74 n. št. je kronika zapisala: »[[Cesar Kejko]] je dal nekaj krapov v ribnik in se veselil, ko jih je videl zjutraj in zvečer«. Naslednje leto je »cesar v jezeru Ijiši pri Ihareju spustil čoln z dvojnim trupom in se vkrcal s svojo cesarsko priležnico ter skupaj se razkošno gostila«. Leta 486 je kronika zapisala, da je »[[cesar Kenzo]] odšel v vrt in se gostil ob robu vijugastega potoka«.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 30.</ref> Kitajski vrtovi so imeli zelo močan vpliv na zgodnje japonske vrtove. Okoli leta 552 n. št. je bil budizem uradno prinešen iz Kitajske prek Koreje na Japonsko. Med letoma 600 in 612 n. št. je japonski cesar poslal štiri poslanstva na dvor kitajske [[dinastija Sui|dinastije Sui]]. Med letoma 630 in 838 n. št. je japonski dvor poslal še petnajst poslanstev na dvor [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Ta poslanstva z več kot petsto člani so vključevala diplomate, učenjake, študente, budistične menihe in prevajalce. Vrnili so se s kitajsko pisavo, umetniškimi predmeti in podrobnim opisom kitajskih vrtov. Leta 612 n. št. je [[cesarica Sujko]] dala zgraditi vrt z umetno goro, ki je predstavljala Šumi-Sen ali goro Sumeru, za katero v hindujskih in budističnih legendah velja, da je v središču sveta. Med vladavino iste cesarice je eden od njenih ministrov, Soga no Umako, dal v svoji palači zgraditi vrt z jezerom z več majhnimi otoki, ki predstavljajo otoke osmih nesmrtnih, znanih v kitajskih legendah in daoistični filozofiji. Ta palača je postala last japonskih cesarjev, poimenovali so jo »Palača otokov« in je bila večkrat omenjena v ''[[Man'jošu]]'', »Zbirki neštetih listov«, najstarejši znani zbirki japonske poezije. === Obdobje Nara (710–794) === [[File:Nara palace gardens.jpg|thumb| Pogled na glavni paviljon vrtov Vzhodne palače (東院庭園).]] [[Obdobje Nara]] je poimenovano po glavnem mestu [[Nara, Japonska|Nara]]. Prvi pristni japonski vrtovi so bili v tem mestu zgrajeni konec 8. stoletja. Obrežja in kamnite postavitve so bile naturalistične, drugačne od težjega, prejšnjega kontinentalnega načina gradnje robov ribnikov. Pri izkopavanjih so našli dva takšna vrtova, ki sta bila uporabljena za praznovanja pisanja poezije.<ref>{{Cite web|author=Wybe Kuitert|url=https://www.scribd.com/document/274049284/Two-Early-Japanese-Gardens-by-Wybe-Kuitert|title=Two Early Japanese Gardens &#124; Korea &#124; Japan|website=Scribd}}</ref> Eden od teh vrtov, ''vrt Vzhodne palače'' v palači Heidžō v Nari, je bil zvesto rekonstruiran z uporabo iste lokacije in celo z izvirnimi elementi vrta, ki so bili izkopani.<ref>{{Cite web|url=https://www.nabunken.go.jp/org/bunka/jgd/pages/GardenAtNaraPalace.html|title=garden at the Eastern Palace, Nara palace site 平城宮東院庭園|website=www.nabunken.go.jp|access-date=2019-09-26}}</ref> Iz majhne količine razpoložljivih literarnih in arheoloških dokazov se zdi, da so bili japonski vrtovi tega časa skromne različice cesarskih vrtov dinastije Tang z velikimi jezeri, posejanimi z umetnimi otoki in umetnimi gorami. Robovi ribnika so bili zgrajeni s težkimi skalami kot nasipi. Čeprav so imeli ti vrtovi nekaj budistične in daoistične simbolike, so bili mišljeni kot vrtovi za užitek ter kraji za festivale in praznovanja. Nedavna arheološka izkopavanja v starodavni prestolnici Nara so razkrila ostanke dveh vrtov iz 8. stoletja, povezanih s cesarskim dvorom, vrt z ribnikom in potokom – To-in – ki je znotraj območja cesarske palače in vrt ob potoku - Kjuseki - najdemo ga v sodobnem mestu. Morda so oblikovani po kitajskih vrtovih, vendar se zdi, da imajo skalne formacije, najdene v To-inu, več skupnega s prazgodovinskimi japonskimi kamnitimi spomeniki kot s kitajskimi predhodniki, naravni, serpentinasti tok vrta ob potoku Kjuseki pa je lahko veliko manj formalen kot tisto, kar je obstajalo na Kitajskem v obdobju Tang. Ne glede na njihov izvor, tako To-in kot Kjuseki jasno predvidevata določen razvoj v kasnejših japonskih vrtovih.<ref>{{Cite book|last=Kuitert|first=Wybe|url=https://www.worldcat.org/title/themes-in-the-history-of-japanese-garden-art/oclc/48390767|title=Themes in the history of Japanese garden art|date=2002|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=978-0-8248-2312-2|location=Honolulu|language=English|oclc=48390767}}</ref> === Obdobje Hej'an (794–1185) === Leta 794 n. št., na začetku [[obdobje Hej’an|obdobja Hej’an]] (794-1185 n. št.), je japonski dvor svojo prestolnico preselil v [[Hejan-kjo]] (današnji [[Kjoto]]). V tem obdobju so obstajale tri različne vrste vrtov: vrtovi palač in vrtovi plemičev v prestolnici, vrtovi vil na robu mesta in vrtovi templjev. Arhitektura palač, rezidenc in vrtov v obdobju Hej’an je sledila kitajski praksi. Hiše in vrtovi so bili poravnani na osi sever-jug, z rezidenco na severu in obrednimi stavbami in glavnim vrtom na jugu, na jugu sta bili dve dolgi krili, kot naslonjala, z vrtom med njima. V vrtovih je bilo eno ali več jezer, povezanih z mostovi in vijugastimi potoki. Južni vrt cesarskih rezidenc je imel edinstveno japonsko značilnost: veliko prazno območje belega peska ali gramoza. Cesar je bil glavni duhovnik Japonske, beli pesek pa je predstavljal čistost in je bil kraj, kamor so lahko povabili bogove. Območje je bilo uporabljeno za verske obrede in plese za dobrodošlico bogovom.<ref>Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref> Sama postavitev vrta je bila strogo določena po načelih tradicionalne kitajske [[geomantija|geomantije]] oziroma [[feng šuj]]a. Prva znana knjiga o umetnosti japonskega vrta, ''Sakuteiki'' (''Zapisi o vzdrževanju vrtov''), napisana v 11. stoletju, pravi: {{quote| Dober znak je, da potok priteče z vzhoda, vstopi na vrt, gre pod hišo in nato odide z jugovzhoda. Na ta način bo voda modrega zmaja odnesla vse slabe duhove iz hiše proti belemu tigru.<ref>See on the manual Kuitert, ''Themes in the History of Japanese Garden Art'', pp. 30–52. The quote is from Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 36.</ref>}} Cesarski vrtovi obdobja Hej’an so bili [[vodni vrt|vodni vrtovi]], kjer so se obiskovalci sprehajali v elegantnih lakiranih čolnih, poslušali glasbo, opazovali oddaljene gore, peli, brali poezijo, slikali in občudovali pokrajino. Družabno življenje v vrtovih je bilo nepozabno opisano v klasičnem japonskem romanu ''Zgodba o Gendžiju'', ki ga je okoli leta 1005 napisala Murasaki Šikibu, cesaričina dvorna dama. Sledi enega takega umetnega jezera, ''Osava no ike'', blizu templja Daikaku-dži v Kjotu, je še vedno mogoče videti. Zgradil ga je [[cesar Saga]], ki je vladal od leta 809 do 823, in naj bi ga navdihnilo jezero Dongting na Kitajskem.<ref name="Danielle Ellisseeff p. 16">Danielle Ellisseeff, ''Jardins japonais'', p. 16</ref> [[File:Byodo-in in Uji.jpg|thumb|[[Bjōdō-in]]: vrt Jōdo-šiki]] Pomanjšana replika [[Cesarska palača Kjoto |kjotske cesarske palače]] iz leta 794, [[Svetišče Heian |Heian-džingū]], je bila zgrajena v Kjotu leta 1895 ob praznovanju 1100. rojstnega dne mesta. Južni vrt je znan po češnjevih cvetovih spomladi in po azalejah zgodaj poleti. Zahodni vrt je znan po svojih perunikah v juniju, veliko vzhodno vrtno jezero pa spominja na lagodno čolnarjenje iz 8. stoletja. Proti koncu obdobja Hej’an se je pojavil nov slog vrtne arhitekture, ki so ga ustvarili privrženci budizma čiste dežele. Ti so bili imenovani ''Rajski vrtovi'', zgrajeni tako, da predstavljajo legendarni raj Zahoda, kjer je vladal Amida Buda. Zgradili so jih plemiči, ki so želeli uveljaviti svojo moč in neodvisnost od cesarskega gospodinjstva, ki je postajalo vse šibkejše. Najboljši ohranjeni primer Rajskega vrta je [[Bjodo-in]] v kraju Udži blizu Kjota. Prvotno je bila vila Fudživara Mičinaga (966–1028), ki je svoje hčere poročil s cesarjevima sinovoma. Po njegovi smrti je njegov sin vilo spremenil v tempelj in leta 1053 zgradil Feniksovo dvorano, ki še vedno stoji. Dvorana je zgrajena v tradicionalnem slogu templja kitajske [[dinastija Song|dinastije Song]] na otoku v jezeru. V njem je pozlačen kip Bude Amitābhe, ki gleda proti zahodu. V jezeru pred templjem je majhen otok belih kamnov, ki predstavlja goro Horai, dom osmih nesmrtnih daoistov, ki je s templjem povezana z mostom, ki simbolizira pot v raj. Zasnovan je bil za mediacijo in kontemplacijo, ne kot vrt užitka. Bila je lekcija daoistične in budistične filozofije, ustvarjene s pokrajino in arhitekturo, ter prototip za prihodnje japonske vrtove.<ref>Danielle Elisseeff, ''Jardins japonais'', pp. 22–23.</ref> Pomembni obstoječi ali poustvarjeni vrtovi Hej’an so: * Daikaku-dži * Bjōdō-in * Kjotska cesarska palača * Džōruri-dži <gallery class="center"> File:Osawaike spring Kyoto 001 JPN.jpg| Jezero Osava v Kjotu je bilo del starih cesarskih vrtov cesarske sage (809–823). File:Miniature Model of HigashiSanjoDono.jpg| Model rezidence in vrta v Heian-kjō (Kjoto), okoli 1000. File:Heian-jingu shinen09bs3216.jpg| Pomanjšana rekonstrukcija Heian-džingūja iz 19. stoletja, prvega vrta kjotske cesarske palače, kakršen je bil leta 794. File:Heian-jingu shinen IMG 5748 0-25.JPG| Stopajoči kamni na vrtu prve kjotske cesarske palače. Ti kamni so bili prvotno del mostu iz 16. stoletja čez reko Kamo, ki ga je uničil potres.<ref>Daniele Eilisseeff, ''Jardins Japonais'', p. 20</ref> File:Oike-Niwa.JPG| Poustvarjen vrt stare kjotske cesarske palače </gallery> === Obdobje Kamakura in Muromači (1185–1573) === [[File:Temple of The Golden Pavilion.jpg|thumb|[[Kinkaku-dži]], Zlati paviljon (1398)]] [[File:RyoanJi-Dry garden.jpg|thumb| Zen skalnjak Rjōan-dži (konec 15. stoletja)]] Šibkost cesarjev in rivalstvo fevdalnih vojskovodj sta povzročili dve državljanski vojni (1156 in 1159), ki sta uničili večino Kjota in njegovih vrtov. Prestolnica se je preselila v Kamakuro, nato pa leta 1336 nazaj v četrt Muromači v Kjotu. Cesarji so vladali samo po imenu; pravo oblast je imel vojaški guverner, [[šogun]]. V tem obdobju je vlada ponovno vzpostavila odnose s Kitajsko, ki so bili prekinjeni pred skoraj tristo leti. Japonski menihi so spet odšli študirat na Kitajsko, kitajski menihi pa so prišli na Japonsko, bežeč pred mongolskimi vpadi. Menihi so s seboj prinesli novo obliko budizma, imenovano preprosto [[zen budizem|zen]] ali "meditacija". Japonska je doživela renesanso v veri, umetnosti in zlasti v vrtovih.<ref>Miyeko Murase, ''L'Art du Japon'', pp. 173–177</ref> Izraz zen vrt se v angleški pisavi prvič pojavi v 31930-ih, na japonskem ''zen teien'' ali ''zenteki teien'' pa še kasneje, od 1950-ih. Nanaša se na kompozicijsko tehniko, ki jo navdihuje Song Kitajska in izhaja iz slikanja s tušem. Sestava ali konstrukcija takšnih majhnih slikovitih vrtov nima nobene zveze z verskim zenom.<ref>{{Cite book|last1=Young|first1=David E|url=https://www.worldcat.org/title/art-of-the-japanese-garden-history-culture-design/oclc/1158966819|title=The art of the Japanese garden: history, culture, design|last2=Young|first2=Michiko|last3=Tan|first3=Yew Hong|date=2019|isbn=978-4-8053-1497-5|language=English|oclc=1158966819}}</ref> Številni slavni tempeljski vrtovi so bili zgrajeni na začetku tega obdobja, vključno s [[Kinkaku-dži]]jevim Zlatim paviljonom, zgrajenim leta 1398, in [[Ginkaku-dži]]jevim Srebrnim paviljonom, zgrajenim leta 1482. Na nek način so sledili zenovskim načelom spontanosti, skrajne preprostosti in zmernost, na druge načine pa so bili tradicionalni kitajski templji dinastije Song; zgornja nadstropja Zlatega paviljona so bila prekrita z zlatimi lističi, obkrožali pa so jih tradicionalni vodni vrtovi. Najbolj opazen vrtni slog, izumljen v tem obdobju, je bil zen vrt, [[japonski suhi vrt|suhi vrt]] ali japonski skalnjak. Eden najboljših primerov in eden najbolj znanih japonskih vrtov je [[Rjoan-dži]] v Kjotu. Ta vrt je širok le 9 metrov in dolg 24 metrov, sestavljen je iz belega peska, skrbno zgrabljenega, da se nakazuje voda in petnajstih skal, skrbno razporejenih, kot majhni otočki. Namenjen je opazovanju s sedečega položaja na verandi rezidence opata samostana. Bilo je veliko razprav o tem, kaj naj bi skale predstavljale, vendar, kot je zapisal vrtni zgodovinar Gunter Nitschke, »vrt v Rjōan-dži ne simbolizira. Nima vrednosti predstavljanja nobene naravne lepote, ki jo lahko najdemo v sveta, resničnega ali mitskega, razumem ga kot abstraktno kompozicijo »naravnih« objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje posredovanja.«<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 92. English translation of excerpt by D. R. Siefkin.</ref> Več slavnih zen vrtov v Kjotu je bilo delo enega človeka; [[Musō Soseki]] (1275–1351). Bil je menih, potomec cesarja Uda v deveti generaciji in izjemen dvorni politik, pisec in organizator, ki je oboroževal in financiral ladje za odprtje trgovine s Kitajsko ter ustanovil organizacijo, imenovano Pet gora, sestavljeno iz najmočnejših Zen samostanov v Kjotu. Bil je odgovoren za gradnjo zen vrtov Nanzen-dži; Saihō-dži (Mahov vrt); in Tenrjū-dži. Pomembni vrtovi obdobij Kamakura in Muromachi so: *[[Kinkaku-dži]] (Zlati paviljon) *[[Ginkaku-dži]] (Srebrni paviljon) *Nanzen-dži *[[Saiho-dži]] (Vrt mahu) *[[Tenrju-dži]] *Daisen-in <gallery class="center"> Ginkaku-ji after being restored in 2008.jpg|[[Ginkaku-dži]] ali Srebrni paviljon v Kjotu, (in je) zen budistični tempelj (1482). File:Ginkaku-ji with sand garden.JPG| Zen skalnjak Ginkaku-dži ima miniaturno goro v obliki gore Fuji.. Daisen-in1.jpg| Vrt Daisen-in v Kjotu (1513). NanzenjiNanzenin teien.jpg| Vrt Nanzen-dži, Kjoto, ki ga je zgradil Musō Soseki. Vsi zen vrtovi niso bili narejeni iz skal in peska; menihi tukaj razmišljajo o gozdnem prizoru. File:Tenryuji Kyoto05s3s4592.jpg| Vrt Tenryū-dži v Kjotu. Ribnik Sogen, ki ga je ustvaril Musō Soseki, je eden redkih ohranjenih elementov prvotnega vrta. </gallery> == Omembe vredni japonski vrtovi == [[File:Tenryuji Kyoto01n4500.jpg|thumb|[[Tenrjū-dži]] vrt v Kjotu.<br /> (Vrt ''kaijū-šiki'', dokončan v 14. st.)]] [[File:160319 Korakuen Okayama Japan04s3.jpg|thumb|[[Kōraku-en]] v Okajami.<br />(Vrt ''kaijū-šiki'', končan v 17. st.)]] [[File:Adachi Museum of Art01st3200.jpg|thumb|Vrt Muzeja umetnosti Adači, Jasugi.<br />(Vrt ''kanšō-šiki'', končan v 20. st.)]] [[File:Kumamoto Suizenji-jojuen01n4272.jpg|thumb| Prostran japonski vrt, Suizen-dži Džōdžu-en, blizu gradu Kumamoto]] Minister za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo japonske vlade označuje najbolj opazne kraje narodne slikovite lepote kot posebna mesta slikovite lepote v skladu z zakonom o zaščiti kulturnih dobrin.<ref>{{Cite web|url=http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070815055124/http://www.mext.go.jp/english/org/eshisaku/ebunka.htm|url-status=dead|title=MEXT : Ministry of Education, Culture, Sports, Science and Technology<!-- Bot generated title -->|archive-date=August 15, 2007}}</ref> Od marca 2007 je na seznamu 29 območij, od katerih je več kot polovica japonskih vrtov (krepki vnosi označujejo območja Unescove svetovne dediščine): *Regija Tōhoku **Vrt Mōcū-ji (Hiraizumi, Ivate) *Regija Kantō **Kairaku-en (Mito, Ibaraki) **Rikugi-en (Bunkjō, Tokio) **Vrt Kju Hamarikju (Čūō, Tokio) *Regija Čubu **Kenroku-en (Kanazava, Išikava) **Družinski vrt Ičidžōdani Asakura (Fukui, Fukui) *Regija Kansai **'''Vrt [[Bjodo-in]]''' (Udži, Kjoto) **'''Vrt Džišo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt gradu Nidžō Ninomaru''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rokuon-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Rjōan-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Tenrjū-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt Sanbōin v Daigo-dži''' (Kjoto, Kjoto) **'''Vrt mahu Saihō-dži''' (Tempelj mahu) (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Daisen-in v Daitoku-dži (Kjoto, Kjoto) **Vrt Murin-an, Kjoto, Kjoto **Vrt Negoro-dži (Ivade, Vakajama) *Regija Čugoku **Vrt muzeja umetnosti Adači (Jasugi, Šimane) **Kōraku-en (Okajama, Okajama) **Ptičji park Macue (Macue) **Šūraku-en (Cujama) *Regija Šikoku **Vrt Ricurin (Takamacu, Kagava) **Nakacu Banšoen (Marugame, Kagava) **Tenša-en (Uvadžima, Ehime) *Regija Kjušu **Suizen-dži Džōdžu-en (Kumamoto, Kumamoto) **'''Sengan-en''' (Kagošima, Kagošima) *Regija Otočje Rjukju **'''Šikina-en''' (Naha, Okinava) Vendar pa minister za izobraževanje ni upravičen do pristojnosti nad kakršno koli imperialno lastnino. Tudi ta dva vrta, ki ju upravlja Agencija cesarskega gospodinjstva, veljata za veliki mojstrovini. *Kacura cesarska vila <ref>{{cite web|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/katsura.html|title=Katsura}}</ref> *Šugaku-in cesarska vila <ref>{{Cite web|url=https://www.japan.travel/en/things-to-do/|archive-url=https://web.archive.org/web/20070818152146/http://www.jnto.go.jp/eng/location/regional/kyoto/shugaku-in.html|url-status=dead|title=Things to Do &#124; Japan Travel &#124; JNTO|archive-date=August 18, 2007|website=Japan National Tourism Organization (JNTO)}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Johnson, Hugh, Hugh Johnson on Gardening, 1993, the Royal Horticultural Society/Reed International Books, (ISBN 1-85732-303-3) *Kuitert, Wybe (2017), Japanese Gardens and Landscapes, 1650–1950, University of Pennsylvania Press, Philadelphia, (ISBN 978-0-8122-4474-8) *Kuitert, Wybe (2002), Themes in the History of Japanese Garden Art, Hawaii University Press, Honolulu, (Online as PDF) (ISBN 0-8248-2312-5) *Kuitert, Wybe (1988), Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art [1] [2], Japonica Neerlandica, Amsterdam, (ISBN 90-5063-0219) *Young, David and Michiko (2005), The Art of the Japanese Garden, Tuttle Publishing, Vermont and Singapore, (ISBN 978-0-8048-3598-5) *Nitschke, Gunter (1999), Le Jardin japonais – Angle droit et forme naturelle, Taschen publishers, Paris (translated from German into French by Wolf Fruhtrunk), (ISBN 978-3-8228-3034-5) *Baridon, Michel (1998). Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes., Éditions Robert Lafont, Paris, (ISBN 2-221-06707-X) *Murase, Miyeko (1996), L'Art du Japon, La Pochothḕque, Paris, (ISBN 2-253-13054-0) *Elisseeff, Danielle (2010), Jardins japonais, Ḗditions Scala, Paris, (ISBN 978-2-35988-029-8) *Klecka, Virginie (2011), Concevoir, Amenager, Decorer Jardins Japonais, Rustica Editions, (ISBN 978-2-8153-0052-0) *Slawson, David A. (1987), Secret Teachings in the Art of Japanese Gardens, New York/Tokyo: Kodansha *Yagi, Koji (1982), A Japanese Touch for Your Home. Kodansha *Miller, P. (2005), "The Japanese Garden: Gateway to the Human Spirit", International Journal of Humanities & Peace, Vol. 21 Issue 1, Retrieved August 3, 2008 from: http://researchport.umd.edu Archived 2017-08-24 at the Wayback Machine *Kato, E. (2004), The Tea Ceremony and Women's Empowerment in Modern Japan, RoutledgeCurzon, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *Varely, P. (2000), Japanese Culture Fourth Edition, The Maple – Vaile Book Manufacturing Group, Retrieved August 3, 2008 from: http://www.netlibrary.com *GoJapanGo (2008), Japanese Garden History, GNU Free Documentation License, Retrieved August 2, 2008 from: www.gojapango.com *Gardens, Japan Guide (1996–2008), Retrieved August 3, 2008 from: http://www.japan-guide.com/ *Kenkyusha's New Japanese–English Dictionary, Kenkyusha Limited, Tokyo 1991, ISBN 4-7674-2015-6 *The Compact Nelson Japanese–English Dictionary, Charles E. Tuttle Company, Tokyo 1999, ISBN 4-8053-0574-6 ==Zunanje povezave== {{commons category|Japanese gardens}} * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/p/location-japanese-garden.php?s=state List Japanese Gardens by State] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=garden&d=365 Map of Japanese Gardens in the United States] *[https://web.archive.org/web/20121007094905/http://www.gojapango.com/garden/japanese_garden.html Japanese Gardens] 65+ in Japan, others overseas * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Japanese Gardens, Bowdoin College] * [http://www.japanesegardens.jp/gardens/index.php Real Japanese Gardens] 90 gardens in Japan [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] 4d0zjn2mrvbwlgqsfalk4prtuof5r06 Kategorija:Japonski vrtovi 14 522149 5729530 2022-08-09T18:08:49Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje članke o parkih oziroma vrtovih na Japonskem. {{Commons cat|Japanese gardens}} [[Kategorija:Parki po državah|Japonska]] [[Kategorija:Japonska arhitektura]] [[Kategorija:Japonska umetnost]] ttf4gqc8d649gtfb8a989im7pc3w6nm Evropska konferenčna liga 0 522150 5729601 2022-08-10T04:34:33Z Tigergod8 214066 Nova stran z vsebino: '''Evropska konferenčna liga''' (skrajšano '''UECL)''' je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA)]] in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in knokavt formata. wikitext text/x-wiki '''Evropska konferenčna liga''' (skrajšano '''UECL)''' je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA)]] in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in knokavt formata. 9tzqumely7c7bmldk42ha6tjdfcg5iy 5729602 5729601 2022-08-10T04:35:33Z Tigergod8 214066 wikitext text/x-wiki {{Infobox football tournament |name = UEFA Europa Conference League |logo = [[File:UEFA Europa Conference League.svg|150px]] |organiser = [[UEFA]] |founded = 24 May 2021 |region = Europe |number of teams = 32 (group stage) 184 (total){{efn|The second-placed teams in each group advance to the preliminary knockout round, where they are joined by the eight third-placed teams in the Europa League group stage.}} |qualifier for = [[UEFA Europa League]] |related comps = {{nowrap|[[UEFA Champions League]] (1st tier)<br />[[UEFA Europa League]] (2nd tier)}} |current champions = {{fbaicon|ITA}} [[A.S. Roma|Roma]] (1st title) |most successful club = {{fbaicon|ITA}} [[A.S. Roma|Roma]] (1 title) |broadcasters = [[List of UEFA Europa Conference League broadcasters|List of broadcasters]] |website = [https://www.uefa.com/uefaeuropaconferenceleague/ Official website] |current = [[Evropska konferenčna liga 2022/23]] }} '''Evropska konferenčna liga''' (skrajšano '''UECL)''' je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA)]] in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in knokavt formata. em4rkij4pxs4raebl0knkqkuk5e05et 5729603 5729602 2022-08-10T04:38:11Z Tigergod8 214066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Evropska konferenčna liga |logo = [[File:UEFA Europa Conference League.svg|150px]] |organiser = [[UEFA]] |founded = 24 May 2021 |region = Europe |number of teams = 32 (group stage) 184 (total){{efn|The second-placed teams in each group advance to the preliminary knockout round, where they are joined by the eight third-placed teams in the Europa League group stage.}} |qualifier for = [[Evropska liga]] |related comps = {{nowrap|[[Liga prvakov]] (1st tier)<br />[[Evropska liga]] (2nd tier)}} |current champions = {{ikonazastave|ITA}} [[A.S. Roma|Roma]] (1st title) |most successful club = {{ikonazastave|ITA}} [[A.S. Roma|Roma]] (1 title) |broadcasters = [[List of UEFA Europa Conference League broadcasters|List of broadcasters]] |website = [https://www.uefa.com/uefaeuropaconferenceleague/ Official website] |current = [[Evropska konferenčna liga 2022/23]] }} '''Evropska konferenčna liga''' (skrajšano '''UECL)''' je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA)]] in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in knokavt formata. epsy99v40i52ao8rqvpnerm2tgirbcq 5729701 5729603 2022-08-10T10:33:20Z A09090091 188929 tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Evropska konferenčna liga |logo = [[File:UEFA Europa Conference League.svg|150px]] |organiser = [[UEFA]] |founded = 24 May 2021 |region = Europe |number of teams = 32 (group stage) 184 (total){{efn|The second-placed teams in each group advance to the preliminary knockout round, where they are joined by the eight third-placed teams in the Europa League group stage.}} |qualifier for = [[Evropska liga]] |related comps = {{nowrap|[[Liga prvakov]] (1st tier)<br />[[Evropska liga]] (2nd tier)}} |current champions = {{ikonazastave|ITA}} [[A.S. Roma|Roma]] (1st title) |most successful club = {{ikonazastave|ITA}} [[A.S. Roma|Roma]] (1 title) |broadcasters = [[List of UEFA Europa Conference League broadcasters|List of broadcasters]] |website = [https://www.uefa.com/uefaeuropaconferenceleague/ Official website] |current = [[Evropska konferenčna liga 2022/23]] }} '''Evropska konferenčna liga''' (skrajšano '''UECL)''' je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA)]] in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in nokavt formata. eixs4ovhqlw36i5qi9623m1sm5r70c8 5729702 5729701 2022-08-10T10:37:11Z A09090091 188929 pospr. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Evropska konferenčna liga |logo = [[File:UEFA Europa Conference League.svg|150px]] |organiser = [[UEFA]] |founded = 24. maj 2021 |region = Evropa |number of teams = 32 (skupinskih tekem) 184 (skupno){{efn|Drugouvrščena ekipa napreduje v preliminarno nokavt kolo, kjer se jim pridruži osem tretjeuvrščenih moštev iz Evropske lige.}} |qualifier for = [[Evropska liga]] |related comps = {{nowrap|[[Liga prvakov]] (1. stopnja)<br />[[Evropska liga]] (2. stopnja)}} |current champions = {{ikonazastave|ITA}} [[A.S. Roma|Roma]] (1. naslov) |most successful club = {{ikonazastave|ITA}} [[A.S. Roma|Roma]] (1 naslov) |website = [https://www.uefa.com/uefaeuropaconferenceleague/ Uradno spletišče] |current = [[Evropska konferenčna liga 2022/23]] }} '''Evropska konferenčna liga''' (skrajšano '''UECL)''' je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA)]] in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in nokavt formata. ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} brai58vlixfocolyvxs5c7ih7siss1j 5729703 5729702 2022-08-10T10:38:13Z A09090091 188929 +[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2021]]; +[[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Evropska konferenčna liga |logo = [[File:UEFA Europa Conference League.svg|150px]] |organiser = [[UEFA]] |founded = 24. maj 2021 |region = Evropa |number of teams = 32 (skupinskih tekem) 184 (skupno){{efn|Drugouvrščena ekipa napreduje v preliminarno nokavt kolo, kjer se jim pridruži osem tretjeuvrščenih moštev iz Evropske lige.}} |qualifier for = [[Evropska liga]] |related comps = {{nowrap|[[Liga prvakov]] (1. stopnja)<br />[[Evropska liga]] (2. stopnja)}} |current champions = {{ikonazastave|ITA}} [[A.S. Roma|Roma]] (1. naslov) |most successful club = {{ikonazastave|ITA}} [[A.S. Roma|Roma]] (1 naslov) |website = [https://www.uefa.com/uefaeuropaconferenceleague/ Uradno spletišče] |current = [[Evropska konferenčna liga 2022/23]] }} '''Evropska konferenčna liga''' (skrajšano '''UECL)''' je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA)]] in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in nokavt formata. ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2021]] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] 46lbnanngclpvcu3dmcnexf2lekcb8x Jurka Lepičnik Vodopivec 0 522151 5729617 2022-08-10T08:08:06Z Jurka Lepičnik Vodopivec 214070 Nova stran z vsebino: '''Prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec''' Profesorica pedagogike in psihologije, doktorica pedagogike, redna profesorica in znanstvena svetnica za področje pedagogike, zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru. Avtorica znanstvenih monografij, številnih člankov doma in v tujini, s področja profesionalnega razvoja  in kompetenc vzgojiteljev in učiteljev, okoljsko vzgojo in vzgojo za trajnostno prihodnost, vzgojo za medije, pedagoško komu... wikitext text/x-wiki '''Prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec''' Profesorica pedagogike in psihologije, doktorica pedagogike, redna profesorica in znanstvena svetnica za področje pedagogike, zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru. Avtorica znanstvenih monografij, številnih člankov doma in v tujini, s področja profesionalnega razvoja  in kompetenc vzgojiteljev in učiteljev, okoljsko vzgojo in vzgojo za trajnostno prihodnost, vzgojo za medije, pedagoško komunikacijo, prikriti kurikulum ter subjektivne teorije. Ja vabljena profesorica na tujih univerzah (Olomouc ( Češka) , Pula (Hrvaška), Jagodina in  Užice (Srbija), Budimpešta (Madžarska), Bihač (Bosna in Hercegovina) Štip (Severna Makedonija). Od leta 2012 do leta 2016 je bila članica Sveta za kakovost in evalvacije Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kot članica področne strokovne skupine za vrtce pa je tudi soavtorica Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS (2011). Od leta 2015 do 2020 dalje je članica strokovnega Sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, od leta 2017 do 2020 pa predsednica Komisije za vrtce Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Sedaj je članica Komisije za vrtce Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Je članica Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU). Je predsednica upravnega odbora Slovenskega društva edukatorjev na področju edukacije (SLODRE) za obdobje 2020-2022. '''Nagrade za pedagoško in znanstveno delo''' Za svoje pedagoško delo v letu 2013 prejela tudi nagrado Sklada za pedagoško odličnost Univerze na Primorskem za kakovost in predanost pedagoškemu delu ter razvoju novih metod poučevanja. Leta 2015 je prejela Zlato plaketo Univerze na Primorskem za posebej velik doprinos k razvoju znanstvenega in pedagoškega dela na Univerzi na Primorskem ter za prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti Univerz na Primorskem. V letu 2016 je prejela Priznanje Pedagoškega inštituta in Slovenskega  društva raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, za obdobje 2011-2015, v okviru katerega je izkazala izjemne rezultate znanstveno-raziskovalne odličnosti ter je pomembno prispevala k promociji raziskovanja vzgoje in izobraževanja tako v širši strokovni javnosti kot v mednarodnem okolju. V letu 2020 je prejela priznanje Prometej znanosti, za odličnost v komuniciranju, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Leta 2020 je prejela '''najvišjo državno nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju.''' 5x48zy9eu2e0e3stvcslmxh5t2eebq1 5729654 5729617 2022-08-10T08:54:49Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec''' Profesorica pedagogike in psihologije, doktorica pedagogike, redna profesorica in znanstvena svetnica za področje pedagogike, zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru. Avtorica znanstvenih monografij, številnih člankov doma in v tujini, s področja profesionalnega razvoja  in kompetenc vzgojiteljev in učiteljev, okoljsko vzgojo in vzgojo za trajnostno prihodnost, vzgojo za medije, pedagoško komunikacijo, prikriti kurikulum ter subjektivne teorije. Ja vabljena profesorica na tujih univerzah (Olomouc ( Češka) , Pula (Hrvaška), Jagodina in  Užice (Srbija), Budimpešta (Madžarska), Bihač (Bosna in Hercegovina) Štip (Severna Makedonija). Od leta 2012 do leta 2016 je bila članica Sveta za kakovost in evalvacije Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kot članica področne strokovne skupine za vrtce pa je tudi soavtorica Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS (2011). Od leta 2015 do 2020 dalje je članica strokovnega Sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, od leta 2017 do 2020 pa predsednica Komisije za vrtce Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Sedaj je članica Komisije za vrtce Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Je članica Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU). Je predsednica upravnega odbora Slovenskega društva edukatorjev na področju edukacije (SLODRE) za obdobje 2020-2022. '''Nagrade za pedagoško in znanstveno delo''' Za svoje pedagoško delo v letu 2013 prejela tudi nagrado Sklada za pedagoško odličnost Univerze na Primorskem za kakovost in predanost pedagoškemu delu ter razvoju novih metod poučevanja. Leta 2015 je prejela Zlato plaketo Univerze na Primorskem za posebej velik doprinos k razvoju znanstvenega in pedagoškega dela na Univerzi na Primorskem ter za prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti Univerz na Primorskem. V letu 2016 je prejela Priznanje Pedagoškega inštituta in Slovenskega  društva raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, za obdobje 2011-2015, v okviru katerega je izkazala izjemne rezultate znanstveno-raziskovalne odličnosti ter je pomembno prispevala k promociji raziskovanja vzgoje in izobraževanja tako v širši strokovni javnosti kot v mednarodnem okolju. V letu 2020 je prejela priznanje Prometej znanosti, za odličnost v komuniciranju, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Leta 2020 je prejela '''najvišjo državno nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju.''' == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lepičnik Vodopivec, Jurka}} [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] cysgj9hab8975uo1bkguruid9fjlobr 5729660 5729654 2022-08-10T09:07:26Z Romanm 13 [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec''' Profesorica pedagogike in psihologije, doktorica pedagogike, redna profesorica in znanstvena svetnica za področje pedagogike, zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru. Avtorica znanstvenih monografij, številnih člankov doma in v tujini, s področja profesionalnega razvoja  in kompetenc vzgojiteljev in učiteljev, okoljsko vzgojo in vzgojo za trajnostno prihodnost, vzgojo za medije, pedagoško komunikacijo, prikriti kurikulum ter subjektivne teorije. Ja vabljena profesorica na tujih univerzah (Olomouc ( Češka) , Pula (Hrvaška), Jagodina in  Užice (Srbija), Budimpešta (Madžarska), Bihač (Bosna in Hercegovina) Štip (Severna Makedonija). Od leta 2012 do leta 2016 je bila članica Sveta za kakovost in evalvacije Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kot članica področne strokovne skupine za vrtce pa je tudi soavtorica Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS (2011). Od leta 2015 do 2020 dalje je članica strokovnega Sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, od leta 2017 do 2020 pa predsednica Komisije za vrtce Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Sedaj je članica Komisije za vrtce Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Je članica Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU). Je predsednica upravnega odbora Slovenskega društva edukatorjev na področju edukacije (SLODRE) za obdobje 2020-2022. '''Nagrade za pedagoško in znanstveno delo''' Za svoje pedagoško delo v letu 2013 prejela tudi nagrado Sklada za pedagoško odličnost Univerze na Primorskem za kakovost in predanost pedagoškemu delu ter razvoju novih metod poučevanja. Leta 2015 je prejela Zlato plaketo Univerze na Primorskem za posebej velik doprinos k razvoju znanstvenega in pedagoškega dela na Univerzi na Primorskem ter za prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti Univerz na Primorskem. V letu 2016 je prejela Priznanje Pedagoškega inštituta in Slovenskega  društva raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, za obdobje 2011-2015, v okviru katerega je izkazala izjemne rezultate znanstveno-raziskovalne odličnosti ter je pomembno prispevala k promociji raziskovanja vzgoje in izobraževanja tako v širši strokovni javnosti kot v mednarodnem okolju. V letu 2020 je prejela priznanje Prometej znanosti, za odličnost v komuniciranju, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Leta 2020 je prejela [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|najvišjo državno nagrado]] za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lepičnik Vodopivec, Jurka}} [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] m6p8b0neegciwlnv54ck5t34rhfaqh6 5729661 5729660 2022-08-10T09:07:36Z Yerpo 8417 +oznaki wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{wikificiraj}} {{Infopolje oseba}} '''Jurka Lepičnik Vodopivec''' Profesorica pedagogike in psihologije, doktorica pedagogike, redna profesorica in znanstvena svetnica za področje pedagogike, zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru. Avtorica znanstvenih monografij, številnih člankov doma in v tujini, s področja profesionalnega razvoja  in kompetenc vzgojiteljev in učiteljev, okoljsko vzgojo in vzgojo za trajnostno prihodnost, vzgojo za medije, pedagoško komunikacijo, prikriti kurikulum ter subjektivne teorije. Ja vabljena profesorica na tujih univerzah (Olomouc ( Češka) , Pula (Hrvaška), Jagodina in  Užice (Srbija), Budimpešta (Madžarska), Bihač (Bosna in Hercegovina) Štip (Severna Makedonija). Od leta 2012 do leta 2016 je bila članica Sveta za kakovost in evalvacije Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kot članica področne strokovne skupine za vrtce pa je tudi soavtorica Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS (2011). Od leta 2015 do 2020 dalje je članica strokovnega Sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, od leta 2017 do 2020 pa predsednica Komisije za vrtce Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Sedaj je članica Komisije za vrtce Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Je članica Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU). Je predsednica upravnega odbora Slovenskega društva edukatorjev na področju edukacije (SLODRE) za obdobje 2020-2022. '''Nagrade za pedagoško in znanstveno delo''' Za svoje pedagoško delo v letu 2013 prejela tudi nagrado Sklada za pedagoško odličnost Univerze na Primorskem za kakovost in predanost pedagoškemu delu ter razvoju novih metod poučevanja. Leta 2015 je prejela Zlato plaketo Univerze na Primorskem za posebej velik doprinos k razvoju znanstvenega in pedagoškega dela na Univerzi na Primorskem ter za prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti Univerz na Primorskem. V letu 2016 je prejela Priznanje Pedagoškega inštituta in Slovenskega  društva raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, za obdobje 2011-2015, v okviru katerega je izkazala izjemne rezultate znanstveno-raziskovalne odličnosti ter je pomembno prispevala k promociji raziskovanja vzgoje in izobraževanja tako v širši strokovni javnosti kot v mednarodnem okolju. V letu 2020 je prejela priznanje Prometej znanosti, za odličnost v komuniciranju, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Leta 2020 je prejela [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|najvišjo državno nagrado]] za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lepičnik Vodopivec, Jurka}} [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] 0ri2h9g1krksrc7wtyuavshyrqdo4xy 5729663 5729661 2022-08-10T09:08:34Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki {{avtobiografija}} {{refimprove}} {{wikificiraj}} {{Infopolje oseba}} '''Jurka Lepičnik Vodopivec''' Profesorica pedagogike in psihologije, doktorica pedagogike, redna profesorica in znanstvena svetnica za področje pedagogike, zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru. Avtorica znanstvenih monografij, številnih člankov doma in v tujini, s področja profesionalnega razvoja  in kompetenc vzgojiteljev in učiteljev, okoljsko vzgojo in vzgojo za trajnostno prihodnost, vzgojo za medije, pedagoško komunikacijo, prikriti kurikulum ter subjektivne teorije. Ja vabljena profesorica na tujih univerzah (Olomouc ( Češka) , Pula (Hrvaška), Jagodina in  Užice (Srbija), Budimpešta (Madžarska), Bihač (Bosna in Hercegovina) Štip (Severna Makedonija). Od leta 2012 do leta 2016 je bila članica Sveta za kakovost in evalvacije Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kot članica področne strokovne skupine za vrtce pa je tudi soavtorica Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS (2011). Od leta 2015 do 2020 dalje je članica strokovnega Sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, od leta 2017 do 2020 pa predsednica Komisije za vrtce Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Sedaj je članica Komisije za vrtce Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Je članica Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU). Je predsednica upravnega odbora Slovenskega društva edukatorjev na področju edukacije (SLODRE) za obdobje 2020-2022. '''Nagrade za pedagoško in znanstveno delo''' Za svoje pedagoško delo v letu 2013 prejela tudi nagrado Sklada za pedagoško odličnost Univerze na Primorskem za kakovost in predanost pedagoškemu delu ter razvoju novih metod poučevanja. Leta 2015 je prejela Zlato plaketo Univerze na Primorskem za posebej velik doprinos k razvoju znanstvenega in pedagoškega dela na Univerzi na Primorskem ter za prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti Univerz na Primorskem. V letu 2016 je prejela Priznanje Pedagoškega inštituta in Slovenskega  društva raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, za obdobje 2011-2015, v okviru katerega je izkazala izjemne rezultate znanstveno-raziskovalne odličnosti ter je pomembno prispevala k promociji raziskovanja vzgoje in izobraževanja tako v širši strokovni javnosti kot v mednarodnem okolju. V letu 2020 je prejela priznanje Prometej znanosti, za odličnost v komuniciranju, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Leta 2020 je prejela [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|najvišjo državno nagrado]] za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lepičnik Vodopivec, Jurka}} [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] qolm9491t87en0kc3etf81vtoibs17f Soběslav I. Češki 0 522152 5729636 2022-08-10T08:39:14Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Soběslav I. Češki | image = Sobiesław I.jpg | succession = Knez Češke | reign = 12. april 1125 &ndash; 14. februar 1140 | coronation = | predecessor = [[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]] | successor = [[Vladislav II. Češki|Vladislav II.]] | spouse = [[Adelajda Ogrska]] | issue = [[Venčeslav II. (knez)|Venčeslav II.]]<br/>Oldřich Olomuški<br/>Marija<br/>[[Soběslav II. Češki|Soběslav II.]]<br/> Vladislav | house = [[Přemyslidi]] | father = [[Vratislav II. Češki|Vratislav II.]] | mother = [[Švjetoslava Poljska]] | birth_date = 1090 | birth_place = [[Praga]] | death_date = 14. februar 1140 | death_place = Hostin Hradec | place of burial = | religion = [[katolištvo]] }} '''Soběslav I.''' ([[latinsko]] Sobeslaus) je bil od leta 1125 do svoje smrti knez Češke, * [[1090]], [[Praga]], † [[14. februar]] [[1140]], Hostin Hradec. Bil je član dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]] in sin [[Vratislav II. Češki|Vratislava II. Češkega]] in njegove tretje žena [[Švjetoslava Poljska|Švjetoslave Poljske]]. ==Sklici== {{sklici|2}} [[Nornativna kontrola]] [[Kategorija:Rojeni leta 1090]] [[Kategorija:Umrli leta 1140]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] 75fy9swamdee4mod2iwlf6xafwwgitd 5729642 5729636 2022-08-10T08:41:04Z Octopus 13285 popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Soběslav I. Češki | image = Sobiesław I.jpg | succession = Knez Češke | reign = 12. april 1125 &ndash; 14. februar 1140 | coronation = | predecessor = [[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]] | successor = [[Vladislav II. Češki|Vladislav II.]] | spouse = [[Adelajda Ogrska]] | issue = [[Venčeslav II. (knez)|Venčeslav II.]]<br/>Oldřich Olomuški<br/>Marija<br/>[[Soběslav II. Češki|Soběslav II.]]<br/> Vladislav | house = [[Přemyslidi]] | father = [[Vratislav II. Češki|Vratislav II.]] | mother = [[Švjetoslava Poljska]] | birth_date = 1090 | birth_place = [[Praga]] | death_date = 14. februar 1140 | death_place = Hostin Hradec | place of burial = | religion = [[katolištvo]] }} '''Soběslav I.''' ([[latinsko]] Sobeslaus) je bil od leta 1125 do svoje smrti knez Češke, * [[1090]], [[Praga]], † [[14. februar]] [[1140]], Hostin Hradec. Bil je član dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]] in sin [[Vratislav II. Češki|Vratislava II. Češkega]] in njegove tretje žena [[Švjetoslava Poljska|Švjetoslave Poljske]]. ==Sklici== {{sklici|2}} [[Normativna kontrola]] [[Kategorija:Rojeni leta 1090]] [[Kategorija:Umrli leta 1140]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] 5t0rlwunckpjpthuk6h7av4jsjzu5ce 5729644 5729642 2022-08-10T08:41:34Z Octopus 13285 /* Sklici */ popravek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Soběslav I. Češki | image = Sobiesław I.jpg | succession = Knez Češke | reign = 12. april 1125 &ndash; 14. februar 1140 | coronation = | predecessor = [[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]] | successor = [[Vladislav II. Češki|Vladislav II.]] | spouse = [[Adelajda Ogrska]] | issue = [[Venčeslav II. (knez)|Venčeslav II.]]<br/>Oldřich Olomuški<br/>Marija<br/>[[Soběslav II. Češki|Soběslav II.]]<br/> Vladislav | house = [[Přemyslidi]] | father = [[Vratislav II. Češki|Vratislav II.]] | mother = [[Švjetoslava Poljska]] | birth_date = 1090 | birth_place = [[Praga]] | death_date = 14. februar 1140 | death_place = Hostin Hradec | place of burial = | religion = [[katolištvo]] }} '''Soběslav I.''' ([[latinsko]] Sobeslaus) je bil od leta 1125 do svoje smrti knez Češke, * [[1090]], [[Praga]], † [[14. februar]] [[1140]], Hostin Hradec. Bil je član dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]] in sin [[Vratislav II. Češki|Vratislava II. Češkega]] in njegove tretje žena [[Švjetoslava Poljska|Švjetoslave Poljske]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1090]] [[Kategorija:Umrli leta 1140]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] nv295zorar64yirjiez1wbbi1k9pm3f Sobeslav I. Češki 0 522153 5729639 2022-08-10T08:40:34Z Romanm 13 preusmeritev na [[Soběslav I. Češki]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Soběslav I. Češki]] nima1pv6yo1sxkaglvjrm7rh80w4o8m Soběslav I. 0 522154 5729640 2022-08-10T08:40:46Z Romanm 13 preusmeritev na [[Soběslav I. Češki]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Soběslav I. Češki]] nima1pv6yo1sxkaglvjrm7rh80w4o8m Sobeslav I. 0 522155 5729641 2022-08-10T08:40:57Z Romanm 13 preusmeritev na [[Soběslav I. Češki]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Soběslav I. Češki]] nima1pv6yo1sxkaglvjrm7rh80w4o8m Uporabniški pogovor:Jurka Lepičnik Vodopivec 3 522157 5729662 2022-08-10T09:07:55Z Yerpo 8417 [[WP:KOI]] wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, Jurka Lepičnik Vodopivec. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Jurka Lepičnik Vodopivec|o katerih si pisal]] v članku [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:07, 10. avgust 2022 (CEST) j70bybr9x2cgc4rfilclyi02o3buyp2 IL Divji 0 522158 5729665 2022-08-10T09:12:41Z Rutarson7 214072 Nova stran z vsebino: '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Di... wikitext text/x-wiki '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 3pyjsq3prnxsfbwrb0ssti35ze1l0yx 5729670 5729665 2022-08-10T09:18:09Z Rutarson7 214072 predloga za glasbenega ustvarjalca wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = [[File:IL DIVJI 1.jpg|thumb|]] | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = IL Divji na snemanju videospota s Isaacom Palmo | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 r5ulwduuywq169pict0xu9j41c4c8fo 5729671 5729670 2022-08-10T09:20:58Z Rutarson7 214072 dodal festival melodij sonca in morja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = [[File:IL DIVJI 1.jpg|thumb|]] | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = IL Divji na snemanju videospota s Isaacom Palmo | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel == Nastopi na glasbenih festivalih == [[Melodije morja in sonca 2022|Melodije morja in sonca]] * 2022: ''Zdaj je čas'' - 3. mesto (z [[Isaac Palma]]) == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 kbgumxip8w51kptwx683o0yer8wt8uo 5729672 5729671 2022-08-10T09:24:13Z Rutarson7 214072 dodatek festival in 3. mesto wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = [[File:IL DIVJI 1.jpg|thumb|]] | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = IL Divji na snemanju videospota s Isaacom Palmo | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. V letu 2022 so s skladbo ''Zdaj je čas,'' ki so jo zapeli skupaj z [[Isaac Palma|Issac Palma]], na festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva in skupno dosegli tretje mesto. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel == Nastopi na glasbenih festivalih == [[Melodije morja in sonca 2022|Melodije morja in sonca]] * 2022: ''Zdaj je čas'' - 3. mesto (z [[Isaac Palma]]) == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 1zrt5nh3hhgc3k9i1b7h2vb7g5vwdif 5729680 5729672 2022-08-10T09:46:18Z 193.77.102.127 /* Največje uspešnice */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = [[File:IL DIVJI 1.jpg|thumb|]] | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = IL Divji na snemanju videospota s Isaacom Palmo | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. V letu 2022 so s skladbo ''Zdaj je čas,'' ki so jo zapeli skupaj z [[Isaac Palma|Issac Palma]], na festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva in skupno dosegli tretje mesto. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel * Pridi z mano * Kada jednom * Bejbi (priredba skupine Gadi) == Nastopi na glasbenih festivalih == [[Melodije morja in sonca 2022|Melodije morja in sonca]] * 2022: ''Zdaj je čas'' - 3. mesto (z [[Isaac Palma]]) == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 8x40pvnt2dixzjasjw36zx8pkyobpkf 5729693 5729680 2022-08-10T10:20:26Z A09090091 188929 AP sporna slika wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = IL Divji na snemanju videospota s Isaacom Palmo | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. V letu 2022 so s skladbo ''Zdaj je čas,'' ki so jo zapeli skupaj z [[Isaac Palma|Issac Palma]], na festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva in skupno dosegli tretje mesto. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel * Pridi z mano * Kada jednom * Bejbi (priredba skupine Gadi) == Nastopi na glasbenih festivalih == [[Melodije morja in sonca 2022|Melodije morja in sonca]] * 2022: ''Zdaj je čas'' - 3. mesto (z [[Isaac Palma]]) == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 jy6jf1gc2eomu9ypfk26jejit63cn8j 5729694 5729693 2022-08-10T10:20:38Z A09090091 188929 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. V letu 2022 so s skladbo ''Zdaj je čas,'' ki so jo zapeli skupaj z [[Isaac Palma|Issac Palma]], na festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva in skupno dosegli tretje mesto. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel * Pridi z mano * Kada jednom * Bejbi (priredba skupine Gadi) == Nastopi na glasbenih festivalih == [[Melodije morja in sonca 2022|Melodije morja in sonca]] * 2022: ''Zdaj je čas'' - 3. mesto (z [[Isaac Palma]]) == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 jq412spzewuf8pxowvlf37twmxu6zqj 5729695 5729694 2022-08-10T10:21:05Z A09090091 188929 dodal [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. V letu 2022 so s skladbo ''Zdaj je čas,'' ki so jo zapeli skupaj z [[Isaac Palma|Issac Palma]], na festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva in skupno dosegli tretje mesto. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel * Pridi z mano * Kada jednom * Bejbi (priredba skupine Gadi) == Nastopi na glasbenih festivalih == [[Melodije morja in sonca 2022|Melodije morja in sonca]] * 2022: ''Zdaj je čas'' - 3. mesto (z [[Isaac Palma]]) == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] emxkmh6ug1mjmnos9aaiaif6t6tj5yw 5729699 5729695 2022-08-10T10:27:37Z A09090091 188929 dodal [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. V letu 2022 so s skladbo ''Zdaj je čas,'' ki so jo zapeli skupaj z [[Isaac Palma|Issac Palma]], na festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva in skupno dosegli tretje mesto. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel * Pridi z mano * Kada jednom * Bejbi (priredba skupine Gadi) == Nastopi na glasbenih festivalih == [[Melodije morja in sonca 2022|Melodije morja in sonca]] * 2022: ''Zdaj je čas'' - 3. mesto (z [[Isaac Palma]]) == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] 2nlk7pnli5ssl7qux700u5vg8q7x08i 5729707 5729699 2022-08-10T10:59:14Z Rutarson7 214072 dodana fotografija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = [[File:IL DIVJI 2.jpg|thumb|IL DIVJI 2]] | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. V letu 2022 so s skladbo ''Zdaj je čas,'' ki so jo zapeli skupaj z [[Isaac Palma|Issac Palma]], na festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva in skupno dosegli tretje mesto. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel * Pridi z mano * Kada jednom * Bejbi (priredba skupine Gadi) == Nastopi na glasbenih festivalih == [[Melodije morja in sonca 2022|Melodije morja in sonca]] * 2022: ''Zdaj je čas'' - 3. mesto (z [[Isaac Palma]]) == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] cd5cf7jwsz8idnkv7kkrzdlxy37vkpj 5729711 5729707 2022-08-10T11:27:02Z A09090091 188929 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = [[File:IL DIVJI 2.jpg|270px]] | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnimi [[Kvatropirci]]. V letu 2022 so s skladbo ''Zdaj je čas,'' ki so jo zapeli skupaj z [[Isaac Palma|Issac Palma]], na festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva in skupno dosegli tretje mesto. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel * Pridi z mano * Kada jednom * Bejbi (priredba skupine Gadi) == Nastopi na glasbenih festivalih == [[Melodije morja in sonca 2022|Melodije morja in sonca]] * 2022: ''Zdaj je čas'' - 3. mesto (z [[Isaac Palma]]) == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] 7gwqykrco6qieqrht5eqnz00lsjd8mv Uporabniški pogovor:Branden Garrett 3 522160 5729683 2022-08-10T09:54:32Z A09090091 188929 koi wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, Branden Garrett. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Branden Garrett|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi -->--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 10. avgust 2022 (CEST) ahl28p6n3tiokbpk3usoi9qg33rmwai Uporabniški pogovor:Rutarson7 3 522161 5729684 2022-08-10T09:54:43Z A09090091 188929 koi wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, Rutarson7. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Rutarson7|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi -->--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 10. avgust 2022 (CEST) pkvpa5gifw0h9o4hjgsnchp7qsxs9fa Vlatko Čančar 0 522162 5729700 2022-08-10T10:32:44Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography | image = <!-- WD --> | position = [[Krilo (košarka)|krilo]] | height_ft = 6 | height_in = 8 | weight_lbs = 236 | league = [[NBA]] | team = Denver Nuggets | number = 31 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | draft_year = 2017 | draft_round = 2 | draft_pick = 49 | draft_team = [[Denver Nuggets]] | career_start = 2014 | career_end = | years1 = 2012–2013 | team1 = Koš Koper | years2 = 2013–2016 | team2 = [[KK Olimpija|Union Olimpija]] | years3 = 2014–2016 | team3 = →[[KK Škofja Loka|LTH Castings]] | years4 = 2016–2018 | team4 = [[KK Mega Basket|Mega Leks]] | years5 = 2018 | team5 = →[[CB Miraflores|Burgos]] | years6 = 2018–2019 | team6 = [[CB Miraflores|Burgos]] | years7 = {{nbay|2019|start}}–danes | team7 = [[Denver Nuggets]] | years8 = 2019 | team8 = →[[Birmingham Squadron|Erie BayHawks]] | years9 = 2021 | team9 = →[[Grand Rapids Gold]] | nba_profile = vlatko_cancar | bbr = cancavl01 | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[košarka]]}} {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v košarki]]}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|Turčija 2017]]|}} }} '''Vlatko Čančar''', [[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[10. april]] [[1997]], [[Koper]]. Čančar je slovenski profesionalni košarkar, ki igral na položaju [[Krilo (košarka)|krila]] za [[Denver Nuggets]] v ligi [[NBA]] in za [[Slovenska košarkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]]. Profesionalno kariero je začel pri [[KK Olimpija|Union Olimpiji]], s katero je aprila 2015 podpisal petletno pogodbo.<ref>[http://www.sportando.com/en/europe/slovenia/158538/olimpija-ljubljana-signs-vlatko-cancar-to-a-5-year-contract.html Olimpija Ljubljana signs Vlatko Cancar to a 5-year contract.]</ref> Junija 2018 je podpisal dvoletno pogodbo za španski klub [[CB Miraflores|San Pablo Burgos]].<ref>{{cite news|title=ACB.COM - Vlatko Čančar renueva con el San Pablo Burgos por dos años|url=http://www.acb.com/redaccion.php?id=141429 |access-date=2 August 2019|work=www.acb.com|date=13 June 2018|language=es-ES}}</ref> Leta 2017 je bil kot 49. izbran na [[Nabor lige NBA|naboru lige NBA]] s strani kluba [[Denver Nuggets]], s katerim je podpisal pogodbo avgusta 2019.<ref>{{cite web|title=Denver Nuggets sign Vlatko Čančar|url=https://www.nba.com/nuggets/news/denver-nuggets-sign-vlatko-cancar-20190802|website=NBA.com|access-date=2 August 2019|date=2 August 2019}}</ref> Od leta 2017 je član [[Slovenska košarkarska reprezentanca|slovenske košarkarske reprezentance]], s katero je osvojil naslov [[Evropsko prvenstvo v košarki|evropskega prvaka]] leta [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|2017]] in četrto mesto na [[Poletne olimpijske igre 2020|Poletnih olimpijskih igrah 2020]]. == Sklici == {{sklici}} {{Slovenija na EuroBasketu 2017}} {{košarkar-stub}} {{DEFAULTSORT:Čančar, Vlatko}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Krila (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Olimpije]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Koprski športniki]] 8v1is92u19a5pwrr9imk77ga2vm6tk8